IPP* Podmenm številka strnite 20 v- "^41 59* iteTilka* Maribor, dne 26 julija 1918» Letnik X* iW«WT!JS!eS5SS?S!W!>SWIHSCT^ fisserai! ali oznaaRl se računajo po !fl % od 6 redne pctitvral&s fß. večkratnih oznanilih «4p — popust. *#" „Straža" izhaja v pgfè deljek in petek popolala Rokopisi se ne vražah politič&it Hat 1 % H la m si H h- , J B Seidler—Hussarek. Ministrski predsednik dr. Seidler je šel. Sel je, ker je videl, da je postal nemogoč., Sicer M bil moral že davno oditi, ko bi Ml imel le iskrico, na rečemo ustavnega euta. ampak čuta za dostojnost s-ploh. V resnici ustavnih državaH je vsak minister , ki nima za seboj večine parlamenta, nemogoč. Taka vlada mora izginiti tekom 24 ur, to v vsaki drugi ustavni državi, samo ne v Avstriji. Kakor mnogo drugih stvari, je pri nas tudi ustava le na pa -pirju. V bistvu avstirijskih razmer in avstrijskega sistema je, da so mogoče tudi abnormitete kot vlada, ki nima zaupanja ljudskega zastopstva. Tako je torej tudi Seidler vladal mesece in mesece — brez ljudstva in ljudskih zastopnikov. A konečno je moral vendar iti tudi on. Moral je iti. ker mu parlament ni hotel dovoliti proračuna, ker more vlada pač eksistirati btrez zaupanja parlamenta, ne pa brez. — davkov. Dr. 'Seidler je slovesno proglasil, da mora tvoriti nemški narod hrbtenico vsake avstrijske vlade, da mora biti vladni sistem v Avstriji le nemški. In leden dni pozneje je moral iti. Tako se je pokazalo, da je ministrski predsednik z nazori, ki jih je dr. Seidler tako slovesno proglasil v seji državnega z-bora dne 16. t. m., v Avstriji nemogoč. V toliko je odstop dr. Seidlerja za nas tolažljiv, a sicer nas pušča tudi to povišem hladne. Znamo feicer, da je Seidler odšel, a znamo istotako, da ostane vzlic temu tudi še vnaprej sistem, ki je vladal v tej nesrečni državi že 50 let; jedro tega sistema pa je bilo, da se mora ohraniti pa vsak način in podi vsakim pogojem nemška nadvlada v Avstriji, dočim morajo ostati Slovani državljani druge vrste. Razlika med prejšnjimi ministrskimi predsedniki in dr. Seidler-jem je samo ta, da je bil dr. Seidler prvi, ki se je upal to v praksi izvajano načelo na tako ciničen način preglasiti tudi kot teoretično vodilo svoje in vseh bodočih vlad, A moral je iti. Nemštvo ni še nikdar nosilo tako ponosno svoje glave, kakor sedaj, pa vzlio temu ni bilo v stanu, da bi ohranilo svojega zauonika. Kdo ve. Morda bo v trenotku, Ko te vrstice zagledajo beli dan, tudi že. naloga gospoda Hussareka končana. Toda za nas je vseeno, kako se ime'nuje Seidlerjev naslednik: Hussarek, Handel, Bauli alls. To vse so le nositelji starega sistema, ki je tlačil pol stoletja avstrijske nenemške narode k tlom, jih oviral v duševnem napredku in konečno pritiral do današnjega gospodarskega propada. Morda se no/e-mu ministrskemu predsedniku posreči, da dobi večino za DroraČun in vojne kredite. Naši zastopniki bodo slejkoprej glasovali proti prvemu, kakor drugim, pa naj bo potem ministrski predsednik Peter ali Pavel. Za proračun naši poslanci ne morejo glasovati, dokler se našemu narodu ne zagotovijo potrebni — predpogoji za življenje, teh predpogojev pa v duali-stični monarhiji ni in ne morejo biti. Saj je ravno dualizem kriv vsej naši današnji bedi. Za nas torej ostanejo vse vlade, ki se opirajo na dualističen tistem, enake in naše stališče proti njim bo stališče opozicije Za vojne kredite pa naši poslanci tudi ne morejo glasovati, ker ne morejo prevzeti niti pred narodom, niti pred svojo vestjo odgovornosti za daljno prelivanje krvi in neizmerno podaljšanje vojne, ki je že povzročila dovolj gorja. Dr. Hussarek je bil naučni minister v Stiirg-. kiiovem ministrstvu m v Clam-Martin ji cevem mini -strstvu„ Nemške stranke stoje na stališču, da mora v-sak Seidlerjev naslednik vstrajati pri Seidlerjevem nemškem kurzu. Podbbno namigavanje vsebuje tudi : cesarjevo lastnoročno pismo v besedah, da hoče ce-I sar vstrajiati pri smeri, v kateri je hodil Seidler, Dr. Hussarek je znan iz afere s testamentom j češkega knezoškofa v Olomucu kardinala dr. Koh-j na, ki je zapustil milijonsko premoženje za ustano^ > 17]'tev češkega vseučilišča na Moravskem, kar bi bp lo izpolnilo dolgbletno zahtevo češkega naroda. Baron Hussarek 'te bil takrat naučni minister ter j« nastopil proti temu legatu tako, da tega zneska ni čilo mogoče uporabiti za češko vseučilišče v Brnu, J ni go Slovani in Hussarek. Baron Hussarek bo torej te dui sestavil novo ministrstvo Oba Poljaka, Cviklinski in Twardovski ne bosta več stopila v ministrstvo. Nemci so večinoma zadovoljni Hussarekom, a zatrjujejo, da ga bodo držali le tedaj, če bo vstrajal pri nemškem kurzu. Nemška radikalna skupina in nemški centrum — torej vsekako mali strančici — odklanjata Hussareka Poljaki so, kakor se dne 24. julija brzojavila z Dunaja, sklenili, glasovati za 6 mesečni proračunski provizorij. Za Jugoslovane in Čehe pomeni baron Hussarek ravno tolivo, kot Seidler. Saj je izjavil novi ministrski predsednik dopisniku madžarskega lista „Az Ujszag“, na vprašanje: „Ali boste vstrajali pri nemškem kurzu?“ „Pod nemškim kurzom razumem državni, avstrijski kurz, ki zasigura državno življenje v Avstriji in ne moti mirn med svojimi narodi, temveč ga še le pospešuje. Če so Nemci dosegli v Avstriji tako vzvišeno stališče, tedaj se pač nimajo za to najmanj zahvaliti dejstvu, da zahteve, ki so jih zastopali, niso bile samo nemške, temveč tudi državne zahteve.“ Ta Hussarekova izjava pové dovolj. Torej bo tudi Hussarek viadal po načelu, da je 10 več kot 18. Stališče Jugoslovanov napram Hus-sareku je jasno. Zastopniki našega kluba so se mogli v razgovoru z njim prepričati, da LiST th. Iz naše današnje literature. D v « p m i o f. •blA •• - Prejeli smo junijevo Številko jKvon&-“ Čitajmo na tfitagi strani pesmico Ant. Debeljaka : Demant: Zeleni les — ugreznjena luščina, nad njo nebes poveznjena loščina: .▼ obzoru se sprijemata in dan-demant objemata. Kitica me je ganila do srca in ajdi gledat v Pleteršnikov slovar, kaj se pravi za Boga: loščina? Stran 538, loščina: Waldbäume, Waldobst. Preöitam Kitico še enkrat, pri loščini pomislim na gozd „zeleni les“ — seveda se velari m po glavi: kako da sem bil prvič tako neroden in je nisem razumel, — Ne ivprašajte, če jo sedaj razumem . . . iVsekakor boljša je že druga kitica: Li mene solnce, jaz sem vpil vesoljno? V vsemir jaz žarek sem razlil ise ,voljno : megli mi vid omotica, vse sama le brezpotioa! Hvala Bogu — pesmice konec! Predzadnji verz velja pač čitatelju, ko je prečita, vso pesmico: me-igH mi vid omotica» Ce si tudi napišem sam svojo obsodbo, moram priznati: ne razumem. Pesnik — Župančič ga imenuje na isti strani piščalkarja — menda meni, da je storil dovolj, če konča svoj Demant g „potico." Na žalost pa srečujemo dandanes več takih u- gank — demantov po naših revijah. Ko M pisali še vsaj naši umetniki takoj tudi komentarje ! Javnost s takimi umotvori ni in ne more biti zadovoljna» U-redniki naj ne pozaMjo, da je izbiranje njih glavna in najtežja naloga. — Da se tem bolj čuti 'kontrast stoje na isti strani kakor Demant Zupančičeva v-prašanja: Kdo si, M rad bi kupil narod moj? 'S čim si prišel za duše barantat? ■O- siromak, da vidiš naš zaklad, raadrl bi šotor, zbežal Še nocoj. Kdo si, ki vodil rad bi narod moj? Si naskrivaj si kdaj izprašal vest? Si našel, da do eaflnjega si zvest ? * Ce nisi, skleni roke nad seboj. Kdo si, ki rad ibi pel nam:, Narod moj! ? Si Že izmeril njega globokost? 'Občutil pevcev starih dni modrost? Pr e plehek nam, piščalkar, spev je tvoj. Veš, kaj je dolgih, težkih tisoč let? Veš, kaj izsanjal v njih je kralj Matjaž? Moj narod moder je kot kralj Matjaž, moj narod istar je težkih tisoč let! Dr. P. S. Potepuh. Warms Golod.} (D »lje.) Smo se razšli v prepričanju, da smo se spoznali in da bomo lahko zarajali na svatbi, če tudi še vihra boj na vseh frontah. Karel in Pepca sta se poslovila za eno noč s krepko dolgim stiskom, rok, ki mi jel bil porok, da ju veže nekaj več kot samo — prijateljstva. Stric je bil Židane volje, izrazil se je kar na RÄB: j „Dečko mi je všeč, pa bo menda res kaj!“ Dekletca so plesala med seboj v radosti, kako bo pač prijetno, če bomo svatovali in ohcetovali kar cela dva dni in dve noči. Prisegel M bil, da že bomo koj drugega dne se zedinili v običajno zaroko. Teta in stric sta se pomenkovala še pozno v noč o ' teži dote, razsežnosti bale in preštevala sta na prstih goste, ki bi naj bili deležni po želodcu prvega družinskega praznika za stričevo mizo. Resnične priznano, še jaz sem bil vesel prav iz dna duše, da bom po tako dolgem času zopet enkrat na za-me naj-I ljubši veselici — gostiji. Drujgiega jutra smo bili vsi iskreno zaluplllvt 1 ln smehljajoče prijazni kot bodoči sorodniki. Pepca je rožljala in se sukala celo dopoldne po kuhinji, a Jaz sem pa trosil seme hvale v ženinovo srce. Opozarjal sem snubca na svetlikaste Pepcine zvezde — beli predpasnik, gospodinjsko zavihane rokave in na pentljo v laskih. To so vse očividni znaki bodoče — skrbne gospodinje, kakoršnih je dandanes malo med s vojno pokvarjenim svetom. Naš Karel je potrepal zadovoljno; meni je kar poplesavalo srce, ker še nisem zaboravil na bojiščih mešetarijo v dobrobit neveste, katere stranko sem: obljubil zastopati. Starešina Franc in stric sta pregledovala ves predpoldan polje in imetje, da se lahko presodi nevestina petičnost, ki vendar ni postranska stvar pri vsej vročini ljubezni. Po kosilu so starejši zadremali, ml mlajši pa smo odhiteli v objem senoe domačega vrta. Naša Pepca je to pot zopet dokazala, da je dih vrSena umetnica v razprezavanju mrež. nastavljan- H ussarek nima smisla za naše veliko narodno vprašanje. Že iz tega razloga mora r a č u n a t i z najstrejšo opozicij o Jugoslovanskega kluba, kakor se bodo tudi Čehi postavili odločno proti njemu* če pa se èe povrh vda nemškim zahtevam (in zdi se, da je zelo pripravljen) ter nadaljuje persekuci-je, potem je že prvi njegov korak — korak v politično pogubo. Z vso odločnostjo bodo Jugoslovani ìd Čehi in znjimi tudi velik del Poljakov nadaljevali svoj boj. Baron Hussarek kot nadaljevalec Seidlerjevega kurza nima pričakovati nobene milosti. Hussarek je kot Nemec hud nacionalec. O Jugoslovanih ima nabore ala Wolf i drugovi. Nekoč se je čudil, da Slovenci tudi na Štajerskem in Koroškem zahtevamo pravic. fCot naučni minister v Stürgkhovem kabinetu je za moril naše slovenske čitanke. Na Koroško nam je poslal škofa-tujca, ki ne razume besedice slovensko ! Jugoslovanski klub je imel dne 23 t. m ob dvrh popoldne plenarno sejo, katere se je udeležilo 24 poslancev. Razpravljal je o p do žaju, kakšuo stališče naj se zavzame do nove vlade. Upoštevale so se vse možnosti. Ob pol 4 so s8jo prekinili, ker sta šla klubova od poslanca na pogovor k baronu Hussareku. K > sta se ob 5. uri vrnila, so se klubova posvetovanja nadaljevala. V imenu Jugoslovanskega kluba sta se odzvala dne 23. julija poslanca Korošec in prof. Spinčič povabilu designiranega ministrskega predsednika barona Hussareka in prišla k njemu na razgovor, ki je trajal od 4. do 5. ute popoldne. Baron Hussarek je razvil «vo: program, ki obsega za julijsko zasedanje sprejem proračunskega provizorija, za jesensko za sedanje pa dalekosežno ustavno reformo, ure ditev prehrane in rešitev finančnih vprašanj. Ludi se je razgov&rjal z obema poslancema obširno o jugoslovanskem vprašanju. Seidler ma klopi, Med splošno pozornostjo cele državne zbornice jo utemeljeval dne 22 t. m. poročevalec dr. Stran-skv (OesKv Svaz 'preklop za obtožbo ministrov. Zavrača trditve Nemcem, da sloni predlpg za mi- n istrsko obtožbo de na politični podlagi in da ni pl- astično utemeljen. .Govornik povdarja, da se političen zločin manj vpoštteva kakor navadni. Političen zločin je kvalificiran zločin, ker je njegova interesna sfera splošna in večja, kakor sfera navadnega zločina. Sicer pa je govornik celo za kompromis z nasprotniki v tem smislu, naj se vpraša dunajska juridična fakulteta za strokovnjaško mnenje, ali sta Seidler in Toggenburg kršila ustavo z dne 19. male 1868 in Še posebej § 9 te ustave. Korenito se pa moti oni, ki misli, dia more češko vprašanje rešiti sodnik ali sodni dvor. (Pritrjevanje pri Cehih.) V tem težkem položaju, v katerem se nahaja češki narod, ki hrani nedotakljivost in nedeljivost češke krone, nam ne more pomagati noben državni — sodni dvor; češki narod in oni, ki stoje za njim, si bodo znali že pomagati, (Viharno odobravanje.) Z obtožbo zasledujemo dvojen namen. Hočemo varovati ugled časti in pravičnosti in hočemo biti v. avstrijski monarhiji konstitn.cionalni. (Nemški medklici: Zato pri zaobljubi protestirate proti pravomo-čnosti ustave!) Drugi cilj našega predloga za obtožbo ministrov pa je, da hočemo to neznosno nemško nadvlado pred celim svetom v vsej nagoti razgaliti. V političnem oziru ni razdelitev v okrožja nič novega. Nemci so že pred vojno poskušali to izvesti; danes so njihovi cilji večji. Nemci vedo, da je odbila danes smrtna ura za nemško srednje Evropo in za nemško, nadvlado v Avstriji. Zato hočejo to, kar so dosegli, s šilo petrificirati. In zato so prišli na idejo ustanovitve takozvane provìnce „Deutschböh -men.“ Nemci so prvi danes, ki mislijo na delitev — Avstrije, in iato, ker nočejo priznati svobodne donavske federativne države, M jo edina rešitev Avstrije, so pričeli z anabazo do Hohenzollerncev. Mi pa no damo nikdar 109.000 Cehov Nemcem, (Živahno pritrjevanje.! Pred vsem bi pa hotel rekapitulirati, če le ol. Seidler mož, ki je zmožen takega zločina. Isti Sei-cber, ki hoče Češko deliti, je peljal pred cesarja koroškega deželnega glavarja, ki je zahteval, naj se Koroška, ne razdeli. In ravno tako. je ptujski župan Ornig s Seidlerjevo vednostjo zahteval nasilno odstranitev konsticuje. Da je Seidler inscenira! take govore nemških renegatov pred cesarjem, je zakrivil zlrčin nad državo Ce se govori, da je Seidler zvest s-uga svojega gospoda, je to popolnoma krivo. (Živahno pritrjevanje.) Na kak način naj se vlada Avstrija, kakšen kurs je najboljši ? Slovansu-avstrijski narodi so v svojih državnopravnih c!->. araci j ah jajgio označili , kaj hočejo. Ce pa Seidler izjavlja, da so Nemci hrbtenica in glava drž a re, teda) naj izve, da bomo to Cislajtanjjo z nemško hrbtenico večno sovražili in jo znali razbiti. (Predsednik dr. Gross pokliče govornika k redu.) Takim političnim namenom ministrskega predsednika napovedujemo boj in taki Seid-lerjevi Čislaj tani ji bomo znali vedno škodovati. Dr. Seidlerjeva Cishijtanija je koiistjtucùcvrialiia monar hija brez krone in ustave. Kakšna ustava je to, ki je niso potrdili z dolžno prisego, ker smatrajo sedanji ustroj države za nevzdržljiv? Po pravici lahko trdimo, da je Seidler izvršil zločin nad «državo. Naj govori njegov odvetnik. To je grof Czernin. (CeM se smejejo.) Ta je govoril v gosposki zbornici in je brand Seidlerja na tak način, da Seidler lahko reče: „Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom že sami“ Iz Czerninovega govora dobi Človek vtis. da je Seidler slabič, in da je Czernin edini — mož, ki more Avstrijo rešiti. Mislim, da ne delam grofu Czerninu nobene krivice, Če trdim, ila mom govoriti tako, kot je gotvoril Czernin, le pustolovec , in „hohštapler “ '"Predsednic pokliče govornika vnovič k redu!) Poslanec Stransky: Ce pravim, da je hohštapler, ga nisem še dovolj ostro označil, Tudi s krušnim mirom nas j|e nalagal. (Predsednik pokliče govornika tretjič k redu, ker napada osebe, ki so ne morejo braniti.) Dr, Stransky: Czernin ni Sklical delegacij, v najkritičnejšem času nam je zbežal. In naj povem javno, kaj mislim o rijem: Grof Czernin je pokazal s svojim zadnjim govorom, da. je navaden agent Berolina., Dr. Stransky zaključuje svoj govor: Vzemite na znanje, da smatramo odklonitev našega predloga kot nov dokaz, kako težak je jarem, v katerega na® je vklenil nemški narod. Odklonitev predloga za obtožbo ministrov nam bo odprla novo pot do svobode, do svobodne velike češko-siovafške države. (Živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku vsestransko čestitajo.) Mi« še doled. BerofLiaski liisit „Vorwärts“ je priobčil sledečo pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena stopiti v mirovna pogajanja, oziroma katero je priobčila Španski vladi:, 1. Nemčija noče pridobiti nobenega ozemlja im tudi noče ; dati nobene kontribucije, oziroma odškodnin® n* zapadu, 2. Mirovne pogodbe, sklenjene z Rusijo in Romunijo, morajo listati v veljavi, pač pa se smejo pregledati na mednarodnem kongrefeu. 3. O principu glede samoodločbe narodov bi se ne smelo razpravljati ničesar in bi se o tej točki naj razpravljalo le na mirovni konferenci, istotako glede usode Belgije. 6. Balkansko vprašanje bi se naj rešilo samo na mirovni konferenci. 5. Nemčija zahteva prosto plovbo na morjn, — trdnjava Gibraltar bd se morala razorožiti, istotako-Sueški prekop. Nemčija bi morala dobiti pravico do morskih premogovnih postaj. 6. Nem#!! bi se morale vrniti vse njene prekmurske kolonije ali naselbine, T®m nemškim zahtevam so si pa v nasprotju sledeče četveroisporazumove zahteve, katere so bile sklonjene ob priliki pariškega posvetovanja zastop -nikov četverosporazumovih držav in katere bi na| tvorile podlago za mirovna pogajanja: 1. Nemčija naj brezpogojno vrne Belgijo in.,li oovrne Škodo, katere je imela vsled vojne. Da bi bila Belgija zastavilo v rokah Nemčije, ne more biti nobenega novera. 2. Nftm®ja mora izročiti Franciji Alzacijo in Loreno. 3. Avstrija bi morala Italiji odstopiti Trst in Trident. 4. Anglija dobi Egipt in vsa ozemlja, katera!© v tej Svetovni vojni odvzela Turčiji, 5. Nemčija izgubi vse svoje prekmorske kolonije ali naselbine. Za slučaj, ako bi Nemčija privolila v te najmanjše četvero spor azumove zahteve, bi èetyerostpo -razum ne zahteval odcepitve poljskih delov Prusije v samostojno poljsko državo in bi tudi ne, vstrajal — pri popotnem razkosalnju AvstronOgrskie. 'Samoumevno bi morala Avstrija odstopiti Srbijo, Crnogoro in ju zanjk in limanic, ki so tako nevarne moškim srcem. Skakljala je na vrt ob Karlovi strani s citrami pod pazduho. Posedli smo po klo picah. Pepcini prsti so ubirali strune, Karel je ostrmel, solze ginjenosti so mu zaigrale v očeh, ko je dahnila iz-nevestinega grla ona ljubka: „Ko ptičica sem pevala.“ Strune in pesem izlivajo po Človeškem srcu cino čarobno moč, ki jej pravimo — senj ljubezni. In pepea je citrala ter pela, Karel je obsedel; nepremično, kakor da bi se bil zamaknil v samo nebeško — glorijo. Uvidel sem, da smo odveč mi ostali dvema v 1 ubezin plavajočima srcema. Namignil sem drugim dekletcem, zavili smo iz vrta na desno v gozdiček. Iz ust sestričen je prižuborel potoček hvale o Karlu, ki ima tako smisel ter zanimanje za godbo in petje. Kako bajno lepo pač mora biti, če je človek srečno in tako res prav iz srca zaljubljen, kakor sta Pepca in Karel. Zagotavljale so mi, da se bo oklenila prav vsaka izmed njiju kol prvega ženina, katerega jim bom pripeljal. Zadovoljen sem bil s to navdušenostjo za zakonski stan, srce na mi ni drčalo po stezah in livadah ljubezni, v duhu sem le, molzel kravo ter pretakal vino v vinogradu, katerega mi je obljubil moj strio, ako se bo prva snubitev prelevila v zaroko in poroko. Pepco in Karla smo pustili dolgo na vrtu pri oitrah,. Ta večer, nam je pogrnila bogato večerjo sama teta v gotovem prepričanju, da proslavimo s čim boljšim zarpko .prve hčerke. Jedli ter pili smo po — grófòvsfco, goyprili in peli kot svatje*, a niti-Kare! in ne Franc se ni dvignil, da bi bil omenil Pepcino roko.'Strip je pomencaval nestrpno na stolcu, me podrezal > od mizo z nago, šepetajoč mi: »Kaj, ne bo — nič, kaj?“ » i Sem mu potre pai, mu pritajeno odgovarjal, to- lažeč ga, da bo že, ko si bomo podali roke v slovo pred p odi Atom. Goa je že kazala na jednajist, na dvanajst, vsi smo odpirali usta, o kaki zaroki še ni bilo govora! Spreletavala me je nevolja, kako pač morajo biti ti Savinjčani tako štoragti, da se ne upa nobeden na dan z barvo, ko vendar lahko čita raz obrazov nas vseh, 3a že komaj čakamo na besedico, po kaj da sta prißla iz daljne Savinjske doline v naše kraje! Spat smo se spravljali, sl stiskali roke, a brez zaroke. Toliko se spominjam, da ni stric dolgo takrat zaspal, ookašljeval in nekaj godrnjal teti. V noči se mi je sanjalo, da sem je?dih na hrbtu stričeve krave mimo njegove g a vinograda. Sanje so mi nami -gavale, me tolažile in bodrile : Januš, kar ni bilo \-čeraj, bo danes! Drugo jutro se je pričelo srce mameče bren -panje po strunah in slavčevo Čivkanje že koj predpoldne. Ženin je kazal v vseh potezah na obrazu ginjenost in globoko zaljubljenost. Stricu sem lahko poročal : Karel že ovili od same ljubavi, danes pač bo — kaj! Po kosilu smo se zjedinili, da napravimo izlet v stričev vinograd, kjer ga bomo poskusili pri izviru in pipi. Ta polet mi je bil v tolažbo, da do česar nam m pripomogel beli predpasnik, zasukani rokavi, pentlja, rožljanje z lonci, citre in petje, to bode doseglo vince z gore, ki nam grejje srce. Na poti v vinograd sem se oklenil ter lotil — starešine Franca. 'Opisoval, hvalil in v zvezde koval sem stričeve hčerke, posebno^ Še Pepco. M je blesteč biser v kroni Evinega kraljestva*. ' Starjak resni, mi je pritrjeval v mnenju, da so vse fè j st in šivane, puricé, ,, luš|(aneter sricane*. Pepček, golobček, metuljček in kljunček, je pa tak, da bi še bil njemu nevaren. Tako mi je blebetavsal, o kaki zaroki ali celo poroki ni hotel niti črhniti. Dospevši v vinograd, sem stal na razpotju sta li Savinjčana tako salabolsko zaplankana, dia se ne upata prositi? Kaj pa? Mraz me je spreletel pri te.i misli, Če nas bota potegnila in odkurila samo le kot — prijatelja! V Meti smo bili Židane volje, da smo se bratih med seboj kar vsi povprek, ne glede na «starost, kakor je Že navada v naših krajih, da pečatijo bratovščine vinograšfee izlete. Se na polne sode smo s® zmotali sedet in od zgoraj navzdol peli in juckali, da fe kar odmevalo po Meti, Bolj nego ta večer je skoro nemogoče popraviti, pomesti ter ogladiti zaročno pot. Jokali bi bili samega veselja, da bi se le bil kateri vsaj osmeknil / besedo trajne posesti Pepcine roke. Karel je sam» sanjavo zaljubljeno polukavaJ, stare;šina pil kot la-konca, stric pa me drezal z vednim: „Kaj, bo — kai?“ Ko bi se bila naša n ai mlajša brata zavedala le količkaj, kako v nevzdržno mučilni plašč sta nas zavijala s svojo nerodno neodločnostjo, gotovo bi nas ne bila mrtvičila in trpinčila že dva dni, Pred Odhodom iz gorice je poMiukal starejsi-šina po kupici, klical nas je na posluh. Srce mi je bunknilo z vso silo, v dnu duše mi je šepnilo, zdaj pač bo! G ti presneti dedec, kako me je opljusknil z ledeno vodo razočaranja,!« Klobasaril je nekaj o našem izbornem vinu, katerega bo odslej po osebni preizkušnji Še bolj marljivo priporočal po celi Sar vinjski dolini. Prazno, smetijivo Masje njegovih besed je zaključila zahvala povžitih in popitih dobrot, prijateljstva, bratsltva, gostoljubnosti in' ljubezni, la' smo jo vsi skazali Karlu in njemu kot tujcema. Porabil nas je radi lepšega še v Savinjsko dolino. ko-der sicer nimajo vina, pač pa hmelj. Zä drugo jutro prav zgodaj je prosil voz, ker se jima že mudi domov. Trčili smo, izpraznili čaše v hladni, mravljince budeči poparjenosti. (Dalje prihodnjič.) üfc'ftUUfc'lXI* ■r?T ‘ StJ’414 JUföSfc AIBtenila mtto orti oda protetikom itali]«, iAvstjd'ja M' a« pa ne smela brigati za uadaljni raz-■voi in aa nadte® n® ureditev balkanskega vprašanja. Bonton« povdarja sklep ijetverosjiorazuic», h aastopnJÉov Stadeöe : Dokli» s» Nemčija ne bo marala sprijazniti s temi predlog!, ne bodo mirovni predlogi, katere >e Stavil nemški državni kancelar geo! Bertling, na -pravili prav nobenega utiša na vlade četverosporaz-anwvih držav, la mirovnih predlogov Nemčije (ter iz proti -predlogov četverosporazuma ]e razvidno jasno kut beli dan. da o kakem miru v bližnji bodočnosti niti «daleka ne more biti govora, kar. je najbolje označeno v bese dali državnika Kagens-fSjvlensa v Švedski državni zbornici: „Trenotno je pot od zemlje do lune krajša, nego je ona od vodne do minil“' Jugoslo se burno še tesne,, strnili. Poslanec dr. Jaro je v seji državnega zbora dne 23. t. m. izjavil, da je za stališče Jugoslovanskega kluba n apr am bodoči vladi merodajno to, kakšno stališče bo zavzela nasproti jugoslovanskemu v-prašanju. Seidler je mislil, da bo s praznimi frazami prešel preko tega vprašanja, S tem, da je pod pretvezo, da mora na jugu napraviti red, uvedel nemški kurz in nova preganjanja, je med Jugosio -vani povzročil najstrožjo opozicijo. Tudi vsaka bodoča vlada bo doživela isto. če se ne bo prilagodila jugoslovanskemu vprašanju. Jugoslovanski narod se ne pusti odpraviti s praznimi besedami. Govornik je nato omenjal avdijenco Stajerči -jancev pri cesarju in povdarjal, da je ta avdijenca povzročila nova preganjanja med Jugoslovani. Celo razglednice s sliko dr. Korošca so med vojaštvom — prepovedan* in vojaške osebe, ki jih pošiljajo, kaznovane. Napačno je trditi, da je jugoslovansko ljudstvo aapeljano. Priča za to so 'številni shodi. M so bili prepovedani. Ljudstva se je povsod kljub prepovedi zbralo na tisoče, ker je ljudstvo hotelo slišati svoje voditelje. Glavni pritisk pa je naperjen proti časopisju! Imamo kar trojno cenzuro: sodno, vojaško in politično. Kar smejo brati v Mariboru, Gradcu in na Dunaju, tega ne smejo na jugu. Liste kar enostavno ustavljajo. 'Med tem ko smejo drugi listi svobodno na fronto, je slovenskim listom raznn ..Štajercu“ in „Resnici“ ter „Novicam“ odvzet frontni debit. Obs -kurnega „Štajerca“', ki je postal dvorni in državni Časopis, kar vsiljujejo vojakom "o strelskih jarkih Na podoben način se pospešujejo listi, ki jih na Kranjskem izdala malenkostna mstnjšina. % Ctovounik ip omenjaj fcCfp- ■MjV+mfa ’ ter .pritis®, Ki se izvaja na u-radništv&. Svaril' je vlado pred razpustom občinskih zastopstev na Kranjskem, ki so se med vojno izborno obnesla. Preganjanja bodo dosegla edino le to, da se bodo Jugoslovani Se t e s n, e j e s t r -n i 1 i- če država ni sposobna, da M se prilagodila jugoslovanskemu vprašanju, potem Je nevarnost, da bo zapadla isti usodi kakor Rusija. Narodi in med 'njimi Jugoslovani pa bodo živeli naprej. Cffivahno o-dbbravanje pri Jugoslovanih.) Ostali del govora je parlamentarna cenzura , dvorni svetnik. Fleischner) črtala. Piač pa te prinesel dunajski „Abend“ še sledeči dostavek: Govornik se je pritoževal, da se vsi Češki listi, izvzemši „H. Naroda“ in vsi jugoslovanski listi, izvzemši Staler* na“ in Šusteršičevih „Novic“ in „Resnice“, ne dostavljajo na fronto, (marveč kratkomalo sežigajo na vojnih poštah, Pri sedanjem pomainjkanju papirja je to nezaslišano, poleg tega pa trpe listi škodo vsled poštnine. Govornik vpraša, zakaj liistov pravočasno ne obveste, da se ne bi zastonj razpošiljali in tako trpeli veliko škodim Preganjanja zaupnika rudarskih paznikov v Trbovljah. (Interpelacija poslanca dr. Benkoviča in tovarišev, vložena dne 22. julija do domobranskega ministra in ministra za javna dela.) Pritožbo rudarskih paznikov in podnrajdntkov trboveljske premojgokopne družbe je zastopal med drugimi tudi kanoelist Josip Molek pri pritožeValni komisiji v Gradcu meseca maja 1918. Od tega Časa sem zasleduje obratno ravnateljstvo tega poduradni-ka, ker je po njegovem mnenju spiritus agens pritožb poduradnikov., Že koncem marea 1918, ko je bila akcija poduradnikov za zvišanje draginjske doklade v teku, katera akcija je imela uspeh ter se je končala z medsebojnim sporazumom, je obratni rav- i natelj očital bivšemu Molekovemu šefu,, zakaj pa ni predlagal perlustraciijski komisiji, ki je takrat delo- , vala v Trbovljah, da bd ga vpoklicala k vojakom. A -bid! sicer je ravnatelj istemu Šefu očital, zakaj Mo-teka ne spravi stran. Te persekucije so trajale tako dolgo, 'da so i-aaele končno sedaj zn željeni uspeh. Ko je bila nodsv ▼no zopet v Trbovljah perlustraci j ška komisija, je infcnir HoUk zopet označil Moleta šiacajskenra po- veljniku Fagehingu kot onega, ki ga je treba sprar viti h® rudnika. Podpolkovnik Fasching se je takoj ozimi na to željo ter je skrbel za to, da je bil Molek vpoklican. Molek jo sposoben samo za črnovoj-niški službo. .Proz orožja, in sicer kot. pisar. Vsled tega je poslal Molek prJtoževalni Urajevni kbmissiji v Trbovljah pritožbo, ker se ne sme brez zadostnih vzrokov, zlasti hudega zanemarjenja v službi, nikdar vpoklicati. Sploh Molek ne reflektira več na to mesto v Trbovljah, marveč prosi za mesto pri o. kr. vojaškem rudarskem uradu v Lubiji_pri Prijedoru v Bosni. Molek ni zagrešil ničesar drugega, kakor da je nastopal kot zaupnik poduradništva. To je nov in nezaslišan slučaj terorističnega sistema, katerega se poslužuje podpolkovnik Fasching v Trbovljah, da prepreči vsako stremljenje delavstva in podu radni -štva po izboljšanju njih materijelnega položaja, in da označi njih tozadevno delo kot upor. Vprašamo c. kr. vlado, ali je pripravljena storiti vse potrebno, da so takoj popravi krivica, ki se «e zgodila kanolistu Josipu Molek pri premogokopni o Tužbi v Trbovljah? i>rž-awat £b*r« * Ob pričetku ponedeljkove seje (dn6 22. julija) sfa bila prečitaua vladna predloga glede odškodnine za vojne dajatve in glede ustanovitve sklada za stanovanjsko skrbstvo nakar je bilo prečitano poročilo kontrolne komisije za državne dolgove. Iz tega poročila je posneti, da je med drugimi namenjenih 178 milijonov K za obnovitev, opustošenih ozemelj, 541 milijonov K za begunce, 854 milijonov, K za državne uslužbence kot draginjske doklade, okrog 5 milijard K za obrestovanje državnih dolgov, 30 milijonov K za ljudsko zdravstvo in 17 milijonov K za invalide. V prometu kroži sedaj papirnatih bankovcev za 24 milijard, kar vzbuja zelo resne skrbi. Pričela se je nato razprava a nujnem predlogu Cehov in Jugoslovanov, da se dvigneta na zatožno a lo p ministrski predsednik dr. Seidler in bivši notranji minister grof Toggenburg. G predmetu je kot prvi govoril Ceh dr. Stransky, kojega govor o-t el odan im o na drugem mestu. Slovenski poslanec dr. Ravnihar je izvajal, da so se ravno med svetovno vojno najhuje kršili zakoni in ustava. Vse držav -panske pravice so tile ustavljene. Na dnevnem redu so bila in so Še sedaj preganjanja Jugoslovanov in zatiranje jugoslovanskega čaisoplisia. (Za Nemce je zelo usodno, ker niso razumeli novega časa. Lar hfe Bi bili dobili vodstvo Avstrije in Ogrske, če ne bi vedno stremili za absolutno nadvlado. Toda zdaj ie že vse prepozno, kajti izgubili so vse simpatije drugih narodov. Odpor nenemških narodov proti Nemcem je v Avstriji že tako velik, da ie izključena vsaka sprava. 0 Jugoslovanih kričijo, da so veleizdajalci, ker zahtevajo pravico do življenja in razvoja« Kakšni so pa Nemci? Njihovo ravnanje po odstopu grofa Czernina, pisava nemških listov o pri -liki onih govoric o cesarski dvoiiici, oboje je jasen dokaz, da je nemški patrijoiSzem samo pogoMn. 'Ali mislijo Nemci, 'da so dosegli z avdijenco §faie*9kih Ja Koroških odpadnikov zaželieni uspeh? Ne! Cesarja so nalagal!, cela avdijenca je Mia navadno žaljenje Veličanstva. Slee» pa amo Jugoslovani lahko zadovolini. Da se vlada poslužuje že tako nemoralnih sredstev, je za nas najboljše znamenje, da stoji naša stvar dobro. O' veleizdajalstvu drugih narodov bi smeli Nemci samo tedaj govoriti, ako bi bila njihova državna ideja pravilna. A pravo državno idejo tvori složna volja vseh ali večine narotfov, to pa nemška ideja ni. Ce je že kdo veleizdajalec, potem so veleizdajalci Nemci, ki hočejo voljo manjšine vsiliti veliki večini. Nemški Kurz bo današnjo zmedo v državi Se povečal in s tem pripomogel k podaljšanju v« ne. V nasprotju z nemškim nasiljem pa Se borijo .) titlovani za fdejo svobodnih, samostojnih, v bratstvu in enakopravnosti združenih narodov. !?a poslancem dr. Ravniharjem je govorilnem Cd socialni demokrat Seitz, ki je izjavil, 'da stnat -rajo nemški socialni demokrat]© delitev Češke v o -kroži a za pogrešeno, ker je odrejena samo za Češko. ne pa tudi za ostale kronovine, v katerih se nar bajata dva ali ved narodov. N a r o d n a delitev bi se morala izvesti p o v s o ‘d, 'n a Štajerskem v prilog Slovencem, na Tirolskem v prilog Italijanom itd. Italijanski poslanec dr. Grandi j© Izjavil, da bo glasoval on in njegova stranka za obtožbo 'dr. Seidler;!a in grofa Toggen -burga Prečitan je bil nato nujni predlog poslancev: dr. Korošca. Staneka. Daszynskega in tovarišev glede dogOdkov na italijanski fronti in v zaledju. Ob sklepu seje je zbornični predsednik naznar nil. da, je odstopijo Šeidlerjevo ministrstvo. V torkovi seji fdne 28. t. m.! se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu glede obtožbe 'dr. Seidlerja in Toggenburg*^ Kot prvi Je govoril nemški radikalec Pacher, ki je zahteval, da se nemški del Češke popolnoma odcep! od dežele. Za Pacherjem je govoril sIovensKf poslanec Jaro, Kojega govor priobčimo na drugem mestu. Ko sta govorila o predmetu Še poslanca, Moraczevski in dr, Soukup, se je vršilo glasovanje. Zbornica je odklonila nujni predlog, da se 'dvigneta dr, Seidler in Toggenburg na zatožno Itfop z 213 glasovi proti 162 glaslovom. Za predlog so glasovali Cehi in Jugoslovani. Poslane* dr. Šušteršič in Jaklič nista bila navzoča med,, glasovanjem. •' - Nato se je vršila razprava o nujnem predlogu o dogodkih na italijanski fronti in v zaledju, ki je pa bila tajna. Nadaljevala se je tudi v, četrtek. Zborovalo je tudi več odsekov. Socialnopolitični odsek je sprejel zakonski načrt o delovnem čalsu «a ženske in mladostne ter o nočnem delu mladostnih. Delovni čas za ženske osebe je v toyarniskih o-bratih ob sobotah določen na pet ur. V odseku za državne uslužbence se ie razpravljalo o proglašenju permanence tega odseka. Naš državni proračun Finančni minister baron VVimmor je predložil dne 22. julija poslanski zbornici finančni zakon in proračun za upravno leto 1918-19. Proračun vpošte-va vse Vsled vojne nastale razmere ter ima za pod-' .ago račun, da bodo te razmere trajale še dc konca upravnega leta, torej do konca junija 1919. Vsi državni izdatki so preračunjeni na 24,321 milijonov K, Od te svote odpade 5439 milijonov na tekoče izdatke, ostanek 17.882 milijonov pa na trenutne izdatke. — Med trajnimi izdatid so vštete obresti vseh dosedanjih vojnih posolil, vštevši tudi VIII. vojno posuji -lo, s skupnim zneskom 2510 milijonov K. Kot preno-dni izdatki so postavljeni v proračun poleg nekate -rih manjših izdatkov še kvota Avstrije za oboroženo mobilizirano silo z 12 milijoni K, za vpoklicane in njih rodbine ter prehranjevalne prispevke 3501 nii-bjon K, za begunce 541 milijonov, za olajšavo preživljanja 201 milijon K, za doklade državnim usluž-) enoem in državnim delavcem 854 milijonov K m za obnovitev opustošenih vojnih pokrajin 751 milijonov kron. Državni dohodki so preračunjeni na 4855 mi -lijonov K in sicer 4551 milijonov K kot trajni dohodki in ostanek 314 milijonov K kot slučajni dohodek. Od trajnih dohodkov se steka 733 milijonov K iz direktnih davkov, 62 milijonov K iz carin, 264 milijonov K iz davka na vporabe, 561 milijonov K iz pristojbin, 746 milijonov iz monopolov, 2074 milijonov K iz podjetij in 115 milijonov K iz upravnih dohodkov. Siučajne državne dohodke tvorijo zlasti vojni da .ki, ki so za to upravno leto preračunjeni na 300 milijonov K. Primanjkljaj poslovanju 17.568 milijonov K, skupaj torej 19.466 milijonov K, Za pokritje tega celotnega primanjkljaja zahteva vlada fcak)or lansko l*to kreditno pooblastilo za najetje 21 milijard K. Državni proračun je zgrajen na popolnoma novih temeljih. Namen tega je omogočiti pravilno razam* van Je. Predttogl so priložene podrobne razlage , ia katerih «4 da posneti, da so znašali čisto vojaški izdatki AvsMje (Čislaj tani j e), ki se plačujejo v obliki kvoihih prispevkov za mobilizirano vojaško sita, v prvih štirih vojnih letih 38,636 milijonov kron, ed Katerih odpade na prvo vojno leto 6327 milijonov, n« druao vojno leto 9513 milijonov, na tretje vojno tote 14,4fcfj( miflüonov ib na Četrto vojno ledo 11.343 HBlijjonsv K. Za tekoče peto volno leto zahteva vlada 12 Erhard K, Finančni zakon pa vpošteva tudi mo- paejšnji koneo vojne ter določa, da je plačati k vertue Drlspevk« v mesečnih 'delnih zneskih povprečno eno dvana&stinko celotne svote. Dne 30. junija liSlSL 0$ Kondu četrtega vojnega upravnega leta, je znašal dolg, nastal iz vseh vojnokreditnih operacij, 17.201 milijon K. Istočasno s finančnim zakonom 1918-19 je pa p*edjc®il finančni minister tudi naknadno predlogo e» tete 1917-18, M zahteva večje izdatke 682 milijo-«nhr JE, M sp nastali zadnjih šest mesecev. Vsled teh aorcilž tadaflSov pa finančno ministrstvo noče najeti aSvega posojila, ker so ti zneski kriti v posojilnih pooblastilih lanskega leta. j* rešitev finančnega zakona tekom polet-B# seaije državnega zbora tehnično nemogoča, je ▼latta, kafer znano, predložila za prvih Šest meseci? upravnega leta 1918-19 tudi še računski provi -zorij, ki 'daje vladi pooblastilo za kredit 12 milijard BL Ta «nesek naj bi se pri poznejšem definitivnem sprejetju finančnega zakona vračunal v zahtevanih 21 milijard K. Državni dohodki ne bi mogli kriti državnih izdatkov tudi, ako ne bi bilo vojnih izdatkov. Iz proračunskega načrta za leto 1918-19 je razvidno, da znašajo redni državni dohodki 4855 milijonov kron , »ed tem ko so izdatki brez vojnih stroškov narasli že na 6439 milijonov K. Torej ako bi vojna zdaj nehala, bi bil naš budget pasiven za 1574 milijonov K, to je ravno za toliko, kolikor so znašali pred vojno vsi 'državni davki z dokladami vred. V znesku 4855 milijonov K so vsebovani tudi vojni davki na vojne dobičke, ki bodo po vojski izpadli. Dohodki iz državnih obratov so proračunjeni na 2073 milijonov K, ostali znesek, to je 2782 milijonov, odpade na davke in pristojbine. Pred vojno so slednji donašali samo 1600 milijonov K, torej so Že sedaj davki in pristojbine povišane povprečno na 172%. Ko izpadejo dav-ir* pa vojne dobičke ter drugi začasni dohojdki države, ki so preliminirani za leto 1918-19 na 314 milijonov K, se bodo morali davki in doklade najmanj na 400.% povečati, da se bodo krili redni izdatki. Glede posameznih postavk proračunskega načrta bi bilo omeniti, da so prelimlniratni direktni davki na 3302 milijona K, pred vojno pa so bili na 431; značilno je, da je lanskega leta (1917-18) znašala ta. postavka 1475 milijonov K, to pa zato, ker so bili vojni davki določeni na 795, letos pa samo na 300 milijonov K. Vidi se, 'da padajo rapidno vojni dobički, akoravno je vojskovanje vedno ljutejše, Znatno so poskočile tudi pristojbine in sicer na 561 milijonov, proti 265 pred vojno. Iz monopolov upa vlaida, da dobi letos 746 milijonov (433 leta 1913); glavno vlogo igra tobak. Konečno računa vlada,, da bode iz-. kupila iz prometnih sredstev, železnic, pošte, brzojava itd.. 2074 milijonov K (1208 leta 1913). Ostale postavke proračuna ostanejo več ali manj neizj re -menjene. Dunujska borza« Na danajski borzi se opaža mrzlično padajoče razpoloženje. Posebno nejasen parlamentarni položaj, slabe finance, umik čez Pijavo, r in čudno zadržanje Madžarov napram Avstriji v prehranjevalnem vprašanju je povzročilo nenormalno padanje kurza. Že ob otvoritvi borznega poslovanja je zavladala nekaka deruta; kurzi so na splošno padli; merodajni krori, ki imajo interes na mirnem poteku ter na eventualnem uspevanju kurzov, so posegli vmes ter skuš s li prepričati borzijance, da je položaj, posebno gospo darski, neizpremenjen, ako ne dober, vsaj povoljan. Komentarji k proračunskemu načrtu hočejo doka zati, da finaocijelni položaj naše države ni tako rižrn, kakor ga kažejo kričeče razlike med dohodki in izdatki Vsled teh inspiriranih komentarjev se preobrne razpoloženje in zavlada optimistično nabiranje. Tako je zaključil kurz del aie avstrijskega kreditnega zavoda za 5 K višje; povzpel se je ua 907 kron. Anglobanka je notirala 606, Bankverein 641. Länderbank 620, Alpinke 1032, Škodovke 1051 — Za približno 10 K so padli nekateri pomorski papirji ter za 15 K petrolejske akcije. fnicišli j poprečno 200.000 ameriških Čet na francosko bojišče* ;* 1 00.000 ameriških čet pa na ameriških ladjah pod ) kontrolo Združenih držav. Tudi jo zadosten izvoz živil in vojnega gradiva iz Amerike na francosko bojišče. Nemci izdali Francozom Hindenburgov napadalni načrt. Z Dunaja poročajo, da je sedaj s sigurnostjo dognano, da se je maršala Foctm raditega pro sročilo ker je bil natančno poučen o nemškem napadalnem načrtu V nemškem glavnem stanu se vršijo strige in obširne preiskave. Osumljenih je cela v- to generalov in generalštaimih častnikov, da so z* visok denar prodali Franciji in Angliji nemški o fen. zivni načrt. Pred rovo fraticoiko zmago? Maršal Foch je povabil člane parlamentarnega armadoega odseka na fronto. V pondeljek so pr M člani odseka v francoski glavni stan, kjer jih se sprejel Foch zelo prijazno ia je izjavil, da bodo sed »j imeli gospodje priliko biti priče odločilni in nas važnejši fi zi svetovne vojne. Foch upa, da bo združeno francosko - angleško - ameriško orožje v bližnjem časa doseglo znamenito svetovno va m • zmago nad Nemci. poročilo, f Berolin, 25. julija zvečer Srditi boji na bojišča med mestoma Soissns in Reims. Na francoskem bojišča se še vedno nadaljnje čet ve ros po razu m o va protiofeazira. Boji so sicer me stoma nekoliko pojenjali, toda pričakovati je, da bodo v kratkem izbukuili s tem ljulejšo silo, ker so sedaj četverosporazumove armade že v premo ii, Kajti Amerika pošlje vsak mesec 300 000 mož na francosko bojišče. Nemška poročila pravijo, rta numerava Nemčija umakniti svoje čete ob erti reke Marne ter na ta način skrajšati ia izravnati : jo fronta, Ista poročila tudi pravijo, da so bili nemški načrti o nemški veleofenzivi predčasno izdani 'et-verosporazuom, kajti četverosporazumovo vrhov armadno poveljstvo je bilo natančno poučene o nemški ofenzivi. Kdo je izdal nemške načrte, še ni dognano. Nemški zrakoplovci — izdajalci? Švicarska poročila naglašajo, da so 3 nemški zrakoplovci izročili nemški o ofenzivi načrt oseb o maršala Focbu Francosko vrhovno vodstvo nato nalašč pustilo Nemce čez Marno, da je tal bil pozneje večji ia hujši. (Ge si s v Avstriji zgodilo tako izdajstvo, bi Nemci gotovo obdolžili Slovane, da so izdajalci.) Nemške izgube. Francosko uradno poročilo z dne 20. julija javlja: Uspeh naše zmajgonosne protiofenzive ni izostal, (Nemci so bili prisiljeni se umakniti z južnega na severni breg Marne. Južni breg Marne se naha^-ja v naši oblalsti. Med Aisno in Marno so francos -K o-ameriške čete vrgle Nemce nazaj. Dosegli smo že črto Ploisy—Parcy—Tigny ter smo prodirali Čez črto St. Remy—Rozet—Albin. Med Marno in Rebusom se bijejo budi boji. Od dne 18. julija naprej smo u-jel čez 20.000 Nemcev ter vplenili več kakor 400 topov. Amerikanci sledijo umikajočim so Nemcem, Ameriški generalni štab z dne 23. t. m. poroča, da ameriške divizije brzo sledijo južno od ričaikovan je izborno. Vladalo je nepopisno navdušenje ves popoldan. Od vseh strani so prišle trume narodnega občinstva in zasedle celo uro pred začet- | kom vssak kotiček obeh dvoran v Narodnem dmm. I Pose Imo krasno sliko so tvorili vozovi, okrašeni » veliksjnskimi slovenskimi zastavami, ki so privatali navdušene okoličane. Posebno lep je bil črešnjevski voz, M je pripeljal ob prihodlu vlaka tudi del mari» ä or ski h gostov v Nar, dom. Dvorani sta bili tako polni, da so morali ljudje celo na oknih stati. Ker je imel vlak veliko aa-mudo, jè mpralo obejinstvo dolgo čakati, prodno se je dvignil zastor in se je začela vesela enodejanka. Prvič po dolgem, neprostovoljnem odmoru smo videli zopet mariborske igralce na odru. Igrali so tzborno, lo sluga je bil neroden, morda je igra tako zahtevala- kadi? Naravnost zelektriziral pa je občinstvo pofgled na veliki pevski zbor mariborskega Dramatičnega društva. Nastopilo je nad 50 oseb, ki sq našle komaj prostora na odru. In ko je zaorila pod mojsterskim vodstvom g. kapelnika Trafenika Terasna Volaričeva himna „Slovan na dan“, se je polastilo občinstva še le pravo razpoloženje, ki si je dalo duška v dolgor trajnem ploskanju., Nato smo strine poslušali hrvatsko narodno pesem „Oj jesenske duge noči“, ki je dihala dušo naših jugoslovanskih bratov. Dvorakov češki dvospev „Z alata“ (gospa Stular in gdč. Stupca) nas ]e povedel med naše severne brate. Škoda, da občinstvo v oddaljenih prostorih ni razumelo besedila. Otožno razpoloženje, ki jo velo iz te krajne pesmi, je izginilo ob veselih glasih drugega, s$o -dueta, Vilharjevega „Na goro“, ki nas je navdal res-s hrepenenjem po gorah. Nato je sledila ruska narodna „Pokraj reke“ ter slovenski narodni „Škrjanec k“ in „Na Gorenjskem je fletno“ v krasni harmonizaciji. Kakor smo poprej občudovali narodne pesmi naših slovenskih bratov, tako smo začutili M slo-\enski narodni pesmi del naše duše, del našega bitja in ploskanja ni bilo konca.. Kot zadnjo točk» zapel zbor ljubko Schwabovo „Dobro jutro“ s spremljevalnem klavirja. Po koncertu je sledil zabavni del: šaljiva pošta in srečolov. Vmes pa je donela na vseli koncih, in krajih prelepa narodna pesem in povsod je vlada io veselje in navdušenje. Odkritosrčno čestitamo mariborskemu Dramatičnemu društvu na res krasnem uspehu, ki ga je i-melo s tem koncertom ter samo želimo, da bi zares lahko izvršilo svoj namen ter priredilo enake kon -certe* po vseh večjih slovenskih krajih. Obenem oa se čudimo čudovitemu daru pred -sodnika g. prof. Voglarja, cla je vzdrževal pi. tako velikem številu 'sodelujočih ves čas tako vzorno disciplino in red. Ni malenkost, s tako velikim aparatom, kakor je ta zbor, se podati na umetniško potovanje. olittčne vesti Vojakom se slovenski listi ne dostavljajo več! Vsi listi, ki pišejo za jugoslovansko deklaracijo, M, sc narodni, ne smejo več na fronto. Vojna pošta jih, ne pošilja več naprej ali pa jih cele kupe sežgejo. Naši slovenski vojaki torej ne hobijih vefc domačjih, listov, ki so jih edini še tolažili in navduševali. V državnem zboru so naši poslanci vložili radi tega- o-stro interpelacijo, kjer zahtevajo, da se odpravi ta odredba, katero so povzročili nemškutarski in nemški denuncijanti. Res čudno! „S 1 o vi e n s k i Gospodar“ n. pr., ki je ljudstvo in vojaštvo navduševal za cesarja, ki je cesarja branil zoper razne govorice, fa list ne sme več med slovenske vojake da bi jim delal kratek čas. Enako se godi tuđim še večim drugim listom. Umazani „Stajerc“, izdajalska „Resnica" in glasilo denunci]antov „Novice“ pa se seve usiljujiejo vojaštvu! Pa se bo tudi to spremenilo! Slovenski vojaki pa bodo gotovo ostali vkljub temu svojemu narodu in oesarju zvesti in uhani. Starah pred Slovenci! Nemci imenujejo Gradec ta.K.0 radi najbolj nemško mesto, da bi človek mislil, da v tem mestu pač ne bodo v strahu pred slovensko nevarnostjo. Toda v seji graškega občinskega sveta dno 11, t. m. so gospodje nemško-narodni in vsenemški graški mestni očetje povedali, da se — strašno boje za nemški značaj tega vse»omškega mesta. V zadnjem času je namreč prišlo nekaj graških hiš v slovenske roke in vsled tega je vsa. nemška Walhalla pokoncu. Graški občinski zastop je pozval nemške hišne posestnike v Gradcu, naj svojih hišno prodajajo. Slovanom. Sedaj pa je tudi podžupan dr. Gargitter izdal na hišne posestnike poziv, naj svojih posestev ne prodajajo Slovanom. Dr. Gargitter pravi v svojem proglasu, da oni, ki v teh časih proda svoje posestvo Slovanom, zagreši izdajstvo na nemškem narodu. Kako so smešni ti Nemci! Ako so res tako bojijo za svoje nemštvo, naj enostavno privodio v našo zahtevo po Jugoslaviji. Saj bodo končno itak morali privoliti, če ne prostovoljno, pa prisiljeno. Bolje torej, da se danes pogodijo z nami %. lepa, nego pozneje z grda. Tako bomo vsak na svojem, oni ne dodo več ogrožali nas in mi ne njih, U-streženo bo torej obema. Cesky Svaz pri Hussareku. Dne 23 julija popoldne je bilo predsedstvo Češkega Svaz a pod vodstvom poslanca Staneka pri baronu Hussareku, M je razvil jednak program kakor Jugoslovanom G& «ki zastopniki so poročali o pogovoru plenarni, seji Sraza, H se je sestala ob potih popoldne. Plan«® je odobril stališče predsedstva. Nadaljna Hussarekova pogajanja. Razun 6 Celli in Jugoslovani se je pogajal baron Hussar ek Se z Ukrajinci, s kršč šocialci, z Rumuni in Fai-riiritijevo skupino Italijanov. Kršč. šocialci se držijo zelo rezervirano m M jim bilo mnogo ljubše, ako bi mtal še Seidler." Rumunceiù je izjavil baron Hussa-rek, da bo strenui pred, vsem za ureditvijo narodnega vprašanja na severu in jugu države in da bode pripravil obsežno upravno reformo, ki naj naredi pot za južnejšo reformo ustave. Sedaj bo prevzel kabinet kakoršen je, v jeseni pa ga hoče parlamentari-zirati. Italijanom je obljubil energično obnovitveno akti.a _---rW+ —m*? Interpelacija radi J n d e nliu r g a .J u gcjslo v. klub je vložil dne 22. t. mi. inter,.elacik^fo ministrskega predsednika zaradi dogodkov ^Inuravu, Judentum -gu, Radgoni in Ko/oru zarn^iiz vršeni h protiposta-vnih obso ib na .podlagi ßjrt&ega soda. Vendar enkrat veleizdajalci inai meu premei.' Kolikorkrat so Jugoslovani, Cehi in drage op' z.-cionelne stranke glasovali proti proračunu m voj nim potrebščinam, so Nemci na ves glas kričao, da so veleizdajalci, ker ne dovolijo državi, če ta potrebuje. Lažnjiva »Marburgerca« je polnili cele predale s takimi in enakimi psovkami Z a; pa so se naenkrat pridružili slovanskim »vele z dajalcem« tudi Nemci. Vsenemci namreč, nunski radikalci in Pantzo*ci Hussareku ne dovolijo pro računa in vojnih potrebščin, torej ne dajo državi in domovini kar ta potrebuje v svoji stiski, za o so veleizdajalci. Pričakujemo, da bodeta Ja h n in Peyer v vMLrburgerci« te najnovejše veieizca jalce pošteno pokrtačila in podučila, da se vend u ne spodobi za vseoemce in nemške radikalcé v tako kritičnih momentih pustili na cedilu svsti i ske domovine ter v zvezi s Slovani glasovati pr d proračunu Res lepo! Nemci, ki po izreku držav niškega veleuma Seidlerja tvorijo hrbten co ; v strijäke države, so naenkrat priveslali mod vele izdajalce! Za obnovitev „Jugoslovana“ in ..Domovine.“ — Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je interveniral pri ministru pl. Geyerju zaradi ustavitve „Jugoslovana“ in „Domovine.“ Minister mu je obljubil hitro rešitev obeh zadev. Hrvatski ban odstopi? Iz Budimpešte poročajo. da namerava ban Mihalovič vsled zadnjih dogodkov v saboru odstopiti. Na njegovo mesto bi prišel hrvatski minister Unkelhäuser ali [>a prejšnji bajn Škileč, Kupujte nemška posestva! V zadnjem času so Jugoslovani pokupili pre-cei nemških posestev posebno v Mariboru in Gradcu. Tako je prav! Ako hočemo priti do veljave na jugu, moramo delati ria to, da slovensko zemljo iztrgamo iz tujčevih rok. Kdor ima dandanes posest -vo, ta nekaj velja: kdor pa nima nič posestva, ampak le denar, ta dandanes ne pomeni veliko, kajti denar ima danes še marsikdo, posestva pa se ne more lahko dobiti, tudi za denar ne. Seveda se Nemci grozno jezik), če preide kako nemško posestvo v slovenske roke. Po svojih ba-rabskih glasilih, kakor so Marburger Zeitung, celjska vahtarca, Tagblatt in drugi listi radi teh nakupov na ves glas kričijo, da se njim s tem godi krivica, da, se jih hoče zatreti. No, krivica še jim ne godi nobena, ker Slovenci ja plačajo, Če kaj kupijo. Jugoslavija, ki gotovo pride, pa Nemcem ni po godu jn zato je najboljše, da vzamejo denar, ki ga dobijo za svoja posestva, ter se preselijo magari v blaženi „rajh“, da jih jugoslovanski zmaj ne pogoltne. — Na nemško jezo se Slovenci in drugi Jugoslovani seveda ne smejo ozirati, temveč načrtoma naj le na -kupujejo nemško posest, da sčasoma izgine Nemec iz jugoslovanskih tal. Pač pa svetujemo 'sorojakom , da posvetijo večjo pozornost nemški posesti v mejah bodočo- Jugoslavije, da predvsem na jugoslovanskih tleh preide nemška posest v slovenfske roke. Naju se ne zdi prav, da kupujejo Jugoslovani hiše v Gradcu in po drugih nemških krajih. Gradec ne bo spadal nikdar k Jugoslavliji. Pač pa je treba osvojiti si nemška posestva v Mariboru, Celju, Ptuju, sploh v jugoslovanskih pokrajinah. Naj se torej slovenski kapital ne cepi preveč, ampak naj se zanaprej nakupovanje nemške lastnine osredotoči v bodoči Ju -goslaviji. Tedenske nevle« & Vodstvo okrajnega glavarstva v Ljutomeru se e poverilo okrajnemu nadkomissrju dr. Ljudoviku pi Schönhoferjn Promocija. Dne 22. t. m» ie bil na vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja prava naš rojak g. Tina Čuš, tačas poročnik v 26. strelskem polku, čestitamo ! Odlikovanje. Dr. Gustav Rosina, stotnik nekega črnovoj n iškega polka na ttalii&nskam bojišču, jo bil odlikovan z zopetno Najvišjo pohvalo, s podelitvijo mečev. To je že njego\o i prvem »v. opravi u bo pri nas Ustanovni občni j zbor kmetijske zadruge na Dolu. Pride g. nadre-Ì vizor Pušenjak iz Maribora. Člani, ki ste se pri-f javili zadrugi, pridite polnoštevilno na zborovanje! f Iskreno vabljeni vsi, ki vedo ceniti važnost ia j pomen zadružništva! Trbovlje, V nedeljo, dne 28. t. m„ popold e f ob 3. uri' priredijo dekleta in fantje Bralnega d u-I štva v Društvenem domu igri »Raz Marijino srce* f in »V ječi * I Trbovlje. Občni zbor našega Bralnega društ-j va se vrši v nedeljo, dne 4. avgusta, ob 4. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma. Vsi prijatelji I društva dobro došli! I v.reečr. • Sfr?|iü^'nesreča se je zgodila dne I 17. janja.;' 30 letat vrli' posestnik Rajnetove km e I tije na Tolstem vrtni, Jožef Kavčič, je zopet odha-I jal med vojake. Ko je prišel na kolodvor v Spod, i Dravogradu, je vlak pričel že odhajati, vkljub temu f je hotel' skočiti še gor, a mu je spodletelo in 'je j padel pod kolesa, ki so mu glavo popolnemu j strla, Strah nas je spreletel, ko so zvečer prepeli Jjali truplo tako žalostno ponesrečenega soseda na ! domače pokopališče. Bil je tri leta v ruskem v jet-f ništvu, ko se je sredi maja vrnil domov ni našel I več ne skrbne matere, ne dragega očeta, ki sta j med tem časom umrla. Ko je zopet moral oditi ! v vojno službo, ga je blizu doma zadela grozda I smrt. N. p. v m.! t Sv. Križ nad Crnečaml na Koroškem. Porci-1 juilula se bo tudi letos obhajala kolikor mogoče sloji V9SBO. V četrtek, ane 1. avgusta zvečer je pridiga in I - slovesen blagoslov; na dan sam se prično sv. op ra F vila c n pol Šari k. ob 8 in ob 40. uri pridiga, naie I slovesna sv. maša preč. g. prošta Gregoria Liuslie-f Je* iz l inj. Vabimo vernike k prav obilni udriržbi, I zlasti ker se h g mo posebel še spomniti vseh naših I bratov-vojakov, pallili in umrlih r štirih letih stra-c Sne wine. (iški kura ah; jvu&or aauu' ou noce iive- ljaviti avstrijski kura, kar je iato vetno z nemškim i kterzsm: Ako bo hodil po Seidlerjevih potih, bo slabo vozil Čehi in .Jugoslovani bodo stali v opoziciji, istotako Ramni del Italijanov. Pa tudi nemški radikalci in 'Pantaovi pristaši mu napovedujejo-j boj. Socialni demokrati ga tmdi ne marajo. Vladne stranke računajo da bodo imele 5 do 12 g! sov večine pri glasovanju za proračun. Pa ta r > va 1 še ni zanesljiv. Nemški listi pišejo danes, da W Hussarek dobil večino za proračun samo tedi,j,- češe v čeSkih in jugoslovanskih vrstah več pos-aa-cev < dstrani pri glasovanju. Torej bi se Hu s-a rek vzdržal ì a površju samo po milosti Čehov ir; Jugoslovanov. Ni nam znano koliko je na tem resnice- vendar pa opravičeno dvomimo, da bi Čehi in Jugoslovani storili kaj takega za Hussareka, ako hoče ta naprej »seidlariti« ter Čehe in Jugoslovane preganjati in stiskati, kakor se je to godilo do sedaj.. Če bi Jugoskvani in Čehi res doprinesli to velikansko žrtev, potem bi se morala nova vlada Sel dlerjevemu barbarskemu nemškemu kurzu popolnoma odpovedati, ter nastopiti pot pravice, ne pa, krivice in terorizma. Sovražnikov slovanskih narodov Čehi in Jugoslovani ne bodo podpirali — to ostane pribito. Državni zbor. Po včerajšnji tajni seji je prišlo v razpravo več manjvažnih predlog. Stanek je predlagal naj se predloži cesarju sten* grafični protokol o tajni seji. Dr. Korošec je iaterpeliral radi prepovedi shoda v Trbovljah radi preklica vojaških oprostitev iz političnih vzrokov, Brenčič radi izvažanja »ena. iz štajerske na Ogrsko. V proračunskem odseka, je stavil Sehraffl predlog naj se opusti g asovanje o prorač snu, ker ni nobene odgovorne vlade sedaj? na krmifu. Odsek je predlog sprejel. Ta sklep po meni poraz za vlado. Vlada se je bala, da bodi bila opozicija v odseku večino. Danes ob M ih se vrši drugo čitani« prorač. provizorija Ker so nemški radikalci, P&ntzeva skupina in Ukrajinci izjavili, da bodo glasovali proti, je nesigurno če bo dobila vlada večino ali ne. Umik čez Pijavo. V državnem zboru se je včeraj, dne 25. t. m. zaključila tajna seja o umiku č+z Pijavo. Poslanec Stanek, dr. Korošec, Glomermski, Klofač, Haberman in Tušar so slavili predlog, v katerem zahtevajo natančno preiskavo dogodkov ob Pijavi Preiskavo naj izvrši brarnbni odsek in naj v je senskem zasedanju poda zbornici natanko poročbo. V predlogi se izrazito povdarja, da so dosedanja pojasnila deželnobrambovdkega ministra po m a oj kljiva. Ko je še govoril domobranski minister, ss je predlog odkazal brambovskemu 'odseka Vjetaiki se vračajo iz Rusije Med sedanjo rusko in našo vlado je prišlo do popolnega sporazuma glede zamenjave vjelnikov, V bližnjih mesecih se bodo izmenjali kolikor mogoče vsi vjetniki Te dni bodo poslali iz Rusi]© prvi del avstrijskih vjelnikov 300 mož Enako šte vilo Rusov pa se bo odpeljalo iz Avstrije v domovino. Francozi tajijo. i* ajnovejša porodila Ministrstvo Hussarek Baron Hussarek je torej imenovan ministrskim j predsednikom namesto Seidl er j a, Kakor se zatrjuje \ jo, ostanejo vsi drugi ministri Seidlerjetega kabineta j tudi v novem ministrstvu. Slišijo ps se tudi govo I rice, da izstopita poljska ministra Cviklinski in t Twardovski ter ge nadomestita z drugima poljski*' I ma uradnikoma. Danes v petek se bo novo ministrstvo predstavilo poslanski zbornici s svojim programom. Njegov program bo baje jako obsežen. Reformirati hoče našo upravo, revidirati ustavo, spraviti v red naše finance, z drugimi besedami: naložili nove davke ter urediti ljudsko prehrano. Res lepi načrti, če jih bo le g. Hussarek mogel izvesti! Vprašanje pa je, kje bo dobil več no. Doz-I daj se mu ne godi nič boljše kakor Seidlerjn Po sedanjih poročilih hoče nadaljevati Seidlerjev nem Francoski iiati pišejo, da na domnevanem izdajstva v nemškem glavnem stanu ni ne besedice resnice. EatenU ne rabi pomoči nemških izdajalcev, njena armada je močna dovolj, da premaga Hindenburgov«} armado. Rassme movice» Zunanji minister Durian okraden. Iz Dunaja poročajo, čta je bil aretiran ogrski vojak Fran Hoj-da, ker je v družbi z dvema civilnima tovarišema u-kradel zunanjemu ministru Rrplu Burianu 20 kfilo-gramov masti, več zavojev posušenega mleka in 156 jajec. Hojda je obsojen na dve leti težke ječe. Bivši ogrski ministrski predsednik Lukač in cestni ropar. Iz Marijinih varov na Češkem poročajo, da je na samoti nenadoma iz skrivališča stopil pred bivšega ognskega ministrskega predsednika dr. Lukača človek, ki je zahteval denarnico. Lukač pa je prebrisan gospod. Zato nosi v enem notranjem žepu denarnico polno bankovcev, v; drugem pa prazno. Seguii je v Žep, kjer je bila slednja in Io isror čil Človeku, ki ie nato pobegnil v sozd. 26. hilfja 19Ü& SW »Mi»» 7. Razne novice. Mai starei ši človek na Ogrskem umrl. Iz Na-gyvarada poročajo, da je umrl tam najstarejši človek na Ogrskem, Julij Lukacz, star 116 let Pasla steMina na Dunaju. Na Dunaju že ne-žai mesecev razsaja nevarna pasja steklina, ki je že Öosfe'daj zahtevala mnogo človeških žrtev. V prvem tednu tega meseca se je pojavilo na Dunaju 13, v zadnjem pa že 21 slučajev p.asje stekline. Mestni magistrat dunajski je zvišal pasji davek od 20 na 50 K na leta. „Wažji most“ v Čedadu zopet zgrajen. Dne 8. maja je otvoril feldmaršal pl. Boroevič nanovo zgra-ien most v Čedadu v Benečiji. Stari „vražji moßt“ :e zgradil leta 1842 Erardo de Villacco in sicer iz kamenitih kvadrov. Dne 26. oktobra 1917 je postal most žrtev vojne. Le skala, ki moli iz vode, je še preostala ln narodna pravljica pravi, da je vrgel to skalo sam hudič v vodo, da morejo ljudje (sezidati most in zato ima most tudi ime „vražji most.“ Novi betonski most so gradili vojaki od rheseca januarja pa do meseca maja 1918. Na zasebnem uBHifti Legata v Mariboru o- m. j se začoejp s 1. oktobrom t. I. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje in računanje v zvezi s temeljnimi obrisi navadnega knjigovod-, stva, lepopisje, nemškega in slovenskega jezika. Priglasi se sprejemajo že sedaj. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legata, Maribor, Viktring-hofg. Št. 17., I. nadstr. C, kr. finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko Gradec, dne 6. julija 1918. OKLIC deželnega nrada za oblačenje na Štajerskem v Gradcu, Bnrggasse št 13. Zadevajoč na Štajerskem Ustanovljene delavnice a» popravilo in prejemanje obuvala. Deželni urad sa oblačenje na Štajerskem ustani vil je po razmeri navzoče zaloge v Bruek-u o. M. Celju, Felc bacim. Gleisdorfu, Gradcu, Köflaehu, Leobnu, Mariboru o. Dr., Mökudorfu o M., Milrzzuschlagu in Wei zu delavnice za popravilo i» preiemanje obuvala, katere so označene z njegovim napisom. Te delavnice imajo dolžnost, posredovati občinstvu izvršitev zvedenskega popravila, porabljajoč reči prve vrste, (podplate iz krepkega usnja, označene po izdelovanju s znakom V B), sa prilične cene, katere so v ceniku določene. Te dojavnice prejemajo same popravila ali pa oskrbijo le razdelitev usnja za popravilo, v katerem slučaju prevzamejo posamezni čevlarji delo. V obeh slučajih je v delavnicah nabiti cenik brezpogojno in brez izjeme, obvezan. Prekoračenje cenika, poraba druge, nego z V B označenega usnja, kakor tudi drugovrstne nepravilnosti naj se nastanijo nemudoma deželnemu uradu za oblačenje. V Gradcu v juliju 1918. Dežela! urad za oblačenje za Štajersko : Načelnik: A. Eins pinner L r. 1&9 sznaniio. Naznanjam p. n. občinstvu v Mariboru in okolici, da sem otvoril v Mariboru, Burggasse št. 7., tik prodajalne Wögerer : posebno delavnico : za popravila ur. v Vsled svoje strokovne izobrazbe, katero sem si pridobil v večjih tozadevnih podjetjih, sem v prijetnem položaju, da bom izvrševal vsa tozadevna popravila zelo vestno in natančno ter da bom kar najbolje in zelo solidno postregel svojim p. n. odjemalcem. Za številen obisk uljudno prosi Feliks Kneser, urar. ut. osDOdar r se prodajata v naslednjih prodajalnah, io. fcobak&ra&l * F Mariboru: Prođajaliaa tiskaro® sv. Čirih», Koroška ulica št. 5. Papirna prodajala« Pnstenfik, Tegett-hoff-ova ulica., Trafika Mandi v Tegetthoffovi ulici, Trgovina Czadnik v Stoini siici Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg. * » Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki ul hotel* nadvojvoda Ivah). Trafika v Grajski ulici. » Coretti, Grajski trt 7 * v Tegetthoff-o vi olid (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žitko, Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-da jenski cerkvi), Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9. Trafika Maher, Magdalenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožetova-ceeta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Maribora. Hauptman Filip, Stadenci pri Maribora. Amdritx pri Gradcu: Trafika Schlacker Marija. Mrežice: Trgovina Antona CbsA Cetße: ' - - Papirna trgovina Goričar à 'Leskošek, Trafika v Narodnem Doma. Knjigama Adler. €)etorec: Zeitungverschleiss Golob Amon. Trgovina .1 Vaibeeri, Velikim** cesta 5 Sr. MPuh~JLote: Kristl Ferdinand (organist). Mobrna pri Vetju: Trafika Kopan Alojzija. Motenji JLogatee : Trafika A. Kraigher. Tram: Trgovina Janeza Kodrič Gradec: Zeitungsstand A. KBcki. Jakoromiptatz Zeitungs Exp. Kienreich, Sackstr. 4. Guštanj (Kp£o$kft)’: Trgovina Vleko Brm$dii!s Sr. Miß pod Turjakom: Izlaker Filip trg. k Miß c Štor. gor.: Trgovec Ivan Plevnik Sr. Jfakob r Štor. gor.: Trgovina Frid. Zinaper Sr. JMurij ob jfuŽ. Žet.: Trgovina M. Zorko. 5 *7 jKoz je : Trafika Vahčič. Jbaški trg : Trgovina Osolin Jos. Sr. Etenart r Štor. gor.: Trgovina Antona Zemljič, JLeoben: Nicki Rupert. JLjutomer: 'Trgovin* Alojzija Vršič. Herzog Ferd trg. Maianedetja ; Trgovina Senčar Fr. Makole: Košorok Martin, Jelovec. Meran : L ferner Otto, Meran trg. Xoracerker pri Ceißm: Jankovič Antonija. Metrorèe: Trgovina Polanc Jožef. JPtuß : Trafika Franz Julija Glavni trg JPutj : Krmpotič Jos., knjigotiskar. Modtehnik pri muf m: Trgovina A. Marinčič. JBUzdgcna : Weitzinger Ferdinand. Trgovina Antona Korošec Trgovina A. Krempl. MuŠe pri Maribora. Organist Ivan Ne», Slan-, V Štor. Mistrici: Prodajalna Reze Piči. Štor. Gradec: Trgovina Bastjaač.iA Šmartin ma Wobor ju : Trgovina Janez« Kos. Šoštanj : Trgovma Ane Topoir.tk Sr. 'Trojica r Štor. gor,: Trgovina Peter Čauš. Sr. Tomaž pri Ormožu: Trgovina J. Kegel Sr. Vid, pri Mtuju: Trgovina D. Tombah. Anton Kmetec, mostnar. Veržej: Trgovina Marije Koroša. Vojnik: .Trgovin» A Brezo vnife. Vransko : Brezovšek Ernest. letate: Trgovina Mat Berlis*. d ifii mr c .m izhaja vsak četrtek m stane za set» #fÖl0VeilSJ£t VOSpOCl&r !eUj g K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Naročnina ho- najlažje pošilja ' po pošta» »nakaznici ood rusiovom: fi^rav^ niétvo „8l«v. ftofpftdarja“ Vfartbor. Posamezna številka stane 20 vin. %3Lbym**m***é izaaja vsak ponddjek m petek popoldne. Naročnina za »stražo* IfOirES«L znaša za celo leto 12 K, za pol Seta 6 K in za četrt leta K 3'— Naslov za pošiljat,ev naročnine: Vpavullfvo Mata. HK&ribftr. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v. Kdor še m naročen «a »Slov.1 Gospodar« ' in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba Usta pri« nasata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom aa bojišč». Ako hočeš kako reč dobro erodati «H najti kupca, inserirà) v »Slov Gosp.« »n »Straž«» rr Ü •fm WE&SBMfBß. \%W Mala naznanila. Kupujem krmno, jan*ž, suhe gobe, star hmelj, suho sadje i. t, d. pozneje želod in lešnike. Ivan Kopušar, trg. in gost. Šoštanj. 148 Delavci na spravljanje lesa, moški in ženske, za sekanje mehkega lesa za kurjavo se sprejmejo proti dobri ' plači in prosti i skrbi. Ako bodo spr sobni, se jim da popolna hrana Tovarna za izdelovanje vžiga? Ilc, Ruše nad Mariborom. 147 Za 2Cf kg zaseke ali masti dam 2 postelji iz trdega lesa, 2 vložka, 2 omari in 1 divan. Maribor, Glavni trg 18, trgovina z viktnalijami. 150 Službo išče kot oskrbnica (Wirtschafterin) gospodična srednje starosti, ki ima veselje do gospodarstva, živinoreje, svin-jereje in perutninarstva in ki zna kuhati in sploh opravljati vsa gospodinjska dela. Dolgoletna izborna spričo vala na razpolago. Ponudbe pod „Oskrbnica“ na npravništvo lista. 164 Deklica 14—15 letna z dežele, ali pa taka brez starišev, se sprejme takoj v dobro službo in preskrbo. Naslov pove nprav-nišlvo lista. 151 Posestvo Kupim posestvo, tudi vinograd, z hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene do ! 5. avg t. 1. na upr lista pod „Posestvo 15“. 153 Gostilno boljšo iš< eni ah v najem, ali na račun. Ponudbe pod „Gostilna“ na npr. lista. 152 ▼ vsaki množini 'Fallobst) knpi cele vozove brez pr prejšnjega naz-nila Mariborska mlekarna In tovarna za konzerviranje sadja. Ma ribor, Tegettaoffstrasse 63. 157 Na progi Cmnrek- Spielfeld se je izgubil brevir (pars desti*») in Sv. pismo. Kdor je našel ti knjigi, jih naj pošije proti (odškodnini) plačila na upravo „Straže.“ 166 na vogala za trgovino, dvonadstropna, nadalje b I $ a za stranke visoka 1 in pol nadstropja oddaljena 1 minato od graške mestne mej» v Eggenbergu, se prodaste za ceno 12U.000 K obe takoj iz proste roke. Obremenjeni z okrog 46.010 K Donos na stanarini okrog 86.00(1 K. Proda se samo Sloren-cn. Ponudbe pod „Dobro naložena glavnica“ na upravo lista. $ 165 6 mesecev star otrok se da na brano. Naslov : Ivana Novak, Maribor, Ka serngssse 21. 146 Pri pomanjkanju moka je najboljši pripomoček „Mehlata“ — moka; je k vsem pekarijam, močnatim jedilom, krubn, juham za pridodati, ker potem lepo iz-gledajo, narastejo, hranljivost, nasitnost, izdatnost pridobé; je sredstvo proti rasi. boleznim, zdravniško priporočeno. Vsebuje 10 °/, sladkobnih, 10°/0 mastnih snovi. Dobi se najmanj 1 karton z 26 zavitki K 76-—; pri 6 kartonih še 10 odst. popnst! (Mala prodaja 8'60 K) Za event, vprašanja znamko se prosi. Commission Méh-lata, Gradec, 8teyrerg. 60 II. 180 Novo! Novo! Barva za obleke! Obleka pobarvana, izgleda in nadomesti samo tedaj, če se le resnično z najboljšo stanovitno la barvo pobarva. — Vsak si sam lahko brez truda in stroškov doma pobarva obleko ali kar si bodi drago in naj si bode iz kakršnega šoli že bla;a. Najmanj se že pošilja 10 zavitkov pošt. in navodilom 10 20 K. Trgovci 100 zavitkov K '’O—, IOOO zavit. K 3V—, — Commission „Mthlata“, Gradec, Steyrerg. 60/IL_____________ 128 Sliče in sukanec dobavljam, toda le proti predpla čilu (vsaj '/s ostalo pozneje) parafinske in voščene 1 60 — 2 80 K komad, najmanjša pošiljatev 100 kosov v zabojčku. — Suka nec znamka „Silberstem“ na le »enem kolesu in znamka „Kolo“ ■>000 Yards det, K 400—, 600 Yards K 200 —, 225 m K 120’—, 150 m K 90 —, Za event, vprašanja znamka se prosi. A. Postr-žin, Gradec, Steyrerg. 60/11. 129 PRODAlf 3 konje in sicer 2 4 letna žrebca 18 pesti visoka in eden 16'2 pesti visok. Cena po dogoveru. Izve se pri g Ivana Lampreht v Brezna pri Ribnici, Štajersko. 130 Bam za jbh-kr črna, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena in tem-nosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih à 50 vin; pošilja na zunaj franko, če se pošlje naprej znesek ali pa proti povzetju: H. Billerbeck, Maribor, Gosposka ulica 29. 116 NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 6 kg K 12. —, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preproda jalci dobe popnst pri naročbi celega zaboja z 60 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 82 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno miio v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 82 kosov K 18.—. Toaletno milo roza barve, 1 savoj 24 kosov K18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jilnker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3., lil., telefon 23-27. Žveplo za sode 1 zavoj 20 kosov K 7'— Ima v zalogi A. Krepek, Maribor, Bismarkstr. 19. 129 Vlnlèir se sprejme in sicer mož in žena brez otrok ali tudi z enim otrokom, blizu mesta, pod »elo ugodnimi pogoji. Oglase pismene ali ustmeno na naslov: Otiiija Kovačič, Celje, Breg S3. 140 m—u—nn—»»»iiiM»«i«n»ii>iiiiiiimiM i—a—g—a1111 1 Kislo vodo In vino razpošilja A. Oset, p. Guštanj. Koroško. 70 ■/V/X/.X/.XZX Ustanovljeno i 189ü. Ustanovljeno L 1893 V LJUB?.J r€gistroyana> feadbrug?a. z cmejenim jamstvom. Dovoljuje člane m posojila proti pćrcšffu, zastavi življerskih polic* posestev* v»'e dito st ri h papirjev ali xaznsmKn na|| službene prejemke* Slovenci ! Naročajte in I razširjajte Stražo! mm Tračaj« me posojil» -v T/„ i& ali gg1/> letih ▼ odseliti* ali pa a g: olj isfcni 1» degoiarjenib Mir želi posojilo, m se obme na pisi mo t LJUBLJANI, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19, li Jaje Tsa potrebna pojaifia. Zadrega sprejema tudi hranilne vioge jn jih obrestuje po 4V4%- Društveno lastno premoženje znala koncem leta 1915 519.848-40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezen-tuje jamstveno glavnice za'6,089.850 kron. Edina štajerska steklarska narodna trgowiaa Ha dete«!of Ha • •• • •s FRANC STRUPI Graška cesta pclp«®§® m nafnlfillk cenah ®v@i@ h©gato salsa» *eÉs*a®t« svetilk, ©gledal, vsakovrstnih fifp — Prsvsetf« vseh steklarskih