Ste v. 41. Poštnino w pavšalirana, Po^amöflsna Številka «tan© vlneirH^ Leto 2. Uredništvo In upravništvo v Velikovcu. List ühuju vsak turek in petek. Naročnina zuaia: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Cene inseratom: enos topna petit vrst?. ah s I krono. Uradni razglasi po 2 K, Psi v t? 10 objav popu-r Kaj pravijo kmetje v Nemški Avstriji? Dne 13. maja letos je zboroval Bauernbund v Gradcu Posl. Hartleb je tam rekel, da nosijo folksverovci svojo kapiro na špacir in dobijo za to mesečno 9;>0 K, invalidi na deželi pa nič Die Bauern h a ben kein Salz, keinen Zucker, keineZtindhülzer;nicht éinmal das Geld f abgeliefertes Vieh win de allen ausbezahlt l ui ei kmetje v Nemški Avstriji nimajo ne -..oli, ne cukra, ne vžigalic, še denar za ic kvirirano živino se jirn ne izplava Posl Stocker -je guvOiil uber den verlotteiten jiidisthen Staat Pod prej Snjo Avstrijo je veljala protekcija, pod republiko pa korupcija, to je juden-vvirtschaft. Unser Staat is! vollstandig vojudet I im Kriege ist jeder Bihkel jud i iT« Hinterlande reich geworden, jetzt sind alle Ministerien verjudet I Man verliert fast die Hoffnung auf Gesundung des Staates, denn der Jude ist ein Feind des deutschen Volkes Die Volkswehr ist eine rote Parteigarde — bezahlt auch von Bürgem und Bauern ... da sind uns die Gendarmen lieber! Und wie steht es mit der vielgeri.hmten Freiheit? Ls ist nur eine Freiheit der sozial-demokratisch Gesinnten ! To so besede iz ust nemSkih kmetovalcev ! Pri nas pa hvalijo plačani nemški agentje ravno nasproti kmetom to Nemško Avstrijo do neba. Komu naj več verjamemo? Ali niso morda ravno taki agenti plačani od Pinkeljudov, ki sedijo na Dunaju v ministrstvih? Kdo si bo pri nas še želel priti pod Judenwirtschaft in rdečo gardo? Našim socialdemokratom. - i Koliko je Nemcev med njimi? 50 bi jih našteli Toda to jih nikakor ne moti, da ne bi „vlekli" na nemško stran. Vprašati se moramo, zakaj jim je toliko za uničeno Avstrijo! Ako le malo pogledamo okoli sebe, takoj zapazimo niti, ki niso niti, temveč vrvi, tako debele, da se lahko spodtakneš na njih. Te vrvi peljejo v Celovec do komandanta Grögerja. GrOger se boji z Angererjem in drugimi takimi vred za svoj stolček 2ato ti ljudje pridno „mažejo" vodje naših socialdemokratov, da vplivajo na naše delavce v nemškem smislu. Delavci so pa navajeni v svoji organizaciji slepo ubogati vodje, in ne presojajo sami razmer. Naša dolžnost je torej, da zapeljanim slovenskim delavcem povemo, kako stoji stvar. Tem možakom je samo do tega, da sami ostanejo na krmilu če delavec v Avstriji strada ali pogine, to jim je deveta briga. Se slabše bi bilo," če se Avstrija pri klopi Nemčiji Nemc i imajo dandanes sami veliko preveč delavcev, ki jih vse h nikdai ne mo.cjo zaposliti Ostali bi v pivi vrsti brez dela slovenski delavci Pri nas pa to delavcev še dolgo primanjkovalo, posebno, ker bodo nastale *>e nove mdustiije Draginje in pomanjkanja živil bo pri nas kmalu konec Delavec bo v kratkem "zopet ïaftkO'-preZivijlH5fët>e in družno; medtem ko bo v Avstriji trpel pomanjkanje svoje žive dni Vodje o tem delavcem seveda ničesar ne povedo. Pripovedujejo jim rajši druge reči — neumnosti in laži — kakor vsi, ki agUirajo za uničeno Avstrijo. Kdor agitira za Avstrijo, se mora lagati, ker bi z resnico takoj pogorel. Delavci, mislite na svojo in svojih družin srečo ! Gröger in njegovi podkupljeni pomagači pa naj bodo srečni v Avstriji ali kjer hočejo! Srečna Nemška Avstrija. Kuj pišejo „Štimce" ? Nemiri v Fddhaciiu na Štajerskem. Dne 10. 5. se je zbralo v Feldbachu kakih 4000 ljudi, da demonstrirajo »Wegen der herrschenden Notlage" (no, to itak vemo, da nimajo v Avstriji kaj jesti, poslušajte dalje) und für die Forderung wegen Industrieartikel-Aufbringung. Torej industrijskih izdelkov jim tako primanjkuje, da morajo demonstrirati? Štimce pa vedno pravijo, da je v Avstriji vse polno fabrik in da so tam industrijski izdelki napol zastonj. Komu bomo torej verjeli? Mislimo, da tisti, ki ga čevelj žuli, bo to prej vedel, kakor pa celovški koritarji. Pri isti priliki je množica poskušala, menda zato, da dokaže svojo nemško kulturo, pri trgovcu Gordanu ropati iu pleniti. Poslanec Gut-man je hotel to zabraniti, pa je slabo naletel. Množica je padla po njem, razbila mu lobanjo iu /lomila levo roko. Gotovo bo prihodnja „Oslovska trorti- peta" to pripovedovala pod napisom Kultuïbilder aus Österrek-h. Bogata Nemčija, N «-U Nemci, vidijo in pišejo, da je /vvsirija L . unfaiiig, tiščijo k Nemčiji Ti »da s .h pravi Nemčija? Sam finančni miiiisui dl". Wirtll je rekel, da ulosa Ncüi-'i;.; vsako leio plačati 3 milijarde mari, us sicer v zlatu. Nato pravi: Wir habenkeni uoM, kein Uetreide, keiue Rohst; iir, iu in. Kotile, in imserem Oidenil; hm tiar (državni račun) i ,1 •cJirFVfaioet:' »!• v. u 5 Milluidcn, mi a u tó - i u f de tiH n.'!»•• • ii 12 Mi ili.ude 11 Maik, ulj uc das I HI m v ti Post und Ei-ieribahii. Dr . ayii'e :-b'ukc V Nciiičijl, plavi, tla nuajO u. liwii ■ 1 i milijard ni pošla 1 milijardo. l aku pi šejo Stimce 12. 5. n t pivi strani. hvala Bogu, da nismo v i.jU-» bogati Nenniji! Posluhakako. dobi.u sr h« godilo leiovist ui jeni v Av.siriji. Cé lovcani bi radi dobili na Vibsk ■ je/rro, kar jim ga je še ostalo, dosti tujcev iu letoviščarjev, pa samo takih, ki i>i s seboj prinesli moke, masti in sladkorja. Jesti pa smejo to, kar jim .predloži go stilničar. Vsak letoviščar, tako so sklenili, bo mor t i t kak letoviščar šel na deželo, mu bc i . takoj za petami razni detektivi, da ne bo mogel priti v stik s kakšno kmetico. Ljudje božji, ali nočete iti v Avstrijo na letovišče? Nur herrein ..;> /aeit! Kulturbilder iz Avstrije. Vojska je naučila ljudi krasti, najbolj pa znajo to obrt,, če človek sodi iz Časopisov, v Avstriji. Avstrijski minister dr. Löwenfeld je rekel, da je bilo od sladkorja, ki so ga dobili iz Češkega, ukradenih, poslušajte, 59 polnih vagonov! Najbrž je to tisti sladkor, ki ga zdaj v Celovcu ponujajo. Riegersburg. Dne 13. 5. so prišli okoličani in šli od trgovca do h ovca in zahtevali sladkor in šibice (vžig lic?). Trgovci jim jih niso mogli dati, ker jih res niso imeli, vendar so ljudje vse pre brskali in pri Kollerju razbili t kita m Vrata, I o piše ^Tagespost'' r> 5 na Stran 2. KOROŠEC, dne 28. maja 1630. Stev. 41. stiani 5! Povsod drugod je že davno red in mir, samo v Avstriji se še ropa pri belem dnevu. In zakaj? Ker jim manjka prav vsega, še celo šibic, s katerimi so se nekaj časa tako strašno postavljali. •g- v štiritedenski post. Štajerski deželni zbor Jcr sklenil, da se v letu skozi štiri tedne ne bo smelo nobenega mesa ne prodajati ne kupovati, pa tudi ne jesti. Prvi tok teden, ko jim ni bilo treba si trebiti zob, je bil pravkar pred Binkoštmi. Pravijo, da so naši velikovski Nemci sitvrO navdušeni Gospodarstvo. Zamenjava kolkovanih bankovcev. Finančni minister je odredil, da vsi denarni zavodi v kraljestvu, ki zamenjavajo kolkovane kronske bankovce, dne 31 maja ter 1 , 2. in 3. juruja t, 1 zamenjajo z novimi kronsko-dinarskinii novčanicami vse pravilno koikovane kronske bankovce, ki se iz kakršnegakoli vzroka niso mogli zamenjati v določenem roku Minister posebno poudarja, da se po 3 juniju kronski bankovci pod nobenim pogojem ne bodo več zamenjavali. Poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Poverjenik Vzajemne zav.vf jub-Sjani za piiberški okraj je tudi g. Nahbar Franjo v Vidii vasi pri fli-berku Daje pojasnila brezplačno Obračajte se d«i njega kot domačin;»* Ponarejevalci denarja. Dunajska polu i|a je aretirala telo družbo poljskih judov zaradi ponare-je v arija kolkov na tisočakih. Ponaredili so kolke za 60 milijonov kron. Zaplemba velikih množin usnja v Tržiču, Centralni utad zoper verižnike je stavil pod zaporo okoli 4 vagone izdelanega in napol izdelanega usnja, ki je bil last tovarnarja Karla Pollaka v Tržiču. Dotičha hišna preiskava je trajala teden dni. Zaplenjeno usnje cenijo na šest milijonov kron. Preiskavo proti Pollaku je vodila posebna komisija. Samo na neki kašči so našli 2 0 kilogramov dobrega usnja. Prošnje za naknadno kolko-vanje bankovcev. Ministrstvo /.a finance objavlja, da bode reševala te prošnje posebna komisija treh oseb pri generalnem inšpektoratu tega ministrstva, pa samo, v kolikor so bile prošnje vložene pravočasno, to je do lo. marca 1.1. Na prošnje, ki so se vložile šele pozneje, se ne bo oziralo Velikov&ki okraj. Urebinjv 1 rgovec Rosenegger je hud nemčur, ki hvali Avstrijo in pravi, da ima Avstrija vsega dovolj, Jugoslavija pa nič. Nemški list „Kleine Žeitung" od 9. maja t. ! pa piše, j.la so v Feld-bachu prebivalci šturmali občinski urad, ker :e od oktobra lanskega leta niso dobili ne sladkorja, ne petroleja, pa tudi ničesar drugega ne. Preiskali so vse trgovine in našli precej živil. Tu pa je bilo za našega Rožnekarja preveč. Da ne bi ljudje izvedeli resnice o Avstriji, je uničil vse številke tega časopisa, katerega prodaja. Vidite, kmetje, raki so nernčurji! Resnico je treba Korošcem zamolčali. Zdaj je Roseneggerju zavezala gobec „Kleine Zeiiuag", pri plebiscitu mu ga zavežite pa vi s tem, da boste glasovali za Jugoslavijo! Grebinj. Otroška veselica, ki jo je priredilo tuk. Žensko društvo dne IG. t. m. je prav dobro uspela. Otroci so ruojster-sko rešili svoje vloge. Kljub team, da je bila ta dan procesija k Sv. Križu, je bila dvorana Narodnega doma nabito polna. KlanČe. Umrl je dne 19. t. m. tukajšnji posestnik Jakob Žmavc p. d. Ripič. Rajni je bil zaveden Slovenec. Ohranimo ga v blagem spornimi! Velikovec. Nesramna laž. Zadnji slovenski shod v Velikovcu 18. 4, tiči Nemcem še vedno v kosteh. Zato lažejo, da je bilo pivo zastonj in da so naši ljudje vzklikali proti Franciji in Angliji. Ali je mogoče večje budalosti? Vsi, ki ste bili navzoči, vidite tu nemško lažnivost. Mi pač nimamo vzroka hudo-vati se natf Francozi in Angleži, ki so naši prijatelji in so nam pomagali ustvariti na&> ljubo Jugoslavijo. Pač pa bi na.; radi Nemci pri ji j i ti očrnili. Fej jih bodi! Dobila vas. Pri poslovilnem večeru, ki ga je priredila Narodna čitalnica v l,»obih vasi <10. pešpulku» se jc nabralo v prid tukajšnjemu , Ženskemu društvu" 875 K. Čutimo se dolžne, i/reči vsem g. darovanem, v prvi vrsti g g častnikom in podčastnikom 40. pešp. najsrčnejšo zahvalo, ker so s tem pripomogli našemu društvu k lepemu razvoju. Iskieno se zahvaljujemo še posebno g. kapelami Smola, ki je ob vsaki priliki stal „Ženskemu društvu" ob strani. Živeli 40. pešpolk! Žensko društvo v Dobili vasi. LibeliČe. Due 30. rnaja (prvo nedeljo po Binkoštih) stopi uaSe Žensko društvo z daljšo prireditvijo na dan. Deklamiralo se bo, pelo in govorilo. Zabavna bo zlasti igra, ki jo uprizorijo naše članice. Po igri srečolov. Pridite vsi bližnji in daljni! Guštanj. Dne 21. marca t. 1., ko so se ustanavljale podružnice Jugoslovanske Matice, te naše skupne narodne organizacije, po vseh krajih Slovenije, se je priglasilo tudi v Guštanju nad 30 članov. Članarina in darovi se nabirajo z nabiralnimi polarni, ki jih je poslal ljubljanski pripravljalni odbor. Doslej smo nakazali v Ljubljano že preko 700 kron. V kratkem se skliče zborovanje ntdi ustanovitve lastne podružnice -Guštaujski rojaki, pristopajte k Jugoslovanski Matici in podpirajte njen narod-nokulturni program, ki je vzvišen nad vsakdanjo strankarsko in razredno borbo. Dr. O. Guštanj. Malgajeva čitalnica uprizori dne 3. in 6. junija narodno igro „Domen". Ker gre čisti dobiček v kulturne namene, se prosi obilne udeležbe. Tinje. V nedeljo dne 26. junija se vrši v Tinjah ljudski shod z gledališko predstavo, s petjem, srečolovom i. t. d. Sosede pro simo, da tega dne ne prirede ničesar in pridejo polnoštevilno k nam. Tinje. O srečni Celovec, ki živiš brez nas v preobilici — lakote! Takoj vam dokažem. V rokah imam pismo, ki ga je pisala tukajšnji zelo zagrizeni nem čurki njena sestra. Ta piše med drugim: Durch Unieremahruug liege nun sciion seit acht Tagen im Bette. WeiB nicht, ob h li noch emmal gesimd vverde. Kom me zu mirLjMdi koncu pa beremo že sledeče:-flier noch immer bei in alten, mit èiuera Worte: — trainig —. K;jjrie, preljuba celovška gospoda, skoraj bo leto, kar ni več jugoslovanskih žemeljC? Zdi se mi pa, da vas gospodje od de želne vlade pitajo tembolj s „KStuien ungeteilt". Želimo vam samo najboljšo prebavo. Kar nas je pa Slovencev, take hrane ne prebavimo, zalo jo čisto zastonj ponujate. Torej še enkiat dober tek. Galicija. Dne 10. t. m. srno obhajati poroko Jožefa Rozman, posestnika Abri j, s Terezijo Siekiič i» Vtlšianju. Svatba se je vršila v gostilni pri Jezn-niku. Bilo je prav prijetno, le nekaj nc.mčurskih barab nam ni privoščilo po-štene in mirne zabave. Kolovodja te bande je bil ferboltar Strammer. Hoteli so iz zabave napraviti zabavljanje, nasi vrli fantje pa so jim zmešali štrene, Z dolgim nosom |0 je ferboltar in vsa njegova banda popihala nazaj proti. Grab-štanju. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu. Entelna vas pri Grebinj«. Za Maigajev spomenik je darovala gdč. Zefka Morak K Srčna hvala! Oortnče. V nedeljo, 10. maja smo .-.t zopt-t enkrat poiteno zaba.-ali. lnifcti smo |fii liku opazovati uasiop naših tnalih i» domač« U lanlov. Prav ljubka je bila' šotarska igra",,Cista vest". Enim je najbolj ugajal Volt, kuni i giabljami, drugim zopet l iane, gospod v vi lindru, uetjiiu Malka, pevajota kiamadai i. t. d. Igrali so vsi, dečki i» dekliee, prav izvrstno. Ugajala je indi druga igra, ki su jo uprizoiiti fantje s pomočjo finančnih stražnikov. Največ snuiia sla povzročila Maiijče iu njegov r.iri Gašper Pred igro je prav prijazno pu/.diavit došle Šiuie Škorjane. Potem je govorila šo larea Nezika Pislohiik. Sedaj so zopet hj vrsti dekleta. Le kmalu, pa kaj. lepega. Guštanj. Bavbav je pa its /x- preveč predrzen. Naiprej se spravi na klepetulje, po tem na frkoline, a danes se pa spravi še na Rajka No, preljubi, jezen ne snies bili, če ti povem resnico. Saj drugače si fejst dečko, samo rnalo pieveč rad roarnjaš po nemško. Posebno odkar nosiš tiste hlače, si postal kar drugačen. Včasih se ]e naš Raj k o napihnil od jeze, če mu je kdo rekel GrilliGort, danes je drugače. Morda pa misliš presedlati na nemško sedlo. Kaj pravite vi tam pri Balkanu, ki imate tako mašinco, da nemško ntanrja in Zapoje včasih še kakšen KartUnailiad, po slovenje pa nič. Rajko pravi, da se pravi taki mašinci Bauchzvvickeuapparat, Guštanarji pa, da gramofon. Kdo ima piav, pa ve najbolje vaš sitni Bavbav. Boroveljski okraj. Manifestacij ski shod v Si. Jakobu v Rožu. Nismo bobttali kakoi Nemci v Celovcu, brez kričeče reklame se je zbralo dne 10. maja na trgu pod vaško lipo v St. Jakobu okrog 3.000 zavednih Rožanov obojega spola. Praznovali smo obletnico našega osvobojenja, pod vaško lipo smo prisegli zvestobo naši domovini Jugoslaviji. Priznani govorniki in narodni bojevniki so nam budili spomine na tisoč letno suženjstvo. Ne želimo si je /opel. Vse nemške vabe ne l/odo izdale nič, Ste?. 41. „KOROŠEC", chic 28. maja 1920. Strni 3. naša armada je močna iu trdna in bo uu dan glasovanja dokazala svetu, Nemcem iu našim izdajicam, da je Rož bil in bo slovenski. Dolgo po zaključitvi tabora je množica še polnoštevihio vztrajala pod lipo. Med petjem so si podajali roke bratje m sestie v znak nerazdrulipve zvestobe dO malei e Jugoslavije. Na pristojno mesto so se poslale naslednje, enodušno sprejete resolucije: 1. Koroški Slovenci — wlilci, nad 2000 m«../ in žen, zbrani na javnem ljudskem ïiiUnileStaCijskrfu shodu v Si. Jakobu v Kožu dite IG maja, spona njajoè so obletnice naše majske deklaia c i je m obletnice našega oSvobojerija izpod stoletnega suženjskega janna, slo vršno prisegamo, da je naša edina do lUovina ponosna, svob« • Jua Jugoslavija. Vsi kol en mož bonio' glasovali na dan plebiscita /a Jugoslavijo. 2. Pri tej piiliki zahtevamo Od naših oblasti, da ravnajo z našimi nasprotniki na tukajšnjem ozemlja tako, kakor ravnajo nemške oblasti z našinci-v B coni. Št. Jakob v Rožu. Dne 4. maja je bil ustreljen na meji pri Hraščah Franc Sleiuic, doma iz Leš pri St. Jakobu. Imenovani je lil v Beljaku v službi. Kakor vsi iz lačenbergarije, je tudi on prihajal k nam po živila. Večkrat se mu je it posrečilo nesti jajca v Beljak in jih tam drago prodati. Dne 4. t. ni. pa se je tiček le ujel. Na stražni „stoj" se ni hotel ustaviti. Poskusil je celo streljati rta stražnike, Straža je odgovarjala, Šlemic je bil zadet v srce. Pri njem so našli -100 jajc, ki jih je hotel nesli v Kapla ob Dravi. Naši „deutsch-v-esinnte", ki so se skrivali celo leto kakor zajci, ki imajo pse; za petami, so dobili kar naenkrat zopet korajžo. Leder-wachsova birišafterca jim prireja "skoraj vsako nedeljo kakšno domačo veselico. Tudi na dan sv. Florijana se je tam piiduo plesalo in hajlalo. Dobro bi bilo če bi se malo podlegalo v to gnezdo! Bilčovs. G Toineju Filer, pd. Kajž-niku v Plešeiki. (Odptlo pismo.) (i. F. Filer! Na Vnebohod, dne 13. maja ste v večji družbi prišli k nam izzivat, našo veselico razbijat in agitirat. Vi poznate naš krai, vodili ste celo odpadniško ekspedicijo. Tako prihajate med nas Vi, ki ste sprejeli od nas toliko dobrot! Nočemo se hvaliti, a potikati hočemo na Vašo dremajočo vest. Kaj ste imeli tedaj, ko ste prišli k nam v naš kraj? Dali smo Vam vse, kar se potrebuje pri zidavi, zvozili smo Vam skupaj vse, da ste si mogli postaviti lično hišico. Zato nas je najbolj zadelo, da ste na Vnebohod tudi Vi prišli k nam po judeževih opravkih. Svojemu rodu zvesti Slovenci so se potegovali za Vas, 'da ste dobili posojilo zopet pii slovenski posojilnici, iu sedaj hodite k liani kot voditelj bande, ki bi nas^ rada zapeljala če bi bilo to sploh mogoče — da bi tudi mi zatajili svojo slovensko mater, svojo slovensko natod nost iu govorico, kakor ste jo Vi. lio ihte k nam v družbi onih, ki bi nas radi zapeljali, da bi tudi mi postali tiaiodui odpadniki, jimičarji, poturice, judeži! Poskušale tudi nas podkupiti /a judeževe groše! Toda zapišite si enkrat za vselej /a uho, Vi m Vaši tovariši: Ali svojih duš nimamo na piodaj! Mi mo iu Osla nemo zvesti Slovenci! Slovenci smo rojeni, svoje slovenske matere ne zatajimo, svoje lepe zemlje ne izdamo sovražnikom našega rodu Slovenci smo iu vemo, da spadamo v državo naših bratov po krvi in jeziku na jugu iu ne v državo naših tisočletnih tlač-iteljev Nemcev. Na svoji zemlji hočem-, biti svoji gospodarji. Le neveduež ali hudobnež more biti za Nemško Avstrijo. G. T. Filer! liiii ste voditelj listih, ki s<, se našim ljudem j)iisineho\..'ii, ko su šli k iftajruknvi po bo/.riosti m so jih odganjali, naj ne gredo v eerfcev. To delate Vi, ki se imate veti lil Cerkvi iahvalm, da ste piii.h do last nega doma IV bi nr bilo vernih ljudi, ivi držijo iia cerkev, Če bi nr bilo kiščaii skih hiš, ki so V s i m pomagale iz kiščan skega usmiljenja, bi -.i Vi nikdai ne bili postavili po nas hiše, Ali naj naštejemo ut-k -i teh tuš, ki so Vam pomagale: Miškovnik, Putnar, Rupej, Miklavc, Haupl man i. t. d. Vaša sreča, da ste zadnjič tako hitro odšli, drugače Vam bi bili že pokazali, da se ne damo zaničevati od nikogar, najmanj pa od ljudi, ki so po naši milosti in dobroti prišli do blagostanja. Povemo Vam pa, da se bomo drugače pogovorili, če še enkrat pridete k nam delat nemir in zdražbo. Skoraj žal bi nam bilo, če bi dobro delo ne imelo svoje vrednosti samo ob sebi, da smo takemu človeku, ki sedaj pljuje v našo in svojo lastno skledo, storili toliko dobrega. Bilčovčani. Loga vas. Za nemčursko agitacijo milijone, za vdove in sirr.te padlih folksverovcev pa niti vinaija. Da izdaja Avstrija za agitacijo v naši coni ogromne vsote denarja, 'je vsakomur znano (plačuje nemčurje kar s tisočaki). Mislil bi si pole® človek, kako jdubro morajo biii plačane družine tistih folksverovcev, ki so dali življenje za Nemško Avstrijo, Pa bi se motil! Avstiija za te ljudi nima krajcarja. Maja lanskega teta je bil v bojih pri Velikovcu težko ranjen folks vero v ec Lorenc Rumpold. Ranjenega so pobrali Jugoslbvani, , par dni potem je umrl v bolnišnici v Mariboru. Zapustil ie tukaj ženo s štirimi nedorastlimi otroki. Dokler se je Rumpold bojeval, je dobivala žena podporo, ko je pa umrl, so ji podporo takoj ustavili. Mislili smo, da ji bodo vsaj pomagali nemčurji in razni Vrbljani, ki so tako hiijskaii prej na vojno in tako zakrivili moževo smrt. Kaj šel Usmiliti se je je morala slovenska občina, pod streho jo je vzela slovenska družina. Dragi nemčurji, ali ni res, da imate de-nar le za agitacijo? Tam, kjer je pa vaša dolžnost, da bi pomagali, pa nimate nili ficka. Škofiče. Shoda, ki sta se vršila v nedeljo, 16. maja, prvi po maši na sejmišču, drugi pa popoldne v šoli, sta lep dokaz, da nemški hujskači pri našem ljudstvu nimajo sreče. Dopoldanski javni shod je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Udeležili so se ga tudi nekateri nasprotniki, ki so z zanimanjem sledili besedam naših govornikov. Besedam govornikov Dr. Čemerja in Mahkote ter govornice dr. Piskernik je sledilo burno odobravanje. Popoldanskega ženskega shoda se je udeležilo nad 200 žensk. Govuiila je ga. dr. Piskernik o namenu ženske organizacije. Izvolil se je odbor Ženskega društva. Upaftio, da bo naše delo uspešno in da bodo spregledali tudi tisti, ki so ï.e nas dot>edaj še i/o^ibah Jugoslavija. l abod. Utml je due 2U. maja po j kratki, mučni bolezni Janez Ferk, pd. j Grodnik iz Magdelenskega vrha v starosti , 38 let. Pokojni je bil zaveden Slovenec, ' ki nikoli ni obupal tei bil do zadnjega piepričan o zmagi koroških Slovencev. • Mirno počivaj, diagi, v jugoslovanski zemlji, ki ti je bila sveta. Tvoje želje se bodo uresničile. Žal, da nisi dočakal dneva naše zmage. dočakal Politični pregled. Odobren je občinski volilni zakon za Slovenijo. Vse nad 21 let stare ženske imajo volilno pravico. V Palanci ob Lago rnaggiore se zopet snidejo laški minister zunanjih zadev Šaloja, dr Ttumbič in Pasič, da se zedinijo o j a d ran s k e m v p r a š a n j u Madžari so vedno poudarjali, da ne sprejmejo mirovne pogodbe Zdaj so pa izprevideli, da ne moiejo z glavo skozi zid, in so se odločili, da podpišejo lit i i u v ii o p O g o d b o Pač pa je turški sultan sporočil mirovni konterenci, da ne more podpisati mirovne pogodbe in da hoče odstopiti. V [t a 1 i j i so z o p e t v e i i k i nemili Železničarji Štrajkajo po vseh furlanskih in stranskih železnicah proti Koroški prirede na obletnico majske deklaracije in obletnice osvobojenja dne 30. maja 1920 na Glavnem trgu v Borovljah Govore razni domači govorniki. Začetek shoda ob 3. popoldne. Po shodu se bo vršila na vrtu hotela just ljudska veselica, pri kateri sodelujejo vojaška godba iu razni pevski zbori iz Roža. Vstopnina k veselici 3 K. Narodni odbor. Poziv! Ako hočemo s pridom dvigniti slovenstvo na Koroškem, je nujno potrebno, da zberemo vsa slovenska imena (krajev, rek. gora etc.). Ker poedinec tega ne more storiti v zadostni meri in je tudi vsak urad brez .sodelovanja širom dežele nezmožen za tako delo, apeliramo na zavednost in požrtvovalnost duhovščine, učiteljstva, občinskih predstojništev in vsega izobraženstva sploh, da nas v tem delu podpira. Med narodom je ohranjena še tista lepa slovenska prvobitnost, ki nam jo je nemški režim hotel zatreti. Zdaj smo prosti — po-iščirno torej vse svoje bisere, da bomo lahko dajali račun od svojega hiševanja. Čas je, da pokažemo svojo ljubezen z resnim, tihim, a tem uspešnejšim delom 1 V doglednem času bo treba misliti na kak „Vodnik po Koroškem", ki bi pomagal tujcem — gostom pri razgledovanju po lepotah našega Korotana. Kajti zemljepisna lega in prirodna krasota pokrajine je tako velika, da bo v kratkem tujski promet eden najvažnejših faktorjev slovenske Koroške. Ce pa hočemo imeti slovensko Koroško, moramo poiskati iz ust slovenskih Korošcev slovenska imena in'jih pokazati j u ^ «j slovanske nt u narodu. Pošiljali ne bomo nikomur nikakih lot mularjev, ker se nam zdi, da bi to nabiralno delo samo otežkočalo. Svetujemo pa poročila približno tako : a) Slovensko ime, kaktšnega rabi tes živi jezik ljudstva, poleg označba, je h tukiaj trg, vas etc. reka, potok, gora, hrib etc ti-r občina, v katere področju se nahaja. b) Nerusko o,-noma ponemčeno ime, c) Književno slovensko ime. N. pr. a. Neharje, b. Mieger, — c. Mcdgorje. Najvažnejši sta locki a in b, med tem ko c lahko tudi izostane Kovank, ki bi Stian 4. „KOROŠEC", dne 28. maja 1920. Stev. 41. jih fabriciral nabiratelj, ne priporočamo, da ne nasedemo kakim narodnim jezikovnim mi htikacijam, ki bi naposled naše resno delo samo osmešile / naše strani smo storili vse potrebno, da bomo glede slov. imen na Ko-»očkeui v zvezi s profesorji našega vseučilišča v Ljubljani, ki nam bodo v nejasnosti dajali potrebna znanstvena strokovna pojasnila in navodila Kdoi čuti slovensko in jugoslovansko, r,e gotovo odzove našemu pozivu. Dobrodošla je vsaka najmanjša drobtina in bi še posebej prosili, da uain nabiratelji, pošljejo nabrano gradivo sproti, kajti čas hiti. Ako bodo piizadeti krogi dovolj razu-meli naš klic, imamo lahko v razmeroma prav kratkem času za ves naš Korotan lepo, pristno domačo slovensko nomenklaturo. Ljubitelji slovenske Koroške, na plani L:, rst, da ste pomagali pri reševalnem delu najbolj trpeče slovenske veje, vam bodi dragoceno plačilo. Vse tozadevne pošiljatve prosimo na uči' lov „Tourist Office". Ekspozitura gen. ;>uiii ta tujski promet Borovi je — Koroško. Širite med narod sledeče knjige: Koroška, Spisal Carautanus. Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošnjak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. jugoslovanska žena iti narodova svo-Louu. Uredil Altro. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred „odločitvijo, tik pied plebiscitom. Naša narodna dolinost je, da se zavedamo svojih pravic, da -poznavamo svojo domovino ter da smo i.oučern o nabili najbolj perečih vprašanjih. Naiočite te knjige in širite jih med ljudstvom ! Naročajo ^c pn Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin tig s in v vseli podružnicah . Jugoslavije" ter v vseh knjigarnah. . ■ ■ h mm ——a——ta—a Primtšaj krmi Mastin! i "t nkhit na ttJ-» krni pest pra&k» Mustin. Ob pomanjkanju krme, ko se upo-utiljaju naéoiuestn» srrdstv* za kituil«, pa -i primeša dvakrat 114 teilen. Kt-dilnl prašek AiaStln je dobil najvišje kolapte na idzsUvah v Londonu, v Parizu, v Rimu in iu Diuu|u. I isoSi uospoilai je* hvalijo MitStlll, ko ga inkral poizkusijo, in ga ponovno rabijo. :> zavojev praška Mastiii zadostuje za o mesecev za enega pfusu'a «ti vola, da se bolje redi. .Ako se AVistin pii Vas v lekaruah in trgz>-ouali ne dobi, potr.m ga uaroiMtc po posti. 'j .-avojev Mastina K 'J050 poštnine prosto lia dolu. Mazilo /oper garje oiaflomazilo) uniči pii ljudeh garje, lišaj, ibečico, kožne bolezni, izpuščaje Pri živiui uniči Karje. 1 lonček ti. po po&tl 12 K 50 v. rt — iirriti Trnkóoie, J Ljubljana^ Kranjsko, Zraven rotovža, «t, ^ Uradi, šole in zavodi, 53$ dobavo drv za ptlliodiijo zimo iz Helldorffove^a vii>(- . Iva, naj vpoSljejo do 15. junija 1.1. prijave, z 11. 1IO0 množine v prostornih metrih, na „Upravi-t<'l| .vo Helldorflovega velepoaestva v Grebinju*. bržavuo nadzorništvo. .J! ^m wryi Pri podpisanem ^o-ularskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo 20 vagonov rezanega 4 111 dolgega smerekovega in jelkovega lesa, iu sicer: 10 vagonov iz go/dnega okrožja „Rakovec" skladišče v Vitanju pri Celju (Štajerski») 111 10 vagonov iz gozdnega okrožja „Črna" na postaji Pievalje (Koroško). Nadalje se proda ponudbenim potom iz gozdarskega okrožja „Legen" pri Slovenjgradcu 1300 m' stoječega smerekovega, jelkovega in bukovega lesa. Bližja pojasnila so na vpoglt d pri podpisanem uradu, kakor tudi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanju oziroma grofovskem nadgozdarstvu v Črni pri Prevaljah. Ponudbe je predložiti do 31. maja 1920 do 12. ure opoldan pri „Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji v Ljubljani". Ponudbenik mora v ponudbi izrecno poudariti, da so mu pogoji znani in da se tem podvrže ter da pozna kakovost »11 mero lesa. Gozdna uprava grofa Viuceuca Tiiuru, Železna Kapia (Koroško). Službe išče LVtatSt* i Katere gospodične, ništvo. Velik posestnik išče delavca, ki se razume na vsa k velikemu posestvu spadajoča dela, kakor na mizarstvo, kolarstvo, na stroje itd., in ki zna popravljati tudi mline in žage. Naslov pove upravništvo „Korošca". Xa ovčjo volno omenjani fin librlieiit za perilo in i«uske obleke J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari. zavedne Ko-_ _ rošice, bi ho- tele dopisovati v svrho poznejše možitve z dvema fantoma? Pisinapod „Maj 1000" na upravo „Korošca" Lepo, 3 leta staro kravo proda g. Stritof, župnik v Pečntci. prr.,{., vila v celovškem predmestju v i I lJUU. J>C Velikovcu. Naslov v upravništvu- Javna dražba. Dne 2. junija 1920 ob 11. uri dopoldne se vrši v Velikovcu na živinskem trgu javna družba na meji zaplenjenih konj. Carinama Grebinj. u 0 ■0 t S t * i > as u * H a a Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, meceseri) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo ur kiipi ^m množino leMno trgovska I o 1 udu &ti*ljsU a clru2bcü O. K. v MAUIBOHU. K r M B T ss < p v i«. 1 f 7 0 1 TtieiuD fit.'/ iluterurbau). Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račun poŠta. tek. urada SHS v Ljubljani: UM ■ i — Podružnica Murska Sobota ======== spfi-jema vlo;:«- na knjižice in tekoči račun proti najin-odnejjemu ubrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akknditivi uu vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od l/v 9. do 12. ure iu od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. ' i K.»att.i)iiMt< tJr. ai.ii» t 11 iv J «a M f * 1 • »"»■•»«**. iv*. icmuufCHi Vinii4.ov*«3i