Fo&tmna plačana v gotovini Dolenjski list Cena 6 dinarje* GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 29 NOVO MESTO, 17. JJLIJA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA TKDKNVKO 22. JULIJ - SPOMIN IN VZPODBUDA Tisočletne teinje slovenskega naroda po samostojnem življenju v svobodni državi so dobile v desetletju, ki pravkar poteka, edinstveno zgodovinsko rešitev, hkrati pa so bile tako s svojo vsebino kot z usodno povezanostjo vseh jugoslovanskih narodov prehod v novo obdobje slovenske narodne osvoboditve in združitve. To, kar je bilo nekod samo skrito, globoko hrepenenje najboljših in naj jasnovidnejših Slovencev, je v preteklih letih narodnoosvobodilne borbe postalo živa resnica. Delo, ki ga je pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita, v najtesnejši povezavi z vsemi narodi Jugoslavije, opravilo osvobodilno gibanje na Slovenskem, nima primere v vsej naši dosedanji zgodovini. 22. julij, praznik vse-Ijudske vstaje slovenskega naroda, zato ni le nas praznik in največji dogodek v našem narodnem življenju, temveč je — skupno z državnimi prazniki vseh .ostalih jugoslovanskih republik — tudi velik mejnik v zgodovini vsega človeštva. Tega nam danes svetu ni treba već dokazovati. Sova Jugoslavija je poslalo simbol svobodoljubnega človeštva. Saš upor proti deset- in stokrat večjim silam okupatorjev med vojno, po vojni pa boj proti imperializmu zbirokratiziranih sovjetskih voditeljev — to nas je poslovilo v vrsto najvidnejših borcev za mir, enakopravnost in sodelovanje med narodi. S svojim doslednim bojem za neodvisnost in napredek postaja Jugoslavija vedno bolj vabljiv zgled za ose narode sveta, ki želijo v resnici, kakor mi, mir in svobodo. Slovenski državni praznik proslavljamo zato s ponosom in samozavestjo, da je za nami edinstveno obdobje nadvse pomembnih desetih let. Bili so v naši pre- Zalokarjev čebelnjak na Vrhu pri St. Jerneja — sedež itaba Zapadno-dolenjtkega odreda V avgustu 1942 (2 km od St. Jerneja, belogardiiticna postojanke) Partizanska Bela krajina po desetih letih Priprave za praznovanje Dneva vstaje so razgibale sleherno belokranjsko vas. 22. julij bo pravi ljudski praznik partizanske deželice, zibeike naše svobode. Vse vasi bodo okrašene, dol p« vrsta kultu r ni K in zabavnih prireditev pa bo povorila o življenjski sili in radosti delavnih Belokranjcev. Kulturno - umetniška društva in dramatske skupine bodo na predvečer 22. julija in na sam praznik poštovale v najbolj oddaljenih vaseh in krajih. 21. julija zvečer bodo slavnostne akademije v Vinici, Črnomlju, Metliki in Semiču. Po neh hribih bodo porekli kresovi, posebno vidni pa bodo kresovi na Mirni pori Brezovi rebri, De; belem vrhu in v Dolah nad Drapami pri Suhorju, kjer so bila prva partizanska taborišča. V Črnomlju bo na predvečer praznika slavnostna akademija z govorom o pomenu 10. obletnice vstaje in o vlopi Jugoslavije v svetu. Sledile bodo recitacije in borbene pesmi, vse pa se bo razvijalo na prostem pri tovarni učil. Predvajali bodo dramo Mire Pucove Operacija, sodelovala pa bo tudi mestna podlia na pihala, moški pevski zbor in gimnazija. — V Metliki bosta na akademiji sodelovaila podba in - pevski zbor. V nedeljo bodo partizanski izleti in pohodi zajeli celo BpIo krajino. Metlika, Suhor, Radovica. Strekl jevec, Bo-žaikovo in Drašiči bodo imeli pohod na Suhor. Iz Črnomlja. Loke, Doblič, Petrove vasi in Semiča bodo člani množičnih organizacij odšli na Plamino. Prebivalci Gradaca, Gribelj, Podzemlja, Adlešičev in Tribuč bodo obiskali partizansko taborišče v pozdu pri Pa-vičičih. Iz Starepa trpa in Predgrađa pripravljajo obisk vasi Vimolj, kjer je bilo v bližini vasi prvo partizansko taborišče v dolini. Na vseh zbirnih mestih bodo zborovanja z govorj o pomenu državnega praznika, kulturni sporedj in zabave. Na proslavah bodo v mnogih vaseh govorili stari partizani in aktivisti, ki bodo z raznih krajev prihiteli za državni praznik domov med znane*- in prijatelje. Bela krajina, ki je dala tisoče borcev, podoficirjev .oficirjev, političnih delavcev in odgovornih Funkcionarjev naše javne uprave, bo pozdravila 22. julij, dan vseljudske vstaje slovenskega ljudstva, strnjena in enotna. Partizanska Bela krajina je po desetih letih še črvrstejša kakor je bila nekoč. tcklosti dogodki, ki so pretresali politično zgodovino Slovencev. Spomnimo se prote, stantizma, kmečkih puntov, bojev zoper turške vdore, leta 1818 in pod. Sobeno izmed teh gibanj pa ni bilo tako vsenn-rodno, tako usodno in povezano z vsemi jugoslovanskimi narodi kakor naš osvobodilni boj. Revolucijo slovenskega tla-čPionirja< pa pripravlja Beneško noč. V primeru slabega vremena bo proslava v dvo-rarq Doma ljudske prosvete. V nedeljo 22. julija se bo prebivalstvo udeležilo odkrivanja spominskih plošč in partizanskih shodov pri Sv. Roku in na Trški gori. ZBOR AKTIVISTOV IZ 1941-1943 Kailjanova žaga t St. Jerneju — »kladiiče partizanskega orožja v leta 1941 štab aktvistov bivšega novomeškega okrožja vabi vse aktiviste iz let« 1941 in 1942 na zbor aktivistov ob 10. obletnici ljudske vstaje. Zbirališče 22. julija 1951 ob 9. uri dopoldne pred stavbo Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu, nato odhod proti Trški gori. Štab aktivist«« Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 20 Ali res ne potrebujemo krompirja? Koloradski hrošč se širi po Dolenjski, množični pregledi pa so izredno slabi Lani, pa tudi še letos smo se nadejali, da bo v novomeškem okraju zatrt koloradski hrošč. Prve dnj junija so bile odkrite okužbe v večjem obsegu v KLO Šm"rje, ki so pokazale izredno brezvestnost nekaterih kmetovalcev. Zaradi takih, skoraj bi lahko rekli zločinskih malomarnežev se je hrošč nenadoma razpasel po vsem okraju. V zadnjem časn so bile odkrite okužbe v Orehoviri, Straži, Dol. Toplicah, Globodolu, Podturnu, pa tudi v Smihelu pri Novem mestu, Škocjanu, Žužemberku in Št. Jerneju. Trenutno je okuženih 10 KLO z 87 parcelami. Doslej odkrite okužbe so številnejše kakor so bile v letu 1948. V Šmihelu sta odkrila okužbo dva šolarja, pravtako v Rumanji vasi. V Št. Jerneju, Žužemberku, Globodolu in drugje so hrošča odkrili kmetje sami. Vse to potrjuje resnico, da dosedanji pregledi krompirišč niso bili temeljiti. Udeležba je v skoraj vseh krajih tako slaba, da je prav čudno, če hrošča sploh lahko odkrijejo. Na preglede krompirjevih polj pride navadno od družine po en član. V posameznih krajih pravijo odborniki, da naj krompi" rišča pregleduje le šolska mladina. V resnici pa bi morala na njivo vsaka družina, ki ima krompir, z vsemi svojimi člani. Vaški vodje morajo pritegniti k pregledom vso šolsko mladino, saj so prav šolarji odkrili že precej okužb. Kmetje na Dolenjskem se še vedno ne zavedajo nevarnosti, ki preti krompirjevim nasadom. Zadnjič smo pisali o skrivanju hrošča v Vrhpolju. Pred kratkim je bilo ugotovljeno, da je utajil hrošča tudi Muhar Jože iz Sa-vinjka 83 pri škocjanu, ki je dopoldne našel na njivi ličinke, popoldne pa se množičnega pregleda ni udeležil, niti nihče od njegove družne. Kako neumno gledajo posamezniki na zatiranje hrošča, je pokazala n. pr. Kirflr Marija iz Savinjka, ki se je vpričo ljudi pritoževala čez Fabjančičevo družino, kj je takoj prijavila okužbo. Sama pa ima tudi hrošča na njivj in krivj druge zaradi obveznih pregledov. Tudi Ivan Pugelj iz Rumanje vas} se je zdrl nad lastnim nečakom, ki je dopoldne z drugimi mladinci našel na njivah nešteto ličink koloradskega hrošča. — Vsi taki in drugi malomarneži bodo za svoje škodljivo zaviranje pri zatiranju hrošča seveda primerno kaznovani. V Žužemberku so odkrili prvega hrošča na njivi kmeta Grbca jz Pra-proč. Slučajno najdbo je takoj prijavil. Krompir je dobil v vasi Križi, dobro uro hoda od Praproč in vse kaže, da 80 bile ličinke prinesene prav iz Kri-žev. — Dobre preglede opravljajo v vaseh Reber, Praproče, Vrh in Vrhovo. Skrajno brezbrižnost do pregledov pa so pokazali vasčani Zalisca, čeprav jim hrošč leze že po nosu. Tudi v Gor. Križu niso nič boljši; tam celo nočejo krompirišč pregledovati. Zelo malomarni so pri pregledih tudi Zužemberčani, čeprav imajo ob nedeljah dovolj časa in se izgovarjajo na vse mogoče načine, samo da jih ni k pregledu. 8. julija so pri splošnem pregledu ugotovili okužbe na desnem bregu Krke pri Jožetu Šlogarju, v Gra-dencu so otroci našli ličinke hrošča na njivi Amalije Hribar; na Rebri so okužene njive pri Jožetu Prparju in Matiji Hrovatu. Tudi iz Gornje Krške doline iz okolice Zagradca poročajo o najdbah koloradskega hroča. Položaj je več kot le resen in zahteva od vseh, da napovemo krompirjevemu uničevalcu neizprosen boj. Od okrajnega vodstva pričakujemo več prožnosti in ukrepov, čeprav je bila okužba v Žužemberku odkrita na primer že 23. junija, so dobili razkužila šele 6. julija! Hrošč ne bo čakal! V prihodnji štev. »Dolenjskega lista« bomo spet objavili navodila za zatiranje hrošča, ki preti, da nam bo okužil in potem uničil vsa krompirišča. Ali si predstavljamo kmetijo ali družino v mestu brez krompirja? Prav gotovo ne — po naši dosedanji malomarnosti in preblagih ukrepih proti tistim, ki zavirajo uničevanje hrošča, pa bi skoraj lahko sklepali, da nam je prav malo mar, kako bo s kropirjem prihodnja leta. Otresinjo se dolenjske počasnosti pri uničevanju koloradskega hrošča! Dvignimo kakovost množičnih pregledov krompirišč! Resna beseda gozdnim posestnikom Po Dolenjskem, pa tudi po drugih krajih naše ožje domovine 6e na varstvo gozdov pred škodljivim mrčesom še vedno premalo misli, še manj pa stori, posebno v gozdovih privatnikov. Kmetje — gozdni posestniki še niso dovolj seznanjeni z gozdnimi škodljivci, zlasti ne « smrekovim lubadarjem. Dogaja «e, da logar opozori gozdnega posestnika na okuženo, od lubadarja napadeno drevo, Na opozorilo naj bi kmet bolno drevo posekal, obelil, veje in lubje z zalego lubadarja vred pa naj bi v gozdu zažgal, kakor to predpisuje zakon o varstvu gozdov pred škodljivim mrčesom. Drugič opozori kmeta gozdni miličnik na dolžnost, ki jo je dolžan sebi in skupnosti. Če okužena drevesa še vedno niso odstranjena, napravi prijavo, s tem pa je že tu kazenski postopek, ki 6e konča s kaznijo okrajne komisije za prekrške. Ko je kmet kaznovan, običajno spozna, da je le treba z okuženim drevesom iz gozda. Primeri pa se tudi, da kmet jezno ugovarja, češ, zgodila se mi je krivica, saj vendar nisem kriv, da je lubadar napadel moj gozd in podobno. No — predno pa je vse to gotovo, je lubadar že opravil svoje delo. Gozdni posestnik ima dvojno škodo. Plačati mora kazen, na uničenem drevju pa ne bo imel več prirastka, škoda pa gre seveda naprej — k sosedom. Razmnožen lubadar. ki ga kmet ni pravočasno uničil, napada nova zdrava drevesa v vedno večjem številu. Težka borba gozdarskih organov v državnih gozdovih proti lubadarju se pri taki malomarnosti privatnih kmetov tudi KRAJEVNI PLENUM JE ZASEDAL Na plenumu KLO Žužemberk so pretresali vrsto gospodarskih vprašanj o storjenem iti bodočem delu. Imenovali so več svetov državljanov. Precej grobo napako pa je napravil KLO, ko je v svete imenoval člane izvršnega odbora KLO in poverjenike ter je tako prišel navzkriž z zakoni. Kljub opozorilu napake ni popravi], češ »saj so na okraju naredili prav tako in v svete pritegnili tudi poverjenike«. Da bi delo bolje potekalo, so ustanovili svet za socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveto in kulturo, svet potrošnikov, skrbstveni 6vet, svet za lokalno in komunalno gospodarstvo, svet za gozdarstvo ter komisijo za prošnje in pritožbe Da bodo volilini imeniki natančno sestavljeni, so razširili tudi komisijo za volilne imenike Na novo so imenovali tudi komisijo za delovno silo. Malo pozno so se zavedli odborniki sramotno zanemar jenega pokopališča, ki je Žužemberku v veliko sramoto Pozabili so, da počiva na njem preko 300 borcev, da o slabo vzdrževanih grobovih niti ne govorimo Tem umora biti enkrat konec. Neredu na pokopališču mora narediti konec pokopališka uprava. Nekaj obzidja so sicer že popravili, ogromno pa je še dela pri ureditvi grobov. Divje gospodarjenje posameznikov na KLO ne more biti v dobrobit kraja, saj še do sedaj niso uredili odnosov med KZ in KLO glede travnikov, ki se jih je polastila KZ na prav čuden način. Vprašanje najemnine še ni urejeno, prav ti travniki pa bi lahko do-našali KLO lepe dohodke. Ker bo vse davčno poslovanje prešlo v upravljanje KLO, 6o razširili davčno komisijo, ki bo imela v bodoče velike naloge pri urejanju davčne politike. V odbor so bili postavljeni pošteni in predani kmetje. Seveda ni6o pozabili tudi na izterjevalno komisijo, ki bo služila za tiste, ki ne bi v redu izvrševali 6vojih davčnih obveznosti. Okrajni veterinar je pregledal mesarijo in klavnico. Ker nista bili v redu, je bilo vsako klanje in razpečavanje mesa ukinjeno za toliko časa, dokler ne bosta urejeni. Kar ni bilo mogoče narediti prej v šestih letih, je bilo 6edaj opravljeno v štirinajstih dneh. H. ne more končati z vsesplošnim uspehom. Lubadar ne po£na mej med gozdovi. V novomeškem okraju, podobno pa je tudi v drugih okrajih, je v nižinskih ' legah lc še malo smrekovih gozdov. V nekaj letih bodo vsi uničeni, če kmetje ne bodo učinkovito, redno in vestno zatirali lubadarja. V 0k viru celotnega narodnega gospodarstva je škoda, ki jo povzroča lubadar, izredno velika. Kdo izmed kmetov zadrug in državnih gozdnih uprav si ne želi lepih, bogatih in čistih, to je neokuženih gozdov, ki predstavljajo pomemben del vseljudskega premoženja? če bodo smrekovi gozdovi uničeni, pomeni to v prihodnjih letih zmanjšanje dotoka deviz, tujega denarja, v gradbeništvu pomanjkanje stavbnega lesa, v družbenih odnosih pa počasnejšo graditev socializma. Gozdni posestniki se zato morajo seznaniti s pravočasnim in pravilnim uničevanjem lubadarja. Izšla je v veliki nakladi inž. Šlandrova brošura »Zatirajmo lubadarja«, ki je zel0 poceni in napisana v poljudnem slogu Spregovorimo še o drugi škodi, ki se v zadnjem času vse pogosteje primerja. To je uničevanje redkih vrst drevja z nepravilnim nabiranjem cvetja ali plodov. So primeri, da tO brezvestni nabiralci oklestili vse veje lipe, samo da so na lakeh način obirali lipovo cvetje. S tem uničevanjem pa so drevo tako poškodovali, da se ie porušilo ali pa močno zaostalo v rasti, Zločin v gozdu pred«!av-Ija primer, ko so ljudje posekali češnjo, sadeže obrali, drevo pa pustili propasti. Podobne poškodbe smo zasledili tudi na drugih vrstah redkih listavcev. Človeka zaboji sirce, kc'gre mimo tako oskubb'e. nih, okleščenih in uničenih dreves. Plemeniti listavci so zelo i*kan les za predelovalno industrijo in ohM, zato takega lesa vedno primanjkuie. Skiipnost takega brezvestnega ravnanja no more razumeti, še manj pa p"a odobrava. Gozdni posestniki in kmetovalci, skrbite, da se taki primeri ne bodo do-(JaiaM To bo v vaš prid in v korist bodočih rodov. Varuimo in negujmo <»<->Tln-ve — naše zeleno zlato! D. M. DOMA /IV PO SVETU 225.000 kg zdravilnih zelišč in gob smo izvozili v zadnjih petih mesecih iz Slovenije v tuje države. Podjetje »Gosad« je 6 tem doseglo dobiček, s katerim je lahko kupilo okrog 100 6rednje težkih traktorjev. Vse večje pošiljke zelišč gredo čez veliko lužo. Slovenske gobe »o ci na ameriških trgih zopet priborile mesto, ki so ga imele že pred zadnjo svetovno vojno. Poplave na Dunaju so doživeli pretekli teden prebivalci treh predmestnih okrajev Veliko neurje, ki je divjalo nad mestom, je povzročilo precej škode. Ker se je* utrgal oblak, je potok Alsbaeh tako narasel, da je voda skozi kanale vdrla na ulice in v kleti hiš. V nekaterih okrajih 60 ustavili ves promet. Nov svetovni rekord v stradanju. Tuji časopisi poročajo, da je indijski fakir Burmah dosegel nov svetovni rekord v stradanju Polnih 60 dni in tri ure ni ničesar zavžil, bil pa je zaprt v stekleni omari z dvema pitomoma in tremi strupenimi kačami. Med stradanjem je shujšal za 20 kg, otrpnili p.a so mu začasno tudi udi. Inozemski mladinci na mladinski progi. Za prvo skupino norveških mladincev je te dni prišlo na gradnjo mladinske proge 15 ameriških študentov. V juliju pridejo na progo še mladinci-brigadirji iz An- glije, Švedske, Švice, Belgije in Francije. V Francijo pa bo na povabilo Zveze študentov Francije odpotovalo 30 našth študentov v mladinske delovne skupine. V Hercegovini je že dozorelo zgodnje grozdje, ki ga bodo začeli v teh dneh obirati. Letošnji pridelek bo za četrtino večji od lanskega. Del zgodnjega grozdja bodo izvozili v Srednjo Evropo. Koliko naite proizvedejo dnevno na svetu. Prvič v zgodovini je dnevna proizvodnja nafte presegla deset milijonov sodov, Prvo mesto zavzemajo Združene države Amerike, ki proizvajajo več kakor pet milijonov 200.000 sodov dnevno. Amerika je torej lahko obljubila vso pomoč Angliji, če se perzijski spor zaradi nafte ne bi v kratkem času ugodno rešil. Prisilna izseljevanja na Madžarskem in v Romuniji. Po »bratskih* nasvetih sovjetskih oblasti so v zadnjih tednih madžarske in romunske oblasti izselile Številne družine Srbov iz obmejnih predelov. Prisilne izselitve so zelo podobne izseljevalnim načinom, ki so se jih posluževali nemški fašisti med zadnio svetovno vojno. Zaman se pa trudiio ruski sateliti dokazati svetu. - da predstavlja • Jugoslavija zanje nevarnost« in da zato izseljujejo naše ljudi Dogodki v deželah, kjer vlada sovjetska diktatura, so že v«e preveč znani vsemu kulturnemu 6vetu. FRANCEK SAJE: Kako so dolenjski iarovzi ustanovi ali svojo beio voisho (Odlomek iz knjige Belogardizem) Pred odhodom se je enajstim Kranj, čevim četnikom pridružil tudi Joško Ja-koš s petorico članov Katoliške akcije in Slovenske legije iz vasi okrog Sv. Urha. Ti so bili: pekovski pomočnik Leopold Selan iz Dobrunj, študent Franc Grum iz Slapov, Alojzij Dežman iz Sp. Hrušlce in študenta Ivan Korošec ter Matija Kralj iz Bizovika.17 Nekaterim belogardistom iz Dobrunj in Bizovika pa so partizani, ki bo pri Sv. Urhu zasledili sumljive tujce, ie pravočasno preprečili, da bi se pridružili četnikom.,s Nenadni partizanski poseg je prestrašil tudi žandar merijskega poročnika Marjana Strnišo, ki je po naročilu majorja Novaka prav tako hotel iti »na teren«, a se je iz Dobrunj rajši jadrno vrnil v Ljubljano.1* Bivši aktivni kapetan Dobrivoj Vasi-ijevič-lstok je zbiranje klerofašističnih belih in mihaliovieevskih zarotnikov, pri i' Oba seznama sem sestavil po raznih virih, predvsem pa sem se posluži! ohranjenih italijanskih osebnih listov Urlie-da per M>nale> za belogardiste, v katere je vsakdo navedel tudi dan vstopa v belo gardo. Ker so v raznih osebnih listih često navajali različne dal ume, seznam ni morda povsem točen in popoln. Kra.njc navaja kot dan vstopa ie 10. maj 1942. •* Štefanija Podhevšek. Njihov pravi obra/,. »Naša Jena« 194S. št. 6, str Wi. i* Kočevski proces, zaslišanje Marjana Strnićo 13. sept. 194». Sv. Urhu nad Dobrunjami kasneje takole opisal: »V teh tako težkih dneh se je začel ustvarjati pokret za boj proti komunizmu. Komunistična mreža je bila zelo gosto razpeljana po slovenski zemlji in tisoči so bili pod orožjem ... Morali smo prebili led in 10. maja sem šel na teren, kjer sem že našel mlajšega tovariša. 11. maja je prišel še tretji tovariš in tako smo pod najtežjimi pogoji začeli ustvarjati Legijo smrti. Napovedali smo boj komunizmu. Težko je bilo naše delo, sveto je bilo za vse Slovence. Po strašnih mukah in naporih smo uspeli, da smo v osmih dneh organizirali skupino sedemnajst mož. S to malo skupino smo krenili preko divne slovenske zemlje v nadl, da skoraj pomnožimo naše vrs'e. Trnjev je bil naš pot zaradi komunističnih mrež in prež. Ljudstvo smo težko pridobivali.. ,«2f> V nedeljo 17. maja zvečer je sedemnajst četnikov pod vodstvom Milana Kranjca-Koritnika z jugoslovanskimi šaj-kačami na glavah in s partizanskimi ka-pami v žepih krenilo od Ljubljane proti Dolenjski. Ko so pri Jakoševih odkopali dve puški, jih je Joško Jakoš vodil na SMARJETA pred volitvami novega krajevnega ljudskega odbora V Januarju 1951 ao bili v vseh vaseh KLO Smarjete zbor! volivcev, na katerih so ljudje, razpravljali o različnih političnih ln gospodarskih vprašanjih. Predvsem pa so volivci razpravljali na vseh zborih, da bi Izvolili nov kralevnl ljudski odbor. Da dosedanji že dolgo nI delal tako kot bi bit moral, nI v Smarjetl nobena skrivnost Dotrajale so a« razne nepravilnosti, ki so v nasprotju z zakoni ljudske oblasti In ki «o dostikrat škodovale skupnosti |n posameznikom v Smarjetl In njeni okolici. Bili so primeri, da ao morali lani kmetje oddati več pridelkov kakor hI jim jih bilo treba, ker niso riohtll pravilnih predpisov za obvezne oddaje. Tako je bilo n. pr. z Jakobom Kora-činom iz Radovelj, Kateremu je pozneje OILO dodelil živilske nakaznice. Na drugI strani pa je nepravilna razdelitev obvez nekaterim kmetom apet dala možnost za razne špekulacije. Letos so se napake spet ponavljale. Plan obveznih oddaj je bil nepravilno sestavljen, saj so n. pr. že Izgotovljene In na zborih volivcev sprejete plane naknadno v pisarni KI.O spet popravljali Včasih sta to delali dve osebi, včasih celo ena sama... Mali kmet Janez KragelJ Iz Radovlje. ki Ima pol hektara orne zemlje, je dobil predpisano obvezno oddajo, več kmetov, ki linnjn večjo pOvrllnC zemlje, p« nI prišlo pod obvezno odda)0< V pisarni KLO Je ti 11 nered O ad-mlnlatratorkj s »trojnim želodcem« smo že poročal!. Kdo drnirl če ne odbor KI,O. na.1 hI odgovarjal za njeno delo? Tam. kjer nI nadzorstva ln vlada nered, pa kaj lahko pride tudi do goljufij. Zaradi vrste takih In drugih nepravilnosti so volivci zahtcsall razpis novih volitev. 17. junlJH Je bil stari odbor razrešen ln postavljen začasni ,'>-člfinski odbor, ki bo dn 22. Julij« oprnvl.lji! delo KLO, Po razpisu PrezldlJa Ljudske skupščine I,RS naj bi bile volitve novega odbora 22. julija Pred volitvami pa so se med ljudmi v Smarjeli pojavili raz.nl glasovi. Cul si lalikn n. pr. tnkcle opazke: »Kaj bi volili, sai je vsak odbor slabši od prejšnjega! Saj |e vse eno al) grem volit ali ne. saj bodo tako po svoji Plavi delali! Trikrat že nisem bila na volitvah, pa tudi zdaj ne bom šla. politika nI za ženske!« Udeležba na predvolilnih sestankih Je več kot skromna V nedelln 1. Julija n. pr. na sestanku, kjer nat hI predla-gnil kandidate za nove odbornike. nI bilo več kakor deset ljudi. Predlagani kandidati Kakšna bo letina v Beli krajini Pridelek žitaric v Bell krajini bo letos zelo različen, Pšenica kaže prav lepo posebno tam. kjer nI hllo preveč vlRge ln v višjih predelih, kjer se nI zadrževala megla. Lani so je na hektar pridelali 9.1 stota, leto« pa predvidevajo po 11.7 stotov. Tudi rž nI siaba. Sicer .11 Je nekoliko Škodovala po-lega, vendar ho pridelek le boljši od lanskega, ko je bil povprečen donos 8.4 stota, letos pa bo dosegel tudi 10,9. Oves je bil lani zelo slab ker so skoraj vsega uničile miši. Letos pa Je pogosto deževje uničilo to golazen In kaže. da se bo pridelek ovsa dvignil od lanskih 3,8 na 5,9 stotov. V primeri z drugimi žitaricami je ječ-men še najslabši Z žetvijo ječmena kmetje niso Mil zadovoljni, ker Je bila prerc.i pičla. Klasje Je bilo kratko, zrnje pa zelo drobno Zadovoljiva pa Je žetev pšenice — ltalljan- Orle, k Lampetu na Rudnik in prek Barja, od koder so partizani Šercerjevega bataljona prejšnji dan pognali Italijane, v gozdove okrog Turjaka. Utaborili so se v hosti pri Gradežu in poiskali stik z belogardističnimi zaupniki. Joško Jakoš, izdajajoč se za partizana, je šel iz tega taborišča * enkrat v patrolo po municijo in se prvikrat srečal s partizani, si jih točno ogledal in so mu dali še piti in jesti«.2' Kaplan Ivan Lavrih iz Dobrega polja-glavni belogardistični zaupnik v zahodnem delu Suhe krajine, je v Kranjčevo četniško skupino takoj poslal nekaj domačinov: Franca Kadunca, za njim pa Franca Brednika, Avrfusta Cirila in Ivana Galeta. Gale je o tem izjavil: »V belo gardo sta me zapeljala kaplan Lavrih in Kadunc Franc. V belo gardo sem stopil 20. maja .. .«2J Čez nekaj dni so se četniki prvič spopadli s partizani. O tej praski je kapetan Vasiljevič-Istok zatrjeval: »24. maja nas je Bilo 20 in smo doživeli napad štiridesetih mož. Imeli smo srečo ln s spretnostjo prevarili komuniste, da so se pognali v beg in nam pustili enega mrtvega in dva ranjenca. Pri nas ni bilo žrtev. Mi smo ljudje, ki želimo rešitev slovenstva in Bog nam pri tem pomaga.«''1 Proglas komandanta ITI. bataljona Legije smrti za vse prebivalce v Beli kra .lini. Proglaa navaja kratek historiat bele garde. Do tega spopada, ki ni bil nikaka belogardistična zmaga, kot ga je hotel prikazati Vasiljević, je v resnici prišlo " Dokumenti o plavogardistienem narod nem Izdajstvu, TTL. str 28. 11 Zaslišanje ujetih belogardistov na Kuhoriu 27. novembra 1942. 11. Oale Franc, roj. 21. sept. 1920 v Mali vasi Zaslišanje Franca Brodnika, roj. 5. okt. 1922 v Kom-poljah 110 zaslišanje pred P V S v Ribnici 8. okt, 1912. 11 Kot opomba pod 20. ske gollce. , katero so pričeli 28. junija. Pridelek krompirja letos povsod prav lepo kaže Lanskoletna sufta ga Je silno prizadela letos pa Je prišel dež skoraj vedno ob pravem času Posebno lep ho priznani krompir, ki Je bil uvožen Iz Gorenjske. Mešan odkupljeni krompir. k| nI bil odbran, pa Je malo slabši Za Melo krajino bi bilo najboljše, da bi semenski krompir vedno zamenjavala z drugimi kraji, ker se le domač že precet Izrodil. Pregledovanje krompirjevih nasadov Je še dokaj redno Po dosedanjih poročilih niso koloradskega hrošča našli šo nikjer kljub temu. da so z nJim dobesedno obkoljeni, saj se Je pojavil že po vseh sosednjih okrajih. Vendar pa belokranjske kmetovalce to ne sme uspavati. Nevarnost okužltve Je'še vedno velika. v m. na ta način: sredi maja se je L ali Ra-keška Četa z delom Loške čete iz Zi danškovega bataljona Notranjskega odreda mimo Roga in Vel, Osolnika premaknila k Turjaku. Pri Gradežu so partizani na robu gozda zagledali neznanega oboroženca v uniformi bivših klerikalnih telovadnih fantovskih odsekov, ki se je hitro umaknil v hosto. Za njim so poklali patruljo, na katero so ncznnnci oddali dva strela. Partizani so se brž razvili v strelce in pohiteli za svojo pa truljo, ki se je zapletla v puškarjPnjc z nepoznano oboroženo skupino. Partizani so tedaj čuli rezka oficirska povelja, ki so jih prepričala v sumu. da neznanci niso partizani. Po kraiši bitki, v kateri je nekdo v črni oficirski pelerini z bom bo lahko ranil enega partizana, so partizani nasprotnike pregnali. Našli so sveže urejeno taborišče z okrog dvajsetimi ležišči, v katerem so zagonetni ljudje pu stili staro avstrijsko karabinko in n»»knj drugih stvari, Čuden poiav oboroženih neznancev, ki so napadli r»*rtizone. si partizani nikakor niso mogli razložiti Sele naslednji dan so zvedeli, s kom so imeli opravka Naleteli so namreč na partizansko patruljo, ki je prišla s Pogleda in jim povedala, da so to bili četniki. ki so se priklatili od Dobrunj.J* Kranjčevi ljudje, ki so na svobodnem partizanskem ozemlju raiši nosili parli zanske znake koi četniške. so že tedaj hoteli živeti na račun partizanov. V nji hovem imenu so plenili živež in drugo '* Pn pripovedovanju Josipa Vidriha. ki je bil tedaj vodnik 1. čete Z1dan«kovega bataljona NO sedaj uslužhen v prometnem odseku predsestva vlade LRS Po n!«govi izjavi so dobre po! nre po spopadu prileteln Italijanska letalu in bombardirala M in V Lir>liane, kar se je /sodilo 23 maja ob 9. uri zjutraj. Verjetnejši pa je Vasi I je vi-čev datum. se umikajo dolžnosti, ki ht Jo nal sprejeli — kakor da h| v vsej smarjetl ne bilo več poštenjaka. Na ponovnih sestankih spet nI hllo udeležbe Reakcionarno prlšepetavan je Je med Sniarječanl Imelo precejšen uspeh Izgledi so. da Smarječanov nisn Izučile bridke Izkušnje Iz leta 1949. ko so hlll nekaj časa brez krajevnega odbora. Da ao ljudje v veliki meri sami krivi gnilih razmer na krajevnem ljndskem odboru, tega marsikateri Izmed volivcev noče alt pa ne more razumeti. Kaže. da pojem ljudske oblasti ie nI prodrl v zavest, prebivalstvi Smarjete. Mnogi se še ne zavedajo, da Je pri nas oblast — ljudstvo samo. S praznim nerjra-njcm (na zadnjem sestanku so n. pr. ženske govorile, da Je letošnja letina za polovico slabša od lanske, ko ve vsak otrok vendar, kako je bilo lani s sušo!) ne bodo Sniarječanl nikamor prišli. Menda s| ne želijo slovesa, da nI v Smarjetl poštenjakov, kl bi »I upali prevzeti v svoje roke vodstvo kraja ln popraviti vsega kar so zakrivili dosedanji odborniki? Pribiti Je treba tole osnovno resnico: razmere v Smarjetl bodo take. kakršen bo odnos ljudstva do volitev svojih predstavnikov! Zdaj naj se pokaže zavest članov Fronte In vseh državljanov v Smarjetl! Oblasti Jim od drugod ne ho nihče prinesel — izvoliti al Jo morajo sami. V Novem mestu je bila konferenca žena-zadružnic Novem me-['deležha le V nedeljo H. Julija je bila • stu konferenca žena-zadružnlc. l.il.i tal telp skromna.. Predsednik Okrnjn© uveze kmetijskih /a drug tov. Stane Smld Je prebral gospodarski referat s poudarkom zadružništva, ki so mu delegatke pazno sledile Za nJim je govorila tov. Sonja Sajetova o nalogah sekcije žciia-zadružnic Te so v glavnem naslednje: skrb za razvoj kmetijske proizvot'ije, predvsem za posamezne panoge kmeti istv« kot so živinoreja, mlekarstvo, perutninar-stvn čebelarstvo, vrtnarstvo, sadjarsvo, se-menogoJKvo in dr Zene-zadružnlce morajo posvetiti vso ->k<»raj po devetih letih ne -n-iminja več tega do-irodka In mi le delal rlH otem počasi previdno pomikal od nevarnega mesta. Ker se tudi drugi dan nj vrnil v taborišče, so partizani mislili, da «0 ga fašisti ujeli, šele čez 5 ali 6 dni se je vrnil, potem ko je potoval vsako noč, podnevi pa iz skrivališča iskal smer. Potoval je proti Vinici, Sinjemu vrhu do Starega trpa. odkoder je spoznal hrib Debeli vrh. kjer je prej v to smer hodil na lov. Srbski četnik je' kmalu nato odpotoval proti domu. Pri političnih urah v in še eden izmed partizanov v civilu, smo se dogovorili o zbiramju hrane za bližajočo se zimo, o zbiranju in spravljanju orožja in strogim nadzorom nad delom izdajalcev in italijanskih pod-repnikov. Vse sklepe sestanka je bilo treba ustno prenesti na ostale člane in z,a upnike. Bližina tako močne partizanske čete nam je dala veliko poguma pri političnem delu na terenu. Vedno smo bili pravočasno obveščeni, če se je pripravljala kakšna akcija, da smo se lahko umaknili, dokler nj ponehala vsakokratna italijanska hajka. Redno smo dobivali literaturo OF preko Čete in jo potem dostavljali zaupnikom. Odhod prve belokranjske partizanske čete na Krško polje in njena tragedija na La-zah pri Uršnih selih je zadala naši organizaciji težke udarce. Aretiran in odpeljan v zapore je bil France Fabijan. dne 23. novembra pa so prišli Italijan} iz Črnomlja po oba podgorska lovca in člana rajonske celice Ivana Vajdetiča in Pavla Friceta. Skupno z Italijani je bil v italijanski uniformi Korelčev fant iz Loke pri Črnomlju, katerega so kot partizana ujeli na La-zah in je sedaj kazal tiste, k} jih je poznal, da so sodelovali s partizani. Dne 8. decembra je bil aretiran Polde Rajmer in odpeljan v zapore v Ljubljano kot vsi ostali. V organizacijo smo potem vključili še biv. podoficirja Viktorja Majerleta iz Starepa trga in Jožeta Jakoša iz Čepelj. Ker ni bilo na območju našega kraja po tej tragediji nobenega oboroženega partizana, za katerega bi bilo potrebno skrbeti, je bila glavna naloga v pripravah za pomlad 1942. Peter Romanič Novomeški brigadiri! pišejo s proge fttab I. novomeške mladinske delovne brigade »Vide Tomšič« Je te dni pisal iz I. sektorja, 3. deonlce na Joftavkl pri Banja Lnkl. Brigadirji pozdravljajo Dolenjsko In se spominjajo domačih krajev; naj »pregovorijo sami: »V naši brigadi smo Novomeščani. Trba-veljčanl In brigadirji Iz Črnomlja. Med nami nI razlike. Komandant brigade Janez Gartnar nas Je pomešal brez razlike na domači kraj In zdaj amo že vsi stari znanci. Cela brigada (91! ljudi) Je razdeljena na 3 čete. Pot Iz Slovenije Je bila precej naporna. Trhoveljčnnl so se nam pridružili v Sevnici 28. junija. V DoboJ smo prišli v dveh dneh. od tam pa 'smo prišli v Banja Luko, od koder so nas s kamioni prepeljali na 26.i. kilometer. Zdaj delamo na prvem sektorjn proge hllzn vasi Joftavke v prijazni dolinici, kjer teče potok, ki nam rtohro služI. Taborišča so nova In prijazna Pri vsakem Je l/kopan nov vodnjak, tako da nam ne manj ka vode ln seveda tudi ne hrane. Delamo on* 2. Julija naprej na oseku, kjer je ena tretjina zemeljskih del. drugo pa skala. Osnovali smo minersko grupo. t» je pred zgrajenim mostlčkom nedokončan nasip. V Mlžnjem kamnolomu kopljemo gramoz ln ga dovajamo na nasip. Na usekn bo kmalu zmanjkalo zemlje In bomo delali z minami. Brigada hoče postati udarna. Prvi dan nismo dosegli norme, ker se nismo znašli v novem okoljn, naslednje dneve pa se Je presežek vse bolj .bližal 50 odstotkom ln še več. Brlgadlr.il na useku so dosegli celo 436 odstotkov norme! Prosti čas Izrabimo zelo dobro. Vsi Imamo veslje do dela Izven obveznih ur. ko delamo fi ur ln 1(1 mlnnt. 20 minut pa Imamo vmes počitka. Ustanovili smo Interesne krožke, kl so na prostovoljni podlagi. Imamo risarje, literarne, drugI se uče za popravne Izpite sami ali pa v skupinah. S kulturnim sporedom nastopamo ob tahornlh ognjlh po večerih. Naša soseda Jo varaždinska brigada, zdaj tudi osješka. S kulturnimi gostovanji utrjujemo prijateljstvo med mladino Jugoslavije. V tem mesecu smo proslavljali 7. Julij — dan vstaje v Srbiji; slovesno bomo pro slavili 22. julij, dan vstaje v Sloveniji In 27. Julij, ko ho stekel vlak mimo taborUWa do 30. kilometra. Ko Vam pišemo o našem delu, mislimo tudi na to. da bi z njim seznanili mladino, kl \/, raznih vzrokov letos nI odšla na gradnjo proge DoboJ -Banja Luka. Z nami vred naj hI spoznala veličastne vsakoletno mla- dinske manifestacije ln njihov duh, ki nas preveva. Pozdravljamo Vas z našim borbenim pozdravom — Vse za Izgradnjo proge DoboJ— Banja Luka!« Dolenjska mladinska delovna brigada — trikrat udarna in dvakrat pohvaljena Na mladinski progi Je delala v maj« ta juniju tudi III. slovenska mladinska brigada »MIhe Marinka«. Bilo nas je HO. Čeprav nismo bil! ravno telesni korenjaki, smo ven dar sklenili, da se vrnemo domov dvakrat udarni. Sklep je bil Izpolnjen — vrnili urno se s častnim naslovom trikrat udarne In dvakrat pohvaljene brigade! Udarniki Ivan Bele, Rudoir Plfikn, Fanl Hotujec, Fran Vodnik, Fanl Brudar, Viktor Trlnko. JoJrtca Krizman In Karel Hribar so dobili častna Rrlznanja. 22 brigadirjev pa Je bilo pohva-enlh. V dveh mesecih smo prevozili gor« zemlje na nasipu, v prostem časn opravili 980 prostovoljnih ur. Imeli smo pevski zbor, folklorno grupo, šahovski krožek, vrsto predavanj, 7 flzkulturnlh nastopov; prebrali smo 54 knjig In desetine časopisov (teh nam je manjkalo na progi), priredili pa smo tudi 9 kulturnih prireditev Prlštejmo k temu Še vaje predvojaške vzgoje, stre ljanje In drugo zabavo v prostem Času, pa bo slika nasth nspehov popolna Življenje v brigadi je bilo prijetno zaradi zvestega tovarištva, kl smo ga gojili med sehnj In z brigadami tz vseh krajev naše domovine. V. P. Protiletalska zaščita v Straži tekmuje Krajevni odbor PLZ v Straži je na seji 1. Julija sklenil, da napove v počastitev 10-letnlce ustanovitve Jugoslovanske armjulo tekmovanje vsem krajevnim odborom PLZ v novomeškem okrajn. Tekmovali bodo v strokovnem usposabljanju članov PLZ, v Številu kakovostnih Stud. sestankov, v usposabljanju Člmvečjega števila članstva hišnih protiletalskih zaščit, v pouku prebivalstva o pomenu ln dolžnostih, kl Jih Imamo do PLZ In v čtmvečjem vključevanju članov PLZ v društva, kl Jih organizira Zveza borcev NOV (n. pr. v strelske družine ln podobno). Gorjanska čudežna zel... »Od mesta k Miklavžu pet ur je hoda — za enjija predolgo, prekratko za dva...« bi lahko recitiral malce pre-obrnjeni Pregljev stih. In čeprav sva bila tista dva oba moška, je bila pot vendar izredno leta in zaradi te lepote skrajšana, kakor je zmerom pot na bajne dolenjske Gorjance ali Kukovo goro, kakor so Gorjancem rekali v starih časih (Letopis Slov. Matice 1875 rabi še ed-ninsko obliko Gorjanec). Tam nekje na Dol ž u sva počivala; prijatelj se je zagledal proti novomeški strani, jaz pa sem zsstrmel v Trdinov vrh. Kar zagledam ob poti sede čudnega možica v kučmi, sredi poletja, in z rdečim dežnikom. Zlomka, saj to je Janez Trdina, si dem, kaj ni že davno umrl? Čudno! »Odkod pa vi, gospod pisatelj?« ga pobaram. »Kaj ste res še živi, ali 6e vraćate sem iz kraljestva senc?« •-Kakšnih senc neki!« zagode stari Trdina. »Znance obiskujem, bajke nabiram pa kak polič Hrušičana zvrnem « Hm, čudna storija, si mislim, saj je nam vendar profesor vtepal v glavo, da je podolenčen Mengšan že zdavnaj odšel v krtovo, še letnico je vedel .. . Bodi kar bodi — »Al živ si, Hanzcl, al mrtev-«, si pravim z Lenoro, častitljivo starino pa nagovorim: »Tak, pa mi povejte kaj o Gorjancih! Res ste bili bolj Podgorolezec, kot moderni gorolezec .. Sicer pa dandanašnji čislani Novomeščani še tudi raje plani-narijo po Triki gori.« »He,« zabrunda Trdina, -»mislite, da smo njega dni hodili po samih kažipotih, kakor vam jih zdanje čase markira tovariš Lilija, ki mu še barve ne daste, da io mora včasih skoraj krasti, aLi pa kakor Štefka z naočniki, ki zdirja na Gorjance v eni 6api ko divja koza, da ne omenim drugih, ki se hodijo h Gospodični mladit! Tudi nekakovo planinsko društvo imate, pa kočo (včasih sem 6ebe- Ijubno mislil, da ji boste dali po meni ime; starčevska. nićemrnost! Pa se tudi 6 svojim Trdinovim vrhom dobro postavim). Tak hribovnik res nisem bil ko rajni Petrič — zadnjič sva se srečala, kajti jaz 6em hodil v Gorjance — zaklade kopat. In kar se Kukove gore tiče, povem tole: Nekje v gorjanskem pečevju kipi bajni cvetnik ...« Smola, prav tisti hip me je prijatelj zbudil, češ:, Greva naprej, in Trdinov lik jc utonil v poletno gorjansko modrino. Pred nami se zeleni Gabrska gora, nad njo pa 6ije koča pri Gospodični. In te spominjam davne (skoraj bi zapisal obrabljeno frazo) blažene — mladosti, ko sem s knjigo Bajk in povesti strmel z Dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorfancih PROF. IVAN ANDOLJŠEK: O letošnjih sprejemnih izpitih (Učnim močem, učencem, staršem in proavetni oblasti) Iz člankov v dnevnem časopisju smemo sklepati, da so sprejemni izpiti dvignili precej prahu med šolniki in starši. Mislim, da bo prav, če tudi »Dolenjski list« nekaj spregovori o zadevi, saj so v Novem mestu opravljali učenci sprejemne izpite na učiteljišču in na gimnaziji. Zdi pa se mi, da sprejemnih izpitov ne bi mogli prav oceniti, če bi se prej nc seznanili vsaj deloma z našim šolskim sistemom in cilji naše prosvetne poli tike; zato «/i oglejmo najprej to. Takoj po osvoboditvi se je pojavilo socialistično načelo: vsem učencem enako možne** za izobraževanje! Če pa pravimo, da morajo imeti vsi naši učenci enako možnost za izobraževanje, s tem še ni rečeno, da naj imajo vsi enako izobrazbo, ker bi bilo to neživljenjsko. Ali naj imata zdravnik operater in tisti, ki mu podaja pri operacijah orodje, enako izobrazbo? Ali je ree potrebno, da imata inženir, ki izumi »troj, in tisti, ki stroj vodi, enako izobrazbo? Mislimo, da to ni potrebno. Gotovo je, da morata imeti oba neko določeno stopnjo osnovnega znanja, toda zdravnik operater ga potrebuje več kakor instrumentarka, inženir več kakor pa šofer. Ako to'slili, da jim bo časopis leto in dan zastonj prihajal v hišo. Raje sem zavihtel malho na rame, palico v roke in vzel pot pod noge po lepi Dolenjski... 1p pri »Krki« pa se mi je skoraj zgodila prva nesreča. Kap me je hotela udariti, ko sem zagledal reklamno omarico fotografa BELI MIŠ in v njej tole prijazno vabilce: FOTO. BELI. MIŠ. VMIRNI. PEĆI. SE. PREPORUČUJE. LJUDSTVU. LJUDSTVU. DA. PRIJDE. NA. DOm. ZA. Pripravimo s« na velik letalski dan, ki bo 2. septembra 1951 na letališču jadralne šole v Prečni pri Novem mestu. Na aeromtingu bodo sodelovali člani Zveze borcev, JA, fiz-kultura, SKUD itd. Fizkulturni nastop, leti motornih in jadralnih letal, skoki padalcev, akrobacije v zraku, poedinsko, grupno in akrobacij-sko letenje, leti na srečolov, 17 brezplačnih poletov čez Novo mesto. Prosta zabava s kulturnim sporedom. 22. talila bo dvorana zadružnega doma v DrSlllnu izročena svojemu namenu Na predvečer praznika bodo delovni kolektivi Železničarjev, tekstilne tovarne ln SGP Pionir priredili na Krki beneško noč. V. M. Gradnja zadružnega doma v Rršljlnu prav lepo napreduje. Dvorana Je že popolnoma gotova, samo pleskarji zaključujejo zadnja dela. Tudi oder in garderoba sta že pripravljena. S posebnim veseljem so gra dlteljl Izdelali tudi kabino za kino apara turo, saj vsi Rršljlnčanl ln okoličani že komaj čakajo na nedeljsko razvedrilo v kinu. Vendar pn vse kaže, da se ta njihova želja Se nc bo tako kmalu Izpolnila. Upravni odbor je že podvzel vse potrebno, da bi dohll kino projektor. Tudi lastnega operaterja že Ima, a vse prošnje In posredovanja za projektor so bila doslej zaman. Ce ne ho kakih posebnih ovir, bodo tudi ostali prostori v notranjosti doma kmalu gotmvl, vsekakor pa do jeseni. Napeljava vodovoda in elektrike je v glavnem zaključena. Mizarji, zidarji In ostali strokovni delavci prav dobro napredujejo s svojim delom. Kredit, kl ga ima uprava zadružnega doma na razpolago, je dovolj velik ln bo popolnoma zadostoval potrebam praktično in udobno nrejenega zadružnega doma. Prostovoljnih del pri gradnji zadružnega doma so se udeleževali člani množičnih organizacij Iz BršlJIna, nekaj pa tudi Iz Novega mesta. Največ Je prispeval sindikat železničarjev, kl je veliko pomagal pri kopanju temeljev oz. podkletenju. saj so pod vso stavbo lepe ln prostorne kleti. Doslej je bilo pri vseh delih opravljenih približno 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Dvorana je že gotova ln 22. julija, na dan 10, obletnice ljudske vstaje, bo slovesno odprta. Slavnost bo združena i odkritjem spominske plošče padlim borcem In talcem, kl bo vzidana na stavbi doma. Na ta dan se bx> občinstvu prvič predstavilo tudi novo prosvetno društvo »Železničar Bršljln«, kl bo na svečani akademiji nastopilo z lepim sporedom. Pri tem bodo zastopane vse tri sekcije: dramatska, pevska ln godhena. Na sporedu bodo razni prizori, recitacije, pevske točke Itd., nastopili pa bodo tudi pionirji. SEDEM DESETLETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA V DOLENJSKIH TOPLICAH V nedeljo 8. julija je gasilsko društvo v Dol. toplicah proslavilo 70-letnico svojega človekoljubnega dela. V zgodovini je 70 let sicer kratka doba, na polju pomoči bližnjemu pa je to pomembno obdobje. Prav je zato, da se taki jubileji primerno proslavijo. Gasilsko društvo j« v teh desetletjih neštetokrat pomagalo bližnjim, sodelovalo pri gašenju in reševalo premoženje pri neštetih požarih. Nesrečnike je obvarovalo za milijonske vrednosti. Ob svojem jubileju topllžko gasilsko društvo nI pozabilo ustanovitelja in pokojnih članov društva; poklonilo se jim je Ln položilo venec na grob ustanovnika. Uradni del proslave je bil na okrašenem prostoru pred gasilskim domom, kjer je predsednik društva tov. Gregorc pozdravil zastopnika republiške casilske zveze tov. Slavka Zaletlja in zastopnika okr. gasilske zveze tov. Mirtiča. Ravnatelj nižje gimnazije tov. Gregorc st. je v svojem govoru orisal kratko zgodovino topliškega gasilstva. Govorila sta tudi oba zastopnika gasilskih zvez, tov. Zaletelj pa je jubilantu — društvu poklonil dar republiške gasilske zveze — nakazilo za 10.000 dinarjev. Po mimohodu gasilcev so gasilske čete iz Toiplic tn Uršnlh sel izvedle gasilsko vajo, ki ie pokazala izurjenost topliških in okoliških gasilcev. — Popoldne ,ie bila pred zadružnim domom ljudska veselica, katero je obiskalo veliko ljudi. Prispevki k zgodovini Dolenjske Otmar Skale star.« NOVO MESTO PRED DESETLETJI (Nadaljevanje) Star cerkven verski običaj je bila »Porcijunkula«, ki jo je cerkev praznovala — v mestu frančiškanski red — 31. julija in 1. avgusta. Prišlo je ljudstvo iz Bele krajine in prineslo na prodaj čebulo. Že na predvečer je napolnilo cerkev in Glavni in trg in tam prenočevalo. Moška mladina je seveda porabila ta sestanek in uganjala razne burke z Belo-kranijicami. Posebno priljubljena burka je bila 6ešivanje kril dveh ali treh in .štirih ženic, ki so skupaj stale ali ležale, da so se jim pri razhodu krila strgala, kar je zbudilo glasen hrup in smeh. Na trgu so prodajale ženske čebulo, s katero so se meščani in okoličani poceni preskrbeli. Cerkvenih procesij o Veliki noči in Telovem se je moralo obvezno udeleževati vse uradništvo v kroju — paradi, s »čolnom« na glavi in opasano z bridkim mečem . .. Ni zameriti starim meščanom, da so se po napornem delu radi okrepčali v gostilnah, katerih je bilo na izbiro, in sicer: 1, Gostilna »Bruner« na Bregu (zdaj Murn), glavno zbirališče narodnjakov iz mesta in gostov od zunaj; imela je lične prostore, prijazen vrt in kegljišče. Narodna društva so tu prirejala svoje veselice. Omenim vesel dogodek v tej gostilni: Leta 1885 ali 1886 so bile volitve v državni zbor. Klerikalna srtramika je kan- didirala novomeškega prosta Urha in naročila, prepričana vnaprej v zmago, razkošno kosilo pri Brunerju, kjer so pripravili veliko, lepo pogrnjeno in okrašeno mizo za 40—50 gostov. Seveda so bila pripravljena tudi razkošna jedila. Usoda pa klerikalcem na volitvah ni bila mila, ker je bil izvoljen liberalni kandidat, prost Urh pa je propadel. Slavnostna miza je ostala nezasedena, niti enega gosta ni bilo blizu. Kako je bil poravnan račun, mi ni znano. Dogodek je vzbudil splošen smeh. 2. Hotel »Casino« na Ljubljanski cesti, pozneje Koklič. Sprednji del hiše je bil porušen v drugi svetovni vojni. Imel je sobe za tujce, lepo dvorano za veselice, vrt in konjske hleve. Ta hotel je bil zbirališče nemškutarjev, a tudi nezavedni Slovenci so radi zahajali na veselice v ta hotel, dokler ni leta 1884 začel delovati Narodni dom. Hotelir je bil Emanuel Mechora (leta 1885), pozneje Friedr. Schvvarz. Maja 1904 je kupil hotel od Schvvarza trgovski potnik Ivan Koklič za 57.000 kron. 3. Gostilna Leopold Kopač na Glavnem trgu (Medičeva hiša), odprta 3. novembra 1859. 4. Gostilna Magdič, potem Grobovšek (»Kiselpek«) na Glavnem trgu; hiša z gostilno je bila porušena med drugo svetovno vojno. 5. Gostilna Kočevar-Paučič na Glavnem trgu. 6. Gostilna Krištof - Paula (zdaj Novak) na Glavnem trgu, tik Rotovža. Karel Krištof je bil nadučitelj v pok., umrl 1908, star 80 let. 7. Gostilna pri »Zvezdi«; Ludvik Fer-lič kupil leta 1900 hišo od Schwarza, na vogalu Glavnega trga in Dilančeve ulice (zdaj Okrajni magazin). Leta 1918 kupil hišo Fr. Prijatelj iz Tržišča. 8. Gostilna pri Drakslarju, mala bajta — Kondrič, pri Rokodelskem domu zidal Jakac, s sobami za tujce. V avgustu 1906 odprt nov hotel in kavama. 9. Kavarna na Glavnem trgu; prevzel 1. julija 1913 Rudolf Smola. 10. junija 1897 je bila kavarna Schmidta prodana Rudolfu Zirnerju, Švajger, Žgur, Damiš — kavarnarji. 10. Gostilna Nestor Nimrod — Pfleger — Fabjan, v Dilamčevi ulici. Nestor Nimrod umrl 16. novembra 1908 (oficirska menza v gostilni). 11. Gostilna Preatoni - Tučck (hiša dr. Vašiča) v Vrhovčevi ulici, z vrtom, zelo priljubljena. Društva so tu prirejala veselice. 12. Gostilna Anton Kos na Florjan-skem trgu. Hiša je bila med drugo svetovno vojno porušena. Obstajala je že leta 1885. 13 Gostilna Češnovar - Moravč, Križa-tijska ulica, z vrtom. 14. Gostilna Jožef Košiček (zdaj Mo-retova hiša) v KrižatiJ6ki ulici, 15. Gostilna v Papeževi hiši, pod kapiteljsko cerkvijo. 16. Gostilna Hrovat v Globevnikovi hiši na Ljubljanski cesti, tik Golešove hiše. 17. Gostilna v Seidlovi hiši na Ljubljanski cesti; porušena med drugo svetovno vojno; lastnik Bratina - Šegedin. SLIKATI. OTROKE. HIN. DRUŽINE. NA. PLOSCU. HIN. NA. FILra. vSVAKI. GDO. NeBU. ZaDOVOLJAN. SA. SLIKAml. DOBI. DENAR. NA ZAJ. SAmo, NE. KETLSIRA. SLIKE. VEČ. VVAŠOJ. NARAFI. KAKO. HIZGLEDATE. TAKO. VAS.NASLIKA. KAKO HIZGLEDAJU. OVE. VHIZLOGU. SA. POŠTOVANJEM. FOTO BELI MIŠ. Ustrašil sem se, da me ne bi Beli miš s svojo radovedno kamero morda ujel in pokazal ljudem, kako »hizgledam hin vnarafi«. Odhitel sem v eni sapi. naprej, srečno ušel trem avtomobilom in dvem voznikom na Florjanovem trgu, da me niso stisnili k hišam, na Glavnem trgu pa me je spet kar vrglo ob tla ... Čemu, sprašujete? Hotovž je zgubil nesrečni oder. ki ga je že dva meseca kazil in obetal, da bodo gradili najmanj nehotičnih. No, pa ni bilo s tem nič, le *krka< ga je preslikala od vrha do tal, kleparji pa so mu začinili novo kapo, pa bo spet za 100 let držalo. Malo dolgo je trajalo — zgovorni novomeški vsevednež me je podučil, da tudi Krka počasi teče... —, zgodilo se je pa vendarle. Z nezmanjšano naglico bo šla. obnova hiš na Glavnem trgu naprej, so mi zagotovili pri slovesu pred hišo, kjer se Mestni odbor umika Narodni banki kakor jež pred lisico v lastni jazbini. Ko sem koračil proti mostu, sem mimogrede ujel neke kletvice na račun inženirjev. »Ali bo mesto muzej ali kurnik?« je vpil nekdo in kazal na cesto in hodnik, kjer so Pionirjevci spet kopali in menda že tristota merili, pa ne po svoji krivdi, temveč zaradi muh prekunštnih »ženir-jev«, ki se koljejo med seboj, koliko milimetrov naj ima cesta grbe, koliko padca in koliko stopinj krivulje. Pustil sem jih vnemar in ugotovil, da smo tik pred kockanjem — tokrat pa čisto zares! — in jo ubral proti Toplicam čez Vršna sela. Neka dobričina me je vzela na voz, da nisem zbrusil podplatov že pod Lu-bensko goro. V Gornjih S u i i ca h so mi povedali, da dre ptičici, ki jima smrdi mladinska organizacija, pisarila poštenim ljudem pisma s packarijami in podpisujeta tuja imena. No, jima boste že postrigli peruti, sem si mislil, zdaj ko jih poznate po imenih in oslovskih dlakah... Hitro sem bil na Dvoru. Ljudje so se zanimali, kaj je z industrijskimi boni, ki jih za prvo tromesečje 1951 niso dobili, ker so na čuden način izginili iz pisarne KLO. Drugi so mi pripovedovali nekaj o ponarejenih podpisih na prevzemnih spiskih teh bonov. Kaj sem jim hotel odgovorili? Samo to sem jim povedal, da Krajevni ljudski odbor še vedno ni odgovoril uredništvu našega tednika na dve pismi od 23. maja in 11. junija, v katerih so radovedni časnikarji lepo prosili, naj jim KLO razloži prečudno zadevo o manjkajočih nakaznicah, trgovinski inšpekciji in ljudskih govoricah. — Na Dvoru mi je nekdo (na vso moč me je prosil, naj vendar ne izdam njegovega imena!) pravil tudi zgodbico o odkupovalcu. Koncilji in mesu, ki je bilo oddano za leto 1950, pisalo pa se je nekomu v dobro Za leto 1951. No, o tem še kdaj drugič, kakor tudi o tistih, ki za kozarček ali dva radi zamežijo na eno ali obe očesi... Z Dvora sem hotel zavili še v Žužemberk, pa sem si na cesti premislil. Tam so hudi na Ljudsko inšpekcijo, pa na dopisnika in na prašička, ki je v hlevu gostinskega podjetja moral storiti prezgodnjo in nekoristno smrt, pa na ponočnjake, ki podnevi spijo, ponoči pa preklinjajo po trgu — no, pa sem se prehudih Zužemberčanov ustrašil in ]o s prvim kamionom ubral mimo Novega mesta v Trebnje. Ho, v Trebnjem so me hoteli ljudje ustaviti za več dni skupaj, toliko bi mi bili radi povedali. Prvi mi"je vneto zatrjeval, da so v Trebnjem podelili gospodični Nesnagi domovinsko pravico, Snaga pa je morala s trebuhom za kru-hom po svetu. No, ker verjamem že od nekdaj najraje svojim očem, sem pokukal v zadružno trgovino sadja in zelenjave, pa, v skladišče Odpada (čemu ne >Pro-pada«?), še v mehanično delavnico in na vhod otroškega igrališča sem vtaknil vos, pa v grad in — povsod sem ugotovil, da so se s snago pošteno skregali. Častno in menda tudi prvo mesto si je. priborilo gostinsko podjetje, pri katerem so člani sanitarne inšpekcije predlagali, da bi upravnika nagradili z odtegnitvijo mesečne plače zaradi nereda in nesnage v podjetju. — Nekdo me je po sili hotel zv\eiy v Mirensko dolino, drugi v zadružno prodajalno sadja, tretji mi je hotel vsiliti kilogram medu, ki je v Treh. njem 100 dinarjev dražji kot v Črnomlju, pa sem rekel vsem prav prijazno: pa drugič, možje Trebanjci! Na vlaku — tako sem mislil — si boš spočit, Janez! Počasi se bodo guncali vagoni proti Novemu mestu, počasi boš zakinkal tudi H v prijetne sanje. Pa ni bilo tako. V kupeju sem naletel na dva gospoda. Mlajši, lepo oblečen in postaven, je veselo pozdravljal starejšega^ skromnega, stanovskega kolego: »škofa bom jaz zastopal pri tebi, sami rte morejo priti!« >Kaj bi,€ se je branil stari gospod, »saj bo čisto skromna obletnica, ni da bi jo obešal na veliki zvon! Saj bo čisto preprosto vse skupaj, nii posebnega ne bo, res ne!« »0, kaj pa še!t je bojevito pristavil mlajši gospod, »škof so rekli, da moramo prav v sedanjih Časih slavnostno proslavljali naše praznike! Saj ne bo samo pri tebi 22. julija proščenje, temveč še marsikje! Svečanost ni pomembna le za tvojo faro, temveč za širšo okolico! Ne, ne, škof so rekli, da jih bom jaz zastopal pri tebi, zato se le pripravi! Pevci naj pojejo latinsko ali po domače, kar jim bolj gre od jezika, vse pa mora biti na veliko in široko oznanjeno ...« Se sra se menila gospoda, jaz pn sem kinkal z glavo sam sebi. »Glej jih.« sem dejal, »znajdejo se pa vedno! Tudi 22. julij bodo porabili, vse jim pride prav. Včasih na državni praznik gospodje niso prirejali posebnih zasebnih slavnosti. Janez, še boš moral med ljudi, da boS zvedel kaj novega!* V tem pa me je ie vrglo s sedeža — bili smo v Novem mestu. No. pa drugič naprej! Janez Popotni. Kasaške in galopske dirke v št. Jerneju za Drngo nedeljo v Julijn Je priredil Klub .. konjski šport v St. Jerneju na Dolenjskem svoje redne poletne konjske — kasaške In galopske — dirke. Preko 404HI ljndl Je t zanimanjem sledilo posameznim točkam, kl jih Je bilo sedem. Dirke Je otvorll predsednik Kluba tov. Dodo Majzelj, ki je poudaril, da padajo letošnje dirke v 76-letnlco ustanovitve drn šiva. Ko je pozdravil navzoče predstavnike ljudske oblasti, športa In J A, je starter spustil na dirkalno progo 6 konj, kl so v enovprežnl heat-vožnjl preteki) progo 160* m. V tej dirki, kl Je bila posvečena Šentjerneju, »o tekli predvsem konji Iz tujih konjskih vzrejallšč. Zmagal Je s časom 1.36:3 štiriletni Pionir Iz MestlnJ % vozačem LlpeJem. Druga dirka Je nosila Ime Blzeljsko; v njej Je teklo 7 dveletnih konj v eno-vprežml vožnji Iz okrajev Krško In Novo mesto. Najboljša Je bila črna kobila Olga, kl je s vozačem Brudarjem iz Malega Mra fieva zmagala v času 2.09. V ponavljatnl dirki je zopet zmagal konj Pionir Is prve dirke s časom 1.32 ter postal zmagovalec v tej sknplnl. V dirki »Drnma«. v kateri so tekli S-letnl In starejši nekasaškl konji Iz našega 1» krškega okraja v enovprežnl vožnji na progi 1800 m. Je zmngal triletni konj Edo i dirkačem Vidmarjem Janezom Iz Drame s časom 2.44. V naslednji dirki »Dnbova« sn na Isti progi tekli v enovprežnl handlcap-vožnjI trl-In večletni kasaški konji Iz raznih konjskih središč Zmagal je triletni žrebee Kaktus Pogačarjn Janka Iz Ljnhljane s časom 1.48, Zanimiva Je bila šesta ravna galopska dirka za tri- ln večletne konje Iz novomeškega ln krškega okraja. Dirkalo Je osem konj: zmagala Je 4-letna kobila Zora e jahačem Cvitkom Stankom Iz Mihove«. RIBNICA V Ribnici že precej dolpo obstoja Šahovsko društvo, ki ima v svoji sredi tudi prav dobre šahiste. Večkrat so že igrali s šahisti iz Kočevja. Teoretična predavanja so mnogo koristila vsem, posebno pa začetnikom. Obiščite okrajno gospodarsko razstavo v Trebnjem Razstavljeni bodo izdelki domače obrtis mizarstva, kolarstva, čevljarstva, kovinarslva in dr. — Razstava kmetijstva, zdravstva, gozdarstva in lovstva. Ob večerih nastopajo Ijudsko-prosvet. na društva. Rastava bo odprta od 14. do vključno 22. julija 1951 dnevno od 7. do 19. ure zvečer. Kulturne prireditve bodo zvečer ob 18.30 uri. Ob zaključku razstave bo Avtomolo-društvo 22. julija priredilo ocenjevalno vožnjo na progi Trebnje — Mirna — Sv. Križ—Čatež—Trebnje. Poslednja dirka je bila posvečena Javo-rovlcl In Je v njej v dvovprežnl vožnfl na progi 2400 m vozilo .S parov. Zmagal Je par I.elja. sedemletna kobila. In Pall Udri. enako star žrehec t vozačem Markom Makov-cem It Lokavcev pri Ljutomeru s časom 1.41. Vmes so nastopili tudi konjl-dlrkačl državne žrebčarne DraSIčl. kt so pokazali nekaj val. V celoti je prireditev hitro potekala, k čemur Je pripomogla tudi Razglasna postaja Iz Novega mesta, ki Je spremljala ves potek ln obveščala I publiko 1. vozače. Dirke so bile lep praznik konjskega športa šentjernejske doline, hkrati pa prav lep nvod v letošnje slavje društva ln kluba v St. Jerneju ob TO let nI p I ustanovitve. Učo KONKURS za sprejem mladincev In mladink v šolo jadralnega letalstva v Prečni. V letu 1951 bo v Prečni pri Novem mesta začela delati šoja jadralnega letalstva, ki bo dala vsem zainteresiranim mladincem In mladinkam možnost uresničenja njihovih želj. Uprava Aeroklnba In jadralne šole razpisuje zato . . KONKURS za sprelem mladincev In mladink na tečaj Jadralnega letalstva. Teoretični del tečaja se začne v avgustu, praktični pa takoj po položenih teoretičnih Izpitih. Mladinci ln mladinke, kl se želijo prijaviti v tečaj, morajo odgovarjati sledečim pogojem: 1. Fizično In nmsko morajo biti popolnoma zdravi, kar se bo ugotovilo na posebnem zdravniškem pregledn. 2. Stari morajo biti najmanj t« let. I; Riti morajo aktivni člani ene Izmed množičnih organizacij In Imeti njeno priporočilo za sprejem v letalstvo. 4. Riti morajo aktivni člani Aerokluha-Ako v Aeroklubn še niso včlanjeni, se morajo prej vpisati. > ■ Prijave, v katerih moralo bttl nsvertpnl tudi rojstni podatki prljavljenca, kraj ln datum rojstva, poklic In bivališče ter kraj zaposlitve, pošiljajte po pošti aH osebno na naslov: Sekrctarjn Aerokluba Novd mesto. Ulica v mlin St. 1 (Seldlo* mlin). Poleg prijav« za tečaj mora kandidat oddati tudi Življenjepis, v katerem naj navede, kaj želi v letalstvu postati (jadrnln pilot, motorni pilot, padalec Itd), priloži pn naj tudi karakteristiko svojega mladinskega akttva oz org. OF oz. od druge orga-nlzarlje, kjer je včlanjen. Prijave sprejema Aeroklno do t avgusta 1951. Tečaj ho v dela prostem čaan. Zaslužek z zbiranjem reklamnih in malih oglasov ter novih naročnikov nudimo upokojencem in drugim. Podrobne informacije v upravi Dolenjskega lista. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in «r*ra,ye: Novo mesto. Kapucinski trg S — Pofttni predal 33 — Tekoči račun pri K°mt5,n1alni oa.nki v Novem mestu. štev. 616-1 90322 1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din. celoletna 300 din - Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna »Ljudske pravica« v Ljubljani.