Oktober 2001, št. 9, leto 2 50 let bančništva v Litiji © ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Kaj lahko storimo za vas? Litijski upokojenci petdesetletniki Poznana je šala o dveh znancih, ki se po dolgih letih srečata in prvi vpraša drugega: »Ali si ti že srečal Abrahama?« Drugi se mu hladno zazre v oči in odvrne: »Seveda sem, a ga nisem hotel niti pogledati.« Litijski upokojenci pa so spoštljivo praznovali svojih 50 let. Konec septembra 2001 so se zbrali pri Ribiškem domu v Litiji. Kar nekaj stotnij jih je bilo. Začeli so godbeniki in pevci, nato pa so nastopili še govorniki: Janez Kres, predsednik DU Litija je govoril o zgodovini društva in še več o načrtih za naprej; Jože Grošelj, predsednik ZDU Litija, je umirjeno govoril o sodelovanju vseh društev v litijski občini; Vinko Gobec, predsednik ZDU Slovenije, pa je v svojem ognjevitem nastopu pribil, da upokojencem v Sloveniji ni vse prav, a da bo kar dobro, če bo ostalo tako kot je zdaj. Govorance je zaključil župan Mirko Kaplja z dobrimi željami za zdravje in vztrajnost v naslednjih petdesetih letih. V kulturnem programu so poleg MPZ DU Litija sodelovali še: Litijski pihalni orkester in upokojenci vseh društev v občini. Simbolično so starejše in mlade s svojim nastopom povezali učenci OS Litija. Program je prijazno povezovala Joža Gombač in z odlomki recitacij ter podelitvijo priznanj prireditev uspešno pripeljala do konca. Ob zahvalah sponzorjem in donatorjem so upokojenci nadaljevali pogovore o vseh vrstah svojih dejavnosti. Poleg tega, da so aktivni v pohodništvu, planinstvu, kulturi in športu, so razmišljali še o novih oblikah sožitja. Ržiški fantje so pomagali še pri plesni umetnosti upokojencev. Udelženci so bili dobro postreženi in srečanje se je ob izjemno lepem vremenu prevesilo v nov dan. Ivan GODEC Iz uredništva Toliko stvari se dogaja okoli nas, da se je kar težko opredeliti, kaj priteguje največ pozornosti. Pred dnevi mi je prijateljica dejala: pa piši v tistem svojem uvodniku o kakšnih problemih, ki se dogajajo nam, navadnim ljudem... Prav gotovo bi potem morala pisati o naših življenjskih stiskah: o službah, ki jih ni oziroma so premalo plačane, o draginji, ki ji ni videti konca, o korupcijah in njihovih akterjih, ki se izognejo roki pravice. Tu, v Litiji, bi praviloma morala pisati o cestnih zagatah. Zakaj pa ne? Ne o tisti proti Ljubljani, naj bo to tema za politike. Na 4. strani jih je nekaj ujel fotografski objektiv in gotovo bodo v prihodnjih številkah sledile še druge. Občan naj bi na tak način skušal opozarjati na probleme, seveda z namenom, da bi jih reševali, odpravljali. Z veseljem objavljamo tudi odgovore na bodice in opozorila. Seveda si želimo, da bi bilo konfliktov med nami čim manj ... prav zaradi umirjenega značaja dni, ki so pred nami, ko se spominjamo. Andreja ŠTUHEC Ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve Ustje z dreves se v vetru vrti, prekriva spomine, prekriva sledi... Nekoč, kp je tujec nam zemljo teptal, nekoč, kp kpi m svobodo je lila, ko v gozdu, neznano kje, je marsikateri oče, sin, predragi brat ostal, sta zemlja in prst stopinje prekrila. Stopinje težkih škornjev po poteh, sledi znoja in krvavih žuljev na dlaneh... Da mladi rod ne bi pozabil, kdo je tisti, ki je priboril nazaj si zemljo svojo. Kdo jc tisti, kj jc svet gradil, komu odvzeli smo korak po naših tleh, kdo nam lepo je deželo zapustil. Postojmo zdaj pred obeležjem, postojmo pod drevesom tam ob poti, v zahvalo njim in mladem rodu v opozorilo, ker bilo jih je veliko, preveč krvi se je prelilo, da nas ne bi izučilo. Laura HORVAT G E © Odprtje geodetske pisarne v Litiji Oktobra leta 2001 odpira podjetje GEOID d.o.o. svojo izpostavo v Litiji. Pisarna v 1. nadsropju upravne zgradbe litijske Predilnice bo imela odprta vrata za občane in podjetja, ki potrebujejo kakršnokoli uslugo s področja geodetskih storitev. Na območju občine Litija bo GEOID d.o.o., ki v teh dneh praznuje deseto obletnico ustanovitve, nudil izdelavo topografskih načrtov, izdelavo načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, zakoličenje objektov, cest, izvedbo preciznih nivelmanov, GPS meritev in opazovanj, opazovanja horizontalnih in vertikalnih deformacij objektov in terena ter naprav, prav tako pa tudi usluge s področja zemljiškega katastra, kot so parcelacija zemljišč, ureditev parcelnih mej, odmera stavbišč in izdelava etažnih načrtov, spremembe v vrsti rabe in katastrska klasifikacija zemljišč, svetovanje in pomoč pri zadevah v zvezi z zemljiškim katastrom. Pri podjetju GEOID d.o.o. smo se skladno z našim dosedanjim načinom dela odločili, da tudi v Vašem kraju in okolici pripomoremo k uspešnejšemu reševanju nalog geodetske stroke s konkurenčnimi cenami in hitro ter kvalitetno izvedbo. 'N Za vse informacije smo vam na voljo v času uradnih ur v naši pisarni na naslovu GEOID d.o. o., Kidričeva 1, Litija (upravna stavba Predilnice Litija, 1. nadstropje), ali na telefonu 01-89-90-228. Ob drugih dnevih pa se za pomoč lahko obrnete na našo pisarno v Ljubljani, na številko 01-43-67-194 ali fax 01 -43-67-014. SV MARTIN IZ MOSTA DELA VIN‘ ~V Tikogar ni, ki ne bi vedel, da je sveti Martin zavetnik J- šmarske cerkve in da je žegnanje na njegov god eden večjih praznikov v Šmartnem. Veliko pa jih je, ki bi ta dan radi praznovali tudi kako drugače kot le s krstom mladega vina. V petek, 9. novembra, ob 19. uri bodo v kulturnem domu v Šmartnem prihod Martina počastili Kud Vajkard s kratkim gledališkim prizorom, Kud Folklorna skupina Javorje s plesom in Fantje od fare z veselimi napitnicami. Vsa sodelujoča društva so se odločila, da prihodek od vstopnin odstopijo krajevni skupnosti Šmartno kot pomoč pri prepotrebni obnovi strehe na kulturnem domu. Vsak obiskovalec bo tako združil prijetno s koristnim - pomagal bo pri obnovi šmarskega hrama kulture, se pri tem prijetno zabaval in po končanem programu tudi dušo privezal, saj organizatorji obljubljajo pogostitev in fešto z ansamblom Zimzelen. Vabljeni torej na kulturno (vsaj tja do polnoči) praznovanje godu sv. Martina! Bojana KRAGELJ Krajane lepo vabimo tudi k slovesni nedeljski maši, /j bo 22. novembra ob 10. uri v cerkvi sv. Martina, kateri bo sledil blagoslov novega vina. Zvečer ob 19. uri pa ste vabljeni na Martinov koncert v šmarski cerkvi. V Litijskem občanu si še preberite: F*Razpored žalnih slovesnosti...............stran 2 ^Kdaj nova dvorana v Litiji ?..............stran 4 ^•Feljton - Spomini na izgnanstvo...........stran 6 f*MOS Celje - priznanje Jožetu Kosu........stran 3 50 let bančništva v Litiji Dobra banka ne nastane čez noč Zgodba bančništva v Litiji se je pričela pisati leta 1951, ko je odprla svoja vrata enota Narodne banke, podružnica Litija. Nahajala se je v sedanjem starem delu Litije, v Koblarjevi hiši. Od takrat do danes je banka prešla več organizacijskih oblik, danes pa se pod imenom Nova Ljubljanska banka ponaša s pred kratkim prenovljeno poslovalnico na Jerebovi 14. V letih svojega delovanja je banka nekajkrat spremenila svojo organizacijsko obliko. Leta 1955 je Narodno banko nadomestila takrat ustanovljena Komunalna banka Ljubljana. K tej jc bilo v obdobju med letom 1961 in 1965 priključenih več drugih komunalnih bank, ki so se leta 1965 združile v poslovni banki z imenom Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Ta se je pet let kasneje preimenovala v Ljubljansko banko, leta 1994 pa je državni zbor RS sprejel odločitev o ustanovitvi Nove Ljubljanske banke d.d. Nova Ljubljanska banka pa se ne ponaša zgolj s tradicijo, temveč tudi z znanjem svojih zaposlenih in tehnološko podporo poslovanju. Posebej ponosni so bančni delavci na svoje dolgoletne varčevalce in njihovo zvestobo. Kot razlaga vodja litijske poslovalnice Matjaž Godec, strankam z veseljem predstavijo vse vrste varčevanja in ostale bančne storitve, predvsem tiste, ki predstavljajo sodobnejši način poslovanja z banko. V tednu pred 31. oktobrom, svetovnim dnevom varčevanja, so pripravili vrsto presenečenj za tiste, ki se bodo odločili za različna varčevanja. Ob 50-letnici bančništva je v poslovalnici Litija od 22. oktobra dalje na ogled tudi razstava o zgodovini bančništva v Litiji, ki bo predstavila del utrinkov iz zgodovine. S. J. Otvoritev prenovljene poslovalnice Litija, november 2000 [ Prispevke pošljite do 10. novembra 2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po E e-pošti: tiskarna.aco@siol.net Načrtovanje LDS Obisk ministra za okolje in prostor v litiski občini So pokojnine strošek in breme države? Mislim, da je načrtovanje za razvoj lokalne skupnosti ključnega pomena. Imeti kvalitetne in ustrezne razvojne načrte, s pomočjo katerih se lokalna skupnost razvija in dosega take rezultate, da nam je tudi ljudem v ponos povedati kje živimo, je poenostavljen cilj dobrega planiranja. Takšna skupnost nudi svojim prebivalcem ob razvitem gospodarstvu, kmetijstvu in družbenih dejavnostih tudi delovna mesta, stanovanja, urejeno infrastrukturo in organizirano preživljanje prostega časa. Vse to pa pomeni dvig kvalitete življenja vseh posameznikov. Prepričana sem, da je to cilj vsake vasi, trga, mesta in seveda lokalne skupnosti. Tudi pri nas poteka priprava LOKALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA. Nanizane potrebe, pobude, želje in možnosti so sedaj zajete v strateškem delu. Program bo zame sprejemljiv takrat, ko bodo o njem razpravljali strokovnjaki z vseh področij, ki jih zajema. Pripraviti razvojne načrte ali predstaviti delo na posameznem strokovnem področju, je nedvomno delo strokovnjakov, ki jim mi, občinski svetniki, prisluhnemo ali ne. Vsak posameznik - svetnik, ki ste nas volivci izvolili, odloča kako bo s pridobljeno informacijo ravnal; mu bo služila pri odločanju ali ne. Vsak človek nima možnosti, da bi bil strokovnjak za vsa področja dela in da bi obvladoval vsa znanja. Moram priznati, da se moram pri svojem delu in v življenju stalno izobraževati in sem vedno vesela, ko dobim nova znanja in informacije. Nekaterim tega očitno ni potrebno, dovolj jim je njihova samozadostnost in samozaverovanost. Prav tako shajajo brez bontona, kar se odraža na sejah občinskega sveta. To pa ni pot, ki nas vodi naprej! Joža OCEPEK Vesti iz parlamenta Dileme novega poslovnika DZ V mesecu septembru je delo parlamenta najbolj zaznamovalo sprejemanje predloga novega poslovnika oz. zapleti, ki so se pojavili pri tem. Sprejemanje poslovnika je obstalo tik pred končnim glasovanjem, kjer je bila zavrnjena večina uskladitvenih amandmajev. Največje dileme so predvsem v tem, da bi se vloga kolegija predsednika Državnega zbora bistveno okrepila. S tem pa postane lahko celo ustavno vprašljiva samostojna vloga poslanca, saj bi se cela vrsta odločitev, ki so se do sedaj odločale na plenarnem zasedanju, sprejemale na kolegiju. To pa je lahko celo ustavno sporno, saj ustava jasno v 82. členu opredeljuje, da je poslanec predstavnik ljudstva in ni vezan na nikakršna navodila. Problem je nastal še večji ob dejstvu, da naj bi kolegij odločal na zaprti seji, mimo vednosti javnosti. Odločanje na njem naj bi se odvijalo na podlagi ponderiranih glasov, ki bi jih imeli vodje poslanskih skupin glede na velikost stranke v parlamentu. Predlog novega poslovnika tudi ni dopuščal, da bi poslovniška skupina lahko v tretjem branju oz. dopolnjenem predlogu proračuna vlagala amandmaje. V Poslanski skupini SLS + SKD Slovenski ljudski stranki smo ugotovili, da prej omenjene spremembe poslovnika pomenijo, kljub mnogim dobrim rešitvam prevelik odmik od osnovnih demokratičnih instrumentov parlamentarizma, vloge poslanske skupine oziroma poslancev. Prepričan sem, da bo časovni zamik pri sprejemanju poslovnika le omogočil, da se bodo naštete dileme odpravile, tako, da bo spoštovana ustava, ter da bo poslovnik kot (mala ustava parlamenta) po volji vseh poslanskih skupin, ne le največje. Poslanec DZ RS Franci ROKAVEC OBČINSKI ODBOR ZB IN UDELEŽENCEV NOB LITIJA OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bodo tudi letos žalne svečanosti ob Dnevu mrtvih pri grobiščih in spomenikih padlih v NOVpo naslednjem časovnem razporedu: - vpetek.26.10.2001 ob 10.30 uri v Štangi pri spomeniku NOB - v petek 26.10.2001 ob 11.30 uri v Kostrevnici pri spominski plošči -v petek 26.10.2001 ob 12.15 uri v Gabrovki na pokopališču - v petek26.10.2001 ob 14.00 uri na Primskovem na pokopališču -vpetek26.10.2001 ob 17.00uri na Savi pri spomeniku NOB - vtorek30.10.2001 ob 17.00uri v Kresnicah pri spomeniku NOB -v sredo 31.10.2001 ob 16.30uri v Jevnici pri spomeniku NOB - v sredo 31.10.2001 ob 15.30 uri v Šmartnem pri spomeniku NOB -vsredo31.10.2001 ob 17.00uri v Litiji pri spomeniku NOB - v četrtek 1.11.2001 ob 11.00 uri na Polšniku na pokopališču -v četrtek 1.11.2001 ob 11.00 uri na Vačah na pokopališču Vse občane vljudno vabimo, da se žalne svečanosti v svojem kraju udeležite v čim večjem številu in počastite spomin na padle slovenske fante in dekleta. OBČINSKI ODBOR ZB NOB LITIJA Pojma okolje in prostor skrivata ogromno vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnjem obdobju. V ta namen jev sredo, 3. oktobra Občinski odbor Liberalne demokracije Litija in Gospodarski forum organiziral obisk ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača in državnega sekretarja ministrstva dr. Roberta Goloba. Obisk se je pričel ob 14.uri z ogledom izgradnje čistilne naprave na Ljubljanski cesti v Litiji, katere izgradnjo je država tudi podprla s svojimi sredstvi. Nadaljevanje obiska pa je bila odprta javna razprava v veliki sejni sobi občine Litija. Vsebina razprave je bila sledeča: - kakovost energetske oskrbe občine Litija (elektrika, plin, daljinsko ogrevanje), - predvidene rešitve čiščenja indtistrijskjh in komunalnih odpadnih voda in gospodarjenja z odpadki, - načrtovanje elektrarn na srednji Savi. Minister mag. Janez Kopač je v uvodu orisal obstoječe stanje na nivoju potreb in zahtev v okviru ministrstva. Opredelil in opisal je sprej ete zakone na podlagi okolja in prostora in poudaril, da je vse več potreb po državnih sredstvih za izvajanje le teh, zahtev po dobrem organiziranju in pripravi projektov, ki bodo imeli dobre strokovne podlage za skupna vlaganja. Pri kakovosti električne oskrbe občine je bilo kar nekaj pripomb in to predvsem na kvalitetno oskrbo električne energije, ki velikokrat ne izpolnjuje potreb za nemoteno delovanje vse bolj zahtevne tehnologije v gospodarstvu in gospodinjstvih. Na podlagi tega je sekretar dr. Golob izjavil, da bo potrebno pristopiti k izgradnji novega 110 KV daljnovoda iz smeri Beričevo -Ljubljana. Za to izvedbo potrebujemo vsaj pet let.V sedanjem času je potrebno urediti razdelilni sistem na mikro vidiku oskrbe občine. Zavzel se je, da bo na podlagi analize stanja poskušal to oskrbo do izgradnje novega daljnovoda izboljšati. Podana je bila tudi pobuda, da se še enkrat pristopi k razpisu za izgradnjo plinifikacije Litije in ostalih krajev. Izgradnja plinifikacije bi potekala iz smeri Kresnic - Zapodja, kjer teče zemeljski plinovod. Pod temo čiščenja odpadnih voda in rešitve gospodarjenja z odpadki je načrtovano, da se bo z letom 2002 začela pobirati taksa, ki bo namenjena reševanju obstoječega stanja.Taksa se bo vračala oziroma vlagala v tiste občine, ki bodo imele programe in projekte, ki bodo potrebni za reševanje odpadkov in čiščenje odpadnih voda. Sanacija in organizacija ravnanja z odpadki se bo začela z letom 2004, čiščenje odpadnih voda pa z 2010. Ravnanje z odpadki in čiščenje odpadnih voda bo za vsako občino predstavljal velik dodaten strošek. Tukaj se lahko računa na sredstva iz taks, državna sredstva, evropska sredstva in sredstva privatnega sektorja. Zato je dobra organiziranost investicij in kapitala še kako potrebna, da bomo lahko nekoliko razbremenili zmeraj premajhno vrečo proračuna. Načrtovanje elektrarn na srednji Savi je zaenkrat še na idejni podlagi in se bo v nadaljnje preučevalo ter vključevalo izkušnje, ki bodo pridobljene pri delovanju elektrarn na spodnji Savi. Na koncu razprave je župan Mirko Kaplja povedal, da se litijska občina srečuje skoraj z največjim številom plazov v Sloveniji in da je za sanacijo le teh težko zagotoviti sredstva samo iz občinskega proračuna. Potrebna bi bila dodatna državna vlaganja. Občinski odbor LDS Litija se zaveda obstoječe odgovornosti in s svojo aktivnostjo želi pridobiti čim več informacij in povezav za reševanje bližajoče se odgovornosti v rabi okolja in prostora. Srečanje je bilo zaključeno z ogledom čistilne naprave Mesarije Šmartno in še dodatnimi razgovori, ki naj bi pripomogli, da bi občina Litija lažje premagovala obstoječe težave neizprosnega razvoja. Sandi GOMBAČ Demokratična stranka upokojencev Slovenije kategorično zavrača ponavljajoči se očitek, da so pokojnine strošek, upokojenci pa breme države. Pokoj nina je in mora ostati rezultat dela in plačanih prispevkov. Prihodki in izdatki pokojninske blagajne morajo biti čimbolj transparentni. Upokojencem naj bodo dostopni vsi podatki, še posebej, kaj pomeni temeljno izhodišče pokojninskega zakona, ki izhaja iz načela vzajemnosti in solidarnosti. Zahtevamo dokončno sanacijo pokojninske blagajne in realno načrtovanje, tako virov kot izdatkov za finančni načrt ZPIZ za obdobje 2002-2003. Ni vzdržno, da se s stalnim in ponavljajočim se primanjkljajem v pokojninski blagajni ustvarja občutek, kako veliko breme so upokojenci za slovensko državo. Naše stališče je, da mora biti proračun za naslednji dve leti čimbolj uravnotežen z vlaganji vgospodarski razvoj in dogovorjeno socialno politiko, opredeljeno v nacionalnem programu, ki gaje sprejel Državni zbor RS. Še posebej izpostavljamo vprašanje programa varstva in gradnje domov za starejše. Vsi podatki kažejo, da se povišani prispevni stopnji za zdravstvo ne bo mogoče izogniti. Delež sredstev, ki ga plačujejo zavarovanci iz lastnih žepov, postaja že kar občutno breme za koristnike zdravstvenih uslug. Zato je potrebno voditi račun, koliko se bo povečala prispevna stopnja in za koga, ali samo za delodajalce ali za vse. Tudi znotraj zdravstvenih zavodov in institucij je mogoče kaj storiti za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva, vendar ne na škodo upravičencev. SLS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Območna organizacija Litija Končno zelena luč za gradnjo vodovodov in cest v Občini Litija Na 26. seji dne 20. 9. 2001 in nadaljevanju seje Občinskega sveta Občine Litija dne 24. 9. 2001 se je vnela vroča razprava o gradnji vodovodov in cest na demografsko ogroženih območj ih občine Litija. Kljub temu, da je Občinski svet sredstva za začetek investicij že zagotovil s sprejetjem odloka o proračunu za leto 2001, je svetovalec župana za finance Povše, brez utemeljenega razloga zagovarjal neizvajanje tega dela proračuna. Po mučni razpravi je Občinski svet s 13 za in 6 glasovi proti sprejel sklep s katerim je prižgal zeleno luč naslednjim projektom: 1. Vodovod Liberga 2. Vodovod Čatcška gora — Gabrska gora 3. Lokalna cesta Višnji grm - Razborc - Jcžnji vrh - Vinji Vrh - Poljane - odsek Vinji vrh 4. Lokalna cesta Cerovica — Bukovica - Dolgo Brdo odsek Dolgo Brdo 5. Lokalna cesta Krajc - Zavrh - Zagozd - Vahta odsek Zagozd 6. Lokalna cesta Štrus-Rcka-V Trcbeljevo odsek Gozd Reka 7. Javna pot Mala Dolga noga - Jevnica, odsek Mala noga - Jevnica Za omenjeni sklep so glasovali vsi prisotni (9) svetniki SLS SKD, od ostalih pa g. Godec, ga. Rajšek, g. Jože Hostnik, in g Jože Lajevec. S sprejetjem teh sklepov bo omogočeno tudi oddaljenim občanom znosnejše preživetje, saj vsi vemo, da se tudi litijsko podeželje vse prehitro prazni. \brjamem, da nekateri težko prenašajo take razprave, vendar bi bilo kar prav, če bi se take seje prenašale kdaj tudi v živo, da bi občani spoznali kako krut je boj za enakopraven položaj vseh občanov, mdi tistih s podeželja. Še posebej pa tistih, ki sami nimajo toliko možnosti, da bi s kakršnimikoli poznanstvi lahko vplivali na trošenje našega skupnega denarja. Martin HOSTNIK I RVTOCCNTCR IITUA AVTO OPTIKA - servis podvozja AVTOMEHANIKA-Idtri servis PNEVMATIC CENTER - vulkanizerstvo AVTOCCNT6R LITIJA - Ljubljansko c. 14, LITIJA tel.: 01 8981 060 ZE DANES JE CAS, DA PRIPRAVITE SVOJE I/02110 NA 2IM0! ZAVORNI SCRVIS scrvis podvozju SCRVIS IZPUŠNIH SISTCMOV Prodaja in menjava: OLJA, FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, CILINDRI, KOLUTI, DISKI. KONČNIKI, ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJI, IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA... POLNENI E PNEVMATIK S PLINOM GBROdK - cene veljajo za gotovinsko plačilo PRODAJA IN MONTAŽA GARANCIJA PLUS Pogoji GARANCIJE PLUS Pri nas dobite poleg osnovnih pogojev tehnične . garancije tudi GARANCIJO PLUS na pnevmatike za osebna vozila, kupljene v Avtocentru Litija. V primeru nepopravljivih mehanskih poškodb, katere lahko vplivajo na varnost vožnje (presekana pnevmatika) in v primeru poškodb pnevmatik, nastalih zaradi vandalizma (tretjih oseh). Ta GARANCIJA PLUS velja 2 leti od dneva nakupa pnevmatike. Dlmcnijja pnevmatik jV ruoo dir. * IZBICA ES KI MO - S3 jm as®®,- gt. w-*> ® /5M028SM gf\ Toroiur W SEMPERIT 5> Bk. ultra dur » V cooofrcAH W GOOOfVEJUt 145/80 R13 7.485 6.362 S. 790 7.472 &mž 7.644 9=t< 7.808 : 1C.605 9.015 U*6g 9.915 155/80 K13 8.880 6.868 tp 7.877 8.168 £8* 8.359 jžattiš’ 10.375 i*es? 11.413 145/70 R13 7.794 6.623 $.643 7.316 X >632 8.338 |X>8? 9.934 12655 10.927 155/70 R13 8.199 6.969 8.767 9.731 8.288 i>e$Z 9.123 12*0 10.764 15*50 11.841 165/70 R13 83* 7.473 10*10 9.325 0=44$ 9.729 rus*? 10.070 1*962 11.923 •MS? 13.115 165/65 R13 X 9.370 X 0=«g 10.176 12.230 1X53 13.475 175/70 R13 i:cw«9 8.516 l?At2 10.771 itasg 10.021 10.773 12.474 TMafl 13.721 165/65 R14 ra*ti 8.790 1>409 10.346 X 10.855 13.975 1X85 15.373 165/70 R14 X 10.814 X I>4?7 11.370 14.614 X 1 175/70 R14 9.093 5M70 12.299 tiMUl 11.909 12.003 T-at-7 14.677 IX* 16.144 185/70 R14 10.309 12.761 rsj< 13.043 t>*5 15.557 16U>51 2§J73 17.657 175/65 R14 1>535 9.822 11.713 11.685 rws 11.844 r?A« 14.997 16.497 185/65 R14 ny*o 10.914 tsa§5 13.009 r>#?? 12.733 13.284 MA77 15.363 T>*6S 16.902 185/60 R14 1>078 10.267 bbZ57 12.118 14,186 12.038 13.267 T*£Z3 15.743 2365 16.460 17.599 195/65 RIS 15^86 13.078 15.296 l*s248 14.633 19,069 16.183 22AH 19.134 23040 20.179 205/60 R15 15.293 »^94 16.060 X a34« 19.097 254*6 22.054 26498 24.223 Cene vsebujejo DDV. Na zalogi Imamo tudi ostale dimenzije po akcijskih cenah. Za napake v tisku ne odgovarjamo. ŽIVIMO ZDRAVO - ŽIVIMO SVOBODNO (preprečimo škodljive vplive drog in drugih oblit^ odvisnosti) Zasvojenost v najrazličnejših oblikah je eden od bistvenih problemov sodobne družbe. V ta namen je župan občine Litija, g. Mirko Kaplja, na pobudo svetnikov in številnih občanov, v letošnjem letu imenoval J^AS-Lokalno Akcijsko Skupino za preprečevanje odvisnosti, ki pričenja s svojim delom. Naloga in odgovornost skupine, ki jo sestavljamo strokovnjaki, kj se dnevno srečujemo s stiskami ljudi je, da pomagajo v kraju ustvariti čim boljše pogoje za življenje in delo občanov, da se bodo počutili dobro, sprejeto in vredno, ter da bodo izbrali zdrav in ustvaijalen način življenja. Le zdrav in srečen posameznikje temelj, na katerem lahko gradimo družbo prihodnosti. Osnovna dejavnost in namen LAS je: Bistvena vloga LAS-a v lokalni skupnosti je, da deluje preventivno proti odvisnosti, kar pomeni, da s svojimi dejavnostmi omogoča zdravo, koristno in smiselno porabo prostega časa posameznika in skupin. Najpomembnejše naloge LAS med drugim so: • informiranje in sporočanje javnosti in ciljnim skupinam, zlasti pa šolski mladini, o nevarnostih uživanja drog ter ustvarjanje pozitivne družbene klime za preprečevanje pojavov odvisnosti • koordiniranje preventivnih programov, ki jih izvajajo različne organizacije in združenja v lokalnem okolju in prostoru • stalno spremljanje potreb okolja po preventivi • organizacija različnih prireditev in dejavnosti, ki imajo za cilj informiranje in osveščanje mladine in javnosti o zdravem načinu življenju • strokovno usposabljanje prostovoljcev za delo v LAS • povezovanje z drugimi LAS in strokovnimi institucijami v ožjem in širšem okolju. Cilji LAS so: e nudenje možnosti vključevanja čim večjemu številu občanov v organizirane prostočasne dejavnosti, • organiziranje športnih, kulturnih in drugih prireditev (organizirani izleti, športne prireditve, družabna srečanja, okrogle mize, debatni krožki, predavanja, literarni večeri, likovne razstave, televizijske in radijske oddaje), • izvajanje projektov z različnimi vsebinami, ki osveščajo in informirajo mladino o škodljivosti drog, _ v................. • nudenje pomoči posameznikom v osebnih stiskah in težavah (npr. pomoč pri iskanju socialnih stikov, zaposlitve, pomoč staršem pri vzgojni problematiki), • informiranje občanov o preventivi in kurativi problema zasvojenosti. Natečaj - vabilo k sodelovanju: J Vse Vas, zlasti pa mlade vabimo, da se nam v naslednjih dveh tednih pridružite s svojimi I idejami pri izdelavi logotipa lokalne akcijske skupine v občini Litija, kar storite tako, da se I prijavite na razpis in tako pripomorete k večji kvaliteti našega dela. S spoštovanjem in veliko ustvarjalnih idej Vam želimo! 1 Vaš župan g. Mirko Kaplja in LAS občine Litija za preprečevanje odvisnosti SV1 n JOŽEF KOLMAN, s.p. Ulica 25. maja 25, LITIJA Tel.: 01/898-11-91 i. GSM: 040/50-63-11 popravilo JV r^j WO£o AKUSTIKA LJ Po pomoč na domu - v Center za socialno delo Litija Pomoč na domu v občini Litija izvaja Center za socialno delo od 1.9.2001 dalje na podlagi Odloka o organiziranju pomoči na domu v občini Litija, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Litija, (Ur. 1. št. 10/2001). Z odlokom se ureja organizacija, načini in oblike izvajanja javne službe, določa upravičence do socialne oskrbe in način plačila storitev pomoči na domu. POMOČ NA DOMU OBSEGA SOCIALNO OSKRBO UPRAVIČENCEV, ki bivajo doma in z občasno organizirano pomočjo drugega lahko ostanejo v svojem domačem okolju. Upravičenci do pomoči na domu so osebe s stalnim bivališčem v občini Litija stare nad 65 let, osebe s statusom invalida in druge invalidne osebe, kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajno okvaro zdravja, hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva in drugi upravičenci v socialno ogroženih družinah v izjemnih primerih. POMOČ NA DOMU OBSEGA: gospodinjsko pomoč, ki obsega tudi prinašanje enega obroka hrane, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov v okolju Postopek za uveljavitev pravice do poirtoči na domu se prične na zahtevo upravičenca, njegovega zastopnika ali skrbnika pri Centru za socialno delo Litija. Storitve so plačljive po Odloku o organiziranju pomoči na domu v občini Litija in jih upravičenci plačujejo glede na svoje gmotne zmožnosti. Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim te ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev na domu, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Litija zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov. V celoti so oproščeni plačila storitev na domu prejemniki denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost. O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve odloča Center za socialno delo Litija na podlagi 18. čl. Odloka o organiziranju pomoči na domu v Občini Litija (Ur.l.RS št. 10/2001). Dodatne informacije v zvezi s pomočjo na domu lahko dobite v Centru za socialno delo Litija, Ponoviška 12, osebno v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali na telefonskih št. 890 03 86 in 890 03 87. CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA Danica KOLŠEK, dipl.soc.del. Mizarstvo Kos se z MOS-a spet vrača z lovorikami Čeprav je september med bolj napornimi in delavnimi meseci za Jožeta Kosa, pa je hkrati tudi zelo uspešen mesec, saj je bilo njegovo podjetje, Mizarstvo Kos, na celjskem obrtnem sejmu letos nagrajeno z bronastim cehovskim priznanjem. Podjetje na trgu že več let uspešno nastopa in navdušuje predvsem z balkonskimi in vrtnimi ograjami, ponudbo pa dopolnjuje še z vrtnimi paviljoni, nadstreški in pergolami. Že spomladi se je na sejmu DOM uspešno predstavil z združenjem “Naš vrt”, kjer je s celotno ponudbo urejanja vrta navdušil obiskovalce. Nagrade in priznanja, kot pravi Jože Kos, so moralna spodbuda za delo vnaprej, vendar pa ga kot podjetnika najbolj motivirajo in spodbujajo njegove stranke, ki vedno želijo kaj novega. Zato tudi mladim podjetnikom svetuje, da si najdejo svoj zakaj, svoj cilj in naj živijo zanj v prijetnem vsakdanu ter naj se ne obremenjujejo s tujimi problemi. Povzeto po prispevku Mateje Sladič-VOZELJ Na sli^i (iz leve proti desni: Miha GRAH; pred. OZS, mag. Franc PANGERL; direktor uprave celjskega sejma, Stanislav KRAMBERGER; pred. poslov, odbora Mednar. obrtnega sejma 2001, Jože KOS; direktor Mizarstva KOS Novice iz občinske uprave Oddelek za gospodarsko infrastrukturo CESTNA DEJAVNOST Rekonstrukcije in adaptacije: Tudi na področju cestne dejavnosti, smo takoj po sprejemu proračuna v okviru znanih vrednosti za posamezne investicije, takoj pričeli z vsemi potrebnimi postopki, da bi kar najhitreje pristopili k izvedbi del. Tako so bila že do konca meseca avgusta 2001 izvedena asfalterska dela na naslednjih cestah: 1. LC 208090 Grbin - Gradiške Laze (preplastitev), L=740 m 2. LC 208220 Črni Potok - Vintarjevec (preplastitev), L=450 m 3. LC 208160 Kraje — Zavrh - Zagozd - Vahta, L=750 m 4. LC 208040 Vače - Potok — Podbukovje, L=650 m 5. JP 480180 Sava - Leše, L=610 m 6. JP 709070 Sp. Vodice - Roje - Klanec, L=340 m Skupna vrednost do sedaj opravljenih asfalterskih del znaša 27.800.000,00 SIT. Trenutno potekajo dela pri rekonstrukciji naslednjih cest: 1. LC 208110 Pasjek - Tepe-Polšnik, L=550 m 2. JP 710730 Rudarska ulica, L= 120 m V letošnjem letu je predvideno asfaltiranje še naslednjih cest: 1. LC 426110 V Kostrevnica — Ježce, L=700 m 2. JP 709880 Koške poljane — Tuji Grm, L= 250 m Predvidenih sredstev za zgornji dve cesti je 8.500.000,00 SIT. Na cestnem področju smo v letošnjem letu kandidirali na razpis Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij. Kandidirali smo s petimi cestami, vendar je Ministrstvo za gospodarstvo ocenilo, da prijavljeni projekti oz. območja niso tako ogroženi, da bi bili upravičeni do državnih sredstev. Za gradnjo novih mostov, čez reko Reko v Rakovniku in v Šmartnem pri gostilni Gaber, trenutno poteka zbiranje ponudb za izbiro izvajalca del. Začetek del je predviden konec septembra 2001. Do konca leta bodo izvedena dela do višine razpoložljivih sredstev. Vzdrževanje občinskih cest: Za vzdrževanje lokalnih cest je zadolženo JP KSP Litija d.o.o. Na podlagi rednega ogleda lokalnih cest, v mesecu marcu 2001, je bil sestavljen plan vzdrževalnih del na podlagi katerega se izvajajo dela. Zaradi omejenih sredstev se dela izvajajo po prioriteti. Krajevne skupnosti pa skrbijo skupaj z uporabniki za javne poti vsaka na svojem območju. Za vzdrževanje gozdnih cest na območju občine Litija trenutno poteka zbiranje ponudb za izbiro izvajalca. Vzdrževalna dela v planiranem obsegu bodo končana do sredine oktobra 2001. Načrti in druga projektna dokumentacija: Po sprejetju proračuna se je izdelala projektna dokumentacija za most pri Gabru v Šmartnem in projekt za prestavitev dela lokalne ceste Vače—Potok—Podbukovje pri Kunštovem mlinu. V izdelavi pa je projekt za AB most na reki Reki v Zavrstniku in projekt mankajočega pločnika in izogibališča pri Zdravstvenem domu v Litiji. Trenutno poteka zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije za pločnik ob glavni cesti G2 108 na relaciji odcep za Konj- odcep Zg. Hotič in za dopolnitev projekta za pločnik Staretov trg- Pokopališče (Šmartno). Predvidena izdelava zgoraj omenjenih dveh projektov je do konca leta 2001. POSLOVILNI OBJEKTI PnaobrBsmo enotno dovoljenje za razširitev litijskega pokopališča in gradnjo poslovilnega objekta, pokopališkega obzidja, talne žarne enote in parkirišča. V letošnjem letu bomo izpeljali javni razpis za gradnjo omenjenega objekta s katero bomo predvidoma pričeli v prihodnjem letu. Nadaljuje pa se tudi gradnja poslovilnega objekta v Kresnicah. VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja je izvajanje ravnanja z odpadki v razkoraku z novejšo zakonodajo Republike Slovenije. Dolgoročna posodobitev problematik- odpadkov je možna le z vzpostavitvijo medi' ga koncepta ravnanja z odpadki in z združitvijo pv.encialov sosednjih občin. V ta namen je bila v letošnjem letu že izdelana Predinvesticijska študija za vzpostavitev medobčinskega sistema ravnanja z odpadki (občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče). Na osnovi te študije se bodo pričeli postopki za odprtje urejene skupne komunalne deponije, saj je znano, da se bodo vse deponije, ki ne ustrezajo današnji zakonodaji, zaprle do 31. 12. 2003. Vse kaže, da se bodo v bodoče vozili komunalni odpadki v Trbovlje ali Hrastnik, saj imajo za to najboljše pogoje. Za sanacijo manjših obstoječih deponij so se v letošnjem letu namenila sredstva za Kresnice, Dole, Vače in Gabrovko, prav tako pa tudi za centralno litijsko deponijo. NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Oddelek za gospodarsko infrastrukturo je v letu 2001 pričel z vnosom zavezancev za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v računalniški program SDMS. Program omogoča uporabo raznih statističnih evidenc (register prebivalstva, evidenca hišnih številk, poslovni register, kataster, ortofbto (letalski) posnetki) ter kvaliteten pregled ter iskanje novih zavezancev za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za stavbna zemljišča, ki še niso v evidenci za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se zavezancem tudi posreduje obrazce za prijavo površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. STANOVANJSKO PODROČJE Na podlagi razpisa za zbiranje vlog za oddajo v najem neprofitnih stanovanj v lasti Občine Litija je bil izdan prednostni vrsti red prosilcev. Na prednostno listo se je uvrstilo 28 prosilcev, štirim prosilcem pa se bo njihov stanovanjski problem, zaradi posebnih razmer reševal posebej. Ker občina ne razpolaga z zadostnim številom stanovanj, ki bi zadovoljile potrebe prosilcev, je Občina Litija v avgustovski številki Litijskega občana objavila Razpis za zbiranje ponudb za nakup praznih stanovanj na območju občine Litija, razpis še poteka, rok za oddajo ponudb pa je 28. september 2001. S tem naj bi rešili stanovanjski problem predvidoma štirih prosilcev. Upamo, da bomo s prenovitvijo in adaptacijo obstoječih prostorov v letošnjem letu pridobili še kakšno stanovanje in tako pomagali še kakšni družini. UREJANJE PROSTORA Na področju urejanja prostora v letu 2001 teče postopek sprememb in dopolnitev družbenega plana Občine Litija - izdelava delovnega osnutka. V ta namen so v izdelavi strokovne podlage Analiza poselitve, ki bodo vsebovale analizo obstoječe (»selitve na območju Občine Litija. Po zagotovilih izvajalca naj bi delovni osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija bil dokončan v mesecu oktobru in takrat obravnavan na seji občinskega sveta in potem podan v javno razgrnitev in javno obravnavo vsem zainteresiranim. Prav tako je v izdelavi osnutek Zazidalnega načrta Ježa-zgomji del, ki bo do konca leta javno razgrnjen in javno obravnavan in pa spremembe in dopolnitve PUP-ov za območje Litije in Smartna. O točnem datumu obeh javnih razgrnitev in obravnav bo javnost pravočasno obveščena preko lokalnih medijev (Litijski občan, Radio GEOS, ATV). V juliju 2001 je Občinski svet sprejel spremembe in dojaolnitve Zazidalnega načrta Litija, ki so »prinesle« kar nekaj sprememb. V letošnjem letu pa bomo začeli z izdelavo Zazidal-nega načrta Praprošče in Ureditvenega načrta Zavrstnik. Občina Litija - Oddelek za gospodarsko injrastrukturo Podjetniki lahko pridobijo uporabna znanja tudi v Litiji Stalnica programa Centra za razvoj Litija je tudi organizacija krajših in daljših usposabljanj in izobraževanj za podjetniško populacijo. Namen programa je pridobivanje novih, uporabnih znanj za uspešnejše delo in poslovanje samostojnih podjetnikov, zaposlenih delavcev in direktorjev gospodarskih družb. T Tsposabljanja in izobra-zevanja potekajo v Litiji in so cenovno ugodna, saj jih večinoma sofinancirata Center za razvoj Litija in Območna obrtna zbornica Litija. Glede na izražen interes, smo v letošnjem letu že izvedli računalniški tečaj Excel-a in AvtoCad-a ter podjetniško delavnico-Reali- zacija poslovnih ciljev. V jesenskem terminu potekajo tri daljša usposabljanja in sicer Večerna šola profesionalnega vodenja ter tečaja angleškega jezika. Do zaključka leta predvidevamo tudi organizacijo dveh krajših usposabljanj na temo prodajne komunikacije in računalništva. To je le kratka informacija o dogajanjih na tem področju, o smotrnosti tovrstnih usposabljanj in izobraževanj pa lahko več povedo udeleženci sami. Za prihodnje leto ježev pripravi letni program in če imate kakšen predlog za nove vsebine - obrtniki in podjetniki, pokličite na Center za razvoj Litija! Saša GRADIŠEK LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA commerceSm AKCIJSKA CENA M IBIZA 112.000,00 POPUSTA + kredit do 72 mesecev S CORDOBA (oprema: soul in valia) CORDOBA VARI O •9ST An 4 A Ort AAA AA O IT ZE OD 1.930.000,00 SIT, (ZALOGE OMEJENE) SEAT TOLEDO, LEON, ALHAMBRA - UGODNE CENE KREDIT, LEASING, STARO ZA NOVO Pridržujemo si pravico spremembe cen zaradi tečajnih razlik. 15.oktober - dan kmetic Ni je dežele kot je Slovenija. Na tisoče obrazov ponuja in ta raznolikost in pestrost naj bi bila naša prednost pri vključevanju v EU. Toda ob misli na naše kmetijstvo, na življenje in delo na kmetiji, pomislim; »Koliko časa bomo še lahko pritrjevali Finžgarjevim lepim mislim?« »Kar je ravnine in doline - je polje, obdelano kot cvetne gredice/ na gorah pojo zvonci pasoče se živine, udarja sekira, gore kresovi in se razlega ob njih fantovska pesem. Po dolinah pa žive studenci, potočki, sinje reke. Nad vsem je sonca veliko,.. ..tudi viharjev in vetrov je dovolj, vse je kakor umito, čisto, pa krepko in zdravo. V taki pokrajini je rasla in še raste Slovenka. « Ko bi danes Finžgar opazoval slovenskega kmeta in slovensko kmetico, bi morda te besede »zasukal« dmgače, ne tako idilično, morda bi svetoval z besedami pesnika Toneta Pavčka: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do Zgonca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, a v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet znova.« Zdi se, da slovenske kmetice, še posebej tiste, ki živijo in delajo v težavnih razmerah, že dolgo iščejo pot do krova in pravega kova - pot do boljšega in lepšega življenja, pot do perspektiv in prihodnosti. Nekatere so na tej poti že obupale, prepustile »naravo naravi« in bodo ščasoma skupaj s svojimi družinami pustile, da bo gozd čez in čez postal tudi tam, kjer so še pred pol stoletja prepevali kosci in se smejale grabljice, nekateri pa trmasto iščejo pravo pot, ki ni lahka, ampak ovinkasta in strma, kakršna je tudi pot do marsikatere hribovske kmetije v naši okolici. Pa vendarle na koncu ugotovijo, da je svet toliko velik, kolikor ga spoznaš in kolikor ga dojemaš. Da je tako dober ali slab, kolikor ga poskušaš in uspevaš sam soustvarjati. Kmečke žene se povezujejo v društva kmetic, kjer s skupnimi močmi skušajo vplivati na boljši položaj kmetic v Sloveniji in tudi ožje, v naši občini. Z organiziranjem številnih srečanj, ekskurzij in s povezovanjem s sorodnimi stanovskimi organizacijami doma in v tujini, si širijo krog znancev, prijateljev in političnih sogovornikov. Le srečna in ljubeča mama in žena je lahko tudi odločna gospodarica na svojem domu. V tej skrbi za svojo družino, pa je pomembna tudi skrb za lastno telo in dušo. Tudi tega se morajo kmečke žene, »vprežene« v vsakdanje delo, naučiti. Drage žene in dekleta, ob dnevu kmetic, vam želim samoto, da si večkrat vzamete čas tudi zase in se naučite spoštovati same sebe in svoje delo. Na ta način boste opažene in spoštovane tudi od drugih. Kmetijska svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Lijana LOVŠE. Spoštovane kmetice! Ob 15.oktobru, DNEVU KMETIC, vam čestitam in vam polagam na srce : »Uspešne, samozavestne, enotne, natanko vedoč, kaj želimo pri uveljavljanju svojih interesov bomo lahko le s pomočjo veliko znanja in osebne ozaveščenosti, zato poskrbimo za čim več izobraževanja in se vključujmo v družabno življenje preko društev in zveze kmetic«! Marija ZAJC članica upravnega odbora ZVEZE KMETIC SLOVENIJE KIA Srečko Benčič s.p. AVTO BENČIČ PRODAJA IN SERVIS KIA VOZIL Jevnica 72, 1281 Kresnice Tel.: 01/564-07-00, 041/776-633 e-t PRODAJA IN SERVIS PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE GUM PRIPRAVA ZA TEHNIČNE PREGLEDE e-* PROTI KOROZIJSKA KANADSKA ZAŠČITA KROVVN MENJAVA OLJA SHELL, CASTROL Zima je prima... ... če z avtom vse »Štirna« Vabimo vas na brezplačni preventivni pregled vašega vozila pred zimo. Do 15. novembra vas pričakujemo v našem pooblaščenem servisu KIA. Litijska kulturna dvorana , ki še vedno stoji na Trgu na Stavbah, je potrebna temeljite prenove. Premajhna je, nefunkcionalna in slabo opremljena, čeprav se mnogi trudijo, da bi bilo drugače. Po letu 1978/79, ko so jo prvič adaptirali, bi bil zdaj potreben odločen rez, da bi postala resnični kulturni hram vseh občanov občine Litija. Pripravljeni so že idejni načrti, ki bi postopno - po posameznih fazah - omogočili to kulturno renesanso. Ko smo gledali prve idejne skice, prispeval jih je arhitekt Marko Boltin, smo bili resnično vzhičeni. Vsi v en glas smo si zatrdili, da je to tisto, kar si želimo. Spoštovani bralci, v naslednjih številkah želimo tudi vam predstaviti te zasnove in vas navduši za nove posege. Saj litijski občani si tak objekt tudi zaslužimo, mar ne? Jože SEVLJAK rBo preteklo še iMjkp časa, da bomo spremljali gledališke' jn filmske predstave v prenovljeni dvorani?_/ Ko se pomerijo cvetličarji 'T7'adar tekmuje stroka, ki je tako prijetna očesu, X xkot tudi duši, se tekmovanja resnično splača udeležiti. Na Ljubljanskem gradu se je v četrtek, 27. septembra, odvijalo predtekmovanje za 8. državno prvenstvo v floristiki. Na finale, ki bo naslednjo jesen, najverjetneje v Novi Gorici, se je uvrstilo 15 cvetličarjev. Med prve tri se je ponovno uvrstil Litijan, Marjan Planinšek, ki je že lani presenetil s tretjim mestom na državnem tekmovanju. Prvo mesto je zasedel Matjaž Beguš, cvetličarna Mak iz Kranja, s šopkom iz vrtnih cvetlic in fantazijo, na temo WTC - Svetovni trgovinski center. Drugo mesto je zasedla predstavnica Gardenie Ars Florae, Anica Teržan, ki je svojo fantazijsko skulpturo oblikovala na isto temo in je, kot se je izrazila, »postavila cvetlični spomenik žrtvam«. Tretje uvrščeni Marjan Planinšek pa je tematiko svoje fantazije našel kar v vsakdanjem življenju. Njegova skulptura oblikovana iz vej vinske trte je namreč predstavljala spiralo življenja, ki se vije v nebo. Z izrazito simboliko uporabljenih vitic, kal, orhidej in glorios je Marjan predstavil Tekst in foto: Alenka KOTNIK izziv.« Ponovno bomo torej držali pesti! spoznanja, ki bogatijo vsak nov življenjski cikel. »Življenje se vije kot spirala, vsak nov zavoj je enak kot prejšnji, pa vendar kakovostno drugačen in zato eno stopničko višje,« je povedal zadovoljen, da se bo lahko drugo leto ponovno pomeril z najboljšimi slovenskimi cvetličarji. »Veliko dela bo, saj je v finalu kar šest tekmovalnih ka- tegorij. Ker sem tekmoval že lansko leto, je trema malo manjša, vseeno pa je velik Pregled na novo prometno urejeno križišče Ulice Mire Pregljeve in Levstikove ulice, na katerem križišču se je po novi prometni ureditvi pripetilo že več prometnih nesreč. Kaj se skriva za tem ovinkom, na slik} ne vidite, in tudi voznik, k1 se pelje, ne vidi ničesar. Ko pa že opazi prometni znak "STOP", pa je že prepozno. Globoki izkopi na Bevkovi cesti za kanalizacijski vod meteorne vode in fekalni vod za Gimnazijo Litija. Ljudje so se spraševali, kaj neki k°Pljej° na tem kraju, k° Pa je gimnazija za Osnovno šolo Gradec! Križišče Kidričeve ceste, CZB in nadvoza urejeno po vseh pravilih, ki veljajo v mestu Litija. Preglednost odlična, rast oreha bujna, okrasno grmičevje v dosegu kr°šnje oreha, vidljivost 100%, prometni znakstop odlično viden. Prepričajte se? Slika (nekaterim) pove vse... Foto: Ciril GOLOUH Odgovor - pojasnilo na članek, “Občina proti otrokom” - iz rubrike Mnenja, ki je bil objavljen v septembrski številki Litijskega občana V članku so bile zapisane nekatere netočnosti in dezinformacije, katere bomo skušali bralcem in staršem otrok, uporabnikom vrtčevskih storitev, v nadaljevanju na kratko pojasniti. Ekonomsko ceno programov oskrbe v vrtcu sestavljajo stroški dela zaposlenih, prispevki in davki in drugi prejemki, ki pripadajo delavcem po predpisih o delovnopravnih razmerjih, stroški prehrane za otroke ter materialni stroški za delovanja vrtca. Glede na to, da se tekoče povišujejo izhodiščne plače zaposlenih, povečujejo razni dodatki za delo po kolektivnih pogodbah in povečujejo materialni stroški zaradi inflacije ter vsako leto odpirajo tudi novi oddelki varstva otrok, je bilo potrebno temu uskladiti tudi ekonomsko ceno oskrbe v vrtcih. V občini Litija ta cena ni bila spremenjena že od leta 1998 in v primerjavi z ostalimi občinami izredno nizka. Predlog za povečanje oz. uskladitev ekonomske cene programov vrtca poda občinskemu svetu na podlagi izračunov in analiz poslovanja svet javnega zavoda VVZ Litija. Občinski svet občine Litija je tako 27.12.2000 na svoji 19. seji sprejel sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v občini Litija (objavljenem v Uradnem listu RS št. 3/2001), v katerem je bila določena nova - polna višina ekonomske cene programov v vrtcu, ki je bila v povprečju za 45% višja od prej veljavne. Dejansko povišanje cene je obremenilo zlasti občinski proračun, za starše pa ni bilo tolikšno, saj starši plačujejo oskrbnine v sorazmernem deležu po odločbah glede na povprečni bruto mesečni dohodek na družinskega člana od 10% do 80% polne cene (v povprečju je znašalo povišanje cene za starše le 11%). Starši plačujejo oskrbnino v vrtcu v višini, določeni po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS, št.44/96,1/98,84/98,44/00,102/00 in 111/00), doplačilo do polne ekonomske cene pa po Zakonu o vrtcih (Ur.l.RS, št. 12/96 in 44/00) krije pristojna občina. Da bi staršem olajšali nagel skok ekonomske cene v letu 2001, je občina staršem v odločbah o določitvi plačila vrtca odobrila dodaten 15% popust na njihovo plačilo, določeno v zgoraj omenjenih odločbah, če so se na podlagi svojih dohodkov uvrstili v vključno 2. do vključno 8. plačilni razred. Plačilni razred če znaša bruto mesečni dohodek na družinskega člana na zaposlenega v RS v preteklem oz. predpreteklem koledarskem letu znaša plačilo staršev naslednji % od polne ekonomske cene programa 1. do 43.311 SIT 10% 2. nad 43.311 do 60.636 SIT 20% 3. nad 60.636 do 77.960 SIT 30% 4. nad 77.960 do 95.285 SIT 40% 5. nad 95.285 do 121.272 SIT 50% 6. nad 121.272 do 155.921 SIT 60% 7. nad 155.921 do 190.570 SIT 70% 8. nad 190.570 SIT 80% Na tem mestu je potrebno poudariti, da marsikdo od staršev meni, da v primeru, ko mu je določeno plačilo 20% cene programa, po odobritvi 15% popusta plačuje samo 5%, kar pa seveda ni res. Odstotek celotne olajšave v tem primeru je samo 3% glede na polno ekonomsko ceno. Starši v tem primeru plačajo 20%-3 % = 17% ekonomske cene in ne 20 % - 15% = 5%, kot si morda kdo napačno razlaga. Torej je ukinitev dodatnih 15% olajšave povišalo plačilo staršev, ki naj bi plačevali 20% cene programa, realno samo za 3% in ne za 15%. Za orientacijo kako občina »krade« državni denar namenjen za predšolsko vzgojo, pa naj vam povemo naslednja dejstva: Starši s svojimi plačili pokrijejo cca. 24% vseh stroškov oskrbnin, občina pa preostalih 76%. 532 otrok v 32 rednih oddelkih vrtcev stane občino Litija 326 milijonov SIT v letu 2001, ta sredstva pa so v primerjavi s celotnim občinskim proračunom, ki v letu 2001 znaša 1.800 milijonov SIT, v razmerju do ostalih področij zelo velika. Za splošno informacijo o številu otrok in plačilih staršev od 1.9.2001 dalje ter doplačilih občine javnosti posredujemo naslednje podatke za polni program (brez odsotnosti) mesečno: Plačilni razred Število otrok Višina plačila staršev v SIT Program iasli Il.st.obdobic Višina doplačila občine v SIT Program iasli Il.st.obdobic 0/oproščeni 28 0 0 65.000 58.000 1 .oz. 10% 114 6.500 5.800 58.500 52.200 2.oz. 20 % 131 13.000 11.600 52.000 46.400 3. oz. 30% 114 19.500 17.400 45.500 40.600 4.oz. 40% 66 26.000 23.200 39.000 34.800 5.oz. 50% 52 32.500 29.000 32.500 29.000 6.oz. 60% 31 39.000 34.800 26.000 23.200 7.oz. 70% 7 45.500 40.600 19.500 17.400 8.oz. 80% 8 52.000 46.400 13.000 11.600 Država namenja občini Litija sredstva v višini 35% od prihodkov iz naslova plačila dohodnin; občinam, ki z lastnimi prihodki ne morejo zagotoviti primerne porabe, pa država zagotavlja še sredstva s finančno izravnavo - za našo občino 73.597 sit na prebivalca na leto, kar na mesec znaša 6.133 sit. Ta sredstva pa ne pokrivajo samo stroškov za predšolsko vzgojo, ampak tudi za vsa preostala področja življenja in dela občanov (od komunale, cestne dejavnosti, šolstva, zdravstva, sociale, športa, kulture, gasilstva, civilne zaščite, kmetijstva, turizma, idr.). Iz navedenega torej sledi, da mora občina velik delež sredstev za otroško varstvo prispevati tudi sama oziroma zagotoviti potrebna sredstva iz drugih proračunskih področij. Poleg tega pa Občina Litija vsako leto dodatno investira v odpiranje novih oddelkov oz. v razširitev varstva predšolske vzgoje na območju občine Litija. Tako smo v letu 2001 investirali v odprtje treh novih oddelkov (dva v Hotiču in enega za Šmartno) in glede na to, da državni proračun ni prispeval nobenih sredstev, je bila občina primorana ukiniti omenjeno 15% dodatno olajšavo in s tem zagotoviti vsaj sredstva za zaposlene. Mnenja smo, da smo s tem pošteno »zapravili« denar, ki je namenjen za dejavnost predšolske vzgoje in omogočili prenekateremu prosilcu od staršev varstvo otroka in otroku prihod v socialno družbo svojih vrstnikov. Ko že govorimo o izdanih odločbah, s katerimi so bili starši obveščeni o ukinitvi dodatne olajšave, pa bi želeli poudariti, da so imele vse odločbe, izdane v začetku leta 2001 v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih, rok veljavnosti do 31.12.2001, torej smo bili po uradni dolžnosti dolžni izdati vsem odločbe, ne glede na to ali je otrok še v vrtcu ali ne. Povrhu tega pa občinska uprava nima podatkov o tem, kateri otroci meseca septembra ne bodo več obiskovali vrtca in tega podatka ne more zahtevati od vrtca, ampak bi bili zanj pristojni starši, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca, dolžni sami sporočiti pristojni upravni službi občine Litija. Občina Litija Oddelek za družbene dejavnosti (iM/ioi/tsmncue Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacjjskih del Prodija in montaža sekcijskili garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat Kaj je s tem mestom? Minilo bo eno leto odkar sem prišel z Danske, kjer sem študiral na collegu za podjetništvo. To omenjam zato, da boste razumeli, zakaj sem se sploh odločil napisati tale članek. Še vedno imam v spominu prekrasne občutke, ko sem se po dolgi cesti vračal proti Sloveniji domov, v Litijo seveda. Ob tem so me vseskozi spremljale misli, kako lepo bo videti starše, prijatelje in tudi mesto, v katerem živim že vse svoje življenje. Vse misli so se uresničile, res je bilo lepo videti vse poznane in tudi mesto Litija, ki se je po dolgem času spremenila »samo« pri Osnovni šoli Gradec. V mislih imam gradnjo nove gimnazije, v kateri sedaj že veselo gulijo klopi letošnji »prvošolci«. Vse lepo in prav, pravzaprav pohvalno, Litija ima nov objekt, ki sodi v sam vrh med gimnazijami! Verjetno že skoraj vsak pozna besedo internet in tudi jaz sem redni obiskovalec le-tega, tukaj pa pridem do prvega velikega šoka! Ob prvi povezavi na medmrežje me preseneti izredna hitrost (v negativnem smislu). Pa si rečem, pa vendar si v Litiji povezan z modemom! In to se nikakor ne more kosati z digitalnimi linijami, ki so na Danskem že nekaj vsakdanjega. Prekinem povezavo in odidem k očetu, da mu razložim, kje me čevelj žuli, seveda se začne lobiranje za nabavo boljše povezave na internet. Mine eno leto (očitno mi lobiranje še ne gre najbolje od rok) in oče privoli, da bomo navadno telefonsko linijo nadgradili z ISDN priključkom. Seveda je moje veselje neizmerno, saj sem takoj pomislil na moj čas ob čakanju na povezavo in prenose z interneta. Ta se bo v trenutku zmanjšal za polovico. Toda v trenutku, ko je oče prižgal zeleno luč za ISDN in mi ponudil prst, sem zagrabil roko! Začel sem ga bombardirati s podatki o ADSL (digitalna linija, s katero si na internet priključen 24 ur na dan, ob tem pa je prenos podatkov skoraj 10-krat hitrejši od ISDN priključka). Pokazal sem mu povprečje računov za internet, ki se je skoraj približalo računu priključka ADSL. Seveda je za očeta minilo še nekaj dni mučenja s primerjanjem cen, hitrosti linije itd. In končno privoli, da lahko naročim ADSL priključek. Uf, pa lahko izenačim Danska = Litija! Nemogoče je mogoče, sem si mislil in čakal, da pride.... .... dan D, ko zjutraj pred hišo ustavi Telekomovo vozilo. Takoj pohitim h gospodoma in jima z neverjetnim veseljem razložim, da bosta lahko »običajni« ISDN priključek nadgradila še z ADSL priključkom. Takrat pa me gospod pogleda in mi z mirnim glasom razloži, da tega v Litiji ne bom doživel vsaj še ene leto, pa še to bo izredno hitro. Digitalni svet, ki sem ga imel pred očmi, se sesuje v trenutku, s tem se sesuje tudi fraza Nemogoče je mogoče in postane Nemogoče je Nemogoče. Ko Telekomova gospoda montirata škatljico za ISDN, ju med drugim vprašam, kako to da v Litiji ni mogoč ADSL priključek, če pa ga imajo v mestih, kot so Trbovlje, Domžale... Odgovor sledi, da v Litiji ni dovolj interesentov za takšen priključek, Domžale pa so bile ene prvih mest, ki so imele možnost teh priključkov. In zakaj ravno Domžale (Trbovlje...), zato ker je tam plan politike usmerjen v razvoj gospodarstva, v razvoj pridobivanja novih delovnih mest, v razvoj posameznikov, ki bodo kasneje pripomogli k še boljšemu razvoju mesta. Zaradi moje notranje jeze Telekomovima gospodoma napnem še nekaj protimono-polističnih, pa čeprav nimata nobene zveze s samo politiko Telekoma. Telekom seveda gradi in izboljšuje svoje omrežje tam, kjer je povpraševanje in tega v Litiji očitno NI! Tudi zato ADSL priključki v Litiji leta ? ? Telekomova gospoda sta mi dala misliti in zaradi tega še cel dan premišljujem o Litiji. Med tem pridem tudi do ugotovitve, da Litija (razen blokovskega naselja) nima kabelske televizije (tudi to je ena izmed možnosti priklopa na internet, podobno ADSL-u), seveda pa ima vsak prebivalec Litije možnost do treh televizijskih kanalov, iz katerih lahko potegnemo... vse, razen kakšnega novega znanja. Spet ena od omejitev, ki onemogočajo razvoj posamezne duše. Če pomislimo, se lahko iz različnih programov naučimo od jezika pa vse do posameznih procesov, ki obstajajo na tej ljubi zemlji. Tudi na področju zabave je Litija malce zaspala ali pa se sploh še ni zbudila? Mislim, da je Litija že kar nekaj let v zatišju, iz katerega se počasi že širi vonj zatohlosti in morečega vzdušja. Upam in mislim, da bi bilo dobro, da bi v jadra mesta zapihal nov svež veter in vsem nam prinesel tisto, kar vsak potrebuje. Če že ne moremo strmeti za boljši danes, pa poglejmo v prihodnost in strmimo za boljšim jutri ter začnimo pihati v jadra mesta. Urban GROŠELJ i Poe S $AWAR$TV< L '.' J ŠTRUS ANTON in EMILIJA eni prodam JABOLKA in SADNO ŽGA1 > NJE. JABOLKA IDARED 1 in II klasa SADNO ŽGANJE 1 L 800 SIT Tel.: 01/898-13-72 • 01/897-13-74 • M.: 040-575-222 M KLIŠE No, dragi moji KLISEjevci, drage moje KLISEjevke, pa se je spet začelo. Vsem tistim, ki vas ni bilo na sestanek najprejporočam, da ste zamudili veliko. AEROBIKA poteka že od začetka septembra pod vodstvom naše Tine v Športni dvorani v Litiji in sicer PONEDELJEK in SREDO ob 20.30 (za tiste malček iz forme) in TOREK ter ČETRTEK ob 19.30 (za tanatrenirane). Kupili smo 2 letni karti za PITNE S S Vitalis. Prijaviš se lahko izključno in le POLONI na 041 747 891, gremo pa po sistemu kdor prvi pride, prvi dela. Za vse ostale študente ima Vitalis že 10 % popust na redno ceno. ODBOJKA v telovadnici OŠ Gradec zaenkrat še odpade zaradi prezasedenosti telovadnice. Takoj ko bo nastala luknja v urniku pa začnemo. Igrišče za ODBOJKO NA MIVKI čaka (zahvaljujoč močnim rokam našega Mladena & co.) le še mivko, ki pa pride drugo leto, ko mine zima. Turnir v TAROKU bo v mesecu oktobru na sredo, in sicer 17. ob 19h vTSC Laba, turnir v REMIJU pa v nedeljo, 21. ob 17h na istem mestu. Nagrade ostajajo za prve tri. KINO predstave v litijskem kinu si lahko ogledate za KLIŠEjevo ceno 400 SIT, le če s seboj prinesete za tekoče šolsko leto veljavno člansko izkaznico. Za vse člane še vedno velja, da si članstvo podaljšaš z originalnim potrdilom o šolanju za tekoče šolsko leto. Za nagrado pa na Študentskem servisu dobiš majico, kapo in boršo. ŠTEVILO DARILC OMEJENO, TAKO DA POHITI. Polona KONJAR M HALLOWEEN BRUCOVANJE 31.10.01 KLUB LITIJSKIH ŠTUDENTOV BIRS BAR LITIJA Znova obujene Zarjavele trobente ... Litijska godba nas je popeljala v igrive vode instrumentalne muzike, Maršali zaigrali priredbe, Regrat poskrbel na stenah stare Pošte in v venah, da smo si še enkrat zapomnili in dobili direkt v žilo litijske pesnike, ki presenečajo z ljubezenskimi, avantgardnimi, postmodernimi, novovalovskimi navdihi iz litijske kotline in bližnjih vrhov, dalje jazz band, ki je že drugič presenetil mrtvo Litijo s prefinjenimi in za Cankarjevo ulico ravno pravšnjimi komadi, drugače pa band imenovan Živel je mož, še kako živi. Toda to še ni vse. Presenečenja so se kar vrstila in sploh ni bilo treba bodisigatreba Adija Smolarja, ker so s svojim dvajset in več minutnim nastopom presenetili Perkakšionisti ali po domače Tolkalisti s sambo, ki je neverjetno zbudila nadvse zahtevno litijsko občinstvo, ki je bilo zelo hvaležno za bobne in za pozitivno energijo na Cankarjevi. Vsekakor ste zamudili prijeten, družaben, malo nagajajoč z vremenom, ampak zelo divji večer, ki se sploh še ni končal z nastopom Tolkalistov. Nastopili so tudi Volvox, ki so poskrbeli za časovni premik nazaj v leta, ko so kraljevale solaže kitaristov in psihadelije. S komadom Sonce so nam posijali tudi sredi vročega večera, ko je raja popolnoma znorela in nestrpno pričakovala nastop bivših The Guitars in zdajšnjih The Pointless, ki niso več mulci s pleničkami, ampak Fantje z doraslim nastopom in s svojim zanimivim gledanjem na svet skozi prizmo medčloveških odnosov, vetrobranskih stekel avtomobilov in prekomernega nažrtja raznih substanc. Naj sredi pisnega potovanja omenim društva, ki na robu altruizma in neizmerne pozitivne energije oživljajo nekoč veselo ljudstvo socialnega značaja. Ah, Jugoslavija. Joj, malo predaleč sem odjadral, kajneda? Društva in posamezniki so: JSKD, KLIŠE; DPM, MFLi in ZIK- Matična knjižnica Litija. Zaključek odprtega na zraku festivala imenovanega Zarjavele trobente je pripadal Tolkalistom, ki so prebili obroč, malce pozno, toda zgodilo se je. Kaj ? Občinstvo, ki je prej rajalo na varni razdalji, se je tokrat približalo na nič oziroma pol metra in navidezna meja med odrom in gledalci je izginila. KONČNO ! Poleg neizmernega rajanja raznih policijskih, družbenosocialnih, organizacijskih motenj ni bilo. Vse je bilo POPOLNO! Za vas spisal in se tudi zabaval na kraju dogajanja Litijski pozitivec... Ul. Mire Pregljeve 4,1270 LITIJA = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu i§ adzor, strokovno vodenje pri graditvi bjektov NEPREMIČNINE Stan. hiša z gostinskim lokalom in Visokopritlična stan. hiša v Litiji s parcelo zemljiščem v okolici Litije, prodamo. 477m2, mirna lokacija, prodamo. Stanovanjska hiša s parcelo 800m2 v Več 2-sobnih stanovanj na Rozmanovem bližini ZD Litija, prodamo. trgu, prodamo. Informacije in ogledi: PONED.-ČETRTKA od 8.00 - 16.00 PETEK od 8.00 - 13.00 ure Telefon: 01/8983-888,8980-150, Fax: 01/8983-909, E-mail: pino.doo@siol.net (70 let v PGD Dole pri Litiji) Na Dolah pri Litiji smo imeli v soboto 18.8.2001 veliko gasilsko slavje. Gasilci smo praznovali visok jubilej - 70 letnico obstoja društva. Za kraj je bil to velik praznik: za gasilce in krajane. Na svečani prireditvi na športnem igrišču se je zbralo veliko domačinov, domačih in povabljenih uniformiranih gasilcev, ki so na praznovanje prišli z 18 prapori. Predsednik društva Vladimir Oblak je v svojem govoru predstavil 70-letno zgodovino društva, ki pri krajanih uživa ugled in podporo. V društvu smo zelo ponosni na mlade gasilske člane. Leta 1984 je bilo na lastno pobudo in na pobudo takratne Občinske gasilske zveze ustanovljeno Društvo mladi Gasilec Dole. To društvo ima zelo pomembno poslanstvo pri vzgajanju mladih ljudi, ki daleč presega samo ozke okvire gasilskih vsebin, saj vceplja v zavest naše mladine številne vrednote. Program izvaja društvo kot interesno dejavnost na šoli že od ustanovitve dalje. V našem društvu se ni bati za obstoj gasilstva, saj imamo široko za- ledje v svojem naraščaju, kar je izhodišče za nadaljnji razvoj gasilstva. V nadaljevanju je povedal, da se gasilci v operativi in mentorji redno usposabljamo in izobražujemo, tako da imamo v svojih vrstah veliko usposobljenih gasilcev. V nadaljevanju programa je spregovoril tudi predsednik GZ Litija Ivan Lovše, čestital članom društva za jubilej, se zahvalil za požrtvovalno in uspešno delo in zaželel uspešno delo tudi v bodoče. Predsednik in poveljnik GZ Litija sta na slovesnosti podelila društvu v znak zahvale odlikovanje GZ Slovenije GASILSKO PLAMENICO II. STOPNJE ter najzaslužnejšim članom gasilska priznanja in odlikovanja. Odli- kovanje GZ Slovenije je prejelo 5 članov, priznanja GZ Litija je za uspešna delo v gasilstvu prejelo 10 članov, značko GZ Litija za dolgoletna delo v gasilstvu pa je prejelo 79 članov. Vodstvo domačega društva pa je podelilo društvena priznanja 51 zaslužnim članom ter 7 priznanj ostalim zaslužnim društvom, 4 člani pa so prejeli značko gasilskega veterana. Ob jubileju je članom društva čestital predsednik sveta KS Dole pri Litiji Dušan Mak, čestitko s spominskim darilom pa je izrekel tudi predsednik PGD Litija Zvonko Ulanec. Prispevek^smo povzeli po poročilu Ane Kotar Razstava o Slavku Grumu povezala več slovenskih krajev Razstava o življenju in delu zdravnika in književnika dr. Slavka Gruma, ki je bila na ogled v litijski knjižnici, nam želi s fotografijami umetnika in ljudi, ki so ga poznali, mu bili blizu in so nanj nedvomno vplivali, približati osebnost Slavka Gruma, ki žal ostaja v ozadju, tudi med literarno javnostjo, ki mu na drugi stranipriznava genialnost. T)a vendar letos, ob 100-letnici rojstva, s številnimi -L projekti Slovenci oživljamo spomin na Slavka Gruma, na glas priznavamo pomembnost njegovega literarnega ustvarjanja. Razstava, ki smo jo pripravili v Matični knjižnici dr. Slavko Grum Litija, je kljub svoji skromnosti (zasnovana je bila z mislijo, da v Šmartnem in v Litiji obudimo spomin na visokjubilej) v naše veliko veselje zaokrožila po Sloveniji in povezala “vse”, ki so se lotili prireditev v Grumovem letu: v Novem mestu - predstavitev faksimila Dogodka v mestu Gogi, v Novi Gorici je bila na ogled ob gledališki premieri Mileta Koruna Dogodek v mestu Gogi, razstava bo na ogled še v Zagorju, kjer je Grum služboval in živel, v Trbovljah in morda še v Ljubljani, v Plečnikovem NUK-u. Razstava je nastala v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta, kjer so nam prijazno pomagali z izposojo bogate zbirke o Slavku Grumu, ki jo hranijo v domoznanstvu. Razstava bo seveda na ogled tudi v rojstnem kraju Slavka Gruma, v Šmartnem, predvidoma v drugi polovici novembra. A. Š. Stenski koledar za 50. obletnico mesta Litije 50let mesta Litije Stenski koledar za leto 2002, ki ga je založila Tiskarna ACO iz Litije bo vsekakor nekaj posebnega. Posvečen bo 50. obletnici razglasitve Litije za mesto in bo na 12. listih prinesel obilo lepih fotografij in tekstov. Tudi naslovnica bo simbolizirala obletnico, poleg Litije pa bodo na koledarskih straneh tudi vsi pomembnejši kraji v občini. Koledar v sliki in besedi prikazuje glavne značilnosti nekdanje in današnje Litije. Marsikdo ga bo ob koncu leta shranil, saj je na njegovih straneh obilo zanimivih in lepih fotografij iz preteklosti in sedanjosti. Skupaj s teksti in fotografijami pomembnih Litijanov in Litijank pa predstavlja že kar zgoščen pregled litijske zgodovine. Koledar je zložen, v formam 31 x 22 cm, razprt na steni pa bo meril 31 x 44 cm in je že izdelan. Naročila sprejema Tiskarna ACO, C.D.K. 39, Litija, ponatisa pa - kot je pri koledarjih v navadi - ne bo. Zaradi tega kaže pohiteti z naročili. m. ' ,h 1g i JK-.. ^ ^ - • -č v - . - _ - Nr. ponedeljek -'L--; 1 2 14 2,1 2_8 15 22 29” 1_6 23 Tel.: 01/8983-843 Fax: 01/8995-354 četrtek petek sobota nedelja I 1P 17 24 4 1_1 18 2_5 5 12 19 26 6 13* 20 27 30 31 lil Januar 2002 l.\W JSpomini na izgnanstvo’^ To povest je domovina I. del Zaradi tebe, dragi, pozni vnuk naših dobrih slovenskih mater in očetov, sem prijela za pero, da napišem zgodbo o črnih in svetlih dnevih našega izgnanstva, ki jo danes še redki in v poznih letih pripovedujejo dobre babice in dedki svojim vnukom. In, ko bodo utihnile njih pripovedi, njih, ki so morali zapustiti svoje domove, svoj rodni kraj, kdo bo še vedel povedati o našem trpljenju in o vsem kar smo doživeli. Bil je cvetni teden leta 1941. Splošna mobilizacija je vzela mdi mojega brata očeta petih otrok in gospodarja na domu. Nemčija bo napadla Jugoslavijo, so šle govorice od ust do ust, in tako se je tudi zgodilo. Na cvetno nedeljo je bilo nebo prekrito z avioni in ropot mitraljezov nam je dal vedeti, da ni varno biti kje zunaj na vidnem mestu. Jugoslavija je bila zasedena od Nemcev in mnogi stari ljudje so se tega razveselili, češ pod Avstrijo je bilo kar dobro življenje, Nemčija in Avstrija sta pa eno. Tako so mislili stari ljudje, a so se bridko motili. Jugoslovanski vojaki so se razbežali in po skritih krajih prihajali domov, tako tudi moj brat Tone. In sonce je spet lepše sijalo. Na naši zemlji mji rod, naj gost nam bo, a ne gospod je zapisal velik slovenski mislec. Živeli smo v strahu pod nemško oblastjo, saj nismo vedeli kaj vse nas čaka. Na občino je prišel nemški župan in bali smo se tistih Slovencev, ki so nosili prstane z mrtvaško glavo, pozdravljali samo heil Flitler in nosili na vidnem mestu znak kljukasti križ. Utihnila je fantovska pesem na vasi in tudi ptički niso več tako lepo peli, le veter je tulil in se zaganjal skozi vas in trgal plakate od hišnih sten, na katerih so bila zapisana imena slovenskih talcev, ki so bili postreljeni za enega Nemca, deset ali več Slovencev. Tisoč sreč je ponujala pomlad, mi smo pa z delom na polju preganjali skrb in strah pred jutrišnjim dnem. Hitlerjeva vojska je napredovala In zasedala nam neznane kraje. Kmalu po prihodu Nemcev v naše kraje so bili poklicani, in to cele družine, v izpraznjeno šolo, da so preverili, če ni kdo judovskega porekla, in če bi bil, bi ga doletela usoda kot vse Jude. Zaprli so šole, pregnali učitelje, potihnil je otroški živžav in nad našo vasjo se je ob večernem mraku razlegala nočnega ptiča pesem. Čuk, čuk, čuk. Stari ljudje so prerokovali, da to ne pomeni nič dobrega. Čuk pa je pel in pel vsak večer in še pozno v noč. Tisto leto je bilo deževno in dela na polju so bila otežena. Otroci so pomagali pri delu, ker niso imeli pouka. Prihajale so od vsepovsod težke novice. Zdaj v tej, zdaj v drugi fari so vzeli duhovnika in na vrsto so prišli občinski izobraženci, župan, tajnik in drugi napredni, ki so bili zavedni Slovenci. Ko je v Litiji umrla Vovkova mama, so prišli prosit polšniškega župnika Franca Klopčiča naj pride, da bo opravil cerkveni pogreb. Ustregel je njihovi prošnji in po pogrebu je bil povabljen na sedmino. Pred hišo so se pojavili gestapovci, a bili so toliko “človeški”, da so počakali, da se je najedel, potem pa so ga v imenu postave odpeljali neznano kam. Čez par mesecev pa so prišli z njim na Polšnik, vzel je obleko, vsega po dvoje, in odšli so z njim na Hrvaško in ga tam pustili v nekem gozdu. Po obleki in po obrazu je bilo videti, da se mu ni dobro godilo. Obleka je bila bela od malte in lica upadla. Pustili so ga, da je šel lahko sam v cerkev, da se priporočil Bogu in Mariji za varstvo. Tepli me niso, je še povedal očem v tolažbo in vzel slovo. Minila je pomlad in poletje se je prevesilo na drugo polovico. Spominjam se tistega dne. Bil je lep sončen dan, ki ni obetal nič dobrega. Na zidu kjer je imel svoj sedež nemški župan je bil pribiti letak v nemškem in slovenskem jeziku. Ves obmejni pas bo preseljen v Nemčijo in kar boste tu pustili, boste tam v zameno dobili. Pavla VOJE /se nadaljuje/ Počastili smo spomin na skladatelja Petra Jereba 3. oktobra letos je minilo 50 let od smrti našega rojaka skladatelja Petra Jereba. V Litiji smo se te obletnice spomnili z več dogodki: z izdajo spominske pisemske ovojnice, s poštnim žigom, filatelistično razstavo, z razstavo o življenju in delu Petra Jereba, s poklonitvijo njegovemu spominu na grobu, z darovano mašo in koncertom. Mnogi starejši Lilijani se Petra Jereba še spominjajo, med temi je tudi naš župan Mirko Kaplja, ki je na koncertu o njem tudi spregovoril. Peter Jereb je kot 20-letni fant leta 1887 prišel v Litijo, kjer je dobil službo občinskega tajnika in organista. Tu je zaslovel kot pevovodja Lipe in skladatelj. Kako je bil med Litjani priljubljen, dokazujejo njegovi življenjski jubileji; 60,70 in 80-letnica so bili pravi ljudski prazniki, kjer je vedno sodelovala vrsta pevskih društev ter instrumentalnih skupin iz Ljubljane in Zasavja. Skladatelj je za svoje dolgoletno glasbeno delovanje prejel več priznanj. Leta 1930 so mu podelili zvezno medaljo Jugoslovanske pevske zveze, leta 1939 pa diplomo in medaljo iste zveze za skladateljsko delo. V natečaju leta 1948 je prejel prvo nagrado in častno diplomo glasbene matice ljubljanske, prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije pa mu je leto pozneje podelil naslov ljudskega skladatelja. Jerebov skladateljski opus je obširen. Imel je absoluten posluh in velik občutek za melodično oblikovanje teksta, zato je ustvarjal brez težav. Uglasbil je nad 90 pesmi za moški, ženski in mešani zbor, komponiral je tudi orkestralna dela in cerkvene skladbe za orgle, tako da se skupno število njegovih del povzpne nad200. Med njegove najbolj izvajane bisere sodijo O kresu, Pisemce, Pelin roža, Moj deklič, Na vrtu in Planinam. Čeprav je bil organist, pa v njegovi zapuščini ni veliko skladb z nabožnim besedilom. Verjetno je na novo komponirane skladbe sproti oddajal in ni niti delal seznama, tako da njihovo število ni znano. Vrhunec spominskih prireditev pa je bil prav gotovo koncert Jerebovih pesmi v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji, kjer pesmi zaradi akustike še posebej lepo zazvenijo. V prvem delu koncerta je moški pevski zbor Kultumo-umetniškega društva Polšnik pod vodstvom Toneta Torija navdušil s sedmimi Jerebovimi skladbami. Polšniški pevci zelo radi prepevajo njegove pesmi, saj sojih že pred leti posneli na kaseto. V drugem delu koncerta so s svojim ubranim petjem navdušili še domačini, mešani pevski zbor Sv. Nikolaj, pod vodstvom uspešne dirigentke Helene Fojkar Zupančič, ki nadaljuje tradicijo cerkvenega petja v Litiji, s katerim je pričel že skladatelj Peter Jereb, saj je bil dolga leta-preko 40 let-oiganist vstati litijski ceritvi. Vse prireditve so s skupnimi močmi organizirali Villa Litta klub — Fondacija Litija, ZIK -Matična knjižnica Litija, KUD Polšnik, Nova kultura Litija in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Litija. RoMa Veselo druženje izgnancev na Dolah V nedeljo, 23.9.2001, smo se člani KO DIS Dole zbrali na družabnem srečanju v dvorani na Dolah. Od 178 se je srečanja udeležilo ofpog 65 članov, vabilu pa so se odzvali tudi predsednici sosednjih KO in predsedni/{ KS D°le- NeCaj članovje neaktivnih, mnogi pa pri svojih letih žal ne morejo več od doma. Za uvod nas je s pesmijo pozdravila pevska skupina Izgnanci; s harmonikarjem in ljudskimi instrumenti so nas popeljali v daljno tujino, domotožje pa jih je pripeljalo nazaj v dolino tiho in na griče, ki so že oživeli ob pesmi trgačev. Skupina deluje od lani, člani so v glavnem tudi člani društva izgnancev, uspešno nastopajo na prireditvah na Dolah, predstavili pa so se tudi že v dolini. Nadaljevali smo z obravnavo tekoče problematike delovanja društva. Predstavnica društva iz Trbovelj, Ljudmila Tolar, je spomnila na uspehe pri izterjavi izplačil vojne odškodnine in odškodnine za prisilno delo v izgnanstvu, opozorila jena način izplačevanja odškodnine - delno v obveznicah. Poudarila je pomen številčnosti društva in apelirala na vse, ki so deležni finančnih izplačil, katere je izborilo Društvo izgnancev, naj se včlanijo in prispevajo k novim uspehom delovanja društva. Predsednik KO Litija, Vinko Gaberšek, je lepo pozdravil navzoče in nam slikovito opisal tridnevni izlet v kraje izgnanstva v Nemčijo; ganljiva so srečanja s prijatelji iz otroštva, pri lokalnih oblasteh pa so bili zelo lepo sprejeti. Nadaljevali smo s pogostitvijo: navzoče so z golažem in domačo kapljico postregli Nace in Darja Božič s prijatelji. Ob harmonikah in petju pa smo potem klepetali in se zabavali do poznega popoldneva. Stane KMETIČ ffiDOVnmii PEGICE PIČICE PRI GABROVKI UGODcn nfiKUP jaboik zn ozimnico fORTE* idcired jonagold glo/ter lonjon cenili 70 SIT/kg jabolka za predelavo 20 IIT/kg. UGODflOm:- konkurenčne cene - prevzem jabolk takoj po obiranju ____________- možno/t nakupa z ali brez embalaže____ flakup jabolk je možen v/ak dan od 8. do 18. ure, v nedeljo od 8. do 15. ure. V/e dodatne informacije dobite po telefonu: 01/6971-156 ali CflD 041/362-480. Telefon: S99 52 1 3 Telefaks: S99 5 2 04 e-mail: span@tsc-laba.si 1 □% POPUST NA VSE PNEVMATIKE IN V X/ M IG H E LIN TOVO PIRELLI SAVA KORMORAN O.Z VVHEELS M S W V LABA Konjeniško popotovanje “Jesenje” 2001 Na konjskem hrbtu je jesen še posebej lepa, ker ni prevroče in tudi nadležnega mrčesa je vse manj. Jesenje je naselje nad Kresnicami. V njihovo smer ste skoraj zagotovo že kdaj pogledali, saj je v bližini velika rana v hribu, znana pod imenom kamnolom Zapodje, iz katere že dolgo kopljejo surovino za pridobivanje apna. No, pa to ni edina zgodovina teh krajev. Jesenje leži tudi v neposredni bližini Geometrijskega središča Slovenije, nedaleč od tod so blizu vasi Klenik našli znamenito vaško situlo. Situla je edinstvena najdba, za nas konjarje še posebej zato, ker na svoji zunanji podobi prikazuje jezdece na konjih tistega davnega časa. In tudi danes se v teh krajih jezdijo konji, vse več in več jih je. Kot bi zgodovinsko kolo vrteli nazaj, v čas Ilirov in Keltov, to je v čas vaške situle. Tudi Turki so s svojimi konji jezdili po teh krajih in morda je prav zgodovina tista, kijev tem naselju spodbudila konjarje, da imajo dandanes že skoraj več konjev kot hiš. 6. oktobra letos pa je bilo res več konjev kot hiš na Jesenju in konjeniško vzdušje drugega srečanja na Jesenski konjenici. Tudi jesenjski konjeniki so eni tistih, ki v Valvasorjevi konjenici služijo v čast Valvasorju. Prijaznost, izkušnje in dober glas gre v deveto vas, zato so na njihovo dvodnevno popotovanje prišli konjeniki od blizu in daleč: go-renjci, Štajerci, dolenjci, primorci in domači konjarji iz litijske občine so sestavljali Jesenjsko konjenico s kar 38 konjeniki. V sobotnem jutru smo jezdili po poteh, kjer so v preteklosti jezdili Iliri, Kelti in tudi strašni turški jezdeci. Pot nas je po deveti uri zjutraj popeljala skozi Vače preko vasice Klenik, v vas Široka set Od tu smo po počitku in v lepem vremenu nadaljevali proti Zasavski sveti gori. V svoji zgodovini je na to goro z 849 m nadmorske višine stopilo kar nekaj konjskih kopit, ki bi jih lahko šteli v tisoče in več. Naš obisk v prelepem jesenskem vremenu je bil le eden od tistih, ki so te kraje spet zatresli v ritmu konjskega topota. Lep razgled in kosilo, potem pa preko Slemška vrnitev nazaj. S tem se je zaključil konjeniški del dneva, noč pa se je šele začela. Prijazni vaščani, zanimiva predstavitev in opis kraja, so razkrili razlog, zakaj se je vredno ustaviti v teh krajih. Udeleženci smo prenočevali skoraj pri vseh domačinih, saj so jo organizirali skupaj. Porazdelili so si tudi skrb za konje. Drugi dan pohoda smo se podali proti Zapodju in preko vasice Dešen. To ime naj bi dobila prav tako po zgodovinskem dogodku, ko so v njeni bližini zadušili vdor Turkov v te kraje. Zaključek dneva je bil na Spodnji Slivni, nato obisk Geometričnega središča Slovenije in pot nazaj. »Turizem smo ljudje,« radi pravimo, potrebujemo pa tudi voljo in naše štirinožne prijatelje - konje, ki so v te kraje za dva dni prinesli turizem in dober glas, ki gre sedaj naprej v deveto vas. Sandi GOMBAČ ^cnmnO FULDA Kleber m ** Možnost plačilo na obroke brez obresti ** Gotovinski popusti Plačilo s karticami: EUROCARD, KARANTA, VISA, AMERICAN EXPRES, BA Hitra in strokovna montaža avtotehna WDi in M ah kovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888 Aktivnosti v tednu otroka v Gabrovki V tednu otroka smo tudi v Gabrovki organizirali nekaj dejavnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Zelja organizatorjev (OŠ Gabrovka, PGD Gabrovka in Tihaboj, Društvo upokojencev Gabrovka) je bila, da se jih udeležijo otroci in njihovi starši ter dedki in babice. V torek, 2. oktobra, so mladi gasilci PGD Gabrovka in Tihaboj pod vodstvom mentorjev Davida Hribarja, Klemna Perka, Jožeta Jeriča in Dušana Zupana pred gasilskim domom v Gabrovki prikazali nekaj gasilskih veščin, srečanje pa se je zaključilo z vlečenjem vrvi. V četrtek, 4. oktobra, pa so v dvorani osnovne šole potekale ustvarjalne delavnice, kjer so se otroci in njihovi starši pod vodstvom mentorjev preizkusili v izdelovanju različnih predmetov, predvsem iz naravnih materialov: cvetja iz ličkanja, iz žice in iz ostankov raznobarvnih najlonskih nogavic, škatlic iz valovite lepenke, živalic iz jesenskih plodov, zapestnic iz volne oz. preje, lahko so poskusili tudi s kleklja-njem. V bralnem kotičku so si knjižni molji ogledali zanimive knjige, jih prebirali in se z njimi igrali. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi gostu, gospodu Jožetu Rapplu, ki nam je zaupal, da je večino svojega prostega časa; od mladih dni naprej, namenil glasbi, predvsem igranju na kitaro, rad je napisal tudi kakšno pesem in se tako z glasbo kot z besedo pogosto predstavil v veseli družbi. V telovadnici pa so prišli na račun vsi, ki jih zanima lokostrelstvo oz. so navdušeni košarkarji. Zunaj, pred šolo so se igrali najmlajši, nekateri pa so se podali na lep jesenski sprehod v Moravško Goro. Organizatorji upamo, da se bo v prihodnje podobnih dejavnosti udeležilo več starejših, ki bodo želeli preživeti kakšno uro v prijetni družbi, in da bodo z novimi predlogi popestrili ponudbo aktivnosti. Anica RESNIK ‘Zgodbe z Verneškega gradu TV /falo nad Verneško cerkvijo v hribu še k V -Ldandanes najdemo ruševine Verneškega gradu. Delno se vidi obzidje, veliko pa je uničenega, ker so ljudje nestrokovno izkopavali in iskali zaklade. Že Valvasor poroča v Slavi Vojvodine Kranjske, da so bili kamni in skale z Verneškega gradu uporabljeni pri gradnji gradu Pogonik, ki je po zasnovi veliko mlajši od Verneškega. Veliko gradbenega materiala pa je bilo z gradu uporabljenega pri gradnji sosednjih hiš. V zvezi z Verneškim gradom obstajajo tudi legende in g. Franc Strmljan iz Jesen j (Špeličnikov France), nam jih nekaj zaupal. Špeličnikova domačija leži dobrih dvesto metrov nad starim gradom. Njegova starša sta mu večkrat pripovedovala tole zgodbo: V ruševinah, še dandanes so vidne luknje, v katerih so ljudje iskali zaklade. Po pripovedovanju starih ljudi naj bi bilo v kleteh tega gradu zakopano zlato tele in zakleta kraljična. Obstaja pripoved, da je nekj pastir poskušal rešiti kraljično. ... ko je bil pod ruševinami je zaslišal kačji glas: "Reši me!" Kača je bila zakjeta dvaindvajsetletna kraljična. Dala mu je naslednja navodila: »Vzemi tri blagoslovljene šibe in z vsako šibo me trikrat udari. Pastirje udaril s šibo po kači, najprej s prvo, nato z drugo šibo. ... k°jez drugo šibo udaril dvakrat je kača tako zavpila, da seje prestrašil in zbežal. Tako je ostala kraljična ukleta do dandanes. Ob nekdanjem obzidju raste smreka, kj pna dva vrhača1« Pripoved pove, da še vedno ostaja upanje po rešitvi kraljične in sicer rešil naj bi jo tisti otrok, ki bo ležal v zibki stesani iz te smreke. Naslednja zanimivost v Jesenjah pa so ostanki nekdanjega "jezera", ki sedaj na sredi ponikne. V starih časih je bilo mesto ponikve zamašeno, okj'og pa so bile naložene skale, kj so preprečevale odtok vode. G. France se spominja pripovedi svojega očeta Martina, kj je bil priča zanimive najdbe. Ljudje so si na mestu, kjer je bilo »jezero« urejali njivo in pri oranju so naleteli na ostanke čolna. To jezero so imeli nekdanji Verneškigrofje. Nekoliko višje, nad njim je izvir potoka, kjer je vedno topla voda. Se Francetova mama in druge Jesenjske ženske so tja hodile prati perilo saj je bila tudi v najhujši zmrzali voda tam bistveno toplejša kot drugod. Po pripovedovanju G. Franceta Strmljana zapisala Leonida Razpotnik 4. srečanje mladih gasilcev Na Dolah pri Litiji, 13. oktobra 2001, je potekalo 4. srečanje mladih gasilcev celotne litijske občine pod okriljem gasilke zveze Litija. v ? f e okrog 8.30 so se na igrišču poleg osnovne šole /-/začele zbirati prve ekipe starejših in mlajših gasilcev. Vseh se je zbralo 65. Po uvodnem pozdravu predsednika GD Dole, vodje šole, predsednika KS je Klemen Odlazeks svojo diatonično harmoniko popeljal mlade v tekmovanje. Ekipe so bile sestavljene iz trojk, razdeljene so bile v mlajše od 6 do 11 let in starejše od 12 do 16 let. Slednje so šle na teren same, mlajše pa je spremljal mentor. Sledil je orientacijski pohod z nalogami o kraju, naravi, kulturni in zgodovinski dediščini. Drugi del preizkusa so bila tekmovanja v vezanju vozlov, spoznavanju gasilskega orodja, gašenju požara, vaj z vedrovko. Vsaka ekipa je po končanem tekmovanju izpolnjen točkovnik oddala, kjer je sledil pregled komisije in računalniška obdelava. Pohod je bil ekološko naravnan, tekmovalci so opazovali naravo, povpraševali domačine, se rekreirali in spoznavali kraje v svoji občini. Sledila je malica in družabni del, ki je obsegal karaoke, vodenje žoge s palico, prenos vode s samokolnico. Namen srečanja je bil utrjevanje gasilskih veščin, krepitev tekmovalnega duha in druženje. Radostno je bilo tukaj v naših krajih videti več kot 210 mladih, ki so popestrili enolični vsakdan tega demografsko ogroženega kraja. Vreme je bilo kot nalašč za druženje, sonce se je veselilo skupaj z njimi. Prednost domačega terena so pridno izkoristili domačini, saj sta obe prvi mesti pri mladinski in pionirski ekipi dosegli ekipi Dol in s tem prejeli prehodni pokal. Bilo je prijemo sobotno druženje z vsemi prizadevnimi člani GS, ki so sodelovali pri organizaciji. Jožica VRTAČNIK Nove knjige na policah Matične knjižnice dr. Slavko Grum V Matični knjižnici Litija so v oktobru predstavili že dve knjigi: knjigo o naravnem zdravljenju Joška Bajta z naslovom Boj za lastno zdravje ter zbornik prispevkov ob 50-letnici Društva upokojencev Litija. /^Vb predstavitvi Bajtove V_y knjige so privrženci naravnega zdravljenja poklepetali s čilim avtorjem, ki je s trdno voljo, znanjem in močmi naravnega zdravljenja premagal že vrsto bolezni in tegob. Nekateri so si priskrbeli lično in koristno knjigo, ki daje nekaj osnovnih napotkov, kako bolj zdravo živeti. Zbornik Društva upokojencev Litija pa je neke vrste kronika dela društva, oris številnih dejavnosti, ki jih gojijo člani, in nenazadnje zanimiv in koristen zapis za vse, ki (še) niso upokojenci. Zbornik združuje prispevke številnih avtorjev: nekdanjih in sedanjih predsednikov, vodij posameznih sekcij, prispevke pa so prispevali tudi predstavniki drugih občinskih Joško Bajt predstavlja svojo \njigo upokojenskih društev. Vse prispevke je uredil in v zbornik umestil urednik Ivan Godec, tudi sam “svež” upokojenec, ki je že aktivno pričel delovati v društvu. A.Š. Avtor Joško Bajt in izdajatelj knjige Tiskarna Aco se vsem zahvaljujeta za pomoč pri predstavitvi knjige. KRONIKA KS JEVNICA V petek, 28. 9. 2001, je bila v Zadružnem domu v Jevnici predstavitev knjige avtorice Eve Kovič z naslovom Pogled nazaj - poskus kronike Krajevne skupnosti Jevnica. Knjiga govori o nastanku vasic, v današnji KS Jevnica, kasneje o življenju krajanov, o vojnih časih (izseljevanje, partizani, žrtve vojne) in o povojnem delu - pridobitvah. Avtorica Eva Kovič se je dolga leta trudila, zbirala podatke in si jih pridno zapisovala, shranjevala in v letošnjem letu izdala zanimivo knjigo. Ce jo vzamete v roke in jo pozorno preberete boste zagotovo našli kaj o svojih prednikih. Skozi celotno prireditev je Joža Ocepek v pogovoru z avtorico predstavila knjigo. Med njunim klepetom so program popestrili nastopajoči: Mešani pevski zbor KUD Jevnica, Trio Dukarič, kitarist Jaka Peterca, trobentač Jure Brečko, harmonikar Domen Zupančič ter Urša Kisovec in Spela Kovič, ki sta brali odlomke iz knjige. Program je povezovala Ajda Upelj. Nastopili pa so tudi naj mlajši iz Podružnične šole Jevnica. Na koncu se je Eva Kovič zahvalila vsem, ki so veliko pripomogli pri izdelavi knjige in pri denarni pomoči. Bilo je ganljivo, ko so ji čestitali tudi ostali in ji priznali ves trud pri knjigi. Predstavitev knjige je bila vredna ogleda in lahko vam je žal, če ste jo zamudili. Urša Kisovec, Ajda Upelj, Špela Kovič Predstavitev smo pripravili KUD Jevnica, KS Jevnica in ZIK - Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija. Sama se iskreno zahvaljujem vsem štajanom in gostom, kj so napolnili dvorano. Upam, da so bili zadovoljni. Vsem organizatorjem, nastopajočim, sogovornici in ostalim - HVALA. Pravo presenečenje zame so bile številne čestitke, cvetje in celo spominska darila. Darovali so g. župan Mirko Kaplja, ga. sogovornica Joža Ocepek, g-Jože Gorenc je izrazil zahvalo v imenu KUD Jevnica in ostalih društev v kraju, g. Slavko RokavecpredsednikKSJevnica;podpredsednik ZKD Litija g. Boris Žužek, predstavnica knjižničark Matične knjižnice dr.Slavka Gruma Litija ga. Andreja Štuhec in v imenu JSKD RS Območne izpostave Litija ga. Rosana Maček in ostali. Prav tako sem hvaležna vsem, kj to pomagali, da so bila vabila oblikovana, napisana in odposlana v vsako hišo v KS Jevnica, gostom in sodelavcem; da je bila pripravljena scena, dvorana in razsvetljava. Desna stran dvorane je bila olepšana s slikami naše kulturne dediščine. Po končani slovesni predstavitvi knjige, smo vsi skupaj še postali v dvorani, se pomenkovali, si postregli s pijačo, sadjem, prigrizkom ali s sladicami, za kar so poskrbeli Štefan Trebeč, Jože Godec ter številne žene in dekleta iz naših vasi, ki so spekla različne vrste peciva. Hvala vsem! Med nami v dvorani sta bili tudi »prodajalki«. Vsakemu kije želel knjigo E. Kovič »Pogled nazaj«, sta jo izročili za tri tisoč tolarjev. Knjiga je lepa, natisnila jo je Tiskarna ACO Litija. Hvala! Eva Kovič “VKulturnem centru se zmeraj nekaj dogaja!” Začel se je nov abonma sezone 2001/2002 V okviru Kulturnega cen tra teče letos že četrta sezona gledališkega abonmaja. Zelo nas veseli, da je vsako leto več ljubiteljev gledališča, ki napolnijo gledališko dvorano. Letos smo s predstavami kar malce pohiteli. Tako je bila prva predstava v izvedbi domačega gledališča TALItiJA na programu že 27. septembra. Dan poprej e je bila predpremiera za litijske gimnazijce in vabljene, predstavo pa smo ponovili še 11. oktobra. Rečemo lahko, da je gledališče zaživelo in razgibalo litijsko kulturno dogajanje. Posneteks predstave Foto: M. Šušteršič Naj mlajši ne dajo svojih sobotnih matinej f 1 Audi najmlajši so ponovno prišli na svoj račun. Že 22. septembra -L' so prišli gledat priljubljeno klovneso Evo Škofič - Maurer, ki je pripravila čudovito predstavo. V njej ni manjkalo smeha in zabave, veliko pa so se naučili tudi starši, ki so tvorno sodelovali pri njenem nastopu. 13. oktobra pa so mladi, čez sto se jih je zbralo v dvorani, prisostvovali lutkovni predstavi, ki je govorila o nagajivem škratu. Joj, kako so se zabavali, da tega ne bodo še dolgo, dolgo pozabili! Jože SEVLJAK JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki AKCIJSKE CENE za GOTOVINSKI NAKUP Apruo Kresnice cement ARMATURNE M REZE IcANAliZACijskE CEVI STiCjMA dRENAŽNE CEVi ivi iv k a Kema Puconci MivkA ZA OTROŠkA iqRlŠČA UtožeIezne peči ViAdRus vhodNA VRATA MiZARSTVO FurIaN PRANE ploŠČE ENOROČNE bATERijE ArMaL Tip VeQA jupol juboliN L-EpilA ZA SipOREX iN kERAMiko _______________lAMilMATi_________ J PRODAJA PLINA z organiziranim prevozom - kurirska služba Trimček (031 765 721) - plin 10 kg 2.261,00 SIT, prevoz do 5 km 300,00 SIT. IZPOSOJA UDARNIH KLADIV IN ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA PREDSTAVNIŠTVO € A IHBBmEBH VELUX ODPRTO: OD 700 DO 1 800 SOBOTA OD 700 DO 1200 Folklorna skupina Javorje vabi nove dane Ce bistre si glave in urne ‘mas noge, če pete te srb e, \o polka plese se, če noša ti je všeč, da dol ne daš je več, potem si čisto naš— povej, zakaj še čakaš? Pridi na vajo foklorne skupine Javorje, ki komaj čaka na nove člane - plesalce in tamburaše (še posebej nekoga, ki bo z veseljem brenkal na berdo). Pridruži se skupini veseljakov in zanesenjakov vseh starosti, l»■ Spoštovani! V Tiskarni ACO Litija smo izdali knjigo »Boj za lastno zdravje« avtorja Joška Bajta. Knjiga je enkratni izdelek, z opisom naravnega zdravljenja s pomočjo zdravilnih rastlin. Avtor opisuje znake posameznih bolezni in načine lajšanja težav s pomočjo zdravilnih rastlin. Doslej takšnega izdelka še ni bilo in Vam ga toplo priporočamo. Prepričani smo, da sodi knjiga "Boj za lastno zdravje" v vsak dom kot pripomoček pri reševanju zdravstvenih problemov po naravni poti in z »lastnim bojem«, kot pravi avtor sam. Knjigo lahko naročite v Tiskarni ACO, Litija, osebno ali po telefonu: 01/8983-843 in v Knjigami KING v Šmartnem. OBJAVLJEN JE BIL JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2002 V Uradnem listu je 5. oktobra 2001 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) objavil vabilo k oddaji ponudb na javni razpis za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2002. JSKD zbira predloge programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki bodo v letu 2002 izvedeni kot prireditve, izobraževanje za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, založništvo, kulturno delovanje Slovencev, ki žive zunaj Republike Slovenije, in mednarodno sodelovanje. Področja dejavnosti so: glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video, ples, likovno ustvarjanje in fotografija, literatura ter multimedialni projekti, ki združujejo omenjena področja. Predloge programov in posameznih projektov lahko pošljejo kulturna društva in njihove zveze, ki delujejo in so registrirana v Sloveniji. Svoje programe morajo predlagatelji oddati na predpisanih obrazcih najkasneje do 5. novembra 2001. Vso razpisno dokumentacijo, informacije in pomoč lahko zainteresirani dobijo na sedežu območne izpostave JSKD Litija, ki ima svoje prostore v športni dvorani v Litiji. RoMa SMUČARSKI SEJEM Tradicionalni smučarski sejem bo organiziran tudi letos. Predvidoma bo konec novembra ali v začetku decembra, o podrobnostih pa vas bomo obvestili v prihodnji številki. (PROJEKTNI SVET CRPOV ŠTANGARSKE POLJANE, JEVNICA, VELIKA ŠTANGAj Vabi na tradicionalno prireditev V HVALEŽNOST JESENI, ki bo v nedeljo, 4. novembra 2001. Tokrat bomo pripravili prireditev, ki bo drugačna kot vse dosedanje, saj se bodo kmetije predstavile že v dopoldanskem času, ko bodo svoje pridelke in izdelke ponudile na stojnici v okviru sejma jesenskih pridelkov. Kulturni program, v katerem bodo nastopali domači pevci in pevke, pa se bo pričel ob 15.00 uri v dvorani kulturnega doma v Jevnici. Vabljeni vsi pridelovalci in predelovalci, ki želite prikazati in ponuditi svoje pridelke obiskovalcem in pa seveda tudi obiskovalci, ki boste z obiskom na naši prireditvi obogatili in popestrili ozimnico z novimi pridelki. ZIK - Matična knjižnica Litija PETEK, TOREK, TOREK, 26. oktober, ob 19. uri 6. november, ob 19. uri 20. november, ob 18. uri Grad Bogenšperk knjižnica Litija knjižnica Litija Predstavitev knjige Predavanje Potopisno Helene Hauptman; dr. Draga predavanje: Od Verneka do Oble Smiljaniča; Matej Vrenk Gorice "Naravna medicina" Pakistan - Kitajska Razpis za vodiče po muzejskih zbirkah na gradu Bogenšperk Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: - 3. ali 4. letnik srednje šole in 1. ali 2. letnik fakultete (prednost imajo študenti družboslovnih smeri), - aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, zaželeno je tudi znanje italijanskega jezika, - vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz, - komunikativnost, urejenost in prilagodljivost na razgiban delovni čas. Prosta mesta so 3, delo je zagotovljeno za daljši čas. Kandidati naj prošnje z dokazili o statusu in znanju jezikov pošljejo do 16. novembra 2001 na naslov Javni zavod Bogenšperk, Bogenšperk 5, 1275 Šmartno pri Litiji, s pripisom Razpis. O nadaljnjem postopku izbire bodo obveščeni po pošti. Podrobnejše informacije dobite na telefonskih številkah: 01/8987-867 in 041-703-992. ROBERT VOJE s.p. GSM: 041 893 724 Loška 3,1270 LITIJA E-mail: cartech@siol.net ©srTech - AVTOAKUSTIKA -ALARMI - CENTRALNO ZAKLEPANJE - ELEKTRIČNI POMIK STEKEL CaiTech Zastopstvo in prodaja akumulatorjev za osebna in tovorna vozila ter moto program. na razstavo bančništva v Litiji Ob 50-letnici bančništva v Litiji in 31. oktobru - svetovnem dnevu varčevanja vas vabimo na razstavo o zgodovini bančništva v Litiji. Razstava bo odprta od 22. oktobra v poslovalnici Nove Ljubljanske banke na Jerebovi 14. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija Mala oglasa Kupim plug, enobrazden, obračalni, 12. COL za traktor 40 KV moči. Tel.: 897.1-451, GSM : 041 236 016 Če želite zdravo, uspešno in trajno shujšati, pokličite: 03/56-68-060, lahko vam pomagam! Litijski srebrnik je primerno darilo Fondacija Villa Litta iz Litije je založila novo serijo Litijskih srebrnikov, izdelanih kot pokov srebrnika litijske topilnice iz leta 1886, ko so pridobili prvo srebro. Srebrnik je v lični škatlici, zraven pa je tudi njegov opis in nastanek. Dobi se v litijski knjižnici.(M. B.) OBIŠČITE DEBATNE FORUME 113 LITIJA. N ETli - http://www.litija.net/phpBB e-naslov: info@litija.net KUD Jevnica Vas vabi k sodelovanju in vam predstavlja program aktivnosti v sezoni 2001/2002. 1) Mešani pevski zbor KUD Jevnica vabi ljubitelje petja k sodelovanju. Vaje potekajo vsak ponedeljek ob 19.00 uri. Ljubitelji petja naj se oglasijo v klubski sobi Zadružnega doma. Dodatne informacije Fani Bregar 564-00-83. 2) Plesna skupina RONDO vabi mlade (6-22 let) k sodelovanju. Vaje potekajo v dvorani Zadružnega doma v Jevnici in sicer ob ponedeljkih in sredah ob 17.30 Dodatne informacije Helena Jerebič 041-971-341. 3) Rekreacijska telovadba Tae- bo poteka v torek in četrtek ob 20.00 uri v dvorani Zadružnega doma Jevnica. Dodatne informacije Nada Medved , tel: 564-00-70. 4) KUD Jevnica skupaj z društvom mladih KUD ČURKELJ ustanavljata mladinski pevski zbor v starosti od 13-25 let. Interesenti naj se javijo ob ponedeljkih v društveni sobi Zadružnega doma ob 19.00 uri. Skupino bo vodil umetniški vodja Janko Kukoviča. Dodatne informacije Jože Godec 041-718-925. R. B. VABLJENI! Skrb, dobrota, delo in poštenje, vse to spremljalo tvoje je življenje. A sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati, ata, sin, brat in stric Vse solze žalosti in bolečina, te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo boli. ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da se je veliko prekmalu končalo življenje naše ljube žene, skrbne mami, sestre, tete in svakinje FRANC OSTREZ 1941-2001 iz Jevnice 79 MARIJE VIDIC Roj. Perme iz Grumove 16, Šmartno pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku Dularju, gasilcem PGD Jevnica, poslovilnim govornikom ga. Evi Kovič, g. Tonetu in g. Bojanu Jerantu, kresniškim pevcem in g. Setničarju za zaigrano Tišino. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala g. dr. Hostniku in patronažnim sestram ZD Litija. Hvala g. župniku g. Kaduncu in g. Hostniku za darovano pogrebno mašo, šmarskim pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebcem ing. Žužku za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilka, sinovi Franci, Peter in Matjaž z družinami. Vsi njeni Ni več bolečine, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu je ostala le praznina in v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 80. letu življenja nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta JOŽEFA STRUS iz Reke-Gozda 16 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pogrebcem, g. župniku Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred, nosilcem praporja, sodelavcem Usnjarne Šmartno, osebju bolnišnice Petra Držaja oddelku za hipertenzijo za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ostala je praznina v srcu bolečina. Ostale so sledi povsod, od dobrote tvojih rok. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame ZAHVALA V 51. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi sin in brat Odšla na pot si brez vrnitve, vendar ljubezen tvoja z nami bo ostala. Za vse kar nam si dala, draga mami, hvala. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša mami, mama in prababica ALOJZIJE GROZNIK iz Razbor 2, Šmartno pri Litiji 21.12.1921 -30.9.2001 JOŽE BOŠTJANČIČ ml. iz Šmartna ANKA MANDELJ roj. Sničar iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Lovskemu društvu Šmartno in vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje. Hvala tudi gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred ter g. Milanu za poslovilne besede. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za vso skrb in pomoč osebju ZD Litija. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo stanovalcem Maistrove 4 za njihovo nesebično pomoč v zadnjih dneh. Zahvala tudi g. šmarskemu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: hčerke Mojca, Dara, Vida ter sin Jože z družinami. V spomin JANKO BAUMKIRCHER TjTrošnje dreves na obronkih gozda v Gradiščah nad Litijo -1 N.šepetajo. Veje se upogibajo pod težo orošenih listov, ji počasi spreminjajo barvo. Nič več niso zeleni. Časje, da se še enkrat pokažejo v svoji pisanosti: rumenijo, rjavijo, rdečijo. Ko ne bodo več pili soba iz korenin, bodo odpadli. Veter jih bo odnašal in prinašal, skupaj z otožno pesmijo. Počakali bodo na združitev z zemljo. 7~\o nedavnega je na teh obronkih gozda in pod krošnjami IS dreves ustvarjal Janko Baumkjrcher. Rad je imel kamen in les. Obema je vdihoval svojo dušo in ljubezen. Oboje je podarjal tudi nam. Dajal nam ju je v drobnih detajlih ali velikih umetninah. Sprejeli smo ju, pomenita nam največje bogastvo, ki smo ga lahko deležni. rankp Baumkjrcher se je rodil 23. junija 1936. Vse svoje življenje je preživel v Litiji. V ljubljanskem Litostroju se je izučil za kovinaija, delal pa je kot konstruktor za črpalke. V Litiji se je začela tudi njegova ustvarjalna pot. Bil je član Društva likovnih samorastnikov Slovenije. Udeleževal se je številnih kolonij v Sloveniji, kjer so nastajale velike lesene slpilpture, ki še sedaj stojijo pri Domu Tišje, Osnovni šoli Gradec, na Vačah in drugod. Razstavljal je po vsej Sloveniji (Ljubljana, Kranj, Ilirska Bistrica, Medvode, Videm ob Ščavnici). V Litiji, kjer je deloval, se je prvič predstavil s samostojno razstavo leta 1994, panjske k°nčnice pa je razstavljal v litijski knjižnici leta 1997. TT^amen in les pod Jankovima rokama ne dobivata več J. *-novih podob in smislov. Skupaj z njim sta se zlila v mir. Umrl je 18. septembra 2001. Joža Ocepek Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče. Zaman oko te naše išče. Ni več smehljaja. Le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 70. letu zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric ANTON JOZELJ iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih, vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, pevcem iz Polšnika, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Še posebno se zahvaljujemo dr. Marku Kolšku, Danici Kolšek in vsem sosedom. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sin Toni in hčerka Branka z družinama A kadar otožna samotna, razgrne se noč nad zemljo, pa vstane ljubezen iz groba, z nekdanjo čarobno močjo. (Ivan Cankar) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata JANKA BAUMKIRCHERJA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali pisna in ustna sožalja, mu darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala nekdanjim sodelavcem Litostroja, OŠ Gradec, Obrtni zbornici Litija, zdravnikom in sestram dializnega centra Trbovlje, trobentaču Gašperju, pevcem iz Šmartnega in gospodu Pavlu Okolišu za poslovilne besede in pogrebne slovesnosti. Njegovi: žena Majda, hčerka Tatjana z družino, sestri Minka in Jožica ter nečakinja Elica z družino. Vsi njeni Široka je obala sinjega morja, še večja je ljubezen naša do tvojega srca. Mineva drugo leto žalosti, ki si jo nam zaradi neozdravljive bolezni mnogo prezgodaj zapustila. V SPOMIN VLADIMIRI ZRIMŠEK roj. KRES iz Litije, poročene na Lavrici pri Škofljici Za sveče in rože smo hvaležni vsem, ki ste jo ohranili v trajnem spominu. Lavrica - Litija, oktober 2001 CvETliČARNA CiklAMA Sprejemamo naročila aranžmajev za 1. NOVEMBER Cvetličarna bo odprta tudi 31. oktobra do 18. ure in 1. novembra do 14. ure. V tem času vam nudimo: - pestro izbiro svežih in suhih aranžmajev - krizanteme in nasade v posodah - sveče -sadike in zemljo. Valvasorjev trg 17, Litija, tel.: 01/898-46-20, GSM: 041-631-509 RAČUNALNIŠKA KLEPETALNICA Wč&A Računalniški virusi V dobi interneta je imel marsikdo že izkušnje oz. bližnje srečanje z računalniškimi virusi. Za povsem nevedne: računalniški virusi niso nikakor povezani z biološkimi, naziv “virus” pa imajo zato, ker so lahko za računalnike prav tako uničujoči kot so biološki za človeka, živali im. Prve viruse so si izmislile kar večje programske hiše, ki so z njimi skušale odvrniti ljudi od nakupa oz. pridobivanja računalniških programov “na črno”, torej ilegalno, piratsko. Zamisel je bila taka: najprej naredijo programski paket, ga lično zapakirajo in postavijo na prodajne police. S temi paketi je vse v redu (razen tega, da imajo previsoke cene). Nato naredijo še večjo količino paketov, okuženih z virusi in jih razpečajo piratom (to je dilerjem nelegalne programske opreme). Namen ? Tisti, ki uporabi nelegalno kopijo programa, si okuži računalnik, ima zaradi tega kup problemov in naslednjič kupi raje originalno zapakiran paket, ki zagotovo ni okužen. Takšna je bila osnovna ideja. Vendar so se z leti stvari spremenile in veliko nadebudnežev je pričelo uživati v slavi, ki jim jo je prinesel novo napisan virus. Vfečj o škodo je počel, virus namreč, večjo publiciteto je imel, z njim pa tudi (skoraj vedno odkriti) avtor. Virusov je ogromno vrst in vsak ima svoje značilnosti. Pomembneje predvsem, kako se prenašajo, kakšno škodo povzročajo in kako hitro se širijo. Prenašanje je bilo včasih možno predvsem z disketami. Če je bila disketa okužena in si z nje kaj prekopiral ali zagnal, si si okužil računalnik. Ko si vstavil novo disketo, jo je računalnik (točneje virus) okužil in tako naprej. Tehnično Servisni Cen ter Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. EGFi Microsoft OEM DUILDER Danes se virusi prenašajo predvsem po elektronski pošti, novejši pa že karpreko spletnih strani. Načinov je več, bistvo pa v tem, da se računalnik okuži šele, ko (v primeru elektronske pošte) odprete okužene datoteke, ki so pripete sporočilu. To pomeni, da samo branje elektronskega sporočila ne more biti škodljivo, temveč so škodljive “pripone". Če sporočilo pravočasno izbrišemo, se s tem izognemu tudi okužbi z vimsom. Najnovejši virusi okužijo spletne strani na strežnikih in vaš računalnik napadejo tako, da obiščete tako spletno stran, ki vam kar sama od sebe ponudi datoteko, ki naj bi jo zagnali. Če ne veste, za kaj gre, takšne ponudbe zavračajte. Skoda, ki jo lahko povzroči virus, je različna; od neškodljivega sporočila v smislu “vaš računalnik je okužen" pa vse do popolnega brisanja podatkov z diska. Osnovni simptomi, da je na računalniku verjetno prisoten virus so: nenadno “zmrzovanje”,“obešanje” in “sesutje” računalnika, manjkajoče datoteke, kup nesmiselnih sporočil, prezasedenost diskovja, počasno delovanje in še marsikaj. Če niste zaščiteni (proti računalniškim vimsom, da ne bo pomote), čimprej z računalnikom na servis ali k nekomu, ki vam bo znal priskočiti na pomoč. Prva preventiva je neodpiranje neznane elektronske pošte, druga pa nakup antivirusnih programov, ki zelo učinkovito vamjejo vaš računalnik pred okužbo. Programi so cenovno precej ugodni, predvsem glede na korist, ki vam jo prinašajo in tegobe, ki vam jih prihranijo. Previdno! B.LABA Iskanje oprijema - ZIMSKE PNEVMATIKE Poleti letne, pozimi zimske pnevmatike! To je pravilo, ki se ga drži veliko slovenskih ^ voznikov, predvsem pa tisti, ki živijo v odročnejših krajih, kjer so letni časi bolj izraziti. Zakon o varnosti cestnega prometa v 100. členu pravi; pozimi v zimskih razmerah morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo. Zimsko opremo določa pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 17 z dne 25.02.2000. Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3500 kg in njihovih priklopnikov sestavljajo: - zimske pnevmatike na vseh kolesih ali - poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru preklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. - Kanali dežna, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 4 mm. - Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M + S. Motorna vozila morajo imeti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in od tedaj, ko se ob sneženju sneg prijema vozišča ali ob poledici, do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta normalno prevozna in primerna za promet vozil (zimske razmere), predpisano zimsko opremo. eudba as-* Vulkanizerji v Sloveniji ugotavljajo, da vse več ljudi tudi poleti vozi z zimskimi pnevmatikami, kar pa ni najboljše. Zimska pnevmatika se v poletnih razmerah prekomerno obrablja in ne nudi tistega, kar nudi ustrezna letna pnevmatika. Na splošno pa velja, da letne pnevmatike pri temperaturi pod 7 stopinj celzija bistveno spremenijo svoje lastnosti. Gumena zmes namreč otrdi in pnevmatike zato ne morejo zagotoviti zadostnega oprijema tako pri zaviranju, kot pri zagotavljanju bočne stabilnosti. Edina dobra stran, prej napisanih ostrih Slovenskih predpisov o zimski opremi je ta, da je marsikateri voznik spoznal, kako učinkovite so sodobne zimske pnevmatike z ustreznimi zimskimi lamelami. Zimske pnevmatike morajo imeti zelo globoke lamele, kar vpliva na stabilnost in vodljivost avtomobila v zimskih razmerah. Vsekakor pa pred nakupom pnevmatik preverite ustreznost pnevmatike za vaše vozilo in se o ustreznosti pnevmatike posvetujte s prodajalcem, ki vam bo svetoval, če ne drugače, pa s pomočjo kataloga proizvajalca pnevmatik. Pa ne pozabite, poleg pnevmatik morate pred začetkom zime preveriti tudi vitalne tekočine motorja vašega avtomobila. Potrebno bo ugotoviti ali je hladilna tekočina pripravljena za mraz, voda za vetrobransko steklo bo brez dodatkov zmrznila in olje v motorju, ter menjalniku se bo lažje zoprstavljalo nizkim temperaturam, če bo sveže. Glede na to ne bi bilo slabo pred zimo obiskati svojega serviserja ali trgovine z avtomobilsko opremo in rezervnimi deli. B. BUČAR ° MMka fetoižto -MIssgtoggigiMlsfla k = metetMi olfja , %prevlekezav^ vrste vozil ■felTERIILTA CVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si PE Ljubljana tel.: 01/511-16-24 Terenski predstavnik GSM: 041/770-298 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja. favno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: 'liskama ACO,Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. zfflSzveČRiLo KB* k SESTAVIL: Jože Vizlar POSEBEJ OPREMLJEN STANOVANJ. PROSTOR POZITIVNA ELEK- TRODA NARODNI HEROJ KREAČIČ KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ VZDEVEK GLASBEN. KERSNIKA NARAVNI I ZEMLJIN SATELIT PETA ČRKA ABECEDE MATEMA- TIČNA KRIVULJA OBER POMNILNIK PRI RAČUNALNIKU PRIJETEN VONJ POLSKO ORODJE ČASTNI NASLOV REKA V FRANCIJI PRITOK RONE IGRALEC SHARIF MAKEDON. N. PLES VITKA STEPSKA . ŽIVAL, GAZELA KRAJ OB AVTOCEST. VRHNIKA POSTOJNA KARLOVAC STARA MAMA V MESTNEM OKOUU HRVAŠKI SKLADATEU (KRSTO) RAVNODUŠ- NOST, DUŠEVNI MIR STARA JAPONSKA PRESTOL- NICA VELEMESTO V PAKISTANU SKLOP VEČ APARATOV ANTON VODNIK OLEG VIDOV OTOK NA JUGU JUŽNE AMERIKE TALISOVA ORANŽADA POVRŠINSKA MERA SRAMOTNO DEJANJE ŠKANDAL MENIČNO POROŠTVO DEBELA ŽIČNA VRV DVOJICA KRAVJE OGLAŠANJE KRANJ RT NA PORTUGAL. HALOGENI ELEMENT KILOMETER VELETOK V SIBIRIJI PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA GRŠKA ČRKA MOSTOVŽ ČASOVNA ENOTA (MNOŽINA) BELJAKOVINA V KRVNI PLAZMI ZLATO GLAVNA ZAGREB- ŠKA ULICA SKANDINAV. DROBIŽ RIMSKA Š. 1000 JANEZ DRNOVŠEK NADALJE- VANJE GESLA ANTON INGOLIČ TEŽJE BESEDE: ALBUMIN, NAVARINO, ATARAKSIJA, AVAL Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.11.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce in jih nagradili s knjigo BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE. ime in priimek: Nagrade prispeva: • Tiskarna ACO, Litija Ulica: Pošta: IZŽREBANCI JUNIJSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Dušanka LAMBERGAR, Litija 2. Marija ILAR, Šentvid pri Stični 3. Vojko JOVANOVIČ, Litija Čestitamo! Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE •MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom TOREK, 6.11.2001 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 01/8983-140 GSM: 041-683-945 Tečajniki se učijo v KLIMATIZIRANIH VOZILIH! Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja 11,1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 ffatei FVC @ha ter ntraaja zakljaeaa jela Zastopstvo in montaža PROFILI: IDEAL 5000 IDEAL 3000 MM OKNA - VRATA - SENČILA