Ml dolenjka, d.d NAGRADNA IGRA OB 5. OBLETNICI “SUPERMARKETA” OD 24.4. DO 28.5.1999! Za nakup nad 5.000,00 SIT sodelujete v nagradni igri: L nagrada 7-dnevne počitnice za dve osebi v Poreču 2. nagrada 2-dnevno potovanje v Benetke 5 nagrad 1-dnevno potovanje v Gardaland 30 nagrad dobaviteljev “Dolenjke” Žrebanje 28.5.1999 ob 10. uri v “Supermarketu”. V C AS ti AKCIJE “SUPER CENE” IN “DEGUSTACIJE”. 1 ■ 1 1 1 1 3 V i H 71 ISSN 0416-2242 SEMISKA ISKRA V TEŽAVAH 770416 224000 Za začetek odpust stotih delavcev Zaradi azijske in ruske krize se v semiški Iskri zmanjšujejo tuja naročila vaš četrt prijatelj DOLENJSKI LIST JURJEVANJE NA ZDOLAH ZDOLE - Turistično hortikul-urno društvo Zdole tudi letos pripravlja Jurjevanje, ki bo združilo « različnih dogodkov. Danes ob • uri bo turnir v namiznem tenisu a Pokal KS Zdole, jutri ob 20. uri kJD Sevnica uprizorilo Tri Ptičke. V soboto ob 10. uri bo sve-ana seja KS Zdole, zatem pa med ugim otvoritev namakalnega sijema v Anovcu, ki se je bo udeležil ?'"lster Ciril Smrkolj. V nedeljo uo praznovalci na nogah že ob 5. • zJ,utraj ?b' budnici Big Bandam P urkavanju zvonov in kresu, uro Pozneje bodo že pekli cvrtje. Tako et0 Jurjevanje se bo nadaljevalo hn dogodki vse do noči, ko od 22. pri SEMIČ - Semiška Iskra seje znašla v veliki krizi, to je potrdil tudi vodja uprave družbe Janez Stefanič. Lansko leto je namreč zaradi pomanjkanja dela zaključila s 130 milijoni tolarjev izgube. Od lanskega aprila so se zmanjševala naročila za kondenzatorje, cene izdelkov pa so morali, če so se hoteli obdržati na trgu, zmanjšati celo do 20 odst. duma, izrazil upanje, da bodo uspeli doseči socialni mir, kajti le tako bo lahko proizvodnja tekla naprej. M. BEZEK-JAKŠE • uri ognjemet. V Iskri je kljub temu v začetku še kazalo, da bodo težave zaradi azijske krize lahko rešili na evropskem trgu, a so se jeseni začela zaradi ruske krize zmanjševati tudi naročila iz evropskih držav. V Iskri so ob pripravi letošnjega programa upoštevali vse te probleme, vendar so ga kljub temu optimistično zastavili. “Vendar pa se je izkazalo, da je letos še večja kriza, kot smo pričakovali, zato smo morali pripraviti nov plan, saj se nam obeta za 18 odst. manjša prodaja kondenzatorjev, kot smo začrtali v prvem programu. To pa pomeni, da bomo morali zmanjšati vse stroške, od nabave in porabe materiala do energije, a tudi stroške dela,” je povedal Stefanič. Pri zmanjševanju stroškov dela so že skrajšali delovni čas režijcev na 36 ur na teden. Poleg tega ima tovarna z nekaj več kot 1.300 de- U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. H PE NOVO MESTO * Odkup in prodaja delnic Upravljanje s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), Tt 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, tt 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, s 068/56-480 . krta Vabimo vas prodajno *VRT * pri AGROSERVISU v Novem mestu, od 23. do 30. aprila, 7. do 18. ure, v sob. in ned. od 7. do 1; Uredite si svoj okrasni in zelenjavni vrt ter kotiček za piknik. dn^f1 ČUTILI BREŽINE KRKE - V soboto, 17. aprila, je Ribiška neka^a °.vo mesto pripravila čistilno akcijo brežin reke Krke; Krko in k,n cre njene pritoke so očistili od Zagradca do Mršeče vasi, vzdolž 55 Velik(Jienefia !° Akcije se je udeležilo okoli 400 članov družine, zlasti ve( i u<‘e'ežba je bila v Kronovem, Straži in Žužemberku. Nabrali pa so sliki \ pi ® ve^'kih vreč odpadkov. Na brežinah so očistili tudi drevje (na " /■ Skrbi: menj, ke, za čiste rečne brežine s tem še ni konec, saj bodo bolj obre-ene točke čistili še med letom. Podobno čistilno akcijo bodo v krat-o^li v pododboru Trebnje, kjer bodo očistili brežine Temenice in Rit)jn° ribnika Blato, ki postaja vse bolj priljubljena izletniška točka. ohi, i “ ^nižina Novo mesto ob tej priložnosti poziva vse svoje člane in druge »vake brežtn Krke , * ‘‘akor ' in drugih voda, naj za sabo pospravijo odpadke lavci preveč zaposlenih in za začetek naj bi jih odpustili sto. Zaposlene za določen čas so že začeli odpuščati. Ne vedo, pri kateri številki se bo odpuščanje ustavilo. Sicer pa so v Iskri poskušali s sindikatom skleniti tudi socialni mir, zato je bil v ponedeljek referendum, na katerem so se delavci odločali, ali se strinjajo z odložitvijo izplačila regresa za letni dopust in ali so pripravljeni preložiti del stroškov za_prevoz na delo na svoja ramena. Stefanič je, še preden so bili znani rezultati referen- KNJIZNI SEJEM ČRNOMELJ - Zik-knjiž-nica Črnomelj vabi vse ljubitelje knjig na tradicionalni knjižni sejem ob svetovnem dnevu knjig. Na sejmu, ki bo na ploščadi pred kulturnim domom v petek, 23., in v soboto, 24. aprila, med 10. in 18. uro, bo mogoče kupiti knjige različni slovenskih založb po izredno znižanih cenah. PRIZNANJA ZA KAKOVOST VINA - V soboto, 17. aprila, je imelo Vinogradniško društvo Šentjernej podelitev priznanj za kakovost vina 1998 v zidanici pri Gašperju. Ocenjevali so 181 vzorcev, od tega 95 vzorcev cvička, ostalo pa so bila bela in sortna vina. Podelili so eno veliko zlato medaljo, pet zlatih in 34 srebrnih. Predsednika ocenjevalne komisije in podeljevalca medalj in priznanj sta bila dr. Dušan Terčelj in dr. Mitja Kocjančič. Po končani podelitvi so za dobro vzdušje poskrbeli sami člani, saj so s seboj prinesli dobro kapljico in “vinogradniško malico”. Kulturni program je oblikoval Vinogradniški oktet. (Foto: M. Hočevar) V Ždinji vasi jutri začetek 27. tedna cvička Vinski kralj je Alojz Zalašček iz Šoštanja NOVO MESTO - S sejmom vinogradniške in kletarske opreme ob 19. uri, nastopom ansambla Petra Finka, zmagovalca slovenskega festivala polk in valčkov, ob 17. uri se bo jutri v novozgrajenih prostorih gostilne Pugelj v Ždinji vasi -vratih na TVško goro ob 18. uri začel 27. teden cvička, vrhunec vsakoletnih prireditev, ki so veliko pripomogle k napredku dolenjskega vinogradništva in dvig samozavesti dolenjskega vinogradnika. Zabavni del prireditve bo trajal še v soboto, ko se bo ob 18. uri začel zabavni program z vinogradniki in ansamblom Mladi Dolenjci, ter v nedeljo, ko bo ob 10. uri skupščina Zveze društev vinogradnikov Dolenjske s podeljevanjem priznanj in medalj za nagrajena vina. Ttidi ta dan bo imel svoj zabavni del: dopoldne bodo igrali popularni Mačkoni, od 17. ure naprej pa ansambel Franca Potočarja. Priprava na teden cvička poteka že več mesecev, saj so v posameznih društvih priredili mnogo strokovnih srečanj, predavanj in lokalnih ocenjevanj vin, za sklepno prireditev pa so znani enologi Slovenije ocenili 446 vzorcev vin in za najboljšega pridelovalca cvička v lanskem letu izbrali Alojza Zalaščka ml. iz Boštanja pri Sevnici. Njegovo vino bo pokuševalcem na voljo v posebej za to prireditev pripravljenih steklenicah. Več na kmetijski strani. Tone Pavček podelil priznanja Tekmovali iz materinščine SEVNICA - Okoli 200 knjižnih moljev s posavskih osnovnih in srednjih šol se je v ponedeljek popoldne srečalo s pesnikom Tonetom Pavčkom. V kulturnem domu v Sevnici so zaključili letošnja tekmovanja iz materinščine s podelitvijo srebrnih in zlatih Čankarjevih priznanj. “Koliko lepote, kakšna mladost! Eno samo razkošje! Ta dekleta, ti fantje sijejo kot lepo majhno sonce in grejejo telo in dušo...” je pesnik tega dne zapisal v sevniško šolsko kroniko. Ob pomoči predsednice Društva slavistov Posavja, kije bilo soorganizator tekmovanja, je podelil 14 srebrnih Cankarjevih priznanj za srednje šole, za osnovne šole pa kar 37 srebrnih in 7 zlatih. Učenci.so prejeli tudi zbirko Toneta Pavčka Dolenjske bližine s pesnikovim podpisom. Zlata Cankarjeva priznanja so letos prejeli: Zala Teodoro-vič iz OS Brestanica, Maruša Mavsar iz OŠ Krško, Adrijana Pečnik iz OŠ Koprivnica, Urška Knez iz OŠ Boštanj, Jasmina Pisek iz OŠ Kostanjevica, Soiya Poznič iz OŠ Senovo in Aleš Maver iz OŠ Sevnica. B. D. G. ŠVICARSKA OPREMA Posojilo za elektrarno Pogodba med Termoelektrarno in konzorcijem tujih bank ridezu ^,nsTevajo k čistosti brežin naših vodotokov in k njihovemu lepšemu j . • RD se vsem udeležencem zadnje akcije zahvaljuje za udeležbo in dob! to °Ptavljeno delo. ^ VREM E Do konca tedna bo spremenljivo aprilu primerno toplo vreme s popoldanskimi plohami. BRESTANICA - Termoelektrarna Brestanica je nedavno podpisala pogodbo o posojilu s konzorcijem tujih bank v višini 100 milijonov mark. Pogodba se nanaša na posodobitev, v kateri bodo v brestaniški elektrarni vgradili do sredine prihodnjega leta dve novi plinski turbini. Posojilo, ki po tej pogodbi prihaja v brestaniško elektrarno z državnim poroštvom in ki ga odplačajo v desetih letih, bodo porabili za nakup opreme, medtem ko bodo preostanek cene celotne naložbe poravnali z lastnim denarjem in domačim kreditom. Skupna vrednost investicije, ki bo elektrarni zagotovila dve turbini z močjo po 114 MW, dosega 155 milijonov mark. Pomlad 1999 Letos je čudna pomlad, kot da se življenje poslavlja za vedno. Kot da ne naznanja naslednjega. Dež spira cvetje, čebele v panje zapira in vsako prizadevanje sproti mori. In v to glasovi: razrušene tovarne, podrti mostovi... Pamet človeška... Pa smo davke plačevali in slabo plačo dobivali, za nerazvite vsak dan poslušali. Čudna pomlad z dežjem in mrazom, zaduhlim, ki iz otrok ustvarja morilce. JANEZ KOLENC Berite danes stran 3: •Najsodobnejša tovarna v Evropi stran 5: •S sporazumom do zelene in čiste Rinie stran 6: •Letos se vse vrti okrog vodovoda stran 8: •Kaj, če se uspeh zasuka v neuspeh? stran 9: • Cviček postaja ponos Dolenjske stran 11: •Je odklenkalo predelavi mopedov? stran 18: •Pred sto leti je umrl Dragotin Kette Elektrarna bo nabavila opremo pri švicarski firmi ABB Povver Generation LTD. za gradnjo objekta, ki se je že začela, je sklenila pogodbo z ljubljanskim Gradisom. Sejem Krško 99 Prodaja knjig s popustom in prireditve KRŠKO - V parku in v prostorih Valvasorjeve knjižnice bo v počastitev mednarodnega dneva knjige od danes do sobote, od 22. do 14. aprila, potekal knjižni sejem Krško 99, ki ga organizirajo krška območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Valvasorjeva knjižnica, Dolenjska založba in kulturno društvo Obzorje, potekal pa bo pod geslom Daruj bližnjemu knjigo in cvet. Vse tri dni sejma bodo prodajali na stojnicah knjige s popustom, potekale bodo kreativne delavnice in ure pravljic, zvrstilo pa se bo tudi več prireditev. Že danes bo po odprtju sejma ob šestih popoldne srečanje s pesnikom Danetom Zajcem in igralcem Janezom Škofom, ob šestih pa medobmočno srečanje mladih literatov Dolenjske, Posavja in Zasavja. Jutri bo ob petih literarni popoldan s posavskimi literati in pevko Stanko Macur ter mini cirkus Buf-fetto, v soboto pa bo knjigarna DZS iz Krškega podelila nagrade iz žrebanja kartice zvestobe, KD Svoboda Brestanica bo izvedlo skeč o knjigah, nastopila pa bo tudi glasbena skupina Autodafe s poezijo Matjaža Pikala. KAKO KONČATI VOJNO? Bombe ne mislijo na konec Bombardiranje Jugoslavije se po mesecu dni vse bolj kaže kot ne dovolj premišljen, na napačnih predpostavkah, celo predsodkih in nepoznavanju balkanskih razmer zgrajen poseg, ki vodi Nato v brezizhoden položaj. Zanj zdaj ni časten ne umik ne nadaljevanje, ki pa bo verjetno trajalo do popolnega uničenja Srbije s Kosovem vred in bo imelo dolgoročne posledice za ves svet. Tako ali drugače jih že čutimo. Naj ponovimo: vojaška akcija Nata, ki jo tako nezadržano podpira tudi uradna Slovenija, nima mednarodno pravne podlage. Po sedanji ureditvi ima suverenost prednost pred človekovimi pravicami, ne glede na to, kaj se z njimi znotraj posamične države dogaja. Vojaška akcija torej prehiteva pravo in je v nasprotju s 7. poglavjem ustanovne listine OZN, ki edina sme dovoliti uporabo sile proti neki državi. Pač, resolucija United for Peace dovoljuje tudi izjemo. Ob pričakovanem vetu Rusije in Kitajske bi mimo Varnostnega sveta lahko generalna skupščina OZN dovolila kolektivno akcijo z oboroženimi silami. Če bi Nato zanjo zaprosil, vendar ni. In v tem je tragičen poraz mednarodnega prava, zaščite majhnih in šibkih. Tudi sklicevanje na humanitarno katastrofo je prej cinično kot prepričljivo. Vzrok za kazensko bombardiranje (causa bel-li) je bila jugoslovanska zavrnitev sporazuma v Rambouilleta, reka beguncev in nepopisno trpljenje Albancev pa je posledica. Prav tako ni nepomembno, da je v psihološki vojni s poenostavljenim poosebljanjem zla v Miloševiču Nato dosegel prav nasproten učinek od zaželjenega. Karkoli delaš, delaj z mislijo na konec, so rekli že Latinci. Bombe ne mislijo namesto tebe, pa če so še tako “inteligentne". MARJAN LEGAN I /V 4 5 4 4 JV /( f r 4 Katero vodo pijete? Največ je vredna dobra pitna voda. Tako pravi eden od vprašanih v današnji anketi, s katero smo se pozanimali med ljudmi na širšem Dolenjskem, kočevsko-ribniškem območju, v Beli krajini in v Posavju. Podobno kot on so nedvomno prepričani tudi mnogi drugi, ne le zapriseženi pivci čiste vode, pač pa tudi tisti, ki v čistem okolju vidijo edino možnost za obstoj življenja na Zemlji. Dan Zemlje, se pravi današnji dan, je spet priložnost za razmislek, kako kaj kaže našemu planetu. V mislih moramo imeti ekvatorialni pragozd, Ren in drugo iz sveta, saj okolja ne gre deliti na naše in tuje. Največ pa lahko naredimo za svet pred domačim pragom. Tu tudi izvira voda, ki priteče iz naših vodovodnih pip. Ali torej še pijete to vodo ali jo kupujete v steklenicah? Umazanije, ki ogroža izvire in podtalnico, je dovolj. Nekaj te nesnage nam pomaga živeti in se ji bomo le stežka ognili. Veliko je tiste, ki ne služi ničemur in ki se valja po gozdovih, potokih in podobnih krajih zgolj zaradi malomarnosti. Si bomo obvarovali Zemljo in na njej, denimo, čisto vodo z dovolj strogimi okoljevarstvenimi predpisi ali bo za čisto bodočnost zadostovalo trkanje na človekovo vest? O teh stvareh si natočimo čistega vina, da si bomo točili tudi čisto vodo, ki jo nemalokrat razlivamo po nepotrebnem. MARJAN KOVAČIČ, trgovski potnik iz Ribnice: “Splošno mnenje je, da v Ribnici ne pijemo najbolj čiste vode iz vodovodnih zajetij. Temu je lahko krivec kraški teren, na pipah je namreč preveč vodnega kamna, svoje prispeva tudi onesnaženost tal. Čeprav živimo na gozdnatem območju -gozd naj bi bil najboljši “filter” za pljuča - se mi zdi, da je v Ribniški dolini tudi zrak onesnažen.” MARIJA JAN, gospodinja s Sel pri Raki: “Imamo vodovod. Voda v njem je dobra in je tudi ne zmanjka. Uporablja se za gospodinjstvo in za pitje. Vem, da prodajajo navadno vodo tudi v steklenicah v trgovinah. Meni se ta ne zdi dobra, raje pijem radensko. Mogoče točijo navadno vodo v steklenice zato, ker mislijo, daje kaj boljša od druge. Mogoče je res boljša, mogoče ni. Tega ne vemo.” IVAN SODIČ, kmet iz Orehovca pri Pišecah: “Imamo vodovod za več vasi in uporabljamo vodo od tu. Apnenca ima dovolj, drugače je ves čas čista. Ponekod voda v vodovodih ni zdrava, kot berem. Od gnojenja njiv, od tovarn in farm se onesnažuje tudi voda. Ljudje bi morali bolj gledati, da' to ostane čisto. Pri našem vodovodu se verjetno zdaj ni treba bati onesnaženja, ne vem pa, kako bo.” DARJA^ JANKULOV, ekonomska tehniča iz Metlike: “Metliška “pitna voda” ni pitna niti če jo prekuham, a ko perem belo perilo po nevihti, mi ne pomaga niti najboljši prašek. Poskusila sem tudi s posodo za čiščenje vode, pa ni veliko pomagalo. Tako sem prisiljena za prehrano kupovati vodo v plastenkah, pristojni pa bodo morali razmisliti, kako naprej z vodo.” PETER DICHLBERGER, inšpektor za delo iz Črnomlja: “Ljudje iz stroke so nas prepričali, da je naša pitna voda dobra, in ne preostane nam drugega, da jim verjamemo. Doslej smo imeli srečo z vodo iz zajetja v Dobličah, saj še ni bilo večjih težav. Res pa je, da je po nalivih precej umazana. Vprašanje je tudi, ali je res tako neoporečna glede na vse, kar ljudje spuščajo v podzemlje.” IGOR TERŠAR, zaposlen na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Trebnjega: “Pijem vodo iz vodovoda in zaenkrat še brez bojazni, da ta ni dovolj čista. Zdi se mi dobra, glede na to, da vse raziskave kažejo, kako veliko tečkočine moramo spiti na dan in da je najboljša prav navadna voda, pa bi morali sploh pogosteje segati po njej. Vode v trgovini ne kupujem.” BORIS ILOVAR, prodajalec iz Novega mesta: “Čeprav zadnje čase kupujemo stekleničeno vodo, pijemo tudi tisto iz vodovodne pipe. Mislim, da imamo v Novem mestu še dobro vodo, je pa treba narediti vse, da bo taka tudi naprej. Zato je treba vire in podtalnico najstrožje zaščititi, kajti nič ni več vredno kot dobra pitna voda.” JOŽE TOMAŽIČ s Slančjega Vrha pri Tržišču: “Trenutno imamo pri nas še dobro vodo, a ne vem, kako dolgo še. Umetna gnojila, gnojnica in škropiva - vse to je dobro za rast, za zdravje pa prav gotovo ne. A kaj hočemo, brez škropiv danes ne zraste nič, zato poti nazaj ni. Da bi kupovali pitno vodo v steklenicah? Si ne morem predstavljati, ker ni take navade, pa tudi precej drago bi bilo.” ŽIVKA KOMAC, uslužbenka iz Kočevja: “Čeprav je Slovenija revna dežela, lahko rečemo, da smo bogati, ker še lahko pijemo vodo iz pip. Vendar pa tega, kar imamo, ne znamo ceniti. Ogromno vode porabimo po nepotrebnem!. Z njo delamo kot svinje z mehom. Potrebno bi bilo ravnati veliko bolj pametno, sicer nas čaka poguba, saj je na splošno naš odnos do sveta in narave porazen.” Belokranjski večer v Novem mestu NOVO MESTO - Za prijeten kulturno-družabni večer je v petek, 16. aprila, v skoraj polni veliki dvorani KC Janeza Trdine poskrbelo Društvo Belokranjcev in prijateljev Bele krajine Novo mesto. Ž geslom Srce tamburice je pripravilo koncert v spomin pokojnega zdravnika Zvoneta Babiča, nanj pa povabilo etno-pop skupino Vodomec iz Dragatuša in Akademski tamburaški orkester iz Zagreba pod vodstvom mojstra Zlatka Potočnika. Zbrane je pozdravil predsednik društva Martin Bajuk, dr. Tone Starc pa je hudomušno pojasnil, da se zbirajo Belokranjci v koristnem ustvarjanju različnih dobrin na mnogih javnih območjih z iskrenim prijateljstvom. Nastop obeh glasbenih skupin so gostje večera toplo pozdravljali. Oboji so potrdili, kako je tamburica kot inštrument enakovredna drugim glasbilom, zagrebška pevka Jelena Balant pa je zapela več narodnih pesmi in krajših modernih odlomkov v angleščini. Zasluga za odlično prireditev gre sposobnim organizatorjem, med katerimi so bili Martin Bajuk, dr. Emil Balažič, Janez Doltar, Alenka Babič, Petra Držaj, Lojze Bojane, dr. Tone Starc, Branka Moškon, Katarina Merlin, Niko Veselič in Mira Maljuna. Presenečenje večera je bila po koncertu pokušnja nekaj najboljših belokranjskih vin nepozabnega letnika 1997, ki sojih prispevali znani vinogradniki Stane Bajuk, Janez Janžekovič, Anton Kostelec, družini Malnarič in Plut, Anica in Jože Prus, Ivan Suhorepec, Otmar Šturm in Jože Šuklje. Večer sta odlično vodila Irena Vide in Lojze Bojane. Tg. SO ZA SVOJO REGIJO Belokranjci se boje podrejenosti Dr. Dušan Plut: “Več razlogov za samostojno Belo krajino kot proti njej” ČRNOMELJ - Pretekli petek je bil v Črnomlju posvet o pokrajinah v Sloveniji. Kot je dejal svetovalec vlade na ministrstvu za lokalno samoupravo Andrej Čokert, vključevanje v Evropsko unijo vsaj na začetku ne zahteva v Sloveniji regjj. Državni zbor pa se bo konec tega meseca odločil, kakšne pokrajine bi bile za našo državo sploh smiselne. Mag. Andrej Gulič z Urbani- občino. Vse to po njegovem mne- stičnega inštituta je pokazal, kako visoko kotira dolenjska regija v slovenskem merilu, znotraj te regije pa so velike razlike. Tako črnomaljska občina pripada razvojno šibkim in nestabilnim območjem, metliška in semiška pa se precej naslanjata na novomeško nju dokazuje, da je novomeška občina dominantna v dolenjski regiji. Zelo nazoren je bil belokranjski rojak dr. Dušan Plut, ki je menil, daje najpomembneje, daje Bela krajina v prvi fazi samostojna pokrajina in hkrati upravni okraj, saj je prepričan, da pre- vladujejo razlogi za njeno samostojnost. “Geografske poteze Bele krajine, identiteta in želja ljudi, da ostanejo Belokranjci ter da se povežejo v razvoju, so temeljni razlogi za samostojno Belo krajino. V naslednji fazi naj bi se Bela krajina, Dolenjska in spodnje Posavje na gospodarskem področju povezali v močno pokrajino. S tem bi strnili prednosti majhnih in velikih pokrajin,” je menil dr. Plut-Semiški župan Janko Bukovec je spomnil, da je bila Bela krajina v zadnjih 50 letih dvakrat novomeški okraj, a je vedno izgubila m tako bi tudi tretjič. Po njegovem Bela krajina v okviru Dolenjske zaradi gospodarsko močne_ Dolenjske ne bi dobila pomoči. Črnomaljski župan Andrej Fabjan pa]e menil, da so regije nuja, da bodo dobile denar iz skladov. Državni svetnik Branko Matkovič pa je bil LABODOVA MODNA REVIJA - Ob otvoritvi nove Labodove trgovine so pripravili modno revijo, na kateri so manekenke in manekeni prikazali bogato Labodovo kolekcijo za letošnjo pomlad in poletje. (Foto: A. B.) prepričan, da bi vsebina morala določati velikost regije. “Bela krajina zaostaja za razvojem države za 20 odst., zaostanek pa se povečuje. A tri občine vsaka zase “napadajo” ministrstva s svojimi malimi projekti in vsaka zase okopava svoj vrtiček,” je bil prepričan, Bukovec pa je oporekal, da se občine že sedaj povezujejo pri nekaterih projektih. Dr. Plutje opozoril, da si bodo morali Belokranj; ci natočiti čistega vina ter sami pokazati zanimanje za svojo regijo in pripraviti programe. Sele potem lahko pričakujejo pomoč. M. BEZEK-JAKSb • Nikoli se toliko ne laže kot pred volitvami, med vojno in po lovu. (Bismarck) • Slovenija stoji pred usodnimi odločitvami, ki zadevajo njeno državnost in suverenost. (Osolnik) • Univerza razvije vse sposobnosti, tudi neumnost. (Čehov) Lastne trgovine in blagovne znamke Labod je v Novem mestu odprl veliko trgovino - Večja prodaja na račun lastnih blagovnih znamk - Lani 80 milijonov SIT dobička - Letos bo težje NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so v Labodu odprli novo trgovino, ki sojo zgradili tik ob novomeški tovarni. Z opremo vred je veljala 115 milijonov tolarjev. V novi prostorni trgovini so naprodaj vsi izdelki iz Labodovega programa, poleg tega pa še perilo metliškega Kometa. V nadstropju nove stavbe pa bodo uredili kolekcijske oziroma vzorčne prostore. Kot je na otvoritvi dejal direktor Laboda Andrej Kirm, je bil skrajni čas, da dobi Labod v No- * KRKINA KOZMETIKA - Prejšnji četrtek zvečer so v prepolni dvorani hotela Šport na Otočcu večjim kupcem iz cele Slovenije predstavili nove izdelke Krke Kozmetike za letošnjo pomlad in poletje. Na leto pošljejo na trg okoli 40 novih izdelkov, 80 izboljšanih in prenovljenih izdelkov ter 60 novih darilnih kompletov. Kar 60 odst. svoje proizvodnje izvozijo, in to v 17 držav, delež lastnih blagovnih znamk pa znaša kar tri četrt celotne prodaje. Največ pozornosti so v zadnjem času namenili sončni kozmetiki Sun Mix, v kateri je že 16 različnih izdelkov, od tega 5 popolnoma novih. Izdelki Sun Mix z oznako Made in Slovenija polnijo tudi police angleških prestižnih prodajaln. Na fotografiji: s predstavitve na Otočcu. (Foto: A. B.) vem mestu spodobno trgovino, kajti dosedanja prodajalna v okviru tovarne je bila najslabša od vseh Labodovih trgovin po Sloveniji. “Prav v lastni prodajni mreži, se pravi v Labodovih trgovinah v Novem mestu, Krškem, na Ptuju, v Ljubljani in Idriji, pa je lani Labod prodal kar četrtino izdelkov lastnih blagovnih znamk; prodaja v naših trgovinah je bila lani za 22 odst. večja kot leto poprej,” je povedal Kirm. Za letos pa načrtujejo obnoviti svoji prodajalni v Trebnjem in Ljubljani, saj so prepričani, da je krepitev lastne prodajne mreže in večja usmeritev na lastne blagovne znamke prava pot. Konec lanskega leta je bilo v Labodu zaposlenih 1384 ljudi, kar je 254 manj kot leto poprej. V matični družbi Labod je zaposlenih 610 ljudi, ostali pa delajo v hčerinskih podjetjih. “Predvsem na račun večje prodaje lastnih blagovnih znamk smo lani prihodke od prodaje povečali za desetino; močno smo zmanjšali stroške porabljenih surovin in materialov, katerih rast je bila manjša od rasti prihodkov. Tudi plače delavcev matičnega podjetja in regres za dopust (111.000 tolarjev) so bili 'J * PA ZAPOJMO ENO PO CIGANSKO - Zaradi dežja preloženo proslavo ob dnevu Romov so v romskem naselju Zabjak izpeljali v četrtek, 15. aprila, pred vrtcem Pikapolonica. Najprej so se krajanom predstavili otroci iz romskega vrtca in romski učenci bršljinske osnovne šole, zapeli in zaplesali so člani romske folklorne skupine, po proslavi pa je prečenski župnik blagoslovil novo kapelico sredi naselja in se potem s kitaro v roki poveselil z mladimi in starejšimi prebivalci največjega novomeškega romskega naselja. Na sliki: mladi pevci so se najbolj razživeli, ko so lahko zapeli v svojem jeziku. (Foto: L V.) OŽIVLJANJE KOČEVSKEGA ROGA SEMIČ - Pretekli teden je bila v Semiču predstavitev projekta o revitalizaciji zahodnega dela občine, torej območja Kočevskega Roga. Odziv krajanov na projekt je bil doslej zelo slab, sicer pa naj bi bila za razvoj turizma najbolj primerna Planina. V porušene nekdanje kočevar-ske vasi naj bi postavili le informacijske table, saj bi bila njihova obnova predraga. Da pa se področje, ki so ga nekdaj naseljevali Kočevarji, ne bi zaraščalo, je bilo slišati predlog, naj bi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prenehal pobirati najemnine, pač pa bi bili tisti, ki so še pripravljeni kositi, deležni denarnih spodbud. LABODOVA TRGOVINA -Labodova trgovina je veljalo 1 milijonov tolarjev. V prostorni govini je naprodaj celoten Labod program, poleg tega pa še pe£ metliškega Kometa. (Foto: A- “ ’ ob koncu lanskega leta v skladu j kolektivno pogodbo,” je na^fVr. Kirm. “Poslovanje Laboda v la skem letu je bilo uspešno, saj s® ustvarili 80 milijonov tolafj dobička.” j V letošnjem letu se boje p® vsem posledic uvedbe davka dodano vrednost, ki bo S0'0;:, povzročil podražitev konfekG skih izdelkov. “Poslovanje letos težje, zato si v Labodu z prizadevamo za oblikovanje t® uspešne kolecije, za pove1ca J produktivnosti in zmanjševa J. stroškov. Da bi tudi letos d°se“a tak poslovni rezultat kot sm° ». lani, bodo potrebni veliki naPy,’ prepričani pa smo, da nam to ko uspe,” je končal direktor^ ^ ŽUPANOV SKLAD V VELIKIH LAŠČAH , VELIKE LAŠČE - Velijo laški župan Anton Zakrajj* J mož beseda, saj drži prcdvo ■ no obljubo. Kot edini sl°ven£jel župan je, potem ko se je uS5 n6i na stolček prvega moža ob® ^ ustanovil “županov skla^ katerega vsak mesec ni?‘.jjo sedmino svoje plače (futik { župana opravlja nepoklie*1 • Doslej se je vanj nateklo fl® več kot 70 tisoč tolarjev, s ^ denarjem pa bodo pon1?^. šolati enega ali več otrok & 0 cialno šibkejših družin- ‘ ^ pomoč je prejela dijakinj plačilo vozovnice med Rasl Ljubljano. Novomeška kronika KRUH - Dolenjske pekarne pod takim ali drugačnim imenom že 50 let pečejo kruh. Prav te dni, ko so dali na tržišče nove kekse in nove vrste kruha in ko se povedali, da postajajo slovenska firma, ki se širi proti Ljubljani in morda celo vanjo, je poteklo 10 let, kar je direktor te firme Lojz Muhič. V tem času so res veliko naredili, kar je nedvomno tudi zasluga podjetnega in sposobnega Muhiča. Postavni Lojz se je v teh desetih letih zredil za 20 kilogramov. S tem se sicer ne postavlja, ne more pa tega skriti. Je pač pri kruhu... ČISTILNA - Zadnjo soboto so se trije krajani in ena krajanka (še mladinka) udeležili čistilne akcije v krajevni skupnosti Grm in se lotili čiščenja zanemarjenega Revozovega parkirišča pri grmskem gradu. Uporabnikom parkirišča se opravi-cujejo, ker zaradi obilice odpadkov, ki jih uporabniki tam odmetavajo že leta, niso mogli podrobno in dovolj skrbno počistiti za njimi, saj jim je zmanjkalo časa. Uporabnike in lastnika parkirišča milo prosijo, naj se nanje nikar preveč ne jezijo, saj se bodo čiščenja lotili še BEDFORD - Med drugim je na tem parkirišču ostal tudi onemogli in hudo zdelani kom-1 Opel bedford, ki tu brez registrskih tablic v miru počiva že obro leto dni. Pred časom je eden od zgornjih treh krajanov na to opozoril policijo. Vrli Policisti so ugotovili, da ne morejo ukrepati, ker vozilo nima registrskih tablic in da je a zadevo pristojna Komunala, ma Komunali so zatrdili, da bi m,0ra'' ?? odstranitev dobiti az občinskega komunalnega edarja. Komunalni redar pa je d raVl’’ n*ma pravice ukre-Pati, ker to parkirišče ni javna ?q^Q*'na’ Amerikanci so leta b9 z prišli na Luno in nazaj, • bi se pa 30 let kasneje radi z P® .oedfordom z Revozovega S r^a Pn grmskem gradu oapeljali naravnost v Evropo.... ,. wa gospa je rekla, da bi 7° ^učinkovitejša čistilna a„. cya tista, v kateri bi po-fstili s tistimi, ki onesnažujejo. Rock večer t NOVO MESTO - V pe-h« aprila, ob 21.30 se v klubu pod kavarno na novomeškem Glavnem bf^u,zaoel večer z rock glas-> ki ga pripravlja Društvo r ,V(?meških študentov. Ig-a bo skupina Babevvatch. ^okranjski drobiž ŠTvnV° TURLSTIČNO DRU-Prei tri- (Roran'na Dvoru je bil nov teden iniciativni zbor bo tur'stičnega društva, ki se era/!lenova'0 Turistično-etno-vepa i° (JruStV0 Dvor. Člani no-ni n 1 so že sprejeli delov-oaij-Sram, imenovali in predla- čruštv- S° tUC^' ^*ane za °rgane Mj|P0MLADANSK° ČIŠČE-ni-. ; ):Seslovenski akciji ureja-Prvin enJa okolja so se med sobo?' pridružili ribiči, ki so v V 0 Ustili obrežje reke Krke. sei^deljek, 19. aprila, je bil v sta t° Občine Žužemberk se-cij , , vseh društev in organiza-li L kujejo v občini. Dogovorila <3.^ ho v soboto, 24. apri-eejotf °b 8. uri, akcija na 80 "e.m ozemlju občine, tudi v čm;iUVl*1' Kjer je še vedno veliko ^lagališč. •Vo ° V ŽUŽEMBERKU v «*vni šoli Žužemberk je bil °bisk 'f>' aPri*a- na delovnem M-i'c u.sc^retar za šolstvo in šport lom «rn ka seznanil seje z de-buje 'n s tem, kar šola potre-Setrza uvedbo nove devetletke. ravnae,i|-r Vrčko si Je skuPai z Dr» i Ji*-01 SStav„iki mzntčno šolo na Dvoru. aatcljic° mag. Jelko Mrvar in Podri*« °bčinc ogledal tudi S. M. HUMANITARNI PROJEKT VARNA HIŠA NOVO MESTO - Dijakinje in dijaki novomeškega Centra srednjih šol se bodo v soboto, 24. aprila, odpravili na pot, ki jih bo iz Novega mesta vodila preko Maribora in Ljubljane nazaj v Novo mesto, kamor bodo prišli v torek, 27. aprila. Na tej poti bodo zbirali denar za humanitarni projekt Varna hiša, ki ga izvajajo v sodelovanju z novomeškim Društvom za življenje brez nasilja in ob podpori novomeškega župana dr. Toneta Starca. Projekt bodo zaključili z veliKim dobrodelnim koncertom. Svoj prispevek za ta projekt lahko nakažete na žiro račun: 52100-678-86148, sklicna št. 100, naslov društva pa je: Društvo za življenje brez nasilja (Olga Der-novšek), Novi trg 6,8000 Novo mesto, tel. 321-943, 317-195. POHOD NA GORJANCE RATEŽ - Turistično društvo Azaleja pod Gorjanci organizira v počastitev dneva boja proti okupatorju 1. pohod po poteh Janeza Trdine. Pohod bo v torek, 27. aprila, pohodnijci pa se bodo na pot podali tzpred bistroja Kaval v Bru^iicah. Pot jih bo vodila preJč&Dol. in * Gior. Suhadola na Gorjance, ; kjfer bo natzaključktt pohoda. pA lovski kpii LD Brsnice na voljo lovski golaž. ____________________________ Najsodobnejša tovarna v Evropi V Bramacu so montirali najsodobnejšo linijo za proizvodnjo betonskih strešnikov -Poslej proizvodnja samo v Dobruški vasi - Tudi klasični zareznik prve mešane firma v našem koncu inž. Jernej Klemenc. Sedaj je to najsodobnješa tovarna za proizvodnjo betonskih stršnikov ne samo pri nas, ampak v Evropi sploh. Celoten proces, vključno z betonarno, je računalniško voden. Lani je Bramac ustvaril nekaj več kot 200 milijonov tolarjev NOVA LINIJA - Odkar so montirali novo linijo, je Bramac Slovenija najsodobnejša tovarna za proizvod-njo betonskih strešnikov v Evropi. Investicija je veljala 830 milijonov tolarjev, financirala pa jo je firma iz Dobruške vasi z lastnimi sredstvi. (Foto: A. B.) dobička, kar je sicer manj kot prejšnja leta. Lani so imeli namreč precej stroškov z zapiranjem svoje tovarne v Dravogradu in z odpravninami za okoli 50 tamkajšnjih delavcev. V Dravogradu so obdržali še skladišče in del prodaje, proizvodnja pa po novem poteka le v Dobruški vasi. Medtem ko je bilo lani še okoli 190 zaposlenih, jih je sedaj 125 in s tem številom in le v eni tovarni bo proizvodnja strešnikov na novi liniji vsaj taka kot lani. Po novem sta namesto treh samo dva delničarja Bramaca Slovenija,” je povedal direktor. Dravograjski Kograd je svoj delež prodal in sedaj ima avstrijska mati Bramac International 67 odst., Strešnik iz Dobruške vasi pa 33 odst. delnic. “Skupščini delničarjem bomo predlagali, naj polovico lanskega dobička nameni za pokrivanje investicije, polovico pa si ga bosta delničarja verjetno razdelila,” pravi Klemenc. Trem betonskim strešnikom iz svojega proizvodnje - klasik, donau in adria - so že pred časom v prodajnem programu pridružili še betonski bobrovec, sedaj pa še klasični zareznik, ki gre zelo dobro v prodajo, in to pod imenom markant. Kmalu lahko pričakujemo, da bo klasični zareznik prišel tudi v njihovo proizvodnjo. A. BARTEU GALUS BARTOLOMEJ - Skupina Šentjemejčanov je ustanovila društvo Galus Bartolomej (galus = petelin, Bartolomej = Jernej). Osnovni namen društva je ohraniti in razvijati kulturno in etnološko izročilo šentjemejske doline. Njihov prvi projekt je povezan s petelinom. Vpovezavi z Inštitutom za kmetijsto pri Biotehnični fakulteti naj bi razvili novo pasmo petelina, ki naj bo bil večji, močnejši in še lepših barv in bi bil tako zares ponos Šentjerneja. Društvo so ustanovili v eni od hiš pleterskega muzeja na prostem. Na posnetku ustanovitelji: Matej Rešetič, Stane Bregar, Jožica Medle, Simon Udvanc in Marko Vrhovšek. v Šentjernej je turistični kraj Občni zbor TD Šentjernej - Priznanja najzaslužnejšim ŠENTJERNEJ - “Šentjernejsko Turistično društvo ima več kot 100 članov, aktivnih pa je precej manj,” je na občem zboru v petek, 16. aprila, povedal predsednik društva Janez Selak. Število prireditev in odmevnost teh pa govori o zelo uspešnem delu društva, ki ga je Alojz Serini, član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije, ocenil za najaktivnejšega in najuspešnejšega na Dolenjskem in je zato predlagano tudi za najvišje slovensko priznanje na področju turizma. Lani so izpeljali več tradicionalnih prireditev v domači občini, poskrbeli za označitve podgorjanske vinske ceste, gostovali pa so tudi zunaj meja svoje občine. Zadovoljni opažajo, da so s svojimi prireditvami privabili v Šentjernej veliko gostov iz cele Slovenije in vse več tudi i^Hrvaške. Največjp in najpdmevnfcjše pa je JerriejeVo. Lanska priredifev, na kateri sp j? v nekaj djjevih zvrstilo kar 800 qaštdgajočih, jjt stala nekaj več kot 3 milijone tolarjev, Ob tem. da organizatorji delajo zastonj. Največ denarja so prispevali sponzorji, r zanimivo pa je, dasjg večina teh izven šentjemejske občine. Načrti za letošnje Jernejevo so tudi veliki. V sklopu prireditev naj bi bilo ponovno srečanje slovenskih oktetov, novost je finale republiške zabavne igre Martin Krpan pa še marsikaj. Sicer pa je ena večjih letošnjih nalog društva oživitev podgorjanske vinske ceste. Popestrili naj bi ponudbo s tradicionalnimi domačimi jedmi, raznimi etnološkimi prireditvami in poskrbeli za še boljšo promocijo te vinske ceste. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim turističnim delavcem. Prejeli so jih: Karel Grubar, Trio Frančič, šentjernejska enota Dolenjske banke, Stane Ho-sta, Gašper Majzelj, Jože Pungerčar, Konjeniški klub Šentjernej, Marjan Lendero, Jože Grgovič in Stane Bregar. Priznanje Dolenjske turistične zveze pa je prejel Andrej Vide. L. J. PRVA ŠENTJERNEJSKA SALAMIADA - Ob občnem zboru Turističnega društva so izvedli tudi prva šentjernejsko salamiado. V oceno so dobili 30 salam in po besedah predsednika strokovne žirije Davorja Rangusa, ki že več kot 30 let sodeluje pri ocenjevanju salam po Sloveniji, so bili vsi izdelki dobri. “Takeprireditve vzgajajo domačine, ki tako z več znanja ob enakih stroških izdelujejo delajo boljše izdelke, “je dejal predsednik žirije, Helena Mrzlikar pa je dodala nekaj besed o kulturi prehranjevanja. Desetčlanska žirija je nagradila deset salam. Najvišjo oceno so dobile salame Milana Vrtačiča iz Pristave, Davorja Rangusa iz Šentjerneja ter Marjana Zupančiča iz Maharovca. (L. J.) Sl NOVOSTI IZ PEKARNE - Vodstvo Dolenjskih pekarn na čelu z direktorjem Alojzem Muhičem (prvi z desne) je prejšnji teden predstavilo nove proizvode: kekse blagovne znamke “dobrote iz babičine peči” ter kruhe blagovne znamke “sonce”. (Foto: A. B.) Dobrega kruha ne bo zmanjkalo V Dolenjskih pekarnah vsak dan spečejo 17 ton kruha, keksov, slaščic in drugih pekarskih izdelkov - Keksi “dobrote iz babičine peči” in kruhi “sonce” NOVO MESTO - Dolenjske pekarne, novomeško podjetje, ki v različnih oblikah in pod različnimi imeni deluje že 50 let, so lani kot prvo pekarsko podjetje v Sloveniji dobile mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001 in so še danes edino podjetje v tej branži pri nas, ki se lahko ponaša s tem. “To je tudi jamstvo in obljuba, da dobrega kruha iz Dolenjskih pekarn ne bo zmanjkalo,” je na novinarski konferenci prejšnji petek dejal direktor te firme Alojz Muhič. V treh profitnih centrih - v No- večinski, skoraj 54-odstotni lastni- vem mestu, Črnomlju in Trebnjem - je zaposlenih okoli 150 ljudi, vsak dan pa spečejo 17 ton kruha, peciva, slaščic in drugih pekovskih izdelkov. Največ izdelkov prodajo na “svojem” terenu, se pravi v Novem mestu z okolico, na Dolenjskem in v Beli krajini, vse več rednih in večjih kupcev pa imajo tudi drugod po Sloveniji, še posebej v Ljubljani, ki jeza Dolenjske pekarne zelo zanimiva; čeprav direktor Muhič ni hotel povedati nič konkretnega, ni zanikal govoric, da namerava novomeška firma kupiti eno od ljubljanskih pekarn ali se z njo vsaj tesneje povezati. “Resje, da želimo preseči dolenjske meje in postajamo slovenska firma,” pravi Muhič. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci Dolenjskih pekarn so ki firme, ki je v lanskem letu ustvarila 1,284 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, dobiček za lansko leto pa znaša 30,5 milijona tolarjev; lanske investicije v nakup prostorov in opreme so znašale dobrih 230 milijonov tolarjev. V programu Dolenjskih pekarn je več kot 150 izdelkov, od tega okoli 60 vrst kruha, in kar 40 vrst kruha pečejo vsak dan. Njihov razvojni oddelek pripravi 5 do 10 novih izdelkov na mesec, seveda pa vsi ne pridejo v proizvodni program. “Na slovensko tržišče hočemo prinesti nekaj novega,” pravi Muhič, “v prvi vrsti pa ponuditi zdrave in kakovostne izdelke, in to brez konzervansov.” Letos so začeli proizvajati še kakovostne testenine, po katerih je veliko povpraševanje, na področju slašči- čarstva ponujajo celo vrsto novih izdelkov, tudi za diabetike, te dni pa prihajajo na trg z novo blagovno znamko “dobrote iz babičine peči”, pod katero prodajajo posebej kakovostne ročno izdelane mandljeve, orehove in kekse s koščki čokolade oziroma mešanico vseh treh, medtem ko so v vrečki z babičinimi keksi tri vrste različnih finih domačih keksov: orehovih palčk, pariških rož ter finih brizganih keksov. Za nove kekse so pripravili tudi posebno embalažo. Dobrote iz babičine peči nameravajo tržiti po celi Sloveniji. Še ena novost prihaja iz Dolenjskih pekarn. To so kruhi blagovne znamke Sonce. Gre za vinogradniški, sončnični, kočijaški in jog-ging kruh iz polnovrednih mok, brez aditivov, izdelan v obliki manjših hlebčkov, pakiranih v folijo, kar kruhu podaljša rok trajanja na 5 dni. Ti kruhi naj bi v kratkem dobili znak varovalnega živila, ki ga podeljuje slovensko Društvo za srce in ožilje. A. BARTEU VEČER U UDS KI H PESMI IN PLEŠO V - Bil je lep večer in še lepša noč pod kozolcem. Folklorno društvo Kres iz Novega mesta, ki deluje že 23 let, je ponovilo skrajšani letni nastop v osnovni šoli Šentjernej. Aplavz dokaj polne dvorane je pokazal, da ljudje še vedno cenijo pevsko in plesno izročilo naših prednikov. (Foto: M. Hočevar) DOBRUŠKA VAS - Lansko leto je bilo za Bramac Slovenija iz Dobruške vasi pri Škocjanu, največjega proizvajalca strešnikov pri nas, nadvse uspešno. Izdelali so rekordnih 25,5 milijona strešnikov, prodali pa nekaj manj. Pa ne zato, ker njihova strešna kritina ne bi šla v prodajo, nasprotno - morali so celo zmanjšati dobave svojim kupcem na Hrvaškem. Konec lanskega leta so se namreč lotili svoje doslej največje investicije, zamenjave stare proizvodne linije za izdelavo betonskih strešnikov z novo, najsodobnejšo. Delo je trajalo cele tri mesece in proizvodnjo so na novo začeli uvajati v začetku letošnjega marca. Za ta čas, ko je proizvodnja stala, so si konec lanskega naredili zalogo okoli 4 milijone strešnikov, da so lahko domače kupce kolikor toliko normalno zalagali s to iskano robo. Bramac ima namreč v Sloveniji kar 46-odstotni tržni delež pri prodaji strešne kritine. In to pri ogromni konkurenci domačih proizvajalcev in pri velikem uvozu! V Sloveniji prodajo 70 odst. svoje proizvodnje, ostalo pa izvozijo, največ na Hrvaško in v Bosno. “Celotna investicija ob zamenjavi proizvodne linije je veljala 830 milijonov tolarjev, financiral pa je vse Bramac Slovenija iz lastnih sredstev, vzeli nismo niti tolarja kredita. Takih firm tudi v koncernu Bramac ni,” se pohvali dolgoletni uspešni direktor te SLOMŠEK MED NAMI BRUSNICE, GABRJE - Tilen Skubic bo izvedel recital Slomšek med nami, ki govori o velikem narodnem prebuditelju in prvem slovenskem svetniškem kandidatu škofu Antonu Martinu Slomšku, v nedeljo, 25. aprila, ob 8.30 v župnijski cerkvi v Brusnicah, ob 10. uri pa v cerkvi v Gabrju. KULTURNI VEČER V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Občina Mirna Peč in KUD Mirna Peč vabita jutri, v petek, 23. aprila, ob 20. uri na kulturni večer, ki bo v tamkajšnjem domu kulture. Predstavili bodo novo knjigo domačina Toneta Pusta Mirna Peč - občina v deželi treh dolin. Igralci dramske skupine so pripravili recital pesmi njihovega Coeta Toneta Pavčka, zaigrali pa odo tudi veseloigro Le po kom se je vzel ta otrok! v režiji Staše Vovk. ttMMl I Z MAŠI H OBČIM ttt&t Sprcho(l p0 Mctliki~ ENOTNOST - Na posvetu o Beli krajini kot samostojni pokrajini, ki je bil pretekli teden v Črnomlju, je bilo slišati veliko lepih besed o belokranjski regijski enotnosti. Metličan Jože Matekovič jih je očitno imel že polna ušesa, pa je prisotne spomnil na svetopisemski izrek “Po njih delih jih boste spoznali”. Želel je povedati, da ni dovolj le govoriti, ampak bi bilo za belokranjsko enotnost potrebno tudi kaj storiti, na primer, da bi dale še druge in ne le metliška občina kaj za Belokranjski muzej, ki slučajno stoji v Metliki. Črnomaljski župan Andrej Fabjan mu je oporekal, njemu pa nekdanji metliški župan Branko Matkovič. Nekdo iz nekoliko bolj nevtralnih logov je v brk zamomljal: “Kako se bodo odločali o belokranjski enotnosti, ko se že trije ne morejo nič zmeniti!” DELAVNOST - Metliški župan Slavko Dragovan je na nedavni slovesnosti ob jubileju Zveze prijateljev mladine (ZPM) pohvalil predsednico Občinske ZPM Metlika Vladko Škof in njeno prizadevnost. Vendar pa si ni mogel kaj, da ne bi priznal, da bi občinski proračun kaj kmalu skopnel, če bi bili v občini vsi tako delavni in borbeni, kot je Vladka. Noja, takrat bi očitno morali več narediti tudi tisti, ki proračun polnijo. EMBARGO - Na zadnji seji občinskega sveta je prejšnji župan Branko Matkovič pohvalil Petrol, ki je primaknil kar precej denarja za javno metliško razsvetljavo. Župan Dragovan je svetoval novinarjem, naj o tem ne pišejo. Zakaj, ni pojasnil. Če pa bi bral . časopise pred dobrim letom, bi o vsem tem lahko že sam prebral-Ne bi pa bilo napak, če bi se župan, preden začne deliti nasvete novinarjem, pozanimal, kdaj m na kakšen način je dovoljen embargo informacij. Na takšen, kot si ga je zamislil on, zagotovo ne. (Črnomaljski drobif^ PO ČRNOMALJSKO - Ko so Metličani razvrščali vzorce za ocenjevanje vin za Vinsko vigred, se jim je zdelo čudno, da med tistimi. ki so prinesli v oceno metliško črnino, ni niti enega Črnomaljca. Dobro namreč vedo, da tudi Črnomaljci pridelujejo rdeča vina. Na koncu se jim je le posvetilo. Črnomaljci so rdeče sorte vina na ocenjevanju prijavili kot belokranjsko rdeče vino. Ponos m patriotizem jim namreč nista dovolila, da bi vino iz grozdja, k1 je zraslo na črnomaljskih tleh, poimenovali metliška črnina. DIRKE - Iz vrst črnomaljskih svetnikov je bilo slišati, naj bi®P koncu tedna za promet zaprli Ulico Mirana Jarca v starem mestnem jedru. Krivi naj bi bili neredi in predvsem divje krožne vožnje po ulici v času, ko si od dela utrujeni Črnomaljci želijo mirnega počitka in spanca. Za tiste, ki se jim zdi, da je noč primerna za vse kaj drugega, pa je takšen predlog nesprejemljiv. Dirkalno progo da naj bi zaprli?! Nedopustno! Semiške tropine ZAPORNICE - Projekt za za-varovanje železniškega prehodav Rožnem Dolu z zapornicami Je sicer narejen, vendar bi zapornice veljale 32 milijonov tolarjev: Tolikšnega denarja pa v semisk' občini nimajo. A je župan Jank Bukovec našel rešitev. Spomnil se je namreč, da so nekdaj v Ro*' nem Dolu že bile zapornice, a Ji je država pobrala. Pa naj seda) država zapornice še vrne! SREDIŠČE - V tedniku M'8' dina je zapisano, da bo središč belokranjske regije, če se hod Belokranjci seveda dokopali d nje, v Črnomlju. Da Metličan nad to idejo niso najbolj navdusp ni, je razumljivo. Po mnenj semiškega župana Bukovca pa) povsem brezpredmetno, kje h središče pokrajine. Zanj bo do bro, kot zatrjuje, če bo v Črnoim lju ali v Metliki. A ne PoZ pristavit, da ne bi imel nič pr® ’ če bi bilo središče tudi v Semič > če se Metličani in ČrnomalJ morebiti ne bi mogli dogovoru ■ VAROVANJE - Semičanom h’ ušlo, da so bile oni dan pri Stirf rokah ali na Sovinku, kot kraj^ pravijo po novem, tepežke ffl Romi in policisti. Kratko so P tegnili slednji. Sedaj Semičan, skrbi, kdo bo v prihodnje v8roV0 policiste, ko pridejo v njih°ve občino. Žase pa pravijo, da s bodo morali očitno znajti k sami in se varovati, kakor sam vedo in znajo. obilnih sadov,” ugotavlja poveljnik. Gerkšič, ki ne zanika, da jim marsikdaj priskočijo na pomoč gasilci iz sosednjih društev in celo iz Metlike, pravi, da je največja želja suhorskih gasilcev nakup sodobne gasilske opreme in novejšega kombija, saj je sedanji star že 25 let. “Upamo, da nam bo to uspelo do 70-letnice društva,” načrtuje Gerkšič. M. BEZEK-JAKŠE ODPRTI DAN METLIŠKE ŠOLE METLIKA - V soboto, 24. aprila, bo imela metliška osnovna šola odprti dan, na katerem bodo učenci skupaj z učitelji predstavili, kako preživljajo prosti čas. Od 8.30 naprej si bodo starši in vsi, ki jih to zanima, v učilnicah lahko ogledali, kaj delajo otroci v prostem času, ob 10. uri pa bo prireditev v športni dvorani. OČIŠČEVALNA AKCUA Na predlog mladih članov Društva prijateljev mladine Metlika smo se odločili za organizacijo čistilne akcije v mestu neposredno pred prazniki. Zbrali se bomo v ponedeljek (prvi dan počitnic), 26. aprila, ob 10. uri na parkirišču na Pungar-tu, kjer bomo tudi začeli s čiščenjem. Vabimo, da se nam pridružite vsi, ki cenite urejenost našega mesta in ste jo pripravljeni pomagati tudi vzdrževati in ohranjati. Komisija za prosti čas pri Občinski zvezi prijateljev mladine Metlika SREČANJE PODEŽELSKE MLADINE METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika vabi vse mlade na srečanje s plesom, ki bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri v gasilskem domu na Krasincu. Igral bo duo Martini. Anton Tomc Pohod ob prazniku V mestni skupnosti bodo nadaljevali z uspešno zastavljenim delom Ob stoletnici rojstva skladatelja Matije Tomca KAPLJIŠČE - 24. decembra letos bo minilo sto let, odkar se je na Kapljiščih v metliški občini rodil skladatelj in dirigent Matija Tomc. Kot je povedal metliški župan Slavko Dragovan, se v metliški občini pripravljajo na slovesnost ob jubileju njegovega rojstva. Izdali naj bi pesmarico ter pripravili kulturno prireditev, Belokranjsko muzejsko društvo pa naj bi na pročelje Tom-čeve rojstne hiše pritrdilo spominsko ploščo. Problem pa je, ker je rojstna hiša Matije Tomca na Kapljiščih, sicer zgrajena pred stopetindvajsetimi leti, v zelo slabem stanju. Nazadnje je v njej živela Štefaničeva družina, torej družina sina Matijevega bratranca, ki pa si je v bližini zgradila novo hišo. Štefaničevi - po domače se pri njih še vedno pravi pri Tom- čevih - sicer še uporabljajo trdno zgrajeno klet, medtem ko je nekdanji stanovanjski del hiše prazen in ga močno najeda zob časa. Štefaničevi so prepričani, da je Matija Tomc prispeval dovolj za slovensko glasbeno umetnost, da bi si njegova rojstna hiša zaslužila obnovo. Župan Dragovan pa pravi, da za kaj takega v občinskem proračunu ni denarja. Zato pa je predlagal, da bi v Belokranjskem muzeju v Metliki odprli spominsko sobo o pomembnih Belokranjcih, v kateri bi ob jubilejih namenili slavljencem posebno pozornost. V tej sobi naj bi tako našla prostor tudi predstavitev Matije Tomca. M. B.-J. METLIKA - Novi predsednik mestne skupnosti Metlika je ob zadnjih volitvah postal Anton Tomc. Čeprav je bil pretekli mandat kratek, pa je bilo v Metliki in Križevski vasi, ki spadata v mestpo skupnost, » veliko narejenega. Tomc pa zagotavlja, da bodo s tako uspešnim in dobro zastavljenim delom nadaljevali tudi v prihodnje. Njihovo delo bo usmerjeno predvsem v popravilo mestnih ulic in napeljavo ulične razsvetljave. Novi svet mestne skupnosti bo nadaljeval tudi z drugimi, ne le komunalnimi deli. Tako ne bodo pozabili na praznik mestne skupnosti, ki so ga začeli pred leti praznovati 29. aprila, torej na dan, ko so Metličani leta 1365 dobili mestne pravice. “V nedeljo, 25. aprila, bomo v sodelovanju s Planinskim društvom Metlika pripravili drugi pohod okrog Metlike, ki se bo pričel ob 14. uri na Pungartu. Pot bo vodila do kopališča na Kolpi, zaključila pa se bo pri gostišču na Veselici. Pohod bo trajal približno dve uri, tisti, ki poti ne bi zmogli, pa se lahko pridružijo pohodnikom kjer koli na poti, ki bo označena na plakatih,” je povedal predsednik Tomc ter zagotovil, da bo pohod v vsakem vremenu. Pohodniki naj ne pozabijo vzeti s seboj izkaznic! Na praznični dan, v četrtek, 29. aprila, pa bo ob 20. uri v metliškem kulturnem domu proslava ob prazniku. M. B.-J. povprečja,” povesta Starašiničeva in Jankovičeva. Zadovoljni pa sta, ker ima njun turistični podmladek že veliko izkušenj, saj ga sistematično vzgajata že od 2. razreda. V raziskovalni nalogi so tokrat predstavili turistične znamenitosti, zgodovino mesta in zbrali informacije, ki jih potrebuje turist. V anketi so meščane zaprosili za mnenje o mestu, ki je bilo izhodišče za njihovo delo. Ugotovili so, da je v mestu še veliko kamnov spotike, čeprav anketiranci niso skoparili niti s pohvalami. Na odrski predstavi so prikazali pastirske igre na jurjevo, torej 24. aprila. Za razstavo so pripravili marionete, ena od deklic pa se je s pomočjo lutke pogovarjala z obiskovalci in jim delila spominčke ter brezove vejice za srečo. Slednje so imeli Črnomaljci v Lendavi kar veliko, saj so prejeli zlato priznanje za celotni projekt ter še posebej zlato priznanje za razstavo. Vendar mentorici pohvalita, da si zaslug za uspeh ne lasti zgolj turistični krožek, temveč tudi modelarski, likovni in foto krožek ter pevski zbor, ki so jim pri delu izdatno pomagali. M. B.-J. SREČANJE BELOKRANJSKIH UPOKOJENCEV METLIKA - Družabno srečanje belokranjskih upokojencev, ki ga letos pripravlja Društvo upokojencev Metlika, bo v soboto, 8. maja, z začetkom ob 10. uri, pri gostišču na Veselici nad Metliko. Organizatorji bodo poskrbeli za zabavo in dobro počutje. Prijave, s katerimi naj upokojenci pohitijo, zbirajo ob običajnih uradnih urah v pisarnah vseh belokranjskih društev upokojencev, kjer boste lahko dobili tudi vse potrebne informacije. VABILO NA SREČANJE ČRNOMELJ - Občinski odbor ZB NOV Črnomelj vabi člane in simpatizerje na tradicionalno prvomajsko srečanje pri spomeniku NOB na Javorovici pri Šentjerneju, ki bo 1. maja. Odhod avtobusa bo izpred črnomaljske “bele hiše” v Kolodvorski 34 ob 8. uri zjutraj. Cena prevoza je 1000 tolarjev, prijave sprejema občinski odbor do ponedeljka, 26. aprila. Mestni odbor ZB NOV Črnomelj je na nedavni prvi seji obravnaval program dela «. in ostalo borčevsko problematiko, za predsednika pa ponovno izvolil Radeta Vrliniča. J. D. Črnomelj Kakšna bo usoda Tomčeve rojstne hiše? Trkanje na vest ni rodilo sadov Suhorski gasilci opozarjajo, da je največ travniških požarov v Beli krajini prav na njihovem koncu • Bi pomagalo, če bi neodgovorne mahnili po žepu? - Nov kombi za jubilej? Tkiristični krožek črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca na republiškem srečanju turističnih podmladkov v Lendavi minuli konec tedna prejel že tretje zlato priznanje ŽALOSTNA PODOBA - Za obnovo rojstne hiše Matije Tomca ni denarja. Se bo podrla? ČRNOMELJ - Turistični krožek na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca je letos že četrtič sodeloval na tekmovanju “TUrizmu pomaga lastna glava”. Razen prvič, ko so se še učili, so vedno zmagali na regijskem tekmovanju Posavja, Dolenjske in Bele krajine, na republiških tekmovanjih pa vsa tri leta osvojili zlata priznanja. Ko sta se mentorici Bernarda Starašinič in Nevenka Jankovič konec preteklega tedna s turističnim krožkom odpravljali v Lendavo na 13. republiško srečanje turističnih podmladkov iz dvanajstih osnovnih šol, sta priznali, da nista obremenjeni z zmago, da pa želita skupaj z učenci kar najbolje predstaviti svoje delo in kraj. “Zavedava se namreč, da tudi tako mnogi izvedo za Belo krajino, ki smo jo v zadnjih dveh letih predstavili že na državnih srečanjih v Kostanjevici na Krki in v Kljub pičlemu cvenku veliko želja Šmarju pri Kopru, in sicer prvič z jurjevanjem in drugič s počitnicami v Črnomlju. Letos pa smo v okviru naloge pod skupnim naslovom ’Moj kraj, turistični kraj’ naš projekt naslovili z ’V mestu zelenega Jurija’,” sta pojasnili. Ker projekt obsega raziskovalno nalogo, odrsko predstavitev in razstavo, se začno v Črnomlju nanj pripravljati že oktobra. Mentorici priznavata, da je najtežje najti prave ideje, vendar se pri tem dobro izkažejo tudi učenci. “Na tekmovanju so namreč vsi krožki zelo dobri, zato moramo ponuditi nekaj, kar odstopa od OBREZOVANJE Semiški občani na osmih zborih krajanov spregovorili o delu v lanskem in letošnjem letu - Brez dlake na jeziku opozorili na težave, niso pa skoparili tudi s pohvalami SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec je imel v preteklih dneh osem občnih zborov v vaških skupnostih po vsej občini. Udeležilo se jih je približno 20 odst. vseh občanov, beseda pa je tekla o delu v lanskem in letošpjem letu ter o razvojnih programih. Niso pa se mogli izogniti niti pogovoru o težkih razmerah v Iskri, kije edina tovarna v občini. Župan je spomnil, da bodo morali biti letos bolj skromni, saj bo občina dobila za 30 odst. manj denarja, kot ji pripada glede na primerno porabo. Krajani so to v glavnem vzeli v zakup, vendar pa so kljub temu natrosili številne želje, ki jih je bilo precej več, kot jih bo mogoče plačati iz občinskega proračuna. Predvsem želijo zaporne sloje na občinskih in vaških poteh pa vodovod v krajih, kjer ga še nimajo. Tam, kjer so te dobrine že deležni, pa opozarjajo na oporečno pitno vodo. Vse več je tudi prošenj za vaško razsvetljavo. Semiški občani bi radi tudi več kulturnih prireditev, čeprav so po drugi strani samokritično priznali, da je marsikdaj udeležba na njih skromna. Pohvalili pa so promocijo občine kot tudi delo na turističnem področju, čeprav si želijo, da bi se skupni belokranjski projekti, kot so vinska turistična cesta, blagovna znamka, regionalni vodovod, skupna deponija odpadkov, Trdinova pot, turizem ob Kolpi in v Kočevskem Rogu, hitreje uresničevali. Težko pa dojamejo, da v času tako hitrega tehnološkega razvoja v nekaterih delih občine še vedno ne morejo sprejemati programa Televizije Slovenija ne Vašega kanala. Seveda krajani niso mogli mimo težav v zdravstvu, ki so v občinski problematiki že kar nekakšna rdeča nit. Predlagali so, da bi v semiški zdravstveni postaji ukinili številke za vrstni red pri zdravniku, zaposlili dodatnega zdravnika in zobozdravnika ter čim prej odprli lekarno. Skrbi jih tudi nadaljnja usoda kmetijstva, saj prodaja pridelkov, še zlasti pa vina, močno upada. Sicer pa so ljudje po mnenju župana v glavnem dobili zadovoljive odgovore, m. b.-J. STARIH DREVES METLIKA - Kmetijska svetovalna služba pripravlja projekt o oživitvi starih travniških sadovnjakov. Vse, ki jih to zanima, vabijo na demonstracijo obrezovanja starih jablan in hrušk, ki bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 17. uri pri Antonu Nemaniču na Gornji Lokvici 29 pri Metliki. Obrezoval bo specialist za sadjarstvo dipl. inž. Jani Gačnik. LIKOVNA RAZSTAVA JOŽETA KUMRA METLIKA - V petek, 23. aprila, bo ob 19.30 v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu predsednik mestne skupnosti Metlika Anton Tomc odprl razstavo akademskega slikarja Jožeta Kumra z naslovom “Demokracija in najlepši metulji letajo podnevi”. Umetnikovo delo bo predstavil svetovalec Dolenjskega muzeja iz Novega mesta Jožef Matijevič. V Lendavi o mestu zelenega Jurija SUHOR - Gasilsko društvo Suhorje z več kot 200 člani med večjimi gasilskimi društvi v metliški občini. Ustanovljeno je bilo pred 66 leti, člani pa so zadovoljni, ker je zadnje čase med mladimi vedno večje zanimanje za gasilstvo. Poveljnik suhorskega Gasilskega društva Anton Gerkšič je prepričan, da je prav na suhorskem koncu največ travniških požarov v Beli krajini. “V zadnjih treh letih je v desetih vaseh, ki jih pokriva naše gasilsko društvo, zagorela le ena stavba, zato pa bolj pogosto gori suha trava. Samo v dveh mesecih v začetku lanskega leta je bilo trinajst takšnih požarov, imeli pa smo celo tri v enem dnevu. Letos je bilo doslej osem travniških požarov, opažamo pa, da skoraj vedno gasimo na istih parcelah, najbolj pogosto med Hrastom, Dolami in Dragami. Poklicali smo tudi policijo, vendar mi ni znano, da bi bil kdo kaznovan, čeprav bi bilo v več primerih mogoče ugotoviti, kdo je podtaknil ogenj,” je prepričan Gerkšič. Gerkšič pravi, da se zdi nekaterim, ki le opazujejo njihovo delo, nekoliko čudno, da gasijo travo, vendar bi se sicer lahko zgodilo nepredvidljivo. Nekajkrat so namreč požar ustavili tik pred gozdom. Lani so suhorski gasilci porabili za gašenje sto ur, letos pa že sedemdeset. “Tega nam seveda nihče ne plača, čeprav bi bilo prav, da bi neodgovornežem zaračunali kazen in stroške gašenja. Trkanje na zavest ljudi doslej ni obrodilo Anton Gerkšič VOLITVE OBRTNIKOV - Vpetek pretekli teden so imeli v Območni obrtni zbornici Metlika volitve poslancev v skupščino OOZ Metlika za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Na listi je bilo 33 kandidatov, obrtniki pa so jih izvolili 28, izmed katerih bodo na prvi skupščini, ki bo predvidoma v začetku maja, izvolili novega predsednika in podpredsednika zbornice, upravni in nadzorni odbor. (Foto: M. B.-J.) 4 DOLENJSKI LIST Št. 16 (2591), 22. aprila 1999 Drobne iz Kočevja MLADE DRUŽINE - Svetniki so v ponedeljek s tesnim izidom izglasovali, da znaša finančna pomoč mladim družinam ob rojstvu novorojenčka 50 tisoč tolarjev. Vendar pa to še ne pomeni, da bodo starši novorojenčkov denar tudi dobili. Vnaprejšnje veselje nad nepričakovanim po-yečanjem družinskega proračuna, je vsaj zaenkrat še preuranjeno! ovetniki bodo namreč predhodno morali sprejeti še izvedbeni akt. Tu pa se lahko še marsikaj zaplete tako, da bodo letošnji novorojenčki morda že prej iz plenic, kot pa bodo svetniki uspeli najti za vse sprejemljiv odgovor že samo na tako preprosto vprašanje kot je denimo, kaj je to mlada družina. Seveda pa bi bil odgovor lažji, ce bi vedeli, ali se predlagateljica finančne pomoči mladim družinam bo rojstvu novorojenčka” Alenka Gabrič, z enim predšolskim in dvema šoloobveznima otrokoma pri letih, ki so že zelo blizu štiridesetemu, še uvršča v mlado družino! TEŽKO A NAJ BI ŠLO! - V predlogu proračuna kočevske občine za letošnje leto je tudi asfaltiranje nekaj več kot kilometer ceste skozi vas Mačkovec. Zgradi naj bi jo s sofinanciranjem prebivalcev Mačkovca v predvi-eni višini 1,6 milijona tolarjev, ljub temu pa so v predlogu proračuna zanjo namenili 7,6 milijona tolarjev, na kolikor je ■cer ocenjena celotna investicija, upan, ki pravi da ne ve, kje bo i!v L6’5 mi>ijona tolarjev, ko-bodo potrebovali za finančno pomoč mladim družinam ob vh S^U novor°jenčka. Če bo iz-e*?n* akt sprejet, zato morda ndarle ne bo imel tako težkega dela, kot se zdi! Od Štifte do Radie q£?NOVA BORČEVSKIH hPOMEMKOV - Občina bo v osnjem proračunu iz tekočih Nnv' , aievnem odboru ZZB H«. s°dražica namenila 200 "SOC tolarjev za obnovo 17 spo-enikov in spominskih obeležij, lih nai Bi obnovili napise pad-na spomeniku na pokopališču odražici in jih zaščitili, uredili odo tudi partizanski grob in na-Pis toneta Juričeviča ter grobova a m m nad Novo Štifto. nHh ZA REŠETO - Na predlog 0Ia za družbene dejavnosti etniki niso privolili v izhajanje asopisa Rešeto, ki je že drugo ‘ero občinsko glasilo v Ribnici, v cini Sodražica. Informiranost hjuZag??ovdo lastno glasilo ali en, ki naj izhaja na dva mese-? oziroma po potrebi. Sodražani z n ra3 B?do prekinili popkovine j ®kdanjo občino, a so odločni, In °. . "jih v občinskem glasi- R h3-6 P'sal' v Sodražici kot v Kibnici. NncF!NANCIRANJE DEPO-v n Mal i gori pri Ribnici bo Pnhodnje medobčinska deponi-p °dlaganje smeti za Loški Soh - Ranico in Sodražico, nal r?,fan' Bodo za to pomembno i ° ?a8otovili svoj delež, ki f. Q/"a število prebivalcev znaša kon,0 000 tolarjev. Ker se bo ion cena naložbe (59 mili-SCTr to*ariev> izvajalec del je in;..._ JuBljana) zanesljivo sprem-a:Jc občina svoj začetni delež anjsala za 210 tisoč tolarjev in n„n^menila za odvoz komu-'h odpadkov. (SbrepoijS i krompirčki O^RT* v DOBREPOLJU -ini i aPr*la do 7. maja bo v seva «A°.rani oBčine odprta razsta-b0,i brt' v Dobrepolju”, ki jo ske < ?r'Prav'li učenci dobrepolj-zphh° P0<* VO(Jstvom mentorice Cem0Vflnskega krožka Slavke Jan„\ ografye P3 bo prispeval ob rt favbn- Razstava bo odprla obz e avnikih v času, ko dela nifvio3 "Prava, ob nedeljah pa M*?’ m 12. uro. Prvi STA IZ AMERIKE -“c ega maja bo mlajša skupina donv°e na odru Jakličevega slit ? ""stopila s komedijo v treh iz A anka Mlakarja “Nevesta kom>Cr'ke”' Režiserje David Ja-lei ■ ’.‘Sralci pa so stari okoli 16 nastopil k° ve^'na tQkrat prvič -Tu i r'sal' bodo na asfaltu in žabavali ob glasbi itd. OBČIM S sporazumom do zelene in čiste Rinže Sporazum med kočevskimi ribiči in potencialnim onesnaževalcem voda, podjetjem M-KG, je menda edinstven te vrste v državi - Obojestranska korist s skupnim ciljem KOČEVJE - Odkar sta Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje (M-KG) in kočevska ribiška družina leta 1992 podpisala sporazum, ki zagotavlja preprečevanje morebitnega izliva gnojevke v vode, v vodah Kolpe, Rinže in njunih pritokov, ni prišlo do pogina rib. ’M-KG je bilo v preteklosti Žlindra. Priznava, da sta bila v podjetje, ki je onesnaževalo vode našega ribiškega okoliša. Gnojevko so zlivali v kanale in direktno v Rinžo in so bili zato krivi za pogine rib. Vendar tega sedaj ne počno več,” pravi predsednik kočevskih ribičev Tomaž Arko. Sporazum temelji na medsebojnem sodelovanju, preprečevanju onesnaževanja voda in spoštovanju predpisov, podjetje pa po sporazumu ribičem vsako leto namenja tudi denar za nakup rib, za kar ribiči sicer namenjajo kar polovico vsega zbranega denarja od prodaje dovolilnic, članarin, sponzorjev in donatorjev. Letos pa se je M-KG, še posebno izkazal. “Sporazum spoštujemo in ne gnojimo v neposredni bližini voda, ampak vsaj 50 pa tudi 100 in več metrov stran,” zagotavlja direktor M-KG Kočevje Janez zadnjih letih dva manjša izliva M-KG NABAVIL POL TONE RIB - 350 od skupno 500 kilogramov krapov, ki jih je nabavil M -KG Kočevje so ribiči prejšnji torek vložili v Rudniško jezero (na posnetku), preostalih 150 kilogramov “rib za pod trnek”, pa so spustili v Rinžo. (Foto: M. L.-S.) Darilo občine novorojenčkom Predlog Alenke Gabrič - Koalicija preglasovana KOČEVJE - Na ponedeljkovi 4. redni seji kočevskega občinskega sveta so bili svetniki enotnega mnenja, da so razvojni programi kočevske občine - dolgoročni in program do leta 2002 -primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Sprejeli so zaključni račun in proračun občine za letošnje leto v prvi obravnavi, samo z enim glasom več “za” pa so sprejeli tudi sklep, da znaša finančna pomoč mladim družinam ob rojstvu novorojenčka 50 tisoč tolarjev. Sprejem sklepa o dodelitvi finančne pomoči mladim družinam Minister Bergauer v Dobrepolju O kritičnih cestnih odsekih DOBREPOLJE - Minister za promet in zveze magister Anton Bergauer je pred kratkim obiskal občino Dobrepolje. Ob tej priložnosti šo domačini zvedeli, da je majhna verjetnost, da bi bila cesta od Strug do Žvirč (3 km) asfaltirana v prihodnem letu. Za preozke in nevarne so ocenili nekatere odseke ceste Videm-Pri Cerkvi (v Strugah). Strinjali so se, da so nevarni nekateri cestni dostopi v Dobrepoljsko in Struško dolino. Iz smeri Grosuplja je nevarno zoženje v Zdenski vasi. Iz smeri Turjak so posebno nevarni križišče na Rašici in dva odseka v Ponikvah, kjer je ob cesti potrebno zgraditi tudi pločnik. Zgraditi bo treba tudi obvoznico med Ponik-vami in proti Rašici, za kar pa bo po oceni potrebno celo desetletje priprav in dela. Dogovorili so se tudi za osvetlitev železniškega prehoda v Predstrugah. Za pločnik na Vidmu pa bodo te dni podpisali pogodbo. Po pogovoru si je minister ogledal nekatere kritične cestne odseke, in sicer ozko grlo v Zdenski vasi, pri odcepu proti Sv. Antonu, nekatere zožitve na cesti proti Strugam in na makadamski cesti proti Žvirčam. J. P. • ZAVRAČAJO PRIKOLICE -Te dni je od mejnega prehoda Pet-rina-Brod na Kolpi pa do vasi Potok pri Vasi oz. Fari parkiranih več prikolic, ki jim cariniki niso pustili preko meje na Hrvaško. Vzrok so nepravilno izpolnjena prometna dovoljenja za prikolice, ki jih je največ z ljubljanskega območja. Tako računalniki ne napišejo, da po opravljenem tehničnem pregledu velja dovofjepje od leta 1999 do 2000, ampak da velja od 1999 do 1900! Očitno gre za računalniškega škrata, ki ne zna zapisati letnice 2000! Ta zapis naj bo opozorilo vsem lastnikom počitniških, tovornih in drugih prikolic, naj ob registraciji preverijo, kakšen datum jim je računalnik vpisal. ob rojstvu novorojenčka je predlagala Alenka Gabrič (SDS). Ker se v občini na leto rodi okoli 130 otrok, bi občina morala v proračunu zanje zagotoviti 6,5 milijona tolarjev. Dober namen Gabričeve so pozdravili vsi razpravljalci, problem pa je, kot je dejala Zlata Arko (ZLSD), kje dobiti denar. Predlagala je, da bi namesto denarja župan poslal staršem ob rojstvu novorojenčka lastnoročno podpisano čestitko, novorojenčkom pa bi skušali pridobiti donatorje, po možnosti pri eni izmed bank, ki naj bi jim odprla hranilno knjižico. “Gre za občutljivo temo in nihče se noče nikomur zameriti, hudič pa je v podrobnostih,” se je strinjal z Arkovo Urban Dobovšek iz LDS. Vendar je bila tokrat ob 21 prisotnih svetnikih koalicija preglasovana. Akt za izvedbo sklepa bo pripravil odbor za šolstvo in otroško varstvo. M. L.-S. ODPRLI NOV BLOK KOČEVJE - Prejšnji četrtek so v Turjaškem naselju odprlil prvi po 10 letih zgrajeni novi večstanovanjski objekt. 26 dobitnikom stanovanj s t.i. profitne liste je ključe predal kočevski župan Janko Veber. Blok je stal 170 milijonov tolarjev in je za Kočevje pomembna pridobitev, saj so ublažili stanovanjsko stisko skupno 140 prosilcev za socialna in profitna stanovanja. V bližnji prihodnosti podobne investicije ne načrtujejo, stanovanjsko problematiko pa bodo reševali z nakupi stanovanj z denarjem, zbranim od kupnin za prodana stanovanja. Letno se od kupnin zbere 25 milijonov tolarjev, kar zadošča za nakup štirih stanovanj na leto. NEVARNA MEDVEDKA Z MLADIČI LOŠKI POTOK - Lovska družina Loški Potok opozarja občane, da se v severovzhodnem delu Loškega Potoka, to je v predelu Bele Vode, hrmi-ške in retijške gmajne nahaja medvedka s štirimi mladiči, ki bi utegnila biti nevarna za morebitne sprehajalce ali delavce. Res je, da je mogoče medveda srečati kjer koli, tokrat pa velja še posebej upoštevati priporočila lovcev o veliki previdnosti. A. K. • Bilo bi preveč enostavno, če bi zapleteno politično dogajanje v Srbiji razlagali zgolj ob pomoči psihograma enega samega človeka. (Kučan) gnojevke v Rinžo, vendar so skupaj z ribiči zadevo hitro rešili in do pogina rib ni prišlo. “Zaposleni v M-KG živimo v Kočevju in kot vsi ostali želimo tudi mi imeti živo Rinžo,” pravi, Arko pa k temu dodaja, da bo oblika sodelovanja, kot so jo ubrali kočevski ribiči in potencialni onesnaževalec voda, podjetje M-KG, tudi zato, ker ne prinaša koristi le ribičem, ampak tudi podjetju, ki gleda na ribištvo kot del turistične ponudbe, prispevala k uresničitvi njihovega skupnega cilja, da bo Rinža nekega dne zopet zelena in čista in Kočevju v ponos. M. LESKOVŠEK-SVETE jutri skupscina ZB IN PROSLAVA KOČEVJE-Jutri, 23. aprila, bo v prostorih Name v Kočevju skupščina občinske borčevske organizacije, ki bo združena s proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju - 27. aprila. Slavnostni govornik bo ravnatelj osnovne šole Peter Šobar. V kulturnem programu bodo sodelovali pevska skupina “Odmev” in recitatorji. Ob tej slovesnosti bodo sprejeli nove člane in jim podelili članske izkaznice. Ždravku Trohi in Antonu Adlešiču bodo podelili zlato in srebrno plaketo Glavnega odbora ZB in udeležencev NOB Slovenije. ŠTIRIKRAT NA KOLPO KOSTEL - Letos bodo na Kolpi kar štiri prireditve v okviru tekmovanj “Slovenske reke”, vse tudi pod naslovom “Kolpa 99”. Prva bo že 1. maja, ko bo ob 11. uri na Kolpi pri Srobotniku start kajak, kanu in rafting tekmovalnega spusta. Cilj bo na Kolpi pri Fari. Dolžina proge okoli 11 km. Naslednji tekmovalni spust v istih kategorijah in pod istim naslovom bo v soboto, 5. junija, v soboto, 14. avgusta, bo na Kolpi pri Fari start rekreativnega spusta “Slovenske reke”, zadnje tekmovanje pod istim naslovom in v istih kategorijah pa bo tekmovalni in rekreativni spust po Kolpi na okoli 10 km dolgi progi od Fare do Žage, in sicer 25. septembra. Generalni pokrovitelj prireditev je Les-dog Kočevje. PLAZ JE SE VEDNO ŽIV PODPLANINA - O velikanskem plazu, ki gaje sprožilo lansko jesensko neurje v vasi Podplanina v občini Loški Potok, smo že pisali. Letošnja mrzla in dolga zima je verjetno delno zaustavila drsenje več tisoč kubikov zemlje in drevja. Sedaj, ko je prišla pomlad, pa seje domačinov spet lotil strah. Opazili so nove razpoke. Boje se obilnih padavin, ki bi lahko pospešile drsenje in bile usodne za del vasi in nekaj prebivalcev. Preteklo leto si je komisija ogledala plaz, izrečenih je bilo mnogo strokovnih ocen, kaj več, pravijo vaščani, pa ni bilo narejenga. Alojz Miklič stalno spremlja premikanje plazu. Meni, da bi morali pristojni postaviti kakšno merilno napravo, ki bi kazala intenzivnost pritiskov. Vaščane pred katastrofo lahko reši le pravočasna sanacija. A. K. Bo obljuba držala? Zapora ceste bo povzročila prometni zamašek RIBNICA - Že dalj časa je osrednja ribniška tema rekonstrukcija dela magistralne ceste Škofljica -mejni prehod Petrina čez Gorenjsko cesto v dolžini okrog 800 metrov. Po protestnemu shodu je bilo še srečanje petčlanske delegacije prizadetih krajanov s predstavniki Direkcije za ceste RS, izvajalca del iz Novega mesta in občine Ribnica. Sprejeli so sklepe, s katerimi naj bi kmalu skušali vsaj delno omiliti nevzdržne razmere. Družba za državne ceste RS bo preučila možnost za preusmeritev tovornega prometa skozi Rašico in Dobrepolje proti Kočevju, kar je malo verjetno, da jim bo uspelo. Ža promet bi morali namreč privoliti obe občini, pa še pot bi se najmanj za štirikrat podaljšala. Posebna komisija bo skušala osebni promet usmeriti čez Sajevec, na odcepu iz Gorenjske ceste pa naj bi vaško pot začasno obnovili za enosmerni tovorni pomet in ga izpeljali na začeto obvoznico proti železniški postaji. Izvajalec del je obljubil, da bodo dela (brez pločnikov) končana do prvega julija. M. G. TUDI V DRUGO “DA” V KOČEVJU - Justina, rojena Samida v številni kočevski rudarski družini, in Martin Kralj iz Trbovelj sta se poročila 16. aprila 1949 v Kočevju. Čeprav sta se kmalu po rojstvu prve izmed obeh hčera preselila v Trbovlje, sta se v Kočevje pogosto vračala na obiske k Jus-tininim sorodnikom in njunim skupnim prijateljem. Zato sta se tudi po 50 letih skupnega življenja odločila, da bosta obnovila zakonsko zvezo v Kočevju. Tako sta si tudi minulo soboto v kočevski poročni dvorani v drugo rekla “da Poročni obred je opravil kočevski župan Janko Veber, ata Iče, kot kličejo Martina njegovi trije vnuki in pravnuk Mihec, in Justina, ki je kot gospodinja stala možu, ki je zadnjih 20 let pred upokojitvijo delal kot socialni delavec na trboveljskem rudniku, ves čas ob strani, sta bila ob pozornosti, ki jima je bila izkazana, ganjena. (Foto: M. L.-S.) OSILNICA PRAZNUJE OSILNICA - Prvi maj ni le praznik dela, ampak tudi praznik Osilnice, najmanjše slovenske občine. Letošnje prireditve ob prazniku se bodo začele že to soboto, 24. aprila, ko bo tu na Kolpi na 7 km dolgi progi državno prvenstvo v raftu. Od 30. aprila do 2. maja pa bodo na Kolpi (Stari malni) že tradicionalna mednarodna tekmovanja na divjih vodah v kajaku in kanuju, ki se bodo zaključila s slalomom za pokal Petra Klepca. Že prej, 18. aprila, pa je bila na Kolpi in pritokih izvedena velika očiščevalna akcija. \x V SODRAŽICI SPREJELI OBČINSKI PRORA ČUN - Na redni mesečni, tokrat 4. seji, so sodraški svetniki (na sliki) sprejeli odlok o letošnjem občinskem proračunu, ki znaša nekaj več kot 153 milijonov tolarjev. Zavedajo se, da denarja za vse potrebe ne bo dovolj, zato so napovedali varčevanje pri vseh postavkah. Sredi leta naj bi prišlo do rebalansa proračuna, do konca septembra pa bodo sprejemali predloge o večjih naložbah za to mandatno obdobje, kar je pogoj za uravnoteženo načrtovanje prihodnjih občinskih proračunov. (Foto: M. Glavonjič) Jazz koncert v Jakličevem domu Za uspeh najbolj zaslužen Jožef Braco Doblekar, nekdanji član Hazarda DOBREPOLJE - Med letošnjimi prireditvami v dvorani Jakličevega doma na Vidmu zasluži posebno mesto veliki koncert Big banda Glasbene šole Grosuplja 10. aprila. Za uvod je poslušalce navdušil komaj letos ustanovljeni dobrepoljski ansambel Dixieland. Big band je tudi še mlad, saj je stavil največja imena jazza in z bil ustanovljen komaj lani, a se lahko pohvali z odličnimi izvajalci in solisti, med katerimi je tudi Dobrepoljec Primož Šinkovec. Izvajali so znane in večno lepe melodije največjih jazzovskih glasbenikov, od Duka Ellingtona do Louisa Armstronga. Za zaključek pa se je Big bandu pridružil še dobrepoljski Kvartet Beati pod vodstvom Tomaža Šinkovca. Povezovalec programa Igor Ahačev-čič je med napovedovanjem pred- razlago približal poslušalcem posebnosti te glasbe. Glavno zaslugo za vzpon kar dveh mladih ansamblov pa ima gotovo vodja ansambla Jožef Braco Doblekar iz Šentjurija, ki poučuje v Glasbeni šoli Grosuplje. Simpatični in temperamentni glasbenik je prinesel tudi v Dobrepolje nekaj svežega duha in osvojil simpatije občinstva. M.STEKLASA POHOD, TEK, VESLANJE KOSTEL - Turistično športno društvo Kostel organizira za bližnje praznike nekaj prireditev. Najprej bo 27. aprila ob 11. uri v vasi Žaga pod kostelskim gradom start pohoda in teka po 16 km dolgi kostelski Grajski poti. Tradicionalni tekmovalni spust s kajaki, kanuji in rafti po Kolpi od Sro-botnika do Fare bo 1. maja ob 11. uri pri Srobotniku. Za vse tekme je treba plačati startnino, ki stane za pohodnike 250 tolarjev na osebo, za tekače 500 tolarjev in za veslače 1500 tolarjev. MŠA i frffHB i IZ. M 1 A S 1 rl OBČI m LISTINA PRIJATELJSTVA STIČNA - V soboto, 10. aprila, so v gasilskem domu Stična slovesno podpisali listino o prijateljstvu med PGD Stična in PGD Sečovlje. Med govorniki sta bila tudi piranska županja Vojka Štu-lar in ivanški župan Jernej Lampret, zaključni pozdrav pa je imel pobudnik sklenitve prijateljstva Lojze Ljubič. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili: sti-ška godba na pihala, moški pevski zbor Stična ter mladi recitatorji in harmonikarji. JURIJEV SEJEM MULJAVA - TD Muljava in ZKD Ivančna Gorica vabita v nedeljo, 25. aprila, na Jurijev sejem na Jurčičevo domačijo. Program se bo pričel ob 13. uri. PREMIERA STRICA IHTE MULJAVA - Domače KD Josipa Jurčiča je v soboto, 17. aprila, zvečer uprizorilo komedijo Carla Goldonija Stric Ihta v režiji Danice Kastelic. Predstavo so ravno tako v mul-javski dvorani ponovili še v nedeljo popoldne, v soboto, 24. aprila, pa bodo z njo ob 20. uri gostovali v kulturnem domu na Dvoru. KAJ PA LEONARDO? GROSUPLJE - Gledališka skupina Drzne in lepi KD Stična je v soboto, 17. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Grosuplje nastopila s komedijo Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo?. Igro je režiral Igor Gruden. Občina TVebnje na Internetu Delo študentov TREBNJE - Brez računalniške in informacijske podpore si dandanes ne moremo več predstavljati nobenega podjetja pa tudi občine ne. Občina Trebnje se je tako konec lanskega leta z namenom slediti sodobnim trendom razvoja odločila za projekt “Občina Trebnje na Internetu” in nalogo zaupala Klubu študentov. Projekt so v ponedeljek, 19. aprila, predstavili v prostorih CIK-a. Preko 20 študentov in dijakov iz občine je tri mesece zbiralo številne informacije in sodelovalo pri samem oblikovanju predstavitvenih strani. Občina Trebnje je z besedo in sliko predstavljena na preko 140 straneh. Možnosti so za nadaljnje dopolnjevanje. Tako je lahko na Internetu mogoče najti najbolj sveže informacije z različnih področij naslove, podjetja in druge ustanove, projekte itd., ogledati si je mogoče fotografije lepot in zanimivosti občine. V predstavitev so vključene tudi informacije v angleškem in nemškem jeziku, kar bo omogočalo predstavitev občine tudi izven naše države. Občino Trebnje je na Internetu mogoče najti na naslovu: htt:// www.trebnje.si. Zanesti se je treba predvsem nase V KS Dob krajani že 25 let plačujejo samoprispevek - Zadnji še tri leta - Preplastitev cest, vodovod Rdeči Kal-Sad - Telefon v vsako hišo - Od avtoceste pričakujejo koristi DOB - Zgovoren podatek je, daje v eni izmed 12 KS v Občini Ivančna Gorica, v KS Dob pri Šentvidu, že skoraj 20 let predsednik Anton Čebular, zdaj upokojeni kmet. Lani je bil znova izvoljen za naslednji mandat, česar je vesel, saj to pomeni zadovoljstvo krajanov z njegovim delom, obenem pa tudi nove odgovornosti, saj je zastavljenih nalog še veliko. TRADICIONALNA PARADA IN PROSLAVA RAČJE SELO - PGD Račje Selo vabi v nedeljo, 9. maja, na 8. tradicionalno parado in proslavo ob godu Sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Napredek v vseh teh letih je viden, toda brez samoprispevkov ne bi šlo. Krajani se zanje odločajo že 25 let. “Prav zadnji, ki bo trajal še tri leta, je bil zelo uspešen. Preko 60 odstotkov jih je bilo zanj,” je povedal Čebular. V programu imajo ureditev cest. Do vseh vasi - KS sestavlja 13 vasi in dva zaselka - zdaj peljejo asfaltne ceste, toda treba j ih je vzdrževati in pre-plastiti. Prihodnje leto nameravajo zaključiti vodovod Rdeči Kal-Sad, še letos pa zgraditi 100-tisočkubični vodohran in cesto do tam. Brez vodovoda ostaja le še vas Trnovca. Letos so uredili javno razsvetljavo še na Podborštu in Rdečem Kalu, na Dobu in v Hrastovem dolu jo imajo že vrsto let. Nobena hiša v KS Dob tudi ni brez telefona, kar je velika pridobitev. Čebular, ki je tudi občinski svetnik, član Aerokluba Šentvid pri Stični, član odbora za gradnjo avtocestnega odseka Višnja Gora-Bič itd., je zadovoljen z dobrim sodelovanjem z občino. “Saj je bilo tudi v grosupeljski v redu, v ivanški pa je bolje. Še bolje pa bi bilo, če bi nastala občina Šentvid, kar smo želeli,” je dejal. Iz njihove volilne enote je kar pet občinskih svetnikov, tako da bodo lahko dobro zastopali interese svojega okolja. Od nove avtoceste pričakujejo koristi. “Morali smo se boriti, da so upoštevali naše pripombe, so pa na začetku graditelji obljubljali veliko več,” je povedal predsednik KS Dob. V bližini bo cestninska postaja, od nje do glavne ceste bodo uredili polkilometrsko servisno cesto, plačali pa jim bodo menda tudi izdelavo zaporne plasti ceste Dob-Šentvid. V KS Dob delujejo dve gasilski društvi (Dob in Hrastov Dol), TD Grča Lučarjev kal ter Odbor za družbene dejavnosti, ki poskrbi za prireditve ob miklavževanju, materinskem dnevu in ob drugih priložnostih. L. MURN Anton Čebular, predsednik KS Dob PROSLAVA PRED SPOMENIKOM TALCEV RADOHOVA VAS - Občina Ivančna Gorica in organizacija ZZB vabita ob dnevu spomina na prve ustreljene talce dolenjske regije in dnevu upora proti okupatorju na proslavo, ki bo v petek, 23. aprila, ob 18. uri pred spomenikom talcev v Radohovi vasi. Slavnostni govornik bo prof. Cvetko But-kovič, v programu pa bodo sodelovali: moški pevski zbor Šentvid pri Stični, recitatorji in pevci šentviške OŠ in godba na pihala Stična. Ni dovolj le lep gasilski avto! Za GZ Trebnje je uspešno leto -12 požarov ■ Pomen izobraževanja, nove opreme - Maja preizkus novega alarmnega sistema - V zvezi še 28. društvo, PGD Zabukovje - Nagrade natečaja TREBNJE - Gasilska zveza (GZ) Tbebnje je v petek, 16. aprila, priredila redni letni občni zbor. Poleg domačih gasilcev so se ga udeležili tudi poveljnik GZS Matjaž Klarič, trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik, predstavniki sosednjih GZ, pobratene GZ Velika Gorica in drugi. Srečanje so s prijetnim kulturnim programom popestrili ženski pevski zbor Svoboda (z vodjo Stanetom Pečkom) in Trije najstniki. “Leto 1998 je bilo za nas uspeš- Na občnem zboru so registrirali no in še naprej bomo skrbeli za PGD Zabukovje kot 28. društvo. RAZSTAVA OB OBLETNICI KRAJA - Lovska družina Šentjanž jev sklopu prireditev ob 700-letnici prve omembe kraja pripravila razstavo o zgodovini lovstva. Gradivo je lovcem posodil Tehniški muzej Bistra, številnim obiskovalcem, predvsem mladim iz krmeljske, tržiške in domače šole, pa je bilo zanimivo pogledati tudi, katere divje živali živijo v njihovem kraju. Kot je povedal predsednik lovske družine Čiril Brečko (desno, poleg Antona Hotka na sredi in Mirka Pelka), družina šteje 35 lovcev iz KS Šentjanž in Krmelj ter upravlja 3.800 ha lovskih površin. V soboto se bodo skupaj s krajevno skupnostjo in šolo pridružili akciji pobiranja smeti, ki jo vodi posavska lovska zveza, letos pa bodo tudi soorganizatorji prvomajskega pohoda iz Krmelja na Komensko. (Foto: B. D. G.) enakomeren razvoj gasilstva,” je dejal predsednik GZ Trebnje Anton Strah, ki je poudaril, da ostaja glavna naloga izobraževanje gasilcev. Lani je različne tečaje opravilo 91 članov, kar pomeni 3,37 na posamezno društvo, kar je po njegovem premalo. Nujno je tudi vzdrževanje in dokupovanje opreme. Poleg nabave vozil bodo letos v društvih skrbeli za varnost gasilcev, kajti kot je dejal eden od zbranih: “Ni dovolj le lep gasilski avto!” Pomembna pridobitev je marca letos dokončani novi alarmni sistem, ki ga bodo preizkusili prvo soboto v maju. Od leta 1974 je bila desetina PGD Šentrupert, vendar niso najbolje sodelovali. V Zabukovju so si sami postavili svoj dom, volje pa jim ne manjka tudi zanaprej. Da je GZ Trebnje lahko za zgled ostalim v Sloveniji, je dejal Matjaž Klarič, pohvalnih besedje bil tudi župan Pungartnik. Predlog županstva za požarno varstvo v osnutku proračuna so letos povečali za 2,3 milijona tolarjev in znaša 30 milijonov. GZ Trebnje čaka letos nekaj pomembnih obletnic: PGD Letos se vse vrti okrog vodovoda Največja naložba v krajevni skupnosti TVžišče je trenutno vodovod Nova Gora - Novi 3 km asfalta - Odkup zemljišča za pokopališče? - Redno vzdržujejo poti in pomagajo društvom TRŽIŠČE - V tej krajevni skupnosti že dolga leta plačujejo samoprispevek, pa krajani pri posameznih naložbah še vedno veliko prispevajo zraven, poleg tega poskušajo kar najbolje izkoristiti denar iz občinskega proračuna. Letos naj bi ga bilo 15 milijonov tolarjev, poskušali pa bodo pridobiti 10 milijonov še v obliki kredita iz Ekološko-razvojnega sklada. Ta denar bo namenjen izključno trenutno največji naložbi v TVžišču - izgradnji vodovoda Nova Gora. Krajani in krajevna skupnost bodo prispevali še 12 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost je dala vlogo nosti končno le združili pod en na občino, naj bi ta vzela kredit, ker se sama KS ne more zadolževati. “Če bo šlo vse po sreči, bo letos zastavljena faza izgradnje končana. Gre namreč le za del večjega vodovodnega sistema, ki bo na koncu oskrboval polovico krajevne skupnosti,” je povedal predsednik sveta KS Marjan Jamšek. Pogodbena vrednost del za letos je 41 milijonov tolarjev. Vrtino so že naredili, lani so pridobili tudi potrebno dokumentacijo, z deli pa niso začeli, ker jih je prehitela zima. Zdaj je na vrsti izgradnja črpališča, tlačnega voda od njega do vodohrana, gradnja vodohrana velikosti 300.000 kubičnih metrov in 4 km vodovoda do Otavnika. Izvajalec del je VGP Novo mesto, ki bo ravno v teh dneh začel z deli na terenu. Kot je pojasnil Jamšek, bodo z izgradnjo tega sistema oskrbo z vodo kar v polovici krajevne skup- sam nadzor. Vodovod na enem delu posega tudi v sosednjo KS Boštanj. Skupna vrednost naložbe je po sedanjih ocenah 91 milijonov tolarjev, saj naj bi v naslednji fazi napeljali vodovod še proti naselju Drušče in Hantine. V KS načrtujejo, da bodo kdaj pozneje Marjan Jamšek zvrtali še vrtino v nižjem delu kraja in tako imeli na svojem območju samo dva vodovodna sistema namesto številnih manjših. Svet KS je ravno v teh dneh obravnaval finančni načrt naložb v Tržišču za to leto. Poleg omenjenega vodovoda bo v kratkem asfaltno prevleko dobila cesta v Škovec (dobra 2 km), kjer so zemeljska dela že opravljena. Krajani bodo zanjo zbrali 4 milijone, medtem ko bo strošek 9 milijonov tolarjev bremenil KS.Krajani bodo 1,5 milijona prispevali tudi za asfalt na 800 metrov dolgi cesti v Trščini, prispevek KS bo 5 milijonov. V Tržišču bodo letos 2,5 milijona tolarjev namenili za redno vzdrževanje javnih poti in dober milijon za stroške v lastnem peskokopu. Radi bi odkupili tudi zemljišče za razširitev pokopališča, in če se jim bo le uspelo dogovoriti z lastnikom, se bodo ureditve lotili še letos. Krajevna skupnost naj bi tudi denarno podprla izgradnjo javne razsvetljave na Malkovcu in v Pijavicah, ki jo sicer vodijo vaščani. Kot je v navadi, naj bi milijon tolarjev namenili za pomoč društvom in cerkvi v kraju. B. DUŠIČ GORNIK Šentrupert bo praznovalo *100. rojstni dan, PGD Račje Selo in Sveti Križ pa 50. Veseli so dobrega odziva trebanjskih osnovnih šol na natečaj za najboljše literarne in likovne stvaritve. Komisija, ki stajo poleg Dušana Mežnaršiča sestavljala še ilustrator Lucijan Reščič in pisateljica Bariča Smole, je izbrala najboljše prispevke, ki so bili tudi razstavljeni. Med literarnimi prispevki v starostni skupini od 1. do 4. r. so se najbolje izkazali: Jože Smole iz OS Mirna in Barbara Zidar iz OŠ Veliki Gaber; od 5. do 8. r. pa Gregor Ostanek iz OŠ Veliki Gaber, Mojca Ramovš iz OŠ Šentrupert, posebno nagrado je prejela Jasmina Gabrijel iz OŠ Šentrupert. Med likovnimi prispevki so bili na nižji stopnji najboljši: Jure Novak iz OŠ Mirna, Dejan Zidar iz OŠ Veliki Gaber, Peter Pekol iz OŠ Dobrnič, dodatno nagrado je prejela Mojca Udovč iz OŠ Trebelno; na višji stopnji pa Nina Novak iz OŠ Mirna, Ksenija Krištof iz OŠ Mirna, Sebastjan Šlajbah in Mitja Hrovat (posebna nagrada), oba iz OŠ Trebnje. L. MURN PODELITEV NAGRAD - Nagrade izbranim osnovnošolcem sta podeljevala Anton Strah in Dušan Mežnaršič. (Foto: L. M.) POLKOVNIK GORJANC O KOSOVSKI KRIZI TREBNJE - Združenje častnikov občine Trebnje vabi na predavanje Milana Gorjanca “Kosovska kriza in njen razplet” ter “NATO in Slovenija”. Predavanje bo v nedeljo, 24.4. 1999, ob 8. uri v predavalnici osnovne šole Trebnje. PESEM NAS DRUŽI VELIKI GABER - KUD dr. Petra Držaja Veliki Gaber vabi ta konec tedna na 6. prireditev Pesem nas druži. V soboto, 24. aprila, se bo ob 8. uri pričel 2. Markov sejem domače obrti in kmetijske mehanizacije, ob 20. uri pa bo proslava z glasbo in humorjem, razstava ter pokušnja kmečkih dobrot Aktiva kmečkih žena ter družabno srečanje z ansamblom Breza. V nedeljo,, 25. aprila, se bo ob 8. uri nadaljeval Markov sejem, pripravljajo pa tudi motoristični sejem. Ob 11.30 bo slavnostna povorka, v kateri bodo nastopili: Občinski pihalni orkester TVebnje, Trebanjske mažorete, konjska vprega, pripravljajo pa tudi kulturni program. Povezovalec programa bo Franc Anžlovar. DVE OSEBI V LOKI LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Preteklo soboto ob 20. uri sta v kulturnem domu v Loki gostovala priznani pianist Bojan Gorišek in dramski igralec Janez Škof s predstavo Dve osebi iščeta Erika Satija. Krjavljeve iskrice OSTAJAJO ŠTEDILNIKI -Ivanški ekologi so se kot vsako pomlad tudi letos znova spravili na delo in bližnji dan Zemlje, 22. april, obeležili na svoj način. Toda znova niso smeli pobirati odsluženih štedilnikov, pralnih strojev ipd., čeprav jih tudi ob čiščenju pešpoti na Gradišče ni manjkalo. V ivanški občini namreč že dve leti ne odvažajo kosovnih odpadkov, saj zanje ni prostora, nova deponija v Špaji dolini pa še ni nared. KLASJE SE JE ZREDILO -Po dolgem času je luč sveta vendarle ugledala nova številka občinskega glasila Klasje. Kot ljudje, ki si pozimi skoraj praviloma naberemo kakšen kilogram več, je tudi tokratno Klasje zajetnejše, vsaj bolj kot običajno, kar pa ni le zasluga novinarskih prispevkov. “Debelijo” jo tudi priloge, kot so statut občine, uradni vestnik in IZ 1 o cplz “KLASEK” VZOREN - Prijetno se je sprehoditi po Klasku, 4-stranskem glasilu mladih novinarjev občine Ivančna Gorica, ki so ga mladi naredili v tednu dni. Glede na zanimive prispevke o spominu na Jurčiča, novinarjih nekoč in danes, mladih literatih, nerodnostih in še čem se ni treba bati za nove moči pri “ta zaresnem” Klasju. Lahko bi se že domenili za sodelovanje. Trebanjske iveri TUDI RAZOČARANJE -Med vsemi pohvalami glede delovanja Gasilske zveze Trebnje je imel umestno pripombo Dušan Mežnaršič, ki se je spraševal, kako to, da potem v GZS ni niti v enem odboru ali organu delegat iz trebanjske zveze. “Čeprav srno številni, uspešni, si očitno ne želijo naših nasvetov, pomoči in pri; pomb. Neuspešni smo bili tudi pri razpisu za novo vozilo in se zdaj borimo z dolgovi,” je dejal. Predsednik GZS Klarič mu je dejal, da se pač v te organe ne da zajeti vsako GZ in naj se spomnijo, da je bil predsednik GZ Trebnje dolga leta član predsedstva GZS. KOMISIJA ZA ŽENE - Ob nenehnem in dostikrat že kar neokusnem govorjenju, kako so ženske zapostavljene, je prav razveseljivo videti, da znajo marsikje prav dobro poskrbeti zase. V Gl Trebnje je na primer že štiri leta aktivna Komisija za žene, ki jo vodi Mari Logar. Vsaka GZ res nima tako zagnanih gasilk. NE NA PETEK, TRINAJSTEGA - Vraževerni verjamejo, da je petek, 13. v mesecu, slab dan, pa to niti najmanj ne drži-Ko so delali poročilo o požarih v GZ Trebnje za lansko leto, so ugotovili, da se je največ požarov zgodilo meseca februarja, na soboto, dopoldne in večinoma na travnatih površinah. Na petek m bilo nobenega, čeprav je bil gotovo kakšen petek tudi trinajsti. , POHVALNO - Internet m muha enodnevnica, kar se zavedajo tudi na trebanjski občini-Pridobitev je seveda še kako dobrodošla za novinarje, saj jun® bosta zdaj prihranjena marsikatera pot in brezuspešno tele-fonarjenje. Sevniški paberki) ZA ZGLED - Ni bila prvoaprilska šala. RTV servis Majcen se je točno na ta datum preselil v nove prostore, ki so po ocen1 obiskovalcev na visoki ravni-Sevničani priporočajo Zoranu Jankoviču iz PS Mercator, če se bo te dni vrtel kaj okrog Posavja, naj pogleda v omenjeno poprav-ljalnico, kako seje treba organizirati. Če ne bo njega, bi si stva ogledal lahko vsaj šef Mercatorjeve Železnine, kjer imajo v prodajalni še vedno vse nametano -od bele tehnike do metle. PRED UDAROM - V Sevnici so kar nekoliko ponosni na to, d jim je uspelo spraviti skupaj učinkovito koalicijo (vsaj n začetku kaže tako) in zbobna skupaj najvplivnejše ljudi-zadevi Clann so v posebni reševalni ekipi tako Štricelj (LDSJ. Janc (SLS) in Kelemina (SDS)-Čeprav tudi na sodiščih to velja z^ za izgubljeni primer, ki bo občin ^ bremenil za 35,5 milijonov tola -jev ali kar za 5 odstotkov občinskega proračuna, Sevničani upajo. Omenjeni gospodje boo poskušali v Ljubljani potrka , vsak na “svoja” vrata, da bi reši občino pred tem neljubim uda rom iz preteklosti. . PROGRAMI - Mnogi ze£ radi pozivajo tega ali onega p činskega veljaka, naj kaj uredi z občino, ker ima zveze tam g° (pri vladi ali v stranki). Žup® Kristijan Janc ne pada na tak zvijače. Vztraja, da mora im® občina najprej dobre razvojn programe, sicer je lahko on st krat v koalicijski stranki, pa ne b kaj pomagalo. Krške novice SODOBNO GOSPODINJSTVO - V trgovini so opazili Romkinjo, ki je kupila med drugimi potrebščinami tudi zavojček sveže jušne zelenjave. Ja, časi se spreminjajo, z njimi pa tudi romske navade in družinski proračuni. Pred leti bi težko videli nakup, kot je omenjeni, saj so se Romi oskrbovali s poljščinami drugače. Če so se Romi torej posodobili, se kaj lahko zgodi, da bodo v zadregi drugi občani. Dozdaj so namreč običajno razglasili za njivske tatove Rome, če je ostala kraja zelenjave in krompirja nepojasnjena. Manjka samo še to, da bodo Romi začeli obtoževati druge občane za krajo. nekateri so za zeleno - Sirom občine odvažajo komunalci smeti iz krajev, kamor lahko vozi smetarski kamion, in od tam, kamor tako vozilo ne more. Prebivalci nedostopnih naselbin dajo smeti v vreče in komunalci jih, namreč odpadke^ tako zapakirane odpeljejo. Če smeti niso v zelenih yrečkah, jih komunalno podjetje pobere zelo nerado, češ da so zelene vreče za smeti edino prave. Občani, ki so se ob takem redu znašli v zadregi in se menda že nameravajo kupiti komunalcem zelena očala, ki menda dosegajo nemogoče učinke, ko je odločilna barva. Sicer je komunalna določba o zelenih vrečah upravičena. Prodaja jih komunalno pod-■!e?Je’ 'n edino s to prodajo si tanko poplača smetarino. Novo v Brežicah Za brežiškega župana ne bi mogli reči, da ima zadnje čase sr®co 2 zdravjem, vsaj v času sej občinskega sveta ne. Tako gaje uve seji nazaj za najbolj izpostavljeno mizo moral zamenjati dr. Skofljanec iz vrst SKD, minuli ponedeljek pa je zaradi zobobola glavno besedo pre-R“stl1 njegovemu sorodniku ecu. Izkušeni Miha je sejo P« manjših začetnih zapletanjih, ki so bila menda posledicatreme!, sicer vodil dobro in ekoce. Kljub temu ni zmogel iz svoje koze, oziroma ni mogel Pnkriti, iz katere stranke je nastala njegova sedanja ZLSD. V nekem trenutku je namreč svet-", e pozval h glasovanju z na-siednjimi besedami: “Kdor je za, naj dvigne rdeč kartonček!” ti tem moramo nepoznavalcem sistema odločanja v brežiškem občinskem svetu razložiti, a je bilo doslej v navadi, da so , n|ki sklepe potrjevali z žejnimi kartončki, na katerih je “7a„ črkami napisano •eA , zavračali pa z rdečimi z napisom “PROTI”. o,°DG°V0r (VERJETNO) EDI - Brežiška častniška organizacija je podobno kot veli-a večina ostalih društev pri resničevanju programa odvis-.občinskega proračuna. Ta nriSen’ kakršen pač je, in na S e'uvtdena letošnja sredstva pa 'na ?ac*nj* seji občinske-s sveta niso imeli pripomb. Eato pa se je zanje “zavzel” n Radanovič (SNS) in Predlagal, naj se sredstva, na-kr ifna njihovemu združenju, . ePk° povišajo, če bo le komu mfi - kazati, da je bil v prest- * 11 vsaJen dan tudi sloven-sk' častnik. (P. S.: domnevamo, X® “a odgovor na izziv iz vrst čakati )V nC tre',a dolgo KNJIGE za rojake v SPLITU .'JEŽICE - Radio Brežice je ?h' • ‘zvedel uspešno akcijo iranja knjig za knjižnico Sionskega društva Triglav v Splitu, Jv s° knjižnico obogatili za 1020 vin knjig. Ob letošnjem svetovij H1 ln slovenskem dnevu knjige v ° akcijo ponovili. Potekala bo Dnin ’ aPrila> oh desetih do-ne v programu Radia Brežice. ■/ liiIfiKkl POROcI Ni Mojca Fabjančič s . Kleka nad Blanco - Petro, enka Stanič iz Brežic - Jano. Čestitamo! JMi I Z M A 8 I H O 3 Č I M Ob stečaju zidar pomisli tudi na drobnico Utrinek s Sel pri Raki SELA PRI RAKI - “Čudno, da je Pionir propadel. Take pozicije je imel v Rusiji, na Poljskem in še kje.” Tako nenavaden se zdi zaton novomeškega gradbenega in industrijskega velikana Vinku Božiču s Sel pri Raki, poleg njega pa je podobno začuden verjetno še marsikdo, ki je od daleč ali zelo od blizu gledal Pionirjevo dramo. Božiču je posebej žal zato, ker je delal v krškem gradbenem podjetju Agrafa, ki je gospodarsko pišče izpod novomeške Pionirjeve koklje. Božič je med tistimi, ki so se po uvedbi Agrafinega stečaja zaposlili v krškem Togre-lu, ki ga je vzel pod okrilje vse prodornejši krški gradbenik Ko-stak. Zidar in gradbeni delovodja Božič, ki ga je fotografski aparat naključno našel v soboto popoldne pri klestenju drevesa ob posekanem nasadu šmarnice, kmetuje, kot to delajo številni slovenski delavci-kmetje. Zemlje imajo pri hiši 7 hektarov in je razdrobljena. “Na taki kmetiji se ne da dobro delati, ker ni zemlje skupaj. Tudi zato verjetno ne bom redil ovc ali koz, kar sem drugače mislil delati ob stečaju podjetja,” pravi Božič. mi Vinko Božič Da je posekal samorodnico -zasajena je bila na 11 arih - ni naključje. Nedaleč od tega zdaj že nekdanjega vinograda imajo vinograd z žlahtnimi sortami. Sploh pa je vprašanje, kaj početi z grozdjem na Selih pri Raki, v Posavju, v Sloveniji. Vinogradniki kooperanti, med katerimi je bil tudi Božič, dobijo denar za oddano grozdje, ko na trtah že zori naslednja letina. Zato tudi na Raki mislijo, pritrdi Božič, da je v Sloveniji dovolj slovenskega vina in da ga zato ne bi bilo potrebno uvažati in s tem pritiskati k tlom domačega vinogradništva. L. M. Socialdemokrati drezajo v rento Krško in odškodnina zaradi bližine nuklearke - Občinski odbor SDS pričakuje ob občinskega sveta podporo zakonskemu predlogu o renti iz NEK - Kaj sporoča javna tribuna KRŠKO - Potem ko je krška občina v preteklosti dobila precej denarja kot nadomestilo, ker na njenem območju obratuje slovensko hrvaška jedrska elektrarna, kaže, da bo tovrstnega denarja v krško občinsko blagajno kanilo v bodoče precej manj. Krčani so prepričani, da jim morajo tudi v prihodnje nekako plačevati odškodnino zaradi bližine nuklearke. ZA PRIJAZNEJŠO ZEMLJO KRŠKO - Učenci OŠ Jurija Dalmatina Krško bodo jutri pripravili v Kulturnem domu Krško razstavo Eko-utrinki, ki je namenjena skrbi za prijaznejšo Zemljo in ki bo na ogled do 8. maja. Ob 17. uri šolarji pripravljajo prireditev z naslovom Ni nam vseeno. Tako so prepričani tudi v krškem odboru Socialdemokratske stranke Slovenije. Ta krška stranka zato po ustrezni poti predlaga občinskemu svetu Krško, naj ta na seji 29. aprila pove, kaj misli o Predlogu zakona o renti iz NEK. Gre za zakonski predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil sevniški socialdemokratski poslanec Branko Kelemina. Krški socialdemokrati o tem v pismu krškemu županu poudarjajo, daje Keleminin zakonski predlog o renti postal izredno zanimiv ob novem zakonu o financiranju občin. Pri tem spomnijo na javno tribuno v Krškem 16. novembra lani, ko so sodelujoči razpravljali, ali je Posavje upravičeno do denarnega nadomestila, zato ker ima na svojih tleh atomsko elektrarno. Na javni tribuni z več kot 120 udeleženci so navzoči, kot navaja krška socialdemokratska stranka, nanizali vrsto vprašanj, opozoril in zahtev. Tako so vpraševali vlado, zakaj ne podpira Keleminine-ga zakonskega predloga. Opozorili so jo, da je v Posavju poleg elektrarne že dvajset let skladišče radioaktivnih odpadkov. Z javne MLADI FORUM ZLSD ZA ČISTEJŠE SAVSKO OBREŽJE KRŠKO - Mladi forum ZLSD Krško bo organiziral v torek, 27. aprila, čiščenje savskega obrežja, na katero se bodo udeleženci odpravili ob 8. uri izpred Stadiona Matije Gubca. Po koncu akcije bo družabno srečanje, kjer bodo proslavili dan upora slovenskega naroda in kjer bo navzoče zabavala krška glasbena skupina Drem team. SONČEK V OČEH - Nedeljska dobrodelna prireditev na Raki Sonček v očeh, s katere je fotografija, je privabila v telovadnico tukajšne osnovne šole veliko obiskovalcev. Ti so burno zaploskali domala vsem nastopajočim, kar verjetno govori o tem, da je skupina za dobrodelne dejavnosti Sonce, organizatorica, imela srečno roko pri izbiri glasbenikov in humoristov, ki so poslušalcem pognali kri po žilah in privabili smeh na usta. (Foto: L. M.) POGOVOR O POSEGANJU V NARAVO BREŽICE - V Knjižnici Brežice bodo ob dnevu Zemlje pripravili danes ob 19. uri pogovor z Jurijem Mamilovičem. Ta dipl. inž agronomije bo govoril in odgovarjal na vprašanja o ekološkem načinu vinogradništva, zaščiti v kmetijstvu in odgovornosti pri posegih v naravi. Brežiški sejem lahko mednaroden Obrtna zbornica Brežice pripravlja sejem obrti in podjetništva 25. do 27. junija - Pogovori z gospodarsko zbornico v Zaprešiču - Obrtniki pričakujejo boljši sejemski prostor BREŽICE - Obrtna zbornica Brežice se že pospešeno pripravlja na sejem obrti in podjetništva v občini Brežice, ki bo v Brežicah od 25. do 27. junija. Pri tem je dozdaj razposlala 863 evidenčnih prijavnic udeležencem dosedanjih brežiških obrtnih sejmov in skoraj 40 prošenj za sponzorstvo in donatorstvo na omenjeni letošnji sejemski prireditvi. Zgoščen prikaz obrti in podjet- kujemo obiskovalce iz Hrvaške,” ništva na enem mestu, kot je sejem, je tudi po prepričanju predsednika brežiške obrtne zbornice Janka Hrastovška ena najboljših možnosti za stike med proizvajalci in kupci blaga in storitev. “V iskanje takih novih poti za komuniciranje s tržiščem nas silijo sedanje vse težje tržne razmere,” navaja Hrastovšek. Na omenjenem sejmu, katerega pokroviteljica je zavarovalnica Triglav, bodo predstavili malo gospodarstvo v občini Brežice. Po Hrastovškovem mnenju bi lahko brežiška sejemska prireditev v bodoče postala celo mednarodna, saj je blizu Zagreb s širokim zaledjem. Brežiška obrtna zbornica se o morebitni sedanji in bodoči udeležbi hrvaških razstavljalcev že pogovarja z gospodarsko zbornico v Zaprešiču. “Kako bo z udeležbo tamkajšnjih obrtnikov, še ne vemo. V preteklosti je bil precejšen problem pripeljati sejemsko razstavno blago čez mejo v Slovenijo. Vsekakor tudi tokrat priča- pravijo v brežiški obrtni zbornici. Če je ob tem torej udeležba iz sosednje države še negotova, brežiški organizatorji niso v skrbeh, da za sejem ni zanimanja v Sloveniji. Kar 70 odstotkov dosedanjih raz- tribune so naslovili vprašanje na vlado, ali ta res misli dati zgraditi sežigalnico radioaktivnih in drugih industrijskih odpadkov, ki naj bi stala blizu krške jedrske elektrarne. Na javni tribuni je, kot navajajo v pismu krškemu občinskemu svetu krški socialdemokrati, navzoče skrbelo tudi, ali bližina nuklearke ne zbija cene posavskim nepremičninam in ali ne ogroža zdravja domačinov. Po navedbah krških socialdemokratov v Posavju zbirajo med prebivalstvom podpise v podporo Omenjenemu Predlogu zakona o renti iz NEK in v podporo Ljudske iniciative Posavje. Slednja je v pismu vladi in Ministrstvu za okolje in prostor nanizala vrsto vprašanj in pomislekov glede jedrske elektrarne Krško. Socialdemokrati iz Krškega pričakujejo ob občinskega sveta, da bo podprl zakonski predlog o KASETA O RAKI RAKA - Skupina za dobrodelne dejavnosti Sonček, ki ima sedež na Raki, je poskrbela za izid video kasete o Raki. Kaseta predstavlja kraj in okolico, pri čemer je kamera zabeležila tudi nekatere podrobnosti iz življenja tukajšnjih prebivalcev. Na kaseti je posneta tudi nedavna raška prireditev Sonček v očeh. DOBRODELNI KONCERT TRIA NOVINA KOSTANJEVICA - V kulturnem domu v Kostanjevici na Krki bo jutri ob 20. uri dobrodelni koncert Družinskega tria Novina “samo življenje za druge je vredno življenja”, ki ga organizira Humanitarno društvo M&V Novina. Zbrani denar bodo namenili bolnici v Novem mestu za nakup inhalatorjev za bolne otroke. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom. renti in da bo predlagal vladi, naj požene parlamentarno obravnavo Kelemininega predloga. Pri tem spomnijo, da sta brežiški in sevniški občinski svet že podprla Predlog. L. M. KOZJANSKI PARK ZA DAN ZEMLJE POSREDA - Kozjanski park se tudi letos pridružuje praznovanju dneva Zemlje in zato pripravlja celodnevni program v katerega vključuje mlade iz osnovnih šol, lokalno prebivalstvo in strokovnjake. V okviru praznovanja bosta danes ob 18. uri v Podsredi v dvorani pri upravi Kozjanskega parka dr. Boštjan Anko in Milan Vogrin spregovorila o drevesu. BREMENSKI MESTNI GODCI ZDOLE - V tukanjšnjem kulturnem domu Bena Zupančiča bo v nedeljo, 25. aprila, ob 15.30 na sporedu lutkovna predstava Bremenski mestni godci. Uprizorili jo bodo ljubiteljski gledališčniki iz Brestanice. Lutkovna predstava, nastala po priljubljeni knjižni predlogi, sodi med dogodke v sklopu Jurjevnaj na Zdolah. ŠPORTNO SREČANJE SVETNIC IN SVETNIKOV DOBOVA - Jutri ob 17.30 uri bo v športni dvorani v Dobovi športno srečanje svetnic in svetnikov posavskih občin, ki ga tokrat organizirajo svetniki občine Brežice. Izvoljeni predstavniki ljudstva, ki so se dobro odrezali na zadnjih lokalnih volitvah, bodo v dobovski dvorani preizkusili še srečo in znanje v malem nogometu in še kje. NEMČUO JE KUPIL DOBOVA - Med mejno kontrolo potnikov na vlaku iz republike Hrvaške so policisti zasačili 42-let-nega Sarajevčana D. N., ki je imel v bosanskem potnem listu nalepljeno nemško vizo iz serije v Hamburgu ukradenih praznih viz. Policistom je zaupal, da je za vizo v neki sarajevski turistični agenciji odštel 700 nemških mark. Sarajevčana so slovenski obmejni organi vrnili hrvaškim kolegom. Janko Hrastovšek stavljalcev ima sedeže svojih obratovalnic in podjetij zunaj Posavja, kar verjetno napoveduje tudi za letos pestro pokrajinsko poreklo udeležencev. Za sejem bodo tudi letos najeli prostor pri brežiški osnovni šoli, za kar bo prišel prav znameniti brežiški “balon”, s platnom pokrito brežiško telovadišče. Sejem na tem mestu bi v zimskem času verjetno ogrozil mraz, ki ob nizkih zunanjih temperaturah nemalokrat pesti tudi šolarje, poleti pa bo sejemski problem vročina. Drugače kot poleti, ko je konec šole, pa sejma pod streho v Brežicah ne morejo organizirati, pravijo v obrtni zbornici. Kot sejemski prostor v Brežicah omenjajo večnamensko športno dvorano, vendar te še ni. Organizatorji sejma dokazujejo, da se da marsikaj narediti tudi v sedanjh možnostih, saj prireditev pripravljajo letos že šestič zapored. Ob sejmu, kamor bo vstop letos brezplačen, pripravlja brežiška obrtna zbornica tudi spremljevalne dejavnosti, kot so predavanja in okrogle mize o perečih problemih obrti in podjetništva. L. M. Bizeljsko človeku v žilah K trti po vino in veselje BIZELJSKO - Medtem ko nekatere vinograde na Bizeljskem opuščajo, jih glavnina ostaja tudi za bodoče obdelovalce in ljubitelje tukajšnje žlahtne kapljice. Med trtami, ki ne bodo končale pod sekiro, so tudi tiste, ki jih z največjim veseljem goji Srečko Žgalin, domačin mlajše generacije. Hodi v službo v Cerklje ob Krki in je zato vinogradništvo predvsem njegovo ljubiteljsko delo. “Šlo mi je za to, da se tradicija prenaša naprej. Dva vinograda, skupno 1.600 trt, to je premalo, da bi se preživljal z vinogradništvom. To je le nujen hobi. Obdelujemo, da se ohrani. Z vinogradništvom imam sicer tudi veselje,” pravi mladi Bize-ljan, ki živi z družino v Brežicah. Zgalinov hram na Vidovi poti na Bizeljskem so naredili Srečkovi predniki pred 150, mogoče 200 leti. Glavnina v njem shranjene vinogradniške in kletarske opreme je starinska, novotarij je le toliko, kolikor so potrebne za lažje in zlasti boljše delo. Tla te vinske shrambe so iz zbite zemlje, debeli zidovi z razpokami iz časa bližnjih močnih potresov kamniti. Kot mnogo takih hramov, kijih je bržda še nekaj na Bizeljskem in drugje po slovenskih vinskih goricah, je tudi Žgalinov nekakšen mali tehnični muzej, kjer etnološka dediščina uspešno deluje v sodobnem življenju. Žgalin je s tem, ko se ni odrekel vinogradništvu, verjetno naredil veliko veselje starim staršem, ki živijo nedaleč stran v novi hiši med vinogradi. Sem gor, v to hišo Srečko Žgalin in med vinograde, zahaja rad, ker kot pravi, “človek rad hodi nazaj tja, kjer se je rodil”. Obdeluje trte, kot rečeno, in pri tem si pomagajo sorodniki, ko je dela v trtju največ. Vino, ki ga je Zgalin dal oceniti tudi na nedavnem bizeljskem vinskem prazniku, nastaja in zori po starodavni, nenapisani recepturi. “Pri nas v teh krajih se človek nauči delati z vinogradom,” pravi Žgalin. Bržkone ima v tem prav. Na Bizeljskem gre iz roda v rod ta posebnost, kje drugje se od starejših mlajši nauči npr. delati čolne, spet v drugih krajih nekaj povsem drugega. Mar ne gre pri tem za tisto vrsto dragocenih pokrajinskih posebnosti Slovenije, o katerih je pred časom ravno na Bizeljskem govoril z vsem spoštovanjem dr. Janez Bogataj? M. LUZAR f"Hi > DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Kaj, če se uspeh zasuka v neuspeh? Dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo veliko prispeva k skupnim prihodkom, prihodkom na tujem trgu in dobičku, a zelo malo k čisti izgubi - Rezultate kroji nekaj velikih - Uspehe bo težko ponoviti MITJA MEJAČ O NAČRTIH TILIE NOVO MESTO - Kot je v nedavnem pogovoru za časnik Finance izjavil novi predsednik uprave Tilie Mitja Mejač, naj bi letošnje leto ta zavarovalnica zaključila z dobičkom. Tilia je tudi lansko leto imela 61 milijonov tolarjev dobička. Mejač meni, da je pri premoženjskem zavarovanju Tilia konkurenčna, izgubo nekaterih velikih industrijskih zavarovancev pa bo poskušala nadomestiti z novimi zavarovanci in ponudbo novih produktov na področju življenjskih zavarovanj. Svoje delovanje naj bi izboljšala z organizacijskimi spremembami, s sodobnim informacijskim sistemom ter predvsem z boljšim trženjem in širitvijo prodajne mreže. GRAMAT GRIL POSLEJ V KOČEVJU KOČEVJE - Družinsko podjetje Gramat Gril iz Grosupljega, ki je Dolenjcem znano po prodajnem centru na Selih pri Dolenjskih Toplicah, je nedavno odprlo blagovnico v Kočevju (obrat Rudnika Kočevje). Ponujajo več kot 6.000 vrst blaga s področja gradbenega materiala, tehnike in kmetijstva, zagotavljajo pa, da bodo poskrbeli tudi za pestro ponudbo v salonih keramike in pohištva. NOVO MESTO - Gospodarstvu se obetajo vse večji premiki: menjajo se lastniki, selijo sedeži podjetij in spreminjajo nosilci gospodarskega razvoja. To se dogaja tudi v dolenjsko-belokranjski regiji, kjer nekateri primeri (npr. Iskra Semič) potrjujejo, kako hitro se lahko dobri rezultati spremenijo v slabe. Po podatkih novomeške podružnice APP je tukajšnje gospodarstvo lani poslovalo pozitivno in še izboljšalo učinkovitost poslovanja. To je gospodarskim družbam (mnogim izvozno usmerjenim) uspelo kljub nevzpodbudnim tečajem tujih valut, nelikvidnosti v gospodarstvu in močno povečanim izdatkom za javne namene (kar za četrtino). Rast stroškov je bila k(jub vsemu nižja od rasti prihodkov, zato je bila gospodarnost boljša. Namigi iz gospodarskih družb pa kažejo, da bo uspešno poslovanje težko ponoviti tudi v tem letu. Gospodarstvo Dolenjske in y gospodarstvu se je po letu Bele krajine je, če sklepamo po 1995 začelo zmanjševati število bilancah 1.243 ali tri četrt gospodarskih družb, ki so oddale statistične podatke, s poslovno dejavnostjo doseglo 14 milijard tolarjev dobička. Skupno je imelo za 480 milijard tolarjev vseh prihodkov, kar je tudi realno več kot leto prej, po čemer bi lahko sklepali, da raste tudi industrija, ki je prevladujoča dejavnost v regiji. Čisti dobiček je za 5,3-krat presegel čisto izgubo. Medtem ko so predlani v dolenjskem gospodarstvu precej več vlagali v osnovna sredstva kot leto poprej, pa so se lani investicije tudi realno zmanjšale. Največ izdatkov za naložbe so v letu 1998 imeli Krka, tovarna zdravil, Revoz in Mercator Dolenjska. Dolenjsko gospodarstvo se je lani, tudi zaradi ugodnejših obrestnih mer, precej bolj zadolževalo kot prej. Naložbe v gospodarstvu so vzpodbudile zaposlovanje, zato se je stopnja brezposelnosti že predlani pomembno zmanjšala in lani dosegla 10,2 odst., kar je precej manj od državnega povprečja (14,6 odst.). družb, lani pa se je nekoliko spet povečalo. Ker skoraj četrtina podjetij iz gospodarskih dejavnosti ni predložila bilanc, je mogoče sklepati, da jih večina med njimi ne deluje. “Med tistimi, ki poslujejo, so za gospodarstvo in za razvoj še vedno najpomembnejše velike družbe, ki so lani ustvarile 80 odst. vseh prihodkov, zaposlovale 70 odst. vseh delavcev in razpolagale Lojze Padovan Računajo tudi na vrtne garniture Straški Novoles načrtuje 13-odšt. povečanje prihodkov - V treh letih 15 milijonov mark naložb - Širijo in posodabljajo proizvodnjo - Več prodajnih salonov doma STRAŽA - Poslovni sistem Novoles Straža je v dobrem letu za razvoj namenil 6 milijonov mark. V družbi so razširili program kolonialnega pohištva, uvedli nov program vrtnih garnitur, začeli z lastno proizvodnjo struženih elementov za kolonialno pohištvo (prej sojih kupovali v Lipi iz Kostanjevice), vpeljali novo tehnologijo, pridobili nove poslovne prostore ter ustanovili invalidsko podjetje, v katerem so zaposlili 18 svojih delavcev. Kot je povedal direktor Novo-lesa Zvone Novina, so s prisilno poravnavo počistili s starimi dolgovi in dobili nekaj novih lastnikov. Družba je lansko leto zaključila z 52 milijoni tolarjev dobička, kar je dvakrat več kot leto prej. Za desetino je povečala tudi prihodke, ki so tako lani znašali 5 milijard tolarjev. Zaradi znatnih vlaganj v posodobitev in razvoj pričakujejo, da bodo letošnji prihodki za 13 odst. večji. Novoles gradi svojo prihodnost na triletnem KAKO KAZE NA BORZI? Cene delnic Optimizem s svetovnih kapitalskih trgov se na daleč izogiba našega boznega trga, ki se že nekaj tednov zapored ne more prebiti iz rdečih številk. Po izredno uspešnem začetku leta in strmi rasti trga se tečaji delnic spet vračajo na nizke ravni, kjer so se že zadrževali konec lankse-ga leta. Bolj kot bližina vojne, ki bo letos marsikateremu podjetju prinesla izpad prihodkov, težavam na kapitalskem trgu botruje izredno slaba tolarska likvidnost bančnega sistema. Čeprav iz bančnih krogov prihajajo novice, da je najhujše že mimo, pri trgovanju z vrednostnimi papirji tega še ni čutiti. Promet je iz dneva v dan manjši in kljub izredno nizkim delniškim tečajem negativnemu trendu še ni videti konca. Nekoliko večje zanimanje je bilo namenjeno le obveznicam, predvsem državnim, pa tudi obveznicam slovenskega odškodninskega sklada, vendar kot je že običajno, ostaja tako trgovanje v domeni bank in zavarovalnic. Med delničarji so še najbolj na udaru lastniki pidovskih delnic. Ob zmanjšanem povpraševanju zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev število prodajalcev ne usahne, kar neizbežno vodi do zniževanja cen. Največ so izgubile delnice polnih skladov: Zvona, NFD I in Triglava, saj se z njimi trguje pri 460 za prvi, 580 za drugi in 640 tolarjev za tretji našteti sklad. Če upoštevamo, da so bile na zadnji dan v marcu knjigovodske vrednosti omenjenih skladov 1.680, 1.888 oz. 2.044 tolarjev, vidimo, da tržna cena dosega le slabih 30 odst. knjigovodske vrednosti. Svetla izjema med pidi je delnica Vizije, ki jo je k rasti vzpodbudilo povečano povpraševanje borzne hiše Perspektiva. Kaj je v ozadju povečanega zanimanja, ni znano, vsekakor pa imajo koristi delničarji, saj lahko iztržijo 500 tolarjev za delnico, kar sicer ni veliko, je pa več v primerjavi z velikostjo in strukturo drugih pidov. Ker je rednega trgovanja bolj malo, bodo udeleženci kapitalskega trga predah izkoristili za pregled nove zakonodaje, ki bo na novo uredila marsikatero področje njihovega poslovanja. Po zakonu o dematerializaciji vrednostnih papirjev je bil sprejet še zakon o deviznem poslovanju, ki v grobem ureja tudi kupovanje tujih vrednostnih papirjev, v drugo branje gre predlog zakona o trgu vrednostnih papirjev, približuje se uvedba davka na dodano vrednost, ki bo nekoliko podražil borzne storitve, poleg tega pa se še v letošnjem letu pripravlja prehod na nov sistem trgovanja z vrednostnimi papirji. MARJETKA ČIČ, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 programu vlaganj v novo tehnologijo in vzdrževanje obstoječe, za kar bo porabil okrog 15 milijonov mark. Nov program bukovih vrtnih garnitur, ki so se ga v Novolesu lotili po stečaju Bohorja iz Mestinja, naj bi družbi letno prinesel od 5 do 6 milijonov mark dodatnih prihodkov. Po Novinovih besedah si od programa veliko obetajo, saj naj bi še v tem letu ostali edini proizvajalec takih garnitur v Evropi, kjer je mogoče prodati za 15 milijnov mark teh izdelkov. Jeseni so za ta program zaposlili 40 delavcev v dodatni izmeni, vendar imajo še vedno preveč naročil. V Novolesu, kjer zdaj dela skupno 950 delavcev, so lani povečali tudi proizvodnjo sodobnih stolov, kar jim je omogočila naložba v lakirnico in v novo strojno s 75 odst. vseh sredstev,” je na novinarski konferenci sredi preteklega tedna poročal Lojze Padovan, ki vodi oddelek za statistiko in informiranje pri novomeški podružnici APP. Kot je poudaril, so gospodarske aktivnosti tudi močno skoncentrirane v občini Novo mesto, kjer ima sedež polovica vseh družb, ustvarijo pa dobrih 80 odst. vseh prihodkov! Prevladuje predelovalna dejavnost (69 odst. prihodkov); samo 6 nosilk dejavnosti v regiji (Revoz, Krka, Danfoss Compressors, Mercator Dolenjska, TPV John-skon Controls in Trimo Trebnje) pa je “pridelalo” 64 odst. vseh prihodkov gospodarskih družb. Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine je lani prodalo v tujini za 28 odst. več kot leto prej in tako z izvozm ustvarilo kar 58 odst. vseh prihodkov. Večina (82 odst.) dolenjskega izvoza odpade na Krko, Revoz in Danfoss. Kapital se je med letom 1998 povečal za 15 odst., s čimer gospodarstvo ohranja njegovo realno vrednost, kar je posebej pomembno za lastnike tukajšnjih družb. Za lastnike je pomemben še podatek, da je donosnost kapitala v dolenjskih podjetjih 5-odstotna, medtem ko je v Sloveniji povprečno le 1-od-stotna. TUDI PFLEIDERER MED VEČJIMI IZVOZNIKI NOVO MESTO - Družba Pflei-derer Novoterm iz Novega mesta je lansko leto izvozila za 4,7 milijarde tolaijev in uvozila za 2 milijardi blaga. Po izvozu se tako uvršča na 50. mesto lestvice največjih slovenskih izvoznikov, ki jo pripravlja Gospodarski vestnik. Pfleiderer načrtuje v tem letu malenkostno povečanje izvoza, in sicer za 67 milijonov tolarjev. ŠEST SEJMOV OBENEM ZAGREB - Na razstavišču Zagrebškega velesejma bo od ponedeljka, 26. aprila, do petka, 30. aprila, odprtih 6 specializiranih sejmov: sejem gradbeništva z 950 razstavljal-ci iz 30 držav, sejem blaga za široko porabo z 250 razstavljalci iz 20 držav, otroški sejem s 100 razstavljalci iz 12 držav, sejem obrti (360 razstavljalcev iz 10 držav), kmetijski sejem (300 razstavljalcev iz 20 držav) in sejem prehrane s 450 razstavljalci iz 20 držav. Vzporedno pripravljajo še veliko prodajno razstavo obleke, obutve, tehničnega blaga, pohištva, koznetike, preprog in drugega blaga. Cena vstopnice do 14. ure je 55 kun in po tej uri 35 kun. Dolenjsko-belokranjska regija je lani dosegla večjo rast prihodkov od državnega povprečja, več prihodkov dosegla na tujem trgu, se bolje odrezala pri zaposlova- • Čisti dobiček se je realno povečal, a je bil dosežen v nekaj večjih družbah, ki so vse razen Krke v mešani ali celo pretežno tuji lasti. TVi največje in po ustvarjenem dobičku najuspešnejše družbe so dosegle 78 odst. vsega dobička, sicer pa je z dobičkom zaključilo lansko leto 750 gospodarskih družb, med njimi jih je le 15 doseglo več kot 100 milijonov tolarjev dobička. Največji dobiček so ustvarili v družbah Krka, Revoz, Danfoss Compressors, Pfleiderer Novoterm in Bramac. Čiste izgube je bilo v regiji za 2 milijardi, k njej pa so prispevali v 384 družbah, ki skupno dajejo delo več kot 4 tisoč ljudem (17 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu regije). 32 družb je imelo izgubo nad 10 milijonov tolarjev, največ pa tri družbe, ki jih bremeni tretjina regijske izgube: Novoteks Tkanina, Pionir Standard (ta je vmes že končal v stečajnem postopku) in Iskra Kondenzatorji Semič. nju, rasti sredstev, osnovnih sredstev in amortizacije ter pri zmanjševanju čiste izgube. Tisto, kar gospodarstvo in z njim tudi vso regijo lahko skrbi, pa je poslabšanje gospodarnosti (razmerje med rastjo prihodkov in odhodkov) ter nižja stopnja rasti dobička. B. DUŠIC GORNIK SE BODO TERME ČATEŽ ZDRUŽILE S HOTELI MORJE? ČATEŽ OB SAVI - V začetku prejšnjega tedna so iz Term Čatež sporočili nekaterim medijem, da so s portoroškimi Hoteli Morje našli skupni interes za združevanje. Štiri družbe za upravljanje, ki imajo v lasti večje deleže v portoroških hotelih, se zavzemajo za združevanje na obali. Terme so lani od ene izmed njih (od KBM In-fond) že kupile Hotele Koper, tokrat pa naj bi šlo za združevanje. Direktor Term Čatež Borut Mokrovič je izjavil, da je povezovanje tudi interes lastnikov. Kot je mogoče razbrati iz finančnih poročil, imnjo pidi Maksime v Hotelih Morje 40-odst. delež, v Termah pa 13-odstot-nega. REVOZ LETOS Z 1,4 MILIJARDE TOLARJEV DOBIČKA NOVO MESTO - Revoz, ki jes 571 milijoni tolarjev izgube predlani zaznamoval gospodarsko povprečje v regiji, je lani po nepotrjenih podatkih dosegel več kot 1,4 milijarde tolarjev čistega dobička. Družba je lani dosegla za tretjino več prihodkov iz poslovanja in rekordno protf; vodnjo avtomobilov, ki so jih lan' izdelali za tretjino več kot leto prej- ŽITO MANJ PRIHODKOV _ KRŠKO - Ljubljanski sistem Žito, v katerega kot odvisni podjetji sodita tudi krški Imperial in Pekarna Krško, je lani dosegel 12,3 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za dobro milijardo manj, kot so načrtovali. Prihodek je upadel v vseh družbah sistema Žito. KAKO OBVLADOVATI STROŠKE V ZDRAVSTVU? - Lotiti se tega problema sploh ni lahko, še posebej v času, ko niti država nima strateški razvojnega programa za zdravstvo. Gre za dolgotrajen proces, ki se ta začeti ne more, dokler v zdravstvu ne pridejo do pravega spoznan)11' “Vprašajte Koširja, če nam bo dal več denarja?" je opomnil Marjan rtj janc (desno), ko je ekonomistom v zdravstvu govoril o poskusu vanja stroškov v celjski bolnišnici. Če denarja ne bo, bo zdravstvo tika rezerve. Do neke mere lahko prihrani pri osebju, skrajševanju ča?a „ bolnišnici, z zmanjševanjem pravic bolnikov, s pobiranjem participacij povečevanjem vsot za dodatno zavarovanje. Dokerbo imelo take možnos upanja za pravo racionalizacijo ni veliko. (Foto: B. D. G.) OBVLADOVANJE STROSKOV Je naše zdravstvo že tako daleč? Kontrola stroškov na primeru Splošne bolnišnice Celje - Niti volje niti prave podp^3 ČATEŽ OB SAVI - Zdravstveni zavodi so velik porabnik javnih sredstev, zato bodo pritiski, da bi se razpoložljiva sredstva omejila, vse večji. O tem, kako se bo zdravstvo prilagodilo zaostrenim razmeram gospodarjenja, so minuli četrtek in petek med drugim govorili na strokovnem srečanju ekonomistov v zdravstvu. Prvi dan srečanja je o reformah zdravstva v državah srednje Evrope med drugimi govoril dr. Slaven Let-ica. Udeležencem, ki so veliko govorili tudi o privatizaciji v zdravstvu in o izkušnjah z uvedbo kartic zdravstvenega zavarovanja, se je oba dneva pridružil tudi direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir. Zvone Novina opremo. Načrtujejo tudi postavitev nove proizvodne linije za izdelavo vezanega lesa, ki bi združila sedanji liniji in tako pocenila proizvodnjo. Naložba bi stala 4 milijone mark. Družba ostaja 80-odstotni izvoznik z glavnima tujima trgoma v Angliji in Nemčiji; na vsakem od njiju proda slabo tretjino vsega izvoza. Zadnja leta daje daje večji poudarek tudi domačemu tržišču, zato je poleg salona pohištva v Straži pred kratkim odprla še prodajni salon v Domžalah. Zdaj ga namerava odpreti še ob sloven-sko-hrvaški meji v Slovenski vasi pri Brežicah in do poletja še na Štajerskem. B. D. G. Marjan Ferjane iz Splošne bolnišnice Celje je govoril o obvlado-vanju stroškov v zdravstvenih zavodih. Pravi, da morajo zavodi v svoje poslovanje pravi čas vgraditi kontrolne mehanizme, ki jim bodo omogočali spremljanje porabe sredstev. Vodstva zdravstvenih zavodov imajo na razpolago za dejavnost vedno manj denarja, kar bi jih moralo siliti k drugačnemu obnašanju. Kot je poudaril Ferjane, so v Sloveniji poskusi racionalnega delovanja zdravstvenega sistema bolj izjeme, pa še te ne dobivajo prave podpore. V preteklosti so zdravstvene zavode lahko vodili kar zdravniki, ker je imelo zdravstvo zagotovljeno tržišče in tudi plačila ter je skrbelo le za stroko, ne pa tudi za ekonomiko poslovanja. Takšen način dela je pripeljal do vedno večjih potreb po dodatnem denarju. V Šplošni bolnišnici Celje so velike izgube in nelikvidnost odpravili s spremembo vodenja zavoda. V veliki krizi so se soočili s pomanjkljivostmi in z dejstvom, da zapravljajo preveč, vendar, kot je dejal Ferjane, ostali zavodi tega niso vzeli kot nauk, temveč so se nad Celjem zgražali kot nad edinim grešnim kozlom. V slovenskem zdravstvu bi bilo treba zgraditi sistem notranjih kontrol, ki bi preprečevale ter odkrivale napake in prevare, omogočale natančne evidence, varovanje premoženja in izvajanje zakona. Za kaj takega bi bilo treba, tako je menil predavatelj, spremeniti organizacijsko shemo ter statute in pravilnike, sprejeti razvojni program zavoda in nato še vsakega oddelka posebej, sprejeti vsa- koletni finančni načrt in načrt/V ložb na ravni zavoda in oddelIK ter vsako izjemo posebej odo1h ti, ustvariti organizacijsko kultu. zaposlenih in informacijski B. DUŠIČ GORf^ DELO JE REŽIMSKO'- Dnevnik Delo praznuje lct°s ^ let. Pravijo, da je bil to vc<& režimski časopis, mnogi pa tr. š) da je še danes tako, ker je c ‘a’ levo usmerjenih sil. Desni si na kriplje kupujejo delež v tem P°. ^ ju, kar pa še ni zagotovilo, da ^ časopis svoboden. Tudi desnl. namreč lahko postali režim. De je ob obletnici omislilo nagradi vsakega naročnika. Vsak dani . . .. . „ ;i:~nStnu'. da so drugod po Sloveniji n“r0, oSti doslej prejemali darila v vred n okrog 1000 tolarjev, morda ^ malo manj, medtem ko so Dolenjskem, v Beli krajini, A**,' ju in Zasavju za začetek tibr prejeli 10 dek kave. Pa naj - m kdo trdi, da Delo ni več rci"' l časopis! Kakor dela država t močjem južno od Ljubljane, je storilo tudi Delo. 8 DOLENJSKI LIST Št. 16 (2591), 22. aprila 1 STROKA O DOLENJSKEM AVTOHTONEM VINU Cviček postaja ponos Dolenjske Jutri se začenja 27. teden cvička - Izjave ocenjevalcev lanske vinske letine SAD ST. 3 KRŠKO - V marčni številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, kije izšla šele sedaj, piše dr. Stojan Vrabl s sodelavci o varstvu vinske trte v letu 1999, skupina avtorjev o sadnem izboru leta 1998, dr. Stanislav Tojnko in inž. Tatjana Ter-nar o vplivu sajenja in različne vzgoje dreves na vegetativno in ge-nerativno rast jabolkove sorte jon-agold, inž. Jurij Mamilovič pa objavlja tradicionalno rubriko "Kaj se je dogajalo v preteklem obdobju". Cviček pijem Med prijat’lji najbolj prav je, da izpije čaša se na zdravje. Najbolj zdravo se vince pije v krogu družin 'ce. Kadar pa jaz cviček pijem, s‘ kozarčka dva nalijem, ker en glažek cvička rujnega družbe si želi še enega. Na vie strune koprneče nagovarja mi srce čuteče, da naj v opoju melodije se en kozarček se nalije. JURE MURN NOVO MESTO - Kot napovedujemo na 1. strani, se bo jutri začel 27. teden cvička, poleg terana edinega slovenskega avtohtonega vina, ki se z vztrajnim strokovnim napredovanjem dolenjskega vinogradništva in vinarstva razvije ne le v značilnost, temveč tudi ponos Dolenjske. K temu naj bi pripomogla tudi dokončna pravna zaščita, ki ji po besedah za cviček zelo zaslužnega agronoma Darka Marjetiča na četrtkovi novinarski konferenci manjka le še dokončanje strokovnega elaborata, temelja za vse druge tehnološke in zaščitne ukrepe za cviček, ki ga pridelujemo na približno 4.200 hektarjih vinogradov. EKO LISTINA KOSTEL-Na osnovni šoli v Fari bodo v petek, 23. aprila, v Počastitev dneva Zemlje svečano podpisali "Eko listino”. Svečanost se bo začela ob 12. Uri s pozdravnimi besedami ravnateljice šole Vere Cimprič, nato bo predstavljeno delo eko š°le in podpisali bodo eko listino. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 61 do 3 csece starih prašičev, 11, starih J do 5 Brvi h mesecev, in 6 starejših. a so prodali 43 po 270 do 290, ie L-'h pa 4 po 240 do 250 t()lar' v kilogram; izmed starejših niso p °oali nobenega. V času pred sklepnimi dnevi 27. tedna cvička je bilo ob različnih priložnostih, med njimi na pomembnem strokovnem posvetu na Otočcu prejšnji ponedeljek, izrečenih veliko strokovnih mnenj in misli, ki so za vinogradnike pa tudi druge zelo zanimivi. Dr. Dušan Terčelj, starosta slovenskih enologov: Cviček ni “bikasto” alkoholno vino. Je nežno, nekoliko kiselkasto vino živo svetle rubinaste barve z vio-letnim odtenkom in s prijetno cvetico po malinah in črnem ribezu. Glavna sorta, ki daje te lastnosti, je žametna črnina (okrog 70 odst.), za boljšo barvo in polnost • NAJBOLJE OCENJENA VINA - Med 203 vzorci cvička so za svoja vina veliko zlato medaljo prejeli: Franc Pirc iz DV Malko-vec, Branko Kneževič iz DV TVebnje, Anton Zalete/ in Dane Štrempfelj, oba iz DV Čatež, ter cviček Kmetijskega inštituta Slovenije iz grozdja, potrganega in kletarjenega na Trški gori. Prvak sorte je postal cviček Franca Pirca, naziv kralja cvička pa je dobil Alojz Zalašček iz Boš-tanja pri Sevnici. Med 97 vzorci dolenjskega belega vina je bil najboljšijtrideiek Vinka Tratarja iz DV Šentrupert, “zlati” Sardone je pridelal Branko Kneževič, za laški rizling je veliko zlato medaljo dobil Anton Ajster iz DV Cerklje, zlato za renski rizling Franc Zorc iz DV Šmar-jeta, Anton Vovko iz DV Brusnice in Milan Vrščaj iz DV IFška gora, za sivi pinot Peter Selak iz DV Smarjeta, za modro frankinjo Alojz Urbančič iz DV Čatež pod Zaplazom, Rudi Celestina iz DV Malkovec in Ciril Zupančič iz DV Trebnje. Med predikat-nimi vini so se s svojim pridelkom izkazali Franci Perše, Danijel Metelko, družina Brcar in Alojz Cvelbar, ki je s šardone-jem - izbor leta 1997 pridelal šampionskega zmagovalca. Skupno je bilo podeljenih 425 odličij; 1 šampion, 1 kralj cvička, 7 velikih zlatih medalj, 46 zlatih medalj, 123 srebrnih, priznanj je bilo 141, zahval za sodelovanje pa 106. Kmetijski ^Qv_herbicid za koruzo Novartisov dual gold res “zlat”? *°vartis, ena najuspešnejših multinacionalk, je začela v sloven-2atm tisku, tudi v Dolenjskem listu, reklamirati nov herbicid za 96(!ranjc plevelov v koruzi in sladkorni pesi z imenom dual gold ja EC, kj naj bi bil še boljši od doslej v Sloveniji najbolj proda-de|°^a P.r‘Pravka dual 500 EC. Novi herbicid ima bistveno daljše skihVanie’ P°*e8. tc8a Pa ie zanesljivejši ob neugodnih vremen-0|Araznterah, in kar ni najmanj pomembno: je bolj prijazen loklor*vse*1ujc mani aktivne snovi - “super aktivnega” S-meta- dai xf za pridelavo na Dolenjskem pa tudi v vsej Sloveniji stap£.najpomembnejše poljščine, to je koruze, je pomembno herh • stro^e> k' ima lahko drugačno mnenje od izdelovalca Jož '»lda’ zagledanega najprej v poslovni uspeh in dobiček. Dr. tlaic i -ček in dr. Miljeva Kač, ki sta leta 1990 izdala doslej že K°Vitejš° knjigo o kemičnih sredstvih za varstvo rastlin, v njej si«? .vVPavata aktivno snov metaloklor kot zelo učinkovit skj m,čni talni herbicid, ki se dobro obnese zlasti proti semen-Pfe I travn‘m plevelom, rednim gostom na naših njivah. To so da ?Vscm različni muhviči, kostreba in srakonja. Metaloklor spa-t!0'stn't prav‘ta avtorja, med malo strupena sredstva (IV. strupe j|adi in ribe i^na os ,) .720 EC. tzred), ki pa je v večji koncentraciji vendarle strupen za 2. Že pred 9 leti sta bila pri nas dovoljena dva priprav-osnovi metaloklora, to je sloviti dual (R) 500-EC in dual Zo Izboljšani pripravek dual gold 960 EC, ki naj bi varoval koru- časprcd prosastimi pleveli z enim škropljenjem, opravljenim v vije 2 do 3 tedne pred setvijo pa do takrat, ko koruza že raz-^trolf'r^a dva *'sta> vendarle ni vsemogočen. Ne učinkuje proti Pirn1 plevelom ali trajnim travnim plevelom, kakršna sta pl„ lca in divji sirek. “Zlati” dual tudi ni kos izjemno nevarnim hek( °m, kot sta osat in slak. Zato je dual gold 960 EC, ki ga za lje ar Posevka potrebujemo od 1 do 1,5 l/ha, odvisno od zem-i>iciH°lrcbno dopolniti še z enim od naslednjih priporočenih her-(25 /u' z banvelom 480 SL (0,4 do 0,7 l/ha) ali ringom 80 WG svQ:^;"a) ali tellom 75 WG (40 g/ha), ki smo jih v tem kotičku J Cas že predstavili. Inž. M. LEGAN vina pa je temeljni sorti treba dodati še 20 odst. modre frankinje in 10 odst. belih sort. Prof. dr. Slavica Šikovec: Red pri pridelavi cvička ter zaslužen sloves zdravega in lahkega vina je mogoče doseči le z zaupanjem porabnikov in zaščito pridelave, ta pa mora sloneti na spoštovanju pravil in kontroli. Vsako izigravanje bo prineslo dolgoročno izgubo, četudi bi se kratkoročno izplačalo. Dr. Mitja Kocjančič: Iz mnogih sodelovanj na lokalnih ocenjevanjih sem se prepričal, da se je raven kakovosti pridelave vin v zadnjih letih v dolenjskem vino-gradnem okolišu zelo dvignila. Prijetno sem presenečen tudi nad dolenjskimi belimi vini. Inž. Darko Marjetič: V prizadevanju za izboljšanje vina morajo dolenjski vinogradniki vedeti, da se kakovost lahko poslabša predvsem iz naslednjih razlogov: preobremenitve trsov, preobilnega gnojenja z dušikom, nezadovoljive odbire zdravega in nagnitega grozdja, premajhne skrbi za pravilno maceracijo in dozorevanje vina, kar vse je mogoče z večjim strokovnim znanjem odpraviti oz. preprečiti. Letnik 1998 je dokazal, da je tudi ob manj naklonjeni naravi moč pridelati dober cviček s primerno vinogradniško in kletarsko tehnologijo. Inž. Roman Šepetave: Domovina cvička je ena od zibelk slovenskega vinarstva. Dolenjski je podarjeno posebno naravno bogastvo po lepoti, po rasti in po soku vinske trte. Vse to bogastvo, tipičnost cvička, je s poudarjenim strokovnim delom potrebno znati izkoristiti in to Dolenjski vse bolj uspeva. To pot je treba samo nadaljevati. OCENJEVANJE - Člani dveh komisij, ki sta ju vodila dr. Dušan Terčelj in dr. Mojmir Wondra, so bili: dr. Julij Nemanič, dr. Mitju Kocjančič, dr. Tatjana Košmerl, dipl. inž. Katarina Merlin, dipl. inž. Mitja Sartori, dipl. inž. Darko Marjetič, inž. Milivoj Trstenjak, inž. Franc Bezjak in inž. Franci Železnik. (Foto: M. B.-J.) Inž. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije: Ko grem na Dunaj, nesem s sabo cviček; renski rizling imajo tudi drugje. Stavim na cviček, samo dober mora biti. M. LEGAN • ŠE V LJUBLJANI IN MARIBORU - Poleg Zveze dolenjskih vinogradniških društev bo za popularizacijo cvička prispevalo tudi Društvo novomeških študentov, ki bo priredilo cvič-karijo 5. maja v Ljubljani, po vsej verjetnosti pa 11. maja tudi v Mariboru. SLOVENSKI KMET MORA OBSTATI VELIKE LAŠČE - V Levstikovem domu so se v nedeljo na petem letnem zboru Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD zbrali predstavniki območnih odborov iz vse Slovenije. Potekal je pod geslom “Slovenski kmet mora obstati”. Najbolj jih skrbi približevanje Evropski uniji. “Kmetje smo žal tudi v samostojni državi osovražen/!) sloj prebivalstva. Biti kmet ne pomeni zgolj pridelovati samo hrano; v imenu poslanstva, ki ga opravlja, mora biti gonilna moč razvoja za naslednje rodove”, je še povedal predsednik kmečkega gibanja Janez Šušteršič. Slavnostni govornik je bil starosta gibanja Ivan Oman, o pomenu kmetijske reforme pred vstopom v EU pa je govoril nekdanji kmetijski minister dr. Jože Osterc, ki pogreša javno razpravo o dokumentih kmetijske politike. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Strupena snov S02 (Nadaljevanje) Plinasti SO, je utekočinjen v jeklenkah s prostornino od 1 do 631. V moštu ali vinu se dodaja lahko direktno iz jeklenk, pri čemer se ob izhodu iz jeklenke uplini. Prednost takega žve-planja je v čistosti plina in ekonomičnosti žveplanja, nevarno pa je, če če pomotoma oz. nenatančno odčitamo na “skali”. Po predpisih morajo biti jeklenke postavljene pokonci, privezane za stabilno oporo, da se ne poškodujejo ventili. Iz enega litra utekočinjenega S02 nastane 350 1 plinastega SO . Jeklenke s plinom ne smejo biti izpostavljene visokim temperaturam. Že pri 50° C, kar se na soncu hitro zgodi, obstaja nevarnost okvare jeklenke oziroma priključkov doziranja SO,. Nikoli se ne sme uporabljati kladivo za “odpiranje” ventila na jeklenki. Vzdrževanje in pregledovanje cevi mora biti vedno in zelo natančno, enako velja za objemke in vse mehanizme, ki omogočajo priključevanje jeklenke na dozatorje. Dozator je potrebno pred ponovnim polnjenjem s S02 iz jeklenke popolnoma izprazniti. Praznjenje dozatorja se ne sme opravljati v zrak, četudi na prostem. Cev dozatorja potopimo v vodo v posodi, najbolje v večji, prozorni steklenici (balonu), da s prostim očesom lahko opazujemo mehurčke in ugotovimo dokončno izpraznitev dozatorja. Po podobnem postopku pripravljamo vodno raztopino SOr V Sloveniji je v rabi 5-odst. raztopina, kar je dejansko zelo razredčena žveplasta kislina. Iz jeklenke z utekočinjenim SO, se spušča plin v vodo. Raztapljanje plina v vodi je počasno, zato moramo ravnati zelo počasi, da plin ne uhaja iz vode in tako zastruplja ozračje in ogroža ljudi. Vsebnost S02 v vodi spremeni specifično maso, zato lahko z običajnim potopnim merilcem (Oechslejevo tehtnico) ugotovimo odstotek raztopine. Pri 5-odst. raztopini SO, pokaže merilec 27,5° Oech-slejevih stopinj. Žveplanje s tako imenovanim “tekočim žveplom” je praktično, saj se odmerek zlijemo v poln sod, nato pomešamo in delo je opravljeno. Slaba stran tega pripravka je predvsem v žgočem delovanju na dihala in oči, kar pa ni kritično, če delo opravljamo natančno in odgovorno. Že večkrat sem pisal o škodljivosti prevelikih odmerkov SO, v vinu za zdravje ljudi. Opozarjal sem tudi, da pri premočnem žvep-lanju SO, prekrije aromo vina, tako da kakovost pade. Znano je, da prosti SO, nad 30 mg/l ustavi zorenje, tako da je vino kot omrtvičeno in ne diha. Tako kot je za vino pogubna premočna oksidacija - tej se sicer lahko izognemo z zmernim žvep-lanjem - je pretirano žveplanje škodljivo za kakovost vina in za zdravje ljudi, ki ga uživajo, torej dvakrat pogubno. dr. JULIJ NEMANIČ IH šampioni in kraljica črnine Poskusili 442 vzorcev vin, ki so jih vinogradniki prinesli v oceno za Vinsko vigred METLIKA - Minuli petek in soboto sta dve komisiji v metliški Vinski kleti ocenjevali vzorce vin za Vinsko vigred, ki bo na metliških trgih od 21. do 23. maja. Letos so vinogradniki prinesli 442 vzorcev. Na tokratnem ocenjevanju je bilo neprimernih skoraj 13 odst. vzorcev, kar je veliko v primerjavi s preteklimi leti. Najpogostejša vzroka za izločitev sta bila vodikov žveplec ter oksidacija in nečista posoda. Prvič so se v konkurenci pomerila tudi vina starejših in ne le lanskega letnika. Od predhodnih pa se je razlikovalo tudi po tem, da so razglasili tri šampione in kraljico vin. Naziv šampiona starejših letnikov si je z oceno 19,64 prislužil suhi jagodni izbor laškega rizlinga letnika 97, ki je tudi sicer dobil najvišjo oceno, pridelala pa ga je družina Kostelec iz Drašičev. Šampion letnika 98 je z oceno 19,40 postal rumeni muškat-suhi jagodni izbor Jožeta in Anice Prus s Krmačine, šampiona belokranjskih belih vin, ki so bila tudi najbolj števil- no zastopana, je z oceno 17,12 pridelal Anton Govednik iz Curil, kraljico metliške črnine (ocena 17,14) pa Jože Žugelj iz Dragomlje vasi. Sicer pa seje med belimi vini najbolje odrezal renski rizling lanskega letnika (18,50) Jožeta in Anice Prus, ki sta pridelala tudi najboljši izbor, in sicer rumeni muškat, letnik 98 (19,02). Med rdečimi vini je najvišjo oceno dobila modra frankinja, letnik 87 (18,52), metliške Vin- ske kleti. Med vini pozne trgatve so enako oceno 18,64 dobili beli pinot, letnik 98, družine Mavretič iz Drašičev, rumeni muškat, letnik 97, družine Plut iz Drašičev in sovi-njon lanskega letnika Alojza Hoznarja iz Ručetne vasi. Vinska klet metliške Kmetijske zadruge ima tudi najboljši jagodni izbor, in sicer laški rizling, letnik 97 (19,02), medtem ko je med vini ledenih trgatev dobil najvišjo oceno laški rizling, letnik 97, družine Kostelec iz Drašičev (19,42). M. B.-J. OBVESTILO KMETOM - PRIDELOVALCEM PŠENICE V Uradnem listu Republike Slovenije št. 24 je bila dne 10.4.1999 objavljena Uredba o določitvi tržnega reda za pšenico in rž letine 1999. V skladu s to odredbo so pridelovalci upravičeni do neposrednega plačila za izravnavo stroškov pridelave pšenice in rži. Osnova, da lahko pridelovalec uveljavlja neposredno plačilo, pa je sklenjena kupoprodajna pogodba med pridelovalcem in tisto pravno osebo, ki z njim sklene pogodbo o odkupu pšenice ter obrazec “Podatki o kmetijskem gospodarstvu”. Kupoprodajne pogodbe morajo biti dostavljene Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve najkasneje do 30.4.1999. Zato Kmetijska zadruga Krka, z.o.o., Novo mesto vabi vse pridelovalce pšenice in rži, ki želijo z njo skleniti pogodbo o odkupu pšenice in rži in na ta način pridobiti pravico do uveljavljanja neposrednega plačila za izravnavo stroškov pridelave, da se takoj oglasijo na sedežu svoje zadružne enote. Na zadružni enoti boste lahko sklenili ustrezno pogodbo in dobili še druge informacije v zvezi z odkupom pšenice in rži letine 1999. Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. Novo mesto helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Premišljen kuhinjski korak Obdobje majhnih laboratorijskih kuhinj je za nami. Uveljavljajo se zopet prostorne, v katerih se zbirajo vsi člani družine, vendar so še vedno namenjene predvsem kuhi in pripravi hrane. Učinkovit potek dela v kuhinji zahteva primerno načrtovanje opreme. Pri razporeditvi elementov pogosto delamo napake, ki pa jih opazimo šele pri delu. Pred nakupom opreme dobro premislimo, kaj si želimo in kakšne so za to možnosti. Gospodinja naredi med delovnim procesom zelo veliko korakov in različnih gibov. Zato je potrebna racionalizacija opravil, ki jo dosežemo takrat, ko za določen delovni učinek naredimo manj poti, porabimo manj časa in energije. Najpomembnejše delovno območje v kuhinji je glavni delovni pult, ki obsega hladilnik, odlagalno in odcejalno površino, pomivalno korito, osrednjo delovno in odlagalno površino ter štedilnik. Pod in nad naštetimi elementi so nameščene omarice in regali, v katerih shranjujemo vse, kar potrebujemo pri delu. Velja si zapomniti preprosto pravilo: štedilnik, pomivalno korito, pomivalni stroj in hladilnik ne bi smeli biti oddaljeni med se- boj več kot en korak. Pomivalnega korita nikoli ne postavljamo ob okno, ker moti odpiranje. Delova-na in odlagalna površina med štedilnikom in pomivalnim koritom je najpomembnejša, zato naj bo široka 40 do 80 centimetrov. Na desni strani štedilnika mora biti predvidena odlagalna površina, široka vsaj 40 centimetrov, sicer je premalo prostora za kuhanje v večjih posodah in odlaganje. Kadar imamo pod pravim kotom postavljen štedilnik in pult s predali, bodo stikala ovirala odpiranje predala. Težavi se izognemo s 7 centimetrov široko letvijo, ki jo namestimo vmes. Predvideti moramo dovolj vtičnic za gospodinjske aparate na takih mestih, da električni kabel med delom visi in se ne ovija okoli predmetov. Pečice ne vstavljamo v pohištveni element poleg vrat, ki se odpirajo v kuhinjski prostor. Tla v kuhinji morajo biti odporna in primerna za pogosto čiščenje. Najboljša je plastificirana pluta, linolej, topli pod in nedrseče keramične plošče. Splošna razsvetljava na stropu ni dovolj, zato delovne površine osvetlimo z dodatno lučjo pod visečimi omaricami. Franc Umek na predstavitvi v Kulturnem centru Janeza Trdine. TVetji korak Franci Umek izdal prvo pesniško zbirko NOVO MESTO - Franc Umek seje po začetnih pesniških poskusih, ki jih je kot mlad fant izpod Pohorja priobčil v glasilu Ruški delavec, pesniškemu ustvarjanju za lep čas odpovedal, svoje moči je posvečal službi, družini in novemu domu v Straži na Dolenjskem, kamor se je preselil leta 1971. Vendar pesniška žilica v njem ni zamrla, ob svitanju tretjega življenjskega obdobja se je prebudila, dodatno spodbudo pa je dalo druženje s člani novomeškega literarnega kluba Dragotina Ketteja. Tako se je Umeku nabralo kar precej verzov. Nekaj jih je ob srečanju z Abrahamom izdal v knjižici Odpri se, namenjeni zgolj prijateljem, obsežnejši pregled svojega pesnikovanja pa je pripravil ob upokojitvi v svoji prvi pravi pesniški zbirki, ki je pod naslovom Tretji korak, opremljena s fotografijami Boruta Peterlina in Draga Vuice ter s premno besedo Francija Šalija, pred kratkim izšla v samozaložbi. V nji je natisnjenih 39 pesmi, v katerih Umek zapisuje svoja lirična počutja in pesniške premisleke o naravi, življenju, prijateljstvu, ljubezni, minevanju, kritično pozornost pa posveča tudi družbenemu dogajanju. Umekov Tretji korak so predstavili javnosti v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine minuli četrtek, 15. aprila. Z avtorjem se je pogovarjala Klavdija Kotar, pesmi sta brala Samo Dražumerič in Sebastjan Podobnik, za glasbeno doživetje pa sta poskrbeli flavtistka Maja Gašperšič in pianistka prof. Barbara Goričar. MiM Letošnja Moja najljubša knjiga p Priznanja Moja najljubša knjiga 1999 so podelili v Knjižnici Mirana Jarca Novem mestu - Pri izbiranju je sodelovalo 17 tisoč mladih bralcev iz vse Slovenije NOVO MESTO - Mladi bralci v šolskih in mladinskih knjižnicah po vsej Sloveniji so tudi letos izbirali knjigo in avtorja za priznanje Moja najljubša knjiga. Izmed predlaganih 40 (25 tujih in 15 slovenskih) avtorjev in 64 naslovov knjig (33 tujih in 31 domačih) je 17 tisoč bralcev postavilo na prvo mesto enakovredno knjigi Lažniva Suzi pisateljice L)ese Muck, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Knjigožer, in Košarkar n^j bo! pisatelja Primoža Suhadolčana, ki jo je izdala Karantanija v zbirki Krtek. Med prevodi je na prvem mestu Matilda pisatelja Roalda Dahla, kije v prevodu Bogdana Gradišnika izšla pri Mladinski knjigi v več ponatisih. Akcijo izbiranja najljubše knjige je vodila Knjižnica Otona Zupančiča v Ljubljani, sodelovalo pa je še 63 šolskih in 30 splošno izobraževalnih knjižnic, med njimi tudi Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. V petnajstčlanskem odboru, ki je skrbel za nemoten potek akcije, je bila tudi Slavka Kristan, vodja mladinskega oddelka novomeške knjižnice; nji so poverili organizacijo zaključne prireditve in podelitve letošnjih priznaj. Tako je bila slovesna podelitev v četrtek, 15 aprila, v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Prireditve so se udeležili vsi nagrajenci, Desa Muck, Primož Suha-dolčan, Bogdan Gradišnik in Vasja Cerar, ki je kot urednik leposlovja za mladino pri Mladinski knjigi dobil priznanje, ker je zaslužen za izid prvonagrajene Matilde, med gosti pa so med drugimi bili tudi lanski nagrajenec pisatelj Bogdan Novak, urednik založbe Karantanija David Tasič in predsednica odbora za priznanja Tanja Pogačar. Prireditev in pogovor z nagrajenci je vodila Slavka Kristan, župan Mestne občine Novo mesto dr. Anton Starc je v nagovoru povedal nekaj misli o pomenu knjige za slovenski narod, o odnosu do materinščine, ki bi si končno le zaslužila zakonsko zaščito, pa o branja kot razvojni spodbudi za mladega človeka; za popestritev slovesnosti pa so posk- JR a n Knjižničarka Slavka Kristan je vodila pogovor z nagrajenci: Leopoldom Suhodolčanom, Bogdanom Gradišnikom, Deso Muck in Vasjo Cerarjem (na sliki od leve proti desni). MELODIJE ŠKOCJANSKE DOLINE ŠKOCJAN - V dvorani gostilne Luzar bo v soboto, 24. aprila, ob osmih zvečer glasbeni večer Melodije škocjanske doline, na kateri bodo nastopili: dekliška pevska skupina Plamen, Fantje z vasi. Veritas, družina Simončič, Metka in Toni Zupet, harmonikaši Janez Lekše, Ladi Kocjan in Nataša Oberč ter citrarka Marjana Trši-nar. NAŠI ORKESTRI V VELENJU VELENJE - Na 3. reviji godalnih orkestrov glasbenih šol, ki je bila v soboto, 17. aprila, v tukajšnji glasbeni šoli, so med 21 orkestri iz vse Slovenije nastopili tudi štirje z našega območja, in sicer orkester glasbene šole Brežice pod vodstvom Vladimirja Zlatka Sveraka, Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča ml., Krško pod vodstvom Suzane Drobila in Novo mesto pod vodstvom Petre Božič. TREBNJE V PESMI TREBNJE - Ta teden v Trebnjem poteka v znamenju zborovske pesmi. V torek, 20. aprila, je že bila področna revija otroških pevskih zborov, jutri, 23. aprila, bo ob štirih popoldne revija predšolskih pevskih zborov, danes, 22. aprila, pa bo ob osmih zvečer v avli CIK koncert trebanjskega okteta Lipa in mešanega pevskega zbora Živila iz Kranja. Foto zgodba o drevesu Slovenska knjiga na obisku v Šentjerneju in Škocjanu - Mira Grahek poustvarila knjigo s fotografijo ŠENTJERNEJ, ŠKOCJAN - učenci najprej šentjernejske, po- Mesec april ima kar dva dneva tem pa še škocjanske osnovne posvečena knjigi; 2. aprila je bil šole ogledali, kako je knjižničarka mednarodni dan mladinske knji- Mira Grahek prelila knjižno us- ge, 23. aprila pa bo svetovni dan pešnico Drevo Krištof v cikel barvnih diapozitivov, in se po projekciji pogovorili še z Danico Štumerger, urednico otroškega programa pri Slovenski knjigi, kjer je uspešnica izšla. Zanimalo jih je predvsem, kako knjige nastanejo, urednica pa je med drugim omenila tudi akcijo Rožnati slonček, s katero je založba zbrala poldrugi milijon tolarjev za gradnjo pediatrične klinike v Ljubljani. Mira Grahek je na zamisel, da bi zgodbo o rojstvu in življenju drevesa iz slikanice Drevo Krištof predstavila v barvni fotografiji, prišla pred tremi leti, takoj po izidu knjige. Večino posnetkov je naredila v okolici Novega mesta, za nekatere, posebej še za prizore z živalmi, pa je bilo potrebno kar nekaj iznajdljivosti, za nekatere pa predvsem potrpežljivost in čas, denimo za posnetke drevesa v vseh letnih časih. MiM Urednica Danica Štumerger in knjižničarka Mira Grahek na škocjanski osnovni šoli. knjige. V počastitev teh dni sta Knjižnica Franceta Prešerna iz Šentjerneja in Ljudska knjižnica Škocjan pripravili v obeh krajih kulturno prireditev Slovenska knjiga na obisku, na kateri so se v četrtek, 15. aprila, dopoldan IZGANJALCI HUDIČA KOSTANJEVICA, NOVO MESTO - Malo mestno gledališče vabi na gledališko predstavo Matjaža Zupančiča Izganjalci hudiča, ki bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. aprila, ob osmih zvečer v kulturnem domu v Kostanjevici, v ponedeljek, 26. aprila, ob osmih zvečer pa v gimnaziji Novo mesto. SREČANJE Z USTVARJALCI ŠENTRUPERT - Bralno društvo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje ter Osnovna šola dr. Pavla Lunačka vabita ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige na srečanje z mladinskim pisateljem Marjanom Tomšičem, akad. slikarko Marjanco Jemec Božič in ilustratorjem Lucijanom Reščičem. Srečanje bo v četrtek, 22. aprila, ob štirih popoldan v osnovni šoli. HEIJEVI KIPI V ARBORETUMU VOLČJI POTOK - V soboto, 24. aprila, bodo ob enih popoldne v Arboretumu Volčju Potok odprli kiparsko razstavo del Dirka Heija, nizozemskega likovnega ustvarjalca, ki že od leta 1987 živi in ustvarja v Dragatušu. Razstavo bo odprl dr. J. B. Van Heerde, kulturni ataše na Dunaju. REVIJA UPOKOJENSKIH ZBOROV NOVO MESTO - Dolenjski upokojenci bodo s pesmijo počastili mednarodno leto starejših, dan upora in 1. maj. V ponedeljek, 26. aprila, ob sedmih zvečer bodo v Kulturnem centru Janeza Trdine na pevski reviji nastopili zbori društev upokojencev iz Straže, Šmarjete, Škocjana, Rateža-Ma-lega Šlatnika in Novega mesta. rbeli najmtajši iz folklorne skupine Kres, ki so prikazali ljudske rajalne igre, in Kresovi harmonikarji. M. MARKELJ RAZSTAVA IN DAN ODPRTIH VRAT NOVO MESTO - Knjižnica Frančiškanskega samostana vabi v petek, 23. aprila, ob 19.30 na odprtje razstave Abecedarium -likovna poezija o knjigi Andrejke Čufer iz Maribora, v soboto, 24. aprila, ko bo dan odprtih vrat, pa od 9. do 18. ure na ogled te najstarejše knjižnice na Dolenjskem. POMLADNI KONCERT POMLADI - Mešani pevski zbor Pomlad, ki pod vodstvom prof. Jožice Prus poje že sedmo leto, se jeza pogum in dobro srečo predstavil domačemu občinstvu na samostojnem koncertu v soboto, 17. ap-rila, v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Pomlad namreč odhaja na državno tekmovanje pevskih zborov Naša pesem v Mariboru, kjer se bo med najboljšimi slovenskimi zbori že tretjič zapored potegoval za visoko uvrstitev. Na dosedanjih dveh je obakrat osvojil srebrno plaketo mesta Maribor. Lep obisk koncerta in navdušeno ploskanje so zboru gotovo priuu še kanček več samozaupanja pred zahtevnim nastopom. Na koncertu, ki ga je domiselno povezovala Barbara Barbič Jakše, je pokazal, da se na pot odpravlja z upravičenim upanjem na nova priznanja. (Foto: M. Markelj) Umetniško tkanje niti V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli razstavo avtorskih tapiserij Cvetke Miloš iz Brežic KOSTANJEVICA - Otvoritev razstave tapiserij Cvetke Miloš, ki so jo v petek, 16. aprila, zvečer odprli v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, je bila deležna res lepega obiska, kar seveda ne čudi, saj ima ta likovna ustvarjalka v Posavju veliko znancev in občudovalcev. Sicer pa je po rojstvu Breži-čanka in se je v tem mestu ob sotočju Save in Krke po študiju in skoraj dvajsetletnem bivanju v Zagrebu že pred časom znova udomila. Prijatelje in znance ima v tem delu Slovenije tudi zagrebška harfistka Marija Mlinar, ki je otvoritev oplemenitila s priložnostnim koncertom, na katerem je med skladbami zaigrala tudi svojo kompozicijo, posvečeno Sloveniji. Pozdravni nagovor je imel direktor Galerije Božidatja Jakca Bojan Božič, o avtorici je temeljito spregovorila kustosinja Barbara Rupel, razstavo pa je odprl brežiški župan Vlado Deržič. Cvetka Miloš se že dolgo ukvarja z oblikovanjem unikatnega nakita in keramike, precej tudi s slikanjem, vendar je po mnenju poznavalcev v svojih likovnih prizadevanjih segla najvišje z avtorskimi tapiserijami, s katerimi se ukvarja že trideset let. V tem času jih je ustvarila blizu sto in se z njimi uveljavila tako doma kot v svetu. Prene-katero njeno delo krasi javne zbirke in prostore, kot je denimo velika tapiserija Puntarji v Kulturnem domu v Krškem. Tridesetletnici ukvarjanja s tapiserijami je posvečena tudi kostanjeviška razstava. Kustodinja Barbara Rupel jo je v sodelovanju z avtorico zasnovala kot pregledno, v izbor pa je zaradi prostorskih omejenosti vzela najbolj značilne in za umetniški razvoj najbolj pomembne stva- Cvetka Miloš ob svoji veliki tapiseriji Puntarji, razstavljeni v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. ritve. Tako na razstavi lahko sledimo, kako je Cvetka Miloš od figuralnih motivov prešla v abstrakcijo in kako je s tehniko dvojnega prepleta in kasneje še dvojnega prepleta z obratom, ki ju je sama iznašla, dosegla izjemne barvne in reliefne učinke. “Tridesetletno ustvarjalno delo Cvetke Miloš na področju avtorske tapiserije, ki se je odlikovalo po inovativnosti in razvitju specifičnega likovnega izraza, je pustilo globoke sledi tako v slovenskem kot hrvaškem prostoru,” je zapisala Barbara Rupel v spremni besedi kataloga, ki so ga ob tej priložnosti izdali. M. MARKELJ MONDENIN LITERARNI VEČER GROSUPLJE - Knjižnica Grosuplje je v petek, 16. aprila, zvečer pripravila literarni večer, na katerem so se predstavili pesniki Neza Maurer, Feri Lainšček in Ivo Frbežar. Vsi trije so v novi knjižni zbirki Lirika, ki jo izdaja grosupeljska založba Mondena, pred kratkim izdali pesniške zbirke. Pesmi sta interpretirala prekmurski igralec in režiser Milivoj Miki Roš ter dramski igralec in režiser Kristjan Muck. Knjižni Novi trg Nov bibliobus, prodaja knjig, razstava NOVO MESTO - Slovenski in svetovni dan knjige bodo v Novem mestu počastili z vrsto prireditev-Osrednja bo danes ob enajstin dopoldan na Novem trgu. kjer bodo svečano odprli novi biblio-bus Knjižnice Mirana Jarca. Slavnostna govornika bosta župan dr. Anton Starc in državna sekretarka Majda Širca, po nastopu otroške folklorne skupine Kres in za vali direktorice Andreje Plenica pa bo Štefka Kučan prerezala tra in odprla bibliobus. Založba Go-ga, Erro, Mladinska knjiga, Dolenjska založba in revija Ra* bodo na stojnicah prodajale knji ge in revije po znižani ceni- Zve čer ob osmih bodo v Galeriji Kra J odprli fotografsko razstavo Ma ka Pršine s spremljajočim progrf mom Klavdije Kotar in Andraža Poliča. V petek, 23. aprila, dopoldan župan dr. Starc sprej novomeške literate, zvečer ob s stih pa bo v Hotelu Krka predstavitev pesniške zbirke Anice Sp ravec Erič s programom gin1® zijske gledališke skupine An tabulatum. W Zumberak ostane trajno v srcu Kulturno-umetniško društvo Žumberak v Novem mestu se po obdobju mirovanja ponovno prebuja - Muzejska zbirka v Radatovičih - Izdajajo tiskano glasilo Žumbercaj^ NOVO MESTO - Med kulturno-umetniškimi društvi, ki delujejo na Dolenjskem, je zanimiva posebnost KUD Zumberak, s^jgre za edino društvo te vrste v Sloveniji. Ustanovili so ga leta 1987 Žumberčani, bivajoči v Novem mestu in okolici, z namenom, da bi krepili medsebojne stike ter gojili in ohranjevali kulturno dediščino Žumberka. To območje jugovzhodno od Gorjancev je v marsičem posebnost, kar številnim, po vsem svetu razseljenim Zumberčanom krepi občutek pripadnosti rojstnemu območju. V društvo je zdaj vključenih okrog 120 Žumberčanov in prijateljev Žumberka. V 12 letih delovanja so organizirali več kot 40 kulturno-zabavnih prireditev. Leta 1991 jim je uspelo postaviti muzejsko zbirko v prostoru osnovne šole v Radatovičih, žal pa ni tako dostopna javnosti, kot so želeli, ker ni človeka, ki bi redno skrbel zanjo. Vsekakor so z njo postavljeni temelji za morebitni bodoči domačijski žumberški muzej, če bodo v krajevni skupnosti kdaj pokazali več interesa. Več sreče so imeli s tamburaško skupino, ki je nastopala na številnih društvenih in drugih prireditvah po slovenskih in hrvaških krajih. Ker starejši člani ansambla ne morejo biti več tako dejavni, pobuda prehaja na mlajše, teh pa ni veliko, toliko pa le, da ansambel deluje naprej. Med prvimi nalogami društva je bilo tudi izdajanje glasila Žumberčan v hrvaškem in slovenskem jeziku. Od leta 1989, ko je izšla prva številka, do letos so izdali 14 številk, po dve ali vsaj za učvrstitev spominskega obm ja Gorjanci-Žumberak. Y°VlLa-osamosvojitev Slovenije in B ške je dejavnost društva zaV. ’ zato je bila naloga predsedn' da društvu da novega zag° -Lansko leto so zaključili z a _ več optimizma, izšla je že dr B barvna številka Žumberča ^ imeli so dvoje družanih src , ’0v se jih je udeležilo več deset čl13 društva in njegovih prtja'yat0. Letos naj bi ponovno izšel Z «. n, v načrtu pa je zahtev . iaiu^niški projekt, Žufflb® eg zbornik, v katerem bi zbral ^ strokovnih prispevkov. le berčan, v načrtu pa je zahtevneL založniški projekt, Žunibe ^ Danijel Žučak, predsednik Kul-turno-umetniškega društva Žumberak. eno na leto, razen sušnega obdob-ja v delovanju društva (1995-1996), ko ni izšla nobena. Le malo je kudov, ki se lahko pohvalijo s svojim tiskanim glasilom. Kot pravi prvi in od leta 1997 ponovni predsednik društva Danijel Žučak, je bilo društvo najbolj dejavno v prvem obdobju, ko so bila dejavnejša tudi prizadevanja je dovolj, potrebno bi ga b' primerno urediti in dobit' u Poskusil ga bom zbrati po s|b. ^ skih in hrvaških občinah, 0 J > a za društvo zagreti predse učak. ...rkeU S M. MAf MEDLETOVA V ZAGREBU . ZAGREB - V sredo, l4-la, so v Slovenskem domu 0 b a mednarodno razstavo g(a 1 kateri je po izboru Mihaila nina svoja dela razstavilo 2 fikov iz Hrvaške, Italije, slavije in Slovenije. Med s jj skimi grafiki je razstavljaj11 Jožica Medle iz Šentjerneja- Nekateri še kradejo IMV-ju Ubogi pokojni novomeški Praviti stanovanjsko hišo tik ob pogorišču. Pomoč sta “ tudi župan Janko Bukovec in Elektro. (Foto: M. R.-J.) Policistom nič več denarja na roke Plačilo kazni le še s položnico Policisti po 1. maju od kršiteljev cestnoprometnih predpisov ne bodo več sprejemali gotovine. Tako zapoveduje Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Po 1. maju nam bodo policsti za vsak prekršek napisali položnico in plačilni nalog z oznako J V/PROM-1. Kljub temu bodo prekrškarji lahko še naprej uveljavljali 50-odstotni popust za takojšnje plačilo, v primeru, če bodo kazen s položnico na banki ali pošti plačali v roku osmih dni. Zakon predvideva izjeme, saj lahko policisti tudi po 1. maju od tujcev oziroma v tujini živečih državljanov Slovenije zahtevajo gotovinsko plačilo kazni v tolarjih v primeru, če sumijo, da bi se kršilec lahko z odhodom v tujino izognil plačilu kazni. Če tujec ne bi hotel plčati kazni, lahko policist to razume kot ugovor in kršilca odvede k sodniku za prekrške. V tem primeru bo policist laho zadržal .tujčevo potno listino in jo skupaj predlogom za uvedbo postopka o prekršku posredoval sodniku za prekrške. Že marca so policisti obiskali podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo in predelavo koles z motorjem in jih opozorili na posledice, ki jih ima lahko vožnja s predelanimi vozili. Predelana kolesa z motorjem, ki presegajo največjo moč motorja in največjo hitrost, določeno v deklaraciji proizvajalca vozila, policija odvzame in se pri pooblaščenem serviserju spravi v prejšnje stanje. I. V. DESET UR POD PRVRNJENIM TRAKTORJEM PERIŠČE - Oseminpetdesetletni A. N. iz okolice Brežic je noč med 15. in 16. aprilom preživel stisnjen pod prevrnjenim traktorjem. 15. se je ob desetih zvečer peljal s traktorjem iz Perišča proti Veliki Dolini, ko je zapeljal preveč na rob cestišča, tako da se je neutrjena travna bankina vdala in traktor je začel bočno drseti po nasipu, se prevrnil in obstal na travniku, A. K. pa je hudo poškodovan ostal vkleš-čen pod njim. Smrtonosnega objema traktorja se je sam rešil šele naslednji dan okoli osme ure, potem pa je peš odšel domov, od koder so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. OBJESTNA OTROČAD NOVO MESTO - Stekla na oknih Revozovega centralnega skladišča rezervnih delov, ki stoji nasproti grmske osnovne šole, so bila za nekaj učencev te šole preveč vabljiva, da ne bi podlegli skušnjavi. 15. aprila so zbrali pogum in v slogu Natovih bombnikov s kamni namesto z bombami napadli francosko podjetje. Uspelo jim je razbiti pet stekel, Revoz pa so s tem oškodovali za 35 tisoč tolarjev. Usoden že pesek na asfaltu Vozniki motornih koles in koles z motorjem so med udeleženci prometa glede na svoje število najbolj ogroženi, za nesreče pa so po statitičnih podatkih policije največkrat krivi sami. Dosledna uporaba čelade je rešila že marsikatero življenje, vendar čelada na glavi ni vse, kar lahko stori motorist za svojo varnost. Poleg ostalih udeležencev v prometu so za motorista bolj kot za vse druge nevarne razmere na cestišču. Ze drobna luknja, pesek, kamen ali olje na cestišču so lahko za motorista usodni, zato previdnost ni nikoli odveč. Mnogi ljubitelji vožnje z jeklenimi konjički na dveh kolesih se obnašajo, kot da veljajo omejitve hitrosti la za avtomobile, a ni tako. Res je motoristu težje izmeriti hitrost kot avtomobilu, a bo junija, ko bo slovenska policija video nadzorni sistem provida namestila tudi na motoma kolesa, bo marsikateri motorist presenečen. Motoristi, ki želijo preizkusiti moč motorjev in svoje znanje pri neomejenih hitrostih, pri nas nimajo te možnosti, najbližje mot-orističnio dirkališče, kjer to lah- ko počno, pa je Grobnik v sosednji Hrvaški. Mestne ulice in ceste z odprtim prometom nikakor niso namenjene preizku--šanju skrajnih sposobnosti motorista in stroja. Motoristi se pogosto premalo zavedajo, da jih voznik štirikolesnika prav lahko spregleda, kar je še posebej nevarno, kadar se motorist odloči za prehitevanje avtomobila. Avtomobili imajo kar nekaj mrtvih kotov, predvsem v vogalih, kjer ni šip, ki kaj lahko skrijejo motorista, da ga voznik avtomobila ne vidi, in se istočasno tudi on odloči za prehitevanje. Pri hitrostih, ki jih kljub drugačnim omejitvam dosegajo vozniki motornih koles, je taka napaka lahko smrtno nevarna. Vse več motoristov se odloča, da se včlanijo v motoklube, ki jih je tudi pri nas vse več. V klubu, kakršen je na primer motoklub Novo mesto, motorist pride do številnih informacij o nakupu in uporabi motorjev, od bolj izkušenih članov se lahko precej nauči o vami vožnji. I. V OČISTILI PEŠPOTI DO GRADIŠČA - Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica, Planinsko društvo Šentvid pri Stični, ivanška Turistična zveza in občina so ta konec tedna skupaj organizirale čistilno in ureditveno akcijo pešpoti od Šentvida, Stične in Ivančne Gorice do Lavričeve koče na Gradišču. Predsednik RDEG Franc Hegler je zadovoljen, saj je sodelovalo več kot 35 ljubiteljev čistega, zdravega, naravnega okolja, nabrali pa so kar za dva kontejnerja odpadkov, največ pločevink (na sliki ob zaključku akcije v nedeljo popoldne). Smeti je na Gradišče z džipom zvozil Maks Jerin, sedaj pa so odpadki skrb Komunalnega podjetja Grosuplje. Akcije se je z veseljem udeležil tudi glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič, ki je znova pohvalil ivanške ekologe kot ene najprizadevnejših v Sloveniji. Maja se bodo lotili še očiščevanja bregov reke Krke. (Foto: L. Murn) iuyj LICACT JJEEACSf SEW»i BOG VIA OPREMA IN ATRAKTIVNA CENA IFOftESTEE TERENSKA I.IML/IN V - SUPER CENA <£> SUBARU Rajo KtiuiurkoUi J IHTRO Ij.-Mosti AVTOMARKET l|. KRŽIČ Vrhnika SKRBIŠ Proprsko MG CENTER Šentjanž 0LDY Manja, VUGA Novo Gor« KADIVEC Šonai -- 061 140 1372 061 161 35 25 061 752 120 062 842 250 0602 85 888 063 863 960 065 29 022 i3d3K83S 9C&099 100,000 gra NOVft G RAMP V1TARA |D km 3.195.0001» -m —as i»» 2.495.000 5» 9090Š* 100.000 & 2W VHMMP NOVI »OTI BALENO M1.995.000 lir 061 24 701 Oit 51059 0601 21 307 CLIO RENAULT __ AVTO ŽIVLJENJA Program varstva pred pleveli v koruzi ob uporabi Primextra Gold 720 kot osnovnega škropljenja Pravilen izbor pripravkov iz predloženega programa zagotavlja: popolno varstvo pred vsemi pleveli v koruzi ekonomičnost varstva pred pleveli v koruzi veliko prilagodljivost pri izbiri časa škropljenja odlično razmerje med selektivnostjo in učinkovitostjo varovanje posevka pred pleveli tudi v najzgodnejših razvojnih fazah, ko je koruza izredno občutljiva za konkurenco plevelov. Tell 75 WG (40 g/ha) Banvel 480 SL (0,4-0,71/ha) Močneje Kemikom družbe Novartis je uspelo pripraviti novi Primextra Gold 720 FW, ki ga odlikujeta visoka vsebnost aktivnih snovi ter novi "super aktivni" S-metolaklor. Do sedaj smo bili navajeni uporabljati stari Primextra 500 FW v odmerkih 5-7 l/ha. Primextra Gold 720 FW je veliko močnejši, zato so potrebni veliko manjši odmerki. Odmerki Primextra Gold 720 FW. priporočeni za Slovenijo: Lahka peščena tla 3,0 l/ha Srednje težka tla 3,5 l/ha Težka tla 4,0 l/ha Po vzniku 3,5 l/ha Primextra Gold 720 FW (3-4 l/ha) setev vznik 1 .list Osnovno škropljenje: PrimextraGold 720 FW Pri normalnih vremenskih pogojih in zapleveljenosti niso potrebna korekcijska škropljenja, v vsakem primeru pa zagotavlja optimalno varstvo pred prosas-timi travami, kot so kostreba, muhviči in srakonja. Korekcijska škropljenja po vzniku: Ring 80 WG Tell 75 WG Banvel480 SL Zatiranje vseh enoletnih širokolistnih plevelov (tudi trdovratnih, kot npr. bar-žunasti oslez), dobro delovanje tudi na osat in slak. Zatiranje pirnice in divjega sirka (divji sirek zatiramo v dveh polovičnih odmerkih: 20g in 10-14 dni kasneje ponovno 20g), dobro deluje tudi na enoletne širokolistne plevele, ter deluje tudi na osat in slak. Odlično deluje na vse enoletne in večletne širokolistne plevele; najboljši herbicid za zatiranje slaka; za izboljšanje delovanja na slak ali osat ga lahko v zmanjšanem odmerku (0,2-0,3 l/ha) dodajamo herbicidoma Ring 80 WG ali Tell 75 WG. Za nadaljna navodila in pojasnila se obrnite na: Novartis Agro d.o.o. Kržičeva 3,1000 Ljubljana, Tel.: (061) 136 12 03, Fax: (061) 136 12 14, e-mail: novartis@siol.net • Novartis Agro d.o.o. Podružnica Križevci pri Ljutomeru, Križevci 11,9242 Križevci pri Ljutomeru, TelJFax: (069) 87 800 MANSARDE Investirajte v premičnine! Močneje, dlje, bolje Primextra Gold®720 FW Primextra Gold 720 je nov herbicid v koruzi, ki nadomešča dolga leta najbolj prodajani herbicid v Sloveniji Primextra 500 FW. Novi Primextra Gold 720 FW je MOČNEJŠI, deluje DLJE in je BOLJŠI. Ob večji koncentraciji aktivnih snovi je najbolj pomembno to, da namesto aktivne snovi metolaklor (Dual) vsebuje S-metolaklor (Dual Gold). S-metolakloru lahko rečemo kar "super metolaklor”. Stari metolaklor oz. Dual sestavljajo aktivne in neaktivne komponente, S-metolaklor pa je prečiščen ter zato izredno učinkovit. Sestava: S-metolaklor 400 g/l atrazin 320 g/l Bolje Primextra Gold 720 ima niz lastnosti, ki ga postavljajo pred druge herbicide v koruzi: • je najbolj selektiven herbicid v koruzi in ne povzroča nobenih poškodb • ima izredno prilagodljiv čas uporabe: lahko ga zadelamo v tla že do 2-3 tedne pred setvijo koruze, ali pa ga lahko uporabljamo vse do takrat, ko koruza razvije dva lista • zatira vse najpomembnejše enoletne širokolistne (dresni, ščir, bela metlika.'..) in travne (kostreba, muhviči in srakonja) plevele • v primerjavi s starim Primextra je Primextra Gold bolj prijazen okolju (manj aktivnih snovi, ki obremenjujejo okolje), bolj učinkovit, zanesljivejši in ima daljše delovanje. Zapeljite se v najbližji salon Renault in preverite ceno kvadratnega metra novega Clia. Če vaš rabljeni avtomobil katerekoli znamke zamenjate za novi Clio, bomo k vrednosti vašega starega avta, ocenjeni po sistemu Eurotax, prišteli 100.000 tolarjev (če se boste odločili za Clio 1.2) oziroma 120.000 tolarjev (za vse druge verzije). Ponudba velja do konca aprila. Novi Clio. Svet je njegovo mesto. Za prosaste trave v koruzi je značilno, da zelo dolgo obdobje ogrožajo posevke, saj različne trave vzniknejo ob različnem času (kostreba, muhviči, srakonja). Že Primextra 500 FW je bil vodilen herbicid za zatiranje prosastih trav z najdaljšim delovanjem, Primextra Gold 720 FW pa pomeni v primerjavi z njim še korak najprej, saj ga odlikujejo naslednje lastnosti: • bistveno podaljšanje delovanja na prosaste trave • povečana učinkovitost delovanja na prosaste trave • večja zanesljivost v neugodnih vremenskih razmerah (suša, močne padavine...) • najmanj enakovredno ali boljše delovanje na širokolistne plevele. Mandljevi keksi Krhki orehovi keksi Keksi s koščki čokolade Babičini keksi Ročno izdelani keksi iz Dolenjskih pekam. 11119 9JL INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 L6 (2591). 22. aprila 1999 DOLENJSKI LIST /HanJp tutLčUčndL agencija KANDIJSKA 9, 8000 NOVO MESTO TEL.: 068/321-115, 325-477 FAX: 342-136 izdaja potnikom, ki so ali še bodo rezervirali letovanje v Hrvaški, naslednjo GARANCIJO GARANCIJA ODPOVEDI: brez stroškov odpovedi do 7 dni pred odhodom V primeru, da bo vojaški napad na ozemlje Jugoslavije v času vaših počitnic še trajal, lahko rezervirane in vplačane aranžmaje odpoveste brez stroškov odpovedi do 7 dni pred odhodom. GRANCIjA_CENEi zagotavljamo povračilo razlike v ceni Zagotavljamo povračilo razlike v ceni v primeru znižanja cene (posebne ponudbe ali akcije) hotela ali apartmaja, ki ste ga rezervirali. Zgornja garancija velja za rezervacije do 15. maja in se nanaša na vse aranžmaje iz našega poletnega kataloga. Podrobne informacije v agenciji. KATASTRI. Turjaško naselje 2, 1330 Kočevje tel./faks 061/855-636, e-mail: katastri @siol.net zaposli GEODETA IGE0DETINJ0 z višjo ali visoko izobrazbo. Pisne prijave pošljite na naš naslov. TELEVIZUA NOVO MESTO licai^all PRVOMAJSKI PRAZNIKI v ZDRAVILIŠČU RADENCI Čas; od 25. aprila do 2. maja 1999 2-, S- in 7-dnevni programi Cena programa po osebi v dvoposteljni sobi že od 15.600 SIT dalje Otroci do 12 let v sobi s starši imajo hrano in bivanje BREZPLAČNO! Spoznajte nas bolje! NOVO: ALL INCLUSIVE PROGRAM Vključuje POLNI PENZION, kopanje v termah, uporabo savn * dopoldanska in popoldanska malica * pijača v hotelski restavraciji (brezalkoholne pijače Radenske) * vino iz soda in točeno pivo * 2 mineralni kopeli in 2 skupinski inhalaciji • (pri 2-dnevnem programu * 1 kopel in 1 inhalacija) * 1 ura tenisa in 2 uri izposoja kolesa (tedensko) Bogat ANIMACIJSKI PROGRAM - sprehod po Atilovi poti in spust po Muri - kresovanje na grajskem griču v Gornji Radgoni... - animacija na TERMAH - OTROŠKI KLUB Mihčev kotiček INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče RADENCI, tel.: 069/65-331. 66-594 Telefaks: 069/66-604, 66-487 Seat Ole! n i | °Cm lepotci zapeljujejo no prvi pogled. V svoji d ' ' Podobi vas pričakujejo na temperamentnem plesu " !’ka. Videli boste svetovnega prvaka v Rally |u za *■° oženje pa bo poskrbel ansambelGaucho. iOlel ■ >0 ni vso. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli ^ v->oIni kupon s katerim boste sodelovali v nagradni igri. ^ i « cnepi bo leto dni vonl PDRSIZI—tfcrrr Bo\sfer ' *-Tebanci bodo na trimesečni preizkus dobili freudovski TT ^ ^ 'mipatični Beetle ali temperamentni novi Toledo. l'l* pa bomo še 10 manjših nagrad. 33.0 MHZ 14 Badmintonisti Toma tretji v državi Mirnčani ugnali Ježico MIRNA - Badmintonisti mirnskega Toma so na članskem ekipnem državnem prvenstvu v dvorani Konex v Ljubljani osvojili bronasto medaljo. Mirnčani so bili drugi nosilci in so se v polfinalu pomerili z Lendavčani, zmagovalci druge predtekmovalne skupine. Lendavčani so nastopali okrepljeni z dvema tujcema in prav to je odločilo, da so tekmo izgubili s 3:4. Nekdanji madžarski prvak Banhidi je v odločilnem dvoboju premagal Aleša Murna, a se je prav pri zadnji točki poškodoval in v finalu ni nastopil. Kako pomemben je bil njegov delež pove izid finala, v katerem je Olimpija Lendavča-ne ugnala z 8:0. V boju za tretje mesto so Mirnčani s 4:3 premagali ljubljansko Ježico. Tretje mesto je za Mirnčane lep uspeh, saj so do njega prišli izključno z domačimi igralci, med katerimi so vsi razen enega še mladinci ali celo pionirji. mm i«jo iTHijSI KOŠARKA Ligu Kolinska, polfinale končnice, prva tekma - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA 79:73 (33:30); PIVOVARNA LAŠKO: Lisica 20 (8:12), Goljovič 23 (7:7), Bečirovič 18 (9:9) itd; KRKA: Jev-tovič 7 (1:4), Samar 4, Petrov 8 (4:4), Smodiš 35 (11:12), Grum 9 (1:2), Ščekič 10 (1:3). Prosti meti: Pivovarna Laško 32:39, Krka 18:25. Met za tri točke: Pivovarna Laško 3:17 (Dončič, Hafnar, Bečirovič), Krka 5:19 (Smodiš 4, Ščekič). Osebne napake: Pivovarna Laško 22, Krka 27. Pet osebnih: Grum (36. minuta), Samar (37.), Jev-tovič (40.). Sinoči sta se moštvi pomeril v Novem mestu in v primeru zmage Krke bosta tretjo tekmo odigrali v soboto v Laškem. ROKOMET 1. SRL, 21. kolo, zaostala tekma - RADEČE : AFPDOBOVA 21:22 (10:10); DOBOVA: Bilušič, Djapo 1, Begovič 1, Bogovič 2, Simonovič 5 (1), Deržič 1, Urbanč, Vučič 3, Kukavica 8, Kranjčič 1. 22., zadnje kolo - TREBNJE : RADEČE 34:24 (13:11); TREBNJE: Torlo, Hribar 2, Mežnaršič, Bregant, Gradišek 2, Blagojevič 3, Šavrič 4, Stojakovič 4, Likavec 12 (2), Podbregar 7, Teržan, Ojsteršek. TERMO ŠKOFJA LOKA : KRŠKO 33:18 (16:8); KRŠKO: Ko-savec, Bajda, Šoba 1, Brili, Iskra 2, Pavlin 1, Zorič 1, Levičar 1, Urbanč 3 (1), Božič 7, Ibraševič 2. AFP DOBOVA: SLOVAN 29:22 (15:11); AFP DOBOVA: Bilušič, Djapo 6, Begovič, Bogovič 2, Simonovič 6,1. Deržič 2, Urbanč 2, Kranjc 1, Vučič 8, Kukavica 1, S. Deržič 1, Škof. OSTALI IZIDI: Celje Pivovarna Laško : Prevent 33:27 (16:13), Andor: Izola 21:19 (11:8), Prule 67 : Gorenje 26:22 (16: 7). KONČNA LESTVICA: 1. Celje P. Laško 42, 2. Prevent 33, 3. Trebnje 32, 4. Gorenje 28, 5. Prule 67 28, 6. AFP Dobova 28, 7. Termo Škofja Loka 20, 8. Radeče 17,9. Slovan 13,10. Izola 10, 11. Andor 10, 12. Krško 3. Sevniški tekači kraljujejo krosu Na krosu za Pokal Dnevnika izvrstne uvrstitve dolenjskih in posavskih atletov - Pet naslovov državnega prvaka - Borut Veber s četrto zmago osvojil šesto medaljo INTEL NA ŽAVCARJEV IN TOJZLOV VRH NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v nedeljo, 25. aprila, pripravil planinski izlet na 915 m visoki Zavcarjev in 703 m visoki Tojzlov vrh nad Brestrnico. Odhod avtobusa izpred novomeškega stadiona bo ob 5. uri. Izlet bo vodil Marko Rems, ki po telefonu (041) 779 205 zbira prijave samo še danes. V Kočevju so odprli tretjo izpostavo Atletske šole Brigita Bukovec KOČEVJE - Na podlagi dogovora med atletskima kluboma Olimpija in Kočevje so v soboto popoldan na kočevskem stadionu v Gaju odprli izpostavo Atletske šole Brigita Bukovec. Gre za tretjo izpostavo šole za mlade atlete, ki jo izvaja Atletski klub Olimpija že od leta 1995 in naj bi, kot je povedal v.d. direktorja kluba Brane Zornada, počasi osvojila celotno Slovenijo. “Veliko športnikov in tudi vrhunskih atletov smo izgubili, ker mladi v majhnih krajih nimajo možnosti za treninge,” je povedala Brigita Bukovec, po kateri so šolo za mlade atlete poimenovali pred dvema letoma. ŽUŽEMBERČANI NA VSEH FRONTAH ŽUŽEMBERK - Mladinska ekipa odbojkarskega kluba Žužemberk je odigrala prvo tekmo končnice letošnjega državnega prvenstva in se v prvi tekmi finalne lige najboljših štirih moštev na gostovanju v Mariboru veselila zmage nad svojimi tekmeci z rezultatom 3:1. Po stopinjah svojih starejših vrstnikov uspešno stopajo tudi starejši dečki iz Žužemberka, ki so si z nedeljskimi zmagami proti tekmecem z Bleda in iz Škofje Loke že zagotovili nastop v finalu, kjer se bodo s Salonitom, Mariborom in Fužinarjem pomerili za naslov državnega prvaka. Uspešen odbojarski vikend pa so zaključili mlajši dečki, ki so si na turnirju v Kanalu skupaj z domačini zagotovili napredovanje v končnico državnega prvenstva, kjer se bodo prav tako v finalu najboljših štirih ekip iz Slovenije pomerili za naslov državnega prvaka. Z uspehi nadaljujejo tudi na osnovnošolskih tekmovanjih, kjer se bodo za uvrstitev v finale osnovnošolci iz Žužemberka pomerili s svojimi vrstniki iz Kočevja, Ljubljane in Izole, poleg fantov pa so uspešna tudi dekleta, ki so žal nesrečno izpadla v četrtfilanu državnega prvenstva, so pa zato najmlajše odbojkarice iz OŠ Žužemberk osvojile naslov občinskih prvakinj. (D. P.) Da bi to spremenili, so v Kočevju lani ustanovili atletski klub, ki se je odločil, kot je povedal kočevski župan Janko Veber, da bo razvoju atletike v Kočevju posvetil večjo skrb. Tako je tudi prišlo do dogovora z atletskim klubom Olimpija, ki ima letos že četrti nabor mladih športnikov. Zaradi odprtja izpostave njihove šole v Kočevju bo ob plačani članarini 4.500 tolarjev klub sedaj v svoje vrste sprejel tudi mlade kočevske atlete, čeprav, kot je dejal Zornada, pričakujejo, da se jih bo večina raje včlanila v domači atletski klub Kočevje. Atletska šola bo potekala skozi celo šolsko leto. “Vadba bo dvakrat tedensko, vendar pa to še ne bo ^ pravi treningi,” je povedala Buko> čeva. Sprva bo bolj podobno 'g ; med katero bodo mladi sp02?8^ osnove tehnike. Ko bodo stari o li 14 do 15 let in bodo to znanje ^ osvojili, pa jim bodo trenerji g1®. na njihovo nadarjenostdolo panoge. V atletsko šolo se osnovnošolskih ekip, ‘mainem turnirju v Leskovcu pa s °maci fantje na poti do naslova Apačen'z ,P,vakov s 4:3 premagali ’ . ■‘•1 osnovno šolo Martina Kr ’ .‘■•i osnovne ZaPnanaJZ,Ljubliane ‘n s 2:3 Miren. tumiaj *° .^ga ‘gralca finalnega k—?!8 Je bil proglašen Dejan Ur- Leslfr.'2 Ees'c°vca. Vrstni red: 1. vec, 2. Martin Krpan Ljublja- na 3 lu IU|MU LJUUI Apače n Pri ^ov' Gorici, 4. KEGRČA vas vodi tekrnn^* MESTO - Po 11 krogih rekrp. V?nJ? y novomeški občinski s sed^Ski *'g'v malem nogometu točka™-"™ ?magami oziroma 22 Pa 1^?' vod' Regr^a vas, med strelci krat zadHedle.‘Z Brusnic’ ki Jc 12' taria mrežo nasprotnega vra- 2 ParrrStn' red: 1' Regrča vas 22, Eleki •tarstvo Cesar 19, 3. Elfis C. a ™0,nstalacije 18,4. Bajer Euro Kaval r 5' Koala Straža 16, 6. vo R , [nsrucc 16, 7. Soboslikarst-9 P,“ 8- Cničck Podljuben 14, V'da 6 vr™ Smarjeta 8. 10. Klub Trebnje in AFP končala z zmago TVebanjski rokometaši so za vsak primer tekmo z Radečami odigrali resno in visoko zmagali - AFP Dobovi niti zmagi nad Radečami in Slovanom nista pomagali navzgor V zadnjem kolu letošnjega rokometnega prvenstva ni prišlo do bistvenih sprememb. Trebanjci so doma brez težav z desetimi točkami razlike ugnali Radeče, Dobovčanom niti zmaga nad Slovanom ni pomagala, da bi se s šestega mesta med moštvi z enakim številom točk zavihteli višje, medtem ko od Krčanov tudi tokrat nihče ni pričakoval presenečenja. Državni prvaki so po pričakovanju postali Celjani, slovenjegraški Prevent si je že pred zadnjim kolom zagotovil najmanj točko prednosti in seje tako uvrstil v pokal evropske rokometne zveze, Trebanjci bodo igrali v pokalu mest, neposredno je izpadlo Krško, medtem ko se bo predzadnjeuvrščeni Andor za obstanek v ligi pomeril z Veliko Nedeljo. Novi člani prve lige so, kot je že nekaj časa znano, Ribničani. vodi K v drUgi *‘g' z 21 točkami pa KAtJKjjv MEMORIAL Sl°VcS;'A,;Zveza paraplegikov pr‘PravL č , apnla v Ljubliam vanje7 d rt0 šahovsko tekmovanj « a Kadejev memorial. Med 22 Plegilov! ■ slovenskih društev para-Ljuhii le.zntagal Edo Planinc iz ju nasn,™ po. tradiciji na turnir-sorodniL-aj0 tud' Radejevi najbližji Grilc i/ c nJe80va nečakinja Mojca Mojca p Jevnice je bila druga, hči B.) adcJz Blance pa deseta. (J. Trebanjci so Radeče morali premagati, saj so tako preprečili Gorenju, da bi jih v primeru zmage s Prulami v gosteh zrinilo na četrto mesto. Tudi tokrat se je izkazal prvi mož trebanjske vrste Jani Likavec, ki je dosegel kar 12 zadetkov. Jani resno razmišlja, da bi končal svojo športno pot, v Trebnjem pa vroče upajo, da ga bodo pregovorili, saj jim je letos ogromno pomagal. Dobovčani so pretekli teden igrali dvakrat. Najprej so v gosteh po poprečni predstavi premagali Rade-čane, za slovo od sezone pa so brez DOLENJSKE TOPLICE IN ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto je 12. aprila pripravila občinski spomladanski kros za osnovne in srednje šole Med osnovnošolkami so v svojih starostnih skupinah zmagale Tjaša Ogulin (Grm), Kaja Vukšinič (Šmihel), Teja Martinovič (Grm) in Damjana Peterlin (Šmarjeta), med dečki pa Juš Šenica (Grm), Jaka Špringer (Grm), Matija Sega (Grm) in Matjaž Berus (Center). Vseekipno so zmagale Dolenjske Toplice nad Grmom in Brusnicami. Med mlajšimi dijakinjami je zmagala Andreja Žalec (Gimnazija), med starejšimi pa Jasmina Salopek (Šolski center). Med dijaki sta zmago slavila Dejan Ambrožič in Marko Gorenc (oba Šolski center). Vseekipno je zmagal Šolski center Novo mesto nad Gimnazijo, tretje mesto pa sta si delila Kmetijska in Ekonomska srednja šola . ZAKŠKOVA NA SPISKU ZA REPREZENTANCO KRŠKO - Mladi plezalci Posavskega alpinističnega kluba so uspešno nastopili na državnem prvenstvu v športnem plezanju za osnovnošolce v Škofji Loki in na tretji tekmi za osnovnošolsko prvenstvo vzhodne Slovenije v Celju. V Škofji Loki je Tjaša Zakšek med starejšimi deklicami s tretjim mesto prišla na seznam kandidatinj za državno reprezentanco, med starejšimi dečki pa je bil Matej Radojčič sedmi. Goran Novak je med tekmovalci brez licence osvojil četrto mesto. Med mlajšimi dečki se je najbolje uvrstil Naje Pozvek, ki je bil deseti. V Celju je bila Zakškova druga, Pozvek tretji, Matej Radojčič peti in Goran Novak deveti. Med mlajšimi sta peto mesto osvojila tudi Nejc Rostohar in Katja Krejan. MLADI SLEMENŠEK ZMAGAL V NOVI GORICI NOVA GORICA - Na drugi tekmi slovenskega pokala v trapu sta se izkazala tudi posavska strelca. Šestnajstletni član strelskega kluba Central s Ptuja Sevničan Marko Sle-menšekje s 126 zadetki prepričljivo zmagal in se s tem v skupni razvrstitvi povzpel na drugo mesto, medtem ko je član ljubljanske Olimpije Eiektroplastike, Bizeljčan Janez Šekoranja, z odličnim streljanjem v finalu osvojil tretje mesto. (M. S.) šport iz Kočevja - Na zgodovinski rok la J^a P°novno uvrstitev v prvo mapa|..etnoli8° je Ribnica pregori..,, ,,ZanJe tradicionalno neu-za n Grosuplje. Namesto Jane-bo|nira’, J® 2e drugi teden v jan rji’Sta Kibničane vodila Sto-nahji' Zc.'n Anton Andoljšek. V Pred . l n' dv°rani je za vzdušje g0l]k c m°. poskrbela ribniška Polj aa Pihala in mažoretke. R0l KHlin, generalni sekretar kanet!,„Ctne zveze Slovenije, je čil voiu,U novega prvoligaša izro-. S' Pokal, ,kocev PridržiS°,V zad'ijtm krogu v tiranom ?,1 8' iz8ubile z 18:20 s in ^- Gostje so povedle s 6:2 gostiiHu koncu polčasa pa so 'n Ero ustavile Kondžiačevo boli n 8.°Vo in 'Enačile na 9:9. Še •P°ujetne so bile v nadalje- -*E - Rokometašice vanju tekme, ko so v 38. minuti povedle s 13:10, a jim je v nadaljevanju zmanjkalo moči. Pri Gra-mizu je bila s sedmimi zadetki najboljša strelka Kristina Mihič. • KOČEVJE-V kvalifikacijah za uvrstitev v prvo B državno rokometno ligo se bodo igralci Grče iz Kočevja pomerili s tretje uvrščeno ekipo Sviša iz Ivančne Gorice. Kočevci so vso prvenstvo držali prvo mesto, po porazu proti Novi Gorici pa so zdrsnili mesto nižje, a brez možnosti vseeno niso. • KOČEVJE - Na tretji tekmi za Primorski pokal v Novi Gorici sta nastopila tudi tekača iz Kočevja Igor Martič in Franc Kocijančič. Na progi, ki je bila dolga 10,7 kilometra, je Martič v skupini od 30. do 40. leta zasedel četrto mesto, Kocijančič pa je med veterani spet zmagal. večjih težav premagali še mlado ekipo Slovana, ki že dolgo časa ni več to, kar je moštvo s Kodeljevega bilo nekoč, ko so rokometaši kolinske Slovana posegali po najvišjih mestih na evropskih pokalnih tekmovanjih. Ljubljančani so se prvo polovico KEGLJAŠKE NOVICE NOVO MESTO - Na novomeškem kegljišču so prvi nastop na prvenstvu regije opravili veterani. Vodita Angela Dalmacija (Trebnje) in Andrej Mohorič (Novo mesto). ČRNOMELJ - V Kanižarici so najmlajši kegljači opravili prvi krog posamičnega prvenstva. Irena Go-leš je s 369 podrtimi keglji dosegla najboljši izid med mladinci, Uroš Brulc pa je bil s 422 podrtimi keglji najboljši med kadeti. ČRNOMELJ - Kegljači črnomaljskega Rudarja so v 20. kolu v Hrastniku z 2:6 izgubili s Sinetom in tako zapravili vse možnosti za osvojitev petega mesta, ki bi jih popeljalo na kvalifikacije za napredovanje v prvo ligo. NOVO MESTO - Med 18 dvojicami sta bila na prvenstvu kegljaškega društva Novo mesto najboljša Vlado Bruner in Miro Miklavčič. N. G. prvega polčasa še nekoliko upirali, a le do izida 6:5, potem pa so Dobovčani vzeli stvar zares in tekme je bilo tako rekoč konec. Krčani so svoje štiriletno prvoligaško obdobje končali s porazom v Škofji Loki, kjer so z zadetkom kapetana Milana Urbanča na začetku srečanja še zadnjič povedli, potem pa so v svoje za letošnjo sezono značilnem slogu prepustili igro nasprotnikom, ki so v 21. minuti vodili že z 10 zadetki prednosti. OBAKRAT ZMAGALI NOVO MESTO - Dijaki dijaškega doma Novo mesto so se dobro pripravili na številna meddomska športna tekmovanja, ki jih čakajo do konca šolskega leta. Pred kratkim so nastopili na medregijskih (dolenjska, mariborska, celjska in pomur-sko-ptujska regija) tekmovanjih v šahu in namiznem tenisu in obakrat zmagali ter se uvrstili v finale med-domskih državnih tekmovanj, ki bo 14. in 15. maja v Kopru. MAJA ŽAGAR DESETA MED DEČKI NOVO MESTO - Najmlajši slovenski kolesarji so nastopili v Novi Gorici za nagrado Meblo Jogi. Med dečki C so bili: Jure Žagar tretji, Tine Žagar četrti in Blaž Furdi deseti, med pionirji B se nobeden izmed Novomeščanov ni uvrstil med najboljših deset, medtem ko je bil pri pionirjih A Janez Kastelic sedmi, edino dekle med slovenskimi kolesarji Maja Žagar pa je med 27 dečki zasedla 10. mesto. Našim strelcem štirje naslovi Dolenjski in posavski strelci so na državnem prvenstvu v Lendavi osvojili štiri naslove državnih prvakov LENDAVA - Z državnim prvenstvom v streljanju z zračnim orožjem, ki je v soboto in nedeljo potekalo v Lendavi, se je za slovenske strelce končala letošnja sezona tekmovanj z zračnim orožjem. Na finalni prireditvi so z velikim uspehom nastopili tudi dolenjski in posavski strelci, ki so skupaj osvojili štiri naslove državnih prvakov ter še trikrat stali na stopničkah za zmagovalce. S serijsko zračno puško so zmagali leskovški pionirji, z zračno pištolo mlajše mladinke iz Kočevske Reke, medtem ko so se v konkurenci mladincev prvič veselili državnega naslova mladi pištolar-ji iz Sevnice. Med posamezniki je zmagovit nastop uspel prvemu favoritu prvenstva in državnemu 'rekorderju Andreju Pavlinu iz Leskovca, zelo blizu enakega uspeha pa je bila s pištolo tudi 15-letna Brežičanka Vesna Kržan, vendar z dvajsetim strelom zadela trojko in zmaga je šla po zlu. Še bolj negotovo je bilo pri članicah z zračno puško, kjer je po rednem delu Sevničanka Tina Grabnar delila drugo mesto z državno prvakinjo in rekorderko Natalijo Prednik iz Ruš. Zelo dobro ji je kazalo tudi v finalnem nastopu, ko bi ji odličen zadnji strel lahko zagotovil naslov podprvakinje. Ta ji žal ni povsem uspel, zadela je “le” 9,3 in zadovoljiti se je morala s tretjim mestom. Izid: pionirji - zračna puška, ekipno: 1. Leskovec 543; posamezno: 1. Andrej Pavlin (Leskovec) 185,3. Blaž Šonc (Leskovec) 180; mlajše mladinke - zračna pištola, ekipno: 1. Moris (Kočevska Reka) 952, 3. Vesna Kržan (Kruno Brežice) 338, 4. Alenka Muhvič 327,5. Daša Gelze 327,6. Daša Gjerek (vse Moris Kočevska Reka) 323; mlajši mladinci -zračna puška, ekipno: 4. Leskovec 1080,5. Kruno Brežice 1072; posamezno: 9. Kristijan Šumej (Leskovec) 367,10. Iztok Zakov-šek (Kruno Brežice) 366; mladinke - zračna puška: 8. Špela Arh (Leskovec) 346; mladinci - zračna pištola, ekipno: 1. Marok Sevnica 1534, posamezno: 4. Gorazd Cimperšek (Marok Sevnica) 629,8 (539), 6. Matej Krajnčič (Kruno Brežice) 604,6 (528), 8. Matej Kolman (Marok Sevnica), 16. Marjan Gulič (Marok Sevnica) 482; članice - zračna puška, posamezno: 3. Tina Grabnar (Marok Sevnica) 490,1 (391; člani - zračna pištola, ekipno: 10. Moris (Kočevska Reka) 1610, 10. Kruno Brežice 1607. PRVAKINJE PREMOČNE ZA RADIO KRKA NOVO MESTO - V desetem kolu ženske nogometne lige so igralke Radia Krka doma z 0:7 izgubile z državnimi prvakinjami, nogometašicami ljubljanske Ilirije, in so na lestvici šeste. Nogo-metašice Krškega Cerknice niso prišle na tekmo v Dol pri Ljubljani in so tako brez boja izgubile z 0:3, na lestvici pa so eno mesto pred Novomeščankami. Vodijo Jarše. Zakaj prav ona? za odkritje vseh njenih čarov ne zadostuje le pogled Almera GX s klimatsko napravo že od 2.185.400 SIT* ugodne cene tudi za ostale modele Garancija 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov, 6 let na prerjavenje. (*) • cena na dan 2.4.1999 Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 . AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 16 27100 • NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel.: 061/ 731143 • AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon. 062/ 224 478 • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 • PAN ADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel : 065/135 57 21 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, telefon: 065/ 57 012 . AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 75180 • AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/ 40 389 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, telefon: 069/ 32 209 NISSAN M L AL:MEPA 15 j 1) > HF'juff VTa 111 H Odgovoripopravki in mnenja) ZB: usihanje ali preobrazba? Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Anonimno blatenje zdravnikov in Krke DL št. 12, 25. marca Vodstvo Kliničnega centra v Ljubljani ni bilo obveščeno o poti svojih zaposlenih v Kenijo v organizaciji novomeške tovarne zdravil Krka. Pristaviti je potrebno, da tudi ob drugih podobnih primerih vodstvo KC ni zahtevalo in tudi ni dobivalo tovrstnih podatkov, saj je izobraževanje v pristojnosti predstojnikov in vodij več kot 40 strokovnih enot KC. Zdravniki, ki so navedeni v anonimnem pismu, so za odsotnost uporabili svoj redni letni dopust. Na podlagi znanih dejstev vodstvo KC zaključuje, da pri opisanem dogodku ni okoliščin, ki bi kazale na korupcijo, na katero namiguje anonimno pismo. Vodstvo KC tudi ugotavlja, da v Sloveniji nimamo zakonskih predpisov in etičnih kodeksov, ki bi urejali področje sodelovanja med zdravstvenimi delavci in proizvajalci zdravil in drugih medicinskih proizvodov. Če bi ostajali predpisi, ki veljajo v državah Evropske unije, bi ob spornih primerih pristojni organ lahko ugotavljal, ali je bilo sponzoriranje določenega strokovnega srečanja prvenstveno namenjeno znanstvenemu namenu srečanja. Ob odsotnosti zapisanih pravil bi vodstvo KC preseglo svoja pooblastila, če bi ocenjevalo posamična ravnanja oseb, ki so zaposlene v KC. V takih okoliščinah je dolžnost vsakega posameznika, da sam odloča o primernosti svojega ravnanja. Različne interpretacije tega in podobnih primerov v preteklosti so posledica različnih pogledov na to, kje je meja med podporo, katere glavni namen je korist bolnika, in zdravnikovo osebno koristjo. Zato menimo, da je potrebno na nacionalni ravni čim prej sprejeti ustrezna določila oz. etične kriterije, ki bodo opredeljevali odnos med zdravniki in proizvajalci medicinskih izdelkov. Ne nazadnje nas k temu že vrsto let poziva SZO, katere članica je Slovenija, v zadnjem času pa tudi Evropska unija. Generalni direktor KC prof. dr. PRIMOŽ RODE S krampom in macolo nad trošarino DL št. 14, 8. aprila Novica o trošarini za žganje je boleče odjeknila med gojitelji sadnega drevja. 31. marca je lastnik nekega nasada iz protesta s traktorjem izruval lep nasad sliv ob cesti Bušinja vas - Radoviča. Upam, da ni edini. Ni vreden omembe dohodek od kuhanja domačega žganja, ki ga kmet podari prijateljem, nekaj pa obdrži zase. Če bi šel računat, bi si prej “nakuhal izgubo”. Tudi stara tradicija je, da ima dober gospodar vedno pri roki Šilce domačega žganja. Ob novem prometnem zakonu pa je žganje z vinom izgubilo vsako pridobitveno vrednost za slovenskega vinogradnika in kmeta. Enako velja za vse ostale kmečke pridelke. Od česa naj kmet plačuje številne dajatve? Sem eden starejših, ki je preživel fašizem, komunizem itd., pa do zdaj nobenemu od tujcev ni prišlo na misel, da bi obdavčili kotle za žganjekuho, le pri nas v samostojni slovenski državi! Oba omenjena režima sta bila do kmeta in malega človeka prijaznejša. Mlada slovenska država pa se oprijemlje rešilne bilke, kot so kotli in šestmesečni pregledi traktorjev, starejših od 12 let. Upam si trditi, da predlagatelju tega odloka ne gre za varnost kmeta, ampak za denar. Vse to nam, predvsem pa mladini, jemlje moči, da bi obdržali kmetovanje. Kmetije se opuščajo, zaraščajo in so nam vsem v sramoto. A. S. Bušinja vas Hrvati dobesedno s peno na ustih DL št. 15,15. aprila Nekatera svoja sklepanja Alfred Železnik v prejšnji številki Dolenjskega lista žal razvija iz napačnega razumevanja zapisanega oziroma povedanega, zato nekaj pojasnil. 1. Res nisem imel in tudi ne želim imeti občutka, da sem nad kom tri-umfiral. Kultura dialoga predpostavlja spoštovanje sogovornika. Gre za izmenjavo različnih pogledov na stvari, in sicer tako, da najprej skušamo razumeti, kaj je kdo želel povedati, in mu odgovorimo brez želje, da bi ga zmleli v sončni prah. Zakaj sem se prejšnjič oglasil? Zato, ker zaradi pomanjkanja argumentov g. Železnik začenja z osebnimi diskvalifikacijami. Očitno ni bilo razumljeno sporočilo mojega prispevka: če razpravljamo, naj bo to spoštljivo in na kulturni ravni. Zato tudi odgovor ni bil mahnjen mimo. 2. Po telefonu sva z g. Železnikom govorila samo enkrat in nikjer nisem napisal, daje to bilo dvakrat. Takrat je g. Železnik poklical na dan izida prvega prispevka g. Brečka, ki pa je bil odsoten, in vem, da sem se mu predstavil. V tistem pogovoru se nisva dotikala tu obravnavanih vprašanj. Če pa je g. Železnik dobil še kakšen anonimen klic, zagotavljam, da to nisem bil jaz (naj kar naroči izpis pogovorov pri Telekomu). 3. Omeniti visoko izobraženost dveh oseb, ki ju navajam z imenom, ne pomeni, da visoke izobrazbe ne bi mogel poleg njiju imeti še kdo drug. 4. Spodbudno je, daje g. Železnik prisluhnil g. nadškofu osebno (ko je spremljal intervju) in o njem dobil boljše mnenje, kot gaje imel prej. g. nadškof tega, za kar se zavzema, ni nikoli spremenil. Govori kristjanom in vsem tistim, ki mu želijo prisluhniti. Spodbuja, da bi bili jasni, pokončni, samozavestni in odgovorni kristjani, ki bodo postavili Boga v središče svojega življenja (Družina, 18. 4. 1999). 5. Človeške topline ni mogoče začutiti iz papirja, pač pa le v osebnem srečanju. Morda bi se g. Železnik najavil na obisk pri nadškofu in se bo z njim kot široko izobraženim in razgledanim človekom z visoko srčno kulturo gotovo lepo pogovoril o vsem, kar bi želel. g. nadškof je pač človek, ki odločno, razumno, dobronamerno in jasno pove svoje mnenje. Zavzema pa se zgolj za tisto, kar je drugod po Evropi že zdavnaj nekaj povsem običajnega. Res pa je, da komu, ki ne pozna njegovega obzorja, nadškofovo zavzemanje ni razumljivo v prvem hipu. In nenazadnje: visokih državnih odlikovanj tudi ne podeljujejo komurkoli. 6. Na zadnjem mednarodnem seminarju o novih oblikah revščine Jr/ ve K£>o go I *A 7^ mladih, ki gaje od 8. do 10. aprila v Ljubljani pripravil Projekt SKALA (vodja projekta je boštanjski rojak g. Martin Lisec), so znova poudarili, da je pri delu za mlade potrebno sodelovanje vseh, ki se na določenem območju z njimi srečujejo. Za to se uveljavlja strokovni izraz “teritorialna preventiva”. In tu je eden izmed odgovorov, komu zaupati vzgojo. Mislim, daje že čas, da se dopisovanje pod zgornjim naslovom konča. Dolgo se že vleče, po drugi strani pa res ne bi želel tudi sam postati poklicni pisec pisem bralcev. G. Alfredu želim še mnogo dni, ki naj bodo čimbolj mirni! FRANC ŠENK Škocjan PRIPIS UREDNIŠTVA - S tem odgovorom končujemo dolgotrajno polemiko pod tem naslovom, v kateri je vsak udeleženec lahko javno zapisal, kar je želel, seveda predvsem z lastno odgovornostjo. Slovensko društvo TViglav v Splitu Društvo deluje od 1992 in šteje že več kot 1000 članov • Bogata kulturna dejavnost - Ze 72 številk Planike SPLIT - Da bi ohranili slovensko skupnost v Dalmaciji, so 9. maja 1992 v Splitu ustanovili Slovensko društvo Triglav; ustanovne skupščine se je udeležilo 350 Slovencev. V Splitu živi okoli 1300 Slovencev, v Dalmaciji pa več kot 2500. Na začetku ni imelo društvo nič razen veliko dobre volje in zag-. nanosti. Začeli so prirejati kulturne prireditve, vsako leto se je vpisalo po 200 novih članov, tako da ima društvo danes že več kot 1000 članov. Začeli so izdajati društveno glasilo Planika. Prvo številko so natisnili na treh straneh, zadnjo, dvaise-demdeseto, pa že na 20-ih straneh. Društvo organizira tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika, z ustanovitvijo mešanega pevskega zbora pa so postali tudi slovensko kulturno društvo. Pridobili so društvene prostore, v katerih delujeta knjižnica in čitalnica, seveda tu prirejajo tudi razne kulturne in druge prireditve, v njih potekajo tudi vse druge društvene dejavnosti. BOŠTJAN MATJAŽ KORDIŠ predsednik SD Triglav, Split Biološke zakonitosti delujejo seveda tudi v borčevskih vrstah. Organizacija doživlja prelomno obdobje. Pred njo sta dve možnosti: prvo lahko opišemo z besedami “Dajmo času čas!” in pomeni počasno usihanje organizacije ter hkrati prenašanje nekaterih nalog, predvsem organiziranje raznih spominskih prireditev in slovesnosti, na druge organizacije ter ustanove. Druga možnost je v poskusu, da bi organizacijo ZB postopoma preobrazili v širšo, vsem rodovom dostopno organizacijo ter s tem hkrati ustrezno spremenili oblike in vsebino delovanja. Slednje bi podedo- NAPODIL JIH JE BOGNEČA VAS - A. M. iz Ljubljane je 18. aprila v vikendu v Bogneči vasi pripravil zabavo s prijatelji, ki so med rajanjem razbili steklo na vratih, kar je gostitelja tako razburilo, da jih je začel poditi in groziti z nožem, ko pa so odšli, je začel razbijati pohištvo. Umiriti ga niso mogli niti policisti, zato so ga odpeljali s sabo. V 26 krajevnih združenjih ima Območna organizacija ZB v 6 občinah 1.386 članov. - Lani umrlo v Sloveniji 7.565 članov, od tega 29 v novomeški občini___________________________________ valo del programa in nalog sedanje organizacije udeležencev NOB. Gre za to, da bi sprejemali v vrste Zt> nove člane kot ljudi, ki jim je pri srcu program organizacije in so v celoti privrženi ideji OF ter osvobodilne vojne Slovencev. V članstvu se lahko vključijo družinski člani nekdanjih borcev in udeležencev NOB ter nekdanji udeleženci mladinskih delovnih brigad. Z vstopom v orSa' nizacijo potrdijo svojo privrženo* idealom in vrednotam, za katere W se bojevali in umirali njihovi svojci-Domoljubnih čustev med naši® ljudmi ne manjka, so potrjevali de legati skupščine. Zlasti v krajevni združenjih je veliko priložnostiza širjenje vrst ZB po gornjih načeli • Tu so še posamezne interesne skup nosti, kot so skupnosti aktivist0 OF, taboriščne skupnosti intern' rančev, skupnost borcev vojaški upokojencev, vojnih ujetnikov i aktivi veterank. . Pri tem naglica za spremembe širjenje organizacije ni potrebn • Sedanje vrste ZB bi pa le mora vztrajati pri tem, da obstajajo v vse sedanjih občinah organizacije, hi z vključevanjem mlajših ljudi in prenašanjem delovnih oblik nanj postopoma lahko okrepile svoj številčno moč in akcije. Pri tem pestrost dela, široka odprtost različne oblike za tako organ® nost seveda predvsem vpraša stikov in dobrih osebnih zvez. Prišel bo tudi čas, ko bi kazm spremeniti ime sedanje cije. Le-to ustreza času vojne m P° vojnega obdobja - NOB in z?le samo borce in druge udeleže tega boja. To postaja presežen ne bo več dovolj spodbudno del lo za vstopanje širšega kroga IJ ^ predvsem mlajših, v organizacijo-bo seveda še naprej pričala o boj svobodo, ki ostaja aktualen tu i prihodnje čase. tqne g0ŠNjK NOVO MESTO - Letna skupščina Združenja borcev in udeležencev NOB v Novem mestu je 12. aprila potekla z ustaljenim dnevnim redom. Med gosti sta bila tudi župana dr. Tone Starc za novomeško in Janez Povšič za škocjansko občino. Oba sta se med drugim strinjala, da Zveza borcev s pooblastili obeh občin tudi vnaprej skrbi za stalno vzdrževanje in obnavljanje spominskih objektov NOB. To dejavnost bosta občini tudi denarno podpirali. Za glavni odbor ZZB in udeležencev NOB Slovenije je delegate pozdravila Tilka Blaha, ki je zlasti pohvalila veliko delo, opravljeno v preteklem obdobju, o čemer je poročal predsednik območnega odbora Ludvik Golob. Zlasti jim gre zasluga za ohranjanje spomenikov NOB, pri čemer je še posebej pozdravila dejavnost društva za vzdrževanje partizanskih grobov na Rogu. Načela je tudi vprašanje, ki ga prinaša čas. Zveza združenj borcev NOB Slovenije ima z odločbo pristojnega organa priznan položaj organizacije, ki deluje v javnem interesu. S spremembo statuta pred 8 leti je bila odprta možnost, da se vanjo lahko vključijo tudi mlajši državljani, ki niso udeleženci NOB, so pa zagovorniki vrednot slovenskega narodnoosvobodilnega boja 1941-1945. Odtlej, zlasti v zadnjih letih, se je v krajevne in občinske organizacije vključilo v državi okrog 6.500 takih novih članov. TABORNIKI IZ TRSTA IN GORICE OBISKALI DOLENJSKO NOVO MESTO, 17. april -Novomeški taborniki so na dvodnevni ogled dolenjske in njenih zanimivosti povabili člane rodu Modrega vala. V soboto so jih popeljali po dolini Krke, obiskali so Jurčičevo domačijo, izvir Krke in znanega gostilničarja Borštnika, ki jih je seznanil z načrti o mirovnem centru, popoldan so si ogledali Dolenjske Toplice, žago Rog in pragozd Rajhe-navski Rog. Prespali so na Resi in imeli prijetno druženje z Novomeščani. V nedeljo zjutraj jih je presenetil novoza-padli sneg, katerega Primorci niso vajeni v sredini aprila. Kljub temu so si ogledali najdebelejšo jelko, odšli na Mirno goro, dvodnevno druženje pa zaključili v kmečkem turizmu Pucelj v Žužemberku, kjer so se prizkusili v jahanju konj. Zamejski taborniki so še posebej veseli, ko lahko na tak način spoznavajo Slovenijo, saj tudi tako vzdržujejo stike z domovino in še posebej s taborniki. M. G. V SOBOTO SLOVENSKI LOVCI ZA ČISTO OKOLJE NOVO MESTO - Preko 20.000 slovenskih lovcev bo v soboto, 24. aprila, sodelovalo v očiščevalnih akcijah po vsej Sloveniji, ki ga pripravlja Lovska zveza Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. V akciji, kjer se bodo lotili zlasti čiščenja gozdov, bo sodelovalo tudi 1000 traktoristov in še mnogi drugi občani in organizacije. Zveza lovskih družin Novo mesto je k sodelovanju pritegnila dolenjske občine, krajevne skupnosti in komunalne organizacije. Župani so obljubili denar za komunalo, ki bo odvažala zbrane odpadke na odlagališče. Vsaka od 21 družin na tem območju je pripravila načrt akcije in popis črnih odlagališč, ki ga bodo posredovali komunalni službi. ;Kon>u' RAGOV LOG OGLEDALO KULTURE MESTA V soboto, 10. aprila, smo novomeški skavti skupaj z Društvom novomeških študentov izpeljali letošnjo mladinsko čistilno akcijo, in sicer v Ragovem logu. Kljub slabi udeležbi smo nabrali dobrih petnajst “Žakljev” različnih odpadkov. Med glavne onesnaževalce našega bodočega mestnega parka bi po naših opažanjih lahko uvrstili predvsem pijače žejne dijake, ki vztrajno “bogatijo” gozdnato prst s črepinjami, pločevino in plastiko, ter nadobudne vrtičkarje, ki si na zelo svojevrsten način predstavljajo kompostiranje. Za pravo presenečenje pa sta poskrbeli dve zapuščeni vozili. Očitno tudi gozd oz. mestni park ni več varen pred njimi. Srčno upamo, da bodo naši mestni Občinarji premagali trivialnost svoje birokracije in poskrbeli za njuno odstranitev. IVO DOVIČ GROBOVE ODKAZUJE JOŽE PEZDIRC PODZEMEU - Jože Muc s Pri-mostka je bil že aprila 1997 s sklepom krajevne skupnosti Podzemelj razrešen odkazovanja grobov ter pobiranja najemnine za grobove na podzemeljskem pokopališču. Za pobiranje najemnine se je obvezala KS Podzemelj, odkazovalec grobov ia je Jože Pezdirc iz Podzemlja št. 3. Nanj in na predsednika KS Podzemelj se ie moč obrniti tudi glede morebitnih nevšečnosti na pokopališču. AVTO NI KOSOVNI ODPADEK-Od 29. marca do 16. ap riala Trebnje organizirala odvoz kosovnih odpadkov iz gosp0^in^'/ni-vseh krajevnih skupnostih. Ocenjujejo, da so v akciji pripeljali na' eP„oS. jo preko 2 tisoč kubikov kosovnih odpadkov, predvsem neuporabni JU-podinjskih predmetov, s čimer so zadovoljni. Ljudi so preko medijev o dobro obvestili, “pohvalno pa je tudi to, da je pri naših občanih ek zavest zelo porasla in je vse manj tistih, ki bi kosovne odpadke o ^ kar v gozdove, "je povedal direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc. L dejal, letos zaradi ogromnih količin odpadkov stroškov ne bo ”,0S^cefLajki ti. Med kosovnimi odpadki so se namreč na kupih pojavljali,ul ^ E gj-iz tehnološkega procesa, odsluženi kmetijski stroji in orodja, 8r,H niere-padki idr., kar so sekundarne surovine, za katere pa industrija nil(^j. sira na. “V obvestilu smo zapisali tudi, da tehnološki odpadki izpr0,^e” nje oz. obrtne dejavnosti in odsluženi avtomobili (na sliki “pokop^ ^ na Puščavi pri Mokronogu) niso kosovni odpadki iz gospodinjstev ne bomo odvažali, "je povedal direktor, pa ni dosti pomagalo- L odsluženih jeklenih konjičkov so zbrisali sled o lastništvu, podrtije o stroške pa prepustili drugim. (L. M.) S Od praznega Glavnega trga d° treh zlatih evropskih nagrad Še o izrednem uspehu pihalnega orkestra Krke Zdravih^, NOVO MESTO - V četrtek, 13. julija 1985, je Dolenjski list poročal tudi tole: “GODBA - V petek je bil na Glavnem trgu promenadni koncert Straške godbe na pihala. Poslušalcev je bilo manj kot godbenikov. Nekateri pravijo da zato, ker se ljubitelji glasbe v mestno središče niso mogli pripeljati z avtom, drugi pa trdijo, da gre za najbolj preprosto izumiranje Novomeščanov kot družabnih bitij. Vedno bolj se držimo svojih votlin.” Po 15 letih poročanja tudi o “copatarski kulturi” mnogih Novomeščanov, med katerimi jih je veliko, ki še zdaj bolj ljubijo večerni kozarec piva in udobno sedenje pred televizorjem smo lahko na prvi strani DL prebrali poročilo “Kar trije zlati rogovi”. . • t A Pihalni orkester Krke Z^ra,v' 0 iz Straže je na 5. mednaro v tekmovanju pihalnih or'<^. qar-italijanskem mestu Riva de u da dosegel svoj največji u V e Med 40 najboljšimi or*ccstJneSto izik3' mi gostujoči..- s([U. mi, prvo mesto v limctnj®*1 pini in prvenstvo za najbo J ^ vedeno obvezno skladbo na movanju. diri- Orkester in njegov vouj- ■ gent Miro Saje, ki je tokra priboril absolutno prvo Ifl1 med vsemi gostujočimi mu gent vil tudi praktični del svoj0 ol^nj me iz dirigiranja, ki ga štud Nizozemskem, zasluži jaV _st stitko za neutrudno pred glasbi, ki je njega in Straškii ster pripeljala od nekoč P. -*jj|j ga Glavnega trga do naj evropskih priznanj. T. OOSM* Sejem otroških knjig v Bologni Opazne tudi razstavljene knjige slovenskih založb h'°Vl GASILSKI ČASTNIKI -Gasilska zveza Novo mesto je bogatejša za 82 nižjih gasilskih čast-nikov, ki so pred kratkim uspešno kocali tečaj. Dvoinpolmeseini tečaj so zaključili z izletom na letališče / j ty6r so 11 z zanimanjem ogledali najsodobnejše gasilsko vozilo pri nas, tamkajšnji gasilci pa s° jih seznanili tudi z organizacijo gasilske službe na letališču, ogledali Pa so si tudi ljubljanko gasilsko brigado. Tečaj je vodil poveljnik gasilske zveze Novo mesto Tine Fi-“P (na sliki). (Foto: S. Mirtič) Predlog o gradnji gasilskega vodnega bazena Obračun GZ Loški Potok loški POTOK - Na občnem zboru Gasilske zveze Lo-kega Potoka, ki je bil v soboto, ■aprila, in na katerem je odelovala tudi delegacija iz ni!? so ugotavljali, da je ocinska zveza izredno uspešna, da pa nima sodobne oprede. Kritičen je predvsem za-areli vozni park. Iz poročil je oc zaznati, da je potrebno ec pozornosti namenjati mo-uilnim enotam in še posebej notam za reševanje in gašenje varnih snovi, za kar pa ni ne Preme ne usposobljenih ljudi. agate so nastale tudi pri Premljanju hidrantskega om-9a' Zastavljeni plan je bil le : o lzpolnjen. V razpravo se L jjučil tudi župan Janez .. vak, ki seje gasilcem zahva-u ?a uspešno delo in še pose-J hrvaškim, ki so sodelovali v em največjih požarov v naravna območju KS Draga. Dal P Je kar nekaj dobrih nasve-j kako naj društva poskuša-„„s?ma Pr't> do prepotrebnega denarja, in priporočil, naj (™° Planirana sredstva dru-ali GZ v mejah realnosti, rer nadaljeval: “Lanski veliki P zar v naravi je pokazal, da bi orca ^Ptotrno razmišljati o let; ll voc*Pega bazena ali zame • ler bilo možno zaje-hir- 1? voc*e s helikopterjem, ‘‘krati pa bi bazen lahko služil reaciji in športu. Vredno pa noJ*211!.15*'1' tudi o načrtovanem asfaltu do cerkve sv. Flo-c. i,na 'P obnovi cerkve, ki je „u Urni spominek, sredstev za obnovo pa žal premalo.” 7v„feustavljeni finančni plan iev viZna^a A6 milijona tolar-letn P^a b° največja akcija Pqq j^bava novega vozila za A. KOŠMERL zveze zaslužni tajnik so UspEŠNI KOČEVSKI GASILCI KOČEVJE-člani PGD Kočevje 17. anrii?1 konferenci v soboto, svojjL .,.a’ ugotovili, da so večji del nicga l astavUenih nalog iz prejš-1'vneslf .uresničili. Člani opera-intervo„ lne so sodelovali na 50-ih 774 nr Jah- V zvezi so opravili btUitL^oUnih delovnih ur. stroškov^r\l,me*0 2-724.000 tolarjev '20-iet ’ ktobra lani so praznovali P°slon;,m,P0 obstoja društva, na s°Prinr- ,lv^c Gimnazije Kočevje h)vaJni'!|h skupinsko vajo ob sodc- °rserkcv lVk ^°uČCvjc' l-00 Stara olga’,!7. \, .ahovmk, Šalka vas in ^braž c*.e.RS 2! aprila je bilo" PGD 'Zobr-i5ll!’' Veliko skrb posvečajo Vla(je -vunju članov. Po uredbi Kočevi,. 2‘ aPrila jc bilo PGD ^ahvafji UVr^eno v 4. kategorijo. Slanom ,Jem.? sc vsem operativnim sploh v, a ujihovo uspešno delo in hruštve Cm s°dclujočim. Da delo ^hvalč P°|eka tako uspešno, gre 'n Povi-i c Jožetu Lavriču Jn‘ku Alojzu Tomšiču. V. DRAGOŠ V Bologni je potekal od 8. do 11. aprila sejem otroških knjig, na katerem so različne založbe 87 držav z vseh celin sveta predstavile svojo enoletno produkcijo, ilustratorji, ki jih je izbrala mednarodna žirija, so razstavili svoje najboljše ilustracije, na šolskem forumu za otroke so sodelovale osnovne šole iz različnih evropskih dežel, opazna pa je bila tudi vse večja prisotnost otroške softwarske produkcije s celega sveta, ki jo od leta 1997 tudi nagrajujejo z nagrado Bologna New Media Prize. Najživahnejši del sejma je bil prostor na začetku sejmišča, namenjenem razstavi ilustracij, na kateri so imeli letos osrednji prostor ilustratorji iz Afrike. V štirih dneh se je tam zvrstilo več prireditev z udeleženci razstave, med njimi tudi pogovor s Tomijem Ungererjem, lanskoletnim prejemnikom Andersenove nagrade, pisatelji in ilustratorji iz Afrike, eno srečanje pa je bilo posvečeno Stepanu Zavrelu. Tudi nekateri slovenski ilustratorji so poslali svoje prispevke, a žal ni letos žirija nobenega izbrala za razstavo. Med razstavljenimi knjigami so bile opazne tudi knjige slovenske založbe Mladinska knjiga in DZS PISMO PREDSEDNICE Tako lepo se človek počuti, ko dobi pismo, polno človeške dobrote. Prav takšnega sem te dni prejela od naše predsednice upokojencev Tin-ce Kuhelj. Mnogi smo jo sprejeli kot našo. Njeno srce je odprto za vse ljudi sveta. Z njeno izvolitvijo, o tem smo prepričani, bo DU postalo naš drugi dom. Različnost je bogastvo. Ob branju tega pisma so se mi orosile oči, da nismo še pozabljeni. Veliko se bomo družili, marsikam odšli na izlet. Pomembno je, da ne bomo osamljeni. Lepa beseda je starejšemu človeku velikokrat zdravilo. Draga Tinca, vsi upokojenci ti bomo stali ob strani. Naša velika želja je, da bi naše društvo postalo ena sama velika družina. A. B. DRUŽINSKA SLIKARSKA KOLONIJA VAVTA VAS - V soboto, 17. aprila, smo bili starši otrok iz skupin Srčki, Sončki in Bonbončki iz vrtca Vavta vas veselo presenečeni. Otroci so nas pod mentorstvom svojih vzgojiteljic Jožice, Milene in Marije povabili na družinsko slikarsko kolonijo. V jedilnici šole smo se preizkusili v slikanju z barvo, oblikovanju gline in poslikavi steklenic. V uvodnem nagovoru nam je vzgojiteljica Jožica predstavila sodelujoče umetnike: Jožeta Kumra, Martina Blatnika, Kostjo Viranta in oblikovalko Manjo Valerij, ki so z nami delili svoje bogate izkušnje. Vsem sodelujočim v tem projektu se zahvaljujemo za organizirano prireditev z željo, da se razstava amaterskih umetnin, ki bo v tovarni Novoies, prenese še kam, saj je rezultat druženja in ustvarjanja družin, vrtca, šole, KS in mnogih. Z lepo prireditvijo so naša življenja dobila novo kvaliteto. Hvaležni starši otrok vrtca Vavta vas Vegova priznanja Državno tekmovanje bo 15. maja v Črnomlju OTOČEC - 34. področno tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje je potekalo v soboto, 17. aprila, na OŠ Otočec. Udeležilo se ga je 136 otrok iz osnovnih šol občin Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Žužemberk, Škocjan in mestne občine Novo mesto. Letošnjega tekmovanja mladih matematikov so se poleg učencev 7. in 8. r. prvič udeležili tudi učenci 6.r. Učenci so si po delu ogledali filmsko predstavo Zaljubljeni Shakespeare. 47 učencev je prejelo srebrna Vegova priznanja. Na državno tekmovanje, ki bo 15. maja v Črnomlju, so se uvrstili: iz OS Center Novo mesto Matija Kraševec, Kesič, Dane Šoba in Kristina Golob; iz OŠ Grm Novo mesto Nastja Suhadolnik, Andreja Mamilovič, Primož Brkič, Monika Turk in Jaka Hrovat; iz OŠ Brusnice Luka Žiberna in Peter Golob; iz OŠ Šmihel Novo mesto Mediha Šoljič: iz OŠ Šentjernej Anita Nos; iz OŠ Mirna Peč Valentina Slak. Za pomoč pri organizaciji tekmovanja se zahvaljujemo vsem sponzorjem. Vsem dobitnikom priznanj čestitamo in jim želimo veliko uspeha pri reševanju nalog za zlato Vegovo priznanje. HERMINA VIDENIČ ter DZS izobraževalno založništvo. Založba Mladinska knjiga je namenila največ pozornosti pisateljici Svetlani Makarovič in ilustratorki Mariji Luciji Stupica, ki sta naši kandidatki za Andersenovo nagrado, ki bo podeljena naslednje leto. Na prostoru, kjer seje predstavila IBBY (mednarodna zveza za mladinsko književnost), so bile razstavljene knjige, ki so lansko leto na 26. kongresu IBBY v New Delhiju prejele častna priznanja IBBY HO-NOUR LIST. Med njimi so bila tudi dela pesnika Borisa A. Novaka Mala in velika luna, ilustratorja Matjaža Schmidta Peter in vok ter prevajalcev Katarine Bogataj-Gra-dišnik in Janeza Gradišnika Hof-fmannove pripovedke. IBBY je na letošnjem sejmu pripravila tudi posebno razstavo knjig za otroke z motnjami v razvoju, ki ne morejo brati običajnih knjig ali med obstoječimi knjigami ne morejo najti primernih zase. To so bile slikanice za gluhe otroke z ilustracijami znakovnega jezika, slikanice za otroke s težjimi motnjami v govoru s piktografskimi in ideografskimi simboli, slikanice za slepe otroke s taktilnimi znaki in igralne slikanice iz blaga, za mladostnike z motnjami v duševnem razvoju pa posebne “lahko razumljive knjige” ter knjige, v katerih nastopajo otroci z različnimi motnjami. Od zelo pestrega in zanimivega sejma smo se poslovili s povabilom na obisk zopet prihodnje leto, ko bo sejem otroških knjig v Bologni od 29.3. do 1.4.2000. MIRA GRAHEK PLAČE SVETNIKOV LITIJA - Svetniki litijskega občinskega sveta so v tretjem poskusu le dokončali drugo redno sejo. Po hitrem postopku so nekdanjim predsednikom občinskega sveta in poslancem v državnem zboru potrdili pravilnik o plačah funkcionarjev občine, po katerem dobi vsak svetnik mesečno bruto plačo 55.768 tolarjev, člani nadzornega odbora 17.002 tolarjev in člani ostalih odborov 12.752 tolarjev, seveda če se bodo sej redno udeleževali. Zapletlo se je pri imenovanju nadomestnega člana v svet Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Predsednik Komisije Zvone Šavorje predlagal predlog komisije Veroniko Hauptman, pianistko iz Litije. Martin Hostnik je dejal, naj se glasuje o Janezu Prašnikarju, pevcu pri Oktetu Valvasor. Župan je dal najprej na glasovanje dodaten predlog, ki je bil izglasovan, zato po njegovem mnenju ni bilo treba glasovati še o predlogu komisije. Proti temu je protestiral Martin Brilej. Tudi pogovor za zaprtimi vrati odločitev ni spremenil. K. ŠUŠTERŠIČ IZJAVA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Slovensko zdravniško društvo zadnje tedne z veliko zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na Kosovu. Zgroženi smo nad trpljenjem civilnega prebivalstva te dežele, ki tava od razrušenih domov do sosednjih držav v upanju, da si bo ohranilo vsaj golo življenje. Globoko so nas pretresli posnetki nezmožnih brezdomcev, otrok brez družin, žena in starcev, ki iščejo zavetje v taboriščih, ki ne zagotavljajo niti minimalnih človeka vrednih bivalnih pogojev. Tudi nas zdravnike, ki smo vajeni vsakodnevnega soočanja s smrtjo, bolečino, stiskami in boleznimi, je trpljenje kosovskih beguncev pretreslo. Groza in strah, ki so ga doživeli zaradi divjanja vojske, se jasno odražata na njihovih obrazih. Tako pozivamo Vlado Republike Slovenije in vse državnike sveta, ki imajo karkš-nikoli vpliv za preprečitev nadaljnjega uničevanja, da z modrostjo in odločnostjo čimprej končajo tragedijo, nevredno civilizacije in evropske kulture. Slovenski zdravniki smo po svojih močeh pripravljeni sodelovati pri humanitarnih aktivnostih. Dr. PAVEL POREDOŠ predsednik Jožef Alojz-Muc KOSTANJEV DREVORED OBREZAN LOŠKI POTOK - Kostanjev drevored, ki se razteza od središča Hriba pa vse do Tabora, je bil do pred nekaj dnevi predmet pogostega negodovanja, saj je staro in suho vejevje često grozilo na gosto parkiranim avtomobilom. Ta nevarnost je z nedavnim obrezovanjem vsaj za nekaj let odpravljena. Kostanje je dala zasaditi občina daljnega 1913. leta. Takrat je namreč divjala druga balkanska vojna in v njej je sodelovalo veliko Slovencev, tudi Potočanov. 23. aprila, tako piše kronist, so črnogorske sile pregnale Turke iz mesta Skadar, zato se je S. L. S., ki je vodila takratno občino, odločila za ta nasad v čast in slavo zmage. Drevored je zanimiv tudi za turiste. A. K. LOJZETOV80. ROJSTNI DAN -Lojze Pate iz Gorenje vasi pri Mirni je 8. aprila dočakal 80. rojstni dan. Rodil se je v Rodinah. Zaposlil se je na komunali in delo cestarja opravljal 27 let. Njegovo delo je bilo naporno, v službo je moral ob vsakem vremenu. Z ženo Pavlo sta doma obdelovala manjšo kmetijo, ko mu je žena umrla, pa so se zanj začeli težki časi. Kasneje se je zbližal z Veselovo Francko iz Ševnice, ki mu je bila v oporo, še posebej, ko je Lojzetovo zdravje vedno bolj pešalo. Napadale so ga razne bolezni, predvsem revma. Ko se je leta 1975 upokojil, je bil zelo bolan, le skrbna nega in ljubezen žene Francke sta mu pomagali, da je okreval in dočakal 80 let, ki jih je praznoval v krogu sorodnikov in prijateljev. Na praznik je veselo zaukal. Želimo mu še veliko zdravih let” (F. L., Trebnje) OBČUTEK, DA NISMO OSAMLJENI! S to mislijo so se starostniki od 70 let naprej zbrali na povabilo aktivistov KS Dolenja Nemška vas s članico RD Slavko Čeh. V velikem številu smo se zbrali v podružniški učilnici osnovne šole Trebnje, kjer nas je čakalo presenečenje. Učiteljice so z učenci pokazale, kaj so pripravile za naše razvedrilo. Ob kulturnem programu smo obujali spomine na otroška leta. Ker gre ljubezen skozi želodec, je organizacijski odbor poskrbel za dobro zakusko, sosede so spekle domače sladice. Vse enkrat mine in tudi gostje srečanja starostnikov smo se z glasnim petjem poslovili. Še enkrat hvala za prijetno srečanje. Tudi doma imamo občutek, da nismo osamljeni. To srečanje me je še posebej osrečilo, ker živim čisto sama. FANIKA MALIŠIČ V četrtek, 15. aprila, smo se ob velikem številu borcev, prijateljev in znancev za vedno poslovili na pokopališču v Šempetru od Jožefa Lojze-ta-Muca, znanega borca Dolenjskega odreda, Gubčeve brigade in Prve slovenske artilerijske brigade. Rodil se je v kmečki družini v Herinji vasi pri Šempetru. Spomladi 1942 je odšel v partizane v Dolenjski odred, ki je tedaj imel širše območje Trške gore. Septembra 1942 je bila ustanovljena Gubčeva brigada in Dolenjski odred je bil vključen vanjo. L. 1944 je bil premeščen v Prvo slovensko artilerijsko brigado. Bil je znan kot pogumen, iznajdljiv borec, vedno pripravljen pomagati soborcem. Nikoli ni obupal, vedno je bil prepričan, daje partizanska borba pravična. Vse grozote je dal skozi v brigadah in je bil v eni borbi težko ranjen; tako da so ga odpeljali na zdravljenje v Italijo. Po vojni je bil do upokojitve zaposlen pri Komunali v Novem mestu. 1 Kot iskren tovariš, prijatelj in znanec bo ostal v trajnem spominu vsem, ki smo ga poznali. IVAN SOMRAK Dr. Ferdo Gestrin Nenadoma je v 83. letu starosti umrl akademik prof. dr. Ferdo Gestrin. Na srečo smo pred meseci pripravili in izdali njegov zbornik, ki obsega preko 20 znanstvenih zgodovinskih knjig in več kot tisoč znanstvenih bibliografskih prispevkov. Bil je zares samonikel, pokončen in velik znanstvenik evropskih razsežnosti. Nekatera njegova temeljna dela so prevedena v več evropskih jezikov. Bil je in ostal bo visoko cenjen in spoštovan med akademiki, profesorji, študenti in vsemi, ki smo ga poznali. Bil je tudi izredno kritičen do družbenih pojavov in v zadnjih letih tudi do zgodovinske znanosti, ki da zdaj v kritičnem obdobju premalo posega v javnost z resnico; enako kritičen je bil tudi do študentov, a je vsakega spoštoval in mu le pomagal k napredovanju. Od njega sta se s pretresljivimi besedami poslovila predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik in njegov nekdanji študent, sedaj akademik, prof. dr. Bratuš. ZDRAVKO TROHA njegov nekdanji študent Primextra TZ Univerzalni herbicid v koruzi... DOLENJSKI RADIOAMATERJI V AKCIJI - Februarja je minilo 20 let od ustanovitve Radiokluba Šentjernej in vzpostavitve prve radioamaterske zveze v Šentjerneju. V treh letih od ustanovitve smo člani - več kot 30 nas je - kljub raznim težavam vzpostavili preko 20 tisoč zvez z radioamaterji iz vseh kontinentov. Dejavnost se pozna tudi po mnogih diplomah in pokalih iz vseh koncev sveta. Zadnja tri leta se uvrščamo v sam vrh slovenskega ra-dioamaterizma. Aktivni smo tudi na civilnih prireditvah. Skrbimo za podmladek, ki ga šolamo. Zahvaljujemo se vsem ustanovnim članom, posebej Francu Videtu, ki naš je navdušil in nam dal možnosti drugačnega komuniciranja. Zahvala tudi občini Šentjernej (za uporabo prostorov) in občini Novo mesto ter vsem društvom za možnost sodelovanja, pa tudi OŠ Šentjernej in Krki, tovarni zdravil, za enoletno sponzorstvo. (Matej Grubar, Šentjernej) L6 (2591), 22. aprila 1999 DOLENJSKI LIST 17 tudi za vodozbirna območja N OVA RT1 S iš® • g®trao[Mi0w®®ft3 • ®OSDs® • c^®[po@B [?@[P®DPft®Š@ • g®[TQ0[]fiJQDW®©GO • ®Oofe® • CsD®[pB® MODNI KOTIČEK Zardevajoče neveste V teh najlepših spomladanskih dneh, ko se neporočene odločate dahniti “da ”, razmišljate tudi o svojem poročnem oblačilu. Spomnimo se, da izvira tradicionalna “bela poroka"v 19. stoletju, nošenje bele barve v znamenje čistosti pa je staro že kakšnih 400 let. V povsem belo so oblečeni dojenčki, majhni otroci in “nedolžne" žrtve v knjigah. Poročna obleka neveste iz sredine 19. stoletja je bila le za spoznanje drugačna od njenih vsakdanjih oblačil in jo je po poroki ponavadi uporabljala kot “zakmašno”. Poročna obleka v letih 1925je bila narejena iz satenastega krepa, s kratkim ovitim krilom, kakršna so bila sredi dvajsetih let tako v modi. Trak ali “chaplet” z voščenimi pomarančnimi cvetovi pa je držal tančico tik nad očmi. Izvirna obleka iz štiridesetih let 19. stoletja je bila iz smetanovo rumene svile, dopolnjevale pa so jo čepica, rokavice brez prstov in mošnjiček. V zgodovini so imele tudi kraljevske poroke močan pravljičen naboj in ljudje so ob njih neznansko uživali. Ko se je nekdanja igralka Grace Kelly leta 1956poročila z monaškim knezom Rainierjem, so bile vanju uprte oči vsega sveta. Nevesta je imela dolgo svileno in čipkasto poročno obleko z na roke narejenim čipkastim pajčolanom, ki je bil prešit z drobnimi biseri, in z oprijetim životcem, ki se je spredaj zapenjal z gojenimi biseri. Tudi danes srečamo poroko v belem po vsem svetu. Kroji, linije, dodatki so tako različni in zelo odvisni od želje in možnosti poročnega para. In povrhu vsega: tudi snežna belina oblačil, dodatkov in poročnih šopkov je danes prepuščena domišljiji posameznega para. Pa srečno in veliko ljubezni! JERCA LEGAN V NEOBVEZEN PREMISLEK Obraz ima zadetek Menda so nekdaj iznajdljivi, a leni vojaki goljufali svoje starešine tako, da so imeli pri pregledu vrste namazane čevlje samo spredaj, zadaj, kamor ni seglo oko, pa blato. Mednje gotovo sodijo metliški župani, ki vztrajno zaposlujejo najbolj znanega metliškega sobosli-karja Toneta Čmiča, da spreminja zunanjo barvno podobo občinske stavbe na Mestnem trgu. Toda, pozor, samo sprednji del bajte, ki gleda na trg in se ponaša z grbom, zadetek, ki je obrnjen proti Obrhu, skrit očem, pa - groza! Nastlano, razmetano, razbito, okrušeno, zanemarjeno, skratka - neurejeno. Zdajšnji župan bo ravnal modro, če se bo priključil pohodnikom, ki bodo letos drugič obhodili svojo ljubljeno Metliko ob obletnici podelitve mestnih pravic, pa čeprav gre samo za krajevni, ne občinski praznik. Nekajurna pot jih bo vodila po krajih, ki jih navadno prevozimo z avtomobilom ali pa le redkokdaj zaidemo tja, in to bo čudovita priložnost videti občinsko središče tudi v malce drugačni podobi: brez gredic s tulipani, brez pločnikov, kjer bi bili potrebni, brez javne cestne razsvetljave, brez otroških igrišč in igral, naleteli bodo kje na kakšno črno odlagališče smeti, v nos jih bodo zbodle pomanjkljivosti, ki jih v vsakdanjem tempu življenja spregledamo, ker smo prepričani, da jih ni videti in da zato lahko goljufamo, kot so vojaki svoje predpostavljene. Toda prej ali slej seje treba obrniti. TONI GAŠPER1Č VELIK LIRIK IN NOVO MESTO Pred sto leti je umrl Dragotin Kette V ponedeljek, 26. aprila, bo minilo 100 let od smrti pesnika Dragotina Ketteja. Čeprav je umrl star komaj dobrih 23 let in za življenja ni izdal pesniške zbirke, je eden največjih slovenskih pesnikov, nekatere njegove pesmi pa lahko mirno uvrstimo v vrh svetovne ljubezenske lirike. Ketteju sta kot najbolj razvitemu in zrelemu pesniku slovenske modeme prvenstvo v vseh pogledih priznavala tudi njegova prijatelja Ivan Cankar in Oton Zupančič, kar sta že za njegovega življenja in še posebej po njegovi prezgodnji smrti večkrat iri'nedvoumno povedala. Kette je v šolskih letih 1896/97 in 1897/98 živel v Novem mestu, kjer je obiskoval tamkajšnjo gimnazijo. Ti dve novomeški leti sta bili za mladega pesnika, katerega življenje je bilo od otroštva naprej vse prej kot lahko in lepo, če že ne najlepši, pa gotovo najbolj brezskrbni, vsekakor pa najustvarjalnejši. To je bilo Kettejevo najplodnejše obdobje in v tem času so nastale njegove najlepše in umetniško najvrednejše pesmi, ki jih je spodbudila ljubezen do mlade, komaj 16-letne postavne lepotice Angele Smolove. Po maturi leta 1898 je jeseni Kette moral za tri leta k vojakom v Trst. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, boleznijo, ki je bila prekletstvo njegove družine, saj je sušici že v Kettejevih otroških letih podlegla njegova mati Ana, ko je bilo pesniku komaj 15 let, pa še oče Filip. Sredi marca 1899 so na smrt bolnega Ketteja odpustili iz vojske in zatekel se je k prijatelju in pesniškemu tovarišu Josipu Murnu v ljubljansko cukrarno, zatočišče slovenskega pesniškega in siceršnjega proletariata. Tam je zanj do njegove prezgodnje smrti požrtvovalno skrbela plemenita gospodinja Polonca Kalanova. Kette je zadnjič obiskal Novo mesto konec septembra 1898, predenje iz Zagorja ob Pivki, kjer je preživljal svoje zadnje počitnice, odšel k vojakom v Trst. O tem obisku je Niku Zupaniču, Kettejevemu znancu iz novomeške gimnazije, leta 1901 v pismu poročal Fran Šešek, pesnikov najtesnejši prijatelj v Novem mestu. Takole piše: “Pred odhodom v Trst je priromal še v Novo mesto... Šel je na novi most (kandijski, zgrajen ravno takrat, op. p.) ogledat se po Krki in okolici, na to v stransko ulico pod njeno stanovanje (Angela Smolova je stanovala v Bergmanovi hiši na Glavnem trgu, okno njene sobe pa je gledalo na današnjo Vrhovčevo ulico, op. p.). Zvečer sem ga šel obiskat k Jakcu (v gostilno na Bregu, ki jo je imel v najemu oče slikarja Božidarja Jakca, današnja Restavracija Breg, op. p.), kjer se je norčeval iz zbranih nas dijakov, se smejal in delal dovtipe. Zdelo se mi je, da je bil razočaran, ko je prišel v mesto, da so se mu vse predstave razblinile v nič, da sam ni znal, kako da sedi pri Jakcu... Takrat sem ga videl zadnjič.” Spomini dr. Zupaniča Dr. Niko Županič, belokranjski rojak iz Gribelj, etnolog in antropolog, Kettejev mladostni znanec iz novomeške gimnazije, se je v reviji Tovariš leta 1950 v članku Še nekaj spominov na Dragotina Ketteja takole spominjal Kettejevih zadnjih dni: “S Kettejem sem prijateljeval od jeseni 1896 do spomladi 1899, ko sem ga zadnjikrat videl v Ljubljani, nekako sredi marca, potujoč z Dunaja v Belo krajino na velikonočne počitnice. Stanoval je v stari cukrar-ni pri znani dobri dijaški materi. V čisti in pospravljeni sobi sem ga našel samega. Prostor je naredil name puščoben vtis. Pesnik ni ležal, ampak je zamišljen hodil po sobi in mi je pravil o svojih načrtih za najbližjo bodočnost. Nameraval je prodati svoje poezije založniku L. Schvventnerju in odpotovati na Dunaj, kjer bi se vpisal na pravno fakulteto. Po vrnitvi v Ljubljano pa bi si služil vsakdanji kruh v pisarni kakega odvetnika, dokler ne bi opravil pravnih izpitov. Mladi možje bil resen in se ni niti enkrat nasmejal ali pošalil, kakor je bil poprej navajen. Njegove oči so izgubile blesk in pogled mu je bil moten, a polt nekam porudenela. Če se prav spominjam, je imel obrito brado, a dolgi in močni brki so bili žalostno povešeni na upadlem obrazu. Kdor je videl Ketteja pred nastopom vojaške službe, je moral opaziti spremembo njegove fiziognomije, njegovega obraza, ki se je zožil bolj kakor je bil za časa mature v Novem mestu 1898. Med razgovorom je dal razumeti, da bi se včasih rad okrepil s čašo vina, pa je bil popolnoma suh. Zato sem stopil v bližnjo gostilno in mu prinesel liter trškogorskega vina, ki ga je vedno zelo cenil. Kazalo je, da tisti čas še ni bil deležen gmotne podpore dobrih src, ki je prišla na pobudo njegovega prijatelja Bojana Drenika. O svoji bolezni ni dejal niti besede - revež je bil trdno prepričan o svojem ozdravljenju. Morda mu je radost zaradi oprostitve od vojaške službe napolnila srce z upi in mu dvignila zaupanje vase in v živ-ljenjsko moč.” Aškerc mu je zatisnil oči Leto dni po Kettejevi smrti, leta 1900, so izšle njegove Poezije, pesniška zbirka, pri ureditvi katere Anton Aškerc ni pokazal pravega posluha, spoštovanja in tenkočutnosti, ki jih Kettejevo pesniško delo zahteva in jih je tudi vredno, za kar si je prislužil oster Cankarjev napad. Je pa bil Aškerc pri Ketteju ob njegovi smrtni uri in je umrlemu pesniku zatisnil oči. V uvodu k Poezijam takole piše o tem. “Sredi aprila lanskega leta izvemo, da leži v Ljubljani na smrt bolan. Stanoval je v takozvani cukrarni na Poljanah. Lepo mu je stregla stara gospodinja njegova. Podpirale so ga rodoljubne gospe ljubljanske; pomagalo mu je tudi IVa F£w~lci Tiha in nema se vije krog mesta in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi naprej... Adijo, adijo! Ljubica, naj se obličje ti zjasni, ljuba, ne joči nikar! V daljno krajino, ah, v boj opasni kliče me car. Da se še ljubiva, da se še vidiva, ljubica, upaj, morda še kdaj ali morda ne prideva nikdar več skupaj... Morda še kdaj bom gledal ti v lice v sladkem zavzetju... ali počival v tuje zemljice hladnem objetju. Adijo!... Kakor meglice, kakor vodice sredi te reke časi hitijo... Morda na veke, ljuba, adijo! podporno pisateljsko društvo slovensko. In na smrtni postelji njegovi sem ga videl prvikrat. Šla sva ga bila obiskat z g-Govekarjem. Ko sem ga zagledal, spoznal sem takoj, da ne vstane več s postelje, na katero gaje bila položila bolezen. Človek Ketteje bil izgubljen - kaj bo s pesnikom Kettejem? , Šinilo mi je v glavo, da bi bilo vendar dobro, ko bi sam povedal, kaj se naj zgodi z njegovimi pesnu-mi. In pregovorila sva ga, da je vso svojo književno last - druge ni imel! - prodal založniku, g- Scb' vventnerju. V svoji oporoki pa Je postavil za svojega dediča “Poj?' porno društvo za slovenske veli-košolce na Dunaju”... .. Dopoludne 26. aprila sem bi zopet prišel k njemu pogledat, ke so dijaki pravili, da mu je čimda lje slabše in da želi še videti ka kega znanca. Bilo je okoli devetim Ko vstopim v sobo, se mi še ran nasmehlja. Ko pa se mu približa in mi poda svojo velo hladno rok , , vidim, da ima že hipokratiško u ■ Bil je bled ko zid, po čelu pa so m stale potne srage. “Pojdemo!” je rekel, PotemL ni govoril več. Začela seje a8° ja. Krepko je prijel za svečo, ki jo je dala v desnico njegova go podinja. Čez kakih deset minu J i izdihnil svojo mlado dušo. Za nil sem mu oči in šel povedat p j jateljem, kaj se je zgodilo. Ketteja so pokopali na po pališču pri sv. Krištofu v Ljubija < leta 1923 pa so njegove posmrm | __ f*1 I 1 teju. Murnu in Cankarju položil ŠeŽUPanČiČANDREJBARTEU DRAGOTIN KETTE - Za življenja Dragotina Ketteja ni nihče portretiral. Čeprav je Vavpotičev portret pesnika pred barvito dolenjsko pokrajino in s prividom njegove ljubezni Angele Smola nastal šele leta 1940, se pravi 41 let po Kettejevi smrti, ga imajo poznavalci za najvemejšo upodobitev pesnika v njegovi novomeški dobi. Sliko je Ivan Vavpotič naslikal po naročilu dr. Nika Zupaniča in ob njegovi stalni navzočnosti. Tako Zupanič kot Vavpotič sta Ketteja v njegovih novomeških letih dobro poznala, Vavpotič je bil tudi zaljubljen v Angelo, Kette pa mu je posveti! sonet z akrostihom. Sliko hrani Dolenjski muzej. MITOLOGIJA Prizanesljivi in odpustljivi - Dolenci so kaj prizanesljivi ijj odpustljivi. Da jim človek le ne sega v žep, pozabijo kmah' ^ ko razžaljenje in krivico, posebno pa radi pohujšanje. Tak y menja brez preneha sovraštvo v prijaznost in vice versa - - utolažuje vse strasti; nasprotnik ponudi nasprotniku polno c - ta premišljuje le en hip ali tudi nič, predno je čaša izprazn) sta si nasprotnika prijatelja. Najprej upijanijo, potem kupčujejo - Mešetarji, prekuplje} ^ in kupci (vseh treh je vsaki dan več na Dolenskem) paZlJ , (,-človeka ali upijanijo ali saj v dobro voljo spravijo dobro ve ^ da store potem z njim kar hočejo. Tako se prodaja naV -ve, le plod zemlje, ampak tudi hiše, posebno pa nogradi in nj Zeleni Jurij je bil praslovanski bog ™ ...... ... Obred zelenega Jurija seje v Sloveniji najbolje in najdlje ohranil v Beli krajini. V viniški krajevni skupnosti že vrsto let 24. aprila, na jur-jevo, otroci “od hiše do hiše hodijo, zelenega Jurija vodijo” ter zbirajo darove, za strehe pa zatikajo zelene brezove vejice, ki prinašajo srečo. Sicer pa Belokranjci običaje, povezane z zelenim Jurijem, ohranjajo v folklornih skupinah, Črnomaljci, ki so znani po prireditvi Jurjevanje, pa so svoj kraj celo poimenovali kot mesto zelenega Jurija. Črnomaljci so nedavno povabili v goste dr. Vitomirja Belaja, ki je razgrnil svoje izsledke o zelenem Juriju, do katerih se je dokopal pri svojem raziskovalnem delu. Dr. Belaj je namreč prodekan oddelka za etnologijo na zagrebški univerzi, zadnje desetletje pa tudi honorarni profesor na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Osrednja tema njegovega znanstvenega proučevanja je mitološka osnova ljudskih običajev, o kateri je objavil več kot 150 del. Lani je izdal knjigo “Hod kroz godinu”, v kateri obravnava mitsko poreklo nekaterih ljudskih običajev, zlasti zelenega Jurija. Pri rekonstrukciji mitske zgodbe o zelenem Juriju si je dr. Belaj v veliki meri pomagal z ljudskim izročilom. “Jurij je verjetno živel v času cesarja Dioklecijana, torej v 3. oz. začetku 4. stoletja, in je bil ob glavo zaradi svojega krščanskega prepričanja. To je najpomembnejše, kar vemo o Juriju, vse ostalo so ve-liko.mlajše pravljice,” je pojasnil profesor. Sicer pa je zeleni Jurij poznan tudi v okolici Ljutomera in Dr. Vitomir Reluj Ormoža, v severozahodnem delu I Irvaške, pesmi o njem, ki so si precej podobne in izvirajo še iz poganskih časov, pa je moč najti pri vseh slovanskih narodih. Iz pesmi je raz- vidno, daje zeleni Jurij mitska oseba, njegova hoja po njivah pa prinaša rodovitnost. Ker pa se večina jurjevskih pesmi začne s “prošel je, prošel pisani vuzem, došel je, došel zeleni Jurc...”, je dr. Belaja zanimalo, od kod prihaja zeleni Jurij. Prišel je do zaključka, da prihaja iz dežele, ki leži za krvavim, v nekaterih pesmih pa za rdečim morjem. “Stari Slovani so si predstavljali, da je na drugi strani vode ali morja dežela mrtvih, v kateri živi Veles, bog domače živine in sveta mrtvih. Jurij je torej spomladi prišel iz. dežele mrtvih, kar z drugimi besedami pomeni, da je bil mrtev. Iz božično-novoletnih pesmi, kijih gospodarju pojejo našemljeni koledniki, ki predstavljajo duhove prednikov in so torej prišli iz dežele Velesa, pa je moč izvedeti, kdaj je Jurij odšel v deželo mrtvih," pojasnjuje dr. Belaj. Profesor je dokazal, da sta se na praslovansko novo leto, ki je bilo na začetku sedanjega marca, najvišjemu bogu Gromovniku ali Perunu rodila dvojčka: Mara in Jurij. Slednji v krščanstvu predstavlja Jezusa, ki so ga duhovi njegovih prednikov odpeljali v deželo mrtvih, kjer je zelo hitro rasel in je bil čez. nekaj tednov že postaven fant. To pa je bilo mogoče zato, ker je bog vegetacije in živi le eno leto. A Jurij ni prišel v deželo, da bi “donescl pedenj dolgo travico, laket dolgo mladico”. To je storil le min1®® • Prišel sc je poročit. Zatoku ‘ ^ zbir ‘ novzpe*. korenin, iz sveta mrtvih, P^hjraj0 krošnjo drevesa, kjer se ‘Lsyo) snubci in kjer ima Grorn<^vvrnj|na grad. Jurij seje tako nevede ic0 svoj dom ter zasnubil tagoj Maro. Seveda si je dr. Be ‘ zastavil vprašanje, kako <. pil bogovi izjema pri incestu, povsod drugod prepove -j, vet' dognal, da so se tudi v d "svoji^ stvih bogovi poročali ,. ^ bc sestrami, vendar le, če je . ^figove vegetacije, plodnos _ ^ got nosti. Poroka Jurija m ™ofej n* otrok najvišjega boga bo zemlji zagotovila rodnos • cije v “Po jurjevem se bog v e . vj iw ljudskih običajih znova p |Van; kresovanju, vendar takra pr' Tako kot imata Jurij 'n ..goi111^ vseh slovanskih narodih e * jj(i) ga ima tudi Ivan. Ob kres _eZVes', poroči z Maro, a ker ji je gj je' naščuva proti svojemu & resnici njen deseti brat,1 • pjjej0' 1 - ■ ga zares m i,, v Jurijeva smrt pa je bila pl vet bratov. Bratje ga /ar‘;Lzi pr vllC ,an» različnih obredih od p°zn*T,erjo *' ja do pusta, ko junaka sv ' »jVi * vržejo v vodo. Mara ?a.Lgo,ldi nekaj tednov, ko sežgejo. . gye rd simbolizira," je svoje razi-lagal dr. Vitomir Belaj- MIRJAM ■" 181 DOLENJSKI LIST Št. 16 (2591), 22. aprllj TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! četrtek, 22.iv. SLOVENIJA 1 7-40 - 2.05 Teletekst 8.00 Vremenska panorama “30 Male sive celice jO.45 Zgodbe iz školjke 11-15 Tedenski izbor Sara, koprod. nadalj., 4/6 11.40 Kdo je na vrsti?, amer. humor, oddaja, 4/6 12.05 Vino moje dežele n Mojstrovine Slovenije, 7/9 13.00 Poročila 14.10 Tedenski izbor O&tje in sinovi 15.00 Zoom 16-30 Osmi dan '.00 Enajsta šola le™ ^ne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik K 10.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20-05 Tednik 5! ™w poper turistična oddaja 33-20 Somrak stoletja SLOVENUA 2 panorama -10.05 Tedenski izbor: nem rin®' ^r' 8ehwartz in dr. Martinova, snravr3.112" ^0SPa Oentinck ali ne- ffiSii’niz02-nadali''2/6; 1110 Svet J™«-12.40 Euronews -14.45 Ferdi, ris. naniz -Po5l„ ®a’angkfilma ‘ 17.°° Evr°gol -17.30 Ko.o3' ,o8^5vDHekle- anglnadalj’1/3 -1900 na (Via, • ,1 Videoring - 20.00 Tuja razvedril- ftanc d n Košarka - 22.30 Poseben pogled, lranc. film - 0.20 Rapman, fin. nadalj. kanal a BradSm11^ ’ Mork ‘n ¥'ndy. naniz. - 8.30 Želite am' nan'z'' 9,99 Žlahta, naniz. - 9.30 POnov\TmuhUm.naniz-- 10 00Kraliicasrc' 13 Inn l , Mannu' nadalj. -12.00 Odklop -w’ *4-30 Ne mi težit, naniz. -15.00 src nadir ‘" i'o’°° 0prah show' 17 00 daljica 18 30 M i i K°rak za korakom, naniz. - novimni “ Eddie’naniz- • 19-°° Vsi zupa-Po izbir' 1I3"'2'' '9'29 Zmenkarije - 20.00 Film P° ™in gledalcev - 23.45 Nedotakljivi, naniz. nAS -17.00 Risanka - 18.00 lz kulturni L,9'00 Novice'19'15 Tedenski oddaja-tn 1« ' 193024Ur'2000 Kontaktna TedensV; v i P°znate? - 21.00 Novice - 21.15 uiturni pregled-21.30 Litijski mozaik HTV i IO-OOpLIK^ KdO Dobro jutro. Hrvaška -1200Pnr°H " *Kd-k Izobraževalni program -Esmefc113 •-12-35 New York (serija) -^3.05 Izobraževal '13'55 Poslovni klub -14.25 17.55 Viie m proBram • 17-00 Hrvaška danes -19.05 »S*"*3 in meea • 18-30 Kolo sreče - 20.10 Oh„„ 'i9 30 Dnevnik, vreme, šport -Izziv Jr,^-55Polurcza kulturo-21.30 (dok'odrt," i « °Pa2°valnica - 22.45 Kosovo HTV j ' 35 Nc želim plesati (kan. film) ^alaIV„il0ledar' 15 00 Dober dan - 17.15 'fe- is,nia2?hoda(seriia).- 18 00Hugo,tv “raitia-ig a/m Zlpo1' 1909 Županijska pan-•20.30 Dni ?evn!k’ vreme> 5P°rt ‘20.10 Kviz (hurn. serii f *j?cr'ja) '21.25 Tanka modra črta le|ja (seriiat ni n5c5,,Na3veeie romance 20- sl°’ 25.IV. ^NUA 1 ,J# Tedenlk^3"0™3 Kočne ustvarjalnosti lnin^)StaSola 1029 Otroška oddaja n^spešnica, švic. drama lj® Vnanje je ključ I3oo p 5 2enn uZ počila domače C*"* tekmovanje pevskih Pi—. 15-30 4. 16.3Ž S ‘7.00 fc* 17.40 pdeil grafit l»^K«anka 18.10 bZ?"« l8-30 Ra '1Pr'h°dnosti ‘9.15 R^^su 19.30 n nka ^•OO vrcmc’ šport 20.is nf lo tedna ^S^ehn s 7cen simfonikov ^v?,,A 2 ^30Deklcnna)PfnHrama' 30.05 Videoring • 173 11.20 Školjki, posn. s 16.40 flov °.?CWS '’5.d5 Emma Sorel, franc. h,0^nijL^^0nlcl°’dHk. serija, 2/8 -17.30 30 Simnsim Jerscy. angl. nadalj., 4/ Psonovi, amer. naniz. 9/50 • 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija 2/10 - 20.50 Nepo-membneži, Škot. film - 22.40 Umori, amer. naniz., 16/22 - 23.20 Izročitev, polj., nadalj., 2/6 - 0.20 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 6/11 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Zmenkarije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Mae-stro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Prijateljici, film - 21.50 Kvantni skok - 22.50 Varuhi časa, naniz. - 23.40 Nedotakljivi, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Klasika avtomobilizma -18.00 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Pol ure za kulturo -14.25 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Vprašanja Azije (dok. oddaja) -20.45 Glasbena oddaja - 22.00 Opazovalnica - 22.40 Večer Željka Ogresta - 23.40 Nočna straža: Nikita (serija); Čudežni svet Paula McKenne; Italijanski film; Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevni, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Highlander II. (amer. film) - 22.55 Oddelek za umore (serija) - 23.20 Fatamorgana SOBOTA, 24.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.25 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Oddaja za otroke 9.10 Don Kihot, naniz., 31/39 9.35 Razpoke v času 10.05 Poslednja oaza, hrvaš. film 11.35 Tedenski izbor Otroška oddaja 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.25 Med valovi 13.55 Zlati petelin 15.30 Začasno odsoten, amer. film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Modri vrtinec, dok. oddaja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Druženje in praznovanje, dok. serija, 1/10 22.30 Poročila, šport 22.55 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 4/20 23.15 Ko ljubezen ubija, amer. nadalj., 2/2 0.55 Menos que Cerro, Špan. film SLOVENIJA 2 9.55 Zlata šestdeseta-10.45 Jasno in glasno-11.40 Davov svet, amer. naniz. -12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronews -16.55 Šport: košarka, teniški magazin, rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Polja smrti, angl. film - 22.20 Trend - 22.50 Omama, ekstaza, mistika, 4. del serije - 23.40 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. -10.00 Nora hiša, naniz. • 10.30 Coopcrjeva druščina - 11.00 Alf-11.30 Razprtije, naniz.-12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Usodno pričevanje, film -16.00 Zapeljevanje gospodične Leone, film -18.00 Odklop - 19.00 Mreža - 20.00 Zmenkarije • 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor - 22.00 Nezvestoba, film - 23.40 Policisti na motorjih, naniz. - 0.40 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti - 13.10 Nora name (franc, film) -15.10 Kosovska kriza -15.50 Briljanten -16.45 Zgodovinske skrivnosti -17.50 Mount Royal (serija) -18.45 Risana serija -19.10 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dramska serija • 21.05 Film po izbiri gledalcev - 22.55 Opazovalnica - 23.35 Nočna straža: Film; Pearl (serija); Žena terminator (amer. film) HTV 2 11.15 Tv koledar -11.25 Nevarna žena (serija) -14.45 Črno-bclo v barvi -16.55 Ameriški film - 17.55 Obzorja divjine (dok. serija) -18.20 Dok. oddaja -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.05 Skrivnosti globin (dok. serija) - 22.55 Svet zabave - 23.25 Kronika bienala muzike NEDELJA, 25.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.00 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 7/13 9.55 Veliki skladatelji 11.00 Dnevnik velikih mačk, angl. serija, 2/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.20 4 x4 13.50 Tedenski izbor Resje! 15.15 TV poper 16.00 Trik-trak 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije, 8/9 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Žrebanje3x3 21.35 Portret 22.30 Poročila, šport 22.50 Dunajski filharmoniki SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.20 Videoring -9.45 Crossbar, kan. film -11.00 Zvezde Holly-wooda -11.30 Trend -12.00 Murphv Brovvn, amer. naniz. -12.30 Policija na naši strani -13.00 Euronevvs -17.00 Šport; motociklizem, rokomet, tenis - 19.30 Videoring - 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, 3/3 - 20.55 Hudičev neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 3/3 - 21.50 Šport v nedeljo KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf -11.30 Razprtije, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv - 13.00 Nagajivi duh, film -15.00 Pravdarji. hum. naniz. -15.30 Družinske zadeve -16.00 Atlantis -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Trije moški in dojenček, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Vražja zakonca, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 26.IV. SLOVENIJA 1 6.45 - 23.40 Teletekst 7.00 Vremenska panorama 8.00 Počitniški program Krtove dogodivščine 8.50 Glasbena šala 9.05 Piši in briši 9.15 Rdeči grafit 9.55 Radovedni krtek 10.20 Narava in človek 10.40 Izziv prihodnosti 11.10 Na vrtu 11.35 Modri vrtinec, dok. oddaja 12.05 Alpe-Donava-Jadran 12.35 Utrip 12.50 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Poslednja oaza, srbski film 14.50 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Tačck 17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz., 7/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 15/18 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor; Sobotna noč; 12.00 Otok Jersey, angl. nadalj., 4/12; 12.25 Simpsonovi, naniz., 9/50; 12.50 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija 2/10; 13.45 Hudičev avtorizirani življenjepis, angl. dok. serija, 3/3 -16.10 Na robu teme, amer. film (čb) -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 14/24 -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Vest in pločevina, TV naniz, 6/7 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Man-nix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Izgubljena nedolžnost, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.20 Ned in Stacey, naniz. - 23.50Nedotakljivi, naniz. - 0.50 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije LTV TOREK, 27.IV. SLOVENIJA 1 6.45 - 23.55 Teletekst 7.00 Vremenska panorama 8.00 Počitniški program Žabčeve dogodivščine 8.50 Glasbena šala 9.15 Briši piši 9.25 Radovedni Taček 9.40 Kekec, glasbeno-plesna predstava 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 11.40 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, naniz., 15/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 15.10 Odstiranja 16.00 Brez meje 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 3/12 17.35 Otroška oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Proslava, prenos iz CD 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport 22.20 “As Happy as Larry”, angl. drama 0.20 Canova v drobcih, franc. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj., 14/34; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Štafeta mladosti; 14.40 Euronevvs; 15.40 Vest in pločevina, TV naniz., 6/7; 16.05 Začasno odsoten, amer. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 5/26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Šport: rokomet - 22.00 Balada o trobenti in oblaku, slovenski film - 23.10 Svet poroča - 23.40 Murphy Brovvn, amer. naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. - 19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Drzno reševanje, film -22.50 ’Alo, ’aio, hum. naniz. - 23.20 Ned in Sta-cey, hum. naniz. - 23.50 Nedotakljivi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.45 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Usodna odprava (amer. film) - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 28.IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.25 Teletekst 7.00 Vremenska panorama 8.00 Počitniški program Veter v vrbah 9.10 Glasbena šala 9.25 Briši piši 9.40 Zlatko Zakladko 9.55 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 3/12 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.10 Mednarodna obzorja 13.00 Poročila 13.35 Tedenski izbor Obzorja duha 14.05 Ljudje in zemlja 14.55 Canova v drobcih, franc. dok. oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Predstavitve novih kratkih filmov 18.00 Obzornik 18.10 Kdo je na vrsti?, amer. oddaja 18.35 Sara, koprod. nadalj., 5/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Dežela in domovina, angl. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Portret SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 5/26 - 11.20 Euronevvs -16.00 Bivša prostitutka, amer. film -17.25 Po Sloveniji - 18.05 Dr. Schvvartz in dr. Martinova, nem. naniz., 4/8 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Tretji zemeljski pol, dok. oddaja - 21.30 Angel, irsko-angl. film - 23.00 Nogomet KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Mannbt, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. - 15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Razsodnost in rahločutnost, film - 22.40 Sever in jug, nadalj. - 23.30 ’Alo, 'alo, hum. naniz. - 0.00 Ned in Stacey, naniz. - 0.30 Nedotakljivi, naniz. -1.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Usodna odprava (amer. film) -18.25 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Klasika avtomobilizma DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj 0iEN JSKj Lls Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Albini Bernardič, Dol. Mokro polje 15 pri Šentjerneju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (3) (1) (2) (9) (6) (5) (4) Kot kristal - ansambel Kristal Fant od fare - ansambel Franca Miheliča Moj jasmin - ansambel Jasmin Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci Podgorsko veselje - Trio Pavleta Malnariča in Šentviški fantje Ljubezen je večna - ansambel Izvir Domovina me kliče - ansambel Petovio (7) Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev (-) Malarska - ansambel Bobri (8) Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci ■-H KUPON ŠT. 16 Glasujem za:_____ Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V ČRNOMELJ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 14. nagradne križanke izbral Janeza Tolterja iz Črnomlja. Janeza Tomca iz Črmošnjic pri Novem mestu in Marijo Baznik iz Novega mesta. Totterju je pripadla denarna nagrada, Tomc in Baznikova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 16”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 14. KRIŽANKE Pravilna rešitev 14. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLAVAR, ALABAMA, MOČERAD, GODEC, TI, ALS, NEMEC, POLET, DERA, ARENA, OAS, NIN, LOKRIDA, DEKANAT, TAR, ANALIZA, ENA, NT, AKAN, VEK. NAGRADNA KRIŽANKA 16 'i AVTOR: JOŽE UDIR VELEMESTO V PAKISTANU SLAVNI JAPONSKI MOJSTER LESOREZA ANGLEŠKO MOŠKO IME ALEKSAN DRIJSKI VERSKI REFORMATOR KRIVINA, LOK, USLOČENA PALICA PREBIVALKE OMANA MANJŠI DALJNO- GLED LOJNA BULA MANJŠA POŠKODBA HRIBOVJE V ZAHODNI AFRIKI KEM.SIMBOL ZA AMERICIJ VOJAŠNICA IME PEVCA PLESTENJAKA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KRAJ PRI NOVI GORICI ZGODOVINSKO MESTO V EGIPTU REDKA KOVINA (La) SRBSKO MESTO OB Z MORAVI PORUŠENO GL. MESTO EGIPT.-NUBIJSKI DRŽAVE NIKO KRALJ VOJAŠKO POZDRAV- LJANJE VRSTA JEDI GRŠKA BOGINJA NESREČE KOŽOKRILEC ČLAN STAREGA NARODA NA BALKANU MOČNIK RASTLINA POLZAJE-DALEC (NA KORENINAH) GRŠKI OTOK EGIPČANSKI SVETI BIK PODZEMNA ŽIVAL PESNIK ANAKREONT-SKIH PESMI OKRAJ. ZA KILOGRAM PRIPRAVA ZA OTIRANJE DEL IMENA OSEMTISO-ČAKA V HIMALAJI (... PARBAT) REKA V NEMČIJI, DESNI PRITOK MOZELE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KOSTAK, Komunalno stavbno podjetje, d.d., Krško, ki ga zastopa direktorica Silvana MOZER, dipl. oec OBJAVLJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE Predmet tega razpisa je odprodaja nepremičnine (stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje in dvorišče) na parceli št. 26, v skupni izmeri 398 m2 tlorisne površine, s pripadajočim dvoriščem in zemljiščem na parceli št. 136/2, v izmeri 130 m2, vpisane in vodene na ZKV št. 37, k.o. Krško. Zemljišče in na njem stoječi objekt (samski dom) se nahajata ob glavni magistralni cesti Brestanica - Krško, v ulici Valvazorjevo nabrežje 9 v Krškem. Objekt je priključen na komunalne naprave in bi ob adaptaciji bil primeren za opravljanje trgovinske ali druge gospodarske dejavnosti. Pogoji za oblikovanje ponudbe: 1. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, skladno z veljavno zakonodajo RS. Pisna ponudba mora vsebovati predmet nakupa, ceno, rok in način plačila. 2. Prodaja se bo izvršila po načelu “videno-kupljeno”, brez kasnejših ugovorov. 3. Prometni davek in druge stroške prodaje ter stroške prenosa lastništva plača kupec. 4. Kupec dobi nepremičnino v posest po plačilu celotne kupnine. 5. Ponudbe morajo biti poslane na sedež podjetja do 5.5.1999 v zapečateni ovojnici z oznako ‘JAVNO ZBIRANJE PONUDB” na naslov: KOSTAK, Komunalno stavbno podjetje, d.d. Leskovška cesta 2 a, 8270 KRŠKO 6. Prispele ponudbe bo ocenila komisija. Upoštevani bodo vsi elementi ponudbe, ki so navedeni v točki 1 tega razpisa. Na predlog komisije bo z najugodnejšim ponudnikom sklenjena kupoprodajna pogodba. Komisija za zbiranje ponudb bo vse ponudnike obvestila o rezultatih zbiranja ponudb v 15 dneh po končanem zbiranju. Podjetje se ne zavezuje skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine s katerimkoli ponudnikom. Informacije v zvezi s prodajo lahko dobite na sedežu podjetja oz. na tel. št. 0608/24-17-232, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled objekta. OBČINA TREBNJE Občinska uprava Goliev trg 5, 8210 Trebnje Tel. 068/44-040 OBVESTILO Občane, podjetja, organizacije in skupnosti ter društva obveščamo, da je Občinski svet občine Trebnje na svoji 3. seji, dne 29.3.1999 sprejel sklep o JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ZA OBMOČJE UREJANJA C 14, C 3 in T 1 - CENTER MESTA TREBNJE - ki poteka v času od 12. aprila do 12. maja 1999 v prostorih Oddelka za okolje in prostor občine Trebnje, Goliev trg 5 Pisne pripombe k osnutku lahko podate na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Trebnje, Oddelek za okolje in prostor, Goliev trg 5, Trebnje. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava dokumenta bo v sredo, 5. maja 1999, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Trebnje, kjer bo izdelovalec osnutka dokumenta podrobnejše obrazložil in prisotnim podal dodatna pojasnila. Vljudno vabljeni! Občina Trebnje Oddelek za okolje in prostor BELOKRANJSKA VETERINARSKA SLUŽBA ČRNOMELJ, d.o.o. obvešča lastnike psov: Na cepljenje prinesite značko in knjižico. Za izgubljeno knjižico in značko bo potrebno naročiti izdelavo nove, za kar bo lastnik plačal 1.200,00 SIT. RAZPORED PETEK, 23.4.1999 PONEDELJEK, 26.4.1999 12.00 Zagozdec 12.00 Perudina Gor. Podgora 12.15 Hrast Dol. Podgora 12.45 Nova Lipa 12.15 Kovača vas 13.15 Stara Lipa Deskova vas 13.45 Doljni Suhor 12.30 Stari trg Gor. Suhor 13.00 Prelesje 14.00 Belčji Vrh 13.10 Kot Knežina 13.20 Sodevci 14.15 Mali Nerajec 13.45 Radenci 14.30 Veliki Nerajec 14.15 Breg 14.45 Pusti Gradec SOBOTA, 24.4.1999 15.00 Zapudje 7.00 Čudno selo SREDA, 28.4.1999 7.30 Desinec 12.00 Brdarci 8.00 Pavičiči Šipek 8.00 Cerkvišče 12.15 Podlog 9.30 Griblje 12.30 Dragatuš 11.00 Velika Lahinja 13.00 Obrh 11.30 Butoraj 13.15 Breznik 14.30 Špeharji 13.30 Sela 14.45 Daljnje njive 13.45 Golek 14.30 Sinji Vrh 14.00 Tanča Gora 15.00 Drage 14.30 Kvasica 15.15 Damelj Dragovanja vas 15.30 Vukovci 15.00 Jerneja vas 15.45 Učakovci 15.15 Dobliče Kovači grad 16.00 Kanižarica 16.30 Vinica Sečje selo Drenovec ČETRTEK, 29.4.1999 od 14. do 17. ure ČRNOMELJ Ogulin Cena rednega cepljenja je Golek 4.000,00 SIT. Podklanec Cena za zamudnike in izven 17.45 Bojanci razporeda je 4.200,00 SIT. OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da po sklepu župana Mestne občine Novo mesto z dne 30.3.1999 v času od 9. aprila 1999 do 10. maja 1999 poteka JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 TER PROSTORSKIH SESTAVIN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ter OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ŽUPNCA 1 - v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje), - v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo mnenj in pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Javna obravnava obeh osnutkov dokumentov, bo v torek, 4. maja 1999, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas, na kateri bo izdelovalec obeh osnutkov dokument podrobneje obrazložil in prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Seidlova cesta 1 GRADNJA AVTOCESTE Varčnost na račun Dolenjske Državni stroj razmišlja, kako bi - ne prvič - naplahtali prebivalce Dolenjske Trebanjci se nemalo bojijo, da bo trasa bodočega tamkajšnjega odseka avtoceste neskladna z njihovimi željami in celo potrebami, skladna pa zgolj z dosedanjim razsipništvom države in nenadno “gorenjsko varčnostjo”, ki bi jo radi prakticirali kar na Dolenjskem. Ker pa denarja vedno najbolj manjka na koncu, je treba skrbeti, da bomo prav Novome-ščani odnesli najkrajšo, saj se bo pri nas gradil prav zadnji delček slovenskega avtocestnega križa. Vitruvij, eden prvih arhitekturnih teoretikov, je dejal, da je bilo v starem Efezu tako, da če so stroški dovršenega projekta državnih gradenj ustrezali oceni, so arhitekta, ki je oceno stroškov moral podati, doleteli neslutena čast in “dekreti”, če pa so stroški gradnje za več kot četrtino presegli ocene, so arhitektu odvzeli njegovo premoženje, ki si ga je država vzela kot garancijo v času do končanja gradnje. No, da bi kakšnega projektanta (oziroma snovalce nacio- nalnega programa izgradnje avtocest v RS) slovenskih avtocest zasluženo doletela čast, pač ni misliti, hkrati pa imajo, žal, verjetno vsi skupaj premalo premoženja, da bi zadostovalo za kritje neskladja med ocenjenimi in dejanskimi stroški gradnje avtocestnih odsekov, ki so bili vsi po vrsti v letih 1994 do 1998 dražji od predvidevanj najmanj za 13 %, največ pa celo za 125 %; razliko pa morajo, bolj kot ne nehote, pokrivati davkoplačevalci. Resda so razlike med predvidenimi in dejanskimi stroški vendarle včasih in v določenih mejah pričakovane in razumljive, toda da bi zaradi tega varčevali na račun izgradnje drugje - to pa je vsaj neprimerno. In medtem ko največji dolenjski gospodarstveniki bentijo nad državo, ki denar rada pobira, vrača pa le malo v obliki investicij, še posebno pa v tukaj prepotrebno infrastrukturo, državni stroj že razmišlja, kako ponovno naplahtati Dolenjce. Pred časom je bila predstavljena študija treh variant poteka avtoceste na odseku pri Kartelje-vem, od katerih je državi seveda najljubša najcenejša varianta (t.i. varianta R700, ki poteka po globokem vkopu ob sedanji trasi magistralke; ocenjena vrednost izgradnje je 8,28 milijarde SIT), in malo jim je mar, da je s stališča varovanja interesa lokalne skupnosti, kot se izkaže pri pogledu na ocene posameznih relevantnih vidikov, najprimernejša sicer najdražja varianta (gre za varianto KA3 s predorom in viaduktom; 12,07 milijarde SIT). Ker morajo lokalno skupnost najbolj zanimati prostorski kriteriji in kriteriji varovanja okolja, kjer je varianta KA3 krepko najprimernejša, in ker se med prometnimi kriteriji tri obravnavane rešitve med seboj bistveno ne razlikujejo, je seveda povsem jasno, da zgolj kriterij investicije ne more in ne sme prevladati v škodo variante KA3. Kakorkoli, če boste čez nekaj let videli, kako kopljejo globoke useke ob brezoviškem gozdu nad Novim mestom, potem ste lahko prepričani, daje v boju, in to sploh ne prestižnem, zmagala država, ki postaja vse varčnejša in to dokazuje ravno na Dolenjcih, velikih botrih državnega proračuna, ki bomo tako še enkrat več nasanka-li. Država je pač že zadovoljila vse kaprice ostalih, ki so dobili in gradili avtoceste, sedaj pa ji je zmanjkalo volje, da bi zadovoljila potrebam Dolenjske. TOMAŽ LEVIČAR NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj je to damast?. (Nagrada: brisača PE Modiana Centra Interspar iz Ljubljane.); Kaj je to katarakta? (Nagrada: darilni bon v vrednosti 3 tisoč tolarjev Optike Primc iz Kranja.) Odgovore je treba do sobote, 24. aprila, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 4. aprila sta: Anja Jurjevčič z Vrhnike in Helena Grelih iz Železnikov. $ Na podlagi 31. člena Statuta TPV, d.d., sklicujem v soboto, 29. maja 1999, ob 15. uri v avli Osnovne šole Grm, Novo mesto, Trdinova 7 SKUPŠČINO DELNIČARJEV DELNIŠKE DRUŽBE TPV, TRŽENJE IN PROIZVODNJA OPREME VOZIL, d.d. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev njenih organov Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine po predlogu sklicatelja. 2. Letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., v letu 1998 Predlog sklepa: Sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., v letu 1998. 3. Predlog delitve čistega dobička Predlog sklepa: Sprejme se predlog delitve čistega dobička in predlagana višina dividende. 4. Plan razvoja družbe Predlog sklepa: Sprejme se plan razvojne družbe. Gradivo za sejo skupščine delniške družbe je delničarjem na vpogled na sedežu družbe Kandijska cesta 60, Novo mesto, vse delovne dni od 9. do 11. ure. Delničarji se lahko udeležijo seje skupščine in uresničijo svojo glasovalno pravico, če so vpisani v delniško knjigo in se vsaj tri dni pred zasedanjem prijavijo generalnemu direktorju. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje 29.5.1999 ob 16. uri na istem mestu. Delničar, ki se skupščine ne bo mogel udeležiti osebno, bo lahko za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, določil pooblaščenca s pisnim pooblastilom. Vljudno vabljeni! TPV, d.d. Generalni direktor Vladimir BAHC DON DONATS razširja svojo dejavnost in za izvedbo novih povezujočih oblik poslovnega sodelovanja VABI IN IŠČE družino ali zakonski par, ki bi bila pripravljena prevzeti poslovno enoto -pekarno za proizvode DON DONATS za širše območje Dolenjske. Kandidati za prevzem poslov, ki so vezani tudi na odkup ustrezne opreme, bi morali izpolnjevati naslednje pogoje, da imajo: • sposobnost za vodenje proizvodnje in trženje izdelkov (pri čemer se znanja lahko deli nš dva ali več članov), sposobnost bomo ocenjevali na osnovi dosedanjih delovnih rezultatov, • materialni pogoj za poslovanje in garancijo za izvedbo poslov, • odgovornost za delo in vključitev ter izpolnjevanja zahtevnih ciljev programa DON DONATS. DON DONATS bo z izbranim kandidatom-ti sklenil ustrezno pogodbo, ki jim bo zagotavljala vključitev v program in osnovo za nadaljnje delo. Pisne vloge s podatki, iz katerih bomo lahko našli odgovore na naše zahteve, nam pošljite do 25. maja 1999. Tajnost vlog je zajamčena. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 064/311-164 (gospa Alenka Mozetič). POPRAVEK DATUMA JAVNE OBRAVNAVE V SKLOPU JAVNE RAZGRNITVE OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA NOVO MESTO (IZVEN MESTNEGA JEDRA) IN PREDMESTNA SREDIŠČA ki poteka v času od 6. aprila 1999 do 6. maja 1999 • v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6 (III. nadstropje) in * v prostorih krajevne skupnosti Žabja vas Javna obravnava osnutka dokumenta bo v četrtek, 22. aprila 199“J ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Žabja vas, na kateri p izdelovalec obeh osnutkov dokument podrobneje obrazložil1 prisotnim dajal pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo meS'° Sekretariat za varstvo oko j® in urejanje prosto Zavod za družbeno planiraJ]l® in urbanistično načrtovan) Seidlova cesta ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara ma"12 in tašča AMALIJA BLAŽIČ iz Smolepje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo mamo spremil' k večnemu počitku, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvctj ’ sveče in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Hva vsem, ki ste nam namenili toplo tolažilno besedo. Žalujoči: hčerka Mimi v imenu sorodnikov OS Belokranjskega odreda Semič Semič 42 Tel.: 068/67-235, fax: 068/67-515 RAZPISUJE VPIS OTROK V ENOTO VRTCA SEMIČ V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 Vpisujemo v dnevni program prvega in drugega starostnega obdobja. Vsi, ki potrebujete varsto v letu 1999, oddajte pisne prijave v tajništvu šole do 31. maja 1999. Pri obravnavi vlog bomo upoštevali že prejete prošnje. Obrazec za prijavo dobite v vrtcu ali tajništvu šole. 0 izbiri boste obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Prijave za vpis sprejemamo vse leto. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZIJ JOŽEF MUC borec NOV iz Herinje vasi 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje m sveče. Hvala govornikoma iz ZZB NOV, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Novak in vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Osnovna šola Frana Metelka Škocjan 51 8275 Škocjan razpisuje prosto delovno mesto: • KUHARICE in ČISTILKE NA PODRUŽNICI BUČKA za nedoločen čas, s skrajšanim obsegom delovnega časa (75%). Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom. Poskusno delo se opravlja 3 mesece. Nastop dela: 1.5.1999. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric JANEZ KOLAR z Jugorja 7 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali v trenutkih žalosti. Posebna hvala doc. dr. Blažu Mlačku za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Anici za nego na domu in ostalemu osebju ZD Metlika. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornikoma Alojzu in Slavu, g. Piškuriču za pogrebne storitve in vsem prijateljem, vaščanom ter znancem, ki ste pokojnega spremljali na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi • Kadar poje slavec, vrabca ne poslušamo. (Hrvaški pregovor) • Politiki so ljudje, ki so (dobro) plačani za to, da rešujejo težave, ki jih brez njih ne bi bilo. (Jež) • Nič ne delimo tako velikodušno kot nasvete. (La Rochefoucauld) • Svetu vladajo predsodek, načimmost in račun. Kogar v življenju vodijo razum, resnica in občutek, nima z družbo skoraj nič več skupnega. (Chamfort) • Za delavca, ki začenja graditi svet, se svet začenja vsak dan. ZAHVALA Tiho nas je v 79. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE JERNEJČIČ krojaški mojster v pokoju iz Žužemberka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti. Hvala sorodnikom, znancem, sodelavcem, sosedom, posebno družini Rojc - Maretovim in ostalim za darovano cvetje in sveče, sveta maše ter izraženo sožalje, gospodu župniku Povirku za lepo opravljen obred, pevcem iz Žužemberka za zapete žalostinke, Društvu upokojencev. Posebna zahvala Slavki Rojc, ki nam jev težkih trenutkih bila v pomoč in podporo. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči: žena Marica, sinova Jože in Frenk, hčerki Nina in Betka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat MARTIN KUMP iz Kota pri Semiču 35 reno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu Pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam pražili sožalje. Posebna hvala dr. Bostiču za lajšanje bolečin. anvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom, znancem, Sovernikom in pevcem ter ZZB in gasilcem GD Kot - Brezje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in brat ANTON MIKLIČ iz Klemenčičeve 4 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala za izraze sožalja in darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. proštu Lapu za lep pogrebni obred, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi JP Komunala za brezhibno potekajoč pogreb. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Laho živi, lahko umira kdor vero, upanje ima, to ga tolaži, ga podpira, gorje človeku brez Boga! Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Zaprla trudne si oči, spočila žuljave dlani. Od nas poklical Te je Večni pri Njem objamemo se zopet srečni! V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga teta ANA FINK roj. Darovec Isk: Brod 34 str ,eno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje, sveče in izraze sožalja, vodstvu in Vod^mu osebju DSO Šmihel, ge. Pepci Redek in ge. Marjani Ban za pogoste obiske in pomoč. Hvala dr. eerk - Za d°lg°'ctno zdravljenje in obiske na domu. Posebna zahvala duhovnikoma za lepo opravljen VseJ'e"‘ obred, g. župniku za ganljiv govor in cerkvenim pevcem za petje na pogrebu in pri sv. maši. Hvala Kom ste namesto rož darovali za šmihelsko cerkev in za sv. maše, pogrebni službi Oklešen in podjetju nnala in vsem, ki ste teto pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je naša draga VLASTA FINK z Gorenjih Ponikev Ob izgubi naše ljubljene Vlaste se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni Vlasti darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem nekdanjim sošolcem. Iskrena hvala zdravnikom ŽD Trebnje, medicinski sestri Majdi, sodelavcem Tesnil TMT, d.d., vsem trem govornikom za besede slovesa, Mitji za Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njen prerani grob. Vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. Po težki bolezni nas je v 62. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON KORAČIN s Sela pri Zagorici 6 Poslovil si se v začetku pomladi in za seboj pustil praznino v širokem krogu ljudi, ki smo ga poznali in imeli radi. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali v dneh žalosti in bolečega slovesa. Iskrena hvala sorodnikom in vaščanom, ki so z nami prvi delili tipko spoznanje ob njegovem odhodu. Zahvalo smo dolžni gasilskim društvom Hmeljčič, Jablan, Globodol, Mirna Peč in Štatenberg ter kolektivu Novoteks Tkanina- oddelek Tkalnica in SŽ sekcija za promet Ljubljana, DE Novo mesto. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govornikom, pevcem za lepo zapete žalostinke in gospodu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: v globoki žalosti vsi njegovi ZAHVALA Vsak človek stori v življenju dobra, lepa in manj lepa dela. Spominjamo se le lepih stvari -vse drugo pozabimo! V 86. letu nas je za vedno zapustil dragi ate, stari ate in tast ANTON MEDIC iz Doblič 11 pri Črnomlju Zah da i.uiemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, pokojnemu s.r<>Val> cvetje in sveče. Posebna zahvala doktorju Macanu, doktorici Fortunovi, osebju Doma Zah^-*1 °^anov Črnomelj, posebno še sestram doma za požrtvovalnost in izjemno nego. 2a Vu'jujemo se rudarjem Rudnika Kanižarica, Gasilskemu društvu iz Doblič, pevcem iz Doblič Sla 1 *CPH zapete pesmi, g. župniku za opravljen cerkveni obred in mašo, govornikom sosedu 0^ Ktaljii, rudarju Stanku Starešiniču in gasilcu Tonetu Starcu ter vsem sosedom in znancem. ranimo ga v lepem spominu. . Žalujoči: sin Franc z družino, hčerka Mimica in ostalo sorodstvo X, 1 ZAHVALA Na moji poti ni več postaj, samo še ena bo in tam ostanem, vso pot premišljam, kakšen je ta kraj, tako je daleč in tako na samem. V 74. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON KOS Dol. Vrhpolje 38 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom za izraze sožalja, podarjene vence, prelepo cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala osebju Doma starejših občanov Šmihel, sodelavcem osnovne šole Šentjernej, ZZB Šentjernej, DU Šentjernej, Šentjernejskemu oktetu, ZLSD, praporščakom, pogrebni službi Oklešen, g. župniku Trpinu za izbrane besede in obred. Hvala vsem vam, ki ste počastili pokojnikov spomin in ga v tolikšnem številu pospremili na poslednji poti. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga razumeli in kakorkdaj koli potrpeli z njim. Hvala vsem za vse! Žalujoči: vsi njegovi 21 TA TEPENI VA tedenski m M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - lAi POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI Četrtek, 22. aprila - Leonida Petek, 23. aprila - Vojko Sobota, 24. aprila - Jurij Nedelja, 25. aprila - Marko Ponedeljek, 26. aprila - Marcelin Torek, 27. aprila - dan upora Sreda, 28. aprila - Pavel LUNINE MENE 22. aprila ob 21.02 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 22. do 25.4. (ob 20.30) kriminalni film Mesto teme. Od 23. do 25.4. (ob 18.30) ter 26. in 27.4. (ob 18.30 in 20.30) film Noč čarovnic. 28.4. (ob 18.30 in 20.30) komedija Zaljubljeni Shakespeare. ČRNOMELJ: 23.4. (ob 20.30) jugoslovanska drama Sod smodnika. 25.4. (ob 18.30 in 20.30) risani film Egipčanski princ. DOBREPOLJE: 23.4. (ob 20.30) kri- minalni film Ronin. 25.4. (ob 15. uri in 20.30) akcijski film Državni sovražnik. GROSUPLJE: 23.4. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. IVANČNA GORICA: 22.4. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. KOČEVJE: 22.4. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Ronin. 26.4. (ob 18. uri in 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. KRŠKO: Od 22. do 24.4. (ob 20. uri) in 25.4. (ob 18. uri) animirani film Življenje žuželk. METLIKA: 23.4. (ob 18.30) risani film Egipčanski princ. 25.4. (ob 20.30) jugoslovanska drama Sod smodnika. NOVO MESTO: Od 22. do 28.4. (ob 18.30) slovenska komedija V leru. Od 22. do 25.4. (ob 20.15) komedija Zaljubljeni Shakespeare. RIBNICA: 24.4. (ob 21. uri) akcijski film Državni sovražnik. 25.4. (ob 17. uri) kriminalni film Ronin. TREBNJE: 23.4. (ob 20. uri) in 25.4. (ob 17. uri) slovenski film Patriot. VELIKE LAŠČE: 24.4. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. 25.4. (ob 20. uri) kriminalni film Ronin. film f • V LERU, o študentariji (Slovenija, 1998, 100 minut, režija: Janez Burger) Hm, ne vem, ie se je že kakšen slovenski film najmanj od samostojnosti dalje gledal tako zlahka. V leru namreč - začuda, če pomislimo na katastrofe kot sta Patriot in predlani Felix - vse teče kot namazano: monologi, divja narečja iz rovtarske Slovenije, zgodba. Pred seboj imamo neverjetno zravo dramsko strukturo. Ena samo logika, enostavna režija in montaža. Nič pretencioznega, zato pa toliko več soli in smisla za film z vsebino, ki te ne zamori ali najeda. Gre za prvenec diplomanta praške Famu, scenarij pa sta skupaj spisala režiser in glavni igralec, naturščik, doma iz Tolmina, sicer študent arheologije, odlični, povsem sproščeni, duhoviti Jan Cvitkovič. Dizi je že deset let večni študent, ki pa zaradi tega ne trav-mira in se ima prav fino. Zjutraj spije kavo z dobrosrčno čistilko iz Bosne, čez dan gleda vse, kar premore sesuti teve, na kosilo hodi k pridni študentki, ki je vanj zaljubljena, zvečer tarokira, žu-ra, igra namizni “fuzbal” in filozofira. Prihodnost ga ne zanima, kariera, poroka, preselitev z Marino, ki je že nekaj časa v drugem štosu, ki običajno sledi po faksu, torej diploma in služba, ga prav tako ne ganejo. Stara gajba, džomba Dizi, kjer že ime pravza- prav pove veliko (“dizzy”, omotičen zaspan), pravi, da je on na svetu le zato, da ga opazuje, ja, da ga poskenira in se potem umakne. V nič ne misli posegati, na nikogar vplivati, najmanj pa še nase. Dizi je statik in pasivec, toda prepričljiv in po svoji volji. Sedi in sedi, kadi in kadi. Svoji punci odkrito pove, da je on za večni status quo, ona seveda ni. Pa kaj, če se mu je v sobo preselil bruc, kmečki fant gladkih lic. Najprej mu gre čimer na živce, toda vedno manj. Ko pride v sobo še njegova noseča punca, ga gneča sploh ne gane, bend le nad tem, kako ima lahko tak naivnež, še smrkav mulo, že kar punco in še nosečo povrhu. Kje se zgodi klimaks, sodni preobrat v Dizi-jevi monotomiji, zdaj lahko ugibate samo še enkrat. V leru je Burger posnel v avtentičnem okolju študentskega naselja v Rožni dolini, v še zadnjem neprenovljenem bloku, kjer je vsa ekipa ves čas snemanja tudi živela čisto pravi študentski lajf, predvsem v smislu: naprej žur, potem delo. Film je posnel s proračunom za enourno teve dramo, kar naj bi V leru prvotno tudi postal. V gverili torej, zato pa Burger ni kompliciral, no, pa saj ne bi tudi drugače. V enostavno režijo, ki pa ne pridela niti premalo niti preveč kadrov, in montažo ter čno-belo sliko, ki pa jo sproti barvajo zabavni naturš-čiki, je vpletel štosne monologe, kot je npr. uvodni na temo škampov in zaključni na temo “treba je odrasti", predvsem pa stereotipne vloge, čistilko in študente z orto dialekti, eno pametno žensko, ki hoče več in vetmjaškega Dizija. Rahlo ironično, še večkrat humorno. TOMAŽ BRATOŽ Naročnike in poslovne partnerje obveščamo, da od 1. aprila dalje DOLENJSKI LIST posluje z novo številko žiro računa, in sicer: 52100-601-59881 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktorz Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: infoCidoTlist.si Internet http:liwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA NOV pomivalni stroj Candy CDW 254 S ter 2 dekliški obleki, primerno za birmo, prodam. TT (068)40-073. 1419 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR PORSCHE, starejši letnik,in kabino za torno vinkoviča prodam. TJ (068)73-854. 1422 CISTERNO CREINA, 2200-litrsko, za 180.000 SIT in puhalnik Grič z noži, elektromotorjem in cevmi prodam za 70.000 SIT. B (064)725-254. 1451 TRAKTOR STAYR, 18 KM, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. B (068)50-117. SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 16 in 25 m’ ter Zetor 5245 prodam. B (0609)634-531. 1491 ŽELEZEN traktorski voz, frezo za traktor IMT, 110 cm, in puhalnik z motorjem prodam. B (068)65-796. 1447 PAJKA SIP 230, dobro ohranjenega, prodam. B (068)87-568. 1449 KROŽNE BRANE, cisterno za gnojevko, 2200-litrsko, in polovico mlade krave prodam. B (068)78-414. 1444 PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 3t, prodam. B(068)323-486. 1485 SAMONAKLADALKO SIP 19 - 6, obračalnik - pajek in krožne brane prodam. B (0608)75-411. 1468 MOTORNA VOZILA FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1991, registriran do 10/99, srebrne kovinske barve, 123.000 km, redno in skrbno vzdrževan, dobro ohranjen, sončna streha, radio, nove gume, prodam za 800.000 SIT. (041)720-121. 1341 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 1995, 84.000 km, prodam. TT (068)324-520. 1426 PASSAT 1.6 CL, registriran do 22.6.1999, zelo dobro ohranjen, prodam, (068)27-577. 1435 GOLF III. letnik 1991 B, registriran do 4/ 2000, 4V, kovinsko siv, prodam. O (068)68-149. 1440 Z 101, letnik 1990, registrirano do 1/2000, rdečo, 125.000 km, prodam. TT (064)472-576., 1446 Z 101 SKALA, letnik 1990, registrirano do 10/99, in jugo 55, letnik 1987, registriran do 9/99, prodam ali menjam. TT (068)75-334 ali (041)697-963. 1450 PASSAT TDI karavan, letnik 1994, prodam. TT (068)341-952. 1454 KARAVAN 1500, letnik 1993, in kombi piag-gio, letnik 1994, prodam. TT (0609)623-426. R 4 GTL, letnik 1989, 76.000 km, registriran do 10/99, prodam za 190.000 SIT. TT (068) 325-839. 1466 R 4, tovorni, nosilnosti 400 kg, letnik 1990, registriran do 4/2000,120.000 km, obnovljen, keson pod cerado, 2.5 m3, prodam za 320.000 SIT. 'O (041)696-257 ali (068)83-649. 1469 126 p, letnik 1992, rdeč, prvi lastnik, prodam. TT (068)23-302. 1470 AUDI 80 1.9 TDI avant, kovinske srebrne barve, letnik 1993, prodam. TS (041)624-592. POLO 1.4, letnik 7/96, elektronsko zelen, prva lastnica, odlično ohranjen, prodam. TT (041)415-685. 1478 PEUGEOT 405 GR lux, bel, letnik 1993, registriran do 2/2000, prodam. TS (041)661-485. 1480 LADO SAMARO 1500, letnik 1995, prvi lastnik, registrirano do 15.5.2000, prodam. TT (068)89-767. 1484 R 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do 3/ 2000, ohranjen, prodam. TT (068)342 -104. R 4 GTL, letnik 1990,96.000 km, registriran do 9/99, prodam. TT (068)83-271. 1489 JUGO 45 A ugodno prodam. TT (068)84-394, zvečer. 1490 GOLF JX D, letnik 1990,5 prestav, 3V, registriran do 8/99, in jugo 45, letnik 1988, neregistriran, prodam. TT (068)49-941. 1493 GOLFJXD 1.6, letnik 1988, bel, 5 vrat, jugo 55, vinsko rdeč, letnik 1989, prodam TT (068)85-542 ali (041 )565-250. 1495 UNO 55, Z 101, Kadett C in traktor Steyr, 22 KM, prodam. TT (068)42-527. 1498 VW Passat GL, letnik dec. 1992, drugi lastnik, reg. do 12.1999, klima, centralno zaklepanje, prodam. Tel. 068/326-378 ' SCOOTER SUZUKI ' AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791 od 8. do 16. ure GOLF B, letnik 1981, registriran do 12/99, prodam. ©(041) ali (0609)630-068. 1501 DAIHATSU CHARADE, letnik 1990, 100.000 km, prodam. TT (068)69-245. 1502 GOLF TD 1.9, letnik 1992, registriran do 2/ 2000, kovinsko svetlo zelen, 5V, alu platišča, športni sedeži, daljinsko CZ, 155.000 km, prodam. © (068)322-407. 1504 PUNTO 55 S sporting, letnik 1995, CD radio, prodam. TT (068)82-139. 1508 JUGO 45, letnik 1991, registriran do 8/99, prodam. © (068)325-064. 1509 R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 10/ 99, kovinsko zelen, prodam. (068)341-488. 1511 POLO 1.0, letnik 1997, registriran do 10/99, bel, prodam. TT (0608)71-264. 1473 PASSAT 1.8 CL, letnik 1993, prvi lastnik, ugodno prodam. TT (0609)636-500 ali (068)81-479. 1458 PASSAT 1.6 CL, letnik 1989, registriran za celo leto, zelo ugodno prodam. TT (068)87-287 ali (041)720-087. 1442 GOLF D 1.6, letnik 1991, prodam. TT (068)82-161. 1445 POSEST POSESTVO s staro hišo in gospodarskim poslopjem v Brezju pri Senovem prodam. B (0608)22-506. 1309 NA SREMIČU prodam manjši vinograd z staro zidanico. B (0608)20-305. 1423 OPUŠČENO KMETIJO ali posest na lepi razgledni legi, do 10 km od avtoceste Lj-Zg, kupim. B (061)641-325. 1425 PARCELO, možno za nadomestno gradnjo, v Velikem Banu pri Šentjerneju prodam. B (068)81-751. 1431 V NOVEM MESTU kupim hišo. lahko vrstno, ali zazidljivo parcelo. B (041)697-914. NOVEJŠO HIŠO, 120 nr, v bližini Sevnice, 4 sobe, 2 garaži, telefon, 6300 m: zemlje, prodam. B (061)553-226. 1463 MANJŠO starejšo hišo, vseljivo, v lepem in mirnem okolju kupim. B (061)126-44-59, po 18. uri. 1472 V ROSALNICAH prodam hišo, 8 x 12 m, narejeno do III. faze, s parcelo 1000 m2, lepa lokacija. B (068)58-059. 1436 ZAZIDLJIVO PARCELO, 7626 m2, z asfaltom, 15 km iz Novega mesta, prodam. B (068)324-235, po 20. uri. 1462 PRODAM SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od 500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič, Družinska vas 22, B(068)73-587. 919 BELO in rdeče vino ter balirano seno prodam. B (068)326-271. 1416 DROBNI KROMPIR prodam. B (061)785-316. 1427 800 LITROV cvička prodam. B (068)82-148. 1428 DVE SAMOKOLNICI brez koles prodam. B (068)47-565. 1438 1500 KG jedilnega krompirja po 30 SIT in 3001 cvička po 200 SIT prodam. B (068)325-676, zvečer. 1452 560 KOM. strešnikov Teropšič, starih 8 let, tip Mediteran, prodam. B (068)325-839. SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. B (068)78-276. 1479 BALIRANO SENO in prašiča, 100 kg, prodam. B (068)81-638. 1481 1600 KOM. rabljene bele strešne betonske opeke prodam. B (041)535-217. 1483 BELO in rdeče vino po 80 SIT/1 in žganje prodam. B (068)65-012. 1486 SKORAJ NOVO betonsko strešno opeko in malo rabljene bakrene kljuke za žlebove, 30 cm, ugodno prodam. Grili, Na tratah 13, Novo mesto. 1497 VLEČNO KLJUKO za Z 128 prodam. B (041)717-159. 1503 STAREJŠI POD, 4 x 8 m, ohranjen, prodam. B(068)89-958. 1507 POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 450, sta-rejši letnik, postavljeno v AK Fiesa prodam. IT (061)332-540 ali (040)221-451. 1512 3000 KOM. betonske opeke, stare 13 let, ugodno prodam. TT (068)51-467. 1443 GUME za lado nivo, 4 komade, zimske, rabljene, 4 nove letne, ruske, poceni prodam. TT (068)75-132. 1420 4-VRSTNO frajtonarico v odličnem stanju prodam.tr (0608)78-011. 1460 VINO CVIČEK ugodno prodam. TT (068) 73-331. 1475 VINO ŠMARNICO po 90 SIT in cepljeno ter rdeče vino prodam. TT (068)49-701. RAZNO DREVESA - višinsko obžalovanje, obrezovanje, podiranje, odvoz. TT (041)691-129 ali (068)65-630. 1318 MLAJŠO UPOKOJENKO za celodnevno pomoč pri babici v Stični iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. 1T (061)77-84-09. 1421 V CENTRU Novega mesta oddam trgovino, 25 m:. tr (068)23-982. 1434 POLAGAMO naravni in umetni kamen po ugodnih cenah. TT (068)770-145. 1465 Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel 090-40-36 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Na več kot 270poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št.: 0611174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712. ZIDAR izdeluje kamnite škarpe in ugodno adaptira stanovanja kjerkoli. O (068)45-062. BELD PLOŠČE za opaženje, kovinske podpore in plohe posodim. IT (068)342-506. OPREMLJENO PISARNO s telefonom v poslovni stavbi v Bršljinu oddam. TT (068)83-685. 1448 ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. tT (068)24-973. 1437 V CENTRU Novega mesta oddam lokal, 20 nr, primeren za trgovino ali mirno obrt. © (068)75-393. 1461 200 M2 skladiščnih prosorov in 600 m2 dvorišča v Vavti vasi oddam v najem. © (041 )729-839. 1453 SLUŽBO DOBI 2 POHIŠTVENA mizarja z nekajletnimi izkušnjami zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Bojan Gerden, sistemi predelnih sten, Ljubljanksa 48, Ivančna Gorica. 1308 COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, zaposli več čistilk in čistilca. TT (041)757-648. V REDNO delovno razmerje sprejmemo 2 delavca za pomožna dela v pleskarstvu. Pogoji: izpit B kategorije, zdravstvena sposobnost, starost do 30 let ter fizična in psihična sposobnost opravljanja dela. TT (068)44-603. 1430 VEČ MONTERJEV vodovodnih instalacij in CK zaposlimo. ® (068)323-379 ali (0609) 614-429. 1432 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo v piceriji Šentpeter, Otočec, TT (068)75-408. 1459 DELO DOBI KV elektrikar - elektroinsta-later. TT (068)375-950 ali (041)638-597. 1464 STEKLARSTVO VIDMAR, Ul. talcev 2, zaposli v novoodprtem objekuma Brodu pri Novem mestu steklarja ali pomožnega steklarskega delavca in KV natakarico ali natakarja za delo v dnevnem baru. TT (0609) ali (041)643-567. 1496 DELAVCA za izdelavo PVC stavbnega pohištva, KV ključavničarja in delavca za delovno mesto skladiščnika zaposlimo. Pogoji za skladiščnika so: trgovec oz. poslovodja ali strojni tehnik z znanjem računalništva. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Pisne prijave na naslov: M & MM, d.o.o. P.P. 629, Novo mesto. 1499 STANOVANJA STANOVANJE na Mirni oddam v najem. B (068)40-375. 1429 V LJUBLJANI, ob Celovški cesti, prodam dvosobno stanovanje, 67 nr. z vsemi priključki, vseljivo junija. B (061)158-16-00. GARSONJERO na Kandijski cesti prodam. B (068)51-215, po 18. uri. 1474 DVOSOBNO STANOVANJE v Smrečni-kovi ul. 28, Novo mesto, prodam. Žefran, Smrečnikova 28, Novo mesto. 1492 V NOVEM MESTU, Nad mlini, oddamo urejeno enosobno stanovanje s telefonom. B (041)643-999. 1500 ŽIVALI BELE in grahaste piščance, večje, ter rjave jarčke bomo prodajali od 24.4. dalje. Pre-volšek, Čatež, B (068)489-075. 1513 PRIJAZNEGA PSA z lepo sivo- črno kodrasto dlako, mešanca s koker španjelom, starega leto in pol, dam dobrim ljudem, ljubiteljem živali. Tel.: 068/342-493 SREDNJE velikega črnega pudlja oddam-B (068)26-715, po 19. uri. SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance, rjave in g1"3*13* jarkice . kokoši in purane. Martin Mete’ Hudo Brezje 16, Studenec, TT (0608)89-03^ PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjtlac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupe, da sprejema naročila za vse vrste belih, g™ hastih in rjavih enodvenih in večjih kilogra skih piščancev. Vse informacije na (0608)71-375. MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nanosijo, in grahaste, opravljena vsa cepljenj . prodajamo po ugodni ceni. Naročila in in macije: Jože Zupančič, Otovec, Crnorn^J-(068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dodo-va, B (0608)67-587, Dušan Sajevec, VW vas 9. B1068)84-111, Anita Janežič, Sleps®> Mokronog, B (068)49-813. u PURANE, stare 8 tednov, bomo aprila na sejmišču v Šentjerneju. Nar0„„ zbiramo na B (067)88-002, 88-058 ali »j 114. Cena puranov 1300 SIT/kom. RJAVE NESNICE pred nesnostjo, cepljcne’ prodam. Prevolšek. TP (068)49-711, Slep 22. 1 KRAVO SIVKO, brejo 5 mesecev, proda® B (068)89-708. KRAVO, staro 4 leta, brejo 6 prodam. Alojz Cemič, Mikote 1, tT ( _ 75-006. 1 TELIČKA - BIKCA, starega 9 tednov, prodam. B (061)786-139. 3 KOZE z mladiči prodam, ( 5 PRAŠIČEV, 120 kg, domača krma, proda® Možen zakol. B (068)81-097. RJAVE in grahaste nesnice, stare 3 in bele piščance, 2 kg, prodajamo Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, B ( rZ 389 ali (041)708-671. RJAVE JARKICE v začetku nesnosti proda/ jamo vsak dan, za bele kilogramske pa ^ mo naročila. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjern j, (068)82-424. TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesc^j prodam. IT (068)75-236. °Nev \ ' •S 068/324-377 te J KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 25.4.1999, obja > javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil Letnik SIT 1. R-CLIO 1.2 RT 1998 2. R LAGUNA 1.8 RT 1995 3. R-CLIO 1.4 CONFORT 1997 4. PASSAT 1.8 CL 1994 5. CITROEN AX 11 CABAN 1992 6. VW POLO 1996 7. R EXPRESS 1.4 TOLLE 1993 8. VW TRANSPORTER povišan 1993 Licitacija bo v nedeljo, 25.4.1999, ob 9. uri v prostorih Izkl. cena v 350-000,00 900.000.0“ 300.000.00 350.000.00 350.000.00 350.000.00 250.000.0° 1.350.000,0° ------j —---------- j - »--~ - r rvmP UU Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil in °Pr. v petek, 23.4.1999, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začej* licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred za. ? veR. licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni da ^Vozili pod zap. št. 6 in 8 sta nepoškodovani v voznem stanju- KZ Krka Z.O.O. Novo mesto 22 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: ! stanovanj^- Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hi?e_i Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • V^ikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanic^: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; ' Poslovni objekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija ! faBOtijai okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov •n stanovaj. Oglasite na na sedežu ^ Podjetja ali nas pokličite. SLOVENSKA KUHARSKA USPEŠNICA rfaHfiRSKE MOJSTROVINE Fmfl BEVCA i POUDflf|ROM Hfl |S DOLfcNjSKIM^N ;LOK Rfl N)^>rjEDeH‘ J1 fM fm mrv mm fjjS V ■JZ' 654 PREIZKUŠENIH RECEPTOV ZA PRIPRAVO VSEH VRST JEDI! Posebna prvomajska cena samo 4.000 tolarjev (vključno s poštnino)! Knjigo lahko naročite na naslov: Peter Bevc, Nad Krko 10, 8222 Otočec ali po telefonu 068/75-154 TSf OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoi zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev. 77 068/ 375-290 ŽElflJNO POSREDOVANJE IN PRIJATELJSTVA http://www.vir.sif OBJEM 068 342 002 3.0 MHZ Ce delaš, kolikor hočeš, to dobiš, kolikor narediš, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? * zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih la premoženjskih zavarovanj; * redno zaposlitev; * strokovno usposabljanje; * možnost dobrega zaslužka; * ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? ’ «aj 5. stopnjo strokovne izobrazbe, * delovne izkušnje v prodaji; | vozniški izpit B-kategorije; * sposobnost dobrego komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Jevnice, Brežic, Krškega, Novega mesta, Trebnjega in Črnomlja. ’6 Mtft R A DIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poiljile v 8 dneh od objove no naslov,-Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo Mesto Novi trg 1 8000 Novo Mesto Delovno razmerje bomo sklenili za dototen Hos 1 leta j 3-meseEnlm poskusnim delom in motnostjo zaposlitve za nedoloien ios. Kandidati boste o odložitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri. ♦ i frizerski salon R A Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * * ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. ® 041/533-001 uper 1 Super nižje cene izbranega 20 - 50 % od 23. aprila '~~lj do 10 % gotovinski popust s kartico Kovinotehna V vseh prodajnih enotah po Sloveniji! KOVINOTEHNA RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz ROLETARSTVO •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE • PLISEJI •ROLOJI •TENDE • KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO •OKNA»VRATA‘VSEH OBLIK* '•iT, zunanja žaluzija •Hm aluminijasta roleta ///// \\\\ m m piwh notranja žaluzija ravne kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT čijjjb um, d.o.o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710, 371-82-21 RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM turistična, agencija KANDIJSKA 9, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/321-115, 325-477 Fax: 342-136 Dodatki k LX telegramom. Majhna pozornost - veliko presenečenje Polepšajte trenutke veselja svojim najbližjim! Ob rojstvu novega družinskega člana, ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki in tudi ob čisto običajnem dnevu presenetite svoje najbliže z LX telegramom z izbranim dodatkom. KJ POŠTA SLOVENIJE http://ww».po»u.» frmoil: info#pouaju i —IIII fll II*Ii 123 PORTRET TEQA TEdNA Alojz Zal Če bi vedel, da bo izbran za kralja, ne bi že pozimi prodal toliko priljubljene rdečkaste in za pitje prijetne pijače, ki vse bolj pridobiva sloves. V gorici na Ap-neniku nad Boštanjem, odkoder je doma, vse leto skrbno obdeluje nekaj čez 2 tisoč trt in na njih pridela vsako leto od 4 do 5 tisoč litrov vina: le malo belega in večino cvička - tistega, po katerem Alojza Zalaščka ml. že dolgo poznajo. Ze vrsto let je namreč med najboljšimi cvičkarji na Dolenjskem, čeprav njegovo trtje raste na samem robu območja, kjer je pridelava cvička dovoljena. Pred petimi leti je njegov cviček na ocenjevanju v Gornji Radgoni prejel oceno 17,45, verjetno najvišjo, kar so jih doslej dodelili temu vinu. Od visokih ocen do kralja cvička pa ni daleč, zato je stroga strokovna komisija v Zvezi dolenjskih vinogradnikov letos ta naziv podelila Zalaščku. Krono in vse, kar sodi zraven, bo prejel ta petek. Sam pravi, da je zanj naziv veliko priznanje, pomemben pa je tudi za Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki ima veliko zaslug za dvig kakovosti vina na svojem območju. Tu so med prvimi pripravili tečaj o kletarjenju in prvi usposabljali vinogradnike za pokuševalce vin. Kot pravi Zalašček, cviček tudi po zaslugi stal-. nega izobraževanja že dolgo ni ; več neka svetlordeča in kisla pi- jača, svoje pa so k napredku prinesli tudi kupci, ki so vse bolj zahtevni. Alojz Zalašček pravi, da h kakovosti njegovega cvička prispevajo tudi lapornata tla na Apneniku, vendar ne pozabi dodati, da se pot k dobremu vinu začne že zgodaj spomladi z rezjo in nadaljuje z razbremenjevanjem trte v maju. Potrebno je prav izbrati čas trgatve, strokovno kletariti, pravi čas pretakati in nikoli pozabiti na čistočo. Do dobrega vina je moč priti samo z doslednostjo in veliko znanja. Letošnji kralj cvička se je očitno dobro oborožil z njim, a ga kljub temu deli tudi s svojimi sosedi, ko ga vprašajo za nasvet. V njegovi kleti ni starih zalog saj cviček sproti proda stalnim kupcem po zelo dobri ceni. Prizna, da ga je letos nekaj prihranil za vsak primer. S pomočjo vodstva in strokovnjakov leskovške kleti je v nekaj dneh napolnil 1080 buteljk nagrajenega cvička. Če bo vse po sreči, bodo Zala-ščkovi dokupili zemljo in zasadili še poldrugi hektar z vinsko trto, saj je kar škoda toliko truda in znanja vložiti v “tako malo vina Kletarjenje je Alojzov privilegij, sicer pa pri delu v vinogradu pomagajo tudi žena in otroci, pri trgatvi ali košnji na roke pa mu priskočijo večkrat na pomoč še drugi. Čeprav se te dni vse vrti okoli cvička in njegovega kralja, pa ne smemo prezreti, da je poleg cvička v življenju letošnjega kralja cvička še kaj drugega. Živi od kmetijstva, v hlevu skrbi za kako dvajseterivo mlekaric in pitancev, sicer pa ga je mogoče srečati marsikje. Ob večerih, kot sam pravi, vsepovsod prej kot doma. Vpregel se je najprej sam, nato so ga še drugi, zato se zdaj kar ne more izkopati iz dela in obveznosti na raznih področjih, pa naj bo to pri delu v krajevni skupnosti, pri gasilcih, v društvu vinogradnikov, Kmečki zadrugi ali v občinskem svetu in njegovih odborih. In kako gresta kmet s svojo zdravo logiko in politika skupaj? Na to ima Alojz Zalašček jasen odgovor: “Ce se ne bomo kmetje ukvarjali s politiko, se bo ona z nami!” BREDA DUŠIČ GORNIK Tomaž Hodnik s sestavljenim lokom Z JUGOM SE JE UTOPIL V POTOKU DOBROVA - V petek, 16. aprila, se je ob enajstih zvečer na lokalni cesti pri Dobrovi zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 41-letni A. K. iz okolice Senovega. Ko se je z jugom peljal iz Dovškega proti Bohorju je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in s ceste zapeljal v potok Veliki Graben. Po prevračanju je jugo v potoku pristal na strehi in voda je zalila notranjost vozila, v katerem je vkleščen ostal voznik, ki seje utopil. POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU NOVO MESTO - 27. april, ki je slovenski državni praznik, bosta Območno združenje borcev in udeležencev NOB ter Območna zveza društev upokojencev Novo mesto počastili s proslavo, ki bo v ponedeljek, 26. aprila, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Sledila bo medobčinska revija pevskih zborov upokojenskih društev. Prireditelja sta za proslavo pripravila zloženko, ki je hkrati spored nastopajočih zborov. Vstopnine ni -vljudno vabljeni! Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Kako odslužene in zapuščene avtomobile spraviti s parkirišč - Proti asfaltu na Gorjancih - Kotla ne bo prijavil • Motijo koprske registracije na novomeških avtobusih Marjana Gregorčiča iz Novega mesta zanima, na koga naj se obrnejo stanovalci blokov, pred katerimi na parkirnih prostorih že mesece stojijo odsluženi in zapuščeni avtomobili. Parkirnega prostora pa povsod manjka. Jože Kobe, ki na novomeški občini dela na področju komunalne dejavnosti, je povedal, da do sedaj niso imeli zakonske osnove, da bi take avtomobile odpeljali na odpad. To so lahko počeli le na javnih površinah, kar pa blokovska parkirišča niso. Na prvi prihodnji seji naj bi novomeški občinski svet sprejel odlok, na osnovi katerega bodo na predlog prizadetih stanovalcev lahko ukrepali tudi v takem primeru. Helena Gal iz Kostanjevice je proti asfaltiranju ceste čez Gorjance, pa ne iz naravovarstvenih vzgibov. Po njenem imajo cestarji več kot dovolj dela v dolini, kjer so nekatere precej prometne ceste v zelo žalostnem stanju, marsika- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če voi' kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. teri zaselek pa tudi še nima asfalta. Motijo tudi zbiranje denarja v akciji Pozdrav soncu. Položnice pošiljajo ljudem na dom in sami vpišejo znesek dobrodelnega prispevka. Na nekaterih položnicah je znesek tisoč tolarjev, njen mož, ki je obrtnik, pa je dobil na položnici zapisanih 10 tisoč tolarjev. Meni, da zneska ne bi smeli zapisati, naj vsak da po svojih zmožnostih in toliko, kolikor meni, da je prav, čeprav je res, da je prispevek popolnoma prostovoljen. Ni namreč vsak obrtnik bogataš. Antun Jerovšek iz Trstenika je komentiral članek o uničevanju kotla za žganjekuho in se s takim početjem popolnoma strinja. Tudi sam ima manjši kotel, ki ga je kupil še v času obveznih oddaj. Ne misli ga prijaviti, če pa ga bo obiskal inšpektor, ga bo pred njim treščil ob tla, in uničenega shranil na podstrešju v spomin in opomin prihodnjim rodovom. Anton ima tudi 8 arov 5 let starega vinograda, ki pa mu ga ogroža divjad. Zadevo je že prijavil gospodarju lovske družine in ga prosil, naj mu lovci pomagajo vinograd ograditi in s tem zaščititi. Zelo se huduje tudi na novodobno oblast, ki zlahka zapravlja vse, kar je njegova generacija še v socialističnih časih gradila z nadurami in udarniškim delom. Zdenka iz Novega mesta motijo koprske registracije na dolenjskih oziroma novomeških avtobusih. Kaj res ni nobene domače firme, ki bi lahko poskrbela za lokalne proge in mestni ter primestni promet? Če želi z Drske priti v BTC, mora tisti, ki nima lastnega avtomobila, najeti taksi ali pa iti peš. Po njegovem smo samo zato, ker je neko koprsko podjetje v času propada Gorjan- cev imelo denar, spustili v Novo mesto nekoga od daleč, ki nima posluha za potrebe in želje domačinov in dobrobit mesta. Jožica Kolenc iz Novega mesta je zaprisežena pristašinja ljudske stranke, a ji napovedi o združevanju s krščanskimi demokrati niso všeč, zato Podobnike poziva, naj ostanejo zvesti ljudstvu in ostanejo sredinska stranka, z skrajnimi strankami, naj bodo to desne ali leve, se po njenem mnenju ni dobro pajdašiti. Franc Erman iz Nemčije se je pritožil nad dostavo našega časopisa. Pred leti so naročniki v Nemčiji dobivali Dolenjski list že v petek ali najkasneje v soboto, zdaj pa ga ponavadi lahko bere šele z enotedensko zamudo. V naši naročniški službi so nam pojasnili, da je poprej za dostavo časopisov v Nemčiji skrbela tamkajšnja državna pošta, sedaj pa so to zaupali zasebnemu podjetju, kije precej počasnejše od državnih poštarjev. Marije z Bizeljskega v nasprotju z S. G. iz Šentjerneja ne moti do skrajnosti navita muzika, s katero na svoj prihod v vas opozarja nase potujoča ribarnica. Če človek ne živi v mestu, zelo težko pride do svežih rib, po katere bi morali nekateri tudi po dvajset kilometrov daleč. Predvsem starejšim ljudem, ki nimajo svojih avtomobilov, pa so ribe skoraj nedostopne, zato so zelo veseli, da jih ribarnica dovolj glasno opozori na svoj prihod. I. V. BLAGOSLOV KONJ V DOBRNIČU DOBRNIČ - Konjerejsko društvo Trebnje vabi vse konjerejce in ljubitelje konj v nedeljo, 25. aprila, v Dobrnič, kjer bo ob prazniku sv. Jurija blagoslov konj. Tomaž Hodnik streljal v Las Vegasu Novomeški lokostrelec je nastopil na svetovnem lokostrelskem festivalu - Stoti med devetstotimi NOVO MESTO - Novomeški lokostrelec Tomaž Hodnik se je letos marca udeležil svetovnega lokostrelskega festivala Las Vegasu v ameriški zvezni državi Nevada. Lasvegaška prireditev je največje tekmovanje lokostrelcev na svetu, v različnih disciplinah pa NAJBOLSA TIPKARICA VESNA BRKOPEC NOVO MESTO - V četrtek, 15. aprila, je na Srednji ekonomski šoli potekalo 1. regijsko tekmovanje v tipkanju na računalnik. Udeležilo se gaje 26 tekmovalk, vse pa so pokazale veliko hitrost in spretnost tipkanja. Zmagala je Vesna Brkopec iz Novega mesta, druga je bila Majda Golob iz TVebnjega, tretja Darja Will iz Novega mesta. Najboljša tekmovalka je dosegla hitrost 355 udarcev na minuto, kar je 6 udarcev v sekundi. S prirejanjem tekmovanj želijo na šoli opozoriti na sistem slepega 10-prstnega tipkanja. Bilo bi prav, da bi na delovnih mestih nadrejeni upoštevali to znanje in ga tudi primerno nagrajevali. M. FILIP Kodermanov čaj Alko stop povzroči odpor do alkohola Ni pa čudežno zdravilo V Sloveniji je več kot sto tisoč bolnikov, ki so odvisni od alkohola, ker pa so pri tej bolezni prizadeti tudi najbljižji, trpi zaradi alkohola okoli tristo tisoč Slovencev. Branko Koderman, ki je že kot otrok spoznal kaj pomeni alkoholizem v družini, želi s čajem alko stop pomagati ljudem, ki brez alkohola enostavno ne morejo več. Kodermanova mešanica čaja vsebuje šipek, baldrijan, meto, nekaj običajnih sestavin pomirjevalnih čajev, poleg tega pa še nekaj takih, ki niso zapisane na zavojčku. Recept za sestavo čaja je njegov ded, kije bil zeliščar, čuval kot skrivnost. Zaupal mu je jo pred smrtjo, Branko Koderman pa bo družinsko izročilo predal svojemu sinu, ki je po poklicu fitotera-pevt in že deset let živi na Danskem. Danci cenijo naravna zdravila, predvsem čaje, in tam je Koderman dobil zamisel, da bi utegnil biti čaj po dedovem receptu tudi tržno zanimiv. Leta 1993 je od danskega urada za nadzor tovrstnih izdelkov dobil dovoljenje za prodajo čajne mešanice pod blagovno znamko Alko stop - Koder-mans urte, in tako se mu je odprl trg evropske skupnosti. Odpira se tudi trg nekdanje vzhodne Evrope, predstavništvo pa ima tudi v Avstriji. Ker se je Koderman za stalnio naselil v Kopru, bo zdaj za dobavo čaja slovenskim kupcem poskrbel sam. Čaj Alko stop ni čudežno zdravilo, deluje pa podobno kot farmacevtski izdelek anta-bus, ki povzroči odpor do alkohola. Nima stranskih učinkov. Kdor se odloči za Kodermano-vo terapijo, naj bi en mesec vsak dan popil 2 do 5 skodelic čaja. V primeru, da pacient noče sodelovati, lahko čaj, pripravljen z enim decilitrom, primešamo hrani. Izkušnje kažejo, da se po treh mesecih že vidne spremembe. M. L. Branko Koderman (Foto: Majda Luzar, EPS) je letos nastopilo 180CT udeležencev. Poleg tekmovanja vsako leto v Las Vegasu pripravijo svetovrii sejem lokostrelske opreme, vzporedno z ostalimi prireditvami pa potekajo številni strokovni seminarji in predavanja najbolj znanih lokostrelcev in trenerjev. Tomaž Hodnik se je na svetovni lokostrelski festival uvrstil na podlagi lanskih izidov, s katerimi je vodstvo slovenske lokostrelske zveze opozoril nase in gaje ta skupaj z Alojzom Pavlovičem iz Zagorja ob Savi prijavila za udeležbo. Tomaž je nastopil v dvoranskem lokostrelstvu v disciplini sestavljeni lok, ki je osrednji del festivala. Pomeril seje z 900 lokostrelci iz vsega sveta, ki so nastopili v enotni kategoriji, in zasedel zelo solidno stoto mesto. Po prvih treh dneh tekmovanja je bil še na 54. mestu, četrti dan pa se mu je nastop nekoliko ponesrečil. Tomaž seje udeležil štirih strokovnih seminarjev, najbolj pa se mu je vtisnilo v spomin predavanje olimpijskega zmagovalca iz Atlante Američana Justina Huis-ha o velikih pritiskih največjih tekmovanj na tekmovalca, ki je udeležencem posredoval svoje bogate izkušnje s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in jim razložil, kako se sam psihično pripravi na najpomembnejše nastope. Med letošnjimi tekmovanji bo za Tomaža Hodnika najpomembnejše državno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu na Bazi 20, ki ga bo pripravil lokostrelski klub Novo mesto. Na tem tekmovanju želi ponoviti lanskoletni uspeh, ko je bil tretji, in izpolniti normo za zlato značko svetovne lokostrelske zveze FITA. $ AVTOMOBILSKI SALON ŠE DO NEDELJE - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v petek, 16. aprila, odprli 21. slovenski avtomobilski salon, na katerem razstavlja 227 domačih in tujih razstavljalcev C 24 držav. Po dveh letih je na enem mestu spet zbrana skoraj celotna pO' nudba na avtomobilskem trgu in obiskovalci si lahko še do nedelje ogledajo mnoge novosti, ki so na avtomobilskih salonih sveta že ugledali premierna luč in seveda tudi tisto, kar bodo avtomobilski proizvajalci šele ponudili-Več o sejmu v eni prihodnjih številk. (Foto: Majda Luzar, EPS) ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 DOLENJSKI UST 18. aprila 1957 Trebnje dobi novo postajo 4. aprila je republiški Uradni list objavil na strani 132 kratko, za prebivalce občine Trebnje in za Dolenjsko pa zelo vazno objavo. Železniško transportno podjetje v Ljubljani je razpis?' lo licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo novega postajnega poslopja v Trebnjem. Predračunska vsota J 30 milijonov 48.181 dinarjev, rok za dograditev do vključno H1-faze je 1. november 1957. Meso spet dražje V mesnici je vrelo kot v panju. Ne zaradi velikega temveč zaradi godrnjanja, ka' ' spodinje so besne; i godrnjanja, kajti meso se je spet podražilo. Go esne zaradi tega in marsikatero sem slišala, da s se 200 je navduševala za vegetarijanstvo. Govedino prodajajo po (V dinarjev in 250 dinarjev za kilogram, teletino po 280 in svintn po 360 dinarjev za kilogram. V tem tednu nabiramo V tem tednu nabiramo cvet črnega trna - oparnice po 450 narjev za kilogram, gloga - belega trna po 300, dišeče vij0,lCf(T samo modre po 1000, list regrata po 100, rastlino plešca p° 0 ’ krvavega mlečka po 100, lubje krhlike po 60, češminove kor " nine po 120, korenine gladeža po 65, trobentice po 150, regr ta po 120, habata po 40, repinca po 130, bodeče neže po jy' sladkih koreninic po 120 in male norice po 45 dinarjev za ki gram. Nabirajte! Divjaško početje v metliškem parku Nekateri sistematično uničujejo in trgajo krasne holandsk® tulipane in narcise ter drugo cvetje. Veliko staršev piišča sv0! nedorasle otroke, da se podijo brez nadzorstva po gre“lC3|0 Tudi upraviteljstvo nižje gimnazije in osnovne šole bi otroke večkrat posvariti in jim prepovedati trganje cvetja. F® je tudi priljubljeno shajališče perutnine, psov, prašičev, ki s k J ni, tacami in rilci energično pomagajo otrokom, da bi bi'P-.? čim grši. Koliko časa mislijo odločujoči činitelji še to gleda Rim, mesto pohujšanja Papež Pij XII. je z velikim nemirom in bolečino ugotoV'.*’ a je Rim mesto pohujšanja ter gnezdo brezbožnega komun'2 in nemoralnosti. Kritiziral je brezbožne programe r‘rrlSn1o televizijskih postaj in dal navodilo duhovnikom, naj z vso vrten ^ zatirajo pohujšanje in delujejo za povratek izgubljenih du naročje matere Cerkve. |