Poštnina platana * gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.40
Štev. 274.
V Tjjnbljani, v četrtek, 27. novembra 1941-XX
Leto VI.
Iskljačna pooblaičeoka ca OfflaJeTan)« italijanskega ta tajega iirotai Uniona Pobblidta Italiana ti A, Milano.
|	(J red d II t *o In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana.	|	Concetslonarla escloilva pet la pnbbliciM dl provenienza italiana
1	Redazione Amminutrazione: Kopitarjeva 6, Lobiana.	|
ed e« te ra: Uniooe PubblicitA italiaoa & A. Milana
Vojno poročilo štev. 542 :
Uspešni protinapadi v Libiji
5000 ujetnikov pri Sidi Rezegu - Žilava obramba divizije »Savona«
Uradno vojno poročilo St. 542. pravi:
V veliki in razgibani bitki, ki traja že nad teden dni brez presledka na ozemlju Harmarike, 90 junaške in neutrudne oborožene sile Osi vzdr-iale Se druge hude boje, ki so bili kronani z uspehom.
Na srednjem odseku so bile angleške edinice obkoljene v žepu južno od Sidi Rezega in so bile uničene.
Do sedaj j© bilo naStetih nad 5000 ujetnikov, ki so že v taboriščih. Poleg poveljnika tankovske brigade generala Sperlinga, je bil ujet tudi gen. B. F. Armstrong, poveljnik brigade prvo južnoafriške divizije. Zajeta sta bila tudi dva ameriška opazovalca in več angleških in ameriških časnikarjev.
Na bojišču pri 8 o 11 u m u je divizija »Savo-n ac odbila z železnim odporom svojih čet srdito silovite napade vsaj treh sovražnih divizij. Napadalci so odnesli nove krvave izgube in se jim ni posrečilo doseči nobenega uspeha. Uničenih je bilo nad 20 tankov, mnogo drugih pa je bilo zadetih.
Protiletalska obramba je sestrelila eno angleško letalo. Zdaj poteka naša razbremenilna akcija, katere uspehi so že vidni.
V noči na 25. november so se angleški oddelki približali trdnjavi B a r d i j i, pa so bili odbiti z ▼elikimi izgubami.
V Tobruku živahni dvoboji topništva.
Topništvo divizije >Trenjo» je zbilo dve angleški letali.
Italijansko in nemško letalstvo je bilo ves dan izredno delavno. Letala so bombardirala in uspešno obsipala z ognjem iz strojnic zbiranja prometnih voill in prevozna oskrbovalna sredstva ter zbirališča angleških letal. Neko naše bombno letalo je sestrelilo angleško lovsko letalo. V dneh 23. in 24. novembra je nemško letalstvo sestrelilo vsega 26 letal, vštevSi tista, ki so omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu.
V puščavskem ozemlju je po žilavi obrambi naše osamljene posadke zelenica 6 i a 11 o bila zasedena, zasedle pa so jo angleške sile, ki so bile v premoči, pa so imele veliko izgub in mnogo škode. Ta angleška motorizirana kolona je pod stalnim ognjem naših bombnikov in letala jo neprestano obsipavajo z ognjem iz strojnic. Še 15 motornih vozil jo bilo zažganih, okrog 50 pa poškodovanih. Naše jetalo je bilo med ofenzivnim poletom na ogledniško zelenico napadeno po treh letalih vrste >Blenheim< in je sestrelilo eno letalo. Angleška letala so metala bombe na B e n -
strojnicami. Eno je bilo sestreljeno po krajevni protiletalski obrambi in je padlo na tla v plamenih.
Neka naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče.
Vzhodna Afrika: Med postojankama C e 1 g a (Ualag) in Chercher delovanje nasprotnega topništva in spopadi prednjih oddelkov, ki so se končali z velikimi izgubami za sovražnika.
Baterije v trdnjavi O o n d a r so razbile napadalne poskuse angleških čet za prodor. Angleške čete so napadale z oklepnimi edinicanii; uničenih
g h a z i. Samo 2 žrtvi, škoda pa ni pomembna. V . jih je bilo 10. naši uspešni streli pa so zadeli še Agedabiji sta dve angleški letali napadali s druga oklepna vozila.
Potek in pomen bojev v Marmariki
Poročila posebnih dopisnikov agencije Stefar5
Marmarižko bojišče, 26. novembra. Stefani. — Posebni dopisnik na novem bojišču v Libiji je podili zanimivo poročilo o razvoju in usodi vojaških spopadov, ki zdaj besnijo vzdolž marmarižke obale in po mrtvih afriških puščavah. Naslikal je splošni značaj velikih bitk in poudaril, da so zdaj povsem jasne te-le točke:
1. Ponovno je bila neka angleška oklepna brigada docela uničena.
2. Povsod so silni sovražnikovi napadi naleteli na ogorčen in skrajno kljubovalen odpor divizije »Savona«.
3. Izgube sovražnikove, tako glede moštva kakor glede obilice motoriziranih vozil in drugih mehanskih sredstev, so bile ogromne.
4. Sovražna propaganda je zdaj spremenila barvo svojega glasu.
Po vojnem poročilu žt. 541 zdaj vemo, da so italijansko-nemške oklepne sile popolnoma strle
Velik govor nemškega zunanjega ministra ob podaljšanju »eze proti Kominterni
Anglija bo premagana tudi, če ji bo pomagala Amerika - Potrebne bodo morda še velikanske žrtve, a o končni zmagi ni dvoma
Berlin,^ 27. nov. s. Na čast zastopnikom dvanajstih držav, ki so se udeležili zgodovinskega zborovanja v Berlinu, je nemški zunanji minister von Ribbentrop včeraj ob 12 priredil velik sprejem v hotelu »Kaiserhof«. Slovesnosti so se udeležili vsi člani nemške vlade, voditelji stranke in diplomatski zbor z italijanskim poslanikom Alfie-rijem na čelu.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je pri tej priliki imel daljši govor, v katerem je poudarjal pomen berlinskega snidenja. Pri posvetih v Berlinu se je razširil in utrdil sklop tvornih sil, ki tvori strahovit jez zoper uničevalne sovjetske in mednarodne komunistične ter druge mednarodne bogatinske sile. Od Belega do Črnega morja zdaj stoje vrste narodov, ki so pritekli v boj na nagli klic iz Berlin« in Rima. Ta bojna črta daje trdno poroštvo, da bo boljševiška nevarnost nele za vedno preprečena, temveč tudi za zmeraj in končno uničena.
Zaradi junaštva nemških, italijanskih in zavezniških vojnih sil je državna moč komunizma strta in se ne bo nikdar več vzdignila. Dva velika moža, Hitler fh Mussolini sta prva pred 20 leti spoznala to nevarnost in začela boj, da bi svoja ljudstva iztrgala iz brezna te moralno skrajno propadle prikazni. Hotela sta zagotoviti bodočnost svojih ljudstev, pa sta naletela na nepremagljivo nasprotje zahodnih demokracij, ki niso marale slišati o kaki spremembi mirovnih pogodb. Sedanjo vojno je proti Nemčiji sprožila Anglija, ker je Nemčija hotela s svobodnim ljudskim glasovanjem doseči vrnitev Gdanska.
Pa to je bila samo pretveza, zakaj voditelji Anglije v resnici niso hoteli Nemčiji Priznati mesta, kakor gre velikemu narodu. Navzlic velikodušni in plemeniti Hitlerjevi »politiki do Anglije, so Angleži smatrali Nemčijo za državo druge vrste in niso marali sporazuma z njo. Ko se je vojna začela, so poslali v boj druge države: Poljsko. Norveško, Holandijo, Belgrijo. Francijo, Srbijo in Grčijo, nato so pa z Rooseveltovo pomočjo spravili v vojno še Sovjete, ki se niso držali določil prijateljske pogodbe z Nemčijo.
Sodelovanje med Anglijo in Sovjeti je bilo najbolj vidno med prevratom v Belgraau. Zaradi te zveze je bila potrebna vojna proti Rusiji. Pet mesecev boja v najtežavnejših pogojih, zoper nasprotnika, ki je bil vojaško izredno pripravljen in po številu najmočnejši na svetu, je moralo razbliniti tudi zadnje vojaške upe Angležev v Evropi. Ko je nemška vojska dala Sovjetom prvi udarec, je bil bojni razpored rdeče vojske zoper Evropo že dopolnjen. Bodoči rodovi bodo Hitlerju hvaležni, da je rešil Evropo uničenja in večne sužnosti.
S sovjetskim porazom je izginil poslednji angleški zaveznik na evropski celini, zaradi tega ne more Nemčije in Italije ter zaveznikov v Evropi nihče več napasti in so mogočne sile proste za druge naloge. V gospodarskem pogledu pa je zdaj Os neodvisna od uvoza z, onstran morja. Evropa je enkrat za vselej yarna pred sleherno blokado, zakaj rusko žito Jn surovine zadoščajo docela vsem evropskim Potrebam. Ruska vojna industrija pa bo brž V službi Nemčije in bo znatno povečala evrop-
sko vojno silo. Organizacija teh velikanskih področij je že v polnem teku. S tem so torej ustvarjeni zadnji in odločilni predpogoji za zmago Osi in zaveznikov zoper Anglijo. Nemčija in Italija ter zavezniki 60 zdaj v stanju brezpogojne vojaške premoči.
Nasproti mogočnemu evropskemu sklopp stoje angleški otoki s Severno Ameriko. Nemčija in Italija zdaj lahko zbereta potrebno silo svojih vojska, brodovij in letalskih armad za končno uničenje poglavitnega sovražnika, t. j. Anglije. Vse možnosti za zmago so torej na strani evropske zveze.
V Aziji je na strani Osi Japonska, ki ima vodilno vlogo tam. Tem silam stoji nasproti Anglija s Churchillom na čelu, katerega je treba smatrati za glavnega krivca vojne. Ta si danes mora misliti, da je Anglija že izgubila vojno. Ker si pa ne upa povedati tega svojemu ljudstvu, se krčevito oklepa zadnjega možnega zaveznika: Združenih držav.
Sedanje stališče Amerike ne izraža volje ljudstva, temveč zgolj voljo mednarodnega judovstva in njegovega zastopnika Roosevelta. Nemško ljudstvo ni nikdar sovražilo in črtilo ameriškega ljudstva in tudi ameriško nemškega ne. Tudi če Združene države stopijo v vojno, ne bo to moglo spremeniti izida, t. j. zmage Osi in njenih zaveznikov. Za vse spletke in osovraževanje hitlerjevske Nemčije in fašistovske Italije je odgovoren samo Roosevelt. Njegova zveza z boljševizmom bo sama po sebi zaostrila v Ameriki socialna nasprotja, ki bodo prinesla grozen družabni polom. Ameriško ljudstvo bo tedaj zahtevalo obračun, ker je bilo potegnjeno v spor, v katerem Amerika ne bi nikdar mogla zmagati. Najhujše posledice tega bo nosila pa Anglija, ki ne na kopnem ne na morju ne more dobiti vojne zoper države trojne zveze,, niti s pomočjo Amerike, ker je položaj njenega otočja neskončno bolj ugoden za letalske napade kakor položaj Evrope, ker je gospodarska in vojna sila Osi po porazu Rusije neskončno večja od angleške in ameriške skupaj, ker bo Anglija v nadaljevanju vojne izgubila postojanko za postojanko, ker bo Anglija s skupno uporabo poglavitnih orožij Osi in zaveznikov na morju, v zraku in na kopnem spremenjena v ruševine in bo v vsakem primeru morala podleči.
Roosevelt tega položaja ne nara videti in poglavitna njegova napaka je v tem, da računa na prevrat v Nemčiji. Prav isto velja tudi za Italijo, ki vse dolguje zgodovinski postavi Ducejevi. Večina evropskih držanikov danes sodi, da Anglija nima v Evropi ničesar več iskati. Nova Evropa je na pohodu in nič ne bo moglo ustaviti ali spremeniti njene poti. Ker smo vojaško nedotakljivi in gospodarsko varni, lahko politično organiziramo Evropo kakor da bi bilo v miru. Lahko, da bodo potrebni še veliki in siloviti napori ter nove žrtve, da dosežemo svOf cilj, toda o končni zmagi ni mogoče dvomiti.
Na Hrvatskem bodo uvedli korporativni red, v katerem bodo organizirane vse stanovske organizacije in združene pod enakimi pogoji.
22.	angleško oklepno brigado, 'fa zmagovita bitka se je pričela 23. t. m. in je bila naslednji dan že pri kraju.
V noči pretekle nedelje so se oklepne divizije »Ariete« začele premikati iz Bir-El Gobija proti severovzhodu. Hkrati pa so nemške sile začele korakati v nasprotno smer: od severovzhoda proti Bir-El Gobiju. S tem premikom so italijanske in nemške sile obkolile močno sovražnikovo oklepno silo, ki jo je tvorila prav ta 22. brigada v predelu Bir-El Gobi—Sidi Rezeg. Pri tem obkoljevanju 60 se zlasti izkazali brzi italijanski oddelki. Med poldnevom 23. in jutrom 24. je bila sovražna brigada v železnih italijansko-nemških kleščah.
Doslej Še ni bilo možno prešteti vseh uničenih vozil. Ujetnikov je tudi ogromno število. Torej sta zdaj strti dve angleški brigadi: četrta in dvaindvajseta.
Na ozemlje, kjer je bila divizija »Savona*, je sovražnik začel prodirati 21. t. m. zgodaj zjutraj. Svoj pritisk je čedalje bolj okrepil. Proti poldnevu so se začeli prvi siloviti sovražni napadi, ki so jih -podpirale oklepne edinice in topništvo. Z juga so napadale južnoafriške čete, z vzhoda pa indijske. Toda kljub ogroomi premoči in zagrizenim napadom sovražnik ni uspel. V naslednjih dneh do danes je pomnožil svoje napadalne čete zlasti z Novozelandci. A tudi to ni pomagalo spričo silnega odpora naše divizije, ki brani skrajni južni odsek mannariškega bojišča. Ne samo, da sovražnik ni uspel, imel je celo občutne izgube v možeh in vojnih sredstvih.
Obnašanje divizije »Savona« je nadvse čudovito. Odločen duh in velika hladnokrvnost prevevata tako poveljnike kakor čete v teh bojih, ki so hudi kakor še nikoli. Naše edinice 60 dale najsijajnejše dokaze svoje hrabrosti. Vojaki »Sa-vone« so se trdno zasidrali na tem ozemlju in izjavili: »Tod mimo ne bo nihče prišel!« In res — sovražnik ni mogel mimo.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 27. novembra, Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so naši včerajšnji napadi prinesli nove pridobitve v ozemlju. Dve sovjetski vojni ladji sta zavozili na nemške in finske minske zapore in sta se potopili po močnih eksplozijah.
V boju proti Angliji je letalstvo podnevi in ponoči napadalo pristaniške naprave in letališča v jugovzhodni in jugozahodni Angliji. Letala so metala bombe velike vrste.
Iz bojev pred Moskvo poročajo o naraščajočih pobegih boljševiških vojakov. Da bi nastopila proti tej krizi, se je črtila Stalinova vlada prisiljeno objaviti spomenico o grozovitostih nemških vojakov proti sovjetskim ujetnikom. Nemška vojska in z njo boreče se zavezniške čete zro z največjim zaničevanjem na takšna lažniva poročila, s katerimi ee hoče prikriti zverinsko ravnanje boljševiških tolp ter dvigniti njihov bojni duh.
Uspešni boji s komunisti v Srbiji
Berlin, 27. novembra, b. Kakor poročajo iz Bel-grada, poteka boj zoper komunistične tolpe v Srbiji vedno odločneje in uspešneje. Neki patroli srbskih prostovoljcev se je posrečilo zajeti komunističnega sla, pri katerem so med drugim našli operacijski načrt poveljstva skupin, ki nastopajo v južni Srbiji. Ta načrt je močnim oddelkom prostovoljcev omogočil napad na neko komunistično poveljstvo. Prijetih je bilo 80 skupinskih voditeljev, 57 komunistov je padlo, 86 pa je bilo ranjenih. Neki drugi očiščevalni nastop je omogočil zajetje 143 komunistov, 50 pa jih je padlo v boju. Glavno središče komunističnih tolp je v zahodni Srbiji. Vodi jih ziJan ,a8eT>t kominterne. Srbska vojna sodišča so včeraj obsodila na smrt osem komunistov, dva pa sta dobila po petnajst let ječe.
Ameriško pojasnilo o zasedbi holandske Gvajane
Washington, 27. nov. s. Tajnik predsednika Združenih držav Early je glede zasedbe holandske Guayane po ameriških oboroženih silah dal uradno pojasnilo, očitno zato, da bi oslabil neugodni vti«, ki ga je sporočilo o tem dogodku vzbudilo. Dejal je, da nekateri naslovi po listih ne odgovarjajo resničnosti ter poudaril, da bodo ameriške čete v Guayanii imele samo nalogo varovati rudnike boksita.
Posvetovanje grofa Ciana v Berlinu
Berlin, 27. nov. 8- Italijanski zunanji minister grof Ciano je včeraj sprejel madžarskega zunanjega ministra Bardossyja ter imel z njim dolg in pri* srčen pogovor. Letalski maršal Hermann Gčiring je snoči priredil domačo čajanko vsem voditeljem tujih zastopstev ter se z njimi prijazno pogovarjal. Navzoča sta bila tudi zunanji minister grof Ciano ter italijanski poslanik v Berlinu Alfieri. Od Nemcev so bili med drugim navzoči letalska maršala Milch in Kesselring ter razne visoke osebnosti iz vojske in stranke.
Visoko italijansko odlikovanje za maršala Goeringa
Berlin, 27. nov. s. Maršal GSring je včeraj sprejel italijanskega vojaškega odposlanca v Berlinu generala Marasa, ki mu je po Ducejevem nalogu izročil odlikovanje savojskega reda, katero mu je podelil italijanski vladar. Hkratu je general Maraš izročil Gdringu Mussolinijevo osebno pismo. Maršal Goring je v zahvali dejal, da vidi v podelitvi tega visokega odlikovanja znamenje vzajemnosti in bratstva v orožju, ki druži Italijo z Nemčijo. Na to bratstvo sta oba naroda posebe ponosna te dni, ko divjajo trdi boji na afrikanskih tleh.
Vesti 27. novembra
Na krsto pokojnega prvaka nemških vojnih letalcev, polkovnika Moldersa, sta položila vence tudi italijanski zunanji minister grof Ciano in berlinski poslanik Alfieri.
Romunska vlada je prignala državne pokojnine družinam vseh uradnikov, ki so med zasedbo Bukovine in Besarabije skrivnostno izginili.
Ameriško poslaništvo na Japonskem je svetovalo ameriškim državljanom, naj 9fe resno bavijo z mislijo na vrnitev v dbmovino. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je imel včeraj posvetovanja s predsednikom madžarske vlade Bardoesyjem, predsednikom romunske vlade Antonescom ter s hrvaškim, danskim in bolgarskim zunanjim ministrom. Francoski parnik >Saint Didierc se je pred angleškimi letali moral zateči v neko turško pristanišče. Njegova posadka je po suhem odpotovala domov.
Stališče bolgarskega naroda do boljševizma je bilo yedno odklonilno, piše sofijski dnevnik »Utroc, zakaj Bolgarija je že dolgo poskušala na lastni koži boljševiško nevarnost, zlasti 1928 ob poskusu komunističnega prevrata in ob nasiljih 1929. Zato je dolžnost Bolgarije tudi danes, da se z vsemi silami bori zoper boljševizem in je bolgarski pristop k zvezi zoper kominterno nekaj čisto razumljivega.
Madžarska vlada je zagotovila državi redno prehrano. Zaradi tega bo potrebno zmanjšati tedenske količine maščob ter uvesti nakaznice za kruh^in maščobe tudi po restavracijah. Da se ustreže potrebam delovnih množic ,je vlada sklenila dovoliti prodajo samo enotnih tkanin in čevljev po najnižjih cenah. Prebivalstvo pa naj z vlado sodeluje pri pobijanju judovske špekulacije, je govoril v madžarski zbornici minister za preskrbo general Bengyel.
Hrvaška državna banka je razpisala notranje posojilo treh milijard kun. Obveznic tega posojila je dovoljeno kupiti najmanj za 5000 in največ za 10 milijonov kun. Posojilo bo vrnjeno v tridesetih letih.
Posebna komisija francoskega prosvetnega ministrstva je že ukazala odstraniti v Parizu 33 bronastih spomenikov, ker ne odgovarjajo da-našnjemu času in umetnostnim zahtevam. Zaradi silnega mraza na Kitajskem je pomrlo več sto ljudi, poročajo iiz Šanghaja. Mraz je pobral 250 beračev, med njimi okrog 100 otrok, ki so 6e zatekli v neko votlino blizu Šanghaja, pa 60 kljub temu zmrznili.
Angleški načrt za vsearabsko konferenco ni uspel poročajo iz Kaira. V Egiptu, Siriji in Libiji sodijo Arabci, da čas sedaj še ni ugoden za to, v drugih pokrajinah pa Arabci nič kaj prijazno ne gledajo na to, da bi bil Kairo izbran za take razgovore.
Nemčija bo na zasedenem ozemlju začela zidati nova mesta, posebno v Prusiji, kateri so pri-Jcljocnh rusko pokrajino Cininjev. Nad 5000 delavcev je dobilo delo pn zidavi nekega novega mesta ob obali Baltskega morja, kjer bodo kmahi naselili 16.000 ljudi.
Včeraj je umrl 63 letni predsednik republike čile I edro Aguire Cerdia. Odložil je predsedstvo že 10. novembra zaradi zdravstvenega stanja. Po vsej Ameriki vlada hud mraz, zlasti v srednjih državah. V Teksasu je dosegla temperatura f5. stopinj pod ničlo. Tudi snežni viharji divjajo po V6ej Ameriki.
Obsodbe pred bolgarskimi vojaškimi sodišči v Srbiji
. Sofija, 27. nov. s. Vojaško sodišče v Skoplju je obsodilo na smrt pet komunistov in dva druga človeka na petnajst let ječe, ker so s strojnicami in drugim orožjem skušali napasti oddelek bolgarske vojske. Vojaško sodišče v Bi tol ju je obsodilo na smrt tn komuniste, ki 60 skušali uničiti neki železniški predor. Vojaško sodišče v Plevlju je obsodilo tri komuniste na zaporne kazni, ker so širili prevratno propagando.
Ustanovitev koncentracijskih in delovnih taborišč na Hrvaškem
• j z*8re1*, 27. nov. a. Hrvaška vlada je včeraj izdala zakonski ukrep, ki določa, da bodo vei tisti, o katerih sodijo, da so nevarni javnemu redu in da ogražajo koristi neodvisne hrvaške države, da ovirajo svobodno delovanje ustaškega gibanja, poslani v koncentracijska ali delavska taborišča m sicer za čas treh mesecev do treh let.
»Mev. 274
Katere vrste drevja najboljše uspevajo v Ljubljani in okolici
Megla je ovira, zaradi katere ne more uspevati več vrst drevja na mestnih
in okoliških tleh
Ljubljana, 27. novembra.
Včeraj zvečer ob 18 je imel v kemični dvorani na realki zanimivo predavanje g. Ivan Breceljnik, upravitelj drevesnice Kmetijske družbe o tein, katere vrste drevja so najbolj prikladna za ljubljanska tla, s posebnim ozirom na podnebne razmere in Se prav posebno z ozirom na zime, ki so pri nas nekatera leta take, da tudi odpornejša sadna drevesa pozebejo, kar je vsekakor za ljubitelje sadnega drevja velika škoda.
G. predavatelj je znan strokovnjak v svoji stroki in je predaval predvsem iz svojih izkušenj, ki jih je dobil v dolgoletni službi kot drevesničar.
V zadnjih letih tožijo ljubljanski sadjarji nad slabimi uspehi, ki jih imajo s sadnim vrtom. Nekateri žo obupujejo nad vsem tem, kar so pre-šnja leta zgradili, nad čemer so se s tako ljubeznijo trudili. Ni dovolj ,da sadjar, velik ljubitelj svojega drevja, daje drevescu vse, kar potrebuje za dobro rast, da ga neguje, mu daje živeža, ga privezuje, obrezuje, ampak mu mora biti glavna skrb remija, v katero zasadi novo drevesce in pa sorta, katero vsadi. Na vseeno kakšne vrste sadiko cepi, na kakšno drevo cepi Itd., kajti go nekatere vrste, ki so mnogo bolj odporne proti mrazu in te je treba v Ljubljanski kotlini vsekakor bolj upoštevati, kakor pa druge vrste, ki prenesejo tudi precejšen mraz. Prevelika ljubezen sadjarja je včasih tudi škodljiva. Povsem napačno je, da drevescu na pr. dajemo venomer dušikovo hrano in gledamo, da mu je ja ne zmanjka. Pri tem drevesce le uničujemo. In prav gnojenje je v mnogih primerih krivo pozebe. Prevelika ljubezen do dreves se velikokrat maščuje. Kakor rečeno, se moramo v Ljubljanski kotlini pri vzgajanju drevesc ozirati posebno na vremenske in talne razmere, še prav posebno pa na meglo.
Dolgoletna praksa je nekatere naučila, da niso vsa sadna drevesca enako dobra za ljubljanska tla. Nekatera sicer dajejo že po nekaj letih skoraj neverjetno obilen sad, potem pa usahnejo, drevo ne obrodi več. Skoraj samo se komaj preživlja. Pred nekaj leti je veljalo v Ljubljani splošno naziranje, da pri nas mnogo boljše uspevajo hruške kakor pa jablane. Razmerje je bilo nekako 10:5. Zadnji dve, tri leta pa so pričeli sadjarji spet bolj upoštevali jabolka. Da hruške zadnja leta slabo rode, je treba iskati vzroka v škr-lupu, sadnih zajedavcih in živalskih škodljivcih. Bila je neka hruška v Ljubljani, ki je v dobri letini dala tudi 200 do 300 kg sadja, zdaj pa komaj sama zase životari.
Sadna letina je odvisna tudi od podlage, na katero je kakšno sadje cepljeno. Nekatere sadne vrste, cepljene na kutino, so prav dobre, druge se pa na njej sploh ne obnesejo. Tudi obrezovanje je pri različnih sortah različno, pri čemer ni nobenega pravila, ali recepta, po katerem naj bi se sadjar ravnal. Sorto je treba poznati tudi zaradi tega, da se lahko drevesce obrani raznih bolezni,- posebno škrlupa, ki je nekak barometer za bolezni. So tudi nekatere sorte, ki prenesejo velik mraz( bobovec, voščenke), druge pa spet takoj pozebejo. S sorto je v tesni zvezi oplojanje. -it oSo sorte, ki so zelo dobre na pelodu in oplojajo na daleč svojo okolico, druge so pa spet navezane same nase, nekatere se pa sploh ne oplode. — itrijnOd vremenskih prilik pa so kmečki sadovnjaki mnogo bolj odvisni, kakor pa mestni, ki so dobro zavarovani proti vetrovom, mrazu itd. Že lansko leto je imela ljubljanska podružnica sadjarjev namen, da si v okolici mesta uredi posebno drevesnico za rodne vrste sadnega drevja. Do uresničitve zaradi nastalih razmer ni prišlo, pač pa načrti niso zavrženi. V tej drevesnici bodo vzgajali drevesne vrste z dobrimi podlagami. Sorta je tudi važna za trg. Lansko leto in prej smo imeli na sadnem trgu odlične vrste s štajerske in Slovenskih goric. Zdaj teh ni. Navezani smo le na slabše dolenjske vrste in pa na nekatere dobre vrste na kočevski zemlji, kjer goje le bolj krajevne sorte. So pa dobre in že drugo leto bo treba iti po kočevske cepiče. Treba bo pač poiskati cepiče, ki bodo rodni in obenem odporni za ljubljansko podnebje. Sadje mora bili odporno, ne pa tako, da že v teh dneh kmetje nimajo več sadja, ker jim zgnije, je treba poskrbeti za take vrste, da bo sad držal do spomladi. Za sadne vrste in njih rodnost je lega, na kateri leži drevo, silno važna.
O.	predavatelj je na podlagi dolgoletnih izkušenj priporočal naslednje vrste jablan, ki so na splošno priporočljive, da jih sadjarji goje: Beličnik naj ne manjka v nobenem sadnem vrtu, je zelo hvaležen, zgodaj zori in je dobre kakovosti; šarlamovski je zelo rodoviten, podlaga do-senc ali paradižovec; Landsberški reneta 5e zelo odporna, rodna in močno razširjena; Baumanova reneta je pri nas v velikih čislih, posebno pri ljubiteljih; šampanjska reneta se je posebno v Ljubljani dobro obnesla, tudi rodna je zelo; porenski
Earl Derr Biggers
krivopecelj je jabolko bodočnosti, pa ne samo po rodnosti, ampak tudi kar se tiče okusa; Jonathan je jabolko novejše vrste, prav odlično, odporno in fino, pa čeprav malo majhno; boskopski kosmač na peščeni zemlji težje rodi, na težki zemlji pa je sijajen, treba pa ga je saditi po 6 m narazen ; tudi besniško voščenko mnogo sadč, posebno na Gorenjskem. Ljubitelji, pa imajo, kar se tiče jabolk veliko polje udejstvovanja. Predavatelj jim je priporočal predvsem Blenheimsko reneto, ki je odlična po okusu, žal pa se ne drži dolgo časa.
Prav tako kakor pri jabolkih je s hruškami, kar se rodnosti in priporočljivosti tiče. Vsekakor ne sme manjkati v sadjarjevem vrtu: amalinška, ki je zelo rodovitna, prav sijajno uspeva na kutnji v dvoetažni obliki; tudi Viljemovka je splošno razširjena, mora po biti cepljena na divjaku; tudi kongresovka je odlična vrsta, ki daje tudi po pol kilograma težke sadove. Priporočal pa je še gojitev sledeče sorte: kleržo, Nova Poiteau, zimska in northamsenska postrvka, Druardovka in pariško konteso.
Ljubitelji hrušk naj pa goje posebno Hofra-tovko, Filipovko, Avraško, Tongrsko, Vojvodinjo Elzo, društvenko in dilovko.
Kakor je predavatelj po rodnosti in uspešnosti naših tleh razdelil jabolka in hruške, tako je razdelil tudi češplje.
Predavanje je bilo zelo zanimivo, sadjarjev je bila polna dvorana, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem. Predavatelj je pokazal tudi nekatere sadove posameznih vrst. Po predavanju se je razvila živahna debata o sadju in drevju.
Devetdnevne spravne molitve so se včeraj začele
T MitH1rii9.ti.2i Htip 27. nov.	CmavaiI	/latraf/lnAirmra 17 1.111 ni
Športne vesti
V bolgarskem teniškem prvenstvu so dobiili naslednji igralci naslove državnih prvakov. Pri moških Zatikov, ko je v končni borbi premagal Todorova z 2:6, 6:0, 4:6, 6:4 in 6:3. Pri ženskah 6t je o6voj'it!a naslov Vera Petrunova, ki je premar gaila Kolcevo. Pri moških v parih 6ta 06taia zmagovalca Mlagijev in Todorov, v mešanih parih pa Nikolov in Zankov.
Najboljši švedski boksar lahke kategorije Hugo Anderson je prešel med profesionalce.
Bivši nemški boksarski prvak v podtežlki kategoriji Heinz Seidler ee je odtočil da bo odslej nastopal v težki kategoriji. Kot tak bo že 30. decembra nastopil proti znanemu Wal(erju Neuselu v berlinski športni palači.
Švedska boksa raka zveza je poslala 20 najboljših 6vojih predstavnikov v Stockholm, kjer bodo ostali mesec dni in bodo skupaj uridi pod strokovnim vodstvom.
Sijajni italijanski boksar Aldo Spoldi je pred dnevi dosegel v Buenos Airesu zavidljiv uspeh. Premagal je namreč Red Gugnija, ki ga je onesposobil že v 7 kolu za nadaljnjo borbo.
Karlovški drsalni klubi se za letonjo drsalno sezono zelo pripravljajo in upajo, da bodo ostalim hrvaškim klubom kos.
V začetku teta 1942 bo prišlo do mednarodnega nogometnega srečanja med francosko ki špansko državno reprezentanco. Tekma bo v Marseillu.
Karl SchSfer bo tudi za naprej nastopal na raznih mednarodnih drsalnih prireditvah, pa čeprav je stopil med profesionalce. To dovoljenje mu je izdala nemška drsalna zveza.
Hrvaška boksarska zveza se zanima za nastop znanega dunajskega boksarja Karla Blaha, ki je mojster v nemški lahki bofcsaTski kategoriji. Eto srečanja bo najbrže prišlo. Za Hrvaite bo nastopil državni prvak Slivak. Boksala se bosta v Zagrebu, dan pa še ni določen.
V Parizu bo 13. decembra velika boksarska prireditev na kateri bodo nastopili vsi znameniti boksarji iz Francije, nastopil pa bo tudi nemški boksar težke kategorije Dunajčan Lazek, ki se bo srečal e Stra66buržanom Rutz-om.
30. t, m, se bosta v berlinski športni palači srečala v boksu Weiss in Italijan Abbruchiati.
Boksarsko srečanje zadnje nedelje med We®t-fateko in Spodnjo Sa&ko je ostalo z 8 :8 neodločeno.
Danski amaterski boksarja so pred nedavnim premagali švedske in to precej visoko z 12 :4.
Za švedski kraljevi pokal sta se končno srečali nogometni enajsterici Halslngberg IF in Sleip ner Norrkoping. Zmagali so prvi e 3:1.
Nemški mojster srednje boksarske kategorije Schneick*rt si je pri nastopu v Hopenhagnu pretegnil nožno mišico, vendar pa bo do mednarodnega srečanja, kjer bodo nastopili Nemci, Danci in Hrvati, gotovo ozdravel.
Bukareftaneki klub »Rapid« je povabil zagrebški »Gradjamski« na dvodnevno gostovanje v romunsko prestolnico, ki naj bi bito o božiču.
Ljubljana, dne 27. nov
Včeraj so se začele devetdnevne molitve na katere je naš nadpastir poklical vse tiste, ki so voljni moliti. Po vseh cerkvah so te molitve, ki imajo namen poravnati pri Bogu storjene krivice in žalitve, popraviti našo nezvestobo, očistiti duše grehov. Božji pravičnosti je treba dati zadoščenje s spokornimi deli. Narodi so mnogo grešili in treba je to popraviti. Najbolje pa to izravna molitev, molitev iz srca in z njo pokora. Z molitvijo se bo narod v teh devetih dneh zatekal v božje hrame in z molitvijo tolažil božjo jezo in prosil Vsemogočnega, naj nas obvaruje šibe božje.
2e včeraj so romale cele procesije vernih katoličanov v božje hrame k molitvi. Cerkve so bile dobro obiskane. Molitvene ure so po ljubljanskih cerkvah razdeljene tako, da se jih lahko vsakdo udeleži, saj so v najrazličnejših večernih urah. Vernike pa tudi mi iskreno vabimo, da se teh molitev udeležujejo.
Društvo »Pravnik« pok. dr. M. Dolencu
Ljubljana, 27. novembra.
Društvo »Pravnik« je snoči v sejni dvorani mestnega magistrata priredilo kratko, skromno spominsko svečanost za pok. univ. prof. in akademikom dr. M. Dolencem. Dvorana je bila primerno z zelenjem okrašena in s pokojnikovim portretom. Svečanost je uvedel univ. prof. dr. Sajovic kot podpredsednik društva »Pravnik«, katerega požrtvovalen, odličen in delaven član je bil pokojnik nad 20 let ter je v društvu opravljal funkcije predsednika zadnja leta. Sledila 60 nato 4 kratka predavanja, ki so očrtaila pokojnikovo vsestransko delovanje v javnosti, na polju pravoslovja in kot vzgojitelja mladega pravniškega naraščaja. Univ. prof. ^ dr. Janko Polec je v strnjenih in jasnih stavkih očrtal pokojnikovo veliko delo kot pravnega zgodovinarja, ki je prvi začel orati ledino zgodovine slovenskega prava. Kratko je označil vsa pokojnikova dela, nanašajoča se na slovensko pravno zgodovino. Bil je ustvaritelj in graditelj slovenske pravne vede. Sodnik vrh. 6odišča dr. Avgust Munda je nato orisal pokojnikovo znanstveno delo na polju kriminalistike. Sod. pripravnik dr. L. Svetek pa je v lepih besedah opisal pokojnika kot vzgoiit*Ma in učitelja našega pravniškega naraščaja. Naposled je drž. tožilec g. Branko Goslar v prav izbranih in jedrnatih besedah opisal dr. Metoda_ Dolenca kot človeka in družabnika, posebno lepo je označil pokojnikovo pozitivno in veliko delo v društvu »Pravnik«.. Spominska svečanost je prav lepo uspela. Udeležil so se je mnogi odlični pravniki, tako univ. profesorji, sodniki, odvetniki in drugi, med njimi župan dr. Adtešič in podžupan dr. VI. Ravnihar.
V treh vrstah...
V Mostah je bil odprt nov živilski trg, kar bo gotovo prišlo prav stanovalcem vzhodnega mestnega predela.
Vse bratovske skladnfce na nemškem ozemlju so bile ukinjene, vse socialno zavarovanje delav-cov pa poenostavljeno.
V Mežici je bilo na novo sprejetih 82 članov v Koroško ljudsko zvezo.
V Gozd pri Kranjski gori je zadnjo soboto prispelo 70 celovških učiteljev, kjer so imeli svoje zborovanje.
V drami bodo ▼ kratkem priredili otroško pravljično igro »Sneguljčica«.
Danes popoldne bo v ljubljanski mestni posvetovalnici seja mestnega sveta.
Nove ribnice ob Ljubljani so že pokrite s streho iz valovitega salonita. S tem je zgradba zavarovana pred močo in snegom.
Zadnjo nedeljo je bila v Mariboru razstava >Nemške knjige«.
Velik kamen je prebil lobanjo posestnikovemu sinu Jerneju Švarcu iz Mokronoga. Imel je opravka v kamnolomu, pa je bil nepreviden in nesreča je bila tu.
V soboto sta v Razvanja utonila na jezercu dva otroka, ko se je pod njima udrl led. Ko so ju potegnili iz vode, sta bila že oba mrtva.
Zadnjo nedeljo je bilo sprejetih večje število Gorenjcev v Koroško ljudsko zvezo. Z majhno svečanostjo so jim razdelili izkaznice in članske zn&ko.
V odbor okrajne kranjske hranilnice so bili te dni imenovani novi člani. Načeluje jim politični komisar iz Kranja.
Kranjski poštni urad se jo preselil v nove prostore, ki so nasproti hotela »Evrope«.
V soboto so zborovali kranjski smučarji, ki pripravljajo že prvo letošnjo tekmo.
Zadnjo nedeljo je bilo v Maribora zborovanje žrtev iz zadnje svetovne vojne. Zborovanja so se udeležili številni bojevniki iz raznih krajev Spodnje Štajerske.
Spored devetdnevnice v Ljubljani
Se enkrat objavljamo spored devetdnevnice v Sast presv. Srcu Jezusovemu pred prvim petkom od srede, 26. novembra, do četrtka, 4. decembra v ljubljanskih cerkvah. Ob delavnikih so devetdnevnice zvečer ob spodaj navedeni uri, v nedeljo, 30. novembra pa bodo v župnih cerkvah ob navadni uri popoldanske službe božje.
1.	stolna cerkev ob 7; 2. križanska cerkev za akademike ob 6; 3. Sv.. Jakob ob 6;
4.	cerkev na Gradu ob 6; 5. Rakovnik: za mladino ob pol 7, za odrasle ob pol 8; 6. frančiškani ob četrt na 7; 7. uršulinska cerkev ob pol 5, ▼ nedeljo ob pol 4; 8. nrluHnska ka-pelat	za	akademičarke	ob pol	7; 9. Sv. Peter
ob pol	7;	10. bolnišnica ob 2;	11. Srce Jezusovo ob	pol 7; 12. Sv.	Jožef	ob 6; 13. Zave*
tišče	sv. Jožefa ob	7; 14.	Kodeljevo ob
pol 7; 15. Selo-Karmeličanke ob 6; 16. Kapela v Lichtenthurnu ob pol 6; 17. Marijin dom — za notranje ob 5; 18. Trnovo ob pol 7} 19. Spodnja Šiška ob pol 7; 20. Sv. Ciril in Metod ob pol 7; 21. Moste ob pol 7; 22. Zelena jama ob 6; 23. Vič ob 6.
Darilo Trsta Ljubljani
Ljubljana, 27. novembra.
Kakor smo že poročali, je župan mesta Trsta dr. Ruzzier kot go6t našega mesta izročil Ljubljani tudi darilo mesta Trsta, ki ne predstavlja, samo spomina na prisrčnost obiska, temveč je tudi dragocen umotvor italijanskega kiparstva. Bronasti doprsni kip predstavlja genija herojske velikosti in z vso sugestivnostjo izraža silo in krepost Italije in italijanskega naroda.
Velika umetnina slovi v strokovnih krogih za eno nepopolnejših del slavnega italijanskega kiparja Odoarda Tabacchija.
Mojster Odoardo Tabacchi je bil rojen v Val-ganni 20. decembra 1831. ter je umrl v Milanu
23.	marca 1905. Bil je naslednik Vincenza Vede kot profesor kiparstva na Kr. Akademiji Albertina v Turinu, kjer se je proslavil s poukom kiparstva do 1. 1868. ter v tem času vzgojil znamenite italijanske kiparje Carmimatija, Rubinija, AMoatija, Gontrattija in druge mojstre, ki s svojimi umotvori množe slavo talijanske kulture.
Med deli mojstra Tabacchija omenjamo 6amo Cavourjev spomenik v Milanu, spomenik srednjeveškega filozofa Arnalda iz Brescije v njegovem
M.oinAin rti.o.c4ii CTVHTfcPtniiU llfMvtia	v Tlt-
V 1 iluOVlf KIdljd. uiiu/vi i«	s|A/lilwum	pvr
litika Pietra Paleocapa, ministra Cavourjeve vlade in beneške vlade L 1848., v Benetkah, spomenik padlim na Frejusu v Turinu, spomenik pesniku Leopairdiju v Recamtiju i. dr. Poleg njegovega umotvora, ki ga sedaj imamo v Ljubljani, pa posebno stove še kipi: Potapljalka«, »NiČ-ničl«, »Super flumina Babitonis«, podoba pesnika Uga Fo-scola na Dunaju ter tudi na Dunaju kip kamenjane aleksandrinske modrice, učenjakinje matematike in lepotice Hipatije, nadalje veliki oltar katedrale v Epernayu na Francoskem, predvsem pa tudi mnogo nagrobnikov po glavnih italijanskih in tujih pokopališčih. Zaslužnega umetnika je Italija odlikovala z visokimi redovi Italijanske krone in z redom sv. Mavricija in Lazarja, Francija mu je podelila viteštvo Legije časti, Neu krorte.
'Jelučija pa red Železne
Solistični koncert milanske sopranistke Marie Fiorenze Ciampelli bo jutri v petek zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Se pred začetkorn sedanje vojne je umetnica gostovala po najrazličnejših kulturnih središčih srednje in zapadue Evrope. Povsod je dobila sijajne ocene in navajamo samo eno iz Lipskega: Maria Fiorenza je umetnica pri kateri vidimo, da njeno petje ni priučeno temveč učinkuje kot jjopolnoma naravno — umetniško dovršeno. Pri tem pa izda takoj njen glas najpopolnejše šolanje, ker je pojjolnoma izravnan od sonornih globin do izredno močnih in svetlih višin. Umetnica je idealna interpretka lahke, prikupne italijanske pesmi, pa tudi najlepše in največje arije svojih rojakov. Zato sestavlja za svoje nastope vedno le sj>ored iz del najjx>membnejših italijanskih skladateljev. Ker je v Ljubljani veliko zanimanje za pevsko kulturo, še prav {»osebno opozarjamo na koncert slovite umetnice, ki bo jutri zvečer ob pol 7 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Danes se prične v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulic) predprodaja vstopnic za krstno predstavo Leskovčeve drame Vera in nevera, ki jo v nedeljo, dne 80. novembra, ob 3 popoldne uprizori Ljudski oder v frančiškanski dvorani. Drama, ki jo je iz zapuščine pokojnega Antona Leskovca otel pozabljenja gospod prof. France Koblar, je izhajala v Mladiki, v knjižni izdaji pa *o je založila Prosvetna zveza 1. 1940.
»Bodi ta modrost vedno z vami,« je pritrdil Chan. »Navzlic temu bi mi nacedila mnogo veselja vaša neprecenljiva pomoč, čc bi predme otopila kakšna takšna mučna skrivnost s svojim zagonetnim obrazom. Zdaj se bom pa poslovil, mr. Tarneverro! še dolgo bom nosil v sebi dojem vaše nenavadne prebrisanosti, ki se mi je vtisnila v sj»omin.<
Ko je neslišno odšel iz sobe, je Tarneverro pogledal na uro. Popolnoma miren se je začel pripravljati, postavil je majhno mizico v sredino sobe in položil nanjo bleščeč kristal, ki ga je vzel iz predala svoje pisalne mize. Potem je stopil k oknu in potegnil zavese za toliko skupaj, da se je poslej svetloba potopila v učinkovitejši mrak. Ko je pogledoval okrog sebe, je rahlo zmajeval z ramo. Scenerija gotovo ni bila tako učinkovita kakor v njegovi sobi tam v Los Angelesu. Toda sedaj ni šlo drugače. Potem se je vsedel na okno, potegnil iz žepa debelo pismo, ga odprl in začel brati.
Ko je Shelah Fane točno ob enajstih potrkala na njegova vrata, jo je takoj spustil noter. Bila je vsa oblečena v belo in bila je videti mlajša kakor pa prej v pristanišču. Toda izraz njenih oči je bil moten in zbegan. Tarneverro se je spet vedel popolnoma jjoslovno. Bil je hladen, odbijajoč in neprikupen. Ko jo je prisilil, da se je vsedla k mali mizici s kristalom, je zastore potegnil pojjolnoma skupaj, da je bil prostor skoraj popolnoma teman.
»Tarneverro, povedati mi morate, kaj naj storim,« je za čela. Vsedel se je bil njej nasproti.
»Potrpite,« je na kratko ukazal in nekaj trenutkov negibno strmel v kristal. »Vidim vas na krovu, ob ograji velikega parnika, v srebrni mesečini. Vi ste imeli na sebi bleskefajočo večerno obleko... zlato k,ot vaši lasje. Okrog ramen se je vila
zlata ruta. Neti mož stoji ob vaši strani. Kaže čez vodo m vami ponuja daljnogled. In vi gledate skozi daljnogled na ugasujoče| obalske luči Papeteeja. To je pristanišče, ki ste ga bili zapustili pred nekaj urami.«
»Res, resnično,« je mrmrala Shelah. »O, Tarneverro — odkod
to veste...«	.	,
»Mož se obrne. Vidim ga le nejasno, toda zdi se mi, da ga poznam. Danes zjutraj, na jjomolu — Atlan Jaynes ali se ne imenuje tako? Prosi vas nekaj — za vašo roko — menda — toda vi zmajujete z glavo. Obotavljate se. Radi bi rekli da — pa vendar tega niste storili. Zadržujete ga. Čemu? Zdi se mi: Vi ljubite tega moža.«
»Da,« je odgovorila. »Da, resnično ga ljubim, Tarneverro. V Pappetee sem ga spoznala — le teden dni sva bila skupaj — ( en teden v tem čarobnem svetu. Prvo noč tam na ladji — kakor ste bili vi prej povedali — mi je govoril o svoji ljubezni. In do danes mu še nisem dala nobenega končnega odgovora.^ 1 ako rada bi rekla »da«, tako rada bi bila še nekaj časa srečna — saj sem to, mislim, tudi zaslužila. Toda, toda, prijema se me silen strah.«
Dvignil je svoje prodirne oči k njenemu obrazu. »Bojite se. Nekaj v vaši preteklosti, nekaj, kar utegne zastrupiti vaše življenje...«
»Ne, ne!« je zakričala.
»Nekaj, kar se je pred davnim časom pripetilo.«
»Ne, ne, ni res!«
»Ne boste me nalagali, Shelah. Kako dolgo je že od tega? Ne morem natančno ugotoviti, toda neizogibno moram vedeti.«
Sapa se je igračkal« z zavesami. Oči Shelah Fane so begale zmedeno po temni sobi in so se ustavile nazadnje spet na ej>o-vednikn.
»Kako dolgo je že od tega?« je vprašal votli glas brezobzirno še enkrat.
Globoko je zavzdihnila: »Zadnji mesec so minila točno tri letal« Skoraj neslišen je bil njen glas
Za hip je zadržal dih, medtem ko so njegove	misli delovale
s strahotno brzino. »Junija — pred tremi leti.«	Strmel je v
kristal. Njegove ustnice so se začele premikati: »Denny Mayo,< je šepetal. »Gre za Dennyja Maya:	In sedaj —	sedaj vidim.«
Veter je razgnal zavese narazen	tako, da je	širok pramen
svetlobe padel na obraz filmske igralke. Njene oči so besno buljile v vedeževalca.
»Nikoli ne bi smela priti,« je izdavila iz sebe.
»Kaj je z Dennyjem Mayem?« je neusmiljsno nadaljeval. »Ali naj jaz govorim — ali pa mi boste vi vse povedali?«
Tresoč se je -pokazala na okno. »Balkon. Tam zunaj ge balkon.«
Kakor da bi moral pomiriti prestrašenega otroka, se je dvignil, da bi pogledal. In obrnil se je: »Da, tam zunaj je balkon — toda na njem ni nikogar.«
i Spet sc je vsedel njej nasproti in podredil njene oči svojim ukazom. Bila je brez moči, ujeta v past.
»Torej!« je rekel Tarneverro.
Drugo poglavje.
Hiša na obrežju.
Po kratkem mraku so nočne sence z nesluteno naglico pre-, krile obalo Waikikija. Še preden je mesec prižgal svojo svetlečo ; plamenico na žametnem nebu, so že šumeli skrivnostni glasovi bobneče plime, katere rohnečo belo verigo je tema tako pogoltnila kakor vršičke kokosovih palm, skozi katere je popihaval veter. Nastopila je noč. Pa le za krutek čas: kmalu je luna s svojimi srebrnimi rokami posnela z zemlje temotne tenčice.
V hiši Shelah Fane ob obrežju Waikikija je gorela osamljena svetilka in sipala zastrto svetlobo čez stene in opravo sobe. Večno zelene palme so se dvigale povsod zraven dragocenih, iz redkega lesa izrezljanih domačinskih rezbarij. Veliko okno na cesto je bilo tesno zaprto. Skozi nastežaj odprto stekleno dver se je videlo na vrtno teraso, izza katere je prihajalo bobnenje plime iz neposredne bližine.
Iz trgovske hiše - anagrafični urad
Nekaj zgodovine - Poslovanje urada
nato mizarji, so se mimoidoči nekam začude no sjx>gledovali in ee spraševali:
Ljubljana, 27. novembra.
Leta in leta je samevala na starovadnem Mestnem trgu hiša št. 23, katere obstanek sega v davno zgodovino Ljubljane. Zanimivi so podatki, kako je ta trgovska hiša spreminjala i svoje lastnike in svojo zunanjost. Sprva je bila na zunaj soliden meščanski dom, ki pa so ga nekaj let pred svetovno vojno prezidali in preuredili, ter hiši vtisnili sedanje obličje in veličje.
V njej se je naselila urarska tvrdka Sut-tner, ki je vživala veldk sloves in je organizirala razpošiljalnico ur celo čez veliko lužo. Zato so ljudje imenovali to hišo tudi po lastniku tvrdke, ko so drugače v zemljiški knjigi vpisani povsem drugi lastniki.
fz zemljiške knjige zvemo naslednje: hiša št. 23 stoji na stavbni parceli štev. 286/1, na Mestnem trgu. V knjigi je vpisan na prvem mestu kot lastnik neki Jožef Piller in to od marca 1850 naprej. Naj tu omenimo, da je bila sedanja zemljiška knjiga sestavljena leta 1881 in so bili v njo vneseni kot lastniki samo oni, ki so bili takrat v Ljubljani dejanski lastniki kake hiše ali zemljišča. Lastniki — predniki pa so bili v lastninskem seznamu opuščeni. Te pač navaja poprejšnja, za več sto let starejša zemljiška knjiga, ki jo menda sedaj hranijo v muzeju.
Po Pillerju je to hišo podedovala novembra 1881 Laschan Marija. Od nje je hišo 9. junija 1895 kupil Ljubljančan, dežnikar Josip Kobilca. Po njegovi smrti so decembra 1994 nastopile kot lastnice njegova žena Marija do polovice ter hčerki Ivanka Kobilca, slovenska slikanica in Marija por. Pintar, vsaka do Yy Zadnja je bila žena skriptorja Luke Pintarja in mati zdravnika dr. Pintarja. S kupno pogodbo od 9. julija 1998 pa sta si to hišo od Kobilčevih pridobila trgovec Fran Ksav. Souvan in Vera Souvanova, vsak do polovice. Od Souvanovih pa je 14. maja 1913 kupil to hišo 'takratni ljubljanski trgovec Franc Drofenig, ki je umrl leta 1939. S prisojilno listino od 15. januarja 1940 je bila ta hiša prenesena v last njegovih otrok: vsi žive v ^Gradcu. Ti so še sedaj lastniki te trgovske hiše.
Taka je približno splošna zgodovina hiše št. 23 na Mestnem trgu, za katero se je pred več leti zelo zanimal« neka zagrebška tvrdka, ki je nameravala v Ljubljani odpreti velikanski, moderni velebazar. Ljubljanski trgovci pa so rajši plačevali lastniku čedno najemnino, samo, da se ni v njo vselila neljuba jim vfcle-konkurenca.
In tako je nad 10 let ta trgovska, hiša samevala in životarila. Pred leti je bila tam prirejena splošna obrtniška razstava v pritličnih in zgornjih prostorih.
In sedaj je v tei palači, kjer je dolgo let vladal Merkurjev duh, zavalovilo uradno resno poslovanje. Prej mrtva hiša je oživela, toda v drugem smislu in z drugačnim ciljem!	..
Ko so se v mrtvem domu pojavili zidarji.
lo se bo vendar po tolikih letih in ob tem viharnem času etabliral? Morda bo kak buffet, bar in podobno?* Ugibali so ljudje na vse strani. Naposled so doznali, da pride tja anagrafični urad mestne občine ljubljanske, institucija, kakršne obstoje v Italiji!
Ta urad je sedaj združil prvič fiosle poli-cijskoprijavnega urada, ki je bil ustanovljen leta 1913 pri takratnem c. kr. drž. policijskem ravnateljstvu na Bleivveisovd cesti in drugič posle domovinskega urada mestnega magi-
je sedaj nameščen v
strata.
Anagrafični urad je sedaj pritličju in 1. nadstropju Drofenikove hiše. Tj« so za enkrat prenesli ves arhiv policijskega prijavnega urada z vsem inventarjem, mizami in kartotekami. Urad že od ponedeljku 25. t. m. posluje.
Kakšno nalogo zasleduje anagrafični urad?
V prvi vrsti vodi točno evidenco o celotnem stalnem prebivalstvu občine, vodi register	prebivalstva	in	sploh zaznamuje vsako
valovanje prebivalstva v obliki rojstev in smrti, doseljevanja in izseljevanja.
Anagrafičnemu uradu se morajo prijavljati	samo osebe,	ki	se naselijo	v mestu za
stalno, tako pa tudi osebe, ki pridejo v Ljubljano, da ostanejo	tu	več kot tri	mesece. Prijava	za bivanje do 3	mesecev ni	obligatna za
anagrafični urad.
Uradu se morajo pa prav tako odjaviti tudi vse one osebe, ki se iz mesta stalno ali za daljšo dobo izselijo, tako n. pr. dijaki in delavci.
Osebe, ki prihajajo le začasno v Ljubljano po trgovskih in drugih opravilih, na obiske k sorodnikom in oni, ki stanujejo po hotelih in raznih prenočiščih, se morajo še nadalje prijavljati Kraljevi kvesturi v sobi št. 1 na Bleivveisovi cesti
Značilna je drugače zidava Drofenikove hiše. Med njo in hišo št. 21 je slepa ulica, ki je pač v davnih, davnih časih vodila iz Mestnega trga do Ljubljanice čez svet, na katerem sedaj stoji Rebkova hiša. Pravijo, da bodo to ulico lepo očistili in napravili skozi Rebkovo hišo primeren dohod do Drofenikove hiše, ker nameravajo baje v višjih nadstropjih namestili še neki državni zavod, ki je primoran se seliti in je že pred leti skušal doseči svojo naselitev v Drofenikovi hiši.	— d.
Živilski trg v Mostah
Ljubljana, 27, novembra.
Na željo, ki so jo izrazile zastopnice gospodinj pri seji za določitev najvižjih cen, bo mestni tržni urad že v sredo 3. decembra odprl začasni živilski trg v Mostah na prostoru med lekarno Gartus in ljudsko šolo na Zaloški cesti. Tudi za ta trg bodo seveda veljali enaki predpiei kot na živilskem trgu na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, da bodo prodajalci prodajali svoje blago od jutra pa do 12, predvsem pa bodo veljali tudi vsi predpisi, da bodo morale biti vedno označene cene pri vsem blagu, enako bodo pa najvišje _do-
‘ ilci 1
pri
ter ostalih živil z vzhodne strani Ljubljane in
pustne cepe morali upoštevati tako prodajalci kot kupovalci. Že danes opozarjamo vse pridelovalce zelenjave, povrtnine in drugih poljskih pridelkov
njene okolice, naj svoje pridelke postavijo naprodaj na novem živilskem trgu v Mostah, da bo trg vedno dobro založen z najraznovrstnejšim blagom. Mestna občina je pa z novim živilskim trgom v Mostah gotovo ustregla posebno delavstvu in vsem drugim stanovalcem vzhodnega dela Ljubljane, ker bodo imeli v svoji bližini dosti veliko izbiro in gotovo tudi primerne cene, saj tudi ta stran Ljubljane pridela prav mnogo odlične zelenjave in druge povrtnine. Gospodinjam ne bo treba več hoditi na Vodnikov trg ter ne bodo več gubile časa, ker se bodo le malo zamudile pri nakupovanju na živilskem trgu v Mostah.
Dolenjska cesta tone v blatu
Ljubljana, 27. novembra.
Toplo južno vreme ter gosta megla, deloma pa tudi dež, so razmehčali vsa pota in ceste. Blata je povsod na pretek. Toda najbolj blatna v Ljubljani je pa gotovo Dolenjska cesta. Če temu ne verjameš, se lahko sam prepričaš. Že po Karlovški cesti je polno blatne brozge po tlakovanih hodnikih. Čim pa prestopiš karlovški most, toneš v blatu in vodi po hodnikih, kaj še sploh, če moraš prekoračiti cesto. Dalje od Putrihove gostilne je nastalo kar čez noč veliko skladišče drv. Vozniki vozijo preko netlakovanega hodnik^ nanašajo blato s ceste ali pa tudi s travnika, kjer je skladišče lesa, cele grmade blata ter travniške ilovice, da vse plava v blatu. Ozki železniški prehod, katerega razširjenje nam železniška uprava zastonj obljublja že več let, je ves v brozgi. In tako ostane prometna Dolenjska cesta vsa v blatu daleč ven iz mesta. Številni potniki, ki izstopajo na postaji Ljubljana-Rakovnik dobesedno plavajo po blatu v mesto. Prosimo, pomagajte!	—nik.
»Oj ta mladina« na ljubljanskem dramskem odru
Ljubljana, 26. novembra.
»0, ta mladina!« je veseloigra, ki skuša na precej nenavaden in iznajdljiv način povedati nekaj resnic o vsem, kar 6e dogaja v človeški družbi 6edaj, pa se je dogajalo tudi v preteklosti in se bo njabrž še dolgo, dolgo. Oherardo Gherardi je vse te 6tare probleme postavil v salonsko okolje,
i
S. A. Dislilleris
iojuore Streja
Jta ftt& čudita t Mia maua Uatiana di tUfuMi.
Haidatofia U* haictmUiia UaUiaMka tutanJka Ukuitv.
DITTA ALBERTI
BENEVENTO
postavil je na oder življenje v trdnih italijanskih patricijskih krogih. Vsebino novele je razpletel v veseloigro, ki za lahnim načinom prehaja tudi čez velike in težke stvari.
Taika komedija zahteva na odru zlasti silno sproščenega in naravnega ter naglega podajanja. Misli in iskre humorja se ne morejo šele loviti iz zraika in za njimi ni mogoče plavati s preširokimi gibi; na žalost je premiera ponekod še bila prepolna takih preštevate ih prenehljajev.
Režiji 6e je poznalo, da se ni mogla oprijeti trdnih temeljev in 6e nasloniti na jasen obod. Ista omlednost, kakor smo jo opazili že pri »Dveh bregovih«, delu čisto nasprotnega značaja. Pač pa 60 igralci sami skušali dohiteti to igro in sta pri tem zlasti Natolocka in Lipah imela zelo lep in velik uspeh. Skoraj bi rekli, da je veseloigro nosila m rešila ga. Natolocka.
Zanimanje med občinstvom je bilo izredno veliko. Naša gledališča so večer za večerom polna im to je zelo lep in blagodejen znak naših časov. Občinstvo pridno sodeluje, le igralcem hi želeli še težjih in izrazitejših vlog in nalog.
V veliki Unionski dvorani bo v torek, dne 2. decembra, ob pol 7 zvečer violinski koncert našega violinista Karla Rupla s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove. Na tem koncertu bo igral Karlo Rupel dela Tartinija, Bacha, Debussyja, Dvoraka, Adamiča, Paganinija in Bazzinija. Prav jjosebno opozarjamo na izvedbo fuge v g-molu iz prve Bachove Sonate za samo violino. Bachove violinske solo sonate čujemo le bolj redko na sporedih svetovnih virtuozov, ker zahteva Bachovo delo poleg izredne tehnike še posebno poglobljeno interpretacijo v duhu klasičnega velemojstra. Violinist Rupel je prav z izvedbo Bachovih del že ponovno dokazal svojo veliko virtuoznost in poglobljeno interpretacijo. Na koncert ojjozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Pojasnilo k uredbi o razdelitvi mleka
Zaradi nepravilnega tolmačenja »Predpisov za oskrbovanje z mlekom za prehrano«, ki dobijo obvezno moč 1. decembra t. 1., odpovedujejo nekateri dovažale! mleko svojim strankam. Ta postopek ni v duhu in smislu omenjenih predpisov in proizvajalci odnosno dovažalci mleka (mlekarice) ne smejo do nadaljnjega nobeni stranki odpovedati ali prenehati dostavljati mleka. Če se dnevna količina mleka pri proizvajalcu zmanjša, mora dostavljalec znižati dobavo sorazmerno vsem dosedanjim strankam in ne sme enim odpovedati, drugim pa dobavljati neomejen® količine.
Predpisane dovolilnice bodo proizvajalci prejeli pri pristojnem občinskem uradu.
Podrobne informacije o razdelitvi in dobavi mleka dobe stranke v pisarni »Prevoda«, Majstro-va ulica 10.
Koledar
Danes, četrtek, 27. novembra: Virgilij, škof.
Petek, 28. novembra: Gregor 01.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška 47.
Kdor še ni dobil oblačilne nakaznice, jo s pravilno izpolnjeno prošnjo, kakršno je dobila vsaka stranka, lahko dobi vsak dan od 9 do 13 v odseku za oblačilne nakaznice v I. nadstropju levo na Ambroževem trgu št. 7.
V počaščenje g. Andreja Šarabona, svojega dolgoletnega predsednika, je Delniška družba pivovarne Union namesto venca podarila za mestne reveže 5000 lir, enako pa ravnatelj pivovarne Union g. Viljem Nemenz 500 lir. Mesto poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo dobrotnikom mestnih revežev tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne
dobrimi deli!
Za pridne otročičke bo kupil sv. Miklavž
P
-8LIIIIICE In BHRVHE SVINČNIKE'
v LJUDSKI KNJIGARNI in v trgovini JNIČMAN
I
Naznanite 9obef Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo prebivalstvo, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Za najemnino se podnajemnik sam pogodi z lastnikom stanovanja, najbolj potrebne so pa sobe v središču mesta.
Pri katerem trgovcu bomo dobivali živila prihodnje meseee, razmišlja marsikatera gospodinja, ker je za mesec december dobila živilske nakaznice kar na dom. Zato pa mestni preskrbovalni urad opozarja vse ljubljansko prebivalstvo, da morajo tudi še nadalje vsi kupovati raclonirana živila pri svojih dosedanjih trgovcih. Tudi trgovci naj še nadalje dajejo blago samo tistim strankam, ki bo ga že doslej dobivale pri njih, saj bodo trgovci tudi še nadalje dobivali le toliko blaga, kolikor so ga dosedaj oddali sVojim odjemalcem. Drugačna ureditev bi bila nemogoča, saj bf nastal samo nered, ker bi temu trgovcu blaga zmanjkalo, drugemu bi pa spet blago ostajalo ter bi zaradi tega imele gospodinje samo veliko potov ter nezadovoljnosti, trgovci mnogo nepotrebnega opravka, mestni preskrbovalni urad pa na tisoče pritožb, ki bi jim ne mogel nikdar ustreči.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Četrtek, 27. novembra: O, ta mladina! Red A. Začetek ob 17.30.
Petek, 28. novembra: Hamlet. Izven. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 15.
Sobota, 29. novembra: Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.80.
Opera :
Četrtek, 27. novembra: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17.
Petek, 28. novembra: Zaključena predstava za Dopolavoro Začetek ob 17.30.
Sobota, 29. novembra: Madame Butterfly. Izven. Začetek ob 17.30.
Igor Zagrenjeni
72
Zavetje v pečevju
Tisti, ki je zgoraj čakail, kaj bo oprsv:l spodnji, se je malo obotavljal, zdelo se je kakor bi ga bito presenetilo, da je delo tako lahko, — sapo je podržal, bi se reklo — počakal je malo, potlej pa je pograbil tisto mrzlo mivko, jo raz-pohaš na valove, ki 60 se hitro poganjali drug za drugim, zavijal kakor bi opravljal neznansko težko delo — kako se je le znal hliniti! — m vse, kar je bil sunil kvišku, prepustil onemu svojemu bratu, ki je že prežal na sedlu zgoraj, če mu bo kdo kaj dal takega, da bi bilo vredno kam nesti. Ta je šele pograbil sipo, ki jo je neslo po zraku! Kakor ptič, ki se od tegi živi, da dolgo čaka na kakšno drobnjavo in potlej pade nanjo z jeznim srcem, 6 trdimi kremplji in vražje zlobnim kljunom — tako je popadel tisto, kar mu je bil 6podnii eimil na zadosti visoko višavo! Mlel je in phšl, obračal k sebi, stiskal na prsa, potem pa divje suval od sebe m godel, godel, tako neznansko čudno godel! Metal je vse, kar je dobil, od sebe, včasih je pahnil kakšno štreno, ki je podvihnila od spodaj navzgor, spet nazaj v globino, sope! kakor kakor bi mu bito žal in jo sprejel, ko je spet prlladjala, čeprav po ovinkih, nazaj gor — kakor hitro jo je le začutil, — tako, da še kralja ne sprejemajo lepše. Zdelo se je, da se je bil raznežil kakor hitro jo je vnovič zagledal. Kar jjosrka! jo je vase, jo povabil k 6ivi, premraženi, samotni steni, jo tam stotišočkrat strastno poljubi1!, si jo privil na6e in jo držal, čeprav je kaj od nje odletelo vstran in se upokojilo ter izginilo, ko je jiozvonito na drugi, skorjasti, trdi sneg, ki je oklepal Doltee im lašte. Potem pa, ko je bilo to
• veselje v temi v kraju, jo je vrgel ven, •jo raztresel, pahnil preč od 6ebe kakor Pepelko — pojdi, kamor hočeš, sedi, kjer se ti zdi!
Drobnd in žalostno je sikalo, ko je pršela na trdimo.
Njegov brat sj»odaj, v žlebu, pa je spet uganjal svoje, čisto drugačne norčije.
Ni imel tako divjih rok kakor oni zgoraj — zato sta ga bila tudi tam pustila. Zlahka je začel, potem pa je svitljal vse, kar se mu je bito odspodaj naneslo, svitljal jx>malem, skoraj oprezno. Zraven j»a je dvigal tudi domačega, tisti svoj znani sneg, po katerem je že tolikokrat plesal. Z zoprnimi, sovražnimi pogledi so ga gledale temnosive stene. Pa je na-mah spustil nevesto, kadar je opazil kakšno nejevoljo — in planil k njim gor. Tam je zatulil, da jih je obšel strah. Tačas mu je j>a brat 6 sedla 6podaj pognal v divji ženilovanjski dir kar par za parom. Besno se je pognal od skalA spet nazaj, sunil na višavo, gornjemu pokazal jezik in začti vihteti nove vrtince, še vse bolj nore, še vse bolj togotne.
Zdaj so se pa začeli očitki.
Spodnji se je kregal na srednjega, ta mu je odgovarjal — ali kdo le na vsem ljubem svetu bi razumel, s kakšnimi pridevki 6ta se obkladala — zgornji pa je kar brez kakšnega zadržavanja grčal trde, divje psovke na onadva pod seboj. Cel hudičev dirlndaj se je izkotil. Puhali so in sopli, zavijali, rohneli, se potegovali eden mimo drugega gor in dol, 6e zamešali v tepež in tulili — kakšna grozotna godba! Samo ta ali ona gora, ki bi se bila že rada odpravila spat, je kar
na lepem nalašč spustila plazič. Zagodel je, čer»rav je bil majhen, in jih zmotil. Bedaki, tako neumni kakor je samo lahko veter, ki kakor barbar iz prvih časov, ko si je kdo znašel ležišče v duplu, hodi okrog z divjo brado, z visečimi mustača-mi, zmršenimi lasmi in stokrat presvetlo bolščečimi očmi — kako lahko jih je zmesti! To so ogromni otroci, ki se igrajo! Majhna reč, ki je niso vajeni — kakšna nova igrača nemara — pa že vržejo preč 6fare in prisluhnejo z neumnimi obrazi. Spogledavajo se m so tiho tako, da za njimi ostrmi že svet sam. Tudi tisti, ka dobro sliši, se v tej tišini mora vprašati, če ni bil nemara sam kar na lepem ogiušeL
Dolgo tako žde in 6e potihuiejo jx> zavetjih. Ta se stisne k tej, oni k drugi skali — in tam preže, če se bo kaj zgodilo. Kaj nevšečnega, to se ve, kaj takega, kar bi jim škodilo.
Ko pa se jim vendarle zazdi, da so bili potegnjeni, tepci, se najprej predrami spodnji. Pohlevno godrnja 6kraja. Za njim se okorajži srednji, ki puhne že bolj rogovilasto, kar skraja pometa in pre-kucuje. Kakor je samogolten, vendar tudi zgornjemu [»usti delež, tako je vesel, da ni bflo prave nevarnosti. Veter na višavah je podoben človeku — manj duhu. Vse značaje kaže — močan je, pa tudi neumen, grozoten io surov, pa tudi nebogljen.
Prav zgoraj, na vrhu, na temenih, kjer gore ostajajo same pred nebom, naj bo ze kakršne volje je, in pred gospodom Bogom — tam pa razgraja četrti. Tega spodnji trije ne jemljejo v druščino. Cisto je odljuden prav jjonorel. Sam ne ve, kam bi se podil. Tudi ce jx>čepa ne vem za kakšno čer jpod temenom in tam zabr-llzga, slave ni za to reč — živa duša ga ne čuti in tudi hrib ne, ko je tako okovan v 6neg in led, ves odmrl. Ta šele besni. V lemi se 6em pa tja zapodi v
kakšno meglo, ki je ves dan sedela vdano in pobožno, sune jo, jo vrže v kakšen zojarn greben, jo razčesne na deset pramenov in spodi: »Izgubi se preč, tukaj sem jaz gospodar, prav tebe da bom še gledal!«
Potem pa se ta norec spet zakadi na teme najvišj« gore. Tatn malo potopota, vzdigne vrtince in jih maliči. Od njih pa nobeden žnjim ne začne j»ogovora. Kdo bi se neki menil z norcem? Saj je čisto nor! Delaj, kar 6e ti zljubi! Leno V6taja sneg iz leg in se napravlja v 6tebre. To četrtega brata! Malo-laj zashžal njegov nori
ga šele zjezi, tega četrte«
kateri človek je kdaj zaslišal njegov------------
glas. Stene, dupla, kolikor toliko kopni stebri spodaj — vse to se potuhne, da saj ne bi pihnil na njihovo stran v tej blazni jezi — pa čeprav se čutijo še tako zapuščene v tej 6teki megla, V tej temi, v tem čudnem mlamolu, ki 6e ob prvem bledem svitu dneva zazdi kakor 6ame težke sanje, ko je m&ra g6ri sedla na prsa, da ni mogla dihniti, ampak samo čakati, kaj se bo zgodilo. Tudi misel na jutro, ko pride rabelj, se tistemu, ki ga bo vzel čez, n« more zdeti groznejša in manj podobna, da bi 9e jo dato potešiti.
Oh, ta zgornji veter, ta či6to nori četrti brat!
Ta ti je svat! Ta j»a dela zares po svoje!
Kar tako se žene, sem sede in tja, tu brlizgne, tam zarohni, onda se zakroho-če, jjodi se čez vse daljave od enega velikega hriba do drugega, čez krnice in grebene, skozi najbolj gosto meglo. Kar na Iej»em mu šine na misel, da bi bilo dobro, če bi obliznil sneg prav v tejle, tako vražje dobro skriti krnici! Olej ga no! Semle da mi ne bi našli? Takoj pri-jdemo! Smo že tu! Nekaj megli pobere [z vrhov, potem pa se j»odi med Čerini, najde preduh, zažvižga, se v sredi premisli in znova oblizne sneg, pa že sedi 'gori na kakšni čuhlji in piska nedolžno
ter krotko kakor pastirček ob belem, jas nem dnevu, ki ga lej»šajo oblaki, podobn češnjevemu cvetju.
Pa se spet zgane in zavihra. Noro za tuli. Zdaj ukaže vsem 6vojim krdelom da mu pomagajo. Kar najde, napodi zbor. Tako nečloveško zabuče in zago dejo. Kakšna pesem pa je to? Kateri uho bi jo preneslo? Kaj mu mar? Svoji tolče, s svojo ima veselje. Sam jo še bol vihti, kar sjmoti se opaja, čedalje sil nejši postaja, dokler V6eh glasov, ki s jih je bil segnal na pomoč, ne utopi sebi. Nekaj časa je vesel takega sameg sebe, jx»tem mu pa tudi to presede. Zdol gočasen se izplazi jx> tleh, prav tcnk< zajavka tik ob snegu.
Oh, to je norec, to je norec, da m para!
Veter, ti veter na višavah 1 Kakšnih i počneš!
Tako je zmerom pred pomladjo.
Noč je črna kakor tisti kraj pred pe ktom. Tam čakajo nedolžne dušice pra majhnih otrok, kdaj jih bodo spustili kat naprej. V temi vekajo, nobena si ne mc re prav nič pomagati, saj vsaka niti 6ebi še ni prišla.
Tile vetri gospodarijo zdaj, plazov se prožijo, gore godejo in rohne. Nt mara da tudi na sodni dan ne bo hujšeg trušča kakor je tale.
Enkrat se bo j»a le izihtelo.
Tudi tele črne rogovile, tam pred na mi, ki smo v zavetju, te rogovile bre listja, tako mokre m prezeble, tudi t rogovile bodo nemara se zelene!
Le glej to brstje! Zdaj se še drev
ni
ne
samo skoraj ne meni zanje. AH, ko pri časi Ni takega divjega vetra, ne moči, sile, ki bi utegnila ukazati da se ne izteklo^ tako kakor zapove čas, — mla leto, ki gre za rastočim soncem kakor požene na pašo žrebiček, katerega imeli dolgo zaprte««-’ v temnem hlevu.
Stane Kregar: Deklici pri mizi (olje, 1941)
Andrejčkov
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
Profesor Benjamin Gilardoni, sin »Carlina iz Dasa«, je študiral na stroške starega dona Franca Maironija, moža grofice Uršule, ki je bil čuden, muhast in nasilen, toda radodaren človek. Ko je Carlin umrl, se je izkazalo, da Maironijeva radodarnost ni bila potrebna. Benjamin jo podedoval lep kupček denarja. To pa je dona Franca silno razjezilo, ker je sodil, da je sin odgovoren za očetovo hinavščino. Obrnil mu je hrbet itn ni hotel ničesar več slišati o njem tisto malo časa, kar ga je še dočakal po smrti svojega upravitelja. Mladenič se je posvetil poučevanju in je postal profesor za latinščino na gimnaziji v Cremoni in profesor za modroslovje na liceju v Vidmu. Zaradi bolehnosti in strahu pred boleznijo, in pa, ker je bil precej odljuden, je 1842 zapustil šolski oder ter začel uživati skromno očetovo dediščino v Valsoldi. Rojstni kraj Dasio pod dolomitskimi pečinami Arabiona mu je bil previsok in preveč n?pri-ličen. Zato je prodal posestva tam gori in kupil olivnjak v Se-dorggu nad Casaricom in majhno vilo v Casaricu. ob vznožju jezera.
Kakor igračka je bila ta vila, ki jo je zaradi njene oblike imenoval »pi greco« po zgledu pesnika liga Foscola. Od Mal’ari je držal kos stezice do malega dvorišča, ki se je dotikalo kratic, ga hodnika. Z dvorišča se je odpiral med velikimi oleandri razgled na jezero šest milj daleč, ki je bilo včasih na pogled zpleno, včasih sivo, včasih sinjkasto. In še dalje se je nudil pogled, tja do gore S. Salvatore, ki se je sklanjala v ozadju pod
težo svoje otožne grbe k ponižnim gričkom Corone, ki so pod njo.
Na vzhodni strani hišice s? je razprostiral vrt, ki je imel za ta kraj naravnost bajno razsežnost. Inženir Ribera je to velikost običajno šaljivo imenoval ogromno polje, površina sedmih miz. Sedem miz pa je približno dvajset ali dvaindvajset kvadratnih metrov. Profesor je obdeloval ta vrt s pomočjo služabnika Giuseppa, ki ga je imenoval Pinella, in s pomočjo majhne knjižnice, ki je obsegala razne francoske razpravice. Naročaval je iz Francije semena najredkejših vrst zelenjave. Ko pa je včasih taka rastlina vzklila, ni bila podobna niti sama sebi, niti kakšni pošteni rastlinski družini. In tako se je zgodilo, da sta modrijan in služabnik, sklonjena nad gredo, z rokami na koleniih, pogledovala zdaj ta rastlinski nestvor, zdaj se ozirala drug drugemu v obraz, prvi odkritosrčno, drugi hlinjeno potrt. V kotu vrta j? bila v hlevu, sezidanem po vseh pravilih umetnosti, švicarska kravica. Po trimesečnem vestnem premišljevanju sta jo kupila, a bila je mršava in bolehna kakor njen gospodatr, ki sl kljub pravi švicarski kravi in štirim padovanskim kokošim ni mogel privoščiti kozarca mleka z jajcem.
V zidu, s katerim je bil zavarovan vrt proti jezeru, in ob katerega so butali valovi, je napravil vzdolbine in nasadil po nasvetu Franca Maironija nekaj amerikanskih aloj, n'-kaj vrtnic in kaper. Kakor je sam rekel, je tako obdal z elegantno pesniško obliko koristno vsebino vrta. In iz ljubezni do poezije je tudi pustil majhen košček vrta vedno neobdelan. Tn je rastlo zelo visoko trstje in v tem trstju si je naredil profesor nekako razgledišče. Postavil si je preprost lesen oder. Ob ugodnem letnem časn je prebil tu marsikako prijetno nrico in bral ob hladni sapici ter ob šuštenju trstja in valčkov kako skrivnostno knjigo, katero je prav posebno ljubil. V daljavi se je barva odra spajala z barvo trstja. Bilo je videti, da sedi profesor v zraku s knjigo v roki, podoben čarovniku.
Knjige, ki jih je potreboval za obdelovanje vrta, je imel spravljene v salonu. Skrivnostne knjige, razprave o čarovništvu, gnosticizmu, dela o prividih in sanjah pa je imel v mali študijski sobici poleg svoje spalnice. Ta sobica je bila podobna kabinam na ladjah, kjer se zdi, da silita jezero in nebo skozi okno.
Po smrti starega Maironija je začel profesor spet zahajati v družino, toda grofica Uršula mu je kaj malo ugajala, in njn sin don Aleksander, Francov oče, še manj. Nazadnje je hodil tja samo še enkrat na leto. Ko pa je stopil mladi Franco na licej, je prosila babica Gilardonija, — oče je bil že prej umrl, — da bi ga jeseni malo poučeval. Učitelj in učenec sta si bila podobna v tem, da sta se oba hitro za kaj navdušila, oba bila nagle jeze, ki pa j? kmalu prešla, in bila tudi goreča domoljuba. Ko poučevanje ni bilo več potrebno, sta občevala kot prijatelja, četudi je bil profesor več ko dvajset let starejši od Franca. Profesor je občudoval nadarjenost svojega učenca, dočim je Franco kaj malo cenil napol krščansko, napol razumarsko filozofijo svojega učitelja in njegova nagnjenja do skrivnosti. Smejal s-? je njegovi strasti do knjig in zamisli o zelenjadarstvu in vrtnarstvu, ki ni imela nič praktičnega smisla. Toda imel ga je rad zaradi njegove dobrosrčnosti, preprostosti in nežnega čustvovanja. Bil je njegov zaupnik v času nesrečne ljubezni, katero je gojil Gilardoni do gospe Terezije Rigeyeve; in to mu je pozneje vračal z lastnim zaupanjem. Gilardoni je bil zaradi tega zelo ganjen. Rekel je Francu, da se mu zdi, da je s tem čustvovanjem postal malo njegov oče, četudi noče gospa Terezija nič o njem slišati. Franco ni kazal, da kaj posebno ceni to duhovno očetovstvo. Ljubezen do gospe Rigeyeve je imel za zablodo; vendar se je potolažil z mislijo, da profesor sicer ni prav bistroumen, ima pa zlato srce.
Potrkal je torej na vrata. Prišel mu je odpirat profesor sam g svetilko v roki.
»Dobro,« je rekel. »Mislil sem že, da vas ne bo.«
V gosteh pri japonski družini
Biti povabljen v dobro japonsko družino, ni nekaj vsakdanjega. Marsikateri Evropejec, ki že leta in leta živi na Japonskem, nima te sreče. Običaj je namreč, da povabiš japonskega prijatelja navadno v hotel, on pa te potem povabi v japonsko gostilno. Da bi te povabil v lastno hišo, se Japonec le težko odloči. Vzroki so: tesno družinsko življenje, v katerem bi bil tujec le v na-potje, dalje draga postrežba, ki jo zahteva olika in končno tudi strah, da bi bil gospodar osumljen vohunstva, če bi opazili pri njem tujca.
Med izletom na hribe sem se seznanil z nekim Japoncem, ki me je potem povabil v goste. Da, povabil me je na večerjo.
»Kako naj se vedem,«, sem vprašal svojega tolmača. — »Ce vas ves mesec poučujem,« mi je ta odgovoril, »in če bi tudi pazljivo poslušali, bi ge še vedno ne vedli, kakor to zahteva japonska olika. Toda tujcem marsikaj odpuste. Zato naj vam zadostujejo naslednja pravila: Ne dotaknite se nobene posode, če ne mislite iz nje vsega pojesti; prosite trikrat, da vam napolnijo posodo z rižem in ne zahtevajte ničesar, kar ne 6toji na mizi. Drugače pa občudujte vse, kar vidite.«
m Nenavaden sprejem
Popoldne je prišel pome avtomobil in me odpeljal v goste. Ko sem se pripeljal skozi preprosta bambusova vrata, sem videl, da nisem povabljen v kakšno preprosto hišo, ampak v grad. Dobra dva kilometra smo se vozili skozi grajski park. Pod drevesi so cvetela cela polja rož, iz umetnih skalnih skladov je žuborela voda in se v slapovih stekala v zavite ribnike. V sredi parka je stal griček, natanko podoben slavni japonski Fudži-jami. Ta park je moral veljati več milijonov. Tudi grad je bil razkošen.
Šest služabnikov v modrih platnenih kimonih in gruča svetlo oblečenih mladih služabnic nas je sprejelo z globokim nemim poklonom. Gospodar je nosil temnomoder svilen kimono s črnimi progami, na las podoben onemu, v katerem sem ga videl v gorah na izletu. Odlični Japonci se enkrat /.a vselej odloči,fo za določeno barvo in kroj in tega ne spremene vse življenje.
Peljali 60 me skozi park, katerega ponos je gaj prastarih češenj in vrsta kamnitih tempeljskih svetilk. Ko mi je zamenjal služabnik čevlje s slamnatimi sandali, sem si ogledal notranjost hiše: 21 velikih sob, pokritih s preprogami in s poliranim stropom, v vsaki slika v vodenih barvah in vaza s cvetlicami. Končno smo se znašli v veliki srednji dvorani, ki je bila za svečane obede. Tudi ta prostor je skoraj brez pohištva. Mahagonijeva miza iri dva stola sta bila gotovo le zaradi mene
— evropskega gosta — postavljena v sobo. Premične stene te dvorane so bile prevlečene z zlato peno, okviri črno pološčeni. Strop je bil pokrit z vložnim lesom. Po navodilu tolmača sem občudoval strop in stene. — »Premične stene so iz nekega templja v Nari,« je pojasnjeval moj gostitelj, lakirani okvirji so stari 800 let, krizanteme na bronastih ročajih kažejo, da je vse to poklonil templju cesar. Les na stropu je iz tisočletnega gorskega hrasta.«
Večerjala sva sama. Najodličnejša ženska ▼ družini, gospodarjeva mati, je stregla meni, njemu pa žena. Služabnice so nosile jedila, toda niso prišle do miz, ampak 60 kleče podajale posode obema gospema.
Naštel sem
14 različnih jedi
ne vštevši dušenega riža, ki je spadal k vsaki jedi in sladkariji. Ribe in kuretina je prišla na mizo različno pripravljena, z gobami in sladkim stročjem, nato zdrobljeno svinjsko meso, ostrige, bambusovi poganjki, ki imajo okus kot sveži lešniki, pečeno meso v kosih in pomočeno v sirovo jajce in še vse polno drugih jedi, vse postavljeno na mizo v rdeče ali črno lakiranih posodah.
Večerjala nisva več kakor eno uro. Ves ta čas nista niti mati, niti žena mojega gostitelja spregovorili niti besedice. Po večerji so mi predstavili otroke. Bili so boječi in se niso upali govoriti.
Nesrečna napaka
Po večerji sem naredil hudo napako. Menda je bilo vino vzrok, da sem pozabil na pouk svojega tolmača. Zaprosil sem za cigaro. Cigar pa niso imeli, ampak samo cigarete. Moja želja je naredila veliko zmedo. Z mnogimi pokloni sta se gospe opravičili. Gospodar je postal ves nesrečen. Razpoloženje se je šele vrnilo, ko so mi tudi s cigarami postregli.
Po čaju, brez sladkorja, je gospodar ukazal prinesti na ogled »kakemone«, to so risbe s tušem na rižev papir in napete na svilo. Na njih je bila upodobljena gora Fudžijama v vseh mogočih pogledih, slavčki na cvetovih lilij, opice pri igri, bori v snegu itd.
Zadnjo pozornost mi je moj gostitelj izkazal s tem, da je poklical umetnika, ki je pred nama naslikal dva »kakemona« in poslikal eno pahljačo. Sivolasi mož je slikal kleče na blazini. Pri slovesu so mi vse tri reči stisnili v roke.
Japonci gredo zgodaj spat, zato sem se že ob desetih poslovil.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Ojačeni beton - najodpornejše gradivo proti bombam
Sedanja vojna jasno potrjuje, kako važno je, da civilno prebivalstvo stanuje v trdno grajenih hišah, varovanih s krepkim ogrodjem in med-stropji iz ojačenega betona.
Kaj nam pravijo izkušnje
Enako močno bombardiranje različno zidanih okrajev in poslopij je pokazalo, da je bila tvarna škoda kar 6e da malenkostna tam, kjer so bombe priletele na moderno grajena poslopja, še manjša pa, če 60 zadele stavbe, ki so jih gradili po natančnih načrtih, pri katerih moderno stavbarstvo upošteva šikodiljive vplive potresnih 6umkov.
Hiša bodi iz ojačenega betona
Bombardirani kraji nazorno dokazujejo, da je ojačeni beton dosegel prave čudeže. Zgodilo se je, da je bil le en strop aili medstropje trdno povezano in hiša, ki bi se sicer prav gotovo zrušila, je dala stanovalcem varno zavetje.
Taka hiša tudi uspešno kljubuje silnemu zračnemu pritisku in tresljajem zemeljskih eksplozij. Tudi izstrelki protiletalske obrambe ne morejo škodovati poslopju, ki je v vsem ogrodju trdno povezano.
Nevarnosti požara ni
Zelo važno pa je tudi — kakor piše inženir Nino di Oiorgio v reviji »LTndustria Italiana del Cemento« — da zgradba iz ojačenega betona nudi najboljše zavetje proti zažigalnim bombam, ki jih v sedanji vojni tako jx>gosto uporabljajo. Medtem ko drug gradbeni material zlahka postane plen plamenov in se zaradi vročine nevarno skrivenči, 6e ojačeni beton prav nič ne zmeni za običajne pa žare. Tako poslopje plameni le nekoliko obližejo, tako da ga po bombardiranju zlahka 6pet popravijo.
Izboljšanje kmetijstva ▼ Albaniji. Albanska vlada skuša posnemati italijanske zglede pri izboljševanju kmetijstva v državi in je zato namenila za vsako leto po 8 milijone albanskih frankov kot pomoč za umne kmetijce in živinorejce, ki bodo delali za izboljšanje kmetijske proizvodnje in za povečanje albanskega kmetijskega pridelka. Podporo bo vlada dajala za izboljšanje pašnikov, za umno govedorejo, za nabavo kmetijskih strojev in orodja ter za povečanje oljčnih nasadov. Tudi Albanija bi rada dosegla v pogledu prehrane takšno višino, da bi sama pokrila vse svoje potrebe.
207.
Pritisnila sta čoln kar se da h kraju ter med bijočimi valovi s hudo težavo lezla na vrh čeri. Na varno sta spravila tudi skrinjo, v katero je bil Rašet naložil nekaj jedi in pijače. Delo ni bilo lahko, zakaj zdaj zdaj bi ju utegnilo morje potegniti s skal.
V hotelu me je čakal tolmač. Glede cigarete sem mu zamolčal, pokazal sem mu pa darove. »To 80
pristni izdelki slavnega Jamagata
podpisani od umetnika in naslovljeni na vaše ime.« — »Treba bo to povrniti, kajne?« — Tolmač se je nasmehnil in dejal; »Gospema pošljite zabojček evropskih sladkarij, gospodu pa lepo knjigo, umetnika pa je nagradil že sam gospodar.« — »Ali je tako slovel?« — »Ta slikar epada k tistim, katerim prijatelji umetnosti naprej pošiljajo denar, dva ali tudi pet tisoč jenov, s prošnjo, naj jim ob priliki pošlje kakšno sliko. V pol leta ali tudi čez eno leto dobe sliko ali pa denar nazaj. Vaš prijatelj je bil do vas v resnici gostoljuben,« je dejal tolmač.
Z razstave: Kregar, Omersa,
205.
»Ti si uren, 'Aleš. Pojdi in razpni jadra, vsa, tudi tista na malih jamborih. Jaz bom pa tačas odklenil čoln, spravil vanj to skrinjo, potem bova pa brž od-veslala do skal.«
Aleš je pogruntal Rašetov načrt. Brž je zlezel na jambor in hitel odvezavati jadra.
206.
Potem sta vzdignila sidro, skočila v čolnič, pa naglo odveslala tja proti čerem.
Med pišem, treskom in bliski sta pritiskala čez valeče se vode in se spešila, da bi čim prej dosegla zavetje za skalovjem.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani* Jo*e Kramarič — Izdajatelj: Ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« *7.haj» vsak delavnik ob ta Mesečna naročnina Je * Ur. za Inozemstvo 10 lir — U red n iStvoi Kopitarjeva otira t'IIl - Uprava i Kopitarjeva ollca 6, Ljubljana — Tel e Ion ilev. «0-01 do «0 «3 —
Podrnlolcai Novo mesto,