NASLOV—ADDRE88 , Gtuflo K. S. K. Jednoti v 6117 St. Clair Ave. " CLEVELAND, ORIO
Talepbone: HSndenoo »12
Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriSkih
Katoliška Jednota
je prva in najstarejša nlovenška bratska podporna organizacija e .Ameriki
Posluje že 39. leto
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
OS8LO K. 8. K. J. JS:
'Vse za vero, dom in narod!"
OF THE GRAND CAENIOUAN B1X>TENIAN CATHOLIC UNION
Entered as second CI**» Matter December lttk. 1923 at the PmI Offlea at Cleveland. OUa €l
CLEVELAND, 0„ 28. FEBRUARJA (FEBRUARY), 1933
LETO (VOLUME) XIX.
VESTI IZ CLEVELANDA
PAPEŽ PIJ XI. IN KATOLI ŠKO ČASOPISJE -
RAZNE KRATKE VESTI VESTI IZ JUGOSLAVIJE
NAZNANILO BANČNIM VLOŽNIKOM V CLEVELANDU
Cenjeno društvo!
Naša K. S. K. Jednota je katoliška organizacija in vsi njeni člani i nčlanice so se ob pristopu slovesno zavezali, da hočejo spolnjavati svoje verske dolžnosti kot dobri otroci katoliške cerkve in kot dobri člani ali članice K.S.K. Jednote spolnjevati verska pravila K.S.K. Jednote. Vsak dober katoličan pa je dolžan po zapovedih sv. Cerkve ob Velikonočnem čaau iti k spovedi in prejeti sv. obhojilo. To jt dolžnost vsakega dobrega katoličana in tako tudi vsakega dobrega člana in članice naše K. S. K. Jednote. Kdor hoče tedaj ostati dober otrok katoliške cerkve in dober član ali članica K. S. K. Jednote, je dolžan o Velikonočnem času prejeti zakrament sv. pokore in zakrament sv. Rl^njega Telesa. Nikdo naj po svoji krivdi ne zanemari te svete dtilžnosti v milo-stipolnem Velikonočnem času!
Dolžnost uradnikov in uradnic krajevnih društev pa je, da člane in članice svojih društev opomnijo na to da^nost in vestno pazijo, da vsi člani in članice spolnijo Velikon^fcrti .dolžnost.
Društveni uradniki in uradnice so na prošenj, da pošljejo potrdilo o opravljeni Velikonočni dolžnosti pri svojih društvih na duhovnega vodjo K. S. K. Jednote, vsaj do 30..junija, 1933.
Dne 17. marca, 1933, bo preteklo sto let, k~.r!*e je rodil naš veliki rojak Monsignor Joseph F. Buh iz duluthske škofije. Ime tega, za Slovence v Ameriki velezaslužnega moža 'je znano vsem slovenskim rojakom v Ameriki. Posebno pa ga he bi smela K. S. K. Jadnota nikdar pozabiti, ker on je bil med prvimi, ki je navduševal Slovence, da naj ustanovijo svojo lastno slovensko in katoliško podporno Jednoto. Do svoje smrti se je zanimal za njen napredek in za njeno rast. Z veseljem je večkrat prišel na razne njene konvencije, da je tam z besedo klical Slovence na delo za čast božjo, za pomoč vdovam in sirotam, zu> napredek slovenskega naroda v tujini in pa posebno za napredek K. S. K. Jednote. V mesecu marcu letošnjega leta naj bi se tedaj društveni uradniki in uradniee na društvenih sejaltksppmnili tega vnetega delavca v vinogradu Gospodovem in posebno njegovega dela za'ustanovitev in napredek K. S. K. Jednote.
Navdušenje za beatifikacijo škofa Baraga raste od dne do dne, in tudi članstvo K. S. K. Jednote naj bi se zavzelo z navdušenjem za to prelepo idejo za beatifikacijo škofa Baraga, slovenskega rojaka. Društva naj bi pristopila k "Baragovi Zvezi," da bi tako sodelovala pri tem prelepem delu. Ce pa tega ne morejo, pa naj bi člani in članice K. S. K. Jednote v svojih molitvah nq pozabili prosti Boga za veliko milost, da bi mogli| enkrat svojega rojaka, škofa Baraga častiti na naših oltarjih kot blaženca in svetnika.
Rev. John Plevnik.
duhovni vodja K. S. K. Jednote. Joliet, 111., dne 20. februarja, 1933.
Jugoslovanske vlade
Jugoslovanska država je od ustanovitve imela sledeče vlade: Sto-jana Protiča od 20. decembra 1918; za njim Ljube Davidovi-ča in nato zopet Stojana Protiča od 17. februarja 1920; Mi-lenka Vesniča od 30. maja 1920; Nikole Pašiča od 1. februarja 1921; Ljube Davidoviča od 6. septembra 1924; Pašič-Pribiče-viča od 30. aprila 1925; Pašiča-Radiča od 17. julija 1925; Uzu-noviča-Radiča prvič 8. aprila
1926,	drugič od 30. aprila 1926, tretjič od 24. decembra 1926, četrtič od 1. februarja 1927. Ve-lje Vukičeviča prvič od 17. aprila 1927, drugič od 10. septembra
1927,	tretjič od 27. julija 1928; dr. Antona Korošca od 27. julija 1928; Petra živkoviča prvič od 6. januarja 1929, drugič od 6. oktobra 1931; dr. Voje Ma-rinkoviča od 4. aprila 1932; dr. Milana Srskiča prvič od 2. julija 1932, drugič od 4. novembra 1932. Torej 21 vlad v dobrih štirinajstih letih.
Oče dveh ameriških slovenskih duhovnikor umrl
Rev. John Sholar, slušatelj na katoliški univerzi v Wash ingtonu, D. C., je dobil te dni iz domovine vest, da mu je v vasi Rudno, fara Selce na Gorenjskem, umrl njegov oče, star 72 let. Zapušča soprogo in štiri sinove, katerih dva sta duhovnika, in sieer oba v Ameriki. Poleg imenovanega Rev. John Sholar ja, zapušča ranjki še Rev. Vencel Sholarja, ki je pro-ter je v obče znan kot izboren fesor na kolegiju v Peru, 111., misijonski pridigar po naših slovenskih naselbinah š i r o m Amerike. Naše sožalje.
Prebivalstvo Vatikanskega mesta po narodnosti
Po uradnih podatkih je Vatikansko mesto štelo 1,025 prebivalcev, izmed katerih je bilo 735 pravih vatikanskih državljanov; ostali samo bivajo v Vatikanu. Po narodnosti se prebivalstvo Vatikana razdeli tako-le: Italijani; 578 moških, 275 žensk; Švicarji 117 moških 4 ženske; Francozi; 8 moških, 2 ženski; Nemci: 8 moških, 1 ženska; Američani (iz severne Amerike); 1 ženska; Poljaki: 2 ženski; Litovci: 1 ženska. Poleg tega je bilo po uveljavljenju la-teranske pogodbe rojenih v Va' tikanu 9 dečkov in 1 deklica, ki so postali vatikanski državljani.
Koncert šolske godbe
Fara sv. Jožefa v Jolietu, 111., se lahko ponaša, da ima najboljšo godbo svojih šolarjev, broječo približno 70 mladih godbenikov. Ta godba je že večkrat javno nastopila in žela buren aplavz. V nedeljo, dne 12. marca priredijo ti muzikan-ti v korist cerkve sv. Štefana v Chicagu, 111., krasen koncert, na katerega cenjene farane in občinstvo že danes opozarjamo.
Poroka
Dne 23. februarja se je v South Chicagu, 111., poročila podpredsednica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 KSKJ, sestra Miss Jennie Span, lastnica znanega restavranta in obče spoštovana rojakinja v south-chikaški naselbini. Za ženina si je izbrala rojaka Mr. Anton Skula iz Jolieta, 111. Pravijo, da sta se novoporočenca spoznala na naši zadnji konvenciji v Waukeganu. Naše iskrene čestitke obema in veliko sreče v zakonskem stanu.
Kabinetni uradniki Roosevelta
Washington, D. C., 23. februarja.—Novo izvoljeni predsednik Franklin D. Roosevelt je določil in imenoval za svoj kabinet sledeče tajnike:
Državni tajnik Cordell Hull iz Tennessee; zakladniški tajnik William H. Woodin iz New Yorka; vojni tajnik George H. Dem iz Utah ;• generalni pravd-nik Thomas J. Walsh iz Monta-ne; glavni poštar James A. Far-ey iz New Yorka; mornariški tajnik Claude A. Swanson iz Virginije ; tajnik notranjih zadev Harold L. Ickes iz Illinoisa; poljedelski tajnik Henry A. Wallace iz Iowa; trgovinski tajnik Daniel C. Roper iz South Carolina, in delavska tajnica Frances Perkins iz New Yorka.
Velike predpriprave za inavguracijo
Washington, D. C., 25. febru-ja.—Povodom zaprisege in inav-guracije novega predsednika F. D. Roosevelta, vršeče se dne 4. marca se delajo v tem mestu velike predpriprave. Pričakuje se okrog 200,000 gostov iz vseh držav naše Unije.
—Znana tvrdka prežveko-valnega gumija "Wrigley" v Chicagu je te dni za svoje uslužbence znižali delovne ure, zaeno pa istim tudi zvišala pla čo. V slučaju da bo kak delavec te kompanije odpuščen od dela, bo vBeeno dobival 25 odstotkov svoje bivše plače. Pač nekaj posebnega.
—V Trenton, Ga., je dne 17. februarja 15-letni Solar Grady Jeffrey ustrelil šolskega predstojnika Vernon Collierja iz maščevanja, ker ga je slednji večkrat hudo kaznjeval.
kè
GLASIL0 K-s-
Društvo «v. Štefana, *t. 1, Chktfo, IB.
Članstvo vabim, da se udeleži prihodnje redne seje našega
društva, ki se bo vršila v soboto, 4. marca, zvečer, ob navadni uri in na navadnem prostoru.
Na seji pride v razjnotriva-nje neka zadeva, ki je bila predložena od nekega drugega tukajšnjega bratskega društva. Ta zadeva zahteva precej premisleka in bi bilo zato dobro, da bi čim največ mogoče članov o njej odločalo. Pridite torej na sejo, da podaste svoje mnenje.
Ob tej priliki prosim tudi vse tiste, ki ste prejeli posojilo od Jednote, da pridete po prihodnji seji k meni kak dan, kadar veste, da sem gotovo doma, torej v torek zvečer ali v petek popoldne, in mi prinesite svoje knjižice, da v nje vknjižim posojilo, da boste vedeli, pri čem ste. Pripominjam tudi, kar vam je gotovo že znano, da zdaj daje Jednota posojilo samo za
Kako vaih je poenpto, mi imademo puno članova, ko j i su na pomoči KSKJ Oni M makar morali znati, kada njima izlazi ona pomoč, pa bi morali doči na sjednicu medu braču, da mu odobre pomoč i nadalje; ako je još u velikoj neprilici, pošto je naša Jednota, naša dobra maj-ka, koja svoje članove drži pod svojim okriljem, i daje im pomoč da se uzdrie članovi, koji su najpotrebiiiji.
Sada molim svakog onog člana, kome rezerva izlazi ovaj mjesec, neka se prijavi na doj-duču sjednicu; Članu se opet ponovi, ili je u slučaju da može platiti sam svoje pristojbe. Oni članovi, koji nisu vplatili za bo-lestnu potporu kroz ovih pet mjeseci, onda imaju još jedan mjesec vremena na tako da uplate svu duguvinu za bolest-nu potporu, jerbo inače potle ako bude hteo iči na potporu, mora poj ti pred doktora; a onda svaki ona j, koga to zateče, neka nikago ne rivi nego samo-ga sebe.
Sada bi molio sve one rodite-
pice, d« bi ae redno udeleževale naših meafčnih sej. Nekatere članice se res bra&Uo priti ne ••jo meni* zato, ker jim ni mogoče plečeti asesment. Nikar se ne sramujte t V tem slučaju je Se bplj potrebno, da pridete na sejo; ako vam ni mogoče plačati asesment, se bo na seji o tem kaj ukrenilo. Kateri pa nikakor ni mogoče udeležiti se seje, pa vendar želi plačati svoj asesment, to lahko stori tudi pri meni na domu, jaz sem Vam vsak dan na razpolago.
nik zadnje odborove seje priob-čen v Glasilu.
i*'
Droltvo sv. Kristine, it. 219, EueU4r O.
Vabilo na Card perty
Člani in članice natega društva ste vljudno vabljeni, da se gotovo udeležite Card party, katero prjredimo v korist društvene blagajne v četrtek, dne 9. marca v šolski dvorani sv. Kristine. Vstopnina bo s&mo 25 centov; člani plačajo vstopnino z asesmentom meseca mar-Ob enem Vam tudi nazna- ca. Pripeljite tudi svoje znan-njam, da je bila operirana našaj ce in prijatelje seboj, da se ne-Članica Mary Markoja, in se koliko poveselimo, ker je Arne-sedaj nahaja v Ravens- I rika dobila novega predsednika wood bolnišnici, zato prosim Roosevelta. Morda bodo pod one, katerim je mogoče, da na- njegovo vlado nastopili zopet šo bolno sosestro obiščejo, ker| dobri časi, da bomo zopet lahko to je naša dolžnost.	- hodili na veselice in da pe bomo
Prihodnja naša seja se vrši vedno v takih denarnih stiskah, dne 12. marca. Udeležite se Torej pridite vsi, saj časa ima-iste polnoštevilno.	te sedaj, dosti; čez čas bomo pa
S sosestrskim pozdravom, zopet morda zelo 1 zaposleni po
Josephine Falkas, tajnica.
bo res lepo sekanje velikonočnih pirhoy pred cerkvijo.
Podružnica št. 6 Slovenske Ženske Zveze nem je zadnje čase pod svojim pokroviteljstvom priredila že več lepih narodnih iger, za kar ji gre vsa čast.
Društvo sv. Srca Marije, št. lil KSKJ nam je dne 11. decembra, 1932 priredilo krasno igro "Turški križ." Ti Turki so pa res pravi krvoloki, došli preko Kolpe. Pravijo, da bodo zopet prišli enkrat v posete. Ni Čudno, da so se^jih naši pradedje tako bali in da so bili nanje vedno pripravljeni; seveda so jih včasih tudi prav pošteno potolkli. Kakor nam kaže igra "Turški križ," bodimo tudi mi dobro pripravljeni isti dan, da jih premagamo.
Slovenci v Barbertonu in okolici, ki se zanimate za krasne igre, zdaj se vam nudi zopet lepa prilika, da se jih udeležite, kajti kaj takega se ne vprizori tovarnah.	vsako soboto.
Dalje vas vabim na našo me- Pozdrav vsem igralcem in sečno sejo dne 9. marca; to bo|vsem čitateljem tega lista!
Frank Smole.
Vabilo na sejo
Članice društva sv. Ane, št. ravno isti dan, ko imamo Card
Jednotin asesment in nič več zal'je' *oji ^ cu U ^^ I73> Milwaukee, Wis., so prijaz- party. Seja se začne že ob 7. , ViL	. .	ku, da malo više imaju opasku,
društvene prispevke.	. , . . . , , ... __...
Ponovno r am članstvo 1 gledaju da vplatiju zanju nov no opozarjam cans v o, redoviteje, jerbo sve se mo-
da nimam pravice nikogar ča-
no vabljene, da se udeleže seje zvečer, torej eno uro prej kot dne 7. marca. Imamo namreč običajno; točno ob 8. bo zače-še dva "povštra." Tudi dve ga- tek Card party. Vsaka miza bo
asesmentom več kakor rati raditi 90. Pravili'na- T°liko Ione vinskega soka je več, kot imela en dobitek in tudi door
kati z
dva meseca. Ker imam v tem oziru stroga navodila, se bom moral po njih tudi ravnati pri vsakomur brez izjeme. Kdor torej ve, da je tako daleč, da
do znanja svima skupa. Sa pozdravom,
Stanko Skrbin, tajnik.
V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti
našega nad vse ljubljenega soproga in očeta
JOHN GORISHEK-A
kar ga je v sodčku. Ker se ta- prize je za udeležence določen ko vino rado skazi, smo zadnjič Naravno, da bomo imeli tudi sklenile, ida se ga prinese neokusen prigrizek (lunch). prihodnjo sejo. Par članic bo Vstopnice dobite lahko pri so-
prineslo nekaj prigrizka. In ti-j bratu John . Gabrenja na E. L. .	,	j TCI'	, . ... . ,
Na redni meseini seji dru- stih povitrov se bomo znebile. 222d St. in Arms Ave. Pri tej ]e premlnul L m',rt',' 1931l Proslav se je uddeM g. konzul
Nikar se ne bojte, da bo seja priliki dalje naznanjam sklep št. 85, Lorain, O., ki se je vrši-dolgo trpela. Bomo hitro in vse naše glavne seje, da mora za to
IZJAVA
kih 7,000 Jugoslovanov, ki so prišli večinoma iz zahodnega dela Jugoslavije. Kot mladi fantje so zapustili domovino, da bi tu kaj prislužili in si mogli ustanoviti svoje "ognjišče." Dosti se jih je poročilo z Jugoslovanka-mi, nekateri so pa vzeli dekleta drugih narodnosti. Večkrat naletimo na slučaj, da je oče Jugoslovan, mati Nemka, a otroci govore le francosko.
Po vojni se je število naših izseljencev v Franciji izdatno pomnožilo. Prebivajo v sledečih krajih: Merlebach, Cretz-wald, L'Hôpital, Aumetz, Knu-tange, Hayange, Longwy, Rom-bas. Nekateri delajo v rudnikih, drugi pa v topilnicah ali pa gradijo utrdbe.
Središči in največji naselbini sta Merlebach in Aumetz. Tu so si ustanovili delavci svoja podporna in kulturna društva. Znani sta pevski društvi iz Merle-bacha in Aumetza. V Merle-bachu ima veliko zaslugo na kulturnem in verskem polju* tamkajšnji izseljenski duhovnik g. Skebe Silvester. Nič manjšega pomena pa ni bil za Aumetz g. župnik Kastelic, ki je odšel v Južno Ameriko.
Na dan našega zedinjenja t. j. 1. decembra, 1932 je bila v Bou-!ay lepa proslava v čast naši domovini in našemu vladarju. Enako je lepo proslavila jugoslov. kolonija v Metzu rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Obeh
g» ne smem vei iakati. naj brez	c
poziva sam pride k meni, da se'..	8J, t • n lrF • ¿i'
zadeva na ta ali drugi način po-	L,oram, U., Ki se je vrsi-jUU1Ji0 n^jcm. duiiiu «uro 111 vse imse giavne seje, aa mora zi ravna la dne 12. februarja, ob 2. uri ¡naenkrat govorile in čisto goto- prireditev vzeti vsak član
in
Dve leti je danes minulo, odkar si zapustil Ti nas; odšel ko si v hladno gomilo,
Bratski pozdrav in na svide- P°P°ldne' ** sklenilo, da se Vo bo seja ob 9. uri zaključena, članica eno vstopnico za 25 cen-
naše društvo pridružuje resolu- Potem pa pridejo povštri in ga- tov, če pride na Card party ali ciji in soglaša z načrtom dru- ione na vrsto. Ne da bi katera ne ;torej se nikar ne izgovar-štva sv. Cirila in Metoda, št.j mislila, da bomo povštertanc jajte, da tega niste znali. Sklep
nje na seji,
P. Vidmar, tajnik.
Mišič. Cerkvene obrede pa je opravil že omenjeni g. Skebe.
V Metzu je obrtna šola, katero obiskuje tudi kakih 15 jugoslovanskih dijakov. Delegat jugoslov7. soc. min. g. Gjuričič je
Društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa.
101, Lorain, O., kateri je bil;plesale! čitan na seji glavnega odbora Torej: Na svidenje! dne 28. januarja in priobčen v
Naj prvo se zahvalim tistim	A e J . , , _
.. , • j j , . • . Glasilu K. S. K. Jednote dne 7. članom, ki se redno udeležujejo - ,	-AOO
,	• februarja, 1933.
sej in redno plačujejo svoj ases- TT	, . , • ,
_ . . • , • j 1 .	Upamo, da se skoro kaj ko-
ment, ter mi lajšajo delo m pa ..... '.. . . , . .. .. .. , ,J..	, nstnega sklene o tej zadevi,
tistim, ki se udeležijo seje, ako „ j ..
, . .	. ..	Za društvo:	1
plačajo svoj asesment ali ne. u ^ „ n . .	, , .
- . .. ..	, . . .. .. Mary E. Polutnik, predsednica;
To tudi pisem v korist tistim,1
glavne seje je za vse enako veljaven.
L. SL Torej na veselo svidenje dne 9. marca! — S pozdravom, Alice Bradač, tajnica.
Naznanilo
V predzadnjem Glasilu je bi-
ki se ne udeležijo sej in so mo-
Mary Pavlovčič, tajnica;
Društvo sv. Štefana, št. 215, Toronto, Qnt., Kanada
Cenjeno članstvo našega društva prosim ter vljudno vabim, da se polnoštevilno udeleži seje ,0 poročano, da se bo preosta-v nedeljo, dne 5. marca pri so- nek ali skupiček od zadnje pri-
goče tudi z asesmentom zaosta-	Jf1™lažin' blagajni0arka bratu A.' Kozlevčarju na 126 reditve skupnih društev Lige
Seaton St.; pričetek točno ob »hijskih društev takoj porazde-
li. Vsak član ali članica ima dolžnost se udeležiti sej svojega društva, kar je zelo važno za vsakega posameznega člana. Na ^zadnji seji je bilo približno 30
(Pečat)
Lorain, O., 23^februarja, 1933. dveh ^^ Na tej 8eji ima_ ffl med društva, katera so bila
mo za ukreniti nekaj važnih	zastopana. Ker pa je nastal ne-stvari, zato je treba, da pride- sporazum zaradi razdelitve, za-
prezgodaj ostavil si nas.
Za gomilo mi Tvojo skrbimo,
nam Tvoj grob najsvetejši je	ustanovil tu športni klub "Jugo-
kraj;	slavija."
vedoč, da se enkrat združimo,	Kakor vidimo, jugoslovansko ko za Teboj mi pridemo v raj., izseljenstvo v "Moselle" vneto
Žalujoči ostali:	deluje na vseh področjih, želi-
Anna Gorishek in družina.	mo, da bi to delo obrodilo lepe
Milwaukee, Wis.
sadove in pripomoglo do čim večjega prijateljstva med Francozi in Jugoslovani."
ki mu omih neprijazni sprejem. Mimogrede se Jakac seznani z New Yorkom in dobi prve velike utise novega sveta. Nato potuje v Cleveland, kjer gs sprejmo domačini. Daljši čas je preživel med njimi in se vživljal polagoma v sfingo Amerike, posebno pa v problem slovenskih izseljencev. S slovensko družbo se je nato napotil v Chicago in k svojemu stricu v Pittsburgh, Pa.
Nesrečen slučaj, ki ga je Jakac doživel v Clevelandu z Ed-vinom Primožičem in naklonjenost prijatelja dr. Kerna je bila vzrok, da je odšel na daljšo pot na Djvji zapad. Obiskal je prirodna čuda Yelowstone National Parka, ki jim res menda ni para na svetu, razen v malem, nekako grandioznem svetu podzemeljskih votlin podkar-patske Slovaške. V okolici Seattla, Wash., v Rentonu, v Krainu, v Oregon City ju, Ore., in drugod je zopet obiskoval Slovence in doživljal glavni problem te prve knjige, problem slovenskega izseljenca v Ameriki. Začetkom oktobra, 1929 se je nato odpeljal po južni pacifiški železnici, bajni pro-stolnici pacifiškega obrežja, San Francisco, Cal., nasproti.
Slikar Jakac je pred vsem potnik, ki žejno sprejema in strastno beleži s svinčnikom in pa8tetom svoje utise v svoj album. Kako ga včasih delo priganja, to čutimo; kedaj je utegnil pisati svoj dnevnik, temu se čudimo. Kajti na čudo se nam je odkril v slikirju Jak-cu tolik potopisec, da so njegove likovne beležke v ti knjigi res samo še nazorna spremljava in niti najmanj ne njena glavna zadeva. Jakac ima smisel za pomembnost vsakdanjega, na videz malopomembnega motiva, za lepoto narave, za človečnost v najširšem smislu, za kulturo irfumetnost in kar je glavno, za vse o pravem svo-
V BLAG SPOMIN
„ . ,	„ „ .. jem času. Za to smo ves čas
Pripomba: "Moselle meji na>	.. . .
department "Merthe et J	napeti pri branju, ne muc,
DESETE OBLETNICE SMRTI selle." Tudi 4 tem delu je več "** 8 P^lemi, a te probleme
FRANK MIHELIČ-A jugoslovanskih kolonij. Največ-	f
. . . ... J. J, Iz kolejdoskopa vtisov spret-kateri je preminul dne 1, mar- Ja med temi, k, ^e bo»mogla ^ ^^ ^ ki tudi nam
1923-	kmalu meriti z Merlebachom ali ^ y inu fcot ^
Preljubi mož, predragi oče! Aumetzem, je kolonija Tucueg- kantna dož	u y
Minulo je že 10 let. kar Te krije nieux-Mar,ne Po zaslugi rud- ^ dobro Uvljeni Ja
hladna zemlja v tako prezgod-i mškega ravnatelja. g. Fauvage gpartanka in Amerikanec z vsi-
njem grobu. Zaman točili smo Henrika in g. župnika Kastelica, yim Nemcem (stran	y
-__1__*_ V 1__1 • 1. J_ • J	_____ I/1 1 n vno ni*iiMi Kiti t v«	i
PREDNAZNANJLO
Društvo sv. Cirila in Metoda, mo vsi skupaj. Lahko rečem, *adi tega se veselični preosta-članov navzočih in večina teh št. 144, ter društvo Kraljica da smo hudo prizadeti vsi Člani nek do prihodnje Ligine seje ne ........
so bili naši stari člani, kateri• Mejnika, št. 157 v Sheboyganu, tukaj v Kanadi v teh hudih ča- bo razdelil; na prihodnji seji	^Jakali kdaj da seki je znal privabiti in zaposliti .....'..t	. .
so pri vsaki seji; torej to se ti- Wis., nameravata prirediti k on- sih, ker so nam še ta ubogi do- zastopana vsa Liginadru-;vn|eS	Dragi mož Ti nič tu učitelja Jankoviča, ta koloni- Amenkl pa nas zap ete v J,ro"
če tistih, ki jih ne vidim več test za kralja in kraljico, zdru- lar dnevne bolniške podpore *tva in naj določijo, kako da ne vid^ kako golzne ^ moje ja iepo napreduje. Ima svoje	m.slcer v UstI. prob*fm'
kakor enkrat na leto in mogoče ženo s plesom. Vse to se bo vr- ukinili in sicer glavni Jednotini naJ se Prebitek razdeli, da bo ^ Počivaj v tihem grobu, ---- ^ ♦—.k..—^ nam Je najvažnejši, problem
še tistikrat jih ni.	šilo v Standard dvorani.	odborniki na svoji zadnji janu- najbolj pravično.
Na prihodnji seji dne 12. Oba društva ae toplo priporo- arski seji v Jolietu, 111.	s sobratskim pozdravom,
marca bo neka važna stvar za čata naši mladini, da se ona za-j Zato vas prosim, dragi mi	Joseph Lekšan. ;damj
rešiti in ako je samo par čla- vzame za prednost v tem konte- sobratje, da pridete vsi skupaj, Predsednik Lige ohijskih dru-
nov navzočih se ne more ukre- stu, mi starejši, kakor tudi od-, da boste povedali svoje mnenje, štev KSKJ.	' Kruta smrt, čemu odvzela
niti v korist vseh članov. To- bor, bomo pa pomagali vsem. ki kaj mislite, če bomo še naprej	-^--si nam ^^ dragega?
rej to ni samo starim članom v se bodo za to zavzeli, kar bomo obdržali in vodili to društvo po	HAPfC!	Kar najraje smo imeli,
korist, ampak mladini in ako največ mogli. Korajžo fantje in 1. aprilu, 1933 samo za posmrt-	ti vzeja s tegi si sveta
podporno, pevsko, tamburaško t , ,	,.	VT . ,
. r ! . . ' . . .. I slovenskega izseljenca. Naj bo saj sveta vera nas uči, da zo-,»n dramatsko društvo Ima udi vedano slovenald literaturi na
pet vidimo enkrat nad zvez- ^voje društvene prostore v lepi 8ram0t0f da nam dos] ^
prostorni jugoslovanski kantini.	J
isti ne znajo po slovensko bra- dekleta! %Pokažite kaj zmorejo ti, jim pa po angleško povem, vaše mlade moči in vaša trdna kar je danes označeno na angle- volja! Kateri in katera bo naj-
nino, ali bomo društvo razpusti-
Kolonija si ravnokar ustanavlja svojo knjižnico. To po zaslugi novega izseljenskega duhovnika iz Aumetza g. švelca Antona, ki bo, upamo, zastavil vse sile, da
ji. Nam je res težko uradovati, RIMSKI VOJAKIIV BARBER- ut deset je minu,o> ker nimamo uradne poslovnice,	1VNU, UMIU	kar	g. proč ^ nas;
ski strani "Our Page."	več tiketov prodal ter nejveč za katero smo vedno prosili, in Barberton, O.—Pbd pokrovi- erna zemlja Te pokriva,
Ne pozabite torej prihodnje glasov dobil, tisti bo dobil to vedno so nam obljubovali, da jo teljstvom društva sv. Jožefa, št. ran izbrisal ni še čas. seje dne 12. marca; pričetek bo i častno ime ter bo kronan na v kratkem dobimo, toda smo še 110 KSKJ vprizori Jugoslovan-točno ob 2. uri popoldne v Mu- prej omenjeni den za kralja ali danes brez nje.	ski pasijonski klub iz Cleve-
hičevi dvorani. — S pozdravom, j kraljice. Valentin Malečkar, tajnik.
Glavni tajnik je nam poslal landa dne 19. marca lepo na-
Bridki dan je bil ločitve, ko za vedno si zaspal,
ni nihče tako res iz življenja zajel kakor slikar Jakac, čeprav ni romanopisec. In vendar doživljamo ob njegovih doživljajih v Clevelandu, Chicagu,
.	1 i 1 • • rr	• t Pittsburghu in v slovenskih
bo mogla kolonija Tucquegnieux ... , .	, .
i v bodoče lepo napredovati v	D'VJega "T*18 ?
kolektiven roman socialnega tipa ameriškega izseljenca. D , , |	. Višek te prve knjige je po-
oozidar Jakac: Odmevi dan v clevelandu. Vse probie-
rdeče zemlje	me srečamo. Amerikanizacijo
alkoholizem kljub "suši," umet-
zadovoljstvo našiJp rojakov -o
v srcu pa smo si želeli, da bi še pri nas ostal.
Po pismih iz Amerike, priredil Miran Jare. I. Zbirka Kosmos. Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana. 1932. 204 strani. Bogate ilustrirana.
Torej vsi, ki se zanimate za uradno Jednotino naznanilo gle- božno igro "Mučeniška smrt sv.
--ta koatest ter za prodajo tike- de bolniške podpore, da od 1. Neže;" režiser te igre bo znani
Društvo sv. Petar i Pavel, tov, vzemite v naznanje sledeče aprila, 1933 ne bomo dobivali ¡prijatelj in gojitelj slovenske odsjek broj 64, Etna, Pa. obvestilo: Dne 4. marca popol- več iste, kar je članov v Ka-;Talije sobrat Jože Grdina. Dft|z Bogom, dragi, mirno spavaj Slikar Jakac je zašel med pi-Sa ovime se poziva članstvo dne se odpre kampanja, fantje nadi. Ce morda kateri član ni se vam ne bo zdelo preveč čud-jVeeno spanje v grobu tam! satelje. Z nezaupanjem sem naseg društva na redovitu sjed- dobite tikete pri J. Udovichu, dobil tega naznanila, naj se no o teh rimskih vojakih tukaj y raju svetem pa uživaj	i vzel v roke to knjigo in jo bo
niču, koja ce se obdržavati na 1135 DiU Ave„ dekleta pa prijoglasi in sicer pri meni za v Barbertonu, vam bom to radost vsem neznano nam! za menoj še kdo. Res mu je
5. marca na 110 Bridge St. J. Mohar, 1140 Dili Ave.
pojasnila, da ne bo kateri član
kmalu pojasnil. Ni dolgo tega,
—• ~ i a r -----------"	i«----------------------—.........t-——'........ —— ---—i	#	pomagal pisatelj Milan Jarc, to
Članstvo neka nefaljeno dode Se enkrat se torej priporoča potem čez mesec dni in pozneje ko so bili rdečehlačni Turki tu- Še vedno srčno objokovan od nam pove že naslov_toda kana nvn «ioHni/Mi ivutA j» naš; »j .l.l j___x*___ ____:i _ a________*____. »,« • _____i_______i., m • * .... '
na ovu sjednicu pošto ima do- naši mladini od obeh društev, ¡govoril, da o tem ni pravočasno kaj. Ali je morda kaka revolu-
sta važnih točaka za riješiti, a bez članstva nije moguče ništa učiniti. Ja držim da bi se toga vise moglo učiniti kada bi članovi bolje polazili sjednice i dr
ODBOR.
Društvo sv. Ane, št. 17Q, Chicago, III.
Naša zadnja redna seja se je žim, da bi bilo lakše i koristni- j vršila dne 12. februarja. S tem je za društvo i odbornike, jerbo vam vljudno naznanjam, da se bi svski član znao držati se je na označeni seji nekoliko svoga reda, i znao bi kako u bu- spremenilo naš društveni odbor duče vladati. A jerbo to član- in sicer tako-le: stvo ne čini, onda ima društve- Predsednica Antonia Densa, ni tajnik od više rada pisati li- 2730 W. Arthington St.; pod-stove i davati informacije za predsednica Theresa Spbočan; pojedinega člana; a sami člano- tajnica Josephine Farkas, 20JI vi i tako ništa ne more, samo W. 22d St.; bjagajni£afka Ve-kada ilj dosta dode, onda se ronika Kolenko, 2002 W. 23d znadu, da nadu u neprilici. Duž- St.; zapisnikarjca Anna Frank, nost veže svakog, da polazi dru- nadzornice: Catherine Persa,
vedel.	cija v naši naselbini? Za bati
Vem, da bo kateri član kriti- se je, da ne bi prišel sam Mus-ziral društveni odbor glede te solini semkaj s svojimi fašisti zadeve; toda pomnite, da odbor- ali polentarji?! Ne, ne bo nič niki so ravno tako prizadeti kot hudega. Na gori imenovani vsi drugi člani; zato ni treba igri bodo igralci nastopili v uni-nič krivega misliti o društve- formah rimskih vojakov; le pri-nem odboru o kršitvi bolniške dite jih gledat! podpore. Če hoče kdo kaj pro-j Res, Slovenci tukaj v Barber-testirati, naj pošlje protest na tonu rjako napredujemo na dra-glavni Jednotin urad, gotovo bo matičnem polju; začeli smo se dobil od tem natančno pojasnilo.' kar kosati s Clevelandom, kdo Z bratskim pozdravom,	bo priredil več in lepših narod-
ttudolf ^fpzevjeh, tajnik. ,nih iger; tako je prav. Drug
Tvoje žene	ko naj uspe sožitje enega, ki je
Margaret Mihelich in šestih	z olikovnimi vtisi napolnil svojo
otrok.	dušo in drugega, ki mu brni
Chisholm, Minn., 28. feb., 1933.	predvsem ritem življenja, giba-
-o--nja in nastajanja v ušesih? Ka-
FRANCOSKI LISTI O JUGO- ko naj posodim uho tistemu, ki
SLOVANSKIH IZSELJENCIH
"Le Lorrain," eden največjih dnevnikov v departementu "Moselle" prinaša izpod peresa g. R. Jagra daljši članek o razmerah caših rojakov v Franciji. Evo kratkega izvlečka:
ostro gleda, ali narobe! In vendar mislim, da je Jakac dokazal, da tudi sliši in kot spremljavo je dodal nazorno tisto, kar je mimogrede videl.
Za enkrat je pred nami šele prva knjiga njegovih Odmevov l^deče zemlje, Severne Ameri-
štvene sjednice, a soboito one, koje se t d tiče.
Doeigvdk uredništva; Koli- drugemu pomagajmo na narod- prijazen in nam poročal o raz-
Jugoslovanski konzul v Met zu g. M. Kosta Mišič je bil tako ke. Na Vukaniji je mimo Pa
Cecilia Horvath »n Anna Spil^k.
V prvi vrsti prosim vse čla-
kor nam je zueuo, je brat glav- nem polju, ni tajnik o tozadevnem sklepu j Naš dramatični klub Sloveni-glavnega odbora pismeno obve- ja se pripravlja, da nam za ve-stf) vsakega člana in članico v likonočno nedejjo priredi znano Kanadi še predno je bil zapis-i narodno igro "Divji lovec;" to
merah jugoslovanskih izseljencev, za kar se mu zahvaljujemo.
Jugoslovanske naselbine v "Moselle" datirajo izza predvojnih časov. Naseljenih je tu ka-
trasa in Gibraltarja prispel v New York, kjer mu je strah vseh izseljencev, Ellis Island, dokazal, da si Amerika ne želi vsiljivih radovednih tujcev. Et-bin Kristan je tu prva tolažba,
nost in naravo in uživamo, kako spretno vplede nepisatelj Jakac po obisku v elevelandskem muzeju v svoje pripovedovanje Walta Whitmana, brez katerega si Evropejec ne more misliti doživetja Amerike. Čudovito je doživetje ameriškega' Wiljeta v družbi malega Benija ob Cuyahoga River ju v Clevelandu. Sijajno sliko iz življenja naših Amerikancev nam nudi z opisom slavnosti proglasitve cleve-landskega predmestja Euclid Village za "Belo Ljubljano," nepozabni so večeri z malo Zofi, višek pa doseže drama slovenskih izseljencev navsiljivi živ-Ijenski sliki Jakčevega strica in njegovih v Pittsburghu, Pa. Vse, kar je zaenkrat pozneje doživel na Divjem zapadu, je samo ilustracija k Osnovnim utisom iz Clevelanda, O., Chica-ga, 111., in Pitsburgha, Pa.
Slikar Jakac je v ti svoji prvi knjigi nedvomno dokazal, da zna doživljati tudi z ušesom, umom in razmišljanjem in ne samo z očesom. V zvezi z nje-(Dalje na 3. strani)
9MM
MISIJONSKI SKOV
IRENEJ FRIDERIK BARAGA
8pinl DR. FKANC JAKLIČ
r^v^rl	t i j Minut li
Istega leta, 1830 je Sassen-Berg natisnil in Klemens založil tudi drugo Baragovo knjigo v dvanajstercu na VI — 418 straneh, z naslovom: "Od poče-ščenja in posnemanja Matere božje." Papir in tisk pa nista bila tako dobra ko pri Dušni paši. Knjiga ni izvirno Baragovo delo, temveč le prevod Engstlenje vega latinskega "Premišljevanja preblažene Device" iz leta 1783, ki je pa zopet bilo le prevod iz francoščine. Sprednji list ima sliko Brezmadežne z napisom: "Vsa lepa si, moja prijateljica, in madeža ni v tebi." V uvodu govori o Marijini vzvišenosti, potem pa pravi: "Skažimo ji pa čast in ljubezen! posebno s posnemanjem njenih svetih zgledov, to ji bo najljubše. Mislimo si v vseh okoliščinah svojega življenja: kako bi bila Marija v takih okoliščinah storila? — in potlej si prizadeni-mo, storiti vselej po njenih zgledih." Pritožuje se, kako malo slovenskih knjig o Mariji je dotlej izšlo, "dasiravno bi se spodobilo, da bi jih veliko imeli, zakaj Marija je posebna patrona slovenskega ljudstva." In res, leta 1769 je bil izdal o. Marko Pohlin prestavo Sailer-jevega latinskega "Marijinega Kempčana," potem pa skozi 60 let v slovenščini o Mariji ni nič izšlo. Isti o. Pohlin bi bil leta 1783 rad izdal knjižico o brezmadežnem spočetju Marijinem, toda ni dobil dovoljenja.
Razdeljeno je to Baragovo delo v štiri knjige, vsaka knjiga pa v več razdelkov, kjer se razgovarjata Marija in njen služabnik. Zadnji razdelek govori o pobožnosti k sv. Jožefu.
Med tiskom obeh knjig je Baraga 8. oktobra 1829 pisal kranjskemu dekanu Slugi. To pismo nam nazorno kaže, kako se je znal Baraga vznejevolji-ti, pa tudi pomiriti. Dekan je bil namreč izrazil željo, da bi knjiga o Mariji kmalu izšla, ker je bil tudi zanjo on dal Baragi pobudo. Baraga se je res obrnil do kanonika Albrechta, kateremu je bil izročil svoje delo, ker mu ga je bil škof Wolf nasvetoval in priporočil; obenem je pa zaiprosil škofovega kaplana Simona Vovka, da naj pregleda tisk, kar mu je ta' z veliko pripravljenostjo obljubil. "Zdaj pa mi piše," sporoča Baraga Slugi, "da je za obe moji deli, za molitvenik in za prestavo knjižice o Mariji, postavljenih več korektorjev, ki pa med stavljenjem tiska ne izpreminjajo samo posameznih besed, ampak bodo, kakor, pre-častiti, iz pisma g. Vovka lahko sami razvidite, premenili kar cele stavke po novi slavjan-ščini, ki je našim kranjskim či-tateljem tako zoprna. To je zares od sile in tudi nedopustno, kajti če je kakšno delo od škofije in od vlade že potrjeno, ne sme med tiskanjem niti pisatelj ničesar izpreminjati, še manj pa kak korektor. Pa ti naduti ljubljanski korektorji, ki se zdijo samim sebi tako učeni, ki pa so še študentje in nimajo niti najmanjše skušnje o tem, kako počasnega umeva-nja so kranjski čitalci, zlasti na deželi — ti si dovolijo protipo-stavne svoboščine, da le morejo prodajati svojo pretirano in zoprno slavjanščino. — Ah, ne morem Vam dopovedati, kako težko mi je to!"
Kaj pa so bili napravili "ti naduti ljubljanski študentje?" Valentin Vodnik je začel od leta 1811 vrivati v slovenski besedni zaklad tudi hrvaške, češke in ruske besede; isto sta delala tudi Matej Ravnikar in
Franc Metelko. Mlada duhovščina je držala z njimi, saj so si jo bili sami vzgojili v šolah; ljudstvo pa novega pisanja ni razumevalo, prav tako tudi starejša duhovščina ne,
Prelepi so pa naslednji Baragovi stavki: "Jaz sem knjigo o Mariji, to neprecenljivo delo, z veliko marljivostjo prestavljal v naš ljudski jezik, preprosto, jasno in razumljivo, in neprestano klical Jezusa in Marijo. Zdaj pa Bog vedi, kakšna bo izšla. Zato sem se vedno bal, prepustiti njen tisk drugim, in sem ga želel sam oskrbeti; zdaj pa, ko to ni več mogoče, prepustim vse božji previdnosti in Marijinemu varstvu ; ne bom se več mešal v to, naj ti ljudje delajo, kar hočejo. Bog je dovolj mogočen in lahko napravi tudi najbolj ne-umljivo knjigo umevno in ljudem koristno, če je to k njegovi božji časti in k časti njegove preslavne Matere. Zato hočem odslej ves uspeh te zadeve mirno prepustiti Bogji, kateri ve, da sem vse storil, kar sem sploh mogel storiti, zdaj pa ne morem ničesar več storiti. Hočem tudi večkrat Boga prositi, da naj k večji časti njegove presvete Matere podeli tej knjigi blagoslovljen uspeh med našim ljudstvom."
Kaj mu je bil dekan Sluga, katerega je bil tudi v tem pismu nagovoril z besedami: "Preljubi duhovni oče!", se vidi tudi iz sklepnih besed pisma: "Ostajam z otroško ljubeznijo in prisrčnim spoštovanjem Vaši velečastnosti vdani tn hvaležni sin v Kristusu."
V	Metliki je Baraga prevedel tudi sv. Alfonza Ligvorijskega "Obiskovanje Jezusa Kristusa v pre3V. Rešnjem Telesu in pozdravljanje Marije, prečiste Device." Tudi ta knjiga je dve leti ležala v rokopisu in šele leta 1832, ko je bil Baraga že v Ameriki, jo je založil Klemens in natisnil lBaznik v 6,000 izvodih na IX — 381 straneh dvanajster-ca. Spredaj je naslikana mon-stradca v odprtem tabernakelj-nu, katero molita dva angela; spodaj je stih iz 94. psalma: "Pridite, molimo oGspoda in po-kleknimo pred njim, ker on je Gospod, naš Bog." Knjiga vsebuje 31 obiskovanj presv. Reš-njega Telesa, od katerih se vsako konča z Marijinim pozdravom. Dodane so vsakdanje navadne molitve in pa prevod ob-rednika za procesijo presv. Reš-njega Telesa.	,
V	uvodu je Baraga zapisal značilne stavke: "Pri obiskovanju presv. Rešnjega Telesa, v presveti druščini Jezusovi, boste prav spoznali, kako prazno in ničemurno je vse posvetno veselje; spoznali boste, koliko je vredna naša duša, za katero je Jezus toliko storil in trpel; spoznali boste, kako velika hudobija je greh, ker je le zaradi gfiie-ha moral Jezus toliko trpeti. Tukaj boste prav 'spoznali, kako neskončno velika je Jezusova
Noto uredniško poslopje dnevnika "Ameriška Domovina," v katerega so se preselila uredništva: "Ameriške Domovine," "Glasila K. S. K. Jednote" in "Nove Dobe," glasilo J. S. K. Jednote. Na levi je vhod v .uredniške in poslovne prostore "Ameriške Domovine," na desni je vhod v uredništva "Nove Dobe" in "Glasila K. S. K. J." V prvem nadstropju, spredaj, se nahaja uredništvo "Glasila," in takoj za tem so uredniški prostori "Nove Dobe." Zadaj za tem uredniškim poslopjem se nahaja tiskarniško poslopje, zgrajeno pred 9. leti, toda tega poslopja ne vidite na sliki. Kontraktorja Mole in Satkovič sta postavila poslopje, ki je kras naselbini. Poslopje je fotografiral Bukovnik Studio.
DOPISI
(Nadaljevanje s 2. strani)
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI
John J. Oman
govo besedo so tudi njegove likovne beležke neprimerno bolj zgovorne kakor bi bile sicer. Ne^MiH^^ll^gjp^. vpraša
nja ali ni mogoče, da je slikar Jakac zgrešil svoj poklic, kajti hvafežni smo mu za oboje: njegove likovne beležke bi bile brez tega besedila neme, a bojimo župnikovanja
se, da bi tudi besedilo samo ne zmagalo tiste nazornosti, ki jo vsebuje celota knjige kakoršna le.
Seve poreko: Lahko je bilo slikarju Jakcu, ko mu je priskočil na pomoč pisatelj Jarc! In mogoče bodo mislili, da sem dvomil o pisatelju Jakcu, ko sem zgoraj vprašal, kdaj neki je pisal svoj dnevnik. Pa ni res, da dvomim! Sledil sem ob pripovedovanju Jakčevem za pisateljem Jarcem, pa mislim, da bistvenega temu spisu le ni mogel dati. Kar je dal, je vse hvale in časti vredno, a doživetje Jakčevo preveč pristno veje iz vrstic, da bi ga mogel kdo ponarediti tam, kjer nas je najbolj prevzelo.
Z Odmevi Rdeče zemlje smo iz Jakčeve duše, pa tudi po zaslugi stilista Jarca dobili knjigo, ki je po občutju globoko naša, po problemu trpko slovenska, po zanašujoči melanholiji celega nastroja pa dvakrat dolenjska.
Nestrpno pričakujemo druge knjige. —Frst. -o-
Ameriški general Philip H.
Ne bom nadalje govoril glede nikdar izginila, kajti vsem lju-tega. Strašno je žalostno to po- ■ dem ustreči je nemogoče. «jgla v je. Mogoče bi bilo boljše leg tega pa smo duhovniki člo-da bi ga bil izpustiT Napisal j veški in imaiho svoje slabosti, sem z namenom, da ljudje spo-,katere se pokažajo tu pa tam in znajo, vsaj po nekoliko, težko-; naj ima človek še tako trdno vo?
če in težave ter odgovornosti Prihodnjič bom nadaljeval od prve nedelje pri sv. Lovrencu. Današnje poglavje je morda pisano v pretežkem tonu, toda ne morem danes drugače. - Dogodki zadnjih dni so mu potrli in podrli v prah.
PRVA NEDELJA
Sheridan je imel o državi Texas slabo sodbo. Nekoč se je o tem ljubezen do nas, ubogih grešni- sledeče izrazil: Ako bi jaz lasto-
kov, ker nas pri vsej naši ne-hvaležnosti in hudobiji vendar ne zapusti in zavrže, ampak čaka ljubeznivo našega spreobrnjenja. Z eno besedo: v obiskovanju presv. Rešnjega Telesa najde vsaka duša največjih milosti, največjih pripomočkov za večno zveličanje m največje ove-seljenje."
Tudi za to delo ga je bil navdušil Sluga. Ker se je pa bal, da bo Baraga prej odšel v Ameriko, preden bo knjigo dokončal, ga je opozarjal, naj brž dovrši prestavo in oskrbi tisk. Dne 9. avgusta 1830 mu je aBraga sporočil, da ima v dveh izvodih že
val Texas in peklo, bi dal Texas v najem, živel bi pa v peklu."
skoro vse na čisto prepisano oPtem pravi: "Upam, da bo to delce našim ljubim Kranjcem, ki tako radi kaj slišijo o našem ljubezni polnem Jezusu, zopet prav dobrodošlo. In sedaj se aVm še enkrat zahvalim, da ste me k temu • delu vzpodbudili. Marsikatero prijetno urico sem že doživel ob njem." Knjigar Klemens je leta 1837 knjigo zopet izdal v 3,000, leta 1842 pa kar v 6,000 izvodih.
(Dalje prihodnjič.)
ijo, zatajevati se in slabosti zatirati.
Pa tudi župnik je opazoval svojo čredo. Meril je to množico od raznih strani: kako se cunašajo, koliko jih je, kako molijo — na glas ali potihem momljajo — in ali spijo med pridigo. Prvo nedeljo ni nihče spal, to se razume. Nadalje pa ne bom pravil, ker bi ae izdal,
Leta 1915, ob mojem prihodu k sv. Lovrencu, je bila fara ko- kajti če ljudje spijo med pridi
go, je to pridigarjeva krivda, ne poslušalcev, če je pridiga r.epredolga in tako podana, kot ni božja beseda morala biti, potem ljudje poslušajo, žalibog, da moram priznati, da dandanes nekateri spijo. Pred leti, ko so moji govori postajali čim dalje daljši, so mi nekateri farani kupili uro zapestnico. A kaj pomaga, ko pa celo na uro pozabim. In tako se zgodi, da večkrat vidim, kako sladko spijo in takrat mora pa človek zopet imeti usmiljenja z njimi in ne prehitro zaključiti, ker so morda celo noč delali — ali pa kje na party prenočili — in so počitka potrebni.
Prvi vtis name je bil zelo ugoden. Molitev po maši je bila sicer malo pretiha in izhod iz cerkve prehiter, nekako tak, kakor ovčji iz hleva, kadar je pes za njimi. "Vse to se bo sčasoma delo v red," sem si mislil. Ljudje so razumni in navadno tudi radi ustrežejo, če vidijo, da je želja umestna in pametna. Danes imamo prav lep red v cerkvi, le eno je kar nekatere ni mogoče odvaditi. Nekateri se kar ne morejo navaditi, da bi šli v klopi, tudi če je pol cerkve prazne. Pritisnejo se h kaki steni ali na stopnice tam zadaj od tam ga ne spravi nobena
maj polovico sedanje. Imeli so le dve maši ob nedeljah in to v cerkvi, katera je bila za polovico manjša od sedanje kapele. Vendar pa je bilo opaziti takoj, da je ljudi veliko več, kot jih mala cerkvica more sprejeti pri dveh mašah. Razume se, da je precejšnje število ljudi, zlasti enih, kateri radi gledajo po vzrokih, da bi se izognili božje službe, izostajalo od maše, češ, saj ni prostora. Takoj drugo nedeljo nam takratna oznanila že naznanjajo potrebo še ene maše. Teden pozneje in od tedaj naprej je prihajal Jezuit, ki je opravljal tretjo mašo ob nedeljah.
Prva nedelja je imela svoje zanimivosti zame, kakor za fa-rane. Farani so merili svojega novega župnika od nog do glave — in še naprej. Opazovali so, kako se obnaša pred oltarjem, kako poje in, če sploh zna peti, kako govori in, če je Dolenjec, ali pa je Gorenjec. Večina faranov je iz Dolenjskega in zato so nekateri žalostno zmajevali z glavami po maši, ko so čuli, da 'župnikova "Špraha" precej na gorenjsko uhaja, da-si prav za prav ni ne eno ne drugo. Druge je prestrašila takoj prvo nedeljo župnikova počasnost, katerega greha se menda nikdar ne bo iznebil, zlasti sedaj ne, ko prihaja v leta in postaja čim dalje počasnejši. Vendar pa je nevolja faranov počasi minevala, to je bilo opaziti v čim dalje prijaznejših obrazih, katere sem srečaval. Popolno-
m _
sila in nobeno vabilo. Menda se jim zdi, da niso pri maši, ako ne stoje in ne držijo klobuka v rokah. Po dolgoletni izkušnji sem prišel do prepričanja, da Ee bojijo za klobuk in ga radi tega ne spustijo iz rok. Sploh
sami
ma nezadovoljnost *eveda ne bo so pa Slovenci po večini
"cestnrinarji." Sv. pismo pravi, da je cestninar "stal od daleč" v templju, toda glede cest-nir.arjevega klobuka sv. pismo ne omenja ničesar.'*- Tako tudi Slovenci v cerkvi najprej zasedejo zadnje klopi. No, ponižnost je tudi nekaj vredna — če in ponižnost vzrok tega. Toda Jezus je rekel, da se moramo pomakniti višje, kadar se nam veli : "prijatelj, pomakni se višje."
Takoj prvo nedeljo sem moral oznaniti cerkveno kolekto za Randall, Brooklyn in Woodland. Zelo nerad sem storil, toda cerkveni možje so mi rekli, da je kolekta za te kraje na programu po tedanjem sistemu. Finančno stran fare nisem nikdar ¿•ad osRrboval. v Pri sv. Lovrencu je bila navada, da je župnik sam hodil okoli po hišah v spremstvu enega ali dveh cerkvenih mož in pobiral mesečno kolekto. Pri prvi priložnosti *em povedal faranom, da za to nisem bil posvečen, da bi hodil od hiše do hiše pobirat za cerkvene potrebščine. To je ena dolžnost, katero je vsak faran vezan sam od sebe vršiti, ne da bi ga kdo lovil in prosil za to. Ali država kdaj pride na dom kolektat davke? In vendar jih v*ak plača. Jezus je rekel: "dajte cesarju, kar je cesarjevega in BOGU, KAR JE BOŽJEGA." Vsak faran je torej zavezan sam od sebe prinesti svoj dar za cer-kcv. Ljudje so to kmalu razumeli in so po veliki večini izvrševali svoje dolžnosti brez vsakega pritiska. Od tistega časa te malokdaj sliši v cerkvi sv. Lovrenca o denarnih zadevah razen enkrat v letu, ko se berejo letni računi. Takozvani 50c klub izvrstno deluje in je še vedno glavna opora fare.
Denarna podpora cerkve je bila za Slovence v Ameriki zadeva, katere se nekateri niso dolgo mogli privaditi. V starem kraju je vlada skrbela za cerkve in radi tega nalagala davke ljudem. Prostih darov je bilo zelo malo, ker jih ni bilo potreba. V Ameriki vlada ne stori ničesar za naše cerkve in šole. Kdor hoče imeti cerkev in katoliško šolo, naj si jo zida sam. Ker pa vsakemu posameznemu to ni mogoče, se zbirajo ljudje v skupine ali župnije, da s združenimi močmi postavijo vse to in vzdržujejo.
Večina elevelandskih Slovencev se je temu že zdavna privadila, ker je spoznala, da je to edini način, po katerem morajo upati na svoje lastne šole in cerkve. Bili so časi, ko so se nekateri ozirali na nasprotnike in sovražnike cerkve, kateri so skušali ustaviti in 'na vsak način za-braniti napredek slovenskih župnij s tem, da so kričali po svojih listih o "bisagah" in "požrešnih župnikih, kateri nimajo nikdar zadosti." Ko so pa prav ti kričači zapravili in požrli mi-li.iondolarski fond in tisoče za sirotišnico namenjenega denarja, brez da imajo pokazati le eno samo podjetje od vsega tega in so videli na drugi strani rasti slovenske cerkve in šole, katere danes tvorijo na milijone kapitala, so jim obrnili hrbet. Danes skrbijo tudi Slovenci častno in z veseljem za svoje cerkve in sole, kakor drugi narodi v Ameriki. In farani. sv. Lovrenca so tem med prvimi, da povem brez pretiravanja. Toda nazaj a prvo nedeljo.
Prvo nedeljo sta bila oklicana Martin Martinšek iz Radeč pri Zidanem mestu in Mary Mauer, rojena v Cleveland«. Danes imata dobro družinico, stanujeta v Maple Heights in upam, da se imata še prav tako rada, kot sta se imela pred osemnajstimi leti.
Takoj drugi dan po mojem prihodu k sv. Lovrencu me je presenetila tudi tragična stran pri župnikovanju.
Jlipno je zabrnel zvonec pri vratih. Takoj pustim delo in odprem. V sobo se opoteče ih-teča mati. Izraz globoke srčne boli je bil na njenem obrazu.
"Kaj se je Vam pripetilo?" vprašam prestrašen.
"Oh, Father — našega Franki j a — je avtompbil — povozil!" Več ni mogla izgovoriti. Ploha solz se ji je vlila po obrazu in zaplakala je, da bi se kamnu smilila. Pustil sem jo za hip, naj ji jok olajša žalost — nato pa sem vprašal:
"Kje in kako se je to zgodita? Ali je hudo udarjen? Koliko je pa star?" Skušal sem poizvedeti, če je za sprevideti.
"Je že umrl ..." — zopet jok. Končno se je premagala in mi povedala, da je nekje blizu doma avto zadel desetletnega sina in ga hudo poškodoval, da je kmalu nato izdihnil. Uboga mati! sem si mislil. "Živa podoba žalostne Matere Božje." Takrat sem prvikrat občutil tudi sam isto nepopisljivo žalost, ki ip občuti dušni pastir, kadar mu smrt nepričakovano poseže v čredo in hipno iztrga dušo ter jo postavi pred sodni stol božji brez očiščevalne spovedi in drugih zakramentov, s katerimi si želi vsak kristjan iti s tega sveta.
Pokojnega Frankija smo pokopali, 4. septembra in od takrat pa do danes se ga spominjajo vsako leto domači in drugi na isti dan, kot prvo žrtev avtomobila med Slovenci v tem delu mesta.	#
"Danes popoldne ob 3. bo prebran mesečni cerkveni račun, h kateremu se vabi cerkveni odbor — pa vse tiste po-štimovce, ki malo dajo pa imajo zmeraj usta odprta."
"Stari šimfarji med nami so zopet na delu. Ko se je delal farovž, so vpili 'šolo-šolo delajte!' Pa če bi bil prišel kdo k njim kolektat za šolo, bi bili jezno vrgli $1.00 rekoč: 'vsak naj toliko da, pa bo že nekaj!"
To pritožbo beremo v. Father Lavričovem zadnjem oznanilu, 18. julija 1915. Father Lav-rič je namreč agitiral za povečanje šolskih prostorov; za zgradbo lesene hiše, v kateri bi bilo prostora za dve šolski sobi. Pet malih zaduhlih in slabo-razsvetljenih sob je bilo v pritličju cerkvenega poslopja. Šolskega' naraščaja je bilo vedno več. Takrat so bili* Slovenci pogumni. Takrat se niso bali otrok, imeli so tudi zaupanje v Boga. Rekli so: "Ce Bog živi ptiče pod nebom, bo tudi dal meni preskrbeti za moje otroke." Šola se je polnila in bila napolnjena. Father Lavrič je mislil zadevi pomoči s tem, da zgradi začasno leseno šolo. Pa zopet se je pokazalo, kako malo moremo računati za naprej.
Father Lavrič je takoj po nedelji zbolel; prehladil se je. Par dni se je otepal bolezni in še opravljal svoje delo. Prehladu se je pridružila pljučnica. Častiti gospod se je vdal zdravnikovemu prigovarjanju in se podal v bolnišnico. Prepozno! Pljučnica se je le poslabšala in teden po tem oznanilu je Father Lavrič pustil vse svetne skrbi ter odšel pred sodni stol božji, da tam poda račun od svojega hiševanja. Upamo, da od svojih nekdanjih faranov ni pozabljen, ampak da še vedno, še vsaki dan, pohiti kaka molitvica pred Njega, ki drži usodo živih in mrtvih v svoji roki. Društvo Najsvetejšega Imena poskrbi, da se vsake leto na 25. julija daruje sv. daritev za pokoj njegove duše. Naj počiva v miru!
Ce je bil Father Lavrič rešen problema glede šolskih prostorov, je zadeva tem težje legla na moja ramena. Ker pa sem prišel tik pred pričetkom šole, ni bilo na kako gradbo več misliti. Obesli smo zastor pred oltar in tako zagrnili Najsvetejše, cerkev pa porabili za šolo čez teden.
(Dalje prihodnjič
Angleška kraljica Berengaria, žena kralja Riharda (z levjim srcem 1190) ni nikdar živela na Angleškem, pač pa v Franciji in Italiji.
Gvvn« cut a (M ^^ Hindeioo nu fllP^		
mr—— t«e*	« ....... 1	r-
	ri 1 1 1	—CS
		
w
Zanimivo pisno iz "svobodne" Jugoslavije
KAKO JE BIL DR. KOROŠEC ARETIRAN IN INTERNIRAN
Opomba uredništva: Dodatno k našemu zadnjemu uvodniku pod naslovom "Spor med katoliško Cerkvijo in sokolstvom v Jugoslaviji," kjer je bila proti koncu tudi označena "Slovenska deklaracija," prinašamo danes na tem mestu izvirno pismo nekega domoljuba v Sloveniji, ki podrobno poroča o zadnji aretaciji več vplivnih narodnih voditeljev katoliškega mišljenja, med temi tudi, kako je bil Dr. A. Korošec interniran. Pismo se glasi:
Pod Grintovcem, 3. februarja, 1933
Predragi prijatelj!
Pretekli teden je bil teden samih senzacij. Ker vem, da bodo tudi Tebe zanimale, zato Ti vsaj nekatere quoad summa capita poročam. Na dnevnem ali bolje na nočnem redu so bile aretacije nekaterih naših uplivnejših voditeljev, ki so imeli toliko poguma, da so kljub sedanjemu birokratskemu terorizmu povzdignili svoj glas za blagor domovine in ljudstva. (Beseda delitev sicer ni pravilna, pa zato me ne boš obsodil.)
V noči od 26. do 27. januarja sta bila deportirana dr. Kulo-vec in dr. Natlačen, prvi bivši minister, drufi eden najboljših naših advokatov, in bivši predstojnik Slovenije. Dr. Kulovca so poiskali na njegovem domu med 10. in 11. uri zvečer. Bil je že v postelji, ko sta vstopila detektiva.
"Kaj mi pa hočete po noči?"
"Nalog imava, da vas odpeljeva na brzovlak in potem na jug."
"To je torej Kramarjevo maslo! Toda povejte dr. Kramarju, da bo. dr. Kulovec še minister." Dr. Kramar je minister brez portfelja in Aman slovenskega naroda, posebno klerikalcev.
Dr. Natlačena so čakali detektivi pred kavarno Union. Ko je stopil na cesto, so ga prijeli in ga na mestu aretirali, niti domov ga niso pustili, da bi se mogel od družine posloviti. Gospa je bila obveščena po neki drugi osebi, da je prihitela z otroki na kolodvor po slovo. Oba so odpeljali še tisto noč, in sicer strogo ločena in pod policijsko zaščito, kakor pravijo. Dr. Natlačena so koofinirali v Bileče, majhno mestece ob hercegovsko-črnogorski meji, kjer bo životaril med samimi pravoslavnimi in muslimani. Statistika navaja pravoslavnih S0% muslimanov pa 20%. Dr. Kulovec je pa nekoliko višje ob bosansko-srbski Jneji v mestecu Foča.
Se večja senzacija pa je bila v noči od 28. na 29. januarja. Kot bi pritisnil na električni gumb, je šlo od ust do ust: Dr. Korošec je aretiran. Izprva skoro nihče ni hotel verjeti, pa nazadnje je bilo le res. Dr. Korošec stanuje, kadar se mudi v Ljubljani, v Marijanišču pri ondotnih šolskih sestrah. Tudi sedaj je bival v Marijanišču. Ob polsedmih zvečer sta vstopila dva detektiva. Vprašala sta ga:
"Kaj vi mislite, gospod doktor,' o takozvanih puntacijah, o katerih se prav sedaj v naši javnosti toliko govori?" Punkta-cije imenujejo proglas, ki ga je izdal dr. Korošec za božič o naši federaciji. Upam, da si ta proglas prejel.
Dr, Korošec: "Kaj jaz mislim o punktacijah? To vas prav nič ne briga!"
Detektiva: "Potem vam pa izročiva vladni dekret, po katerem se morate v teku ene ure odpeljati z brzovlakom."
Dr. Korošec: "To so možke besede! Sestra! Prinesite gospodoma en liter vina in vsakemu eno klobaso, da bosta ložje počakala, da se preoblečeni." In nato se je res precej preoblekel. Pa kako? V rujavo srajco, češ, za restanta se ne spodobi, da bi se vozil v lepi obleki. V hipu je zvedela vsa Ljubljana. Na stotine ljudi se je nabralo na kolodvoru. Toda kaj store na policiji? Dr. Korošca posade v avto in ga odpeljejo v Zalog, to je prva postaja pod Ljubljano proti Zidanem mostu, oziroma proti Zagrebu. Vendar so nekateri tudi za to zvedeli in takoj so tudi ti najeli avto in pohiteli v Zalog, da se od svojega priljubljenega voditelja poslove. Zadnje besede dr. Korošca so bile menda: "Bodite mirni in vztrajajte!" Drugi dan so nekateri raznesli celo novico, da se je dr. Korošec vrnil iz Vinkovcev, postaje v Sremu pred Beogradom. Vendar ta vest ni bila resnična. Dr. Korošec je konfiniran in sicer v Vrnjčki banji v Srbiji.
Tako, kakor sem Ti opisal, se je zgodilo dejansko. Kako pa je olepšalo vso zgodbo uradno poročilo? Z evfemistično ironijo ali, če hočeš, s satansko zlobo. Poslušaj!
O prvih dveh: V zvezi z ljubljanskimi punktacijami sta bila konfinirana v Fočo in Bileče dr. Kulovec in dr. Natlačen, ker nista podala povoljnega zagovora.
O dr. Korošcu pa: Včeraj zvečer se je odpeljal iz Ljubljane v Vrnjačko banjo dr. Korošec, kjer mu je vlada odkazala stalno bivališče.
Slovenski liberalci baje trosijo po Beogradu novico, da so dr. Korošca zato odpeljali, ker ni bil v Ljubljani več življenja varen. Pa je ravno nasprotno res.	J
Pač pa^ bo res, da je eden vzrokov Natlačenove aretacije tudi ta: dne 20. februarja se bo v Beogradu začela sodna obravnava proti Brodarju, Štrcinu in Umniku ,ki že od maja sede v beograjskih ječah in čakajo na sodni proces. Dr. Natlačen je pa bil eden glavnih zagovornikov in je nabral materijala, ki bi najbrž ne bil ljub gospodom na pajvišjih mestih . . . zato p#i er soll tod gemacht werden! Podobno govore o dr. Ogrizku, našem advokatu v Celju, ki so ga tudi prav tisto noč aretirali in ga odvedli v mestece Ključ v Bosni. E, ta moderna justica! Ce človek zavrže Boga, zavrže tudi moralo in pravico.
Govore pa, da bodo sledile kmalu ie nove aretacije. Na Hrvatskem so odpeljali dr. Mačka, ki je izdal se ostrejše punk-tccije kakor dr. Korppc, v JJospi p» vodjo muslimanqv, advo*
kata in bivšega finančnega ministra dr. Spaho. Celo upravitelja škofijskih posestev v Gornjem gradu, inženjerja 2u**rs, so odpeljali.
Tal», vidi* je naša svoboda! In vendar se fr mora vedno in povsod pmitvljAttl Kjer je ta*» javna prireditev, se kar cedi navdušenji i» svobodo i» svobodno Jugoslavijo. V občni zgodovini sem nekoč bral stavek: "Navadno se dogaja, da se v tej ali oni dobi najbolj poudarja tista stvar, katere najbolj primanjkuje." V veliki franeoski revoluciji so se celo pozdravljali s krilatico: svobod», bratstvo, enakosti In vsndar se» ni kmalu prelilo toliko bratske krvi kakor ravno v tistih dneh svobode, bratstva in enakosti. O ti ironija*
Tudi ipijonaia je v bujnem rasmahu in cyetju. Niti v lastni hiši nisi varen, da te k4o ne zalezuje in posluša! Eden tovarišev je prinesel tole značilno novost; Pri LazarisUh v Ljubljani so sprejeli fratrs—novinca. Po prvih tednih poskušnje se jim je jel nekam sumljiv dozdevati. Zsčeli so bolj paziti nanj. Nekega dne ga pošljejo na kor meh tlačit, predstojnik sam pa odide v njegovo sobo in jo preišče. In inkvizicija ni bila uspeha. V fra-trovi postelji je našel zvezek, v katerem je zapisaval vse, kar je kateri gospodov govoril. Seveda je dobil namišljeni frater precej consilium abeundi, zvezek je pa ostal v arhivu ad memoriam perpetuam!
Pred menoj na mizi leži tudi vabilo na shod, ki se je vršil že 8. januarja. Pa boš rekel, saj to ni nič posebnegs. Res je, toda posebnost je originalnost vabila, zato Ti ga v celoti pre-tipkam.
Ljubljana, Ljubljana, ne bodi zaspana, vzdrami se, spokori in besede moške čuj: V nedeljo dne 8. januarja, 1933, ob 3. popoldne bo predaval v veliki dvorani Uniona profesor Lojze Jan Pavlič, narodni poslanec.
Samo krščanstvo—radikalno in praktično—more preprečiti val komunizma. Kristus je bil včeraj, je danes in na veke naš Učitelj in Odrešenik. Ustanovimo nov, času primeren red belih menihov glagoljašev—sinov svetega Jošta, ki bodo delovali po vzoru Boštjana iz predmestja med zapuščenimi in trpečimi delavci, med slovanskimi narodi.
Predavanje bo originalno in aktualno.
Brezposelni bodo dobili brezplačno južino (klobaso, zelja in kruha.) Pivci ne dobijo ničesar.
Vstopnine ni, zsto pridite vsi!
Pa reci, da ni pod Grintovcem humorja! O priliki pa zopet kaj! Iskreno Te pozdravlja Tvoj
prijatelj iz pod Grintovca.
-o-
Odgovor nadškofa dr. Bauer ja
Ljubljanski Slovenec z dne 29. januarja poroča sledeče: "Hrvatski Straži" J dne 27. januarja je dal nadškof dr. Ante Bauer sledečo izjavo: "Radi spomenice, ki jo je izdal katoliški episkopat Jugoslavije o Tyrše-vi ideologiji in vzgoji v SKJ, je nastala brezkončna gonja proti episkopatu in proti katoliški cerkvi. Na vse nekvalificirane napade, žalitve, klevete in grožnje rečem samo to-le: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Vem le za vas, Boga in rešitelja našega. Blagor vam, ki vas zaničujejo, preganjajo in mečejo na vas vse zlo zavoljo mene.
Hočem pa ugotoviti samo nekatere okolnosti:
1. Spomenico episkopata spravljajo v zvezo s "punktacijami" političnih ljudi. Najener-gičneje izjavljam, da naša spomenica ni v nobeni zvezi s temi "punktacijami." Po skoraj štiriletnem, brezuspešnem || rudu, ustmenim in pismenim prošnjam pri predstavnikih so škofje na seji 17. novembra 1932 soglasno sprejeli in določili tekst te spomenice, ki je bila že leta 1931 najavljena s škofovske konference, in ravno na moj predlog je bilo sklenjeno, da se ne proglasi takoj. Zakaj? Zato, ker sem imel upanje in nove obljube, da se bo sokolsko vprašanje kmalu uredilo. Tedaj je bilo sklenjeno, da v nasprotnem slučaju proglasi episkopat spomeni-ro 8. januarja, to je na nedeljo, ki je posvečena sveti Družini.
Ne samo torej, da spomenica nima zveze s političnim "punktacijami," temveč je tudi kronološko ni mogla imeti, ker 17. novembra 1932 še ni nihče za kake "punktacije" vedel. Naša spomenica je čisto verskega značaja in vsebine.
2. Trdijo nadalje, da so jezuiti sodelovali pri sestavi ter spomenice, in je radi tega sedaj nastala proti njim taka gonja. Nekateri zahtevajo celo njih izgon iz Jugoslavije.
Naj odločnejše izjavljam, da oo. jezuiti niso pri tej spomenici prav nič sodelovali. Ta trditev nasprotnikov je zlobna kleveta, izrečena samo zato, da se proti jezuitom lahko dvigne gonja in vihar ter da na ta načip najdejo vzrok za njihov izgon iz Jugoslavije.
Jaz vem nasprotno in tukaj javno JaavJjam. da st ž*
zdavnaj pojavljale v Belgradu želje za izgon jezuitov iz Jugoslavije in so o tem že pisali v javnih glasilih, posebno pa so se take želje širile v Belgradu decembra lani. Za pretekli katoliški božič pa mi je nek visok državni dostojanstvenik iz Belgra-da sporočil vest, da nekdo pripravlja zakon o izgonu jezuitov. Ni bila torej spomenica povod za pripravljanje takega zakona, ker v decembru 1932 še ni nihče vedel zanjo, temveč je bila zlobno vzeta kot povod za izgon jezuitov.
3. Za našo spomenico nadalje govorijo, da je bila izdelana po nalogi sv. Stolice in celo po želji Mussolinija samega. Radi teh podrobnejših trditev se moram le zgražati in jih z gnusom odbijam.
Kar se tiče sv. Stolice, bo vsakdo, ki ima le količkaj pojma o/diplomaciji Vatikana, u videl, da kaj takega ni mogoče. Samo peklensko sovraštvo do katoličanov je lahko rodilo te izmišljotine, ki so jih nasprotniki hoteli kot resnice izročiti nepoučenim in jih razdražiti proti katoliški veri.
Jaz torej najodločneje izjavljam, da sv. Stblica o naši spomenici niti vedela ni, niti ni vplivala na izid te spomenice. Vsa odgovornost za to spomenico pade samo na nas, katoliške škofe Jugoslavije, mi pa smo jo izdali iz čisto verskih razlogov s polnim prepričanjem, da bo to le v korist katoliški Cerkvi in krščanski veri sploh, a obenem tudi v resnično korist kraljevini Jugoslaviji.
Dosedanji njen uspeh — in to ne majhen -— je ta, da so se "odkrile misli mnogih src" (Luka 2, 36), da se je vsemu narodu odkrilo, koliko in kakšne sovražnike ima katoliška cerkev v Jugoslaviji.
V Zagrebu, dne 25 januarja, 1933.
| Anton, predsednik škofovske
konference.
trije starejši učenci stari sku-p»j Ift in dve petini leta, učitelj bo pa tedaj štel 91 let in «Do petino leta.
To Ufanko je pravilno rešil samo sebrat Anton Prince v Rockdale (Joliet), 111.
NOVA UGANKA PaMlfe*! davek milijonarja Milijonarja so vprašali, koliko dohodninskega (osebnega) davka je lani plačal? Odgovoril jim je tako-le:
Ce množite svoto dolarjev ali znesek plačanega davka s številom dni, kolikor sem jih do tedaj doli vel, dobite svoto 11,-111,111,111. Koliko je torej znašal davek? Koliko je bil milijona* star?
Imena rešilcev priobčimo v Glasilu.
DEPRESIJA
(Kuplet)
Kaj pomeni depresijs, to gotovo vsakdo ve; salamenska polomija, saj nas tare dolgo ie.
t
Vrag je semkaj jo prinesel tam iz pekla čisto sam; ljudstvu zla je ž njo natresel, ž njo prišel je tudi k nam.
»
Štrene vsem je nam zmešala, povzročila nam skrbi; je fabrika zaštapala, več iz nje se ne kadi.
Dela ni nikjer dobiti, išči z lučjo ga magar; žalostno doma prebiti mora hišni gospodar.
«
Ni denarja, ni kredita, se na kredo več ne da; vse to kriza je razvpita delavcem povzročila.
Rent potekel je pa—smola, "landlord" nič ga ne dobi; davčna spet prišla je pola, s čim li davek plačati?
Plin,, elektriko in vodo, mesto le računa vsem; če ne plačaš jo—pa bodo kar zaprli spet—to vem. *
Farmarjem tud' beli glave, * kriza tare jih hudo; danes cena ene krave tri dolarje je samo.
Tajnikom enaka pr.ede, se blagajne krajšajo, ker jih člani mimogrede za dolarje lajšajo.
Leto tajništva poteče, upnike prešteje vse; se za plačo sam opeče, ker preveč zaupal je.
Kredit moramo res dati, depresiji pač zato: Se za cvenk ni treba bati, da ga nam ukrade kdo.
Res blago zelo poceni se v štacuni tam dobi; pa ga kupi, domov vzemi, če še centa v žepu ni.
Pravijo, ko demokrat je vlekli bodo vladin voz, bomo vsi presrečni bratje, vse "allright" bo šlo nam skoz
Torej le še potrpimo, > stojmo trdno kakor hrast! Boljšim časom v oko zrimo, depresija mora past!
I. Z.
UGANKE
REŠITEV ZADNJE UGANKE Starost učencev
Peterček je bil tedaj star osem in štiri petine let, Tom devet in štiri petine let, Jim 10 in štiri petine let in Jerry 11 in
IZČRPKI LINCOLNOVIH GOVOROV
Rojen od siromašnih staršev v koči iz hlodov, se je Abraham Lincoln pospel iz neznatnosti do višine nesmrtne slave. On in Washington sta bila največja predsednika Združenih držav, narodna junaka. Lincoln je osvoboditelj sužnjev v tej deželi in največji ameriški propove-dovatelj idealov rasnične demokracije. Vodil je ameriški na-
štiri petine let. Učitelj je bi) rud skozi največjo krizo, dolgo
tedaj, ko je učencem stavil svojo uganko, star 41 in eno petino leta. Eno petino leta se ra-čuaa 73 dni- Cw 60 let bodo
državljansko vojno, ki je isčr-pala Sever in Jug, ali ki je tudi končala z odpravo suženjstva in V ohranitvijo Unjj$. ftutjil se je
1?. "februarja 1909 In njegov
rojstni dan se proslavlja kot naroden praznik. Umrl pa je 15. aprila I860 nekoliko ur potem, kc ga je morilec ustrelil.
Sledeči izvlečki iz Iineolnovih slavnih govorov osvetljujejo vzvišeni značaj velikegs pred-aednika-mučenika. /# prvega javnega govora Lin-čolna v Sale mu, lil., leta 1832
"Mlad sem in neznan mnogim izmed vas. Rodil sem se in vedno stal na najbolj ponižnih potih življenja. Nimam ni bogat-stva ni bogatih sorodnikov ali prijateljev, ki bi me priporočali. — Ako bom izvoljen, se bom neumorno prizadeval, da se pokažem vrednim zaupanja. Ali ako dobro ljudstvo v svoji modrosti sklene, da ostanem v ozadju, poznal sem preveč razočaranj, da bi preveč žaloval.
Lincoln o suženjstvu
"Svobodno delo ima navdah-njenje nade, ali suženjstvo je brez nade. Sila nade na človeška prizadevanja in srečo je velikanska. Suženj, ki ga z bičem ne morete prisiliti, da bi otrl 75 funtov konoplje, ako mu naložite, da jih otre 100 in mu obljubite plačilo za vse delo, jih otre za vas 150. Nadomestili ste bič z nado. In morda se pri tem niti ne zavedate, da v razmerju svojega dobička ste se odpovedali sistemu suženjstva in sprejeli svobodni sistem dela."
"Črnec je človek, njegovo usu-žnjenjo je kruta krivica."
"Dom razprt proti samemu sebi ne more obstati. Uverjen sem, da ta narod ne more za vedno vztrajati polu-suženjski in polu-svoboden."
"Ne tolmačim Izjavo neodvisnosti v zmislu, da so vsi ljudje stvarjeni enaki v vsakem pogledu. Oni (črnci) niso nam enaki v barvi. Ali po mojem mnenju pomen izjave je, da so vsi ljudje enaki v nekaterih pogledih; enaki so v svoji pravici do 'življenja, svobode in doseganja sreče.' Gotovo ni črnec enak nam v barvi — morda ni niti enak v mnogih drugih pogledih, vendarle v pravici, da uživa kruh, ki ga je zaslužil, on je enak vsakemu drugemu človeku, belemu ali črnemu."
"Ako suženjstvo ni krivo, potem nič ni krivo."
Gettysburski nagovor
Pri slavnosti, ko je bilo v juliju U863 posvečeno narodno grobišče vojakov padlih v bitki pri Gettysburgu, je Lincoln govoril svoj sloveči "Gettysburg Address." Govor je trajal le tri minute in zato je izmed vseh zgodovinsko slavnih govorov najkrajši na svetu. Postal je mojstrski umotvor ameriške literature. Evo ga v dobesednem prevodu:
"štiri dvajsetletja in sedem let je minulo, kar so naši očetje na tem kontinentu ustanovili nov narod, zamišljen v svobodi in posvečen načelu, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. Sedaj smo zapleteni v veliko državljansko vojno, ki naj pokaže, da-li ta narod ali katerisibodi narod, tako zamišljen in tako posvečen, more dolgo obstojati. Sestali smo se na velikem bojišču te vojne. Prišli smo, da posvetimo del tega bojišča kot končno počivališče za one, ki so žrtvovali svoje življenje, da narod more živeti. Povsem pravilno in primerno je, da to storimo. Ali v širšem smislu mi ne moremo posvetiti tega zemljišča. Junaki, živi in mrtvi, ki so se tu borili, so ga posvetili čez naše borne sile, da bi kaj dodali ali prikratili. Svet bo le malo vpo-žteval ali dolgo pamtil, kar tu govorimo, ali ne more pozabiti nikdar, kar so oni tu storili. Mar je stvar nas živečih, da bodimo tu posvečeni nedovršenemu delu, ki so ga oni, ki so se tu borili, tako plemenito pospešili. Mar je naša stvar, da bodimo tu posvečeni veliki nalogi, ki nam preostaje — da od teh počaščenih mrtvecev zajemamo povečano udanost za stvar, za katero so oni oddali skrajno mero uda-nosti — da se tu svečano zaob-Uubfoo. da t) mrtveci piso
umrli zastonj — da ta narod po
Bogu naj ima novo rojstvo svobode — in da vlada od ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo ne izgine iz sveta."
Kapital in delo "Delo je bilo pred kapitalom in je neodvisno od njega. Kapital je le sad dela in nikdar ne bi bil obstojal, da ni delo obstojalo poprej. Delo je več kot ka-I pital in zasluži več vpoštevanja. Kapital ima svoje pravice, ki so vredne zaščite kot vsake druge pravice. Niti se ne zanikuje, da je in morda vedno bo neko raz-Imerje med delom in kapitalom v vzajemno korist. Pomota pa i je, ako se smatra vse delo kot le obstoječe v tem razmerju." Stališča napram tujerodcem "Sedaj smo mogočen narod: nas je trideset ali skoraj trideset milijonov ljudi, in posedujemo in živimo na skoraj petna j stinki suhe zemlje vsega sveta .. . Poleg ljudi, ki so po krvi potomci naših pradedov, imamo morda polovico našega naroda, ki niso nikakor potomci teh ljudi. To so ljudje, ki so prišli iz Evrope — ljudje, ki so sami prišli iz Evrope in so se našli enakimi v vseh stvareh . . . Ako ti gledajo nazaj v zgodovino, ne najdejo sebe v junaški dobi ^ ustanovitve te republike. Ali j ako gledajo nazaj v staroslavno ! Izjavo neodvisnosti, najdejo, da Ioni stari ljudje pravijo, da so I vsi ljudje rojeni enaki, in potem občutijo . . . imajo pravico i do dežele, kakor da bi bili kri od njihove krvi in meso od njihovega mesa, namreč ljudi, ki so spisali Izjavo neodvisnosti.
"Ker razumem duh naših ustanov kot stremeč po povzdiganju človeka, protivim se vsakemu početju, ki naj jih ponižuje. Ljudje me nekoliko poznavajo kot Človeka, ki ima usmiljenje do zatiranih črncev. In jaz bi bil jako nadosleden, ako bi bil v simpatiji s kakršnimkoli načrtom, ki bi hotel vzkratiti obstoječe pravice belih ljudi, dasi so se rodili v tujih deželah in govo-rijo drug jezik kot jaz."—FLIS.
-o-
Univerzitetni profesor—blažen Tekoče leto bo proglašen blaženim univerzitetni profesor Contardo Ferrini iz Pavije, ki je pred nekaj leti umrl. Za življenja je bil v tesnem prijateljstvu s papežem Pijem XI. Ferrini je študiral v Berlinu in bil tam učenec slovitega Mom m sena, ki je kasneje proglasil svojega učenca za največjega pravnega učenjaka Italije. Ferrini je umrl, ko je imel 42 let. Bil je brez žene. Ko so mu nekoč prijatelji svetovali, naj se vendar oženi, je dejal:
"Kako le bi si mogel to težko 'žrtev naložiti!"
Čudovito je bilo njegovo molitveno življenje. Saj je bilo vsako njegovo trpljenje ali radost molitev, zakaj vse je obračal k Bogu. Nekoč je klečal v cerkvi pred Najsvetejšim, pa mu je med tem tat snel suknjič z ramen in ga odnesel. Temu kajpada ni bila kriva profesorska razmišljenost, marveč zamaknjenost v božje misli. Na njegov grob romajo velike mno-žicein mnogo ozdravljenj je že sledilo. Prav radi tega je prišlo do preiskovanja njegovega življenja, čemur bo sledila tekoče leto proglašenje k blaženim.
--o-
Miši razgrizle mnogo denarja. Bogat posestnikš Dušan Jagero-vič v Veliki Kikindi je imel prihranjenih 200,000 Din. Ker ni zaupal denarnim zavodom, je denar izročil svoji ženi, da ga shrani na varnem kraju, žena je dala denar v vrečo, ki jo je imela v kamri. Delj časa nista niti mož niti žena pogledala po denarju. Nedavno je Jagerovič kupil večje zemljišče, ki ga je bilo trebil takoj plačati. Sel je v kamro in segel v vrečo po denar. Na svoje veliko začudenje pa je našel bankovce vse razgrizene od miši. To ga je tako raztogotilo, da je hotel ubiti svojo ženo in je ta komaj ubežala razjarjenemu možu. Jagerovič je nato šel na podstrešje in se pbestf.
Ustanovljena v Jolletu. I1L, dne 2. aprila, UM. mkorporirana v JoUetu. drla vi minois, dne 11 januarja, 1MB GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET. ILL. Telefon v glavnem uradu: JoUet 21048; stanovanja glav. tajnika: Jollet 9448
Solventnost: aktivnega oddelka 10810%; mladinskega oddelka 184J1% Od ustanovitve do SI. dee., 1032 znaša skupna tzplaftana podpora IM0M82
GLAVNI ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA, 26-^10tta St, North Chicago, HI. Prvi podpredsednik: JOHN GERM, 817 East O. St, Pueblo, Colo. Druga podpredsednica: MART HOCHEVAR, 21241 Miller Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St. Jollet, DL Pomotol tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St, Jollet. HL Blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 1004 N. Chicago St, Jollet, HL Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK, 810 N. Chicago St, JoUet lil.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A. Eveleth, Minn. MRS. LOUISE UKOVICH. 9527 Swing Ave., South Chicago, HI FRANK LOKAR, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. FRANK FRANCICH. 8911 W. National Ave., Milwaukee, Wis. ' GEORGE BRINCE. 716 Jones St, Eveleth, Minn.
FINANČNI' ODBOR: FRANK GOSPODARICH, 212 Soott St, JoUet, III. JOHN ZULICH. 18115 Nefl Rd.. Cleveland, O. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. WUkinsburg, Pa.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN.. BOX 529. Forest City. Pa. MRS. AGNES GORIÔEK. 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E 8th St.. Pueblo, Colo.
WILLIAM P. KOMPARE. 9206 Commercial Ave., South Chicago. 9L JOHN R STERBENZ. 174 Woodland Ave., Laurium, Mich.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA: IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poUljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St, Jollet, DL; dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE. 6117 St Clair Ave., Cleveland, O.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
ttnrr. VÛÏ.
ZTT,"
Društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., je izstopilo iz centralnega bolniškega' oddelka dne 12. februarja, 1933. Za glavni uad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, glavni tajnik.
.MLADINSKI ODDELEK
PRISTOPILI V JANUARJU, 1933 Razred "A"
K društvu sv. Štefana, it. 1, Chicago. IIL. 22967 Roman Possedi.
K društvu sv. Družine, št. 5. La Salle, Hl.. 22968 Robert Sever. 22969 August Wilke.
K društvu sv. Jožefa, št. 21, Presto. Pa.. 22971 Anna Belle Massi. 22972 Raphael Massi.
K društvu sv. Alojzija, št. 52. Indianapolis. Ind.. 22974 Virginia Banič.
K društvu sv. Jožefa, it. 56. Lead-ville, Colo.. 22979 Dorothy Podpechan.
K društvu sv. Ana. št. 123. Bridgeport. O.. 22981 Dorothy L Supan.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 22982 Marie A. Perusek.
K društvu Marija Pomagaj, št. 190. Denver. Coio.. 22984 John Major. 22985 Anna Vuksinich.
Rasred "B"
K društvu sv. Družine, št. 5. Le Salle, ni.. 22970 Victor Gende.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Jollet, HI.. 22973 Edward 81ack.
K društvu sv. Alojzija, št 52. Indianapolis, Ind., 22975 Joseph Deže-lan. 22910 Joan Matkovich.
K društvu sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo.. 22977 Marion Kapushin. 22978 Josephine L. Fabec.
K društvu Marije Čistega 8početja, št. 85. Lorain. O., 22980 Marjorie E Vidrick.
K društvu sv. Jožefa, št. 169. Cleveland. O., 22983 Allen F. Omerza.
K društvu sv. Terezije, št 225. South Chicago. Hl.. 22986 Stephen Mlinarich. Prestopili iz razreda "A** v razred "B"
K društvu sv. Jožefa, št. 55. Crested Butte. Colo.. 7963 Helen Kapushin 11585 William G. Kapushin.
IZPLAČANA POSMRTNINA, POSKODNINSKA, OPERACIJ SKA IN IZREDNA PODPORA
Zajed
AKTIVNI ODDELEK
Zaporedna št. 4. 1933 5566 AGNES LUNDER—Stara 58 let članica društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172. Cleveland, O., umrla 21. Januarja, 1933. Vzrok smrti: Srčna olezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 14. februarja. 1913. R 40. i
595 JOSEPH CULIG—Star 69 let član društva sv. Jožefa, št. 7. Pueblo Colo., umrl 14. januarja. 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan $1,000. Pristopila k Jednoti 14. aprila 1894, R 47.
6
10883 CATHERINE STAJMIGAR— Stara 40 let članica društva sv. Roka št. 15. Pittsburgh. Pa., umrla 10. januarja. 1933. Vzrok smrti: Rak. varovana za $1,000. Pristopila k noti 16. septembra. 1923, R. 31.
7
24486 JOSEPH DERCAR—Star 65 let član društva sv. Petra in Pavla, št ' 38 Kansas City. Kans.. umrl januarja. 1933. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $250. Pristopi) k Jednoti 4. marca, 1923, R. 34.
8
1038 FRANCES POTISEK-^Stara 73 let članica društva sv. Lovrenca, st. 63 Cleveland, O., umrla 14. Januarja, 19& Vzrok smrti: Vnetje možgan Zavarovana za 8800. Pristopila k Jed noti 1. januarja, 1001, R. 55.
9
5861 ANNA SKUL—Stara «1 M-članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80. South Chicago, Hl., umrla 11. januarja, 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $1.000 Pristopila k Jednoti 21. septembra 1913, R. 23.
10
2620 MARY HROMA—Stara 66 let. članica društva Marije Čistega Spočetja št 80, South Chicago. Hl., umrla 22. januarja, 1933. Vyok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1.000 Pristopila k Jednoti 28. decembra. 1905 R 4.	n
94 ANTON GLAVAN—Star 64 let, član društva sv. Jožefa, št. 2. JoUet S unS !. februarja. 1933. V«ok smrti: Rak. Zavarovan za «1000 pristopu k Jednpti 8. oktobra, 1CÖ5
članica društva Marije Vnebovzete. št 77, Forest City, Pa., umrla 20. Januarja, 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja. 1901, R. 48.
13
4132 MAGDALENA TRGOVCIC — Stara 65 let, članica društva sv. Barbare. št. 97, Mount OUve. 111., umrla 27. januarja, 1933. Vzrok smrti: Rak na želodcu Zavarovana za $1.000. Pristopila k Jednoti 12 julija, 1909 R. 48.
14
10489 ANTON KER HIN — 8tar 66 let. član društva sv. ClrUa in Metoda št. 101. Larain. O., umrl 29. decembra,
1932.	Vzrok smrti: Apopleksija. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 31. oktobra. 1906. R. 49.
15
11511 ROSE JERIČ—Stara 51 let članica društva sv. Joiefa, št. 168. Cleveland, O., umrla 11. januarja,
1933.	Vzrok smrti: Operacija na žolču. Zavarovana za $1,000. Pristopila
Jednoti 10. junija, 1924. R. 43.
16
1685 MARY JAVORNIK—Stara 56 let, članica društva sv. Antona Padovanskega. št. 180. Canon City. Colo., umrla 10. januarja, 1933. Vzrok smrti: Rak. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja, 1901. R. 38
17
9179 PAULINE TICHAR—Stara 36 let. članica društva sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee. Wis., umrla 5. januarja, 1933. Vzrok smrti: Izkrvavljenje možgan. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 23. maja. 1920, R. 22.
18
10515 LUCILLE ULE—Stara 42 let, članica društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton. O., umrla 10. Januarja, 1933 Vzrok smrti: Rak. Zavarovana za 81,000. Pristopila k Jednoti 11 marca. 1923. R. 31. .
19
15728 AMALIA BERAUS—Stara 58 let, članica društva Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis. umrla 6. januarja. 1933. Vzrok smrti:
«v. Vida, »t 28, Clevelaad. O- op«rt-ran 28. novembra, 1982. Upravičen do podpore $100.
W84 JOHN BRADAČ—Član dru-
decembra, 1982. podpore $100.
$1034 JOSEPH KUZMA—Člen društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Jetlat HI., operiran 28. decembra, 1922 Upravičen do podpore 1100.
282 ANGELINE ITERBENZr—Članica društva »v. Barbare, It 40. Hlb-bing, Mino., operirana 20. oktobra, 1232. Upravičena do podpore $100.
20682 MARK BAYUK—član društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte. Colo., operiran 7. decembra. 1932. Upravičen do podpore $100. ^
4708 JOHN VINSKI—Član društva cv. Petra in Pavla, št 91. Rankin, Pa., Upravičen do podpore $125 za nerab-ljlvo desno roko.
12784 JOSEPHINE PRINC—Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., operirana 23. decembra, 1932. Upravičena do podpore 8100.
9
29034 JACOB GRAHEK—Član društva sv. Joiefa, št. 111 Ely. Minn., operiran 9. Junija, 1982. Upravičen do podpore $50.
10
24978 JOHN TANKO—Član društva sv. Roka. št. 113. Denver. Colo., operiran 29. decembra. 1932. Upravičen do podpore $60.
1»
26492 JOSEPH MELA VC—Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 144. Sheboygan. Wis.. operiran 28. decembra. 1932. Upravičen do podpore 8100.
; 7689 SOPHIA VLASICH—Članica društva Marije Pomogaj. št 147. Rankin, Pa., operirana 8. decembra 1932. Upravičena do podpore 8100.
13
11511 ROSE JERIČ—Članica društva sv. Joiefa. št. 169. Cleveland. O., operirana 10. januarja, 1933. Upravičena do podpore 8100.
14
15353 MARY ZUGEL—Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29.
19. oktobra
82823 SOPHIE OREHECK—Članica društva sv. Anne, št. 120, Forest City, Pa., operirana 23. januarja, 1933. Upravičena da podpore $100.
920 CATHERINE PERKO—Članica društva sv. Joiefa, it 55. Crested Butte, Colo., operirana 27. Januarja, 1988. Upravičena do podpore $100.
38	'
31041 FRANK MUREN—Član društva sv. Joiefa, št. 103, Milwaukee. Wis., operiran 23. januarja, 1933. Upravičen do podpore $100.
MLADINSKI ODDELEK Zaporedna št. 381 22736 ANTON K BEDENKO—Star osem mesecev, član društva sv. Družine, št 5, La Salle, HI., umrl 16. januarja, 1933. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopu k Jednoti 17. Junija. 1932. Bil je član šest mesecev ln 28 dni. Upravičen do podpore 820. kateri znesek Je bU nakazan 8. februarja. 1933.
Josip Zalar. glavni tajnik. -O-
Ameriški narod za Wash* ingtonovih časov
nom "Pennsylvania Dutch."
škotski Irci je bil drug ne-angleški element. Pravi set da polovica presbiterijanakega prebivalstva Ulstera na Irskem se je priselila v Ameriko v prvi polovici 18. stoletja. Naselili so se v kolonijah New Englanda, Virginiji in v Carolinah. Švedi so ustanovili svojo kolonijo ob reki Delaware že leta 1638 in mnogo izmed njihovih potomcev se je odlikovalo v revoluciji. New York je bil prvotno naseljen od Holandcev. Bilo pa je tudi finskih kolonij v Ameriki, židovskih v Georgiji, češko-mo-ravskih v Virginiji, itd.
Ob tej priliki naj navedemo odstavek iz ravnokar izdane
mladino za svoje gospodarske ** stroj ali pa koTnavadno ko-in politične cilje.	ilektivno žival. Od najhujših
Sovjetska mladina tvori naj- naB^ot8tf7	* P0**'
bolj udan in veren element ru- č^veška 08ebnf°8t vJ"?up-skega prebivalstva. Veruje v	8*m ¡n tja\ Poed™*
dosego vseh viaokoletečih načr- ^ Požrla občestvenos, svoboda
tov, katere jim razklada komu- * lzJimIaf v enak°f-nistično učiteljstvo. Otroci vzro1" PriUje^e, toda globoke
spodbujajo doma trudnega oče- ™™*0™1?08}1 10
ta, naj dela in žrtvuje za vres- ^azbonteJše komunistične mla-
ničenje gospodarskega progra- i duJ®'	....
ma, denuncirajo mlačne in sum- ™ika večina nima nikakšne ljive starše in se celo vesele, če Pozivne morale in je brez vsa-jim nakopljejo kazni. Komu- ke*f verskega vpliva Zato se nisti so razumeli z otroci vpil- "1 čudltl' * ^ Potiskom no-
vati na starše in z njihovo pomočjo sebi javno mnenje. Biti pa mora vsak otrok organiziran v komunistični mladinski organizaciji,
knjige "American Citizenship," ker	nima možnosti, da
Prvo ljudsko štetje v Zdru- ("Združene države niso bile nik-ženih državah je bilo izvedeno dar sestavljene od enotnega leta 1890, torej le malo let po plemena, govorečega isti jezik, revoluciji in tekom prvega in znavajoč isto vero in imajoč predsednikovanja Washingto- iato ozadje običajev in idealov.
novega. Knjižica 52 strani, vsebujoča ves izid ljudskega štetja, je visoko cenjena knjiga v večjih ameriških knjižnicah. Ista tvori najbolj avtentični dokument o ameriškem prebivalstvu in njegovi sestavi ob rojstvu Združenih držav.
tranje razdvojenosti segajo za
v prid '"otvarjati Irazličnimi mamili Zelo mnogi se udajajo alkoholizmu, uživanju kokaina in razbrzdanemu seksualizmu. Splošno pa sovjetska inteligenčna mladina ne študira mnogo in tudi za čtivo ne kaže velikega zanimanja. Komunistična stranka jih znova in znova poganja na cesto ' komsomolci so in hočejo biti
s
bi nadaljeval študije na srednji in visoki šoli, še celo pa bi mu bila zaprta vsaka služba v
javnosti.
Toda Pravi ponos boljševikov|aktivigt. Vq(J so komsomolci, komunistična največj^ obljubami in ^Viš-
e "Ijimi cilji. Vse to odvaja mlade
Mi smo vedno bili mešanica na
rodnosti. Leta 1789, ko je Kon- mladina Md 16 leti	______ __________
stitucija stopila v veljavo, so na možna in P° z**0™ pnzna: akademike od realnosti. Med elementi iz britanskih otokov na mladinska organizacija, ki
tvorili pretežno večji del prebi- bo danes štela «otovo valstva. Isto je danes. Ni bil -P* milijonov članov. Razplete-gol slučaj, da je angleščina po- na Je P° vsem sovjetskem te-
njimi je zelo mnogo samomorov, česar niti boljševiški tisk ne prikriva.
Ako je res, da je mladina luč
naro-
,u £juiuiciiin	stala jezik te zemlje in da naše r|toriJu do zadnJe uralske va" novega življenja vsakega____
Tedanje ljudsko štetje je po- politične institucije so dedščina slce\ Vpl1^. komsomolce\ na d& ^ Jaan0f da gornja razmiš-kazalo, do trinajstorica izvirnih iz Angleške. Ali tudi druge na-;; Jav™'	' ¿e ™ ^¡ljanja ne morejo biti razveselji-
Hr*av ki sn tedai tvorile Zdru- rodnosti so bile obilno zastopa- ,e	. „ ^ ff
arzav, ki so leaaj ivorue *aru	.. .. mQI1 .. ... skega gibanja. Z vnemo širijo
žene države in so obseva e 800,- ne ne le po številu marveč tudi _ • •	__
žene države in so obsegale 800,-000 kvadratnih milj, je imela P° vplivu.'
skupno prebivalstva 3,893,635 Ako to pomislimo, razume- gomok;i tudi telovadna organi. duš. Od teh je bilo 690,000 čr- mo laglje, zakaj tudi druga nih sužnjev. Največ prebival- imena kot angleška so bila od-stva je imela država Virginia s lična izmed sodelovateljev 747,610 prebivalci, in od teh George Washingtona v borbi za
Jollet. m., operirana 1932. Upravičena do podpore 8100. 15
26359 JOHN CERNACH—član dru-	nekaj več kot tretino so tvorili ameriško neodvisnost. Treba da
o^riran HM^uiVi^Upra^n	sužnji. Pennsylvania je bila po se le spominjamo takih slavnih
dcTpodpore 8100.	prebivalstvu druga država, s imen kot La Fayette, Rocham-
9882 FRANCES16KRANJC-čianicc	434,373 prebivalci, od katerih beau, Grasse, Von Steuben,
društva sv. Janeza
Krstnika. št. 11, niti 4,000 črncev ni bilo v su
29. decembra .
Muhlenberg, Kosciuszko in Pu-
Aurora. IU.. operirana 1932. Upravičena do podpore 8100.
^ 394.000 prebivalcev in iz-
ženjstvu. Tretja država je bila#lahki. North Carolina, ki je imela sko-
va. Najboljši del sovetske mla-. dine, ki bo prevzela vodstvo, se ne more otresti mučnega nesoglasja. Kljub svoji požrtvoval-
,,	. . . ...nosti zaman išče izhoda. Mesto
zacija ki naj vzgaja proletarski	o a	& .
naraščaj k fizični, telesni krep-1
sovjetsko kulturo in pobijajo nepismenost. Istočasno so kom-
Upravičena do podpore $125 za nerab-ljivo levo roko.
18
med njih več kot 100,000 sužnjev. Prihodnja država v vrsti
Ruska komunistična mladina
kosti. Iz njih se sestavljajo tako imenovani delavski bataljoni, ki poprimejo z veliko vnemo povsod, kjer je v nevarnosti sovjetski delovni načrt. Komunistična stranka uporablja kom-somolce za svoje najbolj zveste stražarje, ki nadzirajo razne podeželske kolhoze in industrij-
stopa praznina, mesto veselja, dolgočasna mehanika. Najboljši med mladimi Čutijo, da mora smisel življenja biti vendarle nekje višje kot v industrializaciji. Tesnoba Marsovih dogem jih žene v propast ali pa jih spreminja v avtomate.
"Komunistom bi bilo mogoče
..... „ ... ... .vse odpustiti," piše znan ruski
ska podjetja. Vporablja jih ce- učenjak^ ^ ^^ milijo_
ne ljudi, da so uvedli prisilno
29599 JOHN PEBKO JR—član dru-¡ je b¡ia Massachusetts in vseh
£	379.000 prebivalcev je bilo sve
1933
8100.
Upravičen do "podpore 850 19
bodnih. New York je bila peta
lo za pobiranje davkov, ker v
--teh mladih, stanatiziranih lju- Jj^^^ preje oznanjali svo.
Boljševiki so ustanovili last- deh ni nobenega Človeškega cu-	da
so posilili rusko zna-ta. Ljudje se pred njimi ne ^ _ Neodpustljivo pa je,
ganizacijo
Komsomol" šele le- morejo braniti. Poberejo vse, kaj mstQrih
IV	1	..	. • uaiui.ai.iju «uiiiovinv"	—	... ,1 _..	, . naj ou oiuiui i. iiiiauuiu i
1385 ^ «bohar-^¡ država po prebival^vu in je .	^	skoraj	kar najdejo: kruh, žito zadnje, ruske domovine Ta zločin
STciSSi. ni.. Operirana 23. ji-" imfla	^f2^4^00 ^ l' ^ ^avno zanimanje in ljublje- kar je v hiši. Razen tega so ničemer na 8vetu ne da pri
nuarja, 1933. Upravičena do podpore valcev, vštevši 21.000 sužnjev. nec komunistične stranke. Po- vsi oboroženi.
8392 JOHN KOVATCH—član dru-|tonovih časov, Philadelphia je
_	__»4 un iv.. , -i	y • ____i. _ A o coa ariu
Kar se tiče mest za Washing-
slej ji je stranka posvečala vso Tudi do komsomolcev so ko-
I jati.'
z mladino moje se z primeras."
o-
štva sv. Janeza Krstnika. št. 60, we- ^ila največje mesto s 42,520 nona. IU. Upravičen do podpore $25C .. .. y „vr y0rk Coun-za izgubo vida na levem očesu.	preoi\aicl. v i>ew 1 v^uuh
in pažnjo, komsomolci vži- munistični voditelji ubrali zelo PREPREČEVANJE REVMA-vajo najdalekosežnejše privile- lokavo, gotovo najboljšo takti-1 TIZMA PRI OTROCIH
6318 JOSEPH štva sv. Srca Jezusovega,
__________ ,	gije, največje žrtve se boljše- ko. Izkazujejo jim največje Dr Ethel pierce iz philadel-
Ži-rRič-čian dru ty" je ŽiVel° 33,00° P,V, vikom niso zdele pretežke, da zaupanje, komsomolci so nosite- phije poudarja naslednjih pet nSovega. št. 70. st cev, ali Brooklyn je bil mala . jn izoblikujej0 rusko lji boljševiškega gibanja in po- točk, da se preprečijo artritične
Louis. MO. Upravičen dO podpore 325 ;Vasod 1,603 duš. Boston je imel j dino v komunističnem duhu. leg rdeče armade jeklena hrbte- ali revmatične bolezni pri otro-
za izpubo prsta na levi nogi.	I---« • ----------------■	- • - -
22
18,000 prebivalcev Baltimore govjetska mladinska organi- nica stranke. Komsomolec je cih.
5861 ANNA SKUL-članica društva 13,500, Richmond 11,300. V
—	T^H, kt «fi South I-"'------------------------------• zaciia ima tri stopnje. Za "ok- poveljnik mornarice, poveljnik j ^^ in noge otrok naj
So ToSi' 5. januarja |North Carolini, na primer, ni	Qtroke ^ g do n. zračnega brodovja, glavni rav- ^ ^^ v mrzlem vlažnem
bilo niti enega mesta, ki bi ime-
Srčna olezen. Zavarovana za 8250 PristopUa k Jednoti 11. marca. 1928
R. 54.
20
84 JOHN LUSTIK—Star 24 let. član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O. umrl 21. januarja, 1933. Vzrok smrti: Ponesrečen od avtomobila. Zavarovan za $1,500. pristopil k Jednoti 7. decembra, 1924, R. 16.
21
17866 MARTIN CHINDERLE—Star & let, član društva sv. Antona Padovanskega. št. 87, Joliet. IU., umrl 5 februarja. 1933. Vzrok smrti: Srčna in obistna bolezen. Zavarovan za 81,000. Pristopil k Jednoti 10. oktobra 1911. R. 28.
22
472 LEOPOLD MAJERLE—Star 52 let, član društva sv. Jožefa, št. 112 Ely, Minn., umrl 23. novembra. 1932 Vzrok smrti: Srčna in obistna bede zcn. Zavarovan za 81.000. Pristopil Jednoti 28. februarja, 1900, R. 29.
23
24315 IVAN NAGODE—Star 49 let, ¿lan društva sv. Jožefa, št. 175, Summit, 111., umrl 30. decembra. 1932. Vzrok smrti: Ponesrečen od avtomo-bUa. Zavarovan za 81.000. Pristopu k Jednoti 15. marca, 1928, R. 39.
24
1530 MARY GRAHEK—Stara 73 let, članica društva sv. Petra, št. 30. Calumet, - Mich., umrla 16. januarja. 1933. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana sa 8500. Pristopila k Jednoti 1. januarja. 1901. R. 49.
25
15314 ANTON KRAINC—Star 65 let. član društva sv. Roka. št. 182. Frontenac. Kans.. umrl 3. februarja. 1933 Vzrok smrti: Pljučnica Zavarovan za 8500. Pristopu k Jednoti 22. septembra. 1900. R^ 47.
13068 MARY HORVAT-Stara 27 let članica društva sv. Joiefa, st. 21, Presto. Pa., umrla 18. januarja. 1988. Vzrck smrti: Zastrupljen Je krvi. Zavarovana za $1.000. Pristopila k Jednoti 2. marca. 1928. R. 18.
Operirani m po****!^1 • Zaporedna št. 1. 1833
20850 GEORGE PAVIČIČ — Člaij društva sv. Mihaela, št. 152. Soutl» Chicago. HL. operiran 7. Januarja.
1933. Upravičena do podpore $100
1590a GABRIEL^KLINAR - Can >« vec kot 2,000 prebivalcev.
društva sv. Cirila in Metoda, št. 101. Lorain. O. Upravičen do podpore $250
za izgubo vida na levem očesu. 24
16113 MARY PETERNEL — Članica društva sv. Srca Marije, št. 111. Barberton. O., operirana 10. Januarja 1933. Upravičena do podpore $100. 25
5376 ALOJZIJA GRANDLIČ—Članica društva sv. Cirila in Metoda, št 144, Sheboygan. Wis., operirana 3. Januarja. 1933. Upravičena do pod-; ne države so začele svoje neod-pore $100.
leta, za "pijonirje
od
11. do natelj električnih naprav, vremenu
26 j, 3969 FRANCES ZAKRAJŠEK—Članica društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth. Minn., operirana 6. avgusta. 1932. Upravičena do podpore $50 27 ^
17249 MARY ŽURGA—Članica dru-
16 leta in prave komsomolce vzgojni chef itd. Komsomolci 2. Naj bodo otroci v svežem Prvo ljudsko štetje je naštelo ^' ^ dalje v vgaki teh s0 nositelji leninizma in revolU- zraku in na aoncu kolikor več prebivalce le po plemenu (bar- ^ dob .ma mladina posebne dje, njim je izročena oblast mo?oče>
vi), treh starostnih skupinah m naloge Tako je giavna naloga nad vsem in vsemi.	3 Pazite na hrano otcok; naj
spolu, ali iz drugih virov dozna- pionirjev da se bore proti reli- Mladi kopiunisti se z veliko ne jedo preveč sladkarij, vamo, da je za Washingtonovih ^ pazjtj m0rajo -predvsem, vnemo in podjetnostjo lotevajo 4. otroci naj imajo čim več časov po 29 ljudi izmed vsakih ^ y njihovih družinah ne stavljenih nalog. Združujejo v plitka.
30 živelo na farmi ali v malih ^^ Boga ^ko so starši ver- sebi nekaj, kar se sicer opazuje 1 5. pazite, kako otroci stojijo podeželskih mestecih. Združe- \ doižnost 0trok, da jih na- le pri duhovniškem ali oficir- ¡n sedijo—otroci z nepravilnih ne države so začele svoje neod- zn'anij0 oblasti. Komunizem skem naraščaju. Odločnost, po- držanjem in s slabim mišičnim visno življenje kot poljedelska 'skrbno pazi, da že v otrocih za- žrtvovalnost, entuziazem niso razvojem so* zlasti podvrženi
demokracija. Rano pomešan je narodnosti
Ako pogledamo, kako je bilo protiverski tečaji, sestavljeno ameriško ljudstvo mora udeleževati
tre vsako versko vsaki ljudski šoli
misel. Na redke njihove lastnosti. Ko je ïevmatizmu v poznejših letih.
so
Štva sv. Jožefa, št. 169. Cleveland, O.,! za Washingtonovih časov, raz- miadina
operirana 24. januarja. 1933. Upravi čena do podpore $100.
12713 ANTONIA BRINOVEC—Članica društva sv. Ane. št. 173. Milwaukee. Wis., operirana 20. januarja
1933. Upravičena do podpore $100. 29
32552 TONY PRIJATELJ — Član
obsežni' bila v Donski kotlini premogo- 6. Učite otroke, da ovladajo katerih se kopna petletka v nevarnosti, se SVoja čuvstva. Znanstveniki so vsa šolska je vrglo tjakaj 18 delavskih našli, da je nervozna stabilnost brigad, samih komsomolcev, ki vaina za preprečenje revmatiz-
570 MARY
CLJAR-Stara 65 l-'t,ll933. Upravičsn do podpore 8100.
94 ANTON GLAVAN—Član društva sv. Jožefa, št. 2. Joliet, IU., operiran 29 januarja, 1933. Upravičen do podpore 8100.
26915 LOUIS STRNAD—Član društva sv. Vida, št. 25. Cleveland. O., operiran 23. januarja, 1933. Upravičen do podpore $100.
32
20457 THOMAS CINGEL—Član društva sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa., operiran 18. novembra. 1932. Upravičen do podpore $100.
33
12202 MARY TEKA VEC—Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo. Colo., operirana 26. Januarja, 1933. Upravičena do podpore $50.
34
31395 JOSEPH URBANI J A — Član društva Marija Pomagaj. 188, Homer Olty. Pa., operiran 6. Januarja. 1933. Upravičen do podpore $100.
35
13116 JOSEPH KUHAR—Član društva sv. Treh Kraljev, št. 98. Ročk dak. IU.. operiran 27 decembra. 1932-Upravičen do podpore 850.
vidimo, da več kot ena sama na- Nadaije polagajo sovjeti veli- so pod neverjetno težkimi raz- ma. rodnostna skupina ima pravico ko yažnost na to, da se že šol- merami, v lakoti m silnem mra- Vsi so mnenja, da vzrok rev-ponašati se s sorodstvom usta- gka mladina spozna s komuni- zu delali in storili celo vec, kot matiZma (arthritis) je neka noviteljev te republike.	stičnimi gospodarskimi in poli- je načrt predvideval. Takih slu- klica. Neposredni vzrok utegne
_ . - i- 1- --- —	biti kaka infekcija, kot bolne
ojaškem'žleze ali gnjili zobje, v mnogih
mora razviti nereda, preti-
drugih narodov in skoraj vse orožja( ročnimi granatami, plin- ko ceno branili Doijsevizcm. rane nzicne an nervozne utruje-države severo-zapadne in cen- skimi maskami, s traktorji, po- Prežeti so nekakšne mesijanske nosti, vsled prehladov itd.
Tekom 17. stoletja so bili ko- tičnimi cilji. \z vsega pocetka čajev bo menda vec.
____ __________lonisti v glavnem angleškega se im nudi tudi vojaški pouk Sovjeti se tudi v vojas
StVCanadfeSran IfSS rodu, ali priseljenci v 18. sto- in vojaške telesne vaje. Sezna- pogledu vedno lahko zanesejo slučajih pa se 1932.' Upravičen do podpore 8100. letju so prihajali poglavitno iz ni se jih z raznimi vrstami na komsomolce, ki bodo za vsa- vsled prebavnega _______«t izlili_Aian ^tn Hr,.ffih narodov in skoraj vse nrnxift ročnimi granatami, plin- ko ceno branili boljševizem, rane fizične ali n<
tralne Evrope so bile zastopa-' ljedelskimi stroji in osnovnimi 1 ideje o komunizmu. Le še ne- Kar je skupno pri vseh vrne Francoska kri je bila pri- principi komunistične politične kaj naporov in boj bo dokon-|stah revmatizma je nered v mešana prebivalstvu s priho-,fn sociaine doktrine. Boljševiki čan . . . Potem ne bo ne revnih krvni cirkulaciji ki se pojavlja dom Hugenotov, ki so se nase- s0 pogodili otroško psihozo, ki ne bogatih, ne krvi ne solza, v mrzlih in potnih rokah in no-UH v SoSth^ Carolini in v New hrepeni p0 izrednih dejanjih. Vsi ljudje bodo živeli v miru in gah, toposti ali srbenju na po-Yorku Po prihodu prvih nem- Zato je tudi sistem predpisanih zadovoljstvu in uživali prijeten vršim udov m kasneje v vnet-ških Nenonitov v Pennsylvanijo 0troških iger čisto vojaškega paradiž na zemlji. . je sledil mogočen val nemške značaja. Igralci prevzemajoče- _ Mnogo jihjJc
ju Členov, ki se zove arthritis. Ni posebnega leka, ki bi pre-
LSS^nt- varne naloge, vršiti morajo po- čeprav drugi, ki so globlje na- prečil revmatizem, ali treba je
sitih sekt že l^ta 1775 je bilo dedovanja, se splaziti v "so-' rave, okušajo m doživljajo «vo vse storiti, da se prepreči zm-skih sekt. *e ie»	J	"	„ oškodovati stro- nemožnost, da bi grobi mate- žanje odporne sile telesa. Star-
pnbUziu, lOO.OO^ Nemce^ v (vjazni ta^or p	in brezdušen tehnični ši večinoma sedaj razumejo, da
pennsylvaniji in tvonli so vec JC uničiti telet	P	dati zadovolji-!je treba odstraniti bolne tonsile
kot četrtino tamosnjega prebi- ltd. Vse to budiiin	p	živ- (bezgavke v grlu) in gnjile
valstva. .Tako konservativno so mladostno	nasprot- Ijenja in trpljenja in da zlasti be. Ali malokdo se zaveda, ko-
ohraniji svoj jezik.m svoje ^-^^J^^LJi	more zadostiti hrepenenju liko so važne druge činjenice,
čaje, da. še danes cele občine n k ^umzma	boljšem življenju, kot jih navajamo v zgornjih pe-
pjihovih potomcev govori nem ški dijalekt, ki je znan pod ime-
bi v
taki meri znal vzplamtetilBoljševizem pojmuje človeka tih točkah.
»r.
ČASI
povest
L
Bilo je v začetku vinotoka leta 1809.; po Dolenjskem se je trgalo grozdje. A dasi je obetala trgatev lep in dober pridelek, vendar ni zbujala tistega prešernega, brezskrbnega veselja, ki se je razlegalo prejšnja leta po vinskih goricah. Preresni so bili časi. Dolga vojna je razdevala avstrijsko državo, in dežela Kranjska je prehajala iz rok v roke. Takrat so ji bili gospodarji Francozi. Da ostanejo dalje časa, ni mislil nihče. Saj so se bili pred dvanajstimi leti samo mimogrede pokazali v deželi in pred štirimi leti so se mudili na Kranjskem samo štirinajst dni; kdo ne bi bil pričakoval, da se tudi sedaj kmalu umaknejo, čeprav sta že bila pretekla dva meseca, odkar so bili prišli v deželo!
Vojna sreča se še ni bila odločila; širile so se govorice sedaj o avstrijskih, sedaj o francoskih zmagah. Prvim ljudje niso prav verjeli; zakaj ime Napoleonovo je bilo veliko in slavno po vsej Evropi, in trosile so s^ te novice le skrivnostno, natihem p0 nekdanjih avstrijskih uradnikih in vojakih, katerim so bili že tolikrat prehitro verjeli; saj se je bila še vsaka vojna s slavnimi zmagami in slavnimi poročili pričela, končala pa s porazom. A tudi poročilom o francoskih zmagah niso povsem zaupali; niso si namreč želeli teh zmag, ki so se le preveč poudarjale v javnosti in preslovesno praznovale; kdo bi bil tudi verjel, da pade Avstrijcev v vsaki bitki toliko in toliko tisoč, Francozov pa le par mož, kakor se je raz-bobnavalo o vsaki priliki!
Motilo je ljudi še nekaj drugega. Poprejšnje leto se je namreč zbirala črna vojska, si pripravljala orožje in se urila; da bi se bilo to brez namena zgodilo, ni mislil nihče. Tako je gledala množica Francoze kot začasne, tuje gospodarje, za katere se ni treba dosti meniti, katerim se ni treba pokoriti. Upornost so netili še graščaki in poprejšnji uradniki, ki so bili sedaj brez službe. A niti oni uradniki, ki so bili prestopili v francosko službo, niso verovali v stalnost novih razmer in niso kazali posebne gorečnosti za nove gospodarje. Ravno s tem pa so mnogo koristili ljudstvu in je obvarovali marsikake škode. Tisti pa, ki so se imeli za posebno premetene, so se v obraz Francozom laskali, skrivaj so pa rovarili proti njim; iz prepričanja vdan jim je bil malo-kateri. Vse to je begalo preprostega človeka, ki je imel preveč spoštovanja in strahu pred uradniki, da bi umel to dvojezičnost, in ki je le čakal, kdaj ga pokliče kak cesarski dostojanstvenik javno v boj. Ce vzamemo vrhu tega v poštev še nadloge, kakršnih privede s seboj vsaka vojna, in zlasti silno povišanje davkov, si lahko mislimo, kako je vse to kalilo in grenilo običajno veselost jesen skega praznika po Dolenjskem.
V Novem mestu je stal cel francoski polk pod poveljstvom generala Zucchija, in marsikateremu dobrodušnemu Novome ščanu, ki je pokušal novi mošt v svojem vinogradu na bližnji Trški gori, je zastajalo vriskanje v grlu, če se je spomnil, da ima doma tri ali štiri kozjebra-de Francoze, ki niso zadovoljni ne z jedjo, ne s postrežbo, ne s stanovanjem; zgrabila ga je jeza, da se je hjtro ozrl okoli se-• be in preklel vse Francoze.
Bridkeje pa se je stisnilo srce mestnemu policaju Jerneju Korenčku, ko se je ustavil nekega jutra pred hišo župana in poštarja Jelovška, da bi prebral uradne naredbe. Ostrmel je, si pomel oči in pomislil, če je prejšnjega večera res toliko da bere zdaj narobe. Toda ne, bila je istina. Na vrata je
bil nabit bel papir» kjer se je bralo zapisano z debelimi črkami: "Pobijte Francoze!" In to med uradnimi naredbami! Korenček je otipaval papir, prešel s prstom čfko za črko in našel, da je tako zapisano in nič drugače. "Bog pomagaj 1" je dejal prestrašen, "kaj mi je storiti?" Nekaj časa je premišljeval, potem pa je sklenil, da ni njemu to nič mar, da naj si župan glavo beli, in šel je klicat župana. Župan je mirno vprašal, kdoT6i bil pribil ta list.
"Študentje, kdo drugi!" se je odrezal Korenček.
"Ali ste koga videli?"
"Videl nisem nobenega, ampak mislim tako."
"Ce nič ne veste, idite, strgajte z vrat in molčite!"
Korenček je odšel nezadovoljen; premalo se je bilo uvaži-lo njegovo odkritje. Nič naj ne bi zvedel svet o tej stvari? Čemu se pa nabija na vrata? Skrivnostno je začel Korenček klicati ženske, ki so prihajale na trg po vodo.
"Jera, Mica, Neža, ali znate brati? Pojdite sem!"
"Kaj pa je?" so se oglasile ženske in se začele križati, ko jim je Korenček kazal in bra list.
"Za božji čas, Korenček," so popraševale, "ali veste, kdo da bi bil to naredil?"
"Kaj' bi ne vedel!" se je ponesel Korenček in iztegnil roko, da bi odtrgal list; nasproti pa mu je zagrmel tako odločen: "Stoj!" da mu je omahnila roka. Ženske so se razpršile škafi domov pripovedovat, kaj da se je zgodilo; kako je Korenček odkril zaroto, zalotil zločinca in ga oddal oblastvu, ki ga je zaprlo in ga bo dalo ali ustreliti ali obesiti.
Okrožni komisar Konrad Apert pa, ki je bil prisopihal ves srdit, je pestil Korenčka in ga pošiljal po župana in po mestne svetovalce, da pridejo in pregledajo ta zločin. Zbrala se je kmalu tolpa radovednih ljudi, ki so se poluglasno pomenkovali, si kazali usodni na-bitek in delali neslane opazke na veliko jezo komisarja, ki je hodil pred hišo gori in doli rdeč ko puran. Polagoma je prišel župan in za njim nekaj svetovalcev, ki so vsi potrdili, da je list res nabit in na njem zapisano: "Pobijte Francoze!" Komisar je ostrmel in vsa kri mu je šinila v glavo. Srdito in za-ničljivo je pogledal župana in začel kričati nanj, da ne skrbi za javno varnost, da se ne drži prisege, zato da se mu mora vzeti iz rok policija in županstvo. Župan je zmignil z rameni in menil, da je to neumna šala kakega nezrelega mladiča.
"Sala!" je vzkliknil komisar, še huje razkačen. "In prav tak list je nabit na kresi j i in prav tak na proštiji, kjer stanuje njega prevzvišenost sam gospod general."
Kaj hočete torej ?" se je vteknil vmes mladi svetovalec Gregorič. "Glejte, gospod komisar, tukaj na trgu je glavna vojaška straža, in gospoda generala straži ta po dva vojaka noč in dan, a nobeden teh vojakov ni nič videl in nič slišal, ko se jim je pred nosom nabijal list na zid. Korenček seveda, ki nadzoruje vsako drugo noč sam vse mesto, ta bi bil moral to zapaziti!"
"Čuda naj delam — za dvajset frankov na mesec!" je pritrdil Korenček, ki ga je bil zagovor ohrabril.
"Toliko hrupa za tako malenkost!" je dejal župan in strgal nesrečni list z vrat kljub ugovarjanju komisarja, ki je skakal in vpil: "To imenuje župan ma-len-kost, če se- preti s smrtjo Francozom, če se neti upor, če se podpihuje ljudstvo, ki itak ne zna ceniti dobrot francoske vlade in si želi nazaj pod stari jarem! Vi niste sposobni skrbeti za javno varnost, za javno blaginjo. Odvzela se. Vam bo policija in dostojanstvo."
Slišiš, Korenček?" je sunil nekdo policaja.
EDINA SLOVENSKA BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH
THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
6131 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
15601 Waterloo Rd.
Prejemamo denar na hranilne vlago in čekovni promet tudi iz zunanjih naselbin. Pošiljamo denar v staro domovino in na vse kraje sveta po najnižjih dnevnih cenah Močno in solidno slovensko finančno podjetje, ki točno izplačuje vse obveznosti. Poštena in vljudna postrežba in nasveti v vseh finančnih zadevah.
ROJAKI, VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TO SLOVENSKO BANKO
"Kakor hočejo," je dejal Korenček mirno; "za dvajset frankov na mesec ga ne dobodo, ki bi bil zatorej."
Svetovalec Andrejko, ki je bil miroljuben mož, pa je jel pogovarjati razburjene duhove.
"Prečastiti gospod komisar,", je prosil, "ali bi ne bilo najboljše, da se vse to potlači, preden še kaj zve njega prevzvišenost gospod general? Samo žalilo in jezilo bi ga, in vendar ga imamo vsi radi."
"Kako pa!" se je rogal komisar, "od vseh strani se sliši, kako se slavi drugod gospod general; kaj pa je storilo Novo mesto?"
"Kar še ni, pa še bo, gospod komisar; samo potlačimo to sitnost!"
"A premislite!" je udaril komisar s palico ob vrata. "Tu stoji: Pobijte Francoze!"
"Saj bi bilo najboljše," je pristavil poluglasno Gregorič in se obrnil stran; a slišal ga je konjisar in planil besen proti njemu.
"Gospod župan, gospod župan!" je klical in držal za suknjo svetovalca, ki se ga je otre-sal, "za pričo Vas pozivljem; Vi ste slišali, kaj je rekel gospod Gregorič."
"Jaz?" se je čudil župan. "Jaz nič."
"To je predrznost!" je besnel komisar.
župana je grizla jeza; a bal* se je - komisarja, ki je zaradi svojega dobrega mišljenja veliko veljal pri poveljniku in bil znan kot škodoželjen in maščevalen človek.
"Slišal je policaj," se obrne komisar do Korenčka.
"Kaj da bi bil slišal, gospod komisar?" je vprašal Korenček.
"Gospod svetovalec Gregorič je rekel, da bi bilo najboljše pobiti Francoze."
"Da bi bil gospod svetovalec to rekel, tega jaz ne vem; pa kjer je toliko ljudi skupaj, govore vse sorte. Nekdo, to vem, je rekel, da bi bilo najboljše, če se razpusti policija, in še pod rebra me .je sunil. Toda jaz se ne menim prav nič, če me tudi zapode. Za dvajset frankov na mesec je preveč sitnosti." Ljudje so se naglo razšli, ko je začel komisar na pričo klicati sedaj tega, sedaj onega. Nihče ni hotel pritrditi, da bi bil kaj slišal; nobenega prijatelja komisarjevega ni bilo blizu. Srepo je gledal svetovalec Gregorič in jeza ga je prevzemala, ko je videl, kako ga lovi komisar zaradi nepremišljene besede. Obrnil se je, da bi odšel; a ustavil ga je zopet komisar, češ, da mora iti gledat še k proštiji in h kresiji.
"Jaz ne grem nikamor," je dejal odločno, boječ se svoje nagle jeze. "Dosti je drugih zraven, in tudi ne vem, v čigavem imenu nas pozivljete Vi, gospod komisar. Ali imate pooblastilo od gospoda glavarja ali od generala? Pokažite je; sicer ne vem, zakaj bi se Vam pokoril ves mestni zbor."
To boste kmalu zvedeli, dejal komisar trdo, "in upognil se Vam bo uporni tilnik Umejete?"
"Umejem, gospod komisar, umejem," je dejal Gregorič trpko. "Pred dvema mesecema Vam ni bil nihče zadosti avstrijski, sedaj Vam ni nihče zadosti francoski. Dajte vendar, da si oddahnemo, pfreden se zasu-
Čemo iznova!" Komisar je pre-bledel in si grizel ustnice. Gregorič ga je zaničljivo pogledal, prezirljivo pozdravil in šel. Drugi se pa niso upali ustavljati nevarnemu uradniku; šli so pred proštijo in gledali "corpo-ra delicti." Vsem se je zdela stvar malenkostna, a neprijetna in sitna zaradi vrišča, ki ga je gnal komisar.
Posvetovali so se, kaj bi bilo storiti, in veliko besedo je imel svetovalec Andrejko. Sklenili so pokloniti se generalu, mu izreči popolno vdanost in ogorčeno odbiti od meščanstva sum.
"In kakšno posebno čast'moramo izkazati gospodu generalu," je dostavil Andrejko, "kakšno prav posebno čast."
"Ki ne bo predraga," je opomnil drugi svetovalec in vteknil roko v žep.
"Za častnega meščana ga izvolimo!" je pristavil tretji.
"Izvrstna misel," je pritrdil gospod Andrejko, "izvrstna misel ! Veika čast in ne stane mnogo. Jaz bom to predlagal pri prihodnji seji; jaz, zakaj sprožil sem jaz."
Pri gospodu generalu pa bi svetovalci ne bili opravili tako dobro, kakor so, da ni posredovala važna oseba, sam okrožni glavar. Ta je poznal svoje ljudi in vedel, da več govore, kot store, poznal pa tudi komisarja Aperta, ki bi si rad nabral zaslug z odkritjem kakšne veleizdaje, a dela kakor v pregovoru sv. Matija, ki led naredi, če ga ne dobi. Prijazni general Zucchi je glavarju popolnoma zaupal; vedel je pa tudi, da se v zasedenem ozemlju razmere ne urede kar čez noč in da prevelika gorečnost ni vedno koristna.
"Mladi ljudje, vroča kri," je opravičeval general komisarja; "da je le namen dober." Tolažil je mestno poslanstvo, Češ,
da stvar ni takega pomena, on da je prepričan o zvestobi meščanstva, ki ne more biti odgovorno za tak pobalinski čin. Županu in svetovalcem je odleglo.
(Dalje prihodnjič.)
V SLOVENIJO
¿•m MlaiM juino trto do C»mw «II Trata Veliki, krm»ni parniki Ektpnui voinja te N«w Yorka 4m Slovaaij« y J dn.k
REX ........................11. .«r.
CONTE DI SAVOIA IS. mar. . Direktna ielesniike iveae te Genova. Nai zastopnik bo potnike pričakoval pri prihoda parnlka ter jih bo «premija! in uredil da sa bodo vosili na najboljften eks presnem vlaka do Slovenlj*. Direktna voiaja 4o Trsta!
SATURN IA______4. «are«
SATURNU____14, aprila
Dru »a plovbe:
AUCUSTUS_______28. «area
ROMA..................aprila
Najlepte prikladnoaU in udobnosti. Izbor na kuhinja. Vpnaiajte ca pojasnila pri kakem icasad Batih asentov ali v pisarni ITALIAN LINE na 1000 Chester Ave-Cleveland, Obte.
SKUPNA POTOVANJA
ZAHVALA
S tem izrekam lepo ubralo nem mojim dragim prijateljem, ki bo me dne 29. Januarja presenetili s "Surprise party" porodom moje 50-lctnice.
Osobito brala Mr. Frank Benčina in njegovemu zetu Mr. Anton Kobe, ki sta me na tako zviti način z doma odpeljala. DosU sta si prizadevala, toda končno sta me pa vendar le
pregovorila. Ko smo se vrnili domov, ctopivši v sobo, sem naenkrat začni skupen klic "Surprise!"
Lepa hvala Mrs. Urbančič bi Mrs. Vidmar, ker so bUe tako pridne v kuhinji ■ pripravo tako okusnih jestvin. Hvala tudi Mr. Joe Vidmarju in mo-,jemu zetu Mr. Frank Habiču, ker sta toliko časa igrala na harmonike, dokler nI prišel znani Jackie Zore a svojim orkestrom. Seveda hvala tudi Jackiju za tako lepe poskočnice.
Hvala vsem udeležencem tega večera In vsem onim, ki ste kaj prispevali za moj spominski d»r; hvala tudi tistim, ki niste morii priti vsled zadrt ka.
Nikdar ne bom posabil mojih dra-rih in zvestih prijateljev, dokler bom živel. Oprostite ml pa, ker tukaj ne navajam s imenom vsakega, ki se Je te moje "Surprise party" udeležil ali zraven kaj pripomogel.
Ostajam z vdanostniml pozdravi, vam vedno hvaležen
FRANK BODE, 6310 Carl Ave.
Cleveland, Ohio.
Naia skupna potovanja v atari kraj-a« vrUt
-na francaskem parniku CHAMF-LAIN preko Havre
4. maja—na znanem brzoparniku AQU IT A-NIA preko Cherbourg
27.
priljubljenem brzoparniku ILE FRANCE prek« Havre
17. jun.—istotako na ILE 4e FRANCE
S. Jul.
na AQU IT AN Lil
V Vaiem interesu je. da se ¿im prej priglasite sa eno od teh potovanj.
DENARNE POŠILJKE ZA VELIKONOC
Za	9 ».00 ... 1X5	Din
Za	6.00.... 315	Din
Za	10.00 ... 635	Din
Za	20.OO.._12KO	Din
Za 50.00__3300	Din
Za	* 6.70.100	Lir
Za 11.20___ 200	Lir
Za 16.40____ 300	Lir
Za	26.75. .. 500	Lir
Za	62.60.... 1000	Lir
Pri vetjih zneskih sorazmeren popust.
IZPLAČILA V DOLARJIH
Za izplačila v dolarjih računamo 2c od dolarja, toda minimalna pristojbina je 70 centov. Denar se izplaiaje v starem kraju brez vsakega odbitka ali atroikov za prejemnika.
Vse poiiljke naslovite na:
LEO ZAKRAJšEK
General Travel Service Iac.
1358 Second Ave, New Yerk, N. Y.
ZA VELIKONOC
se spominjajo rojaki na svojce v domovini in če le morejo, pošljejo kak dar v denarju.
NAŠE CENE SO: . Za 200 din. $ 3.35 ii za 500 din. s 7 jo Za 300 din. $ 4.80 ll za 1,000 din. *15j5 je Za 400 din. $ &30 ¡1 za 5,000 din. $75.00 Pri večjih zneskih sorazmerno nitje cene. Izvržujeme tudi brzojavna izplačila ter izplačila v dolarjih.
Onim, ki so namenjeni poioeatt ▼ staro domovino Ra »pomlad ali v poletju svetujemo, da nam pttejo za pojasnila. Dolgoletne skušnje vam zagotavljajo najboljšo postrežbo.
Vsa pisma In denarne poMUatve naslovite na:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
21« w. ista st.
New York, N. T.
ZANIMIV
slovenski dnevnik
imate ▼ svoj i hiši, ako zahaja t vašo hiio
'Ameriška Domovina'
PRAKTIČEN MOLITVENIH
ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENI*
"SLAVA MARIJI"
Katerega Je spisal bi sestavil Rev. K. Zakrajtek. dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci
Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za mokke in ženske, zlasti za člane Naj sv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve.
Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom, in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne Žepne oblike.
Jutranja molitev.
Apostolstvo molitve, k Srcu Jezusovemu. Posvetitev Materi B o t J L Priporočitev svojemu patronu. Angelovo češčenje.
Večerna molitev.
Prva sv. maša, kratke mašne molitve.
Tretja sv. maša. v korist vernim dušam.
Blagoslov s presvetim Reš-njim Telesom.
Litanije Najsvetejšega Imena
Litanije presvetega Srca Jezusovega.
Litanije Matere Božje (lavre-tanske).
Litanije sv. Jožefa.
Litanije vseh svetnikov.
Litanije sv. Terezije.
Sv. križev pot.
S povedne molitve.
Obhajilne molitve.
Druge obhajilne molitve (za bogoljubne duše).
Devetdnevnica v čast presve-temu Srcu Jezusovemu.
Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj.
VSEBINO IMA SLEDEČO:
Molitve k prečisti Devici zoper hude misli. • Molitev k Materi v potrebi in žalosti.
Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varhu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu.
Molitev k sv. Mohorju in
Portunatu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev, ko se je duša ločila
od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne in
blago6lovne. Pesmi cerkvenega leta: ad-ventne. božične, postne, velikonočne, binkoštne. telove. Marijine pesmi. Bszne pesmi.
NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO:
Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane f» platnice z zlato obrezo stane................................................m'I a
Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice z zlato obrezo, stane_____________________________.._______________________
Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo______________
To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani prilikah in sa vse slučaje.
Naroča se od:
$1.00
_______75c
rabijo ob vseh
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22d STREET
CHICAGO. ILLINOIS
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so nam izrazili svoje sočutje in pomagali v naši žalostni uri. ko je nam kruta smrt odvzela drago soprogo in ljubljeno mater
Marijo Peternel
UJ*aj» dnevna Prinaša vao rvetovne novice, slovenska vesti la osle Amerike, krasne, ori-Hnslne povesti, Menke ter dosti M lak» la «t pouk. Neroölte Naročnina po Ameriki le If JO m celo leta
Lepe tiskovine
lehkn naročite ob vaaksm čaen v tiskarni "Ameriške Domovine." vam bodo točno la po oaJboU smernih oenah postregli 0e priporočamo.
Ameriška Domovina
•117 St CUr Ava. CLEVELAND, a
ROJENA KRAKER
Naša draga pokojni ca je umrla dne 18. februarja, pogreb se Je vršil dne 20. februarja po cerkvenem obredu.
Nepozabna soproga in ljubljena nam mati je bila stara 51 let; rodila se je v Bosnicah na Kočevskem, v Ameriki je bivala 35 let; poročena je bila 30 let Zapušča žalujočega soproga, dva 'sina, pet hčera, mater, enega brata in eno sestro v starem kraju, eno sestro Poldl Knaus v Clevelandu, O., ki je bila nnm v veliko pomoč; dalje zapušča dve sestri ter več ožjih sorodnikov in prijateljev v Springfleldu, 111. Spadala je k društvu sv. Srca Marije, št. 111 KSKJ. Barberton, O., katero je darovalo za deset sv. maš in so članice tega društva čule ob njeni rak vi ves čas, ko je pokojni ca ležala na mrtvaškem odru.
Lepa hvala tudi ostalim sorodnikom tukaj v Ameriki in Clevelandu, ter moji sestri, ki Je prišla na pogreb in pomoč iz Moon Runa, Pa., dalje društvu sv. Srca Marije, št. 111 KSKJ. ter sosedom in prijateljem za tako veliko udeležbo pri pogrebu, za pomoč, za brezplačne avtomobile, za naročene sv. maše in darovane cvetlice Ta zahvala naj velja vsem našim sosedom in znancem v Akronu, Kenmore ter Barbertonu. Lepa hvala Msgr. Schreiberju, župniku cerkve sv. Bernarda za opravljene krasne pogrebne obrede in nagovor v cerkvi pokojnici v slovo.
Tebi. draga soproga in ljubljena mati pa kličemo: Počivaj v miru božjem na pokopališču sv. Križa; lahka naj Ti bo ameriška gruda! Na zopetno svidenje tamkaj nad zvezdami! -
OJ zvonovi, le zvonite, svet da tužno vest izve; dragi ženi, naši mami več ne bije zdaj srce.
V rake v so Jo položili, okrasili s cvetjem vso, sveče v spomin prižgali, mi pa se jokali smo.
Grobar tamkaj je izkopal tiho, hladno jamico, kamor naš zaklad najdražji so zagrebli—mamico.
V grobu tam le mirno snlva in počiva vedno naj! Bog daj njeni duši blagi večni mir in sveti raj!
Žalujoči ostali:
Janez Peternel. soprog. Frank in Joe, sinova. Elizabeth, Mary. Christine, Helen. Bertha, hčere.
Akron, O., dne 20. februarja, 1933.
F. KERZE,
litt Dallas Rá. N. B. CLEVELAND, a
K. S. K. J. Društvom:
KmOmt naročate sestave, recall j* d drogo, paslte na moje Ime m »slov. če hočete dobiti najbolj!» taco m najame cens
Načrti la veord zastonj i
GLA3IL0 K. S. K. J., FEB&UARY 28TH. 1933
T .gl ..I.,	,.,
K.ay
UR 9 PAGE
Ulf fil O* Im, ClwiHM, Oftto
General Lenten Regulations
■	J
1. All persons who have completed their 21st year of age and are not especially exempted or legitimately dispensed, are bound, under pain of mortal sin, to fast on all the days of Lent, Sundays excepted. The Lenten fast begins on Ash Wednesday, March 1, 1933, and ends on Holy Saturday at noon, April 15, 1933.
^ 2. Those who are obliged to fast may take only one full meal a day. At this full meal meat may be eaten on all the days of Lent except on Wednesdays and Fridays and on Saturday of Ember Week.
> 3. Besides this full meal, which may be taken at noon or in the evening, a reasonable lunch may be taken, which may not exceed the fourth part of a full meal, or about eight ounces of food. At this collation flesh meat may not be used by those who are obliged to fast.
4.	In the morning a warm liquid refreshment of tea, coffee or thin chocolate with a generous piece of bread, not exceeding two ounces in weight, is allowed. Butter and other condiments, such as jelly and the like, may not be used in the morning. A small quantity of milk may be used to render the coffee or tea more palatable.
5.	Milk, butter, eggs and cheese are allowed on all fast days at the principal meal and at the collation or lunch. Fish may be used at the same time with meat.
6.	Lard, suet or drippings of any kind of animal fat may be used in the cooking and seasoning of foods on days of abstinence. Because the fats of animals may be used for cooking, it does not follow that it is lawful to eat bacon, for example, with baked beans by those who are obliged to fast. Nor may meat soups be taken on abstinence days.
EXEMPTIONS
The following persons are exempt from the laws of fasting:
1. All who have not completed their 21st year or who have commenced their 60th year.	f
k 2. The sick, the infirm, and the convalescent.
3.	Those who are engaged in hard labor or other duties that are a serious tax on their physical strength.
4.	Those who owing to poverty, especially at this time of distress and unemployment, are unable to procure for the principal meal a sufficiency of food, may eat whatever kind of food they are able to obtain.
5.	Women bearing or nursing children.
g, By virtue of a special Ind u It granted by His Holiness the Most Reverend Ordinaries are accustomed to grant permission to all working people and all the members of their families to use flesh meat once a day on all the fast and abstinence days of the year, except Fridays, Ash Wednesday, Saturday of Holy Week, and the Vigil of Christmas. On these last named days the abstinence is to be kept by all.
EASTER DUTY TIME
The time for satisfying the Paschal Precept, commonly called the Easter Duty, begins the First Sunday of Lent and ends on Trinity Sunday, that is from March 5 to June 11, in 1933.
Attendance at dances and places of amusement during Lent is strictly prohibited.
-o-
PARISH BOOSTER CLUB WILL MEET MARCH 6
Another interesting and varied meeting of the Booster Club of the SS. Cyril and Methodius' Church of Sheboygan, Wis., will take place Monday evening, March 6, at 8 o'clock, as was announced by John Stu-bler, president of the club.
The reorganization of the club took place recently aiyl a large club membership is anticipated. All young Catholic people are eligible to join the society, a membership drive now being in progress.
Social and educational features are the highlights of the meetings. At the previous meeting, held Feb. 6, Stanza Skok related interesting experiences of her lake trip which she took last summer. The talk was very interestingly portrayed.
The club is comprised of a group of active members who have done a great deal in the interests of the church. Recently the club donated a sum of $50 for the remodeling of the stations of the cross. A large group of the members also took active part in the minstrel show, "Metropolitan Minstrels," the proceeds of which w^nt to the redecorating of the church interior.
TOOTH TALKS
-Dr. J. W. Molly
Helen Nelson and Frances Skrube are scheduled to appear in a delightful feature at the
meeting this coming Monday. A	, __. . ,
business - meeting wiil precede fc^ extensively^ a means
MENACE OF WRONG PHILOSOPHY CITED
"There is something wrong about our philosophy of education," says the Rev. Dr. James A. McWilliams, S. J., retiring president of the Catholic Philosophical Association. "The problems of crime and poverty are outgrowths of a wrong philosophy. Hordes of young men and women have been taught that man has no free will, that he is simply what his environment makes him, that religion is only an emotional feeling, and that custom is the only basis for morality and social justice. People forgot that the philosophy of the professors gradually works itself down into the masses. Today we are faced not by abstract beliefs and 'isms.' Wrong philosophies have become concrete and stalk before us in the gaunt figures of starved human beings, the menacing bulk of the gunman and the Bolshevist. This is why the call has gone out for what is known as Catholic Action. It is a call to the laity, to the man in the street, to the non-professional man, to acquaint himself with the basic principles of sound philosophy, and to work for the restoration of society along those secure lines.
"Our philosophy establishes that social peace and prosperity can not be maintained without the deep conviction that man's life does not end with the grave. We hold that the moral law
SHEBOYGAN LODGES HOLD KING AND QUEEN CONTEST
Contest to determine the king and queen of lodges Nos. 144 and 157, Sheboygan, Wis., is scheduled to start March 4.
The contest is open to all young members of the lodges.
A coronation ceremony will feature a dance program and will conclude the contest.
Women members who want to join the contest are asked to communicate with Johanna Mo-har, 1140 Pillingham Ave., and the men with John Udovich, 1135 Dillingham Ave.
-o-
Mother: Now, June May, you must not eat so much ice; it isn't good for you.
June May: But, Momsy, J don't eat th& ice; I just suck the juice.
-o-
Teacher: Who was Mars, Flora?
Flapper Flo: Oh, I know I can answer that one. He was secretary of war in Jupiter's administration. •
th^entertainment.
The following are the officers of the club: John Stu-bler, president; Mary Kovacic, vice president; Louis Francis, secretary; Helen Nelson, treasurer and A1 Melauz, sergeant-at-arms.
Many delightful social functions are assured this year for the members of the club. All members are urgently requested to attehd the next session 100 per cent in the school meeting room.
Reporteret.
-o-
PATRON SAINTS
X-R»y
Because the exact nature of the ray was unknown. Prof. Wilhelm Konrad Roentgen called it the X-ray. The letter X usually is used in higher arithmetic to represent an unknown quantity.
The X-ray, or Roentgen ray as it wasfiratcalled, was discovered in 1895 rather accidentally, as has been the case with a number of other important discoveries.
With painful, and tediously long experimentations, even necessitating the loss of human life, the X-Tay has been developed to a state of almost absolute safety. The X-ray is produced by a special intricate mechanism using the ordinary electrical current.
The films and plates used in X-ray work are similar to those used in photography. The X-rays penetrate the object that is placed between the plate or film and the X-ray .tube, producing a shadow picture of varying density depending upon the object being X-rayed.
The difference between the light and dark shadows affords the means for diagnosing the plate or film. The X-ray is be-
SODALITY SUNDAY IN JOLIET '
During the past year a number of talks were given on Benediction by .the Eucharistic Committee of the Blessed Virgin Mary Sodality, Joliet. At the Feb. 19 meeting of the sodality, the climax was reached when the Rev. Fr. Plevnik suggested that the prayers, which are recited at every sodality meeting, be said in church after Benediction. This suggestion was enthusiastically received by the sodalists. The sodality will attend Benediction in a body and will also sing the hymns during the Benediction of the Blessed Sacrament.
On Feb. 19 the school boys' choir, known as the St. Joseph's Choristers, sang during Benediction. The singing was beautiful and everyone will have sn opportunity* of hearing them again, as the boys' and the girls' choirs are going to sing, hereafter, on alternate Sundays and the sodalists will sing during Benediction on every meeting Sunday.
Joliet Sodality Girl No. 2.
-o-
SPOILING THE CHILD
aims at the good of the indi-. vidual and of the race, and that, though man is free, still to act against the moral law is to act against his. own good, and the good of the race, and that the rewards and penalties rest with a Power superior to man-Our philosophy is one of hope and happiness, not a philosophy of selfishness, depression and despair...."
At baptism every Catholic child is given a saint's name. However, it is to be regretted that some parents attempt to rob their child of the protection of a saint by naming it after some national figure, but as every Catholic child is to be known by a Christian name, the priest adds one, for instance, "Ford" Joseph.
What's in a name? Why is a child named after the greatest of virgins and mothers, the Blessed Virgin Mary, or the sweet little child-saint, Agnes, or St. Anne, the mother of our blessed Queen? The child should try to imitate his patron saint. But how can a child imitate his patron saint if he knoWs nothing of his patron saint? Of course, when one knows nothing of the life of the saint, one cannot expect to imi tate the saint* Even many sodalists are guilty of this fault.
At the next monthly meeting of the Blessed Virgin Mary Sodality, Joliet, 111., every sodalist will be expected to give her patron saint's feast day and an outstanding event or virtue of the saint and whether he or she was a martyr, etc. Floor discussion is to be held on this subject.
Joliet Sodality Girl No. 2.
-o--
See it in the Pag«?
of discovering foreign objects, or perhaps some hidden or suspected infection in a certain area, or the presence of some abnormal condition. Commercially, it is being mad? use of more and more every day.
With the advent of the X-ray the practice of medicine and dentistry has been revolutionized. In dentistry it is used chiefly to determine fractures, infections, abcesses, impactions, etc.
Without the use of X-rays it is almost impossible /ftor a dentist to render efficient service to all his patients. You will certainly find this boon of mankind in every modern and up-to-date dental office.
-o-
Personals
The sodality clubrooms of the Mother of God Church of Waukegan, 111., has been humming with activity, what with checker tourneys, ping-pong tourneys, and now come Chinese dinners and after-meeting socials.
Angie Gerchar was hostess to the Mock Club last Saturday evening at a Chinese dinner. The table decorations were carried out in scarlet and green and corresponded to the place cards. Candle light was the only illumination. Cards and ping-pong were the diversions of the evening. No definite time was set for the next meeting.
OUT OF GAMES
Steelton, Pa.—John F. Te-zak, who played a prominent part in the annals of the St. Peter's basketball history and who is affiliated wjth the Kay Jay Booster Club basketball team, will be out of Kay Jay games indefinitely, cftie to a serious infection of the hand.
--—o-'
He that loveth little, prayeth little; he that loveth much, prayeth much.—St. Augustine.
LENT—EASTER
HOLD REHEARSALS
A school teacher of southern Illinois has been charged with assault and battery on complaint of the father of one of her pupils whom the teacher is alleged to have whipped. So far as we know it is not charged that the teacher was unduly severe in chastisement of the child. The presumption is that the pupil was guilty of some offense which deserved punishment.
The Illinois law forbids corporal punishment of pupils by teachers. We fear that the father of the boy is doing more harm to his son in prosecuting the teacher than she may have done in whipping him. In all likelihood the boy thoroughly deserved the whipping ana it would have done him some good. Now he will know and realize that his teachers have no authority to punish him fq; delinquencies and this will encourage him in his bad behavior. We can readily under*! stand by the prdsecution of this i There are characters taken teacher she loses the respect of from everyday walks of life
her other pupils and her author-; who help to make up a story
them is decreased, brimming full of interest.
The Christian world commemorates annually the forty days our Lord Jesus spent in the desert fasting and praying. The time of this commemoration is known as Lent. It begins on Ash Wednesday, 46 days before Easter, and closes with the feast of Resurrection on Easter Sunday.
Lent is a preparation for Easter. During the first years of Christianity the pagans wishing to become Christians spent the days before Easter in preparing themselves for baptism at Easter —which was their spiritual resurrection. Sinners—during the first years of Christianity—were doing penance during Lent in order to be admitted to the Sacraments on Easter Sunday. Through penance they were reborn to a new spiritual life.
In our time, too, Lent is a closed season for the faithful members of the Catholic Church. %It is closed to worldly amusement and entertainments. Lent is one great annual mission of the Christian world. The faithful children of the Church go apart from the world to rest a while from the worldly cares and to attend to their spiritual needs. During Lent the Catholic Church asks her children to avoid even the lawful amusements so they may be more fr^e to occupy their minds with the things of God, to devote more time to prayer, to hear Mass on weekdays, to make the Stations of the Cross and to attend the public Lenten devotions in their parish churches.
Besides this the Church prescribes during Lent works of penance, such as fasting and abstinence, alms-giving and other works of self-denial. We, sinners, have often disobeyed the commandments of God—and therefore must atone for these sins by doing penance for our sins and transgressions.
During Lent the Church admonishes us also to cleanse our hearts from all sins by receiving the Sacrament of Penance and to go to the Holy Communion to receive by it new strength to resist the temptations to sin in the future.
Now it is not necessary for me to use many words to impress upon the younger member» of the great Catholic organization—our K. S. K. Jednota—the duty of spending the Lent well. Most of the younger members received a good Catholic education; and they know what the Church asks of her faithful children. Let the younger members of our K. S. K. Jednota be a shining example to the young people of their respective parishes by avoiding worldly amusement, by being faithful to their private and also the public Church devotions and by receiving the Easter Communion in a body together with the older members of their local societies.
Rev. John Plevnik,
Spiritual Director of K. S. K. J. -o-
Rehearsals are continuing for the performance of "Conquered." to be presented by the Young Ladies' Sodality of Waukegan late in March.
This play is a forceful story of modern life. It is said to be a good bit of drama, with cheerful and bright lines, and in spite of the fact that its motive is dominated by bigotry and intrigue there is a very pretty love story and a little boy who is hopelessly crippled for life.,
ity over them is Most decidedly we differ from those who oppose corporal pun-
The cast has been working diligently to make this produc-
ishment of children by teachers jtion in every way a success, and or parents. The fact that there there is no doubt that they will may be some instances of ur>* greeted by a capacity audi-due severity does not make a case against it. Not all children are angels and few of them are philosophers. If all were theyi would never do wrong, or if
they did we could reason with	——
^	J	ffco™ orrn • Among the list of proposed
them and show them the erro.	.	T, „ , ,
of their ways. We doubt not ¡organizations in Cleveland is that fe w teachers find counsel I the Jugoslav University Club, and admonition always effective in correcting faults of chil-
Publicity Agent.
-o-
JUGOSLAV UNIVERSITY CLUB IN FORMATION
The group is to be composed of persons who have matriculated in a higher institution of learning and who have grad-
dren. The only corrective on
many occasions is a whipping . ,, . i i • .„^„„j TV,^ uated from a high school or re-judiciously administered. The|u*v u	* , , o . . ,
pain is brief and soon forgot-'«»"* te	to a hlgh
but the good effect on the ^hool d.ploma
ten,
future conduct of the child is lasting.—Southwest! Courier.
--o--
SPREAD SUNSHINE
Readers of Our Page can spread a little sunshine by sending cards of well-wishes to Kay Jay members who are ill. Some-1 The next meeting times a card of cheer is indi-¡held March 12. rectly responsible for a recovery. People who spread cheer need never fear that they will be in need of cheer.
At a recent meeting 35 members were present. William Vid-mar, William Kennick, Frank Surtz, Ralph Butala, Michael Cerrezin, Dr. James W. Mally and Maxine Steinitz were appointed on the constitutional committee. -
will be
It is safer that a bad man should not be accused than he should be acquitted.—Livy.
To Display False Teeth of George Washington
The original set of false teeth worn by George Washington will be on display in the Dental exhibit at Chicago's 1933 World's Fair—A Century of Progress Exposition.
Paul Revere of Revolutionary War fame will likewise be revealed as one of the leading dentists of Colonial times in the exhibit, which will be presented by the Chicago Centennial Dental Congress. Revere was also a goldsmith, a printer and engraver.
One of Paul Revere's advertisements which appeared in a Boston newspaper of 1768 follows:
"Whereas many persons are so unfortunate as to lose their teeth by accident and other ways, to their great detriment, not only in looks, but speaking both in public and private— this is to inform all such that they may have them replaced with false ones, that look as well as the natural, and answer the -end of speaking to all intents, by Paul Revere, near the head of Dr. Clarke's Wharf, Boston."
The history of dentistry which is typically American, advancements in the profession and the story of dental education will be portrayed in the exhibit. The exhibit will be one of the features of the exhibits of the medical sciences which will be shown in the Hall of Science. Leading institutions, associations and organizations in the field of medicine, surgery, dentistry, pharmacy and related fields are co-operating with the exposition in presenting exhibits.
——o-
\TTKND YOUR LODGS MUTING
Milwaukee Baragites Fete Jay Baseball Team at Confab
The Knights and Ladies of followers, and they also helped Baraga, Milwaukee, Wis., held in the time of need. Who said their second meeting of 1933, jthey couldn't cook? Even Friday. Feb. 17, chiefly in the though our scorer burned mid-interest of the baseball team, night oil to get out his reports. Manager Tony Kreffel Jr. and he said that it was worthwhile. Assistant Manager Stanley Regardless of the cold, we Winkler presented each player find our athletes shedding their with a beautiful suede jacket, coats and running about in bearing the lodge's fraternal their jackets, which they wear emblem and insignia "KLB." with pride. So, even after a4!
The meeting closed a season the hard work- "A strong pull, of hard organization and a lon& PuI1» ai»d a pull all to-earnest work in the baseball aether," we have a pleasant field on the part of the players Past season to"tcok back on. and managers. Frank Banko Now let's turn to a new page, was the last, but not least, to and draw our caste fcr the next receive'his jacket, for at that ¡season's picture. Our first ques-| tfmn MnnMcrpr Kr^ffVl ir.trn- tion is' "Who is the new man-
ager?"
first baseman of last year. If he manages the team as well as he managed himself on first base, we may rest assured of success in the coming season.
CONTRIBUTORS
In submitting at contributions to Our Pag«, please consider the following:
1.	Use one side of papsr only.
2.	Manuscripts written 1n pencil will not be considered.
3.	If possible typewrite material, using double-spacer.
4.	All contributions must be signed by author. Name will b5 withheld from publication by request.
5.	Material must b? rocsivsd by Our Pagj not later than 8 a. m. Friday prior to intended publication. 4
6.	Manuscripts will not be returned.
Y. Address communications to Our Page. 6117 ,8t. Clair Ave., Cleveland, O.
Editor: Stanley P. Zupan.
AND WAS IT A SHOW?
MEETING NOTICE
Members of the Dramatic Club of Waukegan, 111., are asked not to forget to attend the meeting to be held on Sunday, tylarch 5, at 7:30. There
are a number of important is-
tt .	"T	sues to be discussed and a pro-
He is our captain and	... .	, . . ,
time Manager Kreffel introduced Frank as his successor for the new year.
In an inauguration ceremony Frank made an acceptancc speech and promised to put his heart and soul into his position., _	_
He also wished his team the	on' J**™^ let* *ive
best of success and hoped to |Mana^ Banko the same help-triumph with the first place lng	™ *ave to Ma"'
prize next season. Tony then a*f Kreffel. Success is the re-gave his words of thanks to all ful* of co-operation so let's who helped him and the team ,ead our trump card to victory.
during the past season, espe-_Rudolph Maierle._
cially those who cooked for
him. He closed by wishing the C . T	* T^	,	.
new manager and the team all ^ JOSepH S, T OFeSt V^lty, tO
the success in the world, and hoped that they would gain possession of the field, and fly their colors in victory.
The Baragites extend to Bro. Kreffel their heartiest thanks
gram will be mapped for the coming season. Anyone interested in becoming a member is asked to be present.
TO EN+ER A. Bt C. PIN MEET
Joliet, 111.—The Tezak Florals, crack pin team with an enviable record in local circles, will make a bid for national honors when it rolls in the A. B. C. meet March and 20 in Columbus, O.
Discuss Youth at Next Meet
When a friend writes to a friend, $her¿ is truth in the statements.
J The generosity of an Our Page refldez:, to part with personal correspondence makes it ;po33ible to present the following excerpt from a personal letter, at face value the comment pertinent to a Jay affair:
I finally got off the detour and on the KSKJ Booster Boulevard. The first stop for refreshment was last evening at the Pittsburgh KSKJ Booster Club minstrel show and dance. And was it a show? Even "Baron Munchausen" himself could not doubt it. Yes, I vas dere! Messrs. Funk and Wagpalls will have to issue a new dictionary of adjectives before I can adequately express my innermost impressions and feelings of surprise at their talent. The "dekleta in fanti" did themselves proud! They are real ladies and gentlemen! --o-
WEAKEN IN RACE FOR CITY TOGA
Flashes Lose, but Hope to Land in Final Play
INVITE YOUNG MEMBERS TO MARCH 12 MEET
Members of St. Joseph's So-
in appreciation of his efforts in ciety, No. 12, of Forest City, organizing and managing the Pa., are cordially invited to at-team throughout the year of tend the next regular meeting 1932.	March 12 in Martir\ Muhich's
In looking back into the old Hall at 2 p. m. sharp, year, we find that at the be- There is a very pressing sub-ginning of the baseball season ject to be aired, and it concerns we needed more baseball play- the youth of our society. If the ers; so Tony went out and got young men do not attend the them. This was not an easy meetings now, how can they ex-task. This we realize has in- pfect to carry on the work that creased our membership and our fathers started? augmented our list of versatile It is true, many of our young athletes. To start with
prac-
tically nothing but the moral \ Hf^t of StarS, but HO
support of the membership, and	. .
fit out a complete team with-	ASirOnOHMSTS
out incurring any monetary	-
obligation upon the lodge, is an The St. Joseph Sport Min-achievement to be considerate strel show to be held April 22 of our praise. This was our first will not be an astronomers' con-year of KSKJ baseball, and we vention, but there will be a pa-finished in third place, which h ¡rade of stars to make one be-another feat that must be com- lieve so.
plimented. Not only did Man- The production was orig-ager Kreffel assume the .duties inally set for March 12, but due of field manager, but also acted to the announcement of the as business manager. He ful- opening of a mission at St. filled both duties to his utmost Mary's Church on that date, ability.	the Sports postponed their af-
Mr. Kreffel joined our or- fair after all preparations were ganization in December of made for that date. 1931, and five months later Rehearsals held every Mon-played a great part in helping day evening, under the direc-put "KLB" No. 237 KSKJ on tion of Clifford Routzon, are the map. To stop where his uncovering a wealth of talent, duties ended was not enough, So marked is the improvement
but he went further and undertook a special trip to Joliet to assure himself that his boy3 were getting a fair and square deal. '
We must not forget Tony's mother, who always made a worthwhile donation the baseball festivals; besides and all that goes to make a min-saving the team a great clean- strel show.
and so commendable the performance of the members that officials of the lodge and observers predict a gala show, comprised mainly of local talent. The program will include a
men are out of work. I can speak with confidence when I say that 75 per cent of our members are affected, but that should not keep anyone from attending the meetings. Many of you didn't attend a meeting since you joined, but don't you think it is about time for you to take an interest in the affairs of your society and welfare of your fellow-members the same as they did for you until now?
If someone didn't take an interest in this same matter years ago. there would be no KSKJ to belong to and reap the harvest that others planted for us. So why not begin at the next regular meeting by one and all coming, so that the hall will be filled to capacity? I'm sure you will meet some of your friends whom you didn't even suspect to belong to the same society as you.
Renew your old acquaintances, which perhaps have become hazy in your memory, and. enjoy the thought that you are a part of this organization, which we call fraternalism, without which, we would be strangers among ourselves. Therefore, heed my call and respond in a body for a bigger and better St. Josephs in Forest City, Pa.
Valentine Maleckar, Sec'y.
Inability to make their charity tosses count, Feb. 23, gave the Cleveland St. Joseph Flashes an 18 to 11 setback in a muny circuit tilt that found the Mariners sail to decisive victory.
The loss places the Jay team in a position where they may possibly take a peak at the city crown. A victory over the Mariners would had placed the Flashes in the finals.
Another? reverse met thé team in its recent game. Polly Laurich, stellar guard, failed to appear on the lineup due to illness. Her sister, Captain Jo, one of the most colorful performers in Cleveland circles, v/ill be lost to the Flashes for the rest of the season, due to a torn ligament sustained in a game.
The team will make its final bid for a right to appear on the final card March 2 in a game with the Third Ward Dems in the St. Clair Bathhouse.. The ?ame, starting at 7:15, will be the last of the preliminaries.
According to the present ruling of the circuit, the second and third place teams will meet in a series to determine an opponent for the league leaders in the finals.
Manager Frank Schneider is making arrangements with sev-
KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Banich, chairman, 2027 W. 22d PI., Chicago* III.
Pauline Treven, 1229 Lincoln St., North Chicago, III.
Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, 111.
John J. Kordish, 325 Howard St., Chiskolm, Minn.
Anton Grdina Jr., 1053 E. 62d St., Cleveland, O. -
F. J. Sumic, 222 57th St., Pittsburgh, Pa.
Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis.
Steeltonites Score 135 in j i Three Tilts; Victors in Two
Steelton, Pa.—The St. Aloy- favor of the Methodists, but in sius Booster Club basketball the course of the second quar-team defeated with ease the ter the Kay Jays spurted, and Commonwealth Travelers, 63 at the half held a 17 to 14 lead, to 30, in a return game. »	The Jays, leading only byj
The pace set by the Kay Jays one point in the final few sec-
was too severe for thc Common- onds of play, had a narrow
wealth Travelers to endure, the escape when a Methodist lad score at the half reading 38 to tossed for the basket and then 11 in the Javs' favor.	the final whistle blew. While
In the beginning of the seo^ watched with abated ond period the Travelers breath- the bal1 r0,led alowl? plugged atong to the best of araund }he rim the, basket. th^ir ability, doing their utmost wavered, and then fell out,
to stop the Kay Jay score, Icavin* tbeu Ka>'	,n Pcs"
which was soaring higher and 86^011 of the victory higher. In vain did the captain The spectacular playing of
of the Travelers urge his team- (both teams was loudl>' aPPla"d-mates to make a desperate last ed the Methodist fans. Billy stand. They had given their all Stefanic, Vic Simonic, Rudy in the first half, and so went!:TomSimonic, Frankie< down to defeat.
The Kay Jays also won an important victory when they defeated the flashy Fifth St.
Methodist quintet to the tune Dauphin Fire Co. team on"the of 32 to 31, on the latter's floor, inter's floor It was the most gruelling game At the end of the first quaf, that the Kay Jays ever encoun-ter the Fircmen led> ,2 to 4. tered. The score at the end of Thc Jay8 fared a linle better jn the first quarter was 10 to 5 in the 8econd quarter> when they
cut down the lead to three points for a score of 21 to 18. The Kay Jay lads collected __*__- . A ' 1 ' D	their wits and played consider-
eniors to Aid in rrogram
THANK YOU
The KSKJ lodge, No. 131, of Aurora, Minn., expresses its sincere thanks to the Slovenian dramatic Club of Eveleth and its director for the beautiful play they presented in Aurora for the benefit of the people of Aurora.
We also thank the Board of Education and its superintendent, who gave us the privilege of using the high school auditorium, and also the high school orchestra for its services for the evening.
Kay Jay Booster.
Rozman and King Krasevic played in stellar fashion. . The Kay Jays lost a game filled with action when ..hey bowed, 49 to 40, to the mighty
Reorganize Francis Boosters;
BASEBALL TEAM TO CEIVE NEW SUITS
ably better, when they tied the * ,	score at the end of the third
RE- :sessing a finer and stronger quarter for a 32-all count The 'team than in the past. The Jays put up a struggle in the booster club will take care of final quarter, but Lady Luck the necessities and the expenses with her queer antics deserted of the team.	them, and the cause was lost
Sports, including indoor for But more memorable than the
Sunday, Feb. 19, found the officers of the St. Francis' Society No. 29, Joliet, 111., discussing business matters with their ■ -*-----' ----------° ------- — •
voung boosters, in one of their both boys and *irls- wil1 be dis" *ame was the dance that fo1" important special meetings of cussed at the next me*ting. lowed' of whi<* the Kay Jays
The next meeeting, March 5, ¡were the guests. The Kay Jay will find the boosters present lftds were fascinated with the in the old school, not only to various phases of the quadrille help discuss the social and sport dance, which is still kept in ex
the year.
Different phases for the wel-definitely ¡fare of both organizations were
discussed. The important topic
was the reorganization of the calendar for the future, but to istence by the old-timers of
11	1 , . . 1	> rtnimkin TV. ^	. _____
help celebrate the first anni-	Dauphin. The game was com-
versary of the club. Plans are	pleteljr forgotten in gavety and
being made to make this a big	laughter that ensued during the
event. At present we anriounce	dance. At the close of the
that not only tasty refresh-	dance the lads were reluctant
ments will be available, but also	in leaving their many friends,
cach young lady will celebrate	The Kay Jay Juniors Settled'
by bringing a cake. The girls	an old score with the West Side
ers who were so sensitive of our are asked to practice all week.	Hose Co. Reserves, when they
old method. We believe that ¡so that the cakes they will bring	gained a hard earned 22 to 18
booster club.
The booster club after the above date is independent of any lodge. Money made can be spent for any advantage deL sired by the boosters. This amendment was passed for the purpose of satisfying the boost-
now our booster club shall prosper to a better cjegree than ever before.
Baseball was discussed, and very satisfying results were received from both sides. St. Francis' Society has promised to buy new suits for their young stars. We are positive of pos-
eral sport boosters to invade
the Midwest with the Dehler-Grdina combination of Jay stars. In the event that no KSKJ tourney is held, it is planned to make a two-day stand in the Midwest.
Trinity Knight Vice President's Job Is No Snap
Brooklyn, N. Y.—The office
the club realized that a banner
had to be designed and made. Well, good old John was again
of vice president seems to be just an easy post. From all an-
____.....	» gles, it appears that this certain	. TT . .
______variety of features, tap danc- gentleman has nothing else to!°n the spot He went n*ht to
toward i ers, accordionists, vocal soloists do but wait till the president is;work and called a meeting of
unable to appear at meetings oncers at his home. After the so he can step in his place fori boys drew and suggested vari-
ted to the printer, the next big item for him was the collection of ads from the members. As soon as he collected five ads he would travel out to Jamaica to deliver them to the printer. He could rarely spend a restful evening at home. His family al
ing bill by putting the baseball A group of junior members the evening. Not if he is chair-j0us designs and colors, one was most forgot it had a husband
•	i	,___ <• . 1 ...ill______• _ _1___mi____™— „i 4-u_____:--------:*.J___I	...	. . _ .	•
suits in tip-top shape for the will appear in a playlet. There coming season.	will be a sufficient number of
We must also thank Tony's Slovenian skits to please the father for the donation of his seniors, and several imported Packard on our various trips, stars to augment the perform-This helped settle our transpor- 'ance of the local luminaries, tation problems to a great ex- Joseph Sege, vocalist, will be tent, a3 means of conveyance cast in the role of interlocutor, was scarce.	Frank Jeran, enthusiastic presi-
We must realize, however, dent of the club, was originally that all the success of the sea- cast in the role, but was obliged son is due to teamwork on the to withdraw on account of ill-business end, as well as on the ness.
field. Tony's right-hand man. The Slovenian Home on Stanley Winkler, also deserves Holmes Ave# has a limited commendation for his efforts in capacity, and Clevelanders who working with Tony through do not want to miss a good show thick and thin. The girls proved will do well to procure their to be great baseball fans and tickets early.	*
man of the various committees readily accepted. John went like John P. Staudohar, vice ¡right to work and placed the president of the Knights of order. He was obliged to ap-
Trinity.
pear at the concern to review
Ever since the Knights spon- jthe sketches quite a number of sored their first affair, John times after his hours of occupa-
had taken the reins of supervis-
ion, without getting as much
ing in his own"hands and aided ¡as a bite to eat for several fo the successful results of all | hours. For our bus ride John our affairs. He performed his purchased the pennants, noise-duties par excellence. He is al-; makers, trinkets, prizes, and ways the biggest ticket seller of I then even managed the races, the club, selling oft times 50 During the campaign for our
tickets and over. Where he gets all his buyers is a mystery to us all. If that isn't being a plug-ger, then elephants eat with a fork.
Then came the time when
last annual ball, hi^hair almost turned white from worrying. He spent any amount of hours sketching designs for the journal cover. When a suitable cover was selected and submit-
and father. On top of it all, he again sprouted out to be the biggest ticket seller for that particular affair. Of course, he had the hearty assistance of Fred Arko, John Ribic and Frank Erhartic at all functions. Still, in all, everything hung on John's shoulders, because he is chairman of all committees. If that isn't enough for one man, listen to this: he takes charge of the Most Holy Trinity School hall whenever the club occupies it. Besides, he cpaches the team as well as plays on it. Yeah! Vice president's office is just one of those easy jobs.
Anthony J. Staudohar.
will be masterpieces! A promise had been made that a "po-tica" will also be on hand.
All boosters are invited to be present. Don't forget to tell your friends to come and join.
Publicity Managers. --o-
Preparation for Jay Pin Meet Under Way
Preparations for the KSKJ tournament scheduled for April 29 and 30 on the C. Y. O. alleys in Chicago are under way. The stage of the meet was formerly known as Besinger's, and has for accommodation only 52 alleys.
The committee is busy making preparations for the big booster banquet, an augmentation of the convention program.
Kay Jay Booster (on train platform) : Which platform for the Chicago train for the Kay Jay junior convention?
Porter: Turn to the left and ycu'll be right.
"Don't be imperative, young man."
"All right then, turn to your right and you'll be left."
That is the «conversation that will prev^l around the Midwest KSKJ bowling time.
Be right, Minnesota, Elm-hurst, La Salle and Rockdale! Will we hear from you for this coming pin tourney, or will you be "left"?
As for Minnesota, news has been flying around Chicago that it intends to send a bowling team to Chicago that will bring home the bacon.
Elmhurst last year sent a
win over their rivals.
The Juniors gained the lead and held on to it, despite attempted ' rallies by the Re-. *
serves.
Steelton Buddies.
strong team to compete in the past-40 class, and it made a creditable showing. This year there will be keen competition in that department of the pin meet so all teams contemplating entering that class are given an advance warning that it will take quite a number of pins to claim the prize.
La Salle, it is rumored, is a town of crack bowlers. Why not enter a few of those crack teams? La Sallita undoubtedly will line up the girl bowlers.
And what has Rockdale to offer for this year's Kay Jay gathering? The date is April 29 and 30, and you will be on the right track if you take a train for Chicago.
Waukegan has the real Kay Jay spirit, for it always was well represented at every Jay pin tourney. Advance reports show that the Waukeganites will send no less than 15 teams to the forthcoming meet. That is spirit. It is spirit plus.
Joliet, the home of the best bowlers the KSKJ has seen so far. J. Music and A. Vershay have walked away with the two-man event honors about three out of five tries and hold the high mark of 1225 in that class. Will Joliet enter 10 teams or more?
Chi Booster. -o-
Do your best—leave thc rest.