—~ flgflsop U.OOO. — Stajerc peljg za celo leto eden goldinar. =• .Kmečki slag snečen stan'' Naročnina za cek) leto K 2-—. — Posamezna Merilka retja S krajcarje — Naročnina se todi na pol leta plataje ii Cena oznanil je za 1 stran K 38"-, V, strani K 16—. ■/« strani K 8. — , '/, tirani K 4*—. •'„ strani K *-—, •' str m se mora poslali t naprt-j _ strani K 1*—. — Pri TecAratncm oznanili! je cena posebno znižana — 'Lx oznanila (in*eraie} nredntstro in upravntMro ni odfOTorao. — LredniKTO in uprarnistvo je t Ptuju v jledaliikeni poalopju. — ŠUjerc izhaja rsaki dnip petek, datiran z dnevom naslednje nedelj«. — Dopm dobrodošli m se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo m se morajo n-ijda)je do pocddjka pred izdajo doticne Iterilke vpoatati. Štev. L V Ptuju v nedeljo dne 8. januarja 1 Ste C"rr. \ . i. . . . VI. letnik. Kam plovete? .Spoit'ij očeta in mater, da boa dolfto tivel m da li bo dobru slo na zemlji" Eno žalostno porodilo za dragim izročijo listi javnosti, skoraj niti ne enega lista nismo izdali, v katerem ne bi bili morali naznanjati o umoru, o oboja, težkih telesnih poškodbah, povzročenih pri tepežih! Med slovenskim ljudstvom teče kri. kri prelita v strasti, mož zakolje ali ubije svojo ženo, kakor da bi zaklal živinče, tovariš nbije svojega tovariša, dregne ga z nožem, da se niu zgradi mrtev na tla. človek napada človeka in ga, pobije k tlom, da ma ložje vzame denar — a pri vseh teh prizorih igra velikansko vlogo dajroon alkohol, — hudobni duh pijančevanja! In to ravno med slovenskim ljudstvom, med slovenskimi delavci lepih, bogatih dežel, ki se odlikujejo e svojo rodovitnostjo med vsemi drugimi deželami. Kam plovete? tTo je prekletstvo zlobnega dejanja, da vedoo dalje hudo le rodi!", da, korenine vsakega zla so zopet hudobije, in to se kaže v življenju človeka, kaže se v žitju cele rodbine, kaže se v razvijanju celega naroda! Morilec, ubijalec je postal — grozne besede, nesrečno obžalovanja vredno Človeško bitje, o katerem se rabijo te besede! — Morilec, ubijalec je postal, kaj, ali mislite, da je to postal ravno v tem trenut-ko, ko je v svoji strasti zločin učinil ? Ne I Morilec,-ubijalec je bil tako rekoč že poprej s svojim celim bistvom, z zločinom samim pa je samo to izpolnil, zakar se je položilo že v mladosti v njegovo dušo seme! Mati je rodila otroka. Novo človeško bitje diAa tik nje, velikanski čudež božji! In rodila ga je, prelivajoč za njega kri in ljubav je bila vzrok novorojenca, ni čudo toiaj, da ga ljubi mati tudi nad vse! In otrok raste, razvija se in vse ga ljubi, vse se ga veseli. Pač morda o nobenem morilca se ob zibelji nt slatilo, da bode morilec. In kako pa vendar postane morilec? Vsaka mati je zaljubljena v svojega otroka, vsaka misli in je prepričana o tem, da je njen ljabček najlepši, najpametnejši! A marsikatera mati pa pri tej svoji ljubezni pozabi na bodočnost svojega ljubljenčka in mu že iz malih nog spolni vsako željo, mu vse dopnsti, otroka razvadi, tako, da postane trmoglav! Oče ima dovolj drugih skrbi in pripusti odgojo otrok v nežni mladosti materinski ljubezni. Mati, kam ploveš ti, ki pripustiš svojema ljubljencu v»e, oče, kam ploveš ti. ki so ti druge skrbi važnejše, kakor odgoja tvojih otrok? — Otrok raste, 56 navija, vsako besedo si zapomni, vsaki prizor se mu vtisne v rahlo, v čuteče srce! Kam plovete vi sta-riši, ki preklinjate in se pretepujete v pričo malih, nedolžnih otrok V Kam ploveš ti, ki sovražiš in preganjaš, ko si prevzel posestvo kot mlad gospodar, tvoje onemogle stariše? Kam plovete, vsi, ki oponašate Vašim .ta starim* topel kot v vaših hišah, vi, ki jim ne dajate hrane ali pa jim jo predbacivate, da jo pov-živajo brez da bi delali? In to vse v pričo malih otrok! Kam ploveta gorfpodar in gospodinja, v kojih hiši ne poznate molitve, kjer si nikdo ne zmisli na njo, ko vas opominja glas zvona na Boga? Te in enake prizore vidi in »sliši deca, dvomiti začne o prvih nankih svete vere, ki so se mu pri priložnosti vendar še vcepili v dušo in prvi sad vseh teh upli- i vov je brezbrižnost napram starisem, prvi posladki so, da se omaja ljubezen otroka napram starisem, ljubezen, katero je prineslo s seboj že na sret, ki mn jo je vcepil v dušo njegov stvarnik — Bog! In otroki rastejo, kakor rastejo drevesca, posajena od vrtnarja, eno je ravno, drugo se je začelo zvijati! Sedaj pride šola! In v tej ima otrok dvojne učitelje, posvetnega in duhovnega, namreč kateheta. Oba navadno nasprotujeta en ovemu in oba sta navadno, — hvala Boga, da imamo izjeme — politična hujskača! Političen boj se zanese v Solo in še pred kratkim je imenoval neki učitelj 7letnega fanta v šoli pred vsemi učenci zabitega tepca, ker, čujte in slišite, no, ker imajo stariši tega fanta grozovito napako, da berejo — .Štajerca". Da pa duhovniki črtijo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog, da ti javno v šoli predbacijavo deci politično mnenje starišev, tega nam ni treba Še nadalje razmotrivati. Ljubezen otroka napram e ve ji m starisem Še se nadalje pod-kapa in kar se ni zakrivilo razven šole, to se zakrivi v tem oziru v šoli! Tako pride otrok iz dole in je komaj dovršil 14. svoje leto, že ne pozna več svojih starišev, o ljubezni ni več ne duha ne sluha, ker se čuti kot deklica že nekako kot odraslo deklino, kot fant se smatra že za mladeniča. Kam plovete učitelji, kam plovete kateheti, ki ste tndi v šoli politični hujskači? Sedaj sledi doba v življenju otroka, ki je najbolj nevarna. V deklici in v fantu razvijati se začnejo telesne moči, razvijati se začne naravni nagon! Fant začne ponočevati, deklica si poišče starejše druži- " in v družbi zveta oba, kar bi doma ne zvedela nikdar! Kmalu je šla nedolžnost rakom žvižgat, na njeno mesto je stopilo poželenje vživati enkrat okušan sad še nadalje. In zdaj nastopi kar na enkrat mladi kaplan, sam poln poželenja vživati življenje, kaplan počinjen, dobro rejen in ta ustanovi .deviško društvo" in jej da ime Device Marije! Kdo izmed pobožnih starišev ne bi dal svoje hčeri vpisati v drnštvo Device Marije? Ali ne bi kazali sosedi s prstom za njim? In te farške deviške družbe so vse drugo nego družbe Marije Device, te družbe so družbe veselic, družbe teatrov, družbe veselja, družbe zapeljivosti, družbe nesreče! Vroča kii se Še bolj segreje, kdo se bode Čudil ako kar na enkrat začne vreti, začne kipeti. Kam plovete? Na drngi strani zopet se priredijo mladeniški shodi, v zvišenih besedah podučajejo nezreli politični agitatorji zopet navadvo kaplani mladino v politiki, z velikanskim navdušenjem pridignjejo sovraštvo napram političnim nasprotnikom, napram zastopnikom dragega naroda, narodno navdušenje prikipi do vrhunca. iz miroljubnega mladeniča je postal navdušen političen hujskač, političen bontelj, ki si ohladi slepo svojo jezo ako je potreba tudi s nožem! Kdo mn, bode zameril, ako pozabi na besede Kristnaa .ljubi svojega bližnjega", kdo mu zameril, ako več ne pozna besed Kristusove molitve: .odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo našim dolžnikom" ? Kdo mu bode zameril, ko so pa ga ravno Kristusovi nasledniki zapeljali na krivo pot spodbujajoč ga s sovraštom do svojega bližnjega, namesto, da bi ga podučevali v smislu nebeškega učenika? Kam plovete, vi nekateri duhovniki, kam ploveŠ, nesrečna, zapeljana mladina? In dalje! Ko je zašel mladenič ali mladenka tako, kakor smo dokazali na kriva pota, potem ga začne pečti vest in to vest hoče ugonobiti, hoče jo pomiriti vsaj za kratek čas in sicer jo pomiri tako, kakor jo pomirijo njegovi duševni voditelji po farovžih, namreč z alkoholom! Po farovžih m popiva cele noči, mladenke v kapla-novib teatrih si hočeje hladiti razgorčeno kri s pivom in vinom, na mladeniških shodih pa se pije navadno — šnopsf In pijančevanju se mladina tem ložje privadi, ker akrbe velikokrat za to brespametni, neumni stariši sami! Otrokom, celo v najnežnejši mladosti se dajejo opojne pijače, namače se dojencem celo kruh v žganje, da potem .ložje zaspijo"! Kam plovete? Stariši, krenite na drago pot, ako se vam tako godi, kakor smo gori opisali, skrbite o pravem času, da bode drugače. Skrbite za to, da bode slišala vaša deca iz vaših ust samo dostojne besede, ne zanemarite molitve, hišni oče, moli na glas jutranjo, opoldanšnjo in večerno molitev, gospodinja, prekrižaj tvojo deco prej, ko gre spat! Kmetje, gospodarji, brigajte ee za vaše ljudske šole, posebno tisti, katerim je dana za to priložnost, ker so se zvolili v krajni šolski svet, pazite strogo na hujskajoče učitelje, strogo na hujskajoče katehete! Ko ste odstranili korenine tega zla, potem skrbite tudi za mladino na njeni daljni poti, skrbite da bode otrok, ko je dovršil ljudsko šolo drugače Živel, kakor je to navada. Hči naj spi pri materi, dokler se ne omoži, mladenič naj spi z očetom v isti sobi, potem si bodete ohranili mladino nedolžno, potem bode imela tudi veselje do doma in ne bode silila v zanikerno dražbo! Mati, ne pusti tvoje hčeri v društvo, naj bi še bilo tisto tako deviško, oče. zabrani svojemu sinu miadeniška zborovanja, naj še bi se tista proglasila tako navdušeno kot božja pota. Stariši, ne vadite otrok v pijančevanju, ne pustite jim, da bi se upijanili, rabite o pravem času šibo, potem ne bodete zgubili ljubezni vaših otrok, a ti pa ras na starost ne bodejo preganjali, ne bodejo postali nikdar in nikdar morilci in ubijalci! In to moral** storiti, ker vam je B o g dal otroke, vi ste njihovi varuhi in težka bode enkrat za vas odgovornost, katero bodete dajali pred Nebeškim Sodnikom. Gorje vam, ako ste vi zakrivili, da je postal ta ali drugi morilec, ubijalec, ropar, pretepač. sploh ničvreden ud človeške dražbe. Kar se pa tiče dušnih pastirjev, ki ne Živijo tako, kakor to Kristus zahteva, tudi ti naj pomislijo kam plovejo! Vi kmetje pa jim pustite naj rajajo, pustite jim naj popivajo po farovžih, naj prešestujejo, ker tudi za njih pride enkrat smrt in ž njo sodba ne-i eška' A vašo mladino pa odtegnite, kolikor mogoče uplivu takih farovžev, učite jo sami živeti po božjih zapovedih, ako to zanemarjajo tisti, kojim so irro- 3 Cene v paBtirstvo vaše dufte in duše vaših otrok. Tebi pa mladina, tebi priporočamo sveto božjo zapoved: .Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro šlo na zemlja!' Drži se te zapovedi, okleni se besed božjih, potem se bodejo tudi ob tebi izpolnile božje besede „da boš dolgo živela in da ti bo dobro šlo na zemlji!" In izpolnile se bodejo gotovo te besede ker Bog nikdar ne laže! Mladina, nbogaj stariše.bodi jim pokorna, okleni se njih, ker ti so ti edini, pravi, nesebični prijatelji na zemlji. Bodi postrežljiva svojim starišem, ker jih znabiti ne bodeš več imela dolgo, ker jih poklice znabiti že kmaln Bog k sebi. Kdor je že stal ob grobu, ki mn zakriva očeta ali mater, ta še le ve, koliko ljubezni so mu v njega zakopali! Pomisli to mladina, dokler Še živijo tvoji stariši, potem bodeš na tem in na drugem svetn siečna! Toraj, pomislite vsi kam plovete, to je naša Želja in to smo vam razodeli s tem prvim člankom naše prve številke v tem letu. Prečitajte ga dobro in se ravnajte tudi po njem, potem se ne bode več čitalo po Časopisih o umorih, ubojih itd., potem bodejo srečnejše neštete družine sedaj in v zakriti bodočnosti! Obsojeni. Ljudski shod v Mariboru. V zadnji naši Številki smo poročali o tem zanimivem fehodu in nam radi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče priobčiti poročila glede celega zborovanja, naj toraj dane« tukaj sledi zaostalo. Za socijalnim demokratom Vidmarjem govoril je socijalni demokrat Mnhitscb. Ta je napadal političen boj in politično hojskarijo ter konecno vskliknil: „Ako hočete kaj doseči, potem je treba, da poneha političen boj, še le tedaj pridejo za Avstrijo boljši dnevi." — Gospod Girstmayer nato govori protislovensko klerikalnim časopisom in napada med bujnim odobravanjem posebno mariborski slovensko klerikalni listič, ki je pisan v nemškem jeziku, namreč ,Siid-steirische Prease". »Tudi v ozadja tega lista", povdarja govornik, ..stoji neki takozvani velečastiti duhovnik, namreč znani kaplan Korošec. Ta me je že tako ozmerjal (obsinfal), kakor kakega nasramnega larnpa. Nisem se dalje brigal za to, a v kratkem bodem pisal knezoškofu Napotnika pismo o klerikalni dru-hali. Slovensko klerikalno časopisje je kužna bula in ta kožna bula mora se izžgati. Taka kužna bula, ki oskmni celo najsvetejše reči je tudi mariborski klerikalni list .Sudsieirische PreeseV Ljudstvo mora sodelovati, da se bodejo odstranile te gnile razmere." Nato je govoril kmet in občinski predstojnik Gregor Škof od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Govornik je razlagal o slabem položaja kmetijstva in prosil zborovale«, naj glasujejo za resolucijo tega shoda, katera se mora glasiti in se bode glasila proti obstrukciji slovenskih deželnozborskih poslancev. G. Škof je proti meščanski šoli s slovenskim podu- kom in vpraša zborovalce: .Kje pa bodejo dobili učenci te Šole, ki ne bodejo znali nemškega jezika, službo!" Naposled se zahvali ta govornik Girst-mayerju zato, da se je vedno tako zanimal za kmečki blagor. Ker je napadel socijalni demokrat Muhitsch v svojem govoru nemške mestjane, češ, da so ti krivi ljntega političnega boja na Spodnjem Štajerskem, nastopil je nato deželni poslanec in Župan ptnjski gospod Ornig kot govornik. Govornik naglasa, da je trditev Muhitscheva neutemeljena, ker se ravno nemški meščanski krogi najbolj napadajo od strani takozvanih voditeljev slovenskega naroda in so toraj primorani, da se branijo. ,Ako se strelja iz nasprotnega tabora", tako povdarja govornik, -ni se «*nditi, da se strelja tudi nazaj! Da pi niso nemški meetjani sovražniki slovenskega ljudstva, to dokaže dovolj to dejstvo, da to ljudstvo celo podpirajo. Tako pride na primer v mesto Ptuj mnogo slovenskih starišev prosit nemških meetjanov, da bi se sprejeli slovenski njihovi otroki v nemške mestne šole. Tem prošnjam in željam se tudi po zmožnosti ustreže. In ravno ptujski mestjani, ki se najbolj napadajo od slovenskih prvaških hujskačev, so se ponudili, da prevza-mejo ogromne stroške za gimnazijsko pripravnico, r katerej naj bi se vadili dečki slovenskih starišev t nemškem jezika, da bi potem ložje sledili poduku » gimnaziji. A te pripravnice ravno slovenski poslanci niso hoteli in dohtar Jurtela je govoril v deželnem zboru proti njej. Iz tega sledi, da takozvani voditelji slovenskega ljudstva nočejo, da bi se slovenski otroci učili nemškega jezika! Sledi pa tod: iz tega, da niso krivi nemški meetjani političnega hojakanja in da ti ne sovražijo slovenskega ljudstva, pač pa da so krivi vse hujskanje prvaki slovenskega ljudstva sami!" Na to je govoril predsednik zborovanja g. deželni poslanec Stiger. Govornik se zahvali za zaupanje, ki se mu je izkazalo s tem, da se je zvolil za poslanca in povdarja, da ga je veselilo, ko je videl, da je on dobil v svojem volilnem krogu kot Nemec več slovenskih glasov, kakor pa njegov nasprotnik slovenski župnik, kar je brez dvome dokaz, da ima on (Stiger) tudi prijatelje med Slovenci, kateri so sprevideli, da on ne sovraži slovenskega ljudstva, ne, temveč, da nje gospodarstveno podpira. Kakor se je do sedaj potezo val t deželni zbornici za kmete in obrtnike (stavil je n. pr. predloge glede zboljšanja obrtnih razmer in glede zboljšanja porabe sadja) — tako se še bode v naprej potrudil, da bode vreden izkazanega mu zaupanja. Kouečno vsklikne govornik: .Klerikalcev v kratkih in dolgih suknjah, ki deluje proti gospodarstvenemu ratvitku ljudstva, teh ne maram, tem bodem vedno nasprotoval in se ž njimi bojeval!" — Ljudevik Kresnik, posestnik iz Črefi-njovca, opisuje v daljnem govoru slabi položaj spod-nještajerskega kmetijstva, govornik povdarja, kako malo se brigajo slovenski poslanci ravno za slovensko ljudstvo, kako malo jim je za delo, češ, da še zabra-nijo delo poslancev druge narodnosti. .Sploh je upliv slovenskih duhovnikov na deželi velikanski," tak o - 4 nagtaSa govornik, „po njihovi želji se izvolijo poslanci, ki potem tudi delujejo po njihovi želji. Nemški jezik branijo kmetom, sami pa ga prav dobro znajo. Jako značilno je za mišljenje slovenskih politikov to dejstvo, da so na primer poskušali — namesto, da bi Sirili potrebno znanje nemškega jezika med slovenskim ljudstvom — ustanoviti v Celjn učne tečaje za ruski jezik!" — Na to nastopi še enkrat socijalni demokrat Muhitsch in povdarja potrebo splošne volilne pravice. Potem napada govornik klerikalce, ki so krivi vse mednarodne hujskarije in vsklikne: To niso služabniki Kristusovi (g. Girstmayr: »Svinjski duhovniki41) ne, to niso Kristusovi nasledniki in ako bi danes Kristus prišel, ne bi nagnal socijalnih demokratov, pač pa bi nagnal klerikalce iz svetišča. Pri zadnjih deželnorborskih volitvah se je videlo, da je večina Slovencev klerikalna, ker drugac« nebi bila držala z kutarji in možmi teme, kar je obžalovanja vredno". Konečno predlaga g. Girstmayr naj se sprejme resolucija. kakor smo jo zadnjič priobčili. • • * .Obsojeni", nazivljamo ta članek in to s polno pravico! Zakaj, nares obsojeni so bili na tem shodu slovenski deželni poslanci, obsojena njihova brezvestna obstrukcija! Kako jih je spekla ta obsodba, to dovolj kažejo njihovi časopisi, vse klerikalne in doh-tarske cunje, brez izjeme, na vsem Slovenskem so načele po tem zborovanju taliti, kakor besne! Vse lažejo, da se kar kadi, in tukaj poživljamo vsakega, ki se je vdeležil tega zborovanja, naj pove svojim sosedom in prijateljem, naj pove vsakomur ali ni bilo to zborovanje tako, kakor smo ga mi opisali, ali ni bilo zares ljudska sodba! Klerikalne, lažnjive, doh-tarsko-farške cunje se zvijajo kakor kače, trdeč zborovanje je bilo obiskano od mariborskih poetopacev in je znašalo Število vseh obiskovalcev komaj 300. To je p r o k 1 e t a, nesramna, smrdljiva laž ! fee pri zborovanju samem se je povdarjalo, da je bilo nad tisoč zborovalcev. Da pa se imenujejo ti zborovalci propalice, da se nazivljajo poulična druhal, postopači itd. za to se naj zahvalijo klerikalnim lističem sami! Kdor tako panje in tako laže, kakor so lagali uredniki dohtar-eko-farških cunj glede tega shoda, ta je zares podia propalica, podla duša, podel enačaj! Med dragim piše na primer tudi neka klerikalna cunja, da je bilo izmed zborovalcev več kakor polovica socijalnih demokratov. Socijalni demokratje so bili na zborovanju dobro došli, kakor vsak volilec, a bilo jih ni med vsemi zborovalci niti ne 30 in sedeli so vsi ločeni od drugih zborovalcev pri eni mizi! Vi klerikalni lažnjivci, kdo izmed Vas ima korajžo, da nam dokaže nasprotno, kdo, da smo mi govorili neresnico? In slovenski deželni poslanci, kako so se pa ti obnesli glede tega zborovanja? Todi njih je hudo spekla obsodba tega zborovanja in oprati so se hoteli pred svojimi volilci, zato so pa poklicali tudi ti svoje zborovanje in sicer v svoj klerikalni mariborski, la-kozvani narodni dom! Nasprotno zborovanje. .C v e t slovenskega k me takega naroda na Spodnjem Štajerskem je prihitel dne 27. t. m. v Maribor na zborovanje, da sliši svoje državne in deželne poslance", tako piše .Slovenski Gospodar" v svoji številki z dne 29. p. m. Oglejmo si ta cvet slovenskega kmetskega naroda, ki je prihitel na to nasprotno zborovanje malo bolj natanko! Na zborovanju ni bilo nič manj, kakor 24 farjev! Nadalje je bilo na njem sledečo .cvetje" kmetskega naroda na Spodnjem Štajerskem, namreč poslanci: dohtar Hrašovec, dohtar Jurtela hofrat Ploj, profesor Robič, žnpnik Žičkar, grajščak VoŠnjak in njihovi privrženci Kočevar, Koš in Roškar. Zborovanje je odtvoril dohtar Iv. Mlakar, zapisnikar je bil kaplan Korošec! Govorili so dohtar Ploj, profesor Robič, župnik in dekan Zičkar, kaplan V račko, kaplan Gomilšek, dohtar Rosi na in poštar Koser. Na zborovanju je bila peščica kmetov, katere so prignali s seboj farji in doli-tarji. Večina teh .kmetov" je tako zabita, da sliši travo rasti, drugi pa so morali iti na zborovanje, ker so dohtarjem in farjem dolini denar, ker niso kmetje, temveč viničarji dotičnih posojilnic! Kaj, ali ni tako gospod .kmet" in poštar Koser, slaven govornik od Sv. Lovrenca pri Ptuju V Ali ni tako, slavni podpredsednik tega zborovanja J. Sinko, mogočni župan iz Središča? Dohtar in zopet dohtar in hofrat, župnik in zopet kaplan in potem spet kaplan — o krasen, nežno-duhteč .cvet" kmetskega naroda na Spodnjem Štajerok em! Značilne so tndi besede, katere je rabil neki govornik (seveda temeljito pod učen od svojega vaškega, mladega kaplana) in ki so se glasile: ,Nastopajte ako je treba, dragi poslanci tako, kakor so nastopali ogerski poslanci v svoji državni zbornici in ako rabite v Gradca v zbornici naših krepkih pesti, pokličite nas, mi pridemo!" — Ogerski poslanci so namreč natepli, kakor znano, stražo državne zbornice in jo težko poškodovali, potem so razbili stole in mize v zbornici! Besede tega volilca same obsojajo ta nasprotni shod in kažejo dovolj, kaki ljudje so se ga vdeležil i. Ako ne gre, pa udari s pestjo, ali morda poseži po nož! Klerikalci, noži in tepe« — no, .Kdo je kriv" umorov, pretepov, nbojev? »Navdušenje rolilcev je bilo veliko in splošno", piše »Gospodar", že verjamemo, posebno po gori navedenem govoru, duška pa si bode dalo te navdušenje prej ali slej gotovo pri pretepa s pestmi, znabiti po stari navadi, z noti! In iz .različnih krajev so došle izjave na zborovanje" piše nadalje .Gospodar". .Gospodar", kako si nenmen, da jih ponatisneš. Izmed izjav jih je bilo celo sedem is Ljutomera in ljntomerske najožje okolice! Namreč Ljutomer, Ljutomer, Ljutomer, Preeika pri Ljutomeru, Pristava pri Ljutomera, Slam-njak pri Ljutomera, Sv. Jati ob Šcavnici. Celi ostali Spodnji Stajer pa je poslal samo dve izjavi na to zborovanje in še eno od teh je bilo podpisano od kaplana. Slavni dohtar Chlonpek (pristen Ceh) ie bil tako navdušen, da je poslal oelo dve izjavi 1 6 Sedaj Bi lahko na prstih prištejemo, kdo je podpisal druge izjave iz ljutomerske okolice. To je bila toraj volja spodnjestajerskega ljudstva, katero niti ni pojma imelo o teh izjavah. Klaverno nasprotno zborovanje, klavernih politikov! Tako se dela Ijndska volja brez vedenja ljudstva v far&ko dohtarskih političnih kovačnicah, ki se imenujejo navadno narodni domi! Vojska med Basi in Japonci. Port Art ur v rokah Japoncev! ,Do dna srca je zadet nas narodni ponos, Port Artor je padel!1 Tako pi&e ruski časopis .Rusij" z dne 3. t. m. — in res Port Artor je v rokah Japoncev ! Zadnja poročila generaia Stosalna so razkrile resnico, katero je prikrivalo vso rusko, slovansko in nektero slovensko Časopisje glede Port Arturja. Vsi ti listi so poročali, da se se trdnjava ne bode tako hitro udals, da Se bode vstrajala mesece in mesece, gotovo pa tako dolgo, da njej pride baltiško brodovje na pomoč. Toda to brodovje se klati po nekod boreč se z barkami ribičev, sploh s vsako ladjo, ki jej pride nasproti, v vsaki ladji sluteč ljute Japonce. Med tem Časom pa se mora udati trdnjava, .biser* ruskega cesarstva na Daljnem Vstoku, Port Artur. Sedaj de le zve svet strašanske veati o grozni bedi, ki je vladala v trdnjavi in ki je bila vzrok, da se je moral Port Artur udati. Dne 29. p. m. je junak Stossel telegfafiral na roškega rarja, da mu ni mogoče več trdnjave držati. Ko so namreč dobili Japonci, kakor smo poročali v roke takozvani grič dveetotreh metrov, bila je usoda Port Arturja odločena. Kmalu potem so se namreč polastili Japonci ene važne utrdbe za drugo. Dne 2. t. m. je pruVa vest, da je boj pred Port Arturjem nehal, in da se Stossel hoče udati. Ravno ta dan o poldan je se sebrala komisija obstoječa iz zastopnikov Rusov in Japoncev, da se pogaja glede pogodb udaje Stoaselna. Kar se tiče braniteljev Port Arturja so ti zares storili popolnoma svojo dolžnost. Junak Stossel se je branil skoraj do zadnjega moža, do zadnje patrone. Odkar so se uničile ruske vojne ladje v pristanišču Port Arturja, ni bilo mogoče, da bi bila dobila trdnjava le količkaj živeža ali streljiva. Od zunaj so deževale na trdnjavo japonske krogle, troseč okoli sebe smrt, v trdnjavi sami pa sta zahtevala glad in bolezen svoje žrtve, de le sedaj se je udal junak Stossel. Dne 3. t. m. so se sprejeli od obeh strani pogoji udaje. Vsled teh se bodejo vsi ruski vojaki, ki so v Port Arturja kot jetniki odpeljali na Japonsko. Oficirji se morajo zavezati s Častno besedo, da se ne bodejo več vdeležili te vojske in se smejo vrniti na dom, tako se poroča namreč od ene strani. Od druge strani se poroča, da se bodejo vsi vojaki t oficirji vred odpeljali kot jetniki na Japonsko, samo poveljnika Stosselnu ee bodo dovolilo, d« se vrne takoj na dom. Seveda se mora tudi ta zavezati s Čaatno besedo, da se ne bode več udeležil te vojske. Port Artur je bil najprej v kitajskih rokah. Med letom 1894 in 1895 je imela japonska dežela vojsko i Kitajci. Japonci bi bili morali dobiti po tej vojski Port Artur, a evropske države so temu nasprotovale. Ko se je skenil mir (v aprila 1895) med Japonci in Kitajci, odloČilo se je, da pride Port Artur pod rusko vlado. Ti so seveda trdnjavo kaj radi sprejeli. To pa je jezilo Japonce, ker so se jim preprečili njih načrti, da bi dobili Port Artor V roke. Radi tega in ker bo si hoteli na vsak način Rasi zagotoviti predvlado v shodnji Aziji, se je pričela tndi ta vojska. V Mandžuriji ni bilo zadnji Čas nikakih večjih spopadov. Spodnještajerske novice. Haložani, katerisi m upraviH plazovi ii mcli v zadnjem casn v vinogradih !■ P» lažeh škod« in kateri si iflijt to popravili ter si zagotoviti deželno in državne fU9i, naj ie zgiasijo v n red n Istra ..štajrrca v 1'tuju Tikaj se jim Me povedalo kam morajo *totlati prošnje In kake se laajo prošnje glasiti. Sploh se bode od nas pomagale vsskent teh koliko nam hode moreče. Naprednjaške zmage. Okrajni zastop v Rogatcu. Pri volitvah v okrajni zastop rogački zmagali so sijajno napredojaki. uepraT se je farika drahal na vse kriplje prizadevala, je vendar klaverno pogorela. Dobro tako, le naprej! Laški trg. Pri zadnjih občinskih volitvah zmagala je v Laškem trgn »ŠtajerČeva" stranka. Živeli napredni volilci ' Lttmerk pri Ormoža. Za občinskega predstojnika je bil izvoljen pred kratkim neustrašen in vrl naprednjak g. Jurij Novak. Vsa čast voliicem, ker so si izbrali takega moža za predstojnika. Bog daj, da bi jih Se dragi kraji v ormožkem okraja posnemali! Živel napredek — klerikalstva pa pogia! • * • Mlin ga je Ubil. Iz Ljatomera se nam piše: Dne 17. p. m. je popival uslužbenec Antona Hrafiovca v Prezetincih Vincenc ViČar v tamoSnji krčmi J. Koro-fiaka. Okoli 10 ore zvečer je zapustil krčmo in je hotel iti v mlin ob Ščavnici spat. Dne 18. v jntro našel ga je njegov brat Martin ViČar mrtvega med mlinskim kolesom in med žlebom, po katerem teče voda. Kakor se je pozvedelo, je pooesrečenec hotel t pijanščini s drogom odpreti pripravo za zapiranje vode, drog so je prelomil in nesrečnež je padel za kolo in našel tako svojo smrt. Zopet uboj. V lorek dne 27. p. m. popivalo je v Frangesovi krčmi v Rogozi (Rogeis) pri Maribora več fantov. Med tem so se začeli prepirati in prepir se je nadaljeval še zanaj krčme. Ta prepir se je spremenil kmalu v pretep. Pri tem je udaril koČarski sin Janez Friedl kočarskega sina Šuca iz Skok pri 6 Mariboru z ročico po glavi. Šiic se je zgradil pod udarcem in je bil takoj mrtev. Friedelna so slivniški orožniki (žandarmi) aretovali in ga izročili mariborške-icn okrožnemu sodišča, Samomor. Na božični večer se je vstrelil v Ptnju t tako zvani dominikanski kasarni poddesetnik (Ge-freite) Beck 3. kompanije ptujskega pijonirskega bataljona. Beck je bil doma iz Dalj v Slavoniji. Nesrečni vojak si je baje končal življenje, ker je dobil neko malenkostno kazen. Strašanska nesreča se je prigodila ob božičnih praznikih v bližini Račja (Kranichsfeld.) Železniški delavec, ki je bil nslaŽben pri polaganju nove proge od Maribora proti Celovca, M. Kidrič se je peljal ob praznikih v Orešje pri Račja na svoj dom. Peljal se je z poncčnim poštnim vlakom do Račja. Od tod je hotel najbrž iti po železnem tira proti Orešju. Med tem se je izogail iz leve proge železnega tira na desno, ker se je hotel izogniti najbrž kakemu tovar-nema vlaka, ki ma je sledil iz Maribora. Na to pa je pozabil, da je imel priti po desni progi za njim brzovlak iz Dunaja proti Trstu. In ta je — tako se namreč sluti — bil tik za nesrečnežem. Stroj brzo-vlaka je sunil Kidriča v hrbet in ta je padel tako, da je prišla desna stran trupla pod kolesa stroja, ker desna roka in desna noga ste bili popolnoma zdrobljeni in oprsje je bilo zmečkano. A vendar še je živel nesrečen mož nekoliko časa. Na visokem podzidju (skarpi) Železne proge se je namreč videlo, da se je potočil po podzidju in potem zopet hotel na prog nazaj. Mrtvo trapljo je ležalo namreč navzgor proti tiru. Ljudje so našli ponesrečenega delavca v jutro, ko so Šli k mešam, mrtvega na znožju železniihe proge. Mrtvec ee je odnesel \ mrtvašnico slivniškega pokopališča. Slovenska gimnazija v Mariboru vzgaja, zares jako, pa že jako imenitno slovenske dečke! Nekoč je prišel neki paglavec tretjega razreda tega zavoda se svojo materjo kupovat v neko trgovino blaga! Trgovec kot Nemec nagovori dečka v nemškem jezika, Češ kot gimnazijec gotovo mora znati nemški. Slučajno je namreč trgovec pozaal paglavca. In glej ga no gimnazijca, ta ga ni hotel razumeti, temveč je kvasil sam? zvišeno novo slovenščino, katere niti njegova lastna mati tik njega ni razumela! Seveda je tadi ni razumel trgovec. ,.Ia, za Bogs, kot mariborski dijak vendarle morate znati nemški, ali ne znate?* ga vpraša trgovec. In paglavec odgovori: .Zflam, pa no čim govoriti!* Id trgovec ma reče: .UČi se deček, uči, potem še le vgaajaj politiko, ti '■ 89 tudi tujih jezikov, zakaj, vec* jezikov znaš, več veljaš!* Gimnazijec mu na to odgovori; .Ako se bo-dem učil kakeka tujega jezika, nčil se bodem ruskega, ker rusko cesarstvo ima v sebi bodočnost !* — To je vzgoja slovenske gimnazije, tak duh veje na cesarsko kraljevem, avstrijskem slovenskem učnem zavoda. Ni se nam toraj čaditi zakaj zahtevajo slovenski politični hujskači šole s slovenskim učnim jezikom! 0 zadnjem uboju, ki se je vršil v bližini Ptuja in pri katerem je bil kakor smo poročali zadnjič ubit Janez Levičnik iz Trica, zaslišali so se vsi obdolženci, namreč brata umorjenega Andrej in Igoac, potem njegov bratranec Andraš Levičnik se svojo ženo vred in Osvald Strafela iz Markovec. Seveda noče noben biti kriv. Vse obdolžence je izročila tu-kajšna sodnija okrožnemu sodišča v Maribora. Brata ubitega sta strašansko skesana in se skoraj neprenehoma jočeta. Kdo iz med obdolženih je kriv uboja, tega Še sedaj sodnija ni dognala, pač pa smo zvedeli mi kdo je vresnici kriv tega oboja, namreč .Slovenski Gospodar* ! Sorodnica enega ubijalca je namreč izjavila izrecno v našem uredništva, da so bili vsi .Gospodarjevi* podrepniki, toraj strastni klerikalci. .Gospodar*, kam ploveš - Loncarec in Havelka. tako znana ptujska narodna trgovca, sta javila kreditni dražbi na Dunaja, da ne moreta izplačevati več svojih npnikov. Kakor po dežu gobe kar naenkrat prirastejo iz tal, tako se je dvignila kar naenkrat ta trgovina v Ptuja na površje trgovskih imen! Nihče ni videl od koder sta dobila prej nepremožna trgovska pomočnika Loncarec in Havelka kar naenkrat za tako obširno trgovino toliko denarja. Eni so rekli: .Pomagali so prvaki*, drugi zopet: ,To je poeojilnična trgovina* itd. .Narodna trgovca sta*, .svoji k svojim*, se je kričalo — in sedaj, sedaj je vse fač! Na Čuden način so rabili zastopniki te trgovine kmete v svojo pro-dajalnico, vozili se po vaseh, plačevali kmetom pijačo in sedaj — sedaj, je tadi to popivanje fuč! Loncarec in Havelka, obžalujemo vaji, bila bi raji ostala pri nemških trgovcih, ki so raji izučHi in katere sta hotela s pomočjo znanega denarnega zavoda ugonobiti ! — To je sadje prvaške špekulacije! — Vlovlen ptiček. Zlatarjev pomočnik J. Fried!. rojen leta 1866 v Lancovesi pri Ptuja, ki je bil zadnji Čas aslužben v Celovca in katerega so iskali Žandarmi in policaji s tako zvanim iskalnim listom, se je klatil zadnje dni po Ptuju Mestni policaj Marinz ga J«j 26. p. m. opazil, aretiral in izročil roki pravice. Krasno je pridigoval na starega leta večer ptoj-ski mestni prost velečastiti gospod Fleck. Ptujčani so zares lahko ponosni na tega častnivrednega gospoda. Poslušalci so bili ganjeni do solz in ljubeznivi starček na prižnici je tako lepo jemal slovo od minulega leta, da se nam je zdelo, kakor da bi bil poslanec z drugega, neznanega nam sveta. Iz srca so mu prihajale božje besede in segale so globoko v srce vsacega, ki jih je slišal! Iu ta častivreden duhovnik še se povrh ne briga za politiko. Ali se je potem čuditi, da ga vsi njegovi farani brez izjeme spoštujejo in Ijabijo? Da pa on ljubi tudi .svoje Ptujčane*, to je sam povedal v tej pridigi. Rekel je, da so mu vsi prirasli k srcu in da je ravno ta dan bral 84to sveto meso za blagor daš ptujskega mesta. — Tako ravna pravi duhovnik in to je vredno, da malo premislimo! Klerikalni hujskači mečejo blato najbolj po ptujskih meatjanih, češ brezverci so, Luteranci so, a dušni pastir, pravi duhovnik Gospodov pa te brezverce, te Luterane hvali, jih ljubi, čisla, za nje Bloii v enem leta 84 brezplačnih svetih med! Ker pa milostljivi gospod profit ni brezverec, potem takem morajo biti brezverci tisti, ki mečejo blato po poštenih katoliških faranih, poštenega katoliškega prosta! Ljubeznjivemu, občespoštovanemn starceku želimo prav iz srca, da bi nam pastiroval Se mnogaja leta, da bi nam še čestokrat pridigoval na zadnji dan prihodnjih let! Zaradi ropa sta se izročila pred kratkim zopet dva klerikalna mladeniča mariborski okrožni sodniji. Brata 18letna Jože Muada in 151etni Alojz Munda iz Litmerka pri Ormožu, navdušena obiskovalca mladeniških shodov, oba velika sovražnika .Štajerca,11 sta podolžena roparskega napada! Dne 15. dec. je šel gozdarski in lovski čuvaj doruavske graščine Alojz Kaučič v Litmerk pri Ormožu nadzorovat prodaje lesa in drv. Na licu mesta so izplačali tudi odjemalci les takoj v gotovini v roke imanovanega čuvaja. To sta opazovala od daleč Jože in Alojz Munda. Zvečer ob petih, bila je te skcraj tema, vračal se je Kaučič proti Domovi domov. Na poti sta ga napadla Jože in Alojz Muoda z namenom, da bi ga oropala. Kaučič je imel na rami puško, a ni je mogel rabiti, ker ga je pograbil starejši Munda kar na enkrat od zadaj za vrat in ga drgnil tako močno, da mu ni bilo mogoče dihati. Vse se je tako naglo vršilo, da Kaučič niti ni mogel puške vseli iz rame. Pač pa se mu je posrečilo, da je navrl en kokotek puške in sprožil eno cev. Strel je šel tik glave enega iz med napadalcev. Na to je pograbil mlajši napadalec puško, da bi mu jo iztrga! iz rog. Kaučič seveda ni izpustil puške, na kar se je sprožila še druga cev. Malone, da ni zadel strel Kaučiča v glavo. Ker KanČič ni mogel dihati, eden is med napadalcev še ga je namreč vedno držal za vrat, se mu je potemnelo in zgrudil se je na tla. Med lem še je slišal besede, ki jih je klical eden napadelec dragemu: »Vzemi nož in ga zabodi, piči ga hitro." Zares je tudi Kaučiča dregnil eden od napadelecs nožem, Kaučič pa je podržal roko pred nož. Tako se je zgodilo, da mu je nož pre rezal samo luknjo in gar lahko ranil na roki. Na tleh je prišel Kaučič kmalu k sebi, napadalca sta ga bila nanreč izpustila, ker sta slišala, da prihajajo ljudje, ki -o Culi strele in ponočni boj. Eden iz med napadalec je imel Kaučičevo puško v roki. Spuško se mi je nsgrozil in je rekel: „Ako komu poveš, kaj seje nocoj zgodilo, zakoljem tebe in tvojega sina!* Ni to je vrgel puško daleč od sebe in oba napadalca uti zbežala v temno noč. Ko je Kaučič videl, da je Min. segnil je najprvič v znotrajni žep svoje suknje, kjer, je imel denar! Denarja seveda ni bilo! Graj-£inski denar, katerega je imel napadani v zunaj-lem suknjinem žepu, ta je bil deloma razsut na nestu napada, a lasten KauČičev densr in sicer petsto deset kron, katere še je imel pred napadom v žepi, je manjkal. Napadalca sta ga toraj tudi oropala. Kaučič je spoznal natanko napadalca, ker sta sina njegovega soseda posestnika Munda v Lit-merku. Kaučič je takoj naznanil celo stvar žandarjem in ti so še v isti noči aretovali Jožefa in Alojza Munda. Izročena sta bila ormožki sodniji in ta ju je izročila mariborskemu okrožnemu sodišču. Kaučič, ki je naš osebni znanec, pripovedoval nam je te dni, da sta bila brata Munda jako navdušena klerikalčeka, ki sta grozno sovražila .Štajerca*. Obiskovala sta tudi mladeniske shode. Kaučiča sta kot sosedova sina sovražila zaradi .Štajerca.* — Evo vam kmetje zopet sad, obžalovanja vreden speh mladeniških zborovanj! Eden iz med roparjev je star 18 let drugi še le komaj 15 let. Dekan Caf, in to se prigodi v tvoji dekaniji in ravno ti braniš najbolj .Štajerca," tvoje ovČiee so najbolj klerikalne. Morda noben duhovnik ni toliko priporočal .Gospodarja* in .Doma* kakor ti in mogočni župan Škrler. To imata sdaj sadje vajinih klerikalnih lističbv, to zahvalo za vajino narodno delovanje in probujanje. zahvalo za katero vaji nigdar ne zavidamo. Pač pa obžalujemo vsako ubogo žrtvo politične hujskanje. .Gospoda**, dve novi žrtvi tvojega gesla ,mi gremo naprej mi mladi* imaš sedaj v mariborski kajhi! Kam plovete gospodje, kaj počenjate z mladino? Dan računa in odgovora ni več daleč! O dornarvskih morilcih Muršecu in Šegulu se je raztrosila vest, da bodeta te dni v Mariboru obešena. Temn naproti poročamo, da še dosedaj njuna obsodba na smrt od cesarja ni potrjena. Okrajni zasttp celjski je vlada pred kratkim razpustila. Dobro tako, vsaj bo vendar enkrat konec prvaake vlade v tem okrajnem zastopn. Tisoči in tisoči so se poneverili v tem zastopu in sicer pred očmi prvaških slovenskih dohtarjev, ki so vodili ta zavod. Volilci, bodite previdni! Prvaki že sedaj agitirajo s vso močjo, da bi dobili zastop zopet v roke, pazite, da se jim to ne posreči. Skoraj vsi okrajni zastopi na Spodnjem Štajerskem -o v na-prednjaških rokah, kaj, ali bode samo celjski okraj tako zaspan, da še ga bodejo nadalje teptali prvaški dohtarji, ki so vsi postali kar čez noč bogataši? Volilci, pomislite od koder imajo ti gospodje to ogromno premoženje, potem še le oddajte svoje volilne glasove. Ob času volitev pi&emo o tem kaj več. Velika nesreča je zadela dne 3. t. m. sodnega pristava g. dr. Neubanerja v Ormoža. Njegova soproga je pustila namreč triletnega otroka za trenutek samega v izbi. Otrok je šel k peči in tam se mu je nžgala obleka. Prestrašena mati, ki je to opazila, je odbežala kličoč pomoči. Med tem se je zgradil otrok na tla. Ko je prihitela mati nazaj, najšlja je otroka grozno obžganega, brez zavesti. Otrok je vsled opeklin dragi dan umrl. Mrtvo trupljo so odpeljali dne 4. t. m. v Šoštanj. Nemški odvetnik in slovenski sodnik V Ormožu je nastavljen sodni pristav (adjunkt), doktor Mohorič, grozno navdušen Slovenec. «Pred časom je predbaci-val nemški odvetnik g. dr. Delpin v Ormožu temu navdušenemu Slovencu, da je kot sodnik pristranski, kar je gotovo najhujše predbacivanje, ki ze zamore 8 izreči napram sodnika. Sodnik Mohorič j« na to del tožit in določilo se je za razsodbo ptujsko okrajno sodišče. Gospod dr. Delpin, zastopan po gospodu dr. Mravlag-u iz Maribora pa se je ponudil, da dokaže resničnost svojih trditev. Ptujska sodnija je to ponudbo sprejela in vse priče za (a dokaz, ki jih je imenoval dr. Delpin so se porabile. In kaj se zgodi? Navdušen Slovenec, sodni pristav (adjankt) Mohorič se je zbal priti pred sodnika in je umaknil avojo tožbo proti nemškemu odvetnika in sicer je umaknil (vf el nazaj) svojo tožbo brez vsakega pogoja!! ! — Tri sto klerikalnih kozlov, slovenskemu Budniku, slovenskega sodnega okraja se predb&civa, da je pristrano postopal, ta slovenski sodnik gre tožit nemškega odvetnika in potem umakne tožbo brezpogojno, boječ se sodnijske razsodbe — ho, ha, ha, to smrdi!!! Sedaj pa t udi vem, zakaj je kašo pihal nekoč slavni slovenski dohtar in hujskač % imenom ^slepič* tam doli neki na Kranjskem, ker so sami slovenski sodniki!!! Ptujski jež. Dopisi. Vodrance Grozno je speklo mogočnega očeta župana Franc Zabavnika v Vodrancih, pri Sv. Bol-fanku blizu Središča, ko je bil malo akrtačen od »Štajerca". Sedaj je kar besen na ta list in na vsakega, ki ga bere- Zabavnik, mi naprednjaki te svarimo, da nam pustiš nafi list pri miru. drugače zve svet nekaj jako finega od tvojega klerikalnega, an-geljsko Čistega dražbinakega življenja. Saj nas morda razumeš! PoStnanci Vrabl tudi svetujemo, da malo podači svojega moža kako se ima obnašati napram ljudem, ki pridejo na pošto po .Štajerca." Nekoč je ta mož svoje žene, dragega naslova mu ne moremo dati, ker je namreč pošiarica — poštar, zakričal nad nekim naročnikom .Štajerca", ko je ta-zahteval na poŠti svoj list tako-le: »Tam so mu vrata, vun žnjim, pošten Slovenec ne bere .Štajerca". Podpisani sem pošten Slovenec in rad prebiram Štajerca, vedel pa bi vendar, rad ali sme Vrabl tako ravnati z naročniki naprednega lista ali ne! Prijatelj .Štajerca". (Opomba uredništva: Poskrbeli smo za to, da bode poštno ravnateljstvo podučilo .postara", kako mora občevati s strankami, ki pridejo na pošto po .Štajerca". Od sv. Trojice v Slov. gor. Daleč, daleč sega senca, temna senca, II« .•» tove kote, a vendar se nam nikako ne zdi ta senca toliko sveta, da bi nas smela kar meni tebi nič obsenčiti in nam zakrivati svitlo naprednjaško solnce. damo čadno se nam zdi, da pride ta senca s kaplanom Beratom vred nsvadno samo tedaj v naše poštene hiše, ko 00 naše ženske same doma! In pri taki priložnosti zmerja Berat čez .Štajerca". Seveda jih dobi ta in tam prav po-šteoo pod nos. Nekoč je vprašal neko ženo tako le: ,Kaj ne, vaš mož ima tudi .Štajerca" ? Napredna gospodinja pa mu zasoli prav pošteno ne boječ se .žegnane" kute tako le: .Gospod" to vas nič ne briga!" — Prav tako! — K frizerju tudi kaj rad zahaja kaplan. Kaj, mn zoabiti bodi škarje in britve brusit? Mislim, da mu pri tem delu gotovo ne pomaga lepa frizerjeva hčerka, ker je prepamet-na, in napredna hči, naprednega poštenjaka! Nekega dne se je napotil Berat tudi k nekemu jenoenarja in sedlarju, kojega žena tudi prebira prav marljivo .Štajerca". Ravno ko je brala ta list, stopi duhovni oče Berat v izbo. .Kaj, vi ga tudi imate?" tako za-kriči Berat. .Da, moj mož ga ima naročenega!* In kaj poreče na to kaplan ? Rekel je, naj bi mož raji kupil otrokom kruha! Da bi vendar le vsakega ku-terskega hujskača vzel zlodej! Kaplan, skrbi za sebe, ne pa za našo deco, za nas ne bodefi ti in ravno ti ne nigdar kupoval kruha, pač pa plačujemo mi tvoj kruh! Kdor sovraži našega naprednega .Štajerca", ta se nam naj priklati po zbirci k hrama, ta naj cigani mil oda rov, zapodimo ga od hrama, kakor po-tepenega psa! Kmetje dajte raje konjedercem (Šin-derjem) zbirco, ki Vam storijo stokrat več baaka, kakor pa vsaki kutar, ki nujskajoč obišče hrame, Šunta vase poštene žene, Vaše hčerke pa pripravlja za zvišeno življenje v obče znano nedolžnih farških devic' — Napredni kmetje. Zgornja Potekava. Bog ve, kaj je le neki pičilo župnika Vidmarja, da je postal kar naenkrat tako hud. Pred kratkim je razgrajal na prižnici fkrnceloi) tako, da je bilo strah. Strašansko je zmerjal o ua-prednjaških časopisih, gromel je o vsem naprednjaštvu in imel v svoji pridig: besedo hudič več kakor stokrat v ustih. Župnik, tako ne smeš več pridigovati, ker žališ a tem naprednjake! Ti le slišijo mnogo raji pridigo o Kristusu, o Mariji o svetnikih in tngeljib, kakor pa — o hudičih! A ko si sam ne veš testaviti take pridige, ki bi spadala t cerkev, pa prosi svojega soseda župnika na Spodnji Polskavi. naj ti ta in tam pomaga in ti napiše kako pridigo- Vedi, da človeka napolnjuje zares srčno veselje, ako sliši župnika He-berja v Spodnji Polskavi pridigovati. To je zares župnik, da jih je malo takih. Povrh Še pa le ne briga ta gospod za politiko, ne briga se za vditve, za hujskarijo itd. Zato pa ga čisla tudi vse ii fa-rani ga ljubijo, kakor svojega očeta. Pri nas jt seveda druga. Vidmajer se briga bolj za politiko, ktkor za svoje pridige, za to pa lete ,hid;či" tudi kar trumoma iz naše prižnice med poslušalce. Sicer pa si knpira pri priložnosti fooograf, da žnpnikovo pridigo in njegove hudiče polovim. Fonogrsf zanesen k milostljivemu Škofu in da bode tudi on pridigo dišal, bom ga pustil .Špilati". MegoČe potem škof .zašpila" župniku kako pesem in ga poduči o ai-geljih, ker, kakor se mi zdi, Župnika nikakor ii treba bolj temeljito pedačevati o hudičih! — Pobožen i uran. Ii Vidma ob 8avi. Dragi .Štajerc!" .Slovenski Gospodar" in Žičkarjevi podrepniki na Vidma in 1 okolici se jako repenčijo nad teboj, ker iim ti resnico tako nepristransko poveš, skozi tebe bode sret vsaj enkrat zvedel, kaki tički so naši klerikalčeki. Zadnjič si dragi .Štajerc" med drugim tudi povedal, da »e je farovžka Micika (od katere bodeš pozneje več slišal) za občinsko volitev na Vidmu jako trudila, kosilo za lačne BrežČane kuhala itd. Pa ne samo ta, tudi Mihce, konjski hlapec v farožu, je bil zvest agitator Žičkarjeve stranke. Hodil je ves čas v svoji paradni obleki okoli volilcev, in je delil listke klerikalcev. Kaj je imel ta na volišču za iskati, ali ima on volilno pravico, ali je imel katero pooblastilo? Ali zares moč inšpektorja farcvžkega hleva tako daleč seže! Žičkvjeva stranka je sedaj proti izvolitvi občinskega odbora vložila priziv. Res so se pri volitvi vršile nerodnosti, tako je na primer volil neki posestnik, ki stoji pod varstvom. Toda toh nerealnosti niso nikakor zagrešili naprednjaki. K Čemu pa je bila volilna komisija? Gotovo bi bila ta morala take nerodnosti zabraniti. Posebno v tem slučaju je bilo postopanje volilne komisije neumevno, zakaj načelnik to komisije je bil nekdaj varuh omenjenega volilca. Na tak način se lahko namenoma dopuste nerodnosti, potom imajo klerikalci, ako so pogoreli vsaj vzrok sa priziv. Nadalje ae mora vprašati, čemu neki se taka nerodnost ne zabrani od političnega kemiserja? A komiser se je na Vidmu za to volitev pre malo brigal. Ko de je tretji razred volil, komiser ni bil več navzoč, temveč bil je v fa-roviu na obedu! In kaj se prigodi ? Pri soŠtevanju glasov se je vrinil pogre&ek in več kakor eno uro je trajalo, da se je ta napaka zopet odstranila! Sploh gre ta gospod ŽiČkarjevi Stranki zelo na roko. Tako je na primer poslal, ko se je vložil priziv proti volitvi gospod komiser svojo soprogo na Videm, kateri je naroČil naj v tamoanji občinski pisarni pove, da se mora k rekurzu priložiti tudi dotični volilni akt. Kako je Žičkar na Vidmu a gi tiral, se razvidi iz tega, da je dobil pri volitvi v drugem razredu celo 50 glasov, a njegov šef pa, Ban jih je dobil samo 10. — Zakaj se Ban ne da ras županskega svojega prestola ? Za to ne, ker je žnpanstvo tu in tam tudi dobra molzna krava. Razven svojega precej lepega plačila si je ta gospod prav dobro zaračnnil vse svoje pote. Toda mi mislimo, da bodejo poskrbele višje oblasti za to, da bode Ban povrnil lepo vsoto denarja občini nazaj. Ban, Ban, ta čegav denar pa se je pilo na dan Lokeževega sejma? Morda li za tvoj? — Nigdar ne! Duhovnik Žičkar, svetuje se ti, da se brigaš raji za molitev in ta blagor izročenih ti duš, kakor pa za občinske volitve, drugače Še zve .Stajerc* nekaj več od tebe, kar ti gotovo ne bode prijetno. — Dragi ,8tajerc", glede farške Micike in drugih ti naznanimo na skorem nekaj, ti pa bodeš celo stvar priobčil, da bodejo bralci zvedeli, kako se vede in kako živi ta farška ljubiteljica naših občinskih volitev. NeustraŠise. Št Peter pod Kunipergom Nedavno je pisal »Stajerc*, da je tukajšni župnik Tombah predbacival v nekem mariborskem klerikalnem listu (,Sud. Pr/) gospodu deželnemu sodnemu svetniku dr. Gelings-heimu v Kozjem brez vzroka uektore breznačajnosti in ga stem razžalil, za katerih trditev voljo je potem moral prav ponižno prositi za odpuŠČenje, ker bi se mu sicer bila slaba prigodila. Ni pa »Štajerc* naj- brž bil oveščen o tem, kako je prišlo, da se je zvedelo, da je bil dotični dopisnik Župnik Tombah. C k. notar v Kozjem, ki sliši na ime dr. Barle, je namreč tedaj, ko je odprl njegov konkurent v Kozjem svojo pisarno mislil, da je padel pri vodju ta-mošnje sodnije v nemilost. Da bi si gospod notar po svojem mnenju zgubljeno milost imenovanega vodja zopet pridobil se je vprizorilo, da je nekdo iz med notarjevih političnih tovarišev napadel v javnem časopisu vodjo sodnije in mu predbacival, da je pristranski. Ker se za ta posel nihče ni najšel, ki bi bil pripravnejši, pridobil, se je za to župnik Tombah. Barle je računil pri celi zadevi a tom, da si bode kar na lahki način pridobil zopet milost deželnega sodnega svetnika. Komaj je bil v imenovanem klerikalnem mariborskem lističu priobčen dotični Članek, s katerim se je napadel dr. Gelingdheim in ki je bil tako sestavljen, kakor, da bi bil vposlan od vseli slovenskih prebivalcev okraja, že se je približal notar Barle gospodu sodnemu svetniku na jako prijazen način in se kazal grozno ogorčenega glede sramotnega ovaduštva, priobčenega v klerikalnem listu. To pa je storil notar samo radi tega, 'da bi prepričal sodnijskega vodja, da on (notar) ni v nt kak i dotiki s priobčenim napadom na sodnega svetnika. Da bi še to tem ložje dosegel, ovadil je pri sodnem svetniku notar — seveda na tak način, ki ni zbudil oikakega suma — lastnega svojega prijatelja, ki je za njega takorekjč kostanje iz ognja pobiral in je označil na brezdvomen način kot pisca dotičnega članka žnpnika Tombaha. Da pa se ne bi slutik), da je notar tajno stvar izdal, naj bi se pozval za pričo dr. JankoviČ, ki je bil o celi stvari oveščen. Dr. Jankovič naj bi kot slučajno prepoznan sovedec pod prisego izpovedal, kdo da je kriv. Dr. Jankovič sicer ni vedel, katera usoda ga je izročila roki pravice, toda kot priča ni mogel ničesar druzega storiti, kakor da je po dolgem upom — in sicer Še le po denarni kazni — prisilil dopisnika, namreč Župnika Tombaha, da ga je ta rešil iz zadrege in je sam celo stvar razjasnil. Tako se je tedaj zgodilo, da je Tombah v resnici moral vse obstati in skesano prositi za odpuščenje, ko ga je njegov najboljši somišljenik, kateremu je vsa oblast okraja izročena — izdal! Vse to je notar Barle* poznej v Kozjem uradu zemljiške knjige izpovedal in priznal. To naznani Štajerc svojim bralcem, da bodejo sprevideli, kaka razlika je med tako zvanim klerikalnim rodoljubom in med zastopniki nemškega naroda, ki se od njih toliko sovražijo. — Opazovalec. Od Male Nedelje. Dragi „Štajerc"! Pred kratkim se je v tvojih dopisih izrekla trditev, da je treba žup-nikovi suknji in župniku samemu — krtače. Pripravna je za njegovo suknjo le ostra in močna krtača, za njega samega pa nekaj druzega, — še ostrejšega. Vsakdor spoštuje in čisla duhovnika, kateri spolnuje vestno in natančno svoje dolžnosti in je zares dušni pastir v polnem pomenu besede. Na njega gledajo farani z največjim zaupanjem iz s vsem spoštovanjem. Naš župnik pa na* je spravil že do skraj- 10 nosti našega potrpljenja in upamo tor zahtevamo da posežejo dotične merodajne oblasti vmes in odstranijo tega človeka, kar najhitreje. Gospod župnik, kaj pa porečeš k sledečemu? Ali te ne bode sram? Vsa obapana in potrta prišla je k žapnika neka posestnica, koje mož je zašel na kriva pota in je pozabil, da njej je prisegel zvestobo in da je ona njegova žena. Bila je prepričana, da se bode mož oziral na Žnpnikove besede, in bode postal boljši. Iskala je toraj tolažbe in pomoči pri svojem dušnem pastirju in ob jednem svojem spovedniku. Brez vsa-cega sočutja pogledal je ta mogočnež na nesrečno bitje m je rekel te le tolažilne besede: ..Ali si tak željna — pusti mu to veselje !'4 Vsega pomilovanja vredna žen&ka odšla je is župnijskega nrada brez vsake tolažbe, popolnoma obapana. Nekoliko časa pozneje pritožila se je Župnx proste roke proda Na posestvu j« vknjilenih «400 kron, toraj je treba le malo plačali r gotovini. Daljna pojasnila daj«. Jan** Schuider, Uarburf. BertalraiMftt. ■• 404 Dve njivi 4 ae dajo v najem. Ena leti v Mest firm vrhu, druga v Karto-v i ri i pri Ptuju. Vprašati je pH ftiefa flerlup, usnjarskemu mojstru v Ptuja. Učenec * z dobrimi tolikimi spričevali iz poltene bile se takoj sprejme pri atrufarskem mojstru (Dreehsler) Ignacu Hervat * Ptyju, postn« ulice It. 14.___________ ftacer i*ce slutbe. Dopiii naj ae potliejo pod naslovom (adresonO ..Mtrljlv" pasta rsetaatt Ksnjlcr (Beeobftr). Zidana hiša 7 hi ima 8 izbe, veto. kuhinjo. shrambo za jedila in klet ae takoj po 1-itii proda. Hte* stoji v spodnjem hVjlinju ol> glavni oesti id je krkih 300 korakov oddaljena od kapele av. Roka. Tik hiše i« vrt m vodnjak z dobro Vodo Vpralali je pri J. LodJesch«k, Ptuj. Schlossgasse ftt 4. Cepljeno trsje 6 prve vrste, pott-m korprnčjak« ,a rozge £% cepljeoje na suho prodaje po nizkih cenah A**ee Terate-iak C.jajtCak. Strlgsva, Stridau. Kleparskega učenca pofllenili atariflev takoj nprejme JohaM MfteJP, kl-plamki mojaler v Coll« 6 —■- Posestvo katero meri 80 oralov (job) in ima tudi jafco lep gozd in lepi sadu-nosnik se takoj proda. Vprašati le pri gospel Faaol Soaasltt, WII-kseaas, Sv. Margareta pri Mariboru. Posestvo je takoj ta prodati. Ona 1200 goldinarjev. Posestvo bi bilo najbolj primemo za kakega rokodelca. ker j« tik glavne ceste m I farne cerkve Posestvo leti v bli-tini mesta. Kupci naj ae iglam jo na domu po*, stuice. Naslov (adrea) po-r*ihi'f je Antonija ateklloar v HiMleji pri Ptuju »lev 43. »coooooooccoooooocoo©* Veliko presenečenje. Nikdar ve« t življenja ■*■»■* ■■41 taka KUeiaest 600 kosov samo t gld. 80 tr. Ena krasno pozlačena 36 ar tekoča precisanser ura a sekundnim kazalom, ki natančno kale in za katero ae jamči 5 leta, ena moderna inia.ua kravata za gospode, 8 jako fini žepni robci, en prstan ta gospode z unitiranim žlahtnim kamenem, 1 nastavek za amodke s januujetn (berensteinom), 1 alea-brou za dame (novost), 1 krasno tepno tojletno zrcalo, 1 asajat moenjicek. 1 žepni notic z pn- Sravo, 1 par maosetnih gumbov, gumbi aa sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem t 36 najlepših podob sveta, b reci, tare povzročajo pri starih m mladih mnogo smeha. 1 jako koristna knjiga, v kateri so zlolena puma, 20 reči za korsnlpondenco in le «O0 drugih različnih stvari. katera a« rabijo pri koli in so aa vsskofsr potrebo«, vas to st dobi z uro sred, katera je sama tega denarja vredna, sa samo aid. I tO. Razpotilja se proti povzetju ah de se denar posije naprej, skosi dunajsko razpošiljal o ito Ca. Jassa-wirui, Kraku* AH. I0& ■B. Za neugajajoee -«e deaar ms Kovaški pomoriiik itvrsten, izurjen m močen «i<-ia-vec vn/ slovenskega m nemikers jezika bi rad stopil v v»cjo kovačijo. Haalov pove .Stajerc". «flt Lepa. novozidana hiia z ve6mi stanovanji, kake c-tn ure od Manbora oddaljena se takoj pod ugodiiimi poRoji pioda. K nisi spada tudi gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in njiva. Ualna pojasaila daje rt. Mesdaser, K-imk v zgornjem Ponretu pri ihoru, Oaiiimgaase itev. 819. «7___________________^^^^ Dober mlin se takoj proda ali pa da v najem Mlin je v blitini Onnota, sezidan na tn valčke i ■■ se lahko tudi povesta. ker je vodena moč zdalna. Ve€ pove rerd uand Krtl|i * Ormolu (Fnsdauj. 417 Ženitna ponudba. Fred kratkim sem prevzel gospodarstvo tik okrajne ceste in nameravam prileti tudi trgorino z poljskimi pridelki, iseem si pridno, nepokvarjeno dekle, ki bi ■meto 6 do 6 tisoč kron premo* ienja. Moje gospodarstvo je vredno okoli 14 tisoč kron. Za slučaj tudi posestvo prodam ler se na kak primerno ugoden kraj prt-tenim. Ponudbe, ako mogoče s sliko naj se polljejo pod ftifro .Tajnost 86" na uprtvnigtvo .Štajerca- v Ptuju. 418 Veliko preieneftenje! Nikdar v življenju ni ve* take priložnosti 1188 500 komadov sa 1 Rld, 96.kr. Ena krasno pozlačena predana ara, katera toč no teee m za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna &dana kravata za gospode, 8 jako fini tepoi robci, «s prstan xa gospode z imit. flahtntm karoenotn, 1 krasea mosnjiček, 1 jako fino lepnozrcalo, 1 par manaetnib gumbov, 3 gumbi aa srajco, (S*/, dubla-zlat) x patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album s P6 najlepšimi slikami. 1 eleg. broia za dame 'novost!. 1 par bouton s simili-bnbuitotn, 6 ra» bcaih smešnih reci «a stare ia mlade. 80 različnih reG za koretpo-denco m te 400 drugih rssličnih stvari, katere ae rakem pri ruti m so za vsakogar potreoae. Va« to ae t '*4je x uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za aamo 1 gld. 96 kr. rUzpoailja se proti pottnemu povsetju ali Ce se denar potlje naprej. Dunajska centralna razposlljabska P. Last, grsk,v (Krahu) K 44. MB. Za neugajajoce ae denar vme. Dve posestvi. katerih vsaka meri 6 do 7 oralov (joh). se takoj prodate pod jako ugodnimi pogoji. Posestvi obstoje iz polja, aadunospikov m r-.----,-rado v. Na posestvih stoje zidani hi*; ir, zidAna gospodarska poslopja. Vse kn'.o z opeko toglora) in v najboljšem stanju. Oddaljeni ste posestvi kake pol ure od Manbora. Vsako posestvo velja ftOOO goldinarjev. Ako se pos-stvi ne izplačate v gotovini, treba je plačati kot obresti kupnin« 4';, iT'ftitov Vse" se zve pri gosp. Vina\ KtU. Marburg Herren-40. 4U Želijo se kupiti koli (ttaage) za b a«] in sker te osnateni ali na te neosnazeni Dolgi morajo biti najmanj 1 metrov. Postaviti J.- te kole do telez-nitke postaje i>'j'- Ponudbe ■ cenaini naj ae pošljejo pod naslovom (adresom): Kari Laar, Forsthof bei CiUi. 896 Resna ženitna ponudba •SI let star trgovec se hoče. oženiti a kakim poštenim dekletom polteno hiše. SUrott; 80 do 85 let. Dote naj bi imela vsaj 600 do 800 goldinarjev. Resne ponud* be naj ae polljejo [od naslovom .MM) paste rsetaote, ResatK" Kmetija ki meri 80 orslov (joh) s dobrim in lepim lesom (gozdom), r. domačim mlinom, se radi preseuiv« iz proste roke proda. Zemljišče Mati v lepem kraju proti aolnčni strani ler je prav rodovitno VeC K ve lastnik Jurij Kranjc v H. kobskem dolu h. gt. 60 pri Sv. Marjeti ob Pesnici. 40« Usnjarskega učenca takoj sprejme leetf Borisa, usnjarski mojster v pttjg. s 1.9 Brata Siawitscft priporočata izvrstne livahte stroje (Nfihmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — „ Singer Medium 90 „ — h Singer Titania 120 „ — , Ringschifchen .140 „ — „ Ringaohiichen za krojače . . 180 „ — , Minerv« A............100 „ — „ Minerva C »a krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Dftfl (BeetaiidtbeiJe) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. ,-■: Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kameline dlake, katerih dci nikdar ne premoči in kateri varojejo pred mokroto in preblajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 ali 15 goldinarjev. Svrsmki (Wet-termantelj za go«pe in dečke se dobijo po naročila. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. m Ju, Kasimir, Pfuj, tik Utajen*« kopaje jajca, turovo maslo fpoter), ofr, sadje itd in sicer vse po najvišjih cenah. Priporoča tndi svoje najboljše sortirano Špecerijsko in maierijalno blago, kakor tndi različne barve (faroe) itd. Nadalje priporoča izvrstne mele, rozine, grox-fičje (velnberlne), slanino (ipeh), mast itd. m Najboljša postrežba in najnižje cene Najbolj*! in najcenejši nakup vsakovrstnih godal CafnsikJDStrrjmeote) W. Schramm, izdelovalec goda] V Celju, Gratzerstraaae Štev. 14. Pradaj»rn v*«kovmo" plehute 10 h**a* pih«In« ioltrum«ale, dobre $o*ti ca lolarj« po nosi otm, kitare, dtre, harmonike u meh. bob##, lamburi«, jako Aim »Imat;. Kuj(ijjrm flare gotli ali pa jih zamenjam a nove- 284 Lovske puške vseh zistemov, znani najboljži izdelki, najvestaejše pre-skusenc, priporoča Peter Wernig češ kr. dvorni pnškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Xarn ten). &$ Ceniki se depečljejs .tasteaj in poštnine prsst«. gggggggggggggggggggggc St. 45960. 2, 3. 4. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti v svrho temeljite izobrazbe viničarjev r gojitvi amerikanskih trt- v oskrbovanju drevesnic in v oapravi sadunosnikov ier njih obdelovanju tudi v letu 1904 po eden viniearski tečaj in sicer na. 1, deželni sadni in vinorejski Soli v Mariboru, » viniearski Soli v Silberbergu pri Leibniej. • > i v Ijulomeru, » > > v Gornji Radgoni in na deželni osrednji trsnici na Spodojem Bregu pri Ptuju. Ti tečaji se pričnejo s 15. fehruvarjem in končajo » 1. decembrom 1905. V Mariboru se »prejme v letu 1906 14, t Ljutomeru 12, v l^boici 24 in na Spodnjem Bregu pri Ptuju 24 posestniških in vmicarskib sinov. Ti le dobijo oa imenovanih zavodih prosto stanovanje, popolni«* brano, povrhu pa Se S kron mesečne plače. Izobrazba na teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le toliko teoretična kolikor to osnovni delavci in samostojni vioičarji neobhodno potrebujejo. Po sklepu tečaja se vsakemu udeležencu glede njegovih zmožnosti izroči spričevalo. V svrho sprejema v enega ali druzega teh tečajev imajo prosilci svoje koleka proste prošnje najpozneje do 15. janu-varjja 1905 deželnemu odboru predložiti. V teb prošnjah se mora izrecno pripomniti, v katero zgoraj imenovanih viničar-skih sol želi prosilec vstopiti in priložiti se ima prošnjam: 1. Potrdilo, da je prosilec dovršil (6. leto svoje starosti. 2. spričevalo o nravnosti (ubnaflaom), potrjeno od župnijskega urada, 3. zdravstveno spričevalo, da je prosilec brez vsake nalezljive bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske sol*. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bojo od 15. februarja do 1. decembra 1905 neprenehoma v soli ostali ur se vsem njih izobrazbo pospevajocim odredbam deželnih stro-kovnjaskih organov podvrgli. V Gradca, dne 4. decembra 19 10.856.840 13 Hipotekama posojila..... .....K 6.2 tf.645 43 M*ia»cno »'-»nje............• »186 — I\.wj.U na nrndaoatae efekte .......► !6.^»?S Efaktm zaklad .............» a,4&3.868- Pofcstn................» I83.00O— lmetek. katerega ima hranilnica u dotacijo pn kreditni xadrup........» 317.000-— Vloge pn kreditnih podjeV1........ 330.425 » Stanje blagajne Jkaa<........... 91.22-963 Glarni reaerrai zaklad..........» 664.881 88 Poeebni ranemu akiad ta karu« diference • Slo3o3-9z Zaklad ra peazije............■ 32.44821 Visokost za obresti: Pri vlogah 4*, in se plača rentni davek od hranilnice (6 par k ase) same. Shranjevalne vloge se »prejmejo. io4i Mestna hranilnica 397 (šparkasa) j t Ormožu Gradnje vsako sredo in soboto od 8 do 12 are pred-poldaii. Ptjataiia se dajt vsaki čas brezsfecas. Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujejo polmesecno, toraj od 1. oziroma 16 dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil. Obresti se dne 30. jnnija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitala. Vložitelja radi tega pripisa ni treba priti v arad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa.) sama. Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tudi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze. 15 40 dni na kredit 40 dni na poskns! Pazite na plombo Takih in euakili kricaikih priporočil moja svpiovooznana tvrdka za hvalo mojih ur ne potrebuje, rečem Vam toraj aamo: pazite na tvrdka (firmo). Vsak* laka hvala je za priporolilev mojih ur čisto nepotrebna, ker v 40 dneh mi uro itak more vsakdo nazaj poslati, kdor t njo di zadovoljen in daat vplacasl tfeaai takoj nazaj. Solidnejse kupVije oikdo ne more zahtevati. Pojasnilo! Jako vakev kaj rad zjulovoljni. čislane antimagDelifne remonler-ure na sidra (anker) tistem Rosskopf. v DikelnaMem okrovu se te n>-kaj let od mojih kupo-e kupujejo, posebno jih čislajo ljudje u katetlh, uradniki, orožniki, fnancni m žetezniiki Mtlalbenct, ker so i njimi piav Privatnim kupcem pošiljam moje prave amerikanike anlimagnetične ttmtMttt-Utt M tiara, ustin Rosskopf ilcr. «a Ijako priporočljiva službena ura) s patentovanim emaiUkatalnikoin, s sekundnim kazalom, v dobro se zapirajocem nikelnastem okrovu ah pa v črnem jeklenem okrovu io s pcKltčcninti kazali, latAitif rrflliriU. i •■<■■•<■•■>■ piimtno garantijo V irffiil UatliKl U It-iraevfg* ■ *■!*, S nllttlaatio writ!« ti ofcfskow or«d. z kiratlarrtta i« taritMila okročca. velja komad samo 2.S« aid . H komadi 7 a|j t g komadov pa |J-|0 |ld. Poiilja se proti poitoemu povzetju ali p«, če se denar naprej poilje. HANNS KONRAD u prva tovarna za ure v Iriurit II. •«• na Cefkem, ces. kr. sodnijsko poverjeni eenilee. sloji tvrdka je odlikovana ■ ces. kr. avstrijskim orlom in s zlatimi in srebrnimi medaljami iz raznih razstav ter z več, kakor z 10 tisočimi pohvalnimi pumi iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja io najstarejša ter razpošilja v tu Wfa Ustaucvlltaa I« U ti lt»7. Prepis pisma, ki sem ga nedavno sprejel: "dlia blafltroOtSf! S posebnim veseljem moram Vam priznati, da tiste tri ure-, katere sem pred nekaterimi leti u Vaie tovarne dobil do današnjega dne brez prestanka prav dobro grejo m da jih le pri nobenem urarju nisem im«|. Dovolil sem si tudi Vaie izvrstne ure pri vsakej priložnosti priporočati, kakor na pr. pn ko&ferencijah. Za izvestno in Irpetoo napravo Valili ur odkritosrčno se zahvaljujoč prosim Vas. da blagovolite mojemo današnjemu naročilu tudi tako vestoo ustreči. Spodnjistanetič (v Bukovmi) dne 7.12.190». Jan. Buczkovski L r. nadučilelj. \)(Wf\r f kla'1 "zarji in barantači ponarejajo moje kataloge in risbe ter navidezno »roje ure ozor ceneje prodajajo. Te aavUfZM cenejte ure pa so ■ alsprtlao. lUk« blago, često-krat niso repasirane, s slabim okrovom, za katere se ne more 3 leta polteno jamčiti Ne dajte s takim blagom slepiti, ki j« aamo za oko ne pa za daljšo rabo! Pazite na mojo Miza U J* let obstcicio tfflko. pij" Prva tovarna aa ur« H anna Konrad t Bruxn štev. 948. -'asfeft IlustroTavnl ceniki se na zahtevanje zaatonj in franko dopoaljejo 166 A. Uitto kupuje (od ftvojh udov) ptujska vinska zadruga! Vino mora biti pristno, naravno. Vino, h katerema »o primešane druge snovi, se ne kupi! Vzorci (muštri) naj se prinesejo k gospodu Steudte, hišnemu posestniku in sodar-skemu mojstru v Ptuju, Brand-gasse, in sicer samo vsaki pondeljek in torek. Za ptnjsko vinsko zadrngo: Ornig, Sellinschegg, Steudte. Živinski sejmi v Mariboru. V Maribora se vrtita na v nalažč za to odločenem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva živinska I sejma. Prvi vsako drugo sredo in drugi vsako četrto sredo v meseca. Prodajalci in kupci se vabijo k obiska teh sejmov. mi Za gnojenje travnikov priporočam svojo bogato zalogo ametnih gnojev, kakor Tomaževo žlindro s 16%, 18% io z 20".. Potem kajnit in kalijevo gnojno sol. Vse mnogo ceneje, kakor v prejftnih letih! V Zalogi imam tudi vsakovrstne drage ametne guojer kakor ivepleno-kisel amonijak, ivepleno-kisel kalij, tupesfosfat kosteno moko in Chilll-soliter (talpeter). Franc Frangesch prodaja želez« in Špecerijskega blaga, c. kr. prodaja smodnika v Mariboru, Herrengasse. *os 16 Naznanilo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Iiadcanstalt). Kopele v banjah se lahko rabijo vsak dan od 8. do 12. are predpoldan in od 1. do 7. ore popoldan. Kcpele s hlaponom jn sicer za ljudstva se dobe od 1. do 7. are popoldan. Kopele s hlapenom in poliva« vsak dan od 8. do IŽ. are predpoldan in od i. do 7. m© popoldan. Nagrobne vence \t umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata t obilnej zalogi in pri; BRATA SLAWI1* 'C 11 v fftafjL (.M7 Red Star Line, Antwerpeii _*>-VJ'j*.' •»/-► v Ameriko. P r> a vrst« p ar a ar a J. - da nja v Mew Tor* In v Ph If a del p hlj o. — »zbonu osraaa u Indiji. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, VViedener Gurtel, na Dunaji ali Kari Rebak, konc, agent v LJa*IJa«l, Katostversas a lice Itat. 41. - 356 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči o«d krmo zmeaan, da prafticj raji irejo, varoje svi-nje različnih bolezni ter zboljsa ae^o in mast Ako se booemo obvarovati ftkode, moramo pokladafi ta prašek (mešali med hrano) te pnjskom. Zdravim svinjam zmešali se mora na leden enkrat ena žlica polna tega prahu med hrano, slabim in sJokim vsaki dan po eno ilico, mladim na teden samo pol žlice. Eden zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju :nica nasproti Dravskega mosta) Pravo domače platno za rjuh* ia perilo priporoča*« po alede&b. aBfcafci Cela tešita (rjuha) ta potfeljo Z ali 5', metra dolga. velja aan 1 fU ■ oziroma 1 goU 20 kr. — Najfinejša Beitta rjaha ix teakefa d malega plalna t m dole*. ve.* aamo 1 g'6. 60 ar. To doma/* pJatao m lom prodaja m meir« ia stem* Tega. ''po je plaloo 100 cm široko, meter urno 75 krajcarje* — Domače plalr. za »ttrocofca* relja meter 20 «Ji 25 kr.. za obleko motor M ali 35 k- Brata Slawitsch * trgovca v Ptuju. Fk>rian*fci try ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) Z | meso, najfinejše klobase, j vedno sreže (frišao) blago, priporoča p« naj-g *J« eeai g J. Luttenbergfer, mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo se S vestno in hitro! m, t* i Nikdar več ni take priložnosti! Tako doieo, dokler a* m aalafa pa* asjaaiaav hlače za mala svata i« «icar za J tU. 80 kr Hla/e so a anotaaaa oakaa m a* aahtjo lahko ta jooca ali mam ideiane ao po aajMiajli daoajak) taoom. nora toku *o uko lop. Kdor »trots «•**» afrafta, oobi tt. a 3 am\ 39 kr. Foa^jo «e po poŠtama ponatja. Ph -^roftio vartaatr-|a, ak* aa aavaaoa •saaaal SsM m ajib fcrokoot okoli paao. ^^ ^■Baj.«UaJijaJala•^k»eB#WAe•^I. JaarTrirtij, Kraku 51. Keqgajajofe oa »samo oaaaj ab pa m potfaa daaor. 1110 Meščanska parna ža?a. Na novem !entne* trga (Lendplatz) v Ptuju zraven klainic« in plinarske hifie peetavjjen* je dot« parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les blodi Hd. po cabtevi takoj raxiaga-Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in apahaU _____________________i- t. d. m MMMMMMMMMMM Najboljše i MM00MMUMMMM ladajatolj ia odfovoni ondaik: Janez Drevcnlek. T»k: W. Blaake v Hiitju.