ISSN 7704-01985
9 . . __________
RADIOPTUJ
89,8-98.2-IO-ÍTSMHZ
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 4. aprila 2002 / letnik LV / št. 14 / odgovorni urednik: Jože Smigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / ta teden
Z^^el je mož
r
Z
e več kot petnajst dni spremljamo pogajanja med Fidesom in vlado v zvezi z zahtevami sin-^ dikata zdravnikov in zobozdravnikov po normalizaciji delovnega ~asa, po izena~itvi efektivnih in neefektivnih delovnih ur, po izena~itvi pla~ s sodniki, po izpolnjevanju obljubljenih, dogovorjenih prejšnjih zdravniških zahtev, na pogajanjih padajo težke besede, celo za lažnivce se imajo (eni so za '"lažnivce'" že bili kaznovani) - zgodi pa se nič.
Mehka stavka ostaja, vlada noče dati osmih milijard za zaposlitev specializantov, bolniki pa čakajo, čaka tudi gospodarstvo, saj ve, da ga ne čaka nič dobrega, pa naj se dogovorijo tako ali tako. Saj se ve, od kod prihaja denar v državno blagajno. Na koncu se najde opravičilo za vsako proračunsko postavko (tudi za vladni avtopark, pa za letalo pa konec koncev za drage nalepke na avte ob registraciji, pa za številne prazne nove šolske zgradbe in tako dalje). Nekdo vedno potegne pravo slamico, ljudstvo, ki si z demokracijo samo piše svojo sodbo, pa je tiho, saj njegovi klici po socialni korektnosti v družbi ne gredo na prava ušesa oziroma ti klici niso tako pomembni, da bi koga zaradi tega bolela ušesa.
Prav je, da se strokovnost, odgovornost, prizadevnost dobro plačuje, prav pa je tudi, da so v družbi vzpostavljena neka normalna razmerja, ki nudijo dostojno življenje vsem delavnim in prizadevnim članom družbe. Pri pogajanjih običajno vsaka nasprotna stran nekoliko popusti, popolnega zmagovalca ni, tako bi lahko bilo tudi v tem primeru. Ce imamo zdravniški kader, ki ga bolnišnice zaradi pomanjkanja denarja ne zaposlujejo, je potrebno to omogočiti, glede efektivnih in neefektivnih pa je tudi bolj ali manj jasno, da če nekdo v službi lahko nekoliko zadremucka, to niso preveč učinkovite delovne ure.
Zdaj stavkajo zdravniki, šolniki že dvigujejo glave, potem javna uprava — kot pesem: ""Zivel je mož, imel je psa, lepo ga je redil, nekoč mu ukradel kos mesa,
zato ga je ubil. Na vrtu ga _-	^
pokopal je, na tablo pa zapisal je: "Zivel je mož..."""
Golf Edition. Golf z brezplačno klimo.
že od 2.900.000 SIT
Enkrat Golf,
vedno Golf.
* število vozil in modelov je omejeno
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj _TEL.; 02/788-11-50_
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
jeiaSPMNTERI
PO 25. UnH Z VAMI:
DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici 4 Teiefon: 02/788-11-10
Kljub prepovedi kurjenja v naravi in veliki požarni ogroženosti je v torek nad Podle-hnikom "lepo" gorelo.	Foto: J. Bračič
PTUJ / s tiskovne konference poslanke lidije majnik
Maja priietek obnove atletskega stadiona
V PETIH ÍETIH DVE MILIJARDI ZA NUJNE KULTURNE PROGRAME
Na tiskovni konferenci 25. marca je ptujska poslanka v državnem zboru Lidija Majnik predstavila najnovejše dogajanje pri sprejemanju zakonodaje v parlamentu, ki močno zadeva Ptuj oziroma obnovo njegovega starega mestnega jedra ter uresničevanje lansko leto napovedanih projektov.
Potreben denar za začetek gradnje atletskega stadiona je zagotovljen. Slovenska fundacija za šport bo projekt, ki je vreden okrog 140 milijonov tolarjev, v letošnjem letu podprla z 15 milijoni tolarjev, 20 milijonov bo prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, skupaj z lanskimi petimi milijoni in letošnjimi 35 pa bo mesta občina Ptuj za začetek
gradnje prispevala 40 milijonov tolarjev. Gradnja naj bi bila končana v dveh letih.
Zakon o vlaganjih v kulturo - t.i. kulturni tolar - se v letu 2003 izteka. Nekaj investicij iz kulturnega tolarja je bilo v celoti uresničenih; med temi velja v primeru Ptuja še posebej omeniti obnovo malega gradu. V delo-
vnem gradivu za letošnja sredstva kulturnega tolarja pa je iz Ptuja vključena le obnova ptujskega gledališča. Zanjo bi se s strani države vložilo 100 milijonov tolarjev, tolikšen pa naj bi bil tudi prispevek mestne občine Ptuj.
Za obdobje petih let, za kolikor naj bi podaljšali zakon, je za ptujske projekte predvidena ena milijarda 367 milijonov tolarjev. K temu znesku pa bi morala mestna občina prispevati še 667 milijonov tolarjev.
Vei na strani 2., mg
Novi Mobltelov	z veseljem in ponosom vas vabimo v naš novi prodaj no-informacijski center na Mestni trg 1, kjer vas bomo še initreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, kijih prinaša mobilna telefonija. ^^^^ Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure.	J Mobitel(w center Ptuj Mestni trg 1
prodaj no-informacijski		
center na Ptuj!^^		
		terefon: 02 79 80 550 ali 041 70 02 15
Stalno.	^ J i .okalno in globalno.	_ 1 ! £ SVOBODEN KĐT PTICA o WWW. MOBITEL. 51
PO NAŠIH OBČINAH
LENART: Pomoč prejema 364 upravičencev
STRAN 11
DRUŠTVA
PTUJ: 93-letni Konrad Riž-ner - častni član
STRAN 16
OKOLJE
DORNAVA: Pesnica - nič več mrtva reka?
STRAN 32
Koderman d.o.o.
KRT^^nSejo bolj ši
Supermesto, Ormoška c. 30
9770040197046
AKTUALNO
PTUJ / z lidijo majnik o zakonu o kulturnem tolarju in o naložbi v atletski stadion
Maja priietek obnove atletskega stadiona
V petih letih dve milijardi za nujne kulturne programe
Na tiskovni konferenci 25. marca je ptujska poslanka v državnem zboru Lidija Majnik predstavila najnovejše dogajanje pri sprejemanju zakonodaje v parlamentu, ki močno zadeva Ptuj oziroma obnovo njegovega starega mestnega jedra ter uresničevanje lansko leto napovedanih projektov.
Potreben denar za začetek gradnje atletskega stadiona je zagotovljen. Slovenska fundacija za {port bo projekt, ki je vreden okrog 140 milijonov tolarjev, v leto{njem letu podprla z 15 milijoni tolarjev, 20 milijonov bo prispevalo ministrstvo za {olstvo in {port, skupaj z lanskimi petimi milijoni in leto-{njimi 35 pa bo mesta ob~ina Ptuj za začetek gradnje prispevala 40 milijonov tolarjev. Gradnja naj bi bila končana v dveh letih. Gradbena dela bodo pričeli maja letos in jih bodo predvidoma končali do konca leta, vključno s položitvijo asfalta. V letu 2003 bodo položili {e tar-tansko stezo in stezo v celoti opremili. V drugem letu investicije je predvidenih {e pet milijonov tolarjev iz ministrstva za {olstvo in {port, ponovno pa si bodo kot pravi poslanka Lidija Majnik prizadevali, da bi pridobili {e dodatnih 15 milijonov tolarjev pri fundaciji za {port tudi v letu 2003.
Zakon o vlaganjih v kulturo
- t.i. kulturni tolar - se v letu 2003 izteka. Realizacija je bila v prej{njih letih izredno nizka, med 25 in 30 odstotki, za~el se je izvajati z enoletno zamudo, zato je bil sprejet dogovor o njegovem podalj{anju, pa se samo o podalj{anju, temve~ tudi o nekaterih spremembah. Nekaj investicij iz kulturnega tolarja je bilo v celoti uresni~enih, med
temi velja v primeru Ptuja {e posebej omeniti obnovo malega gradu za potrebe knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
OD JAVNIH ZAVODV LE GLEDALIŠČE PTUJ
"V delovnem gradivu za sredstva kulturnega tolarja so na moj predlog zajete nekatere nove naloge. Od javnih zavodov je iz Ptuja vključena le obnova ptujskega gledali{ča. Pred desetletjem in več smo na Ptuju sprejeli t.i. program ptujske trojke, dogovorno pa smo kot četrti objekt priključili gledali-
Lidija Majnik, ptujska poslanka državnega zbora
{če Ptuj. Ministrstvo za kulturo je to mojo prijavo podprlo, predvideva, da bi se v obnovo gledali{ča s strani države vložilo 100 milijonov tolarjev, tolik{-en pa naj bi bil tudi prispevek mestne občine Ptuj. Ves čas priprave podalj{anja zakona o kulturnem tolarju, pripravlja ga moja poslanska kolegica Majda Širca, ki je tudi nosilka vložitve zakona, sem sodelovala na večini koalicijskih usklajevanj in dogovarjanj znotraj na{e poslanske skupine. Zagovarjam stali{če, če imamo nacionalne institucije v Ljubljani, potem želim skozi ta zakon na simbolni ravni predstaviti Sloveniji, da je Ptuj kot Ptuj nacionalnega pomena. Ptuj dejansko "{trli" po zneskih, ki naj bi jih država prispevala kot svoj sofinacerski delež in kompletna vlaganja na področju kulture v primerjavi z drugimi okolji. Ptuj je najstare-j{e mesto, mesto muzej. Karkoli v tem okolju počnemo, vedno naletimo na arheolo{ko dedi{č-ino, ki jo bo potrebno slej kot prej raziskati in obnoviti. Predvidenega visokega deleža države Ptuju v prihodnjih letih iz naslova kulturnega tolarja pred svojimi poslanskimi kolegi ne opravičujem, le poudarjam, da država mora podpreti stara mesta v njihovih prizadevanjih za obnovo," je uvodoma o delovnem gradivu za podalj{anje
PTUJ / leto dni zdravniške zadruge ptuj
Preventivno delovanje vse pomembnejše
8. junija lani je bil v prostorih Term Ptuj ustanovni zbor Zdravniške zadruge Ptuj, ki so jo za območje upravne enote Ptuj ustanovili zdravniki zasebniki s Ptujskega. Ustanovnih članov je bilo 26, danes pa ima zadruga že 40 članov. Za predsednika so izvolili Branka Jerkoviča, dr. med., ki si je za ustanovitev zadruge najbolj prizadeval. Za lažje delovanje zadruge na posameznih področjih so ustanovili štiri sekcije: za področje splošnih ambulant je odgovoren zdravnik Franc Šuta, za otroško medicino zdravnik Erik Šolman, za specialistično dejavnost kirurg Aljoša Toš in za zobozdravstvo zobozdravnik Zlato Sok.
Zasebni zdravniki so zadrugo ustanovili z namenom, da bodo lažje nastopali v javnosti, da bodo za{čitili svoje interese, da bodo lažje urejali odnose z občinami, zdravstvenim domom in bolni{nico ter da bodo občanom zagotavljali kvalitetnej{e zdravstvene storitve. Prav tako je njihov interes, da se zdrav-
stvene storitve približujejo občanom, da imajo aktivno vlogo pri oblikovanju strategije razvoja osnovnega zdravstvenega varstva na Ptuj. Ob ustanovitvi so se tudi zavzeli za ustanovitev sveta za zdravstvo za območje petnajstih občin na Ptujskem kot posvetovalnega organa, kot to narekuje nacionalni program
Branko Jerkovi~, dr. med., predsednik Zdravni{ke zadruge Ptuj: »Odnosi z zdravstvenim domom Ptuj so se v zadnjem obdobju zelo izbolj{ali.« Foto: Črtomir Goznik
zdravstvenega varstva do leta 2004. Po skoraj enem letu delovanja zdravni{ke zadruge Ptuj lahko zapi{emo, da se najmanj dva njihova cilja {e nista uresničila, za področje osnovnega zdravstva v upravni enoti Ptuj {e vedno ni izdelana strategija, prav tako pa tudi {e ni ustanovljen svet za zdravstvo za to območje.
Čeprav je zadružni na~in organiziranja in tudi vodenja sam po sebi zapleten, predsednik zadruge zdravnik Branko Jerko-vi~ z zadovoljstvom ugotavlja, da se zadruga s svojim delom po~asi uveljavlja. Vedno bliže so tudi ustanovitvi skupnih strokovnih služb, ki bodo delovale za potrebe vseh zadružnikov. Z ustanovitvijo oziroma odprtjem zasebnih ambulant splo{ne medicine v Trnovski vasi, v Markovcih in Žetalah se je dostopnost do storitev v osnovnem zdravstvenem varstvu zelo izbo-lj{ala. Sodelovanje z zdravstvenim domom se je s prihodom novega vodstva zelo izbolj{alo, problemov ni ve~, zdravniki zasebniki se vklju~ujejo v dežurno službo, v delo prehospitalne enote in zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. V sekciji splo{ne medicine se posku{ajo v najve~ji meri vklju~iti v program izvajanja preventive. Zavedajo se, da je na Štajerskem eden najve~jih jav-nozdravstvenih problemov alkoholizem, zaradi tega ljudje prezgodaj umirajo, veliko je tudi bolezni srca in ožilja, ki so po-
sledice nezdravega prehranjevanja in tudi premajhne telesne dejavnosti. "Posku{ali bomo delovati tako, da bodo ljudje spoznali prednosti zdravega na~ina življenja, v katerem pa ni prostora za prekomerno uživanje alkohola, " poudarja predsednik Zdravni{ke zadruge Ptuj Branko Jerkovi~, dr. med. Z vzgojo za zdravje se da veliko narediti, veliko pa pri tem lahko pomagajo mediji, je prepri~an. Preventivne preglede nekateri zdravniki zasebniki izvajajo že od leta 2000. Tudi pri zdravstvenem varstvu odraslih bi želeli dosegati podobne rezultate, kot v otro{ki in {olski medicini ter zobozdravstvenem varstvu omenjene populacije, kar nam zavidajo tudi v tujini.
Zdravniki zasebniki se prav tako vklju~ujejo v zdravni{ko stavko, je povedal Branko Jer-kovi~. "Posku{amo ne presegati {tevila ur, ki je dolo~eno za na{e delo. Mene osebno pa moti prepozno re{evanje problematike pomanjkanja {tudentov medicine in zdravnikov. Ne verjamem, da bo "uvoz" zdravnikov uspe-{en in bo re{il kadrovsko stisko slovenskega zdravstva. Kriteriji zaposlovanja zdravnikov iz tujine, so zelo strogi. Izpit iz slovenskega jezika je zahtevnej{i kot neko~, izvaja se na vi{je{ol-ski stopnji, poleg tega pa morajo zdravniki iz tujine za delo v Sloveniji opraviti tudi zahteven izpit iz urgentne medicine."
MG
Iz kulturnega tolarja tudi denar za obnovo ptujskega gleda-li{~a. Foto: Črtomir Goznik
zakona o kulturnem tolarju povedala poslanka Lidija Majnik.
STO MILIJONOV ZA OBNOVO KULTURNIH OBJEKTOV
Za obdobje petih let, za kolikor naj bi podalj{ali zakon, je za ptujske projekte predvidena ena milijarda 367 milijonov tolarjev. K temu znesku pa bi morala mestna ob~ina prispevati {e 667 milijonov tolarjev. Ker gre za nujne programe, poudarja poslanka, za mestno ob~ino Ptuj sto milijonov tolarjev letnih vlaganj na podro~ju kulture ne bi smel biti prevelik problem. Njeni poslanski kolegi so imeli nekaj pomislekov v zvezi z zmožnostjo zagotavljanja deleža mestne ob~ine. Ptujski župan je z dopisom ministrstvu za kulturo zagotovil, da bo mestna ob~ina svoje deleže zagotovila. Pri kulturnem tolarju gre za dva na~ina financiranja, v primeru državnih objektov je država stoodstotni financer, na primer v grajskem kompleksu, pri ob~inskih pa si država in ob~ina deleže delita na polovico. Stoodstotno financiranje država zagotavlja tudi v primeru kulturnih spomenikov.
"V petih letih naj bi se v obnovo starega mestnega jedra vložilo okrog 834 milijonov tolarjev, od tega 417 milijonov država, prav toliko pa tudi mestnqa ob~-ina Ptuj. Za dominikanski samostan naj bi {lo okrog 300 milijonov, država in ob~ina si bosta znesek razdelila na polovico. Pri spomenikih, ki so državna last, kot je ptujski grad, gre predvsem za obnovo grajske restavracije, bo država namenila 200 milijonov tolarjev. Za turni{ki grad, ki naj bi ga obnovili za potrebe kmetijskega {olstva, bo država prispevala 200 milijonov tolarjev. V kulturnem tolarju pa bo na moje vztrajanje zajeta tudi arheologija. Po nasvetu oddelka za družbene dejavnosti mestne ob~ine Ptuj sem predlagala financiranje v znesku 300 milijonov tolarjev na dveh parcelah, na Marofu na zahodnem robu Rabel~je vasi in na obmo~ju sedanje voja{nice. Ocena za stro{ke arheolo{kega raziskovanja na Marofu je okrog
240 milijonov tolarjev, okrog 60 pa je rezerviranih za voja{nico, za izvedbo sondaž, kjer {e niso bila opravljene. Kot vemo se bo ptujska voja{nica kmalu izselila, ob~ina pa bo morala do takrat pripraviti projekt za uporabo tega prostora," je dodatno predstavila delovno gradivo za podalj{anje zakona o kulturnem tolarju poslanka Lidija Majnik.
Kulturni tolar obsega tudi vlaganja v ljubiteljsko kulturo. V tem okviru naj bi za obnavljanje Narodnega doma na Ptuju zagotovili 40 milijonov tolarjev. Znotraj kulturnega tolarja se bodo sofinancirali tudi nekateri projekti znotraj knjižni~arstva (dograjevanje informatizacije knjižnic, nakupi bibliobusov in knjižni~nega gradiva). Ptujskega bibliobusa v delovnem gradivu zakona o podalj{anju kulturnega tolarja ni, ker se predvideva, da bo do za~etka veljave zakona že kupljen.
"Ker gre za delovno gradivo, se zavedam, da me pred sprejemom zakona ~aka {e veliko dela in prepri~evanja, vendar nekako ra~unam, da bom, ~e ne stoodstotno, vendar v veliki ve~ini uspela ptujski kulturi zagotoviti potreben denar za nujne programe. Znotraj že omenjenih {tevilk obstaja {e nekaj mane-verskega prostora. Veliko investicij iz naslova kulturnega tolarja, je namre~ mogo~e prenesti v redno dejavnost ministrstva za kulturo. Predvsem gre tu za arheologijo, za vlaganja v grajski kompleks in v grad Tur-ni{~e. S tem bi bila "slika" morda za nekatere sprejemljivej{a," je {e povedala Lidija Majnik na tiskovni konferenci prej{nji teden v ptujski Mestni hi{i.
Da je Ptuj mesto muzej mora skozi denar po~asi priznati tudi država, in mu pri obnavljanju kulturnih spomenikov in starega mestnega jedra, izdatneje pomagati kot doslej.
V petih letih naj bi se iz naslova podalj{anja zakona o kulturnem tolarju zbralo nekaj ve~ kot 40,5 milijard tolarjev za nujne programe na podro~ju kulture. Javni zavodi bi dobili 23, spomeniki 14,4, ljubiteljska kultura 2, knjižni~arstvo pa eno milijardo tolarjev.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / pestre naloge v ptujskem turizmu
Do prvega junija nova strategija
Vedejevstvo je Tadeju Bojnecu poteklo z dnem izglasovanja soglasja na ptujskem mestnem svetu, to je 25. marca. Sam pravi, da se s tem zanj ni ni~ spremenilo, saj je delo ostalo oziroma ga je vedno ve~, ve~ja je morda le odgovornost, ki pa se je je zavedal tudi v ~asu vedejevstva.
Začetek direktorovanja Tadeja Bojnec sovpada z obdobjem, ko je Ptuj pridobil status turi-sti~nega obmo~ja, kar mu odpira možnosti za sodelovanje na državnih razpisih za sredstva za turistične programe na njegovem območju in širše. "Predvsem lažje bo pridobivanje dodatnih sredstev za nekatere turistične programe, obstaja pa tudi mo-
žnost, da se bodo mestu pri oblikovanju pomembnejših turističnih programov, ki vključujejo ponudbo širšega okolja, pridružile tudi druge občine na Ptujskem," je med drugim povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec.
Največ dela bo imela LTO Ptuj v letošnjem letu na promocijskem področju. V prvi fazi se
Izvedeli smo
IZREDNA SEJA O GAJKAH
Jutri (5. marca) se bodo ob 13. uri na izredni seji sestali ptujski mestni svetniki. Seznanili se bodo s poro~ilom o poteku dogodkov v zvezi z izvedbo projekta Gajke in sklepali o ukrepih, ki jih bo potrebno izvesti, da bi se problematika razre{ila. V~eraj so o tem razpravljali na svetu ~etrti Jezero, danes pa župani petnajstih ob~in na Ptujskem.
IZŠLA MONOGRAFIJA MARIBORSKE BOLNIŠNICE
V torek so na slovesnosti v hotelu Habakuk v Mariboru predstavili monografijo Splo{ne bolni{nice Maribor. V njej so strnili dvestoletno zgodovino in strokovni razvoj te mariborske zdravstvene ustanove.
PRVI LETOŠNJI IZLET DIABETIKOV
ptujski diabetiki bodo 20. aprila organizirali prvi letošnji izlet - obiskali bodo svet ob Rabi in Zali na Madžarskem. Cena izleta je 3200 tolarjev, vključuje prevoz in kosilo. Prijave sprejemajo na sedežu društva 10. in 17. aprila, v diabetoloških ambulantah pa vsak dan.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Puščavska modrina.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddaji bo govor o obnovi minoritske cerkve, akciji Zelenih Ptuja, v katerih so ob dnevu zemlje razdelili 1400 drevesnih sadik, razstavi fotografij za naslovnico Ptujčana, razstavi Mira Hajnca v Miheličevi galeriji, letnem koncertu Komornega moškega zbora Ptuj, večeru oblečene poezije, območnem srečanju plesnih skupin, koncertu mešanega pevskega zbora DU DPD Svoboda Ptuj, ki so ga pripravili ob materinskem dnevu, ter o malem živalskem vrtu pri Rudiju Planinšku. Sledila bo poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
V
C
Novo
ODPRTO
(/) od 8h00 cio20.00
URE
Tadej Bojnec, direktor LTO Ptuj; soglasje k njegovemu imenovanju so ptujski svetniki sprejeli 25. marca. Foto: Črtomir Goznik
bodo lotili koledarja turističnih prireditev, ponatisnili bodo obstoječi prospekt Ptuja, pripravili spletne turistične strani za vse turistične ponudnike, načrtujejo pa tudi izdelavo značilne ptujske stojnice, ki bi jo lahko uporabili na vseh sejemskih in drugih predstavitvah. Za zdaj s tako stojnico razpolagajo le Terme Ptuj, ki sicer mestu posvečajo veliko pozornost. Nič manj pomembno področje dela niso prireditve, rešiti pa bo potrebno tudi pogoje dela Turistič-noinformativnega centra Ptuj. Ponudbe za njegovo ureditev in opremo še zbirajo. Živa pa so tudi še razmišljanja, da bi TIC čez poletje znova preselili v Mestni stolp.
Na majski seji sveta mestne občine Ptuj bodo svetniki dobili v razpravo tudi osnutek odloka o vodniški službi po Ptuju. Za ta odlok si v mestni občini
Ptuj prizadevajo najmanj deset let. "Z odlokom bomo tistim, ki se ukvarjajo z vodniško službo v mnogočem olajšali. Za tiste, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo nepooblaščeno, bomo uvedli sankcije. Tudi na področju vodniške službe je potrebno končno narediti red oziroma zaščititi lastne interese," je Tadej Bojnec dodatno obrazložil pomen ureditve vodniške službe.
LTO Ptuj se bo vključevala tudi v državne turistične projekte. Preko Slovenske turistične organizacije si bo skušala zagotoviti udeležbo na različnih sejmih. Vključevala pa se bo tudi v različna tekmovanja. V tekmovanje Entente Florale preko
TD Ptuj in mestne občine Ptuj. Pri vsakem takšnem tekmovanju se bodo merili vložki in učinki, po sklepu sveta zavoda LTO Ptuj LTO ne bo nikjer sodelovala samo zaradi sodelovanja oziroma tekmovanja. Vsaka udeležba mora prinesti določene učinke pri sami promociji, posredno pa tudi več turistov.
Ptuj se bo preko turističnih ponudnikov letos vključil tudi v glavno letošnjo državno turistično akcijo "Stranske poti so zapeljivejše od glavnih". V okviru že sprejetih aktivnosti pa se bo LTO trudil, da bi vzbudil večje zanimanje turistov za že vpeljane lokalne prireditve širšega pomena. LTO Ptuj pa želi prevzeti tudi kulturno dogajanje v mestu čez poletje. "Veliko bi radi naredili za naše mesto, veliko je odvisno od dobre volje, veliko pa tudi od finančnih sredstev. Za poletne prireditve na primer ni na voljo veliko
denarja. Potrebno je pripraviti projekt, v katerem se bodo videli gostinci, ponudniki nočitve-nih storitev in ostali ponudniki turističnih storitev, ki so program pripravljeni tudi finančno podpreti," dodaja Tadej Bojnec.
Priprava programa dela LTO Ptuj je zahtevna in odgovorna naloga že zaradi članarine, ki je po zakonu obvezna za vse člane. Zato se bodo morali postaviti s takšnim programom dela, v katerem se bodo videli vsi, ki se s turizmom ukvarjajo na takšen ali drugačen način.
Do prvega junija letos pa mora LTO Ptuj po sklepu sveta zavoda pripraviti novo petletno turistično strategijo.
Tudi v strategiji se bodo morali videti vsi ponudniki turističnih storitev na Ptuju. Glede na vložke se bodo morali videti tudi učinki, še dodaja Tadej Boj-nec.
MG
PTUJ / trgovina volan prodana
Kupec Bofex iz Ljubljane
27. marca je bila podpisana pogodba o prodaji Volana na Mestnem trgu na Ptuju. Za 165 milijonov tolarjev ga je kupila firma Bofex iz Ljubljane, najve~ja firma na podro-~ju bele tehnike in akustike v Sloveniji, katere ve~inski lastnik je Merkur Kranj; v njenem sestavu so tudi trgovine Big Bang. Bofex bo zaposlil {est delavk biv{e Tekstilne hi{e iz Murkove ulice, ki je za~asno delala v Volanu in jo bodo te dni zaprli.
Drugo ponudbo za nakup Volana je oddal Mercator, ki je zanj ponudil 120 milijonov tolarjev, vendar brez delavcev.
Kot je v torek povedal novi direktor Emone Merkurja Dragan Graorac, so Volan prodali najboljšemu ponudniku. V prvi vrsti je njihov cilj, da bi čim več morebitnih presežnih delavcev dobilo zaposlitev. Nakup
naj bi sedaj po nepotrebnem zapletala mestna občina Ptuj, ki želi uveljaviti predkupno pravico na tej lokaciji, za kar bi potrebovala najmanj 175 milijonov tolarjev, pravi Graorac. Ta poteza je toliko bolj nerazumljiva, ker je Emona - Merkur za to lokacijo že pridobila lokacijsko dovoljenje za gradnjo novega poslovnega prostora. V
mestni občini pripomb takrat niso imeli, ker gre tudi z njene strani za območje, ki je opredeljeno kot trgovsko-poslovni center. Ko je Kmetijski kombinat prodajal gostilne, mestna občina Ptuj v nobenem primeru ni niti poskušala uveljaviti predkupne pravice, niti ni izrazila želje po tem.
Župan Miroslav Luci na to odgovarja, da po vsej verjetnosti predkupne pravice ne bodo uveljavljali, upravni postopek pa mora biti izveden. Drugo je seveda dolg za najemnino, ki ga bo podjetje moralo v določenem času poravnati; možno je tudi obročno odplačilo.
MG
GORNJA RADGONA / prihodnji teden sejem megra
Od torka do sobote
Ena pomembnih prireditev Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je tudi mednarodni sejem gradbeni{tva in gradbenih materialov - Megra. Vrata leto{njega, 15. sejma po vrsti, bodo odprli v torek 9., zaprli pa v soboto, 13. aprila.
Tudi letošnja sejemska prireditev bo z razstavnim in spremljajočim strokovnim programom omogočila vpogled v stanje in razvoj gradbeništva v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru. Program letošnjega razstavnega prostora bo nudil dober pregled dogajanja na področju planiranja, krajinske arhitekture, informatike, visokih gradenj, inženirskih gradenj, obrtniških del, obnove, sanacije in posodobitve objektov, montažne gradnje, gradbene kemije in zaščite objektov, instalacij in energetike, varstva okolja in javnih služb, gradbenih materialov, stavbnega pohištva, gradbene mehanizacije in opreme, instrumentov in meril za gradbeništvo ter notranje opreme.
Predstavilo se bo tudi slovensko gradbeno šolstvo, ter razstavljeni nagrajeni izdelki z "znakom kakovosti za graditeljstvo 2002". Ob otvoritvi sejma bo Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij Slovenije podelil nagrade "znak kakovosti v graditeljstvu", Pomurski sejem
pa bo podelil nagrado za urejenost oziroma celovitost predstavitve na sejmu.
Vzporedno s sejemsko razstavo bo potekal strokovni program v obliki številnih predavanj in posvetovanj z aktualnimi vsebinami. Na tem strokovnem delu bo beseda o partnerstvu ali nasprotništvu med državo in graditeljstvom, govorili bodo o tehnološki borzi v graditeljstvu, o gadnji cest in varnosti jeklenih konstrukcij, o gradbeni informatiki v praksi, o izkoriščanju mineralnih surovin ter odškodninski odgovornosti, o novostih v zakonodaji, gradbenih proizvodih, računalništvu v gradbeništvu, o sistemu inteligentne zgradbe, tehnični kakovosti stanovanjskih zgradb in podobnem. Zagotovo je sejem Megra pomemben izziv za stroko in njeno primerljivost z domačo ter evropsko konkurenco, nadvse zanimiv pa je tudi za posameznike, ki so gradili, gradijo, načrtujejo gradnjo ali obnovo.
J. Bračič
OPOZORILO / kljub veljavnemu potnemu listu omejitve
Dobro je vedeti!
V	prejšnji številki Tednika smo pisali o novih potnih listih, ki jih moramo zamenjati do letošnjega avgusta. Kljub veljavnosti starih (modrih) potnih listov velja opozoriti, da v posameznih državah velja minimalna veljavnost potnih listov, zato objavljamo seznam držav s predpisi o veljavnosti potnega lista, ki se zahteva ob vstopu v državo. Seznam smo dobili na Upravni enoti v Ptuju.
V	vse sosednje države lahko potujemo brez omejitev, tudi z osebno izkaznico, razen za Madžarsko, kjer je omejitev 6 mesecev. Brez omejitev lahko potujemo v Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Burkino Faso, Ciper, na Češko, v Čile, na Finsko, Japonsko, Kitajsko, Luksemburg, Makedonijo,
Malto, Nemčijo, Portugalsko (kjer kljub vsemu svetujejo nov potni list), Romunijo, Španijo, Švesko in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (z vprašajem, torej je bolje imeti nov potni list).
Z veljavnostjo potnega lista vsaj dva meseca lahko potujemo v Latvijo. Veljavnost potnega lista vsaj tri mesece se zahteva za potovanje v Andoro, Avstralijo (z vprašajem), Dansko, Estonijo, Francijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Poljsko in Sejšele.
Kar šest mesecev veljavnosti (torej s starim ne bo šlo) zahtevajo v Grčiji, Indoneziji, Irski, Izraelu, Južni Koreji, Južnoafriški republiki, Litvi, že omenjeni Madžarski, Maleziji, Mehiki, Slovaški,, Sri Lanki, Tajski, Turčiji, ZDA.
Vize potrebujemo za potovanje v Južnoafriško republiko, na Sejšele (dobi se na letališču, potrebna je povratna letalska karta), v Severno Korejo (dobi se na meji ob garantnem pismu, potrebna je slika) in za Tajsko.
Za Novo Zelandijo potrebujemo povratno karto, devizno potrdilo ali kreditno kartico ali gotovino za 1 mesec, to je 1000 novozelandskih dolarjev.
Ne jezite se na nas, če boste kljub našim informacijam imeli v kakšni deželi probleme pri prehodu meje, pred potovanjem je kljub temu dobro podrobneje preštudirati mejne predpise posamezne države.
Fl
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / na gimnaziji kar štirje novi svetniki
Prizadevnost profesorjev budi v mladih interes
Kot smo na kratko napisali v prejšnji številki Tednika, so pred kratkim kar štirje profesorji iz ptujske gimnazije dobili naziv svetnik. Doslej se je s temi laskave nazivi v ptujskem šolstvu lahko pohvalilo zgolj pet šolnikov: ena na gimnaziji, dva na [olskem centru na Ptuju in dve iz osnovnih {ol {ir{ega ptujskega obmo~ja. Sicer pa ima v Sloveniji nazive svetnik, ki jih podeljuje ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, 477 pedago{kih delavcev, to je 2 odstotka vseh u~iteljev.
Letos so bili napredovani v nazive svetnik: Melani Centrih, profesorica nemškega jezika in pomočnica ravnateljice ptujske gimnazije, Mira Jan-žekovič, profesorica sociologije, Marija Meznarič, profesorica zgodovine, in Stanislav Senve-ter, profesor matematike. Obiskali smo jih in pokramljali o njihovem delu v šoli in izven redne zaposlitvene ustanove. Se sreča, da je pri pogovoru sodelovala tudi ravnateljica gimnazije Meta Puklavec, da je govorila o delu svojih kolegov, saj so se ti kar težko pohvalno razgovorili o svojih pedagoških in strokovnih prizadevanjih pri poučevanju, vzgajanju in prenašanju teorije v prakso pri dijakih.
Melani Centrih, ki poučuje nemški jezik, se ob tem ukvarja s prevajanjem učbenikov, izdaja priročnik Unterrichtspiele im Daf-Unterricht, zastopa Republiko Slovenijo na mednarodni prireditvi Osterreich-Quiz fur junge Leute, sodeluje z Za-
vodom za šolstvo v projektih Samoevalvacija, Supervizija pri pouku, vodenju ASP- neta, Odprti šoli, objavila je strokovni članek Samoevalvacija na ptujski gimnaziji, vodi pedagoške delavnice in predavanja, je mentorica učiteljem pripravnikom, ocenjevalka zunanja na maturi in članica maturitetne predmetne komisije za nemški jezik, organizira strokovne posvete in raziskovalne tabore, sodelovala je pri uvedbi nemške jezikovne diplome na ptujski gimnaziji, je vodja strokovnega aktiva in je mentorica študentom.
Mira Janžekovič, profesorica sociologije, dela v predmetni ku-rikularni komisiji za sociologijo, kjer je sodelovala pri pripravi učnega načrta za sociologijo in družboslovje, je vodja študijske skupine za sociologijo, recen-zentka pri učbeniku Uvod v sociologijo in Sociologija — Delovni zvezek za pripravo na maturo, sodelovala je v pripravi in izvajanju poskusne mature
Melani Centrih
za predmet sociologija, je zunanja ocenjevalka in izvedenka za obravnavo pritožb pri matu-ritetnem predmetu sociologija, mentorica študentom na pedagoški praksi in dijakom pri raziskovalnih nalogah, vodila pa je tudi delavnico na prvem mednarodnem srečanju UNESCO srednjih šol.
Marija Meznarič, profesorica zgodovine, je sodelovala pri prenovi učnega načrta za predmet zgodovina v 3. letniku gimnazije, pri projektu poskusne mature, v projektu Uvajanje podjetnosti prijemov v pouk splošnih predmetov in v pouk zgodovine v srednjih šolah, sodelovala in izvajala program stalnega strokovnega izobraže-
Mira Janžekovič
vanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sodelovala v projektnem timu inovacijskega projekta Samoevalvacija ter pri projektu Inter-nationaler Alpen Adria College, je vodja strokovnega aktiva, mentorica študentom na pedagoški praksi, vodi pedagoške delavnice, organizira raziskovalne tabore ter pripravlja tematske razstave na šoli.
Stanislav Senveter, profesor matematike, je sodeloval v projektu poskusne mature, je član razvojne skupine za področje matematike, predavatelj na področju računalniškega izobraževanja, član projektnega tima inovacijskega projekta Samoe-valvacija ter razvojne skupine
PTUJ / ponovno klub mladih
Naj bo drugaie kot v šoli
Prej{nji teden so v Centru interesnih dejavnosti predstavili rezultate ankete na temo Prosti ~as mladih na Ptuju 2002. V mestu namre~ po dvanajstletnem premoru ponovno odpira vrata klub mladih. Klubski prostori Centra interesnih dejavnosti bodo mladim nudili možnost za ustvarjalno, zdravo in prijetno preživljanje prostega ~asa, v informativno-svetovalnem centru pa bodo poleg elektronskih medijev na voljo še številne tiskane informacije.
Da bi v centru dobili čimveč informacij o željah in potrebah mladih ter da bi lahko načrtovali delovanje kluba mladih, so med višjimi razredi osnovnih šol in med srednješolci izvedli anketo o željah preživljanja prostega časa. V anketi je sodelovalo 20 odstotkov vse ciljne populacije. Vodja projekta je bila Neven-ka Gerl, ki je rezultate ankete tudi predstavila, v delovni skupini pa so bili: Leonida CafUta, študentka 3. letnika socialnega dela na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, Barbara Ko-kol, študentka 2. letnika geografije in zgodovine na pedagoški fakulteti v Mariboru, Barbara Pralija, absolventka predšolske vzgoje na PF Maribor, Katja Stres, študentka 4. letnika psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter Sašo Topolovec, {tudent 2. letnika ra~unalni{tva in informatike na fakulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko v Mariboru.
Izsledki ankete so pokazali, da si mladi med 13. in 19. letom na Ptuju in okolici želijo prostor, ki bo namenjen njim, njihovemu druženju, želijo si dostopa do informacij, ki zadevajo mlade, veliko ponudbo prosto~asnih dejavnosti. Potrdila se je hipoteza, da si najbolj želijo zabave, od organiziranih oblik delovan-
ja pa športnih aktivnosti. Skoraj polovica se je pripravljena vklju~iti v aktivno sodelovanje v mladinskem centru na razli~-nih podro~jih. Sedaj jih okrog 40 odstotkov ni vklju~eno v nobeno prosto~asno dejavnost, od vklju~enih jih je najve~ pri športu in kulturi.
Le tretjina anketirancev ve, da je v Ptuju že deloval mladinski klub.
Iz ankete se vidi, da imajo mladi, ki se vklju~ujejo v katero koli interesno dejavnost, v svojem prostem ~asu ve~jo podporo svojih staršev kot ostali.
Informacije o ponudbi mladin-
skega centra želijo mladi dobivati v šolah, na drugo mesto pa so postavili naš ~asopis Tednik. Kot bralci mladi v veliki ve~ini posegajo po lahkotnem revialnem tisku, posebej po najstniških revijah, med informativnimi ~aso-pisi pa so na prvo mesto postavili ponovno naš Tednik.
Zanimiv je bil odgovor mladih v zvezi s kajenjem in uživanjem drog v mladinskem centru, saj se jih je velika ve~ina odlo-~ila, da se v centru naj ne bi kadilo, uživalo alkohola, še manj pa drog. Kot je bilo na predstavitvi rezultatov ankete ugotovljeno, bi ta tematika potrebovala morda podrobnejšo raziskavo, saj anketa v tem delu ne daje odgovora na to, ali mladi po zgoraj omenjenih razvadah ne posegajo v ~asu, ko se center zapre. Center naj bi bil odprt v petek in soboto do 23. ure, ko se mladinske žurke pravzaprav za~no.
V centru mladi pri~akujejo prijazne, mlade, zabavne, razu-
Nevenka Gerl, Barbara Pralija, Katja Stres, Sašo Topolovec, Leonida Cafuta in Barbara Kokol so predstavili rezultate ankete Prosti čas mladih na Ptuju
mevajo~e in komunikativne organizatorje in sogovornike.
Med po~itnicami si mladi želijo veliko športnih aktivnosti (košarka, nogomet) pa tudi drugih ustvarjalnih delavnic, izobraževalnih te~ajev (tuji jeziki, ra~u-nalništvo). Med dekleti je veliko zanimanje za kozmetiko, med fanti za DJ. Na splošno je rekreacija kot oblika preživljanja prostega ~asa med dejavnostmi na prvem mestu.
Zanimiv je tudi odgovor iz ankete o pripravljenosti na aktivno sodelovanje v programih mladinskega centra, saj so mladi iz vasi pokazali veliko ve~jo pripravljenost kot njihovi vrstniki iz mesta.
Na vprašanje, kaj naj bi mladinski center nudil poleg organiziranih klubskih dejavnosti, so mladi na prvo mesto postavili svetovanje, sledijo pa informiranje, druženje, dostop do interneta, možnost praznovanj in pomo~ pri šolskem delu.
Z odprtjem mladinskega centra na Ptuju bodo mladi dobili velike možnosti druženja, pro-sto~asnih aktivnosti, rekreacije kot dopolnitve delovanja športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo v civilni družbi. V takšnih okoljih se pridobiva druga~en pogled na delo, ustvarjanje, osebnostno rast, kot ga lahko nudijo ulica in najra-zli~nejši lokali, ki ponujajo zabavo. Z osebnostno rastjo se ~lovek tudi v izklju~no zabaviš-~nih okoljih druga~e obnaša. V življenju je pa~ veliko ~eri, ~ez katere ali pa okoli katerih je treba iti in jih premagati.
Franc Lačen
Marija Meznarič
programa Računalniško opismenjevanje za področje matematike ter projektnega tima projektne naloge z naslovom Računalnik pri pouku geometrije v srednji šoli, je mentor študentom na praksi, vodja strokovnega aktiva in študijske skupine, mentor pri Projekt *IEARN, objavil je gradivo za osnovni in nadaljevalni tečaj za učitelje matematike v uporabi programskega paketa DERIVE z naslovom Matematika v šoli in je tudi recenzent učbenikov.
Stanislav Senveter. Foto: Fl
Vsi novi svetniki so v pedagoškem delu nad dvajset let, nobeden od njih pa ni znal povedati, kaj jim naziv svetnik prinaša tudi v materialnem smislu, pri plači.
Strokovnost in prizadevnost pri njihovem delu so jim izkazali tudi njihovi stanovski kolegi na šoli, ki so s tajnim glasovanjem potrdili njihove kandidature za naziv svetnik.
Čestitke veljajo tudi s strani naše medijske hiše.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Slovenski knjižni kviz Ingolii in Štajerska
Med številnimi dejavnostmi, ki so posvečeni aprilskim knjižnim praznikom (mednarodni dan knjig za otroke - 2. april, dan slovenske knjige — 20. april, svetovni dan knjig in avtorskih pravic - 23. april) je vseslovenski knjižni kviz za mlade bralce, ki so ga te dni začeli reševati osnovnošolci po vsej deželi. Kviz je bil pred leti še evropskega značaja (morda se ga nekateri bralci Tednika še spominjajo, saj ga je bilo mogoče reševati tudi na Tednikovih straneh), kasneje pa so podobno obliko nadaljevali le Slovenci, saj je v drugih evropskih državah zamrl. Namenjen je vzpodbujanju bralne kulture med mladimi in popularizaciji knjižničarske stroke. Knjižni kviz so tudi letos po ustaljenem vzorcu pripravili v Pionirski knjižnici, enoti knjižnice Otona Župančiča iz Ljubljane.
Letošnji tekmovalni listi so namenjeni spoznavanju Štajerske in njenih kulturnozgodovinskih, pa tudi geografskih in literarnih značilnosti. Ljubljanska ekipa za pripravo kviza je k sodelovanju povabila tudi knjižničarje iz osrednjih splošnih knjižnic Celje (Branko Goropevšek), Maribor (Monika Čermelj) in Ptuj (Liljana Klemenčič). Izpostavljeni literat je tokrat Anton Ingolič, saj je pred kratkim minila deseta obletnica njegove smrti ter je hkrati z Elo Peroci literat sezone Bralne značke 2002.
Štajerski knjižničarji so ime-
li nemalo težav pri sestavi kviza, saj je pokrajina izredno obsežna, pestra po zgodovinskih in geografskih značilnostih, sam Anton Ingolič pa je zraven literarnega opusa pomembno prispeval h kulturnemu življenju Ptuja in Maribora. Tako bodo učenci po vsej Sloveniji pomnili knjižnične zgradbe in grbe mest Celje, Maribor in Ptuj; osvojili pojme splošna in šolska knjižnica, spoznavali knjižnični gradivo, kamor sodi tudi neknjižno gradivo (CD-ji, video in avdio kasete ter drugi sodobni nosilci zapisov, kartografsko in notno gradivo, igrače ...). Kviz poudarja pomembne može Štajerske ter literarne ustvarjalce. Ob reševanju bodo prepoznavali pomembne kulturne nagrade (Borštnikov prstan, večernica in Veronikina nagrada), kulturne spomenike in obeležja, kulturne rastline. Kviz upošteva mednarodno leto gora in mednarodno leto kulturne dediščine.
Kviz lahko posebej rešujejo učenci razredne in predmetne stopnje. Oboji se lahko reševanja lotijo s pomočjo igre spomina, ki ga ponujajo trojke ilustracij stalnega ilustratorja kviza Alojza Zormana Fojža. Kviz je mogoče reševati po internetu (www.lj-oz.sik.si/kviz), v šolski knjižnici, reševalni listi so na voljo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer pričakujejo rešitve do 15. septembra 2002.
Liljana Klemenčič
POVABILO NA PRAVLJIČNO URO
Danes je prvi četrtek v aprilu in v pravljični sobici pripravljamo ob 17. uri prijetno urico za otroke od četrtega leta dalje. Današnja pravljična urica bo nekaj posebnega, saj bodo na njej gostovali mali lutkarji iz vrtca Trobentica s predstavo Prišla je pomlad. Veseli bomo vašega obiska. Zaželeni so copatki, vstopnine ni.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / mednarodna dejavnost ekonomske sole PTUJ / elektro sola za
Vsaka pomlad po svoje zadehti
Dijaki in profesorji Ekonomske šole Ptuj so v petek, 15. marca, gostili 21 profesorjev z ravnateljico dr. Christine Niederkorn s Srednje {ole za gospodarske poklice iz Cmu-reka v Avstriji. V Ptuju jih je sprejela ravnateljica Branka Kampl Regvat.
Na Ekonomski šoli se zavedajo, da kot bodoči ekonomisti, podjetniki, trgovci prihajajo v Evropo. I{~ejo poti, pletejo prijateljstva, širijo obzorja in sodelujejo s {olami iz tujine. Zelo so ponosni na dolgoletno sodelovanje s Srednjo {olo za gospodarske poklice Cmureka v Avstriji (Bundesfachschule fur wirtschaftliche Berufe - Hohere Lehranstalt fur wirtschaftliche Berufe Mureck). Skupaj so izpeljali številne projekte in prijateljsko sodelovanje med šolami je preraslo tudi v medobčinsko sodelovanje. Pri dijakih želijo z
različnimi mednarodnimi projekti vzpodbujati inovativnost, jih učiti pravilnega govornega in ustnega izražanja, interpretacije svojih idej, sporočil v tujem jeziku - s tem jih poskušajo tudi pripraviti na uspešno pot v življenje, v Evropo. Hkrati pa ta obisk pomeni še trdnejše sodelovanje med mestom Ptuj in mestom Cmurek.
Gostje so prisostvovali multimedijsko izvedeni učni enoti na temo Slovenija in Evropska unija pri predmetu ekonomija. Učno uro je z vso multimedij-
sko predstavitvijo uspe{no izpeljal Viktor Tancer, univ. dipl. ekon., profesor Ekonomske {ole Ptuj. Multimedijska predstavitev je bila narejena v dveh jezikih — angle{~ini in sloven{~ini. Po tej metodi se lahko pou~-ujejo tudi tuji jeziki.
Nato so si gostje iz Avstrije ogledali {e {tevilne razstave dijakov ekonomske {ole, specializirane učilnice, knjižnico pod vodstvom Marijane Rajh, prof., ki je vodja omenjenih projektov. Sledil je sprehod po mestu, ogled ptujskih znamenitosti ... Goste je posebej očarala staro-davnost vinske kleti in degu-stacija vrhunskih vin v kleti Vinarstva Slovenske gorice Haloze. Avstrijci so bili navdu{eni nad staro vinsko kletjo, multi-vizijo in izborom odličnih ptujskih vin. Prijetno kramljanje in načrtovanje naslednjih projektov se je zavleklo do poznih popoldanskih ur.
Profesorji in dijaki obeh {ol upajo, da bodo sodelovanje {e poglobili in delo nadaljevali tudi v prihodnje. Tako se bodo ponovno srečali 13. maja na {oli v Cmureku, kjer bo 20 dijakov Ekonomske {ole Ptuj sodelovalo pri izdelovanju kreativnega modnega nakita pod vodstvom profesorice Sabine Zochling.
Mija Vaupotič Gregorinčič
CIRKULANE, ZAVRC / skupen zavod
v
enakovrednih sol
v
Že drugo leto po programu devetletke
Ob~inska sveta ob~in Gori{nica in Zavr~ sta sprejela odloka o ustanovitvi samostojnih {ol v Cirkulanah in Zavr~u. Sedaj je cirkulanska šola mati~na, završka pa podružni~-na {ola, poslej pa bosta obe {oli enakovredni s skupnim ravnateljem in pomo~nikom ravnatelja. Gre torej za skupni javni zavod, ki ima v sestavi dve enakopravni šoli z vrtcema. Sedež zavoda bo v Cirkulanah.
To je edinstven primer organiziranja {ol v Sloveniji, s tem pa se strinja tudi ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. V bistvu pa ne bo pri{lo z novo organiziranostjo do nobenih vsebinskih sprememb (gre torej za "prestiž").
V tem {olskem letu je vodenje {ole v Cirkulanah (po odhodu Franca Kekca v pokoj) prevzela Diana Bohak Sabath, ki je na {oli petnajst let poučevala zgodovino, etiko in družbo. Zaradi zdravstvenih težav se je v {ol-ski proces vključila {ele prej{-nji mesec in zase trdi, da je bila "nevidna" ravnateljica.
Šola v Cirkulanah s podružnico v Zavrču že drugo leto dela v prvi triadi po programu deve-tletke. Sicer pa je v Cirkulanah v leto{njem letu deset rednih oddelkov, en oddelek podalj{a-nega bivanja ter 2 oddelka vrtca. V Zavrču je enako, le da je tam en redni oddelek manj. V Cirkulanah obiskuje osnovno {olo 196 učencev, v vrtcu je 33 otrok, v Zavrču pa 136 učencev, vrtec pa obiskuje 31 otrok.
Na {oli je zaposleno 51 delavcev, od tega je 35 strokovnih delavcev - učiteljev, imajo pa tudi socialno delavko in knjižničarko. V tem {olskem letu je na {oli začela delati tudi specialna pedagoginja iz OŠ Ljude-
vključujejo v {tevilne krožke, vključili pa so se tudi v projekt zdrave {ole z naslovom Vsi drugačni, vsi enako vključeni.
Šola v Cirkulanah je bila ustanovljena 1780. leta, in ker so v leto{nji obletnici tri dvojke (222 letnica), bodo ta jubilej posebej proslavili v maju ob dnevu {ole.
Franc Lačen
poklicno usmerjanje otrok
Zadovoljen dijak -zadovoljni uiitelji
V današnjem ~asu so dijaki bolj obremenjeni, kot so bili pred desetletjem ali dvema. Zraven petintrideseturne prisotnosti v šoli morajo, ~e želijo biti uspešni, kar nekaj ur posvetiti šoli tudi doma. Po kon~ani osnovni šoli, kjer so preživeli osem mirnih let med doma~imi obrazi u~iteljev, u~iteljic, prijateljev in prijateljic, morajo vse to pustiti za sabo in iti na drugam. Marsikateremu staršu je težko pri srcu, ko otroka pelje v vzgojno-izobraževalno ustanovo, ki je nekaj deset kilometrov oddaljena od toplega doma. A kadar v doma~i ob~ini ni pogojev za nadaljnje šolanje, sploh na vasi ali v manjšem kraju, je to edina možnost. Da o skrbi staršev glede materialnih in drugih pogojev, da se bo njihov otrok sploh lahko šolal, niti ne govorimo.
Da bi zmanj{ali strah pred nadaljnjim {tudijem in stresnost prehoda iz osnovne v srednjo {olo, izvajajo na Poklicni in teh-ni{ki elektro {oli Šolskega centra Ptuj pod budnim očesom {olske svetovalne delavke Nataše Vidovic projekt z naslovom Predstavitev poklicev. Projekt poteka neprekinjeno že četrto leto. V njegovem okviru v osnovnih {olah severovzhodne Slovenije predstavljajo življenje, delo in učitelje na svoji {oli. Čeprav je delo učiteljev prostovoljno, ni zaradi tega nič manj odgovorno - na leto dodatno opravijo približno {esto delovnih ur. Gre za delo z mladimi, ki pogosto pokažejo občudovanja vredno zanimanje za dogajanje okrog sebe in za svojo bodočnost. Skozi igro in zabavo jim predstavijo poklice elektrotehnik -elektronik, elektrotehnik - rač-unalni{ki tehnik in elektrikar -elektronik., možnosti zaposlitev in možnosti nadaljnjega {ola-nja.
Delo učiteljev in profesorjev ni namenjeno zgolj obve{čanju osnovno{olcev o možnostih na poklicnem področju, ampak gre tudi za približevanje tovrstne informacije svetovalnim delavkam v OŠ, star{em in prijateljem mladostnika. Iz raziskave, ki jo izvajajo vzporedno s projektom, namreč ugotavljajo, da na mladostnikovo odločitev glede nadaljnjega {tudija najbolj vplivajo prijatelji. Tovrstna in-
formacija je velikokrat nestrokovna in subjektivna, kar lahko zavede mladostnika, da se odloči za usmeritev, ki ga ne veseli. Ugotavljajo {e, da mladostnik, ki {ele v srednji {oli ugotovi, da ga vpisano področje ne veseli, predstavlja enega izmed najbolj motečih dejavnikov vzgojno-izobraževalnega procesa. Mladostnika zato sku{ajo usmeriti v razmi{ljanje kam in kako po osnovni {oli, {e preden je postavljen pred dejstvo, da mora na prijavnico napisati naslov srednje {ole, ki jo bo obiskoval naslednjih nekaj let. Večina srednje{olskega izobraževanja poteka od tri do {tiri leta. Štiri leta življenja pa je prevelika cena za ugotovitev, da nas nekaj ne veseli.
Učitelj Franc Vrbancic, ki sodeluje v projektu, je hvaležen osnovnim {olam, ki jih pri delu podpirajo, saj se zavedajo, da se le strokovno informiran učenec lahko pravilno odloči glede nadaljnjega {olanja. Če so pri pravilni izbiri srednje {ole pomagali vsaj enemu učencu, je njihov namen dosežen in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Izbira srednje {ole običajno pogojuje delo, ki ga kasneje opravljamo vse življenje.
Več o {oli in njenem delu lahko preberete na spletnem naslovu: http://scp.s-scptuj.mb. edus.si/~elektro .
Milan Krajnc Pavlica
Diana Bohak Sabath, vršilka dolžnosti ravnateljica
vita Pivka na Ptuju. Pomočnica vr{ilke dolžnosti ravnateljice je Kristina Artenjak, ki poučuje v Zavrču. Na predmetni stopnji učitelji razen matematike in slovenskega jezika poučujejo na obeh {olah.
Šola ima na obeh lokacijah primerne prostorske pogoje za prehod na devetletko tudi na vi-{ji stopnji. Ta prehod bodo naredili v {olskem letu 2003/2004.
Občini Gori{nica in Zavrč nudita {oli nadstandard v obliki učitelja računalni{tva in prevozih za plavalne tečaje ter kulturne in {portne dneve. Šola sodeluje tudi s krajevnimi {port-nimi in kulturnimi organizacijami, ki uporabljajo {olske prostore za svoje vaje in vadbe.
Na {oli se učenci množično
LJUBLJANA / volilna konferenca zveze kulturnih drustev slovenije
Pomen kraja se meri tudi z dejavnostjo lokalnega kulturnega dru{tva
Konec marca je bila v Ljubljani konferenca Zveze kulturnih organizacij Slovenije, kjer so ~lani ob~inskih zvez sprejeli nov program dela ter izvolili predsednika, podpredsednike in predsedstvo zveze.
V Sloveniji deluje več kot dva tisoč kulturnih dru{tev in večina se jih povezuje v zveze kulturnih dru{tev in ZKD Slovenije. Na konferenci so člani občinskih zvez ugotavljali, da v Sloveniji že stoletje velja, da se pomen kraja meri tudi z dejavnostjo lokalnega kulturnega dru{tva. Splo{na ugotovitev je tudi, da so dru{tva v zgodovini bistveno prispevala k razvoju narodne zavesti in da so ne-pogre{ljiv dejavnik povezovanja ljudi v slehernem okolju.
Danes ni sicer več agresivnega zanikovanja slovenstva, kulturno identiteto pa si vendar spodkopavamo z utapljanjem v
neprepoznavni potro{ni{ki mrzlici. Na eni strani se je temu mogoče upreti z odličnimi nacionalnimi kulturnimi ustanovami, na drugi strani pa z množično ljubiteljsko kulturo.
Ministrstvo za kulturo vključuje ljubiteljsko kulturo v nacionalni kulturni program preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti, odločilen pogoj za delovanje ljubiteljske kulture pa je odnos lokalnih skupnosti do kulturnih dru{tev na svojem območju. Pri tem morajo lokalne ZKD nuditi izhodi{čne predloge s področja delovanja kulturnih dru{tev.
Predsedstvo ZKD Slovenije
je naslovilo na vse slovenske župane pismo, kjer občine pozivajo, da {e pred iztekom sedanjih mandatov uvrstijo na dnevne rede sej svojih svetov tudi pregled razmer v ljubiteljski kulturi v svoji občini.
Na konferenci so delegati občinskih zvez za predsednika ponovno izvolili mag. Francija Pivca iz Maribora, izvolili pa so tudi sedemnajstčlansko predsedstvo, tako da imajo vsa območja svoje predstavnike; za področje Podravja (Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica) je bil izvoljen predsednik ZKD Ptuj Franc Lačen.
Sicer pa so na konferenci sprejeli nov statut Zveze kulturnih dru{tev Ptuj ter se odločili, da bodo {tirikrat letno izdali bilten Slovenska kulturna iniciativa.
Fl
MARKETING
Situacijska analiza
(1. del)
V	pretekli številki smo začeli pisati o poteku komunikacijske akcije. Prvi korak pri izvedbi uspešne akcije je situacij-ska analiza s katero opredelimo trenutno stanje, analiziramo konkurenco, izdelek ter potro{ni-ke.
Naj {e enkrat poudarim, da brez natan~ne situacijske analize ne moremo izvesti dobrega ogla-{evanja (kot povsod tudi tukaj izjeme potrjujejo pravilo, vendar - zakaj bi tvegali, ~e ni potrebno).
Situacijska analiza je v grobem sestavljena iz {tirih točk:
1.	zgodovina in trenutni položaj
2.	analiza konkurence
3.	analiza izdelka
4.	analiza potrošnikov
1.	Zgodovina in trenutni položaj
Preveriti moramo preteklost izdelka (kaj se je z izdelkom dogajalo in zakaj), raziskati položaj blagovne znamke na tržišču in razloge za položaj, ki ga zavzema. Ovrednotiti moramo tudi akcije, ki so bile izpeljane v preteklosti, da ugotovimo, kje in kako je izdelek pridobival oz. izgubljal konkurenčno prednost.
Z analizo prodaje pa ugotovimo, kako se izdelek prodaja, kakšen dobiček izhaja iz prodaje enote proizvoda ipd.
2.	Analiza konkurence
Z analizo konkurence ugotavljamo, kdo so naši konkurenti in katere so njihove glavne značilnosti (velikost podjetja, prednosti in slabosti, cilji, tržni delež, kakovost izdelkov, ponudba, trž-enjske strategije ipd.).
Ločimo dva tipa konkurence. Direktna konkurenca se bori za tržni delež na enakem področju (npr. prodaja čevljev visoke mode), indirektna konkurenca pa se bori za tržni delež na celotnem področju neke dejavnosti (npr. prodaja čevljev vseh vrst).
Poleg določitve tipa konkurence je potrebno ugotoviti tudi:
-	jakost oglaševanja konkurence — koliko za komuniciranje porabijo naši konkurenti, kdaj in koliko časa bodo oglaševali posamezen izdelek, na kakšen način in preko katerih kanalov bodo oglaševali,
-	prednosti in slabosti — morebitne prednosti in slabosti konkurence, sveži podatki o poslovanju konkurentov (predvsem o prodaji, tržnem deležu, stopnji dobička, donosnosti naložbe, denarnem toku, novih vlaganjih in izkoriščenih zmogljivostih). Nekatere podatke posredujejo državne institucije in zasebna podjetja, večino podatkov pa morajo pridobiti raziskovalne agencije z različnimi načini raziskovanja.
V	naslednji številki bomo nadaljevali s situacijsko analizo, govorili pa bomo o analizi izdelka in analizi potrošnikov.
Za vas smo dosegljivi tudi na e-naslovu: zlato.ogledalo@radio -tednik.si. Pošljite nam svoje komentarje, vprašanja in pripombe. Z veseljem jih bomo upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostro{ko
PO NAŠIH KRAJIH
KIDRIČEVO / TJ. seja sveta
Kdo je ukradel 20.000 kubikov gramoza?
Svetniki občine Kidričevo so na 27. redni seji v četrtek, 28. marca, namenili kar dve uri vpra{anjam in pobudam, pri ~emer so se mo~no razvnele tudi politi~ne strasti posameznikov. Sicer pa so med 12 to~kami dnevnega reda zagotovo imele največjo težo prva obravnava odloka zaključnem računu z 890 milijoni prihodkov in 1,3 milijarde predvidenih odhodkov, o prenehanje veljavnosti odloka o varovalnem gozdu v okolici TGA Kidričevo ter odlok o razglasitvi gozdov s posebnimi nameni.
Med vprašanji in pobudami, ob katerih so razen pripomb zelenih svetniki o~itno že pri~eli vse glasnejše merjenje politi~ne mo~i pred volitvami, je presenetil svetnik Jani Baštevc, predsednik odbora za gospodarstvo, ki je vprašal, kdo je kriv za to, da je iz gramoznice v Strniš~u nekdo ukradel že ve~ kot 20.000 kubi~nih metrov gramoza in da krade še naprej. Namesto odgovora je naletel le na za~udene obraze svetnikov in župana.
Ob obravnavi poro~ila o gradnji OŠ Cirkovce smo slišali, da so bila do 21. marca kon~ana vsa groba gradbena dela in da je pripravljen tamponski sloj za izvedbo talne ploš~e. Pri izvedbi strešne konstrukcije je prišlo do 14-dnevne zamude zaradi naknadnega peskanja kovinske konstrukcije na zahtevo nadzora. Do omenjenega dne so za
vsa gradbena dela porabili dobrih 47,6 milijona tolarjev. Na zahtevo enega od svetnikov so sklenili, da je poro~ilo o gradnji OŠ Cirkove potrebno razširiti s podatki o tem, kako bodo pri~-eli drugo fazo gradnje.
V prvi obravnavi so se po krajši obrazložitvi svetniki brez bistvenih pripomb strinjali z vsebino odloka o ob~inskem prora~unu za letos, ki predvideva 890 milijonov prihodkov in 1,3 milijarde tolarjev odhodkov. Župan Alojz Šprah je pojasnil, da so v ~asu med obravnavo delovnega gradiva in prvim branjem pridobili podatke o dejanskem stanju prihodkov, sicer pa so v ~asu javne obravnave zasedali tudi vsi stalni odbori ob~inskega sveta in na vsebino prora~una niso imeli bistvenih pripomb.
Sestavni del letošnjega pro-
ra~una je tudi program prodaje ob~inskega premoženja, v katerem je predvidena prodaja stanovanjske hiše v Pleterjah, bifeja v Cirkovcah ter nezazidanih stavbnih zemljiš~ v prevideni višini 118 milijonov tolarjev. Med prihodki na~rtujejo tudi 53 milijonov od prodaje poslovnih prostorov v novem stano-vanjsko-poslovnem bloku v Ki-dri~evem.
Nekoliko zaskrbljenosti je bilo ~utiti ob ugotovitvi, da za drugo fazo gradnje OŠ Cirkov-ce v letu 2002 ne bodo dobili sredstev ministrstva za šolstvo in šport, saj so dobili le zagotovilo, da bodo prejeli le soglasje k pri~etku gradbenih del. To pa pomeni, da bodo lahko objavili predpripravo investicije in da bodo lahko pri~eli tudi izbor izvajalca ter gradbena dela. Sicer pa je v primerjavi z delovnim gradivom v prvem branju prora~una v nekaterih postavkah zaslediti višje zneske, kar je po županovih besedah pripisati nepla~anim ra~unom v lanskem letu.
Letos pa naj bi bil obseg primarne porabe v ob~ini 543 milijonov tolarjev, od katerih naj bi bili lastni prihodki ocenjeni na okoli 308 milijonov, preosta-
PTUJ / dejavnost za celo slovenijo
BIRO - Mojca Cvetko, s.p.
V času, ko morajo biti na{i trgovski, gostinski in pisarni-{ki elektronski "pomočniki" tako rekoč dan in noč v polni funkciji, je pomembno, da imamo vselej pri roki ustrezen servis, ki poskrbi za potro{ni material, rezervne dele in nudi hitro servisno storitev. Prav to je dejavnost servisa in prodaje birotehnične opreme zasebnega podjetja "BIRO -Mojca Cvetko, s.p." iz Kraigherjeve ulice v Ptuju, od novega leta s poslovno enoto v Žabjaku 1. 24 ur na dan so dosegljivi po zelenem, brezplačnem telefonu 080 13 02 in mobilnem telefonu 041 233 666.
Dejavnost podjetja, obogatena s petnajstletnimi izkušnjami, je prodaja in servis blagajn, fotokopirnih strojev, tiskalnikov, telefaksov, pisalnih strojev, kalkulatorjev. Poleg rednega vzdrževanja skrbijo tudi za dobavo potrošnega materiala, kot so trakovi, razne kasete, tonerji, raz-li~na ~rnila in tako naprej. Njihova dejavnost je razširjena po vsej Sloveniji, od Lendave do Nove Gorice, prevzeli so servisiranje in oskrbovanje nekaj ve-
likih slovenskih podjetij, vedno pa so na voljo tudi posameznikom. V podjetju so redno zaposleni trije serviserji, v konicah pa se jim pridruži še nekaj ob~-asnih sodelavcev. Odlika njihove dejavnosti je v tem, da naro~-eno redno vzdrževanje opravijo v enem do dveh dnevih, za nujne intervencije pa so na voljo ob vsakem ~asu in na vsakem koncu Slovenije najpozneje v treh urah, tudi ob vikendih in praz-ni~nih dneh.
Na lokaciji poslovne enote v Žabjaku 1 prav v tem ~asu razvijajo del svoje prodajne dejavnosti. V tem mesecu za~enjajo akcijsko ponudbo barvnih tiskalnikov Canon S 200. Pri njih lahko dobite gostinske blagajne in ra~unalniški program za vodenje gostinske dejavnosti, uvajati pa bodo za~eli tudi samostojne ra~unalniške blagajne s ~rtno kodo. Organizatorjem ve~jih zabavnih in drugih prireditev nudijo na posojo do 20 gostinskih blagajn za lažje obvladovanje dejavnosti in da bi se izognili neljubim obiskom inšpektorjev.
Skratka, ~e ste v zadregi, kako se lotiti tehni~ne opreme svoje trgovske, gostinske ali druge dejavnosti, ali kako najhitreje premagati morebitne težave z blagajnami, fotokopirnimi stroji, tiskalniki, telefaksi, pisalnimi stroji in kalkulatorji, pokli~ite podjetje Biro - Mojca Cvetko, s.p., iz Ptuja.
PR
Stavba poslovne enote v Žabjaku 1
nek okoli 217 milijonov pa naj bi predstavljala finan~na izravnava. Odhodki, ki jih na~rtujej-o v višini 1,3 milijarde tolarjev, presegajo planirane prihodke za okoli 415 milijonov, ker pa jih prenašajo iz minulega leta, ostaja del sredstev nerazporejenih.
Po pri~akovanjih je bila precej vero~a razprava o prenehanju veljavnosti odloka o varovalnem gozdu v okolici nekdanje TGA Kidri~evo ter o razglasitvi gozdov s posebnimi nameni v ob~ini Kidri~evo, vendar so ob koncu kljub nasprotovanju zelenih oba odloka sprejeli. Odlok o varovalnem gozdu v okolici Tovarne aluminija v Kidri~evem je bil sprejet v letu 1967, gre za skupaj okoli 543 ha gozdov, ki so bili z odlokom opredeljeni kot varovalni, saj je bil njihov namen ublažiti škodljive vplive tovarne na okolje. Zaradi nekaterih zakonskih novosti, predvsem pa zaradi tehni~ne in tehnološke prenove in ekološke sanacije celotne proizvodnje so
emisije na tem obmo~ju nekajkrat manj{e kot ob razglasitvi, zato se je stanje v okolju bistveno spremenilo. To potrjujejo tudi emisijski monitoringi in druge specialne meritve, ki so jih opravili v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor ter In{-titutu za varstvo pri delu in varstvu okolja. Na osnovi tega je Talum uspe{no prestal tudi presojo za pridobitev okoljevar-stvenega certifikata ISO 140001, ki potrjuje skladnosti z okolj-skim standardom in ekolo{ko ustrezno proizvodnjo. Zaradi vsega tega, pa tudi zaradi nove zakonodaje na tem obmo~ju kategorija varovalnih gozdov ni ve~ potrebna.
Nekaj razprave je bilo ob obravnavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji-{~a, saj je svetnik Slavko Feguš dodal {e svoj predlog. Zato so statutarno-pravni komisiji naložili, da pripravi novi predlog, ki bo vseboval nejpomembnej{e to~ke obeh predlogov. Sicer naj bi v leto{njem letu iz tega naslova v ob~ino priteklo okoli 49 milijonov tolarjev.
V nadaljevanju so za podpis dogovora med ob~inami in Kmetijskim kombinatom Ptuj zadolžili župana Alojza Špraha,
po kraj{i razpravi sprejeli {e pravilnik o financiranju {porta v ob~ini Kidri~evo, ki je kar nekaj ~asa buril {portne duhove, na predlog komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja so v ptujsko obmo~no izpostavo Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti imenovali Lilijano Brglez iz FS Vinko Korže Cirkovce.
Z zanimanjem so prisluhnili tudi poro~ilu odbora za varstvo okolja o gradnji tovarne asfalta, ki ugotavlja, da sedanji postopki ob izgradnji asfaltne baze Ki-dri~evo ne odstopajo od lokacijskega dovoljenja, od tega, kar je bilo dogovorjeno, in od {tudije vplivov na okolje, zato meni, da o tem ni potrebno sklicati izredne seje ob~inskega sveta. Obenem je odbor dal županu pobudo, naj predlaga Cestnemu podjetju Ptuj, da sedež Tovarne asfalta prenese v Kidri~evo.
Ob koncu pa so se kidri~-evski svetniki seznanili {e z dokumentom identifikacije investicijskega projekta za gradnjo ve~namenske {portne dvorane v Kidri~evem in si idejni projekt za bodo~o {portno dvorano tudi ogledali.
M. Ozmec
PTUJ / obiskali smo podjetje eko les
Za celovito gospodarjenje z odpadki
12. decembra lani je podjetje Eko Les Ptuj praznovalo 10-letnico poslovanja. Obletnico so praznovali {e na stari lokaciji, na Rogozni{ki cesti 14, dva tedna pa že delajo v Raj{povi 22, kjer so od podjetja Goja odkupili sodobne poslovne prostore. Trenutno imajo 23 zaposlenih. Njihova poslovna enota v Kopru obvladuje celoten projekt ravnanja z odpadki v luki, kjer so že dosegli okrog 80-odstotno ločevanje odpadkov. Makedonsko podjetje Eko Les Skopje, ki združuje devet slovenskih podjetih, pa je bilo ustanovljeno s pogodbo o o skupnem poslovnem sodelovanju na makedonskem območju na področju varstva okolja.
Vilko Pešec, direktor podjetja Eko Les Ptuj: "Priložnost imamo narediti sodoben center za ravnanje z odpadki skladno s tehnologijo, normativi in merili zaščite okolja." Foto: Č. Goznik
Podjetje se ukvarja z ravnanjem z odpadki in varstvom okolja v najširšem pomenu besede. To podro~je obvladujejo od za~etka do konca, od projektiranja do izvedbenih del na po-dro~ju ravnanja s komunalnimi in nevarnimi odpadki. Delajo na obmo~ju cele Slovenije, zaupanje strank so si pridobili tudi zaradi kompleksnosti dejavnosti, ki jo opravljajo. Zadnja štiri leta se redno uvrš~ajo med najhitreje rasto~a in uspešna podjetja v Sloveniji.
Lansko leto so uspešno poslovali. Od investicij direktor Vilko Pešec še posebej omenja ureditev skladiš~a za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidri~-evem, obnovo voznega parka in za~etek uresni~evanja projekta lo~enega zbiranja odpadkov v Ohridu, Strugi in Resnu. Lansko leto so se tudi zelo aktivno
vklju~evali v re{evanje problematike kostne moke in živalskih ma{~ob. Eko Les je podobno kot na Ptuju eden od ustanoviteljev podjetja Cisto mesto Zagorje. Zelo pa so zadovoljni, ker se vklju~ujejo v slovenski trans-portno-logisti~ni grozd, v okviru katerega so predvideni za izvajanje nalog oziroma projektov v zvezi z za{~ito okolja. Podjetje je povabilo, da sode-
Eko Les Ptuj je svoje poslovanje uredil skladno z zahtevami standarda certifikata kakovosti ISO 9001, {e letos pa naj bi pridobili okoljski certifikat ISO 14001.
luje v slovenskem transportno-logisti~nem vodu, sprejelo kot priznanje, nadvse pa so zadovoljni tudi z doseženimi rezultati pri lo~evanju odpadkov v luki Koper.
Direktor podjetja Eko Les Vilko Pe{ec je predsednik projektnega sveta za varstvo okolja v mestni ob~ini Ptuj, ki je že izoblikoval nekatere prednostne naloge na tem podro~ju, ki so pomembne za Ptuj in njegovo okolico. Najve~ji problem je trenutno vpra{anje nove lokacije deponije odpadkov in centra za ravnanje z odpadki.
"Moje mnenje je, da imamo priložnost narediti sodoben center za ravnanje z odpadki, skladno s tehnologijo, normativi in merili za{~ite okolja. Nujno pa je potrebno pospe{iti aktivnosti, da bi do gradnje novega centra ~imprej pri{lo. Pri tem je potrebno dose~i naj{ir{e sodelovanje krajanov. Balirnica je bila zgrajena, da bi v prehodnem obdobju - v za~etku je bilo re~eno, da za obdobje {estih mesecev, dokler {e ne bo zgrajena nova deponija - re{evala problematiko odlaganja odpadkov. Ta tehnologija je kompatibilna tudi s tehnologijo reciklaže v okviru novega centra za odlaganje odpadkov. Gre torej za naložbo na dalj{i rok."
MG
Zahvala Bolni{nice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
PROFARMAKON INTERNATIONAL d.o.o., Maribor 100,000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
PO NAŠIH KRAJIH
HAJDINA / s 26. seje sveta občine
Referendum in investicije
26. seje sveta občine Hajdina, ki je bila 28. marca, se je udeležilo vseh {tirinajst ~lanov sveta. Razpravljali so o desetih to~kah dnevnega reda, v najpomembnej{i pa o zaključnem računu občine za lansko leto, ki izkazuje 30 milijonov presežka in ga bodo prenesli v proračun za leto 2002. Precej časa so razpravljali tudi o priključitvi naselja Lancova vas pri Ptuju v občini Videm s 35 prebivalci k naselju Draženci v občini Hajdina. O tem bo v naselju Lancova vas glasovalo 28, v občini Hajdina pa 3107 volivcev.
S seje sveta je šel poziv občanom Hajdine, da se referenduma v ~im ve~jem številu udeležijo in glasujejo za vključitev. S tem bodo, kot poudarja hajdinski župan Radoslav Si-monič, tudi na najlepši način izrekli dobrodošlico novih občanom, ki so že desetletja na različne načine povezani z območjem, katerega sestavni bodo postali tudi po formalni plati. Povezujejo jih osnovna šola, fara, športna in kulturna društva. Glasovanje bo 7. aprila potekalo v vseh sedmih občinskih naseljih. Za volivce naselja Dra-
ženci bo glasovalno mesto v domu krajanov Draženci, za Ge-rečjo vas v GD Gerečja vas, za Hajdoše v GD Hajdoše, za Skor-bo v domu krajanov Skorba, za Slovenjo vas v prostorih NK Slovenja vas, za Zgornjo Hajdino v domu upokojencev na Zgornji Hajdini in za volivce naselja Spodnja Hajdina v športnem parku Spodnja Hajdina. Predčasne volitve so bile včeraj na sedežu občine Hajdina, omogočili pa bodo tudi volitve na domu za vse tiste, ki se jih zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti.
Cestno podjetje Ptuj si prizadeva konsolidarizirati lastništvo. Bivša občina Ptuj je imetnik njegovih 22.174 navadnih imenskih delnic, ki jih želi le-to odkupiti od vseh naslednic bivše občine Ptuj. Prodaja bo mogoča le v primeru, če se bodo zanjo odločile oziroma soglašale vse občine na Ptujskem; mestna občina bo o tem odločala zadnja. Kupnina se bo delila po kriterijih delitvene bilance. Svetniki občine Hajdina so soglasje k prodaji delnic Cestnega podjetja Ptuj sprejeli.
Za odločanje v zvezi z dogovorom za Terme Ptuj pa potrebujejo še več dodatnih informacij. Šele po razpravi na naslednji seji bo jasno, ali bodo župana Simo-niča pooblastili za podpis omenjenega dogovora, ki ga prav tako morajo sprejeti vse občine na Ptujskem.
Hajdinski svetniki so se na seji v prejšnjem tednu seznanili tudi
s ponudbo enega izmed konce-sionarjev za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju občine. Tokrat so prisluhnili predstavniku firme Imecona iz Maribora. Za možnosti financiranja in načina izgradnje kanalizacijskega omrežja na celotnem območju občine se bodo pozanimali tudi pri drugih koncesi-onarjih.
Že od marca pa na območju občine Hajdine potekajo akcije čiščenja in urejanja okolja. Med prvimi so jih izvedli v OŠ in lovci.
V tem mesecu bo občina objavila razpis za zbiranje ponudb za izvedbo projekta razsvetljave Skorba - Hajdoše - Slovenja vas ter za načrtovane modernizacije in preplastitve lokalnih cest. Ker so končali razprave o projektu kanalizacije za naselja Draženci, Spodnja in Zgornja Hajdina, pričakujejo, da bodo za ta naselja v nekaj mesecih pridobili tudi gradbena dovoljenja, zatem pa za preostala naselja.
MG
VITOMARCI / ustanovili občinski odbor lds sv. andraž
Ne v Cerkvenjak, pai pa v Ptuj
Na pobudo iniciativnega odbora je bil v začetku leta ustanovljen občinski odbor LDS Sv. Andraž v Slov. goricah. Na ustanovitvenem zboru, ki mu je prisostvovalo 27 članov in simpatizerjev stranke, so člani stranke sprejeli pravila o delovanju, izvolili izvr{ilni odbor, predsednika in delegata za kongres.
"Gostje zbora so poudarili pomen ustanovitve občinskega odbora za ta kraj in {ir{e okolje, kajti moč na{e stranke se kaže ne le v {tevilčnosti članstva in zmagi na zadnjih državnoz-borskih volitvah, temveč po njeni moči razre{evanja ključnih problemov v državi in vodenja države skozi celotno obdobje samostojnosti Slovenije," je povedal novoizvoljeni predsednik OO Milan Kuri. "Stranka je organizirana tako, da lahko prihaja do predlogov in pobud za razre{evanje problemov v vsakem okolju, tudi tako majhnem, kot je andra{ka občina. To pa pomeni, da bomo lažje prena{a-li preko vodstva stranke in delegatke v državnem zboru Majnik Lidije svoje pobude in predloge za razre{itev nastalih problemov v občini. Program občinskega odbora smo oblikovali na podlagi analize dosedanjega dela in razvoja občine, kjer gledano v celoti in v primerjavi s sosednjimi občinami močno zaostajamo, zato predlagamo na{im občanom program, ki je naravnan predvsem razvojno, brez dodatnih finančnih obremenitev občanov. Zato si bomo v prvi vrsti prizadevali in tudi zahtevali od sedanjega vodstva občinske uprave, da se takoj raz-re{i problem najema poslovnega prostora bar Lipa, saj se ta
sile bomo usmerili za povrnitev {olskega okoli{a in se dogovorili, da bodo na{i otroci obiskovali osnovno {olo v Ptuju, dokler se nova {ola v Vitomarcih ne zgradi. Občinski odbor LDS Sv. Andraž pa si je kot najpomemb-nej{o nalogo zadal temeljite priprave na lokalne volitve, kjer bo predlagal sodelovanje z drugimi strankami v oblikovanje koalicije in njenega programa ter kadrov za hitrej{i razvoj na{e občine na vseh področjih dela in življenja občanov," je pove-
dal predsednik OO LDS Milan Kuri in ob tem med drugim omenil prizadevanja za zmanj{-anje stro{kov občinske uprave, izgradnjo ambulante v prostorih stare {ole, gradnjo nove {ole z vrtcem in nogometnega igri{ča, stanovanjsko izgradnjo, gradnjo in obnovo cest, javne razsvetljave itd., zagotovitev sredstev za delo dru{tev, združevanje malih kmetov v proizvodnji vrtnin, re-{evanje problema lovstva ...
Milan Kuri, predsednik občinskega odbora LDS Sv. Andraž
problem vleče že celih 10 let in menimo, da je bilo to dovolj obdobje, da bi se ta problem z malo več volje na obeh straneh lahko uredil po sodni poti ali z dogovorom o pobotanju vloženih sredstev v lokal in naj-menino, ne da se ga hrani za manipuliranje pred volitvami in tako neupravičeno obremenjuje na novo ustanovljeno stranko.
Zelo boleč problem je problem {olskega okoli{a, ki je z občinskim odlokom občine Sv. Andraž prene{en v javni zavod Osnovna {ola Cerkvenjak in tako so {oloobvezne otroke in star{e prisilili, da obiskujejo osnovno {olo Cerkvenjak, ki je izven upravne enote Ptuj. Vse
. BI.B.Wmim^
jeeiet:
Družba za časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIlC p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.: 0fi/74M4-10,
----------------------TštEiítTiapiTTwwwiřáaió^^



Ustanova dr. Antona Trstenjaka Trubarjeva 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 28.02.2002 {tipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV TER BREZOBRESTNO KREDITIRANJE
za poslovno leto 2002
1.	[tipendije so namenjene za sofinanciranje:
-	podiplomskega {tudija (specializacija, magisterij, doktorat)
-	projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, {port ...)
2.	Za financiranje podiplomskega {tudija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, ~e je osnovni namen projekta tak{en, da bo doprinesel k vsesplo{nemu razvoju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
-	pro{njo (obrazložitev, stro{kovnik, vi{ina zapro{enih sredstev)
-	kratek življenjepis
-	program {tudija ali projekta
-	dokazila in reference o dosedanjih {tudijskih in projektnih dejavnostih
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi {tudijskimi rezultati ali vi{jo stopnjo {tudi-ja pred nižjo oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
5.	Prijavo za razpis s prilogami je potrebno oddati najkasneje do 10.05.2002 na naslov: Ustanova dr. Antona Trstenjaka, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (za razpis 2002).
6.	Vse prepozno prispele in nepopolne pro{nje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2002, bodo o izboru pisno obve{čeni najkasneje do 06.09.2002.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2002.
(Brezplačna objava)
... PA BREZ ZAMERE
[trajk
V teh tasih ni dobro biti bolan
sSt^-vka doht^rj^ev ni ostala ne-opašena. Verjetno sicer tudi ni stavke, ki bi ostala neopašena, saj bi s tem njen namen v veliki meri propadel še na začetku. Saj je eden od ciljev štrajka v tem, da ne ostaneš neopašen, ne? Vsak štrajk hoče biti viden, opašen. Kakšen smisel bi imelo štrajkati, če nihče ne bi vedel, da štrajkaš? Točno, nikakršnega. Bilo bi bedasto štrajkati, če si ne bi prizadeval, da si opašen, hrupen, da dviguješ prah. Eden najbolj splošnih mehanizmov štrajka je prav v tem, da zganjaš hrup, viješ roke v nebo, tarnaš, kako da ti gre slabo, kako si brez kruha, kako nimaš niti za mleko, pa kako si moraš trgati od lastnih ust, da lahko prešiv-ljaš otroke in tako dalje. Skratka, treba je imeti izdelano prefinjeno taktiko. Kar pa še zdaleč ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Če je eno osnovnih pravil štrajka, da moraš zganjati hrup, to še ne pomeni, da ga moraš zganjati čimveč in na vse mošne načine. V takem primeru se lahko kaj hitro opečeš. Javno mnenje se obrne proti tebi, tvojih zahtev nihče ne jemlje resno - niti tisti, katerim so namenjene v prvi vrsti. Seveda so tudi tukaj odstopanja, saj je precej pomembno tudi dejstvo, kako pomembno in nujno je za tvojega šefa (v primeru dohtarjev torej za dršavo) tvoje normalno udejstvovanje v delovnem procesu.
Pri štrajku zganjati pravo mero hrupa je torej zelo pomembno. Zdi se, da se je dohtarjem to kar precej posrečilo. Pri tem jim vsekakor gre na roko tudi dejstvo, da med narodom neko splošno mnenje, da so dohtarji nadvse izobra-šena človeška vrsta, potemtakem tudi visoko intelektualna (kar je precejšnja zmota — pa ne to, da dohtarji ne bi bili zmošni vrhunskega inetelekta, ampak to, da je vsak, ki je visoko izobrašen, s tem še sam po sebi tudi nosilec visokega intelekta), vrsta torej, vredna kar velikega spoštovanja, ter da potemtakem še vedo, kaj delajo in o čem govorijo. A vendar se zdi, da podpora dohtarskemu štrajku ni nekam velika. Se več, lahko bi celo rekli, da se večina plebsa s štrajkom moš in šena v belem ne strinja, ga ne podpira. Kako si sedaj tolmačiti to dejstvo, še posebej če imamo v mislih zgoraj navedeno dejstvo, da dohtarji pri plebsu veljajo za sila učene in modre ljudi?
Razlog za to je sila preprost in intuitivno dojemljiv. Kot smo nekaj malega napisali še zadnjič, naj bi mošje in šene v belem v prvem planu štrajkali predvsem zaradi (svojih) razredčenih vrst in strahotne obremenitve svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti (ne glede na to, kako visoke le-te so). In vendar se, kot pri skoraj vseh stvareh v današnjem času, kot nekakšna senca oziroma, bolje rečeno, kot nekakšen sumljiv pridih iz ozadja nad ta jadikovanja dohtarjev spušča, nadvse tiho, a vendar dovolj glasno, da jo je plebs lahko zaznal, zahteva, postavljena na tretje mesto in torej vsaj po redu zahtev ne najpomembnejša tiha zahtevica, da pa bi morda lahko tešave dohtarjev lahko omilili z rahlim povišanjem plač. Aha.
Kot vsi vemo, pa so monetarne
zadeve tisto kurje oko ljudstva, pri katerem plebs kar javkne, če slučajno stopiš še nekje v blišino tega kurjega očesa. Se bolj pa seveda, če ga direkt potacaš. Takrat je prav vseeno, ali si pripadnik enega najmanj ali pa enega najbolj spoštovanih poklicev v drša-vi (kot menda zdravniki tudi so). Javno mnenje se v takšnih primerih kaj hitro zna obrniti proti tebi, ne glede na to, kako glasno in modro razglašaš, da ti v prvi vrsti ne gre za denar. Dokl^-r ljudstvo razmišlja zgolj o poklicu kot takem, zadeva še poteka kolikor toliko okej, a ko v zdravniškem poklicu in tistih, ki ga opravljajo, plebs vidi le še velike količine denarja, potem se zgodba kaj hitro spremeni. In, roko na srce, plače dr.med.-ov niti niso tako slabe.
sSeveda bodo vsi ti dr.med.-i začeli takoj kričati, kako so le-te neprimerljive s plačami njihovih stanovskih kolegov v tujini (oh, s povprečjem Eu-ja, jasno). Vendar ob tem pozabljajo, da so itak (skoraj) vse mezde zaposlenega delovnega telesa v naši državi neprimerljive s povprečjem EU-ja (manjše so, seveda). S tega vidika je morda za presojanje plač belih ljudi bolj primeren kriterij primerjanje s plačami znotraj naše države. In tukaj leži odgovor na to, zakaj plebs ni naklonjen belemu štrajku. Plebs namreč njihove plače ne primerja s povprečjem EU-ja, ampak s svojimi plačami. Ki so v veliki večini preceeeej nižje od zdravniških. In ker smo rekli, da so monetarna vprašanja največje kurje oko naroda, tukaj odpadejo vsa sklicevanja na višjo izobrazbo, pogoje dela in tako dalje. Kar predstavljajte si, kako ganjen in razumevajoč bo na primer nek prešvican, ves sajast in fizično popolnoma izčrpan rudar, ki je pravkar končal šiht, potem ko je kot krt ril nekaj sto metrov pod zemljo, ko mu bo fino urejen, zmanikiran in gladko obrit gospod v dragem gvantu in lakastih čeveljcih skozi okno svojega najmanj štiri milijone dragega avtomobila začel razlagati in tarnati nad tem, kako nemogoče delovne pogoje da ima in kako mu šiht dobesedno uničuje zdravje in življenje (pa ne rudarju!). Lahko si mislite, da v tistem trenutku v rudarjevi glavi ne bo kaj dosti prostora za razne argumente o boljši izobrazbi in tem podobne, ampak bo zal gospod v dragem plehu lahko zelo zadovoljen, če jo bo odnesel brez temeljite in gromke zaušnice. In kdo bi temu rudarju lahko zameril, če mu v tistem trenutku ne bi bilo najbolj za razno razne dispute, ampak bi se mu po glavi podilo predvsem to, da ga tu nekdo konkretno zaj_a?
Tako vidimo, zakaj med ljudstvom podpora dohtarskemu štrajku ni največja. Kar pa ne pomeni, da dohtarji sploh nikoli ne bi smeli štrajkati ali celo to, da štrajkov kot takih ne bi smelo biti. Niti približno ne. Strajk kot oblika socialnega boja zoper vse bolj pogoltno državo je popolnoma legitimno sredstvo tega boja. Hudič se skriva v dejstvu, da ob takih štrajkih, kot je dohtarski, najbolj nastrada nič krivo navadno ljudstvo. Sicer je pa itak skoraj vedno tako, mar ne?
Gregor Allé
ur
PO NAŠIH KRAJIH
FORMIN / občni zbor zdruzenja za integrirano pridelavo zelenjave
Naravi in ljudem prijazna pridelava
O integrirani pridelavi hrane na srečo v zadnjem času slišimo večrat, čeprav se v celoti še ne zavedamo, za kaj gre. V zavest ljudi prihaja spoznanje, da je tako pridelana hrana bolj zdrava, ker se prideluje drugače kot na klasičen način. Pri klasičnem načinu pridelave namreč nihče ne nadzira porabe umetnih gnojil, preseganja primerne količine, prav tako ni nadzora nad porabo strupenih škropiv. V integrirani pridelavi pa je ves postopek pridelave voden in pod kontrolo, prepovedana je uporaba sredstev ki jih stroka odsvetuje.
Kot pravi Vekoslav Kumer,
predsednik Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije, v za~etku niti niso razmi{ljali o ustanovitvi take organizacije. Nekoliko bolj osve{~eni posamezniki so se od-lo~ili za bolj zdrav na~in pridelave zelenjave. Kasneje so za~eli navezovati osebne stike in nastala je potreba organiziranja vseslovenskega združenja. Pri tem so se zgledovali po sosedih v neposredni bližini, to je pridelovalci iz avstrijske Štajerske, ki so jim nudili pomo~, predvsem ko gre za dolo~anje pravil znotraj združenja; še danes jim svetujejo, kaj je potrebno postoriti za registriranje integrirane pridelave in podobno. Leta 1998 je dejavnost sedanjega Združenja za~elo devet kmetij v Podrav-ju, danes jih je že 250 z obmo~ja celotne Slovenije, sedež združenja pa je v Mariboru.
Pridelavo zelenjave pri ~lanih združenja nadzira Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, osebno dr. Martina Bavec in Dragica Zadravec, dve strokovnjakinji, ki ~esto in nenapovedano prihajata na kmetije ~lanov, pregleju-jeta skladiš~a gnojil in zaš~itnih
sredstev ter nadzirata vodenje knjig ter stanje posevkov.
KJE KUPITI PRIDELKE INTEGRIRANE PRIDELAVE?
Tudi pri tem je integrirana pridelava zelenjave v slovenskem merilu še na za~etku poti. V prvi vrsti je bilo potrebno zagotoviti ustrezno koli~ino tako pridelane zelenjave, sedaj pa je na vrsti trženje, posebno, ni~ manj zahtevno poglavje. Zade-
ve se po~asi premikajo v pozitivni smeri, tako so posamezne trgovske hiše že dale na voljo del prodajnih prostorov, kjer je mogo~e kupiti zelenjavo iz integrirane pridelave. Na posameznih tržnicah je prav tako že mogo~e opaziti stojnice z znakom sini~ke, kar je znak za zelenjavo, pridelano na naravi in ljudem prijazen na~in. Kupci imajo pravico od prodajalca zahtevati tudi ustrezen certifikat oziroma dovoljenje Kmetijsko gozdarskega zavoda, da njihova ponudba ustreza strogim kriterijem integrirane pridelave. Vse bolj se uveljavlja tudi na~in neposredne prodaje na domu pridelovalca, kjer se lahko kupci sami prepri~ajo, da je kmetija registrirana za tovrstno pridelavo in da upošteva kriterije.
Za ~lanstvo v Združenju za integrirano pridelavo zelenjave je pogoj, da ima kmetija pod kontrolo vso pridelavo zelenja-
Predsednik združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije Vekoslav Kumer
ve, tovrstna pridelava torej ni mogo~a zgolj za posamezne vrste zelenjave. Vstop v družino integrirane pridelave tudi pomeni, da mora pristopiti kmetija v celoti, z vso svojo dejavnostjo, torej z vsem poljedeljstvom, sadjarstvom in vinogradništvom.
Predsednik Vekoslav Kumer je v svojem poro~ilu na drugem ob~nem ugotovil, da je bila pot Združenja za~rtana pravilo in da je treba dosedanje delo dopolnjevati in nadgrajevati z novim znanjem ter z izmenjavo izkušenj. Širom Slovenije so ustanovili regijske odbore, ki bodo znotraj krovne organizacije vzpodbujali integrirano pridelavo in sprejemanje novih ~lanov. Združenje sodeluje tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki pripravlja nov pravilnik in prepoznavni znak za pridelovalce integrirane pridelave zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov. Pri tem se v Združenju jezijo, da želi ministrstvo dolo~iti nov prepoznavni znak, ~eprav sini-~ko uporabljajo sadjarji že ve~ kot desetletje, sprejeli so jo tudi vinogradniki. "Ministrstvo pa, kot da ni od tu, želi sedaj vnesti zmedo med pridelovalce in porabnike" se je jezil predsednik. Novost, ki bo dragocen napotek pri odlo~itvah v pridelavi zelenjave, je ustanavljanje borze informacij, ki bo imela sedež skupaj s sedežem Združenja v Mariboru. Prve informacije so že na voljo, dejavnosti združenja pa je mogoče slediti tudi na njihovi spletni strani.
J. Bračič
PTUJ / najboljši na vinu ptuj 2002
V soboto podelitev priznanj
Kot smo poročali v prejšnji številki, je bilo v refektoriju minoritskega samostana v Ptuju 20. marca tradicionalno, dvanajsto ocenjevanje vina, ki sta ga organizirala Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter kmetijska svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, pod pokroviteljstvom mestne občine Ptuj. V oceni je bilo 178 vzorcev 98 pridelovalcev, od tega je bilo 40 vzorcev posebnih kakovosti. S kakovostjo ocenjenih vzorcev so bili enologi zelo zadovoljni. Tokrat objavljamo seznam najbolje ocenjenih vinskih vzorcev in njihovih lastnikov.
Beli pinot - izbor: Turistična vinogradiška kmetija Pungračič, Drenovec 7, Zavrč 18,73; beli pinot: Reberc Mateja, Miran, Gorišnica 23, Gorišnica 17,70, Milošič Jože, Rimska ploščad 22, Ptuj 17,53, chrardonay - pozna: Bratuša Jože, Formin 43, Gorišnica 18,47, Bedrač Stanko, Repišče 11c, Zg. Leskovec 18,38, Arnečič Zvonko, Gradišča 116 b, 18,37; chardonay: Skaza Anton, Vide Alič 41, Ptuj 18,53, Turisti. vinogradiška kmetija Pun-gračič, Drenovec 7, Zavrč 18,40, Reberc Mateja, Miran, Gorišni-ca 23, Gorišnica 18,33; la{ki rizling - izbor: Hojnik Edvard, Kajuhova 7, Kidričevo 19,37, Lubaj Bojan, Kajuhva 3, Kidričevo 19,33, Skaza Anton, Vide Alič 41, Ptuj 19,17; la{ki rizling - jagodni izbor: Petrovič Roman, Ilčeva 15, Ptuj 18,93; la{ki rizling - ledeno vino: Lu-baj Bojan, Kajuhva 3, Kidričevo 19,47, Hojnik Edvard, Kajuhova 7, Kidričevo 19,30; la{ki rizling - pozna: Mlinarič
Jože, Metka, Dornava 91 a, Dor-nava 18,97, Turisti. vinogradiš-ka kmetija Pungračič, Drenovec 7, Zavrč 18,67, Petrovič Roman, Ilčeva 15, Ptuj 18,57; la{ki rizling - suhi jagodni izbor: Lu-baj Bojan, Kajuhva 3, Kidričevo 19,70, Hojnik Edvard, Kajuho-va 7, Kidričevo 19,43, Lubaj Bojan, Kajuhva 3, Kidričevo 19,43; la{ki rizling: Arnečič Zvonko, Gradišča 116 b, Cirkulane 18,47, Orlač Janez, Repišče 25, Leskovec 18,43, Bratuša Jože, Formin 43, Gorišnica 18,37; modra fran-kinja: Kolednik Milan, Gradišča 104, Cirkulane 17,04, Hojnik Franc, Jožica, Polenci 25 c, Videm 15,08;
mu{kat otonel: Družina Novak, Tržec 25 c, Videm 18,10;
renski rizling - jagodni izbor: Kramer Marjan, Lancova vas 85 a, Videm 18,47; renski rizling - pozna: Hojnik Edvard, Kaju-hova 7, Kidričevo 18,60, Mlina-rič Jože, Metka, Dornava 91 a, Dornava 18,47, Kramer Marjan, Lancova vas 85 a, Videm 18,40;
renski rizling: Žuran Ivan, Kraigherjeva 3, Ptuj 18,37, Jan-žekovič Konrad, Markovci 33, Markovci 18,23, Marinič Stanislav, Janški vrh 15, Ptujska gora 18,23; rumeni mu{kat - pozna: Mlinarič Jože, Metka, Dornava 91 a, Dornava 18,53, Milošič Jože, Videm 24, Videm 18,40; rumeni mu{kat: Vauhnik Marija, Edo, Dupleška c. 200 a, Maribor 18,47, Plajnšek Franc, Kočice 34, Žetale 18,40, Potočnik Božidar, Bernarda, Duple-ška c. 200 a, Maribor 18,33; sauvignon - pozna: Mlinarič Jože, Metka, Dornava 91a, Dornava 18,03; sauvignon: Roškar Franc, Pristava 28 a, Cirkulane 18,53, Ceh Marjan, Pacinje 6, Dornava 18,27, Novak Jože, Ro-tman 39e, Juršinci 18,20; sivi pinot - pozna: Rajh Silvo, Dra-ženci 24, Hajdina 18,07;
sivi pinot: Skaza Anton, Vide Alič 41, Ptuj 18,53, Reberc Mateja, Miran, Gorišnica 23 18,27, Druzovič Janez, Drbetinci 13, Vitomarci 18,23; {ipon: Arne-čič Zvonko, Gradišča 116 b, Cir-kulane 18,02, Arbeiter Franc, Paradiž 6, Cirkulane 17,84, Lah Marjan, Remčeva 5, Ptuj 17,40; traminec - jagodni izbor: Milo-šič Jože, Videm 24, Videm 18,83; traminec - pozna: Milošič Jože, Videm 24, Videm 18,27; trami-nec: Kunčnik Nežka, Gorišnica 81, Gorišnica 18,40, Druzovič Janez, Drbetinci 13, Vitomarci 18,30, Pignar Stanko, Zamuša-
ni 16, Gorišnica 18,23; zeleni silvanec: Krajnc Milan, Regentova 9, Maribor 16,67; zvrst: Bratuša Marija, Franjo, Zg. Le-skovec 5 a, Leskovec 18,17, Krajnc Milan, Regentova 9, Maribor 17,93, Špes Hubert, Dornava 111, Dornava 17,90.
PRVAKI SORT
Turist. vinogradniška kmetija Pungračič, Drenovec 7, Zavrč, CHARDONAY 18,40; Hojnik Edvard, Kajuhova 7, Kidričevo LAÏKI RIZLING - IZBOR 19,37; Mlinarič Jože, Metka, Dornava 91 a, Dornava LA[KI RIZLING - POZNA 18,97; Arnečič Zvonko, Gradišča 116 b, Cirkulane, LA[KI RIZLING 18,47; Žuran Ivan, Kraigherjeva 3, Ptuj RENSKI RIZLING 18,37; Vauhnik Marija, Edo, Dupleška c. 200 a, Maribor RUMENI MUÏKAT 18,47; Ceh Marjan, Pacinje 6, Dornava, SAUVIGNON 18,27; Druzovič Janez, Drbetinci 13, Vitomarci, SIVI PINOT 18,23; Arnečič Zvonko, Gradišča 116 b, 2282 Cirkulane, [IPON 18,02; Pig-nar Stanko, Zamušani 16, Gori-šnica, TRAMINEC 18,23;
ŠAMPIONI
Lubaj Bojan, Kajuhova 3, 2325 Kidričevo LAÏKI RIZLING - SUHI JAGODNI IZBOR, 19,70;
Vauhnik Marija, Edo, Duple-ška c. 200 a, Maribor RUMENI MU[KAT 18,47.
Razglasitev razultatov s podelitvijo priznanj bo v soboto, 6. aprila ob 19. uri v Minoritskem samostanu v Ptuju.
JB
PTUJ / sklad za izobrazevanje delavcev
Delo zahteva znanje
Danes si ni mogoče več zamisliti kakovostnega dela bez nenehnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev. Tega se vse bolj zavedajo tudi samostojni podjetniki in pri njih zaposleni delavci. Z dodatnim izobraževanjem se znižujejo stroški poslovanja, delavcem pa povečuje konkurenčnost na trgu dela. Vlado Petrovič, sekretar Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj, je povedal, da se jih je lansko leto preko sklada v vseh oblikah izobraževanja, ki so jih ponudili, izobraževalo skupaj 1491 od skupaj 2500 delavcev, kolikor jih zaposlujejo samostojni podjetniki na Ptujskem.
za udeležbo v računalniških tečajih. Lani so prejeli 115 vlog za povrnitev stroškov izobraževanja, od tega so jih v zadovoljstvo prosilcev rešili 102, 13 pa zavrnili. O vlogah odloča upravni odbor, povračilo pa lahko znaša od 50 do 80 odstotkov stroškov. Kot poudarja Vlado Petrovič, sekretar sklada, si želijo, da bi zainteresirani delavci za izobraževanje vloge na sklad naslovili pravočasno, od tega je namreč odvisen tako vsakoletni finančni načrt in program dela, kot tudi višina sredstev za povračilo stroškov izobraževanja.
Za leto 2002 so si pri skladu za izobraževanje delavcev pri s. p. Ptuj zadali ambiciozen program dela. V program so vključili vse, kar potrebuje današnja obrt in v njej zaposleni. Poudarek je na računalniškem izobraževanju, učenju tujih jezikov in na usposabljanju iz varstva pri delu glede na v letu 1999 sprejeti zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je zelo strog. Poleg tega načrtujejo 12 strokovnih ekskurzij doma in v tujini ter vrsto tečajev in seminarjev, v katere naj bi se po pričakovanjih vključile vse strokovne sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj. Sekretar sklada Vlado Petrovič pričakuje, da se bo letos število delavcev, ki se bodo vključili v ponujene oblike izobraževanja, še povečalo.
MG
Vlado Petrovi~, sekretar Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Foto: C. Goznik
Sklad, ki ima od leta 1999 prostore v novem poslopju pošte na Vodnikovi 2, je za izobraževanje v letu 2001 namenil več kot 19 milijonov tolarjev ali kar 6 milijonov več kot leta 2000. Ob delu je lansko leto študiralo 53 delavcev, od tega jih je 18 študij uspešno zaključilo, 35 pa jih izobraževanje nadaljuje. Gre za izobraževanje od od IV. do VII. stopnje. Strokovne ekskurzije so načrtovali in izvedli skupaj s strokovnimi sekcijami pri Območni obrtni zbornici Ptuj. Skupaj se jih je udeležilo 564, v seminarje in tečaje pa se je vključilo 875 delavcev, največ kar 644 se jih je udeležilo tečaja iz varstva pri delu. Iz leta v leto pa se povečuje zanimanje
7. APRIL / svetovni dan zdravja
Gibanje za zdravje
Glavni vzrok za bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti je pomanjkanje telesne dejavnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti vsako leto umre več kot dva milijona ljudi. Eno tretjino rakastih obolenj bi lahko preprečili z uživanjem zdrava hrane, vzdrževanjem normalne telesne teže in redno telesno vadbo.
60 DO 85 ODSTOTKOV ODRASLIH TELESNO NEAKTIVNIH
Svetovna zdravstvena organizacija je za letošnji svetovni dan zdravja - 7. april - izbrala moto Gibanje za zdravje. Z njim želi pritegniti pozornost politike, javno zdravstvene službe in civilne družbe, da bi se vsi skupaj bolj zavedli pomena gibanja za zdravo življenje ter pomagali pri njegovem vpenjanju v vsakdanje življenje in delo večine ljudi na svetu. Telesna dejavnost prinaša zdravju številne koristi, neposredne in posredne. Pomaga zmanjševati stopnjo nasilja med mladimi, spodbuja življenje brez tobaka in prispeva k zmanjševanju drugega tvegnega vedenja, kot sta na primer nezaščitena spolnost, uporaba ilegalnih drog in podobno. Že 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno, lahko je to na primer hitra hoja, vožnja s kolesom v službo namesto uporabe avtomobila, bo dovolj,
da bomo dosegli koristi za svoje zdravje. Ker se lahko s telesno dejavnostjo ukvarjamo kjerkoli, ne potrebujemo posebnih pripomočkov. Tudi nošenje vrečk iz trgovine, prenašanje lesa, knjig, otrok, hoja po stopnicah so dober primer komplementarne telesne dejavnosti. Hoja, ki je morda najpogostejša in zelo priporočljiva telesna dejavnost, je na primer brezplačna.
Aktivna telesna dejavnost lahko pomaga k izboljšanju kakovosti življenja ljudem vseh starosti. Letošnje sporočilo svetovnega dneva zdravja daje misliti vsem, podatek, da kar 60 do 85 odstotkov odraslih po vsem svetu ni dovolj telesno dejavnih v korist svojega zdravja, je naravnost zaskrbljujoč. Ob tem pa je tako malo potrebno narediti, da se iz sedečega načina življenja premaknemo v aktivnega, v korist boljšega zdravja in večje kvalitete življenja.
MG
PO NAŠIH OBČINAH
OdfttfMitam
MARKOVCI / O
DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJI
V	soboto, 23. marca, je bilo v Markovcih predavanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je vodila pravnica Dragomi-ra Zelenik. Poleg kmetov so ji prisluhnili tudi nekateri ob~inski svetniki. Njen namen je bilo, da se kmete informira o tem, kaj je možno registrirati kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in kdo se lahko s takšno dejavnostjo ukvarja. Gre za s kmetijstvom ali gozdarstvom povezano dejavnost, ki se z namenom izboljšanja finančnega stanja kmetije opravlja na kmetiji. Med takšne dejavnosti sodijo: turizem na kmetiji, predelava živil rastlinskega in živalskega izvora ter dejavnosti domače oziroma umetnostne obrti. Dopolnilno dejavnost na kmetiji sme opravljati vsak, ki je lastnik zemlje, najemnik ali zakupnik kmetije in družinski člani, ki imajo urejen status kmeta in ustrezno pokli-co izobrazbo.
Čeprav predavanju ni prisluhnilo veliko kmetov, pa so prisotni opozorili, da vendarle ni vse tako, kot jim je strokovnjakinja razložila. Kmetje se niso strinjali, da neposredno trženje s kmetije ni tako enostavno in preprosto ter da je težko prodati blago, ki je pridelano na majhnih kmetijah in ne more biti konkurenčno tistemu, ki je produkt velikih korporacij.
Mojca Zemljarič
MARKOVCI / PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU
Mladi občine Markovci so v sodelovanju z občino in domačo osnovno šolo v nedeljo, 24. marca, pripravili osrednjo občinsko proslavo ob materinskem dnevu. Na proslavi, ki naj bi bila za~-etek močnej{ega povezovanja med mladini v občini, so nastopili markovski osnovno{olci, dijaki in {tudentje. Proslavo so si med drugimi ogledali tudi Franc Kekec, župan občine Markovci, in njegova soproga ter Karolina Pičerko, članica občinskega sveta in predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Markovci. Pičerkova in župan sta mlade pozdravila, jih pohvalila za vložen trud in delo ter jim dala vzpobudo za nadaljnje ustvarjanje.
Mojca Zemljarič
PTUJ / VESELOŠOLCI SO SE IZKAZALI
V	petek, 22. marca, so se pomerili učenci ptujskih osnovnih {ol Breg, Ljudski vrt s podružnico Grajena, Mladika, Olge Meglič in OŠ Markovci na tekmovanju II. stopnje Vesele {ole. Najuspe{nej{i so bili: tretje{olci Oskar Korošec iz OŠ Mladika, Urban Neudauer iz OŠ Olge Meglič in Maja Kostanjevec iz OŠ Markovci, četrto{olka Kaja Jakolic iz OŠ Ljudski vrt (osvojila je vse možne točke), peto-{olec Vito Vicar iz OŠ Ljudski vrt (edini uvr{čen na državno tekmovanje), {esto{olka Lucija Tratnik iz OŠ Olge Meglič, sed-mo{olci Anja Prelog iz OŠ Mladika in Marko Janžekovič iz OŠ Olge Meglič in osmo{olka Teja Potočnik iz OŠ Olge Meglič. Najbolj{ih sedemintrideset tekmovalcev se bo 25. aprila na OŠ Ljudski vrt potegovalo za naslov državnega prvaka.
D. Erbus, K. Mlakar
PTUJ / [esto leto univerze za tretje @ivljenjsko obdobje
Sreianja ptujskih in okoliških intelektualcev
Na Ptuju že šesto leto potekajo izobraževanja na univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prostovoljno izobraževalno gibanje starejših in deluje v okviru Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Ptuj. Študijska srečanja se pričnejo v oktobru in zaključijo konec maja. V začetku je univerzo obiskovalo le osem udeležencev, zdaj jih je že 172 in verjetno jih bo prihodnje leto še več.
Sicer pa je izobraževanje, ki se zaradi nenehnih sprememb v naši družbi nadaljuje vse do visoke starosti, namenjeno temu, da udeleženci bolje razumejo sami sebe, da zanjo biti bolj neodvisni in odgovorni za življenje, pa da so dejavni, aktivni in tako še več prispevajo v skupno dobro. Ob koncu študija ni glavno samo pridobljeno znanje (zanj ne dobijo ocene ali kaj podobnega), temveč mnogo več velja druženje in prijateljstvo.
Študijski krožek umetnostna zgodovina je na Univerzi za
tretje življenjsko obdobje najstarejši. Dobrih pet let potekajo druženja z umetnostno zgodovinarko ob spoznavanju umetnosti zgodovine; zdaj so slušatelji pri baroku. Na začetku ni kazalo, da bo zanimanje tako zelo poraslo, pravi Marija Svetelš-ek, vodja in koordinatorica v krožku, v katerem je z začetnih 16 danes 30 udeležencev.
Zanimivo je tudi v krožku Beremo z Manco Košir, kjer ima osrednjo vlogo mentorica Viktorija Dabic, ki si za cilj postavlja širjenje bralne kulture.
Na Ljudski univerzi pogosto za skupno mizo sedejo Viktorija Dabic, Marija Svetelsek, Božena Ribič, Rozika Ojstersek in Dušan Šilak, ki skrbi za tehnično plat izvedbe programov izobraževanja starejših
V dobrem letu, odkar se družijo, jim to dobro uspeva, srečanja pa imajo tudi v prostorih ptujske knjižnice, s katero so sicer v dobri navezi.
ORMOZ / razstava o pomembnih možeh in družinah
Ustvarjali so ormoško zgodovino
V avli občinske zgradbe občine Ormož so v minulem tednu odprli razstavo z naslovom Ustvarjali so ormoško zgodovino, ki govori o pomembnejših družinah in možeh Ormoža in okolice v 19. ter začetku 20. stoletja. Organizirata jo občina Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj, pripravila pa jo je mlada zgodvinarka Zdenka Plenjšek ob izteku svojega pripravništva.
Razstava je postavljena v čast velikim možem in družinam, ki
so ustvarjali zgodovino mesta Ormož. V času med 19. in v prvi
Razstavo o pomembnejših ormoških družinah je pripravila Zdenka Plenj{ek. Foto: Hozyan
DORNAVA / prireditev ob materinskem dnevu
Drobne reH in veliko ljubezni
Malčki iz vrtca in učenci osnovne šole dr. Franja Žgeča v Dornavi so s pomočjo vzgojiteljic in učiteljic v sredo pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Lahko bi dejali, da je bilo to družinsko praznovanje, saj je bilo med številnimi prisotnimi tudi veliko očetov, babic in dedkov.
Utrinek iz kulturnega programa
polovici 20. stoletja so ti s svojim delovanjem dali življenju v mestu pomemben pečat, vplivali na razvoj in napredek. Mnogi med njimi so predstavljeni na razstavi, ki bo v avli občinske zgradbe odprta še vse do 25. aprila.
Slovesno je razstavo odprl župan Vili Trofenik, govoril je tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, razstavo pa je predstavila avtorica sama. V kulturnem programu je sodelovala solistka Zlatka Puklavec, ki jo je na klavirju spremljala Klavdija Zorjan Škorjanec.
V minulem letu so bile v Ormožu postavljene številne razstave, na katere so se Ormo-žani že navadili, za to pa sta predvsem zaslužni kustosinja Nevenka Korpic in zgodovinarka Zdenka Plenjšek, ki sta s tem popestrili ustvarjalni prostor v Ormožu in poskrbeli za zavedanje o zgodovini teh krajev.
Mh
Predstavili so se z glasbenimi, plesnimi in drugimi točkami. Prireditev je povezovala Slavica Bratuša, zbrane pa je nagovorila tudi Zdenka Ko-stanjevec, ravnateljica osnovne šole, ter poudarila pomembnost vzgoje otrok. Ob tej priložnosti je izročila nagrado 5-letn-emu Janu Kolenku, ki je ob mentorstvu vzgojiteljice Irene Mikša prejel mednarodno priznanje.
Otroci so ponovno povedali svojim mamicam, babicam in očetom, da jih imajo radi, v zahvalo pa so jim predstavili svoje znanje. Tudi tokrat so člani ara-nžerske sekcije pri TED Luka-ri zelo lepo pripravili dvorano in izdelali rožice ter jih podarili ženskam.
MS
Ko pa pride na vrsto krožek Spoznavajmo Ptuj, spoznavajmo Slovenijo, potem jih nič ustavi doma, temveč se odpravijo potepat po raznih krajih Slovenije. Krožek vodi Božena Ribic. "Na začetku smo potovali s svojimi vozili, potem s kombijem, zdaj pa bo že 50 sedežev na avtobusu premalo za tako velik interes."
V raznolikem programu na univerzi za tretje življenjsko obdobje najdemo še druge teme (lani so jih ponudili kar 18, letos nekaj manj), kot so tuji jeziki, kulinarika, literarni krožek, računalništvo, ročna dela, joga in pester program zdravstvenih tem, ki so v zadnjem obdobju naletela na dober odziv med udeleženci. Za zdravstvena predavanja (ta so ob torkih ob 10.30 uri) so hvaležni ptujskim doktorjem medicine in specialistom iz ptujskega zdravstvena doma, bolnišnice in zasebni-
kom, ki jim pomagajo tudi pri izbiri tematike predavanj.
Rozika Ojsteršek, koordinatorica na univerzi in predsednica društva, obljublja še zanimiv krožek, v katerem bodo udeleženci spoznavali običaje, navade ter oblačila na Ptujskem in Slovenskem, zanimivo bo tudi v računalniškem krožku, kjer se bodo srečali tudi z internetom. Do konca študijskega leta je ostalo še nekaj mesecev, ker pa je univerza odprta ob vsakem času, za prijavo nikoli ni prepozno. Treba je zbrati le malo poguma in dobre volje. Četudi malo v letih, pa še zmeraj aktivni udeleženci na univerzi pridobivajo nova znanja, zapolnjujejo praznino svojega življenja in uresničujejo tisto, za kar so imeli kdaj prej veliko željo. Rozika Ojsteršek ob tem pravi: "Odkrivamo nove oblike sožitja, sodelovanja v družbi in se vanjo ponovno vključujemo, obnavljamo samozaupanje, osebno samospoštovanjem, prizadevanje v soseski. S tem zadostimo človeškim potrebam, tako manj razmišljamo o bolezni in obolenjih, v katerih se vsakdo znajde. Nekateri nam morda ne razumejo, na naša druženja gledajo kot na nek 'čvek' skupine starejših žensk, ki pač nimajo kaj početi. Pa se še kako motijo. Tisti, ki so se nam z leti pridružili, so hvaležni, zadovoljni, v študijskih skupinah so se našli prijatelji in to nam je osnovno vodilo za naprej. Vabim, da se nam pridružijo, to velja tako za žensk kot tudi za moške; predvsem moških bi želeli več v nekaterih skupinah."
Tatjana Mohorko
PTUJ / večer oblečene poezije
Ko se družita poezija in oblaiila
V Narodnem domu na Ptuju je v okviru literarne arene 28. marca potekal neobičajen večer - večer oblečene poezije.
Izmenično so si roko podajali verzi pesnice Sonje Votolen, ki je lani prejela prvo mednarodno nagrado za poezijo Frontiera onlus, ki jo podeljuje istoimensko združenje v Rimu, in moda za močnejše postave na manekenkah skupine Zale. Združenje dveh skupin ljudi, tistih, ki jih povezuje poezija, in tistih, ki jih bolj navdihuje moda, sta omogočila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj in uredništvo revije Rina.
Za skupino Zale, skupino močnejših manekenk, ki je ne-
m

Pesnica Sonja Votolen
V skupini manekenk Zale, ki predstavljajo modo za močnejše, nastopata tudi Ptujč-anki Lea Kralj (na fotografiji) in Sanja Pintar. Foto: MG
kaj novega v slovenskem prostoru, sta zaslužna stilistka Marjana Škornik in producent Marjan Podlesnik. Verzi Sonje Votolen so s svojo izpovedjo prevzeli občinstvo, saj prikazujejo realno življenje, v katerem se prepletata veselje in žalost, trpka življenjska filozofija.
MG
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / stane lepej - 60-letnik
Aktivist in zagnanec, predvsem pa poštenjak
Sredi marca je v krogu najdražjih, svojcev in prijateljev proslavil 60-letnico svojega izredno razgibanega in plodnega življenja, znan in kljub pokoju se vedno aktiven Ptujčan Stane Lepej, ki se je v svojem življenju poleg družine posvečal predvsem poklicu ter političnemu in društvenemu življenju.
Rojen je bil 16. marca 1942 v delavsko-kmecki družini v Zgornji Pristavi v tedanji vi-demski občini. Brezskrbno mladost je v glavnem preživel okoli domače hiše in ob vaškem potoku. Po končani nižji gimnaziji žal ni dobil štipendije za nadaljnje šolanje in ne vajenskega mesta, zato je, kot sam pravi, od srca hvaležen enemu prvih ptujskih novinarjev in nekdanjemu uredniku Tednika Jožetu Vrablu, ki ga je popeljal v grafično druščino in ga navdušil tudi za pisanje, čemur je ostal zvest še danes.
S pridnim delom, prizadevanji in marljivimi rokami je dokaj hitro napredoval od vajenca do črkostavca in naprej v oddelkovodja stavnice, nato do komercialista in nazadnje do direktorskega stolčka, saj je bil v letih od 1976 DO 1979 tudi direktor Ptujske tiskarne.
Vseskozi je bil aktiven na najrazličnejših področjih življenja: prijatelji se ga spomijo kot zanesenega praporščaka pionirske organizacije, predsednika mladinske organizacije v tiskarni, kasneje sekretarja in pred-
Stane Lepej ob svojem starem topsu, za katerim kljub računalniški dobi najraje pozno v noč ustvarja svoje kritične članke. Foto: M. Ozmec
sednika občinske konference ZSMS Ptuj, predsednika občinske konference SZDL, zatem pa je bil od leta 1979 do 1983
MARKOVCI / z 29. redne seje sveta
Sprejeli zaključni raiun za leto 2001
Na 29. redni seji so se v četrtek, 28. marca, sestali tudi svetniki občine Markovci, ki so se po uvodnih pobudah in vprašanjih seznanili s kvaliteto pitne vode v vodooskrb-nem sistemu Ptuj in se zatem posvetili zaključnemu računu občine za leto 2001, ki izkazuje dobrih 628 milijonov prihodkov, 523 milijonov odhodkov ter dobrih 105 milijonov presežka.
Svetniki občine Markovci so se lahko prepričali, da je voda iz vodooskrbnega sistema Ptuj ki jo pijejo tudi v markovski občini, neoporečna. To zatrjujejo v Komunalnem podjetju Ptuj, ki je distributer pitne vode, saj vodi podtalnice iz osrednjega črpališča v Skorbi dodajajo tudi vodo iz treh globinskih vodnjakov. Kvaliteto pitne vode redno nadzorujejo, poleg rednega jemanja in analize vzorcev pa so v okviru notranjega nadzora dodatno izvedli še okoli 600 analiz na vsebnost nitratov in ugotovili, da nikjer na omrežju ne presega dovoljene vrednosti 50 mg na liter vode.
Precej razprave so svetniki namenili predlagani vsebini odloka o zaključnem računu občine za minulo leto 2001, v katerem je zapisano, da so prihodki občine Markovci lani znašali 628.875.931,73 tolarjev, kar predstavlja 99.55 odstotka od planiranih prihodkov. Od tega odpade dobrih 494 milijone na davčne prihodke, dobrih 17,8 milijona na nedavčne prihodke, kapitalski prihodki
predstavljajo dobrih 21 milijonov tolarjev, transferni prihodki pa okoli 95 milijonov. Po obrazložitvi in krajši razpravi so svetniki s predlaganim odlokom o zaključnem računu soglašali brez bistvenih pripomb.
Osnutek rebalansa proračuna za letošnje leto, ki predvideva 766 milijonov prihodkov in 822 milijonov odhodkov so po krajši razpravi preoblikovali v predlog in ga iz objektivnih vzrokov povečanega skupaj za prek 30,9 milijonov po hitrem postopku sprejeli.
Po hitrem postopku so sprejeli tudi odlok o komunalnem prispevku v občini, ki pomeni kvalitetni vir proračuna za investicije v javno infrastrukturo. Seznanili so se s predlogom programa opremljanja stavbnih zemljišč v novi obrtni coni Novi Jork, ter z višino sorazmernega deleža komunalnega opremljanja v tej obrtni coni.
Soglašali so tudi z investicijskim programom in predlagano zagotovitvijo preostalih sredstev za izgradnjo vaške dvorane v Bukovcih, po katerem
sta investitorja in financerja investicije občina Markovci in prostovoljno gasilsko društvo Markovci. Občina naj bi iz proračuna za izgradnjo zagotovila 64,2 milijona, preostalih 60 milijonov pa naj bi zagotovili soinvestitorji iz PGD Bukovci v letih 2002 do 2004, ki so se tuidi zavezali, da bodo prevzeli kompletno upravljanje novozgrajene dvorane v Bukovcih.
Svetniki so se strinjali tudi s predlagano skupno realizacijo regionalnega projekta o združevanju finančnih sredstev za odvajanje in čiščenje odplak, oziroma za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, vendar pred podpisom, za katerega so pooblastili župana Franca Kekca, zahtevajo aneks h krovni pogodbi o združevanju finančnih sredstev v te namene. Kot je znano sta krovno pogodbo do sedaj podpisali le Mestna občina Ptuj in občina Hajdina, k podpisu pa so poleg občine Markovci povabili še občini Kidričevo in Gorišnica.
Odločanje o predlogu zbora občanov Stojnc za rabo kupnine za trgovino, ter predlagano odtujitev zemljišča v Novi vasi pa so tudi zaradi pomajnkanja časa preložili na eno od naslednjih sej.
M. Ozmec
organizacijski sekretar in celo sekretar takratne občinske konference ZKS Ptuj.
Kljub svoji bogati politi~ni preteklosti danes Stane ni član nobene politične stranke, saj je njegovo vodilo dobra {tiri stoletja star, a {e vedno aktualen izrek Erazma Rotterdamskega: biti član katerekoli stranke pomeni podrejati se njenemu vodstvu; Stane pa je od nekdaj znan po svojeglavosti in tak{en ostaja tudi naprej.
Vseskozi se je odlikoval tudi po svojih organizacijskih sposobnostih, saj je bil in je {e danes na čelu najrazličnej{ih dru{tev in organizacij. Nikoli ni bil pilot, padalec ali modelar, pa je bil lep ~as predsednik ptujskega Aerokluba. Svojo sposobnost je pokazal z organizacijo prvih ae-rotombol, ki so že v tistih časih
pritegnila prek 30.000 obiskovalcev. Nikoli ni bil telovadec, pa je kljub temu več kot 5 let uspešno vodil Gimnastično dru{tvo Ptuj. Nikoli ni bil posebno navdušen kolesar, pa je bil tudi sekretar Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj. Nikoli tudi ni bil folklorni plesalec, pa se je na pragu šestega življenjskega križa predal celo vodenju folklorne skupine Ptujske bolnišnice, kjer pleše njegova žena Ida.
Takšen vsestranski in še vedno aktiven je Stane Lepej, mnogokrat tudi muhast in svojeglav. To so spoznali tudi brigadirji veterani in drugi udeleženci mladinskega prostovoljnega dela, ki jih je lani "poganjal" kot vodja projekta Pesnica 1946 - Do-rnava 2001. To bodo do konca spoznali tudi letos, ko se pripravljajo na proslavo 25-letnice delovanja ptujskih brigadirjev.
Naj ob koncu zapišemo, da je Stane Lepej eden od "krivcev" za združitev radia Ptuj in Tednika v letu 1975, saj je bil kot takratni predsednik občinske konference SZDL in predsednik programsko-izdajateljskega sveta radia in Tednika eden pobudnikov te ideje. Naš zvesti dopisnik pa ostaja še naprej, saj ob večerih rad sede za svoj pisalni stroj in nanj zliva kritični bes nad dogodki današnjih dni.
Iskrene čestitke ob šestem križu in še mnogo let zdravega pisanja!
M. Ozmec
KOG / koncert kvarteta deteljica
Razveseljujejo svoje in drugo srce
Minuli konec tedna je v avli osnovne šole na Kogu izzvenel koncert kvarteta Deteljica s Koga in njihovih gostov.
Dekleta kvarteta Deteljica prepevajo že enajsto leto. Vsako leto se Darja Žganec Horvat, ki je tudi vodja pevk, Romana Perc, Nevenka Žganec in Katja Čurin zvestim poslušalcem predstavijo na koncertu. Lani so praznovale desetletnico in se takrat odločile za novo ime: iz dekliškega kvarteta so se preimenovale v kvartet Deteljica; to ime jim lepo pristaja. Nežne so kot lističi deteljice, pa vendar so njihovi glasovi močni.
VELIKA NEDELJA / proslavili krajevni praznik
Premalokrat si vzamemo ias za druženje
Na velikonočni ponedeljek so v krajevni skupnosti Velika Nedelja praznovali krajevni praznik.
Domačini in drugi obiskovalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička in z veseljem prisluhnili nastopajočim, v glavnem iz krajevne skupnosti Velika Nedelja. Zbrane so z Zdravljico pozdravile članice pevskega društva Cabaletta iz Ormoža pod vodstvom Helene Polič Kosi, predstavila se je Orffova skupinica iz osnovne šole Velika Nedelja, ki tudi sicer veliko nastopa na kulturnih prireditvah
v svoji krajevni skupnosti; mlade glasbenike in pevce uči Teja Ivanuša. Predstavili so se tudi pevci cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Renate Horvat, pa učenci glasbene šole Ormož, doma iz Velike Nedelje. Za dobro voljo pa so poskrbeli igralci s komedijo Lepo je biti zabušant avtorja Tončka Žumbarja. Obiskovalci pa so še s posebej velikim veseljem zaploskali tamburaški skupini Kulturnega društva Si-
mona Gregorčiča, ki je pred kratkim znova oživela. Lep večer so sklenili člani skupine domačih muzikantov s prijetnimi melodijami. Program sta povezovali Sonja Bolčevič in Monika Meško.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Velika Nedelja Ivan Hržič. Poudaril je, da je krajevni praznik možnost, da se krajani srečajo vsaj enkrat letno, saj je takih srečanj vse premalo.
Ivan Hržič je podelil plakete krajevne skupnosti. Prejeli so
jih Terezija Frangež za delo na področju kulture, Albin Žni-darič, doma iz Dobrave, prior križniškega reda za Slovenijo, v zahvalo za soustvarjanje kulturne dediščine pri Veliki Nedelji, in Ivan Petek za delo v krajevni skupnosti.
Po uradnem delu so Veliko-nedeljčani nazdravili s prijatelji in znanci in preživeli prijeten večer v družbi domačih ustvarjalcev.
Mh
Pred dvema letoma so izdale zgoščenko z naslovom Nocoj pa, oh, nocoj. Predstavljajo se na številnih prireditvah v svoji krajevni skupnosti, pa tudi izven njenih meja. Udeležujejo se srečanj odraslih pevskih zborov in komornih skupin, na katerih jih ocenjevalci vselej odlično ocenijo. Njihovi nežni glasovi, ki se s tenkočutnostjo zlivajo v celoto, navdušujejo poslušalce, pa najsi bo to v umetniških skladbah ali pa v nekoliko trših ljudskih melodijah. Njihovo petje je vedno ubrano in tako bo zagotovo tudi v prihodnje.
Dekletom so se ob njihovem nastopu pridružili tudi fantje in možje Miklavževskega okteta, ki jih vodi Leon Lah, nastopila je tudi domačinka citrarka Katja Skoliber, za dobro voljo pa poskrbel humorist, domačin Janko Klanjčar.
Številni so, ki vedno znova radi prisluhnejo kvartetu Deteljica, dekleta pa bodo lepo pesem prav gotovo še veliko let ohranjala in skrbela, da bo ostala zapisana v mislih in srcih njihovih poslušalcev, na tak način pa tudi same ogrevala srca in nemalokrat s prijetno pesmijo razveseljavala dušo.
mh
Mlfođiiatami
m ■
PODGORCI / PRAZNIK VINA IN DOMAČIH JEDI
Turistično društvo Podgorci pripravlja danes tiskovno konferenco, na kateri bodo govorili o 26. prazniku vina in domačih jedi, ,ki se bo za~el z ocenjevanjem vin prihodnji teden, 10. aprila, ko bodo bodo zbirali vzorce, ocenjevanje pa bo 13. in 14. aprila.To bo nova priložnost za vinogradnike, da prinesejo svoje vzorce in spoznajo kvaliteto svojega vina. (mh)
KOG / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
člani sveta krajevne skupnosti Kog so minuli petek zasedali na 26. seji. Sprejeli so zaključni račun KS za leto 2001, govorili o urejanju pokopališča in o opravljanju pogrebne dejavnosti.
SREDIŠČE OB DRAVI
/ PRED KRAJEVNIM PRAZNIKOM
člani sveta KS Središče ob Dravi so minuli četrtek zasedali na 25. redni seji. Sprejeli so zaključni račun krajevne skupnosti za letošnje leto, govorili pa tudi o praznovanju krajevnega praznika ter priznanjih krajevne skupnosti, ki jih bodo podelili krajanom, zaslužnim za razvoj svojega kraja. (mh)
PTUJ / ODSLEJ ALARMIRANJE IZ CENTRA ZA OBVEŠČANJE
V torek, 2. aprila, so se v prostoru za alarmiranje v gasilskem domu na Ptuju spomnili 10-letnice radijskega alarmiranja in obenem proslavili pomembno novost, saj odslej alarmov ne sprožajo več iz gasilskega doma, ampak iz Regijskega centra za obveščanje v Ptuju prek številke 112. Iz gasilskega doma v Ptuju so od 2. marca 1992, ko so prvi alarm sprožili gasilcem v Dorna-vi zaradi požara v Tibolcih, pa do danes sprožili več kot 800 različnih alarmov. Do leta 92 so na vsako intervencijo izvozili člani gasilskega društva Ptuj, po tem datumu pa so alarmirali društvo, na območju katerega je izbruhnil požar. Dandanes alarmiranje v glavnem poteka prek elektronskih pozivnikov, poziv s sireno pa velja le za obsežnejše akcije.
-OM
ZAVRČ / PRED SEJO SVETA
Na 34. redni seji se bodo v petek, 12. aprila, ob 18. uri sestali svetniki občine Zavrč in po uvodnem delu prisluhnili poročilu o delu postaje mejne policije Zavrč v letu 2001. Med rugim naj bi sklepali o zaključnem računu za leto 2001, predlogu odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, o vlogi za asfaltiranje poti v Gorenjskem Vrhu, vlogi podjetja Fersped, d. d., iz Ljubljane za začasno postavitev kontejnerja za opravljanje špediterske dejavnosti na mejnem prehodu Zavrč in nekaterim drugim zadevam. (-OM)
PTUJ / RIBIŠKA SEZONA SE JE PRIČELA
Minuli ponedeljek, 1. aprila, se je uradno pričela nova ribiška sezona, ki je ob ribniku v Rogoznici že prvi dan pritegnila več kot 50 ribičev. V Ribiški družini Ptuj pa pripravljajo to soboto, 6. aprila, množično akcijo čiščenja in urejanja okolja. Zbirališče je ob 7. uri pred ribiškim domom v Ro-goznici.
Vse sobote v aprilu pa komisija za delo z mladino pripravlja uvajalni tečaj za mlade ribiče. Udeleženci se zbirajo ob 8. uri ob ribniku v Rogoznici. (-OM)
PO SLOVENSKIH GORICAH
LENART / o aktivnostih centra za socialno delo
Pomoi prejema 364 upravičencev
Center za socialno delo Lenart pokriva območje upravne enote Lenart, torej vse {tiri ob~ine na Lenar{kem: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ano. O socialnih temah v lenar{kih občinah smo se pogovarjali z direktorico Centra za socialno delo, Marijo Klobasa.
TEDNIK: Ali je na lenars-kem veliko družin, ki se k vam zatečejo po pomoč v socialni stiski?
Marija Klobasa: "Zadnje čase oziroma v letošnjem letu se kar srečujemo z večjim številom družin, ki so socialno ogrožene in so v socialni stiski. Tako socialno pomoč prejema 364 upravičencev. Višina denarnega pomoči je odvisna od njihovega dohodka. Ce so čisto brez dohodka, znaša denarna socialna pomoč okrog 30.000 tolarjev. V povprečju naše družine prejemajo denarno socialno pomoč okrog 50.000 tolarjev."
TEDNIK: Kaj so glavni vzroki socialnih stisk družin ali se v teh družinah pojavlja tudi alkohol?
Marija Klobasa: "Pojavi se tudi alkohol, ki povzroča še druge težave, ne samo socialno stisko. Tem družinam ne nudimo samo denarne socialne pomoči, ampak tudi druge storitve, kot so svetovanje, razgovori itd. V teh družinah se nam pojavlja tudi problem otrok, ki se
kažejo v šoli. To je vse skupaj povezano s problematiko družine, s temi otroki potem veliko delamo in jim poskušamo pomagati"
TEDNIK: Kako pa je z mladostniki na lenarskem koncu, mislim predvsem v povezavi z drogo?
Marija Klobasa: "Glede drog nimamo posebne evidence, če pa se kdo zateče k nam, mu svetujemo in ga napotimo v center v Maribor, kjer je vključen in mu znajo najbolj nuditi strokovno pomoč."
TEDNIK: Kako pa je na Lenarskem z rejništvom?
Marija Klobasa: "V Lenartu imamo v evidenci okrog 50 rej-niških družin, gre za starejše rejniške družine. V zadnjem času oziroma z novim zakonom o rejništvu bi pa želeli, da bi imeli mlajše rejniške družine, katere bi usposobili in izobraževali, da bi bile potem pripravljene sprejeti naše otroke. Zaenkrat imamo prijavljenih več rejniških družin kot pa otrok."
SVETA TROJICA / območno
v
srečanje plesnih skupin
Zaplesalo deset skupin
Javni sklad za kulturne dejavnosti Lenart je v četrtek, 28. marca, v soorganizaciji s kulturnim društvom Ernest Golob Peter v kulturnem domu pri Sv. Trojici organiziral območno srečanje plesnih skupin občin Benedikt in Lenart.
Med nastopom plesne skupine Srce iz OŠ Sv. Jurij
(Ut^imtam,
SV. TROJICA /
PREDAVANJE BORISA STRMŠNIKA
Kulturno društvo Ernest Golob Peter od Sv. Trojice organizira v soboto, 6. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu pri Sv. Trojici predavanje z diapozitivi z odprave na Aconcaguo v Južni Ameriki. Predaval bo Boris Strmšek, prvi Slovenec, ki je smučal z vrha Aconcague. Na to goro se je povzpela tudi odprava planiske-ga društva Hakl od Sv. Trojice konec januarja letos.
Zmago Šalamun

Nastopilo je deset skupin: plesni klub Talia iz Lenarta z dvema skupinama, enako Twirling klub lenar{kih mažuretk, plesna skupina Frklje in plesna skupina Škratke, obe iz OŠ Sv. Trojica, plesna skupina Crazy girls iz OŠ Benedikt, plesna skupina Srce iz OŠ Sveti Jurij, plesna skupina Raglje iz OŠ Vo-ličina in Mega smrklje od Sv. Trojice. Skupine so se predstavile z ritmičnimi plesi, kavboj-sko polko, malo {olo twirlinga, nastopajoči pa so med drugim obiskovalcem pričarali tudi noč čarovnic.
Srečanje je strokovno spremljala Mojca Kasjak, ki bo tudi odločila, katera skupina se bo udeležila medobmočnega srečanja.
Zmago Šalamun
Direktorica Centra za socialno delo Lenart Marija Klobasa
TEDNIK: Vaše rejnice so povezane v društvo rejnic. Kako društvo pomaga rejnicam?
Marija Klobasa: "Res je, rej-niške družine imajo ustanovljeno društvo, ki deluje že sedem let. V društvu so zelo aktivni: organizirajo razne izlete in izobraževanja, rejnice pa se redno mesečno srečujejo. Imamo okrog 15 rejnic, ki prihajajo vsak mesec. Na teh sestankih obravnavamo problematiko na področju rejništva, govorimo o težavah, s katerimi se srečujejo rejnice pri rejencih in svojih otrocih. Seznanjamo jih z novostmi in s tem, kako bi izboljšali delo z otroki in rejnica-mi."
TEDNIK: V okviru Centra za socialno delo Lenart deluje tudi varstveno-delovni center Mravlja. Katere aktivnosti izvajate v okviru centra?
Marija Klobasa: "Varstveno-delovni center Mravlja deluje od februarja 1998. V njem organizirano izvajamo zaposlovanje in dnevno varstvo odraslih invalidnih oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki se gle-
de na naravo in stopnjo prizadetosti ne morejo vključevati v običajno zaposlitev. Varovancem omogočamo najprimernejše razmere za delo, socialno vodenje in pridobivanje znanj, uporabnih za njihovo nadaljnje življenje. V naš center je vključenih 26 varovancev. Prihajajo zjutraj in okrog 14. ure odhajajo v domače varstvo. V centru so vključeni v različne oblike delavnic. Imamo šiviljsko, roč-nodelsko, mizarsko in keramično slikarsko delavnico, pralnico in delo na vrtu. Pralnica je dobro organizirana in peremo za zunanje naročnike, kot so zdravstveni dom, gostinski lokali in tudi za zavod Hrasto-vec. Iz dohodka, ki ga ustvarijo naši varovanci, dobivajo mesečne nagrade. Omogočimo pa jim tudi, da gredo na kopanje. Letos bomo organizirali petdnevno letovanje na morju. Skratka iz teh sredstev jim omogočimo nekatere ugodnosti."
TEDNIK: Z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeva se že pogovarjate o preoblikovanju varstveno-delovnega centra. Kakšne spremembe se obetajo?
Marija Klobasa: "Z ministrstvom smo v marcu imeli prvi razgovor o preoblikovanju, s katerim bi varstveno-delovne centre združili v mrežo. Tako bo naš center drugo leto spadal pod varstveno-delovni center Polž v Maribor. Za varovance se ne bo spremenilo nič, edino delavci se bodo združevali in tako bodo imeli večjo možnost, da se bodo družili z delavci enakega profila in v javnosti predstavljali svojo problematiko."
Zmago Šalamun
CRMLJA / zakonca njivar
v	'	v
pričela gradnjo hiše
Pomot prihaja ooo
Kot smo že poročali, je 11. marca ob 1. uri zjutraj zagorelo na stanovanjski hi{i Njivarjevih v Črmlji 18. Požar je uničil vse, zakonca sta re{ila le sama sebe. Takoj po požaru so jim je na pomoč priskočile humanitarne organizacije, posamezniki in občina Trnovska vas, ki je družini Njivar priskrbela počitni{ko prikolico, v kateri zdaj živijo.
Gradnja se je pri~ela ...
V predvelikonočnih dneh so Njivarjevi dobili projekt in dovoljenje za gradnjo. Tako so v petek pričeli izkop. Dobili so tudi nekaj gradbenega materiala. Odstranitev ruševin in izkop za hišo jim bo plačala občina Trnovska vas.
Kot nam je povedal gospodar Štefan Njivar, si želijo, da bi čimprej lahko naredili klet za
novo hi{o, v katero se nameravajo vseliti. V tem trenutku najbolj potrebujejo gradbeni material. Vsi, ki bi jim želeli pomagati, jih lahko pokličejo na telefon 02/720-83-96. Finančno pomoč lahko nakažete tudi na transakcijski račun Občine Trnovska vas, {tev.: 01000-0100017947, sklic 73010101, namen nakazila: pomoč družini Njivar po požaru.
Zmago Šalamun
MARIBOR y slovenskogoriška kmečka tržnica
Pod ovtarjevim varstvom
Lokalna turistična organizacija Slovenskih goric v sodelovanju s trgovskim centrom City v Mariboru že drugo leto pripravlja kmečko tržnico, na kateri ponujajo svoje dobrote kmečke gospodinje iz občin v Slovenskih goricah - Lenarta, Benedikta, Cerkvenjaka in Svete Ane.
Na tržnici ponujajo domače dobrote: gibanice, potice, domače drobno pecivo, različne vrste kruha, domače bučno olje, jabolčni kis, jajca ... Letos se je v ponudbo vključila čebelarska družina Krevs iz Lenarta in ponudbo obogatila z izdelki iz medu, medenega žganja in pro-polisa.
V predprazničnih dneh so ponudbo na tržnici obogatili izdelki iz dekorativnega slanega testa, ki nastajajo izpod spretnih
rok Alojzije Zemljič in so pole-p{ali v prazničnih dneh marsikatero mizo.
Tržnica je odprta vsako sredo popoldan in v soboto dopoldan, v predprazničnih dneh pa je bila odprta vsako popoldne.
Stojnico varuje ovtar - varuh Slovenskih goric, ki zraven dobrot ponuja tudi napovednik prireditev po Slovenskih goricah.
Zmago Šalamun
SV. TROJICA / zapleti pri izdaji
v	'
trojiske kronike
Brezplaino za vsakogar
Pri Sv. Trojici so v lanskem letu praznovali 100-letnico organiziranega kulturnega delovanja in 50-letnico ustanovitve Kulturnega dru{tva Ernest Golob Peter. Ob teh jubilejih so se v kulturnem dru{tvu lotili priprave prve krajevne kronike. Po osmih mesecih dela jim je uspelo kroniko pripraviti, vendar se je zapletlo pri financiranju.
Pri izdaji kronike so v društvu iskali razne sponzorje, med njimi so se obrnili tudi na KS Sv. Trojica in občino Lenart. Občina Lenart se je na prošnjo društva odzvala s 100.000 tolarji. Nato so se župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Roj-ko in Drago Lipič, predsednik KD Ernest Golob Peter, dogovorili, da bo občina skupaj s KS Sv. Trojica odkupila Troji-ško kroniko za vsa gospodinjstva v tej krajevni skupnosti. Tako je prišlo do podpisa pogodbe, s katero se je občina Lenart zavezala, da bo odkupila kroniko. Občina je nakazala 1.228.365 tolarjev in s tem odkupila 550 izvodov kronike po ceni tiskarskih stroškov. Ker kulturno društvo tiskarni ni poravnalo celotnih stroškov tiska, ne more dvigniti preostalih knjig. Posledica tega je, da vsa gospodinjstva v KS Sv. Trojica niso dobila kronike. Zato v društvu zahtevajo od KS Sv. Trojica in občine Lenart plačilo razlike do polne cene kronike, ki po izračunih društva znaša 3.000 tolarjev ter po besedah predsednika društva Draga Lipiča ni previsoka.
Predsednik KD Ernest Golob Peter Drago Lipič pravi: "Odprtih računov imamo še za dobrih 800.000 tolarjev, a jih bomo že nekako pokrili. Dejstvo je, da smo zato, da smo sploh lahko obdelali gradivo, morali kupiti računalnik in primerno ISDN linijo, vse to je strošek zborni-
ka povečalo. To bo sedaj ostalo društvu in poudariti moram, da nihče od nas, ki smo sodelovali pri izdaji kronike, za svoje delo ni prejelo nobenega plačila."
Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin pa pravi: "Kar smo obljubili, smo tudi plačali; še več, s predsednikom sveta KS Sv. Trojica sva se dogovorila, da bomo pri izdaji kronike sodelovali s 100.000 tolarji in potem še s 500.000 tolarji. Nato smo ugotovili, da v društvo na obljubljeni datum, 21. decembra 2001, ne bi imeli kaj pokazati, saj tiskarni niso plačali tiska. Zato je občina Lenart odkupila 550 izvodov kronike in za to plačala nekaj več kot 1,3 milijona tolarjev, kar je precej višji znesek, kot smo se v začetku dogovorili. Pred letom dni pa smo tudi podprli zaposlitev v projektu javnih del, saj smo ocenili, da gre za pomembno zbiranje in obdelavo podatkov. Ta zaposlitev je trajala do konec leta 2001. Zdaj je zbornik izdan in ni več potrebe, da bi tovrstno javno delo nadaljevali."
Dejstvo je, da 150 gospodinjstev kronike ni prejelo. Drago Lipič pravi, da bodo stroške nekako pokrili in tem gospodinjstvom zbornik razdelili brezplačno. Povedal pa je tudi, da razmišlja o sklicu tiskovne konference, na kateri bo podrobno predstavil težave pri izdaji zbornika.
Zmagoslav Šalamun
OD TOD IN TAM
razmišljamo
Ideal romantiine ljubezni
a)	Vsi, ki ste srečno zaljubljeni, neskončno ljubljeni, bogato poročeni ali pa živite lepo sanjsko življenje na koruzi z izvoljencem vašega srca, ste se ustavili pri napačni ko-lumni.
b)	Vsi tisti, ki ste v ljubezni že lep čas nesrečni, ne najdete pravega partnerja, živite osamljeno življenje, ob tem pa poslušate še zgode in prigode vaših srečno vezanih prijateljev, ste vabljeni k branju. Seveda le, če imate pet minut časa in voljo, da še enkrat preberete tisto, kar že tako ali tako veste, pa se še zmerom sprašujete, kaj delate narobe.
Če ste se torej v svojih mislih že osredotočili na črko b, naj vas najprej potolažim, da prav ničesar ne delate narobe. Že od nekdaj velja, da je denar sveta vladar. Pa vendar, če ni ljubezni, ti tudi ves denar tega sveta ne more pomagati, bi rekle naše babice, ki hudičevo dobro vedo, o čem govorijo, kadar se z njimi spustimo v debato o tej večni temi — ljubezni.
V tistih dobrih starih časih, ko so vrednote večne zvestobe še nekaj pomenile, ločitev praktično niso poznali. Ljudje so skupaj preživeli po trideset, štirideset, petdeset let, pa pri tem niso zavezali cule in je popihali ob prvem večjem prepiru. Znali so se spopasti s težavami in jih tudi konstruktivno reševati.
Skratka, ljubezen je bila vrlina in enkratno dosegljiv ideal, ki so jo čuvali in varovali.
Danes že samo v Sloveniji propade vsak tretji zakon. Od tega partnerja ne preživita skupaj niti deset let, povprečno znaša doba njunega partnerskega življenja pet let. V zahodni Evropi, na primer, razpade že vsak drugi zakon. Nekaj razlogov za takšno situacijo je mogoče nanizati. Mladi so danes dlje časa "mladi". To pomeni, da se izobražujejo do svojega 25., 26. leta (vzemimo, da so pri študiju maksimalno pridni in prizadevni), vmes marsikdo zaradi vse večjih študijskih obveznosti nima niti časa, da bi si našel resnega partnerja, spet drugi jih imajo. Ko je študij zaključen, sledi krčevita borba za službo in prvi težko prisluženi denar-ci. Diploma v žepu bi naj prinesla občutek za odgovornost, sposobnost lastnega življenja in emancipacije. Potrebno se je odseliti od staršev in si ustvariti lastno družino.
Tudi možnosti zabave je danes vedno več, kot je je bilo včasih. Mladi imajo tako priložnost na vsakem koraku spoznati nekoga in se z njim spustiti v debato o življenjskih prioritetah, o strahovih in notranjih nemirih. Velikokrat se je lažje zaupati tujcu kot pa morda osebi, ki je
oziroma bo postala tvoj bodoči partner. In kaj se zgodi takrat, če ta dva, ki sta si bila še do včeraj popolna neznanca, ugotovita, da imata precej skupnih točk in da so njuna razmišljanja identična? Ob tem pa imata povrhu še oba stalna partnerja, ki sta čisto slučajno vsak na svoji zabavi, tako da njuno življenje ne bi postalo preveč monotono? Korak od tu pa do prevare partnerja ni več daleč. Razlaga: ni je. Spontanost, oseba, ki ti zna prisluhniti. Dobro. Zgodilo se je, ampak se več ne sme ponoviti. Imata vsak svojega izbranca, dajmo krivdo pripisati alkoholu. Pa recimo, da se tadva več ne srečata. Prej omenjena partnerja pa se že naslednji dan znajdeta v veselem objemu in ugotovita, da drug brez drugega enostavno ne moreta.
Kaj pa se zgodi, če neznane osebe iz neke zabave ne moreš pozabiti? Kaj potem? In kaj če tudi ona ne more pozabiti tebe? Vse prevečkrat se zgodi, da se pač ne pozabita in se začneta videvati na skrivaj, ker se drugače ne moreta. Njuna čustva postajajo vse močnejša, laži partnerju vse bolj izvirne in domiselne. Koliko tu trpi nasprotna stran, je jasno vsakomur izmed nas. Še vedno je lažje varati kot biti prevaran. Korak in že smo pri strtem srcu. Ljubezni ni več,
ostal je le grenak priokus. Vera v ljubezen je zamajana, zaupanja ni več.
Vsem, ki se vam je zgodilo, kaj podobnega, naj povem, da še zdaleč niste edini. Takšnih in podobnih žalostnih ljubezenskih epizod je vedno več, namesto da bi jih bilo vedno manj. Res je, da se sčasoma pobereš, pozabiš pa nikoli. Srce ne pozabi, da je bilo prevarano.
Stari rek pravi, da v življenju resnično ljubiš le enkrat. Je to res?! Ali je to zgolj fraza, iskanje neobstoječega? Vsak od nas išče ljubezen, saj je le ljubezen tista, ki je edinole prvinska. Prosim vas, ne verjemite v idealno zvezo, v idealno partnersko življenje, saj boste na ta način vedno znova razočarani. Verjemite sami vase, verjemite v to, ste vredni vsakega koščka ljubezni in da tudi za vas obstaja nekdo, ki ima prav takšne želje kot vi; pozabite na tistega, ki vam je strl srce. Ne točite solz za nedosegljivim, ampak zgrabite tisto, kar vam ponuja življenje. Zaključila bom z besedami svojega znanca, ki mi je ob neki priložnosti poslal tole sporočilo: "Življenje brez ljubezni nima smisla!" Res je, popolnoma se strinjam s tabo, upam le, da se zavedaš pomena svojih besed, predvsem pa tistega, kar čuti tvoje srce.
Pa še pozdrav v stilu naših sester, ki nas bodo zastopale na letošnjem Evrosongu: "Lahko ti podarim samo ljubezen, eno in edino upanje ... " Podarite jo nekomu, ki jo bo znal ceniti.
Bronja Habjanič
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Brez pretresov, dovolj prask
Velikonočni čas se izteka brez kakšnih večjih pretresov in prepirov. Za to so poskrbeli tudi slovenski {kofje s svojimi pomirljivimi in nekonfliktnimi pridigami. Po svoje je k temu prispeval tudi vidno utrujen in bolan papež, ki je opozarjal na neizbežno "minljivost" na Zemlji.
Ljubljanski nadškof dr. Rode je na velikonočno jutro v ljubljanski stolnici razmišljal o (ne)smis-lu življenja skozi prizmo tragičnih usod slovenskih mislecev in poetov, ki so padali v smrt rosno mladi ... "Tudi v časih najtršega enoumja so se po številnih slovenskih župnijah vile velikonočne procesije ob spremljavi slovesnega potrkavanja, z banderi in lepim petjem. Udeležba je bila množična. Prišli so tudi tisti, ki sicer niso redno prihajali v cerkev. Kljub 'zapiranju' v zakristijo so kristjani čutili, da morajo velikonočno veselje pokazati tudi navzven," je v velikonočni Družini zapisal Alojz Uran, pomožni ljubljanski škof.
SPORNO LETALO, SLABA OBRAMBA
če ni bilo večjih pretresov in prepirov, pa to še ne pomeni, da je zadnje dni v Sloveniji manjkalo siceršnjih politi~nih prask in vsakršnega govoričenja. Tako je vodja stavkajočih zdravnikov prav demagoško napadel vlado, da zdravniškega nezadovoljstva pravzaprav sploh ne bi bilo, če ne bi tako razsipniško zapravljala denarja za nakup letala in drugačen luksuz. Menda bi nenadoma lahko zgradili kar nekaj novih bolnišnic ... V "polemiko" o novem državnem letalu se je prav nesmiselno vključil tudi predsednik vlade dr. Drnovšek z zatrjevanjem, da je "naročil", naj poiščejo rešitev tako, da bodisi odstopijo
od pogodbe, kupijo cenejše ali pa celo rabljeno letalo.
Od dr. Drnovška bi pač pričakovali, da bo z vsemi možnimi argumenti branil odločitev o nakupu novega letala, saj tudi ne more biti dvoma, da je pri njej odločilno sodeloval. Tako bi ohranil svojo kredibilnost, zdaj pa nastaja vtis, kot da bi se o zares vrtoglavi investiciji odločal površno, nepremišljeno, brez vsakega pričakovanega tehtanja in proučevanja posledic takšnega nakupa. To pa za predsednika vlade zagotovo ni dobro, še zlasti, če upoštevamo, kolikokrat se mora nasploh sam opredeljevati o še veliko pomembnejših zadevah.
Tudi če bi nas zdaj kdo skušal prepričati, da je Drnovšek glede na vse govorice in očitke pač moral nekaj izjaviti, bi bilo to slabo. To bi z drugimi besedami pomenilo, da nas prvi človek vlade pač ne jemlje resno in da misli, da pač lahko manipulira z javnostjo. Tako kot me motijo marsikdaj demagoški napadi na vlado zaradi nakupa novega letala, je ves čas nepojmljivo tudi ravnanje vlade. Še zlasti njeni poskusi, da bi vesoljno javnost prepričala v "večnamenskost" tega letala, so neprepričljivi - in smešni. Tako naj letalo - po zatrdilih vlade - ne bi služilo zgolj za prevoze najvišjih državnih funkcionarjev, ampak tudi ranjencev, po najnovejših informacijah iz ust predsednika vlade pa tudi zainteresiranih poslovnežev.
Najnovejše razprave o "problematičnem" letalu pravzaprav večplastno razkrivajo, da Slovenci še vedno ne znamo sprejemati dejstva, da smo država - in da kot takšni potrebujemo tudi določeno (ustrezno) državno infrastrukturo, med katero zagotovo sodi tudi državno letalo. Slove-
nija kratkomalo potrebuje takšno letalo, ker je sedanje zastarelo, neustrezno in po trditvah strokovnjakov že tudi nevarno. Glede tega pač ne vidim nobene potrebe po kakšnem vsesplošnem referendumu in množičnem opredeljevanju za ali proti. Seveda pa je drugo vprašanje, kako so pristojni izbirali med možnimi letali in ponujenimi cenami. So se pri tem odločili za najboljšo možno rešitev, so ravnali v skladu z našimi siceršnjimi možnostmi in v skladu z navadami nam primerljivih drugih držav? To pa so vprašanja, o katerih bi morali govoriti veliko natančneje in predvsem tudi odgovorneje. Ali je bilo za to dovolj možnosti?
Kljub vsemu je treba priznati, da je razprava o novem letalu potekala tako med strankarskimi veljaki kot v parlamentu. V načelu so imeli vsi zainteresirani možnost za jasno opredeljevanje. S tega vidika se zdi zdaj krivično napadati samo vlado in njenega predsednika za "luksuzni izbor", čeprav je seveda nesporno, da je bila največja moč izbire združena prav pri teh dveh. Nekako se bo treba navaditi na participacijo pri pobiranju "neprijetnih točk" ali pa drugače zastaviti celoten sistem odločanja in predvsem tudi določanja odgovornosti za posamezne odločitve.
KAJ SKRBI MINISTRA
Prav neverjetno je, da je brez kakšnih posebnih odzivov ostala izjava ministra za notranje zadeve Rada Bohinca, da nov sistem podaljševanja registracij motornih vozil, ki je izrazito zapletel in tudi podražil vsakoletne obveznosti občanov, sploh ni problem, ker ni povečal stroškov države. Z drugimi besedami bi lahko dejali,
da resornega ministra skrbi predvsem in zgolj državna blagajna, za žepe ljudi pa mu je kratkoma-lo vseeno.
Verjamem, da bi se marsikje zaradi takšnih izjav tresle vlade, saj je v njih izražena vsa možna popačenost in deformiranost v razmišljanju visokega državnega funkcioniranja. Strošek države je še nekaj, kar sodi v doseg njegove skrbi, državljani pa so zanj očitno nekaj imaginarnega, nepomembnega. Seveda bi moralo biti ravno narobe. Vsak minister bi moral vsak trenutek razpolagati z jasnimi kazalci, kako posamezni ukrepi z njegovega področja vplivajo (ali bi utegnili vplivati) na gmotni položaj posameznikov in na njihovo počutje. Še toliko bolj pozorni bi morali biti pri odločitvah, ki posegajo v sfere, ki so doslej normalno funkcionirale. S čim lahko notranji minister utemelji in opraviči prehod na bolj zapleten in dražji sistem podaljševanja registracij? Je morda koga izmed "podrejenih" zamenjal?
Seveda je zanimivo, da se na pripombe, ki prihajajo na račun "nepotrebnih zapletov" in nove, dražje administracije, ne odzove tudi vlada kot celota, ki sicer na drugi strani prav zdaj reklamira svoj odločen boj proti odvečnemu in nepotrebnemu ad-ministriranju in birokratski navlaki v državni upravi. Predsednik vlade se celo sam neposredno ukvarja z nagrajevanjem najbolj prijaznih uslužbencev v državni upravi, čeprav se zdi logično, da bi morala biti prijaznost eden izmed prvih pogojev za to, da nekdo sploh ostane v državni službi, ne pa predmet posebnega nagrajevanja ...
Jak Koprive
PO SLOVENIJI
URAD PREDSEDNIKA VLADE DEMANTIRA OČITKE O NAKUPU LETALA
Argumenti za nakup novega državnega letala imajo podlago predvsem v varnostnih, strokovnih in ekonomskih dejavnikih, izbira tipa letala pa je bila izvedena po predpisanih postopkih, so očitke glede neracionalnosti omenjenega nakupa demantirali v uradu predsednika vlade. Premier Janez Drnovšek je ob zadnji sistematični medijski kampanji proti nakupu letala generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja celo zadolžil, da preveri možnost nakupa manjšega letala in možnost odstopa od že sklenjene pogodbe, kar pa bi vlado po prvih izračunih stalo pogodbene kazni več milijonov dolarjev. V poštev ni prišel niti najem letal Adrie Airways, saj bi bili izpadi dohodka v primeru uporabe letal za državniške potrebe preveliki. Sicer pa se tudi v tujini za najvišje državniške letalske poti iz različnih varnostnih in drugih razlogov letala običajno ne najemajo, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu predsednika vlade.
TROJNE VOLITVE SOČASNO MED 13. OKTOBROM IN 10. NOVEMBROM
Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je po posvetu z vodji poslanskih skupin odločil, da bo letošnje volitve za predsednika države in državne svetnike kakor tudi lokalne volitve razpisal sočasno, in sicer na eno izmed nedelj v času med 13. oktobrom in 10. novembrom. Točen datum bo Pahor določil tedaj, ko bo ocenil, da glede razpisa volitev ni več nobenih odprtih vprašanj. Le vsakih dvajset let se sicer zgodi, da omenjene volitve sovpadajo; prihodnjič bo to spet leta 2022. Glede predloga poslancev SNS, da bo obenem z volitvami razpisal tudi referenduma o vstopu Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo, pa vodje ostalih sedmih poslanskih skupin ocenjujejo, da to ne bi bilo primerno.
SDS ODLOČNO ZA USTANOVITEV MARIBORSKE MEDICINSKE FAKULTETE
Za mariborsko medicinsko fakulteto so zagotovljeni vsi prostorski in kadrovski pogoji, zato si bo Socialdemokratska stranka Slovenije tako kot doslej tudi v prihodnje odločno prizadevala za njeno čimprejšnjo ustanovitev. Poslanca SDS Jožef Jerovšek in Franc Pukšič sta odločitev republiškega sveta, ki 15. marca ni podprl predloga Univerze v Mariboru za ustanovitev nove medicinske fakultete v državi, označila za nerazumljivo.
ZLSD: OMOGOČITI SVOBODNO ODLOČITEV GLEDE VPRAŠANJA O VEROIZPOVEDI
V ZLSD opozarjajo, da imajo državljani pravico svobodno, brez pritiska in vpliva, odločati, ali in kako bodo odgovarjali na popisno vprašanje o veroizpovedi. Kot so v strankini poslanski skupini zapisali v izjavi ob popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki poteka od 1. do 15. aprila, ustava v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti in osebnostnih pravic, v 41. členu pa prosto izbiro opredelitve glede verskega ali drugega prepričanja vsakega posameznika. Kljub takim določbam ustave je vlada na pobudo rimskokatoliške cerkve v Sloveniji predlagala, državni zbor pa uzakonil, da je med vprašanji tudi vprašanje o veroizpovedi.
NSI: DRŽAVA MORA STOPITI NA STRAN ZAPOSLENIH V TRGOVINI
Nsi nasprotuje stališču urada za varstvo potrošnikov in nevladnih potrošniških organizacij, ki menijo, da je odpiralni čas trgovin stvar trgovcev in potrošnikov. Kot je povedal glavni tajnik Nove Slovenije Janez Mlinar, je država dolžna odpiralni čas urejati tudi z dekreti, saj mora stopiti na stran šibkejšega — zaposlenih v trgovini in ne na stran potrošnikov in trgovcev. Podpredsednik stranke in poslanec Janez Drobnič pa je povedal, da delo ob nedeljah in praznikih uničuje družinsko življenje in omejuje pravico do počitka. Vprašanje odpiralnega časa trgovin je sicer aktualno zaradi razprav o predlogu novele zakona o trgovini. Na gospodarskem ministrstvu so jo pripravili zaradi zahteve ustavnega sodišča, ki je lani poleti razveljavilo 17. člen omenjenega zakona.
VLADA NA DOPISNI SEJI O USKLADITVI PREŽIVNIN
Vlada je na dopisni seji 27. marca sprejela sklep o uskladitvi preživnin in višine nadomestila preživnin. Tako se bodo s 1. aprilom preživnine, ki so bile že usklajene z lanskim 1. junijem, povečale za 9,2 odstotka. Preživnine, ki so bile dogovorjene ali določene v mesecih od lanskega februarja do oktobra, se bodo uskladile za od 3,3 do 9,2 odstotka, in sicer glede na mesec uvedbe dolžnosti plačila preživnine. Z uskladitvijo preživnin s 1. aprilom bo njihova višina usklajena na raven cen življenjskih potrebščin in neto plač lanskega novembra.
DO KONCA LETA ZAKLJUČILI DENACIONALIZACIJO
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je predstavil izvajanje zakona o denacionalizaciji v lanskem letu. Po podatkih pravosodnega ministrstva je bilo 31. decembra lani na upravnih enotah nerešenih še 8346 zahtevkov, kar pomeni približno četrtino vseh prejetih zadev, na vseh upravnih enotah po Sloveniji pa je za delo na denacionali-zacijskih zadevah zaposlenih približno 250 delavcev. Bizjak je ob tem opozoril, da je stanje pri nerešenih zadevah po upravnih enotah zelo različno, saj sega razpon od pet pa vse do 83 nerešenih zadev na posameznega delavca. Po Bizjakovih napovedih bi lahko ob ukrepih za povečanje storilnosti, ki jih izvaja ministrstvo za pravosodje, večina upravnih enot (vsaj 40 od 58) do konca leta rešila vse ali skoraj vse denacionalizacijske zadeve.
Pripravila: Bronja Habjanič
KULTURA, ZANIMIVOSTI
LJUBLJANA / cankarjeva zalozba predstavila nove knjige
Novosti za slabovidnejše bralce
Cankarjeva založba je ponovno predstavila nekaj svojih knjižnih novosti. Dve — Cvetje v jeseni in Pojdi, kamor te vodi srce — sta iz{li v novi zbirki Pove~ave, aforizme @arka Petana v zbirki Miniature, predstavili pa so tudi prevodno knjigo Ljubezenski pobegi.
Zbirka Povečave je novost in prinaša priljubljena svetovna ter domača književna dela, natisnjena z večjimi črkami. "Gre bolj za oblikovno, tehnično novost," kot je povedal Andrej Blatnik. Namenjena je slabovidnejšim bralcem in bralcem v poznih letih, ki jim običajni drobni tisk povzroča preglavice pri branju.
Začeli so z železno klasiko Ivana Tavčarja C-vetje v jeseni. Gre za znano zgodbo, ki se obravnava tudi v šolskem učnem programu, ko se komaj odraslo dekle zaljubi v zrelega moškega in se rodi nežna zgodba. Kmečko okolje je njen idilični okvir, ki pa ne more popolnoma prekriti razpoke v letih in družbenem stanu med zaljubljencema. A ko se že zazdi, da bo ljubezen močnejša od razlik in predsodkov, poseže vmes usoda. Povest z žalostnim koncem je domačijski hit, ki je navdihnil tudi nepozabni film.
Druga iz zbirke Povečave je prevodna knjiga Pojdi, kamor te vodi srce avtorice Susanne Tamaro, ki je pri CZ že izšla v zbirki Enajst in je ena izmed uspešnic založbe. To je zgodba o treh ženskah in njihovi skupni napaki: pustile so se premamiti blišču
svojega časa. Kot rdeča nit se skozi različne dobe 20. stoletja prepletajo hrepenenja treh rodov, ki jih babica obuja v zapiskih za svojo vnukinjo. Njeno upanje je, da bo vsaj njej, najmlajši, lahko odprla pot do spoznanja, kako naj ravnamo v burnih in spremenljivih časih. Treba je prisluhniti, kaj nam veleva srce.
Zbirka Miniature, ki je zapustila oklepe doslej rdeče podobe, se z aforizmi Žarka Petana z naslovom Luknja v glavi pred-
stavlja v novi knjižni preobleki. Gre za novo knjigo doma in v svetu najpomembnejšega afori-sta, za avtorja, ki ima za seboj velik ustvarjalni opus. O svojih aforističnih začetkih je Žarko Petan, dramatik in avtor številnih radijskih iger, povedal: "Ko sem pred 45 leti začel pisati aforizme, so bili le-ti popoln pastorek v slovenskem prostoru, kar so še sedaj. Začel sem jih pisati v neki zelo tragični situaciji, ko je bila okrog mene samo tema in nisem imel pisala, zato sem se jih učil na pamet. Ko sem prišel iz Beograda domov, sem jih spisal iz glave."
Aforizmi imajo v tujini veliko veljavo, Petanove aforizme pa upoštevajo tudi najbolj selektiv-
Z leve: Zdravko Dušo, Sandra Baumgartner, Andrej Blatnik in Žarko Petan
upravnopoliticna podoba ptujskega območja v preteklem stoletju (i.)
Kako so bile nekoi organizirane obiine
Gospodarskopolitični dejavniki in sploh razvojni trendi narekujejo odgovarjajočo upravno-teritorialno ureditev. Ptujsko obmo~je je v preteklosti doživljalo kar nekaj upravnih preureditev. Naj opozorim le na nekatere, saj nam ob današnjih aktualnih vprašanjih preoblikovanja občinskih meja in nastajanja regij izkušnje preteklosti marsikaj povedo.
Upravnopolitična organiziranost pred letom 1918 je izhajala iz upravnih reform, ki so se izvajale v habsburški monarhiji sredi 19. stoletja. Upravno-teritorialna ureditev je ostala v veljavi do konca prve svetovne vojne in se je v največji meri kontinuirano nadaljevala za dobro desetletje tudi v jugoslovanski državi. Za osvetlitev razmer na ptujskem območju si oglejmo le nekaj njenih značilnosti.
Okrajna ureditev je slonela na zakonskih določilih iz leta 1849 in 1866, kar pomeni, da je bilo okrajno glavarstvo v Ptuju kot državni organ podrejeno izključno cesarsko-kraljevemu name-stništvu za Štajersko v Gradcu, okrajni zastop pa je kot samoupravno oblastvo med štajerskim deželnim zborom in občinami (soseskami) nadziral delo le-teh. Sicer je upravno organiziranost občin in njihova pooblastila urejala zakonodaja iz leta 1864, po katerih so se na občine, dejansko majhne okoliše, prenašale tudi nekatere izvršilne funkcije. Soseske so bile v teh zadevah odgovorne okrajnemu glavarstvu in so se s tem ločevale od avtono-
mnega mesta Ptuja, ki je bil odgovoren deželnemu zboru oz. v določenih zadevah direktno deželni vladi.
Ptuj je dobil 4. oktobra 1887 lastni statut in volilni red za mestno občino, v večini povzeta po štajerskem občinskem redu in občinskem volilnem redu. Tako je poslej 18-članski občinski svet
Sejni zapisnik občine Podvinci 1901 — 1933. ZAP, MOP, knj. 203
(Rat) z županom in občinskim uradom (Gemeindeamt) kot izvršilnim organom vodil "cesarsko kraljevo deželno-knežje komorno mesto Ptuj" na osnovi pridobljenih privilegijev (svobodno gospodarjenje z občinskim premoženjem, sklepanje o občinskih dokladah, trošarine in takse, občinske ceste, preskrba, tržni nadzor, ljudske šole, javni red ... ) ter "Poslovnega reda mestne občine ptujske", sprejetega 7. marca 1888 in znova obnovljenega leta 1938. Status mestne občine Ptuj se tudi pozneje ni dosti spremenil.
Območje okrajnega glavarstva Ptuj, ki je zajemalo sodne okraje Ormož, Ptuj in Rogatec, je 1910. leta merilo 986,91 km2. Pred letom 1918 je bilo tu 134 sosesk s 344 naselji. Večina sosesk je bila majhnih, kar se je skladalo predvsem z razloženo-stjo pokrajine sodnih okrajev Ormož in Rogatec. Največjim soseskam lahko sledimo zato na nižinskem svetu Dravskega polja. Tako nam primerjava med sosesko Nimno (1,17 km2) v rogaškem sodnem okraju in sosesko Sv. Lovrenc na Dravskem polju (30,96 km2) govori o več kot 26-kratni velikostni razliki. Na razloženih območjih najdemo tudi takšne primerjave: v ormoškem sodnem okraju so v največji politični občini Obrež (14,6 km2) živeli 1003 prebivalci (68,6 na km2), v najmanjši občini Jastrebci (1,8 km2) pa le 257 ljudi (140,4 na km2). Podo-
ne antologije svetovnega aforizma. Z zbirko Luknja v glavi nas piščev pogled opozarja na to, kaj smo preživeli, in nas sprašuje, ali smo si kaj zapomnili. Ponujamo vam enega za pokušino: "Ko se je Slovenija demokratizirala, smo zamenjali zastavo, ne pa zastavonoš."
Prevodno knjigo Ljubezenski pobegi Bernharda Schlinka je predstavila prevajalka Sandra Baumgartner. To je zbirka sed-
mih zgodb. Te forme se avtor doslej še ni lotil, saj je pisal le romane — kriminalke. Ker pravijo, da vsak pisatelj piše vse življenje eno knjigo, lahko tudi v novi knjigi najdemo marsikatero stvar iz Schlinkovega Bralca (svetovna uspešnica), ampak ne v slabem smislu. Avtor nadaljuje le z vprašanji, ki mu ostajajo odprta.
Pretanjene pripovedi Ljubezenskih pobegov bralca nezadržno potegnejo v svoj svet, nemara prav zato, ker izhajajo iz medčloveških odnosov in čustev. V ospredju vsake zgodbe je moška oseba. Bralka dobi občutek, da je Schlink nekoliko krivičen do žensk, saj možnost odločitve razen v eni zgodbi ponudi le mo-
škim. Moški vsaj na videz stojijo z obema nogama trdno na tleh in sami sebe ter okolico prepričujejo, da natanko vedo, česa si v življenju želijo, dokler se varen in monoton vsakdan nenadoma ne zatrese od nezadržane želje po "ljubezenskem pobegu."
Schlinkov način pisanja je zelo eksakten. Stavki so krajši in v majhnih odlomkih nam zelo veliko pove.
Prepričani smo, da predstavljene knjige obsegajo širok bralski spekter, da lahko vsak izmed vas najde vsaj kakšno knjigo, ki ga bo pritegnila, obenem pa vam želimo obilo bral-skih užitkov.
Jana Skaza
SLOVENSKA BISTRICA / prireditve zavoda za kulturo v letu 2002
Letošnja novost - dva abonmaja
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je pripravil program prireditev v letu 2002 in v njem kot novost predstavil dva abonmaja: gledali{kega, ki vklju~uje gledali{ke predstave, in abonma v okviru {estih Starobistri{kih ve~erov. Nekaj stalnih prireditev so že izvedli, veliko pa jih {e na~rtujejo.
Kot je povedal Stane Gradišnik, ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, so ob načrtovanju prireditev za celo leto uspeli ohraniti stalno publiko. Pri tem še ugotavljajo, da se število obiskovalcev na račun načrtovanega programa na posameznih prireditvah še povečuje.
"Novost letošnje ponudbe sta dva abonmaja. Prvi je gledališki, drugi pa abonma v okviru vsakoletnih Starobistriških večerov. Pri načrtovanju prireditev smo znova imeli v mislih tudi različne letne čase. Tak smo v poletnem času namenili več možnosti za sprostitev, v ostalem delu leta pa smo predvideli vrsto strokovnih predavanj in resnejših programov," je povedal ravnatelj Zavoda za kulturo.
Prireditve, ki so jih pri Zavodu za kulturo načrtovali v prvih treh mesecih, so že mimo. Zlasti marec so kot vsako leto zaznamovale številne prireditve, začenši z odprtjem likovne razstave v počastitev občinskega praznika, literarni večer ob deseti obletnici smrti pisatelja Antona Ingoliča (11. marca), slavnostna akademija ob pra-
znovanju petega občinskega praznika na gregorjevo ter strokovna ekskurzija v Narodno galerijo v Ljubljano, kjer je bistriški rojak dr. Ferdo Šerbelj pripravil razstavo Baro~no slikarstvo na Gori{kem.
V	začetku aprila bo prva predstava v nizu gledališkega abonmaja. Z monokomedijo Shirley Valentine bo v viteški dvorani nastopila Polona Vetrih. V tem mesecu bo tudi predavanje dr. Ferda Šerbelja na temo Neznana pota umetnosti, konec meseca pa bo predaval mag. Igor Weigl o novih spoznanjih o gradu Slovenska Bistrica v 17. in 18. stoletju.
V	maju bo na ogled likovna razstava na temo Umetniki za Ka-ritas. Konec maja načrtuje zavod tridnevno strokovno ekskurzijo v mesta severne Italije, ki jo bo vodil dr. Ferdo Šerbelj. V juniju bo na ogled likovna razstav svetovno znanega slikarja Jureta Ceku-te, konec junija pa bo akademija v počastitev dneva državnosti.
V	petek, 5. julija, pa se že pričnejo tradicionalni šesti Sta-robistriški večeri s komorno
izvedbo opere Gorenjski slav~ek Antona Forsterja. Naslednji večer, 6. julija, bo nastopil Špas teater Mengeš s komedijo Vinka Moderndorfeja Stevardese pristajajo. 12. julija bo v okviru Imago Sloveniae celovečerni koncert, zaključna prireditev šestih Sta-robistriških večerov pa bo 19. julija s komedijo Kaj pa zdaj v izvedbi Teatra 55.
Avgust je dopustniški mesec, zato bo prva odmevna razstava Baro~ne vedute iz Benetk odprla svoja vrata šele 6. septembra. V septembru načrtujejo še predavanje na temo Bogastvo etnolo{ke dedi{~ine v Sloveniji in njen dana-{nji status. V oktobru bo odprtje druge pregledne razstave Društva keramikov in lončarjev Slovenije, oktober pa bodo sklenili s koncertom pianistke Veronique Thual Chauvel.
V novembru so na vrsti gledališke predstave. V decembru bo odprtje stalne razstavne zbirke Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Lutke v narodnih no{ah sveta, leto pa bodo sklenili s prazničnim božično-novoletnim koncertom.
Ob že omenjenih prireditvah bo v juniju in juliju na sporedu še poseben strokovni program na temo @ivljenje me{~anov v mestu Slovenska Bistrica.
Vida Topolo^ec
bno je bilo v rogaškem sodnem okraju, kjer je največja politična občina Sv. Rok merila 18,4 km2 in imela 931 prebivalcev (50,5 km2)); v že omenjeni najmanjši tamkajšnji občini je živelo 117 ljudi. Zanimivo je tudi, da je bila Mestna občina Ptuj (3,44 km2) po velikosti med soseskami okrajnega glavarstva na 109. mestu (4631 prebivalcev ali 1346,2 na km2), da se je območje Ormoža (5,83 km2) uvrščalo na 68. in Središča (11,47 km2) na 23. mesto — kar pomeni, da so po velikosti izstopale vaške soseske.
Meja ptujskega političnega okraja se je po prvi svetovni vojni tako rekoč povsem naslonila na avstrijsko razmejitev. Korekture meje okraja beležimo po letu 1922 z izločitvijo rogaškega sodnega okraja, nato pa so up-ravnopolitične spremembe v tridesetih letih dokončno začrtale njegov obseg.
Nekdanji rogaški sodni okraj (sem so sodili tudi kraji Čermo-žiše, Dobrina, Nadole, Žetale) je bil leta 1921 še del ptujskega političnega okraja, po sprejetem zakonu o obči upravi leta 1922,
ki je urejal ustroj in delovno področje okrajne uprave (poslej sreska poglavarstva), pa je bil priključen skupaj s politično občino Stoperce šmarškemu okraju. Hkrati še dodajmo, da občina Biš sprva ni bila vključena v ptujski politični okraj. Najprej je bila priključena okraju Maribor - levi breg, nato pa ptujskemu okraju. V okraju pa so ostali Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Vumpah-Vurberk pri Ptuju, Loka, Rošnja, Starše in Zlatoličje.
Ptujski okraj je leta 1931 skupaj s sodnima okrajema Ormož in Ptuj ter ptujsko mestno občino meril 816,79 km2 (brez nje 808,76 km2). Po izvedeni komasaciji občin v letih 1933/34 ter preureditvi le-teh od 1935. do 1938. leta pa je znašal obseg okraja 826,88 km2.
Bistvenih upravnopolitičnih sprememb v novoustanovljeni jugoslovanski državi torej ni bilo. Vse do novih zakonskih določil v tridesetih letih je veljala avstro-ogrska upravno-terito-rialna ureditev, kar pomeni, da se je ta z neznatnimi razlikami povsem naslonila na ozemeljsko
razmejitev in upravno organiziranost občin (sosesk) v habsburški monarhiji.
Za Mestno občino Ptuj, ki je med obema vojnama ohranila status samoupravne občine, lahko ugotovimo, da so bili 7. julija 1920 izvzeti nekateri posli iz njene pristojnosti ter preneseni na Okrajno glavarstvo v Ptuju. "Skrajno neugodne finančne razmere" so namreč prisilile mestni sosvet, da se je odrekel nekaterim statutarnim pooblastilom (državljanstvo, sklepanje zakonov, ljudsko štetje, vojaštvo, policija, trgovina in obrt, vodno pravo, bogočastje, mestni fizikat, volitve v zakonodajna zastopstva). Sicer pa je ptujska mestna občina branila svoje avtonomne pravice in se je 1923. in 1925. leta v Zvezi slovenskih avtonomnih mest odločno postavila po robu vladnemu načrtu o enotnem občinskem zakonu, s katerim bi ta mesta izgubila svojo samoupravo. Po pristojnostih se je Mestna občina Ptuj ločevala od podeželskih občin.
Nadaljevanje prihodnjič
dr. Ljubica Suligoj
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / z občnega zbora medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Vedno hujša diskriminacija med invalidi
V Narodnem domu na Ptuju so se 23. marca na občnem zboru sestali člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Poleg članov in zvestih zunanjih sodelavcev se je zbora udeležil tudi Brane But, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Anton Žerak je pozitivno ocenil delovanje dru{tva v lanskem letu. Izvajali so 15 posebnih socialnih programov, ki so potekali v ve~ fazah. Vse leto je potekalo tudi individualno delo. Programi so bili usmerjeno v zmanj{anje socialne izklju~-enosti oziroma v večjo samostojnost slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju in delu. Skozi program osebne asistence pa so svojim članom zagotavljali pomoč pri urejanju zadev v različnih uradih.
Ugodno je bilo tudi finančno poslovanje; večino sredstev so pridobili iz FIHA, ostalo pa iz donacij oziroma prispevkov lokalnih skupnosti in drugih sponzorjev. V lanskem letu se je
od občin najbolj izkazala ormoška, ki je skupaj nakazala 400 tisoč tolarjev - dvesto tisoč za leto 2000, dvesto tisoč pa za leto 2001. Po njej naj bi se zgledovali tudi v drugih ob~inah. Skupaj je 16 ob~in, iz katerih prihajajo slepi in slabovidni, ki so vklju~-eni v Medobčinsko dru{tvo slepih in slabovidnih Ptuj, lani za njegovo dejavnost namenilo 950 tiso~ tolarjev. Pri tem je potrebno povedati, da nekatere občine svojih obveznosti iz zakona o lokalni samoupravi {e vedno ne izpolnjujejo. Predstavnikov lokalnih skupnosti na občnem zboru ni bilo, kljub temu da so jih vabili. Svojo odsotnost je opravičil le hajdinski župan.
Delo ptujskega dru{tva slepih in slabovidnih je pohvalil tudi predsednik Zveze dru{tev
Predsednik Medobčinskega društvo slepih in slobovidnih Ptuj Anton Žerok v pogovoru s predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Branetom Butom o zagotavljanju sredstev zo zaključek investicije bivalnih enot na Ptuju. Foto: MG
možnosti, v katerem naj bi zajeli vsa tista vpra{anja slepih in slabovidnih, ki jih v drugih zakonih ni. Posebej pa je Brane But, predsednik Zveze dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije, opozoril na diskriminacijo med invalidi. Slovenija namreč dela velika razlike med posameznimi vrstami invalidov glede na vzrok in čas nastanka invalidnosti.
Predsednik Medobčinskega dru{tva slepih in slabovidnih Ptuj Anton Žerak je tudi na le-to{njem občnem zboru opozoril na težave slepih in slabovidnih, ki imajo zaradi slabih razmer v gospodarstvu vedno manj{e možnosti za zaposlitev. Nekaj svojih članov so uspeli vključiti v programe javnih del. Dru{tvo si {teje za uspeh tudi ureditev
bivalne enote, v okviru katere so izvajali program organiziranja in usposabljanja slepih in slabovidnih oseb za življenje v bivalnih skupnostih.
V leto{njem letu bodo uresničevali 17 socialnih programov in socialnovarstvenih storitev, ki bodo prispevali k {e večji kvaliteti življenja slepih in slabovidnih. Prizadevali si bodo za izenačitev približno enakih pogojev dela v vseh medobčinskih dru{tvih, {e posebej na področju investicijske politike. Letos bodo načrtovana investicijska sredstva porabili za zaključek investicij bivalnih enot. Leto{nji program je ovrednoten na 15,4 milijona tolarjev. 75 odstotkov sredstev pričakujejo od FIHA, 25 pa od dotacij lokalnih skupnosti, od koder prihajajo njihovi člani.
MG
slepih in slabovidnih Slovenije Brane But. Čeprav ima malo članov, le 188, je veliko po aktivnostih. Zveza dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije ima izdelano jasno vizijo svojega delovanja. Predvsem si bo morala prizadevati, da se ohrani status invalidskih organizacij, sicer se
PTUJ / iz drustva za cerebralno paralizo
V pomlad s cvetjem in pisanicami
Velikonočni čas je vonj po pomladi prinesel tudi v prostore varstveno-delovnega centra Sonček na Ptuju. Na prvi pomladni dan so namreč člani društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož na pobudo vodje delavnic Petre Kušar ustvarjali velikonočne stvaritve, predvsem pisanice in cvetlične aranžmaje. Peščica članov, nekateri tudi prvič, so se pomerili v ročnih spretnostih in nastale so prave mojstrovine.
Malo drugačne pisanice si je zamislila Petra Kušar; no fotografiji skupaj z Danijelo Potočnik.
Sredi marca pa so se člani Dru{tva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož sestali na rednem letnem občnem zboru, kjer so pregledali delo v lanskem letu in si zadali nove načrte za letos. Kot nam je povedal predsednik dru{tva Vilibald Tomašič, dru-{tvo danes združuje 330 članov s ptujskega in ormo{kega območja, predvsem iz nekdanje ptujske občine. Ugotavljajo, da je članstvo dokaj neaktivno, saj se prireditev, delavnic in drugih aktivnosti dru{tva udeležuje le pe{čica. Kljub temu jim je lani uspelo uresničiti več zastavljenih ciljev. Omenimo le nekatere.
Junija so ob pomoči Zavoda za zdravstveno zavarovanje in turistične agencije Anka pripravili kolonijo v Poreču, ki se je je udeležilo 15 otrok, njihovih spremljevalcev in trije strokovni delavci. Kolonijo sta vodila dr. Tončka Potočnik in mag. Bojan Šinko. Avgusta so pričeli humanitarno akcijo Novčič za sončni jutri ter jo zaključili novembra z dobrodelnim koncertom. Lani je bilo v tej akciji zbranih 1039
kilogramov kovancev in bankovcev ali 1,5 milijona sredstev, ki jih je dru{tvo namenilo za bo-lj{i jutri svojih članov. Samo na dobrodelnem koncertu je dru-{tvo zbralo 2 milijona tolarjev. Porabili so jih za odplačilo dela kredita za nakup prostorov var-stveno-delovnega centra Sonček v poslovnem centru Drava. V dru{tvu so ponosni {e na dobro obiskani septembrski piknik v Jur{incih, na dober odziv pa so naleteli tudi pri organizaciji izleta v Vipavo in na Staro Goro,
kjer so si med drugim ogledali tako prostore Zavoda za usposabljanje invalidne v Vipavi kot bolni{nico na Stari Gori. Decembra lani so tudi v dru{tvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož gostili Božička, ta pa jih je obiskal v prostorih osnove {ole dr. Ljudevita Pivka.
V dru{tvu si podobnih aktivnosti kot lani želijo tudi letos. Čeprav je afera Rdeča križ v Sloveniji povzročila precej dvomov v dobrodelne akcije nasploh, so po besedah predsednika Toma-{iča prepričani, da ta ne utegne {koditi ne njihovemu delu in ne ugledu. Dru{tvo tudi letos pripravlja humanitarno akcijo Novčič za sončni jutri ter dobrodelni koncert ob zaključku akcije. Čez leto bodo skrbeli za kulturno in družabno življenje članov ter si prizadevali, da bi bilo leto{nje leto za osebe s cerebralno paralizo {e lep{e in pri-jaznej{e. Prav zato želijo, da bi se delavnic in vseh drugih aktivnosti, bodisi v prostorih var-stveno-delovnega centra Sonček ali izven njega, udeleževalo {e več članov. Odgovore na vpra{a-nje, zakaj se jih sedaj le pe{čica, pa naj bi dobili že kmalu, nam je {e pojasnil predsednik Vili-bald Toma{ič. S povabilom na marčevski občni zbor so namreč poslali tudi anketni list z vpra-{anji o dru{tvu, odgovore nanj pa pričakujejo v teh dneh.
ak
Praznike lahko pričarajo tudi cvetlični aranžmaji
bodo vsi invalidi izgubili oziroma pristali med vsemi, ki so potrebni pomoči. Za ukinitev invalidskih organizacij si nekateri namreč vztrajno prizadevajo, pri tem pa pozabljajo, da so prav invalidska dru{tva tista, ki delajo v korist invalidov, čeprav bi nekatere programe morala izvajati država sama. Predvsem so to rehabilitacija kasneje obolelih, skrb za mlade slepe in slabovidne, mobilnost in podobno. Vsako leto na novo oslepi okrog 150 Slovencev, od tega jih brez sleherne pomoči ostane več kot sto. Zato si Zveza dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije prizadeva, da bi čimprej sprejeli tudi zakon o rehabilitaciji kasneje oslepelih. Nujno bo sprejeti tudi zakon o izenačevanju
GOZD / PRVE LETOŠNJE MARČEVKE
Bo tudi letos dobra gobarska sezona?
Kljub su{i in hladnemu vremenu so te dni v na{ih gozdovih že zrasle prve leto{nje gobe - marčevke. Med prvimi se je minulo nedeljo sreča nasmehnila prekaljenemu gobarju Antonu Krajncu iz Ptuja, ki je v gozdu na območju Slovenskih goric skupaj s starim gobarskim prijateljem na starih in znanih mestih na{el prvo bero sivih marčevk. O tem, da so to najbo-lj{e in najbolj zdrave gobe, verjetno ni treba posebej govoriti, saj v tem času {e ni {kodljivcev, pa tudi ne strupenih gob.
Foto: M. Ozmec
Vabljeni v
Vrtni center KALIA
Semenarne Ljubljana Ormoška 3, Ptuj, kjer vam za lepši vrt in dom nudimo:
ŠIROKA PONUDBA:
+ semena in sadike vrtnin in cvetlic,
okrasne čebulice, vrtnice, čebulček + semena poljščin in okrasnih trat ter semenski krompir * lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenjaki, folije, agrokoprena, posode za kmetovanje + sredstva za varstvo rastlin, organska in
mineralna gnojila, substrati, šota + hrana in oprema za male živali
SVETOVANJE:
+ strokovno svetovanje dipl. ing. agr.
UGODNOSTI: + Ponudba meseca
(akcijske cene vsak mesec od 5. do 20. v mesecu) + Kartica popustov
UREJENO PARKIRIŠČE
Informacije na tel.: 02/774-04-11 Delovni čas od marca dalje: vsak dan od 7.30 do 17. ure, ob sobotah od 730 do 12. ure
Z naravo v srcu - SEMENARNA Ljubljana
Semenanui IJuWjana, Ad., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, tel: 01/427-33-01, fax: 01/427-33-38, internet: tinvw.semenarna.si
4.-10. aprila 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 4. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila. 13.20 Dobro jutro. 15.05 Andrej Ajdič - vstajenje, dokumentarni film. 15.30 Opus. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki. 17.20 Zvok, glasbeno-dokumentarna serija. 17.50 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 18.25 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, dokumentarni film - Lausanne: Zemljevid srca. 23.25 Pedro Cal-deron De La Barca: Življenje je sen, TV priredba predstave SNG Drama Ljubljana. 1.20 Zvok, pon. 1.45 Osmi dan, pon. 2.15 Tednik, pon. 3.10 Gledali{če v hi{i, pon. 15. epizode. 3.40 Strela z jasnega, pon. 26. dela. 4.25 Kini in Adams, koprodukcijski film.
SLOVENIJA 2
14.15 Polnočni klub: Otroci vredni ljubezni. 15.25 Tovornjakarji, dokum. serija. 16.15 Gledali{če v hi{i, 15. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 26. del. 17.40 Caroline, am. film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Žena z otoka, portret plesne umetnice Lojzke Žerdin. 20.50 Festival Ljubljana: Jose Carreras z orkestrom Slovenske filharmonije. 22.20 Šoferja, nadaljevanka. 23.15 Poseben pogled: Invazija tretjih bitij, am. ~b-Hlm. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 71. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 121. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 63. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 53. dela. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 5. del. 16.25 Esmeralda, 54. del. 17.20 Tri sestre, 64. del. 18.15 Vsiljivka, 122. del. 19.15 24 ur. 20.00 Seks v mestu, 13. del. 20.30 Romanti~ni film: Ujeti utrinek, kanadsko-am. film. 22.10 Bolni{nica upanja, 8. del. 23.00 JAG, 72. del. 23.50 Glavni na vasi, 10. del. 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 4. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 30. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 8. del. 15.00 Mladi in nemirni, 134. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 5. del. 17.30 Ned in Stacey, 9. del. 18.00 Roseanne, 8. del. 18.30 Korak za korakom, 5. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Izdaj ali izdahni, am. film. 21.25 Dharma in Greg, 17. del. 21.55 Cybill, nanizanka. 22.25 Noro zaljubljena, 6. del. 22.55 Šov Jerryja Springerja, pon. 23.45 Paradiž, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Burdu{, pon. filma. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 79. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotni Blues, dokumentarni glasbeni film. 22.00 Palookaville, komična kriminalka.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezi-komer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Enajsta zapoved, nemški film. 15.05 Novice. 15.10 Borba spolov v živalskem svetu. 15.40 TV izložba. 15.55 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Kultura. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena razprava. 0.20 Kickboxer, am. film. 1.55 Sodnica Amy 2., serija. 2.40 Svet mode. 3.05 Na zdravje!, serija. 3.30 Od prijema do sojenja, serija. 3.50 Dokumentarni film. 4.40 Enajsta zapoved, nemški film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 Serija. 11.00 Dosjeji X, serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Dokum. oddaja. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Busterov svet, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.15 Film. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Allo, allo,serija. 0.15 Življenje na severu, serija.
HTV 3
15.55 Moskva: SP v plavanju, prenos. 18.30 Povest nogometa, dokumentarna serija. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: Zadar -Zagreb, prenos. 22.10 Svet mode. 22.35 Hit-depo. 0.35 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.15 Otro{ki program. 8.00 Korak za korakom. 8.20 Sabrina. 8.45 Sedma nebesa, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.10 Opičje poletje, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul,^ serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Angela na obhodu, kriminalka. 22.40 Novo v kinu. 22.50 De Luca, show. 23.20 Umetnine. 1.00 De Luca, show. 1.25 Angela na obhodu, kriminalka, 2000. 2.55 Faust, serija. 3.55 Felicity, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Klinika pod palmami: Sarah, drama. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Univerzum. 1.35 Talkshow. 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Magazin.
Petek, 5. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Duhovni utrip. 9.00 Prgi{če priljubljenih pravljic. 9.15 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 9.30 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.05 Oddaja za otroke. 10.40 Dosežki. 11.00 Zvok, serija. 11.25 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 11.55 Ženska, nadaljevanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 18.00 Marko, mavrična ribica. 18.10 Iz popotne torbe: Zvok. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Daleč je smrt..., domača nanizanka. 20.45 Praksa, nanizanka, 76. epizoda. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi. 22.45 Polnočni klub. 0.05 Opremljeni za preživetje, pon. 0.55 Gledali{če v hi{i, pon. 16. epizode. 1.25 Buddy Faro, pon. 2.10 Ko zasli{i{ zvon, hrva{ki film. 3.35 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. 4.30 Šport. 6.05 Vsakdanjik in praznik, pon. 7.20 Čisto blizu nas, dokumentarni film, pon.
SLOVENIJA 2
15.25 Hladna vojna, pon. 16.15 Gledali{če v hi{i, 16. epizoda. 16.45 Buddy Faro, am. nanizanka. 17.40 Koncert v Sandy Bot-tomu, am. film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Sfinga, dokum. serija. 20.55 Odprto dan in noč, nanizanka, 11. epizoda. 21.25 Ognjena ljubezen, am. film. 23.00 SP v plavanju v 25 m bazenih, posnetek iz Moskve. 23.30 South park, am. serija, 5. epizoda. 23.50 Evropski mladinski Jazz orkester. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Bolni{nica upanja, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 6. del. 16.25 Esmeralda, 55. del. 17.20 Tri sestre, 65. del. 18.15 Vsiljivka, 123. del. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Kupidove nevarnosti, am. film. 21.45 Privid zločina, 1. del. 22.40 JAG, 73. del. 23.30 Glavni na vasi, 11. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 9. del. 15.00 Mladi in nemirni, 135. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 6. del. 17.30 Ned in Stacey, 10. del. 18.00 Roseanne, 9. del. 18.30 Korak za korakom, 6. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Zvezdne steze 6, am. film. 23.00 Legende nogometa, serija. 23.30 Ekstra magazin, pon. 0.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 1.00 Paradiž, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 10.00 Ježek Show, pon. 11.00 Popotni Blues, pon. filma. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 80. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Za vse ve~ne ~ase, pustolovski film. 23.20 V sedlu, oddaja, o konjeni{tvu, pon. 23.50 Reporter X.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Lažni princ, film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Benediktinska Hrvaška, serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dead Man Walking, am. film. 22.10 Glamour Cafe. 23.15 Odmevi. 23.35 Šport danes. 23.45 Carrie, am. film. 1.20 Dokumentarni film. 2.00 Košarka NBA Action. 2.30 Košarka NBA: Boston -L.A.Lakers, prenos. 5.00 Svoboda, serija. 5.45 Kraljestvo divjine.
HTV 2
8.25 Poslovni klub. 8.55 Sodnica Amy 2., serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca 1., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 21.00 Polni krog. 21.20 Svoboda, serija. 22.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.50 Cafe Cinema.
HTV 3
14.00 Zagreb: EP v nam. tenisu, prenos. 15.55 Moskva: SP v plavanju, prenos. 17.00 Košarka: Final Four, prenos. 19.00 Tenis "Davis Cup": Argentina - Hrvaška, prenos. 23.00 Jazz: Big Band HRT 0.25 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki jirogram. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.05 MA 2412, serija. 10.30 MA 4212, serija. 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.05 Town trophy. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Vojna zvezd: Imperij vra~a udarec, zf. film. 23.15 Babilon 5: Vrata v tretjo dimenzijo, zf. film. 0.45 Usodna dedi{čina, triler 2.15 Prelaz v Nevadi, vestern, 1975. 3.45 Usodna dedi{čina, triler, 1996.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Neptunova hči, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Akti XY-nere{eno, policija prosi za pomoč. 21.20 Pozabljeni cesar: Karl I., dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY-nere{-eno, odmevi gledalcev. 0.40 Nogomet, avstrijska liga. 0.55 Veronikine sku{njave, serija. 1.20 Pozabljeni cesar: Karl I., dokumentarec. 2.05 Modern times, magazin. 2.40 Talkshow. 3.40 Pogledi s strani.
Sobota, 6. april
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.35 Vesela hi{ica: Pra{ički niso mi{ke, lutkovna igrica. 8.55 Pod klobukom. 9.45 Sprehodi v naravo: Brstenje. 10.05 Klic divjine, kanadska nanizanka. 10.50 Radio aktivnost, nanizanka. 11.25 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže, pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Mostovi, pon. 14.10 Rio Grande, ameri{ki ~b-film. 16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Zapu{č-ina davnine, dokumentarna serija. 18.15 Svet Petra Zajca in prijateljev, risana nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Orion. 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper 21.30 Parada plesa. 21.50 Slavospev življenju, dokum. serija. 22.20 Poročila. 22.55 Oz, 17. del. 23.55 Umori na podeželju: Senca smrti, angle{ki film. 1.45 Zapu{čina davnine, pon. 2.10 Slovenski magazin, pon. 2.40 Usodna zasvojenost, film. 4.30 Šport. 5.40 TV Poper, oddaja TV Koper, pon. 6.10 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
SLOVENIJA 2
8.15 Frasier, nanizanka. 8.40 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka. 9.30 Pia se nauči plavati, film za otroke. 9.45 Horace in Tina, nadaljevanka. 10.10 Jasno in glasno: Samozavest in mi, kontaktna oddaja. 11.30 San Remo 2002, pon. 15.20 Kapo dol, oddaja o nogometu, pon. 15.55 Šport. 19.15 Videospotnice. 20.00 Ljubezen nam je vsem v pogubo, slovenski film. 21.50 Klemperer, nadaljevanka. 22.40 Sobotna noč. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Oliver Twist, serija. 8.55 Mali helikopter, serija. 9.05 Princesa Sissi, serija. 9.30 Dragon Ball, serija. 10.00 Jekleni Max, serija. 10.30 Dogodiv{čine Jackieja Chana, serija. 11.00 Godzila, serija. 11.30 Za vedno skupaj, 1. del. 12.00 ŠKL. 13.00 Ljubezen ali denar, 9. del. 13.30 Moja bo{!, 4. del. 14.00 Preverjeno, pon. 14.45 TV Dober dan, pon. 15.50 Na{a sodnica, 15. del. 16.40 Močno zdravilo (I.), 1. del. 17.30 Njegova ljubezen, ameri{ki film. 19.15 24 ur. 20.00 Viktorji 2001, prenos iz Cankarjevega doma. 22.00 Dogma, ameri{ki film. 0.15 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Obala ljubezni, pon. 5. - 9. dela. 14.30 Nogometna arena, pon. 15.30 Zgodovina nogometa, dokumentarna serija. 16.30 Matlock, 8. del. 17.20 Simpatije, 3. del. 18.10 Felicity, 3. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Popstars, pon. 20.00 Temna resnica, nem{ki film. 21.35 Helikopterska enota, 5. del. 22.35 Opazovanje, ameri{ki film. 0.10 Mokre in divje, serija.
TV 3
8.00 Wai Lana joga. 9.00 Biblijske zgodbe. 11.00 Štiri tačke, pon. 11.30 Motor Show Report. 12.00 Hokej, hokej, pon. 12.30 Spoznajmo jih... 13.10 Jezus, pon. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report. 16.00 Automobille. 16.00 Videalisti. 16.30 Popotovanja z Janinom: Bolivija. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Videalisti. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 It. nogometna liga. 22.20 Koncert Tanje Zajc Zupan.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 11.10 Felicity 2., serija. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Koreni - hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 15.55 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 Živalska povest: So živali inteligentne?. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.45 Fled, am. film. 22.25 Novice. 22.35 TV dvoboj. 23.00 Serija. 0.30 Slem, serija. 1.00 Naenkrat Susan, serija. 1.25 Od prijema do sojenja, serija. 1.45 Oprah Show. 2.30 Nora Prentiss, am. film. 4.25 Antologija hrvaškega kratkega filma. 4.50 Amerika - življenje narave. 5.20 Brian Adams, posn. koncerta. 6.50 Živalska zavest, pon.
HTV 2
10.45 Nora Prentiss, am. film. 12.40 Operna matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 PORIN 2002. 20.55 Novice. 21.05 Hit HTV-ja. 21.55 Svet zabave. 22.30 Slem, serija. 23.00 Bryan Adams, posn. koncerta.
HTV 3
13.05 TOP DJ MAG. 14.05 Košarka NBA: Boston - L.A.Lakers, posn. 16.00 Zagreb: EP v nam. tenisu, prenos. 16.45 Moskva: SP v plavanju. 17.30 Tenis "Davis Cup": Argentina - Hrvaška, prenos. 20.30 Svetovna nogometna prvenstva: 1970., dokumentarna serija. 21.30 Moskva: SP v plavanju, posn. 22.00 Grand National Aintree, posn. 22.30 Šport danes. 22.45 Antologija hrvaškega kratkega filma. 23.10 Cesta pustym lesem, film. 0.35 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.20 Otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.50 Confetti tivi. 10.00 Tabaluga. 10.45 Tom in Bobrova tolpa, serija. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Drew Carey, serija. 12.25 Sredi življenja, serija. 13.10 Fant zre v svet, serija. 13.30 Simpsonovi, serija. 13.55 Dvojčici, serija. 14.20 O3 Austria Top 40. 15.10 Nima{ pojma, serija. 15.35 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Shpw za milijone, kviz. 20.10 Umri pokon~no 2, akcijski film. 23.05 Nico, akcijski film. 0.40 Skrita mesta, komedija. 2.10 Babilon 5: Vrata v tretjo dimenzijo, zf. film, 1997. 3.40 Roswell, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.35 Sandokan, pustolovski film. 11.20 Vino Santo, komedija. 12.55 Pogledi s strani. 13.00 čas v sliki. 13.10 Neopravičena ura, komedija. 14.35 Mali veliki ljudje, komedija. 16.10 Porobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran. 16.55 Religije sveta: Zoroastra. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Senik godcev, show narodnozabavne glasbe. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Klinika pod palmami: Kreolkine noči, drama. 23.55 Čas v sliki. 0.00 Darling Lili, komedija. 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Magazin. 2.30 Magazin. 3.05 Enaka pravica za vse, magazin.
Nedelja, 7. april
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 9.55 Nedeljska ma{a, prenos iz Slovenj Gradca. 11.00 Pravljične živali, dokumentarna serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.35 Čez planke: Egipt. 14.50 Orion. 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Slovenija na belanci, dokumentarna serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Super igra. 20.30 Mario, nedeljski večer v živo. 22.15 Intervju: Demetrij Volčič. 23.10 Poročila. 23.45 Kdo neki tam poje, srbski film. 1.15 Slovenija na belanci, pon. 1.45 Tovornjakarji, pon. 2.35 South park, pon. 5. epizode. 2.55 Umori, pon. 3.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.10 Šport.
SLOVENIJA 2
7.35 Mestne mrhe, nanizanka. 8.00 Komisar Rex, 15. epizoda. 9.15 San Remo 2002, pon. 13.55 Evrogol. 14.50 Motociklizem: VN Japonske, posn. iz Suzuke. 15.55 Moskva: SP v plavanju v 25 m bazenih, prenos. 19.00 Tekmovanje v gimnastiki za Šalamunov memorial, posn.. 19.30 Videospotnice. 20.00 Tovornjakarji, dokumentarna serija. 20.50 Frasier, nanizanka. 21.15 Homo turi-sticus. 21.35 Zaključna slovesnost Filmskega festivala v Portorožu, posn. 22.05 Umori, nanizanka. 22.50 Dirigent Oskar Danon, koprodukcijski portretni film. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Oliver Twist, serija. 8.55 Mali helikopter, serija. 9.05 Princesa Sissi, serija. 9.30 Dragon Ball, serija. 10.00 Jekleni Max, serija. 10.30 Dogodiv{čine Jackieja Chana, serija. 11.00 Godzila, serija. 11.30 Za vedno skupaj, 2. del. 12.00 ŠKL, pon. 12.50 Zgodba Rickyja Nelsona, ameri{ki film. 14.30 Viktorji 2001, pon. 16.30 Močno zdravilo, 2. del. 17.30 Zračna hitrost, ameri-{ki film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Zastava, ameri{ki film. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Mladi in nemirni, pon. 131. dela. 11.30 Mladi in nemirni, pon. 132. dela. 12.20 Mladi in nemirni, pon. 133. dela. 13.10 Mladi in nemirni, pon. 134. dela. 14.00 Mladi in nemirni, pon. 135. dela. 14.45 Vsi so poljubili nevesto, ameri{ki film. 16.15 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet, 6. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 5. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Melrose Place, 31. del. 20.00 Moja punca 2, ameri{ki film. 21.50 Spet zaljubljena, 6. del. 22.40 Popstars, pon. 23.30 Ekstra magazin, pon. 0.15 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
8.00 Wai Lana joga. 9.00 Biblijske zgodbe. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Biblijske zgodbe. 12.00 V sedlu. J2.30 Za vas in mesto. 13.10 Za vse večne_ čase, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Vroči veter: Šampion, 10. del. 17.00 Ježek show. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Raketa pod kozolcem, pon. 20.00 Naj N. 20.30 It. nogometna liga. 22.20 Automobille, pon. 22.50 Popotovanja z Janinom, pon. 23.50 Knjiga, oddaja o kulturi, pon.
HTV 1
8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka. 15.40 Isterska rapsodija, dramska serija. 16.25 TV izložba. 16.45 Film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kviz. 21.10 Vojna zvezd 1: Fantomska grožnja, am. film. 23.25 Novice. 23.40 Kratki delovni dan, film. 0.55 V nedeljo ob dveh. 1.55 Klemperer, serija. 2.45 Od prijema do sojenja, serija. 3.05 Simbina smrt, pz. serija. 3.30 Dokumentarni film. 4.35 Kitty, film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.40 Biblija. 8.55 Usoda. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Kitty, film. 13.45 Serija. 15.20 Ksena, serija. 16.05 Rijeka: Morje. 16.35 Simbina smrt, pz. serija. 17.00 Zagreb: Nam. tenis - M finale. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Koncert. 21.45 Novice. 21.50 Dokumentarni film. 22.55 Triler - L.Minkus: Don Quijote, balet.
HTV 3
10.35 Brazilski akvarel, serija. 14.50 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 15.55 Moskva: SP v plavanju, prenos. 16.55 Hrvaška nogometna liga: Hajduk - Dinamo, prenos. 19.00 Tenis "Davis Cup": Argentina - Hrvaška, prenos. 0.00 Šport danes. 0.15 Rock klub. 1.15 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.50 Confetti tivi. 9.00 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.30 Pumuckl, serija, otro{ki program. 11.00 Presneta čarovnica, serija. 11.05 Pinky, Elmyra in Brain, risana serija. 11.25 Šport. 11.55 Izgubljeni svet, serija. 12.40 Rde~a Sonja, akcijski film, 1985 (Brigitte Nielsen). 14.05 Mogočni racmani 3, komedija. 15.45 Nogomet, magazin Lige prvakov. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Salzburg-Sturm, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Mesto angelov, drama. 22.05 Columbo: Nenavadni tovari{i, kriminalka. 23.35 Kraj zločina: Lastrumska me{anica, kriminalka. 1.05 Elitni morilci, triler. 3.05 Sktita mesta, komedija, 1996.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Jaz o meni-Eberhard Waechter, dokumentarec. 10.05 Franz Molnar-Staroavstrijec in ameri{ki emigrant, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum, dokumentarec. 15.00 Policijska postaja 1, serija. 15.25 In ljubezen se smeji, komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Rože za Polta, kriminalka. 21.50 Čas v sliki. 22.00 Zadeva, pogovor 23.15 Čas v sliki. 23.20 Iz ljubezni do glasbe, dokumentarec. 23.50 Johannes Brahms, dokumentarec. 0.20 Kulturni tednik. 0.45 lep{e življenje. 1.35 Pogledi s strani. 2.00 Univerzum, dokumentarec. 2.45 Magazin. 3.10 Dobar dan, Hrvati, magazin.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / občni zbor območne gasilske zveze
93-letni Konrad Rižner - iastni Han
Na 7. občnem zboru Območne gasilske zveze Ptuj, v kateri je povezanih 2.040 gasilcev iz 23 gasilskih dru{tev na območju mestne občine Ptuj ter občin Hajdina, Markovci in Zavr~, je v soboto, 23. marca, predsednik Franci Vogrinec poudaril, da so svoje aktivnosti v lanskem letu osredotočili na tri delovna področja: na transparentnost zveze, krepitvi sodelovanja z dru{tvi in v regiji ter v re{evanje problema skupnega premoženja nekdanje Gasilske zveze Ptuj.
sta zgoreli dve termalni kopališči, eden strokovno najzahtevnejših pa je bil požar na ladji v izolski ladjedelnici. Precej dela pa so imeli lani tudi s prevozi pitne vode ob suši. Izrazil je zaskrbljenost zaradi zastarele gasilske tehnike in opreme, saj je
Predsednik Območne gasilske zveze Franci Vogrinec je aktivnosti v lanskem letu ugodno ocenil
več kot 50 odstotkov vseh gasilskih v Sloveniji vozil starejših od 20 let, ter zadovoljstvo, da so uspeli v prizadevanjih, da ostane 70 odstokov požarne takse v lokalnem prostoru, ostalo pa državi. Opozoril je tudi na letošnje aktivnosti, saj so gasilci v predkongresnem letu in morajo narediti načrte za naslednjih 5 let, ter se zavzel za čimprejšnjo uvedbo računalniške gasilske aplikacije GAZ 2000, ki je povezana tudi z novimi gasilskimi izkaznicami.
Ob koncu zborovanja so pro-
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
glasili devet napredovanj. V čin višjega gasilskega častnika so napredovali Zvonko Glažar iz PGD Hajdoše, Martin Kajses-berger iz PGD Gerečja vas, Branko Kostanjevec iz PGD Bukovci, Branko Lah iz PGD Podvinci, Marjan Megli~ iz PGD Prvenci-Strelci, Branko Skok iz PGD Zavrč, Marjan Strelec iz PGD Bukovci, Martin Vrban~i~ iz PGD Ptuj in
93 letnega Konrada Rižnerja iz Spuhlje so proglasili za častnega člana. Foto: M. Ozmec
Janko @umer iz PGD Hajdoše. Najprizadevnejšim so izročili gasilska priznanja, za častnega člana zveze pa proglasili najstarejšega gasilca, 93-letnega Konrada Rižnerja iz Spuhlje, ki je bil eden ustanovnih članov in sedaj še edini živeči ustanovi-tel j PGD Zagojiči. Leta 1940 se je poročil v Spuhljo, kjer se je takoj včlanil v gasilsko društvo in je pozneje opravljal tudi funkcijo tajnika in nekaj časa predsednika. Konrad Rižner je vsekakor tudi starosta gasilstva na Slovenskem, za svoje 65-letno aktivno delovanje v gasilstvu pa je prejel številna priznanja in odlikovanja.
Gasilcem in območni zvezi so za humano delo izrazili hvaležnost podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker, predstavniki sosednjih gasilskih zvez, gasilskega sveta podravske regije, Uprave za obrambo Ptuj požarnega inšpektorata, območne organizacije Rdečega križa, Policijske postaje Ptuj in drugi.
M. Ozmec
Franci Vogrinec je ugotovil, da Območna gasilska zveza Ptuj zagotavlja enotno in strokovno izvajanje nalog s področja požarnega varstva in gasilstva ter nekaterih nalog zaščite in reševanja za potrebe ustanoviteljic. Maja lani se je Območna gasilska zveza preselila v nove prostore ob Gasilskem domu Ptuj, kjer sta redno zaposlena strokovni sodelavec in vzdrževalka prostorov. Po sklepu novo nastalih gasilskih zvez - solastnikov gasilskega doma Ptuj je julija 1999 Območna gasilska zveza Ptuj postala tudi upravitelj gasilskega doma, na njo pa je prenešeno tudi vse premoženje bivše gasilske zveze.
Delo zveze je prepoznavno po različnih aktivnostih, od srečanja gasilskih veteranov, gasilk, gasilske mladine do dneva gasilcev ter številnih delovnih akcij, za kar so vsak na svojem področju skrbeli člani predsedstva in poveljstva. Aktivnosti so usmerili tudi v podpis aneksa k pogodbi o opravljanju javne lokalne gasilske službe, ki so ga s predstavniki vseh štirih občin lani podpisali v Markovcih. Tekmovanje zveze so izvedli skupaj s PGD Slovenja vas, ki je lani praznovalo 30-letnico, dan gasilca pa skupaj z najvišjim jubilantom lanskega leta, PGD Gerečja vas, ki je praznovalo 80-letnico. Za izobraževanje gasilcev pa so skrbeli prek izobraževalnega centra na Igu pri Ljubljani.
Glede na prošnje in zahtevke po razdelitvi prostorov v gasilskem domu Ptuj, ki so po Vogrinčevih besedah last bivše ZGD Ptuj, si v zvezi prizadeva-
jo, da bi ti prostori bili čimprej dani na razpolago PGD Ptuj, potapljaškemu društvu in območni organizaciji Rdečega križa, da bi tudi ti lahko delovali v normalnih pogojih.
Poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Milan Liponik je med drugim povedal, da so v lanskem letu za opravljanje gasilske dejavnosti od štirih občin prejeli 88,9 milijona tolarjev, z letošnjim podpisom aneksa pa so si za to zagotovili 88,7 milijona tolarjev.
Območni gasilski zvezi Ptuj je za uspehe čestital poveljnik Gasilske zveze Slovenije Mat-
O razmerah v gasilstvu v državi je govoril poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič
jaž Klarič in ob tem poudaril, da je ta ena največjih in strokovno usposobljenih organizacij v Sloveniji. Njihovo delo je vsakodnevno prisotno, saj se morajo skoraj vsak dan dokazovati na nesrečah, požarih, plazovih ali ujmah. Danes brez gasilcev ne bi bilo več Gorenja, v Rogaški Slatini so bili priča zelo zahtevnemu požaru. V enem letu
PTUJ / usposabljanje enot civilne zaščite
Znanja nt ntkolt prevei
Regijski {tab civilne za{čite za Podravje je v soboto, 23. marca, izvedel usposabljanje za pripadnike regijskih enot civilne za{čite, ki se ga je udeležilo 82 pripadnikov.
Udeleženci izobraževanja, ki je potekalo v gasilskem domu Ptuj, so v dopoldanskih urah z zanimanjem spremljali teoretični del usposabljanja, se seznanili z vodstvi in konkretnimi nalogami posameznih specializiranih enot. Po malici pa so okoli poldneva svoje znanje preverili še praktično ter pregledali in preverili uporabnost osebne opreme in skupne opreme posameznih specialnih enot: enota za RBK dekontaminacijo, za odkrivanje in reševanje izpod ruševin, za izvidovanje in alarmiranje, za nudenje prve pomo-
či ponesrečencem, potapljaška enota ipd.
Vodja oddelka za zaščito in reševanje pri Upravni enoti Ptuj Jože Korban je enodnevno izobraževanje ugodno ocenil ter poudaril, da so v celoti dosegli svoj namen, v pogovoru z udeleženci iz regijskih enot civilne zaščite pa je bilo slišati željo po pogostejših tovrstnih srečanjih in strokovnih izpopolnjevanjih, saj so nadvse poučna in predvsem koristna v primeru dejanske potrebe.
-OM
Delo z napravo za iskanje preživelih izpod ruševin z globinsko TV kamero in mikrofonom
Preverjanje in preizkus delovanja osebne in skupne opreme specialnih enot civilne zaščite
Preizkus delovanja dvigovanja težkih tovorov s pomočjo zračne blazine. Foto: M. Ozmec

...in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila 24 ur na brezplačni telefonsici številici
. 080 22 66
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
REPORTAŽE
RISE: JANEZ JAKLIČ / v osrčju pragozda (ix.)
Arena življenja
"Šsst, ssst," je švignilo med mojimi nogami. Srce mi je obstalo. Podobno se je verjetno godilo trideset centimetrov dolgemu zelenemu kuščarju, ki je zbežal med odpadlim listjem. Postal sem previdnejši. V ogradi so se pasle kure, ki jih je nadziral košat bel petelin. Od nekod je prihrkal umazani pujsek in me previdno ovohal. Kljub času počitka sem postal zanimiv za lokalne glumače.
Okoli cvetoče ovijalke, podobne slaku, je nekaj brenčalo. Pristopil sem in ostrmel. Zagledal sem ljubko stvarco, ki je švigala po zraku, kot po čudežu obstala in spet zafrfotala od cveta na cvet. Pravljično obarvana živa mavrica, prelepi pisani dragulj, je največja mojstrovina narave. Naredil sem še en korak in pravljica je izpuhtela. Ptiček me je opazil in odfrfotal.
Kolibriji so med najmanjšimi ptiči nasploh. Najmanjši ne tehta niti dva grama. Drobtinica se lahko dviga in spušča, obenem pa leti naprej in nazaj. Drob-njački utripajo s perutnicami do 75-krat v sekundi in dosegajo hitrosti do 80 kilometrov na uro.
Na obali so imeli predstavo živopisni metulji. Spreletavali so se s kamna na kamen in širili prekrasne peruti. Bili so nagajivi. Kadar sem hotel slikati njihove motive na zgornji strani kril, so zložili svoje perzijske tepihe ali pa preprosto odleteli.
Popoldne se je predstava nadaljevala. Razkazovale so se priznane živalske zvezde. Prišli pa so tudi novi nepoznani igralci. Imel sem srečo. Prvi sedež v
čolnu je bil odličen v areni življenja. Poleg mene je sedel Florjan, ki je imel skoraj vedno odgovor na moje vpra{anje in ni ugovarjal, ko sem si prisvojil njegov daljnogled. Motila me je le hitrost dogajanja. Na trenutke sem si želel, da bi v rokah držali lopatasta vesla in počasi drseli po reki.
KOKA
Pozno popoldne smo se, no{e-ni na svilenih valovih reke Alte Madre De Dios, zarili v počasi valečo reko Manu. Razlika je bila očitna. Blatni okornež je grobo ovil poskočno modrooko lepotico in po nekaj metrih plesa uničil njeno lepoto. Reki Manu in Alto Madre De Dios se združiti v reko Madre De Dios, ki teče proti mestu Maldonado. Glavno mesto južnega dela perujske džungle je spravila na po-vr{je zlata mrzlica v sedemdesetih letih.
Ustavili smo se slab kilometer pod sotočjem obeh rek ob le-tali{ču Boca Manu. Izraelec je imel srečo. Pogovor po radijski postaji v mestecu Pilcopata je bil uspe{en. Kot po čudežu ga je čakal njegov nahrbtnik z vso
opremo. Travnato stezo in razmajano letališko barako so stražili naveličani vojaki. Še pred letom dni so stezo uporabljala letala kolumbijskih tihotapcev, ki so v bližini osnovali nasade koke. Pragozd je poln zgodb o zakladih. V eni izmed njih nastopa tudi Boca Manu. Tihotapci naj bi na begu pred vojaki nekje na letališču ali okolici skrili tovor kokine paste bajne vrednosti.
Strahoten svetovni problem uživanja omamnih sredstev je svojevrstno povezan z Južno Ameriko in tudi s Perujem. V teh krajih je navada uživanja mamil tako stara kot kultura sama. Mamilo, pridobljeno iz kaktusa, so uporabljali svečeniki kulture Cavin že pred Kristusom. Poznali so ga plemenitaši antičnega mesta Tahuanaco na bregovih jezera Titikaka. Koko so gojili Inki na terasah Machu Picchuja. Omamni učinki rastlin so pomagali vstopiti posvečenim izbrancem v zapleteni svet bogov. Narkotike uporabljajo šamani, kadar prosijo za gozdne otroke številne hudičke in demone zelenega pekla. Suho kokino listje se prodaja na vsaki vaški tržnici. Žvečijo ga indijanci na Andski planoti. Kokin čaj se pije v krčmah po vsem Peruju. Človek bi dejal, da je bil kokain zanimiva etnološka posebnost, dokler ni začel prinašati nezaslišanih dobičkov. Zanj so se začeli zanimati mafijci, generali, politiki in gverilci. Gojenje koke se je razmahnilo in razlilo kakor zli duh iz steklenice na vse strani sveta. Tisoče hektarov deviškega gozda je padlo prav za prepovedane nasade
koke globoko v džungli. Industrija smrti prinaša posameznikom 1,6 bilijona ameri{kih dolarjev letno. V zadnjih letih so jo v roke prevzeli gverilci svetle poti. Marksisti novega sveta so izgubili idejni boj in se izrodili v trgovce s smrtjo. Američani podpirajo in pritiskajo na perujsko oblast, da {kropijo nasade koke s kemikalijami. Resnica je preprosta: kar {kodi koki, {kodi tudi pragozdu. Vse to {e dodatno zapleta že tako slabo zdravje
že proti mrčesu. V njej so do-movali pazniki vstopne postaje parka Manu, imenovane Romero.
Paradiž ob reki Manu je bil leta 1977 s strani UNESCA spoznan za za{čiteno naravno območje, leta 1987 pa je postal svetovna dedi{čina. Prava sreča je, da je laskave naslove dočakal nedotaknjen. Zasluga gre predvsem odmaknjenosti: od Atlantskega oceana ga loči nekaj tisoč kilometrov, pora{čenih z goz-
Ozelot je majhen in plašen sorodnik jaguarja
zelenih pljuč.
Plovbo smo nadaljevali po reki Manu navzgor.
Dan se je utapljal v prihajajoči noči. Hiteli smo. Na travnatem platoju dva metra nad rečno gladino smo v soju uga{ajoče dnevne brljivke postavljali {oto-re. Nismo bili sami. Z nami je taborila skupina, ki je zaključevala avanturo v parku Manu. Niso skrivali razočaranja. V gozdu jih je vse dni namakal dež in videli so malo živali.
Globlje v gozdu je dvignjena na koleh stala lesena baraka z veliko verando, oblečeno v mre-
dom. Dodatno so ga varovale državne meje, ki se stikajo v njegovi bližini. Na zahodu ga brani do nedavnega nepremagana andska trdnjava.
Vse publikacije, ki govorijo o južnoameri{kem pragozdu, omenjajo park Manu z največjim spo{tovanjem. Opisujejo ga v superlativih. Območje, veliko dva milijona hektarjev, je največje za{čiteno območje deževnega gozda. Park je nesporen zmagovalec v {tevilu različnih rastlinskih vrst na kvadratni kilometer in v {tevilu različnih živali. Domovanje nudi vidri velikanki, črnemu kajmanu, ki sta
ogroženi vrsti, redkemu medvedu naočarju, trinajstim vrstam opic, sedmim vrstam velikih papig in kralju pragozda, jaguarju. V njegovem objemu so na{le domovanje tudi nekatere živalske vrste, ki so značilne za oblačni pragozd ali celo za And-sko planoto.
Park je razdeljen na tri območja. Manj{i del predstavlja kulturno krajino ob reki Alto Madre De Dios, kjer je v omejenem obsegu dovoljeno kmetijstvo, gozdarstvo in lov. Ob reki Manu se razprostira za{č-iteno območje, namenjeno raziskovanju in ekolo{kemu turizmu. Reka in nekaj jezer, ki so mrtvi rokavi, so povezani z gozdnimi stezami v svojevrstno opazovalnico življenja. Za gozdne steze in nekaj lesenjač v parku skrbijo pazniki, prav tako pa njihova navzočnost odganja divje lovce. Zahodno od teh dveh se {iri obsežno prepovedano ozemlje, domovanje indijanskih skupin, ki tu živijo skozi vse generacije.
V perujskem delu deževnega gozda je 24 nacionalnih parkov, ki se trudijo ohraniti nedotaknjeno naravo, 24 otokov sredi zelenega oceana, ki vedno hitreje umira. Njihov nastanek je povezan s posamezniki, ki so se in se {e borijo za ohranitev pragozda. Pogajanja z vladnimi in{ti-tucijami so vse prevečkrat podobna donkihotovskemu boju z mlini na veter. Viteze gozdov sovražijo politiki, ker me{ajo njihove {trene, povezane s hitrimi zaslužki, ogrožajo jih pridelovalci koke, bojijo se jih reveži, ki jih doživljajo kot grožnjo sanjam o lastni kmetiji sredi zelenega pekla. Nekateri ekologi so svojo idejo plačali z življenjem.
Jz zadnjih kotičkov prvobitne narave, široko odprte dlani zorijo v nasmehih ljudi. Od tam prinašamo najboljše.
SKUTI FRUTI je sadni desert za tiste, ki želijo zaužiti nekaj lahkega, nekaj zdravega, nekaj okusnega. Narejen je iz lahko upenjene skute, ki daje izdelku svežino. Podložen je s koščki izbranega sadja: breskev, jagod ali gozdnih sadežev. SKUTI FRUTI je posladek z malo maščobami ter visoko biološko vrednostjo, ki si ga lahko privoščite kadarkoli čez dan. Razvajali se boste, njegove naravne sestavine pa vas bodo zavarovale pred obremenitvami vsakdanjika.
Beli zakladi neokrnjene narave
Pomurske mlekarne, d.d.. Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota
Ponedeljek, 8. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Marko, mavrična ribica. 9.25 Iz popotne torbe: Zvok. 9.45 Pravljične živali, dokumentarna serija. 10.15 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.30 Zapuščina davnine, dokumentarna serija. 11.55 Odkrivajmo znanost, pz. serija. 12.25 Parada plesa. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot. 17.50 Telebaj-ski. 18.15 Radovedni Taček: Cirkus. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, 10. epizoda. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Podoba podobe. 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Volja najde pot, pon. 0.10 Podoba podobe, pon. 0.35 Svetovni izzivi, pon. 1.05 Gledališče v hiši, pon. 1.35 Buddy Faro, pon. 2.20 Parada plesa, pon. 2.40 Homo turisticus, pon. 3.00 Studio City, pon. 4.10 Končnica, pon. 5.10 Šport.
SLOVENIJA 2
13.25 Sobotna noč. 15.25 Sfinga, serija. 16.15 Gledališče v hiši, 17. epizoda. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.45 Zgodba o morskih papigah, film za otroke. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Znanost našega časa, am. dokum. serija. 22.55 Brane Rončel izza odra. 0.20 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 7. del. 16.25 Esmeralda, 56. del. 17.20 Tri sestre, 66. del. 18.15 Vsiljivka, 124. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 7. del. 20.55 Sedma nebesa, 9. del. 21.50 Providence, 14. del. 22.40 JAG, 74. del. 23.30 Glavni na vasi, 12. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 10. del. 15.00 Mladi in nemirni, 136. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 7. del. 17.30 Ned in Stacey 11. del. 18.00 Roseanne, 10. del. 18.30 Korak za korakom, 7. del. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Ona je prava, am. film. 21.45 Dharma in Greg, 18. del. 22.15 Cybill, nanizanka. 22.45 Noro zaljubljena, 7. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Italijanska nogometna liga: Torino - Bologna, posn. 13.00 Naj N - reportaže. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 81. del. 19.20 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 20.00 Pripeka, am. komedija. 21.50 Ekskluzivni magazin. 22.20 Naj N - goli. 22.50 Motor show report. 23.20 Hokej, hokej.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izob-raž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jeziko-mer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Odplešimo ven, film. 14.55 Risanka. 15.05 Novice. 15.10 Borba spolov v živalskem svetu. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Usode, dokum. oddaja. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danes. 23.05 Film. 0.50 Saga o Steenfortih. 1.45 Becker, serija. 2.05 Frasier, serija. 2.30 Od prijema do sojenja, serija. 2.50 Gorovje v Hirošimi, dokum. 3.35 Odplešimo ven, film. 5.00 Amerika - življenje narave. 5.30 Auto-magazin. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nevidna Lotte, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier 3., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Saga o Steenfortih, serija. 21.05 Polni krog. 21.25 Becker 2., serija. 21.50 Gorovje v Hirošimi, dokum. film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo, serija. 23.35 Življenje na severu, serija.
HTV 3
18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Eva, angl. film. 23.05 C, S, N & Y 23.50 Glasbeni program. 0.30 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 7.55 Fant zre v svet, serija. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.05 Mogočni racmani 3, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, serija. 14.30 Serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Po krivem obdolžen, komedija. 21.40 James Bond: Samo za tvoje o~i, akcijski film. 23.45 Alarm za Kobro 11, serija. 0.30 Mortal Kombat-Smrtonosni spopad, serija. 1.15 Elitni korilci, triler 3.10 Dekle iz Hongkonga, kriminalka.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Klinika pod palmami, drama. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Krila golobice, drama. 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji.
Torek, 9. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora: Kdo bo prej, lutkovna nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Cirkus. 9.40 Srebrno-grivi konjič, risana nanizanka. 10.05 Oddaja za otroke. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, nanizanka, 10. epizoda. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Intervju: Demetrij Volčič. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, dokumentarna serija. 17.15 Zenit - teorija relativnosti: E = mc2. 17.45 Šiv v času, dokumentarna nadaljevanka. 18.05 Zlatko Zakladko: Omlete pri šumniku. 18.20 Knjiga mene briga - H. Hesse: Sidarta. 18.35 Skrivnosti: Nič. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Slovenija - bleda ma~eha, dokumentarec meseca. 21.00 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Ivar Kreuger, švedska drama. 23.30 Knjiga mene briga, pon. 23.55 Evro, pon. 0.10 Zenit - teorija relativnosti: E = mc2, pon. 0.40 Šiv v času, pon. 0.55 Slovenija -bleda mačeha, pon. 1.50 Aktualno, pon. 2.40 Gledališče v hiši, pon. 3.05 Buddy Faro, pon. 3.50 Ivar Kreuger, pon. 4.35 Šport.
SLOVENIJA 2
14.15 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka, 18. epizoda. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.40 V divjini, am. film. 19.^5 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.35 Četrt^inale lige prvakov v nogometu, prenos. 22.35 Soseska, španski film. 0.10 V tranzitu, slovenski kratki film. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 TV Dober dan, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 8. del. 16.25 Esmeralda, 57. del. 17.20 Tri sestre, 67. del. 18.15 Vsiljivka, 125. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Deliti skrivnost, am. film. 22.30 JAG, 75. del. 23.30 Glavni na vasi, 13. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 7. dela. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 5. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 11. del. 15.00 Mladi in nemirni, 137. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 8. del. 17.30 Ned in Stacey, 12. del. 18.00 Roseanne, 11. del. 18.30 Korak za korakom, 8. del. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Nesre~a podmornice, am. film. 21.40 Dharma in Greg, 19. del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 8. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.00 Italijanska nogometna liga: Lazio - Lecce, posn. 13.00 Naj N - goli, pon. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 82. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Poslednja skrivnost, akcijski film. 21.50 Reporter X. 22.20 Jezus, film.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Posledni let, am. film. 15.05 Novice. 15.10 Seme upanja, serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Moderato cantabile. 20.55 Forum. 22.05 Prostor, čas, arhitektura. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.25 Temna stran legend, dokum. oddaja. 0.00 Film. 1.45 Newyorški policisti, serija. 2.30 Prijatelji, serija. 2.55 Smrtna kazen, serija. 3.20 Pravica za vse, serija. 4.05 Od prijema do sojenja, serija. 4.25 Amerika - življenje narave. 4.55 Posledni let, am. film. 6.25 Glasbeni program.
HTV 2
9.30 SOS, oddaja. 10.00 Auto-magazin. 10.40 Saga o Steenfortih. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Gorovje v Hirošimi, dokum. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 Newyorški policisti, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Prijatelji, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.40 Seinfeld, serija. 23.25 Allo, allo, serija. 23.55 Serija.
HTV 3
16.40 Monoplus. 17.20 Petica. 18.30 Nogomet - Magazin Lige prvakov. 19.25 Glasbeni program. 20.05 Košarka: NBA Action. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 0.15 Od prijema do sojenja, serija.
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški^ program. 7.50 Korak za korakom, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.35 Čarovnice, serija. 9.20 Herkul, serija. 10.00 Mesto angelov, drama. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Otro{ka zarota, triler. 22.40_ Seks v mestu, serija. 23.05 Nogomet. 23.55 Nogomet, posn. 0.15 Še vedno se premikam, drama. 1.35 Intimna priznanja, serija. 12.10 Lap Dancing, drama. 3.30 Še vedno se premikam, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Mali veliki ljudje. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talk-show. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veonikine skušnjave. 0.50 Magazin. 1.40 Talkshow. 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Univerzum.
Sreda, 10. april
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Grdi raček Tine. 10.00 Zlatko Zakladko: Omlete pri šumniku. 10.10 Skrivnosti: Nič.10.15 Knjiga mene briga. 10.35 Evro, serija. 10.50 Zenit. 11.20 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 11.30 Cik cak. 11.50 Slovenija - bleda mačeha. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 16.55 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Male sive celice, kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pe~at: Pobeg, am. film. 22.05 Odmevi. 23.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. 23.55 Trio Meljnikov-Gadžijev-Mitrovič. 0.35 Boj za obstanek, pon. 1.30 Gledališče v hiši, pon. 2.00 Buddy Faro, pon. 2.45 Nered v trgovini, angl. film. 4.25 Šport.
SLOVENIJA 2
15.55 Homo turisticus, pon. 16.15 Gledališče v hiši. 16.45 Buddy Faro, nanizanka. 17.40 Športni film. 18.10 Nogomet: Olimpija -Rudar, prenos. 20.00 Nogomet: Manchester United - Deportivo, prenos. 23.30 Prvi val, nanizanka. 0.15 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball,. 14.30 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 9. del. 16.25 Esmeralda, 58. del. 17.20 Tri sestre, 68. del. 18.15 Vsiljivka, 126. del. 19.15 24 ur 20.00 V njeno obrambo, film. 21.45 Tretja izmena, 12. del. 22.40 JAG. 23.30 Glavni na vasi, 14. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake. 14.15 Obala ljubezni, 12. del. 15.00 Mladi in nemirni, 138. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 9. del. 17.30 Ned in Stacey, 13. del. 18.00 Roseanne, 12. del. 18.30 Korak za korakom, 9. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Magazin. 21.40 Dharma in Greg, 20. del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 9. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja. 0.00 Paradiž, serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Poslednja skrivnost, pon. filma. 13.00 Državno prvenstvo v raftingu. 13.30 Spoznajmo jih... 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 1. del. 21.00 Kraljevski voz, jugoslovanska vojna akcija. 22.50 Lovci na nagrade, am. akcijski film.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Iz muzejev. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Mamica, fr. film. 15.05 Novice. 15.10 Seme upanja, serija. 15.40 TV izložba. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Morje in otroci, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport. 23.15 Euromagazin. 23.50 Film. 1.40 The Mayor of Casterbridge, serija. 2.30 Fitzgeraldi, serija. 2.55 Dosjeji X, serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Dokum. serija. 4.50 Mamica, pon.. 6.20 Glasbeni program.
HTV 2
10.00 Prostor, ~as, arhitektura. 10.40 Eva, angl. film. 13.10 Forum. 14.20 Moderato cantabile. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moje rojstno mesto, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Fitzgeraldi, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Iz muzejev. 20.10 The Mayor of Casterbridge, serija. 21.05 Polni krog. 21.25 Dosjeji X, serija. 22.10 Dokumentarna serija. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Allo, allo, serija. 0.00 Življenje na severu, serija.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.15 Nogometna Liga prvakov. 22.35 Nogometna Liga prvakov, posn. 0.15 Transfer
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{k[ program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.15 Columbo, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkuly serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, prenos. 23.00 Nogomet, posn. 23.20 Policisti iz El Camina, serija. 0.05 Maščevanje sedmerice veličastnih, vestern. 1.50 Otroška zarota, triler. 3.25 Krila golobice, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.55 Tri dame z žara, serija. 10.20 In ljubezen se smeje, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Svila in žamet. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Magazin. 22.00^ Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Ne bomo molčale, dokum. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Na prizorišču. 1.20 Talkshow. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Magazin. 4.05 Magazin.
PIKAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
f
I PDSnočm
I n
veučjSTNm
(LSj -
'Vi'
01.	Slovenski zvoki - Nič ne trkaj
02.	Gregorji - Pevcu
03.	Nanos - Lepi pravljični svet
04.	Vita-Žabe
05.	Storžič - V Boliin' ma d'ž la mvade
06.	Vitezi Ceijski - Le objeta isto misliva
07.	Sredenšek sekstet - Zakaj bi na praznik čakala
08.	Veseii Pianšarji - Zakaj odšla si
09.	Štrk - Nazdravimo prijatelji
10.	Vrisk-Preveč je belih rož
11.	Tornado - Kresnice plešejo
12.	Ans. Tonija Sotoška - Le spi zdaj punčka moja
13.	Anja Burnik s prijatelji - Pomladna harmonija
Zmagovalec meseca MARCA: Vesele Stajerke - Na Štajersko gremo Se eno možnost v APRILU imajo: Slovenski zvoki - Nič ne trkaj
1.	Werner in Natalija - Angel moj
2.	Piatana - Istra moj si dom
3.	Top sound band - TI si mi vse
4.	Mambo Kings - Šarmer
5.	Nataša Zibeinik-Dan je lep
6.	Boštjan Konečník - Frajtonarca je prava stvar
7.	Malibu - Dobri stari časi
Beno in Konči - Pljmo ga še eno možnost v APRILU ima: Werner in Natalija - Angel moj
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 318,2250 Ptuj
q I, n M^V^vs-^rJ;
Nagrado založbe Mandarínapr^me: Zlatko Gašparič, Krčevina pri Vurberku, 2250 Ruj
ČETRTEK, 4. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Prerad. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
PETEK, 5. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
SOBOTA, 6. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
NEDELJA, 7. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
PONEDELJEK, 8. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
TOREK, 9. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SREDA, 10. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TURISTIČNI TEDNIK
DORNAVA / delavni clan! ted lùkari
Izvirni in gostoljubni
V soboto, 23. marca, so se zbrali na rednem občnem zboru člani turistično-etnografskega dru{tva Lukari v Dornavi. Začeli so ga s kratkim kulturnim programom, ki so ga izvedle domače sekcije. Predsednica Marija Bel{ak ni skrivala zadovoljstva, ko je govorila o delu dru{tva v lanskem letu. Vključevali so se v vse aktivnosti v občini in izven nje, predvsem so si prizadevali, da bi bili pri svojih prireditvah izvirni in dobri gostitelji. In to jim je tudi uspelo.
V društvu deluje več sekcij. Sekcija Lukari je letos že začela delo, saj so že posadili čebulček, med letom pa skrbijo za dober pridelek. Sekcija ljudske pevke, ki jo vodi Neža Cuš, skrbi za ohranjanje ljudskega petja. Clani moškega okteta pod umetniškim vodstvom Simone Žgeč-Veselič pa so v zadnjih letih dosegli lepe uspehe. Lani so praznovali tudi 5. obletnico delovanja. Še vedno so širši javnosti najbolj poznani člani sekcije Cigani, ki so nepogrešljivi v času pusta, v pustnem času pa je še aktivna sekcija oračev in korantov; sekciji vodita Meta Petršič in Marija Cizrl.
Vseslovenski projekt Moja dežela lepa
in gostoljubna uresničujejo v domačem kraju s svojimi silami v okviru sekcije, ki skrbi za urejenost okolja in urejanje cvetličnih gred, vodi pa jo Marija Veli-konja.
V minulem letu je bila izredno aktivna sekcija za aranžiranje, ki jo vodi Zvonko Mikša. Delovali so na različnih področjih v domači občini in izven nje, z razstavami in drugače so uspešno promovirali tako društvo kot občino. Pred velikonočnimi prazniki, v četetek in petek, pa so pripravili v tamkajšnji vaško-kulturni dvorani veliko prodajno velikonočno razstavo.
Še posebej so vsi veseli sekcije lukar-
skega podmladka, ki ga vodi Darinka Žnidarič.
Turistično-etnografsko društvo Lukari vsako leto pripravi dve glavni prireditvi: Lukarski praznik, ta bo tudi letos 29. avgusta, in Fa{enk po Dornavsko, ki je bil na pustni ponedeljek. Lani so bili organizatorji vseslovenskega sre~anja brigadirjev ob 55. obletnici prostovoljnega dela na Pesnici, ki so jo pripravili skupaj s ptujskim klubom brigadirjev. Ob izvedbi tak{nih prireditev so jim pomagali tudi ~lani prostovoljnega gasilskega dru{tva Dornava in Mezgovci. Dobro pa sodelujejo tudi z drugimi dru-{tvi v ob~ini.
Tudi za letos so si zadali veliko na~-rtov in planov. @e lani so za~eli obnavljati Cu{kovo kmetijo, ki je v zelo slabem stanju. Najprej so sanirali streho. Clani dru{tva so pri njenem obnavljanju opravili ve~ kot 220 ur prostovoljnega dela. Strokovna dela je opravil Cvetko A~ko
Do dneva Zemlje - 22. aprila - se bodo tudi na Ptujskem zvrstile akcije či{čenja in urejanja okolja. Turistična zveza Slovenije je v zvezi z leto{njim projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna, akcije či{č-enja in urejanja so njen sestavni del, včeraj izvedla tudi delavnico za regijske nosilce akcij s ciljem, da bi leto{nji projekt dal čim bolj{e rezultate.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
člani TED Lukarji se zavedajo, da na mladih svet stoji ... Mladi lukarji skupaj s predsednico dru{tva Marijo Bel{ak, ravnateljico O[ Zdenko Kostanjevec, mentorico Darinko Žnidaric in županom Francem [egulo
s svojo ekipo delavcev. Dru{tvo je v obnovo vložilo tudi veliko finan~nih sredstev. Zavedajo se, da je pred njimi {e veliko dela, da bo ta kmetija, ki so jo dobili v najem od ob~ine Dornava, dobila nekdanjo podobo. To je zelo pomembno, ker bodo tako ohranili del~ek kulturne dedi{~ine za mlaj{e rodove.
Sobotnega ob~nega zbora se je udeležil tudi župan Franc Šegula ter pohvalil delo ~lanov dru{tva. Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, pa jim je prenesel ~estitke od Marjana Roži~a ob izvirnosti Lukarskega praznika, sam pa si želi {e naprej tako dobrega sodelovanja.
Tekst in fotografije: Marija Slodnjak
Nagradno turistično vprašanje
Kamniti relief na fotografiji smo posneli na pomembnem objektu na vzhodnem obrobju starega Ptuja. Ob njem vodi v mesto ena od glavnih prometnic, ob njem je nekdaj teklo mestno obzidje. Vprašujemo, patrona katere ptujske cerkve sta upodobljena na kamnitem reliefu na fotografiji. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 12. aprila.
[relax:
3RELAX
Potem ko so bila marca gradbena dela pri rekonstrukciji ptujske minoritske cerkve z baročno fasado končana, so delavci kleparstva Kokol pričeli "oblačiti" zvonik. Na cerkev bodo kupolo potegnili okrog 20. aprila. Pri delu smo zmotili Andreja Goričana, Roberta Cafuto, Zdravka Cara in Srečka Fegu{a. Foto: Črtomir Goznik
PRVOMAJSKA POTOVANJA
RIM, NEAPELJ, POMPEJI, CAPRI SAMO 44.900 sit
NIZOZEMSKA,
LETALO-AVTOBUS
SAMO 59.900 srr
FLOIUADA-SVETOVNA RAZSTAVA CVETJA
ŠPANIJA
AVTOBUS-AVTOBUS
ŽE ZA 54.900 SIT
HVAR - STARIGRAD
AVTOBUS - AVTOBUS HOTEL ARKADA
SAMO 35.900 srr
ZAHTEVAJTE RELAXOVE NOVE
KATALOGE POLETJE 2002!! RELAX d.0.0., PE Ptiq Itsteiqakova Sa Tel.: 02/749 31 80, Faks: 02/749 31 82
UMAG
5.990
1.5.-5.5., Soníkov klub, 3-dnevni najem apartmaja po osebi
BAVARSKI GRADOVI
23.900
6.4., avtobusni Izlet, 2D, POL, vkljuiene vstopnine In voinja z ladjico
NEUM
38.900
1.5.-5.5., avtobusni prevoz, 3* hotel Stella, 4D, PDL, vkljuEenI 3 celodnevni Izleti
CVETOČA HOLANDIJA
27.4., pel vodenje
55.900
d Izlet, NZ, odlično slovensko
TURČIJA, Antalih
73.990
26.4., 3* botel Aspendos, 7D, ell inclusive, polet letala iz Gradca
GRAN CANARIA
108.190
28.4., 2- bungalovi Duna Beach, 10D, N, polet letala iz Gradca
SONČEK^
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUAHA, 01/234 21 55 CITYPARK(BTC), 01/520 6766 CEUE, 03/425 46 40
www.sonchek.com • teleteksi stran 290
na
POTOVALNI ŒNTER
EnkA
za nova doživetja
NOVI POLETNI KATALOG
PTUJ,Trstenjakova7 02/749-34-56
APRILA 6% GOTOVINSKI POPUST ali 7 obrokov
BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE
Povratni avtobus za objelrte OD ZADRA DO ŠIBENIKA samo 5.900 sit
Potovanja: TUNIZIJA v aprilu, 7 x POL 58.800 sit, TURČIJA 7 X POL 65.600 sit, GRAN CANABIA 7 x najem app. 77.000 sit
V Turističnem društvu Ptuj poleg tega načrtujejo tudi akcijo pleskanja starih vrat v mestnem jedru. Po temeljiti obnovi in zaščiti jih kliče veliko, skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine bodo izbrali najbolj kritična. Z barvami in drugim materialom za izvedbo akcije jih bodo založile znane slovenske tovarne barv, pri izvedbi akcije bodo poleg občanov pomagali tudi pleskarji.
Dan zemlje je 22. april. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Rozalija
Kos, Ločki Vrh 50, Destrnik. Cestita-
PISMA BRALCEV, ZANIMIVOSTI
PREJELI SMO
Odpiralni čas trgovin je stvar ponudbe trgovcev in povpraševanja potrošnikov
Urad RS za varstvo potrošnikov in slovenske nevladne potrošniške organizacije so se poenotile, da je odpiralni ~as trgovin v Sloveniji stvar trgovcev in potrošnikov. Država lahko posega v to razmerje samo na ravni zagotavljanja spoštovanja pozitivne zakonodaje, vključno z delovnopravno, potrošniške organizacije pa podpirajo sistem, ki je najbližji pričakovanjem potrošnikov.
Spremenjen življenjski stil potrošnikov in drugačne potrošniške navade so tudi v Sloveniji prinesle potrebo po prilagoditvah odpiralnega časa, česar so se najprej zavedli trgovci. Tako trgovci kot kupci so se hitro prilagodili novo nastalim razmeram, zato ni potrebe, da bi vanje posegali z dekreti o odpiralnem času, se strinjajo vse potrošniške organizacije v državi.
Tudi predlog sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini je sledil ekonomskim zakonitostim in pričakovanjem potrošnikov, ki predstavljajo največji motor ekonomskega razvoja. Ce potrošniki terjajo dereguliran in maksimalno liberaliziran obratovalni čas trgovin, potem mu trgovina kot izrazito tržno naravnana dejavnost mora slediti. Se bolje je, če s svojo dejavnostjo odpira tudi nove možnosti in načine nakupovanja. Ta ekonomski krog prinaša sinergije za razvoj nacionalne ekonomije in družbe v celoti.
Predstavnice in predstavniki potrošniških organizacij in Urada RS za varstvo potrošnikov so se strinjali, da naj bi zakon dopuščal, da lahko prodajalna obratuje v času, ki ga samostojno določi trgovec v skladu s potrebami potrošnikov, številom zaposlenih v prodajalni ter obveznostmi, določenimi z delovnoprav-no zakonodajo in zakonodajo s področja varstva pred hrupom. Pri tem bi moral trgovec posebej upoštevati, da se dolžina obratovalnega časa prodajalne sklada s
številom ur delavk in delavcev po vseh vrstah zaposlitev in dolžinah njihovega delovnega časa, potrebnega za opravljanje dela ter za pripravo in dokončanje tovrstnega dela. Pri tem potrošniške organizacije zagovarjajo odpravo vseh nepravilnosti pri plačilu za opravljeno delo in podpirajo sindikate v njihovih zahtevah za reševanje vseh nepravilnosti in izrazitih kršitvah zakonodaje.
Spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini namreč določajo, da sme prodajalna obratovati ponoči ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh samo v primeru, ko trgovec zaradi dela v navedenem času zaposli dodatne delavce, tako da že zaposleni delavci in novo zaposleni delavci razen v izrednih primerih, določenih z zakonom, ne delajo v času, daljšem od polnega delovnega časa. Po mnenju predstavnic in predstavnikov potrošnikov bi moralo biti več možnosti dodatnega zaposlovanja za nedoločen čas, kot tudi pogodbenega zaposlovanja in možnosti zaposlovanja študentk in študentov, ki sedaj v Sloveniji z izredno težavo prihajajo do dela in zaslužka. Predstavniki nevladnih potrošniških organizacij so pri tem opozorili tudi na izrazito zmanjševanje ponudbe trgovskega blaga v manjših krajih, saj so mnoga trgovska podjetja v njih svoje poslovalnice preprosto zaprle.
"Ne želimo se nekritično postaviti na stran ponudnikov, torej trgovine - z njo imajo potrošniki mnogokrat velike probleme, ki jih rešujemo tako na Uradu RS za varstvo potrošnikov kot tudi v vseh nevladnih potrošniških organizacijah — želimo pa potrošnikom zagotoviti optimalno ponudbo, tako glede izbire blaga kot tudi glede časa, ko lahko kupujejo," soglasno poudarjajo vse potrošniške organizacije. Ob tem še opozarjajo, da so hitri nakupi, brez možnosti primerjave kvalitete in cene, najpogosteje tudi nepremišljeni nakupi in kasneje povzročajo veliko skrbi in škode, torej je vsako omejevanje obratovalnega časa trgovin v škodo potrošnikov.
Vera Kozmik Vodušek, Urad RS za varstvo potrošnikov, in drugi
računalniški kotiček
Zanimivosti iz sveta raiunalnistva
Philips je razvil sistem, ki s pomočjo mobilnika zajema nekakšne prstne odtise glasbe, ki jo zajema mikrofon. S primernim mobilnikom bo tako moč odkriti izvajalca in naslov pesmi, ki se v nekem trenutku vrti po radiu, televiziji ipd. Dovolj bo za nekaj sekund mikrofon mobilnega aparata prisloniti v bližino zvočnika in počakati, da sistem opravi svoje. Po nekaj sekundah bo iz centralne baze v obliki SMS sporočila posredovan naslov pesmi in njen izvajalec. Poleg Philipsa podobno tehnologija razvija še veliko drugih podjetij, tudi Microsoft.
Pioneer Electronics je prepolovil cene svojih DVD medijev, tako da bo ta sprejemljiva za širše množice. V ZDA bo DVD-RW medij stal manj kot 10 dolarjev, standardni DVD-R pa malo več kot 5 USD. Poleg poceni medijev na trg prihaja naval DVD snemalnikov po nižjih cenah od predhodnih modelov. Pioneerjevo potezo pozdravljajo tržni analitiki in opozarjajo na podoben sce-nosled dogodkov pri CD-ROM napravah. Šele ko je njihova cena in medijev zanje upadla, so ljudje navalili v prodajalne. Kot kaže, zaton CD-R enot ni več tako zelo daleč. Še nekaj let in ... slovo.
Slovenski šolarji lahko veselo šprica-jo, nosijo ponarejena in lažna opravičila, "nategujejo" razrednike z izgovori in nasploh uživajo v sladkostih, ki so skoraj vsem dobro poznane in del odraščanja. Dogajanje čez malo lužo, na drugi strani Rokavskega preliva, kaže drugačno sliko. Več sto šol je že namestilo nekaj tisoč funtov vreden računalniško-telefonski sistem, ki zna zagreniti življenje šolarjem in njihovim staršem.
Ko učitelj zazna odsotnost učenca, to vnese v računalnik. V sistem so vne-šene domače, službene in mobilne telefonske številke staršev in na slednje
sistem začne klicati. Po dvigu slušalke se sproži vnaprej posneto sporočilo, v katerem sistem starše obvesti o odsotnosti šolarja in jih pobara za razlog odsotnosti. Sistem je tako inteligenten, da vztraja pri klicanju, dokler starši ne dvignejo enega od telefonov in dajo odgovor. Če slednji ne zadovolji učiteljev in razrednika, sledi še običajen telefonski klic in povabilo staršev v šolo.
"Mikromehki" se je že pred časom odločil za širitev interesne sfere na področje mobilnih naprav, ki so v zadnjem času tesno povezane z mobilno telefonijo. V kratkem bo na tržišče prispelo več mobilnikov različnih proizvajalcev, ki jih združuje predvsem eno
—	v njih boste našli Microsoftov operacijski sistem Stinger oz. eno izmed različic Windows CE. V izdelavo takšnih mobilnikov se spuščajo podjetja, ki niso ravno vodilna sila na področju mobilne telefonije. Med prvimi se s pametnim mobilnikom Z100 ponuja Sendo. Britansko podjetje je do sedaj izdelalo nekaj precej povprečnih mobilnikov, ki so po mnenju dela javnosti v rangu priljubljenosti izdelkov podjetij Audiovox, Trium, Telit ter Sagem. Bolj uveljavljeni
—	Nokia, Ericsson ... - se izogibajo Microsoftovim izdelkom in raje razmišljajo o uporabi konkurenčnega in bolj preverjenega Symbiana. Trg bo zopet nastopil v vlogi sodnika, k sreči pa je ponudba dovolj razdelana in pestra, da ustvarjanja neuradnih monopolov, podobno kot se to morda dogaja v svetu operacijskih sistemov, vsaj nekaj časa ne bomo doživeli.
Pri britanskem Lotusu so se lotili razvoja motorja, ki s pomočjo različnih senzorjev in računalnika poskuša doseči izjemno nizko porabo goriva. Elektronika nadzoruje reakcije voznika, temperaturo okolja, hitrost vožnje, okolje, v katerem se vozilo nahaja, in še marsikaj. Cilj je izdelava inteligentne-
PREJELI SMO
Tabu, imenovan NATO
V Tedniku št. 12 sem v rubriki Prejeli smo zasledil članek z naslovom Jedrsko orožje? DA, prosim?, ki ga je spisal predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj g. Dejan Levanič. Ni kaj, članek je precej dobro napisan (za tiste, ki dogajanja spremljajo površno in se da na tak način pridobiti njihovo podporo), vendar pa nekatere stvari, ki so omenjene, preprosto ne držijo ali pa so smešno nadaljevanje antinatovske kampanje, ki se že nekaj časa pojavlja v slovenskem družbenopolitičnem prostoru.
Clanek se prične z g. Drnovškom, ki se boji, da bo Slovenija izbrisana s seznama bodočih članic zveze NATO in da naj bi zaradi tega g. Drnovšek delal nepremišljene poteze, predvsem s spremembo 8. člena pomorskega zakonika, ki naj bi po novem dovoljeval plutje ladjam na jedrski pogon po našem morju.
Prvo vprašanje, ki se mi porodi: Kdo pa je g. Drnovšek, da bo sam odločal o pomorskem zakoniku? Ali nista za te spremembe odgovorna celotna vlada in parlament? Prepričan sem, da sta! In ne samo to, dobro vemo, da je tudi ZLSD, od koder prihaja tudi avtor članka v prejšnji številki Tednika g. Levanič, pomemben koalicijski partner v slovenski vladi. Torej lahko sklepam, da je za spremembo pomorskega zakonika odgovorna tudi ZLSD z g. Pahorjem na čelu.
Naslednje vprašanje je, zakaj se avtor izogiba dejanski spremembi pomorskega zakonika, ki dovoljuje plovbo plovilom na jedrski pogon, in jo omeni samo enkrat. V nadaljevanju namreč vedno omenja termin vojaška jedrska plovila, kar naj bi se po njegovem razumelo kot bojna sredstva, oborožena z jedrskimi konicami, kar pa ni res. Termin vojaška jedrska plovila lahko enačimo besedam plovila na jedrski pogon, nikakor pa ne zajema plovil z jedrskimi konicami! Med drugim plovi-
la, ki nosijo jedrske konice, niso predmet sprememb pomorskega zakonika, ampak bo prepoved plovbe tem plovilom ostala. Avtor ugotavlja, da se večina državljanov Republike Slovenije strinja s prepovedjo plovbe vojaških jedrskih ladij po naših vodah. Kasneje tudi navede podatek, da je bilo anketirancev 700. Torej, po njegovih merilih je večina 700 anketirancev tudi večina državljanov RS, ostalih slaba 2.000.000 Slovencev pa so potemtakem očitna manjšina? Dejstvo je, da podatek, ki ga je navedel g. Levanič, ne drži, saj je za to prepoved opredelila večina anketirancev, ki jih je bilo 700, in ne večina državljanov RS.
Ko nadaljujemo branje članka ugotovimo, še eno zavajanje javnosti, ki jo avtor tako vestno pripisuje politični eliti, kateri posredno tudi sam pripada, na svoja zavajanja pa kar pozabi. Namreč avtor navaja, da se je anketno vprašanje nanašalo na prisotnost jedrskega orožja na slovenskem ozemlju, ne pa o strinjanju s prepovedjo prisotnosti plovil na jedrski pogon v našem morju oziroma jedrskih plovil. To sta dve povsem različni vprašanji in ni mi jasno, kako lahko nekdo iz vprašanja o prisotnosti jedrskega orožja v RS trdi, da ljudje ne dovolijo plovbe plovilom na jedrski pogon. Presodite sami!
Razočaralo me je, da g. Levanič kot bodoči politik ne operira z argumenti in dejstvi, ampak o določenih stvareh govori kar precej na pamet. Lep primer je omemba nekega dokumenta zveze NATO, povezanega z jedrskim orožjem, ki sploh ne obstaja. Avtor ne omeni za kateri dokument naj bi šlo, kdaj in kje naj bi nastal, ne navede ali citira besed iz njega, ki bi kakorkoli zbudile sum, da govori o jedrskem orožju. Prepričan sem, da bi v primeru obstoja tega dokumenta podal določene podatke, kot je to storil z anketo, kjer je natrosil kar nekaj informacij, čeprav prikrojenih in interpretiranih na svoj način. Ker nima nobenih dokazov, da tak dokument obstaja, predvidevam, da si ga
je enostavno izmisli in s tem vplival na mnenje ljudi.
Zmotilo me je še nekaj, kar se mi zdi skrajno pretirano. Po tragediji, ki se je zgodila 11. septembra v ZDA, naj bi NATO po zahtevi ameriškega predsednika aktiviral 5. člen zavezniške pogodbe, ki naj bi govoril (po interpretaciji g. Levaniča), da je vsak sovražnik ZDA tudi sovražnik vseh članic NATA. Delno to drži, vendar 5. člen govori nekoliko drugače. Citiram: "Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice ..." No, to je pa že nekoliko drugače. Nikjer ne piše to, kar je dejal g. Levanič, ampak je omenjeno, da napad na eno izmed pogodbenic pomeni napad na vse. Dejstvo je tudi, da ZDA niso nikogar prosile za pomoč. Velika Britanija in Francija sta sami ponudili pomoč za posredovanje. In tistim, ki še zdaj ni jasno, da Afganistana ni napadel NATO, ampak ZDA, ki so po dolgotrajnem prepričevanju afganistanskih oblasti, naj predajo vodilne teroriste, le izvedle napad, s pomočjo nekaterih zaveznic, ki so se priključile kasneje, naj to že enkrat dojamejo.
Kdor pa trdi, tako kot g. Levanič, da je bila Amerika napadena predvsem zaradi maščevanja obupancev za ponižanja in teror, ki ga s sebično zunanjo politiko izvaja Amerika, naj raje malo razmisli, preden izjavi kaj takšnega. Dokazano je, da je mednarodni terorizem v rokah verskih skrajnežev, ki so ali še vodijo nekatere države na bližnjem vzhodu. V Afganistanu so to bili Talibani na čelu z Mulo Omarjem in Osamo bin Ladnom, ki ljudske množice pod interesom verske svete vojne vodijo v mednarodni terorizem. Kdor je spremljal dogajanja v Afganistanu, ve, da so nekateri prebežniki iz vrst Talibanov poročali o strašnih kršenjih človekovih pravic in grozovitih mučenjih. Na tej točki se pa lahko vprašamo, kdo je nad kom zganjal teror in ponižanje.
V nadaljevanju članka avtor navaja
kar nekaj podatkov, ki nimajo nikakršne povezave z zvezo NATO. Začne se z nekakšnim priveskom Slovenije do ZDA, kasneje vključi v to trditev celotno Evropo, nadaljuje z ameriškimi volitvami, maščevalnim terorizmom, višjimi interesi, pravicami Palestincev itd. Ja, ne vem, kaj ima vse to skupnega z zvezo NATO, g. Leva-nič očitno ne razloči med ZDA in NATO. V zvezi NATO so razen ZDA še marsikatere druge države, to so Belgija, Ceška, Danska, Francija, Grčija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Spanija, Turčija in Velika Britanija. Vendar pa to niso vse države, povezane z zvezo NATO. V okviru preoblikovanja je Nato sklenil praktično partnerstvo z mnogimi državami nečlanicami z namenom, da bi se zmanjšala možnost za nesporazume in nezaupanje.
Bistvo te ideje je program Partnerstvo za mir, ki vzpodbuja sodelovanje med državami zaveznicami Nata in 26 partnerskimi državami. Med temi 26 državami so tiste, ki so izrekle željo po pridružitvi, to so Albanija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, Slovaška in Slovenija, nekatere t.i. nevtralne države Avstrija, Svica, Svedska, Irska, Finska, ter nečlanice iz sredozemlja Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Mavretanija, Maroko, Tunizija, da naštejem samo nekatere. Kot vidite, zveze NATO ne gre enačiti samo z ZDA.
Upam, da so vsaj nekateri spregledali, da članek g. Levaniča ni bil nič drugega kot antinatovska kampanja, preoblečena v razne pomorske zakonike, jedrsko orožje, mednarodni terorizem, posploševanje anket, zavajanje javnosti z nekaterimi, tudi izmišljenimi podatki ter poizkus ustvarjanja javnega mnenja, kar bi zadovoljilo potrebam nekaterih po ustvarjanju nove-stare države na Balkanu, pod pretvezo EVROPA IN ZAHOD NAS NE MARATA!
Andrej Erbus
ga motorja, ki bo v kritičnih trenutkih zmožen nuditi športno eksplozivnost Lotusovih motorjev, hkrati pa zagotavljati ekonomično vožnjo v mestni gneči. Nadzorni sistem zmore celo izključiti motor v času nedejavnosti, s kamerami in senzorji bližine ter svetlobe pa razpozna mestno okolje, v katerem samodejno izklopi nekaj motornih cilindrov. Med takšno vožnjo je potrebnih le nekaj odstotkov motorne moči, razmere pa se krepko spremenijo med hitro vožnjo po avtocesti.
Netscape še vedno ni popustil v neenakopravni bitki z Microsoftom. Njegov novi brskalnik Netscape v različici 6.2.2. zopet prinaša nekaj novega. Predvsem je izboljšana varnost in stabilnost brskalnika, dodane pa so še drobne uporabne malenkosti za opravila, ki jih pogosto izvajamo. Zainteresirani lahko Netscape 6.2.2. prenesete z Netscapeove spletne strani (www.netscape.com). Opozarjamo vas na velikost datoteke. 26 MB ni ravno malo, še posebej če ADSL še ni obiskal vaše vasi ali mesta (verjetno ne po vaši krivdi). Netscape 6.2.2. je na voljo v različicah za Windows, Mac OS 8 in OS X ter Linux.
Giganta športne in IT industrije bosta družno razvila hi-tech digitalne naprave za športne entuziaste. Cilj sodelovanja je izdelava napravic, ki bodo vgrajene v Nikeove športne izdelke. Pričakujemo lahko pestro bero mobilnikov, MP3 predvajalnikov in podobnih "igračk". V vsakem primeru se hi-tech športnikom obetajo lepši časi, upajmo le, da bodo naprave odporne na obremenitve, znoj, vročino, udarce in vlago.
Tale novička bo pogrela marsikoga, zato ostanimo uradni. Britanski Transport Research Laboratory je izvedel testiranje, raziskavo. Z njo so simulirali štiri načine in okolja vožnje vozila: na avtocesti (umirjen promet), v mestni gneči, čakanje pred semaforjem in vožnjo v nevarnem ovinku. Voznike, ki so vozili na simulatorju, so izpostavili vplivu alkohola in pri preseženi količini alkohola v krvi (nad 80 mg/100 ml) so bile njihove reakcije v povprečju za 50 % počasnejše od tistih v treznem stanju. Sedaj pa drugi del testa: iste voznike so posadili za volan simulatorja trezne in z mobilnim telefonom v roki. Ugotovili so, da so reakcije treznih voznikov, ki se med vožnjo pogovarjajo z mobilnim telefonom v roki, še za 30 % počasnejše od reakcij pijanih voznikov. Vozniki z mobilnikom na ušesu so imeli težave z ohranjanjem konstantne hitrosti vožnje in z upoštevanjem varnostne razdalje med vozili. Poleg tega so na spremembe v prometu pogosto reagirali prepočasi. Škoda, da v laboratoriju niso preizkusili pijanih voznikov, ki se med vožnjo za povrhu še pogovarjajo po mobilni-ku. Odstotki bi bili verjetno porazni, podobno kot slovenska prometna varnost. Sobotna večerna vožnja v okolici zabavišč pogosto razkrije prijetno na-cejene primerke za volanom, ki hkrati telefonirajo, mnogi pa imajo v avtu še veselo, največkrat nacejeno družbo. Tudi to je možno v državi, kjer je vino hrana, pijanost pa skorajda vrlina.
Medtem ko pri nas čakamo na prihod testne faze Mobitelovega UMTS omrežja, se Japonci že pol leta naslajajo ob cukrčkih 3G telefonije. Za vnaprej pa je v pripravi četrta generacija. Ta bo po načrtih na voljo nekje leta 2010, morda malo prej ali kasneje, vsekakor pa že v tem trenutku potekajo prvi eksperimenti in preizkusi 4G opreme. Kaj sploh je 4G? Pojmi še niso najbolj razčiščeni, podobno kot pred leti v zvezi s 3G, ve pa se, da bo 4G omrežje nudilo do 260-krat večjo hitrost prenosa podatkov, če ga primerjamo s 3G omrežji. Primerjave z GSM raje ne bi izvajali. Še to — pasovna širina 4G zadošča za prenos digitalnega HDTV televizijskega signala v smeri mobilnega telefona. Impresivno, kajne?
(O
!Í ®
>o
NASVETI, PISMA BRALCEV
PREJELI SMO
Občina Majšperk včeraj, danes in jutri (ODGOVOR NA ČLANEK V TEDNIKU)
Gospod župan Franc Bezjak mi je v ^-vojem odgovoru (Tednik 28. marca 2002) napovedal, da bi najraje proti meni sprožil sodni postopek zato, ker sem v svojem članku, ki je bil objavljen 7. februarja 2002 v časopisu Tednik, izrazil svoje poglede na življenje in delo v Občini Majšperk. Pripisal mi je, da sem z netočnimi podatki in lažmi oškodoval dobro ime Občine Majšperk, pri tem pa netočnih podatkov ni popravil niti z argumenti ovrgel laži, da bi s tem pregnal dvome bralcev, ki dela in prizadevanj občanov Občine Majšperk ne poznajo. Če se gospod župan čuti kakorkoli prizadetega, se lahko mirne duše odloči za tožbo, brez slabe vesti, da bi s tožbo ogrozil materialno varnost moje družine in ni mu treba igrati dobrega in usmiljenega župana, ki pa mu je v resnici mar samo za tiste ljudi, ki so na njegovi strani. Verjetno gospod župan še ne ve, da smo v času demokracije, v času, ko naj bi bila zagotovljena svoboda za pisano in govorno besedo vsakega posameznika. O našem življenju in delu v lokalni skupnosti lahko izrazimo svoje mnenje, saj imamo za to tudi svojo pravico. Zal demokracija v naši občini še ni dobila prave veljave, saj tisti, ki se poskušajo iti demokracijo, kaj hitro začutijo posledice svojega delovanja na vseh področjih svojega življenja in dela.
Gospod župan, kar se tiče otrok, ki mi jih pripisujete kar nekaj, morda ste mislili tudi na tiste, ki še bodo, pa se zavedam, da bom moral sam poskrbeti zanje, saj Občina Majšperk s svojo politiko prav gotovo ne bo, kajti njeni interesi so usmerjeni prej kam drugam kot k otrokom, saj ti še nimajo pravice voliti lokalne oblasti.
Vaše javno vabilo, da naj se oglasim na Občini Majšperk, bi moralo biti namenjeno vsem občanom in ne samo meni osebno, če pa bi želeli osebno govoriti z mano, vas javno vabim, da se oglasite pri meni doma, saj ste eden izmed županov, ki radi obiskujete svoje občane, posebej če so pred vrati volitve. Občani smo tisti, ki imamo pravico izvedeti, kam in za kaj se občinski denar odvaja. Tukaj naj še dodam, da me ne zanimajo višine izplačanih nadomestil za župana in občinske svetnike in teh podatkov nisem v svojem prispevku niti omenjal. Bolj kot višine izplačanih nadomestil mene osebno in vse občane zanima, kaj se bo v občini gradilo, urejalo, skratka pomembnejši so vidni rezultati dela, ki bodo za občino širšega pomena, in seveda tudi čisti računi.
Z vami, gospod župan, ne želim o uradnih podatkih komunicirati
na štiri oči, pač pa želim, da vsem občanom posredujete uradne podatke, saj imamo vsi pravico izvedeti, na podlagi katerega zakona je Občina Majšperk za gradnjo župnišča v Majšperku namenila 40 milijonov tolarjev iz proračuna, kajti ta denar je tudi naš denar. Ob tem naj še dodam, da nisem in tudi nisem bil nasprotnik gradnje župnišča v Majšperku in da v svojem prispevku ne izražam nobene nestrpnosti in sebičnosti do ljudi, ki gradnjo župnišča podpirajo. Strinjam se, da je župnišče v Majšperku bilo potrebno novogradnje, ampak tukaj se je potrebno vprašati, zakaj mora župnijski dom biti tako velik, da predstavlja pravo razkošje. En sam župnik potrebuje poleg osnovnih stanovanjskih prostorov še pisarno, učilnico in v takšnem obsegu smo si navadni občani župnijski dom pač zamislili. Nihče nas ni natančno seznanil, koliko prostorov bo v novozgrajenem objektu in kdo bo ta objekt uporabljal, takrat, ko ste od občanov pobirali prostovoljne prispevke, in veliko nas je bilo po postavitvi objekta razočaranih, posebej ob misli na to, da še vedno nimamo nove šole in da veliko gospodinjstev še vedno nima vodovoda, kljub temu da je občinski prispevek zanj precej visok. Naj navedem samo primer, da je za občinski prispevek za vodovod v Občini Majšperk potrebno odšteti kar 220 000 tolarjev, kar je celo štirikrat več kot v drugih občinah v naši neposredni bližini. Za 220.000 tolarjev pa se v drugih občinah lahko dobi že gradbeni načrt in elektrika. Tukaj se zastavlja vprašanje, kdo si bo ob tako velikih stroških še omislil gradnjo v Občini Majšperk. Nič se tudi ni naredilo za mlade, zgradilo se ni nobeno socialno stanovanje, celo mladim ambicioznim in uveljavljenim podjetnikom, ki so želeli graditi in ustvarjati ter zaposlovati ljudi v svoji občini, se je s strani Občine Majšperk zaprla pot. Ampak je že tako, da mora biti pred cerkvijo vse urejeno najlepše, kajti tam je prav gotovo idealen prostor za predvolilni boj.
O vaši izjavi, da je Občina Majšperk občina dobrih in prijaznih ljudi, pa bi se veljalo zamisliti, saj imam občutek, da so za vas dobri in prijazni ljudje samo tisti, gospod župan, ki pripadajo vaši stranki, in tisti, ki mislijo in delajo po vaših zamislih. Prav gotovo ste zato na Občini Majšperk tudi zaposlili precej svojih sorodnikov.
Ob koncu bi želel pozvati vse občane Občine Majšperk, da se jesenskih volitev za župana in občinske svetnike udeležite v čim večjem številu in da vsi skupaj izberemo ustrezen občinski svet, za župana ali županjo pa človeka iz naših krajev, ki pozna življenje haloških ljudi, skratka takšno osebo, ki bo imela posluh za demokracijo in tudi za tiste ljudi, ki razmišljamo drugače.
Občan Občine Majšperk Dragan Lorber, dipl.ing.teh.prometa
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 376. NAD.
Duševno zdravje otrok in mjJadosJnjkov
88. nadaljevanje
Povezava med klini~no prakso in promocijo du{evnega zdravja otrok in mladostnikov
Seveda ko danes govorimo o klinični praksi, si ne predstavljamo več takšnega pristopa k skrbi za du{evno zdravje otrok in mladostnikov, kakr{en je prevladoval nekako do {estdesetih let prejšnjega stoletja.
Klini~na stroka {e takrat namreč ni znala razlikovati tolik{nega {tevila motenj v du{evnem razvoju in delovanju otrok kot danes. Leta 1957 je v klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije za otro{ke psihiatrične motnje obstajala ena sama oznaka: vedenjske motnje v otro{tvu. Vzroke za skoraj vse otrokove težave so iskali v otrokovem okolju, le malo ali pa sploh nič pozornosti ni bilo posvečene možnim dejavnikom v otroku. Večina otrok pa je bila podvržena enaki dolgotrajni obravnavi, ki je vključevala igralno terapijo za otroke in svetovanje za star{e.
Med teoretskimi razlagami so prevladovale velike teori-
je. Zlasti Freudova psihoanaliza in druge psihodinamske teorije so imele mo~an vpliv na razvoj slovenske klini~ne psihologije in otro{ke psihiatrije. Behavioristi~ni modeli pa so bili v na{i klini~ni praksi manj popularni. Koliko so te teorije in njim pripadajo~a klini~na praksa vplivale na dejansko ravnanje star{ev z otroki in na njihovo du{evno zdravje, pa ne vemo dosti. V~asih je mo-go~e imeti vtis, da se je na slovenski temperament zelo dobro "prijelo" pripisovanje popolne odgovornosti star{-em za bolj ali manj sre~en razvoj njihovih otrok. Za do-lo~en sloj star{ev so zna~ilni ob~utki krivde, povezovanje sedanjih otrokovih težav z njihovim ravnanjem in dogodki v preteklosti (npr.: po porodu sem bila nesre~-na, ker me je zapustil partner; ali: z možem ne moreva uskladiti pogledov na vzgojo otroka ipd.).
Naslednjič pa še o tej temi.
E-pošta: tednik®amis.net
Krvodajalci
26. februar: Martina Muhic, Runež 62/a; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Anton Žuran, Gradi{ča 143; Anton Cenar, Mez-govci 55; Rajko Sok, Dornava 107; Alojz Fric, Destrnik 58; Imer Brojaj, Žabjak 48/b; Franc Zajc, Sela 34; Anica Dodlek, Apače 296; Du{an Bedenik, Kočice 25; Jurček Lamot, Trnovec 1; Lidija Cafuta, Trnovec 2; Jože Premzl, Staro{ince 33; Mirko Tikvič, Grajen{~ak 8; Franc Horvat, Kungota 25; Stanko Veldjn, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Drago Smolinger, Golobo-va 8, Ptu ; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Olga Topak, Maistrova 11, Ptuj; Jože Slodnjak, Mo{kanjci 37; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Ivanka Čagran, Go-ri{nica 131; Janez Fegu{, Mejna cesta
4,	Ptuj; Marjan Valenko, Mo{kanjci 19; Angela Šalamun, Plajnsko 19/b, Maj{-perk; Anton Horvat, Krčevina 133/a. 28. februar: Simon Kumer, Opekarni{ka 11/a, Ormož; Mirko Črnjavič, Pr{etinci 44; Majda Bezjak, Mihovci 103/f; Franc Niedorfer, Opekarni{ka 11/a, Ormož; Tina Markovič, Pavlovci 18; Franc Turn{ek, Apače 140; Marjan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Franc Raj{p, Destr-nik 55; Boris Gori{ek, Skrblje 3/a; Janez Vertič, Ločič 1/b; Miran Cafuta, Čuč-kova 1, Kidričevo; Stanislav Šeliga, Sto-govci 47; Andrej Vugrinec, Markovci 33/a; Janez Mur{ec, Ločki Vrh 52/a; Andrej Rožman, Sovjak 93; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Peter Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Milena Murko, Zg. Hajdina 37; Branko Čepič, Pre{ernova 20, Maribor; Darinka Kovačič, Apače 167; Roman Lampret, Apače 271; Jože Mu-zek, Muretinci 57; Branko Mlakar, Grajena 46; Du{an Krajnc, A{kerčeva 10, Ptuj; Anton Mohorko, Trnovec 11; Franc Matja{ič, Vlahovičeva 5, Kidričevo; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Jernej Plavčak, Tovarni{ka c. 20, Kidričevo; Davorin Lju-bej, Trniče 43; Jože Voglar, Skrblje 9/a; Gregor Kovačič, Le{je 13; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Jožef Korez, Jan{ki Vrh 50; Branko Kro{l, Lovrenc na Dr. polju 2; Mojca Gorjup, Pleterje 15/a; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Jože Lipo-nik, Markovci 23/b; Alojz Karlo, Benedikt 30/a; Robert Kermavt, Murnikova 8, Maribor; Vilijam Obran, Panonska 8, Maribor; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Peter Najvirt, Ložane 6; Andrej Ekart, Ro{nja 29; Vlado Sagadin, Nova ul. 21, Miklavž na Dr. polju; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Alojz Lukner, Zavrh 61/a.
5.	marec: Anica Plohl, Kajžar 28; Leopold Rodo{ek, Zg. Pristava 35/c; Renata Širec, Slape 14; Sergej Cvikl, Ob železnici 15, Ptuj; Vekoslav Širec, Slape 14; Franc Vaupotič, Popovci 15; Srečko Le-
tonja, Sp. Velovlek 9/a; Kamilo Kronvo-gel, Črmlja 7; Simona Vinkler, Slape 12; Milan Železnik, Čermoži{e 80/a; Andrej Ču{, Placar 13; Lovrenc Zaj{ek, Podlože 12; Marta Veg, Stogovci 15/a; Marjan Bezjak, Bukovci 126/a; Ciril Pre-dikaka, Maj{perk 51; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Marjana Gojkovič, Ptujska Gora 110/a; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Miran Gojkovič, Hajdo{e 64; Ale{ Planinc, CMD 14, Ptuj; Stanko Za-j{ek, Ptujska Gora 1/a; Vanja Vičič, Ptujska Gora 94; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Branko Šenki{, Gregoričičev drevored 5, Ptuj; Srečko Bedenik, Pt. Gora 107; David Šenki{, Žabjak 15; Nada Štrucl, Kozminci 16/a; Jože Grula, Skor-ba 41/c; Jože Majerhofer, Hajdo{e 40; Franc Štumberger, Nova vas 83. 7. marec: Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Emica Nezjak, Mihovci 22; Natalija Škri-njar, Libanja 15; Darja Mojze{, Podgorci 111; Marija Klemenčič, Hardek 45; Štefka Plohl, Saku{ak 52; Janko Vogri-nec, Muretinci 37; Jožica Krsnik, Popovci 10/a; Anton Buk{ek, Žetale 51; Marija Žmauc, Dragovič 9; Milena Ko-vačec, Rotman 4; Branko Kos, Praprot-nikova 12, Ptuj; Katarina Holc, Zagorci 81; Janez Janžel, Zabovci 11; Mihael Bohanec, Zagorci 53/a; Janez Murko, Vitomarci 33; Jožefa Horvat, Jur{inci 42; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Andrej Horvat, Jur{inci 62; Franc Ratek, Gabrnik 1 ; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Marjan Kirbi{, Markovci 13; Jožef Ri-žnar, Bodkovci 38; Slavko Kolar, Zavč-eva 9, Ptuj; Robert Majcen, Grlinci 37, Jožef Žnuderl, Senčak 8; Franc Petrovič, Jur{inci 19/c; Mirko Filipič, Saku{ak 74; Anica Ču{, Saku{ak 51; Milan Avgu{tin, Le{je 37; Marta Rajh, Dragovič 54; Marija Šterbal, Kukava 44; Milan Kostanje-vec, Grlinci 20; Drago Šterbal, Kukava 4; Milan Ču{, Gabrnik 31 ; Jožica Gojčič, Rimska pl. 20, Ptuj; Janez Krajnc, Zagorci 9; Franc To{, Grlinci 37; Du{an Prosenjak, Brstje 17; Pavla Vesenjak, Kukava 61 ; Zvonko Janžekovič, Brezo-vci 11; Alojz Horvat, Jur{inci 77; Marija Kovačič, Jur{inci 43; Riko Lipov{ek, Ob Dravi 5, Ptuj; Slavko Vrbanic, Vo{njako-va ul. 1, Ptuj; Janko Pihler, Mo{kanjci 27; Miran Lauko, Bolgarska 6, Maribor; Peter Žnidarič, Duple{ki Vrh 16; Dejan Zorman, Osek 15; Slavko Matja{ič, Zagorci 63/c; Robert P{ajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Sa{o Dežman, Štrafelova 11, Ptuj; Du{an Bračko, Zg. Duplek 58; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dr. polju; Milan Šo{tarič, Saku{ak 64/b; Rudolf Muhič, Formin 40; Ivan Krajnc, Savci 41; Franc Letonja, Goričak 47; Gorazd Rajher, Proletarska 9, Kidričevo; Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor; Zlatko Kosec, Mo{kanjci 118; Branko Frangež, Podlože 49/a.
PISE: ing. miran glusic / v vrtu
Zima {e otepa z repom
Po trajnejšem suhem in po toploti pomladanskemu podobnem vremenu ob iztekajoči se zimi nas je minule dni zajel hladen vremenski val, ki ob prvih pomladanskih dneh še ne kaže, da je zima že povsem prenehala. Hladnejša obdobja ob začetku pomladi so vsakoletni pojav, v katerem so zaradi pozebe najbolj ogrožene vrtnine ter sadno in okrasno rastlinje. Na to se ustrezno pripravimo in opremimo, da vrtno rastlinje pravočasno zavarujemo pred pozebo, sicer pa se že pri načrtovanju in zasnovi vrtnarjenja odločamo za gojitev rastlinskih vrst in sort, prilagojenih na naše klimatske razmere. Občutljivejšega okrasnega rastlinja ne premeščajmo prezgodaj iz zimskega varovanja na prosto, zgodnje posevke vrtnin pa varujemo pred pozebo s prekrivali.
V	SADNEM VRTU cveto breskve, odcvetele pa so že marelice. Breskev in marelica sta sadni vrsti, ki rez in celjenje bolje prena{ata v vegetaciji kot pa v ~asu zimskega mirovanja. To lastnost ko{~i~arjev koristno izrabimo, da rez opravimo v ~asu cvetenja ali po obdobju zgodnjih pomladanskih slan, da je {e mogo~e pri delni pozebi vplivati na nadaljnjo rast in rodnost, saj se zakasneli, {e zaprti cvetni brsti izognejo pozebi. Sadike marelic se dobro obra{~ajo, zato jih v za~etni vzgojni rezi malo režemo. Vzgojno obliko kro{nje zasnujemo v piramidalno obliko tako, da pod vrhom prebujne poganjke odstranimo, stranske ogrodne veje pa privežemo, da nastane ustrezni kot izra{~-anja. Rodnim drevesom v kro{nji odstranimo bohotivke, ki sen~ijo notranjost kro{nje, in razred~imo vrh, ~e je v njem ve~ pokon~nih poganjkov. Mladik ne kraj{amo, zaradi odrezanih starej{ih vejah nastale rane pa takoj zamažemo. Pred~asne poganjke na breskovi sadiki kraj{amo na 2 do 4 o~esa, iz njih pa se bodo razvile ogrodne veje. Vrh kraj{amo le v primeru, ~e je previsok. Breskev rodi na enoletnih poganjkih, ki izra{~ajo iz dvoletnega lesa, podobno kot je to pri vinski trti. Pri obrezovanju pustimo le nekaj rodnih {ib, pravilno usmerjenih za obliko prostorne, dobro osvetljene drevesne kro{nje. Prava rodna {iba ja najmanj 30 cm dolg poganjek, enakomerno obra{~en z cvetnima in sredinskim enim listnim brstom. Vse druge lani zrastle poganjke in izrojene vejice izrezujemo ali kraj{amo na kratke ~epe za nadomestni les.
V	OKRASNEM VRTU opravimo drugo gnojenje trajnicam, drevni-nam in vrtni trati. Zimskemu gnojenju z me{animi rudninskimi, težje topnimi gnojili sledi v za~etku vegetacije gnojenje z lahko topnimi organskimi gnojili. To so tovarni{ko pripravljena gnojila v obliki zrnc iz organske snovi, ki v tleh pove~uje aktivnost razmnoževanja drobno-živk, nanje pa so vezana lahko topna rudninska gnojila. Uporabljamo jih v koli~ini, kot je priporo~eno v navodilih proizvajalca za posamezne vrste rastlin. Delovanje tovrstnih gnojil je bolj{e, ~e jih ob obdelavi tal vdelamo v zemljo; okrasnim drevninam in sadnemu drevju naredimo pod kro{njo v zemljo luknje in vanje nasipljemo gnojilo, po trati pa jih posipljemo in v travno ru{o vtremo z železnimi grabljami.
Na nekaterih okrasnih rastlinah se že zelo zgodaj kljub {e hladnemu vremenu pojavljajo listne u{i. Proti njim {kropimo pravo~asno, da se nam ne prerazmnožijo in uni~ijo že mladih poganjkov.
V	ZELENJAVNEM VRTU se bo po prehodu hladnega vremenskega vala pri~elo toplej{e aprilsko vreme s pogostej{imi deževnimi osvežitvami, ki bodo pospe{ile kalitev zgodnjih posevkov vrtnin. Ka-litev in za~etno nego vzniklih rastlin redno spremljamo in po potrebi prerahljamo zaskorjeno povr{ino, plevemo in sproti odstranjujemo plevele, slabo kalitev pa popravimo z nadomestno setvijo. Po vsakem opravilu in negi posevkov te ponovno prekrijemo s prekrivali, da v tleh ohranimo ~imve~ toplote in vlage.
Z vrta pobiramo motovilec, zimsko {pina~o, radi~ solatnik in druge zelenjadnice, ki pri~no že zelo zgodaj uhajati v cvet. Nasad belu{ev, rabarbare in drugih ve~letnih zeli skrbno okopljemo, oplevemo, do-gnojimo in po potrebi osipljemo.
Korenine hrena izkopljemo in porabimo sveže ali v predelani obliki hranimo, ker sta v tem ~asu njihova svežina in okus najprijetnej{a in so najbolj{a za~imba ob raznih jedeh. Drobnej{e korene, ki niso primerni za hrano, so pa debeli {e najmanj za prst, o~istimo stranskih koreninic in porabimo kot koreninske potaknjence za nadaljnje razmnoževanje. Po{evno jih položimo v tla na tisti del vrta, kjer ne bo motenj pri pridelovanju druge zelenjave. Pri pridelavi in vzgoji hrena bodimo pozorni: razmnožuje se z deli korenin ter se v dobri rodovitni zemlji in drugih dobrih rastnih razmerah lahko tudi preve~ razmnoži in se iz koristne vrtnine spremeni v nadležen plevel.
V	su{nem vremenu zalivamo redkvico, da ostane so~nega, svežega in nežnega okusa. Za svojo rast potrebuje stalno vlažno zemljo, ~e pa se njena rast zaradi pomanjkanja vlage ustavi, pa oleseni in dobi peko~i okus.
Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 7. in 11. aprila, zaradi korenike od 5. do 7. aprila, zaradi plodov 4. in 5. aprila ter zaradi cveta in zdravilna zeli{~a od 8. do 10. aprila. Čas za presajanje zelenjavnic bo po 19. aprilu, ko bo najve~ja nevarnost spomladanskih slan že mimo.
Miran Glu{i~, ing. agr.
mm---
Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADiO-TEDNiK, d.o.o, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Rafčeva 6,2250 l>tui tei.: 0g/74»a4-1Q, '	"šaib-tednllul spletne strani: httpiTTwww.rBdlotednlk^l



AVTOMOBILIZEM
avtomobilizem
Avtomobilske novice
tors Ljubljana in Nogometno zvezo Slovenije. Summit motors Ljubljana, uradni uvoznik in distributer za vozila Ford v Sloveniji, je tako podalj{al po-
>00 O
<
JÇ
ÍE
Î IX
'i:
Subaru Impreza najboli varen avto svojega razreda
Ameriški zavarovalniški inštitut za cestno varnost je proglasil Subarujevo imprezo za najbolj varen avto svojega razreda. Poleg priznanja za "izlet s ceste" je impreza dobila tudi priznanje za tr~enje v deformi-rajo~o se oviro pri hitrosti 65 km/h. Impreza v ZDA velja za prodajno uspešnico, saj so lani prodali 35.616 primerkov, kar je 85 % ve~ kot leto poprej, impre-
za WRX pa je dobila priznanje revije Automobile za avto leta.
A4 presegel mejo dveh milijonov
Zadnje dni marca, natan~neje 26. marca, je teko~e trakove v nem{kem Ingolstadtu zapustil že dvomilijonti audi A4. Sedanji model A4 je že {esta generacija najuspe{nej{e Audijeve serije. Prvi A4 je ugledal lu~ sveta pred {estimi leti, pred njim
pa je kupce uspe{no osvajal audi 80, katerega so v letih od 1972 do 1995 izdelali ve~ kot 4,5 milijona primerkov.
Ford sponzor NZS
Rok Freyer, generalni direktor podjetja Summit motors Ljubljana, ter Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, sta podpisala pogodbo o nadaljevanju sodelovanja med podjetjem Ford Summit mo-
godbo o sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije do konca leta 2003, vozila Ford pa bodo še naprej uradna vozila slovenske nogometne reprezentance. Plodno medsebojno sodelovanje, ki se je za~elo z uspešnimi kvalifikacijskimi tekmami slovenske nogometne reprezentance za evropsko prvenstvo 2000 in svetovno prvenstvo 2002, se bo s podaljšanjem pogodbe nadaljevalo tudi v obdobju tekem svetovnega prvenstva v Južni Koreji, Ford in Summit motors Ljubljana pa bosta s slovenski-
mi nogometa{i tudi med kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2004. Summit motors Ljubljana bo delo in uspehe nogometa-{ev podprl s finan~nimi sredstvi ter vozili Ford focus, mondeo, galaxy in transit, ki jih uporabljajo ~lani Nogometne zveze Slovenije in reprezentanti na skupnih pripravah pred tekmami.
Mercedes obsojen v "airbag-procesu"
Ker se med prometno ne-sre~o ni sprožila stranska zra~na blazina, mora nem{ki izdelovalec avtomobilov Mercedes-Benz paru iz Floride izpla~ati milijonsko od{kodnino.
V nesre~i, ki se je pripetila pred tremi leti na Floridi, je voznik izgubil roko. Sodi{~e v Fort Myersu je o{kodovancema dosodilo od{kodnino v vi{ini 2,25 milijona dolarjev (2,6 milijona evrov). Voznikova bo~na varnostna zra~na blazina v Mercedesu S 420-sedan se ob bo~-nem trku drugega vozila ni sprožila. Odvetniki nesre~nega para so z odlo~itvijo sodi{~a bili zadovoljni, Mercedes-Benz pa o zadevi ni hotel dati uradne izjave. Pri nesre~i je danes 77-letni voznik izgubil roko neposredno pod ramenom. Pri Mercedesu
mim
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^i čemej^bom^rve štiri številke prejemal(a) t	bom poravnaval(a)
v trimesečnih obrokih.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
DŠ:
,Tel.:
i
Datum naročila in podpis:_
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Ralčeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
so v lastno obrambo zatrjevali, da trk ni bil dovolj mo~an, da bi sprožil bo~no varnostno zra~no blazino.
Microbus bo podlaga za nova Volkswagnova enoprostorska in gospodarska vozila
V ponedeljek se je pri Volkswagnu (VW) marsikaj spremenilo. Vodstvo tega avtomobilskega proizvajalca je uradno prevzel Bernd Pischetsrieder, nekdanji {ef BMW-ja, ki je na vodilnem mestu zamenjal Ferdinanda Piecha. O njegovih na~rtih, ki so se že za~eli ures-ni~evati, se je že veliko govorilo, najnovej{i pa zajema nove generacije enoprostorcev in lahkih gospodarskih vozil. Zaradi slabih razmer na evropskem in severnoameri{kem trgu se je Pischetsrieder odlo~il, da bo na novo za~rtal usodo bodo~ih velikih enoprostorskih in gospodarskih vozil. Ta dva segmenta, ki imata med seboj bolj malo skupnega, namerava Pischets-rieder razviti na enaki osnovi. Zaradi odli~nega odziva morebitnih kupcev na {tudijsko vozilo microbus bodo ta vozila nastajala prav na njegovi osnovi. Zaradi pritiska konkurence in slab{e prodaje bodo pred~-asno zamenjali transporterja/ caravelle in sharana. Po preteku pogodbe o sodelovanju pri razvoju enoprostorca s Fordom in prenehanju izdelave alhambre je samostojni razvoj platforme samo za enega velikega enopro-storca zaradi velikih vlaganj in razmeroma malih serij skorajda nesmiseln. Priložnost za znižanje stro{kov je tako v razvoju platforme, ki bi bila obenem uporabna tudi za lahka gospo-
darska vozila. Platforma bo narejena tako, da bodo na njej lahko nastajala vozila razli~nih velikosti, najmanjša izvedba bo namenjena krajši izvedbi novega sharana (oblika bo zelo podobna microbusu), ki bo naprodaj le v Evropi. Standardna bo namenjena dolgi izvedbi sharana, ki bo naprodaj v Severni Ameriki, in transporterju/caravelli. Na dolgi pa bodo naredili naslednika lahkega gospodarskega vozila LT. Bernd Pischetsrieder je prepri~an, da bi tako na tej platformi lahko naredili okoli 300 tiso~ vozil na leto. To pa je meja, pri kateri je samostojen razvoj platforme smiseln.
Porsche Slovenija vpoklical vozila
Porsche Slovenija, ki je slovenski zastopnik za vozila Audi, Seat, Porsche in Volkswagen, je poobla{~ene partnerje v trgovski mreži Audi, Seat in Volkswagen obvestil o preventivni pozivni akciji, ki zajema 1.532 vozil. Za vpoklic vozil so se od-lo~ili zaradi možne napake na krmilniku ABS, ki lahko pov-zro~i izpad delovanja tega sistema. V vpoklic so zajeti modeli VW golf, bora in beetle, Seato leon in toledo in audi A3. Vsa vozila so bila narejena v model-skem letu 2001/02. Stro{ke popravil bo kril Volkswagen AG, kolik{ni pa bodo, v tem trenutku {e ni znano.
dine avtomobile odlo~ilo dobrih 240 tiso~ evropskih kupcev, lani pa le {e nekaj manj kot 170 tiso~. Ve~ino težav povzro~a pomanjkanje modelov z dizelskimi motorji, ki so v Evropi vse bolj priljubljeni (lani je bila tretjina vseh novoregistri-ranih vozil v Evropi opremljena z dizelskim motorjem). Težavo zasilno re{ujejo z Isuzujevimi 1,7-litrskimi dizelskimi motorji, vendar pa je to le za~asna re-{itev.
Evropski kupci lahko pri~-akujejo povsem nov dizelski motor spomladi prihodnje leto. Zaradi pomanjkanja v Evropi tako priljubljene vrste motorjev so si za letos zastavili cilj prodati 196 tiso~ vozil. Druga velika težava evropske Honde je slabo razmerje med evrom in funtom, ki ji onemogo~a prodajo avtomobilov po konkuren~nih cenah. Edino evropsko tovarno imajo namre~ v Veliki Britaniji, ki je hkrati tudi njihov naj-pomembnej{i evropski trg. Na njem so lani prodali dobrih 63 tiso~ vozil. Tretja Hondina težava pa je ugled blagovne znamke. Njihove avtomobile v Evropi ve~inoma vozijo starej{i kupci, v Severni Ameriki pa predvsem mladi. Zaradi slabih rezultatov so se odlo~ili, da bodo reorganizirali evropsko prodajno mrežo. Prvi koraki so bili že storjeni, saj so {tevilo nem{kih trgovcev s 520 zmanj{ali na 250. V Bel-
Honda v Evropi pritakuje izgubo vsaj še dve leti
Pri Hondi so sporo~ili, da ne bodo mogli uresni~iti zastavljenih ciljev, da bi do konca leta 2004 v Evropi prodali vsaj 400 tiso~ vozil. Tako menijo o prodajni na~rtih iz leta 1999 vodilni možje Honda Motor Company in avtomobilski analitiki. Glavne težave v Evropi so pomanjkanje dizelskih motorjev, valutno razmerje med funtom in evrom ter upadanje ugleda blagovne znamke. Leta 1998 se je za Hon-
giji se je {tevilo prodajnih mest zmanj{alo z 79 na 35, na Nizozemskem pa s 70 na 55. S temi ukrepi nameravajo pove~ati do-bi~konosnost prodajalcev, znižati stro{ke in pove~ati prodajo. Prihodnje leto, ko bo na trži{~e zapeljal novi accord, ki so ga njihovi evropski kupci vedno dobro sprejeli, in svoje dizelske motorje, pa nameravajo prodati okoli 220 tiso~ avtomobilov. Kljub na~rtovani rasti prodaje pa so pri Hondi prepri~ani, da bo evropska del koncerna vsaj {e dve leti posloval z izgubo.
STRAN ZA MLADE
glasbene novice
Kam le čas beži, začenja se že april. Prvi trije meseci leta 2002 so prinesli kar nekaj hitov in glasbena industrija hiti naprej ter že ponuja kup glasbenih novosti - kup novih potencialnih hitov.
Uvod med glasbene novosti sem namenil vedno boljši slovenski glasbeni sceni, ki nam ponuja naslednje nove pesmi: Asteriks in Obeliks - ČUKI, Klinik - SIDDHARTA, Prvič vem -POWER DANCERS, Batman -ZMELKOW, Tam Tam - KING-STONE, Zadnji dobri fantje - RITEM PLANET, Zadosti sem nor - SASHA in Ti si ta - SEBASTIAN.
***
Ameriški pevec R. KELLY je še vedno zelo popularen s skladbo The Worlds Greatest, ki prihaja iz filma Ali (to je odličen film o slavnem boksarju, ki ga je opodobil Will Smith). Odličen pevec spet sodeluje z legendarnim raperjem JAY-Z-jem in skupaj sta posnela grobo zmes r & b ter rapa v komadu THE BEST OF BOTH WORLDS (***). Izvajalca bosta v maju šla na veliko koncertno turnejo po ZDA in sta doma skupaj izdala album The Best of Both Worlds ter single Take you Home.
Ameriška pevka MARY J.BLIGE je lani briljirala s hitom family Affair. Prava diva r & b in soul glasbe nam ponuja umirjeno zmes soula ter gospla v skladbi NO MORE DRAMA (****), ki govori o sprejemanju napak, ki jih storimo v preteklosti, in uporabi tega znanja za boljšo prihodnost.
Avstralska igralka in pevka NICOLE KIDMAN se je glasbeno izkazala v muziklu Moulin Rouge in v popevki Somethin' Stupid, ki jo je zapela v duetu z Robbiejem Williamsom. Čudovita blondinka izdaja tudi svoj solo single s klasično popevko ONE DAY I'LL FLY AWAY (***), ki jo najdete na drugem delu filmskega albuma Moulin Rouge 2.
***
Člana britanske skupine CHEMICAL BROTHERS sta DJ Tom Rowland in Ed Simons. Prvaka elektronske plesne glasbe se lahko pohvalita s hiti: Leave Home, Setting Sun, Block Rockin' Beats, Hey Boy Hey Girl in Star Guitar. Duet ponuja sveže plesne ritme v komadu TEST (COME WITH US) (***), ki ga je zapel Richard Ashcroft iz skupine The Verve.
***
Najlažje je uspeti s priredbo kakšnega mega hita in to formulo s pridom izkoriščajo izvajalci plesne glasbe. Tako so novi ritem dobile tudi naslednje uspešnice: YOU ARE NOT ALONE - ATB (v originalu skupine Olive), BECAUSE THE NIGHT -JAN WAYNE (Patty Smith), LIKE A PRAYER - LIMELIGHT (Madonna), I CANT WAIT - LADIES FIRST (Nu Shooz) in DON'T YOU
WANT ME BABY - ALCAZAR (Human League).
***
Ameriški mojster novih zvokov MOBY je zaslovel s hitom Go, medtem ko njegov največji hit nosi naslov Why Does my Heart Feels So Bad. Mali genij za maj napoveduje novi album 18, ki ga najavlja tudi nevsakdanji, srednje hiter rock komad z vrhunskimi elektro efekti z naslovom WE ARE ALL MADE OF STARS (****) in ga dopolnjuje izvirno besedilo.
***
Britanska skupina STEREOPHO-NICS je bila nazadnje na lestvicah v januarju s priredbo klasike skupine Small Faces z naslovom Handbags and Gladrags. Kvintet so v novi skladbi VEGAS TWO TIMES (***) z JEEP odigrali malo trše in manj poslušljive kitarske rife.
Sir ELTON JOHN se je rodil 25. marca 1947, njegovo pravo ime pa je Kenneth Reginald Dwight. Legendarni pevec je lani posnel album Songs From the West Coast in z njega že poznamo dve uspešnici: I Want Love in This Train Don't Stop There Anymore. Gospod JOHN prepeva novo tipično uspavanko ORIGINAL SIN (****), ki ima izvirno ljubezensko besedilo.
David Breznik
Mladi dopisniki
Naravoslovni tabor gimnazije Ptuj 2002
Tudi letos so se profesorji Gimnazije Ptuj odločili, da najbolj navdu{enim biologom in kemikom omogočijo petdnevno raziskovalno delo. Ko smo izvedeli, da bo tabor potekal ob morju, je bilo navdu{e-nje {e večje.
In tako smo po dolgih urah napornega razmišljanja o tem, kako spraviti v nahrbtnike dovolj oblek, hrane, sladkarij, fotoaparat, pa {e nekaj {olskih u~benikov za boljšo vest, v ponedeljek, 11. marca, že navsezgodaj zjutraj čakali na ptujski železniški postaji. Tam so nas, z nasmeški na ustih, pozdravili naši spremljevalci, prof. Boris Zmazek, prof. Irena Ljubec in laborantka Darja Habjanič.
Pripeljal je vlak in začelo se je nekajurno potovanje do slovenskega Primorja. Pot se nam je zdela že kar predolga, saj smo bili vsi polni pričakovanj in nestrpni, da vidimo, kje in kako bomo preživeli naslednji teden. Končno, po zadnjem koščku poti z avtobusom, smo prispeli na vrh polotoka Seče, edinega slovenskega polotoka, ki leži med Portorožom in Seč-oveljskimi solinami, kjer stoji dom Centra šolskih in obšol-skih dejavnosti Burja, v tistih dneh naše prenočišče.
Prvi vtisi so bili dobri, po sprejemu in kosilu smo se že odpravili na delo, in sicer smo po dolgem in počez obhodili polotok, ki sicer ni ravno velik, in spoznali značilnosti primorske pokrajine ter značilne sredozemske rastline in njihove prilagoditve na okolje. Bilo je zanimivo, še posebej zaključni del, ko so nam pripravili degu-stacijo oljk, oljčnega olja in še drugih primorskih dobrot.
Po večerji smo se sicer nekaj časa trudili premagovati spanec, da bi svojim spremljevalcem naredili kakšen siv las, vendar nam ni ravno najbolje uspelo, saj smo po dolgem dnevu lahko le še obležali v posteljah.
V torek smo že navsezgodaj, ob jutranji telovadbi, poskakovali med drevjem v okolici doma in si spotoma ogledali še eno izmed posebnosti polotoka, formo vivo, razstavo kipov v naravi. Po zajtrku smo se peš odpravili v Piran, ki je razglašen za kulturnozgodovinski spomenik. Po skupinskem ogledu smo v mestu po skupinah
odkrivali nekatere skupine kulturnih značilnosti Pirana. Nekateri si ga bodo zapomnili po snemanju spota s Srečkom Ka-tancem. Pot nazaj smo premagali z avtobusom.
Popoldan smo se razdelili, biologi smo odšli raziskovat organizme, ki živijo v pasu bi-bavice. Bilo je zelo zanimivo, saj smo brskali pod kamni in v plitvinah, da bi ujeli čimveč živalic ter našli čimveč rastlin. Bili smo kar uspešni, saj smo nabrali vse od polžev, školjk, mnogo-ščetincev, rakov in ribic pa vse do rjavih, zelenih in rdečih alg. Na koncu smo izdelali še al-garij, kar je nekaj podobnega
S skupino, ki je v soline prišli s kolesi, smo zamenjali rekvizite in se odpravili proti domu. Sledilo je gretje premrzlih teles, najprej v sobah, nato pa še na soncu, ki se je končno prikazalo izza oblakov.
Tudi popoldan je bil naporen in pester. Tokrat smo se obe skupini s kolesi odpravili v krajinski park Strunjan. V tem popoldnevu smo se biologi naučili še nekaj kemije in obratno. Ogledali smo si sestavo tal in prsti, slišali nekaj novega iz geologije in pedologije, se ustavili ob značilnih rastlinah ter se povzpeli na vrh obalnega klifa. Pravzaprav nas je ta del obale presenetil kot prava "geološka učilnica". Nazaj smo se odpeljali po isti poti, po bližnjici skozi tunel nekdanje železnice, kjer je pot veliko krajša, predvsem pa
kot herbarij, le da tu stisneš in posušiš alge namesto celinskih rastlin. Kemiki so v tem času šli vzet svoje vzorce. Zanimal jih je vpliv morja na potok Sv. Jerneja, ki se izliva v morje tik ob Sečoveljskih solinah. Zanimalo jih je tudi, kako se ta vpliv spreminja z bibavico. To so ugotavljali z določevanjem koncentracije kloridov v vodi. S seboj so prinesli tudi vzorce pitne vode in jih primerjali s pitno vodo v Primorju. Potem ko so vzeli vzorce, so analize naredili v domu laboratoriju. Večer je bil rezerviran za športne dejavnosti.
V sredo smo se zbudili v mrzlo jutro, a smo se kljub temu s kanujem odpravili proti Sečovel-jskim solinam. V morju smo si ogledali gojišče školjk klapavic in nekaterih vrst rib in se potem izkrcali v solinah, ki smo jih podrobno spoznali in izvedeli marsikaj novega. Spoznali smo pomen mokrišč, ki so mednarodnega pomena in so zaščitena z ramsarsko konvencijo iz leta 1971, saj so pomembna prebivališča skoraj 300 vrst ptic, še posebej so pomembna točka za ptice, ki se vsako leto selijo na jug in nazaj.
yàu Hemind me - NICKLEBAEK ■ ■ New Day Has Come - CELINE Diok \ . I'm not a Girl, not yet a Woman -' BRITNEY BPEAHB - ' GEk! - GEORGE MICHAEL the Party Started --PE^K: e Julie-ALI G. & SHAGGY ume and Dry-PET SHOP HDYS your Eyes - KYLIE MINDGUE
Vsakť? 5o\:>eA.o m<ed 21. in 22. ur<?
manj naporna.
V	četrtek smo se odpravili na izlet ob slovenski obali z najdaljšo slovensko potniško ladjo "LAHO" (LAst HOpe - zadnje upanje). Vkrcali smo se v Portorožu pred skladiščem soli, ki je v nekdanji Napoleonovi konjušnici. Vožnjo so nam popestrili z obilico novih podatkov in z zanimivo zgodbo o veličastni ladji Rex, ki je bila le meter krajša od Titanica in ki je žalostno končala svojo življenjsko pot v plitvini pred Izolo. Kar pet let so razbitine ladje predstavljale največji "rudnik" železa v nekdanji Jugoslaviji. Pot smo končali v Piranu, kjer so posebej za nas odprli morski akvarij, saj je trenutno zaprt. Ogledali smo si značilne predstavnike našega morja, med njimi tudi takšne, ki so vse bolj redki.
Med popoldanskim delom se nas je začela lotevati otožnost, pri oblikovanju plakatov, ki smo jih pripravljali za petkovo poročilo o delu na taboru, smo namreč ugotavljali, da se bliža odhod domov.
V	petek dopoldan smo si za konec ogledali še vrt kaktusov, v katerem lahko vidimo vse od majhnih poganjkov kaktusov pa do ogromnih rastlin, ki gledajo skozi streho rastlinjaka in so zavidljivih starosti preko 40 let. Bilo je kaj videti, tudi za tiste, ki jim kaktusi morda niso najbolj všeč. Sledila je predstavitev obeh skupin. Predstavili smo delo, ki smo ga opravljali ločeno po skupinah. Na koncu smo prejeli priznanje doma kot ena najboljših skupin doslej, za kar smo bili zelo ponosni. Le še kosilo nas je ločilo od vožnje z avtobusom do Kopra. Ni nam preostalo nič drugega, kot da se poslovimo in odpotujemo. Domov smo odhajali polni lepih in zanimivih vtisov, novega znanja in novih poznanstev. Mislim, da se vsi udeleženci, s profesorji vred, strinjamo, da je bilo poučno in zabavno obenem.
Ana Dobaja, 3. F
Gimnazija Ptuj
D-ve muhi letata okoli globusa. Že trikrat sta se srečali, ko ena reče:
"Kako majhen je ta svet!" ***
"Veš, da sem se v soboto zvečer hudo stepel s policistom," reče Janez prijatelju.
"Kaj res?"
"Ja, grozno je bilo! On je mene tepel z gumijevko, jaz pa njega s praznimi steklenicami."
"In kako se je končalo?"
"On je zmagal, ker nisem mogel
tako hitro prazniti steklenic." ***
Kakšna je razlika med politiki in obrtniki?
Obrtniki nikoli ne pridejo, politiki pa nikoli ne gredo.
***
Starejši par je vstopil v restavracijo in naročil pečenega piščanca. Natakar je odšel in takoj nato na mizo postavil posodo z limonado. Par se spogleda in ona vpraša moža:
"Ali si ti naročil pijačo?"
"Ne!"
"Ja, kaj pa je potem to?"
"Ne vem. Vprašal bom natakarja" je rekel mož in poklical natakarja.
"Povejte mi, kaj je to, tukaj!"
"To je za umivanje rok."
"No, vidiš, dragi," se je oglasila žena, "kdor neumno vpraša, dobi
neumen odgovor. " ***
Žena je možu prvič spekla jabolčni zavitek in ga postregla.
"Kje pa so jabolka?" se je začudil mož.
"Saj v hot dogu tudi ni vročega psa!"
***
Bosanec Mujo je umrl na začasnem delu v Nemčiji. Sorodniki so dopotovali v Nemčijo in začeli razgovor, kako naj ga spravijo v domovino, kjer ga bodo pokopali.
"Z vlakom je drago, z letalom še dražje, prav tako prevoz z avtom ni poceni!" je rekla vdova.
"Položimo ga pod valjar in ga pošljimo po faksu!" je predlagal
Mujov brat Haso.
***
"Mateja, včeraj sem te v mestu videla, kako si se poljubljala z nekim fantom!" reče mama.
"Oh, ta ubogi fant! Veš, stric mu je umrl, pa je tako žalosten, da sem ga potolažila s poljubom!"
"Glede na to, kako si ga poljubljala, mislim, da mu je umrlo vse sorodstvo!"
***
"Če hočeš uspeti, moraš biti iskren in obziren," reče oče sinu.
"In kaj pomeni iskren?" vpraša sin.
"Da vedno storiš, kar si obljubil."
"Kaj pa obziren?"
"Da nikoli nič ne obljubiš."
***
ZA RAZVEDRILO

SESTAVIL: EDI IKLASINC
V
I francoski avtomob. dirkač (alain)

oborožen vlomilec
ameriški šahist (larry)
HSHB
šok
snovnost
obCasna
razstava
avstrijsko smučišče
vas pri cerkuah
divja mačka
nobelu
ukinitev
francoski pisateu (eugene)
karambol
hans marees
radijska postaja
pianist (earl)
motorji za spidvej
je prvi pri kruhu
božanstvo
sl. igralec (ignacij)
grško-rimski stari vek
erbij
naš zgodovinar (srečko)
majevski sončni bog
japonsko mesto
roman doris lessing

palica z
zarezami
iz
besede varoš
slabot-nost
iranski demon
umetnostna smer
ostanek v
talilnici
idol
srbsko moško ime
usmiuenje, sočutje
marilyn monroe
arci-bašev roman
igrana srečo
stroncij
plačilno sredstvo
ivan levar
madridski nogometni klub

iz
besede manica
saha-roza
drobna, členasta žival
urin
avtomob. zavora
vas pri poreču
ludvik vidmar
italijansko vino
kir podoba
pianist ber-tonceu
perje pri repi
živalska maščoba
lojze novuan
pripadnik organizac.
uudsko ime za rastlino meliso
vlado troha
lepotič-je, lišp
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Smast, Tamar, arili, Re, uk, procesor, OO, Herkules, stiačenost, Aherne, Ta, ozaljšek, Riko, Sr, Pears, litka, Anana, flancat, Ava, Kosor, Elie, Al, Aral, Ikavec, nastavek, Ime, rovokopač, Ivan Rojec, Ika, afari, LT, Gigant. UGANKARSKI SLOVARČEK: AKAMAN = Iranski demon, ki povzroča zle misli In težnje, EBAN = Izraelski politik In pisec (Aba, 1915), ELORO = rdeče In belo Italijansko vino Iz province Syracuse, ESO = znamka čeških motorjev za spidvej, HINES = ameriški črnski jazzovski pianist (Earl Fatha, 1903-1983), ICAMNA = glavno majevsko božanstvo, nebesni In sončni bog, MEDR = stiopsko moško ali žensko božanstvo zemlje, SANIN = roman MIhaIla Arcibaševa Iz leta 1907, VANDANAS = znano smučišče v avstrijski dolini Montafon
GOVORI SE...
DA v eni od ptujskih firm "čistijo ^ograme in de-j^'vnosti". Menda pri tem uporabljajo tudi metodo kadrovskega prepiha.
... DA so na markovski tržnici prodajali tudi dvakrat post^^lj^^o in dvakrat izpuljeno občinsko tablo. Zanjo so se zanimali [turmov~-ani, ki bi jo postavili sredi Drave.
... DA so si zdravniki med prazniki nekoliko oddahnili, po njih pa nadaljevali stavko.
... DA bi bilo potrebno de-
ponijo v Gajkah zgraditi vsaj do jesenskih volitev. Kam bodo sicer odložili odslužene lokalne politike?!
... DA bodo, kot kaže razpoloženje ljudi, tudi bale na sedanjem odlagališču predmet delitvene bilance.
... DA med odpadki in politiko ni nobene primerljivosti. Politika zaudarja, še preden pride na smetišče zgodovine.
... DA je bilo na letošnji prvi april manj verbalnega nategovanja. Morda zato, ker je sovpadal s časom pobarvanih jajc in trdega hrena.
... DA se je ptujsko bančništvo po novih kadrovskih spremembah še bolj feminiziralo. Tudi zadnja, "pojoča direktorica" bo zagotovo delala v dobro varčevalcev.
... DA za ženske velja, da podpirajo tri vogale hiše, ptujsko bančništvo pa podpirajo kar v petih vogalih.
Aforizmi
by Fredi
Emancipirane koze so že povzdignile glas, ker politiki streljajo le kozle.
Poznam kar nekaj poročenih moških, ki živijo v barbarokraciji.
Kdor drugim pamet soli, mu na zalogi ostanejo le neslanosti.
Zarečenega kruha se največ
poje, odrečenega pa speče.
***
V miru se politiki sklicujejo na voljo, v vojni pa na nejevoljo naroda.
Obed postaja Slovencem vse skromnejši obred.
Nikoli se ne zanašaj na tiste, ki jih zanaša.
Krona stvarstva ga preveč krona.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Ko sen vam pisa toto pismo, je bila vejka sobota. Z Mico sma k meši hodla in k zegni nosla doma~e dobrote: malo pujceka, jaj~ka, hren, povi-ti~ko in druge stvari. Tudi liter vin~eka sma fcoj prilozla, ~eglih to neje navoda, škoditi pa tudi nemre. Zve~er bomo na našem bregi kres zakurili in seveda pasko meli, ke ne bi do kokega vejkšega pozara prišlo, saj je vse suho in gore~o. Za požarno varnost bodo naši gasilci poskrbeli s puno cisterno vode in pripro-
vlenimigasilskimi cevmi. Tudi flaškon vina bo priprovleni za gašenje morebitne žeje. Za kres smo v šumi smolejake pipali. Če kdo ne ve, kaj to je, moren povedati, da so smele-jaki štori, ki ostonejo v zemli po se~nji smreke ali pa hujke. Ker je v totih štorih dosti smole, hitro zagorijo in tudi dugo ogenj dovlejo.
Nikol nemo pozoba kreso-voja iz mojih mlodih let. Tak je bilo: pubeci in dekline smo si, kak je zglednolo, pripravli za kresovoje premalo smo-lejakov in drugega kurilnega materiala. Ko je ža kozalo, da nam bo ogenj vgasna, je priša en ~lan naše druš~ine na zanimivo, ~eglih ne preve~ pošteno idejo. Predlaga je, da gremo v sosedovo gorico po gori~no kolje. Zgu~ano in nareto. Spipali smo enih 50 kolekov in lepo dale kres žjavli. Seveda pa je prav "zagorelo" šele ~ez por dni, ko je sosid preštima, da mu v gorici kolje fali. Tatvina in pobalinstvo sta prišla hitro na svetlo in storilci smo bli hitro odkriti, saj nas je zašpecala ena deklina, ki glih neje bila preve~ fina...
To je primer, ki glih neje za posnemati, saj smo mogli tisto kolje potli drogo odslužiti. Totega dejanja se še gnes na stora leta sramuvlen, saj ven, kejko je potrebnega dela, da prideš do dobrega kola, ga zabiješ v zemljico in trseka k njemi privežeš.
Tak, pa smo pripisali do kunca. Lepo se jemljite in sre~no do drugega tjedna. Lepo vas podavljam.
Vaš vdani LUJZEK
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Uspešno ste izkoristili vse sposobnosti glede svojih poslovnih zadev, saj vse teče, kot si lahko le želite. Končno je napočil čas, da se posvetite sebi in najbližjim, čas za potovanja, ki ste si jih vedno želeli.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Premalo zaupate v sebe in svoje znanje. Kako uspešni boste v nadaljnjem delu, je odvisno samo od vas. Če boste našli ravnovesje med duhovno in telesno močjo, potem ne bo težav in ovir.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Nič ne pomišljajte, ampak se podajte v vašnovi projekt. Uspeh je pred vami, saj ste sposobni trdega dela, predvsem pa je v vas dovolj optimizma, da uspete v zastavljenih ciljih.
RAK 21. 6. do 22. 7.
V	teh dneh bodite pri svojih dejanjih glede posla in pri izbiri novih sodelavcev previdni, saj ste eden izmed tistih ljudi, ki se zna
prilagajati, preveč popustljivosti pa bi vam prej škodilo kot koristilo.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Dovolj modri ste, da znate pozitivno presoditi tako sebe kot druge, pri tem pa se zavedate, da ne veste vsega sami. Vso svojo modrost lahko zelo koristno uporabite tako v svojo kot v tujo korist.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Preden boste začeli spreminjati nove vtise in začeli nov projekt, bi bilo dobro, da se umaknete in kritično ocenite okoliščine, šele nato pričnite delo. Tako boste optimalno pripravljeni na nove izzive.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Pred vami je novo obdobje, saj se v vas rojevajo nova dejanja, predvsem kar se poslovnih zadev tiče, morda pa tudi nova obdobja v ljubezni, zato ne razmišljajte, ampak se veselite novega začetka.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
V	sebi že dolgo nosite ne samo željo, ampak tudi potrebo po novem začetku. Čas bi že bil, da se s to potrebo sprijaznite in
začnete brez strahu in omahovanja hoditi po novi poti.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Trenutno se vam dogajajo spremembe, ki jih niste povzročili sami, ampak vam jih je pripeljala na pot vaša usoda. Na tak način vam bo bo pomagala prebroditi prve korake, ki so najtežji. zato le korajžno.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Če boste razmišljali nepristransko, logično in razumsko ter na jasen in razumljiv način podali poročilo o novem projektu vas bodo pri tem podprli tudi vaši sodelavci in na koncu se bodo omehčali tudi vodilni
VODNAR 23.1. do 19.2.
Ne imejte slabe vesti glede posla in svojih poslovnih navad. Za organizacijo dela in razdelitev nalog je potrebna disciplina, drugače ne gre. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje vseh prisotnih.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Lahko si čestitate: poslovno bitko ste skoraj dobili, vaši konkurenti so trenutno brez moči. Seveda pa ne smete sedeti na lovorikah, ostanite še naprej budni.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 In na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.






NOGOMET
07.04. ob 16.00, 2. SNL: Drava Asfalti Ptuj : Nafta, Bela Krajina : Aluminij


JUDO
V soboto, 23. marca, je potekal v Murski Soboti 11. tradicionalni mednarodni turnir - pokal Murske Sobote.
STRAN 26
JADRANJE
Jadralna sekcija pri Brodarskem dru{tvu Ranca na Ptuju zadnja leta uspe{no organizira {olo jadranja na ptujskem jezeru.
STRAN 27
ROKOMET
06.04.2002 1. A LIGA: Velika Nedelja : Sevnica 1. B LIGA: Ormož : Kig Mokerc Ig, Mitol Sežana : Gorišnica
KOŠARKA
Ptujski ko{arkarji so se zbrali na ob~nem zboru. Na njem so se zahvalili za dosedanje vodenje kluba Zoranu Glu{i~u, za novega predsednika pa izvolili Branka Ver{i~a.
STRAN 27
NOGOMET / 2. slovenska liga
V derbiju brez odloiitve
ALUMINIJ -DRAVOGRAD 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pipenbaher (27), 1:1 Živadinovic (82)
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob, Sambolec, Gojkovic, Pe-kez, Doncec, Pipenbaher (od 46. Širec, od 76. Panikvar), Franci, Šimundža, Rakic (od 62. Jevdenič). Trener: Branko Hor-jak
V Kidričevem so številni gledalci lahko videli zanimivo nogometno predstavo drugo- in
prvouvrščene ekipe na razpredelnici. Domačini so pričeli zelo dobro in že v 7. minuti je strel Šimundže zletel tik prek preč-nika. Nogometaši Aluminija so imeli terensko pobudo in vedno bolj pritikali proti vratom gostov. V 27. minuti so uspeli doseči zadetek. Z desne strani je lep predložek v kazenski prostor poslal Šimundža, žoga je prišla do Pipenbaherja in ta jo je s strelom po tleh poslal za hrbet vratarja Dravograda.
Domači strateg je moral v sla-
1. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 26. kroga: Mura - Olimpija 4:0 (2:0), ERA Šmartno - Rudar Velenje 1:1 (0:0), Domžale - Sport Line Koper 1:3 (1:1), Živila Triglav - Primorje 0:0, Korotan - Maribor Pivovarna Laško, HIT Gorica - CMC Publikum 0:0
1. MARIBOR PIVOVARNA LAÏKO	26	14	7	5	44:21	49
2. SPORT LINE KOPER	26	13	8	5	38:18	47
3. OLIMPIJA	26	13	5	8	33:28	44
4. PRIMORJE	26	12	6	8	38:23	42
5. MURA	26	12	6	8	29:25	42
6. ERA [MARTNO	26	9	11	6	39:27	38
7. CMC PUBLIKUM	26	10	6	10	36:32	36
8. RUDAR V VELENJE	26	8	9	9	34:34	33
9. HIT GORICA	26	8	9	9	23:32	33
10. KOROTAN	26	6	7	13	20:35	25
11. ŽIVILA TRIGLAV	26	5	5	16	22:44	20
12. DOMŽALE	26	3	7	16	21:58	16
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 20. kroga: Aluminij - Dravograd 1:1 (1:0), Železničar Radio City - Drava Asfalti 1:1 (0:1), Zagorje - Elan 1:0 (1:0), Pohorje - Tabor Sežana 1:2 (0:1), Dravinja - Renče Goriška brda 0:0, Nafta - Livar 2:2 (0:1), Triglav Bakovci - Ljubljana 0:6 (0:2), Bela krajina - Jadran Šepič 3:0 (3:0).
Afova vas pri Ptufu
Marko Pergers.p., Proletaraka ul. 5, Kidričevo
1. DRAVOGRAD	20	16	4	0	52:15	52
2. ALUMINIJ	20	14	4	2	50:16	46
3. LJUBLJANA	20	13	6	1	52:6	45
4. LIVAR	20	11	7	2	42:14	40
5. BELA KRAJINA	20	9	3	8	37:28	30
6. DRAVINJA	20	7	8	5	31:19	29
7. DRAVA ASFALTI	20	7	8	5	35:24	29
8. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	20	8	5	7	29:29	29
9. ZAGORJE	20	8	4	8	25:25	28
10. JADRAN [EPIČ	20	7	4	9	25:34	25
11. NAFTA	20	7	3	10	36:37	24
12. TRIGLAV BAKOVCI	20	7	1	12	21:55	22
13. RENČE GORIÏKA BRDA	20	6	1	13	20:49	19
14. TABOR SEŽANA	20	4	3	13	18:47	15
15. POHORJE	20	3	1	16	24:51	10
16. ELAN	20	2	1	17	8:56	7
Pari 21. kroga: Bela krajina - Aluminij, Drava Asfalti - Nafta, Jadran Šepič - Triglav Bakovci, Ljubljana - Železničar Radio City, Livar - Dravinja, Renče Goriška brda - Pohorje, Tabor Sežana - Zagorje, Elan - Dravograd.
čilnici zaradi poškodbe pustiti Pipenbaherja, ki ga je zamenjal Širec, vendar tudi on ni imel sreče, saj je tudi on moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Dra-vograjčani so v drugem delu tega derbija imeli nekoliko več od igre, vendar so se njihove akcije odvijale vse predaleč, da bi bile nevarne za domača vrata. V 82. minuti je prišlo do izenačenja. Po grobem prekršku nad Franci-jem na desni strani polovice, ki je pripadala Aluminiju, je sodnik Bohinc, ki tokrat ni imel najboljšega dne, pustil igro in žoga je prišla do prostega Živadinoviča, ki je uspel premagati Šeremeta in izenačiti. Toda ni še bilo vsega konec, saj je v 84. minuti Don-čec z roba kazenskega prostora močno streljal, vendar se je izkazal gostujoči vratar. Dve minuti kasneje pa je v kazenskem prostoru gostov eden izmed obrambnih igralcev povlekel za dres Dončeca, ko je imel žogo, vendar je tudi tokrat piščalka Bohinca ostala nema in tako se je derbi končal z delitvijo točk.
ŽELEZNIČAR RADIO CITY - DRAVA ASFALTI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Vogrinec (36), 1:1 Dvoršak (55)
DRAVA ASFALTI: Golob, Emeršič, Krajnc, Korez (Horvat), Klinger, Zdelar, Zajc, Lenart, Majcen, Vogrinec, Poštrak (Arsič). Trener: Dragan Grbavac.
Nogometaši ptujskega drugoli-gaša so v "štajerskem derbiju" v
V Kidričevem sta se pomerili vodilni moštvi druge lige. Foto: Danilo Klajnšek
Mariboru ostali neporaženi, toda z grenkim priokusom. Gostje iz Ptuja so bili nekoliko boljši nasprotnik v prvem polčasu ter svojo premoč kronali z zadetkom Vogrinca po lepi podaji Majcna. V drugem polčasu pa je domačim uspelo izenačiti z igralcem, ki bi moral biti že v prvem polčasu izključen zaradi grobih prekrškov. Za nameček pa je rdeči karton dobil napadalec Drave Asfaltov Matjaž Majcen in gostje so do konca srečanja morali igrati z igralcem manj. Številni navijači Drave Asfaltov, ki so spremljali srečanje v Mariboru, so bili nad sojenjem razočarani, saj so imeli občutek, da ni bilo takšno, kot bi moralo biti.
V nedeljo nogometaši Drave Asfaltov gostijo ekipo lendavske Nafte.
3. SNL - SEVER
HAJDINA - PALOMA 4:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Hotko (15.), 1:1 Žabota (19.), 2:1 R. Krajnc (59.), 3:1 Petrovič (70.), 4:1 Jurišič (82.)
Hajdina: Šmigoc, M. Krajnc, Železnik, Črnko, Vrabl, Stres, Petrovič (Princl), Hotko, Jurišič (Širovnik), Pihler, R. Krajnc (Nahber-ger)
Gostje so prvi uredili svoje vrste ter pričeli ogrožati domača vrata z nevarnimi streli. Dokaj nepričakovano je v enem od redkih napadov domačinov Hotko s silovitim strelom presenetil vratarja Gumzarja in dosegel zadetek. Žal je bilo vodstvo kratkotrajno, saj je Žabota po nepazljivosti domače obrambe izenačil. Domačini si v nadaljevanju zaigrali zbraneje v obrambi in pošiljali uporabne žoge napadalcem, ki so to spretno izkoristili in z lepimi zadetki R. Krajnca in Petroviča vodstvo utrdili, Jurišiču pa ni bilo težko poslati žoge v mrežo, ko mu je Petrovič podal uporabno žogo za končni rezultat.
anc
STOJNCI - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Hojnik (27), 0:2 Voglar (56), 1:2 Klajderič (66), 1:3 Hojnik (73)
STOJNCI: Veselič, Vilčnik (Purgaj), Sluga, Šmigoc, Meznarič, Bratec, Lapornik, Strgar (Štebih), Klajderič, Žnidarič, Rižnar. Trener: Gorazd Šket.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Prelec, Sagadin, Ferk, Ciglar, Krajnc, Vidovič, Bauman (Slaček), Bezjak, Verlak (Pacher), Hojnik, Voglar. Trener: Branko Šarenac
V srečanju ekip, ki prihajata iz MNZ Ptuj, so pomembno zmago slavili gostje iz Gerečje vasi.
KOŠARKA / liga parkl
Naslov v Cirkovce
Odigrane so vse tekme lige Parkl razen povratne tekme za zadnji dve mesti. Novi prvak lige je postala ekipa ŠD Cirkovce, ki je sicer v drugi tekmi izgubila z Veterani, vendar je razlika iz prve tekme zadoščala za končno slavje. V tekmi za tretje mesto je ekipa Starš gostila Orače, ki so branili prednost treh košev iz prve tekme. Gostje so vodili vse do zadnje četrtine, nakar so jih domačini dohiteli. V razburljivi končnici so v zadnji minuti Orači zapravili dve stoodstotni priložnosti, kar so domači kaznovali in zmagali s potrebno razliko za osvojitev tretjega mesta.
Rezultati: Veterani - Šd Cirko-vce 69:67, skupaj 1:1, boljši količnik Cirkovce +17; KK Starše
-	Orači 78:72, skupaj 1:1, boljši količnik Starše +3; KK Rače
-	Good guys 81:88 (podaljšek), skupaj 1:1, boljši količnik Good guys +3; Šd Kidričevo - Šd Maj-šperk 20:0, skupaj 2:0; Šd Ptuj. Gora - Neman 70:73, skupaj 0:2; KK Draženci - Šd Destrnik neo-digrano.
Končni vrstni red: 1. Šd Cirkovce, 2. Veterani, 3. KK Starše, 4. Orači, 5. Good guys, 6. KK Rače, 7. Šd Kidričevo, 8. Šd Maj-
šperk, 9. Neman, 10. Šd Ptujska Gora, 11.-12. KK Draženci -Šd Destrnik.
Tudi strelci niso bili "od muh". Šele v zadnjem krogu je bilo odločeno, kdo bo najboljši. Na koncu je zmagal z minimalno razliko Jože Kolarič iz Cirkovc, ki je dosegel zavidljivo povprečje 35 košev na tekmo, za desetinko koša je zaostal Peter Trifkovič iz Starš, tretje mesto pa je dosegel Edi Hojnik iz Kidričevega s povprečjem 27,5 košev na tekmo.
Radko Hojak
Zmagovalci lige Parkl - ŠD Cirkovce
SPORT
NOGOMET
1. LIGA MNZ PTUJ
ELTEHŠOP ROGOZNI-CA - HOLERMUOS ORMOŽ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Govedic (24), 0:2 Habjanic (86) ELTEHŠOP ROGOZNICA:
PP Polanec, Kurbus, Kukovec, Cajnko (Dizdarevič), Vauda, Pi-hler, Nenad, D. Polanec, Pun-gračič (Markež), Dokl, Arnuš (Kralj). Trener: Branko Žgeč.
HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Pintarič, Zebec, Tobijas, Jurčec, Jambriško (Jerebič), Borut Prapotnik, Gašparič, Hab-janič, Govedič (Tušek), Boris Prapotnik. Trener: Drago Posa-vec.
SREDIŠČE - TRŽEC 4:4 (1:2)
STRELCI: 1:0 Kolenc (34. iz 11 m), 1:1 Kolednik (35), 1:2 B. Emeršič (42. iz 11 m), 2:2 Les-jak (58), 3:2 Gašparlin (58), 3:3 Fridauer (70), 4:3 Tušek (75), 4:4 B. Emeršič (87)
SREDIŠČE: Majč, Novak, Tušek, Jurkovič, Vizjak, Kolarič (Kaloh), Kolenc, Zadravec, Žerjav ( Balažič), Lesjak, Gašparlin (Aleksič). Trener: Miran Rako-vec.
TR@EC: Šeliga, Fridauer, Kolednik, D. Emeršič, Mlakar, Sitar (Fideršek), Breznik, B. Emer-šič, Nahberger, Medved, Strm-šek. Trener: Janez Pečnik.
DORNAVA -SKORBA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Stergar (64) DORNAVA: Trop, Florjanič, Flos, Hrga, Serdinšek, Metličar,
Kvar, Arnuš (Juric), Plohl, Stergar, Cvetko. Trener: Ivan Zajc
SKORBA: Brodnjak, B. Mer-telj, Perko, Panic, Janžekovič, Lenartic, Strgar (Vogrinec), Mo-horko, Mlakar (Sijanec), S. Mer-telj (Sirovnik), Soštarič. Trener: Branko Krajnc
SLOVENJA VAS -GORIŠNICA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Predovnik
(89)
SLOVENJA VAS: Matjašič, Erhatič (Vrbanec), Panič, Krajnc, Ekart, Mohorič, Lenart, Levstik (Predovnik), Kotnik, Gerečnik, Huzjak (Metličar). Trener: Ivan Ornik
GORI[NICA: Roškar, Majcen, Dobaj, Bombek, M. Bezjak, G. Bezjak, J. Horvat (Ž. Horvat), Donaj, Bromše (Ciglarič), Lah (Simonič), Bohinec. Trener: Ivan Dobaj.
PRAGERSKO - VIDEM 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Pišek (30), 1:1 Sipek (35. iz 11 m), 2:1 Pišek (58), 3:1 Krajnc (60), 4:1 Krajnc (72)
PRAGERSKO: Petrovič, Le-skovar, Sagadin, Stojnšek, Duc-man, Debevec, K. Kmetec (A. Celan), M. Celan, Pišek, Krajnc, Kokol (Breznik, I. Kmetec). Trener: Zvonko Kocjan.
VIDEM: M. Trafela, Matej Topolovec, Matjaž Topolovec, Bračič, Koprek (Ciglar), Bratu-šek, Sipek, Ovčar, Seliga, Skok (Varnica), Kozel (Rodošek). Trener: Rudi Stelcer.
PODLEHNIK - BOČ ANCHIINŽENIRING 3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Beloševič (8),
3. SNL - SEVER
Rezultati 17. kroga: Pobrežje Gradis - INDE Vransko 1:3 (0:1), Zreče - Smarje pri Jelšah 1:1 (1:0), Stojnci - Gerečja vas Unukšped 1:3 (0:1), Kozjak Radlje - Bistrica 0:6 (0:1), Krško Posavje - Usnjar Soštanj 2:0 (1:0), Hajdina - Paloma 4:1 (1:1), Mons Claudius - Ma-lečnik 1:1 (0:1)
1. MONS CLAUDIUS	17	14	2	1	40:12	44
2. KRŠKO POSAVJE	17	13	1	3	43:13	40
3. PALOMA	17	9	0	8	39:32	27
4. HAJDINA	17	8	3	6	28:30	27
5. KOZJAK RADLJE	17	7	5	5	19:20	26
6. STOJNCI	17	7	4	6	24:27	25
7. INDE VRANSKO	17	7	4	6	23:26	25
8. MALEČNIK	17	6	5	6	23:27	23
9. ŠMARJE PRI JELŠAH	17	6	2	9	21:29	20
10. USNJAR ŠOŠTANJ	17	5	4	8	28:22	19
11. GEREČJA VAS UNUKŠPED	17	5	2	10	22:36	17
12. ZREČE	17	4	4	9	26:32	16
13. BISTRICA	17	5	1	11	26:42	16
14. POBREŽJE GRADIS	17	4	1	12	22:36	13
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 14. kroga: Eltehšop Rogoznica - Holermuos Ormož 0:2, Slovenja vas - Gorišnica 1:0, Dornava - Skorba 1:0, Podlehnik - Boč Anchiinženiring 3:2, Središče - Tržec 4.4, Pragersko - Videm 4:1
1. HOLERMOUS ORMOŽ	14	13	0	1	71:14	39
2. SREDIŠČE	14	8	3	3	37:28	27
3. ELTEHŠOP ROGOZNICA	14	8	3	3	29:20	27
4. DORNAVA	14	7	3	4	26:28	24
5. SLOVENJA VAS	14	7	3	4	26:28	24
6. PRAGERSKO-1	14	6	2	6	25:26	19
7. SKORBA	14	5	3	6	22:22	18
8. PODLEHNIK	14	5	2	7	16:24	17
9. VIDEM	14	3	5	6	21:24	14
10. GORIŠNICA	14	2	6	6	14:34	12
11. BOČ ANCHIINŽENIRING	14	1	4	9	16:34	7
12. TRŽEC	14	1	2	11	20:52	5
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 1. kroga: Zavrč - Markovci 1:0, Cirkulane - Zgornja
Polskava 3:3, Spodnja Polskava -		■ Hajdoše 3:4, Grajena - Lovrenc				
1:1, Podvinci - Leskovec 4:0,	Apače -		Bukovci 4:0.			
1. ZAVRČ	13	10	2	1	32:14	32
2. GRAJENA	13	8	2	3	46:18	26
3. LOVRENC	13	7	4	2	28:20	25
4. PODVINCI	13	7	3	3	38:21	24
5. BUKOVCI	13	7	1	5	34:28	22
6. ZGORNJA POLSKAVA	13	6	3	4	33:29	21
7. APAČE	13	6	2	5	24:27	20
8. HAJDOŠE	13	6	0	7	38:32	18
9. SPODNJA POLSKAVA	13	4	2	7	27:39	14
10. CIRKULANE	13	2	4	7	23:32	10
11. MARKOVCI	13	2	1	10	9:36	7
12. LESKOVEC -1	13	1	0	12	11:47	2
2:0 Milošič (15), 2:1 Berglez (20), 3:1 Milošič (48), 3:2 Pola-nec (52)
PODLEHNIK: Sibila, Les-jak, Plavčak (Gajšek), B. Gra-brovec, Dejan Vinko, Zajšek, Toplak, Topolovec (M. Grabro-vec), Beloševič (David Vinko), Koren, Milošič.
BOČ ANCHIINŽENIRING:
Pepelnak, Mlaker (Dolšak), Curk, Kralj, Žnuderl (Polanec), Beškovnik, Berglez, Habjanič (Obrovnik), Fridrih, Volavšek, Vehovar. Trener: Rudi Podjavor-šek
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
Rezultati 19. kroga: Aluminij
-	Rudar Velenje 1:2, Dravograd
-	Maribor Branik 0:3, HIT Gorica - Mura 2:1, Koper - Olim-pija 4:2, Publikum - Izola 3:0, Triglav - Factor 1:0, Slovan - Bilje Primorje 1:0.
Vrstni red: 1. Publikum (33 točk), 2. Olimpija (32), 3. Factor (31), 4. Maribor Branik (29), 5. Triglav (29), 6. Bilje Primorje (29), 7. Dravograd (27), 8. Koper (26), 9. Slovan (25), 10. Hit Gorica (23), 11. Aluminij (23), 12. Rudar Velenje (22), 13. Mura (19), 14. Izola (13)
1.	SLOVENSKA KADETSKA LIGA
Rezultati 19. kroga: Aluminij
-	Rudar Velenje 1:1, Dravograd
-	Maribor Branik 0:0, HIT Gorica - Mura 3:1, Koper - Olim-pija 2:1, Publikum - Izola 0:0, Triglav - Factor 2:0, Slovan - Bilje Primorje 3:1.
Vrstni red: 1. Hit Gorica (48),
2.	Triglav (39), 3. Maribor Branik (33), 4. Bilje Primorje (31), 5. Rudar Velenje (30), 6. Koper (29), 7. Mura (26) 8. Olimpija (22), 9. Publikum (22), 10. Factor (22), 11. Dravograd (19), 12. Aluminij (19), 13. Slovan (18), 14. Izola (9).
Danilo Klajnšek
judo
Mednarodni pokal Murske Sobote pripadel Gorišnici
V soboto, 23. marca, je potekal v Murski Soboti 11. tradicionalni mednarodni turnir - pokal Murske Sobote. Na njem je sodelovalo 21 klubov iz Slovenije, trije iz Madžarske in klub iz Slovaške. Najbolje se je obnesla prav ekipa Gori-šnice in na koncu dosegla ekipno prvo mesto. S tem je po dolgem času osvojila že težko pričakovano prvo mesto na tako elitnem mednarodnem turnirju.
ja osvojila 2. mesto, kar je eden najboljših rezultatov slovenskega ekipnega juda v mladinski konkurenci in hkrati težko ponovljiv rezultat.
V posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: mlajši dečki - deklice: - do 35 kg: Matejka Hemetek in Anja Petek - 13. mesto; - do 40 kg: Nejc Bombek - 2. mesto, Danijel Petek - 5. mesto, Sandra Žula in Spela Cernivec - 7. mesto; -do 50 kg: Kristijan Mojzeš - 2. mesto. Starejši dečki - deklice: - do 38 kg: Rene Gabrovec - 2. mesto; - do 42 kg: Domen Cernivec - 9. mesto; - do 50 kg: Darjan Podgoršek - 1. mesto. Mladinci: - do 60 kg: Marjan Majcen in Leon Jaušovec - 9. mesto; - do 66 kg: Danijel Rus -1. mesto.
Posebej velja pohvaliti borbenost deklic Sandre Žula in Spele Cernivec, ki sta premagali vsaka po dva fanta, na koncu pa zasedli odlično že prej omenjeno 7. mesto.
Danijel Rus se je kot zmagovalec turnirja in član slovenske mladinske reprezentance v nedeljo, 31. marca, udeležil ekipnega prvenstva, ki je potekalo v glavnem mestu Francije Parizu. Odlično se je odrezal, saj je za ekipo Slovenije do finala zmagal vseh pet borb, v finalnem dvoboju ekipe pa je moral po tesnem dvoboju priznati premoč francoskemu mladinskemu državnemu prvaku kategorije do 66 kg. Domača ekipa Francije je v finalu premagala Slovenijo z rezultatom 3:1. S tem je Sloveni-
rokomet
Hrastniiani zmagovalci
Rokometni klub Ormož je pod vodstvom Rada Antoli-ča odlično izpeljal tradicionalni 3. rokometni turnir v mini rokometu za letnike 1990, 91 in 92. Udeležilo se ga je 29 ekip, to je okrog 180 mladih rokometnih nade-budnežev. Sodelovale so ekipe: iz Hrvaške EKOL Ivančica in San Sport Čakovec ter iz Slovenije Majšperk, Gorenje Velenje, Rudar Trbovlje, Gorišnica, Športna šola Celje, Dol TKI Hrastnik, Velika Nedelja, Osnovna šola Ormož - dekleta in domačini, Ormož.
Pri najmlajšem letniku 1992 je zmaga pripadla ekipi Dol TKI Hrastnik B, ki je v finalu premagala sovrstnike iz Ormoža z rezultatom 9:7. V tekmi za tretje mesto so mladi varovanci ormoškega vratarja Sanimirja Radeka iz Čakovca premagali ekipo Dol TKI Hrastnik A z rezultatom 10:5. V finalu letnikov 1991 sta se za prvo mesto na turnirju ponovno pomerili moštvi Dol TKI Hrastnik in Ormož. Ponovno so boljši bili gostje, ki so Ormoža-ne premagali z rezultatom 14:10. Tretje mesto je pripadlo Gori-šnici po zmagi nad ekipo EKOL iz Ivanca z rezultatom 8:6. V zadnjem finalu letnikov 1990 pa je zmaga pripadla ekipi Gorenja iz Velenja, ki je v finalu premagala EKOL Ivančico z rezultatom 15:10. V tekmi za tretje mesto pa so slavili rokometaši Dol TKI Hrastnika, ki so premagali ekipo Gorišnice z rezultatom 17:9.
Vse tri zmagovalne ekipe v svojih kategorijah so prejele pokale, vsi udeleženci pa diplome v spomin na turnir. Turnirja se je udeležilo tudi lepo število gledalcev, tako da je v popolnosti uspel.
Končni vrstni red - letnik 1990: 1. Gorenje Velenje, 2. EKOL Ivančica, 3. Dol TKI Hrastnik, 4. Gorišnica, 5. Ormož, 6. Rudar Trbovlje, 7.-10. ŠŠ Celje, V Nedelja B, V Nedelja A in OŠ Ormož - dekleta.
Končni vrstni red - letnik 1991: 1. Dol TKI Hrastnik, 2. Ormož, 3. Gorišnica, 4. EKOL Ivančica, 5. V Nedelja, 6. Majšperk, 7.-10.: Ormož B, Rudar Trbovlje, ŠŠ Celje in Ormož -dekleta.
Končni vrstni red - letnik 1992: 1. Dol TKI Hrastnik B, 2. Ormož, 3. San Šport Čakovec, 4. Dol TKI Hrastnik A, 5. Rudar Trbovlje, 6. Gorišnica, 7. ŠŠ Celje, 8. Majšperk, 9. V Nedelja.
Uroš Krstić
Na turnirju v Murski Soboti so uspešno nastopili tudi mladi judoisti iz Juršincev. V kategoriji nad 100 kg je Damjan Fras osvojil prvo mesto, drugo mesto v kategoriji do 81 kg je pripadlo Denisu Slodnjaku; tretji mesti sta osvojila Denis Hrga do 73 kg in Peter Kuharič do 60 kg: peto mesto pa Aleš Horvat do 73 kg in Kristjan Brumen do 38 kg.
Fabjan Kovacec
VINKO DRUGI NA KRITERIJSKI TEKMI ZA REPREZENTANCO
Judoisti Drave nadaljujejo uspešne nastope na mednarodnih prvenstvih. Razveseljivo pri tem
POKAL PTUJA
Judo klub Drava Ptuj bo v soboto in nedeljo organiziral judo tekmovanje za pokal Ptuja, na katerem pričakujejo okorg 300 tekmovalcev iz 12 držav.
V soboto, 6. aprila, bodo nastopili mlajši dečki, mlajše deklice, kadeti in kadetinje, v nedeljo, 7. aprila, pa še mladinci in mladinke.
je, da so uspešni v vseh starostnih kategorijah.
Na svetovnem članskem pokalu v Rimu se je z devetim mestom izkazal Aljaž Rogelj v supertežki kategoriji in s tem potrdil svoj nastop na letošnjem evropskem članskem prvenstvu v Mariboru od 16. do 19. maja.
Na evropskem pokalu v avstrijskem Rohrbachu se je med kateti izakazal Rok Tajhman, ki je v kategoriji do 55 kg osvojil sedmo mesto med 41 nastopajočimi. Deveti mesti v svojih kategorijah sta zasedla Jaka Kodela in Mitja Horvat.
Na mednarodnem prvenstvu mladincev v Murski Soboti, ki šteje za slovenski pokal, pa je Er-vin Vinko osvojil odlično drugo mesto; v finalu je po veliki borbi klonil proti enemu najboljših slovenskih tekmovalcev v tej kategoriji Laknerju iz Bežigrada.
Bruno Krajnc
kikboks
Ptujiani najuspe{nej{i v Izoli
V Izoli je bil v nedeljo, 24. marca, drugi turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za člane, članice, mladince in mladinke, na katerem je sodelovalo 110 tekmovalcev iz 13 klubov. Sodelovali so tudi tekmovalci KBV Ormož in KBV Ptuj.
Rezultati: mladinci, mladinke: Sabina Kolednik (Ptuj) 1. mesto do 50 kg, Jurček Horvat (Ptuj) 1. mesto do 56 kg, Robi Simonič (Ptuj) 1. mesto do 63 kg, Erik Jerič (Ptuj) 2. mesto do 56 kg, Sonja Vuletič (Ormož) 2. mesto do 55 kg, Matjaž Kaluša (Ormož) 2. mesto do 48 kg. Denis Šamprl (Ptuj) 3. mesto do 48 kg, Tomaž Štegar (Ptuj) 2. mesto nad 71 kg. Člani, članice: Sandi Kolednik (Ptuj) 1. mesto do 63 kg, Matjaž Vindiš (Ptuj) 1. mesto do 84 kg, Andrej Vindiš (Ptuj) 2. mesto do 74 kg, Matej Šamprl (Ptuj) 2. mesto do 57 kg, Kristjan Slodnjak (Ptuj) 3. mesto do 79 kg, Narnej Lutarič Gra-ger (Ptuj) 3. mesto do 63 kg, Andrej Bezjak (Ptuj) 3. mesto do 69 kg.
Na tekmovanju so se med Ptujčani najbolj izkazali člani
Sandi Kolednik in Matjaž Vin-
diš, ki sta letos zmagala že na drugem članskem turnirju. Med mladinci pa so se z odličnimi borbami in uvrstitvijo na 1. mesto izkazali Sabina Koled-nik, Jurček Horvat in Robi Si-monič. Preseneča tudi Kristjan Slodnjak, ki je letos prišel iz mladinskih vrst v članske in osvojil 3. mesto.
Na tekmovanju so sodili tudi Marjan Šibila, Edvard Štegar, Franc Vrbančič in Franc Slod-njak iz Ptuja.
Zadnji, finalni turnir letošnjega državnega prvenstva bo 16. junija v Zagorju, kjer bodo znani letošnji državni prvaki v kik-boksu v disciplini semi kontakt. V Zagorju bo potekala finalna prireditev za vse starostne kategorije: dečki, deklice, mladinci, mladinke, člani in članice.
Franc Slodnjak
KEGLJANJE
Zaključek z dvema zmagama
Kegljači ptujske Drave so uspešno zaključili tekmovanje v 3. SKL - vzhod: zmagi proti Zagorju in Soštanju sta bili dovolj za osvojitev osmega mesta, ki pomeni obstanek med tretjeliga-ši. To pa je bil tudi cilj ptujskih kegljačev v prvem letu tekmovanja v višjem razredu.
Proti Zagorju so slavili s 7:1 (5155:4965). Posamični izidi: Podgoršek 893, Arnuš 835, Sušanj 855, Haladea 868, Ivan-čič 847, Seruga 857. Ekipo Soš-tanja pa so premagali s 5:3
(4946:4859). Posamični izidi: Arnuš 799, Podgoršek 846, Ha-ladea 879, Ivančič 400, Ilič 375, Sušanj 829, Seruga 818.
18 18 18 18 18
1.	KONJICE
2.	LOKOMOTIVA
3.	KRŠKO
4.	PETROL
5.	BRE@ICE
6.	MARLES HI[E 18
7.	AGRO RU[E 18
8.	DRAVA 18
9.	PIRAMIDA 18
10.	[O[TANJ II 18
15	1	2
13	0	5
11	1	6
9	2	7
8 4	6
8 1	9
7	2	9
7	1	10
3	1	4
2	1	15
31 26 23 20 20 17 16 15 7 5
Danilo Klajnšek
SPORT
PTUJ / aktivnosti brodarskega društva ranca
Ptujsko jezero ponuja odlitne pogoje za jadranje
Jadralna sekcija pri Brodarskem društvu Ranca na Ptuju zadnja leta uspe{no organizira {olo jadranja na ptujskem jezeru, katere namen je naučiti mlade vseh jadralnih veščin in vzpodbujati šport, ki ima na Ptuju veliko možnosti za razvoj. Ptujski jadralci in člani Rance so medse sredi marca znova povabili Milana Morgana, priznanega slovenskega trenerja jadranja, vodjo slovenske šole jadranja, sodnika z mednarodno licenco, ki se po uspešnih trenerskih letih lahko pohvali, da je vzgojil nekaj generacij najboljših slovenskih in italijanskih jadralcev.
Že nekaj sezon je zanimanje za jadranje med mladimi, v pretežni meri so to osnovnošolci, v porastu. Ti želijo postati pravi pomor{caki in jadralci, nekateri so potem tudi uspešni tekmovalci. V Sloveniji imamo dva odlična olimpijca: Tomaža Copija in Mitjo Morgana, tudi s Ptujskega že prihajajo dobri tekmovalci, je povedal Morgan. Slovenska šola jadranja zainteresiranim za ta šport ponuja dobre pogoje in preizkušene trenerje. Na šolo jadranja pa ni potrebno na morje, na Ptuju nam jezero ponuja za to dobre možnosti, a jih po besedah Morgana premalo izkoriščamo in morda tudi poznamo. Na Ptuj je prišel, da med drugim tudi mladim na OS Ljudski vrt predstavi veščine jadranja in jih vzpodbudi, da se nekateri vendarle prijavijo na šolanje jadranja na ptujskem jezeru, ki se bo pričelo prve dni poletnih počit-
Športne novice
BOKS / PTUJČANOM ŠTEVILNE MEDALJE
29. marca je bil v Ljubljani finale državnega kadetskega, mladinskega in ženskega prvenstva za leto 2002, na katerega je bilo prijavljenih čez 80 tekmovalcev in tekmovalk, udeleželili pa so se ga tudi tekmovalci Boksarskega kluba Ptuj in dosegli odmevne rezultate.
Kadeta Aleksander in Ivan Pučko imata zlate medalje, Goran Jus in Mirko Golob srebrne in Marko Pozderec bronasto medaljo.
Mladinci Albin Novak, Matjaž Šoštarič in Darjan Kavčič imajo zlate medalje ter Boštjan Ber bronasto.
Državna prvakinja v čjanski konkurenci je Dominika Šajte-gel.
Nastopili pa so tudi tekmovalci iz drugega ptujskega boksarskega kluba Legionar ter osvojili eno zlato in eno srebrno medaljo.
Člansko prvenstvo bo konec aprila ali v začetku maja v Ljubljani. (Slavko Dokl)
KARATE / MLADI MARKOVČANI NA POKALNIH TEKMAH
V nedeljo, 17. marca, se je karate-do klub Markovci udeležil 1. pokalne tekme osnovnih šol v Novi Gorici. Tekmovalo je preko 164 tekmovalcev v kategorija za malčke/malčice, mlajše dečke/deklice in starejše dečke/deklice.
Za Markovčane so nastopili Nejc Zemljarič (7. v katah), Aleš Horvat (9. v katah), Katja Zemljarič (5. v katah) in Špela Horvat (3. mesto v borvah).
Treningi karate-ja potekajo za vse nove člane v telovadnici osnovne šole Markovci v ponedeljek od 18.30 do 20.30 in četrtek od 18.00 do 20.00 ure. (Borut Tement)
nic, 26. junija. Z Milanom Mor-ganom smo ob njegovem obisku na Ptuju tudi na kratko poklepetali.
"Na Ptuj sem prišel preprosto zato, ker menim, da lahko društvu in mladim pomagam, da jih zmotiviram in prepričam za jadranje. Otroke bi rad napeljal, da bi poskusili tudi jadranje. Ran-
t
\
N

Milan Morgan, vodja slovenske šole jadranja, se je odlično znašel med učenci na OŠ Ljudski vrt
KOLESARSTVO
Luka je bil najpogumnejši in se kot prvi spustil v jadrnico razreda Optimist. Foto: TM
ca je na pravi poti, če razmišlja o vzgoji mladih, najmlajših, kar je pogoj za jadranje."
Za sabo imate mnogo let uspešnega trenerskega dela, mnogo generacij dobrih jadralcev je {lo skozi va{e roke, pa me zanima, kako daleč pa smo na Ptuju z jadranjem?
Milan Morgan: "Ptujsko jezero za jadranje ponuja zares izredne, najboljše pogoje. Brodarsko društvo Ranca je zelo delavno, dolgo se že poznamo. Pogoji jadranja so na Ptujskem optimalni, upal bi si reči, da imate morda boljše pogoje kot mi na morju."
Torej bo držalo, ko pravite, da se na Ptuju premalo zavedamo, da imamo na jezeru zares odlične pogoje za jadranje. V Ranci zdaj pravijo, da ga bodo poskušali bolje izkoristi, verjetno tudi z vašo pomočjo?
Filip ietrti po Normandiji
Na etapni dirki po francoski pokrajini Normandiji so člani edine slovenske profesionalne ekipe Perutnina Ptuj - Krka Telekom pripravili odlična predstavo. Najbolje sta se odrezala Branko Filip, ki je v skupni razvrstitvi zasedel 4. mesto, ter Rado Rogina, ki je na koncu bil šesti.
Etapna dirka po Normandiji kategorije UCI 2.5 se je za ptujsko-novomeške kolesarje končala odlično. Vidne etapne uvrstitve posameznikov so naredile močan vtis pri ostalih ekipah, saj so takoj opazili, da bo potrebno zelo računati tudi na to slovensko moštvo. Prvi je za-blestel Mervar, ko se je v drugi etapi povzpel na 2. mesto. Z vidnimi uvrstitvami pa so Slovenci kar nadaljevali, saj je Filip naslednji dan prav tako zasedel 2. mesto. Nato je sledil Rogina s 4. in dan kasneje s 6. mestom ter v zadnji šesti etapi z odličnim 5. mestom.
V končni razvrstitvi po šestih etapah je Filip zasedel 4. mesto, Rogina pa 6. mesto. Ekipno je bila Perutnina Ptuj - Krka Telekom na 2. mestu.
Starejši mladinci iz ekipe Perutnina Ptuj pa so tekmovali v Italiji. Tradicionalna 100 kilometrov dolga ravninska dirka v okolici San Cassiana za 49. nagrado Copa del Vino je bila uspešna za Ilešiča. V ciljnem sprintu 140 kolesarjev je Aldo Ilešič -Perutnina Ptuj osvojil 3. mesto in s tem najboljšo slovensko uvrstitev.
Samo Glasnik
DOBER NASTOP KOLESARJEV KK TBP LENART
Kolesarji kolesarskega kluba TBP Lenart so 24. marca uspešno nastopili na kronometru v Zagrebu na krožni progi okrog jezera Jarun. V kategoriji dečkov je svojo prvo zmago v karieri slavil Maks Polič, klubski uspeh pa sta dopolnila Leon Pivec s tretjim mestom in Aleš Jauk z 11. mestom.
V kategoriji mlajših mladincev je bil tretji Jože Senekovič, šesti Niko Čuček, osmi Davorin Bu-kvič in dvanajsti Aleš Obreht. V kategoriji starejših mladincev pa je Bojan Vindiš zasedel 15. mesto, 19. pa Janko Moleh.
Velikonočni vikend pa so le-narški kolesarji preživeli v Italiji. Mlajši mladinci so nastopili na dveh uvodnih dirkah. Na obeh je Jože Senekovič zasedel 7. mesto. Celotna ekipa je vozila dobro, saj so se uvrstili v prvo četrtino nastopajočih v času zmagovalca. Starejši mladinci so nastopili na eni dirki, na njej je Janko Mo-leh izkazal na letečih ciljih in Dejan Mlakar s 14. mestom.
Zmago Šalamun
Milan Morgan: "Vsekakor. Vrsto let že pomagam ptujskim rancarjem, to ni nič novega, dobro sodelujemo in tako bo ostalo tudi v bodoče. Seveda pa tudi v jadranju ne gre brez problemov, ti so v največji meri povezani s financami, sicer pa se premalo vlaga v ta šport. To, da pa se na Ptuju premalo jadra, bi rekel, da je nekoliko odsev kulture, narodnega ponosa, saj so mnogi mnenja, da smo Slovenci le dobri smučarji, a bi bilo dobro, da bi se spustili še v druge športne panoge. Zato bi Ptujčanom in
okoličanom svetoval, naj se preizkusijo v jadranju, vredno je."
Vaš obisk na OS Ljudski vrt, kjer ste imeli srečanje s tretje- in četrtošolci, bo prav gotovo pustil nek pečat. Opaziti je bilo, da ste jih zelo navdušili s svojim nastopom, še posebej ker je bila to zanje prva ura jadranja. Kakšne so vaše izkušnje, kako ste zadovoljni z odzivom mladih na eni od ptujskih šol?
Milan Morgan: "Leta, moje izkušnje, poznavanje tega športe, to, kar delam s srcem in ljubeznijo že dolgo let — meni to pomeni vse v življenju. Ne bi se opredelil, ali je to prva, druga ali tretja ljubezen. To rad počnem, zelo rad sem z mladimi in mislim, da sem tudi po današnjem nastopu v njih vzpodbudil radovednost, da so verjeli vame. Morda je bil to prvi pravi korak za Ptuj, pa naj ne bi bil zadnji, saj je otrokom v osnovnih šolah potrebno jadranje čim bolj približati in jim ga predstaviti na prijeten način."
Kako pa poteka šola jadranja v povsem začetnem obdobju?
Milan Morgan: "Otroci so pristni, rekel bi originalni in na tak način je treba do njih pristopati. Najprej jih je treba navdušiti za šolo jadranja, v šoli se potem veliko naučijo, odkrivajo in spo-
znavajo nekatere stvari v življenju, ki jih niso še nikoli počeli. Za uspeh otrok se mora truditi cela družina, okolje, sicer pa mi v šoli jadranja že po četrtem dnevu vidimo, ali ima otrok smisel. Potem jih čaka nadaljnje šolanje, redno treniranje, ko pa pridejo do prve, druge in vsake naslednje stopničke, jih je potrebno nagraditi. Malo drugače je tudi za tiste, ki ne živijo z morjem, ampak tega se navadijo. Upam, da bomo skozi društva in klube po Sloveniji v bodoče dobili še več jadralcev, kajti zdaj so ti pretežno iz obmorskih krajev.
Slovenci jadranje morda premalo poznamo. Na katero mesto pa vi postavljate ta šport?
Milan Morgan: "Osebno prav gotovo na prvo, drugo, tretje mesto. Da postaviš nekoga na prvo mesto, menim, da mora bi za to nek izdelan kriterij, v Sloveniji tega na žalost nimamo ali pa jaz tega ne poznam. Samo za primer naj omenim, da če denimo Olim-pija v košarki igra v Evroligi, potem je mojih osem jadralcev, ki tvorijo državno reprezentanco in so tudi na svetovnih, evropskih prvenstvih, vrednih več kot Ev-roliga. Tako razmišljam ... Vsak naj si pa ustvari svoje mnenje."
T. Mohorko
PTUJ / košarkarji urejajo svoje vrste
Branko Veršii - novi predsednik
Ptujski košarkarji so se 22. marca zbrali na izrednem občnem zboru. Na njem so se zahvalili za dosedanje vodenje kluba Zoranu Gluši-ču, za novega predsednika pa izvolili Branka Veršiča.
KK Ptuj začenja novo obdobje delovanja z novim predsednikom in upravnim odborom, v katerem so ob predsedniku še Robert Kotnik, Andrej Sajko, Tadej Bojnec in Dušan Lubaj. Klub je v prejšnjem obdobju posloval pozitivno in nima dolgov. Novi predsednik bo delo zastavil na profesionalni ravni, pri tem računa na pomoč nekaterih dosedanjih igralcev in preizkušenih trenerjev, kot sta Marčič in Damiš. Cilj je, da se ekipa v štirih letih uvrsti v 1. B slovensko košarkarsko ligo.
Novo obdobje začenjajo ptujski košarkarji z novim imenom -KK Haloze Ptuj.
MG
Fotografija desno: Ptujska košarka želi v štirih letih priti do 1. B slovenske košarkarske lige. Foto: Črtomir Goznik
avtoslalom
Za mojstrske voznike
AMD Zajček iz Kidričevega je na parkirnem prostoru Super mesta prejšnjo soboto izvedel avtoslalom. Organizatorji so vse odlično pripravili, žal pa jim jo je nekoliko zagodlo vreme, ki ni bilo prijetno. Na 800 metrov dolgi progi je merilo moči trideset voznikov in tri voznice, ki so pokazali, da so pravi mojstri vožnje med stožci.
Danilo Klajnšek
Dani Zajc (AMD Zajček) na startu finalne vožnje
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
LJUBLJANA / slovenska polka in valček 2002
Občinstvo za Viteze celjske in ansambel Vrisk
Ansambel Storžič je izvajal najboljšo skladbo v celoti. Foto: Vido Repanšek
V soboto zvečer je bil v Ljubljani 8. festival Slovenska polka in val~ek 2002. Prireditev je potekala iz studia televizije Slovenija z neposrednim prenosom.
Nastopilo je dvanajst ansamblov, ki je predstavilo dvanajst melodij; te je predhodno izbrala komisija v sestavi Slavko Avse-nik ml., Vinko Štrucl in Anton Natek. Na prireditvi je melodije ocenjevala strokovna komisija, najbolj{i val~ek in polko pa je izbralo tudi ob~instvo s telefonskim glasovanjem.
Strokovno komisijo so tokrat sestavljali: Miha Dovžan, predsednik, Feri Lainsček, Anton Natek, Ivan Prešeren - Žan in Adi Smolar.
Ob~instvo je za najbolj{i val-~ek izbralo skladbo Jožeta Av-barja Preveč je belih rož v izvedbi ansambla Vrisk. To skladbo je tudi strokovna komisija ocenila kot najbolj{o me-
lodijo. Za najbolj{o polko je s strani ob~instva bila izbrana polka Bojana Zemeta Le objeta isto misliva v izvedbi Vitezov celjskih.
Strokovna komisija je podelila {e {tiri nagrade. Najbolj{e besedilo je napisal Franc Ankerst v pesmi Pevcu, skladbo so izvajali Gregorji. Besedila je ocenjevala komisija v sestavi: Feri Lainšček, pisatelj, Ivanka Me-žan, igralka, in Dušan Velkavrh, besedilopisec. Najbolj{i aranžma je pripadel Anji Burnik za Pomladno harmonijo, ki jo je izvajal ansambel Anje Burnik s prijatelji, najbolj{a izvedba je bila prisojena ansamblu Štrk za Flisarjevo polko Nazdravimo prijatelji, majoliko, delo priz-
NOVA VAS PRI MARKOVCIH /
znova čistili obrežje drave
Divjim odlagališčem ni videti konca
Konjeni{ki klub Nova vas je v nedeljo, 10. marca, na obrežju Drave izvedel delovno čistilno akcijo. Podobna či{-čenja potekajo na tem območju vsako pomlad, saj želijo domačini sprehajalcem, kolesarjem in konjenikom ponuditi urejen videz vasi.
Odziv ~lanov na akcijo je bil zadovoljiv, vodstvi konjeni{ke-ga kluba in gasilskega dru{tva ter ~lani va{kega odbora pa si zastavljajo vpra{anje, ali so tak-{ni posegi {e sploh smiselni, saj ljudje kmalu zatem, ko se obrežje o~isti, ponovno pripeljejo odpadke. Anton Kekec, predsednik KK in ~lan va{kega odbora Nova vas, je dejal: "Poleg naplavin steklenic, kartona, stiropor-ja in plastenk smo med vejami dreves in grmovja na{li tudi vedra, zaboje, raznovrstne avtodele in odslužene tehni~ne pripomo-~ke. Žalostno je, da vsako pomlad o~istimo, a nas naslednje leto, ko se pri~nejo son~ni dnevi, primerni za ježo, pri~aka enaka, ~e ne {e huj{a slika. Že nekaj let si prizadevamo, da bi sprehajalna pot ob Dravi ne bila od-
lagali{~e smeti, ampak prostor neokrnjene narave. Lani smo na primer z obrežja odstranili odslužene avtomobile, ki so jih lastniki brezvestno "uskladi{~ili" kar med drevesi. Letos je bila slika nekaj druga~na. Namesto avtomobilov smo na{li centralno pe~ in radiatorje, med grmi-~evje pa se je v vodi ujel cel hladilnik. Odpadkov, ki smo jih pobrali na obrežju, je bilo za dve zvrhani prikolici. Ce pa bi se hoteli temeljito lotiti ~i{~enja in pogledati pod vsak grm, pa imamo mesec dni ~asa premalo."
Nekaj dni zatem pa je prebivalce Nove vasi ponovno vznemirila neprijetna novica. Ribi~i, ki lovijo tik pod zapornicami, so nas obvestili, da so se na trnek namesto rib ujele kar cele "koline".
Mojca Zemljarič
nanega umetni{kega oblikovalca Oskarja Kogoja, to pa je nagrada za najbolj{o melodijo, besedilo, priredbo, izvedbo in najbolj{o skladbo v celoti, je dobil ansambel Storžič ter avtorji Klemen Grašič za melodijo, Franc Ankerst za besedilo in Mirko Šlibar za priredbo skladbe V Bohin ma dž ta mvade.
Na festivalu so nastopili {e ansambli: Nanos, Vita, Sreden-šek seskstet, Veseli planšarji, Tornado in Toni Sotošek. Med avtorje glasbe pa so se ob že omenjenih vpisali {e Jože Burnik, dr. Vladimir Stiasny, Matej Kovačič, Franc Povše, Damir Tkavc, Boris Rošker in Anja Burnik, besedila so ob omenjenem Francu Ankerstu napisali {e Ivan Sivec, dr. Vladimir Stiasny, Suzana Potrč — Po-intinger, Vera Šolinc, Marjan Stare, Miha Žveplan — Ozva-tič, Fanika Požek, Metka Ravnjak — Jauk in Olga Vidovič. Kot aranžerji skladb so se podpisali {e: Klemen Repe, Jože Burnik, Bojan Zeme, Matej Kovačič, Vinko Štrucl, Damir Tkavc in Boris Rošker.
Prireditev sta vodila Maja Šumej in Braco Koren.
Hvalevredno je, da tudi televizijski festival poteka z živo glasbo, kar daje prireditvi res-nej{o privla~nost. Dvanajst novih melodij pa bomo gotovo velikokrat sli{ali tudi po valovih radia Ptuj.
Franc Lačen
PTUJ / kotiček za aktivne upokojence
Začenja se sezona kolesarskih izletov
Po zimski rekreaciji v ptujskih termah pričenjajo aktivni upokojenci s kolesarskimi izleti, ki jih organizira Dru{tvo upokojencev Ptuj vsakih {tirinajst dni do konca oktobra. Vodja kolesarjev pri DU Ptuj Ivan Čuček in aktivni kolesar Stanislav Nadelsberger sta nas seznanila z leto{njim programom kolesarskih izletov, ki se jih vsakokrat udeleži tudi do petdeset kolesarjev, aktivnih upokojencev.
9. aprila bodo kolesarili v Videm, 23. k podlehni{kemu jezeru in na Gorco, v maju, 14., v Dornavo in na Polen{ak, 28. na Zavrh in v Trnovsko vas, 11. junija v Juršince, na Gomilo in do Male Nedelje, 28. 6. na Ptujsko Goro, v Savinsko in Sestrže, 9. julija se peljejo po leskovški in podlehni{ki vinski cesti, 23. julija bodo obiskali Tržec, Jurovce
in Janški Vrh, 13. avgusta jih bo Ivan Cu~ek popeljal z letalom (tiste, ki bodo prikolesarili do Moškanjcev), 27. avgusta bodo potiskali pedale po Dravinjskem Vrhu in si oddahnili v klancu proti Podlehniku, 10. septembra bodo v Halozah (Cirkulane, Borl, Zavr~), 24. septembra bodo kolesarili na Mestni Vrh, v Placar in do Vurberga, 8. oktobra pa bodo
Stanislav Nadelsberger in Ivan Čuček. Foto: Fl
kon~ali v ptujskih toplicah, na kartodromu in v Hajdošah.
Kot nam je povedal predsednik DU Ptuj Andrej Fekonja, pa društvo na~rtuje že 10. aprila enodnevni izlet na Koroško v Avstriji, 10. maja po Prek-murju in Prlekiji do Monoštra na Madžarskem, kjer bo njihov pevski zbor nastopil v krajšem kulturnem programu, sprejel pa jih bo tudi predsednik tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva Jože Hirnok. V Mo-noštru se bodo predstavili tudi slikarji DU Ptuj. V maju na~rtu-jejo dvodnevni izlet v Benetke in Goriška brda ter devetdnevno potovanje po Kvarnerju in Srednji Dalmaciji.
Vse leto organizira DU Ptuj letovanje v Istrskih Toplicah, konec maja pa se pri~nejo sedemdnevna letovanja na Kor~uli.
Moramo re~i, da je ponudba za razgibano življenje v tretjem življenjskem obdobju kar pestra, za rekreacijo, izlete, letovanja pa je potrebno prihraniti nekaj pokojnine. Enodnevni izleti stanejo okrog 6 tiso~akov, dvodnevni dvajset, potovanje 54, letovanje na Kor~uli pa petdeset tiso~ tolarjev. Pogoj je 45 prijavljenih oseb.
Franc Lačen
PTUJ / popestrili gostinsko ponudbo
Z restavracijo Gastro v Južno Ameriko
Pa ne zares, kajti Južna Amerika je "pri{la" v restavracijo Gastro - v obnovljeno gostinsko sobo. Od 25. do 29. marca, v času velikonočnega tedna, so v restavraciji odzvanjali ju-žnoameri{ki ritmi in iz kuhinje je omamno di{alo po juž-noameri{kih dobrotah, ki jih je pripravljal strokovnjak s pomočjo delavcev Gastroja.
Že prvi dan, ki je bil posve-~en materam, so glasbeniki skupine K'Allariy navdušili. Mame in drugi so se tudi zavrteli v latino ritmih ali uživali v petju glasbenikov iz Ekvadorja in Bolivije. Felic dia de madres! (Čestitke ob dnevu mater!)
Tudi preostali dnevi so potekali v zadovoljstvo gostov in gostitelja Marjana Skoka, zato bi si predvsem gostje želeli še ve~ takšnih ali podobnih popestritev gostinske ponudbe v "zaspanem" Ptuju. Ali pa je mogo~e naš starosta res že tako utrujen ali bi morda morali razmišljati, da je turizem še kaj ve~ kot ponuditi gostu "kavico"?
Vsa pohvala organizatorjem, ki so se tako potrudili! A kaj ko
prva lastovka še ne pomeni pomladi, pa vendar je prva dobro znamenje; upamo, da bodo za njo prišle še druge in da jih bo veliko!
Helena Korbar
Foto: M. Petek

RADIOPTUJ
89,8 98,2 i04;3mhz
K sodelovanju vabimo kreativnega grafičnega oblikovalca
za oblikovanje časopisnih oglasov.
Ponujamo pogodbeno delo, pretežno ob petkih, ponedeljkih In torkih, lahko tudi v popoldanskih urah.
Od kandidatov pričakujemo:
-	kreativnost
-	znanje uporabe PC računalnika s programsko opremo za grafično oblikovanje (Adobe, Corel)
-	doslednost In natančnost
-	zanesljivost
Vlogo pošljite na naslov: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio Tednik, d.o.o., Raičeva 6, PTUJ. K vlogi priložite tri svoje oblikovalske Izdelke.

RADIOPTUJ
89,8 98,? lo'hsmhz
Podjetje za Časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednil«, d.o.o., Raičeva 6, Ptuj razpisuje delovno mesto
novinarja (začasopis)
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba (Fakulteta za družbene vede - smer novinarstvo), lahko pripravnik
-	znanje slovenskega jezika
-	obvladovanje uporabe Worda
-	osnovno znanje fotografiranja -vozniški izpit
Prošnji priložite:
-	potrdilo o izobrazbi (poleg fotokopije diplome tudi fotokopijo ocen v indeksu)
-	življenjepis (s poudarkom na dosedanjih novinarskih izkušnjah)
-	tri svoje sestavke različnih novinarskih zvrsti
Pred morebitnim sprejemom bomo kandidate povabili na pogovor in jih preizkusili pri konkretnem novinarskem delu. Prošnje s prilogami pošljite na naš naslov v desetih dneh po objavi. Odgovore oziroma vabila bodo kandidati prejeli v 15 dneh.
Pričakujemo sodelavce, ki bodo pripravljeni z rtami soustvarjati kakovosten, aktualen in kritičen časopis Spodnjega Podravja s Priekijo.
	POSLOVNA SPOROČILA
	
Ob 9.00 uri Ob 10.30 uri Ob 12.00 uri Ob 13.00 uri
Ob 9.00 uri Ob 10.00 uri Ob 10.30 uri Ob 11.00 uri Ob 11.30 uri
Ob 9.30 uri Ob 10.30 uri Ob 12.00 uri Ob 13.00 uri
Ob 8.00 uri Ob 9.00 uri Ob 11.00 uri Ob 12.00 uri Ob 14.00 uri
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ
objavlja razpored cepljenja psov proti STEKLINI in zdravljenje proti trakuljavosti za leto 2002 na obmo~ju slede~ih ob~in: Ptuj, Destrnik, Jur{inci, Dornava, Zavr~, Markove! in Hajdina.
PONEDELJEK 08.04.2002
Ob 8.00 uri pri osemenjevalnici v Janežovcih pri Kru{i~u v Jir{ovcih 56 pri Marini~u na Destrniku
pri osemenjevalni postaji nasproti hi{e Placar 67 A pri Suzani Friegl, Mestni Vrh 18, pri Altovih TOREK 09.04.2002
Ob 8.00 uri pri gostilni Tobias v Pacinju
pri gasilskem domu v Spodnjem Velovleku pri kapeli v Zg. Velovleku pri Zeleniku v Levanjcih 11 pri avtobusni postaji v Desencih pri Krajn~evih v Kicarju SREDA 10.04.2002 Ob 8.00 uri pri Zmaucu v Zagorcih pri BAZI v Sen~aku pri Zadrugi v Jur{incih pri Križanu v Gabrniku pri Matja{i~u v Grlincih ČETRTEK 11.04.2002
Ob 7.30 uri pri prvi avtobusni postaji v Hlaponcih pri ribniku v Bratislavcih pri osemenjevalnici na Polen{aku pri zbiralnici v Lasigovcih pri zadrugi v Dornavi pri gasilskem domu v Mezgovcih PETEK 12.04.2002
Ob 8.00 uri pri TOK Perutnina na Sp. Hajdini
Ob 9.30 uri pri osemenjevalnici v Skorbi
Ob 11.00 uri pri gasilskem domu v Hajdo{ah
PONEDELJEK 15.04.2002
Ob 8.00 uri pri gasilskem domu v Spuhlji
Ob 9.30 uri pri Koro{~evem mlinu v Zabovcih
Ob 10.30 uri pri gostilni Rožmarin v Markovcih
Ob 12.00 uri pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih
TOREK 16.04.2002
Ob 8.00 uri pri strojni lopi v Slovenji vasi Ob 10.00 uri pri gasilskem domu v Gere~ji vasi Ob 11.30 uri pri Sitarju na Zg. Hajdini Ob 13.00 uri pri Maleku v Dražencih SREDA 17.04.2002
Ob 8.00 uri pri osemenjevalnici v Kr~evini pri Ptuju Ob 9.30 uri pri kmetijski trgovini v Grajeni Ob 11.00 uri pri osemenjevalnici v Kr~evini pri Vurbergu Ob 12.30 uri pri Berlingerju na Vurbergu ČETRTEK 18.04.2002
Ob 8.00 uri pri gasilskem domu v Borovcih pri domu krajanov v Prvencih pri gasilskem domu v Sobetincih pri kmetijski trgovini v Bukovcih pri starem gasilskem domu v Stojncih PETEK 19.04.2002
Ob 8.00 uri pri uradu KS v Zavr~u Ob 9.30 uri pri trgovini v Drenovcu Ob 11.00 uri pri Veseli~u v Tur{kem Vrhu SOBOTA 20.04.2002
Cepljenje se izvaja v ambulanti VETERINARSKE BOLNICE PTUJ Ob 7.30 uri ulice mestne ~etrti JEZERO Ob 9.00 uri ulice mestne ~etrti LJUDSKI VRT Ob 11.00 uri ulice mestne ~etrti CENTER Ob 12.00 uri ulice mestne ~etrti PANORAMA PONEDELJEK 22.04.2002
Ob 8.00 uri pri gostilni na Zadružnem trgu na Ptuju
Ob 9.30 uri na dvori{~u Kmetijske {ole na Turni{~u
Ob 11.00 uri pri zadružnem domu v Rogoznici
Ob 12.30 uri pri osemenjevalnici v Podvincih
Cepljenje je obvezno za vse pse, starej{e od {tirih mesecev. Pri cepljenju
morajo biti psi na vrvici in nositi nagob~nike. Lastniki so dolžni zagotoviti
varno in natan~no cepljenje, s seboj morajo obvezno prinesti knjižico o
cepljenju psa, ki so jo dobili ob cepljenju.
Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stro{ke dehelmintizacije v znesku 5.700,00 SIT po psu pla~a lastnik ob cepljenju živali.
Proti lastnikom neprijavljenih in necepljenih psov bo uveden postopek o prekr{ku.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob zgoraj navedenih terminih, obve{~amo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v Ambulanto za male živali VETERINARSKE BOLNICE PTUJ vsak delavnik med 8.00 in 14.00 uro ter 16. in 18. uro, v soboto pa med 8.00 in 12.00 uro. Informacije o cepljenju lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.vet-bol-ptuj.si
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ
Ob 9.00 uri Ob 10.00 uri Ob 11.30 uri Ob 13.00 uri
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Pre-vozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{il-nih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem
-	adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{čeni stropi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0% - Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ), Armstrong in Dampa stropovi, pleskarstvo. TOMALES, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
30 LET SOBOSLIKARSTVO
-	PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje svetovanje
-	kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{č in parkiri{č. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
TRAKTORSKE GUME 11,2 x 28 cena 26.700; 12,4 x 28 cena 29.700; 14,9 x 28 cena 44.000; montaža brezplačna, Vulkanizer-stvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/ c, tel. 788 81 70.
VINOGRADNIKI, POZOR!
Sidra, natezalnike, nosilce dobite pri kovinarastvu METLIČAR, Slavica Metličar, s.p., Potrčeva 28, Ptuj, vsak dan - cel dan. Tel.: 771-28-61.
INŠTRUKCIJE iz matematike in angle{čine za osnovne in srednje {ole. Tel. 041 753-321. Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj.
BAZAR - trgovina, Mariborska c. 15, razprodaja metrskega blaga 1 M = 500 sit, nova pomladanska konfekcija in vetrovke -20%, telefon 783-73-81. Bazar trgovske in {iviljske storitve Milena Jakopec, s.p., Mariborska 15, Ptuj.
CLUB MARINE, navtika in {port, Mariborska c. 15, organizira izpite za voditelja čolna. Informacije na telefon 783-73-81 ali 040 548-666.
DELO
USPEŠNA SKUPINA TRŽNIH ZASTOPNIKOV ŠIRI svojo dejavnost tudi na Ptuju. S šolanjem, nagrajevanjem, napredovanjem in seminarji vam omogočino realni povprečni zaslužek 180.000,00 SIT/MES. Pogoji: delovne navade, veselje do dela z ljudmi. Po enomesečnem poskusnem delu možnost redne zaposlitve. Pridružite se najboljšim. Tel. 02 771-01-86 ali 041 631-578 M FORMA, Milena Fras, s.p., Ptujska cesta 118, Miklavž.
INFOKOMERC, Danica Male-{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.
ČE ŽELITE delati nekaj ure dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in "Delo" ponujata sodelovanje ob delavnikih kot zastopniku na terenu (tudi mlaj{i upokojenci). Pisne ponudbe po{ljite v 8 dneh: "Dialog", K mitreju 2, 2252 Ptuj.
ZAPOSLIMO dekle za strežbo. Telefon 031 350-373 ali 02 788-57-86, Osenjak, s.p., Preži-hova 16, 2251 Ptuj.
RAZNO
STARINE, pohi{tvo, slike, ure, drobnarije kupim - plačam dobro. Tel. 02 / 779-50-10 in 041 897-675.
KUPIM pez figurice, punujam zelo visoko plačilo. Tel. 041 429-376, Mario.
OPAŽ in ladijski pod, bruna, smreka I. klasa z dostavo prodamo. Tel. 031 545-082. Andrej Lesjak, s.p.- Lahona 4, 3000 Celje.
PRODAM: ladijski pod, bruna, late, štafie, fosne, deske, trame, možna dostava. Tel. 041 833-781, Ivan Vivod, Kovaški Vrh 1.
PRODAM avtosedež baby-jajcka, nosilnosti 13 kg, za 10.000 sit. Tel. 031 449-481.
DVE osi, novi, mišljeni za Craino, enoosno prikolico ali težak voz prodam. Galun, Skorba 48, Tel. 02 782-97-51.
38-LETNA poštena ženska išče mlajšo ali starejšo žensko, ki potrebuje pomoč v gospodinjstvu in je pripravljena odstopiti sobo s kopalnico. Moški iskalci izključeni. Bodite iz Ptuja ali bližnje okolice. Inf. na tel. 041 / 415-200.
NEPREMIČNINE
JADRANSKA 20-22 Ptuj, oddam v najem več prostorov, primerni za trgovino, gostilno, pisarne ali servis. Tel. 745-26-51.
MOTORNA VOZILA
CENEJŠE osebno vozilo, ohranjeno ter registrirano na novo, prodam, tudi na več obrokov. O41 910-823.
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
£1
ercator
CaQipcgDTOûapDssG PGDO^
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V APRILU 2002
sobota. e.anril oh 17.00 uri
ZAČARANA OTROŠKA LUMPIJADA
Obilo glasbe, petja in plesa za otroke, ki bodo ob spremljavi ansambla Dvanajsto nasprotje
sodelovali v Lumpijevih čarovnijah.
S HiBuvaSmnoiholiši sosed
MITO SPORT KLUB
Spomladanski trening za poletno postavo Trening poteka na OŠ Olga Meglič: Ponedeljek, Sreda in Petelc ob 19.30 uri
P.S.; S seboj prinesite brisoilo, vodo in energijo. Uživali boste v dobri družbi in še boljši glasbili
KIÍAIGHERJEVA25, PTUJ; TEL: 041/753-321,02/773-16-01
AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
10 let
©CaSKl DMl WĚMT m m M^OD [pi^i^Diysw
MARIBOR Cankarjeva 21
02/22-80-1 1 O □
ymmmm
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
vsak četrtek
vaia štafaiska kronika tadnik@amis.net
«^^ADIOPTUJ^-





Audi I
PORSCHE i
MARIBOR 1 Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor 1
področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 2
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
IZOLACIJSKE FASADE VSEH VRST IN BARV
Direktni uvoz sistemov, ugodne cene. Prevozniško, trgovsko in storitveno podjetje VAUDA, d.o.o., Zg. Hajdina 83 a, tel. 041 667 734.
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tt. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
dostava
NADOM
od 9. do 22. ure
Pokličite na teleron:
02/7761311
050 612 096
VRABL-CO., d.o.o.
OrBŠ]e202, Ruj '-
Ob nedeljaii In praznikih zaprto.

ItOLETAIlSTVO DIVJAK ROLETE, ŽALUZME, LAMELNE ZAVESE
tel. : 02/ 62-91 -118,02/ 62-91 -158 GSM: 041 652-632, Zdenka DIVJAK s.p.
Božičeva 6, 2204 MIKUVVŽ
POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE

v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
OMARICE KOPALNIŠKE GEDI
30X14,5X40CM
OMARICE KOPALNIŠKE GEDI
25X70 CM
OMARICE KOPALNIŠKE »VISEČE«
STEKLENA VRATA PM 35 35X71 CM
OMARICE KOPALNIŠKE »VISEČE«
STEKLENA VRATA PM35V 35X71 CM
OMARICE KOPALNIŠKE »PROSTO STOJEČE« art. 94/1080x34 CM
OMARICE KOPALNIŠKE »PROSTO I STOJEČE« art. 94/1580x59 CM	|
OMARICE TOALETNE Z	I
OGLEDALOM SAVINI-BELA 62X51 CM |
OMARICE TOALETNE Z	I
OGLEDALOM SAVINI-BELA 59X50 CM |
OMARICE TOALETNE Z	I
OGLEDALOM - KRISTAL 60X41 CM |
OMARICE TOALETNE Z	I
OGLEDALOM - BEŠ 35X45 CM |
OMARICA ZA PRVO POMOČ	I
35X45 CM
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj nin
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
MPCvsm
kos G.753,00
kos 7.989,00
kos 13.408,00
kos 14.000,00
kos 13.238,00
kos 24.710,00
kos 7.200,00
kos 0.000,00
kos 0.200,00
kss 7.200,00
kos 0.500,00
€Mirr
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI ij, 2281 MARKOVCI TEL. 01/788 81 60, FAKS 02/788 81 61
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije,
centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in veukostih - generalni uvoznik!
Prodaja in montaža

e-mail: tepo.ptuj@amls.net
AKCIJA od 4.4. do 18.4.!
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
REGAL "ATA"
d=4,05v=2,12
99.792 SIT
BARV/: JELŠA ali OREH
KUHINJA Gosia Stol "PISA" dolžina: 2,6 m barva: MATUR barva: BELI JESEN, ROBOVI BUKEV BUKEV ali OREH Navedeno blago je na zalogi! Cene In popusti veljajo od 4.4. do 18.4. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV_
SERVIS PETERŠIČ
Davorin PETERŠIČ s.p., Dornava 76 A, DORNAVA 2252, Telefon: 02 / 755 09 41
Oprodaja in servis malih kmetijskih strojev
Qhitri servisi za AVTOMOBILEO prodaja pnevmatik za osebna vozila in traktorje
AKCIJSKA RAZPRODAJA PNEVMATIK AKCIJSKA PRODAJA iN SERVIS
KOSILNIC, ŠKROPILNIC
NOVO
* ženske in mladinske elastične hlače na zvon NOVO " 4.500,00 SIT
* ŽENSKI KOSTIMI
že za 12.500,00 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a. Ruj
TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p. Poljska cesta 17, Ptuj Telefon: 02/788-51-70
IZDELOVANJE ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL
NAREDITE BOLJŠI VTIS
Klobasa Marjan s.p., Radgonska 5,2235 Sv. Trojica, tel.: 02/729 02 70, GSM: (041) 706 087 ttttp://www.km-sp.si
Sv. Trojica
-	zastopstvo traktorjev in kmetijske melianizacije FERRARi, BCS in STiHL
-	prodaja novih in rabijenih kmetijskih strojev
-	servis in rezervni deli za traktorje in kmet. meh. FERRARI, STIHL, LAIVIBORGHINI, BCS in Gianni Ferrari
-	menjava staro za novo
-	ugodna ponudba kosilnic vseh vrst

1 POGOVORI V STISKI, SREČNE ST, RAZLAGA SANJ
i 090-42-22 ^
s UUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČITE IN NAM ZAUPAJTE!
I
OJUO
€lMOMTd
'.0.0.
&
GRnDBCNn
MCHnNizncun
CLCKTROMONTRŽR
HLCKSRNDCR GRBROVCC s.p.
IZVnjnMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLflGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanalizacija, vadovad, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDHRIČCVO NHBRCŽJC 12,8S50 PTUJ, TCL: OS / 748 18 90 FRKS: 02 / 774 21 51, GSM: 041 648 S55,031 648 255
OGLASI ÊN OBJAVE
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE pred ne-snostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SVINJSKE POLOVICE, meso in domače klobase, meso iz tun-ke, prekajeno meso prodamo. Meso in izdelki so iz pra{ičev iz lastne reje. Tel. 041 212-408. Kmetija Požegar, Bi{ečki Vrh 30 a, Trnovska vas.
SADNO DREVJE: jablane -stare sorte, jablane - nove sorte na podlagi M 9, hru{ke, breskve, če{nje ... {e imamo na zalogi po ugodnih cenah. Drevesnica Holc, Zagorci - Jur{inci. Inf. na tel. 02 758-08-91.
SLAMO v balah prodam. Tel. 041 336-067.
KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
KRAVO prodam. Tel. 050 625-954.
SUŠILNICO za buče ali samo kalorifer prodam. Tel. 041 810-604.
TELICO, staro 1,5 leta, brejo, prodam. Tel. 719 80-25.
TRODELNE traktorske brane za traktor Tomo Vinkovič ali manj{i traktor prodam. Tel. 041 810-604.
DVOREDNO sejalnico OLT za koruzo in vinograd s kletjo prodam. Tel. 041 968-489.
PRAŠIČE, cca 100, 140, 180 kg, domače reje, prodam. Tel. 766-73 91.
SLAMO v balah in tribrazdni obračalni plug prodam. Tel.
755-31-71.
SLAMO v balah in peč na trdo gorivo Central 23 prodam. Tel. 719-10-89.
TELICO simentalko A kontrole, brejo 9 mesecev, prodam. Tel. 751-04-11.
VEČ KMETIJSKE mehanizacije, traktor Fergoson 39, nakla-dalko za seno, trosilec gnoja in umetnih gnojil, tračni obračalnik in pajek, sadilec krompirja z oko-palnikom, brane Rau in {tiri oglate bale seno - otava prodam. Tel.
756-04-41.
NESNICE, rjave, Hisex, stare 13 tednov, ter grahaste prodam, 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, Cirkovce ter 792-35-71.
RABLJENI nakladalki SIP 2022 prodam. Tel. 041 355-268 ali 02 80-26-041.
NEPREMIČNINE
V OBČINI Jur{inci, Zagorci 52, prodamo 93 arov zemlje za gradbeno parcelo za nadomestno gradnjo, komunalno urejena. Tel. 04 513-13-67 ali GSM 041 350-398.
KUPIM kakr{no koli zemlji{če v okolici Ptuja ali Turni{č. Tel. 041 215-870-
NJIVO, cca 1 ha, v Gori{nici ob reki Pesnici in cesti Ptuj -Ormož prodam. Tel. 740 83 46.
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih rok ostaja.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
V SPOMIN
3. aprila mineva leto žalosti in bolečine, odkar ni več med nami drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Kristine Marin
DRAKŠL 10
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, ji prinašate cvetje ter postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Minilo žalostno je leto dni, odkar te več med nami ni. Minile zate so vse bolečine, vjrcu pustil si lepe spomine. Čeprav si moral veliko pretrpeti, s teboj bilo lepo nam je živeti.
V SPOMIN
Zelo boleč je bil četrtek, 4. aprila 2001, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast, brat in dedek
Janko Rožmarin
IZ MARKOVCEV 28 PRI PTUJU
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Katica in hčerke Suzana, Hermina, Katica in Ivica z družinami
V CENTRU PTUJA za gotovino prodam stanovanje (83 m2) v 2. nadstropju, kopalnica in WC na hodniku. Cena: 5.200.000 sit. Tel.: 031 698-165.
PARCELO v Novi vasi pri Ptuju prodam. Tel. 745-72-31.
DVOSTANOVANJSKO hi{o z velikim dvori{čem v Pobrežju pri Vidmu prodamo za 13 milijonov. Tel. 041 345-711.
GRADBENO PARCELO v Brstju prodam. Tel. 041 987-977.
PRODAMO: Hiše - Drstelja takoj vseljiva nedokončana z večjo parcelo, mirna lokacija; Raj{po-va 2-druž. možnost kot poslovna; A{kerčeva; Saku{ak nedokončana; Žabjak; Zg. Hajdina; Brstje, starej{a Mala vas; atrijska Sa-ku{ak; Spuhlja v račun stanovanje; Ptujska Gora 1- in 2-druž.; Vitomarci; nedokončana Placar; Cirkulane; atrijska Zg. Pristava; A{kerčeva s posl. prostori; Haj-do{e; Zagojiči; Mo{kanjci 1- in 2-druž; Hardek-Ormož; Maj{perk - Le{je; starej{a Bukovci; Dražen-ci; nedokončana Prerad, Tavčarjeva; Jir{ovci; V. Nedelja; Tibolci, Strjanci; Placar posl.-stanovanjska; Leskovec - Gra-di{ča; atrijska Klepova; starej{a Destrnik kot nadomestna gradnja s 6.710 m2 parcele ob glavni cesti; nova takoj vseljiva Krčevina pri Vurbergu, lep razgled z večjo parcelo; Tezno možnost menjave za stanovanje na Ptuju z doplačilom itd. Stanovanja: nova takoj vseljiva 2-, 3- in 4-sobna Drava center; 1-sobn. Kraigherjeva III. nadst. vseljivo takoj; 1-sobn. Kraigherjeva IV. nadst.; 1,5-sobn. novo takoj vseljivo Lackova; 2-sobn. Gori{nica novo; 2-sobn. Ore{je; 2,5-sobn. Zg. Hajdina;
2,5-sobn. 5. prekomorske mansarda, vseljivo 1.6.02; 3-sobn. Ul. 25. maja mansarda, vseljivo 1.9.02; 3-sobn. Rimska pl. v račun 1,5-sobn.; 3-sobn. Podlehnik zelo ugodno; 4-sobn. Cankarjeva vseljivo julija; 4-sobn. 5. prekomorske pritličje možnost menjave za manj{e; 4,5-sobn. 5. prekomorske. V prodaji parkirni prostori v poslovnem centru Drava. Vikendi: Cirkulane - Gradi{ča 2-sobn, kuhinja WC-kopalnica-mestni vodovod, lep razgled, možnost menjave za stanovanje; Runeč; Hrastovec nedokončan; Hrastovec z manj{im zemlji{čem; Prerad; Majski Vrh v račun stanovanje; Strjanci; brunarica Krčevina pri Vurbergu itd. Kmetije: Krčevina pri Vurbergu; Lovrenc na Dr. polju; Majski Vrh; Mala Varnica; Slovenja vas kurja farma s starej{o hi{o zelo ugodno itd. Vrstne hiše: omejena količina. Parcele: Maistrova; Rogoznica; Destrnik; Trgovi{če; Slovenja vas z vso dokumentacijo za posl. dejavnost; Trnovska vas itd. Poslovne hiše: Grajena; Borovci; Brstje; Ore{je; restavracija Vrazov trg; pisarni{ka prostora 45 m2 Lackova itd. Vse informacije dobite v posl. centru Domino, Tr-stenjakova 5, I. nadst., vsak dan od 8. do 15., sreda do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Agencija VIKEND, Bi{ 8/b, Trnovska vas, tel. 02 757-1101, GSM 041 955-402, DOMINO 02 748-1013, faks 02 748-1014.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
ob sobotah: 6.4.2002
Zorica Kurilj, dr. stom.
Drava center, Osojnikova 9, Ptuj
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, sina, brata, strica in svaka
Kondrada Bezjaka
IZ NOVE VASI 70 PRI MARKOVCIH
19. 4. 1948 - 25. 3. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izražali sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Janku in ga. Mariji za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju MIR. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali.
Žalujoči: vsi njegovi
»Vse matere so bogate, kadar ljubijo svoje otroke. Ni revnih mater, ne grdih, ne starih.
Njihova ljubezen je vedno
najlepša od vseh radosti."
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mamice, mame, tašče, sestre in tetice
Olge Zadravec
roj. Mlakar
IZ DORNAVE 1 A
nazadnje varovanka Doma upokojencev Ptuj
1927 - 2002
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev in internega oddelka SB Ptuj za skrb in nego.
Hvala Društvu slepih in slabovidnih Ptuj, skupini "Rožmarin", Društvu diabetikov Ptuj, Društvu upokojencev Dornava ter sodelavcem iz Zavoda dr. M. Borštnarja Dornava.
Iskrena hvala gospodu župniku Krambergerju za opravljen cerkveni obred, pevkam in pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu MIR in gospe Mariji Velikonja za ganljive besede slovesa.
Posebna zahvala vsem, ki ste naši mami darovali cvetje in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Nada in Ana z družinama ter sestra Ema z družino
Deset let na grobu ťvojem sveče že gorijo,
v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V	naših srcih bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj od{la je na{a sreča.
V	SPOMIN
3. aprila bo minilo deset let žalosti in bolečine, ko nas je tragično zapustil
Jože Žuran
IZ STOJNCEV 26 A
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, ti odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal večni bo spomin.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in atija
Marka Podgorelca
IZ PODLO@ 57, PTUJSKA GORA
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem Petona, družini Vičar ter vsem prijateljem in znancem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala govorniku, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.
Njegovi: žena Silva, sin Tomaž in hči Maja
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Valenta Kneza
IZ DRSTELJE 14
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovanje cvetja, sveč in maše. Iskrena hvala g. župniku, pogrebnemu zavodu Jančič, Zvonku Zorcu in Albinu Krambergerju.
Žalujoča žena, sin Štefan z Miro, hči Jagica z možem, vnukinji Sabina z možem, Nataša z možem, pravnuka Tadej in Alen
V	življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni bolečin, a ostal nate lep bo spomin.
ZAHVALA
ob izgubi dobrega očeta, tasta in dedka
Jožefa Zajska st.
IZ STANO[INE 6 PRI PODLEHNIKU
15. 3. 1935 - 23. 3. 2002
V	imenu našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebno se zahvaljujemo: družinam Mlakar, Junger, Šega, Zelenko, kolektivu Perutnine Ptuj, LD Podlehnik, govornikoma g. Križančiču in g. Maučiču. Hvala gospodoma p. Lojzeku in p. Benjaminu. Hvala pogrebnemu podjetju "MIR" za vse pogrebne storitve in gospodu za odigrano Tišino.
ŽALUJOČI: tvoji štirje sinovi, snahe, vnuki in vnukinje
DORNAVA / ribici zaceli sanacijo reke pesnice
Nii vei mrtva reka?
Očiščeni in neočiščeni del stare struge reke Pesnice so ločili z betonskim zidom. Foto: MS
Ribiško društvo deluje v Dornavi le dobri dve leti, pa so člani že veliko postorili. Najprej so skupaj z nekaterimi drugimi društvi in občino Dornava lepo sanirali gramoznico in v njej uredili športno-rekreacijski center, lansko leto pa so skupaj z Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj začeli sanacijo stare struge reke Pesnice takoj po tem, ko so dobili od Ribiške družine Ptuj soglasje za upravljanje z omenjenim vodotokom.
Janez Zver, predsednik ribiškega društva Dornava, je povedal, da so se za sanacijo odlo~ili, ker je v stari strugi reke Pesnice veliko rib in drugega življa. Toda vsako leto znova so v sušnih obdobjih, ko je voda skoraj povsem usahnila in ni bilo pretoka, ugotovili, da je prišlo do pogina, ob ve~jem deževju pa so narasle vode ogoržale kraj. Zato so se lotili sanacije. Doslej so že sanirali velik del stare struge reke Pesnice in ~lani društva so porabili okrog tiso~ prostovoljnih ur, saj so ro~no o~istili dra~je, suho travo in vse drugo okrog re~ne nab-režine ter struge. Od zasebnikov so dobili podarjenih tudi 200 strojnih ur, saj so morali poglo-
biti strugo reke. Poleg tega so ~lani ribiškega društva prispevali še tri milijone tolarjev. Zelo ra-zumevajo~i so bili tudi lastniki zemljiš~ v bližini reke, saj bodo zaradi sanacije že drugo leto brez pridelka.
O~istili in posodobili so le tretjino reke, ostalo pa še ~aka. Pro-blemati~en je tudi mrtev rokav reke, kjer se zdaj pojavljajo divja odlagališ~a. Upajo na finan-~no pomo~ ob~ine in da jim bo v bližnji prihodnosti uspelo sanirati celotno strugo stare reke Pesnice, ki je zdaj še mo~no obremenjena s kanalizacijo.
O~iš~eni del reke zdaj kaže povsem druga~no podobo, in ~e jo primerjamo s preostalim delom, skoraj ne moremo verjeti, da gre za isto reko.
Mariia Slodniak
Razlika med o~i{~enim in neo~i{~enim delom reke je velika
Janez Zver, predsednik Ribiškega društva Dornava, si želi, da bi sanirali celotno strugo Pesnice
Napoved vremena za Slovenijo
če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Napoved za Slovenijo
Danes bo zmerno do pretežno oblačno in nekoliko hladneje. Predvsem v vzhodni polovici Slovenije lahko popoldne ponekod občasno rahlo dežuje. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, dne'vne pa od 11 do 16 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo zmerno do pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami. Nekaj manj oblačnosti bo na Primorskem, kjer bo pihala zmerna burja. Postopno bo hladneje.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo danes, 4. aprila, ob 17.uri Pravljična ura za otroke od četrtega leta dalje. Današnja pravljična urica bo nekaj posebnega, saj bodo na njej gostovali mali lutkarji iz vrtca Trobentica s predstavo Prišla je pomlad. LAPORJE * Osnovna šola Laporje vabi na dobrodelni koncert za nakup računalniškega omrežja na šoli, ki bo danes, v četrtek, 4. aprila, ob 18. uri v telovadnici šole. Nastopili bodo Adi Smolar, Alfi Nipič, dvojčici z Janezom, Sedmi raj, Zreških šest, plesni par Aljaš Skorjanec in Valerija Rahle, Katja Koren in tamburaši Kavkler. Po koncertu bo dražba umetniških slik in drugih predmetov. SLOVENSKA BISTRICA * V četrtek, 4. aprila, ob 18. uri bo v Čajnici na Trgu svobode otvoritev razstave slikarke Vilme Kac, članice likovne sekcije dr. [tef-ke Cobelj iz Ptuja. CIRKULANE * Danes (v četrtek) bo ob 19. uri v dvorani Cir-kulane območna revija otroških folklornih skupin, ki jo organizira Sklad za kulturne dejavnosti območna izpostava Ptuj. Nastopile bodo skupine iz Go-rišnice, Dolene, Cirkovc, Ptuja, Lancove vasi in Cirkulan. BREG * DPD Svoboda Ptuj -Teater III vabi na ogled igre En prišparan jurij, ki bo v petek, 5. aprila, ob 19. uri v domu krajanov Breg na Zadruženem trgu. ORMOŽ * Gledališko-literarno društvo bo uprizorilo komedijo Vinka Móderndoreferja [tirje letni časi v petek, 5. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu. MARKOVCI * V soboto, 6. aprila, se bo ob 19. uri v kino-dvorani predstavilo gledališče slepih in slabovidnih Slovenije Nasmeh s prestavo Namišljeni zdravnik. V njej nastopa tudi Markovčanka Simona Hari, poročena Jakopin. BRESNICA * PGD Bresnica prireja v soboto, 6. aprila, ob 19. uri kulturni večer s skeči Spoved, Lisičja luknja in Poravnalni svet Podgorje. Vstopnine ni.
ČREŠNJEVEC * Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenska bistrica vabita na drugo revijo pihalnih orkestrov občine Slovenska Bistrica, ki bo v soboto, 6. aprila, ob 19. uri v telovadnici osnovne šole Črešnjevec. PODGORCI * KUD Velika Nedelja vabi na ogled komedije v treh dejanjih Cilika Slama, ki bo v soboto, 6. aprila, ob 20. uri v kulturni dvorani v Podgorcih. GEREČJA VAS* Kulturno društvo Grajena vabi na ogled komedije Trije vaški svetniki, ki bo v nedeljo, 7. aprila ob 15. uri v gasilskem domu Gerečja vas. SESTRŽE * Dramska KPD Sto-perce bo v nedeljo, 7. aprila, ob 15. uri v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma uprizorila ljudsko igro Josipa Jurčiča Domen.
ŽETALE * V nedeljo, 7. aprila, ob 18. uri bo v dvorani predstava ljudske veseloigre v treh dejanjih Davek na samce, ki jo uprizori gledališka skupina KUD Vitomarci.
TRŽEC * Kulturno društvo Grajena vabi na ogled komedije Trije vaški svetniki, ki bo v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v gasilskem domu Tržec. RETEČE * V soboto, 6. aprila, bo 17. in 19. uri v kulturnem domu v Retečah pri [kofji Loki 22. srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov. Ob 17. uri bodo med drugimi nastopili tudi tamburaši iz Hoč, Cirkovc in Cirkulan, ob 19. uri pa tudi tamburaši iz Vidma pri Ptuju in Poljčan. Torej kar močna zasedba iz Podravja, kar priča o kvalitetni tamburaški glasbi na našem področju, saj je to državno srečanje in nastopajo izbrane skupine z območnih srečanj. PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bo prihodnji četrtek ob 17. uri Pravljica z jogo.
CRNA KRONIKA
ŽEJNI VLOMILCI
Med 16. in 28. marcem so neznanci vlomili v počitniško hišico v Velikem Vrhu pri Zavrču. Odnesli so ročno kosilnico in škropilnico ter nekaj električnega orodja, na koncu pa se še okrepili z žganjem. Lastnika so oškodovali za 150.000 tolarjev.
PADLA Z AVTOMATIKOM
27. marca okoli 13.00 ure se je na lokalni cesti izven naselja Jelovice zgodila prometna nesreča, ko je N.L., stara 22 let, iz okolice Majšperka vozila kolo z motorjem Tomos automatik. Ko je peljala po hribu navzdol, je v več zaporednih ovinkih izgubila oblast nad kolesom z motorjem in padla po vozišču. Zaradi poškodb se zdravi v Splošni bolnišnici Ptuj.
POŽAR ZARADI AVTOMOBILA
1. aprila v popoldanskem času je voznik I.K. iz Maribora pri obračanju na parkirnem prostoru na Cesti na Boč izven naselja Zg. Po-ljčane s sprednjim delom vozila zdrsnil v obcestni jarek. Kljub večkratnim poskusom speljevanja iz jarka mu to ni uspelo, v tem času pa se je od temperature katalizatorja pod avtomobilom vžgalo suho listje v jarku. Ogenj se je hitro razširil in zajel celotno vozilo ter bližnji gozd, kjer je zgorelo okoli 20 arov suhega listja in podrasti. Zaradi visoke temperature je bil delno poškodovan tudi v bližini parkiran osebni avtomobil. Ogenj so pogasili gasilci. Skupna škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 3.000.000 SIT
NEPREVIDNOST PRI POKANJU
29.	marca okrog 20.00 ure JE v bolnišnici Ptuj iskal pomoč 12-letni otrok z območja Ptuja, kI je imel opekline po telesu. Policisti so ugotovili, da je z očetom tega dne pokal s pomočjo 3-litrske posode in karbida. Ker ni prišlo do poka, je z rokami izvlekel pokrov, pri tem pa je izbruhnil plamen in otroka poškodoval po obrazu in vratu.
30.	MARCA ob 16.00 uri pa je v Lasigovcih s pomočjo karbida in 200 -itrskih sodov pokalo več domačinov. Pri poku je razneslo sod, ob katerem je stal J.Š., star 43 let, iz okolice Ptuja ter bil poškodovan.
PRIJAVITE GOLJUFE
V maju 2001 je podjetje "C&A", d.o.o., iz Ljubljane preko svojih zastopnikov ponujalo v prodajo od vrat do vrat masažne blazine in masažne gele, ponujenih artiklov pa kljub plačanim pologom ni iz-dobavilo oziroma se je izmikalo z dobavo z obvestilom, da zaradi prevelikega povpraševanja artiklov ni mogoče dobaviti v obljubljenem roku. V tej zvezi policija obvešča oškodovance, da se oglasijo na PP Ormož, kjer lahko prijavijo goljufijo.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Marjana Fakin, Sp. Sveča 2, Majšperk - Nušo; Mirka Malek, Moravci 128, Mala Nedelja - Misel; Marinka Korez, Strmec pri Sv. Florjanu 79, Rogatec - Urško; Darja Križan, Finžgarje-va 21, Ptuj - Patrika; Suzana Kukolj, Mota 27, Ljutomer -Patrika; Branka Bizjak, Obrtniška 2, Ptuj - Nejca; Klav-dija Unger, Cirkovce 24 -deklico; Natalija Brglez, Sta-rošince 16, Cirkovce - Eleno; Aleksandra Muršec, Ul. B. Kraigherja 3, Kidričevo -Miha; Lidija Ristič, Ul. 14. divizije 54, Rogaška Slatina - Igorja; Valerija Travnikar, Apače 128, Lovrenc - Patrika; Marjanca Florjanič, Strejaci 3, Dornava - Urško; Dragica Horvat, Podgradje 24, Ljutomer - Ano; Jožica Belec, Cvetkovci 90, Podgorci - deklico; Ksenja Janša, Rimska pl. 1, Ptuj - Samantho; Andreja Simonič, Slomškova 18, Ptuj - Tilna; Dragica Rašl, Po-brežje 52, Videm - Barbaro; Simona Horvat, Selska cesta 41, Ptuj - Patrika; Marjeta Vu-kovič, Kolodvorska 22, Središče ob Dravi - Roka. Popravek: V prejšnji številki Tednika je bilo napačno objavljeno ime otroka, pravilno se glasi: Tamara Gomilšek, Arbajterjeva 2, Ptuj - Tašo. Umrli so: Milorad Spasoje-vič, Grajenščak 29/a, rojen 1920 - umrl 20. marca 2002; Franc Roškar, Strmec pri Po-lenšaku 6, rojen 1919 - umrl
22.	marca 2002; Jožef Zajšek, Stanošina 6, rojen 1935 - umrl
23.	marca 2002; Olga Zadra-vec, rojena Mlakar, Dornava 1/a, rojena 1927 - umrla 24. marca 2002; Katarina Cafu-ta, rojena Smigoc, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ptuj, rojena 1936 - umrla 24. marca 2002; Marija Kajnih, rojena Barle, Raičeva ul. 8, Ptuj, rojena 1914 - umrla 23. marca 2002; Marija Petrovič, Bukovci 138, rojena 1928 -umrla 24. marca 2002; Ven-česlav Bračič, Lancova vas 66, rojen 1932 - umrl 23. marca 2002; Veronika Habjanič, rojena Vogrinc, Dobrina 54, rojena 1921 - umrla 26. marca 2002.
Z AVTOM V PREPUST
29. marca ob 17.30 uri je M.D., stara 19 let, iz okolice Ptuja vozila osebni avtomobil Renault 19 po lokalni cesti iz smeri [ikol proti Gaju pri Pragerskem. V ostrem levem ovinku v naselju Stražgonjca je pri hiši št. 45 je zapeljala desno izven vozišča in trčila v betonski prepust obcestnega jarka. Ob trčenju se je hudo telesno poškodovala.
d.o.o.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 MarkovcI, Tel.: 02/788 8812
SB^B
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
Tel.:02/782-3001
www..^-prstec.si
»>
FIAT STILO misli naprej
fiat punta
PRIHRANEK
ponudbo velja zo vozila no zalogi, letnik 2001


Dve leti garancije
Odkup rablienih vozil!
sa^B
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001