46 številka.
Ljubljana, v petek 26. februvarja 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske delale za vse leto 25 K, za pol leta 1.3 K, za Četrt leta 6 K 50 h, aa eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj. plača aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole" frankovatL   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in usravnlstvo je v Knaflovih oiicah ftt. 5, in sicer uredništvo v I nadstropja, upravnistvo pa v pritličja. —
Upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
it
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
ii
Narodna tiskarna1' telefon ftt. 85.
Vojna na Daljnem vztokn.
Boj pred Port Arturjem.
Namestnik admiral Aleksejev je poslal carju Nikolaju o zadnjem boju pred Port Arturjem tole brzojavko:
Dne 24 februvarja ob *U3. zjutraj je sjvražnik znova poskusil s tor-pedovkami napasti »Retvizana« in pri vhodu v pristanišče po grezniti ved i r a z str e 1 i i vo m napolnjenih velikih svojih p arnikov.
»Retvizan« je zapazil sovražne torpedovke in je takoj začel zaeno z obrežnimi baterijami streljati na sovražnika. Dve japonski ladji, ki ste se hoteli naravnost zagnati v »Retvizana«, ste bili pri vhodu v pristani sče uničeni; ena je obtičala pri svetilniku v bližini Tigrskega pol otoka, druga pa se je potopila pri Zlati gori. Z bombardiranjem torpe-dovk se je nadaljevalo.
Ob zori so bili na redi i tir je uničeni parni k i, osem torpedo vk pa se je virielo bežati v morje, kjer jih je čakalo ostalo ladjevje. Moštvo seje hotelo resiti v malih čolmčib; posrečilo se je to le ma leiru številu, večji del moštva pa je utonil. Ukazal sem, da se naj obrežje natanko preišče Vhod v pristanišče je prost. Smatram kot gotov o, da je izvršitev sovražnega načrta preprečil briljantni nastop in uničujoči ogenj »Retvizana«. Ena japonska ladja še sedaj gori. Na redi se še vidijo plavajoče mine, v daljavi pa sovražno bro-dovje. Trem križ&rkam, katere sem odposlal, da zasleduje sovražnika, sem pozneje ukazal, da se naj vrnejo in najprvo odstranijo na redi piavajc če mine. Na naši strani ni bilo nobene izgube«. — Iz tega poročila je razvidno, da so imeli Japonci namen vhod in izhod iz pristanišča zabarikadirati in z razstrelivom,   aUo   bi   se posrečilo,
zažgati rusko brodovje in ga uničiti.
Kakor se kaže, se Japonci silno boje, da bi ruske ladje vdrle iz portarturskega pristanišča in od plule na iiroko morje. Poslali so mornarico pred Port Artur z nalogo, da potopi neposredno pred ozkim izhodom iz luke več velikih, z razstrelivom nabasanih parni kov, ki bi enkrat za vselej onemogočili, da bi rusko brodovje moglo odpluti izpred Port Arturja. Ako bi se bil ta načrt Japoncem posrečil, bi seveda na mah zagospodovali na morju in bi jim nikdo ne mogel več braniti izkroevati svoje vojaštvo, kjerkoli bi hoteli.
Ruska mornarica bi sicer ne bila uničena, a tičala bi v takšni pasti, iz katere bi se sploh ne, ali šele po dolgem času mogla rešiti, To bi bil za Ruse večji udarec, kakor pa če bi izgubili veliko bitko na morju! Naj bi bili namreč Rusi v bitki še tako poraženi, vsega svojega brodovja bi le ne mogli i gubiti. V najneugodnejšem slučaju bi jim še ostalo znatno število torpedovL in več knžark, s katerimi bi tudi po izgubljeni bitki še zmeraj lahko delali Japoncem obilo preglavic Ako bi pa Japonci srečno izvedli svoj načrt in ruskemu brodovju zaprli pot iz portarturške luke, b i bila na mah uničena vsa ruska vojna sila na morju, dasi bi bila morda ruska mornarica sama ostala popolnoma nedotaknena. To bi pa bilo za Japonce več vredno, kakor več dobljenih m o r s k i h b i t e v s k u-p a j, zakaj zatvoritev ruskega vojnega brcdovja v portarturški pristan bi ne imela samo posled ce, da bi bilo s tem za vselej zagotovljeno japonsko gospodstvo na morju, marveč to bi tudi znatno vplivalo na razvoj vojnih opera cij na suhem. Čim bi namreč Japonci zaprli ruskim ladjam pot iz P rt Arturja. b' b«*ez posebne težtve
lahko izkrcali svoje vojaštvo na polotoku Liaotongu.
Ker so imeli Japonoi pred Port Arturjem sabo tudi transportne ladje s vojaštvom, ni nikakega dvoma, da so nameravali, kakor hitro bi st jim bilo posrečilo zabarikadirati izhod is luke, takoj se izkroati na suho in zasesti kako ugodno pozicijo. Da bi potem takoj začeli oblegati portar-tursko trdnjavo na suhem, ni ver jetno. Bolj verjetno pa je, da bi se potrudili v najkrajšem času še izkrcati večji vojaški voj, ki bi bil sposoben tudi za večje, samostojne vojne operaoije. Ta voj bi potem imel namen navaliti severno ali se-vernosapadno proti Lianjangu Muk-denu ali Fengkvančengu, poskušati priti ruski armadi ob reki Jalu za hrbet in ji s tem zsstopiti pot, ako bi se hotela pred Japonci umikati ▼ severno Mandžurijo, ali pa jo prisiliti, da bi zapustila svoje ugodne pozicije ob reki Jalu, katere bi potem zasedli Japonci. Zdi se torej, kakor da bi Japonci nameravali s pomočjo vojne mornarice obiti desno krilo ruske vojske in ji priti s a hrbet, kateri načrt pa se jim ni samo temeljito izjalovil, ampak jim celo provzročil mnogo občunih izgub. Ako vse to natanko pretehtamo in presodimo, moramo priti do prepričanja, daje sijajno odbiti napad japonskega brodovja na Port Artur za Rusijo skoro tolikega pomena, kakor če bi bili Rusi v veliki bitki po tolkli japonsko ladjevje!
Rusko vojno brodovje v vzhodni Aziji in japonsko.
Rusija ima na Daljnem vztoku 9 velikih vojnih oklopnic, 4 oklopne križarke, 5 velikih knžark, 7 malih knžark, 4 topničsrke in 44 torpedovk Od teh ladij so samo 4 knžsrke z nekaj torpedovkami v Vladivostoku, . vse druge so v Port Arturu N* potu na Daljni vrt- k p-. )e še U ru-kin vojnih ladij, in sicer velika ok lopo t ca »Os!»b!|a«,  veliki   križ»rk« oA^ora«
in »Dimitrij Denskoj« in osem torpedovk.
Japonska vojna mornarica pa je štela ob začetku vojne 7 velikih oklopnic. 3 stare obrežne oklopnice, 6 velikih oklopnih knžark, 27 malih križ«rk, 3 topničarke brez vrednosti in 63 torpedovk.
Razume se, da pri ruski mornarici niso vštete ladje, ki se nahajajo v črnem in Baltiškem morju, ampak le one, ki jih ima Rusija na Daljnem vztoku, odnosno ki so že na potu tja. Pripomniti je še, da je na potu v Port Artur del ruske baltiške fljtile. Pred prilično enim tednom je namreč pasiralo 15 ruskih vojnih ladij dansko morsko ožino Skagerak. Med temi je več oklopnic, zlasti pa je omeniti velike, nove oklopnjače »Imperator Aleksander III« To brodovje se najbrže že nahaja v bližini G bral-tarja in bo dospelo na bojišče približno čez en mesec Ako počaka ruska eskadra poveljnika Virenija (takozvana Oslablja esaadr*). obstoječa iz 11 vojnih ladij, kakor se poroča, baltiško, tudi na potu na Daljni vztok se nahajajočo fl itilo, bo ta združena ruska mornarica skupaj štela 26 vojnih ladij Tako zdru ženo ladjevje bi skoro gotovo lahko prodrlo v Port Artur, ali pa se vsaj tako dolgo lahko bran to pred japonskimi p.rti, da bi prišla pomoč iz Port A rt ura.
Proklamacija namestnika Aleksejeva.
Namestnik Aleksejev je izdal na mandžur<iko preb Valatvo, s arsebnini ozirom na Kitajce, posebno pr.»kiama-c jo, v kateri pravi: V-l-d japon*k«-ga napada )e Rus ja d lina b »n ti kitajske pokrajine pred sovr»ž-;o invazijo in prepreč ti, da J p nci ne prekoračilo ruskih me,a Z ozirom na neovrgl|iv<> sHupnost interesov m» d Ruhijo in KitajafcO bi bila pravzaprav K tttska zavezana, se združiti z Rusijo v svrho skupne obrambe proti zahrbtnemu na-pndu. K r , .i K»t '-»^ -« e * pr kr<
žanimi rokami zre na dogodke, uka-zu|e on, namestnik Aleksejev, dane sme nobeden uradnik v Mand-žurski delati zaprek ruski armadi bodisi na potu ali v garniziji. Vsi stanovi naj zaupajo ruski armadi in mirno nadalje opravljajo svoje stanovske posle. Uradniki in prebivalstvo v bližini železniške proge so odgovorni za njeno varnost. Podpiranje roparjev in tolovajev, kakor tudi sovražnosti proti ruski armadi in ruski vladi se bodo najstrožje in brezozirno kaznovale in maščevale.
Transport vojske preko Baj-kalskega jezera.
Kadar voda zamrzne, se prevažajo železniški vlaki preko Bajkal-gkega jezera s pomočjo ledolomcev. V to svrho služita dva ledolomca »Bajkal« in »Avgara«. Prvi lahko sprejme 25 naloženih vozov in ima še na krovu prostora za kakih 2000 ljudi. Ako jezero ni zamrzio, se prevoz izvrši v petih urah; ako je led debel 1 do 2 čevlja, traja prevoz 10 do 15 ur, ako pa je debel 3 čevlje, se prevoz vrši tri dni. Vojaki pa bo prevažalo tudi v sankah. Na razpolago )r-400 «-n« K<»nj pride od enega konca jezera d > drugega v en«-m dnevu, vend**r pa mora preje najmanj en dan počivati. Na sred- jt-zera se nnhaia zavetišče, ki ima tudi 200 konj
Da razpolago Bajkalsko jezero je zamrzio od sredi decembra do ma|nika in je led povprečno debel 5 do 7 čevljev. Sedaj se polaga preko lezera, ki |e na tem mestu široko 40 mlj, tir za elektrano železnieo. Z de'om se je prijelo 10. t. m. in ždezn c* bi morala b>ti gotova 28 t. m. Ako bo preje dnjjr*jena, <1ob' podjetoik v«ak
dan 2500 rubl ev nagrade. Kaftor se poroda, so Rusi (d meseca septembra naprej po sibirski železnici odpravili vsak teden 5770 m o Z v Harbin, iz česar bi h<' ai«lepati, da imajo že sedaj blizo 400000 mož v Manižunji, zla-ti ako se up steva, da je m ni StV»|v*i z ukavalo,  da se mora sedaj
LISTEK.
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Tretji del. XVII.
Generalni intendant grof Chabrol je bil že na vse zgodaj v svoji pisarni in je z vidno nevoljo poslušal, k»r mu je poročal policijski komisar Toussaint o dogodkih minole noči.
— To je vendar nekaj izrednega, da proti Doberletu ni dobiti niti najmanjšega dokaza, se je jezil grof Chabrol. Skozi dimnik tisti tujeo vendar ni izginil!
— M go£e je samo to, je odgovoril Toussaint, da je, stopivši v hišo, kcj tudi zbežal čez vrt. Najbrž ni f'iutil, da je Doberletova hiša pod policiskim nadzorstvom.
— Ah neko skrival šče mora vendar imeti v mestu in da policija t<-ga ne na|de, to je za Vas, gospod komisar, slabo izpričevalo.
Krmisar Toussaint je pobesil glavo kakor skesan grešnik in ni ničes&r odgovoril.
— Poročajte dalje!
— V oficirskem kopališču na Starem trgu se je zgodil poboj, je pripovedoval policijski komisar. Pod-kapitan Msrchand in kakih dvajset drugih oficirjev je tam priredilo nekako zabavo. Pravzaprav bi moral reči orgijo. Imeli so pri sebi celo vrsto ljubljanskih meščanskih žena. Nihče bi ne verjel kako so te žene lahkomiselne in lahkožive. Med tem, ko so bili možje na županski slav-nosti v redutni dvorani, so njih žene banketirale z oficirji in se z njimi kopale in zabavale.
— Vojaštvo nikjer ne pospešuje ženske kreposti, je kratko rekel grof Chabrol. Kaj se je zgodilo dalje.
— Graver Gtlnzler, ki stanuje na Starem trgu št. 155. je imel svojo ženo že dlje Časa na sumu, da ima znanje z raznimi oficirji. Sel je že pred 11. uro iz redutne dvorane. Žene res ni bilo doma. Dekla mu je povedala, da je šla v cfioireko kopališče. Ves besen je Gtlnzler hitel tja in našel svojo ženo v skrajno pomanjkljivi obleki na kolenih pod-kapitana Marchanda.   »Vi ste mojo
ž - no zapeital*. vi lopova, |e zab.iic~l Guozler. »Je že mogoč-«, mu je odgovoril M^rchand, »kako se pa pi-šet~ ?« To roganje |e Gunzlerja silno razburilo. Parni je z nožem na Marchanda, a drugi oficirji so skočili vmes in Gtl »zlerja smrtnonevarno ranili.
— To je skrajno neprijetno, zla sti, ker bodo zdaj  duhovniki zopet imeli povod ščuvati proti nam.
— Ko so Gfl iii.ru prinesli na njegov dom, je nadaljeval Tuussaint svoje poročilo, je podkomisar Lavrtč našel tamkaj nekega češkota.
— Kdo je to?
— H apec na Mestnem trgu, ki ima fiksno idfjo, da mora hiša, v kateri služi, postati njegova. (Hiša, T kateri je zdaj Hamanova trgovina.)
— Lavriču se je to zdelo sumljivo. Kako pride naveden hlap- c d > tega, da hodi ponoči v hišo premožnega meščana. Lavrič je češkota ustavil in ga začel izpraševati, ni pa mogel ničesar spraviti iz njega. Končno ga je prei*kal in našel je pri njem to le pisemce.
Toussaint je izročil generalnemu
:ntrnd »i» u i -t k n* a*»iert-ut ,«- t>n zapisano: *Pnde  jutri  — pripravita vse«. Podpis« ni bilo
— To ur-g «e biti ženska pisava, je roenii gri f Chabrol
— Br-z <i«i-ma a Č<«ško ni ho tel n č s-»r vedeti o trm listku, de j*l je, da ne ve, kako je listek prišel v njegov iep niti komu je namenjen. Izvršili smo pri njem h šon preiskavo, a bila je brez uspeha Z« seda) i nt-n o Č šKota na policiji in prosim ukazov, kaj naj se zg< di.
— Ali mislite, da je bil lictek namenjen Gflnzlerju?
— Skoro  gotovo    A Gunzlerja ni mogoče z*«hsat', ker je t- ž-o po šknriovsn   Zlravnik mm, da sploh ne bo okreval
— K^j pravijo žena in posli?
— N bče ne ve ničesar. Samo eden pomočnikov je rekel, da je C*ško večkrat zvrč r prihajal h (ni »z lerju in da je pred več tedni prišel skrivaj v hšo neki lujer, ki je tam tudi pren čl — p« d atreho. Pomočnik aa ie le siučaino videl in m<mo-gred*-, ko je zjutraj zapustil hišo, dru.*1 ljudje iz hiše ne vedo ničesar o tem.
— Itvršitn pri Gunueriu hišno pre<skavo, je < dredil generalni in SBBJSlasJt, M ž je menda prijatelj duhovščine in te to je sumljivo, sumljivo je pa t u11 vse drugo, kar ste povedali. Poročajte mi še danes o uspehu.
Policijski komisar Toussaint se je priklonil in odšel V predsobi je naletel na oficirja, ki je z dolgimi koraki in vidno razburjen hodil gor in dol.
— O — gospod kapitan Podobnik! —
— Prava sreča, gospod komisar, da Vas tu d< b m, je Konrad ogovoril Toussainta. Prosim Vas, pojdite s menoj b generalnemu intmlantu. Kar mu imam povedati, bo zanimalo tudi Vas.
V Konradu je vse vrelo, tako da je posamične besede kar nekako bruhal iz sebe. Generalni intendant |e bil jako presenečen, ko je zagledal Ko: r 1» v spremstvu policijskega komisarja Toussainta, a njegovo presenečenje se je spremenilo v nepopisno strmenje, ko je izvedel, kaj je Konrada pripeljalo k njemu
— Eksoelenoa, je rekel Konrad,
vsak dan odpraviti 3000 vojakov i železnico na Daljni vstok.
Nemiri v Mandžuriji?
Iz Mukdena baje poroča neki kitajski uradnik »Daily Telegraphu«, da so se v Mandžuriji organizirala Številna roparska krdela, ki so se razdelila v šest divizij. Kot glavno nalogo si stavijo, uničiti Želesniškjo progo, pretrgati vse brzojavne zveze in prežati na pro-vijantni transport. Kakor hitro pa bi Japonci vdrli preko mej Mandžurije, se nameravajo ti tolovaji nemudoma pridružiti japonski redni vojski. Sprva je Kitajska sama skoro odkrito simpatizovala s tem gibanjem v Mandžuriji in sumilo se je, da je prav v podporo teh elementov poslala dosti vojaštva na mandžursko mejo. Zato je Rusija tudi odločno protestirala proti temu in, kakor se kaže, ne brez vspeha. Kitajska armada se je namreč nenadoma vstavila v Lančavu, to je na pol pota med Tiensinom in Šankajkvanom, dočim je bila namenjena na reko Liao.
Ogrska delegacija.
Dunaj, 25. februvarja. Nadaljevala se je razprava o resolucijah. Ministrski predsednik grof T is za je še enkrat izjavil: »Včerajšnji moj govor ni imel namena, osebno napasti ne Apponvja, ne bivše narodne stranke, temuč bi naj bil le dokazal, da vsi tisti, ki so oktobra pritrjevali vojaškemu programu liberalne stranke, morajo biti sedaj zadovoljni z nameravanimi reformami«. Ako je pri tem zašel preko mej objektivnosti, obžaluje to zelo. — Nato je bil v podrobni razpravi redni vojni proračun sprejet; istotako se je vo-tiral tudi izredni p r orač u n. Nato je poročal poročevalec o 15milijon-ekem kreditu za topove. — Del. grof Apponvi je izjavil, da priznava potrebo reforme topov in pomnožitev topništva. Toda za kredit za nove topove ne more glasovati, ker bi z reformo topov nastala tudi posredna potreba, da se število topničarjev pomnoži, o čemer pa ne sme odločevati edinole državni zbor. — Ministrski predsednik grof T is z a je izjavil, da bi se sedanji topovi morali nadomestiti z novimi, ki odgovarjajo v vsakem oziru moderni tehniki, tudi tedaj, ako se opusti pomnožitev topničarjev. Sicer pa se vsi topničarji tudi ne bodo takoj oborožili z novimi topovi, temuč se poprej gotovo še tudi reši organizacijsko vprašanje o topništvu. Ker armade drugih držav, ki so že oborožene z novimi topovi, nadkriljujejo našo armado, zakrivila bi vlada veliko zamudo, ako bi ne bila predlagala delegaciji, naj ae začne že sedaj z izdelovanjem novih topov, kar bo itak trajalo več let. — Nato se je dovolil tudi 15milijonski kredit.
Jutri je zopet seja.
prišel sem Vas opozorit na svojo ženo. Prisegel sem cesarju zvestobe do smrti, zvestobo v vseh slučajih življenja, svoji ožji domovini sem udan iz vsega srca in zato si štejem v dolžnost, da Vam razkrijem, kar sem zaupno izvedel.
Generalni intendant in policijski komisar sta molče sedla, Konrad pa je nadaljeval.
— Odkar je moja žena tu, sem vedno mislil, da se mi približuje z namenom, da bi bila preskrbljena za vse življenje, kajti da bi me ljubila — to je izključeno. Toda danes zjutraj me je obiskal star znanec, kurat Svetlin, in kar sem od njega izvedel, mi je dalo povod, da sem prišel sem. Kurat Svetlin stanuje v isti hiši, kakor moja Žena. Opazoval jo je že dlje časa, ker se mu je zdela sumljiva in danes jo je obdolžil, da |e avstrijska vohunka.
— Ni mogoče! Ta pobožna ženska, ki živi tako izgledno — pa vo bunka! Tako je vzkliknil policijski komisar Toussaint, grof Chabrol pa je le z začudenimi pogledi motril Konrada.
— Nikar  ne  mislite,  je rekel Konrad, in je zardel do las, da sem
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 25. februvarja. Iz zanesljivega vira se poroča, da se skliče ograki državni zbor že prihodnji torek, t. j. dne 1. marom k javni seji. S tem se je bavil tudi včerajšnji ministrski svet. Vsled spopada med ministrskim predsednikom in grofom Apponvijem v delegaoijah, je skoraj gotovo, da se bo obstrukoija nadaljevala vsaj prve dni Takoj prve dni se izroči državnemu zboru investicijski zakon. V tem se zahteva za gradbo železnie in oeat znatno višji znesek, kakor pa se je prvotno določil. Mnogo skrbi dela vladi velika nezadovoljnost uradnikov državne železnice, ki groze s štrajkom, ako se jim ne zvišajo plače, kakor so se zvišale drugim državnim uradnikom. Ako pa bi jim hotela vlada ustreči, potreba bi bilo takoj par milijonov, ki jih pa nima na razpolago in tudi proračun je do skrajnosti obremenjen.
Premembe v bosanski upravi?
Sar a j evo , 25. februvarja. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da ae v kratkem zgode velike spremembe v deželni upravi. Baron Kutsohera odide na Dunaj, kjer ga baje dodele ministrstvu zunanjih zadev, pozneje pa odide za poslanika v Carigrad. Na njegovo mesto pride sekcijski načelnik baron Izidor B e n k o, a tega mesto pa zavzame dvorni svetnik Emil Mraović-Gorički.
Iz Macedonije.
Skopi je, 25. februvarja. Odkar je Šakir paša s 25 bataljoni v D Jakovu, pojema punt Albancev, ki se najbrže udajo za — obljube.
Monastir, 25. februvarja. Tukaj je prebivalstvo zelo vznemirjeno, ker so Kuzovalahi začeli sestavljati svoje čete, s katerimi opravljajo Turkom vohunske posle ter ovajajo kristjane po nedolžnem. Prebivalstvo si zelo želi, da bi vsaj eden civilni agent bival v Monastiru ter nadzoroval postopanje turških uradnikov in častnikov. Sedaj namreč bivata oba agenta s Hilmi pašo vred v Solunu.
B e r o 1 i n, 25. februvarja. Turško vojno ministrstvo je naroČilo v Rhein-brohlu 15 divizijskih mostov, ki morajo biti izgotovljeni v sedmih mesecih.
Črnogorci za Ruse.
Cetinje, 25. februvarja. Tukaj in po vseh oerkvah v Crni gori so se vršile službe božje za vspeh ruskemu orožju. Povsod se je zbralo mnogo ljudstva, ki se je navduševalo za cara in Rusijo. Ustanovil se je tudi oddelek prostovoljcev, ki že Šteje 600 mladeničev, ki se podajo v kratkem na Rusko, da se vojaško izvež-bajo, nato pa odrinejo na bojišče.
Srbija in Rusija.
Bel grad, 25. februvarja. Kralj Peter se je zahvalil brzojavno ruskemu carju za odlikovanje, ker je njegovemu bratu prineu Arzenu poveril poveljstvo nad kozaškim polkom
Vam prišel to povedat, ker bi se rad odkrižal svoje Žene. Nekaj Časa mi je bilo res skrajno neljubo, da je prišla v Ljubljano in tresel sem se pred mislijo, da izvedo ljudje, kdo da je. Sedaj pa mi je popolnoma vse eno, če je moja žena tu ali če je ni; Če Živi zgledno ali če se spet uda svojim slabim nagonom. Moja žena je zame mrtva jaz vidim v Ljudmili Podobnikovi meni popolnoma tuje bitje. —
Nikar se ne opravičujte, gospod kapitan, je rekel grof Chabrol, prepričan sem, da imate najboljše namene in da Vas ne vodi nikaka maščevalnost.
— Kurat Svetlin mi je prišel danes na vse zgodaj povedat, da tisti mož, ki ga je ponoči policija iskala v Doberletovi hiši v Trnovem, je danes zjutraj prišel k moji ženi in je še sedaj pri nji skrit.
Generalni intendant in policijski komisar sta strmela, tako sta bila presenečena, da nista mogla ziniti nobene besede.
— Kurat Svetlin, je nadaljeval Konrad, je prepričan, da je moja žena vohunka in agentinja avstrijske vlade.   Po njegovi sodbi se je tudi
na bojišču. Car je takoj odgovoril v prisrčni brzojavki, v kateri je isrekel svoje simpatije sa kralja ter izjavil, da ve oeniti vstop princa Arsena v rusko armado.
Važna osebne spremembe v
Rusiji.
Petrograd, 25. februvarja. General Puzvreski, nekdanji carjev profesor v taktiki, je postal načelnik velikega generalnega štaba. Senator baron Uexhull-Gyllenband je imenovan na carjev ukaz za državnega tajnika ter je izbran za zelo važno mesto.
Prepir v Vatikanu.
Rim, 25. februvarja. Tudi na papeževem dvoru ne vlada patrijar-halična sloga in ljubezen, kakršna bi morala vladati. Med papežem in 801etnim kardinalom Mooennijem vlada že nekaj časa prepir, ker je moral Mocenni odložiti posle prefekta vatikanske palače na ljubo M e r r v del Valu. Včeraj bi bil mo ral Mooenni narediti svojemu nasledniku prostor, a se je trdovratno upiral. Tedaj pa je prišel sam papež ter mu ukazal, naj takoj zapusti dosedanje svoje sobe ter se sploh pobere iz Vatikana.
Dopisi
las Brezovice blizu Ljubljane- Zadnji »Domoljub« je priobčil preoej laži o tukajšnjih občinskih očetih. Pravi, da so oni vzrok, da v cerkvi orgle molče in da noče gosp. nadučitel| orglati in še mnogo dru gega. Pisatelj tistih vrstic gotovo ni prej premislil, kdo da je pravzaprav gospodar v eerkvi. Je li občinski odbor gospodar ali gospod župnik? Gotovo da g. župnik, in ima torej on kot gospodar določevati, kdo da bode orglal in kdaj da more orglati; občinskemu odboru to nič mar ni, ker ima svojih opravil dovolj. Kje je pa tisti, ki je rekel, da zato g. naduči-telj noče orglati, ker se mu plače ne poviša? Kar z imenom na dan! Nič sramovati! Neresnično je, da je g. nadučitelj rekel, da ne orgla več, ako se mu še toliko plača poveča, resnično pa je, da je g. nadučitelj rekel, da orgla, ako se mu da 300 K letne plače, brez proste bire. Res je, da je g. kaplan bral na leci uradni dopis brezoviŠkega županstva namesto škofovega pastirskega lista, z opazko, da bodo ljudje vedeli, koga zadene krivda, da je v cerkvi tiho. To je jako značilno, da se očita občinskemu odboru varčnost. Se nekaj treba omeniti. Gotovo ni še nihče videl, da so odborniki grede od seje podolgoma sedali v cestno blato, ali merili koliko ima pot širjave, ali če je jarek tik ceste globok. Navadno je v +ej občini še mnogim na jeziku liberalec, to pa takim, ki še niso okusili grenkega pelina tega sveta. Zlati časi še niso napočili sa tukajšnjo občino, kot javlja »Domoljub«, temuč časi tuge in žalosti. To mora vsakdo spoznati, ako le ni kateri iz med tistih, ki je rekel, da naj le toliko časa raste trava, dokler bo živel on. Kaj pa bo z našimi otroki? Že stojimo nad prepadom in se utegnemo prej ko si mislimo, prekopiciti vanj. Za sabo bomo slišali le zaniče valen posmeh. Najbolj nevedni ljudje
meni približevala, samo da bi bila varnejša, oziroma da bi me mogla izkoristiti za svoje namene. Prekanjena in zvijačna je moja žena in če je res vohunka in potem agentinja, je skrajno nevarna. Kdo ve, če ne dobite pri nji ključa do različnih, še ne pojasnjenih dogodkov. Prosim Vas pa iskreno, postopajte s vso dopustno obzirnostjo. Za svojo osebo sem sicer pripravljen, kljubovati vsemu, kar se zgodi, tudi veliki sramoti, ki me zadene, če se razkrije, da je moja zakonska žena vohunka, ali čim manjša bo ta sramota, toliko laglje jo bom prenašal.
—^Gospod kapitan, je rekel zdaj grof Chabrol in segel Konradu v roke, jaz Vas občudujem. Korak, ki ste ga storili, je heroičen. Vsak drugi bi bil pozabil na domovino in na prisego zvestobe, samo da se obvaruje sramote, da mu zapro ženo kot vohunko. Bodite prepričani, da se bo postopalo z vso obzirnostjo, ki je le mogoča.
— Hvala ekscelenca! Verujte mi, da sem ae  silno  težko  odločil za storjeni korak.   Sramota, ki me za dene, bo velika in bridka, ali korist naroda in domovine mi gre čez vse.
so že začeli obupavati nad kmetiškim stanom, ker delavne moči tako hitro ginejo, in ako je še kaka poštena hiša, da je mir in red v nji, jo blatijo in pomilujejo poile, da so v tski službi. Le tist, tskoimenovani ki mofci, kaj veljajo. Za županski stolce se pa tudi župan ravno preveč ne boji. Ako mu ga kdo jutri ispod bije, se gotovo ne bode solsil, ker je vedno delaven; danes, kakor tisti dan, ko je postal župan, ker ni preveč udan tisti strasti, ki se ji pravi jeza. Ako mu kaj rečeš, pravi: »Saj veš, časi se izpreminjajo in mi se ispre-minjamo s časom«. Za zdaj dovolj, ako se bode kaj več čulo iz »Domoljuba«, bomo pa Še kaj več povedali, in še kaj takega, česar si še dopisnik ne misli, povedali tako, da mu bode bolj šumelo po glavi kakor drdranje sosedovih mlinskih koles.
Malolasar.
Z dežele« (Motu proprio.) Najbol|še sredstvo proti oderuštvu slov. kmeta potom žitne in vinske bere od strani duhovnov, župnikov, kaplanov, kapuoinov, frančiškanov, cerkovnikov, raznih nun in menihov bi bilo po našem mnenju sledeče: a) Ako te take vrste berači s svojimi vrečami ali putami slučajno doma zasačijo, pogumno se zravnaj, pri|azno pozdravi in reci tako-le: »Čast. gospod! Moji poljski in vino gradni letni pridelki mi donašajo komaj toliko, da sebe, svojo ženo, otroke in naše še žive starše za pol leta preživim, za drugo polovico leta moram denar najeti ali kravo ali svinjo prodati, da si žita kupim ter do nove žetve Živim. Včasih pa pride ujma, toča ali mraz, tisto leto sem pa gotov berač. Kdo bi mi dal denar za davke, za obresti, za sol, za obleko itd.? Vidite, vi ste vseh teb skrbi prosti, ker nimate niti žene, niti zakonskih otrok. Nimate niti obresti niti dolgov plačati, ampak še vzdignete vsaki mesec 50, 60 do 100 K in še več. Prosim vas tedaj ponižno, pustite meni moj krvavi in v znoju mojega obličja pridelani živež pri miru, ter Boga vsak dan zahvalite, da niste kmet, in da se vam ni treba za vsakdanji kruh bo riti, kakor meni. Nenravno bi bilo, ako bi lačna vrana sito pitala. Oprostite mojo odkritosrčnost, hinavščina mi je neznana strast.« — Ako pa nimaš toliko poguma, se s temi besedami farškemu beraču v bran postaviti, pa zapri in zakleni svojo hišo ob času bere ter idi od doma ali pa doma skrit ostani, dokler berači ne odidejo. ^ Kmetski prijatelj.
Iz Bukovice. Neko človeče iz Selške doline me prav po katoliško napada v »Slovenou« št. 41 in sicer mu še moje hlače niso po volji, ker so mu menda, kakor piše enkrat promajhne, enkrat prenizke. Po vem mu naravnost, da, ako bi jaz kasiral na leto 500 kron plačila, in to skoraj za nič dela, bi že tudi napravil bolj Široke in visoke hlače, kakor jih ima France, kateremu smo hlače zvišali liberalci in klerikalci. Svetujem pa, naj Franoe dve leti pri občini toliko časa zastonj dela, kakor sem jaz sedaj dve leti pri šoli na Bukovici in to vse v korist občine, potem bo mogoče on tudi bolj majhne in ozke hlače nosil. Menda se na Cešnjioi ravno tako tresejo pred Francetom. kakor na Bukovici pred Simnom. Hrustati jih bova pa začela obenem; njegov tajnik mogoče, da katerega pohrusta, ker ima bolj velika usta. No, pa saj je bil že na poskušnji! Torej na svidenje, Šimen!
Generalni intendant je na to naročil policijskemu komisarju, naj gre osebno v civilni obleki k Ljudmili ter naj pri nji isrrši hišno preiskavo, če dobi dokazov za njeno krivdo, naj jo na najobzirnejši način odvede na policijo; če pa ne dobi dokazov, naj jo pusti na svobodi in naj le poskrbi, da bo strogo nadzorovana.
Ravno ko je hotel Konrad oditi, se je policijski komisar domislil pisma, ki so ga dobili pri češkotu.
— Vi ste dobro znani v Ljubljani, gospod kapitan, je dejal in ponudil Konradu listek. Ali ste že kdaj videli to pisavo.
— To je pisava moje žene, je rekel Konrad določno, ko je prečital listek. Poznam jo — popolnoma za nesljivo.
— Kaj res?   Ali se ne motite?
— Ne!
— Potem bo morda čez pol ure razkrita tista nesrečna zarota, ki nam dela toliko skrbi in katere doslej nismo mogli v celoti razkriti.
— Jaz sem vedno mislil, da ima kaka Ženska niti v rokah, je rekel Toussaint, a niti v sanjah bi ne bil prišel na to ženo.
Iz Novegsmests. (Ljudska veselica v Beli cerkvi.)  Z veliko napetostjo smo pričakovali letošnje m*, škarade naše čitalnice, ki se je priredila pod zgornjim naslovom. Danes mo. ramo z veseljem poročati, da so se i*, polnile vse naše prijetne nadc. Veselici je sijajno uspela, za kar gre njenim prirediteljem  vsa  hvala. Čitalnica je lahko ponosna na to prireditev, ki naj bo obenem bodrilo, da je treba v tem znamenju prirejati zabave. Po svoji l\. vahnosti in štavilnern obiska je napra-vila veselica pravcati vtis velikomeit nega Življenja, kjer izginejo vsi malen, kostni oziri glede stanu itd., ki se tako radi pojavljajo v malih mestecih in k. mnogo škodujejo družabnemu življenja. Bil je res prijeten večer, poln nepri. siljene zabave in živahnosti. Veselica je pa tudi pokazala, kako dobra je ImU misel, prirediti skupni izlet v Belo cerkev. Saj ni kraja v novomeški okolici, ki bi imel več privlačne sile za nedelj, ske izletnike, kakor jo ima prijazna Bela cerkev z gostoljubno in narodno gostilno Majzeljnovo, ki je tudi ta večer veliko pripomogla k ugodnejšemu usp-veselice.  Čitalnični prostori — sedem na številu — so bili kar najskrbnejtjl in krasno dekorirani, za kar gre gol spodom sotrudnikom vsa hvala in pri I znanje. Velika dvorana je predstavljala!' veselični prostor. V njej je bilo postav f ljenih  osem krasno okinčanih mlaje?. I Zelo okusno je bil opremljen tik dro rane prostor za bufifet. Ves arangemest I buffeta je pokazal, kako vrlo dobro g« I umele naše rodoljubne dame svojo težko [ nalogo.  Ta prireditev je stala mnogo I truda,   mnogo požrtvovalnosti,  a naic vrle dame se niso zbale ne enega, ne [ drugega. Zato so pa tudi dosegle ta* sijajen uspeh.   Vsa  čast jim in hvala! Prav primerno  so  bili   pa tudi drog: prostori dekorirani. Na dveh mestih so bile postavljene prostorne vrtne lope -vse v zelenju  — v katerih se je prati prijetno  sedelo.  Mnogo   zanimanja jef vzbujal tudi velik kozolec sredi sadnega! vrta, ki je bil „po domače" dekorirah in skozi katerega so imeli izletniki lepi! razgled proti novomeški okolici. Da so bili vsi prostori razun tega bogato okraj šeni z zelenjem, venci, lampijoni, duhovitimi napisi itd., o tem ni treba šejj posebej praviti.  Storilo se je vse, kari jc bilo v tem oziru le mogoče! Kmalu! po osmi uri so pridrdrali  izletniki izlf mesta in drugih krajev. Točno po proJ gramu so bili sprejeti z velikim sijajem! pri slavoloku pred Belocerkvijo z godbo, j živio-klici in pokanjem topičev, tako di je odmevalo po celi Belicerkvi. Z godb*, na čelu so odkorakali potem na v lični prostor, kjer jih je zastopnik ve-i seličnega odbora „prav imenitno" po- i zdravil. Pričela se je nato prav animirana zabava, prava vojska s koriandoliJ tako vrvenje in rajanje, kakor je sploh! le na pustni torek mogoče, ko je vsaj zidane volje. Vse je postalo živo, mladji in staro, in celo znani nlistri se msatj ognili tej komediji. Pust ima svojo moči Izmed izletnikov nas je seveda močno zanimalo pevsko društvo „Kolou, ki sa ni zbalo dolge poti in ki je dvakrat nastopilo na prizorišču. Prišel je nadalje „Dol. Sokol*, potem letoviščarji iz Toplic, biciklisti, dijaki, lovci, turisti itd Kdo more   tudi   našteti  vse maake! Lahko pa rečemo, da so bile danske maske veliko številneje in veliko lepše in elegantneje kakor moške. Da igraje tudi pri takih izletih in veselicah karti važno vlogo, to se je tudi tukaj poka zalo. Meni se zde sicer vse karte enake lepe, ali resnici na ljubo moram povedati, da sta vzbujali ta večer dve karti posebno dopadajenje; bili sta to .ka rova kraljica" in „tref-dama". Bili smo pač na deželi, in trn ni prav nič čad nega, ako se pokažejo pri takih prilikah
Policijski komisar se je takoj f spremstvu dveh detektivov odpravil na pot k Ljudmili; ali ko je prišel tja, je bilo gnezdo izpraznjeno.   P'i j gospodični Suzani pl. Sohmutzenhau* | je izvedel, da je zjutraj  prišla neki ženska in pripovedovala o dogodkih v ofioirskem kopališču in o aretiranju hišnika češkota.    Koj nato je Ljudmila odšla  z nekim  postarnim gospodom, glede katerega gdč Suzan* ni vedela povedati, kdaj da je pnše v hišo.
Policijski komisar je dal odpreti Ljudmilino stanovanje in je je natančno preiskal. Ljudmila je pustil* v stanovanju vso obleko in perilo« a ne enega koščeka papirja niti ene**i krajcari* denaria.
— Ušla je — je rekel policij komisar, čim je izvedela, da je b1' češko pri Gilnzlerju aretiran, je *'u' tila, da smo pri črškotu dobili ejtll pisrno, da je prišla v nevarnost, lI je pobegnila. A daleč ne more bi" Če nima kje v mestu skrivališča.
Pol c ja je poslala na razne straO patrulje in je v Ljubljani preiskali vse sumljive hiše ali o Ljudmili D bilo nikjer dobiti sledu.
sladkosnede vrane in krokarji. Saj ae v Ljubljani celo kavke vidijo in v kakih jatah! In res so se pokazali v Beli-cerkvi tudi te vrste tiči in vzbujali po gvoji krotkosti in prijaznosti splošno pozornost in občudovanje. Vrane so ostale cel večer v družbi, krokarja sta pa hitro odletela, najbrž jima je bilo b vreme pregorko". Pa tudi z medvedom §tno imeli opraviti in z lepo Crnogorko, Ki £a je vodila. Čudna žival, da ni marala drugega, ko Bvetli denar! Sicer ge je pa tudi videlo, da ni navadne vrste medved. Prikradla se je v družbo tudi ciganka „vedeževalka", ki je posebno lahkovernim gospodom obetala §yojo modrost „po ugodni ceni", tako, da se je marsikdo še danes z veseljem spominja. In kaj naj rečemo o brhkem pismonošu, o vitkih kondukterjih, porednih šolarČkib, ki so nagajali gostom, kar se je dalo (same damske maske), o lepih Cehinjah, Špancih, Poljakih itd. Pa tudi Žaneta iz Ljubljane ni manjkalo. Prišel je sicer šele z večernim ali pravzaprav ponoćnim vlakom, zato je pa tudi toliko dlje ostal, da ni nič zamudil. Kako imenitna je bila vsa zabava, povzamemo najbolj iz tega, da je plesalo prvo četvorko 60 parov (v treh kolonah, kakor še nikdar) in da ie bilo pri zadnji Četvorki ob 6. zjutraj še celih 16 parov. Gmotni vspeh je bil pa tudi izredno ugoden, kajti kakor slišimo, je nad 200 K čistega dobička, katerega dobe dijaška kuhinja in deloma „Družba sv. Cirila in Metoda".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. februvarja.
— Rešilno besedo je izpre-^pregovoril sinoćnji »Slovenec«. Jasno in določno je pisal: »Mi Vas ne vprašamo, kaj ste Vi kot zasebnik; kot plačan uradnik pa morate biti izven strank.« Mi oe popolnoma strinjamo s tem načelom in lahko rečemo, da se ga drži 99% vseh uradnikov Kar pa velja za uradnika, velja isto-tako za duhovnika. Tudi duhovnik nI druzega nič, kakor plačan služabnik in zato kličemo kranj skim duhovnikom s »Slovencem«: Mi Vas ne vprašamo, kaj ste Vi kot zasebniki; kot plačani služabniki pa morate biti izven strank.
— Bonaventura  in tarok
w tkrčmii Z dežele se nam piše: Že nekaj easa se govori, da so naši kranjski duhovniki silno Žalostni, ker jim je škof Bonaventura prepovedal krčmo. Žalostni so posebno tisti, ki še nekaj drže na disciplino in na škofovo pamet. Zdaj, ko je „Narod", objavil vso to škofovo pamet, je pa dosti smeha po deželi. Človek bi mislil, da si je to vse hudobnež izmislil, da osmeši našega revčka v škofovi palači. Slov. liberalci imamo res srečo. Ali je mogoče dobiti boljše pomoči v boju za naše težnje, kakor je ta naš gospod Anton Bonaventura? Preklel je „Slov. Narod", prepovedal ga brati pod smrtnim grehom, — in tudi duhovniki ga marljivo berejo. Zdaj pa hoče celo duhovnike zapreti v farovž in med nje in njihove kuharice postaviti močno ograjo s tanko mrežo. Nič več taroka v krčmi z boršt-narjem in učiteljem, nič več veselih večerov na svatovanjih in pri krstih! Slov. umetnik ne bo več mogel zaslediti kake humoristične strani v življenju našega duhovnika. Bivši župnik v ViŠ-nji gorij ki je vsak večer bil v krčmi, o polnoči kozarec obrnil in še malo posedal v veseli družbi, bi zdaj smeha počil, ko bi bral, kaj vse Antonu Bona-venturi po možganih vre. Ali tarokist-župnik, ki ne more pustiti Žida, ko polnoči odbije in tarokira naprej, včasih do ranega jutra, seveda v krčmi — veselje preČ je preč! In župnik, ki da svojim ovČicam in tudi krčmarjem kaj zaslužiti, kakor oni njemu in ki pohaja na kozarec piva v vročini h krčmarju, ali da pogleda včasih tudi v drugo žen-skino lice, ne vedno v lice kuharice! Ubogi celibatar, lepših žensk fotografije si bo moral omisliti ali pa v cerkvi škiliti na žensko stran, da se mu štrena zmeša! In v mestih hodijo mladi župniki radi na zofe posedat v različne hiše, obiskovat udovice ali druge žene v dobrem namenu, da kaj zberačijo za nove oltarje ali da se vsaj v duhu razveseljujejo s to večno ljubeznijo do ženske. Anton Bonaventura, ali se ti blede, zaklicalo se je v marsikaterem farovžn na Kranjskem, ko se je izvedelo za te donquixoterije našega gospoda škofa! In tega niso le kapelani storili! Tu imamo  asceta-fanatika,  kakor v
knjigi stoji! Če bi še cerkev imela moč požigati ljudi, naš gospod Anton bi bil inkvizitor, ki bi v tem poslu narodu — Čast delal. V tem duhovniku mora sovraštvo do ženstva tako veliko biti, da bi ga kar po betlehemsko moriti dal. Našega slov. duhovnika hoče odvaditi od ženske! Kam le misli. Ali ne ve, kaj je Slovencu ženska,  da Slovenec
v nebesa ne mara, če tam žensk ne najde? In kuharice ne bi smele v sobah gospoda župnika prosto občevati? Ti sv. nedolžnost! Poskusite to vpeljati in nastala bo revolta, da bedo župniki na kolenih svoje kuharice prosili, da se pomirijo. Ko kuharice za to škofovo prepoved zvedo, bodo nalašč šle spat v sobe in postelje, ki so za škofa pripravljene. Toliko let sva v najlepšem sporazumu živela, se bode slišalo, in zdaj naju hoče ta škof — ločiti od mize in postelje ? To bi se hotelo! Jezike bodo kuharice kazale proti Ljubljani in fige. In vse bo ostalo, kakor je bilo — stoletja in stoletja. Škoda za papir in tisek za take neumnosti. In ples je prepovedan na žegnanjih! Plesalo se je in se bo dokler se bo obhajalo na kmetih to cerkveno opravilo. Ali škof ne ve, da ima vsaka vera nekaj zveze s spolno ljubav jo? Kakšni so bili nekateri kulti Grkov in Rimljanov! Ali je naiven ! Katolicizem je močno v zvezi s tem naravnim nagonom. Žeg-nanje brez plesa ni cerkveno opravilo za tiste, ki imajo še kaj krvi v sebi. Če bi dajal tako ukaze cerkveni dostojanstvenik, o katerem je misliti, da jih bo strogo izvedel, bi morali mi liberalci veseli biti takih prikazni. V kratkem času bi bili vsi najnižji duhovaiki s kanoniki vred po koncu proti Škofu, naš bojeviti Škof bi ne našel deset sobojevnikov med svojimi duhovniki in lemenat bi bil skoraj prazen. Ali ker tega ni pričakovati, moramo kot domoljubi žalostni biti. Žalostno je za nas Slovence, da imamo duhovnika, ki v naših Časih tako pojmuje. Če to Nemei zvedo, bodo rekli, da je Škoda, da se ta naša rasa z nemško meša, da nas je drugače lahko stran spraviti iz našega ozemlja in to kakor hitro mogoče, ker imamo tak zarod. Pa pri kovanju teh ukazov so sodelovali župniki in kanoniki. Sodeloval je neki kanonik, kate rega smo videli večkrat, ko je še bil župnik, ko se je vozil s svojo kuharico obiskat sosednega župnika, ki je imel sestro te njegove kuharice in narobe župnika, ko se je vozil s svojo kuharico k sosedu obisk vrnit. Kaj se pravi to? Ali se boste mej sabo tudi za norca imeli preČ. g. duhovniki? Hotel bi tiste denarje imeti, katere bodo od novega leta 1904 naprej kranjski duhovniki v krčmah pustili, hotel bi toliko kron imeti, kolikokrat bodo kuharice po odhodu kapelana k župnikovim mizam sedle ter drugače se mudile po noči in po dnevi v sobah naših žup nišč vzajemno z gospodi župniki, dal bi nekaj goldinarjev za škofove zavode, ko bi naši duhovniki več ne zapeljevali zakonskih Žen in ne onesrečali deklet, dal pa bom za dve maši, da Bog Še dolgo ohrani našega Bonaventuro na škofovem sedežu mej Slovenci. Prav za prav dela mož za razvitijenje Slovencev bolj, kakor vsi pesniki, časnikarji in še učitelji zraven. Na meterske stote je v novem škofovem sistemu]— modrosti. Bog Vas živi gospod Anton Bonaventura še mnogaja leta!
-S« »jerska deželnozbor-ska volilna reforma. Večina v štajerskem deželnem zboru je bila prisiljena, da se je ustanovila nova, peta kurija. Stranke v manjšini so se veselile, da nastopijo pomnožene že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, toda večina mora imeti že svoje vzroke, da bi to čim dalje zavlekla. Socialni demokratje in nemški klerikalci so že imeli svoje zaupne shode ter določili kandidate. Ker ni hotelo priti o novi reformi glasu ne iz Gradca ne z Dunaja, ur-giral jo je posl. Hagenhofer osebno pri ministrskem predsedniku, ki pa mu je povedal, da odobrene zakonske osnove še vedno ni iz Gradca.
— Učiteljska vest. Na dekliški šoli v Tržiču je nastavljena definitivno učiteljica gospa Hedvika Scbwickert iz »St. Lamberta pri Litiji.
gledališča. Danes je prvič Straua-sov »Ciganski baron«. — V nedeljo popoldne ob 3. na željo zu nanjih obiskovaleev gledališča zadnjič v aeioni izvirna igra »Legionar j i« a godbo in petjem V.Parme. Predstave se udeleže gostje iz Celja, Trsta, Kranja in St. Vida. — Zvečer zadnjič v sezoni opera »Afričan k a«. Ker ae mora glasbeni materijal nato vrniti zagrebški kasališki intendanoi, ki ga je prijazno posodila, opozarjamo si. občinstvo na to predstavo. — V torek, 1. marca, se ponavlja Tolstega drama »Vsta-j enje«.
— Občni zbor ljubljanske podružnice društva postialti uradnikov na Dunaju se je vršil v torek, dne 23. t. m. zvečer v Hafnerjevi pivovarni ob veliki udeležbi podružničnih Članov. Zborovanje je vodil prvomestnika namestnik oficial Podpornik, ki je v svojem ugovoru naj prej iskreno pozdravil člane, prečital brzojavni pozdrav dunajskega osrednjega vodstva ter pismeno pozdravilo tržiske skupine, opravičil obolelega tajnika asistenta Še m rova ter prečital potem njegovo obširno in temeljito letno poročilo. Podružnica je imela 76 Članov in sicer 62 ljubljanskih in 14 zunanjih. Blagajnik oficial M a y e r je nato poročal o podružnice gmotnem stanju, na kar je računski pregledova-lec višji oficial Butovac izjavil, da sta s tovarišem H o ld o m pregledala račune, ki so v skladu z blagajno, ter predlagal absolutorij dosedanjemu odboru. Občni zbor je izrekel tajniku in blagajniku priznanje in zahvalo za njiju trud in požrtvovalnost. Ko so bile rešene še ostale točke dnevnega reda, se je vršila volitev novega odbora. Vanj so izvoljeni: višji oficial B u tora c, oficiali Podgornik, Maver in Sirnik ter asistenta Šerarov in Dala n s k v, njih namestniki kontrolor Jenko in oficiala Vernik in Czer-n i c h. Pregledovalca računov sta oficial Hol d in asistet Vel epi č.
— Koncert ,G!asbene Matice1. Prihodnji redni koncert »Glasbene Matiee« bo 12. marca ob polu osmih v veliki dvorani »Narodnega doma«.
— Na XIII. redni občni zbor pevskega društva »Ljubljana1, kateri ae vrši v soboto, 27. t. m., v veliki dvorani na Turjaškem trgu št 1 (Puntigamska pivnica), se še enkrat opozarja in vabi vse društvene člane na mnogobrojni poset. Začetek ob polu 9 uri zvečer.
— Spored ljubljanskih porot za dobo I. letošnjega zasedanja. 29. svečana: Anton Smid iz Selc (posilstvo in oskrumba), Marija Neuhold iz Velik. Vrha pri Litiji (tatvina). 1. sušea: Jožef Leve iz Loga in Vincencij Petelinček (uboj), Marka Florjančičiz Marije Gorice na Hrvatskem (tatvina). 2. Bušea: Janez Š n e d i c iz Kokrice (zaiiar), Gregor Jan kovic iz Sela pri Črnem vrhu (tatvina). 4. sušea: Janez Lončar iz Cerknice (posil stvo), Anton Nagode iz Zgornjega Logatca (uboj) 5. sušea: Janez žabec iz Hruševja (težka telesna poškodba), Janez Paulič iz Kosez in Frančiška Paulič iz Ljubljane (tatvina) 7. sušea: Frane Oraže in Matija Črtov iz Borovelj na Koroškem (uboj in poskušena tatvina), Janez Pernuš iz Leš (posilstvo) Za štiri obravnave fle ni dan določen.
— Umrl je v Kranju občespo-itovani trgovec g. Matevž Rooss v starosti 68 1. N. v m. p.!
— Nove skladbe. Založnik
F. A. Urhanek v Pragi je izdal zvezek novib skladb zvanih »Spomladanski motivi« op. 17 za vijolino in klavir od Jos Prochazke, učitelja »Glasbene Matiee« v Ljubljani. Skladbe so posvečene slavnemu virtuozu Kocianu, kateri jih ima tudi na svojem programu.
— Uboj. Vojak pešpolka št. 17 Mihael Hvale je bil v predpustnih dneh doma v Šmartnu pri Kamniku. Tam sta ga nekega večera, ko je zapustil gostilno, napadla fanta Peter in Fran Močnik ga vrgla na tla in ga s polenom tolkla po glavi. Hvale je bil tako poškodovan, da je nekaj dni potem v ljubljanski vojaški bol niči umrl.
— Nov odvetnik v Mariboru. Dr. Henrik Lorber ml, sin mariborskega odvetnika, se je tudi naselil kot odvetnik v Mariboru.
— Opeka jo ubila.  V Ce lovcu je s hiše koroške hranilnice padla opeka poitarici Amaliji Stu chetz s tako silo na glavo, da ji je razbila črepinjo.
■ — Samomor mlade žene.
V Trstu se je obesila 23ietna žena Josipina Peroni, ki je bila šele dva meseca omožena, a ji je bilo zakonskega življenja že odveč.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem  mestu. Miha
Dragan iz Kostanjevice je tožen radi tatvine. Pri njem se je dobila 28. oktobra 1. 1. Janezu Percu vzeta listnica. Sum je bil opravičen, ker je bil na sejma v Novem mesta in s Percem skupaj kupoval prašičke. Mihael Dragan trdi, da je sam pripeljal 4 prašičke na prodaj. Listnico pa je od nepoznanega Človeka kupil. Janez Pere pa trdi, da je bila listnica v levem žepu in da je imel navado vedno roko držati v žepu. Ko se mu pokaže moŠnjiček, izjavi, da ne more pod prisego izpovedati, Če je moŠnjiček ravno njegov. Sodni dvor je Dragana oprostil. — Fuks Karol iz nemške Šlezije, že kaznovan zaradi tatvine, je ponaredil potno knjižico gla-seČo se na ime Ferdinand Kette in s to potoval. Ne zna ne brati ne pisati. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe in bo po prestani kazni za vedno iztiran iz avstrijskih dežel. — Jurij Mihič je bil tožen, da je v lovskem revirju gospoda Ignaca Mrharja iz hudobije 27. oktobra ustrelil 2 psa. Toženi taji, da bi bil poznal pse. Drž. pravnik se čudi da bi knežji lovec tako žlahtnih psov ne poznal. Vsak pes je bil vsaj sto kron vreden; torej bi bil moral on vedeti, da pes mejnika ne pozna in da tatinski lovec nima tako dragocenih psov. Jurij Mihič se izgovarja na stroge predpise knezove. Njemu je bilo naročeno, da mora vsacega lovskega psa ustreliti. Sodni dvor je, ker ni bil hudobni namen dokazan, toženega oprostil; tožnika pa odkazal na civilno pot. — Jožef Fele je 19. decembra v prsa sunil občinskega slugo. Fele svojih otrok iz malomarnosti ni pošiljal v šolo. Šolska oblast naznanila mu je občutno denarno kazen zneska 24 kron za 6 mesecev zamud. Občinski sluga Janez Povše šel je rubit, hotel odpreti hlev, a toženi ga je sunil in mu grozil. Janez Brinovec kot priča izpove, da je Povše toženega lepo pozdravil, a ta ga je začel psovati in s „klestačou groziti. Zbala sta se nevarnega orožja in bila primorana rubežen. opustiti. V svarilo nagijivcem šole naj bode povedeno, da je bil ta oče obsojen na 2 meseca težke ječe.
— Društvena godba spre jema z dne 1 marca vsaz dan med 6 —7. uro učence, kateri naj se ogla sijo ob isti uri v godbeni sobi na magistratu.
— Koncert društvene godbo se vrši jutri zvečer v »Na rodni kavarni«, Gosposke uliee. Zi-četek ob 9 uri zvečer.  Vstop prost.
— Mestna kopel. Od dne 21. januvarja do 20 februvarja 1904 oddalo bo je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 2264 kopeli, in sicer za moške 1829 (oršmh 1301, kadnih 528), za ženske 435 (prsnih 70 kadnib 365).
— Najdeno. Na Starem trsru je bila najdena denarnica s 5 K 70 vinarjev denarja in listkom tvrdke Čuden. Dobi se na Starem trgu št. 28, III nadstropje (Ga. Justin).
— Najnovejše  novice. —
Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval v DraŽdane k specialnemu zdravniku za bolezni v ušesih S streljanjem na lovu si je pokvaril desno uho.
— I z g i n i 1 j e posestnik kamnolomov v Mauthausenu, Anton Po-sehaoher, brat graškega podžupana. Sledovi vodijo do Donave, kjer je ali sam skočil v vodo, ali pa ga je kdo pahnil. Za njegovo truplo so razpisali sorodniki 1000 K nagrade.
— Tri milijone mark je odnesel s seboj iz Berolina ubegli bankir M e y e r.
— Zaradi dvoboja s smrtnim izidom je okrožno sodišče v Lipskem obsoiilo stotnika Sohrd-derja v dveletno ječo. Seveda ga bo oesar pomilostil.
— Slepar. V Parizu je Rudolf Sc ho sta l   iz Avstrije   osleparil tovarno za stroje z napačnim vknjiže-vanjem   za   1,200 000   frankov. Ob sojen je bil v 8letno temnico.
— VereŠčagin, sloveči ruski slikar bojnih prizorov, je odšel na bojišče, da z Japonci spopolni svojo zbirko.
— Roparski umor na vlaku. V Genovi so našli v vlaku, ki je prišel iz Milana, umorjenega lekarnarja Ctsasoa. M jrileo ga je oropal za 35 000 lir.
— Električno brzoželez-nieo med Berolinom in Hamburgom namerava napraviti nem ško železniško ministrstvo. Stroški so proračun|eni na 150 milijonov mark.
— Štrajk železničarjev na Ogrskem Uslužbenoi državnih železnic na Ogrskem so sklenili, ako ravnateljstvo ne izpolni njihovih zahtev do 5. marca opoldne, da ustavijo delo aredi prog.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
London 26 februvarja. „ 1 > a i 1 y Mail" je danes svoje čitatelje pre-
senetila s poročilom, ki se čita kakor kak roman. „Daily Mail* trd«, da so Japonci v zaliva Posjet na jugu od Vladi-vostoka izkrcali celo armado in marširali takoj naprej v Hunčang, kjer je ruska posadka pred njimi zbežala Razen „DaiIy Mailaa ne ve o tem noben drugi tukajšnji list ničesar poročati
Petrograd 26. februvarja. Japonsko brodovje se je včeraj zopet pojavilo na obzorju pred Port Arturjem, a se ni upalo priti bližje. Zadnji poraz je Japoncem menda vzel p< gam. Na morju se vidijo še vedno ostanki uničenih japonskih ladij.
Petrograd 26. februvarja Železnica, ki se dela čez zamrznjeno Bajkalsko jezero, bo služil* samo za prevažanje praznih vagonov; vojaštvo p \jde peš čez je/ero
London 26 februvarja. U Tokio se poroča, da po izjavi ministra zunanjih del ne misli J »ponska na pridobitev novega ozemlja, nego hoče le izvojevati garancije, da se Rusija ne polasti Vztoka
Kolonija 26 februvarja „Kol-n»sche Ztg ■ se poroča iz japonskega vira, da ruska mornarica, ker ima sedem poškodovanih ladij, ni več nevarna Japoncem. Ti imajo zdaj gotovost, da ruska mornarica ne bo motila prevažanja japonskega vojaštva v Korejo, mogoče pa je, da izkrcajo Japonci svoje vojaštvo še pri Liaotongu in s tem izolirajo Port Artur
Pekin 26. februarja Generalni ravnatelj kitajskih železnic poroča, dajemandžurska železnica silno strogo zavarovana. Na vsako miljo je postavljen stolp in je tam 30 kozakov
Petrograd 26. februarja. Car je z lastnoročnim, jako laskavim pismom podelil generalu K u ropa t kinu briljante k redu Aleksandra Nevskega.
Petrograd 26 februvarja General S mirno v, zapovednik v Sze8tohJwu, je imenovan zapoved-nikom trdnjave v Port Arturu in je že tja odpotoval
London 26. februvarja Listi trde, da imajo Rusi na korejskih tleh kvečjemu tisoč mož vojaštva.
Varšava 26. februarja. Katoliški nadškof Popiel je prosil dovoljenja, da sme s posebnim sanitetnim oddelkom oditi nekaj katoliških duhovnikov na bojišče.
Dunaj 26. februvarja. Danes je imela ogrska delegacija sejo in je na občno presenečenje v nekaterih minutah odobrila proračun vojnega ministrstva, proračun mornarice in bosanski proračun. Soglasno je tudi sprejela resolucijo grofa Apponyija, da je pri polkih iz dežel ogrske krone pri določitvi polkovnega jezika in pri klasifikaciji pred vsem v poštovati madjarščino in nemad-jar8ke jezike samo tedaj, kadar je nemogoče izhajati z madjarščino. S to resolucijo hočejo Madjari utesniti veljavo narodnih jezikov pri nemadjarskih polkih iz Ogrske.
Dunaj 26 februvarja. ,Wr. Ztg." javlja, da je sekcijski šef Liha?k imenovan tajnim svetnikom.
Dunaj 26. februarja. Poljski socialni demokratje so včeraj zvečer vprizorili tukaj demonstracijo proti Rusiji Kot govornika so si naroČili nemškega žiJa KI le ubog 11 a. Ta je med drugim rekel, da morajo socialisti simpatizirati z Japonci tudi zato, ker so pogani, češ, krščanstvo se ja preživelo. Po zborovanju so ude-ležniki demonstrirali pred ruskim poslaništvom. Policija je pet demonstrantov aret rala.
Krakov 26. februvarja. Listi trde, da so bili v Varšavi trije poljski dezerteri i obešeni.
Borzna poročila.
LjubljanaKa
Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 26. februarja 1904.
Haloibenl papirji.
42«/o majeva renta . . 4*2°/fl Brebrna renta . . 4° ■'„ avstr kronska renta
zlata
4°/0 ogrska kronska M 4°/0    n   zlat*     »» . •
4°/o posojilo dežele Kranjske 4V,°/o posojilo mesta Spljet 4V,%     m a Zadei
4'/i°/'» bos -herc žel pos. 1902 4°/o češka dež. banka k. o 4°/.     „     „ 8.0. .
4Vi#/o Z8t pisma gal. d hip. b. 41/i7o peBt.  kom.  k.  o. z 10°/„ pr. .....
4Vt0/« saat. pisma Innerst hr. 4V/o   „          ogrske cen. dež. hr......
4V«°/o z Pis-        n'P- ban* 4l/i°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4i/t,/e obl češke ind. banke 4°/0 pnor Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. lak.     . . S«/.    „     iuž. žel. kup. Vi Vi 4Vt°/o avst pos. za žel. p. o. .
Sreolie.
Srečke od 1. 1854 . » • • „ f, 1860»/. . . . n h 1864 ....
tizske......
zem. kred. I. emisije
i«       m     H- ii ogr. hip. banke .
srbske a frs. 100'—
tur&se .....
srečke . • .
ti
n h i» ii 11 n »»
Baailika
Kreditne M ...
InomoSke „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ...
Avst. rud. križa „ ...
Ogr.    n     n »i ...
Budolfove „ ...
Salcbur&ke N ...
Dunajske kom. „ ...
D« niče
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „       . .
Zivnostenske „ . ■ Premogokop v Mostu ,Brux) Alpinske montan .... Praske žel mar dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljskp prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Viunte.
C. kr. cekin...... 11*34 1138
20 franki    ...*... 19C9 1$*12
20 narke....... 23*47 23 56
Sovereigns....... 2 »98 2406
Marke........ 117*27 117 47
Laski bankovci..... 94*1' 9425
Rublji ....... 252-76: 263 75
Dolarji........ 4*84| 6 —
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 26. februarja 1904. Termin.
Pšenica za april . . .  . za 50 kg K 8 96
9930 9930 99-40
117-90
97 r
116*25 100*— 100-ino*~ 99 -100-— 100*— 10) *50
10665 1C0-
100--100*-
100'-100-5« 98& 98-50 296-50 101 —
182-150 60 J55-16175 2*6 — 281 — 262 — 85-117 26 20-60 452 — 81 — 78-66-51-27-90 65-77-— 600--
7626 626-1600 — 628 — 739-248* 636--396-6C 1855 — 449 — 372 448-139-
99 60 99 50 99 60
11*10
S7-30
116-45 100*76
100 — 10»> -100* — 10010 100*60 102*-
106*65 102 —
101—
101 —
101-100*70
99 50 29850 101*90
192 — 151-60 260 — 163 75 300 — 287 — 266 — 90— 11825 21*50 462 — 85 — 83 -71 — 53-28 90 69 — 81 — 612 —
77 25 627*-1610 — HV9 — 740* 250--64* — 397 60 1865 — 451 — 376 — 451 -14130
Rž
Koruza Oves
ti
ti ii
okt. 1903 april
maj 1904
maj   . .
50 60 50 50
n »i
n ii
ii ii
n i*
8-63 699 6 45 5-84
Efektiv.
Nespremenjeno
Meteorologično poročilo.
Vlita* aad mortem 806*8. 8r*<injl cncoJ tlak 7S6f mm
Febr. 1	C as opazovanja	Stan;«) barometra v mm.	h — **< hS	Vetrovi	NoDC
25	9. zv.	33 2	- 07	ar. svzhod	oblačno
26. ■	7. zj. 2. pop.	734 5 734 9	— 23 28	t*r jvzhod sr. jjvzh.	oblaCno del. jasno
Srednja včeraiftnja temperatura: - 0*4c, normale: 08°. Mokrina v 24 arah : 0 0 nam.
Pretužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem da je naS dobri, iskreno ljubljeni, nepozabni oče, oziroma tast in stari oče, gospod
Matej Rooss
trgovec
previden s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi, zelo mučni bolezni v 68. letu svoje dobe ob 3. uri popoldne, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preljubega ranjcega bode v soboto, dne 27 t. m. ob 4. uri popoldne iz hi&e žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer se bo truplo položilo v lastno rakev.
S?, maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi. 559
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V KRANJU, 25. februarja 1904.
Albert, Rudolf, Edmund, sinovi. — Marija, Ida omož. Siebenelchler, Kristina, hčeri —Kari Siebenelchler, zet — Ida Siebenelohler, vnukinja.
Spretnega
in učenca sprejmem takoj. 656-1
Franc Kraigher
V Ljubljani, Kongresni trg št. 5.
milo
Jttarzeljsko (belo) milo.
■ aaanULO
972-76
sta najbolj koristni stedilni mili
za hišno rabo! ±—1 ■ Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seeman
Ljubljana.
r
611
627-4
zemljevidi
rusko-japonskega bojišča
v zalogi tiskarne J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Cena tO vin. za komad, po pošti 26 vin. Dobiva se v tiskarni in vseh knjigarna h.
0 najem
s« oddajo takoj:
ItoHtlliilNkJ prostori z vrtom in salonom.
9 Stanovanji, vsako z dvema sobama in pritiklinami.
1 stanovanje s 4 sobami
vse to v prej VVeiserjevi hiši na Tržaški cesti št. 21 (nasproti c. kr. tobačni tovarni).
VeČ se izve v pisarni odvetnika dr. D. Majarona v Ljubljani (pri justični palači). 663-1
Lepo stanovanje
ae odda sa 1. maj.36718 J J Naglas, Turjaški trg št, 7.
krojač in trgovec v Kanalu (Primorsko) potrebuje dva i z učena 622—4
iroja&ta pnečoita.
Delo stalno.   Vstopita lahko takoj.
Dve modistki
se sprejmeta takoj 528—2
v modnem salonu
J. S. BENEDIKT
v Ljubljani, Stari trg št. 6.
k i/L
Notranjska posojilnioa v Postojlni naznanja, da
je nje mnogoletni član, gospod
Rihard Šeber
tiskar
danes ponoči umrl.
V Postojni, dne 25. svečana 1904.
Notranjska posojilnica.
Okrajna  bolniška  blagajna v Postojni naznanja vsem svojim članom, da je njen večletni načelnik, gospod
Rihard Šeber
lastnik tiskarne itd.
danes po kratki, mučni bolezni ob 2. uri zjutraj v 48. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjcega bode v soboto, 27. svečana t. L ob 9. uri dopoldne.
Postojna, dne 25. svečana 1904. 551
Načelništvo okraj, bolniške blagajne
99
ANDfiOPOGON
(IznaJdilelJ P. Herrniann, Zai4»rnja PoKltava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekafca .v joče *•■*«-d h I % o z m rantl Imm. katero ni i ikako sleparKtvo, ampak sk( zi leta z nenavadnimi vspehi izd ustna in zajamčena neškodljiva tekočina 1*1 »abranl I z |» m d a« iiJ e I hm 1» o«l**truiil |»rs-
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svoj«« nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna J!fl»* Lja   Cena steklenice :i 14. 2siiftjn$H^       Dobi se v vseh mestih in večjih '■•J& Jih dežele
latim /aloea In rfiv.-poMlIJat«*** % liJtalnIjMiil pri gospodu
r"    Vaso Petričic-u.
V zalogi imata tudi gg. U« Trn aorxy, A. konr. K. *nrU \ IJiah-IJanl in g A.  Kant  v Kranju. Dobiva se tudi v Alovrnt ■■»«-«tu % lekarni pri „Anarrlju*4.
Preprodajalci popust.     12—9
kra-
II
vsa v dobrem stanu se proda v Radečah pri Zidanem mostu Št. 66.
Hiša je pri cesti in pripravna za trgovino ali obrt.
Več pove .MkulaJ Gornik, usnjar i s to tam. 531—2
Elnanlia panorama.
v Ljutljam — Pogačarjev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
V soboto, 27. februarja 1904
zadnji dan razstava:
Zložno potovanje po
otoku Javi.
Od nedelje, 28. februarja 1904 do sobote, 5. marca 19041
Poskusite
r
Po okusu in zc. vem učinku prvi Varstvena znamka. likerjev.
Ogreva In oilvlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanja.
Lastnik: 5
EDMUND KAVČIČ, Ljubljani
Vzorci se rado voljno dajejo brezplači
V
Prvo potovanje po Visok:
Tatri in Galiciji.
Veleinteresantna potovanja po otoku Javi so razdeljena v štiri različne cikle.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 se-ij 2 K.        tO serij 3 K.
Za šole in duštva znižana vstopnina.
Vatafk dan —  luill ob nedVIJah In praznikih — odprlo od 9. do 19. ure dopoldne  In od 9. do ». ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 558 ra.Trna.tal3etTro.
bilo
reduemi otam zbo
Jstrujsln piitjin" t Par.:.:
kateri bode
dne 6. marca 1904 ob 2. url popoldne
v društveni pisarni
DNEVNI RED:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo blagajnikovo.
3. Poročilo nadzorovalnega odbora.
4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer
a) ravnatelja,
b) blagajnika,
c) kontrolorja in
d) dveh namestnikov,
e) Volitev 6 članov v nadzorovain odbor.
5. Predlogi društvenikov.
K polnoltevilni udeležbi vabi časuu deležnike najuljudneje
ravnateljski odbor.
V Postojni, dne 15 marca 19 4
1 >l'OCli 1 jn.
Stacunsko blago iz konkurzne mase Alojzija Tkalčiča v Crmošniica pri Toplicah na Dolenjskem, namreč manufakturno, špecerijsko iu razn drugo, potečem sveže blago, se vse skupaj proda.
Blago je sodno cenjeno na 9049 K 44 h
Zaloga se lahko pregleda dne 28. svečana in 6. sušea t. I., inventara zapisnik pa pri okrožnem sodišču v Novem mestu ali pri podpisancu.
Kupne ponudbe naj se stavijo do 10 sušea t. I. podpisanemu odvetniku Sprejetje najvišje ponudbe bo 19. sušea t. 1. odobril šele odbor upuikov.
Kupuiua se  lahko  plačuje tudi v obrokih  proti dobremu poroštvu odobritvi odbora upnikov.
Novo mesto, dne 19. svečana 1904.
517-2
D V* Slane
oskrbnik konkurzne mase Alojzija Tkalci
^es. Af. avstrijske
državne železnic
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku
IiTPd  lat vos
veljaven od dne     oktobra IV*)3. leta ODHOD IZ LJUBLJANE iuž kol i' OGA ĆEZ TRBIŽ Ob 1*2. uri 2t m ponoči osobc vlak v Trbiž. BVIjak, Celov. c. Franzer 1 ste.  Inomost. Mnakovo, Ljubno, Cez Sol? AuHsee, Solno^raii, čez K   in-Reitlin    v Steyr,  v L ne  na Dunaj via Amstetten 7  uri B m   ziutraj ostibni     ak v Trbiž, P- ntabel, B^liak, Celovec, Franaenafekte, L Dui aj čez SflzLhai v Soi'.o   al. Inomost, čez Anjstetten na Dunaj.   - Ob 11. uri bi I rioi oMre osobni v<ar< v Trbiž, Poutabel, Beliak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 3 un 5r> m oopoldne osobni vla* v Trbiž, Šm»»hor, Beljak, Celovec,  Franzenateste, M t.a k* vo, Ljubno Čez Selztbal v Solnogra<i   L> n i-Gastem, Zeli ob jezeru, lnomust,  Bret.: : Con h, Genevo, Pariz, rez Klen -Reitiing v Steyr   Line, Budjevice, Plzen,  Marijine vtrft Heb, Fran«« ve vare. Karlove vare, Prago (dnektni vuz 1. in II. razr 1, Lip«ko, aa Dansj č*-z Amste*ten      Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzennteste, Inom -Monakovo   direktni vozovi 1 in 11 razreda Trst-Monakovo).      PROGA V NOVOMESl IN   V  KOČEVJE.   Osobni vlaki    Ob 7. uri  i7 m zjutraj v Novomesto, Stražo. To| Kočevje  ob 1  un B m popoldne' i»totako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, K PRIHOD V LJUBLJANO juž. kot. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 8. un 25 m zjutraj osobni vis z Dunaia čez AniateLten, Monakovo. luomoat,  Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr D AiiHsee, Ljubno,    elovec, Beljak   direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Truti. — ( 7  uri 12 m zjutraj  osobni  vlak iz Trbiža.   -   Ob 11. un 16 m  dopoldne osobni vlak Duraia čez Amst^tren, Lipuko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, K love vare Heb, Man ime vare, Plzen. Budejevice, Solnograd,  Line, Steyr, Pariz, Gene v: Cur h, Bregenc, Inom st, Zeli ..b jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št Mohor, Pod tabel.      Ob 4 un 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala,  Beljaka, ' lovca, M-.nakovega. Inomosta, Franzetisfesta,   Pontabla.  -  Ob 8. uri 51 m zvečer osobfl vlafc z Dunaja, Liubna, Bedaka dmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta 1 Solnograd.       PROGA IZ NO V EGA MEST A IN  KOČEVJA   Osobni vlaki: Ob 8 uri 44 t ziutraj iz Norega uitista in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, N01 mesta   K čevja in ob 8  uri 35 m zvečer istotako.      ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kd V KAMNIK. MeRani vlaki. Ob 7 uri 28 m zjutraj, ob 2. un 6 m popoldne, ob 7 un ; in ob in uri <*5 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra — PRIHOD B LJUBLJANO drž kol IZ KAMNIKA MeSani vlaki: Ob ri. uri 49 m zjutraj, ob 11. un dvpoludne, ob 6 uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah  in praznikih I 2amo v oktobru — Čas pri in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je 21 s nun  pred krajevnim časom v LJubljani.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili
Vsak^č-an ima po preteku petih let pravico do^dividende.
9W
vzaje ga na zavarovalna  ba n lr a tt IP r   gr I. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000 000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m. %t»«*i*l40«l bIo-*«iimI40-> narodno upruvo. 3-23
Vsa i'ujMuil.t daje.
Generalni zastop V L|ubljani9 ć»war pisarne bo v lastnej banČnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceuah Škode ceujuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poslu;.
Dovoljuje iz čistega dobitka izdati f podpore v narodne in občno koristni namene
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-
{
454434
451
EZ
3155
86