Informator krajevne skupnosti Mirna • Št.: 5 • Februar 1997 * Izhaja po potrebi
Na Dolenjskem ima pripravljanje domačega žganja več stoletno tradicijo in tako je ena od obrtnih žganjekuh na Mirni leta 1952 prerasla v podjetje Dana, ki je že tedaj poleg naravnega žganja izdelovala še rum in likerje. Mirna in s tem Dana, ki leži med dolenjskimi vinogradi in sadovnjaki, ima idealno okolje za proizvodnjo rastlinskih specialitet, zahtevnim odjemalcem pa ponuja široko izbiro različnih naravnih žganj, močnih alkoholnih pijač, likerjev, sirupov, osvežilnih napitkov in sadnih sokov.
Za naše podjetje je proizvodnja sadnih sokov izredno pomemben element proizvodnega programa. Tako smo v letu 1996 povečali prodajo sokov za četrtino, letos pa je v načrtu povečanje prodaje za približno 40 %. Izhodišče za to planiranje so rezultati analiz na trgu, iz katerih je razvidno, da letna poraba sokov v evropskih deželah znaša 35 I na prebivalca, v Sloveniji pa je ta poraba le 25 I. V Dani v tem podatku vidimo možnost povečanja porabe na domačem trgu, čeprav plasiramo svoje proizvode celo v ZDA, v Kanado, v nekdanje republike Jugoslavije in tudi v vzhodnoevropske države.
Da bi šli v korak s časom, smo v letu 1996 podpisali pogodbe za posodobitev proizvodnje sokov z nakupom linije za polnjenje v blok embalažo. Gre za to, da se v proizvodni proces vključi laminatno embalažo volumna 1 I, opremljena z izlivko, in četrt litra, ki je cenejša od steklenic, njene prednosti pa so tudi v nižjih transportnih in skladiščnih stroških, v večji praktičnosti embalaže, ki jo je sicer možno tudi reciklirati in je s tem ekološko sprejemljivejša, proizvodnja pa je tudi energetsko bolj varčna. Blok embalažo bo Dana uvažala, s postavitvijo nove linije, katere vrednost je približno 3 mio DEM, pa bo Dana bistveno povečala produktivnost in konkurenčno sposobnost na domačem in tujem tržišču.
Pri novi polnilni liniji gre za povsem novo tehnologijo polnjenja - za aseptično polnjenje, kjer se seveda polni pasteriziran sok, vendar že ohlajen na sobno temperaturo, v polnilnem stroju pa so sterilni pogoji brez škodljivih mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili kvarjenje sadnega soka.
Kapaciteta linije, ki je trenutno že v poizkusnem obratovanju,
znaša 5000 embalažnih enot na uro.
Celotno linijo pa bosta upravljala v fazi obratovanja 2 delavca, 2 pa bosta skrbela za ročno zlaganje kartonov na palete.
Dana Mirna intenzivno vodi postopek lastninskega preoblikovanja. Javna prodaja delnic se je zaključila 1 1 .junija 1996. Interes za nakup je bil nad pričakovanji in Dana se vsem za izkazano zaupanje najlepše zahvaljuje, hkrati pa vse bodoče delničarje obvešča, da bo delnica Dane Mirne kotirala na Ljubljanski borzi takoj, ko bo lastninsko preoblikovanje podjetja zaključeno in ko bo družba vpisana v sodni register, to, predvidevamo, pa bo v prvi polovici letošnjega leta.
Prav v zadnjem času ugotavljamo, da neznani akviziterji agitirajo
pri lastnikih delnic, češ da naj le-te prodajo. Vodstvo Dane vsem lastnikom odsvetuje prodajo delnic, saj bodo dobile bistveno višjo vrednost potem, ko bodo kotirale na borzi.
Paleta naših proizvodov je izredno široka in na tem mestu je ne moremo v celoti predstaviti. Pridite, obiščite nas, prepričajte se - kvaliteta naših prozvodov, posebno novi proizvod sok DAN, vas ne more razočarati.
Se priporočamo!
v.d. Direktor: Jožef Pravne
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
1. SEJA V LETU 1997
Sveta je bila 16.1.1997 ob 17. uri.
Odsoten: Veljko Kolenc
SKLEPI:
1.	Imenujemo komisijo za pregled statusa ČN Mirna v naslednji sestavi: -Strmole Janez - predsednik
-Škufca Milan - član -Pavel Jarc - član
2.	Nabavili bomo dve avtobusni postaji v predračunski vrednosti 840.000,00 sit.
3.	Sprejmemo predlog Statuta KS Mirna.
4.	Sprejmemo predlog Navodil o plakatiranju s cenikom.
5.	Nabavili in postavili bomo tri informacijske stebre in tri oglasne table za plakatiranje po predračunski vrednosti cca 400.000,00 sit.
6.	Člani Sveta izdelajo seznam lastnikov zidanic, vinskih kleti in vikendov, ki so obvezni plačevati samoprispevek.
7.	Po predloženem seznamu se v skladu s 4. členom Odloka o priključnih taksah (Ur.l.RS, št. 75/96) lastnikom objektov izdaja soglasje o oprostitvi plačila priključnih taks pred priključitvijo na javno kanalizacijo.
8.	Škrajnar Mariji opravimo odmero in odpis zemljišča, ki ga je odstopila ob rekonstrukciji ceste na Selu.
9.	Svet KS daje soglasje k predlogu za podelitev koncesije g.Banu za izvajanje lekarniške dejavnosti na Mirni.
2.	Urediti moramo lastništvo parcel, ki tangirajo na rekreacijski kompleks pri bazenu.
3.	Organizirali bomo razgovor z upravljalcem vodotokov VGP iz Novega mesta.
4.	Naročili bomo lokacijski ogled za določitev trase cevovoda.
5.	Predsednik Sveta organizira sestanek s projektantom ing. Šolcem.
BILANCA USPEHA KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA ZA LETO 1996
PRIHODKI:
OBČINA:
-stavbno zemljišče	8.226.033,80
-kanalščina-takse	1.394.061,40
-dotacija za ČN	1.004.378,40
-dotacija (volitve,obdaritev otrok)	650.400,00
-davek od premoženja - vikendi	971.847,00
12.246.720,60
OBČANI:	4.771.768,50
KOMUNALA: -za ČN	(kasiranje)	1.045.358,80
OSTALI PRIHODKI:
(obresti, prihodki iz preteklih let, Kramar, za cesto Sokolska in Podlog Občina,
Dolenjka, KZ)	519.906,93
PRENOS ostanka	iz	leta 95	10.339,94
2. SEJA:
Skupaj:
18.594.094,77
Sveta je bila dne 23.1.1997 ob 17. uri.
Opravičeno odsotni: Pavel Jarc, Brane Kirm, Milan Škufca in Jože Mandelj
SKLEPI:
1.	Svet potrjuje predloženi plan za leto 1997.
2.	Potrdimo pogoje za izvajanje del iz sredstev krajevnega samoprispevka.
3.	Za izvajanje tajniških nalog Svet KS Mirna sklene pogodbo.
4.	Imenujemo komisijo za kulturo, šport in turizem v naslednji sestavi: -Milan Škufca - predsednik
-Kolenc Veljko - član -Brajer Joži - član
4.in 5. član bosta imenovana iz nečlanov Sveta KS naknadno.
5.	Izvedemo strokovni ogled objekta in dokumentacije LT (Ljudske Tehnike) na Mirni.
2. SEJA KOMISIJE ZA IZGRADNJO BAZENA:
Seja je bila 9.1.1997.
SKLEPI:
1.	S pristojnim občinskim organom je potrebno določiti subjekt vodenja investicije ureditve bazena na Mirni.
ODHODKI:
-delovanje KS (amortiz., honorarji, pis.mat., čistila, geodetske štor., telefonija, elektrika, komunalne storitve)
-poraba elektrike za javno razsvetljavo -popravila javne razsvetljave -pleskanje drogov javne razsvetljave -odplačilo kreditov za kanaliz.
-obresti od kreditov -vzdrževanje CČN -vzdrževanje bazena -vodovod Zagorica -vzdrževanje makadamskih cest -pluženje krajevnih cest in čiščenje mesta (zajema zimo 1995 in 1996)
-preplastitev ceste Podlog
-asfaltiranje ceste Sokolska
-stroški za volitve
-stroški referenduma
-cesta Selo
-hidranti Gorenja vas
-kanalizacija Mirna -vračilo takse Kolinski
-provizija RUJP in APP
1.679.321,61
1.977.325.80
173.920.00
1.507.632.00
998.993.70
121.906.70
2.328.137.80
161.576.00 1.722.000,00
572.063.00
2.826.631,70
722.368.80
571.749.00 100.000,00
401.654.80
1.485.120.00
364.479.00
1.062.256.80 201.567,60
18.978.704,31
NEGATIVNA RAZLIKA
MED PRIHODKI IN ODHODKI:	- 384.609,54
OBVEZNOSTI - AVANSI:	1.346.962,80
SKUPAJ OBVEZNOSTI
PRENESENE V LETO 1997:	1.731.572,34
PLAN ZA LETO 1997
PRIHODKI:
-	prenos zač. stanja na ŽR
-	po tožbah za cesto Ornik
-	po tožbah za vodov.Gor.včis
-	dolg za Sokolsko
-	dolg za Podlog
-	dolg za Zagorico
-	iz stavbnih zemljišč
-	davek od premoženja-vikendi
-	prihodki za delovanje ČN Mirna
-	prih.proračuna (obdaritev otrok,pisp.za volitve in ostali)
l>)
-	samoprispevek	14.000.000
SKUPA):	27.636.968
Opomba:
-vaščani Cirnika imajo pri KS 385.637,70 sit sredstev, za znesek 874.625,00 sit smo vložili tožbo, skupaj bodo torej imeli 1.260.262,70 sit razpoložljivih sredstev.
- vaščani Gorenje vasi dolgujejo do KS za montažo treh hidrantov v znesku 364.479,00 sit. Znesek od neplačnikov bo izterjan preko sodišča.
ODHODKI:
31.177
874.625
285.000
101.166
28.000
17.000
8.400.000 1.000.000
2.400.000
500.000	(13.636.968)
a)
-	pokrivanje obveznosti iz leta 1996
-	stroški elek.energije - tokovina
-	tekoče vzdrž. javne razsvetljave
-	odplačilo kreditov javne kanal.zgrajeno v letu 1994, 1995
-	stroški upravljanja ČN
-	pluženje krajevnih cest
-	čiščenje cest, zelenic in okolja
-	signalizacija v ulicah na Mirni
-	prispevek za pomoč posa - mezniku in društvom
-	informiranje krajanov
-	delovanje KS za izvajanje programov (tajniški,rač. dela, pis.material)
-	obdaritev otrok
1.731.572
2.500.000 500.000
1.100.000
2.400.000 500.000
500.000
250.000
1.400.000
500.000
1.200.000
300.000
SKUPAJ:
(v mio sit)
b)
-	asfaltiranje poti od
LT do Roj III. dolžina 200 m, širina I m z robniki
-	tlakovanje poti mimo spomenika do Roj II. d. 321 m, š. 1 m z robniki
-	asfaltiranje poti pod spomenikom d. 135 m, š. 1 m z robniki
-	preplastitev asfalta od šole do bazena d. 700 m, š. 3,5 m
12.881.572
KS OBČ. KRAJ.
0,7	0,4
1 1,2
0,6	0,3
0,6	1,7
- stopnice od LT do ceste	0,3	0,3	
dolžine 1,5 m in šir. 1,2 m - ureditev križišča pred vrtcem pločnik od Kolenca do Mercatorja, prestavitev škarpe pred vrtcem in izdelava pločnika	1,2	1,8	
- adaptacija objekta KS-dimniki, odtoki,stopnice,streha	0,5	0,8	
- asfaltiranje parkirišča pri Partizanu dolžina 10 m in šir. 12 m	0,2	0,1	
- rekonstrukcija mrliške vežice izdelava projektov in pridobitev	0,2	0,2	
uprav, dovoljenj -	pozdravne table na vhodu na Mirno -	avtobusni postaji na Gomili -	asfaltiranje Sevnica- Zagorica - Križ d.2100 m,š.3,5 m in 800 m mulde	0,4 0,9 3,5	8	2,5-
- asfaltiranje ceste Migolica - Cirnik (tampon že vgrajen d. 1.700 m, š. 4 m) s finim planumom	krajani 1 - KS Čatež 3	5	2
- asfaltiranje klanca za Selško goro d. 200 m, š. 2,5 m z utrditvijo	0,3	0,4	0,2
- izdelava ceste Stan-Mali Debenc d. 1000 m,šir. 3 m	2	2,5	2
- asfaltiranje in utrditev ceste v Sajenicah d. 480 m, š. 2,5 m in 290 m mulde	0,9	0,9	0,9
- asfaltiranje in rekonstrukcija ceste v vasi Selo d. 500 m, š. 2,5	0,8	0,8	0,8
-	obnova gasilnega doma Volčje njive -	asfaltiranje in rekonstrukcija poti Radovnica - Zabrdje d. 1050 m, š. 2 m	0,8 2	2	1,6
- asfaltiranje ceste iz središča Zabrdja do Kordana d. 230 m, š. 2 m (brez zemeljskih del in tampona, ki jih izvedejo krajani)	0,3	0,4	0,5
-	asfaltiranje ceste od Jakoža do Trbinca d. 720 m,š. 2,5 m
-	rekonstrukcija ceste v Sotli d. 600 m, š. 3 m z 3 prepusti in I 50 m drenaže
1 1
3	2,5
KS Šentrup. in Hribar
-	ureditev učnih delavnic v Partizanu-pregradna stena 18 m2, 60 m2 tapi-son z pluto
-	ureditev prostorov v šoli za vrtec (povečanje kapacitet za 25 otrok) izdelati prehod, montaža 3 WC školk in 3 umivalnikov za otroke
-	vzdrževanje makadamskih cest
-	ureditev elektroinstalacij vodovoda na Selu
-	tekoče vzdrževanje bazena
-	invest.dela na bazenu (priprava dokument, in upravnih dovoljenj)
-	odkup parkirnega prostora pri pokopališču
-	asfaltiranje parkirnega prostora pri pokopališču in robniki 700 m2 in prestavitev cestišča
-	izdelava oglaševalnih mest
0,6
0,5
1
0,4	0,3	0,3
0,3
0,3
0,2
0,6	2
0,3	2
25,3	36,2	15,3
Pogoji za izvajanja del iz sredstev samoprispevka:
1. Imenovanje gradbenega odbora, ki pridobi potrebna soglasja ter sklene pogodbe o sofinanciranju s krajani, poskrbi za odmere zemljišč ter uredi zemljiškoknjižne zadeve (stroške odmere in prepisa pri lokalnih cestah
C^StrarTi^
financira občina).
2.	KS in GO pridobita 3 ponudbe za izvajanje del
3.	KS sklene izvajalske pogodbe- po dogovorjeni finančni konstrukciji
4.	KS zagotovi nadzor nad izvajanjem del
5.	KS in GO - po dokončanju del je potrebno izvesti pismeni prevzem del in obračun.
6.	Prioriteto pri gradnji ima tisti, ki bo prej zagotovil vse zgoraj naštete pogoje.
7.	Manjkajoči del finančnih sredstev bo tistim, ki bodo izpolnili vse pogoje za izvajanje del iz sredstev samoprispevka,
KS zagotavljala z najemanjem premostitvenih kreditov.
POKOPALIŠČE PRI SV. HELENI - POROČILO ZA LETO 1996
ODHODKI: a) redno vzdrževanje
-pesek za posip -poraba materiala (čistila) -elektrika
-amortizacija z revaloriz.
-odvoz kontejnerjev -vzdrževanje (gnojila, škropiva) -voda
-delovna sredstva -zaščitna sredstva -OD Bruto-Bruto -stroški ESP
45.750.00 5.240,50
67.162,90
58.418,40
260.000,00
19.785.00 6.638,20
27.510.00
32.950.00 298.384,00
92.813.00
914.652,00
1. Pokopališka dejavnost:
b) investicijsko vzdrževanje
Iz podatkov upravljalca pokopališča pri Sv. Heleni smo izluščili naslednje podatke:
V letu 1996 je bilo:
-klasičnih pokopov	24
-žarn pokop	1
-mrliška vežica v uporabi	41 dni
-na novem pokopališču izvedli	7 pokopov
-obnova AB škarpe na desni strani starega dela pokopališča med vrstami grobov -obnova strehe -urejevalna dela na parkirišču
a) + b) =
127.214,50
103.000,00
543.920,00
774.134,50 1.688.786,50
2. Vzdrževanje in urejanje pokopališča: (bilanca uspeha)	Razlika med prihodki in odhodki
194.520,90
PRIHODKI:
299.145,30 1.150.000,00 250.920,00
1.700.065,30
- 205.799,70
1.494.265,60
Porabljena sredstva v višini 194.520,90 sit bomo pokrili iz grobarin za leto 1997.
DOTOK KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
S 1. januarjem 1997 je pričel na račun Krajevne skupnosti dotekati krajevni samoprispevek.
Pri izdelavi plana smo predvidevali, da bo dotok mesečno v obsegu približno 1.200.000,00 sit, sedaj pa lahko ugotavljamo, da smo planirali dokaj dobro, saj se je v enem mesecu na žiro računu iz naslova krajevnega samoprispevka zbralo
1.268.611,00 SIT.
-prihodki iz leta 95 -najemnine grobov 1996 -najemnine mrliške vežice
že porabljena sredstva v letu 95:
KAJ DELAMO V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI ?
KAJ JE Z OGLAŠEVANJEM?
CENIK OGLAŠEVANJA
Nedovoljeno in neurejeno plakatiranje in oglaševanje na Mirni ima za posledico neokusne fasade in obilico raztrganih in zmečkanih plakatnih obvestil, posebno še na avtobusnih postajališčih. Ker za oglaševanje nihče ne skrbi, je Svet sprejel Navodila o oglaševanju v KS Mirna, komisija za to področje pa je na svoji seji dne 8.januarja 1997 določila oglaševalna mesta s tablami in oglaševalna mesta s stebri.
Oglaševalna mesta s tablami bodo na fasadi Škarjevega skednja, na fasadi Kramarjeve drvarnice, obrnjena proti TOM-u in na fasadi avtobusne postaje in stavbe KS. Oglaševalna mesta s stebri bodo pred blokom šivalne, drugi steber bo poleg bivših pisarn Grede na Glavni cesti, tretji pa pred železniško postajo na Mirni. Izvajalec oglaševanja oz. plakatiranja bo plakate in transparente nameščal na oglaševalna mesta samo potem, ko bo pokrita zakupnina za reklamni napis plakat ali transparent, dokaz, da je zakupnina plačana, pa bo na njegovem plakatu štampiljka KS Mirna. Pristojni pooblaščeni izvajalec oglaševanja bo vse plakate in ostala obvestila, nalepljena in pritrjena na raznih mestih v KS Mirna odstranil v primeru, če oglaševalec ne bo ravnal v skladu z določbami navodila o postavljanju reklam in plakatov in si ne bo predhodno pridobil ustreznega soglasja pri pooblaščenem izvajalcu oglaševanja v KS Mirna, vlagal pa bo tudi pravna sredstva zoper kršitelje sprejetih navodil.
I. NAMEŠČANJE PLAKATOV velikost	cena/čas
v cm	7 dni 2 dni
30 x 40	300,00	350,00
50 x 70	450,00	550,00
70x100	600,00	700,00
II.	NAMEŠČANJE PANOJEV
Dostava in montaža
panoja	do 100x100
200 x 400
6.000,00
12.000,00
III.	NAMEŠČANJE TRANSPARENTA
Do 10 dni
Do 30 dni
10.000.	00 SIT/kom
20.000.	00 SIT/kom
* - Pano je last naročnika. KS določi mesto postavitve. ** - Transparent je last naročnika.
Cstrao 4^)
f	----------^
OGLAŠEVANJE - RAZPIS NATEČAJA
Svet KS Mirna razpisuje natečaj za pridobitev izvajalca gospodarske javne službe oglaševanje in plakatiranje v KS Mirna.
Vsi pravni subjekti, ki želijo sodelovati na natečaju, morajo izpolnjevati splošne pogoje in posebne pogoje, ki so opredeljeni z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Ur.l.RS, št. 32/93).
Svet KS sprejema ponudbe na natečaj do vključno 31.3.1997, pristojna komisija pri Svetu KS Mirna bo v roku 8 dni po poteku roka za prijavo na natečaj obvestila vse o izvedeni izbiri. Z najugodnejšim izvajalcem bo sklenjena ustrezna koncesijska pogodba.
Eventuelne dodatne informacije v zvezi z natečajem lahko zainteresirani pridobijo na KS Mirna.
V______________________________________________
O PLUŽENJU LOKALNIH CEST
KS Mirna je za izvajanje zimske službe sklenila dogovor s petimi izvajalci in s tem pokrila čiščenje poti in cest na celotnem področju KS. Snega je bilo precej, cestarji pa se niso prav dobro izkazali. Krajani so imeli na službo kar nekaj pripomb, klicali pa so na vodstvo KS pogosto tudi neutemeljeno, saj so želeli pluženje celo svojih dvorišč, kar ni v skladu s programom KS. V bodoče bodo krajani sami morali poskrbeti za prevoznost posameznih poti, saj KS ne bo razpolagala za te namene z večjimi sredstvi, kot so bila zagotovljena v preteklosti.
OBRTNA CONA NA MIRNI
svojega zemljišča za izgradnjo obrtne cone kot obrtni coni. Stare Jože pa odstopi zemljišče po ceni 35 - 40 DEM/m2, normalna tržna cena pa je bistveno nižja.
Ker torej na navedeni lokaciji obrtna cona ne bo možna, smo pričeli proučevati tudi preostali dve lokaciji, to je Podradovnico v podaljšku od Grede proti Zapužam in na Fužinah. V Podradovnici je v zazidalnem kompleksu prostora v obsegu 2,5 ha, ki je v lasti KZ Trebnje. Sedaj smo v fazi razgovorov o odkupu zemljišča.
UREDITEV PREHODA
Komisija za prometno varnost pri Svetu KS, krajani Zapuž in Sv.Helene so nas zaprosili za ureditev prehoda ceste preko železniške proge v Zapuže, saj je prehod izredno nepregleden zaradi bližnjega nasada smrek in zaradi leščevja.
Aktivno smo se vključili v ureditev zadeve ter pozvali Marinove Janeza, Nado in Vilmo, naj smreke in lešnike odstranijo, podali pa smo vlogo tudi na Upravo inšpekcijskih služb in tudi na Slovenske železnice ter zaprosili za ureditev prehoda.
Odzvale so se le Slovenske železnice, ki so v dopisu pojasnile, da je prehod sicer zavarovan z Andrejevim križem, da pa je sicer upravljalec ceste dolžan zagotoviti zadostno preglednost prehoda.
Ali bo nesreča pogoj za ureditev prehoda?
ASFALTIRANJE CESTE SEVNICA, ZAGORICA, KRIŽ
Na uvodnem sestanku 31.1.1997 je bil imenovan gradbeni odbor za asfaltiranje ceste Ševnica-Zagorica-Križ v naslednji sestavi: Zakrajšek Jože - predsednik, člani: Rebolj, Mirt, Sladič in Kastelic, KS Čatež pa bo v gradbeni odbor imenovala enega člana. Gre za asfaltiranje ceste v dolžini 2100 m in širini 4 m, za kar znaša predračunska vrednost cca 15 mio sit. Na sestanku, katerega pa se nihče od predstavnikov občine ni udeležil, je bilo dogovorjeno sofinansiranje na naslednji način:
Očitno so obrtne cone bistveni pogoj za nadaljni razvoj predvsem malega gospodarstva v naši državi. Tako smo priča živahnemu razvoju in gradnji v obrtni coni v Trebnjem, že precej stara zamisel, opredeljena tudi z urbanističnimi akti, pa je obrtna cona na Mirni.
Svet je že sprejel usmeritev, da gre v izgradnjo obrtne cone na desni strani Mirne v smeri proti Mokronogu, pa smo že v fazi razgovorov o odkupu parcel naleteli na nepremostljive težave. Lastnik zemljišča Majcen Elizabeta ostro nasprotuje tako prodaji
-KS Mirna samoprispevek -občina Trebnje -KS Čatež -občani s prispevki
3.5	mio sit 8 mio sit 1 mio sit
2.5	mio sit
Na sestanku so posamezniki že prejeli konkretne naloge, k realizaciji projekta pa bo gradbeni odbor pristopil takoj, ko bo na Občinskem svetu sprejet sklep o zagotavljanju predvidenega deleža finančnih sredstev za izgradnjo te ceste.
ZANIMISVOSTI
POBUDA
V uredništvo smo prejeli pobudi Rudija Žiberta z naslednjo vsebino:
-Svet KS naj poskrbi za razširitev pokopališča pri Sv.Heleni -Mirno kot kraj je potrebno predstaviti v radijski oddaji “Dobrodošli"
Svet KS bo obe pobudi obravnaval, takoj pa smo iskali informacije v zvezi z razširitvijo pokopališča pri upravljalcu. Po statističnih podatkih letno na novem pokopališču izvedejo 7-8 pokopov in ob tem stanju bo prostora še za približno 10 let. Upravljalec je namreč izdelal kataster pokopališča, med letom pa izvede nekaj pokopov tudi v opuščenih grobnih prostorih na starem delu pokopališča.
Dobrodošla je tudi pobuda, da našo prelepo Mirno predstavimo v odmevni četrtkovi oddaji "Dobrodošli1. Pobudo je prevzela v realizacijo komisija za kulturo, šport in turizem.
Še enkrat poudarjamo, da smo vsake pobude in zamisli veseli in da še vedno pričakujemo vaše sodelovanje v našem Krajanu.
KRAJAN KRAJANU
Novi Svet KS si prizadeva, da Mirna dobi lekarno, pločnike, parkirne prostore, ustrezne prostore v vzgojno-varstveni organizaciji.
V	pustnem času sta se o tej problematiki pogovarjala krajana in prvi vpraša drugega: 'Zakaj smo ravno Mirenčani vedno prikrajšani za nekatere stvari, ki jih Trebanjci sicer imajo, mi pa jih na pragu 21. stoletja še nimamo?" Pa mu odgovori drugi: “Ne huduj se! Očitno si pozabil, da smo že pred mnogimi leti vse najnaprednejše ideje izvozili na pustni torek z Mirne v Trebnje, Trebanjci pa so jih realizirali."
ŠE SO DOBRI LJUDJE
V	zadnji številki Krajana smo med drugim zapisali, da so med nami še dobri ljudje, ki bi hoteli nuditi pomoč socialno ogroženim krajanom.
Z zgornjimi besedami smo očitno vzpodbudili g.Jožeta Pavlina s
Ceste na Laze št. 13, ki je našemu dolgoletnemu občanu Kalčič Ivanu, ki ni imel stalnega prebivališča na Mirni, ponudil stalno prebivališče, na podlagi katerega si je Kalčič pridobil pravice do zdravstvenega zavarovanja, saj je izredno bolan in šibkega zdravja, Center za socialno delo pa mu intenzivno išče oskrbo v Domu ostarelih občanov v Novem mestu.
KS izreka g. Pavlinu zahvalo za njegovo nesebično pomoč.
VARSTVENO DELOVNI CENTER NA MIRNI:
Varstveno delovni center (VDC) je oblika organiziranega zaposlovanja in varstva odraslih s posebnimi potrebami, ki se glede na naravo in stopnjo prizadetosti ne morejo vključevati v običajne in tudi ne v invalidske organizacije. V VDC omogočamo razmere za najpreprostejše delo, socialno vedenje, pridobivanje znanj, uporabnih za življenje in igro. Prednost imata osebnostni razvoj in socialna integracija vključenih, zato je poudarek na tem in ne na storilnosti ter gospodarskih učinkih.
Naš VDC na Mirni je odprt od leta 1991 in je enota OŠ Mirna. Vključenih je 20 odraslih oseb, ki so moteni v duševnem in telesnem razvoju. Vsak dan prihajajo od doma.
Naši varovanci z veseljem prihajajo na delo, ki je kljub omejenim sposobnostim zelo pestro in raznoliko. Organiziramo in izvajamo zaposlitev, ki je prilagojena sposobnostim in znanjem varovancev. S tem zadovoljujejo svoje potrebe po delu, ustvarjalnosti in samopotrditvi.
Izdelujemo različne uporabne in okrasne predmete:
-vezane voščilnice -izdelujemo tapiserije -šivamo gobeline -tkemo na statvah
-izdelujemo mehke otroške igrače iz blaga -šivamo blazine (patchwork)
-pletemo
-rišemo
Vključeni smo v kooperacijski program: likanje, etiketiranje in pakiranje nogavic. Želeli pa bi si še več kooperacijskega dela, ki bi nam jih odstopile delovne organizacije ali obrtniki. Iščemo čim bolj primerna in tudi donosna dela, saj veste, da našim varovancem pride prav tudi kašna denarna stimulacija, saj potem še bolj z veseljem prihajajo na delo. Pri delu nam ne manjka dobre volje, smeha in iskrivih domislic, ki nas še bolj združujejo in prepričujejo v spoznanju, da smo potrebni drug drugemu.
Za prijetno vzdrušje pa poslušamo glasbo in pogledamo kakšno zanimivo oddajo na televiziji.
Naš vzgojni program vsebuje tudi rekreacijo in telesno razgibavanje, skrb za samega sebe, za prostor, praznovanje in družabne igre.
Rojstni dan vsakega izmed nas proslavimo s prigrizkom in drobnim darilcem.
To je le kratek prerez našega dela in življenja. Lepo smo se ujeli in radi prihajamo.
Veliko zahvalo pa smo dolžni g.Trudi Medved, ki je do leta 1997 vodila VDC, Sožitju - društvu za pomoč duševno prizadetim Trebnje in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri ustanovitvi VDC.
Vabimo vse, ki bi si želeli ogledati našo dejavnost ali morda kupiti kašen naš izdelek, da nas obiščete v naših prostorih, kjer ste vsako dopoldne prisrčno dobrodošli.
Andreja Jurovič
NAŠA SOLIDARNOST
Prav v tej noči, ko se je večina ljudi veselila in pričakovala Novo leto, je v Selah pri Stari Gori gorelo. Mnogi so mislili, da so tu zakurili kres, da bi bilo novoletno praznovanje še lepše. Ampak, na žalost ni bilo tako. V kaminu zidanice g.Franca Grebenca, našega krajana - krvodajalca se je nabralo preveč plina, ga razneslo in zgorel je objekt vse do plošče na kleti. Ta hišica pa mu ni služila samo kot zidanica, oziroma vikend, temveč kot
stanovanje. Zgorela mu je vsa oprema, osebne stvari (obleka, dokumenti) ter mnogo starinskih spominkov, katerih zbiratelj je bil. Skratka - zgodila se mu je velika nesreča.
Krajevna organizacija RK Mirna je v sodelovanju s krajevno skupnostjo organizirala akcijo zbiranja denarne pomoči in pomoči v obliki materiala.
Z veseljem povem, da imajo krajani KS Mirna velik čut za humanost. To se je izkazalo v tem primeru, kakor tudi v jeseni, ko je strela zanetila Habinčev hlev na Selu, še prej pa, ko se je Zakrajškovim z Mirne zgodilo podobno gorje.
Zahvaljujem se vsem aktivistom RK, ki so pripravljeni tudi sicer, tolikokrat na leto potrkati prav na vsaka vrata, na vsak dom v KS - to ni majhno delo.
Ob tej priliki pa se želi g.Franci Grebenc zahvaliti vsem, ki so mu pomagali v obliki denarne ali materialne pomoči, ali pa so podprli z moralno gesto.
Za RK Mirna: Štefka Gregorčič
GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE RAZSTAVLJA V FRANCIJI
Na povabilo regionalnega muzeja lile de France iz Viqa, ki se nahaja v neposredni bližini Pariza, sodeluje Galerija likovnih samorastnikov Trebnje z delom svoje čudovite zbirke na mednarodnem festivalu naivne umetnosti, ki poteka od novembra 1996 do marca 1997. Po končanem festivalu bo zbirka razstavljena še v muzeju Max Fourny v Parizu in mestu Niort na jugozahodu Francije.
Od 800 likovnih del, ki se nahajajo v galeriji, je umetniški svet na željo direktorja franconskega muzeja odbral likovna dela umetnikov bivših jugoslovanskih republik. Med izbranimi so tudi naši umetniki Lucijan Reščič, Stane Novak, Sandi Leskovec in Olga Kolar.
Razstave so organizirane pod pokroviteljstvom Kulturnega ministrstva Francije, finančno pa jo je podprlo tudi naše Ministrstvo za kulturo.
Uradni otvoritvi, ki je bila v novembru v okviru tedna posvečenega temi "Umetnost in kultura v Sloveniji1', sta prisostvovala tudi župan g.Ciril Pungartnik in minister za kulturo g.Janez Dular. Zbirka galerije, ki je edina tovrstna v Sloveniji in šteje med večje in pomembnejše zbirke naivne umetnosti na svetu, se je že večkrat predstavila izven Slovenije. Na svetovni razstavi v Brnu 1994 je za svojo predstavitev prejela priznanje mednarodne žirije.
Do sedaj je na vsakoletnih taborih - letos bo jubilejni XXX. -sodelovalo 169 umetnikov iz 29 držav in vseh petih kontinentov.
Darinka Tomplak
OLIMPIJSKO ZLATO NAŠI MILENI
Na zimskih specialnih olimpijskih igrah, ki so bile letos v Collingwoodu pri Torontu v Kanadi je Milena Peskar iz Zabrdja pri Mirni osvojila kar dve olimpijski odličji:	zlato in bronasto
medaljo.
Prve dneve letošnjega februarja je na specialni olimpiadi v daljni Kanadi sodelovalo tudi 16 slovenskih športnikov v sedmih disciplinah. Uspeh je bil presenetljiv, saj so si priborili kar 25 medalj: 8 zlatih, 8 srebrnih in 9 bronastih. Najuspešnejša med slovenskimi predstavnicami
je bila 26 letna Milena Peskar, ki je v veleslalomu osvojila zlato, v smuku pa bronasto medaljo.
Vsa srečna je Milena po prihodu domov povedala: "Pred odhodom na olimpijado sem bila nekaj dni na skupnih pripravah v Črni na Koroškem in na Mariborskem Pohorju. Dolgo pot v Kanado sem kar dobro prestala. Tam so nas zelo lepo sprejeli naši zdomci in nam priredili tudi družabni večer. Na štart pred tekmovanjem se nisem hotela peljati z žičnico. Bila je previsoka in me je bilo strah, zato so me na štart prepeljali kar z motornimi sanmi. O, kako so gledalci med tekmo navijali.
V Kanadi je lepo, vendar tam ne bi živela, je lepše doma. Vesela pa sem medalj. Po zaključku tekmovanj smo se vrstniki in organizatorji pozdravili in rekli: nasvidenje na naslednji olimpijadi čez štiri leta! Rada bi še tekmovala."'
Pri Kramarjevih, kjer Milena živi (pred šestindvajsetimi leti so jo
medse sprejeli kot 9-mesečnega dojenčka), so bili njenih uspehov neizmerno veseli. "Resda sem imela nekaj sitnosti, potov in stroškov pred Mileninim odhodom na olimpijado, vendar ob pogledu na njeno srečo to ne pomeni prav nič. Skupaj z njo smo srečni tudi vsi ostali člani družine."
Milena je varovanka Varstveno-delovnega centra, ki deluje po okriljem Osnovne šole Mirna. Kako jo imajo radi, so pokazali ob njeni vrnitvi na brniškem letališču. Pričakal jo je poln avtobus njenih navijačev in najbližjih.
Ob koncu našega pogovora so Kramarjevi dejali, naj ne pozabim zapisati, da se iskreno zahvaljujejo vsem , ki so kakorkoli pripomogli, da je njihova Milena lahko tekmovala na olimpijadi, še posebno pa gre zahvala Osnovni šoli Mirna.
Na nas krajanih je, da čestitamo Mileni in Kramarjevim.
D.Z.
OBVESTILA - OGLASI
DELOVNI ČAS NA KS MIRNA
Obveščamo vse krajane, da bodo od 1.3.1997 dalje uradne ure na KS vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. - 15. ure.
TELEFONIJA NA OBMOČJU MIRNE
Že nekaj let imamo v KS težave z vzpostavitvijo telefonskih zvez in s pridobitvijo telefonskega priključka. Naša prizadevanja smo preusmerili v to, da se čimprej zgradi nova ATC večje kapacitete. Informacije o širitvi telefonije smo iskali na Telekomu Slovenije v Novem mestu in dobili naslednje informacije:
Na Mirni od leta 1982 deluje iskrina elektromehanska telefonska centrala, ki smo jo od začetne kapacitete 300 priključkov postopoma razširili na kapaciteto 900 naročniških priključkov. Danes je kapaciteta centrale že skoraj popolnoma izkoriščena, saj je nanjo priključenih že 874 telefonskih naročnikov, poleg tega pa je tudi tehnološko zastarela. Z deli za posodobitev telefonije na Mirni smo pričeli v Trebnjem, saj je bila vsaka izboljšava pogojena z zamenjavo tamkajšnje telefonske centrale. Kljub temu, da smo takoj po zamenjavi telefonske centrale v Trebnjem povečali število medkrajevnih zvez med Mirno in Trebnjem in s tem zmanjšali prometne izgube, smo zaradi tehnološke zastarelosti pričeli z aktivnostmi za zamenjavo obstoječe centrale.
Nova telefonska centrala s kapaciteto 1200 naročniških priključkov, ki bo vključena v promet do 31.5.1997, bo zgrajena v digitalni tehnologiji in bo poleg kvalitetnega odvijanja telefonskega prometa nudila uporabnikom še vrsto novih storitev, ki jih omogočajo današnje digitalne centrale (preusmeritev poziva, zapis klicanih številk in porabe tarifnih impulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev, tonsko izbiranje itd.).
Pogodba za dobavo in montažo nove telefonske centrale je bila podpisana 22.1.1997, vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je že na Upravni enoti Trebnje. Hkrati z izgradnjo centrale bomo zgradili tudi digitalni kabelski sistem 4x2mb/s (120 medkrajevnih zvez) za povezavo Mirne z nadrejeno telefonsko centralo v Trebnjem.
V	letošnjem letu bomo obnovili in dogradili tudi najnujneši del krajevnega naročniškega omrežja, na katerega bomo v skladu s planom investicij za leto 1997 vključili cca 100 novih telefonskih naročnikov. Dokončanje predmetnih del je planirano do 30. septembra tekočega leta.
Vrednost v letošnjem letu vloženih investicijskih sredstev v posodobitev telefonije na Mirni znaša 36.100.000,00 sit.
V	želji, da bi vključevanje novih ali dodatnih telefonskih priključkov potekalo optimalno, pozivamo vse zainteresirane, da v najkrajšem času pošljejo prijave za telefonski priključek. Naslov, na katerega se pošlje prijave, je TELEKOM SLOVENIJE, PE NOVO MESTO, Novi trg 7a, 8000 NOVO MESTO, področje prodaje. Do 30. septembra lahko zagotovimo zgraditev
telefonskega priključka le tistim interesentom, ki bodo prijave oddali vsaj do konca meseca aprila.
Vodja oddelka za investicije:	Pomočnik generalnega
Roman Gabrijel, dipl.ing.	direktorja:
Andrej Zupanc, dipl.oec.
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
Priznati moramo, da so naše zahteve vse večje in da jim v življenju dejansko težko sledimo. Radi se zgledujemo po tistih, ki imajo že vse in želimo si, da bi vse to imeli tudi mi.
V	naši Krajevni skupnosti je oskrba z električno energijo zadovoljiva, ugotavljamo pa, da bi seveda bila lahko tudi bistveno boljša. Za izboljšave na tem področju smo povprašali na Elektru Slovenije PE Novo mesto in posredovali so nam naslednjo informacijo:
Na področju KS Mirna predvidevamo v letu 1997 izgradnjo sledečih daljnovodov, transformatorskih postaj in preklope nizkonapetostnega omrežja:
DV, TP, NNO SELSKA GORA PRI jURIjU ŠKRJANCE ZAGORICA
Skupna investicijska vrednost je cca 23.000,00 sit.
Z izgradnjo navedenih DV in TP bomo zagotovili kvalitetno napajanje omenjenih naselij.
Direktor PE Novo mesto: Franc Krašovec, dipl.el.inž.
HIŠNE ŠTEVILKE
V	3. številki Krajana smo pozvali lastnike objektov Glavne ulice (prej Cesta III.BAT.VDV) in Rožne ulice (prej Ulica ZDO), da
naj hišne številke dvignejo na sedežu KS.
Ponovno prosimo vse tiste, ki tega še niso storili, naj se na KS oglasijo ter številke dvignejo in jih izobesijo na svoje objekte. 30-dnevni rok za izvedbo zamenjave je namreč že zdavnaj potekel.
AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE NA GOMILI
S podjetjem Imgrad Ljutomer smo sklenili pogodbo za dobavo dveh objektov za ureditev avtobusnega postajališča na Gomili. Avtobusno postajališče bo urejeno z odstavnim pasom, s prehodom za pešce in s svetlobnim opozorilnim znakom m
vode za tiste, ki so na javno kanalizacijo priključeni.
prehod. Na obeh straneh bo postavljen objekt, ki bo ponoči tudi osvetljen.
Z veseljem lahko ugotovimo, da bo urejeno avtobusno postajališče prva vidna pridobitev na novo izglasovanega krajevnega samoprispevka.
VOLITVE ZA ŽUPANA SO RAZPISANE
Ko je Občinski svet na 1. izredni seji dne 24.1.1997 sprejel ugotovitveni sklep, da županu Cirilu Metodu Pungartniku preneha mandat zaradi zasedbe poslanskega mesta v državnem zboru, je občinska volilna komisija pod predsedstvom Mitje Prijatelja, dipl.iur. razpisala nadomestne (naknadne) volitve za župana občine Trebnje. Razpis je bil objavljen v 6. št. Uradnega lista RS, volitve pa bodo v nedeljo, 13.4.97. Za izvedbo volitev bo skrbela občinska volilna komisija, ki je v razpisu navedla, da bo morebitni drugi krog volitev za župana v nedeljo, 27.4.1997.
POROČILO POLICIJSKE POSTAJE TREBNJE

DOGNOJEVANJE ZIT
Sedaj je čas za prvo dognojevanje žit.
Žita dognojimo s 50-70 kg dušika na ha. Če smo jeseni gnojili z NPK gnojili, sedaj damo 200 - 250 kg KAN-a na ha, če jeseni nismo nič gnojili, damo sedaj 400 - 450 kg NPK 15-15-15.
KROMPIR
Sedaj je tudi čas za pripravo semena za saditev krompirja. Priporočamo sorte:
jerla, Maris bard	-	zgodnji sorti
Bright, Concorde -	srednje zgodnji sorti
Sante, Romano -	srednje pozni sorti
Agria, Cornado	-	pozni sorti
Seme vseh priporočenih sort lahko dobite v skladišču semenskega krompirja v Šentlovrencu (S 48-611) vsak petek od 9. do 16. ure.
Za pridelovanje zgodnjega krompirja priporočamo sajenje nekaljenih gomoljev. Takoj po saditvi zemljo pokrijemo z vlaknasto folijo (Covertan, Lutrosil).
Krompir pustimo pokrit, da so novi gomolji debeli za velikost oreha.
Ludvik Jerman, dipl.ing.agr.
SUBVENCIJE ZA OBNOVO VINOGRADOV
Na območju Krajevne skupnosti Mirna se je v letu 1996 v primerjavi z letom 1995 zgodilo 10 (20) prometnih nesreč, kar pomeni 50 % manj nezgod kot v letu 1995. Od teh nezgod sta se dve nezgodi končali z lahkimi telesnimi poškodbami, v letu 1995 pa dve s hujšimi telesnimi poškodbami.
Največ nezgod-4 so se pripetile na R 326 oz. na glavni cesti, vse pa so bile z materialno škodo. Nezgodi s telesnimi poškodbami sta se pripetili na Jamski ulici in v Žapužah.
Vzroki prometnih nezgod so bili neprimerna hitrost v enem primeru, nepravilno prehitevanje v 5. primerih, nepravilna stran in smer vožnje v štirih primerih.
Glede na podatke lahko ugotovimo, da so se prometno varnostne razmere na območju KS Mirna nekoliko izboljšale.
V začetku leta 1997 policisti ugotovljamo prekrške glede tehnične brezhibnosti vozil, zato opozarjamo voznike naj kljub dejstvu, da ni snega, uporabljajo na vozilih dobre zimske pnevmatike, saj se razmere lahko hitro spremenijo.
Ugotavljamo tudi več prekrškov vožnje pod vplivom alkohola in neuporabe varnostnega pasu.
Komandir PP Trebnje: Janez Kukec
TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODE
Vlada RS je v preteklem letu uvedla takse za obremenjevanje vode ter s tem podala osnove za nov način obračunavanja obremenjevanja vode z odvajanjem odpadnih voda. Uzakonjeno je načelo, da onesnaževanje plača onesnaževalec.
Taksa se plačuje za odvajanje ali odtekanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih voda. Letos bomo plačevali takso ob vodarini 23,76 sit za m3 porabljene vode za tiste, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in 16,50 sit za m3 porabljene
Vse vinogradnike, ki imajo namen obnavljati vinograde obveščamo, da je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, in prehrano objavljen javni razpis za dodelitev subvencije za obnovo vinogradov.
Subvencije se bodo dodeljevale:
•	za obnovo vinogradov, to je postavitev vinogradov na površine, kjer do sedaj ni bilo vinogradov, ali na površino, kjer so bili prejšnji vinogradi starejši od 20 let izkrčeni,
•	za zemeljska dela pri obnovi vinogradov, ki se bodo izvajala spomladi 1997 na površini večji od 2 ha in na kateri bodo cepljenke posajene jeseni 1997 ali spomladi 1998,
•	za posaditev matičnjaka stopnje selekcija BAZA,
•	za podsajevanje vinogradov v jeseni 1996 ali spomladi 1997 (saditev dodatnih cepljenk v obstoječi vinograd), če so ti vinogradi v katerih se podsaja mlajši od 10 let.
■	Upravičenci do subvencije so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče v oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje v razpisu.
■	Upravičenci, ki so se prijavili na razpis za.dodelitev subvencije za obnovo vinogradov v letu 1996 in niso dobili nobenih sredstev iz tega naslova, morajo svoje vloge obnoviti, če želijo sodelovati na letošnjem razpisu.
■	Upravičenec je upravičen do subvencije, če skupaj z na novo obnovljeno površino vinogradov obdeluje najmanj 0,3 ha vinograda (cepljenke, velja za Dolenjski vinorodni okoliš)
■	Upravičenec lahko uveljavlja subvencijo za obnovo le na površini, ki je enaka ali večja od 0,1 ha.
Vse dodatne informacije dobite pri vašem kmetijskem svetovalcu ali na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Trebnjem, Baragov trg 3, Si (068) 44 - 942.
<^Stran~8^)
RAZSTAVA DEL ANDREJA PRAHA
DRUŠTVO
VINOGRADNIKOV
TREBNJE
obvešča, da se bodo zbirali vzorci vin za degustacijo v četrtek, 13. 3. 1997 od 18 do 21. ure v gostilni OPARA Trebnje, po en liter in 1000 SIT po vzorcu.
Ocenjevalo se bo: cviček, dolenjsko rdeče, rose, dolenjsko belo in sortna bela vina.
Vsi ste povabljeni v nedeljo, 16. 3. 1997 ob 14. uri v gostilno OPARA na razglasitev rezultatov ocenjevanja in pokušino najboljših vin.
J. Z.
MEDNARODNI DAN ŽENSK
8. marca 1909 so bile v ZDA velike ženske demonstracije. Demonstrantke so zahtevale splošno volilno pravico. Leto kasneje so udeleženke drugega mednarodnega kongresa socialist v Kobenhavnu sprejele predlog Klare Zedkin in v spomin na ta zgodovinski dogodek razglasile 8. marec za Dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za socialistično in ekonomsko enakopravnost. Prvič so ga praznovali 1911 v Nemčiji, Švici, na Danskem, v Avstro-ogrski in s tem tudi pri nas. Prva taka zborovanja so bila 1911 .tega v Zagorju ob Savi, Trstu in na Jesenicah. Praznik je preživel drugo svetovno vojno in po letu 1945 je postalo praznovanje mednarodnega praznika žensk v Sloveniji splošno, razširjeno v družbi in v družini.
Če imajo danes nekateri pomisleke o tem, ali je mednarodni dan še smiselen, naj brez interesnih plašnic dnevne politike pogledajo okrog sebe, morda jim niti vrat svojega doma ne bo treba odpreti; da ne govorim o tem, kako se skozi zastopanost žensk v parlamentu (in tako naprej in počez) zrcali naše zaupanje v sposobnost slovenskih žensk in da ne spomin na grozoto (pa je le-ta ena med mnogimi!), da je v nekaterih delih sveta žensko še vedno mogoče kupiti na trgu kot tovorno žival.
Dokler bo tako, je mednarodni boj za politično in enkonomsko enakopravnost žensk še vedno nuja. Tudi zaradi preživetja te civilizacije. Praznik žensk je samo ena od oblik teh prizadevanj.
Duška Peček
PUSTNI "KARNEVAL"
Po desetletnem mrtvilu so mirenske pustne šeme zopet oživele. Na pustni torek so občinskim (in drugim) oblastnikom navijali
ušesa in spravljali v red stranke. Vmes je bilo tudi nekaj piz...
Naslednji dan so Pusta pred Bistrojem Mirna kremirali. Prah je bil in v prah se je povrnil.
Škoda, da Pust ni imel več časa za urejanje krajevnih problemov. Kar številčni firbci upamo, da bo naslednje leto Pust še bolj udaren, odločen, konstruktiven.....
V prenovljenem gostišču Kolar-Starina na Mirni si te dni lahko ogledate razstavo dolenjskega ljudskega slikarja Andreja Praha. Starejši Mirenčani se prav gotovo spominjate gospoda Praha, rojenega Šentruperčana, ki je od leta 1953 do leta 1960 kot mizar delal v takratnem Topolu oziroma v Tovarni šivalnih strojev - lesni obrat. Že tedaj je imel Andrej Prah izredno veselje in sposobnost za izdelovanje intarzij, ki jih je zastonj ali za "majhen denar" delil med prijatelje in znance. Tudi kasneje, ko se je z družino preselil v Ljubljano, so mu bile najbolj pri srcu intarzije z dolenjskimi motivi. Izjema so 300 intarzij, s katerimi je mojster opremil Valentina Zupana v Mengšu (upodobitev vseh vrst glasbil).
"Uživam v delu. Na stara leta sem začel tudi slikati", se pošali 72 letni vitalni mož, ki na ultra les nanaša akrilne barve. Seveda so tudi na slikah idilični motivi vasic in gradov iz šentrupersko-mirenske doline.
Prav zato si je razstavljene slike vredno ogledati, lahko pa jih tudi odkupite.
Leskovčev Sandi, Mirenčan od rojstva, bi bil 22. maja letos star 61 let. Od njega smo se na pokopališču Sv.Helena za vedno poslovili hladnega 10. januarja.
Težko je dojeti, da ne bo več med nami še pred nekaj meseci razigranega, vitalnega letalca, ki je z neizmerno voljo, pogumom in veseljem krožil s svojim zmajem visoko nad našo pokrajino. Mnogi občani so se tedaj ozirali v nebo in govorili: "Dober je!" Sandi je bil res dober. Že v osnovi šoli smo vsi občudovali njegovo sposobnost v skiciranju, risanju in obdelovanju gline, iz katere so nastajali zanimi liki iz pravljic, kot tudi obrazi sošolcev in podobe živali. Vse mu je uspevalo, česarkoli se je lotil.
V zgodnji mladosti je izkusil vso krutost in brutalnost druge svetone vojne in pomanjkanje med in po vojni. V takratnem mizarsko-kolarskem podjetju se je izučil za mizarja, po odsluženju vojaškega roka pa je začel graditi lasten dom, saj je občutil vse stiske številnih selitev iz stanovanja v stanovanje sedemčlanske družine.
Nadarjenost je v kasnejših letih z mnogo truda in odpovedovanja prelil v zahtevnejšo likovno ustvarjalnost.
Vse bolj kot naivec, samorastnik-kipar je postajal daleč po svetu
D.Z.
C[[stran9^>
poznan umetnik, ki je v les vdihnil življenje podeželja in njegov krčeviti boj.za obstanek.
Na Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem je sodeloval vse od njegove ustanovitve leta 1969. V teh letih je galeriji poklonil kar nekaj svojih del. Njegovih umetnin pa so bili deležni tudi prijatelji, politiki, ustanove in društva.	Sandijevo
umetniško sposobnost, kot tudi sposobnost dobrega pedagoga, so na Dobu, kjer je služboval dolga leta do upokojitve, znali porabiti. O tem pričajo številne zanimive skulpture, intarzije, slike in tapiserije, ki so jih obsojenci izdelovali po njegovih zamislih in pod njegovim mentorstvom. Tudi po upokojitvi ni odnehal. S še večjo vnemo je ustvarjal in bogatil zbirko, ki jo je skrbno razstavil v svoji galeriji, v katero je vedno vabil vse, ki so radi doživljali tovrstno umetnost. Ponosen je bil na svoje stvaritve.
Triintrideset let je bil član Lovske družine Mirna. Številni pokali in diplome pričajo o odličnem športnem strelcu. Nepogrešljiv je bil pri postavljanju lovskih razstav in prireditev.
Številna izvirna dela nas bodo vedno spominjala na nemirno ustvarjalnost skromnega, vendar velikega človeka - Sandija Leskovca.
Ob vsej svoji prezaposlenosti pa si je vedno vzel čas za pogovor s prijatelji in znanci ob kozarcu dobrega cvička in
priljubljeni pesmi En starček je živel..
Rad je prepeval slovenske narodne.
D.Z.
DARILO ZA GOD
Prav prijazen večer se vam lahko zgodi, če se boste 7. marca odločili za obisk gledališke predstave v dvorani TVD Partizan na Mirni. Skupina mirenskih pevk in mokronoških pevcev vam bo predstavila iz ljudskega prediva stkano zborovsko spevoigro "Darilo za god ', ki jo je avtor Stane Peček ugnezdil v običaj godovanja. Torej: V petek, 7.marca ob 19. uri, v dvorani TVD Partizan na Mimi.

Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • H (068) 47-153, 47-707 • Naklada 1000 izvodov Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-850/96 - mb/sp z dne 9.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.