lafcn'K cenik s -nth in si r* tirnioab robe izj# nrd sop i po b1 en dai ak pra r;(3o (Petti Natisov 15.000. ,,Staj«rc" izhaja vsaki ptek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-itro-Ogrsko: za celo lito 3 krone, za pol in fctrt leta razmerno; sa Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; n drago inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številk« se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprat-lištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/, strani K 32, za »/* strani K 16, za »/, strani K 8, za «/M strani K 4, za '.'„ strani K 2, za »/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 6. V Ptuju v nedeljo dne 10. februarja 1907. VIII. letnik. •to j (Brilx)| Bko raim ana 1. 1| je 200 i zahtevo i tO ine p dilno ttkturj elke. ij in d a i Ptuju. Prvi naš strankini zbor. III. Situvacijsko poročilo. Predsednik je podelil besedo dr. pl. Plachkemn. Govornik je opozarjal v prvi vrsti na potrebo organizacije „Stajerčevih" pristašev. Vedno večje število naših pristašev nam je dalo poguma, uresničiti to organizacijo. Uspehi „Sta-jerčevega" dela so se pokazali pri volitvah 1, 1906, v katerih je žrtvoval vrli naš Wratachko tvojo osebo za našo misel. V letih 1904 do 1906 je ostalo razmerje med oddanimi glasovi ednako. Kandidat naše stranke je dobival od V« do 'A glasov. V okraju sv. Lenart je dobil naš kandidat (1. 1904) 907, hofrat Ploj pa 987 glasov, v Zgornji Kadgoni je ostal v večini, okraja Ljutomer in Ormuž sta pokazala nadvlado klerikalstva. Ptujski okraj se je dal razdeliti v 2 dela; južni del, Haloze, je večjidel napredni in je zmagal v preteklem leta; Slovenske Gorice pa so pokazalo So vodno bolj klerikalno lice. V okrajih Marenberg in Slov. Gradec je primanjkovalo resnega vodstva, medtem ko je naša stranka v okrajih Maribor in Slov. Bistrica najbolj napredovala. To je seveda v prvi vrsti zasluga vrlega našega Stigerja, do katerega ima prebivalstvo splošno spoštovanje. V okraju Rogatec je dobil Ploj 700, Wratschko pa 300 glasov, medtem ko ni dosegel naš kandidat v južnih okrajih posebnih nspehov. Iz tega je razvidno, da so severni okraji naprednejši, medtem ko postajajo okraji tembolj črni, čimbolj se bližajo kranjski meji. Govornik je predlagal, naj postavi naša stranka v vseh okrajih svoje kandidate- Strankarsko vodstvo pa naj preskrbi vse potrebno. (Odobravanje) Na-to je podal koroški zastopnik iz V e 1 i-k o v c a situvacijsko poročilo. Doslej ni bilo na Koroškem stranke, ki bi sprejela sporazum-Ijenje z Nemci v svoj program. Nemška ljudska stranka je zamndila pridobiti Slovence v njih materinem jeziku za napredno misel. Sicer je dosegla imenitni uspeh, ko je zmagal napredni kandidat nad klerikalcem, itd., ali premalo napredno mislečih kmetov si je pridobila. Sicer pa neživi med Korošci nikakoršno sovraštvo proti Nemcem. Naši ljudje čutijo, da je pripravil šele nemški vpliv naše kmete na višjo kulturno stopnjo. In kar je Linhart dejal, da se kmeta ne da iztrgati prijateljstvo do Nemca iz srca, to trdim tudi jaz. In stranka, ki dela za to miroljubno sporazumijenjenje z Nemci in Slovenci, bode na Koroškem gotovo zmagovala. Govornik predlaga, da se tudi na Koroškem postavi v vseh okrajih kandidate. (Odobravanje) IV. Načelna izjava stranke. 0 načelni (programatični) izjavi novo ustanovljene naše stranke je poročal naš urednik K. Linhart. Govoril je približno tako-le: .Treba je sprejeti program ki bodi temelj novemu razvitku naše stranke. Z našim programom prisilimo prvaške nasprotnike, da se pričnejo pečati s stvarnimi nasprotstvi, ki ležijo med njimi in nami. Doslej so peljali prvaki edino osebni boj proti pristašem ,, Štajerca," Ob-metali se s svojim strupenim blatom vsakogar, ki je bil le količkaj v zvezi z našim listom ali je imel le količkaj naprednega mišljenja. S tem pa, da izdelamo svoj strankarski program, za-kličemo nasprotnikom: „ Bori te se proti našemu mnenja in ne brigajte se izključno za naše osebe!" Naš program sicer ne bode nič novega, kajti temeljni misli naši, da je treba spora-znmljenja z Nemci in Slovenci in da je prvaški klerikalizem krvava nesreča za naše pokrajine, — te dve naši misli so že znani in nasprotniki jih doslej še niso ovrgli. Program mora tudi obsegati zahtevo po nemškemu poduku v šoli. Naše ljudstvo zahteva, da se deca nemščine princi. Ljudstvo noče biti več zaprto od ostalega sveta. Ali dobro razume tudi da se v pr-vaških šolah po prvaških učiteljih deca nikdar nemščine ne princi. Jaz poznam prvaškega župana v ptujski okolici, ki je vodja teh ljudi, ki pa ne napiše niti enega nemškega ali slovenskega stavka brez napake. Sicer pa je znano da pošiljajo ravno največji prvaški nasprotniki nemške j|ole svoje otroke sami v te nemške ,jiduiin le iupuu.. "."luoiona, ki je tekel na enem dneva 3 krat od Ragoznice v Ptuj in prosjačil, da se je sprejelo njegovo hčerko v nemško šoli. Taki so tndi drugi prvaki. Zato je umevno, da se razširja misel velikega pomena nemščine tudi med priprostim ljudstvom. Iz najtemnejših kotov ptujskega polja pridejo ljudje in nas prosijo, naj jim napravimo prošnje za uvedenje nemškega podaka. Zato zahtevamo tudi v programa nemški poduk. Govornik se peča nadalje z bojkotom in klerikalizmom. Končno omeni, da bode stranka i naprej razvila glavno svoje delo med kmeti. Zato moramo tndi v svojem programa pribiti, da stoji stranka na stališča odločnega zastopanja kmetskih interesov. V svoj program sprejmemo torej poglavitne točke iz programa zveze koroških in štajerskih nemških kmetov ki je bil sprejet v Rotten -mamin. Naš program, katerega predlagam v imena sklicateljev, se torej tako-le glasi (čita): „NevarnejSa od iredente na Primorskem in južnem Tirolskem ter brezobzirnejsa v izvolitvi sredstev koraka panslavistična misel naprej. Pospešujejo jo vedno se ponavljajoča nasprotja med malimi jugoslovanskimi državicami na Balkanu in avstrijskemu državnemu sestavu. Njen cilj je uničenje nemškega vpliva, po katerem so si priučili jugoslovanski narodi prvo otroško govorjenje v življenju... Ko-sitelj panslavistične ideje na Štajerskem in Koroškem pa je danes, — ako prezremo umirajoči dr. Tavčarjev liberalizem na Kranjskem in novo „na-rodno-napredno" Spindlerjevo politično skupino na Štajerskem, — iskati v političnem izrazu slovenske duhovščine, v klerikalni stranki. Ako si predočujemo ta dva momenta, potem prihajata iz njih temeljni dve misli „Štajerčeve" stranke: Sporazumljenje z Nemci in vsled tega boj do noža proti panslavistični ideji in proti klerikalcem na celi črti, brez da bi se nasprotovalo v katerem koli oziru veri. * Najpomembnejši temelji načelne izjave naše stranke prihajajo iz preje omenjenih dveh misli. V splošnem jih lahko sestavimo v sledečih točkah: 1. Stranka naglasa brezpogojno potrebo prijateljskega razmerja med slovenskim prebivalstvom na deželi in nemškim prebivalstvom po trgih ter mestih in se sklicuje v tem oziru na skupni gospodarski interes. 2. Stranka se bojuje odločno proti temu, da se zavleče malenkostne politične zadeve v gospodarsko življenje. Stranka smatra zavlecenje političnih nasprotij mnenj na polje gospodarskega dela za nemoralno sredstvo političnih malkontentov. 3. Brez da bi se priznavali h kateremkoli germa-nizacljskem namenu, zahtevamo sistematično vpeljavo šnl z nemškim učnim jezikom in vpeljavo nemškega poduka v šolah s slovenskim učnim jezikom. 4. V zmislu točke 1 in 2 te izjave pelje stranka brezobzirni boj proti bojkotiranju Nemcem prijaznih ter nemških trgovcev in obrtnikev. Pripravljena je porabiti vsa zakonita sredstva, da nasprotuje uspešno nezakonitemu gibanju bojkota. Pri temu porabi naša stranka boj proti v časnikih razglašenemu, na shodih naglašanemu osebnemu bojkotu kakor tudi hoja proti podjetjam, ki imajo namene bojkota (kakor „konzumi" itd.). 5. Stranka protestira napram očitanju, da zasleduje brezverske, protikrščanske tendence. Ona priznava veliko kulturno moč in nepremagljivo vrednost verske vzgoje in verskega vglobljenja, — ali ona izjavi, da je zmešnjava verskih in političnih pojmev nravno nizko ■ profaniranje krščanstva; peljala bode brezobzirni boj proti „farjem", ki ponižujejo stan pravih duhovnev, ki omadežujejo hiSo Božjo, prižnico in spovednico. 6. Vse te točke veljajo za boj naše stranke in so temeljni principi, na katerih se sezidava naša agitacija. Brez da bi odtujili katerikoli stan ali razred naši stranki, nanašamo. potrebo, da razvaja stranka svoje delo v prvi vrsti med kmeti. Stranka bode vsled tega vedno kmetijske interese polno zastopala. Vsled tega sprejme naša stranka tudi bistvene točke t. zv. Rotten-man-programa kmetskih zvez na Štajerskem in Koroškem, i. s.: 1. Dolžnost države za vzdržanje kmetskega stanu. 2. Nastavljenje lastnih kandidatov za vsa zastopstva oz. podpiranje takih kandidatev. 3. Personalna unija z Ogrsko in eolninska zveza z Nemčijo. 4. Splošna in strokovna izobrazba kmetskega stanu kakor sploh pospeševanje vseh poljedelskih teženj. * * * Prepričan sem, da bodete ta program edno-glasno sprejeli. Z njim pa delajte neumorno vi, ki živite zunaj med priprostim narodom. Tako se bodo razširile ideje in zmagovale nad temnimi nauki prvaškega klerikalstva!" (Odobravanje). Zastopnik iz Velikovca je predlagal, naj se izjavi zbor za program kmetijske centrale. Ta program obsega sledeče poglavitne točke: „Naloga avstrijskih agrarcev je, da se obdrži kmetovalce na njih zemljišču. Potrebno je torej, da vplivajo kmetijski nazori na državno in avtonomno kulturno delo. Na čelu naših kmetijskih zahtev stoji polagoma naraščajoče dviganje vseh cen kmetijskih produktov. Vsled tega stavljamo ziasti z ozirom na nove državnozborske volitve sledeče temeljne zahteve: 1. Koraki, da se odstranijo dolgovi na kmetijskih posestvih in da se obvarijo pred novimi dolgovi. — 2. Predrugačba našega popolnoma napačnega davčarskega sistema; razveljavljenje popolnoma neopravičenega zemljiškega davka (Grundsteuer) in uvedenje naraščajočega dohodninskega davka (progressive Einkommensteuer) ter naraščajočih davkov na tantieme in dividende. — 3. Uresničenje postave proti t. zv. „Guterschlachterei" — 4. Postavno varstvo za gospodarstvo na planinah (Alp-vvirtschafl). — 5. Izdelanje koalicijske postave, da se odstranijo izrastki v knrtelih in pri stavkah. — 6. Iz« danje popolnega razglasa k borzni postavi z ozirom na igro z žitjem in moko od strani avstrijskih državljanev na žitni borzi v Budimpešti; postavna prepoved, da se prodaja moko za dolgo časa naprej. — 7. Brezpogojna prepoved vsakega uvoza živine in mesa iz zakuženih ali kugi podvrženih dežel kot varstvo in pospeševanje domače živinoreje. Nobeno odnehanje napram balkanskim državam glede prometa na meji. — 8. Določba, da se sme upeljati po manjšem colu kakor 35 K pri q le take maščobe, ki niso primerne za življenje in za po-naredbo živalske masti ali pa ki se denaturirajo. — 9. Odločni nastop pri nemški vladi glede dviganja eolnine — a — za rž brez ozira, na malcovo rž ali rž za krmo; vpe-ijavo uvoznih lištkev (Einfurscheine) za. kolonialno blago pri izvozu malcove rži. — 10. Transport-tarifna politika, ki se ozira na varstvo , avstrijskega kmetskega in gozdarskega gospodarstva proti konkurenci inozemstva; tudi Ogersko je smatrati za inozemstvo. — 11. Podržavljenje privatnih železnic, da se omogoči edino tarifno politike za pospeševanje prometa v domačih protuktih. — 12. Razveljava pristojbine na stacionih za vse produkte poljedelstva, gospodarstva ter poljedelsko-gospodarske industrije. — 13. Izdelanje poljedelskega oddelka v držav-no-železniskem svetu s posebnim ozirora na avstrijsko gospodarstvo in zadružništvo. -— 14. Višjo podpiranje poljedelskega ministerstva v državnem proračunu, da se.pospešuje poljedelsko in gozdarsko podjetje. — 15. Gospodarska ločitev od Ogerske in ureditev razmerja na temelju trgovskih pogodb. — 16. Razdelitev avstro-ogerske banke v 2 dela. — 17. Razdelitev colninskih dohodkev po resničnim razmeram uvoza za obe državni polovici. — 18. Pospeševanje aprovizioniranja mest potom državne podpore itd. — 19. Rešitev perečega vprašanja kmetijskih poslev, da se onemogoči nabiranje brezposelnega delavstva po mestih; nastop proti begu iz dežele (Landflucht). — 20. Predrugačba rudniških zakonev z ozirom na poljedelstvo in gospodarstvo; zopetno kul-tiviranje po rudnikih uničenih zemljišč. — 21. Predrugačba vodnega prava (Wasserrecht), da se pospešuje Osušenje in regulačne zgradbe. — 21. Pri izvolitvi čla-nev gosposke zbornice naj se ozira ravno tako na poljedelstvo kakor na industrijo, umetnost in znanost. — 23. Protest proti finaliziranju vrednostne reforme (Wah-rungsreform) po sklepu obligatornega plačevanja v zlatu, kakor to zahteva ogerska vlada. — 24. Izzidanje poljedelskega in gospodarskega zadružništva. — 25. Zago-tovljenje pravičnega dela na vojaških dobavah v poljedelskih produktih z večjo financielno podporo od strani vlade. — 26. Sprejetev investicijskega posojila (loterijskega posojila) za dobavo za drž. železnice potrebnih prometnih sredstev. Izdelanje telegrafa in telefona in uresničenje poljedelskih skladišč .za preskrbo vojaških dobav. — 27. Izboljšanje poljedelskega poduka na c. k. konzularni akademiji s posebnim ozirom na poljedelsko politiko kot predpogoj za organizacijo strokovnega poročevanja. — 28. Vplivanje na gosposko zbornico, da se potrdi po državni zbornici sklenjena postava glede rajoniranja pese (RUbenravonierung) Urednik K. Linhart je razložil potem v slovenskem jezika programatične zahteve naše stranke. Tudi tema govora je sledilo živahno odobravanje. Med bornim ploskanjem in ednoglasnd je sprejel zbor prečitani program z dostavkom poljedelske centrale. S tem je bila nova stranka ustanovljena. Ker velja stranka za vse pokrajine na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, nosila bode skupno ime: »Napredna zveza". (Naprej prihodnjič) Politični pregled. Vlada govori. Ob priliki sprejema nove volilne pravice in razpusta stare zbornice je objavila vlada v svojem lista manifest, v katerem pravi m. dr.: .Politična ednakost pravice odstrani vsako ločitev med državo in ljudstvom, zbornica ne bode mogla več vladi skrb za državo prepuščati in posamezne želje zasledovati. Razlika med ljudskimi in državnimi zahtevami mora pasti. Posebne želje svojih volilcev mora poslanec združiti z željami države. Za to pa so le možje zmožni, ki nočejo svojim volil-cem le dopasti, marveč hočejo ljudem in državi s Btvarnim delom pomagati. Posebno naj pomislijo volilci, da je daues zrnje vse politike gospodarsko delo. Naše poljedelstvo hoče obstati vkljub inozemski konkurenci, naša industrija ne zaostaja, naše obrtništvo si hoče zagotovili temelj obstanka. In treba je vsled tega uresničiti narodni mir ..." To vse je vlada prav lepo povedala. Ali vlada se pač moti, ako meni, da je državni zbor vseh slabih razmer kriv. Veliko je pač tudi kriv! Ali dejstvo, da vladata v Avstriji še vedno ošabni plemenitaž in še ošab-nejši politikujoči far, medtem ko morajo kmetje, delavci in obrtniki jezik držati, — to dejstvo je krivo na nesrečni politiki, ki onemogoče pri nas vsako gospodarsko delol In dokler bodeta grof in far edina vladarja, ne bode bolje! To je vlada povedati — pozabila. Nova postava o varstvu volilno in zboro-valne prostosti, katero je sprejel državni zbor, je jako važna zlasti za naše kraje. Kajti kje na celem svetu se vpliva s tako umazanimi sredstvi, s tako surovim nasiljem na zborovalce in volilce, kakor ravno pri nas. Ali ni tekla Že kmetska kri na naprednih shodih? Zato pozdravljamo novo postavo in se jo je treba natanko zapomniti. Postava velja za vse volitve (v državni in deželni zbor, v občine, v okrajne zastope itd.) Poglavitnejši paragrafi so: § 3: „Kdor ponuja volilen denarni dobiček, da bi se ne udeležil volitve ali da hi volil gotovega kan-, didata, — nadalje kdor zahteva denarni dobiček, da bi se ne udeležil volitve ali da bi volil gotovega kandidata, ali kdor vzame denar za volitev oz. se ga pusti obljubiti, — se kaznuje z 1 do 6 mesecev ojstrega zapora; dotični denar pa pade v ubožni sklad." Podplačati se torej ne sme volilce in se kaznujeta podplačani kakor tudi podplačnik! — § 4 pravi: ,,Kdor pogosti na dnevu volitve v javnih gostilnah ali sploh na javnih prostorih volilce brezplačno ali pa z navideznimi cenami, se kaznuje z globo od 10 do 200 K." Volilni „ajmohti" se odstranijo, pač hvala Bogu! — § 5: „Kdor skuša volilca v svrho neudeležbe ali volitve gotovega kandidata s tem siliti, da mu napravi škodo na telesu, prostosti, časti, premoženju ali dohodkih ali pa mu škoduje v zaslužku oziroma mu s tem preti, se kaznuje s strogim zaporom od 1 do 6 mesecev, odnosno do 1 leta. Isto kazen dobi, kdor stori kaj tacega po volitvi volilen, ki ni v njegovem zmislu volil." Ta določba je izborna! Klerikalci so zapretili doslej vsakemu naprednemu volilca, da ga gospodarsko nničijo, ako ne voli z njimi. To se bode zdaj ponehalo! — § 6 pravi: „Kdor razširi namenoma napačna poročila o časa ali lokalu volitve ali o odstopu kandidata oziroma sploh o okoliščinah, s katerimi se volilce od volitve zadržuje, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev." Tudi to je jako dobro, ker imajo naši klerikalci navado, da lažejo v zadnjem hipu pred volitvijo o odstopu naprednih kandidatov! — § 7: „Kdor pokvari namenoma glasovanje ali uspeh volitve, kdor izpolni glasovnico drugače, kakor zahteva to volilec, ali kdor voli goljufivo, se kaznuje s strogim zaporom od 1 do 6 mesecev". — § 8: „Kdor povzroči, da ne dobijo volilci svojih legitimacij, ali kdor izpolni samo-lastno tujo glasovnico ali kdor zabrani volilen volitev, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev. — § 10: „Kdor odstrani, raznese ali uniči glasovnice, da birrolitev preprečil, se kaznuje s strogim zaporom od 1 tedna do 6 mesecev". — § 11: „Kdor naznanja namenoma pri tajni volitvi, kako so posamezni volilci volili, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev". § 12: „Kdor napravi kandidatu škodu na časti ali telesa ali imetju, da bi ga prisilil odstopiti, odnosno ma s tem preti, se kaznuje s strogim zaporom od 1 do 6 mesecev". — § 13; „Volilni komisar, člani volilne komisije in zapisnikarji so uradniki in vživajo dotično varstvo". — § 14: „Kdor se kaznuje po §§ 3, 5, 7, 8 in 10, ako se je zagrešil pri volitvah za državni in deželni zbor, izgubi volilno pravico za državni indeželnizbor za občinske inokrajne zastope, za dobo 6 let". — To so poglavitne točke za varstvovolilne prostosti za varstvo zborovalne prostosti pa pravi zakon: § 15: Kdor namenoma sam ali z drugimi volilni shod ali sploh javno zborovanje s tem moti, da ne pripušča pristop na shod, da vsili na shod brez opravičenosti, da odstrani navzoče ali reditelje ali kdor prepreči nasilno shod, se kaznnje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev, oziroma do 6 mesecev"- — § 16: Kdor se udeleži neopravičeno shoda, ki je sklican za volilce, člane društva itd. ter se vkljub opozarjenju ne odstrani, se kaznuje z globo 10 do 200 K". Tudi te določbe bodo vkrotile besno divjanje naših nasprotnikov ob času volitev. Vsak naprednjak naj si zapomni ta zakon! Madžarski lump in minister Polonyi je šel torej v zasluženi pokoj. Baje bode zdaj tožil. Novi pravosodni minister za Ogersko je dr. Gunther. Patrijarh — dolgi prsti. Patrijarh. grško-orientalsko-srbske cerkve na Ogerskem Bran-kovič je približno 25 leti sem kradel, da je bilo veselje. Kot dehant v Zomboru, kot škof v Te-mešvarju in zdaj kot patriarh je imel vedno dolge prste. Zdaj se je vršil cerkveni kongres v Karlovicu in je prisilil patrijarha, da odstopi. Najzadnje je poneveril možakar drobiža za 80.000 K. Ne nabirajte zakladov, ki jih žre rja in molji. Dopisi. neumne krojača mu toc skrbel cele ne V galeriji naših prvakov nam je omeniti* j- ? tndi c. k. davkarskega kontrolorja Rnp. Broveta, na^\ex, po domače »profeta", ki je pomagač že popisa-, nega Wutta in to v službi kakor izven službe, O prvakih v Brežicah. (Nadaljevanje in konec). vemo, nesreči Pri temu je gladek kakor kača in obrača hinat- gi„n: sko oči, kot da bi bil najmirnejši človek na , svetu. P* p Nadalje pride Jože Šetinc, pardon: dr. Šetinc kot zastopnik vzemogočnega dr. Ivana Benkovica ■ Svoj čas je bil mirnejši, ali zdaj se je prvakom .___:„. podal in mora z njimi po blata; morda ostane JLjLč v tem blatu... Zdaj pa pride velečastiti naš mestni župnik > f* ■ Joža Mešiček, direktor posojilnice, pevovodja Tj0vie. v čitalnici in načelnik deviškega društva s plavim .., ■ trakom. Ta mož zanemarja namenoma farno • ^t, cerkev, da bi se podrla in da bi potem z denarjem » moo p______ _ T..U..**- :— o-i_ i__a i__.!-«_ _i._°e vse faranov v Zakotu in Sela ter davkoplačevalcev ljubez v Brežicah po svoji glavi večjo cerkev sezidal, j* To vkljub temu, da je dosedanja cerkev dovolj °, . velika in bi se dala z malimi troški popraviti " Ali tega ne pomisli naš župnik, on hoče s sik '??. ■ pripraviti ljudje do nove zgradbe cerkve. Vraga,,. fajmošter naj le zida, ali z našim denarjem ?m , n e! Svoj čas je porabil župnik za maše name- , njene denarje za nakup cerkvenega vinogradnika. * Mi se ne vtikamo v te zadeve, ali plačati noče- na? . mo visoko leteče ideje prvaškega fajmoštra i .. ' našim denarjem. Opazovali bodemo torej župnika in marsikaj povedali. Zdaj pa pozor! Popisati imamo pravega . .. načelnika prvašk;ga generalštaba, slavnega viteaa m18 *J brez strahu in smole, dr. Ivana Benkoviča. V &. neki kletu podobni luknji si je ustanovil z Agre- ° ^ šom in Šetincem svoje »kanclije*. V tej pisarni . ™, se „rešuje" narod slovenski z vlogami, prošnjami, letaki, v tej pisarni se kuje načrte, kako bi m P"18 pridobilo prvaškim izsesalcem čimvečjo moč, da ^AZ oderejo svoje »ljubljeno ljudstvo" in potegnejo m0Fv .tema. »ljubljenemu ljudstvu" kožo čez uSeaa, V~, Ta pisarna je močvirje, iz katerega se dvigajo Ja' smradljivi plini, ki napolnujejo lažnive predale naro. »Posavske straže". Hrabri dr. Benkovič — hri- ses ' dobni jeziki mu pravijo »dr. Cvenkanič" — je zaB * večidel klerikalnega »prepričanja" in zato ga 8 tudi niso več v sokolski odbor volili; kot klerikalec se drži seveda Lnegerjevega gesla: »Liebet feig aU dunam" (raje strahopeten kakor neumen), kar je dokazal v Ljubljani, ko se ga je pozovilo ?*? na dvoboj in je stisnil rep med noge. Čujemo, da Benkovič ui zadovoljen s svojimi uspehi in da hoče tudi iz drugih vzrokov (!) zapustiti Brežice in se preseliti v Trst, da poroči tam svojo »kelnerco", kar pa bi sicer tndi tukaj lahko storil, kajti slabejša od nekaterih »dam1 prvaške družbe gotovo tudi ta »kelnerca" ni. Prišli smo k koncu! čitatelji so videli, kakšni so ti brežiški prvaki, ki hočejo ljudstvo zapeljati v nmazano politiko in ki se delajo a poštenjake, medtem ko imajo veliko masla na glavi. Prvaki so povsod ednaki: sami brezna- P0., čajni, nizkotni, nmazaai, — pljujejo na druge može, ki Žrtvujejo vse svoje delo za ljudstvo! Ali čas pride, ko pomede ljudstvo smeti iz svojega hrama! Vsevedež. Iz Poličan. Dragi »Štajerc", pohvali malo našega vrlega župnika! V imenu raznih faranoi na^ občin Poličane, Pekelj, Lesečkavas in Breznica P?" te to prosimo! Pred kratkim smo hodili po " velikonočne spovedne listke. Župnik nas je vabil raz prižnice v farovž, češ da nam bodo razlagal krščanskega nauka. V torek prišli smo tudi v obilnem številu kmetji iz občine Pekelj-Breznica. Listki so bili razdeljeni in tudi plačani, ko prične župnik govoriti približno tako le: Vi ste sami zaspanci in zatajilc.i, ker zatajite vero in materni jezik pri volitvah. Ljubši vam je tisti neverni posilni nemčur kakor kriv stjanski slov. možje. Drugikrat se bolj pripravite in tudi jaz se bodem bolj na noge postavil. Kdor me pa ne bode vbogal, tiral ga bodem i palco k volitvi! Govoril je nadalje, da bode »neverne nemčurje" z novim društvom »uničil*. Od krščanskega nauka pa nam ni nič povedal Našemu župniku Cilenšeku je za cerkev toliko kakor za lanski sneg. Ali v vsako politiko vtiki svoj nos. Ali pri nas ne bode pomagalo nje; dobr suši Ptuj mot: mlin ■tvo kraj kals mle 'V vilo lalo sem roči skil da več bil zna nei ma spe teg kal pr< g" kel v pr. tu< na nit ka ak mi g« ego« 3 — raga, jem lame-nika. nočeta z žup- imca! neumno rogovilenje, čeprav ima dva pomagača: krojača Vola useka in železničarja Sterka. Pomaga no tndi naša mežnarska sirota; ta naj bi raje skrbel za svoje otroke, kakor se sliši, ne pa cele noči po gostilnah hujskal, da se ga mora ■kozi vrata metati. Znidarček Volanšek ima tndi že vse gostilne prepovedane, ker je preveč nadležen kot podrepna maha. Ali odločno povemo, da se ne pustimo od nikogar zavleči ▼ nesrečno prvaško politiko ter da ostanemo pošteni naprednjaki. Sicer pa smo dobili novega g. kaplana in npamo, da nam bode vesten duhoven, za kar mn bode šla vsa naša hvala. Farani. Iz Neuhausa (Dobrna). Dragi nam .Štajerc", sprejmi tndi iz Dobrne par vrstic, da izvedo naprednjaki, kako se v naši občini godi. Žali-bog, da delajo tudi pri nas tisti največji nemir, kateri bi morali pokoj in ljubezen povspeševati. Dokler je živel pri nas pokojni dekan Gajšek, bilo je vse drugače! Ali pred 6. leti je prišel iz Nove Cerkve mladi Kukovič. Nekaj časa je še vse dobro, kajti tndi ta gospod nas je nčil ljubezni in mira. Ali odkar se je priklatil od bogve kje dolgosnknež Schreiner k nami, so postale razmere neznosne. Eo bi tega črnoha ne bilo, ostal bi tndi g. Kukovič vse drugačen! Ali zdaj se je župnik vsedel na Schreinerjeve limanice. Mi vaščani pa Brno miroljubnega značaja. Ali končno se nam tudi hujskanje ostudi in ako ne bode ponehalo suho kaplanče s svojim nastopanjem, skrtačili mu bodemo odločno dolgo suknjo. Toliko za danes. Naši somišljeniki sirom domovine pa naj živijo! Nevstrašeni naprednjaki. Sv. Tomaž pri Ormužu. Dragi .Štajerc", ne misli, da bi se tvoji bralci pri sv. Tomažu po-greznili že na dnu tretjega pekla, ker ti tako dolgo nismo ničesar poročali. Ne marajo za nas v peklu. Kakor si pisal v svoji prilogi „Sedem let boja" ti bodem tudi jaz nekaj o tem boju narisal, ne misli pa, da bi bil v tej hudi vojski jaz za feldmaršala. Za takega vojskovodja že more biti izšolan gospodek, ki brusi svoje hlače po bogoslovskih klopeh. V začetku tvojega izhajanja, ljubi .Štajerc", si imel veliko število naročnikev pri nas, ker smo sprevideli, da pišeš čisto resnico in hočeš pomagati ubogemu, zastradanemu in zaslepjenemu kmetskemn ljudstvu. Naš dehant Caf je imel na svoj mlin dobro vodo napeljano, da se je dalo pri vsaki suši prav fino mleti. Ko pa se je narodil v Ptuju kmetski list .Štajerc", je prišel z močno motiko ta .Štajerc" pogledat, kake jeze ima Caf pri svojem mlinu. Ko je zagledal ta kunštni mlin in njegovo naredbo, se mu je vbogo ljudstvo v Brce smililo. Vzel je motiko, ter na večih krajih te močne jeze posekal, da je voda iztekala in potem se ni dalo več tako fletno mleti. Caf je postal hud in žalosten. Začela se je vojska. Od tedna do tedna se je znižalo število naročnikev „Štajerca". Ali kako se je delalo I Bil nem nekoč pri Cafu pri Bpovedi. Ko sem mu na vprašanje odgovoril, da sem naročen na .Štajerca11, to sem jaz vraga naredil, postalo mi je vroče kakor bi sedel v Varaždin-skih toplicah. Ko sem se mu mogel zapridošiti. da ne bom več naročnik .Štajerca" in ga ne več bral, sva si postala zopet dobra in dobil sem sv. odvezo. Gredoč domu pa nisem znal, kaj da sem, mož ali baba ali kteri izmed naju je nor. Pozneje sem imel večkrat priliko poslušati, ko bo se spominjali drugi ljudje o .Štajercu", kako resnico piše, kako podnčuje nevedno ljudstvo in hoče vbogim kmetom pomagati. Grivalo me je, da sem kaj takega pri spovedi storil, ali svojo obljubo sem držal, do tega časa ko mi je poznej en spovednik rimskokatoliške vere povedal (ko sem bil na tujem precej daleč od sv. Tomaža) da to ni noben greh, ako imaš ..Štajerca* in ga prebiraš. Rekel je, potem takem bi bili mi duhovniki prej v peklu ko vi ker mi smo bliže pošte in ga prej čitamo. Oho, Caf, takšni gospod bodite tudi Vi. Pustite napredne časnike, ne bodite nam fošni, ako si nabiramo izobrazbe, kajti mi nismo brnsili hlač po visokih šolskih klopeh kakor Vi, dobro bi pa bilo za nas in naše otroke, ako se kaj iz naprednih časnikov naučimo. Težko mi je pri srcu, ako moram tako visokošolanega gospoda podučevati. Bodite gosp. Caf radodarni do naših revežev, podpirajte jih in ljubi Bog I Vam bode stoterno povrnil. Učite nas Kristu- I sove nauke, božje zapovedi in življenje svetnikov, pustite pa časnikarsko delo pri miru. Kako veselo bo za nas in Vas ako se ravnate po tem mojem načrtu. Vem gotovo, da Vi z veseljem prebirate nemški časnik, ki izhaja na Dunaja ,,Kikiriki". Mi pa si ga ne moremo naročiti ker nimamo toliko denarja ko Vi, pa moremo biti zadovoljni z »Štajercem1- ki je po ceni, pa zapoje tndi velikokrat ,,kikiriki''. Stari možak. Šmarje pri ielšab. Pri nas je mnogo »Šta-jerčevih" naročnikev, pa tudi veliko gnjilega je med nami. Nekateri uradniki so hudi nasprotniki nemščine, brez katere bi nikdar to ne postali, kar so. Le enega naj omenimo, ki je klerikalec in hud nasprotnik nemščine. To je postaran .gosput" C. k. notar Vekoslav Kranjc, ki zna slov. kmetom presneto lepo računati. Pred kratkim je bila cenitev neke zapuščine. Prišla sta seveda 2 cenilna moža, ali notarček je hotel biti tretji. Popisaval je premične in nepremične reči ter hotel vse prav mastno ceniti. Tako je vrinil dve tuji premičnini v zapisnik. Vse je „šravfal" navzgor, ali račun sam vendar ni zrastel tako visoko, kakor si je .gospudek" mislil. Mi kmetje vprašamo, je-li ima notar pravico, dvigati cene in popačiti pravično cenitev, samo da — saj veste zakaj? Kmetje. Bistrica v Rožni dolini (Koroško). Vsako leto priredi tukajšna podružnica „Schulvereina" božično'veselico; namen je, jpodariti revni deci obleke in drugih daril. Po navadi se obdari do 24 otrok iz Bistrice, Sveč, Sv. Janža itd. in stane to 3—400 K. Podružnica si mora torej sredstev dobiti. Poleg daril dobrosrčnih ljudi je v prvi vrsti dobiček tombole na Silvestrov večer v ta namen določen. Tako je bilo tudi letos. Nemci in Slovenci bo se v tem človekoljubnem deln našli, da bi pomagali bedni šolski deci. Ali menda je prišlo letos na tombolo tudi nekaj pristašev .Mira", ki bi se moral imenovati »Nemir" ali »Slepir"; ti ljudje seveda niso prišli, da bi kaj dali, temveč le da bi vzeli. In zdaj pluje .Nemir" na našo tombolo ter skuša osramotiti poštene napredne Slovence. Odgovarjali ne bodemo na „Mirev" način, povedati hočemo ljudstvu le par resnih besed. Koroški možje, ne pustite se zavleči v propad brezmejnega sovraštva proti vsemu, kar je napredno. Slovenci inNemci moramo na tej zemlji skupaj živeti, kakor nas j e u s o-da skupaj spravila. In ako se zanimate, potem vam dokažemo, da vaša darila niso spravili .Nemci", temveč so jih dobili otroci vbogih ■ lov. kočarjev ter delavcev. Mi ravno ne vprašujemo po narodnosti starišev; vprašujemo le, ali je det« revno in potrebno in zato razdelujemo vaša darila tam, kjer je revščina naj večja. Kdor se hoče torej prepričati, da laže nesramni .Mir", pride naj k nami! Ker pa ima tombola človekoljubni namen, nismo mogli dati krasnih dobitkev, ker bi drugače za deco ničesar ne ostalo. Nam je d o Volj, ako čutimo zahvalo v svoji vesti. Kdor pa prihaja v .Nemirovem" duhu, ta seveda bode le gledal, kje bi si svoje žepe napolnil. Sicer pa naj .Mir" le laže! Zdaj se je skril in je zbežal za ljubljanske porotnike. Kdor je pošten, se ne boji nobenega sodnika! Le kdor hoče kaj slabega napraviti, beži v varno zavetišče! Tudi se vidi, da ima strah pred našim .Štajercem" in zato dajejo vsi prvaški duhovni svoj list po božji službi kakor molitve-nik. Paziti treba, da ne bode mogel plačati, kdor jemlje ta list! — In zdaj še osebno! Dopisun .Mira" je napadel tudi mene in skušal nahujskati slov. kmete proti moji osebi. Pravi, da sem imel govor in opsoval Slovence ter da sem se priselil iz Pruske. Vse to je nesramna laž! Prvič sem rojen Korošec; marsikdo se spominja .Rablhola" v slov. okolici Velikovca, kjer je moja mati doma, kjer sem zrastel in kjer so živeli Nemci in Slovenci v prijatelstvu. Zdaj pa živim že 20 let med Slovenci in tisti se naj oglasi, katerega sem žalil! Ako pa priporočam ljudem poduk nemščine, hočem jim s tem le odpreti pot do izdobrazbe in do širnega sveta. Slovenec, ki ne zna nemškega, ostane odvisni hlapec onih, ki so bili pametnejši od njega. Tako sem povedal tudi v dotičn em govoru. Povedal sem, da pridejo .uši" skozi novi tunel in hočejo škodovati Korošcem. To je veljalo za tiste gospode, ki prihajajo nepoklicano v Rožno, dolino in hočejo ta gospodariti, škandale in tepeže delati in Slovenca proti Nemcu hujskati. Ljudje, ki se obnašajo tako nesramno kot naši gostje, ti ljudje zaslužijo pač priimek, da so nadležne .uši". Ne Slovence, marveč tiste prvaške hujskače sem mislil! Nastopal bodem pa tudi v bodoče proti ljudem, ki hočejo vdomačiti na Koroškem kranjske razmere in ki mečejo bakljo sovraštva med naše miroljubno prebivalstvo. V tem stremljenju bodem našel veliko pomoči med Nemci in Slovenci. Tako bodo Korošci tujim hujskačem vrata pokazali. Pokojjevladalvedno naKoroškem in pokoj naj vlada tudi zanaprej. Zato bodemo skrbeli, tako ali tako. Ant. Manner. Noyice. Kdo je lažnik? Izpregovoriti hočemo odkrito besedo. Ako prelistamo prvaško-klerikalno časopisje, vidimo vedno iz novega, da se ne bori proti našim načelom, proti našemu prepričanju, proti ideji, katero zagovarjamo, — temveč vedno le proti osebam in vedno le proti stvari, katero ne zagovarjamo in jo nikdar ne bodemo zagovarjali. Ali — bodimo pošteni! Kdo daje prvakom pravice, da nas imenujejo ,nem-čurje* ? Kaj je sploh .nemčur" ? Prosimo, ali teče v žilah Ploja, Grafenauerja, Ekarja, v žilah prvaških odrešenikov res le pristna .slovenska" kri? Ali niso ti ljudje le zato .,dobri Slovenci", ker menijo s tem pridobiti lepše življenje, bolj napolnjeno mošnjo ? ! Pokaže se naj nam 1 e eno samo besedico v »Štajercu", ki diha sovraštvo proti slovenskemu ljudstvu in zadovoljni bodemo, ako nas psujejo ,,nemčurje." Ali nikdar ne moremo verjeti, da je ,.nemčur", kdor priznava resnico, da je dobivalo doslej slov. ljudstvo od nemških sosede v le dobiček, da so prinesli Nemci v naše kraje kos kulture, izobrazbe, omike, da so nas budili in dvigali in da jih potrebujemo tndi zanaprej! Križajte nas, ali r e s j e, da so nam Nemci veliko pomagali! In zato, ker to priznavamo in potrdimo, zato naj bi bili „nemčurji" ? Ko bi na Slovenskem ne vladali slabi farji, požrešni prvaški advokati in bedasti pridigarji, — potem bi nas ne bilo treba; potem bi bilo ljudstvo že tako pametno, da bi samo odgnalo krvosese in netopirje . . . Tisočkrat že smo brali v prvaš-ko-farškib listih, da lažemo. Ali doslej se nam ni dokazalo niti ene laži! Ali prvaški .manever" je jako ednostaven: Prvaški Usti objavijo le par psovk, vse drugo pa zamolčijo! Mi opozarjamo danes vso javnost nato in vprašamo : Kdo je lažnik ? Ali se je hofrat Ploj opravičil Steinove obtožbe! Ali je kaplan Korošec dokazal, da je mož-beseda? Ali nismo imeli prav, ko smo trdili, da so prvaki fehtarili, naj ne napadamo Ploja ? Ali ni i n f a m i j a, ako molčijo danes vsi prvaški listi o dejstvu, da je ukradel prvaški župan Bratuša v Turškem vrhu čez 3000 kron? Ali ni nesramnost, ako se nikdo na ta naša očitanja ne upa odgovoriti? Kdo je toraj lažnik?! Res, človek mora veliko požreti, ako stoji v politiki; ali tako podlih, infamnih lažnikev kakor pri nas, ne najdeš na celem svetu. Fej! Klepetulja »Domovina" je došla do konca svoje latiniščene. Noben vrag se ne .ozira več na njeno bedasto pisarjenje. Klerikalci so že davno izprevideli, da je ;,Domovina" nezanesljiva do skrajnosti, ker ima edini cilj: napolniti žep „štrumpffabrikantu" Hribarju. Liberalci od »Narodnega lista" je tudi ne marajo, kajti — ko bi gospodje od ,.Domovine" ne odpovedali službo pesnikn Vekoslavu Špindler-jn, bi še danes štajerska domovina ne imela „narodne stranke." Domovina je torej podobna pijancu, katerega so vrgli iz prve in druge krčme in ki psuje zdaj na ulici čez vse ljudi. Ali ni smešno, ako piše »Domovina" v svoji 14. številki, da je .klerikalizem za Slovence nevaren". 17 let je delala ta otročja klepetulja za klerikalizem in zdaj pravi, da je nevaren. Hudirja, zakaj ste pa delali za politikajoče farje, ako škodujejo ljudstvu?! Nam je stvar jasna:__ preje so farji 08 — 4 — klepetuljo futrali, zdaj pa ne storijo tega več in zato rogovili klepetulja proti farjem. Nadalje opažamo, da je pričela .Domovino" proti „Štajerca" tako nastopati, kakor nastopajo poulični pobalini proti poštenim ljudem. Mi se ne brigamo za psovke pouličnih pobalinev in tudi ne za rogovilenje političnih ničelj, ki so steber .Domovine". Ali Hribar naj pove, zakaj morajo njegovi stavci vsako leto parkrat štrajkati? Ali je to tudi „za blagor naroda" ... In ako se norčuje „Domovina" iz napak, katere napravijo nekateri kmetski župani v svojih spisih, potem ji povemo: Poglejte spise prvaških županev in našli bodete toliko napak, da vas bode glava bolela! Voditelji prvaške stranke kakor Brenčič in drugi ne znajo niti stavka brez napake napisati. Tn pometaj, stara, otročja klepetulja . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Kaplan Korošec se pere v svojem ,Fih-posu", češ, da se je zavzemal za vinogradnike in mu gro v to zahvala. To je malo preveč! Pribito naj bode še enkrat, da je spremenil Korošec v tej zadevi dvakrat svoje mnenje, — da je glasoval za postavo, ki prepove kmetu z bolj sati svoje v j n o, ki je polna napak in naravnost oškodovanje vinogradnike v. Mi ne bodemo psovali, kakor je to .Fihposova" navada. Ali vprašati moramo: Vi, kaplan Korošec, ali je nova vinska postava dobra ali slaba? Ako je dobra, potem razložite njene .dobrote" ljudem. Ako pa je slaba, potem pa povejte, zakaj ste glasovali zanjo! Menda zato, ker Vam ni šlo drazega po glavi, kakor 5 milijonsko zvišanje farških plači Brenčičeve nakane. 27. p. m. se je vršil v ptujskem „ Narodnem domu", katerega se pa narod jako rad ogiblje, neki zaupni shod, na katerem so imeli znani Brenčiči prvo besedo. Dobro, mi nimamo nič proti temu, ako hočejo ti Brenčiči v prvaški politiki lovorike žeti. Bog jim požegnaj! Pač pa imamo proti temu velike, da se hoče zapeljavati itak beraško ljudstvo v bedarije, ki nosijo le povzročiteljem lepe dobičke. Brenčiči so obogateli na krvave troške ljudstva, — zdaj pa hočejo še povišati svoj dobiček in si nakopičiti bogastva! Drugače si ne moremo tolmačiti dejstvo, da se je na do-tičnem zaupnem shodu navduševalo ljudi za neko „zadružno" bedarijo, za neki .konzum" ali kaj ednakega, s katerim se hoče zvabiti lahkoverne osebe na izkoriščevalne limanice prvaških go-spodev, ki so postali bogati na troške prebivalstva ptujskega okraja. „Konzum", — hudirja, ali ni zadosti na nesreči, katero so napravili pr vaško -klerikalni konzumi tekom sedmih let? Ali ni zadosti teh lnmparij, s katerimi se je izvabilo, bolje rečeno, ljudstvu iz žepa ukradlo tisočak >a tisočakom ?! Da se danes še upa človek priporočati tako sleparijo, tega bi pač ne pričakovali. Ljudje nam dopisujejo v tej zadevi in nam pripovedujejo nezaslišane stvari o teh Brenčičih, ki vladajo s svojim denarnim mošnjičkem čez prvaške pristaše. Pričeli bodemo objavljati to gradivo in že danes naznanjamo, da bode naš list z vso silo nasprotoval vsaki slepariji, s katero se hoče ogoljufati naše pre-revno ljudstvo za krvave svoje groše. Torej pazite, Brenčiči, ura prihaja in strah vas bode te ure! Jurtelov ..lajb-žurnal'-, ki se skriva za ljubljanskimi porotniki, nadaljuje svoj infamni boj. V 2. štev. t. 1. piše iz Juršinc pri Ptuju zopet napad na nekega uradnika. Mi ne poznamo tega uradnika, ali neznano nam je, da bi dal kedaj povod, dvomiti v njegovo objektivnost. Iz Jurtelovega lista posnemamo, da je dotični uradnik kaznoval predsednika nekega bralnega društva Kušarja z 100 K globe, ker ni imel pravico, vprizoriti neko igro. List pravi potem, da bi dotični uradnik kakšnega Nemca gotovo le b 5 K kaznoval. Nam ni ta slučaj znan, ali na vsak način se gre tukaj za prestopek t. zv. „gledališkega reda". Kolikor poznamo zakon, je najmanjša kazen 100 K. Torej je uradnik pravilno nastopal in Jurtela kot jurist mora to vedeti. Vkljub temu napada nesramni Jurtelov list uradnika samo zato, ker je ta po postavi nastopal. Fej čez tako ravnanje. Prvaške laži. Prvaški listi so prinesli neumno laž, da je občinski zastop v Bregu pri Ptuju hofrata Ploja, Jurtelo, Zelenika, Brenčiča in Mahoriča imenoval svojim .častnim občanom." To je ,za počt!" Na Bregu — Ploj „častni občan" menda za svoje „zasluge", —- Jartela zato, da pridiguje proti vsakemu naprednjaku bojkot, — Brenčič zato, ker je vtaknil tako lepe svote v žep, ko je prodajal prejšnemu okr. zastopu svoj slabi les, — Zeleniku pa zato, ker je kot bivši okrajni načelnik Brenčiču te lepe svote preskrbel, — Mahoriču pa ne vemo zakaj . . . .,/1 poč't"! Ne vemo, kdo ima prvaške liste tako nevsmiljeno za norca, ali to vemo: dokler bode Breg napredni kraj, toliko časa se zahvaljuje globoko in odločno za take „častne" občane! Prvaški manever. Ravnokar se nam poroča, kako stoji stvar s „častnimi občani" Ploj, Brenčič, MahoriČ, Zelenik. To je vrhunec političnega švindla in ni dovolj ojstrih besed, ki bi označile to postopanje. V Št. Vidu pri Ptuju (Pobrežu) so zmagali pri zadnjih občinskih volitvah naprednjaki. To je pa klerikalne podrepnike presenetilo in tekli so ter se pritožili. Pritožba Se ni rešena, novi občinski odborniki še niso potrjeni in zato poslujejo še stari klerikalni odborniki. Da bi se pa ohranili moč v 1. in 2. razredu, šli so in imenovali začetkom omenjene „častne občane". Ali ni to politična sleparija prve vrste? Res presneto predrzno čelo morajo imeti ti ljudje! Glavno vlogo pri temu nesramnemu švindlu je imel seveda prvaški trgovec Tombah. Gospodje, ali vas ni sram takih sredstev? Vi, ki nimate več zaupanja v občini, katere je večina volilcev odklonila in odstavila, — vi hočete potom politične sleparije ohraniti svojo neopravičeno vlado? Prvaški fantje s Tombahom vred, to ne bo Slo in preskrbelo se je, da se vam postriže — klerikalne vaše kremplje! Poljedelski shod. Ptujska podružnica c. kr. poljedelske družbe Štajerske je obdržala 2. t. svoj občni zbor pod predsedstvom g. Fursta. Poleg drugih je prišel tudi znani gospodar Girst-mayer iz Maribora. Poročilu posnemamo, da je obdržala podružnica preteklo leto 3 shode in 3 sej. Uresničil se je obenem oddelek za čebelarstvo, ki je potom denarne pomoči okrajnega zastopa nastavil posebnega potovalnega učitelja. Že tukaj opozarjamo občine, naj se pravočasno pobrigajo, da pride ta učitelj k njimi predavati. Nadalje je podružnica pristopila štajerski družbi za rejo perutnine; vsled tega imajo podružnični člani posebne pravice in dobivajo n. p. plemenske jajce itd. veliko ceneje; ali naročiti morajo vse skozi podružnico. Podružnica je imela lani K 31409 dohodkov in K 296 50 izdatkov ter 81 Članev. Zbor je izvolil potem 3 delegate za 84. občni zbor v Gradcu. Nadalje je sprejel enoglasno ojstro rezolucijo proti sklepu občinskega sveta ptujskega, ki se je zavzel za otvoritev ruske in rumunske meje za nvoz živine. Nadalje se je dolgo debatiralo o državnozborskih volitvah. Vsi govorniki bo se izjavili, da bodo podpirali le kandidate, kateri stojijo na stališču skupnih poljedeljskih zahtev, kakor jih je izdelala agrarna centrala (in kakor jih je sprejela tudi naša stranka v svoj program). Gosp. strokovni učitelj H. Bruders je potem o sadjereji predaval (glavne točke zaamenitega predavanja objavimo v .Gospodarstvu"). Govorilo se je nadalje še o vprašanju, kakšne korake naj se stori da se odpišejo davki za zemljišča, na katerih se nasadi gozdove. Potem je predsednik shod zaključil. Letošnji predpllSt je sicer kratek, ali doslej je prinesel obilo veselja. V Ptuju sta zlasti dopadla plesna venčka požarne brambe in naših veterancev. Pri obema je bila dvorana napolnjena, godba izborna in plesno veselje je vži-valo stotero veselih parčkev. Nabori (štelung) I. 1907 se vršijo tako-le : Radgona 5. in 6. aprila, Cmurek 8., 9. in 10. apri!a, Arvež 19., 20. iu 22. aprila, Mariborska okolica 22., 23., 24., 25., 26. in 27. aprila, SI. Bistrica 15., 16. in 17. aprila, Sv. Lenart SI. Gor., 12. in 13. aprila, Maribor (mesto) 1. in 2. marca, G. Radgona 4. in 5. aprila, Ljutomer 2. in 3. aprila, Ormuž 1. in 2. marca, Ptuj (mesto) 4. marca, Ptujska okolica 1., 2., 5., 6., 7., 8. in 9. marca, Rogatec 26. in 27. marca, Celje (mesto) 17. aprila. Brežice 8.. 9. in 10. aprila, Kozje 12. in 13. aprila, Sevnica 15. in 16. aprila, Vransko v18. in 19. aprila, Mozirjma gla 20. in 22, aprila, Šoštanj 23. in 24. aprili luknj Slov. Gradec 29. in 30. aprila, Marenberg 25. opazi. 26. in 27. aprila. , se pr: Lepi krajni šolski svet! Le pri nas, kjekalec, hujskajo prvaški klerikalci z vsemi močmi prot očale šoli, se zamore zgoditi, kar se poroča iz Laporjm raje pri Slov. Bistrici. Novo sezidano tamošnjo šoki te k so morali pred kratkem zapreti, ker ni bilo -mo vs kurjave. Vkljub večkratni prošnji ni preskrbelvano j. krajni šolski svet kurjave, tako da je monlev in nadučitelj šolo zapreti, ker bi drugače otrodalo, t zmrznili. Res, slava prvaški politiki, ki vdomah-anišče take razmere! rkev. Nekaj iz sv. Antona v Slov. Gor. V „ Fib, Suženj posn" je bilo citati, da bode imelo klerikalce stva .bralno društvo" 27. prosinca v kaplaniji zbor* razme vanje. Dotični dan po večernicah so se prifollarodi res nekateri devičarji s svojimi devicami v kaotovim planiji zbirati. Ali o joj! Župnik je pametec Toi nejši! Prišel je in nagnal vse proč, češ da i 190C farovžu ni prostora za take norosti. Pametnorišel je to storil župnik in ljudje so mu hvaležni, ev. E Trboveljski RoŠ je čudak. Ako pa čudak nil. Vsi potem ima krokodilovo kožo. Vse mogoče »bu K mn je že očitalo, ali mož molči. Kakor de. Ta bi mu jezik odrezali, — Roš molči. Prokleti v ten malo vesti in poštenja mora imeti ta človekili nj ker tako trdovratno molči. Pa ko bi molčal hcu za se skril v kakšno hrastniško grmovje, potem b za 1. se človek že ne zmenil za tega junaka žalostnovec ] postave. Ali mož se pusti v javnosti očitati, dne bc je lagal v uradu, da je zaščitnik pijanih moa polt rilcev, da je sebičnik do skrajnosti, da izrabljtičesar svoje posle v lastni dobiček, — in se ne skrijen slat temveč še rogovili v javnosti. Na zadnji seji. Ve občinskega sveta je zopet „delal" proti nemški" 3 I šoli. On ki je postal bogat od nemških grošeidec. j on ki je postal po milosti Nemcev človek, oo, 19C ki bi brez Nemcev še danes kravam repe vihaljo na ta Roš nasprotuje nemški šoli. Seveda, on se pri ni priučil nemščine, čeprav se je priučil šnop». H: prodajati, brez da bi plačal svoj davek! Ah h I njegovi sinčki, ki znajo baje jako dobro zaprtoismec „kofre" odpirati, ti njegovi sinčki so se moraltanski nemščine priučiti, ker bi morali biti drngačej-*-- * „zajbrovci" ali pastirji. Zdaj pa čujemo, da hočei 1 o Roš v svoji hiši šnopsarijo otvoriti. To je sicerjl na njegova stvar. Ali mi zahtevamo, da plača naj-no. r prvo davek za šnops, katerega je neopravičenim e g prodajal. Opozarjamo davčno oblast, da imam* n e za naše trditve dokaze v rokah! Roš je nei z i opravičeno žganje prodajal, Roš je naravnost j e r državo o s 1 e p a r i 1! In zato se nam čudni; a j < zdi, da se govori o neki državnozborski kandioec b daturi tega sultana Rosa, ki ima toliko masluanik na glavi, da ni nič boljši od svojega pijanegi-ca, ' policaja in lumpa Uršiča. Roš naj bode kandi- č a dat? Vzemite, trboveljski knapi, raje Barokerja,ga ' ki je gotovo toliko pošten kakor Roš! Niti iz najumazanejši politikujoči farji se ne upajo kanirina didirati Rosa, Poroča se nam celo. da ga Spin- poz dler noče, ako ravno se je ,.Narodna stranka"tt k; porodila med Rebekovimi govori v Trbovljah* na In zato tudi ne moremo verjeti, da bi sociali- veljs stični rudarji volili Rosa, — tistega Rosa, ki je: p: soldate poklical, da ubije opravičeni Strajk ra-ina darjev, tistega Rosa, ki je pisal dunajskim jn-o za' dom, da ne smejo privoščiti rudarjem boljšisveti grižljaj kruha. Roš je danes — padli mož, člo-io n vek ki se ne upa pred sodiščem dokazati, dajpraš je pošten, — in s takimi ljudmi proč! . ljn Škandal V Hajdinu. Mutasta deklina Roza-nenl lija Meglic v Hajdinu je nosna. To ni nic" nek čudnega. Ali splošno se govori, da se je nekaiih r. „visoko stoječa" oseba s silo zagrešila nad de-nika kletom. Sodnija ima celo stvar v roki in pre-u, p izkava bode dognala, kaj je na zadevi. In po-rediž tem govorimo tndi mi! je in Klerikalne „zabave" v cerkvi. Znano je, dajnjsk klerikalcem ni ničesar sveto, ako ravno psujejo; gro druge za .brezverce". Dokaz tej trditvi se nam Pož pošilja iz sv. Petra pri Radgoni. Le-tam imajocžala klerikalci svoje bralno društvo, ki je baje tndiina ; .izobraževalno" in kjer imata kaplana prvo be- je sedo. Tam se mladi ljudje tako temeljito „izo-irih bražujejo", da niti ne vedo, kako naj se obna-ček šajo v cerkvi. Na kom je prostor za pevce; Inos tam se zaklene ta klerikalna sodrga in uganja ljen: potem svoje norčije. Vrvi iz zvonika visijo skozi nest luknje do tal in klerikalni pobalini na koral (S spuščajo med Božjo službo klečečim ljudem toJera — 5 — Mozirje na glavo. Tndi žvečejo tobak iu pljujejo aprila, li luknje na ljudi, kar se lahko vsako ne-3rg 25., o opazi. Ako opljnjejo na ta način pobožne i, se prav veselo smejejo. Organist je strastni 3, kjer kaleč, ali vsega tega menda ne vidi, čeprav li proti očale na nosa. Kaplana tndi pri Božjem Laporjajkn raje čez napredne liste udrihata, kakor ijo Solo li te klerikalne suroveže podučevala. Opo-bilo —urno vse časti vrednega g. žapnika na to reskrbellnvano počenjanje podivjanih klerikalnih fan-i moralmev in menimo, da naj bi se dotične laknje i otroci »dalo, barabske klerikalce pa se naj nažene 'domači itranišče, kamor gotovo bolj spadajo kakor ;erkev. / „Fih- Suženjstvo V Središču. Poroča se nam goro-srikalnojme stvari iz tega prvaškega gnezda. Skoraj . zboro- B razmere so se vdomačile kakor med divji- pričeli narodi v Afriki. Saženjstvo cveti in postave . v ka- gotovim ljudem deveta briga. Evo slučaj: pamet* ec Tomaž Makovec je bil nslužben do pro->š da t l 1906 pri posestniku Jurij Polanec. Potem ametno »išel v jeseni k vojakom in ostal tam 8 ežni. ev. Polanec je medtem že drugega hlapca idak ni, 1. Vsled tega je šel Makovec k posestniku ;oče ae|obu Klemenčič, ki je tudi občinski sveto-kor da c. Ta mož je bil brez hlapca, ako ravno je 'rokleto 1 v tem letu že 5 hlapcev, ki so pa vsi za- človek, tili njegovo hišo. Klemenčič je obljnbil >lčal in icq za 1. 1906 štiri goldinarji in mu dal otem bi za 1. 1907 naprej 3 K „are". Ko pa je bil alostne :ovec par tednev v tej službi, vidil je takoj tati, da ne bode mogel obstati. Postelj je bila v ih mo- ru polna nšij. Mraz je bil grozen, vrata slabe izrablja ničesar poštenega za odejo. Hrana je bila iz > skrije, no slaba in jo ni nikdar v pravem času do nji seji rt. Vsled tega je dal hlapec 10. decembra nemški d" 3 K nazaj in povedal, da ne more ostati bv, dec. je šel h Katerini Kočevar in vzel „aro on, . 1907. Takoj pc novemu letu je tudi to 9 vihal, bo nastopil. Klemenčič pa je tožil Kočeva on se pri občini in bila je obsojena na 50 K šnops ». Hlapcu pa se je reklo, da mora na vsak ik! Ali in h Klemenčiču nazaj. Hlapec je zahteval zaprte »gmeno, ali tega ni dosegel. In zdaj pride morali cansko suženjstvo. Občinskemu slugi je naročilo, da prize n e hlapca ia hoče ilo k Klemenčič n. Hlapec pa je e sicer el nazaj. Zdaj ga je peljal obč. sluga na ča naj- ino. Tam so zaprli lahko naprav avičeno nega hlapca brez zajutrka in imamo »ne od pol 7. ure zjutraj do 5 je ne- e zvečer. Zapor je bil n e z a ravnost rjen, mrazu pa od 9—10", poleg čndno ga je bilo zaporovo okno sneto. kandi- pec bi v ječi kmalu zmrznil. Obenem se je masla nanilo v Središču stanujočim s t a r i š e m ijanega pca, da se jih bode takoj iz S r e- kandi- 11 a izgnalo, ako bi vprašali po sinu okerja, ga vzeli pod streho! To vse se nam po ! Niti a iz zanesljivega vira. Te dnij pa sta bila jo kan- arina Kočevar in njeni hlapec zopet na ob-i Spin-ranka" ovij ah. sociali-i, ki je jk rani ju- boljši i, člo-.ti, da Roza-ni nič i neka ad de-l pre- je, da sanjajo e nam imajo fržala e tudi vo be-> »izo- obna-pevce; uganja i skozi i kora lem te pozvana in se je prvi zagrozilo, da bode t kaznovana, ako ne odpusti hlapca, ki pa nazaj h Klemenčiču. In zdaj vprašamo: velja za Središče še suženstvo? Ali sme prenapetež pod vodstvom ana Šinkota teptati postave pod mo zato, ker je po neumnosti volilcev občin- svetnik?! Opozarjamo oblast na to samo- ftno neopravičeno postopanje! Prvaške liste vprašamo: Ali je to „bratska ljubezen do Ijndstva? . . ." Sicer pa ima ta surovi menčič še druge napake. Preteklo leto je neka ženska iz Središča izgnana. Po par aih pa je prišla nazaj kot „g08podinja" obč. tnika Klemenčiča!! Zdaj sme biti v Sre- pa čeprav je izgnana. Take so razmere In po- redišču! Javni škandal je to pošto- je in pojasnili bodemo zdaj naprej večkrat ienjske razmere v tem po klerikalcih vlada- (»nezdn! Požarna hramba v Pobrežu pri Mariboru je 29. p. m. pod predsedstvom Haupt- inna g. Roiko svoj občni zbor. V preteklem je nastopila vrla požarna bramba pri 18 arih ter pri 8 glavnih vajah. Računski za- izkazuje, da je ostalo v blagajni K 714. inost društvenega orodja znaša čez 4029 K. ljeni so bili: F. Roiko (Hauptmann), J. Zaff mestnik), J. Slokan (ateiger-Zugsfiihrer), A. J (Spritzen Z.-F.), J. Lojchnigg (blagajnik), Jdrausch (zapisnikar), A. Brigtounik (Zeug- wart), J. Kreun (zdravnik za sila), F. Schwertner (Steigerrottfiihrer), F. Schmiermaul (Spritzen-R.-F.). Castitamo brambi k vrlemu napredka! Požarna bramba v Slov. Bistrici je imela 27. p. m. svoj občni zbor. Iz poročila je razvidno, da je obvarilo draštvo v preteklem letu mesto pred nevarnim požarom. Društvo je obdržalo 10 sej in šteje 35 rednih ter 80 podpornih članov. Pri volitvi je bil voljen g. F. Petzolt (Hauptmann) nadalje Karl Kukowitsch (namestnik) in gg. H. Weutz, Jos. Wretschko, A. Arsenscheg, F. Sapautschitsch, F. Mattusch R. Kaufke, Jos. Rasteiger. Bramba napreduje jako lepo! Požarna bramba v Gamsu pri Mariboru je obdržala 27. p. svoj občini zbor pod predsedstvom g. Ilofbauer. Društvo ima 29 rednih, 70 podpornih in 9 častnih članev. Preteklo leto. je imela bramba 12 shodov in 10 dnevnih ter 2 nočnih vaj. Bramba je nastopila pri 5 požarnih in vedno zelo uspešno. V novi odbor so bili izvoljeni gg. nadučitelj A. Hofbauer (Hauptmann), K. Asinger, F. Čepe, F. Oblak, V. Krois, M. Schwarz, F. Pirker, Sekirnek, F. Haas in K. Menhard. Volitve se bližajo in farji se gibljejo. Cerkev in vero izkoriščajo v svoje politične namene. V Šmarju pri Jelšah je dekan pri izpraševanju za velikonočno spoved Že agitiral za volitve. Neki naprednjak je moža ostavil in zato je obmolknil. Vera peša — ni čuda da peša! Sokoli v Gaberju pri Celju. Gaberje so v nevarnosti, — zakaj? Hudirja, nemško šolo bodo uresničili in noben vrag ne pomaga čez to dejstvo ... Ali je to nevarnost? Hm, — ako postane ljudstvo pametno, postali bodo prvaško-farški žepi prazni. Zato rešimo Gaberje !... V spomladi bodo uresničili prvaki v Gaberjih veliko telovadnico. Delavec „telovadi" sicer v svoji fabriki dosti, kmet pa na svoji njivi. Ali prvaki hočejo rešiti Gaberje z rdečimi srajcami sokolskih junakov in — ako to ne pomaga, potem pa joj! Okrajni zastop v Konjicah je sklenil, zgraditi 5 m široko cesto od trga Konjice do Oplotnice. To cesto se zgradi pod pogojem, da plačajo dežela in interesenti 45%. Potem prevzame okraj cesto. Zgradba bode stala najmanje K 120.000. Vsled tega je najel okraj od okr. hranilnice v Konjicah posojila K 60.000. Ta predlog se je sprejel ednoglasno. Na isti seji je bil izvoljen načelnikom okrajnega zastopa z 20 glasovi g. F. PoBsek. Kot nadzorniki nove zgradbe so bili izvoljeni gg. Lauritsch, K. Wesenschegg in F. Kowatsch. Z zgradbo ceste se prične takoj. Klerikalna mačeha. Neki posestnik v Št. Vidu pri Ptuju se je drugič oženil; iz prvega zakona je imel 17 letnega sina, ki se še uči. Kar nakrat je mačeha sina nagnala; moral je proč k dragemu mojstru in to brez vsega vzroka. Ali tudi tam ni smel ostati, kajti žena je zahtevala, da gre tako daleč, da ga več ne vidi. In moral je proč! Tako brezpovodno sovraštvo se najde edino pri klerikalcih. Dotična mačeha je huda klerikalka in se baje tudi na copernije razume. Žena, glej da ne bodo tebe še tako preganjali! Tercijalka in otrok. Poroča se nam iz sv. Bolfanga v SI. Gor.: Poldrugo leto stari sinček kočarske hčere Marije Breznik je končal 31. p. m. svoje življenje vsled slabega varstva. Padel je namreč v posodo s kropom in umrl v groznih bolečinah. Zanimivo je, da je nezakonska mati vbogega otroka strastna in hinavska „tretjerednica"; stara je šele 37 let, ali 2 nezakonska otroka sta ji že odšla v boljši svet. Bodemo videli, kaj pove sodnija. Otroški mrlič v cerkvi, i. t. m. je našel mežnar Schaffler v stolni cerkvi v Mariboru pod klopjo pri misijonskemu križu mrtvega dojenj-čeka. Brezdvomno se je zgodil detomor in je morilka otroka tja položila. Kdor kaj ve o morilki, naj to oblasti naznani. Vrat si je prerezal 3. t. m. kočar I. Vabič v Morju pri Framu in se je teško ranil. Baje bo je zbal kazni zaradi trganja prepovedanega sadu. Vabič je hud klerikalec. V smrtni nevarnosti je bil 28. p. m. v sv. Ilju železniški delavec Jos. Muater. Prišel bi kmalu pod brzovlak. Stroj ga je že zgrabil; k sreči pa vrgel ga je na drugo stran, tako da je sicer težko ranjen, vendar pa ne smrtnonovarno. V šali ustrelil je v Gradcu neki 17 letni Seidnitzer svojega tovariša Wolfa. Fant« sta bila velika prijatelja. Seidnitzer je nameril orodje na prijateljeva prša, brez da bi vedel, da je nabasano. Wolf je bil hitro mrtev. Trebuh z nožem razparil je 27. t. rudar Jos. Žibret tovarišu Antonu Korošcu v Kurji-vasi v Trbovljah. Vsled ledu je zdrznilo v Sp. Kočah delavcu F, Grašicu iz Bohove; mož je padel tako nesrečno, da se je težko ranil in so ga pripeljali v bolnico. Goreti je pričelo 27. p. v skladišču za mrvo trgovca Kupnika v Konjicah. K sreči se je ogenj pravočasno opazil in se je zabranilo večje nesreče. Tat 62 letni hlapec Jos. Haring je ukradel v mariborski kazini 50 srebrnih žlic in jih prodal neki Mariji Stumpf za 100 K. Mož je že pod ključem. Zmrznil bi kmalu v Ločah mlajši Štefančič, po domače Cijek. Fant se je napil šnopsa in obležal. Baje je težko poškodovan. Iz Koroškega. Dramimo se! Lepa naša Koroška je bila dolga leta mirna pokrajina, t kateri nisi našel niti iskrioe strupenega sovraštva, s katerim nastopajo naši nasprotniki. Roka v roki z Nemcem je korakal Korošec svojo pot, ni pogledal ne na desno ne na levo, ni poslušal ne psovke ne laskanja. Slovensko-nemško edinstvo, narodno sporazumljenje pa je pospeševalo gospodarski napredek in dvigalo splošno blagostanje. To pa ni dopadlo razdivjanim duhovom na Kranjskem. Trn v očesu jim je bil miroljubni Korošec in želeli so predrugačiti tudi na Koroškem mir v nemir, ljubezen v sovraštvo, skupno v razcepljeno delo! In žal da so bili p r v a $ k i duhovni v zvezi z prvaškimi advokati prvi, ki bo vrgli bakljo narodnega sovraštva med koroško ljudstvo. To je neovrgljivo dejstvo! Brejci in Podgorci so pričeli s hujskanjem! Danes pa se širi njih hujskajoče delo, danes rabijo skrajna sredstva v svoji borbi, danes teptajo postave v blato in omadežujejo božjo hišo! Iz Kranjskega prihajajo klerikalni paglavci a la Gostinčar, ki so še za ušesi mokri in hajskajo odrasle može v usodepolno borbo. Danes si upa opsovati vsak časnikarski „šmirfink" celo napredno koroško ljudstvo z „nemčurskimi faloti" in „podivjanimi roparji". Danes si upa vsak politični pogorelec a la Grafenauer pljuvati na največji del koroških kmetov! Danes trgajo prvaki križ raz groba, ako nosi nemški napis!. Zato je skrajni čas, da se zbudimo! In odkrito povemo: vse naše delo mora imeti glavni cilj, nasprotovati pogubo-nosni politiki prvaškega klen' ka-1 i z m al S tem nismo nasprotni veri ali duhovščini. Nasprotno: vero hočemo obvariti pred blatom, ki tiči v tej politiki, Božji hram hočemo očistiti od smetij, katere so nanosih prvaki v njega! In prave, čiste duhovne spoštujemo ter jih bodemo spoštovali, ali politikujoče farje bodemo bičali i naprej, kakor je bičal Jezus farizeje. .. S tem pa tudi nismo nasprotni slovenski narodnosti. Zopet nasprotno: Dobro vemo, da se zamore razvijati slov, narod in gospodarstvo tega naroda le ob podpori močnih nemških sosedov. Le z Nemci, nikdar pa proti Nemcem bodemo napredovali. To je naše stališče! Budite se torej, Korošci, kajti klerikalizem steguje svoje kremplje po vašem domu. Budite se, kajti lenoba je uso-depolna! Badite se in ve3elo v boj za ljudske pravice! Zopet »razbojniki'. Ker so napredni kmetje prijeli hujskajočega fantalina v kuti za ušesa, opsoval jih je „Mir" z „nemčurski razbojniki". Zdaj so ti „razbojniki" zopet nastopili. 27. p. je bil v Mostnici shod, na katerem je razvil posl. Pirker svoj kmetski program. Že med govorom ja delal župnik A u e r n i g neumne medklice in hujskal kmete. Potem se je oglasil k besedi in pričel psovati ter opravičevati zvišanje dubovskih plač. Pri tej priliki je celo nesramno kričal, da je cesar Jožef H. cerkveno premoženje „ukradel". To je kmete razburilo in pobožnemu hujskaču bi se kmalu tako zgodilo kakor av. Jakobškem kaplana. Kmetje bo ma vrgli besedo „lažnik" ▼ obraz in le treznosti naprednjakev se ima zahvaliti, da se mu ni kaj pripetilo. Res, farški hujskači na Koroškem posnemajo z vsemi močmi ■voje štajerske tovariše. In potem, ko dobe po butici, kar iščejo, potem psajejo naprednjake za ..nabojnike". .. Zmaga v okolici Celovca. 26. p. m. so se vršile pod izredno živahno udeležbo volitve v eelovški okolici. Prvaski klerikalci so napenjali vse sile, da bi prodrli. Dva iajmoštra sta bila navzoča in agitirala z ognjem in žveplom, — ali zamanj. V vseh 3 razredih so zmagali naprednjaki z veliko večino. Ta občina je bila pred par leti še čisto črna, zdaj pa je napredna. E ponr se mnove! Eksplozija. 3. t. m. se je razstrelil acetilin v Graweinovi hiši v Št. Vidu. Plin jeusmrtil 17 letnega domačega sina. Razstrelba je bila jako močna. Sipe sosednih hiš so popokale. Pogorelo je 2. t. m. v Črni Brdi lovsko poslopje kneza Lichtensteina. V poslopja so stanovali lesni delavci, ki izgubijo svoje orodje in postelje. Škode je za K 6.000. Po svetu. Iz starih časov. Leta 1560, torej pred okroglo 350 leti, so bile cene življenskih sredstev sledeče: 1 kila masla je koštala 7 krajcarjev, 1 kila sira 3' a krajcarjev, 1 kila svinjskega mesa 3 krajcarje, 1 kila špeha 6 krajcarjev, 1 kila patra 9, 1 kila jegulje 9, l kila fine ribe 12 krajcarjev, 300 rakov 1 goldinar 8 krajcarjev, 1 lot kave 13 krajcerjev, 1 zajec 15 krajcarjev, 1 kapan TU krajcarjev, 1 gos 5, 1 raca 6, 1 par kokoši 6, 1 mlad prašiček 10 do 15 krajcarjev, 1 klaftra mehkega lesa 7, trdega 10 krajcarjev. In danes? Razno. Navadna lokomotiva ima 5416 de-lev. — Snežni plaz, ki je padel !. 1877 v Te-■inu, je obsegal 350.000 kubičnih metrov snega. — Ena sama trtna nš ima lahko v enem poletja v deveti generaciji čez 262 miljonev potomcev. Zopet rudniška nesreča. Še se ne ve natanko, koliko mrtvih je ostalo v redenski jami v Reinlanda in že poročajo novo veliko nesrečo. V Elbinsu (Virginija v Ameriki) so se vneli v jami „Tomas" plini. 25—30 rudarjev, večinoma evropskih izseljencev, je mrtvo. Menihi so se stepli 22. p. m. v cerkvi v Betlehemu, v kateri se nahaja sveti grob. Med frančiškani, armenskimi in grškimi menihi se je vnel prepir in naposled so udrihali s poleni drug po drugemu. To se tam večkrat zgodi, kajti vse krščanske vere pravijo, da imajo pravico do sv. groba. ljubi „Stajerc"! Neki švabski kmet je prerad pil, kar je njegovo ženko grozno jezilo. Vsled tega je sklenila, prestrašiti moža tako, da ne bi nikdar ved dolgo v krčmi ostal. Ko je korakal nekega večera opijanjem kmet proti domu, stopila je kot hudnik napravljena žena proti njemu; bila je straSna za pogledati. „Kdo je to?" je vprašal prestrašeni kmet. — „Jaz sem satan'-, mu odgovori prikazen. — Kmet se je pa razveselil in rekel: „Dobro, dobro, daj mi taco, jaz imam tvojo sestro za ženo ..." Gospodarske. 0 sadjereji. G. strokovni učitelj Bruders je imel 2. t. predavanje, kateremu naj posnamemo sledeče točke: Ako pregledamo sadonosnike, opazimo takoj velike napake, ki jih stori marsikateri gospodar. Ena teh napak je, da se nasadi preveč vrst sadja. Pametni gospodar naj nasadi le par posebno dobrih, za prodajo primernih vrst. Katere vrsto naj se nasadi, na to odgovorijo razmere v sadonosniku. Eno samo vrsto seveda ne moremo, saditi. — Druga napaka je, da se sadi drevesa preveč pogostoma, opetevano celo komaj 3—4 m oddaljeno. To je popolnoma napačno. Vsako drevo mora imeti toliko prostora, da ne dotikajo njegove korenine one sosednih dreves in da se drevo lahko prosto razvija ter da ostanejo zgornji deli drevesa od vseh strani obsolnčeni. Oddaljenost enega od druzega drevesa naj bode najmanje 8—10/ m. Najbolje je, ako so vrste v oddaljenosti 15 m od severa na jug in drevesa oddaljena enega od druzega do 10 m. Na ta način se dobi tudi lepo travo. Nadalje sadijo gospodarji sadno drevje, brez da bi preje preiskali zemljo, je-li tndi primerna za sadonosnik. To treba preiskati! Prodno nasadiš drevje, napravi jame za poisku-šnjo (Probegruben) do 1 m globočine. Nafiel bodeš dostikrat 30—40 cm dobre zemlje, potem pa nerodovitno kamenje (šotor) ali pa temeljno vodo (Grundwasser). Taka zemlja ni primerh« za sadonosnik, kajti drevo potrebuje globoko dobre zemlje. Pomagajo proti temu nasadi ha gričn (Hugelpflanzung). Sploh naj stoji vsako drevo na malem griču. V taki slabi zemlji pa je treba nametati griče v visokosti 50 cm in velikosti 3 m. — Tudi rabijo gospodarji za nasade slabe mladike. Ako dobe drevesce par krajcarjev ceneje, potom ga kupijo. Ali slabo drevesce za 20 vin. je veliko predrago plačano; dobro drevesce za 1 K je ceneje. Vedno je treba premisliti, da ne bode iz slabotnega, pohabljenega nikdar lepo in rodovitno drevo postalo. — Gospodarji delajo tudi pri nasadu premale ali pa pregloboke drevesne jame. Prava jama naj bode 50—60 cm globoka in najmanje 1V» m široka. Drevesce mora stati v sadonosniku, kakor je stalo v drevesni šoli. Zemlja se tudi vleže, kar treba pomisliti. Ali glavno je, da ne vsadiš drevesa pregloboko; deblo ne sme biti v zemlji. Bolje je, ako vsadiš drevesce 10 cm previsoko kakor 5 cm pregloboko. Ako je previsoko sa-deno, namečeš lahko zemlje. Jamsko zemljo treba gnojiti. — Drevesna opora (Baumpfahl) ne sme priti do krone. Opora je potrebna, razven v krajih, ker se ni bati nikakoršnega vetra. Ali oporo je treba tako privezati, da ne dobi drevo nobene rane. Najboljše so vezi iz kokosovih orehov. Med drevesce in oporo treba dati mahn in šele potom privezati. Pozabiti se ne sme na drevesne plošče (Baumscheiben), to je prostor okoli drevesa. Srednja mera tega prostora naj bode 1 m. Ta prostor prekopati treba vsako leto, da ostane zemlja rahla, ker potrebujejo tndi korenine zraka. Tadi se mora ta prostor vsako leto gnojiti. Enkrat v letu imaš gotovo čas, da vliješ 10—15 litrov gnojnice in ravno-toliko vode na drevesno ploščo. Posebno dobro vpliva seveda tudi kali ali nekaj lesnega pepela. Na ta način postane drevo veliko preje rodovitno (v 8—-10 letih), medtem ko zraste zanemarjeno drevo šele v 12 letih. — Tadi se napravi velikokrat napake pri obrezanju krone (Kronenschnitt). Vsako drevo naj se par let obreze; mlado vejevje ne sme biti predolgo. Pri nasadu se mora zgoditi obrezanje krone in potem se nadaljuje to delo 2 ali 3 let. Za drevo je zelo slabo ako so veje v kroni pre-goste. Vsaka veja mora imeti dosti luči in zraka; kar je preveč gostih ali pa Buhih vej, to ae izreze; suhe veje so dokaz, da je vejevje pre-gosto. — Vsak sadjerejec naj tudi na-to gleda, da dobi čimlepše in cimčistejše sadove. Ako je sadje „Hekagto", potem se mora drevo 2 do 3 krat škropiti. Sadjerejec naj skrbi, da dobi čimveč lepega, zdravega trgovskega sadja in s tem čimveč dobička. Za dom in družino. Dojite SVOJe Otroke! Izšla je knjižica „Mahn-wort zur Fdrderang des Selbststillens", kateri posnemamo: Slevilke nam dokazujejo, da je odvisno umiranje otrok od dojenja. Na Norveškem in v Islandu dojijo skoraj vse matere svojo deco same; zato umre tam tadi samo 10° „ otrok. Na Avstrijskem pa se dojenje že zelo zanemarja in zato umre tukaj že 20—267o otrok. Devetkrat večje je upanje, da ostane otrok pri življenju, katerega doji mati, kakor pa otrok. ki vživa kravje mleko. Ali dojenje ne koristi samo deci temveč tudi materi, ker vpliva nanjo zlasti dokler je v otročji postelji. Ženske, ki postanejo po prvem porodu grde in bolehne. imajo to večjidel pripisovati dejstvu, da ne dojijo svojih otrok. Dojenje z kravjim mlekom in drugim umetnimi sredstvi ne more nikdar nadomestiti dojenja. Glavni nauki so torej: Materao mleko edino je primerna hrana za dojenčka. Z njo se prepreči različne otroške bolezni. Poleg tega je to najcenejša reja in mati naj ima srce in pogum da ne bode zdravje svoje dece in svojo lastno zdravje prodajala. Rdeče fleke (od rdečega vina) ha belih prtih odstraniš takole: Namazi jih takoj s svinjskim maslom in pusti vse do prihodnjega pranja. Potem naribaš fleke z mrzlo zeleno žajfo in jih izpereš z mlačno vodo. Božjasti (Fraisen) pri otrokih so pout . bolezni v želodcu ali črevesju. Treba je raV8i zdravnika povprašati. Ali ako ni zdrs blizO; sleči otroka in ga zavij v prt; vsot bode mirno. Obenem napraviš ohladke na Ako ne poneha krč v "5 minutah, kopljes 10 minnt v 20° Reaumnr topli vodi in mn,v- 82£0,D£ obenem mrzle ohladke na glavo. Pri nevm. 8?oo. P za življenje koplješ otroka v toplejši vodi ^°tes' ter ga pošpricaš z mrzlo vodo. Hrane »v. 8703. ista daje; k večjem malo čaja. '"'8J/fvotli . ostra in Listnica uredništva in upf *l" , v . * z etui . ništva. £j£^ Naročniki! Vedno nam prihajajo pritožbe,' varaom! ročniki list ne dobivajo. Ali mi odpošiljamo list imena ta bi dotične kraje. Gotovo je torej, da se list ali nnzposiija po ali kje drugje ukrade. Vsakdo se pritoži pri p< povzetju nam to tudi naznani, ker bodemo brezobzino ta čaje postnemu ravnateljstvu naznanili! — Tr Od paše Rosa imamo vedno dovolj gradiva. Mož «£ zdaj nedolžne osebe, da nam dopisujejo in jihj zatirati. Ali tudi to mu ne bode pomagalo. R javimo o Rošu stvari, da se bode za glavo pri| M. R. Veitsch: Plačano do 1. nov. 1907 2.213: Dotične knjine ni več dobiti. Morda jo nI v naši biblioteki in Vam to potem naznanimo. Pfl kaj; pzdrav! — Šmarje pri Jelšah: Odgovoj kratkem. — Dolsko p. Rajhenburgu: Opros^ za take osebne malenkosti nam primanjkuje p Pozdrav! — Sv. Anton Slov. Gor., Selo, Bela, Gočova, Strihovce, Mislinje, Raj h Ljutomer, Grobelno, Vransko, Radgona, pri Jelšah 2, Velden i. d.: Radi pomanjkai štora prihodnjič! Loterijske številke. - Trst, dne 1. februarja: 28, 46, 83, 6U+aiir<[ ilustri Gradec, dne 26. januarja: 24, 14, 23. btajers „Stajerc" je najprimernejši list za inzerate. V „Šta| objavljena oznanila o trgovskih zadevah, o obrtniških stvan prodaji in nakupu zemljišč, hiš itd. sploh *w oznanilo, ki se naj čimbolj v javnosti razšil imajo polni uspeh, kajti „Štajerc" je najcenejšim bolj razširjeni list na Štajerski Koroškem. Vsakdo inzeriraj v .Štajercu" 1 Prodajalka dobro izurjena, zmožna nemščine in slovenšiSI ravMit iz sprejme v pekariji in trgovini z solom 1. Ornlj— a . -JSlVi .pujej , 9a Mm km dddih tuj. bri astmei nes! BO pO«! eba je ni zdra; rt; v sobi idke na sopljeS otS pa?a britev iz Soliaga za vsak* mojo britev prevzamem pofuosanin-cijo, ker je vsaka iz najboljšega angleškega jekla izdelana. li in mn , *»• ^00 Dobra britev, s fino polirano votlo bruSeno H in mu a k|jn0j p,,,,,,,, oatrai em0 poliran les in etui K 1.50 Vi Iievar lev. 8700. Posebno dobra britev, najfinejše po- ■x: ..-.j* lirana '/- votlo brušena, povsem ostra, črno JŠ1 VOdl <• ^ les"m .ha ... •.'.*:........K 8.- Hrane I lev. 870«. Ista britev kot 8702. ali ■/. v°ll° brušena K 250 lov. 8706. Najfinejša britev iz posebno dobrega dela I 8/4 votlo bruSena. Črno poliran les, povsem ostra in etui .........•■ • ... K 2 80 _,„_, lev. 8710. Izredno lina britev v izborni izpeljavi Q Upr I '/, votlo bruSeaa. Črno pol. les, povsem ostra * 7. etui..................K 3.50 tov. 8715 mesto lesa prava slonova kost, '/> votlo bruSena povsem ostra, izvestno delo, tudi etui K 480 .. ., , rarstveni aparat za brili, jako ugoden in brezne- pntožbe, d I varnosti................ ,K 3.60 :mo list re arama za britve K 1.20, K 1.50 in K 2—. st ali na fczposiija po ITnnna ITnnpad razposiljalna tvrdka n pri po! ipovzetjuK uanns ftonraa v Mostu (Brax) bzino tike 3lev- 876 (če8k0-) mi HHto ilustrovau cenik z nad 3000 slikami zastonj m — il"l>0 °___________ franko.____________■________542 va. Mož su ___ 3 in jih alo. Kmali lavo prijel 1907. — irda jo na] mimo. 1'iS Odgovori : Oprosti^ ijkuje p; „ Selo, Rajne; Igona, manjkanji Ratnbtirs-JlniertRa-Cittie. Najhitrejfia vožnja po morja 5 dni, 7 ar, 38 minat. Redna direktnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iburka do flew-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. mčnejša pojasnila daje Generalna agentura štajersko Gradec, IV., Annenstraose 10, „08terr. Hof." 7* V »Staj« b stvar© i. sploh tati razši ivMit iz tovarne K 2-90. Ifrwieo. ki pii noši sveti K 3.30 slovenščii ij. Ornlfl Konkurenčna budilnica p» anerikanskent zistem«, te*«, naj se poleti kakor keee, zanesljiva, dobre vrste; a triletnim pismenim Jamstvom, da bo dobro in. .točno. tekla K. 2-90, tri kmaatl K 8.—, i eiferaiee; ki po noei sveti, za komad K 3.80, tri komadi K ».— Noben rizik*. Dri se lahko zamenja za taeo ali se vrne denar. Po postnem povzetju ali Ce se denar posije naprej razpošilja prva tovarna za nre Hanns Konrad v V.nsm (Brux) at. 876 ■> Češkem. Ho ilustrovan cenik, ki onsega nad »000 slik raznih ur, zlat* •rebrne robe, se na zahtevaoje vsakomur doposlj* brezplačno io poštnine prosto. 588 Šivalni stroji "96. (Nahmaschinen) kopnjejo zanesljivo dobro in zelo po nizki ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptujr nimam agentov je cena zaradi tega tako ca. Vsak se naj priprica in zahteva pismeno nstmeno cenik (Preiskurant). Proda se zanesljivim knpcem na mesečne rate. 87 Brez učitelja, brez nka, brez not lahko vsakdo igra pesmi, plese in koračnice (marše) na moj I akordeon in flčtofon. Z« gostije, izlete, zabavne večere L t. d. Poleg vsakega istrumenta je sola. Hanns Konrad Bras No. 876 Nr. 366 akordeon z 10 tipkami, 20 glasovi, 2 basi dolg 46 cm. K 2-50 8 komadi K 7-Nr. 2087 flploton z 10 tipkami, 20 glasovi, 3 basi dolg 40 cm K 4—, 3 komadi K 11— Cenik z 3000 slikami zastonj. Nr. 2087 na Sp. Štajerskem v večim obertnim kraju, dobro vpeljana se da takoj v najem, zraven ledenica, zelo priporočljivo bi bilo zraven tudi Wilrstlerei rijo peljati, ker je prostora dovolj in tudi sredstva dosti. iNatančneja pojasnila uredništvo „Štajerca. 78 lesanja X ptujskem mestnem sopaiv nem kopališču m dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po slepcih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri ptpffldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob V.ll uri predpoldan za 60 vin.; (30 krajcarjev.) *? Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstait). Hovo! Movo! Mal orkester za v žep. Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor! = Harmonike z bobniči. = Medene plošče (Messingplatten) 10 luknjic, 20 glasil z bobničem iz kože. Se lahko takoj igra. Komad z elegantnim kartonom K 2-50. Ploča z 16. luknjicami, 32 glasili, zglajena na ^tremolo", s koženim bobničem v elegantnem kartonu K S. — Denar se pošlje naprej, ali pa blago na povzetje (nach-oahme). Ilustrirani katalogi z ve« kot 3.000 slikami dobi, če 550 zahteva, vsakdo zastonj. Hanns Konrad in Briix (Bdhmen) št. 876. Pozor! če želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višce prodati, ali ako iSčete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme „Intern. Geschafts-courier"; Centrale Graz, Elisabethstr. G. Podjetje je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride te dni sem. če se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite. 31 wmr Jajca T* knpnje po prav dobri ceni And. Suppanz, nakn-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v t5redišfirii;(Dečkova hiša). Vtf Velika izbora! Poročne vence, poročne šopke, poročne rože, zidane trakove v vsaki barvi in velikosti prodaja najceneje Franz Hoinig v Ptuju. 65 močan se takoj sprejme pri Adolf Pogatschnig, kovaškem mojstru v Velikovca (Volkermarkt). Kopalki učenec 7- Okrajni zastop v Ptuju naznanja, da plača 2 kroni od kubičnega metra kamenja, katerega se izpelje na okrajne ceste. V interesa vsacega kmeta je, da očisti svoje polje od kamenja. S tem si zboljša posest in si še nekaj lahko prisluži. Okrajni zastop ptujski Kje se kupi špecerijsko blago v Mariboru najceneje? Kje se dobi dobra suha moka St 0 kg. po 1* kr, kje dobra, sladka krušna moka po 8 kr.? Kje sladkor na klobuk (Stok) najbolj po ceni? — Samo pri 1. Sirka na glavnem trgu v rotožkem poslopju. 620 Z destilacijo žganja in pripravljanjem brezalkoholnih osvežujočih pijač se lahko kaj vredno pečate. Jamči se, da vam oblast dovoli in da vas strokovnjak v vsem potrebnem zastonj poduči. Podjetje brez konkurence! Resno mislece osebe naj pišejo „Gold-grnto 2500" Annoncenexpe-dition Ednard Braai, Wien I., Rotenturmstrasse 9 ________________________656 Pekovskega učenca sprejme Ermst Sivernie, pekovski mojster pri Sv. Trojici v Slov. Gor. 62 Pekovski učenec se sprejme pri g. Fr. Z&gosdi, pek-, mojstru v Fonsdorfu; učni čas 3 leta z vso preskrbo; vpraša se naravnost pri mojstru (tudi slovensko). 45 Gostilno in trgovino z mešanim blagom se proda zaradi samstva; stoji blizo železniške postaje (Dovže Jri Mislinji); vrednost je 000, poloti se ob sklepu pogodbe K 2.600. Poslopje je novo zidano, z opeko krito in zavarovano. Več se izve pri upravi »Štajerca". 47 Lepa hiša, B7 3 sobe in postransko, klet, gospodarsko poslopje, vrt, polje, 8 oralov, davka prosto, primerna za gostilno na zelo živahni cesti, 10 minut od Mariboru, se takoj proda. Vprašaj pri Jnlijani Kreiu, Novaves (Neudorf) pri Mariboru Štev. 23. 68 Gostilna v »likoven (Koroško), stara in dobra, v najboljšem prometu se proda cobo in pod < ugodnimi pogoji Vpraša . se pod napisom »gostilna- pri upravoistvu tega lista 61! 69 Vinograd z viničarnico. sadonosnikom, prtSo, klet itd. v sv. Petru se takoj proda. Vpraša se pri Jnlijani Kreinz, Novaves (Neudorf) pri Mariboru Štev. 23. 5 kovačev 7i' in 3 učence v starosti 16 let (ki dobijo obla« čilo in druge potrebne stvari) sprejmem do 15. svečana 11. Naslov: Franz Pristownik, Hammerwerk in Oplotnitz. Na prodaj 88 je lepa kmetija na Libeliski gori St. 26 na kteri je samo 4000 K. treba izplačati; drugo se izve pri g. županu v Libeličab na sp. Koroškem Učenec 8* iz dobre hiše, zmožen nemščine in slovenščine se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Jos.> Wouk v Hrast- nikii. Učenec 88 zmožen nemščino in slovenščine, začetkom ;-J krone mesečne plače, se takoj sprejme prigosp. Jos Robnik, trgovina z mešanim blagom, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 72 Zastopniki večjih krajev Kranjske jn-Štajerske za dobro vpeljano vinek« trgovino se proti lepi proviziji takoj.sprejmejo. Ponudbe pod dober zaslužek Ljubljaua, post« restante. Pekovski učenec se sprejme takoj pri Alg. Itiifkl v Hrastniku. 82 . ' ' i Učenec se sprejme pri g. Frani Pergler, kolarskemu mojstru Wagnermeisler) v Mariboru, Muhlgasse! 80 Hlapca k volmi oženjenega, išče .graščinsko oskrbnistvo v Sterntalu pri Ptnjn. VpraSa se Um. 61 Vnajem au P» kupiti želim prostor na primernem kraju za trgovino. Ponudb« blagovolijo se na upravništvo tega lista poslati. .73 Kovaški učenec 16 do 17 let star ki ima veselje do kovačije, se sprejme pri gosp. Fr. Werdenig v Sv. Vidu pri Ptuju. 89 Čevljarski učenec na 3 leta se takoj sprejme pri Štefanu Doberšek v Ko- ■litah. 98 Viničar w s o do 6 delavskimi močmi se sprejme. — VpraSa se t Maribora, Weinbaugasse 116* Poljedelska, zeliščna in cvetlična semen od EDMUND MAUTHNER-ja v Budimpešti prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga samo Adolf Sellinschegg" trgovina pri „zelenem vencu" nasproti gledajižču Vsakovrstna deteljna semena: Štajerska 31etna, lucernska 71etna, rudeče cvetoča Ustna, predenice prosta, Esparset, lOOletna hmeljska Sotska, Švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja. ■ ■ .', Krmilna pesna semen: , Mamuh dolga, rudeča velika (Riehen), ekerndorfska rumena i» rudeča velika podolgasta, ebernporfska rumena ogrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba za krmljenje, veliki koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupin za olje dobivati, graSčica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogrSčica, ženof in repna semena, sadna čebula (luk), malo in rudeča. Vrsta travnih semen: Travna maSnica za mokra in suha tla, Raygras, Honiggras, Kammgras, Knaulgras, Fioriengras, Goldhafer, Ripsengras, Wiesenschwingel, Wiesenfuchs, nizka trava, Thimoteusgras. IVaznanilo. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v spodnji Dravski ulici (Untere Draugasse) Štev. 6 poleg vdove Piricb trgovin« z žltjen in deželnimi produkti. Kupujem po najboljši ceni lepe jaboljke, orehe, krampu, rebulo, jajca, vse vrste fižola, oves, rž, pšenico, svinjske kože (kila p* 110 K), kravje, telečje, zajčje kože, lisice, dihurje, Sanice (Edel-und Steinmarder) nadalje staro bakro (Kupfer), kila po 1 do 1.60 K, mesing, svinjec, zin, vinski kamen. Nadalje prodajam v istem lokalu: zdravo suho koruzo ... od K - '„ male koruze . (anbau) čisto rž.....". '„ 6-20 . „ „ oves.....„4-80 „ . „ graSica 100 kil n 10--„ „ detelja ...... 60-— Prosim za obilno udeležbo! Oskar Moses trgovina z žitjem in deželnimi produkti. ■' ' Ptuj, U. Draugasse 6. e 6- do K 5-20, K 6-40, . 5 — ,12--,70— Jitialka: Hagoznica Z J. 87 Rudarji jamski in dnevni delavci nadalje mladeniči ces 14 let in ženske za nalaganje briketa se sprejmejo takoj. Stanovanja za oženjene in ledičns na razpolago. i SSaltalski rudnik == 91 D. pi. Lapp Velenje pri Celju. — 8 — 5000 goldinarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado Be dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Nl08 Balsama". Stari ia mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam, za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da pridno lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo ■ 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, == plešast ali z redkih las. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo. Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem z njim popolnoma zadovoljen Že po 8 dneh so se pojavili oCitno lasi; ako ravno so bili lasi »vitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj Šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg, Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem da|je časa na tem, da so mi izpadali lasi in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne >Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gde. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj >Mos gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0 Danemark. Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin._________ 569 NOVOSt! Odrašenim koristno, otrokom veselje! Brez stroškov! Brez rizike! Novost! Da bi povzdignila zmisel štedenja, upeljala je mestna hranilnica (šparkasa) v Ptuju. nove uredbo, ki se je v drugih krajih že obnesla in je jako premerna potrebi ljudstvo. To so t. zv. domače hranilne kaše. (Sparbuchsen.) Kdor hoče, dobi lepo izdelano blagajnico domu. To blagajnica ne stane ničesar: le kot varščine Bi zasiguri hranilnica prvih shranjenih 4 K. Ali kadar odstopiš od članstva, dobiš teh 4 K nazaj. To domaČo hranilno kašo dobiš tedaj čisto zastonj. Blagaj nični kljnček ostane t hranilnici; kadar imaš že neko svoto nabrano, prineseš blagajnico, katero se odpre pred tvojimi BČmi in se ti vpiše v hranilno knjižico dotično svoto. Tako nabiraš lahko najmanjše SVOte, krajcar za krajcarjom, — tako navadiš lahko svojo deco na štedenje in ji napraviš veliko veselje, — In vse brez da bi žrtvoval vinar! Prepričani smo, da bode vsakdo uvidil nujno potrebo teh domaČih kas! Torej pristopajte mnogoštevilno! 586 Mestna hranilnica ptujska. lUipošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. M ii»lra u kipi aajeeaaje I Glasom mojih poSiljavoih pogojev je ■a*ei«valec krei rizike, ker je laaeijava eovoiieaa, ali se vrne demur. Ovale ta šolarje že po K 4-80, 660, 6—, frSe, 7-Se, 8-60. 9-80, 11—. 12-60. — Keacertae flMta po K 14—, 17—, 20-60, 24-—. Orkester Male i »»eiim glasen po K 28—, 32—, 86-—, *V— — Sale eosle po K 50-—, 60—. 80-—, «■••-, 180-—. - Lok za gesli po K --80, 1-, *•#), 180, 2'—, 2-40, 280 in dalje. — Pikele is ■Walk«, lep« izdelane po K 1-—, 1-60, 2-—, 3—, *— ia dalje. — Klanaeti, jako fino izdelani po «-*—. H—, 12-—, 14— in dalje. P» pestnem pevietja ali ce se denar peftlje razpeiiilja Irzgekirgischfs MasikwareH-VwiMttau Hanns Konrad v Mosta (Brix> st 876 sa Česken. Hawtwaai ceaik z nad 3MU >lik«ni ae »a uktero it-Btalje vsaktnar erecplaeaa in taetmo preste. W7 Ponatis in ponaredba kaznivo. Edino prayi je Thierry-balsam edino z zeleno nunsko marko. Postavno varstvo. Staroznano izvrstno domačo zdravilo. Ceno: 12 malih ali 6 večjih steklenic ali J veliko posebno steklenico s patent-zamaškom K 5.— fianko. Proti vsaki Se tako stari rani, vnetju, poškodbi, Cena: a posodi K 3.60 franko; le po povzetju ali prej snem plačilu. Ip. A. Tteny y Pregradi pri Rogatcu- Slatini. tw a*Hkd-Sia«rbM liroSure s tisočimi zahvalnimi pismi zastonj m franko. ©©©©©©©©©© Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu ae lea hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. gg Mtdorna, solidne mošnje denarnice iz usnja (Lederaortemonnaies). Štev. 7333 Fina mošnja denarnica za dame ia otroke iz enega kosa rumenega gladkega usnja napravljena, lin niklasti okov, tri predalčki in predalček za listke. 7 cm dolga 41/, cm visoka K1 - Samo solidno blago, nepodlo2eno s papirjem 1 Porte-monnaie iz havana-rjavega, solidnega uonja, denarnica z niklaslim okovom, z niklasto zaklopnico, s 6 predalčki, 9 cm dolga, 6 cm široka K —-96. Dobra, ceaena denarnica u zespode ali dane. s tremi predalčki, vsak ima posebno zaklopnico, 9 z anker strojem zistem Hi K 10"— ista ura z dv«<. ikrivaloma K 18-60. Pri« llirna puneirana anker-ii Ifer-upa, dvojno pokrivat J srebrna pokrivala m «4na triletna pisna riUH'ija Noben rizikol Ura se lahko zamenja ali set 630 vrne. Razpošilja po pofltnem povzetju Uanno VnnroH c. kr. sodnljako lapriselcn cenilec. ndrins rvuiimu, Ptva tvrdka ur v &•»*• (Rrflx) «■«. mm| MoJa treovina je odlikovana a c. kr. orlom, s arebmimi in /late. nami na nwatavah in z nad 100.000 pri/.nalmmi dopisi a celega svat | novljeno I. 1837. Bogato ilustrirani cenik z nad 9000 ehkami ,ei vsakomur na zalitevanje brezplačno In poitnine pn»to. ■ „8t*i« petek, MU Naroc etro-( lato i četrt M f celo Amei za dr raoui rom nine. catii Meril Ured ■iMv Ptuja Hans Woii veletrgovina z mešanim blag Linha 1 predri£ jave. sledeči 671 vinom m žganjem v Poličanih "1 priporoča p. t. občinstvu svojo bogato i izbornpga špecerijskega blaga, kakor fine i moke, vinberle, cibebe, kave, ma9ti, jedilno petrolej itd. kakor tudi zalogo mauuiaiti blaga, Stofi, drnki, platno itd. 10 ali zaupa oahaji Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaj. dobra pristna natnrna vina en gros in ( pravo žganje en gros in en detail. aje birair. napac nim : gleda Red Star Line, Antwei godiv ■ o g'b | niku, vodst Prve vrste parobrodi. — Naravnost i j prekladanja v New-York in v Fila fljo. — Dobra hrana. — Izborna opi na ladji. — Nizke vozne ceno. sodn< Pojasnila daje jjjk?.r Red Star Line, 20, Wiedener GOrtel na D;se P'r ali "'ko" Franc Dolenc, konc. a