Leto LXVI
f UTu6TJanT, a šoEofo, Hite 8. oktobra 1938
tf ev. 232 a '
Sena 1.50 Din
Naročnina mesečno	.	________^^^^ Cek. račun: Ljub-
^^m^ ^^^^^^	^	^^^^^^
^^L	^^K w	^	^ ^H^. g
ce-i ^^^^^ ^^m mM ^^k	m	m	^^m
loietno % za ^B^^ KBM Bm n mm m	f^^f m^T^^ mm
inozemstvo 120 Din ^	MT	^HV JBV ^^ IgV	M ^HV ^Mf	Praga-Dunaj 24.797
Uredniitvo je ▼	^R^^^^^^štj	^^^^^^
Kopitarjevi U1.6/UI ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^m^	^^^^^^^^^	jeva ulica štej.k
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Nemčija zasede eno petino ČSR
—WUIiHUIItlMllimilWIWI MMMWMIIL^IUMIM»lAUillMI^ULII.,l IIIMMU1
m
Madžari zahfavajo zase 16.000 kvadratnih kilometrov in stegajo rohe po Rusinih
Nova slovaška vlada je prisegla generalu Sy rov emu
Ljubljana, 7. oktobra.
Po monakovskem sporazumu sta morala Chamberlain in Daladier kot predsednika vlad, ki slone na zaupanju demokratično izvoljenega parlamenta, stopiti čimprej pred zbornico in dobiti naknadno pristanek za monakovski dogovor .Po velikanskih manifestacijah, ki sta jih bila od strani ljudskih množic ob svojem po-vratku oba deležna, se je že moglo z gotovostjo eklepati, da ju tudi poslanci ne bodo pokarali zaradi njunega ravnanja. In res, eden in drugi je dobil izglasovano zaupnico s tako veliko večino, kakor je zlasti v Franciji prav redek pojav. To naj bi bilo svetu dokaz, da Anglija in Francija v resnici želita miru in da odobravata vsako mirovno prizadevanje.
Vendar zasedanje parlamentov ni poteklo brez resnih in poučnih debat. Govorniki so tako v Londonu kakor v Parizu pokazali izredno veliko razumevanja in obzirnosti do obeh predsednikov, dobro se zavedajoč, da je njun položaj za zeleno mizo štirih v Monakovem bil pač takšen, kakršno je stanje dežele, katero je vsak zastopal. Nobeden od opozicionalnih govornikov, pa tudi iz najhujše opozicije ni pripisoval osebne krivde Chamberlainu ali Da-ladieru Zavedali so se, da bi na odgovornem položaju pred narodom iiii zgodovino najbrž vsak tako postopal, kakor sta postopala ta dva politika. Toda, če so se vsi strinjali v tem, da je pač bilo treba podpisati ali pa se odločiti za vojno, so tudi vsi skoraj soglasno izražali, da imajo občutek ponižanja in sramote, ki sta ga zahodni velesili v Monakovem doživeli. Za vsemi lepimi frazami in za vljudno Geremonijo tiči skrit vendarle — diktat, kateremu se ni Ailo mogoče upirati. To se pravi, kljub vsemu se je Nemčiji zopet posrečilo presenetiti nasprotnika. da je moral rad ali nerad ustreči njeni volji. Posrečil pa se je diktat zaradi tega, ker je Nemčija čisto dobro vedela, da ga bosta zapadni sili sprejeli, dobro poznajoč stanje svoje vojaške pripravljenosti, fz čisto enakih nagibov je tudi 1. 1935 Italija kljub ropotanju Anglije mirno lahko šla in si vzela Abesinijo. Italijani so vedeli, da bo ostalo samo pri demonstraciji angleškega brodovja in nič več. Ko je Hitler grmel v Športni palači, je prav tako vedel, da Nemčija s svojim pohodom na Češko ne riskira vojne. Povedal je, kar so vedeli itak že v Londonu in v Parizu, da je nemška oborožitev prvovrstna in na višku — česar ne bi mogli reči ne Angleži ne Francozi o svoji armadi. Zato je Nemčija popolnoma uspela. Odtod pa tudi misel, ki je končno izzvenela iz francoske in angleške parlamentarne debate: še večja, še nujnejša, še mnogostranejša oborožitev. Neposredna posledica »nemškega miru« v Monakovem bo torej še hujša, še bolj divja tekma v oboroževanju, v kateri bosta zapadni velesili skušali Nemčijo dohiteti, da ne bi bili še enkrat presenečeni in prisiljeni podpisati injeno voljo, in v kateri bo Nemčija storila vse, da obdrži prednost v orožju, ki si jo je v zadnjih dveh letih pridobila. Sporazum štirih v jedru torej ni prinesel sporazuma in zaupanja med velesilami, kakor se je prvi hip zdelo.
Pod pritiskom razmer je praška vlada pristala na razdelitev države na samoupravne enote, ki bodo verjetno tri: za Čehe, Slovake in Rusine. S tem bi Slovaki dobili zaželeno avtonomijo, za katero so se 20 let borili in ki jim je bila zagotovljena v pittsburškem dogovoru. Obžalovati je le, da se notranja razmejitev oblasti v bratski Češkoslovaški dogaja v takšnih zunanjepolitičnih okoliščinah, ko žive Čehi pod strašnim pritiskom, ki jim narekuje le dvojno izbiro: ali vse izgubiti, ali pa do skrajnosti popustiti. Ko torej žive v stanju, v katerem o svobodni volji ne more biti govora — in ko Slovaki baš v tem trenutku z vso silo pritiskajo za avtonomijo v upanju, da bodo oni sami mogli izb a ran tati boljše meje z Madžari, kakor pa bi jih v njih imenu mogla dobiti Praga. Ne moremo presoditi, ali je ta račun v tem trenutku res tudi pravilen.
V Pragi vlada veliko razburjenje in potrtost zaradi sklepa berlinske komisije, ki je k Nemčiji dodelila obsežne pokrajine, v katerih je češko prebivalstvo v veliki večini. Berlinska komisija je storila ta na osnovi štetja iz leta 1910, ko je germanizaci.ja v bivši Avstriji bila na višiku in so prebivalstvo šteli po >občeval-nem« jeziku. Po tej statistiki je vsak, ki je znal ali razumel nemško, bil vpisan med Nemce, pa čeprav je bil njegov materinski jezik čisto drugi. Popis je vodilo nemško uredništvo, ki je imelo interes in tudi gotovo navodila, da statistika izkaže čim manj nenemškega prebivalstva.
Madžari, ki jih podpirata Italija in Nemčija, se prizadevajo, da bi ob delitvi Češkoslovaške dobili skupne meje s Poljsko, to se pravi: hoteli bi, da si Madžarska in Poljska
Ljubljana, 7. oktobra.
Dogodki se na Češkoslovaškem tako v zunanjepolitičnem kakor v notranjepolitičnem pogledu z veliko brzino razvijajo. Danes, osem dni po monakovskem sporazumu, ki je zamajal češkoslovaško državo do temeljev in sprožil razkrojevanje njenega državnega ozemlja, še ni mogoče reči, kakšne bodo nove meje češko - slovaške države, in kakšna bo njena notranja ureditev v bodočnosti.
Včeraj so padle nove zunanjepolitične odločitve. Mednarodna komisija, ki sedi v Berlinu in ki ji pripada dolžnost, da začrta mejo, kako daleč smejo prodreti nemške čete, jc objavila svoj sklep, na podlagi katerega bodo nemške čete do 10. oktobra, torej tlo ponedeljka opolnoči, zasedle skoraj eno petino bivše češko-slovaške države. Nova mejna črta, ki pa še ni dokončna, ker bodo po nekaterih krajih še ljudska glasovanja, teče sedaj tako, (I a pride okroglo en milijon Čehov pod Nemčijo. Vključeni so nekateri |>opol-noma češki kraji. Mesta Plzno, Budjevice in Urno pridejo čisto blizu nemške meje. Moravska Ostrava je čudežno ostala v češkem ozeml ju. Usoda Olomuea ni odločena. Češkoslovaška vlada se je morala tej novi zahtevi ukloniti, toda izrazila je pa svoj protest proti takšni razmejitvi.
Med Madžarsko in Poljsko so v teku pogajanja, da se od češkoslovaške države odcepi tudi Podkarpatska Rusija, in sicer tako, da bi to deželo enostavno prevzela Madžarska. Poljska in Madžarska bi s tem d o b i I i s k u p n e m e j e. Poljska zagovarja takšno rešitev i ozirom na to, da se sovjetska Rusija čim bolj oddalji od nove češko - slovaške države. Hkrati pa se Madžari potegujejo za odstop madžarskega ozemlja na južnem Slovaškem. Dobili bi radi ozemlje tako veliko kakor Slovenija s prebivalstvom, ki dosega skoraj en milijon 200.000, med katerimi je 400.01)0 Slovakov. Obmejna mesta ob Donavi, kot na primer Komorno, so Čehi že izpraznili.
Poljske čete zasedajo tješinsko ozemlje, s kuterim bo dokončno prišlo pod poljsko oblast okroglo 550.000 prebivalcev. Poljska zahteva še popravo meje v Visokih Tatran.
Notranjepolitično se razmere zelo hitro razvijajo. Nova češkoslovaška vlada jc najprej izpovedala voljo, da zatre komunizem in da politiko svoje države preusmeri v popolnoma drugi pravec. Slovaki so imeli v Zilini dva dni trajajoče posvete, ki so bili zaključeni s sprejetjem samoupravnega programa, na katerega je praška vlada takoj pristala. Slovaki so nato v Bratislavi sestavili prvo samoupravno slovaško vlado, ki ji načeluje Hlinkov naslednik dr. Tiso. Praška vlada je tudi to rešitev takoj sprejela in imenovala dr. Tiso za ministra osrednje vlade v Pragi z nalogo, da vodi vso slovaško upravo. Slovaška samoupravna dežela bo poleg svoje vlade s petimi ministri (notranje zadeve, pravosodje, narodno zdravje, promet, gospodarstvo, javna dela. trgovina, obrt. industrija, kmetijstvo, narodina prosveta, soc. politika in finance) dobita tudi svoj zakonodajni parlament. Skupno s češko deželo -bo imela samo zunanjo politiko in narodno obrambo. Ker se tudi med Rusini pojavljajo podobne težnje, je verjetno, da bo bodoča država ČeliOv, Slovakov in Ru-sinov notranjepolitično urejena v zvezno republiko s tremi samoupravnimi deželami. Toda tudi te trditve danes še ni mogoče / vso gotovostjo postaviti in zagovarjati, ker ne vemo, kako bodo zunanji dogodki vplivali na notranje.
Madžarska hoče izsiliti odstop milijona 200.000 čsl. prebivalcev
Budimpešta, 7. okt. TG. V zvezi s zasedho Komorna po madžarskih prostovoljcih so se na uradnem mestu izjavili, da to ni osamljen dogodek, marveč da je madžarsko prebivalstvo po vseh obmejnih krajih na Češkoslovaškem, kjer prebiva v strnjenih naseljih, razobesilo madžarske zastave na javnih zgradbah in da vsak čas pričakujejo zasedbo po madžarskih četah. Po nekaterih obmejnih krajih so prebvalci izdali lasten krajevni denar, ker da nikdo češke krone noče več sprejeti v plačilo, (»lede ozemlja, ki ga Hla-džarska hoče odvzeti češkoslovaški državi, podatki še niso znani in na uradnih mestih še molčijo o podrobnostih.
Moglo se je zvedeti toliko, da obsega ozemlje, ki ga hoče Madžarska odcepiti od Češkoslovaške, skoraj 16.000 kvadratnih kilometrov (kakor Slovenija). Na tem ozemlju je okrog 1.130 večjih naselij, ki se raztegajo od Donave na 700 km dolgi obmejni črti tja do Karpatov. Med večjimi kraji, ki jih Madžarska zahteva od Češkoslovaške, se nahaja tudi B r a t i s I a v a (1). Na tem ozemlju prebiva, kakor navajajo na uradnih mestih, 900.000 Madžarov, 200.000 Slovakov in 20.000 Rusinov, skupno torej en milijon 200.000 prebivalcev (pri uradnem ljudskem štetju leta 1930 se je prijavilo saino 719.000 ljudi, da so madžarske narodnosti).
Danes pogajanja
Budimpešta, 7. okt. A A. (Havas.) V Budimpešti še niso dobili uradnega odgovora iz Prage na zadnje zahteve madžarske vlade. V poučenih madžarskih krogih izjavljajo, da so sklenili začeti jutri pogajanja s ČSR o priključitvi zahtevanega ozemlja k Madžarski, ker jutri popoldne poteče rok, ki jc zanj zaprosila praška vlada. Ker se je pa novi češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski odpeljal v Berlin in je prišlo do stika med Čehi in Nemci, se je bati nove odložitve teh pogajanj. Madžarska javnost nestrpno čaka simboličnega vkorakanja madžarskih čet v madžarske predele ČSR. Znano je pa, da ni madžarska vlada preklicala še nobenega izmed novih mobilizacijskih ukrepov, ki jih je izdala zadnje tedne. Po informacijah iz poučenih krogov je te ukrepe celo poostrila.
Pogajanja s Madžari bo vodil slovaški ministrski predsednik dr. Tiso.
razdelita Rusine. Pri tem pa ni mnogo verjetnosti, da bi zahtevnim madžarskim željam bilo ugodeno. Dvomljivo jc, da bi se Poljaki za tako rešitev potegovali, ker imajo že itak večmilijonsko ukrajinsko manjšino v svojih mejah in so se po nekih poročilih že zadovoljili s Tješinom. Madžari pn imajo že zdn.j več stotisoč Slovakov v svoji državi, in če zgodovinske meje ne veljajo za Češko, tudi za Madžarsko ne morejo veljati. Zapadni velesili bi na tako operacijo gotovo ne hoteli pristati, zlasti pa ne Romunija, ki bi izgubila mejo s Češkoslovaško. Toda po žalostnih izkušnjah zadnjih tednov še nadaljnja presenečenja niso izključena.
Budimpešta, 7. oktobra. Jutri se prično pogajanja med Prago in Budimpešto o usodi madžarskega živl.ja pod Češkoslovaško. Oh tej priliki poudarjajo listi, da madžarsko narodno manjšino v ničemer ne vežejo sklepi slovaških strank, ozi-eronia da ne priznavajo nobenih pravnih odnošajev do slovaške vlade v Bratislavi.
Maršala Bliicherja in 43 generalov njegove armade je Stalin zaprl
Riga, 7. okt. AA. (Pat) Poročajo, da so maršala Bliicherja, poveljnika sovjetske vojske na Daljnem vzhodu, aretirali v Svtelovskem v Sibiriji. Zdi se namreč, da je za njegovega obiska v Ukrajini prišlo do upora med vojaštvom. GPU je obtožila maršala Bliicherja samega, da je zanetil upor.
Zadnje dni so aretirali 43 generalov daljno-vzhodne armade z vsem generalnim štabom generala Bliicherja. Sest političnih komisarjev daljno-vzhodne armade so ustrelili. — Proglas maršala Bliicherja na daljnovzhodno vojsko — v proglasu obtožuje Stalina, da je izdal svetovno revolucijo na Kitajskem, v Španiji in v ČSR — je zaplenjen.
V Moskvi se širijo glasovi, da je vojni komisar Vorošilov baje na strani Bliicherja in da je izjavil Stalinu, da bo odstopil, če pride maršal Bliicher pred sodišče.
Preiskava pri Litvinovu
Riga, 7. okt. TG. Iz Moskve poročajo, da je danes zasedlo 40 uradnikov GPU zunanje ministrstvo, kjer je napravilo obsežno preiskavo v uradih zunanjega komisarja Litvinova. Drugi policisti so napravili hišno preiskavo na njegovem stanovanju. Iz obeh prostorov je tajna policija odpeljala obsežen obtežilni material na dveh velikih tovornih avtomobilih.
DragoVub Jovanovič zaprt
Belgrad, 7. oktobra. AA. Preiskovalni sodnik pri državnem sodišču za zaščito države je stavil v preiskovalni zapor advokata in narodnega poslanca iz Belgrada dr. Dragoljuba Jovanoviča zaradi prestopka čl. 1. točka 1, in 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, in §§ 302 in 307 kazenskega zakona, ker so dr. Jovanoviča zasačili pri delu, ko je sestavljal in pripravljal za tisk letak, katerega vsebina je ilegalna. Danes je svet državnega sodišča za zaščito države zavrnil dr. Jovaničevo pritožbo, ter potrdil, da mora dr, Jovanovič biti še dalje v zaporu.
Nova slovaška vlada
5 ministrov, hi so obenem člani praške vlade
Praga, 7. okt. AA. (Havas.) Jožef Tiso, ki jc imenovan za ministra za Slovaško, se jc davi pripeljal v Prago, da obvesti generala Sjrovega za-stran sestave samoupravne slovaške vlade.
Vladi načeluje Tiso. Ministrstvo šteje štiri ministre. Notranji minister jc Durčanski, član slovaške ljudske stranke; prosvetno ministrstvo je prevzel C a r n a k, takisto član slovaške ljudske stranke; gospodarsko ministrstvo je v rokah T e p I a n s k e g a. člana slovaške agrarne stranke, finančno ministrstvo pa bo vodil inž. Z a t k o, član slovaške agrarne stranke. Slovaška nacionalistična stranka, katere zastopniki so podpisali včerajšnji sporazum, v vladi ni zastopana, pač pa
parlamentarni zastopnik te stranke V a n č o slopil v parlamentarno skupino slovaške ljudske stranke.
Vsi člani samoupravne slovaške vlade veljajo za sestavni dol osrednje češkoslovaške vlade v Pragi. Samoupravna slovaška vlada lto imela svoj sedež v Z i I i n i na severnem Slovaškem, v Tur-čnnskeni Sv. Martinu ali pa v Banjski Bistrici, kjer leži Bratislava, sedanje glavno mesto Slovaške, na nemški meji.
Jožef Tiso, šef prve avtonomne slovaške vlade, šteje 51 let in je bil minister za ljudsko zdravje v Švehlovi vladi leta 1927. Po smrti tiisgr. Hlinke so Jožefa Tisa izvolili za podpredsednika slovaške ljudske stranke in je tako vršil naloge vodileja stranke. V svoji stranki je pa zmerom veljal zn zastopnika zmerne struje. Teplanski in Z a t k o sta člana češkoslovaške agrarne stranke; podpredsednik le stranke je dr. Hodža. Durčanski je bil urednik tednika »Nastup«, glasila avtonomistične mladine, Matus Carnak je pa poslal minister brez portfclja v prvi vladi generala Sj'rovega.	, , .
Praga, 7. oktobra. AA. (ČTK.) Predsednik socialno demokratske stranke poslanec Ilampl je danes obiskal generala Sjrovega in izjavil, da se socialna demokratska stranka brez pridržkov pridružuje včeraj sklenjenemu sporazumu s slovaškimi strankami! General Syrovi je sprejel tudi delegacijo slovaških strank, ki so včeraj podpisale omenjeni sporazum.
Bratislava v zastavah
Bratislava, 7. oktobra. AA. (DNB.) Vse mesto je okrašeno z zastavami in zelenjem, da slavnostno pozdravi slovaško vlado. Z vseh poslopij vihrajo slovaške zastave, sestavljene v barvali slovaškega grba: na modrem dnu belo polje, na sredi pa rdeči dvojni križ. Prvi slovaški ministrski
predsednik Tiso se je danes ob 10.30 udeležil seje centralne vlade v Pragi. Tam je tudi prisegel zvestobo republiki. Prva slovaška vlada se pripelje drevi v Bratislavo. Mislijo, da bo že prihodnjih 24 ur dovolila delovanje stranke kar-patskih Nemcev.
Skupna meja Poljske in Madžarske
Varšava, 7. okt. A A. (Havas.) Poljska tele grafska agencija prinaša vrsto člankov poljskih listov, ki poudarjajo madžarske težnje na Podkar-patsko Rusijo in zahtevajo, da se naredi skupna m e j a med Poljsko in M a d ž a r s k n. Uradni vladni list »Gazeta Poiskat piše, da vprašanje Podkarpatske Rusije neposredno zanima Poljsko. Priključitev Podkarpatske Rusije Madžarski, pravi list. jc edina pravilna rešitev. List našteva milo razne zgodovinske in vojaške razloge, s katerimi podkreplja to svojo tezo, zlasti pa poudarja. da je bila Podkarpalska Rusija priključena Češkoslovaški le v varstvo z omejitvijo, da jo potem vrne carski Rusiji.
„Poljska hoče
biti velika"
Varšava, 7. okt. A A. (DNB.) Maršal Rydz Smygly je v svojem radijskem govoru predvsem izrekel zahvalo za brzojavne čestitke, ki jih je dobil po zasedbi Tješina, nato je izjavil, da je morala Poljska izbirati med dvema možnostim,i: Ali nnj bo velika ali pn majhna. Poljska se je odločila za veličino in ta izbira ji nalaga dolžnosti za bodočnost
Novi francoski
poslanik v Rimu
Berlin, 7. okt. AA. (Havas.) Essenski list »National Zeitung« piSe v zvezi z imenovanjem Fran-(,'oisa Ponceta, dosedanjega francoskega berlinskega poslanika, za francoskega poslanika v Rimu. G. Fran(;ois Poncet jc ena izmed najznanejiih oseb v berlinskem diplomatskem svetu in uživ« visoko spotovanje vodilnih osebnost rajha in na-rodno-socialistične stranke.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, krajevna oblačnost.
Proglas generala Syrovega
»Ne preostaja nam drugega, ko da se vdamo usodi«
Praga, 7. oktobra. Po vsej Češkoslovaški so sklepi mednarodnega odbora v Berlinu glede razmejitve novega ozemlja, ki ga bodo nemške čete zasedle do 10. okt,,1 vzbudile splošno ogorčenje in nepopisno potrtost. Sklepi mednarodne komisije gredo daleč čez ono, kar je Nemčija zahtevala v svoji spomenici v Godesbergu. Čehi so pričakovali, da bo mednarodna komisija upoštevala dejstvo, da je praška vlada sprejela vse težke žrtve, ki so ji bile naložene. Razočaranje je sedaj tem večje, ker se zdi, da je popustljivost Češkoslovaške navidezno |x)vzročila le še večje žrtve. V Pragi, kjer je ljudsko ogorčenje prišlo vidno do izraza tudi na ulicah, so izračunali, da izgubi z novimi zahtevami Češkoslovaška petino vsega svojega ozemlja, ki preide v nemško last. Toda,-kar je najhujše pri vsem tem, je to, da pride 8(K).000 _ in morda še več Čehov v okvir nemške države. Ogorčenje ni naperjeno samo proti mednarodni komisiji, ampak predvsem proti »plemenitemu za-paduc, ki mu je Češkoslovaška bila 20 let suženjsko vdana in se pokorila vsakemu njenemu nasvetu in ki jo je sedaj popolno zapustil. Francoski zastopnik v mednarodni komisiji ni našel nobene besede, da bi z njo podprl češkoslovaškega zastopnika, ko je odbor prosil in rotil, naj nikar ne prisili 800.000 Čehov v meje tuje države.
Mednarodna komisija je dala praški vladi samo štiri ure časa, da predlog sprejme, odnosno, da ga zavrže in s tem sama prevzame odgovornost za nadaljnje dogodke. Vlada je, kakor znano, ultimat sprejela z izrazi protesta. Ministrski predsednik general Sirovy je bil v očigled vala ogorčenja, ki je zajel prebivalstvo, prisiljen, da naslovi na narod in na vojsko poseben proglas, v katerem ga svari pred nepremišljenimi dejanji, ki bi lahko povzročila še večjo katastrofo. V tem proglasu pravi general Sirovy, da je vlada, ker drugače ni mogla, sprejela monakovske in tudi najnovejše sklepe. Vojsko poziva, da se naj vzdrži vsake debate in da vse svoje sile posveti ohranitvi reda in da tiho, a verno služi obrambi domovine. Treba nam je združiti vso dobro voljo in vse svoje sile, da si zgradimo vnovič to svojo domovino. Vsaki nemiri bi lahko služili kot povod za nova, še hujša vmešavanja. Nič drugega nam ni preostalo, kot vse sprejeti, kar so nam naložili. Sedaj pa pride čas, ko moramo vsi na delo in brez godrnjanja služiti le domovini. Ne preostaja nam drugega, kot da se s svojo usodo spoprijaznimo. Naše geslo je: »Red in disciplina, kajti to zahteva domovina, ki je še vedno v nevarnosti.«
Chvvalkovski v Berlin
V Pragi napovedujejo prilagoditev k Nemčiji
Rim, 7. oktobra. (Štefani.) V dobro poučenih" Jčrogih potrjujejo vest, da bo novi češkoslovaški zunanji minister Chwalkovski takoj po svojem prihodu v Prago odpotoval v Berlin. Pred odhodom iz Rima je imel dolge razgovore z grofom Cianom.
Diplomatski urednik Agencije Štefani poroča: V praškem tisku so se pojavili prvi znaki nove mednarodne usmerjenosti češke politike. Francosko - češka, češko - sovjetska — pa celo francosko - sovjetska zveza bodo bržkone v najkrajšem času doživele usodepolne spremembe. Splošno politično obzorje v Podonavju se je spremenilo, pa je zato popolnoma razumljivo, če Praga na novo usmerja svojo zunanjo politiko na osnovi prijateljstva z državami, s katerimi je bila prej v sporih. Ta nova smer bo toliko bolj olajšala, ker je vstopil v zunanje ministrstvo drug človek, po drugi strani pa je znano, da bo Italija
vodila do Češkoslovaške prijateljsko politiko, Jim bodo tam urejena vsa narodnostna vprašanja.
Praga, 7. oktobra. A A. (ČTK.) Novi zunanji minister Chvalkovski je takoj po prihodu v Prago obiskal predsednika vlade Syrovega in bivšega zunanjega ministra dr. Krofto. Opoldne je Chvalkovski skupaj z novim ministrom Tisom prisegel zvestobo republiki.
Gospodarska pogodba med Nemčijo
.# v in čSR ~
Berlin, 7. oktobra. V gospodarskih krogih, ki so blizu vlade, poudarjajo željo, da bi se med Nemčijo in novo Češkoslovaško sklenila gospodarska pogodba, ki bi obojestransko zagotovila, izmenjavanje blaga. Vendar naglašajo, da je prej treba rešiti v celoti vprašanje sudetskih Nemcev.
Hitler v četrtem pasu
Nadaljnji načrti Francije in Anglije
V Parizu se hudujejo na Sovjetsko Rusijo
r Pariz, 7. oktobra, b. Zaupanje, ki sta ga dobili francoska in angleška vlada, se smatra v Parizu za najvažnejši dogodek Velike Britanije in Francoske. Proti vsemu pričakovanju in pripravah opozicije je bila ta politika z veliko večino odo-breria. Chamberlain in Daladier hočeta nadalje'-' vati svojo sedanjo politiko. Poskusiti hočeta vse, da ae na miren način, rešijo vsi preostali problemi, ki so nastali v zadnjih 20 letih. Pripravljena sta tudi, da razpišeta nove volitve, da na ta način dajo široke mase svoj pristanek za njuno politiko. Daladier in Chamberlain olajšata delo opoziciji s tem, da izjavljata, da ima tudi način za mirno reševanje sporov, kakor je bil določen v Miinchenu, svoje meje in da preko teh mej Velika Britanija in Francoska ne bosta šli. Daladier in Chamberlain odkrito naglašata, da se bosta tako Francoska, kakor tudi Angleška še dalje oboro-ževali, ker hočeta biti pripravljeni na vse možnosti. Ne nameravata skleniti nobenih paktov z državami, ki imajo avtoritativni režim, nego hočeta počakati, da vidita, kako daleč nameravajo te države iti. Največji interes vlada za zadržanje Sovjetske Rusije, ki je dobila v Monakovem najtežji udarec. Sovjetska Rusija je napravila vse korake, da ne bi prišlo do sestanka v Monakovem, in nastane sedaj veliko vprašanje, kaj bo Sovjetska Rusija nadalje ukrenila. — Sovjetska Rusija nima prav za prav nobenega pakta ali sporazuma, vsaj takega ne, ki bi pomenil kako važnost. — Špansko vprašanje se bo rešilo proti načrtom Sovjetske Rusije. Francoska bo šla po novih potih, Češkoslovaška je za Rusijo izgubljena. Nikdo ni pričakoval, da Rusija ne bi niti s prstom mignila v korist Češkoslovaške, ko je toliko pretila s svoj silno vojsko in s svojo aviatiko. — Vse te pretnje Sovjetske Rusije so se razblinile v nič. 27. septembra je Sovjetska Rusija poslala Poljski ultimatum, toda medtem je Poljska zavzela Tješin in Rusija proti temu ni niti s prstom mignila. Daladier ni obvestil Moskve o svojih namerah v Monakovem in zaradi tega vse tako kaže, da je Moskva pri tej priliki hotela igrati nevarno igro, da je hotela ostati nevtralna tako dolgo, da bi bila vsa Evropa v ognju.
London, 7. oktobra, b. Četudi se ne objavlja službeno poročilo pri britansko-francoski diplomatski akciji v Rimu, se vendar doznavajo nekatere podrobnosti dosedanjih razgovorov med Anglijo, Francijo in Italijo v Rimu, ki so v principu dovedli do sporazuma, da se skliče konferenca treh velesil, na kateri bi bila Nemčija samo kol opazovalka. Na tej konfcrenci bi se reševala naslednja vprašanja.
1.	Špansko vprašanje;
2.	francosko-španski odnošaji In
3.	priznanje zavzetja Abesinije po Italiji od strani Velike Britanije in Francije.
Doznava se dalje, da je bilo prvo vprašanje predmet razgovorov med Perthom, angleškim poslanikom v Rimu, in italijanskim ministrom za zunanje zadeve grofom Cianom, ki sta se v zadnjem času sestala štirikrat.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izjavil, da prej, preden se prične nova debata v spodnji zbornici, angleška vlada nikakor ne namerava dovoliti, da bi se nacionalna Španija oslabila z umaknitvijo prostovoljcev,
v Plemeniti zapad«	1
Praga, 7. oktobra. AA. (ČTK) Urednik »Li-dovih Noviny« za vojaške zadeve prinaša pregled sedanjega položaja po monakov6kein sporazumu in kritizira češkoslovaške metode v preteklosti. Pisec pravi med drugim: Naše stališče je bilo nasproti našim sosedom le malo realistično. Vodili smo zelo riskantno in zelo težavno politiko, čeprav je bila junaška. Postavili smo se v službo ideoloških bojev in potegnili državo v fronlo svetovne ideologije. To je bilo lepo, a ne praktično in na koncu se je pokazalo kot katastrofalno.
Zato mora naša politika hočeš-nočeš najti pota, da pride do dobre soseščine z Nemčijo, s katero bi se bili morda že zdavnaj sporazumeli, da nam ni »plemeniti« zahod neprestano grozil, da nam odpove zavezništvo.
Pri mednarodni razmejitveni komisiji
Berlin, 6. okt. AA. (Havas.) Komisija, ki izvršuje sklepe monakovskega sporazuma, se bo ponovno sestala šele v ponedeljek. Do takrat bo dobila nove predloge za ocenjevanje, ki jih bodo dostavile vojaška, gospodarska in finančna komisija ter komisija za plebiscit. Kar se tiče določevanja ozemlja, kjer bo treba izvesti plebiscit, prevladuje v krogih te mednarodne komisije prepričanje, da je treba najprej skleniti neposreden sporazum med Nemčijo in ČSR, kajti komisija naj bi nastopila šc-le takrat, če bi se ta neposredni sporazum pokazal kot nemogoč. Obe zainteresirani stranki sc lahko sporazumeta, če hočeta, tudi zato, da ne izvajata plebiscita v tej ali oni po-, krajini. Po oceni merodajnih krogov znašajo vse cone, ki jih je zasedla ali pa jih bo še do 10. oktobra zavzela nemška vojska, petino ali šestino skupnega ozemlja češkoslovaške republike. Zaradi nekaterih vesti, ki so 6e včeraj pojavile v tujem tisku o razmejitvi ozemlja, preden bo zasedeno po nemških četah v času od 7. do 10. oktobra, izvemo iz krogov mednarodne komisije, da se je Češkoslovaška uklonila, vendar pa tega sporazuma ni odobrila.
Po pogajanjih mednarodne komisije za izvedbo monakovskega sporazuma sta se začela pogajati nemški prometni minister in češki prometni minister za ureditev vprašanja železniškega prometa. Snoči jc bil podpisan prvi sporazum, s katerim se omejuje postopek pri prevozu oseb, ki se iz drugih krajev vračajo v sudetske kraje, katere je zasedla nemška vojska, ali pa za tiste, ki se iz sudetskih krajev vračajo na Češko.
Neuitadt, 7. okt. AA. (DNB.) Na vožnji po sudetskih krajih je Hitler z nemškimi četami vkorakal v četrti predel, ki so ga včeraj začele zasedati nemške čete. Ti kraji leže na hribovitem ozemlju in meje na zahodu ob pokrajino Glatz, na vzhodu pa na ratiborsko pokrajino. Fiihrer bo danes obiskal vzhodni del četrtega predela. Med drugimi visokimi osebnostmi ga spremljajo vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Goring. Prebivalstvo v osvobojenih sudetskih krajih v Jagcrndorfu in Freudenthalu je priredilo Hitlerju in Goringu navdušene ovacije.
Vojaško poveljstvo sporoča, da so danes dopoldne čete generala Rundstata prodrle dalje v četrti predel v pokrajino Jagerndorf. Danes bo zasedanje četrtega predela končano.
Metanje cvetja prepovedano
Berlin, 7. oktobra. AA, (DNB.) Ponovno je
izšla naredba, da se prebivalstvu prepove metanje cvetja in drugih stvari v avtomobil voditelja Hitlerja in njegovih spremljevalcev, ker je Hitler danes' dobil lažje rane od šopka cvetlic, ki so ga vrgli v njegov avto.
Od 8. do 10. oktobra bodo Nemci zasedli
Berlin, 7. okt. a. Po odredbi mednarodne komisije bodo nemške čete do 10. oktobra zasedle še siedeče pokrajine na Češkem in Moravskem:
I.	Na odseku spodnje Donave bodo 8. oktobra ob 12 zasedle okraj Nikolsburg in ozemlje med Frein in Novo Bistrico;
9. okt. po 12 pa ozemlje vzhodno od Neuhau-sa in obmestje južno od Bratislave (Petržalka).
II.	Na odseku gornje Donave in Češkega lesa bodo 8. oktobra ob 11 zasedle vse ozemlje, ki se razprostira do črte Stirnbach—Češka Krumava— Winterb.erg—\Valdmunchen vključno vse navedene
'kraje.
III.	Na bavarski in saški fronti: 8. oktobra od 12 pokrajino okrog Reichenberga in Jablanca (Gablonz); 9. oktobra od 12 dalje vse ozemlje do črte Bischofteimitz—Wacherau—Muditz—Podersan — Saaz — Most—Ustje—Češka Lipa — Wartenberg; 10. oktobra od 12 dalje ozemlje jnžnovzhodno od Plzna in pokrajino, ki sega do črte Jehnice—Po-stelberg—Litomerice—Libeš—Češko Dubno.
IV.	Na šleski fronti bodo dne 8. oktobra ob 12 zasedli pokrajino Elde in okoli Trutnova, pokrajino Bravnov in Moravski Šenberk, Tropavo ter imlčinsko deželo. 9. oktobra ob 12 svet južno od Hravnova, Moravskega Novega mesta in južno od Tropave: 10. oktobra ob 12 ozemlje okoli Cvitave, Moravske Drubave, Bodenstadta in Novega Tičina.
Beneš v Ameriko?
London, 7. okt. AA. (Havas.) Vseučilišče v Providenci (Rhode Island, USA) je ponudilo dr. Benešu stolico profesorja za mednarodna vprašanja. Predsednik vseučilišča Henry Reystone je izjavil, da je že poslal dr. Benešu brzojavko s to ponudbo in pripomnil, da bo vseučilišče plačalo vse potne stroške. Vseučilišče pa še ni dobilo odgovora od dr. Beneša.
P Kdo bo novi predsednik?
Praga, 7. oktobra, a. Danes sicer še ni mogoče govoriti, kdo bo novi naslednik dr. Beneša kot predsednik češkoslovaške republike, in zato politični krogi ugibajo veliko o novem predsedniku. Z nekih strani se čuje, da je možno, da bo novi predsednik kakšna vojaška osebnost, kar bi bilo v teh dneh razumljivo. Na drugi strani pa se • vztrajno pojavlja ime dr. Milana Hodže, bivšega ministrskega predsednika, kar je posebno vredno upoštevanja, ker je dr. Milan Ilodža Slovak, ki bi bil tako prvi Slovak na mestu predsednika republike. Nadalje se v zvezi e predsedniškimi volitvami omenja ime vseučiliškega profesorja pedagogike in psihologije dr. Ivana Kaprasa, ki je predsednik češkoslovaškega narodnega sveta. Češkoslovaški narodni svet, ki je bil leta 1917 ustanovljen v Parizu, je zadnje čase razvijal veliko delavnost in je bilo vedno o n jem dosti slišati, ker jo bil izvenstrankarska ustanova.
parlament] Sodijo, da se poslanska zbornica In senat sestaneta takoj po dokončni določitvi meja*
Tješin
Varšava, 7. oktobra. AA. (Pat.) Poljska dele--gacija za pogajanja s češkoslovaško vlado o predaji šleskega Tješina je danes zapustila Tješin in se odpeljala v Prago. V delegaciji so zastopniki zunanjega ministrstva, ministrstva za socialno politiko, industrijskega in finančnega ministrstva.
Poljski oddelki so danes zavzeli poslednji del šleskega Tješina. Prebivalstvo jim je priredilo nepopisno navdušen sprejem.
Sedaj kolonije
■ ■■
Rio de Janeiro, 7. oktobra. Nemški poslanik v Argentini, Thermann, je izjavil uredniku lista »A Noite«, da bo Nemčija po zasedbi Sudetov »a: htevala povrnitev afriških kolonij, o čemer je bilo govora že v Monakovem.
*daj parlament.
Praga, 7. oktobra. AA. Češkoslovaška vlada je izdala uradno poročilo, da bi se redno zasedanje parlamenta imelo začeti po ustavnih določilih sredi oktobra. Ker je pa nastal nov položaj in so nekatere pokrajine odstopljene Nemčiji in Poljski, je danes še nemogoče vedeti, kateri poslanci in senatorji pridejo v parlament. Zato je tudi nemogoče že zdaj sklicati poslansko zbornico in senat. Začasno vrši parlamentarne funkcije neki stalni odbor.
Poročilo pravi dalje, da vrši po odstopu predsednika republike najvišje funkcije vlada in da bo zato ona odločila tudi o tem, kdaj naj se skliče
Veliki fašistični svet je sklenil
zelo ostre protijudovske ukrepe. — Italijansko pleme mora biti čisto I
Rim, 7. oktobra. (Štefani.) Veliki fašistovski svet se je sestal |iod ducejevim predsedstvom v Beneški palači. Na seji so sprejeli tale prehod na dnevni red:
Veliki fašistovski svet vidi v jasnem in možatem nastopu, s katerim je italijanski narod dal zgled vsemu svelu v nedavnih evropskih dogodkih, dokaz globoke preobrazbe, ki jo je revolucija črnih srajc ustvarila v duhu in značaju italijanskega naroda. Nato je svet začel debato o plemenskem problemu. i>uce je resumiral to diskusijo. nato pa je veliki fašistovski svet sprejel deklaracijo. ki določa:
1.	Prepoved sklepanja zakonov med Italijani in tujci kateregakoli rodu, čeprav bi bili arijske krvi, če tega poprej ne odobri notranje ministrstvo. Državni in javni nameščenci pa sploh ne smejo sklepati zakonov z inozetnei.
2.	Ukrepe proti tistim, ki bi škodovali ugledu italijanske krvi na področju italijanskega cesarstva. se morajo poostrili.
Veliki fašistovski svet spominja dalje na to, da je židovstvo na vsem svetu nastopalo proti fašizmu in sicer na vseh področjih in da je tuje židovstvo zavzelo skupaj z italijanskimi emigranti sovražno stališče nasproti fašizmu. Veliki fašistovski svet poudarin. da stoje židovski elementi na čelu vseh protifašistovskih sil in da je svetovno židovstvo stopilo v Španiji na stran barcelonskih boljševikov.
Glede prepovedi priseljevanja Zidov v Italijo
in izgona tujih Žedov iz Italije je veliki fašistovski svet sklenil, da se izvzem«! posebne primere, ki jih tio proučil poseben odbor notranjega ministrstva, Izganjanje ne sme razširiti na Žide, ki so
prekoračili 65. leto svoje starosti in ki žive v mešanem zakonu z Italijani ali Italijankami ter 60 ta zakon sklenili pred 1. oktobrom 1938.
Glede Židov, ki so italijanskega državljanstva, je veliki fašistovski svet odredil, da velja za člana židovske krvi tisti, ki se je rodil iz židovskih roditeljev ali ki je potomec židovskega očeta in matere tuje narodnosti ali se je pa rodil v mešanem zakonu in je hebrejske vere. Kdor se je rodil v mešanem zakonu in pripada drugi veri že prej kakor 1. oktobra t 1., ne bo veljal za Žida.
Iste pravice, kakor vsi drugi italijanski državljani, bodo uživali tisti Židje, ki so si pridobili posebne zasluge, ki so člani družin,vojakov, padlih v štirih vojnah sedanjega stoletja, to je v libijski, svetovni, abesinski in španski vojni; dalje člani družin prostovoljcev iz teh vojn, bojevnikov odlikovanih z vojnim križcem, dalje člani družin borcev, ki so padli za fašizem ali pa so bili ranjeni v fašistovskih lH>jih, ter Člani družin tistih, ki so se vpisali v fašistovsko stranko do 1920. Prav tako so izvzeti omejitev glede šolanja tudi člani družin legionarjev, ki so se udeležili bojev ta zavzetje Reke, in člani družin tistih, ki imajo posebne zasluge; to bo vse proučila posebna komisija.
Ostali italijanski državljani židovske krvi, ki ne pripadajo tem kategorijam, ne morejo biti člani fašistovske stranke, ne morejo imeti ne voditi podjetij, kjer je bilo v službi več kakor 100 ljudi, in ne morejo imeti več kakor 50 ha zemlje, ter ne morejo služiti v vojski ne v miru ne v vojni.
Veliki fašistovski svet ne izključuje možnosti, da da dovoljenje za kontroliranje priseljevanja
Dr. Ley v Belgradu
Belgrad, 7. oktobra. AA. Danes ob 15 je 8 posebnim letalom prispel na belgrajsko leta* lišče vodja »nemške delavske fronte« dr. Roh bert Ley v spremstvu svojega namestnika Klau-sa, Feltnerja, šefa presbiroja »nemške delav-i s,ke fronte« Kiela, ki je obenem glavni urednik časopisa »Freude uno Arbeit« in še petorico svojih sodelavcev. Na letališču so ga sprejeli in pozdravili nemški poslanik Viktor v. Heeren Z nekaj člani nemškega poslaništva, general, konzul Neuhausen ter večje število članov nemška kolonije v Belgradu.
Takoj po prihodu se je dr. Ley odpeljal na Avalo, da se pokloni na grobu neznanegal vojaka. Dr. Ley se je tu zelo laskavo izrazil o tem spomeniku, o katerem je bil pred kratikem objavljen tudi lep članek v časopisu »Freuda und Arbeit«. Dr. Ley, katerega prihod v Belgrad je čisto zasebnega značaja, bo nocoj gost nemškega poslanika, jutri pa bo nadaljeval svojo pot v Sofijo.
Novi grobovi
Ljubljana, 7. oktobra«
Danes je v tukajšnji bolnišnici po težki in mučni bolezni umrla mati štirih nepreskrbljenih otrok ga. Albina Berzin roj. Gačnik iz Tržišča (Ga* brijele) pri Mokronogu, še ne pred 14 dnevi so jo_prepeljali v bolnišnico, kjer je danes podlegla težki bolezni. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 9. t. m. ob pol 3 popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. Naj blaga mati počiva c miru* žalujočemu soprogu in otrokom pa naše iskreno sožalje!
* V
V Ptuju Je umrl g. Jakob Srebotnik", sodni nadoficial v p. Umrli je bil zelo vesten in agilen uradnik. Zaradi svoje dobrodušnosti je bil v uradu kakor tudi pri kmečkem prebivalstvu zelo priljubljen. Naj počiva y miru! Žalujočim pa naš$ sožalje!
Osebne vesti
• .[Belgrad, 7. oktobra; Z odlokom prometnega ministra so postavljeni na področju ljubljanskega železniškega ravpatel.ičtva za pomožnega telegrafista Alojzij Toš, za pomožnega tehničarja pa Jožo Gabrovšek in Viljem Omahen.
Postavljeni so: za sodnega pripravnika 8. skupine na okrožnem sodišču v Ljubljani Maks Loh, diplomirani pravnik iz Ljubljane Jože Šorli, diplomirani pravnik iz Rupe pri Kranju; na okr« sodišču v Celju Rajko Cvetek, dipl. pravnik iz Ljubljane, Jože Šegedin, dipl. pravnik iz Novega mesta; na okr. sodišču v Mariboru Danilo Kuko-vič iz Polenšakov; na okr. sodišču v Novem mestu Edvard Picek, dipl. pravnik iz Novega mesta.
Prestavljena sta Josip Horvat z okr. sodišča v Marenbergu v Brežice in Slavko Jerančič z okr« sodišča v Višnji gori v Logatec.
Upokojena sta Ferdinand Habjan, pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Škofji Loki, in Miroslav Ludviger, sluga na okr. sodišču v Celju.
Napredovala sta v 4. I. tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Skoplju inž. Leon Knafeljc in tehn. svetnik tehn. oddelka ban« uprave v Nišu inž. Dragotin Rozman.
Premeščana je s pošte v Celju na pošto * Gornji grad Apolonija Žagar.	r
Postavljena sta za uradnika 9. pol. skup. Kan-cijan Farič in Franc Suhač, veroučitelja na ljudski šoli v Mariboru.
Belgrajske vesti
Belgrad, M, 7. oktobra. V trgovinskem ministrstvu je pričela danes zasedati komisija zaradi revizije obstoječih zakonov o opojnih drogah. Kakor znano, ima ministrski svet v finančnem zakonu pooblastilo, da lahko vnese morebitne spremembe v sedaj veljavne zakone o opojnih drogah, da bi se ta zakon čimbolj prilagodil sedanjim razmeram.
Niš, 7. okt. AA. Zjutraj ob osmih sta se pripeljala s posebnim vlakom v Tesico prometni minister dr. Mehmed Spaho in minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Minister dr. Spaho se je zahvalil za pozdrav in je med drugim dejal: Naše geslo je: Delati, delati in samo delati. To je naš program, kateremu smo se mi vsi, na čelu s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, posvetili za dobrobit naše drage Jugoslavije in v korist jugoslovanskega naroda.
Iz Tesice sta se ministra dr. Spaho in Dragiša Cvetkovič odpeljala v vas Kulino, kjer je bilo danes na zelo svečan način odprto novo zdravilišče za obolele otroke državnega prometnega osebja«
Belgrad, 7. oktobra. Finale damskega tenisa za prvenstvo srednje Evrope za pokal Nj. Vel. kraljice Marije bo v Varšavi od 13. do 15. t. m. Svečanosti se udeleži kot delegat Jugoslavije Mirko Krstonovič, član uprave teniškega kluba in mednarodnega odbora.
Belgrad, 7. oktobra. AA. DrugI mednarodni
kongres za varstvo otrok na Balkanu je končan. *
Pariz, 7. okt. AA. (DNB.) Neki industrijec v Lillu je zakopal v času razburjenja 700.000 frankov v tujih valutah v dva zaboja na svojem vrtu. Ko pa je včeraj hotel odkopati denar, je opazil, da mu je nekdo ukradel en zaboj, v katerem je bilo 400.000 frankov.
evropskih Židov v nekatere kraje Abesinije, da se zajezi priseljevanje Zidov v Palestino.
Rini, 7. oktobra. AA. (Havas.) Seja velikega
fašistovskega sveta, ki se je začela snoči ob 22,
se je končala davi ob 2.40. Na seji so razpravljali
v glavnem o dveh točkah dnevnega reda, to je o plemenskem problemu in o zunanji politiki. Prihodnja seja bo drevi ob 2£.
0 temeljih narodove rasti
(Ob obletnici Krekove smrti)
Vsi možje, ki so ustvarili med svojim narodom dela trajne vrednosti in so potegnili množice za seboj, da so jim sledile kot en mož z veselim navdušenjem, so se odlikovali pred drugimi po izredni ljubezni do svojega naroda. Silna ljubezen do domovine in do vsakega njenega člana je bila tudi gibalo vsega Krekovega življenja. Tej svoji ljubezni do domovine je izklesal Krek sam trajen spomenik v besedah, ki jih je zapisal pred skoraj 40 leti ob priliki, ko se je blagoslavljala zastava sv. Mihaela, ki še danes prednjači vsem našim društvenim praporom. Prav z dna svojega srca je črpal Krek, ko je položil četi svojih prvih sodelavcev v usta tole prisego:
Domovina, zlata mati, naša četa Ti Je vdana, pri zastavi posvečeni Te pozdravlja, zate užgana. Stalna je ljubezen naša, kot so naše gore stalne, iskra kot so naši vrelci in kot reke srebrovalne. Ko pa kdaj bi Tvoje skale, 6tari Triglav, se
razdrle,
pa bi naše čete vstale, Tebe, Triglav, bi, podprle, Ko pa kdaj bi Tvoji vrelci, bistra Sava, usehnili, pa bi srčno kri Ti v 6trugo naškropili, natočili,
(Izbr. spisi IV, 51.)
Ta silna ljubezen do domovine ni ostala pri Kreku samo stvar srca; ne, Krek je z jasnim umom gledal tudi pogoje, ki delajo narod velik brez ozira na številčno moč, in se je s svojim delom ves zagnal v rast svojega naroda
Tele pogoje za narodovo rast lahko razberemo iz njegovih spisov
L Narod mora biti organiziran. Organizacija tvori iz posameznikov celoto, šele organizacija ustvarja iz množice narod. Organizacija" navaja človeka živeti kot del naroda, uči ga, naj ima pred očmi ne 6amo svoje asebne cilje, ampak tudi cilje naroda. Organizacija mora zajeti najširše ljudske plasti, kajti »naša moč je v našem ljudstvu. Sploh nobeno gibanje ni v našem času zdravo, če nima v prvi vrsti ljudskega značaja če ni v pravem pomenu besede demokratsko. Z ljudstvom za ljudstvo in Bog nam bo pomagal.« (Izbr. spisi II, 368.) Takole je učil Selčane, ko so mu v prostorih svojega izobraževalnega društva čestitali za go,d: »Držite skupaj! Ljudje, ki drže 6kupaj, so neomajni kakor skala; ljudje, ki ne drže skupaj, so pa gramoz na cesti, ki ga kolesa zmečkajo v blato.«
H. Organizacija mora vzgajati vsakega posameznika, in sicer za samostojno mišljenje. Nikdar se ne bodo preživele besede, ki jih je napisal Krek drutvom, ki so se porajala pod njegovim neposrednim ali posrednim vplivo,m. »Dajmo ljudstvu idej, učimo ga misliti...« (Izbr, spi6i II, 199.) »Samostojnih mislecev hočemo v narodu«, (Izbr. spisi II, 200.) »Misleč narod hočemo imeti.« (Izbr. spisi II, 198.) »Vzgoje je treba in ne dresure, moške, značajne katoliške zavesti in ne slepe pokorščine!« (Izbr. spisi II, 228. Podčrtal Krek.) Na-
KULTURNI OBZORNIK
Knjige šolske matice
Marljiva Slovenska šolska matica je še za leto 1937 izdala tri knjige svojim članom, namreč že običajni Pedagoški zbornik, dalje Alberta Žerjava Sodobni zgodovinski pouk ter prevod L. Vedralove češke pedagoške knjige Vaclava Prihode: Ideologija nove didaktike.
Pedagoški zbornik (str. 201) ima bogato vsebino ter je letos v večini posvečen velikim mrtvim vzgojnikom ter velikim možem. Pod geslom »mor-tui vivos docent« — mrtvi uče žive — je urejenih več duhovnih orisov velikih učenikov naroda, ki naj s svojim delom učijo nov rod za življenje ter naj jim bodo velik in svetal zgled. Na prvem mestu je prevod znanega in lepega govora bivšega predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša o »Masarijkovi poti in zapuščini«, ki ga je imel nad krsto pokojnikovo. Govor je poslovenil z dovoljenjem predsednika samega prof. Ozvald. Toda tu omenjamo, da je ta govor tudi v slovenskem prevodu izšel v posebni bibliofilski izdaji v Pragi sami v založbi Jč lige. Zgoščen in poln je portret svetniškega škofa dr. A. U. Jegliča, kot ga je prikazal profesor J. Šolar v članku »Vzgojiteljska osebnost nadškofa Jegliča«. Da škof Jeglič pride v Pedagoški zbornik, je pisatelj opravičil r razprto tiskanimi besedami: »Nadškof Jeglič je s svojo čudovito osebno močjo, s svojo izrazito vzgojiteljsko naravo v 32 letih škofovanja preoblikoval slovenski narod, kakor ga preoblikujejo v stoletjih le največji duhovi.« Da, vzgojna sila je naravnost osnova vsega njegovega delovanja in prof. Šolar v tem članku rešuje vprašanje: odkod moč njegove osebnosti in v čem je veličina njegovega vzgojnega dela? Prof. dr. Anton Slodnjak je dal podoben oris duševnosti in delovanja pokojnega prof. dr. Prijatelja ter ga orisal kot i istega našega človeka, ki je y zboru slovenskih kritikov in slovstvenih zgodo-
ša društva naj razširjajo »med narodom ideje, ne pa čustev, znanje, ne pa Iraz«, vadijo naj »v mišljenju, ne pa v strasteh! Le tako 6e ohrani naš narod gmotno silen in moralno zdrav, le tako mu je omogočen pravi, katoliški napredek!« (Izbr. spisi II, 206. Podčrtal Krek.) Celo vrsto sličnih izjav Krekovih bi lahko navedli, a naj navedene zadoščajo. Take in podobne misli ne bodo nikdar izgubile svoje aktualnosti, saj vsi kar čutimo, kako krijejo v sebi resnične poboje za zdravo narodovo rast. Krek je z vsem svojim življenjem in delom živa priča, kako je za človekovo rast potrebna ljubezen do svobode in 6misel za samostojnost mišljenja, pa je z obojim skušal kar najgloblje pospešiti rast svojega naroda.
III. Skozi vse Krekove spise se vleče kakor rdeča nit prepričanje, da ie prazno delo brez sreče z nebes. Takole pravi o narosdih in državah, ki so bile nekdaj v cvetu moči, a so izginile brez sledu, brez spomina: »Na grob bi jim morali zapisati: »Poginile so, ker jih je vodil samo človeški duh.« (Izbr. spisi II, 244. Podčrtal Krek.) Slovenskega naroda naj pa ne vodi samo človeški duh, ampak »sejmo, sejmo semena Kristove lju-bavi z golgotskega slemena, da se svet ozdravi.« Kajti svet je bolan; Krek ni doživel v vsem obsegu katastrofe, ki je prišla na človeštvo s svetovno vojska, a še do danes nas preseneča pri prebiranju njegovih spisov, 6 kakšno jasnostjo je Krek napovedal polom, ker je čutil, kako je zrak nasičen grozečih snovi. Vse človeštvo hrepeni po svobodi, enakosti in bratstvu, želi si rešitve, »a zanjo treba je molitve in vere v Kristovo ime. Zaman brez njega vse hrumenje, zaman vse srčno hrepenenje: rešitve dan se le zazna v imenu našega Boga!« (Izbr. spisi II, 51.)
Po teh načelih je Krek delal, gradil ln zidal in je njih življenjetvorno sila izpričal s svojimi uspehi.	k
Dr. Stojadinovlč spet v Belgradu
Belgrad, 7. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič se je danes vrnil z Bleda v spremstvu kabinetnega šefa zunanjega ministrstva dr. Dragana Protiča,
Nove brzojavne in telefonske postaje
Dne 26. septembra t. 1. ie bila pri poštah Sv. Andraž v Slov. gor., Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Bolfenk v Slov. gor. in Sv. Urban pri Ptuju uvedena brzojavna in telefonska služba.
Poziv prosvetnega ministrstva
Belgrad, 7. oktobra. AA. Prosvetno ministrstvo poziva vse diplomirane študente filozofije, ki so vložili prošnje za imenovanje za volonterje v srednjih šolah, da takoj pošljejo kot prilogo k svojim prošnjam tudi potrdilo pristojne davkarije o svojem premoženjskem stanju. Ta potrdila morajo čimprej poslati oddelku za srednje šolstvo.
Licitacija za dela na cesti Kranj—Naklo razpisana
Belgrad, M, 7. oktobra. Gradbeno ministrstvo je razpisalo drugo licitacijo za modernizacijo cesta Kranj—Naklo. Licitacija bo 13. t. m. v gradbenem ministrstvu. Vse ostale licitacije, kakor licitacijo za kemični institut in za zavod za strojništvo v Ljubljani, je gradbeno ministrstvo deiinitivno odobrilo ter se z delom takoj prične. Prav tako je gradbeno ministrstvo odobrilo licitacijo za modernizacijo cesta Jeperca—Labor»-*
Belgrad, M, 7. oktobra. Mešana jugoslovansko nemška komisija je danes v zunanjem ministrstvu imela zopet sejo, kjer so razmotrivali o odstranitvi vseh ovir, ki so se pojavile pri izvajanju obstoječe trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo.
KASTEL D.D. ZAGREB
^/J^DOBIVASB V VSEH APOTEKAH
Reg.br. 15426/3d
Zunanja politika na razstavi »Tri leta dr. Stojadinovičeve vlade«
Na razstavi, ki se te dni prireja v Belgradu in ima polno obiskovalcev, je tudi grafikon, ki predstavlja zunanjepolitične uspehe dr. Stojadinovičeve vlade Ob tem grafikonu pravi »Samouprava«: »Namesto bodečih žic in nemirov na mejah smo danes obdani samO s prijatelji. Koliko to pomeni za varnost naše države, se je najbolje moglo videti ob priliki septembrske krize v Evropi: naša država je bila edina v Evropi, ki je bila daleč od zapletov in pretresljajev. To danes s hvaležnostjo priznava ves jugoslovanski narod.« Nato se »Samouprava« obrača na razne svetovalce, ki so neprestano v zunanji politiki zahtevali drugačno smer, in pravi: »Kaj bodo sedaj rekli taki obrekljivci? Celo leto in pol za Jugoslavijo tudi francoska republika priznava italijansko cesarstvo. Ali ni to najboljše potrdilo, da je vlada dr. Sto-jadinoviča že prejšnje leto imela prav? Ali ni to največje priznanje našemu predsedniku in njegovi politiki?«
O vzrokih, zakaj se nekateri »strokovnjaki« iz vrst opozicije tako radi in s takim ognjem pečajo z zunanjo politiko, pa pravi: »Vsaka skupina iz l?loka sporazuma ima svoje kandidate za zunanjega ministra. Mačkovci dr. Krnjeviča, dr. Trumbiča in dr. Andersa; samostalci Vilderja; demokrati Grola, Milojeviča in Cemoviča, iz glavnega odbora: dr. L. Markoviča in dr. Ninčiča; zemljoradniki Jovana Jovanoviča in dr. M. Gavriloviča; levičarji okrog Dragoljuba Barcelonca njega samega in Žika Ba-lukžiča; JNS Jevtiča, dr. Sojiča in Banjanina. Vsega skupaj samo — 15 kandidatov!«
Zadruga za tisk južne Srbije
V Skoplju so gospodarstveniki vardarske banovine ustanovili zadrugo z imenom »Zadruga za tisk južne Srbije«. Zadruga je sprejela list »Južna Srbija«, ki izhaja sedaj dvakrat na teden, kot svoje glasilo in bo skrbela za njegovo redno izhajanje in gospodarsko oporo. Smer lista bo še nadalje ostala ista, hoče biti objektivno glasilo juga, le da bo odslej več pozornosti posvečal gospodarskim vprašanjem južne Srbije. Prvi odbor te zadruge je sestavljen takole: predsednik Vladan Bogdanovič, člani predsedstva: Boško Zerajič, Hadži Patrnogič, Toma Popovič, Dragutin Stojanovič in Filota Diča.
»Jutro«
in blagoslovitev javnih naprav
Da je bila nova proga ljubljanske cestne železnice k Sv. Križu pred izročitvijo v obrat blagoslovljena, je pri »Jutru« iz bog ve kakšnih vzro-
vinarjev najbolj pekoče občutil absolutno in relativno vrednost našega slovstva. Postavi ga kot človeka, ki je pognal iz ruske literature, iz mladostne semeniške vzgoje zašel v verski indilerentizem in kulturni liberalizem, toda kot romantik ves živel z borbo za resnico in lepoto ter 6trastno ljubil slovensko narodno individualnost. Dr. A. Dolar je opisal profesorja Ljudevita Pivka, ki je zaslužil spomin v tem Pedagoškem zborniku kot pisatelj pedagoških razprav in funkcionar Šolske matice ter velik nacionalist, ki pa je vsepovsod samo vzgajal najširše mase in širil po češkem zgledu ljubezen do domovine in sovraštvo do Avstrije, ki jo je izdal kot »carzanski junak«. Nadalje opisuje prof. F. Oroien Ludovika, Črneja, okraj, šolskega nadzornika (umrl 1937), Drago Humek piše Krške spomine na Frana Gabrška (umrl 1937), višjega šolskega nadzornika, ter njegovo vzgojno in narodno gospodarsko delo v Krškem v devetdesetih letih. To bi bili članki, ki jih je urednik določil kot spomin na umrle velike vzgojitelje, ki naj s svojimi zgledi vodijo slovenske pedagoge, naše učitelje in vse, ki se bavijo z vzgojo mladine.
V drugem delu so zanimive pedagoške razprave, tičoče se posameznih pedagoških vprašanj in panog. Leo Kestenberg iz Prage, svetovno znani strokovnjak v glasbeni pedagogiki, je na željo urednika, ki je članek tudi poslovenil, napisal članek »Glasbena vzgoja kot enotna celota«, ki ni važna samo za glasbeno publiko, temveč tudi iz-venglasbeno, zavzema se, da se strnejo v neločljivo enoto univerzalnost, kolektivizem in etika ter je tudi glasbi ideal vzgojiti lepega, svobodnega in srečnega človeka. Na koncu članka sledi kratek življenjepis pisatelja. Dr. Dragotin Cvetko, učenec imenovanega glasbenega vzgojitelja v Pragi, ki je tudi doktoriral pri njem iz glasbeno vzgojne stroke, je napisal članek »Glasba v sistemu kulturno-pedagoških vrednost« ter opredelil nje funkcije v svetli kulturne hierarhije. Prof. Karel Ozvald, urednik zbornika, je prispeval donesek s člankom »Obrazovalni pomen svetovnega naziranja in ljudske morale«, kjer analizira tesno povezanost človeka R svetovnim nazorom, kt jp centralna nhlikil-joča sila, ki zadeva predvsem šolo; dalje analizira
Pogled v tisk
kov vzbudilo Izredno pozornost. Izključno temu dogodku je posvetilo daljšo notico, iz katere se vzrok njegovega začudenja ne da razbrati. Iz celotne vsebine pa izzveni kar neko ogorčenje, ker je »Jutro« ob tej priliki smatralo za pojrebno naštevati, kateri deli tramvajske proge so že bili v ljubljanski preteklosti dani v promet, ne da bi bili prej blagoslovljeni: »Ko je bila pred 37 leti dograjena električna cestna zeleznica od glavnega kolodvora do garnizijske bolnišnice in do dolenjske postaje, so jo izročili prometu brez vsake oficielne slovesnosti... Brez posebnih ceremonij so tudi pred leti otvorili novo, doslej največjo linijo Vič-Št. Vid.« Blagoslovitev nove proge k Sv. Križu je »Jutro« po teh navedbah neblago-slovljenih prog hotelo nekaj razlagati ali kaj, pa se je državnemu pravdniku zdelo preveč pikro ali za verski čut večine Ljubljančanov premočno žaljivo in je konec »Jutrove« modrosti zaplenil in se tako »pregrešil« zoper kulturo in svobodo tiska. — Če bi »Jutro« bolj redno obiskovalo so-kolske prireditve in razne take mitinge in »zbore«, se blagoslovitvi tramvajske proge ne bi prav nič čudilo. Tam najodličnejši govorniki kličejo Boga za pričo, prosijo božjega blagoslova — iz kakšnih notranjih nagibov, je njihova stvar — in se sploh radi pečajo v razlaganju svoje ideje z verskimi mislimi. Le škoda, da »Jutro« hodi samo tja, kjer upa najti kako kost za glodanje,
Posvet pri Davidoviču
Pri Ljuba Davidoviču v Belgradu so se včeraj popoldne sestali voditelji demokratov in se pogovorili o političnih razmerah. Posvet je trajal od 4. do 6.30 in so se ga udeleževali poleg Ljube Davidoviča še Jora Jovanovič, Miša Trifunovič, Milan Grol, Momčilo Ninčič, Božidar Vlajič, dr. Milan Gavrilovič, Krsta Miletič in dr. Miloš Tu-panjanin. Večeslav Vilder je nalašč za to priliko prišel v Belgrad in je tudi ves čas prisostvoval temu posvetu.
Belgrad, M. 7. oktobra. Voditelji srbijanske združene opozicije so se danes zopet sestali. Za spremembo so se zbrali danes na stanovanju Miše Trifunoviča in ne pri Davidoviču. Seji je prisostvoval tudi Vilder iz Zagreba, ki se je trudil, da bi izgladil najnovejše nesporazume, ki so izbruhnili med srbijansko in hrvaško opozicijo.
V	Belgradu je imel danes sestanek tudi glavni odbor Hodžerove jugoslovanske narodne stranke. Na seji je glavni odbor pooblastil Hodžero, da po svoji uvidevnosti ukrene zadržanje te
stranke pri bodočih notranjepolitičnih akcijah. *
V	četrtek opoldne je dr. Maček obiskal na njegovemu domu dr. Ante Trumbiča, ki je laže obolel. Ob tej priliki sta se pogovorila tudi o političnih razmerah pri nas in v svetu.
moralo, zlasti ljudsko moralo, ki se kaže v bogo-vernosti, pravnem potrdilu in poedinčevi vesti. Svetovni nazor in ljudska kolektivna morala sta listi ogromni sili, ki vodita vse naše življenje (gospodarsko itd.) in kdor jih taji, je slepec, in če jih ne razumeva, ni za učenika. Živo vero imeti, se pravi trdno stati kljub zmedam sedanjega časa in zato daje tak nauk: »Vzgojevati kak narod in se ne ozirati na njegovo vero, se pravi, zdraviti človeka in ne poznati njegove bolezni. Verska vzgoja ima ogromen pomen za ves narod. Obrazo-valni proces naroda torej gre v tej smeri, da inteligenca trosi tehnične dobrine in kulturne vrednote po širokih plasteh. Toda organski se bo obrazovanje naroda vršilo le tedaj, če tisti, ki prihaja s plamenico resnične kulture, vse do korenin pozna tudi danes naloge, možnosti in meje, če resnično živi z narodom, če je šel tudi sam skozi ljudsko tradicijo svetovnega nazora, morale in bo-governosti.« To je lep nauk zlasti našim učiteljem, vzgojnikom preprostih plasti. Dr. Mirko Rupel ie prispeval Nekaj misli o pouku slovenskega jezika na naših šolah, članek jezikovno pedagoške vsebine. Dr. Stanko Gogala pa »Vzgojni pomen občestev, življenja in zaupanja«, analizirajoč razne oblike občestva, prijateljstvo, družino, narod, Cerkev ter življenje, ki spada med najmočnejše vzgojne činitelje, katerih največji vzgojni vpliv je zaupanje in vera v človeka. Joie Pahor piše o fašistični šoli in vzgoji, kjer razbira italijanske šolske zakone do zakonov šolske politike novega režima (filozof in minister Gentile). Posebno pažnjo pa zasluži članek dr. Vinka Brumna »Vzgojni pomen domače^ kulture«, kjer se upira »tuji učenosti«, poudarjajoč domačo tradicijo in slovenskega duha v naši domači kulturi, ki raste iz naroda in mora biti vzgoj-niku prvi vir vzgoje. Dr. V. Schmidt piše o psiho-tehniki in šolstvu, ki se s pridom lahko uporablja pri ugotavljaniu sposobnosti otrok za posamezne panoge šole. Učitelj in psihotehnik se stvarno dopolnjujeta in izbirata najboljši duhovni materini za pravi razvoj. Prof. J. Sedivj) pa daje poročilo o slovaškem šolstvu v preteklosti in sedanjosti. Tak ie ta letnik Pedagoškega zbornika, ki ima stvarne in zrele članke o naših vzgojnih metodah, pa tudi
»Narodna svijesU (Dubrovnik): »Žal nam je. zelo nam je ial teike usode, ki jo je doživela bratska slovanska država in njen narod. Ni nam žal tiste demokratsko liberalne, tiste liberalne z marksizmom okužene Češke, ampak nam je ial tiste prave kraljevske, katoliške, nacionalne Češke, ker ta in samo ta bo v svojem temeljitem in viteškem srcu čutila bolečino. Ne, ni nam žal Češke Jana Husa, ampak nam je žal Češke sv. Vaclava! — Češka demokracija s svojo naslonitvijo na ljudsko-frontaško Francijo in boljševiško Rusijo je svoji državi in narodu prizadejala nepotrebno in neza-služeno katastrofo in je morala gledati, kako jo od še večjega in še bridkejšega ponižanja rešuje nekaka rdeča ali rdečkasta republika, ampak prastara, par excellen.ce aristokratska in tradicionalistična monarhija: Velika Britanija. Ker če ne bi bilo v odločilnem trenutku ugleda in moči Velike Britanije, dostojno predstavljane v njenem prvem ministru Chamberlainu, bi nebogljena Češkoslovaška z glavo plačala svoje demokratsko skrpucalo in svoje spogledovanje s tirani in grobarji krščanske in narodne Rusije.«
»Kmetski list€: Če ob koncu hočemo ie izvedeti, kam nas pelje razvoj dogodkov zadnjih dni, potem zahtevamo preveč. Edino, kar lahko rečemo, je tole: Ostanimo zvesti svojim kmetskim nazorom, ohranimo kmetsko miselnost, ki pomeni v organizmu države in naroda najvišjo dosegljivo pravičnost, potem nas ni treba biti bodočnosti strah. To je vse, kar je mogoče reči v tem trenutku. Je morda sicer malenkost, a ta malenkost je tako mogočna, da so v primeri s njo najmodernejši topovi le — ničvredna igrača. — Srečni ljudje, ki tako enostavno preženejo strah pred bodočnostjo.
»Večernik«: Dogodki zadnjih dni so z vso pre-pričevalnostjo dokazali, kako odločilen činitelj v življenju narodov in človeštva je politična zavest njegovih najširših ljudskih plasti. Evropa Romaina Rollanda, Evropa ljudskih množic, na katerih plečih sloni veličastna zgradba zapadne civilizacije, ta Evropa se je dvignila v obrambo svojega duha in svojih pridobitev. — Kakor se je dvignil češki narod iz lastnega duha in iz lastnega dela, tako se bo moral tudi slovenski narod dvigniti z razmahom svojega demokratičnega ljudskega duha in dela, ki mu bo prineslo ekonomsko in socialno izboljšanje.
»1 slina< (Slavonski Brod): Iz dobro poučenih krogov se je razvedela zanimiva okolnost, da balkanski oddelek Komintcrne v Moskvi hrvatskim »kolegom« stalno dela ovire, zlasti Cesarcu iz Zagreba, ki je že požrl dosti »knedlov« v rdeči emigraciji in je slednjič odšel na Špansko, da piše potopise. To je znamenje, da tudi v internacionali pazijo na nacionalno poreklo in računajo z nacionalizmom. Sicer pa mimogrede povemo, da se je Rusija tudi na ozemlju manjšin povrnila k svoji nacionalni pisavi, k cirilici, in propagira med manjšinami ruski jerik, nacionalne jezike manjšin pa je začela prepovedovali in ovirati. V vojni propagandi sovjetske države se spet močno poudarja nacionalna stran! Torej tudi komunizem ima na-cijo! Komunisti Hrvati pa tega ne razumejo!
»Jutro«: »Prav za prav so Angleži veliki otrooi. Ko koraka tak-le pristen angleški naivni dolgin po Fleel-Streetu, središču londonskega novinarstva, boža z očmi marmornata pročelja res prekrasnih palač »Daihj Maila«, »Daily Telegrapha* in drugih, in je sveto prepričan, da je na Angleškem stoodstotna svoboda tiska in veruje vsaki tiskani vrstici svojega »neivs-papera« kakor svetemu pismu. In .95% Angležev živi in spi v prijetni zavesti, da vlada pri njih najidealnejši demokratski režim. Resnica pa je, da nikjer na svetu ne vlada tako majhna peščica ljudi tolikim milijonom ljudstva in nikjer na svetu ni parlamenta, ki bi bil tako klasičen primer izigravanja demokratskih načel kakor stoletni parlament na obali Themse. Tu se nekaj lordov, oziroma nekaj sto narodnih zastopnikov s vlado igra »demokracijoV čem je ta igra? V medsebojnih vprašanjih in odgovorih poslancev in vlade!«
»Samouprava« piše o Dragoljubu Jovanoviču: Dragoljub Jovanovič, imenovan »Barcelonec«, je bil te dni silno bojevit. Tolkel se je po prsih, postil se in razlagal in se zaklinjal, da se bo s puško v roki boril za demokracijo. Pa mu je neki mladenič vpadel: »Gospod profesor, zakaj se pa ne vpišete med prostovoljce?« In ta je odgovoril: »Jaz nisem toliko potreben za puško. Dovolj jih je za borbo. Potrebni so moji možgani, puško pa more vzeti vsak.«
vzgojnih spoznanjih ter ob roki velikih mrtvih vodi nov rod vzgojiteljev v delo za izobrazbo naroda in njegovega potomstva.
•
Knjiga Alberta Žerjava Sodobni zgodovinski pouk (str. 184) vsebuje izbrana poglavja iz posebne didaktike zgodovinskega pouka v ljudskih, meščanskih, oziroma nižjih srednjih šolah v teoriji in praksi. Najprej analizira osnove zgodovinskega pouka, strukturo predmeta, ideološke struje v zgodovini ter potrebo po reformi zgodovinskega pouka, s katero se je pisatelj bavil zadnje čase. Nato pa podaja teoretično didaktiko zgodovinskega pouka, kateremu dodaja praktične zglede, to je — posebne zgodovinske opise važnih dogodkov, s katerimi se lahko ponazarja njegova učna metoda. Na koncu je dodan pregled slovenskih zgodovinskih romanov, povesti in novel ter v slovenščino prevedenih del, v katerih pride v poštev slovenska in slovanska zgodovina, nato pa znanstvena in priročna literatura o svetovnih zgodovinskih priročnikih. Knjiga naj poživi predavanja o naši narodni zgodovini, ki je ena najbolj temeljnih predmetov šolsko vzgoj«
Druga knjiga Vaclava Pfihode: Ideologija nore didaktike (str. 65) pa je zgolj teoretičnega značaja ter obravnava nov način organske didaktike, ki se loči od ekspresionistične ali od liberalistične — od »stare šole« — ter je izraz novih vzgojnih teženj, ki se uveljavljajo že po vsem svetu. Ta knjiga predstavlja samo eno tako novo rešitev ter je tako donesek k novemu iskanju novih poti. Ta naj bi bila v ideji organskega pouka, v kateri je pomen dela podrejen celoti, v nasprotju z mehanskim sistemom, kjer ima vsak del samostojno funkcijo. Ekspresionistična življenjska šola je tej struji preenostransko biološka, organska didaktika pa je znanstvena, ne intuitivna, konkretna, zavzema se za celotnost življenja, celotnost življenja pa je prav to, da so vsi različni organi glede na svoie delovanje prirejeni eden drugemu. In teoretični opis te nove organske šole podaja vsa knjižica. jo je prevela L. Vcdralova.	td
Drobne novice
Koledar
Sobota, 8. oktobra: Brigita, vdava; starček Simeon.
Nedelja, 9. oktobra: 18. pobinkoštna žeg-nanjska nedelja. Posvečevanje cerkva. Dionizij, škaf. Ščip ob 10,37, Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Novi grobovi
+ Župnik v pokoju Alojzij Rudolf. Umrl je v Katarih pri Samoboru župnik v pokoju č. g. Alojzij Rudolf dne 3. oktobra. Pokojnik je bil rojen v Črnem vrhu nad Idrijo 21. jun. 1864 in v mašnika posvečen 23. jul. 1891. Kot kaplan ie služil v Trnovem pri Ilirski Bistrici 8 let, kot ekspozit v Begunjah pri Cork niči do dne 24. aprila 1901, nazadnje pa ie bil upravitelj in župnik na Čatežu ob Savi. Upokojen jc oskrboval duhovnijo Katari pri Samoboru. Svetila mu večna luč!
-f- V Ljubljani je umrla ga. Lojska Cvar roj. Krašovec, žena privatnega uradnika. Pogreb^ bo v nedeljo ob 4 popoldne iz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — Tamkaj leži na mrtvaškem odru tudi g. Ivan Rogar, orožniški podporočnik v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne. — Obema naj sveti večna luč! Žalujočim ostalim naše sožalje!
V Zagrebu je izdihnil svojo dušo g. Ludvik Andolšek, zasebni uradnik. Pokopan bo daues ob 4 popoldne v Karlovcu. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje!
Osebne vesti
t Teološka fakulteta. Za honorarnega predavatelja iz cerkvenega govorništva je imenovan g. Al. Košmerlj, župnik pri. Sv. Petru v Ljubljani.
— Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Župnijski izpit, ki je bil v Mariboru dne 5. in 6. oktobra, so napravili naslednji gospodje: Daniel Halas (Dol. Lendava), Valentin Kordež (Selnica ftb Dravi), Ivan Koren (Dobrovnik), Jožef Mlaker (Ptuj), Pankrac Poteko (Maribor, sv. Magdalena), Jakob Sem (Ribnica na Poh.), Jakob Vraber (Sv. Jurij ob juž. žel).
= Promocija. Danes dopoldne bo na ljubljanski univerzi promoviran za dokto,rja filozofije g. Emil Hrovat iz Ljubljane. Čestitamo!
= Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone 3. razreda ljubljanski odvetnik dr. Viljem Krejči.
tam se naloži kakšen vagon za Nemčijo, dočim
Češka letos ni kupila jabolk 6koraj nič. Blaga je v gornjeradgonskem okolišu na razpolago za več
sto vagonov. Ce se izvoz jabolk kmalu ne bo izboljšal, bodo kmetje primorani večino sadja predelati v sadjevec.
Dospelo je novo blago! Oglejte si z a I o g o L
Teokarovič
Gradišče 4, naspr. Drame
—	Hud naliv nad Drašičami. Hud naliv je
bil v nedeljo popoldne: po vinskih goricah okrog Drašič. Med dežjem je padala tudi drobna toča. Vinogradniki so s strahom gledali, kaj bo, če se usnje toča po zrelem grozdju. Pa ni bilo posebne škode, hvala Bogu!
—	Trgatev v Beli Krajini gre h koncu. Ampak po goricah ni petja kakor druga leta. Natrgali bodo polovico manj kakor lani. Deževje je precej škodovalo.
—	K našemu članku »Mladinsko leposlovje na razstavi slovenske knjige« nam Učiteljska tiskarna sporoča, da ona mi založnica »Kresnic« ter da vedno skrbi za mladinske knjige, ki jih izda, da so dobre in da so mladinski spisi v njoni založbi v vsakem oziru na višku.
—	Udeležite se avtobusnega izleta v Trst od 19,—20. oktobra. Od 29. oktohra do 2. novembra pa se vršijo ceneni avtobusni izleti v Trst, Gorico, Vipavo in Idrijo. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
—	Sam sebe je po nedolžnem obtožil poneverbe. Občinski blagajnik v Foči v Bosni Zulfi Karpašič je samega sebe naznanil sodišču, da je poneveril več občinskega denarja. Takoj so ga seveda zaprli. Komisija pa je dognala, da na občini ne manjka nobenega denarja in da je možakar nedolžen. Takoj so ga seveda izpustili, čeprav se vsem čudno zdi, zakaj se je tako obtožil.
—	Dvodnevni izlet v Trst: 15. in IG oktobra. Z avtobusom 78 din, z avtomobilom 60 din, z motociklom 30 din. — Z avtobusom v Trst, Gorico 115 din, za člane brez doplačila, novi člani 20 din enkrat za vselej. Prijave najkasneje do 10. okt. dopoldne do 12 pri: T0UREX SLOVENIJA — Ljubljana, Masarykova 12.
Kino Sloga telefon 27-30
POŽAR NAD ANGLIJO
za domovino. Španija na vrhuncu svoje moči, Angleška na začetku!
Premiera veličastnega in monumentalnega filma potnega
drainatskih zapletljajev!
Senzaeijonalen film o strahotah inkvizicije in o ljudeh, ki so tvegali svoje iivltenje v borbi Veleaktualno sa danainjl iasl
—	Zborovanje Slomškove družbe v Št. Vidu nad Ljubljano — odpade.
—	Nova Goršetova umetnina. Znani akademski kipar Gorše je pred tedni dovršil odlično umetnino, krasen relief, ki je namenjen za spomenik padlim vojakom v Črnomlju. Odkritje tega spomenika bo v nedeljo. Ta,\relief-je v bron prelil g. Mohar, prav tako znan odličen livar na Galjevici, čigar dela smo. že večkrat omenjali. Tako kiparju Goršetu, kakor livarju Moharju čestitamo k lepi umetnini, enako tudi črnomoljcem, ki bodo imeli v svoji sredi delo resnično umetniške vrednosti.
—	Elektrifikacija Bele Krajine. Zdaj bodo od Metlike potegnili vod v Črnomelj. Tako bo zasvetila luč iz Ozlja po Beli Krajini. Zdaj je tudi lepa priložnost, da se izvrši napeljava po vaseh. Župani i-z Bele Krajine naj se zdaj potrudijo, da dobi revno ljudstvo vsaj dobro luč.
—	Društvo učiteljev meščanskih šol v Ljubljani opozarja svoje člane na kulturne večere, ki se bodo priredili v Ljubljani dne 11. in 12. t. 111. in v drugi polovici oktobra tudi v Novem mestu, Mariboru, Celju, Kranju, Murski Soboti in Ptuju. Na teh večerih bo predaval dr. M. Kostohar, redni profesor na univerzi v Brnu, o češki šoli in sodobni vzgoji v Češkoslovaški, s spremi jevan.jem skioptičnih slik. Prosi, da se člani in članice udeležijo teh predavanj v čim večjem številu. Odbor.
—	Tečaj za mlade matere in odrasla dekleta v zavodu za zaščito mater in otrok (Dečji dom kraljice Marije), Lipičeva ulica, se prične dne 19. oktobra ob 5 popoldne. Tečaj bo vsak ponedeljek in sredo od pol 5 do 6 popoldne in traja 12 ur. Tečaj je brezplačen. Prijave tudi telefonično v dopoldanskih urah.
—	Sadna trgovina v gornjeradgonskem okr., ki je toliko obetala, še vedno počiva. Le tu in
—	Ameriški publicist v Dalmaciji. V Split je prišel ameriški publicist Douglas Chandler, urednik revije »Geographic Magazin«, ki bo prepotoval vso Dalmacijo ter ja nato popisal.
—	Sterla ubila telico v hlevu kmetice Marije Grčič v vasi Zdali pri Koprivnici na Hrvaškem.
—	Velik vlom pri-Kostanjevici. Ljubljanska policija je dobila obvestilo o velikem vlomu, ki Je bil izvršen dne 16, sept, v. vasi Aržišče pri Ko^-štanjevici. Tatovi so vdrli ponoči najprej v hišo Josipa Bardika ter mu ukradli 6000 din gotovine in več obleke. Posestnikovemu bratu Antonu so odnesli tudi več obleke ter 178 din v kovancih. Oha brata 6ta oškodovana za 9690 din. Še isto noč so vlomili pri posestniku Josipu Lahnerju v isti vasi ter odnesli mnogo obleke, perila in obutve, dalje dva kosa svinjskega mesa ter pet bankovcev po 100 din. Lahner trpi 3030 din škode. Oblasti se zelo trudijo, da bi izsledile vlomilce, ki bodo nedvomno poskušali tako velik kup ob leke spraviti čimprej v denar.
—	Meščanska šola v Gornji Radgoni prične 6 poukom v ponedeljek, dne 10. t. m. Ker adap-tacijska dela na banovinskem gradu še niso po-' vsem končana, se bo začasno vršil pouk v pro-s storili ljudske šole. Pričakovati pa je, da bodo adaptacijska dela končana še ta mesec, nakar se bo meščanska šola vselila v prostore banovinskeca!' gradu. — Za ravnatelja meščanske šole v Gornjr Radgoni je imenovan g. Alfred Kos, ki je do sedaj služboval na meščanski šoli v Mariboru in ki je svoje mesto v Gornji Radgoni že nastopil.
Triumf lepote in visoke filmske umetnosti,
kronane in nagrajene na letošnji bienali v Benetkah je film do istoimenskem
Sudeimannovcm romanu:
DOMOVINA
Žarah Leander
Heinrich George, Paul Horbiger, Georg Aleksander in Leo Slezak.
Predstave ob 16, 19 in 21 uri.
KINO UNION tel. 22-21
_ Razstava slovenske knjige. Večje skupine
in šole prosimo, da zaradi boljše razvrstitve javijo svoj prihod vsaj en dan poprej pri blagajni v Trgovskem domu.
—	Mavrica ob luninem svitu. Iz Radovljice: Z ozironi na članek o »nenavadni prikazni« — mavrice ob luninem svitu — vam sporočam, da sem jo videl lansko leto 24. oktobra zvečer od 10 do pol 11. Mavrica se je raztezala nekako od Zg. Lipnice pri Kamni Gorici proti Begunjam. Barve so se precej dobro razločile, napravile so vtis, kakor da bi bila prava mavrica prevlečena s sivkasto kopreno.
—	Se vedno lep in v srce segajoč je »Requ-iem«, ki ga je v II. izdaji dal natisniti g. Matej Vurnik, organist v pok., pošta Borovnica. Skladba je v c-molu ter jo lahko naročite kar pri gosp. skladatelju v Borovnici; s tem boste naredili sebi veselje, vernikom pa zlasti na Vernih duš dan pravo žalno razpoloženje. Pa tudi g. Mateju boste na njegova trudna leta zelo pomagali.
—	Dobra reklama — velik vir dohodkov! Več poizveste pri Bran-i-boru, Ljubljana, Tyr-ševa 1 a/IV. Tel. 20-01.
—	Na največjo avtomobilsko razstavo v Milan pelje avtobus za znižano ceno 395 din iz Ljubljane dne 27. oktobra preko Gorice, Benetk, Pa-dove, Vicenze, Verone, Gardskega jezera v Milan. Povratek preko Trsta 30. oktobra ob 23. uri. Prijave sprejema do 20. oktobra Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iž Prešernove ulice!
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Večerni trgovski tečaj za izobrazbo In strokovno izpopolnitev pisarniških moči na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Ravnateljstvo razglaša, da se prične redni pouk v ponedeljek dne 10. oktobra. Poučujejo se vsi strokovni predmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca, pisarniška dela, trgovinstvo z naukom o menicah, stenografija, strojepis, nemščina. Posebni tečaji za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Vpisovanje traja še ves čas do ponedeljka vsak dan dopoldne, popolne In zvečer do 8. ure. V nedeljo pa samo dopoldne. Ustna in pismena sporočila ter novi prospekti interesentom na razpolago.
—	Dopisna trgovska Šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. — Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti 6 poukom doma iJsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šoja nudi vsakenvii' po-;: sameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih« tečajev, aH dopisne dvoletne trgovske šole ali: posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šalo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevna od 9 do pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Izvenljubljanskim reflek-tantom pošlje vodstvo zavoda prospekt z vpisni-ca, potom katere se more učenec polnoveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago.
—	Premiera filma »Domovina« v kinu Unionu. Najnovejši film velike švedske umetnice Žarah Leander, film »Domovina« se danes predvaja v kinu Unionu v premieri, na kar opozarjamo vse ljubitelje lepih filmov v Ljubljani. Opozoriti moramo vse občinstvo, da je to globoko in pretresljivo filmsko delo prejelo na letošnji bienalli v Benetkah eno prvih nagrad in da se je nemška filmska industrija baš s to umetnino prav posebno izkazala na mednarodni filmski razstavi. Žarah Leander in Heinrich George fascinirata občinstvo, poleg obeh omenjenih pa sodelujejo in podajajo po svojih močeh svoje najvišje sposob-

Velefilm, ki je s svojo realistično interpretacijo življenja, tfillilffl nAMCti PalI'a Wessely ljubezni in hrepenenja ganil in navdušil obiskovalce! WCllilC IIUIUjII Rutjolf Forster
KINO MATICA tel. 21-24
Ob 16., 19. in 21. uri!
Rudolf Forster 2 žurnala!
nasti znani reprezentanti nemškega filma Leo Slezak, Paul Horbinger, Georg Aleksander itd. V nobenem dosedanjem filmu ni bilo petje slavne Žarah Leander tako lepo, tako omamljivo in na umetniški višini kakor baš v filmu »Domovina«. Film je izzval vsepovsod viharje navdušenja in nedvomno ga bo tudi ljubljanska publika gledala v kinu Unionu z istim navdušenjem,
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-Josef« grenčice
—	»Mlinar in njegova hči«. Ljudska igra. Spisal Ernest Raupach, za slovenske odre priredil Adolf Robida. Ljudski oder, VII. zvezek. Ljubljana, 1926. Igra je stara že 100 let in vendar jo še danes povsod igrajo. Zlasti na Vseh svetih dan, ko obhajamo spomin na naše rajne, zaživi še dandanes na naših odrih in v gledališčih stari Raupach s Konradom in njegovo piščalko. Kljub temu, da so jo. že mnogi odri uprizorili, jo na ta dan vedno znova postavljajo na oder. Saj je že tako udomačena, da ljudem kar nekaj manjka, ako se na Vse svete zopet in zopet ne pojavi. Prirejena je tako, da jo tudi najmanjši podeželski oder lahko uprizori, ker so v opombah pri-dejani vsi potrebni nasveti za uprizoritve z najmanjšimi sredstvi. Igra ima štiri ženske in pet moških vlog. Režiser si lahko pomaga na ta način, da vsa mesta, ki so predolga, izpusti (taka mesta so v oklepajih). Vsakemu prizoru je pri-dejan scenarij, kar praktično uporabo dela samo poveča. Knjižico je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane 18 din. — Seznam drugih slovenskih iger brezplačno na razpolago-
Med obmejnimi tihotapci
Ljubljana, 6. oktobra.
Oženjenl posestnik Jože Mlakar z Babne polico pri Starem trgu na Notranjskem je bil 26. maja t. 1. v družbi znancev in prijateljev, ki so pili v Trohovi gostilni na Babni polici. Mnogo so govorili o tam vsakdanjih tihotapskih poslih in raznih tihotapskih zgodbah. Orožniška patrulja na Babinem polju je prejela od ljubljanskega okrožnega sodišča ukaz, da aretira in privede v ljubljanske sodne zapore Vinka Barago iz Igevasi, ki je bil osumljen umora nekega italijanskega obmejnega finančnega stražnika.
Jože Mlakar Je orožnike zapazil, skočil je K gostilniškim vratam in zaklical Vinkotu Baragi t »Vinko! Beži skozi okno! Zandarmi te bodo prijeli, zvezali in v Italijo odpeljali.« Vinko je skočil skozi okno in pobegnil.
> Jože-Mlakar se jfe včeraj pred kazenskim sodnikom poedincem v sobi št. 79 moral zagovarja« zaradi -prestopka .zoper državno oblast po § 127/1 k. z., ker je s silo oviral državnega uslužbenca pri uradnem poslovanju. Mlakar se je izgovarjal na veliko vinjenost, priznal pa je v bistvu svoje dejanje. Bil je obsojen na 480 din denarne kazni ali na 8 dni zapora.
Zgodba Vinkota Barage se sliši kot kak tihotapski roman. Bilo je lani tam v bližini Leskove doline že na italijanski strani. V gozdu so se sestali tihotapci s konji, ki so jih prevzemali trije Pivčani. Zalotila sta jih dva italijanska financarja, ki sta začela 6treljati. Razvil se je hud boj. Eden finncarjev je bil zadet v trebuh in je mrtev obležal. Drugi je bil težje ranjen. Umora tega financarja je bil obdolžen Vinko Baraga, na čigar glavo so italijanske oblasti razpisale veliko nagrado. Bil je eden najdrznejših tihotapcev. Pivčane so italijanski orožniki ulovili. Baraga pa niso mogli dobiti, ker je pravočasno ušel čez mejo.
Vinko Baraga je bil in contumaclam obsojen od porotnega sodišča na Reki na smrt. Eden Piv-čanov pa na dosmrtno ječo. 2. . «V.,/ - * O V L'J1. .t
K današnji premieri Cajnkarjevega »Potopljenega sveta« v ljublj. drami
(Iz razgovora z režiserjem g. Cirilom Debevcem.)
»V današnjih dneh, ko se uveljavljata z vsem poudarkom predvsem dva problema: politika in voijska, je prav, da je opozoril pisatelj Stanko Cajnkar s svojim »Potopljenim svetom«, da je problem duhovnega življenja, naše stališče do vere in cerkve ter marsikateri ta dva pojma okle-pajačih teoretičnih in praktičnih vprašanj, prav tako važno, in da je bolj kot kdaj prej potreben temeljitega pretresa in obravnavanja.
Današnja doba, ki je spoznala vso moč resnice, da je življenje premikanje v znamenju razmer bodisi v pozitivno, bodisi v negativno smer, in ne nepremičnost in krčevito oklepanje tradicij, ki s svojo zastarelostjo in okostenelostjo niso več zmožne življenja ter ne odgovarjajo več razvoju časa in življenjskih potreb, terja neizprosno preorientacijo v nekaterih duhovnih vprašanjih, terja odkritosrčne in pogumne analize nekaterih po tradicionalnem mnenju nedotakljivih vprašanj.
Pisateljeva zasluga je, da je posegel v jedro perečega duhovnega vprašanja ter na človeško najbolj odkrit in do zadnjih konsekvenc pošten način razkril in obelodanil problem, čigar rešitve čaka in se bori zanjo cela vrsta ljudi. Borba sodobnega duha, ki čuti, da potrebujejo večnostne vrednote, vklenjene v nesvobodno tradicijo preteklosti, sproščenja in novega, današnjemu času prilagodenega vrednotenja, je nakazana v Cajn-karjevem delu na osnovi dveh različnih stališč, s katerih gledajo prof. Pavel Velnar, mo.nsignor Ciril in dve povsem kontrastni ženski, knjižničarka Klara in filmska igralka Lilijana na pereč-no6t teh vprašanj.
Ni mogoče oporekati, da so se zgodili tekom časa največii in najbolj nepričakovani preobrati, ki pričajo, da je tudi Cerkev navezana s svojim žitjem na menjave, ki jih prinaša s seboj čas. Vendar pa se dogaja, da pridejo dobe, ko to pre-snavljanje zastane in tedaj nastanejo nujno di-
vergence med resničnim življenjem in njegovimi potrebami ter tradicionalno formalistiko. Tu je zastavljena od pisatelja zahteva po rešitvi, sprostitvi in pravilno usmerjenem delovanju Cerkve, ki ima tudi nalogo podpirati človeštvo v življenj-sk em boju. Profesor Velnar stoji v borbi med tako zvanim življenjem, med globoko občutenim prirojenim poslanstvom in trdnim neizpremenlji-»im gledanjem. Pisateljevo delo je zahteva po duševnem ravnovesju in skladnosti, je zahteva dvigniti duhovno lepoto potopljenega sveta, jo izkopati, postaviti v življenje in luč in s tem modro odrešiti človeštvo, ki čuti v trenutkih jas-nine, da ima tako potopljena duhovno kraljestvo v sebi in hrepeni po njem. Pisatelj problema sicer ni rešil, vendar to ni najnujnejša dolžnost dramatika, kajti njegova zasluga, da ga je sploh načel, je sam po sebi dovolj velika.«
Režiser Ciril Debcvec je še pristavil:
Vesel sem, da režiram delo pisatelja s tako človeško usmerjenostjo, da imam opravka s tako dragoceno umetniško osebnostjo. V pisatelju je toliko umetniške pristnosti, kakor je jaz za svoj1 okus v povojni dramatiki nisem našel, razen pri Ivanu Cankarju. Presenetljivo je za začetnika, da ima lep, koncizen in nenalrpan jezik, ki je brez> afektacij in golega verbalizma.
Kar me je posebno prizadelo, je, da imam opravka s človekom, ki je vse navedene probleme bistveno v dnu srca in možgan doživel, da je bil od njih razrvan in prizadet, a jih je znal tako dvigniti na objektivno višino in jih izoblikovati brez sovraštva in tudi v ostrinah popolnoma ne-tendcnciozno. Cajnkar je ne v tehničnem, temveč v vsebinskem smislu, te pereče vsakdanje probleme obravnaval in prikazal na čist in dragocen način. Zato je moja iskrena želja, da kljub temu, če bi stvar morda ne uspela, kljub nedostatkom, ki so za začetnika razumljivi, da bi se razvil v tistega oblikovalca, posebno dramskega, za kakršnega ima po mojem globokem prepričanju ves zaklad.
Se posebej smatram za potrebno poudariti, da so takale človeške osebnosti, s to vsebino, s tem , svetovnim nazo-rom in razgledom, s to notranjo
urejenostjo, s to zrelostjo in predvsem s tem pogumom današnjemu času na vso moč potrebne in še posebej na Slovenskem, kjer so vsi odsevi in odmevi svetovnih dogajanj in borb v negativnem 6mi6lu postoterjeni.	Maša SI.
Ljubljanska drama: Dve Molierovi komediji
(1. oktobra 1938)
Moližra poznamo po njegovih najboljših delih: Skopuha, Smešne precioze. Namišljenega bolnika, Žlahtnega meščana in Tartuffa smo videli v prav dobri izvedbi. V vseh teh igrah je Moliere klasik stare komedije, ki je dala smešnosti in satiri svojo časovno ostrino in osebni zanos.
Enodejanski komediji »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen zdravnik« sicer nista navadni drobtini, vendar vsaka zase tudi ne več kakor ena izmed sestavin pesnikovih večjih zgradb. V »Izsiljeni ženitvi« se nam kaže dejanje v burkasti zadregi, kako se ljubezni željni, skopi starec ujame v mreže mlade kokete in kako ga lokava družica prisili v zakon. Dejanje se konča s smešno resnim pogledom v prihodnost. Ta zgodbica, slikovita v nravnih neobčutljivostih, je vendarle samo dobro izvršena naloga s stalnimi faktorji. Njeno pravo jedro prikazuje dva prepirljiva filozofa, aristotelovca in pironovca; tukaj Moliere 7, drznim in brezobzirnim posmehom slika strastnega pa prav tako zbeganega razlagalca logike in metafizike, posebej pa si je še dovolil 7. znamenitim dokazom ad hominem prepričati dvomljivca o nevzdržnosti absolutnega dvoma. Ta satirična ostrina je kajpak snovno tako specialna in časovno vzorna, da gledalec vidi bolj njeno zunanjo komiko kot pa čuti mojstrstvo njene zasnove in izvedbe. — Druga igrica »Ljubezen zdravnik« je preprostejša ljubezenska šala, pa nič manj pro-7orna satira proti tedanjemu zdravniškem stanu. Tukaj Moliere ni muho oster in duhovit, ampak celo brezobzirno sovražen. Obe igri sta za spoznanje pesnika precejšne važnosti, v njih vidi
gledalec poudarjene prvine, ki'se spoje v poznejših mojstrskih komedijah v resnično velike zgradbe. Vendar sta preveč specializirani in bi dalo katerikoli drugo mojstrsko delo več užitka. Sicer pa uprizoritelj morda ni imel drugega namena, kakor da olajša težo, ki leži nad današnjim človekom; popeljal ga je v svet, ki se res samo zabava in s svojo ostjo ne more nikogar več raz-žaliti.
Uprizoritev obeh Iger je oživela v ozračje čistega gledališča. Stara komika, v kateri se spajata izbranost in krhkost Moliferovega sloga, je bila še posebej podprta s posebnostjo commedie dell'arte. Tako je režiser g. O. Šest podal za pristnost igre značilne pogoje in razgibal predstavo s starinskim občutkom. Igralski del 6loni v obeh igrah na tipični podobi komičnega starca Sganarella. G. Lipah je v tej podobi prikazal vse svoje odlične zmožnosti: oster čut za besedni poudarek, ki ga mora igralec Moliera uporabljati z veliko okretnostjo, nevsiljivo, pa vendar prozorno komičnost, v kateri se oseba na kaže samo v živi resničnosti, ampak je še bolj očitna v pe-nikovi satirični volji. Lipahov Sganarell je pravi svarilni zgled, resnična trpeča smešnost. Naporno vlogo nosi Lipah s pravim zanosom. Prav značilna sta tudi nevesta Dorimena ge. Gabrijelči-čeve in njen ljubimec g. Drenovec, oba primerni molierski podobi. G. Kralj in g. Gregorin sta s potrebnimi poudarki in z vso pesnikovo ostrino prikazala oba filozofa; enako v drugi igri zdravniki gg. Bratina, Daneš, Plut, Gregorin in Sever. Gdč. A. Levarjeva in g. Jan sta s svežo mladostno komiko igrala Lucindo in Clitandra, ga. Danilova pa je krepko in živahno upodobila tipično strežnico v klasični komediji.
Prizorišče je v obeh igrah skladno In v slogu; prva močno poudarja starinsko žehteče vzdužje, drugo je uglajen, neobtežen barok in je značaju
dela zelo primeren.	F. K.
•
Slikarja Miha Male S, Gojmtr Koa In kf-
Ipar Franc Gorše bodo v ioku oktohra razstavljali v »Umetniškem paviljonu« v Belgradu. O sami razstavi bomo še poročali,	J
Reka Mura nekdaj in sedaj
Veržej, B. oktobra.
Letošnja spomladanska povodenj Mure je bila resen opomin vsem obmurskim krajem, kakor tudi oblasti, da bo treba končno vendar nekaj ukreniti.
Mura ima zpačaj hudournika. Pomladanski jug v planinah, deževje ali prelom oblakov v zgornjem toku nam pripravijo leto za letom povodnji. Mura je v zgornjem toku regulirana, zato nam v spodnjem delu nanaša prodec ter si tako zasipava strugo. Zaradi tega se vodovje razliva zmeraj na širje. Ne samo možno, temveč verjetno je, da si bo Mura pri kaki večji povodnji utrla novo 6trugo. Saj je minilo komaj štiri sto let, kar je tekla tik ob cerkvi v Križevcih ter so ostali takrat Križevci na murskem otoku. Danes teče štiri kilometre vstran. Ko so v šestnajstem stoletju ogrski velikaši na svoji strani napravili ogromne nasipe, da bi svojo posest zavarovali pred poplavami, se je obrnila Mura na Štajersko. Njeni deroči valovi so iz-podkopali rodovitna polja med Moto in Staro vasjo, izginili sta vasi Pirovci in Pipovci ter del Vučje vasi. Prebivalci so se preselili v svoje viničarije v Zasadih. Pozneje je Mura spet to novo strugo zasula. Prejšnja bogata polja so danes pašniki in prod pri Hrastju. Pred komaj tri sto leti je Mura ogrožala cesto med Krapjem in Sp. Moto. Preložiti 60 Jo morali v velikem loku mimo Cvena. Zgodovina se ponavlja in tako se vsak čas lahko zgodi, da Mura spremeni svojo strugo ter jo ubere po sredini Murskega polja. Zato bi se moral njen tok uravnati ter z nasipi zavarovati. Na ogrski strani so velikaši delali jezove, da ubranijo svojo last pred valovi Mure, so pa s tem povzročali ogromno škodo naši strani. Saj so bile cele bitke ob Muri.
Šele za časa Marije Terezije se je začelo smotrno delo na in ob Muri. Iz teh časov še vidimo posamezne dele obrambnih nasipov pri Veržeju in na Krapju. Doba francoskih vojn je delo ustavila, naprave 60 začele razpadati. Šele sredi sedem-
desetih let prejšnjega stoletja je avstrijska vlada pokrenila dela za temeljito regulacijo Mure od Gradca do izliva. Po načrtu bi naj bila dela dovršena do leta 1895. Kakor pač vsako javno delo, tudi to ni bilo izvršeno po programu. Do svetovne vojne so krpali in krpali, med vojno je delo počivalo. Tako je Jugoslavija dobila med drugo ne-všečno dediščino tudi nedokončana dela na Muri. Z malenkostnimi krediti se je delo nadaljevalo, nekaj več se je delalo, ko smo imeli pokrajinsko oblast v Mariboru. Pri sedanjem načinu regulacijskih del lahko čakamo na dokončno regulacijo še mnogo let.
Takoj po letošnji spomladni poplavi smo so začeli pogovarjati, da bo treba z obširno akcijo pospešiti regulacijska dela. Po dolgem premišljevanju se je občina obrnila s posebno okrožnico na vsa tri naša okr. načelstva in na vse obmurske občine ter jih zaprosila za njihovo mnenje. Medtem se je določilo štirimilijardno državno investicijsko posojilo, izšla je uredba o melioracijskem skladu, ki je postavila vso zadevo na nov temelj. Na taboru v Črensovcih je bil g. ban v prijetnem položaju, da je povedal, da dobimo za dela na Muri od države nekaj nad 4,000.000 din v šestih letih. Tudi če bi se ves prispevek države porabil za dela na notranjem delu Mure, je daleč prene-znaten, da bi se ž njim izvršila kaka pomembnejša dela. Prispevek države se bo moral vsekakor zvišati in to znatno, če se hoče regulacija v dogled-nem času dovršiti. Naši obmejni okraji so bili vsa leta zapostavljeni. Zato je naša zahteva po dovolj-nem kreditu za regulacijo Mure več kot upravičena. S temeljito regulacijo Mure bo odpravljena vsakoletna poplavna škoda, pri delih bodo prišli naši delavci do kruha, katerega morajo sedaj iskati po tujini. Takrat bomo tudi mi v prijetnem položaju, da bomo lahko rekli: Naše obmejno ljudstvo je zadovoljno, država, ustvarila si si z zadovoljnim narodom boljšo obrambno linijo, kot je Maginotova.
Velikanski požar v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu
Zgorelo je veliko gospodarsko poslopje ondotnega župnišča. — Požigalec
je prijet
Slovenj Gradec, 6. oktobra.
Mailo je menda med Slovenci Zemljanov, katerim bi ne bilo znano župnišče v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu z mogočnim gospodarskim poslopjem. Stotinam brezposelnih je to župnišče zatočišče v zimi in poleti, kjer so dobili prenočišče, toplo večerjo im zajtrk.
Noooj pa je to župnišče postalo žrtev požara. Zgorelo je mogočno gospodarsko poslopje, ki je bilo 42 m dolgo in 12 m široko. Spodaj so bili lepo urejeni veliki hlevi, shrambe in soba za hlapce, zgoraj je bil velik skedenj, shramba za žito in obsežni prostori za krmo. Če bi danes gradili tako poslopje, bi stalo najmanj 5 do 600.000 din. Še letošnjo pomlad je bilo ostrešje popravljeno.
Okrog tri četrt na sedem zvečer se je nenadoma oglasil klic: »V župnišču v Starem trgu gori!« Zapeli so gasilski rogi »Na pomoč!«, zvonovi so se oglasili in vse je drvelo v Stari trg, kjer je bilo vse gospodarsko poslopje v enem samem plamenu. Zakaj v poslopju jo bilo polno sulie kreme, sena, otave, detelje in slame za 45 velikih voz, povprečno po 12 metrskih stotov, kar pomeni, da je bilo vsega skupaj najmanj 540 metrskih stotov različne krme, da ne omenimo še žita, različnega orodja in strojev. Vsa škoda znaša nad 200.000 din. Zavarovano pa je bilo pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 98.000 din, in sicer poslopje za 60.000 din, krma, žito stroji, orodje pa za 38.000 dim.
Kako je nastal požar? Nenadoma! Delavec Gros Karel se je vračal domov čez polje pod župniščem. Ta je pripovedoval, da se je nenadoma pokadilo izpod strehe, zatem se je po kratkem presledku na skednju posvetilo, nato pa je pri vratih na spodinji strani skednja proti cesti in istočasno na zgornji strani, kjeT so vrata za uvoz, bušil ogromen plamen na prosto in na mah je bilo vse poslopje v plamenu. Drugi pa pripovedujejo, da so videli samo gost dim, potem pa naenkrat vse v plamenu. Domači pa sploh tega opazili niso. G. župnik Horvat Štefan je bil v pisarni im ni opazil, da poslopje gori, šele na kričanje zgoraj omenjenega delavca, ki je začel klicati na pomoč, je g. župnik opazil, kakšna nesreča je zadela župnišče.
V trenutku, ko je izbruhnil požar, so bili hlapci v hlevu pri krmljenju živine, služkinja pa pri molži. Medtem je en hlapec šel iz hleva po opravkih ter je skoraj istočasno opazil velikanski plamen, ki je bruhal ia poslopja na zgornji strani. Slišal je klicanje delavca Grosa im začel tudi on klicati na pomoč. V tem pa je prihitelo že nekaj ljudi, da so z največjo težavo rešili živino na prosto ter nekaj voz, kar je bilo v hlevu in v uti za hlevom.
Na pomoč je naprej prihitela gasilska četa Stari trg, ki je prva stopila v akcijo, a so ji v začetku nagajale cevi, vendar je bila ta napaka hitro odstranjena, takoj nato je prispela gasilska četa Slovenj Gradec, ki je tudi hitro stopila v akcijo, in naposled še gasilska četa Šmartno, vse tri z motorkami. Prvi dve 6,Hi sta namestili brizgalne ob potoku Suhodolnica, ca. 800 m od
pogorišča, četa Šmartno pa k vaškemu vodnjaku. Dočim sta se prvi dve četi omejili na gašenje gorečega poslopja in župnišča, ki je bilo v nevarnosti, je četa Šmartno potegnila cevi čez hrib in se omejila na cerkev. Župnišče je krito s skodlami in je ogromni plamen bruhal svoje ogorke na vse strani, tako tudi proti župnišču, dočim je veter vlekel proti cerkvi, zaradi česar je bilo treba cerkev zavarovati. Na kraj požara je prihitelo veliko ljudi in Starega trga in Slo-venjega Gradca ter celo iz Šmartna, saj je požar, ki je bruhal kakor ognjenik razsvetljeval vso Mislinjsko dolino. Nebo je bilo razsvetljeno kakor podnevi.
Požar, ki je trajal nekaj ur, je uničil vse gorljive dele popolnoma. Le notranjščina hleva, ki je močno obokan, je ostala precej nepoškodovana. Drugače pa štrli v zrak samo golo zii-dovje. Sicer pa požar sedaj pozno ponoči, ko to pišemo, v omejeni obliki še traja. Gasilski četi Slovenj Gradec in Šmartno sta prenehali z delom, dočim četa Stari trg še deluje ter bo ostala na pogorišču vso noč in bo imela polne roke dela. Poleg hleva je bilo zloženih tudi približno 10 kub. metrov drv, ki so tudi zgorele do zadnjega. Na kraju požara je bilo vse tukajšnje orožništvo ter oikrajni načelnik g. dr. Hrašovec.
Orožništvo je prijelo nekega pijanega brezposelnega tujca iz krške okolice, ki je močno osumljen, da je povzročil požar. Več očividcev pripoveduje, da so videli tik pred požarom tega moškega s kapo na glavi teči od župnišča čez polje proti mestu, pozneje pa se je pojavil na kraju požara s klobukom na glavi, ki ga je zamenjal za kapo svojemu tovarišu, in so ga do-tične osebe spoznale za pravega. Orožništvo je tujca aretiralo im ga odvedlo v zapor. Njegovo vedenje je sumljivo ter je orožništvo močno prepričano, da ima v rokah pravega krivca.
Licitacija za novi paviljon na Golniku
Ljubljana, 7. oktobra.
»Slovenec« je že poročal, da bo še letos zgrajeno v zdravilišču na Golniku novo raz-sežno poslopje, za katerega je dala denarna sredstva oblastna uprava bolniških fondov za državno prometno osebje. Vsi načrti so že pripravljeni in danes bo tudi že prva licitacija za gradbena dela, ki obsegajo prizidek zdravilišča samega, zvezno poslopje in novi bolniški paviljon, ki bo imel prostora za 60 bolnikov. l'a licitacija je pomembna zaradi tega, ker je pri njej vpeljan nov način licitiranja. Podjetniki, ki so se zanimali za to gradbeno delo, so dobili potrebne, načrte in proračune, v katerih cene niso bile vstavljene, tako da morajo gradbene stroške prekalkuliruti sami in glede na to staviti svojo ponudbo. Dosedanja praksa zbijam ja cen s popusti je bila sicer v marsičem ugodna, je pa na drugi strani v veliki meri zavajala deloma tudi v nesolidnost. Ker se je za zgraditev novega paviljona, prizidka in zveznega poslopja zanimalo lepo število gradbenih podjetij, prav lahko pričakujemo, da bo licitacija uspela. S tem bo dana možnost, da se gradbena dela začnejo še to jesen.
Regulacija hudournika Suhe končana
Rečica ob Savinji, 6. oktobra.
Lansko leto je pričela banovina regulirati hudournik Suho v Kokarjih. Vsa potrebna dela, ki so trajala 12 mesecev, so se izvršila pod vodstvom inž. Funkla in poslovodje Melana.
Celotni proračun je znašal prvotno 300.000 dinarjev. Zaradi nekaterih del, ki niso bila v začetku predvidena, pa se je proračun prekoračil za 15.000 din.
Regulacija se je pričela v gornjem koncu vasi in gre sedaj odtok vode po 370 m dolgem kanalu v Dreto. Poleg tega je narejenih za zaustavitev materiala še 6 močnih zidnih pregrad.
Skozi vso to dobo je bilo pri tem delu zaposlenih povprečno 20 delavcev domačinov, katerih dnevna mezda je znašala na osebo po 28 dinarjev. Interesenti so k celokupnim stroškom prispevali le 9%, a še to so iz večine vsi odslužili z dovozom in odvozom materiala. Vsota, ki se je delavcem na mezdah izplačala, odnosno ki so jo kmetje z vožnjo odslužili, je narasla v lepo številko 170.000 dinarjev. Nič čudnega ni, če so prebivalci vasi Kokarje banski upravi iz srca hvaležni za to pre-potrebno delo.
Spomladi pa nameravajo regulirati potok Rečico, ki teče skozi trg Rečico.
S pogreba mons. dr. J. Debevca. Krsto s truplom rajnega gospoda neso iz cerkve sv. Petra.
Posledice konkurza Ilirske rud. družbe na Prevaljah
Z ozirom na popravek članka »Posledice konkurza Ilirske rudarske družbe na Prevaljah« po dr. Dušanu Senčarju, javnemu notarju na Prevaljah v št. 222 nam Ivan Flasch-berger, bivši ravnatelj Ilirske rudarske družbe na Prevaljah, ker stvar zanima celokupno javnost, pošilja to le pojasnilo, za katero g. Flaschenberger prevzema vso odgovornost:
Prevalje, 28. sept. Dopis, katerega je prinesel »Slovenec« v ptvari Ilirsko rudarske družbe v bistvu popolnoma odgovarja resnici, v forinelnem oziru pa je netočen, ker ga ni pisal jurist in točen poznavalec dejanskega stanu.
Proti dr. Senčarju in Karlu Sedeju tečejo od decembra 1936 kazenske poizvedbe in sicer proti Karlu Sedeju zaradi zločinstva zoper pravosodje po § 144/1 k. z. in proti dr. Dušanu Senčarju pa zaradi zlyočinstva zoper pravosodje po §§ 34, 144/1 k. z. in zaradi prestopkov po §§ 386/1, 369/11 in 214/11 k. z. T\f
'
i-
!
«7, L r.
-r i 1
-,'»<• V
« ir
>> r r I % r ^ -> A -v * /<
1 ~ - Vf\
f -i— '
i	A r J ^
- -r «•	^
* » V
Nova gledališka skladišča v Ljubljani
»Slovenec« je že poročal, da bodo še letos 1 postopoma in bodo letošnja gradbena dela za-eli graditi na veliki trati med Bleiweisovo ntevaia okrc
začeli graditi na veliki trati med Bleiweisovo I Iitevala okrog 640.000 din."S temi sredstvi bodo cesto in železnico ter ob vhodu v Tivolski park l na dvorišču zgradili glavno poslopje v surovem,
lepo in razsežno poslopje moderne galerije v -----1— 1— 1— -1-1—— i,..u„„ „;i,-
Ljubljani. S tem pa je bilo tudi odločeno, da
se bo morala umakniti gledališka slikama, ki stoji na tej parceli ob Knafljevi ulici. Tehnični oddelek bonske uprave je sedaj dokončal načrte za novo gledališko kulisam o in slikamo, in g. ban dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte in proračune ter odločil, naj se licitacija za prva gradbena dela razpiše v skrajšanem roku 15 dni. Za zgraditev moderne galerije pa je tehnični oddelek tudi že pozval podjetnike, naj glede na načrte in proračune stavijo svoje ponudbe, tako da bo tudi zgraditev moderne galerije v najkrajšem času prevzel domač podjetnik, ki bo stavil ugodne pogoje.
Nova gledališka slikama s skladišči za kulise in obleke bo stala na dvorišču banovinske hiše na Bleiweisovi cesti št. i3. Zgrajena bo
Meho se je oženil, žene pa še videl ni
Zagrebški listi pripovedujejo tole mično zgodbo z zagrebške policije, ki dokazuje, kako pre-frigano hočejo nemške Judinje pojstati jugoslovanske državljanke ter tako reševati svoje premoženje. Ta primer najbolj nazorno kaže, zakaj je bila izdana prepoved, da muslimanska šerijat-ska sodišča ne 6mejo več sklepati zakonskih zvez med muslimani, ki 60 naši državljani, in med nemškimi Judinjami.
Dne 6. oktobra je bil na zagrebško policijo klican 25 let stari Meho Šabanovič, da policiji razloži, kako in kaj je z njegovo ženitvijo. Meho Šabanovič se je bil namreč oženil. Svoje žene pa ta ženin še nikdar ni videl, tudi pri poroki ne. Stvar se je namreč tako lepo dogajala, kakor je sedaj povedal nesrečni ženin:
Meho je siromak in nr čuda, da je mislil, kako bi prišel do kakega denarja. Slišal pa je, če sc oženi s kako inozemko, ki želi postati naša državljanka, da bo dobil za to bogato nagrado. Da bi bil bolje poučen o tej zadevi, je stopil k nekemu zagrebškemu odvetniku, ki ga je pobaral, kako in kaj je s to rečjo. Odvetnik mu je vse potrdil, obenem pa ga je povabil, naj se poroči z njegovo klientinjo, ki živi na Dunaju. Meho je bil kajpada takoj za to, samo 5000 dinarjev je hotel izbiti iz te zadeve. Odvetnik pa o 5000 dinarjih ni hotel nič slišati, ampak ie ponujal le 1500 din. Najbrž je imel takih ponudnikov na pretek Tako sta barantala in ee nazadnje pobotala za 1500
dinarjev, katere dobi Meho, če vzame v zakon neznano mu dunajsko Judinjo.
In Meho je šel k poroki. Ker pa je Meho musliman, po muslimanski postavi neveste ne 6me biti pri poroki. Tako se je Meho »poročil« kar pred pričami brez neveste. Tistih 1500 din pa je dobil v roke šele potem, ko je tudi pred pričami in notarjem podpisal izjavo, da se da od svoje »žene« ločiti. To vse je Meho kar gladko naredil, da je dobil tisti denar. Šele pozneje se mu je posvetilo v glavi, da bi bil mogel več zaslužiti. Ker mož nima ne službe niti svojega stanovanja, se mu je zazdelo, da bi bilo kar prijetno, ko bi bil poročen s kako bogato Judinjo, da bi imel vsega dovolj. Vse to je pripovedoval svojim tovarišem, ki so tudi brezposelni. In tako so kmalu vsi zagrebški brezposelni govorili o tej zadevi. Ni čuda, da je vse to slišala tudi policija, ki je zaradi tega Meha povabila, naj še njej pove, kako in kaj.
Ko je bil Meho klican na policijo, je bil tam ves vesel, ko so ga začeli q tem spraševati. Dejal je gospodom: »Kajpada ni v redu, če pa svoje žene niti ne poznam.« Zastopnik Mehove »žene«, ki je bil tudi klican na policijo, pa je povedal, da je bilo Mehu znano, da bo moral podpisati izjavo za ločitev, zaradi česar nima nobene pravice več govoriti. Rade volje je podpisal ločitveno izjavo. Če je tako. se bo Meho sevpda pod nosom obrisal. Škoda, da listi ne povedo, kdo je tisti zagrebški odvetnik, ki sklepa take zakone.
vendar tako, da bo skladišče za kulise za silo uporabno že takoj. Hkrati pa bodo začasno prestavili sedanje lesene barake ob Knafljevi ulici na to dvorišče, kjer bodo stale na mestu bodočega prizidka h glavni stavbi. Ta prizidek bo namreč dograjen šele drugo leto. V teh lesenih barakah bosta začasno dobili prostor gledališka mizama in slikama, dokler ne bo glavno poslopje dograjeno v toliko, da se bosta lahko vselili. V drugem gradbenem letu bo treba še 580.000 din za dograditev glavne stavbe, nakar bodo zasilne lesene barake odstranili in na tem mestu zgradili prizidek k glavnemu poslopju, v katerem bodo stanovanja, skladišča in pisarne. V tretjem letu pa bodo dodelali še zadnje malenkosti na prizidku, kair bo stalo okrog 40.000 din. V celoti bo nova gledališka slikama in kulisama stala 1,275.000 din.
Novo poslopje bo enonadstropno in bo imelo v pritličju visoka in razsežna skladišča za kulise. V prvem nadstropju pa bo na eni strani slikama, na drugi strani pa bodo raz.ne delavnice, garderobe itd. Glavno poslopje bo dokaj veliko in bo merila ena stranica stavbe okrog 30 m, druga stranica pa okrog 25 m. Zgraditev skladišč in slikarne bo omogočila banska uprava s posojilom. Na ta način bosta obe naši gledališči, ki sta se doslej hudo borili s pomanjkanjem prostora, pridobili lepa skladišča in delavnice, za kar se banovina tudi ni ustrašila velikih žrtev.
T j >
M f i >
► * — » 4 ia r i , <7	^v
t.n A*	• ^J.^r i ,» \ o
Včeraj je obhajala svojo 100 letnico
V Samoboru na Hrvaškem živi sama zase in ločena od hrupnega sveta gospa Irma pl. Hirling, ki se je rodila v Varaždinu dne 7. oktobra leta 1838, torej je bila včeraj 100 let stara. Kot dekle se je poročila z avstrijskim stotnikom pl. Hirlin-gom, ki je bil glavni intendant avstrijske armade ob okupaciji Bosne. Nekaj časa sta z možem živela v Zagrebu in tudi na Dunaju, dokler se nazadnje nista preselila v Samobor, odkoder je doma njena rodovina po materini strani.
Po svetovni vojski, ko je postala vdova, bi bila gospa morala postati romunska državljanka, kakor bi bil postal tudi njen mož. Ona pa je hotela ostali v svoji hrvaški domovini. Sto let stara gospa je še vedra in krepka. Pred dvema letoma js žc hodila na sprehod, sedaj pa tie more več. Pač pa se sprehaja po vrtu, igra rada karte in prebira časopisa.
U t i i. t' l - l '. i .1 * 1 '
Res je, da je cenilna komisija, katere predsednik je bil dr. Senčar kot sodni poverjenik in cenilca Sede.j Karol, bivši uradnik Ilirske rudarske družbe, ki pred tem ni bil nikdar sodni cenilec in posestnik Kralj Matevž, cenila nepremičnine Ilirske rudarske družbe in sicer 1,84 ha njiv, travnikov, pašnikov, stavbenih parcel in ležarin-skih prostorov ter 224 ha gozdnega zemljišča z mlajem do 15 cm premera v višini prs ter ca 36.000 in3 lesa nad 15 cm ter 65 hiš s ca 30 postranskimi poslopji z zneskom 2,584.434 din.
m2 stavbenih parcel, njiv itd. je bil cenjen povprečno ca 35 par (t r i d e s e t p e t par).
m1 gozdnega zemljišča z mlajem do 15 cm ca 5 par (pet par).
m® lesa nad 15 cm pa ca 13.28 din (trinajst dinarjev osem in dvajset par).
Hiše in stavbe, v katere je bilo investiranega za popravila od leta 1924 do 1934 ca 1,500.000 din, pa ca 1,315.000 din, torej manj, kot je bilo investiranega.
Iste nepremičnine z agrarno klavzulo pa so bile cenjene po petih strokovnjakih, inžinerjih, stavbenikih, gozdarjih in ekonomih pod predsedstvom dr. Senčarja kot sodnega poverjenika o priliki zapuščinske razprave z zneskom ca 10,103.000 din po vrednosti v letu 1921, ko je bila vrednost dinarja za ca 100% višja.
Dr. Senčar je izjavil na sodni zapisnik, da pod to cenitev ne more iti in so mu bili tudi od tega zneska odmerjeni stroški.
Vrednost nepremičnin v razparcelaciji ob času cenitve je bila visoko nad 15,000.000 din.
Res je imela Ilirska rudarska družba nepremičnine in rudnik v letu 1925. prodane nekemu Zandonattiju v Gorici z vsemi bremeni in omejitvami za 210.000 dolarjev, kar znaša 12,000.000 dnarjev pod konvencionalno globo 100.000 din.
Po dr. Senčarju zatrjevana cenitev po občinski komisiji na licu mesta se sploh ni vršila. V spisu St 4/35 je bila javljena samo bilančna vrednost 2,166.200 din, v priloženi spomenici pa se je konkurzno sodišče opozorilo na cenitev iz leta 1923, ki jo znašala nad 10 milijonov din.
Dolžnost dr. Senčarja je bila cenitev po izvršilnem redu kontrolirati, ker nosi on po zakonu za pravilnost cenitve vse odgovornost. Sodbo, ali je bila ta cenitev pravilna si vsakdo na podlagi teh podatkov lahko sain ustvari.
Dr. Senčar, sodni poverjenik, Sedej Karel, cenilec in kompanjon Veržun Ivan so kupili, kakor je to razvidno iz družbenega zapisnika J 594/35 in sicer 225 ha zemljišča, ca 27.000 m' lesa nad 15 cm ter 28 raznih stavb za ceno ca 1,282.000 dinarjev, torej več kot polovico vsega posestva ter skoraj tri četrtine lesa. Ta nakup je podeljen na vsakega ca 'A.
Les sam je danes vreden ca 3,000.000 din, ob času cenitve pa je bila vrednost lesa ca 1 milijon 800.000 din.
Na javni dražbi lahko vsakdo kupi. Le sodni poverjenik in cenilec Sedej ne bi smela nastopiti kot kupca, kar je v zakonu utemeljeno.
Cenitev mora biti pravilna, ker zakon dovoljuje, da se proda hiša za polovično ceno, nepremičnine pa za dvetretinsko ceno. Pod to znižanje pi se ne smo iti. Javna dražba ščiti dolžnika s pravo cenitvijo, in le pri tej cenitvi smo z-gubiti 50 odnosno 25%.
S tem postopkom so oškodovani predvsem domači upniki.
Podatki so točni iz spisov in za nje odgovarjam. Ostale podatke, zlasti glede zakulisja cele zadeve pa bom po potrebi stavil na razpolago.
Polzela
Naše Katoliško prosvetno društvo bo ponovilo v nedeljo, dne 9. oktobra, ob 3. popoldne pretresljivo zgodovinsko igro »Ren Hur« v devetih dejanjih. Kakor se je videlo preteklo nedeljo, so vloge v dobrih rokah in so bile vse zelo dobro podan«,
Poročila II. iidafc
»Ali smo Čehe izdali?«
Chamberlain odgovarja, da ne...
London, 7. oktobra. AA. (Reuter.) V svojem govoru, ki ga je imel včeraj pred zaključkom zasedanja spodnje zbornice, je Chamberlain dejal poleg drugega tudi tole: Obtožujejo nas, <1 a s m o s tem nasvetom izdali ČSR. To jc nerazumljivo. 2e večkrat jc dobila češkoslovaška vlada zahtevo, naj se sporazume s sudctskimi Nemci. A tisto, kar smo storili mi, jc rešilo češkoslovaško državo pred popolnim propadom. Poslej smo ji zagotovili možnost, da živi v novem življenju v novi državi, ki kljub izgubi sudetskih ozemelj in svojih trdnjav more biti prepričana v svoj narodni obstoj v okviru nevtralnosti, kakor jo to primer v Švici.
V	spodnji zbornici je včeraj odgovarjal prometni minister Leslie Burgin na napade delavske stranke zaradi zadržanja angleške vlade v češkoslovaški krizi. Minister jo med drugim dejal:
»Češkoslovaška se je sama zavedala, da se država seseda na znotraj. Angleška vlada je o tem imela točne informacije. Runcimanovo poročilo jo jc v tem mnenju še bolj preprifalo. Nobena zavezniška armada ne hi bila mogla pravo-rasno priti na pomoč Češkoslovaški. Nobena vojna, pa naj hi bil izid takšen ali takšen, bi ne bila več mogla obnoviti češkoslovaške države, ki hi jo bila vojna na vsak način, ali zmagovita ali porazna, pogoltnila.«
V	zbornici so bila nadalje postavljena vprašanja glede gospodarskih pogajanj, ki jih Nemčija vodi na Balkanu in na Baltiku. Nemški gospodarski minister Funk ima po informacijah angleških poslancev nalogo, da sklene z balkanskimi državami gospodarske pogodbe, v katerih bi Nemčija dobila prednostno pravico za nakup vsega blaga, ki ga te države izvažajo. Na Baltiku
pa je Nemčija baje ponudila Litvi za dobo 15 lel nenapadalni pakt, ako Litva da Nemčiji iste trgovinske ugodnosti, kot jih je dala sovjetski Rusiji in Angliji. Litva bo baje ta predlog sprejela, da bo imela mir glede Memelja (Klajpede).
»Sedaj pa vsi skupno za mrzlično oborožitev domovine«
London, 7. oktobra. TG. Kot zaključek k veliki zunanjepolitični debati v angleški spodnji in zgornji zbornici navajajo v političnih krogih, da je med vsemi Angleži zmagalo prepričanje, da je treba v interesu naroda skleniti politično premirje. V gornji zbornici je to geslo izdal od vseh spoštovani lord Baldwin, ki ga v konservativni stranki smatrajo za nespornega voditelja. Lord Baldvvin je konservativno stranko pozval, naj se strne, a tudi ostale stranke je povabil, naj se zedinijo na premirje, da bi mogli izpolniti nujne naloge, ki sedaj po tej krizi čakajo angleški imperij. Te prvenstvene naloge pa so sledeče:
1.	Potrebno jo pohiteti z oboroževanjem na vseh področjih.
2.	Potrebno je, da država izvede mobilizacijo vse industrije v svrhe narodne obrambe.
3.	Potrebno je, da se takoj uresniči narodna edinost, to se pravi, tesno sodelovanje vlado s strankami opozicije v svrho organizacije narodne obrambe.
Bakhvinov poziv je imel po vsej državi silen odjek. Listi pišejo, da se je angleški narod šele sedaj zavedel, kaj za njega pomeni nauk češkoslovaške krize.
zdravnik LeonišČa v Ljubljani, in dr. Venčeslav Arko, sekundarij splošne drž. bolnišnice v Ljubljani; z redom sv. Save V. slop. dr. Milan Zumer, volonter spi. drž. bolnišnice v Ljubljani, ter z zlato medaljo za državljanske zasluge sestra Leopoldina Pezdirec, predstojnica usmiljenk v sanatoriju LeonišČa v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stop. v poštnem ministrstvu insp. Ivan Keržin, pri poštnem ravnateljstvu v Zagrebu višji svetnik Valdimor Kos, pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani insp. Josip Jakše; z redom sv. Save V. stop. pri poštnem ravnateljstvu v Belgradu tajnik Franc Visočnik, višji kontrolor Adolf Pipan pri poštnem ravnateljstvu v Belgradu, višja kontrolorja Franjo Krajcer in Julij Kuštrin, pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani višji kontrolorji Matija Meden, Milju-tin Negode, Janko Hameršak, Marija Sajovic in Marija Troš. Pri pošti v Mozirju višji kontrolor Karel Kosem, pri pošti Maribor I. višja kontrolorja Henrik Šiška in Peter Kotnik, pri pošti v Kranju višji kontrolor Aleksander Kump, pri pošti v Domžalah višja kontrolorka Agata Januš, pri pošti Maribor II. višji kontrolor Avgust Špendl, pri pošti Ljubljana VI. višji kontrolor Anton Rabič; z zlato medaljo za vestno službovanje pri poštnem ravnateljstvu v Belgradu uradnik Andrej Rupnik, pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani arhivarja Franc Jakopin in Josip Slabina, pri pošti v Gornji Radgoni prometnica Alojzija Kriše, pri pošti Sv. Jurij ob juž. žel. manipulantka Marija Kincl, pri pošti v Zagorju ob Savi manipulant Karel Frisek, pri pošti Ljubljana IX. manipulantka Pavlina Milavec, pri pošti v Trebnjem manipulantka Pavla Vindiš, pri pošti na Jesenicah manipulant Anton Korene, pri pošti v Prevaljab manipulantka Marija Fabiani, pri pošti Ljubljana I. manipulant Josip Mežik, pri pošti Ljubljana II. pomožni manipulant Leopold Cuderman; s srebrno svetinjo za vestno službovanje: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani zva-ničnik Rafael Lutman, pri pošti Ljubljana II. zva-ničniki Avgust Janežič, Ivan Finžgar in Franc Marinko, pri pošli Ljubljana I. zvaničniki Jernej Jelene, Josip Lampe, Dragotln Roter, Ivan Jerala, pri pošli v Celju zvaničniki Mihael Trampuš in Jakob Cokan, pri pošti Radovljica zvaničnik Flo-rijan Božič, pri pošti Ziri Mihael Peternel in Alojzij Demšar, pri pošti Litija Franc Mrak, pri pošti liog. Slatina Anton Jagodič, pri pošti Ptuj Franc šoštarič, pri pošti Šmartno ob Palci Martin Klanč-nik, pri pošti Lesce Franc Pretnar, pri pošti Ljubljana VII. Franc Kovačič, pri pošti Kranj Leopold Blaznik, pri pošti Maribor I. Karel Levart, Karel Fras, Maks Petan, pri pošti Št. Vid nad Ljubljano Franc Želznik, pri pošti Vransko Ivan Kočar, pri pošti Marenberg Karel Ambrož, pri pošti Maribor II. Roman Verbanšček, pri pošti Vič Martin Bezjak, pri pošti Poljčane Simon Prešern in Franc
Knez-namestnik Pavle je postal divizijski general
Belgrad, 7. oktobra. »Službene Novine« so danes objavile ukaz, s katerim je na predlog vojnega ministra Nj. Vis. knez namestnik Pavle napredoval za divizijskega generala.
Poljanec, pri pošti Ptuj Valentin Pahor, pri pošti Meža Franc Kancijan, pir pošti Laško Alojz Lapor-nik, pri pošti Kočevje Franc Cerne, pri pošti Velenje Franc Kotnik, pri X. tehnični sekciji Maribor zvaničnik-nadzornik Franc Lajh; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje višji tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani inž, Karel Orel, gradbeni podjetnik v Ljubljani inž. Josip Dedek, ravnatelj Trboveljske družbe v Ljubljani dr. Vinko Vrhunec; z redom sv. Save IV. stopnje višji tehnični svetnik tehničnega oddelka pri okrajnem načelstvu v Kranju inž. Pavel Mi-klauc, banovinski višji tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani dr. inž. Štefan Skubic, banovinski višji tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani inž. Josip Porenta; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje višji tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani inž. Ivan Petrič, višji tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani inž. Ciril Pire; z redom sv. Save V. stopnje tehnični svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani arh. Josip Černivec, višji tehnični pristav tehničnega oddelka pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani inž. Vladimir Petrov, tehničar tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani Marjan Kalin, tehnični pristav tehničnega oddelka pri okrajnem načelstvu na Sušaku Božidar Bizjak, arhivski uradnik gradbenega ministrstva Stanko Strugar, tehničar tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani Milan Udovč, banovinski tehničar tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani Venčeslav Vrhovec; z zlato svetinjo za vestno službovanje cestni nadzornik tehničnega oddelka pri okrajnem načelstvu v Celju Karel Božnik.
Če želiš res izborno Portugalko in sladek moit piti, moraš v gostilno FajmoSter priti,
Ljubljana. Sv. Petra nasip St. 5
Sprejemajo se abonenti na dobro hrano.
davanje »Bela opojnost, Slovenija — raj smučarjev«. Ob krasnih skioptičnih slikah predava Ante Gnidovec. Vstopnice po 2 in 3 din v pisarni Pax et bonumt v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust.
1 Namesto venca na grob pokojnega msgr. dr. Jožeta Debevca so darovali za Vincencijevo kon-lerenco Srca Jezusovega: g. prelat dr. M. Slavič, ga. Hilda Sušnikova in Kršč. žensko društvo, vsak po 100 din. Dalje je darovalo isto društvo še 100 dinarjev namesto venca na grob pokojnega policijskega nadzornika g. Štefana Goričana.
1 Prosvetna zveza sporoča, da bodo njeni prostori od sobote od 12 do ponedeljka do 2 zaprti zaradi popravljanja peči in snaženja prostorov. Ljubitelji lepih knjig in društveniki naj opravijo svoje obiske v soboto dopoldne.
1 Gostovanje štajerskih igralk. V nedeljo, dne 9 oktobra bodo v frančiškanski dvorani gostovala dekleta prosvetnega društva iz Sp. Polskave pri Pragerskem z igro »Dve nevesti«, ki je polna pevskih in glasbenih vložkov. Igro bodo uprizorile popoldne ob štirih in zvečer ob pol osmih. Vabljenil
1 Nevaren padec z drevesa. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 10-letnega Roka Žiberta, sina mlekarja s Sv. Petra ceste 26. Deček je plezal na drevo ter padel z njega s precejšne višine. Padel je na glavo, tako da so se mu pretresli možgani. Dečkovo stanje je zelo nevarno.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joselova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg, S. br. 30474/35.
1 Petrov aretiran. Poročali smo o dveh vlomilcih, Madžaru Dombošu in njegovem sokrivcu Petrovu, ki sta poskušala vlomiti v trafiko ob šentjakobskem mostu. Medtem ko je tedaj stražnik mogel ujeti le Domboša, je Petrov pobegnil. Sedaj je policija aretirala tudi Petrova, tako da sta oba tička na varnem pod ključem. Petrov je naš državljan in je doma iz Apatina.
1 Nesreča na stavbi. V četrtek popoldne se je na stavbi novega jx>slopja ponesrečil 41-letni tesar iz Zg. Dupleka, Franc Pišek. Nanj je padla iz višine 4 m sekira ter se mu zapičiia v lobanjsko kost. Nezavestnega Piska je reševalni avto odpeljal v bolnišnico.
Gledališče
Drama:
Sobota, 8. oktobra: »Potopljeni zvon«. Krstna predstava. Premierski abonma. — Nedelja, 9. oktobra: »Veriga«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek: zaprto. — Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: »Zene na Ni-skavuoriju). — Sreda, 12. oktobra: »Izsiljena že-nitev, Ljubezen—zdravnik«. Red Sreda.
Opera:
Sobota, 8. oktobra: »Na sinjem Jadranu.« Izven. — Nedelja, 9. oktobra: »Tosca«. Izven. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove, članice Me-tropolitanske opere. Zvišane cene. — Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto — Torek, 11. oktobra: »Gej-ša«. Premierski abonma.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: msgr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gofiposvetslca c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Kamnik
Opozarjamo na jutrišnji koncert v frančiškanski cerkvi. Izvajale se bodo samo Bachove skladbe. Gdč. Heybal in g. Petrovčič bosta pela arije iz Matejevega in Janezovega pasijona in iz bin-koštne kantate; gosp. Klemenčič, p. Ačko in fr. Kanizij pa bodo izvajali koncert za dve violini in orgle v d-molu. Vstopnice se dobe na frančiškanski porti. Začetek ob 17.
Daladier—Bonnet
Pariz, 7. oktobra. AA. (Havas.) Snoči je Daladier v vojnem ministrstvu sprejel zastopnike tiska in jim dal sledečo izjavo:
Dobil sem od zbornice pooblastila, ki so mi potrebna za ureditev javnih financ in za povečanje gospodarske aktivnosti države. Le nekaj ur po zaključnem zasedanju zbornice so se začele navadne igre in igračkanje s prognozami, pljusknil je dež zlaganih informacij in nastopila je navada, da smatrajo tistega, ki prenaša najbolj neumne vesti, za najbolj obveščenega. Če se bodo še nadaljevale, se ne bom nič obotavljal ukreniti, da se krivci primerno kaznujejo. Sam sem osebno prevzel nase breme najtežje odgovornosti, a zato bom zahteval, da me puste pri miru, ko delani.
Pariz, 7. oktobra. A A. (Havas.) Zunan ji minister Bonnet je podal včeraj popoldne pred skupščinskim odborom za zunanje zadeve poročilo, ki je trajalo več kot dve uri.
Svoj zgodovinski ekspoze je začel s sledečimi besedami:
Monakovski sporazum je bil dosežen zaradi solidarnosti, ki so jo pokazali zastopniki štirih velesil. Nato je izrazil željo, naj bi bili monakovski razgovori uvod za ureditev vseh evropskih vprašanj, tako da ne ho onemogočeno nobeno sodelovanje, zlasti pa ne Sovjetske Rusije, ker jo tudi ona kakor Francija po mednarodnih sporazumih dolžna jamčiti za češkoslovaške meje. Kar se tife odstopitve ozemlja sudetsko pokrajine, gre tu za prenos pojma suverenitete, a ne za pojem lastništva, potrjujoč, da bosta Francija in Velika Britanija pomagali Češkoslovaški na finančnem in gospodarskem polju.
Po kitajskih bojiščih
Sanglinj, 7. oktobra. AA. (DNB.) Na južnem krilu japonske fronte na osrednjem Kitajskem je nastal nov položaj, ker so Kitajci zapustili Tajan na železniški progi Kjiukjang. Velik del japonskih oddelkov, ki so prodirali od svojih postojank severno od Tajana in južnozahodno od Lokija, nadaljuje sedaj prodiranje proti jugovzhodu in so Japonci zasedli več krajev za kitajskimi črtami pri Tajanu. Ker niso trčili ob nikakšen odpor, je očitno, da Kitajci sploh niso računali z obrambo tp črte. Drugi oddelki, ki so prodrli do Lokija, prodirajo zdaj proti jugozahodu v smeri proti Vu-kingu. Prevladuje vtis, da se na vseh frontah vrši novo premikanje čet.
Podivjani biki: 3 mrtvi, več ranjenih
Lizbona. 7. oktobra. AA. (Havas.) V Villa-francu de Gira pri Lizboni so podivjani biki, ki so jih izpustili pred bikoborbo, terjali več človeških žrtev in napravili mnogo škode. Po običaju, ki vlada v mnogih manjših španskih mestih, izpuste bike, da gredo prosto po določenih ulicah v areno. V teh ulicah ljudstvo navadno draži bike. Živali so pa podivjale in se obrnile proti ljudem. Množico je obšla panika. Biki so razbili več izložb in napravili veliko škodo, šele po dveh urah se je posrečilo podivjane bike pobiti. Trije ljudje so mrtvi, več jih je pa ranjenih.
London, 7. okt. AA. (DNB.) V grofiji Mont-gomery so padla včeraj tri angleška bombna letala. V dve letali je treščila strela, vendar pa so se letalci s padali rešili,
Odlikovanja
Belgrad, 6. okt. Odlikovani so bili: z redom Jugoslovanske krone 111. stopnje: dr. Božidar Lav-rič, šef kirurgiškega oddelka spi. drž. bolnišnice v Ljubljani, z redom sv. Save 111. stop. dr. Bogoljub Dragaš, šef-zdravnik Dečjega doma v Ljubljani, z redom sv. Save IV. s top, dr. Pavel Krajec,
Ljubljanske vesti
Blagoslov cerkve sv. Male Terezije na Kodeljevem
bo opravljena po sledečem sporedu:
V	soboto, 8. oktobra ob 7 zvečer: slovesno zvonjenje po zvočniku; otvoritvena prireditev na dvorišču v Mladinskem domu; rimska procesija od Mladinskega doma do karineličanske cerkve na Selu ; govor, pete litanije in blagoslov.
V	nedeljo, 9. oktobra ob pol 10 dopoldne: sprejem g. škofa pred cerkvijo; blagoslovitev svetišča; govor, sv. maša z ljudskim petjem ob spremljevanju orkestra. — Ob 3 popoldne: govor; darovanje za novo svetišče; pete litanije in slovesni biagoslov. Po blagoslovu slavnostna akademija v veliki kinodvorani.
Vodstvo salezijanskega Mladinskega doma naproša vse hišne posestnike na Kodeljevem, da ob tem pomembnem dogodku za naš del mesta izobesijo zastave.
Bakle za večerno procesijo se dobe za mal denar pri vhodu v Mladinski dom. Takoj po sv. maši g. škofa bo še ena maša za žive in mrtve dobrotnike nove cerkve, in darovanje.
Blagoslovitve rož po popoldanski službi božji, kakor je bilo v letakih naznanjeno, ne bo.
V	primeru slabega vremena odpade večerna prireditev na prostem in procesija, pač pa bo v kapelici Mladinskega doma samo govor, pete litanije in blagoslov.
Pocenjen kruh v Ljubljani in drugod
Ljubljana, 2. oktobra.
Mestno tržno nadzorstvo je izdalo danes cenik glede krušnih cen. Ta cenik bo objavljen jutri v vseh pekarnah in bodo pekarnarji morali te cenike upoštevati. V ]x>nedeljek 3. oktobra se je zbrala posebna anketa zastopnikov tržnega nadzorstva in zastopnikov Združenja pekovskih mojstrov na tržnem uiadu, kjer so obravnavali znižanje cen kruha. Končni sklep je bil, da se cene določijo naslednje:
Boli kruh: 1 kg 4.25 din, 94 dkg 4 din, 47 dkg 2 din, 23 dkg 1 din.
Polheli kruh: 1 kg 3.90 din, 1.02 kg 4 din, 51 dkg 2 din, 25.50 dkg 1 din.
Črni kruh: 1 kg 3.70 din, 1.08 kg 4 din, zemlje komad 0.50 din. Pecivo 0.50 din komad. Drob-tine 9 din kg. Peka kruha strankutn po vsebini od 2—3 din.
Združenje pekovskih mojstrov, ki je poslalo na anketo v ponedeljek svoje zastopnike, je izjavilo, da bo določeni cenik razposlalo tudi vsem pekovskim mojstrom na deželi, ki se ga bodo morali obvezno držati. Cene kruhu so ostale od 5. avgusta nespremenjene, ceno moki pa so se v zadnjem času znižale in zato je tržno nadzorstvo
uradno kot nadzorna oblast sklicalo to anketo, da uredi pocenitev kruha.
Grafiki nastopajo
Pismonoša, ki je poneveril 30.000 din, pred sodniki
svojil si je 3000 din, ki bi jih mornl dostaviti neki stranki. Kmalu pa je ta denar zopet vrnil, ker se je bal, da bi mu prišli na sled. Prav ve-ikopotezno pa je začel poneverjati dennr od ju-
Maribor, 7. oktobra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 36 letni bivši pismonoša Franc Lešnik iz Device Marije na Brezju. Na zatožno klop so ga spravile poneverbe, ki jih je v svoji služIli zagrešil in ki znašajo okrog 30.000 din. Lešnik je dostavljal pošto v prvem selskem okraju mariborske glavne pošte — to je v občinah Kamilica in Rošpoh. Ni pa nosil samo navadne jiošte, temveč je dostavljal naslovnikom svojega okoliša tudi denarne pošiljke, prav tako pa je sprejemal od njih denar, katerega so hoteli odposlali po pošti. Predpisi sicer določajo, da sme dostavljati selski pismonoša samo pošiljke do 1000 din, sprejeti pa zneske za oddajo na pošlo samo do višine 250 din, vendar pa se Lešnik teh predpisov ni držal, kontroliral pa ga tudi ni nihče, ker so mu na pošti zaupali.
Tako se je Lešniku posrečilo, da je več let izvrševal svoje nepoštene manipulacije. Prvič ie segel po tujem denarju avgusta meseca I. 1935. Takrat ga je zadela nesreča, umrl mu je otrok, pa je potreboval denar za pogrebne stroške. Pri-
---j--------- i—	------ r---- j—--..... vu
11,ja 1936. pa do svoje suspenzije 9. julija 1937. V teku enegn leta je izvršil 38 poneverb v skupnem iznosu 30.000 din. Na poštnih priznanicah in nakaznicah je sam ponarejal podpise upravičencev.
Moral pa se je tudi zavarovati prod možnostjo odkritja, ker so stranke, ki niso prejele denarja, pismeno opominjale dolžnike. Ta pisma je dobival v roke najprej Lešnik, pa jih je enostavno uničeval. V štirih primerih je uničil priporočena pisma. enkrat tudi brzojnvko, v več primerih pa tudi navadna pisma in dopisnice. Tako je celo leto zavlačeval odkritje svojih prevar, končno pa so mu vendarle prišli na sied. Na današnji razpravi se je zagovarjal s svojim bednim jioložajem, krivdo pa je le deloma priznaval.
Franre Lešnik jo bil obsojen na 1 leto in 4 mesece robije, na tri leta izgube častnih pravic in na povračilo stroškov.
Gralična organizacija obhaja letos v mesecu oktobru in novembru sedemdesetletni jubilej svojega obstanka. Grafično delavstvo bo priredilo v raznih krajih Slovenije jubilejne prireditve, na katerih bo pokazalo svoje humanitarno in kulturno delovanje.
V okviru teho proslav bo v Ljubljani dne 9. oktobra ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani jubilejni koncert, ki zasluži pozornost prav vse javnosti. Na njem bodo nastopili moški zbor ljubljanske in mariborske »Grafike«, nadalje grafični salonski orkester iz Ljubljane in grafični orkester mandolinistov in kitaristov iz Zagreba. Koncert bo prava revija glasbenega dela in bo nedvomno pomenil velik kulturni dogodek, ki bo imel z glasbenega stališča posebno vrednost.
Zbor ljubljanske pevske »Gralike« je znan kot prvorazreden kvaliteten zbor, ki je že večkrat zavzel prva mesta med moškimi pevskimi zbori. Znan je zlasti po svojih številnih turnejah, ki jih je imel v državi in v najrazličnejših krajih v inozemstvu. Na tem koncertu bodo nastopili prvikrat v Ljubljani grafični mandolinisti in kitarist iz Zagreba, ki so širom države znani kot najboljši tovrstni orkester. Na koncertu tudi nastopi zbor grafikov iz Maribora, priznan kot edn najboljših tamkajšnjih pevskih zborov. Posebnost koncerta pa bo nedvomno nastop salonskega orkestra ljubljanskih grafikov, ki je že večkrat uspešno nastopil.
Koncert grafičnega delavstva bo pokazal vsej javnosti, kaj zmore grafična organizacija in koliko so doprinesli njeni člani k napredku slovenske glasbe in kulture. Velika udeležba na koncertu naj bo dokaz, da zna slovenska javnost ceniti sadove sedemdesetletnega dela naših črnih umetnikov.
Ker je koncert namenjen prav vsem slojem, je vstopnina tako nizka, da je udeležba vsakomur omogočena. Sedeži so po 10, 8, 6 din, stojišča po
4 din. Vstopnice so pri blagajni na razpolago. *
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 pred odhodom turistovskih vlakov.
1 Štajerska dekleta bodo nastopila v Ljubljani v nedeljo. V frančiškanski dvorani bodo igrale igro »Dve materi«, vmes pa pele. Zanimiv dan bo v nedeljo popoldne in zvečer za vse obiskovalce v frančiškanski dvorani, ko bodo ljubljansko občinstvo štajerske Slovenke iz okolice mesta Maribora razveseljevale in kratkočasile s petjem med igro in ob klavirju. Na svidenje ob štirih in pol 06mih! »Preljubo veselje, oj kje si doma!«
1 Mestno nedeljsko zdravniško službo od sobote ob 20 do ponedeljka ob 8 ima mestni zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica 7, tel. 30-41.
1 Mestna plinarna sporoča, da bo plin v nedeljo 9. oktobra 1938 od 6 zjutraj do 12 na Linhartovi in Tyrševi cesti od Sv. Krištofa do Iler-bersteinove ulice zaprt. Stranke se opozarjajo, da v tem času plinskih pipie ne odpirajo in da ostanejo vse pipice tudi za prižigalne plamenčke zaprte. — Ravnateljstvo mestne plinarne.
1 šmartinsko cesto popravljajo, šmartinska cesta jc bila dolgo časa v slabem stanju. To stanje pa se je še poslabšalo, ko so gradili tramvaj in je bila cesta temeljito razrita. Tako je moral celo pogreb pokojnega dr. Josipa Debevca iti po velikem ovinku, po vzporedni cesti, ki vodi v Šmartno. Cesto, ki vodi na pokopališče, pa sedaj temeljito popravljajo. Za podlago nalagajo debelejše kamenje, ki ga tlači parni valjar To kamenje bodo posuli s peskom. Do Vseli svetih bo cesta nedvomno dovršena, tako da bodo mogle velike množice ljudi, ki bodo šle na jiokopališče, iti po lepi cesti, v kolikor se seveda ne bodo peljale s tramvajem ali z avtobusi.
1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ima v torek 11. t. m. ob 8 zvečer skioptično pre-
6t«v. 232.
>SLO VENEC«, Sne 8. oktobra 1938.
rftrati 7
Dve milijardi za ceste
Slovenija dobi 209 milijonov ali 10.45°/«. — Za melioracije dobimo 51
milijonov ali 11%
t>ne 5. t. m. je obiskal Skoplje minister za gradbe g. Dobrlvoj Stošovič, ki je dal posebno izjavo Časnikarjem o velikih javnih delih, ki se bodo začela v vardarski banovini. Napovedal je, da bo za ceste porabljenih v tej banovini 220 milij. dinarjev, za melioracijska dela pa 55 milij. din, torej skupno 275 milij. din. Nadalje je napovedal, da se bo v kratkem začela gradba muzeja Južne Srbije v Skoplju, dovršena bo radijska postaja v Skoplju za 5 milij. din. Skupno je za velika javna dela v južni Srbiji določenih 277 milij. din.
Ob tej priliki je g. minister podal tudi ves program javnih del iz štirimilijardnega posojila. Od tega bosta 2 milijardi din porabljeni za ceste.
Ta znesek se bo na posamezne banovine razdelil naslednje: dravska 209, savska 226, vrbaska 115, primorska 100, drinska 160, zetska 165, donavska 225, moravska 165 milijonov din.
Nadalje je za mednarodno cesto Subotica, Novi Sad, Belgrad, Kragujevac, Jagodina, Niš, Caribrod, bolgarska meja določenih 415 milij. din, če k tem zneskom prištejemo še vrbasko banovino z zneskom 220 milij. din, dobimo 2 milijardi din.
Tudi je g. minister napovedal razdelitev 464 milijonov 262.000 din za melioracije in regulacije rek. Na posamezne banovine se razdeli ta znesek takole:
dravska
savska
vrbaska
primorska
zetska
donavska
moravska
vardarska
51,050.000 din
54,495.000	„
43,728.000	„
54,240.000	„
62.824.000	„
68,428.000	„ 54,477.000 55,000.000 „
Nadalje bo kr. vlada iz kredita za javna dela dala tudi kredit 20 milij. din za podpore šolskim občinam v siromašnih krajih za zgradbo ljudskih šol. G. minister je še posebej naglasil, da vlada g. dr. Milana Stojadinoviča izkazuje isto pozornost in se trudi zadovoljiti upravičene potrebe ljudstva tudi v ostalih banovinah, ne da bi pri tem delala kakršne koli razlike med posameznimi našimi pokrajinami, ker ji je do tega, da ne bodo vsi državljani brez ozira na njih versko in narodno pripadnost v položaju zapostavljenih, ker je vladi g. dr. Stojadinoviča cilj popolna enakopravnost, ne samo politična, ampak tudi gospodarska.
Povečanje našega deleža
Ko smo leta 1985 prvič dobili večji program javnih del, je bil delež Slovenije pri cestnih delih razmeroma majhen. Od skupne vsote 578 milij.
din, v kolikor je bilo namenjeno za ceste, je od-
Sadlo na našo banovino 33.5 milij. din ali 5.8%. adalje je bilo za nove železnice določenih tedaj 284 milij. din, od tega za progo Št. Janž—Sevnica 31 milij. ali 18.25%.
Če pogledamo izdatke za cestna dela iz teh kreditov, vidimo, da je največ odpadlo že tedaj na veliko mednarodno cesto Subotica-Belgrad-bolgar-ska meja in sicer 310 milij. din in da je bil delež Slovenije razmeroma majhen, saj ni niti odgovarjal deležu, ki ga imamo na prebivalstvu Jugoslavije (v uradni statistiki, oz. ljudskem štetju dne 31. marca 1931 je znašal delež naše banovine 8.21% vsega prebivalstva v državi).
Od skupnega zneska za nova cestna dela odpade na Slovenijo sedaj 209 milij. din, kar je 10.45%. To je vsekakor pravičnejši odstotek, kot smo ga bili vajeni doslej. Iz tega se vidi, da se upošteva važnost Slovenije kot okna države v svet, skozi katero prihaja največ cestnega prometa v našo državo in kjer je cestni tranzit skozi našo državo največji.
Za cestna dela dobimo 10.45% vsega ineska
za vso državo.
Za melioracijo je namenjenih po Izjavi g. ministra Stošoviča 464,262.000 din, od tega naj dobi Slovenija 51,550.000 din. To je približno 11% vsega ineska za vso državo, kar je tudi pravičnejši delež kot smo ga dobivali doslej.
Program cestnih del ▼ Sloveniji
Nektera cestna dela v okviru že navedene vsote 209 milij. din so že razpisana in so delno tudi že licitacije uspele. Razpisane, oziroma so licitacije že bile za cestna dela: Jeprca-Labore-Kranj-Naklo, in Maribor-Pesnica v skupni proračunski vsoti 28,087.725 din.
Skupni program za cestna dela v naslednjih treh letih obsega v Sloveniji predvsem tele_ cestne zveze, oziroma modernizacije obstoječih drž. cest:
Ljubljana - Jeprca - Labore - Kranj - Naklo - Jesenice, približna vsota 30 milij. din.
Maribor-Št. Ilj, približno 4 milij. din.
Maribor-Slov. Bistrica, približno 30 milij. din.
Celje-Žalec in Celje-Višnja vas, približno 30 milij. din.
Ljubljana-Domžale, približno 25 miilj. din.
Ljubljana-Novo mesto in Ljubljana-Sušak, približno 70 milij. din.
Ljubljana-Planina-italijanska meja, približno 10 milij. din.
Državne ceste skozi mesta, približno 10 milij. dinarjev.
cene na drobno!
avg. 1937	Julij 1938	avg. 1938
Belgrad &5.9	91.4	92.7
Zagreb 83.2	90.9	89.0
Ljubljana 85.8	88.9	88.5
Sarajevo 83.6	89.3	87.0
Skoplje 90.3	96.5	96.7
v 10 gl. mestih 86.0	91.5	90.9
Vloge:
Po kratkotrajnem zmanjšanju vlog v maju 1938 so vloge v naših denarnih zavodih stalno naraščale: tako so se povečale v teku meseca julija pri vseh naših denarnih zavodih za 143 milij. din na 11.787 milij. din, tako zopet znatno presegle doslej doseženo najvišje stanje, ki je bilo doseženo dne 1. maja z 11.702 milij. din. Od 1. avgusta lani do 1. avgusta letos so vloge narasle za 778 milij. din. V septembru bodo vlogo sicer izkazovale padec, vendar je pričakovati že v oktobrskih številkah zopet znatnega izboljšanja.
Kako velika je plačilna pripravljenost naših denarnih zavodov, se vidi tudi iz dejstva, da je znašala gotovima 20 največjih bank v državi na koncu meseca julija 504, na koncu meseca avgusta pa 476 milij. din. Pri tem so znašale vloge pri teh zavodih na koncu julija, oziroma avgusta 4.051 milij. din. Posojila 20 največjih bank so se avgusta povečala od 3.392 na 3.413 milij. din.
Promet:
Število natovorjenlH vagonov je doseglo rekordno višino v avgustu s 171.000 (julija je znašalo število natovorjen'h vagonov 155.000. avgusta leta 1937 pa 163.000).
izročitev kmetskih dolgov
Po podatkih do 30. septembra je dotlej prevzela Privilegirana agrarna banka od 1.064 denarnih zavodov 106.347 dolžnikov ter je denarnim zavodom odobrila na tekočem računu 163.4 ir.ilij. din, v 4% obveznicah pa 54.2 milij. din. Po podružnicah je bil prevzem naslednji:
Belgrad Zagreb Ljublj. Saraj.
denarni zavodi	435	341 166 122
dolžniki	40.937	31.716 8.870 24.824 znesek dolga
(v milij. din)	157.5
odobreno:
v tek. rač.	59.57	43.15 33.0 27.1
V 3% obv.	13.66	18.0 12.75 9.8
Do konca septembra so kmetje-dolžniki plačali banki na anuitetah 212.2 milij. din, in sicer: 143.5 milij din do konca leta 1937, 69.8 milij. din pa v teku leta 1938. V avgustu so kmetje plačali 7.1, v septembu pa 11.3 milij. din.
Naše gospodarstvo v avgustu
Iz mesečnega statističnega izkaza Narodne f>anke za avgust posnemamo naslednje podatke:
Borzet
Meseca avgusta Je znašal efektni promet na naših borzah 33 (julija 1938 29, avgusta lani 29) milij. din. Devizni promet je dosegel 292 (234, oziroma 312) milij. din.
Povprečni tečaji državnih papirjev so bih na-sledn.i;
1 avg. 1887 Julij 1938 avg. 1938
vojna škoda	408.62	479.83	483.72
7% inv. pos.	90.74	98.69	99.68
4% agrarji	52.98	62.40	62.76
6% begi. obv.	76.79	92.64	93.09
Indeks cen:
Indeks cen na debelo se Je v avgustu v primeri z julijem neznatno zvišal, po posameznih skupinah proizvodov kaže indeks cen na debelo naslednje gibanje 1926—100):
avg.
rasti, prolzv. živina in prolzv, miner, proizv. industr. proizv. skup. indeks
. 1937	Julij 1938	avg. 1938
74.5	81.9	83.0
66.1	64.1	66.1
88.1	88.9	88.3
78.0	77.4	76.4
75.3	76.5	76.8
žrebanie
I. Zvezne efektne loterije fe preloZeno na 23. oktobra 1938.
142.7 133.6 129.2
Borza
Dne 7. oktobra.
Denar
V zasebnem klirlngu je ostal angleški funt nelzpremenjen: v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Nemški čeki so ostali neizpremenjnl v Ljubljani na 13.90—14.10, v Zagrebu so beležili 13.8050—14.0050, v Belgradu 13.8937—14.0937. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo in konec oktobra 13.6038—13.8038.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.71—32.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.263.628 dinarjev, v Belgradu 2.218.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 8.231.000 din.
Kaj pridobi Nemčija s sudetsko-nemskim ozemljem?
CrnI premog Qg Rjavi premog @ Kovin, in žel. industrija O Tekstilna industrija c Hran. in živil, industrija ca Lesna in papirna industrija
Kamnolomi y Železna ruda ^ Druge rude X Steklena industrija y Kemična industrija Q Usnje in čevlji (J Glasba in igračo | Porcelan in keramika ;.v Kmetijstvo V.7J' Gozdovi __ Glavne železnice
T. Nemška južna Moravska IT. češki les
ITT. Zapad. in severozap. ČeSka
IV.	Sever, in severovzhod. Češka
V.	Sever. Moravska in Šlezija YL Nemški otok
VII.	Nemški otok
VIII.	Nemški otok
IX.	Neimci
X.	Nemški Brodek
XI.	Nemški otok
-d Km.
Ljubljana — tečaji
Amsterdam 100 hol. gold. ■ ■ Berlin 100 mark . . • • ■
Bruselj 100 belg.....
Curih 100 frankov • • • • •
London 1 funt......
Newyork 100 dolarjev ■ ■ ■ Pariz 100 frankov , ■ • • ■ Trst 100 lir.......
g	prlmomt
,	2379.16—2393.76
,	1750.02—1763.90
,	738.95— 744.01
,	996.45-1003.52
,	209.60— 211.66 . 4336.01-4372.32 , 116.97— 118.41 (J 229.19— 232.27
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.775, London 21.065, Newyork 438.50, Bruselj 74.15, Milan 23.075, Amsterdam 238.70, Berlin 175.50, Stockholm 108.60, Oslo 105.85, Kopenhagen 94.05, Praga 15.10 (no-minale), 7.80 (bankovci), Varšava 83, Budimpešta 87.80, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.25, Buenos-Aires 111.
Vrednostni papirji
Ljubljana: Drž. papirji: 1% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 60—62, vojna škoda prompt-na 470—471, begluške obveznice 91—93, dalm. agrarji 90—92, 8% Blerovo posojilo $6—98, 7% Blerovo posojilo 91—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 blago, agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 469—470 (465, 470), begluške obveznice 91.50 blago, dalin. agrarji 89.50-90 (89.50), 4% sev. agrarji 60.50 blago, 8% Blerovo posojilo 96.25—99.50, 7% Blerovo posojilo 92—92.50 (92), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97—98.50 (97.75). — Delnice: Narodna banka 7.350 denar, Priv. agrarna banka 223 do 225 (225), Trboveljska 190—200, Narodna šum-ska 20 blago, Gutmann 50—60, Isis 25 denar, Osješka livarna 165 denar, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceauia 600 denar.
Belgrad: Državni papirji: agrarji (61), vojna škoda promptna 466.50-468 (469, 468), begluške obveznice 90—90.50 (90.50), dalm. agrarji 89—90 (90), 4% sev. agrarji 59—61, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojilo (91), 7% stab. posojilo (96.50). — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agrarna banka (222, 220, drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bač. in srem. 132—134, ban. 130—132. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet sreden.
Sombor: Pšenica: bač. ln bač. okol. Sombor 151—153, gor. bač. 153—155, srem. in slav. 144 do 154, gor. ban. 153—155, sred. bač. 151—153. Oves: bač., srem. in slav. 130—140. Rž bač. novi 142—144. Ječmen: bač. in srem. 63—64 kg 148 do 152, bač. pomladni 67—68 kg 180—185. Koruza: bač. in srem. 130—132, bač. nova sušena 107—109. Moka: bač. Og Ogg 250—260 — 2 230— 240, 5 210-200, 6 190—200, 7 155—165, 8 110 do 115. Otrobi bač. 98—100, srem. 95—07. Fižol bač. beli 310—315. — Tendenca lahka. Promet slab.
»Frankfurter Zeitung«, vodilni nemški gospodarski list, prinaša v svoji številki z dne 6. oktobra daljši članek o prehodu k novemu stanju stvari v sudetskonemškem ozemlju in Češkoslovaški sploh.
Najprej prinaša podatke, po katerih se bo Nemčija povečala za 30.000 kv. m in 3.5 milijona prebivalcev, kar odgovarja našim cenitvam, ki smo jih objavili dne 4. oktobra.
Nova Češkoslovaška po teh podatkih nemškega lista ne bo imela niti 100.000 kv. km z nekaj več kot 10 milijoni prebivalcev (doslej 140.000 kv. km s 15.2 milijona ljudmi).
Giavne industrijske panoge so naslednjef po itevilu zaposlenih delavcev, nadalje je naveden
delež sudetskih Nemcev): kovinska Industrija 391.000 zaposlenih, delež Nemcev 18%, tekstilna industrija 360.000 ljudi — 70%, stavbna stroka 284.000 zaposlenih, hranilna in živilska stroka 238.000, lesna industrija 174.000 — 60%, kamen in zemlja 165.000, od tega porcelanska industrija 20.000 ali 81%, rudarstvo 121.000 ljudi — 40%, steklarska industrija 63.000 — 80%, kemična industrija 41.000, papirna industrija 40.000 — 60%, usnje in čevlji 22.000, glasbila in igrače 11.000 zaposlenih, delež Nemcev 88%.
V naslednjem objavljamo karto Češkoslovaške po »Frankfurter Zeilung«, torej jr nemškega vtr« Karta kaže v rimskih številkah okraje, za katere
pravijo Nemci, da so kompaktno naseljeni ln kjer da so njihovi jezikovni otoki. Karta kaže nadalje, kje so najvažnejše industrije v Češkoslovaški. — Kaže, da bo nova Češkoslovaška pretežno kmetijska država.
Brex konkurence
je tvrdka KLEFIS v kakovosti »voje šunke ln narezkov. — Prepričajte se o tem v delikatesi
V. A. Jane« na Aleksandrovi
pri operi, tel. št. 3455.
Šport
Liga tekma v Ljubljani
Sarajevska Slavija in naš reprezentanf v 3r-žavni ligi SK Ljubljana se bosta v nedeljo pomerila na ljubljanskih tleh. Ali bo uspelo Ljubljani nedeljskega nasprotnika prisiliti, da bo pustil obe točki v Ljubljani? To zanima slehernega prijatelja nogometnega Športa, zlasti ie, ker vsakdo ve, da bo Ljubljana napela vse sile, da častno izide iz tega boja. Tekma se prične ob 15 (3).
Lahkoatletskl troboj Ljubljana—Zagreb—Belgrad
od 21.—23. oktobra t Zagrebu
Zagrebška lahkoatletska podzveza Je v zvezi z jugoslovansko lahkoatletsko zvezo sklenila, da se vrši v času od 21.—23. t. m. v Zagrebu lahko-atletski troboj med Ljubljano, Zagrebom in Bel-gradom. Ako bi še Split sodeloval (o čemer pa odloča zagrebška podzveza), potem bi se ta troboj spremenil v četveroboj, sicer bodo pa Dalmatinci tekmovali izven konkurence. Program je isti kot na balkanskih igrah in se bo razvijal vse tri dni. Troboj bi se moral vršiti že v juliju, a ga zaradi finančnih težkoč ni bilo mogoče izvesti. Sedaj pa je zagrebška podzveza dobila precejšno denarno podporo od države in hoče izvesti to srečanje, četudi ie že malo pozno.
Hermes i Jadran
V nedeljo bo nedvomno najzanimlveje srečanje I. razreda na igrišču Jadrana. Srečata se najresnejša kandidata za prva mesta. Jadran je prebolel navidezno krizo, kar je dokazal že preteklo nedeljo. Hermes pa je zbral svoje moštvo in nastopi s kompletno gardo, Začetek ob 10 ob vsakem vremenu.
Mislinja (Slov. Gradec? T Disk' '(Domžale?
Jutri nastopi v Domžalah prvič po združitvi obeh domžalskih klubov Diskovo moštvo v svoji najmočnejši postavi proti SK »Mislinje« iz Slo-venjega Gradca.
Tekma se prične ob 3 pop. Prijatelji nogometnega športa, podprite a svojim posetom domžalsko mladino!
Nov svetovni rekord v hoji Je postavil letonski atlet Liepkalus na 30 km s časom 2.32,34. Pred enim tednom pa je 25 km progo prehodil v novem svetovnem rekordnem času.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Grafika. Pozivajo se sledeči igralci, da pridejo v nedeljo ob pol 10 dopoldne na igrišče ZSK Hermesa: Bačak, TomažiČ, Martinčič, Dra-šler, Žagar, Pipan, Verbek, Potrato, Jankov$č, Vili, Rozman, Cimperman. — Načelnik.
SK Mars. Strogo ohvezen sestanek bo dr«vt ob 19 v gostilni Predovifi pri klavnici za I. in junlorsko moStvvo, kakor tudi 7.a Kg. odbornike.
V Triglavskem pogorju so do priSotka zimske Rezije okrog 15. decembra zaprto vse planinsko postojanke, lo Aljažev dom v Vratih jo Se redno oskrbovan do vključno nedelje 9. t. m., tako da imajo nedeljski izletniki Se moJ.nost, da posetljo to edinstveno dolino pod strminami Triglavske Reverne stene. Stalno pa Je oskrbovan I)om na Komnl ter ob Boh. jezeru .Zlatorog . Postojanki na Crnl 1'rstl In na Ratitoveu nista ve6 oskrbovani. V Kamniških planinah je ie zaprla (VSka koča pod Orintovcem. Kofl na .lermanovih vratih in na KokrSkem sedlu sta So zasilno oskrbovani ob nedeljah In dan prej tja do konca oktobra. Stalno pa so oskrbovani Dom na Krvavcu, koča na Veliki Planini ln Tlom v Kamniški Bistrici. Planinci. Irrabilo jesenski čhb /,a «v„jn ture, ker preko lime pridejo na svoj račun le suiučarji-planincl.
/■Al R
DIF
£m mllioas heckr/ilres
l A ROUMAN/E
IE PORTUGAL 1'AILEMAGNE IA GRČCE

mm
QtC6
Francija Ima največ vina
Za lansko leto so znane dokončne številke o vinski letini. Francija ima i y, milijona hektarjev vinogradov in je pridelala 54 milijonov hektolitrov vina. S tem je prekosila Italijo za 20 milijonov hI, medtem ko je hila ta razlika 1. 1936 le 10 hI. Romunija, Portugalska in Grčija so tudi mnogo pridelale. Leta 191? so v Evropi vsega skupaj pridelali 172 milijonov hektolitrov >iua, torej za 11,8% več kot leta 1936 ,
Svet se manjša
Beyrut, letalsko središče bližnjega Orienta
Zgodovinsko žarišče na vznožju Libanona — Orient se prebuja — Porušeno, zavzeto, izropano
Ženska policija v Pekingu, ki so jo uvedli Jnponci in ki ima zlasti (o nalogo, da upravlja
ueguncc in internirane« „
Zgodovina imen
V starosli 89 let je umrl v Berlinu Ferdinand Schrev, ki jc leta 1887 iznašel poseben steno-gralski sistem, ki so ga čez 10 let zatem uvedli po vsej Nemčiji
Evharisitične slavnosti na Malti
V poslednjem tednu oktobra bodo obhajali verniki sredozemskega otoka Malte 25-letni spominski jubilej sijajno uspelega evharističncga kongresa iz I. Il)l"i. Poslednjega dne slavnosti, na pra/nik Kristusa Kralja, bodo obhajali posebno evharistif.no slovesnost otrok. Takrat lw>-do v procesiji nesli sv, UcšnjcTcIo i/ La Valetle v Florinno, kjer bo na prostranem trgu slovesna sveta mašil. Ob tej priliki bo 20.000 otrok prejelo sveto obhajilo: 140 ciborijev je v bližnji ccrkvi pripravljenih v ta namen.
V angleškem brodovju je tradicija izredno važnega pomena. Ondi so glede na stare šege, stara imena in sličnih zadev, kur je v zvezi z brodov jem. naravnost okosteneli v starokopit-nosti. ker ima Anglija takšno neštevilno bro-dovje, bi si človek mislil, da bodo imele poe-tline ladje kur številke ali črke ali pa zvezo obeh, saj je težko izbrali tako neznansko število različnih imen. Pa je vendarle drugače. Najprej so iskali nova imena, pozneje pa se je udomač ila navada, da so dajali imena prejšnjih, pa že neuporabnih ladij, tudi novi mladjam. Ta navada se izvaja tudi v nemškem brodovju, kjer imajo, na primer, več križark z imenom kolu«. Britska admiruliteta je dala v seznam imen novih ladij za leto 1938, tudi stara imena, 'lako je umljivo, da se je ime »Lion« za bojno ladjo pojavilo zdaj že petna j,stič izza 16. stoletja. rošl.ednjič se je tuko imenovala križarka
Veliki predvojni državniki, ki so si 1. 1919 v Versaillesu zamislili drugačno srednjo Evropo, kot jo zdaj sestavljajo. Od leve: LIoyd George, Orlando, Clemenceau (f 1929), Wilson (t 1924)
v vojni 1914—IS. Razen tega ima Anglija novo bojno ladjo »Temeraire«, in točno pred sto leti so razdrli staro ladjo »Temeraire«, ki se je bila proslavila v bitki pri Trafalgarju. Dve ladji sta nosili ime »Implncuble« in to ime bo imela tudi nova ladja, nosilka letal. »Implacable« pa se je imenovala tudi druga ladja, ki je bila v bitki pri Trafalgarju, a na strani Francozov Še zmeraj je videti njen trup v Portsmouthu, kjer je zdaj za vežbanje mladih pomorščakov. Celo za podmornice uporabljajo stara imena. Tako, na primer, je neka podmornica imenovana »Torbay«, ki je ime davne ladje, ki je imela 80 topov in se je pod viceadmiralom llopsonoin leta IT02 udeležila ekspedicije v Ca-diz.
»Mama! Ali parkeljnu lelefonira?«
Duhovski naraščaj v Mehiki
Kakor poročajo iz Santa Fe (USA), se je doslej 31 absolventov Montezumovega duhovskega semenišča, ki ga je 1. 1937 ustanovila ameriška škofija pri Las Vegasu, tik mehiške meje, po mašniškem posvečenju vrnilo v svojo mehiško domovino, da se ondi posveitijo težavnemu apostolskemu delovanju. Montezumovo duhovsko semenišče vodijo jezuiti. Lani je bilo v njem 352 bogoslovcev, a letos jih je »<e 450.
les poys les plus /MporJonJs
1936-1937
Bejrut
Povsod pota po zraku
Bagdad, mesto v Medrečju, je in ostane vozlišče v zračnem prometu Orionta. 7, ene strani hitijo letala iz Aten in Egipta indijski državi nasproti, na drugi strani skušata Palestina in Perzija dobiti stik z zračnimi progami. Tako je bilo hitro trelni priključiti še Prednjo Azijo.
zvezale Ameriko z Azijo kar preko Afrike. Newyoršiku svetovna razstava naj bi prvikrat doživela uresničenje teh orjaških letalskih zvez. llolandska hoče neposredno spojiti Amsterdam s kuiro, od ondod je nato zveza za v Sirijo in Indijo. Nemški načrti pa niso nič manj orjaški kot so ameriški. Nemška »Lufthansa« hoče izvesti prevoz z letali od Berlina preko Aten in kaire preko Bagdada do Kabula, oziroma bi se proga še odcepila v Teheran. Grčija bo preletela progo Atene— Aleksandri ja, Poljska pa, ki je spojila Varšavo z Lyddo, hoče prav tako izgraditi svojo progo.
Zaradi poroke egiptovske princese s prestolonaslednikom iz Perzije, bo podaljšana egiptovska proga iz Kaire preko Bagdada pa do Teherana.
Turčija je zaprla ozračje nad seboj
Medtem ko hoče egiptovski kralj Faru.k novo progo Kaira—Teheran sam izvesti, pa noče vlada Kemala Ataturka dati nobenih letalskih koncesij tujim državam. Turčija je doživela v prejšnjih stoletjih marsikaj slabega s tujimi drž-nvanri in je zaradi različnih licenc zašla v denarno odvisnost, ki so jo nato politično izrabljali. Zatorej je Kemalova vlada sklenila, da ukine že uvedene letalske proge Pariz—Bukarešta—Istambul. kakor tudi zvezo Rim—Atene—Sta.mbul. Edino nemška letalska proga preko Stambula v Teheran še obratuje. Če bi turška vlada ukinila to prepoved, bi bila Turčija na mali v središču zračnih prog, tako pa jo je žo prehitel Bejrut s svojim novim letalskim pristaniščem.
Pristanišče raste iz pristanišča
V Orientu ni kar tako preprosto zgraditi kako letalsko pristanišče. Nikakih s travo |>o-ruslih tal ni na sipinah, povsod sili v ospredje fini, suhi puščavski pesek. Najbolj pereča zadeva je oskrba z vodo in tako se je morala gradnja opirati na nove smernice. Za zgled so jim bile skušnje iz Basoraja ob Perzijskem zalivu in novo letalsko pristanišče so po tem
Ko je Francija sklenila, da bo v Bevnitu zgradila letalsko pristanišče, so začeli vsi strokovnjaki glede na to zdvujati. Prvič, da je neizvedljivo, drugič nepraktično in tretjič — predrago! Toda vlada se ni dnla motiti, sestavili so študijsko komisijo ki je leta 1930 od-
Načrti se bodo skoraj uresničili. Progo iz Kaire v llaifo bodo podaljšali do Beyruta; Sirijo bodo za dneve približali Egiptu. Neka palestinska družba hoče zvezati Tel Aviv z Bejrutom in posebne zračne proge iz Beyruta v kuiro in i z Bejrutu preko Damaska v A lepo so
poforala v Sirijo. Obrnili so se na jugozahod, proti sipinam, ki vežejo Itas Bejrut / gozdičem pinij blizu železniške proge za v Damask. Prav ozek je pas med Sredozemskim morjem in Li-Itanonom, a prav tam jo bilo treba zgraditi pristanišče za letala. Prišli so tudi strokovnjaki /a gradnjo pristanišča, saj je bilo treba na en mah zabiti dva žeblja. Bevrut močno štrli v morje. Na severu mesta je Zaliv sv. Jurija, ki je že tisočletja tisto pristanišče, ki je bilo zmeraj središče ljudskih pritokov in jc ž.e od nekdaj križišče trgovskega prometa v bližnjem Orientu.
Toda staro pristanišče je bilo premajhno. Mesto ima že lOO.(MK) prebivalcev, zračne letalske proge iz Egipta v Palestino se bolj in bolj zgoSčajo v omrežje daleč proti Iraku in Indiji. Treba je bilo zgraditi pristanišče, ktiinlu so prihrumeli avtomobili z gradbenimi potrebščinami, vozili so mimo mošeje, mimo sanjavega turškega pokopališča vzdolž ameriške cerkve <lo protestantske bolnišnice. Ondi so morali delavci peš na sipine. In že čez nekaj tednov je bila tu armada delavcev vseh plemen, ki so noč in dan delali.
že ustanovljene. Dalje se že pripravlja zveza Teherana z Bagdadom prako Damask? do Bejruta.
Dvanajst mednarodnih letalskih prog, ki jih upravlja osem držav v bližnjem in daljnem Orientu, opravlja promet. Anglija in Italija imata vsaka po dve progi; llolandska, Francoska, Poljska, Nemčija in Turčija imajo po eno progo, medtem ko upravlja Egipt kar tri zveze. Sedem novih zračnih prog pa prouča-vajo in so že v načrtih.
Najbolj zanimiv načrt pa je ameriški. Po tem načrtu naj bi se letalska proga iz Amerike na Azore, odkoder vodijo vse zveze v Evropo, kar do Aleksundrijc podaljšale, in bi hkrati
Voditelj britske legije v spornem sudetskem ozemlju, sir Francois Fetherstone-Goodley
zgledu asfaltirali. Prostor za prilet mora biti daljši in širji kot je v Evropi, ker je v toplem ozračju manj odpornosti, in zato zahteva dvig letala tudi daljši odlet. Ker gradijo kakih 8 kilometrov od novega letalskega pristanišča tudi bejrutsko pristanišče, so morali obe gradnji spojiti v dela po na novo zasnovanem sistemu. Iz sipin so morali odmetali 154 milijona kubičnih metrov peska, da so mogli prostor izravnati. Te orjaške množine peska so speljali naravnost v novo pristanišče in gradijo z njim novo obrežje. Tako je letalsko pristanišče pomagalo graditi morsko pristanišče, in s tem so dosegli, da je stalo vse letalsko pristanišče komaj deset milijonov. Pa so zgradili povsem moderne zgradbe, podzemske hangarje in so še sezidali za potnike poseben hotel, ki se more kosati tudi
s hotelom v Bassoraju, ki slovi po vsem svetu. *
Beyrut, ki tvori že od nekdaj vhod za kulturo in vojščake v bližnjem Orientu, je videl v svojih zidovih že poganjke vseh evropskih ln prednjeazijskih plemen. Oblegali so ga, zavzemali, zavzeli, porušili, iznova pozidali, šole ustanavljali in potomci vseh narodov so sodelovali pri gradnji tega mesta. Tu je ameriška in še francoska univerza, ki pričata o ukaželj-nosti prebivalcev Ko pa bodo prvi srebrni ptiči razprostrli svoje jeklene peruti nad to mešanico evropskega selišča in hkrati nad tem mestom iz Tisoč in ene noči, se bo začela nova doba v zgodovini tega častitljivega mesta..•
Puščava Kalahar! se veče
Vlada Južnoafriške Unije bo izbrala posebno komisijo, ki naj preišče vznemirljiv pojav, ki ograža več provinc. Puščava Kalahari se namreč venomer veča. Ta puščava, ki zavzema orjaški del Bečuana, se širi na zahod in jugozahod in zasipa s peskom pokrajine, ki so bile doslej rodovitne in ki so obljudene. Poveča-vanje pustinjske ploskve pa ne vpliva samo direktno na ogrožene pokrajine, marveč vpliva tudi na spremembo podnebja v vsej Južni Afriki. Poletja so bolj suha, dežja je zmeraj manj in pašniki so vedno manj izdatni.
.."i..	KiOVn M.' ,'i	i'i >= i',..-- ..*
Nobeden od Indijskih jezikov ne pozna Izrazov za besedi: prosim in hvala I
Pravijo, da so imeli davni prebivalci zemlje vedno dvojčke in trojčke.
PRVOVRSTEN SUPER ZA MALO DENARJA!
Selektiven prejemnik z bogato izbiro postaj - prejem preko-morskih postaj! Poceni, dober in zanesljiv aparat za one, ki
Din. 2680.-
Želijo, da si za malo denarja nabavijo radio ali zamenjajo svoj zastareli prejemnik z novim
ILIP5
Kaj sodite o meščanski šoli ?
VI.
Meščanske šole imajo namen, da dajejo učencem obsežnejšo splošno izobrazbo, kakor jim jo morejo dati višje ljudske šole, da pripravljajo učence za trgovinske, obrtnoindustrijske ali kmetijske življenjske poklice s tem, da jim dajo zaokroženo praktično znanje in jim razvijajo ljubezen do teh poklieev. Končno je naloga meščanske šole tudi, da pripravlja učence za srednje strokovne šole. Na podlagi teh nalog so razdeljene meščanske šole v tri smeri: obrtnoindustrijsko, trgovinsko in kmetijsko. Svoje naloge iz.polnjuje meščanska šola v polni meri. Iz zadevnih statistik o absolventih meščanskih šol je razvidno, da se posveti večina absolventov svobodnim poklicem: trgovini, obrti in kmetijstvu, mnogi nadaljujejo študije na strokovnih šolah, kjer so zaradi praktične izvežbanosti mnogo bolj zaželeni kot učenci drugih šol. Sedanji učni načrt je prikrojen tako, da se predavajo vsi učni predmeti praktično po smeri šole. Zato daje meščanska šola po svojem ustroju prav dobro in temeljito predizobrazbo za praktične življenjske poklice. Za naše razmere je uvedba 6meri nekaj novega, kar je izzvalo mnogo kritike tako pri učiteljstvu meščanskih šol, kakor tudi pri starših meščanskošolskih učencev. Iz sedanjih iz-
Celjski trg in celjska okolica
Z letošnjo letino so okoličani, ki spravljajo sedaj svoje pridelke, zadovoljni. Žita in okopavine so dale precej dobrega pridelka, razen hmelja, ki je dal skoraj polovico manj ko lani. Škoda je le, da se okoliški kmetovalci v dovoljni meri ne pečajo z vrtnarstvom, ker bi s tem regulirali cene na celjskem trgu. Cene zelenjave in sočivja, kakor tudi drugih pridelkov na celjskem trgu so precej visoke. Tako velja ena glavica endivije 1 din, kilogram poznega zelja 1 din, kilogram kislega zelja 4 din, kilogram ohrovta 2 din, kilogram karfijole 8 din, komad kolerabe 0.25 din, kilogram kumare 4 din, kilogram paradižnikov 3 din, mali krožnik špinače 1.50 din, kilogram stajfcisga. fižola 2.50 din, kilogram čebule 3 din, kilogram krompirja 1 din. Na trgu pogrešajo -CeljaiUisadje*	Raj-
skem trgu zelo primanjkuje. Gospodinje se boje, da bo letošnjo jesen pomanjkanje zelenjave in sočivja ter da bodo cene še bolj poskočile. Tržno nadzorstvo sicer vsako leto skrbi, da prihaja na trg zelenjava z južnih krajev, vendar pa to vpliva na cene, ki navadno zelo poskočijo. Mnogokrat se dogaja pozimi, da je trg skoraj popolnoma brez zelenjave, ali pa služijo le tujci. Spomladi so se slišale pritožbe, da okoličani ne morejo prodati svojih pridelkov. Res je to. Zato bi priporočali vsem okoličanom, da naj bi skrbeli zlasti za jesensko zelenjavo, ki bi jo v pozni jpseni in pozimi prav lahko prodali za lepe denarce, cene na celjskem trgu pa bi se uravnovesile. Letos se tudi dogaja, da nekateri prekupčevalci ustavljajo zev okolici kmetice in jih pregovarjajo, da jim prodajo to kar so bile namenjene nesti na trg, nato pa navijajo cene. Kontrola nad takimi tekači je sicer zelo težka, vendar lahko to kmetje sami odpravijo, saj gre v škodo njim in meščanom. Prav je tudi, da tržno nadzorstvo zahteva od donašalcev zelenjave, sadja in drugega, ki v večjih količinah prinašajo na trg. potrdilo od občinske uprave; da je vse to domač pridelek in da niso prekupčevalci, zlasti ker se priklati na trg mnogo Židov, ki znajo ša prav posebno navijati cene. Na drugi strani pa nrosimo, da se ne zahtevajo ta potrdila tudi od kmetov, ki slučajno pripeljejo kak voz grozdja, iabolk, hrušk ali zelenjave, ker jih s tem odvračajo od podrobne prodaje na trgu in ra.jsi prodajo kakšnemu prekupčevalcu, ki zopei navija cene.
kustev na meščanskih šolah je skoraj soglasno mnenje, da je delitev meščanskih šol p« smereh za naše razmere neprimerna, v praktičnem pogledu pa zgrešena. Meščansko šolo obiskujeijo učenci v starosti od desetega do štirinajstega lieta in so kot taki še nezreli za strokovni pouk. P"oleg tega še nimajo dovolj splošne praktične osnovne izobrazbe. Nobene meščanske šole ne obiskujejo samo učenci, ki se bodo posvetili vsi samo kmetijstvu ali trgovini ali obrti, ampak odhajajo absolventi meščanskih šol v najrazličnejše pokUice, zato je delitev meščanskih šol po smereh praktično neizvedljiva in neprimerno omejena. Meščanska šola naj bi upoštevala predvsem pokrajinske in krajevne razmere. Tako bi najlepše izpolnjevala svojo nalogo: nuditi ljudstvu večjo praktično izobrazbo. Zaradi uvedbe smeri se lahko zgodi, da n. pr. trgovec ne bo sprejel absolventa kmetijske ali obrtnoindustrijske smeri meščanske šole, obrtnik zopet ne onega trgovske ali kmetijske smeri itd. Strokovne šole bodo zopet gledale, katero vrsto meščanske šole je učenec dovršil itd. Tako bo nastala zmeda, ki bo nepregledno škodila vsemu našemu narodu. S tako izobrazbo se bo še bolj širila brezposelnost in polovičarska inteligenca. Učenec si mora pridobiti vpogled v naše splošno^gospo-darsko življenje, mora se praktično izvežbati v osnovnih in najnavadnejših delih praktičnega življenja, preden se hoče specializirati. Saj so pri nas vse tri panoge (trgovina, kmetijstvo, obrt in industrija) v nekem smislu zelo tesno povezane med seboj. Učencu naj se nudi najprvo neka splošna gospodarska izobrazba in naj se ga prakitično izvežba v veselju do dela. Vse to naj bo pnptrava za strokovno naobrazbo. Zato naj imajo meščanske
šole enoten učni načrt, ki naj bo predvsem praktično usmerjen. Le tako bo meščanska šola izpolnila svojo nalogo, da pripravlja učence za praktične poklice in za strokovne šole. RiidolJ Wagner.
Kranj
Na državni mešani meščanski šoli v Kranju
je ministrstvo prosv. dovolilo drugi razred. Učenci (ke), ki so se zglasili za ta razred, naj se zglase v upraviteljevi pisarni na Trubarjevem trgu v ponedeljek, dne tO. oktobra. Oni učenci, ki so se vpisali v druge šole, naj prineso s seboj potrdilo, da so plačali šolnino in prispevek za zdravstveni fond, oni pa. ki še niso vpisani, davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil se bodo vršili za okraje Kranj, Radovljico in Škofjo Loko v torek, 25. okt. ob 8 zjutraj pri okr. načelstvu v Kralju. — Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okr. načelstvu v Kranju.
Francoski tečaji se prično prihodnji teden v gimnaziji. Kdor izmed meščanstva želi obiskovati večerni začetni ali nadaljevalni tečaj, naj se takoj po nedelji javi pri gimn. slugi g. Semenu.
Za ljudskošolske otroke 6e prične pripravljalni francoski tečaj v torek ob 2 popoldne v gimnaziji. Starši, olajšajte svojim otrokom kasnejši pouk v srednji šoli I
■:pA	Jesenice
■f Slari gasilski dom so podrli. Te dni so odstranili staro zgradbo gasilskega doma, ki je služila svoj čas tudi za občinske zapore.
Stnre Jesenice izginjajo tudi pri pogrebih. Na
( Jesenicah imamo kar dva pogrebna zavoda, ki oba razpolagata s pogrebnimi vozovi. Umrlih torej nič
KonSi Ahačič;
29
Bumček in Bunkica
Pri teti Je bilo že pet. sob polnih .ve-selih, razposajenih, lepo•■< oblečenih maflih maškar: Zali pajaci z "nabranimi ovratrr!ki" ih hlačkami in z mndgmn zvdffčki; metuljčki' s pisanimi krili; rožice, ki bi bile kar pravie, da bi imele samo eno nožico; golobčki beli in mucki veseli. In zdaj so prišli še kar tr^e medvedki, vsi enaki, da nisi mogel ločfti drugega od drugega. Vse maškare so se lepo igrale in plesale ob godbi, ki so jo delalli godci s pritiskanjem, pihanjem in udar-

janjem ln sploh razsajanjem. Godbo je bilo skoro lepše videti, kakor slišati.
Pri plesu je pakazal vsak, kaj zmore. Bumček je v hitrih obratih in v smešnih skokih prekosil vse. Zato so ga izbrali za kralja. Dali so mu zlato papirnato krono na glavo in mu pripeli na srček kolajno. >Pa menda ne sega prav do srca, ta igla bodeča kolajnasta,« se je zbal Bumček. No — kmalu se je pomiril, ko je videl, da je odlikovanje obviselo le na dlaki.
več ne bodo nosili. Pogrebni zavod Lazar je pred kratkim nabavil nov voz in slučaj je nanesel, da so prvega peljali v tem vozu gospodarja samega.
Sfot>o ravnatelja ini. Vostala. Z Jesenic in od železarne se je poslovil poznani strokovnjak in dolgoletni tehnični ravnatelj KID inž. Dostal. Odstopiti je moral zaradi hude bolezni. Odšel je na zdravljenje v inozemstvo. Ravnatelj Dostal je deloval na Jesenicah 7 let in je veliko njegovo zasluge, da so jeseniške železarne prenovljene.
Krekov dom — središče društvenega iivljenja. V Krekovem prosvetnem domu je delo zopet oživelo. Vsak večer se tam zbirajo posamezni odseki in pripravljajo delovne programe za delovno zimsko dobo. Pred občnim zborom matičnega KPD bodo izvršeni vsi občni zbori posameznih odsekov. Najagilnejši med odseki je gotovo »Aljaže, ki je pripravil za svoje predstave najmodernejšo razsvetljavo odra, katera je 6tala nad 15.000 din.
Ptuj
Ljudska univerza. Naknadno smo zvedeli, da predavanje L. M. Škerjanca dne 7. t. m. ne bo v
prosvetni dvorani »Mladike«, temveč v prostorih Glasbene matice na Hrvatskem trgu. Začetek bo ob 20. Vsa druga predavanja pa bodo v »Mladiki«.
V Viiavi je 5. t. m. nenadoma umrla Beluhan Ivana roj. Svenšek. Ponoči ji je nenadoma postalo slabo, omahnila je in kmalu nato izdihnila. Stara je bila 44 let. Nnj v miru počival
Kaj je s smradom na živilskem trgu? Na Tyr-ševeni trgu strahovito smrdi iz kanalov. To povzroča zelo neprijeten občutek, posebno še, ker morajo biti v vodi razni odpadki, kakor n. pr. klor i. dr. V bližini je namreč kemična čistilnica in barvarna in od tam se dovaja voda v kanale, odkoder zaradi slabe kanalizacije počasi odteka. Zdravstvena oblast naj ukrene nekaj proti temu, kajti takšna higiena nikakor ni v skladu z nekaj metrov oddaljenim živilskim trgonj! Naš Ptuj mora postati privlačna točka za tujski promet I
Radio
Programi Radio Ljubljana: ,„..,
Sobota, 8. oktobra: 12 Plošča za ploščo veselo hiti, vsaka vam dobro voljo budi — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 PloSČR za ploščo veselo hiti, vnaka vam dobro voljo budi — 14 Napovedi — 18 Za dolopust (igrii Kadijski orkester) — 18.411 Zabavne oddnje v prihodnjem letu (g. prof. Niko Kuret) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Veliki gala večer za uvod v novo eezljo. Izbran pisan spored za vsakogar — 22 Napovedi, poročila —r 22.15 Za vesel konec (igra Kadijski orkester).
Nedelja, <). oktobru: 8 Cnjkovskij: Uvertura 1812 (plošče) — 8.20 Slovenske narodne posuli ob apremlje-vanju citer. Poje gdč. Štefka Korenčanova, spremlja g. Vilko Skok — 9 Napovedi, poročila — 9.1S Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15 Verski govor (dr. Ignacij Lenček) — 10.30 Dopoldanski koncert Kadij. orkestra — 11.30 Nagrajenci letošnje tekme harmonikarjev nn velesejmn — mladinska skupina — 13 Napovedi — 13.20 Koncert godbe 'Sloga« — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila za oktober in tržna poročila — 17.30 Prenos Rachovcga stilnega koncerta iz Kmnnika — 1S.30 Operetni nape.vi (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Državna obramba — 19..V) faikovsklj: Simfonija št. IV (plošče) - 20.30 Ter-eet Stritar poje — 21.10 Turoben spomin (koncert Kadilskega orkestra) — 22 Napovedi, poročila — 32.15 V oddih (igra Radij, orkestr).
Drugi programi:
Sobnta. S. oktobra: Belgrad: 20 Solisti ln Radij, orkester — Zagreb: 20.30 Iz ruskih oper, 21.30 Lahka glasba — Praga: 20.25 Opereta, 22.35 Salonski orkester — Sofija: 20.30 Pevski koncert, 21 Koncert sofijskega instrumentalnega kvinteta, 21.55 Koncert, 23.30 Ura za vso: Kadijski orkester in solisti — I arsava: 21 Radijski orkester: Strnussova opereta — fli/dimpr-Ha- 21.25 Cigani — Milan: 21 »Mnska«, lirična komedija — Pariz: 2.10 risan koncert, 23 Shaw: Pigmalion.
13
Ise von Stacb:
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Onierza.
Ko se je neki vojvoda zgrudil na lovu, mu je padla iz prsnega žepa švicarska knjižica ki je govorila o sramotnem trinoltvu farjev. Nek, zavrženi Italijan jo je prevel v jezik ki ga je ustvaril Bog v slajšem ritmu. Ko je neki pravoverni duhovnik slikal strašno sodbo, ki zadene krtvoverca na tem ali onem svetu, je neka zagrnjena dama stokala in premočila njuhalni robec s solzami kaznivega sočutja - take in druge sumljive dogodke je našteval gospod Teofil z živahnimi kretnjami. Felice je hvalil v srcu Boga, da m njemu — Felicu — izročil svete cerkve, katere sovražnikov ne bi on v svoji zaspani glavi gotovo nikoli prav spoznal. Občudoval,je pa gospoda Teofila nič manj zaradi njegove vneme. Neizmerno ga je celo prevzelo spoštovanje, ko je na koncu seje vstal ca-raffa in rekel navzočim s tistim vzvišenim žarom, ki ga da človeku duhovna strast:
»Pomislite, preden se razidemo, da smo mi postavljeni za čuvarje velike zadeve katoliške edinosti. Ni na zemlji morja in gorovja, ki bi moglo postaviti mejo vladi križa, ni naroda, ki bi se smel odtegniti vse obsegajoči cerkvi. Pomislite, moji prijatelji, da se ohrani ta enotnost, je treba skrajnega napora proti okuženim razkolnlkonu Nihče naj se ne poniža, da bi trpel ta tvor na belem telesu Kristusovem, ampak vsak naj gre zaradi najmanjšega suma nemudoma na delo, ne da bi se' oziral na kneze in prelate, če bi se skušali morda braniti s ščitom mogočneža. In preklet bodi. kdor nemarno vrši delo Gospodovo, kdor zadržuje svoj meč, da ne preliva krvi!«
Te besede je govoril kardinal z dvignjenimi rokami, z žarečim pogledom in s tresočim se glasom. Neka negotova piana bojazen je prevzela
vse, ki so poslušali, in je šele popustila, ko je Caraffa milo dodal:
»Kdor prizna, z njim se naj ravna s krot-kostjo in očetovskim usmiljenjem k
Ko sta se vračala tisti večer Ambrogio in Felice v samostan, je pravkar plaval lune prvi krajec v srebrnem vzduhu lastne svetlobe, se srečno pozibaval na rdečkastih večernih oblakih in zdelo se je, da odhaja v zračnem zamahu. Zakaj naj bi tudi kazal svojo milino svetu, ki sklanja razumne glave, namesto da bi vdano pogledal kvišku? Ah, že so oslepele Feliceve oči za jesenske lepote tega večera, že se je obrnil z zmučenim izrazom na" mladem obrazu k Ambrogiu in rekel:
»Brat, moja vest me toži. Živel sem, kot da je delo našega Gospoda Kristusa na zemlji končano. Kako naj obstanem pred njim, ki je obljubil, da bo izpljunil mlačne iz svojih ust?«
»Počasi,« ga tolaži Ambrogio; »eden sadi, drugi zaliva, tretji ruje plevel, končno dobe vsi pravično plačilo.«
•
Prihodnje dnf Je preživel Felice bolj vneto v verskem premišljevanju kot je imel do zdaj navado. Ko je ravno mislil, da je jasno spoznal rimsko inkvizicijo kot blagoslovljeno, potrebno, četudi težko napravo, ga je poslal prior iz Santa Maria sopra Minerva v palačo Colonnov (Colonna, slavna rimska rodovina, ki je živela večkrat v sovraštvu s papeži. Tukaj naj omenim samo Štefana, rojenega leta 1348, katerega sinova kardinal Giovanni in škof Giacomo sta podpirala Petrarca. Palazzo Colonna ob baziliki apostolov s krasnimi galerijami in vrtnimi nasadi je segala do vrha Kviri-nala) z naročilom, naj odda kneginji v bele roke v samostanu spisano razpravo »O veliki nemški hereziji«.
»Za utrditev katoliške vere,« je rekel prior, ki je bil njen spovednik, ko je smehljaje se zaprl oči in jih spet odprl, >in s pozdravom in očetovskim blagoslovom.*,
Proti večeru je korakal Felice z razburjenim srcem proti bližnjemu Kvirinalu; kajti pot h kneginji je bila zapeljiva in hkratu strašljiva. Zalo je zadrževal korak, čim bolj se je bližal palači, se ustavil od časa do časa in začel v knjižici listati in brati, da bi pomiril vznemirjenost in malo videl, kaj je vedel dominikanski brat tako strašnega povedati. Ker je bilo pisano v latinskem jeziku, je vedel, da tekmuje kneginja po učenosti z moškimi, toda spodbudno in hkrati priliznjeno posvetilo ga je poučilo, da želi tudi ženska biti oeščena zaradi svoje lepote.
Prehitro je bil Felice pred težko nalogo, da pride mimo trume služabnikov, da bi se rešil poslanstva. Toliko je že spoznal po kratkem občevanju s plemenitniki, da govore sami prijazno in vljudno, služabniki pa da bi neredko radi s svojo domišljavostjo in trdoto nadomestili, kolikor manjka onim neumne ošabnosti. Toda s trakovi okrašeni služabnik pri vhodu v palačo ga nikakor ni spirejel, kakor se je bal, kot meniha, ki liočo beračiti, ampak ga je vprašal brez vsiljive nad težnosti, če želi priti pred vojvodinjo, in ga oddal drugemu strežniku, dokler ga ni pripeljal tretji do praga in pred obličje najlepše žene v Rimu. Knjižica v njegovi roki je služinfad bolj prepričal« o pravici obiska pri vojvodinji v sprejemnlci, kakior je bilo njemu samemu ljubo; kajti prav rad bi se dal pred vstopom nekaj trenutkov za-držali i z obširnim pripovedovanjem, kaj je s knjigo.
Zdaj je stal pred OiQvanno Colonno in osupel je opazil tudi krog gospodov in dam, ki so bili vsi, kakor je takoj spoznal, zelo plemeniti, učeni in Ieipi. Vzelo mu je popolnoma besedo, kar je pa iinalo škodilo, ker mu je vojvodinja s prijaznim nasmeškom takoj vzela iz roke knjigo in vzkliknila: »To mi pošilja gotovo moj ljubi prior!« Nato se je obrnila h gostom, prebrala glasno naslov knjige in srčno posvetilo in šaljivo pripomnila: »Ali sem jaz sama med nami. ki potrebuje take lekcije od svojega spovednika?«
Vojvoda Ascanio je pustil, da je to vprašanje njegove soproge kot retorično razbrnelo po dvorani brez odgovora, in se obrnil ne brez ostrine k majhnemu grbastemu možičku, ki bi se čisto zgubil v bleščečem sedežu, če ne bi bile orlovske oči neprestano in od vsakega zahtevale njegovega mnenja o smešni prikazni.
»I>on Niccold,« nagovori vojvoda čudaško po-kveko, »dolžni ste, da nam pojasnite najnovejšo najdbe na zvezdnatem rimskem nebu.«
Felice je zapazil, da vojvoda ne ljubi verskega razgovora. Ker se je smatral za prenizkega, da bi stal v knežji palači kot kras ali nasprotje, je prosil, če se sme odstraniti. Toda Gio-vanna Colonna ni imela svojih sprejemov nikdar za bolj posrečene, kakor če je mogla najmanj podobne ljudi prisiliti, da merijo njen govor drug proti drugemu in njen pogled drug poleg drugega; zalo jo zahtevala, da se menih usede, in mignila služabniku, ki je takoj natočil novemu gostu kot zlato čislega vina iz vojvodine Palliano.
Don Niccolft je ljubil, da ga posluša vsa družba, kadar govori; zalo je počakal, da se je Felico usedel. Nato je na vojvodovo vprašanje odgovoril zopet z vprašanjem in posmehljivo:
»Rimsko zvezdnato nebo je raznovrstno,« pravi, »ko imamo nebo ženske lepote, nebo slovstva, nebo katoliške svetosti...«
»Don Niccol6,« ga prekine vojvoda, »nimam navade, da bi skrivali svoje mnenje z izbranimi podobami, vrh tega, resnonovih zvezd ženske lepote ne prezre moje hitro oko kakor ne morejo vzhajajoči pesniki uiti strokovnjaškemu pogledu uioje žene.«
»Vedno Še ostanejo skromni planeti svetosti,« se skrivnostno nasmehne grdoba, »pa tudi fa so da spoznati samo na tem zvezdnatem nebu, ki so boči nad nami vsemi.«
»Vedeti moraš, Ascanio,< se obrne Glovanna k soprogu, »da je don Niccold prejel zadnje po-svečenje in vstopil v papežko službo; zdaj išče neprestano pota novih ali prihodnjih svetnikov.c
NEGA LEPOTE
Šminkati se
treba znati!
Ali ni to največja umetnost žene? Predvsem je treba znati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šminke PASTEL boste našli, milostliva gospa, ono ni-anso, ki zares odgovarja Vaši polti. Svetle, nežne in baržunaste šminke FARDS PASTEL Vas bodo navdušile.
FARDS PASTEL
BOURJOIS
Parfumeur - Pariš
Zavarovalnica
»Jugoslavija«
išče za Ptuj in okolico podzastopnika s stalnimi prejemki v pomoč zastopniku v Ptuju. Ponudbe na »Jugoslavijo«:, zavarovalno družbo, Ljubljana, Tyrševa c. 15.
Modni salon za gospode in dame
LOMBAR ALOJZ
naznanja, da se je preselil v nov lokal na Celovški cesti st. 43, nasproti gostilne »Keršič«. Priporoča se za nadaljno cenjeno naklonjenost.
Lombar Alojz, Ljubljana VII, Celovška c.43
~rr>
Sprejem orodnicarjev
Uprava Zrakoplovno-tehniškcga zavoda v Kra-ljevu sprejme večje število orodničarjev.
Prošnje za sprejem dostaviti po pošti ali osebno. Višina dnevnic 6e bo določila po sposobnostih. Iz pisarne tehniškega oddelka Zrakoplovno-tehniškega zavoda v Kraljevu, T. št 4605. — 27. septembra 1938
Mali oglasi
V maltb oglasih velja vsaka beseda 1 din: teiiltoranjakl oglasi Z illn Debelo tiskane naslovne besede ie računajo dvojno. Najmanjši inesctk ta nia'1 oglas U din. f Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm vlaoka petltna vrstica po S din ■ Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti inamko.
puibodobe
Služkinja
poštena, vajena dela, dobi takoj službo. Ljubljana, Prule 8.	(b)
Dva šoferja
za tovorne avtomobile, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 15920. (b)
Radio-tehnika
ki je zmožen samostojnih popravil, sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov « pod »Celje« št. 15859. <b)
Mesarskega pomočnika
prekajevalca, sprejme takoj Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. Zglaslti se osebno.	(b)
Oskrbnika
za planinsko kočo »Aleksandrov dom« na Tre-beviču pri Sarajevu — sprejmemo. Ponudbe naj se pošljejo do 15. oktobra t. 1. na Društvo planinara v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 4, Drinska banovina.	<b)
Lesnega
mešetarja
izvrstnega, išče Damianl, Mllano. Italija, Via Brl-anza 31. - Dopise v nemškem ali Italijanskem jeziku.
1
Travnik
9000 m', na Barju, lepa. lega — po primerni ceni naprodaj. Naslov- v Upr. »Slov.« pod št. 15878. (p)
Stavbno parcelo
2200 m', ob Tržaški cesti v Mariboru, proda Oset, Orožnova 6.	(p)
Zahtevajte povsod naš listi
Veletrgovina išče
posojila ali finansijerja pod zelo ugodnimi pogoji.
Polno jamstvo na razpolago I
Ponudbe z navedbo glavnice na upravo »Slovenca« pod šifro wSigurna vloga" štev, 15.875.
+ Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni
Ludvik Andolšek
privatni uradnik
v Zagrebu v bolnišnici Usmiljenih sester po težki bolezni dne 6. oktobra ob 10, previden s tolažili sv. vere, v 38. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika bo prepeljano v Karlovac, kjer bo pogreb danes ob 16.
Rašica, Karlovac, Dunaj, dne 8. oktobra 1938.
Žalujoče rodbine Andolšek, Purkat, Glavan
Zahvala
za številne dokaze sočutja ob bridki izgubi našega ljubljenega
Nejneka
Posebna zahvala veljaj g. zdravnikom mariborske bolnišnice, ki so se trudili rešiti mlado življenje, prečastitim duhovnikom, posebno g. župniku za njegov tolažilni govor ob pre-ranem grobu, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na zadnji poti ter vsem, ki so nama ustno ali pismeno izrazili sožalje ali kakorkoli lajšali najino bolest v dneh ločitve od ljubljenega edinčka.
Vsem Bog plačajl
Slov. Bistrica, dne 7. oktobra 1938.
Dr. Černe Jernej in Matilda
Zaslužek
Postranski zaslužek
se nudi upokojencem in tudi marljivim ljudem, ki še niso mogli dobiti službe. - Ponudbe pošlji^ v upravo »Slov.« pod »Postranski zaslužek« 15828.
II
Vajenci
n
Dekle z meščansko šolo
se želi učiti za šiviljo pri solidni mojstrici pod dobrimi pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod 15851

Kam pa kam?
i
Vsi na vinsko trgatev
v soboto, dne 8. oktobra. Krvavice, portugalka. — Jože Kovač, Prisojna ul-
Na Kurešček
vozi avtobus v nedeljo, dne 9. oktobra ob 8 zj. izpred Mestnega doma. -Prijave telefon 36-98.
V nedeljo, 9. oktobra t.l.
gremo vsi na Govejek — Dom jugoslovanskih obrtnikov. Sveže domače krvavice, dobra kapljica ln jedila; prijazen Izlet ter razgledi.	„,;,
...,., -■ .. . ." -4' ki i!
Glasba
KLAVIRJI
planini, harmoniji STEINWAY & SONSj BLtJTHNER,-BOSENDORFER FORSTER, HOLZL,
MANBORG so nesporno najboljši fabrlkati na svetu -Dobite jih le pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7
Majhni obroki, nizka iz-posojevalnlna. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi.
Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzikalij ln strun.

BANČNO-KONI. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj Jn plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE.
bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije.
Objave
Naznanjam, da sem otvorll
skladišče furnirja
v St. Vidu nad Ljubljano.
Vlžmarje 51. Oglejte si pred nakupom mojo zalogo. SAMSA BORIS tovarna furnirja, Litija.
II > PfPVH)
Ilir H itll
Avtomobilske bloke
I z razpoko vam zanesljivo električno zavarl Furtan, Črnuče pri Ljubljani, (r)
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA
LJUBLJANA, Kopitarjeva 6
REG. Z. Z O. Z.
Prospekte, ilustracije, vabila, razglednice, diplome, letake, plakate, tiskovine za tujsko propagando, za urade, obrt in trgovino ter vse ostale tiskovine, bodisi v eno- ali
O
večbarvnem tisku, izvršene v knjigotisku, litografiji ali bakrotisku dobavlja v okusni opremi. — Izvršuje vse za ilustriranje tiskovin potrebne osnutke, predloge in klišeje
% %
<l|„ll' •H
O
Prodamo
Nepremočijive hubertuse
dežna plašče in obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14.
Smokve in rozine
na zalogi. - Veletrgovina južnega sadja, LJubljana, Teševa 48.	(1)
Jabolka ||
namizna, od 30 kg naprej pošilja po povzetju po 4 din kg posestvo »Grič«, p. Maribor.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
llova trgovina
IJnblJana - Trrieva cesta 3«
>4Ba»protl Gospodarske svtuo
Suhe slive
■bosanske, la., 10 kg 80 idln, 30 kg 200 din, 60 kg 1320 din - franko voznlna, n-azpošilja G. Drechsler, 'Tuzla.
Večjo množino cypres
1—3 m višine, proda po zelo ugodni cent Dolenc Fr., lesna industr., Skof-Ja Loka.	(1)
Kožuhovina
vseh vrst v veliki teblrl ln po ugodnih cenah pri Josip Dolenee, krznar -Sv. Petra cesta št 19. Telefon 22-62.	(1)
Zidava!
Kdor želi res solldtao In poceni zidati ali adaptl ratl svojo hišo-, naj se obrne na stavbno tvrdk.0 Marko Stuhec, Ljubljana, Detelova 5 (pri Sv. Krištofu).	(r)
Nagrobne spomenike
s starega pokopališča pri Sv. Krištofu dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar — pokopališče Sv. Križ — Ljubljana.	<1)
I039BI
ODDAJO:
Izletniško gostilno
sobe, živina, polje, oddam v najem aH na račun. - Ponudbe: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. (n)
ODDAJO:
Sobico v centru
oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15799. (s)
Dve opremljeni sobi
oddam štirim dijakom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15879.	(s)
\ -
>
o O
u> >
!ill> Ui
Z iu u Ui
Z

cp"

o
ii
Brez posebnega obvestila.
Najin prisrčno ljubljeni, zlati očka, soprog itd., gospod
Ivan Rogar
orožniški podporočnik v pokoju
naju je danes po krajši, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno.zapustil.	j......
Vsi, ki ste ga poznali, boste razumeli, kaj sva izgubili z njim. Ohranite mu lep spomini
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto, dne 8. t. m. ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožeia (Vi-dovdanska cesta) na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek, 10 okt. ob H8 pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 7. oktobra 1938.
Globoko žalujoči: Mira Rogar roj. Berger, soproga; \Krista Rogar, hčerka
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vesf, ida Je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, gospod
Jakob Srebotnik
sodni nadoiicial v pokoju
dne 6, oktobra po dolgi mučni bolezni, previden s tolažbo svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto ob 16 izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču v Ptuju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 10. oktobra ob 7 v mestni župnijski cerkvi v Ptuju. Ptuj, dne 7. oktobra 1938.
Frančiška Srebotnik, soproga; Rajmund, sin; Frančiška, hčerka
Dotrpela je naša ljubljena soproga, sestra, svakinja, gospa
Lojzka Cvar
roj. Krašovec
soproga privatnega uradnika
Pogreb predrage ranjke bo v nedeljo, dne 9. oktobra ob 4 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožeia na Vidov-danski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomini
Ljubljana, dne 7. oktobra 1938. Franjo Cvar, soprog — in ostalo sorodstvo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Centi*
Reka Mura nekdaj in sedaj
Veržej, 5. oktobra.
Letošnja spomladanska povodenj Mure je bila resen opomin vsem obmurskim krajem, kakor tudi oblasti, da bo treba končno vendar nekaj ukreniti.
Mura ima značaj hudournika. Pomladanski jug v planinah, deževje ali prelom oblakov v zgornjem toku nam pripravijo leto za letom povodnji. Mura je v zgornjem toku regulirana, zato nam v spodnjem delu nanaša prodec ter si tako zasipava strugo. Zaradi tega se vodovje razliva zmeraj na širje. Ne samo možno, temveč verjetno je, da si bo Mura pri kaki večji povodnji utrla novo strugo. Saj je minilo komaj štiri sto let, kar je tekla tik ob cerkvi v Križevcih ter so ostali takrat Križevci na murskem otoku. Danes teče štiri kilometre vstran. Ko so v šestnajstem stoletju ogrski velikaši na svoji strani napravili ogromne nasipe, da bi svojo posest zavarovali pred poplavami, se je obrnila Mura na Štajersko. Njeni deroči valovi so iz-podkopali rodovitna polja med Moto in Staro vasjo, izginili sta vasi Pirovci in Pipovci ter del Vučje vasi. Prebivalci so se preselili v svoje .viničarije v Zasadih. Pozneje je Mura spet to novo strugo zasula. Prejšnja bogata polja so danes pašniki in prod pri Hrastju. Pred komaj tri sto leti je Mura ogrožala cesto med Krapjem in Sp. Moto. Preložiti so Jo morali v velikem loku mimo Cvena. Zgodovina se ponavlja in tako se vsak čas lahko zgodi, da Mura spremeni svojo strugo ter jo ubere po sredini Murskega polja. Zato bi se moral njen tok uravnati ter z nasipi zavarovati. Na ogrski strani so velikaši delali jezove, da ubranijo svojo last pred valovi Mure, so pa s tem povzročali ogromno škodo naši strani. Saj so bile cele bitke ob Muri.
Šele za časa Marije Terezije se je začelo smotrno delo na in ob Muri. Iz teh časov še vidimo posamezne dele obrambnih nasipov pri Veržeju in na Krapju. Doba francoskih vojn je delo ustavila, naprave so začele razpadati. Šele sredi sedem-
desetih let prejšnjega stoletja je avstrijska vlada pokrenila dela za temeljito regulacijo Mure od Gradca do izliva. Po načrtu bi naj bila dela dovršena do leta 1895. Kakor pač vsako javno delo, tudi to ni bilo izvršeno po programu. Do svetovne vojne so krpali in krpali, med vojno je delo počivalo. Tako je Jugoslavija dobila med drugo ne-všečno dediščino tudi nedokončana dela na Muri. Z malenkostnimi krediti se je delo nadaljevalo, nekaj več se je delalo, ko smo imeli pokrajinsko oblast v Mariboru. Pri sedanjem načinu regulacijskih del lahko čakamo na dokončno regulacijo še mnogo let.
Takoj po letošnji 6pomladni poplavi smo so začeli pogovarjati, da bo treba z obširno akcijo pospešiti regulacijska dela. Po dolgem premišljevanju se je občina obrnila s posebno okrožnico na vsa tri naša okr. načelstva in na vse obmurske občine ter jih zaprosila za njihovo mnenje. Medtem se je določilo štirimilijardno državno investicijsko posojilo, izšla je uredba o melioracijskem skladu, ki je postavila vso zadevo na nov temelj. Na taboru v Črensovcih je bil g. ban v prijetnem položaju, da je povedal, da dobimo za dela na Muri od države nekaj nad 4,000.000 din v šestih letih. Tudi če bi se ves prispevek države porabil za dela na notranjem delu Mure, je daleč prene-znaten, da bi se ž njim izvršila kaka pomembnejša dela. Prispevek države se bo moral vsekakor zvišati in to znatno, če se hoče regulacija v dogled-nem času dovršiti. Naši obmejni okraji so bili vsa leta zapostavljeni. Zato je naša zahteva po dovolj-nem kreditu za regulacijo Mure več kot upravičena. S temeljito regulacijo Mure bo odpravljena vsakoletna poplavna škoda, pri delih bodo prišli naši delavci do kruha, katerega morajo sedaj iskati po tujini. Takrat bomo tudi mi v prijetnem položaju, da bomo lahko rekli: Naše obmejno ljudstvo je zadovoljno, država, ustvarila si si z zadovoljnim narodom boljšo obrambno linijo, kot je Maginotova.
Velikanski požar v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu
Zgorelo je veliko gospodarsko poslopje ondotnega župnišča. — Požigalec
je prijet
Slovenj Gradec, 6. oktobra.
Mailo je menda med Slovenci Zemljanov, katerim bi ne bilo znano župnišče v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu z mogočnim gospodarskim poslopjem. Stotinam brezposelnih je to župnišče zatočišče v zimi in poleti, kjer so dobili prenočišče, toplo večerjo in zajtrk.
Nocoj pa je to župnišče postalo žrtev požara. Zgorelo je mogočno gospodarsko poslopje, ki je bilo 42 m dolgo in 12 im široko. Spodaj so bili lepo urejeni veliki hlevi, shrambe in soba za hlapce, zgoraj je bil velik skedenj, shramba za žito in obsežni prostori za krmo. Če bi danes gradili tako poslopje, bi stalo najmainj 5 do 600.000 din. Še letošnjo pomlad je bilo ostrešje popravljeno.
Okrog tri četrt na sedem zvečer se je nenadoma oglasil klic: »V župnišču v Starem trgu gori!« Zapeli so gasilski rogi »Na pomoč!«, zvonovi so se oglasili in vse je drvelo v Stari trg, kjer je bilo vse gospodarsko poslopje v enem samem plamenu. Zakaj v poslopju je bilo polno suhe krme, sena, otave, detelje in slaihe 2a 45 velikih voz, povprečno po 12 metrskih stotov, kar pomeni, da je bilo vsega skupaj'najmanj 540 metrskih stotov različne krme, da ne omenimo še žita, različnega orodja in strojev. Vsa škoda znaša nad 200.000 din. Zavarovano pa je bilo pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 98.000 din, in sicer poslopje za 60.000 din, krma, žito stroji, orodje pa za 38.000 din.
Kako je nastal požar? Nenadoma! Delavec Gros Karel se je vračal domov čez polje pod župniščem. Ta je pripovedoval, da se je nenadoma pokadilo i/pod strehe, zatem se je po kratikem presledku na skednju posvetilo, nato pa je pri vratih na spodnji strani skednja proti cesti in istočasno na zgornji strani, kjeT so vrata za uvoz, bušil ogromen plamen na prosto in na mah je bilo vse poslopje v plamenu. Drugi pa pripovedujejo, da so videli samo gost dim, potem pa naenkrat vse v plamenu. Domači pa sploh tega opazili niso. G. župnik Horvat Štefan je bil v pisarni in ni opazil, da poslopje gori, šele na kričanje zgoraj omenjenega delavca, ki je začel klicati na pomoč, je g. župnik opazil, kakšna nesreča je zadela župnišče.
V trenutku, ko je izbruhnili požar, so bili hlapci v hlevu pri krmljenju živine, služkinja pa pri molži. Medtem je en hlapec šel iz hleva po opravkih ter je skoraj istočasno opazil velikanski plamen, ki je bruhal iz poslopja na zgornji strani. Slišal je klicanje delavca Grosa in začel tudi on klicati na pomoč. V tem pa je prihitelo že nekaj ljudi, da so z največjo težavo rešili živino na prosto ter nekaj voz, kar je bilo v hlevu in v uti za hlevom.
Na pomoč je naprej prihitela gasilska četa Stari trg, ki je prva stopila v akcijo, a so ji v začetku nagajale cevi, vendar je biia ta napaka hitro odstranjena, takoj nato je prispela gasilska četa Slovenj Gradec, ki je tudi hitro stopila v akcijo, in naposled še gasilska četa Šmartno, vse tiri z motorkami. Prvi dve 6,*ti sta namestili brizgalne ob potoku Suhodolnica, ca. 800 m od
pogorišča, četa Šmartno pa k vaškemu vodnjaku. Dočim sta se prvi dve četi omejili na gašenje gorečega poslopja in župnišča, ki je bilo v nevarnosti, je četa Šmartno potegnila cevi čez hrib in se omejila na cerkev. Župnišče je krito s skodlami in je ogromni plamen bruhal svoje ogorke na vse strani, tako tudi proti župnišču, dočim je veter vlekel proti cerkvi, zaradi česar je bilo treba cerkev zavarovati. Na kraj požara je prihitelo veliko ljudi in Starega trga in Slo-venjega Gradca ter celo iz Šmartna, saj je požar, ki je bruhal kakor ognjenik, razsvetljeval vso Mislinjsko dolino. Nebo je bilo razsvetljeno kakor podnevi.
Požar, ki je trajal nekaj ur, je uničil vse gorljive dele popolnoma. Le notranjščina hleva, ki je močno obokan, je ostala precej nepoškodovana. Drugače pa štrli v zrak samo golo zidov je. Sicer pa požar sedaj pozno ponoči, ko to
gišemo, v omejeni obliki še traja. Gasilski četi lovenj Gradec in Šmartno sta prenehali z delom, dočim četa Stari trg še deluje ter bo ostala na pogorišču vso noč in bo imela polne roke dela. Poleg hleva je 'bilo zloženih tudi približno 10 kub. metrov drv, ki so tudi zgorele do zadnjega. Na kraju požara je bilo vse tukajšnje orožništvo ter okrajni načelnik g. dr. Hrašovec.
Orožništvo je prijelo nekega pijanega brezposelnega tujca iz krške okolice, ki je močno osumljen, da je povzročil požar. Več očividcev pripoveduje, da so videli tik pred požarom tega moškega s kapo na glavi teči od župnišča čez polje proti mestu, pozneje pa se je pojavil na kraju požara s klobukom na glavi, ki ga je zamenjal za kapo svojemu tovarišu, in so ga do-tične osebe spoznale za pravega. Orožništvo je tujca aretiralo in ga odvedlo v zapor. Njegovo vedenje je sumljivo ter je orožništvo močno prepričano, da ima v rokah pravega krivca.
Licitacija za novi paviljon na Golniku
Ljubljana, 7. oktobra.
»Slovenec« je že poročal, da bo še letos zgrajeno v zdravilišču na Golniku novo ra-z-sežno poslopje, za katerega je dala denarna sredstva oblastna uprava bolniških fondov za državno prometno osebje. Vsi načrti so že pripravljeni in danes bo tudi že prva licitacija za gradbena dela, ki obsegajo prizidek zdravilišča samega, zvezno poslopje in novi bolniški paviljon, ki bo imel prostora za 60 bolnikov. Ta licitacija je pomembna zaradi tega, ker je pri njej vpeljan nov način licitira.nja. Podjetniki, ki so se zanimali za to gradbeno delo, so dobili potrebne načrte in proračune, v katerih cene niso bile vstavljene, tako da morajo gradbene stroške prekalkulirati sami in glede na to staviti svojo ponudbo. Dosedanja praksa zbi-janja cen s popusti je bila sicer v marsičem ugodna, je pa na drugi strani v veliki meri zavajala deloma tudi v nesolidnost. Ker se je za zgraditev novega paviljona, prizidka in zveznega poslopja zanimalo lepo število gradbenih podjetij, prav lahko pričakujemo, da bo licitacija uspela. S tem bo dana možnost, da se gradbena dela začnejo še to jesen.
Regulacija hudournika Suhe končana
Rečica ob Savinji, 6. oktobra.
Lansko leto je pričela banovina regulirati hudournik Suho v Kokarjih. Vsa potrebna dela, ki so trajala 12 mesecev, so se izvršila pod vodstvom inž. Funkla in poslovodje Melana.
Celotni proračun je znašal prvotno 300.000 dinarjev. Zaradi nekaterih del, ki niso bila v začetku predvidena, pa se je proračun prekoračil za 15.000 din.
Regulacija se je pričela v gornjem koncu vasi in gre sedaj odtok vode po 370 m dolgem kanalu v Dreto. Poleg tega je narejenih za zaustavitev materiala še 6 močnih zidnih pregrad.
Skozi vso to dobo je bilo pri tem delu zaposlenih povprečno 20 delavcev domačinov, katerih dnevna mezda je znašala na osebo po 28 dinarjev. Interesenti so k celokupnim stroškom prispevali le 9%, a še to so iz večine vsi odslužili z dovozom in odvozom materiala. Vsota, ki se je delavcem na mezdah izplačala, odnosno ki so jo kmetje z vožnjo odslužili, je narasla v lepo številko 170.000 dinarjev. Nič čudnega ni, če so prebivalci vasi Kokarje banski upravi iz 6rca hvaležni za to pre-potrebno delo.
Spomladi pa nameravajo regulirati potok Rečic^ ki teče skozi trg Rečico.
pUHEfli
& Ulilcr in kmruL •
>>

- j-* ■ - ^--i:. ' /' " ~ : "......c
S pogreba mons. dr. J. Debevca. Krsto s truplom rajnega gospoda neso iz cerkve sv. Petra.
Posledice konkurza Ilirske rud. družbe na Prevaljah
Z ozirom na popravek članka »Posledice konkurza Ilirske rudarske družbe na Prevaljah« po dr. Dušanu Senčarju, javnemu notarju na Prevaljah v št. 222 nam Ivan Flasch-berger, bivši ravnatelj Ilirske rudarske družbe na Prevaljah, ker stvar zanima celokupno javnost, pošilja to le pojasnilo, za katero g. Flaschenberger prevzema vso odgovornost:
Prevalje, 28. sept. Dopis, katerega je prinesel »Slovenec« v stvari Ilirske rudarske družbe v bistvu popolnoma odgovarja resnici, v formelnem oziru pa je netočen, ker ga ni pisal jurist in točen poznavalec dejanskega stanu.
Proti dr. Senčarju in Karlu Sedeju tečejo od decembra 1936 kazenske poizvedbe in sicer proti Karlu Sedeju zaradi zločinstva zoper pravosodje po § 144/1 k. z. in proti dr. Dušanu Senčarju pa zaradi zlyočinstva zoper pravosodje po §§ 34, 144/1 k. z. in zaradi prestopkov po ' 386/1, 309/11 in 214/11 k. z.
-7* Lr3 - ^ - 'V
wyT > f * '« v«V~ ^ *
A ... » i —* A t i J^ , A A*« V
N f ' A
' t 1 VVp
Nova gledališka skladišča v Ljubljani
»Slovenec« je že poročal, da bodo še letos začeli graditi na veliki trati med Bleiweisovo cesto in železnico ter ob vhodu v Tivolski park lepo in razsežino poslopje moderne galerije v Ljubljani. S tem pa je bilo tudi odločeno, da se bo morala umakniti gledališka slikama, ki stoji na tej parceli ob Knafljevi ulici. Tehnični oddelek banske uprave je sedaj dokončal načrte za novo gledališko kulisarno in slikamo, in g. ban dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte in proračune ter odločil, naj se licitacija za prva gradl>ena dela razpiše v skrajšanem roku 15 dni. Za zgraditev moderne galerije pa je tehnični oddelek tudi že pozval podjetnike, naj glede na načrte in proračune stavijo svoje ponudbe, tako da bo tudi zgraditev moderne galerije v najkrajšem času prevzel domač podjetnik, ki bo stavil ugodne pogoje.
Nova gledališka slikama s skladišči za kulise in obleke bo stala na dvorišču banovinske hiše na Bleiweisovi cesti št. 13. Zgrajena bo
Meho se je oženil, žene pa še videl ni
Zagrebški listi pripovedujejo tole mično zgodbo z zagrebške policije, ki dokazuje, kako pre-frigano hočejo nemške Judinje postati jugoslovanske državljanke ter tako reševati svoje premoženje. Ta primer najbolj nazorno kaže, zakaj je bila izdana prepoved, da muslimanska šerijat-ska sodišča ne smejo več sklepati zakonskih zvez med muslimani, ki 60 naši državljani, in med nemškimi Judinjami.
Dne 6. oktcubra je bil na zagrebško policijo klican 25 let stari Meho Šabanovič, da policiji razloži, kako in kaj je z njegovo ženitvijo. Meho Šabanovič se je bil namreč oženil. Svoje žene pa ta ženin še nikdar ni videl, tudi pri poroki ne. Stvar se je namreč taka lef>o dogajala, kakor je sedaj povedal nesrečni ženin:
Meho je siromak in nr čuda, da je mislil, kako bi prišel do kakega denarja. Slišal pa je, če 6c oženi s kako inozemko, ki želi postati naša državljanka, da bo dobil za to bogata nagrado. Da bi bil bolje poučen o tej zadevi, je stopil k nekemu zagrebškemu odvetniku, ki ga je pobaral, kako in kaj je s to rečjo. Odvetnik mu je vse potrdil, obenem pa ga je pavabil, naj se poroči z njegovo klientinjo, ki živi na Dunaju. Meho je bil kajpada takoj za to, samo 5000 dinarjev je hotel izbiti iz te zadeve. Odvetnik pa o 5000 dinarjih ni hotel nič slišati, ampak je ponujal le 1500 din. Najbrž je imel takih ponudnikov na pretek. Tako sta barantala in 6e nazadnje pobotala za 1500
dinarjev, katere dobi Meho, če vzame v zakon neznano mu dunajsko Judinjo.
In Meho je šel k poroki, Ker pa je Meho musliman, po muslimanski postavi neveste ne sme biti pri poroki. Tako se je Meho »po,ročil« kar pred pričami brez neveste. Tistih 1500 din pa je dobil v roke šele potem, ko je tudi pred pričami in notarjem podpisal izjavo, da se da od svoje »žene« ločiti. To vse je Meha kar gladko naredil, da je dobil tisti denar. Sele pozneje se mu je posvetilo v glavi, da bi bil mogel več zaslužiti. Ker mož nima ne službe niti svojega stanovanja, se mu je zazdelo, da bi bilo kar prijetno, ko bi bil po,ročen s kako bogato Judinjo, da bi imel vsega dovolj. Vse to je pripovedoval svojim tovarišem, ki so tudi brezposelni. In tako so kmalu vsi zagrebški brezposelni govorili o tej zadevi. Ni čuda, da je vse to slišala tudi policija, ki je zaradi tega Meha povabila, naj še njej pove, kako in kaj.
Ko je bil Meho klican na policijo, je bil tam ves vesel, ko so ga začeli a tem spraševati. Dejal je gospodom: »Kajpada ni v redu, če pa svoje žene niti ne poznam.« Zastopnik Mehove »žene«, ki je bil tudi klican na policijo, pa je povedal, da je bilo Mehu znano, da ba moTal podpisati izjavo za ločitev, zaradi česar nima nobene pravice več govoriti. Rade volje je podpisal ločitveno izjavo. Če je tako, se bo Meha seveda pod nosom obrisal. Skoda, da listi ne povedo, kdo je ti«ti zagrebški odvetnik, ki sklepa take zakone.
postopoma in bodo letošnja gradbena dela zahtevala okrog 640 000 din. S temi sredstvi bodo na dvorišču zgradili glavno poslopje v surovem, vendar tako, da bo skladišče za kulise za silo uporabno že takoj. Hkrati pa bodo začasno prestavili sedanje lesene barake ob Knafljevi ulici na to dvorišče, kjer bodo stale na mestu bodočega prizidka h glavni stavbi. Ta prizidek bo namreč dograjen šele drugo leto. V teh lesenih barakah bosta začasno dobili prostor gledališka mizama in slikama, dokler ne bo glavno poslopje dograjeno v toliko, da se bosia lahko vselili. V drugem gradbenem letu bo treba še 580.000 din za dograditev glavne stavbe, nakar bodo zasilne lesene barake odstranili in na tem mestu zgradili prizidek k glavnemu poslopju, v katerem bodo stanovanja, skladišča in pisarne. V tretjem letu pa bodo dodelali še zadnje malenkosti na prizidku, kar bo stalo okrog 40.000 din. V celoti bo nova gledališka slikama in kulisama stala 1,275.000 din.
Novo poslopje bo enonadstropno in bo imelo v pritličju visoka in razsežna skladišča za kulise. V prvem nadstropju pa bo na eni strani slikama, na drugi strani pa bodo razne delavnice, garderobe itd. Glavno poslopje bo dokaj veliko in bo merila ena stranica stavbe okrog 30 m, druga stranica pa okrog 23 m. Zgraditev skladišč in slikarne bo omogočila banska uprava s posojilom. Na ta način bosta obe naši gledališči, ki sta se doslej hudo borili s pomanjkanjem prostora, pridobili lepa skladišča in delavnice, za kar se banovina tudi ni ustrašila velikih žrtev.

Včeraj je obhajala svojo 100 letnico
V Samoboru na Hrvaškem živi sama zase in ločena od hrupnega sveta gospa Irma pl. Hirling, ki se je rodila v Varaždinu dne 7. oktobra leta 1838, torej je bila včeraj 100 let stara. Kat dekle se je poročila z avstrijskim stotnikom pl. Hirlin-gom, ki je bil glavni intendant avstrijske armade ob okupaciji Bosne. Nekaj časa sla z možem živela v Zagrebu in tudi na Dunaju, dokler se nazadnje nista preselila v Samobor, odkoder je dama njena rodovina po materini strani.
Po svetovni vojski, ko je postala vdova, bi bila gaspa morala postati romunska državljanka, kakoT bi bil postal tudi njen mož. Ona pa je hotela ostati v svoji hrvaški domovini. Sto let stara gospa je še vedra in krepka. Pred dvema letoma je ie hodila ni »prehod. «edaj pa ne more več. Pač pa se sprehaja po vrtu, igra rada karte in prebira časopisa,
,v> « i a <. , - V/ j t M	\ * .	i v" ln
- f"«. t,-) T<r/i
'i ii A A >. < * A _ i . . .11 i '
Res je, da je cenilna komisija, katere predsednik je bil dr. Senčar kot sodni poverjenik in cenilca Sedej Karol, bivši uradnik Ilirske rudarske družbe, ki pred tem ni bil nikdar sodni cenilec in posestnik Kralj Matevž, cenila nepremičnine Ilirske rudarske družbe in sicer 184 ha njiv. travnikov, pašnikov, stavbenih parcel in ležarin-skih prostorov ter 224 ha gozdnega zemljišča z mlajem do 15 cm premera v višini prs ter ca 30.000 m' lesa nad 15 cm ter 65 hiš s ca 30 postranskimi poslopji z zneskom 2,584.434 din.
m2 stavbenih parcel, njiv itd. je bil cenjen povprečno ca 35 par (trideset pet par).
m2 gozdnega zemljišča z mlajem do 15 cm ca 5 par (pet p a r).
m3 lesa nad 15 cm pa ca 13.28 din (trinajst dinarjev osem in dvajset par).
Hiše in stavbe, v katere je bilo investiranega za popravila od leta 1924 do 1934 ca 1,500.000 din, pa ca 1,315.000 din, torej manj, kot je bilo investiranega.
Iste nepremičnine z agrarno klavzulo pa so bile cenjene po petih strokovnjakih, inžinerjih, stavbenikih, gozdarjih in ekonomih pod predsedstvom dr. Senčarja kot sodnega poverjenika o priliki zapuščinske razprave z zneskom ca 10,103.000 din po vrednosti v letu 1921, ko je bila vrednost dinarja za ca 100% višja.
Dr. Senčar je izjavil na sodni zapisnik, da pod to cenitev ne more iti in so mu bili tudi od tega zneska odmerjeni stroški.
Vrednost nepremičnin v razparcelaciji ob času cenitve je bila visoko nad 15,000.000 din.
Res je imela Ilirska rudarska družba nepremičnine in rudnik v letu 1925. prodane nekemu Zandonattiju v Gorici z vsemi bremeni in omejitvami za 210.000 dolarjev, kar znaša 12,600.000 dnarjev pod konvencionalno globo 100.000 din.
Po dr. Senčarju zatrjevana cenitev po občinski komisiji na licu mesta se sploh ni vršila. V spisu St 4/35 je bila javljena samo bilančna vrednost 2,166.200 din, v priloženi spomenici pa se je konkurzno sodišče ojiozorilo na cenitev iz leta 1923, ki je znašala nad 10 milijonov din.
Dolžnost dr. Senčarja je bila cenitev po izvršilnem redu kontrolirati, ker nosi on po zakonu za pravilnost cenitve vso odgovornost. Sodbo, ali je bila ta cenitev pravilna si vsakdo na podlagi teh podatkov lahko sam ustvari.
Dr. Senčar, sodni poverjenik, Sedej Karel, cenilec in kompanjon Veržun Ivan so kupili, kakor je to razvidno izdražbenega zapisnika J 594/35 in sicer 225 ha zemljišča, ca 27.000 m® lesa nad 15 cm ter 28 raznih stavb za ceno ca 1,282.000 dinarjev, torej več kot polovico vsega posestva ter skoraj tri četrtine lesa. Ta nakup je podeljen na vsakega ca 'A.
Les sam je danes vreden ca 3,000.000 din, ob času cenitve pa je bila vrednost lesa ca 1 milijon 800.000 din.
Na javni dražbi lahko vsakdo kupi. Le sodni poverjenik in cenilec Sedej ne bi smela nastopiti kot kupca, kar jo v zakonu utemeljeno.
Cenitev mora biti pravilna, ker zakon dovoljuje, da se proda hiša za polovično ceno, nepremičnine pa za dvetretinsko ceno. Pod to znižanje pi se ne sme iti. Javna dražba ščiti dolžnika s pravo cenitvijo, in le pri tej cenitvi sme z-gubiti 50 odnosno 25%.
S tem postopkom so oškodovani predvsem domači upnik:.
Podatki so točni iz spisov in za nje odgovarjam. Ostalo podatke, zlasti glede zakulisja cele zadeve pa bom po potrebi stavil na razpolago.
Polzela
Naše Katoliško prosvetno društvo bo ponovilo v nedeljo, dne 9. oktobra, ob 3. popoldne pretresljivo zgodovinsko igro »Ren Hur« v devetih dejanjih. Kakor se je videlo pretekio nedeljo, so vloge v dobrih rokah in so bile vse zelo dobro podan«.
Ljubljanske vesti
Blagoslov cerkve sv. Male Terezije na Kodeljevem
bo opravljena po sledečem sporedu:
V	soboto, 8. oktobra ob 7 zvečer: slovesno zvonjenje po zvočniku; otvoritvena prireditev na dvorišču v Mladinskem domu; rimska procesija od Mladinskega doma do karmeličanske cerkve ua Selu ; govor, pete litanije in blagoslov.
V	nedeljo, 9. oktobra ob pol 10 dopoldne: sprejem g. škofa pred cerkvijo; blagoslovitev svetišča; govor, sv. maša z ljudskim petjem ob spreinljevanju orkestra. — Ob 3 popoldne: govor; darovanje za novo svetišče; pete litanije in slovesni blagoslov. Po blagoslovu slavnostna akademija v veliki kinodvorani.
Vodstvo salezijanskega Mladinskega doma naproša vse hišne posestnike na Kodeljevem, da ob tem pomembnem dogodku za naš del mesta izobesijo zastave.
Bakle za večerno procesijo se dobe za mal denar pri vhodu v Mladinski dom. Takoj po sv. maši g. škofa bo še ena maša za žive in mrtve dobrotnike nove cerkve, in darovanje.
Blagoslovitve rož po popoldanski službi božji, kakor je bilo v letakih naznanjeno, ne bo.
V	primeru slabega vremena odpade večerna prireditev na prostem in procesija, pač pa bo v kapelici Mladinskega doma samo govor, pete litanije in blagoslov.
Pocenjen kruh v Ljubljani in drugod
Ljubljana, 2. oktobra.
Mestno tržno nadzorstvo je izdalo danes cenik glede krušnih cen. Ta cenik bo objavljen jutri v vseh pekarnah in bodo pekarnarji morali te cenike upoštevati. V ponedeljek 3. oktobra se je zbrala posebna anketa zastopnikov tržnega nadzorstva in zastopnikov Združenja pekovskih mojstrov na tržnem uradu, kjer so obravnavali znižanje cen kruha. Končni sklep je bil, da se cene določijo naslednje:
Beli kruh: 1 kg 4.25 din, 94 dkg 4 din, 47 dkg 2 din, 23 dkg 1 din.
Polbeli kruh: 1 kg 3.90 din, 1.02 kg 4 din, 51 dkg 2 din, 25.50 dkg 1 din.
Črni kruh: 1 kg 3.70 din, 1.08 kg 4 din, žem-lje komad 0.50 din. Pecivo 0.50 din komad. Drob-tine 9 din kg. Peka kruha strankam po vsebini od 2—3 din.
Združenje pekovskih mojstrov, ki je poslalo na anketo v ponedeljek svoje zastopnike, je izjavilo, da bo določeni cenik razposlalo tudi vsem pekovskim mojstrom na deželi, ki se ga bodo morali obvezno držati. Cene kruhu so ostale od 5. avgusta nespremenjene, cene moki pa so se v zadnjem času znižale in zato je tržno nadzorstvo uradno kot nadzorna oblast sklicalo to anketo, da uredi pocenitev kruha.
Grafiki nastopajo
Grafična organizacija obhaja letos v mesecu oktobru in novembru sedemdesetletni jubilej svojega obstanka. Grafično delavstvo bo priredilo v raznih Jij-ajih, Slovenije jubilejnq prireditve, na katerih bo pokazalo svoje humanitarno in kulturno delovanje.
V okviru teho proslav bo v Ljubljani dne 9. oktobra ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani jubilejni koncert, ki zasluži pozornost prav vse javnosti. Na njem bodo nastopili moški zbor ljubljanske in maril>orske »Grafike«, nadalje grafični salonski orkester iz Ljubljane in grafični orkester mandolinistov in kitaristov iz Zagreba. Koncert bo prava revija glasbenega dela in bo nedvomno pomenil velik kulturni dogodek, ki bo imel z glasbenega stališča posebno vrednost.
Zbor ljubljanske pevske »Grafike« je znan kot prvorazreden kvaliteten zbor, ki je že večkrat zavzel prva mesta med moškimi pevskimi zbori. Znan je zlasti po svojih številnih turnejah, ki jih je imel v državi in v najrazličnejših krajih v inozemstvu. Na tem koncertu bodo nastopili prvikrat v Ljubljani grafični mandolinisti in kitarist iz Zagreba, ki so širom države znani kot najboljši tovrstni orkester. Na koncertu tudi nastopi zbor grafikov iz Maribora, priznan kot edn najboljših tamkajšnjih pevskih zborov. Posebnost koncerta pa bo nedvomno nastop salonskega orkestra ljubljanskih grafikov, ki je že večkrat uspešno nastopil.
Koncert grafičnega delavstva bo pokazal vsej javnosti, kaj zmore grafična organizacija iti koliko so doprinesli njeni člani k napredku slovenske glasbe in kulture. Velika udeležba na koncertu naj bo dokaz, da zna slovenska javnost ceniti sadove sedemdesetletnega dela naših črnih umetnikov.
Ker je koncert namenjen prav vsem slojem, je vstopnina tako nizka, da je udeležba vsakomur omogočena. Sedeži so po 10, 8, 6 din, stojišča po 4 din. Vstopnice so pri blagajni na razpolago.
Če želiš res izborno portugalko in sladek moSt piti, moraš v gostilno Falmošter priti.
Ljubljana. Sv. Petra nasip St. 5
Sprejemajo se abonenti na dobro hrano.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 pred odhodom turistovskih vlakov.
1 Štajerska dekleta bodo nastopila v Ljubljani v nedeljo. V frančiškanski dvorani bodo igrale igro »Dve materi«, vmes pa pele. Zanimiv dan bo v nedeljo popoldne in zvečer za vse obiskovalce v frančiškanski dvorani, ko bodo ljubljansko občinstvo štajerske Slovenke iz okolice mesta Maribo,ra razveseljevale in kratkočasile s petjem med igro in ob klavirju. Na svidenje ob štirih in pol osmih! »Preljubo veselje, oj kje si doma!«
1 Mestno nedeljsko zdravniško službo od sobote ob 20 do ponedeljka ob 8 ima mestni zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica 7, tel. 36-41.
1 Mestna plinarna sporoča, da bo plin v nedeljo 9. oktobra ia38 od 6 zjutraj do 12 na Linhartovi in TyrSevi cesti od Sv. Krištofa do Her-bersteinove ulice zaprt. Stranke se opozarjajo, da v teni času plinskih pipic ne odpirajo In da ostanejo' vse pipice tudi za prižigalne plamenčke zaprte. _ Ravnateljstvo mestne plinarne.
I šmartinsko cesto popravljajo, šniurtiiisku cesta je bila dolgo časa v slabem stanju. To stanje pn se je še poslabšalo, ko so gradili tramvaj in je bila cesta temeljito razrita. Tako je moral celo pogreb pokojnega dr. Josipa De-bevca iti po velikem ovinku, po vzporedni cesti, ki vodi v Šmartno. Cesto, ki vodi na pokopali-
šče, pa sedaj temeljito popravljajo. Za podlago nalagajo debelejše kamenje, ki ga tlači parni valjar. To kumonje bodo posuli s peskom. Do Vseli svetili bo cesta nedvomno dovršena, tako da bodo mogle velike množice ljudi, ki bodo šle na pokopališče, iti po lepi cesti, v kolitkor se seveda ne bodo peljale s trumvajem ali z avto-
1 Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani
ima v torek 11. t. m. ob 8 zvečer skioptično predavanje »Bela opojnost, Slovenija — raj smučarjev«. Ob krasnih skioptičnih slikah predava Ante Gnidovec. Vstopnice po 2 in 3 din v pisarni Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust.
1 Namesto venca na grob pokojnega msgr. dr. Jožeta Debevca so darovali za Vincencijevo konferenco Srca Jezusovega: g. prelat dr. M. Slavlč, ga. Hilda Sušnikova in Kršč. žensko društvo, vsak po 100 din. Dalje je darovalo isto društvo še 100 dinarjev namesto venca na grob pokojnega policijskega nadzornika g. Štefana Goričana.
1 Prosvetna zveza sporoča, da bodo njeni prostori od sobote od 12 do ponedeljka do 2 zaprti zaradi popravljanja peči in snaženja prostorov. Ljubitelji lepih knjig in društveniki naj opravijo svoje obiske v soboto dopoldne.
1 Gostovanje štajerskih igralk. V nedeljo, dne 9 oktobra bodo v frančiškanski dvorani gostovala dekleta prosvetnega društva iz Sp. Polsikave pri Pragerskem z igro »Dve nevesti«, ki je polna pevskih in glasbenih vložkov. Igro bodo uprizorile popoldne ob štirih in zvečer ob pol osmih. Vabljeni!
1 Nevaren padec z drevesa. V ljubljansko
bolnišnico so prepeljali 10-letnega Roka Ziberta, sina mlekarja s Sv. Petra ceste 26. Deček je plezal na drevo ter padel z njega s precejšne višine. Padel je na glavo, tako da so se mu pretresli možgani. Dečkovo stanje je zelo nevarno.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Petrov aretiran. Poročali smo o dveh vlomilcih, Madžaru DomboSu in njegovem sokrivcu Petrovu, ki sta poskušala vlomiti v trafiko ob šentjakobskem mostu. Medtem ko je tedaj stražnik mogel ujeti le Domboša, je Petrov pobegnil. Sedaj je policija aretirala tudi Petrova, tako da sta oba tička na varnem pod ključem. Petrov je naš državljan in je doma iz Apatina.
I Nesreča na stavbi. V četrtek popoldne se je na stavbi novega poslopja ponesrečil 41-letni tesar iz Zg. Dupleka, Franc Pišek. Nanj je padla iz višine 4 m sekira ter se mu zapičila v lobanjsko kost. Nezavestnega Piska je reševalni avto odpeljal v bolnišnico.
1 Prodaja cvetja na ljubljanskem trgu. Od več prizadetih smo prejeli: Med revnejšim prebivalstvom Ljubljane in okolice se sedaj prav ogorčeno, v tem primeru tudi upravičeno obravnava prepoved trž. nadzorstva glede prodaje umetno gojenega cvetja. V poštev pridejo o tem času seveda izključno samo krizanteme. Kaj je umetno gojeno cvetje, res ne vem, dasiravno je tudi na mojem vrtu marsikaj, kar sam vzgojim in kar ni nič slabšega kakor na vrtu kakega vrtnarja. Moje mnenje je, da je presajanje, pikiranje sadik, vsako obrezovanje, trebljenje odvišnih poganjkov, preskrba primerne toplote, sajenje potaknjencev, sploh vse, s čimer se doseže boljša rast, oziroma pridelek, umetno gojeno. Tržno nadzorstvo je s to prepovedjo boljšega cvetja od strani revnih gojiteljev cvetja hotelo zaščititi poklicne vrtnarje in cvetličarne. Pa je hudo zadelo posestnike malih vrtičkov, to je kočarjev, zraven teh pa tudi revnejše sloje kupovalcev, ki bi za praznike rajnih radi okrasili z nekoliko lepšim cvetjem njihove grobove. Cene za lepe cvetke so kar že običajne 5—10 din za eno. Ko bi pa samo vrtnarji prodajali cvetje, bi bile cene gotovo še višje. Ko bi vrtnarji prodajali samo tisto cvetje, ki ga sami vzgoje na svojih vrtovih, bi bila naša pokopališča in stanovanja prebito žalostna. Cele vagone kri-zantem in drugega cvetja se naroči od drugod, tako gre tudi denar, ki ga plača Ljubljančan, v druge kraje, cvetje našega domačega vzgojitelja in pridelovalca pa naj pes pocitra, čeravno tudi mi davke, tržnino in mitnino plačujemo. Kako pa vrtnarji in cvetličarji plačujejo cvetje nam goji-teljem in nabiralcem, bodi samo nekoliko pojasnjeno. Pred nekaj dnevi mi je bila ponudena cena v cvetličarnah za eno lepo razcvetelo krizantemo po 0.75 do 2 din. Kadar so vrtnice v cvetju, plačajo zanje 25 do 50 par za komad. Ko sem pa slučajno ob istem času potreboval cepič ter sem izbrai iz vaze eno vrtnico, pa je zahteval — beri in piši 3 din. — Tržno nadzorstvo naj vsaj za praznike Vseh svetih to prepoved omili, da se zaščitijo kupovalci cvetja, zraven tega pa tudi gojitelji zaslužijo nekaj kovačev.
Gledališče
D r a m a i
Začetek ob 20.
Sobota, 8. oktobra: »Potopljeni zvon«. Krstna predstava. Premienski abonma. — Nedelja, 9. oktobra: »Veriga«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek: zaprto. — Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: »Zene na Ni-skavuoriju). — Sreda, 12. oktobra: »Izsiljena že-nitev, Ljubezen—zdravnik«. Red Sreda.
Opera;
Začetek ob 20.
Sobota, 8. oktobra: »Na sinjem Jadranu.« Izven. — Nedelja, 9. oktobra: »Tosca«. Izven. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove, članice Me-tropolitanske opere. Zvišane cene. — Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto — Torek, 11. oktobra: »Gej-ša«. Premierski abonma.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: msgr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Kamnik
Opozarjamo na jutrišnji koncert v frančiškanski cerkvi. Izvajale se bodo samo Bachove skladbe. Gdč. Heybal in g. Petrovčič bosta pela arije iz Matejevega in Janezovega pasijona in iz bin-koštne kantate; gosp. Klemenčič, p. Ačko in fr. Kanizij pa bodo izvajali koncert za dve violini in orgle v d-molu. Vstopnice se dobe na frančiškanski porti. Začetek ob 17.
Mariborske vesti
Pismonoša, ki je poneveril 30.000 din, pred sodniki
Maribor, 7. oktobra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 36 letni bivši pismonoša Franc Lešnik iz Device Marije na Brezju. Na zatožno klop so ga spravile poneverbe, ki jih je v svoji službi zagrešil in ki znašajo okrog 30.000 din. Lešnik je dostavljal pošto v prvem selskem okraju mariborske glavne pošte — to je v občinah Kamnica in Rošpoh. Ni pa nosil samo navadne pošte, temveč je dostavljal naslovnikom svojega okoliša tudi denarne pošiljke, prav tako pa je sprejemal od njih denar, katerega so hoteli odposlati po pošti. Predpisi sicer določajo, da sme dostavljati selski pismonoša samo pošiljke do 1000 din, sprejeti pa zneske za oddajo na pošto samo do višine 250 din, vendar pa se Lešnik teh predpisov ni držal, kontroliral pa ga tudi ni nihče, ker so mu na pošti zaupali.
Tako se je Lešniku posrečilo, da je več let izvrševal svoje nepoštene manipulacije. Prvič je segel po tujem denarju avgusta meseca 1. 1935. Tnkrat ga je zadela nesreča, umrl mu je otrok, pa je potreboval denar za pogrebne stroške. Pri-
svojil si je 3000 din, ki bi jih moral dostaviti neki stranki. Kmalu pa je ta denar zopet vrnil, ker se je bal, da bi mu prišli na sled. Prav velikopotezno pa je začel poneverjati denar od julija 1936. pa do svoje suspenzije 9. julija 1937. V teku enega leta je izvršil 38 poneverb v skupnem iznosu 30.000 din. Na poštnih priznanicah in nakaznicah je sam ponarejal podpise upravičencev.
Moral pa se je tudi zavarovati pred možnostjo odkritja, ker so stranke, ki niso prejele denarja, pismeno opominjale dolžnike. Ta pisma je dobival v roke najprej Lešnik, pa jih je enostavno uničeval. V štirih primerih je uničil priporočena pisma, enkrat tudi brzojavko, v več primerih pa tudi navadna pisma in dopisnice. Tako je celo leto zavlačeval odkritje svojih prevar, končno pa so mu vendarle prišli na sled. Na današnji razpravi se je zagovarjal s svojim bednim položajem, krivdo pa je le deloma priznaval.
France Lešnik je bil obsojen na 1 leto In 4 mesece robije, na tri leta izgube častnih pravic in na povračilo stroškov.
m Najstarejša slovenska mati umrla. Pri Sv.
Duhu na Stari gori je umrla v visoki starosti 97 let posestnica Ana Verzel, mati znanega mariborskega gostilničarja Franca Verzela. Pred tremi leti je obhajala s svojim pokojnim možem železno poroko — 65 letnico 6rečnega zakonskega življenja.
m Vse grehe bi radi naprtili Kodru. Sloviti rokovnjač in razbojniški tovariš Pintariča Josip Koder je sedaj v preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča. Državno pravdništvo v Mariboru pa dobiva dan za dnem iz najrazličnejših delov ovadbe proti Kodru, češ da je zagrešij tam razne vlome in zločine, ki dosedaj niso bili pojasnjeni. Ljudje zatrjujejo, da so Kodra tam videli in spoznali, dasi je dokazano, da se v njihovih krajih sploh ni mudil.
m Obrtno gibanje. V mesecu oktobru je izdalo mestno poglavarstvo 21 no,vih obrtnih dovoljenj. Istočasno pa je bilo črtanih iz obrtnega registra 11 starih obrti.
m Šahovske novice. V prvem kolu šahovskega prvenstva kluba UJNZB so bili doseženi sledeči rezultati: Šket je premagal Geigerja, Lu-keš ml. Lukeša st„ Skala Vodovška, Peče Reins-bergerja, Marvin Lukeša jun., Rupar in Mišura pa sta remizirala. Partija Kuster:Karlo je bila prekinjena. Naslednje koio se igra v torek, 11. oktobra.
m Fantovski odsek Maribor II. Radi pod-zveznega telovadnega tečaja odpade današnji članski telovadni večer.
m Gradba Prosvetnega doma na Pobrežju
zelo naglo napreduje. Stavba se je dvignila že za meter iz temeljev ter bo kmalu pod streho, Ze sedaj se vidi, da bo. Prosvetni dom na Pobrežju reprezentativna, lepa zgradba, ki bo delala čast požrtvovalnim Pobrežanom.
m Službe jim je obetal. V tajni razpravi se je zagovarjal včeraj dopoldne pred malimsenatom-, mariborskega okrožnega sodišča mlad, še ne 20 leten fant iz Studencev, zaradi sleparij, jL-kateri«., mi je opeharil nekatere reveže. Fant se je predstavljal kot »tekstilni mojster« ter je nagovarjal delavce, da jim bo preskrbe! v svoji tovarni delo, če mu dajo kakšno nagrado. Posel mu je cvetel ter je opeharil številne delavce in delavke, da so mu izročili zadnje prihranke, nekateri so, si denar celo izposodili. Poleg tega je ukradel tudi tri kolesa, iz veletrgovine »Slaviatextil« pa je izvabil 3 metre angleškega sukna v vrednosti 1180 din. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev etro-gea zapora.
m Za gledališki abonma se še sprejemajo interesenti za sedeže v ložah in parterju.
m Prepovedana nogometna tekma. V nedeljo bi morala biti prvenstvena nogometna tekma med SK Železničarjem in SK Mariborom na igrišču Rapida. Oblast pa je to tekmo prepovedala.
m Odklonjen vpis zadruge »Neodvisno gledališče«. Mariborsko okrožno kot trgovsko sodišče je odklonilo vpis zadruge »Neodvisno* gledali-če v Mariboru in sicer zaradi tega, ker v pravilih navedeni zadružni program ne ustreza namenu zakona o gospodarskih zadrugah,
m Sekira se mu je zasadila v glavo. Nenavadna nesreča se je pripetila na stavbi novega bogoslovja pod Kalvarijo, na katero sedaj postavljajo strešno ogrodje, Z višine 4 metrov je padla z ogrodja sekira na glavo 41-letnega tesarja Franca Piška iz Zg. Dupleka in sicer tako, da se mu je ostrina zasadila v glavo ter mu je sekira obtičala v lobanji. Nevarno poškodovanega Piška so prepeljali v bolnišnico.
m 3826 otrok na meščanskih in ljudskih šolah ter v otroških vrtcih v Mariboru. Šolska statistika v letošnjem letu izkazuje v Mariboru sledeče številke učencev: Na meščanski šolah jih je 1569. Od tega ima I. deška meščanska v Krekovi ulici v 10 razredih 428, II. deška v Poljski ulici v 10 razredih 416, I. dekliška v Miklošičevi ulici v 10 razredih 415 in II. dekliška v Cankarjevi ulici 310. V ljudskih šolah je 2050 učencev in učenk, ki se dele sledeče: I. deška v Razlagovi ulici v 5 razredih 157, II. deška v Razlagovi v 5 razredih 149, III. deška na Ruški cesti v t3 razredih 496 in IV. deška v Gosposvetski ulici v 6 razredih 210. I. dekliška v Miklošičevi ima 7 razredov in 208 učenk, II. dekliška v Po,ljski ulici ima 12 razredov in 462 učenk, III. dekliška na Zrinjskega trgu v 5 razredih 162 učenk in IV. dekliška v Cankarjevi ulici v 6 razredih 206 učenk. V otroških vrtcih je 207 otrok, od tega v vrtcu v Razlagovi ulici 65, v Erjavčevi ulici 52 in v Valva-zorjevi ulici 90 otrok,
m Kaj se bo v Mariboru gradilo. Poleg dosedanjih stavb, ki so v gradnji, je izdalo mestno poglavarstvo še sledeča gradbena dovoljenja za letošnjo sezono: Restavrater Alojz Majcen bo gradil v Gregorčičevi ulici 3 nadstropno hišo stavbenik Rudolf Kiffman v Kejžarjevi ulici 10 dvonadstropno hišo, Emil Hiibl v Belgrajski viso kopritlično vilo, Franc Gselman v Gozdni ulici visokopritlično vilo, Krener Ivan v Belgrajski ulici enonadstropno vilo, Podlogar Roza v Dalmatinski ulici visokopritlično vilo. Vse zgradbe se bodo pričele zidati še letos.
m Društvo združenih zasebnih In trgovskih nameščencev priredi v nedeljo, 16. t, m. izlet z avtobusom na severno mejo, Cena vožnji, za grozdje in pijačo 25 din za osebo. Odhod dopoldne ob 13, povratek zvečer. Priglase sprejemata do četrtka 13. t. m. dopoldne tajnica gdč. Hra-šovčeva, uradnica podružnice Karitas v Orožnovi ulici in tehn. uradnik mestne plinarne g. Šolar.
Gledališče
Petek, 7. oktobra: Zaprto.
Celje
c Uprava Mestnega gledališča v Celju razpisuje abonma za letošnja gostovanja Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogoji isti kakor lani. Čas prijave je do 20. oktobra. Lanski abonenti si lahko rezervirajo prejšnje sedeže do 15. oktobra v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Ko bo abonma zaključen, bo sledila uprizoritev Gotov-čeve opere »Ero z onega sveta« za abonma.
c Dekliška Marijina kongregacija bo imela jutri v nedeljo 9. oktobra ob 8. zjutraj v kapeli čč. šolskih sester cerkveni sestanek.
c Splošni turnir CŠK se je pred dnevi pričel. V najkrajšem času bo klub razpisal izreden turnir, katerega se bodo udeležili vsi celjski šahisti. Priglase sprejema g. Grašer.
c Polstabilni most čez Voglajno. Celjska mestna občina bo zgradila polstabilen most čez Voglajno v podaljšku Prečne ulice v smeri proti Teharju. V zvezi z gradnjo je predvidena tudi naprava dovozne in odvozne ceste po zemljiščih, ki jih bo treba v ta namen odstopiti ali razlastiti. Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo obravnave na mestu samem dne 18. oktobra ob pol 9. dopoldne pri projektiranem mostu.
Kino Union: Gozdni akordi
ob 20.30 premiera »RASPUTIN«.
c S celjske ulice. Imeli smo svoj čas lep pregovor, ki smo ga navajali v spodbudo svojim otrokom: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!« Ali bi ne bilo dobro, če bi se tega pregovora včasih spomnili tisti, ki jih je sram materinega jezika, mesto, da bi bili ponosni nanj. Šla sta včeraj proti kavarni blizu kolodvora gospod in gospa v zelo živahnem pogovoru. Pa pravi go-:^fis^lSt^facHBčBčfC waš der Primar sagte: wen wir deutsch reden, sind wir noch nicht Detitseheiy Wir'sind fri; Jugoslavija.« — Ali vidite, kam nas lahko privede naša velika ponižnost? Hočemo res učakati, da se črta naš jezik in narod iz seznama drugih jezikov? Zavedajmo se vendar, da nam je kot Slovencem le v ponos, če se z lahkoto učimo tujih jezikov, ne poslužujmo pa se jih, kjer ni neobhodno potrebno, da se ne postavimo pred tujci v napačno luč. Ce bičamo javno v listih svoje napake, ne smatrajmo tega kot priznanje naše manjvrednosti, temveč glejmo, da jih potem tudi odpravimo. Pri tem pa se zavedajmo, da smo kljub naši maloštevilnosti in neštetim oviram dosegli s trdim delom kulturno stopnjo, ki se nam je pred drugimi narodi ni treba sramovati. Bodimo ponosni, da smo na svoji zemlji svobodni gospodarji in ne ponašajmo se samo s tem, da smo tujcu dobri delavci-tlačani. Gospodu zdravniku pa za možat nastop vse priznanje in mnogo posnemovalcev.
KINO METROPOL
KPD mladinsko skrbstvo — film
Sirote z Monlmartra
Predstave ob 16. in 20-30. uri
c Pri nogometu si je zlomil nogo. Na celjskih nogometnih igriščih je zlasti sedaj, ko se ie pričel pouk na vseh šolah, vsak dan od jutra pa do večera polno šolarjev, ki bijejo žogo. Če se kdo ustavi in opazuje to mladino, si mora zgražati nad podivjanostjo te mladine, ki se suva, kriči in še celo zmerja in preklinja. Pravilno bi bilo, če bi šole prepovedale zlasti mlajši mladini udej-stvovanje pri nogometu, da bi prepovedale predvsem igranje nogometa brez nadzorstva. — Včeraj pozno popoldan si je pri nogometu zlomil desno nogo pod kolenom 12 letni učenec B. Franc na igrišču pri Skalni kleti. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Celjsko pevsko društvo »Celjski zvon« je
imelo v četrtek ob 8. zvečer v Orlovskem domu svoj redni letni občni zbor. Celjski zvon je s svojim vnetim delom, koncerti in pevskimi tečaji pridobil mnogo ljubiteljev petja iz Celja in celjske okolice v svoj krog. Priredil je dva cerkvena koncerta v Celju in Št. Jurju, sodeloval pri prireditvah CKT, mnogo pa se je udejstvoval pri raznih prireditvah in akademijah celjskih katoliških društev FO, DK in KPD. Društvo vzorno vodi pevovodja g. Cerer Avgust. Izvoljen je bil nov odbor: predsednik g. prof. Knap Anton, podpredsednik davčni upravitelj v p. g. Močan Josip, tajnik g. Frece France, blagajnik uradnik g. Gr-mek Jakob, arhivar g. Drago Božič, preglednika g. sod. pripravnik Miha Jerman in žel. uradnik Jože Plahuta, kot odbornika pa g. Kompan Rupert in ga. Božena Dolinar.
c V celjski bolnišnici je zaspal v Gospodu 55 letni strojnik v rudniku v Hrastniku Verdaj Franc. Naj v miru počival
Slovenj Gradec
Slinavka ali parkljevka se je pojavila pri živini nekega tukajšnjega mesarja. Bolezen se je prenesla z živino, ki je bila kupljena v drugih krajih. Oblasti so ukrenile vse, da se bolezen ne razširi, in upamo, da bo ostalo samo pri tem primeru, ki se je do sedaj pojavil.
Blagoslovitev novih orgel v tukajšnji župni cerkvi bo v nedeljo dopoldne. Ob 8 blagoslovitev po prevzv. knezožkofu dr. Tomažiču, nato pridiga in slovesna sv. maša. Ob 13 cerkveni koncert, prt katerem sodelujeta stolni dekan ljubljanski g. dr. Kimovec in prof. Tome. Nove orgle stanejo 165 tisoč dinarjev.