l osamezna štev. 60 vin. Poštnina - "OS* - pavšallrana. Štev, 57. V Ljnbipi, v sreda, sine 10. marca 1920. Leto XLY1IL • SLOVENEC« velja po polti as »»o strast Jugoslavijo ia v Ljubljani: n celo ista naprsj. K 100--" " " 55«— .. - 10"— pol lots četrt lota „ .. n ob msssc „ • < S* ta ossatstre ootooteo K H®1' as Sobotna izdala: ass Saaolo Isto.....K 30- »t inozemstvo.« . » ■ 25 __ orsdalitro Jo v Kopitarjevi iltol SUv. Rokopisi so ms vrsfisjo; asirankirsna pls»» tprejsmaje. Orsda. tolst Str. SO, onra. Str. 338. Političen list za slovenski narod. rgvviffi Insarati: ......v.fc Snostolpaa pstitvrsta mm itroks tn 3 mm »Uofea sli njs prostor« e ing. Rueha kakor tudi niti enega člana Gospodarske komisije in njenih cenilcev. Tako postopanje je v kričečem protislovju z najprimitivnejšimi načeli, po katerih ?re morajo vršiti v pravni državi preiskave, predno se izreče sodba, 2. Ako bi postopala enketna komisfraf korektno in zahtevala pri očitanih nečednostih od funkcionarjev Gospodarske kp-misije pojasnil, bi ne mogla priti do takih gorostasnih rezultatov, ki jemljejo njenemu poročilu vsako vero v objektivnost. 3. Posebno se še ugotavlja, da je sprejel bivši predsednik deželne vlade dr. Žeo-jav v enketno komisijo polkovnika Vasi da, o katerem mu je bilo dobro znano, kakšne utemeljene obtožbe je dvignila proti njo-mu Gospodarska komisija in da radi tega ne bo mogel soditi o poslovanju Gospodarske komisije objektivno. Bivši predsednik dr. Žerjav jc dal s tem polkovniku Vasiču priliko, da jc dobil vpogled v spise Gospodarske komisije sploh, posebno pa v tiste, ki ga (Vasica) osebno zadevajo. To je imelo za posledico nova vmešavanja vojaštva v poslovanje Gospodarske komisije. 4. Enketna komisija nazivlic svoje poročilo kot »z a č a s n o«, na drugi strani je pa vrnila Gospodarski komisiji že skoraj vse spise in knjige, kar znači, da ne namerava svoje revizije nadaljevati. 5. Enketna komisija je poživljala javno v časopisju, naj se ji prijavijo nerednosti pri Gospodarski komisiji; to je utegnilo vzbuditi v javnosti sum nepravilnega, če ne celo nepoštenega delovanja Gospodarske komisije. Iz poročila enketne komisije ni razvidno, da bi imel ta poziv kak uspeh. Ugotavlja se le, da ni enketna komisija storila ničesar, da bi čast funkcionarjev STE Spomini starega dekleta. Francoski Spisal Rene Bazin. Prevel F. P. Hrast, (Dalje.) SteLla sem na balkon. V celem kraju ni bile druge meje nego onele tam na pobočju, tisti mali zeleni trak, ki se je vil med žitom. AH je to mogoče! Sestanek! In ne prvi! Nisem oblekla obleke svete Katarine, ker sem se bala, da se prepričam o obnašanju gospodične Brigite. Šla sem dol, vzela v predsobi svoj solnčnik, odšla preko parka skozi mala vrata in bila sem na pobočju našega griča, v samoti med žitom, kjer ni bilo žive duše razun mene. Bilo je to sredi zadnjega poletja. Spominjam sc, da jc bilo silno vroče, da sem hodila hitro in da so se obračali moji pogledi vedno na tisto mejo. Ali naj jo nagovorim od spredaj ali naj pridem od zadaj? Sklenila sem, da pridem za njo in ko sem dospela do kraja, kjer je dolina najgloblja, sem krenila na desno po stezi, ki se ic vila okrog vaškega griča. Po polurni hoji sem sc ustavila. Grmovje je bilo od blizu kakor kupola nad klasjem in vse sc jc zdelo zapuščeno in prazno, po eni strani kakor po drugi. Toda misel, da je bilo to le na videz, da je bila Brigita tam gori, komaj petsto metrov v strani, da me je gotovo opazila. da se je morda norčevala iz mene, da nas je vse vodila za nos. da jo je treba pokarati pred pričo, ki sem jo imela v duhu pred očmi; toda napor in neprijetni položaj, v katerem sem bila, me je ogorčil. Ponavljala sem na tihem besede, ki sem jih zbrala gredoč, krute pa zaslužene besede, s katerimi sem jo hotela sprejeti. Steza je vodila do meje; krenila sem po njej. Toda komaj sem prestopila desetkrat, sem se zopet ustavila. Prihajala sta, oba, izza meje in stopala proti meni. Imela sem toliko časa, da sem si jih lahko ogledala. Hodila sta počasi in se držala na smeh, Ko sta prišla bližje, sem opazila, da je bila učiteljica čisto bleda in da jo je moral njen Ijubček, mlad, silno velik, močan mož. oblečen po meščansko, širokega obraza, podaljšanega s špičasto brado, vprašati čisto tiho: »Ali naj ostanem, da Vas pomagam braniti?« Odgovorila jc čisto na glas: »Pojdite, dragi moj Filip; z Bogom! Gospodična me nc bo izdala!« ■Kakčpa!« sem viknila, »moja dolžnost je ...« "Da ne poveste ničesar«., me jc prekinila gospodična Brigita. >Takoj Vam dokažem.« Mož se je odkril, se priklonil in nafti pustil sami. »Nikogar nimam, ki bi sc briga! zame, razun njega,« jc povzelo dekle. Spoznala sem se z njim to zimo, v Orleansu, Sakras, ko smo bili tam. V kratkem poslane sam svoj. Nastavljen je « neki trgovini. In zaro- čena sva že. Štirikrat sem govorila z | njim...« »Res, čestitam Vam, to je lepo!« »Oh,« je dejala, »uboga dekleta kakor jaz ne morejo razpolagati s svojim časom. Vam je lahko govoriti! Toda jaz! Ali sem mogla govoriti drugače? Če bi bila prosila, da smem sprejeti Filipa na gradu in se iz-prehajati z njim po parku, ali bi se zdelo to gospč spodobno? In ciroci! In morda kak obisk! In družinče! Ni li res tako?« »Že mogoče.« »Torej ne izdajte me, gospodična. Pomagajte mi! Tri mesece moram še služiti, da si zaslužim za balo. In Vi morate razumeti, da, če se dva ljubita, se morata videti... Ta trnjeva meja ni last nikogar, zato je najina.« Gospodična Brigita sc jc izražala predrzno, z nekim navdušenjem, ki je izpre-menilo njen obraz, z nekim naglasom ljudske surovosti, ki ga jc bil njen duh pri učenju in pri stiku s svetom izgubil, ki ga jc pa njeno srce, navadno molčeče, ohranilo, V tem trenutku je govorilo njeno srce. Zdelo se mi je, da imam pred seboj eno izmed velikih iz zavetišča, v katerem delam. Bližali sva se gradu, Brigita jc čutila potrebo, da jc nadaljevala svoj zagovor, kajti jaz sem molčala, in mi odkrivala svojo dušo polno skrivnosti, Pripovedovala mi jc „ o. ^:: ....-.4,-r>r]V.:ni [i J> , L 1 u,. | k . cvsu l i V- t (,. . • W ' ' — , otroških letih, svojih naporih, da se je česa naučila, o svojih prevarah o svojih načr- tih za bodočnost, Pomalo se je pomirila. Postala je zopet zaupljiva in zaipazila sem zopet fineso govora, pravilnost tona, presenetljivo dobro naučeno pravilnost, radi katere je bila gospodična Brigita tako na glasu. Kmalu sem pobesila solnčnik na njeno stran. Solnce je žgalo sitrašno in Brigita se je pritisnila k meni. Ko sva prišli do vrat pri parku, sem se obrnila in medtem ko je trepetalo grmovje v daljavi v razgretem zraku in plesalo kot sito, sem ji rekla: •»Pošteno dekle ste in verjamem Vam. Moja sestra bi bila brez dvoma strožja* zato ne bom povedala ničesar.« Zahvalila se mi je s solzami veselja * očeh in odšla k svojim gojencem. — Ko sem se pozno zvečer izprehajala ob luninem svitu po parku, sem opazila gospodično Brigito, ki ie prihajala k meni. Iskala me je, da mi vošči lahko noč. Vprašanje, ki sem si ga zastavila v duhu že tolikokrat, se je v tem hipu zopet pojavilo: Kako se je mlado, tako oglajeno dekle moglo zaljubiti v človeka, ki ni imel nc njenega znanja, ne njene vzgoje, nc njenega okusa? Ni mi bilo težko pripraviti io do tega, da mi prizna, *Oh,« je rekla, *če bi vedeli, kako je dober! Nc bo trpel, da bi delala sama vsa dela v hiši! Vzela bova kako žensko za r>o-dnevi ali celo služkinjo, če bo treba. On noče. da bi trpela!« fDalje.l Gospodarske komisije pred javnostjo rehabilitirala. Z ozirom na te ugotovitve jo sklenila Gospodarska komisija v svoji seji dne 5. marca 1920 soglasno več resolucij, v katerih protestira najodločnejše proti nepravilnemu in skrajno neresničnemu poročanju revizijske komisije in zahteva, da se revizija njenega poslovanja nadaljuje, a pravično, nepristransko, strokovno in temeljito. Posebno zahteva Gospodarska komisija, da se nadomesti polkovnik Vasic s popolnoma nepristransko osebo in da revizijska komisija, predno poda svoje končno revizijsko poročilo, prizadete funkcionarje Gospodarske komisije tudi zasliši. Tako morejo govoriti samo ljudje, ki imajo čisto vest! In Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo pod načelniš-tvom inž. Remca in vodstvom inž. Rueha stoji vzvišena nad p°dlim obrekovanjem dr. Žerjava in njegove pristranske komisije! Lulisus. V zgradbi našega gospodarstva zevajo Uroke razpoke. Silni tresljaji vojne so razmajali naše že itak uborno gospodarstvo in vsi stojimo pred naporno, a neobhodno potrebno nalogo: Dvigniti moramo produkcijo poljedelstva in industrije, napeti svoje duševne in telesne sile in z zgoščenim produktivnim delom ustvarjajmo nove gospodarske vrednote. To je zadnji in temeljni odgovor na vprašanje, kje je izhod iz zagate, v katero je prišlo naše gospodarstvo. A to težko vprašanje ima še drugo plat, ki so jo do danes premalo poudarjali. Ne gre samo zato, da proizvajamo nove gospodarske vrednote, istotako važno je, da pametno razpolagamo s tem, kar imamo. Organizirati zvišano produkcijo je prva. urediti konsuru je druga naloga sodobnega gospodarstva. Kaj nam pomaga, če zvišamo z resnobnim in napornim delom produkcijo, ako istočasno razsipljemo in tratimo že obstoječe ali pridobljene gospodarske sile? Učinek bo isti kot prej, Če morda ne še slabši. Pri nas se je ravno po polomu začela velika razrvanost v gospodarstvu. Naraščajoče »potrebe« kulturnih ljudi letno uničijo milijone bogastva, ki ga je rodilo produktivno delo ljudskih množic. Toda vse to le malo oškoduje naše narodno gospodarstvo v primeri s sistematičnim in premišljenim uničevanjem in razsipanjem našega lesnega bogastva, ki je najbolj dragocen izvozni predmet naših dežel. Saj pokrivajo gozdovi v Jugoslaviji 7,275.000 ha vsega ozemlja, torej več kot 32% Jugoslavije. Letni prirastek znaša najmanj 18,900.000 m", ki predstavljajo vrednost okrog 225,000.000 kron po predvojnih cenah. S tem našim bogastvom se razsipa, ko izvažajo razne lesne družbe tedensko cele vlake lesa v Italijo in dobivajo zanje lire, nekaj slabe manufakture in ogromne množine južnega sadja. Za oranže, fige in rožiče se trati naš dragoceni les. Dvojno Škodo povzroča to našemu gospodarstvu: Zapravljamo svojo belo zlato in pritiskamo našo valuto navzdol. Nujno je potrebno, da se prepove uva» Žati to blago, ki je za nas v sedanjih razmerah luksus. Široke plasti ljudstva s tem ne bodo prizadete, saj si le imovitejši sloji morejo privoščiti takih slaščic. Kruha ni mnogo; a kruha južno sadje ne more nadomestiti. In naravnost ogromne vsote, ki jih vrže naše gospodarstvo v vodo s teiu luksusom, bi mogle, predočiti, kako uničuje ta način trgovine nas same. Upali srno, da bo ravno bogastvo naše zemlje pripomoglo, da saniramo našo valuto. Praksa, ki sc je uvedla v naši izvozni politiki, nam kaže, da temu ni tako. Ko kupujemo, mi tuje blago, ga kupujemo s tujim denarjem. Čc hočoš kupiti tržaško blago, ga plačaš z lirami; povpraševanje naraste, lira poskoči in — mi tožimo, da naša valuta pada. Čc tujec kupi naše blago, nam da zanj lire. Povpraševanja po našem denarju ni od strani tujcev nikakega, — tudi zato krona pada. Tako z lastnim blagom tlačimo lastno valuto. Lesna trgovina proti kompenzaciji z Južnim sadjem je luksus. Razbrzdano iz-koriščevanje gozdov in negospodarska trgovina z izvozom lesa v inozemstvo je trojen luksus, ki se utegne še krvavo maščevati na našem narodnem gospodarstvu. Temu luksusu in razsipanju je treba napraviti konec. To je praktično delo za organizacijo konsuma in produkcije, — za organizacijo novega, zdravega gospodarstva. Trli«? Protlče«! ajouur?,, (Konec.) Dve polovici vsakega programa. — Važnost osebnosti v politiki. (Iz istega govora v Sarajevu, stran 46.) »Vsak program ima dve polovici: v eno polovico, ki ve piše. in drugo, ki s« no piše. To, kar se piše, je na zunaj dostikrat prav lepo in primerno, da se bere ali poje; pa se prične izvajati, tedaj pa nastane potreba, da se vprašamo: ali jc to prav isto, kar so napisali, ali pa jc to, kar sc sedaj deda, nekaj čisto drugega od onega, kar so nam pisali in včasih peli? Vsak program je treba oživiti (oživo-tvoriti), oživijo ga pa tisti, ki ga izvajajo. To je druga polovica, ki je dostikrat mnogo važnejša od prve. Tista oseba, ki program izvaja, ki programu vdihne življenje, je dostikrat važnejše, nego to, kar so Vam brali ali kar so Vam pisali. Ta razlika je silno važna in treba je, da narod na to razliko gleda in pazi. Mlade stranke, mladi ljudje Vam često pravijo, da nočejo iti za osebami, ampak za programi, in kako je treba predvsem gledati na program. Toda kadar gredo ti mladi gospodje s takimi lepimi, novimi in dostikrat dolgoveznimi programi na delo, pokažejo, da temu delu niso kos.« — Te besede so za razmere pri Srbijancih zelo značilne. Kažejo nam. da tam med posameznimi strankami ni načelnih razlik glede verskega in socialnega vprašanja, ampak da vtisnejo vsaki stranki pečat vodilne osebnosti. Zato imamo Rtbarčevo, Veljkovičevo skupino itd.; tudi Jugoslovanskemu klubu so napisali na vrata klu-bove sobe: »Jugoslovanski klub (dr. Korošec).« Pogreba samouprave radi politične šole za ljudstvo. (Iz istega govora, stran 48 in 49.1 »Dalje želimo (radikalci), da ima naš narod politično šolo, ki je Vi dosedaj niste imeli, ki smo jo pa imeli v Srbiji in jo šc imamo, čc se nam tudi še ni posrečilo, da bi jo zadostno razvili. Želimo, da imate politično šolo, ki se imenuje samouprava v občini, v okraju, v okrožju in, če bo treba, tudi v kaki večji upravni enoti. V tej politični šoli sc ima narod naučiti, kako bo sam upravljal svoje stvari, najprej občinske in vaške, potem pa okrajne in okrožne, da se tu nauči orne politične odgovornosti in onih težkoč. ki so združene z vsakim praktičnim delom. Če se on temu priuči, tedaj bo takrat, ko pride v narodno skupščino, da dela zakone za celo državo in da vodi državno politiko, poln izkušnje za te težke in velike reči. Čc pa te politične šole nima, kakor je žalibog Vi niste imeli, tedaj pa bodo prihajali njegovi zastopniki v narodno skupščino, delali postave ter vodili državno politiko brez zadostne izkušnje; v tem slučaju bo mogoče, da se često varajo, in politični špekulanti jih bodo dostikrat lahko presleparili in zvo-dili na stranpota.« — Protič je tu povedal resnico, ki se sicer razume sama po sebi: za politiko se mora ljudstvo vzgojiti. S tem, da dela kdo kot odbornik pri občinski samoupravi in pri drugih javnopravnih zastopih, je dobil malo vpogleda v način in metodo javnega delovanja sploh. Mi bi temu dodali šc nekaj. Politično šolo smo imeli Slovenci brezdvomno še boljšo nego Srbi. Za javno delovanje se namreč usposobi človek prav tako tudi po delovanju v društvu. Vsako društvo je tudi nekaka avtonomna oblast, če tudi omejena samo na člane, ki se ji prostovoljno pokore; ljudje se navadijo delati v zvezi z drugimi za skupne interese. Pri nas lahko opazujemo, da je tudi politična zavednost tam najmanjša, kjer nimajo n. pr. izobraževalnih društev, in da je tam najtežje dobiti kako osebo, ki bi bila porabna za politično delovanje. Tista stranka bo imela najbolj izšolane politike, ki bo imela doma naj-izobraževalnega značaja, seveda društev, ki bodo delala. Potreba tesnega stika med inteligenco in narodom. > V svojem govom na shoda belgraj-skih radikalcev je naglašal Protič, da se je srbski vojak — kmet mogel v tej vojski primerjati s kmeti vseh balkanskih držav. »Povsod, kamor je prišel naš vojak-kmet, se nam je zasvetil obraz. Povsod smo lahko napravili očlvidno primero, ki je vedno izpadla v korist našega vojaka-kraeta. Žal mi je, da ne morem istega reči tudi o nas v suknji in mondiri (častniškem plašču).« (Stran 12.) Zato smatra, da mora mlajše na nekaj prijateljsko opozoriti. Starejši radikalci so vedno imeli prepričanje, da je treba vedno biti v bližini glavnega dela mase naroda, da morajo ta odnos čuvati, prisluškovati utripom narodovega srca, njegovim težnjam in željam. Če tega stika ni, ne more pif* našati ne zunanja in ne notranja politika onih sadov, ki jih je želeti. O obliki naše države. Tu se Protič jasno izraža samo glede vladavine. Naša država naj bo »ustavna monarhija z dinastijo, ki je tudi svojo eksistenco postavila na kocko in jo združila z usodo dežele in naroda.« Mi smo obdani od vseh strani od sosedov, ki preže na naš pogin Zato rabimo tako obliko, ki nas bo bolj zbližala, ki bo posamezne dele države tesneje spajala. Vzor državna oblike je protiču Anglija, katero lahko tudi mnoge republike zavidajo za njene državljanske in osebne svoboščine.« Pravtako stoji tudi glede državne uprave na stališču angleškega sistema; enotno zakonodajstvo za vse stroke državne uprave, a istočasno samoupravo v vseh delih državnega življenja. Podrobneje se Protič o tem vprašanju ni izrazil. PaČ pa se jc izrekel odločno proti prevelikemu centralizmu. Polemizira proti Pri-bičeviču, ki je rekel v Zagrebu, da ima vsaka avtonomija to tendenco, da se razvija, da gre dalje in spravi enkrat v nevarnost celoto. Toda prav tako, odgovarja. Protič, ima tudi vsak centralizem ▼ sebi to tendenco, da se razvija, da pograbi vse v svoje roke in uniči vso samoupravo, vsako individualnost in vsako državljansko svobodo. »Gospodje, vsa politična filozofija obstoji v tem, da se najde harmonija med neoviranim in pravilnim razvojem individualnosti in neoviranim in pravilnim razvojem državne celote. Če uničujete individualnosti, boste dobili na ta način čredo ovac, ki jo bo lahko vsak avanturist (pustolovec) zapeljal, kamor bo hotel.« (Stran 32.) Glede agrarne reforme se je izrazil v Sarajevu (v Bosni tvorijo del radikalne stranke tudi mohamedanci) za načelo, da se vsakemu brez izjeme, ki je imel zemljo do sedaj, zemlja tudi plača. Tu je zabeležil zapisnikar medklic, ki morebiti ni bil neupravičen: »To je že plačano ne enkrat, ampak desetkrat.« (Stran 53.) Na vsak način ne bo mogoče dajati odškodnine dosedanjim posestnikom po enem kopitu, ampak se bo treba ozirati na način, kako je prišel sedanji posestnik, oziroma njegovi predniki, v posest dotične zemlje. Žlahta. Poglavje o žlahti se nadaljuje. V razpravo jc posegla celo uradna oseba. Dr. Mara, poverjenik za obrt in trgovino se je čutil dolžnega, da zastavi sulico za bivšega predsednika deželne vlade. Novega ni povedal. Dr. Žerjav je bil predsednik deželne vlade, kot tak brez dvoma zelo vplivna osebnost. Tega dejstva ne more ovreči. Priznati mora, da sta imela Alojzij Lavrenčič in dr. Josip Lavrenčič skupno sedem sekvestrov v svoji roki Znano je tudi, da sta imenovana gospoda v tesnih rodbinskih zvezah z bivšim predsednikom deželne vlade. Za javnost ta dejstva zadostujejo. Zanimiv je pa dr. Marnov dopis, ker deloma osvetljuje, kako so se oddajali sekvestri, deloma pa tudi dokazuje, kako lahko je napravljati za liste uradne po- Sravke, ki jih listi morajo priobčiti. Dr. larn zameta misel, češ »da 6e sekvestri niso presojali po sposobnostih in sličnih kvalitetah, res pa je, da so bile v prvi vrsti merodajne strokovne zmožnosti in izkustva.« Lepo načelo, da bi se bilo le res tudi izvajalo. Dr. Marnov tovariš v pover-jeništvu za agrarno reformo je pa v tem pogledu drugega mnenja. V svojem dopisu na »Domoljub« javno zatrjuje, da so razni sekvestri s sekvestriranimi veleposestvi tako vzorno gospodarili, da je moral reklamirati sekvester oziroma sonadzorstvo nad več takimi veleposestvi za svoj resort. Prepričan je bil, da bo mogel le na ta način preprečiti najhujše izrastke in zlorabe. Tudi nam ne gre v glavo, da bi imel prav posebne »strokovne zmožnosti in izkustva« mlad odvetniški koncipijent za upravo ve-leposestva ali dacar, ki je dober strankar, za nadzorstvo nad velikimi množinami lesa. Mi smo povdarjali, da je begunstvo, če je združeno z drugimi kvalitetami, v resnici neke vrste pravni naslov za posest se-kvestra, nikakor pa ni begunstvo samo na sebi pravni razlog, da združuje ena oseba v svoji roki kopico sekvestrov. Vsak be-unec je pomilovanja vreden, ni pa potre-en vsak begunec podpore ali posebne protekcije. Če dr. Marn v omenjenem primeru begunstvo šc tako podčrtava, prepričal ne bo s tem razlogom v tem primeru nikogar. Zanimivo je tudi priznanje dr. Marno-vo, na kak način je dobil odvetnik dr. Josip Lavrenčič sekvester nad tvrdko Zanki Sohne. Tukaj jc bila pa kar naenkrat »me-rodajna želja in prošnja oseb, ki so to firmo nacionalizirale«. Nacionalizacija je pa zopet posebno poglavje, b kateremu se moramo v kratkem povrniti. Zelo zanimivo poglavje je to. Pri tvrdki Zanki Sohne so volUi oni, ki so hoteli dobiti to podjetje v roke, sami sekvestra nad tvrdko, kamor so hoteli naložiti svoj kapital. Želja kapitalistov jc bila za poverjeništvo za obrt in trgovino merodajna: »merodajna jc bila želja in prošnja oseb, ki so to firmo nacionalizirale.« Citat smo dobesedno ponovili, da ne bi imel dr, Marn morda zopet izkuš-njave, da nam pošlje popravek. Čedne razmere so to. To sc bere in sliši približno tako, kakor ona znann povest o ovci in volku. Ali jc čudno, čc človeka prsti srbijo, da bi napisal satiro! Nam navadnim Zemljanom se zdi mesečni zaslužek 2500 K od enega sekvestra velik zaslužek. Za lak zaslužek jc> Irrha dovolj truda in dela. Dr. Marn jc pa oči-vidno drugega mnenj«. Z vso resnostjo trdi, da »ni res, da nosijo sekvestri lepe novce brez posebnega truda in dela.« Lne-mu izmed imenovanih srečnih sekvestrov so priznali mesečno 2500 K zaslužka. Po-vdarjamo, da nadzorstvo nad tem sekve-strom ni bilo njegovo edino opravilo. Poleg tega je upravljal še par sekvestrov. Se-kvestrovanje pa ni izključni življenski poklic tega gospoda. Prepričani smo, da izvršuje v človeški družbi brez dvoma še kak drug častivreden poklic. Po našem mnenja sekvestri nikakor niso povsem nedolžne »hrari brez cvenka. Nerazumljivo bi nam sicer bilo, kako bi porabljali gospodje svoj »zlati« čas za stvari, ki v trgovskem oziru niso plodonosne. In vendar se celo taki gospodje zanimajo za te nedolžne sekvestre. Ko smo prebirali dopis g. dr. Mirna, smo se spomnili besed iz Don Kihota: Sari-cho Panza, da riechst etwas starker als sonst. Češka. Masaryk regenta Aleksandra. LDU Praga, 9. marca. (ČTU.) Poslanik Ivan Hribar je v nedeljo izročil predsedniku Masaryku lastnoročno pismo s čestitkami regenta prestolonaslednika Aleksandra. Pri zopetnem sprejemu poslanikov je izroči! poslanik Clerk predsedniku čestitke lorda Curzona. Predsednik Masaryk je odgovoril na lastnoročno pismo regenta prestolonaslednika Aleksandra z nastopnim lastnoročnim pismom: »Hradčany, 8. marca 1920. Vaše kraljevo Visočanstvo gospod regent! Prisrčno se zahvaljujem za ljubeznive izjave Vašega priznanja in prijateljstva. Odlikovali ste me z Vašim najvišjim redom in me počastili z lastnoročnim pismom. Vaše priznanje me napolnjuje z odkritosrčnim veseljem. Odpor proti bivši Avstro-Ogrski in njeni politiki je naše narode združil k obrambi in meni je dodelila sreča, da sem mogel pobližje spoznati Vaš narod in ga vzljubiti. Spominjam se z veseljem, da sem sc v Londonu mogel sporazumeti z Vami in vašimi državniki. V moji zunanji delavnosti nisem nikdar pozabil na jugoslovenski narod, ker bo Vaša svoboda in moč tudi nas jačila. Ostanimo ectkii! Žalim Vašemu narodu, Njegovemu Veličanstvu, kraljevemu očetu, in Vam najboljše uspehe! — T. Masaryk.« Rusija. LDU WashinQton, 9. marca. (DunKU - Brezžično.) »Chicago Daily News« objavlja poročilo posebnega poročevalca iz Moskve, da so poluradno po Poljski objavljeni mirovni pogoji, ki obsegajo tudi meje iz leta 1772, povzročili pri vsem ruskem prebivalstvu brez razlike največjo nejevoljo. To bo brez dvoma dovedlo do nove vojne. Maksim Gorkij, vodja duševnih delavcev, se je izjavil napram poročevalcu, da bo Rusija poslala še enkrat Poljski bratsko svarilo. LDU Moskva, dne 9. marca. (DunKU -Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje stvari čičerin jo brezžično prosil angleško, ameriško, francosko, italijansko in japonsko vlado, naj bi vplivale pri poljski vladi na to, da bi ustavila vojaške napade na sovjetsko Rusijo. Ruska in ukrajinska sovjetska republika, ki hočeta obe živeti s Poljsko v miru, se nahajata v novem položaju in morata naznaniti zavezniškim vladam, da z ozirom na predstoječe vojaške operacije ne morejo vzdrževati gospodarskih zvez z zavezniki, t. j. zvez, o katerih sc pogajata ali katere nameravata skleniti. Rusija in Ukrajina pa sta šo vedno pripravljeni pričeti takojšnja mirovna pogajanja s Poljsko. Sibirija v rokah boljševikov. LDU Berlin, 9, marca, (Dun. KU) »Deutsche Allgemeine Ztg.« javlja iz Kodanja: »Eztrabladet« poroča iz Helsingforsa, da so boljševiki zasedli Irkutsk, Potemtakem imajo vso Sibirijo v rokah. Nemški socialisti uhajajo v Rusijo. LDU Beligrad, 8. marca. »Epoha« poroča iz Varšave, da se opaža prehod nemških socialistov preko poljske fronte v Rusijo. Obstoje dokazi, da se v Moskvi nahaja nemška misija, katere vojno-tehnični oddelek sestavljajo štabni in višji častniki Politične novice. + Sramujejo se. »Slov. Narod« jc včeraj priobčil članek, v katerem pred-baciva dr. Korošcu dvojno igro radi valute in pravi: »Ali ni hinavščina, predrzna hinavščina, ker dr. Korošec je vedel, da bo v kratkem razkrinkan. Dr. Korošec je bil sicer v Susteršičevi šoli, vendar niti od njega se ne spominjamo, da bi slovenski narod tako hinavsko vodil za nos. Učenec jc prekosil svojega mojstra! Radovedni smo, ali bo »Slovenec« branil in kako bo branil to Koroščevo dvoličnost.« Mi moramo uljudno naznaniti »Slov. Narodu«, d,3 T.Slovpnpc" ne bo branil tega, česar ni. Glede valute »ploda velike ideie JDS« kot ie pred tedni rapisal *Slov. Narod« igrajo ravno demokratje sramotno igro. Zakaj ne gredo v parlament reševat valuto? Doma sede za pefijo b se ogorču'e-jo nad valutno rešitvijo, ki je njihovo lastno dete. — »Slov. Narod« se danes oči-vidno sramuje svojega včerajšnjega pam-fleta na dr. Korošca in je med dnevne vesti vrinil sledečo notico; »Pri včerajšnjem članku »Pakt dr. Korošca za radikalci zaradi valute je pomotoma izostala šifra. Kakor je sicer tudi razvidno iz izvajanj, članek ni pisan v uredništvu.« — Naj bo »Slov Narodu« ta pot Kanoso lahka! Saj ni bila prva. + Novi vladni komisar v Maribora. Dosedanji komisar mesta Maribor znani demokrat dr. Vilko Pfeiffer je še pod vlado dr. Žerjava dobil dopust. Mož s svojim strankarsko-bankirskim delovanjem v Mariboru gotovo ni utrdil jugoslovanske misli med prebivalstvom. Za demokrate pa je bilo dovolj, da je njihov strankar in da se razume nekaj na banke. Mariborsko prebivalstvo g. dr Pfeifferja prav gotovo ne bo pogrešalo. Ko je nastopil vlado dr. Brejc, je imenoval za vladnega komisarja znanega mariborskega odvetnika dr, Le-skovarja. Upamo, da se mu posreči očistiti Avgijev hlev, ki ga je zapustil prejšnji komisar. + Shod demokratov v Maribora, ki se je vrSil v nedeljo je bil neizmerno dolgočasen, kakor poročajo iz Maribora. Prvi je govoril znani profesor Voglar, ki jo to pot ni polomil, ker ie pravočasno končal. Prvi govor je imel dr. Kramar, ki je dolgočasil poslušalce celo uro o ujedinie-nju, prevratu in jugo-slovanstvu. Njegov govor pa je bil sicer dostojen in ne žaljiv, HujSi je bil dr. Žerjav, ki je napadal ljubljanskega škofa. Dr. Žerjav je vkljub vsem polomijam svoje stranke še vedno optimist. Dejal je namreč: »Čimbolj bomo demokrati v opoziciji, tem močnejša stanka bomt.« Hud pristaš stranke dr. Žerjava, ki je stal v bližini poročevalca, pa ie pri teh besedah vzdihnil: »Če bomo v opoziciji morali čakati, da se utrdi moč naše JDS., bodo klerikalci večno vladali « Nato je govoril še neki Srb. Ta mož med mariborskimi demokrati pa ni imel sre«:e. Vsi napori rediteljev so bili zaman, posiu-&»lci so zapuščali dvorano, predno so končali govorniki. Niti Kramer, ne Žerjav in ne brate Srbin niso mog'i ogreti gledalcev toliko, da bi bili ploskali, ali vsaj kimali govornikom. Večina demokratskih »poslušalcev« je dremala med govori. Ljudje so zapustili razočarani dvorano + G. dr. Pestotnik nam je poslal sledeče pojasnilo, katero radevolie priobčimo! »Moj brat vobče ni bil v Ljubljani za časa mojega predsedovanja pri gospodarski komisiji za stvarno demobilizaci;o in torej vodja demobilizacijskega saperske- Ža skladišča ni mogel priti v položaj t.&-raniti vstopa predsednikovemu bratu v to skladišče. Ugotavljam, da nikdo od mojih sorodnikov ni nikdar niti prosil niti dobil kako demobilizacijsko blago. -j- Občinske volitve na Hrvatskem. Vse hrvatske stranke se živahno pripravljajo na volilni boj, ki je pred durmi. V nekaterih občinah so se volitve že vršile, v drugih bodo prihodnje tedne. Pred seboj Imamo volilni izid iz Našle, ki je precej značilen za hrvatske politične razmere. Občina ima čez 1000 volilcev in je volila 24 odbornikov. Volilno listo sta postavili dve stranki: komunisti in pučka stranka. Komunisti so razvili silen teror, zato so meSčanski elementi izostali od volitev in v mestu samem so komunisti dobili vse mandate; v okolici nobenega. Rezultat je sledeč: Komunisti 8, pučka stranka 7, Srbi 4, Slovaki 1, Nemci 2. Do ožjih volitev je prišlo med dvema komunistoma in dvema kandidatoma pučke stranke; izgleda, da bodeta zadnja dva zmagala. Ker bodo vstopili v pučki klub tudi en Slovak in dva Nemca, bo štel pučki klub 12 zastopnikov in bo imel občino v rokah. Ne Narodni klub in ne demokrati niso mogli sestaviti kandidatne liste. Dnev? t novice. _ UmetniSki koncert v Kranja. Izreden umetniški užitek bo nudil kranjskemu občinstvu koncert, ki ga priredi v nedeljo, dne 21. t, m. v sokolski dvorani v Kranju naJodličnejSi slovenski koncertni pianist g. Anton Trost z Dunaja s svojo soprogo gospo Clairo Fiedler - Trost. Iz prijaznosti sodeluje čitalniški pevski zbor. Zanimanje za ta koncert bo gotovo zelo živahno, ker je g. Trost kranjski publiki še dobro v spominu izza prejšnjih koncertov; to pot pa bomo imeli priliko spoznati tudi njegovo soprogo, ki mu je v umetnosti vredna družica. — Natančnejši podatki bodo razvidni iz posebnih lepakov. Vsa kranjska društva so naprofiena, na se blagovolijo ozirati na to resno umetniško prireditev. (k) — Nemške laži. V plebiscitnem ozemlju se agitira proti uaši državi s trditvijo, da se eno-, dve- in desetkronski bankovci ne bodo zamenjavali v našo valuto in da bodo torej ob vso vrednost. Kakor poroča tukaiSni* dcleCaciia ministrstva, financ za Slovenijo in Istro, je ta vest popolnoma neosnovana; resnica je le, da jc zamenjava teh bankovcev nameravana za poznejši čas. — Čatež ob Savi. Dne 28. febr. ob pol 6. uri zjutraj je bil votikalni potresni sunek z močnim zemeljskim bobnenjem, ki je mnogo iz spanja prebudil. — Dne 8. t m. ob 11. dop. je na solncu toplomer kazal 50° Cel. — Semič. Požari so v Semiču zadnji čas na dnevnem redu. Povzroča jih neki posebne vrste železniški stroj, ki je postal 2e strah vseh bližnjih sosedov proge. Dne 6. marca je v Kotu zgorelo deset poslopij, pred tednom eno, več že zapaljenih so komaj rešili. Škoda samo na vinu in žganju znaša do 50.000 K. Naj vso škodo uprava čimprej povrne. Ali ni že skrajen čas, da železniška uprava dotični pomanjkljivi stroj vzame iz prometa? Nevolja med ljudstvom je velika. — Poštne vesti. Ravnateljstvo pošte in brzojava za Slovenijo oglaša: Z dnem 16. marca 1920 se uvede pri kr. poštnemu uradu Guštanj dostavljanje poštnih pošilja-tev po selskem pismonošu v sledeče vasi: I. okraj: Javornik, Tolsti vrh (zahodni del), Šelenberg; II. okraj: Tolsti vrh (vzhodni del), Dobrije, Selovec. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto. — Z dnem 16, marca 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Dravograd zopet dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pi&monoši v sledeče vasi: I. okraj: Vič, Ra-benstein, Gorica, Sv. Lovrenc, Stari grad, II. okraj: Ojstrica, Sv. Duh, Velko, Kozji vrh, Morenhof, Sv. Boštjan. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto. — Svčt za kmetijski pouk se je osnoval v ministrstvu za poljedelstvo. — i milijone kron za izboljšanje vinogradov je dovolilo belgrajsko kmetijsko ministrstvo. — »Sramota, mesto da greste molit, pa na svet« večer take reči uganjate!« za-kliče ogorčen sodnik nad Antonom Čud-nom iz Lokovce. Tone je na sveti večer napadel »punce«, Filipičevo so fantje vrgli na tla; Ivani Jarčevi je pa Tone Čuden strgal celo šal. Čuden zatrjuje: »Nisem bil.« — Ivana Jarčeva: »Kaj, še dvakrat si me becnil, veš!« Čuden je tudi udaril Miho Gregorina po čelu. Obsojen je hil v 14-dnevni zapor. — Ubogi vdovi s petimi nsprcrln-blje-nimi otroci so nadalje darovali' g. Rudolf Kokolj, Ljubljana, 30 K. —- Gospa Fr. dr. Regljeva v Kranju, dar njenih otrok, 10 K. — G Belar, Ponikva ob juž. žel., 10 K. — Neimenovan 10 K. — Neimenovan 20 K. — Neimenovan 3 K. — Neimenovan 50 K. — G. Fr. Cvek, 40 K. — Neimenovan 20 K. — Gospa Alojzija Tratnik, hotelirka, Ljubljana, nabrala od svojih gostov 272 K. Bog plačaj stotero. — Prosimo usmiljena srca še nadalinih darov, katere sprejema upravništvo »Slovenca«. Llublianske novice. lj Cerkven koncert v stolnici danes, v sredo, 10. t. m. zvečer ob pol 8. uri ima namen podati poslušalcem take skladbe, ki jih sicer nikjer nc morejo slišati. To so v prvi vrsti daljše orgeljske skladbe: Rheinbergerjev koncert za orkester (godala, 2 trobenti, 2 rogova in pavke) v treh delih; prvi, težki, resnobni del (grave); drugi lahni, mirni del (an-dante); tretji gibčni, hitri del (con moto), dalje Godejeva predigra v a-molu in B o s s i j e v »Božič« (Noel). Res, da se po naših cerkvah veliko orglja, toda daljših enotnih skladb skoro nikdar ni prilike slišati, kaj šele z orkestrom. Prav tako zaenkrat še ni mogoče izvajati maše v staroslovenskem cerkvenem jeziku pri slovesni službi božji; zato se bo dr. K i-movčeva staroslovenska maša pela pri koncertu, dasi sama zase ni koncertna, ampak liturgična skladba. Edino Premrlovi mogočni »Sv. Trije Kralji«, P. H. Sattnerjeva mila »Božična« in preprosta Kimovčeva cerkvena molitev »Zdrava o nebes Kraljica« so se tu in tam že kdaj mogle čuti s kora ali se še bodo, pa tudi izmed teh se Premrlove, dasi ni težka, ne bo upal vsak zbor lotiti. Velika dela, kakor je briljantni Rheinbergerjev koncert, pa tudi v največjih mestih, kjer imajo po koncertnih dvoranah sijajne orgije na razpolago, nc pridejo tako pogosto na vrsto. Pri koncertu bodo sodelovali: kapel-nik dr. Jos. Č e r i n , ki bo vodil orgeljski koncert z orkestrom, dr. Fr. Kimovec, ki bo vodil zborske skladbe in St. Premrl , ki bo igral na orgije. O r k e s t o r je sestavljen iz civilnih in vojaških godbenikov, stolni zbor jc pomnožen z nekaterimi drugimi pevci, ki bodo iz prijaznosti sodelovali. Vstopnice se dobivajo čez dan v Jugoslov. knjigarni, zvečer bodo na razpolago pri obeh glavnih vhodih v stolnico. lj Oiliški krožek Vn«blfana-Sv Jakob priredi v nedeljo, 14, marca v vehki dvo- rani >L'rj)ona.< slovesen sprejem. Govori 4 redscdnica Orliške zveze s. Cilka Kre-ova. Na sporedu je tudi javna telovadba članic in gojenk. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vsi ste vljudno vabtieni. lj Sestanek duhovnikov ljubljanskega mesta bo danes ob 5. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarno. lj Seja odbora Prosvetnega društva za kolodvorski okraj se bo vršila mesto v sredo v soboto, dne 13. t. ni. ob 7. uri zvečer. (k) lj L seja novega odbora Leonove družbe bo v petek, 12. t. m. ob 4. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: Konstituiranje odbora in slučajnosti, (k) lj Društvo konceptnih uradnikov ima svoj redni občni zbor dne 21. marca 19i0 ob 9. uri dopoldne v mestni zbornici na magistratu. (k) lj Povišanje cen slaščičarskim izdelkom. Zadruga slaščičarjev v Ljubljani je na občnem zboru dne 8. februarja 1920 sklenila zaradi visokih cen sladkorja in vseh drugih surovin od 10. t. m. povišati cene vsem slaščičarskim izdelkom, (k) lj Dajte nam petroleja! Petroleja nimamo več. Tisti liter, ki smo ga dobili na rodbinske izkaznice, je že davno pošel. Dobro vemo, da ga imajo trgovci še zadosti v zalogi. Čemu torej čakati, ker prebivalstvo potrebuje razsvetljave? S samimi izkaznicami ne moremo svetiti. Naj slavna aprovizacija pomisli, da z 1 litrom petroleja ne moremo izhajati pol leta, z'a-sti ker imamo nekateri tako temne luihi-n.;e, da je treba še podnevi luči, da vidimo kuhati. Torej potrebnih se usmilite! lj Ukradena je bila v Šiški v begunskem uradu Mariji Bufolin iz DobrniČ knjižica za aprovizacijo, v kateri sta bili 102 kroni. lj Verižnik Homan pred okrajnim sodnikom. V Ljubljano je prišel iz Zminca pri Škofji Loki, da veriži z valuto. Iz Ljubljane je za 10 let izgnan. »Kolikokrat ste bili kaznovani?« ga vpraša okrajni sodnik g. Avsec. — »Desetkrat.« Obsojen je v en mesec strogega zapora, ker je prišel v Ljubljano. »To je pri nas; za drugo se bodo pa z Vami »verižniki« zgovorili,« zaključi sodnik razpravo. Ka]rcowša »rpži?®'. NA HRVATSKEM ZMAGUJE LJUBKA STRANKA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 9. marca. Pri občinskih volitvah v okraju Brinje je z veliko večino zmagala ljudska stranka. Nasprotni stranki Hrvatska zajednica in demokrati se sp'oh niso pojavili na volišču. DR. SMODLAKA OBSODIL DEMOKRATE. (Izvirno poročilo ".Slovencu«.) Beligrad, 9. marca. Na današnji seji narodnega predstavništva je v debati o vladni deklaraciji govoril dr. Smodlaka, čigar izjavo so vse stranke z napetostjo pričakovale. Demokrati so upali, da bo izjava dr. Smodlake zanje povoljna, a bila ;e ostra in uničevalna za demokratsko politiko, kakor je še nihče do sedaj ni izrekel. Dejal je, da je demokratska politika vodila do državljanske vojne, a državo samo pa v propast. Demokrate je ugonobila strankarska korupcija. Z ozirom na zunanji in notranji politični položaj je končno zahteval koncentracijsko vlado, vsled česar bo njegov klub sicer podpiral parlamentarno delo, ne bo pa glasoval za vlado. JAŠA PRODANOVIČ TUDI OBSOJA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.| Beligrad, 9. marca. Demokratski republikanski poslanec Jaša Prodanovič je v zbornici zbudil danes s svojimi izjavami veliko veselost. Obsojal je režim, kakor ga je izvajala demokratska socialistična vlada, ki jo je sam prej podpiral. KAKŠEN BO PROTIČEV ODGOVOR. (Izvirno poročilo »SloveDcu«.) Beligrad, 9. marca. Za jutri se pričakuje z veliko napetostjo odgovor ministrskega predsednika na zahtevo dr. Smodlake, da se osnuje koncentracijski kabinet. V političnih krogih se pričakuje, da bo Protič označil stališče sedanjih vladnih strank, katero so zavzemale ves čas, ko so bile v opoziciji in katero so posebno izrazito izrazile za časa zadnje krize. Razložile so, kakor znano, demokratsko-sociali-stični zajednici program, na katerem bi sodelovale z drugimi strankami, ki je, da se predloži parlamentu zakon o narodni banki, proračun, volilni red za ustavotvorno skupščino, mirovne pogodbe, da se izvrši revizija nekaterih naredb bivše vlade in se v parlamentu obravnavajo vse tekoče zadeve. Dcmokratsko-socialjstična zajednica je pred 14 dnevi ta program odbila. DEMOKRATI POSTAJAJO MEHKI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beligrad 19. marca, Demokrati m vseh straneh poizkuajo sedaj, kako bi zopet mogli priti .v vlado. Zdi se, da po- . stajajo mehki in za vse razloge sprejemljivi. VOLILNI RED. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beligrad, 9. marca. Volilni red, kakor ga je sprejel ministrski svet, se nahaia sedaj v državnem svetu, ki se bo o njem posvetoval že v četrtek, tako da se bc mogel predložiti žc v petek parlamentu, ako bo med tem časoin tudi dotiskano zadostno število izvodov za narodno predstavništvo. SESTAVA BOSENSKE VLADE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beligrad, 9. Pri sestavi sarajevske vlade je došlo do velikih težkoč med posameznimi strankami. Danes so došli odposlanci vseh 4 strank iz Bosne v Beligrad, Hrvatska ljudska stranka zahteva zase socialno politiko in kmetijstvo v bo-senski vladi. TURKI POKLALI 15.000 ARMENCEV. LDU London, 9. marca.- (DunKU -Brezžično.) Lloyd George je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da so po vesteh, ki jili je prejela vlada, v zadnjih tednih Turki poklali v Ciliciji nad 15.000 Armencev. Francoska vlada pošlje v Sirijo precejšnja ojačenja. General Gouraud bo na ta način mogel ojačiti postojanke in preprečiti nadaljuje pokoljo. Anglija pošlje svojo četo v Carigrad, odkoder jih bo po potrebi lahko uporabljala v azijski Turčiji, Palestini in Egiptu. Carigrajska posadka se poviša od 16.000 na 50.000 mož . BOJI NA RUSKEM. LDU Moskva, 9. marca. (DunKU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 3, t. m.: Na severni fronti >smo zavzeli Bineg in Kem. — Na zapadni fronti poljski napadi pri Mosvrju in Ovuču. — Na južni [roti neizpremenjeno. — Na kavkaški fronti prodiramo dalje, ZMEDE NA PORTUGALSKEM. LDU Lisbona, 9. marca. (DunKU. — Agence Havas.) Uradniška stavka traja dalje. Demokrat Silva se jc moral odreči oMasti, ker se ministri niso mogli zedini-ti glede korakov, ki jih je treba podvzeti napram siavkujočim. Splošno se sodi, da bo predsednik republike Alvarezu Castru poveril sestavo vlade. Vsled stavke javne oblasti ne delujejo. Aretiranih jc bilo 40 redarjev, ki so začeli stavkati, ker se jim ni izplačala mezda. BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 9. marca. (Borza.) Devize. Berlin 1 SO - 200, Bukarešta 250 —, Milan 8G5 — 867, London 520 — 565, New York 15.300 —, Pariz 1135 — 1145, Praga 177 — 180. Curih 2350 — 2400, Dunaj 63 — 66. Valuta. Dolarji 14.400 — 14.600, avstrijske krone 65 — 67, češkoslovaške krone 182 -. levi 182 — 190, carski rublji 200 — 205. angleški funti 520 —, francoski frank! 1060 - 10S0, marke 208 — 221, leji 255 — 260, lire 870 — 880, napoleoni 540 — 550. sovereigni 630. Seje ©bšlssslc&pa svg£a Hjublfaiiskega. Ljubljana, 9. marca 1920, Sejo je vodil župan dr. Tavčar, kateri je imenoval overovateljema zapisnika občinska svetovalca Rojino in Kneza. Poklonitev Masaryku. Dr. Tavčar: »Vsi veste, da je tc dni praznoval predsednik češkoslovaške republike Masaryk svojo sedemdesetletnico. Vsak udarec, katerega čutijo Čehoslovaki, čutimo tudi Jugoslovani. Kakor dozdaj mora biti tudi v bodoče ljubezen med Čehi in Jugoslovani večna in trajna. Veliko ložje sc spominjamo zdaj slavlja, kakor prejšnje čase, ko smo slavili tudi razne dvorske pripetljaje s penečimi besedami. O Masa-ryku govoriti bi bilo preveč. Kar je dosegel v'svetovni vojski v Ameriki in drugod, uživamo tudi mi sadove. Pritrdili boste, da dam v skromnih besedah izraza našim čuv-stvom ljubezni češkemu narodu z iskrene željo, da bi kmalu doživeli čafe, ko se bosta stikali obe državi: Jugoslavija in češkoslovaška republika.« (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Ostala predsedstvena naznanila. Družba Union je od naraslih vojaških stanarin odstopila občini 50 %, za kar sc družbi izreka zahvala. Blestnemu magistratu so došla sledeča darila: Za mestno uboge: Claudie Go-rup - Slavinska povodom sprejema v obč. zvezo 1000 K. Neimenovan povodom smrti očeta 1000 K. Tvrdka F. A. Uher povodom smrti svojega družabnika 500 K. Neimenovan povodom sprejema v obč. zvezo 500 K. Neimenovan mesečno po 100 K, za prvo četrtletje 1920 300 K. Tvrdka M. Ranth 200 K. Terezija Bizjak, pekarica 200 K. Notar Huclovemik volilo Jerneja Jeleniča 200 K. Viljem Spltzer, trgovec 200 K. Antonija Žagar 150 K. Ph, Mr Rihnrd Sušnik, lekarnar, mesta venca na krsto Bohincu 100 K, Ovagoljub Milivojevič, kapetan, del stanarine 100 K. Neimenovan potom podružnice centralne uprave za trgovski promet 100 K. Oton Seidl, zobotehnik 50 kron. Tvrdka P. Kozina 18 parov vojnih čevljev. — Za obubožane obrtnike: Fran Pust, mestni tesarski mojster mesto venca Scagnettiju 300 K. Za vdove in sirote: Štefan in Zora Myoll 200 K. Janko in Mi-ci Češnik 200 K. Zvišane občinske doklade na alkoholne pijače. Poročevalec podžupan dr. Triiler poroča, da ima občina efektivne izgube pri užitninskem zakupu 383.000 kron. Predlaga, naj se zvišajo doklade pri litru ruma in špirita na 3 krone,ostaHm žganim pijačam pa na 2 kroni; dalje naj se povišajo občinske doklade pri litru vina za 74, vinskega mošta za 51, sadnega mošta za 12 vin. in pri litru piva znašaj občinska doklada 22 vin. Obč. svetovalec Roji-na prosi, naj se pritogne ves okoliš mesta Ljubljane v užitmnski teritorij mesta Ljubljane. Povišanje gostaščine. Sprejme se predlog podžupana dr. Trillerja, po katerem sc za dobo desetih let /višaj gostaščina in znašaj od 1. n.aj-nika nipre' za stanarino 200 kron 2 cdst.. od 200 do 660 kron 4 odst., od 600 do 8C-0 kron o odst., od 800 do 1000 8 odst., od 1GD0 do 1200 kron 10 odst., od 1200 do 1400 kron 11 odst., od 1400 do 1600 12 odst., od 1600 do 2000 kron 13 odsi., od 2200 do 2400 kron 14. odst, in nad 2400 kron na 15 odstotkov. »Majhna šaloigra« Načelno se sklene glede na dopis poverjeništva za socialno skrbstvo, katero namerava odkupiti mestno pehotno vojašnico v svrho invalidne ortopedične bolnice, da se vojašnica proda. Glede na višino kupne cene pa ni dobil noben predlog potrebne večine, vsled česar vzklikne župan dr. Tavčar: »No, zdaj se je stvar končala kakor majhna šaloigra.« Sprejem v občinsko zvezo se je odrekel Ivo Buriču in trgovcu Viljemu Spitzerju. Mestna zastavljalnica se opasti. Soglasno se je storil sklep, da prenehaj mestna zastavljalnica poslovati 15, marca t. L; vsi predmeti morajo biti rešeni do 11. septembra; prostori v katerih posluje mestna zastavljalnica, se oddajo v najem mestnemu pogrebnemu zavodu. Mestne vožnje. Za mestne vožnje sc najame posojilo 1,000.000 kron: »Mestne vožnje dolgujejo mestni blagajni 740.000 kron, Obč. svetovalec vzklikne: »Mestne vožnje se ne bodo nikoli rentirale, enkrat bo pogreb! (Vesel ost.) Občinske stanovanjske hiše se bodo zgradile na mestnih stavbnih parcelah na Prulah; 3 do 4 lesene stanovanjske hiše sc nameravajo zgraditi; v vsaki bo 12 stanovanj, vsako stanovanje bo imelo kuhinjo, sobo in malo sobo. Vsaka hiša bo stala 915.000 kron. Inženirju Dukiču se proda mestna parcela ob Cesti v Rožno dolino, da zgradi tam 2 enosta-novanjski hiši iz votlega betonskega zi* dovja. Poprave na ljubljanskem grada so stale 4189 kron in se tozadevni kredit dovoli. Oskrbovatnine ubožcev v mestnih ubožnicah se zvišajo od 2 na 3 krone. Za ambulatorij za omejitev veneričnih bolezni, katerega ustanovi ministrstvo narodnega zdravja v Ljubljani, prispeva mestna občina 10.000 kron. Zvišanje cene plina. Sklene se, da se s 1. marcem t 1. zvišajo cene plinu od 3 na 5 kron za 1 kubični meter plina. Zvišanje klavni enih pristojbin. Sklene se, da se zvišajo klavnične ori-stojbine in sicer za vole in bike od 5 na 10 kron, za konje od 3 na 5 kron, za teleta od 2 na 3 krone, za prešiče od 4 na 6 kron in za drobnico ostane pristojbina 2 kroni. Zvišani tarii izvoščkov. Zadruga izvoščkov jc vložila prošnjo, po kateri naj bi se visoko zvišali njihovi tarifi, ker se itak vozijo samo verižniki z izvoščki. Občinski svet je sklenil, da se zvišajo tarifi izvoščkov petnajstkrat za dobo izrednih razmer. Postavljeni agitatorji. Župan dr. Tavčar nujno predlaga: »Gre za to, da postanejo leseni agitatorji pri Opekarski cesti, o katerih se je toliko pisalo, res most. Povem, da za take duhovitosti niso potrebne nobene duševnosti, ker ko se je 6. aprila 1919 sklenilo, da naj se prenese nekdanji most električne železnice za most, ki naj veže Opekarsko cesto s Prulami, ni nihče mislil na občinske volitve. Predlagam, da naj se sprejme ponudba Martinca in Steinerja, katera sta se obvezala, da bosta za 66.400 kron postavila »agitatorje«. Županov predlog se je soglasno sprejel. Vožnja na električni železnici zopet zvišana. Na predlog župana dr, Tavčarja se ugodi prošnji sekvestra električne železnice in se zviša z 10. marcem t. L vožnja na električni železnici na 1 krono. Interpelacija. Obč. svetovalec Kocmur je zahteval, da naj se odstrani iz mestne posvetovalnice slika, katera predstavlja prizor, ko je /stal ob potresu Franc Jožef I. pred mestno hišo. Dalje je vehementno napadel mestnega knjigovodjo, ker so se odtegnile nekaterim mestnim uslužbencem draginj-ske doklade in je rekel, da se ne bi čudil, če ne bi našel nekega dne uradov na magistratu zaprtih. Dr. Tavčar: »Nisem za toda pride vse, kar spominja na zgodovinske dogodke, v staro šaro. V Italiji sem videl vse polno umetnih spominov na avstrijske čase. Nimam nič proti temu, da se grajana slika, ki ni umetniško delo, kakor pravijo strokovnjaki, nadomesti z drago in da se natečaj razpiše. Kar tiče graje knjigovodje, sem vesel, da ga imam. Njegova dolžnost je, da skrbi za ravnotežje blagajne in to je težavna stvar. Marsikaj bj padlo skupaj, če bi ga ne imel. Kar tiče diferenc, katere je omenjal svetovalec g. Kocmur, se bo z njimi pečal še ta mesec občinski svet.« Javni seji sledi tajna seja. * * * Pri seji je vzbujalo pozornost, ker je zastopnik nove komunistične stranke občinski svetovalec Vencajz nastopal samostojno in niso občinski svetovalci socialno demokratične stranke nekdanji desničarji in pristaši centra z njim nič osebno občevali. Ves čas seje je bilo ozračje napeto: občinski svetovalci so se med razpravami glasno razgovarjali med seboj, toda do izbruhov nezadovoljnosti ni prišlo, dasi so se popolnoma po verižniških načelih razni občinski davki prav znatno zvišali. Aprovizaclta. a Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zgla&e v Jadranski banki radi nakazila sladkorja po sledečem redu: v četrtek trgovci iz L do III. okraja, v petek trgovci iz IV. do VI. okraja, v soboto trgovci iz VII. do X. okraja. Sladkor je treba plačati naprej pred prevzemom. Za deželo bo dosel sladkor prihodnji teden. a Prodaja sladkorja. Na vsak odrezek št, 3 se dobi pol kg sladkorja. a Prodaja cenejše moke za člane mestne aprovizacije. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dobe člani mestne aprovizacije cenejšo moko v vojni prodajalni, Gosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno 3 kg bele moke št. 0 za pecivo. Kilogram stane 5 K 50 vin. Vrečice se zaračunajo posebej. Kdor ima dobiti več kakor 6 kg moke mora prinesti vrečo seboj. Moka se razdeljuje na tiste številke, ki so spodaj pod podpisom stranke oziroma komisarja črno natiskane oziroma napisane. Določa se sledeči red: Dne 11. marca 1920: na št. 3300 do 3380 od 8. do 9.; na št. 3380 do 3460 od 9. do 10.; na št. 3460 do 3540 od 10. do 11.; na št. 3540 do 3620 od 11, do 12.; na št 3620 do 3700 od 2. do 3.; na št. 3700 do 3780 od 3. do 4.; na št. 3780 do 3860 od 4. do 5.; na št. 3860 do 3940 od 5. do 6. — Dne 12. marca 1920: na št. 3940 do 4020 od 8. do 9.; na št. 4020 do 4100 od 9. do 10.; na št. 4100 do 4180 od 10. do 11.; na št 4180 do 4260 od 11. do 12.; na št 4260 do 4340 od 2. do 3.; na št. 4340 do 4420 od 3. do 4.; na št. 4420 do 4500 od 4. do 5.; na št. 4500 do 4580 od 5. do 6. — Dne 13. mar. ca 1920: na št. 4580 do 4660 od 8. do 9.; na št. 4660 do 4740 od 9. do 10.; na št. 4740 do konca od 10. do 11. — Zamudniki dobe cenejšo moko le še v soboto 13. marca 1920 popoldne od 2. do 6. ure. Najdeno. Dne 21. febr. 1920 sc je našla na Miklošičevi cesti majhna verižna zapestnica. Lastnik naj se zglasi ua Miklošičevi cesti 8, III. nadstr., leva stran, ob popoldanskih •urah. Itfonfi) kuhar co in sobarico s prej-UluubU, memo takoj. V. Bizjak ln dmg, parna pekarna Rogaška Slatina. z 10 letno prakso iSče službe. Ponudbe pod „28 let stara" na upravo „Slovenca". Qnrnn