24. štev.
V Kranju, 11 junija 1904.
V. leto.
GoRejoec
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. t^ffffmJtZ
za pol leta 2 K, za ćelil leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Prevrtanje bohinjskega predora.
Ko se je začetkom 70. leta Rudolfova železnica do Trbiža izročila prometu, tedaj je bila prvikrat odprta pot, da so se omogočile potovalcem one krasne, do tedaj težko pristopne gorske partije, ki se razprostirajo vzhodno in zahodno od Trbiža. Hribolazcem so kmalu sledili inže-nerji, iskajoči pot, ki naj združi Rudollbvo železnico s Predilom do morja, da bi moderno izpeljali staro poštno cesto, zajedno t igo vsko cesto čezPredil v soško dolino in dalje v Italijo. Sp'ošne študije otaki železniški zvezi so se vršile že prej in začetkom 70. leta se je premišljevalo, kako bi se izpeljala misel dogradnje Rudoltbve železnice Čez Predil v Gorico in Trst.
Leta 1873 se je tak načrt predložil državnemu zboru, toda do kakega sklepa ni prišlo in videlo se je, kakor da bo vprašanje polaganja železniškega tira v Julijskih planinah odloženo za dolgo časa. In kolikorkrat se je v javnosti razpravljalo o zvezi tržaškega pristana s sredino monarhije, tedaj se je vedno naglašal načrt predilske železnice, ki se je od vseh strani smatral kot edino pravi in najpripravnejši. Temu nasproti se je zastopalo stališče dežele Koroške, ki je hotela svoje glavno mesto združiti z jugom in ki je stremilo po železnici čez Karavanke. In po .savski dolini naj bi se od Škofje Loke čez Kras v Divačo izpeljal drug protinačrt. Dolgo časa se je pisalo: Tukaj predilska, tam loška proga! Šele začetkom 80. leta se je sprožila proga, ki bi tekla po bohinjski dolini, in ki je takorekoč med obema načrtoma. Ta bi se združila na severu z karavansko železnico. Loška proga je bila s tem pokopana na večne čase in za prediisko črto je nastala nova doba. Konečno je zmagala karavansko-bohinjska črta in po hudih bojih v zakonodajnih zastopih je dne 6. junija 1901 cesar potrdil predlogo glede druge železniške zveze s Trstom.
Neugodne geologične razmere, ki so se prorokovale t Bohinju, so požurile merodajne kroge že meseca oktobra 190Q, tedaj še pred parlamentarično razpravo zakonske predloge, da so ondi poskušali svet, da bi na ta način mogli presoditi, kako trd je ondi svet in kakšen je ondi
teren. Preiskave so dognale, da se je prvotno določen program, kako graditi bohinjski predor in po katerem bi se imela liki dogodki v Simpton-predoru graditi dva enotirna vsporedna predora, izpremenil v toliko, da se je pričel kopati le en sam dvotirni predor. Po sankcijoniranju postave se je precej delalo na to, da se kolikor mogoče hitro dobe one pomožne naprave, katere zahteva gradnja tako velikega predora. Bohinjski predor je 6334 metrov dolg. V primero bodi povedano, da ima arlberški predor 10.080 metrov dolžine. Delo se je oddalo po javnem razpisu proti jednotnim cenam in preračunu v maju 1902 stavbenemu podjetništvu Cecconi, ki je bil znan že od gradnje arlberškega predora. Kmalu se je na to razvilo živahno življenje tako v Bohinju na Bfstrfci, kakor tudi na Primorskem Podbrdom. Delavske hiše, bolnišnice, hiše za stroje, restavracije so stale v najkrajšem času in že sredi leta 1902 se je pričelo na obeh straneh redno s kopanjem predora. _ Konec prih.
Mestna hranilnica v Radovljici
je izdala poročilo k letnemu zaključku za osmo upravno leto 1903, kateri zopet jasno dokazuje jako ugoden uspeh.
Denarnega prometa je imela hranilnica na prejemkih K 1.743.311-11 in na izdatkih K 1,727.17751, skupaj 3,470.488*02. Stanje hranilnih vlog je bilo prejšnje leto K 2,206.005*41. V tem upravnem letu je bilo na novo vloženih K 807.185*60 ter dvignjenih K 557.364*81, toraj več vloženih K 249.820*79, k temu presežku priračuna se znesek kapitalizovanih obresti po K 88.811*90, tem načinom se i stanje hranilnih vlog povišalo na K 338.632*69, tako da :naša koncem preteklega leta K 2,544*638*10.
Za vse hranilne vloge se je do konca 1903 leta izdalo 5947 vložnih knjižic. Stanje hipotečnih posojil, katero je znašalo prejšnje leto K 1,552.024*04, zvišalo se je za K 210.718-34. Na novo se jih je izplačalo K 298.480*—, vrnilo pa K 87.761*66, znaša torej stanje hipotečnih posojil K 1,762*742*38. Hipotečnih posojil izplačalo se je do konca 1903 leta 1219 dolžnikom.
Posojil proti zastavi vrednostnih papirjev se tudi v tem letu ni izplačalo. Stanje teh posojil iz prejšnjih let je znašalo K 2.308*—, plačalo se jih je za K 100*—, znaša toraj to stanje K 2.208*—. Menic eskomptovalo se je za K 218.822*70, realizovanih je bilo za K 212.175*40, toraj za K 6.647*30 več eskomptovanih.
Skupno stanje menic znaša koncem tega leta kron 109.228*—. Stanje vrednostnih papirjev od prejšnjega leta je znašalo K 233.610*90, nakupilo se jih je v preteklem letu za K 10.028*85, prodalo pa vsled izžrebanja za kron 6.030*—, toraj za K 3.998*85 več nakupno.
K tej skupni svoti po K 987.608*75 priračunati je dobiček po kur/u z dne 31. dec. 1. 1903, kateri znaša le K 100*75, znaša toraj vrednost skupnih efektov po kurzu zadnjega dne 1. 1903 K 237.710*50. Kurzni dobiček iz prejšnjih let, znašajoč K 5.157*14, kateremu se prišteje zadnji prebitek po K 100*75, skupno K 5.257*89, ostane še nadaljno naložen za eventualne zgube pri efektih.
Pri javnih bankah in drugih denarnih zavodih je imela hranilnica v prejšnjem letu K 279.182*73. V preteklem letu se je naložilo K 333.966*88, realizovalo pa K 311.430*40, torej več naložilo za K 22.536*48, k temu skupnemu znesku po K 301.719*21 priračunati je kapi-talizovane obresti po K 22.005*48, znaša stanje tekočega računa koncem preteklega leta K 313.724 (59.
Ako primerjamo vse hranilnične računske zaključke iz prejšnih let, svedoči, da celo hranilnično poslovanje vedno bolj narašča. Že z ozirom na to naraščanje prometa je bila hranilnica primorana priti do sklepa sezidati si svoje poslopje, in res stoji že krasno poslopje, katero zadošča vsem zahtevam.
V Kranju, 11. junija.
Deželni zbori. Sklican je deželni zbor češki. Nemške stranke bodo v deželnem zboru takoj v prvi seji pričele z obstrukcijo. — Drugi deželni zbori bodo sklicani v jeseni k daljšim zasedanjem. — Bukovinski deželni zbor je razpuščen zaradi znanih dogodkov v zadnjem zasedanju.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo. Razprave se prično zopet dne 15. junija. Merodajni krogi so mnenja, da bodo pogajanja končana tekom 14 dni. Znatne prednosti hočejo dovoliti izdelkom avstrijske industrije v volni in bombaževini, pri strojih in oni dunajske industrije, nasproti pa tudi južnoitalijanskim kmetovalcem pri uvozu južnega sadja in olja.
Novo slovensko akademično društvo. Slovenski visokošolci na Koroškem snujejo slovensko ferijalno društvo «Korotan», ki hoče prirejati zborovanja, veselice in predavanja po Koroškem.
Iz Mace do nije prihajajo zopet poročila o turških grozodejstvih napram kristjanom. Posebno v Krušem in Monastiru pustoši hudo neka turška roparska družba. V Ohridi je nastala lakota. Iz pokrajin, kjer so že začeli poslovati inozemski orožniški častniki, dohajajo ugodna poročila.
PODLISTEK. Narodne pripovedke iz kranjske okolice.
(Zapisal Marjan.)
Zlata vprega.
Nekoč sta živela dva ubožna otroka, deček in deklica; dečku je bilo ime Janezek, deklici pa Micka. Roditelja sta umrla in jima nista zapustila nič imetja. Otroka sta se morala vsled tega preživljati s prosjačenjem, ker sta bila oba radi svoje mladosti za delo še nesposobna.
Prigodilo se je, da sta se nekega dne izgubila v velikem gozdu in šele po dolgem času se jima je posrečilo priti na planjavo, na kateri je stala ena sama hiša. Vsa utrujena sta potrkala na okno in takoj se je prikazala pri njem stara žena. Otroka sta jo prosila, da bi ju prenočila in starka ju je radovoljno vzela pod streho. V sobi jima je pa rekla: «Jaz vaju rada vzamem pod streho. Varujta se pa, ko pride moj mož domov; rad namreč je človeško meso.»
Otroka sta se zbala, vendar nista mogla dalje iti, ker je bila zunaj že trda noč. Na prošnjo ju je skrila starka pod veliki sod na dvorišču. Mož je prišel pozno domov in je ozmerjal starko, ker mu ni pripravila za večerjo Človeškega mesa. Zjutraj je zopet razsajajoč zapustil hišo. Otroka, ki nista zatisnila radi strahu celo noč očesa, sta vse to čula in sta prilezla vsa preplašena
Volitve v Belgiji. Dne 31. majnika se je izvolila polovica zastopnikov v zbornico in senat, ker je morala po pravilih polovica izstopiti. Volitve so se vršile nenavadno mirno. Dasi so si klerikalci tudi to pot obdržali večino, vendar so volitve pokazale, da se tudi v klerikalni Belgiji svet suče. V zastopniški zbornici so si liberalci izvojevan' pet mandatov, tri od krščanskih socijalistov in dva od krščanskih demokratov; tudi v senatu so liberalci pridobili na račun klerikalne večine dva sedeža.
Tedenske politične vesti. V odločilnih krogih dunajskih se znova bavijo s vprašanjem, da bi se osnovalo samostojno mornarično ministrstvo. — V Zagrebu so bile dne 7. t. m. velike demonstracije za financijelno samostojnost Hrvatske. — V Laškem trgu so se povodom prihoda škofa Napotnika zgodili dne 5. t. m. krvavi izgredi, ker je župnik prepovedal razobesiti slovensko zastavo. _
Dopisi.
Iz kranjske okolice. [Dalje.] Pustimo ta večni mrzel prostor in podajmo se nekoliko bližje, namreč k solncu, k njegovim sinovom in hčeram (planetom) in zasledujmo v njih konec sveta. Kakor skrbni oče skrbi za lastne otroke, tako skrbi solnce za svoje planete, da jim pošilja potrebno gorkoto in ž njo moč razvijanja organičnega življenja na njihovih površjih. Naša zemlja s svojo notranjo centralno gorkoto, akoravno je taista še ogromna, ker se nahaja v njenem središču vsa tvarina, n. pr. železo in kamenje v goreči tekočini, nas ni v stanu prehraniti na svojem mrzlem površju brez solnčne gor-kote pri življenju, temveč solnčna gorkota nam je neobhodno potrebna in ta nam je baš še zagotovljena v naslednjih par milijon letih. Skoro enaka našemu ob-solnčju je gospodarska zveza v Ljubljani, ki daje podporo svojim konsumnim društvom in jih hrani pri življenju. Ako bo naš osrečevatelj Šušteršič posredoval in zagotovil gospodarski zvezi vsakoletno podporo kakih 100.000 kron od vlade — kakor mi je pred kratkim pravil nek konsumar. da to namerava — potem nam bo gospodarska zveza s konsumnimi društvi še dlje časa sijala na političnem nebu, ker kot skrbna mati bo v stanu zalagati svoje konsume z oživljajočo močjo. Ker pa omenjena gospodarska zveza ne more tako dobro
po moževem odhodu iz soda. Starka jima je dala zajutrek in rekla: «Otroka, nekaj mi morata še napraviti, predno odideta. Tu ima vsak metlo in pometita mojih enajst sob, dvanajste pa ne smeta odpreti!*
Janezek in Micka sta šla z veseljem na delo in sta bila v kratkem času gotova. Micka je bila zelo radovedna in bi sila rada vedela, kaj je v dvanajsti sobi. Pogledala je skozi ključavnico in kaj je videla? Sredi sobe je stal lep, zlat voziček in v njega je bil vprežen zlat srnjak. Takoj je hitela Janezku povedat, kaj je videla; nato sta pa sklenila ukrasti ziato vprego. Oprezno sta odprla sobo. hitro smuknila vanjo, potegnila zlato vprego na prosto in se odpeljala. Ali komaj sta bila nekoliko oddaljena od hiše, sta zagledala starko in njenega moža, ki sta jima šla ravno nasproti. Janezek je ves prestrašen rekel Micki: cSestra, kaj nama je sedaj storiti? Ako naju dobita, sva izgubljena.» Sestra mu je odgovorila: «Le miren bodi! Jaz vem za rek, katerega me je naučila mati, ta naju bo rešil.» Po teh besedah je vzela iz žepa suho rožo ter rekla: <Rc-ža vbodi, ako me ti vbodeš, naj naju nihče ne vidi!»
Komaj je izpregovorila te besede, sta se oba izpre-menila v rozin grm. Micka je bila roža, Janezek trnje, srnjak deblo in voz listje.
Ko sta prišla starka in njen mož mimo rožnega grma, je hotela starka utrgati lepo rdečo rožo. Vendar trnje jo je tako vbodlo, da je jezna odšla. Po njihovem
skrbeti za svoje konsumske otroke kakor skrbi solnce za svoje planete, da vedno dobivajo od njega zadostno gor-kote, in ker danes gospodarska zveza še nima zagotovljene 100.000 kron podpore, se ji roarsikak otrok (kon-sumno dete) vleže kot zmrznjeno v prezgodnji (?) grob, ker materina moč ga ni mogla ogrevati in prehraniti pri življenju z gorkoto, katere primanjkuje celo njej sami. Kadar pa bo solnce prišlo v tak položaj, da svojim planetom ne bo moglo pošiljati več gorkote in ko bo začelo samemu (solncu) primanjkovati tiste, tedaj se smemo nadejati konec sveta. Kakor nas uči veda, solnčna tvari na, iz katere obstoji, ni nikako trdo telo, kakor naša zemlja na svojem površju, temveč je vsa tista tvarina, ki tvori solnčno telo, še dandanes vsa v podobi plina. Ravno zaradi tega je solucu mogoče leto za letom, in to bo trajalo še milijone let, pošiljati gorkoto svojim planetom, med katere spada tudi naša zemlja. Ona gor-kota, ki jo pošilja solnce nam in drugim planetom, se pa tvori po naravnem zakonu po privlačni moči solnčnih atomov (delov) na svoje središče. To se zgodi, ko se zgornje plinaste plasti zbližujejo iu stiskajo na svoje središče in po tem naravnem procesu se tvori velikanska gorkota, ki vrdržuje vso solnčno tvarino v tekoči plinasti obliki.  Kakor je preračunjeno, pošilja vsak ploskovni meter solnčnega površja gorkote v neizmerni mrzli svetovni prostor toliko, da bi se z isto gorkoto gonil stroj, enak pri naših železnicah, in vsega površja ima solnce približno šest milijonov štirijaških metrov. In koliko gorkote izdaja potem solnce v mrzel prostor? Od te gorkote dobiva naša zemlja le malenkosten delež, ki ji zadostuje za hranitev vsega organizma. Vedno pa te urejene okoliščine ne morejo trajati. Enkrat gotovo mora priti čas, ko se bodo vsi solnčni atomi (deli) tako zbližali in zgostili, da ne bo mogoče nikako zbližanje, potem pa solnce ne bo več v stanu iz sebe izvajati gorkoto, ker izvajalo jo bo le še toliko časa, da bo omrznilo. Gotovo pride čas, ko bo solnčna površina kazala tisto mrzlo, prazno in mokro obličje, kakor nam ga kaže danes luna, na kateri je vse mrzlo in izmrto. Dolgo prej se bo pa še zadnji človek in zadnje živo bitje tu na zemlji vlegel k večnemu počitku v mrzli grob in potem se smemo nadejati konec sveta. Konec prih.
Iz Cerkljan. (Že zopet bisaga.) Ko so pred nekaj leti sprejemali ljubljanskega škofa, hitela so mu nasproti odprta srca cele dežele, predvsem mesto Ljubljana. Vse je pričakovalo, da prinese v skotijo mir in spravo.  Tembolj so bili razočarani, ko je začel delovati
odhodu sta se otroka zopet izpremenila in se hitro odpeljala naprej. Na poti sta se pripeljala mimo peči, v kateri je bilo vse polno hlebov kruha. Peč jima je že od daleč klicala: «Vzemita moj kruh, vzernita moj kruh, da se ne bo prepekel.» Otroka sta skočila z voza, znosila kruh iz peči, vzela nekoliko hlebov s seboj in se zopet odpeljala dalje. Ne daleč od peči je stala hruška, polna zrelih hrušek. Ko sta se pripeljala otroka do nje, jima je zaklicala: «Otresita mi hruške, otresita mi hruške, da ne bodo segnile na drevesu!* Otroka sta ubogala, otresla hruške in jih nekoliko vzela s seboj. Ne dolgo in prišla sta do trte, ki se je šibila pod težkimi, obilimi grozdi. Trla ju je zopet prosila: »Utrgajte mi grozde, da se ne zlomim pod težkim bremenom. Otroka sta zopet postala, potrgala grozde, jih nekoliko vzela s seboj in se odpeljala dalje.
Med tem sta prišla starka in njen mož domov ter sta hitro zapazila, da sta jima otroka ukrala zlato vprego.
Starka in mož sta prej tudi ukradla zlato vprego in pri tem sta še ubila prejšnjega lastnika. Zlata vprega je bila že tako veliko vredna, a vrhutega je imela še to dobro svojstvo, da so vsakomur vse stvari, katere je, vozeč se v nji, na potu srečaval, prinesle darove. Starka
ravno v nasprotnem duhu in ni dvoma, da bi ga danes drugače sprejemali. Tako kot Ljubljančanom se je sedaj zgodilo tudi nam Cerkljancem. Z neverjetno nervoznostjo se je pripravljalo vse za sprejem novega župnika. Slišali smo preje o njegovem mirnem značaju in hoteli smo mu s sijajnim sprejemom pokazati, kako visoko cenimo take značaje in kako ljub nam bo mir, če nam ga prinese in ga bo potem skušal ohraniti. A sedaj smo že uvideli, da smo se varali v svojih nadah. Gospodar župnije je ostal kapelan Kos, oni hudobec naše občine, kateremu bi vsi občani, ne izvzemši njegove pristaše, radi dali zadnjo popotnico na način, kakor se daje nadležnim vsiljivcem, katerih se drugače ne more iznebiti. Kakor ukrene Kos, tako ukrene župnik, kakor govori Kos, tako govori župnik. V svojem govoru, s katerim je Kos pozdravil novega župnika, je kričal, da so vse navzoče bolela ušesa: «Ta bo za vse, ne samo za nekatere, njemu bo ljubši največji revež, kot odličen hinavec* In govoril je resnico. Par dni pozneje so že korakali vsi trije cerkljanski oznanjevalci ljubezni k nekemu bolnemu revežu, ki je ležal na smrtni postelji. Obiskal je župnik s svojimi pomočniki dosedaj edino le tega reveža, a ta revež je imel — 12.000 kron gotovega denarja in — 6000 kron so izprešaii iz njega za — cerkvene potrebe. Ubogi sorodniki se lahko obrišejo in mesto molitve bodo preklinjali neumnost svojega sorodnika in farško bisago. Novi župnik bo po Koso vem sklepu načelnik prepotrebne tukajšnje posojilnice, katera je že dovolj ljudi onesrečila, da bi lahko prišli do spoznanja.   Odvržen je bil en ključar, ker zaradi poljskega dela ni mogel priti k volitvam. Odslovljen je bil tudi organist. Ko so se pevke prišle pritožit zoper odstranjenje organista, rekel je župnik, da jih je preveč in da jih polovica lahko odstopi. To žaljenje je bilo plačilo za njih mnogoleten, brezplačen trud. In pevke so tako nespametne, da mu bodo še nadalje delale tlako. Če misli župnik, da nas bo meril s potrebami Sv. Katarine, kjer je imel za sosede nočne sove in so mu tulili volkovi, potem bo naše potrpežljivosti kmalu konec. — Občudovanja vredni so le kmetje, ki plačujejo organista, a ne store v dosego svojih pravic nobenih korakov. Tu se pač vidi, zakaj hočejo klerikalci kmete vzgojiti v neumnosti in zakaj se boje, da bi se ji n odprle oči, ker smo uvideli, da bo tudi naš župnik deloval v tem smislu, mu kličemo: Na svidenje!
Cerkljančan.
Iz Vidma ob Savi. Naša šolska loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem
in njen mož sta se s to vprego že dolgo vrsto let preživljala. Hitro sta se odpravila na pot za otrokoma. Mož je sklenil v svoji jezi še ta večer oba otroka požreti in se je že v duhu rado val dobre večerje. Kmalu sta opazila od daleč otroka, ki sta prišla med tem do velikega jezera, črez katerega ni bilo nobenega mostu, in tako nista mogla dalje. Po jezeru je plavalo mnogo rac. Micka jim je nadrobila kruha in jim zaklicala: «Dobre račice, napravite nama most!» Takoj so race splavale skupaj in jima napravile most, po katerem sta prišla srečno na drugo stran. Komaj pa sta bila onkraj, sta prišla starka in njen mož do jezera. Mož je jezen zarohnel: «Vražje race, ako mi ne napravite hitro mostu, vas vse podavim!» Race so v resnici napravile most, komaj sta pa bila stara dva sredi mostu, so splavale narazen in surovi mož je padel s starko vred v jezero, kjer sta oba utonila. Janezek in Micka sta našla v gozdu zapuščeno hišico in sta se tam ustanovila. Živela sta še dolgo vrsto let srečno in v obilici, ker sta imela zlato vprego. Pri tem nista postala trdosrčna, in vsak ubožec je odšel obdarovan iz njih hiše. Tako je Bog obdaril zapuščena, nedolžna otroeica, ker sta bila dobrega srca, in kaznoval trdosrčnega starca in njegovo ženo zaradi njiju hudobije.
začne loterijski odbor sestavljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tovarnarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati s svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma uposlati cenike na loterijski odsek na Vidmu.
Novlćar.
Na Gorenjskem.
Poročil se je učitelj v Št. Gotardu, g. Fran Kuhar z gospico Marico Novakovo.
Sokolska veselica v Žabnici. Radi se spominjamo v poznejših časih veselih dni, dni resničnega navdušenja, vedno živ nam je spomin na te narodne praznike. In tak dan smo preživeli zadnjo nedeljo v svobodomiselni, napredni Žabnici. Ob poldveh smo odkorakali iz Kranja, kjer se nam je pridružil še vrli tržiški Sokol; lepa četa je bila to možko obokanih prsih, plamtečih oči in ponosno po-koncu zravnanih glav. Na potu pa se je kar trlo drugih ljudi, in kogar si vprašal «kam?», ti je odgovoril: «V Zab-nico!» Malo pred prijazno vasjo pa so se nam pridružili krepki gasilci iz Stražišča z načelnikom g. Bene dk o m. In tako smo z godbo na čelu prikorakali do velikega slavoloka, kjer nas je sprejela cela ftabnica, v katere imenu nas je pozdravil ondotni g. učitelj Keržič. Zahvalil se mu je brat starosta Ciril Pire. Med kratkim odmorom pred telovadbo je prišlo še slavno bralno društvo »Ratitovec* iz Selc ter mnogo občinstva iz različnih krajev. Zrli smo ljudi iz poljanske in selške doline, iz cerkljanskega okraja, z Brega in Mavčič, iz bližnjih vasi pa vse polno ljudstva. Telovadni prostor je obstopilo veliko črez 1000 ljudi, kateri so z zanimanjem sledili vsakemu gibu. Telovadba se je izvršila povsem povoljno, in ljudje se le niso mogli načuditi krepkim telovadskim postavam, njih gibčnosti in okretnosti. Po telovadbi se je vršilo plezanje na kakih 15 metrov visok mlaj. Najvišje je prišel nek dvanajstleten dežko iz Bitna ter dobil zato uro s sokolsko verižico. Na prostranem Cegnarjevem dvorišču pa je koncertirala slavna meščanska godba iz Kranja in pa dobro izurjeni mešani pevski zbor društva »Ratitovec*. Medtem je govoril brat starosta zbranemu ljudstvu: o vzneseni poslanici Sokolstva, o trdni sokolski organizaciji, o misli sokolski kot misli domoljubni, misli svobode in napredka. Sele takrat, ko prodre ta misel med priprosti narod, bomo mogli govoriti o pravi slovenski sokolski organizaciji. In glejte! Žabničani ste se o tem že veliko zgovarjali in veliko ste prevdarjali, a mi upamo, da kmalu zaplapola v vaši vasi sokolska zastava zgesli: Svoboda! Bratstvo! Jednakost! Govoru je v velikanskem številu zbrano ljudstvo sledilo z velikim zanimanjem ter mu pritrjavalo. Na travniku, kjer se je vršila telovadba, so telovadci nato metali z velikim lovil-nikom vaško mladino v zrak, in smeha ni bilo ne konca ne kraja. Kmalo, prekmalo pa je udarila sedma ura, in neradi smo se poslovili od prijazne Žabnice, a storili smo to v upu, da se kmalo zopet vidimo pri ustanovitvi Sokola v Žabnici!
Ustanove za uboge. Gospod Franc Omersa, vele-tržec v Kranju, je povodom štiridesetletnice svojega bivanja v Krr ju naložil za uboge svoto 6500 kron, in sicer dobi od tega zneska mestna občina Kranj 1000 kron, ostalih 11 občin sodnijskega okraja kranjskega pa po 500 kron.
Mestno županstvo v Kranju razglaša, da so imeniki volilcev za volitve v občinski odbor mesta Kranja v občinski pisarni od 7. t. m. naprej razgrnjeni na vpogled. To se v smislu § 17 občinskega volilnega reda z do-stavkom naznanja da je morebitne pritožbe zoper te imenike vložiti pri županstvu v neprestopni dobi osmih dni, t. j. od i), do vštetega 16. junija t. 1.
Tamburaški koncert priredi slovensko bralno društvo v Kranju na vrtu g. P. Mavrja jutri v nedeljo, dne 12. t. m. z naslednjim sporedom: 1.) Vgl. H. Vogrič: »Na-zdar!> koračnica; 2.) I. Zeise: »Ljubičin sen;* 3.) Mi-ljutin pl. Farkaš: » Ruski ciganski valček*; 4.) V. G. Brož: <Souvenir de Ruine», gavotte; 5. T. G. Brož: «Stante zvjezde*, serenada; 6.) V. Parma: Koračnica; 7.) G. Sebek: »Spor derviša*, orientalska scena; 8.) V. G. Brož: •Usladkoj sanji*, valček; 9.) dr. Ipavec: »Danici*; 10.)
Miljutin pl. Farkaš: »Vienac hrv. narodnih popievaka». Začetek točno ob poldevetih zvečer. — Vstopnina za osebo 40 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
Iz Škofje Loke o šolskem Trtu. V Škofji Loki je vsaka stvar v zvezi z duhovnik'. Nad vse občudovanje pa je vredno sledeče: Ljudska šola ima za hišo vrt, katerega je volila neka pobožna ženska za šolo in užitek naj ima kapelan. Tako v resnici uživa ves vrt kapelan, krajni šolski svetpaplačujedavek od tega sveta. Tedaj vrt je šolski, užitek vrta pa kapetanov. Res prelep slučaj! Tako volilo je naravnost nesmiselno. Prav tako se zdi človeku, kakor bi nekomu rekel: Ta-le tuknja je tvoja, nosil jo bom pa jaz sam! Vrt pri šoli je precej velik in šolski voditelj bi imel lahko lep užitek od njega. Za tak kričeč in neumesten slučaj pa se nihče ne zmeni in Škofjeločanom se zdi stvar čisto naravna. Kaj pa misli krajni šolski svet, da plačuje kapelanu davek za svet?! Sedanjemu šolskemu voditelju ni nič za vrt, pride pa kdaj drugi, kateremu bo prav prišlo, ako bode mogel najpotrebnejše stvari pridelati sam doma. Ali bi ne bila to dolžnost šolskih oblasti urediti take nepravilnosti? Seveda, kako novo delo se kmalu učitelju naprti na hrbet, za njegovo gmotno korist pa se ne zmeni noben živ krst.
Kesajo se smleški klerikalci in njihov ljubeznivi dopisnik, ker so začeli napadati v »Lažiljubu» — če povemo po njihovo «Kanonu* — smleške liberalce. Roko so že parkrat ponudili v spravo. Pričeli so upoštevati tisto peščico (?), o kateri so že toliko napisali. In tako je prav! Brez birta delati »rajtengo* je nevarno, kar so sami uvideli pred nedavnim časom. In birta Brojca bi nad vse radi vjeli. Kajne, je fest fant! Pohvalili so mu njegovo ženo. Toda, kaj pomeni hvala v »Lažiljub-kanonu* — saj veste. Brojc pa brez tega svojo ženo bolje pozna kot »Lažiljubov* dopisnik. Na take limance gredo le ljudje dopisnikovega kalibra — pravi kalini, za nas bi morali nastaviti že drugo vabo; saj vendar veste, da ima liberalec zato glavo in pamet, da tudi sam kaj misli. Tudi mi nismo nespravljivi. Nedavno ste celo vi pripoznali, da smo pošteni in dobri ljudje. Cemu bi se tedaj prali? K večjemu iz tega vzroka, ker se naša imena vlačijo po predalih »Lažiljuba* in se nas v njem hvali. Zato verjamemo, da je treba korenitega pranja. Ker se pa č. g. dopisnik tako boji, da »Strpenca*, kakor nazivlje poštenega »Gorenjca* v svoji visoki modrosti, nihče ne bere, mu v tolažbo povemo, da še ni bilo v njega predalih enega dopisa od naše strani, da ne bi bila poučena cela fara o njem. Povemo pa, da bomo vedno proti samovladi fa-rovški in farovških podrepnikov, pa streljajte kolikor hočete. Vračali bomo milo za drago. Brojca pa ne vjamete, četudi prekličete še desetkrat, kar ste neresničnega pisali o njem in če še desetkrat pohvalite njegovo ženo. In še nekaj! Počastiti vas, g. dopisnik, še ne moremo dostojno, saj še niste povedali, kakšen ste. Ce pri poznate, da ste hudobni časnikar, je to sicer lepo in odkritosrčno, ali sorte le še ne vemo. Sicer se pa strinjamo z vašim priznanjem. Bodi vam to v zadoščenje za preobili trud, ki ga imate se smleškimi liberalci. Zdravstvujte!
Svojega stanu se zaveda. V kranjskem okraju nekje je razpisano drugo učno mesto. Neka gospodična učiteljica z Dolerjskega je imela tudi namen prositi za to mesto. Ogledala si je dotični kraj. Toda, kje se je zglasila, da si novo učno mesto ogleda? Seveda v šoli, tako vsaj bi se dalo pričakovati. Ali ne! Dotična gospodična učiteljica zglasila se je samo v župniščupri župniku, šole in šolskega voditelja niti obiskala ni. Tako se zavedajo svojega stanu! Komentara k temu ni treba, a žalostno dovolj, da se izobražena dama še vedno upa s pomočjo farovža priti do svoje službe. Ljudje tišče z glavo, nogami in rokami pod črni plašč! Za danes navajamo samo slučaj, brez navedbe, kraja in osebe. Gospodje učitelji naj pazijo na take slučaje in vsacega naj obelodanijo, a v prihodnje z imeni. Videti hočemo, ali bodo prišli taki ljudje do prepričanja, da pri šoli niso merodajni samo duhovniki. Konkordat je proč!
• Rokovnjači* na Bledu se bodo v nedeljo 12. t. m. na mnogostransko željo ponavljali. Pri prvi predstavi, pri kateri je bilo navzočih nad 260 oseb in je moralo oditi še kakih 50, ker niso dobili več prostora. Dvorana • Blejskega doma« je bila prenapolnjena.
Koblar zopet na delu. Bogu bodi čast in hvala, da je Koblar zopet na*el samega sebe! Skoro mesec dni ni bilo o njem ničesar slišati. Bali smo se že, da se je, presunjen po naših člankih «Nazaj v cerkev«, popolnem umaknil iz političnega življenja in nam tako vzel vse upanje, da bi se še kedaj mogli baviti z njegovo častitljivo osebo. Ustanovni shod katoliškega političnega društva za kranjski politični okraj na Britofu je našega te-hanta spet tako poživel, da ga — kakor upamo — še dolgo ne bo treba položiti med mrtvece na politični «britof». Glasom «Slo vence vega» poročila se je na Britofu zbralo nad 200 »pravih Gorenjcev«, mož ter fantov, in tam med našim dobrim in vernim ljudstvom se je Koblar zopet nasrkal življenskih moči. Drugi dan so nam ti pravi Gorenjci pripovedovali, da so bile na Britofu tri strašno lepe in dolge pridige, o katerih si pa žalibože niso zapomnili druzega, kakor da so zapoški gospod faj-mošter Kalan zmerjali neodvisne kmete za — barabe! Po teh lepih pridigah navdušeni pravi Gorenjci so potem na komando posadili Koblarja na ščit in ga dvignili kot predsednika novopečenega društva. Na »Britofu« je zopet začela vzhajati Koblarjeva politična zvezda in mi le prav iskreno želimo, da bi to zanj ne imelo slabega pomena. Pravi Gorenjci so izbi ali res pravega predsednika in Koblarja, ki glede častnih mest v Kranju ni ravno razvajen, je tako razvnelo novo dostojanstvo, da je takoj zopet pričel s svojim obsežnim delovanjem in sicer kar na tri strani:
1. ) Najpoprej je seveda dal duška svojim čutilom v •Slovencu«. Na dolgo in široko je popisal Britofsko farbanje. Največ prostora je odmeril govoru fajmoštra Kalana, ki je neki veliko zabave napravil med zborovalci, čemur se nikakor ne čudimo, kajti zapoški župnik je prav plastično pripovedoval, kako so bili on in njegovi prijatelji na kranjskem shodu s sifonom pošpricani. V sobotnem »Slovencu« g. Anton pohvalno omenja procesije na Telovo, katere se je baje udeležilo mnogo občinstva, in le obžaluje, da so nekateri gospodje procesijo zaspali in da je Pirca šele predramil boben od godbe. Resnici na ljubo naj povemo le toliko, da v Kranju še nismo imeli prilike opazovati tako klavrne procesije. Ko bi ne bilo srednješolskih dijakov, ljudskošolskih učencev in z modrimi trakovi ter medaljami ozaljšanih »devic«, bi bila procesija precej slična kakemu pogrebu. In še ta neznaten sprevod je »reditelj Hvbašek popolnoma zmedel. Nikakor se pa ne smemo čuditi tej pičli udeležbi, če Koblar sam kaže tako malo zanimanja in niti ne skrbi za to, da bi se na dan sv. Rešnjega Telesa prostor pred župno cerkvijo velikemu prazniku primerno okrasil. Njegov prednik bi se v grobu obračal, če bi videl krog cerkve nasajene tiste mlaje, ki so bili bolj podobni ližo-lovkam ali obrabljenim metlam, in če bi moral gledati pred vhodom tiste neokusne »gauge«, ki bi ne delale časi i niti najslabši gorski podružnici. Res pa je, da je Pirca zbudil šele boben, toda ravno še o pravem času, da je videl po klancu korakati prijatelja Koblarja, ki pa je imel grozno čmeren obraz, ker se mu je izjalovila nakana, da bi sprevod ne šel pod mestom.
2. ) Najljubše torišče za svoje politično delovanje je g. Antonu že od nekdaj prižnica. Spominjajoč se 1600 letnice cerkvenih patronov je minulo nedeljo uprav na duhovit način obrazložil vernikom, da sta bila v tistih davnih časih dva tabora, tabor kiistijanov in tabor paganov. »Tudi sedaj je tako v naši deželi in (s povzdignjenim, nosljajočim glasom) žalibože se tudi v našem mestu nahaja človek, katerega zlobna roka piše vsak teden v časopis in nas imenuje zajedalce ljudi in tega moramo šteti v tabor paganov. (S še mogočnejšim glasom:) Predragi moji kristijani, ali ni škoda vsako soboto dati 5 kr. za ta list?« No, ta pridiga bi delala vsekako čast Medvedovemu Francetu v Besnici, zato naj se ž njo podrobneje ne bavimo. Opozarjamo le svojega župnika, da po-
samezne številke »Gorenjca« niso po grošu, čeprav je med brati toliko vreden, marveč le po 4 kr. in da naj pazi na dotičnika, ki mu vsako soboto hodi po naš list, da ne bo delal žnjim kupčije.
3.) Zdi se nam, da namerava Koblar poleg bombardiranja po listih in streljanja raz lečo vpeljati še drug način političnega bojevanja. Na Telovo popoldne je, v svesti si svojega novega katoliško-politično-predsedniškega dostojanstva z vso njemu lastno grandezzo prestavljal svoje častite noge po kranjskem trgu. Pot ga je pripeljala mimo Jagrove kavarne, kjer je sedel Pire pri oknu in z vso vnemo tarokiral. Slučajno se vjameta oba generala z očmi. Ko sta se nekaj trenutkov prav ljubeznivo gledala, se je Koblarjevo obličje kar naenkrat nabralo v prijazne gube in pokimal je zaporedoma tako krepko z glavo, da je bilo videti, kakor da se sokolski nos dotika ustnic. Pire je sicer smatral te gibe za ko-legijalen pozdrav, drugi pa zopet trdijo, da se je g. Tone Pircu zapačil. Naj bo že kakor hoče, Koblar je s svojim nastopom dosegel velikanski uspeh: Pire je bil vsled nepričakovanega pozdrava tako zmešan in osupnjen, da je izgubil napovedanega pagata. Ker se je Komarju prvi poskus tako izborno posrečil, nadejamo se, da bo vztrajal pri započetem delu in da bo še marsikakega nasprotnika »panal« na popisan način. Će bomo delali drug drugemu »ksihte«, bo to mnogo pripomoglo k splošni zabavi. In prav je tako! Bližamo se dolgočasni dobi kislih kumar in zapustil nas je tudi slavni cirkus Fuma-galli, v katerem je med presledki zabaval občinstvo »bebec vseh bebcev Toni«!
Cerkljansko učiteljstvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m., ob 4. uri popoludne na vrtu gospe E. Vavknove v Cerkljah vrtno veselico. Sodeč po pripravah, se sme pričakovati vsestranske zabave. Poleg petja se bode zabavalo občinstvo še z raznimi šaljivimi prireditvami. Razun tega pa se je odbor potrudil, da popelje vsacega udeležnika v nalašč za to prirejen šaljiv muzej, kjer bodo z lahkoto tudi neturisli prišli po najzložnejših potih na najvišje kranjske in druge gorske vrhove. Obilne udeležbe je pričakovati zlasti iz mesta Kranja, saj je namenjen čisti dobiček razun učiteljskemu konviktu tudi kranjski dijaški kuhinji. Pevski spored je naslednji: 1.) A. Foerster: Gorenjci. Moški zbor s spremljevanjem klavirja iz opere »Gorenjski Slavček«. 2.) A. Hajdrih: Slabo sveča je brlela. Gveterospev. 3.) Hr. Volarič: Divja rožica. Dvospev s spremljevanjem klavirja. 4.) J. Kocijančič: Venček narodnih pesmi. Moški zbor. 5. a) D. Jenko: Na tujih tleh, b) A. Vavken: Bistrica. Dvospeva s spremljevanjem klavirja. 6.) B. Smetana: Sesterospev iz opere  »Prodana nevesta« s spremljevanjem klavirja.  7.) Hr. Volarič: Slovenski cvet. Moški zbor. 8.) I. Bartl: Mi vstajamo. Ovetero-spev. 9.) A. Nedved: Pozdravljam te, gorenjska stran. Moški zbor z bariton-solo. NB.: Ta vrtna veselica se je prestavila za teden dni vsled jutrijšnje veselice, ki jo priredi tamburaški zbor tukajšnjega bralnega društva.
Oesnjiski konsum t selski dolini. S kako slavo so otvorili ta konsum in dr. Krek le ni mogel dopovedati ljudem, kako velike koristi bodo imeli od tega. Prišlo pa je drugače. Katoliška stranka snuje družbe treznosti raznih stopinj. Konsumarji na Gešnjici so tudi strastni klerikalci, toda za treznost se ne zmenijo, temveč hoteli so imeti v konsumu gostilno in šnopsarijo. Ker se jim ni dovolila pijanska beznica, »scagali« so, da bi obstal konsum brez gostilne in dali so ves konsumski »pofel* s pripadki vred v najem. Na svoji hiši so imeli ponosen napis: »Gospodarska zadruga* skoro s tako velikimi črkami, kakor je Marke na Rudnem. Dr. Krek je postal abstinent, to se pravi, on ne pije nobene pijače več, da bi ga opijanila. Konsumska hiša pa se je ravno sedaj izpremenila v gostilno in nje najemnik je dal na veliko desko napisati: »Gostilna „Ratitovec" in trgovina z mešanim blagom«. Na voglu hiše pa vise gostilniške obla-niče, ki se porogljivo smejejo abstinentu dr. Kreku in drugim «treznim« konsumarjem. »Gospodarska zadruga« pa je izginila in ni je več in jo ni. Konsumarji, vi se pa le v božjo voljo vdajte! Zadrugajeseda zadruge.
Umrl je v torek 7. t. m. ob 5. uri zjutraj v Litiji g. Aleksander Guzelj, c. kr. finančni koncipist, v prezgodnji dobi 29 let. Pokojnik je iz znane in veleugledne Guzc-Ijeve rodbine v Škofji Loki. Truplo so pripeljali v sredo v Škofjo Loko, kjer se je vršil v četrtek ob 5. uri popoldne pogreb. Kako zelo priljubljen je bil ranjki, pričal je njegov naravnost veličasten pogreb. Prihitelo je veliko število znancev in prijateljev iz Litije, Kranja, Ljubljane i. t. d., da se poslove od dragega prijatelja. Bodi mir in pokoj njegovi blagi duši!
Iz Škofje Loke se nam piše: V ponedeljek zjutraj so našli v tukajšnji bolnišnici za uboge mrtvega 21 letnega Feliksa Jamnika. Napil se je preveč žganja, kar je provzročilo nenadno smrt. Truplo so prenesli v škofjeloško mrtvašnico. Tako se naši fantje v cvetu mladosti sistematično zastrupljajo z žganjem. Pač žalostna ilustracija.
— Nov voz za škropljenje javnih trgov in ulic je naročila škofjeloška mestna občina pri znani tvrdki R. A. Smekal. Voz, ki je kaj praktično urejen, ima 40 metrov gumijevih cevi in stane približno 650 K.
— Mestna občina je dala tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu brez odreka lastninske pravice mestno stavbo <Komun» v svrho prezidanja iste za gasilske namene. Stavbeni ogled se je že vršil. Kakor kaže načrt, bo novi gasilni dom ne le praktična shramba za gasilno orodje, temveč tudi krasna stavba v olepšavo mesta. Seveda se bo naše požrtvovalno gasilno društvo, ki je vredno vsestranske podpore, zopet izdatno zadolžilo.
Dve vidri skupaj sta se vjeli na Praprotnem pri Škofji Loki. Dve pasti, nastavljeni druga tik druge, sta zgrabili vsaka eno. To je bilo zadnjo soboto 4. t. m. Srečna lovca Janez Dolenc s Praprotnega in Jožef Dolenc od Sv. Tomaža bosta dobila lepe kronice za ta redki plen. Kožica obeh je vredna okrog 20 K, ker sla izredno lep par, samec in samica.
Iz Radovljice. Dne 8. t. m. se je peljal notar g. dr. Alfred Rudesch po cesti s svojim vozom. Nekemu kmetu so se v blizini splašili konji, ki so zadeli v dr. Rudeschov voz tako močno, da se je prevrnil in si je pri tem g. dr. Rudesch zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
Drobiž z Gorenjskega. Podružnica kmetijske družbe Lancovo je dobila dovoljenje za prireditev tombole. — Dne 27. m. m. so zgorele hiše kajžarice Marije Teran, Antona Skoka in Aleksandra Dežmana iz Nasovič pri Kamniku. Zažgal jc petleten otrok z žveplenkami. Pazite na otroke! — Na llrušici se je delavcu Vidu Osoreliju zvrnil voz kamenja na nogo ter mu popolnoma zmečkat nogo. — Na Jesenicah je ušel prisiljenec Marko Gašparič. Prijeli so ga pri Spielfeldu na Štajerskem.
— Letos se je izteklo 1600 let, odkar so bili mučeni sv. Kancijan in tovariši, patroni kranjske župnije. — Dne 2. t. m. je strela udarila v hišo Jožefa Žerovnika v Vašah, občina Medvode, in mu napravila škode okrog 100 kron. — Ponesrečila se je dne 4. t. m. 5 let stara hčerka kovača in hišnega posestnika Ivana Tomana v Kamni gorici. Na bližnjem travniku se je igrala, pa je prišla preveč blizu vodnemu kolesu, katero je zgrabilo otroka za obleko. Njen oče jo je vsled klicanja skušal rešiti, pa je kolo tudi njega precej poškodovalo na desni roti. Med tem je kolo že vrtilo deklico naprej tako, da je vsled poškodeb umrla.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva <Merkur>. Išče se: pomočnik manufakturijske stroke za Ljubljano, 2 za Kranj, 7 mešane za deželo, poslovodja špecerijske stroke za deželo, 2 kontorista za Celje, kontoristinja za Kranj, praktikant za kontor v Ljubljani, 3 vajenci za deželo in vajenec za Ljubljano. — Službe išče: 5 pomočnikov manufakturijske, 3 špecerijs!"\ 4 špecerijske in železninske in 7 mešane stroke, potnik, konlorist in kontoristinja.
Križem sveta.
Z Dunaja se nam piše: Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov <Sava» na Dunaju priredi svoj 111. občni zbor dne 11. rožnika v restavraciji <Mattaloni» 1. Auerspergstrasse 6. — Ker je na dnevnem redu zanimivo predavanje, je želeti obilne udeležbe.
Svojo taščo ubil. Dne 6. t. m. zvečer je umirovljeni orožnik in posestnik Anton PoŽun v Ravnah pri Brežicah sekal drva. Njegova tašča se se je začela prepirati žnjim in, ko jo je Požun jel opominjati naj molči, je skočila proti njemu, na kar jo je Požun udaril s sekiro po desnem sencu tako. da se je precej mrtva zgrudila. Požun se je sam naznanil sodišču v Brežicah, Požun je šele tri leta oženjen, je brez otrok in je poznan kot vesel človek.
Umori na Dunaju. Neko petnajstletno dekle z imenom Strassov je tukaj minulo nedeljo umorilo svojo prijateljico. Eni pravijo, da vsled tega, ker jo je prijateljica zatožila pri spovedniku, drugi, verjetnejši viri pa trdijo, da je imel spovednik z obema dekletoma ljubavno razmerje in da je ljubosumnost vzrok umora. — V Langen-lebnu pri Dunaju sta umorjena in oropana trgovec Gecher in njegova žena.
Razne vesti. V Lvovu je v nedeljo obolelo 6 oseb, ki so jedle pri nekem prodajalcu kupljene svinjske klobase. Ena oseba je ponoči umrla. V torek je zopet obolelo osem oseb, na katerih so se pokazali znaki zastrup-ljenja. — Pretečeno nedeljo je sklical češki poslanec Fresl v Košice pri Pilznu shod, h kateremu je prišlo prav malo njegovih pristašev, pač pa veliko število socijalnih demokratov. Ker Fresl pod takimi razmerami ni hotel imeti shoda, so ga socijalni demokratje pretepli ter ga za dve uri zaprli v nek svinjak. — V ameriški cerkvi v Berolinu so minulo nedeljo pridigovale tri ženske: 50 letna Shav, 81 letna Antony in predsednica ženske mednarodne zveze. — V Ljubnem na gornjem Štajerskem si je rudarski akademik Franc Malec miril bolečine v zobeh z vsopenjem klorove razstopine. Vdihaval pa je preveč tega strupa, ki ga je usmrtil.
Svetovnoznani najhitrejši brzoparnik »Deutsch-land» parobrodne družbe «Hamburg-Amerika Linie», katere zastopnik jc v Ljubljani gosp. Fr. Seunig, je od-plul 26. maja t. 1. popoldne iz Hamburga in srečno dospel že 2. junija predpoldne v New-Jork, vozil je toraj le 6 dni 19 ur, dasiravno je bil do zadnjega prostora zaseden.
Rusko-japonska vojna.
Japoncem se bližajo resni časi. Njihova vojna blagajna je imela 121 milijonov jenov (jen = K 2*4) ob začetku vojske. Ker stane vojska Japonce na dan en milijon, so bili torej preskrbljeni z denarjem samo za štiri mesece. Upali so, da v tem času japonski vojskovodji s svojim izvrstnim orožjem in drznim napadenjem dokončajo vojsko. A četrti mesec vojske se bliža koncu in ravnotako se prazni tudi japonska blagajna, dočim Rusija zdaj šele začenja pravo vojsko. Tudi z živežem je Japonska preslabo preskrbljena. Japonski vojak jć sedaj edinole riž. Zato pa je že začelo primanjkovati riža, in lakota grozi že glavnemu mestu Tokiu. Trgovina z inozemstvom je prenehala in nastala je velika draginja. Mnogo tovarn je moralo ustaviti delo. Vsled tega je zastala tudi notranja trgovina in mnogo tvrdk je že proglasilo konkurz.
General Saharov je brzojavil generalnemu štabu v Petrograd, da so prekobajkalski kozaki dne 31. majnika v bližini gorskega prelaza Tenšuilin na polovico pota med Giančanom in Sajmaci zadeli ob velik japonski voj, ki je imel močne utrdbe na vrhovih hribov. Kozaki so jeli ljuto streljati in so se zagnali proti sovražniku ter ga prisilili, da se je moral umakniti v divjem begu. Japonske izgube so zelo velike.
Vest, da se je ta teden vršila pred Port-Arturjem velika pomorska bitka, je resnična. Toda o teh dogodkih okrog Port-Arturja dosedaj še ni ničesar zanesljivega znano. Ve se le, da je bil tako z morja kakor s kopnega napad na Port-Artur in iz kitajskih virov se le splošno čuje, da so imeli Japonci velikanske izgube.
Rusko brzojavno agentstvo javlja, da so dne 6. t. m. Japonci napadli Port-Artur s kopnega in morske strani, toda ta napad je bil z ogromnimi japonskimi izgubami odbit. Tretja japonska armada je bila popolnoma uničena. Padlo je na obeh straneh okrog 11.000 mož.
Priloga »Gorenjcu" št. 24 iz 1. 1904
o o
o o
I-SN
Micc iz SoJtauja. #
Rojaki! Sotriani!
V četrtek, dne 10. junija boste imeli priliko stopiti na volišče, da si izvolite iz Vaše sredine moža v tržki zastop.
Marsikdo med Vami se bo izkušal izogniti dolžnosti, samo da se obvaruje zamere pri nasprotnikih, češ, s temi skupno živim, od teh imam tndi ta ali oni dobiček, in pozabiti bohotel. daživiskupnosslovensko večino in da ima tudi od te hasek in da je isti v primeri mnogo večji kakor ga ima od nemškomislečih. Taka misel in tako početje je pa nespoštovanje materinske zemlje svojega sorojaka ter samega sebe: kajti v trenutku, ko se volilec iz zgolj dobič-karije hore prikupiti našim nasprotnikom ter zatajiti svoje narodno prepričanje, v tistem trenutku postane zaniče-čevalec svojih slovenskih starišev in samega sebe.
Nikomur naj ne pride na misel, da stori s tem, da se odstrani od volitve, sam sebi dobro; nasprotno s tem dejanjem postane zaničevalec ljube domovine in tudi gmotno bode sebi škodoval.
Prepričani smo, da ni bilo potreba teh izrazov do naših zavednih volilcev, a vendar smo jih storili, ker je le mogoče, da je koga tuintam omamila nasprotna ljuta agitacija ter ga privedla do misli, da bi se odstranil.
Dolžnost vsakega volilca je toraj, da se posluži volilne pravice, in da odda svoj glas v prid slovenskega trga Šoštanj.
Naj stori vsaki to sveto dolžnost in uver-jen bo, da ga bodo sodržavljani, naši rojaki
Šoštanj.
Črtice iz moje potovalne torbe. Spisal C v e t k o vi č.
Ker se venomer širijo govorice po Šoštanju ter okolici, kako slabo se je v zadnjih letih gospodarilo v tržkem zastopu, in da ni nikjer zapaziti kakega napredka, poslužiti se hočem «Novic iz Šoštanja*, da zabiležim svoje opazke in vtise, katere sem zapisal ob času svojega bi- • vanja v tem trgu.
Bilo je pred kakimi 25. leti, ko sem se po nekih opravkih pripeljal z vozom v Šoštanj. Razgled na trg od griča, kjer stoji farna cerkev, je bil ugoden, in upal sem priti v vzorno tržko naselbino. Komaj sem pa dospel do prostora, kjer stoji sedaj sodišče in kjer napravi cesta ovinek, odprl se mi je razgled, kateri nikakor ni bil priporočljiv. Cesta v blatnem stanju, deloma razdrte stope, močvirje in žabje regljanje so bili prvi prizor. Po sedanjem krasnem drevoredu je bila cesta kaj slaba, tako da je potovalec, na priprostem vozu sedeč, si moral zavarovati dušo, da jo vsled pretresanja na slabi cesti ni zgubil. Hiše na takozvanem glavnem trgu so bile kaj zanemarjene, neki smrdljivi duh vsled prevladajoče nesnage ob Paki je nadvladal povsod, tako da sem si želel, le kaj hitro zapustiti kraj, o katerem sem mislil, da bom našel vsled gorske lege idilično mesto. Šoštanj kot trg
v obližju ter po širnem svetu cenili kot moža in neomahljivega boritelja naših svetinj ter pravic.
Ojačite se, vrli Soštanjci, in otresite se nasprotnega nasilstva, ter pokažite z odločnim in složnim nastopom pri oddaji Vaših glasov za narodne kandidate, da ste ne-omahljivi in neizprosni branitelji slovenskega gospodarstva trga Šoštanj!
Nastopne vrstice naj Vam bodo v spominu:
N<j viharja moć razsaja, hraste cepi, skale taja, pahe zemlje naj zdrobi; vendar kakor siva skala sred viharjev trdna stala, večna bo Slovencev čast!
Naj hudobni strup jezika nas srdito v srce pika, naj le krivo govori. Vzeti nam ne more slave ne' utajiti bistre glave; '      večna bo Slovencev čast!
Zavedni Slovenci.
O nemški šoli.
Pri zadnjem ljudskem štetju se je prijavilo v trgu Šoštanj 97 duš, da je njih občevalni jezik nemški, 1002 prebivalcev pa, da je slovenski.
-i. HH—1 -■' m '   1     IJL- -. U..J 1L L ..UJ-LltUJiJ 1 - Ml —J-   i- IJll'IIIJII
je bil podoben bolj navadni vasi tam kje na Hrvaškem. Ne smemo zamolčati, da je tualitam bila kaka hiša, katera je pričala, da se nahajajajo v trgu tudi premožnejši ljudje.
Kacih 15 let pozneje, ko sem zopet potoval skozi ta kraj, našel sem že čisto drugo lice. Res je, da mi ni bilo treba posiužiti se slabe ceste, pripeljal sem se že z železnico. Takoj od postaje, katera je bolj oddaljena od trga, je bila postavljena, in sicer na mestu, kjer je nekdaj stala podrtija <stope> in kjer je bila znana šo-štanjska mlaka, zidalo se je večje poslopje, in čul sem, da ga zida neki Slovenec. Oziraje se naokoli, opazil sem, da se je že marsikaj izpremenilo. Cesta v trg je bila že bolj zvožena, pešpot posuta, nekdanji slabi most čez Pako je bil nadomeščen z elegantnim železnim mostom, na desni roki, kjer je nekdaj stala navadna hiša, je stalo lepo zidano poslopje, kateremu so sledile še druge moderno popravljene hiše.
Ta prevrat je napravil name kaj dober vtis, in v meni se je ukoreninila misel: ta trg ima bodočnost. Sploh pa, ko sem prišel v družbo tržanov v neki gostilni ter se s temi pogovarjal, zapazil sem, da gospodarijo tukaj možje zrelega jeklenega in zavednega značaja; opazil sem, da se trudijo vsi sloji za napredek tako krasno ležečega trga. V razgovoru sem zvedel, da se
Cc pomislimo, da je med temi 97 dušami kar kopica otrok in druga kopica fabričkih delavcev, in da ostane malo število davkoplačujočih, pridemo do zaključka, da so si ti naložili z nemško šolo veliko breme. Že v zadnji številki smo navedli, koliko bo požrla ta šola, danes hočemo dodati še nekaj podatkov.
<Tagešpošta» je imela 18. januvarja 1903 razglas o razpisu učiteljske službe. Plačilo je za učitelja tole:
Letna plača............ 1200 K
funkcijska doklada.......... 150 »
prosto stanovanje (kar se sme računati po tukajšnjih razmerah).......... 360 »
vsakih pet let starostne doklade..... 200 »
in vsakih 10 let poboljšek....... 200 >
nemški šulferajn prispeva samo z zneskom po 200 K, kateri pa ni zapopaden o zgorajšnjih svotah.
To je šele en učitelj. Da bi bila šola uspešna, bi se morala šola razširiti vsaj v trirazredno, tako bi se morala vzdržavati še dva učitelja. Recimo, da bi ista imela le po 1000 kron letne plače in 1000 kron doklade ter za prosto stanovanje odškodnino po 240 kron, razun tega pa še druge doklade in poboljške, tako pridemo do za-/raključka, da bi v kratkem bilo plačevati za učitelje letnih 4390 K, vrhutega pa še vsakih pet ali deset let zvišanje za kacih 600 do 1200 kron več. Ta račun si gospodje nemške stranke pred ustanovitvijo nepotrebne šole gotovo niso naredili in vsled tega bi se radi otresli hudega jarma.
Volilke in volilci, pazite, da se Vam ne obesi ta jarem, ki bi Vas gotovo mučil; bodite previdni koga bo-dete volili pri občinski volitvi.
Da bode zmaga naia!
Ne pozabite, da se dne 16. junija t. 1. vrše pri nas občinske volitve. Vsled strastne agitacije ter z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi nemške stranke hoče boj biti jako ljut. in to tembolj, ker si stojite nasproti dve stranke, kateri ne moreta odjenjati niti trohice od svojih načel.
Slovenska stranka, broječa iz pet šestink prebivalstva trga Šoštanj, katera že devet let gospodari v občini, in katera je dokazala, da zna varčno in plodonosno gospodariti z občinskim premoženjem, in katera je vedno imela pred očmi le blagor tržanov ter je izkušala občinske
nahaja v trgu denarni zavod, »Posojilnica*, katera kaj plodonosno deluje. Slišal sem, da sta velezaslužna spodnje-štajerska prvaka voditelja Miha Vosnjak in dr. Josip Vošnjak, brata tovarnarja Frana Vošnjaka (ki pa se sedaj piše VVoschnagg), mnogo storila za procvit trga, in da so se možje kakor notar Ivan Kavčič, Ivan Vošnjak, Edvard Vošnjak, Fran Rajšter, Miha Tajnik, Fran Grebenšek ter nekateri učitelji in mnogo drugih slovenskih mož poprijeti trudapolnega dela zanemarjeno tržko upravo, zanemarjeno narodno življenje oživeti ter trgu Šoštanj pripomoči do ugleda, katerega zasluži kot slovenska posest.
In takrat sem smel že vsakemu čestitati na velikanskem vspehu.
Par let pozneje, ko me je opravek zopet privabil v Šoštanj, sem bil takorekoč iznenađen. Bilo je ravno na semenjski dan. Tik kolodvora na jako prostornem travniku zapazim po najnovejših predpisih napravljeno sejmišče; in tam, kjer so mi pred leti še gola zidovja oblju-bovala lepa poslopja, razprostiral se je pred menoj moderno urejen hotel z lepim, senčnatim vrtom in ne daleč od hotela preko železnice na griču opazim velikansko poslopje (sodišče), potem pa še nekaj novih, lepih hiš v bližini. Res iznenađen sem bil, posebno pa, ker sem videl oči-viden napredek vsepovsod. Najbolj me je pa razveselilo, ko sem slišal, da se vse to izvršuje pod gospodarstvom slovenskih mož. Zanimal sem se zvedeti še kaj natanč-
doklade le zmanjšati, a ne kakor se je zgodilo v času nemčurskega gospodarstva vedno zvišati, stoji zavedno in neustrašljivo na bojišču ter hoče varovati slovensko posest.
Nasprotna stranka, obstoječa iz nekdanjih Slovencev, sedaj zagrizenih nasprotnikov in nekaterih državnih uradnikov, izkuša v svojo oblast pridobiti z vsakimi sredstvi gospodarstvo trga, da bi potem mogla iz slavnozna-nega slovenskega trga Šoštanj napraviti črno razupito gnezdo.
Kakor je razvidno iz raznih slučajev in govorov, se nasprotniki upirajo na njihovo kapitalistično moč ter na izdatno podporo od strani Celjanov ter se upirajo tudi na obljubljeno pomoč od strani našega župnika.
Nasprotna stranka je že zmagonosno razvila celi program njenega prihodnjega delovanja. V zadnjem času, ko so se volilni imeniki popravili vsled ogromnih reklamacij, je že celi položaj pokazal drugo lice, kakor so ga imeli načrtanega, pokazala se je cela zdražljivost voditeljev nasprotne stranke ter je pričela neko gonjo, katera že meji na blaznost.
Ker so naši voditelji jako mirni in se ne dado od nasprotne stranke zbegati, je srd tem večji in naskok tem ljutetejši.
Sedaj je prišel trenutek, da vsaki od nas postavi moža in da pridobi še tiste zavedne Slovence, kateri se pa iz znane navade hočejo izogniti volitvi. Sedaj je čas, da vsi sloji, kateri dejansko pokažejo pri vsaki priliki, da so zavedni Slovenci, sinovi in hčere ene matere, da v njih bije eno srce in ena misel, posežejo v volilno borbo in pokažejo, da se širni slovenski svet ni motil o njih narodni probuji in zavednosti.
Volilke in volilci trga Šoštanj, spominjajte se čina žene iz Ljubečne pri zadnjih volitvah v okrajni zastop celjski ter pokažite brezizjemno, da ste tudi Vi junakinje in junaki, ki znate varovati ugled trga Šoštanj, in zaoril bo dne 16.junija po širnem svetu klic: Zmaga je naša! Šoštanj je bil, je in ostane na veke slovenski.
Razkrinkani so!
Neki državni uslužbenec je prosil pri višji oblasti za podporo, katero imajo baje državni uslužbenci obljubljeno za vzgojo otrok.   Ker pa ni doprinesel dokaza, da
nejšega in kmalu se mi je nudila prilika priti v dotiko z neko rodbino, katera mi je pripovedovala mnogo zanimivega in veselega, posebno pa o plodonosnem razvoju obrtnega stanu, kateri se večinoma rekrutira iz Slovencev.
Takrat sem izrazil žerda bi Šoštanj, kateri šteje kakih 170 hiš in ima g jvo nad 1000 prebivalcev, dobil kako višjo šolo, naj si bode obrtno ali poljedeljsko, ker bi tak zavod gotovo procvital v tako narodnogospodarsko napredujočem kraju, takrat sem tudi želel, da bi našel prvake-voditelje prešinila misel delovati na vspešno povzdigo toli lepega trga.
Danes, na binkoštni praznik, ko sem napravil izlet v šaleško dolino, nisem se mogel vzdržati obiska trga Šoštanj, ker sem se poučil iz časnikov, da tu deluje narodni sloj, da tu gospodari slovenski mož, obrtnik, trgovec, kmetovalec, ki se tu bori proti znanim nasprotnikom.
Zopet sem našel mnogo novega: nove hiše, nove tovarne, najnovejšo razsvetljavo »električno luč», s katero se pa more ponašati le malo mest, so v trgu napeljali. In kdo je to sloril — je bilo moje vprašanje. Odgovor: Slovenci! Povsod, kamor sem prišel, videl sem zadovoljne obraze; povsod sem zapazil procvit jako ljubega mi trga.
Da pa tudi meni priljubljenim napravim veselje, povedal sem jim, da sem zvedel od odlične in verodostojne strani, da se bo izpolnila želja spodnještajerskih Slovencev:
otroci obiskujejo javno šolo, je bila prošnja odbita. Ta propad razburi! in vstrašil je ženo istega tako, da je pričela nemem jem nasproti tarnali: «Vidite, kako škodo imam, ko pošiljam otroke v vašo zasebno šolo; namesto da bi dobila 240 kron na leto podpore, dobim piškavo rešitev, da ni nič.»
Dva gospoda nemških kolovodjev, menda Pepl Werb-nigg in lončar Mdvnig sta jo tolažila z obljubo, «da bo v kratkem nemška šola javna in potem bode pa že podpora sigurna*.
Evo, tukaj imamo jasno potrdilo naše trditve, da je boj le zaradi nemške šole, katere se hočejo otresti, kajti to breme je prehudo za žepe peščice nemčurjev in pomagati morajo nezavedni Slovenci, ki kaj radi verjamejo sladkim besedam.
Dokaz, katerega tu prinašamo, bo po našem prepričanju vendar odprl oči našim v o 1 i 1 c e m ter jih poučil, zakaj se mi z vsemi močmi bojujemo za slovenski obstanek občine.
Nihče od nas slovenskih tržanov nima nepotrebnega denarja, da bi ga brezmiselno trosil, da ohrani propad nepotn bnega zavoda.
Pazite loraj, Šoštanjci, da se ne o pečete vsled vaše zaupljivosti nasproti nemčurjem!
Nemika hvaležnost.
V predzadnji številki smo omenili bridko usodo nemškega učitelja Weissensteinerja, ki so ga naši vele-nemci privabili sem, ga pognali iž službe in ga sedaj puste v največji revščini popolnoma brez vsake podpore.
Danes poročamo o drugem ravnotako kričečem slučaju. Naši Nemci so si hoteli privoščiti umetni užitek ter so povabili semkaj gledališčno družbo, saj je znano, kako radi hodimo Slovenci gledat nemške predstave, za vzdrževanje umetnikov bi bili torej dobri.
A naši ljudje so bili takrat tako trmasti, da teh predstav niso hoteli in nočejo obiskat, in konec je: strašni fiasko; akoravno tudi igralci prosijo in moledujejo pri velikodušnih nemških gospodih, dohodki se vendar ne povišajo, in ubogi zastopniki nemške dramatične muze stradajo in morajo biti zadovoljni, ako pripada na vsa-cega na dan 30 kr. (reci trideset) krajcarjev zaslužka.
Ali se Vam bodo kdaj odprle oči, nezavedni peto-lizci, da so Vam ti ošabni gospodje ljubeznivi le par dni pred volitvijo, da Vas poženo i/, službe, če ne rabijo Vašega gla*u? Ali ne boste prišli do prepri-
da bo vlada privolila v kratkem, da se na Spodnje Štajerskem ustanovi slovenska gimnazija, da se boste osnovali slovenski šoli, in sicer za obrt in za poljedelstvo, ter da smejo Šoštanjci pri takem vzornem gospodarstvu, kakršno je bilo zadnja leta in pri vstrajnem napredovanju upati, da dobijo eno ali drugo teh šol.
Nepopisno je veselje, katero je moja novica napravila, in smelo trdim, da bo vsakdo, kateremu je le količkaj ležeče na napredku trga Šoštanj, z veseljem nadaljeval složno delo s sedanjimi voditelji in zastopniki trga v dosego tega cilja in gospodarskega napredka.
Kolikega pomena bi bila obrtna ali poljedelska šola za razvoj trga Šoštanj, ne bom popisoval, kajti to more vsak razsoden človek si sam premisliti in oceniti, potreba je le samo delati na to, da si trg ohrani med našimi so-rojaki isto oceno in isti ugled, kakršnega si je pridobil v zadnjih letih.
Z željo, da se te obljube od vlade kaj kmalu izpolnijo in da bodo naši poslanci delovali, da dobi sigurno Šoštanj eno ali drugo teh šol ter da prospeva in napreduje Šoštanj v bodoče kakor je napredoval zadnjih deset let, zaključim svoja opazovanja.
čanja, da tej gospddi niste nič boljši ko suženj, ki se kupi ter obrabi do zadnje kaplje krvi in ki ne sme imeti lastnega umenja, še manj pa prepričanja.
NemSurski agitator v škripcih.
Neki tukajšnji nemčur, ki Slovencem proda mnogo blaga, se je podal na agitacijo in si je izvolil neko vdovo, kateri je hotel v obliki konja in voza navezati še osla. Pri tej priliki je imel smolo. Ko je bil ravno v najboljšem «riganju*, zapazil je skozi okno, da prihaja sovražnik v obliki kovača znanega narodnjaka. Kratka misel, hitro dejanje, in švups Jurij s pušo se je skril v hlev pod konjske fige. A usoda mu je bila nemila. Hlev je bil ravno pozorišče, na katerem je imel kovač opravilo. Ta odpre vrata v hlevu in tu zapazi poleg konja v kotu stati nekaj črnega; v prvem hipu je mislil, da stoji tam kakšen osel ali konj; ko so se pa oči privadile teme, videl je kovač, da stoji ondi človek, prav bledega obličja, in ko še natančnejše pogleda, spozna Jurja s puto! Kovač se je, uvidevši položaj, pričel muzati nad tako zbeganim agitatorjem, ki ni vedel dražega izgovora, kakor da je prišel prosit konja, naj mu pripelje s kolodvora blago!?
Ali ni smešno, da izkuša agitirati tako Človeče, katero bi storilo mnogo boljše, če bi mirno delalo doma, kajti zna se mu pripetiti, da se mu kaj visoko obese korbca.
Jurče, ako ne znaš najti boljših izgovorov kakor da hodiš konja prosit za vožnjo, potem bi te smel prištevati k — oslu! M8M
V Naznanilo. ~Vt!
Gospod Ivan Habjan
znani odločni Slovenec
le v najem prevzel hotel ,Anstrla'. Vrlega moža toplo priporočamo.
V trgu Šoštanj so naseljeni naslednji zavedni slovenski trgovci,
obrtniki 1.1, d., gg.:
J. Vošnjak, tovarna za nsnje, elektrarna i. t. d.
Ana Kern, svečarlca.
Anton Kocuvan, trgovec.
Marija Kopušar, trgovka.
Vinko Wokau, trgovec.
Ivan Mak, trgovec.
Josip Lampret, mizarska delavnica s stroji.
Matija Brišnik, posestnik mlina in žage.
H. Volk, lastnica kemične pralnice.
Fran Rajšter, hotelir in mesar.
Mika Cerovšek,oštir inmesar. Jakob Šribar, oštir. Marija Kopušar, oštirica. Ivan Habjan, oštir in mesar. Miha Kumar, oštir in zidarski
mojster. Gostilna pri »Čitalnici'. Fran Grebenšek, Čevljar. Fran Švar c (Čepelnik), čevljar Fran Štor, čevljar. Vinko Tanzes, čevljar. Jožef Čebul, čevljar. Jakob Volk, krojač. Jožef Berločnlk, krojač. Vinko Srebotnik, krojač. Ivan Šoln, kovač. Martin Hlep, kovač.
Jožef Novak, kovač.
Valentin Grašina, ključavn.
Anton Glavač, pek in trgovec.
Florjan Plevčak, pek.
Ivan Ivnik, pleskar in slikar.
Anton Volevšek, mizar.
Josip Ravljen, klobučar.
Ivan topolšek, klobučar.
Ivan Primožič, kolar.
Ivan Florjane, kolar.
Jakob Šip, lončar.
Marija Kožeinik, izdelovate-ljica umetnih cvetlic, šopkov in vencev.
Ana Topolnik, prodaja tobaka in kolekov.
Ivan Vidrih, urar in fotogr.
Tadej Špiranec, kamnosek in cementar.
Jožef Kolak, brivec.
Jakob dlet, žrebljar.
Fran Šarner, pasar in sedlar.
Ivan Hleb, ključar in železo-tržeč.
Martin Slatinšek, mesar in
barantavec s kožami. Antonija Mazej, šivilja. Marija Skoberne, šivilja. Peter Žerdoner, čevljar. Janez Stvarnik, voznik. Marija Pukl, voznik. Jože Herman, barvar.
Tedenski sejem ▼ Kranja dne 6. t. m.
Prignalo se jo 171 glav goveje živine, 4 telet, 404 prašičev, — ovac, — koza, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8 —. prosa K 7*—, ovsa K 6'f>0, rži K 7-—, ajde K 9*—, ječmena K 7*—.
Izjava.
Pndpisani Janez Vilfan iz Srednjega Bitna št. 23, po domače Krajčnik, preklicem, da ni res, kar sem govoril v svoji razburjenosti o Francu Sifrerju, županu stražiškemu, in obljubim, da nikdar ne bom govoril več kaj tako razžaljivega.
no Janez Vilfan.
Gostilna ,pri Jahaču'
išče takoj čvrstega in poštenega 105—2
hlapca.
Hitsktriet
za boljšo in večjo gostilno v Kranju se išče.
Več še izve v upravnistvu »Gorenjca*. 106—2
Prostovoljna prodaja.
Pod posebno ugodnimi plačilnimi obroki se proda
V r^raojtj $t. 35
s popolno prodajalnično opravo, in
r)i$a O pranju $t 53
s kavarniško koncesijo brez oprave ali s popolno kavarniško opravo.
V obeh hišah je vpeljana električna razsvetljava z 52 lučmi.
Od kupca se zahteva Vi cele kupne svote v gotovini, */• se lahko proti primernim obrestim obrestujejo. 101—2
Natančnejša pojasnila daje A. Kreuzberger v Kranju ob ponedeljkih, druge dni pa naj se vprašanja, katera se rešijo z obratno pošto, pošiljajo na A. Kreuborgor, valjični mlin, Dob pri Ljubljani.
Loterijska srećka da« 4. junija 1.1.
Gradec:     74     55     70      3 83
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. W»hlgaiMMth
65-7 v Kranju, glavni trg št. 118.
Otroški vozički
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 650, 7-50, 8—, 9—, 10-—, 12-—, 14—, 16—, 18—, 20-— gld.
Galanterijsko blago n drobno ii »a debelo.
ALBIN RANT v Kranju
59—8 pod mestom.
SKladift Vina
je odprla s 1. febr. 1904
V Kranj«
JstrsK« fliHsft žalni i
katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina.
Klet je ▼ hiii Fr. Kuralta
Kdor teli imeti zdravo in dobro vino, naj pride in | po*ktwi ter se aam osvedoći o tem. ~<
Cene bodo primerne!
Posamezne številke „Gorenjca"
prodajajo po 10 vin. v Kamniku g. M. A ž man, trafika; LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; Škof J i Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g.Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Pod pac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec.
pva spretna krojaška pomočnika
sprejme proti plačilu od kosa
Josip Mirnih, krojaški mojster 100-2 Podbrdo ob Rečici.
Čvrstega hlapca
sprejmem tako).
Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
košnja
na kranjskem polju se bo dne 12. junija popoldne ob polštirih
oddala v najem.
Več se izve pri g. Jos. Krennerju v Kranju št. IG. 107
Pozor!
108-1
Plačila za električno razsvetljavo po poslanem računu so na priložene poštne nakaznice takoj za plačati. S spoštovanjem
A. Kreuzberger, elektrarna v Kranju.
Jfazttanilo.
Kdor se letos še ni oskrbel z dobrim vinom, naj ne zamudi prilike, kupiti si bizeijsko vino, o katerem je znano, da kakovost lanskih naših vin prekosi vsa druga še tako dobra vina. Kadar je drugod vino dobro, je pri nas še boljše, za to imamo dosti lep dokaz: da so sedaj tukaj že vsa vina razprodana.
Zaradi ugodne spomladi brez mraza, in ker nam v vinogradih krasno, lepo in obilo kaže, hočem razprodati vso svojo precejšno vinsko zalogo lanskega pridelka. Da pa bolj ugodim cenjenim svojim odjemalcem, prodal bom vsako vino 4 kr. ceneje kot dosedaj.
Moja vina še niso pretočena, torej še sedaj na drožah, toda izborno dobra. Oddajam po najmanj 10 nI in ne v svoji posodi. Prodam pri sodu in po uzorcih in postavim na postajo v Brežice.
Za kakovost zadostuje reči, da je vse moj lastni pridelek. 95—3
Nadejaje se obilo naročnikov se priporočam
Janez BEalus
posestnik vinogradov na Bizeljskem.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d.
Pojasnila daje upravniUvo »Gorenj. ■»>. 109—l
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave. telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržati zdrave,močne, jeiče in debele če se jim pri-me^itje h krmi
gfe živinski prašek
iz lekarne Ploooll ,pri Angelju4, T^ji?t> ljetne*
Dunajska cesta. En zavoj V« kilojjr. »trnje 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč ]» po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli. lekar v Ljubljani. Fo večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družin po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vas živinski pm h izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim »poštovanjem        And. Kocjančič. Podgnm pri Gorici. 13./VJ. 1902. I. 199-3&
Sedaj tamo 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—10
Iz Ljubljane v Novi York
samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko vitje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FR. SEIJNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
Ijttbtjana (Kolizej)
oa Marije Terezij« cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagate!] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za
vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-
Pohlitvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
s katerim uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem založen v veliki izberi z raznimi šivalnial
stroji in kolosi. Kolesa prodajam proti plačilu, šivalno stroje pa tudi na obroke.
O
o, o
M
cd
bo o
m
s
m g m
> '~
o ;sL
O
'g >
o
M cd M
g cd u
S   -2 >
O.
a
J*
c
a t-
-a-
i—• X5
O T3
O J*
cd
d—I 73
'S
9»
►Cfl
Ml H
Vsem cenjenim kupcem bodem vedno točno in natančno postregel. Z ozirom na to in na nizke cene se nadejam obilnih naročnikov ter se udano priporočam z velespoštovanjem
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
?oto-emayl v barvah
Bn$k*> priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d.
49-11
Ja/(o lepa in primerna darila.
Jzdefuje po vsaki fotografiji
Jv. jagodic-
- fotografu Kranju
4*£
Velik požar |
===== I
se tutore lahko in naglo pogasiti yt samo s i3 2i Vg*
SneKaloVimi brizgalttkmi
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo %% isboljianje parnih in motor-bria-galnic ter lestev in je zlato kolajno sa prednosti pri ročnih brisgalnicah sa nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagfreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Sredstvo zoper
mne
V salonih.
Komad 10 vin. Glavna zaloga ra Gorenjsko:
F.Dol«nz,S
3«-10
Nikelnasta anker-remont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 6-60. 140-51
v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo
ur, zlatnine
m
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 144—49
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopožljejo na zahtevanje zastonj.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
•e vrste rent,  zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, rtek, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese iidaja k vsakemu žrebanju.
«        Poln o vplačani akcijski J.    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetn.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
„Zakaj so Vaši zobje tako belit* »Vsak dan rabim 0. SevdlOVO higijeniČUO kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
38-U
Svatam laik«
frizer
za dama in gospode
LJubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Susi brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom.
1 i
•a
8
§iina$te yecif štedilnike, ka/n^e
*a -feope-Ci, kakov tudi Aipe, va*# it«
v voeA iatvak, ttpeane in cetta p&ipotoca ptva in največja
93-3
Imam v kleti w-io
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fina rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajdnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru.
Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Oignano (Istra).
D IO IO IO IO
LO IO IO
11-9
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „PMWUP peter Jlfajdič v Jfranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje sledilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile.ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-boiinej, trsje za obijanje
Velika izbor travnih kos, brusilnih kamnov in srpov, klaj-nega apna in redilnega praška za živino.
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih
peči,
Ronatt-iiforttud-cement, traVerze, stare, železiiftc $inc
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,SOSalkO za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
Slav. šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin
Z odličnim »potovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
ls^<is>s¥SSj#^W>SS1
Naročajte si prezanimivo knjigo
Bahovi mizarji in Iliri.
Starina slovenskih pisateljev, J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški narod žalostni dobi za zloglasnega Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pri pove«, o v* nja je za-nimimiv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brufien.
Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si naroči to knjigo pri založniku 10 - 32
L. 8ohwentnerju v Iajubljani.
Cena hroš. 8 K, po pošli 8 K 20 h.
6
<0
^as^ay*»^V>' ^^%^a^^N^»/^y^
Vromatična harmonika se proda.
w        Kje? pove upravnicivo <Gorenjca«.
Konccs. zobotekniini atclljc
64-12
Oton
V Kranju (pri dr. Globočnifa)
izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d.
JlizKe m\ TaljojUaa postrežba!
Odprto vsako nedeljo od 8.-5. nre.
Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi Odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jury v Parizu.
JOSIP IFEI
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno io konstrukcijsko klioMrstvo.
žitno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, itedilniko i t. d. 103-2
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
G. Tonnies
104 2
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Iajubljani priporoča kot  posebnost  sage  in vsa
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
gu^xir:i;;t7iCi(;r;i:i;(.iUi;i;it :i;;u&t.;(;w:*:i
Jthaju vsnko soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vetja po posti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto S K, za pol leta K 1*50. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8* vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se Uska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniltvo se nahaja v hiši fttev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsoreij •Gorenjca*.
(%1'vorrai urednik Matija Cej.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.