Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. mm Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 Anlastasio l-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazsjitta Uprava: Trst, ulica S. CENA: posamezna številka" L 25* — Naročnin*: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Iriozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.0(S0. — 'Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev, 9-18127 Leto VII. - Štev. 48 Trst - Gorica 20. novembra 1953 Izhaja vsak petek Reciprociteta Slovencem pod Italijo iste pravice kot Italijanom pod Jugoslavijo 1 Maršal Tito je v svojem nedeljskem govoru dejal, da bi morala Italija v primeru razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja zajamčiti Slovencem, ki bi ostali pod njeno oblastjo, enake pravice, kakor bi ji,h priznala Jugoslavija I-talijanom, ki so oziroma bi ostali v Istri. Tudi italijanski ministrski predsednik Pella, razni italijanski državniki in italijansko časopisje r,o že poudarili, da bi bil položaj Slovencev v Italiji odvisen od položaja Italijanov v Jugoslaviji. Vse to je v popolnem soglasju s tako imenovanim načelom reci-procitete; po katerem se na mar-sikaterem področju uravnavajo od nošaji med posameznimi državami, posebno glede postopanja z državljani druge države, s člani medsebojnih narodnih manjšin itd. Vsekakor je v mednarodnem pravu to še ostanek pravila »zob za zob, kakor ti meni, tako jaz tebi«.. Toda, ker je mednarodno pravo še razmeroma mlado, ker ni neke učinkovite višje avtoritete, ki bi skrbela za spoštovanje in izvajanje splošno veljavnih pravnih določil, katerih v mnogih primerih celo ni ali pa so preveč pomanjkljiva, se ne smemo čuditi, če je na njegovem področju še obvelja- lo pravilo, katero je v razmerju med posamezniki znotraj pravne države že zapadlo pozabljenju. Načelo reciprocitete v postopanju z manjšinami, katerega so v svojih dosedanjih izjavah Tito in razni italijanski predstavniki omenili, je torej nekaj več ali manj razumljivega. Toda pristaviti moramo, da je razumljivo samo dokler predpostavljamo, da gre za dve državi s približno enako pravno in družabno ureditvijo, s približno enakim načinom javnega in zasebnega življenja. To pa ni naš primer, kajti na e-} ni strani imamo komunistično diktaturo, na drugi strani pa na strankarski demokraciji, svobodi mišljenja in zasebni lastnini produkcijskih sredstev slonečo družabno ureditev. Kako naj bo Italija po načelu, reciprocitete prisiljena dati slovenski manjšini pravico na samostojno strankarsko organizacijo, če požna komunistična Jugoslavija samo enostrankarski politični režim? Po načelu reciprocitete bi namreč Slovenci v Italiji lahko zahtevali kvečjemu sorazmerno število zastopnikov v vsakokratni režimski stranki. Kako naj Slovenci v Italiji zahtevajo po istem načelu povračilo svojih nekdanjih denarnih zavodov, če so v Jugoslaviji vsa večja podjetja socializirana? Če gremo še dalj, kako naj Slovenci v Italiji zahtevajo pravico na lasten tisk in časopisje, če izhajajo v Jugoslaviji lahko samo režimski listi v italijanskem jeziku? V našem primeru bi to pomenilo da bi se danes morali zadovoljiti kvečjemu s kakšno slovensko izdajo primernega demokristjanskega glasila. Teh nekaj primerov, ki so vsi primerno podčrtani, nam jasno pokaže, kam bi pripeljalo načelo re-ciprocitetnega postopanja z narodnima manjšinama, če bi ga dosledno izvajali dve državi, ki imata ne samo različno politično, temveč tudi različno družabno ureditev. Ce bi ga hotela demokratična Italija izvajati nad slovensko manjšino 1ki bi ostala v njenih mejah, potem bi moi-ala Slovencem odreci prav najvažnejše demokratične svoboščine. S tem bi se pa obenem tudi sama močno in načelno pregrešila nad političnimi idejami, na katerih sloni vsa njena državna stavba in družabna ureditev. Ni verjetno, da bi Jugoslavija, kot komunistična država, na ljubo načelu reciprocitete napravila glede italijanske manjšine izjemo1 s tem, da bi ji dovolila živeti na popolnoma drugačen način, kakor žive ostali jugoslovanski državljan1 Zato me bo italijanska manjšina v Jugoslaviji, vse dokler ostane tam w. vladi komunističen režim, mo-glu uživati razne gospodarske in politične pravice ter svoboščine do katerih imajo polno pravico vsi italijanski državljani, vse dokler ostane Italija demokratična. Zaradi tega je jasno, da je dosledno izvajanje načela reciprocitete v postopanju z' medsebojnima narodnima manjšinama v Jugoslaviji in Italiji neizvedljivo, vse dokler bodo med tema dvema državama obstojale tako velike pravne, družabne in ideološke razlike kakor jih imamo danes. Posebno Kocka o STO že ni padla S kakšnim navdušenjem so tržaški Slovenci sprejeli februarja leta 1947 vest o ustanovitvi .STO' z italijanskim in slovensk.m uradnim jezikom ter. z enakopravnostjo Slovencev in 'Italijanov! Nade, ki so jih stavili v STO, v njegov gospodarski razvoj, samostojnost, in neodvisnost, kot prvo državno tvorbo pod zaščito Združenih narodov, so bile globoko utemeljene. STO je bilo poklicano, da zaradi svoje naravne lege, na stični točki dveh svetov, kot naravna vrata. Srednje Evrope in Podunavja na morje in v svet postane močan prvovrsten gospodarski faktor v Evropi. S tem, da združi na tem ozemlju pri skupnem harmoničnem delu in napredku dva naroda, kot sta slovenski in italijanski, je STO moralo postati simbol nove Evrope in novega življenja med evropskimi narodi v znamenju miru in sprave. Komaj pol leta je prebivalstvo STO živelo v tem upu in v pričakovanju, ko je 20. marca 1948 počila bomba proti obstoju STO, vkljub obvezni moči slavnostnih podpisov 21 držav na mirovni pogodbi i Italijo. Nismo verjeli in ne verujemo, da bi mogli mednarodno pogodbo s podpisi tolikih, tudi največjih držav sveta poteptati kot zavrženo cunjo. Italijanska diplomacija se je spravila na delo. Kaj vse sta storili Slovenska demokratska zveza in »Demokracija« v dobi teh pet in pol let 'za ohranitev STO! Koliko sej, koliko člankov, koliko govorov, koliko posredovanj, koliko brzojavk, pisenij spomenic, koliko obiskov in izjav je bilo v tem času storjenih, da bi ohranili STO! To delo ni iskalo plačila. Izviralo je iz globokega prepričanja, da je delo za vzviše-fe cilje. Po londonskem obisku o veliki noči 1952 je pričela tudi svetovna javnost z večjim razumevanjem gledati na STO kot nov zasnutek zhližao’a._ ,in ; sožitja. med različnih mi narodi, toda njegovi sosedi, I-talija in Jugoslavija, sta videli v STO samostojno državno tvorbo, ki bi bila v stanju nuditi svojemu prebivalstvu večje blagostanje, več svobode, več zadovoljstva, kakor jih nudita oni sami svojim državljanom. V malem STO sta videli velikega konkurenta in se ga zbali! Tako je STO živelo od leta 1948 vvečni razburjenosti, napetosti in negotovosti, razkosano dejansko v dve različni področji, upravljani proti duhu in besedi mirovne pogodbe, vse dokler ni počila druga bomba 8. oktobra t. 1. v obliki britsko - ameriškega sklepa, da se napravi konec sporu med Italijo in Jugoslavijo za delitev STO s tem, da se izroči področje A Italiji in področje B Jugoslaviji. Odpor proti izjavi 8. oktobra, vojaška zasedba mej, krvavi tržaški dnevi, potovanja v Beograd in Rim, vse to je le del borbe za delitev. In v to borbo za delitev STO je posegel maršal Tito s svojim demokratični Slovenci, pri tem mislimo na popolnoma navadne demokrate brez raznih »progresivnih dostavkov«, se nikdar ne bi mogli zadovoljiti z zgolj tistimi pravicami, katere uživajo državljani komunistične države. Pri tem sicer ugotavljamo, da uživajo Italijani pod Jugoslavijo, posebno na kulturnem področju,, sorazmerno veliko večje pravice, kakor pa jih i-majo Slovenci na področju A Svobodnega tržaškega ozemlja ali pa v Italiji. Toda vkljub temu mislimo, da je treba obdržati za mero slovenskih pravic pod Italijo drugačno merilo, kakor pa je tisto, kakršno je veljavno za komunistično diktaturo. Zato nas načelo reciprocitete za Slovence, ki so ali pa naj bi prišli pod Italijo, ne zadovoljuje. . Zato se morata Italija in demokratični Zahod, ki je tudi poklicari' da izpregavmi svojo besedo, obvezati, da bosta Slovencem, ki ne bi bili priključeni k svoji matični domovini, priznali vse človeoanskc in manjšinske pravice, kakršne izhajajo iz zadevnih listin Združenih narodov in idej demokratičnega sveta, ne pa samo tiste, katere priznava ljudem komunistična diktatura. Krivično bi namreč bilo, če oi nesrečno slovensko narodno manjšino pretvorili v grešnega kozla, nad katerim bi po mili volji izvajali povračilne ukrepe za grehe, ki bi jih morda povzročal režim, ki v marsičem že dolgo ni več izraz pravega hotenja in volje jugoslovanskih narodov. nedeljskim govorom v Beogradu. Z njim je zadovoljil zahodni svet, nas Tržačanov pa ne. Se nikoli ni jugoslovanski državnik tako odkrito in brez ovinkov povedal, da se je sedanja vlada Jugoslavije odrekla Trstu v korist 'Italije. »Mi ne vztrajamo, kakor koli že bilo — je dejal maršal Tito — da bi dobili Trst, ker ga. ne moremo dobiti, s silo pa ga nočemo vzeti.« S tem je jugoslovanska vlada izjavila Italiji, da bo dobila, Trst, če pride do delitve STO. Vsako drugo tolmačenje teh besed in upanje, da bi Skedenj in 2avlje •bila izvzeta, je gola prevara in bridko razočaranje za ljudi, ki še niso spoznali, kaj veljajo nasproti tako odločnim izjavam samega predsednika Jugoslavije izjave, razna zapeljiva gesla tržaških titov-cev, kot so »Trsta ne damo« in slično. Toda maršal Tito je v svojem govoru še nekaj drugega dejal: »Napravimo delitev STO vsaj za sedaj, če že ne za vedno. Oni bi tudi utegnili nam ne dati jamstev; toda smatram za potrebno, da pride do delitve, tako da dosežemo miren sporazum. Torej za sedaj delitev, potem pa bomo videli«, je naglasil maršal Tito. Pustimo ob strani razne politične koristi. Vemo tudi, da državne meje niso večne. Toda po šestih letih negotovosti, začasnosti in trpljenja, razbijati mirovno pogodbo in si deliti STO, obenem pa ravnati s tržaškim prebivalstvom — o-betajoč mu novih začasnih rešitev — kot z blagom, ki ga premetavamo od enega do drugega gospodarja, .ne da bi ga vprašali za voljo in mišljenje, to je morala propadlega fašizma in nacizma ter morila totalitarnih držav, ne pa spoštovanje človečanskih pravic! •In zato se bomo borili naprej za svojo svobodo in neodvisnost ter proti delitvi STO, kajti le celokupno STO nam ohrani Trst in naso samostojnost! Zavedamo se, da je ta čas usode-poln za STO. Ni pa razloga, da klonemo! Vse tržaško prebivalstva j£ danes proti delitvi Ozemlja. Raje za ohranitev celokupnega STO, kot ža njegovo razkosanje med I-talijo in Jugoslavijo! To je odločilen preobrat v vrstah ravno onih prebivalcev italijanskega jezika, ki so bili poprej nasprotniki STO. ■Na seji tržaškega mestnega sveta od 13. t. m. je bila pod tem vplivom sprejeta soglasno resolucija, da se mora prebivalstvo obeh področij vprašati za mnenje, predno •bi odločali o usodi Ozemlja. To je prvi predlog te vrste, ki je prišel po petih letih iz tržaške mestne zbornice in ki hoče referendum vsega prebivalstva o usodi STO, t. j., da se prebivalstvo izjavi, ali je za ohranitev STO ali proti, ne pa dvostranski plebiscit. Vedimo, da je francosko, švicarsko, avstrijsko, nemško in belgijsko javno mnenje na strani STO: da je za STO del angleške in ameriške javnosti, da je vsa Socialistična internacionala za STO ter da je danes za STO tudi ogromna večina vsega prebivalstva od Sti-vana devinskega do Novigrada na Mirni v Istri. Zato ni treba obu-rati! Zadnja beseda o STO še ni bila izrečena! Dr. JOSIP AGNELETTO Strah pred SZ in SCO •Proti STO so zavzele stališče zahodne velesile, zlasti Amerika in Velika Britanija, pod vplivom STO nasprotne propagande. Priloga VIII. k mirovni pogodbi z Italijo določa namreč v členu 21., da upravlja tržaško pristanišče komisija, sestavljena od predstavnikov STO. Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Jugoslavije, Italije, Švice, Avstrije ter od Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Sovjetske zveze. Ta komisija ima samo tehnično -upravni značaj in skrbi za čim-boljše zveze, tarife in čimhitrejšo odpremo blaga preko tržaškega pristanišča. Delegati posameznih držav v tej komisjji so upravni u-radniki brez vsakih političnih funkcij. Sklepi komisije se sprejemajo z večino glasov. Zato tudi če bi •med njenim delovanjem prišlo na vrsto vprašanje, ki bi utegnilo.^bi-ti politično pobarvano, je večina komisije, tudi brez- upoštevanja STO, ki je po svoji politični opredelitvi, sodeč po zadnjih občinskih volitvah, vse drugo kot komunistično usmerjeno, na nekomunistični strani. Proti štirim glasovom Sovjetske zveze in treh sedaj komunističnih držav, je osem glasov zahodnih velesil in drugih neko-minformističnih držav. Tako da bi bila v komisiji za upravo tržaškega pristanišča s tržaškim delegatom dvetretjinska večina v rokah držav, ki niso kominformistične. Tedaj s tega stališča prisotnost sovjetskega in še treh kominfor-mističnih delegatov v upravi tržaškega pristanišča ne bi mogla imeti nikakega nevarnega vpliva na upravo in na promet v tržaškem pristanišču. Svobodni svet v obrambi pred boljževižko zavojevalnostjo Zadnji zvezek Churchillovih spominov jasno izpričuje, da je pokojni Jože Stalin že med vojno, to je kot zaveznik zahodnih sil, pripravljal načrte za vdor sovjetskega imperializma proti deželam Zahoda. V prvih povojnih letih se je Stalinu posrečilo podjarmiti si Bolgarijo, Romunijo, MadžarskO| Jugoslavijo, Poljsko in končno tu-; di Češkoslovaško. Ko so Združene države z Marshallovim načrtom pričele gospodarsko in finančno krepiti opusto-šeno Evropo, je Kremelj zasluti), da postavlja z njim Amerika bolj-ševiškemu vdoru nasproti mogočno obrambno pregrajo. Prav zato je Moskva denuncirala te ameriške napore kot »imperialistične manevre« in z grožnjami preprečila, da bi bile teh podpor deležne njene sopotnice. Kremelj Marshallovega načrta ni zaustavil, čeprav je Molotov na pariški konferenci izjavil, da se bodo zasnovatelji Marshallovega načrta še kesali tega svojega početja. S temi besedami in od tega trenutka dalje je Stalin napovedal pričetek »hladne vojne«. Ko je 5. marca letos v še ne popolnoma pojasnjenih okoliščinah preminul boljševiški diktator, sq se premnogi na Zahodu nadejali, da bo boljševiška politika krenila na nove kolesnice. Pri tem pa so povsem prezrli dejstvo, da tvori ideološko - politična zavojevalna strategija hrbtenico boljševizma. 2e v svojem spočetku je boljševizem popolnoma prelomil z vsemi, stoletnimi izročili in načeli mednarodnih odnosov, in od tega časa dalje delujejo po vseh nekomunističnih deželah plačani agenti komunistične internacionale ali kakor danes to ustanovo imenujejo '»kominformizma« na zavo-jevanju oblasti v teh deželah v svrho izvojevanja svetovne revolucije oziroma zagospodovala vsega sveta. Usoda Češkoslovaške je, bila klasičen primer teh naporov bol iševiških plačancev. Od Stalinove smrti je preteklo osem mesecev. Do kake bistvene spremembe boljševiške politike v tem času ni prišlo. Boljševiki se smrtnega sovraštva nasproti svobodnemu svetu niso odpovedali. V kolikor so se Stalinovi dediči tudi odmaknili od Stalinove liniie. so to storili zgolj zaradi utrditve svoie vladavine, ki je zašla nsi mehka tla. Verietno pa je pri tem igrala * svo'o vlogo tudi bilanca hladne vojne, ki zaznamuie na. sivni strani pomembne postavke: Marshallov načrt, Trumanova doktrina, Atlantska zveza, oborožitev svobodnega sveta in evropska integracija. Vse te pasivne postavke •boljševiške bilance hladne vojne so gotovo posredne in neposredne posledice uveljavljanja Stalinove hladne vojne. Stalinovi dediči so ■te posledice kritično ocenili in zato poskušajo z nepomembnimi oprostitvami od časa do časa popuščati v pričakovanju, da se bo-i do taka manevriranja morda izkazala za manj tvegana, zato pa u-činkovitejša. V resnici je to boljševiško popuščanje privedlo do občutne zvode-nitve zahodnih naporov za vojaško in politično integracijo v svobodnem svetu, kar je posebno o č.to pri Francozih, kjer so boljševiki nemško nevarnost napihnili v pretiranost in resno zmedli francosko politično presojo. Kljub tem dejanskim, v gotovi meri pa tudi zgolj navideznim' uspehom teh manevrov boljševiškega spletkarjenja je boljševiške municije za popuščanje kaj hitro zmanjkalo. To okoliščino posebno potrjuje odklonilen odgovor Kremlja z dne 3. .novembra za konferenco štirih v Luganu. S tem odgovorom je postalo jasno, da Kremelj ni voljan razpravljati o teritorialnih in političnih pridobitvah, ki si jih je osvojil z ideološko-poliitično zavojevalno strategijo po drugi svetovni vojni. »Neizobraženci«, je dejal nemški pesnik Grilipalzer, »so nesrečni zato, ker težkih stvari ne razumejo; nasprotno ne zapopadejo razumniki pogostokrat lahkih stvari, kar je še večja nesreča.« Na ta izrek se človek spominja prav .v teh dneh, ko dežujejo predlogi in rešitve tržaškega vprašanja, ter tudi v Času, ko državniki sveta obravnavajo vprašanje sovjetskega »nje*« na povabilo v Lugano. Nenavadno Pri tem ruskem »njet« je, da se z njim ne ukvarjajo zgolj nasprotniki boljševizma, pač pa tudi moskovski pomagači, ki so ogorčeni, ker jim Kremelj tako otežuje njihovo težaško robot©. Tako n. pr. ugotavlja;o , italiianska sopotniška glasila, da bi ena sama prijazna beseda Moskve, ena sama pomir-Ijva gesta, prostodušen pristanek na sestanek v Luganu zadostoval, da bi evropsko armado shranili v omaro, Atlantsko zvezo zmedli ter odnošaje Francije in Velike Britanije do Združenih držav skalili. Kaj so zasledovali zavezniki s svojim povabilom v Lugano? Verjetno so hoteli postaviti Sovjete na Preizkušnjo. Hoteli so izvedeti, kaj dejansko nameravajo Stalinovi dediči z Nemčijo in Avstrijo. Hoteli so in tudi morali so pokazati o- mahljivcem, da s Sovjeti ni mogoča drugačna politika kot politika moči, ker samo na to struno Sovjeti slišijo. V Luganu bi po stari stalinovski taktiki zopet poslušali dolgovezne govore, prisostvovali tisočerim zavlačevalnim manevrom in se končno ujezili, zapokali kovčke in odšli. Zakaj ,so se Sovjeti temu njim tako priljubljenemu razpravljanju časa odrekli? IZato, ker jim je to bilo povsem nepotrebno, saj imajo na razpolago boljše in cenejše sredstvo, da Zahodu odščipnejo nadaljnji vogal dragocenega časa, saj zadostuje že sam videz, da so na pogajanja pripravljeni. To jim zadostuje že zato, ker jim zavlačevanje ne prinaša nobene nevarnosti. Saj je v zahodnem svetu še vedno dovolj ljudi, ki trdijo, »da je treba dejanske namere Kremlja preiskati«, to je postopati po otroških receptih, ki predpisujejo, da moraš otroku pritisniti dlan na vročo ploščo štedilnika, če hočeš, da se prepriča, da je plošča v resnici vroča. V teh dneh, ko se jponovno postavlja v svobodnem svetu vprašanje varnosti pred boljševiško poplavo in razjedajo francoski parlament razumljive, vendar pretirane bojazni pred ponovno nemško oborožitvijo, v dneh, ko se pripravljajo odločilni razgovori na Ber-mudih, bo Evropa in ne Sovjetska zveza postavljena na težko preizkušnjo. Ali bo svobodni svet utrdil svoje okope proti komunistični svetovni revoluciji, ali se bo prepustil na milost in nemilost boljševiški ideološko-politični zavojevalni strategiji? To je danes usodno vprašanje zahodne omike. Toda države, ki so bile od vsega začetka nasprotnice STO, zlasti I-t^lija, propagirajo po vsem zahodnem svetu strah in predočujejo zahodnemu svetu prisotnost sovjetskega delegata v upravni komisiji tržaškega pristanišča kot .neko leglo in izvor komunistične propagande za vso jugozahodno Evropo. Ta naj bi poplavila in pokomuni* stila 'Italijo, Francijo, sredozemski bazen in še ne vemo kaj. Tak iz Trsta izvirajoč komuni* stični fantom je mogel naslikati pred očmi zahodnih velesil samo nekdo, ki je imel poseben interes, da s takim strahom preplaši zahodni svet in ga usmeri proti prihodu sovjetskega delegata v Trst. In najkrajša pot ter najboljše sredstvo, da bi držali Sovjetsko zvezo daleč od Trsta, je prav uničenje STO!... Kako makavelistično je bilo lo prepričevanje zahodnega sveta po sovražnikih STO! Sele v prihodu sovjetskega delegata v Trst so hoteli videti začetek komunistične propagande v tem predelu Evrope. Vso to zlonamerno početje nam tazgali v pravi luči že dejstvo, da je vendar že davno v Italiji sami komunistična stranka najmočnejša na svetu izven Sovjetske zveze. A- li je tedaj treba, da prihod sovjetskega delegata v Trst šele postavi temelje komunistični propagandi in izvidniški službi za jugozapadno Evropo?^© je vendar dobila komunistična partija pri zadnjih volitvah v Italiji preko osem milijonov glasov, ko šteje v Franciji'več milijonov pristašev in ko je vsa Albanija v rokah boljševikov! Zato bi bil čas, da zahodne velesile, posebno Amerika in Velika Britanija, pričnejo kritično presojati vse od sovražnikov STO nava-jane pretveze proti ohranitvi tega Svobodnega ozemlja. In tak laž; -razlog proti ohranitvi STO je. tudi. strah pred boljševiško propagando, ki naj bi jo baje šele — razvil Iz Trsta boljševiški delegat. »-Ri-sum teneatis, amici!« Ohranitev in Izgraditev STO in ustanovitev komisije za upravo tržaškega pristanišča ne pomeni tedaj nikakega prihoda Sovjetske zveze v Trst, še manj pa ‘Ustanovitev središča za boljševiško propagando, ker ima boljševizem že zdavnaj zadosti propagandističnih središč v Italiji, Franciji, na Balkanu in v Sredozemlju! Pomoč ameriških Slovesu Kakor hitro je »Slovenska narodna zveza v Ameriki«, ki ima svoj sedež v Chicagu, izvedela za usodno odločitev britanske in a-meriške vlade, naj se področje A STO-ja izroči Italiji, je sklicala izredno sejo, s katere je poslala predsedniku Eisenhowe.rju protestno brzojavko. Nato je posredovala, pri ameriških organizacijah hrvaških, ukrajinskih, beloruskih, litvanskih, latvinskih in estonskih naseljencev, da bi nastopile iv korist obstoja STO-ja In podprle njeno brzojavko, poslano predsedniku Eisenhowerju. Tudi »Slovenska narodna federacija v Kanadi« je ob tej priloži nosti poslala daljšo vlogo kanadskemu zunanjemu ministru iPear-sonu. Stališče Italije Pella je 18. t. m. v parlamentu govoril o jugoslovanskem predlogu glede sklicanja .konference strokovnjakov petih držav, ki naj bi razpravljali o Trstu. Postavlja pa naslednje pogoje: 1) razpravljati je •treba o STO kot celoti; 2) smatra plebiscit kbt najboljšo rešitev, čeprav ne izključuje drugih možnosti; 3) sklep od 8. oktobra je zanj nepreklicen; 4) za sklicanje konference je treba nelcaj časa za primerno pripravo nanjo. „ltaty's Foolfsb Bluf" Pod tem značilnim naslovom prinaša newyorški republikanski dnevnik »World Telegram and Sun« id 5. oktobra naslednje pikre ugotovitve na račun italijanske politike v zvezi s Trstom: »Italijanski ministrski predsednik Pella zlorablja popustljivost in naklonjenost, ko grozi, da .bo umaknil pristanek svoje države na Atlantsko zvezo, če zahodni zavezniki ne bodo podprli Italije proti Jugoslaviji v tržaškem vprašanju, Ce bi to njegovo širokoustenje vzeli za res — in morda bi to.mo-, rali storiti, da bi napravili konec temu svojevrstnemu izsiljevanju - -bi gospod Pella prišel v zelo kočljiv položaj. Pri polaganju računov bi moral napraviti to, kar zdaj grozi, ali pa bi si moral zamašiti usta, in čisti uspeh vsega tega bi bil verjetno nov ministrski predsednik v Italiji, Atlantska zveza ne potrebuje I-talije, Italija pa Atlantsko zvezo potrebuje, ker brez zahodne pomoči ne bi mogla obstojati samostojna Italija. Ministrski predsednik Pella bi to moral vedeti in hi tudi moral vedeti — česar verjetno noče vedeti — da niso demago-ške grožnje najbolj pripravne, d t* bi si z njimi pridobil podporo zaveznikov. Pravica Italije do Trsta ne bi bila sporna, (e bi se Mussolini ne bil pridružil Hitlerju v njegovem napadu na Zahod. Če bo Italijanom zdaj uspelo rešiti nafmmijši del tržaškega področja, bo to zanje samo pravo darilo.« S I 1•? z OR4Š':K:E G A Hlf ZA PRAVICE SLOVENCEV na Cerkvenem in verskem polju! Medtem ko dvigamo Slovenci svoj glas proti raznarodovalni politiki vlade in njenih krajevnih organov, premalo protestiramo proti raznarodovalni politiki cerkvenih, oblasti, zlasti v videmski pokrajini, kjer tamkajšnja kurija oblastno in nemoteno nastavlja med naše ljudstvo italijanske, slovenščine nevešče duhovnike, prezirajoč najosnovnejše in najsvetejše človečanske pravice naših bratov! Cerkev je božja utsanova, je božji hram! Tu morata vladati samo resnica in pravica, samo poštenost in ljubezen ter pokorščina resnici,’ pravici, poštenosti in ljubezni! r Cerkev je božja ustanova,' je sme zlorabljati nobena oblast, niti cerkvena, kajti cerkev in vera ni tirata služiti popolnosti in čistcsiite resnice, napredku posameznefearn človeka in skupnosti, zmagi pra&iif ce nad krivico v manj jem in siru šem obsegu. -*nc ■Sramotno je, kar mi Slovenci doživljamo, ko smo predmet raznarodovanja tudi od strani cerkvenih oblastev. To je še bolj sramotno, ko se najvišja cerkvena o-blast v Rimu niti ne zmeni za krivico, ki se nam godi. Kako naj slovenski verniki zaupamo v očetovsko poštenost in pravičnost te oblasti, ko pa se za naše najsve-itejše pravice ne le ne zavzame, ampak jih še prezira? »Možje, ne verjemite Lahom ničesar, kadar gre za slovenske narodne stvari! Pa čeprav bi to bil Timski papež, ki bi vam glede tega kaj svetoval ali naročal, vedite, da je tudi on Lah.« Tako je govoril in opominjal pokojni goriški knezonadškof dr. Sedej! Tisti nadškof Sedej, ki je pastiroval tudi Furlanom in Italijanom na Goriškem, pa ni nikoli uganjal proti njim kake raznarodovalne politike! In je postal žrtev političnega dogovora med državo in Vatikanom! 'Namesto njega so poslali na Goriško zagrizene nacionalistične in filofašistične cerkvene predstojnike, ki se za trpljenje Slovencev pod krivično in trdo peto vlade niso zavzeli! Proti krivici, ki se nam godi na cerkvenem polju, smo in bomo-vedno protestirali. To moramo storiti še posebno zato, ker se mednarodni politični krogi za to vprašanje ne zanimajo, misleč da so italijanske cerkvene oblasti v praksi tako pravične, kot to trobijo v svet. Kako da videmska kurija ne poseže vmes, ko našim otrokom v Beneški Sloveniji nalagajo denarne globe za vsako slovensko materino izgovorjeno besedo v laški šoli, ki je prava raznarodovalnica? Neštetokrat so slovenski listi na to gorostasno krivico opozorili. In ker ni bilo od strani oblastev nobenega preklica, moramo verjeti v resničnost takih dogodkov, kot nam jih iz tistih krajev sporočajo! V svoji okrožnici št. 4569 od 18. septembra 1945 je tedanji videmski prefekt dr. Candolini zagotavljal beneškim Slovencem, da bo kult sloimnske narodnosti popolnoma spoštovan v okviru italijanske države. _C»‘Intendo che sia rispet-tato pienamante diritto al culto della n&zionaljta slava nell’ambito della .Maitct.ictelio Stato Italiano ed in tal .&epsq1((}flf6 disposiziorii.«) Prefefcti iso .Vladni predstavniki. Te obljube torej vlada glede Slovencev riOj izpolnila, kot ni izpolnila ne§ttJto,-£$flUgih. Videmska kurija pa vztraja^na: takem ravnanju s Slovenci, kot ga je narekoval fa-šizem! ^0.M, ■ Komunist Tito kriči te dni proti 1 Jpnarodovalni politiki rimske vla-iftitahteva posebna jamstva, dey 'š£ rftka> politika* -Ustavi. Kdo naj v rrii drtairodtiilMvlsnjgih zakriči pa Jti. laškim. 'Serkvenim oblastem? K; j 'd<>. ppmagftlo, če bodo cerkvena obl^SEvai-Badflljevala, kjer bo država jahala?},,. ' Cesa so laški duhovniki zmožni, se je izkazalo tudi pri zadnjih tržaških dogodkih, ko so očitno stali in vztrajali na strani italijanskih nasilnih demonstrantov ter jih s svojim zadržanjem celo ščuvali proti policiji in proti obstoječi zakoniti oblasti! Laški cerkveni in katoliški krogi protestirajo zaradi preganjanca duhovnikov in visokih cerkvenih predstavnikov za železno zaveso! Zakaj ne bi protestirali*Wdi proti krivici, ki še na cerkvfenenh dH-^er-j skem polju godi Sloverifcefn Italiji? • ‘ < : :*»-■ Iz tega sledi, da moramo Šloven-,, ci nujno nastopiti povsod, doma ui v tujini, proti raznarodovalni pp*, litiki italijanskih cerkvenih krogov, ki stoje zvesto v službi raznarodovalne politike, ki zasleduje cilj naše narodne smrti. Na Goriškem,, ^e položažj sicer mnogo ugodnej^u,. vendar ni niti tu slovenskim vernikom povsod in povsem zadoščeno glede pravic, ki jim pritičejo! Mr-žnja do slovenr skega ' jezika tudi tu ni polegla. Nekateri protesti pa niso imeli u-speha. Značilno je, da :nam tudi cerkveni laški predstojniki odgovarjajo, ko Slovenci zahtevamo svoje jezikovne pravice: »Bodite katoličani!« Ali je katoUčsnstvo raznarodovalnica? Kaže, da ima pri Itailijanih res ta značaj! Zadana občinskih tajnika« za naše občine Kar naenkrat so frontaški listi na Goriškem začeli zopet pisati o potrebi slovenskega jezika veščih tajnikov v naših občinah. Slovenska demokratska zveza in »Demokracija« sta vedno vztrajali na taki zahtevi ki odgovarja nujni potrebi našega'ljudstva. Bilo pa je prav v Sovodnjah, kjer je Fronta prva nehala vztrajati na taki zahtevi in je župan Ceščut s svojimi odborniki prosil, naj ostane tam sedanji tajnik, ki je pravzaprav bil namenjen nekam blizu Padove! iKo je »Demokracija« pisala v zadevi, so bile celo pritožbe, ker to ni bilo prav seveda- niti tajniku niti frontašem! • Zahteva po tajnikih, ki naj bodo vešči slovenščine, je res upravičena. Upravičeno pa zahtevamo tudi vso lojalnost oti strani frontašev. Kaže namreč, da so se sedanjega tajnika v Sovodnjah že naveličali, potem ko so ga vzeli in podpirali! Prispevki za piplavljence v Kalabriji Poleg prostovoljnih prispevkov, ki se nabirajo za nesrečne poplav-Ijence v Kalabriji, je vlada sprejela odlok, s katerim bodo morali vsi davkoplačevalci plačati 5 odst. poviška na prvih treh obrokih davka v prihodnjem letu 1954. POLITIČNE ZABLODE V nedeljo 15. t. m. je Tito stavil Italiji sedemindvajseti predlog za razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja. Toliko sem namreč jaz Titovih predlogov do sedaj naštel. Prej sem katerega izpustil, kot pa katerega svojevoljno pridal! Sodeč po nedeljskem govoru, je Tito pripravljen, priznati Italiji ne le -samo Trst, ampak tudi Koper, Piran in Izolo! 'Izrecno se je izjavil za„ prepustitev samega Trsta. Toda že samo imenovanje »italijanske« Gorice in njene čisto slovenske okolice so vsi mednarodni krogi razumeli kot ponudbo Kopra, Pirana in Izole v zameno za slovensko okolico Gorice! Ameriška agencija »United Press« je namreč v nedeljo, po Titovem govoru, objavila sledeče pojasnilo, ki ga je gotovo prejela iz uradnih beograjskih krogov: »Tito je omenil tudi možnost, da se Jugoslavija odpove nekaterim manjšim pristaniščem z italijanskim prebivalstvom na obali področja B v zameno za ozemlje s slovenskim prebivalstvom okrog Gorice in nad Trstom, ki ga je Jugoslavija žrtvovala ob priliki mirovne pogodbe z Italijo.« »Borba« nekaj popravlja od Titovega govora, te vesti pa ne zanikuje! To pomeni, da ima Tito še veliko rezervo »predlogov«, kot kra- Resnična zgodbica V neki vasi na Vipavskem sta imela dva soseda parcele, ki sta se; tikali druga druge. Prvi je pripovedoval, kako mu drugi prestavlja leto za letom mejnik za meter m več na njegovo parcelo. Nič ni pomagalo, da je protestiral, ponavljal je to osvajalno delo naprej. »Veste, kaj bom napravil — je pripovedoval nadalje — pustil ga bom priti prestavljat tirmane do srede parcele, potem pa ga bom počil s šapo po glavi, da bo imel zadosti! Tako si bo nehal osvajati in širiti svoje njive, ki jih ima i-tak trikrat več kot jaz.« Tudi v sedanjem času se podobno godi, le še da mnogo bolj na debelo. Jugoslovansko ljudstvo, ki je upravičeno nepopustljivo, bo ravnalo drugače. Zajedljivega soseda lopne po glavi, čim se bo drznil stopiti prvič na njegovo »parcelo«! Jugoslovansko ljudstvo ne zahteva ničesar, kar je sosedovega! Naj zato tudi sosed spoštuje, kar je jugoslovanskega! Ce pa še ne veste, kako je Italija mogočna pa tudi domišljava, vam povem še eno resnično zgodbico. Bilo je v času, ko so zmagovali v Abesiniji. To je pripovedoval l-.ialijanskl uradnik, ki se, šteje za razumnika. Dejal je: »Sedaj smo zasedli Abesinijo. Ko bomo vse uredili, potem bomo u-darili pa na Ameriko!« Jaz bi bil to rad že davno objavil, pa sem se bal, da bi se A-merika preveč ne ustrašila, ker takrat še ni imela atomske bombe. Sicer pa - kot kaže — se Amerika še -danes boji »mogočne« Italije, četudi ima atomsko orožje. Svetoval bi zato Ameriki kakor tudi Angliji — če hočeta, da ju ne bo Italija strašila — naj ji odstopita pol svojega ozemlja. To bi bilo mnogo bolj demokratično, kot da ji hočeta odstopiti in pokloniti to, kar ni njunega! (Ne prodajajta, kar ni vajinega, ■da vaju ne bo obsodil ves demokratični svet! C. Otroci pozor! Predpretekli teden se je zopet pripetila težka nesreča nekemu u-troku, ki se je igral z ročno bombo, ki jo je našel na travniku. Ko je bomba eksplodira’ je temu o-troku — desetletni punčki iz Loč-nika — razbila oko. Takoj so jo pripeljali v goriško bolnico, kjer so jo operirali, da bi ji rešili vsaj eno oko. Štipendije Goriška prefektura javlja, po naročilu Ministrstva za zunanje zadeve, da je odprt natečaj za štipendije »Britiseh Conucil-a«. Natečaja se lahko udeleže diplomiranci raznih ved, ki bi radi nadaljevali svoje študije v Veliki Britaniji. Prošnjo je treba odposlati z vsemi listinami do 1. decembra na Zunanje ministrstvo. Podrobnosti in ■pojasnila daje krajevna prefektura marji blaga na sejmu! Naj pogajanja za razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja izpadejo tako ali tako, eno je danes go-ovo: da Tito že nekaj let dela na tem, da se to razkosanje izvrši. S tem se je stavil na položaj rušitelja mirovne pogodbe prav v ist.i meri kot zahodne sile in pa Italija! Vpitje proti zahodnim silam in. Italiji je torej le pesek v oči jugoslovanskemu ljudstvu, zlasti slo-, venskemu! ,r Gre samo za to, da se Italija n?, povrne v slovenske kraje, v manjšem ali večjem obsegu, po volji samo zahodnih sil, ampak z rednim meddržavnim sporazumom, ki ga hoče podpisati tudi Tito sam. Tudi če dobi Italija samo mesto Trst, dobi slovensko ozemlje po pristanku vodje jugoslovanskih komunistov Tita! Ce bi zahodne sile in pa Italija bile samo one za razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja, bi Titu jaz priznal pravico, da se pritožuje na tako hrupen način, koi ga slišimo. Ker pa je tudi on, z njegovo komunistično partijo, istega mišljenja in ista volje kot zahodne sile in Italija, potem vzamem bolestno na znanje le to: da se pri krivičnem razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga tudi Tito zahteva, čimveč ožemi ia priključi k Jugoslaviji! Z vsem ogorčenjem pa istočasno bolestno kričim proti Titu in njegovim komunistom, še bolj ra proti njegovim hlapčevskim sopotnikom, ko izročajo Trst (in ne vem še koliko drugega ozemlja!) 'Italiji, ki ni in ne bo s Slovenci nikoli ravnala pošteno in pravično! Lajanje raznih sopotnikov na' Tržaškem in na Goriškem se mi zdi kot pljuvanje roke, s katero titokomunisti izročajo Trst in še kaj več Italiji. Za golo kost, ki jim jo »gospodar sužnjev« Tito meče! v glodanje, da si svoje lačne želodce nasitijo, ko se ne upajo ia rie znajo prenašati sužnosti ravne hrbtenice in v tihem trpljenju, raje kot bi tiranu pomagali lastno zemljo in lasten brate prodajati! Ne verjamem, da bo Italija pristala samo na mesto Trst, zato pa verjamem, da ji bo Tito sam ponujal vedno in vedno več! Saj je že v nedeljskem govoru tožil, da ga ta zadeva z Italijo stane veliko, zaradi gospodarskih sankcij, ki jih je Italija odredila. Pretekli teden pa je rekel celo, da zaradi tega vprašanja ni še mogel izboljšat* življenjske ravni jugoslovanskega ljudstva!... Takih izjav si lahko dovoli seveda samo kak diktator, kakor je Tito, ki nima niti razsodnosti niti sramežljivosti! To bedastn in nesramno izjavo je naše preprosto ljudstvo v zamejstvu vzelo kot izraz Titove nevednosti v volilnem boju. In je z nasmeškom reklo, da se Tito boji izida svojih »resnično demokratičnih« volitev, kot smo jih Primorci bili že pod fašizmom vajeni! »Življenje damo. Trsta ne damo!« tulijo v luno Titovi komunistični bolj ali manj nasičeni sopotniki' Tito pa jim odgovarja: »Trst Itali- ji priznam, ker je italijanski!« rfNikoli več pod 'Italijo!« zopet kričijo hlapčevski sopotniki. Tito pa odgovarja: »Trst Italiji pri- znam, a Italija naj ravna s slovensko manjšino vsaj tako, kot ravnam jaz z italijansko.« Sopotniki! Podobni so ob gospodarjevih nogah ležečemu psu, ki zeva, lovi muhe in se otepa bolh ali pa v luno laja! ■Najbolj smešni pa so, ko govorijo o stvari, ki je za Tita in partijo že zastarela in zavržena! Tedaj so zavijanja sopotniških možganov naravnost bedasta in zoprna! Tako se dogaja zadnje čase: Tito ponuja Trst Italiji, sopotniki se pa širokoustijo, da se moramo zahvaliti le Titu in njegovi armadi, če še ni Italija v Trstu! Smešno in odvratno pa je še„to. Eden od skupine tržaških neodvi-snežev je svoje bivališče prepisa! iz Nabrežine v Trst iz bojazni, da Tito zasede 'Nabrežino! Kmalu zatem je še! k Titu v Beograd prosit, naj ne pusti Italije v Trst! Kje večja zabloda kot pri takih značajih? Pri takih političnih zablodah se človek mora zgražati nad tiranom in njegovimi hlapci! Z očesa se pa utrne grenka solza ob misli na trpljenje jugoslovanskega ljudstva. Neko' je :o ljudstvo bilo sito kruha in ga še v tujino prodajalo. Danes se temu ljudstvu Tito roga in zvrača krivdo na tržaško vprašanje za pomanjkanje, ki to ljudstvo stiska! Za svojo pravico in za svojo zemljo je to ljudstvo pripravljeno žrtvovati vse, tudi življenje, Tito pa to pravico in to žrtvovanje izdaja! Pa pride dan rešitve, pride konec trpljenja, kajti tiranom je u-sojena le smrt! Slovenske matere sin I vprašanje in deželna avtonomija Ce pojde vse po britsko-amen-škem, Titovem in italijanskem načrtu, se Trst vrne zopet pod Italijo. S tem nastane , vprašanje izvedbe člena llb ustave, to je uveljavitve deželne avtonomije s posebnim statutom za Furlanijo - Julijsko krajino, ki jo je člen X. prehodnih določil,, ustave :le začasno odložil, vladni krogi p^oso' te* daj, leta 1947, zatrjevali,- da'bo,s((jn, goditev deželne avtonomijervtraija^ ■la največ do vrnitve Trsta.-,Italiji.: Tržaški italijanski krogi,: lodnošii no liberalci, so od .mini^t^kgggj predsedniku Pene ze■ .zaatevalj -ta-. Kojsiijo uita.u .(le-ciuc, aytooonj,\-je, kajti ljudstvo je - je vajeno.-^, iz avstrijskih časov. ' Z morebitnin^^pov^tkom.jTrs^'-pod Italijo pa ‘ngftag^j tiidi',.ypta^ sanje upravne ur?^:ye gorisj^'-' Nove lekarne Ze pred časom je Zveza sindikatov opozorila krajevne oblasti, da bi morale v smislu zakona v nekaterih večjih krajih odpreti nove lekarne. Po tem zakonu bi med drugim morale odpreti lekarno tudi v Sovodnjah in Podgore. Domačini bi vsekakor z veseljem pozdravili tak korak, saj morajo sedaj do mestnih lekarn iz teh več kilometrov oddaljenih vasi po vsako še tako neznatno zdravilo. popravek V članku »Odgovornost za nasil-stvo«, ki ga je prinesla »Demokracija« od 13. t. m., čitaj pravilno, v podnaslovu »Nasilje kot dokaz patriotizma«, takole: »Ukazali so ne-doletnim, naj kamenjajo civilno policijo, ker so upali, da se ta ne bo upala uporabljati orožja proti mladoletnim. Ni rečeno, da niso prav visoki organizatorji demonstracij svetovali, naj se mladoletni dijaki nalašč, zatečejo v cerkev sv. Antona in od tam policijo kamenjajo! Ker pa je v cerkev stopila tudi policija, so licemerci takoj zagnali krik o oskrunitvi svetišča in poskrbeli za, njegovo teatralno posvetitev. - -MSrROttgori m tržaškega področja. Ali .ph/anj^ goriško provinco, ki stane težke milijone lir, aff jO'B9praviti'1088' Trst? Ne kaže, dgi tfis^v^^ifoki-aff- ni koristili nitf-^gospbdaršteF' nfŽČ politično. >i«>- bcj /K Gorica bi se morala žrtvovati1'?:} se podvreči Trstu. 'S tem pa izgubi mesto še več, kot je že izgubilo s priključitvijo vsega slovenskega, zaledja k matični državi Jugoslaviji. Prav to vprašanje je zaskrbelo goriške demokristjanske kroge, ki imajo zadnje dni pogosta in živahna razpravljanja v zadevi. Kato* ohraniti položaj Goriške in ga izboljšati, odnosno doseči kar največ mogoče od novega položaja, ki bi nastal s povratkom Trsta Italiji. Sestavili so posebno spomenico zahtev, ki jo bodo predložili ministrskemu predsedniku Pelli, h kateremu se jsodajo te dni. Tržaški liberalci so jih namreč že prehite7 li, zato morajo oni nujno za njimi k Pelli, da se vlada ne prenagli ? kakim ukrepom, ki bi dal Trstu v5e, Gorici pa nič! ■Medtem pa, ko so tržaški italijanski liberalci kratko in malo zahtevali uvedbo deželne avtonomije, na kateri vztrajamo Slovenc} nenehno od leta 1947 naprej, se goriški demokristjani: ustavljajo ic. na brezplodnem razpravljanju o njej v pričakovanju razvoja in končne, odločitve ter rešitve tržaške zadeve. Goriški demokristjani namreč u-pajo, da bo lahko šlo brez posebne avtonomije, ki bi morala zaščititi tudi vse pravice Slovencev v Italiji. Verjetno bodo stavili Pelli prav to zahtevo proti Slovencem, kot so že leta 1947 načelovali italijanski delegaciji, ki je v Rimu zahtevala in dosegla odgoditev posebne avtonomije prav iz sovraštva in prezira do Slovencev. Mi Slovenci v Italiji pa ostanemo še naprej trdno na naši zahtevi po deželni avtonomiji s posebnim statutom, ki mora biti tak, kot ga narekujeta listina o človečanskih pravicah in pa mednarodni dogovor za pobijanje zločina rodomora. Naših pravic ne more in ne sme kratiti nihče, niti laški demokristjani! Proces proti baronu Milijo '■i Preteklo soboto se je začela v •Gorici sodna razprava proti' barb-ftti Codelliju iž Krmina iri štirim" ' SoobtožCncein; ki so Obtoženi poneverb, ki naj bi jih bili zagrešili do lanskega leta v 1 zvezi z obnovitvenimi deli na Prevalu. Vlada ^n Kmetijsko nadzorriištvo sta zaradi teh poneverb imeli preko milijon osem sto tisoč lir škode, i Tečaj za zidarje Pretekli teden se je začel šestmesečni tečaj za zidarje. Oblasti stalno organizirajo podobne tečaje, da bi pomagale brezposelnim do zaposlitve in do dobrega zaslužka. Kljub temu je zanimanje za take tečaje premajhno, čeprav je veliko povpraševanje po zidarjih. Tq kaže, da si ljudje -dostikrat nočejo pomagati, in raje žive v pomanjkanju in brezposelnosti. Središče poklicnih delavcev Na .eni strani opažamo, zlasti zadnje čase, vedno bolj grozeče naraščanje armade brezposelnih, na drugi strani pa občutno pomanjkanje strokovnih delavcev. Ti dve vprašanji sta med seboj tesno povezani in z rešitvijo enega rešimo vsaj deloma tudi drugo. Ce namreč ustvarimo močan kader kvalificiranih delavcev, preskrbimo vsaj tem dober in stalen kos kruha in tako iztrgamo iz vrst brezposelnih število ljudi, ki postanejo koristni družbi in sam'm sebi ter niso več plodna tla za seme komunističnega nauka. Vse hvale je torej vredna zami-sel središča poklicnih delavcev, ki bo verjetno že ta mesec začelo delovati. To središče, ki deluje pod okriljem papeževe podporne ustanove, ima sicer v načrtu samo kvalifikacijo mladine in vsaj za sedaj' ne posveča nobene pozornosti odraslim delavcem, ki so prav tako potrebni dobre strokovne izobrazbe. Kot začetek bo organizira-jiih šest tečajev za mladoletne in devet tečajev za mladeniče od 14. do 18. leta, ki bi se . radi izučili v kakem praktičnem poklicu.'. Pomoč revežem V preteklem oktobru je občinski zavod za pomoč potrebnim (ECA) razdelil med 188 revežev 436.250 lir. Poleg te pomoči oskrbuje še stalno, vse mestne, starčke, ki niso več za delo, in za katere potroši mesečno nad 78 tisoč lir. Vladna in pokrajinska pomoč tej človečanski ustanovi ne krije vseh izdatkov, zato se stalno obrača na plemenita srca s prošnjo, naj jo podprejo v tem težkem delu. Nova trošarina Goriška občina bo na podlagi, vladnega odobrenja uvedla novo trošarino na vse predmete ■ prostega pasu. Tako se bo občinska blagajna znatno opomogla iz sedanje pasivnosti, ki se je še povečala za 75 milijonov, katere zahteva Zakladno ministrstvo kot povračilo za prispevek pri gradnji mestnega vodovoda. „.. . . S tem novim davkom se bo omenjeno blago prostega pasu podražilo najmanj za 10 odstotkov. Brezposelnost in vojahi Zavod za socialno skrbstvo opozarja morebitne -brezposelne, ki prejemajo' brezposelno podporo in so poklicani k vojakom, da imajo ob povratku ponovno pravico do brezposelnosti. Morajo pa ponovno vložiti prošnjo v teku 67 dni po povratku domov, če so bili pri vojakih za daljšo dobo. Ce so bili pa le na krajšem vežbanju ali pregledu, se brezposelna podpora avtomatično nadaljuje brez ponovne prošnje, seveda če so dani vsi pogoji, ki jih zakon predvideva. Se. ViSarfe Letos sem zopet obiskal slovensko božjo pot na Sv. Višarjah. Ko ■sem stopil v svetišče, sem takoj opazil velike vlažne madeže na stropu in na zidovih. Očividno na več krajih pušča streha in, kot 30 mi ljudje pripovedovali, so pred nedavnim romarji klečali v cerkvi z razpetimi dežniki. Ne glede na strop sam, gre tu še, za nekaj hujšega. Pri odpadanju ■ ometa se namreč uničujejo tudi na njem stenske slike akad. slikarja Toneta Kralja. Te slike so, kot je znano, nanaslikane na grob, to je neopleskan omet, in so že zaradi tega izpostavljene hitremu uničevanju, kaj šele, če se namakajo z vodo! Da pri tako obiskani romarski cerkvi, kot je to višarska, ni mogoče najti sredstev za popravilo strehe, si je težko predstavljati. Tako pride človek do neprijetnega občutka, da se stvar namenoma zanemarja in da bledi s Kraljevimi freskami tudi slovenski značaj -te naše božje poti. Smrtna kosa Pretekli teden je v Gorici um.-l g. Ivan Kacin, znani graditelj klavirjev. Preostalim sorodnikom naše sožalje. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Corrcions - prov. Gorizia Leto VII. razlike zahodnih deželah smatrajo da je Vancza starejši nekoč„x&s, za.- moža, ki si ustvari svoj lasten poklic in ki omogoči svojim otrokom najboljšo dosegljivo vzgojo, po pravici za vzornega državljanti. Za železno zaveso je pa drugače. Tu je višja vzgoja posebna pravica komunistov in nekomunistične starše, ki so delali in vse žrtvovali, da bi njihovi otroci študirali na univerzi, žigosajo za »kulake«, »bu-ržtijske reakcionarje« in »sovražnike države«. Oglejmo si primer družine Vancza kot,. izhaja . iz raznih številk »-Szabad Ifjusaga«, glasila madžarske mladine. Nekoč je bil Vancza st. lastnik, srednje-velike procv.ita-joče tovarne za pecilni prašek. Ko so Madžarska, »osvobodili«( so zaplenili njegovo tovarno, on sam pa je: v tovarni dal je delal kot delavec. Kljub temu je bil še vedno v položaju, da je spravil svojo hčerko Judto v .srednjo šolo in svojega sina Jozsefa na tehnično fakulteto-1 . '. -■ ■ . S Na. nesrečo je to odkril »Szabad lijusag« in. objavil članek z našlo-' vom . t>Napo(Jite sovražnika z . uiih verz!«, .v katerem popisuje,, kako je nekaj , vnetih sošolcev Judite,, katere je razjezila . Juditina .navada, da .se »pači in posmehuje med debatami, o političnih stvareh . na sestankih, madžarske mladinske zveze (DISZ)«, zahtevalo, naj uvede šolsko vodstvo preiskavo o preteklosti njene- družine. In -tako je prišlo na dan, da njen oče ni bil samo lastnik tovarne, ampak da je celot., delal reklamo za svoje izdelke po vsej državi z nezaslišanim ■gesiom: »Vi morate korakati z du--hom časa in peči s pecilnim praškom Vancza!« Nato pa se je začelo »reševalno delo«, kot se bridko pritožuje »Szabad Ifjusag«. Osebni oddelek »Farmacevtske tovarne Kobanya« je objavil spomenico o starejšerp Vanczi, v kateri po časopisni trditvi na vse pretege hvali bivšega kapitalista. In tako sta Judita in Jozsef Vancza še vedno člana DISZ-a in Jozsef še vedno študnef tehnične fakultete, se pritožuje časopis. Toda budni časopis ni miroval. Ponovil je svoj napad; njegova kampanja je v tem času že oči-vidno rodila plodove. Poročal je, da so člani DISZ-a na elektrotehnični fakulteti univerze imeli "sestanek, na katerem je neki ,študent govoril »0 tej bivši kapitalistični družini, ki je svojčas izrabljala svoje delavce in ki je sedaj neopazno in pod lažnimi pretvezami poslala svojega sina med univerzitetne študente, ki prihajajo iz delavskih in kmečkih domov«. Drug študent je pripomnil, da je »družina računala na lahkovernost sprejemnega komiteja«, tretji pa je zahteval takojšnjo izključitev Joszefa z univerze in mladinske organizacije. Se dva druga sta »sovražno« govorila o mladem Vanczi, ki se je »splazil v DISZ in na univerzo s tem, da je preslepar.il ljudstvo«. Na sestanku so soglasno izglasovali izključitev Jozsefa iz DISZ-a. Soglasno so tudi sprejeli »nasvet« oblastvu, naj ga brez odlašanja odstrani z univerze. Značilno je, da Jozsefu niso nudili prilike, da bi govoril v svojo lastno obrambo proiti obtožbi, da je sin svojega o-četa. Vendar on še ni bil brez vseh pošteno mislečih prijateljev. Tako poroča »Szabad Ifjuseg« razjarjeno, da je dekan fakultete naročil slušatelju Zoltanu Feketu, naj izvede uradno preiskavo o Jozsefo- vi preteklosti. Fekete je poroča1 posloval večje število delavcev svoji tovarni in bi zato bilo u, vičeno opredeliti njegovega,' »v kapitalistično kategorijo«. Ve dar je »»na podlagi pisanih izjav. Vancza mlajšega upravičeno imenovati študenta za moža inteligenčnega razreda« in je zato Vancza tudi upravičen študirati na u-niverzi. »Szabad Ifjusag« je'kmalu nato godrnjaje poročal, da skušajo s tem mladega Vanczo rehabilitirati' »s puhlim besedičenjem in sofističnim gobezdanjem«. In časopis je končal svoj ovaduški članek z grozečim Vprašanjem1-,na dekana: »Kdo: je -bii 'tisti, ki hotel dobiti branilca dfdncze mlajšega in zakaj? V jčigaVenP!interesu je in iz kate-rega".razlogi ga še vedno niso po-gnam.ztumiVgrze?« (—™.j.vin' vesti o nesrečni dru-ži^rlVahd^a nimamo. Vendar sko* raj h?'f,h\idvfe' biti dvoma, da je ma-ščevŠnd Kl5tampanja časopisja do-sfegla _ uspeh in da se je Jozsefov viscfitdšdislff1'’ 'štfiffij' f kdhčal 'zaradi, jamdefaV&m^ ■*-:Krw‘ ;-jj1š,)'« antta ,ot: .... : Kpflspnisfe tjčasih napačno trdijo, d^,jje<^šja. .vzgojaov Veliki Bri-tSiiijijf,. p^p^ajtT:,. privilegirancem. DfejjMvo pa je, da ima vsak v Ve-liki .Britaniji rojgn otrok s pomoč- jo„raziiih državnih in. drugih štipendij dostop do najvišjih šol v deželi. Sposobnost in ne pokolenje je1 merilo! Samo v tako imenova-n.h »brezrazrednih družbah« komunističnih dežel je preprečeno študirati otrokom zaradi socialnega položaja njihovih očetov in mater.... ■Podobnih primerov, kot je oni Jozsefa Vancze, je mnogo. Vsak madžarski učenec, ki hoče priti v višjo šolo, mora izpolniti uradno vprašalno polo, iz katere je razvidno, da otrok z meščanskimi, predniki nima dostopa do višje vzgoje. . Deseto vprašanje se na primer glasi:. »Poklic in dohodki staršev študenta«. Te podatke je treba podrobno izpolniti za leta 1938 (pred vojno), 1944 (»osvoboditev«) in za tekoče leto. Enajsto vprašanje zahteva podatke o nepremični imovini staršev, drugo vprašanje spet o tem, če i-majo kake nameščence itd. Ni mogoče nobeno ponarejanje in izmikanje v odgovorih na ta vprašanja, kajti opomba ostro poudarja, da ,za pravilnost podatkov, skupno odgovarjajo »starši, bivši učitelj in ravnatelj«. Za železno zaveso je razlikovanje znak pristnosti tako imenovane »brezrazredne družbe«. W illin m B lu e 11 HumuništtEss okrutnosti na Horeji Bivši vojni ujetniki Združenih narodov, ki so se vrnili iz komunističnega ujetništva, srr podati natančna poročila o mučenjih, ,ki so jim bili izpostavljeni ali.jpriče, in e »mrtvaških pohotih« in' usmrtitvah, ki so jih vidili. Popisali so zlasti tudi surovo ravnanje komunističnih straž in celo umore, ki so jih zaikrivile. Iz vseh uradnih poročil, ki jih vsebuje dokument, je razvidno, da so komunistični ječarji verjetno pobili 29 tisoč 815 vojaških in civilnih ujetnikov. Med žrtvami je 6 tisoč 113 Američanov, 13 Turkov, 10 Britancev, 5 tisoč. 460 južnih Korejcev, 6 Belgijcev in 20 Avstralcev. Ostali so pripadali južnokorejski policiji, južno-korejskernu civilnemu prebivalstvu in delijo .htdi; 1 severnokorejskemu prebival^VU,,y,Narodna pripadnost 839’ žrjev pavtn.znana. Ujetniki, ki so se vrnili, so povedali tudi o najdbah pohabljenih trupel nekega irskega in nekega nemškega katoliškega duhovnika, ki so ju komunisti ubili, verjetno zaradi' tega, ker so ju imeli za »vohuna«. 'Iz poročila ameriške vojske je dalje razvidno, da So itribližno dve 'tretjini vseh vojnih: .zločincev zakrivili severni Korejci, še preden So se vmešali v vojiib tako imenovani ' »kitajski prostovoljci«. Kitajci pa so kmalu spoznali propagandno prednost ujetnikov! in so začeli nekoliko bolje ravnati z ujetimi vojaki Združenih narodov. V kolikor smo obveščeni, med Angleži in Američani ne vladajo najboljši odnošaji. To -smo mogli opaziti ob priliki nedavnih dogodkov, Zavezniki se niso odkrito razšli, nasprotno! V izvedbi - odločitve od 8. oktobra so bili složni. Zdaj so pa složni v tem, da branijo postopek generala Wintertona ob nedavnih. nemirih. Ali prav ob ameriških izjavah solidarnosti je .bilo čuti spremne izjave ameriškega tiska, ki se ne ujemajo v celoti s stališčem ameriškega-., zunanjega ministrstva. Italijanski iredentisti pa. hočejo delati razliko med Angleži, in Američani, kot bi poslednji dajali, razloga za mišljenje, da drugače gledajo na tržaško stvar kakor Angleži. ' Iredentisti so namreč trdno prepričani, da se z Američani že da »priti na kraj«, medtem ko z Angleži to ni mogoče. Ce bi pa poskušali vprašati, kako je z vidika tržaških iredentistov razumeti izraz »priti na kraj«, pridemo skoraj nehote do nepričakovanih zaključkov. O Američanih mislijo torej tukajšnji iredentisti, da se z njimi more »priti na kraj«. In lcako naj bi to »prihajanje na kraj« izgle-dalo? 'Predvsem je po njihovem verjetno, da se ameriški poveljnik v Trstu 4. novembra ne bi preveč protivil razvitju italijanske trobojnice na tržaški občinski zgradbi. Ameriški poveljnik po taki sodbi tudi ne bi delal ovir, če bi sestav tržaške civilne policije povečali z elementi, ki so privrženi italijanskemu iredentizmu. Tako »disciplinirano« policijsko telo bi bilo mnogo pristojnejše za Bardolijeve obljube, da bodo pod Italijo prav dobro izhajali, seveda pod pogojem, če se v današnji britsko-ameriški službi niso zamerili italijanski narodni stvari. Bartoli menda ni nameraval teh redarjev popolnoma odvrniti od vršenja dolžnosti. Tisto, kar je hotel doseči, je bilo, da bi na vršitev svoje dolžnosti gledali z italijanskega iredentističnega stališča, da bi bili poslušni in pokorni svojim poveljnikom, vendar pa. le v kolikor se bodo ti vedli tako, kakor to tukaj počenjajo mnogi Američani. Ti namreč vse svoje družabne ali uradne zveze s slovenskimi in iredentističnimi krogi omejijo na to, kar je dovolj, da se izognejo tudi najmanjši zameri pri iredentistih. Z vidika iredentizma je bil glede tega general Airey do potankosti v redu. Nihče od nasprotnikov iredentizma ni mogel, niti smel do njega, če ni predhodno ali s sprejemom ob odprtih vratih ali ob navzočnosti iredentistične priče bilo iredentistom dano polno jamstvo zato, da se ni moglo zgoditi nič, kar bi'utegnilo biti nasprotno iredentističnim koristim. Po prihodu generala Wintertona je bilo na britanski strani opaziti neko samostojnost nasproti iredentističnim preiskovalnim prizadevanjem. In ta samostojnost je prišla do izraza prav ob zadnjih nemirih. Iredentiste je vsekakor neugodno prizadelo, ker so kakih tri tisoč izletnikov, ki so bili 4. novembra v Sredpolju, zavrnili, ko so skušali priti v Trst. Ce vzamemo v poštev, da je število iredentističnih manifestantov, po odbitku srednješolcev (katere so tako brezvestno pahnili pred puške) bilo komaj nekaj stotin, si pač moremo misliti, kam bi vse mogel dovesti prihod nekaj novih tisočev odločnih razbijačev iz Italije. Toda to še ni vse. Čeprav si je »Odbor za obrambo italiianstva v Trstu« dosledno prizadeval, da bi za italijansko stvar pridobil policijo našega področja, v tem ni u-spel. Tako se je jeza iredentistov v četrtek 5, novembra znesla prav na članih civilne policije, kar te bilo razumeti prav iz vzklikov »venduti«, s katerimi so jih obsipali. Kar je pa končno prekrižalo iredentistične račune, je bil prehod HBUIIIIMIIIIIIIIMIIII IIIMIIIIIlilMIIIIIIIIiIIIIIIIIWM8MWMMMWMMWMI policije iz obrambe v napad. Ire- iiiHmninnnniniiniiniiinmiiiHniiiiiiiimiiiiiiHimiiiiiiiRiiniitMiimiKiHaiiDiiiii! dentisti so namreč pričakovali, da razen uporabe brizgalk in solznih plinov sploh ne bo prišlo do, uporabe drugih sredstev. Toda prišlo je celo do uporabe strelnega orožja, to je pa na koncu koncev le dokaj resna zadeva. In prav možnost, da bi neposlušnost do policije mogli plačati tudi z življenjem, je nedvomno doprinesla k temu, da je mnoge ljudi iztreznilo. Zdaj, ko dolgo pripravljavni ličar prav zaradi britanskega nastopa ni uspel, zdaj ko manifestanii pred zgradbo kvesture niso našii odziva v sami zgradbi, so iredentisti v petek nastopili na Velikem trgu in topot z bombami. Zato je bilo" potrebno z vso ostrino zatreti perede. Zvečer, ko se je pojavila najprej angleška, nato pa ameriška vojska, je prenehal vsak odpor. Trije dečki so padli kot žrtve hujskačev, ki so se sami držali v oprezni razdalji in so zapustili borbo, ko bi tudi njih mogel zadeti ogenj iz pušk. Samo angleški odločnosti je torej pripisati, če poskus nasilne izročitve Trsta Italiji ni uspel. Ce bi se to ne zgodilo, bi bili zavezniki postavljeni pred gotovo dejstvo, ki bi imelo biti v tem, da bi policija prišla v roke iredentističnih zaupnikov in z njo izvršna oblast, s čimer bi -predaja Trsta 'Italiji postala gotovo dejstvo. Ameriško veleposlaništvo v Rimu se temu verjetno ne bi bilo preveč upiralo in verjetno tudi ameriško zunanje ministrstvo ne bi delalo ovir temu prehodu mesta v pričakovanju, da bodo spremembo prespali tudi na jugoslovanski strani, tembolj ker je sam general Winterton svečano naglasil, da 'bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi branil Trst, in to ne samo kakor so mislili iredentisti pred jugoslovanskimi napadalci, ampak tudi pred notranjimi u-porniki. Ves mestni živelj je bil pri manifestacijah odsoten. Udeležil se jih torej ni-prav tisti meščanski (Konec na 4. strani) POlVfrIN NA koroško Usodni nouember Ko je general lVIajster zasedel Maribor, so ostali v Mariboru še železničarji nemške narodnosti. Prevažali so domov vojake bivše avstrijske armade. Eden izmed teh železničarjev je bil A, F. Sommer. Ta je to-ie .pripovedoval in je Dilo njegovo pripovedovanje objavljeno v nemškem listu pred desetimi leti: »Dne 14. novembra 1918 zvečer sem vršil službo na glavnem kolodvoru (v Mariboru). Četudi je razpolagal kolodvor le s slabo razsvetljavo — elektrarna in plinarna sta štrajkali —. sem kmalu mogel dognati, da so , pod varstvom .teme na peronu uVagonirali,:vele-transport dva do .tri "iisoč dSrbov (v resnici seveda nisoiobilb-!Srbi, marveč Majstrovi Bpbflhješt8jičrci -Slovenci, op. uredil J. ..Priplazi} sem se bliže in sem. >t»H začuden nad njihovo novo vojnoi opremo. Počasi sem šel prekd JfAniič%d6perona. Na zahodni sFrafit je’/ stala gruča častnikov, zatopljena v važen pogovor, čigar neopažena priča sem postal. ' 'iocj Iniavoboosu; „Mora se posrečiti, o—ijenirekti poveljnik čete — okr«g. ipo4> dvhb pozna svoje povelje: eGelov&te! nitr česar ne sluti in bo -bp3l. !Mm; da ne bo padel nobeto&trelvBjFdel čet gre dalje na Beljait?1 drtl§i1 na St. V'id ob Glini." Sedaj ni bilo izgubljati nobenega časa več. Tekel sem hitro, da obvestim stotnika Toepferja. Zaradi močnega prehlajenja je šel v svoje stanovanje. Prosil sem četo-vodjo Schabnerja, da me je. spremil tja; sporočil sem, kaj sem videl in slišal ter prosil, naj takoj obvestijo Celovec in Koroško. Stotnik Toepfer je pomislil: Maribor zaseden od Srbov, preki sod proglašen, zato se je zdelo nemogoče vest spraviti iz mesta. Tedaj mi je padlo v glavo in sem spomnil svojega komandanta, da je v povelj- niški pisarni še en hughes - telegrafski apar^j^ejrtjv ^e dolgo ni bil več uporabljan, Itt .je bil priklopljen na Brulc in na Dunaj. Stotnik Tpppfajj je, hitro planil kvišku in se hitrdl oblekel. Po najkrajšem potu smo hiteli v glavno pisarno, pustili narednika Rieger-ja stražiti duri, da bi biii zavarovani pred presenečenji, in pričeli svoje delo. Aparat je bil svojčas montiran v Girstmayerjevi hiši v kuhinjskem prostoru na ognjišču. Prostor smo v dneh prevrata s prostimi slamnjačami napolnili do ■stropa. Oprostili smo aparat in izvedenec naših prostovoljcev se ga je ’ začel posluževati, iv . Nas vse je skrbelo, če bo aparat deloval. Kako srečni smo bili, ko smo na klic dobili odgovor! Našo vest so slišali. Prosili smo, naj Celovec obvestijo o predstoječi nevarnosti zasedbe in naj ga posvarijo. Nato smo spravili slarrinjače zopet v red in smo zapustili prostor, 'Podal sem se zopet v svojo raz-sjzeljano pisarno na .kolodvoru, J^ijnaio po polnoči je zakričal u-jjapiiik v obratnem uradu poleg meneč; ..Svinjarija! Izdajstvo! Tran- ponoči pridemo v Ceidveci .Vsakdo,#««^.,8 vin jan ja! Izdajstvo! Tram .šport je bal izdan in ustavljen prt vfeljkovc' - Sinčivasi!”« <4PcrHKleine Zeitung« od 19. 12. 43.) SLOV. DEMOKR. ZVEZA ZA STO vabi člane na POLITIČNI SESTANEK ki bo v nedeljo 29. novembra ob 10.30 v Machiavellijevi u-lici 22-11. Na sporedu je obravnavanje najnovejših dogodkov v zvezi s Trstom. GOSPODARSTVOI OBREZOVANJE TRT Tupatam se vidi, da kmetje takoj po trgatvi že obrezujejo trte, ko te imajo še vse listje zeleno. To ni prav in je kvarno za trto. Dokler je listje še zeleno, daje. trti ali bolje rečeno očesom še vedno hrano, da se isti. krepkeje razvijejo. Zato bomo trte obrezovali šele tedaj, ko listje popolnoma porumeni, ali še bolje, ko listje že odpade, Tudi ne smemo trt obrezovati v mrazu, ko voda zmrzuje, to je, kadar je toplomer pod ničlo. V mrazu obrezovanim trtam se rane ne posušijo tako hitro in zato razpokajo. V razpoke pride voda, les počrni in trta peša ter tako ne dočaka zaželene starosti. Trte torej lahko obrezujemo sedaj, pred mrazom, a še bolje je, obrežbvati jih v mesecu februarju, na vsak način pa predno trte dobijo sok! Kar se obrezovanja tiče, pa velja pravilo, da ne pusti preveč rodnega lesu (glaV!): ker trta pravi:-»Obubožaj me in jaz te obogatim!« PRETAKANJE VINA Za kipenje mošta je bilo letos vreme zelo ugodno, to je primerno toplo. Zato je mošt gotovo, povsod dobro povrel. Imamo pa drugo nadlego. Kakor je bilo predvidevati, vina letos po-rujavijo na zraku, ker je bilo grozdje precej gnilo. To se dogaja posebno pri onih vinih, katerim nismo pred kipenjem dodali — moštu ali grozdju — predpisane količine fosfata. O tem smo pisali pred trgatvijo. Potrebno je vina čimprej pretočiti, to je brž ko se sčistijo. Da pospešimo čiščenje, odpremo ob mrzlih nočeh okna v kleti, ker jnr-zlota pospešuje čiščenje. iPre'd pretakanjem preizkusimo vina, v koliki meri porujavijo. V ta namen vzamemo iz soda kozarec vina in ga pustimo čez noč odprtega. Ce vino v kozarcu bolj a-li manj porujavi, mu bomo v sodu dodali 5-10 gr metabisulfita, kakor je pač porujavelost večja ali manjša. Metabisulfit denemo v vrečko, to privežemo na vrvico in jo spustimo v sredino soda. Cez teden dni nato vino pretočimo. Razumljivo je, da bomo vino pretočili v popolnoma čist in zdrav sod, ki naj bo do vrha poln. Ce slučajno kakšen sod ni do vrha poln. ga moramo nad vinom za-žveplati. Sode, v katere bomo nalivali pretočeno vino, moramo zažvepla-ti z 1 trakcem na 2 hi. Pri tem prvem pretakanju moramo vino dobro prezračiti, da se tako izloči žvepleni duh, ki ga sicer pusti metabisulfit. iiiiHiiuiiiniiiinui!UUtui!!'UK]i!i'.!iiiUuaia8iuiui!iuiu)!niiiiiuiui!iimii!L'u!ijiiiiiiiiuiuiiiimuuuiiuiuiiuuuuuiuiiiiuiiui!iiHiuii!iiiiii;iiiuiniiU!iUiuiuiiiiiuiiiiiiumuiiiiiiiiuuiu!Hiiiuuiiiuiuuiiiuiiuitini!!»iumii!iuiBuiui iiiHiiiimiHiiniimiuiiHiHiuiiiiuiuuiiviMauuHiuiHiiitNa II. V dobo Leopolda I. pada čas začetkov industrializacije, to je razvoj proizvodnje za krajevne potrebe do proizvodnje za izvoz. Na področju Alp in .Sudetov je bilo izza že omenjenega 1. 1200 zelo veliko povpraševanje po dragocenih kovinah. Slovani so bili še iz časov pred Karlom Velikim poznani kot dobri rudarji in iskalci rudnin. Zgodnje solnograške kronike, posebno Amonove beležke ter prikaz o spreobrnitvi Panoncev in Bavarcev nam pričajo, kako so že v času pred osmim stoletjem Slovenci iskali kovine. Ista prizadevanja 'Slovanov so se mogla opažati v današnji Saški in Sleziji. Ausgarova kronika nam pa pripoveduje o srebrnih likih božanstev (kumirjih) v Arkoni na otoku Ru-janu. 'Podobno so že zelo zgodaj kopali rudo v štajerskih, koroških in kranjskih rudnikih, čeprav so se prav ti v začetku XVIII. veka morali boriti s porenjsko in britansko konkurenco. Ali tudi tkal-stvo, sicer že dokaj razvito, se je prav tedaj začelo razvijati v smeri delitve dela, ki so ga sicer na kmečkih domovih povečini opravljale ženske med dolgimi zimskimi večeri. Ta vse jačja dejavnost, ki je bi- Homu dolguje Trst sooio veličino? la v vedno večji meri usmerjena na proizvodnjo za izvoz, je zahtevala boljšo organizacijo karavanskih prevozov. 'Stare zveze so obstojale že od frankovske dobe in morda še prej med alpskimi kraji, severno in južno od Visokih Tur, in jadransko obalo. Ni zgolj slučaj, če pomislimo na povorke konj in volov ter na število vmesnih postaj, če pomislimo samo na Novigrad v srcu Istre, da nas krajevna imena navedejo na jadranske zveze s Koroško, katere glavno mesto se je imenovalo kakor naše tržaško predmestje Sent Vid (»Sankt Veit«), in s Kvarnerom, kjer stoji današnja Reka s stolnico sv. Vida. ki pa je v starejših spisih označena kot Sv, Vid, »'Sankt Veit am Pflaum«, Čeprav so karavanske zveze med Kranjsko in Koroško in tema dvema primorskima mestoma že padle v pozabo, je potreba po 'njihovi vzpostavitvi vse bolj naraščala. Med Avstrijo in Benetkami namreč ni obstojala le gospodarska, ampak tudi politična tekma, ki 10 je bilo hudo občutiti prav v turški vojni od 1683. do 1699. leta. Zaradi vojne za špansko nasledstvo se tega niso takoj zavedli, ko pa je ta vojna končala 1. 1712, je Karel VI., ki so ga vzgojili, da bi vladal nad španskim kolonialnim cesarstvom, in je zato poznal glavna vprašanja svetovne trgovine, svoje poglede takoj usmeril na Trst. Enako kot njegov oče Leopold I., je tudi Karel VI. prišel na obisk v Trst. To je storil zato, ker je propadla njegova zamisel o izgradnji pristanišča v Ostendi; propadla pa ni zato, ker b: njena o-stvaritev morda bila neutemeljena, ampak zaradi protestov Velike Britanije in Nizozemske, ki sta v nameravanem novem pristanišču zrli možnega tekmeca za London in Rotterdam. Tako ie bil Karel VI. prisiljen, ozreti se na Jadran, čeprav temkaj tedai sploh ni bilo pristanišča, ki bi bilo vredno večje pozornosti. Trst. ki so ga tedai ogledovali, ie nudil sliko največje zapuščenost'. V dokaz zadostuje, če si ogledamo poročila tistega časa. Leta 1679 je avstrijska namest-niška oblast zahtevala od občine izplačilo letnega doprinosa dva ti- soč goldinarjev za popravilo trdnjave sv. Justa. Mesto se je izgovarjalo. da ni v stanju plačevati niti svojih uslužbencev, niti da bi v smislu pogodbe o predaji iz leta 1382 vrhovni oblasti plačevalo letni davek v izmeri sto veder vina. Denarja ni bilo niti za popravilo hiš, ulic in mostov ter mestna potoka (ki sta se — mimogrede povedano — imenovala Ključ in Stari breg; imena, ki za »italijansko« mesto kaj čudno zvene!) sta se zaradi nakopičenega grušča izlivala izven korita, tako da je vsa okolica izgledala kot močvirje. Občinska hiša bi se morala vsak čas sama zrušiti, mestno obzidje je razpadalo, smeti in odpadki pa, ki sp se kopičili izven mestnega obzidia. so segali skoraj do višine zidov, tako da si se mogel igraje povzpeti na obzidje. Pristanišče pa, ki je sestojalo iz pomola in nekoliko sidrišč, je bilo popolnoma nepristopno, ker že desetletja niso izčistili morskega dna. Ladjedelnica ali pravzaprav delavnica za popravilo jadrnic (ker tedaj v Trstu ladij sploh gradili niso) je bila brez orodja in brez strokovnih delavcev. Ta skrajna zapuščenost je padala tem bolj v oči, ker so že sodobniki — da navedemo le Ughellija in Irenea della Croce — spoznali posredniško vlogo, ki jo je imelo to mesto. Toda Tržačani so svoje tožbe za to obupno stanje vezali z odkritimi obtožbami Benetk in tožili, da Benetke ne le ne dopuščajo izplo-vitev tržaškim ladjam, in sicer po-največ _ ladjam iz Barkovelj, Proseka in Sv. Križa na odprto morje, ampak ne dopuščajo tudi ladjam iz južne Italije, to je s področja Neaplja, ki je pripadal Avstriji, da bi pristajale v Trstu. Beneške stražarske ladje so enostavno plenile tržaške ribiče, če so se ti ie nekaj bolj oddaljili od obale in zašli v njihove teritorialne vode. Mnogo takih ribiških posadk je bilo dolga leta zaprtih v beneških zaporih. Toda tudi promet z zaledjem je bil popolnoma zastal. Izvoz z Dunaja in Češke so usmerili na Hamburg, ki je tudi v tistem času ve- ljal kot dobro in varno pristanišče. Zato ni bilo zanimanja za izgraditev suhozemne zveze med Dunajem in Trstom, ali da se omejimo samo na bližnje zaledje, med Koroško, Kranjsko in Trstom. L. 1695 je bil Trst brez vsakega trgovskega posrednika. To tedaj sporoča Josip Almerigogna in prosi za dopust, da bi se posvetil tej gospodarski panogi. Popolno zapuščenost Trsta so o-pazili tudi sosedni kraji. Genove-žan Pietro Spinola je prišel na misel, da bi za cenen denar Trst kupil od Avstrije. Njegov zastopnik v tem poslu je bil nek .Grillo, ki je bil baje tudi iz Genove; verjetno pa je to bil neki bokelj Krilo-vič iz Perasta, ki je bil v službi Genove. Na Dunaju so dolgo razpravljali o Trstu. »Hofkammerprokurator« .Simon Zevler je bil mišljenja, da bi kazalo proti beneškemu nasilju oborožiti nekoliko galej. Istega mišljenja je bil tudi grof 'Thun. V svoji oporoki je Karel Lotarinški, ki je s Sobieskim leta 1683 osvobodil Dunaj pred Turki, naglasil, da kaže dobiti Dalmacijo, »to neizčrpno zakladnico hrabrih pomorcev«, kajti iz vrst Tržačanov jih pač ni mogoče pričakovati. ('Se nadaljuje) VESTI s TRŽAŠKEGA Značaj tržaških dogodkov Prepir, ki je nastal po dramatičnem razgovoru med britanskim ministrom zunanjih zadev, Ede-nom, in italijanskim veleposlanikom, Brosiom, in ki je končal z dokaj bučnim Brosievim odhodom iz Londona, se na kratko da prikazati sledeče: Z britanske strani na podlagi sporočil iz oko-lice generala Win-tertona in »Timesa« trdijo, da so tržaške nerede pripravili iz Italije z izrecnim namenom, da bi od zaveznikov izsilili izročitev policije, to je izvršne oblasti v Trstu. O tem namenu — trdijo britanski krogi ■— italijanski ministrski predsednik, Pella,; ni mogel biti neobveščen. Ta je torej zelo dobro vedel za vse, kar se pripravlja, ter je hotel zahodne sile in Tita postaviti pred gotovo dejstvo, .to je pred dejansko zasedbo Trsta po I-talijanih. Italijansko uradno stališče ppa zveni nasprotno: italijanski uradni krogi nimajo nobenega opravka s tržaškimi neredi; ti neredi so samonikli izraz negodovanja tržaškega prebivalstva zaradi prepovedi italijanske zastave, ki so jo 4. novembra, na obletnico premirja in zloma bivše Avstro-Ogrske, razvili na občinski palači. To italijansko stališče je prišlo do izraza v govoru, ki ga je italijanski ministrski predsednik, Pella, imel po rimskem radiu. Toda tu velja zabeležiti pomembno dejstvo. Ko je Zavezniška vojaška uprava za naše področje Svobodnega tržaškega o-zemlja v svojem uradnem sporočilu omenila, da se je okrog 20 tisoč oseb udeleiilo napada na sedež Fronte za neodvisnost, so se proti tej trditvi dvignili italijanski očividci in med njimi sam Cesco To-maselli, ki je v »Corrieru della Sera« od 7. novembra izrecno naglasil, da pri tej demonstraciji, v petek 6. novembra, na korzu in na Glavnem trgu ni bilo več kot tisoč pet sto udeležencev. .Stvar se zdi neverjetna tudi drugim In tudi našim očividcem, ki so mogli ugotoviti, da število ma-nifestaritov na Glavnem trgu ni presegalo dobrih tisoč, saj so zavzemali samo oni del trga ob vodnjaku, to je prostor do palače Jo-vovič-Pitteri. Iz vrst teh manife-stantov so padle štiri žrtve, od katerih nekateri na Glavnem trgu, drugi pa v bližini korza. Vse te V neizvestnosti (Nadaljevanje s 3. strani) žrtve so ali po rodu ali pa za to priliko prispele iz 'Italije. ce bi meščani hoteli manifestirati, bi se jih lahko zbralo od 50 Qo 100 tisoč. Toliko in morda še več jih je bilo ob pogrebu nesrečnih žrtev. Ce pa je pri uličnih manifestacijah sodelovalo samo tisoč pet sto oseb, to pomeni, da se je vsaj pretežni del prebivalstva namerno vzdržal sodelovanja, in da so tudi tokrat, kakor ob prejšnjih prilikah, tržaške ulične nerede u-piizorili organizatorji, ki so — z znanjem ali brez znanja g. Pelle — prišli iž 'Italije. To se je zgodilo v marcu 1952 in .to se je ponovilo marca letos in to se je zgodilo tudi te dni. Kdo to uprizarja in kdo te mlade ljudi spravlja v gibanje, si moremo misliti, čeprav tega ne moremo dokazati. Vsekakor drži, da je župan Bartoli s prevzemom predsedstva »Odbora za obrambo itplijanstva Trsta« po nalogu, ki ga je prejel iz Italije, prevzel tudi riklogo, da vodi težaško nacionalistično gibanje. Ne pozabimo na njegovo izjayo ob priliki dogodkov 9. oktobra letos, ki jo je priobčil tudi »Giornaje di Trieste«: »Ko bo Tržačanom dovolj, bodo šli pod mojim poveljstvom, na ulico.1« 4z vsega tega izhaja, da uradno ali neuradno Tržačanom, ki žele predvsem, da bi jih pustili na miru, iz Italije vsiljujejo nacionalistično zadržanje, ki ne odgovarja njihovemu razpoloženju. Toda ta- sloj, ki se je kasneje v tolikšnem številu udeležil pogreba padle še-storice: ni se udeležil uličnih manifestacij tedaj, ko bi .bilo potrebno protestirati proti odstranitvi i-talijanske zastave z občinske zgradbe, pač pa se je udeležil pogreba neuspelega »italijanstva«. Zgovornega tržaškega plebiscita, kot je bil tisti, ki se je pokazal v razmerju med nekaj sto ljudi, ki so prišli iz Italije, in 80 do 100 tisoč udeležencev, ki so si hoteli o-gledati prizor lepega pogreba in dolgih nosov občinskih in drugih iredentističnih zastopnikov, ob i-stočasnem odhodu profesorjev rimskega vseučilišča, ki niso znali prikriti svojega razočaranja zaradi izostanka dolgo pričakovanega »pohoda na Trst«. Prav posebno pikrih opazk je bil pa deležen naš župan Bartoli, ki je v posebnem-sprevodu vsiljivo sukal v roki rožni venec, pri tem se pa vsenaokrog ožiral v tipanju, da 'bo javnost njegovo narejeno pobožnost opazila. Po teh dogodkih je prišel še govor občinske svetovalke Avrelije Gruber-Benco, hčerke znanega iredentista Silvia Benca, ki je sama prežeta s toplimi nacionalističnimi Čustvi. Njena kritika delovanja »Odbora za obrambo italijanstva Trsta« in njeno sarkastično šiba-nje moralne pokvarjenosti žalostnih junakov, ki so šolsko deco gonili v smrt, so najzgovornejši komentar duševne revščine teh žalostnih branilcev neke že zdavnaj preživele tradicije. Za nas je pa