iVoletarec" je delavski list za mislece čitatelje GLASILU JUGOSLOVANSKE SOCíaLio 11CNL ZVLZE SreV.—NO. 1140 S"'m*'^*" !?mtUn »-»•r.mb.r «. l»OT. «t th. po,t „ffi,-. >><0 "'- und«r «»•• Aot «f Con«r.M of Mu., h .i, d. OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, Sv P. Drugi najstarejši jugoslovanski /•V '- socialistični list CHICAGO ILL., 18. JULIJA (JULY 18,) 1929 Pubiuh«4i w.«y» .1 J« J» W. 26tk St. LETO—VOL. XXIV. ameriško delavstvo svojo stranko SOCIALISTIČNO GIBANJE V — ZEDINJENIH DRŽAVAH DO BIVA VEDNO VEČJI ZAMAH V raznih mestih se ustanavlja Labor Party Delavska politi na zmaga v Elizabethtonu HIPNOT1ZEM, KI UPROPAŠČA DELAVSTVO To, kar smo trdili socialisti v Elizabethtonu so si delavci . teku prošle predsedniške kam- svojim samostojnim nastopom panje, se uresničuje: Ameriško osvojili pri volitvah pečino v delavstvo se je začelo resno u- mestnem svetu in takoi je na-kvarjati z mislijo o samostojni 9tala drugačna "atmosfera" politični organizaciji Iluzije,! Medtem ko so prejšnji odborni-ki so jih mnogi gojili lansko le- ki teP policijski uradniki to v Smithovo liberalno poslan-stvo, so razblinjene. Sedaj spo znavajo, da tudi ako bi zmagal, j delavstva ne bi to pomenilo nič več za ljudstvo kakor je pomenila Hooverjeva zmaga. Administracijo kontrolirajo privatni iz- polnjevali le povelja kompa-nij, služi novi odbor interesom Pred dobrim mesecem je bila ustanovljena organizacija z imenom Konferenca za progresivno delavsko akcijo, katere program je delovati v unijah za iztrebljenje pogubne taktike konservativnega vodstva A. j F. of L. in vzgojiti članstvo v interesi sedaj, in kontrolirali bi jo, Če bi zmagali demokratje. liberalni intelektualci in napredno misleči delavci v unijah so se morali začeti pečati zi , . ,. .. . .. vprašanjem, kam vodi brezgla- Z , 90c'ahft,iS,n,e ldeolo^Je; v. politična taktika-ali bolje;več *to *Wv uvn». -netaktika ameriškega delav-l vodllnih 8°clallstov. In aktivni flnji bo mnogi napredni vodite-rtva. Odgovor je, da če se j«,^ unjj de,*vski{; šol itd Ta konferenca, kot omenjeno, bo posvetila vso svojo pozornost agitaciji v unijah, poleg te pa se je ustanovila nekoliko po- - . . , , zneje Liga za neodvisno poli- Znaki zdravega političnega tičnQ ftkcijo> y kateri s0 Z-Mt preobrata v mišljenju amen- nJW raznih delavsUih političnega delavstva so vedno bolj nfl| orj?anizacij in naprednih vidni. Takoj po volitvah sore- ,aVTli urednik revije „Na_ NEPOifllLJIVOST AME-RláüH KOMUNISTOV " v rl Izključevanj« se nadaljuje. Zadržani ameriški komunisti v Rusiji.' Prejšnji tajnik Jey Lovestone proglašen za rene-gata fn (sključen. Amerjškju komun i s t i č n a stranka je imela že kakih pet konvencij y.svrho "likvidiranja frakcij", in po vsaki je vladalo velikansko navdušenje za edin-stvo, edinstveno so peli revolu-j cionarne'4>éítni in po razpustu konvencije so "likvidacijo" frakcij z nova umaknili ter se tolčejo vsevprek naprej. Glavni vzrok sporov je korito. Vodilni komunisti smejo «ustnalizira. V mestih, kjer vsako leto .enkrat ali celo več- 80 bl,e PreJ'e le male delavnice, - uradi in trgovine, se dvigajo nove tovarne, ki zaposljujejo na. Raz'én tega kominterna tisoče delavcev. Posebno se je skrbi, da veliki štab plačanih] fa,čeJ* koncentrirati najup komunističnih ~~a kftalorjev in ' " strankinih funkcionarjev ne dela za slabe, nego za dobre AKCUA ZA IZ BOUSANJE PO L02AJA DELAV CEVNA JUGU Brutalnost oblasti in kom-panij proti štavkarjem Dokler so na jugu Zedinje-nih držav prevladovale pretežno fevdalne razmere, je bil prost stavk in delavskih unij. To se je spremenilo. Jug se in- krat na potovanje v Rusijo, stroške j^yjim pláéa kominter- ne spremeni, tedaj bo vodila tudi v bodoče tja kot dosedaj: v tabore privatnih interesov, ki so delavskim ne le nasprotni, nego tudi sovražni. kli tisoči, da so napravili veliko napako, ker so se udinjali de- tion",' socialisti Norman Thomas, profesor Paul H. Douglas, mokra torn, namesto da se bi o- Laidler in mnogo prijeli socialistične stranke ter sgitirali za njenega predsedniškega kandidata. Milijone glasov, ki jih je dobil Smith, ne pomeni za delavstvo ničesar, če bi jih dobil socialist Thomas dva milijona, bi bil to političen potres, ki bi dosegel tudi naj-skritejše kote ameriške' nevid- Po zmagi angleške delavske stranke Je postala situacija za delaViko politiko v tej deželi Še bolj ugodna. Veselo dejstvo pri tem je, da socialisti ne 4rU križem rok, nego ustanav-Hajo v posameznih mestih lokalne delavske stranke, h katodni so pridružene unije in fetffe delavske organizad je. NMMjujejo jim večinoma so- Stati ter simpatičarji aoeiali-ne stranke. V Bostonu, država New Yérk, so socialisti združili o-krog sebe za samostojno politično akcijo vse delavske unije in društva za skupen nastop pri*, badoéih občinskih volitvah. Za™*0; županskega kandidata so no-rotatrsli socialista Frank C. Perkinsa, ki je že več lat predsednik bostonskega mestnega odbora. Taktika socialistov je, da pridobe delavce za politično skcijo pod imenom Labor Par-ty najprvo za občinske volitve, Potem pa se jih združi v enotno stranko na način, kakor je predvidevan v novi ustavi socialistične stranke. S sodelovanjem socialistov so bile v prošlih tednih ustanovljeno lokalne delavske stranke ▼ mestih Niagara Falls, Eliza-bethton, Tenn., New Bedford, in Kenosha, Wis. Niso I »e pojavile preko noči, nego so nastale kot posledica sistematične vzgojevalne kampanje ter pod pritiskom razmer. V drugih. Namen te organizacije je pripravljati pota za formiranje enotne delavske stranke, v kateri bo mesto za vse skupine, ki so za samostojno delavsko politično akcijo. Poseben odbor socialistične stranke z uradom v New Yorku vodi kampanjo za zbiranje fonda $50,000, ki ji bo pripomogel do potrebnih sredstev, katera rabi v kampanjah. Situacija v splošnent je za našo stranko u-godna in mnogo obetajoča. Gibanje za pet dni dela ▼ tednu — II 1 J Delavec, ki dopušča, da se ga hipnotizira v ki čita samo to, kar mu nudijo časopisi njegovih" bossov, ki vsled sv^je zaslepljenosti poznostmi politizira le v demokratski ali republikanski stranki, in ki se ravna samo po ukazih go- čeke. "Revolucionarji" so energični, pa se bore ^»tezami in u-stanavljajo frakcije, da "peg-Ijajo" druga drugo z očitki ter s tožbami kominterni. Po zadnji konvenciji, ki se je zanimanje" za komercializiran spoil, vršila nedavno z velikimi pom- do deležjie ni,"só likvidirali frak- nffró, Kajti tekstilna industrija-. Tudi jeklarska in druge imajo v raznih mestih že velike tovarne. Stavke, ki so vzbudile pozornost in zanimanje v ostalih krajih dežele, so se pojavile v velikem obsegu najprvo med tekstilnim delavstvom. Kom-panije nis0 pričakovale, da bo-teh "neprilik" tako domnevale so, da s tem» da so izključili že bo delavec v teh krajih bolj , . .... . , .... . . * ,. .« « , . , , ^ . . .ipred konvenpijo Canona, ki je skromen in manj dostopen u- spodarjev, ne more biti v takem mišljenju nikoli nič drugega kot hlapec. Delavec, ki veliko delal in kolektal za In-nijskim agitatorjem. Ker je hoče biti ČLOVEK, se mora predvsem spoštovati sam. Njegovi izkoriščevalci nasto- ternational Labor Defense ter1 bilo izkoriščanje presilno, je pajo za svoje interese skupno. Ker je to ja>no, čemu naj bi se delavci prepirali drug z skupino njegovih pristašev peza trpljenja delavca primo-drugim J^Mj** Ako je or^Hj» iemu^ jo delavci ODKLANJALI? Na strani delavcev v borbi proti izkoriščanju je pravica. To \ dena v demokratski stranki, se jim je v zadoščenje, da njihov "radikalizem", kakor ga jim predbacivajo bossi, ni nič Pa se je zgodilo, kot običaj- je zavzela za interese kompa-drugega kakor boj za pravice onih, ki delajo. Gospodarji, ki žive od dela drugih, NISO no* d* 80 *rakciJe živele inJ?f" nif in Policij* J« bila zelo bru-POTREBNI. Edino tisti, ki USTVARJAJO BOGASTVA, so POTREBNI. Kdor je za ^¿Ue o'?-dS. VM ™ odpravo krivic sedanje uredbe, ima svoje mesto v socialističnem gibanju, katero stre- i0k, da se izključi tajnika ko- vocirani od kompanijskih šikan mi zgraditi sistrTi kooperacije v interesu s 'lošnosti. UUl Ao JUGOSLOVANSTVO V AMERIKI V ZNAMENJU REŽIMSKE POLITIKE Slovenski "veljaki" kažejo svoje jugoslovansko s klan jan jem kraljevaštvn Gibanja, ki ima za cilj od-pravo dela ob sobotah, se Širi. Gotovi poklici, posebno stav-binski delavci, So si v nekaterih mestih že izvojevali "pet-dnev-nik", tu in tam samo za gosku-Nedavno je zveza stav Režimska predavanja | , Jugoslovanska Bodočnost. noljuben Jugoslovan. Clanari-Politika sedanjega jugoale- na je %1 na mesec. Cladlo bo vanskega režima je v tej defteli list "Budučnost" ki fa nstano- v jugoslovanskih naselbinah zelo aktivna. Iigleda, da ima momentalno med Slovenci še največ uspeha« ' i V Chicagu je bila dne 23. junija t. 1. ustanovljena organizacija "Jugoslovanska bodočnost" na konferenci, ki se je NAROČNIKOM Ako vam je naročnina potekla, ali ste jo že ob-novili? če ne morete takoj, sporočite, da si sasigurate redno prejemanje lista. binskih delavcev v Aberdeenu, vrSi]a y hote,u sherman Med Wash., sklenila s kontraktorji Rklicateljl ^ bill podpisani od pogodbo, katera med drugim slovencev John Jerich, ured-določa, da se bo v bodoče dela- nik „Am Sl0venca", Vincenc lo le pet dni v tednu. Cainkar in Andrew Kobal. Na- men organizacije je, kot pravi v svojem programu, zbliževati vse Jugoslovane v Zedinjenih državah in Kanadi ter vplivati s pomočjo'teh ta medsebojno sprijaznjenje, sodelovanje ter združenje Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov v Evroni. Na konferenci so dominirali Srbi in tudi vodstvo le v njihovih rokah. Predsedništvo so ponujali Cainkarju, ki pa je sprejel le urad podpredsednika. Kobal je v publicijskem odboru. Ta organizacija ima popolno odobrenje jugoslovanske diplomacije v tej deželi. Clan lahko postane vsak zako- h. vi ta organizacija. Prizadevala si bo organizirati postojanke v vseh jugoslovanskih naselbinah. Slovesen sprejem dr. Pitamica. V pondeljek 8. julija ja bil v Chicagu slovesno sprejet, kot poroča "Am. Slovenec", novi jugoslovanski poslanik dr. Leo- Svoboda ropanja v Chicagu Čikaški dnevniki stalno beležijo vesti o drznih ropih in u-morih. Med roparji so krvoloč-niki in živčno umorjeni blazni- ninistične stranke Jey Love- in arogantnosti policije. - Dve na, in to so storili. Ko je unije se borita na jugu za pr-hrvatski "Radnik" prinesel o venstvo v organiziranju teks-tem izključenju uradno obve- tilnih delavcev. Eno vodijo stilo, ga je zaključil z običaj- komunisti, druga pripada A. F. nim vzklikom: of L. Stavke obeh so bile sicer ."Živelo edinstvo komunistič- izgubljene, dasi deloma še tra-ne stranke V jajo, toda kompanije so uvedle V Moskvi so se končno domi- nekaj izboljšav, da pomirijo slili, da bi bilo dobro nekaj a-, duhove. V Gastoniji se vrši ob-meriških komunističnih vodi-rravnava proti voditeljem ko-teljev obdržati nekaj časa v munistične unije, ki so obdol-Rusiji na oddihu. Ko so prišli ženi odgovornosti za umor, ki ki, kar so postali vsled uživanja narkotikov in pa aplošne ^ tožarijo, so jih poslu- je bil izvršen iz zasede nad nar moralne pokvarjenosti. Svojim §ali, poslali jih v šole in v nav- čelnikom policije. - Izgleda, da žrtvam ne prizanašajo. Po-Iduševalnice, ob enem pa jih siljujejo ženske, mučijo in ubijajo one, katerim poberejo denar in druge vrednosti ter dostikrat tudi obleko. Nemalokrat pa se dogodi, da se roparji zelo radi znesejo nad človekom, pri katerem ne dobe ničesar. Ce ne drugega, ga do nezavesti pretepejo. S tem hočejo, da vsakdo, ki Živi ali se mudi v tem mestu, ne hodi o-krog brez denarja, prstana ter d race ure. Petintrideset letni Harry nid Pijtamic, ki je prišel glasom Green je šel 19. jtinija v ob-istega poročila na vseslovenski ljudanem delu mesta zvečer katoliški shod. Dasi diploma- PTOti domu. Na Grand Ave. in t je in drugi zastopniki vlad ra- Orleans St. sta ga ustavila dva di naglašajo nepolitičnost,, je bandita, ki sta zahtevala nje- poslanik dr. Pitamic vseeno izvolil posetiti klerikalno-politič-no manifestacijo v .frančiškanskem Lemontu, kjer je tudi govoril. Iz njegovih dosedanjih posetov in govorov je razvidno, da se bo veliko prizadeval, da ustvari med jugoslovanskimi izseljeniki ter Jugoslavijo prijaznejše odnošaje. Slovesen sprejem, prirejen v počast Pi-tamicu, je bil združen z banketom v hotelu La Sallo. V pripravljalnem odboru so bili dr. Ante Biankini, Vincenc Cainkar, John R. Palandech in John (Dalje na 6. strani.) gov denar. Rekel je, da nima ničesar. Preiskala sta mu žepe in ko sta videla, da sta imela 1 trud zamanj, sta ga v jezi ste-pla tako zelo, da je obležal nezavesten. Ko so ga nekaj momentov pozneje dobili mimoidoči, so ga odvedli v bolnišnico, kjer je naslednje jutro u-mrl. Zavedel se }e toliko da je opisal svoj slučaj. V Londonu bi bili napadalci kmalu v rokah policije, ne pa v Chicagu, kjer bosta bandita lahko še dolgo ropala, in če prideta v roke policiji, bo to le naključje. podučili, da bo njihovemu zdravju in <4*dinstvuM lcoristno, če ostanejo v Rusiji dalj kot o-bičajno. Zadržani ao, kot poročajo listi, Ben Gitlow, komunistični kandidat za podpredsednika pri lanskih volitvah, Bertram D. Wolfe in par drugih. Stranka T Ameriki pa je prejela nov ukaa, da naj likvidira frakcije.' nr "AMERIŠKA DOMOVINA" POSTANE DNEVNIK. Pirčeva ^Ameriška Domovi-na'\ ki izhaja v Clevelandu sedaj trikrat i}a teden, poroča, da začna,t/^rihodnjim mese- I 13ati d cem izhaj Inevno. NAD STO naročnikov <¥/) t' od stra«! agitatorjev prvič, od kar je "Proleta-rec" začel ¡shajati v povečani obliki. lakaa "Agitatorji na delu" v tej fte-vilki. /////> se iz nje razvije proces, sličen M$oneyjevemu in $ac$o-Van-zettijevemtl. Tudi organizatorji in agitatorji socialistične stranke so aktivni med delavstvom v južnih državah. Sodelujejo največ v uniji tekstilnega delavstva A. F. of L., in v pomožnih ter obrambnih akcijah. V interesu vsega ameriškega delavstva je, da se zavzame za svoja tovariše na jugu, ki jih hoče do kraja zasužnjiti profita lačni kapitalizem. Plača je sramotno nizka, higijena pod ničlo, delavnik dolg in priganjanikl sistem od psa.. Če se to stanje na jugu utrdi, bodo logično poslabšane tudi življenske razmere delavstva v ostalih krajih Zedinjenih držav, ker bodo rabili kapitalisti argument, da ne morejo konkurirati s ceneno produkcijo, katere so deležni industrialci na jugu. NOVA KONCESIJA KATOLIČANOV FAŠIZMU. — I Iz Rima so poročali 10. juli-ja, da je izdal vatikan odlok, s katerim naroča katoliškim listom v Italiji, da naj zavzamejo napram fašizmu prijateljsko stališče. .. ! ' Jk- . r »t tí** ¿A . ». ^ < ^■^i^iaít.j. .ÁAMüCLaüMi JÀÈ PROLETAREC ßlase oil ¡z Raiegia (Jibaiaja T pestno uro; Fr. Mivšek tono' Mussolini objel in poljubil. Te- cajo ie drugi dan po rojatvu. zadeti postarani delavci, ker boljšega premoga; Fr. Opeka1 ga se Rogers boji, in zato nje- To seveda ne dela nobene raz-1 jih kompanije nadomeščajo z fino odejo; skupina deklet 36igov dovtip, da bi ga morda du-'l»ke v trgovini. Kadar česa ra-komadov "dinnerware"; tu(ce "ugriznil". Ima prav, kajn'bite, kar dobite pri njemu, ga sem navedla le nekaj stvari, poljubov, ob katerih se poču- obiščite. Pravi, da je zaposljen O PIKNIKIH IN DRUGEM IZ kajti če bi naštela vse, bi vze-'tiš, kakor da si ugriznjen, se je WAUKEGANA. l0 preveč prostora. Prilično ( najboljše varovati. Fašizem jih Waukegan, lil.—Poročila iz prispevkov je v gotovini, drugi je s svojimi poljubi že veliko VVaukegana-North Chicaga bi bila v Proletarcu lahko bolj poleta. Sedaj že precej časa ni bilo nobenega in drugod bi iz t'jgs morda sklepali, da smo dali slovo aktivnostim ter šli na počitnice in zaspali. Res, da kdor je zaposljen ves dan, se zvečer težko pripravi pisati pa v blagu. Za postrežbo na pikniku bodo skrbele članice gospodinjskega odseka, za vse drugo pa se bo potrudil pripravljalni odbor. Truck odpelje prvič od S. N. D. ob 9. zjutraj in potem vsako uro. Za one, ki pridejo z avti, bodo imeli kažipot. V dopis, toda vseeno bi lahko i- slučaju slabega vremena se bo n;eli v listu kako poročilo vsak vršila ta priredba v S. N. D. teden, če ne od ene, pa od dru- Prijatelji in prijateljice vseh ge osebe, kajti gradiva je mno- teh treh ustanov S. N. D., pri- go. dite na piknik prihodnjo nede- Predno nadaljujem s poroči- lj0 polnoštevilno. okužil. Bodite "poljubi", ki ne ljubezni. oprezni pred cel teden, v nedeljo pa bi rad počival, ali če je kaj važnega, kot napr. klubova seja, on pride. Večkrat se tudi spomni, da prihajajo iz je klubova blagajna bolj "švoh". Prihodnja seja kluba št. 49 bo v nedeljo 4. avgusta ob 10. dopoldne v čitalnici S. D. D. Pridite vsi. Na prošli seji se mladimi močmi. Kot povsod, se delo tudi tukaj v splošnem težko dobi. V jeseni bjdc tukaj volitve v razne urade, in že imamo delavci vse* polno "prijateljev". Zadnjič so posetili sejo unije kar trije sodniki, ki se trudijo ostati v uradih.> Delavci so jim mnogo ploskali. Fantje se s tem šalijo s svojimi interesi. Sodniki so danes njihovi prijo tel ji. toda če «redo delavci v lom, naznanjam Članom kluba ši. 45, da se vrši redna seja v p*\e& 19. julija ob 8. zvečer. Med drugim bomo na tej seji uredili vse potrebno za klubov Za odbor, Anna Mahnich. Z RAZNIH FRONT V COL-UNWOODU. Collinwood, O.—Iz brezzič-piknik 4. avgusta. Udeležite se nih sporočil je razvidno, da je v j* vsi, in prošeni so s temi vr- Collinvvoodu mirno na vseh sticami tudi oni, ki so s članari- frontah. Edino kjer še "frče" no zaostali že več mesecev, da , kroglje, je na "balinc placu". se je gotovo udeleže. Nesreča pa je hotela, da nam Sedaj smo v sezoni piknikov, je zbolel ter se moral podvreči Ob nedeljah vse hiti v naravo, operaciji na slepiču šampjon Dne 4. julija, kakor vsako leto, balincar Andrew Pirih. Pogreje priredil piknik Slovenski na- ša se ga v njegovem priljublje-rodni dom. Bil je to ob enem nem športu. Želimo mu hitre-praznik streljanja, in izgledalo ga okrevanja, je. da bodo streljali tudi v oblakih, s katerimi so vremenski Sveti duh razsve Sidney Yellen b0 socialistični kandidat v elevelandsko zbornico. Sodrugi nabiralo zanj podpise na nominacijsko peticijo. John Lokar st. je bil prvi, ki je vrnil polno polo podpisov; moja ima sedaj, ko to pišem, šele polovico imen, in Ser° ha?ttj- nhnje ' 15 Ploskajo svojim "prijate ooraz i t udi m-i n rorf i? VT V Vfasi se v J»™08" pt're 'Hljera". v prihodnjem boju pro S T,kiPl™ !J w PublikanakMn Vča« demokrat- t ¡,lteresom bodo zopet kleli b"h Dotreini * V ski *raft- GrafUjo oboji> "VIi teden nih klubov> ki SQ varuhi po5te- znam naročnin, ki so jih v pro- bila zelo povoljna. Zabave je ganizirana javna manifestaci-)00 aprila ao junja-—lorej njft in nQ9ilci napredka med šlih dveh tednih poslali agita- bilo mnogo, posebno v raznih ja, za katero so se udeležencir^"1Mi.iZftaja P?VeCa"' pa našim delavstvom. Sestanek je Z veseljem opažamo, da igrah, tako da je neTcTo poza^razlfčno zanimali. Eni so pri- J» Je dobil povprečno 22 no-bi. svoj površnik. Dobi ga pri šli, ker radi "kam gredo", yih na teden. Agitacija zanj se Mahniču drugi radi dušebrižnikov, ki so Je povečala naiveč zadnje tri Nič ni bolj prijetnega, kot so tudi "šli", tretji radi znižanih mesece, izleti v naravo. Organiziran: vožnjih cen, četrti iz radoved- pikniki imajo namen nuditi u-deiežencem zabavo na pro-em, in ob enem koristiti organizaciji, katera ga prireja. Pred par meseci so članice gospodinjskega odseka glasom svoje seje predlagale ostalima odsekoma S. N. D. skupen pik- Patrov, pik. Pokazalo se je, da smo za skupnost. Omenjeni odsek, nadalje Slovenska narodna čitalnica in Izobraževalni dramski osek prirede skupni pik ni v nedeljo 21. julija na Handersono-vi farmi ob Green Bay Rd. Vse te tri ustanove so pod področjem S. N. D. Dom ima svoj piknik vsakega 4. julija, kot že omenjeno, in če bi še vsak odsek posebej imel svojega bi i-meli štiri, prizadete pa so navadno zmeraj ene in iste osebe. Razen iger in protse zabave bomo imeli tudi tombolo. (Bog nam daj lepo vreme.) Predmetov, ki jih dobe "srečni", je okrog 70. Rojaki so s prispevanji pokazali, da so za napredek ustanov S. N. D. Omenim naj le nekaj stvari, ki so darovane za k "tomboli". John Machek je daroval moško za- bil popolen uspeh, tako, da se se nJlhovo število veča, V e-na naselbino Piney Fork lahko mh naselbinah imamo zastop-veliko zida. Po številu oseb, ki mke' ki skrbe, da sproti obišče-■ , ,L pravilno razumevajo pokret in JO vsakega, ki mu naročnina red- Le malokdo stanh naročni- socialne problerne.se lahko ko- Pote5e» Poleg pa dobe od časa nosti, peti vsled želje po spre- kov pusti list, in od 1. januarja sa z Vsako naselbino v vzhod- do časa kai novih, da se šte-membi in zabavi, le malo pa jih .do sedaj je število plačanih na- nem Qhiju, dasi je Piney Fork vil° naročnikov v takih krajih je prišlo na lemontski shod ra-.ročnikov Proletarca naraslo po- zelo'majhna naselbina Drugi traJno dviga, di dušne paše. Pastirji so stri-, vprečno vsak teden za 10. V dan sva §la z Završnikom še na gli vse, brez izjeme. Tako je,tej polovici leta računamo se RamSey in Dillonvale, kjer je prav. Prilika je, kadar so ovce v staji, in striženje je poklic na mnogo večji prirastek. Dobe se še naselbine, v katerih ni zastopnika "Proletarca". Priglasite se vi in pišite uprav- Naglasili smo že mnogokrat, tudi nekaj naših ljudi in so se vsi naročili na Proletarca. Ce-Joseph Snoy je dobil v Piney tudi so gmotno do kraja izčr- niitvu za informacije in po tis-Forku in par okoliških naselbi- pani, ni bik) dosti izgovorov, kovine. Eden reverendov je v svoji nah v razmeroma kratkem ča-'pri nekaterih celo nič. Seveda, pridigi na lemontskem shodu su 16 novih naročnikov. Na- vsa zasluga gre sodrugu Zavr-dejal, da je tisti, ki pošlje po ročniki se torej dobe, ako je v šniku, ki me je vozil okrog ter da 80 °&lasi važen vir dohod-gospoda na zadnjo uro, dasi se agitaciji dovolj volje premaga- pomagal agitirat, v par sluča- kov» in da večina ameriških li-preje ni zanimal zanj in ne za j ti izgovore in pa dovolj sodelo- jih pa tudi John Cerjanc. Re- fttov bazira samo na dohodkih, cerkev, slabši od svinje. Jaz se vanja med sodrugi in somišlje- zultat je bil šestnajst naročnin, katere Jim prinašajo oglasi, ne strinjam s patrom. Ob uri ( niki. V pismu, v katerem je po- kar je največji uspeh v enem j Naročnina jim ne plača niti smrti ni med pobožnim in ti- slal naročnine, piše sodrug dnevu in pol, kar sem jih jaz PaPiria» na katerem so tiskani, stim, ki je pobožen le v zadnjih Snoy med drugim: doživel v agitaciji. Kolikšen JanuarJa do 30. junija to izdihljajih, nobene razlike. O-l «v petek 5. julija sem se na- Je. kx*io najlaglje razumeli ti-\leio ie PreJel Proletarec za o-bema se izteče življenje p0 e- menil potiti naselbino Pinney sti, ki vedo, v kako mizemem ?la*e '*282.28 več kot pa v nakem zakonu, in oba najdeta Fork (Ohio). Ta namen sem položaju se nahajajo premo- lstem času P^io leto. "Prole-svoje mesto v grobu, ali v kre- 'omenil v družbi več somišljeni- «ani v vzhodnem Ohiju. Clo- tarec" ni še nobenkrat skušal matoriju. Nobene odveze, ne kov 4. julija na Bridgeportu po veka veseli, ko vidi, da ljudje koncentrirati svoje dohodke v maziljeno olje, ne spremeni te- siaVnosti SNPJ. Nekdo mi je pravilno pojmujejo, čemu so in ima »zmed slo- ga pravila. PRELEN, DA BI MISLIL. San FrancUco, Calif.—Vroče solnce pripeka na obalo, toda morska sapica skrbi, da nam ni prevroče v tem paradižu, kjer imamo svobodo, prosperiteto in toliko dobrih oskrbnikov, da smo zase lahko brez skrbi, kakor mali otroci. Naši oskrbniki, ki se trudijo, da nam ne bi bilo treba mir sliti, so v vodstvih korporacij» ¿na njihova briga npr. je paziti, da ne zaslužimo preveč, ker se boje, da se bi potem preob-jedli in postali ošabni. V va-ruštvu nad ljudsko blaginjo prednjači Pacific Gas & Electric Co., katera lastuje 60% vseh utilizacijskih naprav v Californiji. Te korporacije so danes najaktivnejše v kapitalistični propaKamli. Posi se bore proti javnemu lastništvu .elektraren, plinaren in vodnih sil, kajti to si laste za svoj monopol. Kako se prizadevajo pridobiti javno mnenje sebi v prilog, dokazuje med drugim pismo, ki ga je pisal •A. F. Hockembeamer, predsednik imenovane kompanije, državni industrijski komisiji. To pismo je prišlo v roke poročevalcem časniške agencije United Press. V njemu Hockembeamer razlaga komisiji, koliko je že njegova kompani-ja storila dobrega za povzdi-go Californije, za kmete in delavce pa pomeni pravi blagoslov. V dokaz navaja, da ima kompanija v raznih podeželskih bankah nad poldrug milijon v vlogah, katere jim daje brezobrestno že od 1. 1924. Utilizacijska družba ne skriva, da pričakuje od bankirjev in trgovcev za te usluge proti-usluge. Utilizacijske družbe so mnogo odvisne od raznih zakonov in ordinanc v mestih, in če je večina v občinah taka, da je pripravljena dajati koncesije na ljudske stroške, je to za kompanije zelo pri jetno. Zato se zanima za politiko in agitatorje ima na stra-tegičnih mestih ob vsakih volitvah. Bankirji dobe vloge, za katere jim ni treba šteti obresti, šteti pa morajo glasove kompaniji v prilog na dneve volitev. Farmarjem računajo obresti in sploh vse, kar jim smejo zaračunati. Kadar ne zmagajo dolgov, jih poženejo na cesto. Zakaj? Ne vem. O tem naj premišljujejo drugi kajti jaz sem prelen, da bi mislil. Lenuh. Življenje pri nas je, dasi v naravi, vendar enolično. Dogodi pa se včasi komu tudi kij izrednega. Zadnjič, ko smo molzli krave, je udarila v hlev strela. Četudi je poslopje moderno, je še br z strelovoda. V ameriških hlevih te vrste je veliko železa, in po tem se je premikal električni tok, ki je šinil iz oblakov. Krave so za-ječale, nas je pometalo in streslo, a druge nesreče ni bilo. V hlevu je bilo tedaj 17 glav živine, štiri hčerke gospodarja in jaz pa smo molzli. Vsi smo bili deležni električnega «tresljaja, ne da ni bilo treba vreči nikel v stroj, kakršne imajo v raznih komedijah, da se rokuješ z elektriko. Ob priliki se zopet oglasim in mogoče kaj sporočim o agitaciji za Proletarca. Fr. Žagar. O NAŠIH KMETOVALCIH V TRAUNIKU. Traunik, M k h. "Proletarec" mi tako ugaja, da se bi raje dan postil, kot pa da bi pustil le eno številko. Poseb-. nosti nimam poročati. Tod 0-krog so slovenski kmetovalci,! 40 po številu. Imajo društvo SNPJ. in svojo dvorano, v kateri «prirejajo zabave, seje itd. S PIKNIKA CICERSK1H "SOSEDOV. Chicago, III. — Piknik cicer-skega društva "Sosedje" S. N. P. J., ki se je vršil zadnjo nedeljo na S.eržinarjevem vrtu, je bil uspešen v vseh ozirih, dasi je bilo vreme čm-erikavo sko-ro ves dan. Zabave je bilo "svakojake". Tu si videl gručo, ki je prepevala domače pesmi, tam drugo, ki se je kratkočasila z balincanjem, tretjo, ki je metala podkve, ženske pa so bile zaposljene v lunčni stojnici ter skrbele, da ni prišlo nikomur slabo vsled glada. Prav živahno je bil v kevdru kjer »o gostje preganjali sušo. "Sosedje" so mi pravili, da so zadovoljni z uspehom. V naznanilih so obljubovali, da bo vsakdo dobro postrežen, na pikniku pa smo se prepričali, da so obljubo res izvršili. Nekdo se je spomnil tudi na agitacijo za delavsko stvar ter pričel nabirati prispevke v or-ganizatoriČni fond socialistične stranke, ki je začela voditi za svoje pojačanje in politično organiziranje ameriškega delavstva obširno kampanjo. Ob zaključku kolekte mi je deial, da je nabral v ta fond $34.50. Piknikov ne bo konec. Videl sem, da je bilo nekaj "Sa-vanov" zelo agjlnih s prodajo vstopnic za svoj "Moonlight" piknik, ki se bo vršil v soboto 10. avgusta na vrtu rojaka Keglna v Willow Springsu. Cul sem, kako s0 nekateri vpraševali "Savane", kaj mislijo 1 besedo "moonlight". Ali ima isti pomen kot moonshine? Pojasnjevali so, da ne, ker »e z moonshinom "Savani" ne pečajo, servirali pa bodo vse bolišo pijačo; rekli so, da tudi "ciganske prate" ne bo manjkalo, in da bo dobra, bo garantiral Miško. Večerni piknik bo novost med nami, in videl sem, da so se ljudje zanimali zanj. Well, bomo šli, da vidimo, kaj da bo.—Poročevalec. dejal, da ne bom ničesar dose-' gel, ali pa prav malo, kajti lju-Will Rogers, znani ameriški dje so izčrpani. "Sel bom vse-humorist, je dejal, da bi se rad eno>» sklenil. Vedel sem, peljal z aeroplanom v Rim, a se da razen par tam ni naših lju-boji, da bi ga Mussolini ugriz- ¿it [n $e tj so bili dve leti in ce- stična stranka, nil. Ko se je zadnjič pripeljal 10 -dalj brez zaslužka. Tako lin nal/i a m ari S Ir i lot a 1 a/i <*n ia . l • •______! * _ 1_ imeli tako težak boj in tako venskih listov, razen morda dolgotrajen ter pri tem še ne- ene »»jeme, proporčno po obse-uspešen, in se zavedajo, da so najmanj. To ne znači, da jim za zmage potrebni listi, ka- odklanjamo, odklonimo pa kor je "Proletarec", in sociali- vsak za kuterim so nepo- šteni bizniški nameni. Skozi prošlih pet let smo prejeli za tja neki ameriški letalec, ga je t«di Mm nisem pričakoval ve-1 9odru^u Z*vršniku za oglase od 1. ianuarja do 30. ju --- 'čjegaUspeha. Dogodilo pa se kovanje, ravno tako njego- nija sledeče vsote: Tole je ravno nasprotno. Dospevši soprogi za gostoljubnost. Za mi /JC fifC tja sem se ustavil pri s. Zavr- pokret se zanima tudi ona in je šniku. Ljudje so bili še vsi na v nadzornem odboru vzhodno-delu. • Ko je prišel Završnik z ohijske Konference JSZ. Lepa dela, sva se nekoliko pomenila hvala tudi vsem drugim, ki so in v družbi je bilo še par dru- pomagali, novim naročnikom v glavo: Leto 1925 '1926 1927. 1928 1929 Vaota $696.69 653.50 663.26 751.04 1,033.32 le dolgo se trudim, da bi do- gih. Takoj smo imeli dva nova pa priporočam : Držite in čitaj-| Kot na naročnini, beleži list v gnal, kaj je nestrankar? Po- naročnika. Sugestiral sem, da te list, ki ste si ga naročili. Je prošli polovici leta tudi na do- znam jih nekaj, ki pravijo, da bi imeli zvečer sestanek, kar so vaš in izhaja vam v prid. Za nodkih za oglase v primeri s so nestrankarji, toda poteguje- odobrili. Sla sva nekoliko o- svoj obstanek je odvisen od prejšnjimi polletnimi dohodki jo se za svoje strankarske pri krog, in isto je storilo par dru- vas. Poleg "Prosvete" je to e- leP napredek, staše da kaj, in v volilnih bit- gih, da smo ljudi obvestili o dini slovenski list v tej deželi, kah, v sporih na sejah so vedno sklicanju sestanka. Dobila sva ki odprto in nevstrašeno zasto- Kadar oglašate priredbo z nekom in za nekoga. V liste na tej poti štiri naročnine. Ob! pa naše interese in se bori pro-|društva ali kluba, ji bo koristi-pišejo v napadalnem slogu, kri- določeni uri se je začel sesta-, ti krivicam in zavajalcem. Ra- lo, če jo oglašate tudi v Prole- tizirajo "strankarje", a meni se nek, pjegov predsednik Zavr- zen tega je Proletarec edini tarcu. Povejte tudi trgovcem, zdi, da to delajo ali iz neved- šnik pa jej>ojasnil, čemu je bil slovenski list, ki je last in glasi- obrtnikom, zdravnikom,, ban- nosti, ali pa slabih namenov, sklican. Nato je dal besedo lo delavske politične organiza-(kam itd., da vam bo ustreženo, Kako morejo tako nespametno podpisanemu, ki je v skoro uro cije, Citajte ga tudi ako z njim njim pa v koristT če bodo ogla- misliti in delati, tega jaz ne za- trajajočem govoru pojasnjeval še ne soglašate ali ste zoper, šali v Proletarcu. Ob enem bo popadem. važnost našega tiska, vzroke kajti potrebno je za vas, da se to pomoč tudi za list. Konferenca J, S. Z. ZA ZAPADN0 PENNSYLVANIJO v nedeljo 28. julija ob 10. dopoldne v dvorani dr. št. 87 S. N. P. J. Herminie, Pa. Vabljeni so vsi klubi ih društva Izobraževalne akcije, da pošljejo zastopnike na to velepomembno zborovanje. Dnevni red bo izredno važen. Razen o poročilih bomo razpravljali kako najbolj pojačati naše gibanje in pridobiti čimveč naročnikov "Proletarcu". Pridite na to zborovanj v obilnem številu. Vsi sodrugi in somišljeniki dobro došli M STAVKA DELAVCEV ELEKTRIČNE CESTNE ŽELEZNICE V NEW ORLEANSU. te y velikem "i tevi fu —K ki w je začela prvega julija, m brez "incidentov". 2e par dni po stavki je začela kompanija W KCm operirati nekaj kar s skeb toda stavkarji so ji provokacijo preprečili z navalom na judeže. ,ZLET CLEVE1 ANDCANOV Na tej sliki vidite kompanijskl avt0 za preva >a„ e skebov. ki so ga stavkarji prevrnili in| «VpiKNIK S S P Z V zaigali. V izgredih dne 4.-5. julija je bil en stavkar ustreljen, in nmogo ranjenih. Napadla1 CHKAGU jih J. policija, ki je "Projektirala" skebe. | ^j^^-V nedeljo 21. julija poseti Chicago veliko šte- PIKNIK "ZARJE" BO V NE-DEUO 21. JULIJA. Cleveland, O.—Pevuld zbor "Zarja" priredi »voj piknik v nedeljo 21. julija na Goriškovi farmi v Randallu. Truki odpeljejo ob 8. in 11. dopoldne in ob 1. popoldne. Voznina je 25c v eno stran. Kdor ima avto naj vzame Kinsman in Central Rd. Razen iger, petja in plesa bomo imeli tudi govor. Govornik bo Fr. Manning, ki je vodil stavko tekstilnih delavcev v Bedfordu, Mass., in je sedaj organizator stranke v Clevelan-du. "Zarja" je kulturno druA vo, ki je v svojem področju že veliko storilo in bo delalo v bi lo če. Za jesensko sezono se pripravlja, da uprizori 28. novembra opero "Urh, grof Celjski". To je zbor. ki po pravici zasluži naklonjenost občinstva, in upamo, da jo bo deležno tudi na pikniku 21. julija. Pridi- VWWWWW vwwwwwwwwv vilo clevelandskih članov S. S. P. Z. ter drugih Slovencev. Iz Clevelanda se pripeljejo v Chi-cago s posebnim vlakom, ki pri- v nedeljo zjutraj, kjer jih bodo čakali zastopniki čikaških društev SSPZ. z avtomobili. Dopoldne si ogledajo zanimivosti mesta, nakar se z avtobusi prepeljejo na prijazen Sterži-narjev vrt v Willow Springsu (Red Gate Stop), kjer-se vrši du sta dve žogometni igri (in-door baseball game) za prvenstvo SSPZ. Prva igra bo med društvom Trail Blazers in Vic-torians iz Chicaga; zmagalec prve igre pa igra nato z društvom Spartans iz Clevelanda. Simbol prvenstva bo srebrn ščit, katerega bo podaril Centralni Odbor skupnih društev. Nato slede raznovrstne tekme za stare in mlade, ki bodo vzbujale obilo smeha in zabave med vsemi udeleženci piknika. Za ples, ki se prične okrog 2. ure, bo igial iz South Chicaga dobroznani Majestic Orkester, ;a katerega garantiram, da ne !)o zadovoljil samo mladino, emveČ tudi odrasle. Odbor, ki je že dolgo pridno .a delu, bo skrbel za izvrstna okrepčila. Tudi dušo se bo dalo privezati, pa Še s dobrim! Cenjeno občinstvo je torej vljudno vabljeno, da se udeleži te zabave v velikem številu. Pridite ter se spoznajte z našimi rojaki iz "slovenske metropole" v Ameriki. Za publicijski odsek, Mirko G. Kuhel. Produkcija lokomttir Dvoletni cenzus tovamištva za 1. 1927, izdan nedavno, po-i kazuje, da se je tega leta v Združenih Državah producira-I lo za 86 miljonov vrednosti lokomotiv in njihovih delov. V i»tenjrJ*tu je bilo izgotovljenih 944 lokomotiv za normalno • tirno železnico, 110 za rudnike in industrije in 44 električnih lokomotiv. V Združenih državah je sedemnajst tovarn lokomotiv. Sest izmed teh jih je v Penn-sylvaniji, tri v Ohio, dve v New Yorku, dve v Virginiji, ena v lllinoisu in ena v Iowi. Pri produkciji lokomotiv in njihovih delov je bilo 1. 1927 zaposlenih okolo 13,000 delavcev. in $14,000,000 imovine, samo,Uti v nedeljo 21. julija vsi kot če bomo delali enako vztrajno en mož na Puhkove farme, kjer in nesebično kakor v prošlosti. bo imel nedavno ustanovljen Citiral je številke našega pri-1 socialistični klub št. 115 JSZ. o Sl aVNOSTI S N P J 4 selje,ništvaJter k0|ik0 je tu slo- svoj prvi piknik. Tam bo cele d čikaSki La Salle kol0dvor o blavnwii n.. r. j. venske m druge slovanske mla- koše veselja in zabave. Zelo JULIJA V BKlDUfcKOKTU. dine> ki ni še v naših društvih, privlačna sila bo na ražnju pe-Bellaire, O.—Četrti julij t. 1. njih smo se starejši člani čen koštrun; da bo v resnici pe-je bil dan, ki ga bomo dolgo prepričali, da je bodočnost S. čen, vam jamči Stimčev Mati-spominjali. Društvi "Edinost" zagotovljena, in da bo j a, ki se na tako robo izvrstno AL 18 in "Cardinals" št 640 sta res ^h^o Štela toliko članov razume. Dalje se bodo vršile praznovala 25-letnico SNPJ. ** Prav*J^nTč' če ft mladina tekme vseh vrst za "prajze". Prvo je ob enem praznovalo tu- d*Iala * SNPJ- s toliko zivah- Nastopil bo tudi govornik, ki di svojo 25-letnico, drugo, ki ga nosV° kotJe Pokazala Proš,a bo razložil "namene in cilje so- ,etni piknik ¿¡kaSkih društev tvori pretežno mladina in po- \n le*a- Z* SV°J Kovor je žel cialistične stranke Fantje od Ker je to pn.ikrat, da sluje angleško, pa prvo oblet- b,uren aplavz K zak- Svobode pravijo, da jih bodo nas v namenu prijateljstva ter | nico. Siavnoat, ki se je vršila |Juckli Javnosti je orkester za- par lepih zazingah, iz česar vi- da se boljše spoznamo drug z v slovenski dvorani na Boyds- P.ar komadov, nakar je dite, da na tem pikniku zadol- druffim, obiSče toliko število-so-1 villu, je otvoril s primernim na- s sklepnim gocasje ne bo prostora. Mobi-|^dnih rojakov, se moramo tudi govorom JoTin Kebol, predsed- nagovorom skončal program. izirajU svoje lize in lizike. Cikaiani malo potruditi s čim-1 nik društva ši. 13, zatem pa je Kazsh smo se v skupine v spod- kdor p« jo nima naj se pnpe- večjim ppsetom piknika ¡„ s orkester, ki «a tvorijo člani »Jlh Prostorih in zunaj pošlo- lje z avtobusom ki bo čakal do tem pokazati Clevclandčanom, društva št. 640, zaigral lepo P*' ter 81 nazdravljali in se 2:30 na Six M, le Rd m Ok- da znamo i mi ceniti njih obisk.' skladbo, ki je občinstvu jal.o ® t_«nl l:n ]«*« f® Piknik obeta biti jako zani-, "miv, ne samo radi obiska clevelandskih rojakov, temveč tudi radi zanimivih točit, ki jih je pripravljalni odbor začrtal v program. Na pikniškem spore- ugajala. Nato je bil predstav- mladma pa je zgoraj Mi.sila domom na 437 Artillery Voz- ljen Martin Koss ml., predsed- f.odPlaetroit, Mich. — Nahajamo škem okraju—angleško poslu- LISTU V PODPORO i __«—»—. XIII. iskas. Detroit. Mick.: Peter Benedict, $2; po $1: Joe Gerne in L. Urban; po 50c: Fr. Česen, John Kovač, John Stale, Andy Kouniar, John Vihtolič, Frank Kristan in Jack Ločniikar; po SLAVNOST 25 LETNICE M1L-WAUSKE FEDERACIJE S. N. P. J. Milwaukee, Wis. — Tu se je vršila v nedeljo 14. julija v Kocmutovem vrtu slavnost 25-letnice SNPJ., ki jo je aranžirala milwauška federacija njenih društev. Udeležba je bila dobra, vreme pa nekoliko prehladno. Albert Hrast je vodil program. V angleškem jeziku je govoril John Oblak, predsednik društva "Badgers", Martinšek je zaigral komad na svojo harmoniko, pred njim pa je igral orkester. O pomenu slavnosti, o razvoju SNPJ. in njenih bodočih nalogah je govoril predsednik nadzornega odbora Frank Zaitz. Razpoloženje na pikniku je bilo zelo dobro. Uspeh moralno je bil zelo dober in bržkone tudi gmotno. Med udeleženci piknika je bil tudi Etbin Kristan s soprogo.—Poročevalec. V domovino so odpotovali Ivan Kakuska in Tomo Kakuska v Prajro;~ Ciril Mihalek v Blatnico; Louis Dvorak s soprogo Marijo in o-troci Edvardom, Marijo. Adelom in Tomom v Vrbčane; George Le Bret • soprogo Jsleno in s Karlom De Bret v Ostende v Belgiji; Anton Mita! s sinom Alojzom v Cidlino; Marila Mo-lag ▼ Popovo; Cedlja Danko v Frid-ko; Boiena Kalina v Vinico; James Dudliček v Smilovico; Mato Toma* k v Slovensko Luplo; Josip Nahodi! v Volino; Antonija Bouse v Holubko-vo; Marija Huti>anič v Lo«orno; Julia Nosian v Sv. Juraj; Tomo Bel v Plxen; Josip Opravil v Kromeriž; Marija Venduh s hčerko Marijo v Pro-stejov; Josip Stako v Danovo; Rudolf Kettner v Prago; Anna Kraus ▼ Nepračov; Jonip V. Ulč v Volduch; Ana Kohn s sinom Malvinom v Brex-nico: Terezija Frauenfelder v Kočin; Uobc-rt Duianek v DašiČ; Stefan Pav-lek n soprogo Ano v Kalnico; Štefanija Kovar v Lab; Kmilija Noterd v Skutče; Josip Zdarski s soprogo Kmo v Chodovic; Marija Vuk s sinom Kaj-'mondom v Zagred; Jurai Pivarči v Vidin; Paulina Vančova s hčerko Heleno v Kovnun; Kaimond Ordogh s soprogo Terezijo v Zagreb. Vsi ti so s posredovanjem potniškega oddelka Kaspar American State Bank. 1900 Blue Island Ave.. Chicago. III. Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala. 6417 5t.Clair Are., CLEVELAND, O. SLOVENCEM PRIPOROČAMO Kavarno MERKUR 3551 W. 26th Si. Chicago, III. (V bližini urada SNPJ In ProUtarca). FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, letnik. jočega društva "Pioneer" št.|25c: M Jurca« Joe Ver»niak >«J folLn 559 SNPJ. O pripravah za ta p ^ $8 26 (P° Vincenc Jurman, Pin«y Fork, O.i Frank Dolenc, 25c. Traunik, Mich.: Frank Žagar, 26c. Cicsro, lll.i Frank Podlipec, $2.00. Detroit, Mich.: Joseph Mcnton, $1. Skupaj $13.25, prejšnji izkaz $394.65, skupaj $407.90. je prišel iz Clevelanda, da iz- dobi pasjih dni. Vremen- r™ w i- " Benedict). pregovori nekaj besed, ki se je ski h f ge nam cinično p0. P^nik »mo poročali jv prejšnji, CUv#landf Q, ................... povabilu odzval. Lokar je pred smehuiejo ko se topimo v ne-i".®^1*1- ^T1? 28' J,u,1Ja na $1; Anton Jankovich, 50c, skupaj sednik mladinskega društva ZnOSni vročini. Počiinice-pro-1 z*odaJ' m veselite se z $1.50. 44StrugglersM v Collinwoodu in stovoljne in usiljene, izrabi nami do konca.-J. R. član novega gl. odbora SNPJ.|vsak na svoj način ; ta hodi "fi- A , e ^ Za njim je bil predstavljen âat,. drugi gre 11a farme, tre- tLANMVU J. 5. Z. V Frank Zaitz, predsednik nad- tjj ¿iŠQ "pentaM, in četrti jo' . BRIDGEPORTU. zornega odbora SNPJ. in ured-( mahne v Kanado, kjer se v sen-| Bridgeport, O.—Člane kluba _ nik Proletarca, ki je navzočim ci John Barleycorna ter hlad- št. 11 JSZ. opozarjam na red- prispevki za pokritje STRo-na lep in podučljiv način razlo- nih ^eviâkih gozdov, kjer še no sej0f ^ se vršj v nedeljo 21. 5kov prvomajske števil-žil pomen slavnosti, razvoj jed-, rajaj0 y mesečnih nočeh pre- julija. Sklep prošle konferen- KE "proletarca". note od postanka do danes, in jestne g0zdne vile, še najbolje ce jgz. je bil, da se priredi v u,tl* FaIU' N- Y s Frank Gre*°-razjasnil je tudi razlike med o- čuti 0stali) kar nas je do- prid njene blagajne veselico v ^pL^.t ^.^rîif^to oo^ÎLiÎ pozicijami, ki so za organizaci- mRt pa delamo od zavisti kisle¡soboto 24. avgusta, našemu {Î Gr'S jo lahko dobre ali slabe. Do- 0braze. Da pa dobimo vsaj de- klubu pa je naročila, da uredil johntown, pm.« John Langerhplç, bra opozicija j^, ki knUzira za-( loma zadoščenje, smo sklenili vse potrebno. Poleg te bodo na $1.00. dnevnem redu razne druge Chicago, lil.: John Repovš, 50c. važne zadeve. Prosim, upošte- JSzh^8°JJan' Wi••, K,ub St 28B' vajte to naznanilo in udeležite siupaj $11.50, prejšnji izkaz $67.-se seje polnoštevilno. 80, skupaj $78.80. Ako hočete biti DOBRO ZNANI morate biti ČEDNO OBLEČENI in da ste čedno oblečeni, morate nositi OBLEKO NAREJENO PO MERI iz čistega volnenega blaga 22 $25.00 John Močnik 6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Tel.: Rand. 3131. Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26th St., Chicaco. IH. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9.* do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. T«l Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816 »♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦mm»» ROYAL BAKERY SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Gotjpodinie, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. "NEW LEADER" angleški socialistični tednik Iahaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih dtJavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" ************************** FRANK MIVŠEK Coal, Coke and Wood.—Gravel WAUKEGAN, ILL. Phone 2726 $ 11 àaswwwws»s»»«»»»»»»»»»»»*» MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, Pa. 'The Milwaukee Leader' Največji ameriSki socialistični dnevnik.—Naročnina: $0 na leto, $3 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. f»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»t Dr. John J. Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 We»t 26th St. Stan 2225 S. Ridgewa? Ave., Chicago, III. Tel. na <^osnu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2213. Uradu je od 2. do 4. pop., in 6. do 8. zvcičor izvzemfii srede In nedelje. AGITATOAJI NA DELU to. da organizacijo izboljšuje, slaba pa, ako jo razdira. Isto pravilo je veljavno za veČino. "Bloki", o katerih smo toliko _ čuli, niso novost. Saj se dobef .. celo v družinah, kakor tudi kri- ^^ SSS. ". ""'t tike vseh vrst. V razumevanju ^^ Jftnkovich. Cleveland, O. 11 drug drugega, je dejal, bomo ^ zevnik. La Salle, 111............. 7 SNPJ. lahko ohranili na poti Jake Rupnick, Sheboygan Wis. njenih sedanjih načel in na- Chas. Pogorelec, Chicago, in..... predka, da bo šla samo naprej Koei». ^ 0.__ 3 in se razvijala v konat članov, Jose7ph BriiXt white Valley, Pa. 3 ki 80 jo Zgradili.—»koda, ker Marko Tekavec, Canonsburg, Pa. 2 je tako kmalu končal. Čeprav John Koplenik, Mt Oliver,Ja....... 2 je govoril približno en0 uro, bi Joseph Jelerčič, Wil ard. Wis...... ,a še dolgo poslušali, kajti ta- ^ * aega se ne sliši vsak dan. Za PeteT Bukovec, Bon Air, Pa..... •voja izvajanja je Žel buren Anton Sular, Arma, Kans......................J aplavz. Poslednji je bil pred- Frank Česen, Detroit, Mich ----------2 stavljen Donald J Ulrich ki 2 je v izbranih besedah v angle- J^ncei Zakoviek, No. Chicago, Äkem jeziku slikal prošlost in ¡n.................................................2 •edanjost SNPJ. Z ozirom na Anton Zomik, Herminie, Pa..............t njeno bodočnost. Govoril je O John Krebelj, Cleveland, O......... vpÄJed7* :n n'vdu»e;!ÄzÄ«W'^; val mladino, da naj ne zamudi pm r........................................2 nobene minute pri agitaciji za Anton Debevc. Sheboygan, Wis. 1 SNPJ. Vzpodbujal je starejše Frank Gregorin, Litt!» Falls, ^ člane, posebno starše, naj mla- N. Y. ............ Tsr*r ier jo »e začno enkrat zanimati za S. Frank Bolich, Chicago, 111......... N. P. J., to vse drugo lahko. Joseph Robich Yukon Pa......1 Dejal je, da ako smo do srebr- Paul Chesnik Toronto, O -nega jubileja SNPJ. dosegli v!John " Se Pa obeh oddelkih število 60,000 ^L l^C^l i ¿lanov in spravili skupai $4,- LukM - 000,000 imovine, bomo dosegli skupaj__________________________10J |Hj do 50-letnice 160,000 članov! Prejšnji itka« ............................ PW/áf/lVtVlVfMf /jVf /|V»¿«Vf 'yVf /jVf flp.f ) Vf /,ttwt '«Vf /|Vf 'At /jVf Ml AAf ./^t ^f ^Vt/jS»J: Klub št. 115 J.S.Z. Detroit Mich. priredi «voj prvi PIKNIK v nedeljo 21. julija na PUHKOVIH prostorih MIDDLEBELT AND FORD RD. . VSTOPNINA 25c ZA OSEBO. • • PROGRAM: Govor: "Namen in cilji socialistične sfTanke"; petje; rasne tekme za krasna darila; prosta zabava in ples.» Odbor bo skrbel da bo postreiba najboljša v vseh otirih; tudi na rainju pečenega koitruna ne bo manjkalo. Avtobus odpelje s 6 Mile Rd. in Oakland ave. ob 12:30 in od Slov. del. doma, 437 Artillery, ob 1:80 popoldne. — Voinja v oba kraja 50c za osebo. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v Slov. del. domu. Napredni Detroitčani, v nedel>o je vai dan! Vsi na pikniki êYf»iyi,/f»iêLiè••«èfrêùêi iïï Iv i è\u è\ i à\. êv / è\-< ê) y >v. I >7 >\v Iv/'»>»/hvà\ Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite »i dnevnik •TROSVETAM List stane sa celo leto $5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (le) je treba za novo drufttvo. Naslov za liat in za tajništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILL. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St.. Chiacgo, III. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Itbera svežih cvetlic za plese, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jereck, 401—131 »t Street Tel. Whiting 323-R. jVWSAA^tfVWVVSAA^JVWWVVVVS a »: sa celo leto $3.d0; sa pol leta $2.00 Vas rokopiai in oglasi morajo biti t naJem uradu naj-#oaneje do poadeljlca popoldne ta priobčit«? v številki tekočega tedna. TT PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's -J Publishing Co., Inc. ______________Established 1»06___ Editor----Frank Zaitx __Business Manager^... Charles Pogorele:_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Yaaj $2.60; Six Months $2.00. Addraasi PROLETAREC 3639 W. 20tk St.. Chicago. 111. Telephone Rockwell 2864 546 Protesti "patriotov" in ustava Dogaja se, da je odklonjeno državljanstvo kakemu zelo znanemu profesorju, kot nedavno enemu Kanadčanu, ker ni hotel izjaviti, da se ba boril pod zvezdnato zastave v vsakem slučaju. Dotičnik ni pacifist, ne socialist. Ne simpatizira z nobeno radikalno skupino. Bil je vojak v svetovnem klanju v katerem se je naučil, cla ni vsaka vojna, ki jo začno mogočneži za "svobodo, obrambo in demokracijo" ter za "sveto vero" to, kar trdi njen uradni pečat. Majdami Schwimmer, ki je Madžarka po rodu, svetovno znana kot pacifistka, že dolgo let nastanjena v Zedinjenih državah, je sodišče odreklo državljanstvo zato, ker je izjavila, da ne bi prijela za orožje v "obrambi za to deželo". Madame Schwimmer je starka in bi težko dvignila puško. Nihče od nje ne pričakuje, ali »ahteva, da bi se vpisala v armado. Niti moški v njeni starosti ne bi bili nadlegovani. Ampak sodnik ji je v svoji patriotični gorečnosti stavil to vprašanje, in ona je odgovorila nanj tako kakor misli. Državi., anstvo ji je ogorčeno odrekel. Pritožila ae je na vrhovno sodišče, ki je potrdilo z večine glasov prvi odlok. Civiliziran svet pa se roga—SLEPI justici. Maxlama Schwimmer ni izgi bila s tem odlokom ničesar. Njen ugled se je-dvignil.* V začetku julija dobila dyyqljenje za od|.otovanje Miss Dorothy Detzer. Takoj so se iazhu(Jile fatriotične organizacije ter poslale protfeafe* departments za zunanje zadeve, ker je izdal potni list ženski, ki sicer "o-dobrava", da je pravilno braniti ustavo, ni pa jo pripravljen* braniti. Takih in podobnih slučajev je v tej deželi mnogo. V vsakem je pečina vprašanje ustave in obrambe. ^ Najboljši bradici ustave so oni, ki jih pa-triotična društva obsojajo, besedniki ustave pa so ljudje, ki jo kršijo ob vsaki mogo&j^ri-liki, posebno v kritičnih časih. Po dMfačPfci treba seči dolgo nazaj. Dolarski patriot, ki kriči, da nisi pripravljen braniti ustavo, nima v mislih ustave, nego SVOJE dolarje. On hote, da braniš ustavo v dolarskem pomenu besede, ne pa v smislu USTAVE. Merilo za lojalnost do dežele in ustave so danes dolarji^ Ne državljanske svobodščine, nego klanjanje molohu je tisto, kar te dvigne v očeh pluto-kiucije, katera vlada. Kad*r izgine, bo ustava ostala in bo upo-š *evanm veliko bolj kakor je danes pod žez-lom dolarskih carjev. Multimilijonarskim princem, milijonarjem in njihovim lakajem m ustavo. Njim je za VARNOST njihovega profita, in to je zanje AMERIŠKA USTAVA. Če ai tej lojalen, si patriot, pa magari, če ukradeš milijon ali dva veteranom, ali si osvojiš Tea Pot Dome, ali si kako drugače prikoplješ do bogastev, ki spadajo drugim ljudem. Nasprotovanje takemu patriotizmu je prepovedano in tudi kaznjivo. , "Bodimo tolerant«!" "Glasilo KSKJ." priobčuje v izdaji z dne julija članek z gornim naslovom, kjer slika tolerantnost v Zedinjenih državah v pretirano pestri luči. Tu si po zatrdilu člankarja versko svoboden, veruješ kar hočeš in nihče te ne nadleguje. Sem so se naselili pristaši raznih verskih sekt, ki so se svobodno razvijale. To je ena neresnica, kajti zgodovina te dežole ne ve mnogo o toleranci med konfesi-janii. Tudi katoliška cerkev je morala prebiti steno, da je dospela v raj "tolerance", to-lerirana pa je danes predvsem vsled svoje velike lojalnosti interesom plutokracije. Isti članek z vso ostrostjo obsoja "največjo «l©'\ ki tepe ameriške Slovence,—NESLOGO. Vzrok temu je po mnenju katoliškega urednika to, da črtimo drug drugega največ "is. radi našega verskega prepričan ia". • In nato sklepa, da je v Ameriki "vera privatna stvar". Omenjena številka "Glasila KSKJ." je izšla po slavnosti 35-letnice KSKJ. in po le-montskem "vseslovenskem", katoliškem shodu. V Jolietu in Lemontu so grmeli gospodje duhovniki in lajiki proti "zavajalcem milega našega naroda", kateremu iztrgavajo vero iz dobrih src in pulijo krvavo prislužene dolarje iz žepov. Napovedovali so vojno proti vsakemu, ki ima v verskih zadevah drugačno mnenje kakor Lemont, Joliet in pa pogrebnik, ki pravi, da pozna slovensko dušo, ker "Slovence pokopava". V mrtvih Slovencih pa seveda ni več duše, in tudi na "vseslovenskem" katoliškem shodu v Lemontu ni bilo niti trohice toieiance. Se manj pa je bila tam vera kot "privatna zadeva"^ MOŽ IN ¿ENA V BORBI ZA KRUH ! J Dan socializma pride toda kda)? Pogostoma je bilo že izrečeno mnenje, da ne pride socializem neke sobote ob pol dveh ' popoldne kakor škof, katerega prihod v faro je napovedan in ki ga pričaka procesija na cesti med vitkimi mlaji in ob grmenju mož-narjev. Z drugimi besedami: Socializem ni čudež, ki se zgodi ob gotovem času kakor bin-koštno priplavanje jezikov, temveč je rezultat procesa, ki ima svoje pogoje v dejanskih razmerah. To mnenje je popolnoma opravičeno in kdor misli drugače, je na tisoče milj oddaljen od socializma. Ko je socializem dobil znanstven značaj, je razpršil vse utopije in vero v čudeže, tudi v socialne čudeže. Ali prav takrat je dobil tudi gotovost svoje neizogibne zmage,"ker je po znanstvenem spoznanju prihod socializma neizogiben rezultat gospodarskega razvoja. Dan socializma priae. Toda kdaj? Pride, kadar se izpolnijo vsi pogoji. Teh je več. Na socializem na primer ni misliti med črtici v centralni Afriki, kjer vladajo še n^jprimitivnejše razmere barbarizma, kjer je še obdelovanje polja komaj vredno imena obdelovanje kov kakšne kamnito orodje. Socializem zahteva zelo visoko stopnjo industrijalnega razvoja in v zvezi z njim družabno organizacijo velikih skupin, narodov in držav. PritlikavsKa obrt in mala.kramarija ne daje tal za socializem, ka kor jih ne daje organizacija malih, med sabo ločenih, neodvisnih mest in mestec. ' Mnogo pogojev za socializem ustvarja razvoj sam skoraj avtomatično. Stroj, ki omojro- rim se gorenjski dečki in dekli, ce kaj radi igrajo. Ko človek posluša naše posetnike, ki pri-hajajo preko—posebno Srbe in Slovence, se mu zdi, da se Slo-venci, kar se tiče lojalnosti in hvalospevov do krone, niso še nič spremenili. Poleg tega je velika nevarnost, da bodo v tem oziru pokvarili Srbe in kralja. — Velja Mitrov, Lake Shore Drive, Chicago. Družina v novi poziciji. Pozicija Toneta Družine, kakor ste brali, se je spremenila. Bil je nestrankar, progresivec, kritik in predavatelj, nedavno pa je postal tajnik g. poslanika Pitamica. Ker se rad zanimam za ljudi v važnih službah' me tudi zanima, v koliko bo Druži-' na važen tajnik. Ker Se ne zna cirilice in srbsko, ne bo mogel korespondirati v imenu gospoda poslanika z zunanjim ministrstvom v Beogradu. Za ta delo bo moral imeti g. Pitamic bržkone drugega tajnika. G. iMužina bo potemtakem najbrž le tajnik, ki bo g. poslanika informiral, what is what in America in kako in kaj med ameriškimi Slovenci.—X. /'•"»io. da kartonisti dosTtfcraTpretiravajo. Slika kskor je ta, spadajo po mnanju nokaterih med "pretiravanja'. Življenja milijonov v močvirjih pomankanja in trpljenja dokazuje nasprotno. Posebno je v proletarskih plasteh *atuinjena »ena. Če je v druiini glad, če mati ne more ustreči malčkom, kadar prosijo kruha, trpi ona največ, medtem pa išče, kje bi dobila ishod—išče in išče. Kdor ni izkusil grenkosti dolgotrajne brezposelnosti, bo- Intrige proti Rusiji na Kitajskem e, kjer ni niti najskromnejših začet- I Ie?«ni v družinah, ko ni tedne in mesoce jela, ne potrebnih zdravil, kdor ne pgjmuje, kaj je beračenje la skorje Šne industrije, kjer se Še vedno rabi in mi,ost» Uhko «"»or» o "pretiravanju". Resnica, ki pri Joveduje o bedi it> duševnih tor fizičnih mukah milijonov, - - -- - j« res nepi ijetna, toda je vzlic temu RESNICA. Kadar je v tej obliki no bomo več hoteli, bomo morali spreme- niti ekonomski sistem, v katerem bo kruha sa vsa, ki si ga služijo in so ga vredni. i VŠČIPCI I organizacije, in da * navaden "c"S prišel k nji kdo, ki bi jo znal Dr. Pitamic. Dr. Leonid Pitamic je dobil v tovarniški delavec,—vzlic temu - „ . . . slovenskem ameriškem časopi- je dobil iz starega kraja nad k . 4 , . . ča industrijalno proizvajanje, železnica, ki sju več prostora, kot kateriko- sto pisem, v katerih ga prosijo i 1? i kot se Za llst spodobi, posreduje veliki promet med deželami in na h jugoslovanski poslanik v A- za denarno pomoč. Članki ki „ človeka *saJ *P°t ne bilo. ---------------— nieriki dozdaj. "C. J." piše, da jih piše, so večinoma statistični, ^Mtvn^T t LT" je dr. Pitamic jugoslovanski kritizira hibe naših priseljen- uredn,šlvo Rev- Trunku? rodi, stopnjevano koncentriranje produkcije, napredujoča demokracija—vse to ustvarja pogoje za socializem. Ali poleg vsega tega je treba še nekaj drugega: Treba je socialistov. Razmere so najvažnejši moment. To se ne sme nikdar prezreti. Kjer niso gospodarske m politične razmere dozorele za socializem, tam ni mogoč socialistični sistem, pa če bi bili tudi vsi prebivalci države od prvega do zadnjega socialisti. Sama človeška volja ne zadostuje, pa naj je delavska ali kapitalistična. Razmere! Vedno in absolutno je treba vpo Števati razmere. One so najmočnejša sila. Ali to se zopet ne sme razlagati fatalistično, kakor da je nekje zapisano, kdaj in kako se bo vse zgodilo in kakor da je človek pri tem le slepo orodje usode. Razmere delujejo, ali njih živo sredstvo, njih medium je človek, človek s svojimi sposobnostmi, s svojimi močmi, s svojo voljo, s svojim delom. V socialnem razvoju, o katerem smo prepričani, da vodi v socializem, igra človek veliko aktivno vlogo in prihod socializma je v veliki meri od- 1 visen od človeka. Kdo je tisti človek, ki najbolj pospešuje ali <^vira prihod socializma ? Noben posameznik ne. Socialist ne more verjeti v čudežno moč individualne osebe, kakor so včasi pisali šolsko zgodovino, polno povesti o kraljih in cesarjih, o vojskovodjih in ministrih, svetnikih in papežih, ki so baje dajali smer zgodovini in obliko svetu. Vemo, da je posameznik lahko ift^an, toda tudi najmočnejši in največji je lepjod razmer in časa. Kolikor prihaja človek v poštev, je pospeševanje ali zadrževanje socializma največ odvisno od delavstva. Čim odločneje dela delavski razred za socializem, tem prej pride, čim manj se zanima zanj ali pa mu celo nasprotuje, tem dalje bo trajal boj in tem dalje bo treba Čakati na uspeh. Vsi pogoji socializma se množe in utrjujejo. Indtistrija postaja vse ugodnejša za socialno produkcijo in distribucijo. Politična demokracija pripravlja tla industrijalni demokraciji. Internacionaliziranje kapitalizma podira vsakovrstne plotove. Prometna sredstva se razvijajo in množe, da prihajajo najbolj oddaljeni narodi bolj med sabo v doti k o, kakor so bili včasi prebivalci ene dežele. Vprašanje je, kaj je z ljudmi, kaj je z delavstvom ? (Konec prihodnjič.) ambasador pri ameriški vladi, cev, graja liste in posebno one, Nimam nič proti, ampak jugo- ki nete prepire s "politiko"—-slovanski poslaniki še niso titu- ta gospod Petrov je torej čud- Sovjetska Rusija ima še iz časov carja v Mandžuriji tako-zvano kitajsko vzhodno želez-.... , nico, ki pn je predmet intrig D. po kvaliteti gradiva potem Japonske in drugih držav kise ko bo dnevnik taka kot sedaj,; prizadevajo, da oslabe vpliv ko jzhaja trikrat na teden, bo Rusije na Kitajskem. Že večkrat v prošlih letih se je dogodilo, da so ali policijski organi veleeil, ali pa policija nacionalistične vlade udrli v urade di-ploniatičnih zastopnikov sovjetske Unije v svrho "preiskave". Vedno so našli kaj takega, kar jim je bilo dokaz, da Rusija na Kitajskem intrigira Jerry Pengov. Sragef se*juti^ Prosveti, ker - lirani s tem imenom. Jerič od na fikčija in njegovi artiklni se ' v SNPJ ' ni demokr-u-i ie Do' W je .bil° prvi teden na" «« a o t» ---.. --------t ■ . • ... . . I ~ URitttijc. IJV- nt* a vi i pni h nolroi 1'norjni' o da A. S." je pogledal v njegove ne kujejo na tistem bulvardu. Ikaz da je ni je v tem da Sra prav,Jenih neka-> vPadov v so-žepe in videl baje v njih mašnoj O tukajšnjem časopisju piše „el ni bil vpč iTvoli^n v klovni vJ'eUke urade in rusko osobje " , knjižico in rožni venec, pa je Geo. Petrov: in Tj^^blli^i vzhodno-kitajske železnice a- zapisal, da je gospod poslaniki "Tudi tukajšnji -.e tisk *.j bi r. ja' -JftiuHia k nt pr<» iim i,i!^.retilPan° aii Pa i^nano. Rusi-1 Pitamic globoko veren mož. Ce P^očovai pr.vo .t.*;, n.ših ^.Upil ^ iu • Ja ni *,eda,a tega mimo, pa je je to res, bi se morda počutil t ti? .T¿1* ^T /j s7a^V ^ kita*ki fcragel je slab zahtevala, da se ji da zadoščenje in da se aretirane sovjetske uradnike izpusti. Ovira sporazumu med Kitajsko in Rusijo so največ Japonci, zatem kapitalistični interesi drugih dežel, kl bi se morda oočutil - ' al« Bartulovič, niso ... . sempraa pocuui u t#r ^ k ki ga graja g SNPj. napreduje, ker jo kle- kl ,frablJ»jo velik« Kitajsko za Proletarcu, odzval. Čakam že Geo petrov. Xudi inte|iKenco rikalci nestrankarji. naro.dnja-,SVOJ proflt- ti*.6*™'.?? ".V^k! Lj! 81 i! Privoščil, ko pravi: karji, diplomatje. pristaši LI _ - Ni čudno, da SNPJ. napreduje. kriva cenzura, ali Kobalova molčečnost.—Radovedo. Žal. da •• tudi naša inteligenca mentnega bloka, komunisti, ne- Socialisti V I /IS Xnöplwn veku in ga nnstrAnalr« linHio i"^™"*"0** ▼ noč. približati malemu človeku in ga pristranski ljudje, dobri ljudje I koristno podučiti ... Z ona strani rv z . ,. , . ,. . * I i večina duhovnikov, z druge lajiki. a f1"**! ljudje, BingljeVl ljudje tretje butlegerii ubijajo v našem in Še mnogo drugih branijo Ivan Zupan bo zapasel službo. § butiegerji ubijajo v našem 1,1 iruiogo arugin Dranijo How dare you say, da je ve- :M#|j#ncu M i^,oto ¡n pleme- pred socialisti, ki v nji žro se ra privatna zadeva?! Pa še v «itost . . rede, praznijo blagajno in 'po- editonalu! To, kar ste počeli v, Večina duhovnikov je torej čenjajo še dru^a zlodejstva Lemontu in v Jolietu, že ni slabih, a ne vsi, lajiki najbrž x0 je eden VZrok da ie SNPJ znak "privatnosti". Katoliška vsi, razen enega. ^ dobili 70,000. glasov Pri volitvah odbornikov v o-krajni šolski svet v Los Angele-su so dobili socialistični kandi-datje 70,000 glasov in kandi- misel ne bo napredovala, če bo-j Pisec teh vrstic na žalost ne tako sijajno napredovala, dru- dntje reakcije 139,000. Fi-gega pa je navedel gospod nančni interesi so se pognali na — • ' vso moč v boj za svoje kandi- date in potrošili v kampanji za- do katoliški uredniki pisali ta- spada med "svitle, neumorne Qeo petrov_Z kp. nekatoliške éditoriale. Udri narodne borce," vsled česar mu ' '_1 brate, spreobračaj one, ki ima- je jako hudo zato prosi gospo- Najlepša ienska v Jugoslaviji.1 nj7e^okrog'dVa^s^tlisoTdolar-jo drugačno vero, krivo ver0 ali da Geo. Petrova, da pride s Dr. Pave, Brežnik je n& ^Jjev. Socialisti so porabili samo nevero, pa boš dobil priznanje, svojimi nasveti in grajami tudi davanju v Chicagu 13. julija $106, kolikor so izdali za leU- v k^rlTnlV da ^ jugoslovanska ' in druge tiskovine. 70,000 v katerem naj poduči rojake, kraIjica najlepia ženska v Ju. glasov pri toliki denarni razliki udahne naj jim smisel za ini- goslaviji. Na ,atnu . , je 2a socialistično gibanje v ciative, udriha naj po reklami , njeno slikoP j ¿akP Los Angelesu res razveseljivo da si dober katoličan. ' ' Resnicoljub. G««. Patrov j« dober agent". ^ . .. . . ,. « bankete in piknike-pa bo-'rekH ^ „aüe. 'čedna ienaka, in vzpodbudno število. USTNICA UREDNIŠTVA. Več dopisov je radi stiske za članke v ljubljansko "Jutro" o trn" ne bo dosegel toliko, ka- biU R»,n,i7n• \T. L l^tV 1JL Je raai siisse ™ podpornih organizacijah, o kor če jih priobči sedaj recimo ^avHdohiU a,°' ravno..tako pridnosti in nepridnosti naših' v "Prosveti". In končno, ali ne fS^sirfr ii vrauK blTJTr±' L^I^Iva, če S«^ bolj pa njenega predsednika goslavija dobila "najlepšo žen- nek M. Plešeta o prošli konven- of-----• - cijiSNPJ. Prizadete prosimo, da nam to nepriliko oproste. Posebno rad ima SNPJ. ie mi. kdo je Geo^ Petrov, ne sa- 0 1 mafem p^tConasledniku doij pa njenega predsednika mo pri "Jutru"? Z Detroita do Potopim ^ i \r / • V . V. Cainkarja, o katerem piše v slovenskih listov v Ameriki je' da^nri/aJn ^, 1 f a™^1^™ ^ ^ . A^ r? „sn1i.,hiwis "Jutra" J P"Jazen fantek, s kate-'la bodo pnobčena prihodnjič. SREČKO KOSOVEL (1904-1926): Proletarcem (Napisal v Sesti realki, priobčil po te Bprel«ti kar mraz. Vsi in kratijo pravice članstvu. Po g0 na izgubi, ko delajo "za jed-dolgem premišljevanju sem noto»f najbolj pa še tisti člani, prišel končno do zaključka, da ki verujejo v človeka, kar naso Cikažani res prilično udani enkrat pa j¡m vero vzame—ra-pričkanju, v čemur me je še ¿un odbor za pregled dela posebno potrdilo nekaj oseb gj odbornikov je na vprašanje, galerije. Ena ženska se je celo čemu ni raeunov prečital kon-dušala, da jih ni slabših in gr- venciji že prej, dejal, da bi naših in joj-joj-j o j—kaj je vse praviH jednoti škodo, namreč rekla, o teh p . . . socialistih v ^ bi áli v zapisnik. Povedati Chicagu. Bliskalo se je v nje- iih samo na pol pa tudi ni prav. nih očeh, da kaj! Spoznal sem ¿lani gi jahko mislijo še več jo posebno tekom enega odmo- kot je res in še b0ij verjetno Poéljití» na Jo«. Triner CoM 1333 S. Ashland Ave., CMcairo. 111. Ime ANTON ZORN1K HERM1NIE, PA. Trgovin* s mešanim bSegum. Peči in pralni «troji naAa posebnost. Irwin Z102-H 2. MoJi vtisi t konvencije S. N. P. J. v Chicagu "progresivnemu" i magal ! včasi celo z vpitjem. bloku, Držal se ra. Po seji sem jo pokazal mojemu partnerju: "S tole pa ne bi bilo prijazno živeti. Vpije in huda je kot sam vrag." Partner jo je samo gledal in je dejal, da je boljše, ako nič ne reče. Sestra Sofija Tfučelič, ki je prišla iz države Ohio, se je neko dopoldne zelo pritožila, ne- PlSE BIVŠI DELEGAT. je hotela in na trotoarju včasi ifcoliko po angleško, ostalo v»hr- zelo kritiziral to in ono. Sedaj, —— 1—01------1 pa je v diplomatski službi njegovega veličanstva kralja Ale- __ksandra in upam, da bo imel v Bratje, nas je poslalo sem novem položaju mirnejše živ- je, da mislijo o vseh slabo, ne samo o tistih, ki so krivi. Umevno je, da smo delali zelo težko, in na to smo mislili posebno ko smo sklepali' o dnevnicah. Devet dolarjev' ni preveč, smo rekli; eni so sicer ugovarjali, večinoma radi zapisnika. Poimensko glasovanje ni bilo potrebno. Pri določevanju plač glav- vaščini, da so bratje Slovenci njm odbornikom je zmagala na tej konvenciji vedejo zelo gtara tradicija, da so že sedaj nebratsko napram bratom de- dosti visoke in jih ni treba zvi- legatom hrvatske narodnosti. To ni lepo, ni v skladu z načeli SNPJ., je Šovinistično in je naravno, da ona tega ne odobrava. "Pitanje", je vpil nekdo zadaj, a besedo je dobil Pod-boy z johnstownskih hribov, ki je sestri dopovedoval, da večina ni proti njenim prijateljem zato ker so Hrvatje, pač pa se večini ne dopade njihova "politika", medtem ko proti njihovemu narečju nima večina ničesar. Premišljeval sem, kaj jo je napotilo, da se je pritožila, pri tem pa me je zopet j i * i--.., «l i - «vs\H «i k" Ka\ nila. "To so čikaški prepiri/' i zdramil Rimac, nato Sepič, za 0°"""" i" predlagatelj čil s "hvala zapojub .Kaj blizu * ^ ^ Unetjč konvencij, po prepn ----------- noH{niku gem razume]i knj je mialil Pod. Vedni je kdo izr^unal. ko- ilanatvo, da delamo za jednoto.! Uenje kot Ka je ,me. v senc, ce-liko stane konvencija vaako a tukaj je sama pol.Uka— minuto. "Bratje, bodite krat- "> *>Pf* klic od nekod, s.t ki, ne ponavljajte vedno eno in down. i«to dru* za drugim." ! Bral sem v l^tih, da je brat "Saj ti ponavljaš, ti tratiš Tone Družina, ki je na končaš," je jesno' vpadel vmes venciji zastopal collinwoodsko brat, ki je bil ie "sit takih ra- angleško „ potujočo druitTO čunarjev." Cez nekaj časa zo- "Loyalites", avanziral do služ- « • nisem zanoDa- pet: "Nikamor ne bomo prišli : be "Umicev.g. gjf^f dTkakšni skrivZti se'X če se bo toliko govorilo. To je jugoslovanskiposlanik v Wash | , lborovanjih, a ko 80 »amo zato, ker so imena v za- ingtonu. Družino smo si na nredstavili druirič z Pisniku. Predlagam da se i- konvenciji najboljSjffi vfSJ men ne piše v zapisnik-" tedaj, ko je svoj govor zaklju- WUI"' mentnega bloka v teku tistih težkih dni, ko smo se tako silno mučili za SNPJ. Enkrat je prišel pred oder neki član čikaškega društva št. 86 in predsednik ga je predstavil z vprašanjem, naj se o- Znani so nam ljudje, Cts» se je boječe usedel. O marši-, j0 bil na ^--- - • • D08Veti'o kakšnem takem predlogu se čanju, nisem mogel dognati, fe mi je posveu o. »ploh ni "razvila debata". vemv pa, da je velikokrat po- baje ni bilo prav, da je bil iz- boy. Večino na tej konvenciji ki so marljivo hranili dolga leta, pa so svoje prihranke zgubili radi neopreznega vlaganja. i Zakaj ne bi upoštevali naših naavetov in vložili svoje prihranke v sigurne investicije? Na razpolago smo jim vedno, kajti to je naša naloga. / Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. VELIKI PIKNIK Z DOBITKI Društva "Pioneer" št.,559. S.N.P. J. Pri Steržlnorju [Red Gate Stop] Willow Springs, 111. _____________«A Dirke_jgre_pies. ' Pridite rano in ostanite Izredna zabava za otroke. z nami do konca. jj m J • ^ Illlila f QZO Za ple8 igraT,,K OR1GINAL HARMONY ysak otr()K fl()Dl flpgfly U WC m prOSlU JttH) na [Hill I JU. II ▼ nedeljo Zo« im*!* ^T T___^J^ii^^Vl^^Tr:1^:--------------------------—.......................—----------- ..................................................................... >. (¡LAVNI DOBITEK PRI VHODU RADIO ZA $150.00 VSTOPNINA V PREDPRODAJI 35c, PRI VHODU 50c. Vsak otrok dobi čipsov za 50c in prosto ježo na poniju. w ttton i HANS 1CIRCH5TE1GER s POD SPOVEDMM PEČATOM (Komat», fotiovenil A'. (Nadaljevanje). "Rajši grem pa že za svoj slabi dovtip v kaznilnico, kakor da bi dosegel s takimi sredstvi kanoništvo." Se bi se bila pogovarjala tovariša, ali med vrati škofove sobane se je prikazala herku-lična postava. Bil je škofovski kurzor, ki je imel nalogo, odvajati škofove kaznjence v kaznilnico v Niedertalu, kamor pošiljajo avstrijski škofje svoje posvečene obsojence. Ne da bi i z pregovoril besedico, je položil kaplanu roko na ramo in ta mu je sledil brez besede. Samo za slovo je še pogledal svojega starega tovariša. Župnik je molil dalje iz svojega brevirja, ali prave nabožnosti ni mogel več najti. Njegove misli so spremljale nesrečnega sobrata na poti v kaznilnico. Kako izvrsten duhovnik bi bil lahko postal odkritosrčni, ravnodušni človek, ako bi bil znal škof prav ravnati s takimi značaji! Kajti vzlic razposajenemu humorju je bil vendar tisočkrat boljši od petoliznikov in denuncian-tov, ki so se plazili v ponižnosti pred škofom, pa so vendar vladali nad njim. Že davno je župnik zopet vtaknil svoj bre-vir v žep in čakanje mu je postalo že dolgo. Kaj bi doma lahko vse opravil v tem času! Gledal j« nekaj časa skozi okno na ulico. Kakšno živo vrvenje je bilo tam doli! Samo stena je ločila to, kar je bilo gori in kar je bilo doli, in vendar, kakšen razloček! Ljudje tekajo doli semtertja in niti ne slutijo, da se vlada tukaj del sveta, da se za to steno odpir rajo in zapirajo nebesa. ^ Pa jim tudi ni nič mar. Vsakdanji kruh in skrb za družino je tista gonilna moč, ki jim spravlja noge v gibanje. ^ Preko tega zidu, preko gospodov in sužnjev za njim so bili že prešli na dnevni red. Eni so sovražili škofa, drugim je bil brez pomena, s ŠKofom vred pa tudi ostali popje. Ko-likotjih je izmed Jega ljudstva v salonski in v-delavski obleki, ki gredo še v nedeljo v cer-kev? Koliko jih gre na izpoved? Tiste, ki i-majo še tako navadno, se izpozna oddaleč po obi-eki, po hoji, po držanju. Kako se godi to? Ali so izveličevalna sredstva cerkve izgubila svojo moč? Ali ne potrebujejo ljudje več nadnaravne pomoči? Cerkev je bila še stari vir izveličanja. Ljudje so hrepeneli bolj kakor prej po resnici. Ali če sc ne tlačijo več k viru, morajo biti krivi le oni, ki so vzeli studenec v svojo last in zahtevajo visoko zdraviliško takso, ali pa mešajo med sveto vodo britko sol politike. Take tužne misli so ga odgnale od okna. Ko je hotel sesti, je opazil, da je zavzela že tercijalka njegov stol. Duhovniki so prihajali in odhajali, ta s ponosno povzdignjeno glavo, v hoji in gesti posnemajoč škofa; oni neskončno ponižen, kakor da se ne upa vdihavati zraka, po katerem se ziblje naslednik svetih apostolov , namestnik božji. Tudi nekdanji Hercogov župnik, kanonik Suster, je prišel s kupom spisov. Visoka starost ga je že sključila; hrbet mu je segal tako visoko, kakor plešasta glava. Neprestano delo pri pisalni mizi za blagor cerkve mu je skrivilo telo na eno stran, tako da se je zibal težki zlati, na dolgi zlati verižici pripeti križ, ki ga je nosil okoli vratu, prosto po zraku. Takoj je moral izpoznati svojega nekdanjega kaplana, kajti zelq mračen pogled mu je švignil izpod košatih obrvi in njegove glasne misli je izdalo mrmranje o "tatu in o kazni božji". Župnik se je hotel približati svojemu predhodniku, ta pa je že izginil za vrati do škofa. Na raznih stolpih je že odzvonila dvanajsta ura in še vedno je čakal župnik Hercog. Ako bi ga bila čakala dolžnost govora, bi ga bil gotovo že pozabil. Končno, ko je prišla starejša ženska z ruto, sezajočo ji nad oči, s hudobno veselim pogledom iz škofovih soban, je bil poklican tudi * župnik Hercog na avdienco. Na preprogi, ki je bila potegnjena skozi sedem sob, ni bilo čuti njegovih korakov, kar ga je navdajalo skoraj z neprijetnimi občutki. Bil je navajen, odgovarjati sam sebi za Vsa* )OTak, Po njegovih gorah se je slišalo vsako stopinjo, zato se mu Je zdela sedaj dolga pot po preprog pošastno tiha, Le na kratko je mogel pogledati sobe, po katerih ga je vodil komorni sluga, stopajoč brez glasu pred njim. Vendar je opazil veliko izpremembo, ki se je izvršila izza smrti prejšnjega škofa. Takrat je bilo na stenah nekoliko oljnatih slik, izborna dela slikarstva; sedaj so bile stene polne diplom Častnega meščanstva in dru itveništva škofovskega. Bil je prekratek čas, da bi bil prišel župnik do jasnosti zaradi neprijetnega občutka; že je prekoračil sedmo sobo in stal je pred škofom. Resen je sedel ta na širokem naslonjaču ter je upiral strog pogled na prišleca. Župnik je pač vedel, da je uvedena pri sedanjem škofu rimska ceremonialnost in da se vržejo duhovniki radi pred škofom na tla, ako žele, da dosežejo uspeh s svojimi prošnjami. Tudi župnik Hercog je hotel prositi, da bi dobil kaplana; ni se pa maral si|iti na hi-navščino. ki je bila zoprna njegovemu značaju. Ni mu bilo mogoče, približati se človeku s tistim češčenjem, s katerim je molil boga v cerkvi, pa najsi je ta človek škof. Prijel pa je za Škofovo roko, da bi jo poljubil. Že je bil z ustnami prav blizu posvečene roke in tudi ta poljub je zahteval premaganje samega sebe, ko"je župnik videl tolste prste. Toda do poljuba ni prišlo. Komaj se je bil župnik prav dotaknil debele roke, in že mu je bila zopet odtegnjena. Čudil se je pač, da si škof ne da poljubiti roke od duhovnika, ki pije vsaki dan presveto kri. Pravega razloga ni mogel nikakor slutiti. Skof mu je odtegnil roko z občutkom svetosti ter zgražanja pred grehom. Dotikljaj brezbožnega duhovnika ¿a je pretresel in že ga je začelo daviti v vratu, tako da ni mogel odgovoriti ničesar, ko je župnik pozdravil po katoliško: Laudetur Jesus Christus." V ozadju je sedel pri posebni mizi, na kateri je stalo med dvema lestencema razpelo za prisege in velik kup papirja, mlad duhovnik s peresom v roki, z velikimi očmi zroč na starega župnika. "Vaša kuharica se imenuje Magdalena Centuri?" je vprašal škof, kakor po sili, da mora izgovoriti ime tako brezbožne osebe. "I)a, Vaša škofovska milost," je odgovoril župnik v čudu nad vprašanjem, ki ga ni pričakoval. "Ali je devica?" je zadonelo strogo iz škofovih ust, dočim so se upirale njegove oči presunljivo v župnika. Sedaj je izostal odgovor dlje časa. V žup-nikovem spominu je oživela izpoved, ki jo je bil slišal pred mnogimi leti v puščavi od Lenke. Že davno je bila pokopana tista izpoved pod spovednim pečatom. In naenkrat se odpira stari grob. On pa ne sme odpreti ust; spovedni pečat jih je zaprl za večne čase. Kaj naj odgovori? Končno upre pogled čvrsto na škofa in pravi resno: "Z dobro vestjo lahko rečem, da je devica." Toda dolgo čakanje na odgovor je utrdilo škofa v mnenju, da laže. "In z ravno tako dobro vestjo nalažete svojega škofa. Ali ni neka Ana v gospojinskem župnišču hči Vaše kuharice?" Zopet je sledila tišina, dočim so se borili župnikovi možgani s spovednim pečatom. Končno je sledil obupni odgovor: "Kar je meni znano, ne." # "Tako; torej vem jaz več kakor Vi. Ali kdo je oče tiste Ane, pač veste?" je dejal škof prav ironični, zroč na tla, kakor bi pričakoval, da pade sedaj župnik, premagan od škofove vsegavednosti, skesan in s pokorjen peccavi". 1 Jugoslovanstvo v Ameriki Samo monarhi so lahko "odreše- niki" in Mojzesi v znamenju režimske politike (Nadaljevanje a 1. strani.) Jerič. Cainkarju je bilo določeno predsedništvo banketa, a je sporočil, da je zadržan. Sto-loravnatelj je bil vsled tega konzul Jankovič. Glavni govornik za Slovence je bil, kot poroča "Am. Slovenec", "navdušeni narodni boritelj", predsednik KSKJ. Anton Grdina, "ki je v dolgem in navdušenem govoru predstavil narodu g. poslanika Pitamica". Za Hrvate ___ _ _____ je govoril dr. Ante Biankini in! ¡akone. ^ večji greh, kot'bo-1 tednikih "in voljenih ministrih, v imenu pravoslavnih ter J1!1" 1 gokletje, je bilo žaljenje veli- temveč le po volji za to veliko hove cerkve neki biskup. «-¿anatva »¿ejo rojenega, dednega vla- žen teh je bilo pozvanih več ■ daria. Nikdar še ni blagosta- drugih, med njimi Andrew | Danes se je to mnenje *el<\nje vc|ikih Mro6ov Uhajalo iz Kobal, ki je bil predstavljen spremenilo. Ljudstva spozna- dek|aracij iavo|je„ih zaatopni-kot zastopnik SNPJ., a je izja- ( vajo, da je napredek najhitrej- ^ u ^ kak narod po vil, da zastopa samo sebe. Iz- ši v tistih deželah, ki nimajo • in jak u mu ni med glavnih odbornikov SNPJ. dednih vladarjev, in če jih i- §u| ¿e!u od BoK« poslan je bil prisoten samo John Vo- maje, napredujejo le, če so to monarh Zmto • pro#vetljen vladarji, ki^ imajo samo Pravico ^^ podpisovati akte m uganjati dria ^ Abto|utlli ceremonije, moč vlade pa je v m^£!_tH>iji p^u«*. Mo-ljudstvu torej v demokraciji, Z. en sam V Jugoslaviji, kjer imajo še amehljaj Napoleona so se vrgli la v blatu in da «o m pravočasno po« ta vi ti v pozicij«. Težko bi moglo pohvalne pri. znanje kakega parlamenta it-zvati podobno požrtvovalno* Težko bi ae našel v republika», akih armadah tolikšen dvi| duha, kakor smo ga videli v ca» aarskih in kraljevih polkih Srbije, Nemčije in Ruaije, kjer ^ vojaki v imenu tvojega vladar, ja in svoje očetnjave z golimi rokami trgali bodečo žico pred Ni še tako dolgo, ko je res kratkih, tudi otrokom razum pretežna večina ljudi mislila, j Ijivih beaedah razložiti: Sluii-da se brez vladarjev ne bi mo- ti ideji monarhizma. Zdi se glo izhajati. Treba jih je—e- nam, da bo svoboda in bratstvo den mora biti, so rekli. Mo na zemlji šele tedaj nastopilo, narhi so vedeli bolje, in da bi ko bo človeštvo apoznalo veli-Ijudstva ne izpoznala resnice,1 kanako laž političnih doktrin, so jim lagali, da so postavljenimi te propagirajo po zločinak na tron po božji volji. Upregli elementih ze od takozvane so v svojo službo cerkev in se z francoske revolucije tem, in ki »ovraznum strelskim» jarki.' njeno pomočjo dvignili v neka- iščejo pri tem le osebnih ugod-| Na koncu pripominja: 'Mi. ka božanstva, ki so odgovorna noati. Tudi imo prepričani, da »o leta strašne vojne. |z samo Bogu. Učeni in neučenilse prava svoboda, enakost in krvi, prelite na Kajmaki alanu, ljudje so morali slaviti vladarje! bratstvo ne da doaeči po »lu vstaja novo Dušanovo carstvo." s pisano in ustmeno besedo, in čajnih elementih, kakor na pri. ^^fv "^-"tÍ v njihovo varstvo so sklepali mef po parlamentarnih pred- »t*1 " >—i . X « « ««MAK l//ki 1\A- i « 2 L • —. «iaI t mimal^lK Če bi bili ljudje okog "Pobe-de" sposobni, da se bi učili iz zgodovine, jim ne bi bilo treba daleč nazaj—niti deset let he. Ampak oni gledajo le svojo zgodovino, ki so jo narekovsli monarhi, in se opajajo ob nji. V ostalem je v prej citiranih it. vajanjih "Pobede" mnogo zavijanja in pa—milo rečeno— neresnice. Ker listi v Jugoslaviji ne bodo smeli ugovarjati "Pobedi", bo lahko "pobedila" —ampak resnica zato ne bo nié na tla ter zajed j a Ali grešnik je ostal pokoncu, dočim se mu je moralo čitati zavedanje greha z lažnji-vega obraza. Saj ni smel poznati očeta. Sveti spovedni pečat mu prepoveduje to in zato odgovori kratko: "Ne, škofovska milost, ne vem." "Tako, tako; torej Vam mora povedati škof. Najpoprej pa moram še vprašati: "Ali je ta kuharičina hči še devica?" Tako vprašujoč ga je gledal škof kakor vsegaveden Bog. In sedaj bi se bil župnik res skoraj zgrudil na tla. Kolena so se mu šibila kakor da se morajo prelomiti. Vrtelo se mu je v gla vi, roka se je dvignila k plašno utripajočemu srcu. V škofovih očeh so bila to sama znamenja greha. Moj Bog, tudi še to vprašanje, na katero ne sme odgovoriti, ker mu zapira tudi izpoved gospoda urednika usta. In tako čvrsto so bila zaprta, da v strahu in v razburjenju sploh ni premogel odgovora. Ta molk Pa je bil toliko, kakor jasna obtožba samega sebe. —> "Kaj me niste razumeli? Vprašal sem Vas, ali je tisto dekle, hči Vaše kuharice — mislim, da ji je ime Ana — še čista devica?" Naposled je zbral župnik toliko svoje misli, da je z ozirom na spovedni pečat zajec-ljal: "Kolikor je meni znano, je Ana devica". "No, Vi ste mi lep župnik, ki niti ne ve, kaj se godi v njegovem župnišču. Glejte, še nikoli nisem bil v Gospojni; tiste pokvarjene osebe v Vaši hiši sploh ne poznam in vendar Vam lahko povem, kar bi Vi radi zatajili. Tista oseba ni več devica, Vi jo pa trpite v župnišču prav tako kakor njeno pokvarjeno mater, kljub vsem cerkvenim zakonom in v splošno pohujšanje. Kam naj bi prišla sveta cerkev, ako ne bi župnik vedel vsega, kar zamolče slabi duhovniki? Morda Vam tudi ni znano, da je tista brezbožna oseba že gravata? Govorite vendar . . . ." se je jezil škof, ko župnik, ki so se mu vrtele črne pike pred očmi, ni mogel odgovoriti. "Govorite, kadar Vas vpraša škof, ki ga je namestil Bog. A le pustite odgovor, saj Vam čitam z obraza krivico. Slaba vest vam brani govoriti." Kajti sedaj mora pasti na kolena in prositi za milost. In on, škof usmiljenega Bo-' ga, bi bil tudi usmiljen z velikim grešnikom, ako bi ponižno prosil odpuščanja. Samo iz župnije bi ga odstranil, za eno leto bi ga poslal v duhovniško kaznilnico, potem, ko bi bil dovolj skesan, bi ga pa namestil za kaplana. Da, to bi storil; in že je razširjal roke, da bi prižel izgubljenega sina na svoje škofovsko srce, in bi ga potem duhovništvo cele Škofije občudovalo zaradi velike milosrčnosti. Naglasujoč vsako besedo, je dejal še svečano, počasi, s pogledom zmagovalne v sega vednosti : "Pa vsaj zapeljivca te osebe poznate, častiti? . . ." Ali je mogoče? Župnik se ne zgrudi skesan pred škofom na tla. Celo ponosno se vzravna, oko se mu zasveti skoraj radostno. Pokonci stoji kakor mož, ki se ne boji niti škofa, lahkoten smehljaj mu pleše okoli usten, ki jih hoče ravnokar odpreti. (Dalje prihodnjič.) Zanimivo je, kako skrahirani politiki govore po neštetih svojih fiaskih o skrahiranju politike—vmes pa cikajo na socialiste. To ni nič čudnega, kajti nosilci sistema korupcije so tudi veliki lažniki. grich. O Pitamicu piše "Am. Slovenec" ob tej priliki med dru gim: "Značilna je izjava našega odličnega poslanika : da * bo- vedno dednega vladarja, se njegoCi izkušeni grenadirji pod manjša in tudi svet se ne vrti žjo P°m0ČaJ0d^nbS0^^"J^J mnogi trudijo, da ga pokvarijo kolesa kanonov, da niso obtiča- j nazaj v ohromeli monarhizem. naro a upa, o de 'in napravijo iz njega "kralja želi8V0J°G*poVanik Piumic * P? ^i^ovo fami- Kloboko veren moi. Že ljub- 'Jo skušajo prežet, z ohromelo Ijanski "Slovenec!' >e ob njeno-' trac|J0. da le kronane «lave vem imenovanju poslanikom to "ft vredne za narod-re-povdaril. In Kospod poslanik P«"*® >n podobna navlaka je je res to. Iz njegovih besed ljudstvu le v škodo. "Delavska zveni duh velikega moža . . "Pomika' z dne 4. maja pise: Nato sklepa, da je ameriška "V Beogradu je začel izha Slovenija hvaležna domovini, jati nov list "Pobeda", ki si je ker je poslala v to deželo tako nadel nalogo utrditi novi kurz odličnega moža. ~~ v državi. Nosi podnaslov: "Or- Tendenciozno predavanje. gan monarhistične misli". V V soboto 13. julija je preda- uvodniku pm številke se izva-val v dvorani SNPJ. dr. Pavel ja: Piknik Piknik KLUBA ST. 222, J. S. Z. GIRARD, OHIO f - V NEDELJO 21. JULIJA na znanem prostoru "Slovenska bistrica". Brežnik iz Ljubljane, ki je na ! potovanju po Ameriki z večjo "Naš program, ki ni ovit v netbulozne šlagerje, ki ga ni se- skupino raznih evropskih žur- stavila nobena stranka za be-nalistov pod avspieijo Carnegi- ganje ljudskih mas, se da v jeve mirovne ustanove. Predavanje mu je aranžiral izletni j urad SNPJ., občinstvu pa ga je i predstavil Vincent Ciankar, ki | je med drugim dejal, da dr. j Brežnik ni pristaš nobene stranke in bo vsled tega lahko podal objektivno, nepristransko predavanje o Jugoslaviji. Dr. Brežnik je nato pojasnil, da je sicer v državni službi, či-novnik v prosvetnem oddelku jugoslovanske vlade, da pa ne bo predaval kot vladni uradnik. O Jugoslaviji je govoril skrajno optimistično: ima veliko gospodarsko bodočnost, v nji je prostora a 35,000,000 ljudi in upa, da bo dosegla to šlevilo, ljudstvo je z ^diktaturo kralja prav zadovoljno, nastala pa je radi "politike". Ni pa pojasnil, da je nastala radi politične nezrelosti ljudstva na e-ni strani in na drugi vsled ko-ruptnosti mesiwn«kih strank. Naši fantje se sedaj več ne boje vojaščine in so prav veseli, kadar jih kličejo v vojake. Navedel je še marsikaj drugega, kar je bilo 讞e ne neverjetno, pa zelo pretirano. Njegovo predavanje je bilo v celoti ten-denciozno v prilog sedanjega režima Jugoslavije. Na koncu je pokazal mnogo slik raznih krajev Jugoslavije, samostane, mesta, gore itd. Ob sklepu se mu je V. Cainkar zahvalil za prijaznost ter mu priporočal, naj prinese drugič tako vesela poročila tudi v Slovencih, ki so pod Italijo, v ta namen pa jih je treba osvoboditi tuje nadvlade. Med ameriškimi Hrvati pa diplomatični zastopniki Jugoslavije in. prijatelji režima nimajo toliko sreče. Le malo kdo izmed Hrvatov se udeležuie takih priredb kot jih omenjam tukai, ljudstvo v splošnem pa jih bojkotira, največ vsled mrž-. nje do Srbov. Slovenski kleri-J kalci v Anieriki se navdušujejo ', za vlado Jugoslavije od časa, ko je dr. Korošec postal prvič njen predsednik. Preje so jo kritizirali, ako jo je kritiziral ljubljanski "Slovenec". Slovensko napredno delavstvo pa je z ozirom na te obiske, posete in bankete indiferentno. Vljudno vabimo delavstvo v Gi~ardu in okoliških naselbinah, ds nas poseli v obilnem fctevilu. Dobra zabava in fina postrežba za-jrotovlj. na. Eventualni prebitek je namenjen v propagandne svrhe delavskega pokreta. Na svidenje 21. julija! * t A električno železnico bi bila že zdavnaj na cilju!" The Electrified Steel Highway • Are Always Open! ■«.•CTfMO »»««UM»!!« MOTO« CMCH MVTU Sodrugom v Clevelandu. S« j« klub« it. 27 JSZ. aa vrla vsak prvi pa tak ob 7:30 sva£ar in vtako tro«-jo n od «I jo ob 2:30 popoldne v klubo-vib prostorih v Slov. narod. doma. Sodrugi, prihajajto rodno na taja U pridobivajta novih 21anov, da bo motal napraviti ¿im vai na polja soci» S alblUna vsgaja ir v borbi aa naia prava. Na severno—vzhodno—zapadno stran po električni železnici je vožnja udobna in brezskrbna! Na potu dve uri ali več ... in še vedno milje proč od vašega cilja . . . brezupno zagozdeni v gnječi avtov, — to se vam je že pogostoma pripetilo! V bodoče se peljite hitrejše in udobnejše. Cisti in komfortni vlaki vas peljejo s hitrico 70 milj na uro tje in nazaj. Dospete rano in imate ves dan za svojo zabavo. Vrnete se kadar vam je ljubo, osveženi in spočiti! i' /a ro/a/»' t rd, cene, in vsr drugr tnf »rmai ijr ma r*th treh frvgah pokhiitt RANDOLPH $¿09 CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE A MILWAUKEE RAILROAD A SOUTH BEND RAILROAD CHICAGO AURORA AND ELGIN RAILROAD ( The ¿sunset i.mes) Posluiit* se naAejra Outing and Recreation biroja, 72 West Adams St, Randolph 8200. Pronta pojasnila o krajih primernih xa izlete, pe4-hojo in druge tabavne in poulne svrhe v okrožju ¿ikaAkega otemlja. VZHOD SEVER ZAPAD POZOR? Spoznajte se s clevelandskimi rojaki! POZOR! j PRIDITE NA PIKNIK kPS? ClKASKA DRUŠTVA S. S. P. Z. ob priliki izleta clevelandskih Slovencev DNE 21. JULIJA 19X9 pri STERŽINARJU V WILLOW SPRINGS [Red Gate Stop] Igre in nagrade! Zabava v naravi! Dobra okrepčila! VSTOPNINA 35c. Za ples igra MAJESTIC ORKESTER Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR ■ — — — M i — — — | — M ■ i ■ . _ _ _ _ __________ dino na organizacije in njih predstavnike. Kakšna naj bi bila dejansko naša medsebojna vez in naša medsebojna pomoč? Ameriški rojak potrebuje u-reditev rasnih zadev v stari domovini; izkušnja je pokazala, da je bil v takih slučajih često izkoriščan. Ameriški naš rojak j t prišel v domovino ali na oddih ali z namenom, da ostane v njej in si s svojimi prihranki na novo uredi življenje v stari domovi- JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov': Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 26th St, Chicago, II. Eksekutiva Socialistične Stranke: Victor L. Berger, Milwaukee, WU., predsednik ¡Morris Hillquit, New ni; prečesto je bil irtev brezvestne- York, mednarodni tajnik; Dani«! W. Hoan, Wisconsin; Jam«» Oneel. New žov! Ameriške podporne jednote po •vojih pravilih pošiljajo posmrtnine avojnem» umrlih. Mnogo teh je še v stari domovini. Žalostni dokazi izkoriščanja v tem oogledu so znani. Naše delavske organizacije—njim na čelu naša denarna centrala (Zadruž-j na banka) si je nadela nalogo, da gre v teh ozirih z vso svojo dobro j voljo na roko v Ameriki se nahajajo-čim rojakom in njih organizacijam. Naš namen mnogim mogoče ni bil \ Seč. Znana Vam je topogledna ča-aupiuia kampanja. Na letošnji konvenciji so u&pdi. Svojo znimfo so takoj javili proti-delavsko orijentirane-mu časopisju, da povedo, da se je SNPJ. izjavila proti nam . . . V delavskih bojih so porazi in zmage. Poraz naše stvari na Konvenciji je neprijeten dogodek v poteku naloga dela, ali je ob enem dokaz, da' je bilo na Konvenciji 93 odločnih mož za dobro in pošteno stvar, ki smo York; Alfred Baker Lewis, Macsaohu*rtita; Lilith Wilton, Pennsylvania; Jasper McLevy, Connecticut; jamas H. Maurar, Pennsylvania; Jo». W. Sharts, Ohio.—Kksefcutivni tajnik Clarance O. Senior. Glavni urad: 2653 Washington Blvd., Chicago, III. o Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Charles Pogorelec. 3639 W. 26th St., Chicago, III. » , i _ Eksekutiva J. S. Z.: Frank Alesh, Peter Kokotovich, Ceo. Maslach, Filip Godlna, Fred A. Vider, F. S. Tauchar, Frank Zaits. v Nadzorni Odbor J. S. Z.: Donald J. Lot. ich. Blai Novak, John Lalich. Prosvetni Odsek J. S. Z.: Charla« Pogoralac, Andrew Miško in John Olip. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Frank Margolla, Angelina Tleh, Mary Udovich. "Proletarec". gladilo in lotit slovenske stkcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Oiip, predsednik; Vinko jo zamislili v skupno korist našega Ločniškar, podpredsednik; Frank Aleeh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; delavskega ljudstva. I John Turk, Donald J. Lotrich, Fred A. Vider, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaitz. Upiavmk: Cha». Pogoralac. IMENIK KLUBOV: ILLINOIS ¿T. 27, CLEVELAND. — Tajnik.-, blagajnik John Krebelj, 6409 St. Clair Ave. Organizator Anton Janko- ŠT. I, CHICAGO. Tajnik-blagaj- vich. Zapianikar Avgust Komar. Seje Hvala Vam še enkrat na Vaši sim-patijll _____ ~ Vendar pa bt Vam, kot naklonjene-mu naši stvari predložili, da bi bilo prav dobro, če bi manifestirali svojo skupnost s tem, da bi v«ak od naiih ____________ __ prijateljev poskusil med tovariši-ro- nik Peter Beraik, 2758 S. Ridgeway vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in JOHN D. ROCKEFELLER TOLMAČI. KAKO LAHKO DOSEŽETE jaki in znanci sploh, razpečati nekaj Ave. Organizator Frank Zaitz. Za- vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v DOLGO ŽIVLJENJE. John D. Sr., ki je pred nekaj dnevi praznoval svoj delnic Zadružne banke, te naše cen- pianikar John Turk. Zboruje vaaki slov. nar. domu. H. rojstni dan, je ob tej priliki pripovedoval reporterjem svoje običajne tralne ustanove. Vsak delničar je četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v $t. 49, COLLINWOOD.—Tajnik- forauie za dosego dolgega življenja. Ene izmed teh so, delo, kajti brez- član naše velike delavske zadružne dvorani SNPJ. blagajnik H. Stanich, 722 E. 160th delje stara človeka, čisto življenje, zmernost v jedi in pijači, hranjenje, družine! Če se nekoliko potrudimo, st. 4. LA SALLE, ILL—Tajnik- St Organizator Frank Barbich Za-smbicije, zabuva in pa telovadba na zraku. Ob teh priporočilih pa je po- lahko dobimo na stotine novih delni-, blagajnik Frank Martinjak, 25 Fourth pisnikar Maks Slanovic. Seje vsako zabil povedati, kako naj se ravna po njih delavec v njegovih in drugih pod- čarjev Zadružne banke, ki bodo s »treet. Organizator Math Vogrich. prvo nedeljo v mcsecu v Slov. del. jstjlh, ki zasluži koma i za preživljanje. Seveda, John Sr. pravi, da naj Um »ostali solastniki edine delavske 20 CHICAGO—Tajnik in or- domu. Ave. Organizator Albert Hrast. Zapisnikar Frank Novak. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu. ŠT. 180, WEST ALLIS.—Tajnik-blugajnu Anion Dem*har, -822 85th Ave. Org. in zapia. Jos. Radelj st. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Kraljevi dvorani. ŠT. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik-blngajnik Anton Debevc, 712 Groziti Ave. Zapisnikar Arvton Simone. Organizator John Suppanchick. Seje v tal«), drugo nedeljo v mi «ecu ob 10. dop. v Fludemikovi dvorani. WYOMING ŠT. 15, SUBLET.—Tajnik in organizator John H. Krsunik, Box 165; zapisnikar Fr. K rušit h. ČLANI AT LARGE John Petrlch, Youngatown, O. Frank K lun, Chbholm. Minn. Frank Kovach. Nanticoki, Pa. Frank in Cecilija Lipar, Seward, N. Y. Andy Obed. Homer City. Pa. Henrik Pečarič, Krayn, Pa. Anton Blasich, Fontana, Calif. K. in Mary Erznožnik, Ked Lodge, Mont. Paul Cheanik, Toronto, Ohio. Max Martz, Buhl, Minn. KONFERENČNE ORG A-N I Z A C I J E J. S. Z. ŠT. 1, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Jacob Ambrozich, Box 286, Moon Run. Pa. Org. Anton Zor-nik. Nadzorni odbor: Victor Vodišek in Louis Glaiar. ŠT. 2, OHIO—Tajrvik Joa. Fraa-caekin, 13720 Chautauqua Ave.> CU- vcland, O. Organizator Anion Jan-kovich, Cleveland. ŠT. 3. KANSAS.—Tajnik Anton šular, Box 27, Arms, Kana. ŠT. 4, »everni ILLINOIS ia WISCONSIN.—Tajnik John Suppanchick, 1 129 So. 10th St., Sheboygan, Wie. Organizator Frank Novak, Mfhvau-i Wis. ŠT. 5. vzhodni OHIO in WEST VIRGINIA,—Tajnik Nace Žleasfcer-gar, L. Box 12, Glencoe, O. O gani-zutorja Joseph Snoy, Bridgeport in John Mauri, Neffs, O. Tajnike kUibo* ter Konferenc pro-limo, da naj nam v»e »premembe v oäboiih in naslovih točno »poroce, da bo imenik vedno popolen. SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V DETROITU. Seje socialističnega kluba i*. 114 J. S. Z. »e vrie vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. zvečer v navadnih prostorih na 116 Six Mile Road. Apeliram na vse naie somišljenike in simpatičarje, da »• nam pridružijo in postanejo aktivni člani našega kluba in socialistične stranke. TAJNIK. mmiMmLMmw krasijo. On je tudi hranil Pismo Zveze gospodar kih zadrug ganizator Sava Bojanovich, 2250 Clybourn Ave.; zapis. Geo. Maslach. -Tajnik John Št. 95, Pinay Fork. Roba». Box 383. ŠT. 123. MAYNARD. — Tajnik Andy Zlatoper. Box 22. Oiganizator Louis Berlot. ŠT. 189, BLAINE—Tajnik Mike Smerdel, Box 92. Organizatorja A. M. Bradley in L. Androjna. Zapisni- banke med Slovenci in Jugoslovani sploh. ( Rcprezentant "Zadružne banke" v ... . .. U. S of A. je Jo. B Menton, 15824 ^orujc v svojih prostorih, 2250 Cly- Normandy Ave., Detroit. Mich. Obr- DWirn Ave> -■ nete se pa tudi lahko po vse informa- ŠT. 45, WAUKEGAN. — Tajnica D»« 27 iuniia aem dobil DIS- tudi v bodoče S. N. P. J. bila v-zvezi cije na Zadružno banko, Ljubljana, Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave. l/ae^f. junijaaem aouii pi»- Miklošičeva cesta 13, Jugoslavia, Blagajnik John GanUr. Organizator mo Zveze gospodarskih za- Z nami v Jugoslaviji. V smislu skle- Europe I.Martin Judnich. Zapisnikar Rudolph ^VsU-k G^otšek Seje vsako dru^ drug, V katerem izreka zahvalo pov vodstva "Zveze gospodarjih za- Oprostite našim besedam, ali zdelo Skala. Zboruje vsako tretjo aedrijo ¡^„^Ijomm pri g Joa »Tumerju tistim delegatom, ki SO na pro- drug v Jugoslaviji" in upravnega 8e nam je, da so potrebne v tej vele- v mesecu v Slov. nar. domu. $T 222 <|irAT?t> Tainik Joh.« xy I_______ ••• n«t!T _____M__«rvottt "ZnHruini" h»nke" Čast nam ie. votni /)nKi I A T- m. -m enniuonm n m i II „ ' „ „ ' _ * „ State St Frank Goretic, Louis Blažič; zapis. spodarakich stikov SNPJ. z Za- 3a ¿T^Vzeliza^dobro stvar Te'Tf biia'Zadružna" banka ^Tu™ TiZZZ V^T^J ^J^o. d^fc \*mt " ŠT. 232, BARBERTON.—'Tajnik-ŠT. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank blagajnik Math Mochnik. 235 15th šli konvenciji SItPJ. pravilno Zadružne banke čast nam je, Važn, dob. J I ŠT. 47, SPRINGF1ELD. — Tajnik Ko.in. 1006 St tolmačili Domen in važnost iro- df 8e ^ Za to vaš< glasovanje to-; z zadružnim pozdravom Zvaaa g- , k ^ 1841 s lbih ^ 0 organiz. lOimacill pomen in važnost go lo tahvalimo. Prepričani ste lahko, Vodar.k»h «adrug. Ljubljana. I niz. Anton Per: zapis. Fr. CemsirJjlhn TnrT anruiar,^^ .t,lrnv SMPJ < Za- ---------1« Ce bi bUa Zadružna banka' Seje v^alo V k^o v m^^ Stempihar. R. F. D. 41, Box W. ŠT. SO. GILLESPIE.—Tajnik John Krainz, R. 2, Box 10. ŠT. 128, NOKOMIS.—Tajnik-bU-gajnik Suva Milave«, 522 East St. družno banko v Ijubijanj, in ^ ^^ ko ^ ^ dvema 8triktno kapitalistični zavod, nar. domu po druitveni seji. ob «nem navaja, da so bili de- letoma poglaJi naôega pred8ednika pa ne bi bilo opozicije proti nji lavskemu zadružništvu sovraž- ^^ Antona Kristana V Združene me(j "komunisti" in progresiv- ni listi O sklepu večine takoj države, da naveže prijateljske stike cj . Je<|noti koristila obveščeni ter so iz tega kovali « Dbj! ter onemogočila marsikomu iz- svoj kapital. Pismo ima gotovo * + - ^ ^"«e rabljati n^e ljudi, so se razhu- v mislih starokrajske liste, ki mogoče Koepodamko podp^mo. Ta dili in tako je nastal tisti ogenj ô^daîuHi Rak ia Aioiaii. 10 pod upravo klerikalcev ali vxajemnost naj bi bila seveda repre- y naàih ligtih. Upam, da bomo ^ Zboruje v«ko twt o ne" pa privatnih bank, in SO dolžni zentir»«a po o^^jah in ne le fpoznali da ni pošteno delati deUa v «noseč« ob 10. dop. pr o^ati delavsko ^družntftvo | ^¡¡m^ «J—1 krivične zaključke v neumnih'Pi^utaiku. kolikor pač mogoče. Dotičn ^^ in v svojem interesu predsodkih, pač pa, da je po- It. ia< pullman -Tajnik p. sklep konvencije SNPJ. je bil ^^ po „jogu naših delavskih, jteno samo to, kar človek dela ioim Wentwortfc Ave., «torjen v atmosferi nahujska- ! gospodarskih organizacij in njih in- z ra3Uimom in brez maščeval-nega sentimenta, kajti nihče na tereoov; v U S. a. ni' nik nagibov.—Tudi "Bivii član ko^nciji ni niti skušal doka-l^^konvencijah lovati, da ima SNPJ. val«d svo- 1 ........ 111 ■■11 ■ jih finančnih stikov z Zadružno DgAnp raZDeČaiHh Znamk J. S.Z. banko škodo, pač pa so vedeli r*^ tudi nasprotniki, da ima od te zveze le koristi ter ugodnosti, kakršnih sedaj ne bo imela, še manj pa dediéi «mrlih ^M»,^ X.Z. SNPJ., katere je doslej ščitila ( ^ ............ Zadružna banka. Dotični sklep virden ..........— »o v resnici izvojevali SNPJ. I INDIANA: sovražni elementi, ki imajo svo- c,iJît®" ¿5;........ jo zaslombo v listih kot je npr. "Am. Slovenec", in dotičniki, michigaN: M so na konvenciji glasovali Détroit No. iu proti, niso storili to da bi po- MINNESOTA: majali ali varovali koristi S. N. *'¿¡¡¡¿J............. P. J., pač pa vsled svoje "poli- CierpiMnj .......... tike" in "strankarstva". Veči- pndgeport ........ noma so poznali samo sebe in Blaine ................ »voje predsodke, če pa se bi Collinwood DRŽAVA IN H «STO ILLINOIS: aa meeac Junij 1929. B«dn# Duelae I»J. Str. letne Mi pénl ike- 50 2 9 4 20 2 20 20 prispet ki $22.00 1.30 4.45 1.20 1.25 4.55 13.00 Kenv. fonS j. s. Z. $7.00 .40 1.40 .40 Skupaj $20.00 1.70 1.60 Chicago. 111. INDIANA iT. 41 CLINTON.—Tajnik Ignac Vaadal. 209 No. 12th St. Organizator Bartol Oblak, zapisnikar John Škof. ŠT. 23S, UNIVERSAL. — Tajnik Frank Juvan, Boa 547. Organizator Frank Gorabe. Zapisnikar Joe. Cigale. KANSAS ŠT. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik & *r> Anton Sular, box 27. Zapisnikar Mar- 40 7 10 2 jasno vprašali, kaj je prav, ne 01 p^NSVLvANiA: bi vpili, "stokrat no", medtem Ht;rn)iniv .................... ko so molčali takrat, ko so bili Lawrence .....-........... dediči naših članov ob mnogo Burg w êw è\'i êW évv èv, èw lin à \, à\ à \ » Zadružna banka v Ljubljani JUGOSLAVIA, EUROPE V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI: •prejema danar na hranilna vloga ali na tekoči račun proti najboljšemu obrestovan iu. p o» redu je najcenejšo dostavo denarnih pošiljk is Amerika v domovino in obratno, posreduje v vseh gospodarskih in finančnih sadavah hitro in po oeni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, nai se nakaže aa račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-15 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o torn obvesti in naroči izplačilo. Obračajte se v vseh potrebah za stari kraj na Zadrušno banko ▼ Ljubljani. . » 2) 3) ................................... 14 1 $110.75 $35.30 ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnik Naca Lo-,U B-its. Box 34. ____ Žlembergar, L. Box 12. Seje vsako) Jt. 22S, AVELLA. — Tajnlk-bla- $146 05 tP6tjo nrdtlJ° dopoldne pri N„ Zlem- gajnik John Çatalj, Box 405. Rednih 1701 249 1452 bergerju Dualnih Letnih Izjem. | iT BRIDGEPORT. — Tajnik 731 1 073 ( Jos. Snoj, R. F. D. 2, Box 7. Zapisni 103 1 WISCONSIN ŠT. 12. WILI ARD.—'Tajnik Stave Vidmayer, R. 1, Box 73. Seje vsako 14 kar Domen Bradarh. Organizatorja: tretjo nedeljo v mesecu popoldan v _ Louie Gorenc in Frank Cerar. Sk»v. nar. domu. S28 000 9591 ŠT. 26" NEFFS.—Tajnik Florian ŠT. 37 ' milwaukee — Tainik Tajništvo J. S. Z. , Pishak, Box 484. največja slovanska tiskarna v ameriki I NARODNA TISKARNA 1 2142 2150 blue island avenue chicago, ill. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Peljekem, kakor tudi v Anglelkem in Nemškem jesišru. Naša posebnost so tiskevine aa društva In trgovca. blagajnik Frank p.rko. BOS National %................................................... Official Organ of limtrtarrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1140 »•iil.|..K.d W.-rkly «. —W M»S CHICAGO. ILL JULY 18th. 1929 Ten States Now Have Old Age Pensions Old age pension bills were introduced in 27 atatea this year. Four states—Minnesota, Wyoming, Utah and California—passed the bills and they are now law. One branch of the legislatures of Illinois, New Jersey, Texas, Washington, Nebraska and Delaware passed the bill, but it was either defeated in the other house or did not come t0 a v<>te there. New York has appointed a commission to study the question. This is good progress, considering the snails pace at which human minds move. Speed of body is common—altogether too common—but speed of mind is confined to the few who are able to brush aside prejudices and traditions and think straight to the heart of impoitant questions. The old age pension idea—after several decades of educational work done by the aforesaid men and women who are speedy of mind—has at last pierced the consciousness of vast numbers of the people, and it will reach the convictions of all of them soon. It is safe to predict that the state legislatures of 1931 will show a still greater advance. • The ten states now having old age pensions are" as follows; California, Colorado, Kentucky, Maryland, Minnesota, Montana, Nevada, Utah, Wisconsin and Wryoming. None of the pensions are large enough, but they will be increased. The length of residence required is too great, but the states made the requirement lengthy lest there should be an influx of old people from other OH, TWapbeati a*ckw*U SSS4 By Adnm o . al^gcr states that do not have any pension laws. The unevenness can be ironed out later, when all the states have such laws, and the residence requirements can then be abolished. It is possible that the federal government may take a hand in the equalization process. The time is clearly approaching when the utterly disgraceful methods of treating the aged, which have so long been in vogue, will be shelved. > ——_ Five-Day Week Following is an editorial from The Maga-aine of Wail Street. It needs no comment, 1 had not intended to horn in on cuss their affairs like regular God's the quarrel between the first lady of, children? the White House on the one side and Necessity did it. Deur old neces-the red-headed southern gentleman sity. The mother of all good thing* on the other. But it seems the fool did it. Hack in the nineties, the New thing won't get straightened out un- Orleans docks were 100 per cent or-less 1 take a hand in it. So hen- it.ganizt 1 into 100 per cent white unions with the result that soim- of To start with, here is a resolution these union» had secured, for those unanimously passed by the Senate of far off days, the ungodly scale of five the great, large and more or less en- dollars a day and whenever the bos-lightened state of Mississippi. scs got to thinking about that five "Be it resolved by the Senate of bucks per their hearts began to bleed the state of Mississippi, the House of for those tens of thousands of planta-R«preventatives concurring, as fol- tion "niggers" up river to whom a lows, to-wit: daily pay of one dollar looked like a "Whereas, On the 14th day of billion. June, 1329, the wife of Oscar De-' At last the day of emancipate for Priest, negro congressman from the the plantation boys came. The. white state of Illinois, was entertained at dock union of New Orleans had gone a formal and official tea in the White on a strike. Thereupon, press and House at Washington, D. C., at which oppression raised the noble slogan, tea there was present also as guest ' the negro has the right to work white ladies, and,. , (wherever, for whomsoever, and for "Whereas, It, is of supreme im- whatever he pleases." portance to the people, not only of Soon the nlace of the white strikers the South, but of the entStf«*.^United were filled by plantation negroes, States of America, that the nacial in- protected by white militia se-nt by a tegrity of the white« race be preserv- white supremacy governor at the reed, and quest of white supremacy employers. "Whereas, such an exhibition of A few months and every dock union social equality at the White House in New Orleans was Wiped out an" of filing cot- has ducked town and hasn't been White House tea endanger the social ton bales on the docka of New 0r~ hemrd of 8ince> 11 is a known fact The Medical Profession in the U. _ _ laon. U'ki.n if'. n l.nn^.,,/1 2m tL„ Ikut tka 'Miiflliinii" ffantlnmon kori C Ik P AMM.^il ______1 a. _ integrity of the white race? Are ,eans when it>8 a bun«l*ed in the, that the "ducking" gentleman had S. is Convention went in record to White House teas the only occasions hail(î and no sbai,e. And the white reason for his plight, as he led at- express themselves against prohibi-where whites and blacks come in con- worker> «cabbed on the black boy* in tacks against organized labor at the tion, claiming that alcohol occassional* defense of their social integrity and time of industrial trouble. This all ally is good for the human body. Ii. * • • I broke their strike and a few years happened within the past week. Our spite of the many prescriptions issued, i — ui«. »w u # l*ter when they went on strike, the world is changing fast It takes fast we sre glad to see that men respon- I am writing this on the porch of blackuemmad-ths ' ' * ' * ..... ~ " ^^ people te fceep pace with it. Perhaps sible for the health of the inhabitants v/hat they have to say about it. L~ "The bricklayers demand a five-day week, and the railroad workers a six-hour day. It sounds revolutionary and the economic wiseacres will demonstrate that it is all wrong. Fear is expressed that the whole of industry is headed for shorter hours. What if it is? What's the use of having thirty mechanical slaves, soon to be fifty» working for each of us, if we all have to go on working as long hours as ever. The increased productiveness of the human labor unit, through the machine, must be accompanied by corresponding increase in consumption; or there will be tto jobs for millions, if each job is to be as long in houia and days as now. We need more time to enjoy our machine-made wealth. Then we will consume more than ever, and the machines will have to work harder and more productively than ever. Business need mot fear a five-day weak par se. Competition with six-day nations is something else. So, also, would ba « protracted struggle between employe» and employes over the question. But wt should not ba foolishly excited over the gradual approach of one of the objectivea aar industrialism is headed for—more enjoyment of life for all." German Production of Books Greatest Both before and after the war, Germany conaiatentljr led all other nations in book production, according to a survey from which The Living Age reproduces figures. In 1919 only 15,876 hew volumes appeared, but in 1922 the figure had risen to 22,614. Two yearn later produciton dropped to 18,-003, but, in 1927, 24,860 new books appeared as against 22,961 in 1928. The total number of all books, new and old, published in Germany during 1927 was 31,026, and in 1928, 27,794. * Our own country averages rather less than 10,000 books a year and Great Britain slightly more. - - ------ —•• , izea on tne basis or mty-mty on men we approacn tne news ol . . , , , some twenty husk.es cutting brush jobSf office8 and honors | "U. S. guns guard cam as court en- Oetestatle Journalism in, * pr°spect,ve kraut Patch- Som,e Confound it all. Instead of staying joins strikers" at New Orleans, La., For a couple of weeks the Chicago ler ^ome^are^rowrf'a^d^some at £ ^^ ^ T Cnlr ? ** »V blackBut^irreSve of ra^colo? 1 wande^dfdpar * 'h°uld lab«r have its judges sitting. tention to the publication of the de- political affile tion or pre^ous and ^ Orleans Well, I guess the lady There must have been a good reason uUed testimony in a case wherein a poimcai aiincuon or previous and |g pL.;fectiy abie to take care of her_ for tfce car men ^ strike and when woman sued aTc'ut b^-tway«, she isn't paying the, the company had tried to operate L b^ach of promi all cut brush for the same pay, for a]j why should I pay a cent more to a wa, white brush-cutter than to a black ca'rping critics' than 'sil^T coMompt'. brush-cutter when the chances are the • * • black brush-cutter cuts more brush Meanwhile Huckleberrv Finn, our T^JJ^^I *nd Ethiopian water-carrier, approached my brush-cutters with the water keg and I see George Washington Snow and Cy Snodgrass taking turns at the same bunghole. George V. it as black as the ace of snades and Cy used to be Kleagle of the Local Klavem when political affliction or previous and ,„ nrim Iuir„ ^ f/1 UTrl„„ _______________. a 62-ye«r.old mar all cut bru^h And wh it'* mnr.. . -----—- —• - k-/—» w.^ vy..^.., w »or oreacn oi promise to marry. Their ail cut orusn. ^d^ji^more^ they ^ atUintion to her critics and when their lines with strike breakers, blood letters and the details of their love or same nav. or ,, ¡g gaj(j ftn(j (jonp }s no bf.tter waa 8hed and damage was done, making were Printed. way to get rid of barking dogs and Union labor is planning a general About six years ago, in the spring therein lies the gist of the whole race problem as far as workingmen are concerned. "Keep the nigger in his place." Treat him worse than a beast of burden for beasts of burden cost real monev. Make it hard for him to carry on the struggle for existence and the lower you get him down, the sympathetic strike in New Orleans, 0f 1923. The London Herald—-the of- but the officials may be reconciled fjcial daily of the Labor party of and peace may be forthcoming before England—announced that it would the general strike may be necessary, thereafter refrain from publishing —Will New Orleans put out its labor the sensational details of cases in the ticket at its next elections? What law courtsj and to the best of our would happen if they did and all observation it has kept the promise, anion met» voted in its favor? It has a tremendous circulation—over' ^ * half a million, we understand. Of , Everyone wiU have an opportunity course the unions and party branches knighthood was in flower. He told, to attend Sava's Moonlight Picnic sid it, snd doubtless many subscribe me yesterdsy thst the reason he join- \ Saturday m»»c A«|mi 10, at Ke- If the newspaper« will not volun-! lower down he will drag the white I"™ T? ^T* ^J^S 5?!WiU°W, S">rinP' 300,6 tarily reform, it may become neces-1 woricprwTth Mm M^m** Z^il bHieve ,n 80clal equality, which is predist a big attendants because so »ary to bar reporters from sensational working same job and I show you a white man who works for "nigger" wsges. * • • tegrity of the white race. Oh, well, as my colls** chum Goethe said, "Wen der Msnach verueckt wird, fangt es im konf an," ' meaning that when a gink gets nutty I had this idea forcibly brought home to ms during the 1906 dock Ht start* in it« noodle, strike in New Orleans. I wasn't a dock worker myself. What brought me to New Orleans was a strike of the Brewery Workers Union with which I was connected then in the FOR JOURNALISTS ONLY. The Iste Gen. Booth of the Salvation Army was conducting a big capacity of the editor of The Labor meeting which lasted unusually long, World. The connection with the dock and toward the close a newspaper strikers csme about through the fact! reporter left his seat and gsined the that many of the dock workers work ed in breweries during the winter. If 1 remember right, there were thirty-two crsft unions employed on the docks, longshoremen, stave-pilers, cotton screw men snd goodness knows aisle. Gen. Booth pointed a finger at him and said: "Whoever leaves this sadltorium will be damned by God." The reporter answered: "If I don't leave this auditorium if Relier With A Vengtance Judging from the price of wheat, reflecting the opinions of fsrmers and grain buyers concerning the doings at Washington, it is the object of the old party farm "relief' bill to relieve the farmer of what little he has left. what all. However, the boys had and hurry back to my office, I'll be sense enough to temper this rash of ^mned by the city editor." craft unioniam by federating in the > "God « above the city editor," re- Dock snd Cotton Council, composed of two representatives from each craft and it was here when I discovered the nigger in the wood pile. For right here in New Orleans, the metropolis of the old south, I found whites and blacks meeting in the torted Gen. Booth. "Yes, I think He is," piously responded the reporter, "but the city editor doesn't." HOW DO THE STAIRS RUN? . _ . _ . v A lawyer was cross-examining r same hall addressing each other as »0|d German about the position of the brothers. Moreover, I learned that 'doors windows, and so forth, In a not onlv were the delegates divided fhoU9e ln which a certain trsnsaction Equally between black and whites, • occurred. "And now. mv good man." thers also was a neat arrangement by' j,aj4| the lawyer, "will you bs good which offices and honor» went fifty- J enough to tell the court how the stairs f,,|3r- # t # ! run In the house?" The German look- I dated and unsettled for a moment How did this mingling of "supe-'"How do the stairs run?" he quti^ rior" and "intuperior" folks come' rind. "Yes, how do the stalrt run?" about? How was It possible for such ¡"Veil," continued the witneat. after s uncouth roughnecks as dock wollopers [moment's thought, "ven I am oop-of both colors to meet in New Orleans stairt dey run down, and ven ! am of all places, under one roof and dis- down-stairs dey run oop." it it warm and we want to dance and other sex rates there it at least one keep cool, to enjoy yourself, that will innocent party, and probably in most be your beat bet . divorce satet both parties are Inno- . .. , cent They limply made the mistake1 When the Pioneer Lodge bus pulled of their lives in marrying. Theyi into Detroit last Saturday night, con- have suffered cruelly for the mistake, I taining SO young Chicagoana, they and, when they decide to rectify the I Were met by the young Americana error, K it odiously unfair to have I and their friendt. The following day the humiliating details of their we all drove around a bit and then to domestic tragedy printed. There it the picnic to meet tome real boys, no legitimate excute for it many old timers like Yunko, Spolyar, Grum, Petrich, Benedict and docent of others. The attendance at the picnic was fine and Mr. and Mrs. Ke-nich had their handt full dithing out Find Out Parentt ought to have enough regard for the welfare of their own children to tubscribe for clean papers only. Thit would quicklv tolve the problem, for the filthy papers would clean themselves up in order to keep from loosing circulation, for their entire membership. Anyhow, it maintains its hold on its readers without feed in? them filth. Undoubtedly many familiet like it because It, is fit for children to tee. In the printing of ths details of One day John was walking down the *reet. He saw a Socialist It immediately frightened him and he ran away. A day after he saw the Socialist again. He was not so frightened but he walked on the sloppy divorce cases, other sex cases, other side of the street. On the tnd criminal caset, the capitalistic third day John again saw the Social- newspaners of the United States are ist This time he went up and talked the worst tinners in the world. They to a»*e devoid of shame and conscience. Can we blame John for first run- They have no regard for the feelings ning away? No! For the CapltaWst of the poor victims whose lives are has constantly been telHng him that dragged in detail across their pages. Socialists are: Reds, Anarchists, Bol- With the utmost immorality they sheviks. Outlaws, and anything that disitgard the future welfare of the doosn't sound favorable. young neople and others who abtorh P,'st by investigating he found the pollution from their colums. If first that it was all bosh, then he was the Hoover commission Is going to greatly enlightened. hunt for ths causes of crime, It may If you hate Socialism for what you well consider this phase. think It Is. find out what It really; —_— > it. and don't go to a capitallat. Go TOO PERSONAL. to a SociaHrt who knows what So- , Barber_Wet or drv? rialism it. | Ztpf—Just comb my hair and (Yipsel Call.) never mind my politics. VOL. XXIV. The Possible New Labor itics By JameW Oneal Probably no single event hi the history of the Amer-ican labor movement has created such a profound impression as the rise to power of the British Labor party. It is such a dramatic display of intelligent political oiganization of labor's forces, so sweeping a victory, and so inspiring in its suggestion of what can be doA«k that it forestalls all criticism. Theories of what is the most efficient course, to pursue go into the discard ia the face of an accomplished fact, and the Labor government of Great Britain is a fact. The Labor government may last a year or two or H may bv voted out of office within two months because of the peculiar character of parliamentary government If that victory were'Won in the United States, Jhe American Kamsay MacDonald and his cabinet would be in office four years no matter what vote was t$Jten in the lower house of congress. It only by considering this fact that we can understand the significance of the Labor party victory. • • s Is there any member of a labor or farm organization who can say that the British method of independent party action it not more effective than the Americas method of dividing our votes between two parties labor does not control and can,never control? Not even high executives of the A. F. of L. make or can make such a claim. AH that they can do is to ignore the accomplished fact in England and the complete absence of political power by labor at Washington. Trade union publications in various sections of the count*y are now questioning the fruitless policy of American unions, a policy of splitting labor's political power among thousands of candidates of the old parties and then sending begging committees on humilst-ing missions to the state capitals and to the congress at Washington. This discontent of trade unions with a policy that belongs to the babyhood of the labor movement is the most hopeful sign of our timet. Every member of a union who keenly feels our political degradation should make it his business to agitate in his union for a complete scrapping of a method that has become as archaic as the use of candles in an electric power age. • • • We can thank our British brothers for their contribution to an awakening of American labor. That awakening should now take the form of action through conferences of trade unions to organize local labor paitiet. With 10 or more local parties organized in s state, a state party can be organized. Other sympathetic farm and labor organizations should be associafc* ed in this movement. The Socialist paity will not interfere. It will ncTt nominate in opposition. It will co-operate. Hut in establishing these parties of the working people one thing should be understood. They must be independent of the old reactionary parties. No fusions, no deals, no secret understandings with them or their leaders. Candidates elected to law-making bodies must constitute an independent group separate and distinct from the others. They must organize as suck They must formulate a legislative program based upon the platform, and fight for it They must have confidence in their own movement, their own initiative and ability. They must finance their own movement It must begin with a program that will emphasize the most important issues that face those who work for s living. bo initiated, so inspired, so organized and directed, who knows but that with the driving force of the mighty changes going on in industry and agriculture today, this party may not sweep a dozen states before the next presidential election? Who Was Careless In New York city recently a large building ___^ going up; it was to house the Western Union Telegraph Co. All around the outside at the eighth floor, ran a scaffolding; bricklayers were at work there. Down below them, at the tecond floor, other men wets occupied. Eight tteel girdert, twinging at the 22»d floor, tuddenly flipped in their cablet when defectivt brakes failed to work—and when the air cleared, four men below were found dead. Three days later, at snother building under construction, a bathtub fell when the tackle collapsed. Two men were killed. We sorrowfully call attention to the deaths of Ibtsi tix quite innocent employes, and tuggett they bs n«t forgotten when employers repeat the worn phrase that most accidents are due to the carelessness of the workers themselves.—American Labor Legislation Review. __ ■ 1 Growth of British Labor Movement Certainly one of the most remarkable recsait tf progress* is furnished by the growth of the Brttith I ¿afar movement on political field, and the following return shows the rapid strides which the Labor Party in Britain hat made within the last 30 yesrs: Members Year in Parliament 1900 ...............................................2 1»06 .......................................... 29 1910 (Jan.) £........................... 40 1910 (Dec.) ............................. 42 1918 .......................................... 67 1922 .......................................... 142 1923 ......................................... 191 »924 .......................................... 161 1929 ................... „ 288 Thirty years may seem a long time to wait to *** ness the I*bor party emerge as the largest single party »» SrSM politics, but when one remembers the difficulties to be contended with, and the ignorance, p»** judices, snd vested interests to be overcome, the enoe mous growth of the movement has been achieved within a relatively short period. Vote« 62,<91 323,196 606,690 370,801 2,244,941 4,236,7« 4.343,379 6.487,620 8,404,tM Ten Billiong of Gold The total supply of gold in the world at the end oi 1928 was approximately $10,000,000,000, of which the United States held $3,746,111,000; France, $1.25$,-500,000; England, $749,000,000; Germany, $660,-000,000; Argentina, 607 million dollars; Japan, $M1,-000,000; Spain, $493,000,000. >iH