"GLASILO K. S. K. JEDNOTE** €117 SL Clmir Ave. CLEVELAND, O. Th« largest Slovenian Weekly in th« United States ot America. Sworn circulation 15,700 leaned even Wednesday Snbnerlptlea rate: For members yearly ....$0.84 For nonnembers ..........SMS Foreign Countries___..$$.•$ Telephone: Randolph 62$. Stev. 24. — No. 24. ______ v Združenih Državah. Irhaja Ima 15,700 naročnikov Naročnina: Za člana, na lete _$0J4 Za nečlane ___________....$1.80 Za inoiemstvo _____...43.00 NASLOV uredništva in upravnMtva: $117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph $28. OF THJE GRAND CARNIOLIAN HOVENIAN CATHOLIC UNION Second-Claee Matter December 12th, 1023 at the Post Office at O eve land, OMo, Under the Ad of August 34, 1012 ACCEPTED FOB HAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. S-LU'il- cleveland, o.. 10. jinija (june), 1925. Leto XL — Volume XL NAZNANILO. društvom in Članstvu k. s. k. jednote v pitts-burghu, pa. Kakor je večini članom in članicam K. S. K. Jednote v Pittsburgh. Pa, in okolici že znano, se je ustanovil tukaj ta-kozvani "Kor^venčni odbor," sestavljen od vseh društev, katera so se za to odzvala in zanimala. Do sedaj so društva št. 15, 33, 41, 50, 81 in 92. Namen tega skupnega delovanja je. da se pripravi vse potrebno za tu v Pittsburghu se vršečo bodočo konvencijo K. S. K. Jednote. katera bo že prihodnje leto. Ker je ravno Pittsburgh slovenska naselbina, v kateri se nahaja največje število društev, spadajočih h K. S. K. Jednoti, jo gotovo zelo umestno, da se izkažemo o priliki konvencije, da znamo ceniti glavne uradnike in delegate, koji bodo zasto-našo dobro mater K. S. K. Jed-noto ter jih sprejmemo in počastimo kakor se spodobi za tako priliko. Navadno prispevajo društva s posebno mtklado za Člane gotovo sveto za pokrttjfe aaotiliŽ stroškov. Zato so se gori imenovana društva zedinila in sklenila, da se naj priredi par zabav skupno, se pred konvencijo, ter se naj preostanek hrani za pokritje stroškov, da ne bo potem potreba članom nakladati še posebnega asesmenta. Ena takšna prireditev se je že vršila zadnji dan leta 1924. Akoravno ni bilo dovolj zanimanja od strani članstva vseh društev in posameznih članov in članic, je vseeno preostalo nad $500, katera svota je naložena v hranilnici. Imamo pa še za uničiti skoraj do dva soda dobre newyor-ške kapljice, zato je sklenil odbor na svoji zadnji seji, da se priredi na prvo nedeljo v mesecu juliju, to je 5. julija veliki izlet ali piknik v Dorseyville, Pa, za vsa društva skupno iz Pittsburgha in okolice spadajoča h K. S. K. Jednoti. Vstopnice za izlet in vožnja za tja in nazaj stane le 50 centov, ter se dobijo na vseh društvenih sejah ali pa od predsednikov in tajnikov na domu. Dolžnost vsakega član in članice je v prvi vrsti, da kupi vsaj. eno vstopnico ter da se vdeleži omenjenega izleta, obenem naj pa tudi med prijatelji priporoča vsestransko to prireditev. Ves program in naznanilo kje se bodo vstavljali vozovi, se bo naznanilo pravočasno v "Glasilu." Do tega časa se pa pripravimo vsi člani in članice za veliki in veseli dan, katerega bomo deležni na čistem zraku v prosti naravi skupno kot sobratje in sosestre za napredek vseh društev in K. S. K. Jednote. Ostala društva pa, katera se še niso zedinila z nami, vabimo, URADNO NAZNANILO Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote še tem potom z veseljem naznanja, da smo prejeli te dni obvestilo od Njega Eminence kardinala Munde-leina iz Chieaga, v katerem nam pravi, da pošilja sv. Očetu v Rim posebno priporočilo za ameriške slovenske romarje in se tudi on pridružuje naši prošnji za blagoslov, in javno priznanje od strani najvišje cerkvene oblasti za našo K. S. K. Jednoto. To obvestilo tt&s je jako razveselilo in mora navdušiti vsakega zavednega člana in člani-eo; kajti s tem ne bo dobila Jednota samo priznanja od najvišje ameriške cerkvene oblasti, ampak tudi od papeža samega. To naj bo v odgovor nespametnemu pisarenju po nekaterih listih, kjer se naravnost sramoti sv. Očeta, in se mu pod-tikuje stvari, katerih on ne more nič manj prenarediti' kakor mi. Članstvo K. S. K. Jednote pa naj m pri tem zaveda besed našega Božjega Učenika: "Kdor vas zaničuje, mene zaničuje P' UMORIL OSEM OSEB. blaznež ustrelil svojo mater. brata, svakinjo in 5 njenih otrok. ali pravoveren, kdor piše neumnosti, katerih se je iz vere in Bogu sovražnih listov naučil. Rev. J. J. Oman, Anton Grdina. Opomba: Dodatno k temu naznanjam, da prihajajo darovi za sv. Očeta od društev in posameznikov. Vse one prosim, ki so se namenili v to svrho kaj darovati, da naj to kmalu storijo. Ne ozirajte se na "Glas Naroda." ki pisari iz trte zvite napade na sv. Očeta, da bi s tem preprečil darove. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. -o- OCE IN HCl DUHOVNIKA. V mestu Holyoke, Mass., bo tamkajšnji Grace kongregaci-onalni cerkvi prideljena Miss Dorothy Robinson, hči ondotne-ga pastorja, tako da bosta oba opravljala duhovniško službo. Rev. Dorotea Robinson je letos dovršila bogoslovne študije na protestantovskem semenišču v Hartfordu. Hamilton, O., 4. junija. — Danes se je v našem mestu odigrala grozna družinska tragedija s tem, da je 43 letni Lloyd Russell v hipni blaznosti vsled vročine ustrelil osem svojih sorodnikov. Nesrečne žrtve so: njegova mati Rose, brat John,, svakinja Emma in petero njenih otrok: Julija 12, Robert 8, George 6, Paul 3, Richard 4 mesece star. Smrti je ušla samo 10 letna hčerka Doroteja, ki je še pravočasno skočila iz postelje in zbežala na prosto. Morilec si je po groznem činu pognal tudi sam krogi jo v pljuča, toda rana ni nevarna. Podivjani Russell je imel dva samokresa;*vseh strelov je oddal na svoje žrtve okrog 50. Ko so ga hoteli aretirati, se je morilec obnašal zelo nasilno; tarnal je. da ne more plačati nekega dolga na hiši in da hoče pred aretacijo izstreliti še vse slike v jedilni sobi. Nato se je obrnil proti truplom Že mrtvih, RAZNE KRATKE VESTI. —Naši sosedje, fUnadčani, so nedavno razburili Velik del ameriškega naroda s, tem, da so uvedli prodajo 4,4 procentnega piva. Izkušeni Aifcterikanei so se kmalu zatem prepričali, da vsebuje kanadsko Ipivo po naši meri samo 2.5 pr oren ta alkohola. Ta — prevail bo povzročila, da bodo mor^F Kanadčani svoje lahko pivo sdjyni piti. —V trajen spomin, da je na Nemškem kajzerižmu enkrat za vselej odzvonilo. bo nemška vlada.vse sobe v bivšem cesarskem gradu pretvorila v muzej. Ljudstvo bo torej ^privatne sobe nekdanjega kaj*6rja. njegov prestol in veliki avdijenčne dvorane ogledovalo kot spominske ostanke bivšega nemškega cesarstva. V SOBOTO ODPOTUJEMO. VAŽNO ZA NASE ROMARJE V LEMONT, ILL. Na moj zadnji poziv rojakom in rojakinjam iz Clevelanda glede vdeležbe velike cerkvene svečanosti v I/emont, 111., (bla-goslovljenja slovenskega kolegija in romarske cerkve Marije Pomagaj), se jih je prijavilo že lepo število. Iz Clevelanda odhajamo v soboto, 13. junija ob 7:30 uri zvečer in sicer se zbiramo pred mojo hišo na 1053 E. 62nd St, odkoder se odpeljemo z avtomobili na Public Square, od tam l»a z busom naprej do Ix>raina. Železniški tiketi v lx>rainu bodo že pripravljeni. Vlak Nickel Plate železnice odpelje iz Lo- raina točno ob 10:16 zvečer. —V Chicagu je 4. junija dala | Kdor bi slučajno ne mogel z na tleh ležečih otrok, v katera istvo < -NiMte ne raina, da dospe tja še pred 10. uro zvečer. Cas za prijavo romanja v Le mont je še do prihodnjega petka zvečer. Rojaki in rojakinje, na noge. v Iiemont! NEWBURSKE VESTI MUSSOLINI ODSTOPI? mfc Telefon: Randolph 1881. znati, da je radi današnje razuzdanosti nevarnost za mladino U Cleveland. O. velika in je. -ekstremnr ko- POGON NA KOMUNISTE. Sofia. Bolgarsko. — Ker hoče vlada vse nezaželjene komuniste pognati iz dežele, je odredi la pogon na iste. V neki hiši se je pred policijo zabarikadi-ralo troje komunistov, ker se niso hoteli takoj udati, sta bila pri tem obleganju dva komunista ustreljena, tretji se je pa prostovoljno javil. Zadnje dni je bilo aretiranih okrog 500 komunistov, katere bodo stavili pred vojno sodišče vsled zarote napram državi. £UDNO ODLIKOVANJE. Omaha, Neb. — Za časa minule svetovne vojne se je na belgijski fronti boril tu živeči šofer Henry Himpe, sedanji član tukajšnje Ameriške legije. Nekega dne, ko je stal na straži, se mu je približal neznan Človek v čudni vojaški opravi, ter mu je krepko na rame potrkal. Vestni belgijski vojak Himpe se je nad njim sledeče zadri: "Idi od tukaj k vragu, če ne te , tustrelim!" Himpe je dobil kmalu zatem strog ukor od svojega poveljnika, ker je tako nahrulil svojega lastnega kralja, Leopolda. Od tega je poteklo že več let. Belgijski kralj se je šele nedavno spomnil tega zanimivega incidenta, ter je določil, da naj vlada tega bivšega vojaka vsled vestne službe odlikuje z vojnim križcem s palmo. To odlikovanje je Himpeju te dni do-poslal belgijski poslanik iz Washingtona. —90 otrok je prejelo zadnjo nedeljo prvo sveto obhajilo. Vsi so bili lepo opravljeni in se pametno in pravilno obnašali. Pohvalno se moramo izraziti o šolskih sestrah, katere so j se jako veliko trudile, da so jih navadle obhajilnih molitev in drugega. Kakor smo že večkrat trdili, zopet ponovimo: Stariši ne morejo biti nikdar zadosti hvaležni šolskim sestram, katere se ukvarjajo z otroci skoraj deset mesecev vsako leto in to za — bomo hrano in obleko ($35.00). —Slovesno obhajilo se vrši prihodnjo nedeljo. Več kakor sto dečkov in deklic od 13. do 14. leta bo slovesno ponovilo krstno obljubo in bodo posvetili sebe Bogu, kakor tudi obljubili slovesno pred altarjem, da ne bodo uživali nobene močne alkoholične pijače vsaj do 21. leta. Nekateri stariši se temu protivijo, češ, kaj je tega treba? Ce pa človek malo pogleda okoli sebe in prebira liste, ter poizveduje o razmerah med današnjo mladino, bo moral pri- DIKTATOR ITALIJE NAMERAVA ODSTOPITI. KER JE BOLAN. mo v čitanju sv. Pisma, ki je trajala neprestano 70 ur. Ob zaključku je bilo v cerkvi navzočih še 100 vernikov. —-Ko je dne 1. junija skoro po vseh državah naše Unije vladala neznosna vročina (nad 90 stopinj), je označeni dan v bližini mesta Atlantic City in Bock Springs, Wyoming zapadlo 8 palcev snega. več naravnost potreben, če ho-iemo vsaj splošno razuzdanost in nezmernost med mladino za-treti. Danes se eelo mlada dekleta nalivajo in pijejo, kakor so včasih le kake "salunske podgane" pile. Ako pa otroci od mladegia ne pijejo močnih alkoholnih pijač, tudi pozneje — izjeme se dobijo — ne bodo nezmerni. Tudi to razuzdanost ima na vesti toliko hvalisana ameriška prohibicija. —Velika procesija s sv. Reš-njim Telesom se bo vršila pri-prihodnjo nedeljo ob 11. uri Procesija poj de po navadnem potu. Ljudje naj preskrbijo vse, kar potreba, da bo vse čedno in dostojno. Kakor prejšnja letq, tako tudi letos ne dovo limo nobenih zijalov. Kdor mo re, naj gre v procesijo, kdor pa tega ne mara ali ne more, naj pa bo doma. Policija in cerkveni odbor bosta skrbela, da so vse ceste, po katerih gre pr * cesija med tem opravilom zaprte. Nobenih avtomobilov no sme stati po cesti. Vse hiše naj bodo Jtisti dan okrašene in štiri altarji zunaj cerkve, kjer bo blagoslov, naj bodo tudi letos v najboljšem stanu in km-ču. V soboto naj pridejo ljudje vse pripravit. V procesiji gredo najprvo vse zastave krajevnih društev, potem križ — šolski otroci — prvo in slovesno obhajanci, Dekliško društvo, pevci, ministranti, nebo (duhovniki z Najsvetejšim), fantje in možje, žensko društvo sv. Rešnjega Telesa, drupe žene. Med celo potjo se moli na glas in lepo skupno. Vsak naj se zaveda, da to ni navadna parada. To je javno počeščenje Jezusa v presvetem Zakramentu in priznanje Njega kot našega Gospoda in Boga. Tujci, ki pridejo, naj se uvrstijo v tisti oddelek, kamor spadajo. •—Amalija Miklavčič, članica društva sv. Ane se je povrnila iz sv. Aleša bolnišnice in se sedaj nahaja pri stariši h na domu. Ni le okrevala, upamo pa, Pariz. 6. junija. — V tukajšnjih anti-fašistovskih krogih se zatrjuje, da namreva italijanski ministrski predsednik Mussolini odstopil, ker ga že zastarela bolezen vedno bolj tare in ker ne more uživati zadosti hrane. Med tem časom pa pripravlja Mussolini vse potrebno za svoj načrt, da bi se vsako postavo v zvezi z ustavno garancijo poverilo posebnemu odseku ministrstva; parlament naj bi imel samo pravico glasovati o državnih proračunih. Kakor znano, je Mussolini pričel resno bolehati že pred nekaj meseci. Zdravniki so pronašli, da ima raka v črevesju, vsled česar ga ne morejo operirati. Ta bolezen bo Mus-solinija polagoma umorila. Poleg tega trpi Mussolini tudi na neki tajni krvni bolezni že izza njegovih mladih let. Začetkom junija t 1. je londonsko časopisje poročalo, da si je Mussolini izbral za svojega ViMled n i ka^an&n e e a reškega pura k ne samo priporočljiv, mar- tstoIcKtea D'Annunzia. ki sedaj samotno živi v neki vili blizu jadranskega morja. -o- MARSHALLOV POGREB. Indianapolis, Ind., 4V junija. — Vsled izrecne želje pokojnega bivšega podpredsednika Ze-dinjenih držav, Tom R. Mar-shall-a, se je vršil danes njegov pogreb bolj na tih in skromen način. Cerkvene obrede je opravil Dr. M. F. Smith, pastor prve prezbiterijanske cerkve in predsednik škotske lože F. & A. M. ob petju znane nabožne pesmi: "Lead Kindly Light," ki je bila pokojniku najbolj priljubljena. Truplo pokojnega Tom R. Marshalla so položili v začasno grobnico na Crown Hill pokopališču. Pri pogrebu je državo Indiana zastopal guverner Ed. Jackson, nase mesto pa župan Swank. Kdor si predstavlja stvari v lepši obliki kakor so v resnici, je velik nevednež. da ji Bog podeli kmalu zaželje-no zdravje. • —Frank Hribar, eden naših sosedov, se nam je že nekaj časa sem videl nekam ponosen. Ko pa je zadnjič povedal, da bo krstija, je bilo takoj vse jasno. Paulina Hribar se imenuje pr-vorojenka. Joseph Prijatelj jr. se je izrazil pred nekomu, da misli ostati pri Prijatiovih na 80. cesti. Aleksander Gundič je pa novi član družine Lovrenc Gundič. Vsem naše čestitke! —Alumni društvo sv. Lovrenca šole se pripravljajo na svoj letni banket in sprejem novih graduantov v društvo. Zanimivi program se vrši v četrtek 11. junija. —Šolarji bodo priredili svojo letno predstavo v torek 16. junija, pri kateri sodeluje več kot sto šolarjev. Predstava bo zanimiva od več strani. Kdor želi videti krasne igrice, ali pa zanimive vaje, naj ne zamudi tega večera. 91 U " "T T ' ^F -.U" Iz urada ,društva sv. Štefana, in o velikonočnem času opravijo št. 1, Chicago, 111. Vsem Članom in članicam našega društva se uijudno naznanja, da je bilo na seji sklenjeno, da se korporativno vdeleži-mo slavnosti blagoslovitve Slovenskega kolegija in cerkve Marije Pomagaj v Lemont-u, v nedeljo, dne 14. junija. Pre-skrbite si vožni listek v žup-nišču najpozneje v soboto zjutraj, ki stane za posebne kare za tja in nazaj samo 60 centov. Prinesite s sabo društveno re-galijo. Vdeleži naj se vsak. Naše društvo ima številko 1, zatorej moramo biti prvi po številu. Sobratski pozdrav. Odbor. URADNO NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 2. Joliet, III. Vsem članom in članicam našega društva se shižbeno naznanja, da je bilo pri redni društveni seji dne 7. junija t. 1. soglasno sklenjeno, da se članstvo korporativno vdeleži sio-vesnega blagoslovljenja kolegija oo. frančiškanov v Lemon t, III., ki se vrši prihodnjo nedeljo 14. junija. Zaradi tega se tem potom naznanja vsem našim članom in članicam, da blagovolijo sklep društva vpoštevati. Vsak član se prosi, da prinese seboj re-galijo. Zbirali se bomo na postaji poulične železnice na Clinton in Ottawa St.. Joliet, 111., in sicer ob 8. uri dopoldne. Istotako se prosi vse članstvo, ki se bo te slavnosti vdele-žili, oziroma ki se bodo na omenjeni prostor v Lemont peljali s pouličnimi karam i, da nižje podpisanemu naznanijo do petka zvečer (12. junija), da se bo znalo naročiti zadostno število pouličnih vozov (kar). Ponovno se prosi vse Člane in članice, da se te izvanredne slovesnosti za gotovo vdeležijo in se pravočasno na postaji oglasijo. Za društvo sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, JOHN PLUT, tajnik. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont. In bliža se nam zopet zaže-Ijeni dan, katerega vsako leto obhajamo, godovni dan sv. Janeza Krstnika, patr&na našega društva. Qbhajanje tega dneva tudi letos ne smemo opustiti. Na izredni seji dne 24. maja je bilo sklenjeno, da priredimo dne 28. junija v ta namen veselico. Vsled t*£ga že danes poživljam vse člane, da se v ppl nem številu vdeleži te te slavnosti. Clam obeh oddelkov, to je odrasli in mladinski, naj se dne 28. junija zberejo v šolski dvorani ob 10. uri zjutraj, da potem skupno odkorakamo v Holy Savior cerkev (cerkev sv. Od-rešcnika) in po svetem opravilu se bo vršila zabava, katero bo priredilo naše društvo. Za prigrizek /bodo oskrbele nase članice, za drugo pa odbor. Nadejamo se torej obilnega števila članstva, in upamo, da bo večina pričujoča, ker le v velikem številu zamoremo dokazati drugim narodom, da ne zastajamo za dobro in koristno stvaf našega naroda. Zberimo se vsi na dan, katerega si bo vsak > član ohranil v trajnem spominu, in zato imamo odbor, k! se bo potrudil in skrbel, da ne bo nikomur žal; kdor se bo te slavnosti vdeležil. Obenem naznanjam, da smo imeli skupno spoved in sveto obhajilo na nedeljo, dne 24. maja; članstvo se je vdeležilo v polnem številu. Zares je lepo, da se člani in članice z mladinskim oddelkom skupaj zberejo svojo dolžnost jcot katoličani, kot člani K. S. K. Jednote in kot člani našega društva sv. Janeza Krstnika. S tem pokažejo, da se zavedajo svete vere. Spoved se je vršila v soboto 23. maja popoldne in v nedeljo zjutraj smo skupno pristopili k mizi Gospodovi. S tem izrekamo iskreno zahvalo g. župniku in našemu društvenemu sobratu Mihaelu Pirnatu, ker so v tem slučaju vse tako v polni meri uredili, da je tako velik uspeh. Do sedaj sem omenil le o dobrem; žal, da moram sporočiti tudi sledečo žalostno vest: V pondeljek, dne 11. maja je zasulo v Bohrenem rudniku (West Colusa Mine) v Butte našega člana August Boldan-a. Po trudapolnem delu so ga našli pod kupom kamenja ali rude šele čez 13 dni; pogreb se je vršil dne 25. maja na pokopališče sv. Križa. Zelo veliko število sorodnikov in znancev pokojnika se je vdeležilo sprevoda, ponesrečeni Avgust Bol-dan je bil v obče znan med tukajšnjimi Slovenci; bil je blag mož in dober oče svoji družini, ki ga bo sedaj zelo pogrešala. Pred štirimi leti mu je umrla soproga, zapustivša tri nepreskrbljene otroke, katere je pokojnik po svoji najboljši moči vzgajal in oskrboval, dokler ga ni zadela usoda njegovega poklica.* Dne 11. maja se je odpravil veselo na delo, in ob 2. uri popoldne je bil zasut. Ko-kor že omenjeno, so ga šele dne 23. maja ob 9. zvečer po velikem trudu spravili na površje. Pokojni August Boldan je spadal k našemu društvu sv. Jane-fea Krstnika, in ga kot vedno priljubljenega ter zvestega so-brata težko pogrešamo. Bodi mu lahka tuja gruda, tako tudi njegovi ženi, ker sedaj za večno skupaj počivata. Bodi jima večni mir in pokoj. Večna luč naj jima sveti! Pokojnika priporočam vsemu članstvu v molitev in trajen spomin; njegovim nedorastlim otrokom. izražam iskreno sožalje. Dalje se zahvaljujem v imenu teh sirot in v imenu odbora vsem članom našega društva, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Hvala tudi vsem njegovim sorodnikom in prijateljem za darovane vence in za tolažbo otrokom pokojnika. Prerano umrli sobrat Boldan je bil rojen pred 43 leti v vasi Lopata, fara Hinje blizu Žužemberka na Dolenjskem, po domače Gričarjev. Gotovo bo ostal v trajnem spominu vsem. ki so ga poznali. Charles Prelesnik, predsednik. ki ste zavarovani za bolniško podporo, ta dep§r se bo vpora-bil za pokritje |ruštyenih stroškov za celo leto. Tiste članice, ki niste zavarovane za bolniško podporo, morate plačati 75 centov posebnega asesmenta. Toliko v blagohotno pojasnilo in ravnanje, da se ne bo kateri izgpvarjal, da ni, vedel. S sobratskim pozdravom, Frank Afallie, tajnik. Is urada društva Marije Pomagaj, št. 78. Chicago, III. 1 Vsem članicam našega društva se uijudno naznanja, da se korporativno vdeležimo slavnosti blagoslovitve Slovenskega kolegija in cerkve Marije Pomagaj v Lemont-u, v nedeljo, dne 14. junija. Vozile bodo posebne kare, ter stane vožnja tja in nazaj samo 60 centov. Preskrbite si vožni listek v žup-nišču, najpozneje v soboto zjutraj. Prinesite s sabo društvene regalije. Drage sosestre! Po tej strašni vročini, ki pritiska na Chicago zadnje dni, bo kakor nalašč za nas, da se ohladimo in razvedrimo v prosti naravi. Zatorej pričakujemo, da se vdeleži vsaka članica, kateri bo le mogoče. Na svidenje! Odbor. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. 87 K. S. K. Jednote, Joliet, 111., se naznanja vsem članom, da je bilo sklenjeno na seji dne 10. maja, da se vsi člani ob priliki 20 letnice društvenega obstanka vdeleže svete maše v nedeljo, dne 14. junija ob 6. uri namesto ob 8. Zbirali se bomo ob 5:30 uri v stari šoli in potem skupno odkorakamo v cerkev. Vsaki naj prinese tudi regalijo s seboj in ako kak član iste nima, jih bo imel tajnik na razpolago. Ravno istega dne bo tudi seja, na katero so vsi vabljeni, posebno pa ustanovniki društva. Torej vsi na noge na zgoraj označeno nedeljc^feakoja^omo vsi navzoči pri fte&iftAšK ker ne vemo, kako dolgo nas Bog pusti še skupsj. Z bratskim pozdravom, Rudolph Kuleto, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, £)., se naznanja članom in članicam, da se je seja prestavila, to pa radi tega, ker bo dne 14. junija veselica za Slovenski Narodni Dom. Zaradi veselice se bo pa seja vršila v soboto, dne 13. junija, točno ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu. Kakor sem že zadnjič omenil, apeliram na člane, naj bi se polnoštevilno vdeležili prihodnje seje, da si izvolite drugega tajnika oa moje mesto; kakor ste že slišali pri zadnji seji, da sem se temu uradu odpovedal. S sobratskim pozdravom,: Anton Kordan, tajnik. Društvo Vitezi sv. Martina, št. 75, La Salle, & S tem naznanjam članstvu našega društva, da je bilo na zadnji seji meseca maja skle-njeito, da plača vsak član in članica za mesec junij $1 izvan-rednega asesmenta in sicer oni, Društvo sv. Petra in Pavla. št. 91, Rankin, Pa. Članstvu našega društva v blagohotno naznanje, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja dne 14. junija ob 2. uri popoldne v hrvatski cerkveni dvorani v Rankin, Pa. Na tej seji bo več važnih točk na dnevnem redu; med drugim tudi razgovor, kako bi najbolj na primeren in lep način proslavili 20 letnico našega društva. Zato bo treba kmalu pričeti" s predpripravami. Kaj takega ni mogoče izvršiti samo z 10 ali 20 člani, ki pridejo na sejo; vsled tega vas posebno vabim in uijudno prosim, da se prihodnje seje vsi člani vdeležite. Gotovo vam je žc znano, da se je velikonočna doba zaključila minulp nedeljo, dne 7. junija, 4o kojega ča§a naj bi bil vsakdo opravil svoje verske dolžnosti (velikonočno spoved in sveto obhajilo). Ker je še nek^j tafcih članov, ki še niso izročili obhajilnih listkov naše^ m« gosRodu župniku, Rev. Be-kavcu, zato vse prizadete opominjaj, da to v najkrajšem časp izvršijo. £ sklepu vas še enkrat opominjam na vejifco vdeležbo pri Rrifcodpjj seji. Pridite vsi! S sqbr»tskim pozdravom, R. G. Ri|dman, tajpik. Qntvtvo sy. Srfa Marije, št. 11 J, garbertog, p. Naznanjam vsem našim članicam, da je za mesec junij 25 centov več asesmenta kakor po navadi; to je zp pnemoglc člane, kakor je naš sobrat glavni tajnik v "Glasilu" že naznanil. Pojeg tega pride tudi na vsakega otroka (člana mladinskega oddelka) 10 centov več ta mesec, to* je ?a društvene stroške. Tako se bp pobiralo za društvene stroške tudi od onih članic, ki • so zavarovane samo za po-smrtnino. Upam, da se radi tega ne bo čutila nobena užaljena. Znano vam je, da ima tudi društvo svoje stroške; zato prosim posebno one, ki rade zaostajajo z vplačevanjem, da bi vse poravnale in mi s tem odstranile nepotrebne skrbi. Zgodi se, kja katera ne plača redno in se ji polagoma toliko dolga nabere, da raje pusti društvo, kakor da bi toliko asesmenta plačala; naravno, da s tem dosti društvu škoduje. Upam torej, da te vrstice ne bodo nobene razžalile. Želeča vam vse najboljše, ostajam vam vdana sosestra, Jennie Ozboit, tajnica. Društvo Marije sv. Rožnega Venca, št. 113, Aurora, Minn. Vsem Članom je gotovo znano, da je doba za velikonočno spoved minula dne 7. junija; torej je ta mesec zadnji za vso člane, da naznanijo društvene mu tajniku, kateri so opravili svojo velikonočno dolžnost in da oddajo tozadevno spričevalo tajniku. Po naročilu duhovnega vodje K. S. K. Jednote mora vstak tajnik ali tajnica nje mu poslati uradno poročilo, ka ko je članstvo opravilo versko dolžnost. Vse naše člane in članice, ki ste oddaljeni prosim, da mi listke pošljete najkasneje do 20. tega meseca, tu živeči jih pa prinesite na prihodnjo društveno sejo dne 21. junija. Kateri se ne bo ravnal po tem, bo zapisan v št. 2, kateri pa bo spričevalo prinesel, bo pa vpi san v št. 1, kajti jaz moram še ta mesec o touise Bovhan. blag. Sheboygan, Wis., 5. junija, '25. ZAHVALA. Tem potom se želim od srca zahvaliti mojim ljubim sose-stram članicam društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., za prelepo, meni izročeno dragoceno darilo, kot desetletni društveni tajnici. Nikdar nisem kaj takega pričakovala in nikdar mislila, da tako visoko cenite moje delovanje, j Zelo, zelo sem vesela lepega darila; še neizmerno bolj me pa : veseli vaše priznanje in odlikovanje. Prisrčna vam hvala, drage sosestre, vaše darilo bom hranila za vedno v spominu. Ker smo ravno sedaj praznovale društveno desetletnico, i vam na srce polagam, da delujte za društvo za naprej s tako j vnemo, kot ste dosedaj. V de-j setih letih smo dosegle mnogo, v prihodnje hočemo pa še več. j Kaj ne, da? Vzemimo si za na-I še gleslo: "Vsaka žena in vsako dekle naše naselbine se mora nam pridružiti!" Pridobivajte j nove članice, ne mirujte poprej, da bo vsaka zvezda naše nove i /.astave imela po 10 članic. Zdravstvu j te! Marie Prisland. Sheboygan,.Wis., 5. junija, '25. Crested Butte, Coio. — Sto-vana bračo i sestre odsjeka broj 55 K. S. K. Jednote i ostala bračo Slovenci i Hrvati diljem ove nove nam domovine! Dužnost me bratska veže, da uvrstim ovih par redaka u naš organ "Glasilo." Molim vas bračo i sestre, budimo složni i Čitajmo dobre knjige i novi-ne, i neki nam svima bude na misli poslovica: "Slogom ra-stu male stvari, a nesloga sve pokvari!" Ali slovensko: "V slogi je moč!" I da se držimo toga, nc bi nam se radničke nadnicc oduzimaie; a dok smo u neslozi, oduzimaju nam se nadnicc, i sve veče nezadovoljstvo je megju nami, pratim radnicama, koji bi morali biti svi u slozi, osobito brača Slovenci i Hrvati, kojih nas poslovica veže: Jedna smtf duša. jedno smo tielo, jedan nam sladak govora riek! Bratski vam svima pozdrav, Ivan Kyretic, član odsj. br. 55, K. S. K. J. Pred odhodom Sorodnikorti, sobratora In sestram in vsem prijateljem naznanjam, da se bo vršila peta sveta maša ob 7. uri prihodnjo soboto zjutraj, dne 13. junija cerkvi sv. Vida na dan najune ga godu in za srečno potovale Kdor ima priliko, se te svete maše lahko vdeleži in mi mogoče sporoči kaj za svoje prija telje v stari domovini. Anton in Antonija Grdina. Cleveland, O .f..: r 5SH VABILO! PRAV ULJUDNO VABIMO vse Slovence in Slovenke, od bli zu in daleč na slovesno blago-slovljenje Frančiškanskega Kolegija in sa mostana v Lemontu, 111. V nedeljo 14. junija, 1925 VSPORED: Posebne kare odidejo iz Chi cage. 111., ob 9:15 zjutraj (novi čas) in iz Jolieta enako ob 9:15 Jolietski čas. Vdeleženci i7. Chicaga naj počakajo karo na vogalu Lincoln in 22 St pred slovensko šolo. Vdeleženci iz Jolieta zasedejo karo pri uradu Chicago and Joliet Ry pocestne železnice. Velika sveta maša takoj, ko pridejo vse kare v Lemont. Sveta maša bo na prostem. Posebna godba slovaškega katoli škega sokola-orla bo svirala. Petje oskrbi cerkveni pevski zbor "Adria" cerkve sv. Stefa na. Procesija svetega Rcšnjega Telesa takoj po maši. Ker je ta dan praznik Presvetega Reš-njega Telesa, bo takoj po maši slovesna procesija ha prostem s štirimi blagoslovi, kakor v starem kraju. To bo nekaj krasnega in impozantnega. Vsa društva iz okolice naj pridejo kolikor mogoče s svojimi zastavami. Ob 3. popoldne slovesen sprejem Njega Eminence kardinala Mundeleina D. D. chikaškega nadškofa. Angleški, slovaški in slovenski govor. Blagoslot cerkvice in samostana. Blagoslov s svetim Rršnjim Telesom. Na hribu ba prosta zabava. Deklice naj pridejo s svojimi pajčaloni (veil) v beli obleki in z vencem. Prav male deklice za potresanje rožic pred Najsvetejšim naj prineso seboj tudi primerne košarice. Strežniki naj prineso seboj svojo strežniško obleko. Vdeleženci, ki pridejo z vlaki od drugod, naj vzamejo pri postaji ali Wabash Ave. car, ali Clark (Wentworth) street car ali Halstead street car do Archer Ave. Tu presedejo na Archer do City Limits, to je tako daleč, dokler kara gre". Tu vzamejo Joliet car do Franciscan Fathers ali "St. Mary on the Hills." Ako bodo tam do 10:15 chikaški čas, lahko sedejo na special kare, kar bo veliko ceneje, četudi nimajo tiketa. Dobili ga bodo na kari. K obilni vdeležbi vabijo vse drage rojake prav prisrčno Slovenski oo. frančiškani. -o- no na te svoje mlade člane, ki mu delajo s svojim izbornim nastopom čast in priznanje. To društvo je edino pri Jednoti, ki ima svoj lastni mladeniški or kester. Ker je dopoldansko slavnost kot glavni maršal vodil sobrat Louis Balant, je .tudi sedaj nastopil kot otvoritelj shoda z is krenimi pozdravi na vse navzoče, nakar jim je kot presedova telja, oziroma ' stoloravnatelja predstavil sobrata Josip Svete ta, za ta posel v resnici naj boljšega moža. Brat Josip Svete je naj prvo v imepu skupnega pripravljal nega odbora pozdravil vse domače in tuje goste, tako tudi vse navzoče glavne uradnike K S. K. Jednote in zastopnike raz nih društev, želeč vsem iskren dobrodošli !• V enakem smislu je navzoče pozdravila tudi nje gova gospa soproga, Mrs. Ivanka Svete, predsednica društva Marije Čistega Spočetja, st. 85 K. S. K. Jednote. Zatem je prikorakalo na oder pet belooblečenih deklic in sicer gdč. Ana Jakopin, Angela Lerchbacher, Alice Svete, Mary Tomsic in Mary Zaletel, ki so po vrsti po kiticah deklamirale sledečo pozdravno pesem: Vstanovnicam društva v pozdrav Pozdravljene sestre nam ljube in drare. ustanovnice druitva. Dok živ« Vas vse! Ideje »o Vaše in misli preblage pred leti polnile Vam dtiio. srce. Sle druitveno vejico ve zasadile, in skrbno zalivale to ate drevo. Ljubezen do sester ste vedno Kojito jim druitvo delilo podpore rado. Spočetja Marije to druitvo povspelo do danes visoko se tekom je let: srce naj Vam toraj utripa veselo, to ielja je članic In mladih deklet. Banderu v pozdrav. Dvijraj se naie ti novo bandero, dika ti druitva. ponos si nam, ča»t. Zbujaj ljubezen nam. upanje, vero. druitvo oiivljaj in bodi mu raat. Kdor se p«d temle banderom bo zbiral, brani jra Mati Nebeika, — prevar! S pro*njo kdor k Tebi se bode oziral. Ti *a usliii Marija vsi kitar! Čuvaj pa tudi nam naio Jednoto, članstvo in druitva. uradnike vse. Miloati deli nam. avojo dobroto. Majska Kraljica, to prosimo Te. SLAVNOSTNI DAN V LORAIN, O. Dasiravno je bila na minulo binkoštno nedeljo tudi v Lorai-nu izredna vročina (nad 90 stopinj), je prihitelo tudi na popoldansko slavnost v Slovenski Narodni Dom številno občinstva, tako da so bili skoro vsi stoli zasedeni. Točno ob 2:30 popoldne je Slovenska godba, pod vodstvpm rojaka Tomažina zaigrala znano narodno himno "America," nakar je domači g. župnik Rev. J. Kraker zmolil primerno otvoritveno molitev. Ker se je te slavnosti vdeležil tudi Mladeniški orkester društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote iz Clevelanda, so nas ti vrli fantje in sobrat je navdušili tudi z našo Jednotino himno, katero je lansko leto uglasbil sobrat profesor Rafko Zupanec, zložil pa urednik "Glasila." Društvo sv. Vida, št. 25 je lahko ponos- V resnici krasne besede te pesmi in lep nastop deklic je navzoče tako ganil, da so jim ploskali več minut; ni dosti manjkalo, da bi morale te deklice označeno deklamacijo še enkrat ponoviti. Nato se je stoloravnatelj brat Josip Svete obrnil proti na odru sedečim ustanovnicam društva Marije Čistega Spočetja, št. 85. Navzoče so bile: Mrs. Gertrude Virant, Mrs. Ana Kosten, Mrs. Antonija Svet in Mrs. Agnes Pogorele (slednja je bila tudi botra društvenega bandera). Vsled bolezni se te slavnosti ni mogla vdeležiti še živeča usta-novnica, Mrs. Antonija Peru-šek. V izbranih in res krasnih besedah jim je čestital, ker že celih 20 let delujejo pri društvu, želeč jim, da bi dočakale še zlati jubilej obstanka prvega in najstarejšega društva K. S. K. Jednote v Lorainu (društva Marije Čistega Spočetja, št. 85). Vse ustanovnice so bile ta dan kakor ponosne neveste, okinčane z velikimi, svežimi rožami. Zatem je društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 in ustanovnicam čestital brat John Lešnjak, predsednik društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, K. S. K. Jednote, izročivši primeren dar novemu banderu. Nato sta bila občinstvu predstavljena boter in botra bandera, brat Ludvik Bahorich in sestra Agnes Pogorele, kojima so navzoči burno ploskali. Boterček in botrca sta izrazila svojo zahvalo za podeljeno jimo čast, da moreta kumovati tako krasnemu banderu tako vrlega društva. Pri tem nam je dal osobito brat Bahorich (boter) nekaj lepih naukov za pravo katoliško društveno življenje. Naravno, da sta se oba odzvala z lepim darom novemu društvenemu banderu. Stoloravnatelj se jima je zato iskreno zahvalil. Po tej točki so bili pozvani in predstavljeni zastopniki in zastopnice raznih društev, ki so vsi društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 k jubileju in raz- vitju bandera čestitali ter izročili od društva določene darove v gotovini. Najprvo je društvu čestital v imenu J. S. K. Jednote sobrat Alois Balant podpredsednik označene sobratake nam Jednote in zaeno kot predsednik društva sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote. Temu so sledili sledeči: Ivan Kozjan v imenu društva Jugoslovan, št. 21 S. D. Z. Brat Josip Grdina, tajnik društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. Jednote, West Park, O. Brat Anton Strniša, predsed nik društva sv. Vida, št. 25 K S. K. Jednote, Cleveland, O Sestra J. Zalar v imenu društva sv. Helene, št. 193 Col-linwood, O. Sestra Ivana Pelan, podpredsednica društva Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote, Cleveland, O. Brat Josip Lekšan, tajnik društva sv. Jožefa, št. J10, Bar-berton, O. Brat M. J. Grdina, predsednik mladeniškega društva sv. Alojzija, št. 192, Cleveland, O Brat A. L. Žužek, v imenu društva sv. Jožefa, Št. 169, Col-linwood, O. Anton Horvat, predsednik društva sv. Vida, št. 17 H. K. Zajednice. Josip Burič, predsednik lokalnega samostojnega društva Medjumurski Slovenci. Ko je nato sedem deklic, članic mladinskega oddelka odpelo ljubko pesem "Slovenska dežela," so se vse pred odrom nahajajoče zastave raznih dru- štev pobratile z novim bande- om društva Marije Čistega Spočetja, št. 85 K. S. K. Jednote, kar je povzročilo splošno navdušenje in ploskanje v dvorani. Zatem je stoloravnatelj navzočim zborovalcem predstavil glavnega predsednika K. S. K. Jednote, brata Anton Grdina. Po navdušenem aplavdiranju od strani poslušalcev je brat predsednik najprvo vse navzoče iskreno pozdravil, zahvalivši se jim za njih veliko vdeležbo v tako hudi vročini. Osobita zahvala gre g. župniku Rev. J. Kraker ju za njegovo naklonjenost društvom naše Jednote pri današnji slavnosti. Dalje je čestital društvu Marije Čistega Spočetja in ustanoviteljicam povod 20 letnega jubileja ter razvitja bandera. Naglašal je, da ameriški katoliški Slovenci ne smemo biti preveč mlačni, pač je nam potreba vedno resno v javnosti nastopiti. Obrazložil je pomen naših shodov, kjer se ne goni nikake politike, ampak povdarjam le resnico v svrho izobrazbe naših somišljenikov. K sklepu se je govornik še zahvalil pripravljalnemu odboru, osobito bratu Josip Sve-tetu, bratu Alois Balantu in ostalim uradnikom in uradni cam društvu št. 101 in 85 za njih naporno delo pri današnji slavnosti. Po končanem govoru je Miss Ana Juha, hčerka brata tajnika društva št. 101 K. S. K. Jednote izročila bratu glavnemu predsedniku krasno košarico ameriških vrtnic s primerno deklamacijo, za koje darilo se je brat glavni predsednik iskreno zahvalil. Po tej točki se je predsednica društva Marije Čistega Spočetja št. 85, sestra Ivanka Svete zahvalila vsem zastopnikom in zastopnicam raznih društev za izročene darove novemu društvenemu banderu. Zatem je bil pozvan k besedi dobro nam znani sobrat Frank Ribarič, nekdanji član društva sv. Alojzija, št. 43 v Steelton, Pa., zdaj član društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, ki je navzoče v hrvatskem jeziku navduševal k složnosti za katoliške ideje in katoliška društva. Njemu je sledil govor brata Johna Juha, tajnika društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, zahvaljujoč se glavnemu odboru in vsem zborovalcem za veliko vdeležbo. Nato je stoloravnatelj občinstvu predstavil člane mladeniškega orkestra društva sv. Vida iz Clevelanda ,ter jim izrekel priznanje za njih sodelovanje na tej slavnosti. Da bi na tako pomenljivi dan izostala duša, oziroma glavna moč društva, ki obhaja* danes svojo dvojno slavnost; si tega še misliti ni treba. Zato je pa ponosno nastopila na odru se stra Frances Tomazin, večletna tajnica ženskega društva Mari je Čistega Spačetja, št. 85 K S. K. Jednote, pozdravljajoča glavne odbornike, ustanovnice društva, botra in botro ter vse navzoče. Zelo je ponosna na krasno novo društveno bandero, pod katerim bi se morale vse naše Lorainčanke zbirati. Že lela je tudi zborovalcem katoliškega shoda največ uspeha. Svoj govor je zaključila s sledečim vzklikom: "Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene! Temu je sledila neka krasna točka s spremljevanjem na gosli in klavir (Miss Geraldine Zittell in Miss Lillian Kennedy) s čemur je bil prvi del popoldanske društvene slavnosti zaključen. O poteku katoliškega shoda poročamo v prihodnji številki; takd bomo tudi prihodnjič priobčili sliko vdeležencev te velike slavnosti, ker do danes iste še nismo • prejeli. (Konec prihodnjič) NAŠI GRADUANTJE. Doba šolskih počitnic je pred durmi. Koliko veselja za našo šolsko mladino, osobito za one dijake in dijakinje, ki bodo letos graduirali z raznih šol. V Clevelandu je letos število naših slovenskih graduantov lepo zastopanih. O tem posnemamo iz raznih angleških listov sledeča imena: Na Notre Dame katoliški višji šoli bo 15. junija graduirala Miss Josipina Ogrin, hčerka našega občeznanega rojaka in sobrata Josip Ogriir»-a, ki bo menda prva slovenska učitelji ca v elevelandskih javnih šolah Dne 16. junija bodo dobili diplome sledeči slovenski gradu antje znane East višje šole Frank Kerže, ml„ Frank Braj-dič, Matilda Fink, Louise Sterle, Ana Zakrajšek. Škofijsko latinsko šolo je dovršil Raymond Grdina, sin Mr. J. J. Grdina, blagajnika North American banke. Nadebudni Raymond bo v jeseni nadaljeval svoje šole na college v Dayton, O. DR. ANTHONY J. PERKO, najnovejši ameriški slovenski zdravnik, o katerem smo obširno poročali v zadnji številki "Glasila." bolj označenega oddelka ter ima Jednotin certifikat št. 12. V naši sosedni lorainski naselbini se vrši danes slovesna podelitev diplom graduantom tamkajšnje višje šole. Mnogo slovenskih fantov in deklet je med temi graduanti. Med temi je Miss Mayme Balant, hčerka podpredsednika J. S. K. Jednote in člana društva št. 101 K. S. K. Jednote sobrata Louis Balant. Drugi graduanti so: Frank Matjašič, Joseph Svete, jr., sin sobrata Josip Svete-ta, Max Ule, Marie Baho-rič, Mary Polutnik, Amelia To-mažič. Vsem dijakom in dijakinjam želimo obilo uspeha v življenju. Iskrene jim čestitke ter njihovim starišem! zemlja, potem bi bila v primeri z zemljo 13,000 krat lažja. Cim manjši pa je planet, tem manjša je njegova privlačna sila in toliko lažji so vsi predmeti na njem. Skala, k* bi tehtala na naši zemlji 10 centov, bi tehtala na Keelerjevem planetu komaj 40 gramov. Tam bi torej skale prav lahko uporabljali za žoge. Zrakoplovov bi gori sploh ne potrebovali, ker bi se človek, komaj tri grame težak, s skokom z lahkoto pognal visoko v zrak. Pa še čuvati bi se moral, da ne bi zlezel v vsemirje. Ce bi zemljan na tej zvezdici hotel teči, bi potreboval pač le par korakov in bi že premeril vso zvezdo. Vincent A. Zupan. Dne 18. junija se vrši gradu-iranje učencev (letnika 1925) Glenville višje šole; med 292 graduanti so tudi trije slovenski, in sicer: Henrietta M. Kra-šovec, Elsie E, Perko in Vinko A. Zupan; slednji je drugi starejši sin urednika "Glasila K. S. K. Jednote." Med vsemi 292 graduanti je Vinko Zupan najmlajši; to višjo šolo je dovršil star komaj 15 let in 9 mesecev. Njegovo sliko prinašamo na tem mestu, ker mladi Vinko Zupan zadnji čas pomaga pri upravništvu lista in pri soure-jevanju angleškega dela Angelčka. Vinko Zupan je sedaj Član mladinskega oddelka društva sv. Vida, št. 25. V ta oddelek spada že od 1. junija, 1916, oziroma od ustanovitve Willard Kuhar. Najmlajši graduant J. T.' H. šole. Kakor znano, se nahaja v Joliet, 111., največja višja šola v Združenih državah ameriških. Joliet Township High School (J. T. H.). Letos je 4. letnik te šole dovršil sin ugledne Ku-harjeve družine iz Rockdale ŽIVLJENJE NA MARSU. Lani poleti je bil Mars zemlji tako blizu, da so zvezdogledi odkrili na njem marsikaj, kar jim je bilo dotlej neznano. Učenjak Bolton objavlja sedaj uspehe svojega opazovanja in prihaja do naslednjih zaključkov: Svoječasno je prevladovalo mnenje, da je na Marsu večni led in da je zaradi tega življenje na njem popolnoma izključeno. To naziranje je nepravilno in ga je treba popraviti. Po zadnjih fotografičnih posnetkih sodeč, se nahaja na Marsu sneg, pa tudi oblaki. Neka znamenja govore c%Io za to, da se temperatura menjava in da so jutra hladnejša kakor večeri. Popolnoma upravičena je dalje domneva, da ima Mars letne čase kakor naša zemlja. Približno isti čas kakor pri nas nastopi tudi na Marsu poletje. Podnebje na Marsu je v (Joliet), 111., Willard Kuhar. Rosnem hladnejše od podneb- star komaj 15 let in 8 mesecev. |13 na zeml»> so Pa «a nJ'em tu" Ta graduant je najmlajši izmed jdl takl kraJi» kJer Je zel° vroče- vseh drugih. Naše čestitke nje-!Na Marsu * °Paziti vidne zna" , ke življenja — pege, po katerih lahko vidimo, da je njegova po-NAJMANJŠA ZNANA lvršina ^deljena na kopno in ZVEZDA. j vodo. Ce torej domnevamo, da Pred približno 25* leti je od- >e na Marsu divna vegetacija mu in njegovim starišem! o- kril ameriški zvezdoslovec, Mr. James Keeler v vsemirju najmanjšo doslej znano zvezdo. Majhnih planetov poznajo zve-zdoplovci sicer več, vendar je ta tudi napram njim pravi pritlikavec. Keelerjeva zvezdica ima namreč premer, ki meri samo pol kilometra. Ker meri površina tega pritlikavega planeta samo 800,000 kvadratnih metrov, torej niti en kvadratni kilometer, bi bilo torej na njem prostora samo za malo vas. Ljudje na tem pritlikavcu bi rabili od severnega do južnega tečaja pol ure peš, a z vlakom samo 10 minut. Pa še druge ugodnosti bi ta majhna zemlja nudila svojim prebivalcem. Vzemimo, da je ta zvezdica iz iste snovi kakor kakor na naši zemlji, se najbrž nič ne motimo. Ozračje na Marsu je gostejše kakor na zemlji. Toplokrvna bitja lahko v njem udobno izhajajo in to nas skuša prepričati/ da živijo na njem tudi ljudje. Polet iz Pariza v New York. Med francoskimi letalci vlada veliko zanimanje za polet iz Pariza v New York, katerega nameravata izvršiti dva najboljša francoska avijatika (letalca), Paul Tarascon in Francis Coli. Dan tega poleta je določen na 20. julija. t 2e pred šestimi leti je Raymond Orteig ponudil $25,000 nagrade onemu francoskemu letalcu, ki bi dospel iz Pariza v New York, ne da bi se kje ustavil. Pogumna francoska letalca bosta letos skušala doseči to razpisano nagrado. V to svrho sta že dala graditi orjaški hydro-aeroplane s 500 konjskih sil močnim strojem. Letela bosta iz Pariza na Angleško, Irsko, potem pa Novo Fundlandi-jo in Novo Skotijo. "Kako je to, da gospodična Marička, kadar poje, vedno me- ži r . "Ker ima tako dobro srce, da ne more gledati, kako mi trpimo." • • • *2ena:- "To je res strašno — vsak dan izgubim nekaj las." • Mož: "In jaz jih najdem vsak dan v juhi." Kdor nima^niČ. življenskih skrbi, si jih rad sam dela. Bordenovo Eagle Mleko ni nova hrana za otroke. Matere ga uporabljajo že nad sedem in Šestdeset let. Matere, ki so bile same vzrejene z Bordeno vim Eagle Mlekom, hranijo danes ž njim svoje otroke. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 2 Jaz MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahči-tevo Alpentinkttiro z« lase, ker so mi straino odpadali tako, da bi bila vse izgubila, ako ne bi rabila Wahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo ta-ko, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar se g. Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa le vež drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moike, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa, bradavice itd. Pilite takoj po cenik, ga poiljem zastonj. , JAKOB WABČIČ 1436 E. 95th St. (blizu Wade parka) CLEVELAND, O. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja vsako sredo Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ ameriških. Združenih driavah Uredništvo in upravništvo: 6117 St. Clair Ave. Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. Naročnina: Za člane, na leto _________............_________ ____................ Za nečlane ________________________________________________________....... Za inozemstvo ........................................................ IZIIl^ZI.......Jl.flO .............................$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STAES OF AMERICA. Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Wednesday. OFFICE: 6117 St. Clair Ave.^ Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA. \ ZAHVALA. Ker sem bil zelo zainteresiran za lorainsko prireditev naših Jednotinih društev ob 20 letnici, da bi se ista vršila na bolj slovesen način, in ker se je dosegel lep in zadovoljen uspeh, si torej štejem v dolipost, da se na tem mestu prav lepo zahvalim vsem, ki so pomagali to redko slavnost povzdigniti in izpeljati. Pred vsem gre zahvala domačemu župniku Rev, John Kra-kerju, ker so nam veliko pripomogli s svojo besedo pri oznanilih, pa tudi s svojo navzočnostjo, da so bili z nami od začetka do konca, kar je prireditev 31. maja še toliko bolj uveljavilo. Kjer se zbira slovensko katoliško ljudstvo, tam je potreba, da je vselej tudi duhovnik med njim; to nas združuje in zbližuje; in tako je prav; in tako smo se tudi v resnici imeli; torej še enkrat: prav lepa zahvala Rev. John Krakerju. Lorainska društva so si zbrala pripravljalni odbor; temu na čelu je bila Mrs. Urbas. Odbor je določil sobrata Louis Balanta za voditelja slavnostne parade iiv. sobrata Josip Sveteta pa za stoloravnatelja. Vsi so izvršili svojo nalogo prav častno, in vsem naj bo izrečena moja prisrčna zahvala. Ko se je odredil ta slavnostni dan, se nismo računali v takratnih hladnih dnevih, da nas bo 31. maja tako peklo in kuhalo kakor nas je. Prav mučno je bilo, ker so morali naši sobratje in sosestre v topli dvorani trpeti tako dolgo hudo vročino dneva, osobito še oni, ki so tako daleč prihiteJi k nam, kakor so bili naši pogumni Barberlpnčani. ki nobene prilike ne zamudite, ki se nobenih stroškov ne ustrašite! Cast vam, bratje, ker se svoje dolžnosti vedno zavedate! Tako tudi naši vrli VVestparkčanji, C'ollinwoodčani in Sentklairčani! Prav je tako, da svojih sobratov in sosester ne pustimo samih, kadar praznujejo svoj veliki dan. Jaz se torej v imenu vseh povabljenih in navzočih, kakor tudi v svojem imenu kot predsednik Jednote lepo zahvalim obema društvoma: št. 85 in št. 101 K. S. K. Jednote v Lorainu za vse. kar sta storila za društven in Jednotin dan praznovanja, ker vse je bilo O. K. Naj bi od sedaj lorainska naselbina sodelovala v složnosti, bratstvu in edinosti, kar bo za vse pravi blagoslov. V Lorainu ni potreba nikake cepitve v nasprotne si strUje. Imate vse, kar narod najbolj potrebuje. Dva narodna hrama imate; oba sta vaša in za vas. Bodite eden z drugim, pa bo za vse prav! Naj živi torej katoliška, pa tudi narodna zavest v Lorainu! Vsak katoličan je tudi dober in vrl narodnjak. Živeli Lorainčani! KAKO SO SE VRŠILI NAŠI SHODI. Vsi naši shodi in prireditve naših Jednotinih društev so se vršile v katoliškem duhu in z duhovniki vred. Ako le mogoče, smo povsod začeli s cerkvijo in z duhovnikom. Navadno smo pričeli dopoldne s službo božjo v cerkvi in potem nadaljevali v družbi z duhovniki do zaključka prireditve. Vsi govori lajikov so se nanašali na izboljšanje katoliškega prepričanja, za povzdi-go katoliške izobrazbe in za vse, kar bi nam pomagalo dvigniti naše ljudstvo do boljšega spoznanja; kar nas zamore osrečiti in združiti. Naš namen je bil vedno odkrit in blag, naši nastopi jasni in odločni. Zagovarjali smo vedno resnico in borili smo se vedno le proti temu, kar je naš narod izkoriščalo in versko ugonabljalo. In radi tega smo si svesti, da smo delali prav in za dobro stvar; s tem snip tudi pridobili naši Jednoti veliko novih članov in članic. S temi shodi, slavnostmi in manifestacijami smo tudi pospešili ugled amerikanskih Slovencev med tujimi narodi, osobito med Američani; to je tudi za nas velike vrednosti. IiMEJTE POČITNICE! Skušnja nas uči, da je vsaka letna doba za svoje stvari odmerjena. - Poletni čas je čas počitka, čas odmora in zabave v zeleni naravi na trati v košati senci, kakor smo se lansko leto imeli v prijazni Zeleni dolini v Sheboyganu pod košatimi hrasti ob žuborečem potočku. Pa še nekaj drugega se spominjam, ki je za poletni čas tako dragoceno, in to je tam v zeleni Minnesoti, ob tistih čarobnih jezerih, kjer ladjice in čolnički pa valovčkih plavajo in okrog vil razpeljujejo vedno dohajajoče nove potnike. To so kraji za poletne prireditve; po zimi in v jeseni pa gremo zopet v naše dvorane in domove, da se organiziramo. In še kako leto nazaj. Tam v visoki Coloradi; tam kjer smo v vročini pod vznožjem strmih gora gledali beli, pomazani sneg, izpod katerega je tekla bistra voda po dolgi strugi kakor bi bila kraljica gozdov. Tam tudi meseca julija ne poznajo nobene vročine. To je bilo na Predovičevi farmi pod snegom. Ali vse druftače smo se greli na povratku iz gore v Pueblo, kjer v poletju le malo za, dež vedo, kjer je umetno namakanje itd. Tudi tam je dosti zabave za poletni čas. Vprašajte našega glavnega tajnika, da vam bo povedal, če je kaj mrzla voda v gorskih potokih pod snegom. Da, tako je in tako se bomo ravnali: pozimi in v jeseni bomo šli v dvorane, v vročem poletju pa venkaj na prosto v zeleno naravo, kjer bomo pod milim nebom delovali za večji medsebojni katoliški in narodni živel j. MOJ ODHOD V STARO DOMOVINO. H koncu naj omenim še to, da v kratkem odhajam na obisk v staro domovino in v večno mesto Rim. Za časa moje odsotnosti bo prevzel moje posle sobrat Matt Jerman, I. podpredsednik in sicer od 15. junija do 15. septembra, oziroma do mojega povrata. V vseh slučajih bo on moj namestnik, če morda on ne imenuje katerega drugega na svoje mesto. Moj odhod bo 17. junija ii Cltvelanda in 19. junija sveder p& iz New Yorka. Kdor bi imel v tem času kaj sa sporočati, naj se ravna kakor gori označeno. Do tedaj pa ostajam s sobriftskimi pozdravi vaš ANTON GRDINA, glavni predsednik. Cleveland, O., 9. junija, 1925. ODGOVOR NA PROTEST NEKE ČLANICE K. S. K. J. V "Glasu Naroda" je bil v št. 130 priobčen neki dopis, podpisan: "Članica dr. 78. K. S. K. J." To je bil najbolj bogokleten dopis, kar sem jih še jaz kdaj čital v "Glas Naroda." To je mogoče dobiti samo še v "Glasu Svobode," kadar izmeče iz sebe kakšen odpadnik kaj ostudnega. Tukaj pa je imel tudi "Glas Naroda" enkrat čast prinesti surovost in bogokletev, kar mu bo ostalo zapisano v zgodovini njegovega katoličanstva. Ker je pa ta dopis romal na račun K. S. K. Jednote, je moja dolžnost, da grem temu do kraja. Tukaj je prizadeta naša K. S. K. Jednota, ker se ona podla oseba skriva za Jednotina krila. Kaj takega pa ne bomo pripustili. Ako se nahaja v resnici tako propala ženska, da si drzne kaj takega pisati naravnost proti sv. Očetu in sv. Stolici, potem bomo ž njo prav kmalu obračunali. Ako si je pa "Glas Naroda" izposodil to ime na račun Jednote, da bi s tem črnil sv. Očeta, bomo pa tudi ž njim obračunali. Vsaka mera je enkrat polna; tako bo tudi teh lumparij enkrat konec. Ni sicer potreba razlogov o pisanju te članice. Pred nekaj Časom je že ravno pod takim naslovom prinesel "Glas Naroda" napad na chikaškega župnika prav na surov način, in ker nismo takrat takoj stopili temu zagrizenemu sovražniku naše Jednote na prste, se je sedaj poslužil prav skrajnih sredstev in napadel naravnost sv. Stolico in papeža. Nevrjetno je, da bi se mogla članica, ki je nekdaj prisegla ab vstopu v Jednoto kot doBra katoličanka, spozabiti tako daleč, da bi šla in sama napisala tako ostudne besede napram sv. Očetu kakoršne je vseboval ta dopis. Za začetek si je zbrala oni poziv, katerega je obelodanil naš nadvse spoštovani duhovni vodja Rev. Oman, ki je omenil, da bi se morda dalo nekaj za sv. Očeta skupaj zbrati. In ko sem jaz to v "Glasilu" obnovil, se je ta tetka radi'tega šla maščevat k svojim pristašem pri "Glas Naroda," kjer je vedela, da* bo z veseljem sprejeta. Ta članica ni nikoli poskušala pisati v "Glasilu" Jednote. Ona je hotela imeti časopis, da bo tembolj pokazala, kam da spada. In radi tega je vredna vsega obsojevanja od strani katoličanov. In ker je jasno, da je njen dopis bil le namenoma, da se maščuje nad glavnim predsednikom in da sramoti sv. Očeta v Rimu in ga dolži strankarstva, je torej potreba storiti takoj korake, da se take osebe iztrebijo iz naše Jednote. Kar se mene tiče, ni za mene nič; je pa Jednota, ki zahteva svojo čast in ponos. Kar sem pisal jaz ali pa Rev. Oman, je bil to namen našo organizacijo dvigniti na bolje in višje ime. In če bi se doseglo, kar sva želela midva, bi se dvignilo ime naše Jednote in rdečkarji bi imeli dolg nos. Ravno radi tega so pa zarjoveli, ker jih je strah in zato zlorabljajo vse, kar si zamore-jo izmisliti, da bi zaslepili naše katoliško članstvo. Proti take mu podlemu postopanju se bomo borili do skrajnosti. Društvo Marije Pomagaj, št. ,78, naj se takoj prepriča, kdo zlorablja Jednotino in društveno ime. Ce se ne dobi članice, se oo držalo urednike MGlas Naroda." To niso nobene Zgagarije, pač pa je skrajno nesramno protikatoliški napad proti katerem 3e bomo katoličanje bojevali do skrajnosti. Ako se dobi ono Hanico, kar je nevrjetno, naj se takoj skliče porota, da jo obsodi in izroči poroti glavnega urada Jednote. Ce je pa "Glas Naro-da"pisal to, iz same trte zvito lumparijo, pa tudi on ne bo ušel zasluženemu plačilu. Ako smo katoličanje, je sedaj čas, da to pokažemo. Sedaj je čas, da še ostala društva dvignete svoj glas. Krivica, sedaj Jednoti storjena, kliče vas na zasluženo plačilo verskim odpadnikom. Nikar ne odlašati! Pred nekaj časom je silno grdo napadal neki član v S^uth Chicagi nekega nad vsespoštovanega duhovnika župnika, in pisal naravnost črez verske resnice v •Prosveti," katoličanom zagrizenemu listu. Kdor ni zadovoljen 3 pravili K. S. K. Jednote in kdor ne mara spolnovati svoje prisege, s katero je vstopil h K. S. K. Jednoti, ta naj se odstrani in pusti nas katoličane v miru, ako noče, da ne bomo rabili metle. Vsakdo naj ve, da dokler bo imela K. S. K. Jednota ta pravila in bo ostala katoliška, toliko časa bomo tudi po istih živeli. Kdor računa drugače, ta se je ali se bo vračunal. Bomo videli. Društva, vaša dolžnost je, da se potrudite, da take člane in članice prijavite; odberite si porotni odbor, sodite in razsodbo pošljite vrhovnemu porotnemu odboru v potrdilo. ANTON GRDINA, glavni predsednik. -o St Clairski paberkL (Pite urednik.) Od mojega zadnjega paberkovanja je preteklo že več mesecev; naravno, da se je v tem času marsikaj predrugačilo in spremenilo. Začnimo torej po naši stari navadi pri vremenu: • ■ Ko sem pred petimi meseci (zadnjič) paberkoval po našem znanem Šentklairju, smo pihali in jamrali vsled mraza (10 stopinj pod 0); danes, na drt^go kvaterno soboto pa pihamo vsled neznosne vročine (93 stopinj nad ničlo). * Tedaj smo nosili še težke zimske suknje, rokavice in kučme — danes pa nosimo slamnike in hodimo brez "rekelca" v lahkih sandalih. Naša šolska mladina je nosila tedaj po ulicah "Radio" čev- je, danes pa skače bosa okoli. • Pred petimi meseci je veljal ducat limon 20 centov, danes pa velja 75 centov, ker se ljudstvo krepča s hladno limonado. * Zadnjič sta bila še oba moja "boarderja" v pritličju hiše trdna in zdrava — danes pa že počivata v miru v nekem kotu; končala sta svoje življenje vsled bolezni na sušici. * Na našem hišnem vrtu so se zadnjič še kepali otroci, danes pa skačejo bosi po travi; tedaj so se drsali na obrežji Erie jezera, danes pa ondi plavajo in lovijo ribe. No, čez šest mesecev pa zopet drugačno vreme! * O premem bi v svetovni politiki ne bom govoril, ker je preobširna ; hočem pač omeniti, da naši "naprednjaki" do danes še niso rešili Trsta izpod italijanskega jarma. Onih $10,000 je romalo sedaj iz Ljubljane v Maribor za nakup črk v neki socialistični tiskarni. » V Chieagu se je pojavila nova zvezda (komet) na znanstve- nem polju. Ta učenjak (M.) se bavi osobito z opičarstvom. V dvorani neke podporne organizacije je nedavno dokazoval svoje sorodstvo z opicami, ker noče biti več Človek, ampak žival?! Recite mu pa samo enkrat; "Ti neumna afna,' pa vas bo po ustih počil. Res čudna logika naših slovenskih Dar-winov!? « Po zatrdilu in sodbi naših naprednjakov spada 99V*% ameriških Slovencev v njih tabor? Dokazi: J. S. Z. šteje nič manj kot 632 članov; Vse?! društvene in Narodne Dome so zgradili naprednjaki?! Največji Slovenski Narodni Dom v Ameriki (Cleveland, O.) je otvorila z zlatim kljpčem na-prednjakinja?! V vsaki slovenski naselbini je vsako pevsko in dramatično društvo na-prednjaško?! V vsaki slovenski naselbini so naprednjaki zgradili cerkve, slovensko šolo, učiteljišče, normalko, kolegij in univerzo?! Vsi slovenski zdravniki, odvetniki, profesorji rezervni častniki, inženirji in učiteljice v Ameriki so pristaši naprednjakov?! Prvi slovenski list v Ameriki je urejeval več let naprednjak?! Prvo slovensko podporno organizacijo so ustanovili naprednjaki ?! Vse trgovine in podjetja imajo samo slovenski naprednjaki v svojih rokah?! Najboljša Jednota je ona, ki tako napreduje, da morajo člani plačevati po $40 posebnega asesmenta na mesec; meseca decembra t. 1. pa $65 ? V resnici napredna in slovenska je ona Jednota, ki ima izmed celokupnfga števila članov nad četrtino drugorod-cev? Napreden je tudi oni list, kojega bivši lastnik je jedel šest mesecev ričet v chikaškem Bridgevvellu vsled pornografič-nih člankov? Živela taka naprednost ! • „ Dovolj o velikanskih zaslugah naših naprednjakov; saj bodo v kratkem izdali svoj velikanski leksikon, kjer bo vse s številkami, črkami in slikami dokazano, kaj vse dobrega in naprednega so že storili za naše ameriške Slovence. Koliko je javnih knjižnic v Združenih državah. Zadnji Educational Directory (seznan o prosvetnih ustanovah), ki ga izdaja federalni prosvetni urad (Bureau of Education) vsebuje seznam vseh javnih knjižnie v Združenih državah in takih društvenih knjižnic, ki so pristopne širšemu občinstvu. V vsej Uniji je približno 2,000 takih knjižnic. Največje število njih, namreč 257, se nahaja v državi Massachusetts. Država New York ima 146 javnih knjižnic, Illinois 111, California 105, Pennsylvania 96, Connecticut 81, Ohio 80, Indiana 78, Iowa 71 in Michigan 67. Največja knjižnica v deželi je kongresna knjižnica (Library of Congress) v Washingtonu, D. Č., v kateri se nahaja 3,179,-104 vezanih knjig. New York Public Library jih ima 2,774,-228, Boston Public Library 1,308,041, Chicago Public Library 1,001,200, Brooklyn Public Library 955,705, knjižnica znanstvene ustanove Smithsonian Institution v Washington, D. C. 936,731, Cleveland Public Library 807,401, Cincinnati Public Library 670422 in Louis Public Library 648 vezanih knjig. x Ni je dežele na svetu, kjer bi bilo toliko javnih knjižnic kot v Združenih državah. Tu imamo nič manj kot 17 strokovnih šol za knjižničarski poklic. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Združenih državah 15,297 knjižničarjev po poklicu. -o ■ Turist: "Ali ni tu nekje velik in znamenit vodopad?" Vodnik: . "Da! Ce bi gospe in gospodične za trenutek nehale govoriti, pa bi se slišalo grmenje vodopada." /99 N Številke govore! Kranjsko-Slovenska Katol. Jednota s sedežem v Joliet, 111. ir je že izplačala od svoje ustanovitve do 1. maja 1925 skupnih podpor v znesku: $2,507.940 Slovenci in Slovenke! Pristopajte torej v PRVO, NAJSTAREJŠO in NAJVEČJO slovensko katol. podporno organizacijo v Ameriki! Za ustanovitev novega krajevnega društva zadostuje 8 članov(c). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00. Za pojasnila in drugo se obrnite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR-JA, 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111 Str J? NAZNANILO IN ZAHVALA. Tuznini srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike in onkraj morja, da nam je dne 20. maja, t. I. mirno v Gospodu zaspal ljubljeni soprog, oziroma oče MATIJA BENEC V starosti 48 let je zapustil žalujočo soprogo in šest otrok mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev. Z njim je izgubila njegova soproga dobrega moza In otroci skrbnega očeta, posebno pa njegova dva sinčka (dvojčka*, katera sta bila stara komaj pet dni ko jih ie oče zapustil in se za vedno od njih poslovil Pogreb se je vršil dne 23. maja z veliko udeležbo sorodnikov, Ki » .It*'!Cev 11 žalosti v slovensko cerkev na 57. in Butler St. in tam ie opravil sv. mašo zaduinico domači župnik Rev Jos. Skur ob asistenci Rev. Jos. Sorič-a in Rev. Soharja Po končanih cerkvenih obredih je krenil sprevod na Sr Mary's pokopališče „S agf« - Pa. in tam so položeni zemeljski ostanki pokojni ka v družinsko grobnico, v kateri že počivajo trije člani njegove družine. Pokojnik se je rodil pred 4« leti v vasi Podklanec fa^ Vinica, Belokranjsko; v Ameriki je bival 30 let; oženil ce je r?ed SLS? '"^^Hmuico ga. Marijo Jakšič, ki sta lepo in slo™ u ".V'*5*'1*!? SV0i ,cp dom in si oziroma odgoji- . svo'e ot:rok« v pravem duhu. Pokojni je bil zaposlen v eni Yovar- mJ^^T b,;a?,e V *meriki- SP»d»' ^ s,edečim drušfvom? Dr Marije Sedem Žalosti, št. 50. KSKJ. fn dr. Slovenski Orel v Pitts gafobUkov«j|a*na^mrtifaik V«' Society. Ista društvo m-J T* mrtvaškem odru in mu priredila lep pogreb Nadalje se tudi zahvaljujemo vsem onim, kateri so tako krasno okinčah njegov mrtvaški oder z lepo dišečimi cvetlicami [>Iro V«I. so cvetlice sledeči: Domača družina, Mr. in Mrs Nkk Flajnik Frank Jaketič In'd?»PV* Peter Jaketi* * druži^Mr m I2,1rui?"a- "»i"'* (Kralj), Air. in Mrs. Math JUgleš.č^ Mrs. Helen Benec in družina, Mr. Jos. Bahorich in dni l-mnUV3*0/«* m >hn Mr. John Cestnik, Peni Sta« FRIZZ'S. FOrt DUqUCSnC UU'ldry SttST. Lucy OrfiJ,«P«,PreliUbiJsoprog in spavaj mirno spanje pravičneaa M rw* ist r rank, Josip Moravee, stritnika. Pittsburgh, Pa. dne 4. junija, 1925. Jednota Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. hikorporirana * Jaiieta, __drfavi Illinois, dne 12. januarija, 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUR, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.28%; solventnost mladilskega od delka znaša 124.18%. Od ustanovitve do 1. maja, 1925, znaia skupna izplačata podpora $2,507,940. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, Pusbls, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mirto. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham At*, Sheboygan, Wia Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., JoUet, HI. Pomoini tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Jollet, ID. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Beak Bldg. •00 Grant St el Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— 10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Desetletnica dr. Kraljica Majnika, št. 157, K. S. K. J., Sheboygan, Wis. Ko smo v zadnjem letu tupa-tam čitali o sheboyganski naselbini, da je najlepša slovenska naselbina v Ameriki, to je, da se mesto Sheboygan nahaja skoro na najlepšem kraju vseh drugih naših naselbin po Ameriki, smo čestokrat dvomili, če je to tudi res. A v nedeljo, dne 31. maja smo se -prepričali na lastne oči, da je vse, kar se je doslej pisalo o naravni lepoti Zadnjo nedeljo, dne 31. maja je obhajalo v tej prelepi našel bini svojo desetletnico tamošnje slovensko žensko podporno društvo Kraljica Majnika, št. 157, K. S. K. Jednote, ki je ob tej priliki razvilo in dalo blagosloviti novo društveno zastavo. Tako so bili pri tej priliki v zvezi dve slavnosti imenovanega društva v tej naselbini. Pri zbiranju dneva bi menda ne imeli noben drug dan v letu boljše sreče, kakor so jo imeli ravno 31. maja. Cisto in jasno nebo je pozdravilo omenjeni dan naselbino. Solnce je pri- kraja, v katerem se nahaja ta dična slovenska naselbina She-jPlul° z vso maJsko zlato kras°-boygan, popolna čista resnica. |t0 ter J'e ta dan 3 Podvojeno to-Sheboygan se nahaja nekako Ploto obJel° vso okolico in se okrog 50 milj severno od me- kot toko z vso sv°j° *orkoto sta .Milwaukee ob obrežju mi- ni Plovilo za gore in s svojimi . chiganskega jezera. Mesto sa- sejalo ves božji dan, dokler ni z mo šteje nekako nad 3i,000 zadnjimi žarki ^blagoslovilo ma-prebivalcev. Narodnosti so mešane. Med temi je tudi nekako nad 2.000 naših rojakov. Naši rojaki so razkropljeni po vsem mestu. Pravo osrčje slovenske naselbine, kakor je na primer St. Clair v Clevelandu, je pa znana Indiana Avenue, kjer imajo slovenski trgovci in obrtniki svoje trgovine in podjetja. V splošnem vlada med sheboyganskimi rojaki lepa sloga in sporazum. Protiverski elementi sploh ne pridejo v po-štev, nimajo nikjer nobenega ugleda in sploh so jako malo poznani. Na drugi strani pa uživajo naši katoliški rojaki pred vsemi drugimi narodi rešpekt. Na hribčku na New Jersey Ave. stoji krasen, iz kamna zidan slovenski hram božji, ki dela čast slovenskemu ljudstvu v vsem mestu in okolici pred drugimi narodi. Poleg cerkve je krasna dvonadstropna šola, zi-, tere zemlje,. Potem pa je pokazalo nebu svoje bisere, na nebeškem prtu so zamigljale drobne, srebrne zvezdice in se rado-vale nad materjo zemljo. Bil je zares lep dan. Nekako ob 9. uri zjutraj so se začeli zbirati društveniki raznih katoliških društev v cerkveni dvorani. Dvorana je bila polna članov in članic. Malo pred 10. uro se je začelo korakanje iz dvorane v cerkev. Prvo je ko-rakalo s svojo zastavo, kot najstarejše društvo v naselbini, društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, K. S. K. Jednote, za njim ostala slovenska katoliška društva. Ko je drustyo sv. Cirila in Metoda prikorakalo v cerkev, je naredilo špalir ženskemu društvu Kraljice Majnika, ki je ponosno prikorakalo v cerkev. Pred zastavq so korakale male, v bele oblačila oblečene deklice, za njimi je nesla zastavonosite-ljica novo društveno zastavo, dana tudi iz kamna. Pod cer- takoj za njo sta šla boter in bo- kvijo imajo krasno dvorano, ki tra, in za tema 22 tovarišev in služi slovenskim društvom za tovarišic, krasno opravljeni, zborovanja, veselice, dramatič- kakor za svatovski dan. Za te- ne prireditve in druge slučaje, mi je korakal društveni odbor, Poleg tega je lepo župnišče in predsednica Ivanka Mohar, taj- zadaj za cerkvijo in šolo je le- nica Marie Prisland, (pbenem pa sestrska hiša. Vse to stoji podpredsednica K. S. K. Jedno- na najlepšem vidnem prostoru, te), blagajnica Louise Bovhan ki ga je mogoče dobiti v mestu, in še druge odbornice. Za te-Mesto Sheboygan je eno novej- j mi ustanoviteljice in članice ših modernih čistih mest. Le- društva. Bil je lep prizor in na pe snažne ulice se vijejo iz bloka v blok, med lepimi drevoredi in vrtovi. Človeku se zdi, da se nahaja v kakem lepem parku, ko hodi ali se vozi po mestu Sheboygan. Da slovenska župnija tako mojstrsko urejena in da tako lepo napreduje, se seveda razume, da je moralo vse to biti pod spretnim vodstvom spretnega voditelja v naselbini in ta voditelj je tamošnji slovenski župnik, prečastiti gosjjpd Rev. J. Cerne, ki tako navdušeno in požrtvovalno deluje za pravi slovenski napredek v naselbini. Toliko na kratko o naselbini. vsakogar je naredilo vse najboljši vtis. Društvo Kraljice Majnika, št. 157 K. S. K. Jednote je zavzelo prve sedeže v ospredju, za njimi pa so se uvrstila druga društva. Najprvo se je vršilo slovesno blagoslov-Ijenje nove društvene zastave. Boter in botra sta glasno ponavljala krstno obljubo, molila za gospodom župnikom na glas vero, kar je celo slavnost zelo povzdignilo. Nato se je pa-služila slovesna peta sveta maša, katero je imel domači prečastiti gospod župnik. Imel je tudi ob tej priliki prekrasno pridigo. Takoj za oznamlom je sprego- voril krepko za katoliško časopisje, predvsem za katoliški dnevnik. Nato je govoril o velikem pomenu Binkoštne nedelje. Proti koncu pa je spregovoril o slavnosti društva Kraljice Majnika, št. 157, K. S. K Jednote. Čestital je ustanovni-cam in vsem članicam k velikemu napredku, ki so ga dosegle na tem društvenem polju. Nato je tudi živo naslikal veliki pomen blagoslovljen j a zastave. Z vso navdušenostjo je apeliral na članice, naj krepko slede vedno v vseh slučajih tej dru štveni zastavi, ki naj bo vsaki članici odslej naprej vodilo v vseh slučajih. Mojstersko za mišljena pridiga je naredila na vse občinstvo najboljši vtis. Se nekaj, kar ne smemo pozabiti je pevski cerkveni zbor cerkve sv. Cirila in Metoda. Kako krasno so peli pod vodstvom častite sestre. V resnici se sheboyganski pevci postavijo s svojim močnim mešanim pevskim zborom. Po sveti maši, takoj, ko so prišla društva iz cerkve, so že čakali številni lepi avtomobili pred cerkvijo,' ki • so sprejela ustanovnice, uradnice in druge goste. Nad 40 avtomobilov je vozilo v paradi. Najprvi je bil lepo okrašen z zastavami in je kot voditelj parade drčal lepo naprej po gladkih sheboygan-skih ulicah. Obvozili smo skoro vse mesto in nato se je parada ustavila pred Eagle dvorano, kjer je bil pripravljen banket za vse došle v paradi. Banketa se je vdeležilo veliko število ljudi. Jedilna dvorana, dasi obširna, je bila polna naših rojakov in bratov Hrvatov. Banket je otvoril z molitvijo domači prečastiti gospod župnik, Father Cerne. Spominjamo se, da smo včasih pohvalno pisali o slovenskih kuharicah po drugih naselbinah. Pa kaj naj po-rečemo o. sheboyganskih kuharicah? Ko so vendar pripravile tako izvrstna jedila za ta banket. Karkoli je kdo poželel, to je bilo na mizi. Rečemo le, da kdor hoče naše kuharice v She-boyganu, bitati ta bo imel hudo konkiu?enco in zmagal nikdar ne bi. Tako fino pripraviti vse za banket vzame silno truda in dela in zato zaslužijo sheboy-ganske slovenske žene in dekleta najboljšo pohvalo. Tudi nismo vedeli, da imajo v Sheboy-ganu tako izvrstne vinogradnike. Veste rojaki po Ameriki, tu dobite pravega dolenjskega Trškogorca. In kako je ta dober in "žmahen" ve le tisti, ki ga je kdaj pil. V Sheboyganu smo imeli tako priliko in vsak izmed nas je dejal: "Kdor hoče Trškogorca, ta mora v Sheboygan ! Po banketu se je pa v veliki dvorani otvorilo govorniški program. Mrs. Ivanka Mohar je stopila na oder pred občinstvo ter je v lepih besedah otvorila program. Njen govor se je glasil: Prečastiti gospod župnik, cenjena glavna uradnica in glavni uradnik K. S. K. Jednote, dragi mi sobratje in sose-stre ter vsi tukaj zbrani: V čast si štejem, da vas moram danes pozdraviti kot predsednica društva Kraljica Majnika, št. 157, K. S. K. Jednote. In to ravno danes, ko to društvo obhaja desetletnico svojega obstanka. Ni veliko deset let, ako pogledamo v preteklost. Vendar pa se veliko doživi in preživi, veliko se tudi lahko stori in doseže, ako se dela s požrtvovalnostjo za dobrobit naroda, vere in za dobro svojega bližnjega. Tako smemo tudi me članice našega društva upati, da smo precej dobrega storile in dosegle na polju društvenega življenja in delovanja. Danes je vesel dan za naše društvo. Veselite se članice društva Kraljica Majnika, da ste doživele današnji dan. Najbolj se naj pa veselijo pijonirke ali ustanovnice tega društva. Vsa čast vam. Ponosne bodite, da je društvo dospelo do tako visoke stopinje. Bilo vas je 12 ob ustanovitvi, potem je pa I rem tudi jaz kaj, da vam ni bi društvo rastlo leta za letom in izrekel par čestitk na ta veliki se na množilo v veliko število članic in danes iteje to društvo že nad 130 članic v odrastlem oddelku. " Vimenu društva se najlepše zahvalim vsem, ki so že na en ali drugi način delovali, da je društvo tako lepo napredovalo. Najlepšo zahvalo pa izrekam sosestri Prisland kot usta noviteljici in deset-letni tajnici tega društva. Očitno moram priznati, da imamo me v osebi sosestre Prisland veliko delavno moč. Kar je že ona storila dobrega v korist društva, ve le tisti, ki je to pazno zasledoval. In zato je naša dolžnost, da se ji kot društvene sosestre danes tukaj javno izkažemo hvaležne in ji damo vse priznanje. Plačnik naj ji bo Vsemogočni in naj jo ohrani pri najboljšem zdravju še mnogo let. Enako želim tudi -vsem ostalim ustanovni-cam in sploh vsem našim članicam. Naj vas Bog ohrani še mnogo let zdrave in vesele, da bi tako dočakale tudi srebrni jubilej društva Kraljica Majni ka ter se tudi takrat veselile našega truda. "Drage mi sosestre! Polagam vam na srce še te le besede Ako hočemo narediti kaj dobre ga moramo delati skupno za naša društva. Same ali posamezne ne moremo veliko doseči, skupno pa lahko vse, kar hočemo. In zato naj še v bodoče ži vi med nami ta veliki in vele-pomenljivi slovenski rek: 'Vse za vero, dom in narod.' Vse za večje in močnejše katoliško dru štveno življenje. Tebi društvo Kraljica Majnika, št. 157, K. S. K. Jednote, čigar lepo ime so ti dale tvoje ustanovnice, pa želim obilno vspeha in napredka tudi v bodoče. Iz dna srca ti kličem, živi, rasti in procvitaj še v naprej. Enako tudi tebe, društvena zastava, iskreno pozdravljam! (tu se je sestra Mohor obrnila k zastavi in ji je deklamirala): Tu stoji sedaj pred nami! Ponos naš in naša slava, naš spomin in radost naša! Bodi zdrava! Bodi zdrava! Kak' oko je željno zrlo: Kdaj? Odkod? In kakšna prideš? Komaj v noči je zaspalo, da mu > morda ne odideš. In kak' srce hrejKrnelo, da te vredno sprejme k sebi; drugo vse je pozabilo, ko je culo glas o tebi. A zakaj ti to razkrivam, vse je tebi ra?odeto sama veš, da dan's proslavlja društvo tc Kraljica Maja."' Za lepi nagovor in krasno de-klamacijo novi zastavi je sestra Ivana Mohor žela burno pohvalo od strani občinstva. Nato je prečitala, došle pismene in brzojavne čestitke. Najprv^ je prečitala pozdravno pismo glavnega predsednika K. S. K. Jednote, brata Anton Grdina iz Clevelanda, O., katero se je glasilo : "Najprvo vam izražam, da mi je silno žal, ker ne morem biti danes ta dan z vami osebno združen na praznovanju vašega desetletnega jubileja so-sestrskega društva med združenimi sobrati in sestrami, kakor tudi z vsemi drugimi She-boyfančani, kateri so mi še v živem spominu od lanskega leta, ko smo se tako sobratsko zabavali. In ker ne morem biti z-vami telesno, naj bom z vami v duhu. Vem, kako veseli, navdušeni in pogumni ste danes vsi. Vem, da bo slavnost ravno tako vspe-vala, kakor če bi bil jaz z vami, ker imate med seboj častno osebo zastopnico članico glavnega odbora, podpredsednico sosestro Mrs. Prisland in druge člane glavne uradnike, kateri vam bodo nadomestili mojo malenkost in govorili o K. £. K. Jednoti. Vendar pa si ne ma- in veseli dan vašega praznovanja. "Kdor bo razumel prav, ta mora priznati, da je v naselbini Sheboygan pravi katoliški društveni živelj! Do takega šive- lja se ne pride lahko današnje čestitke še onim sosestram dni, ker je na vseh straneh toliko krika in upitja, da se ljudi še prej omami, nego se zavedajo, kaj da so ali kam da spadajo. "Naselbina Sheboygan je ostala neomajena! Cast vam! Do tega so vam pripomogli veliko vaši voditelji, katere ste poslušali in katerim ste zvesto sledili. Ti voditelji so vaš dušni pastir, vaši društveni uradniki in uradnice, vaša katoliška društva, katera držijo naselbino kakor z armado zavarovano pred kričečimi nasprotniki v kljub velikemu naporu in na-sk okovan ju. Cast vam društva! In čast vam voditelji! Le Jpko naprej! Odkar so se po naselbininah pričeli katoli-čanje tudi v javnosti zavedati, se je začelo nam daniti in svi-tati! Le tako naprej! Poznam vas veliko in posebno vaše voditelje. Naša K. S. K. Jednota ifria v vaši naselbini veliko zaslombo. Od vas dobivamo za našo Jednoto veliko navdušenja in pogumnosti po prvi glavni uradnici, ki se neumorno trudi za zboljšanje Jednotinih razmer in za zboljšanje ženstva v K. S. K. Jednoti. Cast sosestri Prisland, katera se trudi kot društvena tajnica, da to društvo vspeva in procvita, kakor cvetlica na polju. Cast, ker je v temu društvu toliko mladih deklet, kar je v zgled in pouk drugim naselbinam. To je velika zasluga glavne podpredsednice K. S. K. Jednote, Mrs. Prisland. Druga oseba je glava srečne naselbine Rev. James Cerne. Kjer so duhovniki za K. S. K. Jednoto, tam je napredek in tam je pravi slovenski živelj! Tako je v Sheboyganu in zato je na dan slavnosti naša dolžnost, da se jih spominjamo in da jim damo priznanje za njih delovanje. Kjer je vodstvo pravo, je vse lepo uravnano in vse je zadovoljno in vse napreduje. Bog živi Rev. James Cerne-ta! Bog živi vse vaše voditelje! Nadalje zaslužijo priznanje uradniki in uradnice društev, ako ne bi tudi ti delali za napredek, bi voditelji ne mogli naprej. In zato je naša dolžnost, da vam vsem na današnji dan podamo priznanja za ves vaš velik skupni * napredek, v katerem ste vsi srečni in zadovoljni. Ker delate vsi za eno in isto dobro, zato je vam vsem korist. Ko ne bi jaz tam bil pri vas, bi tega danes ne mogel izražati, ali ker sem bili med vami in se tega tudi prepričal, vam to radi tega tudi navajam. In ker vem, da tega, kar imate vi, nimajo v mnogih drugih naselbinah. In da bi jim to služilo še vdobro, sem to zapisal vam v spodbudo in po zasluže-nju v čast. Kjer se dela za katoliška društva in K. S. K, Jednoto, tam se dela za faro in cerkev, in kjer se dela za taka sredstva, tam je božji mir in božji blagoslov, in zato vam kličem: Le tako naprej! Naj' Vam bo 10 letnica šele začetek, kadar delate za dobro stvar, naj vam bo vedno šele začetek, to pomeni, da boste vedno šli po temu potu naprej, dospeli boste do 15. 20. in 25 letnice itd.! Slednjič pošiljam moje iskrene pozdrave še vsem povabljenim so-uradnikom, kakor tudi bratom in sestram, ki so se vam danes pridružili iz drugih, oddaljenih mest. Cast vsem onim, kateri se zanimate za sobratske in so-sestrske društvene vzajemnosti, da jih ob času praznovanja samih n£ pustite. Roka umiva roko. Vsa društva potrebujejo eden drugega na pomoč, ne samo ,v tugovanju, pač pa tudi v razveseljevanju. In radi tega vam danes vsem zbranim kličem v imenu vsega članstva K. S. K. Jednota: Živela prava katoliška gavegt. Živele sosestre društva Kraljiea Majnika, št. 157 in živela vsa slovenska javnost v Sheboyganu še mnogo, mnogo let! Poseben pozdrav in U8tanovnicam, ki so danes med vami! "Anton Grdina, "glav. preds. K. S. K. Jednote. Sestra Ivana Mohor je nato prečitala še vse druge pismene čestitke in brzojavke. Iz In-dianapolisa, Ind., je pismeno čestitala društvu Mrs. Josefine Kronovšek. Iz North Chicago, 111., je pismeno čestital društvu brat Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora. Iz Cleveland, O., je poslal društvu jako lepo pozdravno pismo urednik "Glasila K. S. K. Jednote," brat Ivan Zupan. Iz Lorain, O., so poslali brzojavne čestitke s ta-mošnjega katoliškega shoda prečastiti duhovni vodja,f brat Rev. J. J. Oman, brat Anton Grdina, glavni predsednik, brat Josip Zalar .glavni tajnik, brat John Zulich, nadzornik K. S. K. Jednote, brat Zupan, urednik Glasila K. S. K. Jednote, brat Alois Žužek, Jednotin odvetnik. Vsem, ki so poslali svoje čestitke, je občinstvo zaklicalo z gro-movitim glasom trikrat: Slava! Nato je sestra Mohor izročila stoloravnateljstvo bratu John Udoviču, tajniku društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 K. S. K. Jednote, kateri je najprvo v lepih besedah čestital društvu, ustanovnicam in vsem članicam ter jih z vspodbujevalnimi besedami navduševal. Posebno je povdaril: Sestre, držite se teh obljub in krstne obljube, ki ste jo danes storile z vašimi botri vred pri krstu vaše nove društvene zastave. Naštel je tudi, koliko dobrega je storilo že društvo Kraljica Majnika tekom svojega obstanka v naselbini za slovenski narod. Nadalje je želel, da bi društvo štelo do prihodnje konvencije vsaj 200 članic v aktivnem oddelku. Navdušenemu govoru brata Udoviča je občinstvo navdušeno pritrjevalo. Nato je pa nastopilo cerkveno pevsko društvo, z mešanim zborom. Nastopilo je tudi sedem deklic, članic mladinskega oddelka. Vsaka izmed teh je bila nekoliko starejša in višja, da je zgledalo, ko so stale, kakor stopnice od najmanjše do največje. Najprvo je začela deklamirati ta najmanjša in ko je bila ta gotova s svojo kitico, je začela druga poleg nje, tako da je vsaka izmed njih deklamirala po eno kitico. Ta de-klamacija je napravila na vse kar najboljši vtis. Za temi pa so nastopili cerkveni pevci mešani zbor pod vodstvom nemškega pevovodja, ki je pevce spremljal na klavir. Kakor smo to povedali že preje o pevskem zboru v Sheboyganu, to ponavljamo, da j€ naj-brže malo pevskih zborov med Slovenci v Ameriki, ki bi prekašali vrle cerkvene pevce v Sheboyganu. S pravo slovensko navdušenostjo so peli znano: V gorenjsko oziram se skalnato stran . . ." Za svoje zares občudovanja lepo petje so želi vrli pevci živahno pohvalo. Nato je pa stoloravnatelj predstavil občinstvu domačega prečastitega gospoda, Fathra Cerneta, ki je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva. Prečastiti gospod Cerne je izbo-ren govornik. Najprvo je povedal par smešnih dovtipov, katerim smo se vsi od srca nasmejali. Potem je pa začel z bro voljo in neodjenljivo po-gumnostjo se je vse doseglo in danes je na vse ponosen ves slovenski narod v Ameriki. "Da," je dejal, "katoliški Slovenci- v Sheboyganu smo delali za dobro stvar in imamo uspehe. Imamo krasno cerkev, krasno šolo in druga farna poslopja, vprašam pa, kje imajo kaj za pokazati naši nasprotniki, ki se toliko bahajo, kako so napredni itd." Zatem je pa spregovoril par besedi v jmenu društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, katerega član je on. Povedal je tudi, koliko se je moralo pri vseh njih katoliških društvah žrtvovati, da se jih je spravilo tudi na tako visoko stopinjo napredka. Čestital je v lepih besedah društvu Kraljica Majnika, k njeni desetletnici, jih navduševal še za nadaljno delo za društvo. Globoko zamišljenemu govoru prečastitega gospoda župnika je občinstvo dolgotrajno pritrjevalo. Takoj po govoru gospoda župnika je prišla na oder mala, v belo oblečena deklica ter se je častit, gospodu župniku z lepo deklama-cijo zahvalila ter mu izročila lep šop cvetlic. Bil je lep prizor in gospod župnik se je ves gin j en zahvalil deklici in društvu za tako lepo priznanje. Za prečastitim gospodom. župnikom je nastopila Miss Elsie Sebanc in je zapela krasno "Ave Maria." Na klavirju jo je spremljal nemški pevovodja. Miss Sebanc je izborna pevka. S svojim ljubkim srebrnočistim glasom je kar očarala vse navzoče. Vsi navzoči so ji dali z burnim ploskanjem najboljše priznanje. Nato je pa pozval stoloravnatelj k besedi brata Johna Jerič iz Chicaga, nadzornika K. S. K. Jednote, kateri je nastopil živahno pozdravljen. Najprvo je govoril o društvu in Jednoti, čestital društvu v imenu K. S. K. Jednote k njih veliki slavnosti, ko slave ob tej priliki svojo desetletnico. Nato pa je navzočim obrazložil, kako velikega pomena so dandanes katoliške organizacije, osobito za nas Slovence, ko se nahaja med lastnimi brati, med samimi odpadniki in zapeljivci. Povedal je, kako nasprotni listi od časa do časa pišejo, povedal je, da se tupatam v rdečih listih bere tudi takele stvari, kakor: da soJ duhovniki povzročili zadnjo vojsko, da so privrženci kapitalistov ter da kapitalistom pomagajo izkoriščati uboge delv-ske mase. To ni samo laž, ampak tudi največja podlost, je dejal govornik. In potem pridejo na drugi strani, pa pravijo, da delajo za izobrazbo delavskega stanu. Tako izobrazbo bi odklonili celo osli in krave, samo če bi razumeli, kake laži pišejo rdeči listi. Navduševal je vse navzoče tudi za katoliški dnevnik, katerega moramo dobiti, ako hočemo, da bodo naša katoliška društva napredovala in procvitala ter z njimi vred naše slovenske župnije in naselbine. Njegovemu govoru so vsi živahno pritrjevali. Nato je bil pozvan k besedi hrvatski govornik Mr. Hlaban, ki je govoril v imenu hrvatskega društva sv. Trojstvo. Mr. Hlaban je ognjevit govornik. Imenitno je pozival hrvatske komuniste, ter pozival vse zavedne Hrvate, naj se oklenejo slovensko-hrvatske cerkve sv. Cirila in Metoda in hrvatskih katoliških društev, ako hočejo ostati pošteni ljudje in ako hočejo, da jih ne bo okužil brez-verski komunizem. Za svoj govor je žel burno pohvalo. Nato je pa nastopila sestra resnobo. Povedal je, kako je j Marie Prisland, podpredsednica bilo v Sheboyganu pred več kot 15. leti, ko se je ustanavljalo župnijo in katoliška društva. Potreba je bilo mnogo žrtvovati in mnogo delati. Ni samo od sebe zrastlo, kar vse se vidi slovenskega v Sheboyganu. Za vse to je bilo treba mnogo delati in žrtvovati. Vendar z do- K. S. K. Jednote in desetletna tajnica Kraljice Majnika. Občinstvo jo je burno pozdravilo takoj, ko se je prikazala na odru. Njen govor je bil sicer kratek, a jedrnat. Govorila je najprvo o društvu in navduševala zlasti ženstvo za K. S. K. Jednoto. Pozdravila je vse na- vzoče iz domače naselbine, kakor tudi vse povabljene goste iz drugih naselbin, ki so posetili to slavnost društva ter vse lepo zahvalila. Njenim navdušenim besedam je občinstvo živahno pritrjevalo. Ko je skončala sestra Prisland svoj govor, je stopila na oder mala deklica ter jo pozdravila in ji izročila kot društveni dar lepo dragoceno capestno uro in lep dragocen namizni krožnik. Sestra Prisland je dragoceni dar sprejela in se društvu kot mali deklici prisrčno zahvalila, rekoč, da kaj takega ni pričakovala. Nato so nastopile tovarišice, dekleta, članice društva Kraljice Majnika ter so zapele lepo narodno pesem: "Slovenka Rem." Dekleta so žele za lepo pesem burno pohvalo. Nato se je vršilo še slovesno počaščenje zastave, nakar se je govorniški program zaključil Po dvorani so pospravili stole, godba je zasvirala in v dvorani se je začelo novo zanimivo življenje naše mladine in vseh ple-saželjnih. Zabava je trajala pozno v noč in vse ljudstvo je bilo razpoloženo z največjim veseljem. Da, krasen in velepomemben dan je bil dan 31. maja za She-boygansko slovensko naselbino. Ljudstvo je bilo veselo in kako tudi bi ne bilo. Na tak dan mora biti vse veselo, kakor ga je imela sheboyganska naselbina omenjeno nedeljo. Vsem, ki so se te slavnosti vdeležili, bo ta dan ostal v trajnem spominu. IZ DOMOVINE. KAKO SE RAZMEJUJE SLO VENSKA ZEMLJA. Planina pri Rakeku, 18. maja — Razmejitvena dela vztrajno napredujejo. Skozi naše gozdove sekajo obmejno črto, ka kor je pač poželela italijanska pohlepnost. Malo nad trgom imamo državno mejo in za vsak korak na svoje posestvo bomo morali imeti v žepu prepustnico. Kako smo prosili, da bi šla meja vsaj po katastralni meji, pa nič! -"■ffiti koraka ni odstopila italijanska mogočnost. Se več! Pri Windischgratzovi grajščini so šli celo naprej, zakaj grad sam tudi pride pod Italijo. Tako smo oropani in zraven še osramočeni. Ali je to samo slabost naše države, ali je v Belgradu res tako malo interesa na naših obmejnih krajih, da puste našo posest tako kosati in nam onemogočujejo še to borno življenje, ki smo ga doslej s težavo živeli? Ne beremo sicer nikjer, kdaj so nas definitivno izročili Italijanom, toda ti se bahajo, da so dosegli mejo, ki jo sedaj zase-kavajo, za božično darilo od PP vlade. Cerkev pogorela. Cerkev sv. Vida v Planini nad Zgornjim Tuhinjem je dne 15. maja ob 5. popoldne pogorela. Ostrešje in zvonikova streha je popolnoma uničena. Zvonovi so popadali pod zvonik, a stopili in pobili se niso. Zažgali so lahkomiselni pastirji, ki so zakurili poleg cerkve in nosili žerjavico na streho! Cerkev je namreč oddaljena pol ure od vasi, pa- se pastirji nikogar ne boje. Morilec policijskega agenta prijet. Celjsko sodišče je do-znalo iz Celovca, da se je posrečilo ujeti v Avstriji bivšega štabnega narednika Ivana Gaj-šeka, ki je poleg raznih drznih goljufij imel na vesti tudi umor policijskega agenta Ivana Riba riča iz Celja, ki ga je ustrelil 28. marca, 1919 v kolodvorski čakalnici v St. Juriju ob južni železnici med tem, ki ga je hotel Ribarič odvesti na policijo v Celje. Imenovani se nahaja zaenkrat na varnem v celovških zaporih. V kratkem ga pripeljejo v našo državo in bo izročen okrožnemu sodišču- v Celju. Idrijske novice. Letos bo bir-moval g. knezonadškof dr. Se-dej po vseh župnijah idrijske dekanije. — V rudniku je padel 60 metrov globoko in se ubil Leopold Jurjavčič, oče številne družine. — Umrla je žena oskrbnika mestne bolnišnice Valentina Rupnika. Premestitev pošte. Dne 16. maja je bila premeščena pošta iz Krške vasi v Celje pri Krškem. Samomor. Iz neznanega vzroka si ie prerezala v Zagrebu in sicer v FilipiČevi ulici vrat 19 letna Slovenka Danica Cigle-njak. Dekle je umrlo med vožnjo v bolnico vsled izkrvavitve. Nova odkritja v Postonjski jami. V pondeljek, dne 11. maja so odkrili v postojnski jami po daljšem raziskovanju novo jamo onkraj nepoznanega jezera. Vitez velikega Križa Ber-tarelli, predsednik Touringa, jamski ravnatelj Andrej Perko in jamski asistent Malusa so preplavali globoko jezero in več še nepoznanih sifonov ter prišli v nove votline z bliščečimi, prozornimi kristali nepopisne krasote. Odkrita jama, imenovana "kristalna," je nov biser postojnske jame. Po težavnem raziskovanju, trajajočem enajst ur, so se približali neustrašeni speleogi za eden kilometer podzemskemu toku reke Pivke. STRAŠNO NEURJE iN VELIKA POVODENJ V CEIJU IN OKOLICI. Ce.je, 13. maja. Že od 1. maja naprej so se kopičili temni oblaki nad zeleno Štajersko Se ni dolgo od tega, ko je velika povodenj poplavila zlasti zgornjo Savinjsko dolino, ki je napravila precej škode na njivah in odnesla mnogo lesa. Pa tudi levi pritoki Savinje so prepla vili polja. Voglajna je v istem času močno narastla in nano-sila pesek in prod na ozimino v teharski okolici in Čretu. Nato je nastopila v preteklem tednu žgoča vročina, ki je bila vsekakor za maj zelo nenavadna. Proti koncu preteklega tedna se je znova pooblačilo in v soboto popoldne, 9. maja, je pričelo po malem pršiti in je de zevalo vedno močnejše do pon deljka popoldne. Med 4, in 6. uro v 'pondeljek, 11. maja popoldne so se kar vidoma kopičili oblaki zlasti nad Pohorjem in tja proti gori Urški in pa nad Savinjsko dolino. Pričel je močen naliv, ki je okoli 8. ure zvečer ponehal. .Vmes je močno treskalo in grmelo. Isti večer ob 10:30 ponoči se je pa vlilo nad Celjem kakor iz škafa. Vse ulice so bile naenkrat pod vodo. Voglajna, ki teče tik ob celjskem mestu in je bila že od zadnjega deževja narastla, je preplavila takoj vso strugo med Zavodno in železniškim nasi pom. Proti jutru je stala voda že v hlevih hotela Pri pošti. Istotako hitro je naraščala Savinja ter je zgodaj zjutraj preplavila ves celjski park. Skoda na nasadih je velika. Raz bližnjega hriba je bilo Celje podobno malemu otočiču. Cesta na Teharje je bila za promet do torka popoldne zaprta. Iz okolice so prihajala poročila, da se je utrgal oblak nad Vojnikom in pa nekje v Savinjski dolini. Te vesti se niso mogle točno ugotoviti. Gotovo je, da se je oblak utrgal v smeri proti Vojniku in Pohorju, kjer je bil naliv od te strani najsilnejši. Tekom dve-va je priplavila Voglajna malega otroka. Odkod je, se še ne ve. Vihar je napravil večjo škodo na Westnovi tovarni, kjer je odtrgal streho. Železniški most v Zavodni in nasip je bil v nevarnosti, da ga voda ne izpodje. Vsekakor je škoda zlasti na polju in pa na sadnem drevju zelo velika. Savinja je pobrala po Savinjski dolini zopet mnogo lesa in ga odplavila mmio Celja. Celjani in okoličani take velike povod-nji ne pomnijo že mnogo let. Trpel bo zopet kmet, ki že itak radi slabe zime ni nič dobrega pričakovati. Naši narodni poslanci bodo pač zastavili vso moč, da bo vlada priskočila našim dobrim in ubogim kmetom izdatno na pomoč, takoj ko se škoda preceni. Proslava tlsočletniee hrvatskega kraljestva v Solin u. Na pobudo splitskega škofa dr. Bo-nefačiča se je vršila v Solinu dne 5. junija t. 1. proslava 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Nad zgodovinskim grobom kraljice Jelene je škof pel sveto mašo v staroslovenskem jezikif. Popoldne je bila velika ljudska veselica. "glašilo K. Š. K. JEDNOTE," 10. JUNI^A^ .i__j__i__'i.—*« i._____ >__- Usmrčenje morilca Rumpl-a. V smislu predpisov, ki jih je izdala vojaška oblast glede ustrelitve narednika Avgusta Rumpla, se je zbrala 9. maja na dvorišču vojaškega divizij-skega sodišča v Zagrebu poldruga četa vojakov, ki so bili odrejeni, % da spremljajo zaprti voz, v katerem so odvedli Rumpla na morišče. Tudi sanitetni voz je bil ob istem času že pripravljen. Na dvorišču se je nahajalo sicer samo par uradnih oseb. Pred vhodom v poslopje pa se je zbrala velika množica ljudstva obojega spola, da vidijo čudno povorko; med njimi je bilo posebno mnogo bi-ciklistov. Rumpl je prebil svojo zadnjo noč v nervoznem in krčevitem stanju. Legel je že zgodaj v posteljo in se dobro pokril z odejo. Videlo se mu je, da je močno vznemirjen in da bo ž njim velika muka, ko ga bo treba zjutraj odpeljati na morišče. Od vojakov, ki so ga stražili, je zadnje dni ponovno zahteval, naj mu dajo puško, da se sam usmrti. Ob 4. zjutraj so ga zbudili in ga pozvali, naj se obleče. Kljub ponovni prošnji, pa tega ni hotel storiti, temveč se je krčevito držal postelje, kakor da ga bo ona rešila smrti. Končno je jetniški komandant kapetan Pavlovič ukazal dvema vojakoma, naj ga s silo oblečeta. To se je tudi zgodilo. Ker ni hotel iz postelje, ga je en vojak prijel za glavo, drugi za noge, nakar sta ga odnesla v sanitetni voz. Pred vstopom v voz so ga postavili na noge, vendar pa bi se vnovič zrušil, da ga niso vojaki obdržali in končno položili v voz. Rumpel je pri tem tiho ječal: "Mama moja, mama moja!" Zopet je prosil navzoče vojake, z jokavmi glasom, naj mu izroče puško, da se sam ustreli, češ, da je to bolje, ka kor da delajo iz njega cirkus. V voz je vstopil nato še vojaški duhovnik, jetničar in dva vojaka. Točno Ob 4:45 je voz zapustil dvorišče. Četa vojakov, pod vodstvom oficirja, je napravila na to okrog voza kare. Povorka je krenila proti vojaškemu strelišču za Maksimi-rom. Za njo je šlo nekoliko vojakov z novinarji ter več vozov radovednih privatnikov. Na vsej poti pa se je pridruževalo povorki številno občinstvo. Predno je prispel sprevod na strelišče, se je tam zbralo že preko 7,000 ljudi, katere je orožništvo le z največjem trudom zadrževalo. Ženske, otroci in moški so se prerivali, da dobe čim boljše mesto, odkoder bi mogli neovirano opazovati streljanje. Masa se je obnašala prav prostaško. Poljana je odmevala veselega razpoloženja, smeh, zabavljanje in vsemogoči dovtipi so sledili drug za drugim. Le ma lokdo je pokazal vsaj malo smisla za tragedijo, ki se je imela pravkar izvršiti. Človek, ki je slučajno prišel tam ih ni znal, za kaj se gre, bi preje smatral, da se je ta ogromna množica zbrala na kaki zabavi. Mučen vtis je napravilo zlasti dejstvo, da se je voz z Rumplom v bližini strelišča na razoranih tleh skoro prevrnil. Del občinstva je pozdravil ta prizor z gromkim smehom. Ko so voz odprli in je izstopil iz njega Rumpel, bi razpoloženje ljudstva izbruhnilo skoro v ploskanje. Koman- dant policijske straže je zaman prosil za mir. Oni, ki so vedeli, da so Rump>-lja s silo oblekli in prenesli v voz, so mislili, da se bo enako upiral tudi na strelišču. Izstopil je sam iz voza in odšel v spremstvu duhovnika, jetničar ja in dveh vojakov na strelišče 'Deset metrov od sveže izkopanega groba so ga ustavili. Pred njega je stopil vojaški sodnik kapetan. Mirko Vučkovič, ki mu je ponovno prečital vse tri obtožbe, po katerih je bil radi umora obsojen na smrt z ustre-litvijo, kakor tudi akt ministr stva pravde, da je njegova prošnja za pomilostitev zavrnjena. Občinstvo se je med či tanjem obsodbe tako glasno krohotalo, da je komandant policijske straže zagrozil, da izprazni prostor, ako se občinstvo ne bo dostojneje obnašalo Rumpel je med čitanjem obsodbe obledel in preplašeno bu lil po zbranem občinstvu. Nje gov topi pogled je pričal, da je že mrtvev in da ne razume in ne sliši ničesar, kar se mu je čitalo. Njegovo bledo-zeleno lice, vzbočena usta in preplašene motne oči so bile popolnoma slične truplu utopljenca, ki so ga pravkar potegnili iz vode. V levi roki je držal beli robec. Kakor nehote je ponovno obrnil pogled na svežo izkopano jamo, iz katere se je dvigal leseni drog. Ob 6:15 je bilo kon čano čitanje različnih obsodb. Rumpel je stopil na to sam v odprti grob. Približal se mu je svečenik in ga tolažil. Prosil ga je, naj poklekne pred grob, kar je Rumpel takoj storil, poljubil križ in roko svečenika in se postavil potem sam pred grob. Jetničar je v tem trenutku vstopil za njega in mu privezal roke na kol. Rumpel se ni popolnoma nič branil. Številni fotografski aparati so posneli ta prizor. Jetničar je na to s črnim robcem povezal Rumplju oči. Ko so me povezali oči, se je na daljavo treh do štirih korakov neslišno približalo pet vojakov s pripravljenimi puškami, pod poveljstvom podporočnika Srdiča. Kratka komanda s sabljo in v Rumpljevemu telesu je bilo pet strelov. Zgrudil se je in v smrtnem trepetu nagnil glavo. Videlo se je, da je še živ. Vojaki se mu bliskoma približajo nato na korak in od dajo drugo salvo, nakar je bil takoj mrtev. Po prvih petih strelih, ki so bili izstreljeni v prsa, se je zlil močni curek krvi na levo roko, pri drugi salvi pa je bil zadet na več krajih v glavo, tako da mu je odletela kapa ž glave. V grob se je spustil takoj vojaški zdravnik, pogledal ustreljenega in ga proglasil mrtvim. Njegov obraz so potem zakrili s kapo, nakar so ga zasuli. Svečenik je blagoslovil grob in nato odšel. Dočim je bil Rumpel pri obravnavi in tudi kasneje trdovraten in surov, se je zadnje dni pričel kesati svojega zločina (umeril in oropal je nekega trgovca v Zagrebu) in se je po-služil vseh sredstev, da si reši življenje. Prosil je svoje sorodnike, zaročenko in ožje znance, naj gredo osebno h kralju in prosijo za njegovo pomilostitev. Med drugimi se je obrnil tudi na generala Maleše-viča, pod katerim je svoječasno služil, s prošnjo, naj ga poseti v zaporu. General je v resnici prišel k njemu, nakar se je Rumpel jokaje zgrudil pred njim in ga obupno prosil, naj gre h kralju in izprosi za nje ga milost. General je bil močno ginjen ter mu je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. V resnici je skupno z duhovnikom poslal kralju brzojavko s prošnjo za pomilostitev. Zato je Rumpel do zadnjega trenutka upal, da uide smrti. Predno so ga odpeljali iz celice, so opazili, da se je tekom noči ranil sencih. Očividno je poskušal izvršiti samomor. Kot svojo zadnjo željo je iz- javil Rumpel duhovniku, naj sporoči njegovi zaročenki, ki služI v Zagrebu, naj plača za njega maše, njegov zaročni prstan pa podari kaki cerkvi. Njegovo truplo so zvečer izkopali in prepeljali potem na pokopališče na Mirogoj. PREKMURJE. SpiMl dr. M. Slavic (Nadaljevanja.) Dr. Lanjšič je naredil s svojim občevanjem s Prekmurci in s svojim "parlamentom" najboljši vtis. Kaj takega prej v Prekmurju ni bilo, da bi smel vsak preprosti človek govoriti in interpelirati najvišjega urad nika, ki mu je dajal na vse od govor. "Novine" so pisale 12 oktobra, 1919 o tem zborovanju tako-le: "Iz celoga Prekmurja je prišlo više 60 kotrig sosveta, kato-ličanci i evangeličani, prosti i Izobraženi 1 j yd je, pa so dali duška vsemi, kaj njim na srci ležalo. Predvsem so pa dali na znanje, da gori v njihovem srci tisto, na koj so se vsikdar vči-li, vera i ljubezen do svojega slovenskoga naroda. Vkup so prišli morebiti s praznim strahom napunjeni, a navdušeni so šli domov, zato ka so vidili ljubezen, štera nevtrudno dela, vi dili so zaistino očinsko skrbi j i vost g. civilnoga komisara nji mpodrejenih gospodov za nje, vidili požtrvovalno zanimanje od strani državne i deželne vlade v tistih gospodah, štere sta jim ti ve poslale na pomoč. Lanjšičevo delo v Prekmurju je bilo lepo končano s tem, da so zastopniki jugoslovanske via de slovesno prevzeli v posest jugoslovansko Prekmurje. Sredi oktobra, 1919 je namreč uradno obi^kjtl Prekmurje kot predsednik deželne vlade za Sloveni- dr. Janko Brejc, minister dr. Anton Korošec in poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Ver stovšek. Peljali so se skozi Radgono, ki je še takrat bila v jugoslovanski upravi, kjer so jih pričakovali radgonski jugoslovanski uradniki ter civilni komisar dr. Lanjšič. V Murski Soboti in Dolnji Lendavi je bil razgovor z vsem uredništvom in vojaškim častništvom. V Beltincih in Crensovcih pa je bil slovesen pozdravni ljudski tabor 18. oktobra, 1919. Vlado je pozdravil v Beltincih gerent Jožef Škafar, v imenu jugoslovanske uprave tamkajšnja voditeljica poštnega urada, ki je takoj za jugoslovanskimi četami, ki so 12. avgusta, 1919 zasedle Beltince, prišla tja ter začela izvrševati v zadovoljnost občinstva svojo - službo. Na stonicah Malega gradu v Beltincih je odgovoril na pozdrav dr« Anton Korošec v panonsko-slovenskem (prleškem) narečju, kar je posebno razveselilo zbrano množico, ki je z godbo na čelu prišla nasproti vladnim zastopnikom. Iz Crensovec so prišla nasproti pol ure daleč belo oblečena dekleta, šolski otroci ter na lepih belgijskih konjih brhki prekmurski mladenči. Veličasten je bil prizor pred cerkvijo v Crensovcih. Na stop-' nicah pred cerkvijo je pozdravil narodni voditelj Jožef Kle-kl starejši vladne zastopnike, ki so stali okoli njega, v daljšem izbranem govoru. Pred ker so prekmurski dijaki v pretežni večini revni: Z dr. Lanjšičevo ustavnino se je dobila podlaga za tak dijaški zavod, b) Pod drugim, definitivnim. civilnim komisarjem Berbučem. Dr. Lanjšič, ki je prevzel le provizorično komisarijatsko mesto, je odšel 27. oktobra, 1919 za okrajnega glavarja v Maribor nazaj, za katerega jugoslovansko upravo si je ob prevra* tu poleg generala Maistra in-predsednika "Narodnega sveta," dr. Verstovšek. pridobil velike zasluge. Naslednik mu je bil Bogumil Berbuč, sin bivšega realčnega profesorja, deželnega poslanca in namestnika deželnega glavarja v Gorici. Ob prevratu je bil Bogumil Berbuč od Narodnega sveta in Županske zveze določen za vodstvo okrajnega glavarstva v Gorici. Ko so zasedli Italijani Gorico, je hodil Berbuč nekaj časa v urad, potem pa so ga proti vsemu čutu pravičnosti odvedli s predsednikom Narodnega sveta, dr. Podgornikom in drugimi vojno ujetništvo v Italijo, govornikom so bili tisoči otrok, |kJer Je v Serviglianu trpel se- v Prekmurju obilo sadja. Prevoz v Avstrijo in Ogrsko je bil od centralne vlade zabranjen, v Jugoslaviji pa se za to sadje nihče ni brigal. Nastalo je za Prekmuree obupno stanje, ker sadja ni bilo mogoče spraviti v denar. I)a reši situacijo, je dr. Lanjšič ustanovil "Nakupoval-nico sadja za Prekmurje" s sedežem v Mariboru. Ta se je borila v začetku s silnimi težkoča-mi, ker ni bilo odjemalcev za blago. Šele ko se je poslovodju posrečilo zainteresirati belgraj-ske trgovce za to sadje, se je lahko vse prodalo. Ko pa je "Nakupovalnica" seznanila trgovce s prekmurskimi kmeti samimi, je svoje poslovanje ustavila, ker njeno poslovanje ni bilo več potrebno. Pri likvidacijah se je pokazalo pri prometu 1,413,437.19 K čistega dobička, od katerega je dal dr. Lanjšič 55,700 K za podporo prekmurskih dijakov. Od tega se ja 5,700 K takoj dalo prekmurskim dijakom, ki študirajo v Ljubljani ali Mariboru, 50,000 k pa ima civilni komisa-rijat kot nekako ustanovnino v prid dijakov v Prekmurju. Z odcepitvijo Prekmurja od ogrskega dela sobotiške škofije, so prekmurski dijaki izgubili ugodnost, ki so jo uživali prej v sirotišču "Orphanotrophium Kelcz-Adelffy" v Kiseku. Dobro bi bilo, če bi se dal del te ustanove, v kolikor je bil odmerjen za Prekmurje. v Mursko Soboto. Za sedaj pa so prekmurski dijaki, ki navadno niso iz bogatih hiš, brez vsake podpore. Ravnatelj gimnazije, Iv. Bračko, je to takoj opazil ter začel sam nabirati prostovoljne prispevke za podporo revnim prekmurskim dijakom. Posrečilo se mu je v kratkem Času, da je dobil toliko podpor, da je ustanovil meseca decembra, 1919 dijaško kuhinjo, ki preskrbuje dijakom knjige, učila, obleko, stanovanje in hrano. Prispevki so se nabirali po vsej državi. Do konca drugega šolskega leta, junija, 1921, se je nabralo okoli 60,000 K, potrošilo pa približno 25,000 K. Dijaška kuhinja je postala velika dobrotnica prekmurske srednješolske mladine. Vsekako pa bi če se ni medtem naočil čitati. bil še potreben kak dijaški dom, Prav tako je lahko izključen. tudi če je živel pet let v tej delali upanje, da še pridejo zopet na krmilo pod ogrsko vlado in niso vedeli, na katero stran bi se nagnili. Da je bila stvar v resnici resna, se vidi iz tega, da so ogrski neprevidneži celo z oboroženo silo upali spremeniti državni red. Dne 29. novembra. 1919 zjutraj so ogrski vojaki, ki so prišli na vzhodni strani Dolnje Lendave nenadoma preko demarkacijske črte na vse zgodaj, ko so šli ljudje k zor-nicam v cerkev, vdrli v Dolnjo Lendavo ter se polastili polovice mesta. Naši vojaki so se pod poveljstvom podpolkovnika Per-ka pogumno postavili v bran ter so v eni uri zopet izčistili mesto ter pognali v beg napadalce. Ta napad je potem proučila medzavezniška komisija, v kateri je bila zastopana Anglija, Francija, Italija, Japonska, Jugoslavija in Ogrska. Meseca januarja, 1920 se je ogrska vlada opravičila za ta napad in obljubila, da se kaj takega ne ponovi več. Odstranila je od mejnih čet poveljni-ka-podpolkovnika, odvzela čin poročniku-napadalcu in odpustila prizadete častnike. Vsekako bo razmejitvena komisija morala gledati, da se pri natančni razmejitvi zasigura Dolnji Lendavi bolj varno zaledje. Dalje prihodnjič —o- OBJAVE IZSELJENIŠKEGA POSLANCA KRALJEVINE S. H. S. Nepismeni povraČevalci. — Ameriški doseljeniški zakon izključuje nepismene priseljence, razun v nekaterih izjemnih slučajih. Mnogo imigrantov misli, da velja taka izjema za vsakega, ki se vrača z začasnega obiska. Toda to se ne vje-ma. Izseljenimi zakon od leta 1917 dela izjemo za tiste, ki so bili legalno pripuščeni in so tukaj živeli neprestano pet let, pa se vračajo z začasnega obiska v teku šestih mesecev od dneva njihovega odhoda. Ce j« torej nepismen prebivalec Zedinjenih držav odšel v kakšne druge dežele, predno je tukaj dovršil pet let bivanja\ je lahko izključen, kadar se vrne. deželi, če izostane dlje kot šest mesecev. Te predpise je treba zelo resno jemati, ker je postopanje priseljeniških oblasti v tem ozi-ru zelo strogo. Izven Zedinjenih držav rojeno dete šteje na kvoto. — Primerili so se slučaji, da so žene, ki so odšle na kratek obisk v domovino, porodile v svoji ali kakšni drugi deželi izven Zedinjenih držav. Ko so se hotele vrniti, so bile zelo začudene, ko se jim je reklo, da velja dovoljenje povratka izven kvote le za nje, ne pa za novorojenca. Vpričo majhnih kvot mnogih dežel so take matere prihajale v največje zadrege, ne vedoče ali naj čakajo nedoločen čas, da pridejo na vrsto za kvoto, ali pa naj se vrnejo v Ameriko brez .otrok. Žene v takem stanju morajo na to misliti pred odhodom, ker imajo drugače lahko izredne težave. mož in žen, v ozadju pa v polu-krogu jezdeci na svojih konjih. V imenu vlade je govoril predsednik dr. Brejc, ki je zagotavljal prekmurske Slovdnce bratske ljubezni drugih Slovencev, ter končal svoj govor s takrat . potrebno slovesno izjavo: "Prekmurje je in ostane vekomaj jugoslovansko, amen!" Vladni zastopniki so nato obiskali voditelja Klekla na njegovem domu, kjer so ga bili oropali ogrski boljševiki ter mu iz knjižnice odnesli vse slovenske knjig« razen slovenskega prekmurskega katekizma. Se na drugi način si je postavil dr. Lanjšič lep spomenik v Prekmurju. Leta 191fl| je bilo dem dolgih in mučnih mesecev, ki so usodepolno vplivali na njegovo na videz krepko zdravje. Komisar Berbuč je imel jako težavno in kritično nalogo, katere se je lotil pri svoji veliki izobraženosti z vso vnemo, z energijo sicer, pa z ljudomilo pravičnostjo. Ni bila lahka naloga spraviti iz dežele vse eksponente madžarske vlade, uradnike in učitelje, ki so sicer izjavili, da ne marajo stopiti v jugoslovansko alužbo, po drugi strani pa iskali zopet kakih vezi, da bi vendarle ostali v Prekmurju. Mir z Ogrsko še namreč cek> njegovo dobo ni bil podpisan. Zato so si ti ljudje Človek z dvema ŽELODCEMA. V Neapolju je nenadoma preminul neki 40 letni, komaj 1.15 metra visok možiček. Da ugotovijo vzrok njegove nenadne smrti, so mrtvo truplo odprli. Zdravniki, ki so to delo izvrševali, so se nemalo začudili, ko so ugotovili, da je imel možiček mnogo organov dvojnih, tako dva želodca, dve čreves in dvoje jeter. Pozneje so še doznali, da je bil možiček za časa svojega življenja strahovit požeruh, in to baje na račun svojih dveh želodcev. -o- Dosti je takih mož, ki dajo rajši $10 za kako potratno stvar, kakor pa $5 za stolnino v cerkvi. '." ^8'.'; v*;;-1.;*/."1 'r '.' W. F. STVFPA CO. CtDArt KAPlDS, IOWA life 4Np H8QRS Clevelandčani in rojaki iz okolice! Ali vam je znano, kako naša naselbina v West Parku lepo napreduje? Tudi vam se nudi lepa prilika, da si kupite tukaj nekaj zemljišča. • Mi imamo naprodaj več lotov zraven nove cerkve na W. 130. St. ob glavni cesti, kjer je že voda napeljana; vse druge impro-vemente se bo v doglednem času izvršilo. Blizu nas je velika tovarna; tako bo tudi v naši bližini kmalu otvorjeno postajališče za zrakoplove (Aviation Field). Meseca julija bo pričel yoziti vsakih 10 minut po naši cesti "bus". Iz Public Square stala vožnja samo U centov. One naših (Merriam Allotment) lotov za stavbišča so zmerne. First $i?hop of Manjupite, Mich. By P.. CHRYSOSTOMUS VgRWYST, O. F. M. of Los Angeles, Cal. -- *■ ."-1 ---- seek out and convgj-t all the Ottawas to"the true faith. Having learned that there were many of them at Grand River, he most earnestly urged Father Baraga to visit and try to convert thpip. fipwevpr, dur-ipg the first two years the zealous missionary was too much ocpupied with the conversion of the Indians in and near Arbre Crqche to think of going to Grand River. Now the time of visitation, the time of grace has come for these poor Indians yho had been living so long "in the region and shadow of death." During the winter of 1832-1833 Baraga founded a forerunner, a John the Baptist, in the person of a pious and well-instructpd Indian of Arbre Cro-che, who intended to winter at Grand River. The good Father commissioned this pious man to visit from time to time the various scattered villages of this countrymen at the above named river, to speak to them about the Christian religion and tell them about the Black-robe, who was living vyith their countrymen at Arbre Čroche and assure them that he would visit them without fail t^e next summer. This nevy John the Baptist, as Father Baraga styles him, fulfilled bis commission most faithfully and effectually prepared the way for the zealous missionary. So well did our Indian labor that many of his country men at Grand River promised to embrace the religion of which he spoke so highly, as soon as they would have the happiness of seeing and hearing the ambassador of the Great Spirit. With great longing did Father Baraga await the return of his Indian precursor. At length he arrived. Grasping the hand of his dear Father he said smiling: "Happy news, my Father, happy news!" Then he told him all he had done in the cause of religion and how bright the prospects were at Grand River, if there were but a missionary there, for whom many of the people longed most eagerly. The nearest mission to it was that of St. Joseph amongst the Pottawatamies, which was about 160 miles distant. Fathers Francis Vincent Badin and Deseilles labored there at the time. Father Baraga immediately made preparations for the long journey to Grand River, which was some 200 miles from Arbre Croche and where there were about 900 Indians, all pagans, excepting a few Protestants. He left Arbre Croche on the 7th of June (1833) and after incredible hardship and fatigi^p arrived at Grand River on the 15th of the month, jjp was the first Catholic priesf; that set his foot on Grand Riy-er soil, the first to offer up there the Holy Sacrifice of the Mass. At that time the **bove named river formed the boundary between the ijnceded Ottawa country and that belonging to Michigan. The country north of said river belonged as yet to the Ottawas, the country south of it belonged to Michigan. The largest Indian village was located a day's journey up the j river and it was there Father Baraga established the seat of his n§w mission. Hp described On the 24th of May he returned to Arbre Croche, where great labors, but also great consolation, were in store for him. He had a very great number of confessions to hear for Pentecost Sunday. That day, as he says, was the happiest of his life, for he then baptized ip his church at Arbre Croche 38 I>agans, all of them adults except six small children. The heart of the saintly missionary overflowed with joy and gratitude to God, who had deigned to shower down such abundant blessing on his labors. The next day he baptized six adults on the 1st of June three, and on the 3rd two more. Besides, twelve more were to be baptized that week; in all sixty-one persons, almost all adults. "Thanks be to God forever for all this," he exclaims; "I feel unspeakably happy that the most holy Providence has placed me in the happy situation of an Indian missionary and I thank Him for it from the bottom of my heart. Would to God that I could fulfill truly, worthily andj zealously the duties of the holy ministry which He has entrusted to me! God grant that I may gain very many souls and bring bacjc many lost sheep to the fold! I thank the Reverend Directors of the Leopoldine Society and former Rt. Rev. Bishop, who have so kindly received my pe-titition for permission' to td the (Indian) mission and who have aided its execution. "I also thank all benefactors of the Leopoldine Society for all the gifts in money and other useful articles received from them. All these presents are very useful to my churches and my neophytes. Many of them, such as church ornaments, holy pictures and rosaries cannot be obtained here for money. The Indian converts are so much attached to and entertain such a veneration for these objects of devotion that they all ask for them, and if anyone loses his rosary or little cross, he comes immediately to the missionary to get another; hence I need an enormous number of them." On the 5th of June Father Baraga baptized fifteen pagans, mostly adults, at Old Arbre Croche, a village about twenty-one miles distant from New Arbre Croche, afterward called Little Traverse, now Harbor Springs. It was at New Arbre Croche where the parish church of the whole mission was built. Many a time before had Father Baraga visited Old Arbre Croche (It was at Old Arbre Croche, as we learn from the author of the "History of the Ottawas and Chippewas in Michigan," that Father Vincent Badin had Mass in a small, rude chapel erected by the Indians in 1825. It was also there that Father du Jaunay labored among the Ottawas in the middle of the last century.) and baptized there, but never so many at a time. CHAPTER *XII. Father Baraga's first visit to Grand River; he Baptises many; returns to Arbre CfOche. Resume of his missions. He leaves Arbre Croche and is succeeded there by Rev. F. Sandell. C. SS. R. When Bishop Fenwick installed Father Baraga as pastor of Arbre Croche in 1831, he told him to do his best to Prihodnjo nedeljo 14. junija popoldne bo zopetna prodaja tega zemljišča. Pridite si naše lote ogledat; vsakdo je prijazno vabljen.! — Za pojasnila se zglasite pri Par' tednov po poroki žena svojega moža rada hvali; čez leto ga pa že graja. 4842 W. 130th St. (West Park) CLEVELAND, OHIO Phone: Lakewood 792-W. Zabasanost Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (piuhicipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vpe bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zedovoljnost. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in'zaprtja-Sijajna tonikafza oslabele ljudi. Peelrasite najprej pri IJekeiju. 1912 W. 22nd St. ' Chicago, 111. SLOVENSKI KROJAČ izdeTuj'el" po "meri moške obleke in vrhnje suknje. Čisti, lika in popravlja moške in ženske obleke. A. C. ALLYN & CO Baaasaffi Svoji k svojim Ameriški farmar pri angieškem kralju. Nedavno je v Londonu se vr-šečo deželno razstavo obiskal angleški kralj Jurij v spremstvu kraljice MaHje. Pri tej priliki se je dogodil jako zanimiv prizor, ko se je kralju na tej razstavi predstavil ameriški farmar John Cownie iz Des Moines, Ia. O tem dogodku so angleški listi že dosti pisali in omenjali pravo demokracijo Amerikancev. Ko je stal Mr. John Cownie v neposredni bližini angleškega kralja, se mu je s sledečim pozdravom približa}: "How do you do, king; shake hands with an American." (Kako se imaš kralj, podaj roko Amerikancu). Kralj Jurij hiu je z nasmehom stisnil desnico in omenil: "Upam, da se vsi Amerikan-Ci dobro počutijo." Tudi kraljica Marija se je nastopu ameriškeg^ farmarja prisrčno smejala. Mr. John Cownie, ponosen na svoj uspeh in nastop, jg kralju predstavil še svojega sina Johna. Pred razstankom se je demokratični farmar od kralja sledeče poslovil: "Well, good-by king," nakar mu je kralj še enkrat, stisnil svojo desnico. Mr. Cownie je danes zelo vesel, ker ga je doletela ta čast, da se je sam angleškemu kralju predstavil; še bolj ponosen je pa vsled tega, ker je tudi z znanim rokoborcem Jack Depseyem na Angleškem govoril. Ce vas tare revbfatizem, Nekaj podatkov o človeškem telesu. V našem telesu se nahaja okrog 263 kosti in koščic. Število mišic v človeškem telesu znaša okrog 500. Dolžina trubušnega kanala znaša 32 čevljev. Odrastel človek ima v sebi povprečno 30 funtov krvi, ali eno šestino cele teže. Srce, ki meri okrog štiri palce v prorezu, šest pa v dolžini, vtriplja krat na minuto, 4,200 na ur<* 100,800 krat na dan ali nad 36 milijonkrat v letu. Pri vsakem vdarcu (vtri-pu) se iz srca požene nekaj nad dve unče krvi, torej 180 unč na minuto, 600 funtov na uro ali okrog 8 ton na dan. Vsa kri človeškega telesa se pretočj skozi srce v treh minutah. Ta majhen telesni organ iz-pumpa vsak dan toliko krvi, kot kak strpj, ki dvigne 130 ton en čevelj visoko ali eno tono 130 čevljev visoko. Pri rednem dihanju vsebifjejo naša pljuča okrog eno galo-no zraka. Mi dihnejno povprečno 1,200 krat v eni uri ;dalje vdihnemo približno 600 galon zraka ali «J4,000.kvartov na dan. Površina zračnih celih v naših pljučah znaša 20,000 kvadratnih palcev (inčev). Povprečna teža človeških možganov pri odrastli moški osebi znaša tri funte . in osem unč; pri ženski pa tva funta in štiri unče. Živcev obsega ali šteje naše telo nekaj nad 10 milijonov po številu. Naša koža obstoji iz treh raznih,plasti. vrhu tega vam plačamo mi ? ti U p0 obresti dvakrat v leto ^^m^mmgk 3 J) ? * ter iste prištejemo h glavnici. MrrmBn/žl^1 frft-51 Vlagate lahko v našo banko {^''''"iij^^fli o tj ?5il prav tako zanesljivo kjerkoli S^^^SLP* ■ w 2}1 - h'* ž* i-rom drt4T' lt*kor ** brez potrebe, če ga imttte pa na naši motni in zan^ljivi banki,Ppa°je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali ccloma kot ga kdo potrebuje. Kaša banka ima nad $740.000 kapitala ia resornega t^H*. kar je znak varnosti za vaš denar. Skupne denarne vloge pa presegajo čei 5 milijonov dolarjev. §■ K-JtJ če bolehate na ledi-I m WJ cah, jetrih, mehurju, J vsled nevralgije; če vas boli glava ali hrbet; Ce ne morete prebavljati, če imate slab okus, žolčni kamen ali kako drueo bolezen, In Če hočete kmalu okrevati, pišite po naše "Navodilo k zdravju", koje vam dopolšjemo zastpnj. POLO CHEMICAL CO., 2824 W. Chicago Ave. Dept. 9. Chicago, 111.__ NE BODIMO "PODLAGA TUJČEVI PETI" BREZ POTREBE! Ako hočete zavarovati hišo, pohištvo, avtomobil ali kaj drugega; kupiti ali prodati hišo ali lot; izposoditi si, komu posoditi ali kam poslati denar; če imate opravek v sodniji ali imate notarski posel, se zaupno obrnite na J. KLEPEC AGENCY, JOLIET, ILL. 107 Chicago St. Phone 5768 & 2196-R JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON JT* it JOLIET, ILL. Wm. Redmond, »recta. Char. a PeaM Joseph Daada, p*nf. kasir. TRGOVINA S POi POGREBNI; 6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St Cleveland, O. 323 EPSILON PI BROOKLYN, N. Telefonska služba dan in noc: Randolph 1881 ali pa Randolph 4550 Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849. ZASTAVE, BANDERA*% RPGALUE in ZLATE ZNAKE r6i drnitra ter {lane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 21t7 8. Hamlin Ave. Chicago, HL • PWtf po cenik J BOJ ZOPER LENUHE. Narod Inka na peruans.kih planotah je izumrl. Ko je leta 1492 Kolumb odkril Ameriko,., so bili Inka še krepak poljedel- "GLASILO K. S. K. JBDNOflB," 10. JUNIJA. 1925. Večno hrepenenje. Nemško spisal P, King. Poslovenil F. O. T. (Nadaljevanje) Tako je skušal torej Diano Dukič izriniti iz svojih misli. Toda sedaj ni ona šla, kakor ni šla neka druga, ko jo je hote! pregnati. In tako je doživela njegova duša izreden prizor, da hta si stopili nasproti dve ženski — prva z imenom Mariji druga Diana. Videl ju je z neko preroško jasnostjo in raz-ločnostjo, kako si stojita nasproti. In če je hotel iztegniti roko po nji, ki je zadnja prišla, je branila druga z dvignjeno roko. In v takem trenutku notranjega boja je slišal Bogdan Jelovec njo, ki mu je branila, popolnoma jasno in razločno, da mu je rekla: "Dokler morem." Po vseh teh hudih notranjih bojih ga je prevzelo zopet ono mehko, otožno razpoloženje, ki je sledilo vedno vsakemu dušnemu razburjenju. Zdaj se je pa vdal tem mislim. Njegovo živčevje je bilo preveč trudno, Vrane so se dvigale na desni in levi in odletavale kriče z vešečimi perutmi. Spomnil se je Nietschejevp pesmi: "Kra! vpije vran, ko v mesto mu perut vrši; sneg krije plan — o srečen, kdor doma živi! Stoji korak, oko pa gleda ti nazaj . . ." Bogdan Jelovec ni hotel dalje misliti. Vse rane v njegovi duši so začele znova krvaveti; želel pa ni, ni želel, da bi dalje krvavele. "Naprej, naprej!" je zaklical vozniku, ki je zažvižgal z bičem po konjih. Voz je drčal dalje. "Tja proti oni sipini!" je zdaj ukazal Bogdan Jelovec. Na koncu potu so se pogrezali konji in voz vedno globlje v mehki pesek. Tedaj je Bogdan izstopil in velel vozniku, naj pelje dalje po trdnejši poti ob bregu. Cez eno uro naj ga zo- njegova odporna moč preveč pet čaka tukaj, ubita, kot da bi se mogel ustav- Voz se je odpeljal. Bogdan Ijati ti mehki bolesti svoje duše. je stopal počasi na sipino. Cu- Zopet je bil stari Bogdan Jelovec, kot je ležal nekoč v bolnici, katero vidi sedaj bolj jasno kot peč, pred katero sedi in strmi v njen plamen. Zopet si jc zaželel koščka papirja, ki ga ga je vrgel v ta ogenj. Z roko bi posegel v ogenj, če bi mogel še enkrat dobiti listič, ki ga je sežgal. Toda ni ga več! — To spoznanje mu je zopet zbudilo jezo na samega sebe in na vse ljubljena imena preteklosti. Najrajši bi zdrobil svojo zavest, svoje spomine uničil. Pri takem besnem napadu je zgrabil nekoč težalo za pisma, ki je stalo prej na neumni mizi is ma-hagonovine, zdaj je pa dobilo, kot je zapazil, še bolj neumen prostor na okrajku pri dimniku, in ga vrgel ob tla, ne da bi pomislil, kaj dela. Dobil ga je pri slovesu v dar od doktorja Neltinga. Marmornata plošča se ni zdrobila na preprogi, kosec granate je po padel iz nje. Bogdan Jelovec je sumil kovino, ki mu je povzročila vso bedo, z nogo pod omaro, kjer je ostala. Nato se je jezil zopet sam nad seboj. Pobral je spojin na doktorja Neltinga. Kjer je bil vdelan kosec granate, je bila zdaj na marmornati plošči prazna luknja. Pred njo je bral na majhni srebrni ploščici besede: "Vendar!" Plošča v roki mu je pokazala njegovo dušo. "Izderi iz sebe," je rekel sam sebi, "kar ti je zadala kdaj kako rano!" In ko je to izrekel, ga je prevzel neki občutek "moči, neki prvi, lahen val moči . v . Bilo je jaano, mrzlo novem-bersko jutro. Cisto lanke snežinke so posamno padale. Zdaj se je spomnil, kako ga je prešinilo ob takih prvih snežnih dneh v otroških in mladeniških letih neko neugnano veselje, da bi zdirjal proč. Zdaj je občutil zopet isto. Stopil je k oknu in ga odprl na steždj. Od morja je šumelo valo . . . "Proč k morju!" si je zaklical. Pozvonil je in velel 'služabniku, naj pripelje lahki lovski voz z rjavceiha. Stari Marko se je veselil, da se je začel njegov gospod vendar zopet zanimati za svet, namesto da bi dan na dan zrl v ogenj in nemirno kot večni Jud hodil sem ter tja po vseh sobah drugega nadstropja. -- Bogdan Jelovec je nepotrpež-ljivo čakal pred vrati vosa. "Proti morju H je ukazal. Dal je tako hitro voziti, da mu je snežnomrzli zrak rezal v obraz in sta se penila konja. To mu je dobro delo. Po samotni poti je drevil voz. til je, kako mu je težko — pa se je premagal. Zdaj stoji na grebenu sipine Nerodno zbita klop kaže še sledove nekdanje temnozelene barve. Usede se. Pred njim leži daljno, nepregledno morje. Voda se še vedno dviga. 'Val za valom zraste daleč na morju, postane precej visok, naprej tekoč zid temnozelene barve, se ustavi za eno ali dve sekundi, pei^st pas se zažene čez greben, nato se prekine zelena vodna stena s temnim šumenjem ali bobnenjem. Zdaj se razvije v naprej hite-!e, s peno obrobljene vodne preproge, ki se vedno dalje širijo proti sipini, kjer se s sika-jočim in šumnim vrenjem preobrnejo in tečejo zopet nazaj na morje, kot bi jih vlekle tja nevidne orjaške roke. Drug za drugim vstaja tako zelen zid . .. drug za drugim teče naprej . .. drug drugega prehiteva brez sledka s temnim donenjem. Neka skrivnostna ubranost se je polastila samotarjeve duše tukaj na robu sipine. Val za valom so vstajali spomini, obstali za trenutek tiho pred njegovo zavestjo, nato se pa zopet potopili v podzavest. Prihajajoči valovi se mu zde kot vrste napadalcev . . . zopet sliši pokanje pušk . . . sliši grmenje težkega topa . . . potem izgine slika. Pa pride druga. Polki koza-kov jezdijo čez velikansko zeleno planjavo . , . daleč plapolajo svetle grive konj . . . kar Šine od nekod ogenj iz pušk v dolge vrste jezdecev . . . temni konji se visoko vzpno . . . potem se zgrudijo. "Mirno plava . . Mornarske pesmi se spomni Bogdan Jelovec, ki se začenja: "Mirno plava." Hoče dalje, pa ne najde besedila. Vedno znova poskuša, pa ne more prijeti za nit. "Mirno . . . mirno . . ." govori iščoč tiho predse. Med mrmranjem mu šine bliskoma drug spomin v glavo. "Mirko!" vzklikne zdaj . . . "Mirko Požar!" Vzkliknil je to približno z glasom, kakor se nam izvije pri imenu človeka, ki ga imamo za mrtvega, pa se nam nenadno prikaže. "Mirko Požar!" pravi še enkrat. Vse, kar je v njegovem spominu zvezano s tem imenom, se mu zdi kot morski val. Prišlo je od nekod, iz neznanih glo-bočin . . . stalo za hip pred njim, žareče v loči življenja . .. nato odiumnelo, odhitelo, isgi-nilo. — Kako se mu zdi vse to zdaj le daleč! Pred par dnevi se jej nima zob. Njene oči so velike videl še tako natanko na poste-]le kot pol dolarja. Skozi žrelo lji v sobi št 18. Vprašuje se, Če more veličastno mofrje pred njegovimi očmi storiti človeka z njegovimi spomini tako majhnega in brezpomembnega pred samim seboj, da se mu zdi, da je kot odtrgan, kot rešen časa in prostora. , Da, kako daleč jc. že vse to I Mirko Požar, s katerim je toliko govoril o resnih rečeh potopljen val v njegovi duši. Doktor Nelting, katerega težalo za pisma je razbil . . . po-topjen val v njegovi duši. Stara prednica z jermenastim obrazom . . . potopljen val v njegovi duši. In . . . in . . . Bogdan Jelovec si zakrije z rokami obraz ... ah, zdaj stoji spet ona pred njim . . . najbolj boleča rana v duši se zopet odpre . . . Marija Svetec, soln- ce, otrok . . . angel--ne, ne sme misliti na to ... to bi bila zanj smrt! Bolestno se ozre daleč, daleč na morje. Ali ne vejejo tam usmiljene tančice, s katerimi bi lahko zakril svojo ubogo, iščočo dušo, svojo krvavečo dušo — pred samim seboj? Ali ne vejejo tam usmiljene tančice nad neumljivo globokimi vodami?— Ah, glej, vejejo! Pa ne vejejo usmiljene tančice ... ne, vabljive, kličoče, ki z vihranjem režejo zrak kot žvižg biča in zadevajo njegovo dušo kot udar biča. Ali, Diana, Diana — Izol-da stoji tam na belopenastem konju in kliče, kliče . . . klice, kliče ... Bogdan Jelovec vzdihne in se zgrudi sam vase. "Val in pena .. . val in pena!" mrmra predse. In njegovo oko premišlja in se razširi. Vse življenje mu je v hipu "val in pena." Vsi dnevi mty^akipc kot valovi: ti temni, drugi svetli in solnčni, venec zlate pene blešči na njih . . . toda vsi se zopet pogreznejo v temne globočine s šumnim padcem. Cemu? Cemu?-- (Dalje sledi) -0__■ MORSKI VELIKAN. Američan Bingham, ki se peča s proučevanjem morskega živalstva, je s svojo ladjo od-plul pred nedavnim proti jugu, kjer se po pripovedovanju ribičev nahajajo velike in do zdaj še neznane ribe. Po dvotedenski vožnji je Bingham prispel k Labudjemu otoku, 300 milj južno od Kube, kjer baje žive neznani morski velikani v glo-bočini mnogo tisoč metrov pod vodo. Ta kraj je zibelka morskih viharjev, pa tudi bivališče največjih morskih živali. Da bi se zavaroval pabti vsaki nezgodi, ako bi naletel na kakega velikana, je opremil svojo ladjo z vsem potrebnim. Imel je puške, bombe, dolge in močne vrvi ter motorni čoln. Z njim je bil spreten pomorščak kapitan Thompson, ki je doma Labudjega otoka in ki tudi veruje v pripovedovanje tamoš-njih ribičev o velikanskih ribah, ki žive samo v največji globočini in le malokdaj pridejo na površje, V času drstenja se sem in tja prikažejo na površju, ko se samci borijo med seboj za naklonjenost svojih tovaršic. Bingham upa, da bo imel srečo in ujel tako imenovano ribo "rhinodotypicus." Tako ribo je ujel kapitan Thompson leta 1912. Dolga je kakih 100 metrov in tehta okrog 200 metrskih stotov. Njena usta se od-pro tako široko, da se more*od-rastel človek v njih udobno gibati. To ni ne kit, ne som in ima še druge značilnosti, katerih nima nobena druga riba. JM ujetju te ribe bi bili sko-ro trije ribiči izgubili življenje. Prednji konec ladje je bil zelo poškodovan in riba je s svojim repom razbila propeler. V svojem boju je opešala šele, ko je dobila 160 svinčenk v svoje telo. Po velikem naporu in boju, ki je trajal 39 ur, so ribiči potegnili ribo na ladjo. T* riba more pogoltniti naenkrat štiri može. Koža je debela kot leo-pardova in je zelo debela. SLOVENSKI IN SLOVANSKI ZVON. Profesor Ivan Mercina v Gorici piše: "Zagrebški največji zvon tehta 6,048 kilografrnov, zvon pri Gospe Sveti na Koroškem 6,608 kilogramov, zvon na Sveti Gori 3,600. Najvišji slovanski zvon in sploh na svetu je v Moskvi, vlit leta, 1724, pravi 'cesar zvonov,' ker tehta 195,-000 kilogramov. Leta 1737 je telebnil pri požaru s strešja na tla in se je pogreznil deloma v zemljo. Sto let pozneje je bil ta orjak na ukaz carja Nikolaja dvignjen iz svoje jame in postavljen na zidan podstavek. Pri padcu iz zvonika se mu je izbil velik kos na krilu. Skozi to razpoko stopita lahko hkrati dva moža v zvon. I^eta 1812 ga je hotel Napoleon I. odpeljati v Pariz, kar se mu pa ni posrečilo." -O- ZANIMIVI PODATKI IZ RASTLINSTVA. Najstarejše drevo na zemlji je neka cipresa na nekem pokopališču v mestu sv. Ana, Mehika. To drevo je po zatrdilu veščakov staro že nad 5,000 let; pri vsem tem je pa še vedno zdravo in še vedno raste. Vse vsebine in snovi občeznane želodčne tonike — Trinerjevega grenkega vina — spadajo kraljestvo rastlinstva in sicer: cascara nagrada, katero se dobiva na nekem drevesu, rastočem v Kaliforniji, dalje rmeni enciam itd. Ta tonika vsebuje tudi pristno rdeče, najmanj tri leta' staro kalifornijsko Vino, predno se rabi. To zdravilo iz-'iišča_ želodec in črevesje, pomaga prebavi, daje slasten tek in' utrjuje ves telesni sistem. Kdor je to vino že kdaj rabil, je bil še vsakdo zadovoljen takoj spočetkpo^. Mr. Ernest F. Krieger nam piše dne 25. maja iz Malven, O., sledeče: "Prva steklenica vašega vina, katero ste mi pred nekaj tedni do-poslali, je meni in moji ženi ja-ko pomagala; vsled tega sem Trinerjevo grenko vino že mnogim svojim prijateljem priporočil." Tudi vi,boste tako rekli, samo poskusiti enkrat to vino! Ako ga ne morete dobiti v bližnji lekarni, pišite nam: Joseph Triner Co., Chicago. III. (Advertis.) NAD 20 LET ie Izdelujem HARMONIKE, ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za aajboljie. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna Khvalna pisma is vseh krajev om držav. V zalogi imam todi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLLB la PLOŠČE ZA GRAMOFONE. Pišite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, It21 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO. prihaja zrak skozi cuzelj v usta. Daj te vsele otroku priliko, da drži cuzelj v ustih. * Kako dolgo naj bi n« dovolilo otroku jesti ia sleklenicr. Otroka naj bi se dojilo do dvajset minut, »ko pije prehitro, mu odvzemi -te steklenico za moment, vočkrat med dojenjem. Ako je zaspan ga zdramite dokler ni povžil vsega iz steklenice. Ako pa vseeno zaspi, tedaj vzemite steklenico stran in mu ne dajte drugega dokler ni zopet prišel čas za dojenje. Hrana, ki jo dajete vašim otrokom, ima odločilno moč na rast otroka. Znanstvo dokazuje, da daje mleko velik del moči in podaljša življenje. Za i dober razvoj in rast otroka v krepkega moža ali ženo, mu dajte do6ti Eagle mleka, ker Eagle mleko je čista bralna, katera daje vse potrebno sno-I vi njihovem životu, da lahko raste. Nad pet in šestdeset let že matere ; hranijo svoje otroke z Borden's Eagle mlekom. Izkazalo se je izvrstno fedil-: no sredstvo za otroke, ki niso normal-KAKO NAJ SE OGREJE MLEKO no, !d,r.*vi-. Zdravniki priporočajo to DO PRAVE TOPLOTE. Da ogrejete mleko, denite steklenico v drugo posodo v gorko vodo tako. oslabelim in ne dovolj težkim otrokom. Otroci vsepovsod po deželi, tisoče in tisoče njih, so deležni njih moči Ki ZAHVALA. Mšgnolia, Ark. 30. maja, 1025. Cenjeni rojak Anton Mrvar:- da bo gorka voda presegla visočino *d.ra*'a vsled vz.van»a Eagle mleka, mleka v steklenici. Voda naj bo gor- Nl dvo™ ® č,\,otlL E*«,e. "Vfka ai' ka. ne sme pa vreti. Za poskus gor- n» u£5*h'h doseženih pn t.soče in t,-kote mleka, zlite kapljico «na roko in **« materah v Evropi istega. Lagie boste takoj sooznali, ako je dovolj sue f*bl " a?Jr IMf* V knjig« DOMAČI ZDRAVNIK t Piilte takoj pm brezplačni cenik, da |> imata v slučaja potrat« pri rokah. IMPORltRANO ORODJE IZ _ JUGOSLAVIJE. Kosa i rinikom. I* |trtntlnn«t> Jekla, (S, 7« in hem dol««. ..-»2.09 Kosa poliranka a rinikom. 65. 79 In 7» cm. dolg«_______________________SI «9 K lepilne orodje ................................»1.26 Brusni kamen "Rergamo" -----------»9.46 Pralca __________,___________________..«9.»9 Motlka 9De Srp *a klepati »Se: Ribeten aa repo, s dvema nolema __________81.25 Blago pot i I Jam poitmne prosto. Math. Pezdir NEW 772. at? Hall Sta* EW YORK, N. Y. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, tvojo trgovino s obleko za moike in otroke; v zaliti imam tudi veliko izbero čevljev s« ženske, sprejmem tudi naročila sa nov* molk« oblike po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. SIT East C. SL PubkCda Kane, Pa. — Ura. S trs k a iiveča na Homer St. Je bila bolna celih sedem let Uko da Je mislila na smrt. O svoji bolezni in okrevanju piie sledeče: "Trpela sem neprestano sedem let vsled n«k« notranje bolesni. Nik-jer nisem mogla dohiti pravega zdravila. Uko da sem brezuspeino plačevala zdravnikom in sa sdravila. Bila s«m tudi večkrat operirana. V r«snici sem ie docela obupala vsled hudega trpljenja In si ieiela. da me smrt rcii. V kake oglase jas nisem nikdar verjela, t«m manj pa ie v oglas« sa sdravila. Ne-koč aem pa iitala tak oglas, kjer j« bila bai moja bolesen natanko opisana. Naročila «vm svojemu moiu, da naj gre v Pittsburgh. Lahko si mislite moje aa-čudenje ko sem se itne-bila pravega vsroka moje bolesni, — S* čevljev dolge traknU«; traknljo ao ona sdravila odpravila. Jas sem i« aeitetokrat blagrovala oni dan in oni oglas, kajti danes sem ie skora popolnoma idr sva tehtam ie 29 fantov -več. kar sem pridobila v lt dnevih; počutim s« po polnoaaa prerojeno. Mnogo mod, iena in otrok a« adravi bresuspeino vated kake drage bol«sai. imajo pa v resnici trakuljo v sebi. Znaki bolesni trakulj« so sledeči r mali k««i trakulje se prikaiejo, isguba teka, otoinost. belkast jesik. isguba zgaga, bolečine r hrbtu, glavobol, omotica in črn-kasU obrobki pri očeh; teiave v želodcu, rmenkasta koia, isguba na tail, slaba sapa is ust. mrinja do dela in do iivljenja ni boijastni napadi. Vse to kaie da imate traknljo v sebi. ki j« včasih do B9 čevljev dolga. C« trakulja tlet« človeku v sapnik, ga lahko saduii. Radi tega pazite pravočasno. da s« te nadUinoati isnebite. Naročite Laxtan zdravilo ie danes, koje >am takoj dopoiljemo po prejemu (19.48. Naslov: The Laxal Med. Co. »45 Laxal BMg. Box 993 Pittsburgh. Pa. — Laxtan je popolnomit nedolino zdravilo, toda uspeino. Na prodaj ▼ lekarnah. Navedite pri naročilu avojo starost. Da ae poiiljatev zavaruje priitej-te zraven i« 26 e«ntov. Kako naj He drži steklenica kadar otroka dojit«. Kadar otrok pije iz steklenice, ga držite vedno na levi roki. Steklenico morate držati ves čas, dokler otrbk pije in v taki legi, da je vedno mleko v vratu steklenice. To zabrani, da ne Colgate's Baby Tale vsebuje 10'^ borove kisl&e (istega antiseptičnega sredstva, s katerim čistite otrokove oči in ustal, poleg tega pa tudi dve zdravilni in pomirjevalni sestavini. Prepreča drgnenje ter ozdravi manj*a razdraženja. Uporablja naj se ga v polni meri po kopeli in kadar preme-nite plenico. Citajte te članke pazno vsak tedni in hranite jih za bodoče potrebe. jiiiiiiiiiHiuiiNniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiuitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiii K. S. K. J. Društvom: IF. KERŽE, i 1142 N. E. Dallas Rd. I CLEVELAND, O. "