Pert Office of Chicago, III. By order of Uta president, A. S. Naročnin*: Za člane, na lete.. .$0.96 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. i« Putiistcr General. 7 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. hailed every Wednesday Subscription price: For mem bera,yearly. $0.96 For nonmembers.. .$1.60 Foreign Countries.. $2.00 OFFICE: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. *-ŠSI Entered as Second-Claaa Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RA TE OF POSTAGE PROVIDE^ FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 32. Štev. 32. Chicago, 111., 14. avgusta (August) 1918. Leto IV. Volume IV. Ameriške vesti. 251etnica dr. M. B. št. 33 K.S.K.J. V četrtek, na Veliki Šmarni dan, dne 15. t. m. bo obhajalo drugo najstarejše društvo v Pittsburghu, Pa., 25. letnico svojega obstanka, ali srebrni jubilej društva; to društvo je dr. Matere Božje št. 33 K. S. K. J. Iz nekega dopisa smo nedavno posneli, da je bilo to društvo u-stanovljeno dne 15. avgusta leta 1893, ali osem mesecev preje, nego naša K. S. K. J. ter je svoj pristop v K. S. K. J. kmalo po njeni ustanovitvi prijavilo. Danes smemo zreti s ponosom na našo slovensko metropolo one države, kjer živi največ ameriških Slovencev — Pennsylvanije. Zgledu prvega društva, ki se je Ustanovilo pred več kot 25 leti še v svoječasnem mestu Allegheny, Pa., sedaj N. S. Pittsburgh, Pa. (dr. sv. Roka št. 15) je kmalo sledilo drugo društvo, dr. Matere Božje št. 33 v Pittsburgh, Pa. s svojo ustanovitvijo in pristopom k naši podp. organizaciji. Sedaj i-matno v Pittsburghu (brez okolice) osem krajevnih društev K. S. K. J. z 1072 člani in članicami skhpaj. Vsa ta društva lepo napredujejo, kar pomeni, da vlada med vrlimi pittshurskimi Slovenji jffi^offi *». za vo in najvčojo slovensko katoli ško podporno organizacijo v A-meriki (K. S. K. J.) Upamo, da nam bo doposlal kak uradnik dr. št. 33 za objavo nekaj zgodovinskih podatkov, o ustanovitvi in 25letnem poslovanju tega društva. Društvu M. B. št. 33 pa kličemo pri tej priliki: Vivat, Floreat, crescat! Še na-daljnih 25 let f OSNOVANJE SLOVENSKE LEGIJE. Rekrutiranje se prične takoj. (Jug. Čas. Urad, Washington.) Washingtonski listi od 9.-1, m. poročajo, da je predsednik Wilson, po naznanilu vojnega depart menta, odobril novačenje čet v Zdr. državah za Slovansko legijo, katero bodo tvorili Jugoslovani. Čeho-Slovaki in Rutenci (U-krajinci). Novačenje bo razpisano takoj ter bodo poslani vsi, ki se bodo prijavili, v Camp Wads-worth, da se organizirajo in iz-vežbajo. Ta Slovanska legiia bo sestavljena tako, da bodo tvorili pripadniki istega plemena svoje lastne čete in večje oddelke. IstolX-ko bodo izbrani tudi častniki, iz-vzemši poljski častniki, izmed pripadnikov dotičnega naroda, v kolikor bo seveda primerno in mogoče, potem ko bodo dovršili poseben kurz v centralni častniški šoli v Camp Lee, Va. Slovani, ki se bodo upisali v to legijo, bodo morali doprinesti dokaz, da so lojalni Zdr. drža vam in da se hočejo boriti proti sovražniku, katerega podaniki so oni in njih narod proti lastni volji. Ta vest je zlasti za nas Jugoslovane nad vse razveseljiva in velikega pomena. Amerika nam nudi pomožno roko, da.tudi sami z dejanjem pokažemo svojo svobodoljubnost; hoče nas vzeti pod svojo zaščito in nas opremiti z vsem potrebnim v borbi za osvobojenje in zedinjenje našega naroda. Sedaj je dana vsakemu zavednemu Jugoslovanu prilika, da pohiti "pod ameriškim praporom svojim bratom na pomoč, da stopi pod ameriškim varstvom z orož jem v roki proti svojim največjim sovražnikom in pripomore, da se otresemo njih jarma. Sedaj ne m.ore biti nobenega izgovora vev za odlašanje in oklevanje, kajti sedaj je prišel trenutek, da vsakdo pokaže syoje rodoljubje in .revolucionarnost. Tozadevni načrt za osnovanje Slovenske legije je bil, kakor znano, sprejet objednem z dva-najst-milijardno vojaško predlogo in se glasi: AKT KONGRESA ZDR. DRŽAV ZA OSNOVANJE SLOVANSKE LEGIJE. Bodi določeno po senatu in poslanski zbornici kongresa Zdr. držav amer. Da naj se osnuje na način, ka-koršnega bo določil predsednik, :;ila prostovoljskih čet, ki bodo tvorile enoto ali enote, kakor bo on odredil, sestavljene iz Jugoslovanov, Čeho-Slovakov in Ru-tencev (Ukrajincev), ki pripadajo tlačenim narodom avstro-ogr-skega in nemškega cesarstva, bivajoči v Zdr. drždvah, ki pa niso državljani in zaradi tega tudi ne podvrženi draftu. Ta sila naj bo poznana kot Slovanska legija ali pod imenom, katero bo določil predsednik. Noben moški ne bo sprejet v to .legijo, predno ne bo doprinesel zadovoljivih dokazov, da bo verno in lojalno shišil stvari Zdr. av in da st ieli boriti proti vladama Nemčije in njihovim mveznikom. ^■MBWlPtenov*-na in po predpisih zaprisežena za vojno službo, se more opremiti, vzdrževati in vežbati skupno z našimi lastnimi četami ali posebej, kakor bo določil predsednik, ter se more zatem poslati na ono polje akcije, katero bo določil predsednik, da se porabi proti našemu skupnemu v zvezi z našimi lastnimi četami ali z onimi kateregakoli naroda, ki je v sedanji vojni združen z Zdr. državami, in posamezne postavke izdatkov, katere bo povzročila o-prema, vzdrževanje, vežbanje in prevažanje take sile, se morejo plačati iz tozadevnih dovolitev, izdanih tu, ali iz vsake poznejše dovolitve v isti namen: Predpostavljajoč, da se morejo ameriški državljani avstrijskega ali nemškega pokoljenja, ali oni, ki so bili rojeni v tujih sovražnih ,deželah, ki pa so prestali potrebno preizkušnjo in katerih lojalnost je brezdvomna, imenovati po .sprevidnosti vrhovnega armadne-ga in mornaričnega zapovednika v armado in mornarico Zdr. držav kot častniki." Iz navedenega lahko vsakdo sam spozna, kaj določa zakon glede Slovanske legije, kedo more vstopiti v njo in kam se ta lahko pošilja. Vsled tega naj bi se vsakdo že sedaj odločil. Na noge, junaki, domovina Vas kliče! Velika vojna razstava v Chicagu. Vsled odredbe vlade Združenih držav se bo vršila v Chicagu, III. od 2. septembra do 15. septembra ,t. 1. v Grant parku nad vse zanimiva vojna razstava, katero si bo vredno ogledati. S francoske fronte in z drugih front je došlo te dni v Chicago 11 vagonov raznega uplenjenega vojnega mate-rijala, kakor: nemških in avstrijskih topov, pušk, mečev, strojnih pušk, delov bomb, plinovih mask, sestreljenih eroplanov, itd. Vse te trofeje bodo razstavljene v Grant parku za dobo 2 tednov. Videti bo tudi izkopane strelne jarke, mehiško obmejno naselbino, zasedeno z ameriškim voja štvom, kako ap naši vojaki vež-*baio po raznih taboriščih, kako se zabavajo itd. Za Slovane iz Chicaga in okolice je določen dan 14. in 15. septembra, za obisk te razstave. Zadnji dan, v nedeljo dne 15. sept bo zaeno tudi Jugoslovanski dan. Že sedaj opozarjamo vse Slovence iz našega mesta in okolice, da naj si ogledajo 15. septembra to redko in zanimivo vojno razstavo. Slovenci se je bomo udeležili skupno s. Hrvati in Srbi, ter bomo priredili tem* povodom veliko parado v Grant parku. Vstopnina k tej razstavi znaša za odrasle samo 25c (dva otroka 25c) in sicer, ako se kupi vstopnice še pred 2. sep. Pri vhodu bo znašala* vstopnina ,50c za osebo. Vstopnice je že se daj dobiti v pisarni uredništva "Glasila K. S. K. Jednote" na 1951 W. 22. Place. Vstopnice bodo na prodaj tudi pri raznih dru-f gih Slovencih našega mesta, tako tudi v South Chicaeru, Jolietu, Waukeganu, Milwaukee, itd. kar bomo naznanili v prihodnji številki našega lista. t •■• * f ■ t ; POZOR predsedniki in tajniki raznih slovenskih društev iz Chicaga! Predsedniki in tajniki vseh slovenskih društev, prosvetnih in podpornih, spadajočih k raznim Jednotam in Zvezam so uljudno vabljeni na sestanek, ki se vrši v .četrtek, dne 15. avgusta t. 1., zvečer ob 8. uri.v dvorani bratov LackoviČ, 1819 So. Fisk St. da se domenimo glede skupnega korakanja in udeležbe s velike vojne .razstave, na Jugoslovanski dar. 15. septembra v Grant parku. Po naročilu vlade Združenih držav : Za Jugoslovanski pripr. odbor: Ivan Zupan; Ivan Kušar. Dr. A. Biankini; St. D. Ratko-vich. John Palandič; Dušan Čclovič. Zavržen amendment k naborni postavi. ' Washington, D. C. 12. avgusta. Senator Kirby iz Arkansasa je vložil danes pred senatskim vojaškim odsekom amendment, da naj bi se uvedlo zakon za vpoklic nabornikov šele od 21. do 45. ,leta, namesto od 18. do 45. Njegov predlog je bil z veliko večino zavržen. Število vpoklicanega vojaštva iz države Illinois. Število skupnega vpoklicanega vojaštva raznih oddelkov armade in mornarice znaša 275,625, ali enega moža na vsakih 12 izmed celokupne armade Združenih držav. Država Illinois, je prispevala v sedanji vojni za 19,625 več vojakov, kot pa za časa zadnje civilne vojne. Te številke je sestavil te dni adjutant Dickson, kar je poročal na neki seji pri "Union League" klubu. Ogromna ameriška tovarna za topove v Franciji. Washington, D. C. — Vlada je odobrila načrt za gradbo ogromne tovarne za topove nekje na Francoskem. Stvar bo veljala o-krog $30,000,000 in bo po obsegu tako velika, kakor znane Krup-pove tvornice na Nemškem. Molitev za zmago. Raleigh, N. C., 8. avgusta. — Že pred nekaj tedni je izdal guverner države North Carolina Poj$ do st. 7. . . ...... 5.00 Ivan Zorman, od št. 7. . ...... 89 Jakob Ambrož, do it. 6. in 7... 90 John Gržinčič, do št. 7. • *. •. 91 Hink9 Bole, do lili i* • • •••••• 92 Anton Grdina, do št. 7........' 93 Frank Zupančič do št. 7........ 94 Louis Zakrajšek do št. t in 8. 95 Anton Novak, do št. 7. • ..... 96 Frank Tomažič, do št. 7....... 97 Ivan Tomažič, do št. 7........ 98 Carmen Korče, do št. 7....... 99 France Korče, do št. 7........ •• 100 Herman Mohor- 3ič, do št. 7---- ,»• 101 Frank Mohor-Sič, do št. 7. .. " 102 Joseph Kozely, do štt. 7....... 103 Dr. Janez Ev. Krek, št. 29 Forest City . ^ .... " 104 Knezoškof Jeglič, št. 5 Joliet, 111........... " 105 John Pikš, do št. 7.......... " 106 Josip Jenič, do št. 7......... " 107 Anton Ogrin, do št. 7 in 8. ..... " 108 Frank Drašler, do št. 7....... " 109 Josip Meden, do št. 7, 8, 9 in 10. " 110 Anton Kovačič, do št. 7...... " 111 Karol Vintar, do št. 7........ " 112 Mike Pikš, do st. 7. • . •••••• " 113 Anton Pluth, do št. 7......... " 114 Jakob Jarc, do št. 7.......... " 115 Frank Brajer, do št. 7........ " 116 Josip Faletič, do št. 7......... " 117 Rudolf Perdan, do št. 7........ " 118 Josip Zalokar, do št. 7........ " 119 Frank Žnidar-šič, do št. 7. . .. " 120 Zveza J. Ž. I. D. Cleveland, O. .. " 121 Jugoslavija št. 6 La Salle, 111. ... " 122 Ilirija, št. 27. Rock Springs, Wyo........h 99 123 Agnes Zalokar, do št. 7...... »» 124 Anton Anžlovar do št. 7 in 8. ... 99 125 Podr, "S. Gregorčič", št. 13 Chisholm, Minn.' " 126 John Pirnat, do št. 7, 8, 9 in 10. Skupaj dohodkov v mesecu juliju r'..............$515.75 Stroški: Stroški: Ček št. 15 The Burrows Br. Co., za knjige itd. $ 21.26 Ček št. 16 "Sloga", tisko vina................. Ček št. 17 Jugoslovanska Kancelarija 3.00 4.00 1.00 1.00 20.00 1.00 .50 2.00 1.00 2.00 5.00 1.00 7.00 . 1.00 ^2.00 59.00 100.00 1.00 5.00 1.00 5.00 2.00 1.00 1.00 1.00 3.00 1.00 1.00 1.00 2.00 5.00 1.00 50.00 40.25 6.30 2.00 4.00 22.00 2.00 3.50 Ček št. 18 Tajniku' nagrado Ček št. 19 Slike iz slavnosti dne 4. julija, Washington, D. C., ........... 100.00 10.00 12.50 Skupaj stroškov v juliju $147.26 NOVI ČLANI: Pri podružnici: Dr. Janez Ev. Krek, št. 1, Cleveland, Ohio: Stan ko Mlakar, Louis Lahkar, John Pureber, Frank Pohar, Johji Pirnat, John Rakaša, Frank Zorich, John Levar, Frank Mohorčič, John Požun, Andrej Noch, France Korče, Joseph Kozely in Herman Mo horčič. Skupaj 14 novih članov. Jugoslavija, št. 6, La^alleT111.: Frank Podbršček, Frank Šebart, John Bratkovič, Anton Baznik, Mihael Urbanč in Math. Komp, ml Skupaj 6 novih članov. Simon Gregorčič, čt. 13, Chis ^inlm) Minn.: Frances Britc, Rev. John E. Schiffrer, Kat-ol Pakio, Frank Čampa, Ivan Klun, Ivan Požar, John Sušak, Ivan Čampa in Peter Staudohar. Skupaj 9 novih članov. Ilirija, št. 23, New York, N. Y.Mary Orehek, Pavel Ovca, Alary Muhovič, Margareta Moleč, Mici Medved, Katarina Pavlič, Louis Pograhar, John Penko, Viktorin Pere, Peter Picolin, Ana Škulj, Josef Smet, Josef Staudohar, Leo Štrukelj, Rev. Benigen Snoj, Louis Skulj, Martin Semanič, August Subelj, Frank Sakser, Louis Rupnik, Josef Rems, Frances Ri -bič, Antonija Rupnik, Peter Rode, Jozefina Pavlič, Ivana Ulčar, Mary Tomec, Gabrijel Tassotti, Josef Trost, Ivana Subelj, Peter Vogrič, Joseph Vogrič, Serafin Vene, Fr. Vaupotič, Mary Ulčar, Angela Ribič, Blaž Hergula, Ula Zakrajšek, Ignac Zajec, Mary Weith, John Waletič, Frančiška Volk, August Jakopič, Matija Cagram, Mary Botijev, Tonny Blažin, Louis Av^ senik, Mary Jakopič, Andrej Gu -lič, Frances Dolar, Josip Dolar, Bonifacij Dimnik, Frank Krech, Ignacij JerMan, Ana Habjan, Filip Hergula, Ignacij Hude, Anton Contarin, Josip .Cvetkovič, Ana Beljan, John Bučar, Anton Bur-gar, Mary Fugina, Joseph Felici-jan, Math Fabjan, Alois Čcšarck, Joseph Češarek, Viktor Kubclka, Valentin Krech, Anton Kompare, Henrik Knez, Alois Gregorin, Milka Medved, Angela Martine, Jcr-ca Mus, Ludovik Mus in Peter Mi-helič. Skupaj 77 članov. Slovenska Svoboda, št. 26, San Francisco, Cal.: Polda Rauch, Martin Šuklje, Frank Težak, John Stariha, John Russ, John Golo-bich, Anton Šuklje. Skupaj 7 no -vih članov. Ilirija, št. 27, Rock Springs,. Wyo.: Urban Tauehar, Miloš Vu-jišič, Marija Radoševič, Marko Ju-ričič, Ana Zivkovič, John Zivko -vič, Mary Šubic, Frančiška Tolar, Katarina Šibic, Anton Rudolf, Matilda Jakovac, Joc Kolman, Frančiška Mrak, Ben Vukovič, Andrew Fort una, Mary Oblak, Frances Vchar, Frank Vehar, Mary Lesko vie, Matt Ferlič, John Sc-dej, Lovrenc Leskovic, Cecilija Ferlič, Mary Stalik, Mary Tau-cher, Ana Mrak, Jakob Mrak. Terezija Sedej, Antoii^Sedej, Peter Lužar, Frances Urek, Frank Oblastnik, Matt Mravlja, Leo Polja-nee, John Dolenc, Frank Ferlič, Ivana Ferlič, John Keržišnik, Ju-raj Radoševič, John Urek, Apolo-nija Mrak, Frank Tolar, Peter Ma-slov, Valentin Stalick, Angela Keržišnik, Stcve I)elič, Frank Plenici, Frank Košak, Lovrenc Kokalj Fr. Plerael, Valentin Benedičič, Luka Jereb, Frank Benedičič in Rev. Perše..iitypaj 56 novih r-laiiqv. . Dr. Janez Ev. Krek, št. 29, Forest City, Pa.: Joseph Osolin, Fannie Susman, Joseph A. Dečman, Frank Susman, Matija Muhič, Frank Lauš, Math. Komin, Lovrenc Kot ar, Frank Pautzar. Skupaj 9 novih članov. Spremembe v članstvu: Prestopili od podružnice št. 1, Cleveland, O.: Rev. K. Zakrajšek, Valentin Orehek in Josip Košir, v New York, N. Y. Rev. Anto'n Schiffrer k št. 27 v Rock Springs, Wyo. B. DOPISI IN DRUGA POROČILA. New York, N. Y.: Tajnik poroča, da so podružnici dali ime "Ilirija" št. 23, SNZ. Forest City, Pa., poroča g. predsednik, da so dne 7. julija t. 1. u-stanovili novo podružnico s po -močjo g. Josip Zalarja iz Jplieln, 111. Ime so si izbrali "Dr..Janez Ev. Krek", št. 29, SNZ. Pošiljajo imenik odbora in članstva. Joliet, IU.: Tajnik poroča, da so na zadnji seji podružnice sTdenili, da se pošlje nadaljnih $100.00 za narodni davek SNZ., ter se zahvaljujejo Zvezi za poslane knjige in druge potrebščine, ki se rabijo pri podružnici. Fairbank, Pa.: Rojak J. H. prosi potom urednika C. A., da bi rad dobil natančnejše informacije glede SNZ. Tajnik poroča, da je vse potrebno odposlal na svoje mesto. San Francisco, Cal.: Tajnik podružnice poroča imenik članov in podrobnosti o napredku podruž -nice. Washington, D. C.: Od Jugo -slav Press Bureau prosijo za informacije o vojnih posojilih. Tajnik Zveze, ki je bil pri III. vojnem posojilu tajnik za Slovenski od delek v Clevelandu, O., poroča, da se je poslalo vse potrebne infor macije. Rock Springs, Wyo.: Podtajnik poroča, da so na seji dne 21. julija t. 1. izbrali ime podružnici in sicer "Ilirija" št. 27, SNZ. Pošiljajo nekaj denarja za članarino. Imenik članov, ter prosijo za poslovne knjige itd. Nadalje poroča, da so dne 4. julija t. 1. vsa društva v tej naselbini nastopila pri patrijotični paradi pod nadzorstvom SNZ. Naša skupila je dobila prvo nagrado. Do 50 oseb jeo oblek narodno nošo in predstavljalo starokranjsko gorenjsko ženitova-nje. Poleg godcev, naloženih v loj-trn voz, nalašč napravljen za to priložnost, sta žela pošteno zaslugo starešina brat John Mrak in teta Sestra Frančiška Keržišnik. Obleke so bile krasne in nastop vseh udeležencev vse hvale vreden. Pred tremi meseci ustanovljena podružnica SRZ. je po dolgihjnu-kah mirno v Gospodu zaspala. Ker ni bilo nobene gotovine na rokah, je izdihnila seveda brez testamenta. Bizerte, Afrika: Pošiljajo naši Jugoslovanski borci iz solunske fronte najlepše čast it k e k prvemu vseslovenskemu zboru, ki se je vršil meseca aprila t. 1. v Cleveland, Ohio in pozdravljajo vse člane in članice SNZ. Chisholm, Minn.: Tajnica gdč. F, B. poroča, da so si izbrali ime podružnici "Simon Gregorčič" št. 13, SNZ. Pošiljajo imenik odbora, članstva, prosijo za knjige in druge potrebščine, ki se rabijo pri poslovanju, ter naznanjajo, da bodo v kratkem času imeli javen ljudski shod, na katerem bedo poročali o našem pokretu. St. Louis, Mo.: Jugoslovanska tyrdka z zlatnino poroča, da ima še v zalogi Jugoslovanske znake; cena je za zlat znak $1.20 komad. Glede naročitev znakov za Zvezo se sklene, da se naredi velikost in potem število za naročitev, da se lahko poizve za ceno in kakovost. La Salle, 111.: Pošiljajo svoto $40.25 za narodni davek SNZ., nekaj sprememb naslovov in njih napredek o podružnici,* da se jako dobro razvija. Washington, D. C.: Iz Jugoslovanske Kancelarije pošiljajo po -botnico za $100.00 poslano od SNZ. in Identification Cards za podružnice Cleveland, New York in Joliet, 111. Vsak član, kateri želi imeti te vrste karte cd Zveze, mora naj -prvo vložiti prošnjo z dvema slikama, velikost 2x2; pri svoji podružnici kamor spada. Podružnice na svoji redni seji glasujejo o tem in po seji pošljejo pnišnjo na glavni urad Zveze za izdajo istih. Geneva, Švica.: Rojak g. Anton Lušin, ki je uslužben pri Srbskem Rdečem križu, pošilja najlepše pozdrave vsem..članom č^nicam, SNZ., ter pošilja ob enem več rokopisov in izrezkov iz Slovenskega Naroda, Slovenca in drugih slovenskih listov iz domovine, da bi se tukaj priobčili. V pismu omenja, da naša stvar z vsakim dnevom bolj raste in kakor on vidi, je "Finis Austria", ampak z njim začetek Jugoslavije. Rim, Italija. Podcdbor Londonskega odbora, podružnica v Rimu, pošilja dva časopisa tiskana v italijanskem jeziku, "La Russia Nuova" in "La Russia", Roma Domenita 16, Ciugno 1918. V teli Časopisih je vscpolno člaukov o našem gibanju. Tajnik poroča, da jc začel se -stavi jat i imenik vojakov, ki se borijo za svobodo vsega sveta v a-meriški in jugoslovanski armadi. Radi tega se opozarja vse taj -nike podružnic, da naj vse take slučaje obvestijo na glavni urad Zveze, če jc kdo odpotoval k vojakom. Predložijo se razni računi v iz-plačitev. (Glej račun ali poročiio plačitev. (Glejračun ali poročilo tajnika). Naročitev nove vrste razglednic, ki jih bo založila SNZ. in katerih čisti dobiček se bo stekal v sklad narodnega davka. Te razglednice so uhietniško delo našega Jugoslovana g. Gasparija, ki so jih slovenski dijaki v Švici založili in jih tam prodajajo za sklad za Slovenske Immigrants, ter so bile karte poslane v Ameriko, da bi jih tudi tukaj dali lahko delati. Karte se naročijo in se bodo prodajale po 5c komad, za podružnice 100 ko -madov za $2.50. Slike na kartah predstav -ljajo: A) Ko naše stare ženice nosijo v svojih narodnih nošah k blagoslovu o Veliki noči in B) Kako nosijo na Cvetno nedeljo butare k blagoslovu. G. predsednik poroča o seji J. N. Sveta v Washingtonu, D. C., o sprejemu tega odbora pri držav -nem tajniku R. A. Lansingu in o slavnosti in razvitju Jugoslovan -ske zastave dne 4. julija t. 1. Po -ročilo se vzame z navdušenjem na znanje. Ker je bil dnevni red dovršen, zaključi predsednik sejo ob 11:15 zvečer. Paul Schneller, predsednik. Fr. Hudovernik, "tajnik. Off hi t, i in rabilo. Kako slediti ij_ (Po navodilu živilske afltnhiistra- cije Združ. držav. y Ne privadi se, da bi deva! drugo, ali celo tretjo žlico sladkorja v kavo, ali čaj; Sčasoma se bog prepričal, da popolnoma zadostuje že ena sama žlicica. Ne stresi cele žličke stolčenega sladkorja na kako sadje, ali jed, če si morda nevedoma zajel preveč sladkorja iz posode. Štedi s sladkorjem in deni ga nekaj 20-pet nazaj v posodo; preveč sladka jedila niso koristna zdravju. Ako rabite takozvano konden-zirano (condensed) mleko, za to, ali drugo stvar, ne jemljite pri tem običajni odmerek sladkorja, kajti to mleko bo jed že samo ob-sebi osladilo. Ne delajte sladkornega sirupa pri pripravljanju finega peciva (cakes); rabite namesto istega raje sladkorno tekočino iz posode konzerviranega sadja. Namesto sirupa pri zajtrku rabite lahko pri cerealijah, stolčene rozin-ke in dateljne. • Ne postavljajte čaše s sladkorjem na mizo pri vsaki jedi, če sploh nI potreba nobene stvari eladiti. Ne ravnajte torej preveč potratno s sladkorjem. Pomnite, da je potreba ves sladkor uvažati na ameriški trg z otoka Kuba. Dosti tega blaga se uniči že med prevozom, ker nemške submarinke potapljajo naše tovorne parnike. Lahko torej nastane še večje pomanjkanje sladkorja. Kar se tiče jedil iz pšenične moke, je Zvezina živilska administracija s 1. avgustom t. 1. preklicala uradno določbo za omejitev močnatih jedil po hotelih, re-stavrantih, klubih in po jedilnih vozovih raznih železnic. Vendar je naredilo ljudstvo sirom držav prostovoljno zaobljubo, da bo s štedf/jem pri močnatih jedilih še nadaljevalo, dokler ne bo pospravljen ves ži-tni prideelk letošnje žetve. Vlada izreka torej pri tej priliki vsem hotelom, restav-rantom in vsem ljudstvu priznanje in zahvalo na tem patrijotič-nem delu in upa še v prihodnja, da ne bo ameriško ljudstvo ravnalo preveč potratno s hrano. — Javne obednice (hoteli itd.) bodo dajali zanaprej gostom na razpolago takozvani kruh "zmage" . (Victory bread) kar je vse hvale in priznanja vredno. • Glavni živilski javnatelj, Mr. Hoover, ki se mudi sedaj v Evropi je poslal te dni sledečo brzojavko: "Čul sem, da so se razni hoteli, restavranti, klubi itd. prostovoljno zavezali, da ne bodo rabili do končane žetve nobene pšenične moke'; to je vse hvale . vredno, in patrijotično delo. Ta patrijotičen čin se čuje celo semkaj v Evropo, ter znači pravi demokratični čut. Iskrena hvala vsem Amerikan-cem, ki so vzdržali v zadnji kam-, panji pri štedenju pšenice. S tem ste veliko pripomogli zaveznikom dasiravno je bil naš žitni pridelek bolj pičel. Jaz sem trdno prepričan, da bomo še v prihodnje štedili s pšenico in drugim živežem, ter da bomo lahko na ta način pomagali vse mzaveznikom dospeti do zmage. Herbert Hoover." Dasiravno se ne more navesti natančnih podatkov, se vseeno sodi, da so razni hoteli, restavranti itd. od 1. oktobra 1917 do 1. avgusta 1918 prištedili od 175 do 200 miljonov funtov pšenice, dalje 150 milijonov funtov mesa, in 50 milijonov funtov sladkorja. Vsakdo, kdor je štedil med tem časom pri živilih je storil s tem patrijUičen čin, kojega vrednost se ne da opisati. Dne 29. marca t. 1. se je v Wa-shingtonu izreklo nad 500 zastop- t'TJrLCr^ ***** gorili, « Jajc « m tu ^ sa u: »a v«* _______».„,. •• Ila njej prikaže svitli čola alt* ♦»IT]in deklica t> zlatimi lasmi, iskal t«ita puliuMjem HM S zlatih ^ in ^dnjcga moža, a vse je bilo tiho, le giobo- štedili pri močnih jedilih. Vso pšenico, ki je preostala od lanske letine se je poslalo zaveznikom. Zavezniki ne morejo nadaljevati vojne brez kruha; to je treba pred vsem pomisliti. Izvoz ameriškega žita je znašal namreč 140 milijonov bušljev same pšenice. Med tem časom »je varčevalo s pšenično moko tudi okrog 200,000 lastnikov restavrantov. Železniške družbe so minuli teden uvedle po svojih jedilnih vozovih )dining cars) novo odredbo, da je določeno samo eno žličko sladkorja na eno osebo pri o-bedu; to znaša 2 funta zdrobljenega sladkorja povprečno na me- fi« KARO0NA MtAVLJfOA. (Spisal Ivan Jenko.) o»^o sen priSeldo pm^ej__ ______„_________________ *» stopinje. Takrat se je vnelo v la na rtho, čolnso vjefi dale« po* Italiji m jas sem iittei v boj. Saj i. Kako je bflo, vc le m bilo življenja, le čast sem mol, ker Čez dolgo casaeo ielel, ali smrti. Bil sem sam, od ga tisti večer zopet videli wdeče- doma oddaljen, pozabljen, Boje-ga na stkali .Roditelji so nahflf ' kmalu žalosti, najmlajši brat edi ni Se živi v hišici tam na skali.f Vsakemu so se priljubili kraji,I Ta\° *J J?x.pravl1 ?ed' jaZ £ kjer je užival brezkrvna otn&i « edal hišico m Mve ogorele dni, sam ne vede, da je srečen. Se- ^fe.ertihoga1Zpra,eval: le ko je skušnja s ti^ke roko na Ah' *?dek' kak pa Je P°7°A mi čuti se spominjam tebe, sivi dedek! Ti si bil majhen možiček, zavit v kožah, s pipieo v ustih. Drugi te niso lastili, tadi ne vem, ali ai svoje življenje kdaj hlepel po časti, a meni se je vtisnila tvoja podoba m kar si govoril, ostane mi nepozaMjivo,. Nisi me učil zlatih naukov, ker vedel si, da ti vselej uidem, a pravil si mi povesti, lepše in ljubše mi, kar sem jih slišal kdaj pozneje. Kako je bOo lepo ko so govorile ptice in z ribicami igrale vrbe, ko so cvetke govorile z menoj in jaz ž njimi! Vse to si mi pravil ti in še mnogo drugega, kar je učenost pregnala iz glave in spomina, kar pa se je vtisnilo v srce in kar se zdaj tem no in skrivno čuti duh. Ti sicer nisi mislH, da s svojimi pravljicami se ješ čudno seme v mlado srce. Sključeno si sedel na skali eb Savi, po bregu se je pasla živina, jas pa sem si odrezal vr-bovo šibo m skakljal ž njo po produ. Ko si ti iztelkel pipico in se jaz naskakal, nadlegoval sem te, da mi praviš povesti. "Glej," si mi odgovoril enkrat, "ko sem bil jaz majhen, vozili smo se tu pod bregom v mlin in zdaj teče Sava in kmalu bo odplavila tudi tu, kjer sva mi dva sedaj." "A dedek, jaz sem te prosil povesti!" "Le počakaj. Glej, tam na oni strani, krog one hišice je tekla voda, zdaj jo opira samo se na eni strani." "A dedek, kaj to meni mari?" » " Glej, to vse je storil povodnji mož." "Govori, dedek, govori!" "Glej, v oni hišici je bila deklica z zlatimi lastni in tako lepa, da je povodnji maž prišel iz svojih steklenih gradov ter ji nosil zlata in najlepših biserov. Zvečer pa jo je vozil s svrtlem čolnu po Savi in zlate ribice so se igrale krog nje. Nekdaj mu deklica pove, da se je zelo bala velike vode, ki je prišla. "Nikdar več ne bo segla čez sredo vode," ji je djal in tako je tudi bilo. Deklica pa je rasla in ko je bila velika, ni več marala povodnjega moža. »Več se ne vozila v svitlem čolnu, doma je sedela in čakala, da je prišel irlad fantič iz one hiše tam. PoVoduji mož pa je stal sredi vode in sli šalo se je, kakor da bi iz valov prihajal jok in stok, vmes pa se je glasila najlepša godba in vabilo deklice. Tri mesece se je čulo tako, a četrti mesec so vode jezno gromele in skale se valile z brega. Prvič je tudi povodnji mož prišel pod okno k deklici in prosil, naj samo enkrat še gre ž njim; deklica pa je prižgala posvečeno svečo in molila sredi hiše. Tu se, in mahnil z roko, da so se potres-e skala Seia je narastla Sava kakor še nikdar poprej, iz skal pa so udarili hudourniki. Hišica se je tresla, kakor da se zdaj, zdaj po-grezne v valove, pa voda ni mogla čez srede skale, tako je bii obljubil sam povodnji mož in spodkopati je ni mogla, ker je gorela na nji posvečena sveča. Ko vidi povodnji mož, da nič ne. opravi, jezno zavpije: "Gorje tebi in tvojemu rodu!", potone v valovih in nikov lastnikov hotelov, da bodo nihče ga ai več videl. Voda pa si C t ari lil n>! - „X«»iV. in/llllll VoA • i I i _ _ • • m__• 1___ . je takrat na tej strani skopala strugo in odtrgala breg ter tako bo trgala dalje* da ne bo ostalo kot pesek in golo skalovje." oo? "Vzela je fanta, imela sta tri sinove. Ribarili so po Savi, a kadar je lovil najmlajši, vjel je ča-do rib, ona ne enkrat ene. — In bfl zašugal povodnji mož. Naj starejši je šel na tuje i* dolga leta se ni čulo o njem. Mlajša pa sta se peljala nekdaj čez Savo, pa samo najmlajši je ptffel premočen domov in pravil, da *t ima je ko v vodi se je videlo teči aivo srebro in valček'i so šepetali o le pi deklici. Čas beži in tudi tebi je prešel, ljubi dedek. Še trikrat si ču} ku kavico, petem pa mi ni« več pravil o povodnjem možu, pa saj bi te jaz tudi ne bil slušal —- bil sem že drugo leto v šoli. Doma pa so o tem času pravili o deklici, čmolasi in krasni, ki se vozi po vodi, in o tujem zarujave-lem možu pri njej; pravili so, da je najstarejši brat, ki se je vrnil domov čez leta — a meni n bilo mar, imel sem, ali zamenjal sem imeti prve učene misli. Čas spreminja sebe in nas. Ko je mene izučil, da učenost ni še Življenje, hitelo je srce zopet na zaj k očetu in materi, žive'; še enkrat otroške dni. Ob Savi je rastlo grmovje in vrbe so se ukla-njale v vodo, breg se je mlel in si-pal v valove in zopet se mi *aelo, da sedi dedek na dkali pa mi kaže malo hišico. Vzbudil se je spomin njegove pravljice in srčno, sem želel ogledati si hišico in njene prebivalce. "Ne hodi," so mi dejali ljudje, "oni stari mož je ubil svojega brata in ženo, nihče ne občuje ž njim in on z nikomur. Z nobeno, rečjo se ne peča in nobenega ne pusti v hišico." Tako so mi pravili in seveda le večali mi radovednost. Bilo je vročega popoldne* ko me pripelje brodnik čez Savo in se jaz počasno bližam hišici. Star mož, sivih las, je sedel pred njo in ogledavši me prijazno nozdravii. Spoštljivo se mu bližam in glej, revež je imel le eno oko in poznalo se mu je, da sra niso uklonila leta, temveč breme, katero so n.u naložila. Stopivšemu v hišico se obkaže podoba krasne dekli t, očividno Laške. Krog so visele p i-ške, sablje in čuden dolg nož ,ves zarjavel. Lahen nasmeh je sprele-tel starcu obraz, gledečemu moje začudenje. "Vi ste si mislili gotovo drugače samotarsko življenje v revni bajtici?" "V resnici priznati,moram, da sem imel druge misli." "Da, ljudje mnogo govore, in jaz sam znam, kaj pravijo o meni." "Ali si morete misliti, da bi bil izobražen Človek mogel kdaj verjeti praznim govoricam?" Ne verjeti ,ali prepričati se, kofiko so resnične. Ali ne zamerite mi, da pozabim svoje dolžnosti do obiskovalca." S tem besedami gre iz sobe, meni pa se je vrtelo v glavi in sto vprašanj se je vrinilo obenem na um: Odkod očividna izobraz- je zjokal, da je odmevalo obrežje, moža> ako je r0J.en ^^ in odgojen, ali je on . . ., kaj ženska podoba in drugih dokaj. Prinesel je steklenico vina, od-mašil in mirno rekel: "Veseli me, da čez mnoga leta izpraznim kozarec in trčim, saj smem reči, s prijateljem, ki mi hoče dobro. Saj že nisem dolgo dolgo." Tako sva začela govoriti in radovedno me je izpraševal o zunanjih zadevah, o dogodkih po svetu itd. Ko vidi, da se mi oko le vedno ustavlja na krasni ženski podobi, pove mi tudi svojo zgodfoo, mirno in hladno, kakor bi govoril o davno pokopanih, le -glas se je semtertja tresel in na "Pa k*j je bilo potem z dekli- da & bije srce in čuti zastarele rane. Čuli ste gotovo," pric&e, "da sem rojen v tej hišici in da sem zgodaj Sel na tuje? Kako se mi je godilo, vas gotovo ne bo mi- vnel se je čH med njima, kakor je kalo, marsikaj sem skusil in pre- trpel, a to je minilo. Bil sem se mlad in slednjič sluga visokemu vojaku. Prikupil sem se raU m dal me je učiti nekoliko, potem sem vstopil med vojake. Z njegovim priporočilom ia lastno pri- tal sem se hrabro in s svojo Četo sem nekdaj vzel mali grič P., kamor se je bil vrgel sovražnik! Hrabro sc je branil, gradič je gorel, krogle so žvižgale, meni pa je Vrela kri in prelival bi jo bil curkoma in napadel celi sovražni tabor, ako bi bilo treba. Slednjič so se zrušila vrata in kakor besni smo vdrli v grad, med prvimi jaz. Pred nekimi vrati je stal sovražni stotnik, mlad človek, in branil vhod. Velim mu, naj se uda. < "Nikdar in nikoli!" zavpije, a po kratkem boju je ležal prehoden pred mojimi nogami. "Moja žena," je še tiho rekel in pokazal v soibo. i A jaz sem Želel in hlepel le krvi. Star gospod, s samokresom v rpki, je stal sredi sobe in ga izstrelil name, leva roka me je za-skelela, z desno pa sem mu porinil meč v prsi. Gfrad je gorel na vseh straneh in šiloma so me moji vojaki peljali iz grada. Zunaj mi je ravno zdravnik obvezoval roko, ko se iz vrh grada začuje klic na pomoč. Mlada krasna žena je razprtih rok in obupanega obličja klicala, krog in krog pa je sikal plamen in osvetljeval Čarobno podobo. Še zdaj ne vem, kako jc bilo, a skočil sem, planil med plamen, ne vem, kako in kaj ter rešil mlado gospo iz ognja. Ven prišedši, sem se zgrudil in ko se zavem, ležal sem v bolnišnici. Ognja se mi je vnelo oko in izgubil sem ga. Pri.zglavju pa je klečala mlada žena in molila za rešitev svojega rešitelja, morilci njenega moža iu očeta. Ne bom Yam pravil srečnih ur, ki sem jih preživel, ljubil sem prvič in ljubil, kakor —"menim — ne ljubi Človek. Zamislil se je starec in očividno se je boril, da Umori spomine že dolgo speče. Čez malo šasa na-^ ialjuje: "Vzel sem slovo od vojakov, častno odpuščen vrnil se iz boja, •z menoj pa ona, kateri sem uničil vse in ki mi je bila zdaj vse. Tu $e je vzbudila zopet želja po do-rtiG in prišel sem v krasne kraje posavske, da jih sebi in njej spremenim v raj ljubezni. A kaj človeka misel? Usoda vse ravna! Kako drugače je prišlo, kakor sem mislil jaz! Doma so umrli stariši, živel je najmlajši brat. Dovolite mi, da prehitim tožne zgodbe, kakor je preživi le ljubeče srce. Ona, ki mi je bila vse, za katero bi bal dal življenje, ljubila je — mojega brata. Kaj sem trpel, kaj čutil, znam le jaz in večni Bog! Koli-krat sem hodil ob Savi in mislil končati življenje njej nasprotujoče — a noga se mi je ustavila in vrnil sem se nazaj. Nekdaj popoldne sedim na oni skali ter se igram s samokresom; iz neznanega čuta sem ga vzel s seboj. Tu prideta ob reki ona in brat, vstavita se na tej strminj, gledita, in videl sem, kako se je približal avoje sreče kovač! *uu M vsakdaije ilvl|eB|e. _ Spisal Rev. Jurij Truk. v mri »cm, ivenw pv g« ----... , i; ustnice njenima in poljubil gorc-,bgrejo gor, jezik se raztegne, zdi če,kakor jaz o dnevih prve ljubezni. Roka se mi je dvignila, samokres je počil in brat se je zgrudil: ona je omedlela in — izginila v Savi. Kaj je bilo z menoj, vam ne morem praviti. A še sedaj čoz mnoga leta me strah prevzame pri spominu tistega dne. In ali verjamete? Jaz, ki sem iskal smrti na bojišču, ki sem se radoval krvi, jaz sem se zibal sramotne smrti kot morilec in sem pri preiskavi pričal, da me je brat napadel." • Zopet se je zamislil starec, a sedaj" mu je bridka solza priigrala v oko. "Tako sem živel naprej, zdaj je že dvajset let; leta kesa in vestnih bolečin. Hotel sem zapustiti nesrečne kraj, a kakor čudna oblast me drži na njem m tako bom tukaj končal revno življenje." Starec je obmolknil in tudi jaz sem molčal. Za take rane ni to lažila. Kmalu sem se poslovil. Čez tri leta pa je stala prazna hišica, končal je bil poslednji iz rodu krasne deklice. Spolnjena je bila kletev povodnjega moža. Kupujte Vojno varčevalne (Nadaljevanje.) Le preresnično govori o tem sv. Bazilij: "Ker ne posluSajo opomina apostola: Ne vpijanite se vinom (Efez, 5, 18) — žanjejo takoj sadove pijančevanja. Zakaj telo zateče, oči postanejo motne, usta suha in žgeča. Kakor so jarki navidezno z vodo napolnjeni, dokler se zlivajo v nje hudourniki, in se posušijo, kadar voda poteče, ravno tako so tudi usta nez-merneževa nekako polna in mokra, dokler je vino v njih; kmalu potem pa postanejo suha in brez ,vlage. Da, ker se vedno posušijo, in se morajo zmerom zopet namočiti, zgubijo konečno tudi življenjsko vlago. Zakaj, katero človek je tako trdne postave, da bi se mogel ustavljati slabim nasledkom pijančevanja? In katero sredstvo bi moglo zabraniti, da bi telo, ki je v vednem ognju in se mora v eno mer močiti, ne postalo slabo in se konečno ne razsulo? Odtod prihaja slabost in trepeta-nje; če je duh od nezmerno zaužitega vina oslabljen in moč živcev razvezana, potem začne celo truplo trepetati. Čemu si hočeš nakopati s svojo nezmernostjo Kajnovo prokletstvo, da trepečes in se treses celo svoje življenje?" Ne bomo na široko opisovali, da je alkohol, ki se najde v večji ali manjši meri v vseh pijačah, pravi sirup. Kdor noče biti slep, temu dejstvu ne bo zapiral svojih oči. Predaleč bi tudi prišli, ako ti hoteli razmotrivati, v koliko nam pijače služijo v zdravje. To spada v zdravniški poklic in vsak naj se drži tega, kar mu zdravnik oredi. Strašna je zaradi škodljivosti )ijač prevara in človeška slabost. Mnogi nočejo poslušati svoje pameti; njih voditelj je le zapeljivo čustvovanje, ki jih pa pogrezuje vedno bolj in bolj v pogin. Vse njih mišljenje in stremljenje se suče le okoli pogubnega strupa. Pretresljiv slučaj pripoveduje nek zdravnik: "Nekega dne me pokličejo na deželo, naj hitro pri dem k nekemu bolniku. NUel zaradi tega, da nas odsekajo od na odkazano mesto, ▼ buhlovske šume in se pridružil ustsiem. Pa ne samo to. G&elki nemških In madžarskih vojakov, ki so bili poslani, da zaduie upor, so se "predali" ustasem in se jim pridružili v borbi proti redni ormadi. Ustaii vstavljajo in plenijo vlake, s katerih odnesejo hrano in municijo, ki je namenjena za vojsko. Dunajski in madžarski listi pravijo, da je vojaških beguncev (ubežnikov), nad en milijon, samo na Dunaju da jih je nad 80,000. -Vojaške in civilne oblasti so popolnoma brez moči napram temu gibanju, ki se vedno bolj širi in kateremu se pridružujejo zlasti oni vojni ujetniki, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Kako nas delijo brez nas. "Pesti Ilirlap" od 4., junija pravi v članku o rešitvi jugoslo -vanskega vprašanja, da so se vršila na Dunaju važna posvetovanja med avstrijskimi in ogrskimi mi -nistri, pri katerih so prevladali naslednji predlogi: Ako se poljsko vprašanje reši v avstrofilskem smislu, se ima jugoslovansko vprašanje rešiti v madžarskem smislu, to je, z direktno priključitvijo Bosne in Hercegovine, Dalmacije pa na ta način, da se spoji s Hr -vatsko. "Pesti Naplo" od tistega dne javlja o teh dogovorih in pravi, da "ni bil stari načrt barona Buriana, namreč avstrofilska rešitev polj -skega vprašanja in priključitev Bosne in Hercegovine ter Dalmacije Ogrski, še nikoli bližje uresničenju, kakor danes. Na srečo se bo pokvaril apetit avstrijskim in madžarskim gospodom, kajti oni bodo zadnji, ki bodo reševali naše vprašanje. Vesti pa so vsekakor zanimive za oue naše zaslepljence, ki se se vedno nadejajo, da jim bo domovino rešil "premilostljivi" cesar in dunajska gospoda. Nemci proti Slovanom. Dunajska "FreindeHblatt", glasilo ministra za zunanje zadeve, je priobčil v svoji številki od 9. junija naslednji odstavek iz proglasa avstrijskih Nemcev: "Z nezaslišano brezobzirnostjo zahtevajo Slovani, da postavijo svojemu ve-leizdajniškemu držanju na bojišču in v zaledju krono z osnova -njem slovanskih držav ntf severu in na jugu naše domovine. To ne pomeni ničesar manj, kakor nacio-nalo in ekonomsko zatiranje milijonov nemškeg^P naroda, zapiranje Jadrana pred Nemci in obsodba Avstrije na nemoč, ki uničuje. Zlohotno, zahrbtno in po načrtu delujejo proti zvezi z nemškim cesarstvom, katera zveza se je sijajno obdržala. Zadržavajo zivljen-ske potrebščine, s katerimi so njihove pokrajine še vedno bogato preskrbljene, in puste, da divja smrt vsled lakote z vso grozoto po nemških pokrajinah. Mora se priznati, in to s ponorom, da je vse to resnica. In čim bolj resnično je, tem bolje za naš na red in za vse Slovane v monarhiji. Verujemo in upamo, da bo postalo še hujše in da bodo Nemci še bolj javkali. Ako namreč oni govore o narodnem in gospodar -skem t lačen ju milijonov nemškega naroda, tedaj seveda mislijo, da je to razbojniško, kajti patent zq tlačen je in zatiranje mora biti pridržan njim. Njih resolucija z nemškega narodnega zborovanje dne 16. maja to najbolje dokazuje, ker se v njej glasi: "Nemški na rodni svet enodušno odbija težnje čehov in Jugoslovanov, ki so na - morja nekakšna jugoslovanska država. Poslanec Pacher: "Čehi is Jugoslovani so nam preprečili, da bi dobili hrano in pomoč, ki je neobhodno p6trebna za zmago. Oni zahtevajo, da se osnuje Čeho-slova-ška in jugoslovanska država in dovolj drzni so, da poživljajo tujce, da urede zadeve Avstrije na mi -rovnem kongresu. Poslanec Kger: Avstrija bo ali nemška, ali bo prenehala obstojati. (Peslednje bo prav gotovo. Op. ured.) Poslanec Mataja: Čehi in Jugoslovani zahtevajo, da se milijoni naših rojakov pokore njihovemu gospodstvu in jarmu. Država pa ne more obstojati, ako ne bo podvržena nemškemu vplivu in vodstvu Nemcev. Kako so nabirali deputacijo k i cesarju. Junija meseca so zbrali nemški agitatorji po slovenskih krajih nekoliko nesrečnežev, s katerimi so ili v avdijenco k Karlu Glupe -mu, da protestirajo proti jugoslovanskemu gibanju za osvobojenje in zedinjenje. Da so mogli otroku dati ime, je bilo potrebno, da je med udeleženci tudi nekoliko "pravih" Slovencev. Izdajalci se povsod dobe — kakor nam dokazujejo črnorokaši v New Vorku m tako so našli nekoliko izrod-kov, ki so se pridružili deputaciji. Njih imena so slavno paradirala v nemškem časopisju, ki jih je proglasilo za vrle in uzorne patriote. Toda vrag nikoli ne spi. Med imeni udeležencev se je nahajalo tudi ime nekega Alojzija Kanglerja iz Zgornje Bistrice. Ko je torej čital svoje ime v listih, je poslal nem -skiin listom popravek, da on ni bil med udeleženci, v "Slovenskem Gospodarju" od 13. junija pa je objavil naslednjo zanimivo izjavo, ki jasno kaže moralno vrednost in karakter onih gospodov, ki so šli protestirat proti svojemu lastnemu narodu. Izjava se glasi: "V listih črtam, da sem bil tudi jaz v avdijenci pri cesarju Karlu v svrho demonstrativnega protesta proti Jugoslaviji, in to kot zastopnik občinskega sveta Gornja Bistrica. To ni resnica. — Nasprotno pa je res, dz so Nemci zahtevali od mene, da naj grem z njimi in z drugimi na Dunaj in da bom za to dobil nagrado petsto kron, kakor ostali, in to pod naslovom potnih stroškov. Jaz pa sem to naj -odločnejše cdklonil, kakor hitro sem izvedel, kakšen je namen tega potovanja na Dunaj. Alojzij Kangler, 1. r." Jugoslovansko časopisje za zaveznike. Odkar je jugoslovansko gibanje v domovini zavzelo večji obseg, so vsi pošteni slovenski in hrvatski listi zavzeli nepomirljivo stališče napram Nemcem in Madžarom in se vrgli z vso v borbo za narodne ideale. Kljub ostri cenzuri so ti listi pogostokrat zagovarjali zavezniško stvar, opirajoč se na principe, ki vodijo zaveznike v tej vojni. Predsednik Wilson je bil odkrito pozdravljen kot rešitelj človeštva in demokratičnih principov od sirove sile. Vse pisanje pa se je vrtelo okoli teh principov in okoli one politike, ki se ne tiče narav -nost vojevanja in vojaških spo -sobnosti obeh nasprotnikov. Divje preganjanje časopisja in posameznikov od strani nemško-madžar-skih vojaških oblasti, kadarkoli se je dotaknilo vojaškega vprašanja, je popolnoma onemogočilo našemu časopisju v domovini, da bi v kakršnemkoli pravcu izrazilo svoje šle izraz v izjavi cd 30. maja 1917. 'mi§ljenje Danes pa je XudHo a avstrijske vlade, po kateri bo dovoljeno svobodno saditi tobak, toda samo na Češkem, Moravskem in Štajerskem. Zakaj se to ne dovoli tudi ost-alim krono-vinam, nredvsem pa Istri in Dal -maciji, kjer tobak zelo dobro uspeva! KRANJSKE VESTI. (Ljubljanski Slovenec od 7.—12. junija t. 1.) Smrtna kosa. — Umrla je v Tržiču gospa Marija Marinček, so -proga tamošnjega notarja g. Matije Marinčka. V Ljubljani so umrli: Ana O -mejc, zasebnica, 43 let. — Olga Radi nič, inštitutka, 15 let. — Marija oGrjanc, dninarica, 36 let. — Marija Beltram, kuharica, 67 let -— Alojzij Hudnik, sin raznašalca časopisov, 14 let. — Frančiška Lipovec, kuharica, 70 let. — Ivana Žnidaršič, bivša dekla, 87 let. — Marija Zupančič, dninarica, 77 let. — Marija Adamič, užitkarica, 74 let. — Neža Jerše, hiralka, 73 let. — Ivan Prelovec, delavec, 36 let. — Anton Kovač, ključavničar južne železnice, 62 let. — Neža Šinkovec, gostija, 70 let. — Josip Puntar, poštni ofieijal, 46 let. — Franc Benedik, čevljar, 44 let. — Doroteja Oman, bivša sitarica, 72 let. — Josipina Mi se rit, zasebnica, 49 let. — Ana Kocjančič, hči be -gunca, 8 let. Umrl je in bil 8. junija pokopan Franc Fojkar, po domače Kislo v, na Bukovici pri Škofji Loki, v 82. let u starosti. Umrl je posestnik in krojaški mojster v St. Vidu nad Ljubljano g. Anton Jo van, brat ravnatelja vojnožitnega zavoda g. Janka Jo -vana. Pri vojakih si je nakopal hudo bolezen, kateri je sedaj podle -gcl. Zapušča vdovo in tri otročiče. V Ljubljani je umrla gospa Antonija Škerl, hči poslanca Gostin-čarja. 10. junija je umrl v Ljubljani g. Franc Sailer, deželni računski nadoficijal v pokoju. Znamenje časa. — V Dolenjskih Novicah cd C. junija berepio talp inserat: "Za čike naj se prinese bela moka. — Kam, pove uprava Dol. Novic." — Iz tega je razvidno, da se bela moka le še lažje dobi kot čiki. • Huda slana je -v. občini Dragi uničila po vsej diolini fižol, krom- pir, koruzo itd. Škoda je velikanska. Uboga oblina, ki je že tako brez živeža, gleda s strahom v bodočnost. In sedaj je vse uničeno. Jeseni naj nam še vlada rekvirira, potem bomo čisto uničeni. Padel je 26. maja na italijanskem bojišču ognjičar Ivan Trt-nik, doma iz Škofje Loke pri Ljubljani. Služil je že sedmo leto pri vojakih. Dr. Šušteršič ne gre. — Preteklo soboto se je po vseh nemških časopisih razširila vest, da dr. Šu-šteršič zapušča politično življenje in da se preseli v Švico. Na to novico pošilja dr. Šušteršič nem -škim listom iz Bad Gasteina naslednji popravek: "Z ozirom na notico v vašem'cenjenem listu od 8. junija "Posl. Šušteršič odhaja iz političnega življenja", prosim, da mi dovolite popraviti, da je ta notica v vseh svojih delih netočna. Posebno ugotavljam, da si nisem nakupil v Švici nobenih posestev in da nimam sploh nobenega po sestva. Tudi ne namerjam spreme niti svojega bivališča. Za prijazni sprejem teh vrst se vam že vna -prej zahvaljujem in sem z odlič -nim spoštovanjem dr. Ivan Šušter šič, državni poslanec in deželni glavar na Kranjskem." — Kakor nas prva notica ni razveselila, tako nas ta ni užalostila; tudi nan: ni ganilo trdega srca "posebno' ugotavljanje, da nima deželni gla var sploh nobenega posestva. Počakali bomo, da si ga kupi. Madžari med Slovenci. — Ljubljanski socialistični Naprej javlja V sredo zvečer so v Mostah pri Ljubljani navalili madžarski vojaki v kavarni "Mali Slon" na redarja ter ga z 'bajoneti ranili, četrtek je "zavzel" neki madžar ski vojak glavno cesto ter preganjal z golim bajonetom civiliste Okoli poldvanajstih ponoči je u stavil delavca Petra Strnišo iz Se-la ter ga z bajon^om ubil. Umor jeni se je vračal iz tovorne. Zapušča vdovo in štiri nepreskrblje ne otroke. Redarstvo je ubijalca prijelo, toda pozneje je pobegnil Gotovo je slučajno pobegnil?! ŠTAJERSKE VESTI. Obsojen v smrt na vešala. — Pred mariborsko poroto se je vr šila 3. in 4. junija kazenska raz -prava proti 65-letncmu posestniku Antonu Topol ni k u, ki je bi'.-obto-žen zavratnega umora svu;e žene Frančiške in poskušenega zavratnega umora svoje pastorke, hčere svoje žene iz prejšnjega zakona Školastike Elbl. Topolnik je sta žo pred poroto meseca marca, a je bila takrat razprava odložena, ker je prišlo do spora med braniteljem in pa sodnim dvorom. Topolniko va sta imela\v bližini Radgone go stilno in posestvo, a sta živela večnem prepiru. Nekega jutra so našli Frančiško Topolnik okrvavljeno in mrtvo, a Školastiko nezavestno. Ko se je slednja zavedla, jc povedala, da se je zbudila okoli polnoči ter videla, kako je 1«»ikel očim s sekiro po .glavi njene ma -tere. Ker se je zbudila, je udaril tudi njo Večkrat s sekiro. Porot -niki so potrdili vprašanje glede umora in sodišPfc je Topolnika obsodilo na smrt na vešala. Izraba vodne moči za grasko tramvajsko družbo. — Graška tramvajska družba je zgradila ob Muri elektrarno, ki bo dobavljala 200 do 300 konjskih sil električne moči. Elektrarna je že gotova in manjka samo še napeljava za tok. V par mesecih bo gotova tudi ta. Tramvajska družba misli zgraditi še eno elektrarno za dobavo enake množine toka. Par volov za 19,480 kron. — Graški mesar Josip Piki je kupil od vnovčcvalnice za živino par volov za 19,480 kron. Vola nista bila nič posebno težka/a sta bila hrvatskega izvora. V mirnih časih se je moglo za ta denar kupiti že lepo posestvo. Nesreča. — Alojzij Filipič, doma cd Sv. Tomaža pri Ormožu, sedaj pri vojakih v Celju, je bil dne 3. junija pri vizitu pušk. En vojak je imel še polno patrono v puški. Kar naenkrat poči strel ter zadene Filipiča v desno stran prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Slana. — Od Velike Nedelje poročajo : Po dravski dolini je 5. junija zjutraj huda slana uničila ves fižol, bučo in celo koruzo. Koliko je napravila škode rži in pšenici, se bo pokazalo šele v par dneh. Vinogradom, ki krasno kažejo, je zaenkrat prizanesla. Tudi iz raznih drugih krajev poročajo o veliki škodi, ki jo je napravila slgina. Plačilo Nemcem. — Mariborska Straža poroča: Pred par tedni se je g. L. G. iz jareninske občine izrazil napram neki kmetici, katere mož je na bojnem polju: "Ali si neumna, da držiš s Slovenci! Ako bi imela nemškutarja za moža, bi ga hitro dobila domov. Glej, jaz sem vedno doma, čeprav bi moral biti tam. Poglej samo, skoro vsi Nemci smo doma." — Kmetica je povedala to svojemu možu, ko je prišel na dopust, toda on ji jc rekel : "Raje sem na bojišču, ker sem Slovenec, kakor pa doma, ako bi moral postati zaradi tega nemšku tar!" Živijo! PRIMORSKE VESTI. Iz Volč nam pišejo: Umrla je gospa Marija Bukovec, soproga posestnika in mesarja, naokoli znane hiše Krnc iz Volč. Bila je pridna gospodinja in skrbna mati svoji družini. Za reveže je imela usmiljeno srce. Mnogi jo bodo pogrešali. Smrtna kosa. — Dne 5. junija jc umrla v Ljubljani gospa Josipina Miserit, gostilnišarka, trgovka in poscstnica v ulici Sv. Antona v Gorici. Pokojnica je bila vs -led blagega značaja in dobrega srca vobče priljubljena,v spoštovana in znana po vsem Goriškem. Marsikateri Goričan je v svoji stiski i »kal pomoči pri njej in jo tudi našel. Zopet bolestna izguba. — Izgubili smo enega svojih najboljših mož. V Gorici, kjer se je mudi po opravkih, je umrl za kapjo > pondeljek 10. junija, odvetnik dr Frančišek Pavletič. Upanje, da bo dobro okreval, se ni uresničilo Umrl je v Gorici, na domači zem -lji, katero je tako ljubil. Pokojni je bil dolgo vrsto let odvetnik Gorici. Vojna nam ga je privedla v Ljubljano. NAZNANILO IN ZAHVALA. Najinim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava žalostno vest, da nas je najin preljubi sinko Jožef Vidina zapustil dne 9. junija, ter se je preselil v večnost med angcljce. Neizprosna smrt se ni ozirala na žalost starišev, kateri so željno pričakovali, da bi kmalu okreval od hude bolezni, pljučnice, ampak vzela ga je tja, kjer ni bolezni in težav. Tem potom se najiskrenejše zahvaljujeva vsem onim, kateri so nama ob britkih urah stali na strani, ter nam pomagali .pri dolgotrajni bolezni najinega sinčka. Posebno zahvalo izrekava družini Math. Rogina, gospej Ani Adlešič, ter g. Peter in Mary Balkovec za pomoč. Tudi za darila vencev in cvetlic se zahvaljujeva botrom Josip in Ani Ivanušič, ujcu Frank Sta-rašinič, bratu Mihael Žugcl, svakoma Frank Gašparič, in Frank Plantan, ter botru Frank Starešinu* in Josip Žunič. Lepa hvala tudi glavnemu o4- boru Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote. za brzo in točno izplačilo pogrebnih stroškov. Vsem starišem-članom naše slavne K. S. K. Jednpte, priporočava, da vpišejo tudi oni svoje o-troke pod njeno mogočno varstvo, ker nihče ne ve, kje ga nesreča čaka. K sklepu teh vrstic izrekava vsem najinim dobrotnikom še enkrat prisrčna hvalo; dobri Bog naj Vam vse stotero povrne^ Najinemu napozabnemu sine -ku naj sveti večna luč! Videli se bodemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Josip in Magdalena Vidina, stariši. V Pit t s bu r gh, jk 1J1& - ■■■ - RAD BI ZVEDEL za svojega "komarata" Anton Kramar ja, kje se sedaj nahaja. Pred par leti je živel v East St. Louis. Prosim ga, da se naj zgla-si na naslov: J. M., Box 114, Mohawk, Mich. CENJ. ČLANI IN ČLANICI TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, U oglašujejo v našem listni Večja Amerika po vojni. —Po končani vojni bo postala Amerika veliko večja, kakor smo si domišljali. Preskušnja nas bo izboljšala. Če pa hočemo prenašati svoj delež pri narodnem bremenu, moramo biti zdravi in močni. Dober želodec je glavna podlaga vsega zdravja. Svoje črevesje morate držati vsled tega vedno čisto in gledati na redno delovanje istega. Trinerjevo a-meriško grenko zdravilno vino čisti želodec in utrjuje vos notranji prebavni sistem. Ako trpite vsled zabasanosti, neprebave, napenjanja, glavobola, migrene, nervoznosti, vzemite Trinerjevi ameriški eliksir. Cena $1.10. v lekarnah. — Trinerjevi Liniment vam daje hiter odpomoček pri -izpahkih, otiskih, oteklinah, hrbotobolu, ncvralgiji, okorelih mišicah i. t. d. Ako ste utrujeni od dolge hoje, skopljite si noge in namažite jih s Trinerjevim li-nimentom, počutili se boste takoj boljše. — Cena 35 in 65č v lekarnah ; po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, Mfg. Chemists, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertis.) t THE PEOPLES MUTUAL BURIAL COMPANY. (Ljudska vzajemna pogrebniika družba.) Vam nudi ves pojrreb — ako naredite z nami pogodbo za vso vašo družino in plačate $10.00 na leto. V slučaju smrti kakepa člana vaše družine vam damo lepo izdelano leseno rakev, opremljeno z belim suknom ali plišem; rakve so črne, sivkaste ali bele barve, kakoršno kdo izbere. Poleg tega damo tudi velik zunanji zaboj za rakev, 1 mrliški voz, dva avtomobila z 6 sedeži, sveče, venec za na vrata, rokavice ra pogrebce, križ in vse druge pogrebne potrebščine. Poleg tega mrtveca balzamiramo in damo moža na razpolago ki bo oskrboval pogreb in prevoz iz hiše žalosti v cerkev do pokopališča in nazaj do doma. Posamezniki se lahko zavarujejo na ta način pri nas za $5.00. Za nadaljna pojasnila in podrobnosti se obrnite na našega zastopnika, Vašega rojaka MARTIN LAURICH, 1900 W. 22. Place, Chicago, III. KJE JE? Frank Marinko, star okrog 45 do 50 let, doma iz vrhniškega okraja. Pred štirimi leti je živel s svojo ženo v Waukegan, 111., ter se je zatem preselil v Chicago. Njegova žena je doma iz Stare Šrange pri Vrhniki, p. d. Primožova. • Kdor ve za njegov naslov naj ga izvoli radi neke važne zad°vc sporočiti na Upravništvo našega lista. NA PRODAJ JE 63 akrov zemlje obsegajoča farma v Crivitz, Wis., ležeča ob krasni jezerski fronti. Cena samo $1300. — Treba je samo nekaj naplačila v gotovini, drugo pa na obroke. Na prodaj je tudi 80 akrov velika farma, z vsemi gospodarskimi poslopji, stroji in potrebnim poljedelskim orodjem. Farma je oddaljena 3 milje od bližnjega mesta. Cena $2300. — Zahteva se nekaj naplačila, drugo na obroke. • Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na Mrs Majer 2010 So. Robey St. 2nd floor. Chicago, 111. (Advertis. No. 32.) T-r TAROK KARTE! Prijateljem najlepše igre "tarok" naznanjamo, da imamo v zalogi pristne, ali starokrajske "tarok" karte, ter jih pošiljamo po poštnem povzetju (C. O. D.) po $1.85; doma jih pa prodajemo po $1.25. Naročite jih šejianespri: WlsenSnpply Co„ im So. Ashland av«. Chicago, 111. Ne strašite se! Vaš denar je varen! Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne boda polastila Vjlega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah ' 3% Obresti ako nedvignjene, »e pripišejo h glavnici in sa tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno p ostre ž eni po rvojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj t am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem vamosti/e škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nas« banka j« dopozitni urad za zvezno postno hranilnico, sa meato Joli*t, za okraj Will, za državo Illinoi* in sa vlado Edružeaih držav. , . . Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS \ Kapital $150,000. Rezervni sklad $S60,000. JOSIT TEKK.O SLOVENSKA GOSTILNA W^MW—P—————— ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1 2236 S. Wood Street Chicago, Illinola Telefon: Oanal 293. Se priporoča rojakom Bloveneem sa obilen poaet. "Dobra postreiba tn dobra pijača", to je moje geslo. Telefon: Canal 80 Martin Ncmanlch SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, HI. , Rojakf Slovene! vedno dobro doSlil i m .VVXXXX%V\XXV\VXVVVVVVVXXVVXVXVX\XX\X\\WA1 %XX\\\vS In zvestoba. is časov francoske revolwrfje, ivicarike garde Ludvika XVI.) spisal Jos. SpOhnazm 8. J. Poslovenil #M - 31& 0 Zdaj je vse v najboljšem tiru jedlo in pilo, in jas sem mislil, s kakšnim izgovorom bi se odstranil ; zakaj Židov obraz mi je bil še vedno pred očmi, in čutil sem naprej, da se mora kaj neprijetnega zgoditi A ni se mi posrečilo, inebiti se tovarišev, ki so bili prišli že zelo v ddbro voljo. Mali Provencal je bil začel petje v kolobarju, in moral sem držati z drugimi, sicer bi ga nžalil. Tu so se nakrat odprle duri, in Santerre je naglo stopil k meni. "Mladi prijatelj," šepnil mi je v \:ho, "mirovni sodnik mestnega oddelka s policijo je tukaj in hoče na obtožbo nekega Žida prijeti nekovega Mnosa, ci-devanta, častnika proklete Švicarske straže, zavoljo goljufije in dolgov. Recite mi le z besedo, da niste noben ci-devant, in porok sem vam, da bo prej Žid visel na prvi laterni, nego da eden teh biričev roko položi na vas." "Jaz nisem aristokrat," sem rekel. "Žida nisem ogoljufal in mu nobenega vinarja nisem dolžen." "Torej niste bili nikoli častnik Švicarske straže?" je še enkrat vprašal Santerre. Laž v zadregi bi me bila utegnila rešiti. A smatral sem pod svojo čast, pomagati si s takim sredstvom iz zagate. 4'Jaz nisem častnik!" sem odgovoril. "Ako vam ta zjava ne zadostuje, pustite v božjem imenu, naj biriči pridejo," Santarre je skomignil z rameni in mrmral: "Pa vendar imate nekaj aristokratskega na sebi!" ter je šel ven. Trenotek pozneje je vstopil mirovni sodnik z Židom, in oborožena straža se je postavila na vrata. Petje v našem kolobarju je utihnilo, hrup v veliki sobi polegel, vse je stegovalo vratove in gledalo na nas. Tu je tisti, diižavljan. sodnik, tu je tisti, ki me je oguljufal za 800 louisdorjev! Spravil me je na beraško palico! Zakaj njegov čedni prijatelji, ci-devant baron Reding, se je branil izplačati ponarejeno menico, ki mi jo je obesil ta goim ('židovska psovka na kristjane), in za katero sem mu jaz dal 800 loisdorjev, sam zlat denar, celo moje premoženje !0 jaz nesrečni človek! Torej ukleni-te ga vendar, da prejme za to svo* je plačilo, moj ljubi gospod — o prosim odpuščanja, reči sem hotel: moj ljubi državljan mirovni sodnik! Primite ga vendar, da pride, kamor tiče: v ječo La Force (b. Lafors) in na vislice ali na kolo." Od celega Židovega govora je le eno mesto vplivalo name: da se je Reding branil, pripoznati menico. Tedaj on živi, ki sem ga že toliko časa imel za mrtvega! Za-V> sem tudi le o tem Žida vprašal; in ko mi je mej drugim sra-motenjem potrdil to nepričakovan no veselo vest, nisem več izgubil nobene besedice z Baruhom, ampak se obrnil na mirovnega sodnika in rekel: "Pripravljen sem iti z vami. Moja nedolžnost se bo izkazala. Temu človeku nisem niti vinarja dolžan, in pokazalo se bo, da je on ponarejevalec, ne jaz." "Kaj se pravi, ponarejevalec!" je zakričal Baruh. "In imam v žepu njegovo ponarejeno menico za 800 louisov." Zdaj pa je zavpil mali Provencal: "Nas tovariš ni slepar! Naj že bo aristokrat ali ci-devant, toda slepar ni In če naj kdo pride na vislice, si ravno ti videti zrel za to." S tem je planil na Žida, in njegovemu zgledu so sledili ostali slikarji in tucat ljudi iz gostilne, ki so še žvečili moj kruh. Tistih par orožnikov in mirovni sodnik bi mu bili malo pomagali, ako ne bi ga Santerre in jaz iztrgala iz pesti razkačene množice, ki ga je pred mojimi očmi dovolj nemilo obdelovala. "Dobri državljan spoštuje postavo!" sem kriknil v ta metež. "Državljani, le pustite me iti s tem državljanom sodnikom in s temi služabniki postave. Ne bo mi težko, očistiti se obtožbe. Umaknite se nam!" . Tudi Santerre se je postavil za mirovnega sodnika, in tako smo mogli oditi iz pivnice. A na zahtevo mojih tovarišev so pri- jeli tudi Žida ter ga peljali z menoj. Ni bila prijetna not, ko smo šli, spremljani od vreščeče množice, po Pariških ulicah v ječo La Force. VI. Knjiga MALTEŠKI HOTEL. XXVII. Zadoščenje. Že tri dni sem bil v ječi La Force ter zaman čakal zaslišanja. V jutro četrtega dne so končno prišli po me v stolp ter me odvedli v sobo pritličja blizu jetniških vrat. Mislil sem, da bom tu postavljen pred svojega preiskovalnega sodnika, ter sem molil k an-gelju varuhu, da bi mi dal pravih odgovorov; zakaj utegne iti za mojo čast in življenje. Kako sem se zavzel, ko je na-mestu preiskovalnega sodnika da, resnično, ne varam se! — pred mano stal marquis d'Hervilly! Dobrško je trajalo, predno sem končno razumel, kaj to pomeni in kako je prišlo. Naj tu ob krat-,kem povem. Slučajno, ali marveč po milostni uredbi božje previdnosti je kraljica videla moje črteže, ki jih je bil Marillier predložil. Na prvi pogled je na enem kartonu spoznala sliko iz moje risarske knjige, katero sem ji bil pred letom v Trianonu pojasnjeval. "To je od mladega Švicarskega častnika, ki ga že več mesecev zaman iščemo", je vzkliknila in takoj poslala po d'Hervill-ya. "Tu smo vendar enkrat na sledu za vašim mladim varovancem, ki ga je bil nesrečni Augardov načrt bega tako žalostno uničil," je rekla. "Naglo poiščite mojstra, ki je predložil te načrte, in po 'njem poizvedujte, kje .stanuje risar kartona! Upamo, da se vam tako posreči najti ubogega po nedolžne*^ obsojenega častnika, in ko ga najdete, pripeljite ga takoj sem, da popravimo, kolikor mogoče, kar smo na njem zagrešili!" Tako je velela Marija Antoine-tta. Nekaj dni po mojem begu iz bolniške sobe v Courbovoie je bila namreč po patru Sekundu zvedela o moji usodi; kapucinu je o-bleka Assiškega berača res odprla vrata na dvor. Kraljica je takoj poklicala k sebi majorja Bachmanna ter mu velela, razdreti izrečeno sodbo vojnega sodišča. Načrt bega je bil mej tem opuščen Augeard pa, ki ga je bil njegov čedni nečak izdal, je bil v ječo vržen ter je pozneje v inozemstvo pobegnil. Major Bach-mann je pa moral kraljici sporočiti moj beg, in vse prizadevanje, da bi me kje v Parizu iztaknili, je bilo zaman. Tako je prišlo, ker sem bil prenagljeno sklenil, bežati pred nekaj ponižanji, da radi tega nisem bil že davno v prejšnji časti in službi. To je da je bilo vojno sodišče moje ravnanje, spo-znavši njegov pravi vzrok, proglasilo za docela pošteno in u-pravičeno ter mi prisodilo polno zadoščenje. D'Hervilly je torej hitel s kartonom k Marilerju, ki mu ga je bil imenoval minister kraljeve hiše. Tam je zvedel, da so me zaprli in tudi, zakaj. D'Hervilly je celo zgodbo menice vedel že od Bachmanna, zato se je neutego-ma podal k pravosodnemu ministru, mu stvar razložil ter prejel pismeno povelje na ječarja od La Force, naj me nemudoma spusti na prosto. Maršal se je pripeljal s svojim vozom ter mi naznanil osvobojenje in srečni preobrat moje usode. V Hervilly-jevem stanovanju sem bil najprej izročen komornemu strežaju, da mi pomaga pri o-blačenju; zakaj v svoji slikarski obleki se nikakor nisem mogel predstaviti kraljici. Monsieur Jacques (b. mosie Žak) — tako se je strežaj še vedno pustil imenovati, vkljub temu da je bil nov zakon naslov "gospod" zamenjal vezani ,beli atlasov telovnik j< že sam zase krasna parada, in suknja iz sinjega damasta z ohlapnimi rokavi, širokimi zasleci in dverha vrstama velikanskih gumbov, katerih vsak je nosil pod steklom lično miniaturno sličico — umetno delo 'maitre tailler-ja. stare šile. Povrhu so prišle še fino nagubane naprsne in zapest-ne nabornice in naposled neizogibni oblak pudra, ki naj bi -mojim lasem dal nekoliko častitlji-vejšo barvo. "Gospod", je rekel naposled monsieur Jacques, odstopivši tri korake in motreč me z očesom u-metnika, "zdaj ste sama popol-post, z eno besedo — zdaj ste prezentabel. Če naj vam še kaj manjka, to bi bila redovna zvezda, a te vam jaz ne morem dati, in niti kralj ne, odkar so ti lopov-ski sansculotti (b. sanskiloti) vse »redove in naslove odpravili." Ko sem prišel iz rok častivrednega komornega strežaja kakor prest varjen, je bil zadnji čas, odpraviti se na dvor. Sedla sva v voz in se odpeljala pred vrata kraljeve palače. Straža, ki je bila od našega polka, je prezentira-la staremu maašalu. Komaj me ie poročnik Gibelin zagledal, me jc takoj spoznal in zaklical pozabiv-ši vse službene prepise: "Poročnik Muos! Prosim tisočkrat odpuščanja! Takrat ste odlično ka-valirsko delali! V čast!" S tem je planil k meni ter mi stresel roko. Pa tudi vojakom, ki sem jih vse osebno poznal, sem moral ro-či par besed in jim prijazno stisniti roko. Veselje teh poštenih ljudi mi je v dno duše dobro delo. ' (Dalje prihodnjič.) N i* TELEFON CANAL tO»T Frank Grill's Dairy Prva slov enako- hrvaška MLEKARNA 1818 W. Hud Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar j) Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdela«* pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljno^! glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripTerme Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore m drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške lista, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladin, ali razredih. cr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". mm suka 1828 W 22nd SI. CklcH*»Ul. Tmlmt m Caaal «M Iskalen« in s dri**, aim dovoljenje« Tvrdka L Bachman, liker* ZASTAVE, BEOALUZ Of &A. ZNE DRUŠTVENE POTREB. 6 ČINE. 2107 8. HamHn Ave., Chicago, UL Telefon: Lewndale 441. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 500 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic.......... 1.50 Bolniške liste, nakaznice in pobotnice po istotako nizki ceni. Pilite nam aa ceno predno naročite pravila in tiskovine kje dra*j«. AMERIKANSKI SLOVENEC. 1006 N. Chicago St., JolUt, IU. While someone fftves his Life | —what are you giving' — think a minute Kupujte Vojno varčevalne znamke! DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH, PA. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. 8koro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali koio cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno == Grenko Vino ===== idr svojo radno mesečno sejo vaakq drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki aa leto 1918: Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburfh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Dutler St., Pittsburgh, Pa. Drust. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri se niste §ri nobenem društvu, spadajoče k K. . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. z nazivom "državljan" — monsieur Jacques si je na vso moč prizadeval z menoj, da postanem "prezentabel". Moje noge so ti eale v čevljih in svetloplavih no ^avicah, h katerim so se krasno podajale dokolenske hlače iz tem-noplovega žameta. Z zlatom pre- torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen lirlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. »o prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasu« žareče rudeče vino. V xadevi ralmxanoHti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobnla, nervoznosti, navaosa slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in ur*£e delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j* v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je slasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JAKOB STAUDOHAR 9520 Avenne L, South Chicago, HI. Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Prodajam in razvažam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne posle. Svoji k svojim! Severova zdravila v/driiijejo zdravje v družinah. Bolne ženske naj bi ne prsnaiale hudih bolečin, krčev in drugih nerodnosti, katerim so tolikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite te jih ie sedaj, ali od > začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite Severa's * Regulator! (Severov Regulator). To je izborna tonika in zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar ta-I kega, kar bi škodovalo zdravju, i Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobiva se ' i v vseh lekarnah. + W K. SEVERA CO. E D AR RAPIDS, IOWA JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE BO LEX je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje aoaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v pof*4-nem aaš&tnem skladu« f jJ Naložita torej Vale prihranka v mM NAJBTABEJll IH NAJVEČJI BANU V JOLZBTU, , ---I. Narastle obresti ss pillitni pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet, Illinois. ••LJUDSKA BANKA".