V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev metetno nudi v Sloveniji samo „GLAS NAROOA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 G L Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuj»? Silno komodno stališče Smrtna nesreča belgijske kraljice Smrtna nesreča rudarja v Steklenici čuvajmo koristi hmeljarjev Dolžniki in sanacija bank m Št. 121 izhaja vsak dan V Ljubljani v petek, dne 30. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto 1 Sflm* komodsto stališem si je izbral za presojo političnih dogodkov — »Slovenec«. Zanj se je 6. januarja sploh ustavilo vsako politično življenje, ki se je začelo znova šele tisti dan, ko je prevzela svoje posle sedanja vlada dr. Stojadinoviča. Vse, kar se je med tein časom zgodilo, pa »Slovenca« briga le toliko, kolikor mu daje priliko, da drugim očita krivdo na teh dogodkih. Le malo manjka, pa bo »Slovenec« to svoje res originalno pojmovanje dogodkov prenesel še na zunanjo politiko. Takšno stališče je sicer zelo komodno, a tudi vseskozi neresno, ker je v kričečem nasprotju z dejstvi. Kajti tudi po 6. januarju je bil »Slovenec« še marsikdaj vladno glasilo, pa celo v tistih časih, ko ni imel te privilegirane časti, je vendarle dostikrat pokazal svojo dobro voljo, da prevzame to nalogo. Del odgovornosti za dogodke v iz-venparlamentarnem času pada torej tudi direktno na Slovenca« in njegove šefe. Zato naj »Slovenec« lepo preneha s svojo naivno politiko, kakor da hi bili vsi drugi Črni, le on in njegovi najzvestejši vedno snežno beli. Pa tudi ne glede na to, ali je bil »Slovenec« in njegova družba zastopana ^v vladi ali ne, postaja »Slovenčevo« stališče za vsakega razsodnega človeka nevzdržno. »Slovenec« je vendar ves ta čas izhajal in se mogel, čeprav stisnjen od cenzure, kakor vsi drugi listi, izjavljati k javnim vprašanjem. Pa tudi voditelji njegove stranke so imeli v tem času dostikrat priliko, da so se ne samo izjavljali k političnim dogodkom, temveč da so včasih tudi direktno posegli v politične dogodke. Njih odklonilno stališče do režimov pred vlado dr. Stojadinoviča nikakor ni bilo vedno ostro od klonilno. Nekatera pogajanja iz tistih časov pač še niso pozabljena. Že- celo pa ne velja komodno »Slovenčevo« stališče za našo komunalno politiko. Vpliv slovenskega dnevnika, kakor je »Slovenec«, je v vseh komunalnih vprašanjih velik in »Slovenec« je ze sam večkrat imel to zadoščenje, da je zaradi njegovega nastopa marsikater sklep v komunalnih zadevah dobil drugačno obliko. Zato je že naravnost smešno, če hoče »Slovenec« tudi ljubljanske občinske zadeve presojati po svojem komodnem stališču, da je namreč vse, kar se je v Ljubljani storilo dobrega prav za prav anonimna zasluga vseh, kar pa je bilo slabega, pa edinole krivda onih, ki so v nasprotju s »Slovencem«. V Ljubljani je v resnici mnogo reči, ki jih je treba grajati, kakor je na drugi strani tudi res, da je Ljubljana y zadnjih letih napredovala v tej meri, da je marsikateri tujec Ljubljani k' temu napredku odkritosrčno čestital. Toda če se v Ljubljani ni zgradilo niti eno državno poslopje, tega ves niso krivi samo oni. ki niso na isti črti s »Slovencem«. Kajti čisto mirno moremo vprašati, koliko pa se je zgradilo državnih Poslopij takrat, ko je imela SLS podpredsednika vlade in koliko takrat, ko je imela celo predsednika vlade. Če že hoče »Slovenec« razpravljati o krivdi, da je ljubljanski kolodvor isti prometni škandal, kakor je bil pred vojno, potem naj kar odgovori na vprašanje, zakaj se ni ta škandal °dpravil, ko je bil mož bivše SLS promet-M minister? In ista stvar je z avtomobil-sko cesto na morje, z železniško zvezo z Igorjem, s potrebnimi šolskimi stavbami, 'Id. Tudi vsa ta vprašanja so ostala nerd-£6na tudi takrat, ko so bili zastopniki bivše v vladi. Seveda pa nočemo reči, da se ne bi mo-£1 o tudi v Ljubljani več napraviti, kakor >e. je. Tako bomo n. pr. vedno trdili, da bi '«•ubijana že davno morala imeti svojo trž-hu‘i° in trdimo še nadalje, da bi'se v časih infi 1 traimo se naaaije, aa m-se v časni i,. la.cije igraje dobil denar za to tržnico. 1 O j «-1 s-k/-» X»r»4-r\ .-v 1 «VX o vi o iv» 1 r l» II 11 1 ki bila danes že čisto plačana in vrhu i daiala še občini vsako leto lepe do- °dke. Kje pa je bil »Slovenec« takrat, da bovzdic—- • - ■ ■ ...... vzdigne svoj glas, kje pa so ' ili takrat •t?ovi liudje, da se ni ta stvar izvedla. V V . 'e, da se ni ta stvar izvedla, politiki je tako, kakor je v življenju. b(V-*a]110 vsi ljudje, tudi vsi politiki so pod bm'' - v?v' 'n zat° delajo včasih zelo do-D0i’ v<'as,k le dobro, dostikrat pa tudi poiti noT3 naPavno. To veha za vse politike e z.a one, ki jih »Slovenec« ne mara. Diplomatsko vfveme na Bledu Razgovori potekalo v duhu popolne vzajemnosti täte- b™«—razpoloženja — Zunanji ministri na kosilu pri Ni. kr. Vis. knezu-namestniku Bled, 29. avgusta v. Današnji prvi dan diplomatskih razgovorov na Bledu je imel seveda čisto drugačno obeležje, kakor dosedanja nestrpna pričakovanja, ogledovanja, seznanjanja in druge take stvari, ki novinarja sicer zanimajo, ki ga prav nič ne odtegnejo od jedra radovednosti. Za 7. uro zjutraj je bil napovedan prihod češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Razumljivo je, da smo že na vse zgodaj poskakali pokonci in drveli, kdor je najbolj mogel, v Lesce na kolodvor. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, trenutne plohe so diplomate in novinarje zadrževale v kavarnah in po hotelih. Tudi danes ni kazalo, da bomo imeli z dežjem več sreče. Ob pol 8 pa je dež le nekoliko ponehal in to ravno v trenotku, ko je s 14. minutno zamudo privozil v Lesce vlak z dr. Benešem, njegovo soprogo in spremstvom. Na kolodvoru so češkoslovaškega zunanjega ministra pričakovali predsednik vlade dr. Stojadinovič s soprogo, pomočnik ministra g. Martinac, češkosloslovaški poslanik na našem dvoru g. Girsa, naš poslanik v Parizu g. Purić, naš dunajski poslanik g. Nastasijevič, francoski poslanik na našem dvoru g. Dampiere, naš poslanik v Pragi g. dr. Protič, madridski poslanik g. Pelivanovič, washingtonski g. Potic, šef centralnega presbiroja dr. Lukovič in drugi odličniki, med njimi ban dravske banovine g. dr. Puc. Po prisrčnem pozdravu in po dobrodošlici, ki jo je izrekel dr. Benešu ban g. dr. Dinko Puc v češkem jeziku, so izročili ge. Benešovi šopek svežega cvetjtT Nato so se gostje odpeljali na Bled. Dr. Be-neš se je nastanil v hotelu Belvedere. Novinarski štab jo je seveda ucvrl za njim in okrog hotela je bil kmalu tak drenj, da so odlični gostje jedva našli vhod. Posebne sreče pa danes novinarji nismo imeli. Vsi diplomati so bili molčeči in strogo rezervirani. Prav posebno sta se morala otresati vsiljivih novinarjev romunski poslanik na našem dvoru g. Guranescu in tur- Titulescu (prvi levo) med romunskimi novinarji na Bledu v hotelu »Toplice«. ški poslanik Ali Hajdarbeg. Novinarska radovednost se je centrirala posebno v vprašanju prihoda turškega zunanjega ministra Tevtik Rudži Arasa, ki prispe na Bled v soboto. Ob 10. uri dopoldne je zapustil hotel Toplice romunski zunanji minister Titu-lescu in odšel v Belvedere, kjer se je sestal s predsednikom dr. Stojadinovičem in dr. Benešem. S tem je bil pričetek zasedanja stalnega sveta Male antante inauguriran. Tudi sedaj se je pred hotelom nabrala množica naših in tujih novinarjev, ki so prav živahno debatirali o vsebini razgovorov zunanjih ministrov Male antante. Lov za informacijami je bil tudi tu zelo pičel. Jeziki diplomatov se še prav nič niso razvezali. Opaziti pa je bilo vedro in veselo razpoloženje, kar je dokaz, da potekajo razgovori ugodno. Prav veselo nasmejan se je vračal iz hotela romunski zunanji minister Titulescu in tudi dr. Beneš je kazal vesel izraz, Na kosilu pri knezu-namestniku Bled, 29. avgusta. Danes dopoldne ob 10 je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič otvoril v svečani dvorani hotela »Belvedere« letošnje zasedanje stalnega sveta Male Antante. Ob 13 so bili ministri Male antante gosti na kosilu pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku. Kosila v dvorcu v Bohinju so se udeležili ministri s svojimi gospemi. Konferenca Male antante tiska Bled, 29. avg. v. Včerajšnja otvorite« konference Male antante tiska se je danes nadaljevala. Predvsem so novinarji raz-motrivali predloge glede podrobne organizacije Male antante tiska. Tudi glede nekaterih sprememb statutov in drugih tehničnih vprašanj organizacije same so izdelali podrobne načrte, ki jih bo posebna komisija izročila plenumu, ki se sestane jutri. Centralni Presbiro je pogostil danes časnikarje v hotelu na Pokljuki, žal, da je vreme vse dopoldne in popoldne nagajalo in niso mogli časnikarji popolnoma priti na svoj račun. Beneška noč Bled, 29. avg. v. Nocoj priredi mestna občina blejska veliko razsvetljavo po vzhodni in severovzhodni obali jezera. Tudi jezero in ulice bodo razsvetljene v čast delegaciji sedanjega jubilejnega zasedanj a Male antante. širša konferenca JNS v prvi polovici septembra BEOGRAD, 29. avgusta b. Na včerajšnji konferenci 'Jugoslovanske nacionalne stranke je bilo sklenjeno, da se bo širša konferenca glavnega odbora vršila v prvi polovici septembra. Vsi udeleženci so bili mnenja, da je treba čimprej pričeti z akcijo med narodom. živahno gibanje opozicije BEOGRAD, 29. avgusta b. Kljub prav poletni vročini, ki vlada v Beogradu, so se danes sestali razni klubi na posvetovanje. V stanovanju Ljube Davidoviča je bila konferenca voditeljev združene opozicije, ki je razpravljala o resoluciji vojvodinskih opozicionalcev, sklenjeni pred dvema dnevoma. Konferenci so pvisostvali Ljuba Davidovi»1, Jovan Jovanovič, Milan («rol in izmed vojvodinskih osebnosti dr. Milan Kostič, dr. Janko Bulič in dr. Mita Kalinič. — Danes popoldne je imel konferenco g. Bogoljub Jevtič s svojimi najboljšimi prijatelji Dragutinom Kojičem, Veljo Popovičem. Ilijo Mihailovičem, dr. Dragutinom Jankovičem in Vasiljem Trbičem. In zato si naj zapomni, da so tudi njegovi šefi krvavi pod kožo in zlasti sedaj, ko ima »Slovenec« to čast, da se navdušuje za radikalno zajednico, bi mogel še posebno spoznati to resnico S svojim komodnim stališčem, da so vsega krivi le drugi, si »Slovenec« pač ne bo natrgal lovorik. Razpravljali so o situaciji, nastali po odobritvi radikalne zajednice. Govorili so tudi o sestanku Jugoslovanskega kluba, ki bo, kakor znano, 5. septembra. Konferenca skupine bivših demokratov, ki jo vodi bivši minister za šume in rudnike 1 gnjat Stefanovič, ki je bila napovedana za dan 2. septembra, je preložena na 4. september. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja v Beogradu BEOGRAD, 29. avgusta b. Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II, dne 5. septembra, bo v Beogradu svečanostni obhod od Kalimegdana do Slavije. Mesto bo svečano razsvetljeno, na Terazijah bo pa prirejena velika iluminacija, na Slaviji bo zbor beograjskih pevskih društev odpel državno himno in Hej Slovani. Napredovanja in prevedbe Beograd, 29. avgusta b. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali pri Dir. drž. žel. v Ljubljani v 4. skup. 2. stop. za viš. svetnika Josip Turba, v 4. skup. 2. stop. za svetnike štefin Karel, inž. Leben Janez, inz. Debevec Franc, inž. Palige Adolf, inž. Osvald Anton, v 5. skup. za svetnike inž. Šubic Stanko, Jenko Jože, Žnidaršič Jože, Titak Ivan, Turk Ivan, Zajc Anton, Janhu-ba Franc in Merc Konrad, v 6. skup. za višje kontrolorje Oblak Avgust, Lavrič Jože, Leben Emerik, Gajšek Božidar. Ponikvar Ciril, Srebot Franc, Struna Lavoslav, Likar Rudolf. V 7-. skup. za viš. pristave: inž. Eleršek Ladislav, za kontrolorje šeric Fran, Zitterschlager Rudolf, Fatur Ludvik, Kumar Rudolf, Rauter Maks, Martinovec Albin in Kopitar Metod, za višje prometnike: Zavrl Alojz, Polak Fran in Beravs Jakob, za višjega nadzornika strojev Treben Fr., za višjega strojevodjo Kremžar Jakob, za viš. tehnika Outrata Franc in za viš. nadzornika proge Kranjc Alojz. V 6. polož. skupino za višja kontrolorja Garin Ivan in Vtičar Anton. Beograd, 29. avgusta b. Ministrski predsednik je na osnovi § 69 zakona o proračunskih dvanajstinah prevedel iz ministrstva socialne politike v resor ministrstva za gradnje k tehniškemu oddelku ban. uprave, tehničnega svetnika 5. skup. inž. Gulič Gvidona in tehničnega pristava 8. sk. pa inž. Debelak Miljutina. Postavljen je za pristava 8. skup. sre-skega načelstva pri sreskem načelstvu pesniškem Juvan Alojz, dozdaj pri racinskem srezu. Minister Bobič v Južni Srbiji BEOGRAD, 29. avgusta b. Minister za gradnje g. Bobič je na inšpekcijskem potovanju po Juž-•ni Srbiji. Vremenska naooved Dunaj: Počasi se bo zjasnilo, zjutraj bo hladno, ponekod megla. Novi San: Povečanje oblačnosti, ohlaje-nje na severu, mestoma nekoliko dežja. PolStSčm utrinki „D@mofiiub“ o Jug. radi« kalni zajednici BeSmsa žaluje Grozna avtomobilska nezgoda Končno se je tudi /.Domoljub« toliko premagal, da je za svoje podeželske brake napisal članek o Jugoslovanski radikalni zajednici. Vidi se pa, da mu je težko šlo in je zato tudi primeroma kratek. Tudi navdušenje je čisto pozabil vplesti v članek. Pa menda tega niti treba ni, ker so njegovi bralci itak na vse pretege »navdušeni«, da bodo sedaj člani radikalne zajednice in to skupno z muslimani. »Domoljub« pravi, da pripravljalna dela za ustanovitev nove stranke napredujejo hitro, čeprav se dela tiho in brez hrupa. Stranka da se ustanavlja na demokratičen način. Vsi poštenjaki da so povabljeni, da se pridružijo. Stranka hoče zbrati okoli sebe ljudi, ki imajo zaupanje ljudstva. Ne. morejo se ji zato in tudi ne smejo pridružiti ljudje, ki nosijo odgovornost za razmere zadnjih let in za strašne krivice, ki jih je zlasti pretrpelo slovensko ljudstvo. Kdo bo sprejet v stranko, o tem odloča dr. Korošec. »Slovenec« je že objavil program in pravila stranke. »Domoljubu« pa se ni zdelo potrebno, da bi to objavil tudi on. Mirno pa lahko reče, da sta v programu popolnoma zavarovani dve največji svetinji: katoličanstvo in slovenstvo! Zato je priporočati vstop v novo stranko vsakomur, ki pošteno misli. Nato pravi»»Domoljub«, da skušajo rovariti proti novi stranki tisti, ki so z nepoštenimi sredstvi prišli, na svoje položaje. Njih intrige pa bodo zaman, ker vsi po-šleni Slovenci zaupajo svojemu voditelju dr. Korošcu. belgijske kraljevske dvojice Belgijski kralj Leopold ranjen, kraljica Astrida mrtva LONDNN, 29. avgusta. AA. Reuter poroča iz Luzerna, da se je belgijska kraljevska dvojica ponesrečila z avtomobilom. Nj. Vel. belgijski kralj Leopold je ranjen, Nj. Vel. kraljica pa je mrtva. Še o vprašamu naših občin LONDON, 29. avgusta. Reuter doznava iz Luzerna: Avtomobil belgijskega kralja Leopolda III. je, ko se je zaletel v drevo, padel v jezero. Na tistem kraju jezero ni globoko. Avtomobil se je zaril v tla in se še zmerom nahaja na kraju katastrofe. Današnji Slovenec« odgovarja'mariborskemu »Večerniku« glede ponovne komasacije občin. Mi smo zadevo registrirali samo v informacijo našim čitateljem. Pri nadaljnjem zasledovanju stvari pa se narti vsiljuje vprašanje, ali ni ta vneta skrb gospodov okrog »Slovenca« zgolj politična zadeva, ki se naj preko komasacije izogne predpisov zakona o občinskih volitvah in doseže to, kar so gospodje tako jasno povedali v uvodniku z dne 28. t. m. Če je taka domneva resnična, potem priliče evropskemu človeku za take posle čisto svojevrstno in določeno ime. LUZERN, 29. avgusta. Nj. Vel. belgijska kraljica se je smrtno ponesrečila z avtomobilom pri Merlichachnu v bližini Ques-nachta ob Virwaldstätterskem jezeru. Avtomobil,- ki ga je vodil Nj. Vel. belgijski kralj, je iz dozdaj neznanih vzrokov zdrvel s ceste in strmoglavil v jezero. Pri tem je vrglo Nj. Vel. kraljico v drčvo. Nj. Vel. kraljica je dobila močno frakturo lobanje in je kmalu preminula. Nj. -Vel. belgijski kralj ima več poškodb na glavi, ki pa niso nevarne. Šofer je dobil več brazgotin. Nj. Vel. belgijskega kralja je nesreča tako zrušila, da ni mogel dati nobenih podrobnih podatkov.' Belgija žaluje BERLIN, 29. avgusta. AA. DNB poroča iz Bruslja: Strašno vest o smrti kraljice Astri-de je v prestolici prvi objavil belgijski radio. Vest je zbudila silno prepadenost in globoko žalost med prebivalstvom. Pred uredništvi listov se zbirajo velikanske množice ljudi in žele zvedeti vse podrobnosti o nesreči. Mnogi so do poslednjega trenutka upali, da vest bruseljskega radia vendarle ne bo resnična ali pa da je vsaj pretirana. Na mnogih poslopjih že vise zastave na pol droga. Od kraljevske družine ni ta trenutek nikogar v prestolici. Kraljica-mati Elizabeta se že dalj časa mudi v Napoliju pri svoji hčeri, italijanski prestolonaslednici. Brat kralja Leopolda III. grof Flandrijski, potuje po tujini, otroci kraljevskega para so bili pa pri svojih roditeljih v Švici. Dan pogreba že določen PARIZ, 29. avgusta. AA. Čeprav dan svečanega pogreba belgijske kraljice Astride še ni določen, mislijo, da bo zanesljivo zastopal Francijo predsednik vlade Eaval. Francosko sožalje PARIZ, 29. avgusta. AA. Predsednik republike Lebrun je poslal brzojavko belgijskemu kralju Leopoldu III. z izrazi globokega sočutja in sožalja. Vsa Francija, P^ay* Lebrun v tej brzojavki, se pridružuje Belgiji v njeni globoki žalosti. Težko sfelišče Anmefmo-viceve skupine Dr. Grga Angjelinovič pripravlja v Splitu podoben sestanek jugoslovanskih nacionalistov, kakor je bil pohorski. O bodočem delu svoje skupine je med drugim dejal: Naš položaj je zelo težaven. Smo v opoziciji proti vladi doktorja Stnjarlinoviča, a obenem tudi proti velikim opozicionalniin skupinam. Proti dvema «krajnostima moramo braniti jugoslovenski program. Čeprav smo danes relativno slabi, vendar moremo z zaupanjem gledati v bodočnost. Zelo se veselim, da dobimo nov volilni red s tajnimi volitvami. (Le zakaj se ni dr. Andje-linovič že preje potrudil, da bi bile volitve tajne.) Pri volitvah da se bo izkazalo, da so jugoslovenski nacionalisti tudi na Hrvatskem bolj močni, kakor pa se misli. Končno je izjavil dr. Angjelinovič, da bi kakor Davidovič sprejel vsak sporazum, ki bi bil sklenjen med Zagrebom in Knjaževcem. Vendar pa dvomi, da bi bil tak sporazum mogoč . Mussolini o abesinskem sporu Zgodovinska seta italijanske Slovenski javnosti! Akcija KP A za vpostavitev popolne drž. gimnazije v Murski Soboti do danes še ni rodila nikakega uspeha. V akciji KPA so najboljši poznavalci razmer v Slovenski krajini, to je razen prekmurskega ljudstva samega kulturni in verski predstavniki slovenskega naroda in slovenske osrednje korporacije in organizacije v pikrih besedah in tako vsestransko razsvetlili potrebo po državni popolni gimnaziji v Murski Soboti, da je moral odpasti sleherni ugovor in sleherni dvom. Odgovor na to akcijo je bil večinoma molk. Ko pa ni bil to, je naravnost presenečal, ker je pričal dobesedno ali o zavestnem ignoriranju argumentov ali o tem. da le-ti niso bili prebrani. O tem hrani arhiv KPA dokaze. Kredit, potreben za otvoritev 5. razreda, obstoji v plači dveh ali celo samo enega profesorja, ki bi ga bilo treba v ta namen nastaviti. To je kredit, ki ga je lahko iztakniti, če že zdaj ni predviden v dvanajstinah, v kateremkoli dispozicijskem fondu. Kje je potemtakem vzrok, da se je vsa siovenija doslej zaman borila za ta smešni začetni' kredit in da je država z lahkoto našla kredit 12 milijonov Din, ki vsebuje tudi slovenski denar, za graditev dveh gimnazijskih poslopij v Beogradu — to prepuščamo v premislek slovenski javnosti, ki naj nam oprosti, če mora zaradi naše akcije deliti z nami razočaranje in sme-še n j 6 KPA nadaljuje akcijo v tej smeri, da ministrstvo prosvete s tekočim šolskim letom otvori 5. razred na državni gimnaziji v Murski Soboti s sredstvi iz kakega dispo-zicijskega fonda in da se redni kredit vnese pozneje v državni proračun. V tem smislu so v minulem tednu odposlale vse prekmurske občine in občine v ljutomerskem srezu g. prosvetnemu ministru brzojavne zahteve. Pravtako zahtevo je odposlalo 25 društev v Murski Soboti in prekmurska podeželska društva. Slovenske organizacije in korporacije, ki so doslej z nami sodelovale, so se na našo prošnjo znova pridružile borbi prekmurskega ljudstva in nam stoje z občudovanja vredno žilavostjo ob strani. aNprosili smo za ne-broj osebnih intervencij, razposlali na merodajna mesta nove spomenice in v želji, da naj bi imela vsaka stvar svoje meje, pričakujemo, da bo vendar enkrat napočil oni veliki, a cenen dan, ki ga Slovenska krajina pričakuje z nestrpnostjo in gnevom že 16 let. — Klub prekmurskih akademikov v Murski Soboti. fflaCllsS Italija je odločena braniti svojo -- tezo do konca — Sankcue bi pome- «BaamMaamammBm gfiZ© (SO KOOCffll “ .»«SfS£**.*f «S nete vojno — Izdane so odredbe glede denarnih sredstev in sirovin Konkordat z Vatikanom je že predložen skupščini v ratifikacijo in se bo o njem sklepalo že na prvem zasedanju skupščine. Vlada bo dosledno svoji deklaraciji v skupščini izvedla svoj program. V prvi vrsti treba tu omeniti tako imenovane politične zakone. Ni pa te zakone mogoče izdati z največjo naglico, ker so to velika vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti kar čez noč. Nikakor pa noče vlada zavleči rešitve teh vprašanj. Poleg političnih ztkonov pridejo na dnevni red še zakon o korupciji ter čekovni in trgovinski zakon. Dokler niso izdani novi politični zakoni pa ni misliti na volitve, katere otežkočava tudi sedanje gospodarsko stanje, zaradi katerega je tudi zdrav razvoj poliličnih vprašanj oviran. Bunjevci vstopilo v V Subotico je prišel Dragiša Cvetkovič, član glavnega odbora bivše radikalne stranke, ki je kandidiral 5. maja ua listi g. Jevtiča. Izjavil je, da bo imel izvršilni odbor Jug. radikalne zajednice 75 članov in da bo v kratkem začel delovati. Nadal je je izjavil, da računa J KZ s polnim sodelovanjem Bunjevcev ter tudi Nemcev in Madjarov. Zato se bo JRZ tudi ozirala na vse njiti želje in potrebe. Rim, 29. avgusta. Agencija Stefani poroča iz Bolzana, da se je tamkaj vršila v palači pokrajinske uprave seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija. Predsednik vlade Mussolini se je najprej spomnil ponesrečenega ministra Razze in njegovih tovarišev. Nato je Mussolini podal ekspoze o mednarodnem položaju. Izjavil je, da bo Italija zastopana na seji sveta DN 4. septembra kjer bo italijanski zastopnik orisal abesinsko vprašanje v vsej njegovi resni stvarnosti, da bo ves svet o njem poučen. 1 Italija bo najprej dala izjavo. Nato bo izročila obširno spomenico, v kateri bo obrazložila politično in diplomatsko zgodovino italijansko-abesinskega razmerja zadnjih 50 let. Jasno se vidi, je dejal Mussolini, da so Italiji že od dobe ucalske pogodbe stalno priznavali prednost pri kolonijskih pravicah do Abesinije. Tej spomenici bo priložena maloštevilna, a zato izbrana in zelo poučljiva literatura. Gre za dela angleških, francoskih in nemških piscev, ki popisujejo Abesinijo, kakršna je. To je dežela zaostalih plemen, je dejal Mussolini, privrženih suženjskemu običaju s centralno vlado, ki je dejansko ni __ Italija, je poudaril Mussolini, je odločena do konca braniti svojo tezo, svoje potrebe, svoje prizadevanje za dosego varnosti in svoje živi jenske interese. Vsak elan vlade se mora zavedati svoje odgovornosti s stališča dogodkov, ki bi mogli nastopiti. Mussolini je nato omenil razna mnenja, ki se zdaj slišijo na Angleškem, in dejal, Dr-Srškić noče nič slišati o JNS O konferenci glavnega odbora JUS Bivši ministrski predsednik dr. Srškič je prot; oživljenju JNS, ker je mnenja, da je današnji politični jioložaj tako zapleten in kočljiv, da se ga ne sme presojati i>o strankarskih vidikih. Danes je potreben širok pogled in zato se morajo naše notranje razmere rešili brez ozira na strankarske interese. Zato je popolnoma izključeno, da bi dr. Srškič sodeloval pri katerikoli akciji, ki hoče obnoviti JNS. Minister Miškulin o programu in politiki vlade Dr. Miškulin je v Zagrebu sprejel novinarje ier jim na razna vprašanja povedal o delovnem programu vlade ter o njeni politiki naslednje: Ko je vstopil v vlado, se od njega ni zahtevalo, da vstopi v JRZ, ker sedanja vlada ni vlada Jug. radikalne zajednice, temveč delovna vlada. Seveda pa to ni nobena ovira, da ne bi mogli biti člani vlade tudi vodilni funkcionarji JRZ. Samo dobro bi bilo, če bi se tudi opozicija, ki razvija sedaj živahno delavnost, sporazumela glede rešitve najvažnejših vprašanj, ker bi to prijKimoglo k normalizaciji razmer. objavljajo listi še nekatere zanimive podrobnosti. Tako naglašajo, da se je od 40 pohabljenih oseb udeležilo seje samo 19 oseb. Svojo odsotnost so opravičili le Juraj Đemetrović, .lovo Ba-njanin, Boško Jevtič, dr. Hanžek, dr. Pavelič in Milovan Lazarevič. V glavnem se je razpravljalo o možnosti obnove delovanja JNS. V tem oziru je bilo med udeleženci zelo malo vere v uspeh. Večina je bila prepričana, da bo obnova stranke nemogoča, ker se je večina elanov JNS /{? J’JIZŠI«!, • r še v slabšem položaju so pristaši B. Jevtiča, med katerimi je znaten del mnenja, da bi bilo najbolje, če bi se njih skupina zopet celotno pridružila JNS. . ■ . Splitska »Nova Doba« poroča o konferenci pod naslovom »Rasulo JNS je potpuno«. Naslov je pač tako jedrnat, da ni še treba kaj dodati. Organizacija JNS v Kikindi za vst®p v JNS Bivši narodni poslanec Stevo Budišin je začel zopet organizirati tamošnje pristaše .1NS._ Bü-dišin je bil namreč predsednik organizacije. S svojimi pristaši je imel več sestankov, na katerih je bilo končno sklenjeno, da vsa organizacija kompletno vstopi v JRZ. da Velika Britanija nima povoda odstopiti od italijanske politike do Abesinije. Italijanska politika niti posredno niti neposredno ne ograža interesov britanskega imperija. Fašistična vlada misli, da nobeno njeno kolonijsko vprašanje ni treba, da bi imelo kakršnekoli posledice za evropski položaj, razen če kdo želi ustvariti nevarnost nove svetovne vojne edino zato, da vrže polena pod noge velesili, ki hoče napraviti red v prostrani državi, kjer vlada suženjstvo v najgnusnejši obliki in kjer žive ljudje na najprimitivnejši način. Kar se tiče sankcij, ki bi jih morebiti imelo skleniti Društvo narodov, izjavlja ministrski svet pred italijanskim narodom in pred drugimi narodi, da pomeni govorjenje o teh sankcijah toliko kakor kreniti na strmino, odkoder drži pot k najhujšim zapletljajem. Toda fašistična vlada se zanese, da se bo v svetu DN dobila skupina ljudi, ki se bodo zavedali svoje odgovornosti in bodo odločeni odkloniti vsak neprimeren in nevaren predlog o sankcijah proti Italiji. V vsakem primeru je fašistična vlada mnenja, da je brezpogojno njena dolžnost sporočiti italijanskemu narodu, da so problem sankcij proučite najvisje vojaške avtoritete sedanjega sistema z vseh strani in da so že zdavnaj storjeni ukrepi proti morebitnim sankcijam vojaškega značaja. Prav tako so glede na možnost razvoja dogodkov v bodočnosti izdani ukreni za zagotovitev gospodarskega odpora države in prav so proučeni vsi problemi o obrambi življerskih potreb države. Prehrano zagotavlja obilna letošnja žetev. Glede industrijskih potrebščin je ministrski svet sklenil tele odredbe: 1. obvezen odstop terjatev v inozemstvu in obvezno konverzijo tujih vrednostnih papirjev in italijanskih papirjev v inozemstvu v blagajniške bone z rokom devetih let in obrestno mero 50/o. 2. Začasno omejitev dividend delniških družb, tako da nobena delniška druzoa prihodnja tri leta ne bo smela dajati svojim delničarjem večjih obresti kakor 6 /c vloženega kapitala. 3. Uvede se davek na dividende od delnic, ne izvzemši niti delnic, ki se glase na prinosilca. Ta davek bo znašal 10 0/o obresti na vse delnice in slične papirje, ki se ne glase na ime in ki so jih izdale na področju kraljevine Italije, zasebne družbe ali zasebne ustanove. 4. Izdane so odredbe o potrebi nadomestkov običajnega goriva. Po določbah te uredbe bodo morala vsa motorna vozila, ki služijo skupnim transportom, rabiti nadomestek za običajno gorivo. Pred koncem seje je pravosodni minister predlagal, da naj seja pošlje pozdrav ministru Cianu, ki je odšel kot prostovoljec v vzhodno Afriko. Seja se je končala ob 20. Prihodnja seja vlade bo, kakor je bilo že prej nameravano, 14. septembra t. 1. Razveseljiva novost na železnicah Beograd, 29. avgusta. 1. septembra t. 1. stopi v veljavo nova mednarodna tarifa za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med Jugoslavijo in Italijo. Kot novost v tej tarifi se uvedejo nedeljska in prazniška potovanja z voznimi listki za tja in nazaj. Za ta potovanja so jugoslovanske in italijanske železnice dovolile 50,|,o popusta od normalnih voznih cen. Vozni listek velja od 0. (opolnoči med petkom in soboto), dneva pred praznikom ali nedeljo do 24. ure dneva po prazniku ali nedelji (to je do polnoči s ponedeljka na torek) m sicer za brze in potniške - vlake. Prekinitev vožnje ni dovoljena s temi listki. Prazniki, za katere velja poleg nedelj ta ugodnost, so- Novo leto, sv. Trije kralji (6. januar), sv. Jožef (19. marca), Vnebohod in praznik sv. Rešnjega telesa, dalje sv. Peter in Pavel (28. junija), Veliki šmaren (15. avgusta), vsi svetniki (1. novembra). Brezmadežno spočetje (8. decembra) in Božič (23-decembra). Nedeljske in prazniške listke tem mednarodnem prometu med «aiijo Jugoslavijo bodo izdali na obeh p 1 na daljave do 250 km. To pomeni, da bodo v naši državi izdajale te listke samo postaje na področju zagrebškega m ljubljanskega železniškega ravna te' Vlada je zadovoljna z opozicijo BEOGRAD, 29. avgusta b. Iz vladnih krogov se doznava, da je vlada z delom združene ojjo-zicije zadovoljna, ker dela v duhu pomirjenja in strpljivosti ter za obnovo gospodarskega življenja v državi. V zadnji izjavi zajednice se je videlo, da je s tem dan znak, da se novih političnih zakonov ne bo izvršilo. Ko pa, te vlad izjavila, da bo vrnila predlog za1{°na’ I®. z°hee mirno. Iz krogov, ki stoje vladi zelo blizu, ■ doznava, da je zakon o banov.nskih samoupte val! že izdelan ter da se drži vennoma smernic, ki so jih vlade Uzunoviča in Srsluca zacrtale okviru tega zakona. Celie ■ Tatvine. V sredo je policija aretiral' krojaškega pomočnika Huberta G., ki ^ najrajši brez posla, ker je v ponedeljek Gosposki ulici ukradel nekemu invalidu art dinarjev. Invalid se je bil nekoliko zam* 1 2 3 4 * dii v gostilni in ko je prišel iz ravnovesj je bil že tudi ob denar. ■ Vpisovanje v šolo Glasbene Matic6 Celju bo v ponedeljek 2. septembra za gojence(ke) od 8. do 12. in od 3. do o- v v poslopju matice, Slomškov trg hy -te-ravnateljski pisarni. Prijavite se, tud i» meno. Podrobnosti so na tabli na nou v I nadstropju matice. . po ■ Seja okoliškega občinskega odbora s0 nocoj ob sedmih na Bregu. Na sporeau poročila odsekov. . .. , sep' ■ Za obrtne vajence. V necle.io • tembra se naj ob 8. uri zberejo vsi 0 jenci(ke), ki letos prvič vstopijo v strokovno obrtno nadaljevalno solo, na ^ rišču mestne narodne sole; tato rišču mestne naroane soie, »ura» — - j^e’ ki bodo ponavljali prve razrede. Vajene - _■ : 4-«4-4 ^ V\ »«o rrvorlrvii TACI SP 11 J ..ni Ä 5JÄ wsywr omenjenem prostoru. tfa dirkah v Monzi bo grof Trossi preizkusil prvi dirkalni avto z letalskim motorjem. Slika nam ga kaže na dirkališču Vesti iz Italije Ze^einšiki promet bo nadomeščen z avtobusnim Prometno ministrstvo je izdalo vrsto ukrepov, ki se z njimi železniški promet na progi Trst — Sv. Andrej — Poreč popolnoma ukinja, na progi Kanfanar—Rovinj pa se odpravi samo potniški promet in promet s prtljago. Lokalna proga Trst—Poreč se sploh zapre, postaja v Rovinju pa se omeji in adaptira za sam tovorni promet. Nekatera sedanja postajališča se odpravijo. To je v zgodovini železnic eden o’ ;h redkih primerov, ko kaže opustiti železniški obrat. Navadno železnice vozijo dalje z ozirom na javne interese tudi še tedaj, ko postanejo nerentabilne, ker se računa na to. da bo prometa vedno več. Država železnico rajši subvencionira kakor pa opusti. V Istri pa je stvar nekoliko drugačna. Vebk del pokrajine je treba za promet šele odpreti m železnici, ki sta vezali samo zapadne kraje Istre s Trstom in Puljem, sla se izkazali nesposobni za konkurenco s sodobnim prevoznim sredstvom — avtobusom. Z istim dnem, ko se zapre železnica, se iz Trsta ven otvori več avtobusnih zvez: 1. Trst — Portorose — Buje, 2. Trst-Buje—Novi grad—Poreč, 3. Trst—Buzet —Motovun—Vižinada—Poreč. 4. Umag—Buje— Oprtalj—Motovun. Avtobusi bodo vozili potnike in prtljago in blago v paketih, v kolikor bo za to prostora. Za ostalo blago in za večje tovore pa bo obstajal tovorni avtomobilski promet na progi Trst—Koper—Portorose—Buje—Motovun —Vižinada—Poreč. Avtobusna zveza bo tudi med Rovinjem in Kanfanarom. Zanimivo pri vsej stvari je to, da si tu ne stojita nasproti železniška uprava in kako zasebno avtomobilsko podjetje, temveč prevozni sredstvi vlak in avtomobil. Železniška uprava sama je železnico nadomestila z avtomobilom ona sama bo vršila nove vrste prevoz odnosno’ p bo oddala Državnemu prevoznemu podjetju, torej ne kancesiom ranemu zasebnemu, temveč javnemu podjetju, đrumi'bi'fp*' 8 *em v ip^sikaterem pogledu Odlseifie soomenška padlim iunakom v Trstu V neđeijo 1. septembra bo v Trstu pri svetem Justu odkrit spomenik padlim junakom iz Trsta v svetovni vojni. Pripravljajo se za to priliko velike svečanosti. Poleg zastopnikov fašistične stranke in vlade se slavnosti udeleže ludi delegatje parlamenta in senata in v Trst pride tudi sam kralj Viktor Emanuel III. Ob odkritju bo govoril slavni vojni slepec Delcroix. Pač v zvezi s to svečanostjo so odpovedani nedeljski izletni vlaki ter odpadeta izleta v Štanjel in Postojno. P«*c§@i@SIs§ii radio Na seji pokrajinskega odbora Podeželskega radia dne 20. t. m. je odbor pretresal organizacijo in razvojne možnosti radia na deželi. Konstituiral se je pokrajinski odbor s pokrajinskim političnim tajnikom na čelu in občinski «dbon v naslednjih krajih: Zagrad, Kojsko, Bovec, Komen, Dörnberg, Podbrdo. Crni vrh. Kanal, Kobarid, Cepovan, Cirkno, Dolenje, Grgar, Btnja, Miren, Opatje selo. Sv. Križ Vipavski, ?v. Lucija, Štanjel, Temnica, Tolmin, Ajdov-•*ma in Rihemberg ter v nekaterih furlanskih oocinab. Med odborniki v posameznih občinah tudi več slovenskih imen. bvajanje J } r - • » . Pro«iV?^c ,la®e^u, da ostane sobotni popoldan te.-»a 111 P°sveEen nacionalni vzgoji, je izvajanje bovA SaCR a nalete,° na znatne ovire in po najin Zr™ dogovoru med konfederacijo trgovcev voliflnnle-dleraciJ° trgovskih uslužbencev, so do-vine in i-evilne izierne, ko morejo ostati trg#. Prosta ni -v soboto popoldne odprte. Absolutna Social * ;te v ,vseh Primerih mladina v starosti °d e d« "i ,JS,ko Prometne razmere in dovoljnih da newLet.a- ?ovi dogovor uvažuje naravne dopoldne. n obrati poslujejo tudi v soboto Slavraci’ie‘lLTt'1V 3plošnem sledeči: hoteli, reih gostilne, sanatoriji, kopališča, pivni- Smrtna nesreča v rudniku V Steklenici je v rovu plaz zasul dva rudarja — Gornjiška so izkopali mrtvega Maribor, 29. avgusta. V sredo se je pripetila v Steklenici pri Murskem Središču huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Takoj po nesreči so se razširile v okolici vesti o velikem obsegu te nesreče, sedaj pa. smo doznali, da je zahtevala samo eno smrtno žrtev. Pri kopanju v rudniškem rovu se je nenadoma sesul strop na delavce, ki so se razen dveh vsi še pravočasno rešili. Tovariši, ki so videli, da je zasuto dva rudarja, so takoj pričeli z re- ševalnimi deli, pa so zaradi vedno znova se rušečih zemeljskih plasti le počasi napredovali z reševalnim delom. Šele po nekaj urah so prišli do zasutih rudarjev. Žal, da je bilo že prepozno za 371etnega rudarja Štefana Gornjiška. Bil je že mrtev. Njegovega tovariša pa so hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnico. Pokojni Gor-njišek je družinski oče štirih nepreskrbljenih otrok, ki bodo težko pogrešali skrbnega očeta. To je že druga smrtna nesreča v Stekleniškem rudniku. Samomor ali usodna nesreča Smrten padec hudo preizkušene žene s podstrešja Maribor. 29. avgusta. V noči na četrtek se je v Bresternici pri Mariboru zgodila smrtna nesreča, ki je presunila tudi ves Maribor. — V Bresternico je prišla na počitnice k svoji materi Frančiška Stupanova s hčerko Marijo. Usoda je hotela, da je Marija zelo nevarno zbolela in pri bolnici so morali mati in babica prečuti cele noči. Tako tudi usodno noč. Pol ure pred polnočjo je Frančiška Stupanova nenadno odšla iz bolniške sobe na podstrešje, trenutek nato pa se je začul padec in nato obupen krik. Pogledali so in videli pred hišo na tleh Frančiško mrtvo. Zdravnik, ki je prišel kmalu nato, je ugotovil, da je mrtva. Kakor doznavamo, je Frančiška Stupanova odšla v temni noči na podstrešje po škaf, ki je bil napolnjen z vodo. Blizu posode pa je bila velika nezavarovana odprtina, za katero Stupanova najbrže ni vedela. Ni pa tudi izključeno. da bi bila Stupanova izvršila v veliki pobitosti in duševni zmedenosti samomor, kajti dejstvi, da ležita nejna hčerka Marija in pa tudi njen mož Franc na smrtni postelji, eta ubogo ženo docela potrli. Strah med medvedom in divjimi merjasci, ki so se pojavili na Menini planini in na Krvavcu Kamnik, 29. avgusta. Iz lovskih krogov poročajo: Na Menini so se pojaviti divji jirešiči, na Krvavcu pa gospodari medved. Vsako leto prejme oblast pritožbe in Prošnje prizadetih posestnikov, ki zahtevajo, da se nekaj ukrene proti nevarnemu škodljivcu. Medved je že na več krajih, zlasti pa na Menini, raztrgal par desetin ovc, da so se morali nekateri posestniki odpovedati ovčjereji in s tem vsaj skromnemu zaslužku, ki jim ga nudijo planine. V sredo zjutraj je zopet posestnik Franc Cevka iz občine Kamniške Bistrice našel na planini Košutni pod Krvavcem raztrgano ovco, poleg njega v zemlji razločne odtiske medvedovih šap. Zmanjkali sta še dve ovci, ki ju je medved pre- gnal daleč s planine in ju v samoti pobil. Na Krvavcu so zasledili medveda že pred dvema mesecema, potem pa je neznano kam izginil in se zdaj vrnil. Krvoločnega kosmatinca so že lani preganjali na Jezerskem in na Menini. Iz tega je videti, da se mrcina klati po vsej dolžini Kamniških planin in naglo seli iz kraja v kraj. Najrajši pa je menda na Menini, kjer so mu pred štirimi leti ustrelili tovariša. Posestniki v Tuhinjski dolini pa se morajo razen s kosmatincem boriti še z drugo nadlogo, ki jim povzroča še več škode. To so divji merjasci, ki rijejo po poljih za krompirjem in lomijo koruzna stebla, da pridejo do slastnih storžev. Videli so jih že na več krajih, toda kljub zasedam in zasledovanju jim ne morejo do živega. Neurje s strelo v mirenski dolini V Pečicah je dvema pogorelo vse do tal Trebnje, 29.. avgusta. Te dni so se zbrali nad mirensko dolino črni oblaki. Silen vihar je pustošil posebno v okolici St. Ruperta. Podiral je kozolce, stresal s hiš opeko in podira) ceio drevesa. Tako je v grajskem gozdu pri Veseli gori padlo nad 40 snirek. Skoda je ogromna, posebno v sadovnjakih in po vinogradih. Med viharjem pa je udarila tudi strela v gospodarsko poslopje Jožeta Vrane v Pečicah ‘pri Sv. Križu. Ogenj se je mahoma razširil in objel tudi sosedna poslopja posestnika. Franca Hrovata. Domačiji sta v dobri uri pogoreli do tat. V ognju je poginilo tudi 5 glav živine. Na pomoč so prihiteli gasilci od Sv. Križa in Sel, vendar pa je bilo gašenje težavno, ker so bili vaški vodnjaki prazni. Strela je poškodovala tudi Hrovatovo ženo, ki se sedaj zdravi. Pri gašenju pa bi se skoro ponesrečil reševalec Štrukelj Matevž, ki je v višini 15 do 20 m omahnil in se med padcem vjet za neki drog, kar ga je rešilo smrti v ognju. Oba gospodarja trpita veliko ško-do, saj jima je požar poleg poslopij uničil tudi ves letošnji pridelek. Zavarovalnina je neznatna. Dnem hudih nesreč Ljubljana, 29. avgusta. Silvester Srčej, 16 letni delavec iz Gorja na Gorenjskem, je v sredo obsekoval hraste, pri tem pa mu je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Zlomila se je veja. Padel je z višine na tla in dobil težje notranje poškodbe. — Marico Janežič, 5 letno hčerkico mizarja iz Most je v četrtek v Povšetovi ulici na Kodeljevem podrla s kolesom neka služkinja. Dekletce je padlo tako nesrečno, da si je zlomilo desno nogo. — Djordje Mitrovič, 57 letni železniški uradnik z Bolgarske ceste 32 je pri cerkvi Srca Jezusovega postal včeraj žrtev kolesarja, ki' ga je v divjem diru podrl po tleh. Pri padcu si je zlomil levo roko, med tem ko jo je neznani brezvestni kolesar urno popihal. — V sredo •ce, kavarne, bari, prodaja sladoleda, slaščičarne, potniške, agencije, prodajalne časopisov in revij, zaloge ledu, podjetja za plakatiranje, sirarne, prodajalne goriva, mineralnih olj, bencina, pekarne in prodajalne kruha, mlekarne, trgovski obrati za konzerviranje sadja, prodajalne za zelenjavo, cvetličarne, prodaja zelenjave, olja, vina, prodaja na drobno za tekstilne proizvode, drogerije, prodaja fotografskega materiala, knjigarne, prodajalne dopisnic, zlatarne in urarne, prodajalne avtomobilov, motociklov in pritiklin, slednje samo za sestavne dele, ribar-ne, mesnice, prodajalne kuretine in divjačine, prodajalne jestvin in mešanega blaga, kolonialnega blaga in radijskih aparatov, slednje pa samo glede izložbe in prodaje za strokovno osebje. Iz tega je razvidno, da se dogovor ozira na vse bistvene potrebe sedanjega življenja in da bo sel trgovski promet precej nemoteno dalje. je na Sv. Petra cesti nekdo brez povoda napadel 39 letnega Ferdinanda Učakarja iz Hrastnika, brezposelnega delavca, brez stalnega bivališča in ga oklal z nožem po levi strani obraza. Poškodba je precej nevarna. — Pod voz je prišel včeraj ob 10.20' na Tyrsevi cesti blizu železniškega prelaza Danilo Zelen. Peljal se je s kolesom. Pri padcu je dobil hudo poškodbo na glavi. _ Desnico si je zlomil pri padcu po strmini 12 letni sin rudarja iz Kisovca pri Zagorcu. — Ivan Bartol, 34 letni sin kočarja z Loškega potoka, je včeraj padel z drevesa in si pri tem zlomil levo roko. Tajna ponarejeval^ nka kovancev V Ptuju kroži še vedno ponarejen denar Ptuj. 29. avgusta. Kot je »Glas naroda« že dvakrat poročal, so se pojavili v Ptuju in okolici prav dobro pona-rejeni petdesetaki, tako da jih je na pogled le težko ločiti od pravih. V torek sta hoteli poravnati pri trgovcu Kreftu v Ptuju dve okoliški kmetici neke račune. 1 ri tem pa je trgovec ugotovil pri vsaki 20di-narski falsifikat. Izpovedali sta, da sta kovanca pravkar iztržili na trgu za prodano sadje. Pri prevzemu denarja iz ročne blagajne pa je dro-gerist Poberaj ugotovil lOđinarsiđ falsifikat. Vsi kovanci so zelo dobro ponarejeni. Vse kaže, da kroži v luk. okolici precej po-•narejencev, ki izvirajo iz tajne ponarejevalnice, najbrže iz ptujske okolice. Novi kino „Sloga Nudil bo le izbrana filmska dela odlične kakovosti Ljubljana, 29. avgusta. Žalostno poglavje nekdanjega »Kina Ljubljanski dvor«, se je končala z dnem, ko ga je prevzelo Narodno železničarsko glasbeno društvo bloga v svojo upravo. Ljubljanska filmska publika se bo prav kmalu prepričala, da so vrli naši Slogaši zastavili vse svoje sile in žrtvovali mnogo denarnih sredstev, da zabrišejo zadnje sledove za nekdanjimi časi, ko so se predvajali v tem kinu le manjvredni filmi. Že nad 14 dni dela na temeljitem popravilu kinematografa četa vrsta obrtnikov raznih profesij. Vsi prostori bodo nanovo preslikani, prepleskani, vsa električna razsvetljava moderno preurejena, tako, da bo napravil ves kino najelegantnejši vtis na slehernega obiskovalca. Ravnotako so šli v za-; služeni pokoj stari projekcijski aparati in ž njimi vred nekdanja zvočna aparatura. Slogaši so si nabavili nove najmodernejše projekcijske aparate in kupili najboljšo zvočno aparaturo, kakršne doslej še nismo imeli na Balkanu. O odhcm kvaliteti nove zvočne aparature, ki jo bo postavila svetovno znana družba Philips^ naj pnca dejstvo, da je družba montirala pred nedavnim časom slično aparaturo na slovitem francoskem veleparniku »Normandie« in da imajo takšno aparaturo največja kinpgledališča T Londonu, Amsterdamu itd. Tudi v akustičnem pogledu bo nova dvorana preurejena, opremljena z lepijni zavesami, kar bo po mnenju strokovnjakov zelo ugodno vplivalo na reprodukcijo zvoka. Novi kino »Sloga« bo tedaj nedvomno eden najmoderneiših in najeleqantnejsih kinogleda-lišč v Ljubljani, v ponos našemu mestu in v veselje filmskega 'občinstva. Filmski program bo poleg najnovejšega zvočnega tednika, lepih kulturnih in poučnih filmov, krasnih žaloiger nudil le izbrana filmska dela odlične kvalitete. Uprava kinematografa si je zasigurala posebno kopijo zvočnega tednika, tako da bodo posetniki Kina »Sloge« videli najnovejše svetovne dogodke v sliki in v tonu istočasno kot publika v kinematografih naših glavnih mest Beograda in Zagreba. — Kljub dejstvu, da uprava Kina Sloge nikjer ni štedila in napravila vse, da bo novi Kino ustregel v vsakem pogledu željam najbolj razvajenega občinstva bodo cene nizke, da bo reden poset tega elegantnega kinematografa mogoč najširšim in tudi neimovitim slojem. O cenah in o sporedu v letošnji sezoni bomo priobčili prihodnjič kaj več. Morie so prlpellall v Liubllano Prav vsega Jadrana seveda niso Izpum-pali, ker ga moraj'o pustiti vsaj nekaj za tujski promet in pa, kar je glavno, za pridelovanje soli. Brez morja bi namreč prišli ob službo in zaslužek vsi nastavljene! monopolske uprave, oddelka za sol, ki noč in dan stražijo, da kdo ne ukrade kake kapljice morja in ne oškoduje države. Zadeva ni tako enostavna in preprosta z morjem, saj se spominjate, kakšne sitnosti in preglavice so imeli v Indiji, kjer imajo še dosti več morja, z Ghandijem, ko je kar sam na svojo roko hotel prešati sol iz morja, Zakon, paragraf in basta! Jadranskega kongresa v Ljubljani se pa udeleže tudi zastopniki prav vseh vrst, rodov in plemen morskega prebivalstva. Lo-žirali bodo na velesejmu, saj uprava velesejma z blagohotno naklonjenostjo uvažuje tudi druge kongrese in navozi slame po pa-vilionih za prenočevanje, še kumike in kletke svojim p. n. gostom postavi, če žele prireditelji. In ker je direktor velesejma g. dr. Dular tudi velika glava pri JS, je s posebno protekcijo poskrbel, da bi se tudi morsko prebivalstvo v Ljubljani počutilo kakor doma. In nas tudi podučil, kako je prav in narobe. Narobe smo namreč doslej v Ljubljani sprejemali goste iz morja, ki po prevratu znatno množe naš tujski promet. V mestnem tujskoprometnem svetu pač nimamo pravih strokovnjakov in smo s svojo postrežbo po stari navadi hudo pretiravali. Kar z oljem smo jih gostili, ko so vendar skromni in zadovoljni s samo slano vodo. Take juhe je sicer dosti po Ljubljani, toda ni pripravljena po jadranskem receptu. Za zastopnika iz morja moramo torej pripraviti tudi morsko vodo. V dolgem paviljonu G na velesejmu je direktor g. dr. Dular uredil pravi hotel. Mnogo je že videl sveta in razume to stvar. Hotelski hodnik je dolg 27 m, ob njem so pa večje in manjše sobice, opremljene z vsem morskim komfortom. Na višku moderne tehnike je seveda tudi ventilacija, ki menja in čisti »zrak« oziroma morsko vodo neprestano. Preproge šo že včeraj pripeljali iz morja. So originalni in kapricasti ti zastopniki in hočejo za preprogo samo pravo kamenje iz svoje domovine. Pa smo pri prevozu tega kamenja spet videli, kako krvavo je upravičen vzklik vesoljne naše mile domovine: Zahtevamo zvezo z morjem! . Avto s kamenjem se je na razorani cesti ustavil in so mu morali iz Ljubljane poslati pomoč. Morje smo pa danes dobili po železnici. Samo 42.000 1 ga potrebujemo in bi ga na velesejmu gotovo zmanjkalo, če bi bil cviček. V teh 42.000 1 morja je pa menda tudi ogromna količina soli, ki zanjo monopolska uprava ne sme biti oškodovana nikakor in nikoli. Urejena država smo in spoštujemo zakon! Stvar se je pravilno pričela vleči. Uvidevnost je zmagala in velesejmska uprava je dobila izjemno dovoljenje, da železnica morsko vodo brezplačno zvozi iz Ljubljane nazaj na Sušak. Tako torej kakor velja za tujski promet in letoviščarje, za kongrese, razstave, velesejme in druge splo-šnokoristne prireditve. Odgovornost je bila pa vendar prevelika. Pomislite na tatvine, defravdacije, utaje, tihotapstva in podobne nerednosti^ki so na dne vrlem redu. Kaj bi se zgodilo, če bi ob zaključku manjkalo liter morske vode! .. In spet se je pričel križev pot intervencij JS, razstavnega odbora in da morje ostane kar v Ljubljani. Toda ne velesejma. Pa je spet zmagala uvidevnost, za vedno. Uničeno bo ob prisotnosti komisije finančnih organov kot zastopnikov monopolske uprave, oddelka za sol. Tako nam je končno zajamčen obisk zastopnikov morskega prebivalstva vseh slojev. S tako množico se še nikdar ni moglo pobahati nobeno mesto Srednje Evrope! V morski vodi bomo predvsem občudovali prav vse zastopnike Jadrana, ki jih drugače s poželjivostjo prejemamo v olju. Sardela, skuša, jegulja, zobatec, komarča, kam-raza, drhtalica, morska mačka in konjiček ter celo strašni morski volk nas obiščejo z družinami. Seznanili se bomo z raki najrazličnejših vrst, kakor so obalni rak, kutica, impozantni jastog, rarog in babica, nadalje z iglokožci, namreč z morskimi zvezdami, ježi in trpi, a tudi s sipami, ho-botnicami in polipi ter najrazličnejšimi školjkami in polži, črvi, ki bo med njimi tudi morska miš, posebno zanimive bodo pa korale, lasulje in morska peresa, ki jih imamo navadno za čudovite morske rastline. Vse to bo pa živo in dobre volje, da bomo videli njih šege in navade na dnu morja čisto od blizu, saj se nič ne ženirajo! Dnevni docjodlci X Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse naše naročnike, da nam naročnino za mesec september nakažejo vsaj do 10. septembra. Ostale, ki imajo naročnino poravnano, pa prosimo, da položnico prihranijo za bodoča nakazila ali naj jo izročijo svojim prijateljem in znancem, ki se bodo gotovo tudi radi naročili na list. Vse zamudnike zopet prosimo, da nam zaostalo naročnino nakažejo čimpreje. Vse čitatelje in naše prijatelje prav posebno prosimo, da izkoristijo vsako priliko za propagando in nabiranje novih naročnikov. Mi smo storili vse, da damo slovenski javnosti cenen in neodvisen tisk, naše skupno delo pa bo rodilo uspehe samo tedaj, če VSI naši naročniki žrtvujejo le nekaj časa in truda, in pridobijo vsaj še po dva nova naročnika. Ta naša prošnja gotovo ni pretirana in nam je gotovo nihče ne bo odrekel. V septembru torej vsak še po dva naročnika. V imenu dobre stvari vsem že v naprej prav prisrčna zahvala! — »Glas naroda« — uprava. X Nacionalna ura. G. dr. Pavlakovič Vladimir iz Zagreba predava o naših izseljencih v Nemčiji ob 19.30. X Kongres pravnikov v Beogradu. Za letošnjo skupščino kongresa pravnikov v Beogradu v dneh 22. do 24. septembra t. 1. se vrše velike priprave. Spomenica se že tiska in bo razposlana vsem članom kongresa začetkom meseca septembra. Z odlokom predsedništva ministrskega sveta je odobren dopust državnim uradnikom. Prometno ministrstvo je odobrilo 75 odstot- V vsako slovensko hišo dober, neodvisen in najcenejši slovenski dnevnik! ni popust na vseh železnicah in parobrodih v državni režiji. Popust velja za vse proge (za potovanje v Beograd in nazaj, ter za izlete) od 20. septembra do 4. oktobra t. 1. Člani kongresa naj kupijo na odhodni postaji na podlagi kongresne legitimacije vozni listek do Beograda s 75 odstotnim popustom od normalne vozne cene in legitimacijo rdeče barve št. K — —14. Na podlagi potrdila kongresnega odbora na tej železniški legitimaciji št. K — 14 o udeležbi na kongresu, ter s kongresno legitimacijo se bodo lahko kupovali vozni listki s 75 odstotnim popustom tudi za poljubno število izletov in za poljubne razdalje ter za povratek. Kongresne legitimacije bodo vsem prijavljenim članom kongresa pravočasno razposlane. Prijave in članarino sprejema za svoje člane društvo »Pravnik« v Ljubljani do 1. septembra t. 1. (kakor je bilo že objavljeno). X Dopust za kongres pravnikov. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stoja-dinovič je odobril, naj se državnim uslužbencem iz vseh ministrstev, ki bi se hoteli udeležiti kongresa pravnikov, dovoli potrebni dopust od 20. septembra do 4. oktobra t. 1. in da se naj ta dopust ne všteje v redni letni dopust. X Nedeljske (prazniške) povratne karte. Z 31. avgustom t. 1. se uvedejo na progah jug. drž. železnice nedeljske in prazniške povratne karte po vozni ceni, znižane za 50 odstotkov, za otroke od 4. do 10. leta starosti pa za 75 odstotkov. Te karte veljajo samo za II. in III. razred potniških vlakov. Podrobnejše informacije o uporabi teh kart morejo potniki dobiti pri vseh potniških blagajnah železniških postaj. X »Službeni list« prinaša v svojem 69. kosu z dne 27. t. m.: 1. ukaz o pripojitvi občine Celje in okolica k mestni občini Celje, 2. popravek zakona o proračunskih dvanajstinah, 3. uredbo o zmanjšanju doklad uradnikom državne izseljeniške službe v breme izseljeniškega fonda, 4. dopolnitev k uredbi o dokazu izobrazbe za opravljanje gostilniških obrtov, 5. razpis: pojasnilo o carinjenja prašičjih ščetin pri izvozu, 6. postavitev zapornic ob cestnih prehodih, 7. pristop šerifske vlade (Maroko-francoski pas) k bernski konvenciji za zaščito, literarnih in umetniških del, 8. pristop Turčije k mednarodni konvenciji k filokseri, 9. pristop Mehike k mednarodni konvenciji o odškodnini za brezposelnost o brodolomu, po švedski, 11. mednarodna konvencija o opiju in zapisnik — pristop republike Kostarika, 12. odločbe občne seje državnega sveta četrtemu odstavku | 247 zakona o drž. prometnem osobju in čl. 4. in 3. zakona o dobrovoljcih, 13. naredba, s katero se dopolnjuje naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo, 14. naredba o obveznem preizkušanju mostnih tehtnic alksholome-trov in ebuliskopov, 15. odločba o sejmskih in tržnih pravicah v kranjskem srezu, 16. objave banske uprave, o pobiranju davščin v občinah Ig. Leskovec, Ložnica, Novo mesto, 17. razne objave iz Službenih novin. V prilogi je objavljeno rešenje ministra za trgovino in industrijo, s katerim dovoljuje Ljubljanski Kreditni banki odlok plačil na 6 let, prevedbo valorizacije, določitev obrestne mere, emisijo prioritetne glavnice do 20 milijonov dinarjev in finančne olaj- Set V G X Kamniška gasilska župa, ki jo že dolga leta vodi bivši poslanec g. Anton Cerer, je brez dvoma ena najagilnejsih v naši banovini. Tega se je dobro zavedalo tudi ga- silno društvo v Rakitovcu v občini Tuhinju in doprineslo lep dokaz požrtvovalnega dela. Pod vodstvom agilnega načelnika g. Antona žiberta so spomladi vaščani in člani društva pričeli graditi lep in prostoren gasilski dom, ki so ga preteklo nedeljo otvorili ob prisotnosti gasilcev iz Kamnika, Morauč, Lukovice in šmartina. Slovesen akt otvoritve je izvršil župni načelnik g. Cerer. Dom je res lepa in velika stavba z ličnim odrom za gledališke predstave. Vrlim gasilcem vsa čast! X Banovinska šola za glasbila. Na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani obstoji tudi Banovinska šola za glasbila. Učenci se učijo samostojno izdelovati citre, gitare in violine. Poleg praktičnega pouka v šolskih delavnicah dobijo učenci tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviranja, šola traja tri polna šolska leta s podnevnim poukom. Izpričevalo zavržnega izpita velja kot dokaz predpis-no dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovalcev glasbenih instrumentov. V prvi letnik banovinske šole za glasbila se sprejemajo učenci, ki so dovi'šili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti. Vpisovanje v prve letnike bo 2. in 3. septembra. X Natečaj za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I., Zedinitelju. Razpisan je natečaj za spomenik blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I., Zedinitelju v Novem Bečeju. Spomenik mora predstavljati blagopokojnega kralja • Aleksandra I. kot vodjo naroda. Interesenti se opozarjajo, da se požurijo z osnutki, ker poteče termin natečaja že 30. prihodnjega meseca. Vse potrebne informacije daje članom Društva likovnih umetnikov v Ljubljani tajnik France Gorše, Gosposvetska cesta št. 13, Kolizej. X Tečaj za diagnostiko in terapijo raka priredi s pomočjo kralj, banske uprave Jugoslovensko društvo za proučavanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, od 23. do 25. septembra t. 1. Tečaj bo teoretičen in praktičen. Pri njem bodo sodelovali kot predavatelji slovenski in zagrebški strokovnjaki. Natančen program dobi vsak Samo 40 par stane posamezna Številka natega lista onega, ki nakaže upravi mesečno Din 12-- zdravnik pri društvu, Ljubljana, Stara pot štev. 3 (ženska bolnica). Prijave za udeležbo se sprejemajo tudi tam. X Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda opozarja vse podružnice, da se udeleže vsi delegati in kolikor mogoče veliko število članov jubilejne skupščine, ki bo 15. septembra. Skrb vseh pravih rodoljubov bodi, da dostojno proslavimo 50 letni jubilej družbinega dela za svobodo in kulturni napredek našega naroda. X Popravne izpite iz višjega tečajnega izpita na II. drž. real. gimnaziji v Ljubljani so naredili: Arnšek Janko in Graj žar Anton iz obče zgodovine in zemljepisa, Korošec Karel in Krašovec Franjo iz narodnega jezika, Ponikvar Rafael (francoščina, Prohinar Silva, Seebacher Brunhilda, torija, Benedetič Marija, Pavlica Andrejina, Prohinar Silva, Seebacher Bruhilda, Senekovič Bogomila (vsi iz narodne zgodovine), Dostal Marko iz obče zgodovine in narodnega zemljepisa, Šepec Edvard (narodna zgodovina) in Zupanič Draga (narodna zgodovina). Za koroški narodni tabor, ki bo v nedeljo 1. septembra na Poljani pri Prevaljah, je odobrena polovična vozna cena na državnih železnicah. Karte veljajo 7 dni (do vštevši 4. septembra). Obenem naznanjamo, da bo na prostoru, kjer se bodo svečanosti vršile, povsem priskrbljeno za prehrano tudi velikih množic. X Propaganda za konzum morskih rib ;vede uprava ljubljanskega velesejma v kvirju jadranske razstave od 5. do 16. iptembra. Morska riba je zdrava, tečna in snena hrana. Treba bo pač še nuditi kon-nnentom ribe po nižji ceni, kot dosedaj i preskrbeti za hiter in ribam odgovar-rjoč prevoz. Prav potrebni pa so tudi te-aji za pripravo morskih rib, na kar opo-arjamo agilno Zvezo gospodinj. Na vin-kem oddelku velesejma se bodo zvečer pri-ravljale na različne načine najraznovrst-ejše morske ribe. Posebna specialiteta pa odo ribe, pečene na žaru. V tem so moj-tri zlasti ladijski kuharji. Na prošnjo prave velesejma bo poslala Jadranska plo-itba enega svojih najboljših ladijskih ku-iarjev v Ljubljano na velesejem kjer bo ekel cvrl in kuhal ribe. V Zagrebu je bilo pomladi toliko sladkosnedezev, dasodnev-io pojedli preko 700 kg morskih rib. Po-krbljeno je, da bodo cene nizke in vsem ostonne. Ljubljana DNEVNA PRATIKA »etek, 30. avgusta. Katoličani: Roza U' inska. Pravoslavni: 17. avgusta, Mn o , ič. DEŽURNE LEKARNE V LJUBLJANI Dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; Hočevar, lovska cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška, sta 18. * Drž. konservatorij in šola Glasbene Matice ljubljanske sta zavoda, ki uživata pri nas pa tudi v celi državi najlepši sloves. Nad 700 gojencev je v minulem šolskem letu vživalo pouk na obeh zavodih, na katerih sodeluje 48 odlično izprašanih in kvalificiranih učnih moči pod vodstvom ravnatelja Julija Betetta. Vsi predmeti, ki so se učili v minulem letu, se uče tudi v novem šolskem letu. Vpisovanje se vrši od ponedeljka dalje, to je 2. sept. Na šoli je vpisovanje do 4. sept. dnevno od 9.—12. in od 15.—17. ure, na konservatoriju pa do 7. sept. od 9.—12. dop. šola začne z rednim poukom 5. odnosno 7. sept., konservatorij pa 16. sept. Starše prosimo, da vpišejo svoje otroke točno v terminu, da tako omogočijo nemoten pouk. - * Radi tlakovanja sv. Petra ceste bo del sv. Petra ceste, to je od Fügnerjeve ulice do Jegličeve ceste za promet okoli 14 dni zaprt. * Naknadno vpisovanje v I. razred strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti na Ledini v Ljubljani bo v nedeljo 1. septembra od 8. do 12. ure v prostorih osnovne šole na Ledini, Komenskega ulica 19. Učenci naj prinesejo k vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in znesek Din 22-—. Vpisovanje v II. in III. razred bo -koncem septembra t. 1. — Upravitelj stvo. * V razburjenosti so pozabili gasiti. Na Starem trgu 11 je v trgovini z barvami Draga Franza nenadoma nastal majhen ogenj, ki je zelo razburil ljudi, tako da ni nihče pomislil na gašenje. Poklicali so gasilce, ki so ogenj z nekaj curki vode v desetih minutah pogasili. * V nedeljo dne 1. septembra ob 16. uri vrtna prireditev društva »Tabor« na vrtu restavracije »Pri Levu« s pestrim programom. Poleg društvenega mešanega pevskega zbora sodelujeta tudi moški zbor »Bežigrajskega društva« ter mešani pevski zbor društva »Soče«. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen v človekoljubne namene, javnost na prireditev vljudno vabimo. — Odbor. »Prisluškovalni« aparat, kakršnega uporablja obramba proti letalom. Aparat »sliši« brnenje sovražnih letal, ki so več tiso-soč metrov skriti nad zemljo za oblaki. * Leon Fajfar v učiteljskem zboru »Glasbene Matice. V učiteljski zbor šole Glasbene Matice ljubljanske vstopi s 1. sept. t. l. g. Leon Fajfar, absolvent mojstrske 'šole drž. konservatorija v Pragi. Gospod Fajfar je dosegel najvišjo možno glasbeno izobrazbo v tujini in bo vse svoje izvrstne moči posvetil kot violinski učitelj na šoli in konservatoriju slovenski mladini pa tudi našemu koncertnemu življenju. Pisarna šole Glasbene Matice in drž. konservatorija sprejema gojence za njegove razrede. Zoološko društvo »Noe« otvori v soboto svojo tretjo sezonsko zoološko razstavo na vrtu v šelenburgovi ulici 6. Kai je vse novega v Mariboru A Zn spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru v Mariboru so darovali: Franja Škerbinc, Trnje 64 Din, Viktor Hausmaninger, Maribor 55 Din, dr. Jan Sedlaček, Radenci 50 Din, Kurt Reiser, Maribor 50 Din, uslužbenci Nabavljalne zadrge v Mariboru 1890 Din, Prva hrv. štedionica, Maribor 1600 Din, zdravilišče Topolščica 950 Din. upokojenci Mestne hranilnice 800 Din, hotel »Orel«, Maribor 200 Din, Nabavljalne zadruge v Mariboru 1890 Din. Prva Din, Beiersdorf & Co., Maribor 1500 Din, Zelenka & Co., Maribor 1210 Diu, Oetker Maribor 500 Din, »Zora-, Maribor 500 Din, de- „Gias naroda- je last zadruge, pristop je mogoč vsakomur, zato je „Glas naroda- imovina vsega naroda Haročajte, oglašajte in širite lastno glasilo, da bo sleherni Slovenec po nizki ceni užival sadove našega skupnega dela in truda lavetvo karlonaže Benčina in drug 200 Din, Močivnik in drug ,Maribor 123 Din Hvala in posnemajte! A Iz gledališča. Za prihodnjo gledališko sezono je uprava Narodnega gledališča v Mariboru angažirala gdč. Branko Rasbergerjevo, ki je že kot debutantka v »Seampolu« mariborski publiki izredno ugajala. Nadalje je angažiran za nekaj gostovanj režiser Peter Malec, stalen gost našega gledališča pa bo ljubljanski igralec Kralj. — Za začetek sezone študirajo Dostojevskega Bratje Käramazovi ter opereti »Cigan baron« in »Ples. v Savoju . A »l’od kraškim latuikom« bo v nedeljo, 1. septembra pri Grmeku v Studencih prireditev Nanosa. Na sporedu bo mnogo lepega in veselega, zato naj nihče ne izostane! A Obmejna Koroška kliče! Udeleženci iz Maribora se odpeljejo na velik narodni tabor, ki bo to nedeljo 1. septembra na Poljani pri Prevaljah. v nedeljo z vlakom ob 5.44 z glavnega kolodvora. Ob tej priliki veljajo že. izletniške karte in stane vožnja v obe smeri samo 24 Din. Povratek z večernim vlakom, ki dospe v ari bor ob 20.30. A Prihodnji Putnikovi izleli z avtobusom. me 6. septembra do 8. septembra Maribor-unaj, odhod ob 5. uri, 5. septembra Maribor-rad»c. odhod ob 7.30, 8. sept. Maribor-Roga-va hčerka Pavla Poševa v Razvanju. Pri pad i si je poškodovala občutno glavo in si nalo lila levo roko. Reševalci so jo pripeljali ' lariborsko bolnišnico. A Zaradi pričakovane velike udeležbe koro iškega narodnega tabora na Poljani pri P^" aljah 1. sept. tako iz Maribora kakor iz ... ravske doline prosi akci jski 0e gresta skupaj! Zato pozivamo odločilne kroge, da tudi trgovci in obrtniki, ki gotovo nismo zakrivili svetovne krize, dobimo odpise svojih dolgov, saj lahko vse obresti, ki so bile zaračunane previsoko, lahko smatramo za spekulacijo. In zato morajo oni, ki so dali denar, nositi enake posledice, kakor dolžniki. čudimo se, da se temu vprašanju vse izogiblje. Dolžniki nismo vzrok, če se je mnogo let umetno dvigala vrednost dinarja in je bil s tem dolžnik pahnjen do zakonitih obveznosti, ki jih v resnici in po pravici ni dolžan izpolniti. Dolžniki smo prejeli vrednost dinarja čisto na drugi podlagi in bazi, kakršna je sedaj, zato se ne protivimo zavodom in vlagateljem ter sploh upnikom tudi vrniti one vrednosti, ki so nam jo posodili, vendar pa po pravici samo z nepretirano obrestno mero! Nadalje zahtevamo izpremembo zakona o dražbah, ki dovoljuje, da se prodajajo posestva in premičnine dolžnikov za vsako ceno. Mi priznamo upniku terjatve in prav je, da se varuje njegova pravica in dovoljeno naj bo tudi, da vzame blago od upnika, toda le v resnični vrednosti, ne pa pod ceno. Nikakor nismo več voljni prenašati uničevanja podjetij in eksistenc dolžnikov! Kako pride dolžnik do tega, da razni dobičkolovci špekulirajo na pošteno in težko pridobljeno naše premoženje ter tako brez resnega dela krivično bogate. Ni jim namreč treba večjega truda, nego čitati razglase prisilnih dražb! Sreska kmetijsko-obrtna razstava v Ptuju Kmetovalci, vinogradniki, čebelarji in obrtniki ptujskega sreza hočejo pokazati svoje pridelke in izdelke ter bodo priredili od 28. sep-jembra do 6. oktobra t. 1. pod pokroviteljstvom dana Dravske banovine g. dr. Dinka Puca v pruštvenem domu v Ptuju Sresko kmetijsko 'n obrtno razstavo, in sicer prvo te vrste v iako '■'eiikem obsegu. Zastopane bodo vse panoge kmetijstva, kakor živinoreja, vrtnarstvo, posebno pa sadjarstvo in vinogradništvo, ki je v hašem srezu visoko razvito in slovi po svoji 0