7. številka. (t Trata, t «#b«t« ijatraj 16. jaMurarija 1897) Tečaj XXII. „RDIl*OlTu izhaja p« trikrat aa teden ▼ ieatlk tadanjih eb torkih, iatvtklb In nobokah. Zjntranje izdnajo izhaja »b C. ari zjatraj, vceorne pa ob 7. ari vel*r. — Obojno izdanje ntane : ■a Je4aana.«u . 1.—, )ZTaa Aratrije t. 1.5» aa trt aiaaae. , . »._ . . ,4.5« ta pol lata . . „ . » , s.— Ml 7b#i lat« . , „ 12.— , , „U,— NartiilRi j« plačevat) napraj «a naroibt hr*z pr llažene naročnin« ti ipravi M •zlra. Posamične iterilke ae dobivajo ▼ pi »■ dajalnieah tabaka v lr*fn pa a ara, izren Trata po 4 nvf. EDINOST Oglati •• raiana po tarifa t patita; a a aaaleTe i dobaliaai Irkam* ae plažaje preater, kallkar abaefa navadnih Trati«. Poslana. anurtnice in jama zahvale, do. naei eglaai itd. ae računajo po pogodbi Tai dopisi naj aa peiiljaje «redai*tTn iliea Cassrma, št. 13. Taako piaoaa mora biti (rankoTane, ker nefranketaaa a« ne •prejsaaajo. Rokopisi ne vrniaje. Haroinia^teklainaoija ta aglaae »prejema Hpk~mpfiiitve ulion Malin« pic-aela bit. "53J nadst. Hareiiiae in oglase je plaievaSClato Trat. Odnrte reklanaa aiie ae 61 i i« k*: prsate pontnine. , r iiMhm« J« muc". BILO na Javna narodna shoda, ki ju sklicuje pol. društvo „Edinost" v Kolonji v prostorih g. Jakoba Štruklja ob 3. pop. v gostilni „Matevž stari" ob 4Va uri pop. v nedeljo, dne 17. januvarija. Dnevni red obema shodoma: 1. Nagovor pred»ednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržašk« okolico. 3. Eventuvelni predlogi. Tržaški in •količanski Slovenci! Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društv« .Edinost" sklicuje zaporedoma sliode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in (la posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo. oahor poUtičnega aruStva „Edinost*. 0 našem narodnem šolstvu. (Dalje) Govor poslanca S p i n Č i d a v seji zbornice poslancev dne 6. januvarja 1897. To ni prav nič druzega, nego nekako strašilo zoper snovanje šol, namreč strašilo Slovencem in Hrvatom, katerim primanjkaje šol, dočim je v deželi dovelj, da celo več kot dovelj, italijanskih šol. Namestnik sam, če tudi ni prijatelj nam Hrvatom in Slovencem, je povdarjal v svojem govoru dne 8. januvarja 1896. potrebo ustanovitve novih šol in tudi v ta namen zahteval kreditov, ali italijanska večina v dež. zboru je v seji dne 5. feb. lanskega leta njemu, odnosno c. kr. dež. šolskemu svetu odrekla potrebne kredite za nove šole, dokler se ne uvedo šolske takse. Takim razmeram bi bilo vendar storiti konec in to bi lahko storila tudi učna uprava, če bi le hotela, in sicer na podlagi §. 59. drž. zakona. Prebivalci, tudi Hrvatje in Slovenci, plačujejo že 27 let doklade za narodne šole, in največja krivica se jim godi, če nimajo potrebnih šol. Če pa PODLISTEK Fromoiit mlajši & Risler starši. ii ROMAN. — Francoski spisal Alphonsa Daudet, preložil Al. B. — Chšbeovi so bili podobni prebivalcem kake zagate. Delobelleovi so stanovali v ozki, umazani ulici brez zraka in svitlobe, skozi katero pa se ima prihodnjič napraviti velik boulevard. Dalje gospa Chšbeova ni več verovala v svojega soproga, dočim njeua soseda vsled »oči jedine čarovne besede .umetnosti« nikdar ni dvojila o svojem. A vendar je gospod Delobelle že več let zaman z gledališkimi agenti pil pelinovec, s predstojniki pleskarjev (claque) absynth, s pisatelji ve-Belih iger, fabrikanti dram in slovečim pisateljem, ki je več velikih umotvorov spravil na oder, špansko grenko žganje. Služba je vedno izostala. In take je ubogi mož, ne da bi bil le jedenkrat nastopil, polagoma od prvih ljubimcev prestopil k značajnim ulogam, potem k bogatim lahkoživcem, potem k junaškim očetom in naposled k oslepar-jenim bebcem... Pri tem je ostal. Pogostokrat so mu ponujali priložnosti, da bi zakon zahteva šol, tedaj naj se pa tudi pripravijo sredstva za snovanje istih. To bi se lahko zgodilo s pomnoženjem deželnega šolskega zaklada ali pa tudi z napravo okrajnih šolskih zakladov, kakoršni so že po drugih deželah. Vlada bi morala skrbeti tudi za to, da .se rabijo za šolo spe* cijelni šolski zakladi. Gospodi morda ni znano, da so v Istri nekake bratovščine, katere dajo po jedno tretjino obrestij svojega kapitala za cerkve, revne in šole. Mnogo hrvatskih in slovenskih davčnih občin je upravljanih po laških zastopih, ki imajo take šolske zaklade s tisoči in tisoči, ki pa kljubu tem zakladom ne morejo dobiti šol, dasi bi se moral denar bratovščin porabiti za vzdrževanje šol. Na primer naveden vam tu davčni občini Zbandaj in Baderna v občini Poreški, in več davčnih občin v občini Čreski. Kar pa se tiče sredstev za napravo šol, morala bi v tem oziru pomagati država. Na Češkem, v Bukovini in tudi v drugih deželah podpira napravo šol dežela. Istrska pa, namreč njeno zastopstvo, je ne podpira, pač pa je zavira. Prav za prav po zakonu država ni dolžna pomoči, toda moralično pa na vsak način po pre- si zaslužil, kar treba za življenje, ponujajoči mu mesto poslovodje kakega kluba ali kavarne, ali mesto nadzornika v veliki prodajalnici kakor .Phares de la Bastille" ali „Colosse de la Rbodes". K temu je trebalo dobrega vedenja, in tega De-lobelleu v istini ni manjkalo !... Vkljub temu pa je veliki mož vse ponudbe, katere so mu delali, zavračal s heroičnim „ne*. „Jaz nimam pravice, odreči se odru !" je dejal. Iz ust tega siromaka, kateri že več let niti stopil ni na deske, pomenjajoče svet, so imele te besede nekaj neznansko smešnega. A smeh je minil človeka, videčega, kako njegova žena in hči noč in dan požirati arsenikov prah, in slišočega, kako s poudarkom ponavljati, med tem, ko se jima igle lomijo ob medui žici: ,Ne, ne! Gospod Delobelle nima pravice, odreči se odru J" Srečni mož, katerem« je njegov smehljajoči se, ponižni obraz, navada, ukazovati v dramah, za življenje ustvarila izjemni stan razvajenega, občudovanja kraljeviča! Kadar je šel ven, pozdravljali so ga z vsem spoštovanjem lastniki prodajal-nic na Rue des Fraucs-Buurgeois, kakor sploh Parižani, zaniinajoči se za vse, kar je v zvezi z 1 govoru, katerega sem bral lansko leto v nekem tukajšnjem lista: „ubi sequitas evidens poscit, subveniendum est". Če se zahteva šol, dovoliti je tudi sredstva zanje, eventuvelno tudi dati. Tega pa ne govorim samo visoki učni upravi, temveč tudi veleslavnemu budgetnemu odseku in veleče-njenemu poročevalcu o šolskih rečeh. Kako pri nas postopajo šolska oblastva, sem pokazal že pogostoma, nekaj slučajev pa navedem tudi danes. Leta 1895. j« sklenil občinski zastop na Lošinju Velikem v svoji večini, uventi hrvatski jezik kakor predmet na tamošnjih ljudskih šolah. Pomniti je, da je na Velikem Lošinju prebivalstvo v veliki večini hrvatsko, in da je tamkaj samo je« dna hrvatska šola. Ljudje so prosili samo, naj se uvede hrvaščina kakor predmet. Nekateri pa so rekurirali pri deželnem odboru proti temu predlogu večine občinskega zastopa, in ta deželni odbor je razveljavil sklep večine občinskega zastopa, češ, daje le-ta nekompetenten v'tej stvari. Proti tej nekompetentni odločbi deželnega odbora vložil se je rekurz na ministerstvo, in to je zahtevalo po deželnem šolskem svetu informacije pri okrajnem šolskem svetu. Predsednik okrajnega šolskega sveta, slavni okrajni glavar Zuech, kateri glavari v okraju s 30.000 Hrvati, a besedice ne zna krvatski, (Čajte 1 Čujte 1) je poročal, da se sklep večine občinskega zastopa ne more smatrati resnim in da oni nasprotuje § 6. državn. ljudskošolskega zakona. Za tega moža torej sklep, ki je bil pač samo težnja po uvedbi hrvatskega jezika v šolo, katero obiskujejo sami Hrvatje, ni bil resen, in je nasprotoval § 6. drž. ljudskošolskega zakona 1 Glede tega slučaja in glede mnogih drugih slučajev, katerih nekateri so bili že navedeni, menim, da bi bila delžnost naučne uprave, poučiti takovega moža, da živimo v državi, kjer je jednako postopati z vsemi državljani, in da Istra tudi leži še v tej državi. Ta mož je na primer smatral resnimi prošnje za uvedbo laškega učnega jezika v čisto hrvatske šole. To mu je bilo resno, tako v Čunskem in Sušaku, kjer so se z gotovimi mahinacijami zbirala podkrižanja za uvedbo italijanščine. Sploh pa ta mož v šolskih gledališčem. Vedno je bil jako aobro oblečen. In poleg tega je bil tako dober, tako postrežljiv... Le mislite si, on, Ruy-Blas, Antony, Rafael iz »Mramornih src", Andrus iz ,Piratov savanskih" — on je vsako soboto zvečer lastnoročno nosil v kartonu žensko delo v prodajalnico cvetic v ulici Rue Saint-Denis.,. A celč kadar je opravljal takšno naročilo, je bil ta poklicani človek tako vzr.ešfn, tako naravno dostojanstven, da je bila dama, poverjena z izplačevanjem Delobelleovili računov, jako v zadregi, kako bi takemu dovršenemu vitezu izročila mali, težko pridobljeni tedenski zaslužek. O takih večerih se igral ecni vračal domov k večerji. Dami sti vedeli to že naprej. Tedaj je vselej na boulevardu naletel starega tovariša, pre-ziranca, kaknr je bil on — takih je mnogo v tem poklicanem rokodelstvu — in zadovoljno je v restavraciji in v kavarni plačal zanj... Pozneje je, in dami sti mu bili hvaležni za to, vedno prinesel domov ostale novce. Včasih je priuesel tudi šopek za svojo ženo, mali dar za Dosirejo, ni-čevo igračo. Zakaj pa ne P Saj to je gledališka navada. S kako lahkot« človek v melodramah meče skozi okno perišče zlatnikov. (Pride še.) ili p a drugih reOfli postupa tii^o, da ue bi smel ostati uh tem inf>tu. Prezaoiuduo bi UKu, navajati vam tu njegova dela iu tu.li gospod predsednik bi tega ue dovolil. Naj ostanem v tem okraju. Na Maleni Lošinj u je bilo raspisano mesto ueiteij.i /.a prvi razred. Alrj drugimi |e prosil za to mestno neki bko-pinič m neki Kafael. Skopinič je usposobljen za italijaušeiuo, za nemščino, ki je učui preihnet, iu hrvaščino, ki se je prej, tudi v natečajih, zahtevala za to mesto ; Kaf*«l je bil zmožen samo italijau ščine. V občinskem zastopu se je napravil terno-predlog, in pri tem je dobil ua prvem mestu jeden dvanajst, in drugi tudi dvanajst, glasov. Na druže ga pa, ki 111 zadoščal pogojem, se uiti ozirati ne bi smelo, tem več samo na onega, kateri jim je zadoščal. Kaj ne je zgodilo ? Niti jedeu, niti drugi ni bil imeuovau; čakali so jedno leto ter dali Rafaelu časa, da napravi skušnjo iz nemščine, in ob-občiuski zastop je bil zaslišan v drugič. Ta je bil potem postavljen ua prvo mesto in tudi imenovan. To je čisto piot zakonito, kajti občinski zastop je potem, ko je bil že jeden krat zaslišan, izgubil pravico biti zaslišan še enkrat v isti stvari. Javni shod polit, društva .Edinost*1 dne 10 januvarja 1897. pni sv. Mariji Magdaleni zgornji. Predsednik prof. M a n d i 6 je otvoril shod prisrčnim pozdravom do zborovalcev, omenivši, da je to III. letošnji shod v tem I. okraju in XIV. v tržaški okolici. Izrazil je nado, da tudi današnji shod vsprejme resolucije, ki se bodo nasvetovale, — sosebuo pa ono za osnutje okrajnega glavarstva —, da se tako pokaže solidarnost med okoličani. Ko je predsednik predstavil vladnega zastopnika, višega komisarja dra. M a h k o v c a in deželna poslanca Dollenza in V a t o v c a, j« odvetnik dr. Gustav G r e g o r i n na razsežno utemeljeval resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva. Kakor ua prejšnjih shodih je tudi tu podrobno navel vse razloge, ki govore za to idejo in je pojasnil zborovalcem, v koliko in v čem bi bili slovenski okoličani na boljem, ako bi se zasnovalo okrajno glavarstvo. Dokazoval je, kako westua gospftda skoro ne vedo, da bivajo v okolici kmetje in vsled tega tudi ničesar ne store za povzdigo gospodarstva v okolici. Z okrajnim glavarstvom hi sirer ne pridobili vset>a, ali vsaj oddahnili bi se nekoliko in bi lahko svoje sile, ki jih tratimo sedaj v tej usiljeni nam borbi, rabili v druge nameuL, za pov-speševanje materijalnih koristij. — Govornik je dokazoval, kako povsodi izpodrivajo naš jezik, niti na grobeli nimajo usmiljenja z istim. Česa nam je se pričakovati, ako se ue vzdramimo ? Zadnji čas je, da se postavimo po robu, da bodemo mogli živeti kakor — svobodni državljani. Nadalje je dokazoval govornik, kako prazna so vsa žuganja, 8 katerimi hočejo nasprotniki oplašiti okoličane. In te dobrote, o katerih govor® vedno ! Darujejo ne ničesar, in ako že dajo kaj, dajo gotovo iz kakih skrivnih, zavratnlh namenov. Vse gre za tem, da bi nas poitalijančili. — Jako drastično se je govornik skliceval na odnošaje v Italiji. Tam je kolon, — suženj ! Takih žalostnih socijalnih odnošajev ni v vsej Evropi kakor so v Italiji. In ti tlačeni in do kosti izsmoani koloni so Italijani, so iste krvi kakor njih gospoda! Ako torej italijanska gospoda tako tlačijo lastne ljudi, kako bi bilo še le, ako bi dobili v pest slovenskega okoličana!! To uaj pomislijo dobro okoličani, pa jih gotovo mine želja po laških „dobrotah*. Gospoda pravijo: Mi vam dajemo kruha I V odgovor na to očitanje ne je skliceval govornik na delavca, ki je uastopno zavrnil svojega gospodarja: Ako daješ ti nam delavcem kruha, pa dajemo mi delavci tebi — pečenke ! Zaključnjć je govornik pozival okoličane, naj ae ne daio begati od nikogar in je priporočal zborovalcem nastopno resolucijo: Javni shod I. okr. trž. okolice pri sr. M. M. zgtr-nji 10. januv. t. I., smaira sedanje upravne razmere ▼ tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, tolike tržaški okolici, kolikor državnim interesom iu zato prosijo okoličani, zbrani ua tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka e. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržaškemi posle prenesenega ali izročenega delokroga gledš okolice iu ustanoviti posebno c. kr. ekrajno glavarstvo za iste. Slednjič je vzkliknil govornik: Ako se pridružite tudi vi ostalim okoličanom, dokažete vladi, da ste nezadovoljni. S teiu storite svojo patrijo-tisko dolžnost. (Viharno pritrjevanje. Zlasti s*h cevauje ua oduošaje v Italiji je napravilo globok utis ua po-»lu>alce.) Za besedo se je oglasil dr. Protner, da še ptseoej opozori na nekatere razmere, ki silijo na to, da smo prišli v svet s to idejo. Okolica je že tako na slabem, da mora zahtevati z vso nujnostjo zboljšanja ua ta ali oni način. Na magistralu ue uživamo prav nik^cega spoštovanja, naš jezik se zaničuje. Ali je prav tako, ko vendar državni zakoni zagotovliajo jednakopravnost — vsem ? ! Slovenec, vsikdar zvest državi, ne zasluži, da se tako postopa žnjim ! Že to zaničevanje zadostuje, tla smemo zahtevati od vlade, da nam pomaga. — Kaki nedostatki so tudi v administraciji ! Najbolja uprava je gotovo tista, ki skrbi za množico, za siromašneje. Tu v Trstu pa vidimo le skrb za premožne, niže lju.Istvo nima besede tu. Ali se kaj stori za kmetijstvo ? Kmet sam si ne mol e pomagati, za to bi mu morala iti občina na roko. Ali kdo se briga tu z našega kmeta? Tu imajo raje tujce, ljudi iz Italije. (Viharno pritrjevanje.) Taka je tu skrb za domačine, le-ti so za tujci! (Ploskanje.) — Koliko časa zahteva že sv. Marija Magdalena šole ? ! Vse zastonj. Pač pa vam ustanovljajo laške vrtce. To so škodljive razmere. Govornik je pozval zborovalce, naj vsprejraejo predloženo resolucijo, da na t.a način pozovemo vlado, da nam priskoči ua pomoč v ta namen, da zopet povzdignemo okolico iu do nam vzraste tu zdrav in krepak kmečki slan, katerega bode krepila zavest, da je gospodar na svoji zemlji. (Vsestranska pohvala.) Resolucija za okrajno glavarstvo se je vsprejela soglasno, ako ne poštevamo četice „ci-korjašev", ki so nemo in poparjeno stali ob straui. Tako prepričevalna so bila izvajanja obeh govornikov, da niti besedice odpore si niso upali izustiti ti ubogi zaslepljenci. Na vrsto je prišla III. točka : e v e n t u e 1 n i predlogi. Za besedo se je glasil prvi zborovalec E n e n k e 1, ki je govoril približno takole: Bratje Slovenci 1 Bližajo se nam volitve! Vedite, da vsakdo izmed vas mora oddati svoj glas z vso vestjo. Prva dolžnost vsacega naroda je, da v polnem številu in kompaktno zahaja na volišče. Rotim vas, da ne pozabite na to dolžnost. Denite na stran vse ozire in vsprejmite vsako žrtev, da pridete vsi a.* ^kaovanje. Veli* je le tisti narod, ki je prepriCan o svoji dolžnosti in ta dolžnost sestoii v tem, da — voli dobro 1 Siromak oni, ki si ne upa ua volišče, še veči siromak oni, ki prihaja na volišče le v zabavo, ali nič vreden podlež je oni, ki se da kupiti! (Frenetično ploskanje.) Glasujte po svojem prepričanju! Ali glasujte vsikdar v blagor svojega naroda I Stre naj se med nami tista korupcija, ki vlada v bližnjih pokrajinah. Bodimo v izgled drugim, da bodo videli, da iz Slovana govori srce in ne umazana sebičnost, ki bi mogla provzročiti, da naši sinovi postanejo — sužnji. Tu na tem ozemlji smo mi šibkejši, tem vredneji moramo biti. — Mi trebamo mož, ki imajo razuma iu srca. Izvolimo si najvrednejih med vrednimi, takih, ki nas ne morejo izdati. — Po dosedanjih potih se ne smejo nadalje razvijati nase razmere. Vedno govore, da nam dajejo miloščino. Mi ne potrebujemo miloščiue, ampak zahtevamo — svoje pravo ! Združimo se torej v misli, da se borimo za rod! Kajti bolja je č a s t n a smrt, nego pa suženjstvo! (Pohvala in živio-klici.) (Pride se.) Političke vesti. V TRSTU, due 16. jan.rarija 1897. Državni zbor. O govoru dra. Laginje v seji zbornice poslancev miuole srede glede železnic po Istri bilo bi zabeležiti za danes, da je povdarjal ozirom na železnico Trst-Poreč, da se o tej železnici v poslednji čas povsem pristransko in po političnih motivih jedue stranke dela zoper to, kar je deželni zbor sklenil že leta 1894. Ako iu kadar se bode zidala ta železnica, gledati bode na to, da se iata po možnosti dotakne tudi Rižaoe ob ujenem izviru in motovuuskega gozda, kajti na jednem in drugem kraju bi bilo prilike za razvoj obrti, da bode. ua korist sodnim krajem koper-skemu, bnzetskemn,bujskeniu,motovunskomu, poreš-kemu, oziroma pazinskemu. Ponovil je tudi željo hrvatskih in sloveuskih poslaneev Istre, da se Trst, oziroma Istra zveže z Reko, sosebno po progi Herpelje-Kozuia in Jurdani. V včerajšnji seji zbornice je začela razprava o proračunu ministerstva za poljedelstvo. — Minister za trgovino je prijavil koncem seje, daje za-dobil najvišje potijenje zakon za udeležbo Avstrije na svetovni razstavi v Parizu. Priprave za volitve v državni zbor. Doznajeino iz povsem zanesljivega vira, da so c. kr. okrajna glavarstva dala nalog občinskim za-stopom, do morajo do dne 16. t. m. sestaviti volilne liste za peti splošni volilni razred, za kmečke občine in eventuvelno za mesta. V peto kurijo se imajo uvrstiti vsi možki, ki so avstrijaki državljani, ki so naseljeni v občini vsaj 6 mesece? in ki niso prestali kakih težkih kazni, katerim posledice še niso izbrisane. V imenik volilcev za kmečke občine morajo priti vsi možki, ki imajo pravo glasa pri občinskih volitvah v prvem in drugem razredu, in oni iz tretjega razreda, ki plačujejo najmanje B gld. direktnega davka. Ta imenik volilcev za kmečke občine je sestaviti na temelju listine poslednjih občinskih volitev, katere je popraviti sedaj po nastalih premembali. V ta imenik je zabeležiti svoto davka, ki ga plačuje vsaki volilec. V imenik volilcev za mesta je zapisati vse volilce, bivajoče v mestu, ki so bili v prvem ali drugem razredu, in oni iz tretjega, ki plačujejo najmanje 5 gld. direktnega davka. Volitve se utegnejo razpisati že v drugi polovici tega meseca, a vršile se bodo v drugi polovici meseca februvarja. Iz Hrvatske. Stroj sedanjega zistema na Hrvatskem dela neprestano. Snujeji se madjarske šole za hrvatske otroke, po železnicah v Hrvatski se skoro ne moreš voziti, ako ne umeješ madjar-ski, trosijo se stotisoči v proslavljanje državne ideje madjarske, uničujejo se mlade ekzistencije, ako tako zahteva moloh .madjarska občutljivost", profesorji raznih šol morajo se uvrščati, ako le hote obsedeti, v kolo nositeljev zistema „reda in dela" — o redu nočemo govoriti, „dela" pa je res mnogo v tem zistemu za — nasprotnike liravat-stva — gospodarski odnoSaji slabšajo tako, da hrvatski izseljenci kar trumoma delajo prostor madjar-skim prišlecem iu sledujič je prišlo na vrsto novinstvo : ravnokar razpravlja hrvatski sabor o zakonskem načrtu, s katerim se tožbe radi žaljenja časti tiskopisom odmaknejo porotnim sodiščem in bodo sodili o istih redni sodniki. Kaj to pomeni na Hrvatskem, tega ne treba praviti. Ako kateri opo-zijcijski časopis le malo trdo prime to ali ono vladno korifejo, hop, hitro se uloži tožba zaradi razžaljenja časti in v istem hipu bode obsojen dotični urednik. Kajti pomisliti treba, da je stališče hrvatskih sodnikov nekoliko drugačno nego naših avstrijskih. Mi priznavamo sicer, da imajo porotna sodišča svojo senčno stran tam, kjer je jedna narodnost na milost in uemilost izročena drugi narodnosti, kakor tu pri nas v Trstu. Ali na Hrvatskem žive Hrvatje. Sicer pa kaže ta nervo-zuost, s katero vladna večina sili na la odijozni zakon, kolike vrednosti so neprestana bagatelizo-vauja opozicije iu samohvale nositeljev sedanjega zistema : zatrdila, da se je ta zistem globoko uko-reniuil v narod, zbok česar da opozicija gineva od dne do dne. Čudno : ves narod je na njih strani in vendar se boje sodnikov iz naroda! I Ali ni tu nekoliko nesoglasja, iić, gospod grof Kliueu-Hedervary ? ! Nov germanski .narodni praznik" V Berolinu se pripravljajo, da dne 22. marca sijajno proslavijo 100 rojstni dau cesarja Viljelmal. Razpravlja se tudi o tem. da bi se odslej vsakih 5 let slavil velik .vsenemiki narodni prazuik". — Za naše aGermane" tokraj avstrijske meje bode to ugodna prilika, da slovesnimi govorancijami, banketi in brzojavnimi pozdravi pokažejo svoje pangei mansko mišljenje in čutstvovanje. — Kakor se vidi torej, propagatorji paugermaasko ideje izumljajo vedno novih sredstev, da vnemajo mase za toli zaželjeuo misel, da Nemec je namreč prvi na svetu, da je on predestinovan za gospodarja vsem drugim narodom. Mi so pa nadejamo, da tudi drugi narodi najdejo sredstev in poti v ta namen, da r nemška drevesa ne v*ra*to do nebes ! Ponoverjenje v vojni upravi na Kubi. Madridska vlada je zatrla šest taoioiiijiU časopisov, ki so i.ili razkrili poneverjenja v upravljanju Kube. Ti čisojiisi so trdili, da špaiijska vojska na Kubi umira lakote in zanemarjenosti; ogromne svote za obskrbo vojakov se i/.gubljajo v žepih vojaških upravnikov. Sedaj zahteva vse nezavisno časopisje na Spanjskem strogo pieiskavo in kazen krivcev. Celo časopisi, sicer prijazni vladi, kličejo: »Doli s tatovi!" Naravno skušajo vladni in mini-aterijalni časopisi kolikor možuo oprati vojno upravo na Kubi, toda pomisliti je, da je celo vojni minister, geueral Azzarraga, priznal, da je »nekaj resničnega na teh trditvah". Naj krutejšega morilca našega stoletja nazval je angleški državnik Gladstone turškega sultana Abdui Hamida. Ako človek čila poročila o klanjih, v katerih je na tisoče in tUoča Armencev izgubilo življenje, katera poročila je objavil pariški mesečnik „Revue de Pariš", potem mora pritrditi Gladstonu. Dotično poročilo namreč trdi na podlagi verodostojnih dokumentov, da je bil sultan ukazal klati Armence. Ako ne bi bilo res, pravi poročilo, da je bil sultau ukazal poklati Armence, bil bi carigrajski pisec tega poročila, Viktor Berand, že zdavna v pi ^iskovalnem zaporu. Toda v Carjemgradu so vsi politiški krogi osvedočeni o tem — in to se pripoveduje javno, — da je je sultan provzročil prelivanja krvi 1 On je hotel smrt Armencev, on je to ukazal. In ta ukaz je pripravil skoro 300.000 ljudij ob življenje 1 Kajti račuuiti se more, da so v vsaki izmed 500 .razdejanih armenskih vasij poklali in pobili povprečno 600 oseb. Kako je možno, da je jeden sam Človek v mirnem času zagrešil toliko, in vsa Evropa je mirno gledala ta prizor ? Slabe vesti iz Eritreje.; Rimska »Tribuna" je predvčerajšnjem objavila dopis nekega višega častnika iz Eritreje. Ta dopis sHka v temnih barvah oduošaje v Eritreji in demoralizacijo, ki vlada V tej italijanski koloniji. Dopisnik pripoveduje, da so se po sklenjenem miru obustavila vsa javna dela, ne sitno gradnja železnic in cest, ampak cel6 utrdeb. Iti baš takć so se opustila vsa dela, namenjena za varnost Eritreje. Dopi-m k se nadeja, da italijanska vlada uastopi energično ob sedanjem vprašanju za ureditev meje. Kajti o-odepolno bi bilo, ako hi Italija tudi v tem slučaju pokazala svojo slabost; to bi vspodbujalo Abesince na novo vojno. Slabo znamenje je že to, da je pobegnilo zoptrt 200 Aš^arcev. »Tribuna* komentuje ta dopis in povdarja, da ta dejstva kažejo jasno, bolj nego kakoršnokoli službeno poročilo, zakaj se general Baldissera tako nenadoma vrača v Italijo. Nadalje kementuje ,Tr." govorico, da je treba plačati |Meneliku osem milijonov lir za vzdržavanje ujetnikov ter izvaja iz tega, da sleherni ujetnik stane preko 20 lir na dan, to je toliko kakor da bi bili ujetniki nastanjeni v kakem vencem evropskem hotelu. iieiieiikova gostoljubnost je torej vendar ^nekoliko draga. — Politiški krogi živahno razpravljajo o tem dopisu in o komentarju »Tribune". Različne tu o s* t i. Naši shjdi 1 Jutri bosta dva shoda: jeden v Kolonji in drugi v Trebčah. — Glede Trebč smo se premišljali dolgo, da-li bi tam priredili shod ali ne, ker v*mo — čemu bi tajili to ? — da imajo težnje političnega društva „Edinost" tam razmera« najmanje somišljenikov. Slednjič smo se odločili vendar, da pojdemo, ker bi radi spregu; orili besedo tudi z onimi, ki nas niso razumeli do sedaj. Obračamo se torej do vseh Trebencev — bili so mišljemki ali ne — prijateljskim povabilom, da pridejo na shod, da povedo, kako mislijo, da mirno slušajo nas, kakor bodemo mi radi poslušali njih maneuje. In naj se že sporazumeiuo ali pe, ta korist bode vendar od shoda, da bodo oni bolje »poznali naše namene, mi pa nj h nazore. V trn zmislu prosimo še jedenkrat Trebence, da se udeleže shoda, tudi če niso naši somišljeniki. Na svidenje torej jutri, čestiti okoličani, v Kolonji, oziroma v Trebčah. Odvetniški izpit je položil te dni v Trstu od vstniški kandidat gospod dr. Josip K u š a r Častitamo. Za podružnico družbe sv. Cirila Metoda na Greti se je nabralo pri božićnici 17 gH. 13 nvč. ter so darovali o priliki krsta novorojenega Božiča na botiinjah v Barkovljah gos'e^i se : M. S. » I. M. in S. M. 4 krone 40 stjot. Italijanske propovsdi v Rojanu. „Mattino" javlja, da bode prva italijanuka propoved v nedeljo dne 17. t. m. ob 9V« uri. Propovedoval da bode duhovnik, ki ga škofijska kurij i določi v to. Slovenske propovedi pa da bodo ob B in pol in | ob 10. in pol. Ob 10,^ bode propovedoval preč. župnik don Josip Jurca. Pevsko društvo »Nabrežina* priredi svojo i veselico v Nabrežini dne 21. februvarja. Vspored i veselice se objavi pravočasno. Parnik .Imperator". Kakor javljeno, konsta-tovale so zdravstvene oblasti v Suecu, da sumljiva bolezen, ki se je pojavila na Lloydovem parniku Imperator", nikakor ni kuga. Iste oblasti so za-toiej dvignile karanten« ter „Imperator" nadaljuje svojo pot v Trst. Za bedne rodbine ponesrečenih Križanov poslali so nam nadalje barkovljanski župljani r Gosp. Zoretič Ivan....... 20 nč. , Olenik Pavla....... 20 „ , Vičič Mihael.......1 Kr. — » Pipan Jožef.......1 „ — „ Matijačič Mihael..... 30 „ » Pertot Vincencij ..... 20 » » Pipan Franc....... 20 » » Pertot Ivan Marija Ruš . . 30 „ „ Rustija Ivan.......1 ,, — „ Pertot Ivan....... 20 » » Pertot Karlo.......1 „ — , Eckhardt A. T.......4 „ — „ Pertot Andrej...... 30 „ » Bekar Jožef.......1 „ — „ Martelanc Matija.....1 » — „ Pertot Jožef.......1 » — „ Pertot Janez ....... 20 „ „ Tondato Giovanni.....2 „ — » Ribar Marija.......1 , — » Pertoi Mihael.......1 , — „ Cuban Janez....... 30 » „ HenzeF..........1 „ — , Kondr Tomaž.......2 » — „ Starec Just........ 20 v „ Maitelanc Just......1 » — » Martelanc Ivan Marija ... 20 » „ Covacih Rebek......10 » — „ Sulrič Ivan........2 „ — • , Starec Simon.......1 „ — » Možetič Peter...... 40 „ , Petelin Filip....... 30 „ „ Pertot Matija.......2 „ — , Starec Ivan....... 20 , » Sternad Anton...... 10 , „ Pertot Janez Marija .... 30 » » Gultin Jakob....... 20 „ , Pertot Jakob.......1 „ — „ Guštin Franc....... 20 » » >lartelanc Ivan......4 „ — » Martelanc Anton......1 „ — „ Arimatejsko društvo .... 10 » — „ Obertnijsko druitvo .... 40 „ — » Vudopiv^c Anton.....1 » — , Neimenovani ....... 38 , „ Več neimenovanih . . . . 20 „ 42 „ Skupaj . . 116 Kr. 20 st. K temu prejšnja izkazaua svota 706 Kr. 16 st. Skupaj . 822 Kr. 36 st. Nadaljnje darove sprejema drage volje naše upravništvo (Via Moliu piccolo št. 3). Nezgoda. 821etni zidat Ivan Putaros, stanujoči na Greti hit. 60, padel je včeraj v Barkov-Ijah mej delom z odra, kaka 2 metra globoko. Pobil se je tolikauj izdatno, da ga je prihitevši zdravnik dal odpeljati v bolnišnico. Poneverjenje. Tukajšnjemu policijskemu ravnateljstva je došla tiralnica za trgovcem Karlom Brunelom. Brunel je v Jeni na Francoskem pone-veril 82.000 frankov in pobegnil, ne zua se kam. Sodnijtko. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo 161etnega trgovskega pomočnika Frana Tid-lacka zaradi poneverjenja na šest tednov strogega zapora. Tidlacka je bil poneveril svojemu gospodarju raznega blaga, je razprodal in došel v Trst. 40letna zasebnica Karolina omož. Hirsch iz Dalmacije je dobila zaradi tatvine 4 «esce težke ječe. Hirsch je bila stregla svoji bolni prijateljici, babici Bulchlein ter ji o tej priliki ukradla preko 50 gold. Žrtev praznoverstva. Seljak Fran Geiger je živel v nekem selu na Mudjarskeni se svojo ženein malim otrokom v najlepši slogi iu ljubezni, la srečni zakon je trajal osem let. kar mu je bilaoh-krati kraj na krut način, kajti mož se je n^tl pijančevanjn. Vse roteuje in prošnje užalo9t*®e soproge ga niso mogle odvrniti od te peklenske strasti. A mož bi se bil sam rad poboljša), toda preslab je bil, ni imel duševne eneržije, da izvede svoj sklep. Pred par dnevi — mož je. bil sam doiqa — je stopila v hišo ciganka ter mu pričela „mefealti karte". Rekla mu je, da se more otresti pijančevanja le tedaj, ako prebdi jedno celo noč t«a grob • baš umršega vaškega duhovnika. Mož/ije bil takoj pripravljen v to. Zvečer je vzel kožuk.in se odpravil na pokopališče. Toda med potjo in^e krenil v krčmo, kajti ni mu dalo miru, da ua^bi se — »zaduji krat" I — do dobrega napil sladkega žganja. Ko si je dobro »pokuril", šel je /na pokopališče..... ftrj Živa duša ne zna, kaj se j t dogodilo po liujjj. Zjutraj so našli moža mrtvega, ležečega na grofij. Kožuha ni imel. Na desnem sencu videti je bjjo malo, okrvavljeno rano. Ali so nesrečneža ujmi cigani in ga oplenili ? Ali je v spanju, pijan kakjor je bil, padel in se ubil, a cigani so mu le ukra«|Jj kožuh? Mrliči ne odgovarjajo, a mož gotovo bode pijance val nikdar več! »Zaradi madjarskega patrijotizma* poživlja peštanski policijski ravnatelj madjarsko časopis^ da naj nikar ne piše o javni nesigurnosti VlfrtaftJ jarski — Meki. Kdjjti, ako se resnično beležijo1 Vid roparski napadi, ki se dogajajo v Budimpešti dnevu in po noči, utegne to — kompromitirati**!]* »dobri gliis" (!!). — Mar ne bi bilo umestnej^ da bi se madjarska policija bavila nekoliko več i lopovi iti nekoliko manj s Časnikarstvom?!! "i Dete brez rok in brez nog. V Novem iSlurtJ kamnn rodila je dn6 23. min. meseca sasfchnitfai Roza Djukič žensko dete brez rok iu tirfez nflgt' Naslednjega dnč so krstili ta nestvor.i l)et# jif krepko in povsem zdravo. — To ;e bil<> pač ža« lostno božično darilo 1 mi i mja-i Korupcija na Ogerskem. Morda je ni kjer bi bila korupcija tako razširjena kakor na Madjarskem, dasi od službene strani to dejsvo kar najodločneje taje iu zanikujejo. Dokaz tej brt^1-1 sramni korupciji je zopet oglas, ki je bil 't:e dni uvrščen v nekem budapeštanskem listu. Ta "of^a^ i slove: „Kateri visoki uradnik, ako mogoče v mi-j nisterstvu za notranje posle, ki bi mogel izpojjjo-vati koncesijo za lekarno, prosi se, da pošlje svjijo adreso, pod „Honorar 2000 kron" na upravništvo tega lista". Ali je treba govoriti še bolj jasuo ? Tolovajstvo v Budimpešti. Kakor javljamo Mf drugem mestu, naročil je polic, ravn. v Budimpešti časnikom, da naj »iz patrijotizma* molče o toliP vajakih napadih, ki se dogajajo v madjarski pre« 1 stolnici, da ne bi spravili ob kredit madjarske j Meke. Nedavno sta bila kar dva roparska napada i v jednem dnevu. Jeden teh napadov seje dogodil v sredi mesta. Neka ženska je izvabila nekega natakarja v postransko ulico, kjer je čakal na žrtev nje ljubimec. Oba sta planila na natakarja ter mu šiloma vzela listnico, v kateri je bilo 120 gld. — V Andrassyjevi ulici je lopov iztrgal o beb m dnevu zlato uro in verižico nekemu gospodu, ki se je sprehajal z dvema prijateljema. O tolovajih seveda ni sledu. Zares lepo; morda so tudi to pojavi »madjarskega patrijotizma" ? ? Koledar. Daues (16.): Marcel, pa^ež; Hono-rat, škof. — Jutri (17.): II. nedelja po razlašenju Gospodovem. Ime Jezusovo. — V ponedeljek (18.): Sv. Petra Stol; Priska, mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 43 miu., zatoni ob 4. 37 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 5 stop., ob 2 pop. 115 stop. C. Praktičen po vsebini in obliki ter jako elegantno opremljen je časniški in iusercijski koledar za 1. 1897., kateri je izdala anončua ekspedicija Rudolf M o s s e. To je že 30. tečaj tega, za vsakega inseronta podučnega koledarja. Ni ga reklame tičočega se vprašanja, na katero bi ta knjiga ne dala povoljuega odgovora Koledar prinaša popoln imenik vseh listov, izhajajočih v Avstro-ogerski, na Nemškem in v Švici ter navaja vse važnejše, v drugih deželah izhajajoče liste, podaja pa tudi podatke glede rarSirjanja, cene m tendence ; tistih listov ter navaja cene za insercije i u reklame. ! Sploh je pa knjiga ja o poučna seveda samo za ■ tiste, kateri se hočejo intormovati v insercijskih zadevah. Nazaj, nazaj v deželo sveto! Puitite pa«, naj lajajo, To kaie 1«, da j»h«o. fcilovenei imam« to srečo, da imamo kopo literarnih terzitov, kritiških diletantov, neko rrsto koleričnib ljudij, kateri ob vsaki priliki, ki se jim nudi, zaženo svoje hripave glaseve na literarni produkt, katerega oni v svoji omejenosti niti oe morejo 5e manj pa hočejo razumeti. V kritikova-nju in napadih so pa ti terzitje jako stereotipni; ne umejem, da te vrste ljudje, ako hočejo pobijati novodobno ali bolje moderno smer literature, popolnoma posnemajo našega komervativnega kmeta, kateri ne more prehvaliti prejšnjih časor, v mnogem oziru baje mnogo boljših, čegar ded je bil zopet hvalil svojega deda dobo in čegar vn«k bo hvalil to dobo, o kateri je njegov ded vedno tožil. Le v toliko je kmet še bolj liberalen, da se pomika s časom naprej, če tudi morda za celo stoletje počasneje, nego pa ti psevdo-kritiki. Mesto da bi dokazali z estetičnega, moralnega ali vzgo-jevalnega stališča neumestnost moderne ali če hočete realistične literature, javkajo za starimi, lepimi časi poezije (!) (n. pr. Holzapfel i. dr.), in kar se dandanašnji piše, jim je vse le gola, suha (o joj!) proza; vendar popolnoma še ni izumila prava poezija, saj so še zrcali v Fajdigovem spisa «Karanfil s pesnikovega doma" lepota v umetnosti in dokazuje „kedaj se pričenja verzifekstvo in ne-huje prava poezija". Dober tek! Ti ljudje imajo svoje malike in če kateri poet ali pisatelj ne pobira vedno njih stopinj, tedaj brzo po njem. Tak pisatelj onečaščuje namreč spomin bodisi Prešernov, ali Jenkov ali Gregorčičev, ker se je emancipiral od vsakega vpliva. Kolika ironija, ko se taki kritikastri potezajo za naše Prešerne, ob jednem pa mečejo kamenje na človeka, ki se je drznil postaviti na lastne noge ! Kak napredek naj bo potem mogoč, ako bi se pisatelji ravnali po željah teli ljudij ? Njih idejal je ta, da bi se pisalo v životopisu vsacega slovenskega pisatelja : N. N. je velik učenec Cimpermanov, na N. N. se pa zopet kaže veliki upliv Jurčičev ! Na ta način bi morala nastati stagnacija; stagnacija v literaturi pa že pomenja nazadovanje! Prebedasta je torej njih zahteva, da bi se še dalje pečali žnjo. V zadujem ča*u j« pa te „vpijate" posebno razburila pesem, natisneua v zadnji lanski številki ,Zvona". Kakor je bil med letom Govekarjev roman „V krvi" cilj napadom, tako jim je bila dobro došla omenjena pesem za njih nove napade. Na te napade sploh bi ne bilo umestno reagovati, ker bi bila vsaka beseda odveč, da ni tudi v .Edinosti* neki .Starina", katerega so, kakor se vidi, Paj-kove lavorike zvabile iz brloga, zasčl kritičnega kozla, ki pa je, kakor kaže ves dotični spis, obrzdan z osatom. Toda naj Bi ne domišljuje g. .Starina", da se bodemo zato pečali ž njim, ker je aStarina", temveč le zato, ker je dotični napad natisnen v „Edinosti", v kateri so se minulo leto bojevali literarni boji. Olovek bi mislil, da bi ga bila vendar lahko izmodrila dr. J. Pajka slavna .zmaga"! Moža so grozno razburile vrstice : Zato pa t srcu za-te, draga, Plamti ljubazni tak mi žar, Kot tiso;* let bi s tolpo ivojo V njem kuril bi peklti glavar. Zato »lopo te ljubim, draga, Keumno, kakor da bilk bi blaznica tu ▼ glavi moji Za bebce celega sveta! da ogorčeno vsklika, kje je ta ukus ? Vidiš prijatelj .Starina", to je ravno: jednemu ugaja zelo papricirana jed, drugemu zopet obratno ; ni li res tako ? Ne vem, more-li res ta primera, — ki je, mimogrede povedano, jako dobra gradacija poprejšnjih, ker v natanjčnišo analizo pesmi se mi ne kaže spuščati — človeka spraviti v tako sveto jezo, da je potlej celo premenil ime pisatelja poetike, katero uredništvo priporoča pesniku in je modro zamolčal zaključek dotičnega navodila v listnici urednikovi. No, deloma še velja načelo : „calumniare audacter, semper aliquid haeret". Toda na to pridem pozneje. Kaj je vendar tako groznega v teh dveh kiticah? Možu b« vidi, da ima jako minimalno obzorje in da do dobrega ne pozna niti pesnikov, katere sam postavlja drugim za uzor! In taki ljudje pišejo o propadu slovenske knjižavaosti! Bilo bi pač bolje, da bi g. .Starina" malo bolje pogledal v slovensko literaturno zgodovino, nego da stika po starih nemških revuejah za različnimi citati, kakor je n. pr. tisti s „Teufeladreck*. Cervantes je v uvodu svojega ,don Quixote" dal dobro lekeijo takim lovcem citatov. Ker proieva iz vsega spisa velik „testimo-uium paupertatis", bi bilo popolnoma brez vspeha, ake bi g. .Starini" omenjal poezij slavnega nemškega pesnika Fr. Bodenstedta (Mirza Schaffy), katere so izšle že v 157. izdajah; naj si mož ogleda primere, trope, figure in hyperbole v njegovih pesmih, potlej bo videl, da ni nič tako hudega, če pesnik pravi, da je njegova ljubav tako plamteča „kakor bi bil s svojo tolpo pekla glavar kuril v njegovem sreu"- Toda poznata bi mu bila lahko pesmica Simona Jenka, naslovljena .Pred sodnim stolom". Kadar bom pred soHnia stolom »tal, Upam, da me Bog no b« pogubi); Samo če mi bo odvezo dal, Da sem tebe tak' neumno Ijnbil. To je vendar precej jednako: „kakor da bi blaznica bili tu v glavi moji za bebce celega sveta!" Id vendar se ni nad tem nihčespodtikal, zaradi „Zvonove pesmi' pa toliko zavijanja oči in toliko licemerstva! Sedaj pa priđe kulminacija bedastoće ali pa zlobe (kdo v6 ?) g. „Starine". Urednik pesniškega dela „Zvonov»ga" pravi v listnici napadanemu pesniku: „Vaše pesmi kažejo, da imate lep pesniški dar. Ako boste napredovali, utegnete sčasoma še kaj izvrstnega spisati. Ne ikodi, če — kakor pišete — čitate ^Slottschalli" in druge .poetike", iz katerih se lahko naučite marsičesa glede teorije in tehnike. Toda prava „velika šola" vsem umetnikom in pesnikom je in ostane — življenje in priroda". Tukaj je „Starina" jako rafinirano, vede ali nevertć ? — tiskano je bilo jasno dovslj — premenil .Gotticlialla" v „Gottscheda" ; in zopet kopa citatov, v katerih se obsojuje „Gottschedovo" delovanje in pisateljevanje. Čudno se nam pa vendar zdi, kako je mogel g. »Starina* preraeniti imeni, ker mu vendar že vsak petošolec lahko pove, da „Gottsclied" sploh ni nikdar napisal nikake poetike, ampak izdal je le svoje nazore o pesništvu v spisu „ Versuch einer kritischen Dichtkunst fiir die Deutscken4t, s katerim poskusom je pa skoraj popolnoma pogorel. Sploh pa mora vsak razumen človek zaupati Aškercu, kakor uredniku peaniškega dela „Zvona^ da, če bi tudi bilo pisano .Gott-sched", ne bi priporočal svojim sotrudnikora v proučevanje tega literarnega šarlatana in bi bilo to popolnoma gotovo tiskovna pomota. Sploh pa popolnoma označuje namen g. .Starine" dejstvo, da je meni nič, tebi nič, izpustil zaključek, v katerem pravi uredništvo „da prava velika šola pesnikom je in ostane življenje lM Toda, kako že pravi tisti nemški rek: .Ein jedes Thierchen bat sein Plaisirchen!" Ako pa priporoča urednik pesniku v porabo poetiko Rud. Gottschalla, ki je jedna najboljših nemških — doživela je že 6 izdauj in pok. hrvaški pisatelj Aug. Šenoa jo je deloma prevel na hrvaški jezik in jo poleg tega ocenil jako dobrohotno — je to popolnoma prav, ker : pesnik naj bo še tako nadarjen, teorije in tehnične spretnosti vendar ni še prinesel sabo na svet. To nam potrjuje najboljši latinski pesnik Horacij, ki pravi sam o sebi: parvus operosa carmina fiugo. Toliko smo hoteli reči v očigled vedno mno-žečim se napadom na uovo realistično smčr in pribiti smo hoteli orožje, katero rabijo ti nazovi-kritiki, hoteči zatajiti svoje neznanje! Gospodu „Starini" pa kličemo: vsak ostani pri svojem kopitu ! Ne su tor ultra crepidam ! V Ljubljani, 8 jan. 1897. —r. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katero so bilo odlikovane z Najviijim priznanjem Nj. c. in k V;s. prrjaHno gospo proHtolonaslodnice-udove nadvojTodinjo |ftf~ Štefanije Stoklenioa velja 'JO kr. Najnovejše Dunaj 15. „Wieier Ztg." objavlja zakon o uravnavi stališča asistentom na vseučiliščih in tehniških visokih šolah, zakon o kreditu za svetovno razstavo v Parizu, potem organična določila za udeležbo pokrajin na tej razstavi, in slednjič imenovanje dvornega svetnika Eksnerja generalnim komisarjem. Cetlnje 14. Slavje dvestoletnega obstanka dinastije je pričelo sinoč z razstavo zemskih ostankov mitropolita Danila v katedrali. Danes je bila velika zadušnica, na kar se je truplo v slovesnem sprevodu prevelo k grobnemu spomeniku. Velikanska množica in vojaki so delali špalir. Po blagoslovljenju je imel mitropolit govor, v katerem je slavil visoke čednosti utemeljitelja dinastije. Berolin 14. Skupina centroma v državnem zboru je stavila predlog, da se zopet predloži predloga za pobijanja nenravnosti. Pod ta zakon naj bi spadale tudi nedostojne predstave v gledališčih Trgovinsko brzojavka ln v iatl. 4jR4llup<>at',v pHttllM'n / n |()HOU -'_ —'_ - mil). spomlad 189« 8.31 do 8 3'J Oves za spomlad 5'»8—6 —. Ili za spomlad 6.78—6.79. Koruza zh maj-juni 189?. H 87'3 88 Pšenica: Srednje ponudbe, omejeno povpraševanja ceno aima Prodaja 15.U00 mt. st Vreme: mogla. Itž 5 nČ. .lraij a Praga, iS«r«iuirHiii nimikor lor. 1216 maj 12* »5 mirno. Pragu. Centrifugi mir, pnutmvlj:>.• v 1'ral • carino rre