Leto XIII ¥ Celju, dne 24. marca 1903. L Štev. 24. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankiratjo. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se plačuj« 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Kdo pojde iz Celja in kdo ostane v Celju? Če bi Celje ne bilo naravno središče slo¬ venskega dela štajarske dežele, kaj bi bilo Celje? Če bi ne bilo sedež političnih oblasti za celjski slovenski okraj, če bi ne imelo okrožnega sodišča za dober četrt milijona spodnještajarskega slo¬ venskega ljudstva, in če bi ne imelo okrajnega sodišča za celjski okraj, kaj bi bilo Celje? Če bi v Celje kot sedež uradov za slovenski del dežele ne romalo dannadan sto in sto slovenskih kme¬ tov in če bi vsi ti ne pokrivali ob ti priliki svojih potrebščin pri celjskih trgovcih in obrt nikih, ali bi Celje sploh bilo mesto ali bi sploh bilo znamenitejše, nego so kmetske vasi po Spod¬ njem Štajarske m? In če bi se v Celju ne šolali sinovi slovenskih kmetov za učene poklice, če bi v Celju nadalje ne bila posadka avstrijske armade, če bi v Celju slednjič ne imeli denarnih zavodov, katere zalagajo Slovenci s svojim de¬ narjem, kaj bi pa bilo Celje ? Kakor hitro bi se začelo delati na to, da Celje ne bi bilo več to, kar je vsled naravne lege in vsled zgodovinskega razvoja razmer v deželi, brž ko bi slovensko ljudstvo prišlo do končnega prepričanja, da se ga ne trpi več v Celju in da se izrivajo iz tega mesta one naprave in oni zavodi, ki so neizogibna potreba naroda, tedaj doživimo začetek konca celjskega mesta. Kdor hoče poditi iz Celja Slovence in izpodrivati iz Celja njih višje izobraževalne in posredno druge osrednje zavode, ta deluje na to, da iz mesta Celja postane navadna vas, da iz promet¬ nega središča spodnještajarskega slovenskega prebivalstva nastane zapuščena naselbina, beden spomin lepših preteklih dni, — pusta podrtina prošlosti. V takih dejanskih razmerah se pa predrzne od Slovencev živeča celjska nemčurska svojat zahtevati, da se iz Celja odpravi izobraževalni zavod za pol milijona slovenskih prebivalcev dežele! Iz slovenskih odpadnikov, nemčurskih trgovcev in obrtnikov, iz semkaj prestavljenih, od Slovencev plačanih nemških uradnikov sesto- ječe meščanstvo hoče in zahteva vkljub temu, da se ima slovenskemu ljudstvu zahvaliti za svoj vsakdanji kruh, naj se njega kljubovalnosti in samovolji na ljubo prestavi iz Celja slovenska gimnazija, namenjena nujni potrebi tretjine pre¬ bivalstva cele dežele? Vsemu temu početju se hoče pridružiti še vlada sama, ki je poklicana, da skrbi za naše potrebe, da ustreže opravičenim željam in zahtevam prebivalstva, slovenskega prebivalstva, ki tu živi! No, postavimo se začasno na stališče onih predrznih pijavk, ki so se vzredile ob slovenski krvi in ki žive ob slovenskem kruhu v mestu Celju! Vun s slovensko gimnazijo iz Celja, vun z ljudsko šolo za slovensko deco, tako se osmeli klicati ta najostudnejša družba, kar je živi sploh kje pod božjim solncem. Vun iz Celja s sloven skimi sinovi, ki si želijo začetne ljudskošolske in višje srednješolske izobrazbe, vun s sloven¬ skimi ljudskimi učitelji in vun iz Celja s sloven¬ skimi srednješolskimi učitelji! No, postavimo se na trenotno stališče teh pre drznih bolh, ki sesajo slovensko kri, in vprašajmo jih, kaj neki porečejo, če bi mi soglasno izrekli , In dejansko izvršili geslo: Proč ne samo s slo¬ vensko ljudsko in srednjo šolo, ampak proč in vun iz Celja tudi z vsemi drugimi zavodi, ki so ustanovljeni večinoma za Slovence in vzdrževani z denarjem taistih Slovencev. Poglejmo, kaj bi postalo iz sedanjega »nemškega" Celja, če se prestavijo iz Celja vsi ti, slovenskemu ljudstvu tretjine dežele služeči zavodi z vsem osobjem teh zavodov vred? Dobro, vun iz Celja torej slovenska ljudska šola in slovenska gimnazija, toda ne ostanimo na sredi pota! Marš vun tudi s c kr. uradi, ki so nastanjeni v Celju! Vun z osrednjo pošto, vun s c. kr. davčnim uradom z vsem osobjem vred, ki polaga v nenasitno bisago fiskusa slovenske davčne tisočake. Marš vun, glavar baron Apfaltern z vso ponemčurjeno jato nemško-narodno misle¬ čega političnegi uradništva! Če morajo vun iz Celja slovenski učitelji, če morajo vun c. kr. slo venski profesorji in c. kr. slovenska gimnazija, dobro, zakaj bi pa ne šli po tem potu dosledno še malo dalje? Dobro, ve nuhle celjske nemčurske šeme in Vi, prosrvitljeni pokrovitelj te zblaznele družbe, ekscelenca pl. de. Korber! Dobro, kar vun! Tudi mi se strinjamo, toda mi smo dosledni. Vun iz Celja tudi c. kr. Wurmser z vsem sodiščnim osobjem okrožnega in okrajnega sodišča! Vun iz Celja pisarniško osobje teh zavodov, katero se nastavlja doslej bolj po načelih potreb celjskega nemštva, n. pr. celjske mestne nemške godbe, nego v zmislu potreb ogromne večine slovenskega prebivalstva celjskega okraja. Da, nam je prav, če treba vun iz trhlega Celja, prav nam je, če se to mora zgoditi po samovolji celjskega nem- čurskega prebivalstva, najpropalejše svojati pod božjim solncem, toda bodimo dosledni, ne obti¬ čimo, ekscelenca pl. dr. Korber, na sredi tega pota. Vun ne sme samo slovenska ljudska šola in slovenska c. kr. gimnazija! Če pojdemo, dobro, pa pojdimo vun z vsem, s čemur nas c. kr. vlada s svojimi naredbami in zavodi šiloma veže na ta sedež in brlog najinfamnejše svojati, kar je jš svet kedaj videl! Vun s sedežem politič¬ nih oblasti, vun s c, kr. davčnim uradom, vun s c. kr. pošto, vun s c. kr. sodišči, v katerih ima opraviti ravno isto slovensko ljudstvo, katerega sinovi opravičeno koprne po vseh božjih in člo¬ veških zakonih tudi po začetni in nadaljni višji izobrazbi na dozdanji slovenski gimnaziji v mestu, s pomočjo in po zaslugi avstrijske vlade ponem¬ čenem — podivjanem. Pojdimo, hajdimo, če treba še danes ali jutri, toda pojdimo z vsem, s čemur nas dozdaj javna uprava šiloma veže na Celje. Potem si pa poglejte, kaj postane iz Celja, kam izgine to umetno vzdržano celjsko nemštvo. Mi ne vemo, kaj se zgodi. Ne vemo, ali bo zmagal razum ali nemška podivjanost in blaznost, Mi ne vemo, ali ostane v Celju kakor doslej slo venska gimnazija, ali doseže svoj namen predrzna družba, ki hoče ta naš izobraževalni zavod iz¬ riniti iz mesta. Menimo in upamo še zmiraj, da celjskemu nemčurstvu na ljubo ne bo solnce iz- premenilo svojega tira na nebu od vzhoda proti zahodu, in da narava na ljubo nemški objest¬ nosti ne bode postala sama sebi nezvesta v svojih zakonih. Naj so pa razmere in naj je po ložaj kakršenkoli, mi v sedanjem trenotku ne smemo glodati suhih kosti in se neplodno prič¬ kati glede celjske slovenske gimnazije o tem, kako se bomo maščevali na lastnih rojakih, ako so po mnenju posameznih našincev v ti zadevi storili premalo ali preveč, zdaj se gre zato, da se vzdržimo vsaj tam, do koder smo prispeli doslej. Zdaj ne smemo računiti z morebitnim neugodnim izidom našega boja, za katerega je naša pot jasno načrtana. Še nismo padli, boj ni odločen. Pustimo za trenotek neprijetne spo¬ mine, postavimo se zopet vsi složno v bran za našo posest, v obrambo slovenske gimnazije v Celju, in ošvrknimo po ušesih vsakega čemerneža in godrnjača. Še ni naša stvar izgubljena. Pripravljajmo se pa obenem tudi za neko drugo delo, h kateremu nas mora neizogibno na¬ vajati že zdrava pamet, ako nismo postali že popolnoma topi za posledice, katere nam treba izvajati iz predrzno nam vsiljenega boja za slo¬ vensko gimnazijo v Celju. Izprevideti moramo, da je podlaga moči celjskega nemštva zoper nas !e dejstvo, da je Celje kot sedež vseh večjih javnih naprav in zavodov postalo tudi v gospodarskem oziru s slovenskim denarjem bogato in zato objestno in šegavo. Če se hočemo rešiti in ohraniti, tedaj je narisana naša pot v političnih prizadevanjih za bližnjo bodočnost. Postaviti se motamo na lastne noge v gospodarstvenem oziru. In če tudi bi bili zdaj trenotno prisiljeni iti iz Celja s slovensko gimnazijo, česar ne verujemo, toliko mora biti za vse slučaje že danes gotovo in mora biti naš neizpremenljiv sklep, da morajo biti vsi naši na¬ pori v prihodnje osredotočeni v prizadevanju, da ne gojimo vsled podpiranja naših ljutih nasprot¬ nikov obenem zatiralcev našega napredka in tatov naše narodne posesti. Če pa to pravilo izvedemo neizprosno do vseh posledic, potem ne more več biti dvoma o izidu boja in o tem, kdo pojde nazadnje iz Celja in kdo nazadnje ostane v Celju! Celjske in štajarske novice. (Delavsko podporno društvo v Celju.) Na Jožefovo so celjski slovenski delavci v »Narod- nem domu" imeli prav čedno in jako dobro uspelo zabavo. Nastopil je delavski pevski zbor pod vodstvom gosp. dr. Schvvaba ter pel s tako dovršenostjo, da v Celju že dolgo nismo slišali tako vseskozi zadovoljivega koncerta. Gosp. dr. Schwabu mora biti narodno občinstvo gotovo samo hvaležno, da je svoje pevce tako izborno izšolal. Pevovodji in zboru je občinstvo naprav¬ ljalo živahne ovacije zlasti ob pesmi „Srce člo¬ veško sveta stvar“, katere skladatelj je dr. Schvvab sam. Godba je bila sicer v manjšem številu zastopana nego sicer, toda igrala je v večjo zadovoljnost občinstva nego že večkrat, ko je bila zastopana v polnem številu. Mnogo veselja in kratkega časa je pa povzročila tom¬ bola. Občinstva pa nismo videli toliko, nego smo bili opravičeni pričakovati. Kje pa ste bili tokrat slovenski posestniki iz okolice? Na Jožefovo se vendar vsak človek sme malo veseliti! Manjkala je pa, kar se je jako neljubo opazilo, tudi izmed 138 celjskih narodnih rodbin - pretežna večina. Kaj pa to pomeni? Računite nekoliko nazaj in mo¬ rebiti iznajdete, da so bili vaši dedi, če ne očetje, ali pa vi sami še pred nekaj leti doma v kmet¬ skih vrstah. Toda nekatere se gotovo mora opra¬ vičiti, ker vemo, da so imeli res nujne opravke. Bodi si pa kakorkoli, dotičniki bodo morali po slati naknadno kake kronice na račun vstopnine. Naslov je znan. Delavskemu društvu pa časti- tamo k lepemu napredku, katerega cenimo po vseh zaslugah. (Brez denarja.) Na cvetno nedeljo priredi »Celjsko pevsko društvo- novo predstavo in sicer „Brez denarja-. Igra je ena izmed naj¬ obsežnejših in najtežjih, kar se jih je doslej v Celju igralo. Zaupamo pa v spretnost in požrtvovalnost celjskih diletantov. (Nekaj za petrograjsko razstavo.) Znani celjski akad. slikar Alojzij Šubic je po neki risbi iz leta 1848 ustvaril krasno sliko, katero pošlje planinsko društvo poleg drugih na slovansko razstavo v Petrogradu. Siika nam predočuje diven razgled iz ljubljanskega Grada na Kočno, Ojstrico, Kačji vrh itd. Na naše prigovarjanje je gospod Šubic obljubil sliko za nekaj dni raz¬ staviti na ogled v Hribarjevi trgovini v Celju. (Še nekaj o naših umetnikih.) Poleg sli¬ karja Šubica imamo v Celju še enega moža, s katerim se lahko ponašamo, namreč pleskarja Ferdinanda Sikošeka. Ob priliki zadnje predstave »Divjega lovca- se je splošno hvalila njegova madona in lično ozadje pozorišča, katero je na¬ pravil za oder v »Narodnem domu“ — Pripo¬ ročamo vsakomur, ta naša domača umetnika, gospoda Šubica in Sikošeka, da se jih občinstvo pogosteje spominja tudi z naročili. Od zraka niti taki možje ne živijo. (Še enkrat »Celjski slavni možje 0 .) Danes govori ravnatelj ptujskega deželnega gimnazija ; v celjskem kazinu o celjskih slavnih možeh. V celjski vesti našega lista je pa zadnjič izostalo ime »slavnega 0 govornika, kateri bi na vsak način imel pravico lastiti si tudi priimek »slav nega moža celjskega-, kajti živel je dokaj let med »slavnimi Celjani 0 . — Ta »slavni- gospod je Andrej Gubo, nekdanji profesor zgodovine na celjskem gimnaziju, kjer se je posebno odlikoval z izbrano nevednostjo ali pozabljivostjo. Ah se še n. pr. spominjate, »slavni 0 gospod ravnatelj na spor katerega ste imeli Vi z nekdanjim gimnazijcem in poznejšim — žalibog že prerano umrlim — slavistom dr. Vatroslavom Oblakom glede letnice »bitke pri WaterIoo, o kateri že vrabči na strehi žvižgajo 0 . Ne pozabite torej pri svojem »slavnem- govoru tudi sebe malo po¬ častiti, kajti »gliha skup štriha 0 . Toliko v po¬ polnitev naše notice. (Kako celjski nemški gostilničarji sloven¬ skim kmetom strežejo.) Dne 17. t. m. je prišla neka kmetska ženica iz Lepe njive pod Mozirjem, po domače imenovana Jožovka, s svojim sinč¬ kom v Celje. Ustavila se je v gostilni nekega znanega nemškutarja blizu »Narodnega doma 0 , kamor tudi nekateri Slovenci, ki so celo na glasu kot narodnjaki, preveč pogostoma zahajajo. Tam so jima postregli s tako sprijenim golažem, da ga nista mogla jesti; tudi hlapec, kateremu sta ga ponudila, ni hotel jesti. Prišla sta potem v gostilno v »Narodni dom“, kjer je fantiču vsled zavžitega nemškutarskega golaža tako slabo po stalo, da ga je gostilničar komaj malo okrepčal. V dotično nemčursko gostilno pa Jožovka s svojim sinom nikdar več ne pojde, kar je tudi verjetno, če slovenske goste krmijo s tako iz¬ prijenimi jedili, po katerih malo da ne umirajo. Če bi se kdo predrznil trditi, da to ni resnično, bomo prisiljeni imenovati ime dotičnega nem čurskega gostilničarja, ki bode potem imel pri¬ liko zagovarjati se pred oblastjo, ker imamo zanesljive priče za vse, kar smo tu zapisali. (Konig in Gračner.) Pred nekaj tedni smo v našem listu objavili vest, ki nam je bila po¬ slana iz tako zanesljive strani, da nismo mogli dvomiti, da je resnična. Poročali smo namreč, da je znani ljuti nasprotnik Slovencev, celjski nemški trgovec K6nig, odpustil iz službe sloven¬ skega pomočnika, katerega je pred kratkim sprejel, da bi mu pridobil slovenske kupce. Rekli smo, da ga je odpustil, ko ga je v ta namen izkoristil in pripomnili smo, da je oče več ne¬ doraslih otrok. Kmalu na to se je oglasil nek Gračner, katerega mi sploh nismo imenova i, s popravkom, ki je pa bil tako nezakonito sestav¬ ljen, da ga nismo bili primorani objaviti. Menili smo sploh, da mu storimo uslugo, ako ne pišemo nič niti o njem niti o njegovem ponesrečenem popravku. Izvedeli smo namreč, da je bil Gračner, predno je izstopil pri Konigu, pogostoma v slo¬ venski narodni družbi, kar je naravno, saj je rojen v slovenski kmetski hiši. Tudi glede nje govega odpuščenja oziroma izstopa iz trgovine Konigove imamo tako točna obvestila, da Grač nerja s Konigom vred pomilujemo, da ne molčita rajši o tem. Oglasila sta se namreč zopet s po pravkom, ki je popolnoma nezakonito sestavljen. Prepričani smo, da se bode Konigu in Gračnerju vse smejalo, ko bodo čitali njun popravek. Kakšno slovenščino pišeta ta dva popravljalca dejstev, ki se sploh popraviti ne dajo- Ali je to ona »nova slovenščina 0 , čez katero celjski nem- čurčki tako radi zabavljajo? Zakaj ne popravi Konig, da ni ljut nasprotnik Slovencev? Zakaj ne popravi Gračner govorice, ki se po mestu razširja, da je dobil podporo ne od Koniga, ampak od »Sudmarke 0 ? Ali je to podporo dobil zato, ker je »internacijonalec 0 ? In zakaj pači svoje ime v »Gratschnerja 0 ? Vemo, da nam ni treba popravka prinesti, prijavljamo ga pa, ker je tako neumen, da se morajo krave smejati, in ker smo prepričani, da se bode marsikdo dobro zabaval, če ga bode čital. (Nemška nestrpnost.) Popravek. Ni res, da je Jocef K5nig svojemu pomoč¬ niku Josefu Gratschnerju odpovedal službo radi tega, ker se čuti Slovenca; res je, da je Josef Gratscbner zapustil službo na svoje zahtevanje na menjen tergovino na svoje začeti. Ni res, da se je čutil Josef Gratschner Slovenca, res je narveč, da se je Josef Gratsch¬ ner stopivši v službo izdal kot internationalec. Ni res, da je Josef Konig pomočnika Josefa Gratschnerja še le pred kratkim sprejel v službo iz slovenske tergovine, res je narveč, da je bil Josef Gratschner pri Josefu Konigu 3 1 /* leta v condiciji in da je bil poprej brez posla. Ni re8, da je Josef Konig sprejel Josefa Gratschnerja v službo, da pridobi žnjim slovens¬ ke kupce, res pa je, da Jožef Gratschner nika¬ kor ni imel povelja Slovence pridobiti za kupce za Josef Konigovo tergovino. Ni res, da je Josef Konig pomočnika Josefa Gratschnerja, ki je uženjen in oče dveh otrok, spravil na berača, res pa je, da je dal Josef Konig pomočniku Josefu Gratschnerju denarno podporo, ta bi leži dosegel svoj namen. Josef Konig Josef Gratschner (Ljudska vseučilišča.) Dandanes veda ni več izključna last strokovnjakov, ampak se po¬ daja tudi ljudstvu v primerni obliki. Tudi pri nas Slovencih so tla za tako početje zelo pri¬ pravna. Zato bi bilo zelo koristno prirejati prav pogostoma temeljita, pa lahko razumljiva preda¬ vanja o vsem, česar ljudstvu treba vedeti. Tako- zvana ljudska vseučilišča bi našla med sloven skim ljudstvom zelo rodovitna tla. Mi smo že enkrat v našem listu povdarjali, da se naše družabno življenje giblje vse preveč v mejah veselic in zabav, shodov z resnimi in koristnimi predavanji je pa še zmiraj premalo Zato pozdrav¬ ljamo z veseljem uvedenje takih ljudskih preda vanj, kakor se zadnji čas naznanjajo med mari¬ borskimi Slovenci. Tudi mnogo celjskih Sloven cev je že večkrat izrazilo željo, da se oživi v Celju tako slovansko ljudsko vseučilišče. Menimo da je naša dolžnost, da se lotimo te misli prav resno. Težko je zbirati množice k shodom, kjer bi se jih krmilo s samimi težko umljivimi poli¬ tičnimi nauki. Če se pa občinstvo začne redno vabiti h koristnim in praktičnim javnim preda¬ vanjem, spoznalo se bode sčasoma in ne bode ga težko obdržati pri nas tudi tedaj, ko se bode šlo za politične črteže. Zato pa moramo v tem oziru storiti že enkrat začetek. Ni treba, da nam vsakdo, ki pride, takoj priseže, da ostane naš politični privrženec. Dokažimo mu najprej z nepolitičnimi javnimi predavanji, da imamo za njegove potrebe zmisel in nehote ga sčasoma pridobimo za sebe. Začnimo torej! Kaj bomo zmiraj mislili na same plese, petje, igre itd. , (Učiteljske vesti) Nsdučiteliem « S-. Ji.riu 1 ob južni železnici je imenovan g. A"*>” nadučitelj pri Sv. Tomažu -d Učitelj oziroma učiteljica pri Ms i postala g. Fran in gospa Alojzija Cvetko, do sedaj oba pri Sv. Barbari v Halozah (Še enkrat volitve v celjski okoliški ob¬ čini.) Naši naročniki nam morebiti zamerijo, er zadnji čas mnogo pišemo o narodnih razmera v Celju in v bližini Celja. Toda mi nič nimamo zoper to, če se začne tudi v drugih nemčurskih krajih nemčurska divjačina na enak načm pre ganjati, dokler ne postane lepo krotka, kakor se spodobi. Mi bomo s svojim listom na razpolago, seveda ne samo za kak trenotni slamnati pla¬ menček, ampak tudi za stalen boj zoper janičarje. Mi smo sicer zelo miroljubni in bi prav radi po¬ svetili svoje paro tudi drugovrstnemu delu za naše velike narodne in kulturne naloge. Toda na mir zdaj še žalibog ni mogoče misliti. Mir bomo sklepali, ko bode nemška in nemčurska svojat na Spodnjem Štajarskem že dobila pošteno po ušesih in predrznih dolgih prstih zdaj smo pa še pač v boju, dasiravno je miroljubnemu človeku zelo neprijetno, če se mora ruvati s to propalo sleparsko druhaljo. V par tednih, menda začetkom pomladi letošnjega leta, se bomo zgra¬ bili s podkupljenci znanih celjskih nemških sle¬ parjev ob priliki volitev v celjski okoliški občini. Kakor razmere zdaj stoje, jih bomo vrgli ob tla tako grozovito, da jim bodo še dolgo pokale njih pregrešne nemčurske kosti. Slo venski volilci celjske okoliške občine katerih štejemo blizu 1000 (reci en tisoč), so namreč po zaslugi našega lista in celjskega po litičnega društva »Naprej® pregledali vse zvijače celjskih nemčurskih zapeljivcev in se bodo tokrat udeležili volitev v tolikem številu, kakor doslej še nikdar ne. In to nekaj pomeni, ako se tako velika občina neposredno pred durmi podivja¬ nega nemčurskega Celja tako krepko posluži svojih političnih pravic. Potem bomo pa še to in ono počeli, tako da bomo celjsko nemčursko meščanstvo samo nekoliko omehčali, da nam bo čimprej primorano podati roko v mir in spravo. Ko bodo pa postali enkrat krotki in ponižni, kakor se spodobi, potem bomo pa spet morebiti kaj drugega govorili. In če bodo naši rojaki v drugih štajarskih nemčurskih gnjezdih rokavice slekli in rokave podeukali do komolcev in šli zoper nemčurje v boj brez vsega strahu utegnemo po celem Spodnjem Štajarskem doseči ugodna tla za nadaljnje delo na podlagi našega neizcrp ljivega programa za napredek in prosveto. (Vojniške volitve.) Če kak revež ukrade ničvredno srajco ali drugo stvar neznatne vrednosti, vtakne se ga v preiskovalni zapor, da bi ne izbrisal sledov svojega prestopka, ali da bi ne pobegnil v Ameriko ali ne vplival na izpovedbo prič. V Vojniku se je pa zgodilo vo¬ lilno sleparstvo in smo mi v svojem časopisu in ugovoru zoper veljavnost volitev navedli tako obširno gradivo, ki vzbuja sum, da so različni celjski z imenom imenovani možje pačili izid volitev in torej zakrivili pregrešek zoper volilni zakon iz leta 1867, pa nobeden izmed teh še m dozdaj v preiskovalnem zaporu da bi se ne mogli pogovoriti ali — nehote vplivati na priče ali pobegniti. Kakšna je to pravica! Saj ne pravimo, da so krivi, toda sumljivi so gotovo. Iu če se malega tatu vsled suma takoj vtakne za več tednov v preiskovalni zapor, kako da se enako ne postopa z onimi, ki so zelo sumljivi, da so udeleženi ob gorostasnem pačenju volitev v ojniku. Kmalu se bode o vojniških slepar- s vi govorilo tudi v državnem zboru in če ržavno pravdništvo do tedaj nič ne ukrene, potem bomo pač zahtevali, da se preiskovanje naroči drugemu državnemu pravdniku! Da bi pa ta stvar brez potrebnega razjasnila utihnila, tega ne bomo trpeli, (Iz Žalca.) Umrl je pred kratkem v Buda- pe ti gospod Ivan Žuža, sin rajnega gospoda ranča Zuža, bivš. veleposestnika in pivovarja v a cu Rajni je bil velik slovenski rodoljub, fv 1 eželni poslanec ter ravnatelj rudokopov grofa Czecheny ja pri Budapešti. - Blagi rajni svoji rojakov tudi daleč od domovine svoje ni pozabil, a tudi oni njega ne, dokaz temu velika množica slovenskih rudokopov, ki se je iz Šta- 139 jarske za njim preselila. Bodi blagemu rodoljubu zemljica lahka! V miru naj počiva! (trško-Žalec.) Delniška družba zdru ženit pivovarn Žalec in Laški trg. _ Zopet imamo na slovenskih tleh lastno veleindu¬ strijo. Delniška družba združenih pivovaren pri¬ čela je 15 t. m, izvažati svoje pivo. Pokušnje novega piva, ki so se dozdaj priredile v Ljubljani in Laškem trgu, so bile dokaz, da je podjetje svojo nalogo, variti tako pivo, da more stopiti ž njim v konkurenco z najznamenitejšimi pivovar¬ nami, siiajno rešilo. Pokušenj se je udeležilo nekaj delničarjev in vabljenih gostov, med katerimi je bilo več odličnih gospodov. Udeleženci, med ka¬ terimi tudi ni manjkalo strokovnjakov in pozna vateljev piva izrekli so se jako pohvalno o izborni kakovosti piva obeh pivovaren. Pričako vati je, da bo domače naše podjetje s tako dobrim pivom gotovo uspevalo in se razširilo, kar je tembolj želeti, ker je prepotrebno, da Slovenci napredujemo tudi na gospodarskem po lju in osobito v veliki industriji. Delniški družbi združenih pivovaren gre priznanje, da je storila v tem oziru velepomemben korak. Družba pa tudi ni gledala ne na stroške, ne na trud, da nam je nudila pivo, kakršnega le malokdaj na¬ hajamo. Nakupila je najboljših sirovin, ki se jih potrebuje za varenje piva, nabavila je nekaj no¬ vih strojev in nastavila spretno tehnično osobje, tako da je storila v vsakem oziru vse, kar je potrebnega za povzdigo podjetja. Dosegla je to v polni meri. Kakor slišimo, namerava družba na jesen prezidati in povečati svoji pivovarni in ji oskrbeti z najnovejšimi stroji, tako da bode po¬ tem mogla zadoščati vsem tudi največjim naro¬ čilom. Ni torej dvomiti, da bode potem tako izvrstno vpeljano in vojeno podjetje ravno tako dobro uspevalo, kakor že nekatera druga domača velepodjetja, in je to v korist našega naroda le želeti. Druge slovenske novice. (Koncert „Glasbene Matice" v Ljubljani) se bo vršil dne 22 in 23 aprila v ljubljanski stolnici, vsakikrat ob 7. uri zvečer. Cerkev bo električno razsvetljena. Cerkvene klopi bodo nu- merirane in poleg tega bodo postavili še stole v cerkev. Pevski zbor „Glasbene Matice", močan 160 pevk in pevcev, in godba, močna 60—70 mož, bodeta nastavljena pred velikim oltarjem. — P. Hartmannov oratorij, sv. Frančišek, si je v najkrajšem času osvojil občudovanje vsega glas beno izobraženega sveta. Nadejati se je, da bo tudi slovensko občinstvo prihitelo od vseh strani v Ljubljano, da se udeleži tega znamenitega koncerta, med Slovenci prvega svoje vrste, Kdor je kedaj slišal zbor ^Glasbene Matice", je gotovo prepričan, da bo ta koncert nudil občinstvu ne kaj izvanrednega, kajti s ponosom se smemo nadejati, da bo uprizoritev oratorija po zboru . naše „Matice“ dosegla, ako ne nadkrilila vse dosedanje domače in tudi inozemske slične pri¬ reditve. G. skladatelj, p. Hartmann pride sam h koncertu. (V Ameriko je pobegnil.) Pred nekaj me¬ seci je ljubljanski trgovec Schumi napovedal konkurz. Sklenil je potem z upniki poravnavo in garancijo je prevzel njegov oče, ki je krojaški mojster v Ljubljani. Svota je znašala okroglih 70.000 kron. Trgovec Schumi je bil po porav¬ navi zopet aktiven. Odpeljal se je iz Ljubljane in rekel, da gre blago kupovat. Kar dobi Schumi st. od svojega sina pismo iz Amerike. Oče je vsled bega svojega sina primoran plačati vsoto, za ka¬ tero je garantiral in bo vsled tega moral sam napovedati konkurz. Schumi ml. bi si bil opo¬ mogel, ako bi bil ostal na’svojem mestu, in zato je ljudem neumevno, zakaj je isti pobegnil v Ameriko. (Pošten goljuf.) Posestnik v Orlah pri Ljub liani, Ivan Zlobec, je dobil na ime Valentina Škrjanca, posestnika na Selu pri Rudniku pod Ljubljano, posojilo 1000 K iz ljubljanske mestne hranilnice na podlagi ponarejenih listin. Goljufiji so prišli na sled, ali sleparja niso mogli dobiti. Denar se mu je plačal 2. t. m. V petek pa pride Zlobec na ljubljansko policijo in izpove, da je on ogoljufal hranilnico. Rekel je, da ga je vest pekla in da se je zato sam prijavil. Prinesel je seboj še 880 K. Policija ga je pridržala in zaprla. (Izseljevanje.) V četrtek ponoči se je od¬ peljalo stoinšestnajst delavcev iz Ljubljane na Vestfalsko. (Nova posojilnica na Koroškem) se je ustanovila s sedežem Marija na Žili v beljaškem okraju. Vpisala je v zadružni register pod firmo: „Posojilnica na Žili, registrovana zadruga z ne¬ omejeno zavezo." Zadruga temelji na pravilih z dne 18. januarja 1903. (Umrl je) v Gorici o kr notar g, Jos. Kavčič, v 84. letu svoje starosti. Bil je odločen narodnjak. N. v m p ! (Osebna vest.) Tržaški veletržec, g. Komel Gorup, sin znanega slovenskega mecena, g. Jos. Gorup v Reki, je bil odlikovan od črnogorskega kneza Nikole s komturskim križem Danilo¬ vega reda. (V tržaškem tehničnem zavoda), kjer se izdelujejo skoraj vse naše bojne ladje, vladajo res čudne razmere. Domači delavci, Slovenci in Italijani, se drug za drugim odpuščajo iz službe, mesto njih pa se sprejemajo sami inozemci, tujci iz blažene Italije. Ne samo iz delavskih ozirov, da se jemlje kruh domačinom in se ga daje tujcem, ampak tudi iz vojaških ozirov bi se moral takoj odpraviti ta nedostatek, da ne ra bimo hujšega izraza. Kolikokrat se prigodi, da inozemski častniki delajo v delavski obleki v orožarnicah tujih v lasti. In kaj ni to tudi v Trstu mogoče? Skrajni čas bi bil, da poseže vlada z odločno akcijo v to italijansko gnezdo. Društveno gibanje. (Klnb slovenskih trgovskih sotrudnikov) naznanja, da priredi v četrtek, 26. t. m. ob pol 9. uri zvečer v rdeči sobi ^Narodnega doma" predavanje, in sicer bode predaval g. Albert Žni¬ daršič o borzi in borznih poslih. Prijatelji trgov¬ skega stanu se vljudno vabijo k predavanju. (Šmarsko rogaško učiteljsko društvo) zboruje dne 25. t. m. ob 11. uri dopoldne v Šmarji. P. n, pevci in pevke naj prinesejo tudi Mohorsko pesmarico s seboj, ker se bo tudi pelo in sicer iz I. pesmarice št. 52 iz II pa št 33 in 47 (Dravska podružnica slov. plan. društva) skliče svoj občni zbor 29. t. m. v čitalniški dvo¬ rani v Mariboru („Narodni dom") ob 2, oziroma 3. uri popoldne pri vsakem številu udeležencev. Na dnevnem redu so važne zadeve, zato je pri¬ čakovati obiine udeležbe. Planinski pozdrav! Odbor. Dopisi. Iz Slovenj Gradca se nam piše: Pred nekaj tedni nas je zapustil obče priljubljeni zdravnik, gospod dr. Emil Breschar; bil je pri nas kot zdravnik okrajne bolniške blagajne, a rad je postregel tudi drugim; omeniti moram, da je njemu tukaj pri nas v istin srce bilo za uboge manj premožne kmetske ljudi, nikdar se seveda kot mlad korenjak ni ustrašil dolgega in hudega pota k bolniku, ako je bilo treba, je šel tudi ponoči v hribe pomoč delit že obupajočim bolnikom proti jako mali plači. Čestokrat je po¬ kazal s svojo prakso, da je vpe izpite in rigo- roze napravil z odliko, ter da je vse klinike praktično poskusil, predno je šel med svet iz¬ vrševat svoj poklic. Akoravno ni bil okrožni zdravnik, je vendar rad brez vsakega plačila zdravil okrajne uboge in lajšal ubogim revežem trpljenje, radi tega se po njegovem odhodu sliši le en glas: škoda, da nas je preblagi gospod dr. Breschar zapustil. Kar se tiče narodnosti, je vredno, da se omeni, da ni bil pristranski, ter da je v pisavi in govoru popolnoma vešč slo venskega jezika, recepte slovenskim strankam vsikdar slovenski pisal. Marsikdo se ima njemu zahvaliti za življenje. — Naj blagovoli na tem mestu gospod doktor sprejeti našo najsrčnejšo zahvalo in Bog plati za vse dobrote, katere je nam izkazal! Okrožju Podčetrtku pa častitamo na pridobitvi tako izvrstnega zdravnika. Politični pregled. (Državni zbor.) V seji v petek, dne 20. t. m. je dognala državna zbornica prvo branje avstro ogrske nagodbe. V imenu Po jakov je izjavil Glabinski, da bi sicer morali Poljaki z gospodar skega stališča nagodbu odkloniti, glasujejo pa za sprejetje, ker upoštevajo koristi celokupne države. Poslanec Vasilko je v imenu Malorusov nagodbo odklonil. Ko se je debata zaključila, sta govorila glavna govornika, poslanec Schrott „za“ in Kaiser „proti“. Schrott je govoril o državnem položaju vinorejcev in je zahteval, da se umetna vina popolnoma prepovedo in da se odpravi vinska klavzula. Kaiser je pa omenil, da bi bilo najboljše, ako bi se Avstrija in Ogrska ločili gospodarsko in politično. Nagodba je bila nato sptejeta v prvem branju. Prihodnja seja drž zbora je v četrtek. (Novi zbornični poslovnik v odseku.) Odsek, kateremu se je izročil novi poslovnik v pretres, je sklenil, da se zaradi skrajšanja po¬ stopanja skrajša prvo branje predlog in da se potem takoj izroče odsekom ne da bi jih zbor¬ nica pravzaprav poznala. Želja, ki jo je izjavil g. Korber, da bi se za gotove vladine predloge, n. pr. proračun, postavil rok, je res vredna gosp. Korberja. Saveda bi bilo to za vlado kaj pri¬ pravno, bajti ako bi zbornica predloge do gotovega roka ne obdelala, bi se po novem poslovniku debata ob določenem času pretrgala in glasovalo bi se takoj c predlogi. (Zedinjenje Staro- in Mladočehov) Na Češkem je pričakovati v najkrajšem času veliko izpremembo v političnem življenju Staro- in mladočeška stranka se pogajata za združitev obeh strank. Ako se to zgodi, bo češki narod, dosedaj razcepljen na dve strani, zopet složno nastopil in gotovo ne bodo majhne koristi, ki mu bodo izvirale iz tega združenja. (Hrvatska opozicija) se je končno vendarle združila. Pri zadnji konferenci se je sklenilo, da odslej izhajata samo dva časopisa — „Obzor“ in pa B Hrvatska“ in B Hrvatsko pravo" združena v en list. Poseben odbor bo skrbel zato, da se ta sklep izvede z vsemi natančnostmi. Seveda se | radi te združitve mažaronsko vladino časopisje | grozno jezi in v svoji onemogli jezi bljuva ogenj in žveplo na opozicijo. Ali to bo vladinim ma¬ melukom kaj malo pomagalo, kajti narod je za opozicijo in le brutalni pritisk vlade vzdržuje umetno večino mažaronski stranki. Bog daj, da bi združenje opozicijonalnih strank doseglo svoj namen, namreč polom sedaj vladajoče klike ma- žaronskih podrepnikov. (Demonstracije v Budapešti) V petek je bila v Budapešti slavnost obletnice Košutove smrti. Vseučiliščniki so, vračajoč se s pokopa¬ lišča, priredili velike demonstracije proti vladi, vojski in cesarski hiši. Prišlo je do boja s policijo, v katerem je bilo 32 oseb težko ranjenih, med njimi trije poslanci. Demonstracije so se končale šele proti polnoči. (Francoska zbornica) se je s 300 glasovi proti 257 izrekla za predlog, da se odreče avto¬ rizacija vsem kongregacijam, ki se bavijo s po¬ ukom. Predlog, da naj se kongregacije, katerim se je avtorizacija odrekla, razpuste tekom šestih mesecev, se je izročil komisiji Loterijske številke. Trst, dne 21. marca 1903: 36, 71 32, 28 60. L nc „ „ „ „ 22, 38 56, 73. 76. | Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili svoje sočutje ob smrti naše nepozabne hčere, oz. sestre Marije Kozinc izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi za darovane vence in za spremstvo, posebno častitemu učiteljskemu osobju in šolski mladini. Loka pri Žusmu, 19. sušca 1903. (132) Žalujoči ostali. 140 (127) Vabilo nat REDNI OBČNI ZBOR Narodne hranilnice in posojilnice y Radečah registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo, 29. marca t. I. ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni v Radečah št. 21. Dnevni i ed: 1 Potrditev letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Izvolitev na eletva, računskega pregledovalca in njega namestnikov. 4. Slučajnosti. Za slučaj, da bi ob določenem času ne bilo po S 36. zadružnih pravil zadostno zastopano število za¬ družnikov in deležev, vršil se bode eno uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bode sklepal ne glede na število zadružnikov in deležev. UST ačelstvo- (130) "Vabilo redni zbor posojilnice y Slovenski Bistrici registrovane zadruge z neomejeno zavezo dne 6. aprila 1903 ob 2. uri popoldne -v- „ posojilnični dvorani lasinega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa za 1.1902. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Razni predlogi. Načelstvo. (129) Vabilo - posojilnice v Brežicah vrši se v sredo, dne 25. marca 1903, c’. 3. uri pop. v lastni pisarni. 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva. 5. Izvolitev račuusk h pregledovalcev. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor n ; bil ob 3. uri popoldne sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob 5. uri m sklepa takrat vsako število zadružnikov. (123) g—g I^TačelrLištvo. Naprodaj je hiša v Zabukovici leg mlin in žaga, marof in h'ev za svinje Lezi p.ncesh, 5 minut od premogokopa ter je za vsa o J; * EK Več se izve pri posestniku J OS. CIIj ENSEK Sprejmeta se dva pridna hlapca za konje v službo. Oglasiti se je v upravništvu tega lista pismeno. (124) 3—2 11254; O — 2 _____ redni občni zbor posojilnice v Gornji Radgoni ki se vrši v ponedeljek, 30. t. m., ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2 Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Slučajnosti. Ako ne bi bil ta zbor sklepčen, prične se ob 3. uri drugo zborovanje, katero sklepa veljavno brez ozira na število pričujočih članov. V najem se odda hiša. ? eno ve lik° in eno malo sobo in kuhinjo ter llloa je pripravna za kako malo trgovino ali kaj enakega, ker je ravno tik 6 razredne šole. 128 3-1 Spreten mizar (samec) nr- se sprejme takoj -m v .Delniški pivovarni”, Laški trg. — Predstaviti se je osebno. (131) 1 Plača po dogovoru. Pristnega in okusnega ljutomerčana lastnega pridelka prodaja od 56 litrov naprej po prilično nizki ceni Ivan Kočevar v Središču (126) kateri posoja tudi potrebne sode. 5—1 Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York <23® 7i le g dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Marijin trg štev. 1 — nasproti Frančiškanski cerkvi. Trgovina z železnino ^MERKUR" PETEK mrh mir ^ v O« 13 djn, Graška cesta, šte-v. priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite želez.,ine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, •'rablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ok^v za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje 2 a obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ' t&Bj * Bogata izher vsakovrstnih nagrobnih križev. *- m Postrežba točna Gene nizke. Šg ŽPl ! T ^ tovarna strojev, ‘brizgalnic, kmo- js s rojev, X. moravska m ©Kanič n. a tkalnic* ce-vl ln pasov P-ASMEKAL (645) 50—38 Podružnica v Cechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica v Zagrebu, Prankop. uli ca ssssfcvrsss R. A- SNIEKAL v Zagrebur P “‘ PoaogOT "“' n °" Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.