Nemirni duh Stanko Vuk in njegova zemlja na zahodu /M9 Tina Maze najboljša tudi na ameriškem snegu Primorski dnevnik NEDELJA, 25. NOVEMBRA 2012 Št. 278 (20.601) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Pet kandidatov na izbiro volivcev Dušan Udovič Danes potekajo po vsej državi primarne volitve leve sredine. Za volivce, ki se prepoznavajo v tem političnem polu, je to nedvomno priložnost, ki je ne gre zamuditi, kajti odloča se o tem, kdo bo levosre-dinski kandidat za predsednika vlade na pomladanskih volitvah. Še enkrat se primarne volitve izkazujejo kot bistven instrument demokracije. Morda v preteklosti niso bile vedno in povsod najbolj posrečene, ali pa so v različnih okoljih povzročile nekaj zmede in polemik. Pa vendar se izkazuje, da je to edini način, da se razgiba vsebinska razprava o politiki, ki je zaradi znanih razlogov vse bolj odtujena od ljudi. Tudi ob tej priložnosti je bila konfrontacija med kandidati mestoma ostra, vendar je vtis, da ni nikoli presegla meja dostojnosti. Predvsem pa je pomembno, da lahko volivci, ki se prepoznavajo v različnih odtenkih levosredinske politične opcije izbirajo med petimi kandidati dokaj različnih profilov. Česa takega v Italiji že dolgo ni pomniti, sploh pa odkar je Berlusconi spremenil politiko v nekakšen šov-biznis, z vsemi posledicami, ki jih imamo vsak dan pred očmi. Danes je dana možnost izbire, na katero so mnogi po sleparskem volilnem zakonu desnice skorajda že pozabili. Če bodo primarne volitve uspešne in se jih bo udeležilo zadovoljivo število ljudi, bo to dober znak tudi za bodoče parlamentarne volitve. Bo pa tudi signal, da ljudje v kriznih razmerah vendarle niso totalno ujeti v populizem in demagogijo in še verjamejo v trezno politiko, ki svoja demokratična načela potrjuje s tem, da nudi možnost izbi- rim, trst, gorica - V Italiji demonstracije proti vladni politiki Miren protest za javno šolstvo V Trstu in Gorici protestirali tudi slovenski dijaki in šolniki RIM, TRST, GORICA - Ob splošni stavki v šolstvu, ki sta jo oklicala sindikata Flc-Cgil in Cobas, so včeraj po vsej Italiji potekale protestne manifestacije viš-ješolcev proti vladni varčevalni politiki na področju šolstva. Osrednji manifestaciji sta bili v Rimu, kjer ni prišlo do incidentov kljub popoldanski povorki fašističnega socialnega centra CasaPound. Manifestaciji sta potekali tudi v Trstu in Gorici, kjer je v obeh primerih sodelovalo okoli petsto udeležencev. Tudi v tem primeru ni bilo izgredov, na obeh manifestacijah pa so s svojimi transparenti sodelovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Pouk na slednjih je bil včeraj močno okrnjen ali pa ga sploh ni bilo, saj so poleg dijakov stavkali tudi nekateri profesorji in člani neučnega osebja. Na 3., 8. in 16. strani ssg - Srce v breznu Gledališka polemika TRST - Odločitev upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča (SSG), da zaradi finančne stiske črta napovedano koprodukcijsko uprizoritev predstave Srce v breznu - The Movie, je povzročila oster odziv režiserja Sebastijana Horvata in njegovih sodelavcev. Horvat trdi, da odločitvi niso botrovali finančni problemi, temveč tema predstave, ki naj bi bila za upravni svet moteča. Vodstvo gledališča zavrača očitke in »neosnovana natolcevanja« ter poudarja, da bi bilo drugačno ravnanje upraviteljev neodgovorno. Na 9. strani LITERATURA - Zanimiv posvet v Revoltelli Nobelovec Ivo Andric danes moti marsikoga italija Primarne volitve leve sredine RIM - Leva sredina bo danes izbirala kandidata za prihodnjega predsednika italijanske vlade. Na primarnih volitvah se bo »pomerilo« pet kandidatov: Pier Luigi Bersani, Laura Puppato, Matteo Renzi, Brunop Tabacci in Nichi Vendola. Volitve bodo potekale od 8. do 20. ure na več kot 9 tisoč sedežih po vsej državi. Pri pripravi volitev in volišč je sodelovalo več kot sto tisoč prostovoljcev. Do včeraj se je na volitve prijavil več kot poldrugi milijon ljudi (dobra polovica preko spleta), možna pa je prijava tudi danes, in sicer na voliščih (s plačilom najmanj dveh evrov). Po zadnji raziskavi javnega mnenja naj bi imel največ možnosti za uspeh Bersani, na drugo mesto pa naj bi se uvrstil Renzi. Če ne bo nobeden od kandidatov prejel več kot polovico oddanih glasov, se bosta prva dva uvrščena pomerila v balotaži. Huda nesreča na Furlanski cesti Na 5. strani Tržaški zlatar kupoval ukraden nakit Na 5. strani Dnevnik Manifesto o slovenski manjšini Na 9. strani Požar na Peči uničil leseno opremo Na 16. strani Letošnjo Cecilijanko navdihuje Filejev zgled Na 18. strani "DOVOLJ" j; NEKADILEC V SAMIH 2 URAH Brez stranskih učinkov, brez povečanja telesne teže Z GARANCIJO 100%. SEMINARI V GLAVNEM MESTU TVOJE POKRAJINE: VICENZA, PADOVA, ROVIGO, BENETKE, TREVISO, PORDENON, VIDEM, GORICA, TRST SCoinJmateraSS. Mental-Coach: Andrea Rezervacija: +39 393 90 44 715 andrea@lumide.it Vpisnina: 250€ Obvezna rezervacija Število udeležencev je omejeno Informacije: www.lumide.it Z METODO INTRA MENTAL V TEKU ENE SEJE POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CA0/ vzmeti € 476,00 - dvop. ' ® €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče ločene vzmeti € 498,00 - enop. CftO/ € 996,00 - dvop. "70 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče memory foam € 698,00 - enop. CAO/ € 1.396,00-dvop. /0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in memory foam € 98,00 -50% preobleka proti pršicam ^ ' € 49,00 Električni počivalnik €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 1 6 Nedelja, 25. novembra 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu posvet - Znani ustvarjalci o pisatelju Ivu Andricu, ki je s svojimi deli marsikomu trn v peti Moteča kompleksnost nobelovca Iva Andrica V avditoriju muzeja Rivoltella v Trstu so včeraj razpravljali o kompleksnosti vsebin del Nobelovega nagrajenca Iva Andrica KROMA Malokateri umetnik je v svoj literarni opus znal preliti zgodovinsko, družbeno, jezikovno in versko kompleksnost svojega prostora s psihološko pronicljivostjo, pa tudi s humorjem in večkrat s preroško jasnovidnostjo: Ivo Andric si je res prislužil Nobelovo nagrado, a tudi kritike premnogih, ki ne razumejo - ali načrtno manipulirajo - njegovo sporočilo. Seminar, ki ga je društvo Cizerouno priredilo v avditoriju muzeja Revoltella ob 120-letnici An-dricevega rojstva in 90-letnici prvega prihoda v Trst, je v naše mesto privabil ugledne intelektualce, ki so iz različnih zornih kotov osvetlili lik velikega pisatelja. Prispevek Draga Jančarja je bil na teh straneh v celoti objavljen v četrtek, 22.no-vembra, slovenski pisatelj pa je v živo dodal še marsikatero zanimivost in povedal, zakaj se je tudi njegova radovednost do književnika, ki so ga v mladih letih vsi prebirali z navdušenjem, ponovno prebudila zaradi kritik, ki jih pisatelj doživlja predvsem v rodni Bosni: človek, ki je bil zgled odprtosti in strpnosti, postaja proskribi-ran zaradi svojih »politično nekorektnih« opisov balkanske realnosti, kot bi bil sam odgovoren za vrsto kalupov, ki Bosancem (Bošnjakom) pripisujejo lenobo, umazanijo, primitivno plemensko kulturo itd... Jančar, čigar poseg je Veronika Brecelj prevajala v italijanščino, je poudaril razlike med umetniško svobodo in zgodovinskimi ali sociološkimi eseji, razlike, ki jih je treba upoštevati, sicer zlahka pride do nesporazumov. Pisatelj se je kolegom in občinstvu opravičil, kajti posvet je moral predčasno zapustiti zaradi drugega literarnega srečanja, še pred njim pa sta občinstvo pozdravila Massimiliano Schioz-zi za društvo Cizerouno ter župan iz Bu-zeta Walter Flego, vesel zaradi povabila, ki povezuje širši kulturni prostor. Pisatelj in časnikar Milan Rakovac je za svoj poseg izbral naslov »Čigav je Andric«. Po razpadu Jugoslavije je namreč nacionalizem, ki ima žal veliko za- govornikov v etničnih puritancih, brezobzirno posegel tudi v literaturo ter začel podirati enotni kulturni prostor na različne načine. Andric, ki je bil zgled mul-tikulturnega, tolerantnega, radovednega ter inteligentnega intelektualca, je postal predmet razprav ravno zaradi svoje večkrat izražene želje, da bi ga ne označevali kot hrvaškega, bosanskega ali srbskega pisatelja, zato je začela vsaka etnična skupnost iskati v svoji literaturi nekoga, ki bi Nobelovega nagrajenca prekašal. Ra-kovac je citiral srbskega književnika in diplomata Branka Lazarevica, ki je skušal očrniti Andricev lik že l.1946 zaradi nekoliko skrivnostnega značaja in zadržanja, češ, pisatelj je prijateljeval s člani kraljevske družine, med drugo svetovno vojno ni doživel nikakršnega pregona, po vojni pa se je uspešno vključil v novi socialistični sistem. Lazarevicevi spisi do- življajo dandanes v Srbiji uspeh, ki po Ra-kovčevem mnenju priča o frustraciji jugoslovanskih narodov, ki so se l.1991 odločili za kolektivni samomor, sam Miroslav Krleža pa je o Andricevi veličini že l.1918 zapisal zelo pohvalne besede. Zelo zanimiv je bil tudi prispevek Ivana Lovrenovica, zgodovinarja in esejista iz Sarajeva, ki je lepo razčlenil kritični odnos do Andrica iz zornih kotov treh narodnih skupnosti: bosanski muslimani mu očitajo negativne arhetipe, Hrvati niso preboleli dejstva, da se je Andric od njih oddaljil in približal Srbom, slednji pa radi manipulirajo literarno snov v politične namene. Andric je v svojih delih zaobjel vse komponente širše čakovske kulture ter istočasno uporabljal jekavico in ekavico, po njegovem mnenju dve narečni varianti enotnega srbohrvaškega jezika, svoje ju-goslovanstvo je potrjeval ob vsaki prilož- nosti ter večkrat izjavil, da se noče opredeliti za kristjana ali juda ali parsa ali muslimana, kajti živi v virtualnem, duhovnem prostoru, kjer se identitete prosto prelivajo. Andric, je dejal Lovrenovic, je moderni paradoks, ki skuša v sebi združiti vse kulture, vključiti kompleksnost multikulturne-ga bogastva, danes pa je postal tarča frag-mentacije in manipulacije. Morda sta le dva pisatelja - Miljenko Jergovic in Mirko Kovač - ohranila bogastvo Andriceve vizije, je menil Lovrenovic med pogovorom z občinstvom, ki se je z zanimanjem vpletlo v debato. Poklon Andricu se bo v Trstu nadaljeval s predstavo SSG Pismo iz l.1920, ki bo v Kulturnem domu 28. novembra, sledili bosta dve likovni razstavi (v muzeju Revoltella in državni knjižnici Crise, pa performans Dragi Ivo na trgu Ve-nezia v palači Skuljevic. Katja Kralj pokrajina ■ a a I •• «v v Motorizacija isce osebi z znanjem slovenščine Pokrajina Trst obvešča, da bodo v Centru za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 jutri in v torek med 9.15 in 12.45 zbirali prijave za dve službeni mesti upravno-knjigovodskega sodelavca B kategorije (ekonomski položaj B1) z znanjem slovenskega jezika za delo pri dvojezičnem okencu v uradu za motorizacijo. Kandidati bodo morali opraviti pisni in ustni izpit iz znanja slovenščine ter obvladovanja računalniškega programa word excel, v okviru izpita pa bodo opravili tudi simulacijo odgovarjanja na telefonski klic. Pohod in pokušnja V okviru čezmejnega projekta Slow tourism prireja danes združenje Convivium slow food v Bazovici pohod, posvečen užitkom in zdravju. Pohod po Resslovi pešpoti se bo začel ob 9.30 izpred didak-tično-naravoslovnega centra v Bazovici, kjer si bodo pred tem udeleženci ogledali multivizijo, končal pa na kmetiji Vidali z delavnico okusov kraških sirov in medu. v v* Skupščina o nasilju moških nad ženskami V mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni 3 bo jutri ob 17. uri javna skupščina o nasilju moških nad ženskami, ki jo prireja Koordinacija žensk Trst. Jutri Katedra sv. Justa Jutri zvečer bo v prostorih hi-drodinamične centrale v starem pristanišču ob 20.30 prvo srečanje v okviru adventnega niza Katedre sv. Justa, ki ga prireja tržaška škofija. Naslov srečanja je Kriza, razvoj in Trst, gosta pa bosta glavni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni in tržaški župan Roberto Cosolini. literatura - Srečanje pisateljev o morju, ki omogoča kulturno izmenjavo ljudem, ki živijo na njegovih obalah Dve duši mediteranske književnosti Na otvoritvenem posvetu mednarodnega dvodnevnega srečanja pisateljev z naslovom »Med Sredozemljem in Srednjo Evropo: dve duši mediteranske književnosti,« ki je bil v petek zvečer v avditoriju muzeja Revoltella prvenstveno posvečen obravnavi tržaške literarne ustvarjalnosti, je bila poudarjena ugotovitev, da predstavlja Trst paradigmatični kraj sobi-vanja dveh ne popolnoma združenih »duš« in da je celinska razsežnost v krajevni književnosti vselej prevladovala nad morsko. Dogodek, kateremu je prisostvovalo veliko poslušalcev, predstavlja drugo etapo širšega projekta »Belo morje-Književ-nosti okrog Sredozemlja«, ki ga podpira kulturni sklad Allianz; po julijskem srečanju v Berlinu se bo sedaj nadaljeval v drugih sredozemskih mestih. Vsebinska utemeljitev projekta dokazuje širokopotez-nost in miselno prodornost njegovih načrtovalcev. Nemci, čeprav oddaljeni od Sredozemlja, se zavedajo, da je »morje vmes« omogočalo v teku zgodovine kulturno izmenjavo ljudstvom, ki so živela ob njegovih obalah: Zahod, islamsko-arabska kultura in dediščina Bizanca so bili v preteklosti v večji meri povezani od današnjih političnih konfliktov in ekonomskih neenakostih sredozemskega prostora. Odločitev za naslov je rezultat želje, da bi se postavili v kožo drugega: Arabci in Turki pravijo namreč Mediteranu Belo morje. Pisatelji, je v predstavitvi poudarila organizatorka pobude Christina Weiss, s svoji- mi deli omogočajo razumevanje razlik in navad drugih: s prebiranjem njihovih del gojimo radovednost in presegamo obstoječe kontrapozicije. Srečanje, ki ga je povezoval novinar Alessandro Mezzena Lona, se je pričelo z otvoritvenim referatom zaradi bolezni odsotnega Claudia Magrisa, ki ga je prebrala Lorenza Rega, v katerem avtor pravi, da se je na Trst vselej gledalo kot na mesto »kratkega stika« med Vzhodom in Zahodom in se ni upoštevalo, da se v njem tudi Jug srečuje s Severom. Tržaško književnost so v večji meri zaznamovale srednjeevropske tematike (turobnost in nemir Kafke) kot pa morske, ki so v svojem bistvu bolj radožive in svobodoljubne. Ilma Rakusa, ki se je rodila na Slovaškem slo-vensko-madžarskim staršem, živi in piše v nemščini v Švici in je iz nostalgije po obdobju, ki ga je v otroštvu preživela v Bar-kovljah v neposrednem stiku z morjem, napisala knjigo »Mehr Meer. Errinerung-spassagen«, je menila, da se zaradi večkratne menjave mesta in države bivanja počuti »povsod tujka, a hkrati tudi povsod vesela.« Brez občutkov pripadnosti in zakoreninjenosti se ima za kozmopolitko, ki ničesar - razen knjige - ne pogreša: sebe je uspešno izrazila s pisanjem. Boris Pahor je poudaril, da je morje vselej predstavljalo svobodo. S simbolnega vidika je pomenljivo, da je pisatelj o nacizmu, ki je na tržaško nabrežje postavil bodečo žico, menil, da si bo, tako kot že fa- S petkovega otvoritvenega večera srečanja pisateljev KROMA šizem, zlomil vrat prav na školjih. Ob morju smo ljudje, ne glede na narodno pripadnost, bolj odprti v primerjavi s srednjeevropsko Ljubljano. Dalje je izpostavil morsko motiviko v slovenski književnosti: hrepenenje in iskanje nepoznanega in skrivnostnega številnih lepih Vid, Aškerčeve Jadranske bisere, verze Grudna in sodobne tržaško-kraške pesniške ustvarjalce. V svojem dolgem posegu se je dalj časa zaustavil pri Ketteju in Kosovelu, ki sta spoznala Trst: oba, denimo, sta v mestu opazila veliko število lepih punc. O Ketteju, ki je spal v vojašnici v Rojanu, je Pahor izpostavil svežino, neposrednost, svetlost, ener- gičnost in živahnost, ki so ga razlikovale od ostalih bolj odmaknjenih članov moderne, ki so bolj poosebljali tradicionalne značajske poteze slovenskega naroda. Zaradi tega je bil postavljen ob stran in je manj prisoten v naši zavesti. Kosovel je videl, da ima Trst bolno srce. Morje ima pri njem drugačen pomen: imaginarnega ali predstavlja kraj dela pristaniških delavcev in Slovencev, ki jim zažgejo Narodni dom. Pahor verjame, da bo mesto »počasi, počasi« spet postalo evropsko, kot je to bilo pred 1918. Kenka Lekovich je v svojem do-padljivem prispevku predstavila svojo življenjsko zgodbo. Kot rojena na Reki v družini, v kateri je bilo tako ali drugače prisotnih ducat jezikov in narečij, danes živi v Trstu in piše v italijanščini. Težko ve, v katerem jeziku je doma. Njeni predniki so na raznolike načine v Kvarneru in Dalmaciji bili v neposrednem stiku z morjem. Ljudski rek - govori, kot ješ - je domiselno priredila v »I speak gulash.« Zanimivo je bilo tudi zaključno predavanje piemontskega avtorja mlajše generacije, Davida Longa, ki je spregovoril o tem, kako je na z alpskim gorovjem obdanem ju-go-zahodu Italije v otroštvu doživljal prvi stik s Tirenskim morjem. V svojem izvirnem pričevanju je opisal, kako so ga že na dvorišču poletne kolonije, na katerem se je igral, v metaforičnem smislu obdajali tri tamkajšnji zemljepisni sosedje: Francija, Švica in morje. Avtorjem je izrekel dobrodošlico župan Cosolini, ki je prisotne spomnil, da je Trst pravo mesto za tovrstna srečanja, saj se v njem stikajo poti, ki vodijo v Srednjo Evropo, na Vzhod in v Sredozemlje. Kriza, kateri smo priča, po njegovem povečuje in ne zmanjšuje potrebo po kulturi. Ekonomsko utemeljeno razlaga za odsotnost morskih vsebin v tržaški literaturi je bilo slišati v končni razpravi: Tržačani so v zgodovini bili solinarji in trgovci in ne mornarji, ki so se v mesto dokaj pozno preselili iz vzhodne jadranske obale. Posvet se je včeraj nadaljeval z branjem del številnih avtorjev. Matej Caharija / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 3 šolstvo - Včeraj dopoldne nove demonstracije višješolcev ob stavki šolnikov Miren protest proti varčevalni politiki Mirno in brez incidentov: tako je minila včerajšnja dopoldanska protestna demonstracija tržaških višješolcev, ki je potekala sočasno s splošno stavko, ki sta jo za včeraj oklicala področni šolski sindikat Flc-Cgil in avtonomni sindikat Cobas, pridružil pa se ji je tudi Sindikat slovenske šole. Po enotedenskem protestu, ki je od ponedeljkovega poskusa zasedbe šol stekel v različnih oblikah, najpogosteje kot samouprava oz. »souprava«, je na ulice šlo precej manj protestnikov kot prejšnji teden, ko se je manifestacije udeležilo preko tisoč ljudi: tokrat je bilo udeležencev nekaj sto (po oceni organizatorjev med sedemsto in osemsto, po oceni kvesture pa kakih štiristo-petsto), zbra- li pa so se na Goldonijevem trgu, od koder so krenili po ulicah Carducci, Ghega, Roma in Valdiri-vo ter po nabrežju do Velikega trga, kjer se je demonstracija končala, delegacija dijakov pa se je podala tudi do bližnjega Borznega trga, da bi izrazila solidarnost delavcem podjetja Sertubi, ki tam gladovno stavkajo že od 9. novembra. Razlogi za protest so bili vedno isti, se pravi vladni varčevalni ukrepi, ki po mnenju pro-testnikov utegnejo hudo prizadeti javno šolstvo, kulturo in univerzo, z morebitnim vstopom zasebnikov v šolsko upravo pa tudi šolsko avtonomijo in avtonomijo zbornih organov. Demonstranti, ki so nosili transparente in vzklikali gesla, so se osredotočili predvsem na krajevno stvarnost, tarča kritik pa je bila predvsem deželna uprava Furlanije Julijske krajine, ki, so opozorili dijaki, namerava v novem finančnem zakonu nameniti javnemu šolstvu kar štirideset odstotkov manj sredstev, predvsem na področju vlaganja v gradnjo oz. obnavljanje šolskih poslopij. V Trstu je problematika še posebej pereča zaradi slabega stanja številnih šolskih stavb, kar pa ne velja npr. za vi-demsko in pordenonsko pokrajino, kamor deželna uprava po mnenju protestnikov zaradi večjega števila šol in dijakov vlaga veliko več sredstev. Zato se je povorka za krajši čas ustavila pred palačo deželnega parlamenta, pred katero so polo- žili lutko, na katero so nanesli dele ometa, strešnikov idr., s čimer so zafrknili tiste upravitelje, ki so svojčas, ko je s stavbe pomorskega zavoda padel del napušča in ranil dijaka, dejali, da ni še nihče umrl. Demonstranti (poleg dijakov so se demonstracije udeležili tudi nekateri profesorji, pripadniki sindikata Cobas in nasprotniki hitre železnice) so prav tako izrazili glasno nasprotovanje dodeljevanju sredstev zasebnim šolam v škodo javnemu šolstvu ter vzklikali proti pobudam fašističnega gibanja Forza nuova izpred nekaj dni. Napovedali so tudi novo demonstracijo skupaj s profesorji in starši, ko bo deželni parlament začel obravnavati finančni zakon. (iž) Na ulice se je podalo manj dijakov kot prejšnji teden KROMA Demonstrirali so tudi dijaki slovenskih šol KROMA V povorki tudi naši dijaki, večina osebja ni stavkala Včerajšnje manifestacije se je udeležilo tudi določeno število dijakov in profesorjev slovenskih višjih srednjih šol. Dijaki so hodili za transparentom s slovenskim napisom »Aprea ne hvala«, spričo stavke in demonstracije pa je bil na slovenskih šolah pouk močno okrnjen oz. ga sploh ni bilo, saj je v šolo prišlo zelo malo število dijakov, medtem ko je bila večina profesorjev in članov neučnega osebja v službi in ni stavkala. Tako so na Tehniškem zavodu Žige Zoisa stavkali le trije člani neučnega osebja in dva profesorja, na Liceju Franceta Prešerna pa osem profesorjev. Na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška je večina osebja prišla v službo, maloštevilne dijake pa so poslali domov. Tudi na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana se je stavki pridružila le manjšina članov učnega in neučnega osebja, medtem ko je v šolo prišlo kakih dvajset dijakov. V zvezi z dijaškim protestom smo prejeli tudi izjavo osebja zavoda Zois s kritičnim stališčem do oblik tega protesta. Po mnenju ravnateljice ter članov učnega in neučnega morajo dijaki najti sodobnejše in učinkovitejše oblike protesta. Izjavo v celoti objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu. (iž) PROVINCIA TRIESTE O MIUR Ufficio Scolastico Regionale u M per il Friuli Venezia Giulia \ Vabilo družinam In dijakom ' ^^ tretjih razredov nižjih srednjih Sol USMERJEVALNO • INFORMATIVNO SREČANJE I ™ I 1 3 ZA IZBIRO ŠOLANJA * f* ^ PO NIŽJI SREDNJI ŠOLI » 1 «P V organizaciji Pokrajine Trsi in v JcO sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, V/ tfi? univerzo in raziskovanje oz. z Deželnim šolskim uradom » Ob 15.00 OTVORITEV PREDSTAVITVENIH STOJNIC ŠOL Kongresni center - Pomorska postaja - Dvorana Saturnia Pomol Bersaglieri 3 -Trst 26.novembra 2012, od 15.00 do 19.00 PROGRAM MODERATOR: ANDRO MERKU', NOVINAR » Ob 16.30 GOVORI IZVEDENCEV Cesira Militello - Šolska ravnateljica -Deželni šolski urad FJK Izobraževalna ponudba na Tržaškem Francesca Pedron - Opazovalnica trga dela -Pokrajina Trst Zaposlitvene dinamike na pokrajinski ravni » Ob 17.00 TRG DELA POVPRAŠUJE PO DOLOČENIH SPOSOBNOSTIH Posegi predstavnikov gospodarskega sveta: -obrtno združenje ConfartigianatoTrst -industrijsko združenje ConfindustriaTrst -trgovsko združenje ConfcommercioTrst » Ob 17.30 VIDEOPOSNETEK PREDSTAVITVE IZOBRAŽEVALNE PONUDBE » Ob 15.30 UVODNI GOVORI Maria Teresa Bassa Poropat - Predsednica Pokrajine Trst Daniela Beltrame - Generalni direktor - Deželni šolski urad FJK Gianfranco Angeli - Šolski ravnatelj, predstavlja večstopenjske zavode Tržaške pokrajine Donatella Bigotti - Šolska ravnateljica, predstavlja srednje šole druge stopnje Tržaške pokrajine Amedeo Pascolo - Predsednik"Effepl, Enti Formazione" Adele Pino - Odbornica za aktivno politiko zaposlovanja, politiko izobraževanja in politiko vzgoje - Pokrajina Trst » Ob 18.00 POSEGI UDELEŽENCEV IN POGLOBITVE » Ob 19.00 ZAKLJUČEK DEL Vsi dijaki, ki se bodo srečanja udeležili, bodo prejeli usb ključ z različnim informativnim gradivom kot npr. s predmetniki posameznih šolskih smeri. Pričakujemo vas! Dolina Glinščice vpetek-3Q-novembra2012 sprehodi sredi vonjav in okusov vsoboto>1.decembra2012 do\%a krona fja. v soboto, 1. decembra 2012 30 Dolga Krona 18.00 Dolga krona Slavnostno odprtje Prodajnega centra Večer glasbe, hrane in vina - sodelujejo Klapa sledi promocijska pokušnja krajevnih proizvodov iz Brega, Pihalni orkester Breg in Marko Manin v sodelovanju z NARAVNI REZERVAT DOLINA GLINŠČICE SPDT Slovensko planinsko društvo Trst ■m Crv- .00 Sprejemni center Rezervata Doline Glinščice Giacomo Cecotti (čibo.si): Oljčno olje: belica in industrija, je naše olje res tako drago? Gianni Degenhart in Marisa Cepach: Ljudska pokušnja krajevnega ekstradeviškega oljčnega olja 30.ll/l-2.12.2012 v nedeljo, 2. decembra 2012 8.30 Sprejemni center Rezervata Doline Glinščice Pohod med vinogradi in oljčniki od Glinščice do Dolge krone (v sodelovanju s Slovenskim planinskin društvom Trst), sledi promocijska pokušnja krajevnih proizvodov email: info@dolgakronadolina.eu tel.: +39 333 9857 776 Google Maps: http://tinyurl.com/dolgakrona GPS: 45.600761,13.828444 Prodajni center bo obiskovalcem stalno odprt - vstop prost 4 Nedelja, 25. novembra 2012 TEDENSKI POUDAREK / leva sredina - Izbira med petimi kandidati Danes primarne volitve Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure - V mestu in okolici skupaj 15 volišč Po večtedenskih pripravah bodo danes stekle primarne volitve levosre-dinske koalicije, na katerih bodo volivci izbrali kandidata leve sredine na pomladanskih volitvah. Zanimanje za volitve je kar precejšnje, kar so tudi včeraj potrdile vrste pred uticami v mestnem središču. Ljudje so morali nekaj časa čakati, da so izpolnili prijavo (in za sodelovanje na volitvah plačali po najmanj dva evra), prijaviti pa se bo možno tudi danes, tik pred glasovanjem. V dopoldanskih urah je bilo včeraj možno predhodno vpisovanje v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu, tržaški odbor za Bersanija pa je opoldne priredil v Domu Brdina na Opčinah informativno srečanje o primarnih volitvah, namenjeno slovenskim volivcem. Za mesto predsedniškega kandidata leve sredine na političnih volitvah se poteguje pet predstavnikov: tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, fi-renški župan Matteo Renzi, vodja SEL in predsednik dežele Apulije Nichi Vendola, Laura Puppato in Bruno Tabacci. Volišča bodo odprta od 8. do 20.ure. Predsedniški kandidat bo postal tisti, ki bo v vsedržavnem merilu zbral polovico glasov plus eno preferenco. Če nobenemu od kandidatov to danes ne bo uspelo, bo potreben drugi krog volitev, na katerih se bosta pomerila prva dva uvrščena kandidata. Balotaža bo prihodnjo nedeljo, 2.decembra. Tudi včeraj so odbori v podporo posameznim kandidatom izdali še zad- nja tiskovna sporočila s pozivom volivcem leve sredine za udeležbo na volitvah. Prav od udeležbe bo v mnogočem odvisen - ob izbiri kandidata - uspeh tega merjenja moči v levosredinski koaliciji. KAM NA VOLIŠČA Na Tržaškem bo danes odprtih skupno petnajst volišč. V tržaški občini bodo prebivalci zahodnega Krasa lahko oddali svoj glas od 8. do 14. ure v gostilni Bita v Križu št. 401, od 14. do 20. ure pa v telovadnici na Kontovelu. Za vzhodni Kras bo volišče na sedežu Demokratske stranke v Domu Brdina na Op-činah (Proseška ulica št. 109). V Trstu bosta za prebivalce 3. rajonskega okrožja volišči na sedežu stranke SEL v Ul. Martiri della Liberta št. 18/b in na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Rojanu v Ul. Stock št. 9. Za 4. rajonsko okrožje bo volilni sedež pod utico na vogalu med Ul. Dante in Ul. Genova. Za 5. okrožje bosta volišči na sedežu združenja ACLI na Šentjakobskem trgu št. 15 in pri utici pri Stari mitnici. Za 6. okrožje bodo volišča v Ul. Pasteur št. 41 (Rocol-Melara), na sedežu ACLI pri sv. Aloiziju v Ul. Aldegardi št. 15 in na sedežu ŠZ Bor na stadionu 1. maja na Vrdelski cesti št. 7. Za 7. okrožje bo volišče pod utico v Ul. Flavia št. 5 blizu športne palače PalaTrieste. V občini Devin-Nabrežina bo volišče na lokalnem sedežu Demokratske stranke. Za prebivalce v občinah Zgonik in Re-pentabor bo eno samo volišče, in sicer na sedežu krožka Rdeča zvezda v občinski knjižnici v Saležu. V dolinski občini bo volišče v Boljuncu v gledališču Franceta Prešerna, medtem ko bo volišče v miljski občini na sedežu SEL v Ul. Dante št. 17/a. AMATERSKI ODER - SKD Tabor z Opčin Nagrada Tatjani Malalan na 25. Čufarjevih dnevih V torek se je na Jesenicah zaključil 25. Festival ljubiteljskih gledališč - Čufarjevi dnevi. Med prijavljenimi skupinami je selektor Branko Kraljevič izbral tudi dve zamejski skupini: dramsko skupino F. B. Sedej iz Števerjana, ki se je predstavila z Limonado Slovenico, in gledališko skupino SKD Tabor z Opčin z Burko o jezičnem dohtarju, ki jo je režiral Sergej Verč. Openski igralci so s to predstavo meseca septembra nastopili v Postojni na Linhartovem srečanju, na Ču- Tatjana Malalan ARHIVSKI POSNETEK farjevih dnevih pa so bili prvič. Z Jesenic je prišla za celotno skupino lepa novica. Tatjana Malalan je dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Komisija je v obrazložitvi ob dodelitvi nagrade takole zapisala: »Tatjana Malalan je vlogo opeharjenega Suknarja odigrala zelo domiselno in očarljivo. S temperamentom, ki je sproti vžigal iskrice njenega terjanja in tarnanja in z eleganco telesa, ki je polnila odrski prostor, je ustvarila polnokrven, sočen lik. Presenetljiva in občudovanja vredna je tudi njena dikcija in vedenje, kako naj prepričljivo zveni na odru verz«. Res lepo zadoščenje za igralko, režiserja in celotno gledališko skupino, katerim iskreno čestitajo vsi pri SKD Tabor. (Dunja Sosič) odbor danilo dolci - Na Borznem trgu protest proti vojni Solidarnost s Palestinci Dovolj krvi v Gazi, je pozival eden od napisov na sinočnji manifestaciji proti vojni KROMA Nekaj sto ljudi se je včeraj na Borznem trgu udeležilo demonstracije proti vojni, ki jo je priredil Odbor Danilo Dolci za mir, sožitje in sodelovanje, h kateri pa so pristopila še številna druga mirovniška združenja. Or-ganzatorji so hoteli opozoriti na še vedno napeto stanje v Palestini, predvsem po zadnjih krvavih dogodkih v Gazi. Odbor Dolci si prizadeva, da bi Organizacija Združenih narodov priznala Palestino kot državo opazovalko. O tem bodo Združeni narodi razpravljali na glavni skupščini v četrtek, 29. novembra, to je prav na dan, ki so ga Združeni narodi proglasili za Dan solidarnosti s palestinskim ljudstvom. Na demonstraciji so predstavili dokument v znak solidarnosti s palestinskim ljudstvom, ki ga je pretekli teden podpisalo več sto ljudi. Palestinsko vprašanje bo odjeknilo tudi v tržaškem občinskem svetu, saj je Zveza levice predložila nujno resolucijo, v kateri je ožigosala izraelsko bombardiranje Ga- književnost - Začenja se 15. festival poezije Nagrada Trieste Poesia nobelovcu Woleju Soyinki V knjigarni Lovat se bo jutri začel petnajsti mednarodni festival poezije, ki bo trajal do sobote in ga prireja kulturno združenje Club Anthares. Letošnji festival bo v znamenju prejemnika Nobelove nagrade za književnost, nigerijskega pesnika, pisatelja in dramatika Woleja Soyinke, ki bo v petek v kavarni Tommaseo ob 17. uri prejel 14. mednarodno nagrado Trieste Poesia, medtem ko bosta nagrado Gerald Parks za prevaja-njae prejela Pietro Dini in Albert Lazaro-Tinaut, nagrado Anthares Pesnik za mir pa Gianmario Lucini. Ob tej priložnosti bo po dvajsetih letih prišlo do ponovne izdaje Soyin-kovih pesmi v Italiji z izidom knjige Abiku in druge pesmi. Na jutrišnjem prvem srečanju v knjigarni Lovat bo ob 16. uri predstavitev antologije mladinske poezije Cieli Bambini, ki ji bo ob 17. uri sledila predstavitev dela Bratislava Milanovica Lettere da un futuro remoto, ob 18. uri pa bodo predstavili delo Maria Romana Il pozzo delle due lune. Prva revija judovske zborovske glasbe Zbor Kol Ha-Tikva prireja danes v gledališču Miela ob 19. uri prvo revijo judovske zborovske glasbe Shema Koli, na kateri bodo nastopili zbori Auricorale Vivavoce, Kol Ha-Tikva, Nuovo Accordo in Silvulae Cantores iz Trsta ter zbora Corale SantAm-brogio iz Tržiča in Gruppo Corale Elianico iz Foljana-Redipulje. Vstop je prost. Poklon Vitu Leviju v muzeju Schmidl Ponedeljkovo srečanje v gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopčevic bo jutri ob 17.30 posvečeno glasbeniku Vitu Leviju ob desetletnici smrti. V dvorani Bobi Ba-zlen bosta italijanist Elvio Guagnini in kustos gledališkega muzeja Stefano Bianchi predstavila knjigo Frammenti di un diario musicale 1919-1979 in dve glasbeni publikaciji. zskd - Prihodnjo nedeljo na Opčinah Otroška in mladinska plesna revija Do svobodnega giba Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Tabor v petek, 30. novembra 2012, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah organizira Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin Zveze slovenskih kulturnih društev pod naslovom »Do svobodnega giba«. Na letošnji izvedbi revije, ki je že tretja po vrsti, bodo nastopile sledeče plesne skupine: Mladinska plesna skupina SKD Slavko Škamperle od Sv. Ivana, Otroški plesni skupini SKD Tabor z Opčin, plesna skupina »Take dance« AKŠD Vipava iz Peči, Otroška in mladinska plesna skupina SKD Vigred iz Šempolaja, baletni skupini »Relevé« SKD Igo Gruden iz Nabre-žine in mažoretna skupina Kras iz Doberdoba. Poleg domačih se bodo predstavile tudi naslednje gostujoče skupine: Mažoretna skupina iz Prva- skupnosti Fulvio Tomizza iz Umaga čine, ki bo nastopila skupaj s skupi- ter Mladinska in osnovnošolska pleno Kras, plesni skupini »Blue sna skupina Plesnega društva Srebr-dreams« in »Free dreams« italijanske na iz Senožeč. Pasji dnevi - novo delo Jasne Jurečič Jutri ob 18. uri bo v Bambičevi galeriji na Opčinah predstavitev novega dela Jasne Jurečič - zbirke novel pod naslovom Pasji dnevi. Knjigo je izdalo Kulturno društvo Vilenica, ilustrirala jo je Jasna Merku. V petih novelah, ki so zbrane v tej knjigi, se avtorica ukvarja z človeško duhovno platjo ter pretežno z ženskimi usodami. Njene osrednje teme so zaupanje v sočloveka, razočaranje, osamljenost, utesnjenost, ženska podrejenost, neuresničljivo razmerje ženske in moškega... Na tako »žensko« tematiko lahko ponudi najboljši likovni odziv ženska ilu-stratorka in to je polno dokazala Jasna Merku. Avtorico bo v ponedeljek predstavila prof. Magda Jevnikar. (jec) Veselo popoldne prihodnjo nedeljo v Borštu Po uspešni izvedbi projekta MUCHO 2012 v mesecu oktobru so pri SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca sklenili, da organizirajo srečanje, v sklopu katerega naj bi se prepletala kultura z razvedrilom. Prireditev pod nazivom »Veselo popoldne« bo v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v kletnih prostorih parka Hribenca v Zabrežcu. Za kulturni utrinek bo poskrbel moški pevski zbor Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin, za razvedrilo pa bo na voljo priložnostna glasba v živo in bogat srečelov.Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo s tipičnimi jesenskim jedmi in z domačo kapljico. Ob tej priložnosti bo potekala tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. O zgodovini Slovencev miljskega območja V ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo (Trg Republike 8) v Miljah vabita Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga in Zadruga Vesna - Milje na predstavitev dvojezične publikacije Novice z miljskega konca. Avtorji dela so zgodovinar Štefan Čok, profesorica Marta Ivašič in učitelj ter kulturni delavec Kiljan Ferluga. Zgodovina Milj in okoliških vasi je ena sama, v publikaciji pa se osredotočajo na prisotnost Slovencev v tem prostoru in na njihov obstoj, ki je bil v drugih publikacijah zanemarjen. Na tako publikacijo Slovenci v Miljah čakajo, odkar je leta 1996 Kiljan Ferluga umrl. Veliko materiala je že sam zbral, ta material pa so zdaj ponovno izkoristili. Izid knjige so omogočili Občina Milje, Zadružna Kraška banka in Zveza slovenskih kulturnih društev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 5 furlanska cesta - Sinoči malo pred 21. uro huda nesreča Silovito trčila avto in motor Mladeniča končala v bolnišnici Furlanska cesta je bila sinoči prizorišče hude prometne nesreče, zaradi katere so morali mlada fanta prepeljati v katinarsko bolnišnico. Do nesreče, katere vzroki in dinamika sinoči še niso bili povsem znani, je prišlo malo pred 21. uro na blagem ovinku takoj po svetilniku zmage na Greti v smeri proti Rdeči hiši. Tam je proti Kontovelu vozil avtomobil znamke toyota yaris, v katerem so se peljali štirje Tržačani, v nasprotno smer pa sta se na vespi peljala mlada fanta. Iz nepojasnjenih razlogov je prišlo prav sredi cestišča do čelnega trčenja, ki je bilo tako silovito, da je motor dejansko razneslo, fanta pa sta končala najprej v vetrobran avta, nato ju je odneslo čez streho le-tega na cestišče, kjer sta obležala v mlaki krvi. Dogodek se je pripetil ravno na višini hišne številke 120/1, pred hišo, v kateri stanujeta zakonca, ki sta slišala močan trk in ko sta pritekla ven, sta videla strahovit prizor. Poklicala sta reševalce službe 118, ki pa jih je prehitel zdravnik, ki se je z motorjem slučajno prav takrat peljal tam mimo in je ponesrečencema nudil prvo pomoč. Na prizorišče so potem prišli reševalci z dvema avtomobiloma in rešilnim vozilom. Ugotovili so, da je Zaradi silovitega trka je vespo dejansko razneslo KROMA eden od mladih motoristov, ki sta kot kaže oba nosila čelado, huje poškodovan (morali so ga intubirati), drugi pa laže. To so znali povedati tudi voznik in potniki toyote, ki v nesreči niso bili poškodovani, z enim od fantov so se tudi pogovarjali. Ponesrečenca so prepeljali v katinarsko bolnišnico. Na prizorišče so prišli tudi pripadniki krajevne policije, ki so začeli s preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče. Imen vpletenih nam sinoči niso mogli posredovati, zaradi nesreče pa je bila Furlanska cesta nekaj časa zaprta za promet. dsi Jutri predstavitev filma Jožeta Možine Dokumentarec o Pedru Opeki Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju z MOSP-om bo jutrišnji večer posvetil življenju in delu zaslužnega slovenskega misijonarja Pedra Opeka. V Peterlinovi dvorani bodo ob 20.30 zavrteli dokumentarec, ki ga je Jože Možina posnel na Madagaskarju med ljudmi, katerim je Opeka posvetil svoje življenje. Na smetišču mesta Atananarive, prestolnice 25-milijonske otoške države Madagaskar, je leta 1989 v kužnem smradu in popolnem razčlovečenju živelo na tisoče povsem obubožanih odraslih in otrok. Mednje si je izboril pot Pedro Opeka. Pomagal jim je vrniti človeško dostojanstvo in iz teme revščine skupaj z njimi zdaj gradi novo družbo -kulturo Dobrih prijateljev - malgaško Akamasoa. Kjer je bilo nekoč smetišče sedaj v urejenih vaseh s šolami, vrtci in igrišči živi že več kot 23 tisoč nekdanjih smetiščarjev in brezdomcev, še četrt milijona pa jih je že bilo deležnih njihove pomoči. Nekdanji reveži se tudi ekonomsko postavljajo na lastne noge. A v glavno mesto prihajajo vedno novi obubožani iz celotne države in mnogo jih pristane ne smetišču... Opekova Akamasua ima zanje odprta vrata, iščejo jim delo, zanje gradijo hiše in šole, radi bi postavili svojo univerzo. Boj Pedra Opeke proti revščini se tako nadaljuje s podvojeno močjo, skupnost Akama-sua pa se krepi in raste.. Osebna vrednost režijskega pristopa je v spontanem spremljanju Opekovega vsakdana brez ponarejanja. Kamera z njim potuje na smetišče, v kamnolom, na obisk k bolnim, v cerkev in na nogometni stadion ter v naselja, ki so zrasla po zaslugi Pedra Opeke. To je zares pretresljivo pričevanje o njegovi predanosti silni nalogi, ki ga je vsega prevzela. Film o Pedri Opeki, režiserja in scenarista Jožeta Možine je doživel silovit odziv že lani za božič, ko je bil predvajan na slovenski televiziji. Imel je rekordnih pol milijona ogledov v Sloveniji, vseeno ga je žirija na slovenskem filmskem festivalu v Portorožu prezrla, »uradni« kritiki so med predvajanjem celo zapustili dvorano. Nekaj dni za tem pa je bil film nagrajen v Hollywoodu na festivalu ITN v ZDA, kjer je Možina prejel nagrado za najboljšega režiserja dokumentarnih filmov. Predvajanju dokumentarca bo sledil pogovor z Jožetom Možino, ki ga bo vodil Jernej Šček. pokopali so ga v dolini Ivan Slavec-Ninčo, borec za svobodo V 84. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustil naš sovaščan Ninčo po domače, Nino ali Ivan Slavec kot je napisano v nekaterih uradnih dokumentih. Lahko rečemo, da je Ivan bil priljubljen človek, ki so ga mnogi njegovi prijatelji upoštevali in spoštovali ter dobro poznali njegovo pestro življenjsko zgodbo. Ninčo ni veliko govoril o sebi. Poznali smo ga kot zadržanega človeka, ki ne razdaja svojih doživetij, vendar vseeno lahko skoro soglasno potrdimo, da je bil partizan, katerega smo neštetokrat srečevali, skupaj z Dragotom Slavcem na častni straži pri spomenikih padlih partizanov. Ob poslednjem slovesu z našim Ivanom Slavcem, kot sem ga najraje nagovarjal, lahko v enem stavku povemo, da je bil strokovno dobro podkovan šofer in mehanik nekdanjih težkih prevoznih kamionov v tržaškem pristanišču in tudi kasneje v JLA. Ustvaril si je družino; rodil se mu je sin Fulvio, ki je zrastel v priljubljenega mladeniča, ki ga je dolinska Majenca zaradi njegove podedovane spontanosti in odločnosti izvolila za svojega župana. Zal je Ful-vio prav zaradi svoje mladostne predrznosti izgubil življenje v prometni nesreči. Ivana je nesrečna usoda sina Ful-via hudo prizadela, kakor ga je tudi ženina prezgodnja smrt. Kakor vedno se je Ivan sčasoma, po nekaj letih, ponovno pobral iz moreče potlačenosti in se srečal s sedanjo življenjsko družico, tovarišico Emo, zvesto pevkoTržaškega partizanskega pevskega zbora, s katero je srečno preživljal zrela leta. Ob slovesu smo želeli ob odprtem grobu nekoliko podrobneje opisati Ivanovo partizanščino. Zal njegovih podrobnih doživetij ne poznamo. Iz pripovedovanja nekaterih občanov vemo povedati, da je leta 1944, kot 16-letni fant podnevi delal za nemško Todt na Socerbu, kjer so morali domačini izkopati globok jarek, ki naj bi preprečil prehod zavezniških tankov, če bi se slednji izkrcali v Istri. Ivan je čez dan delal, ponoči pa je skrivaj prenašal partizansko pošto in postal kurir NOB. Med starejšimi delavci ga je nek domačin ovadil Nemcem, nakar je nemški delovodja ukazal Ivanu, naj se po končanem delu javi na nemški komandi v Prebene-gu. Bistri Ninčo se je kljub mladostni neizkušenosti pravočasno zavedel, ka- ko bi se zanj končal tak obisk. Njegova odločitev je bila logična: ne domov, ne na nemško komando. Na dan 4.mar-ca 1944je prostovoljno odšel naravnost v partizane in se hrabro boril do osvoboditve. Nekaj časa je bil pri Sabotažni skupini Komande mesta Koper. Po osvoboditvi je ostal v vojski, nato nekaj časa zaposlen v Kopru pri Narodni zaščiti, oziroma, pri takratni policiji. Demobiliziran je bil šele 3. januarja 1946. Prejel je tudi italijansko dedaljo »al valor militare«, se pravi priznanje za vojaške zasluge. Italijanski predsednik Republike Sandro Pertini mu je podelil Častno diplomo svobode. Od Titove armade je prejel »medaljo za hrabrost« in »Orden predsednika Tita za zasluge za narod«. Rekel sem, da nimamo podrobnosti spominov o Ivanovemu parti-zanstvu, zato pa lahko naštejemo, da je cena naše zmage, ki so jo plačali narodi in narodnosti Jugoslavije ogromna. Več kot milijon 700.000 žrtev, od teh je 305.000 padlih partizanov, 400.000 jih je bilo ranjenih. V drugi svetovni vojni je življenje izgubilo več kot 50 milijonov ljudi. Od tega je bilo ubitih 19 miljonov vojakov, 31 milijonov civilistov, med bombardiranji in v taboriščih je življenje izgu-builo 2o miljonov ljudi in še bi lahko naštevali. Bodimo ponosni na naš osvobodilni odpor proti nacifašizmu in bodimo ponosni odločnemu boju tudi naših ljudi za svobodo. V imenu ANPI -VZPI (Vsedržavnemu združenju partizanov Italije), katere član je bil Ivan, gre naše globoko sožalje ženi EMI, sestri Sempliciji in sorodnikom. Ohranimo spoštljiv spomin na Ninota-Ivana Slavca s partizanskim pozdravom: Zdravo dragi Ivan! Edvin Švab črna kronika - Eden od staršev zagledal svoj okrasek v izložbi Zlatar kupoval nakit, ki so ga mladoletniki kradli doma Mladoletni Tržačani so doma kradli nakit in razno zlatnino ter jo prodajali zlatarju, ki je dragocenosti brez oklevanja sprejel. Lastnik ene izmed zlatarn v središču mesta je nakit kupoval po nizki ceni - v nekaterih primerih je prstane in verižice nato predelal in jim dal novo podobo, v drugih primerih pa ne. Tako se je zgodilo, da se je eden izmed staršev prebrisanih najstnikov sprehajal po mestu in postal pred izložbo zlatarne, v njej pa prepoznal svoj okrasek. Po začetnem presenečenju se je obrnil na policijo. Mobilni oddelek je začel preiskovati zadevo in zlatarja naposled kazensko ovadil zaradi prikrivanja oziroma preprodaje ukradenega blaga. Imena zlatarne tržaška kvestura ni sporočila. Glasnica kvesture Denise Mutton je povedala, da so kriminalisti potrdili najmanj en primer, skoraj gotovo pa jih je bilo precej več. Policisti so v zlatarni zasegli več prstanov, uhanov, verižic in drugih okrasnih predmetov, ki so zdaj na mobilnem oddelku kvesture. Kdor pogreša podobne predmete in ni bil žrtev klasične tatvine, si lahko ogleda zasežen nakit. V nesreči v tovarni Sertubi poškodovan delavec V tovarni podjetja Sertubi-Jindal se je v petek popoldne poškodoval delavec. V hali v Ulici Von Bruck, v kateri je ta čas malo delavcev, ker je velika večina v dopolnilni blagajni, je do nesreče prišlo okrog 17.30. 36-letni kosovski delavec je delal pri stroju, ki upravlja napravo za barvanje kovinskih cevi, ko je izgubil ravnotežje in padel z višine poldrugega metra. Poseglo je osebje službe 118, ki je poškodovanega odpeljalo na urgenco na Katinaro. Kljub temu, da poškodbe niso zelo hude, je bil pacient včeraj še na opazovanju v bolnišnici. Tovarno so obiskali tudi karabinjerji in osebje zdravstvenega podjetja, ki se ukvarjajo s preiskovanjem vzrokov nesreče. Fazan v središču Trsta Kakih petdeset ljudi je včeraj zjutraj presenečeno opazovalo fazana, ki se je znašel v središču Trsta. Prestrašena ptica, ki ni mogla odleteti, se je opotekala na pločniku in oknih v Ulici Giotto, v neposredni bližini Drevoreda XX. Septembra. Več ljudi se je trudilo, da fazan ne bi zašel pod avte, ulovili pa so ga gasilci, ki so ga izročili osebju ustanove za zaščito živali Enpa. Nedaleč od tam so se pred časom pojavili divji prašiči, oktobra letos pa je srnjak vstopil v stanovanjsko poslopje v Štramarju. Dragocenosti je zlatar kupoval po nizkih cenah Kam po bencin Loterija ARHIVSKA SLIKA 24. novembra 2012 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari 69 20 15 64 59 Cagliari 86 25 22 49 26 Firence 76 51 66 57 67 Genova 48 53 21 72 31 Milan 71 51 48 23 78 Neapelj 20 27 43 33 26 Palermo 54 24 2 8 20 Rim 51 80 2 59 60 Turin 43 85 47 88 44 Benetke 29 26 55 12 27 Nazionale 5 25 38 54 46 Super Enalotto Št. 141 12 26 34 42 48 63 jolly33 Nagradni sklad 2.431.220,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 24.397.483,17 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 45.585,39 € 1.227 dobitnikov s 4 točkami 299,37 € 41.682 dobitnikov s 3 točkami 17,56 € Superstar 42 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 29.937,00 € 195 dobitnikov s 3 točkami 1.756,00 € 2.714 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.266 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.326 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 6 Nedelja, 25. novembra 2012 TEDENSKI POUDAREK / POKLON VIZIJI 2012 vrteli bomo filma ABESINIJA (1999) in SPLAV MEDUZE (1980) prisoten bo dobitnik nagrade Karpo Godina GLEDALIŠČE MIELA PONEDELJEK, 26.11.2012 ob 20.30 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE BNP Zenica in MESS Sarajevo Ivo Andrič ■ *■ ■ P H na ^'ÖEP^I Pismo iz 1920 režija: Oliver Frljič enkratno gostovanje večkrat nagrajene predstave o vojni in sedanjosti v sredo, 28. novembra ob 20.30 v Mali dvorani s slovenskimi in italijanskimi nadnapisi V sodelovanju z društvom Cizerouno S podporo Dežele FJK in Tržaške trgovinske zbornice Včeraj danes [13 Lekarne Društvo slovenskih izobražencev in MOSP vabita na večer z Jožetom Možino Prikazal bo svoj dokumentarec »Pedro Opeka dober prijatelj« Peterlinova dvorana, ulica Donizetti, 1 Ponedeljek, 26. novembra 2012, ob 20.30 Danes, NEDELJA, 25. novembra 2012 KATARINA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 14.38 in zatone ob 4.08 Jutri, PONEDELJEK, 26. novembra 2012 KONRAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1023 mb raste, vlaga 84-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. OKLICI: Gianfranco Maiani in Claudia Nigris, janiele Furlani in Francesca Farris, Federico Marchesin in Judith Scoltock, Max Pedro Emilio juarte Gonzales in Maria dojec, Alessandro Melosso in čhouzama deda, Etrio Fi-dora in Sebastiana ji Blasi, Bruno Sca-pini in Meri Shahnazaryan, jusan Marusic in Elena Lungu. Mi Kino Nedelja, 25. novembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Društvo Finžgarjev dom (Dunajska 35, Opčine) vabi na prvo predavanje iz ciklusa o ODNOSIH v družini in družbi Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Sanje imajo svojo ceno! Govorila bo dr. medicine SANJA ROZMAN četrtek, 29. novembra, ob 20h 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Vabimo Vas na odprtje razstave Kulturnega društva za umetnost Kons PROSTOR v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, v petek, 30. novembra 2012 ob 19.00 Na Višji strokovni šoli v Sežani -program Fotografija je uspešno zagovarjala diplomsko delo "Modni portfolio" Niha Furlani Čestitajo vsi domači AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking jawn - parte 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il so-spetto«. CINECITY - 11.00, 12.30, 13.30, 15.00, 16.00, 17.25, 18.20, 18.30, 19.50, 20.40, 21.00, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking jawn - parte 2«; 11.10, 15.30, 18.30, 21.30 »007 Skyfall«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Hotel Transylvania«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Il peggior Natale della mia vita«; 10.45, 12.40, 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Paranormal activity 4«; 11.00, 12.50, 14.40, 16.30 »Un mostro a Parigi«. FELLINI - 15.15, 16.45, 20.30 »Un mostro a Parigi«; 18.30, 22.15 »jracula«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 13.15, 19.10 »Časovna Zanka«; 12.05, 14.05, 16.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 18.05, 20.05 »Nahrani me z besedami«; 14.10, 16.30 »Nora dekliščina«; 13.20 15.30 S Izleti Zadruga Primorski dnevnik in uredništvo Primorskega dnevnika v sodelovanju s SKD S. Škamperle in SŽ Bor vabijo na srečanje na teritoriju, ki bo 27. novembra 2012 ob 20.30 v mali dvorani na Stadionu 1. maj na katerem se bomo pogovarjali o položaju in perspektivah Primorskega dnevnika. H Čestitke »Pogum«; 18.30, 20.25 »Poročni video«; 17.30, 20.30 »Skyfall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.15, 16.50, 20.30 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.50, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«; 18.30, 22.15 »End of watch - Tolle-ranza zero«. SUPER - 16.10, 19.40 »Il matrimonio che vorrei«; 17.50, 21.30 »7 psicopa-tici«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 2: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 14.50, 16.30, 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50, 22.10 »Argo«; Dvorana 4: 15.45, 18.00, 20.10, 22.15 »Il sospetto«; Dvorana 5: 15.00, 16.40 »Un mostro a Parigi«; 18.10, 20.30 »Venuto al mondo«. H Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040327522, www.asilonidomaja.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet danes, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Go-ja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Avtobus bo odpeljal iz Se-sljana ob 11.45, s Križa ob 11.50, s Proseka ob 11.55. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa). AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). Danes je enkraten dan, je prav poseben dan, saj naš MARKO »G« jih 50 ima. Imaš zdravje, energijo, zrelost ter izkušnje, obvladaš zmernost, zato veseli se z nami v prijetnih malenkostih. To ti želimo tvoji najbližji. SKD Barkovlje iskreno čestita SERGIJU LIPOVCU ob 70-letnici, ki jo je slavil včeraj. Želi mu veliko lepih trenutkov in družinskega veselja. Društvo Rojanski Marijin dom iskreno čestita PETRU VERČU ob prejemu nagrade Bratovščina resni-ce-Consortium Veritas za mladega novinarja. 0 Mali oglasi V SAMATORCI pri balinišču se je izgubil tigrasti maček z belimi tačkami, ki odgovarja na ime Cefo. čdor bi ga našel naj pokliče tel. št. 3488721197. AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila). DAJEM V NAJEM malo stanovanje na Kozini, prenovljeno. Najemnina po dogovoru. Tel. 392-2225821 ali 00386-31260498. GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385. IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 3356445419. IŠČEM SNEŽNE VERIGE za klasični fiat 500. Če jih kdo ima in jih ne potrebuje več, prosim, naj mi sporoči. Janko: 040-299632. OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040214309 ali 333-2130947. PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222. PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.: 339-1026752. PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791. PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM stroje za pralnico in suho čiščenje po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 346-8321835. ¿Pogte&no podjetje H ir,'iHiVk 11 M- IIH I ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 S Poslovni oglasi PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com PRODAM STANOVANJE v centru Opčin. Tel.040-2171146 ob uri kosila in večerje ZA 80.000,00 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku. Tel.339-2958777 338-1239944 BOLNIČARKA V POKOJU nudi nekajurno dnevno nego (Opčine) starejši osebi. Tel.040-213959 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 RUŠČINO bi se rad naučil: iščem slovensko govorečo osebo, ki bi me učila enkrat tedensko. Tel. št.: 3284120196, raje popoldne ali zvečer. V BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 3483667765. V NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.: 340-5589342. V TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št.2 (Strada di Fiume). Tel. 335-6045771. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel odprto osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 7 □ Obvestila AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com. QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 3355926889 (Elizabet). SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pariopportunita-duino.it, lavoro@comune.duino-aurisi-na.ts.it. Referentka službe: Erica Tricari-co ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Na-brežina 158, tel. 800-00-2291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 0402017387, fax 040-2908182. JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 393-2327949. SDD JAKA ŠTOKA vabi na Miklavžev knjižni sejem, ki bo v Kulturnem domu na Proseku danes, 25. novembra, 15.00-19.00. Ob 16. uri bo na sporedu pravljična urica za otroke iz vrtca in osnovne šole. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandrežu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi danes, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se najkasneje do ponedeljka, 26. novembra, oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN MOSP vabita na predstavitev dokumentarca Jožeta Možina »Pedro Opeka - dober prijatelj«. Peterlinova dvorana, ulica Donizetti, 3 - ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z Meto Starc in Petrom Špacapanom, ki nam bosta prikazala svoje izkušnje: »Med Trstom in Afriko: pogledi na misijonsko medicino«, v ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje. KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 26. novembra, potekala delavnica Razgibavaj-mo možgane, ki jo vodita prof. Vali Tret-njak in psihologinja Jana Pečar, v društvenem sedežu, ob 9. oziroma ob 11. uri. Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje. Splošno kmetijstvo: 150 ur, pon., sre. in čet., 18.00-22.00, prvo srečanje v ponedeljek, 26. novembra. Vodenje kmečkega turizma: 100 ur, pon. in sre., 18.00-22.00, prvo srečanje v ponedeljek, 26. novembra. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. decembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (5., 12., 19. decembra, 17.30-22.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 0405660360, ts@adformandum.org. NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VA-JE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek, 26. novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Re- pentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, masha.pregarc@gmail.com. 40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Informacije in prijave na tel. št.: 349-3558109 (najkasneje do torka, 27. novembra). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 27. novembra, ob 20.15 v svojem sedežu na Opčinah, Do-berdobska ulica 20/3. KRU.T - ob četrtkih, po predhodni najavi, individualna obravnava za dobro počutje in sprostitev s tehniko Qigong. Dodatne informacije in prijave v društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje zgodovinarja, prof. Aleksa Kalca »Trst in njegovi prebivalci v 18. stoletju«. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, otvarja v petek, 30. novembra, ob 20. uri predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce Ivan Suppani (kitara), Florjan Suppani (violina), Simon Kravos (klavir). Urnik: v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.00-19.00. V sklopu sejma bo v soboto, 1. decembra, delavnica za otroke od 10. ure dalje, vodila bo Morena Forte; v torek, 4. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v sredo, 5. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na predpraznično likovno delavnico »Nona, nono, rišimo skupaj« v soboto, 15. decembra, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Pod mentorstvom umetnice Luise Tomasetig bodo udeleženci ustvarjali božične izdelke. Prijave do 30. novembra v sedežu, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 1. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. ŽUPNIJA REPENTABOR v sodelovanju z občino Repentabor vabi na slovesen zaključek 500-letnice repentabrske cerkve v nedeljo, 2. decembra, ob 16 uri. Slovesno bogoslužje bo obogatil mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Po maši bo imel še krajši koncert. Po slovesnosti bo sledilo prijateljsko srečanje. DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.00-18.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.3019.30 ali mercatinotao@libero.it. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monru-pino.regione.fvg.it. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org; 3457733569. Urnik urada: pon in čet 9.0013.00; sre 12.30-15.00. 0 Prireditve VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mavhinjah št. 22/d. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige Pasji dnevi avtorice Jasne Jurečič z ilustracijami Jasne Merku. Avtorici bo predstavila prof. Magda Jevnikar. Opčine, Proseška ul. 131. NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abe-sinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Karpo Godina. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« do petka, 30. novembra, po sledečem urniku: ponedeljek in sreda 9.00-17.00; torek, četrtek in petek pa 9.00-13.00. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo, 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križman-čiča »Cvetovi kraškega roba«, v sodelovanju s Fotovideo80. Zapela in zaplesala bo folklorna skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri na prvo predavanje iz ciklusa o odnosih v družini in družbi. Dr. medicine Sanja Rozman, strokovnjakinja za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, bo govorila na temo: »Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Sanje imajo svojo ceno!«. Pridite v velikem številu! NARODNI DOM - do 30. novembra je na ogled razstava še neobjavljenih fotografij Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine po predhodnem dogovoru). Vabljeni. ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU prireja ob 375-letnici postavitve cerkve sv. Martina na Proseku zborovski koncert »S pesmijo v srcu«. Nastopata MPZ Jacobus Gallus iz Trsta in MPZ Vasilij Mirk s Pro-seka. Dirigent: dr. Marko Sancin. Vabljeni v cerkev sv. Martina v soboto, 1. decembra, ob 20. uri. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre Na odprtem morju (avtor Slawomir Mrožek, režija Gregor Geč) v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v notranje prostore Parka Hribenca na »Veselo popoldne« z nastopom MoPZ Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin ter z glasbo v živo. Na razpolago bodo tipične jesenske jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE KILJAN FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita na predstavitev publikacije »Novice z miljskega konca - O zgodovini Slovencev v miljskem območju« v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo v Miljah. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bar-du, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Konto-velu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Pod-bonescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. t Zapustila nas je naša draga Marta Sedmach vd. Glavic Žalostno vest sporočajo hčerki Nadia z Borisom, Silvana in vnukinja Alenka z Giulianom ter vsi sorodniki Pogreb bo v četrtek, 29. novembra, ob 11. uri iz mrtvašnice v ulici Costalun-ga v cerkev na pokopališču. Trst, 25. novembra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo ^ Po krajši bolezni nas je zapustil Cesare Massaro Žalostno vest sporočajo žena Santina, hčerki Daniela in Maura z družinama, sestra Irma ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 29. novembra, ob 9.50 iz ulice Costalunga v mačkoljan-sko cerkev. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Mačkolje, 25. novembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao nono, hvala za vse. Tvoja Alexa Ob izgubi ljubljenega očeta, tasta in nonota Cesareja Massare izrekamo Danieli, Dionisiu, Alexi in družini občuteno sožalje. Pihalni orkester Breg ^ Zapustil nas je naš dragi Ferdinando Bajec (Fredi) Žalostno vest sporočajo žena Nadja, sinova Davide in Alessandro, svakinja Lia ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 26. novembra, od 10.00 do 11.40 v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 5. decembra, ob 12.00 v cerkvi v Ricmanjih. Ricmanje, 25. novembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček dragemu nonotu. Tvoja Maya Ob težki izgubi dragega Fredija sočustvujeta z Nadjo, Davidom in Alessandrom Neva in Claudio Dragi stric, za vedno boš ostal v lepem spominu. Michele Žalovanju se pridružujeta Nadja in Lili z družinama Ob izgubi dragega Fredija izrekava iskreno sožalje Nadji in sinovoma Nevja in Nadja z družinama ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage Magde Mokole vd. Kuk se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali, sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Pos ebna zahvala Pre čence m in M P Z Rdeča zvezda. Svojci Prečnik, 25. novembra 2012 ZAHVALA Marija Mikša por. Ciuk (Mira) Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili ob strani in ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Svojci ZAHVALA Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Nino Slavec Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala sekciji VZPI-ANPI Dolina, MPZ V. Vodnik, trobentaču in tov. Edvinu Švabu za občutene besede. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 26.11.2008 26.11.2012 Jelka Guštin por. Taučer Vedno se je z ljubeznijo spominjajo vsi svojci Opčine, 25. novembra 2012 OSKARJU KJUDRU v spomin za njegove nasvete in za omogočeno sodelovanje pri organizaciji koncerta Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ob otvoritvi muzeja - spomenika Museo monumento al deportato politico e razziale v Carpiju leta 1973, ob prisotnosti predsednika Italijanske republike Giovannija Leoneja. Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Združene sekcije VZPI-ANPI občine Dolina se klanjajo spominu Oskarja Kjudra. Svojcem izražajo občuteno sožalje. 8 Nedelja, 25. novembra 2012 TEDENSKI POUDAREK / italija - Izbira kandidata za prihodnjega predsednika vlade Primarne volitve leve sredine: Bersani favorit pred Renzijem RIM - Leva sredina bo danes izbrala svojega kandidata za predsednika vlade na prihodnjih političnih volitvah. Do včeraj se je na volitve prijavil več kot poldrugi milijon ljudi, od teh 850 tisoč preko spleta. Po vsej državi bodo namestili 9.239 volišč v 7.949 občinah (od skupnih 8.215). Pri pripravi volitev je sodelovalo več kot sto tisoč prostovoljcev. Volivci bodo izbirali med petimi kandidati: Pier Luigijem Bersanijem, Matteom Renzijem, Nichijem Vendolo, Lauro Puppato in Brunom Tabaccijem. Sodeč po zadnji raziskavi javnega mnenja (zavoda Tecne) ima največ možnosti za uspeh Bersani (47,4 odstotka) pred Renzijem (30,5 odstotka) in Vendolo (18,2 odstotka), medtem ko naj bi bila Puppato in Tabacci deležna manjše podpore (2,1% oziroma 1,8%). Kandidat za predsednika vlade bo postal tisti, ki bo prejel več kot polovico oddanih glasov. V primeru da bi se to ne zgodilo, bo potreben drugi krog volitev, in sicer prihodnjo nedeljo. govem boju za ohranitev delovnih mest,« in da koketira s Casinijem. Prav včeraj pa je Bersani omenil možnost ponovnega sodelovanja z Italijo vrednot. italija - Včeraj stavka in protestne pobude proti krčenju sredstev za šolstvo Tokrat brez incidentov Tokratna protestna manifestacija v Rimu je minila mirno ANSA RIM - Ob splošni stavki v šolstvu, ki je včeraj potekala po vsej Italiji v organizaciji področnega sindikata Flc-Cgil in avtonomnega sindikata Cobas, je včeraj dopoldne v Rimu potekala osrednja protestna demonstracija, pravzaprav več demonstracij članov sindikata Cobas in dijakov višjih srednjih šol proti varčevalni politiki Montijeve vlade na področju šolstva. V nasprotju z demonstracijo preteklega 14. novembra ob priložnosti vseevropske stavke, ko je prav v Rimu, kot tudi v nekaterih drugih italijanskih mestih, prišlo do spopadov med demonstranti in policijo, je tokratni protest, ki se ga je po mnenju glasnika sindikata Cobas Piera Ber-nocchija udeležilo kakih deset tisoč ljudi, minil mirno. Demonstranti niso imeli dostopa v neposredno bližino vladnih in parlamentarnih palač, kljub temu pa so dali duška svojemu nezadovoljstvu z vladno politiko s tem, da so z gesli in transparenti izrazili podporo javnemu šolstvu in nasprotovanje krčenju sredstev za le-to. Udeleženci protestnih povork so izrazili tudi nasprotovanje popoldanski manifestaciji članov fašističnega socialnega centra CasaPound, ki jo je rimska prefektura sicer dovolila, odredila pa je spremembo prvotnega poteka povorke, da bi preprečila, da fašistični in protifašistični demonstranti ne pridejo v stik. Tako je tudi protest centra CasaPound, ki je bil usmerjen proti Montijevi vladi, premoči bank in pokojninski reformi, ki naj bi jo vsiljevala Evropska unija, minil mirno. kalabrija v furgon: šest mrtvih ROSSANO (COSENZA) -Šest mrtvih je tragični obračun trčenja vlaka v kombiju na progi med Cosenzo in Reggio Calabrio. V fia-tu multipli se je šest romunskih državljanov, zaposlenih v kmetijstvu, vračalo po opravljenem delu domov. Na prehodu čez železniško progo, ki so ga italijanske železnice oddale v zakup zasebniku, so prečkali tir prav v trenutku, ko je privozil vlak in silovito treščil v vozilo. Vsi potniki v dostavnem vozilu so bili pri priči mrtvi. Ali se Berlusconi vrača? RIM - Berlusconi naklepa vrnitev na politično sceno. Vsaj tako kaže. »Brez mene je stranka zapisana propadu,« naj bi izjavil svojim najtesnejšim sodelavcem. Ber-lusconijeva vrnitev pa bi spet zmešala štrene v Ljudstvu svobode. »Če se Berlusconi vrne, primarne volitve niso več potrebne,« je včeraj poudaril tajnik stranke Angelino Alfano. Izrael nekoliko sprostil blokado območja Gaze GAZA - Izrael je v skladu z dogovorom s palestinsko stranjo včeraj nekoliko sprostil nadzor na mejah območja Gaze. Po navedbah prebivalcev Gaze so lahko kmetje dostopali do svojih zemljišč v bližini varnostne ograje, ribiči pa so lahko zapluli dlje od obale kot običajno. Palestinsko gibanje Hamas pa je ob mejah na jugu območja Gaze ponoči začasno namestilo svojo policijo, ki naj bi preprečila morebitne nadaljnje incidente, ki bi lahko porušili dogovor o prekinitvi ognja z Izraelom. Na Lampeduso prispelo več sto migrantov LAMPEDUSA - Na otok Lampedusa je včeraj prispelo več sto nezakonitih migrantov iz Severne Afrike. Najprej je obalna straža na otok pospremila čoln z 235 prebež-niki, nato pa je do otoka pomagala še 123 prebežnikom. Val beguncev iz Severne Afrike v Evropo se je v zadnjem času znova okrepil. neapelj Za rešetkami šef kamore v četrti Gomorra NEAPELJ - Policija v Neaplju je aretirala vodjo kamore v četrti Gomorra, ki jo je v znani knjigi Gomorra opisal Roberto Saviano. Aretiran je bil Mariano Abete, ki je vodilni položaj v mafijski združbi prevzel letos, star vsega 21 let.Abete se je skrival v hiši svoje matere. Njegovo skrivališče, stisnjeno med dva kuhinjska zidova, je bilo komajda dovolj veliko za žimnico. Potem ko so policisti ugotovili, da se za kuhinjskim zidom nekaj skriva in so ga želeli porušiti, je Abeteje-va mati premični zid odprla s pomočjo daljinca in jim razkrila svojega sina. Včerajšnja aretacija je zadnja v vrsti aretacij članov razvpite kamore, italijanska policija pa je včeraj izvedla še okoli 30 aretacij v Milanu in na Kalabriji, vezanih na delovanje mafijske združbe 'ndrangheta. barcelona - Danes regionalne volitve v znamenju zahtev po neodvisnosti V igri celovitost Španije BARCELONA - V španski deželi Kataloniji bodo danes parlamentarne volitve, ki bi lahko v prihodnosti vplivale na usodo Španije. Vodja katalonskih nacionalistov in predsednik katalonske vlade Arturo Mas namreč v primeru zmage na predčasnih volitvah napoveduje, da bo razpisal referendum o osamosvojitvi Katalonije. Zadnje raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da Masovi stranki Convergencia i Unio (CiU) na volitvah ne bo uspelo dobiti absolutne večine, bi si jo pa lahko zagotovila v sodelovanju z nekaterimi manjšimi nacionalističnimi strankami. Mas, ki velja za zmernega nacionalista in konservativca, se izogiba omenjanju besede neodvisnost, a njegova napoved referenduma je sprožila oster odziv vlade v Madridu, ki se že tako sooča s težavami zaradi hude gospodarske krize. "Nihče ne bo Katalonije ločil od Španije in EU," zatrjuje španski premier Mariano Rajoy, ki je prepričan, da bodo nedeljske volitve pomembnejše, kot so bile lanske parlamentarne volitve v Španiji. Mas je prepričan, da bi Katalonija, ki je v preteklosti veljala za najuspešnejšo špansko regijo, danes pa se sooča z dolžniško krizo, zaradi katere je bila prisiljena špansko vlado zaprositi za pomoč v višini pet milijard evrov, krizo mnogo bolje prestala, če ji ne bi bilo treba dela pobranih davkov odvajati v Madrid. V Barceloni poudarjajo, da Madridu letno plačajo za 16 milijard evrov davkov več, kot dobijo nazaj. Kritiki oblasti v Barceloni pa opozarjajo, da je želel Mas z razpisom predčasnih volitev in govorjenjem o referendumu predvsem preusmeriti pozornost ljudi od nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, zaradi katerih mnogi Katalonci živijo slabše. Dejstvo pa je, da se naklonjenost Ka-taloncev samostojnosti krepi. Leta 1990 jih je bilo za samostojnost okoli četrtina, zdaj pa že polovica. Septembra se je velikega shoda za neodvisnost Katalonije v Barceloni udeležilo na sto tisoče ljudi. Katalonija s 7,6 milijona prebivalcev poleg Baskije uživa najvišjo stopnjo avtonomije med 17 španskimi regijami. NTAT 5UÍ% Sedanji predsednik katalonske vlade Artur Mas ANSA / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 9 ssg - Ostra polemika po črtanju januarske predstave Srce v breznu - The Movie Režiser o političnih lobijih, upravni svet zavrača očitke Prizor iz italijanskega filma Srce v breznu, ki ne bo doživel svoje gledališke »proti inačice« ARHIV glasovi svetov Skupna oddaja Radia TS A, Radia SLO in slovenskega ORF TRST - Radio Trst A bo danes ob 12. uri predvajal oddajo Glasovi svetov, ki je nastala v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, slovenskega programa ORF iz Celovca in slovenskih programov RAI v Trstu. V tokratni oddaji bo govor o finančnih rezih v kulturi in o tem, kakšne posledice bi zmanjševanje denarnih sredstev za kulturne dejavnosti lahko imelo za slovensko narodno skupnost v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Sogovorniki v treh radijskih studiih bodo državni sekretar na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije Miran Zupanič, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Malle, tajnik Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling, odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij Paljk in deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta. Pogovor z gosti bo vodila novinarka Radia Slovenija Jasna Potočnik. Uredništvo podpisuje Ines Ška-bar. Ponovitev oddaje Glasovi svetov bo jutri ob 14.10. TRST - Po odpovedi uprizoritve dela Srce v breznu - The Movie v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) je izbruhnila ostra polemika. Režiser Sebastijan Horvat dvomi, da so dejanski razlogi za odločitev vodstva gledališča finančne narave in trdi, da naj bi predstavo odpovedali zaradi političnih pritiskov, češ da ta tema nekaterim članom upravnega sveta gledališča ni po godu. Upravni svet SSG zavrača Horvatove očitke in jih označuje kot neosnovana natolcevanja. Vodstvo poudarja, da si ne more privoščiti neodgovornega ravnanja s finančnimi sredstvi. Naelektreno ozračje v gledaliških krogih ni novost, tokratni požar pa se je šele vnel, saj bo v sredo v Ljubljani »vroča« novinarska konferenca. Predstava obravnava nastajanje italijanskega televizijskega filma iz leta 2005 Il cuo-re nel pozzo, ki si je s pristranskim in površnim prikazom jugoslovanskih vojnih zločinov nad Italijani prislužil ostre odzive v Sloveniji. Režiser Sebastijan Horvat je, kot so poročale Primorske novice, ogorčen nad odločitvijo SSG, da na vrat na nos odpove predstavo. »Iz gledališča so svojo odločitev sporočili samo štiri dni pred začetkom naših vaj. Izrazito neprofesionalno! Vse je še bolj zapleteno, ker gre za koprodukcijsko uprizoritev. Upravni svet se sklicuje na finančno krizo, a slišim, da je načrtovana uprizoritev zmotila določene politične lobije v upravnem svetu. Zgovorno je tudi to: predsednica upravnega sveta Maja Lapornik mi je neformalno ponudila režijo katerekoli druge predstave, samo te ne. Več bomo povedali na tiskovni konferenci, ki jo bomo v sredo pripravili v Ljubljani. Tam bomo navsezadnje tudi slavili -gledališče je spet prepovedano,« je za koprski časnik povedal Horvat, ki je tudi docent na akademiji AGRFT v Ljubljani. Predsednica SSG Maja Lapornik, podpredsednik Alessandro Malcangi (Dežela FJK) ter ostali člani upravnega sveta SSG Andrej Berdon, Paolo Marchesi, Adriano Sos-si in Gianni Torrenti so včeraj v skupni izjavi poudarili, da so bili »zaradi hudega finančnega položaja, v katerem se je znašlo naše gledališče, primorani odpovedati kopro-dukcijsko uprizoritev Srce v breznu - The movie v režiji Sebastijana Horvata, ki predstavlja najvišjo finančno postavko v programu letošnje sezone. Odločitev, ki je boleča za vse, še najbolj za naše gledališče, smo sprejeli soglasno, saj si ne moremo privoščiti neodgovornega ravnanja s finančnimi postavkami. Odločno tudi odklanjamo vsa neosnovana natolcevanja v zvezi s 'političnimi lobiji v upravnem odboru'. Prepričani smo, da bo naša publika, za katero delamo, tudi razumela našo odločitev za uprizoritev, ki jo bodo z minimalnimi materialnimi stroški v celoti pripravili igralci in sodelavci, zaposleni z rednimi pogodbami v SSG«. Premiera Srca v breznu bi morala biti januarja v sodelovanju s črnogorskim Kraljevskim gledališčem Zetski dom in mednarodnim festivalom Ex Ponto iz Ljubljane. Načrt so sprejeli prejšnji umetniški vodje Boris Kobal, Sergej Verč in Jaša Jamnik. Namesto Srca v breznu bo SSG ponudil Lagarcov Samo konec sveta v režiji Vladimirja Jurca. (af) mediji - Včeraj celostranski članek v prilogi Alias Manifesto o Primorskem dnevniku in stiski slovenskih kulturnih ustanov TRST - Negotovi prihodnosti Primorskega dnevnika in slovenskih kulturnih ustanov v Italiji je včerajšnji Alias, sobotna priloga italijanskega komunističnega dnevnika Manifesto, posvetil celo stran. Naslov ima močan poudarek: »Perché vogliono tagliare la cultura slovena in Italia« (Zakaj hočejo odrezati slovensko kulturo v Italiji). Tržačanka Mara Guer-rini v svojem dolgem članku razlaga sistem financiranja slovenske manjšine v Italiji in poudarja, da slovenske kulturne ustanove letos še niso prejele obljubljenih prispevkov, medtem ko se vprašanje za prihodnja leta rešuje. Organizacije morajo same krpati luknje - z bančnimi posojili, zatekajo pa se tudi k socialnim blažilcem. Članek omenja SSG, NŠK, glasbene šole, zunajšolske dejavnosti, tečaje, kulturne domove. V reportaži piše, da je Primorski dnevnik zašel v težave zaradi retroaktivnega zmanjšanja državnih prispevkov za založništvo, tako da se danes sooča s solidarnostnimi pogodbami, omejenim številom strani in drugimi varčevalnimi ukrepi. Odgovorni urednik Dušan Udovič izjavlja, da položaj ne bo dolgo obvladljiv, količina prispevkov, s katerimi bo časopis razpolagal v prihodnje, pa še ni znana. Guerrinijeva citira pismo tržaškega župana Roberta Cosolinija premierju Mariu Mon-tiju, zadnji del prispevka pa posveča ocenam deželnega svetnika Mavrične levice Igorja Kocijančiča. Le-ta razlaga, kako se zadeva o financiranju premika na politični ravni, ob koncu pa analizira stanje slovenske manjšine in ugotavlja, da je izvajanje zaščitnega zakona iz leta 2001 pomanjkljivo, ker dvojezičnosti ne izvajajo povsod. Kocijančič pravi, da tukajšnji Slovenci ne težijo k priključitvi k Sloveniji in da bi morali uživati podobne pravice kot Baski, saj so v Bilbau precej bolj pozorni do jezika in dvojezičnosti. (af) trst - Komisija za enake možnosti S praznimi čevlji proti nasilju nad ženskami TRST - Več kot sto parov praznih ženskih čevljev na ulici, ob njih pa imena žensk, ki so bile letos umorjene. Tako simbolna je bila sinočnja demonstracija proti nasilju nad ženskami, ki jo je v Ul. S. Nicolo v Trstu priredila komisija za enake možnosti tržaške občine, da bi dala svoj doprinos današnjemu vsedržav-nemu dnevu proti nasilju nad ženskami. (foto Kroma) televizija - Sodelovanje RAI in TV SLO Danes Lynx magazine V 4 • • • • I • s štirimi prispevki TRST - Po slovenskem TV dnevniku RAI na Mreži 3/bis ob 20.50) bo danes na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki nastaja v sodelovanju med slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Na sporedu bodo štirje prispevki, v katerih se zrcali naš čezmejni prostor in dogajanje v njem. Loris Braico iz koprskega uredništva je obiskal izolsko bolnišnico, kjer teče projekt Integraid. Partnerji so ljubljanski Klinični center, zdravstvena domova v Ilirski Bistrici in Sežani, italijanske bolnišnice Mirano-Dolo, Trst, Videm in še zdravstvena enota iz Ra-venne. Se da glasbo upodobiti? Odgovoru je ime Alba /Zarja: v galeriji sredi Trsta je prepoznavni likovnik Boris Zulian postavil razstavo svojih del s tem naslovom in se s tem želel pokloniti istoimenskemu glasbenemu delu tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja ob nje- govem visokem življenjskem jubileju. Prispevek je pripravil Piero Pieri. Ali in koliko so mladi pripravljeni izrekati mnenja o politiki, demokraciji oz. sploh sodelovati pri odločanju o teh temah? O tem so, v sodelovanju z nekaterimi institucijami na obeh straneh meje, pripravili 20- minutni film, Glas mladih. S temo sta se ukvarjali Helena Florenin Pasinato in Karin Sabadin. Idrijo poznamo predvsem po rudniku živega srebra, žlikrofih in po značilnih čipkah. Odslej bo znana tudi po velikem italijanskem mislecu in cinea-stu Pier Paolu Pasoliniju, ki je v mestu kot fantič preživel poldrugo leto. Idrija in Casarsa della Delizia sta počastili njegov spomin ob letošnji 90-letnici rojstva in pripravili celo vrsto skupnih pobud. Od konca oktobra ima Pasolini v Idriji tudi svojo spominsko ploščo. Dogodke je v prispevku zabeležila Martina Re-pinc. Oddajo bodo ponovili v četrtek, 29. novembra ob isti uri. 10 Nedelja, 25. novembra 2012 TEDENSKI POUDAREK / SLOW FOOD - FILOZOFIJA Z MOTOM DOBRO, ČISTO IN POŠTENO Ustanovitelj gibanja Carlo Petrini o nujnosti ohranjanja lokalnih tradicij SANELA CORALIČ Mnogi so prepričani, da Slow food pomeni razkošno večerjo s sedmimi hodi in vrhunskimi vini v elitni restavraciji po zasoljeni ceni. A to nikakor ne drži. Gre za filozofijo z motom dobro, čisto in pošteno, s skrbjo do pridelovalcev in potrošnikov. Slow food se zavzema za ohranjanje regionalnih kulinaričnih tradicij, ki se poslužujejo lokalnih pridelkov. Avtohtono kulinariko z avtohtonimi sestavinami so pričeli negovati, ko je Carlo Petrini leta 1987 v Parizu ustanovil to svetovno gibanje, v katerega je danes včlanjenih skoraj 150 držav sveta. Carlo Petrini, ki z različnimi predavanji po celem svetu in številnimi knjigami, ki so postale prodajne uspešnice, ohranja vonje in okuse lokalnih kuhinj, kjer se uporabljajo lokalna živila, ki rastejo na majhnem območju, je gostoval v našem mestu pretekli četrtek. Ugledni gost je na dveh različnih predavanjih postregel s tako velikim številom koristnih in zanimivih informacij, da bi na tem mestu stežka omenili vse. Izvedeli smo, da je gibanje Slow food že zdavnaj preraslo okvire promoviranja dobre hrane. V zadnjih letih se je namreč gibanje osredotočilo na inovativne projekte, kot sta denimo Terra Madre in projekt vrtičkarstva v urbanem okolju. Prvi projekt združuje vse tiste, ki so del verige preskrbe s hrano za skupno zaščito malih pridelovalcev s področja kmetijstva, ribištva in trajnostnega razvoja in tistih, ki ohranjajo stara semena, stare okuse hrane in biotsko raznovrstnost pred izumrtjem. Drugi projekt pa spodbuja nastajanje vrtov v šolah, vrtcih in tudi v domovih za ostarele. To vrtičkarstvo posledično spodbuja mlade k aktivnejšemu vključevanju v obdelovanje zemlje, starejše pa k aktivnejšemu življenju na sploh. O vseh teh temah, aktualnih problemih in perspektivah v svetu je na zelo nazoren način predaval Carlo Petrini (na posnetku Kroma), ki nam je postregel tudi s primeri dobrih praks in skrb zbujajočimi statističnimi podatki. Ste vedeli, da na Zemlji proizvedemo hrano za 12 milijard prebivalcev, čeprav nas je le 7 milijard, od katerih je ena milijarda ljudi lačnih? To pomeni, da je kar 45 % hrane vržene proč. Drugi nespodbuden podatek pa zadeva biološko pridelano zelenjavo. Več kot 30% bio zelenjave vržejo v kompost, ker ta ne ustreza estetskim merilom. Ta pretirana potrata se Carlu Petriniju zdi nesprejemljiva in »kriminalna«. Novinar, gastronom in pisatelj je v sklopu svojega predavanja opozoril tudi na zmanjšano plodnost tal, pri-manjkovanje vode, pomanjkanje ali izginjanje biotske raznovrstnosti ... Vse te vsebine je Petrini utemeljil z argumenti, ki presenetijo tudi največje skeptike, ki menijo, da ti problemi sploh niso resni oz. so postranskega pomena. Petrini je prepričan, da bo pomanjkanje vode pripeljalo do novih vojn, potrata bo okrepila multinacionalke, hrana pa ne bo več vrednota, temveč zgolj blago. In če povzamemo Petrinija, smo v globoki entropijski krizi, iz katere bo treba najti nove, sveže poti za rešitev. In kako bi to lahko dosegli? Treba bo postaviti nove paradigme, ino-vativnejše vzorce, je prepričan Carlo Petrini, ki ob tem dodaja, da se ne smemo podrejati multinacionalkam, politiki in kvazi gastronomiji, ki propagira neuravnoteženo prehrano, ki za nameček povzroča tudi degradacijo okolja. V središče pozornosti moramo postaviti hrano in lokalne pridelovalce, kmete, ki jih je v Italiji le še za vzorec (3 %, od teh je polovica starejša od 60 let). Zaradi vseh naštetih problemov je Carlo Petrini zelo pohvalil pobudo tržaške občinske uprave, ki je v tem šolskem letu lansirala projekt Vodenje vrta, h kateremu je pristopilo 45 vzgoj-no-izobraževalnih zavodov in v katerem bo sodelovalo tisoč tržaških otrok, ki bodo s pomočjo vzgojiteljskega osebja spoznali osnove obdelovanja zemlje. Nove aktivnejše generacije predstavljajo edino rešitev za naš planet, saj bodo na ta način spoznale, kako pomembno je, da lahko pridelaš svo- jo hrano, je dejal Petrini. Zelenjavni vrtovi v mestih predstavljajo odlično priložnost, da začnemo verjeti v pomembnost tega, da sami pridelamo svojo zdravo hrano, je poudaril Petrini, ki je omenil tudi vrt soproge ameriškega predsednika Michelle Obama, ki s svojim vrtičkarstvom Američanom sporoča, kako pomembna je zdrava prehrana. Nas pa je zanimalo, če bi to vrtičkarstvo pri mladih lahko vzbudilo ljubezen do obdelovanja zemlje? Carlo Petrini je odgovoril, da to predstavlja le prvi korak, ki pa bi nekoč lahko pripeljal do družbenih sprememb. Naša mladina noče kmetovati, čeprav se je večina naših nonotov preživljala prav s kmetijstvom, je potarnal Petrini in nanizal nekaj primerov dobrih praks. Zabavne so tudi Petrinijeve izkušnje z raznih fakultet po celem svetu. »Ko na predavanjih po Italiji sprašujem študente, kdo bi rad kmetoval, mi roko dvigneta največ eden ali dva študenta. Ko pa isto vprašanje postavim študentom na uglednih ameriških univerzah, pa na moje vprašanje pritrdilno odgovori približno 10 % vprašanih, kar je zelo presenetljiv podatek,« je razlagal Petrini, ki je v šali dejal, da se večkrat vpraša, kaj menijo ameriški starši, ki svojim otrokom plačujejo astronomske cene za študij, ti pa bi na koncu radi obdelovali zemljo. Lepo, kajne? Še lepše pa bo, če bo tržaški občinski upravi s tem simboličnim vrtičkarskim projektom uspelo prepričati otroke, da pojejo več zelenjave in sadja. In jim obenem sporočiti, da grša zelenjava ni nič manj hranljiva ali okusna od popolnega, svetlečega korenčka. Če potegnemo črto pod vse tisto, kar je v četrtek povedal Carlo Petrini, lahko zaključimo, da je za razvoj človeštva nujno potreben povratek k materi Zemlji, s pomočjo katere bomo ljudem priskrbeli zdravo hrano, ki je nikakor ne bi smeli metati proč. Ob koncu srečanja, na katerem je gost citiral tudi Pasolinijev citat »Tistega dne, ko bo ta država izgubila kmete in obrtnike, bomo izgubili tudi zgodovino,« je ugledni gost odgovoril tudi na nekaj naših vprašanj. Carlu Petriniju smo hoteli zastaviti veliko več vprašanj, saj v Trstu ni veliko priložnosti za klepet z osebo, ki predstavlja pravo zakladnico znanja in vedenje. A kot pravi mednarodni zvezdi, se je tudi Petriniju mudilo na drugo predavanje, na čisto drugem koncu Italije, kjer bodo novi slušatelji prisluhnili idejam, ki se na trenutke zdijo utopične, in viziji prihodnosti, ki nam brez realizacije omenjenih idej ne bo prinesla nič lepega. Iz krajšega pogovora pa smo vseeno izvedeli, kaj pomeni Slow food, in kakšen je danes položaj tradicionalnih jedi. Gospod Petrini, vaše gibanje se zavzema za naravno, avtohtono ku-linariko. Je hitra hrana omajala stare vrednote, način pridelave in tradicionalno uživanje hrane? Seveda. Privedla je do razširjene standardizacije, tudi s pomočjo tako imenovane franšizne prodaje, ki ne pro-movira raznolikosti, ampak skuša vse homologirati. Osnovni element našega gibanja je že od nekdaj spodbujanje raznolikosti, saj je v raznolikosti kreativna moč, v homologaciji pa siromašenje. Se ljudje danes bolj zanimajo za hrano, ki jo jedo? In koliko je to v času krize sploh mogoče? Menim, da je s to krizo povezan drugačen odnos do hrane. Tisti, ki kupujejo poceni in nezdravo hrano, se motijo. V teh težkih časih bi se ljudje morali osredotočiti na manjše in bolj definirane nakupe, nesmotrna potrata hrane je nesmiselna. Ob tem bi se morali tudi zavedati, da zdrava hrana prinaša zdravje in posledično manjšo po- trebo po zdravilih in drugem balastu. Italijani so kljub temu bolj zreli, kot običajno mislimo. Slow food se zavzema za ohranjanje regionalnih kulinaričnih tradicij, ki se poslužujejo lokalnih pridelkov. Kakšne cilje ima vaše gibanje na področju biotske raznolikosti? Mi si prizadevamo, da se dosledno ohranjajo načela biotske raznolikosti. Ne moremo si dovoliti, da bi določene rastline ali neka vrsta izginile. Izguba biotske raznovrstnosti bi lahko za nove rodove predstavljala resen problem. Cilj našega gibanja je torej os-veščati ljudi o teh problemih. Kako dobro poznate naše lokalne proizvajalce? Predvsem naši vinarji so poznani izven meja naše regije. Bi jim lahko kaj svetovali? Odlično poznam vaše proizvajalce. Proizvajalci vin so vaša bolj napredna stran kmetijske panoge. V teh desetletjih so jim uspeli pravi čudeži, upoštevali so biotsko raznolikost, znali so vzpostaviti sistem. Problem pa je danes prisoten v celotni kmetijski panogi, tudi pri živinorejcih. Kmetijski sistem sploh ne bi smel trpeti in biti mar-ginaliziran, to situacijo bomo preprečili z isto odločnostjo in intelektualno sposobnostjo, ki je bila nekoč značilna za vaše vinogradnike, ki so stara znanja znali prenesti v vino, in ki so se zavedali, da je njihovo vino nosilec kulturne dediščine, ki presega trgovsko logiko stekleničenja vin. Vi dobro poznate tudi vinogradnika iz Slovenije, ustanovitelja slovenskega Slow fooda, Aleša Kri-stančiča, kajne? Kako, da ne. On je bil med prvimi Slow food navdušenci v Sloveniji. No, Kristančič že od nekdaj obdeluje zemljo. Njega je zemlja tudi nagradila. Kako bi lahko spodbujali mlade, da bi začeli obdelovati zemljo? Projekt vrtičkarstva je eden od vzgojnih načinov, kako bi nove generacije približali zemlji. Pri spodbujanju mladih pa morajo sodelovati tako lokalna, nacionalna kot tudi evropska politika. Zelo dobrodošla je nova evropska kmetijska politika, ki določa, da je treba nagraditi oziroma podpirati male kmete in mlade ljudi, ki bi se radi ukvarjali s kmetovanjem. To je tista kmetijska politika, ki bi lahko revitali-zirala kmetijsko panogo. Čisto za konec še eno vprašanje. Danes je prisotna tudi eko moda, ki postaja nek splošen trend, ki se ga lotevajo tudi številni tisti, ki jih zanima le dobiček. Kako prepoznati prava podjetja od nepravih? Zal obstaja veliko lažnih podjetij, ki izkoriščajo bio izdelke. Vendar pa bi na tem mestu rad poudaril, da jaz prednost dajem lokalnim, šele nato bio izdelkom. Če sta bio zelenjava in sadje preživela veliko časa na poti, nimata več iste hranljive vrednosti. Zato promo-viram uporabo lokalnih izdelkov, ki za seboj nimajo dolgega transporta. Izpostavil pa bi tudi pomen uživanja sezonske zelenjave in sadja. / URBANISTIKA Nedelja, 25. novembra 2012 1 1 PREUREDITEV NABREŽIJ OBSEŽEN IN KAKOVOSTEN PODVIG Ljubljana, mesto mostov Barbara Žetko Letos poleti sem sledila izobraževalnemu tečaju, ki je potekal v Ljubljani. Ker je tečaj trajal dva dni, sem se odločila, da se ne vrnem v Trst, ampak da prenočim v slovenski prestolnici. Z dvema kolegicama, s katerima sem delila sobo, sem se zmenila, da se sprehodimo po mestnem središču in se nekje ustavimo na večerji. Za program sicer nisem bila navdušena, saj me je mučil glavobol in sem bila brez moči. Toda, ko sem se sprehajala od Tromostovja do Čevljarskega mosta, je moja utrujenost počasi minevala. Dobro razpoloženje, veselje in energija ljudi, ki so hodili po nabrežju, in tistih, ki so kramljali v lokalih, so me tako pozitivno okužili, da sem se kmalu počutila odlično. Kakšno presenečenje! Ljubljane v taki razposajeni luči nisem poznala, čeprav jo večkrat na leto obiščem iz delovnih razlogov ali, enostavno, da si privoščim prijeten izlet. Naslednjega dne sem začela razmišljati, kaj je bilo v Ljubljani drugačnega, da me je tisti večer tako navdušila. Ljudi je kar mrgolelo, ker se je turizem zelo razširil, sem si mislila, saj je Ljubljana vse bolj poznana po svetu. Navsezadnje je srednjeevropska prestolnica, ki privlačuje ljudi prav tako kot Praga, Budimpešta ali Dunaj. Toda od osamosvojitve je minilo že dvajset let in ta ne more biti pravi razlog ali vsaj edini ne. Pred nekaj tedni pa sem dobila odgovor na svoje vprašanje, saj sem po zaslugi pobude Odprte hiše Slovenije podrobno spoznala nekaj, kar sem prej le delno opazila. Izrabila sem priložnost sprehoda po nabrežju Ljubljanice, ki ga je vodil arhitekt in profesor na ljubljanski univerzi Janez Koželj, in pri tem spoznala novi videz središča Ljubljane. Preureditev nabrežij in mostov, ki ga je skupini štiridesetih ljudi podrobno prikazal navdušen in upravičeno ponosen ljubljanski podžupan, je obsežen in res kakovosten urbanističen podvig, ki je rezultat dela in kreativnosti različnih načrtovalcev med letoma 2006 in 2012. Letos je ta projekt prejel evropsko priznanje za kakovostno oblikovanje javnega prostora Evropean Prize for Pubblic Open Space 2012, kar je še posebej zgovorno, če pomislimo, da je bilo na tem natečaju predstavljenih skoraj tristo petdeset urbanih ureditev. Namen, ki si ga je pred nekaj leti ambiciozno zadala mestna uprava, je bil oživeti ljubljansko središče, za kar je bilo treba nujno nastopati na več nivojih: z izboljšanjem tehnične infrastrukture (torej kar je spodaj in se ne vidi), ampak predvsem z izboljšanjem in ovrednotenjem odprtih prostorov, torej tistega, kar vsi lahko vidimo in izkoristimo. Kar najprej pade v oči, je dejstvo, da se je površina, namenjena pešcem, občutno povečala in da so avtomobili izginili z vseh najbolj obljudenih ulic ob Ljubljanici: od Tromostovja do Šentjakobskega mosta se tako na eni kot na drugi strani reke razprostira neprekinjeno območje, ki je skoraj v celoti namenjeno samo pešcem. Zaprti prometu Stritarjeva in Wolfova ulica, Novi trg in Breg ponujajo nov videz mesta, ki so ga baje ne samo turisti, ampak predvsem Ljubljančani zelo vzljubili. V zameno za omejitev prometa pa so za avtomobiliste zgradili podzemno parkirišče pod Kongresnim trgom. Da bi nadalje spodbujala razvoj mesta v trajnostnem duhu, se je mestna uprava odločila tudi za samopostrežni sistem izposoje koles, poimenovan Bicike(lj). Tak sistem je že razvit v mnogih drugih evropskih mestih, a je v Ljubljani doživel pravi razcvet, saj je prijavljenih nad ose-mintrideset tisoč prebivalcev. Alternativni način mobilnosti v mestu se bo nadaljeval z načrtovanim, a ne še operativnim sistemom javnega rečnega prevoza. Ob ureditvi prometa je prav tako pomemben in z njim tesno povezan načrt o ureditvi nabrežja, ki se ga je v obdobju med vojnama lotil že Plečnik. Namen današnjih arhitektov je bil dokončati, kar je bilo nedokončanega, prilagoditi obstoječe današnjim potrebam in ga obogatiti z novimi posegi. Nekateri izmed teh so minimalni, npr. koši za smeti, luči in klopi, drugi malo bolj opazni (na novo tlakovane površine, terase, pomoli, rečni pristani in podobno), nekateri pa so res veliki in so zahtevali od mestnih upraviteljev in načrtovalcev, poleg posebne tenkočutnosti, tudi precej poguma. Postavljanje treh mostov in dveh novih brvi res ni mala šala, še posebno ne, ker so izbrane lokacije za njihovo postavitev arhitektonsko oz. okoljsko izjemne. Zgrešen ali predolg korak v tej smeri bi lahko pomenil katastrofo, ki se je ne bi dalo zlahka popraviti. Rezultat pa je odličen, nikjer grob ali pretežak, in sprehajanje po nabrežju od najnovejšega, komaj zgrajenega dvoetažnega Fabianijevega mostu v bližini Kliničnega centra do Brvi na Špici, ki vodi k Botaničnemu vrtu, je pravi užitek. Vsak element posebej ima svojo lepoto. Litoželezni Hradeckega most prečka danes Ljubljanico ob sotočju z Gradaščico na Trnovem, a je bil v času svojega obstoja premaknjen trikrat. V sredini 19. stoletja je zamenjal dotedanji leseni Čevljarski most, leta 1931 pa so ga zaradi Plečnikovega posega v ureditvi nabrežja prestavili na novo mesto pri takratni ljubljanski mrtvašnici. Tam je ostal do pred kratkim, ko so ga zaradi obnovitve odstranili in ga nato postavili na sedanjo lokacijo. Žitni most, ki ga je projektiral arhitekt Boris Podrecca in se nahaja med Zmajskim in Šempetrskim mostom, je brv, namenjena le pešcem in kolesarjem. Na sredini se razširi tako, da tvori nekakšen mali trg, kjer je na vsaki strani postavljena klop, da si človek lahko oddahne in občuduje razgled. Pravi čudež pa je ustvarila skupina projektantov, ki je s svojim Mesarskim mostom uresničila Plečnikovo vizijo o trgu nad Ljubljanico. Plečnikovo stebrišče in celotno območje ljubljanske tržnice se je nedvomno obogatilo ne samo zaradi arhitekturnega posega kot takega, ampak tudi zaradi velikega števila ljudi, ki si je prisvojilo most in ga napolnilo z življenjem. Most, ki je širok sedemnajst metrov, je neke vrste trg, po katerem se rad sprehajaš, se ustavljaš, pokramljaš ali občuduješ prostor, ki te obdaja. Morda bo nekoga motilo, da se kot na rimskem mostu Milvio in marsikje drugod po svetu, zbira na jeklenih žicah ograje veliko število ključavnic zaljubljencev, s katerimi si obljubljajo večno zvestobo. Verjetno res ni estetsko najbolj privlačno, a očitno so si ga mnogi izbrali kot romantično kuliso za ljubezenska srečanja. Tudi to je majhen, a konkreten znak, da so bile izbire pri ureditvi nabrežja ne samo tehtno premišljene, ampak tudi resnično uspešne in množično sprejete. V času, ko sodobna arhitektura ni zelo popularna in vzbuja marsikatero kritiko, mislim, da je tak dosežen nezanemarljiv. 12 Nedelja, 25. novembra 2012 TEDENSKI POUDAREK / Pred pomembnimi deželnimi volitvami v Kataloniji Velika Katalonija zaenkrat samo sanje 25 de Ngvgnibri 2012. Elections al Parlament de Catalunya Na slikah: pod naslovom plakat vabi k udeležbi na deželnih volitvah v Kataloniji; spodaj levo Artur Mas; zgoraj desno pragozd v Amaconiji; spodaj desno odprtje poštnega urada v Carhaixu in dvojezični pozdrav na majici uradnika. Kolumbijska Amazonija zaščitena pred rudniki y Kataloniji bodo danes deželne volitve. To je morda eden zgodovinskih trenutkov te regije, saj naj bi te volitve odprle pot referendumu, na katerem naj bi v letu 2014 Ka-talonci odločali o samostojni državi, o osamosvojitvi. To so že od nekdaj sanje številnih katalonskih nacionalistov, kot sami sebe definirajo tisti, ki bi jim v kaki drugi državi in kakih drugih okoliščinah rekli rodoljubi. Te sanje pa se ne omejujejo na tisti del Katalonije, ki danes sestavlja istoimensko regijo španske države. Na zemljevidih, ki jih ob vremenski napovedi za Katalonijo prikazuje katalonska televizija, so zemljevidi veliko večji, zajemajo tudi del južne Francije, Balearsko otočje, del Ara- gona in vso Valencijo, ter segajo južno od Alicanteja. V sanjah ne gre torej samo za osamosvojitev administrativne regije, ampak za pravo premešanje kart, za »veliko Katalonijo«. Ampak to je zaenkrat utopija. Danes je aktualno vprašanje administrativne regije Katalonije, več kot 7 milijonov prebivalcev, trenutno zelo zadolžene, na robu bankrota, ki se noče sprijazniti s tem, da mora glavnino svojih davkov namenjati Madridu, kjer se utapljajo v pokrivanju veliki finančni luknji,luknji brez dna španskega finančnega ministrstva. Vendar, da so sanje vsegaobsega-joče, potrjuje predsednik združenja Omnium Cultural Muriel Casals. »To je ozemlje, na katerem živijo Katalon-ci,« pojasnjuje vodja fundacije, ki skrbi za promocijo in poučevanje katalonskega jezika, sedaj pa se je aktivno vključilo v boj za zagotovitev Kataloniji ustreznega deleža davkov, ki jih plačujejo prebivalci te regije. »Priča smo številnim napadom na jezik, ki zvenijo kot grožnje, ker z jezikom vzpostavljamo nekakšne meje našega ozemlja,« dodaja. Nič drugače ne misli Isabel-Clara Simó, pisateljica, rojena v Valenciji in kandidatka na katalonski solidarnostni separatistični stranki, ki upa, da se bo volja po osamosvojitvi kot nalezljiva bolezen razširila v sosednje države. In Alfred Bosch, poslanec prav tako separatistične Katalonske republikanske levičarske stranke nekoliko previdneje dodaja, da je morda preuranjeno razmišljanje o veliki Kataloniji. »Če se nam želijo pridružiti, jim bo naša stranka seveda pomagala. Ampak to je odvisno od njih samih,« pojasnjuje. Predsednik katalonske deželne vlade Artur Mas, predstavnik osrednje katalonske nacionalne stranke Convergencia i unió, ki ponovno kandidira, pa si predvsem prizadeva za utrditev stanja. »Nobenih ozemeljskih zahtev ne bomo postavljali. S preostalimi regijami Španije imamo dobre odnose. Marsikaj lahko naredimo skupaj, kot na primer obrambo skupnega kulturnega in jezikovnega prostora terskupnih ekonomskih interesov. Tega pa ne bi mogli delati, če bi imeli teritorialne ambicije. Teh nimamo, to odločno povem,« je izjavil. Sicer pa bi bilo čakanje, ki ga napoveduje pisateljica Isabel-Clara Simó, lahko zelo dolgo. Predsednik socialistov iz Valencije Ximo Puig sicer potrjuje, da obstajajo nekatere jezikovne in kulturne afinitete, »vendar ideje o veliki Kataloniji tukaj nihče ne podpira. Še več, desnica s protikatalonskimi gesli v Va-lenciji že leta zmaguje na volitvah,« dodaja. To je res, konservativni politiki v regiji, ki leži južno od Katalonije že leta vztrajajo pri trditvi, da jezik, ki ga go- vorijo v Valenciji, ni katalonščina. Isabel-Clara Simó pa odgovarja, da so te trditve smešne. Na Balearskih otokih, kjer marsikdo z velikim nezaupanjem gleda na Barcelono, tako kot v Barceloni gledajo na Madrid, je deželna vlada, ki jo sestavljajo predstavniki Ljudske stranke španskega premiera Mariana Rajoya, je deželna vlada pravkar ukinila financiranje fundacije Ramon Lull, poimenovane po pisatelju iz Mallorce, ki je živel v 13. Stoletju in ki promovira katalonsko kulturo. »Balearski otoki ne bodo nikoli sestavni del Katalonije, vsaj dokler bom jaz predsednik,« zagotavlja predsednik konservativne deželne vlade na tem otočju José Ramón Bauzá, in dodaja: »Baleari so del Španije in mi smo veseli, da je tako.« Kolumbijska Amazonija bo za vsaj dve leti varna pred novimi raziskavami v zvezi z rudarskimi dejavnostmi. Tik preden je zapustil svoje ministrsko mesto je namreč bivši minister za okolje in razvoj Frank Pearl sprejel sklep, ki v tej regiji zaustavlja nove rudarske dejavnosti. Sklep tako pred novim uničenjem brani ama-conski gozdni rezervat pred določilom, ki omogoča oblastem, da občasno izključijo posamezne predele z območja zaščite. Naravovarstveniki so tako z velikim zadovoljstvom sprejeli potrditev zaustavitve izvajanja resolucije štev. 45, ki jo je julija letos predsednik Juan Manuel Santos napovedal na vrhu Rio +20. Ta resolucija je namreč omogočila spremembo namembnosti 17 milijonov hektarjev na območju Orinoca in Chochoja v »rudarsko strateška območja«. Kaj pomeni sedanji sklep? O tem je še nekaj negotovosti, vendar je vlada že nekajkrat poudarila, da gre za odločitev, ki omogoča rast in uravnotežen razvoj rudarskih dejavnosti v Kolumbiji na osnovi načela socialne, okoljske in tehnološke odgovornosti. Z drugimi besedami, namen te strategije je prepoved opravljanja rudarskih dejavnosti nezakoniti industriji in omejitev te dejavnosti na najbolj kvalificirana podjetja. Problematika je seveda zelo zahtevna. Vlada zagovarja ta sklep in poudarja, da je to najboljša alternativa za preprečevanje protizakonitih rudarskih dejavnosti,m ki bi jih sicer ne mogli nadzirati, po drugi strani pa na-varovarstveniki še vedno opozarjajo, da je biorazličnost tega ozemlja taka dragocenost, da bi morali tam prepovedati prav vsakršno rudarsko dejavnost. Problem ni marginalen, kajti kljub temu sklepu ostane v veljavi kar 83 odstotkov strateških rudarskih dejavnosti za skupno več kot 14 milijonov hektarjev, ker je sklep samo zamrznil njihovo dejavnost znotraj območja zaščite, ki ga je določilo ministrstvo za okolje. Poleg tega je treba opozoriti, da ima vlada na mizi vrsto prošenj za rudarske dejavnosti: 51 zaustavljenih rudnikov in 1.200 novih prošenj za koncesije na površini več kot 5 milijonov hektarjev. Gre za ozemlje, ki je zelo bogato z rudami, vse do zlata. Na tem območju je bivši minister Pearl uvedel svoj sklep o varstvu okolja, s katerim je »iz previdnostnih razlogov« zaustavil vse postopke za izkoriščanje tega območja. V takem stanju negotovosti se je v zadevo vključilo tudi ustavno sodišče, ki je določilo, da mora ta sklep težiti izključno k zaščiti okolja, ker ga take rudarske dejavnosti zelo resno ogrožajo. Prav zato je v sklepu izrecno določeno, da »rudarske dejavnosti v Amazoniji povzročajo nepopravljivo škodo in zato, ob tako velikih tveganjih, ministrstvo za okolje ocenjuje, da so potrebni specifični ukrepi, ki bodo dejansko zaščitili okolje.« Vendar pa ta sklep še ni dokončen dokument. V njem je namreč zapisano, da ga bo mogoče preklicati, »kadar bodo na celotnem območju udejanili okoljk-ske načrte«; to naj bi zagotovilo določitev območij, kjer bi se rudarske dejavnosti lahko nadaljevale in območij, ki bodo dokončno zaščitena. Po mnenju ministrstva za razvoj bodo za to delo potrebovali najmanj dve leti, vendar zakon omogoča, da se ti načrti pripravijo v petih letih. Tu je treba še pojasniti, da sklepi ne zadevajo celotne Amazonije. Sklep namreč ne velja za nazaj in tiste dejavnosti, ki so 31. avgusta letos delovale, bodo lahko nadaljevale z obratovanjem do sprejetja dokončnega načrta. Tem je treba žal dodati protizakonite rudarske dejavnosti, ki jih je na območju precej in jih ni mogoče nadzirati, saj je ozemlje ogromno, uslužbencev, kii skrbijo za nadzor, pa odločno premalo. Sklep temelji na mednarodnih obvezah, ki jih je sprejela Kolumbija v zvezi z zaščito naravnega okolja na območju Amazonije. To območje je zelo veliko, razteza se na 38 milijonih hektarjev, razdeljenih med devet departmajev in 88 občin. To je s področja okolja eno najpomembnejših območij na svetu, saj tu živi 700 vrst ptic, 158 vrst dvoživk, 195 vrst plazilcev, 212 vrst sesalcev in 753 vrst rib. V Bretaniji odprli prvi 1 • • V • Vi • 1 dvojezični poštni urad V Carhaixu v Bretaniji so v četrtek, 8. novembra odprli nov poštni urad. Ot-voruitvene slovesnosti se je udeležila podpredsednica deželne vlade, pristojna za bretonski jezik Lena Louarn, prišli pa so tudi župan Carhaixa Richard Ferrand, član deželnega parlamenta Finistera Richard Fer-rand in direktorica komunikacije poštnega podjetja La Poste Zahodne Bretanije Veronique Rommel. Novica ne bi bila vredna omembe, če ne bi šlo za prvi dvojezični poštni urad v Franciji. V Bretaniji so se prvi znaki dvo-jezičnosti pojavili v 80. letih prejšnjega stoletja. Za to so se odločile nekatere krajevne skupnosti, postopoma pa so se jim pridružila nekatera podjetja, ki opravljajo javne storitve, najprej železnice in sedaj še pošta. Novi poštni urad v Carhaixu je prvi tak primer. Napisi so dvojezični in uslužbenci nosijo majico z napisom »Dobrodošli« v obeh jezikih, francoščini in bretonščini. Otvoritev je bil za domačine praznični dan in čestitke poštni upravi so kar deževale, seveda z željo, da bi bil to res samo prvi dvojezični poštni urad in ne bi ostal tudi edini. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Po splošnih navodilih o upora bi čistil in o čiščenju vina z bentonitom, navajamo v nadaljevanju druga čistila, ki se pogosteje uporabljajo v enologiji. Nedelja, 25. novembra 2012 13 Ribji mehur Gre za najstarejše čistilno sredstvo, ki so ga poznali že v 17. stoletju in se je v enologiji ohranilo vse do danes, ne da bi se bistveno spremenili priprava in uporaba. Uporablja se predvsem za fino čiščenje kakovostnih belih vin, saj poudari sadnost vina. Ne potrebuje dodatka drugih čistil. Njegovo delovanje je malo odvisno od temperature in daje zelo sijoča in bistra vina. Približen odmerek znaša 1-2 g/hl, odvisno od posameznega vina. Nabavimo ga v predhodno hidrolizirani obliki in vlaknasti obliki. Biti mora brez vonja, prosojen in bel. Neobstojen je pri hranjenju pri višjih temperaturah, ko dobi vonj po ribah, ki ga odstranimo z namakanjem v vodi. Vino pretočimo lahko že po štirih dneh, čeprav po navadi raje počakamo 8-10 dni. Želatina Tudi to je že dolgo znano in pogosto rabljeno čistilno sredstvo s pozitivnim nabojem, ki ga pridobivajo s hidrolizo iz živalskih delov. V prodaji jo imamo v obliki prahu, lističev ali tekočine, pomembno pa je, da vinu ne oddaja nobenega tujega vonja ali okusa. Uprablja se predvsem za odstranjevanje odvečnih taninov za zmanjšanje trpkosti. Pri rdečih vinih prevelik odmerek povzroči izgubo barve. Uporablja se tudi za čiščenje oksidiranih belih vin, ki so dolgo ležala na drožeh. Pri glavnem čiščenju se dodaja v koncentracijah od 3 do 15 g/hl. Zelo pomembno je, kako pripravimo že-latino, zato moramo dosledno upoštevati navodila za pripravo. Nasplo-šno se želatina veže v nekaj urah. Čiščenje s tem sredstvom po navadi opravimo z dodatkom taninov ali kre-menčkovega čistila. Aktivno oglje Uporabljamo ga pri vseh napakah vonja in okusa (priokus po ple- sni, dimu, zmrzali, itd.) belih in rdečih vin, ki jih ne moremo odstraniti z drugimi čistilnimi sredstvi. Oglje je izredno ostro čistilo, ki vino osiromaši aromatičnih in buketnih snovi, zato ga uporabljamo le v izrednih primerih. Čiščenje izvedemo tako, da potrebno količino oglja najprej zmešamo z malo vina in ga v tej obliki ob močnem mešanju dodamo v vino. Po dveh dneh je priporočjivo dodati še 2 g želatine in še 30-50 g bentonita na hl, da s tem pospešimo čiščenje. Po nekaj dneh vino pretočimo. Običajen odmerek se giblje od 20 do 50 g/hl. Kazein Kazein je mešanica glavnih beljakovin mleka. Ima pozitiven naboj, zato absorbira in veže negativno naelektrene delce kot so ta-nini. Uporablja se za korekcijo barve in vonja belih vin po oksidaciji, saj ublaži njen negativni vpliv na barvo in aromo. Pripravek v obliki kalcijevega kazeinata dodamo v vino v količinah 10 do 80 g/hl. Vezava čistila je hitra in poteka 2 do 3 ure. Pretok lahko opravimo najprej po tednu dni. Uporaba kazeina je pogosto kombinirana z dodatkom tanina ali kremenčkovega čistila. Možna je tudi kombinacija z želatino in celulozo. Pri tem pa moramo upoštevati, da preveliki dodatki čistil beljakovinskega izvora, kot so želatina, ka-zein, jajčni beljak in ribji mehur, osiromašijo vina. SEZONSKO SADJE Kivi in kaki, znana neznanca Kljub temu, da sta ti dve sadni vrsti pri nas razširjeni in, predvsem kar zadeva kaki, tradicionalno prisotni v naših sadnih vrtovih, opažamo, da ju ne cenimo vedno kot si zaslužita. Zato jim namenjamo kratek opis za njihovo boljše poznavanje. Kaki Kaki, eksotičen sadež, je pri nas, kljub razširjenosti in priljubljenosti, še vedn-no premalo poznan. V deželah daljnega vzhoda je po svoji pomembnosti takoj za agrumi in jabolkom. Pri nas pa premalo cenimo njegovo prehransko in zdravilno vrednost, zato jo bomo skušali prikazati z navedbo podatkov o njegovi organo-leptični sestavi. Že botanično ime samo (Diospyros - hrana bogov) nam govori o njegovem prijetnem okusu. Odlikuje ga predvsem visoka vsebnost prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob, ki jih naš organizem dobiva, nemalokrat v previsokih odmerkih, preko drugih hranil. Njegova nizka energijska vrednost, od 60 do 70 kcal na 100 g, je primerljiva z energijsko vrednostjo grozdja, mandarin in banan. Kaki vsebuje 5 krat več vitamina C kot jabolko in samo malo manj kot limona. Vitamine A je malo manj kot pri marelici in kar 30 krat več kot v jabolku. Pomembna je vsebnost mineralov kalija, kalcija, fosforja in železa. Zaradi bogate sestave ugodno deluje proti utrujenosti, povečuje odpornost in nam pomaga v boju proti boleznim in stresu. Navajamo prehrambeno vrednost v 100 g svežega kakija: voda 82 g, kalorije 65 kcal, beljakovine 0,6 g, maščobe 0,3 g, sladkorji 16 g, vlakna 2,5 g, B1 0,02 mg, B2 0,03 mg, C 23 mg, PP 0,3 mg, A 237 mg, kalcij 8 mg, železo 0,37 mg, kalij 170 mg, fosfor 25 mg, magnezij 8 mg. Kivi (Actinidia) Rod Actinidia obsega več kot 50 različnih vrst, ki rastejo v zmerno toplem pasu. V Italiji so začeli gojiti to rastlino, predvsem sorti Actinidia chi-nensis in deliciosa v letih osemdeset. V teh desetletjih se je gojenje te kulture tako razširilo, da je postala Italija prvi pridelovalec (480.000 ton) tega sočnega sadeža na svetu, čeprav je njegova prvotna domoniva Kitajska. Sledi Nova Zelandija, ki je dala sadežu ime po na njej zelo razširjenemu ptiču kiwi, kar je pripomoglo, da se je tudi v tej državi močo razširilo gojenje te sadne sorte, ki jo po količini postavlja na drugo mesto (280.000 ton). Kivi je postal pri nas zelo priljubljen sadež, čeprav so njegove organolepti-čne in zdravilne lastnosti malo poznane. Smatramo zato, da ni odveč, če o njih podrobneje seznanimo potrošnike. Kivi je zelo bogat na vitaminu C (85 mg na 100 g pridelka, medtem ko je v pomarančah in limonah ta količina 50 mg oziroma 60 mg). Tudi vsebnost kalija (400 mg) in fosfora (70 mg) je zelo visoka. V kiviju so, poleg navedenih spojin in elementov, prisotni vitamini B1, B2, PP in A. Vsebnost beljakovin in maščob je skromna, vsebnost sladkorjev (16 mg) pa je razmeroma visoka. Glede zdravstvenih značilnosti velja poudariti, da vsled prisotnosti vlaken (2,6 g) in že omenjene visoke vsebnosti kalija deluje kivi zelo osvežujoče ter z diuretičnim in čistilnim učinkom. Poleg tega daje zaradi prisotnosti pektina blagodejen občutek sitosti in pospešuje prebavo. Upamo, da bomo s tem kratkim prispevkom pripomogli k večjemu uživanju teh plemenitih sadežev, katerih plodovi prepogosto za-manj čakajo na obiralčevo roko. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Pomen organskih gnojil V tem času, vse dokler zemlja ne zmrzne, lahko obdelujemo zelenjadni vrt, da se bodo tla do pomladi dobro zdrobila in bodo na ta način pripravljena za spomladansko setev. Tik pred tem opravilom lahko zemljo tudi pognojimo s kalijem, fosforjem in organskimi gnojili. Organsko gnojilo se bo na ta način do pomladi dobro razkrojilo in bo pripravljeno, da le počasi oddaja elemente, ki jih bodo rastline potrebovale v novi kmetijski sezoni. Isto velja tudi za drevesne kulture. Organska gnojila so bistvene važnosti za rastline. Če namreč gnojimo le z mineralnimi gnojili, lahko z leti tla poslabšajo. Obenem uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena v biološkem kmetijstvu. Organska gnojila pripomorejo, da je v zemlji vedno dovolj humusa. Slednji se zelo počasi razkraja in zato le počasi posreduje hranilne snovi rastlinam. Organska gnojila pozitivno vplivajo na fizično strukturo tal. Obenem pozitivno vplivajo na reakcijo tal, zato rastline bolje vsrkajo hranilne snovi. Organska snov izboljša delovanje mikroorganizmov, ki se nahajajo v zemlji in pozitivno delujejo na razne procese v tleh. Humus, ki je bistvena sestavina organske snovi, ima sposobnost, da vzdrži težke kovine, kot je na primer svinec, in tudi škropila. Na ta način postanejo rastlini nedostopna. Organska gnojila tudi pripomorejo k temu, da se voda dalj časa ohrani v zemlji. V težkih, glinastih zemljah s pomočjo organskih gnojil rastline bolje rastejo in korenine bolje prodirajo v globino. V bolj peščenih tleh organska snov pripomore, da so hranilne snovi in voda dalj časa na razpolago rastlinam. Ko gnojimo z organskimi gnojili, postane barva tal bolj črna, zato se tla spomladi hitreje ogrejejo. Organski gnojili, ki jih pri nas najbolj uporabljamo, sta hlevski gnoj in kompost. HLEVSKI GNOJ - Od vselej je znano, da je hlevski gnoj eno najboljših organskih gnojil. Najbolj cenjen je kravji gnoj. Ima različne sestavine, odvisno od živali, ki gnoj proizvaja, od načina reje živali, od krme in drugega. Hlevski gnoj vsebuje vse glavne elemente, ki jih rastlina potrebuje, v pravilnem razmerju med seboj, v prvi vrsti dušik, fosfor in kalij. Zelo okvirno vsebuje 100 stotov kravjega gnoja 50 kg dušika, 25 kg fosforja in 60 kg kalija, približno 50 kg magnezija. Poleg omenjenih vsebuje hlevski gnoj mikroelemente, kot so železo, bor, žveplo, baker, mangan, cink in druge, ki jih rastlina potrebuje. Mikroelemente rastlina potrebuje v zelo majhnih količinah, so pa zelo važni za normalno rast in razvoj rastlin. Če namreč redno gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, bomo stežka imeli probleme pomanjkanja mikroelementov. Vsekakor so elementi in mikroelementi v gnoju prisotni v pravilnem razmerju med seboj. Slednji so na razpolago rastlini v daljšem obdobju in le polagoma. Konjski in kozji gnoj sta bolj suha in se hitreje ogrejeta od kravjega. Primerna sta za zgodnje povrtnine. Svinjski je slabši, bolj mrzel, voden in ubog na elementih. Kokošji vsebuje veliko dušika in je zelo koncentriran. KOMPOST - Danes je vse težje dobiti hlevski gnoj, zato si lahko sami pripravimo kompost. Tudi zrel kompost vsebuje v pravilnem razmerju vse elemente in mikroelemente. Kompost ima podobne značilnosti, kot hlevski gnoj. Kompostiramo lahko vse odpadke iz vrta in iz kuhinje. V primeru plevela moramo paziti, saj se veliko semen med kompostiranjem ne razgradi. Lahko dodajamo tudi pepel, dušikova gnojila in apno. Veje, lubje in drugi podoben material je najbolje, da ga pred kompostiranjem sesekljamo. Zelo važno je, da ni kompost ne prevlažen, ne presuh. Ne smemo uporabljati snovi, ki vsebujejo ostanke raznih škropil, težkih kovin in drugih škodljivih snovi. V prodaji dobimo tudi že pripravljena organska gnojila. KDAJ, KAKO IN KOLIKO GNOJIMO - Z organskimi gnojili lahko gnojimo vinograd in sadovnjak vsakih 4 ali 5 let, v količini, ki gre približno od 200 do 400 stotov na hektar, da povečamo organsko snov v zemlji, posebno v tistih nasadih, ki niso zatravljeni. Ne smemo pretiravati, da ne bi imeli preveč dušika v tleh z vsemi negativnimi značilnostmi v zvezi s tem. Tisto leto, ko gnojimo s organskimi gnojili, ni treba dodati še mineralnih gnojil. Naslednje leto gnojimo manj z umetnimi gnojili, kot navadno. V vrtu je uporaba gnoja priporočena za krompir, paradižnik, jajčevec, bučke, in druge plodovke. Povrtnine, kot je cvetača, špi-nača, solata ali radič, posebno, če jih gojimo v je-sensko-zimskem času, ne potrebujejo dosti gnoja, da se ne bi nitrati preveč kopičili v rastlini. Niti stročnicam ni potreben gnoj, z izjemo detelje in lucerne, a le pred setvijo. S hlevskim gnojem gnojimo po možnosti jeseni in pred obdelovanjem zemlje, da ga na ta način pokopljemo. Magda Šturman 14 Nedelja, 25. novembra 2012 TEDENSKI POUDAREK / Po brzica globoko v gor Taborovodjini klici v zbor, petje narodnih in partizanskih pesmi, plapolanje rodove zastave in bratsko vzdušje so tokrat oživili jaso v Globokem pri Radovljici, ki se je že po nekaj dneh iz nepokošenega travnika zopet spremenila v taborni prostor in tokrat gostila tabornike Rodu modrega vala. Dvotedensko taborjenje je steklo v pristnem taborniškem vzdušju, ki so ga pričarali nasmejani obrazi najmlajših tabo-rečih medvedkov in čebelic, bolj izkušenih bratcev in sestric gozdovni-kov in gozdovnic, starejših popotnikov in popotnic, ki so vestno spremljali in vodili taborjenje ter že izkušenih grč in grčic, ki se po dolgoletni udeležbi na taborjenjih, še vedno niso naveličali voditi, nadzirati, upravljati, zabavati in uvajati mlajše taboreče v pravo taborniško življenje. »Zboooooooooor!« je odmevalo v Globokem...in 70 tabornikov pripravljenih na nov izziv, se je v manj kot minuti večkrat na dan zbralo pod jamborom. Enkrat so bili pripravljeni na rafting po široki in skrivnostni Savi, drugič so se starejši gozdovni-ki in gozdovnice podali na bivakiranje, tretjič je taborni prostor zaživel v Robin Hoodovem vzdušju, spet četrtič so se malčki skupaj z vodstvom pogumno podali na odkrivanje najbolj skrivnostnih delčkov narave bližnjih gozdov. 16. julija zjutraj so na železniški postaji žvižg vlaka, mahanje staršev in razposajenost otrok naznanili začetek dvotedenske dogodivščine. Vožnja je v vzdušju novih taborniških avantur kmalu minila. Ko je glavnina s skupino vodstva prispela na taborni prostor, jih je tam že čakalo prijetno presenečenje: poleg skbno nategnjenih šotorov, ki so se že bleščali v dopol- ZJ J danskem soncu, je vodstvo na predhodnici že postavilo dobršen del tabora. S prvim petjem Naše pesmi in pla-polanjem prapora je bil tako tabor otvorjen že prvi dan. Vreme se nam je tokrat oddolžilo za lansko taborjenje in nam omogočilo, da smo program prvega tedna izpeljali po predvidevanjih. Obiskali smo Bled in se zagledali v pravljično jezero, ki smo si ga tokrat ogledali iz ptičje perspektive - Blejskega grada. Tam pa se je prava pustolovščina komaj začela. Na veliko presenečenje in veselje predvsem malčkov nas je nazaj na taborni prostor prostor pripeljal prijeten Savin tok. Na krajši izlet smo se podali tudi na Pusti grad, kjer nam je hojo popestrilo zabavno mukanje krav in rezgetanje mladih ponijev. Kot pravi taborniki, se seveda nismo zadovoljili z dvema izletoma. Obiskali smo tudi Lipanco - Pokljuko, tam preživeli prijetno tiho uro in se najedli sladkih bo-rovničk. Nismo se odrekli niti bivakiranju, ki se je letos izteklo nekoliko drugače, kakor je bilo predvideno. Ko smo se po dvodnevni zahtevni izkušnji končno vrnili na taborni prostor, pa smo bili kljub težkim nahrbtnikom in utrujenosti, vendarle nasmejani, ko smo videli nove bodoče člane, kako se vestno pripravljajo na prvi izpit. Proti koncu drugega tedna je bil na sporedu slavnostni ogenj. Vzdušje je nekaj dni prej vedno nekoliko slavnostno obarvano. Kulturi pripravljata program, starosta in taborovodja se pripravljata na sprejem novih članov v našo organizacijo, starejši bratci premišljujejo kakšen ogenj naj postavijo, medtem ko drugi energično nabirajo drva in dračje, vodniki so zasedeni s pripravami na prvi izpit, bodoči novi člani pa izbirajo svoje taborniško ime in še zadnjič pred prvim izpitom ponavljajo taborniške pesmi in zakone ... Tako vzdušje je tudi letos privedlo do prijetnega slavnostnega ognja, kjer smo med petjem taborniških pesmi in zamenjavo rutk, sprejeli v organizacijo enajst novih članov. Čas hitro mine. Poleg že ustaljenih izletov, petja ob ognjih, dežurstev, športnega in tematskega dne in še marsičesa, tudi letošnje taborjenje skriva marsikatero dogodivščino, ki nam bo še dolgo ostala v spominu. Nekaj, na kar gotovo ne bomo pozabili, pa so prijateljske vezi, ki so se spletle med vsemi taborečimi, od najmlajših bratcev, do najstarejših grč. Spomin na trenutke preživete v naravi v družbi bratcev in sestric ne more zbledeti. Vsaka častna straža, vsaka iskrica ali plamenček in vsak svež gorski zrak tabornika neizbežno ponovno potegnejo v vrtinec taborniškega duha ... Tematski dan Lov na Robina Hooda Tudi letos je bil naš prvi petek taborjenja tematsko obarvan. Dan smo preživeli v pravljičnem vzdušju Robina Hooda. Mlajše bratce in sestrice - poskočne zajčke, zvite lisičke, klepetave goske in jazbece godrnjače so zjutraj zbudili zvok flavte, petje in ropot, ki sta ga ustvarjala pojoča petelinčka - naši kulturi, skupaj z Robinom Hoodom, njegovo Lady Marion, Little Johnom, Fra Tuckom in ostalimi tovariši. Vzdušje je bilo evforično, saj so skupaj ravnokar prelisičili zlobnega šerifa iz Nottinghama in si ponovno prisvojili nekaj zlatnikov. Ko so se živalice v šotorih prebudile, je vsaka skupina dobila nekaj cekinov. Že v naslednjem zboru pa je šerif s svojimi plemiči in stražarji ponovno izterjal vse nazaj. Robin Hood in njegove živalice so zopet ostali brez denarja, ki bi ga razdelili med najrevnejše. ...Kaj pa zdaj? Vse, ki smo ostali na tabornem prostoru, je za trenutek zajela panika. Kmalu pa nas je Robin Hood pomiril. Skupaj smo spet izdelali načrt, kako bi šerifa dokončno premagali in mu dopovedali, da njegovo ravnanje ni pošteno. Živalice so čez cel dan zvesto opravljale dejavnosti, igrice in tekmovanja, s katerimi so nabirale dragocene zlatnike. Naši starejši bratci in sestrice, šerifovi pajdaši, pa so razdeljeni med plemiče in stražarje, poleg lokostrelstva in dejavnosti na tabornem prostoru, imeli "lov na Robina in Johna." Po dolgotrajnem zasledovanju, tekanju po Sherwoodsem gozdu in travnikih ter iskanju Robina Hooda in Littla Johna celo v najbolj nepredvidljivih skrivališčih (v vasi sta se skrila v smetnjake!!), je veščemu bratu Vulkanu končno uspelo zajeti nasprotnika. Ko smo bili spet vsi zbrani pod jamborom in so živalice vestno nabrale že skoraj vse šerifove cekine, plemiči in stražarji pa ujeli Robina in Littla Johna, je bil čas za končen dvoboj. Preizkušnja je predvidevala vlečenje dolge vrvi. Kdo je zmagal, je še zdaj uganka. Petelinčka, ki sta ob igranju flavte in petju cel dan skrbno spremljala delo in trud vseh skupin, pa sta zmago pripisala Robi-novim živalicam. Ob večernem ognju je zlobni šerif le priznal, da je poražen...(ali ne.?) Dan se je tako zaključil v znamenju tematsko obarvanega ognja, ki bratce in sestrice vedno razvedri in jim zaželi toplo in prijetno noč. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 15 7 nemogočih kratkih pripovedi Zgodba v Globokem se začenja za vse taboreče nekega julijskega jutra, ko so na dolgo gorenjsko livado posijali sončni žarki. Res, sončni žarki ... nekateri smo jih tiste dni zelo pogrešali. Vendar pustimo prijetno toplino, saj se vrsta oranžnih in zelenih rut že približuje in že spet smo tam. Čaka jih skupinica, ki je tiste dni spoznala tako gorenjske Kitajce kot izmišljene varnostnike in v bistvu že postavljen tabor, ki je zrasel čez tri noči, kot bi ga zalili s plastičnim zali-valnikom. Tako kot simpatični novinar Niko, ki nas je obiskal nekoliko kasneje, si je tudi najmanjši v vrsti predstavljal, da je vse to pač že tam stalo. Ko je s srebrnimi škarjami, v zelo hecnemu prizoru, prestrigel kono-pljevo vrvico, se je lahko tudi odpočil v široki senci pod stenčasom. Seveda smo to ujeli v fotografski objektiv. Sliko pa še pogrešamo ... * * * Nekoč je nekdo v običajni taborniški debati izjavil, da bi se naša organizacija lahko bistveno razvila, samo če bi svojo 60-letno pot preživela na taborjenju. Predvsem evolucija zadnjega obdobja je bila tako hitra, da se je pogovor zaključil z eklatantnim prepričanjem: izum atomske bombe je pred nami. Dan pa je bil zelo blizu. Taborna megalomanija se ni ustavila pri vhodu, šla je veliko dlje . uspel nam je prvi atomski ogenj. Kolona dima in hollywoodski izbruhi visokih plamenov letošnjega slavnostnega kresa (beseda ogenj bi izpadla poniževalno) so segli visoko v nebo in globoko v spomine. Še dobro, da so nas opozorilne table »Warning! Globoko atomic test zone« svarile pred vročo taborno pagodo, ki je samodejno izrabila svojo energijo in okrog ognjišča pustila za sabo pozitivno mero taborniškega sevanja. * * * Murphyjevi zakoni bi svoje najplodnejše okolje našli v taborniških zgodbah. Ko skupaj postaviš naivnega gozdovnika, izkušeno grčo, kompas in zemljevid, že veš, da se v kotličku nekaj kuha in to ravno v tistem kotličku, ki letos ni doživel golaža na bivakiranju. K sreči se je tudi neprijetna situacija dobro izšla, a kaj, ko bi kdo ne razumel, da se vrisovanje ne veže na idealno pot, da je svetišče Marije Udarjene v Ljubnem predaleč za nepojasnjeno romanje, da Otoče ne prirejajo rokerskega koncerta in da je sladoled dober tudi v Kropi. »Vsi manjši in večji nesporazumi lahko k enourni časovnici pribijejo tudi do 4 ur zamude ...« Teoretik Murphy bi v naši družbi res užival. Nedvomno pa so veliko bolj uživali telefonski operaterji na račun naših slanih telefonskih računov. * * * Opravilo drugega nočnega je vedno zelo tečno. Spremeni ti nočni ritem in včasih tudi zaznavanje časa in prostora. Ta poseben pojav imenovan tudi sindrom 2. nočnega je doletel letos tudi našega bratca. Niti povišanje spalnih ur, ki jih je pred leti doseglo Taborniško sindikalno predstavništvo - TSP mu ni pomagalo, da bi mu osvežilo utrujene misli in bi se pri iskanju izletnikov na Bledu znašel na istoimenskem gradu. V krajšem telefonskem klicu je izjavil, da je izstopil na Bledu, ampak gradu ni od nikjer in da zanj nihče ne ve. Sindrom je bil mimo, ko se je s postaje sprehodil čez Vilo Bled, kjer je bilo turistov še vedno na pretek, na obzorju pa se je z nami vsemi vred čudežno materializi-ral Blejski grad. Na taborjenju te v primeru potrebe ne odpeljemo na pregled v zdravstveni dom, ampak v Merkator, kjer pregled opravita Pingo in Čokolino. - Prepričanje medvedkov in čebelic. * * * Kdor nosi vijoličasto ruto ima različna prepričanja. Ta so včasih veliko bolj biz-niško usmerjena, predvsem ko starejša brata na predhodnici s količkom prebijeta cev in prepričano izjavita, da sta našla nahajališče petroleja. Kot vidite, smo še vedno enako premožni. Statistično nemogoč dogodek pa nas je izučil marsikaj. Postali smo kirurgi pri omejevanju podzemnega vodnega izlivanja, v nadaljevanju pa pravi in-štalaterji, kjer smo z vestno roko, najprej slabo zatisnili novonastali cevni priklop, nato pa je deset bratcev s skupnimi močmi le odpravilo sitnost. Kot v pravem balkanskem prizoru, jih med temi desetimi seveda 8 gleda, eden drži cev, eden pa le dela. * * * V kategorijo nenamernih nesporazumov si prvo mesto upravičeno zasluži plaža ob Savi. Ekskluzivno kopališče popotnikov in grč, kjer je bil včasih dobrodušno sprejet še kak dežurni vod, smo nekateri odkrili le par dni pred odhodom. Drobni kamenčki in kar dobra odrivna skala za skoke v vodo so bili vsem, ki so ljubosumno spoznali ta posebni gaj že med spustom s čolni, prava relax točka. Vendar pustimo nesporazume in nekaj besed namenimo lokalni favni. Tu boste lahko skoraj ob vsaki uri srečali Svizca, ki zasleduje obljubljeno vodno svežino. Včasih se poda tudi na nasprotni peščeni breg. Občasno se mu v vodi pridruži še Meduza, ampak le v primeru, ko skoči iz zavidljive višine. Če si boste ob prihodnjem obisku Globokega želeli primerni oddih, vam posebna turistična agencija Neinformiranje svetuje, da neomenjeni kraj obiščete v zgodnjih jutranjih urah, ko tamkajšnja favna še spi v brlogu. Top 10 ŽUR 2012 Žura, žura, žura ve, žura uška mala je! 10. Čevapčiči bili prav fini, »altroke«pašta v tonini. Na bivak GG-ji odšli, do Krope se izgubili vsi. Jurčke Tjulen je nabral, nam kosilo posladkal. Kakor da bi šli v mesnico, rezali smo lubenico. Med GG-ji so nemiri, samo najstniški prepiri. Čebelice delavnico imele, Gorsko nono so zapele. Nove grče smo dobili, Sovo najbolj počastili. Slovenske novice vsak dan brali, pravi kulturniki postali. 2. Prekleti vlak, vlak, vlak, ti nam razbivaš dan vsak. 1. Jenisej je izgubil nogo, v skrajnem boju za svobodo. Vodstvo taborjenja 2012 v Globokem: Starosta: Nina Race - Sončnica (1. teden), Malina Tedeschi - Iskra (2. teden); taborovodja: Madalena Per-narcich - Vrtnica (1. teden), Nina Race - Sončnica (2. teden); vodja programa: Andrej Marušič - Volnik; blagajna: Martina Soban - Šmarnica; ekonomi: Erik Piccini - Ščurek, Peter Paulin - Losos, Jar Martini - Volk; gospodarji: Shimen Gergolet - Ru-ševec, Nikola Švara - Jantar, Tomaž Milič - Svizec, Oshbej Gergolet - Tiger; športna referenta: Mateja Za-vadlav - Veverica, Jakob Skabar -Vrtinec; bolničarki: Dana Puric - Burja, Nina Race - Sončnica; Kulturne referentke: Mara Race - Večernica, Barbara Ferluga - Breza, Lara Puric - Suša; vodniki: Katerina Milič - Poplava, Niko Mavraidis - Mrak, Roberto Sparta - Zmaj, Kevin Visentin - Jenisej, Dana Milič - Meduza, Tadeja Zavadlal - Zarja, Janika Skerl -Skrla, Katerina Iscra - Sova. Stran pripravila Barbara Ferluga in Andrej Marušič 1 6 Nedelja, 25. novembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Slovenski višješolci spodbudili protest, samouprava do torka Petsto dijakov na ulici, licejski pol brez pouka Množica dijakov višjih srednjih šol iz Gorice in Tržiča se je včeraj dopoldne udeležila manifestacije, s katero so mladi izrazili svoje nasprotovanje zakonskemu osnutku št. 953 (Ex Aprea), vladnim varčevalnim ukrepom in posledičnemu osiro-mašenju javnega šolstva. Dijaki slovenskih in italijanskih šol, ki se jim je pridružila tu- di peščica profesorjev, so se zbrali pred goriško železniško postajo, od koder je sprevod krenil proti mestnemu središču. Protesta, ki je istočasno potekal v številnih italijanskih mestih, se je v Gorici udeležilo okrog 500 dijakov ali celo več, kar je po mnenju organizatorjev dober rezultat. Protestniki, ki so jih stalno spremlja- Transparent slovenskih dijakov (zgoraj) in utrinek s protesta na Korzu Italia (spodaj) le sile javnega reda, so s transparenti v rokah korakali po Korzu Italia in dalje po Verdijevem korzu, nato so ubrali Ulico Oberdan in prišli do Travnika. Slovenski dijaki so s seboj prinesli dva transparenta, na katerih je pisalo »953 za šolo odločajmo le mi« in »Aprea ni dobra ideja«. Da bi sprevod popestrili in priklicali nase pozornost, so vzklikali slogane, peli in se na križišču med Kor-zom Italia in Ulico XXIV Maggio nekaj časa ustavili: sedli so na tla, nato pa so vsi skupaj tekli do križišča z Ulico Cascino. Manifestacija je potekala živahno, a brez izgredov, zato je zgledalo veliko število policistov in karabinjerjev, ki so obkrožali dijake, skoraj pretirano. Prvi pobudniki manifestacije so bili dijaki slovenskega višješolskega centra, ki so želeli podpreti napovedano stavko šolskega osebja. Ker je v zadnjem trenutku večina sindikatov stavko preklicala - izjemi sta bila CGIL in Sindikat slovenske šole, kot nam je potrdil tajnik Joško Prinčič -, je bilo profesorjev na sprevodu bolj malo, dijaki pa niso naredili koraka nazaj. »Nekateri izmed nas so bili že dober mesec v stiku z italijanskimi šolami, ki so nam najprej sledile s samoupravo, nato pa smo skupaj organizirali tudi sprevod,« nam je povedala Gaia Mauri, ki je med včerajšnjo manifestacijo »bodrila« ostale protestnike z megafonom. Manifestacija se je kot rečeno zaključila pred goriško pre-fekturo, kjer je potekalo zborovanje, na katerem so dijaki poročali o poteku samouprave na posameznih šolah. Predstavnica slovenskih dijakov je posegla tudi v slovenščini. Po zaključenem shodu so se slovenski dijaki vrnili v center v Ulici Puccini. V avditoriju so ostali do večera in razpravljali tudi o tem, da bi samoupravo, ki se je začela v torek in bi se morala zaključiti včeraj, podaljšali. Razmišljajo, da bi se protestna akcija nadaljevala do torka, 27. novembra. »Z dosedanjim potekom samouprave smo zadovoljni. Izbrali smo bolj umirjeno obliko protesta, katere glavni cilj je bila razprava in seznanjanje dijakov s tem, kar se dogaja v italijanski državi. Menim, da je bil ta cilj dosežen, saj je večina dijakov sledila srečanjem in sodelovala pri pobudah,« je povedal Erik Sivec. Ob dijakih so včeraj prekrižali roke tudi nekateri profesorji in pomožno osebje. Na licejskem polu Trubar-Gregorčič ni bilo pouka, saj je stavkalo šestnajst profesorjev in šest šolskih pomočnikov, na tehnično poklicnem polu Cankar-Vega-Zois pa je stavkalo pet ljudi (dva profesorja in trije pomočniki). (Ale) »Imamo jasne pojme« »V zvezi z zdravstvom imamo jasne pojme: to potrjujejo resolucije o porodnišnici, ki so jih sprejeli občinski sveti iz Tržiča, Ronk in Štarancana, in soglasno odobren dokument skupščine županov proti krčenju goriške zdravstvene ponudbe.« Tako pravita župana občin Tržič in Štarancan Silvia Altran in Lorenzo Presot, ki sta kritična do ravnanja dežele na zdravstvenem področju. »Zgleda, da deželni odbor nima jasnih pojmov. Deželna vlada se zavzema za odobritev reforme zdravstva, ne da bi pred tem dosegla nikakršnega sporazuma s krajevnimi skupnostmi in politiki v zvezi z njenim uresničevanjem,« pravita župana in dodajata, da želi Tondo prenesti odgovornost za svoje odločitve na župane. Goriška »šola rasizma« Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo v torek predstavitev knjige »Un anno di scuola - A scuola di razzismo nel-la Gorizia in camicia nera«. Ob 17.30 bosta spregovorila avtor Ferruccio Tassin in Dario Mattiussi. O trajnostnem kmetijstvu Današnji dan bo v sprejemnem centru Isola della Cona, ki ga upravlja zadruga Rogos, posvečen trajnostnemu kmetijstvu. Ob 9.30 bo srečanje s Christianom Tranijem, sledil bo ogled kmetije Borc Dodon v Vil-li Vicentini. Mozart jutri v avditoriju V deželnem avditoriju v Gorici bodo jutri izvajali Mozartovo opero »Cosi fan tutte«. Koncert, ki se bo začel ob 20.45, prireja združenje Lipizer. gorica - Primarne volitve leve sredine Do včeraj preko 2.600 vpisov, v pokrajini triindvajset volišč Primarne volitve leve sredine potekajo danes tudi na Goriškem. Volivci, ki so se že (po spletu ali v občinskih volilnih uradih) ali se še bodo (danes na voliščih) vpisali v volilne sezname, bodo izbirali med Pierluigijem Bersanijem, Lauro Puppato, Matteom Ren-zijem, Brunom Tabaccijem in Nichijem Vendolo. Volitve bodo med njimi določile kandidata, ki se bo prihodnje leto potegoval za mesto predsednika vlade. Do včeraj so zbrali preko 2.600 vpisov. V pokrajini bo 23 volišč. Brez lastnega volišča bosta le Števerjan in Dolenje: Štever-janci bodo glasovali v Ulici Puccini v Gorici, prebivalci Dolenj pa v Krminu. Vsak volivec glasuje v občini, kjer ima bivališče; s sabo mora imeti osebni dokument in, če se je že vpisal v volilni seznam, potrdilo o vpisu, izdanem v volilnem uradu ali natisnjenem preko računalnika. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure, ob oddaji glasu bodo volivci zaprošeni, da prispevajo za organizacijo volitev (dva evra ali več). Morebitni drugi krog volitev bo 2. decembra; na njem bo lahko glasoval tudi ta, ki danes ne bo oddal glasu, toda pod pogojem, da se bo do danes vpisal v volilni seznam. Občina Kraj Naslov Koprivno Dvorana skupnostnega centra Trg Zmage Krmin/Dolenje Občinska dvorana trg XXIV Maja, 22 Doberdob Sedež SKRD Jezero Rimska ul. 24 Fara ob Soči Občinska knjižnjica Ul. Zorutti 1 Foljan-Sredipolje Sedež DS Ul. Bersaglieri Gorica/Števerjan Telovadnica slovenskega šolskega centra Ul. Puccini 14 Gradišče 1) Dvorana palače Monte di Pieta Ul Dante 29 2) samo za balotažo 2.12: Dvorana Bergamas Ul. Antonio Bergamas 3 Gradež Mala dvorana Avditorija B.Marin Ul. Marchesini 49 Marjan Dvorana skupnostnega centra Marjana Ul. Manzoni 54 Medeja Dvorana "Aldo Gallas" Korzo Friuli 21 Tržič Galerija sodobne umetnosti Cavourjev trg Moš Vaška dvorana Ul XXIV. Maja Morar Konferenčna dvorana Ul Mameli 22 Ronke Sedež DS Ul. VII junija 8 Romanž na Soči Dvorana bivšega sedeža DS Ul. Sedima 7 Zagraj Vaška dvorana - bivši vrtec Ul. D'Annunzio Škocjan ob Soči Vaška dvorana Tržaška ul. Šlovrenc ob Soči Občinska dvorana Ul Boschetto 1 Špeter ob Soči Sedež DS Ul. Sauro 19 Sovodnje Dvorana občinskega sveta Prvomajska ul. 140 Turjak Vaška dvorana Ul. Liberta 34 Štarancan Dvorana Del Bianco (zraven knjižnjice) Ul. F.lli Zambon Vileš Občinska dvorana - Palača Ghersiach Rimska ulica peč - Požar v Kosovelovi ulici Uničevalni ogenj Zagorelo je v objektu, ki je prizidan k hiši - Domnevajo, da je bil kriv kratek stik Ogenj ni zajel mizarske delavnice ali stanovanja, notranja oprema depandan-se pa je popolnoma uničena. Včeraj popoldne se je na Peči vnel požar, ki je lastnikom objekta v Kosovelovi ulici povzročil večjo gmotno škodo. Zagorelo je v manjši pritlični stavbi ob hiši družine Jug, ki so jo lastniki rustikalno opremili z lesenim pohištvom in podom. Ogenj, za katerega domnevajo, da bi ga lahko povzročil kratek stik, se je bliskovito razširil po prostoru, zato je bilo ob prihodu gasilcev žal že prepozno. Stanovalci so požar odkrili po 17. uri. Opazili so, da iz prizidanega dela stavbe, kjer imajo družabno sobo s kaminom, uhaja gost dim. Nemudoma so poklicali goriško poveljstvo gasilcev, ki so prišli na kraj z dvema voziloma in so v približno eni uri že pogasili ogenj. Hiter poseg pa žal ni preprečil škode: kot so nam povedali družinski člani, je leseno pohištvo popolnoma zgorelo, dim pa je očrnil tudi zidove in vrata. Ogenj se iz sobe ni mogel razširiti na mizarsko delavnico, od katere jo k sreči ločuje betonski zid, ki je preprečil še hujše posledice. Nihče izmed družinskih članov ni bil ranjen ali zastrupljen z dimom, le prestrašili so se. Sprva so stanovalci mislili, da je požar zanetila žerjavica iz kamina, kasneje pa so domnevali, da je ogenj povzročil kratek stik. (Ale) Škoda po požaru BUMBACA AZIENDA PROVINCIALE TRASPORTI S.P.A. - GORIZIA POKRAJINSKO PREVOZNO PODJETJE A.P.T. - GORICA RAZPIS SELEKCIJE ZA SESTAVO LESTVICE ZA ZAPOSLITEV OSEBJA ZA DOLOČEN ČAS Z DELOVNO POGODBO PART-TIME ALI FULL-TIME S PROFILOM OPERATERJA - PARAMETER 140 (LINIJSKI ŠOFER) "QUALIFICA DI OPERATORE D'ESERCIZIO - PARAMETRO 140 (AUTISTA DI LINEA)" Z OBVEZNO USPOSOBLJENOSTJO ZA ŠOFIRANJE. Pogoji: maksimalna starost 45 let na dan zapadlosti razpisa; vozniško dovoljenje D/E kategorij in potrdilo CQC (Carta di Qualificazione del Conducente). Prošnje za sodelovanje, izpolnjene izključno na vzorcu, ki ga nudi podjetje, morajo dospeti do dne 10. januarja 2013 s priporočenim pismom in povratnico na naslov: Azienda Provinciale Trasporti SpA - p.le Martiri per la Libertà 19 34170 GORIZIA/GORICA Celotni razpis in obrazec prošnje za sodelovanje pri selekciji bosta na razpolago od 26. novembra 2012 od 9.00 do 12.00 ure (od ponedeljka do sobote) pri blagajni A.P.T. v Gorici, trg Martiri per la Libertà 19 (v prostorih železniške postaje), na sedežu A.P.T. v TRŽIČU, ulica Marcelliana 32 ini na spletni strani www.aptgorizia.it pod sekcijo "bandi". Vse prošnje za zaposlitev, prejete predhodno, ne veljajo za to selekcijo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 17 gorica - V decembru predaja, v januarju svečano odprtje Iz Trgovskega doma končno zasijala luč. Kakšna usoda ga čaka? Iz prostorov Trgovskega doma, ki so bili vrnjeni slovenski narodnostni skupnosti, je na Verdijev korzo končno zasijala luč. Prvič po več kot desetletnih naporih, da bi prostori zaživeli z novo vsebino, in prvič od daljnega dneva, ko je bila Fabianijeva palača odvzeta Slovencem. Zato je tudi enostavni prižig dogodek, ki napoveduje naslednja dva dogodka: sredi decembra - po predvidevanjih - predajo prostorov, v januarja prihodnjega leta pa njihovo svečano odprtje. Gradbena dela so dokončana, ravno tako podest, ki je obložen s hrastovim lesom, obočni strop je restavriran, napeljave so speljane, naprave za hlajenje in ogrevanje nameščene, novi sistem osvetljave, ki poudarja arhitektonske elemente, aktiviran. S pospeškom poteka zadnja faza del za ureditev pritličja po načrtu arhitekta Dimitrija Wal-tritscha. Dokončati morajo pregradne stene, prepleskati zidove, stopnišče ograditi s steklom, ter namestili pult ob vhodu in za njim pano z napisom »Trgovski dom«, ki bo viden s Korza. Pospešeni potek del pa potiska v ospredje vprašanje upravljanja s prostori in z novimi vsebinami, ki je bilo doslej v ozadju tudi zaradi zadovoljstva, da se je klobčič Trgovskega doma nazadnje le reševal. V ta namen je Livio Semolič, koordinator delovne skupine, ki spremlja zadnjo fazo del in načrtuje vsebine, sklical srečanje z deželnimi predsedniki Narodne in študijske knjižnice, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so komisijo imenovali. »Dejstvo, da se dela zaključujejo, me navdaja z velikim zadovoljstvom, a sem obenem zaskrbljen. Sprašujem se, če bomo znali primerno ovrednotiti in upravljati te prostore v času zaostrene krize. Denarja ni za obstoječe, kaj pa še za to, kar šele nastaja. Nevarnost je, da bo Trgovski dom doletela usoda pritličnih prostorov Narodnega doma v Ulici Filzi v Trstu,« opozarja Semolič. Katero smer bo treba ubrati, bodo morali pojasniti trije predsedniki, ki se bodo s člani delovne skupine sestali v Gorici 5. decembra. (ide) Za tremi velikimi pritličnimi okni nastaja novi večnamenski prostor Kv^ih cenah- Y ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 - info@puntoram.it - www.puntoram.it 18 Nedelja, 25. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Kulturnem centru Lojze Bratuž 54. Cecilijanka Filejev zgled V dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž se je sinoči začela 54. Cecilijanka, ki poteka v znamenju 100-letnice rojstva in 50-letnice smrti glasbenika, kulturnika in duhovnika Mirka Fileja. Njemu je bil posvečen tudi nagovor skladatelja in dirigenta mlajše generacije Patricka Quaggiata, ki je včeraj uvedel v zborovsko revijo. »Res je, da smo Slovenci znani po zborovski kulturi in se lahko ponašamo z zborovskimi sestavi, ki dosegajo najvišje kakovostne ravni. Če pa že imamo takšno danost, jo potem dajmo še bolje razviti,« je poudaril in tako nadaljeval: »Filej je razumel, da je našim zborom potrebno pomagati pri rasti, jim nuditi boljše pogoje za delovanje ... Bil je začetnik in duša zborovskega ter sočasno kulturnega preroda v našem ožjem okolju, ker je ljubil glasbo, sočloveka in materni jezik. Moči za svoje poslanstvo je prav gotovo črpal iz prijateljskih odnosov z drugimi glasbeniki: Vodopiv-cem, Komelom, Jožkom Bratužem. Tudi sam sem se največ naučil med delom ali v družbi uglednih profesorjev oz. glasbenih mojstrov ter se vsakič znova čudil lepoti takih izkušenj, ki niso vezane le na stroko, temveč tudi na človeške vrednote ... Težko je določiti vrednost teh srečanj, sodelovanj, ki polnijo dušo in srce ter nas usmerjajo v boljše umetniške in poustvarjalske izraze. Zato nagovarjam pevce in zborovodje, ki se želijo poglobiti v študij glasbe in izpopolniti znanje, naj se družijo z umetniki in poustvarjalci, naj obiskujejo glasbene dogodke, ker so te izkušnje dragocene ... Pevci, ki nastopajo na odru centra Bratuž, se trudijo, da bi lepo zapeli, vendar ne samo zato, da bi si zaslužili aplavz, pač pa tudi da bi do poslušalcev prispelo sporočilo tekstopisca in skladatelja - tista emocijska sprememba čutnega stanja, ki nastane ob poslušanju in uživanju glasbenega trenutka. Vse to je lahko velika notranja oboga- Z včerajšnje Cecilijanke titev in hkrati naravno zdravilo za dobro počutje,« je svoj govor sklenil Quaggiato. V današnjem programu, ki se začenja ob 17. uri in je po tradiciji bolje obiskan kot sobotni večer, bodo nastopili mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, cerkveni pevski zbor Sveče - Št. Janž s Koroške, mešani pevski zbor Hrast iz Do- BUMBACA berdoba, moški pevski zbor Štmaver, mešani pevski zbor Podgora, moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Današnja govornica naj bi bila predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete, Franka Padovan, ker pa je še na okrevanju, bodo njen govor prebrali. štandrež - Jubilejno vaško priznanje Klas za Maxa Nanuta Podelitev bo prihodnjo nedeljo, vabljeni bodo vsi dosedanji nagrajenci - Začenja se praznovanje zavetnika Letošnji prejemnik Klasa, ki ga v Štan-drežu podeljujejo ob praznovanju župnijskega zavetnika, je Max Nanut. Praznovanje se začenja danes, slovesna izročitev priznanja pa bo prihodnjo nedeljo, 2. decembra, ob 11. uri na vaškem trgu. Max Nanut bo jubilejni nagrajenec, saj bo Klas letos podeljen desetič. V vasi dobro poznani domačin je rojen v Štandrežu 26. aprila 1933. V rodnem kraju je pred vojno obiskoval tri razrede italijanske osnovne šole (slovenska je bila prepovedana), po vojni pa še tri slovenske. Ker med vojno ni bilo pouka, je tedanji župnik Artur Zalatel zbiral mladino v prostorih ob župnišču in jih poleg verouka poučeval tudi slovenščino. Njegov oče je leta 1938 odprl v Štandrežu trgovino z jestvina-mi, ki jo je po vojni odstopil zadrugi. Po od-služenju vojaškega roka je leta 1956 prefek-tura izdala Maxu dovoljenje za odprtje trgovine z jestvinami. Prostore je najprej najel severno od sedanje trgovine, na Mihaelovi ulici, leta 1961 pa se je preselil v spodnje prostore Lutmanove gostilne. V sedanjih prostorih je trgovina zaživela leta 1969, leta 1983 pa so prodajne prostore razširili. Tega leta je Max prepustil upravljanje trgovine sinu Lo-risu. Nanutov market, ki so ga leta 2010 obnovili in posodobili, je pomemben za vaško skupnost, ker je edini v vasi in daje življenje tudi vaškemu trgu. Max se je ukvarjal tudi s kulturno. Posebno ga je veselilo petje in je zato pristopil k moškemu zboru Oton Župančič, ki ga je najprej vodil domačin Franc Lupin in za njim drugi zborovodje. Tudi danes rad prepeva v priložnostnem zboru, ki pod vodstvom Aleša Hobana poje žalostinke na domačem pokopališču v slovo znancem in prijateljem. Obenem je aktiven član vaške skupnosti in sodeluje v odborih raznih društev; opravljal je blagajniške posle v odborih društva Oton Župančič, športnega društva Ju-ventina in balinarskega kluba Mak, kjer tudi rad balina. Januarja 1958 se je oženil z Nado Vižintin, ki mu vedno stoji ob strani. Ob nedeljah skupaj obiskujeta mašo v domači cerkvi. Max je vesele narave, rad se pošali in ima vedno prijazno besedo za vsakogar. »Prihodnja nedelja bo tudi priložnost, da obnovimo spomin na dosedanje podelitve Klasa,« pravi Marijan Brescia, predsednik združenja sKultura 2001, zato bodo po- Max Nanut vabili vse nagrajence; to so bili Jožef Nanut (nagrajen leta 2003), Ivanka Nanut (2004), Dušan Brajnik (2005), Ema Brajnik (2006), Rudi Budal (2007), Ivanka Jermol (2008), Damjan Paulin (2009), Vilma Brajnik (2010) in Viljem Zavadlav (2011). V okviru praznovanj vaškega zavetnika bo danes ob 10. uri v Štandrežu družinska maša, srečanje zakoncev in skupno kosilo. V torek ob 20. uri bo v župnijskem domu okrogla miza na temo »So ločeni in zopet poročeni še del cerkve?«, v četrtek ob 19.45 pa odprtje razstave skupine kamnosekov iz Manč in likovne skupine. gorica - Centri v Stražcah, Podgori in Ločniku ukinjeni Stroški visoki, »preživel« bo en sam ekološki otok Ekološki otok v Podgori bumbaca Ena namesto treh. Goriška občina želi znižati stroške upravljanja z odpadki, kar bo skušala doseči tudi s tem, da se bo odpovedala ekološkim otokom v Stražcah, Podgori in Ločniku. Vzdrževanje treh centrov, kjer občani odlagajo sortirane odpadke in si tako zagotovijo popust na računu za okoljske storitve, je zelo drago, zato jih namerava uprava zapreti. Namesto njih bo uredila en sam ekološki otok, ki bo deloval ob odlagališču za kosovne odpadke v Ulici Gregorčič med goriško in sovodenjsko občino. Občina je že objavila razpis za izbiro izvajalca del, ki so vredna 400.000 evrov; začela naj bi se spomladi, zaključila pa pred koncem prihodnjega leta. Ko bo ekološki otok začel delovati, bodo centre v Podgori, Ločniku in Stražcah zaprli. Odbornik Francesco Del Sordi pravi, da bodo po zaslugi novega zbirnega centra za sortirane odpadke prihranili dve tretjini denarja, ki so ga doslej vlagali v ekološke otoke. Občanov Pod-gore, Ločnika in Gorice novica verjetno ne bo razveselila, upati pa je, da se bo znižanje stroškov poznalo na računih za odpadke. tržič - Zasedanje v Kinemaxu Trgovci iščejo izhod iz krize V tržiškem Kinemaxu bo jutri potekalo srečanje trgovcev, ki bodo razpravljali o problematiki trgovskega sektorja in posledicah gospodarske krize ter vprašanju konkurence, ki jo za male trgovine predstavlja velika distribucija. Srečanje, ki ga sklicuje tržiška zveza trgovcev Ascom, se bo začelo ob 17. uri. »Posledice krize dobro vidimo tudi v Tržiču, kjer so že zaprli številne trgovine. Nekaj razlogov za upanje pa imamo: mednje sodi projekt za trgovsko in turistično promocijo, ki ga je pred kratkim podpisalo devet občin tržiškega območja in ki ga vodi zveza Ascom,« so povedali trgovci, ki so za financiranje projekta zaprosili deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Tržiški predsednik Paolo Bratina je poudaril, da se zveza trgovcev iz Tržiča trudi, da bi predlagala pobude, s katerimi bi podpirala trgovino v mestu, ki je v težavah tudi zaradi konkurence veleblagovnic. »Menim, da smo pred velikimi spremembami. Trgovci vsekakor ne bodo več molčali,« je poudaril Bratina. Trg v Podturnu, ko je na njem še rasla lipa Ruševine med prvo svetovno vojno (zgoraj) in današnji pogled na trg z Laščakovim obeliskom (spodaj) Podturn Središče mestne četrti Podturn je trg pred cerkvijo sv. Roka. Prvo kapelico so zgradili leta 1479. Ime izhaja iz stolpa - turna, ki je stal više v smeri mesta in gradu. Obelisk sredi trga z vodovodnima pipama (1909) je delo arhitekta Laščaka, ki je po prvi svetovni vojni zgradil nekaj izmed največjih palač v Kairu. Do Velike vojne je na tistem mestu rasla košata lipa, ki je simbolno predstavljala prisotnost velikega števila Slovencev, kot kažejo seznami več ali manj popačenih priimkov šoloobveznih otrok med dvema svetovnima vojnama. Trg je priljubljeno shajališče mladih in odraslih v duhu precej povezane krajevne skupnosti, ki ohranja predvsem furlansko kulturno izročilo. Slednje se kaže največ v vsakoletni šagri sv. Roka, na kateri pogosto odmevajo slovenske viže, v občasnem obujanju izvirnih otroških iger, ovrednotenju navad v večnamenskem središču ob cerkvi in rednem izdajanju letnega zgodovinsko kulturnega zbornika Borc San Roc. Letos se je v njem prvič pojavila tudi slovenščina. Na obširni travnati površini namenjeni veselicam in nogometnim igriščem so v Srednjem veku prirejali viteške igre. Območje je v preteklosti bilo jezikovno mešano, kar priča množica ohranjenih ledinskih imen: Lijak delle Flebullis, Potok, Dragata, Gastalda grande, Lipa, Mandrija, Monte del Maj, Nojars, Mala pot, Dancika, Pascani, Bršče, Vignata ... V Podturnu so leta 1765 odprli Kmetijsko šolo. Takrat so ljudje bili še prepričani, da je krompir strupena rastlina. Glavno goriško bolnišnico na Šempetrski cesti so pred nekaj leti zaprli in preselili. Na Kržadi-Cro-sadi - sedaj Trg sv. Jožefa - je središče za osebe s težavami v razvoju. V Ulici Baiamonti deluje večnamensko občinsko središče. Skozi Podturn teče glavna prometnica med Gorico in Šempetrom. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. novembra 2012 1 9 miren - Poklon ob stoletnici rojstva Nemirni duh Stanko Vuk in njegova zemlja na zahodu Pred pisateljevo domačo hišo pri cerkvi Sv. Jurija v Mirnu se je v nedeljo, 11. novembra, zbrala velika množica ljudi, ki so se želeli pokloniti spominu literata in politika Stanka Vuka ob njegovi stoletnici rojstva. Spominsko ploščo, na kateri so vklesane zgovorne pesnikove besede »Dobro je biti doma na tem kosu zemlje«, sta postavila Kulturno društvo Stanko Vuk Miren, Orehovlje in Krajevna skupnost Miren. Domačin Andrej Budin, sicer pobudnik ustanovitve KD Stanko Vuk, se je po »zapoznelih 68 letih tragične izgube« v imenu rojakov poklonil spominu pesnika in pisatelja, čigar ime naj bi imel tudi načrtovani kulturni dom v Mirnu. Ob petju uglasbenih pesmi Stanka Vuka - v izvedbi Vokalne skupine Chorus 97 - je pred domačijo Vuko-vih magično zaživela njegova poezija kot hvalnica ljubljeni domači zemlji. Zableste-la je v umetniški interpretaciji pesnika in gledališkega igralca Toneta Kuntnerja, ki se je Stanku Vuku zahvalil za ljubezen, izkazano na tej sveti zemlji od materinega jezika do slovenstva. V prepolni dvorani Gni-dovčevega doma na Mirenskem gradu je Tone Kuntner izvedel dolgo pričakovano monodramo »Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede«, ki jo je, po izboru iz 400 Stankovih pisem ženi Danici, izbral Tone Partljič za gledališko sezono Mestnega gledališča Ljubljana 1990-91. Miren, obmejni kraj številnih držav, pa vendar predmestje Gorice in tudi v najtežjih časih raznarodovanja ena najbolj prestižnih slovenskih oaz zaradi ljudi, ki so se tukaj ob počasnem toku Vipave rojevali, živeli, umirali. Miren, rojstni kraj pesnika in pisatelja, politika, doktorja diplomatskih in konzularnih ved Stanka Vuka. Bil je četrti od sedmih otrok Rozalije roj. Mužulin iz Medane in Antona Vuka, ravnatelja Zadružne tovarne čevljev v Mirnu. Med prvo svetovno vojno so se Vukovi z ostalimi prebivalci preselili iz Mirna s celotno zadrugo v Vrbovec pri Mozirju, kjer je uspešno delovala. Skupaj z duhovnikom msgr. Ivanom Rojcem sta na gospodarskem, socialnem in nenazadnje tudi kulturnem področju uspela porušeni Miren spet postaviti na noge. Mogočna Zadružna zveza in bogato kulturno življenje sta v lepi vasi ob Vipavi delovala vse do nasilnega fašističnega razpusta slovenskih organizacij med leti 1927-29. Tudi v dobi podtalne dejavnosti je šel Stankov oče po isti poti mnogih njemu enakih, po poti ponižanja, pomanjkanja, zapora, konfinacije, taborišča ... Plačila in priznanja ni iskal, le kotiček domače zemlje, tam prav pod žico ob meji, kjer so ga pokopali na božični večer 1967. Doživel je še najhujše, ko mu je zločinska roka ubila sina Stanka in njegovo ženo Dani. O »Pokojnem Stanku Vuku«, kot se je sina spominjal Anton Vuk, mi je poleti leta 1990 pod starodavno lipo na dvorišču pri Vukovih pripovedovala sestra Stanka Vuka, gospa Jela Dobrota: »Stanko je bil zelo odprt, živahen, vesel fant. Navezan na vseh nas pet sestra in mlajšega brata. Toda najbolj na mamo Rozalijo, ki mu je odkrivala rodna Brda. Ko se je vračal domov, sta se z mamo pogovarjala pozno v noč. Nas je imel rad, toda tudi kregal nas je, posebno, če mu nismo ustregle z branjem del, h katerim nas je usmerjal. Njegova družba je bila različna, predvsem izobraženci, toda neizmerno rad je hodil v vas, med posebneže, med katerimi je imel velikega prijatelja, ki mu je zaupal in verjel v njegove prerokbe. Kot vsi mladi ljudje smo posebno poleti ob Vipavi doživljali svojo brezskrbno mladost in Stanko z nami. Prihajali so njegovi prijatelji, pomagali smo vsi skupaj tudi staršem na polju in težkemu delu je sledila "fižolova pojedina". Spali in jedli so vsi pri nas, koliko jih je pač bilo. Velikokrat smo imeli pri mizi Kosmača in Matičetovega. Bil je Stanko nemiren duh, razdajal se je na vse strani, kamor ga je pač vleklo. Čez mejo jo je mahnil, pa na Reko in tudi v hribe. Če je bilo treba zastavil tudi uro, vzel iz najinega skupnega šparovca tudi moj delež in odšel v svet. Dekleta so se šolala v Gorici, dve sta bili Notrdamki, ostala na Trgovski šoli. Potem so odšle tri kmalu od doma; jaz sem bila tri leta tajnica pri odvetniku Alešu Sta-novniku na Jesenicah, Zala je šla v službo na Dunaj in se poročila z Engelbertom Besednjakom, Mila je šla za vzgojiteljico v Abruce in si tam ustvarila svojo družino. Od sester živiva le še dve v hiši staršev, kjer je tudi nevesta po najmlajšemu sinu in njen sin Marko, kustos v novogoriškem muzeju.« Najboljši poznavalec sakralne umetnosti na Primorskem, zaljubljen v orgle in Spominska plošča pred domačijo Vukovih v Mirnu foto miloš cotic Danica in Stanko na dan poroke 18. junija 1940 (levo), petletni Stanko in šestletna sestra Jela v begunstvu na Štajerskem ter Danica in Pino Tomažič še na prostosti (desno); svatje na poroki Danice in Stanka na vrtu Vukovih v Mirnu 18. junija 1940: prva na levi sedi Ema Tomažič, poleg nje Rozalija Vuk, najvišji na vrhu Anton Vuk, prvi skrajno na desni Josip Tomažič (desno spodaj) orgelsko glasbo ter v vse, kar je lepega ustvaril človek, nas je Marko nepričakovano, pre-rano zapustil 27. januarja 2004. V veliki družinski hiši sredi starodavnih dreves, z mnogo cvetja ob stezah, sedaj živi gospa Natalija roj. Pelikan; sama ob spominu na veliko družino, na Vukove, ki so dali Mir-nu svoj pečat. Marljivo, skrbno ohranja spominsko dediščino, dragoceno ne le za številne Stankove nečake, razpršene od Ljubljane do Kijeva, Zagreba, Livorna in Rima, marveč tudi za zgodovino primorskih, posebej goriških Slovencev. V srednješolskih letih je Stanko Vuk bival v Alojzevišču, kjer sta s Cirilom Kosmačem skupaj pisala v dijaški list Uporni veslar. Lotil se je tudi pisanja dnevnika svoje šole, da bi, kot je sam zapisal, »pokazal nekaterim ljudem, da se je v meni netilo neko skrito življenje, morda zagrenjeno, toda da je obstojalo ... mladi smo morali sami riniti skozi meglo naziranj, čustev«. Vuk se je moral posloviti od Gorice, toda tudi v Benetkah, ki se jim je oddolžil tudi s svojimi pesmimi, je bil poln nemira. Lino Le-giša navaja njegove odkrite besede, nekakšno spoved dobremu staremu prijatelju: »Grizem v samega sebe in najdem nič. Z vsemi sem skregan. Z nikomer se ne morem razumeti. Sam kot vedno vodim to svojo razbito barko skozi mladost. Res - slabša je ta mladost kot severna stena Monta- < & t iP *** ža brez vrvi. Meni samemu je nerazumljivo, čemu ta mistična hrepenenja ... « Poezija mu je bila in ostala prva stvar v življenju, vendar je tudi v prozi zaznati njegovo tanko občutljivost v dojemanju narave, neizmerno željo, da bi zajel ves zahodni slovenski pas. V Benetkah, kjer je leta 1938 uspešno promoviral na univerzi Ca' Foscari diplomatske in konzularne vede z disertacijo o manjšinah v Jugoslaviji, se je Stanku porodila misel o izdaji »Zemlje na zapadu«, saj naj bi imel, tako kot piše prijatelju Ba-čerju, zanjo že večino črtic. In čeprav ga misel na venec podob z našega obrobja ni nikoli zapustila, svojega načrta zaradi študija, kasneje zaradi službe ni mogel uresničiti. Tudi v zaporu in v konfinaciji ni opustil načrtov za predstavitev novel, ki naj bi jih dokončno dognal v knjigi. Toda stik s pravim življenjem je bil vedno bolj zrahljan, njegova podoba celo sprevržena. Spričo okoliščin, v katere je bil vržen, ni čuda, da ga je obhajalo malodušje. 14. marca 1943 piše iz Fossana predragi zlati ženički: »Včasih si mislim, ali bom mogel še kaj napisati. Da se razumeva: da bom pisal, je gotovo, ampak če se mi bo posrečilo napisati kaj novega, kaj krepkega, kar bo užgalo. Misliš? Jaz skoraj dvomim o tem. Zdaj, po tridesetem letu, bom imel več vsebine, več snovi kot prej, ali oblika, stil, sta se zgubila ... « In ko je padel fašizem, je 6. septembra pi- sal Danici: »Skušal sem nekaj napisati, pa sem moral nehati, zakaj sicer bi dosegel, da bi se nevarno zrušil v sebi ...« Pesnik in pisatelj je moral stati v stvarnem življenju in se dotikati narave, da je lahko delal. Odtod je zajemal drobne reči, slikal večkrat neke vrste miniature, pa hkrati iskal neke višje pomene, neke višje resničnosti, da bi zaživele kot simbol. Slutimo lahko, kakšna bi bila njegova nadaljnja pesniška in človeška pot, po kateri bi nadaljeval svoje literarno poslanstvo. Zločinska roka mu je to preprečila. Leta 1959 sta literarno delo Stanka Vuka za knjižno objavo pripravila Milko Matičetov in Lino Legiša v zborniku »Zemlja na zahodu«. Z odtekanjem časa sta Vu-kova poezija in ves njegov literarni opus, tudi ljubezenska korespondenca, pridobivala na vrednosti. Mariborska založba Obzorja se je leta 1989 odločila, da v svojo zbirko iz slovenske kulturne zakladnice uvrsti razširjen in preurejen ponatis Vukovih literarnih del pod naslovom »Pomlad pod Krasom«. Legiševa spremna študija iz leta 1959 ni v ničemer izgubila na veljavi, ponatisnili so jo in dodali še nov pogled v Vu-kov opus. Napisala ga je Katarina Šalamun Biedrzycka, ki je ocenila pred 30 leti »Zemljo na zahodu« kot eno najlepših slovenskih knjig. Dorica Makuc gorica - Cerkev sv. Ivana Pastoralno goriških Slovencev beleži 40. obletnico V cerkvi sv. Ivana v istoimenski ulici v Gorici bodo danes ob 10. uri z mašo obeležili 40-letnico ustanovitve pastoralnega središča goriških Slovencev. Zahvalni obred bo vodil upokojeni nadškof Dino De Antoni ob somaševanju slovenske duhovščine. Na ustanovitev opozarja spominska plošča ob vhodu v notranjosti cerkve. Na njej je zapisano, da je v tej cerkvi 24. oktobra 1972 tedanji nadškof Peter Cocolin ustanovil slovensko pastoralno središče v Gorici. Mesec dni kasneje, 24. novembra 1972, na praznik Kristusa Kralja, pa je središče v tej cerkvi tudi slovesno razglasil. Slovenska duhovnija, ki razpolaga danes tudi z domom Franc Močnik, se je v štiridesetih letih uveljavila in deluje kot prava župnija. gorica - V Feiglovi knjižnici Ker Primorci berejo, bodo tudi nagrajeni Zaključil se je projekt »Primorci beremo«, namen katerega je spodbujanje bralne kulture med odraslimi. Deset primorskih knjižnic izvaja projekt že šesto leto s ponudbo preko petdesetih proznih del slovenskih avtorjev in enajstih pesniških zbirk. Knjižničarji predstavljajo bralcem tudi mlade avtorje, po katerih sami morda ne bi segli. Ob branju proze spodbujajo hkrati branje poezije. Bralci, starejši od petnajstih let, izbirajo med ponujenim gradivom, preberejo določeno število knjig in po želji oddajo bralno znamenje z lastnim mnenjem. V Feiglovi knjižnici je 28 članov zaključilo branje najmanj petih proznih del in ene pesniške zbirke, kot določa pravilnik. Projekt se je končal 10. novembra, zaključni večer z avtorjem pa bo v Feiglovi knjižnici v torek, 27. novembra, ob 17. uri; prisoten bo Janko Žigon, avtor knjige »Inventura«. Gozdarski inženir Janko Žigon v knjigi razgrne svojo življenjsko pot od prigod vipavskega fantiča, prek šolanja v gimnaziji v Gorici in Šempetru do ljubljanske univerze. Pripoveduje o doživetjih med opravljanjem poklica in o ljudeh, ki jih je srečal doma in v tujini. Pogovor z njim bo vodila Sla-vica Radinja; ob tej priložnosti bodo obiskovalci Fei-glove knjižnice, ki so se uspešno udeležili projekta, prejeli priznanje in knjižni dar. 20 Nedelja, 25. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Srečanja in delavnice v knjižnici Za otroke kraljična, za srednješolce vesolje, za odrasle pa nedelja metel 3Občinska knjižnica v Sovodnjah je tudi letos pripravila niz srečanj z avtorji ter delavnic za otroke iz vrtcev in osnovnih šol. Knjižnico redno obiskujeta osnovni šoli iz Sovodenj in z Vrha ter otroška vrtca Rupa in Sovodnje. Otroke v knjižnici sta najprej obiskali avtorica Mariza Perat in ilustratorka Danila Komjanc. Mala in zvedava publika je prisluhnila pravljici o kraljični z ledenim srcem in si ogledala ilustracije; srečanje je priredila knjižnica v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo. Sledila je delavnica na temo vesolja, ki jo je Martina Šolc vodila za sovodenjske osnovnošolce. Prvo srečanje za odrasle pa bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri, ko bodo predstavili knjigo Roberta Co-vaza »La domenica delle scope e altre sto-rie di confine«; z avtorjem se bosta pogovarjala Igor Komel in Andrea Bellavite. Knjižnica, ki srečanja in delavnice prireja s podporo Fundacije Goriške hranilnice, je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro, ob sredah med 11. in 13. uro. Avtorica Mariza Perat in ilustratorka Danila Komjanc med otroki foto v.d. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. lowa« (»Glasba in balet«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383601/383602), več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 26. novembra, ob 21. uri »L'insostenibile leggerezza« (Milan Kundera); informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 27. novembra ob 20. uri »Liferanti« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. VDoberdobu praznuje danes 70 let Gianni Pizzo .Še mnogo zdravja in sreče mu želijo Tatjana, Tiziano, Stefania, Kristjan in Romina À Gledališče Q Kino Iskreno čestitamo Veroniki Povsic za uspešno opravljeni petletni študij ekonomsko poslovnih ved na tržaški univerzi. Družina KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkovske-ga »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bratuz@li-bero.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - goriška sezona: 10. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer), nastopata Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj. SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »ALTRE ESPRESSIVITA'«: v občinskem gledališču v Tržiču v ponedeljek, 26. novembra, ob 10.30 »Laborato-riamo...«, nastopajo udeleženci gledaliških laboratorijev Altre espressi-vita; ob 11. uri »Le meravigliose av-venture del barone di Munchhausen«; nastopa gledališka skupina socialne zadruge Integrazione združenja ANF-FAS iz Trsta. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 29. novembra, ob 20.45 deželna premiera »Open Show Daniela Ezra- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »II peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 15.00 »Step up Revolution« (digital 3D); 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 3: 14.50 - 16.30 »Hotel Transylvania«; 18.15 - 20.30 »Venuto al mondo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« -2. del. Dvorana 3: 14.50 - 16.30 - 18.15 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 15.45 - 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il sospetto«. Dvorana 5: 15.00 - 16.40 »Un mostro a Parigi«; 18.10 - 20.30 »Venuto al mon-do«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »niz FAI - Poklon Antonioniju« 17.00 »Professione Reporter«; 20.00 - 22.10 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pieta«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del. Dvorana 3: 17.40 »Hotel Transylvania«; 19.50 - 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 20.10 - 22.15 »Il sospetto«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.30 »C'era una volta in Anatolia«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Amour«. 17.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00. JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: danes, 25. novembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 bosta Raf-faella Sgubin in Antonella Pizzolongo vodili ogled muzeja mode in laboratorija z naslovom »Noi... dell'Arte«; sledil bo aperitiv. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU prirejajo v okviru praznika »Choco Fest« nagrado »Choco pittura« danes, 25. novembra; nagrajevanje najlepših del poslikanih s čokolado bo ob 17.30 v predverju županstva. »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva So-cieta cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiščanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.00-19.00, ob nedeljah v jutranjih urah. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic - Arbor Vi-tae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Da cappelle di guerra a simboli di pace« (Iz vojnih kapel v miroljubne simbole) Tullia Poiane; do 9. decembra 9.00-12.30, 15.30-19.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. decembra. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-letnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. fl Razstave ~M Koncerti V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00- V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 27. novembra ob 20.15 bo koncert skupine The Tzar Blues Band iz Slovenije (»Jesenski glasbeni tris -Blues«); informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica CECILIJANKA 2012 54. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SODELUJEJO TUDI ZBORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku MIRKU FILEJU ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti. Kulturni center Lojze Bratuž - GORICA DANES, 25. novembra 2012, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij S Izleti AVTOBUS za izlet SPDG v neznano bo danes, 25. novembra, odpeljal ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Ü3 Obvestila V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 26. novembra, od 8. ure dalje, zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omežju, začasno prekinjena dobava pitne vode v ulicah Vallone, Prvači-na in Roma. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). KRUT obvešča, da bo do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 30. novembra uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpo-polnjevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. 0 Prireditve »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: danes, 25. novembra, »Dolce stil novo« (Dante, Alighieri, Guido Cavalcanti, Guido Guinizzelli, Lapo Gianni), nastopil bo Paolo Antonio Simioni ob glasbeni spremljavi Alessandra Cossija, Gian-paola Capuzza in Giuseppeja Paola Cecereja; vstop prost. SREČANJA »LINEA DI SCONFINE« v centru Mare Pensante v parku Basa-glia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 26. novembra, med 16.30 in 18. uro z naslovom »Tuo cor-po, tuo Tempio sacro - Ayurveda«; več na www.gruppiama.4000.it. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: v torek, 27. novembra, ob 18.30 srečanje z naslovom »L'alimentazione vegetariana e proprio sana: ragioni salutistiche e mediche«; vstop prost, več na www.vegetariani.it in www.veganima.it. GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: od 27. do 29. novembra bo v Ul. Diaz 20 v Gorici potekal »Gorienta«. V petek, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokonferenca s pod-tajnikom ministrstva za šolstvo Mar-com Rossijem Dorio. V GRADU KROMBERK prirejajo KD MoPZ Kromberški Vodopivci, Goriški muzej Nova Gorica in mestna občina Nova Gorica predavanje Neže Žgur z naslovom »Glasbeni opus Vinka Vodo-pivca« v torek, 27. novembra, ob 20. uri. VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (29. novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (28. novembra ter 12. decembra). ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja srečanji na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v sredo, 28. novembra, ob 17.30 »Nora Ideja. Gorica in Nova Gorice, mesto drugega tisočletja«; več na fo-rumgorizia.blogspot.com. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na pre-miero filma »Življenje ima svetlo stran« v petek, 30. novembra, ob 18.15 v Kinemaxu na Travniku v Gorici. Igrali bodo gojenci Jan Batagelj, Petra Bauzon, Virginia Braini, Elia Chimenti, Davide Copetti, Ariel Cu-strin, Matija Marinčič, Ilaria Pacori, Jakob Peric, Hana Berčič Upelj, Georgina Laryea in Elija Makuc, za scenarij in režijo je poskrbel Sten Vilar, sodeluje šofer, vzgojitelj, igralec in tonski tehnik Robert Makuc, snemalec in monter je Jure Škrlep. S Poslovni oglasi PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com 0 Mali oglasi IŠČEM KATERO KOLI DELO: imam izkušnje na tiskarskem področju, govorim slovensko, italijansko, angleško in nemško, imam lastno prevozno sred-stvo(vozniško dovoljenje B); tel. +39340-0869489. V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 0481-21058. Prispevki V spomin na Maria Ferletiča darujejo letniki iz Doberdoba 80 evrov za Cerkveni pevski zbor in 80 evrov za župnijo Sv. Martina v Doberdobu. V spomin na dragega Jožefa Ferfoljo daruje žena Vanda Bagon z družino 50 evrov za društvo Kremenjak in 50 evrov za obnovo sedeža sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v Jamljah. Namesto cvetja na grob Karla Bonete darujeta Milka Peric in Mirko Peric z družinama 40 evrov za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Livia Pasqua-lin vd. Bottazzi iz bolnišnice v kapelo pokopališeč, sledila bo upepelitev; 12.00, Maurizio Giurissevich (iz goriške bolnišnice, kjer bo blagoslov) na pokopališču. JUTRI V RUPI: 14.00, Alma Maria Pauletic vd. Tomaduz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V BRAČANU: 14.00, Caterina Bergomas por. Veliscig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču ^ Zapustila nas je naša draga Stanislava (Lucia) Cernic por. Klanjšček Žalostno vest sporočajo mož Anton, sin Martin, brat Evgen in sestra Marija z družinama ter vsi sorodniki Oslavje, 25. novembra 2012 w Nedelja, 25. novembra 2012 2 1 SCOZZOLI ZLAT, DUGONJIČ BRONAST CHARTRES - Na evropskem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih Chartresu je Italijan Fa-bio Scozzoli (na fotografiji ANSA) zmagal tudi na 50 metrov prsno in tako vknjižil že drugo zlato kolajno, tretje mesto pa je pripadlo Ravenčanu Damirju Dugonjiču, ki je za zmagovalcem zaostal za 6 stotink sekunde (27,24). Slovenec Peter Mankoč se je s prvim dosežkom polfinala uvrstil v današnji finale, Tjaša Vozel pa je v v polfinalu na 100 prsno z 1:07,49 še za stotinko sekunde izboljšala osebni in slovenski rekord ter se uvrstila v današnji finale. BRAJKOVIČ BO POMAGAL NIBALIJU LJUBLJANA - Giuseppe Martinelli, športni direktor kazahstanskega kolesarskega moštva Astana, za katero vozita tudi Jani Brajkovič in Borut Božič, je za cyclingnews.com izjavil, da bosta imela novinca v ekipi Italijan Vincen-zo Nibali in Danec Jakob Fuglsang glavni vlogi na največjih dirkah sezone 2013, Giru in Touru. Nibali bo kapetan ekipe za dirko po Italiji, Fuglsang pa bo "kapetanski trak" nosil na dirki po Franciji. Kot pravi Martinelli, še ni povsem jasno, na katerih dirkah bo nastopil Brajkovič, najboljši slovenski kolesar zadnjih let. Potrdil je Brajkovi-čev nastop na Giru, na katerem bo pomagal Nibaliju. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik NAJBOLJŠA ATLETA LETA BOLT IN FELIXOVA BARCELONA-Mednarodna atletska zveza (laaf) je v Barceloni izbrala atletinjo in atleta leta. Pri moških je nagrado še četrtič zapored osvojil Jamajčan Usain Bolt, pri ženskah pa je atletinja leta 2012 Američanka Allyson Felix. 26-le-tni Bolt je bil najboljši že v letih 2008, 2009 in 2011, naziv pa si je prislužil z zlatimi olimpijskimi kolajnami na 100, 200 in 4 x 100 m. Felixova je bila na OI v Londonu tudi trikrat zlata: na 200 in v štafetah 4 x 100 in 4 x 400 m. alpsko smučanje - V Aspnu drugi veleslalom za svetovni pokal Tina Maze spet pred vsemi Črnjanka Tina Maze je prepričljivo zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Aspnu (1:59,39) in po drugem prvem mestu v zimi obdržala skupno vodstvo v pokalu. Druga je bila Av-strijka Kathrin Zettel, ki je zaostala devet desetink, tretja pa Nemka Viktoria Re-bensburg (1,54). Ana Drev, druga slovenska finalistka, je bila 18. (+3,30). V finale se nista uvrstili Ilka Štuhec (36.) in Maruša Ferk (47.), Katarina Lavtar pa je bila diskvalificirana. ,Od Italijank je Irene Curtoni osvojila 5. mesto, Nadia Fanchini je bila 16. njena sestra Sabrina pa 22. Branilka velikega kristalnega globusa Američanka Lind-sey Vonn je po 10. mestu v prvi vožnji v finalu nazadovala na 21. in se v ciljnem prostoru povsem izmučena zgrudila na tla. Tina je vodila že po prvi vožnji. Pred finalom je bila druga Avstrijka Anna Fenninger, ki je zaostajala 12 stotink, tretja njena rojakinja Zettlova (+1,06), četrta Italijanka Irene Curtoni (+1,31), peta pa Rebensbur-gova (+1,62). Zettlova je s tekočo vožnjo v finalu pred zadnjima dvema nastopoma za 64 stotink prednosti prehitela Rebensbur-govo. Fenningerjeva je kmalu po startu napravila napako in končala v snegu. S tem je imela Mazejeva odprto pot do novega slavja, ki ga je tudi prepričljivo udejanjila. Mazejeva ima po treh tekmah nove sezone 250 točk in v seštevku pokala vodi z 90 točkami prednosti pred drugouvršče-no Zettlovo (160). Na veleslalomu je slavila že 27. oktobra, ko je na ledeniškem uvodu v sezono dosegla svojo dvanajsto zmago v karieri. Za svoj največji uspeh na ameriškem snegu je na progi v Aspnu, ki ima start na 2865 metrih nadmorske višine, dosegla 58. slovensko zmago v svetovnem pokalu alpincev, od tega so jih 23 dosegli smučarji, 35 pa smučarke. Mazejeva ima zdaj deset veleslalomskih zmag ter po eno v smuku, superkombinaciji in slalomu. Le Tina Maze med Kathrin Zettel (levo) in Viktorio Rebensburg je tudi na doslej »sovražnem« ameriškem snegu dokazala, da trenutno v veleslalomu nima konkurence ansa ena superveleslalomska zmaga jo loči od tega, da bi postala šesta smučarka v zgodovini, ki bi zmagala v vseh petih disciplinah. Danes bo v Aspnu na programu še slalom. Moški smuk Svindalu Norvežan Aksel Lund Svindal je prepričljivo zmagal na smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v kanadskem kraju Lake Louise (1:48,31). Na naslednjih mestih sta bila Avstrijca Max Franz (+0,64) in Klaus Kroll (+0,66); slednji je tretje mesto delil z Američanom Marcom Sullivanom. Andrej Šporn je bil 26. (+2,31), Andrej Jerman pa 30. (+2,39). Od Italijanov je bil najboljši Dominik Paris, ki je osvojil 8. mesto. Fill je bil 14., Heel 20. in Innerhofer 27. Björgen še najhitrejša, uspeh Italije v skokih GÄLLIVARE - S tekom na 10 kilometrov v prosti tehniki se je včeraj v švedskem Gäl-livareju začela letošnja sezona svetovnega pokala v smučarskem teku. Prepričljivo je zmagala zmagovalka skupnega seštevka minule sezone Norvežanka Marit Björgen pred rojakinjo Therese Johaug in Američanko Kikkan Randall. Najboljša Italijanka je bila Debora Agreiter na 39. mestu, najboljša Slovenka pa Barbara Jezeršek na 40. mestu. Med moškimi je na 15 kilometrov dolgi preizkušnji v prosti tehniki zmagal Norvežan Martin Johnsrud Sundby pred Ka-zahstancem Aleksejem Poltronaninom. Najboljši »azzurro« je bil David Hofer na 12. mestu. V Lillehammerju pa so tekmovali na uvodnih tekmah smučarji skakalci in nordijski kom-binatorci. Zmagovalec uvodne tekme posamične tekme nove sezone je Nemec Severin Freund, ki je slavil pred Avstrijcem Thomasom Morgensternom in Norvežanom Andersom Barda-lom. Od Slovencev je bil na 10. mestu najboljši Peter Prevc, Jaka Hvala je bil 17., »azzurro« Sebastian Colloredo iz Žabnic pa je bil 23. V ekipni tekmi pa je Italija osvojila 3. mesto: nastopila sta Furlana Sebastian Colloredo in Andrea Morassi ter dekleti Elena Runggaldier in Evelyn Insam. Zmagali so Norvežani. Med nordijskimi kombinatorci pa je zmagal Norvežan Magnus Moan, Alessandro Pittin iz Tolmeča je bil 12. nogomet - Osrednja tekma v A-ligi bo derbi med rdeče-črnimi in »staro damo« Milan pripravlja past Iličič odločilen Palermo - Catania Sri (1:0) Strelci: Miccoli v 10., Iličič al 49. in 60., Lodi (C) v 70. DANES: 15.00 Atalanta - Genoa, Chievo -Siena, Pescara - Roma, Sampdoria - Bologna, Torino - Fiorentina, 20.45 Milan - Juventus; jutri ob 19.00 Cagliari - Napoli, 21.00 Parma - Inter, v torek ob 20.45 Lazio - Udinese. VRSTNI RED: Juventus 32, Inter 28, Fiorentina, Napoli 27, Lazio 23, Roma 20, Catania 19, Atalanta (-2) 18, Parma 17, Udinese, Cagliari 16, Milan 15, Torino (-1), Palermo 14, Sampdoria (-1) 13, Bologna, Chievo, Pescara 11, Siena (6) 10, Genoa 9. B-LIGA: Novara - Livorno 0:1 (v petek), Ascoli - Vicenza 0:0, Cittadella - Verona (2:1, preložena zaradi megle), Crotone - Padova 0:1, Grosseto - Brescia 2:2, Juve Stabia - Empoli 1:2, Sassuolo - Reggina 3:1, Ternana - Lanciano 2:2, Varese -Pro Vercelli 2:0, Cesena - Spezia 1:1, Bari -Modena danes ob 12.30. www.primorski.eu 1 MILAN - Derbi kroga z veliko začetnico. Kljub veliki razliki na lestvici - Milan za vodilnim Juventusom zaostaja kar 17 točk (to je največja razlika med večnima tekmecema, odkar so za zmago začeli podeljevati tri točke) - bo nocojšnje srečanje še vedno v ospredju medijske in športne javnosti. Stara dama je pri rdeče-belih nazadnje gostovala februarja in tista tekma je dvignila precej prahu. Moštvi sta se razšli z neodločenim izidom 1:1, toda Milan je pri vodstvu z 1:0 dosegel zadetek, ki so ga sodniki spregledali in ki je nato po mnenju nekaterih delno zaznamoval sezono italijanskega nogometa. Milan igra v zadnjih krogih precej boljše kot na začetku sezone. V formi je predvsem »faraon« Stephan El Shaarawy, ki bo skušal zmešati štrene najboljši obrambi prvenstva. Tudi Contejevi varovanci so si po prepričljivi zmagi proti Chelseaju vbrizgnili novo dozo samozavesti. Pri Juventusu bo znova na razpolago Bonucci. Odsoten bo Chiel-lini, ki je lažje poškodovan. Milanov trener Max Allegri je prepričan, da bi lahko bila tekma proti Juventusu mej- Slovenski reprezentant Josip Iličič je proti Catanii dvakrat zatresel mrežo ansa nik: »Če zmagamo, potem bi se lahko vse obrnilo na bolje«. 14. krog A-lige se bo končal šele v torek, ko bo videmski Udinese gost rimskega Lazia. V sinočnjem sre- čanju pa je Palermo premagal Cata-nio. Slovenski nogometaš Josip Iličič je dosegel kar dva gola in je bil med boljšimi na igrišču. Stoti gol v A-ligi je dosegel Miccoli. formula 1 Za naslov: Vettel četrti, Alonso pa sedmi SAO PAULO - Britanec Lewis Hamilton (McLaren Mercedes) je bil najhitrejši v kvalifikacijah in bo današnjo dirko svetovnega prvenstva formule 1 za veliko nagrado Brazilije začel s prvega startnega mesta. Na dirkališču Interlagos je bil drugi njegov rojak in moštveni kolega Jenson Button. Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), vodilni v prvenstvu, je bil četrti. Španec Fernando Alonso (Ferrari), edini tekmec Vettla v boju za naslov svetovnega prvaka, je bil šele sedmi, potem ko je Venezuelec Pastor Maldonado (Williams) dobil kazenski pribitek desetih mest, ker ni bil na tehtanju vozila. Slednji bo dirko začel s 16. mesta. Vettel ima pred zadnjo dirko sezone 13 točk prednosti pred Alonsom in bo dvignil pokal za končno zmago ne glede na Špančev izid, če bo zasedel najmanj četrto mesto. Start dirke bo danes ob 17.00 (Rai 1). RUGBY - Na prijateljski rugby tekmi je v Firencah Italija izgubila proti Astraliji 19:22. Po prvem polčasu je bilo sicer 6:22. ROKOMET - Rokometaši velenjskega Gorenja so v tekmi 6. kroga evropske lige prvakov (skupina C) na domačem igrišču premagali francoski Chambery z 31:25 (18:13). NBA - Goran Dragic je bil skupaj z Markiefom Morrisom najzaslužnejši za zmago Phoenixa nad New Orleansom. Sunsi so pred domačimi gledalci Hornetse ugnali po podaljšku (111:108). Dragic je v 37 minutah dosegel 20 točk, osem podaj in dva skoka, od tega kar 12 točk v zadnjih šestih minutah tretje četrtine. Rane so bile prehude SAN JUAN - Nekdanji trikratni boksarski svetovni prvak, Portoričan Hector Macho Camacho, ki je bil v sredinem streljanju v Portoriku težko ranjen v glavo, je včeraj umrl v bolnišnici Centro Medico, potem ko so ga odklopili z aparatur, ki so ga ohranjale pri življenju. Star je bil 50 let. Camacha so v sredo ustrelili v obraz in vrat, ko je vstopal v avtomobil v Bayamonu, predmestju San Juana. V streljanju je umrl tudi njegov prijatelj Adrian Mojica Moreno. Camacho je bil med letoma 1983 in 1992 med najboljšimi boksarji na svetu. V SLOVENIJI - Rokomet, moški: Krka - Maribor 33:33, Gorenje - Grosuplje 42:27, Trebnje -Ribnica 28:28, Celje - Ormož 40:19, Sevnica - Izola 29:28; nogomet: Gorica - Mura 2:0, Domžale - Celje 1:2. VELENJE OK - Rokometaši velenjskega Gorenja so v tekmi 6. kroga evropske lige prvakov (skupina C) na domačem igrišču premagali francoski Chambery z 31:25 (18:13). ZMAGA KOPRA - Rokome-taši koprskega Cimosa so v prvi tekmi 3. kroga evropskega pokala EHF na domačem igrišču premagali portugalski Porto Vitalis z 29:23 (11:12). Povratna tekma bo v soboto, 1. decembra, v Portu. 22 Nedelja, 25. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / odbojka - Danes Sloga Tabor Televita v Guminu Zmaga je obvezna Slogo Tabor čaka danes v Guminu prvenstveni deželni derbi, ki pa je na papirju precej lažji kot je bil derbi pred dvema tednoma v Cor-denonsu, ko so prvič potegnili krajši konec v ligi. Nasprotnik je namreč selekcija perspektivnih, a neizkušenih mladincev iz naše dežele, v ligi pa nastopajo na osnovi posebnega povabila. Ta ekipa predstavlja vrh zdaj že nekajletnega projekta za okrepitev moškega sektorja v FJK, objektivno gledano pa so njene možnosti, da bi se obdržala v tako močni konkurenci precej skromne. Doslej so sicer premagali tržaški Ferroalluminion, na vseh drugih tekmah pa izgubili brez osvojenega seta. To je torej za Slogo Tabor lepa priložnost, da prekine niz dveh zaporednih porazov (po štirih uvodnih zmagah), zmaga pa je pravzaprav zanje obvezna. Libero naše ekipe Nicholas Privileggi pravi, da so 'P * i nedeljski poraz proti Argentariu že prebavili. »To je bil gotovo spodrsljaj. Z leve: libero Nicholas Privileggi in napadalec Kristjan Stopar kroma Oni so igrali boljše od nas. Preveč smo grešili v servisu in sprejemu in še dobro, da smo osvojili točko. Zdaj naju čakata dva nasprotnika, ki sta v našem dometu, najprej mladinci FJK, nato v Repnu še Treviso, sledili pa bosta gostovanji proti Tre-baselegheju in Prati, ki veljata za najboljši ekipi v ligi,« pravi Privileggi. Poraz proti Argentariu po njegovem mnenju v nobenem primeru ne spreminja ciljev moštva. »Uvrstitev v play off ali celo napredovanje sta za nas zelo težko dosegljiva cilja. Smo močnejši in bolj izkušeni kot lani. Sirch, Hlede in Sto-par, njega smo sicer že prej dobro poznali, so se odlično vključili v moštvo. Zato se lahko letos odkri-žamo skrbi z obstankom veliko prej kot lani, morda lahko sežemo tudi precej visoko,« je dodal Privi-leggi in na vprašanje, ali bi bil na primer zadovoljen s končnim petim mestom, odgovarja: »To bi bila super uvrstitev!« K povedanemu pa dodal: »Dosti je odvisno od nas samih.« odbojka - V skupini D moške C-lige Štandrci že vodili 2:0 Za Val/Sočo le točka Olympia osvojila pomembno zmago - Govolley uspešen, obe ekipi Zaleta praznih rok MOŠKA C-LIGA Val Soča Imsa - Vivil 2:3 (25:16, 25:15, 17:25, 23:25, 17:19) Val Soča: Lavrenčič 20, Vidotto 8, Černic 4, Masi 11, Magajne 11, Faganel 10, Stera 1, M. Juren 6, E. Juren n.v., Loiacono n.v., Devetak n.v., Plesničar (L). Trener: Ma-kuc. Po dvournem srečanju so v Štandre-žu slavili gostje iz Ville Vicentine. Tekma je bila vseskozi zelo napeta in na zelo dobri tehnični ravni. Ekipi sta si bili dokaj enakovredni, četudi si morajo varovanci trenerja Makuca, glede končnega izida, marsikaj očitati. Najprej, ko so v tretjem nizu, po dveh suvereno odigranih setih, dovolili nasprotniku, da se je rešil iz zelo težkega položaja in pridobil na samozavesti. Tudi v zaključni fazi podaljšanega niza so domači odbojkarji, pri stanju 15:14 v svojo korist, v protinapadu zapravili edinstveno priložnost za zmago. V uvodnem nizu so odbojkarji Vala/Soče uveljavili svoj odličen blok in strli učinkovitost nasprotnikovega napada. Kljub preštevilnim napakam v uvodnem udarcu so z veliko lahkoto osvojili niz. Z dobro igro so nadaljevali tudi v drugem setu in še posebno učinkovit je bil blo-ker Masi, ki se je izkazal tudi na servisu. Od vsega začetka tretjega niza pa smo lahko že zaznali nadaljnji potek srečanja. Tekma je bila sicer še vedno atraktivna, vendar so domači igralci popustili na zbranosti in posledično tudi na učinkovitosti, ki jih je spremljala vse do tedaj. Gostje so to izkoristili in z dobro igro nadaljevali tudi v izredno izenačenem četrtem nizu, ki so ga osvojili na razliko. V petem skrajšanem nizu so bili gostje že na pragu končne zmage, ko so vodili s 14:11. Domači se niso dali tako zlahka in si celo priigrali tri match žoge, ki pa jih niso znali uspešno izkoristiti. Ne glede na končni izid je že sedaj jasno, da lahko obe ekipi merita na osvojitev končnega naslova prvaka. (Pr) Volley ball Udine - Olympia 1:3 (16:25, 25:17, 16:25, 22:25) Olympia: Komjanc 16, Terpin 21, Vo-grič 11, Pavlovič 9, Visin 8, Prinčič 2, Š. Čav-dek (L), A. Čavdek n.v., Cobello n.v., Cor-si n.v., Hlede n.v. Odbojkarji Olympie so se z videm-skega gostovanja vrnili s celotnim izku- BALINANJE Še en poraz Gaje z 12:8 V 7. krogu balinarske B-lige je gropajsko-padriška Gaja ostala praznih rok na gostovanju v Noventi. Zeleno-rumeni so znova izgubili z 12:8. »Tudi tokrat bi lahko nasprotniku iztrgali vsaj točko,« je po tekmi povedal bali-nar Gaje Dario Calzi. pičkom. Goriška šesterka je igrala zelo dobro v napadu. Nasprotnike pa je spravila v težave tudi z ostrimi servisi. V drugem se-tu so Terpin in soigralci igrali manj zbrano, kar so gostitelji izkoristili. V tretjem in četrtem setu pa se odbojkarji Olympie niso več pustili presenetiti. A K +r J Ilaria Černic (Govolley) Buia - Soča Val ZBDS 3:0 (25:21, 25:18, 25:23) Soča Val: Boschini 2, Brandolin 5, I. Černic 1, M. Černic (L), I. Devetak, R. Devetak, Fedrigo 2, Giacomelli 9, Sfiligoi 2, Škerk, Zoff 13. Trener: Kuštrin. Soča Val je po tekmi 4. kroga še brez zmage, vendar so igralci po mnenju trenerja na včerajšnji tekmi proti favorizirani Buii pokazali napredek. »Igrali smo bolj borbeno kot pred tednom dni. V zadnjem nizu smo po zaostanku 22:18 reagirali in Buio dohiteli na 24:23. To me veseli, iščemo pa še pravo kemijo ekipe,« je povedal trener Kuštrin, ki je na tekmi lahko računal tudi na doprinos Ivana in Marka Černica, ki so se ekipi pridružili ta teden. Soča Val je v prvem in tretjem nizu igrala enakovredno vse do 20. točke, nato v prvem nizu dopustila zmago Buii zaradi lastnih napak, v zadnjem pa klonila šele v končnici. V drugem nizu začetnega zaostanka petih točk ni uspela nadoknaditi kljub menjavam. Sloga Tabor - Fincantieri 0:3 (18:25, 13:25, 23:25) Sloga Tabor: Antoni 1, Kante 9, Romano 7, Sosič 2, Taučer 1, Žerjal 4, Rauber (L), Fiorelli 0, Guštin 0, Milič, Trento 3. Trener: Ivan Peterlin. Sloga Tabor je pričakovano izgubila proti še neporaženemu Fincantieriju, a so bili kljub negativnemu rezultatu v Sloginem taboru s prikazano igro kar zadovoljni. Odmisliti moramo sicer drugi set, v katerem so slogaši odpovedali na vsej črti, v preostalih dveh pa so boljšemu nasprotniku nudili zelo dober odpor. Zaradi odsotnosti poškodovanega Cettola je tudi tokrat začel kot podajač Da-njel Antoni, trener Peterlin pa je v tej tekmi preizkusil še nekaj novih variant: ka-petan Mirko Kante je zaigral kot napadalec, njegovo mesto na centru je prevzel Ervin Taučer, od drugega seta dalje pa je podajal Fiorelli (običajno igra kot prvi libero) in se zelo solidno odrezal. Slogaši so obetavno začeli, bili do 15. točke izenačeni z nasprotniki, ki so nato v drugem delu prevladali. V drugem setu so slogaši zagrešili celo serijo napak, nato pa v tretjem zaigrali kot prerojeni, bili zelo požrtvovalni in uspešni v obrambi, tako da so se morali gostje res potruditi, preden jim je uspelo v končnici le uveljaviti svojo večjo izkušenost in tehnično znanje. ŽENSKA C-LIGA Fincantieri - Zalet C 3:1 (27:25, 25:19, 23:25, 25:21) Zalet C: Babudri 25, Balzano 8, Cris-sani 2, Anja Grgič 5, Gridelli 7, Starec 2, Cvelbar (libero), Petra Grgič 0, Spanio 0, Štoka 8. Trener Edi Božič Zaletovkam letos očitno bolj »ležijo« boljše ekipe, proti katerim vedno odigrajo zelo solidno tekmo. Isto se je včeraj zgodilo v Tržiču, kjer so bile naše odbojkarice neprimerno bolje uvrščenemu (in objektivno zaenkrat tudi boljšemu) Fincantieriju povsem enakovredne in tudi zelo blizu osvojitve točke, žal pa se na koncu le za las ni izšlo. Prvi set so namreč zaletovke izgubile čisto v končnici, ko so same storile napako, potem ko sta si bili ekipi stalno izenačeni. Drugega je nato osvojil Fincantie-ri, a so se mu naše odbojkarice oddolžile v tretjem, v katerem so pokazale najbolj odločno igro, v kateri je bilo tudi malo napak in nihanj. Tudi četrti je bil povsem izenačen skoraj do konca (20:20), v zadnjih točkah pa so bile domačinke drznejše in so si upale forsirati servis, kar se je tudi obrestovalo. Trener Božič je med tekmo nekajkrat zamenjal razporeditev svojih igralk na igrišču: tako je na primer tudi tokrat najučinkovitejša napadalka Tanja Babudri dva seta igrala kot napadalka, nato pa v vlogi korektorja. ŽENSKA D-LIGA Govolley Kinemax - Coselli 3:0 (25:14, 25:20, 25:12) Govolley: Bressan 9, Černic 11, Mania' 2, Princi 8, Valentinsig 6, Zavadlav 4, Panozzo 3, Devetak 1, Paulin 0, Humar (L1), Mosetti (L2). Trener: Uršič. Trenerka Paola Uršič je bila zadovoljna s svojimi varovankami, ki so igrale zbrano skozi celo tekmo. »Zmaga ni bila nikoli pod vprašajem, saj smo bile objektivno boljše od nasprotnic, od ka- terih sem pričakovala večji odpor,« je povedala Uršičeva. Fincantieri - Zalet D 3:2 (25:27, 25:8, 16:25, 25:19, 15:11) Zalet D: Rudes 17, Zavadlal 6, Kneipp 8, Cassanelli 8, Klobas 5, Cabrelli 2, Škerl 14, Ghezzo 1, Preprost 0, Valič 0, Kralj 1, Paoli (L1), Bembi (L2). Trener: Maver. »Te tekme ne bi smeli izgubiti,« je bil po tekmi jezen trener Martin Maver, ki se je spraševal, zakaj je prišlo do prevelikih padcev koncentracije. »V drugem setu smo se dobesedno blokirali. Sprejem je tokrat deloval dobro, neučinkoviti pa smo bili v napadu,« je še dodal Maver. 1. MOŠKA DIVIZIJA Torriana - Naš Prapor 0:3 (22:25; 18:25; 24:26) Naš Prapor: Rutar 1, Persolja 6, Bajt 2, Feri 15, J. Fajt 7, E. Fajt 12, Barbera (L), Olivo 2, Juretic 1, Mervig, Medeot, Ga-brielcig. Trener: Mikluz. Z gostovanja iz Gradišča se je Naš Prapor vrača z zmago. Brici so začeli prvi niz nezbrano, preveč je bilo napak na servisu in v sprejemu. Torriana je to izkoristila in po-vedla s 15:7. Brici so nato reagirali, izboljšali obrambo, tako da so z učinkovitimi protinapadi predvsem preko kril spreobrnili rezultat. Ta ritem igre so obdržali tudi v drugem nizu ter ga brez težav osvojili. Zelo napeta pa je bila končnica zadnjega niza. Tor-riana je celo prevzela prednost 23:22, nato pa so igralci Našega praporja obdržali mirno kri in zmagali. Pohvalo zasluži kapetan Feri, ki je igral dobro v napadu in servisu. Domači šport Danes Nedelja, 25. novembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Trissino Valdagno PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Terzo; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Sanzio: Esperia - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Begliano 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Breg; 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Sistiana; 12.00 v Tržiču, Ul. Boito: Aris San Polo - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Beljanu: Pieris - Sovodnje; 10.30 na Rouni na Proseku: Kras - Cgs ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Guminu: Volley ball Gemona - Sloga Tabor Televita 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Virtus - Zalet rumene UNDER 19 MOŠKI - 16.30 v Čedadu: nastopa tudi Sloga Tabor UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Barich - Euroschoolvolley; 11.00 v Trst, Ul. Giulia: Virtus - Zalet oranžne; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB -CGS UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet plave - Zalet zelene; 11.30 na Opčinah: Zalet Barich -Killjoy; 18.30 v Trstu, Ul Veronese: Oma - Zalet Kinemax UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 na Opčinah: Sloga Barich - Breg; 11.00 na Proseku: Kontovel -Euroschoolvolley Jutri Ponedeljek, 26. novembra 2012 KOŠARKA UNDER 19 ELITNA - 20.30 pri Briščikih: Jadran -Interclub UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Pall. Trieste 2004 UNDER 17 DEŽELNI - 19.15 v Trstu, na Greti: Barcolana - Bor ZKB ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Zalet Kmečka banka jutri Športel o sodelovanju Vala in Soče Jutrišnja oddaja o slovenskem športu v Italiji Športel (TV Koper ob 22.35) bo odbojkarsko obarvana. V središču pozornosti bo sodelovanje med Valom in Sočo, ki je letos zaživelo na goriški sceni. V studiu se bo voditelj Igor Malalan pogovarjal s predsednikom Vala Sandrom Corvo, predsednikom Soče Fabiom Tom-masijem in odbornikom Soče Ivom Devetakom, svoj pogled pa bo podal tudi športni direktor Olympie Andrej Vogrič. Oddajo bodo dopolnili še prispevki o nogometnih tekmah Krasa ter Vesne, o košarkarski tekmi ja-dranovcev, kamera je obiskala tudi tiskovno konferenco v Ljubljani o zamejskem športu, sodelavec Jari Jarc pa pripravlja tudi presenečenje. Val Soča Imsa se je morala po vodstvu z 2:0 zadovoljiti le s točko kroma / ŠPORT Nedelja, 25. novembra 2012 23 košarka - Državna divizija C Jadran Franco je doma še nepremagan Ključ do zmage dobra obramba - Ban 27 točk, Franco 14 skokov Saša Malalan je tokrat uspešno zaustavil Francesca Marinija kroma košarka - V D-ligi Kontovel zanesljivo slavil z Don Boscom Kontovel - Don Bosco 84:53 (22:17, 36:27, 62:44) Kontovel: Paoletič 14 (1:2, 2:9, 3:8), Majovski 5 (1:3, 2:5, -), Daneu 2 (-, 1:4, -), Bufon 9 (2:3, 2:3, 1:2), Starc 6 (2:3, 2:3, 0:1), Šušteršič 19 (4:4, 6:11, 1:4), D. Zaccaria 10 (2:2, 4:7, -), Regent 1 (1:2, 0:1, -), Hrovatin 14 (2:4, 6:13, 0:2), Gregori 4 (2:4, 1:1, ), trener Gerjevič. Kontovelci so brez težav doma odpravili mlado in neizkušeno ekipo Don Bosca, ki je še brez točke na repu lestvice. Domače moštvo je nastopilo brez obeh standardnih organizatorjev igre Tadjana Škerla, poškodoval si je gleženj prav na petkovem treningu, in Marka Gantarja, ki še ni saniral poškodbe. Zato je imel Ilja Bufon kar mnogo »dela«, ki ga je sicer tudi zadovoljivo opravil. Varovanci trenerja Gerjeviča so imeli v prvem polčasu kar nekaj težav z gosti, v glavnem po lastni krivdi (izgubljene žoge, neizdelani meti). V drugem delu srečanja so vendarle ujeli pravi tempo igre. Igralcem Don Bosca so pre-stregli več žog in nato zaključevali s protinapadi, tako da so si kaj kmalu priigrali visoko prednost 20 točk ter nato v zadnji četrtini celo 31 (77:46). Tekme je bilo seveda že tedaj konec, tako da je trener Ger-jevič v zadnjih minutah poslal na igrišče povsem mlado postavo. Zaslužena zmaga je bila seveda že na varnem. (lako) Jadran Franco - Marghera 84:72 (20:21, 42:35, 63:50) Jadran: D. Batich 15 (1:1, 1:4, 4:7), Ban 27 (4:4, 8:14, 3:8), Marusič 2 (-, 1:2, -), Franco 5 (2:2, -, 1:2), Malalan 13 (1:1, 6:7, -), De Petris 8 (-, 4:5, -), Slavec 8 (2:2, 0:1, 2:4), Ber-netič 6 (-, 3:4), -), M. Batich (0:2, -, 0:1), Ri-dolfi (-, 0:1, -). Trener: Mura. Skoki: 37 (30 v obrambi in 7 v napadu), izgubljene žoge: 12, pridobljene žoge: 5, podaje: 10. Jadran Franco ostaja tudi po tekmi 7. kroga še nepremagan na domačem igrišču, ključ do zmage pa je bila predvsem nepropustna obramba, po zaslugi katere so bili stebri nasprotnikove ekipe v določenih trenutkih povsem brez moči. Med njimi je Marini dosegel »le« 24 točk (v prejšnjem krogu 46) predvsem po zaslugi pozornega Malalana, med posamezniki pa se je tokrat izkazal predvsem Peter Franco, ki je bil zelo zanesljiv pod košem, kjer je zbral kar 14 skokov, ob tem pa zaustavil visokega Delle Monacheja. Začetek tekme je bil sicer izenačen, vajeti v svoje roke pa so Ban (27 točk!) in ostali prevzeli v drugi četrtini, ko so si priigrali osem točk prednosti. Vodstvo se je v nadaljevanju postopno večalo, tako da je v tretji četrtini doseglo 13, v začetku zadnje četrtine pa maksimalnih 20 točk (71:51). »Čeprav so zelo dobro poznali vse naše taktične rešitve, smo v napadu ohranili do konca mirno kri. Uspeli smo se razigrati, izkoristili našo prednost v igri 1:1 in dobro metali tudi odprte mete,« je bil po tekmi zadovoljen trener Mura, ki je obenem pohvalil tudi Bernetiča: 20-letnik je v ključnih trenutkih prepričljivo zamenjal De Petrisa, ki je tokrat zaigral pod svojimi sposobnostmi, in Marusica, ki si je v začetku druge četrtine lažje poškodoval koleno. Trener Marghere Rubini je ob koncu srečanja pohvalil Jadran, od svojih mlajših varovancev pa je pogrešal predvsem prevzem odgovornosti, ne pa skorajda slepega zanašanja na stebra Marinija, ki brez pomoči soigralcev nikakor ne more dati svojega običajnega doprinosa. (V.S.) DZP doo-PRAE srl 2012 © Vse pravice pridržane košarka - Deželna C-liga Bor zmagal, Breg KO Bor Radenska - UBC 58:48 (7:10, 25:22, 46:34) Bor Radenska: Bole 10 (2:2, 4:8, 0:2), Madonia 0 (-, -, 0:2), Favretto 16 (14:16, 1:7, 0:1), Crevatin 0 (-,-, 0:1), Contento, Meden 18 (3:4, 6:10, 1:6), Gallocchio 1 (1:2, 0:2, 0:1), Fumarola 3 (1:2, 1:6, 0:3), Pertot (-, -, 0:1), Devčič 10 (-, 2:7, 2:3), Pastor nv, Ger-sevich nv. Trener: Boban Popovič. SON: 23, PON: Contento (31.), Fumarola (33.), Bole (38.). Skoki: 34 (24 v obrambi, 10 v napadu). Bor Radenska je v športni dvorani Bojana Pavletiča prišel do novih zlata vrednih točk. Srečanja »plavi« sicer niso pričeli najbolje, saj so s težavo prihajali do koša, kot zgovorno kaže tudi rezultat ob koncu prve četrtine. Poleg tega je Bor že po samih dveh minutah igre ostal brez Ma-donie (težave z gležnjem). Na srečo tudi gostje niso bili zelo natančni, tako da razlika v koših ni bila pretirana. Največ preglavic je gostiteljem povzročal Naglič, ki je v prvih desetih minutah dosegel kar 8 od 10 točk, ki jih je Ubc dosegel v tej četrtini. Ključ sinočnje zmage pa je bila druga četrtina, ko se je prebudil mladi Favretto in ekipi vlil novega elana in samozavesti. Plavi so strnili vrste v obrambi, Naglič ni več povzročal preglavic in Fumarola je dobro pokrival izkušenega Rovereja, kar je Boru omogočilo, da si je priigral manjšo prednost, ki se je na koncu izkazala kot odločilna. Tudi po odmoru se slika ni bistveno spremenila. Ko je tekla 33 minuta je v dvorani vsem zastal dih, saj sta iz igrišča zaradi petih osebnih napak odšla tako Fumarola kot Contento. Na srečo to ni spravilo iz tira Medna in soigralce, ki so kljub nekoliko slabšemu napadu obdržali deset točk prednosti. Pri posameznikih so se tokrat izkazali Favretto, Meden in Bole. (RAS) Breg - Roraigrande 69:87 (18:28, 30:42, 53:67) Breg: Schillani 11 (4:6, 2:6, 1:1), M. Grimaldi 16 (3:3, 5:12, 1:4), Semec 6 (4:4, 1:2, -), Gregori 2 ( - , 1:1, - ) Kos 18 (5:8, 5:6, 1:6), Cagliari 8 (6:12, 1:5, 0:2), Nadli-šek 2 ( - , 1:3, 0:1), Sternad (0:2, - , 0:1), Mat-tiasich 2 ( - ,1:2, - ), A. Grimaldi 3 (1:2, 1:5, -) Trener: Kladnik. Izključena: A. Grimal-di in M. Grimaldi (34). Roraigrande odhaja iz Doline s pomembno zmago v boju za sam vrh lestvice. Brežani so se kljub okrnjeni postavi lepo borili, vendar jih je skozi celo srečanje bremenil zaostanek iz uvodnih minut. Ra- vno v prvi četrtini je gostom uspela pozitivna serija lepo izdelanih metov z razdalje, za katere je veliko prispevala ravno slabo postavljena domača obramba. Rorai-grande je tako povedel za 10 točk in prednost upravljal tudi v drugi četrtini. Resnici na ljubo je Bregu s Schillanijem (na sliki KROMA) in z Marcom Grimaldijem pod košem uspelo znižati zaostanek na 5 točk. Gostje pa so še naprej zadevali, tako da so ob polčasu spet povedli za 20 točk. Ob vrnitvi na igrišče je občinstvo prisostvovalo zagrizeni obrambni igri domačih, ki pa žal ni privedla do probrata. V ospredje sta za Roraigrande stopila Truccolo in Jenkis, ki sta sinoči zbrala skupaj 43 točk. Odlična sta bila v vseh elementih igre, predvsem Američan Jenkis je zadeval iz nemogočih pozicij in razdalj. Gostujoča peterka je tako zasluženo povečala prednost na 14 točk. Zaključna četrtina je postregla s ključnim prizorom srečanja. V 34. minuti, ko se je na sredini igrišča razvnel neverjeten pretep. Neljuba junaka dogodka sta bila Marco Grimaldi in Cipolla. Prvi je po izgubljeni žogi porinil Cipollo, ki ga je z glavo udaril v čelo. Iskra je zanetila pravi požar. Tako igralci kot spremljevalci so se znašli na sredini igrišča, kjer so uprizorili pravi pretep. Nekaj minut je tako v Dolini vladalo zelo naelektreno ozračje, ki je najbolj prizadelo ravno Brežane. Brata Gri-maldi sta bila po pretepu izključena, prav tako Cipolla. Brez nosilnih igralcev je trener Kladnik po sili razmer poslal na igrišče še mlajše igralce, žal pa je bilo srečanje že zdavnaj odločeno. (mar) PROMOCIJSKA LIGA Sokol ostaja na vrhu lestvice Sokol - Skyscrapers 76:52 (18:11, 41:24, 58:36) Sokol: Tomasini 7, Guštin 6, Štokelj 15, Visciano 10, Doljak 8, Piccini 5, Križman 6, Vitez 8, Semolič 1, Hrovatin 9, trener Lazarevski. Tri točke: Piccini 1, Štokelj 1, Tomasini 1, Visciano 1, Vitez 1. Sokol ne pozna zastojev. Tudi v 3. krogu je zmagal in je seveda ostal na vrhu lestvice. Tokrat je doma precej zlahka premagal ekipo Skyscrapersa, ki je nudila nabrežinskemu moštvu močnejši odpor le v prvi četrtini. Nato pa so gostitelji poostrili tempo igre v napadu in bili bolj agresivni v obrambi ter ob polčasu povedli za 17 točk. Še bolj so pritisnili v tretji četrtini in povedli skoraj za 30 točk. Tekme je bilo seveda že tedaj konec. Trener Lazarevski je zvrstil prav vse igralce na igrišče, ki so se tudi vpisali med strelce. Med temi sta bila tudi izkušena Dario Tomasini in Andrea Hrovatin, ki sta na tem srečanju imela krstni nastop v dresu Sokola. (lako) MLADINSAK KOŠARKA Zmage Bora in Doma DEŽELNO PRVENSTVO U19 Bor Nova Ljubljanska banka - Ardita 61:47 (15:8, 35:20, 47:32) BOR: Vittori 23, Milič, Ianche 6, Faiman 5, Gruden, Al-banese 12, Ghersevich 11, Semen, De Luisa 4, trenerja Dejan Fa-raglia in Fabio Sancin. Borovi mladinci so dosegli še četrto zaporedno zmago in tako obdržali nepremaganost. Uspeh so zgradili v prvem delu dvoboja, ko so nasprotnike krili zelo zbrano (tako mož moža kot z agresivnim conskim presingom) in dosegli več lahkih košev iz protinapada. Natančni pa so bili tudi proti postavljeni conski obrambi, katero je kaznoval Vittori s trojkami. V drugem delu tekme so borovci zgolj zrelo upravljali prednost reakciji gostov navkljub. DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor Zadružna kraška banka - Alba Cormons 65:71 (14:24, 32:38, 45:52) BOR: Semen 2, Pettenati 6, Mervich, Gruden 6, Pernich, Mandič 7, Skoko, Kocijančič 25, Milič 10, trenerja Dejan Fara-glia in Fabio Sancin. Po dveh zmagah so Borovi kadeti doživeli prvi poraz. Krminci so prevladali tesno, toda zasluženo, saj so vodili od začetka do konca. Gostiteljev se je tokrat držala smola, saj je bil učinek Kocijančiča in Semna omejen zaradi poškodb. Usoden je bil v bistvu začetek srečanja, ko so domači zaradi lagodne obrambe zakrivili preveč prekrškov in gostje so se odločilno okoristili. Dom Mark - Monfalcone 93:72 (28:9, 52:28, 75:44) Dom Mark: Peteani D., Franzoni 2, Zera 17, Osso 2, Coz 10, Termini 6, Bensa 7, Antonello L. 23, Antonello M. 10, Peteani S. 6, Gaggioli 10. Trenerja: Eriberto Dellisanti in Jan Za-vratnik. Tretja tekma in tretja zmaga za domovce v deželnem prvenstvu U17. Tokrat so v Kulturnem domu padli vrstniki iz Tržiča, ki so se izkazali za nekoliko manj solidno ekipo. Varovanci trenerske dvojice Dellisanti-Zavrtanik so v prvih treh četrtinah igrali odlično in stalno večali prednost, ki je po tridesetih minutah znašala visokih 31 točk. Tudi zaradi tega so Bensa in soigralci v zadnji četrtini nekoliko popustili in nasprotnikom dovolili, da zmanjšajo zaostanek. Tokrat se je v napadu izkazal Zera, v obrambi in vodenju igre pa Gaggioli. (av) nogomet - 2. AL Ali se je Primorje dotaknilo dna? Opicina - Primorje 3:2 (1:1) Strelca za Primorje: Steffe v 35. min., Puzzer v 89. min. Primorje: Pulich, Emili, Mihic, Božič, Ferro, Martinelli (od 56. min. Paoletti), Steffe (od 79. min. Manfreda), Zidarich, Pellaschiar (od 75. min. Puzzer), Ferluga, Pavletič, trener Ravalico. Izključen: v 81. min. Paulich. Po visokem porazu v derbiju v prejšnjem krogu proti Bregu (2:7) je včeraj Primorje v vnaprej igrani tekmi utrpelo še hujši spodrsljaj na Opčinah proti ekipi, ki je bila zadnja na lestvici s samo tremi točkami, dala je samo štiri in prejela kar 29 golov. Proti Opicini je bil torej imperativ zmaga za vsako ceno, saj je položaj proseške-ga moštva vse prej kot rožnat. Z igro in tudi s požrtvovalnostjo pa je Primorje razočaralo. Gostitelji so povedli že v 16. minuti po napaki obrambe proseškega moštva, ki ni pravočasno reagirala in pustila domačega napadalca, da je prodrl v kazenski prostor in premagal vratarja Paulicha. Primorje je nato imelo kar nekaj priložnosti, da bi stanje izenačilo, njegovi napadalci pa so bili pri udarcih na gol zelo netočni. V 35. minuti je končno Steffe' z lepim udarcem zunaj kazenskega prostora presenetil domačega vratarja in stanje izenačil. V drugem polčasu smo pričakovali reakcijo Primorja, saj Opicina ni pokazala nič posebnega. Igrala pa je urejeno in požrtvovalno. Tako je že v 10. minuti spet po-vedla. Primorje je nadaljevalo z bledo igro in z neučinkovitimi napadi, tako da je v 36. minuti prejelo še tretji zadetek, spet po napaki obrambe. Gostitelji bi lahko dali še četrti gol, saj je domači napadalec ponovno presenetil prepočasno obrambno vrsto Pri-morja, a ga je vratar Paulich pred kazenskim prostorom zrušil na tla in si prislužil rdeči karton. Ker je med tem trener Pri-morja opravil že vse tri menjave, je Paulicha v vratih zamenjal kapetan Peter Emili, ki se je nato izkazal s tremi odličnimi posegi in preprečil Primorju hujši poraz. Prav ob izteku srečanja je Puzzer dosegel krasen gol in omilil boleč poraz. Bilo pa je prepozno. Na tribunah so bili kar številni zvesti navijači Primorja zelo razočarani. Prišli so na Opčine, da bi prisostvovali preporodu svoje ekipe, odšli pa so polni grenkobe. »Če pomislimo, da je bil najboljši igralec Primorja vratar Peter Emili, ki ni vratar, potem je vse jasno ...«, je bil skoraj ironičen komentar nekaterih navijačev. (la-ko) VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Tricesimo - Reanese 1:1; 1. AL: Azzurra - Mariano 1:2; 2. AL: Torre - Villesse 1:0. DRŽAVNI MLADINCI Trissino Valdagno - Kras Repen 0:0 Kras: DAgnolo, Messina, Miniussi (S. Tari), Simeoni, Cinque, Božič, Maio, Ma-rocco, Caselli (Vukovic), Radoševic, Bovino (Petracci). Trener: Vitulič. »Odigrali smo bržkone najboljše letošnje srečanje,« je po tekmi izjavil trener državnih mladincev Krasa Davor Vitulič. Kljub temu so se morali rdeče-beli zadovoljiti s točko. »Obe ekipi sta ustvarili veliko število priložnosti za gol. Mi smo jih s Casellijem, Radoševičem, Petraccijem, Vukovičem in Božičem. Pohvaliti moram vse fante, ki so dali vse od sebe,« je še dodal Vitulič, ki je posebej omenil doprinos Božiča, D'Agnola, Messine in Bovina. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Trieste Calcio 2:5 (1:4) Vesnina strelca: Rebula in Burgher. Vesna: Ghira, A. Vidoni, Brecevich (Butti), Ramondo, Puric, Patriarchi (Bo-netta), Drioli (Viviani), Rebula (Furlan), Del Torre, Burgher, Borelli. Trener: Bertocchi. »Končni rezultat nas ne sme varati, saj ni bilo take razlike na igrišču. Žal pa smo v prvem polčasu v šestih minutah prejeli kar tri gole, ki so povsem spremenili potek dogajanj,« je dejal spremljevalec Paolo Vidoni. Ostali izidi: Pro Cervignano - Mug-gia 1:1, Zaule - Ufm 2:2, Sangiorgina - Torviscosa 0:0, Ponziana - Sistiana 2:1. POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport 24 Nedelja, 25. novembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Gurugu' - Po skrivnostnih sledovih 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 A Sua immagine, vmes Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.10 20.00 Dnevnik 16.15 18.45 Rubrika: Pole Position 16.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Brazilije (Sâo Paulo), prenos dirke 19.00 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.40 Igra: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Terra ri-belle 23.30 Dnevnik in rubrike Rai Due V" Rai Tre U Rete 4 6.40 Dnevnik 7.00 Mediashopping 7.30 Super Partes 8.35 Dok.: Il pianeta dei dino-sauri 9.20 Dok.: Magnifica Italia 2 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Resn. show: Come si cambia 15.25 Film: Cavalca Vaquero! (vestern, ZDA, '53) 17.05 Nan.: Downton Abbey 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il comandante Florent - Suo-no e luce (krim., Fr., '00) 21.30 Film: Orgoglio e pregiudizio (rom., VB, '05, i. K. Knightley) 23.45 Odd.: Terra! 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Finalmente arriva Kalle 11.00 Nan.: Ben-venuti a tavola Nord vs Sud 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.15 Film: Ti amo in tutte le lingue del mondo (kom., It., '05) 23.20 Nan.: Il giudice Ma-strangelo 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 9.55 Nan.: Erreway 10.10 Dok.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspet-tano... 15.40 Talk show: Quelli che... 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Hawaii Five-0 21.45 Nan.: NCIS - Los Angeles 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik C/ Italia 1 6.00 Nan.: Un genio sul divano 7.00 Super partes 7.40 18.20 Risanke 10.10 Film: Beethoven 4 (kom., ZDA, '01) 11.50 Rubrika: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: The immortal voyage of Captain Drake (pust., ZDA, '09) 15.55 Film: Il viaggio dell'uni-corno (fant., ZDA, '00) 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Ritorno al futuro 3 (fant., ZDA, '90) 21.25 Dok.: Archimede - La scienza secondo Italia 1 La 7 7.05 Nan.: Wind at my back 7.50 Film: Il matrimonio di Betsy (kom., '90) 9.20 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.15 Dok.: Scatole ci-nesi - La Cina vista dall'Italia 10.45 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCamere Salute 12.55 Odd.: Se una farfalla batte le ali... 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In mezzora 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Dnevnik - Speciale Primarie Centrosinistra 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Ti ci porto io 11.25 15.50 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il vagabondo delle frontiere (vestern, ZDA, '55) 16.10 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda - Speciale Primarie del PD 0.05 Omnibus Notte ^ Tele 4 0.15 Nan.: Boris 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Rubrika: Trieste in diretta iT Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Polna hiša živali 11.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 15.15 Film: Pravi Božiček 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sodobna družina 17.40 Ugani, kdo pride na večerjo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: Zmaga in povračilo 21.05 Portret 22.00 Dok. serija: Za- peljevanje pogleda 22.30 Dok. serija: Village Folk 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Ars 360 23.30 Al-pe-Donava-Jadran 0.00 Dnevnik (T Slovenija 2 7.15 Skozi čas (pon.) 7.20 Globus 8.25 Al-pe-Donava-Jadran 8.55 Turbolenca 9.30 Lynx Magazin 9.50 32. tekmovanje slovenskih godb Laško 10.40 Koncert 11.55 Rad imam nogomet 12.30 Migaj raje z nami 13.00 Športni izziv 13.40 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih (M), prenos iz Lillehammerja 15.45 Ko-njeništvo: svetovni pokal v preskakovanju ovir, posnetek iz Celja 16.55 Formula 1: velika nagrada Brazilije, prenos iz Sao Paola pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.45 Nan.: Grda račka 11.40 Nan.: Monk 12.35 Resn. serija: Kuharski mojster 13.45 Film: Reševanje malega Nema (anim., ZDA, '03) 15.40 Serija: Zvit in prebrisan 16.35 Film: Zvezdni prah (pust., ZDA/VB, '07) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nedeljski filmski hit: Moji bivši se poroči (rom., ZDA, '97) 22.55 Film: V objemu čarovnice (rom., ZDA, '05) Kanal A 8.10 9.05 Nan.: VIP 10.00 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.25 Naj posnetki z interneta 12.50 Nan.: Jimova družina 13.20 Film: Kamen usode (kom., VB/Kan., '08) 15.05 Film: Postavi se zase (druž., ZDA/Kan., '11) 16.50 Dok. serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Neznanec (akc., ZDA/Kan., '10) 21.45 Film: Tekla bo kri (dram., ZDA, '07) 18.50 20.55 Alpsko smučanje, svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prispevek iz Aspna, pon. 18.55 Alpsko smučanje, svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Lake Louisa 19.55 Žrebanje lota 20.00 Plavanje: evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posnetek iz Chartresa 21.50 Dok. odd.: Zaprisega 23.25 Kratka TV-igra: Niha ura tiha |r Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.55 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.20 15.50, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Na tretejm... 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Glasb. odd. 17.00 City Folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 20.55 AS: slalom (Ž), 2. vožnja, neposredni prenos 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Posvečeno Tartiniju 23.30 Slovenski magazin 0.00 Čezmejna Tv - TDD "i Tv Primorka 14.1017.30 Tv prodajno okno 14.40 22.10 Martinovanje v Kopru 15.30 Žogarija v Lendavi 16.00 Zgodbe o glasbi 18.00 ŠKL 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Naredi sam! 20.30 Vaš krog 21.00 Primorska znamenja - Zvoniki in zvonice primorskih cerkva 23.00 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Glasbeni večer, Vi-deostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Ve-čnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservato-rio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na službenem področju vas pričakujejo novi izzivi. Vaše miselne sposobnosti bodo nadpovprečne. To izkoristite in se brez strahu spopadite z intelektualnimi nalogami. BIK 21.4.-20.5.: Čim hitreje uredite svoje finančno stanje, ki ni tako rožnato. Več časa in pozornosti namenite urejanju nujnih izdatkov ter se zadržite pri nepotrebnih. Uspešni boste na delovnem mestu. H DVOJČKA 21.5.-21.6.: Več pozornosti namenite zdravju, saj drugače vaša odpornost ne bo kos hladnemu vremenu. Slab imunski sistem je posledica stresa v službi. Uredite težave, ki vam ne dajo miru. RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjih «« dneh boste deležni velikega pritiska na poslovnem in zasebnem področju. Pred vami je zadnje napor-nejše obdobje v letošnjem koledarskem letu, zato se potrudite. y^ LEV 23.7.-23.8.: V nasled-(^^r njem tednu se boste spoprijeli z osebnimi težavami. Zavedajte se, da vam ob strani stoji veliko prijateljev, družina in partner. Pogovor vam bo dobro del, ne zapirajte se vase. DEVICA 24.8.-22.9.: Neki ose-^^ bi se hočete približati, vendar se vas ta izogiba. Čas je, da se prenehate obremenjevati z ljudmi, ki vas ne spoštujejo. Koncentracija na delovnem mestu bo pešala, kriv bo vaš partner! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Oseb-^ ^ nostno boste v naslednjem tednu zrasli, saj boste s partnerjem poglobili odnos in ga dvignili na višjo raven. Pri sprejemanju kompromisov bodite prilagodljivi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Začetek tedna lahko vpliva na nadaljnjo kariero. Na delovnem mestu vam bo ponujena priložnost, ki je ne smete izpustiti iz rok. Pazite, da vas delovna vnema ne prevzame preveč. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Lahko se zgodi, da boste v odločanju temperamentni in nepazljivi. Pred odločitvijo raje dvakrat premislite ter za nasvet vprašajte osebo, ki ji zaupate. Boste prepirljivi in pikolovski! KOZOROG 22.12.-20.1.: V odnosih do partnerja bodite pazljivi, saj lahko hitro povzročite prepir. Na delovnem mestu boste imeli težave s sodelavci. Ne priznajte napak, za katere niste odgovorni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav ste se v zadnjih dneh večkrat počutili slabotno in brez prave volje, vas bo naslednji teden navdal z optimizmom. Na delovnem mestu se boste z užitkom spopadli z izzivi. RIBI 20.2.-20.3.: Imate občutek, da na delovnem mestu popravljate napake za sodelavci, nadrejeni pa tega ne opazi. Energijo raje usmerite k svojim opravilom. S partnerjem boste zašli v manjše težave! / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. novembra 2012 25 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Avditorij 40 let 2 - Duet iz Vesele vdove (Robnišek, Dež-man) 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 23.40 Film: II gioco di Ripley (dram., ZDA/VB/It., '02) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.10 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Aladino e Sherazade 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora West 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.15 Dnevnik 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: RIS Roma 3 - Delitti imperfetti 23.30 Film: SWAT - Squadra Speciale An-ticrimine (akc,, ZDA, '03) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.30 Nan.: Camera Caffe 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Unnatural History 17.45 Kviz: Transformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 23.45 Nan.: Covert Affairs La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Odd.: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.40 Odd.: Inchiesta Nuzzi 0.05 Aktualno: Omnibus Notte 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Spazio-libero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tgr Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio) 22.40 Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik u Rete 4 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.35 Nan.: Pacific Blue 8.30 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabi-nieri 7 11.25 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 14.10 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 15.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: Julie Lescaut 18.50 Dnevnik 19.00 Odd.: Scene da un matrimonio 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colonna (v. P. Del Debbio) 23.55 I bellissimi di Rete4 ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 22.00 Povzetek: Triesti-na - Cjarlins Muzana 22.45 Occhio azzur-ro 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Jf* Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.00 Risanke in risane nanizanke 10.55 Dok. film: Daleč od doma 11.10 Nan.: Anica 11.30 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Spolno življenje vrtnic (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga Slovenija 2 POP Pop TV 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 10.55 Dobro jutro (pon.) 14.40 Dok. odd.: Albert Camus in angažirano novinarstvo 15.35 Portret 16.25 Dok. odd.: Gospodična Stin-nes na poti okoli sveta 17.10 Dober dan, Koroška (pon.) 17.45 Prava ideja! 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Dok. serija: Po poteh slovenske opere 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Postojnski prepih 18.00 Modro 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Vse o zemeljskem plinu 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo, Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani 6.55 Risane serije 8.0018.00 Dok. serija: La-rina izbira 8.5510.05, 11.30 Tv Prodaja 9.10 15.50 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Petrovi stilski nasveti 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Maščevanje 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje Kanal A 7.35 Risane serije 8.30 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Prekršeno pravilo (kom., ZDA/Kan., '08) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Maščevanje (akc., ZDA, '99) 21.50 Film: Brez povratka (dram., ZDA/Kan., '00) 23.40 Film: Freddy je odpisan (kom., ZDA, '01) 20.00 Dok. film: Diana Damrau - božanska diva 20.50 Dok. film: Dediščina Evrope 0.20 Nan.: Kifeljc Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 17.15 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.30 19.00 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.50 19.30 Kornika 18.40 21.25 Beseda volilcev 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Lynx Magazin 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 23.40 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Aosta 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 „Meri-diani" 22.15 Kino premiere RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Boris Devetak in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 22. nad.; 18.00 Jože Pe-terlin, garaški idealist; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofoni-ja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. GHEPARD velikost Ryanair VERSACE Jeans velike novosti v Centro MATRAS DISNEY Cel mesec 20% popusta na vse usnjene torbice in izdelke Versace Jeans PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 25. novembra 2012 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V soboto, 1. decembra ob 20.30, ob 19.30 / Kjara Starič: »comPASSiON«. Režija: Kjara Starič. Koprodukcija: Kja-ra's dance project, Cankarjev dom. Gledališče Rossetti Danes, 25. novembra, ob 16.00 / W. Shakespeare: »Macbeth«. Režija: Andrea De Rosa. Nastopajo: Giuseppe Battiston, Frederique Loliee, Marco Vergani, Riccardo Lombardo, Stefano Scandaletti, Valentina Diana, Gennaro Di Colandrea, Ivan Alovisio. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 25. novembra, ob 16.30 / Jor-di Galceran: »Il metodo« / režija Andrea Collavino / nastopajo: Adriano Gi-raldi, Riccardo Maranzana, Maria Gra-zia Plos in Maurizio Zacchigna. Gledališče Miela V ponedeljek, 3. decembra, ob 21.02 / Pupkin kabarett / koledar predstav: 17. decembra, 14. in 28. januarja, 11. in 25. februarja, 11. in 25. marca, 8. in 22. aprila ter 6. in 20. maja. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Rokov-njači« / Narodna igra s petjem / Igrajo: Peter Musevski, Jose k. g., Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Vesna Vončina, Radoš Bolčina, Peter Harl, Matjaž Viš-nar, Arna Hadžialjevic, Maja Nemec, Aljoša Ternovšek, Luka Cimprič k. g., Miha Neme. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 26. novembra, ob 18.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. V sredo, 28. novembra, ob 20.00 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«. V četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«. V petek, 30. novembra, ob 19.30 / Vito Taufer: »Zang Tumb Tuuum«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V torek, 4. decembra, ob 21.00 / koncert Vinicia Capossele. V petek, 21. decembra, ob 21.30 / koncert skupine Nobraino. Gledališče Verdi Danes, 25. novembra, ob 20.30 / Gioacchino Rossini: Seviljski brivec / Nastopajo: Antonino Siragusa, Paolo Bordogna, Daniela Barcellona, Roberto De Candia, Marco Vinco, Rita Cam-marano, Ilaria Zanetti, orkester in zbor Liričnega gledališča Giuseppe Verdi pod taktirko Corrada Rovarisa. Ponovitve: v torek, 27. novembra, ob 20.30, v soboto, 1. decembra, ob 17.00, v torek, 4. decembra, ob 20.30,v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 in v soboto, 11. decembra, ob 20.15. ZGONIK Športno-kulturni center Danes, 25. novembra ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri og-gi sempre! Ob pevkah in pevcih TPPZ bodo nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorja Drago Mislej Mef in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc in še kdo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom - Klub CD V torek, 27. novembra ob 20.30 bo koncert iranskih glasbenikov Kayhana Kalhora in Alija Bahrami Farda. Kayhan je eden slavnih ambasadorjev per- zijske glasbe in kulture in bo v Ljubljani gost niza Glasbe sveta. Gallusova dvorana V sredo, 21. novembra, ob 19.30 bo koncert orgleske glasbe. Orgle in pe-dalni čembalo Dalibor Miklavčič. Hala Tivoli V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 koncert skupine Motorhead. Arena Stožice V torek, 30. aprila, ob 21.00 bo koncert nemške skupine Rammstein. MARIBOR Festivalna dvorana Lent V sredo, 21. novembra ob 21.00 Chic Corea Trio. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom: na ogled je fotografska razstava »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Razstava je na ogled do petka 30. novembra. Urnik: vsak dan od ponede-ljaka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine ... po predhodnem dogovoru). Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Theaterphotogallery (Ul. Diaz 22): na ogled je razstava mednarodno prizna- nega slovenskega fotografa Arneja Ho-daliča, ki je med drugim urednik fotografije slovenske izdaje revije National Geographic. Njegova razstava nosi naslov Kuba-brez samocenzure. Serija Hodali-čevih izjemnih posnetkov je nastala na Kubi, kamor je odšel februarja leta 2010, brez vnaprejšnjega naročila, zgolj kot ustvarjalna fotografska prevetritev ter neobremenjen izziv. Razstava bo odprta do 29. novembra od 10:00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina »Harmonija Krasa«. Kipar Hrovatin uporablja pri svojem delu štiri vrste krajevnega marmorja, ljubezen do kamna spremeni v umetnost. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 10. decembra 2012. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO KRMNICA, VIŠJI ZADNJI DEL LADJE NIZ. PESNIK (JAKOB) ŽENSKA PRILOGA DELA NAJBOLJŠI ČRNI PREMOG Z VELIKO KA-LORIČNOSTJO VRSTA TRAVE, REPIGA KOCIJANČIČ IGOR ODGOVOR NA NEGATIVNO OCENJEVANJE ŽENSKI GLAS ITALIJANSKI KOMIK (ANTONIO DE CURTIS) TRAVA TRETJE KOŠNJE ANDREJ VREMEC TURŠKI VELIKAŠ EUGENE IONESCO PREBIVALEC OB BALTIKU AMERIŠKI REŽISER (STANLEY) BRITANSKI PEVEC BRISAČA BIVANJE, EKSISTENCA ČESA ITALIJANSKA RADIO -TELEVIZIJA ANTON INGOLIČ RUSKI REŽISER / STANOVANJSKA POČITNIŠKA PRIKOLICA GLINASTA PIŠČAL NEM. FILOZOF (IMMANUEL) AM. POLITIK (ELIHU) EG. BOGINJA PLODNOSTI MANJŠI DOLG HODNIK, PASAŽA GORSKE REŠEVALNE SANI VRHUNSKI ŠPORTNIK LENNONOVA VDOVA (YOKO) OBROK, DELEŽ ODPLAČILA POSOJILA VOJAŠKI PRATEŽ NAŠA NOVIN. (HELENA) STIHI, PESNIŠKE VRSTICE NAŠE ŠPORTNO DRUŠTVO GRŠKI FILOZOF (DALJŠE) KRIČANJE, VPITJE ZAČETEK GIMKANE ROBERT HOOKE PRIPOVEDNA PESEM RDEČI KRIŽ PONOVNO NASTAJANJE UNIČENEGA TKIVA KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK LUDOLFOVO ŠTEVILO IN GRŠKA ÍRKA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NAŠA NOVIN. PERTOT NEKD. TEDNIK IZ ZAGREBA MESTO BLIZU BOLOGNE ASPIRATOR ZA TEKOČINE IN PLINE / OPERA PIETRA MASCAGNIJA VRATA, VHOD NAJVEČJI PTIČI TEKAČI, NELETALCI RAČUNALNIŠKE SLIČICE V SKALI PRO-STORZA CESTO SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC LOGAR DOLG LETALSKI NAPAD AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM FRANCOSKI PISATELJ (ALBERT) SLOVAŠKI PESNIK CERKVENI ZBOR ŽENSKO LJUBKOVALNO IME SEVERNI JELEN SIEGMUND FREUD VTISNJEN ZNAK V NOVCU ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING DELO NA POL ZRNO NA POL KDOR ŽIVI PRI KOM NA NJEGOVE STROŠKE BAŠKO JEZERO, ... SEE VEČJA SKUPINA ŽIVALI ISTE VRSTE SLOVARČEK - ALOV = ruski režiser (Aleksander) • CATS = nizozemski pesnik • FAAKER (See) = Baško jezero • ISIS = grška boginja plodnosti (Izida) • KOSTRA = slovaški pesnik • OMAHEN = slovenski arhitekt • ROOT = ameriški politik GLEDALIŠČE 28 Nedelja, 25. novembra 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 2/10 CELOVEC O 1/11 TOLMEČ O 4/13 TRBIŽ O 1/10 o 1/8 KRANJSKA G. 01/10 S. GRADEC O TRŽIČ 5/11 _ O KRANJ CELJE 6/12 O MARIBOR o 4/13 PTUJ O M. SOBOTA O 5/13 VIDEM O i^X 5/15 O PORDENON 6/14 ¿h* 8/15 ^ 9/12 ČEDAD O 6/14 O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 6/13 N. MESTO 3/14 GORICA O „,,, POSTOJNA O ^ O 4/9 --- _ _____KOČEVJE iSHS^^ o - PORTOROŽ O ^ ČRNOMELJ 6/13 ^ ^ ^^ - UMAG OPATIJA REKA 8/12 ZAGREB 5/14 O PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES' Ob morju bo povečini oblačno z možnimi manjšimi padavinami na vzhodu. V nižini bo oblačno z možnimi razjasnitvami na zahodu in v podgorju, ponoči se bo pojavila megla. V gorah bo spremenljivo oblačno s posameznimi nizkimi oblaki predvsem v Julijskem predalpskem svetu. V okolici ^Trbiža in Kadore in povsod nad 1700 m bo bolj sončno. Danes bo na vzhodu deloma sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod megla. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 ^Danes se bo v višini zadrževal anticiklonski greben, v nižjih slojih bo predvsem ob morju dotekal vlažen zrak z zahoda. S ponedeljkom se bodo pojavili vlažni jugozahodni tokovi, ki bodo postopoma naraščali. V sredo bo našo ^deželo dosegla^^-^^Ll močna hladna fronta. -s,» * 1020 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 Dolžina dneva 9.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.38 in zatone ob 4.08 Nad Atlantikom sta dve ciklonski območji, ki vplivajo na vreme nad zahodno in severno Evropo. Nad Sredozemljem in srednjo ter vzhodno Evropo pa se zadržuje šibko antici-klonsko območje. V nižjih zračnih plasteh se nad našimi kraji zadržuje vlažen zrak. BIOPROGNOZA V krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi imeli manjše vremensko pogojene težave, drugod bo vpliv ugoden. ZZOJ PLIMOVANJE Danes: ob 1.47 najnižje -23 cm, ob 8.02 najvišje 50 cm, ob 14.49 najnižje -56 cm, ob 21.01 najvišje 26 cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -19 cm, ob 8.28 najvišje 49 cm, ob 15.18 najnižje -59 cm, ob 21.35 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............7 1000 m............5 1500 m............2 C 2000 m............0 2500 m...........-1 2864 m...........-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1,5. grADec 0/12 M. SOBOTA O 2/15 Povečini bo močno oblačno in megleno, na vzhodu bi se lahko pojavil rahel dež, manjša verjetnost za padavine v Alpah. V spodnji nižini in ob morju bi se proti večeru lahko zjasnilo, v spodnji nižini pa bi se zato lahko pojavila megla. Jutri bo na vzhodu deloma sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Predvsem v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: DECEMBER 2012 Spletna prodaja: vtw rrha, Kjara's dance project, Cankarjev dom Kjara Starič comPASSiON V soboto, 1.decembra ob 20.30 zeleni abonmajski sklop Slovensko stalno gledališče TrsVKŠD Štumf Bugy Gentile GLEDALIŠČE IZ KOVČKA režija: Dejan Spasič 2. decembra ob 16.00 (premiera) Slovensko stalno gledališče Trst/ Stalno gledališče FJK Alessandro Marinuzzi/ William Shakespeare Konec dober konec režija: Alessandro Marinuzzi Premiera in večerne ponovitve: 3., 5., 6. decembra ob 20.30,7.decembra ob 19.00 Bonavventura / Slovensko stalno gledališče VINICIO CAPOSSELA Rebetiko Gymnastas V torek, 4. decembra ob 21.00 Dve gledališči v sozvočju/ Due teatri in accordo, Veter z vzhoda/ Vento delTest izven abonmaja Razseljeni OČI AFRIKE AFRIČAN JAM GOSPEL V petek, 7. decembra ob 21.30 izven abonmaja Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj Daniel Glattauer Proti severnemu vetru režija: Alen Jelen V nedeljo, 9. decembra ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi zeleni abonmajski sklop Cafe teater, Cankarjev dom, Maribor 2012-EPK Tone Partljič ALDO IN MICIKA režija: Vinko Moderndorfer V ponedeljek, 10. decembra ob 20.30 (brezplačni vstop!) izven abonmaja Špas teater Alfred Hitchcock 39 stopnic režija: Jaša Jamnik V nedeljo, 16. decembra ob 16.00 in ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi osnovni abonmajski program Slovensko mladinsko gledališče Pier Paolo Pasolini Amado mio režija: Ivan Peternelj 17., 18. decembra ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi rdeči abonmajski sklop Royal Mongolian Ballet Veter z Vzhoda V sredo, 19. decembra ob 21.00 V sodelovanju z Artisti Associati -Circuito Regionale danza modri abonmajski sklop KLAPA KAMPANEL V nedeljo, 23. decembra ob 17.00 V sodelovanju z Glasbeno kulturnim društvom DrugaMuzika izven abonmaja Bonavventura PUPKIN KABARETT V soboto, 29. decembra ob 21.00 izven abonmaja POSEBNO VABILO (rezervacije do 15.12!!!) 31 .decembra od 21 .ure dalje... Silvestrovanje v SSG v sodelovanju z društvom Drugamuzika KABARET ZA 110...IN VSAJ ŠE NEKAJ LET!-PLES -CATERING-ŽREBANJE NAGRAD Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in eno uro in pol pred začetkom predstav (tel. +39 040 362542/ brezplačna številka 800214302) ZDA - Nakupovalni »črni petek« Američane zajela potrošniška mrzlica NEW YORK - Ameriški potrošniki so se v petek zgodaj zjutraj ponovno vrgli v tradicionalne nore nakupe po zahvalnem dnevu, pri čemer je bilo tudi letos nekaj žrtev strelnega orožja, prerivanj, pretepov, razkazovanja orožja in drugega nasilja. Letos je bila tradicija sicer nekoliko prekinjena, saj so trgovci tradicionalni dan nakupov po prazniku imenovan "črni petek" začeli že v četrtek. K temu jih je prisilila konkurenca spletnih trgovin in nezaupanje v politike v Washingtonu, ki se morajo do konca leta dogovoriti o odpravi nevarnosti tako imenovanega fiskalnega prepada, ki grozi zaradi izteka veljavnosti davčnih olajšav iz časov predsednika Georgea Busha mlajšega in avtomatičnega krčenja proračunske porabe. Trgovine, ki v prazničnem obdobju novembra in decembra ustvarijo 40 odstotkov svojega letnega prometa, so zaradi tega velike popuste kupcem ponudile že v četrtek. Kljub temu pa je bil naval največji v petek kmalu po polnoči. Največji trgovinski center v ZDA "Mall of America" v Minneapolisu je imel pred vrati ob polnoči 30.000 ljudi, veletrgovina Macy's v New Yorku pa 11.000. Lani istega časa je bilo v Min-neapolisu pred vrati 20.000, v New Yorku pa okrog 10.000 potrošnikov. Mednarodni svet nakupovalnih centrov ocenjuje, da bo prodaja na "črni petek" letos nanesla 11,4 milijarde dolarjev, kar je za 3,8 odstotka več kot lani. Nacionalno združenje za maloprodajo ocenjuje, da bodo letos novembra in decembra trgovci prodali za 586,1 milijarde dolarjev blaga, kar je za za 4,1 odstotka več kot lani, ko so v enakem obdobju prodali za 5,6 odstotka več kot leta 2010. Vendar pa bo letos spletna prodaja od lanske večja za 15 odstotkov (skupaj okrog 68,4 milijarde dolarjev). Zakaj Američani (na posnetku Ansa) za praznike norijo po trgovinah, je vprašanje, na katerega še ni pravega odgovora. Kupujejo, ker mislijo, da potrebujejo stvari, ki jih v bistvu ne potrebujejo, ampak so dostopne zaradi nizkih cen. Kavbojke za deset dolarjev, televizorji za 200 dolarjev in prenosni računalniki za podobno ceno so preveč mamljivi. Zaradi tega prihaja tudi do nasilja. V trgovskem centru teksaškega San Antonia je kupec skušal priti preko vrste in je udaril enega od čakajočih, ki je mirno potegnil pištolo in neuča-kanca pregnal iz trgovine. Policija ga ni obtožila, ker je imel dovoljenje za nošenje orožja. O pretepih in prerivanjih poročajo tudi iz številnih drugih nakupovalnih centrov v ZDA.