MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava, Maribor, Aleksandrova omo st. 13 , Teleton a«40in 2488 faihajn razen nedelje In prašnikov vsak dan ob 18. url i Velja mesečno prejeman v upravi sli po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din , Oglasi po seniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Llubllanl * Poltnl čekovni rečun it. 11.400
99
JUTRA
99
Borba med južno in severno Nemčijo
Vloga Adolfa Hitlerja in njegovih čet
. Dan pred objavo odredbe o zopetni dovolitvi narodnosocialističnih napadalnih oddelkov, je bil Adolf Hitler v daljši avdienci pri državnem kancelarju v o n P a p e n u, in kakor zatrjujejo, sta Tazpravljala v prvi vrsti o opozicional-nem pokretu, ki se vedno bolj širi v južni Nemčiji. Le nekaj dni pred to avdienco Pa je Hitler dejal na nekem zborovanju, da bo južnonemški separatizem zatrl, če *>o treba, tudi z orožjem. Med obema te-toa dogodkoma in »zasilno odredbo« o obnovitvi napadalnih oddelkov je torej Zek> logična zveza. Hitlerjevi četaši so se zopet zbrali in uniformirali zato, da bi služili njemu in režimu za ustrahovanje Južne Nemčije v prvi vrsti seveda Bavarske.
Na sestavo Papenove vlade in njene 2asilne odredbe so, kakor znano, reagirale najprej in najbolj Bavarska, Wiir-temberška in Badenska, ker so se zbale, da bi jim režim pruskih junkerjev omejil avtonomne pravice. V avdienci pri državnem predsedniku je dejal bavarski rninistrski predsednik dr. Iie 1 d, da bo oiogova vlada aretirala že na meji državnega komisarja, če bi ga berlinska vlada poslala na Bavarsko. Partikulari-stična tendenca tega postopanja se ne da zatajiti. Iz te perspektive je treba še nadalje opazovati razvoj dogodkov, za katerimi stoji posebno centrum, ki prenaša glavno svojo silo Iz Berlina v Mona-kovo. Na Bavarskem je katoliška stranka najbolj varna in popolna gospodarica položaja. Zanimivo pa je, da se v zadnjem času pomika tudi nemški kapital s severa na jug. Mnogi računi so bili iz berlinskih bank preneseni v monakov-ske. Pa tudi na borzi se veča povpraševanje po bavarskih vrednostnih papirjih. "Vse to so simptomi, ki karakterizirajo sedanji položaj, v katerem se ustvarjata dva velika sovražna tabora: katoliški jug 'n protestanski sever.
Vprašanje je le, koliko so to gibanje T°dili samo notranji in koliko zunanji povodi in uplivi? Kdor bi mislii, da gre tu za bavarsko demokracijo proti pruski diktaturi, bi se silno varal. Ves povojni r<tzvoj bavarsko-pruskih odnošajev je namreč pokazal, da stoji Monakovo pod •nočnim upllvom Rima, ki še vedno ni opustil nade na nadomestitev nekdanje velike avstro-ogrske monarhije z novo katoliško nemško državo v srednji Evropi. Pod istim uplivom pa stoji tudi Dunaj, zato so niti med Monakovim in av-
strijsko metropolo vedno zelo tesno spete.
Sicer pa so bavarsko-pruska nasprotja že zelo stara. Prvič so se jasno pokazala za časa nemške carinske zveze 1. 1852, drugič pa ob zedinjenju Nemčije 1. 1871. Pozneje so nekoliko ponehale, dokler niso po vojni zopet močno oživela, in ustvarila dvakrat resno nevarnost dokon čnega razcepa. Obakrat je vodila akcijo Bavarska sama. Bilo je to 1. 1918—1920, ko je bila v Nemčiji popolna zmeda, ter po zlomu pasivne rezistence proti rurski in renski okupaciji 1. 1923. Po porazu ob koncu vojne in po novemberski revoluciji je nastal v Porenju močan separatistični pokret, ki se je v glavnem opiral na pomoč Bavarske. PoTenska zveza in bavarska monarhija sta bili takrat že skoraj gotova stvar. Preprečila je to Prusija, kakor je tudi 1. 1923—1924 dr. Stresemann še pravočasno napravil konec pretečemu razcepu, povzročenem na zunaj po inflaciji. Tedaj je bil bavarskimi nistrski predsednik v o n K a h r, ki je stal popolnoma pod uplivom eminence Faulhaberja. In takrat je — primerjava s sedanjostjo je zelo poučna! — prvič stopil na nemško politično pozorišče današnji vodja največje stranke Adolf Hitler.
Pokret narodnega socializma, ki je v nekaj letih preplavil vso Nemčijo, je izšel prav iz katoliške Bavarske in načeluje mu še vedno katolik Adolf Hitler, toda njegova koncepcija je velika in enotna Nemčija, ne separatizem in cep ljenje. Zato se je njegov pokret tudi bolj naglo in uspešho razširil po protestantskem delu države, posebno po Prusiji, kakor v deželi, v kateri je pognal svoje prve korenine. To pa je tudi vzrok, da v Vatikanu Hitlerja niso nikdar marali in ga še sedaj ne marajo, dasi ga fašistični Rim vedno in povsod podpira z Vsemi svojimi sredstvi. In sedaj je ta Adolf Hitler zopet ponudil osrednji vladi svoje napadalne oddelke proti bavarskemu in ostalemu južnonemškemu separatizmu in državni kancelar je ponudbo sprejel in organizacijo zopet dovolil.
Če pride potemtakem v Nemčiji zaradi nadaljnega razvoja notranjepolitičnih dogodkov do odkritega spopada, je že sedaj jasno, da ga bo vodila na eni strani južna, katoliška, na drugi pa severna, protestantska polovica. Vmes pa bo Hitler s svojimi obnovljenimi napadalnimi četami. Do odkritega spopada pa menda ne bo prišlo. Duhovi se bodo spet pomirili in pač vdali v usodo.
Krvava drama v Rušah
Snoči je razburil mirne Rušane krvav dogodek, ki se je odigral v neki ondotni kostimi. Tam sta sedela pri vinu že precej časa hlapec Mirko Perinčič, zaposlen Pri nekem kmetu v Lobnici, in delavec Antor: Jurše iz Ruš. Ko pa jima je alkohol zakadil glave, sta se jela prepirati in Pogrevati neko staro sovraštvo, ki jebi-med njima. In konec je bil: da je ves faztogoteni Perinčič segel po nožu in Zabodel Juršeta enkrat v prsa in enkrat V hrbet. Jurše se je opotekel in zgrudil v mlaki krvi. Brž so poklicali zdravnika dr. Zorca, ki je takoj prihitel, toda vsaka pomoč je bila zaman. Smrtno zadeti •Jurše je v nekaj minutah izdihnil. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico na ruško Pokopališče, kjer bo danes raztelešeno, Perinčiča pa so odgnali orožniki v zapo-re tukajšnjega sodišča.
Vreme.
, Današnja vremenska napoved (opoldne): Oblačno, le malo topleje, najbrže ,v nedeljo ugodno vreme.
STRAŠEN ZLOČIN ŽELEZNIČARJA.
GRADEC, 17. junija. Včeraj se je v vasi Weinitz pri Gradcu skregal 371etni železničar Matija Tschlscheck s svojimi sostanovalci, pograbil puško in v pobes-nelosti ustrelil 3Hetnega Maksa Stelzer-ja. Nato je nevarno ranil svojo zaročenko Berto Euchsovo in 711etnega starca Emila Glua ter se zap-rl v stanovanje in zagrozil, da bo ustrelil vsakogar, kdor se mu približa. Ko so prišli ponj orožniki, je streljal nanje skozi okno in vrata, a ni k sreči nobenega zadel. Le z naj-večjim naporom so ga naposled obvladali in aretirali.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-
kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Usodni dnevi v Lozani
Hacdonaldove odkrile besede — Konferenci ne preti nobena nevarnost razen lastne slabosti — Sestanek zastopnikov petih driav — Moratorij podaljian brez roka
LOZANA, 17. junija. Po govoru švicarskega zveznega, predsednika M o t-t e na včerajšnji otvoritveni seji re-paracijske konference, je bil na H e r-r 1 o t o v predlog izvoljen za predsednika zasedanja angleški premier M a c d o n a 1 d, ki je s svojim načelnim govorom vzbudil občo pozornost ne samo tu, ampak po vsem svetu. Macdonald je dejal med drugim:
»Zbrali smo se v trenutku največje gospodarske krize, ki jo je kdaj doživel svet v mirnem času. Ves svet gleda na nas z upanjem, da bomo dosegli sporazum, ki bo zmanjšal in odstranil sedanje zlo. Nato je govornik dokazoval na podlagi podatkov Društva narodov o mednarodni trgovini in brezposelnosti, da se z naglimi koraki bližamo svetovni katastrofi. Kadar država postaja vedno bolj siromašna, kadar se dohodki stalno manjšajo in se mora delo ustaviti, ni važno, kakšne barve vlada ji stoji na čelu. Do danes vidimo, da so se vse države morale zateči k redukciji. Nobeni ni bilo prizanešeno, nobena se ni mogla odtegniti. Eden izmed glavnih vzrokov sedanjega zla je gotovo finančna ded-ščina svetovne vojne, radi katere je sklicana tudi ta konferenca.
Nato je Macdonald omenil poročilo bazelskega odbora strokovnjakov, ki se je sestal v decembru lanskega leta in zahteval ureditev celokupnega problema vojnih dolgov in reparacij, po-zlvaioč vse države, da to čimprej store. To je torej treba sedaj storiti in ne sme se pozabiti, da je svet postal že nestrpen. Zato je treba delati naglo in brez dolgih in širokih razprav. Kar se tiče načel za delo konference, ne more nihče zanikati možnosti brisanja obveznosti. Potrebno pa je sporazumno revidirati tudi one obveznosti, ki so postale neizpolnjive.
V povabilu na konferenco je bilo upoštevano tudi razširjenje dela. Pri tem Evropa ne more ostati sama, zato moramo pozdraviti obljubo Združenih držav Amerike, da bodo sodelovale z nami, kadar bo dovršena sedanja faza pogajanj, in pomagale ustvariti tako politiko, ki bo rešila civiliza-
cijo, osnovano na blagostanju vseh držav. V Ženevi se pripravlja znižanje bremen oboroževanja, ki tlačijo duha in gospodarstvo narodov. Če se v Ženevi o tem ne doseže sporazum, tudi lozanski uspeh ne bo popoln. »Ako je tu naša glavna skrb vprašanje, kako bomo premagali gospodarske težkoče, moramo stremeti tudi za tem, da zagotovimo dobo političnega miru. Zato se bomo morali na tej konferenci ba-viti tudi z vsemi temi vprašanji.« Ob koncu je Macdonald še pozval konferenco, naj se ne boji ničesar, razen svoje lastne slabosti in naj dela tako, da bo prinesla pomoč in odrešenje vse mu svetu.
LOZANA, 17. junija. Včeraj od 16.15 do 16.40 so se sestali delegati Anglije, Francije, Nemčije, Belgije in Portugalske, da določijo dnevni red dela konference. O sestanku je bil izdan zelo kratek komunike, ki ugotavlja, da je bila seja zasebna in se je na njej razpravljalo o sklepih, ki so potrebni za drugo plenarno sejo. Ta današnja druga seja pe bo javna, iz česar sledi, da hočejo državniki preprečiti javne kontroverze, ker razvoj ni tako ugoden, kakor se je poprej, zlasti v Londonu pričakovalo. Radi podaljšanja Hooverjevega moratorija do konca leta ni težkoč, vprašanje končne ureditve reparacij pa je še prav tako nerešeno, kakor je bilo od vsega začetka.
PARIZ, 17. junija. Po poročilih Iz Lozane sta se sinoči francoska in angleška delegacija sporazumeli v tem smislu, da se podaljša moratorij za reparacije tako dolgo, dokler ne bo sklenjen dokončni sporazum o usodi reparacij in vojnih dolgov. Tako se nameravani šestmesečni moratorij za vse zavarovane in nezavarovane anuitete podaljša brez končnega roka. S tem sta Franclja In Anglija sprejeli vsaj v bistvu nemški predlog. Po francosko-angleškem sporazumu se je Macdonald sestal z baronom von Papenom, ki je zaradi novega položaja omilil svoj današnji govor v plenumu. Konferenca bo zborovala najbrže do jeseni, nakar bo stavila Združenim državam Amerike svoje dokončane predloge.
Anarhija v republiki Čile
Komunistična zmeda kakor spočetka v Rusiji — Gro-vejeva vlada odstopila — Blokada in intervencija
MONTEVIDEO, 17. junija. Zadnja poročila iz Čile dokazujejo, da je zavladala v državi popolna anarhija. Oblasti ne morejo obvladati položaja in vzdržati miru in reda. Komunizem, ki je postal temeljni princip Grovejeve vlade po odstranitvi Davllle, zavzema oblike, ki so popolnoma nasprotne načelom voditeljev nove sovjetske države.
Delavci so zapustili tovarne in delavnice ter pričeli pleniti po trgovinah, skladiščih, bankah itd. In se ne
dajo več spraviti na delo. Državni ura di so prazni, uradniki zapuščajo svoja mesta. Za odredbe vlade se nihče ne zmeni. Tisoči tujcev beže iz države. Vsa trgovina počiva, banke in borze so zaprte, prometa ni.
Po najnovejših vesteh, ki pa še niso potrjene, je tudi Grovejeva vlada že demisijoniraia. Namesto nje je bil uveden popolnoma komunističen režim. Kakor se zatrjuje, se pripravljajo države latinske Amerike na energično blokado in Intervencijo.
HOOVER PREDSEDNIŠKI KANDIDAT.
CHICAGO, 17. junija. Republikanski konvent je s 1126 glasovi izbral H o o v e r J a za ponovnega predsedniškega, Curtlssa pa za podpredsedniškega kandidata.
ROPARSKI NAPAD NA BANKO.
BERLIN, 17. junija. Trije maskirani razbojniki so včeraj napadli uradnike podružnice Dresdenske banke v Hamburgu, jih zaprli v neko sobo in izropali blagajno. Plen je bil zelo velik, za roparji pa še ni sledu.
Za vsakega trpina je tolažba to, da ima sotrpine
SPINOZA
Odličen gost.
Z včerajšnjim praškim brzovlakom je dopotoval v Maribor bivši dobrovoljec naše vojske in navdušeni prijatelj našega naroda, čehoslovaški polkovnik g. dr. Karel Freja. V imenu Zveze vojnih do-brovoljcev kraljevine Jugoslavije ga je sprejel na kolodvoru in mu izrekel dobrodošlico kapetan-dobrovoljec g. Franjo Perič. Polkovnik dr. Freja se je udeležil kot dobrovoljec bivše srbske vojske balkanske in svetovne vojne in je kot tak po vsem našem jugu najpopularnejši Ce-hoslovak. Prišel je, da se pri nas pozdravi od posledic težkih vojnih naporov. Ostati namerava v idiličnih Lučah v Savinjski dolini.
Odlikovanje zdravnika Orožna
Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan dr. Bogomil Orožen, zdravnik v Ptuju. Čestitamo!
Iz šolske službe.
Imenovani so: pri Sv. Martinu pri Vurbergu Vladko Loparnik; za učiteljsko pripravnico Vida Jenčičeva v Markovcih; za veroučitelja v Dolnji Lendavi pa kaplan Ivan Verbanjšak. Učiteljica Bea-trika Sedevčičeva v Mariboru je upokojena, premeščen pa je iz Hoč k Sv. Petru pri Mariboru učitelj Vladimir Kor-ban.
Iz poštne službe.
Premeščeni so: poštna uradnica Anica Skrbčeva iz Maribora v Marenberg, poštna uradnica Angela Novakova iz Dolnje Lendave v Križevce pri Ljutomeru, poštna uradnica Franja Cingeleto-,va iz Ormoža v Radovljico, služitelj Karel Železnikar Iz Prevalj v Guštanj, slu-žiteljica Kamila Sobjakova iz Gornje Radgone v, Maribor in služitelj J. Pauko iz Maribora v Križevce pri Ljutomeru.
Bančna vest.
V predstojništvo tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne banke so bili na 'novo izvoljeni gg. veletrgovca Marko R o s n e r in Drago Rosina ter Drago Klobučar, upokojeni ravnatelj podružnice. Pri konstituiranju uprave je bil izvoljen za predsednika znani indu-strijec in občinski svetnik g. inž. Oskar Dr a čar.
Smrtna kosa.
Te dni. so umrli v Mariboru:	Anton
Vinšek, finančni računski ravnatelj v, p., star 68 let; Silvica Frankova, hčerka natakarja, 6 mesecev; Anica Risičeva, hčerkica delavca iz Krčevine, 5 dni; Alojzija Ferenčeva, vdova, 68 let; Marija Ablova, vdova, 62 let; Neža Jezernikova, zasebnica, 44 let; Lizika Mauriče-,va, hčerka uradnika mestnega pogrebnega zavoda, Ivan Museg, posestnik, 54 »let Marjeta Pirševa, 81 let in Pavel Bo-,'ruta, zidarski polir, 46 let. N. p. v m.!
Sobota: rožna veselica in plesna konkurenca v Veliki kavarni.
Dva učiteljska telovadna tečaja.
V Beogradu bosta dva šesttedenska telovadna tečaja, in sicer za učitelje od 1. septembra do 14. oktobra, za učiteljice pa od 15. oktobra do 30. novembra. jV tečaj bodo sprejeti le učitelji odnosno učiteljice, ki so dovršili učiteljišče lansko ali predlansko leto z odličnim ali prav dobrim uspehom. Sprejeti pa bodo tudi učiteljski abiturjenti, ki so napravili izpit s prav dobrim ali odličnim uspe hom. Prijave morajo zamimanci poslati po rednem potu najkasneje do 20. julija.
Blagoslovitev pravoslavne cerkve v Celju.
Celje se pripravlja na slovesen dogodek: prihodnjo nedeljo bo patriarh Var-nava blagoslovil novo cerkev sv. Save, ki je bila te dni popolnoma dogotovljena. Pri tej priliki namerava patriarh Varna-va obiskati tudi druge kraje v Sloveniji.
Četrtinska vožnja v Celje In Ljubljano.
Za četrtinsko vožnjo k blagoslovitvi pravoslavne cerkve v Celju dne 19. t. m. in k svečanemu polaganju temeljnega kamna za pravoslavno cerkev v Ljubljani dne 20. t. m. se dobe izkaznice pri »Pučniku«, za ceno Din 5.—.
Devet prevratnikov
pred vojnim sodiščem
Nadaljevanje obravnave proti podporočniku Atanaikovsču in drugovom — Kato se zagovarja drugi glavni obtoženec major Djokič
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o razpravi, ki je pričela v sredo pred vojnim sodiščem v Beogradu proti deveterici mariborskih častnikov, obtoženih nameravanega puča, posnemamo po obtožnici še te-le podrobnosti:
Zakaj ni prišlo do puča?
Podporočnik Atanaskovič bi bil moral izvršiti povelje, katero bi bil dobil teie-lonično nekaj pred 12. uro za puč določene noči. Atanaskovič je pripravil vse potrebno pri svoji četi. Izročil je svojima podnarednlkoma Petroviču in Grujiču omenjeni proglas in jima dal navodila o pripravljenosti.
Oba podnarednika sta tiste noči nestrpno čakala na povelje. Toda določeni čas je minii in ničesar ni bilo. Čakala sta zaman, in tako je potekla noč.
Drugi dan je Miiojkovič razložil Ata-naskoviču, zakaj ni on dal povelja. Dejal je, da je dobil šifrirano brzojavko z Dunaja, v kateri mu »nekdo« odsvetuje prevrat v določeni noči, in da naj puč preloži na poznejši čas, ko bo stvar dozorela. Za prevratno noč sta Miiojkovič in Atanaskovič bila določila 15. maj in je Miiojkovič koval nove načrte.
Prevratnikov pa se je lotevala malodušnost in šele, ko je major Djokič raztrgal pismo, katero je bil napisal poveljniku polka, so jeli znova kovati načrte. V tem pismu je nameraval major Djokič, kakor sam trdi, javiti zadevo poveljniku polka. Ko sta mu Miiojkovič in Atanaskovič izročila proglas in strogo zaupno priznala vse, jima je baje major Djokič obljubil svojo pomoč. Kakor izpove Atanaskovič, je major Djokič raztrgal pismo vpričo njega in Mllojkoviča, rekoč: »Da vidiš! Najprej sem človek in šele potem oficir!«
Za načrte pa je bil zvedel poročnik Naumovič, katerega je Miiojkovič prigovarjal, naj bi vstopil v njihovo organizacijo. Poročnik Naumovič pa je napisal raport in javil zadevo svojemu poveljniku. Mllojkoviča, Miladinoviča in Atana-skoviča so takoj zaprli. Drugi dan so bili aretirani še ostali obtoženci, le Attarer je bil aretiran še-le po pobegu Milojko-viča in Miladinoviča, ker je ta dva izpustil iz zapora. Pobegli Miiojkovič je v temni noči zgrešil pot. Vrnil se je v Maribor in nastanil pri »Meranu«, kjer se je pred ponovno aretacijo ustrelil. Miladinovič pa je pobegnil preko meje. Vse aretirance so v štabu zasliševali več dni in jih nato izročili vojnemu sodišču v Beogradu.
Tako pravi obtožnica.
Drugi dan obravnave.
Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje obtoženih častnikov. Doslej sta bila zaslišana prva glavna obtoženca podporočnik Atanaskovič in major Djokič. Zasliševanje pa bo trajalo še danes ves dan in jutri, ter bo sodba razglašena najbrže šele prihodnji teden.
Izpovedbe majorja DJokiča.
Kakor Atanaskovič, tako tudi Djokič vali vso krivdo na pokojnega Milojkovk-ča. Dosledno zanika vsako krivdo pri nameravanem prevratu in trdi, da je imel samo namen poizvedeti pri mlajših častnikih, kaj je na stvari, in potem vso zadevo javiti svojemu poveljniku. Predsednik sodišča je nato prečital izpovedbe majorja Djokiča, ko je bil zaslišan v, Mariboru. Po prečitanem zapisku je dejal polkovni poveljnik, ki je tudi navzoč kot priča pri obravnavi, da je major Djokič čisto sigurno vedel za prevrat, ki so ga nameravali izvesti obtoženi častniki v polku. Nato je odgovoril Djokič: »Ali imate dokaze za to?« Sodnij-ski polkovnik Mikolič: »Dokaze ste imeli, gospod major, že 27. aprila, a proglas ste izročili svojemu zapovedniku šele, koga je ta od vas zahteval!«
Major Djokič: Ostajam pri svojem prvem zagovoru, kjer sem vse odkrito in iskreno izpovedal.
Sodnik Nikolič: Večkrat ste govorili s svojim poveljnikom in mu niste črhnili niti besedice o proglasu.
Djokič: »Kakor sem že izpovedal, sem proglas zadržal iz razloga, da bi zvedel kaj več od Milojkoviča. Dolžnost stotnika Naumoviča pa bi bila, obvestiti mene, preden je vso zadevo javil poveljniku. Jaz sem bil Naumovičev zapovednik.
Sodnik Nikolič: »Res bi bila to njegova dolžnost, toda storil je prav, ker ni molčal o zadevi, kakor vi, gospod major.«
Major Djokič: Imel sem vse v svojih rokah.
Sodnik Nikolič: Gospod major, če bi vi bili na svojem mestu, bi sedela danes pred nami samo Miiojkovič in Milutinovič. In ker trdite, da niste bili član te prevratne organizacije, čemu ste potem Mllojkoviču v noči od 24. na 25. aprila, ko vam je izdal vse načrte, dovolili, da sta zamenjala z Atanaskovlčem dežurstvo? Vi ste dobro vedeli, da je Miiojkovič dobil šifrirano brzojavko z Dunaja s tekstom: »Denar sledi«. Znali pa ste tudi za okolnost, da je nameraval poročnik Miiojkovič simulirati bolezen in se podati na Dunaj, kjer bi stopil v zvezo s komunistično centralo, da bi dobil vse potrebne instrukcije. Dobro ste tudi poznali okolnost, gospod major, da je bil za prevrat določeni čas primeren, ker so imeli najboljši častniki in podčastniki o-praviti z rekruti in jih takrat ne bi bilo v kasarni. Na nekem tajnem sestanku, ko so vam poverili mesto šefa policije, ste to odklonili, in ste izjavili, da ste pri Spravljeni prevzeti le mesto poveljnika posadke.«
Major Djokič: Nisem bil nikdar član ; organizacije. Zbrati sem nameraval sa-jrno potreben materijal za ovadbo. Sicer pa vse zadeve nisem smatral resno.
J Sodnik Nikolič: Gospod major, vi trdite, da ste imeli zvezo z Milojkovičem samo zato, da bi zbrali natančnih podatkov o pučistih in o organizaciji, in pravite, da bi potem obvestili svojega poveljnika. Vaša trditev ne drži. Že izjave Milojkoviča, katerega obremenjujete in dolžite vse krivde, in pa proglas bi moral zadostovati vsakemu častniku, da ve, kaj mu je storiti.
Major Djokič na to sodnikovo pripombo ni dal nobenega odgovora.
Sodnik Nikolič: Zakaj ste pa raztrgali pismo, v katerem ste hoteli javiti zadevo poveljniku?
Major Djokič: V pismu ni šlo samo za Milojkoviča in Milutinoviča, bilo je v njem govora tudi o neki vezi s civilisti. Hotel sem vse prikriti, ker mi ni bilo na tem, da bi za zadevo zvedela javnost, pri čemer bi trpel naš častniški ugled.
Sodnik Nikolič je nato prečital pismo, ki ga je major Djokič pisal polkovniku, Tribuncu, proseč ga, naj bi on brzojavno premestil Milojkoviča iz Maribora.
Vprašan o nekaterih podrobnostih tega pisma, je obtoženi Djokič odgovoril, da je žele!, da bi bil Miiojkovič, ki je bil kolovodja nameravanega prevrata, čim-prej iz Maribora premeščen in da bi tako vsa ta afera zaspala. Bil je mišljenja, da je boljše če bi stvar ostala prikrita. V ostalem pa navaja obtoženec iste argumente, kakor že pri prvem zaslišanju, da je smatral Milojkovičeve načrte zgolj za sad bujne fantazije in ni pripisoval nje govemu počenjanju posebnih važnosti.
Pred sodnika je nato stopil tretji obtoženec podporočnik Todorovič. Med zaslišanjem je bila razprava prekinjena in se nadaljuje danes.
Izlet na Lisco.
Ob priliki slavnostne otvoritve in blagoslovitve nove planinske koče na Lisci, ki bo v nedeljo 19. t. m., priredi ZŠO Slov. Planinskega društva Maribor izlet na Lisco. Odhod z jutranjim vlakom ob 5.32 do postaje Breg, povratek z večernim vlakom preko Rimskih Toplic. Zbirališče je pred pisarno »Putnika«. Radi polovične vožnje se je prijaviti v pisarni Putnika, kjer dobite vse informacije. Polovična vožnja do Brega stane Din 17.25. Vabimo vse prijatelje prirode, da se tega slavnostnega dne snidejo na Lisci.
Pravoslavne slovesnosti v Celju.
Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem pravoslavnih svečanosti, ki bodo v nedeljo 19. t. m. ob priliki blagoslovitve pravoslavne cerkve sv. Save v Celju, četrtinsko vožnjo po železnici. Legitimacije za četrtinsko vožnjo deli uradnik g. Bogosavac pri obmejnem komisa-rijatu na glavnem kolodvoru.
Planinske maše.
Aljažev klub začne s planinskimi mašami pri Arehu v nedeljo, dne 19. t. m. Služba božja bo ob nedeljah in praznikih redno ob desetih. Ako bo v sob'oto popoldne deževalo, odpade služba božja.
Začetek redne služe božje na Urški gori bo objavljen pozneje. Na Smolniku letos ne bo rednih planinskih maš.
Dobrodelna tombola.
Za tombolo Gasilnega in reševalnega društva so že pričeli nabirati gasilci darila. Društvena uprava prosi meščane, naj izkažejo nabiralcem blagohotno naklonjenost.
Prostovoljno gasilno društvo v Pesnici naznanja, da bo dne 19. junija t. 1. ob
15.	uri sprejem motorne brizgalne pri gostilni g. Kerenčiča. Po sprejemu je prosta zabava s srečolovom, šaljiva pošta itd. Vstop prost. Vse znance in prijatelje vljudno vabi odbor.
Motosekcija »Perun« v Mariboru,
priredi v nedeljo 19. t. m. skupni izlet k zvezni dirki v Celje. Skupni start na Kralja Petra trgu ob pol 8. uri zjutraj-Prijatelji motosporta so naprošeni, da se v čim večjem številu tega izleta udeležijo.
Iz kluba koroških Slovencev.
Klub koroških Slovencev priredi to nedeljo članski izlet na Pohorje. Izletniki se zbero v nedeljo zjutraj ob 5. uri v Radvanju pred gostilno Hoste. Z glavnega trga odhaja avtobus ob 5. uri. Pridete številno!
Nepreviden vozač.
Neki avtomobilist je na ovinku pri železniških zatvomicah v Studencih tako nespretno šofiral, da se je s svojim vozom, zaletel v plot delavnic drž. železnic in ga močno polomil. Avto se je pri tem samo neznatno poškodoval in je lahko nadaljeval vožnjo.
Poizkušen vlom.
V pretekli noči so neznani zlikovci poizkušali vlomiti v skladišče trgovine g. Rantaše v Studencih. Preplezali so ograjo sosedovega vrta in se pri skladišču lotili okenskih mrež, katere so bili že polomili, ko je pričel lajati domači pes. Hudo lajanje psa ie alarmiralo gospodarja, ki je, sluteč, da so tatovi na delu, oddal strel iz revolverja. To je preplašilo vlomilce in so se izgubili v noč. Odnesli niso ničesar. Zadevo preiskuje zdaj orož-ništvo.
Policijska kronika.
Aretirana je bila snoči samo neka Jul-čka, ker je svoji znanki sunila par čev-b®v. Upravitelj ekspoziture OUZD je te-lefonično obvestil policijo, da je včeraj popoldne nekdo pokradel več okvirov v vrednosti 200 Din. iz čakalnic v pritličju nove palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Danes dopoldne se je zglasil na policiji Rosenbergerjev vrtnar in prijavil, da mu je neki tat odnesel iz zaklenjene ute na vrtu dve škropilnici vredni nad 250 Din. Redar, ki stoji na Kralja Petra trgu, je imel preteklo noč precej posla z nekim umobolnim moškim, -ki je napol oblečen pobegnil iz bolnišnice in blodil po Dvoršakovi cesti. Redar ga je le s težavo spravil nazaj v bolnišnico.
»Uslišite me vendar, gospodična Evi-ca, postanite moja žena!«
»Pravzaprav ste mi prestari... No, pa si bom' do jutri premislila.«
»Ah, draga Evica, potlej bom pa še starejših
Kriza našega socialnega zavarovanja
Zahteve delojemalcev, delodajalcev in okrožnih uradov Pogubne posledice centralizacije
V torek je bila v Zagrebu seja upravnega odbora Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in nameščencev, na kateri je bil izvoljen poseben odbor, ki naj izdela predlog za saniranje našega socialnega zavarovanja, ki je zašlo v zelo težko finančno krizo. Predlog se mora izdelati na podlagi poročila generalnega ravnatelja g. Milana G1 a s e r j a.
Na seji se je pokazalo tudi, da so razlike med zahtevami delojemalcev in delodajalcev tako velike, da jih ne bo lahko spraviti v sklad. Delojemalci zahtevajo povišanje bolniških podpor do mak Birna, ki znaša 7 odstotkov, in sicer pri vseh okrožnih uradih, razen pri onih, ki so aktivni in že sedaj izplačujejo 7 odstotkov. Nadalje zahtevajo povišanje Podpor za primer nezgode na 7 do 8 odstotkov in takojšnjo izvedbo zavarovanja za primer starosti in onemoglosti. Končno pa zahtevajo še reorganizacijo delavskega zavarovanja na ta način, da se okrožnim uradom in krajevnim organom da večja avtonomija, kakor so je bili doslej deležni. Istočasno se pa mora povečati tudi njihova odgovornost za izvedbo zavarovanja v njihovem delokrogu.
Delodajalci zahtevajo nasprotno, da se socialno zavarovanje sanira na ta način, da se znižajo podpore in z njimi avtomatično seveda tudi splošni izdatki. Prepričani so, da je samo na ta način mogoče zopet doseči gospodarsko ravnotežje, faradi gospodarske krize so pa tudi za
znižanje dajatev, ki jim jih socialno zavarovanje nalaga.
Tretje zahteve stavijo okrožni uradi sami, ki predlagajo temeljito reorganizacijo na podlagi najširše avtonomije. Za avtonomijo so osobite oni, ki so kljub krizi aktivni, morajo pa sedaj zaradi prevelike centralistične povezanosti kriti izgube pasivnih. Zaradi tega so prizadeti tudi zavarovanci. Tako so n. pr. aktivni okrožni uradi, med katerimi je tudi naš v Ljubljani z ekspozituro v Mariboru, izplačali doslej bolniško podporo do skrajnega maksima 52 tednov, radi pasivnosti ostalih se je pa dosedanja doba podpiranja znižala pri vseh na le 26 tednov, kar je posebno za tuberkulozne delavce in nameščence absolutno premalo.
O vseh teh vprašanjih bo razpravlja^ na seji izvoljeni mešani odbor, pismene predloge pa bodo stavili delojemalci, delodajalci in okrožni uradi.
Sokolstvo
V nedeljo vsi v Studence!
kjer bo javni nastop studenškega Sokola. Na letnem telovadišču nastopijo vsi oddelki z izbranim sporedom brez obveznih prostih vaj. Začetek ob 15. uri. Po nastopu bo narodna veselica. — Zdravo!
Sokol Ruše
bo imel v nedeljo 19. t. m. svoj javni letni nastop z začetkom ob 14. ud. Prireditev prične s povorko po vasi, ob 15. uri pa je telovadni nastop vseh telovadečih vrst, ki bo prav zanimiv. Vabimo javnost, da pride na to prireditev.
Najstarejši dovtip na taščo.
Vsi zlobni dovtipi na taščo izvirajo iz resničnega dogodka, ki se je odigral v starejši kameniti dobi.
Jamska žena priteče s prestrašenim vpitjem k svojemu jamskemu možu: »Hitro! Vzemi svoj kij! Velikanski jamski medved je napadel mojo mater!«
Jamski mož pa ravnodušno zmigne z rameni: »No, kaj zato? Takega jamskega medveda vendar ni škoda!«
fnomSnlalte
Veseli čas košnje
To sliko gledamo zdaj živo vsepovsod na travnikih zelenih. Mrzla rosa, ostra kosa, travca rada se kosi, in če solnčece se smeje, travca rada se suši... Bog  	daj	še	lepega	vremena!
Sokolska nastopa v Vuhredu in Vuzenici.
Dve sokolski nedelji zapored smo imeli v Dravski dolini! Prvi javni nastop telovadcev je bil v Vuhredu, drugi pa v Vuzenici. Vsako društvo na svojem letnem telovadišču je pokazalo uspehe dela v telovadnici. DoČim pa so v Vuhredu pomagali tudi sosedje iz Ribnice-Josipdola in Mute-Vuzenice, je bil nastop v Vuzenici izveden (izvzemši pomoč- 4 članic iz Marenberga) samo z lastnimi močmi. Ka ko dobro je primerjati takšna dva podeželska nastopa, se vidi na teh dveh primerih posebno nazorno. V Vuzenici vsa izvajanja na predpisano godbo, v Vuhredu na štetje, le dva nastopa na godbo, katera pa moramo imenovati ponesrečena, ker se pač take vaje dado prav. izvajati le na godbene komade, za to sestavljene. V splošnem je bila celotna slika nastopa v Vuhredu še dokaj dobra, v Vuzenici pa uprav izborna; zlasti moška deca in moški naraščaj sta bila brezhibna, s čemer pa ni rečeno, da so bila izvajanja drugih oddelkov morda pomanjkljiva. Ta oddelek se je odlikoval s preciznostjo, drugi z gracijoznostjo, tretji s skladnostjo itd., vsi so želi zasluženo pohvalo.
Kakor je bil moralni uspeh nad vse zadovoljiv, tako upamo, da tudi gmotni ni zostal; obema društvoma pa kličemo: v plemeniti tekmi naprej in navzgor! — Zdravo! .	—k.__
Sokol Sv. Jernej pri Konjicah.
Tukajšnja sokolska četa priredi v, nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne C. Go-arjevo igro »Dekle z rožmarinom«. Valimo sosednja društva in vse ljubitelje iger, da se udeležijo naše prireditve. — Zdravo!
„Dve nevesti" na odru Sokola I.
Za zaključek svoje bogate gladališke sezone je uprizoril dram. odsek Sokola Maribor I. predpreteklo soboto na svojem odru Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Izmed vseh dosedanjih Golarjevih veseloiger je gotovo ta igra najboljša, obenem pa tudi najtežje izvedljiva. Vsaj za diletantske odre. Kakor pri vseh Golarjevih oderskih delih, je tudi snov slefjpje igre vzeta iz starega, minulega kmečkega življenja na Gorenjskem. Kmečka okornost, prekanjenost, snubitev in ženitovanje so motivi, ki jih Golar najrajši uporablja. — »Dve nevesti« je veseloigra, ki y, knjigi nikakor ne more ogreti. Postavljena na oder šele zaživi. Igra, govorica, maska in scenerija šele dajo posameznim likom življenje.
Zato ima pri tej igri režiser težko, a tudi hvaležno nalogo, da se lahko izkaže. Mlademu, in lahko rečemo veliko obetajočemu igralcu in režiserju g. D. Bajtu se je to v precejšnji meri posrečilo. Njegovi domisleki s harmoniko, dvojno zaveso in dogajanjem pred zaveso že ne spadajo več v okvir diletantstva. Vendar je kot režiser dal v samo igro premalo svoje osebnosti. Igra posameznikov ni dala slutiti celote. Veliko paž-njo bo pač moral režiser v bodoče posvetiti jasni in pravilni, pa tudi nepretrgani govorici igralcev. Sicer so pa bile vloge podane razmeroma dobro. Mater Melharico je podala še dokaj prepričevalno gdč. Miličeva. Njena krepka govorica je bila v stilu igre. Njeni hčerki Liza in Minica (gdč. Robnikova in San-cinova), sta bili dobri, vendar Lizi ne bi škodovalo nekoliko več živahnosti. G. Bajt je podal v Milu prav posrečen tip nerodnega ženina, s stricem Andrejkom (g. Guardiančič) pa sta tvorila dvojico, ki je s svojo igro dala primeren tempo in veselost vsej igri. Težko vlogo starega Napaljona je prav dobro rešil g. Kuntner. Ostale vloge so bile podane z večjim in manjšim uspehom, vendar tako da so bile v skladu z igro.
Pred predstavo je prof. Kenda v kratkem govoru orisal pesniško osebnost C„ Golarja in karakteriziral njegova dela.
Ob zaključku druge sezone želimo mladim in idealnim igralcem Sokola I. le še več uspehov v prihodnji sezoni!
F. P.
Šport
MOLNP — službeno.
V nedeljo 19. t. m. se odigrajo na igrišču ISSK Maribor te-le prijateljske tekme: ob 16. uri ISSK Maribor rez -SK Svoboda I ob 17.30 uri SK Concordia Zagreb) .ISSK Maribor I. Službujoči odbornik g. Tomažič. Predsednik.
Iz odbora za delegiranje sodnikov ort MOLNP — službeno.
Nedeljske nogometne tekme sodijo: ob
16.	uri tekmo SK Svoboda :ISSK Maribor, rez ss. g. Vesnaver, ob 17.30 uri tekmo SK Concordia.TSSK Maribor I. ss. g. dr. Planinšek. — Predsednik.
Pri berlinski vedeževalki
Ne vidim najmanjšega znamenja miru...
V Berlinu živi koleginja znane pariš, ke vedeževalke Madame de Thebes, dama, ki prerokuje bodočnost z istotolikim uspehom, kakor je znala to grška Pythia. Je to Madame Sylvia, psevdonim, pod katerim se skriva članica nekdanje av strijske visoke aristokracije: grofica Beck. Ona daje državnikom, umetnikom in sploh vsem ljudem, ki so v skrbeh za svojo bodočnost, nasvete in navodila.
Madame Sylvia je napovedala baje zanimive dogodke, ki so se pozneje uresničili. Leta 1912 je bila v salonu nadvoj-vodinje Izabele na Dunaju. Okoli čajne mize so kramljaje ždeli nadvojvoda Evgen, princesa Burbonska in nekaj drugih avstrijskih aristokratov. Nadvojvodinja Izabela je zaprosila grofico Beck, ki takrat svoje umetnosti oficijelno še ni izvrševala, naj kaj pove o bodočnosti.
Grofica Beck je zapadla v »transo« in Je tedaj izgovorila tole: »Rotim vašo cesarsko visokost, da brzdate svojo antipatijo proti nadvojvodi Ferdinandu in njegovi soprogi. Treba biti z njima dober, ker bosta danes v dveh letih umrla.«
Ko so jo vprašali, na kak način bosta našla smrt, je odgovorila: »Od iste krog-
Iv.f
Na vprašanje o posledicah te tragedije je odgovorila grofica: »Vidim pred seboj majhen zemljevid Evrope, preko katerega počasi polzi pošastna roka, puščajoča za seboj ogromno krvavo liso.«
Nekdo izmed nadvojvod je vzkliknil »Pa to bi bila tedaj svetovna vojna!«
»Ne. Vojna, ki nam zdaj preti, bo ime la za prizorišče predvsem Evropo. Svetovna vojna se bo šele pozneje iz tega razvila.« —
Z žalostnim smehljajem je pripomnila Madame Sylvia obiskovalcem: »Živi še dosti prič te moje prerokbe.«
»Vi vztrajate torej pri s’voji trditvi?« je vprašal obiskovalec, »da nas prava svetovna vojna šele čaka?«
»Gotovo. Imela bi izbruhniti deset let po sklenjenem miru, in se je že pričela.«
»Kje?«
»Na Daljnem vzhodu. Leto 1932/33 ostane v zgodovini neizbrisno, ker izza leta 1914. svet kaj takega ni doživel. Prihajajoče leto bo pretreslo narode do njihovih temeljev. Ne vidim najmanjšega znamenja miru na tej zemlji. Svetovna vojna prične v Mandžuriji. Vidim tam žične ograje, ki se v obliki elipse raztezajo do Mongolske in proti Sovjetski Rusiji. Val, ki pokopava pod seboj ljudstvo, se vali z Daljnega vzhoda do visokega gorovja. Vidim prihajati z vzhoda moža s .camenitim obrazom, ki drži v pesti ročaj sablje. Je to mož, o katerem sem pra-
vila pred dvema letoma, in ki izkuša prodirati proti sovjetski Rusiji.«
»Vojna se bo potemtakem ustavila na mejah Poljske?«
vam pa bočem povedati druge dogodke, ki zadevajo Francijo in Nemčijo. Prerokujem Nemčiji dve novi vladi nasprotnih smeri. Majhna država se bo skušala umešati v zadeve Nemčije Zasilne omejitve bodo v Nemčiji še veli-o hujše. Samo ob največjem varčevanju je mogoča rešitev. Potem pa bo ozdravljenje Nemčije veliko hitreje napredovalo kot pri vseh drugih narodih, la ozdravitev pride kot posledica nemške zveze z Rusijo in Združenimi državami Amerike. Sicer pa bo imela Nemčija najstanovitnejše prijatelje na tistih deželah, ki so od njenih meja najbolj odda jene. Francija bo vsled smrti nekega ve ikega moža mnogo izgubila na svojem vplivu. Francoska republika ostale v zavezništvu samo še z eno državo. Veleja i?exb,odo pola2°nia od Francije ločile.
oskušali bodo obnoviti zvezo med An-iijo m Francijo.«
»Ako preberete moja lanska preroko-vanja>« ie Pripomnila madame Sylvia, »noste našli, da se potrjujejo tale dejstva: Zbližanje med Nemčijo in Italijo, korak predsednika Hooverja, japonsko-kitajski spor in potresi v Srednji Ameriki. Vse to sem napovedala.«
»Kakšni ljudje vas pa večinoma obis-kujejo, madame?«
»Državniki, zaljubljenci, nesrečne že-n.e> — slcer pa tudi zločind. če pride zločinec, občutim njegovo bližino na prav čuden način, komaj da je vstopil v nišo.«
»Učenjaki so vašim prerokbam naspro ti pač nekoliko skeptični?«
Madame Sylvia se smehlja. Povede me v tmmo svoje s teškimi zagrinjali zastrte delovne sobe in mi pokaže fotografijo. Je slika profesorja Einsteina s posvetilom, za madamo Sylvio jako laskavim ... Tako pripoveduje o svojem obisku pri tej berlinski vedeževalki francos* ski pisatelj Maurice Dekobra.
Desetletnica umora
Stamboljskega
Iz Sofije se poroča: V torek je poteklo - let, kar je bil ubit veliki vodi.eij in ideolog bolgarskega zemljoradnišhcgai PLi .eta, Aleksander Stamboljski. Na kraju, kjer je bil ubit, je bil parastos. istotako tudi v njegovem rojstnem k ra-ju Slavonici. Iz Sofije so prispeli na parastos zemljoradniški ministri in vsi no. slanci njihovega kluba.
ŠIRITE ,.VEČERNIK“I
VOHUNI
26
Iz tajnih arhivov.
Med vojno je bilo zelo veliko ljudi obsojenih radi »trgovine s sovražnikom«, število obsojencev je strašno naraščalo. Vendar pa je to človeška slabost vsakega trgovca, ki ne izpusti nobene prilike, da ne bi kaj po strani zaslužil, posebno Č. ’ -nclužek ne upliva na izid voiie.
Kapitan je bil majhno središče zase v mogočnem sistemu blokade, ki ,e v 'Stki m2v\ pripomoglo do zloma Nemčije. Blokada pa je šele takrat postala učinkovita proti osrednjim silam, ko so bile vse luk-knjice in vrzeli skrbno zabasane. To se pa je v glavnem doseglo s trgovinsko
Avgusta 1914. I. so smatrali, da Nemčija ne bo mogla prehraniti svojega prebivalstva in obdržati svoje industrije v obratu, če ji bodo angleške ladje zaprle uvoz iz prekomorskih dežel. Če v prvih tednih odločilno ne porazi zaveznike;, potem je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo tako sestradana, da se bo mgla vdati.
Približno tako so pisali angleški časopis! j pozabili pa so na vrzeli v zidu iz železa in krvi, ki je obd..jal osrednje sile. Švedska, Norveška, Danska, Holandska Suca in nekaj časa tudi Italija in ” ; ;l:-nija so bili kanali, po katerih je Ncm-:	' kovala s hrano. Angleški za-
kon o trgovini s sovražnikom, ki je za časa Napoleona bil tako učinkovit, je bil
za moderno vojevanje popolnoma zastarel.
Po tem zakonu je bil pa angleški podanik ali pa nevtralec, ki je bival v Nemčiji, prav tako sovražnik kot kak Nemec. Vsako trgovanje z njim je bilo prepovedano. Na drugi strani pa je bil Nemec, ki je prebival v nevtralni državi, nevtralec, v kolikor se je to tikalo trgovine. Ta zakon je bil morda pred sto leti dober, toda v času parnikov, letal, telegrafa, telefona in radija je bil očitno zastarel. Te pridobitve so Nemčiji omogočile naročila po vsem svetu, blago pa ji: • je bilo pošiljano preko nevtralnih dežel. Zakon, tičoč se trgovanja s sovražnikom, je prepovedoval izvoz blaga v nevtralno državo, če je obstojal sum, da je to blago namenjeno sovražniku. V večini primerov pa so bili trgovci tako človeški, da se niso preveč zanimali, komu je namenjena roba. Prepustili so državnemu pravdniku, da jim dokaže, da so res kršili zakon. Take dokaze prinesti pa je bilo brez pomoči vohunov,- ki so se 'šenij' s takimi rečmi pečali, nemogoče.
Razen tega trgovci nevtralnih dežel niso hoteli uvideti, zakaj ne bi dobavljali Nemcem blaga, če se jim je za to nudila prilika. Saj to ni bila njihova vojna, zaslužek pa je bil lahek in precejšen.
Vsem gotovo ni znano dejstvo, da je d.iobra 1914 v Nemčiji strahovito primanjkovalo bakra, katerega so rabili ta izdelovanje municije. Nemčija bi morala zaprositi za mir, če si ne bi bila mogla priskrbeti potrebne množine te tako važne kovine. Skozi več tednov so tovarne
orožja delale samo z bakrom, Ki je dalo prebivalstvo na razpolago. Vse okraske, posode in slične bakrene predli 'ie so v tovarnah pretopili in si iako pomagali tako dolgo, dokler niso iz Amerike preko Švedske prispele ogromne količine bakra, in je na ta način Nemčiia bila rešena.
C: bi bila angleška mornarica imela sigurne podatke, da so te pošiljke namenjene Nemčiji, bi jih bila sigurno zaplenila Tako pa so bile vse listine v redu, pošiljke so bile naslovljene na velike šv.dske tvrdke. Karkoli so častniki, ki so pregledovali ladje, sumili, vendar mso mogli ničesar dokazati. Če pa bi bili ladje s tovorom vred zaplenili in jih od-premili v kako angleško luko, bi vsi nevtralni časopisi dvignili strašen vik in krik o angleškem zatiranju in trinoštvu na morju, ki tepta vse pravice nevtralcev, ne da bi se ti mogli braniti. Ameriški trgovci pa bi ogorčeno protestirali, da se jih ovira pri njihovem trgovskem delovanju, in posledica vsega bi bila, da bi bile izmenjane ostre note med Anglijo in Zedinjenimi državami. V tistem času pa Anglija ni smatrala za politično koristno, karkoli izzivati Ameriko.
Novembra in decembra meseca je Nemčija uvozila preko Švedske več kot
12.000	ton bakra. V tem času je primanjkovalo tudi olja, katerega je Nemčija tudi uvažala preko nevtralnih držav. Isto je bilo z bombažem, čajem in živili. To dejstvo osvetljuje težave, s katerimi se je morala Anglija pri izvedbi svoje blokade boriti.
Ko je pričela angleška trgovska špi-jonaža svoje delovanje na Danskem, so to od tam poročali agenti, da je Danska toliko svojih živil prodala Nemčiji, da je sama morala uvažati živež, potreben za prehrano njenega prebivalstva, iz Amerike.
Sčasoma se je Anglija odločila k strožji kontroli nad živežem in surovinami, katere je Amerika izvažala v nevtralne države, ki so mejile na Nemčijo. V to svrho so .v. Ameriki delali agenti, ki so bili pri angleških tvrdkah in ki so nadzorovali vsako pošiljatev v nevtralne države. V Evropi pa so drugi agenti imeli nalogo ugotoviti, kam bo odposlano blago, potem ko ga je prejel naslovljenec.
Delo trgovskega vohuna je zahtevalo precej takta in uvidevnosti. Antanta nikakor ni želela, da bi si v nevtralnih državah nakopala sovražnika s tem, da bi jim odtegovala življenske potrebščine. Niti niso hoteli kaznovati tvrdk, ki so že poslale blago v Nemčijo. Toda v bodoče naj izostanejo taki transporti.
Naloga agentov je bila, ugotoviti uvoznike, ki svoje blago prodajajo v deželi sami, in pa uvoznike, ki ga prodajajo Nemcem. Prvi nikakor ne smejo biti na-dlegovani, z drugimi pa naj se postopa obzirno, ako prenehajo s takim delovanjem.
Tednik »Zabavni list« z gratis slikarsko galerijo M formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1   Zahtevajte brezplačne ogledne številke!
»3« Se vedno ne vidi nič?« »Nič, samo obzorje!«
»No, bolje to nego nič!«
SAina.
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Na prodal
radi bolezni dobro vpeljana pekarna z gospodarskim poslopjem 20 minut od Maribora na prometnem križišču. Cena Din 260.000. Sprejmejo se tudi vložne knjižice. Ponudbe pod »Ugodni nakup« na upravo »Večernika«.	1929
Napolitanke 10 kom Din 2.50.
Turistovskl bonboni V* kg Din 6.— Polnjeni svileni bonboni K kg Din 7.-. čokolada za kuho ^ kg Din 7.—. — Trgovina »Bonbon«, Vetrinjska ul. 12.
1917
Svet v številkah
Zanimiva je publikacija, katero je izdal mednarodni statistični urad v Haagu o površini, prebivalstvu in njega gostoti na posameznih kontinentih. Iz tega poročila' posnemamo:
Površina Evrope meri 9,844.000 km2, Amerike 43,510.000 km2, Afrike km2
27.807.000, Azije 42,435.000 km", Oceanije, Avstralije, Nove Zelandije, ameriških in francoskih kolonij pa 8 milijonov
564.000 km2. V tej površini pa ni všteta površina oceana, ki meri okoli 356 milijonov km2, in ne površina Arktičnih in Antarktičnih zemelj, ki znaša nad 12 milijonov km*.
Število prebivalstva na posameznih kontinentih znaša po podatkih ljudskega štetja v letih 1910., 1920. in 1930: Evropa (1910)	446.086.000.	(1920)
450.023.000, (1930) 484.515.000; Amerika
181.427.000,	210,614.000,	248,772.000;
Afrika 120,052.000,	132,804.000,	(1930)
143,315.000; Azija 941,359.000, 986,359.000 1.101,748.000; Oceanija (1910) 7,158.000,
8.279.000, 9,929.000.
Število prebivalstva sveta je narastlo od 1.698,082.000 v letu 1910 in od
1.788.079.000 leta 1920 na 1.988,279.000 do leta 1930. Človeški rod se torej klju-bu vojn, lakote kuge, draginje in šibe potresa množi in ne propada.
Kar se pa tiče gostote prebivalstva na naši materi zemlji, prebiva v Evropi povprečno 49.2, v Ameriki 5.7, v Afriki 5.2, v Aziji 26, v Oceaniji pa po 15 ljudi
na kvadratnem kilometru. Najgosteje je torej naseljena stara Evropa, njej sledi divja Azija, nato pa moderna Amerika in vroča Afrika, zadnja je Avstralija.
Novo strašno letalo
To je letalo za bombe in torpede, kakor jih zdaj izdeluje Francija za svoje zračno brodovje. Letalo služi lahko obenem tudi kot hidroplan. Nosi 650 kil težek torpedo, ki se ga da izstreliti v višini 15 metrov nad vodo.
Na prodaj
novo zidana, davka prosta hiša s tremi stanovanji, na mirnem prostoru na koncu Tezna. Vzamejo se tudi hranilne knjižice kot plačilo. Vprašati stavbeno podjetje Vinko Lašič, Tržaška c. 98-a, Maribor, telefon 27-17.	1906
Učenca za torbarsko stroko
sprejmem. Aleksandrova cesta 16.
1909
Nasproti sodnije št. 14 II, vrata 8, oddam lepo zračno opremljeno sobo s prostim vhodom.
1908
Trgovina v centru Maribora	.
pod ceno na prodaj. Ponudbe pod
»Ugodno 105«.	1918
Prlma konjsko meso ceneno na prodaj. Kafer, Ob bregu 16.
 ________________________________________1920
2 poštena fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. Splavarska ul. 6.	1916
Vsčje stanovanje Dva nafllša lokala
v središču mesta iščemo.
1890
Ponudbe na upravo ltV«fernlka“ pod „LepO“
za pisarno v centru mesla iščemo. Ponudbe na upravo .Večernika- pod »Pisarna-.
Na prodal
večja množina
makulahirnega papiria
Vprašati v upravi „Jutra“ in „Večernika“ Maribor, Aleksandrova 13
SOKLIČ
Matopnflci M »prejme!«
Pristopajte	k	..Vodn
Vabilo
na
redni obini zbor
Kletarske zadruge r. z. z o. z. v Mariboru
ki se bo vršil v soboto, dne 25. junija 1932 ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih, Cankarjeva ulica 1.
Dnevni red:
1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za leto 1931.
3. Poročilo nadzorstva k točki 2.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Z zadružnim pozdravom:
Nikola pl. Jurkovič, m. p. načelnik. Maribor, dne 15. junija 1932.	1919
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.