Ptuj, torek, 9. januarja 2007
letnik LX • št. 2 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
os
i, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in bogato opremo bo zagotovo zapeljal vas in vašo družino.
Za več informacij obiščite Novi Touran h vŽ) naš salon Volkswagen.
Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
SUtaJe simbolni. Skupui porabi: 5,9-8,11/100 km. Bmljt)0 GOi 156-193 v (/km.
Šport
Nogomet • Se s Ke-
kom obetajo slovenski nogometni reprezentanci boljši časi?
Stran 8
Izbira Športnika leta 2006 v MO Ptuj
• Kaj o lanskem letu menijo najboljši
Stran 9
Mali nogomet 6. Toyota turnir
• Najboljša ekipa Gostišča pri Tonetu Stran 10
Foto: Črtomir Goznik
Kultura	Gospodarstvo	Aktualno	Po mestni občini	Po mestni občini
Ptuj • Big Band	G. Radgona • Lan-	Ptuj • Potrebna do-	Ptuj • |zjemna dona-	Ptuj • Večina nasilja
dokazuje svojo za-	ska sejemska sezona	datna sredstva za	cya za bolnišnico	ostaja za domačimi
gnanost	uspešna	zdravljenje odvisnosti
Stran 2	Stran 2
Politika
Ptuj • LDS najmočnejša opozicijska stranka
Stran 3
Stran 4
Stran 4 Po naših občinah Podlehnik • Motel zaprt, delavci čakajo odpovedi
Stran 5
zidovi
Stran 16
Gornja Radgona • Pregled sejmov v letu 2006
Lanska sejemska sezona zelo uspešna
Pomurski sejem iz Gornje Radgone je v lanskem letu pripravil štiri predstavitvene sejme in šest strokovnih ocenjevanj kakovosti izdelkov. Na skupnih razstavnih površinah v obsegu 85.200 m2 je sodelovalo 2.191 podjetij iz 34 držav, sejme pa si je ogledalo blizu 165.000 obiskovalcev.
Tako po odmevnosti kot širini in ne nazadnje številu udeležencev je izstopal že 44. mednarodni kmetijsko živilski sejem, v katerem se prepletajo poslovna, strokovna in promocijska druženja. Predstavilo se je 1.530 razstavljavcev iz 25 držav. Mednarodno širino sejmu so ob uveljavljenih proizvajalcev in blagovnih znamk prispevale neposredne udeleženke tujih držav in regij iz Avstrije, Italije, Srbije in Belgije. Združena so se predstavljala tudi slovenska podjetja iz vrst žitne in mlinarske predelovalne industrije, pomurski izdelki, zaščiteni z označbo geografskega porekla, združenja v
Uvodnik
»Memento móri!"
okviru Gospodarske in Obrtne zbornice ter domači vinarji. Strokovni del sejma so popestrile razstave govedi, konj, prašičev in drobnice, ki so jih spremljala ocenjevanja z nagradami najboljšim. V sedmih dneh si je sejem ogledalo 135 tisoč obiskovalcev.
Spomladanski (4.-8. april) 19. sejem gradbeništva in gradbenih materialov (Me-gra) se je ponovno izkazal kot edina tovrstna promocija pri nas ter v obmejni regiji Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na sejmu, ki si ga je ogledalo 20 tisoč obiskovalcev, je razstavljalo 455 udeležencev iz 18 držav. Novost sejma je bil prikaz delovanja gradbene
Kolega Martin je v prejšnjem uvodniku izhajal iz novega evro kovanca z zapisom »Stati inu obstati!« v katerem ugotavlja, da smo Slovenci uspeli ohraniti nekaj identitete na evro kovancih, kar je res. Dejstvo je tudi, da uvedba evra državi prinaša poseben položaj in utrjuje njen imidž uspešne države. Prebivalci lažje potujejo in primerjajo relativne cene svojih nakupov, podjetja skoraj za desetino povečujejo trgovanje in poslovne integracije na notranjem trgu, na državni ravni se povečujeta pretok kapitala in globalne konkurenčne prednosti. To nam potrjuje, da so se politiki leta 2002 mimo skeptičnih ekonomistov modro odločili za čim hitrejši prevzem evra, kar se je pokazalo kot ključni vzvod do končne cenovne stabilizacije in evropeizacije slovenskega gospodarstva. Prevzem evra je tudi prvi pravi preizkus cenovne stabilnosti slovenskega gospodarstva. Glede na težave ostalih novih članic pri prevzemu pa tudi priznanje in priložnost, za katero se postavlja vprašanje, ali bomo znali te prednosti tudi poslovno izkoristiti?
Dejstvo je, da močan evro, ki je stabiliziral inflacijo na rekordno nizki ravni, hkrati slabi izvozno konkurenčnost držav EU na globalnih trgih. Države evrske-ga območja, med njimi tudi Slovenija, so postale z monetarno centralizacijo še posebej občutljive na ciklične šoke in neusklajene strukturne reforme. Toda po letu 2005 se evrsko območje vendarle oživlja. Letošnja gospodarska rastje najvišja v zadnjih šestih letih, brezposelnost pada, inflacija je nizka in stabilna. Dobre napovedi v letu 2007 lahko skalijo zgolj davčna reforma v Nemčiji, gospodarska stagnacija v ZDA z drsenjem dolarja ter nepredvidljive politične krize.
Vsekakor ne smemo zanemariti opozoril strokovnjakov, da zapleteno razmerje med rastjo, zaposlenostjo in inflacijo krojijo endogena inflacijska pričakovanja, ki so odvisna od vrste ekonomskih, političnih, socioloških in povsem psiholoških dejavnikov.
V Sloveniji nismo imuni pred tem. Delimo evropske dileme glede monetarne politike in usode evra, hkrati pa prevzem evra stopnjuje nevarnosti prehodne inflacije. Ključno vprašanje je, ali lahko prehoden inflacijski pritisk zaradi menjave valut zamaje inflacijska pričakovanja in zlomi cenovno stabilnost v naslednjih letih. Nevarnost obstaja, toda tveganja kljub temu niso posebno velika. Razmere so protislovne. Na eni strani je velika priložnost za popravke cen, na drugi se povečuje družbena odgovornost in kritičnost za takšno ravnanje. Ključno je, da se s tem ne omaja zaupanje v evro in v stabilna inflacijska pričakovanja. Zraven zaupanja je pomembna sposobnost vlade, da ima prepričljive ekonomske razvojne rešitve. V nasprotnem primeru bo na slovenskem evrskem kovancu namesto »Stati inu obstati!« zapisan Prešernov »Memento mori!"
Zmago Šalamun
Utrinek z lanskega kmetijsko-živilskega sejma
mehanizacije ter možnosti financiranja stanovanjske gradnje. Večja pozornost se je namenjala stanovanjski gradnji, zaključnim delom v gradbeništvu, notranji opre-
mi, posodabljanju in vzdrževanju objektov.
Z večjimi površinskimi zmogljivostmi in iz leta v leto številnejšimi razstavljavci se je povsem ustalil in pridobil
na ugledu dvodnevni (21.-23. april) lovski sejem. Lani se je predstavilo 120 udeležencev iz 23 držav, strokovne razstave pa so pripravile vse slovenske krovne organizacije s področja lova, ribištva, planinstva in gospodarjenja z okoljem. Sejemski novinec Zveza tabornikov Slovenije je predstavila poligon taborniških iger in spretnosti, izjemno pester in zanimiv pa je bil spremljajoč kinološki program. Že prvič so se izkazali kuharji, ki so tekmovali v pripravi lovskega golaža in ribje čorbe.
Na vsaki dve leti pripravljen sejem embalaže, grafike, tehnike in tehnologije pakiranja, skladiščenja in transporta (Inpak) je upravičil zaupanje prireditelja, saj se je povečalo število udeležencev (86 razstavljavcev iz 12 držav), več
pa je bilo tudi podjetij (19), sodelujočih na natečaju za naj embalažo 2006.
Pod okriljem Pomurskega sejma so podjetja in posamezniki lansko leto sodelovali na dveh sejmih v Splitu - spomladi na gostinskem in jeseni na splošnem (Saso), ki združuje številna področja gospodarskih dejavnosti. Na prvem je sodelovalo 13, na drugem pa 20 slovenskih malih in srednjih podjetij ter samostojnih podjetnikov.
Leta 2007 bo Pomurski sejem pripravil štiri sejme, tudi dva jubilejna - gradbenega (20) in lovskega (5). Ocenjevanje kakovosti izdelkov se bo odvijalo na petih področjih (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sokovi in brezalkoholne pijače, vino ter kmetijska mehanizacija).
Niko Šoštarič
Ptuj • Big Band dokazuje svojo zagnanost
Organizatorji kulturnih prireditev jih ignorirajo
Ptujski Big Band pod taktirko Boža Ljubca, ustanovljen pred štirimi leti, je poskrbel za lepo slovo od leta 2006 z navdušujočim koncertom, ki je bil 30. decembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
"Koncert smo organizirali z namenom, da dvignemo raven igranja, si pridobimo dodatno izkušnjo, prikažemo svoj napredek in pokažemo ljudem, da še živimo oziroma igramo. Želeli smo tudi obogatiti pred-novoletno dogajanje v mestu in povedati, da se mi, ki igramo, imamo dobro, ker zelo uživamo, kadar igramo skupaj," je po koncertu povedal Božo Ljubec.
Program so zasnovali času primerno, primerno svojim zmožnostim in starosti. Program bi lahko bil tudi drugačen, bolj pester, vendar ni denarja za nakup notnega materiala. En aranžma stane med 300 in 400 evri, tega denarja pa nimajo. Tudi zato »mladi« big bandi od Radelj do Ptuja oziroma še dlje igrajo enake skladbe: če slišiš enega, si na nek način slišal vse, pravi Božo.
Solisti na decembrskem koncertu so bili Marko Črn-čec, Jani Mršek, Gregor Kozar, Jernej Senegačnik, Miha Ro-gina, Tomaž Gajšt, Aleš Zorec in Matej Leskovar, vokalisti pa Katarina Muhič, David Matiči in Blaž Vidovič. Sicer pa so 30. decembra na koncertu igrali Rok Kovačič (15 let), Boris Majcen, dijak 4. letnika srednje glasbene šole, prof. Jernej Se-
negačnik, Tomaž Gajšt, študent jazz akademije v Gradcu, Matija Švagan, študent medicine, Matej Leskovar, študent jazza v Celovcu, prof. klavirja Tom Hajšek, Roman Kekec, študent gradbeništva, glasbeni virtu-oz Miha Rogina, Nina Rogina, študentka Akademije za glasbo, Katarina Muhič, dijakinja 4. letnica gimnazije, Blaž Šva-gan, dijak 4. letnika gimnazije, Gregor Kozar, zelo talentiran in odličen glasbenik, študent jazza v Celovcu, Marko Črnčec, študent Univerze za glasbo v Gradcu, Aleš Zorec, študent Filozofske fakultete, Peter Markež, študent mehatronike, Jani Mršek, odličen kitarist, vzgojitelj in vseved, Herman Gaiser, študent jazz akademije v Celovcu ..., sami mladi in študirani ter talentirani glasbeniki, katerih povprečna starost je 22 let. Skupaj jih drži ljubezen do glasbe, kot skupina dobro funkcionirajo, v glasbi želijo napredovati, nekaj doseči. Iz svojih instrumentov lahko izvabijo še veliko, to veliko pa je odvisno tudi od tega, če jim bo v teh hotenjih prisluhnilo okolje, jim dalo možnost, da delajo in da se dokažejo. Trenutno jim ne kaže dobro, saj mesto nima niti malo posluha za njih. Zelo žalostno je, pravijo, da jih
organizatorji različnih prireditev na Ptuju nočejo ali ne želijo imeti zraven. Tudi decembrski koncert so v 80-odstotkih pokrili sami, toliko jim je do igranja in do življenja Big Banda, s katerim bi se mesto lahko samo pohvalilo, pravijo. Mladi glasbeniki se resno sprašujejo, kaj je narobe z njihovim igranjem oziroma z njimi samimi, če jim domači organizatorji ne dajo možnosti in priložnosti, vabijo pa razne glasbene »poneum-ljevalce«, ki niti ne znajo igrati niti peti. Zelo radi bi Ptujča-nom zaigrali na kateri od pustnih zabav v pustnem šotoru, na prireditvah ptujske poletne
noči in še kje. Organizatorji (LTO Ptuj) so jim igranje sicer obljubili, jih nekaj mesecev zavajali, zatem pa izpustili iz programa, brez slehernega pojasnila za takšno ravnanje. Od igranja je namreč odvisen njihov nastop, njihov napredek, izpopolnjevanje glasbenikov v poletnih glasbenih šolah in nakup aranžmajev. Ne potrebujejo »brezplačnega« denarja, radi bi ga zaslužili z nastopi, to pa jim je onemogočeno. Zelo pa so hvaležni vsem tistim, ki so doslej zanje kljub vsemu imeli posluh in jim pomagali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Big Band je šele na začetku poti, a jim že mečejo polena pod noge ...
Foto: NS
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Jelko Kacin o aktualnih političnih razmerah
"LDS še vedno najmočnejša opozicijska stranka!"
Predsednik največje opozicijske stranke Jelko Kacin je v petek, 5. januarja, na novinarski konferenci v Ptuju skupaj z dr. Štefanom Čelanom predstavil nekatere aktualne poglede na trenutno politično dogajanje, pred bližnjim kongresom LDS pa poudaril, da je to še vedno najmočnejša politična stranka, ki lahko ponudi dobro alternativo sedanji vladi.
Foto: M. Ozmec
Predsednik LDS Jelko Kacin v družbi s ptujskim županom Štefanom Čelanom (desno) in Vilijem Gr-dadolnikom iz vodstva stranke, ki je tiskovno konferenco vodil.
Potem ko je opravičil odsotnost tretje napovedane sogovornice na omenjeni tiskovni konferenci, poslanke LDS Darje Lavtižar Bebler, ki je zaradi zdravstvenih težav morala ostati doma, je predsednik LDS Jelko Kacin čestital županu mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu za uspeh na jesenskih volitvah, nato pa izrazil zadovoljstvo nad uspešnim prehodom s slovenskega tolarja na evro valuto. Za gladko izpeljavo tega obsežnega in zahtevnega monetarnega procesa je posebej čestital guvernerju Banke Slovenije Mitji Gaspariju ter finančnemu ministru Andreju Bajuku, ob tem pa opozoril tudi na nekatere nedopustne podražitve, ki so se pojavile ob prehodu na evro. Ptujčanom je čestital za pravilno odločitev na volitvah in za velike ter ambiciozne poteze, med katerimi je nedvomno najpomembnejša izgradnja Puhovega mostu.
Ko je govoril o pripravah na kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki bo predvidoma 27. januarja v Ljubljani, je Jelko Kacin menil, da je to priložnost, da se v stranki docela uredijo zadeve, in ob tem dejal: "V teh trenutkih smo si v LDS veliko bližje, kot je večina ljudi pripravlje-
Najprej so sprejeli sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007. Svetniki so se odločili, da vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča ostane enaka, vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča pa so zmanjšali za polovico. V nadaljevanju seje so Gregorja Nudla imenovali predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Župan občine Sv. Jurij Miroslav Breznik pa je svetnike seznanil tudi s sprejetjem sklepa o začasnem financiranju občin Lenart, Sv. Trojica in Sv. Jurij. Župan pa je svetnike seznanil tudi s težavami pri gradnji prizidka k osnovni šoli. Župan je povedal, da je bil skupaj z
na verjeti, znotraj stranke je veliko več racionalnosti, kot menijo nekateri, strasti so se utišale, vedno več je dialoga, kar vodi k povečevanju verodostojnosti LDS. Skratka, stvari se urejajo in znova ugotavljam, da ima stranka izjemen potencial, kar se je lepo pokazalo prav tukaj na Ptuju, kjer smo dokazali, da je lahko LDS tudi zmagovita stranka. Nedvomno pa lahko ponudimo verodostojno alternativo tudi sedanji oblasti."
ravnateljem Stanislavom Sene-kovičem in odgovornim delavcem občinske uprave občine Lenart Jožetom Dukaričem na sestanku na Ministrstvu za šolstvo in šport pri vodji službe za investicije Emanuelu Čer-čku. Ugotovljeno je bilo, da je ministrstvo za šolstvo in šport 96.000 €, ki je bilo predvidenih za sofinanciranje gradnje prizidka ministrstvo že prerazporedilo, saj v okviru Skupne občine Lenart ni bila sklenjena pogodba z najugodnejšim ponudnikom. Župan Miroslav Breznik pravi, da je vzpodbudno, da investicija ostaja v investicijskem planu ministrstva za šolstvo in šport v letih 2007 do 2009. Predvideno je sofinanciranje s strani ministrstva v višini cca. 359.000 € in sicer
Očitke o težavah v stranki, je Kacin zavrnil in jih označil kot špekulacije, ki jih ne želi komentirati, ob tem pa dodal: "LDS je kandidirala v kar 195 občinah in jesenske volitve so nedvomno dokazale, da smo še vedno najmočnejša opozicijska stranka, ki ima jasno prihodnost, zato jo vlada nedvomno potrebuje bolj kot kdajkoli prej. Velika medijska pozornost potrjuje dejstvo, da se zadnje čase z LDS veliko ukvarjajo; če ne bi
v letošnjem letu 196.000 €, v letu 2008 67.000 €, v letu 2009 pa 96.000 €. Delež občine pa bo pri investiciji znašal cca. 592.000 €. Ugotovili smo, da je najkrajša pot, če občina Lenart sklene pogodbo z najugodnejšim ponudnikom. Potem pa bo občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kot ena izmed pravnih naslednic bivše občine Lenart, prevzela vse obveznosti iz te pogodbe. V nasprotnem primeru je treba celotni postopek ponoviti in ponovno pridobiti sklep ministrstva za šolstvo in šport, je na seji pojasnjeval župan Miroslav Breznik. Župan Breznik pa je svetnike seznanil tudi z revizijskim poročilom o poslovanju občine Lenart v prvih enajstih mesecih lanskega leta, ki izkazuje 954 milijonov
bila to stranka slovenske prihodnosti, se z njo ne bi nihče ukvarjal. Naš cilj je biti stranka, ki je vse bolj prijazna do vseh ljudi."
Brez sprememb vodenju EU ne bomo kos
Kritičen je bil Jelko Kacin tudi ob oceni pripravljenost Slovenije na skorajšnjo predsedovanje Evropski uniji, saj
je o tem dejal: "Prepričan sem, da s tako negotovo zunanjo politiko in s tako ekipo brez krepkih kadrovskih izboljšav v vodstveni strukturi tej zahtevni nalogi ne bomo kos, kot bi ji lahko sicer bili. Evropa od nas pričakuje korektno predsedovanje uniji, za Slovenijo pa je predvsem pomembno, da bomo to znali tudi sami izkoristiti. Če se ne bomo znali dobro organizirati in dobro izkoristiti te priložnosti, bodo posredovanje med Evropo in našo državo zagotovo poskušali bolje izkoristiti v drugih državah."
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je ob dobrodošlici v slovenskem kulturnem biseru izrazil veselje, da so si v vodstvu LDS izbrali za osrednjo tiskovno konferenco prav Ptuj, saj je tudi to eden od načinov, s katerim je treba opozoriti na dejstvo, da se Slovenija ne začne in konča v Ljubljani, ampak je tudi onstran Trojan. Med predstavitvijo temeljnih programskih izhodišč za bližnji kongres LDS pa je Štefan Čelan, ki je sam tudi med snovalci teh dokumentov poudaril, da želijo pri tem javnost opozoriti predvsem na slabosti sedanje oblasti in na razliko stališč med pozicijo in opozicijo.
"Osebno nisem za poglede
in odločitve, ki jih narekujeta vse večja globalizacija in kapital, po mojem je za ekonomijo z dvema milijonoma prebivalcev prva prioriteta socialna kohezija, torej morajo biti v ospredju predvsem ljudje, ne pa le denar. Veliko dela nas čaka tudi pri zagotovitvi kontinuiranega ekonomskega razvoja, prenosu odgovornosti za razvoj na nižje nivoje, revidiranju vseh slabosti sedanje oblasti in vzpostavitvi drugostopenjske lokalne oblasti." je poudaril Čelan.
Na vprašanje novinarjev Jelku Kacinu, kako komentira dejanja mladine SLS in vsebino plakatov, ki so jih razkazovali v Ljubljani, je predsednik stranke LDS odgovoril, da bi težko ocenjeval ali komentirati dejanja mladih, ki pripadajo drugi stranki, spretno se je izognil tudi direktnemu odgovoru na vprašanje, kako ocenjuje nedavno potezo predsednika države Janeza Drnovška, ki se ni udeležil srečanja s slovenskimi diplomati na tujem, ne dovolj jasen pa je bil tudi v odgovorih na vprašanje, ali pričakuje na kongresu nezaupnico vodstvu stranke in kako komentira govorice o ustanovitvi nove levo usmerjene stranke. O tem je dejal le, da lahko stranko ustanovi vsak, ki ima za to pogoje, vendar je vprašanje, koliko se lahko ta stranka uveljavi do volitev, ki bodo že čez slabi dve leti.
Daljši pogovor z Jelkom Kacinom o aktualnih vprašanjih v zvezi z LDS, njenim kongresom v Ljubljani in stališči te stranke do aktualnih političnih razmer v Sloveniji pa bomo objavili v petkovem Štajerskem tedniku.
Po tiskovni konferenci se je Jelko Kacin sestal s predsedniki občinskih odborov spodnjepodravskih občin na ponovoletnem srečanju.
M. Ozmec
tolarjev primanjkljaja.
Ob koncu seje je svetniki pri pobudah in vprašanjih zanimalo, kako je s šolskimi prevozi, zakaj podražitev smeti in županu so zastavili več vprašanj glede urejenosti komunalne infrastrukture.
Zmago Šalamun
Sv. Jurij • Seja občinskega sveta
Pomembna investicija - nova šola
Svetniki v novi občini Sv. Jurij so se v sredo, 27. decembra, sestali na zadnji lanski seji.
Foto: ZS
Ptuj • Župani o dodatnih finančnih sredstvih za zdravljenje odvisnosti
Bolj kot mesto je problematično podeželje
Na zadnjem kolegiju županov s Ptujskega v letu 2006, 28. decembra, v Mestni hiši na Ptuju, so župani občin Spodnjega Podravja oziroma njihovi predstavniki razpravljali tudi o sklepu sveta JZ Zdravstveni dom Ptuj. Ta je pozval kolegij županov, da glede na razsežnost problema odvisnosti od drog mlajše populacije, ki je zlasti v porastu na podeželju, le-tega predstavi ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da bi jim tako pomagali pridobiti dodatna sredstva za zdravljenje odvisnosti na območju Upravne enote Ptuj.
Župani so poziv JZ ZD Ptuj, pod katerega se je podpisala predsednica sveta Irena Čuš, univ. dipl. soc. delavka, podprli, vendar za predstavitev razsežnosti problema in s tem za pridobitev dodatnih finančnih sredstev potrebujejo več konkretnih oziroma ustreznih podatkov. V tem trenutku naj bi podatki kazali na to, da problem odvisnikov v mestu ni tako zaznaven oziroma ni v porastu, da pa je vse več odvisnikov oziroma mladih uživalcev drog na podeželju. Da ne gre samo za zdravljenje odvisnosti, v našem okolju bi morali več nare-
diti tudi na področju preventive, se je med drugim v svoji razpravi zavzel ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tudi žetalski župan Anton Butolen se zaveda, da je problem odvisnosti od drog vse večji, ni pa dovolj zgolj pomoč tistim, ki so že odvisni, saj je potrebno resnici čim prej pogledati v oči. Po mnenju kidričevskega župana Jožeta Murka pa je prav to soočenje z resničnostjo največji problem, zlasti še za starše, ki si pogosto zatikajo oči pred resnico, ker so prepričani, da njihova otrok že ni med tistimi, ki posegajo za drogami. Tudi majšperška županja dr.
i ' i pfi J F l-4
mm
.i v Sssfcá!
Darinka Fakin je opozorila na problem odzivanja nekaterih staršev na ta pojav. Aktivnosti pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev za zdravljenje odvisnosti župani občin s Ptujskega podpirajo, predlog bo potrebno v sodelovanju stroke ustrezno dopolniti, tudi bolj natančno povedati, za katero odvisnost gre, čeprav je ločevanje odvisnosti zelo težko, zavedajo pa se tudi, da je spopad z odvisnostjo uspešen le, če bo širše zastavljen, če bodo sodelovali skupaj lokalne skupnosti, šole, starši, zdravstveni delavci.
MG
I fc^"
I|t
* o
_
Ker je zdravstvenega denarja za nakup nove opreme oziroma aparatur v zdravstvu vedno premalo, si zdravstveni zavodi pomagajo z donaci-jami. To je že nekako utečena pot do opreme v slovenskem zdravstvu. Ob novem letu se je kar nekaj slovenskih oziroma ptujskih podjetij odreklo že tradicionalnim novoletnim čestitkam in se odločilo za donacije bolnišnici ter nekaterim drugim ustanovam. Med večjimi sta bili Elektro Maribor in Cestno podjetje Ptuj. Ime največjega donator-ja v zgodovini ptujske bolnišnice, daroval naj bi kar 150 milijonov tolarjev, pa bodo javnosti šele razkrili. Decembra lani so napovedali, da se bo to zgodilo v začetku leta. V tem trenutku je mogoče reči le to, da je donator eno največjih podjetij na Ptujskem, ki je tudi že doslej pomagalo tej ptujski zdravstveni ustanovi pri nakupih nujno potrebnih aparatur. Doslej največja donacija jim bo omogočila nakup digitalne rentgenske opreme, v bistvu je donator tudi kupec, zato tudi ni bil potreben razpis, če pa bi bila kupec bolnišnica, brez
razpisa ne bi šlo, je med drugim povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, dr. med. spec. Med štirimi podjetji, ki so oddala ponudbo, so izbrali Agfo, tudi zato, ker je ponudila najboljšo ceno, in ker gre za že preverjen sistem, ki deluje v jeseniški in izolski bolnišnici. Prednost pa je tudi v tem, ker ima edini slovenski prevod, kar pome-
ni, da se bodo podatki, ki jih bodo narekovali zdravniki, izpisali v slovenščini. Novo opremo, ki ob digitalni rentgenski opremi vključuje tudi C-LOK rentgenski aparat za potrebe kirurškega oddelka, ultrazvok in še en sodoben laboratorijski aparat, naj bi dobili že v kratkem, ko bodo tudi razkrili ime donatorja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Vrtcu Ptuj so ponosni, da jim je po dobrem letu in pol intenzivnih priprav uspelo kot prvemu vrtcu v Sloveniji pridobiti certifikat kakovosti - kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja.
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, dr. med. spec., direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je zadovoljen, saj mu je uspelo dobiti pridobiti doslej največjo donacijo za to ptujsko zdravstveno ustanovo.
Ptuj • Ptujski vrtec uspešno zaključil leto 2006
Vrtec s certifikatom kakovosti
Ptujski vrtec je nadvse uspešno zaključil leto 2006. Kot prvi vrtec v Sloveniji je pridobil certifikat kakovosti - kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja.
14. decembra leta 2006 jim ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Ravnateljica Božena Bratuž je po prejemu povedala: »Res smo ponosni, da smo ga dobili. Gre za vzpostavitev celovitega sistema kakovosti za celotni zavod, ki si je za to prizadeval dobro leto in pol. Na certifikat kakovosti je ponosnih 180 zaposlenih, vseh deset enot vrtca oziroma enajst, vključno z bolnišničnim oddelkom, skupaj s starši 898 otrok, kolikor jih je v predšolsko vzgojo vključenih v tem šolskem letu, od prvega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Pomembno je, da smo vse to, kar smo že počeli do sedaj, uredili v voden sistem
kakovosti in iskanja poti za nenehno izboljševanje.«
Ptujski vrtec je v primerjavi z drugimi vrtci v Sloveniji specifičen v marsičem. Tako imajo v izmenskem turnusu že dva vrtca, na kar se drugje v Sloveniji šele pripravljajo. Vsaka enota posluje v svojem poslovnem času, saj se želijo čim bolj prilagoditi potrebam staršev. Od leta 2002 so tudi Unescov vrtec, ponašajo pa se tudi z mentorskim središčem za usposabljanje in strokovno usposabljanje delavcev v predšolski vzgoji. Ptujski vrtec je tudi edini v Sloveniji, kjer so učenje dveh tujih jezikov, glasbe in plesa vključeni v kuriku-lum, kar pomeni, da so le-tega deležni vsi otroci od tretjega
Foto: Črtomir Goznik
leta starosti. Po več kot tridesetih letih od zadnje novogradnje pa so septembra 2006 dočakali začetek gradnje novega vrtca Zvonček, ki je tudi edinstven po načinu gradnje, na osnovi podeljene stavbne pravice. Vrtec je že postavljen, te dni bo potekel rok za izdelavo oziroma izdobavo pohištva. V teh dneh so tudi že zaprosili za tehnični prevzem. MO Ptuj pa bo skupaj z županom dr. Štefanom Če-lanom tudi izpolnila obljubo, dano ob položitvi temeljnega kamna za začetek gradnje, 22. septembra lani, da bo uredila okolico, brez urejene okolice namreč novi trioddelčni vrtec ne bo mogel pričeti delati.
MG
Pri zdravljenju odvisnosti je največ odvisno od skupnega sodelovanja staršev, lokalnih skupnosti, šol in zdravstvenih delavcev, so med drugim opozorili župani občin na Ptujskem ob pozivu JZ Zdravstveni dom, da naj jim pomaga pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev za zdravljenje odvisnosti.
Ptuj • Ptujska bolnišnica pridobila izjemno donacijo
Ime donatorja bodo šele razkrili
TUdi naslednik bivšega direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka Robert Čeh uspešno nagovarja donatorje.
Podlehnik • Motel zaprt, delavci čakajo na odpovedi
Še vedno ni konca
Novo leto ni prineslo rešitve še nikomur od zapletenih v afero „Motel Podlehnik". Stanje je namreč tudi konec prvega tedna v letošnjem letu še vedno enako; delavci še stavkajo,sklepov o prekinitvi delovnega razmerja še niso prejeli, motel je zaprt, a še vedno v najemu Bojana Vojska.
Stavka obupanih delavcev še vedno traja - končana bo lahko šele z izročitvijo odpovedi, ki pa jih bodo dobili od stečajnega upravitelja, ko ga bo sodišče imenovalo ...
Tovorno parkirišče pred Motelom je „rešeno" največjih kupov odpadkov.
Foto: SM
Foto: SM
Predstavnik delavcev Janez Jagarinec je za naš časopis najprej povedal: Skozi vse božič-no-novoletne praznike se za nas ni premaknilo nič. Tako še vedno stavkamo in čakamo na odpovedi. Direktor Bojan Vojsk se je v minulih dneh sicer oglasil v Motelu, vendar je povedal le, da se zadeve zdaj rešujejo, da je vse v postopku in da je potrebno počakati."
Motel je tako za vse goste zaprt, zaposleni, ki v organiziranih stavkovnih skupinah posedajo v njem, pa čakajo na odpovedi in zmrzujejo v recepciji, ki si jo sicer nekoliko ogrevajo z električnim radiatorjem: „Ves preostali objekt je zdaj neogrevan, Vojsk je sicer nekajkrat prišel in vzel posode za kurilno olje, vendar, kolikor vemo, ga ni prinesel. Prve posledice zaradi preteklih noči, ko je temperatura padla pod nič, so zdaj že vidne, predvsem v kuhinji in na keramiki, ki je že marsikje odstopila. O vsem tem smo lastnika, podjetje Petrol, že obvestili," je še povedal Jagarinec.
Vojsk že odpovedal najem, Petrol še išče novega najemnika
Bojan Vojsk je sicer uradno še vedno najemnik Motela, čeprav je takoj po novem letu, 3. januarja, na Petrol že poslal predlog o prekinitvi najemne pogodbe. Sandi Salkič, predstavnik za stike z javnostjo pri Petrolu je prejem Vojskovega predloga potrdil, na naša vpra-
šanja pa odgovoril tako: „Ne morem povedati, kdaj bi lahko prišlo do prevzema objekta s strani Petrola, gotovo pa to ne bo v nekaj dneh. Gre za to, da ima vsaka pogodba pač tudi določen odpovedni rok." Nič konkretnega torej s strani Petrola, ki se pravno-formalno res lahko izgovarja na odpovedne roke. V nasprotnem primeru, če bi do prevzema prišlo takoj oz. v dveh, treh dneh po prejemu Vojskove odpovedi najemne pogodbe, kot je na zadnjem srečanju še govoril Petrolov pravni predstavnik Iztok Bajda, bi vse obveznosti vzdrževanja uradno
bremenile Petrol. Že takrat sta oba Petrolova predstavnika, Gordana Višinski in Iztok Bajda dala vedeti, da bi veliko raje uredili kar neke vrste primopredajo med novim in bivšim najemnikom in kot je bilo v nadaljnjem pojasnjevanju razumeti Salkiča, poskušajo zdaj narediti prav to, se pravi na hitro najti novega najemnika in mu predati motel „iz Vojskovih rok". Da bi se pojavil kakšen nov interesent, ni bilo slišati nobenih namigov, kar pomeni, da se Petrol - če seveda se - pogaja s kakšnimi od že znanih oz. tistih, ki so svoj čas poslali ponudbe. Če
bo kaj uspeha, je vprašanje, po besedah Salkiča pa naj bi takšno vmesno stanje motela, ki ga Vojsk predaja, Petrol pa še ne prevzema, trajalo čim manj časa, vsekakor pa naj bi se zadeva rešila prej kot v enem mesecu - po možnosti seveda z novim najemnikom, če ne, pa z zaprtjem Motela. Jasno je, da za objekt do predaje odgovarja Bojan Vojsk, za katerega pa je prav tako jasno, da se v sedanji situaciji zanj ne bo prav dosti brigal. Kašen naj bi bil uradni odpovedni rok najemne pogodbe Salkič ni vedel povedati, zato pa je bil bolj jasen Bojan Vojsk, ki je
dejal, da odpovedni rok v najemni pogodbi oz. aneksu, s katerim je pogodba podaljšana do poletja letos, ni natančno naveden, ampak je stvar dogovora s Petrolom. To pa tudi pomeni, da bi Petrol lahko v eni sami uri prevzel in zaprl Motel, če bi se tako dogovoril z Vojskom. Razlog, da se to ni zgodilo, je torej očitno v aktivnem iskanju nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti objekt, medtem ko zaposleni niso več predmet pogajanj.
Petrol poskrbel za čiščenje parkirišča
Na srečo se je Petrol v minulih dneh izkazal vsaj pri nečem, na kar so opozarjali predvsem vodilni občinski možje Pod-lehnika z županom na čelu: na svoje stroške je namreč dal počistiti parkirišče za tovorna vozila, kjer se je že nabiralo ogromno odpadkov in upati je, da bo Petrol za čiščenje tega parkirišča skrbel še naprej.
Vsaj toliko, če ne še bolj kot Petrolu pa velja čestitati (še vedno) zaposlenim stavkajočim delavcem, ki so zastonj očistili prostor pred samim Motelom. „Saj ni šlo drugače, ne bomo menda lazili tu okoli čez kupe smeti,poleg tega se
mnogi med nami, ne glede na vse, še vedno čutijo nekako odgovorne za izgled " je še pojasnil Jagarinec, ki mu sicer še zdaleč ni vseeno za sedanje stanje zaposlenih.
Odpovedi bo dal stečajni upravitelj
22 delavcev namreč ne ve, kako naprej. Uradno so še vedno zaposleni pri Bojanu Vojsku, s. p., delajo ne, pač pa stavkajo, odločbe oz. sklepa o prekinitvi delovnega razmerja pa še nimajo v rokah, da bi se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. Zakaj je tako, niso vedeli povedati. Zato pa je razlog za „neizročitev" sklepov o prenehanju delovnega razmerja pojasnil sam Bojan Vojsk: „Kot je že znano, je sprožen stečajni postopek na sodišču. Tudi če bi sam hotel oz. želel zaposlenim predati sklepe o prenehanju delovnega razmerja, tega ne morem storiti. To lahko naredi stečajni upravitelj, ki ga bo sodišče imenovalo v teh dneh. Menim, da bodo delavci takoj potem, ko bo stečajni upravitelj imenovan, potrebne sklepe, ki jim bodo omogočali prijavo na zavodu za zaposlovanje, tudi dobili."
SM
Ormož • Praznično v centru starejših
Družabnost povezuje starejse
V Centru starejših občanov v Ormožu imajo stanovalci veliko prostočasnih aktivnosti in kar šest skupin za samopomoč, letno pa pripravijo okrog 50 prireditev.
V centru za starejše občane v Ormožu stanuje okrog 150 starejših, ki se večinoma odločajo za sobe, na voljo pa so tudi apartmaji. V domu skrbijo tudi za 25 uporabnikov pomoči na domu in dnevno razvozijo okrog 40 kosil. Da pa življenje oskrbovancem ni preveč monotono, se družijo v različnih skupinah. Nedavno se je na prednovoletni prireditvi predstavila pevska skupina Metuljčki, ki jo vodi Nataša Čavič, glasbeno pa jih je spremljala gimnazijka Jasmina Dovnik. Za svoj prvi samostojni koncert so Metuljčki pripravili lep program božičnih pesmi, ki so ga sostanovalci pospremili z gromkim aplavzom. Po nastopu pa so stanovalci skupaj postavili tudi lastnoročno izdelane jaslice.
Sicer v domu težijo k temu, da živijo čimbolj tradicional-
no življenje, takšno, kot so ga bili starejši vajeni v svojih družinah. Da ohranjajo domače vzdušje slavijo vse praznike, rojstne dneve in imajo letno okrog 50 prireditev. Vsako leto pripravijo izlet in jesenski piknik, lani pa so prvič pripravili tudi jagodni piknik. S tradicionalnim srečelovom pomagajo polniti fond za socialno ogrožene sostanovalce. Pripravijo tudi razstavo izdelkov delovne terapije.
Poleg Metuljčkov delujejo še bralna, kegljaška in pogovorna skupina Delfinčki - skupina za družabne igre, ustvarjalne delavnice. Zlasti uspešna pa je skupina za samopomoč svojcem stanovalcev z boleznijo demence.
Stanovalci pa so še posebej veseli svete maše, ki jo vsako soboto opravi dekan Janez Gorgner. Direktorica Mihaela
Voršič je povedala, da so ponosni, da so ena redkih tovrstnih ustanov, ki ima svojo kapelo, redne maše, slavijo pa tudi vse praznike.
V domu se lahko pohvalijo, da imajo podporo kar 40 prostovoljcev, okrog 25 upokojencev, svojcev in 20 gimnazijcev, ki jim pomagajo pri njihovih izletih in sprehodih. Center je postal tudi učna baza za srednje in visoke šole, zato se pri njih praktično izobražujejo bolničarji, tehniki zdravstvene nega in diplomirane medicinske sestre s področja Maribora in Murske Sobote. Zelo dobro sodelujejo tudi z vsemi ormoškimi institucijami, društvi in številnimi posamezniki, ki so jim hvaležni za njihovo pomoč in sodelovanje, kakor tudi »hišnemu ansamblu« Zadnji trenutek, ki poskrbel za prijetno silvestrovanje. Viki Klemenčič Ivanuša
Pred nastopom Metuljčkov je direktorica Mihaela Voršič stanovalcem, zaposlenim in gostom zaželela vse najlepše v novem letu.
Foto: vki
Budina • Koncert MoPZ Jezero
Trikrat sedem pesmi za sedem let
Konec lanskega leta so pevci Moškega pevskega zbora Jezero Društva upokojencev Budina-Brstje v Domu krajanov pripravili jubilejni koncert z naslovom 3 krat 7 za 7. Koncert je bil razdeljen na tri dele, v vsakem so zapeli po sedem pesmi, posvečenih sedmim letom delovanja MoPZ Jezero DU Budina-Brstje.
Prvi šopek sedmih pesmi so zapele ljudske pevke Kulturnega društva Jezero, v nadaljevanju pa so zapeli gostitelji - pevci MoPZ Jezero DU Budina-Brstje z zborovodjem Ladislavom Pulkom. Predsednik zbora je Franc Kuhar, ki je povedal, da je zbor v letu 2006 zabeležil kar 13 nastopov, v sedmih letih delovanja pa imajo za seboj že 94 javnih nastopov na različnih prireditvah. Kot gostje nastopajo na prireditvah v MO Ptuj, sosednjih občinah in krajih širom Slovenije. Štirikrat so sodelovali na reviji pevskih zborov, dvakrat na revijah malih pevskih skupin, ob peti obletnici delovanja pa so izdali tudi samostojno kaseto in zgoščenko. Pevci
MoPZ DU Budina-Brstje (trije pojejo prvi tenor, trije drugi tenor, štirje prvi bas in štirje drugi bas) so kot predstavni-
ki Spodnjega Podravja že dvakrat zapeli tudi na republiški reviji pevskih zborov društev upokojencev Slovenije.
Na tokratnem koncertu v krajevni dvorani v Budini sta dva izmed pevcev - Jakob Tement in Janez Lovrenko - prejela bronaste Gallusove značke za pet let udejstvova-nja na kulturnem področju. Ostali člani zbora so Gallusove značke že prejeli.
Med številnimi gosti na koncertu je bilo tudi nekaj znanih obrazov s Ptujskega: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik PČ Jezero Črtomir Rosič, predsednik nove PČ Spuhlja in nekdanji predsednik PČ Jezero Edi Strelec, Nataša Petrovič iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti, provincial pater Milan Kos ter nekateri mestni svetniki.
Mojca Zemljarič
Podlehnik • Zbor Ave v cerkvi sv. Trojice
Poslastica za ljubitelje komornega petja
Na povabilo Kulturnega društva Podlehnik prihaja na Štajersko, po več kot desetletju, Komorni zbor Ave, ki ga vodi priznani dirigent Andraž Hauptman. Božični koncert se bo odvijal v cerkvi sv. Trojice v Podlehniku v soboto, 13. januarja ob 17. uri.
Slovita vokalna skupina Ave iz Ljubljane je bila sicer ustanovljena leta 1984 v župniji Ljubljana-Vič. Zagnanost, trdo delo, pristna ljubezen do glasbe, mladost in svežina v petju so bile vrline, ki so skupino pod zanesljivim vodstvom Andraža Hauptmana privedle v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe. Skupina je zrasla ne le kakovostno, ampak tudi številčno, zato se je preimenovala v Komorni zbor Ave.
Zbor je uspešno sodeloval na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih ali koncertnih turnejah v
Sloveniji in zamejstvu, v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Belgiji, Španiji, Makedoniji, Egiptu, Grčiji, Južnoafriški republiki, ZDA, Kanadi, Švici, Bosni in Hercegovini, Vatikanu, na Danskem, v Argentini, Čilu, Estoniji in nazadnje v Luksemburgu.
Komorni zbor Ave je tudi dobitnik nagrade mesta Ljubljana za leto 1994, plakete mesta Ljubljana za leto 2000 in nagrade Prešernovega sklada 1994. Poleg tega pa je doma in v tujini osvojil številne nagrade in priznanja na zborovskih festivalih in tekmovanjih, nazadnje leta 2004 na Dunaju.
SM
Cerkev sv. Trojice v Podlehniku bo gostila pevce komornega zbora Ave.
Foto: SM
Bukovci • Knjižnica vabi
Pravljične urice za krajši sobotni dan
V okviru kulturnega društva v Bukovcih deluje tudi vaška knjižnica, ki ima večdesetletno tradicijo.
Knjižnica v Bukovcih je odprta že skoraj 50 let. Prva lokacija je bila nad Korantovim hramom. Ker so bili prostori dotrajani, se je knjižnica preselila nad novo večnamensko dvorano. Pogoji za delo v novih prostorih so neprimerno boljši kot na stari lokaciji, pa tudi oprema je boljša. Pri nas imamo okrog 1700 knjig. To je otroška in mladinska literatura, tudi romani. Sicer pa knjižnico v glavnem obiskujejo osnovnošolci. Izposojajo si knjige za obvezno domače branje in bralno značko," pojasnjuje Gorazd Mlinarič, ki knjižnico v Bukovcih vodi od leta 92. Pred tem je bil dolga leta knjižničar njegov oče.
Knjižnica v Bukovcih, ki je odprta ob sobotah med 14. in 15. uro, naj bi glede izposoje
gradiva pričela sodelovati tudi s ptujsko knjižnico in če bo to steklo, bo tudi obisk boljši, saj
bodo police napolnili z novejšim knjižnim gradivom.
Ob sobotah med 15. in 16. uro pa so v knjižnici nad večnamensko dvorano v Bukovcih tudi pravljične urice, ki jih vodi Anja Hameršak. Pravljične urice v glavnem obiskujejo otroci od prvega do petega razreda osnovne šole. „Prebiramo pravljice, ki bi jih otroci radi poslušali. Zato vabim vse, ki bi se želeli naših uric udeležiti, da se nam pridružijo ob sobotah nad dvorano v Bukovcih. Prebirali bomo pravljice, nato pa sledijo še ustvarjalne delavnice na temo pravljice, ki je bila prebrana," je povedala Anja.
Mojca Zemljarič
Na knjižni polici
Drago Jančar Graditelj
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Miti)
Biti uvrščen v zbirko miti pomeni, po mnenju The Timesa, največji podvig v zgodovini založništva. O Dragu Jančarju lahko govorimo v presežni-kih. Za svoje romane, kratko prozo, eseje in drame je prejel najvidnejše domače in tuje nagrade. Ugledni kritiki ga postavljajo ob bok Philipu Rothu in Franzu Kafki. Drago Jančar je pronicljiv in prodoren mislec, tako v našem duhovnem prostoru, kot izpovedovalec univerzalnih misli in občutij v besedilih, ki presegajo pretekli in sedanji čas.
Miti sodijo v okvir otroštva in odraščanja avtorja, spominsko so vezani na filme v predmestnem kinu, o Odiseju, Titu, o očetovem taboriščnem času. Lepo zloščeni škornji, udarniške pesmi in napori so kmalu zbudili dvom v novodobno mitologijo polbogov. Namen avtorja je, povedati zgodbo graditelja na enostaven način, povedati zgodbo o Pavlu Arehu in njegovih treh ljubeznih. Mit o Dedalu v palači v Knososu je oživel po Evansovem odkritju, zato ni presenetljivo, če lahko današnji resnični čas preide v bajko, v svet, kjer se je gradilo in zmagovalo. Ženske ljubijo moške, ki so kaj doživeli! Čas večnega zmagoslavja se je iztekal. Arehu je bilo življenje velikih Grkov in Rimljanov zanimivejše kot vsakdanja resničnost. V organizaciji ni bilo nič naključnega. Marek je bil včasih čevljar, sedaj pa je v uniformi majorja, na prvih straneh časopisov. On in ostali Stvarniki so trdili: »Bili smo nič, zdaj smo vse.« Pavel pa je bil v ujetništvu, ko se je začelo. Ni bil zraven. Izbrali so ga za pomembno nalogo, sam pa bi se najraje kam odpeljal v poletno noč. Listki s sporočili niso nikdar prinašali kaj dobrega. Pavel je bil umetnik, kipar, izumitelj. Kakšen čas! Graditi ceste, proge, mostove, predvsem pa samega sebe. Zgleda, da so dovoljena vsa sredstva pri poseganju v družbeni razvoj. Kot da revolucija ni nikdar končana. Pavel potuje v tem vrstnem redu: greh, krivda, kazen, odrešenje. Mo-numentalna zgradba se ne imenuje kaznilnica, ampak kazensko poboljševalni dom. Izgradnja novega reda je v fazi, ko tak dom potrebuje, kasneje pa bo to sanatorij za ljudstvo. Za sedaj pa bo moral Pavel zgraditi popoln objekt, kajti on se na areste res razume. Njegove sanje graditelja so bile povsem drugje. Kolesja zgodovine pa se ne da zaustaviti. Nastala bo obrambna trdnjava novega reda za nevarne nasprotnike, ki jo bo zgradil on, Pavel Areh, »tovariš, inženir, major«, kot ga vidi preprosti Lojze. Nikoli ga ni bilo strah, sedaj pa si je strahoma zastavljal vprašanje, če bo uspel izpolniti nalogo. Visoki zidovi bodo ščitili labirint. V zgradbi ne bo oken! Vse bo notranje povezano, to bo pravi labirint v obliki sekire, ki hkrati uničuje in gradi. Železna Erna mu je »poslala« Vasilko, za katero je bil vsak trenutek zunaj zidov zapora pridih svobode in olajšanja. Je vse skupaj domišljena igra, nastavljena vaba? Boljše je, če si zaprt zaradi kriminala kot pa zaradi politike. Pavel je bil graditelj in izumitelj različnih komunikacijskih poti med zaporniki, zato je dobro vedel, kako v novem zaporu zaustaviti potovanje listkov in trkanje po stenah. Najboljše rešitve so nadvse preproste. Želel sije, da bi Erna kdaj prišla tudi v kaki rožnati obleki. Zdaj je bila že v srednjih letih, ljubosumna, sama, sprijaznjena z usodo, zagrenjena, nesrečna, morda maščevalna? Podporni zid seje na otvoritvi zrušil, veličastna zgradba ni vzdržala trdnosti novih oblastnikov. Kralj Minos je bil na Brionih, ali pa je kje streljal fazane ali je prebiral tajne dokumente. Kako bi lahko razumeli čas poln lepih vznesenih besed in hkratno trpinčenje na skritih krajih? Obveljalo je prepričanje, da je bila usoda tista, ki je določala in dovoljevala, da žrtve morajo biti. Ljubezen do voditeljev je bila v istem razmerju kot sovraštvo do nasprotnikov sistema. Pavla in njemu podobne bi morali postaviti pred zid, je bilo temeljno prepričanje. Vsi voditelji so bili dobri šahisti, njihove žrtve pa figure na igralni plošči, ki so jih po mili volji prestavljali. V zaporu je za vsakega ena opeka. Misliš, da si zgoraj, pa si v resnici že spodaj.
Vse mine in po nekaj letih je prišel Pavel iz labirinta, ki ga je zgradil, v zunanji labirint. Začel je novo življenje od spodaj. Če letiš previsoko, strmoglaviš. Če letiš prenizko, se potopiš. Sam Vrhovni ga je nekoč v dunajski kavarni potrepljal, kako odlično je opravil ustanovni sestanek »firme.« Vsak tiran je tudi lirik.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Dravin ne Kršiču, Zilič dober na testiranjih
Stran 8
Rokomet
Po 17 letih zbogom rokometu
Stran 8
Športnik leta 2006
Kaj o lanskem letu menijo najboljši
Stran 9
Tenis
Skorba prva, patruša se seli v 2. ligo
Stran 9
Mali nogomet
Ekipa Gostišča pri Tonetu najboljša
Stran 10 Mali nogomet V soboto v Gorišnici humanitarni turnir
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 3. krog pokala EHF - prva tekma
Sanjska igra Ptujcank v prvem polčasu, slab zaključek
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - luventa Mihalovci 31:29 (18:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Puš 5 (1), Majcen, Praprotnik, Ciora 13 (6), Ramšak, Volarevič 2, Marinček, Brumen, Murko 2, Kelenc, Mi-hič 5, Raškovič 2 in Strmšek 2. Trener: Mišo Toplak.
IUVENTA MIHALOVCE: Dittelova 6, Tothova 4 (1), Odoškova 3, Gregoričikova 4, Cimnova 3, Kožucchova, Ka-laninova 3, Benuškova 1, Kraj-carova, Hricikova 4, Vaverkova, Szollosiova in Skolkova 1. Trener: Dušan Daniš.
SEDEMMETROVKE: Mer-cator Tenzor Ptuj 7 (7); Iuventa Michalovce 1 (2).
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 4; Iuventa Micha-lovce 4 minute.
Prva sobota v letu 2007 je v športno dvorano Center na Ptuju prinesla pravi praznik
Kristina Mihič (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, beli dres) je na tekmi s slovaško ekipo Iuventa dosegla 5 zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Puš (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, beli dres) je odigrala prvo uradno tekmo v novem klubu in se izkazala s 5 zadetki.
ženskega rokometa. Ptujčan-ke so že z uvrstitvijo v 3. krog evropskega tekmovanja EHF dosegle največji uspeh v zgodovini ženskega rokometa na tem področju. Temu primerno
Rokomet
Pučnik in Sobočan odslej v Ormožu, morda tudi Hanželič
Minuli četrtek je trener Jeruzalema Saša Prapotnik, po kratkem premoru v športni dvorani na Hardeku, sklical prvi trening svojih varovancev za nadaljevanje prvenstva v 1. A MIK ligi. Treninga se je udeležilo 18 igralcev, nova obraza v četi Jeruzalema pa sta Miha Pučnik in Grega Sobočan. Sobočan je prvi del prvenstva zastopal barve Ribnice, Pučnik pa prihaja iz vrst Gorenja kot zamenjava za prvega strelca lige Alena Blaževica. Z Ormo-žani trenira tudi povratnik iz Velike Nedelje Matjaž Hanželič, ki pa zaradi zavrnitve registra-
Mišo Toplak - trener ZRK Mercator Tenzor Ptuj: »Sami ste videli, da smo prvi polčas in še del drugega dobro igrali, nato pa je sledil padec v igri. Imamo »prekratko« klop. Mi se bomo za povratno srečanje dobro pripravili in poskušali tam zaigrati dobro ter se uvrstiti v nadaljnje tekmovanje.«
Dušan Daniš - trener Iuventa Mihalovce: »Prvi polčas smo odigrali slabo, ob tem pa naše vratarke niso ubranile skoraj nič. V drugem polčasu pa smo se uspeli pobrati in doseči znosen poraz. Majhen zaostanek bi lahko bil pred povratnim srečanjem varljiv, saj smo se že enkrat opekli in to v kvalifikacijah za ligo prvakinj z Volgogradom.«
Črtomir Goznik
Mihalovci
je bilo tudi vzdušje v ptujski športni dvorani, ki je bila dodobra napolnjena. Nasprotnik ni bil toliko znana in atraktivna ekipa, vendar kljub temu zelo kvalitetna. Iuventa Mihalovce
so namreč lanskoletne državne prvakinje, letos pa v Slovaškem prvenstvu po 11 krogih zasedajo prvo mesto in so še vedno brez poraza. Slovakinje so bile zelo blizu lige prvakinj, vendar so jih izločila dekleta iz Volgo-grada.
Sicer pa smo v prvem polčasu lahko videli zelo dobro igro domačih rokometašic. Nekaj negotovosti je bilo samo na začetku srečanja, nekje do šeste minute, nato pa so Ptujčanke vztrajno višale svojo prednost. Dobra igra v obrambi, 13 obramb reprezentantke Miše Marinček v prvem polčasu in neustavljiva druga reprezen-tantka Ana Mihaela Ciora, ki je v tem delu igre dosegla osem zadetkov, so bili glavni razlogi za visoko vodstvo. Tudi druge igralke so dale svoj delež k tej rapsodiji rokometne igre Ptujčank v prvem polčasu, ko so si priigrale velikih devet zadetkov prednosti. Tako zajetno vodstvo pa je vsekakor bila zelo dobra osnova za igro v drugem polčasu in tudi prednost, ki si so ji želeli pred povratnim sobotnim srečanjem na Slovaškem.
Tudi uvodne minute drugega polčasa so bile v znaku domačih, ki so še naprej garale in si v 42. minuti priigrale najvišjo prednost na srečanju, ki je zna-
šala deset zadetkov (26:16). Od tu naprej pa se je pričela druga zgodba. Domači stroj, ki je do tega trenutka deloval odlično, se je nenadoma ustavil. Kot da so se dekletom zatresle noge in roke. Do konca srečanja so enostavno naredile preveč napak in zato je sledila kazen. Ustavilo se je predvsem v napadu, pa tudi luknje v obrambi so bile vedno večje. Vse to je bilo dovolj, da so slovaške šampion-ke, predvsem Dittelova, Totho-va in Hirichova, ki sicer tvorijo udarno moč gostij, izid močno popravile. Delni rezultat od 42. minute naprej je bil 5:13 v korist gostij in pove praktično vse o stanju na igrišču v tem delu. Kot da je domačinkam na koncu zmanjkalo moči, posledica tega pa je bila tudi padec zbranosti.
Na koncu so Ptujčanke ubranile dva zadetka prednosti, kar v rokometu ne pomeni veliko, vendar zadnja tretjina tega srečanja lahko ptujskim rokometa-šicam veliko pove. Najbolj važno v tem trenutku bi bilo, da tekmo dobro analizirajo in se pripravijo na povratni dvoboj, ki bi lahko igralkam prinesel sanjsko uvrstitev v četrtfinale tekmovanja EHF.
Danilo Klajnšek
cije uradno še ni član Jeruzalema: »Do pričetka prvenstva bomo opravili 33 treningov in odigrali devet pripravljalnih tekem. Ob ponedeljkih, torkih in sredah bomo skušali opraviti tudi po dva treninga na dan. Od 23.-28. januarja odhajamo na priprave v našo staro bazo v Trogir. Prvenstvo začnemo 10. februa^a z gostovanjem pri Slovanu v Ljubljani,«
nam je po prvem treningu dejal Prapotnik. Rokometaši Jeruzalema letos praznujejo 50-letnico kluba in ob tem lepem jubileju bo 19. in 20. januarja
Foto: Črtomir Goznik
V tem trenutku še vedno ni znano ali bo Matjaž Hanželič (Velika Nedelja, prvi z leve) lahko nadaljeval kariero v Ormožu. Tomaž Špindler (9), Primož Krabonja (8) in Matjaž Pisar (19) so najbližje temu, da nadaljujejo z igranjem rokometa v Gorišnici.
na Hardeku odigran izredno močan turnir, kjer bodo poleg gostiteljev sodelovala še moštva Pivovarne Laško iz Celja, Gorenja iz Velenja ter madžarski prvak Fotex iz Veszprema. Ormožani so v prvem delu prvenstva zasedli sedmo mesto z devetimi točkami, v nadaljevanju prvenstva pa bodo posku-
šali ujeti šesto mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. Posebno pozornost bodo "jeruzalemčki" posvetili tudi nastopu v Pokalu Slovenije, kjer jih že 14. februarja čaka tekma proti Trimu. Z zmago bi se Ormožani uvrstili med osem najboljših moštev v pokalnem tekmovanju.
Uroš Krstič
Piše: Tadej Podvršek
Se s Kekom obetajo naši nogometni reprezentanci boljši časi?
V tem tednu smo dobili novega selektorja nogometne reprezentance. Izvršni odbor NZS je potrdil predlog predsednika naše krovne nogometne organizacije in pričakovano ustoličil Matjaža Keka. Novico je na četrtkovi novinarski konferenci sporočil Rudi Zavrl. V Matjažu Keku, ki bo peti selektor od samostojnosti Slovenije, vidi pravega človeka, ki bi naši izbrani vrsti lahko ponovno vrnil nekaj sijaja, ki ga je v zadnjih letih povsem izgubila. Kek je ob vljudnostnih frazah predsednika Geodetskega zavoda Slovenije izrazil prepričanje da bo z vsem svojim znanjem in energijo poskrbel, da bodo naši nogometaši odslej igrali lepši, boljši in tudi učinkovitejši nogomet (kar se tiče točkovnega salda). Posebej je apeliral tudi na slovensko javnost in novinarje, ki bi lahko pri ponovnem vzponu našega nogometa odigrali pomembno vlogo.
Odgovornost, ki jo je kot selektor na svoja pleča prevzel 45-letni Mariborčan, je ogromna. Zavedati se je potrebno, da je nogomet kljub vsemu še vedno šport številka ena v Sloveniji, ne glede na to kar se v zadnjem času dogaja. Kek si bo moral zelo hitro izbrati štab pomočnikov, s katerimi bo sodeloval, saj nas že v februarju čaka prijateljska tekma z Estonijo. Kljub temu, da bi naj imel pri izbiri le-teh povsem proste roke pa npr. Zlatko Zahovič ni ravno zaželjen. Največja prednost Keka je prav gotovo odlično poznavanje slovenskega nogometa. Pozna tudi »zakulisje«, tako da mu bo vsaj na tem področju malce lažje. Zavrl je posebej izpostavil najvišjo možno nogometno izobrazbo, ki jo ima novi selektor, ki pa vemo, da ni nujno zagotovilo za uspeh. Tudi izkušnje s piramido NZS Kek že ima, saj je do sedaj vodil reprezentančni selekciji U-15 in U-16. Mnogi ga zaradi zgoraj naštetega primerjajo s Katancem, saj je pred prevzemom najboljše nacionalne selekcije tudi Srečko začel in deloval podobno, toda vsaj trenutno se zdi ta primerjava povsem brezpredmetna in neumestna.
Vedno glasnejši postajajo tisti, ki ob izboru Keka za selektorja zmajujejo z glavo, saj so mnenja da si je z njim Zavrl »kupil mir v hiši«. Kek je namreč Mariborčan, po neuspeli vključitvi Zahoviča v reprezentanco bo s nekdanjim igralcem Maribora skušal pomiriti severovzhodni del naše države, če bo mogoče, bo naša vrsta v bližnji prihodnosti odigrala kakšno (ne)pomembno srečanje v Ljudskem vrtu in tako bo vse spet lepo po starem ... S temi in podobnimi argumenti že v prvih dneh po izboru novega krmarja naše nogometne barke vršijo pritisk na odgovorne in na široko razglabljajo o nadaljevanju nogometne agonije, pa čeprav Kek sploh še ni začel z delom.
Kakorkoli že, Matjaža Keka čakajo naporni dnevi in noči v katerih bo malo spal. Vprašanj je namreč ogromno, odgovorov pa vsaj v tem trenutku bolj malo. Vsaj na začetku pa bi mu vsi, ki jim je kaj mar za slovenski nogomet, morali ponuditi priložnost in kdo ve, morda mu bo uspelo spet združiti razklano slovensko javnost, ki z veliko nestrpnostjo pričakuje prve selek-torjeve korake.
Rudi Zavrl, predsednik NZS in Matjaž Kek, novi selektor slovenske nogometne reprezenetance sta si takole segla v roke po podpisu triletne pogodbe.
Osebna izkaznica Matjaža Keka
-	rojen 9. septembra 1961 PRO licenca 2003
PRO licenca UEFE 2006 1979-1984 igralec Maribora 1984-1988 igralec Spitalla (Avstrija) 1989-1994 igralec GAK-a (Avstrija) 1995-1999 igralec Maribora
-	1992 je odigral edino tekmo za reprezentanco
-	1999 pomočnik trenerja Maribora
2000-2001	trener Maribora
2001-2002	pomočnik trenerja Maribora
-	2002-2004 trener Maribora 2006 selektor selekcij U-15 in U-16
Nogomet • Drava Ptuj
Dravin ne Krsicu, Zilič dober na testiranjih
Pretekli teden smo poročali, da sta Admir Kršič (HIT Gorica) in Dalibor Pešterac (Železniki, Srbija) tik pred podpisom pogodbe, opravila naj bi le še nekatere formalnosti pred dokončnim podpisom.
Končni razplet pa je vendarle drugače, saj je trener Drave Dražen Besek po testu fizičnih sposobnosti ocenil, da je Kršič preslabo pripravljen in da za ptujsko ekipo ne bi bil primerna okrepitev v spomladanskem delu prvenstva, saj bi za dvig telesne pripravljenosti potreboval preveč časa.
Direktor Drave Boris Emer-šič je o tem in drugih aktivnostih Drave povedal: »Admir Kr-šič je za nas zaključena zadeva, saj smo spoštovali mnenje trenerja. V tem trenutku potekajo pogovori še z nekaterimi drugimi nogometaši, vendar zaen-
krat še ne morem povedati nič konkretnega, saj pogovori še niso v zaključni fazi.«
Zanimalo nas je tudi, kako na igranje malega nogometa njihovih nogometašev gledajo pri ptujskem prvoligašu: »S strani trenerja imajo igralci dovoljenje za nastope v ekipah malega nogometa, vendar to počnejo na lastno odgovornost. Edina obveznost igralcev je, da 15. januarja pridejo nepoškodovani na priprave.«
Še zanimivost: med najbolje pripravljenimi igralci na testiranjih v začetku januarja je bil Sead Zilič, ki je izgubil nekaj odvečnih kilogramov. Boris Emeršič: »Po mojem mnenju bo tako pripravljen Sead naša največja »okrepitev«, saj je že v jesenskem delu dosegel 10 zadetkov.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava) je kljub slabši pripravljenosti po sanaciji poškodbe v jesenskem delu prvenstva dosegel 10 zadetkov; na januarskih testiranjih je bil že med najbolje pripravljenimi nogom-retaši Drave.
Rokomet • Meta Šijanec
Po 17 letih zbogom rokometu
Foto: Črtomir Goznik
Meta Sijanec
Sobotna evropska tekma ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Iuventa Mihalovce bo ostala zapisana tudi po tem, da se je vodstvo kluba zahvalilo igralki Meti Šijanec za njen prispevek v letih, ko je bila aktivna roko-metašica; predsednik kluba Miran Senčar ji je pred srečanjem podelil spominsko darilo. Slovesa so vedno ganljiva, saj pomenijo zaključek nekega obdobja. Meta Šijanec, rokome-tašica, ki je zrasla v ptujskem ženskem rokometu, preživela vse burje in preimenovanja in po 17 letih rekla svoji prvi športni ljubezni zbogom. Za svojo športno udejstvovanje je požela dolgi aplavz, ki na
koncu tudi veliko pomeni. »17 let je dolga doba, občutki v takšnih trenutkih pa mešani, saj veš, da končuješ neko obdobje. Na rokomet imam zelo lepe spomine. V tem trenutku so pozabljeni vsi napori, ki sem jih skupaj s številnimi soigralkami doživela. Praktično sem se poslovila z evropskima tekmama na Cipru. Sicer sem z zanimanjem spremljala sobotno tekmo in držala pesti za sedaj že bivše soigralke. Moje misli sedaj trenutno niso povezane z rokometom, bom pa seveda obiskovala tekme,« je po slovesu od aktivnega igranja dejala Metka Šijanec.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MRK Drava Ptuj
Nov predsednik in 5 novincev
V petek so s pripravami na drugi del prvenstva pričeli ro-kometaši Drave Ptuj, ki nastopajo v 2. SRL - vzhod. Potrebno se bo dobro pripraviti, saj še obstajajo nekatere možnosti, da bi Ptujčani še lahko ujeli
končnico. V dveh tekmah, ki jih še morajo odigrati v prvem delu prvenstva, jih čaka gostovanje v Ljubljani, pri ekipi Aleš Praznik in domače srečanje z Arcont Radgono.
V ta drugi del prvenstva pa
bodo rokometaši ptujske Drave krenili veliko močnejši, saj so v svoje vrste privabili naslednje rokometaše: iz Velike Nedelje se v klub vrača Matej Bračič, zraven njega pa iz istega kluba prihajajo še Primož Kumer,
Robi Mesarec in Davorin Ko-vačec; novinec je tudi mladi Iztok Luskovič iz Ormoža. Po poškodbi pa se na rokometna igrišča vrača tudi Sašo Kafel.
»Z vadbo smo pričeli v petek, 4. januarja. Na voljo bomo v drugem delu prvenstva imeli 18 rokometašev. Vadili bomo štirikrat tedensko in sicer trikrat v dvorani in enkrat v fit-nesu; žal imamo na voljo premalo terminov v dvorani. Do 3. februarja, ko se prične prvenstvo, bomo odigrali tudi nekaj pripravljalnih srečanj. Vse skupaj delamo z jasnim ciljem, da bi se na Ptuju ponovno igral dober in kvaliteten rokomet. Želimo napredovati v 1. B SRL, vendar je potrebno najprej vse dobro pripraviti. Če ne letos, pa bomo potem v naslednjo sezono startali veliko močnejši,« je dejal trener Drave Marjan Valenko.
V ptujskem moškem rokometnem klubu se je v tem času zgodila tudi dolgo časa napovedovana sprememba na mestu predsednika kluba: dolgoletnega predsednika Ivana Gomilška je zamenjal Andrej Rutar.
Danilo Klajnšek
PD Maks Meško Ormož
Ormoški planinci se odpravljajo na Aconcaguo
Člani Planinskega društva Maks Meško iz Ormoža Miro Rakuša, Leon Lužar in Franc Ačko se konec meseca odpravljajo na najvišji vrh srednje in južne Amerike - 6965 metrov visoko Aconcaguo. Odprava bo trajala od 29. januarja do 23. februarja. Nevarnost za njihov podvig predstavlja predvsem vreme - zaradi vpliva Pacifika lahko veter doseže tudi hitrost do 200 kilometrov na uro, temperature pa padejo pod -30 stopinj Celzija. Prva baza bo na 3.400 metrih, druga na 4.300 metrih, tam bo potekal tudi prvi del aklimatizacije. Glavnina aklimatizacijskih aktivnosti bo na višini 5.600 me-
trov, kjer bodo postavili šotore, vrh Aconcague pa nameravajo osvojiti med 9. in 11. februarjem. Priprave na ta podvig so trajale čez poletje in jesen, nedavno pa so se odpravili še na zimsko turo na Triglav. Vsi člani so izkušeni planinci, ob morebitnih zapletih pa računajo tudi na nasvete alpinističnih kolegov, ki so podobne vrhove že osvojili. Odprava je sicer skupno vredna okoli 10.000 evrov - 75 odstotkov sredstev bodo prispevali udeleženci sami, ostalo sponzorji, velik delež pa s potrebno opremo prispeva domače planinsko društvo.
ns
Tenis • Zimska liga 2006/07
Skorba prva, Patruša se seli v 2. ligo
Peti krog 1. zimske lige v tenisu 2006-2007, sicer zadnji krog prvega dela prvenstva, je bil zelo zanimiv, še posebej kar se tiče obstanka v ligi. Med TC Kidričevo in Okrepčevalnico Patruša je bilo potrebno poiskati potnika v drugo ligaško tekmovanje. Ker so Kidričani imeli točko prednosti, je bilo nujno, da osvojijo vsaj točko, če pa bi Okrepčevalnica Pa-truša premagala TC Luka, bi ona ostala v ligi. Razpletlo se je tako, da so v 1. ligi ostali igralci TC Kidričevo. V dvoboju med prvo uvrščenim TK Skorbo in tretje uvrščeno ekipo Arte, d. o. o., pa so slavili slednji, vendar je ekipa Skorbe kljub porazu prvak prvega dela prvenstva v 1. ligi.
1. liga
Rezultati 5. kroga: TC Kidričevo - TK Neptun 1:2 (Pre-mužič - Horvat 7:9, Hazabent
-	Klajderič 9:0, Hazabent/ Gulin - Horvat/Mazera 2:9); Okrepčevalnica Patruša - TC Luka 1:2 (Pušnik - Kolarič 7:6, Kotnik - Merc 4:9, Kotnik/Ško-fič - Merc/Debeljak 5:9); Arte, d. o. o - TK Skorba 2:1 (Maj-cenovič - Grabar 9:1, Nedog
-	Glodež 3:9, Majcenovič/Hart-man - Hazimali/Žitnik 9:8).
Vrstni red: TK Skorba 11, TK Neptun in Arte, d. o. o. 10, TC Luka 7, TC Kidričevo 4, Okrepčevalnica Patruša 3 točke.
Danilo Klajnšek
TC Kidričevo
Še 9 dni do izbire Športnika leta MO Ptuj za leto 2006
Kaj o lanskem letu menijo najboljši?
Za športniki, tistimi najboljšimi in tistimi malo manj dobrimi, je sezona 2006. Ob koncu leta vsi potegnejo črto pod rezultati, analizirajo izkupiček in si postavijo cilje in želje za naprej. Za Štajerski tednik so to storili najuspešnejši ptujski športniki v letu 2005.
Mojca Derčar, bivša rokome-tašica ŽRK Merkator Tenzor Ptuj, najboljša športnica Ptuja leta 2005:
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mojca Derčar
»S predlanskim letom sem precej bolj zadovoljna kot z lanskim. V prejšnji sezoni so nas pred visokimi cilji, ki smo si jih zadali v ptujskem klubu zaustavile poškodbe. O reprezentančnih nastopih ne bi rada kaj preveč govorila, saj smo na evropskem prvenstvu pokazale precej slabšo igro kot smo je bile sposobne. Zakaj, na to vprašanje bi vam boljše odgovorili v strokovnem štabu reprezentance. Mislim, da je bilo leto 2005 precej bolj uspešno kot lansko, tudi na osebnem področju. Lani sem si želela, da se zaposlim, kar mi ni uspelo, ob koncu pa sem še prekinila sodelovanje z ŽRK Ptuj. Ptuj-čanke mislim, da imajo po prvem delu sezone še vedno dobre možnosti, da se visoko uvrstijo v prvenstvu, ne glede na to, da smo dvakrat nepričakovano izgubile proti ekipama Inne Dolgun in Celja. Na drugi strani smo precej boljše igrale v evropskem tekmovanju, kjer smo prišle krog dalje kot smo sprva pričakovale. Zase si sedaj želim predvsem dobre igre v dresu hrvaške Podravke, kjer nadaljujem klubsko kariero. Pričakujem, da bodo čimprej urejeni vsi potrebni papirji glede mojega prestopa in bom lahko že ta konec tedna zaigrala na prvi tekmi. O konkretnih ciljih se z vodstvom kluba še nismo pogovarjali, gre pa po pojem mnenju za zelo ambiciozno ekipo, z željo osvojiti tako pokal državnih kot pokalnih prvakinj Hrvaške, z velikimi ambicijami tudi v evropskem tekmovanju. Želim si tudi, da bi bilo to leto čim manj poškodb.«
Mitja Mahorič, kolesarski klub Perutnina Ptuj, najboljši športnik Ptuja za leto 2005:
»Za nami je zelo uspešna sezona, najuspešnejša za ekipo doslej. Prav tako za mene, saj sem ne glede na to, da sem bil večkrat podrejen rezultatom ekipe, dosegel nekaj zelo dobrih rezultatov. Ne štejejo le zmage, ampak tudi tisto kar sam doprineseš k skupnim rezultatom. Velikokrat sem bil glavni akter pri odličnih rezultatih drugih, kar je zame isto, kot da bil sam zmagal. Za klub sta zagotovo zelo odmevni zmaga v Schwarzwaldu ter ekipna zma-
ga na dirki Regio tour v Nemčiji, kjer smo se uvrstili pred vsa moštva Pro toura. Osebno sem dosegel manj prvih v mest kot v preteklih sezonah, vendar sta bili obe zmagi prigarani in sem nanju ponosen. Morda sem malce razočaran, ker se včasih dirke niso odvijale kot bi pričakoval in tako nisem mogel pokazati vsega kar znam, vendar takšna je narava športa in sem sam zadovoljen tudi z ekipnimi rezultati. S ponosom lahko rečem, da sem bil zraven pri vseh večjih zmagah. Če primerjam lansko in predlansko sezono lahko rečem, da sta po statistiki identični, saj sem zbral enako število točk Vendar mislim, da bo najboljši športnik leta nekdo drug, saj je potrebno dati priložnost še ostalim. Mislim, da si veliko športnikov ta naslov zasluži in verjamem, da boš šel v prave roke. Leto 2006 je bilo uspešno tudi drugače, saj sva s punco zaključila z gradnjo hiše in zdaj v njej uživava. Zraven tega mi je služilo tudi zdravje in upam, da bo v prihodnje tako ostalo. Da bi le prevozil čimveč kilometrov brez, da se dotaknem asfalta. Trenutno me kolesarjenje veseli in zadovoljuje in dokler bo tako, bom vztrajal v športu.«
Nina Kolarič, AK Keor Ptuj, najbolj priljubljena športnica Ptuja leta 2005:
Nina Kolarič
posameznih disciplinah kot na samih tekmovanjih, sem precej napredovala in upam, da bo tako še naprej. V novem letu si želim, da bi le-te uspela vsaj ponoviti, saj sem zaradi poškodbe kolena ob koncu sezone izgubila dva meseca treninga. Zato bom izpustila dvoranski del sezone in se na tekmovanja vrnila šele spomladi. Lansko leto je bilo zame precej uspešno na vseh področjih. Glavni cilj sem imela, da uspešno zaključim prvi letnik na pravni fakulteti v Mariboru, kar mi je tudi uspelo. Zaradi tekmovanj mi je precej dela v šoli ostalo za jesenski termin, vendar je s trudom in disciplino vse možno biti. Naziva najbolj priljubljene športnice v predlanskem letu sem bila zelo vesela, vesela bi bila, če bi se to zgodilo še enkrat. Kaj se bo zgodilo pa bomo še videli.«
Dejan Zavec, boksar, najpopularnejši športnik Ptuja leta 2005:
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec
»Lansko leto sem le dvakrat stopil v ring, pa vendar moram na podlagi borbe z Rusom Andrejem Jeskinom dejati, da je za menoj najuspešnejša sezona v karieri. Krona vsega je bil nastop na Ptuju pred svojimi gledalci, dogodek, ki sem si ga vedno želel in ga ne bom nikoli pozabil. Njemu je sledil podpis pogodbe z razvpitim ameriškim menedžerjem don Kingom. Ne glede na to, da sem zdaj že nazaj v Nemčiji, moram priznati, da je bil to velik prelom v moji karieri. Sezone je zelo težko primerjati med seboj, ne bi rad komu dajal prednosti ali delal krivice. Leta 2005 sem se še prebijal dobesedno iz dna, tako da sem se ob uspešnih borbah ob koncu že močno približal najboljšim. Lani sem si to mesto utrdil, v novi sezoni pa pričakujem, da se bom na tem položaju stabiliziral in ga branil. Želim si stopiti še stopničko višje, upam namreč, da se bom boril za naslov evropskega ali svetovnega prvaka. Preteklo leto pa je bilo prelomno tudi na osebnem področju, saj sva z življenjsko sopotnico dobila otroka. Mislim, da je bilo to leto mojega življenja, ki si ga bom zapomnil ne glede ali pa tudi glede na športne rezultate. Ko govorimo o naslovih, je tudi naslov najbolj priljubljenega športnika ali osebnosti zelo težko dobiti. Ne moreš ga pričakovati, potrebno je spoštovati voljo ljudi. Tudi drugi ne počivajo, zato bom zelo vesel, če ga bom dobil še enkrat, če pa ne, se bo potrebno še bolj potruditi.«
Uroš Gramc
Športnik leta 2006
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj-
popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah.
Foto: Črtomir Goznik
»Pričakovanja v lanski sezoni sem presegla, se pravi, da sem dosegla dosti več kot sem načrtovala. V skoku v daljino sem s 637 cm dosegla osebni rekord in na državnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo, v mnogoboju pa sem lani prvič nastopila in kljub temu z osvojenimi 5080 točkami postala državna prvakinja med članicami. Glede na rezultate, tako v
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,E*l04i3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
ime in priimek: _
Naslov: _
Poštna številka, kraj:_
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
rad10-tedn1k ptuj v sodelovanju s športnimi novicami. OŠPORTNE NOVICE
Foto: DK
Mali nogomet • 6. Toyota turnir
Ekipa Gostišča pri Tonetu najboljša
V soboto je v športni dvorani Center potekal zelo močan malonogometni turnir, katerega organizator je bilo Športno društvo Center Ptuj. Nastopilo je 23 ekip, ki so bile razdeljene v 8 predtekmovalnih skupin; najboljši iz vsake skupine je nadaljeval tekmovanje v četrtfina-lu. Zaključni del se je začel šele po koncu rokometne tekme pokala EHF, tako, da je bilo finale na sporedu že krepko čez polnoč. Kljub temu gledalcev ni manjkalo, saj atraktivnih tekem zares ni manjkalo, opekli pa so se tudi nekateri favoriti.
Rezultati:
četrtfinale: Gostišče pri Tonetu - Poetovio 2:0, Bunker Bar - Toyota 4:5 (po streljanju iz 6-m), Meteorit Trans - TV Ormož 0:2, Altafin Ljutomer - Mark 69 5:1;
polfinale: Gostišče pri Tonetu
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Gostišča pri Toneta je absolutni zmagovalec 6. Toyota turnirja, saj so osvojili veliki prehodni pokal, pokal za zmagovalce, pokal za najboljšega igralca (Rene Mihelič) in pokal za najboljšega strelca (Rok Kronaveter); poleg njiju so nastopili še Aleš Ceh, Marko Drevenšek, Matjaž Rozman in Igor Pihler.
Foto: Črtomir Goznik
V tekmi za 3. mesto so igralci Toyote premagali ekipo TV Ormoža.
- Toyota 4:3 (6-m), TV Ormož - Altafin Ljutomer 0:1;
tekma za 3. mesto: Toyota - TV Ormož 6:0;
tekma za 1. mesto: Gostišče pri Tonetu - Altafin Ljutomer 3:1.
Najboljši igralec: Rene Mihelič (Gostišče pri Tonetu).
Najboljši vratar: Alen Mordej (Toyota).
Najboljši strelec: Rok Kronave-ter - 7 golov (Gostišče pri Tonetu).
Mali nogomet • Turnir U-12 na Ptuju
Naslov tokrat na Gorenjsko
Nogometna šola Poli Drava Ptuj je v nedeljo organizirala 3. tradicionalni mednarodni zimski turnir v malem nogometu za mlade nogometaše do 12 leta starosti. Športna dvorana Center je bila tako ponovno v znamenju mladih nogometašev iz Slovenije in Hrvaške, na tribunah pa ponovno veliko gledalcev, ki so z navijanjem dodali svojo vrednost in pomembnost temu turnirju.
Ekipe so bile v predtekmo-vanju razdeljene v štiri skupine, kjer je vsaka ekipa igrala z vsako, prvo uvrščeni ekipi pa sta se uvrstili v četrtfinale. Iz našega področja sta se v četr-tfinale uvrstili dve ekipi NŠ Poli Drava. Ekipa NŠ Poli Drava A je morala priznati premoč nogometašem Get Power Šam-piona iz Celja, NŠ Poli Drava C pa ekipi Triglava, sicer zmagovalcu tega turnirja. Krajnčani so namreč potem v polfinalu
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Triglava so se iskreno veselili 1. mesta na turnirju na Ptuju.
po izvajanju kazenskih strelov premagali sovrstnike iz Celja, v finalu pa v regularnem delu mlade »vijoličaste upe«. V tekmi za tretje mesto so mladi upi Dravinje iz Slovenskih Konjic premagali Get Power Šampi-on in zasluženo osvojili tretje mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši do 12 leta starosti so prikazali zelo dobre igre (prizor je s tekme za 3. mesto).
Direktor NŠ Poli Drava Ptuj Boris Emeršič je po končanem turnirju dejal: »Ponovno smo zadovoljni z vsem, kar se je dogajalo na turnirju. Žal sta naši dve ekipi končali v četrtfi-nalu, bo pa morda drugič bolje. Ponovno se je skozi ves dan zbralo veliko število gledalcev, kar nam še enkrat potrjuje, da je Ptuj nogometno mesto. S tem turnirjem smo zaključili dvoranski nogomet in vse svoje misli že usmerjamo na turnir v mesecu maju, ki bo na ptujskem Mestnem stadionu.«
Rezultati - polfinale: Dra-vinja - Maribor 0:1, Get Power Šampion - Triglav 1:2.
Za 3. mesto: Dravinja - Get Power šampion 1:0.
za 1. mesto: Triglav - Maribor 1:0.
Vrstni red: 1. Triglav Kranj, 2. Maribor, 3. Dravinja Slovenske Konjice, 4. Get Power šam-pion Celje.
Danilo Klajnšek
Marjan Lenartič, predsednik organizacijskega odbora je bil po tekmovanju zadovoljen: »Nastopilo je 195 igralcev, doseženih je bilo 124 golov. Turnir je bil kvaliteten, udeležile so se ga kvalitetne ekipe iz SV Slovenije. Med drugimi so nastopili nekateri igralci s prvo-ligaških klubov in državni re-prezentanti. Gledalci so videli kvalitete igre in so po mojem mnenju lahko bili zadovoljni z atraktivnimi nogometnimi potezami.«
JM
Humanitarni malonogometni turnir v Gorišnici
Klub malega nogometa Poetovio Ptuj tudi letos organizira tradicionalni humanitarni malonogometni turnir. Celoten izkupiček prostovoljnih prispevkov v okviru vstopnine bo tokrat namenja Medobčinskemu društvu za pomoč duševno prizadetim Ptuj »Sožitje Ptuj«.
Turnir bo potekal v soboto, 13. januarja 2007, v športni dvorani Gorišnica, pričetek pa je ob 12. uri. Sedem ekip bo razdeljenih v dve skupini (skupina A: NK Drava, NK Zavrč, NK Stojnci; skupina B: NK Aluminij, NK Dornava, NK Gorišnica, KMN Poetovio Petlja), med temi srečanji pa bo odigranih še pet ekshibicijskih tekem, ki bodo seveda dodatno popestrile spored. Organizatorji so v revialnem delu k sodelovanju povabili že nekatere tradicionalne ekipe (sodnike in trenerje MNZ Ptuj, ekipo gospodarstvenikov), še več pa je novincev (svetniki občine Gorišnica, judoisti JK Gorišnica in JK Drava, selekciji Radio Tednika Ptuj in Športnih novic ...).
Program prireditve:
12.30: Občinski svet občine Gorišnica - Policijska Postaja Gorišnica
13.00: NK Stojnci - NK Zavrč 13.30: NK Dornava - NK Gorišnica
14.00: Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov - Trenerji MNZ Ptuj
14.30: NK Stojnci - NK Drava
15.00: NK Aluminij - NK Gorišnica
15.30: KMN Poetovio Petlja - NK Dornava
16.00: Judo klub Gorišnica - Judo Klub Drava
16.30: NK Drava - NK Zavrč
17.00: KMN Poetovio Petlja - NK Gorišnica
17.30: NK Dornava - NK Aluminij
18.00: Radio Tednik Ptuj - Športne Novice
18.30: NK Aluminij - KMN Poetovio Petlja
19.00: Gospodarstveniki - Župani
19.30: Finale: zmagovalec skupine A - zmagovalec skupine B
Vabljeni!
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Sreda, 10. 1. 2007, 10. krog: Mercator Tenzor Ptuj - Kočevje (ob 19.00 v športni dvorani Center).
PRIJATELJSKI TEKMI
Torek, 9. 1. 2007, ob 19.00 v ŠD Gorišnica prijateljska rokometna tekma Gorišnica - Graz.
Sreda, 10. 1. 2007, ob 19.00 v ŠD Gorišnica prijateljska rokometna tekma Gorišnica - Jeruzalem Ormož.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
ZLMN Ormož
1. liga
Rezultati 3. kroga: Mihovci Center - Belcont Tomaž 1:4, Kog - Mladost Miklavž 3:2, Bramac Bresnica - Avtošola Prednost 5:4, Nova Slovenija Ormož - Zidarstvo Čurin Pušenci 2:1.
1. BRAMAC	3	3	0	0	16:7	9
2. BELCONT	3	2	1	0	8:4	7
3. N. SLOVENIJA	3	2	1	0	8:5	7
4. KOG	3	2	0	1	9:10	6
5. MIHOVCI	3	1	1	1	4:6	4
6. MLADOST	3	0	1	2	5:8	1
7. ZID. ČURIN	3	0	0	3	3:7	0
8. AVT. PREDNOST 3		0	0	3	5:11	0
2. liga
Rezultati 6. in 7. kroga: Plečko Trgovlšče - Avtoservis Zidarič Pušen-
ci 2:7, KOS - Mladost Miklavž II 3:2, Impossible Team - Invest Ormož 2:11, Stora gora - Kog SK računalništvo 3:1, Črni ribič Texas Pušenci - Svetinje 4:2, Borec - Vikingi 1:11, Avtoservis Zidarič Pušenci - KOS 3:4, Mladost Miklavž II - Impossible Team 10:3, Invest Ormož - Borec 8:2.
1.	ČRNI RIBIČ
2.	INVEST
3.	KOŠ
4.	VIKINGI
5.	SVETINJE
6.	AVT. ZIDARIČ
7.	STORA GORA
8.	KOG SK
9.	MLADOST II
10.	PLEČKO
11.	BOREC
12.	IMPOSSIBLE T. 7
Občinska nogometna liga Videm
Skupina A
Rezultati 5. kroga: ŠD Pobrežje
-	NK Tržec veterani 2:1, Varnica
-	ŠD Lancova vas 5:5, Bar Osmi-ca - Belavšek 8:6; KMN Majolka prost.
6	6	0	0	36:9	18
7	5	1	1	37:12	16
7	5	1	1	25:14	16
6	4	1	1	31:13	13
6	4	1	1	21:14	13
7	3	1	3	27:22	10
6	3	0	3	24:16	9
6	2	1	3	24:19	7
7	2	0	5	17:30	6
6	1	0	5	10:31	3
7	1	0	6	11:40	3
7	0	0	7	12:55	0 UK
1.	SD POBREZJE	5
2.	BAR OSMICA	4
3.	KMN MAJOLKA	4
4.	TRŽEC VET.	4
5.	BELAVŠEK	5
6.	LANCOVA VAS	4
7.	VARNICA	4
4	0	1	26:11 12
4	0	0	22:10 12
3	0	1	19:10 9
1	1	2	14:12
1	0	4	17:32
0	2	2	16:21
0	1	3	13:31
Skupina B
Rezultati 4. kroga: Lancova vas veterani - AS 1 4:5, AS 2 - ŠD Videm 4:16, Leskovec - ŠD Zg. Pristava 9:8; ŠD Majski Vrh prosto.
1. LESKOVEC 4 3 1 0 21:17
2.	SD MAJSKI VRH 4
3.	ZG. PRISTAVA 5
4.	ŠD VIDEM 4
5.	AS - 1 4
6.	AS - 2 4
7.	LANCOVA VAS V. 5
3 0 2 0 2 0 2 0 1 1 1 0
20:14 35:24 26:20 15:3 21:35 20:35
10 9 6 6 6 4 3
Darko Lah
Klub ormoških študentov - KOŠ
Foto: Hozyan
vaRGAS
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
AvtoD^OM
Volkswagen touran deležen nekaterih posodobitev
Volkswagen je nedolgo tega predstavil prenovljenega tourana, pri katerem sta zraven oblikovnih sprememb zanimivi predvsem dve novosti: vanj bodo vgrajevali močan 1,4-litrski bencinski TSI motor s 170 KM in samodejni parkirni sistem »park assist«. Videz se sedaj bolj ujema s preostankom prodajne palete, živahnejši vozniki pa bodo torej veseli močnejših motorjev. Ostalih velikih sprememb ni.
Touran prejšnje generacije res ni bil prvi med srednje velikimi enoprostorneži, je bil pa med uspešnejšimi. Prostornosti, uporabnosti in ostalih tehničnih dosežkov mu ni očital skoraj nihče, večina kritik je letela na dolgočasno zunanjost, na kar so pri Volks-wagnu odgovorili s prenovljeno podobo, čeprav avto ostaja prepoznavno oglat in škatlast. Prednji del bo vsaj nekaj časa aktualen; maska hladilnika je zdaj kromirana in značilno podaljšana navzdol, nov je odbijač, žarometa pa sta po modno potegnjena vstran in bolj zaobljena. Na zadnjem delu je sprememb precej manj, le luči so dobile prozorna zaščitna stekla.
Zaradi spremenjenega prednjega dela je touran za 1,6 cm daljši kot njegov predhodnik. Voznikovo delovno okolje je tudi po prenovi takšno kot prej, le sredinska konzola je dobila plastično oblogo kovinskega videza, na voljo je tudi nekaj novih materialov za oblazinjenje, v katere so oblečeni sedeži. Proti doplačilu si je mogoče omisliti sistem »park assist«, ki najde prosto parkirno mesto in samodejno parkira vo-
zilo. Nič novega, bi lahko rekli, kajti takšen sistem nekateri proizvajalci že ponujajo, a Volkswagnov je preprost in poceni. Tako preprost, da zanj avtomobil ne potrebuje skoraj nobenih dodatnih delov, razen spremenjenih stranskih tipal parkirnega sistema, vse ostalo opravi računalnik. Ko zazna dovolj dolgo parkirno mesto, to izpiše na osrednjem zaslonu, nato je treba le še prestaviti v vzvratno prestavo, izpustiti volan in nadzirati hitrost vozila.
Prostornosti in prilagodljivosti touranu nikoli ni manjkalo in še vedno ima med tekmeci največ prostora po širini, trije sedeži v drugi vrsti so po zasnovi in obliki povsem enakovredni, lahko pa jih vzdolžno premikamo, prekucnemo naprej ali odstranimo iz avta. Za doplačilo sta na voljo še dodatna sedeža v prtljažniku, ki ju ob neuporabi zložimo v prtljažno dno.
Velja omeniti dva nova motorja, ki razvijata vsak po 170 KM: prvi je 1,4-litrski bencinski štirivaljnik s turbinskim in mehanskim polnilnikom (TSI). Na voljo bo zgolj v kombinaciji z avtomatiziranim menjalnikom DSG, ki nekoliko poudari športno počutje med vožnjo. Enako močan, a varčnejši je touran z 2-litrskim TDI motorjem, ki ga lahko kombiniramo z ročnim ali DSG menjalnikom. Ostala mehanika ostaja praktično nespremenjena. Elektronski stabilizacijski sistem ESP je pri vseh modelih del serijske opreme in ima vključeno funkcijo nadzora prikolice.
Na naše ceste je posodobljeni touran že zapeljal, le na močnejši bencinski agregat bo treba počakati do aprila.
Ford C-max noče biti zgolj družinski avtomobil
Pri Fordu so prenovili svojega majhnega enoprostorca in ga »vrgli« med tiste konkurente, ki imajo nekoliko športnejši značaj. Odbijači spredaj in zadaj so nižji in širši, žarometi so agresivnejši, zadnje luči pa svetijo s pomočjo tehnologije LED. Fordov kompaktni enoprostorec C-max je po videzu posodobljen v skladu z aktualnim »kinetic designom«.
Fordu bi le stežka očitali, da se ne ukvarja s tržnimi nišami oziroma podrazredi, a v enem najobetavnejših razredov srednje velikih enoprostornežev kar dolgo časa ni imel svojega predstavnika. Ko so nekatere avtomobilske znamke pripravljale že drugo generacijo svojih enoprostornežev, je Ford pokazal svojega C-maxa, narejenega na osnovi focusa. Družinski avtomobilček
je izstopal z nekaterimi zanimivimi in za ta razred prav nič značilnimi lastnostmi. Ena takšnih posebnosti je zagotovo videz prejšnjega; še posebej pa novega C-maxa, ki je med vsemi tekmeci še najmanj podoben kombiju in najbolj osebnemu avtomobilu.
Prenova vključuje tudi notranjost. Armaturna plošča je dobila nov videz, hkrati pa je sestavljena iz kvalitetnejših materialov. Potniki v drugi vrsti bodo lahko uživali v svetlejši kabini, saj bo kot del dodatne opreme na voljo tudi panoramska streha. Po merah sodeč C-max sicer spada v razredno povprečje, a razmeroma majhna višina ga optično pomanjša in mu odvzame značilno kombijevsko okornost. Da je C-max bliže osebnemu avtomobilu kot velikemu eno-prostornežu, je opazno tudi izza volanske-ga obroča. Armaturna plošča sicer sega precej naprej pod vetrobransko steklo, a je položaj za volanom povsem naraven. Čeprav velja prepričanje, da se takšni avtomobili po voznih lastnostih ne morejo meriti z običajnimi limuzinami, je C-max pri tem izjema: dodelani električni volanski servo-mehanizem omogoča natančno vodljivost, podvozje pa se hitreje odziva na voznikove ukaze. Vozna dinamika je torej ena od najbolj izrazitih pozitivnih lastnosti C-maxa, hkrati pa argument za nakup vsem tistim, ki jim kombijevske lastnosti ostalih enopro-stornežev ne dišijo.
V zadnjem delu kabine so trije ločeni sedeži, ki skrivajo inovativno rešitev: sredinski sedež se lahko dvigne in v stoječem položaju prestavi za nekaj centimetrov v prtljažnik.
Novi ford C-max ni namenjen izključno družinam, ampak tudi tistim, ki si želijo prostoren in prilagodljiv avtomobil. Poslej spominja na večjega S-maxa, ki je prejel številne avtomobilske nagrade, zatorej ima tudi njegov manjši brat možnosti, da mu sledi.
Danilo majcen
Zdravstveni nasveti
Rehabilitacija bolnikov s koronarno boleznijo
Koronarna bolezen srca s svojimi posledicami, kot je srčni infarkt in angina pektoris je v Sloveniji, podobno kot drugod v razvitem svetu, glavni vzrok smrti. Pomembno vlogo v boju proti njej imajo koronarna društva. To so združenja, ki skrbijo za doživljenjsko rehabilitacijo bolnikov s koronarno boleznijo. Od leta 2003 koronarno društvo deluje tudi na Ptuju in je povezano v Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije.
Poslanstvo zveze koronarnih društev in klubov je pomoč koronarnim bolnikom za psihofizično rehabilitacijo oziroma za preprečevanje koronarne bolezni. Koronarno društvo Ptuj ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvene-
ga varstva in uresničuje projekt vseživljenska rehabilitacija. V okviru tega projekta društvo izvaja osem programov in sicer: strokovno vodeno skupinsko vadbo in druge gibalne aktivnosti, zdravstveno izobraževanje (predavanja, svetovanja, pogovori), pomoč pri spremembi pre-hranskih navad (delavnice zdrave prehrane, literatura, nasveti), psihično sproščanje, redno merjenje krvnega tlaka in občasno holesterola. Organiziramo tečaje oživljanja v primeru zastoja srca, nordijsko hojo, izlete in družabne prireditve.
Koronarno društvo Ptuj ima sedež v Javnem zavodu - Zdravstvenem domu Ptuj na Potčrevi cesti 19/a. Združuje več kot sto članov s srčno žilnimi obole-
Foto: Črtomir Goznik
Franci Golob, predsednik
nji, njihove svojce in druge ljudi, ki želijo pravočasno poskrbeti za svoje zdravje. V naše društvo se lahko vključijo vsi zainteresirani s ptujskega in ormoškega območja.
Vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov je zahtevna naloga. Na Ptuju smo se je lotili z vso odgovornostjo, ker smo presodili in spoznali, da je to najučinkovitejši način za odstranjevanje in
zmanjševanje posledic koronarne bolezni s ciljem, da ohranjamo in krepimo zdravje koronarnih bolnikov...
Zavedamo se, da je bila ustanovitev Koronarnega društva Ptuj, ki ima od maja letos podružnico v Ormožu koristna, saj smo v zadovoljstvo članov v tako kratkem času veliko naredili za boljše zdravstveno počutje vseh, ki si zato tudi sami prizadevajo.
Odpravljanje dejavnikov tveganja je eden od ključnih elementov rehabilitacije bolnikov s koronarno boleznijo. Poleg izboljšanja telesnega zdravja pa rehabilitacija zajema tudi ukrepe s katerimi ugodno vplivamo na duševno zdravje in socialno počutje bolnika. Zaradi tega je pri rehabilitaciji potrebno sodelovanje različnih strokovnjakov (zdravnikov, medicinskih sester, fiziote-rapevtov in drugih).
Nadaljevanje prihodnjič. Franci Golob, predsednik
Moje cvetje
Pomladni dnevi po novem letu
Tako, za nami so najbolj nori dnevi v letu, ko so bile naše misli usmerjene povsem drugam, kakor k rastlinam. Zdaj pa smo se že umirili, pričela se je tudi vsakdanja rutina, jutranje vstajanje, služba in dom. Vreme je kot nalašč, da naše misli že bežijo v novo sezono. Tako je tudi prav, saj je vedno dobro, da o vrtu, okrasnih rastlinah in zasaditvah balkonov in teras pričnemo razmišljati dovolj zgodaj.
Sobne rastline
Verjetno bi težko našli stanovanje, ki ga v praznikih ni krasila vsaj ena božična zvezda. Zelo mi je žal, da so te postale spet domena tujcev in se moramo mi zadovoljiti z uvoženimi, saj je kvaliteta rastlin, ki jih lahko kupimo pri nas, v lanskem in letošnjem letu spet padla.
V naših ogrevanih prostorih pričnejo hitro odmetavati listje, vendar to niti ni narobe. Takšen je njihov naravi ritem življenja. Po cvetenju odvržejo vsaj del listja, da nekaj časa počivajo. Zdaj je potrebno le paziti, da jih ne bomo preveč zalivali. Ko odpade večji del listja, rastlino poreže-mo. Poganjke skrajšamo kar za polovico, lahko celo več. Pri tem bo steklo tudi kar nekaj mlečka, zato podstavite pod lonček kakšen papir. Mleček služi rastlini zato, da se rane čim prej zaprejo in se ne okužijo. Rastlino pore-žemo zato, da bo pognala čim več novih vrhov za drugo leto. Tisti, ki se jim smilijo tudi porezani vrhovi, se lahko preizkusijo v delanju potaknjencev. Vrhovi radi poženejo korenine. Najprej odstranimo vse večje liste. Posadimo jih v rahel in zračen substrat, zalijemo in obdamo z improviziranim rastlinjakom: uporabimo polivinil vrečko ali prozorno plastično posodo, v katero pa naredimo nekaj majhnih luknjic z razbeljeno iglo.
Nato postavimo rastline, tako potaknjence, kakor po-rezane stare rastline, v svetel, topel prostor, odlične so kopalnice ali kuhinje. Do pomladi poskrbimo za ustrezno zalivanje, drugega dela z njimi pa nimamo.
Spomladi ne pozabite presaditi starih rastlin v večje lončke z novim, bolj hranilnim substratom. Ko tudi nočne temperature ne padejo več pod 15 oC, postavimo rastline na prosto. Najbolje se počutijo v polsenci. Poleti jih redno zalivamo. Če nimamo vrta, se bodo dobro počutile tudi v stanovanju, na oknih, kjer sonce ne peče direktno po njih. V septembru pa pričnemo z zatemnjevanjem, da se bodo ovršni listi pravočasno obarvali in nam olepšali božične in novoletne praznike.
Mnogi ste si omislili živo božično drevesce. Če ste izbrali smrekice brez korenin, se jih boste kmalu morali znebiti, saj iglice že odpadajo. Nikar jih ne mečite na odpad. Uporabite jih lahko za poletne piknike, sedaj pa lahko ščitijo pomladanske čebulice. Te so namreč že pogledale na plan. Če nas bo končno obiskala zima, bodo v nevarnosti in jih je potrebno sedaj zaščititi. Iglice in manjše vejice na-sujemo ob rododendronih, vresah ali hortenzijah. Samo ogrodje vej pa nam lahko poleti služi za oporo za kakšno plezalko: vrtnino ali cvetlico. Tako bo tudi odmrlo drevesce še enkrat služilo v koristen namen.
Drevesca v loncih pa čim prej spet presadimo na prosto. Vreme nam je naklonjeno, zato lahko to storimo kar sedaj. Če na vrtu ni prostora, poiščemo primerno mesto v naravi. V stanovanju bo pričelo gnati, potem bo tako presajanje otežkočeno. Če že opazimo svetle vršičke, potem drevo najprej prestavimo v hladen, neogrevan a svetel prostor in prenehamo zalivati. Po 14 dnevih pa ga posadimo ven, na prosto. Ker je zemlja že dokaj suha, ga po presajanju rahlo zalijemo.
Foto: Martin Ozmec
Tudi na vitezove zvezde ne pozabite, ko odcvetijo, od-ščipnemo uvel cvet. Steblo pustimo tako dolgo, da se samo posuši. Damo jih na svetla okna, redno zalivamo, enkrat na teden jih lahko tudi pognojimo, spomladi jih je bolje presaditi na prosto. V kleti pa poglejte, če niste na kakšno lansko čebulico pozabili. Nič še ni prepozno, saj nam bo cvetenje vitezovih zvezd zdaj še bolj dobrodošlo, da nas bo spominjalo na prihajajočo pomlad.
Miša Pušenjak
Ptuj • Saša Ljubec, novi predsednik Kluba ptujskih študentov
V novo leto
z novim predsednikom
Po letu dni vodenja Kluba ptujskih študentov se je Luka Žižek, ki je bil eden najbolj zagnanih in priljubljenih predsednikov doslej, odločil, da svoje mesto prepusti novi generaciji. Predsedniški stolček je drugega decembra prevzel 21-letni Saša Ljubec, študent 3. letnika prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z Ljubcem smo se pogovarjali o tem, v kakšnem finančnem stanju je KPŠ, kako bodo izpeljali zastavljene projekte in kakšne spremembe lahko pričakujemo.
Kako bi na kratko predstavil sebe? Imaš že kakšne izkušnje z vodenjem?
»Aktiven sem na številnih področjih. Poleg dela v KPŠ-ju sem med drugim aktiven član Leo kluba Ptuj in član društva Povod. Imam številne konjičke, izmed katerih najbolj izstopata smučanje, saj sem učitelj smučanja, in glasba, s katero se ukvarjam že od 8. leta starosti. Imam že kar nekaj izkušenj v vodenju, saj sem izpeljal in že sodeloval pri kar nekaj zahtevnih projektih (Bazeni Energije, Evropska žonglerska konvencija, Kurentanc ...). Pri vodenju ekipe, kot je ta v KPŠ-ju, pa sem več ali manj zelenec, saj sem do zdaj bil »le« vodja odbora za kulturo, pred tem pa v dijaških časih vodja interesnih odborov. Nekaj izkušenj z vodenjem pa vsekakor imam.«
Zakaj si se odločil kandidirat za funkcijo predsednika KPŠ-ja glede na to, da gre pravzaprav za funkcijo, ki naj ne bi bila plačana?
»Ta funkcija ni plačana. Vse, kar je plačano, je službeni telefon, preko katerega predsednik Kluba ureja vse potrebne stvari, povezane izključno z nemotenim delovanje Kluba. Tukaj pa se zadeva konča. V statutu piše, da je Klub prostovoljna organizacija, in tako naj tudi ostane!
Za kandidaturo sem se odločil izključno zaradi tega, ker je preko KPŠ-ja na voljo kar nekaj denarja, ki ga je potrebno nameniti študentom in dijakom, saj so prav oni tisti, ki omogočajo naše delovanje. Vsak študent na Ptujskem bi moral postati član Kluba ptujskih študentov.«
Ali je ostal kdo od starega vodstva in kdo so tisti, ki bodo odslej upravljali s KPŠ-jem?
»Od starega vodstva smo ostali jaz, Tine Janežič (podpredsednik), Mihela Medved (vodja odbora za informiranje), Uroš Bunderla (blagajnik) in Miroslav Sarkičevič (nadzorni odbor). Novi člani vodstva pa so Alen Iljevec (tajnik), Aljaž Godec (vodja odbora za kulturo), Ozren Blanuša (vodja odbora za šport), Matic Ber, Nejc Ilje-vec (oba nadzorni odbor), Brina Solina, Maša Sajko in Sandi Vidovič (vsi disciplinska komisija). Res, da je v vodstvu kar nekaj novih
Saša Ljubec
imen, ampak vsi so do zdaj z nami že sodelovali na tak ali pa drugačen način. Verjamem v sposobnosti novega vodstva.«
KPŠ je po besedah bivšega predsednika prevzela precej mlada generacija. Mislite, da boste kos tako odgovorni nalogi, kot je vodenje KPŠ-ja?
»Saj je bil že skrajni čas. Tako kot na vseh področjih, se je morala tudi v Klubu ptujskih študentov garnitura enkrat zamenjati. To se je zgodilo letos. Prišli so novi, sposobni obrazi. Vsi se zavedamo odgovornosti in bremena, ki ga nosimo s seboj, ampak s skupnimi močmi nam bo uspelo voditi KPŠ v še lepše čase. Seveda sem jaz tisti, ki nosi največji del odgovornosti, ampak Klub bo uspešno deloval le, če bo imel dovolj aktivnih in zagnanih članov. Klub je zelo pomemben, ne samo za študente in dijake, ampak tudi za celotno področje nekdanje velike ptujske občine. Mislim, da bi bila podoba mesta Ptuj brez KPŠ-ja precej klavrna.«
Letošnje leto se je Klub znašel v rdečih številkah. Kakšna je bila situacija, ko si ti nastopil mandat?
»Klub je v rdečih številkah v lanskem koledarskem letu prevzel nekdanji predsednik. O razlogih je bilo povedanega in napisanega že več kot dovolj. Pomembno je, da smo letos Klub prevzeli v zelo dobrem finančnem stanju. To je posledica odločitev, ki smo jih sprejeli v prejšnjem vodstvu, saj smo se zavedali, da Klub čaka težavno obdobje prestrukturiranja. Prvi rezultati lanskih ukrepov bodo vidni kaj kmalu. Najbolj pomembno je, da lahko novo vodstvo dela brez
pritiskov in obremenitev iz preteklosti, ter začrta nova pota v zgodovini KPŠ-ja.«
Kljub temu da Klubi dobivajo precej velike vsote denarja, se je ptujski znašel v precejšnjih finančnih težavah. Morali so zapreti Infotočko in Klub ptujskih študentov. Kakšno je tvoje mnenje o tem?
»Ne vem od kod informacije o precej velikih finančnih težavah Kluba. Res je, da so se na bančnem računu Kluba na začetku lanskega leta pojavile rdeče številke, res je, da so se vsote, ki smo jih prejemali, vztrajno zmanjševale, ampak delovanje Kluba nikoli ni bilo ogroženo. Ogroženo je bilo le, ko se je Vlada poigravala z mislijo o ukinitvi študentskih servisov (iz katerih se financiramo). Te grožnje s strani vlade so postale nekoliko tišje, ampak moramo se zavedati, da se študentski organiziranosti v tej obliki ne piše dobro. Slej ali prej bo študentsko delo ukinjeno, posledično bodo propadli študentski servisi in denarja za študentske klube preprosto ne bo več.
Na tem mestu bom razrešil še mit, ki je nastal ob zaprtju Infotočke in Koln-kište. Vsem nam je žal, da je do tega prišlo, ampak ta prostora sta resno ogrožala preostalo delovanje Kluba, saj sta mesečno požrla nepredstavljive vsote denarja. Verjetno si ni težko predstavljati, da Infotočka nikoli ni prinašala dobička. Stroški z njo, brez pomoči občine in gospodarstva, so bili za nemoteno delovanje Kluba ob vse manjših bančnih nakazilih na koncu preprosto previsoki. Kolnkišta, enkraten prostor, enkratna zamisel, ki pa zgolj iz ekonomskega
vidika nikoli ni prinašala dobička. Sprašujem vas, kdo ima gostilno ali prireditveni prostor, ki mu ne prinaša dobička ali vsaj pozitivne ničle? Nihče.«
Precej projektov je ostalo nedokončanih. Med drugim tudi urejanje novega prostora na Slovenskem trgu 8. Dela bi se naj končala do novega leta, a se praktično še niti začela niso. Kako boste izpeljali ta projekt najprej?
»Prejšnji predsednik se je preprosto uštel v napovedi. Slovenski birokratski mlini ne meljejo tako hitro, kot bi si včasih želeli. Nepredstavljivo je, koliko papirjev je izmenjalo roke, preden smo prišli tako daleč, da lahko zaprosimo za gradbeno dovoljenje. Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da nismo profesionalci, ki bi se s temi stvarmi srečevali v našem vsakdanu. Na tem mestu bi vse prosil za potrpljenje, saj so stvari zapletene. Trenutno izbiramo izvajalce del, saj je popis del že pripravljen. Gradbeno dovoljenje bi naj prejeli v prvih dveh tednih januarja in takrat bi se dela že lahko začela. To velja samo v primeru, če se bodo stvari odvijale brez zapletov. V kolikor bo na kakšnem uradu potrebno čakati na podpis le ene odgovorne osebe še kakšen teden ali dva, se bodo stvari zavlekle. Odprtje lokala lahko napovedujem za konec februarja ali začetek marca, ampak kaj, ko se boste potem obešali na moje besede. Obljubimo lahko, da bodo novi prostori urejeni in odprti čim prej v novem letu.«
Ali meniš, da je staro vodstvo dobro vodilo Klub in kakšna je tvoja vizija razvoja?
»Staro vodstvo, vključno z mano, je Klub vodilo po svojih najboljših močeh. Za nami je težko leto, saj smo morali sprejeti številne težke odločitve, ampak prepričan sem, da bodo le-te obrodile sadove že letos in bogato rojevale tudi naslednja leta. Klub mora imeti pred seboj le en cilj. Ta cilj je približati Klub ptujskih študentov vsem študentom na Ptujskem. Kako bomo to izvedli? Pustite se presenetiti. Dejanja in rezultati bodo govorili sami zase .«
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Pa brez zamere
Govori Janez
Prezident na kvadrat
Za novo leto je v teh krajih običaj, da se na veliko obkladamo z željami in voščili. Ta voščila so največkrat predvsem osebne narave in namenjena le enemu prejemniku oz. zelo ozkemu krogu prejemnikov. Obstajajo pa tudi voščila, ki morajo biti izrečena vsem, in seveda obstajajo tudi ljudje, ki ta morajo voščila izreči. Ker to, da ta voščila izrečejo, od njih zahteva njihova služba oziroma njihov položaj. Seveda to v prvi vrsti velja za politike. Njihova služba od njih zahteva, da ob takih priložnostih na plano spravijo voščila vesoljni Sloveniji.
Eden izmed tistih, od katerih vsi pričakujemo par modrih, je v prvi vrsti tudi naš prezidentJanez Drnovšek. Še posebej sedaj, ko je Janez odkril svojo poglobljeno duhovno plat, veliko ljudi z zanimanjem pričakuje, kaj bo Janez imel za povedati. Stvar pa je dodatno začinjena še z dejstvom, da Janez nastopa v dveh vlogah, ki ju je včasih precej težko ločiti med seboj. Janez je namreč v medijih prisoten kot prezident naše države ter kot prezident združbe, ki jo je sam ustanovil: Gibanja za pravičnost in razvoj. Janez tako včasih kako misel, ki bi jo (po prepričanju nekaterih) moral povedati kot prezident države, pove kot prezident Gibanja in obratno, tako da s tem nemalokrat povzroči nejevoljno gubanje čela marsikoga - navečkrat seveda politikov.
Pa poglejmo, kaj nam za novo leto sporoča Janez, dvojni prezident. Kot prezident nas vseh nam sporoča naslednje: želi nam čimbolj prijazno življenje in da se naj dobro počutimo. To pa bomo po njegovem dosegli tako, da drug drugemu čimbolj pomagamo, kajti s tem naredimo nekaj tudi sami zase - naše življenje je bolj polno in doživeto. Janez nas tudi opominja, da bodo prišle tudi preizkušnje, ampak da jih bomo z dobro voljo in s pozitivnim razmišljanjem premagali. In vsem nam bo 2007 dobro leto, ako se ravnamo po tem. Skratka, v kolikor bomo vedri, pozitivni in gledali naprej, nam ne bo hudega. Tako torej Janez kot prezident republike. Kaj pa nam sporoča Janez kot prezident Gibanja za pravičnost in razvoj, se pravi, Janez kot Janez D.? Spet poudarja pomembnost po-maganja drugim in torej posledično tudi sebi ter namiguje, da je ostalo bolj ko ne postranska zadeva. In če nam to do zdaj nekako ni najbolj uspevalo, lahko to še popravimo s tem, da v naše življenje fliknemo še malce dobre volje in poglobljenega samozavedanja. Dobre misli, dobra dejanja so tisto, kar šteje, in za to ne potrebujemo novega leta. Pa še to pove, da je škoda vsakega trenutka, ki v sebi ne nosi dobre energije. In da naj jo delimo s svojci in prijatelji - po možnosti ne ob skupnem zapijanju starega in nazdravljanju letu, ki prihaja. Kajti edina stvar, ki zares šteje, je zavedanje (česa točno, ne pove). Ostalo so bolj ali manj mašila praznega življenja. In če bomo torej zapolnili svoje življenje z zavedanjem, bo leto, ki je preteklo, in leto, ki prihaja, imelo smisel. Naša usoda bo dobra.
Tako torej govori Janez na kvadrat - govori dvojno, a vseeno enojno. Opazi se sicer, da kot Janez D. govori malce bolj direktno duhovno, a sporočilo je tudi pri Janezu, prezidentu republike, precej podobno, le zapakirano v nekoliko drugačno embalažo. Verjetno pa v obeh verzijah res gre marsikomu na živce in ga nemalo jezi. Dejstvo je, da takega pristopa in besednjaka od našega prezidenta v preteklosti nismo bili vajeni. Pravzaprav take dikcije in naravnanosti nismo vajeni od skoraj nobenega prezidenta, ne samo našega. A vseeno, ne glede na to, ali vam je drža pre-zidenta všeč ali ne - voščilo samo po sebi ne vsebuje nič spornega, še več, v poplavi ostalih suhoparnih in standardiziranih voščil je vsaj precej originalno. Kar je pa tudi nekaj.
Gregor Alič
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
¿filetee
www.radio-ptuj.si
Bukovci • Biseroporočenca Pešec
Markovci • Srečanje nekdanjih sošolcev
Zemlja - moje veselje! Zbrali so se v stari šoli
Konec lanskega leta sta 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Franc Pešec iz Bukovcev.
Marija ima za seboj že 88 pomladi, mož Franc pa še eno več. Ob visokem jubileju jima je čestital tudi mar-kovski župan Franc Kekec in jima poklonil simbolično darilo.
Biseroporočenca Pešec sta se poročila pred 60 leti na katarinino. Oba sta rojena Bukovčana. Marija je iz Si-geta, Franc iz Vopošnice. Po poroki sta si ustvarila dom na Frančevi domačiji. Obdelovala sta manjšo kmetijo in živela od trdega dela svojih rok. Marija je bila gospodinja, hodila pa je tudi na tržo. „Celo zimo sem bila na zraku. Z nahrbtnikom sem hodila po
Prekmurju, Koroški, Savinjski dolini . .. Enostavno sem si zjutraj naprtala nahrbtnik, šla v Moškajnce na vlak, od tam pa dalje na tržo," je med obiskom pri markovskem županu Francu Kekcu pripovedovala biserna nevesta Marija Pešec in ob tem dodala, da je mož Franc, danes biserni ženin, v glavnem opravljal priložnostna dela: butal hiše, izdeloval opeke ... Kljub visoki starosti pa Marija še vedno poprime za delo na polju. Čeprav si pri hoji pomaga s palico, je še toliko pri močeh, da pride do njive. In ko poprime za motiko, vztraja tako dolgo, da okoplje red do
Biseroporočenca Marija in Franc Pešec na sprejemu pri županu občine Markovci Francu Kekcu.
Štajerski TEDNIK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sadra, Traun, vento, Ana, beraštvo, premolk, narkomanka, raztros, Antonios, Strick, prostornina, Keane, Alaska, Odsal, AČ, dlaka, torek, Lia, Valo, rast, RKO, Stean, ena, Avstreija, talent, cik, Betanja, štanga.
Decembra so se v Markovcih srečali nekdanji sošolci, ki so šolski prag prvič prestopili pred 53 leti. Odkar so končali šolanje, pa je minilo že 45 let.
konca. „Prej se ne vzravnam. Veste, njiva je moje veselje. Zemlja in delo - to me veseli. Če ne morem peš na njivo, me tja zapelje hčerka Liza. Sama moram videti, kako na njivi raste tisto, kar smo posejali," je še povedala Marija, ki je na vprašanje, ali še sama kaj skuha, kot pribito odgovorila: „Krompirjevo juho. Kaj pa! Če sadimo krompir, ga moramo tudi pojesti!"
Zakonca Pešec biserne poroke zaradi zdravstvenih razlogov sicer nista praznovala v širšem krogu. Lepo presenečenje so jima kljub temu pri nedeljski sveti maši pripravil markovski farni župnik Janez Maučec, zapeli pa so jima tudi bukovski vaški pevci. Jesen življenja Peščeva preživljata v družbi svoje hčere in njene družine. V teh letih pomoč mlajših - tako hčerke kot vnukov - pri raznih delih pride še kako prav. Prostega časa, sta povedala, si ne krajšata z gledanjem televizije, z veseljem pa prisluhneta programu Radia Ptuj. Ja, to pa ja. Radio Ptuj pa rada poslušava. Vročo linijo, Orfejček, popevke in vse, kar je važnega. Vse to poslušava. Zvečer radio ugasneva, zmoliva in greva spat," sta še povedala.
Mojca Zemljarič
Jubilanti, ki so lansko leto praznovali svoje okrogle življenjske jubileje, so v stari šoli, danes sodobno urejenem občinskem poslopju, obiskali župana Franca Kekca in mu poklonili simbolično darilo. Ob tem so mu čestitali za ponovno izvolitev, se spre-
hodili po svojem nekdanjem šolskem poslopju in obujali spomine, kako so nekoč bili razporejeni prostori in kje je bila katera učilnica.
Po skupinskem fotografiranju je sledil obisk cerkve sv. Marka, kjer je bila sveta maša, nato pa so se vsi sku-
paj odpravili še na markov-sko pokopališče. Nekdanji sošolci so srečanje, ki so ga organizirali Vlado Munda, Janez Šterbal, Marija Mirkovič in Marija Rizman zaključili v prijetnem vzdušju v gostilni Ribek v Stojncih.
Mojca Zemljarič
Jubilanti na obisku pri županu Francu Kekcu, na fotografiji je tudi farni župnik Janez Maučec.
^•QLANDIA
Dežela nakupov
in
petovi^vto
podarjata Renault Megane
Foto: MZ
Foto: MZ
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
14 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 9. januarja 2007
Majšperk • Ponovoletni sprejem pri županji Skorba • Deseti praznični decembrski koncert
Leto 2006 je bi lo uspešno s pesmimi in željami
na pragu novega
S prazničnim, letos že desetim, božično-novoletnim koncertom so uspešno in hkrati jubilejno leto zaključili v KD Skorba.
V prostorih občine Majšperk je bilo v petek, 5. januarja, tradicionalno ponovo-letno srečanje, na katero je županja dr. Darinka Fakin poleg občinskih svetnic in svetnikov povabila tudi predstavnike društev in organizacij ter vseh ustanov, ki delujejo na območju te haloške občine.
Ob čestitkah z najboljšimi željami po uspešnemu sodelovanju tudi v novem letu 2007 je županja dr. Darinka Fakin s posebnim zadovoljstvom zaželela dobrodošlico častnemu občanu občine Majšperk, mednarodnemu mojstru fotografije Stojanu Kerblerju, ki je ime Haloz ter izrazit lik malega halo-škega človeka in njegovega skromnega življenja na svojih umetniških fotografijah ponesel po vsem svetu. Minulo poslovno leto 2006 je župa-
nja ocenila kot uspešno, saj so v občini uspeli uresničiti vse osrednje cilje, ki so si jih zastavili, največ občinskega denarja pa so lani namenili v modernizacijo 24 odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 12,5 kilometrov, kar je občino veljalo dobrih 135 milijonov tolarjev. Pri tem pa so izredno pomembno vlogo opravili tudi domačini sami, ki so se povsod izkazali s prostovoljnim delom, pripravo gramoznega tampona in materialnimi ter drugimi vložki,
zato se je zahvalila tudi njim. Med večje projekte, ki so jih lani uspeli realizirati, pa sodi tudi širitev industrijske cone na Bregu in izgradnja zaključnega dela vodovoda v Halozah, ki je sicer projekt treh haloških občin. Popraznično srečanje je s prijetnim muzi-ciranjem kulturno obogatila Doroteja Dolšak iz Stoperc, študentka na glasbeni akademiji v Munchnu, ki ji s finančno pomočjo pomagajo tudi v občini Majšperk.
OM
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov Q.qlandia?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Foto: Ogrinc
Pihalni orkester Talum Kidričevo pod dirigentskim vodstvom Štefana Garkova je že desetič nastopil na prazničnem koncertu v Skorbi.
Foto. M. Ozmec
Ponovoletno srečanje z županjo občine Majšperk je kulturno obogatila študentka citer Doroteja Dolšak iz Stoperc.
Le nekaj dni pred iztekom leta so v domači kulturni dvorani pripravili odmeven in dobro obiskan koncert z izbranimi izvajalci in še lepšimi, praznično obarvanimi melodijami.
V Skorbi sta plesala uspešna mlada plesalca Tibor Perna-čič in Laura Čepe, prepevale so skorbske ljudske pevke, Dalibor Kalik, domačinka
Prejeli smo
Lekarne in Vzajemna
Informacije, ki se pojavljajo v javnosti glede poslovnega odnosa med lekarnami in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico zahtevajo določena pojasnila.
Sistem vrednotenja dela v lekarni je bil postavljen, ko je obstajalo eno samo zdravstveno zavarovanje. S spremembo, ki je v sistem vpeljala prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, se je obseg dela v lekarni povečal - tako pri izdajanju zdravil na recept kot v računovodstvu, povečali so se tudi materialni stroški. Zavarovalnice, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, so povečan obseg dela lekarnam priznale bodisi preko provizije (Triglav, Adriatic), bodisi preko pavšala za lekarniške storitve( Vzajemna).
Sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v letu 2006 vpeljala nov moment - izravnalne sheme. Za potrebe izravnalnih shem moramo lekarne pošiljati prostovoljnim zdravstvenim zavarovalnicam določene podatke. Zaradi spremembe zakona se torej v lekarnah obseg dela ni zmanjšal, ampak se je povečal - za tisto delo, ki je potrebno, da zavarovalnice dobijo ustrezne podatke za delovanje izravnalnih shem.
Vzajemna zahteva od lekarn veliko večji obseg podatkov, kot je potreben za delovanje izravnalnih shem. Med ostalimi zahteva tudi podatek o nazivu zdravila ki spada med osebne
Ulrika Šegula, s čudovitimi melodijami pa so navdušile tudi flavtistke kvarteta KD Lovrenc na Dravskem polju. Vrhunec koncerta pa je bil nastop Pihalnega orkestra Talum Kidričevo pod dirigentskim vodstvom Štefana Garkova, kajti orkester je držal obljubo in v prazničnem decembru svoj zadnji nastop že deseto leto zapovrstjo pripravil prav v Skorbi. Za odličen nastop se
je vsem nastopajočim zahvalil predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc, ki pa ni skrival zadovoljstva, da je bilo leto 2006 za kulturnike v Skorbi zelo uspešno, saj so med drugim jeseni obeležili jubilejnih 10 let društva, pripravili novo gledališko premiero, ljudske pevke pa so pred koncem leta uspele posneti že novo - tretjo zgoščenko.
TM
podatke, saj je iz imena zdravila moč sklepati na diagnozo. S temi dodatnimi podatki bi si Vzajemna lahko maksimalno racionalizirala svoje poslovanje, nikakor pa ti podatki niso potrebni za izravnalne sheme, kot trdi Vzajemna.
Na pobudo lekarn smo se z Vzajemno večkrat sestali. Lekarne smo predlagale kompromisne rešitve, ki pa jih Vzajemna vztrajno zavrača.
V spor med lekarnami in Vzajemno je posegel minister za zdravje dr. Andrej Bručan. Minister je sicer imenoval posebno komisijo za pripravo novega modela financiranja lekarniške dejavnosti. V konkretnem problemu pa se je postavil popolnoma na stran Vzajemne, to je zasebne institucije, in ne na stran svojih javnih zavodov in koncesionarjev, ki s svojim delom in poslovanje zagotavljamo vsem državljanom kvalitetne zdravstvene storitve. V lekarništvu to pomeni, da ohranjamo preskrbo prebivalcev z zdravili na sedanjem nivoju, da vzdržujemo mrežo lekarn in s tem dobro dostopnost prebivalcev do zdravil, da ohranjamo število farmacevtov in s tem kvalitetno opravljanje lekarniških storitev.
Vzajemna je v tem času z mnogimi lekarnami zaostrila svoje izsiljevanje do te mere, da lekarnam ne plačuje niti stroškov za zdravila, ki jih imajo zavarovanci že doma in za katera so ji ti isti zavarovanci že poravnali zavarovalno premijo. S tem je ogrozila poslovanje lekarn in nas sili v to, da bomo prisiljeni zavarovancem Vzajemne v lekarnah zaračunava-
ti doplačila za zdravila, saj je dolg narasel že do te mere, da je motena normalna dobava zdravil in s tem oskrba vseh zavarovancev. Menimo, da zavarovanci drugih prostovoljnih zavarovalnic ne smejo nositi bremena odločitev Vzajemne.
Lekarne si prizadevamo:
1.	da bomo pošiljali le tiste podatke, ki so potrebno za delovanje izravnalnih shem, pri čemer upoštevamo tudi varovanje občutljivih podatkov o pacientih;
2.	da za opravljeno delo dobimo pošteno plačilo. Naše delo obsega izdajo zdravil na recept, preverjanje podatkov, intervencije v primeru napak, reševanje reklamacij, vzdrževanje računalniških programov, pošiljanje računov... In dodatno šepo-šiljanje podatkov za delovanje izravnalnih shem;
3.	da z Vzajemno sklenemo poslovno pogodbo, ki bo jasno opredelila pošiljanje podatkov za delovanje izravnalnih shem, vrednost dodatnega dela, ki ga lekarne opravimo za zavarovance Vzajemne in ostalih prostovoljnih zavarovalnic in vrednost dodatnega dela, ki ga lekarne opravimo za zdravstvene zavarovalnice, da le te racionalizirajo svoje poslovanje.
Poslovni odnos med Lekarno Ptuj in Vzajemno zdravstveno zavarovalnico in nastale težave, je na svoji 6. seji obravnaval svet zavoda Lekarn Ptuj in sklenil, da podpira prizadevanja zavoda za sklenitev pogodbe, ki bo pravično ovrednotila delo, ki ga lekarne opravijo za Vzajemno.
Ptuj, 3.1.2007 Darja Potočnik Benčič
Direktorica Lekarn Ptuj
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
Prireditvenik
Torek, 9. januar
19.00 Ptuj, CID, vabljeni na vajo za vključitev v zbor KZ Musica, Mladinski pevski zbor ter Komorni zbor Musica, vabljeni pevke in pevci
19.00 Maribor, SNG, Lakme, VelDvo, za abonma Opera torek in izven
19.30 Maribor, Narodni dom, Komorni koncert za izven, dvorana Union, za izven
20.00 Maribor, Narodni dom, komedija Micka, VelDvo, red zeleni in izven
Sreda, 10. januar
18.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje - Gvatemala 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton 19.30 Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Dijaški 24 in izven
20.00 Maribor, Narodni dom, kratki predfilm, sledi The Kid, v kino klubu
Četrtek, 11. januar
18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka
19.30 Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
Kolosej Maribor
Torek, 9. januar, ob 15.20, 18.20 in 21.20 Apokalipto. Ob 18.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 21.15 Hvala, ker kadite. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Tiger in sneg. Ob 21.00 Alatriste. Ob 19.10 in 21.50 Deja Vu. Ob 15.50 in 18.30 Vesele nogice. Ob 15.30 in 16.10 Božiček in Snežak 3D. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 17.10, 19.30 in 21.45 Eragon. Ob 16.00, 18.50 in 21.40 Počitnice. Ob 17.00 Odplaknje-ni gizdalin. Ob 18.10 in 21.10 Casino Royale. Ob 15.40, 17.30 in 19.20 Borat. Ob 15.45, 17.50 in 20.00 Alex Rider: Operacija Strela. Ob 18.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 15.30 in 16.10 Božiček in Snežak 3D.
Sreda, 10. januar, ob 18.00, 20.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Apokalipto. Ob 21.15 Hvala, ker kadite. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Tiger in sneg. Ob 21.00 Alatriste. Ob 19.10 in 21.50 Deja Vu. Ob 15.50 in 18.30 Vesele nogice. Ob 15.30 in 16.10 Božiček in Snežak 3D. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 17.10, 19.30 in 21.45 Eragon. Ob 16.00, 18.50 in 21.40 Počitnice. Ob 17.00 Odplaknjeni gizdalin. Ob 18.10 in 21.10 Casino Royale. Ob 15.40, 17.30 ali 19.20 Borat. Ob 15.45 in 17.50 Alex Rider: Operacija Strela. Ob 18.00 in 20.20 Noč v muzeju. Ob 16.50 Divji safari 3D. Ob 15.30 in 16.10 Božiček in Snežak 3D.
V sklopu prireditve Grajske vinske zgodbe vas vabimo na predstavitev in degustacijo vin iz HALOZ K
=3
Grajska kavarna na ptujskem gradu	S
petek, 12.01.2006 ob 19.00 uri	^
Co
ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV VINA HALOZE	§
Galerija vin HALO i
Kmetija Pungračič
Vinogradništvo Plajnšek
Mali oglasi
STORITVE
DO 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkani-zerstvo, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77.
Kmetija Pintarjevi	>
Vinarstvo AS-Arnečič Turčan-Janžekovič
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 270 kg in domače žganje. Telefon 031 302 698.
ZAPOSLIMO več zidarjev in priučenih zidarjev za nedoločen čas za dela na področju Ptuja. Telefon 031 476 841. POG, d. o. o., Zabovci 82, 2281 Markovci.
CE POTREBUJETE pomoč na domu, čiščenje, pokličite na tel. 02 740 87 40 ali GSM 040 355 425. Helena Jančič Štajner, s. p., Moškanjci 58.
KMETIJSTVO
PRODAM dve svinji težki 150 in 200 kg. Tel. 051 233 521.
VIONOGRADNIŠKI traktor Landini 6560 F 4 x 4 z originalno kabino, 3700 delovnih ur, letnik 93 prodam. Tel. 041 520 892.
PRODAM štiri svinje domače reje. Tel. 782 96 21.
PRODAM dve plemenski svinji. Tel. 041 641 714.
PRODAM dve svinji 170 kg, domače reje in silažne bale ter krmo velike okrogle bale. Tel. 041 802 427.
PRODAM bukova drva. Telefon 031 623 356.
PRODAM žrebca slovenski, hladnokrvni licitiran in prikolico za konje. Telefon 719 75 93.
PARADA 2006
2. del Orfejčkove parade
v četrtek 11.1.2007 ob 20.00 uri na radiu Ptuj.
RAZNO
PRODAM enega psička in dve psički pasme samojed iz vrhunskega legla. Mladički cepljeni, tetovirani, razglisteni in socializirani. Cena po dogovoru. Telefon 02 82 35 429 Majda, 040 398 842.
NEPREMIČNINE
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za enoinpol-sobno. Tel. 041 915 368.
NOVO manjše stanovanje za eno ali dve osebi v Ptuju popolnoma opremljeno oddam v najem. Telefon 051 240 314.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
(PoîLïajtz naî na iUitovnziïL ijiLhil
RADIOPTUJ
«ta ¿filetcc www.radio-ptuj.si
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
(tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
Skromno in pošteno si živela, vsakomur pomagala in dobro mu želela. Imela zlato si srce in roke, zato hvala ti za vse.
SPOMIN
9. januarja 2007 bo minilo dve leti neizmerne žalosti in bolečine, odkar je odšla naša draga žena, mama in babica
Matilda Majcen
IZ PODGORCEV 105 A
Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu, prižgete svečke in se je spomnite z lepo mislijo.
Vsi njeni
Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da ti je lepo.
SPOMIN
6. januarja je minilo 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Jože Majcen
IZ DOLENE 4
Tako kot se veter izgubi v daljavi, odšel si tiho brez slovesa, za seboj pustil si spomine na naša skupna leta. Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
Niti zbogom nisi rekla,
niti roke nam podala,
odšla si tiho, brez slovesa tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja.
Zdaj pa spočij svoje izmučeno srce,
zdaj si spočij svoje delovne roke.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Nežike Belšak
Z JANŠKEGA VRHA 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, Župnijskemu uradu Ptujska Gora, pevcem Feguš za odpete žalostinke in pevcem DU Dolena, godbeniku za odigrano melodijo in g. Ediju Avblu za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
www.radio-tednik.si nabiralnik@radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v
tedenskem \ ^ APB^RTI^P
nagradnem žrebanju -rv^lv+^OA-iN^ Centra aerobike. www.aerobika.net
z brezplačno prilogo
TV
OKNO
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

			
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta:			
			
Davčna številka:			
Telefon:	RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o.		
Datum naročila:	Raiceva 6		
Podpis:	2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
EDNIK
in
AER0BIKE
^^^Hnagrajujeta obstoječe in^^^B Hnove naročnikelŠtajerskega tednikaH
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Viktor Pislak
naslov:
Lešje 22, 2322 Majšperk
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Ptuj • Odprli prehodni dom
"Večina nasilja ostaja za domačimi zidovi
w
III
Na širšem območju Ptuja že tretje leto deluje varna hiša, katere uporabnice so ženske, žrtve fizičnega, psihičnega, spolnega nasilja v partnerskih in družinskih odnosih, ki se morajo in želijo zaradi ogroženosti pred partnerjem oziroma drugimi družinskimi člani umakniti na varno, same ali z otroki.
Od začetka januarja na širšem območju Ptuja deluje tudi prehodni dom. Za financiranje dejavnosti obeh bo moral Center za socialno delo Ptuj na leto zagotoviti nekaj več kot 20 tisoč evrov. Prednost pri namestitvi imajo ženske z območja upravne enote Ptuj oziroma SV Slovenije, ker je ptujska varna hiša vključena v slovenski sistem varnih hiš. Za razliko od varne hiše bivanje v prehodnem domu časovno ni omejeno, prav tako režim delovanja ni tako strog, pa tudi indikacija za sprejem je širša.
Varna hiša jim zagotavlja varno namestitev in psihoso-cialno pomoč, zagovorništvo, pomoč pri vsakdanjem življenju in možnost vključitve v izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Deluje v okviru dodatnega programa Centra za socialno delo Ptuj na tajni lokaciji. Za financiranje delovanja varne hiše Center za socialno delo Ptuj pridobiva sredstva na javnih razpisih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, del potrebnega denarja zagotavljajo občine na Ptujskem (razen Gorišnice, z novo občino Cir-kulane se o njenem financiranju še niso pogovarjali), nekaj pa jih prispevajo sponzorji in donatorji. Za bivanje v varni hiši, ki je časovno omejeno, najdlje je možno eno leto, ob prvi namestitvi se dogovor sklene za obdobje treh mesecev, ki pa se lahko podaljša z aneksom. Prispevek uporabnice varne hiše znaša 30 odstotkov zneska denarne pomoči za prvo odraslo osebo, za prvega otroka 10 odstot-
kov ter za vsakega naslednjega otroka 5 odstotkov. Če pa so uporabnice brez dohodka, prispevka ne plačujejo, njihovo bivanje je brezplačno, dokler se ne zaposlijo.
V varni hiši Ptuj je na voljo osem ležišč, ki so bile v vseh letih več ali manj zasedene. Toliko jih je tudi v prehodnem domu, ki so ga odprli 4. januarja letos. Prehodni dom je skupni projekt Centra za socialno delo Ptuj in kluba Soroptimist Ptuj, na odprtju sta ga predstavila direktor centra mag. Miran Kerin in predsednica kluba Soropti-mist Lijana Valentin, ki je ob tej priložnosti tudi govorila o letošnjem programu kluba, s poudarkom na humanitarnih aktivnostih. Podobno kot pri varni hiši Ptuj so soroptimist-ke zbrale denar za opremo prehodnega doma. Organizirale so humanitarni koncert, nekaj opreme pa so darovale tudi članice, še posebej so se pri opremljanju prehodnega doma izkazale Valerija Riž-nar, tudi zakladnica kluba, Greta Vaupotič, predsednica komisije za izobraževanje in Tanja Tucič, z možmi. Nekaj so prispevali tudi donatorji. Z 200 tisoč tolarji je pomagal tudi Leo klub Ptuj. Letošnji humanitarni koncert, ki bo 8. marca, bo namenjen zbiranju denarja za Mojco Sagadin, ki je zbolela za redko boleznijo - mitohondrijskim obolenjem, in odhaja na operacijo v Houston. Aprila bodo gostiteljice seminarja vodilnih v klubih Soroptimistk z območja desetih dežel Alpe Jadran, sočasno bo na Ptuju potekal tudi šesti simpozij Alpe
Foto: Črtomir Goznik
Četrtega januarja so na Ptuju tudi uradno odprli prehodni dom v okviru varne hiše Ptuj. Gre za skupni projekt Centra za socialno delo Ptuj in kluba Soroptimist Ptuj, ki ga je v imenu centra predstavil direktor mag. Miran Kerin, kluba Soroptimist pa Lijana Valentin, ki je ob tej priložnosti predstavila tudi delo kluba v letu 2007, s poudarkom na humanitarnih aktivnostih.
Foto: Črtomir Goznik
Prehodni dom, uredili so ga v opuščeni hiši, je tudi od zunaj lepo urejen.
Jadran o gensko spremenjenih organizmih, v okviru katerega bodo organizirali tudi drugi sejem ekoloških kmetij na Ptuju. Častni pokrovitelj simpozija je predsednik države dr. Janez Drnovšek.
Registriran le vrh ledene gore
Prehodni dom je lepo opremljen, potrebuje pa še kakšne drobnarije, ki delajo dom še bolj prijazen, od zaves, tepihov, kdorkoli želi pomagati, lahko to stori preko Centra za socialno delo Ptuj oziroma kluba samega.
"Glede na potrebe, ki jih zaznavamo v Centru za socialno delo na Ptuju, indikacijo za namestitev v varno hišo oziroma prehodni dom razširjamo. Želimo poskrbeti tudi za ženske z otroki, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov ostale brez stanovanja. Nova lokacija varne hiše omogoča tudi druge dejavnosti, na primer ukvarjanje z vrtičkarstvom, saj je okrog hiše precej možnosti za to. V njej bodo ženske z otroki lahko bivale tako dolgo, dokler svojega problema ne bodo rešile same ali s pomočjo občine oziroma centra. Dokler financiranja za razširitev delovanja varne hiše ne bomo
uredili, razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za letos še ni bil objavljen, prav tako še zadeve nismo predstavili županom ostalih občin na Ptujskem, bomo le-tega reševali z večjim prispevkom MO Ptuj. Za letos so stvari bolj ali manj urejene, že jutri lahko začnemo z nameščanjem žensk z otroki v naš novi objekt. Prispevek uporabnice v varni hiši je okrog 55 evrov mesečno, v prehodnem domu okrog 100 evrov," je na otvoritvi prehodnega doma povedal mag. Miran Kerin.
Že dolgo pa si v ptujskem Centru za socialno delo prizadevajo tudi za ureditev prehodnega doma za moške, saj so tudi med moškimi žrtve nasilja. Direktor Kerin pravi, da so ureditev "premaknili" na čas, ko bodo zaživele pokrajine, ker bo financiranje za dom v bodoče urejeno na tej ravni, ne več na državni ali občinski ravni. Želijo urediti tudi bivalne enote za družine, ki se znajdejo na cesti zaradi
izvršb, deložacij in podobnih primerov.
Čeprav verodostojnih podatkov o nasilju ni, ker ženske vsakega primera tudi ne obelodanijo, za nekatere zvedo posredno, je nasilje prisotno. Dogaja pa se tudi, da ko želijo posredovati v družini, naletijo na zaprta vrata, na molk. Registriran je le vrh ledene gore, med 20 in 30 primerov letno, je še povedal Kerin. Podatke o posredovanju zaradi nasilja za domačimi stenami dobivajo s posameznih policijskih postaj. Zaradi novosti, ki je v veljavi pol leta, v takih primerih po novem moški dobijo takoj plačilni nalog za več kot 400 evrov, ženske tega več ne bodo prijavljale. "Namen je bil dober, zdaj pa tega po mojem več ne bo, ker če sta še moški in ženska pod isto streho in ga ne ženska misli zapustiti, bo plačilo šlo s skupnega družinskega proračuna. Znesek ni majhen, 100 tisoč tolarjev oziroma več kot 400 evrov. Ne spomnim se namreč primera, da bi
Osebna kronika
Rodile so: Ana Trafela, Tržec 45, Videm pri Ptuju
-	Vida; Andreja Brumen, Volkmerjeva 22, Ptuj
-	Žaša; Blanka Kočevar, Novi trg 15, Celje - Pio; Monika Zajšek, Zlatoličje 59, Starše - Mašo; Simona Kralj, Sv. Tomaž 43
-	Aneja; Andreja Ivanuša, Muretinci 48/a, Gorišnica
-	Taja; Aleksandra Jerič, Potrčeva 32, Ptuj - Tea; Nina Kolar, Spodnja Brež-nica 16, Poljčane - Luka; Milena Fras, Arbajterjeva ul. 2, Ptuj - Klaro; Suzana Čavničar, Krčevina 13, Miklavž pri Ormožu - Luka; Helena Belšak, Gruškovec 64, Cirkulane - Alena; Sabina Lončar, Borovci 2/c, Markovci - Monjo; Anita Hanžič, Obrež 125/a, Središče ob Dravi - Majo in Žana; Lidija Simonič, Kle-pova ul. 51, Ptuj - Nela; Lidija Kunčnik, Zagorci 9/b, Juršinci - Tima; Vlad-ka Bedrač, Krempljeva ul. 4, Ptuj - Žiga; Renata Brus, Sp. Velovlek 22, Ptuj
-	Davida; Vesna Kunčnik, Grajena 38/a, Ptuj - Gašperja; Vesna Cimerman, Markovci 74 - Anžeta; Valerija Gotvajn, Novakova c. 3, Ormož - dečka; Vesna Poplatnik, Gorišnica 10/a - Tjana; Nataša Rus, Podgadje 15/a, Ljutomer
-	Evo.
Umrli so: Helena Mihali-nec, roj.Kelc, Gorišnica 34, rojena 1926 - umrla 31. december 2006; Marija Meško, roj. Toplak, Gorišni-ca 71, rojena 1956 - umrla
02.	januarja 2007; Feliks Fridauer, Zagrebška cesta 78, Ptuj, rojen 1941 - umrl
03.	januarja 2007; Anton Fakin, Breg 47, Majšperk, rojen 1923 - umrl 04. januarja 2007; Liza Habjanič, Dravinjski Vrh 55, rojena 1910 - umrla 04. januarja 2007; Alojz Petrovič, Turški Vrh 30, rojen 1937 - umrl
04.	januarja 2007. Poroka - Ptuj: Danilo Goričan in Nena Sobočan, Kajuhova ulica 1, Ptuj.
ženska, ki je enkrat že prijavila nasilje za domačimi zidovi, to v primeru ponavljajočega nasilja storila ponovno, odkar je v veljavi ta novost. Pa tudi na center se ne vračajo, da bi povedale, če je še kaj narobe, tudi ne prihajajo na partnersko svetovanje."
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar prosinec odpira dežnike, J3/-2 žetve poletne ne bodo velike.
Danes bo na vzhodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v južni in zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do -4, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 5 do 13 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, na Primorskem pa pretežno oblačno.
r: t Hf

■0
, --
Foto: Črtomir Goznik
Za opremo prehodnega doma so tako kot že za opremo varne hiše poskrbele članice kluba Sorop-timist Ptuj, ki so za te namene sredstva zbrale z donacijami oziroma organizacijo dobrodelnega koncerta. Pri nameščanju opreme so pomagali tudi njihovi možje.