občin Ormož in Ptuj VU ISSN 0042-0778 Leto: XVIII Ptuj, dne 22. oktobra 1981 Številka: 18 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 160. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Ormož za razdobje 1986—1995 oz. za določena področja do leta 2000 161. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta centralne mestne cone v Ormožu SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 162. Sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v zbor delavcev delovne skupnosti Delavske univerze Ptuj 163. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri Ptuju SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 164. Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981—1985 165. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj 166. Sklep o potrditvi cene vzgoje in oskrbe otrok v Vzgojno varstvenem zavodu Ptuj POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ormož 160 j Na podlagi 24. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in Odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 2. točke 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 30. 9. 1981 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Ormož na razdobje 1986—1995 oz. za določena področja do leta 2000 1. člen Dolgoročni plan občine Ormož se pripravi in bo sprejet za razdobje od leta 1987 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan občine Ormož). 2. člen Izvršni svet skupščine občine Ormož pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži skupščini občine Ormož osnutek, koncem drugega polletja 1983 pa predlog dolgoročnega plana občine Ormož. 3. člen Izvršni svet skupščine občine Ormož določi in sprejme program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Ormož, o katerem informira skupščino občine. Ta program dela vključuje raziskovalne naloge, ki jih bo potrebno pripraviti kot osnovo za oblikovanje izhodišč, organe in organizacije odgovorne za pripravo strokovnih podlag, organe in službe za pripravo samoupravnih sporazumov in Dogovora o dolgoročnem planu, obveze organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, ter roke v Postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Program tudi zajema aktivnosti v občini za ntedobčinsko samoupravno sporazumevanje in j dogovarjanje v ožji in širši regiji'in kriterije za določitev nosilcev planiranja — udeležence iz 4. il e na tega odloka, ki bodo dolgoročne plane v občini sprejemali. 4. člen Plansko razdobje z 1. člena tega odloka veljav skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne plane sprejemajo zlasti: — organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev, — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor, — organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združenega dela in sredstev ter poslovne skupnosti, — vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali, ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. Skupščina občine zadolži s sklepom nosilce planiranja, ki pripravijo dolgoročne plane razvoja. Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo programe dela na osnovi programa dela iz 3. člena tega odloka za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah na pripravi dolgoročnega plana občine. 5. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana v letih 1981—1983 se v občinskem proračunu zagotovijo sredstva za redno dejavnost strokovnih služb za planiranje v sestavi občinskih upravnih organov, ki bodo sodelovali pri pripravi in izdelavi teh dokumentov ter potrebna sredstva za pokrivanje stroškov za pokrivanje zunanjih sodelavcev. 6. člen Strokovni nosilec pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve SO Ormož, obvezno pa sodelujejo tudi strokovni delavci drugih notranjih organizacij enot v občinskem upravnem organu. 7. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Ormož se prične takoj. 8. člen £ S tem odlokom preneha veljati ,,Odlok o pri^ pravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Ormož za razdobje 1986—1995 oziroma za določena področja do leta 2000” (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/79). 9. člen la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 30-37/81 Ormož, dne 30. 9. 1981 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK 161 Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) ter 8. točke 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščine občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 9. 1981 sprejela * ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta centralne mestne cone v Ormožu 1. člen Sprejme se zazidalni načrt centralne mestne cone v Ormožu. Načrt je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 2404/B-77 v mesecu septembru 1980. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka. . 4 . 3 4' Jlen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanov in organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu občine Ormož, ki je pristojen za urbanizem. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu ddločil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet skupščine občine Ormož. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcij občin Ormož in Ptuj. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pp objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj Številka: 351-12/78 Ormož, dne 30. 9. 1981 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK 162. Na podlagi 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji družbeno političnega zbora, dne 5. oktobra 1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 7. oktobra 1981, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbene skupnosti v zbor delavcev delovne skupnosti Delavske univerze Ptuj 1. Branko PETROVIČ, rojen 12/4-1949, stanujoč v Zg. Hajdini 112, se imenuje za delegata družbeno politične skupnosti v zbor delavcev delovne skupnosti Delavske univerze Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega predstavnika v zboru delavcev delovne skupnosti traja dve leti. Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 111-143/75-2 Datum: 7/10-1981 Predsednik Skupščine občine Ptuj Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r. 163 Na podlagi 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji družbenopolitičnega zbora, dne 5. oktobra 1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 7. oktobra 1981, sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri Ptuju 1. Franc KIRBIŠ, roj. 11. novembra 1943, stanujoč v Tržcu n. h., «e imenuje za predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Videm pri Ptuju. 2. Mandatna doba imenovanega predstavnika v svetu šole traja dve leti. 3. Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-14/78-2 Datum: 7/10-1981 Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r. 164 ANEKS št. 1 K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1981 DO 1985 1. člen V Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3/81 ) se uvodni del%rembula) spremeni in glasi: »Na podlagi 2. in 113. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) m 17. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81)« delavci v samoupravnih organizacijah ...« , ' 2. člen V 2. členu se namesto pike doda besedilo: »ter določila Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 15/81). 3. člen V 13. členu se tabela spremeni in glasi: Leto Letna stan. Valoriz. vred. fonda Delež v % 1981 28.945 1,236.437 2,34 1982 32.655 1,232.264 2,65 1983 39.310 1,398.930 2,81 1984 51.260 1,730.005 2,96 1985 64.230 2,105.910 3,05 4. člen . , V, 26. členu se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki glasita: Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo za namene solidarnosti združevali nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti 5,45% na brutto osebne dohodke iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost. Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Upravo za družbene prihodke Skupščine občine Ptuj, da v skladu s 3. členom Zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS št. 3/81) zbira sredstva po tretjem odstavku tega člena ter jih nakazuje na poseben račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj v skladu s posebno pogodbo o medsebojnih pravic in obveznostih.« 5. člen Členi 34., 35., 37., 38. in 39. prenehajo veljati, VII. poglavje »Druge naloge in obveznosti« pa postane XI. poglavje. Namesto zgoraj navedenih členov se dodajo nova poglavja VIL, Vlil., IX. in X. s členi 34. do 39. ki glasijo: VII. POGOJI IN MERILA ZA RAZREŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ 34. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevali naslednje normative: — enemu družinskemu članu pripada do 32 m7 stanovanjske površine, ' . — dvema družinskima članoma pripada do 45 m stanovanjske površine, — trem družinskim članom pripada do 58 m2 stanovanjske površi-nc — štirim družinskim članom pripada do 70 m2 stanovanjske površi- Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se pripadajoča stanovanjska površina poveča za največ 15 m . 35. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo dodeljevali družinam stanovanja in stanovanjske kredite po enotnih osnovah in merilih ter pri tem upoštevali: — oceno stanovanjskih razmer v katerih živi delavec in njegova družina, — socialni in materialni položaj delavca in njegove družine, — delovni prispevek, — skupno in posebno delovno dobo delavca, — zdravstveno stanje delavca in njegove družine, — udeležba v NOV. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo spodbujali skupno reševanje vprašanj družinskih članov, ki so zaposleni v različnih organizacijah in skupnostih in namensko varčevanje mladih delavcev za reševanje svojih kadrovskih stanovanj. Udeleženci si bomo prizadevali, da bodo organizacije in skupnosti dodeljevale družbena stanovanja izven določenih kriterijev, kadar bodo dodeljevali kadrovska stanovanja, za katera bodo s planom predvidevala v ta namen potrebna sredstva. 36. člen / Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo upoštevali v samoupravnih splošnih aktih temelje organizacije združenega dela in delovnih skupnosti ter stanovanjske skupnosti vsebino, družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS in pri določanju obvezne lastne udeležbe upoštevali zlasti: — vrednost stanovanja, — socialni ekonomski položaj delavca in njegove družine, — zdravstveno stanje delavca in njegove družine. 37. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo v samoupravni stanovanjski skupnosti, temeljih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih uveljavili lastno udeležbo. — pred vselitvijo oziroma preselitvijo, — po vselitvi, če so občani oziroma družine v težkem gmotnem položaju s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. 38člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se bomo zavzemali, da bomo delavci v temeljni^ organizacijah združenega dela in delovnih J 50. člen Udeleženci se sporazumemo, da najnižji odstotek stanarine, ki gaje dolžan prispevati vsak imetnik stanovanjske pravice v samoupravni stanovanjski skupnosti znaša v srednjeročnem obdobju 20 %. 51. člen Udeleženci se sporazumemo, da imetnik stanovanjske pravice ni upravičen do delne nadomestitve stanarine v naslednjem obdobju: — če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem, — če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, — če je sam ali eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda, — če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov družine in če je odklonil ponudeno zamenjavo za standardno stanovanje. 52. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v samoupravni stanovanjski skupnosti po poprejšnji uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj, pri odobravanju delne nadomestitve stanarine upoštevali, da se ta pravica lahko priznava tudi občanu ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju (na primer: bolezen, invalidnost, otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, druge težje obremenitve družine, ki so tudi materialnega značaja); oziroma pravico zavrne občanu ali družinski formalno izpolnjuje pogoje za delno nadomestitev stanarine, živi pa v dobrem gmotnem položaju. 53. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo obseg, namen in način porabe solidarnostno združenih sredstev opredelili v letnih planih, kijih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti in da bomo podrobno opredelili namen in način porabe solidarnostno združenih sredstev v posebnem pravilniku stanovanjske skupnosti. 54. člen Udeleženci se sporazumemo, da vse posle v zvezi z vzajemnostnim in solidarnostnim združevanjem sredstev, kreditiranjem temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delavcev in delovnih ljudi, iz vzajemnostno zbranih sredstev opravlja Kreditna banka Maribor — poslovna enota Ptuj. IX. STANOVANJSKO IN BIVALNO OKOLJE 55. člen Udeleženci bomo skrbeli, da bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določali in uresničevali tako zemljiško politiko, ki boomogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. 56. člen Udeleženci bomo sodelovali s stavbno zemljiškimi skupnostmi, ko-munalnimi skupnostmi in občinskimi skupščinami z namenom, da bi bila ustrezna zemljišča pravočasno pridobljena in komunalno opremljena za izgradnjo 600 stanovanj. 57. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo usmerjali stanovanjsko gradnjo na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. X. NALOGE ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI ■58. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije se aktivno vključevali v izvajanje nalog organiziranih v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki se nanašajo na: 1. solidarnost in vzajemnost na ravni republike 2. izvedbo posebnih nalog zveze, kot so: — raziskovalna dejavnost, . . — sprejem normativov in standardov za gradnjo in opremljenost, — stanovanjskih sosesk in standardov za graditev stanovanj, — gradnja domov za učence in študente, — reševanje stanovanjskih problemov, kadrov na manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih, — bivalni pogoji udeležencev M DA, — organizacijo akcije za reševanje stanovanjske problematike v primeru naravnih nesreč in drugih izrednih razmerah. 59. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo skrbeli pri izvajanju programa raziskav Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da bo: — čimvečji možni meri vsklajen s potrebami razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, — možno dobljene rešitve koristno vključevati in uporabljati v stanovanjskem gospodarstvu. 6. člen Členi 40 do 46 postanejo členi 60 do 66. 7. člen Aneks k samoupravnemu sporazumu velja, ko ga podpiše večina udeležencev, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, 1. oktober 1981 Udeleženci: 165. Na podlagi 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), 45. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, je Zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na seji dne 1. oktobra 1981 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj L SPLOŠNE DOLOČBE: 1. člen S. tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za: — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja, dogradijo sanitarije ali izboljšajo instalacije, — premostitvena posojila, kijih lahko prejmejo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje. 3. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije združenega dela in njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v občini ne glede na to. kje imajo sedež njihove delovne enote oziroma domicil njihovi delavci in sicer: — temeljne organizacije združenega del in delovne skupnosti, ki , začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju in, ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. — delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo. — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakršnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo, — kmetje ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo, — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa'bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo, pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. 4. člen Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev stanovanjski skupnosti. 5. člen V skladu z 42. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti praviloma namenja stanovanjska skupnost vsaj 65 % združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, ostanek sredstev pa za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, konkretno razmerje pa.se za vsako leto določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom ob razpisu iz sredstev po tem pravilniku. Začasna prosta sredstva se lahko uporabljajo za premostitveno kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v okviru družbeno usmerjene gradnje. skupnosti pri dodelitvi družbenega stanovanja upoštevali naslednjo minimalno višino lastne udeležbe: Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku Udeležba občana na na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS v nab. vrednosti stanov, preteklem letu Za družine z dvema in več člani za samske občane DO 20 % do 35 % ' brez udeležbe nad 20 % do 25 % nad 35 % do 40 % 1 % nad 25 % do 30 % nad 40 % do 45 % 2% . nad 30 % do 35 % . nad 45 % do 50 % 3% nad 35 % do 40 % nad 50 % do 55 % 4% nad 40 % do 45 % nad 55 % do 60 % 5% nad 45 % do 50 % nad 60 % do 65 % 6% ' nad 50 % do 55 % nad 65 % do 70 % 7% nad 55 % do 60 % nad 70 % do 75 % 8% nad 60 % do 65 % nad 75 % do 80 % 9% nad 65 % do 70 % nad 80 % do 85 % 10% nad 70 % do 75 % nad 85 % do 90 % / nad 90 % do 95 % 11 % nad 75 % do 80 % 12% nad 80 % do 85 % nad 95 % do 100 % 13% nad 85 % do 90 % nad 100 % do 105 % 14% nad 90% do 95 % nad 105 % do 110 % 16% nad 95 % do 100 % nad 110% do 115% 18% nad 100% nad 115 % 20% Lastna udeležba za pridobitev'družbenega stanovanja je vračljiva in se vplača za dobo 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine ter se vrača v enkratnem znesku z 2% obrestno mero. 39. člen Lastna sredstva pri nakupu in prenovi etažnega stanovanja ter gradnji in prenovi stanovanjske hiše bo taka, da bo znašala maksimalna vsota kreditov: — največ do 80 % pri nakupu etažnega stanovanja, — največ do 75 % pri zadružni stanovanjski gradnji, — največ do 60 % pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne gradnje, od predračunske vrednosti oziroma od končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti. Maksimalna Vsota posojil pri blokovni zadružni gradnji je enaka kot pri nakupu etažnega stanovanja. 40. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo uveljavili naslednje osnove in merila stanovanjskega kreditiranja: — najdaljša doba vračanja posojila 20 let, — najnižja obrestna mera 4 %, — najkrajša doba vračanja 24 mesecev. 41. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastno udeležbe v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilniku o razreševanju stanovanjskih vprašanj delavcev temeljih organizacij združenega dela in delovni skupnosti. - Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije za pridobi-, vanje družbeno najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanjih za delno nadomeščanje stanarin opredelili v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 1. Temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupno- stim ki: . , — združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi slabih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj, — so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanjč stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — predložijo plan v katerem je plan dohodka in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove, — predložijo potrebe po stanovanjskih in program reševanja in stanovanjske problematike svojih delavcev, — sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz vzajemnostno združenih sredstev, — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — gradijo ali kupujejo stanovahja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. Delavcem, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnostih, ki združujejo ali so začasno oproščeni združevanja sredstev vzajemnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo, lastno udeležbo. 3. Delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposlenim delavcem delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti in ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. 4. Upokojencem in invalidom, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. 44. člen Udeleženci se sporazurhemo, da bodo dobe vračanja obrestne mere in anuitete danih kreditov naslednje: — največ 10 let po 4 % obrestni meri v polletnih anuitetah pri kreditih za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastni I — največ 19 let in po 4 % obrestni meri v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete pri kreditih za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Obrestna mera se po 5 letih poviša za neodplačani del kredita na 6 %. 45. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo način, oblikovanje, namen porabe, pogoje pridobivanja in vračanja združenih sredstev opredelili v pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združeni sredstev vzajemnosti. z 46. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v letnih planih določili obseg, pogoje pridobivanja, način porabe in vračanja kreditov iz vzajemnosti združenih sredstev, ki ga sprejema skupščina stanovanjske skupnosti. 47. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju del solidarnostno združenih sredstev namenjali za stanovanjsko gradnjo in nadomeščanje stanarin. Vlil. UPORABA SREDSTEV VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI 42. člen Udeleženci se sporazumemo, da se bodo vzajemnostno združena sredstva v občini razporejala najmanj enkrat letno za kreditiranje: — stanovanjske gradnje, — nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš, — prenove stanovanj in stanovanjskih hiš. Razmerje med sredstvi namenjenimi za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti ter sredstvi namenjenimi za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti bo v srednjeročnem obdobju znašalo 65 % proti 35 % v korist družbene gradnje, konkretno pa se za vsako leto določi z letnim planom samoupravne stanovanjske skupnosti. Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj, da v skladu z vsklajenimi medsebojnimi plani in programi začasno kreditira izgradnjo objektov Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj ter Samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem občine Ptuj in Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, o čemer se sklenejo posebne pogodbe. Sklepe o sklenitvi medsebojnih pogodb sprejmejo izvršilni odbori. 43. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo posojila iz vzajemnostno združenih sredstev v samoupravni stanovanjski skupnosti razporejali na podlagi vsakoletnega plana z razpisom. Posojila iz združenih sredstev bodo dodeljena: 48. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo solidarnostna stanovanja dodeljena delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah na podlagi ocene in meril: — stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina, kot prevladajoč kriterij, — socialni in materialni položaj občana in njegove družine, ki ga da center za socialno delo, — skupni dohodek občana in njegove družine, upoštevajoč, da višina skupnega dohodka na člana gospodinjstva poprečno mesečno ne presega ■ mejnega zneska, — za upokojence in invalide, da izpolnjujejo pogoje in merila Skupnosti socialnega varstva Slovenije za pridobivanje solidarnostnega stanovanja. — za mlade družine, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije, dogovorjene pogoje in merila za pridobivanje solidarnostnih stanovanj. Mejni znesek (minimalni življenjski strošek) po tem členu je znesek, ki ga po enotno dogovorjeni metodologiji ugotovijo v občinski skupnosti socialnega varstva na osnovi elementov, usklajenih v Skupnosti socialnega varstva Slovenije. 49. člen Udeleženci se sporazumemo, da ima vsak občan pravico do delne nadomestitve stanarine, ki je imetnik stanovanjske pravice in redno plačuje stanarino in če glede njegovih skupnih dohodkov izpolnjuje pogoje pravilnika o delnem nadomeščanju stanarine. 6. člen Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni po-ložaj. « 7. člen ' Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo 10 letpo 4% obrestni meri. Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se dajejo delavcem upokojencem in invalidom največ za dobo 19 let po 4% obrestni meri. Obrestna mera se po desetih (10) letih poveča za neodplačani del posojila za dve (2) indeksni točki. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. 8. člen Šestina polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačal po predpisih o Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov. 9. člen 'Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja po površini do 90 m . 10. člen Stanovanjska skupnost najmanj' enkrat letno določi v skladu z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri 'dodelitvi posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. JI. člen Stanovanjska skupnost razpiše letno eden, lahko pa tudi več razpisov za posojila iz vzajemnostnih sredstev. V razpisu morajo biti navedeni zlasti: — obseg sredstev, predvidenih za posojila po posameznih namenih, — pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila, — višina diferencirane lastne udeležbe. — kritji za določitev prednosti za pridobitev posojila, — dokumentacija k vlogi za posojilo,. — način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet, — način in rok objave rezultata razpisa. 12. člen Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Kreditno banko Maribor opravlja banka vse bančne, finančne in knjigovodske in druge strokovno-administrativne posle. 13. člen O uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti. 14. člen Po tem pravilniku pridobivanje posojila TOZD in DS in njihovi delavci, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka, v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež svojih delovnih enot. Posojilo za gradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše je možno dobiti izven naše občine, če TOZD ali DS da zato soglasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi, kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo. II. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 15. člen Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce. Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od pet (5) % celotne mase BOD v tem obdobju, — da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega zadruževanja v stanovanjski skupnosti, — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — predložijo plan, v katerem je plan dohodka in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove, — sprejmejo plan potreb po stanovanjskih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev. — sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti in že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti^ — da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanja, ki jih bodo pridobile (prenovile) s tem pravilnikom. 16. člen Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. 17. člen Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 50 % od predračunske vrednosti ali končne kupoprodajne cene. 18. člen Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije, je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki. Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno, udeležbo najmanj v višini 30 % od zneska, potrebnega za investicijo. Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici. Za dejavnosti šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva je lastna udeležba 40 %. Progresivno lestivico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi stanovanjska skupnost z razpisom. 19. člen Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev, ki jih najemajo TOZD in DS je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizacije, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja: Če znaša posojilo od predračunske ali znaša odplač. doba končne kupoprodajne cene stanovanja do 40 % ..... 6 let od 41—50 % ..... 7 let od 51—60 % ..... 8 let od 61—70 % ..... 10 let Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. 20. člen Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju S stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takem primeru pogoje in način poplačila preostalega dolga. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA.IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI 21. člen Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za grgdnjo, nakupa in prenovo stanovaj in stanovajskih hiš: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m2, — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki, ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, starši če živijo v skupnem gospodinjstvu in jih prosilec za posojilo vzdržuje. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo'ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. 22. člen Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 30% od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi ori prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, kijih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4 člansko družino (70 m-), če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m2 na člana. Delavec, ki kupuje, gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovajske površine, ki presega standardno stanovajsko površino. 23. člen Skupna vsota posojil, kijih dobi delavec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja (80) % — pri blokovni zadružni gradnji (80) % — pri zadružni gradnji (75) % — pri gradnji individualne stanov, hiše (60) % — pri prenovi stanovanj in stanov, hiš (60) % predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 24. člen Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: — kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, — kupuje standardno stanovanje, — ki bo z nakupom, graditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino, — ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine. Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posoji. kot n. pr.: število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini, članstvo v ZB itd. 25. člen Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine osojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku je razmerje m.ed mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine ( (gospodinjstva) delavca v preteklem letu in med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri izračunu mesečnega skupnega čistega dohodka na člana družine (gospodinjstva).se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov vpreteklem letu, razen tistih, ki so navedeni v 151., 152., 154.in 155. členu Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21 /74, 39/74, 5/76, 10/76; 31/76 in 8/78). 26. člen Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku glede na doseženi mesečni skupni čisti dohodek na člana družini’ (gospodinjstva) v preteklem letu znaša: Če znaša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine (go- znaša lastna pripada delavcu spodinjstva) v primerjavi s udeležba v od- posojilo v ostatku povpr. mesečnim osebnim doh. stotku od cene od cene stan- v gospodarstvu v SRS v prete- standardnega dardnega stano- klem letu stanovani vania največ do DO.. ... 50 % 30 % do.... .. 51 % do... ... 75 % 35 % od .. 76 % do... ...100 % 40 % od nad.. ..101 % ....120 % do... ...120 % 50 % 55 % ...40 % ..35 % ...30 % ...25 % ...20 % Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene. 27. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevani denar, dokazan s hranilno vlogo, posojilo na podlagi namenskega varčevanja za stanovanjsko graditev pri banki, stanovanjsko posojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelovanja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. 28. člen Pri določanju dobe vračanja posojila delavcu se poleg 7. in 8. člena tega pravilnika upošteva tudi vsota anuitet posojil za reševanje stanovanjskega vprašanja in povprečni mesečni dohodek na člana družine. Odplačilna doba posojila po tem pravilniku ne more biti krajša od pet Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo sklene banka posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom. 30. člen Stanovanjska skupnost zavaruje dano posojilo delavcu s vknjižbo zastavne pravice pri stanovanju ali stanovanjski hiši, za katero je prejel posojilo, v korist stanovanjske skupnosti za posojila, obresti in morebitne stroške. 31. člen Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Ce delavec kupuje ali gradi primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiškoknjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše. IV. KONČNE določbe 32. člen Ko z.ačne veljati ta pravilnik preneha veljati Pravnik o kreditiranju stanovanjske graditve (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/75). 33. čleft Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 1. oktobra 1981 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj Jože KRIŽANČIČ 1. r. 166 SKUPNOST ZA CENE OBČINE PTUJ Skupnost za cene občine Ptuj je na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), 1. člena odredbe o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, v potrditev Skupnosti za cene občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/81) na 4. seji sveta Skupnosti za cene občine Ptuj, dne 25. avgusta 1981 sprejela naslednji SKLEP 1. Vzgojno-varstvenemu zavodu Ptuj se potrdijo cene vzgoje in oskrbe otrok: 1. Oddelek od 7 mes. do 2 let (dnevno 10 ur) 2". Oddelek od 2 do 3 let (dnevno 10 ur) 3a oddelek od 3 do 6 let (dnevno 10 ur) b oddelek od 3 do 6 let (dnevno 8 ur) Majšperk c oddelek od 3 do 6 let (dnevno 6 ur) 4a oddelek od 6 do 7 let (dnevno 10 ur) b oddelek od 6 do 7 let (dnevno 8 ur) Majšperk c odefelek od 6 do 7 let (dnevno 6 ur) 5. Razvojni oddelek — skupaj 4.154.40 din/mes. 3.400.00 din/mes. 2.765,85 din/mes. 2.522.40 din/mes. 1.599,60 din/mes. 2.584.40 din/mes. 2.460,80 din/mes. 1.538.00 din/mes. 68.896,20 din 2. Delež staršev k oskrbnini je določen v 6. členu Samoupravnega sporazuma o določanju višine oskrbnine v Vzgojno-varstvenem zavodu Ptuj, ki jo plačujejo starši z dne 27/5-1981. Cena veljajo od dneva potrditve, uporabljajo pa se od 1/9-1981 dalje. 3. Vzgojno-varstveni zavod se zadolži, da v roku mesec dni sprejme pravilnik o oblikovanju cen in pošlje izvod Skupnosti za cene občine Ptuj. Številka: 38-8/72-3 Datum: 25/8-1981 Predsednica sveta Skupnosti za cene občine Ptuj Erika MIHELAČ, I. r. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ormdž, kije bil objavljen v Uradnem vestniku št. 8/81 je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem po 3. odstavku 182. člena poslovnika Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13-142/77) naslednji POPRAVEK V 2. Členu odloka se stopnja od osnove 100.000 do 150.000 pravilno glasi 43 %. Številka: 010-1/1981 Datum: 15/9-1981 Sekretar Skupščine občine Ormož Milan VIČAR, 1. r. Uradni vestnik občin^Ormož in Ptuj izhaja praviloma dv^kjat njesečno, m to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki ^posameznih uredništva Ptuj. Srbski trg l/I. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.