91. stev. Pnžtm^ niafiana v eotovini. Selj», pondeljek «3. avgusta iS28. Leto X. Izhafa « pondejek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozenistvo Din 20'—. Posamezna öteviEka I Gin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredničtvo In uprav.iičtvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarifu. Telefon int. štev. 65. Veličasten pogreb Stiepana Radiča. Ko snio prišli veerajišnje divno av- gustovo jutro v Zagreb, se na,m jc nudil neobičajen prizor: videli snio ponosito hrvatsko prestolico v žalosti. Vsaka, tudi hajnianjša bajta v odda- ljenih predmestjih kakor hiše in pala- ce v .sredini niesta so nosile črnc za- stave; črne zastavice si videl i)o oknih in v črnini je bilo nešteto izložb. S kolodvora so priliajale strankine or- ganizacije druga za drugo. sokoli, ga- silna društva, nešteto naroda, Hrvat- ski in deloma tudi posavs-ki slaven- ski kmetje so napolnili včeraj Zagreb do zadnjoga kotička. Pokojnika so dejali na oder v pr- vetn nadstropju Seljačkega doma na Zii-ijijevcu. Okoili te lepe, na zunaj ne- ka'.j zanemarjene palace, ki jc imda vse proeelje in vso notra.njost v ciiinii, je stalo že od zgodnjega jutra na ti.so- ee Ijudi. Na.sta.vlj.ali so so v dolgi ve- r.igi, da so še lnogli pred pogrebom () ogled at i Radica na odru. Bil je razon nekoliko zabuhlosti diocela kakor v življenju, s svojim običajnim l.uibcz- njivo-ironičnini nasmeskom na obra- /M. Morampa reči, da še nisrtAraški voz pred Soljačkim domoni. Voz ie takoj obslo- pilo po še.st knietov in kinetic v sliko- vitih narodnili nosah in 12 hrvatsküi sokolov. Došel je general Matic kot kraljev zastopnik, na kar jc sam nacl- škof dr. Bauer s šestimi kanoniki pri- čel mrtvaski obred. Za nas Slovene« je bilo v tern pogledu zanimivo, da snio videli kasneje v sprevodu veliko števi- Io duhovnikov in rcdovnic. So res dru- ga razmere na Hrvatskcm. da elovek ne napiše z ozirom na našo Slovenijo bolj trpkega komentarja. Po molitvah so pela ])osamezna pev.ska društva kakor zagre-bško Glas- bono, karlovška »Zora« (prekrasno »Hrvatsko niolitev« po tckstu Stjepa- na Radira), »Lisinski«, »Kolo« (Zaj- čevo »Naroda člavnog«) in tri pevska društva s Turopolja Matzovo »Narod-» noni geniju«. Ljudi se je med torn nabralo ogrom- no. Slovenci sevoda nismo inogli priti na balkon »Seljačkog doina«, toda pravili so naim hrvatski tovariši, da je bil od tarn pogled na Zrinjevac in sosednje ulice veličasten. Povsod okrog društva, doputacije, posamezni niesoani, kmetje, vse gla.va pri glavi. vse rdeče, črno, belo, srebrno, kakor morje, vso nagnjoteno polno. Tn to no samo tu. Ljudje so že zdavnaj pred zacetkom ])ogreba zasedli ves Jelaeicev ti'g — na'katereni so med sprevodom •)olav ^azna pevska društva žalastinke: Jurišicevo, Paimotičevo iilico in dolgi Meclveščak, vse do Mirogoja. Udelož- ž^ je bila tolika, da si je vsakdo iskal \idotiPllOJ mesta' kJ°r bi m°fi'el tlobro rakoi ?ai dGl P°Lreba- Nai t>o tukaj koliko ]tn/eno: štola sva s tovarišem. sprevodu «!/ priäl? na minuto v čin ugotovi a^° ^ \n sv* na ta na^ vodu okrog 50oone. r T°-V-SP1>Gi ure »o mi neproÄtnv,^ • ¦ a, , ;i. rrloilnlnov o Slano mimo naju. Ste- VlIO gleCldlCGV se nnrn,.,, • i i toviti; Zagrebcanrr^1 ^ S^ 200.000 in sece,0?01^^ ^ vek vidL kako se (;ika lrmožica me_ Jjavi na ulican. Po žalostinkah so govoriij 7i halkona »Seljačkog doma«. Devot nH\o;af0nov ie ojačalo posamezne govore, tako da si jih juogel čuti po vs-eli okoliških ulicah in »Zrin.jevcu«. Pričel jc dr. Vladko Mac'ek, sedanji podpredscdnik in \nw- vijo da bodoči predsednik TTrv. se- Ijacke stranke. Nežno, poetično se je Poslavljal: »Umirilo se vječito bijesno sinje more naše. Snuždio se starac Velobit in klonuše ponosni jabhmovi naši . . .« Poslavljal se je od narodne- ga luMtelja. vodja, nekrojianega kra- Ija. »Bio si neokrunjenim kraljem na- roda svoga. I što rekob! Neokrunjen! Pa zar nisi 40 godina nosio kninu, krunu trnovu? Pa jeli onda čudo, da je Tvoj nauk prod>ro daleko van granica Hrvalske in brvatskog nai'oda Tvoga? Je-li onda čudo, da je na zvok imena Tvoga zadiiitlalo svako lejai'ko .sree od Jadraiia pa do Crnog niora . . . Za njim je govoril Svetozar, ves mrk, žalosten, inirno, resno, tchtajoče. Zde- io se nain je tudi, da grozeče. »Muec- niška snirt Stjepana Radica«, je rekel, zinu'i tudi smrt starega, nasilnega dr- aavnega reda,, jkateri je pod vidom edinstva za.krival nadvlado jednoga kraja nad vseini ostalimi. Istočasno znači njegova smrt vstajenje v novo zivJjenje prave in popolne ravnoprav- nosti, za katero je hrvatski kot sloven- ski narcd vedno ležil . • ¦ Ako bi ne ubila kroglja Stjepaiia Radica in bi imel čas, on bi z velikim pokrotom zdi-užil ('elokupni kmečki narod hrvat- ski, srbski. sloveiuski in bulgarski.. To bi bilo popolno narodno edinstvo.« I na koncu njegovega govora je zadone- la trikrat iz dcsetlisoč gi'l: Slava! Za Pribieevicem je govoril Trumbic, me- .stni. žuj)a.n Heinzel, kmet iz Radice- vv vojstne vasi Trebarjevega, kmet Sa- lainun iz Iudl)rijeÄkega okraja (pri Varazdinu), kjer je bil pokojnik prvic izvoljen za poslanca, zastopnik hrvat- skega dolaivstva Jurkovic, Dalmatinec posl. Matijevic, ])oslanci in zastopniki Babic iz Slavonije, Vukovic iz Subo- (i(.;ev dr. ]Manisic iz Slovenije, Drlje.vic iz Črnegore in zastoimika strankine jjro.sA'etnö organizacije dr. Frangeš in' Stupario. Na to so je razvil v obliki dc- fileja mimo krste pogrebni sprevod. Na eelu sprevoda so jezdili oddelki »Hrv. Sokola«, v nekoliko neobičajnih historičnih. oblekah, na to pa so sto- pale dolge vrste hrvatskih sokolov, iiK'stnih in kmetskih v narodnih oble- kah. Tudi sokolic, v kroju in narodnih ¦ oblekah je bilo zelo veliko. Na to sko- | raj dve uri same organizacije Hrv. ] selj. stranke, tupataan tudi SDS (na pr. lepa skupina iz Sunje) ali KDK. Skoda, da je bila Slove.nija oficijelno naravnost ylabo zaisiopana. Le nued jugoslovanskimi sokoli so stopali gib- L'ni naši i'antje. Pogled na organizacije HSS je bil v vsakem oziru zaniiniv. Oni, ki je hotel videti celo zbirko na- rodnih noš od Medjimmrja doli do (.me gore, je prišel gotovo na svoj ra- čun. Koliko je tu bilo krasnih vzorcev \eziva na krilih in modrcih, z zlatom in srebrom prevezenih kapic, živorde- c-ih, mod rib, ernih barv! Poli tike nas je zanimala sestava deputacij: kmetje, duhovniki, ucitelji, trgovci, obrtniki. Kmetje so seveda prevladovali. Bilo jih je videti v ponositih narodnih no- sah, pa tudi očividne rovščine ni niaiijkalo. Velika je ideja in istinito velik je bil clovek. ki je znal celi ta narod, vise te dostikrat nasprotujoče si interese združiti v jedno kolo! Večina organizacij je imela svoje za^tave. Za kmetskim Ijudmi si videl nastop zagreb.skega meščanstva: vseučilišče s profesorji in mnogimi dijaki, trgov- sko-obrtna zbornica, druga učilišča, trgovske in obrtniške korporacije, de- loma v starih unifornnah (posebno ce- hi), pevska in druga društva, »Hrv. Zmaja«, v uniformah nekdanjili hr- vaskili velikašov, elanice »Hj'v. Zone« v težkeni. baržunu s krznoin, okrog 4.000 ga.silcev in naprej, zdelo se nam je gledalcem, brez konca. Pred krsto samo je šlo okrog 300 pevcev iz pevske župe »Lišinski«, ki so s spremljeva- njem sokolsko fanfare peli zalostinke. Za njimi so ne.sli kraljevi gardisti oil knrlja i^oklonjeni srebrni veneo (sre- brno lovorovo listje z zlatimi jago- dami). V tej skupini je stopalo tudi pet agrarnih poslancev iz Čehoslovaš- i ke in pa skupina; ki mi ostane nepo- j zabna: neki kmet je nosil v spomin na Radic-a trnjev venec s krogljo, s j katero je bil zadet Stjepan Radic, I spremljala sta ga pa poslanca Pernar j in (jlrandja. Bog inoj, kake stvari so to in čeinu so nam potrebne? Človek je pri tern zaanišljeno pogledal na üric, tja pred cerkev sv. Marka . . . j Poslanci KDK so korakctli za razžalo- ščeno rodbino, v spremiStvu sokolov in oinladincev. Ljudje so smatrali onila- ! clince za detektive. { Sprevod je trajal silno dolgo, še le j C-elrt na pet je prispela krsta na »Mi- i i'ogoj«, to tako krasno ležeee in tako ! dobro oskrbova.no zagrebško pokopali- j zee.- Tain se je izvršilo zadnje slovo. j H koncu še nekatere podrobnosti. j Vrsem je padalo v oči veliko število j vencev, skoraj vsi iz rdecih rož. Nek- ! vlo v na«i družbi jih je našlel 1420. Od ; »mamice sa djocom«, »prijatelju i drugu Stipi — Svetozar«, »svom Sti- pici — školski drugovi«, »zadnji po1- ' zdrav od Tvog patirjarha«, mesta Za- ! greba, Ljubljane, Novoga Sada, Osije- | ka, Splita, Karlovoa do nesletih orga- I nizacij in podeželskih županstev. Me- ! sto Split je poslalo trnjev venec, Bu- i njevci iz Starega kota v Bački pa ve- nec iz žitnega klasja. Bilo je veliko, veliko napctosti, jeze in niorain reči, da sem se čudil z vse- j mi zunanjimi udeleženci pogreba | vred. da je ostalo vse tako mirno, brez i klicev, brez groženj. Vse je držalo dis- ciplino, še znanega Dimitrijevica, ki I je hodil okrog »Seljačkog doma« so le . kavalirsko oclstranili. Policije ni bilo I m»:¦:>¦>o videti, ker so za red skrbeli so- ! koli in reditelji. Vsejedno pa je došlo .¦! do manjsih panik x Jurišicevi uJici in 'j na Medve«caku. V Jurišicevi ulici se ' je vdrla pri neki novi stavbi. deska, • ker je stalo na njej preveč ljudi, na j Medveščaku pa je padla nekemu ga- j silcu na tlak celada. Bilo je slišati vo- j (el, inetalicen padec — in vse je drlo j v druge ulice, v hiše in kam or je kdo mogel. Dva znana Geljana so tarn gr- do zgnjetli. K sreei so takoj posredo- I vaJi pametni ljudje in stvar je bila koncana. Kako je pač po tej velicastni mani- festaciji, ki se je tikala nas Slovencev v več ko enem oziru, človeku pri duši, če pride v Celje in vidi samo na du- catu his zastave tor čuje, da je ra.vno med pogrcbom igrala po mestu želez- nicar.ska godba vesele koračnice ter j je priredilo Olepševal. društvo v mest- nem vrtu koncert? Vsem naprednim kulturnim drustvom. ZKD je postala tekom 10 let svoje- ga obstoja po napornem delu in lepih uspeliili naša centralna prosvetna or- ! ganizacija. Pridobila si je navdušene j simpatije wsieh, ki jim je narod ova prosveta znak njegove moči in garan- cije za njega napredek. pa tudi od- j krito i)riznanje tistih, ki ji kakorkoli niso naklonjeni. Pomen intelel^tualne izobrazbe širo- j kill plasti naroda ni dandanes manjši, kakor je bil nekdaj, nasprotno. le več- ji je. Moderna doba je rodila poleg sta- re dediscine, ki na.s teži. nešteto vihra- vih. ])ovršnih ali popaeenih pojnio- vanj življonja ])oedinca in naroda v njega kulturni, socijalni, politični in tudi moralni stvari. Iz njih zrastejo narodom težke krize in globoki stres- ljaji, katerih se more ubraniti le na- rod, ki se zavestno s prosvetnim de- lom razvija k intelektuaJni in moral- ni popolnosti. Prosvetno delo hoče s tern, da prikazuje sodobnega človeka in svet. njega življenje in nehanje, ta- ko kot je. s toin, da siri obzorje preko meja narodov in političnih teorij. na- rod vzgajati, to je navajati k zrelejše- inu posiuatranju življenja, k notranji izgradnji samega sel>e. zato k intelek-, tualncmu in tudi moralnemu naprcd- ku. Veliki cilji zahtevajo velikega dela in žrtev: ])ro.svetno delo ga zahteva od narodove inteligence, ki je k temu po- klicar.a. Ona mora s polno za vest jo svoje naloge ni veliko ljubeznijo vršiti delo, ki um je naloženo kot intelektu- alno razvitejši plasti naroda. Zato se ZKP. ki si je siavila za cilj narodovo prosvetno delo. obraca tern potom na vse tiste, ki se zavedajo svojih dolž- nosti kot izobraženi z vabilom, da pri- stopijo v vrste njenih delavcev kot pm!avalclji, kot učitelji, kot kulturni delavci v pravem, vzvišenem pomemi te besede in gredo med naše kniete, delavcc. obrtnike. med našo mladino, ; ki iih prienkujo. ZKD jih poziva k so- | delovanju in prosi. da se vsi oni. ki so pripravljeni zmagati. javijo na na- slov Zvcv.e kulturnih drustcv Ljublja- na, Kazino TT. nadistropje Ievo. V prijavi. ki je zelo nujna in jo mora j imeti ZKD vsaj do 1. septembra t. 1., : naj bo vsebovana tudi tema in snov preclavanja. Prcdarateljski odsek ZKD Ljubljana. | NajnovejvSe vesti. I Sfavka obrtnikov. Včeraj se je vr- , silo veliko zborovanje obrtnikov v i Beogradu, na katerem so profestirali 1 proti vladi radi nove naredbe o odpi- ranju in zapiranju obratov. Zboro- '. vaici so izjavili, da prično s stavko, ako vlada naredbe ne spremeni. Skupina 40 akadeniikov je dosla I včeraj iz Amerike v Beograd. Name- , ravaj'o si nekoliko ogledati našo dr- i žavo. Bojkot kierikalneqa in beograjskegn, ensopisja na Hrvatskem. Organizacijo hrvatske omladinc so sklenile na Hr- vatskem organizirati bojkot sloven- ske-ga klerikalnega in srbijanskega ča- sopisja. Romunska kraljica je s princezinjo Uo.r.no vcoraj odpotovala z Bleda. Pri* hod Nj. Vel. kralja na Bled se prica- kuje za prihodnji teden. Ofjromna pocfrebna svcčanost v Za" (jrebu je napravila tudi v Beogradu velik utis. Tako/.vani »politicni krogi« podcrtavajo veliko udeložbo kmečkega probi'valslva (saj je bila na pogrobu Stj. Radiča tudi velika deputacija iz zcMiiunskih prodinestij) in pa okolšči- no. da je mogla KDK samo s sokoli in reditelji zdržati cell red in mir. j Letdlska nesreca. Šolsko letalo št. i 1,. na katerem sta bila podporočnik ; Dušan Janic in jiilot, je moralo pri | Vukova.ru so-ti na. zeniljo. Le^alo ni : mn'Ogo poškodovano, pač pa je ra- njen pilot. Dotnače vesfi. d Najprisrcnejse castitamo vodji , nase stranke v Sloveniji, g. dr. Gre- ; gorju Žerjavu, da je v petek srečno \ I preslal v Berlinu težko operacijo in ! da se dobro počuti. d V čcist uinrlemu vodju KDK pri- redo somišljeniki v celjski okolici ko~ meinoracijo v torek 14. t. m. ob pol 9. uri zvečor pri Permozerju v Gaberju. d Radi narodneaa zalovanja vsled smrti Stjepana Uadica sta odpovedana nameravana shod a KDK, ki bi se ime- la vršiti 19. t. m. v Slo^njgradcu in Mislinji. i d Pouk nemščine v visjiJi razredih , Ijudtikih sol. Kakor slišimo, se bode . U|-eljal v višjih razredih ljudskih šol fakultativen poduk v nemščini. S tern : so hoče ustreči željam nekaterih sta- i rišev. ki racunajo s tern, da bodo mo- ¦ rali iti njihovi otroci v svet proti se- | veru. 0 tej zadevi smo pred kratkeni ; obširno pisali. Skušnja bode sicer v&- kazala, kaki uspehi se dado s takim ! podukom doseči. I d Gospoda Vincenca Janica, pekov- ! »kega mojstra v Oelju, opozarjamo ' nnjno. da so padle v Zagrebu krušne ötran 2_________________________________________________»NOVA DO t3 A<_______________________________________________________________$>« 9i sene za beli kruh od. 5.50 na 5, za pol- beli kruh od 5 na 4.25. za črn kruh jd 4.50 na 3.75. V Celju bodemo pa imeli od. 15. avgusta sledeče cene za Kruh: beli 6 Din, polbeli 5.50 in črni 3 Din za kilogram. Sedan je cene so za ! 30 para višje. Sedaj vprasaimo g. Jani- ča kot nacelnika pekovske zadruge ! sledeče: 1. s čim opravičuje tako veli- ' ko diferenco mecl zagrebškimi in celj- skimi cenami in 2. ali je voljen kot pristaš ljudske st ranke ter večine na ' :eljskem magistra.tu dclati. na to, da so i cene kruhu, ki lmdo zadenejo vse rav- | nejše ljudi, činrpreje znižajo? ! d Maribor in Celje. Dočiin so bili | včeraj v Ma.riboru odpovedani vsi za- i bavni koneorti in veselico, je priredilo celjsko Nemštvo v hotelu »Skoberne« bučno »sportno« veselico. Razume se, da je to, skoro bi rekli, sumljivo vese- Ijačenje na dan pogrdm enega od naj- večjih Jugoslovanov vzbudilo najveeje ogorčenje in nevoljo. Origf, angl sifonsko stekle- nko SPARKLET uporablja z zadovoljstvom ves svet. d Opozorilo posetnikom celjske letal- ske slavnosti. Občinstvo se opozarja, da bodo na letal ski dan na razpolago trije vcliki avtoomnibusi. ki bodo vzdrževali promot med. Colicm in Lev- oem. Postajališče bo prod Oeljskim domom. Po mitingu lahko zunanjl udeleženici uporabijo oinnibuse za vr- nitev na dorn, Oinnibusi bodo na željo vozili do Št. Petra v S-av. dolini, Slow Konjic, Rimskih toplic itd. Posetniki letalske slavnosti torej niso vezani na V'lake, kar je vsekakor zelo ugodno. Letalski dan bo, po pripravah socliti, nekaj posobnega za uaše mesto. d Pasništvo v Avslriji in pH nas. V avstrij^kih kmetijskih li stih čitaimo, kako velike znesko dovoljuje avstrij- ska republika (za 1. 1928 osem milijo- nov dinarjev) za ureditov plnninskih pašnikov, za planinske hieve, studen- ce, mlekarije itd. Država raeuna tam čisto pravilno, da se s planinskim paš- ništvom pomoro pla.nins.kim knictom, ki v gl&vnem žive od živin.orejo, do vzdrževanja večjega števila goveje ži- vine. K toniu šc pride dobiček pri reji sami, ker živini silno ugaja bivanje na planiniskih pašnikih. Pri nais pa ni za to nobenega smisla in seveda fudi nobenega denarja. Še akt, v katerem je bil že izdelan načrt razdelitvo ogromnih škofovskih pašnikov v gor- iijegraijskem okraju, je v Beogradu brez slodiii zginil. Pašniške zadrnge so pri nas zgubilc okrog 70.000 Din. ne da bi jim kdo to skodo povrnil all se sploh za njo zmenil. d Vlom v pisarnn okrnjneqa zaslo- pa v Celju. V noči od 10. do 11. avgn- Rta je bilo vlomljeno v pisarno okraj- nega znstopa v Celju. Vlomilci so na- vrtali blagajno in vzeli iz nje nekaj nad 6.000 Din. Policija je marljivo na dclu. d Ponesrečil so je pri mlačvi v Pre- serjih pri. Braslovčali 42-letni hlapec Ferd. čebin iz Kotredcža. Mlatilni stroj ga je tako težko poškodoval. da je že mod vožnjo v oeiljsko bolnišnico umrl. d Podruhnca Javnc Borzc Tiela v Celju išec razvon raznih dirugih delav- cev in obrtniških name.ščencev leno prvovrstno privatno kuharico za Beo- grad, eno privatno kubarico za Kru- ševac, eno j)rvovrstno kuharico za Sjilit, eno liotelsko kuharico za pen- zijonat v Dubrovniku, eno gospodično 10—20 let staro k dvema malima otT-okoiTia 3 in 5 let, ta mora znati por- Obleke iz sukna Din 448, 560, 640, iz kamgarna Din ^720, 840, 990, lilače iz sukna Din 96, 140, 180, iz boinbaž - tkanine Din 62, 73, 90, površnik Din 640, 780, 960, fantovske • perilne obleke Din 62, 72, 82, v.saka nadaljna velikost Din 5 vcč, iz sukna Din 100, 120, 140, velikost 8 Din več, š'a- jcrske hlače Din 42 in 64, vsaka velikost 4 Din več, IStajerski suknjič iz platna Din 60, iz sukna Din 105, kakor tudi vsakovrstno perilo izdeluje v lastnili delavnicali in prodaja samo v dobri in solidni kva- liteti industrija perila in konfekcije R. Slermeckl, Celje. Oglejte si izložbe in ogronmo zalogo. Nakup nepiisiljen. Ceklno nemwki. eno ])rivatno sobarico &a Kruževac, eno kuharico za urad- i :iisko menzo Šibenik. ' d Poročil se je v Mariboru profesor prof. Gustav Šilih z gdc. Olgo Jancic, ičerko znanega maribors-kega trgovca. Bilo srecno! d V eeljtiki bolnici je unirla na škr- atici 9. a'vgusta 36-1 etna Marta Gems iz Suhega dola pri Rečici, drugi dan, 10. avgus'ta pa njena heerka Valburga. Hems na isti bolezni. — Nadalje sta v bolnici umrla 69-letni mlinar Martin | Pisek iz šentjurške okolice in pa 50- j letni hlapec Jakob Podergajs iz Loč. d Iz celjske policijske kronike. Are- lirana je bila Ana Meluzzi iz Ljublja- nc, brez stalnega bivališča in poklica, ! 4-5 let stara, ker je po celjskih gostil- nah prodajala rd,ečo žensko obleko in lase za 40 Din. Ženska trdi, da ji je obojo nekd'O podaril. d Najdhe v Celju. Moderen ženski dežnik iz črnega ])latna; mioška žepna uiri; zelonkast moški. klobuk; 1 par otroških opank; ročna torbica iz orne- ga platnai; ročna torbica iz crneiga üsnja; železniška legitimacija na ime j Neža Koželj iz Št. Jurja ob j. ž. d Prometni avijon Zagreb—Beo- grad odhaja od 1. avgusta zjutraj ob i 7.30 iz Zagreba in ima zvezo z brzo- vlakom. d Tele son ska postaja je otvorjena s 3. avgustom pri pošti Leskovec pri ! Krskem. | d Venec cehoslowxke rhtde na Ba- \ (ličevi krsti. V soboto je položil čeho- J slovaski generalni konzul Odon Para , v imenu cehoslovaske vlade na Radi- \ cevo krsto prekrasen venec in istotako j venec minisira Šrameka, ki vr.si mesto \ obolelega niiinistrskega prodscdnika ! Švehle posle Čeboslov. predis>ednika. ; d Kongres UJU se je vršil v petek in sohoto v Mairibcru. Udeležrlo se ga je blizu 2000 oseb, ponajveč Slovoncev in vSrbov. dotiim s.o Hrvati radii smrti Stjoi">ana Radu'a izostali. Včeraj so udeleženci naipravi-li vec zletov v mari- borsko okolico, zlasti z automnibusi v Rogaško Slatino. Mnogo srbijanskih udeolžencev je šlo na Dunaj. d Komonor.acijo ob smrfi Sijcpann Rariiča je prirodila maribovska KDK v soboto o.b 11. dop. v dvorami i^ri- boi'skoga Narodnp'.qa doma. Go^orüa sta dr. Kukovoe in dr. Lipold o deln in življenju Sijepana Radica. Prire- ditev je bila navzlie neobičajni uri zelo dobro obiskana. d Pot po Dravi in Donavi v Beo- firad. Kakor smo že ja.vili. so trijp ma - rihnrski sriortniki Petrovič. Vedin.k in Lodvinka. potovali v lahkili čolnih po Dravi in Donaivi v Beograd. Odnotova- li so v ncdeljo donoldne iz Mnriho-ra in doispp'li v Beograd predvrerajšndim. d f.r Sošf.anjn. Poročil se je ueitelj g. Rudolf Macarol z gdč. Dragico Grego- re^čič iz znane narodne rodibine v Družmirju. Bilo srecno! d Iz Podvefrfka. Za župana v Iniie- nem je bil izvoljen za svojim umrlim bratom posestnik g. Jakob Prebil, vnet prista« KDK. d Prepove-d uvoza konjev v Avsiri- jo ji1 sedaj avstrijska vlada preklicala, ker j'o srammicna bolezen pri kobilah v naši državi ponehaila. d Zanimanje za nase dezelne pridcl- ke v Avstriji. Avstrijske tvrdke bi pre- vzole za,sto])stvo za razpecavanje žita. orohov, fižola itd. iz naše države. — TvL'dke, ki. želijo bit! zastopane na aiV- strijiskih tržišcih, naj blagovolijo jia.viti svoj natačen. naßlov. Zbornici za tr- govinv, obrt in industrijo v Ljubljani. Kino. Mestni kino Celje. Pondeljek 13., torek 14. in sreda (praznik) 15. a:v- gusta: »Car cirkusa«. Velicaisten film- ski i'oiiKin iz cirkuškogn ži^•']jonia v 7 dejanjih. V glavni ulogi drazestna umetnica Marion Nixon. Izredno lep in napet volefilm! — Getrtek 16., pe- tek 17. in sobota 18. av,gusla: »Svo- boriiia Ijidwzen«. Nepopisno lep film v 7 dejanjih po glasoviti drami Artur- ja Schnitzlerja »Freiwild«, avtorja di'a.'me > Ljubimka.njo«. V glavnih ulo- \i\\\\Erelin Holt, Louis Lerch in Bruno Knstincr. V eetrtek 16. in petek 17. av- gusta orkester! — Prednaznanilo: Pal tt PatacJton kot lovca na wlkove«, »Dr. Imhoff« (Albert Ba,ssermiann in Lee Parry), »Clrofiea Orlor« (Sveti- slav Petrovk'1), »Moderni Babihtn« Holt) in »Lj-nbesen* (Elizabeta Berg- ^^^O^s^. ceni lepo perilo /^^^JX/Äö^ dolgo trajno in // ^^^a^W^ se ve(^no blešča- M^^ /Mm ra^j ^e^a ra^] "e W SCHICHTOVO Ml LO d Zlef r dradec priredijo ma.ribor- Kka socijailistična kulturna društva due 18. in 19. t. m. Pri veil itelji so de- hivska godba ter slovensko in nemško socijalistično pevsko društvo. Da si je med mariborskimi izletniki veliko Noincev. smo venadr lahko radiowdmi, kao se bod eta izlot v lurmski Gradec obnesel. d Vmor heograjskega urednika Ili- slovica v Zagrebu. Sodna preiskava proti. morilcu Šumiču je končana in bode za dva, tri dni vložena obtožba. Soobtoženi in areliraiiii hrvatski omla- dinci so že izpušoeni iz zapora. d Lz zelezniske sluzbe. Pr&stavljerM so zvanicniki: Pecnik Viktor iz Gelja v Dravograd-Mežo, Milavec Anton iz Ponikvc v Brezice. Ivlinar Valentin iz Novega mesta v Zidani most in Nagel j Franc iz Zidanega mosta v Rakek. d Srbijanski in slovenski irafikanl- je. Te dni je stav\il, kakor poročajo ljubljanski 1 isti, posl. Glišič na finanč- neg aministra vprasainje, zaikaj no po- viša prodajnega odstotka trafikantO'V od 4 na 5%. Pri tern so je zaicelo ob- raivnsivati tudi v])rašanj.e, zakaj so sr- bijanski trafifcantje oproščeni vseh davkov, deeim jih mora jo precanski trafikantje plaičevati. ^ Srbijanski fi- Jiancni ministri po vojni so sicer iz- Selitve s v mestu in na deželo, strokovno in najceneje potom >:ipe4ic?ie ; Maks Koschier, ! Celje, PreŠL**nova ul- 3. enačili prodajni odstotok ])O celi drza- vi, srbijanskim trafikantom pa so nji- hovo daveno ugodnost pustili. d Iz -Š7. Pa via pri Preboldu poroca- jo, da je dobil eel j ski okrajni zastöp od oblastnega odbora 10.000 Din za popravilo mostu oez Boikko. (To je le inal d«lni. pris])evek oblastnega odbo- ra. Popravilo bode stalo dejaivsko oez 100.000 Din. Op. ur.) d Godbeno druUvo železniČarjev v Celju priredi v soboto, dne 18. .t m. ob 8. uri zvečer v Iwtelu »Savinja« v Laškan vrtni koncert. Vstopnina pros'ta. K obilni udeležbi vabi odbor. Hmelj* X. Porocilo Hiiieljarskega dru.slva za Slorenijo o sUtnju Umeljakih nasadov. '/alec v Savinjski dolini, dne 11. av- gusta 1928. Pa da vine dne 2. in 6. t. m. so limeljske na,sade nekoliko osvežile in pospešujejo prehod cvetja v kobule. Posamezno se bode najliitreje dne 16., vobče pa dne 20. t. m. pričelo z obira- lijom. Nadejamo si, da bo pridelok pr- vovr.stno kakovosti. Vreme je zorenju kobul ugodno. Posamezni nakuiioval- ci hmelja so že javili svoj prihod v Žalec. JJrustreno vodstvo. IPiT-vi fiogtsj lepote U jo eistn, ncžna in rjlnrika polt, ki Hj se doscga z uporabo |H VESNA CREME 9 mm Lckarna PRAUNSPIERGER, Zagreb, 9 B3 Starcičev trg 18. H| Liev. 91._______________________________________________»NOVA DOB A«____________________________________________________________at ran a Olga Maryskova: 21VLÜEHJE 2ENE Zapiski Helene Klierove. 19 . Toliko, toliko je v vsem ljubezni! A ja:z? Kak siromak sem poles njega,! Nisem v stanu, da bi rau pisala. Bo- jim se, da se ne bi izdala. Kaj nisem hi itak lagala na klopci v parku, iz- govarjaoč se s srčno boieznijo, ki jo vi-asih trpirri'? Naj znova lažem? Ka- zati veselje, smeh, ravnodušje in ra • dost, ko moja raina krvavi? liana, v kateri doslej tiči morilno bodalo, ki ga jaz sama vr'tim. da bi se rana no mogki zaceliti? Molčim doßlej. Hodim po hiši kot prikazen in Vladja, zlato moje dete. bodi za menoj. Ne vprašuje, ne govo- ri. all s svojimi nežnimi oemi sočutno pogleduje name, kakor bi vedel, da U'pim. i 0 dete, ti si moje vse! Edini zaklad, ki ml ga je pustila brezčutna usoda. * P-red menoj leži njegov dopis. Vsaka beseila zbadljaj z iglo. Zakaj ne od- govarjain, zakaj sem tako umolknila ocl tistega sestanka? Ali me je morda s eim užalil? Aili je napra/vil njegov pojav naimie odbijajoč vtis? Ali je zgu- bil v mojib očeh s priznanjem, da je ožonjen? Ali ni več človek — ali konono nioz? Zakaj sem prišla in kaj sem od.njeiga liotela? A zakaj zdaj odhajam, ne da bi z besedo označila. ,s čini me je razocaral? Ni mi bil to- re] nič in mojo besede so mu lagale? Sedim pri mdzi in Kronskoga goste, drobne vrstice se mi preple.tajo prcd ocini. Odpovem — ne odpovem? Kaj vein? Kaj moronl? Morem mu reel: Da, razočaral si ~ne, kajti ja.z sem predvsom žena in v ttibi sem hotela inoža. Hotel a 'sem Iju- l>ezen, po kateri žejara. in bot el a sem srečo, ki je nimiann. A ti si oženjen. Mučim se, trpinčim se, kriclm in blaznim, sklamjam se v kotu in pla- kam I ilia, trgam svoje sree in plenim svojo dušo — vse je zam-an; refien sa- mo öden: ožonjen, je oženjen! 0, ko bi verovala v Boga, s kako strašno kletvijo bi ga prokMa! A ko ne bi imela otrobi. kako rada bi unirla! Ne. ne oclgovorim. ne sincm. * Ura je tri zjutraj. Na vzhodu se ma.lo svetlika in knimlu vstane dan. Jaz se nisom, zadrcmaila. Hodim po sobi in znova proživljam včerajšnji popoldan. Nisem več zdržala doma in odsla sem po kosilu v gozd, brez Vladje. Muei me nem.o vprasanjo v njogovih oöoh. lvotpla sem biti saima, saina s svojo bolestjo. Izprehajala sem se po glavnem drevoredu, sirokem meces- novem drevoredu z mahovim podrast- kom. Ah. kako to dobro stori! Nikjer ži~ ve cluše, samo avgustovo solnee se po- časi sklainja k obzoru. Spomnila sem se na Emila. Zdaj že vem, kako moi je bilo tedaj, in vem, da je mogoöe ljubiti osebo, ki pripada drugemu. Poznam tisto tajno silo, ki vlada svet. — Vse viem. Tudi starost bom kmalu spoznala. Bliža se z neslišnimi koraki in kinalu bo ])osoila moje temne läse s pepeloan. Nagubala bo gkudko lice, sploščila be- la nedra in naignila ponosno telo. AH sem zivela kdaj s polnim živ- IJGnjem žene? Ali je bilo to tedaj v pr- vem ca.su zakona ali poznejc, ko je ?re«ovorila duša? Ali zdai, ko vse kli- "v ^'Oni, pa mora vse moloati? ako ,j0 torej življenje žene? . . tem wem se prestrasila. Kakor da l)i mi eJektriČTu tok obrnil mojo glavo — ;sem se oJ>rni]a in O.«lrm:ol.a. Za me- noj je koraka.1 Kronsky! Prvia nioja mM ji} ])i]a: uteci? ali trikoj sem jo premaK.aia. Bežati? Pred kom? Trd.no sem stopila k njemu in poda- jajoc mu roko, .sem i^kla, ne gledajoc mu v oci: »Kako proseneöenje!« Ali se ne jezito. da sem pri.^iW za vanii?« > Prišli ste mi vrnit ¦ obisk. kaj na tem?« sem se hotela pošaiiti. »Ne, zato ni»em pri sei in vi to do- bro veste.« *Ne vem«, sem vzkliknila, ko se ni- sem miogla obvladati, »nie ne vem, vem saimio to, da me mučite.« i »Mučim? Jaiz?« Njegovo lioe je oble- ; delo. -»Helena, sestrica moja nežna, ¦ jaz da te mučim? Jaz, ki bi hotel za vas žrtvovati življenje, da bi videli, | kako vas spoštujenV? Kako vas ce- i nim?« I — »Sestrica, spoštujem, cenim — ! kako zle besede za ljubouo ženo. Kako ' da inoz tega ne čuti?« j Molcaila sem, bojec se, da bi izdala ! svojo tajnost, svojo voliko, sveto taj- ! nost. | : Ko bi vedeli, kako me niuci va&e ' moleanje. bi mi bili že davno odgo- \ vorili. Ne morem brez vas živeti, pre- več sem se navaxlil na vaše prijatelj- stvo. (0, kaksen mraz povzroča ta be- j | seda!) Ne morem in nocem. Siccr pa. \ j če ste mi mogli pisati doslej, zakaj no i i bi mogli zdaj?« j »A vaša žena?« sem zašepctala, »Ne ve nie», je odgovoril in labka rdečica mu je pokrila čelo. »Si_cer pa i je moja žcna razumna, ona ve, da umetniki potrebujejo novih pobud. i Kako bi mogel di'ugace ustvarjati? j Kaj bi bilo z mojo umetnostjo?« TJiiDotnost — to je njogova druga ]jul>ezen. ! Ro:ll)ina — umetnost. — Helena, kaj še hočeš tu? Dolgo sva hodila po gozidu. Pripovedoval mi je znova o ženi. 1 »Žena jo en svet in vi ste drugi. Vi i ste mi potrebni radi umetnosti, ona | mi lajša ziv.lj-eii.ie.« i Pravim si znova te besede. \ Sem potrebna za njegovo umetnost. ¦ — A njemu? : JJe-sni-k me spoštuje, a mož o meni ne xc. Sicer se nu čudim. Pokazal mi je '' njen.0 fotografijo. Kako je to lepa blondinka! In lwlada. lJoročila se je v sedeiBnajstein letu. Njena mlajša hčerka je stara kakor Jenda, starejsa ima samo dve leti več. Njen obraz žari srece. Kako bi se z njo mogJa primer- jati, jaz, s svojim žailostnim obraizom? Kaj si inislila Jlolena, o cem si sa- njala? Je dan in v zrcalu vidim zdaj svoje velike oči. A on? Kaj dela on? Ivaj se to javlja ])i'ed mojim dusevnim ])og]edom? Moj Bog, zaidrži, zaidrzi! Stori, da ne mislim, da ju vidim skupaj v objet- ju, da ne opazim lijuniii poljubov, da I no cutim njunih diJiijajev! I Zhlaznim. gotovo zblaznim. Moji možgaiii se sušijo in sree mi stoji. I 0, bolest Ijubosu-mnosti! Kam naj pved njo utecem? i * j Sem do smrti. žalastna. ( Hod'ivia z Vladjo po vrtu in jemlje- j v-a slovo od vsega1. • Zakaj sem se peljala? Kaj no vem. ] da nesreča name preži? t Najprej smrt Jendova — pa moja ljul)iv>en. Zakaj je le umrla? ! * # V Litomeficab. ! Ne, ni umrla. Čutim jo doslej,. Tudi ; tu, kaimor je bil moj moK prenieščen. i Cutim, kako žge pod plastjo pepela, s katerim sem jo prikrila. vein, da bi razbuktela v požar. ! Ali ne raizbukti. — Razum jo je udu- j Bil. Ivaj preostaja drugeiga,? Učim se z otrokom, liodim z njim po mestu in pisem pesmi. Jaz pišein |H>smi! Sicer zakaj ne? • »Aus meinen grossen Schmerzen j mach' ich die kleinen Lieder«, pravim , 8 Heinejem. i (ümprej odidoin v svet. i * i j Oberländer je prispel za menoj. Pri- ' sei je pogiedat moj novi dorn. Ali vem, da je to saino izgovor. On dobro sluti. da se z menoj nekaj godj, a je prevee ¦ delikaten, da bi vprašal. Čitala sem mu ! neizgovoTJeno v])ra.ša;nje v ooeh, ali poguma nisem imela. da bi mu bila !. rekla resnico. Ne, sedaj so no. — Cam . bom mogla reči kakor tedaj: > To me že več ne boli!« Obljubila sem, da mu pošljem pes- mi, čim bodo pripravljene za tisk. Moje pesmi — deca moje velike lju- l>ezni. Vlaidja, nioj zlaii Vladja! Kaka sva si midiva tovairiša! Ni našel tu v šoli prijateljev. je sani med otroki, preveč gi'obimi; on s svojo nežno dušo. Či- ¦ ta'in mu zvečer pravljice in njegove ' modre oči pozorno gledajo naime. Po- i gladi mi včasih roko. ali mi poljubi konce prstov — kako je to svojevrstno : dete! Eno je gotovo. Nikdar bi mi Jenda ne l)il to. ka.r mi je Vladja. Kako se \ mnenja menjajo! Bila ie doba, ko seni ' bila prepricana. da ga ne bonn imela ! rada. | A danes. Kako bi broz njega bib saiua — strašno sama! Imam novo aforo z možem. Doslej so ni brigal za moje versko prepriča- i nje. Zdaj, na sedežu vplimcga škofa zaihteva. da bi horlila v cerkev. Tudi k ; spovedi bi baje laliko šla. j Nikoli! i Kronsky me je poiskal. : Moje ]>esmi, ki so že izšle, so ga '• spravile v grozo. Ni jib prioakoval ra- ! di mojega hladnoga intelekta in z ne- ! kako Ijubosumnostjo trdovratno pro-1 I iskuje, kaj me je za nje inspiriralo. j odko:l se je vzela ta žgoča ljubezen. Ti nouinnož! Odkod? * Tudi Oberländer je spoznal, kaj se j je z ninioj zgodilo. ! »Vi ljubile«, jo napisal. »Dovolite ' fitarcmu prijatolju, da bi vprasal: Ali ste ljubljeni?« Ne, nisem, iboj mili drug, sem pa ' zelo s-poštovaina in češčona. Da je to slaba nagrada? Kdo zalvle- va nagradioi? Hotela. sem življenje že- ne. Poznam ga zdaj. Da samo z ene strani? Ali kaj na tem? Tiuli trpljenje je življenje, tudi. bolest in udarci. Samo mir ni življenje in jaz ga ni- mam. Zdi se mi, da je prišla odlovilna doba v moj em zivljenju. Mož je zelo razdi'azon vsled mojih ]iesmi, o katerih trdi, da so nemoraljio in da mu skoclujojo v daJj«i karijori. J'ogoji so ti-Jo: nediaim naj pisa-ti, Ivo- j dim naij v cerkev in obeujem naj z go- | spomi uradniške kaste kot odino pri- pravno družbo zaino. Hoditi ne smem v Literarno društvo, n.e smem imeti v njem predavanj, ne smem pismeno biti v stiku z možmi in paziti moram na dom ter Vladjo. Moj mili Boig, kaj vse snio mož za- htevati! Zakaj tudi ne: Kaj smem jesti in v katori'snieri lafako hodim na izprehod? Zatajiti svoje prepricanje, zalajiti svoje življenje! Dobrovoljno iz njega izstriči, kar je v njem vrednega, kar je njega kras, poezija? Ne, ne! Pa rajši razporoiko. * Mož obljublja in prosi. Pocakati sa- mo še leto — dve leti. Da postane višji svetnik. Bodi! Cakam že dolgo, poca- kam še. Vcei'aj me je obiskal Hubka, ured- nik »Napredka«. Pregovairjal me je, da bi svojih započetih del ne izilaja.la. v »Strujaii«, da bi jib dala njemu. Protivi se mi vsled svoje domišlja- vosti, visled svojih iskanih fraz. Proti koncu je že postajal drzen, namigaval je (xlkrito,. da ne bi bil nepripravljen. mo ljubiti. Hvala za tako ljubezen. Ako si to še enkrat dovoli, ga vržein enostavno ven. • * Ko sem to inesec ])ozneje pripove- dovala Kronskeniu, je besnel in gi'ozil, da Ilubko nabije. Zmejala sem se mu, kar ga je še boJj I'.aizdrazilo. »Kako ste cudni! Z možmi kot je on. sploh ne smote govoriti.« Zakaj?« »Zato, ker gre zii vais dober gla,s.« »Kak filister!« sem se znova sme- jala. »Ne, nisem filister, aJi ne prenesel bi, da bi si ob vas kdo obrisal noige, ste najlepša žena, ki jo poznam, in —« Nise mdalje poslusala. V glavo mi je prošla. niisel: Najlepša? Lepša ko njegova žena? All me res višje ceni? Nisem si upala vprašali na glais. I * Nekaj cslssl mi ni dabro. Imam zve- čer vročino in na desni strani me v trebusni votlini boli. Zdaj ne bi ho- tela biti bolna. Dela imam čez glavo in tu je Vladja, moj bledi, vitki deeko. Kaj bi poöel? Poklicem zdraivnika. Vnetje slepega črevesa. še danes se odpeljem v Prajgo k ol>eraciji. Ako se ne vrnem od nje, kaj bo z mojimi za- piski? Naj jib pošljem Oborländerju? Izdati mu svojo skrivnost? All jib vre- el v ogenj? Kaj je izkljuce.no, da se vrnem? Vladja hoče na vsak način z menoj. Od jutra, ko je slišal zdravnikovo sod- bo, ni vzel nioesaii' v usta. Stoji v salo- nu pri oknu in s svilenim zagrinjalom potlaičuje svoje tožbe in vzdilie. Moje zlato dete! Ti name ne ])oza- biš, toga sem si got ova. Ako poginem pod operacijskim nozem in iirido kdaj ta knjiga v tvoje roke, znaj, da sem saimo s teboj zivela in da si mi ti na- pravilo življenje znosljivo. Bog, Bog, ako si tarn gori, stori. da se vrnem — saj se nočem umreti. w Trije meseci so pretekli. Vceraj sem se vrnila domov. Slučaj je bil težek. Dvakrat je na- stala recidiva. Zdaj sem iz nevarnasti, ali moram se čuvati. Z nic-emur se ne siiwn razburjati! Ali cim se sponmim na svojo bolezen, mi sree silneje bije in grlo se mi oži. Ali je bil on temiu vzrok? Ali bi bilo k temu prišlo tudi brez njega? Brez ujegovih übiskov v sanatoriju? Bala sem se jib. Dolgo nisem hotela da.ti k njim dovoljenja. To mi je bilo tudi noprijetno, kajti sem nečimarna in vedela se-m, da slabo i/jgkxla.m, Mu- cilo me je, da naj me vidi na po^telji, on, ki me ni nifadar videl drugače ko okusno opravljeno, Ali postrežnica, ta dobra gos]3a Fanny, jo tako zgovorno slikala izmu- (;oni njegov obraz, oibup v njegovlh oceh. tako vztrajno je zaivraičala moje ugovore, da mi ni iireostalo drugega ko dovoliti. Sama me je pocesala, sama oblekla. | mi podložila pod glavo zlikan podglav- i nik, pa z blazonim nasmjoliom na ust- • nicah privwlla k meni Kro;nske-ga. Hotela sem gu vpraÄa.ti, kako se mu ffodi, ali ])reden sam mo^la spregovo- riti, se je vrgel poleg moje i)ostolje na tla in mi kot blazon stiskal roko. Stis- kal in poljubljal, jo giadil in se kot uerazumno dete zdaj smejal in zopet zobe stiskal, sramujoč se za svoje i solze. ,, »Helena«, je šepetaL »kaj bi brez i vas počel?« ! »Imate ven dar žcno, imate tudi otroko.« I »Kaj so mi brez vas? Samo z vami je moje življenjo polno? Z vami zivim jaz in z menoj tudi oni.« I A kakor da bi znova vstal strah moje smrti ]irod njim, je vzkliknil strastno: »Ni zame življonja brez vas. Prise- i gam va:m, da bi vaš poslednji dain bil j tudi moj.« j »Molčite«. sem mu položila roko na i usta, »kaj smete tako govoriti? Ali ni- ! mate dolžnosti napram zeni, napram olrokom?« Dolgo je trajalo, i>reden se je pomi- ril. in ni odšel prej, dokler mu nisem i dovolila, da sme drugi dan zopet priti. ! A prišel jo zopet in zopet prihajal. j Dan za dnom, tri dolgo inosoce. Tu- j di tiste dni, ko je bila pri meni mati z j Vladjo, samo tedaj ga ni bilo, ko se jo | pri ineni nahajal rnož. j Nosil mi je cvetlice, cltal mi je iz | knjig, ali najrajši je pri])ovedoval. I Poznam njegovo detinstvo, vem vse j i/. njegove mladosti. ! Jii poznam njegovo zakonsko živ- ! ljonje. — Ne, nisem več ljubosumna. i Poleg njegove zone so tudi druge šlo ob njegovem zivljenju in jaz žo ne mi- ! slim, da je ona doslej njegova lju- , bezon. Ostala je samo hvaležnost do I nje in spoštovanje napram materi i ctvok. I Ničesar mi ni zatajil, znam vsak | njegov pa-dec, vsako vzneinirjoii.o čut- ' nosti. vsako najmanjše razvnetje ob- cutkov. — Sa.mo tega mu no verujem. da je njegova žena srecna. Ako ga ljubi, ni zfuijo sreče, kakor jo ni za.me Kaj sem mu? Vem, da ne more biti brez lmene danes, jutri. — A za leto. ; za dve leti? Kaj ve to sain? Ali je to ! njegova krivda,, da je njegova duša spremenljiva kakor morska gladina? ^rran *____________________________________________________»NOVA DOB A«_______________ Stev. 91. Da je ne mika tkines, kar jo je privla- i c'ilo veeraj? Kdo mu sine biti sotlnik? i Dnevi so bili prekrasni, veeeri še | krasnejši. j Pa je priš-el poslednji vecer. Hotcla i sem iti v mosto, ali Kronsky me ni pu- j stil. In ko se je bližala deveta ura, ko j je v sainatoriju treba iti spat, je po- I stajal nemiren in jaz sem videla, da ga nekaj teži, česar se boji izreči. Vstala sem in pristopila k njemu. ! da bi rim za slovo da.la rožo, ki sem jo | zanj zjutraj kupila. V tej sekundi me je potej?nil k sebi» v naroeje in obrnivši mi nazaj glavo, ki se ni niogla bran iti, pa me jo stras't- 110 poljubljal. »Pusti«, sem zašepetala, izgubivši razsodnost. »Helena, si ad k a moja ljubica, moja edina ljubezen —«, besede so se inn liki narasla reka strastno sipale preko ustnic. Ivan Burdian: Prve avtomaticne protk- jalne naprave. | Ko sem bodil neke nedelje popol- dne ])o niestu, sem opazil na proinetni ulici kopico otrok, ki se je kre^ala pred nuLotinatoni za čokolado. da taisti ; ne funkcijonira. Neki deöek je na.m- rei- .spustil v antomatovo razpoko di- nar, a ni dobil iz priprave predpisa- noga komada sladcice. Oečok je po- let; nil bat, tresel automat, a zaman. j \'sk'cl tega hiida nevolja med pobalini. — V za-dnjcm ca.su smo čitali v naših listili 0 na^tavljenili automatih in 0 načinu, kako se nava.ia otroke k tej ne.simiselni uporabi, opravičone pri- tožbe. Poisebno otroci so se posluževali te na-praive s tako vneniio, da so na- stale glede denarja razne neprilike. Vsled tega so tako starši, kakor tudi vzgojitelji resno svarili trgovce, da ta naprava zapeljuje in poliujšuje otro- ke. — Od. druge strani pa so so prito- ževali niariborski trgovci, kako prefri- gano jjoslopa mlaxlin.a pri spusninju denarja v autonial, tor tako povzroea zgubo. Zatnenjavala je namreč dinar- je za italijanski 10 ent. drobiž, ki j« po velikosti prilicno enak dinarju, in tako oskodoAiala trgovce. — Tcdaj, ker imamo v nov-ejšcm času opravka s te- mi aiitoniatičnimi naipravami, so mi zdi' primerno pavedaiti nekaj 0 njih nastanku. —• Novodobiie autoinatične prodajalne naprave, ki so se v teku zadnjih deset letij razširile v tako ve- likem stevilu po vsem omikanem sve- tu. je prvotno izdelal Anglež P. Eve- ritt. — Ker pa je bil upotrebljcni me- hanizeni zaščiten po angleškem paten- tu, se še V'edno misli, da je ta bistro- umna naprava iznajdba novejšega ča- sa in da jo je šteti kakox: dvokolo, g'ra- niofon, kinomatograf in dr. k številu i novod'obnili dogniinstev na polju teh- nične vede. Ta domneva pa je povsera ztnotna, ker so bile slične napra^e v uporabi že v starem veku. — Prvotni iznajditelji sličnih naprav so bili egiptovski duliovniki, ki so znali, ka- i kor poroča imeniten učenjak prirod* i nih ved Heron iz Aleksandrije. Jzkori- sčati praznoverje tedawjoga ljud.stva in postavljali pred teinpljem boginje Isis čudotvorne žare, v katere so spuščaJi Ijudje dena.r v razne i^obožne nainene. Najstarejši j)rodajalni automat, 0 ka- terem poroča Heron, je bil zelo po- memben tako zaradi. svoje mehanično ureditve, kakor tudi iz ozirov veliko- poteznih trgovskili vidikov. po katerih je l)il izutnljen. Njegova urcd'ba, kot taka, je bila sic«r zelo priprostega iz- delka. Vendar pa je moral biti mož, ki si je prvič izmislil, oddajati bla;go na ta način, da se spusti v automat denar, in to za tako blaigo, ka;tcro ni povzroeailo duhovnikom nikakih strbš- kov, vsekakor trgovski mož odlične vi'likopoteznosti. — S časoma }e po- stala ta uporaba autnmala riekako'pri- siljena. Tako so duliovniki z vnemo jiriporO'cali tedanjim vernikom, če so boteli, da bodo uslisanc njih inolitve, da si štejejo v dolžnost, da »topijo v Isisin tempelj in se pošlcroi^e s sveto vodo. — Dobivala pa se jo ta voda. ki jo je, kakor so go^vorili, oddajala sa- rna boginja, le, če je vernik žrtvoval v ta naraen 5 drahem. katero je moral vreči v š])ranjo, pod katoro je bil«. pri- trjena nekn, eev, od koje j-o nato v.vi- lok'o nckiij dragocenih kapljic svete i vode. — Te pripra.ve so bile stoletja I vir bogatih dohodkov egiptovskim du- I hovnikom, posebno ee še pomislimo, da j so bile izdane v ta nainien tudi zelo I stroige odredbe, ki so strogo zabranje- | vale na katerikoli način preiskovati te j naprave, a prestopke so pa kaznovali I celo s smrtno kaznijo. — V Her on 0- vih delih pa je popisana mehiani^tia konštrukcija tega najstarejsega pro- | diajalnega autonnata zelo 11retgled.no. j V ža.ro spuščeni novec je paidel prav tako, kakor pri današnjih novodobnih automatih, skozi vodilno cev na neko v raivnotežju premikajooe se batno ra- me. Vsled padca novca se je zaklopni- ca posode,- napolnjene z vo,do, ki je bila pritrjena na doiu naprave, za krar- tek čas odprla in spustila skozi od^ai- jalno cev nokaj kapljic te vode. — Pri- y.nati pa moramo. da se glede pripro- stO'Sti in cenenosti priprave, posebno pa, kar se tiče trgov-skih uspebov. ta cudotvorna priprava nikakor ne mo- re priinerja.ti z nejcdno novodobno tako pripraivo. — Iz Egipta so pozneje in-ibajale te ])roda,ialne antomiaticne naprave tudi med stare kulturne ev- j ropske države. Tu so jih v-ečinoma j uporabljali kot automate za oddajo i osvežujoeih pijač, wsled cesar so se le nebistveno ločile od današnjib. — V starem Rimu so na pr. uporabljali no svoiih prvovTsltith radüo sprejeni)riili apa- i rafOV do htlrl&VetiliČnegi aparata intesesentom v njih'lastnino. j S tern niso spojene IliKaKe OfeVSZSlOSll. Malenkostne stroške (pošiljatev, pako- j vanje itd., itd.) mora plaČati prejemnik. I Interesenti naj vpo5!jejo na dOpiSHiCi natančen in razločno napisan naslov tvrdki I Radioversand E. Grab & C- Rottloff^ Abtlg. X. I BERUN fJ4, Gartenstr. loo Dciaj, nabiraj in Popolfioma vamo nalozüe denarne prihranke pri vareuj v miadosti, hrani, varCevati , , . . . ... . . . - , . . f .. da stradal ne boš sc ne branii stavbent in kreditm zadrugi z omei. zavezo v Gabenu prs telju v starosti! ^[lastni poivi E Obrestuje hranilne ŠF^M ° VcCjö stalne vloge po dogovoru najugodneje. viogc po %P \2 O lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. v\iriiivnst trezpüst PB