Šiev. 276. ;---Naročnina------ za državo SHS: do preklica: ») po pošti mesečno Oin 1< b, dostavljan j na dom mesečno......„ 12 za Inozemstvo: macečnu oia 23 = Sobotna Izdaja: = » Jugoslaviji.....Oin 20 v inosemstta ..... „ i o Posamezna številka stane 1 Din* V UM, v celrleK m 6, tarasra 1923. - _ OrednlitTo je v Kopitarjevi altoi itev. 6/IU. Rokopisi se oo vračafo; Dslrsoklr&os pisni? se no sprejemalo. Uredn. telef. štv. 50, oprani. 8tv. 328. Leio u. Političen list za slovenski narod. ~ Cene lnseratom:s Cnosiolpn i>eu;»». vrata mali oglasi po Din 1*50 In Din. V—, veliki ogUst nad 45 mm Tlita« po Din. 2 50, poslana Itd, po D n. 4 —. Pri večjem naročilo popnst Izhaja vsaU dan tzvzemtt ponedeljka In dneva po praz« nlku ob 5. nri zjutraj. Poštnina piana tjotoiiol Oprava |e v Kopltarlarl al. 6. — Račun poitne hran. l|abl|anske it. 850 aa naročnino tn št. 349 sa oglase, sagreb39.011, saralev. 7563. praške ln dnna|. 24.797. Ko je pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah >Zveza delovnega ljudstva? prevzela občino v svojo upravo, nihče med nami ni mislil, da ji je usojeno dolgo življenje. Nismo sicer sumili v lojalnost političnih frakcij, združenih v »Zvezi delovnega ljudstva«, pač pa smo bili prepričani, da bedo stranke slovenskega in drugega kapitalizma uložile vse svoje sile pri vladi, da Zveza ne pride do delovanja ter da stojimo pred novim koraisarijatom, ali v najugodnejšem slučaju, pred novimi občinskimi volitvami. Toda prišlo je drugače. Napredne kapitalistične stranke so opustile začetne intrige pri vladi, si zasigurale v smislu svojih programatičnih teženj samo Mestno hranilnico ter za svoje inteligentno občinstvo slepo pušketarile le zaradi ljubljanskega liceja. In vendar tudi med tem niso mirovale, da onemogočijo vsako daljšo vlado Zveze v občinski hiši in ji prerežejo nit življenja v trenotku, ko se njeno pošteno delo vidi še komaj v prvih nastavkih. To se jim je posrečilo! Kapitalistične stranke so dobile dr. Lemeževo skupino komunistične stranke na svojo stran. Zolto-rdeče prijateljstvo med zastopniki kapitalizma in enim delom komunistov je tri, tesnejša žolto-rdeča zveza na obzorju. Že delj časa se nam je zdel razvoj v so-rialistično-komunističnih vrstah Jugoslavije nenaraven. Pričakovati bi bilo, da se bodo marksistične stranke, osobito po razbitju komunistične stranke vsled zakona o zaščiti države, ua vso moč trudile, da ustvarijo enotno fronto onega proleiariata, ki prišega bodisi po socialdemokratski, bodisi po bolj-ševiški formuli na marksistična načela. Trenotno ustrahovani komunisti so si sicer tedaj želeli enotne ironte ter s tem do sitega agitirali na svoji! shodih, a takrat socialdemokrati o enotnosti niso hoteli nič slišati. Vsi trije K (Korač, Kristan A. in E.) o bili že v intimnih odnošajih z radikalno-emokratslco koalicijo ter niso imeli več irostih rok. Sccialdemokraško delavstvo je nstiktivno čutilo, da v deželi Danski nekaj ni v redu, in jo, namesto da bi pomelo v vodstvu, šlo pod druge voditelje ter se razcepilo v neznatne strančice. Želja po enotni Tonti pa tudi v' omunistieni stranki ni osta-a enotna. Dr. Lemeža je vleklo ^ starim svojim idejnim prijateljem žolte barve in namesto da bi vsaj v lastni stranki varoval s sernozatajevanjem in požrtvovanjem edinost, je nasprotno bil vzi ok, da sta se ustvarili dve skupini. Voditelji marksistično orientiranega delavstva Jugoslavije zaveshio in dosledno razbijajo edinost in moč svoje-delavstva. V ci^-zei^. inl.^esu? Pri delavsko-zašcitni zakonodaji v našem parlamentu so rdeči voditelji mirno dopuščali, da so se zrušile tudi one pridobitve, ki jih je delavstvo žo prineslo v novo državo. Delavstvo je faktično sedaj brez popolne zaščite in nima najmanjšega izgleda, da bo kmalu boljše. Vsa večja mezdna gibanja so vodili rdeči voditelji v novi državi !ako, da se je po vsakem gibanju stanje delavcev znatno poslabšalo. Da-li ni bil veliki Strajk pod vodstvom železničarjev otročje-naivno zasnovan? Ali niso takrat rdeči vo-itelji stali v ozadju, ko bi morali biti v prvih vrstah? Velik udarec proti komunistični stranki z izjemnim zakonom je se-ftriuska socialistična stranka sprejela z neprikritim veseljem v veliko začudenje vseh buržujskih strank, ki so pričakovali vsaj navideznega večjega odpora. Zadnji rudarski štrajk so morali začeti delavci ravno v času, ko so bili kapitalisti s surovinami na mesece pokriti in delavske blagajne do zadnjega vinarja prazne. Vsako večje mezdno gibanje je vsled teh neuspehov, ki so jih ®ogli rdeči voditelji le s polno zavestjorEcho de Pariš«, je danes umrl. OBSODBA VOJNEGA KRIVCA. Nancy, 5. dec. (Izv.) Vojno sodišče jc in eontumaeiam obsodilo generala Breit-kopfa, bivšega bavarskega divizijskega komandanta, na smrt, ker je leta 1914 dal neko francosko vas zažgati, prebivalce pa po-streliti. POTRDITEV OBSODBE V ZADEVI TISZINEGA UMORA. Budimpešta, 5. decembra. (Izv.) Kraljeva kurija ja danes potrdila razsodbo v procesu proti morilcem grofa Tisze, glasom katere jo bil Garlner obsojen na 14 let ječe. S tem je obsodba postala pravo-močna. Janko Jovan: Donos h kritiki o prehrani pasivnih krajev. Težka očitanja so padla v časopisju proti bivšemu ministru za socialno politiko g. dr. Žerjavu. Ker sem v akciji pobijanja draginje in prehrane pasivnih krajev sodeloval kot njegov pomočnik, dajem časopisju prav, če pozivajo liste, da iščejo informacije pri meni. Za vsak ukrep, ki sem ga storil kot pomočnik g. ministra, nosim popolno odgovornost in se ji ne bodem nikdar izmikaval. Svet sodi po zunanjih pojavih iu ima tudi zato pravico. Kdor pa hoče zadeve objektivno presoditi, mora poznati ne le zunanje pojave, temveč tudi notranji razvoj iu vzroke, ki so to pojave povzročili. Moralna dolžnost mo veže, da razkrijem javnosti vso težo boja, ki smo ga morali voditi v ministrstvu socialne politike, ko smo zap»eeli akcijo o pobijanju draginje iu prehrani pasivnih krajev v času, ko je mini-etroval g. dr. Žerjav, ki ga sedaj časopisje napada kot povzročitelja vseli neuspehov, a to na uačin, ki vzbuja lahko sum nepošteuja. Zagrebška »Riječ« je prinesla izjave sedanjega ministra socialne politike g. dr. Peleša, ki opisuje potek razvoja omenjene akcije, ki pa dokazujejo, da g. minister o stvari ni še vsestransko informiran. Kakor že omenjeno, gre za dve akciji, namreč za pobijanje draginje in za prehrano pasivnih krajev. Večkrat sem že javno konsta-tiral, da pogrevamo dobre in zanesljive statistike o naši poljedelski produkciji. Ta nedo-statek je bil tudi kriv, da so se rečeni akciji morali pričeti. Poljedelsko ministrstvo je izdalo statistiko o letini 1922 v tako pesimistični luči, da je moral vsak, kdor je tej statistiki verjel, biti prepričan, da nam grozi lakota in mislim, da je povsem opravičljivo, če je tej statistiki verjela celokupna vlada iu seveda tudi minister socialne politike. Ta statistika pa ui ostala le popisan papir, temveč je imela v gospodarsko politiko globoko segajoče posledice. Prvi, ki je to statistiko izrabil, je bil vojvodinski trgovec, a za njim producent, ve-lekmetovalec. Statistika poljedelskega ministrstva je bila reproducirana v groteskih barvah. Pričela se je špekulacija, ki se je ni moglo •zajeziti in je dosegla v valu draginje mere, da je bila eksistenca malega človeka naravnost ogrožena. Vzporedno z blagovno špekulacijo se je pojavila borzna špekulacija z devizami in valutami. Odpomoč je bila mijno potrebna in tedaj si je vlada dala za nalogo popravek kurza dinarja in pobijanja draginje. Prvo je vodil minister financ oziroma njegov pomočnik g. Dušan Plavšič, drugo pa ministrstvo socialno politike. Na kakšen način in s katerimi sredstvi je vodil g. Dušan Plavšič akcijo za povzdigo kurza dinarja na naših in tujih borzah, mi jc bilo popolnoma nepoznano in to tem bolj, ker so zagrebški in ljubljanski listi poročali, da la akcija ne stoji v nikaki zvezi z Bleerovim posojilom, niti z zlatom, ki ga je naša država prejela od likvidacije avstro-ogrske banke. Ako bi bila statistika poljedelskega mini stra pravilna, potem bi bilo vprašanje višjih ali nižjih cen živil odvisno le od kurza našega dinarja. Ker pa je imela vlada informacije, da se je špekulacija polastila ogromnih količin žita, so bila izredna sredstva neizogibna. Meseca septembra 1. 1922. je sklical minister socialne politike enketo, ki se je vršila v finančnem ministrstvu, h kateri sem bil povabljen tudi jaz. O nevzdržnem stanju gospodar- .lrih raimop ofn nnrnpnlfl irir *1r On.lm. :*. ." »UU...V. f -------- D6> —» . .J V- I J Cl v ili drž. podsekretar v finančnem ministrstvu dr. Svetozar Popovič. Na tej enketi smo se posvetovali o odpravi uvoznih carin, kakor tudi o načinu, kako preskrbeti zadostne količine žita in moke, da odpomoro pomanjkanju, ki bi po informacijah poljedelskega ministrstva imelo nastopiti. Konferenca je sklenila, da ustanove firme, ki so se že dotlej bavile z aprovizačnimi posli, komitet, ki bo nabavljal brano. Ministrski svet je nato sklenil, da dovoli Narodna banka 55 milijonov dinarjev tem zavodom, ki morajo sicer dati bančno garancijo, a supergarancijo da finančno ministrstvo. Finančno ministrstvo se je obvezalo, da dobe zavodi, ki bodo v svrho pobijanja draginje uvažali blago iz inozemstva, tuje devize po kurzu, ki odgovarja 1 francoski frank za i.SO Din ter se jim izda predpisano uvozno dovoljenje. Istočasno jo bilo sklenjeno, da se prične pravilnik zakona o" pobijanju draginje strogo izvrševati ter uaj se zlasti gleda na to, da posamezne firme ne nakupičujejo v špe-kulativne namene živil. Zn Slovenijo je prevzel posel uvoza inozemskega žita in moke Žitni zavod in dobil tudi za to menični kredit Narodne banke. Ko se je ta akcija pričela, je notiral kilogram moke v Ljubljani 26—28 kron, a po dospetju prvih pošiljk se je znižala na 22 kron. To so dejstva, ki jih ni mogoče utajiti. Krediti Narodne banke so bih dovoljeni lekom meseca septembra, pričetkom oktobra pa sem vstopil v službo ministrstva. Res je, da je bil uradniški aparat ra izvedbo veliko akcije, kakor je bila zamišljena, prešibek in v aprovizačne posle popolnoma neupeljan. To je dalo ministru socialne politike povod, da se vlada sama ne spušča v kupčije, temveč poveri te posle raznim korporacijam, ki bi imele ustanoviti komitet aprovizačnih ustanov pri ministrstvu socialne politike. Da bi vlada sama delala kupčije kakor bi se moglo domnevati iz izjave g. ministra dr. Peleša, mi nI znau noben slučaj in mora sloneti izjava na napačni informaciji. Kaj sc je vzelo kot ključ pri dovoljevanju meničnih kreditov za posamezne korporacije, mi tudi ni znano, ker so bili skoro vsi krediti razdeljeni, predno sem vstopil v ministrstvo, mislim pa, da je bilo merodajno aprovizačno poslovanje izza leta 1921., a tedaj so bili ti posli v pretežni večini poverjeni Hrv. slav. gospodarskemu društvu. Žitni zavod je dobil prvi kredit koncem meseca septembra 1922 in sicer v svrho nabave moke in žita iz inostranstva. V izjavi g. ministra dr. Peleša so daljo omenjene izgube, ki so jih imele posamezne korporacije. Kako so te izgube nastale, je potrebno točnega pojasnila. Da bo izguba nastala, je bilo ne le računati naprej, temveč je ministrstvo že samo odločilo več milijonov dinarjev kot fond perdu, ter je že ob nabavi znižalo za narod cene žitu izpod nabavnih cen. Po znižanih cenah se je blago delilo vse do konca meseca decembra, iu sicer v smislu »Zakona o vanrednim merama za podelu hrane u nerodnim godinama.« Tega zakona pa vlada ni predložila skupščini, ker je ravno v času, ko je pričel ministrski svet o njem razpravljati, sledila znana demisija celokupne vlade dne 16. decembra 1922. Da je bil to po-greček vlade, ne moreni tajiti. Del izgube je tedaj vlada votirala naprej, n večji del izgube pa je nastal vsled neugodue nabave tujih deviz. Za to izgubo nosi vso odgovornost finančno ministrstvo. Kakor sem že omenil, je finančno ministrstvo obljubilo preskrbeti ministrstvu socialne politike oz. poverjenikom za prehrano devize po kurzu, ki odgovarja razmerju s fronc. frank za 4.80 Din. Odgovarjajoč tej obljubi, je finančno ministrstvo prvim zahtevam ministrstva za socialno politiko takoj ugodilo in s tem tudi dokazalo, da ta nlivp7n tudi obstoji. Kor so medtem dolnjnlc iz Dalmacije, Črne gnre, Like in drugih krajev obupna poročila o lakoti, je ministrstvo soc. politike odobrilo nabavnim organizacijam nadaljnje nakupe ter tudi obljubilo dodelitev potrebnih ileviz. Ko so te organizacije zahtevale izročitev deviz, je finančno ministrstvo, ki jo devize po pomočniku ministra dopoldne še obljubljalo, popoldne istega dne že izjavilo, da jih ne more preskrbeti. Nastalo je panično razpoloženje. Blago je prihajalo, se deloma Že delilo narodu, liferanti so protestirali radi neizpolnjenih plačil, — finančuo ministrstvo deviz preskrbeti ni moglo, istih pa tudi na borzah nabaviti ni bilo mogoče, ker je vse že pričakovalo, da se Plavšičeva akcija zruši. Sedaj je finančno ministrstvo dovolilo, d ase devize nabavijo »pod roko«. Kaj pa je to pomenilo, bo vsakemu znano, ki se še spominja na finančue razmere iz meseca novembra tn decembra lanskega leta. Ogromna izguba jo bila neizbežna in je tudi sledila. Istočasno je naša vlada započela pogajanja z romunsko vlado radi izvoza okrog 6000 vagonov raznih živil. Romunska vlada je ua-čeluo pristala na znaten popust izvoznih carin in taks, a dnevne cene so bile tedaj v Romuniji radi izvoznih ovir skoro 50 odstotkov višje kot pri nas. Ce bi se tedaj uvoz romunskega žita posrečil, je vlada nameravala s tem blagom na domače borze, kar bi imelo silen vpliv ua znižanje cen. Pregovori radi uvoza so se bližale k izvršenju in so se pričele pripravo radi podrobne organizacije nakupa in razdelbe. Ker je finančno ministrstvo odreklo dodelitev potrebnih deviz, je padla cela, z uspehom započeta nkcija v vodo in so se morala vsa daljnja pogajanja ustaviti. To so bilo težave, katerih javnost ni poznala ter tudi ne moro presoditi objektivno neuspeha, ki jo se--daj predmet vse kritike. Kmalu po sestavi je nova vlada odredila, da se blaga ue sme izdajati izpod dnevnih cen. Dnevne cenc so sicer rastle, vendar še daleč niso dosegle cen z dragimi »pod roko« kupljenimi devizami nabavljenega blaga. Posledica tega je bila, da je blago ostalo v skladiščih ter so stroški magacinaže, zavarovanja, obresti itd., stalno rastli ter dražili ceno blaga. Daljua izguba je nastala pri blagu, ki je bilo nabavljeno spomladi J. 1923. V smislu pravilnika za razdelitev blaga mora ministrstvo socialne politike določiti prodajno cene in odobriti razpored. Kako je bilo drugod, ne vem, vem le, da je Žitni zavod kljub pogostim pismenim in brzojavnim urgencam ni mogel dobiti ne enega ne drugega, ter je rešitev sledila šele po več mesecih, ko so tržne cene padle in je bilo tedaj umevno, da občine koruze nad dnevnimi cenami niso hotele sprejeti. Blago je bilo vskladiščeno nad pol leta in je šele pričetkom letošnje jeseni vlada pristala na delno znižanje cen, ki pa naroda še vedno niso zadovoljile. Večje količine leže še danes nerazdeljene in jo čisto umevno, da vsled takega poslovanja stroški stalno rastejo. Kakor žo omenjeno, sem se za objavo gornjega pojasnila odločil iz razloga, ker sem v predmetni akciji sodeloval. Izguba, ki je pri tej akciji sledila, je pač razvidna iz izjave g. ministra socialne politike, niso pa razvidno višje sile, ki so to izgubo povzročile. Upam, da bodo pojasnila pripomogla, da se zadeva pravično presodi. Za resničnost podatkov prevzamem popolno odgovornost. # * * Dodatek. Dr. Peleš je razkril, kako je ministroval g. minister dr. Žerjav, ko je vodil akcijo za prehrano pasivnih krajev. Njegova razkritja so vzbudila veliko pozornost in celo demokratski Usti kakor > Riječ« so objavili poročilo sedanjega ministra za socialno politiko dr. Peleša, kar bi »Jutro- seveda rado prikrilo, kakor da bi bil samo »Slovenec;; o tem poročal. Da bi v slovenski javnosti vzbudilo mnenje, da gre zavožena akcija ministra dr.-Žerjava tudi ua rovaš tedanjega pomočnika ministrstva za socialno politiko, priznanega strokovnjaka g. Janka Jovana, ga omenja s prozornim namenom v svoji klavrni notici, v kateri pa niti enega očitka dr. Peleša ni moglo ovreči. G. ravnatelj Janko Jovan jo tudi takoj spisal poročilo o zadevi, v kolikor je njemu znana, in je nam poslal v objavo. Poročilo tem raje objavimo, ker je iz njega razvidno, da je g. minister dr. Žerjav sam odgovoren za to. kar se mu očita, ne-le ker je minister za svoje delovanje odgovoren, marveč ker so se očitane mu akcije izvršilo, ko še ni bilo v ministrstvu g. Jovana. Cisto pravilno sklepajo »Jutranje Novostk, ko pišejo z ozirom na to afero dr. Žerjava: »Ce kliče "Jutro: zdaj med vrstami g. Jovann za pričo Žerjavove korektnosti, je to hinavščina prvega reda, kajti slovenska javnost ve prav dobro, z a k a j si je izbral g. Žerjav priznanega strokovnjaka g. Jovana šele proti koncu svojega ministrovanja za sotrudnika.« Tako je, kakor se da ugotoviti iz pisma g. Jovana samega. Kajti krediti so bili že razdeljeni, ko jo vstopil v ministrstvo g. Jcrvan in zakona za prehrano pasivnih krajev dr. Žerjav ni predložil pravočasno kakor bi bila njegova ministrska dolžnost. Poročilo g. Jovana pa razkrije še drugo plat. Prizadet jo tudi g. minister za poljedelstvo Pucelj, kor jo njegovo ministrstvo izdelalo tako 'slabo, ničvredno statistiko. Da bo pa slika demokratske vladne sposobnosti, o kateri se »Jutro« tako rado širokousti, je po objavi poročila g. Jovana tudi jasno, da je ni zavozil samo dr. Žerjav, nnipak tudi demokratski finančni minister. Nas bi pa predvsem zanimalo, kaj ve odgovoriti na očitke dr. Peleša dr. Žerjav sam in sicer na tiste očitke, ki vso javnost tako razburjajo, o katerih g. Jovan ni poučen, ker če ni bil tedai v ministr- stvu, kakor o šestmilijonskem kreditu za okrožni potrošački savez v Mostaru, ki je menico z žirom Zadružne gospodarske banke v Sarajevu izročilo ministrstvu za socialno politiko, to ministrstvo je pa menico eskontiralo, toda sprejete svote ni izročilo akceptantu, marveč ~ Hrv. slav. gospodarskemu društvu in to po — Slavenski banki v Zagrebu. Sicer zgovorno »Jutro« o tem in drugih očitkih molči kakor riba. Zato pa ostala javnost ne molči, tudi belgrajski listi ne. Pričakujemo, da se ta afera ne bo potlačila. Politične vesti. Pod ero dr. šusteršiča, kojega sta. rikavc izbruhi; proti SLS redno ponati-skujejo demokratski in radikalni listi, se je spesnila neka pesem o Srbih, ki da «jim bomo (Slovenci) postavili dom hladni ob vrbi.« Ta šusterčijanske erc vredni sirovi produkt liberalni listi večkrat navajajo, kadar hočejo opravičevati svoje hlapčevsko-lizunsko vedenje pod Avstrijo, ki so jo med vojsko proslavili z znanim Fleretovim slavospevom na cesarja Franca Jožefa, za katerega da hočejo vsi demokratski Slovcnci z navdušenjem umreti. Pesmico o «Srbih ob vrbi« — katero je vsak pošten pristaš SLS obsojal kot produkt inspiracije znanih vladnih hlapcev — citira zdaj tudi «Samouprava«, rekoč, da jo je spesnil Alojz Mrhar. S tem se našemu pesniku dela velika krivica, ki se mora popraviti. Alojzij Mrhar te pesmi ni spisal, ker kaj lako ostudnega tak pesnik kot on ni zmožen. Mrhar jc med vojsko spisal zbirko «Nebo žari« (1916) in ni-česar drugega. - Napačna informacija o naših «tigrih«. Včerajšnje « Jutro« prinaša to-le poročilo: «Po naših informacijah je klerikalno-radi-kalsko barantanje (za vstop v vlado) v polnem tiru. Gre lc za višino kupnine, ki bi jo SLS rada iztisnila...« Tokrat «Jutru« prav nič ne zamerimo napačnih informacij, ker njegovi izstradani «tigri« lovijo sedaj delnice Kreditne banke in nimajo časa, da bi bili tudi v politiki h jour! Obenem tudi radi pritrdimo, da so naši poslanci nespo-sobni — toda nesposobni samo za korupcijo, izvozničarstvo, volovsko kupčijo, podpiranje bank in izdajstvo nad narodom, katere posle so tako vestno in^ uspešno opravljali ravno najožji prijatelji spoštovanega «Jutra«. Kje so časi, kje so dnevi, ko so od «Jutra« do «Tabora« bili vsaj nekoliko samostojni? Sedaj pa morajo ku-lučiti za bančne barone od Slovenske, Slavonske, Hipotekarne, Trgovske, kmalu tudi Kreditne, Landerbanke, Wic-ner Bank-vereina itd. »Zveza delovnega ljudstva« in večina ljubljanskega občinskega sveta «Slov, Narodu« nikakor ne gre v glavo. Starina jc popolnoma pozabil matematiko, ne mo< rc razumeti, da jc 26 več kakor 23. Po izstopu zastopnikov neodvisne delavsko stranke iz večine razpolaga ljubljanski župan še vedno s 3 glasovi večine. «Slov. Narod« jc očividno pozabil, da je pokojni župan dr. Tavčar skozi leta imel v obč, svetu le 1 glas večine, pa ni nihče klical na pomoč vlado in komisarja na magistrat. Razumemo, da je demokratskim organom «Jutru« in «Slov. Narodu« zelo na srcu, da bi v mestni hiši zopet zagospo-daril kak demokratski uradnik kot komisar. Vlada pa nima prav n i k a k e g a povoda, da obč. svet ljubljanski razpusti, to se na ljubo gospodom demokratom, mislimo, ne bo zgodilo. Sicer pa smo od sedanjega režima vajeni nasilj in čc se bo vlada poslužila nasilja, bo pri novi! volitvah ljubljansko prebivalstvo zopet do' kazalo svojo odločno voljo in poslalo po tom «Zveze delovnega ljudstva« še šte vilnejše zastopstvo v ljubljanski občinsk svet, čeprav bo pri tem nekaj ožjih dr Lemeževih pristašev manjkalo, ker so sc usužnjili demokratskim intrigam. Dvomi mo pa tudi, da bi sedanji šef pokrajinske uprave g. Krcmenšek kot lojalen uradni nasedel srčnim željam demokratskega ča^ sopisja in sc upal predlagati vladi razpust ker za razpust absolutno nobenega po voda ni. Vemo, da je neodvisna delavski stranka napravila s svojim izstopom i: večine obč. sveta politično nelojalnost pr ve vrste in le uslugo demokratom, todi dokler obč. svet razpolaga z večino obč mandatov, je delazmožen in ne zakriv nikakih protizakonitosti, nima vlada pra^ nobene pravice, posegati po nasilnih sred stvihl -j- Samo nekaj manjka. Včerajšnji »Na rod« ugotavlja na uvodnem mestu, da »opa žamo v prečanski politiki pomiritev in dl se časopisje bliža stvarni razpravi vsakda njo gospodarske, zunanje, notranje, uprav ne in kulturne politike..., ker ljudje vidi jo, da je bol je posnemati zapadne narode1 ustvarjanju kulture in gospodarstva, v » danju univerz in učilišč, v prosvetljevanji mas, v napredovanju kmetijstva, industrije trgovine, prometa itd., skratka, da je pa motnejšo graditi trdno domovino kakor p! se zgubljati v meglene separatistične P° krofe.<: — To je jako dobro rečeno. Sam' to je težava, da ljudje tega ne bodo verjel tako, kakor je to napisal »Narod«, ampak di bodo delali različne dostavke, n. pr. daj1 treba res posnemati zapadne narode v zidanju univerz in učilišč, pa ne s tem, da se jim kratijo krediti, ampak s tem, da se jim zvišujejo; dalje, da je res treba podpirati kmetijstvo, a ne z uvedbo kuluka; dalje, da je res treba dvigati industrijo, pa ne s prenašanjem v Belgrad; dalje, da je res treba skrbeti za dobre ceste in železnice, pa ne t odpravo cestarjev in z odvažanjem vseh vagonov na jug. To so tako nekatere malenkosti, na katere so ata pozabili, mi pa pridejali, da ne bo nič manjkalo, ampak da bo vse lepo v redu. -1- Zakaj ne gre? Pod naslovom «Tako pa ne gre,« piše «Narod«: «Prati zamorca je najbolj nehvaležno in neuspešno delo in zato se ne čudimo, da jc Miha žužamaža iz Kopitarjeve ulicc tembolj črn, čimbolj ga pcremo.« — Ata «Narodu« svetujemo, naj kupijo boljše sorte žajfo, pa bo šlo. + Polomija samostojnežev v Mesti-nitl pri Šmarjah, Preteklo nedeljo dne 2, decembra se je vršil v Mestinju pri Rogaški Slatini shod samostojnežev, katerega je sklical sam g. Pucelj. Shod bi sc moral vršiti ob pol dveh popoldne, toda zbralo se je samo 23 ljudi, pa še od teh jc bilo polovico pristašev SLS, ki so prišli iz radovednosti poslušat samostojnega generala. Pucelj jc še nekaj časa čakal, da mogoče pride kaj več pristašev z vlakom iz Rogatca, toda zmotil sc je. Nazadnje sc je vendar ojunačil in začel govoriti o zaslugah samostojnežev in udrihati po SLS, Med govorom so mu pa neprestano izpraševali vest naši pristaši in g. Pucclj si je le s težavo izmišljeval sproti izgovore na razna njihova vprašanja. Po shodu se g. Pucelj ni upal po dnevu peljati skozi Šmarje ob Jelšah, ampak je čakal do noči v Mestinju, da sta jo lahko ne-opaženo z Drofenikom odkurila. SSEBBBBBBBBSiBBSBBBBBBSBBSBBBBBBBBB Kmetski fantje - zadrugarji! Prihodnji teden sc vrše celodnevni zadružni tečaji in sicer v tem-Ie redu: Ponedeljek, 10. t. m.: ŠT. VID nad Ljubljano. Torek, 11. i m.: CERKLJE p. Kranju. Sreda, 12. t. m.: KAMNIK. Četrtek, 13. t. m.: DOBREPOLJE. Vsak tečaj traja cel dan in vsebuje 5 zadružno-gospodarskih in socialnopoli-tfčnih predavanj. — Poskrbite, da bode povsod velika udeležba! fseaBaBRaaa&aBaaRaHBBRmsHBgioalKsa — Karel Dostal - Lutinov f- 30. nov. fe umrl v Prostejevu ondotni župnik Karel Dostal-Lutinov, znan pesnik. Bil je začetnik in voditelj katoliške moderne, urednik ^Novega Života« in «Arche«, okoli katerih je zbral- vse talente, ki so se hoteli posvetiti preporodu katolištva na kulturnem polju. S tem je silno pripomogel tudi k politični probuji katoliških sil na Češkem. Pozneje sc je tudi sam vrgel na politično organizacijo in sc v poslednjih letih zlasti udejstvoval pri Orlu, kateremu ie posvetil mnogo krasnih himen in pesmi. Rajni ie bil tudi vzoren dušni pastir. — Iz Novega mesta se nam poroča: >Deseti brate je privabil preteklo nedeljo, posebno pa v nedeljo, toliko občinstva v Rokodelski dom v Novem mestu, da je bila dvorana premajhna za vse. Mnogi so se morah vrniti. Takoj po 7. uri so bili že vsi prostori zasedeni. Predstava sama je publiko zadovoljila in Okr. obrtna zveza je lahko pouosna na svojo prireditev. Igralci so svoje vloge povečini rešili dobro, posebno pa se ponovno izkazal na višku g. Vovk, tokrat v vlogi desetega bra*a. Ogromna udeležba je pa zopet dokaz, kako ljubi nase ljudstvo osobito ljudske igre. Novomeški Sokoli so z namenom odvrniti publiko od udeležbe pomazali naše plakate z blator nekatero pa preplakatirali s svejimi. S tem pa niso škodovali nam, ampak sebi in zopet pokazali svojo kulturo, za katero jih pač noben poštenjak ne zavida. — Pri ižiivn potoka Dobruujica v Ljubljanico je spodjedanje ljubljaničnega brega tako napredovalo, da je prišel tamošnji občinski most čez Dobrunjico v nevarnost, da ga Ljubljanica odnese. Ker bi se to lahko žo pri prvi visoki vodi zgodilo, bi bila zagradba ljubljaničnega brega na tem mestu nujno potrebna. V la namen se je izvršila 80 m dolga obrežna zagradba iz 1'ašin, pilotov in kamnov. Ves breg in fašine so so posadile z vrbo. Delo je izvršil leta 1909 po načrtu deželnega stavbnega urada podjetnik Jernej Grad iz Dragomlja. Stroški so znašali 2165 K 13 h (proračun 2200 K), h katerim je prispevala dežela 30 odstotkov, ostanek je pokrila občina Dobrunje, ker država ni hotela nič prispevati. Tako je v poročilu kranjskega deželnega odbora o zgradbah v dobi 1908-1913 iz leta 1913. Cesar so se bali leta 1909, da se ne bi zgodilo, se je zgodilo pred Nr leti. Ljubljanica je spodjedla breg in odnesla most, par desk je položenih čez Dobrunjico in zelo trden mora biti v glavi, kdor si "Pa po teh deskah na drugo stran. Zavogeljci imajo svoje njive in senožeti onkraj vode oddaljene komaj pičle četrt ure, pa morajo sedaj dovažati svoje pridelke po dolgem ovinku. Ta most je pa velikega pomena za celo spodnjo stran občine Dobrunje, ker je najkrajša zveza čez Ljubljanico do postaje Zalog. Zato so raje tod vozili, posebno odkar jo na Vevčah en sam most, ki ima železniški tir in ga rabijo pešci in vozniki, kar je zelo mučno za voznike in se je mnogim že pripetila nesreča, da se je strlo kolo, ki jo prišlo v železniško kolesnico. Vse to okoliščine so napotile, da so vaščani Iz Za-voglja prosili pomoči že trikrat, a trikratni občinski ogled na lici mesta je odklonil vsako podporo, češ, da jo ta most samo za vas Za-voglje, torej tudi dolžnost samo teh vaščanov, da ga popravijo. Leta 1909 so pa bili občani drugačnega mnenja, kot se omenja v začetku. Zatorej pričakiijemo nestrpno in z velikim zanimanjem rešitve prošnje na višjo oblast, v kateri se je prosilo, da naj se končno dožene, kdo je dolžan popravljati, oziroma narediti nov inost čez Dobrunjico, ki jo v tesni zvezi z mostom čez Ljubljanico. — Cerkven rop v Prevaljah. Ne-«ani zločinci so vlomili v larno cerkev v Prevaljah. Napravili so že pri vlomu precej škode. V cerkvi pa so vdrli v t"' rnakelj m odn. ".i srebrno pozlačeno monštranco in pa kelib z bronasto uogo in .tc ' no-pozlačeno kupo. Skupno škodo cenijo preko 80.000 K. — Tirolske nemško matere pri papežu. Odposlanstvo nemških žena iz Južnih Tirol se je zaradi prepovedi verskega pouka v nemškem jeziku v ljudskih šolah obrnilo med drugim tudi na papeža. Sv. oče je odposlanstvo r.prejel. — Enotna ureditev šolskih počitnic v Avstriji. Avstrijski naučni minister je uredil šolske počitnice za vse šole enotno. Vse šole brez izjeme se končajo zadnjo soboto pred 10. julijem, začno pa prvi ponedeljek po 8. septembru. — Ustrelil se je v nekem gozdu blizu Lin-za 21 letni princ Albrecht Schauniburg-Lipep. — Naslov častnega švicarskega konzula v Zagrebu je švicarska vlada podelila industrij-cu Milanu Bošnjaku. — Kaznovana lahkovernost. Premetena ciganka je vjela v svoje mreže lahkoverno Ano Bezgovškovo v Tevčah. Pod pretvezo, da odvrne od njene hišo vsako nesrečo, ji je izvabila za razna obrambna sredstva 6300 K denarja in pa 6 zlatih prstanov, zlat uhan, vol-neno rjuho, brisačo in lonec, nakar je seveda ciganka s plenom pobegnila. — Ponesrečeni dclavcL Pri tehnični napravi v Ormožu si je zmečkal desno nogo delavec Jakob Almazi. — V tvornici peciva V. Bizjak v Rogaški Slatini si jo zmečkal vajenec Ivan Stefančič pri valjčnem stroju prste na desni roki. — Na tesnem skladišču Al. Doraiclja v Mariboru je udaril kol dclavca Jakoba Kotnika in ga težko poškodoval na rami in na glavi. — V tovarni za usnje r.Petoviae na Bregu pri Ptuju jo odletel delavcu pri električnih strojih Ludevitu Gorečniku košček železa v levo oko, in ga poškodoval tako, da so ga morali odpeljati v bolnico. — Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo ief-zdravnik za protituberkulozni dispanzer v Celju. Interesenti sc opozarjajo na razpis v »Uradnem listu*. — Neznani tatovi so vlomili pri posestniku in čevljarju Antonu Smoletu v Reštajnu in mu odnesli nekaj čevljev iu usuja in pa verižico, en lonec, žepno svetilko, kuhinjski nož in pa staro harmoniko, lako da ima mož precejšnjo škodo. — Kar Vi potrebujete, jo Elzafluid. To pravo domaČe sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkusila pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feilcr, Donja Stubica, Elza trg St. 134, Hrv. IZ S E MARIB^RSKEO^ OBČIN. SVETA. V torek, dne 4. t, m. se je vršilo nadaljevanje XII. redne seje mariborskega občinskega sveta. Sklenilo se je, da se izvrši elektrifikacija magistratnili uradov, ki so imeli dosedaj samo pliuovo luč, kar jo pozimi zelo oviralo uradovanje. Napeljava električne razsvetljave bo stala 38.306 Din. Za božičnico otrok v otroškem zavetišču se je dovolilo 10.000 Din, za božičnice ostalih dobrodelnih ustanov in Šol bo pa določal mestni svet primerne zneske. — Vodja socialistov g. Bahun je napadel obč. svetovalca dr. Jerovška (SLS), češ da jo on pisal poročila v 3 Straži«, kjer se Bahunu očita, da je na zadnji seji govoril, da plačujejo Mariborčani premalo davkov. Dr. Jerovšek je Bahun primerno zavrnil in mu dokazal, da jc Bahun pri zadnji seji v resnici govoril v tem smislu, ko je izjavil, da mariborska občina izmed vseh mestnih občin v Sloveniji pobira najmanjše davke. Poročil v »Straži«, o katerih Bahun trdi, da so vsa zlagana, pa on ni pisal. - Nalo so sledila poročila odsekov._Vpoko- jeni mestni uradnik Bemkopf toži občino radi odpusta iz službe. Propadel je že v treh inštan-cah, sedaj pa je vložil tožbo še na upravno sodišče. — Uredilo se je razmerjo med mestno občino in olopševalnim društvom, ki skrbi za park in za vrtnarijo v Ljudskem vrtu. — Sprejetih je več prosilcev v mestno zvezo. — Deški ljudski šoli se je dovolilo 300 Din za nabavo orodja za ročno delo. — V mestnem kopališču se ho nabavilo nekaj novega perila, občinski svetnik g. Roglič se pa določi za nadzornika. — V Narodnem gledališču se bodo izvršila najnujnejša popravila. — Regulacijo klavniških tarifov se odda odseku v izvršitev. —■ Sledila je lajua seja. š Krajevne organizacije SLS na Šla- i jerskem imajo svoje občno zbore dne 23. decembra. Dne 16. decembra imajo vsi krajevni odbori seje. S Velika nesreKa v Breznu ob Dravi. Minulo nedeljo se je zgodila pri nas velika nesreča, ki je zahtevala smrtno človeško žrtev. Mladi oskrbnik tukajšnjega lesnega trgovca Germuta se jo igral z nabito lovsko puško. Puška se jo sprožila vsled nerodnega prijemanja in ves naboj je zadel v trebuh zraven stoječega hlapca, ki se je smrtno zadet zgradil na tla. š Aretiran kolovodja tatinske bande. Po Mozirju v Savinjski dolini iu v okolici so dalje časa kradli neznani uzmoviči razno blago. Mo-zirski žandarmeriji se je posrečilo, da je spravila pod ključ glavnega kolovodjo tatiske bande in enega njegovih poraagačev. Značilno za mozirske »naprednjake« je dejstvo, da so poskusili vse, da bi priborili zopet svobodo glavnemu tatu, od kojega so kupovali daljo časa ukradeno blago. Aretacija glavnega tatu in sodna preiskava bo odkrila ter doznala šo mnogo mnogo tatinskih lopovščin, ki so se dogajale od prevrata do danes. p Sklopi goriškega »Političuega društva Edinost«. Odbor »Političnega društva Edinost v Gorici« je v svoji zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri jasno in odločno označuje svoje stališče nasproti civilnemu zakonu, ki so s 1. januarijem 1924 razširi na nove pokrajine. Resolucija naglaša, da bodo Slovenci, zvesti svoji veri, slejkoprej sklepali zakone po cerkvenih predpisih; prisiljeni se bodo sicer pokorili tudi državnemu zakonu, a s pridržkom, da bodo smatrali za veljaven le tisti zakon, ki bo sklenjen pred duhovnikom kot zakrament —■ drugi resoluciji je odbor ožigosa! znani vladni odlok proti sodnikom, ki ga imenuje nezaslišano krivico, storjeno celokupnemu stanu slovenskih in hrvatskih sodnikov. Prizadetim sodnikom in njih družinam izraža najglobljo simpatije celokupnega slovenskega ljudstva na Goriškem. p Pošten italijanski glas. Ugledui popolar-Bki dnevnik >11 Popolo Veneto«, izhaja v Padovi, je priobčil članek, v katere ^ je odločno obsodil Gentilejevo šolsko politiko v novih pokrajinah kot nemogočo. Ta politika da je slabša, nego jo je kdaj vodila Avstrija, ld italijanskim krajem ni nikoli vsiljevala nemških ljudskih šol. p Povodenj. Soška in Vipavska dolina sta utrpeli vsled povodnji ogromno škodo. Mnogo poti in manjših mostov je porušenih. Promet je marsikje prekinjen ah vsaj skrajno otežko-čen. Nad Idrijo se je utrga' plaz i- žalil meslo. Po skladiščih je 100.000 lir škode. Poslanec Šček je obiskal po nesreči prizadete kraje in brzojavno prosil ministra za javna dela nujne pomoči. Minister je takoj ukrenil potrebne odredbe za prvo pomoč in cenitev škode. g Živinjski sojin v Ljubljani. Na sejm dne 5. decembra jo bilo pripeljanih 296 konj, 100 volov, 83 krav, 6 telet in 67 prašičev. Voli I. vrste so se plačevali po Din 24.25, II. vrste po 13 Din, III. vrste do 11 Din. Kupčija na govejem sejmu je bila zelo živahna, na konjskem sejmu pa se ni mogla razviti radi pomanjkanja zunanjih kupcev, (Avstrija je uvoz konj prepovedala.) g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče ceno (za 100 kg): pšenica 325—330 Din, ječenm 260 Din, oves 215—230 Din, otrobi 125—130 Din, koruza stara prompt 230 Din, pšenična moka št. 0 525 Din. g Carinski dohodki v septembru so znašali 159,598.000 Din. Celokupni carinski dohodki do oktobra znašajo 461,275.000 Din. g Provizija od prodaje poštnih znamk. Prodajalci poštnih znamk dobe od 1. januarja 1924 dalje 2 odstotka provizije. g Zaloge vžigalic tujega izvora. Dasi je bil uvoz vžigalic iz inozemstva dne 18. dec. 1920 prepovedan, sc nahaja šc precej inozemskih vžigalic v zalogah posameznih trgovcev. Monopolna uprava je stavila trgovcem za razprodajo vžigalic tujega izvora rek do 31. decembra t, L Po tem roku namerava odvzeti tuje vžigalice vsakomur brez odškodnine in jih smatraU za tihotapsko blago. Ker se marsikomu dosedaj Se ni posrečilo razpečati celotne zaloge tujih vžigalic in mu preti nevarnost, da sc mu odvzamejo brez odškodnine, namerava trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prositi za podaljšanje roka za razprodajo. V ta namen se interesenti vabijo, da takoj sporoče zbornici sedanje zaloge tujih vžigalic in hkratu navedejo, iz katerih razlogov jim ni bilo mogoče do sedaj razprodati zaloge tujega izvora. g Pokrajinska ZTeza jugoslovanskih vinogradnikov ia Slovenijo je imela dno 2. decembra 1923 v Narodnem domu v Mariboru svoj ustanovni občni zbor, katerega so so udeležili mnogi delegntje krajevnih vinarskih društev in drugi odlični vinogradniki iz vse Slovenije. Zveza šteje že dnnes i* krajevnih organizacij e 838 člani. Želeti je, da bi bil vsak vinogradnik Član krajevne organizacije, ki danes obstoje v Mariboru, Ptuju, Šmarju, pri Sv. Bolfenkn pri SrediSčn, Ormožu, Gornji Radgoni, Brežicah, Ljutomoru, Rogatcu, Novemmestu, Črnomlju, Mokronogu in' Krškem, kajti Čim močnejša organizacija bo. tim lažjo bo braniti ogrožene interese vinogradništva. Kjer še krajevnih organizacij ni, so naj čimpreje ustanove! Izvolil se je aledeči odbor: Predsednik: Antou Puklavec, vi- narski ravnatelj v Maribora; podpredsednik: Bo-huslav Skalickv, kmet. svetnik ln ravnatelj kmet. šolo na Grmu; tajnik: Josip Zabavnik, viSjl kletarski nadzornik v Mariboru; blagajnik: Int. Ivo Zupanič, strok, učitelj na vin. In sadj. Sol! v Mariboru; odborniki: Miha BrenSič, posestnik Ud, Spuhla pri Ptuju; Franc Kirln, posestnik v Rr-Ikem; Franc Penca, župan v Mokronogu; Ivan Urok, posestnik v Globokem pri Brežicah; Robert KoSar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku pri Sred. o. D.; Jože Nema nič, posestnik in narod, poslanec v Zelcbeju pri Metliki; Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcich; Alojz Supanič, posestnik v Vajgnu pri Jarenlni; Franjo Zebot, posestnik in narodni poslaneo v Mariboru; Fric Zemljtf, veleposestnik in vinski trgovec v Ljutomeru; Srečko Robi?, župan in posestnik v Limbušu pr! Mariboru; Petar Milovič, posestnik v Mariboru. — Občni zboi je soglasno sklenil sledečo resolucijo: »Pokrajinski Savez jugoslov. vinogradnikom za Slovenijo v Mariboru, je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 2. decembra 1923, na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih druitev iz cele Slovenije s skupaj 838 članl-vlnogradniki, sklenil, pridružiti se zahtevam vin. in sadjarskega odseka Kmet družb« za Slovenijo v Mariboru, ki jib je ta-le stavil v svoji zadnji »Spomenici« z dne 10 junija t. 1. St. 717 in si Jih osvojiti Zlasti zahteva Pokr. Savez od viaoke vlade: 1. dn pri sklepanju trgovinske pogodbe z ro« pubiiko Avstrijo doseže za uvoz naših vin vsaj Isto ugodnosti, ki jih jo Avstrija koncedirala Italiji (znižanje uvozne carinc od 60 na 30 zlatih kron za hektoliter in za Slovenijo kontineut vsaj 100.000 hI lažjega naravnega vina, ozir. vinskega mošta od 8—10 odstotkov alkohola, ozir. 14—20 odstotkov, sladkorja. 2. da pritegne k trgovinskim pogajanjem ii vino uvažajočimi državami — predvsem sedaj a Avstrijo — vedno eksperta iz Slovenije, ki natančno pozna razmero vinogradništva In vinski trg v Sloveniji. Na vsak način pa zahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da se k trgovinskim pogajanjem z republiko Avstrijo pritegne tudi en delegat iz pokrajin bivšo Avstro-Ogrske. 3. Da ukrene potrebno, da so vinski zakon iz leta 1907., ki velja danes samo v Sloveniji tn Dalmaciji, uveljavi za celo državo ter da se ga zopet začne izvajati z vso strogostjo. 4. da se prepreči vsako vtihotapljanje vina iz Mažarske in Italije v našo državo. 5. da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vi« na. ki povzročajo mnogo stroškov in 6e voliko več zamudo časa in — če že to ne gre, da ro naj Izdaja kontrolnih listov poveri občinskim uradom, ki so bolje pri roki. 6. Istotako naj so ukine naredba, po kater! morajo slovenski vinogradniki vsako leto svoj vinski pridelek naznaniti finančni oblasti. 7. Slovenski vinogradniki odklanjajo stališča vlade, da vinogradniki iz prejšnjo Avstro-Ogrske, radi prejšnjega podaništva ne bi mogli sodelovati pri trgovskih pogajanjih z republiko Avstrijo kot delegatjo in eksperti. 8. Zahtevamo, da da vlada v slabih letinah za sladkanjo vinskega mošta vinogradnikom no razpolago trošarine prosti sladkor. 9. Ker vinogradi letos zbog slabo vinske le« tine niso bili aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da da finančnim oblastem nalog, da dohodkov iz vinogradov, ki ne reprezentirajo nobenega čistega dobička, letos v obče ne obdači. Ta resolucija naj sc takoj dopošlje vsem pri' zadetim ministrstvom, narodni skupščini in drugim merodajnlm zastopništvom.« BORZA. Zagreb, dno 5. decembra 1923. (Sklep.) Do« vize: Pešta 0.47-0.48, Italija 3.8325-3.8425, London 386-387.50, Newyork 88-88.75, Pariz 4.75 do 4.775, Praga 2.59-2.60, Dunaj 0.12475—0.12575, Curih 15.475—15.55. Valute: dolar 87—87.50. Curih, dne 5. decembra 1923. (Sklep.) De« vize: Pešta 0.0305, Italija 24.85, London 24.99, New-york 573?;, Pariz 80.85, Praga 16.80, Dunaj 0.00805 Sofija 4.42, Belgrad 6 50. Valute: n. a. K O.OOSOg' Ij »Obrajtan« pedagog. Nedavno je bil nek učitelj kazensko prestavljen iz 6. mestne ljudske šole v Sp. Šiški na 1. mestno ljudslco šolo na Ledini. Zadnje pol ure pouka je porabil za slovo od otrok, katerim je med drugim dejal: »Služboval sera nekaj časa na podeželski šoli. Nato sem bil imenovan v Spodnjo Šiško, ko še ta ni bila priklopljena Ljubljani. Po priklopitvi je postala ta šola zadnja (6.) v Ljubljani. Ker me gospodje pri višjem šolskem svetu zelo obrajtajo, so me sedaj prestavili na prvo mestno šolo.« — Ne vemo1 kako ta učitelj to »priznanje« dejansko občuti, ko mora vsak dan po blatu hoditi iz šiške na Ledino. Kakor posnamemo iz poročila o zadnji seji višjega šolskega sveta, so temu odličnemu pedagogu iznova izrekli priznanje s tem, da so ga predlagali v »zasluženi« pokoj. lj »Pri bolem konjička«, zelo priljubljena veseloigro v treh dejanjih uprizori Ljudski oder v Ljubljani, v soboto (praznik) ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu v Mo6tab in v nedeljo ob pol 8, tiri zvečer v Ljudskem domn v Ljubljani. Ta igra jo ena najboljših veseloiger, polna humorja io vzbuja cele salve smeha. P. n. občinstvo se opozori, da si vstopnice pravočasno preskrbi lj Dijaški dani Dijaška orlovska srenja prtre« di v soboto v veliki dvorani hotela Union telovadni večer s komerzom. Vstopnice v predprodaji ? trafiki hotela Union, Vstopnina minimalna, od 8 do 3 Din, za dijake 1.50 Din. Pridite! — Odbor. lj Občni zbor Stavbne zadruge »Akademski dom« r. z. z o. c. v Ljnbljani. Glasom 19 38. in 29. zadruginih pravil sklicujanjo redni občni zbor. ki bo dne 21. decembra ob 8. zvečer v starešin->kih prostorih Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov in nad-zorstva. 3. Potrjenjc letnega računa. 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Slučajnosti. . Načelstvo. lj Geografsko druStvo na ljubljanski univerzi priredi nocoj ob 7. uri zvečer v dvorani St. 77 mesečno predavanje g. seniora prof. dr. šara-bonai 0 modernem svetovnem prometu. Vsi gg. seniori in tisti, ki se zanimate za geografijo, iskreno vabljeni! lj Zahvala. Gospodu in gospej Zorman, frgovina na Starem trgu v Ljubljani, sc iskreno zahvaljujem za veliko pomoč, ki sta mi jo izkazala v nesreči, ki mi jo je povzročila povodenj. — Ivana Kos, Barje. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo aprila 1923 zastavljenih predmetov 15. t. m. popoldne. lj »Pred Prulamk je bilo vlomljeno v stanovanje mestnega učitelja Raika Justina. Neznan vlomilec mu je odnesel 2 para novih, par ponosen ih in par predelanih čevljev, 3 vojaške nahrbtnike ln pa planinski klobuk v skupni vrednosti do 6000 kron. lj Nevarna Mita Konaieva so je vjela v Fi-fovccvi gostilni v Ljubljani. Čedno oblečena kmetska ženska so je pošteno najedla in napila in je hotela oditi po francoski brez slovesa. Poklicali pa so stražnika, ki jo jo odpeljal na stražnico, kjer so ugotovili, da jc to nevarna ženska, ki jo že iščejo delj časa potem policijskih listov, posestni na, seveda pod kuratelo Marija Erbida iz Žužemberka Cerkveni vestnik! c Šentpeterska župnija v Ljubljani ob-Tiaja te dni 190 letnico svoje župnijske cerkve. Nocoj se začne v spomin na ta zgodovinski dogodek ob pol 7. slovesna tridnev-nica. Uvod v njo bo primeren govor in slovesne litanije. Slovesna služba božja bo v petek, soboto in nedeljo zjutraj ob pol 6. z govorom in sv. mašo, zvečer ob pol 7. z govorom in slovesnimi petimi litanijami. Ker bodo govori prepleteni z zgodovinskimi spomini šentpeterske župnijske cerkve, bodo imeli župljani lepo priliko, pri govorih obogatiti svoje znanje z zgodovino svojo lepe župnijske cerkve. Vsi lepo povabljeni. ■mmj «- JU ""-^-"".TT—'niramp Denar za Božič prihranite, če kupite za obleke OSTANKA MOŠKEGA in ŽENSKEGA BLAGA pod lastno ceno pri: LENASI & GERKMAN, Ljubljana c Naznanilo nočnim Časrivcein presv. Rti-nJega Telesa. Nočni častivci presv. Rcšpjega Telesa bodo nocoj četo noč častili pretrv. Zakrament. Molila s« bo 21. ura; Za advent. Vljudno vabimo može in mladeniče, da sc nočnega čcičcnja v obilnem Številu udeležijo, ProsvetaT pr Francoska vadnicB. Tretji letnik, Dr. Fran Sturro, 1923. — Izšel je tretji de! francoske vad-nice, ki ne bo samo pripomoček za pouk francoščine v šoli, marveč bo izvrstno služil lahko ludi samopouku. Čtivo je aktualno, metoda moderna, slovnica izčrpna, pa vendar lahka. Pridejan je slovarček. Narodno tfiedišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Četrtek, 6. dec.: »Smrt majke Jugovidat. Red A. Petek, 7. dec,: >Kar hoSetet. Red D. Sobota, 8. dec. i Danes bomo tiSk. Izven. Nedelja, 9. dec.: Ob 3. popoldne: iKar hočetec — Ljudska predstav ob 8. zvečer: lOsma žena<. Izven. Pondeljek, 10. dec.: i Osni a žena. Red D.. OPERA. Začetek ob pol 8. tiri zvečer. Četrtek, 6. dec.: Ob 4. popoldne :> Janko in Metka--. Mladinska predstava. Petek, 7. dec.: i Gosposvetski sen:. Red B. Sobota, 8. dec.: »Mignone. Ljudska predstava. Nedelja, 9. dec.: s.Gosposvetski sen«. Izven. Mladinska prcd-Ieva v opernem gledališču. Danca popoldne sc poje v operi prvič v letošnji sezoni pravljična opera «Janko in Metka«. Opero jc na novo zrežiral režiser Pavel Dcbevec, Začetek opere točno ob 4. popoldne. Cene znižane — ljudske. V petek jo prva repriza opere aGo-sposvetski sen«, ki jc dosegla pri premieri abso-lulen uspeh. Predstava «Scna sc vrši za red B, IZJAVA. V zadnjem času me je več znancev opozorilo, da se kot vzrok mojega odhoda iz opernega ansambla navajajo baje moje pretirane honorarne zahteve, katerim gledališka uprava ni mogla ugoditi. — Slične vesti je nekdo trosil žo ob mojem lanskem izstopu in v nekem listu je bilo citati, da sem bila med onimi, ki jih je uprava radi pretiranih zalite" morala — odsloviti. Sicer je list prinesel tozadevni moj popravek, a kakor vse kaže, imam še vedno ^dobre« prijatelje, ki hočejo to trditev na vsak način uveljaviti. Da se izognem Še nadaljnim sumnicenjem in zgražanjem, sem primorana v svojo obrambo izjaviti, da se z upravo Narodnega gledališča glede honorarja sploh nisem pogajala, temveč jo samo prosila, da vzame moj izstop na znanje. Globoko sem overjena, da stane pevka, ki poje letos mesto mene — ako se ji izplačuje samo običajni honorar za goste-tujce — najmanj 100 odstotkov več kot sem stala jaz, ne glede na to, da . je poleg nje stalno angažirana še ena moč za slične vloge. Taka je torej resnica o mojih pretiranih zahtevah. Kdor trdi kaj druzega, ima pač svoj posebni, namen, dobrega ali plemenitega pa gotovo ne. Ljubljana, dne 4. decembra 1023. Pavla Lo . Zetova. Ljudski oder. V nedeljo 9. decembra: «PRI BELEM KO. NJIČKU«. Veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej vsak večer od 5. do 7. ure zvečer in v nedeljo od 10. do 12. uro dopoldne in popoldni od 4. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. Dijaški vestnik. d Dijaški dan! Dijaki, posetite telovadno ako, demijo s komerzom v soboto, dno 8. decembra v obilnem številu. V soboto vsi v Union! Bog živi• Odbor. Orlovski vestnik. Dijaška orlovska srenja priredi dne & dec. v veliki dvorani hotela Union telovadni večer s komerzom. Zanimivost bodo gotovo vzbujale orliske simbolično vaje: Vera, upa-nje, ljubezen. Sodeluje godba Dravske ,Jri-zije pod istvo • g. dr. Čerina. Začetek ob o' mih zvjčer. Prijatelji telovadbe in zabav f se vabijo k udeležbi v obilnem rtevilu. Odbor. Izpred sodišča. Huda starca. Posestnik France Zabret i« Pristave jo rekel svojemu staremu tovarišu Ant, Oražnu, ko mu je prinesla žena jed in pijačo: Ti, prijatelj, imaš pa res dobro ženo, vse ti skupaj prinese. To je Oražna ujezilo, pogral.il je za pa-lico in udaril prijatelja po glavi. Med ruvanjem je sunil Zabret Oražna od sebe, tako da je ta, ki je imel žc dolgo pokvarjeno nogo in je bil v bolnici, padel in si zlomil kost v stegnu. Mož je kmalu nato umrl. Sodišče je upoštevalo njegov zagovor in jc moža oprostilo, češ da ni prekorači meje silobrana. posestvo iz proste 17 oralov pove JoE. roke v Dravljah pri Ljubljani: njiv, travnikov in gozda. Več Pcčnik, Dravljc št. 16. 7732 Glavna zaloga cigaretnega papirja in vseh vrst Naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni in dobri sin, brat in stric, gospod Trnkocz* maturant dne 5. decembra t. 1. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 7. f. m. ob pol 3. nri popoldne Iz hiše žalosti, Mestni trg St. 4, na tukajšnje cvangeljsko pokopališče. V Ljubljani, dne 5. decembra 1923. Globoko žalujoči rodtini: TRNKOCZY — GREGORIČ. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Sk. iamprefc, L ublians Krakov trg 10 NAJVEČJA ZALOGA elektromotorjev bakrene žice v vsaki debelini, Bergman-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN in COMP., Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon štev. 13, 223, 366, 534. črno svileno obleko novo, PRODAJvi za 750 Din, Bleiwcisova ccsta št. 18, pritličje, levo. 7734 ! Kupimo cele partije manuiakturnega blaga tudi od gg. trgovcev z dežele proti takojšnjemu prevzelju in plačilu. — Ponudbe pod .PARTIJE* na upravo »Slovenca«. 7664 Oseba iz Za lopa, ki se je dne 4. decembra 1923 pripeljala v Ljubljano in tamkaj zgubila denarnico z manjšo vsoto denarja ter polovičnim voz-ni m listkom, na i se oglasi v trgovini Marinko, da dobi zgubljeno nazaj. Našla se je ženska boa (mradrovina). Izve 58 v Skofji Loki št. 28, I. u. v sp. Karlovcu. AH že veš novico? Job š pil I. Siitais ml H. Soss, Ljubljana HALO 1 CUJETE ? HALO J Svetujem Vam, da ja nc kupit- preje predno si ne ogledate blago od NOVO-DOŠLE PARTIJE v veliki izberi pri trg. dr. BIZJAK io Cornp., Ljubljana, Krekov trg 7—S {poleg Mcstn. doma). E)'i!ross — Konkur. cenc — En detail »»♦»*»♦♦»♦««»» »»»»»»»t »♦ t Poravnajte naročnino! tov. papirnate robe, Zagreb, Nova c. 79. Oferiramo ozadja -a koledarje, dnevu; bloke: slovenske, hrvatske in v cirilici po brezkonkurenčnih tvorniških cenah, £ 99 U Trda Io dolga zima trka na duri. Z malimi stroški pa imamo lahko prijazno in toplo stanovanje, ako si nabavimo aparat Toplodar, ki štedi kurivo in denar in se ga naroči pri «JugometaIiji«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali pri R. Nipič in drug, Maribor. vArY-M®rV,xhm j?,,?,, i™6™ .sroiega oJefa BAZILIJA, bratov VALENTINA, ŽANITA, TONčETA, LEOPOLDA in LOJZETA Tpprvr^ STURMOVE, FRANCKE NOVAKOVE. TEREZIJE, TONČKE in ANICE naznanjam vsem sorodnikom] prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša blaga mama, ozir. žena, gospa Neža cie Cecco rojena Mlakar opekarjeva žena dne 28. novembra onoldne po dolgem mučnem trpljenju, večkrat previdena s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminula v 59. letu svoje dobo in sc preselila v boljše življenje. Blagopokojnico smo dne 30. novembra položili k večnemu počitku na farno pokopališče v Cerkljah pri Krškem. Vsem, ki so blagopokojnico spremili k večnemu počitku vsem, ki so molili za njen dušni mir in vsem, ki c-o nam na ta ali dnig način lajšali težke ure, bodi izrečena prisrčna zahvala. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačajl Sv, maše zadušnice se bodo brale zlasti v farni ccrkvi »v, Marka v Cerkljah In na Prežganjem pri Litiji. Prosimo, molite za dušni mir rajnicc! Skoplc* pri Cerkljah - Prežganje pri Litiji, 2, dec. 1923. FRAN DE CECCO trgovac na Prežganjem pri Litiji. K novi zgradili družbe z. o. z. „MQiijienski dvor" ob voqa!u kolodvorsko .n Prsžakove ulice je v kleti predvidena večjo mirnim in isla klet z obširnimi pili minami na oddalo v najem Da bi cela naprava kar najbolje odgovarjala ( Taktičnim potrebam je omenjena družba pripravljena ozirati se po možnosti žc pri gradbeni izvršitvi na želje onega, ki bi pozneje vodil gostllničarski obrat. Vsled tega se vabilo resni reflektanti rta so čimprej obrnejo na Ljub. dvor d. z u. z. I/jnMjsoa po lodstvo pri gradbenem oddelo jnžco žele niče. ' —L """ ---■■»■■ In ■■HiituiaMBM kTt Najboljše ioalelno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga: A. LAMPRET LjUBLjANA Krekov trg 10 izdelek Kupite naiceneje pri jvrdhf Za Polic in Novo leio 10% popusta Ins. Oorcc , Palača u Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Ljubljani^ ll^n^gs^^iaiiisn^Bgsn^nsi^gaanil 'Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*