Številka 339.
Trst, v nedeljo 10. decembra 1905.
Isb&j* rttkl daa. bj
Tul ob aeaeiiaa in ormamkih ob 5. an. ob poreaatjkih OD 9. on ziotraj.
Po*. mirne »pTllk« m prodajajo pc 3 novć. (6 sto tank) v mnogih trtnkarnah ▼ Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, t>|ji.	a. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sefam,
Vabrežini. NovemmeirtiJ ita
<NrIase In narofbe sprejema uprava Ust«. ,E<iinost", lilo Civrri« Oe.'atU it. 18. — Uradre mre od S-	4*
. zveeer. — Cene oelasom 16 st na vrsto petit; poslanice, os irtnjce. javne sanvate m domaći cciaai po Dogodbi.
Edinost
fikasil« ptfft&MQa društva
TELEFON itev. 11&7.
„EtfiMtt"1 za Primrskr
^ -di-na^ti jm moč '
I&roiainA »ai&
ca 7se leto 34 K. poi leta K. 3 mesece 6 K. — Na-larodbe brez doposiane naročnine se oprava ne ozira Vsi dopisi uaj se pošiljajo na uredništvo lista. . Nefraskovana
pisna m ae sprejemajo in rokopici h ve rne^c. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li -a
UREDNIŠTVO: al. Gtorji® Galatti 18. CNarodni doat.> (adajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastn k kanaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci a Usta „Edinost44 v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it. il. ?o8tao-hranilni 6al račun it. 841.652.
Iz HrvatsKe.
ZAGREB, b. decembra 19G5.
Teden eni je trpela n ši saborska ve-čta grd, ta, neitlr^ea maiež na nišam saboru. Ta neizbrisen mEdež je bila zahteve, da *e posl. Hirtmbtš <? Vinkove in Tuškan i tro V dfžtvnemu pravdo štvn. V vsaki drugi dežel bi §e, s ko bi sodišče stavilo tako zahtevo, dv goil: vsi rat t pa ki in bi protesti -ral preti takemu cečuvenemu laljeniu po-slsnsee imunitete. Kajt: ta je, ki »Siti za^top ri te, podeljaječa mu prr-ico, da sme in mt re neomejeno in seodg vorno izražati svoje caecre in nemeae, da nima niaomur. rezi n zbornic odgovarjati za to, kar je rekel In mej tem, ko se je opozicija naostreje dvigni a proti vmfša.enju od strani nepoklican h std šč v stvari Sibcre, so pa plačana -m kovska peresa Ijudij okolo »Dnevnega l:et «, »Nercdaih novin« in druz h li*tov, plačan.h in vzdi /avanih iz d-spozicijskega tonda, hotela pokazati vso goloto in nagoto svoj« . In tako sta se prvo imenovana dva organa »v skrbeh« za »blaginjo domovine«, »lojalno« vrgla z obrekovanjem veleizdajBtva na v-o ono opozicjo, ki je na Btranl rtške reroiucije. Ta I sta eta naravnost, zahtevala, da sabor zagreš to nezakonitost, da nsmrac rečene poslarca rts izreče sodišču. Ne da bi mis! ii na grozre posledic?, ki b jib mogel imeti takov nekulturen č n a > ti listi
rabtr primerjali z angiežkim io so hoteU po s h u:e t Kbuenoro prakso, da nam odpravijo as eno sn.bt s?mo: poslansko imuniteto, ter cam tem a* činom de giad rati nt.š sabor na naveden ljudski shod. k: ga more razgnat' kt k vladni komisar.
In teden dni s^ vleki to, za madjarooe ' i: žalostno igro. Še le po nujnem predlogu Bsn vč ć i in pa govoru Mazuraoicavem, Ki je z hteval, da se vlada stavi pod za t o / b o, ker je ztgr*šila to cezakf n;tost, to u-rideli tud madjarooi sami, da ta ni šale. Žito je bil za \čeraj popoiurlne sklican imunitetni cdsek, ki ee je posvetoval, da li ss imajo oni prsatci zročiti ali na? Posvetovanje je b lo | r;l čao burco. Ali končno so sklenili, da pi?la^c3v Harambiš <5a, Vinko vYa m Tušicna ni smeti izročiti sodienomu stolu, ker njihovi vBkl.ki ne involvirajo veleizdaje. Ta sklep je dovolj streh ^peten v svoji ceiuti. Kajti imun tetm odsek bi dostojnim načinom odbil žaljenja, storjenega našemu saboru od strani našega sodfcenega etola ! Imunitetni or?s?k se si ;mel nič josvetovati o tem, dali oni veliki iovolvirajo veleizdaje, tmpak jedino vpr^šinje, na katero au je bilo odgovoriti, je blo: v e 1 j a - 1 i še poslanska imuniteta, in ča velja, kako treba pri-mern > ostro zavrniti tako zahteva sodišča.
Nu, kraj tega, da je sklep munitetasga " Ueka tako strahopeten, izhaja vendar ie gpf daje nekdo — blamiran! A ta nt kdo je ntša vladi, odroma nje eod ben. st 1, pak bi moral upravitelj take vlt(i<f, ah t'^ke r dns oblstti po taki blamaži izvesti k o d h e k v e n e i j p, kar bi Ee *adi gotovo dogoddo v kateri koli drugi de žel. — dočirn ee pri nas tudi preko tega prehaja na dnevni red.
V saboru je bil mincli teden glavni predmet proračunska debata. Ia tudi ob tej priliki §o »čisti« poslanci, na usta dra. Starčev <;a d dra. Franka, zopet napadali reško r€s lueijo, vladnemu sistemu pa n so prigovarjali v ničemer, ieTzemši rtzmere v Liki, ki so jih zopet opravili na tapet. Tretji od njihove garde, 6vtččnik T o m a c, bi hotel de vedno dokazati, da v Hrvatski ni Srbov. In to je vse njihovo narodno delo. Od opez cije je še venešeno govoril Harambašid, ki je opravičeval resolucijo in je s tovarišem si dr. Vinkov cem obse jal postopanje, b katerim jih hočejo proglasiti za veleicdajice. Oi madja ronov je govoril Š n a p (to je tisti človek, ki je bil sredi Zagreba javno okltlutao), ki
u ! rjn 1 madjarske krfditne zadruge. Ij go v j ili bo še dr. Š o b a t in drugi. Nu, li govori niso bili posebna važnost', zato se nečem dalje baviti žnjimi. Preračun je bil seveda — po stari navadi — vsprejet. Saj večino imajo — madjaroni !
Đa si je Tomaiić v proračunskem odboru nagle šil, da je konfisciranje novin na> ravnost škodljivo, vendar se konfiBkovalna praksa tira dalje. »Pokret« je kosfiaciran vsaki drugi, tretji dan. Nekega dne pa so j r, »Novem Srbobranu« doživeli 100 to ee-pleno. Ako pomislimo, da je do te 100 te zeplene deslo v kratki dobi dveh in pol 1 e t, odkar izhaja ta list, jasno nam bo, da 3D tiskovna razmere v Hrvatski huje nego v Turčiji. Razun novin plenijo tudi brošure. Tako je bila zaplenjena brošura dra. F. P o-točnjaka pod naslovom : »A u s dem Lande der Kechtslosigkeit und Demoralisation. Schmach-volleJustie zustande i n K r o -a t i e n«. V tej knjigi podaja avktor pravo sliko uaših žalestn h razoaer. Koj ga je ea-plenjena, a na stanovanju dra. P o t o č-n j e k a je bila izvršena hišna p r e i a k a v a, torej sopet čin, ki izhaja iz KLuenev.h časov, čin, ki kbže v kaki poli -c jski državi živimo mi !
Koifl k', ki je bil navstal med nešim banom in ogrskim m n i stro m z* trgo .-ino radi napisov na pristaa š sem uredu, je poravnan tako, da je to pot nam zadcšSeno s tom, da so nadpisi sedaj Č a'o hrvatski, n-mreč: »Kr. iučki uredc. £ 1 no, kar je ši neeakoiito, je, da so grbi nid napisom nekako, fantastični, mFsto da bi bili zakoniti hrvatski grbi. Da vidijo, k?j stori v tem pogledu n&š ban, ki se tudi nahaja v neugodnem poležaju. Naš ban mi namrsč veliko posesti pri Naš cah v Slavoniji. Kmetja vaai Njemačka Breznica trdijo, da si je ban prisvojil njihovo zemljišče in se nahajajo eedaj sredi zime goli in bosi, brez hiše in strehe, kerjih je ban deložiral. Zato so hoteli h kralju v avdijeLCj, da bi težili bana. Saveda ni30 bili Vrprejeti, ali prošajo njihovo je najviša kancelarija vsprejela. Ali da take prošnje ne do.ezajo vspeha, to vemo. Neki duaajski list (»Arbeittr Zsituag«), ki je obširno pisal o lem, je kil pri nas zaplenjen. V ssboru pa 48 niti ne govori o takih stvareh. A morali bi, ker gre tu t a čast glavarja dežele.
Naj vam še nekaj sporočim o naš h pan germanih v Kumi. Ti hujskajo še vedno proti Hrvatom in Srbom, ee kitijo s frank-furtarsiimi trobojn cam;, imajo v svojih hišah sliko cesarja Viljeltua, pevajo po ulicah »Die VViich am Khe n«, bojkotirajo hrvatsko in srbske prodajalnice : sploh pcBnemajo v vsem 87oje brate v Avstriji. V njihovih prodajal-nicah se prodajajo na debalo »Sii imarkine« už galfee — društva torej, ki ponemčuje slovanski jug. In na vse to gledajo naša «. b asti m^ra m cčrfcom, a ulšj noviie n t ne omenjajo tega v svojih predalih. Ia tako morejo pacgirmani nemotjeni izvajati parolo: »Drang nacb Ost n !«
Slovenščina na drž. ljudskih šolah v Trstu.
Od prizadete strani se nam je z ozirem na naša iz ajanja ped naslove m : »Tržaške državne šole in pretenzije nemških učiteljev«, zatrdilo, da so vse one učiteljica, ki ude na d:žavni ljudski in meščanski šoli na Piazsa Lipsia slovenščino kakor ceobvezen predmet, zakonito vsposobljene sa to poučevanje.
Ker nam niso na razpolago kvalifikacij ske tabele posamičnih učnih mo5i na tržaških državnih ljudskih šolah, jtm'jemo t) lojalno na znanje, a Bi dovoljujemo pripomniti sledeče.
Je ža merda rep, da so vse prizadete n'i-teljice usposobljene za slovenski jezik, a vprašanje j« : k a Ie o ? Minietirski razpis od dae 31. malega srpana 1886. št. 6033. določa v členu II. točki 10, da m>ra vsaki
kandidat uč taij*kega stanu, ki hoče pileg urn ga jeiika učiti ša drug deželni jeziš, položi i poeaben izpit, na,' katerem mora dokazati, da je tega pravilno (richtig) zmožen v ustmeni in pismeni rabi. To določilo velja za učitsljstvo ljudsk h dol. Za meščanske šole velja pa določilo istega minieterskega razsi<a v členu III. točki 3. c) in členu IV. točki 2. — To so zakenite zahteve, katerim bi mora'i zadostiti vsi oni, ki u?e slovetš5ino na tržaških državnih nemških ljudskih in meščanskih šolah ! A ta razmere se ozirajo le na normalno urejene šole, to je na take, kjer je materinščina otrok tudi učni jfii« šole ! ! Toraj : kjer se otroci še le uve-jajo v znanje druzaga deželnega jezika. V Trstu imamo pa nenormalne razmere : Tu se neobli^-atni predmet slovensčina ne sms smatrati navadnim neobligatnim predmetom, ampak tu je slovenščina, ki se (škandal !) neobligatno uč, materinščina tistih otrok, ki obiskujejo dit.čae slovenske kurze. Zato je treba tu druge vsposobljeno-s t i, nego za »drugI daželni jezike, sicar s9 lahko dogaja', da ima učenec več jezikovnega sluha, nego učitelj a i učiteljica. Ni smeti pozfeb't:, da je predmst teh slavnih neobvez nih ku'zov materinščina učenca?. In kdor hoče uSit materinščino svojih učeacev, ta m?ra poznati poleg slovnice ludi narodno govorico slovensko, drugače bo moral veduo brskati po slovarju, kar se baje res godi na naših nemških šolah. Žalostoo dovolj ! Po našem mnenju je izpit učee vaposobljeno3ti za slovenščino kakor učni jezik za ljudske šj!e ravno dovolj k val .fikacije, katero bi morali imeti vei oni, ki uče v tih št.l^h slovenŠč.no; posebno gleda Nemcev otiroma in neiršxi vzgojenih Slovencev oziroma Nemk S o enk je to m nimum. D^kae za t) neso zaLtsvo nam je podtl oni gospod na soli Piizja Lipaia, ki ie — rojen Kočevcc in absolveLt ljubljanskega učite jišča, kjer se uči le jedaa četrtina predmetov v slovenskem jeziku — lani v novembru položil v Ljubljani izp t učne \ s^osobljenosti za nem&i in slovenski učni j«z k na ljudskih šolah, in ki je letos v novembru hotel položiti v Kopru izpit iz slovenščine kakor učaegi predmata na meš5an,3kih šolah z ngmškim učnim jezikt m, a se je pokezal prešibkega v svojem znanju ! Ia ta izpit zahteva tc-le :
»Znanje slovnice pisnega jezika seda-n ega in ia navalne š h oblik in vrst prosai-škega in poetiškega opisovanja. Korektnost v ustmenem in pismenem izrazu« (ministerBki rszp s 31/7/1886 št. 6033 člen III. 3. c). Toroj liti mrvice slovstva, niti mrvica o zvezi slovecščine z drugimi slovanskimi jeziki kamo li o staroslovenščini bs ne zahteva na tem iep ta ! In vendar ga oai za slovenske ljudske šole aprobirani Nemec ni prestal! In to je mež, bi je pred par leti zapuatil Ijubljaosko učitelj š5a! Kaj pa oaj mislimo o učni zmožnosti sloven?kega je zika onih, ki *o študirali v Ljubljan;, ali pi kje drugje, pred deaetimi, petnajstimi, ali dvajstt mi leti, ko je bila eloveuščina ša bolj zanema/jtna, nego je danas? O omb, ki imajo pa stmo zrelostni ižpit iz slovenščine, o teh pa niti ne govorimo. In če se ne motimo, se med učiteljstvom na naših diž.vnih ljudskih šjlah smatra ravno zrelostni izpit kakor zadostna kvalifikscija za pcuk v slovenskem jeziku. Na šoli v ulici Fontana uči ža mnogo let slovenščino neki gospod, ki je pred kakimi 20 leti v Ljubljani štud ral, a pozneje ni položil nobenega slovenskega izpita! Kako ta mož uči slovenščino, to vedo prav dobro naavojo žalost stariši njegovih učencev, sa inspekcijo tega predmeta določeni inspektor menda tudi.
Ia katera učiteljica na nemški meščanski šoli ima izpit iz slovenščiae po členu IV. 2 oziroma po III. 3 c) ? ! Da je ta izpit potreben tudi za ono nemško rojeno, ali slovensko rojeno in nemški vzgojeno učno moč, ki je izprašana za slovenščino kakor učni
jezik: za t) nam je poda! dokaz oni v Kopru nevspeli izpit!
Kcnsčeo šs nekaj, da ne bo nihče mislil da mu delamo krivici. Na l,udakih in meščanskih šolah so ustanovljena nemške konference u^iteljBtva, potem so okrajne učiteljske konference i a nazadnje so deželne učiteljske konference. Na vseh teh konf^ren* cab, se msd drugim uč.tsljstvo pjsvetuje o učnih predmetih in o postopanju na pcuku. Zakaj ? Gotovo je to potrebno. A kje in kedaj se pa učitelji in učiteljice slovenščine na tržsšk h državnih ljudskih in meščanskih šolah posvetujejo o slovenščini ? ! Koli ho jih je med njimi, ki zasledujejo razvitek slovenskega šolstva, slovenske š^'s'ie literature ? ! Koliko izmed njih je členov »Slovenske šolske matice« ? ! Kateri čitajo slovenske šolske in leposlovne listi ? ! Kateri p.-euča-vajo razne slovenske šolske knjige ? ! In učiteljstvo sloveoščine — materinščine bi moralo to storit ! Će pa je kdo nasprotnega mnenja, tega seveda ne prepričamo nikdar dotičnik pa nas ne, da je on na pravem mestu.
Pisrpa iz Prage.
(Izviren dopis).
Dne 3. grudna 1905.
Za Prago je bil torej dan 28. lis opada največji praznik, kar jih je 10 kraljevo mesto kedaj doživelo. Prejšaje doi je bilo jako neugodni vreme : neka strupeno mrzla, gosta megia se je vlačila nad po Imilijonekim mestom ter se spajala z dimom neštbt h to-varen predmesta h okrajev. Ta dan pa, kakor bi ga bili blagoslovili vai vremecaki begovi, z&žtre'. je v tako čarobnem spomladanskem sijaju in mini, kakor ram jih pozna jeaen nudi le redko kedaj. Nebi jasno kakor ribje oko, solnce je vshajalo v polnem ornatu, eamo reeak vttrič jo lahko stresal ozračje, veličastno se igrajoč e stoterimi prapori. Glavno obilježje t^ga vel častnega dne je bil te sveti, tejinstveni mir, ki je razprostrl svoja blagodejna krila nad češko prestolnico. To je bil dan svetega miru in tihega pokoja, ki ga v velemestih ne poznavaš niti na Božič, kajti ta dan vendar vozi električna železnica.
Začetek sprevoda je bil napovedan na prvo popoluaansko uro. Ali žo v zgodnjem jutru so se pomikale ceie vrate manife&tan-tov po rasnih ul'cčb. Shtja iš5o je bilo ogromno vinohradgke namt* ti oioii cerkve sv. Ludmile ; ta veliki trg je bil veudar daleko premajhen, in skupine bo posedlo vee ulica v bi žnji oko! c".
To je biia nepozabna slika vsakomur, ki je videl ta dan Prago ! Ne samo da se je udeležila vsa Praga : delavci, obrtnik;, meščanstvo, Soko i, pr( feBorj', bila je zastopana tudi okolica. Vse, kar je do 20 km v praški okolici, je prišlo ta dan v Prago! Z ito se računa, da se je manifesttcije, oziroma organiziranega sprevoda udeležilo 2o0.000 ljudi, torej 7, milijona! Gledalcev pa je bilo d»j manje ravno toliko! Ueojam si celo trliti, da je bila praška manifestacija mnogo večja, številnejša in grandijoznejša od dunajske. Na Dunaju je bila manifestacija nekakšen resort delavsk h krogov, bila je manifestacija samo demokratičnega pomena ; v Pragi pa je manifestiralo z delavci vse mesto : obrtniki, meščan', Sokoli itd. V Pragi je imela manifestacija mimo socijal-negatudi nacijonalen pomen! 0 udi ti ae moram, da v slovenskem carodu ob tako vtžoem vpraeaoju ko ee t Če v talnih interesov vsega naroda, ni možno ljudstva teko navduš ti in zjediniti, kakor je to pri Cuhih. Kako ganljivo je bilo n. pr. tukaj videti, ko je stopal za delavcem v modrem suknjiču, meščan s ci.indrom: za njim Sokol, potem zopet ženske itd. ! Izredno pozornoBt je vzbujalo v Pragi tudi dejstvo, da se je udelež lo manifestacije toliko Ženstva. In to ne samo delavskega ženstva, ampak tudi iz najtol^ab, meščanskih krogov. Skoro 1jb je bilo žeast7a
▼ sprevodu n »jih število je dosegalo go- splošno volilno pravico, grcf Andr&e^v tovo .">0.000 oseb. Nadalje ni prezreti, da je pa tema najodločneje spri. bil ta praznik v Pragi mn<go večji nego na ^ Duna u. O tem je dokazoval državni poslanec K'ofdč danes dopoladne na ljudskem eboda v »Nar. domu« v vinogradskim okraju. Eekel je, da se najbolj Sadi temu, da ee je dne 28. novembra na Danaja ▼ tiskarni » Arbeiterzeitung« (glavnega socijalno-demokratičnega glasil») delalo ! Med temt ko v Pragi — je rekel — ta dan nieo izšle n:ti ene novine, ee je na Dunaju delalo po vseh tiskarnah !!
se je
^Pride še.)
Pri-
Dalmatinski poslanci in morski Italijani.
Ker smo mi opetovano isrekali precej resko krit ko o tistem takoimenovanem sbli-žsvanju mej Hrvat in Italijani v Dalmaciji, smatramo za svojo dolžnost, da lojalno ponatisnem i iz zaderskega »Narodnega lista« nastopna zvajanja o deb-t , ki se je vršila v det zboru dalmatinskem o predlogih po e'anca Biankinija za p polno reciprociteto zagrebškega vseučilišča, in poslanca Salvia o ekviparaciji v.tokih š il v Italiji :
»Jednoglasni vsprejem predloga poel. Salvia je našel lepega o'miva v sosednji kraljevini. Poluradna »Tribuna« se je nnj-lasaaveje izrazila o dalmatinske a dež. zbora in je rekla : Ćs tudi je glasovanje platoničao, vendar je ugidno vsem Italijanom. To gla sov&n e pa je našlo odmeva tadi v Trsta in v Istri, ali ne takega, kakor bi bili želeli mi. Podpiraje predlog posl. Salvia je posl. Kvekvić v imena srbske stranke zeže.el, da bi vplivalo na tamkzšnje Italijane ki danes se svojim zatiran t m slovanskega element) vrše le službo najemnikov. Či hočejo vsjeti v svoji borbi proti germanstvu, morajo se Bložiti se Slovani. Ako pa hočejo uničiti Slovane, zatro Italijane v nedolgi dobi pangermanski miazm'. Salvi *e nadeja srečnega rešenja vprašanja italijanske univerze iz log čne orientacije avstrijskega parlamenta in pravičnosti slc-vanss h zastopnikov. Tudi mi se strinjamo žniim. Ali prpomniti moramo, da vedenje av&tn sk:h Slovanov je odvisno od orientacij« primorskih Italijanov naaproti domačemu slovenskemu elementu. Izjava dr.a Tresića za italijansko univerzo v Trstu je njegovo individave'no mišljenje, ki velika večina slcv«n?kib zastopnikov pritrja. Sicer pa ti kr maj čakajo, da bi jim italijanska stranka Istre i a Trsti sa spremembo svoje pol i tise omogočila, da bi ae nsčli v ji v enem in shžnem kolu proti j germ laski sili in pangermansk m aspira-eijam.
Pričakovali smo, da bo glasovanje dež. zbora dalmatinskega vsaj kolikor toliko bit g t7orno delovalo na tamošnje (tiž-.ške ia istrske) razmero, da se vodje italijanske stran'te v Trstu vtaj nekaj nauče iz tega glasovsnja. Ali tamošnji »P ccolc«, njihov organ, je pozival istrske Slovence in Hrvate, naj si crpjo pouk iz zakl,u5kov dalmatinskega dež. zhoia ! Kdo more umeti tako Icgiso?! Vendar ne izgubljamo nade in
iz Dal-
Domačo v©8ti.
Ples Is — politična konferenca. Kje ?
V Trstu. Uprav tako ! Tako nekako kakor v Rusiji : ko so se dražestni pari najbolj razgreli — ali, resimo v gledališču, ko prima* donna izvija kako d o iz vsega grla, pa zt-čujeft iznenada kl.'e : Z vela konstitucija ! A narod, ncožk: in ženske, pritrjajo : Živeeela ! In naenkrat vstaja bradat prefesor in drž. ognjen govor, in potem, drugi, tretji — — kakor v parlamentu.
Pri nas js bilo malo drugače. Prvič, ker se to ni dogodilo v gledališču, ampak v dvorani »Slavjanske čitalnice«, v drugo, ker tu niao interven rali kozaki, in v tretje, ker je mesto bradatega profesorja igral glavno vlogo — golcbrtdo dijače, I. Jedlcwiki.
Bilo pa je tako-le: Kakor vsako sredo, tako je tedi minolo sredo bila plesna šola v »SI. č talnici«, ali to pet tako dobro obiskana in animirana, kakor nikdar doslej. Ko je bilo | o polunoči, a nekaterim »nikdar sitim« še ni bilo dovolj, Zbgrmelo je imenovano dijače: 1 Pozor ! Pozor ! .Brzojavka je tu !
Kaj ? Kaj ? Kaj je ? Atentat na Nike-' laja ? Smc-li dobili slovensko šolo v TrstuJ? Se je-li morda dr. Venezian poslovenil ? ! Brzojavka iz . . . Istre. In res je bila i prečitana ta-le brzojavka : Slovenke in Hrvatice, Slovenci in Hrvatje! Mej tem, ko vi I tam v svoji hiši plešete brezskibao — za-se, obkroženi od vseh mož ah udobnesti, izšolani, uobraženi, modri, pametni, pa mi tu, siromašna deca siromašnih roditeljev, ječimo v tmini in neznanju, v katero nas je prikovala neukost naći. Vidite, že zopet je Bdž<5 pred vratni! Za vas je veselja in plesa, za nas
večkrat pa imajo nadzorniki priliko opa- razpisane nagrade za vs-ješno nasadita t trt zevati take slučaje. Ko bi vsi udje rtznih j cepljenih na ameriških podlagah po vinogra-
mu ne
glada, zime, vzdihov !
Sestrice in brstje, pomozite nam z milim darom, dajte nam del svoje sreče!
Istrska deca.
V dvorani je bilo 5 ali 6 parov, vsi bo bili ganjeni. Ii poaegnili eo v žep in v hipu so nabrali 3 krone. Malo je to ? Ni, ker so navzoče in navzoči obljubljali, da bodo odslej vsako sredo, na plesu, žrtvovali po par stotink za istrsko deco in za dijaško podporno društvo v Trata. Milodare bo zbiral oni isti dijak, ki nam sporoča to, in ki hoče biti strog na nabiranju, ker gre za našo narodno bc dočnost.
S ednjič povdarjamo, da je g. Jedle wiki j oiposlal one 3 krone dotični cantrali.
OkelitaaskiM delavcem. Prejeli smo: Večkrat se je že razpravljalo v »Edinost « o j potrebi ustanovitve vsaj enega delavskega j podpornega društva ea egornjo okolico. Ker, pa nimajo tam ljudi, ki bi Be resno oprijeli | tega vprašanja, ni bilo ukrenjenega do danes, še ničesar. Sedaj je zopet oni čas, ko prha-j jejo delavci z gornje okolics v mesto iskat; dela.
Maogi bi se radi vpisali v eno naših dveh delavskih društev, a ne morejo, ker naši dve društvi ne sprejemata udov iz gornje okolice. Ljudje odhajajo nejevoljnji in večkrat je čuti cslo zabivljaojs, češ: Pa ste še Slovenci itd.! Bodi torej povedano, da glede vsprejemanja udov ss morata nsši društvi strogo držati dr uštvenih pravil. — Da pa naši društvi ne vsprejemati ud)v iz zgornje ckolice, zato obstoje zelo tehtni vzroki.
upamo še vedno, da trezni glasovi macije in iz same Ita'ije streziiijo Vecezitna
in tovariše, ako jim je res do tega, da pre-	Edfim' ^ vsrokov js, da bi mestni zdravniki
str žejo pot Drangu na obali Jadranskega ^ hoUli in tud: ne mogii shajati obiskovat j fotopada 1905. ravno v trenotku, ko je bilo ki naj ti ne lazdvajaio, amPak bolnike v zgornjo okolico. Zdravniki pa, ki j Ba ,^taromeatskem namesti« pred zgodovin-
društev snatrali podporna društva za delavske posojilnice, v katerih ee hrani ls za slučaj bolezni, ko človek res ne more služiti vsakdanjega kruha, ko bi se premislilo, da se z nepoštenim izrabljanjem društvenih denarjev — jemlje, ne društvu, ampak svojim sodelovalcem, ki morajo radi takih lahkomi' šijeaih udov plačevati visoke tednine; ko oi premislili in uvaževali vse to, bi društveniki še daneB plačevali 50 stotink na tedeD, ne pa 60 in (v okr. blagajni) celo 96 etotink. Ker je torej izključeoo, da bi meBtna društva, izvzema i okrajno bolniško blagajno,- vspreje-mala člene iz zgornje okolice, ponavljamo šs enkrat nasvet, da ei okoličani ustanove lastno podporno društvo, o Čemer bi jim mestna društva rada šla na roko.	Nadzornik.
Ctospod namestnik princ Hoheniofre se je včeraj zjutraj povrnil z Dunaja.
Občinske vel 11 ve v Voiovskem-Opatiji. Iz Volovskega babo dobili brzojavko, ki nekoliko popravlja naše včerajšnje podatke. Ne 1&7, ampak 258 glasov je bilo oddanih na voSitvi za III. razred. Hrvatski narodni kan-4 datje so bili enoglasno izvoljeni.
In Sežane nam pišejo: V ponedeljek 4. t. sa. sa je vršila volitev za pomnoženi okrajni šoleki svet v Stžani.
Volitev ee je vršila — raiun malenkostnega nasprotovanja ia malenkostne agitacije — v smislu* zavednih kraških županov in podžupanov, katerih je bilo zbranih nad 100. Pokazali so ti zavedni možje, da je ljudska velja prva volja, poštena volja Voljeni so bili skoraj jednoglasno gospodje : Fian Gruden iz Nabrežine, Josip Svara iz Komns, K. Stepančič iz Temniee, A. Abram iz Topelč, L. Mahorčič iz Stisne, I. Kavbar iz DjIb, I. Dujc iz Z»vrhk» in Ant. Maha ml. iz Lak ve t
Dej Bog, da bi njih delovanje bilo v prid' nešim šolskim razmeram!
Popoludae istega dne so imeli gospodje župani in podžupani v svoji sredini našega deželnega poslanca dr.a Treota z Gorice, ki jim je poleg drugih gospodarskih stvari poročal o akciji za pridobitev vode na Hrasu in je prečital peticijo na si. c. kr. namestni-štvo, oairoma ministarstvo za poljedelstvo, da bi vlada iz ve inih in tehtnih vzrokov vpe-števala to akeijo, za katero be je tudi goriški deželni zbor jednogla&no izrekel, da z napeljano vedo podeli Krasu nove življenske moč;.
Bodi gospodu dr.u Tieotu izrečena iskrena hvale, da nas je obiskal in pros mo ga, da bi ob takih prilikah večkrat prihajal v našo sredino. Saj ve, kolikokrat smo mi od vlade tako zapuščeni krašovoi petrebni tolažba in dobrega sveta.	Zaveden Kraševeo.
Zboljšanje plač uslužbencem državnih in privatnih železaic stopi v veljavo z novim letom 1906.
Za Strossmajrerjev spomenik je doslej nabranih 26.295 kron.
Škof dr. Nagi goriški nadškof t Tud
»Fremdenblatt« poroča, da bo imenovan za nadški v Gorici tržaški f dr. Nagi. — Škof Flapp da o9tane v Poreču. A naslednik Naglov v Trstu da šs ni določen.
28. listopada 1905. ▼ Pragi. Naš so-trudnik iz Prage nam je poslal krasno in veliko fjtografiČno sliko, ki predstavlja manifestacijo češkega naroda v Praži dne 28.
obliki poštnih do-
brzojavno ravna-
la
m :r;8, n3j bi živelj !
zbl ževalo
ne
slovanski
in
italijanski 8tanuj€j0 v Kg0rnji okolici, bi društvo preveč : Bfc0 občinsko zbornico in v vseh sosednih ■tali. Za bolnike, ki bi bili v podpori pri ulicah zbranih nad V* milijona ljudij. Slika je
v zgornji j grandijosna
^	! mestnih društvih in bi stanovali
Drobne politične vestL	i okolici, bi moralo vsako društvo
Zadnje zasedanje mora v- VBaj pQ dva nadzornika, kar vae
na njej je videti rezae zastave, plačevati tudi ono s prelomljeno pusro, opaziti je na-bi toliko dalj® alegoričai voz »Vstajenje dela«,
skega deželnega zbora, poročajo iz Brna, si moravski d«žilni zbor
Kakor 9tal0, da bi društva imela očitno zgubo. j v motnem ozadju je videti pogrebni voz pri
Drugo bi pa bilo, ko bi si zgornjeokoli- vilegijev. Fotografija je posneta z balkona
sestane meseca januvar ja na kratko zasedanje, ganj ustanovili svoje delavsko društvo, ki bi občinske zbornice, oi koder je b i najlepši da reši deželni proračun za leto 1906. Ko jmei0 glavni sedež — recimo — na Op- pogled na stotisoCero množico. Imenova
bo isti vsprejet, bo deželni zbor takljuBen, ia potem razpuSčen, nakar ss bodo koncem marca oziroma začetkom aprila vršile nove volitve na podlagi novega dežjlnega volilnega reda.
Zarota v Koreji. I c Londona javljajo, da so -Japonci v Seulu prišli na sled zaroti, ki je hotela umoriti vse Japonce in korejske ministre, ki so podpisali pogodbo c Japonsko. VeČ zarotnikov je aretovanih.
Diference v ogrski koa-
činah.
Teko društvo bi lahko imelo ceni zdravnike, ker eo ti ob enem
na
| slika vzbuja ogromen utis. Zato smo jo raz-bolj po gtavili za par dni na ogled v kavarni »Bal-okrajni kan«. Slika je primerna za okvir ter stane sdravniki in bi domačinom dajali gotovo ee- 2 kroni. Kdor bi jo hotel naročiti, na] nam neje zdravniško pomoč, nego pa za mesta« | dopošlje omenjeni znesek, na kar naročimo društva.	'slike posredovanjem našega praškega eo-
Ako bi bilo društvo ustanovljeno le za' trudnika.
zgornjo okolico, bi imeli eventuvelno tudi
Nora stranka na Hrvatskem. Na Hr-
breeplačne nadzornike, ki bi gotovo vestno vatekem snujejo »katoliško stranko prava«, izvrševali svojo nalogo, ko bi se šlo za njih fci j)0 jmsla sa svoje glasilo »Hrvatstvo«, lastni interes. Mi moramo, da-si ne radi, koč- Nagrade vinogradnikom. "»Kmetijska
1 i e i j i. Kakor poročajo iz Budimpešte, ni1 etatirat1, da društVeni členi, ki žive na	družba za Tret in okolico« naznanja, da
odbor koaliranib strank storil o vprašanju kmetijah, največkrat pregrešajo proti pravi-	je došel od tuk. vis. o. kr. namsstaištva sle-
spletne volilne pravca zato nobenega skleps, lom. Ni redek slučaj, da se kedo jevi težko	deči odlok:
ker so se pojavile med členi velike diference, bolnim, ako je prišel zdravnik — vidi »težko	»Na podlagi svojega odloka od
BattfV, Appon/i, Vaezonyi so govorili za bolnega«, kako opravlja rasna domača dsla!	avgusta t. 1. št. 23334, s katsrim
dih, epadijočih poi Trst in okolico, oglasilo se je potom tuttHjšnjo kmetijsie družbo (slovenske) 23 presilcdv. Vračajo s3 vročene prošnje onih prosilcev z opomnjo, da so bili dotični vinogradi ogledani po vladnih organih in da so ee na predlog slednjih podeJil* nagrade sledečim prosilcem:
I.	nagrade po 50 kron dobita : 1. Ivan-: ' čič Josip,- h. št. 154 Skedenj in 2. Košuta
Franc h. št. 24 Sv. Križ.
II.	Nagrade po 40 kron dobe : 1. Požar Miha h. št. 64 Hojan, 2. Milič Matevž h,št. 100 Prošek. 3. Ćok M ha h. št. 43 Lonjer in 4. Barovina Ivan M. h. st. 157 Lonjer.
III.	Nagrade po 30 kron dobe: 1. Mi-^ lič Anton h. št. 68 Prošek, 2. Sirk Anton h. št. 211' 8v. Križ, 6. Merlak Franc h. št. 5 Lonjer in- 4. Glavina Štetan h. štev. 60 Lonjer.
IV.	Nagrade po 25 kron dobe : 1. Tence Anton h. št. Vf Sv. Križ, 2. Košuta Josip h. št. 25, Sv. Križ, Košuta Josip h. št. 68, Sv. Križ, 4. (?ok Jos:p h. št. 100, Lonjer, 5. Pečar Valentio št. 14, Lonjer, Ćok Miha h. št. 101 ( Lonjer 7. Sanci o Ivan (Toč), Skedenj.j
Opozarja se, d!a ae je o določevanju zgo-roomenjenih nagrad vpG.^tevalo v prvi vrsti manje premožne vinogradnike in take, ki do sedaj še n:BO bili obdarovani. Z c žirom na te razmere izreka se v i meo u tukajšnjega urada poeestnikoma Jcs. Pirt^t-u is Rojana ia Valentinu Cibicu s Prošeka posaboo pohvalo za vrgledne nove nasade.«
Opomnja »Kmet. družbe«. Dotifna darila sa raedele ob priliki občnega zbora naše »Kmetijske družbe«, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri predp. v »Sokolovi« dvorani v »Narodnem domu». Pbbotnice morajo biti pravilno kole kovane.
Tiskane karte t pisnic. C. kr. poštno teljstvo nam javlja :
S tiskanimi kartami v obliki ia velikosti poštnih dopisnic, ki nosijo b cer napis »Dopisnica«, ki pa nieo frenkovane zadostno za poštne dopisnice, ravnalo se bo nadalje glede tafesovanja itd. kakor s tiskovinami, to pa samo, če bodo iBte odgovarjale popolnoma pogojem, ki veljajo za odpošiljanje tiskovin, ako ne bodo z osile dostavkov, kakoršni niso dovoljeni pri tiskovin*k T skane karte v obliki dopisnic, ki bo Biceir previđene z napisom »Tiskovina«, ki pa nosijo pisana pri tiskovinah nedovoljena obvestila, amatrclo se bo za dopisnice, ako bodo odgovarjale pogojem, ki veljajo ea odpošiljanje dopisnic.
Predstava »Legioiiarjev«, to iao pričakovana, bo torej danes zvtčer ob 8. uri v gledišSni dvorani »Narod. doma«. Že včeraj je bilo izloženo v cknu kavarne v »Xar. domu« več alik, ^ki predstavljajo gesta g. Ant. Verovška v vlogah Ježa iz »Le-gijonarjev«, Blaža Mozola iz »Rokov-njačev«. Martin Krpana iz igrejedna-kega imena: itd.
Ker je pričakovati cbilo udeležbe, bi bilo najbolj p. imerao, da Bi oni ki ni:o žs st>-rili tega, preskrbe Že, tekom dneva sedeže in vstopnice. Ob enem opozarjamo še enkrat na apel odbora >Dramat:čnega društva« do spoštovanih dam naj izvole na to in tudi na vse bodoče dramatične predstave pr hajfct' brez klobuka, da ne bed5 ovirale, ali vsaj ottžkoSale pogled na eder zade stoječem in Bedečem.
O igri Bami smo že toliko povedali, da si je lahko vdak ž 9 vat v: ril poj m o njej. VeČ ia podrobneje bo vidst;, slišati in občudovati na predstavi.
Miklavžev večer »SlovanBkegi pevskega druš:va« v petek zvečer je lepo vspei. Udeležba je bila ogromna. »Slovansko pevsko društvo« je krasno prepevalo, zanimive so bile bitke e korijandoli. Spi:h je b !a vsa. zabava zelo animirana. »Miklavž« je lepo govoril na adreso naš h slovenskih društev, iz lasti tudi na adreso t tarife v. Veliko veselje je zavladalo, ko je »M klavž« razdeljeval bogato naložena dcr.la. Zabava je trajala v pozno noč.
Vojaški beganec, 23-letni IvanBlaško-viČ, dom t iz Pule, kt je pred več časom pobegnil od tuka.šnjega pehotnega polka št. 97, pri katerem je služi), — je bil s noči areto-
hši št. 4
dne 2. so bile
jej ' van na stanovanju svoje ljubice v 1 v ulici deli' Ojpedale.
Kri radi vode. Brata Ivan in Jakob Rigotti, oba voznika, sta sinoči po 4. uri nakladala na svgja vozova zaboje buteljk neke
pribil
mineralne vode. V tem je pa pnšel mimo njiju voen k Jakob Komar ter je poprosil Ja-kcbs Rftti, naj mu da eno buteljko. Jakob je f a ravno imel v roki en j buteljko, ki je biia počena m je nekoliko puščala, ter mu je dal i»t> reksi, da cele in dobre buteljke mi ce sme dati. Komar mu je pa dejal: »Će m; ncč:š dati druge, pa ei drii še to ! To rekši ocu je vrgel buteljko nazaj in še dc-3*av:l pscvko na Rigottija.
Jakob Rigotti p\ — užalj»n — je je. buteljko (treba povedati, ds so bile tjljke i« ilovice in ne ie stekle) ter mu jo zagnal v glavo ?n ga tako ranil, da se mu je takoj pocedila kri jo obratu. Ker se je scušal Komar maščevati, je priskočil šs Ivan R gotti n o^a ekupaj z bratom Jakobom sta ga as parirtt krenila.
Brata R gotti sta b la aretovana, Komir je moral pa na zdravn iko postajo, kjer mu je zdravn k o^ral in obvezal ranjeno glavo.
Dva uzmovič«. Pri goepej Alojz ji Vi-drć, ki fetanuje v III. nadstropju ulic« dei Rtttcri št. 2, sta stanovala m to i m^sec dva mladeniča. Enemu je bilo ime Ei;a, a priimek Dčgorgi, drugemu smo pa že pozabili ime in priimek. Dne 26. m. m. je pa gospa V:dr 6 kojsutovala, da jej je bilo ukradeue v«Č cbitke in drugih predmetov, za kakih 200 kron vrednosti. Ob enem je pa koosta-U vala, da 6ta jo zapustila tudi Degiorgi in njegov tovariš : ni ju bilo več k njej. Ni jej prec stajalo drugo, nego, da j« prijavila na policiji i to, da je bila okradena i to, da sta jo zapustila ona dva mladeniča.
Dne 27. m. m. sta dva uzmoviča skušala izviš ti neko tatvino nekje pri sv. Jakobu, a oni, katerega sta uamoviča namera v»la okrasti, je to ša pravočasno opazil, vzel puško in ju tako prepodil. Bežala sta, a ne daleS, ker fo ju organi svetojakobskegs pc-l:Cijskega komisarijata aretovali. Ta dva sta b;la 25 letni b.ivec Jurij Zuvei ć, doma is Krka, in 25 letni čevljar Nazarij Marcšič, doma iz Kopra.
Degu«rg;a ii njegovega 1o7ariša js pa pleja e. mjn iskala ves ta čas. Slednjič j« pa p.<l c ti ki rgent Štircer po svoj;h poiz vedb h 1 gna', da sta Degiorgi ia njegov tjvariš Zia Marošič. Ker sta Maroiič :n Z^ve*^ ti v zaporu, je Štircer to stvar ;av:l s»ri.4ru. Vdtraj je bila gospa Vidre p z?ena ni s d š5e, kjer bo ii pokazali Ma rtš 5a iD Z j v š'ći, v kater h dveh je ona tai • s ozaala ona dsa mladeniča, ki sta eteaovala pri t j e j.
»Škrata« je izšla 49 številka.
dopustiti da bi s« brate v Makedoniji iztre n stjo. M,j kolonijalni ptogrgm, ki sem ga bilo. Bolgarska vlada zavrača na Turčijo pred nekoliko leti razvil, se pofo noma iz-vso odgovornost ta nemire, ki
vedf. Ker se tiče stroškov za armado, se je naše blagostanje povzdignilo ze vkljub marveč ravno radi nt še bojne sila. Stroški za vojBko naraščajo v vseh državah , tamkaj celo hitreje.
morajo v
Makedoniji izbiuhniti, ako Turčija ns spremeni svojega postopanja nafproti tamešajim Bolgarom.
Italijanske finance.
RIM 9. Na današnji seji zborn ca j« finančni minister razvijal finančni ek»potć. Po tem zaključuje upravo leto 1904/05 z
aktivnim saldo 75 milijonov lir. Ako^ sa ^ ^^ ^ Hapmade da je železniski
Koledar ln vreme. J>anes : Loreianska Mati
K žja; Tatomir; Mira. — Jutri: I>&m*8. papež: V.aiimir; Živkc. — Temperatura včeraj: ob ii. uri
popoludne — 10*5' Celsiu«. — Vreme včeraj: lepo.
Brzojavne vesti.
tfrškf kralj na Dunaju
DUNAJ 9. Gi^ki kraj Jnr.j je včeraj oa iaijevtl razprave, ki jid je v četrtek pr čel. Najprej se je razgovarpl z nemškim puelaoik< m gre fom We jelom, potem pa z angltb.im poslanikom sir Edvardom Gosche-nom. Sodi se, da ;e kralj z obema diplomatoma razpravljal o balkan^k h vprašanjih, v prvi vr-tt spor Grdke z Romunsko.
Vodilni odbor ogrske koalicije.
BUDIMPEŠTA 9. <Ograk« biro.) Vo i lat t/dOor koal c:je je imel danes sejo, na kit»r e na me«*to obolelega Frana Košuta predsedoval g tf Albert Apporvi. Sklenilo
•	e je iidati proglas na nadomestne reserv s'e, v katerem ss ob s rno pojasni, da temelj' odredb« gle-le »klicanja reefrvi*lov na rapač-n*m to ncačenju zakona in da služi samo v to. da ovira pravieo dižavnega zbora v -tvari dovoljevanja rekrutov.
Vojvoda Kumberland^ki.
KODANJ 9. Vojvoda in vojvodinja :v'io.bfrlan lska ter pritcesinja Olga so daces prcd|ontae odpotovali. Na kolodvoru so
•	li na slovesu členi kraljevske obitelji in »vstro-^ grški cd poslanec.
I por roških mornarjev r Toolonn.
rOULON 9. Petdeset ruskih mornarjev, z i «e nabaikjo tukaj na torf>edovki. zgradjeni v lalijed« lii ;i L» Sevje. se je ^puntalo V-rot sTojim častnikom. Upor je b i udušen - po« o* o francoskih delavcev. Bolgarija fn nota Avstrije in Rusije
SOMJA 9. Na včerajšnji ne^i stb-anja i m n aterssi predsednik Petro/ odgovoril ai nterpeiao jo poiUaci Pebeaa o not , ki i t jo oŠ« sporasumm velesili v et< ari make-as re fiaan^ne kontrole dostavili Bolgarski o drug m ta)kan«kim državam. Petrov je r , di je zastopnikoma obeh velesil odgovori, da ss je bolgarska vlada nasproti -♦volucj oarnemu gibanju v«dno korektno in !o alao vedla. Ls Tnrčija zaslužuje očitanje, ker ne postopa s svojimi podaniki «aako r ravno. B jgarefc narod ne more «:kakor
pokrij« izdatke za železniške gradnje v z
okrcglih 13 milijonov in potrebščine s« amortizte jo državnih dolgov v znesku 15 milijonov, ostane prebitek 47 milijonov. Med okolnostmi, ki so prispevale k t mu ugodnemu rezultatu, je minister navedel naraščaj nsjvažnejih dohodkov, (zlasti pr.-etojbin za poslovne pogodbe, tovarniških pristojbin, carinskih dohodkov, monopolnih dohodkov ter dohodkov pošte in brz >jave. Konečni budget tekočega računskega let« 1905/06 in proračun za upravno Isto 1906/07 zaključujeta po pokritju vseh stroškov, všteva onih za Kclabriio in zi javna dela, in vz'ic temu. de so bili dohodki selo previdno in zelo nizko proračunjen-, s prebitkom 6, oe
Dogodki na Ruskem.
STOKHOLM 9. »Švedski brzojavni
1 j®
promet popolnoma vzpostavljen.
LONDON 9. »Times« poroča iz Pe-trograda: Grof VVitte je poklican v Car-skoje Salo. Sodi ee, da je ta poset v »vezi z demisijo Durnova, miniBtra zi vnanje tveari, ki je neizogibna.
PETROGRAD 9. V zadnjih dneh krožijo govorice o nameravani proti revolucij i izlasti v prestolnic'. Vojaške oblaataije se energ čno trudijo, da po duhovnikih opom-njajo če'e na nj.h dolžacs j. Ć m dalje bolj je s'išati fceiedo »vojaška diktetura«. Poližaj grofa W.tte ja je navidezno dosedaj nespre-msnjea. »Rus« piroča, da je mfd Wittejem in Durnovom, ministrom notranjih Btvari, nastalo nesporazumljsnje zaradi štrajka pošt-
,Ta 4 milijonov li, Vkljub temu prekašaj — ™Z* Z /ase dohodki tekočega budgeta že za P^ih sest	i	dogajajo važni do
mesecev dohodke mmolega poslovnega leta ra . ™ ™ ^ . j da 8e \imčnV}9 bolj
26 m lijonov 1 r.	, pnnta]o V5eraj B0 med tukajšnjimi 14. in
Novo angležko minlsterstTO.	, 18 pcm3rako ekvipežo, ki eo ju nameravali
london 9. Camjbjll Banaerman pred- C(jveat; v grcn?tadt, izbruhnili nemiri. Mor-loži jutri zvečer kralju listo m niatrov. Kralj aarjj ^ g0 katagOriČDO branili iti V Krott-Elvard bo imel v ponedeljek min'sterako, 6ta(lt dokler bo nad mestrm trajalo vojno posvetovanje, na katerem bodo odhajajoči j 8taDje. ministri i«roč;li svoje uradne pe^atr.	| be
Kđor lj«U kakao in čokolado, Uma bodi priporočen:
— Ivana Jloff®	">
i(ar4ol-Kakao
ki ima najmanj tolič* v «abi, je torej n^jlai« prebaven, ntlMnnčk nikoli zaprtosti inje ob najbolj-IŠm ekusn izredno poceni. ™ Pristan samo % imenom ^ Ivan Hoff in s levjo varstveno znamko.
Zavoji po V* kg 90 vinaij ev » > V» > 60 »
Dobiva s« povsod.

Zaloga tu- in inozeisiil Tin, špirita in literje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via dell'Acque štv. 6. (nasproti KafecentialB). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur, gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, alivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrate, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej.
KiUjskm komisija.
BEROLIN 9. Glasom porofiil listov d -spel h iz Pet ograda, so v Rigi pri polkih
TIENT9IN 9. Kitajska komisija, ki Vjssma in Utenk nastali nemir. Ugodilo ee ima nalog, da prodava razae parlamenUrne | J« «h!e7J m	^baljianja njihovega
z steme, je včeraj odpotovala v inozemstvo.
Razširjenje reform oa Drinopolje.
CARIGRAD 9. V visokih tmških krogih se boje, da nam riva Anglja pred ložiti, da se kontrola rt z liri na drinopoljsko pokrajino in da ee Mitilene obdrži kakor zastavo za uvedenje te odredbe.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 9. Nadaljevala se je debata o predlogi brodovja ,'n reformi državnih financ. Državni kancelar knez Bfilcw je iz javi', da tajtežavneja točka v sedanjem pohžaiu si razmtre v kolonijah. Moč here rov in kitbojev v južeo zapadni Afriki je \ sicer zlomljeaa, toda zelo tcživna zaloga nt s čeka, da vzjoilavimo zopet kolonije. Valed vtjne so državne fioaace zelo obremenjene, j toda mi moramo vztrajati, ako tečemo opu-1 etiti kolonij in si moramo biti svesti, da kmalo zopet vzpostavimo kole n je ter jih na- i pravinro v podporo blagOEtanje. Storjeni so bili veliki pogreški, izlasti s pretirano varč-'.
po r žaje.
PETROGRAD 9. Naslednikom umoije-nega generala Saharova je imenovan generalni guverner v Saratovu Maksimo v.
ir Tovarna paMiua «
Aleksander £evi )Tmzi
	c/x
3D	
Cf>	-
H	o
vika Teaa iN. 52. R
ZALOGA pinzzn Kosnmo (Maha
Gene, Maeni ia« neaaiienai
Sprejemno ee
ioHQiieiieiiewwe»neweitet
Mizarska zadruga v Gorici ^(Solkan)
tovarna pohištva s strojevnlm obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
IT zalogo pohištva "M
praj ANTON ČERNIGOI
m lei Rettiri Jte?. l (Bosario) - v Trstu - tik certre Sr. Petra f 1111 lareizl
Vajreija tovaru pohlitva primoreka dasala.
Pokištrm iMdmlmje m molidno, trpešno in lično, in micer ammo in l—m, posušenega t tormrnlški eušilniei m tempernturo 60 etopinj.
tud je izključena.	Album pohiitva poilja aa brezplačne.
Prodaja ae tud t na mesečne obroke.	(
TBITU, IPUITU ia ALBKSAVDKIJI (OBJEMT).
<
CD CP
T3 O
C IJQ O
a
D
O CD 3
QC
S p
o"
CD
O
do.
o ^
o"
(X>
rr
o
N<
O <
cr>
CD
rr 22
(JK rt-P
P
rf-O)
■SL. rD
O ~
cn O
O
o
n
m*..
O
N
&
tr o
N<
5<
D o
T* n G) N D
X o
B'
a
o <
o
sr
rr
O
N<
3
O
cd
1 n
O CD
Co
o
ll %
J*
55
ft I
^ 1
I
eo
o <
■■i 3
fi) N
S fl) 3
^m*
S1
	
30	•
co	
■H	o
cd =: -1 o o ps
O)
u>
TOVARM
OBI TALA MODLIKCi
= TRST=
Corso 29
Telefon štev. 1191.
Ni zvišala oen, kajti ista ne kupuje ne iz prve in iz druge roke marveč jih izdeluje V lastni tovarni ter jih prodaja brez posredovan ja.
101 podružnica v Avstro-Ogrrski, Nemčfji in Srbiji.
Čevlji aa možke gladki po gld. 2-90 lini od telečje kože gld. 5.
Priložnostna partija
Amerikanski čevlji najfin. p<» gld. 7.—
Obnvalo za možke
Otavala
črni z elastiko > s trakovi
?ld. ti.6n »
Nizki čižmi ehevieau črai za ženske po jjld. 3.7f>
. gld. 2.90	črni z elastiko . » ?».2:> » s trakovi . » » » oscaria . » 4.50 » z gumbi
» > » najf. . » 5..">n	rumeni s trakovi > * » lak. * 5.50 * z gumbi . .
» » » celi lak. » 6.—	črui s trako i t)sc'aria
Nizki eižmi od blaga s podplati lii usnjiatimi petami z===: po 75 novčičev. "
KomaŠe od usnja za hribolazce, lovce in automobiliste; galoše amerikanske iz gome: voščila najfin, za chevreau po 25 novčičev • • o • • • škatljica. ••••••
Prilbinoatna partija.
Najtineji Čižmi, chevreau črni s trakovi ali gumbij za ženske po gld. 5 —
24C.2žT , 240.15 1j7 65 117.73
Bare? a pere £11» c 5. decembra
N»joi<cd1 F I9.id-lf-.16, 6zg]*£«= Sire K —.— tr	Iccč<,n kratek	B 240 23—240.50
»Ttrtfja K 95.^0—95.70-- ItaBja k 95 75-95.ho
itt^mk: tsrkovci K. —.—--. Nemčrr. &
11 ^ 75--117 86 Eemfti backovr K —. —"--
■TOtiljfia cdcoiEA reata R 99>t*0 99.90 cg*sf krr-rrto rent® K 95.20 95 tO. 5isMrw —-— —.— kreditne akcije E <J*>4 — — t>66.—
CTftTUO TflerrKC E 655.--657.— rKr.»
11?.- 118.—, llojdove	741 — 730 -
fireČke: Tiwi E 331.75-: 35.75 Kr*«.* K 496 — co	, Bcctciif r-it iijfeC ^ 3C2.~ 310.— -■<>
d* k kredit 1889 K 302— 310.— roti« K 146.—
ro 148.- Srbrie —.— --
Dunajska borza ob 2. uri pop.
preiJ^čeraj	danes
Državni dc'f v papiiju	100.55	100.60
„ ~ „ srebru	lO*1.*^	100. 0
Aviinjfkii m a v zlatu	117.60	117.55
. kronah 4•/.	99.75	99 75
A vsi. imestiiijaka r»nta 37«*/,	90.85	90.90
Ogr*ka renta v zlatu 4®/J	113.40	113.50
„ „ kronan 4° ,	9o.25	95.25
„ 3'/,	85.85 86.-
Akoje mtcijonal« e	h»nrc J63e.—	1631.—
Krtostne akcijt #	666.—	— London, 10 l.str. 1(1; državnih rr>aik
20 mark	23.51	2&52
20 mikov	19.'ti	19.18
100 i tal. lir	95.70	&5.70
Ceeaiski cekini	11.32	1132
Parižka ln londonska borza.
Pariz. (Sklepi — Fraccozka renta 99.72; i alijtiiska renta 1« 5 35 španski ezterieur 92.95, a cijf otonaenske banke 5&9.Menjice ra Lonoor
251.20.
Pariz, (tkiep.j A%*ti;;t*'- cifus* šm •
—.— 1 cnafcfrd* —.— cr5f d«i« t r j £ 5 » Jtifc -- -
a »u aka tata «rv 98tO,	ta>
r ntf 96 40, UzdoLan. —.— tniSke sitć; t 135.73 psrfka WrJ* 14 37, it»lfi*r»ke n* r di-joDFice akcJ.t 740.— \cci;e H o Hnl< 16 72. Trdna.
Lp-c i i. ir-k «-u> Ko2coLCfr»t dol*. 89M(|t, Lombaiči 5 -, neb™ 29.,xittu 92Ir8, i -lijaLEkj rent« 1< 5 irtn u^Ct r: 3", eumk. njtju —.—. Mirna
Tr±n«i -*.ro<5 i5» ^ decembra ^odlapeita. P^c ra :s aoril K 16 76 J K	rž za april K 14.1 4 do 14.16, ' ves za april
cd K 14 28 do 14 30, koruzr. r- maj K 13.72 lo K 13 74 fiftt'C* : p od ud > e «r tlnje, povpraševanj" (jićiO, '.endeaca m<rna. — Prodaja 12.00;) meterskih sto-l v. nf?p eraenjec ). —	nespremenjeno
Vr» iii< : oblačno.
Hiti«. (Hklrp	H#*»tt»* |r» < > - - -
»f»e t« tek iaf?cc ro kj. 4e.x/v '*k, i» marec 46.1Mirno.
New-York. (Ot*.,	.	Ki« rt • ■ Ć«
dr bave. »pravilno, nespremenjeno, do 10 <>t. znižanja Prodaja >>0 cree.
ri i b b c • ». (t'kle v	Mi "" good
ti« :a dec. 3»i.3 t tr marec 37za maj d-.— 7S -ifptembtr j , Mirno Kiw b.*; n? «ao »h^ 3--» 40. a»eadra itnr' 41—42	-	43 45
Hamburg. < Sklep) Sladkor za za dec. 16 70, za januvar 16 75, za febr 16. (), za marec J7-—, za april i 7.15, za ma 17.30. -- Vzdržano. Vreme : lepo
"ladkor tuzem ki Centiifugal 5 rioniD. fled K 70.— do 72.—, za nov.-avgust K 65 5«) do 66 5( Conca»$e in Melisitl promptno K 72.50, za nov i vguft K 67.50 do 68 —.
Loaduo madn.T r epe	8:'/ie Ji.
M laćao
Pariz. Kž za tekoči mm i5.9J is > j ar. u var 16.25, za jan.-aprii 1650 niarec-jtnij lo 75 ( t irno). —	« *a !tkc<i m eti
2i.3«J, za anuvar 23 45 » ^anuvar april 1383. za marec-jurij 24 25 (stalno Mckasaii^u^ mesec 31—, >a jan. 31.15 ia jan-april 31.40 za niarec-junij 31.70 mirno). — hep:in olie t> tekoči metec 55.75, rs j n. 56.25 za januvar-april £6£Ozt maj avgust 55-75 stalno). — Špirit i* tekc^ic;e^t<	za jan 36.50, za jan.-april 36.50
za ncaj-avgust : 7.50 mirno). — riladkor imo^ 8b1 cr,j tcv 20.1 4 —£0.' , mirno , bci za ttko/i uric 21.5. za jsn ^4 ',, za januvar-a ril 25V za
maiec-junij 25. mirno) rHiiniraj: 57.---57.50.
** reme : lepo.
Zaščitna znamka: „Sidro".
^ Liniment. Capsici comp.
Nudoujtvjtek za
Pain-Expeller
iT ;e spK)~rnj priznano kot IzVTStno bol E blazujofe mazilo; cena ^0 stot., K 140 f iu K 2 debiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovauju te^a povsod pri-B ljubljenega domačega sredstva, naj se jem-fi Ije le originalne steklenice v -katljah z a iia.-o zašt itno znamko ,,Sidro1, iz Ricbter-jeve iekarne, potem se je gotovo prejel n i riginalni pridelek.--—--
p- Richterjeva lekarna
T mfm ^ Elizabetine ulice štev. 5. nova £ I J pri -Zialgffl 127B" T PKAlil
. % I r ,	Dnevno razpošiljanje.
I
Na
nrnHai so eerkvene nial°
P V UUdJ rabljene v jako dobrem stanu z '2 glasbami (I. 8 registrov; II. 6 registrov). Pedali z 4 registri. (Prospekt. G otisci i. > za ti.">0 kron. Pojasnila daja g^-p-Fdrtird Kunad. ore:lj:ii- v Trstu ulica Cappello štev. ••>.
mM LJUDSKA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hiti.
* g if^h I 1 & B s 5S § i k 8
ur | ci i j i u i	-lvl ,
„Trije tički".
„Ne kliči vraga!" ene°m
dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več.
Burka v 2 dejanjih po 60 stot, po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Šfoka v Trstu (Narodni dom), pri A. Gabrsček v Gorici in L. Sch\ventner v Ljubljani.
Predno kupite ziatanino in dragocenosti
obiščite
Delavnico zlatnin
in dragocenosti]
Josip Pompillo
Corao it. 40 (nova palača)
Nažli bodete dragocenosti jo takih cenah, da se ni bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho t-padajoče delo ■ - -------- se takoj izvrši. *
Hranilne vlojSTC Fprejemajo se od vasc-era en tudi ni č'an društva in se obr-^t:-
jtjo po 41/s°/o> ne 8e odbijsl rentii davpk.
Posojila daljin irmo članom in Bicer na
noenjica po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 (jraduje vraki h?n od 8. hn 12.1js ure ]iop.
rezvpn nrdeli in nr»znikov. Stanje hrani In I li vlog leta 1904 K 1,485.60711 posojil . . . „ „ „ 1,573.84*2-34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.720—
Poštno-bran. račnu štT. 837.315.
Jvan petelin
tovarna testenin
TRST
sr. Ivan pri Trsta.
NAJKORISTNEJŠA BOŽIČNA
DARILA SO SINGERJEVI ŠIVALNI STROJI.
VKUPI SE JIH LE V ONIH
PRODAJALNICAH, KOJE IMAJO TO NAPISNO TABLO NAD VRATMI :
SINGER & Co., ake. družba za šivalne stroje. TRST — CORSO 34 — TRST
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotou
VinKo ŠH^rH
TRST	ulica Acquedotto št, 15 TRST
!W F ili ju 1 k ulici Mira mare št. tj "^(S Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejem i na-roČbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruli na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
V
Pozor!
Važno za vsakega brez izjeme.
Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti /.a jeaen in zimo obleko za moiške in de<"ke. površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače L vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani
pnodajalnici izgotovljenih oblek Q ul. Arcata I.
VIKTOR PIŠKUR.
^ Velik izbor in popolnoma koiikureiu-iic cene.
Bogata, zaloga tu- in Inozemskega blaga, barvanega ln črnega in zadnje novosti.
POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se peši jajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke.
kakor tudi prve vrste štajerske psrutniue in divjačine
J£arl 1(timar Trst,ul. Oelle yicque 20
Grand Prix, svetovna razstava.
K V I Z D O V A
PARIZ 1900
restitueijska tekočina-
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom mojo v ul. G10ACHIN0 KOtSINI žt. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
C. kr. priv. pmlna vckIa konju. <"en;i :
K 2 SO Nad H> let v r:il<i v dvorni k on jam i v »cčjih hlevih vojaštva in ci-vilistov: oja-Ouje prt-il iu daia i><> hudili uaptirih /i>;iet-no kre|>ko9t pri • itrpu^lih kitah itd. in u«jh»-soiii k*jir.a. za
i/vr-tiio iu u^plošn*
traiuirauju.
Pristen samo se zraven st oječo varstveni znamKo ■■
krojacnico.
Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spadajoči h predmetov. Vel izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. • . o se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naročbe prejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj. kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem	AVGUST ŠTULAR.
Vdohiva ae \ vseli lekarnah in mirodiluu-ah.' II ust rovan i cenik gratis iu trauko. — Vsakdanje razp -iljanj. .-e vi "i i/. £ 1 a v ne zaloge
Fran Iv. Kwl*.da
e. kr. avstro-ogrski, kr. romunski in knež. bulgaraki ziLi-atvl j,
okro/ua lekarna. Korueuburtr pri iMinnju.
Jržaska posojilnica in hranilnica
izvozno-marčne (fjtpori-fAarzen) in vležane (Lager)
n=z piira--
a
v Bodčekin in v boteljkah, kakor tudi
registrovana zadruga z omejenim porofttvom.
' PiMMM* Cstaerma šter. a, 1. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 93a.
BS~ Vhod po slavnih stopnicah. "M Hranilno uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje p« 4*/,. iv«ntnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51lt*l,, ns menjice po «•/,, na
zastave po 5*/»7»-Uradno uro: od 9 —12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuj« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt lata sajmoderseje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. 1	=r Foitno hranllničnl ra&nn 81 •.004.	. _
iz tovarne Bratov Reinfnghaui
Steinfeid pri Gradcu, zaloga J&sitonijeve gtssshiibler
vedno sveže kisie vode
po Zioiornih oenah
pri
33)\
uunn junior
T R S T Via riegii Artisti štev. 10. <
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schichtov-o štedilno milo
z znamko „JELEN
6 i
Cno je W zajamčeno diato	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras jamčeao pristno, perilu
neškodljivo milo naj pari dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1}dnhi\ia eft nAvenill JI KI SCH1CHT, I STJE na LABI.	Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.	SC pUVSOWo