dar
brtni
v
in
arodn
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr
polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr
poŠiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
Ljubljani v sredo 11. aprila 1866.
Gospodarske stvari.
Hvalevredna jabelka.
Spisuje Lovro Pintar.
(Dalje.)	;
Danski robač (Danziger Kantapfel). Kdor
želi imeti bolj z god nj ih jabelk , naj nasadi danskih robačev. To jabelko se vleži že okoli vseh Svetih in čaka do Božica in dalje. Nemški sadjorejec Jahn ga
" Ijub-
pre-
dvorski okolici se pogosto nahaja in mu pravijo po pravici „vodenec." Kar je vodenica med hruškami, to je danski robač ali vodenec med jabelki. Njegovo meso je jako sočnato, prijetno rezno , dišeČe in belo-zelenkasto. Danski robači so debeli, nekoliko plošnati in robati, ter imajo tanko kožico. Sprvega so živo-
solnčna stran pa
je še o veliki noči imel. Je posebno dobro.
Jjanski razstavi 1847. leta je dobi! tri zvezde.
>
prav hitro in zraste veliko, veje pa visé le proti tlém
)
zeleni, na leži postanejo živo-rumeni
je vselej rdeča ali saj rdeékasta. Njegovo drevo raste
>
zato je to drevo močno rodovitno, in posebno za pritli-kovce. Biedenfeld pravi, da ima to jabelko veljavo na mizi,
rejci, na pr. Knoop, Dittrich, oče Diel, Hinkert
)
v kuhinji in v preši. Hvalijo ga vsi sadjo-
, Lukas,
Metzger, Aehrenthal, Oberdinek itd. Tudi nemški sad-jorejski shodi ga priporočajo
pravi,
zemljo sadi.
da naj se v dobro in gorko
pridno saditi, in
)
to je
)
Li e g el
ne pretežko
Kogar veselé zeló debela in posebno lepa jabelka, mu priporočam ramburje, prvi naj bo :
D ebeli rambur (grosser Rambour tudi „Gloria
mundi" in Pfundapfel). Na Gorenskem mu pravimo debelec, in res še nisem videl v nobeni razstavi jabelka . ktero bi bilo debelega ramburja na debelosti
in V2, na
u^kixa , fttwi;'	U11U UOUCICg» 1 čt LLi UKAL Jek 1
prekosilo. Cez pas meri marsikteri 4 palce
višavo pa 3 palce in
3
Barvě je sprvega živo-zelene
postane pa na leži lepo rumen, sončna stran je živo-rdeča, včasih pa
bledo-rdeča. Crnkaste lisice ima skoraj vsako jabelko. Prijetno diší. Njegovo meso je rumenkasto-belo, bolj rahlo, pa vendar zeló sočnato in
se
vleží
ze no-
prijetno kislo. Toliko da je za rabo vembra, čaka pa tudi do SveČnice in še dalje. Njegovo drevo raste prav hitro, postane naglo lepo veliko in
rodovitno drevo. Leta 1847. so mu dali v ljubljanski razstavi dve zvezdi.
Rrdeči poletni rambur (rother Sommer-Ram-Tudi ta rambur je močno debel, prav lep in
posebno
bour). ___________JV__________,
tudi na mizi obrajtan, pa tudi v kuhinji je
v v
vsec
za cezano.
To
jabelko že na drevesu toliko dozori, da
je za rabo. Zrelo je meseca kimovca in čaka k večemu do adventa. Senčna stran tega sadů je rumena, sončna lepo in živo rdeča, vès sad je kakor bi bil osopen.
Mesa je zelenkasto-belega, rahlega, pa vendar sočnatega in prijetno kislega. Na trgu se trgajo za-nj, ker je res prelepo in zgodnje jabelko.
Liegel
ga šteje med naj
boljše ramburje. Ljubljanska razstava 1847. leta mu je
dala dve zvezdi. Rdeči poletni rambur kaj hitro raste, njegove veje se rade proti tlem obracajo in so saj na Kranjskem velikrat polne prelepega sadja. Iz loškega kapucinskega kloštra se je po loški in selski okolici precej zeló razširil. Ljudje ga klicejo debelkar pa tudi paradižar.
Lotrinški rambur (Lothringer Rambour). Lot-
rinški rambur raste hitro in delà močne mladike. dobri zemlji raste to drevo veliko in rodi obilno sadú. Biedenfeld ga priporoca v vsak vrt saditi. Tudi Liegel ga je za kmetiške vrte v prvo vrsto postavil. Ta sad je zeló širok pa nizek. Po pravici se šteje med najde-
belejša jabelka. Je
precej robat, ena
stran je nižja kot
druga,
ima tanko kožico, ktera je izprvega slamnato-
rumena, ko se vleži, postane živo-rumena. Solnčna stran in pa okoli receljna, je lotrinški rambur živo-rdeče pisan. Ne diší kaj. Njegovo meso je belo kot sneg, rahlo. sožnato, in vinsko-kislato. Za rabo je kimovca in
vinotoka. Leta 1847. je dobil v Ljubljani samo eno
zvezdo. Čepovi se dobé pri meni, tudi postrežni ljubljanski zdravnik, gosp. Fine in kmet Bokavec na Ko-krici imata ta debeli sad. Na trgu se lahko prodá.
(Dalje prihodnjič.)
Pisma do naših ljudi po Kranjskem
o novih srenjskih zadevah. *)
1. Pismo.
Cesarska deželna vlada je 31. sušca izdala postavo
;
po
kteri
naj
se
na novo ustanovij o občine
srenj e ali komuni) po deželi.
Prevažna je ta nova naredba, da ne bi govorili marsikaj o njej in nekoliko sveta ne dali našim ljudém
v tem ali unem.
Presvitli cesar, bivši v Budi na Ogerskem,
so
17.
svečana potrdili to postavo, kakor jo je izdelal deželni zbor kranjski. Ona razglaša občinski (srenjski) red, to je, vse, kar se tiče županovanja, in pa red za volitve po občinah (srenjah). Brž ko bodo nove volitve gla-varjev (županov), odbornikov in svetovalcev gotove, stopi ta postava v vseh razdelkih v djanje.
Prvo, kar nam je že zdaj posebno pri srcu
> Pa J?
to, da želimo, kolikor mogoče, velikih obein ali srenj. In to željo dajamo našim ljudém pred vsem v resen
prevdarek.
stavek nove občinske postave pravi: „Sedanje
sélske občine ostanejo take, kakor so
y
dokler se
po
Kar je tukaj Kranjcem
slovenskim deželam.
rečeno
>
utegne koristiti tudi drugim
Vred.
118
tej (novi) postavi ne pre na re dé." S tem je rečeno, da se smejo (kar sledeči 2. in 3. stavek na drobno
popisujeta) obcine (srenje) na novo ustanoviti, to je, da se dve ali več dozdanjih selskih obČin smé veno (novo) obcino združiti, ali da se smejo dozdaj združene tudi razdružiti, ako je ktera izmed teh sama
za-se ali pa po združbi z drugo dovolj bogata, da bode lahko izpolnovala dolžnosti, ktere jej naklada opraviljstvo njeno in zlasti tako imenovano izročeno podroČje.
Po takem je tedaj dozdanjim srenjam na voljo dano, da se na novo ustanovijo, in nova postava izre-kuje željo , naj se pri tem, kolikor se dá, gleda na
farne meje.
Naj bi te želje ne prezrli naši ljudje, kajti fara je matica, ktera na vec strani veže farane ^v en panj; v fari se stekajo najbolj zadeve njih. Ce bi vsaka fara, ako ni zeló prevelika, bila tudi obcina (srenja) za-se, najbolje bi to kazalo na vsako stran, kakor tudi to, da se združite dve fari, ako je vsaka za-se majbina. Ko so se Francozi umaknili iz nase
dežele, osnovale so se pri nas — kar še pomnijo sta-rejši ljudjé — prav velike obcine, ki so se imenovale županije (Hauptgemeinden) in so svoje župane (Ober-richter) imele; pod njimi so bile soseske (Unterge-meinden), ki so imele podžupane(IJnterrichter). Tedaj tudi te nekdanje velike občine naj nam bojo v izgled!
Ce ima ktera obcina kake svoje posebne dohodke ali posebno lastnino ali kak poseben zalóg (fond), se ji zavoljo tega nikakor ni bati združbe z drugimi, ker taka las tni na ostane njena, če tudi je združena z drugimi, in po stavku 2. se morejo občine o tem že zmeniti, predno se združijo.
Postava ta tedaj jasno kaže, da nikomur noče delati sile; vse je na prosto voljo dano vsaki občini in modrému prevdarku tistih mož, kteri imajo veljavo med svojimi soseščani in v važnih zadevah morajo tudi
za-nje misliti.
Zakaj pa tako živo priporocamo velike občine?
Iz vec vzrokov.
Nova občinska postava dajè nam veliko več oblasti v roke, kakor smo jo imeli dozdaj. Le poslužiti se bo treba te oblasti, da se sami sebe vladamo in da se ne bo, kakor dozdaj, celó v male stvarce vtikala gospóska. Pokažimo visoki vladi, da nismo več otroci, ki ne znajo še sami hoditi! Taka veljavna občina pa more le tista biti, ktera je velika. Kakor je véliki posestnik bolj obrajtan kakor kajžar , tako tudi velika občina bolj mimo male soseske. Častitljivost, mo-gočno8t tedaj že zahteva velike občine. To je eno.
Drugo je to , da dobijo obcine po novi postavi v domaćem, lastnem, še bolj pa v tistem opravilstvu, ki ga jim vlada izročuje, da ga namesti gospósk opravljajo , tako obširno polje za delavnost svojo, da bojo velike občine veliko lože med seboj našle pametnih mož, ki bojo za glavarje, odbornike in svétnike sposobni, kakor pa majhne. Velike občine pa bojo tudi
veliko lože izhajale, svoje stroške poplacevale in, če bo treba za pisanje pripravnega člověka na strani predstojnikovi imeti, ga bojo tudi lahko zdrže-
vale. Lože pač 6000 ljudi 200 gld. skupaj spravi kakor le kakjh 600. — Vse to je treba dobro prevdariti.
„Ce se pa združimo — utegne kdo reči — nas bojo uni goljufali ali za nos vodili." — To je bosa, dragi moji! Saj bo vsaka soseska imela svoje namest-nike v občini. Sestava občinskega zastópa vam bo to sama pokazala, ako našim besedám morebiti ne verjamete. In ali ne veste, da se mora po sedanji postavi vse očitno (javno) goditi, in da vsak ima pravico v zbor priti poslušat, kako se godi? Potem se bo že vedelo,
po čim je kaša. Tudi morajo letni računi (rajtenge) biti vsacemu na razgled odprti, in tako bode vsaki goijufii in vsacemu igranju pod klobukom konec gotov.
„Mi nocemo, da bi uni bili naši gospodje; raji smo samosvojni" — tako slišimo druzega ugovarjati. Al ta ošabnost je le kratkoumnost, ki ni piškavega oreha vredna. Vse soseske, ki se združijo veno veliko teló, ostanejo to, kar so, in le enakopravni udje so vse enega većega telesa. Tù nam na misel prihaja tista basen, ko so se ošabni udje enega života spuntali, češ, da nočejo več, da bi jim glava zapovedovala; al ka-košen konec so vzeli, ko glava ni hotla vec za nje misliti? Saj pač ne bo nobeden postavljen na čelo občini, Jsogar ne bote ^s ami volili! Sentpeter zmiraj ostane Sentpeter, in Šentpavel zmiraj Šentpavel, čeravno se v eno poglavitno, veliko občino združita, in tudi menda bo vsak rajši 1 groš plačal (v velikih občinah) kakor pa vl goldinar (v majhnih soseskah)! Kar pa ima soseska Sentpeter svoje las tni ne, to ji pač tudi ostane njeno, če tudi je združena z vecimi v veliko obcino.
Naj tedaj obraćamo kakor koli to stvar, konec se zasuce zmiraj na to, da ni nikakoršne zgube na nobeno stran, ako se združi več manjših sosesk v eno veliko, dobička paje mnogo.
Podajte si tedaj prijazno med seboj roké v napravo velikih občin; gospoda in kmet pogovorite se bratov-ski, ker ste ravnopravni udje enega telesa — samo-s to j n e o b č i n e ! Ne poslušajte nasprotnih besednikov, ker niso vaši prijatli, kajti star prigovor je že, da nesloga (razprtje) tlači, sloga (edinost) pa jači.
Da pa so naše besede resnične, dokazali vam bomo drugi pot, ko vam bomo našteli opravila, ki jih dobijo nove občine. Videli bodete iz tega, da bo nova občina častit lj iva naredba, ktero pa more dostojno oskrbovati le velika občina. Duhovni gospodje po deželi v ta cilj in konec s svojo podučno besedo lahko veliko pripomorejo , da se napravijo saj velike občine, ker nimamo še okrajnih občin.
Národno-gospodarske stvari.
Dobri svéti o avstrijskih železnicah.
F. Š. — Knjižica civilnega inženirja To maza
Novaka, predložena c. k. ministerstvu za kupčijo in gospodarstvo pod naslovom: „Denkschrift iïber die Vol-lendung des Eisenbahnnetzes in der Ôsterr. Monarchie" (spomenica o dokončanji železnic avstrijskih), ki je prišla ravno zdaj na Dunaji na svitlo, nima le za izve-denca, temuc tudi za vsacega priprostega člověka toliko hvalevrednega poduka, da si ne moremo kaj , da ne bi je zdaj, ko se vsled hiranja kupcije in obrtnije toliko govori o dovršenji avstrijskih železnic, ne omenili saj nekoliko v „Novicah", tudi povzdigi obrtnijstva name-
njenih.
Knjižica vrlo izvedeno razjasnuje različne misli, ki so se oglasile o dodelanji avstrijskih železnic, in
presojuje jih od gospodarske in denarstvene strani. Kratko pa jederno govori o važnosti in silni potrebi
avstrijskih železnic, in pobija mnenje, ktero je 1864. leta razglasilo ministerstvo kupčijsko v svojem spo-
minskem pismu, češ, da je v Avstrii le 466 milj žleznic zeló potrebnih, 456 milj pa manj potreba. Nikakoršne ni dvombe — pravi — da se mora vsled dozdaj zanemarjene kupcije in obrtnije namesti omenjene dolžine izdelati železnic najmanj 1100 milj prve, in 800 milj druge vrste, ter se opira na to, da je o novej-
šem času v Avstrii okoli 100 načrtov za železnice na

119
dan prišlo, za ktere se je večidel prosilo dovoljenja pri ministerstvu.
hov in lešnikov
žré ve3 čas. Najsitnij
trajaj
P» j
silno dolgo in ljudstvo to, da mnogokrat (ali
Pisatelj govori dalje o začasni izpeljavi železnic zmiraj), kadar se najlepse stvari predstavljajo, povsod
in pripoveduje jasno, razumljivo in odkritosrčno vse napake sedanjega „d o v o 1 j e v a n j a z držav ni m i za-got ovili" in mnogih monopolov; dokazuje
V^	»	A	â	A A	«	t	á I
koli
rehi
in lešniki hreščij
To
člověku
strp
y
dokler se te razvade ne navadi. Orehov in les-
7
kako
kov se menda
poti železnice v Avstrii niso spolnile namena gležkem; ako gospodičine nimaj
• • •	1 • i •	1 #	1	y • •	i	I	• •	fa	• •	i	•	•	i	I • l
toliko ne pogrize, kakor na An
po tej
svoiega/ki ima biti povzdiga kupčij e in obrtnije
in ga po tej poti tudi nikdar spolniti ne morejo
ka rij
ker
da
gotovo imaj
he ali lešnike
pih kakošnih slad > in ne sramuj ej
se
pu iej puti mm umuai o^umiu uc uiuicju, au ov, v*«, ^ jih v gledišču in drugih družbah z zobmí
rabijo za srečkanje na burzi. Iz tega pa kaže ne grizle in lušin okoli ne metale. Ob tacih prilikah
resnico, da so
vero
prišle
in
da
po
poti avstrijske železnice ob vso zavoljo tega se ne more dobiti po-
pač želim, da bi noben oreh ali lešnik ne izrastel. barem
za
Angl
ne!
močkov za njih pomnoženje in dovršenje. Bistroumno
"	da
in doslednjo dokazuje gosp. T. Novak iz rečenega
Poleg vsega tega
pa po glediščih
y
se v Avstrii le tedaj železnice umno prestvanti morejo, igrači ako jih država sama delà s tem glavnim namenom,
takošna krika in vika, da bi člověk lahko oglušil. Ta se vede ljudstvo pri glediščinih igrah, ali tem bolj
da
(Dal. prih.)
ne bo, kakor dozdaj,
se vpelje tako nizka vožnina, da zadržek v kupčii in obrtnii.
Najbolj zanimivo v tej knjižici, ki jo vsacemu pri-poročamo, so pa opazke o izdelovanji železnic po privatnih družbah in navadnih stranskih špekulacijah. Sploh pa pisatelj obnašanje oskrbniških svetovalcev in ravnateljev devlje na rešeto oštre kritike.
Šolske stvari.
Okrožnica
knezoškofovega konzistorija ljubljanskoga
Pregloboko seza okrožnica, ki j
po
Je
16
mar
pótku c. k. deželne vlade izdal knezoškofo
t.
kon
Pri sedanjem neprijetnem stanu državnih financ zistorij do vseh dištriktnih nadzornikov ljudskih šol nasvetuje , naj se dobijo potrebne pomoci za izpeljavo samo v našo narodnost, ampak tudi v izobraževanj
;
ne in
železnic, za izdajo brezobrestnih akcij državne železnice
odg
in
tedaj
v
tako in s tako vrednostjo, da se neposrednje kot na- stva. Toraj si ne moremo kaj
prihodnjo srečo našega prostega Ijud
da
ne
bi te
krožnice
vaden papirnat denar rabiti morejo
tehničnem obziru zastran varčnosti po želez- razodeli
uutul«	jlv-hcaj ol a X KJ XXX \J X \J LXX \J tv. c*j y \A> c% uu KJ 1 hKJ u i\l \J Ci XX \
natanko pretresli, in svoje misli o njej odkritosrč
nicah nasvetuje namesti železnic z dvema kolovozoma
Da jo bodo pa častiti bralci bolj poznali, hočemo
z enim samim
po privatnih
?
priporočuje izdelek obrisov zmerom najpred nje zapopadek malo drobneje razložiti.
inženirjih, kterim
se plača od milje od-
7
1 o c i ■■■HRHBHHHHHHHH^HHHHIH
(akordih) s privátními, ker to bi državi najbolj koristilo.
Okrožnica iz začetka pripoveduje, da, kakor priča
pa nasvetuje tudi izpeljavo železnic le po pogojih glavno poročilo o ljudskih šolah za leto 1865, je še veliko za uk pripravnih otrok, ki šole niso obiskovali. Ta
Ravno tako po vsi pravici tirja, da se
domaća
napačnost se ima odpraviti, ter skrbeti, da se še več
obrtnija (domače železo itd.) in domaći tehnikarji ra- novih šol napravi, in potem, da bodo otroci pridneje v
bijo
y
kajti oni so državljani, ki plačujejo davke.
Naj
šolo hodili.
Zato
y
se mavhe ne polnijo tujcen}!
pravi
y
vlade ukaz do kantonskih gospósk
izšel je ob enem od deželne
uv uv ^/viuijv VUJVVU4 •	vici uu ui\c%£j uv/ aautuuoaiu ^uojjwoa y d £ij tiotc otauoc
Kar pa se tiče vžitka dodelanih železnic, varhe in rednike, ki otrók ne dajejo v šolo, kakor gré
tište stariše
H ■<|iilHH	y
z dozdanjimi navadami, da bi najbolje bilo, in da je tudi državnim in gospodarskim
dokazuje pisatelj s primero
y
y
brez vsake milosti kaznujejo. Nadalje se priporoča veča skrb za nedeljske in ponavljavne šole.
To

namenom železnic najbolj pristojno , da se prepustijo kakor vvod okrožnici. — Nje drugi obsežek in menda
privatnim najemnikom brez državnega zagotovila
y
tako
rifo vožnine, naj je vselej le državna pravica
iui u(*jvujuiuviju ui \jla uiijcivu^ga ^ag \j lv/ v na y při tuui giavui uatu vj u j kš ^jek ULCxCk ij y ud^
da vživajo delež skupnih dohodkov; odločiti ta- zopet vpelje, kolikor koli mogoče
tudi glavni namen je pa ukaz
naj
se v ljudsko šolo („thunlichst weit")
tej knjižici nasvetovano in v vsakem obziru pri- isti duh
nauk nemškega jezika; saj skozi vès ta razglas veje
poročila vredno izdelovanje državnih železnic je sled-
7
ki
ima
njic primerno
tudi
posamnim deželam, da bi se po po-
litičnih razmerah vpeljale deželne železnice, pu	j.« uuuctca puuamu ťlCoiavijCi
kterih ne bi državna vlada, ampak dežela sama in sa- od besede do besede. On se glasi:
namen, ne pa t r e b n i h, ki naj
učenje jezikov za poglavitni stvari za vsakdanje življenje po-
se jih mladina v ljudskih šolah
nauči.
pri
Ta oddelek podamo prestavljen kolikor je mogoče
mostojna izdajala nasvetovane železničine akcije.
77
Kar se tiče o d
več
strani grajane napake
Popotnikove opazke.
(Uebelstand), ktera nastaja na škodo većemu izo-braženj u ljudskih učiteljev naše dežele iz čedalj e
zdaj
(Dalje.)
Ogledavši cerkve angležke
večega in večega narodnega gibanja
7
se
bojo
v
gležko gledi
7
idiva
škodljivi nasledki po večem dali zmanjšati in po-
7
dragi čitatelj, lagoma čisto odpraviti:
parterre ni veče vstop
če se učiteljem povdarno in resno priporoča, da
nine, kakor v nedeljah v katoliško cerkev. Ako Sheak- je njihova važna dolžnost nadalje izobraževati se s
(Šekspirja) prav razumeti hočeš, moraš čuti pridnim branjem didaktično-pedagogičnih spisov, pripo-
Solskega
speare-j^ v xm^uuiuh uvwj y ^v*^^	*~-~—j — ------------^ — o o — x
in videti njegove igre v njegovem jeziku in igrane po ročenja vrednih metodnih bukev, avstrijskega
___I „ x ] • U :______'U Air/-. *-v • u:i _____:--», r>A0ln(( /QrtV»nl Uz-vf^ i f rl bav i A n Ankhrkrlnn rk rs
77
gležkih igravcih. Ako pa si bil navajen pohajati v
, in prideš
talijska, nemška in francozka dobra gledi
posla cemu. ki
noče
7
potem v
gležko, čudil se boš
7
gležka tako zeló ne pokaže kakor v glediščih
se neotesanost
, Vsa
(Schulbote) itd., kar je neobhodno potrebno vsa-
dušno obožati
naredbi deželne vlade od 17. septembra neprenehoma skrbi, da se shajajo uči-
ondi
če
1864 štev.
teljski zbori, ki so posebno pripravni, da učitelje na
čast galerijskemu ljudstvu po naših glediščih #
še stokrát 'prijetniše kakor v parter-u angležkem. Narod daljnje izobraževanje spodbujajo, v njem pravo zna-gležki igre zeló. ljubi, v gledišče pa ne prinese samo čajnost (Gesinnungstuchtigkeit) umnožujejo, in ga času
sladkarij, temuč tudi porter, ale (zgovarjaj
adj
to
primerno povzdigujejo ; posebno če si posamezni zbor-
gležko pivo), žganj
kruha
mesa
sebno oranž
so tukaj cenejše kakor v Trstu)
Dly iu j KJ	i x xx y s ^^ T	o J J 7 ^w^v/^i
in to po- niki z vso resnobo prizadevajo
7
da
7
ore-
mogoče, dobro in temeljito izdelajo
dane naloge, kolikor
in take sestavke
7
*

120
napravijo, ki se lahko razglasé, posebno po avstrijskem predmetih in razredih gré samo vladi, ko izvrševalki „Šolskem poslu";	postav, ktera bo pa pri tem, kakor se samo ob sebi
m poslu";	puotav , ixtcirt uu pa pri tem, KaKor s
ce učitelj zraven slovenskega jezika in brez ume, primeren ozir imela na izrečene
njega škode, tudi nemščino, kolikor koli mogoče
čuj	..............
' oauuv,	---av.—
in čisla po djanski potrebi in
, podu
starišev. Većina
zastopnikov
narodnih
starišev želé in mnogo drzé do tega, da se otroci zraven
s taj
Po takem govorjenji gosp. vladnega poglavarja na-
slovenskega nauka
prvo vprašanje
vlada
izuke na podlogi maternega jezika v šoli tudi nem- res ne nasprotuje, in jeii gleda na
ščine naučé
;
ter jih
lj tega raje v šolo daj
stopnikov? Ce premislimo
narodnih za-
kratkem so se v treh krajih, ki imajo redo
trivialn
velikimi stroški napravile dobro založene privatne goče, podučuje
SOle, ii voiiaimi Oiiuom —r-----------—
soie, v kterih se nemšcina dobro podučuje. ÍSaj se do- si o ven s Ki jezii* širil, temvec se bojimo, da se b biček in korist nemškega jezika z nobenim zvijač- moral zopet, kakor njega dní v dôbi cveteče germani
Saj
do
krožnico, ki zahteva, naj se že v najniži lj udski šoli nemšcina, kolikor koli mo-II	, jo pač težko trditi, da se bo poleg nje
lo venski jezik
1
temveč se bojimo , da se bo
m
modrovanjem ne dá utajiti
Naj
se
pogleda
zacije, stisnití v pohleven kotič, in vsaj
polovico, če
ne
na geografično lego kranjske dežele; naj se pomisli na več svojega prostora, odstopiti šopirni tujki. — Ali se
mnoge in
pogoste
pravke se severními sosedi, in na mu bo potem bolj
godil
ko
mnoge
druge okolščine, ki Kranjce silijo, z Nemci imeti
w«	uvij« guunv, twj doslej , 111 i
s takimi naredbami na pomoč hiti ali ne
in ali mu vlada
pravek ali med njimi živeti, kar se na pr. dogodi ti
L	*	*	i	i • i	w • •	i •	• i •	• i
lahko razsodi
tem, aii
stim, ki imajo obrtnij
ali
proti severju ali sèm ter
ali kupcijo, ki přidej
)
• *
jake, mesto za učenje tujih jezikov
vsak
je ljudska šola p
f
sam
v domaći deželi v
službo itd., in lahko se bo razumelo ,
zakaj da trezno
Nadalje prašamo, ali j
)
bomo
pozneje govorili
praktično misleče ljudstvo nemščino toliko čisla
Po
praktično važnost nem- vensko Ijudst
3 si. vlada pri namenih, v okrožl
nici razodetih, obzir imela na želje narodnih zastopnikov? Da. imela ga je, ali ne tistih, ki so v resnici slo-
)
zasluženji cenec to poka
skega jezika za našo deželo naj se vprihodnj da se bo ne le po tistih šolah, po kterih se je učila malo ponemčena
skrbi
tistih, kterim se
slovensko narodnost zastopali, ampak
kranjska dežela še vse pre-
zdi, da j
t
po vladni naredbi od 15. julija 1865 št. 7052, nadalj
kterim je slovenski jezik
na-
podučevala , «lu^««. v.«	«v.«* - - —- ^
je po napačnem razumu narodnega jezikoljubj
ampak da se vpelj
tudi
dot
f
se
v no-
vejši dobi samovolj jo pa zahtevajo ljudsk
tedaj
epostavno odstranila, ali pa krajne aii drug
potje, slovenski narod le material za nemško veličino, nemšcina pa tisto zdravilo in mazilo, ki zdravi vse rane, ki bolé človeški rod v tej dolini solz. Od radosti
mora grofu Auerspergu, Kromarju in Dežmanu srce po-
skakovati
JO pa zaillcvaju ljuuoac ^gijo , «11 pa rvxaju^ «IX Uiu^u ------
obzira vredne okolščine in sicer tako, da ne bo nobe- smeiej
y
želj
zakaj
okroznica
jim
Zares čuditi se moramo
polnuje njihove naj
kako sta mogl
nemu učitelju, niti šolskemu načelniku, niti njegovemu deželna vlada in konzistorij bolj gledati na nasprotnike
opravnosti slovenske, nego na zastopnike njene,
je
duhovnemu pomoćniku, niti posameznim občincem prosto	. w
samovoljno od tega odstopiti ali kako premembo vpe- kajti iz debate o adresi mora vedeti, kako dober
■■ I 'M " ■ ^m A HH ■'ÉÉH I I H I
V1JUV VVA	t5	"" ----f -------------L	j	#	------ ---..	' vuvu ,	Ul/uvi J\J
ker ima le zastop cele šolske občine pravico, dru- grof Auersperg in njegova stranka sedanji državni vladi
dobro utrj
c. kr. kantonski gosposki
grofu Belkrediju, in
razodeti, da jih bo poslala c. k. deželni vladi. Pri tem
hoče namesti
se pa ne men na to
da
bi se mladina ponemčevala, preteklih let prav to,
za kaj druzega ko neki zato, ker n tra li zacije , ki je po bridkih skušnjah
ampak Oćili-l V/ y ua K/L W WVVJV^V* ^/A V f	O
(Nebenzweck) brez nevarnosti in brez najmanjše škode
samo
ua IU , ua u i ou miituiuH viav/uj w »	^ » ~ .----- - ~ ~ f*«»	i
da bi se dosegel prevažni drugi namen avstrijskemu zagotovlj
za
gi
namen, kteri se nikdar ne smé v nemar pu
uresniciti
v
?
kar germanizacija, vsacemu narodu
ravnopravnost in avtonomijo
stranka
tudi more si. vlada vedeti, da je ta
stiti
adnjem deželnem zboru na národně možé prav zato namrec izobraziti mladino s pomočjo maternega še bolj se grozila, ker so ministerstvo podpírali ter
O tl Li , uaujivu luuwiwu.«.	~ - ~ ~ ~ ÍT--J -------O	J _	O------7----uiiu.ui/viu^v ^uu^iímíí vv/i
jezika, ker imajo otroci tako po postaví 6 celih let v opozicijo njeno izpodbijali ; vlada pa zadnjič more tudi
šolo
, m potem ^ « r ~—.j------
Na konci okrožnice se pa še daj
leta
ponavljavnemu nauku hoditi
vedeti, da ukaz,
teljem nalog, nemšcina
Pelj

naj se v nižjo ljudsko šolo zopet naravnost nasprotuje namenom državne
naj spiše tako na glavnih kakor na trivijalnih šolah po vlade, kije, potrdivši dotično postavo za Ces ko, očitno eden učitelj do konca tega meseca mnenje ali nasvèt, pokazala, da noče, da bi se v nižji ljudski šoli tuj
kako bi se premenil dosedanji učni nacrt, da bi se jeziki učili. Kaj so morda na Kranjskem druge raz-
mladež slo ven šč
bolj
aučila pa tudi v n e m š č
mere, ko na Českem?
Je
kolikor koli mogoče napredoval
potrjuje čanj
Tedaj tudi ta nalog
morda kranjskemu kmetu
kar smo
kli
več nem8Čine treba, ko čeakemu? Ali je kranjski kmet
t? , ivar 8ULIU icmi gon , ua vrvi v^uiva iouv i a y oil" uiouj
ljudskih šol najbolj vjezicih, ne pa v nauku česki
da okrožnica išce izveli- menj potreben dušnega in nravnega izobraženj
>
}
da
Inih st
ko
mu še časa ostaja za učenje tujih jezikov?
f
m s tem
da smo prav razumeli gl
opraviceno
mnenje,
SI. knezoškofov konzistoři, koje šel grofu Auerspergu
razgl
namen konzistorijskega in njegovi stranki z okrožnico
polnovat
9
go
tovo že pozabil, kako prijaznost ima ta stranka do du
UVTV	k/vuuuiij	J71 IJ wciuvuu IUUM WM UUI UUUM UV VA ^
Ko smo bili prebrali to okrožnico, ki je izšla brž hovščine naše, —pozabil je, kako je v deželnem zboru
po sklepu deželnega zb nila misel, da ona utegne odg
>
nehoté se nam
biti na predloge
vn-
9
ki
1864
Čini
leta, ko j
volitveno pravico kaplano
ob
jih bili storili narodni zastopniki v deželnem zboru
In javalne smo se zmotili. Zato menda
9
knezoškof sam moral duhovne braniti pšic te
zastran
ne bo odveč, če pogledamo, kaj je govoril v šolski med narodom
stranke, rekoč, da kranjska duhovščina ne more drug ko národna biti, ker je prišla iz naroda, in živi
9
debati dne 12. februarj
t
jw ' v*** ¥ ^ v • v « ' uicu uaiuuuui j —— pOZabll je ^ xwaau 6aijt v ^ jv^ uapauia
gosp. državni namestnik ta stranka duhovščino zopet v zadnjem deželnem zboru
delà
kako žaljivo je napadla
baron Bach v imenu cesarske vlade. Rekel je takrat
ravno
v solski debati, da je, kakor
nam
gla
iz
de
med drugim, daje vlada prepričana potrebe, da slo- žele pričajo, vsacega pravega katoličana v srce zabo
venski jezik v izobraženji napreduje in da se ga ljudj
ona postavljenim predlogom, v se nauk slovenskega jezika po
lelo
temeljito naučé, zatoraj
kolikor učilnicah
ahtevajo, da bi
ljalo
In vendar je tej stranki tudi pri konzistorij
ob
kar
hotela
1, nikakor ne nasprotuj
Ona
je
pravico, določiti,
sicer te misli, da ima deželni zbor le ali se ima na enem ter istem učilišcu v enem ali v dveh jozikih podučevati; a izvršenje tega načela po
Drugo pot hočemo govoriti, ali je našemu kmetu
nemščine treba, in kaj pomenijo tište želje, ki za-
htevajo, naj se ona uči v ljudsk
(Konec prihodnjic.)
šoli
121
Zgodovinske stvari.
Trst in njegovo obmestje
Zgodovinska crtica, spisal P. H.
(Konec.)
mnozih rečéh zastaja, in vendar mora z mestom vred
pri davkih
prikladati, in
opravljati. Mesto je za velik del
vrh tega še domačo vojašeino
skoraj
poitalijančeno, in
talijansko národnost; obmestj
čisla slo-
vensko, in slovenska národnost in
njene potrebe
v .	,,	80 v nevarnosti, da se ne bi puscale bolj in bolj, in
Za cesarja Jožefa II. je bila oblast mestnega sve- poslednjič popoinoma v nemar. Z radostnimi srci je
tovavstva zeló skrajšana, cesarske uradnije so oprav- te(jaj obmestje sprejelo novo postavo, ki mu dajè več
pa po cesarji odbornikov in zagovornikov; mesto pa, ali prav za prav
z nevolj
ljale vse veče reči v mestu in v
okolici
j
Leopoldu II. se je Trst zopet večidel povrnil v prejšnji neka stranka med njegovimi odborniki
f
stan
kterim so
predsednik s starešinskim svetovavstvom
9
med
bili
sprejela tisto odločbo, ter jej išče s tem v okom priti
nekteri trgovci, je opravljal skoraj da hoče mestne meje razširiti
vse zadeve v mestu in v okolici. Al z letom 1809. se
je vse spremenilo; Trst s svojo okrajino je přišel pod
francozko gospostvo, nehalo je mestno sveto- in oslabiti
lice, zlasti Gvardijelo, Skorkolo in Roj sprejeti, in tako moč slovenskeg
kot za polovi
t
oko-
svoj obsežek naroda prekreniti
Tak sklep je bil v poslednjih sejah mest vavstvo, upadlo je staro starašinstvo; ustav- nega zbora z većino glasov sprejet: ali ga bo pa visoka
ljeno je bilo novo srenj sko svetovavstvo: župan vlada potrdila, to se vpraša. Čudno ie, da se je trža
/	« #	A\	y	•	v •!•/!•	i . t\ •	i	• -	1	/	_	1	_	%} /	i}
(mar ali mer), štirje pridružniki (adjunkti) in dvajset gk0 mesto kdaj tako tesno držalo, da še novega mesta
svetovavcev. Sicer ta vredba ni dolgo obstala; konec
dolg
časa ni hotelo med svoje meje sprejeti
daj pa
leta 1813. se je povrnilo zopet avstrijsko gospodstvo; isto mesto se hoče skoraj vse okolice polakomniti, kar pa dolgo let je le politični magistrat s predsedni- v eni priči noče več razločka delati med mestnjani in
kom in tremi prisedniki oskrboval mesto in okrajino. med kmetovavci. Čudno je pa tudi
Cesar Ferdinand
je leta 1839.
zopet
dal novo
>
ustavo za tržaško srenj o, namrec magistrat s svetovavstvom združen, kterega udje so bili: predsed-
tej
da bi
cesarski postavi nasproti se obmestje smelo
gla
po
mestu prikleniti, če ravno volja njegovih stanovavcev
štirje prisedniki in osemdeset svetovavcev.
ni v to nagnjena
Po druzih deželah se
nik, onijv ^iiovuuuvi	u,v,v.«.vv,. '	»K.aui Ui% p
ustavi je bilo prvikrat izrečeno, da v srenjsko sveto-	združiti ali
vavstvo se smejo voliti veljavni možjé, ki stanuj ej o	\ev se je slušalo na ^gl
) 1 • *	i • 1	• •	** W %	TT 1	J .	J	O
bodi
malim sose-
skam na prosto puščalo, če so se hotele v veče srenje
ne; tudi pri vravnavi
novih političnih okra posameznih srenj , če so
še
v mestu ali obmestj i tržaške m. Vendar gelele se v drugačni okraj vdružiti. Kaj tacega mora
glas 1848. leta je naznanil enake pravice vsem pač tudi v mestu in obmcstji tržaškem veljati.
Slovstvene stvari
državljanom; mestnjan v Trstu in selan ali kmetovavec v okolici sta si prišla na enako stopinjo v državnih in
srenjskih rečéh. Cesarski patent 12. aprila 1850 je za
neposrednje mesto tržaško in njegovo okolico odlocil mestno svetovavstvo, ki je imelo oskrbovati srenj-
ske in deželne reči.
Po imenovanem patentu, kterega glavni stavki so
tudi obveljali v novi 26. februarja 1861 razglašeni ustavi	zboru, v posameznih shodih, v v^ui^iu, m oi^i ^ tCJ
tržaškega me3ta, oskrbuje mesto in njegovo okolico ali	tirjatvi, da naj šole na slovenski zemlji se ravnajo na
obmestje poseben mesten zbor ali svèt, ki šteje	národni podlagi. Pa govor se suce in vrti dostikrat
štiri in petdeset odbornikov, in ima na vrhi predsednika	preveč v splošnih izrekih. Ena reč bodi tukaj opom-
prakticni slovensko-nemski gramatiki.
(Od ljubij ančinih virov.)
Mnogo se govori in se je govorilo v deželnem
tej
v časnikih, m sicer
ali stařešina (podesta) z dvema namestnikoma. Vendar
njena
namreč slovnica.
e
mora slovenski jezik
v mestnem zboru je okolica le z malo odborniki za- veljati v naših ljudskih šolah, treba ga je znati ne stopana; tržaško mesto voli samo iz svoje srede
samo
praktično, temuč tudi
>
teoretično, čeravno ne
pre-
osem in štirideset odbornikov, po dvanajst iz učeno; in vendar slovenske gramatike za ljud-vsacega izmed štirih volitnih razdelkov; okolica ali ske šole nimamo. Janežiceva slovnica po svoji
obliki in razmeri se pristuje srednjim ucilnicam
po
enem
obmestje pa le šest odbornikov voli
iz vsacega okraja, ki se vjemajo z okraji šestih stotnij realkam in gimnazijam; okrajšana Vodnikova pis-
(kompanij) domače obmestne straže.
v----, prvi strázni m eno st je že mnogo let izpahnjena iz nižih šol, u^-
okraj se štejejo S k e d n a, C ar b o la gornja in spodnja, služena je , po navadni besedi. Praktična slove n-sv. Marija Magdalena gornja in spodnja; v drugi sko-nemška gramatika je tako sestavljena in raz-
od-
Ro c o 1
jbwui, Kj adi n in Lonžera; v uciji v* v ai-uj	Biavijeua, ua ui inogei vsa& menici, ueeuui su
Kolonja in S kor kola; v četrti Barkola, Greta v slovenski slovnici popoinoma izurjeni bili.
tretji Gvardjela, stavljena, da bi mogel vsak meniti, učenci so ze
poprej
na
in Roj an; v peti Bazovica, Bane, Gropada, vsem čelem namreč slovnica začenja govoriti o časov-
m i* v	n _ J „ î s • _ s~\ v •	v	n	.. .. i« i	...	. „	„	''•»•i	.
9
Trebič, Padrič in Opčina; v šesti Prosek
Kon to velj in sv. Križ. Koliko nepristojna razmera drugi in tretji osebi med mestom in obmestjem je v takem številu odborni-
nikih ali glagolih, o pričnem času, o zaimkih,
prví,
9
o edinem, množném in dvojstnem
številu, o rečevnikih ali imenih, o spolu in spolovnikih
kov, se kaže iz števila stanovavcev; mesto namreč šteje in sicer ne sploh o samem zaumku ali zapopadku teh 65.000, obmestje pa 31.000 duš, tedaj skoraj polovico besed, temuč posebej in nadrobno se nahaja sklanjanje mimo mesta; odbornikov pa ima obmestje samo deveti časnikov, in deloma tudi imen in zaimkov
ko
je
del mimo mesta. To nepristojnost je hotela poravnati komaj druga in tretja stran tiste knjige končana. Pri nova postava cesarska preteklega leta, ki je za mesto tem je sklanjanje v nemškem jeziku celoma nastav-odločila samo štirideset, za obmestje pa štirnajst od- ljeno, ne tako pa sklanjanje v slovenskem jeziku. Res
bornikov.
Res
w^iuâiwv. xfcco, da mestnjani imajo v primeri s svojim	je, ua po navauueiu u^cm lenu uueuui **
številom toliko veče premoženje, kakor pa stanovavci	mnogo slovniških stvari dobivati morajo na
obmestja; pa v srenjskih in deželnih rečéh tudi glave	predno se jim knjiga slovniška daje v roke; pa težko
nekaj veljajo, in ne samo zlati.^ ^	da bi bili učenci samo iz ustmeníh vaj toliko razumeli
Tedaj pa, kako se hočejo izteči razmere med me-	in ohranili, da bi ne bilo potrebno ali saj koristno, jim
stom in obmestjem? Mestni odborniki skrbijo za mesto	v slovnici vsega tega povzemati. — Tudi vrsta slovni-
obilno, ker njihovo število premaguje ; obmestje pri	skih stvari je v praktični slovensko-nemški gramatiki
da po navadnem učněm teku učenci že ustmeno
spomin,
i
122
samosvoja in različna mimo druzih slovnic, da se non est disputandum
tak
tudi neki nekoliko izúrjen člověk komaj v njej more iznajti. Vsaka slovnica, bodi si po starem kopitu, bodi
pravi latinski pregovor

Beseda" čitalničina se je začela z lepim prologom, ki
živo
pisal blagi poklic člověka, da je angelj m
i & lj cl I ti. V OrtJCv«	» «IVHJ wUUi Dl pvj ovc.lv/lu «vjjiiuj uuu* j« — • • - ^ r *	tlUVO»«
po novem, po Ahn-ovem, Ollendorfovem ali Taussaint- losti svojemu bližnjemu v potrebi Langenscheidtovem načinu, najpoprej razlaga
bek
m ,,Kdo
zboru Ip
mar" je pevski zbor danes očitno poka (subjekt), tedaj imé ali zaimek, pozneje se obraća na zal, da hvalevredno napreduje; toliko je bilo živahneg
posebno
prisodek (predikat). Menim
zlaganje glagolov, ki služij
za
da
tudi to log
ék ali ploska po odpetem zboru, da ga bojo gospodje pevci
vrsta, pred osebek in za njim prisodek; sej še otroci
še drugikrat morali na program postaviti, ker se danes
o prvem blebetanj
kličej
imena
mama
ata
in
niso dali navdušenj
zprositi, da bi ga bili ponovili
a luci , ai a , m «»iuuuuuj« je i^^uiai
povedal najpred prestolom avstrijskim
Adam, ko ga je Bog učil govoriti, puvcuai uoj^icu ^i^oi^u*« «vomjotvim , r imena vseh stvari. Nasproti praktična slovensko-nemška doljuben gospod s tolikim
budila Ko se s k
a
kteri
slovnica začenja svoj_uk z glagolom
ali predikatom
custvom, da
Posebno
. » „Slovenija pred del je deklamoval ro-
v srca
gel
y
to
9
Tudi zaznamki ali teh
z orekom vsem poslušalcem. Veličastna beseda te poezij
izrazi
ponovala
im
slovniških stvari so v tej gramatiki nenavadni mimo druzih slovnic, bodi slovenskega ali kacega druzega gim^čitalnicam pokazal
bčinstvu tako, da smo gospodu govorniku
v •	1	•	y	•	i i i	j i • 1
srčno hvaležni, da nas je ž njo razveselil, pa tudi dr
sorodnega jezika. Vsi slovniČarj
rabij
besedo im
(nomen) za zaznamovanje stvari, samo poljski znajo
Subertova dila občno radost
j
naj
vzamejo v svoj program
Advokat
spevoigra „
Po „besedi" se
reče vnik (rzeczownik) ; večidel se rabi beseda
sta zopet izbu grala tombola
na korist Dolencem, po tomboli pa se je mladi svét
gol (verbum) za zaznamovanj
poljsko se pravi naredila časov besedo slovo
l
d j a nj
samo Česko in
y
in praktična gramatika
k. Pa tudi Česka slovnica rada
zasukal ves vesel, da je tudi kranjska čitalnica pomoćnica revnim svojim bratom. Prav tako! Po dobrem
bi
kar
delu pošten
UCSCUU oiu v u, rvai jo iavuv tu
tište besede, s kterimi se djanj
ravno toliko kot beseda glagol
y
ni na
pačnem mestu
y
Senožečah 28. sušca. (Konec.)
nekako glavne wcoouo v guwijcuji j l c u čil |JXCU urugliu »uuxuv » w * ^ *j ^ au ^luijti , ILI i^v^i ou ct\j ívoauiuaujo,
slovesa ali glagoli; v nekterih jezikih so glagoli celó Planinčanje in celó St. Peterčanje željo zarad okrajnega
niowuii «v vij c,laj v. naznanja , so namrec	—-- -- - r
besede v govorjenji, tedaj pred drugim vođine vse giblj
Ker se o prihodnji polit
razdelitvi
in
voj
in ker so že Razdrčanj
korenina većega delà druzih besedi
9
na pr
semitiških glavarstva izrekli, naj bode tudi nam
ne pa tako v indoevropejskih. Za tega
J	Cm twivv y 1UUVU V^VJOlMUi /J Ck LV^i^C* » U1JV/	v v
pa vendar v slovnici slovenski ne kaže pred glagolov zmiraj
tem ziniti. „Kolikor
dovoljeno, eno
o
bile
glav, toliko misli
osrčji 2 okraj
namrec
Senožeče so in Bistrice
5
zlagati kot imén
To
so
vendar merijo na to , da se mladina po takem nauku
bolj lahko pripravlja ali za potrebe navadnega življenj
nektere opombe, ki pa ipavski okraj šteje na 4.0 štirjaških miljab 12.286 du&
bistriški senožeški
9>

9) 99
3.5 3.3
99
99
99
99
11.195 8.108
yy
9f
ali pa višega učenj
Drug
9
v slovniških rečéh bolj
izurjeni pisatelji naj se v tem kaj vec glasij
ce nam
skupaj
31.589 duš
rec ravno se
nikakor ni dog
o slovniških rečéh že mnogo pisalo, še
Temu okraju bi se zarad bližave rado podal
16
vasi
vsa ta reč
fare Košane, postonjskega okraj okrajnega glavarstva zgubi Sen
Do postonjskega
j . « ^ •
za
Dopisi.
nazaj skorej
milj
Se
vec
pa Ip
pot
in
in Bistričan
Slednja sta bila v odborovém sporočilu deželnega zbora
Iz Celovca
aprila.
Naše mesto spava. Včeraj Se
letošnjega leta v 18
sej
pod točko VII. omenjena
pa se ni enaka milost skazala. Do seno
Je
v mestni zbor volil tretji razred volivcev; število teh
volivcev znaša 324 glav
9
in koliko , mislite ,
da jih
žeške okrajne uradnije se pripelje Ip
cesti v
urah
po državni

celih 18! Pravijo, da zaostali pride tudi lahko v
•	•	*	•	l ^ •	1 t	l 1 • w	• «	•	•
je prišlo volit?
davki so te prikazni krivi, ker po postavi občinski ne bližnjici po stari poti v
in če gré peš po stezi Čez gozd brda
y
urah
.9
more voliti, kdor je s kakim davkom na dolgu. Mi sicer voziti po dren nimamo davkarskih knjig pri roči, da bi za gotovo okraj leta 1857
urah
skup
Bistričan pride tudi na
če se mu ne ljubi
reški
1866
cesti, za ktero j
tudi
nas
Ijo majhnega špička zem
li*	i	i	V*j*	1
znali, je li to res ali ne; vendar mislimo, da je to bosa, ljišča krvavo zasluženih jezer goldinarjev potrošiti moral
y
da 300 in še več volivcev je tistih par goldinarjev na če tudi dolgi, ki jih plačuje ta razred. Pravo je menda
vedel
9
to
ceste rabiti
To
da ne bo nikdar priložnosti imel
9
res, da tukaj
ni bil do
da Celovčanom ni dosti mar za to, kdo bode voljen, pravdosrednika ali bilježnika
daj
te
dež
9
pa
krajno glavarstvo bi
Slovenske stranke, ki bi kaj delala pri nas, žalibog! gotovo vabilo tekmece za take imenitne službe
Se
ni, in tako ni dveh kamnov, ki bi se trla med seboj in
9
Issleib še celó povoda
nima, da
volitvam. Celovec spava
t
dramil „svoje ljudi" in po vsi pravici,
nožeče so slovéle v trgovstvu že o začetku 13. stoletj
y
ker
leg
Iz Vranskega na Staj.
Nemila smrt nam
za občenje z bližnjimi deželami
kraj
je dosti pripravna
na državni
stojij
Je
po kratki bolezni za legarjem 28. marca vzela obče spoštovanega notarja gosp. And. Br atko vica, ki je
tržaško-dunajski cesti; c) ta cesta se sklene na
Raz
drtem z goriško cesto; č) čez GabrČe in Divače pelj
ena cesta v Istrij
in
Trst
bil rodoljub z dušo in telesom; slovensko pravično reč železne ceste
je zadela velika zgubá.
Živel
spominu
I
nam bode v nevenljivem
(tukaj
v Divači je tudi postaj skupna cesta se sklene pri Vremih bi morebiti postaja železnična društvu učinila
Iz Kranja
aprila.
Tudi
naša čitalnica, vrla Gorenka, ni pozabila stradajočih svojih bratov Dolen-cev; napravila je njim na korist včeraj „besedo" in leta 1863
več dobička nego Ležeče) in pelje skozi Bistrico na
Od železnične postaje Divače (č-d) smo odda
Reko
ljeni
uro

jim naklonila lep darek, sebi pa tudi priznanje čedalje većega napredka. Dvorana je bila lepo polna, Čeravno ni bilo nobenega kranjskega
daj pa
in smo odtod pošto dobivali do konec
čez
Postoj
in Razdrto
9>
gosta
a
in so
bili
kip
Vrha pri Crnotiiiji. —	«v >iu« ťn
tam božja pomoč več daleč ni" stari ta pre
Kj
do

vrna pri
samo
udje čitalničini; gostom je menda bil veči magnet tišti
govor se je tudi pri nas uresničil. Ubogi pogorelci pre
jeli
smo
datno podp
iz
h rok. Presvitli cesar
Alpenkônig", ki so ga s vsemi copernijami vred v po- Ferdinand in presvitla njegova sopruga sta naši cerkvi
slala 400 gold., presvitla cesarica Karolina Avgusta
200 gold, pa po-
, j x i i	, jvi ou ^cm « » uvvujL vu|j&imjaLUi yi^u v y
hlevni sôbi igrali potujoči klasiki komedijanti, in si tedaj	r________ -
nišo dali kratiti onega „Kunstgenuss-a." „De gustibus je v isti namen darovala 200
o
old
;

123
gorelcem. Bog stoterno plati blagim dobrotnikom nji- počemši naravno oskrbovalo : 1. državno policijo v njenem
celem obsegu; 2. nadzorstvo tiska, političnih društev in
hove velikodušne darove.
Si m en Zad nik, župnik ouvuuv, kj. uauziurstvu vu&uje pu zeieznici; uisiveni v svojem in v imenu svojih faranov. opravila sodnijske policije, ako niso lokalne natore
shodov
nadzorstvo vožnje po železnici
bistvena
Iz Ljubljane. (Iz mestnega
bora.)
poslednji tedaj vredništvo in razdajo policijskega oglasnika;
9
seji je bilo odločeno, da nove volitve mestnih od- izvrševanje gledišcinega reda.
bornikov bojo za 3. volitni razred 23. dne t. m., za 2.
razred 24., za
razred
pa
26.
;
in sicer vsaki dan
štvi
(Beseda v gledisču. Konec.) Ako narodni dru-
čitalnica in „sokol"
od
do 12. ure dopoldne. Ako pa ob prvi volitvi ne v srcu Slovenije, treba
je, da
stopite pred očitni svet si izberete predmetov
dobijo vsi izvoljeni postavno število glasov , voli se še ki jih tudi izvedenci morejo meriti z vatlom oštre kri-
Tako je storila tudi letos čitalnica in ž njo vred
enkrat, in sicer volijo volivci 3. volitvenega razreda 23. dne t. m. popoldne od
do
ure
volivci
razreda 25. dne t. m. od 8. do 12. ure dopoldne
livci
9
vo
razreda pa 27. dne t. m. tudi od 8. do 12.
Za
il V VI X» 1	VMM ^^ " « •	U* ^ • vvvv^A V v%	Vfcv ami	» ^	A	J^ J ^	l^TÍJWUiVUiU VUU Ui^iU XI 1 KJ L \J \J y
predsednika volitni komisii v 3. razredu je župan ime- tudi prvemu glediščinemu tenorju za zlo ne jemlje
tike.
„južni sokol". Pevski zbor izbral si je dva zbora, polna velike muzikalne vrednosti, zato tedaj tudi težka, pa rešil ju je tudi, ako izvzamemo eno malo hibico, ki se
od
9
noval
Vrhovca
;
v
razredu
dr. Zupanca
;
V
konca do kraja tako
izvrstno, da tudi
• y •
najcmernejsi go-
razredu g. Sovana. — Da se zeló zmešana stara mestna drnjač jima nič očitati ni mogel. Prvi zbor : Jenkovo
registratura v red spravi, je po nasvetu finančnega „Jadransko morje", kteremu je slavnoznani skla-odseka in sporočilu dr. Schoppel-a bila g. pl. Radic-u
odločena remuneracija z 89 gold., ko bode vredil stare
datelj
Slavske domovine" muziko zložil. je mojstersko
„----— — ——-
delo, o vsaki sekirici prevdarjeno inv karakteristiki do-
akte. -
weis o
potrebi
imenu policijskega odseka je poročal dr. Blei- slednjo. Komur je Jenkova ta pesem znana, si je moral
)
V V •
scino
da se odpravijo kanali, ki strani- misliti, da je sicer vrlo pripravna za opis po god bi
(sekretno) gnojnico izlivajo v
Ljubljanico , ker
to
zahteva zdravje meščanov in kmetijski blagor; zdaj pa,
ko se bode Ljubljanici struga prenaredila, je pravi čas je slovansko!" Ce tuđine lahkav stavku in težka vmo-
a da za petje ni; in vendar kako genijalno je zložena pe-
da morje to „bilo nekdaj
)
sem, ktera vedno na to vdarja
za to, ki ne pride več.
Ker bo to sporočilo obširnejse dulacijah, jo je zbor v vsem izvrstno pel in gospodičina tudi v našem listu natisnjeno , da vsi hišni gospodarji Melanija Hohnova mu je tudi na glasoviru prav hvale
Drugi veliki kor: „Pohod (popot-
9
zvedó, kako in kaj , naj je za danes to naznanilo zadosti, da ima mestna gosposka pravico prepovedati
vredno prilagala. nica) Templarjev" iz
češke opere „Templáři na Moravě
u
te kanale, ki svinarijo vodo v Ljubljanici in jo ne- od še celó mlađega skladatelja Šebora je impozanten čedno in nezdravo delajo, v kužnih boleznih še posebno zbor, da málokterá opéra ima tacega; tako nepopisljivo
nevarno
pa tudi leto in dan okoli 15.000 gold, vred- lepo se strinja tukaj pesem z godbo, da zgrabi
utvaiuu , pa buui iuiv iu u«u uavi
nosti gnoja v črno morje odpeljejo.
srce
ali hočeš ali nočeš. Tudi v tem zboru se je pokazal
Včeraj je mestna gosposka prevzela lokalno čitalničin zbor na visoki stopnji svoje izurjenosti in v
poli cij stvo. Gospod župan dr. Costa se v posebnem
glasih
tak, da
razglasu zaupljivo obrača do meščanov in prebivalcev ne doseže. To pa je
ga nobeno muzikalno ljubljansko društvo
tudi mesto, da
vseh
s prošnjo
9
da
občinskim organom kakor dozdaj hvala gré: to je pevovodju čitalničinemu gosp
damo hvalo, komur
Fab-
tako tudi zanaprej zaupanje skazovali, pri vsaki přilož- janu; pa čmu besedi, kjer se delà tajiti ne dajo! nosti jih navsomocpodpirali in tako dokazali, drugem zboru je imel celó trojno opravilo ob enem:
vodil je godbo in pel je začetni samo-
da
smo
za ustavo in samoupravje (avtonomijo)
vodil
J®
zbor
zares dozoreli. Opravila, ktera je mestna občina, spev s svojim lepim in krepkim baritonom sam.
kakor smo ravno rekli
9
prevzela, 10.
sko policijo ;
9
t. m., so sledeča:
cestno in polj-
policijo, ki zadeva živež; 4. policijo
ostalem muzikalnem oddelku radovali smo se zanimive
skrb za varstvo oseb in lastnine
5
pesmi iz opere 17. stoletja	,
zdravstveno ; 5. policijo, ki zadeva posle in delavce, in
Luíza Priikerj
ktero je gospá
'	„^ * * .. 9 -----J ~	I--
s prekrasnim svojim glasom in znano
izvrševanje postave, za posle ;
policijo zastran stavb in ognja
policijo nravstveno
umetnostjo izvrstno pela, in pa dvosp
iz Verdij
uiavotvcuu, vega „atuio , v jylgí ciu ota guouuua ri< y iuiu au » uviui
je mestnemu Coloretto z mogočnima svojima glasovoma napravila tisti
Ker
Attila", v kterem sta gospoda Fr. Vidic in Viktor
veliki vtisek, ki občinstvu seže do živega
Radoved
magistratu v Ljubljani izročena politična uravnava prve
stopnje, toraj bo on 10. dan aprila 1.1. počemši izvrše- nost obilo zbranega občinstva segala pa je v današnj
kajt
val v celem obsegu lokalne policije kázeňsko in ekse- „besedi" najbolj v spevoigro lp a vč
1	i ê	1 1	«	T	t f	1	• • #	•	4+1*1	• t	i	•	•
stopnji v obmestji, in prevzame
k u t i v n o oblast na
sledeča politično-policijska opravila v izvrševanje na stopnji, ktera je dozdaj oskrbovalo v obmestji c. kr.
99
to
9i
Tičnik
9
bilo prvikrat, da se je igrala opereta na odru
policijsko vodstvo, namreč:
ktere osebe imajo priti v posiino delavnico
ocitnem. In ponašati se morejo vsi, gospod spodj*
da se je od konca do kraj
mestni magistrat izreče, vrstno
Da
je
gospodičina Roza Frôlich
icini in go-izvršila tako iz-
»va krasna
on oskr- zvezdica, okoli ktere se v tej spevoign
drugo suce
buje uredska opravila lokalne policije po cesarskem znano nam je bilo to že iz prejšnjih iger v čitalnici
ukazu od 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96, oziroma od tudi danes je tako bilo
9
ê ?
cr. aprila 1855 drz. zak. st. 61, j uu î&viaujc uuiuuuo n-aja, piiuai jo li.
zastran policijske ure v zmislu ministerskega ukaza od Eliza Srapekova
on izvršuje odločbe
têrj
in venec, ki ji je došel iz par
«uoo jv, narwu VU\J} iu v	-A J* j^uvsov«.
prical je to priznanje očitno. Al tudi gospodi
ki
aprila 1855 drž. zak. št. 62
v.	«i«,	v^, uj uredska opravila lo-
kalne policije po ministerskem ukazu od 30. septembra
logo „hišine ,
danes prvikrat prevzela na-
da
1857 drž. zak. št. 198 od 24. oktobra 1852 drž. zak. št." 223
moremo prav iz
řešila jo je v besedi in petji tako lep
srca čestitati zarad obcne pohvale
9
9
?
předpise orožnega patenta ki jo je přejela. In kaj hočemo o gosp. Jentel
f
ki
v področji političine gosposke
9
stopnje ;
na koliko je to
99
Zelenkoviča

in
oglasit-
gosp. Vojt. Valenti
da
9
kl J
)f
Poli-
je
Ci
cc
sta pela
vene zadeve po odločbah ministerskih ukazov od 15.
pel? Kaj druzega kot to, da tako „con amore in igrala, da z zborom vred je tako srečen ensemble bil
februarja 1857 drž. zak. št. 33 in od 2. aprila 1858 da je vsakemu, komur je mar za čast domače umetnosti
on daje mestjanom izkazna pisma
drž. zak. št. 51
in potne liste za domače dežele uradnega spremstva (tirateljstva, šuba).
srce
gralo
?
on oskrbuje zadeve coronat opus
u
99
Konec pa delo hvali" ali
Predsedstvo kakor lani tako letos
to je, „južni sokol" je
9 9
finis
slavii „besedo

oddelku se
c. kr. deželne gosposke bo pa 10. dan aprila t.
Vidic skazoval res pravega Herkula
gosp
Tine
>
ne
9
da bi bili
občudovali samo le njegovo moč, temuč tudi to, da naj
težj
produkcij
—J -O- ' ~ -«WW, ---------------7 ..
izvrševal z največo elegancij
te dni tako odgovorila, kakor odgovori človek, ki noče resnice povedati; ona obdolžuje Avstrijo, da se oboro-
elegancija pa je vladala tudi pri 16 sokoljh, ki so moj- žuje in armado zbira blizo pruske države ; naj djansko
stersko predstavljali krasne arabské skup je taka lahkota v vseh težavnih
skupinah, kakor da bi
videla se pokaže Avstrija — pravi prusko pismo
a ne misli
napasti Prusije. Ravno narobe pa je pravo ; zato ni čuda,
bili 1« igrali. In prav tako je bilo tudi v konečni pred- da je veliko nevoljo pri vladi dunajski izbudilo to pismo, stavi. Da so doneli hvalni klici po gledišču o vseh so- ki je strupeno skozi in skozi. Tako se mota in mota ta
kolovih produkcijah , ni nam treba še posebno reči
TT ^	ii i ^ J ^ ^ L ! 1 ^	^v a ^ a /i n í ^ m i a i n r? t^ r% a wv	lr n ti
huda stvar in se ne more izmotati
Kakor je tedaj bila „beseda*
sijajna v vsem,
dale narodni društvi danes občinstvu, tako pa občinstvo se skazalo radodarno, ker čisti dohodek
kar ste
tudi ki
na jasno
Ruska
vlada se je zdaj ponudila za posrednico med avstrijsko
m
prusko, al
ne
ve se, kteri vladi
je bolj prijazna
Pri-

se je izročil si. vladnemu predsedništvu na pomoč Dolencem , znesel je 415 gold. 34 kr. Ne zabiti pa ne
so svojo umetnost žrto-
prave na vojsko tedaj niso ponehale ; tudi laška vlada
smemo javne
zahvale vsem, ki
vprašanje ne spava
vali blagemu namenu, pa tudi si. muzičini kapeli c.
polka baron Gerstnerjevega
)
ki
brez plačila godla
y
se ohrožuje na vso moč; ravno tako turška in podonav-ska, in to priča, da tudi turško
16. dne t. m. ima poslanstvo hrvaško v Pest priti v dogovor. Ker ta razprava ne bo končana v 14 dneh, se menda hrvaški deželni zbor ne začne 1. maja.
in častiti papirnici v Vevčah, tiskarju gosp. Blazniku, Ogerski zbor se je zopet začel danes. — Državno mi-
gosp. Klemens-u, gosp. Jurečiču in gosp. Jerančiču so brezplačilno pomogli milodarni besedi
>
ki
nisterstvo želi, da bi si na podlagi nove občinske (srenjske) postave ustanovile občine (srenje) svoje las tne
Dolencem je do konca preteklega meseca zdravnike, kakor so na Laškem
V
ze
došlo milodarov 19.174 gold. 22 ki
Přetekli petek dopoldn
od nekdaj ;
c.
kr
namestnik
ces. okrajnim zdravnikom se bo povišala plača za to-
)
liko
da
ne
bojo
prevzvišeni gosp. baron Bach, obiskal našo normalko, uradniki enake vrste, realko in ces. knjižnico,
slabe je plaćani, kakor drugi ces
v saboto pa gimnazijo. Ker se
je mogel v posameznih razredih takrat
malo časa
muditi
y
nas
misel
bhaja, to pa
na-
da jih bode vprihodnje tudi želimo zlasti zato, da
tančneje preiskaval; se sam prepriča, je li res , kar je po prejetih poročilih objavil deželnemu zboru, namreč, da se v nižih razredih slovenskim učencem v slovenskem jeziku pomaga tudi
Račun dohodkov in stroškov za Sloitišekov
spominek.
v predmetih, kterim knjižnic pitarjev
nemšcina učni jezik
ces.

Njih ekscelencijo posebno zanimivala Ko
a slovanska zapuščina.
Prihodnji teden pojde „Zgodovina Slovencev" po naročilu ljubljanskega društva spisal Trdina, ob Matičinih stroških v natis; kmalu za njo tudi društveno „letno sporočilo"; Rebečeva prestava Erbenevega spisa še ni izgotovlj
za natis
oklic
Tudi kranjska kmetijska družba razpÍ8 moravskega deželnega odbora
přejela
za
t
po
kte
onemu
>
kdor do
rem se darilo od 600 gold, zagotovlj konca t. 1. spiše v slovanském (českem) jeziku bukve zí poduk kmetijstva v pripravniških šolah moravskih
Kakor „Sviet" piše, je naš rojak in hvalj
r
7
pisatelj gosp grebu
P
za
i
prejel častno darilo v
jeziku. Slava
Mehi
oigro „Propast Metuluma" v hrvaškem
so jeli že dohajati v Ljublj
>
maj
na morj
odkodar jih 1000 odrine
Kdor želi semena turški h svilnih dobi pri gosp. Skalè-tu na Poljanah po
črvičev
gold
>
ga lot.
Orlu
Sokolov večer" v saboto, lep
>
djen po gosp
se je odlikoval še posebno po petji praških kon
servatÍ8tov gosp. Gerbca in gosp. Heidrich
Da vstrežeta čitalnica in „Sokol" množim že-se napravi prihodnjo nedeljo zvečer še ena beseda" v gledišču. Gotovo je, da se pojeta prekrasna
ljam
zbora „Radostno potovanj
a
in

kaj pa še druzega, naznanil bo gledi se bo burka „Kljukec
boj
Popotnica Templarj
u.
?
list
Igrala
Skupnina prejsnjega računa 546 gold. 59 kr. in 1 cesarsk zlat.
Gospodje: dr. Ulaga daroval je za prvikrat 10 gold., Jeran, vrednik „Zgod. Danice" nabral in poslal 1 cesarsk zlat in 87 10 kr. (Iinena posamesnih dariteljev se mi niso oznanila.) Gospodje : Budu, učitelj v Lepokamniku je nabral od 46 malih učencev in poslal I gold. 50 kr., Rutar Lovro, vikar v Čepu-vanu 1 gold. 53 kr., Maton Božidar, župnik v Sempasvroviču 1 gold., Keber Anton, vikar v Ratah 1 gold., gospodičina Hladnikova v Gorici 2 gold., gospodje: Kosar Franc, dekan v Kozjem 10 gold., Erjavec Peter, kaplan v Kozjem 3 gold., Be-seljak Pavel, c. k. okrajnik v Kozjem 5 gold., Ogorevec Jožef,, trgovec v Kozjem 1 gold., Dvoršak Anton, župan pri sv. Vidu pri Planini 10 gold., Škvore Andrej , župnik v Ulimju 2 gold., Koren Matija, župnik v BuČah 8 gld., Zevnik Martin , župnik pri sv. Petru pri sv. Gorah 10 gold., Kores Matija, kaplan pri sv. Petru pri sv. Gorah 4 gold., Bratanič Jožef, župnik v Podzedi 5 gold., Lenarčič Andrej, župnik v Pilstajnu 7 gold. Cižek Jožef, učitelj y Pilstajnu 2 gold., farovška hisna v Pilstajnu 1 gold., Černic Dragotin v Globosnicah 2 gold., Trau-man Rainer v Globosnicah 1 gold., Tajčman Lovro v Preh-persi 3 gold., Bluet Jožef pri sv. Kocijanu 2 gold., Břežan
1 gold., Lij a vnik Janez v Doberlavcu 3 gold., Cinkovič Jožef v Doberlavcu 1 gold., Trampu« Jožef pri sv. Lipšu 1 gl. 10 kr., Slovenija, društvo v Gradcu 10 gl., Ptujska dekanija prvo polovico 48 gold. (Imena posameznih da-rovnikov se mi niso oznanila). Einšpieler Andrej , katehet v Celovcu 5 gold., pl. Frauendorf Jože , državni pravnik v Celovcu 1 gold., Bezjak Franc, tržni pomagač 1 gold., Repic Fr., kaplan v Moščenici v Istrii 1 gold., goriški bogoslovci 8 gold., Lesjak Bal., župnik v Dvoru 1 križasti tolar, Ma sera Jožef, vikar pri sv. Mauru 1 gold., Levicnik Bartol, dekan v Hermagori 2 gold. 10 kr., Kanduč Jože, župnik v Eggu 1 gld., Majer Matija, župnik v Gorjah 1 gold., Vavtižar Luka, župnik v CaČah 1 gold., Tráven Juri, farni oskerbnik pri sv. Jurji 3 gold., Dužmik Andrej , kurat pri sv. Pavlu 50 kr., elani mariborske čitavnice 13 gold. 30 kr. (gospod Jedlička , inženir in Član Čitavnice mariborske je dal 3 gold., obljubil donesti vsega skupaj 12 gold.) — Skupnina dohodkov 283 gold. 13 kr. in 1
Andrej pri sv. Kocijanu
od smrti vstal"
y
in „Sokoli'
í
Skupnina vseh dohodkov
Za
kazali nove řeči. Vstop
ni povisan
)
ampak
navadna; vstopnice se dobivajo v gosp. Vid štacuni v špitalskih ulicah.
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
cesarsk zlat in 1 križasti tolar.
829 gold. 72 kr. in 2 cesarska zlata in 1 križasti tolar, poštnino in neke druge malenkosti se je potrošilo 5 gold. 5 kr. Tedaj se ostane čistih dohodkov 824 gold. 67 kr., 2 cesarska zlata in 1 križasti tolar. V Mariboru 1. aprila 1866.
m 91 E /rť 11' * H 0 ' -1 Dr. Matija Prelog, denarnicar.
Ali ostane mir ali bode vojska
dozdaj
še
Kursi na Dunaji IO. aprila.
""	UJ i i "H	T u I O tt o j \X \J U IAJ ÍV OO
sam Bog vé. Pruska vlada je na pismo avstrijske vlade
5 % metaliki 60 fl. 15 kr. Narodno posojilo 62 fl. 85 kr.
Ažijo srebra 105 fl. 15 kr. Cekini 5 fl. 3 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.