V Gorici, v soboto dne ,23. iuliia ,1910. Tač*J >L, Maja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in Boboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦'/, „ , . 10 „ • >Poberi se„ satan: zakaj pisano je: »Gospoda, svojega Boga. moli in njemu samemu služi'! Hudič ga je zapustil. Ali hudič ne zapusti mladine ki pride v organizacijo pod katoliško firmo. Dobri čuti zuspijo, vzbudijo se slabi. Le redek je. ki se osokoli pa zakliče: Poberi se. satan«.....ter zbeži proč od klerikalnega izprijevališča. Krivi nauki rodijo sadove, slabe sadove. Odkar hodijo okoli ter učijo svoje. naj sproti podirajo, kar napravijo dobrega naprednjaki, odkar čujemo iz visokih ust ukaz: društvo proti društvu, odkar jih tičijo: vse smete, samo da ste naši -¦ od takrat beležimo tudi pojave surovosti, podivjanosti, zavratnosti, hudobije, beležimo pojave moralne propalosti, beležimo ..... zločine. i Zapeljan je velik del našega ljudstva. Odtod tako čudni pojavi; navdušeno govori pristaš klerikalne organizacije, katoliško patentirane, od škofov odobrene, ita primer o beli zastavi -- ali čez malo časa ga odvedejo v temnico radi nravnih pre-greškov. Na Sveto goro gre v procesiji v kroju; tam sluša govore, čez par dni pa greši nad svojo sestrico na polju iu peljejo ga v zapor. Vidimo jih, ko stopajo v ta-rovž, potem pa gredo okoli in domov; med potjo okamenjajo ali pa porežejo z nožem kakega poznanca, ki ni pristaš fa-rovške stranke. In tako dalje. -- Mislijo, da so storili dobro delo. »Vse sinete, samo da ste naši - - če bo kaj, potem Vam bo- , mo že pomagali*. Dajejo jim razumeti, da se jim ne more nič zgoditi, da je povsodi veljavna le nimčeva beseda. Potem se ui čuditi takim izbruhom podivjanosti, ki je sad sistematičnega hujskanja. Tako je po Slovenskem...... V Žalcu v Savinjski dolini na Štajerskem je bila v nedeljo narodna sla v nos t v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Fanatičen kaplan je razkričal to prireditev za brezversko ter napravil v Vrbju tik Žalca gledališko igro v namen, da bi škodoval ter odvrnil ljudi od Ciril-Metodove veselice. Klerikalni mladeniči, ki so člani »orla« in zapisani v >Krščansko soc. zvezo«, so čakali v hmeljišču in ob cesti na one, ki se bodo vračali z narodne slavnosti v Žalcu. Kakoi tolovaji! Prišel jim je v roke Franc Cokan. Pred Koremovo hišo so pričeli prepir cerkveni pevci in člani >čuka« brata Ant. in Ivan Peško, Rudolf Tergk;v, Franc Terglav, Nikolaj Holobar. Anton Peško je zabodel Cokana do smrt!. Cokan je dobil 6 bodljajev, enega pri srcu, enega v pljuča, enega na levo ramo, druge v glavo. Cokan je šel $ svojo ženo z žalske veselice on ni iskal nobenega prepira. •' 'Franc Cokan je umrl v sredo v svojem stanovanju. Žrtev političnega sovraštva! Morilec J>e.sko je »čuk«, cerkveni pevec, obiskal je tudi krščansko-socialni tečaj v Mariboru, tako da je bil prav pošteno klerikalno sfanatizovau. Kmalu po tem tečaju je bil napadel in težko ranil naprednjaka Susteriča iz Žalca — sedaj je zabodel Cokana. Peska čaka kazen pred poroto, morda mu zadrgnejo vrv okoli vratu — ali oni, ki so ga naltujskali, ki so priredili klerikalno slavnost proti Ciril-Metodovi veselici, ki so proglašali nedolžno dobrodelno narodno slavnost za brezversko, oni uidejo kazni. Moralnim vzročiteljem poboja v Vrbju se ne zgodi nič — kaznovan bo od njih tolovajsko vzgojeni Peško. Padel je Cokan kot žrtev sistematičnega duhovniškega hujskanja proti napred lijakom. Peško pa je moral v zapor. Spravili so ga tje nauki, katere je dobival v »čukarijis kakoršne so mu vcepili v krščansko soc. zvezi, in kakoršnih se je unv-zel na kršč. soc. tečaju v Mariboru, spravilo ga je tje končno duhovniško hujskanje proti Ciril-Metodovi veselici v Žalcu. V »katoliških« fantih je gorelo in mislili so, da morajo kaj storiti po danili jim naukih, da bodo učitelji zadovoljni. Napadli so Cokana in Peško mu je zadal bodljaje v prsi ter ga umoril...... Čukovska in klerikalna mladinska organizacija ima na sebi krvavi madež, ki je neizbrisen. Drži se te organizacije fridolinstvo, lesbištvo, oskrumba, nečistost, poboji, drži se je umor, kri je poškropila to »katoliško* organizacijo, tolovajsko je zaznamovana. Uboga zapeljana slovenska mladina, ki tavaš za črnimi zapeljivci, za krivimi pi-smarji, političnimi koristolovci, ki utrjujejo sveto katoliško cerkev z zločini! Sramota za nje, pravična kazen z neba nad nje, ki vzročajo nesrečo zapeljani mladini, ki izrabljajo cerkev in vero v hujskanje brata na brata, ki sejejo sovraštvo in prepir s svojo organizacijo iu politiko, ki zjutraj vživajo Boga, zvečer pa vzročajo umore, kazen mora priti nad-nje, zaslužena kazen — z mladino pu proč od umazanih zapeljivcev. Kri se drži.voditeljev in članov krščanskih organizacij, kri, ki kriči po maščevanju. Omadeževani so pred svetom -pokazalo se je, kake sadove rodijo njihovi nauki. Tolovaje vzgajajo, fanatike, ki z imenom Jezusovim na ustih porivajo nož v prsi svojega bližnjega ter ga z Marijinim imenom v izgovoru bijejo s koloni po glavi. Tako daleč so privedli krščansko vzgojeno mladino! Tako so »preporajn ljudstvo v Kristusu«. Zato pa boj zupeljiveem ljudstvu. — Učite, učite! Resno in vstrajno delo mora paralizirati »krščansko« izprijevanje ljudstva. Stariši, matere, očetje, varujte svoje sinove in svoje hčerke pred »Slikarijo« In drugimi »krščanskimi« društvi, da se Vam . ne izpridijo; da ne postanejo tolovaji! Proč od te bande, proč od pocestnih roparjev in ubijalcev! DOPIS!. Iz goriške okolice. Iz Kojskega. —- Č u k i- n a p a d a 1 ci. V nedeljo se je vršil v Kojskem javni ples. Ob 5. uri pop. so odkorakali »Sokoli« na veselični prostor, ki se je nahajal izven vasi. Tam so se mirno, dostojno zabavali. da jih je bilo veselo gledati. Ob 8'/i zvečer se je nahajal v vasi pri gosp. Mariniču neki »Sokol« ki nobenemu ni stal na poti; kar prileti četvorka »Čukov«. Tebi nič meni nič kar zgrabili so ga, in hudo poškodovali, češ, čemu je član tega »hudičevega društva«. »Sokoli« so prihiteli na pomoč. Hrabri čuki pa so se hitro skrili v gostilno ki se nahaja tam blizu, in junaško začeli z ¦ Kapitan Hattcras I ali Angleži na severnem tečaju, j Francoski spisal Jules Vfirne. --- Prevel 0. J. (Dalje). , ; Ko je bilo to veliko delo končano, je prišla notranja oprava na vrsto. Prenesli so iz Porpoisa v spalnico postelje iu jih razpostavili okrog obširne peci. V sobo so nanesli klopi, stolov, foteljev, miz in skrinj. Soba je služila tudi kot obednica. Kuhinja pa je dobila kuhinjsko opravo Porpoisa z najraznovrstnejšimi posodami. Mesto preprog so po tleh pogrnili jadra, ki so zastirala tudi notranje male vhode, ker drugih vrat niso imeli. Stene so bile povprečno po pet črevljev debele, tako da so bile odprtine kakor line za tope. Vse to je bilo jako močno in trpežno; česa pa je tudi več bilo treba? Oh, če bi bili doktorja poslušali, kaj bi bil. on vse naredil iz snega in ledu, ki se je dal tako lahko obdelovati in na najraznovrstnejše načine sestaviti! Tisoč načrtov mu je prišlo vsak dan na urn in če jih tudi ni mislil uresničiti, je vendar zabaval skupno delo s svojimi duhovitimi iznajdbami. Sicer je bil pa on kot knjižni črv tudi čttal knjigo M. Krafta z naslovom: »Podroben opis ledetic hiše, ki je bila zgrajena I. 1740. v Petrogradu, in vse njene notranje oprave.« Ker se je doktor teh posamezni!!, podrobnosti spominjal, je bil njegov duh Še bolj iznajdljiv. Nekega večera je celo svojim tovarišem pripovedoval vsa čudesa one ledene palače: ) »Kar so-v Petrogradu naredili, tudi mi ushko naredi- mo tu. Česa pa nam manjka? Ničesar, niti domišljije ne,« jim je dejal. J Ali je bilo torej hpo?« praša Johnson. -Kaj pravim lepo. naravnost čarobno, prijatelj! Hišo je dala zgraditi carica Ana 1.1740. in se je v nji obhajalo celo ženitovanje enega njenih dvornih norcev; bila je približno tolika kot naša. A na pročelju je stalo šest ledenih topov na svojih podstavah in večkrat so ustrelili iz njih s krogljami kakor tudi s smodnikom, ne da bi.se bili razleteli, kavno tako so naredili tudi možnarje, v katere je šlo po šestdeset funtov smodnika. Tako bi tudi mi lahko naredili ?u?celo artilerijo: brona nam ne manjka, saj vedno pada z neba. A okus in itmetnost je dosegla svoj višek šele na pročelju palače, ki je bilo ozaljšano s krasnimi ledenimi kipi; na peronu je bilo vse polno cvetličnih posod in oranžnih dreves iz iste tvarine. Na desni pa je stal velikanski slon. ki je podnevi brizgal vodo, po noči pa svetil z gorečo nafto. K. kak zverinjak bi lahko naredili, če bi le hoteli!« »No. ;cveri mislim nam tudi ne bo manjkalo.« pripomni Johnson, »in četudi ne bodo ravno iz ledu, pa bodo vseeno zanimive.« »No, proti njihovim napadom se bomo že znali braniti,« de bojeviti doktor; »a da se vrnem k svoji petrd-gradski palači, pripomnim še, da so v notranjščini bile mize, toalett, zrcala, svečniki, voščene sveče, postelje, blazine, vzglavniki, pregrinjala, stenske ure, stoli, karte in skrinje >: vso posodo, kratko vsa oprava, kateri ni prav ničesar manjkalo; vse pa je bilo izrezljano in izklesano iz ledu. »To je bila vendar popohta palača,« se čudi Bell. »Krasna in za vladarico povsem dostojna palača. "Oh, kako modra je bila božja previdnost, da je iznašla led, ki nudi toliko čudesev in ki daje zavetje ponesrečencem!« Vse opravljanje hiše je trajalo do 31. marca; tega dne je bila Velika noč in so ga posvetili počitku. Bivali so v sobi, opravili božjo službo in vsak je lahko izrekel svojo sodbo o snežni hiši. Naslednjega dne so pričeli z grajenjem magazina in smodnišnice, kar jim je dalo osem dni dela, vštevši tudi čas, ki so ga porabili, da so izpraznili Porpoise, kar ni šlo brez težav.; Osmega aprila k,ončno je bilo vse na suhem in docela zavarovano, živila, gorivo tn streliva. Ma-gazin je stal severno aodnišnica pa južno od stanovali-šča, v oddaljenosti najmanj šestdeset črevljev. Tudi nekak pasji hlev so postavili ob magazinu za groenlandske tovorne pse. Duk je delil skupno stanovališče. Potem je doktor jel misliti na utrdbo. Pod njegovim' vzornim vodstvom je planotica postala prava trdnjava, ki jih je zavarovala pred vsakojakimi napadi. Vzvišen prostor je že po naravi tvoril pobočje, ki je bilo na vseh straneh enako zavarovano*. Ko je doktor delal načrt zato utrdbo, je nehote spominjal ita častitljivega strica Tobija Stern, katerennl je bil po ljubeznjivi dobrotljivosti in ve-selosti popolnoma enak, Treba ga je bilo samo videti, ko je računal strmino notranjega pobočja, naklonski kot nasipa in širino obkopne steze; a to delo se je tako lahko vršilo z voljnim snegom, da je bilo kar zabavno, in ljubeznjivi inženir«je lahko naredil sedem črevljev debel ob-kop. Ker je plauptico obdajal zaliv, ni bilo treba hiti proti-. objcopa niti zunanjega pooočja. Snežni bbkop se je vil na okrog kakor daleč se je razprostirala planota, in segal do skalnate stene in se stikal n ¦ obeli straneh s hišo. Do petnajstega aprila je bilo utrjevanje končano in doktor je bil ponosen na svoje delo. da so nekega »Soko-Ha* tBžfcorrulirraiifmr — ^ Kdo jih tako uči? — Posebno rza jed-ucga bi bilcJ>rtmog za razbijanje shodov. — Ves Dunaj je po koncu radi razkritij, ki pomenjajo pot h koncu za krščanske sotfalce. Vršili so se shodi, na katerih se je v najhujših besedah obsodilo početje raznih krščan-sko-socialnih veljakov. Krščansko socialno stranko je to bolelo, zato je najemala za shode svoje ljudi ter jim plačala po 4 K vsakemu, da so šli kričat in razbijat shode naprednjakov. To je dognano. Izdali so to plačani razgrajači sami. — Krščanski socialci se seveda bojijo resnice ker je za nje uničevalna. Zato dajejo denar razgrajačem, da preglasijo resnico ter onemogočijo shode. Ali to ne bo pomagalo mč. Resnica je resnica in resnica o koruptni krščansko - socialni bandi. tem vzoru slovenskih klerikalcev, bije to sveto stranko po glavi ter jo ubije. Kronice, dane razgrajačem, le še pospešujejo razpad, ker sveti možje s tem sami indirekt-no priznavajo tisto bridko resnico, ki je razkrinka/a krščansko socialno stranko za sleparsko, za častilko »Boga Jernlji'« Klerikalna taktika. - Napredni dunajski mestni svetovalci so sklicali sejo, v kateri so se pomenkovali, kako priti v cikom taktiki krščansko socijajne .stranke, ki pošilja razne sumljive elemente razbijat napredne shode. Pri seji se je sklenilo, da bodo neklerikalnc stranke nada-bevale zapričeto delo s shodi, na katerih se pojasni Dtmajčariom, kako so si zbirali njihovi klerikalni voditelji posvetno boga-, od 60 ^qj^%r^n5j^t6i'd6y2l'y^is od stvo ha!'raStin švbjnl"volllcev in sbmišlje-1 72 do 78*ur, v-#8d 78 do 84 ur, v 19 od nikov. Shodi bodo javni in vsakemu dostopni. Proti razbijalcem shodov se nastopi sod^^p. Ti shodi bodo V|$j$Mu P°-me^fcsftr tepo^bijajo tla $*$!llmj%ran-tf^^unafeMMr je,-#|ee&el Lttegfer- s $V0fo eneržijo\}Šz velikih trudom, fb bj)-Ž^$ziroma so'S podrti Njegov i PlflMji A&$ann, GessA$$ni, Bielohla,Yrefeii Irngi. V #ek bo zopet-tak javeq'.||etf V Florid-sdoffu na Punaiu. Revizija irase za železniško \ čr^o Ljubljana - Idrija r Sv. Lacjj;» se bo vrSfla v kratkem. Dijaški eactburaški zbor priredi > nedeljo, dne 24. t. m. povodom svofega izleta koncert v Tolminu. Na vsporedu je več lepih točk, O deželni zavarovalnici proti požaru sanjalo klerikalci. Razlagajo, koliko nesejo zavarovalnice v nekaterih deželah, pred 100 leti ustanovljene; češ, glejte: kak dobiček bi lahko imeli na Goriškem! Nič ne upoštevajo dobrega stanja privatnih zavarovalnic in nizkih premij, nič ne upoštevajo najinizernejšega stanja naših deželnih financ, ampak kar fabulirajo o dež. zavarovalnici, dasi ve vsak, kdor zna šteti do pet, da bi bilo to skrajno riskan-tno podjetje in da bi bil brez dvoma deficit velik! Še deželna zavarovalnica za govejo živino ima deficit! — Našteli so dežele z zavarovalnicami pred 100 leti ustanovljenimi in pokazali dobiček —vabimo jih, naj povedo še, koliko »dobička« ima leto za letom sosedna Koroška s svojo, deželno zavarovalnico, ki ni ustanovljena pred 100 leti. Le na dan s številkami; to bodo gledali ljudje deficite! Učiteljski tečaj na tukajšnjih kmetijskih šolah, na slovenski in laški, prične v ponedeljek. Na slov. oddelku Je upisanih 40 učiteljev, na laškem 42. Malo več za Lahe mora biti vedno. Trajal bo tečaj 5 tednov. Baje bodo učitelji nekako internirani; kakor da bi prišli na kake eksercicije. Prireditev takih tečajev je sama na sebi hvale vredna. Med predavatelji so možje ki kaj znajo ter bodo gotovo dobro poučevali. Poučeval pa bo tudi g. Luka Premrov, in sicer zadružništvo, seveda na klerikalni podlagi!! Kako se naznanja pse na goriškem magistratu, — h mesta: Neki Slovenec je šel — ni še tako dolgo temu — na magistrat, da naznani tam. kakor predpisano, svojega psa. Potrkal je ter govoril seveda slovensko: Psa bi rad naznanil. — Uradnik ga je debelo gledal ter mu pokazal v nadstropje višje. Šel je gor, potrkal in govoril slovensko. Uradnik ga je posla,! v neko drugo sobo. Tam ista komedija; poslali so ga dol naznanit psa. Slednjič sreča nekoga na stopnicah ter pove, da bi rad psa naznanil. Psa, psa... je rekel dotičnik ter gledal Slovenca. Ker je .bilo Slovencu le že preveč te komedije in je oni še rekel: psa, psa, mu je odvrnit Slovenec: h o v. h o v. in uradnik je pogrun-tai, da je to-ca ne. A, cane...'. pejte ga to. In posrečilo se je Slovencu, da je naznanil svojega psa na goriškem magistratu, kakor postava zahteva. Velikim surovostim je izpostavljeno naše kmečko ljudstvo na izvoznem trgu v Gorici. Odlikuje se v surovosti posebno neki bivši mestni redar. To je žaljenja in preklinjanja, da se studi človeku. Vsako leto se ponavljajo pritožbe radi divjaškega ravnanja z našimi ljudmi na izvoznem trgu, ali magistrat ne ukrene ničesar, da bi to nehalo. Polna usta olike imajo drugače laški gospudje, na izvoznem trgu pa divja laška surovost in neotesanost — Potrpežljivost Slovencev je res občudovanja vredna. Zadnji čas,, da bi prišel izvozni trg na kak kraj, kjer bi bili varni pred laškimi divjaki ter bi se ti ne redili več s slovenskim denarjem! Socialni demokrati — delodajalci. — Letno zborovanje soeialnodemokraške o-srednje zveze avstrijskih konsumnth društev se je vršilo pred kratkim na Dunaju. Socialnode.mokraŠki list »Zeitrad« piše v poročilu o omenjenem zborovanju: >>Ne-kaj besed ,pa bi še pristavili k poročilu. V poročilu osrednje zveze je tudi odstavek o nastavljencih in delovnem razmerju; dotični podatki so oredra-goceni, da bi jih prezrli. Glede na delovni uis v različnih društvih je sledeče poročilo: Delovni čas znaša tedehskot v 12 konsumnth društvih do 48 ur, v.3 društvih od 48 do 54 ur* v 26 od 54 do 60 ur, v 69 '72de78l 84 do 90 ur, v ,5.fpd 90, faffi. ur^v ,2 nad 96 ur,. Misliinoi.dfih.k temitlni Veliko.pristaviti; ti podatki veliko govore.« ' Torej socialnodehiokraški list/piše in poroča tako. godalni demokratje imajo konsuinna društva, v katerih morajo delati n a .s r.a v i j e. n e i tudi po 16 u r n a d a n i n š e v eč. To je res zelo socialno! ¦''¦¦; ' ' Katehetsko mesto v 'Tolminu.: — Kako je to razpisano mčsto nepotrebno, je bilo povedano "v torek, v .dopisu s Tolminskega. Hitro se.yc oglasil.neki posvečeni dopisnik v.^r.ini L.* pa settbdrgnil ob nekega gospoda/ Udrihanje po tem to je argument za potrebo katehetskega mesta v i-Tolminu! - Klerikalci pa se radi zmotijo v osebah; tako je tudi to pot. Oni gospod, V katerega se kot stekel zaletava »Pri-smojenčev« dopisnik, ne stoji v nobeni zvezi z.^mudopt5(|H>,l!Upiimo Jorej,^ da svet. mož" p; ihodnjič prekliče krivične napade w> omenjenega gospoda! Promet s tujci v drugih deželah in pri nas. ~ Poglejmo na Tirolsko. Leta 1890. je bilo na celem Tirolskem tujcev 210.000 leta 1900. jih je bilo 4p0.000 in leta 1909.' pa 820.000. pbdafieni dohodek Tirolcev je rastel sproti z vedno ve^im) številom tujcev ter je znašal v letu 1898. — 65 milijonov K, v letu 1903. 80 milijonov K in 1908 iII milijonov.K. Tirolska je dandanašnji aktivna dežela, ki donaša državi na leto • okoli 20 milijonov K. — Pa koliko je tudi pomagala in pomaga država Tirolski! -~ Tiroici se seveda potrudijo, da naredijo gostom bivanje tamkaj kar najprijetnejše. V tem oziru so naravnost posnemanja vredni. Tudi v naši deželj bi se mora! dvigniti promet s tujci. Pri tem je v prvi vrsti potrebna gorska železnica od Sv. Lucije do Bovca, da razkrije svetu čudovito lepoto našega gorskega sveta. Marsikak tujec, ki je bil v naših gorah, je že rekel. kako bi se izkoristilo rake lepe kraje kje drugje. - Naši finančniki iščejo nove vire dohodkov za našo deželo. Evo. tu je polje za nove vire! Le vsi pridno na delo in vlada naj čuti malce dolžnosti nasproti naši deželi, pa bi se dvignil promet s tujci v naši deželi, da bi bilo veselje! — Pred vsem pa —- železniške zveze v Gorah! Za jetiko je umrlo lani v Gorici 146 oseb, med temi 53 tujcev. — Gorica je razdeljena v 3 zdravstvene okraje t jed-nim zdravnikom za vsaki okraj. Ti so izdali sedaj poročilo za 1909. Omenjajo, da največ bolezni je bilo v dihalnih organih. — No, magistrat pa še vedno noče nastopiti proti pometanju iz brjvnic in proda-jalnic na ulico v jutro, ko je na ulicah največ ljudi! Kaj takega je mogoče Je še v Gorici ob sedanji upravi! »Gorica« z uprav otročjim škodože-Ijem piše in demmeira. o onih vagonih ha-varirane koruze, katere sta zadržala »Agromerkurju« zagrizena konkurenca in laški stran pred slovensko invazijo v Tržiču. Ta tvrdka je, čim je izvedela, da oblastvo vsled denunetjacij, kakovost koruze graja, isto takoj odločila za živinsko krmo in nastopila regresno pot zoper dobavitelja, ki je dejal, da.se je', nekaj blaga mej vožnjo pokvarilo. Vendar je načelstvo »Agromerkurja« izjavilo, da za vsak slučaj iz svojega žepa plača diferenco. »Gorica« naj torej pusti »Agromerkurja« kar v miru. Pri tej tvrdki so sami Slovenci nastavljeni, ker se je že zdavnaj uvidelo, da tujcem ni zaupati. Glas »Gorice« naj se raje obrne k lastni organizaciji n. pr. h »•Gospodarski zvezi«, ki je izgubila preteklo leto na kprikurzih, moki, žveplu, koruzi itd. čez 200.000 K, a se ni našlo načelstvo, ki bi izgubo samo plačalo. Obrne naj'se k svoji »Mlekarni zvezi«, kjer so se odkrile velikanske goljufije na članicah, tatvine, poneverjenja, s katerimi se peča sodnija. Preišče naj klerikalno pivovarno v Mengšu, kjer je izgube na stotiso-če, ogleda naj klerikalno »Ljudsko posojilnico« v Ljubljani ter svoje gnile organizacije na Goriškem. — Prosimo torej, dajte mir poštenim naprednim'.podjetjem!' Pri Sv. Luciji je letos precej tujcev, •v Tolminu, kjer so bili navadno vsako leto v obilem številu, Jih še ni nič8, izvedeli pa smo (Udi, da se vrši od neke strani neko nerazumljivo delovanje proti Tolminu glede tujcev pa v prilog Sv. Lucije. Ne vemo, če je vse res, kar smo slišali, ako bi bilo, je vredno ostre graje. — No, pa Tolmin ie krasen gorski kraj, kamor men- j da pride pa sednhieo le nastalo lepo vre- ' me, dosti tujcev, kakor jih je sicer vsako leto. Ne verjamemo, da bi mu mogla škodovati kaka protiugitacija! Piievo društvo, ki je ustanovljeno v glavnem v namen* da podpira k 1 e r i k alti o Oa;sp,pi$J.e,,kJmelo koncem .Jetar '"n909~nn*&L«&*&>. M^AO&^H v. iW terland« jn »Reichspost« dobivata po 40.000 K podpore. Pijeve društvo podpira tudi razne slovenske klerikalne. Časopise, kakor n. pr. novostruja?ski *Novi Čas« na Goriškem. •-—-¦'-— Boromejsko encikliko so začeii objavljati tudi avstrijski škofi, seveda le. v svoji!]! škofovskih Ustih in le v latinskem jeziku. Namenjena je torej edino le duhovščini, Iz tega se vidi, da se vendar le boje objavitr jo v deželnih jezikih. Vkljub temu se vrSe povsod protesti od strani protestantov in starokatolikov. Sicer bi pa moral zapleniti državni pravdnik vsako objavo enciklike, ker se ž njo žali. zasramu-jc in ponižuje ""priznano versko družbo. Aviatlk inženir rteim vzleta vsaki dan na Velikih Rojah. in sicer nad 200 m visoko ter ostaja v zraku nad I uro. Nabrežhtskemu nuncii Čarjjotu se ni nikdar sanjaio, da bo tako gospodaril v Nabrežini, kakor gospodari sedaj. Za jutri je priredil veselico »k a t o l i Š k e g a izobraž. društva-, ki bo v dvorani g. S. Caharija. Menda bo .slavil svoje uspehe pri volitvah. Predrzni mož pošilja vabila n;i veselico celo naprednjakom. kateri nočejo imeti nobenega stika ž njim! »Primorski (Jsi« toži, da je nastopila doba kislih kumaric ter da ne ve kaj pisati, Revežu se res pozna, kako trpi pod hudo konkurenco, a!i gradiva za list pa je v obilici. Naj začne vendar pisati o svojiji prijateljih, krščanskih socialcih na Dunaju, (kadiva za par mesecev! Naj opiše klerikalni umor v. Vrbju pri Zulcu, delo čuka« in »čuki« vendar uničujejo »Pri-smoienčka>! .loj, gradiva toliko! Le ko-rajžtio na dan ž njim! Slove-na otvoritev Prešernove koče \ ita Stolu. — Kranjska podružnica »Slov. \ pl. društva« otvori slovesnim potom v ne- | deljo. .31. jul. Prešernovo kočo na Stolu. Ob JO. uri dop. se na vrhu Stola služi sv. maša. nakar se koča blagoslovi in slove- mio otvori. Po otvoritvi prosu zabava. - K obilni udeležbi vabi najuljudneje vse člane in prijatelje S. P. I). odbor Kranjske podružnice S. P. 1). Razstavni sleparji so pridno na delu. Sedaj dela pariška tvrdka ^Comissariat des Sections entrangeres« propagando za mednarodno razstavo v Neapolju«. fta tic pojde kdo na lim kakemu agentu, ker o taki razstavi v Neapolju ni nič znanega. Uvodna preiskava glede na konkurz tvrdke Stua v Krminu je končana. Sodni-ja je določila preiskovalni zapor 7 osebam: Stua. mož in žena, hči. Lucija Liva* Hrius in sin ter Zgnbin. V lilevu hiše št. 35. za gradom v Gorici je umrl neki »Franeeii«. ki je bil udan pijači. Dobili so ga popolnoma pijanega, drugo jutro je bil mrtev. Revež je spal,v. hlevu že leta m leta. pa sploh niso vedeli, kako .se piše; »Franceti« so mu rekali, to je bilo vse. Iskal si je dela danes tukaj ju-iri tam, svojo bedo pa si je tešil v alkoholu. Drugi dan šele so konštatirali. da se piše Frane Blažič, rojen leta 1857. ter pristojen v Opatjeselo. Bralno društvo »Lipa« na Slapu pri \ Vipavi bo imelo v nedeljo 31. t. m. svojo | plesno veselico. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bo-| sta odprti v Gorici lekarni Oironcoli-Oiu-| bich. V teh dveh lekarnah bo tudi pono-l ena služba v času od -24. do 31. t. m. Most v Plaveh je koican. V nedeljo j M t. m. ob X pop. se bo prodal dražbe-|Kim potom preostali les. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-Jw »Agro-Merkur« in priporočamo, da se E i>osln2uftj te zanesljive tvrdke. Idrijska Sokolska Župa priredi jutri župno tekmo, in izlet v Spod, Idrijo. Vseslovanski Sokolskl zlet se bo vršil drugo leto v Zagrebu. Tako se je sklenilo v Sofiji. Prvaški »Sokol« šteje si v dolžnost najtopleje se zahvaliti dobrosrčnim daro-valcem, kateri so toliko darovali ter s tem pokazali, da-imajo odprto darovalno srce za »Sokola«. Darov je došlo v vinu, pecivu sadju in denarju toliko, da je paviljon donesel okroglih 400 K v prid za potrebni Sok., Dom. Zahvaliti se nam je OradiS&i-nom, Dornberg - Tabor; Zalošče - Saksid, Gorica in domačim darovalcem. ¦— Naj • vam bode stokrat povrneno! Gospodi- ' čnam razprodajalkam za njih trud; in j slednjič našemu županu, ki je tako vljudno vsprejel naše brate kakor tudi druge-1 goste, da so bili kar očarani. Bodi ponosna napredna Prvačiua, dokler imaš takega župana! — Na zdar! — Odbor. Trgovska pogodba 5 Srbijo. — Pogajanja so se zadne dneve redno vršila. Srbski ministerski svet pa je sklenil, da ako se ne upošteva srbskih propozicij v seji 23. t. m..se odgodijo pogajanja do jeseni. Italijanski konzulat v Pragi. — Italija opusti svoj konzulat v Lvovu ter ustanovi nov konzulat' v Pnigi, v katerega kompe-tenco bodo spadale dežele: Češka, Moravska, Šlczija, Galicija in Bukovina. Prihodnja etiketa na Cetinjskem dvoru. —- Cetinjski dvor namerava, ko, se dvigne Črnagora v kraljestvo, uvesti •etiketo, kakoršna je na dunajskem dvoru. Rusija zmanjša vsled nove pogodbe med njo in Japonsko svoje posadke v vzhodni Aziji ter pomnoži svoje garnizije ob nemški in avstrijski meji. Čete se premc-ste s 1. aprilom 1911. Zveza narodnih društev. Bralno društvo v Sv. Križu na Vipavskem obhaja jutri v nedeljo svojo 25 letnico. Ob tej priliki priredi veselico z zanimivim vsporedom. Slavnostni govor b^ imel g. dr. Din ko P u c, predsednik »Zveze narodnih društevv< Pričakuje se mnogo občinstva od blizu in rdaleč, posebno še. ker je železniška zveza zelo ugodna. Slavlje obeta biti zelo lepo! Bralno pevsko društvo »Ladija« v Devinu je odneslo razvitje svoje zastave na 21. avgusta to pa radi nepričakovanih ovir In na prlprošnjo nekaterih društev. Slavnost se bo torej vršila v Devinu dne 21. avgusta. Razvitje društvene zastave v Devinu. —- Bralno pevsko društvo »Ladija« v Devinu obhaja letos desetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki razvije svojo zastavo, kateri bo kumovala g. dr. Rvbare-v a iz Trsta. Slavje se je preložilo od 14. avgusta na 21. avgusta. Priprave so v najboljšem tiru. Na tozadevno okrožnico sta se do sedaj prijavili: Bralno in podporno društvo iz.Gorice in Bralno in pevsko društvo »Kras« iz Opatjegasela, ki nastopi z Zajčevo »Slava delu«! Tem potom prosi »Ladija« tudi ostala društva, naj se zgla-se v najkrajšem času ter naj naznanijo točko, s katero nameravajo sodelovati. Ker se bo sestavljal v kratkem času vspo-red, bi društvo »Ladija« rado vredilo vse točke. Veselični prostor je zelo srečno izbran. Paviljone riše inženir iz Zagreba. Sodelovali -osla dve godbi. Zares, lep narodni prazr.-. nora biti 21. avgusta v Devinu! Zaton.: slavna bratska društva, pri-hitite v Devin na slavnost društva, ki deluje uspešno že deset let na izobraževalnem polju v tako ogroženem kraju, podkrepite ga s svojim sodelovanjem in s svojo prisotnostjo, da bo z enako unemo nadaljevalo svoje izobraževalno delo v drugem desetletju. Na svidenje! $ol{olslgi cestnik- Na Sokolovi slavnost i v Št. Petru je bil zamenjen telovadni drog »Sokola« iz $t. Andreža, ki ima Številko 1108. Sokol v St. Andrežu je dobi! drog št. 1099. Sokol v Št. Andrežu prosi, da se zamerita dro-jKfc; naj se torej zglasi ono društvo, ki ima ¦Jtandjrežty drog. , Trjovsko-obrlne in gospodarske vesti. Postavni dopust za trgovske itastav-Ijence. — S L julijem t. I. je stopila v veljavo trgovskopomočniška postava, katere § 17. določa vsakoletni dopust. Vsakemu trgovskemu nastavljencu, ki je v službi nepretrgoma 6 mesecev, pritiče dopust najmanj 10 dni. Nemška državna zveza »Anker« trgovskih, industrijskih in privatnih nastavljencev se je obrnila z okrožnico do trgovcev, v kateri prosi primerne ureditve in dovoljenje dopusta z dostav-kouvda se ne da ovreči te zakonske določbe s kakim medsebojnim dogovorom. Krompirja je bilo včeraj na izvoznem trgu 180 kvintalov po K 6.20. Politični pregled. Zloraba vere in cerkve je pomagala tudi na Ogrskem pri državnozborskih volitvah; V poslanski zbornici je očital duhovnik Rudnav klerikalni stranki,, da je potrosila velikanske svote za napajanje volilcev in kupovanje glasov, rekli so o> njem kot kandidatu, da se je zapisal hudiču, da ne more dati odveze, da poruši cerkve, da ne bo zveličan, kdor ga voli. Tako duhovniki proti duhovniku. Rudn&y je vladinovcc. - Razne vesti. N. D. O. v Trstu priredi J4. avgusta 1.1. izlet v Pulj. Obeta se velika udeležba. UbegH kaplan. — Pomožni kaplan v Hodavu na Češkem, pater Ambroš. organizator tamošnje češke krščansko socialne stranke jo je popihal v Ameriko, ko je napravil precej sleparij. Aretiran delravdant. — Čolni uradnik Aleksander Holl&nder je poneveril v New Vorku več kot en milijon dolarjev. Z denarjem je u tekel v Evropo. Ameri-kanski detektivi so ga našli v Neapolju. Ukraden denar hrani baje njegova žena, katero je pustil na Angleškem. Nesreča na Irskem. — Pri nekem tu-ristovskem vlaku so se pri Rosarei utrgali nekateri železniški vozovi, drdr tli so sami navzdol in zadeli z neznansko močjo na postaji Birr ob drug vlak. 17 oseb je težko ranjenih. Med vožnjo so že poskakovali mnogi iz vozov. Ranjenih je nad 100 oseb. 120 ur živi pokopani. — Iz Bolnima poročajo, da so bili tamkaj zasuti rudarji 120 ur pod zemljo. Spravili so jih na svetlo z velikimi težavami. Klerikalno gledališče v Ljubljani. — Klerikalci so kupili od »Kranjske šparka-se« staro strelišče, obsežno poslopje, katero prezidajo tako, da bo služilo tudi z«*« gledališke predstave. Mesarji v Pulju so podražili ceno mesa, tako da je goveje meso po K 1.32, l.CS in 1.76 kg. Mestna občina pa se je uprla temu podraženju ter določila cene na K 1.44 in K 1.60 za kg. Ako mesarji ne od-neliajo, odpove občina s 1. avg. ¦ vsem mesarjem na mestni tržnici stojnice. Večja družba bolgarskih trgovcev in obrtnikov namerava baje tekom avgusta ali septembra obiskati Ljubljano in druge kraje po Slovenskem. Prešernovo balado »Povodni nuež« je uglasbil za soli, zbor in orkester znani skladatelj Viktor Parma. Spomin na bitko pri Visu je slavila mornarica v Pulju minolo sredo. Navzoč je bil tudi nadvojvoda Franc Salvator. Izumitelj šivalnih strojev, Josip Tho-inas. je umrl v Hobokenu pri Novemjorku. Thomas je bil rojen Francoz, dosegel ie starost 83 let. Reformo ribištva pripravljajo v našem trgovinskem ministerstvu. Oblastim so že došia določila glede zasledovanja in kaznovanja ribareitja z dinamiiom. Odredbe glede organizacije ribištva izidejo v kratkem. ¦'..-. Izseljevanje h Španije je vsako leto izredno veliko. Od 19 miiijonov prebivalcev se jih izseli vsako leto 60.000. Cele vasi so kot izumrle. Ljudstvo gine v revščini in zabitosti, država pa je tako zadolžena, da obresti državnih dolgov jemljejo 41 (/< dohodkov. Nasproti temu pa je bogastvo cerkva neizmerno. Španija ima 60.000 posvetnih duhovnikov, 71.000 nun, 42.000 menihov, 4313 samostanov in 35590 cerkva. Židovske kolonije v Severni Ameriki. — Severna Amerika je pravi Eldorado za Žide. Precenili so pred kratkim podporna sredstva, s katerimi razpolagajo socialna in filantropična podporna društva Židov ter prišli so do svote 3 milijard 3<& milijonov. Pomagati si znajo. Socijal-na solidarnost, kateri ni para. Socialni demokratje so se tudi naučili od klerikalcev napadanja in pobijanja ljudi. Y nedeljo je bila v Zagorju ob- Savi lepa Sokolska. slavnost. Socialni demo- kratje so napadali Sokole ter težko ranili nekega Sokojajn neko damo iz Litije. Z nožem oboroženi hi z. »dnteljtf« (od voza) so ranili 4 osebe. Socialnodemokratična ženščeta so se obnašala škandalozno. Kapucini se morajo povrniti k starim redovnim predpisom. — Kapucini živijo prav lepo življenje. Počasi so opustili vse stroge redovne določbe ter se nosili prav udobno. Zdaj pa so ukazali iz Vatikana, da se morajo vrniti k staremu strogemu redu: nositi bodo morali habit na golem telesu, spati bodo morali na slamnicah s kamenjem pod glavo, odkriti bodo morali hoditi, sandale nositi na golih nogah. Po tem starem redu se tudi ne smejo ne striči ne umiti. Nastal je radi tega pravi punt po raznih kapucinskih kloštrih. Nekateri prijorji hočejo zapustiti kloštre. V prvot^ nost nazaj se imajo povrniti s L avgustom t. 1. — Pruske marke prihajajo pridno v Avstrijo v podporo nemštva. 52% podpor namenjenih za podpiranje nemštva v tujini je romalo lani iz Nemčije v A/strijo. Samo na Češko so poslali v ponemč^val-ne namene 52.000 mark! Samomori na Dunaju. — V prvi polovici t. I. je bilo na Dunaju 289 samomorov, med temi 74 ženskih. V januarju 48, februarju 43, marcu 40, aprilu 59, maju 51, juniju 48. Beda na Dunaju. — Sedaj se je dogodil že drug slučaj, ko je otrok umrl v naročju matere lakote in slabosti. Zakon-1 ska Judex sta imela sedem otrok. Beda jih je vrgla na cesto in mati s svojimi o-troki je trkala na vrata zavetišč, vse zaman in zgodilo se je, da je umrl najmanjši otrok, 4 mesece stara Jožefa. Zavetišče ima namreč premalo podpore od strani dunajske občine, večina v mestnem svetu noče in noče zvišati podpore, ker se boji, da bi klerikalnim voditeljem premalo ostalo za njihove, privatne potrebe. Revežem nič, sebi vse, to je parola klerikalnih dunajskih mogotcev. Od dne do dne se Jih bolj spoznava. » Državna tabačna režija opusti tekom leta cigarete Rosita, Kaiser in Donau in spravi v promet druge vrste. Tudi dve vrsti smodk bodo novi in sicer »Cigarillo« in »Virginiosa«. Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sveta dolžnost!. ¦ . Mali oglasi. KaJmanjSa pristojbina stane «0 »In. Ako Je oglas obseinejii se raCana za vsako besedo 3 vin. Najprtpravnejše inseriranje sa trgovce in obrtnike. Koliko je maiijSlu trgovcev In obrtnikov .v Gorlel, katerih nn delili (in celo v mestu) nihfte ne poxna, ker n.kjer ne iuaerinjo. Skoda u! majhna. meblovana goba v ulici Movelli št. sa III. nadatv. Meblovana soba ;r*Um —-"-^^ najem s t. avgustom na D«|#i živi se dobe v gostilni Kcmcl na Ajše-ndRl viti vsako soboto in nericljo. Na željo odjemalcev se pošilja »>a dom. Naznanilo. Nasanjam sh občinstvu V mejtu , in na deželi, da mi je podelilo c. kr. ' nameslniSlvo v Trstu, glasom odloka ' z dne 25. junija 1910., šiv. G. IH. — 5 372 C zasebno koncesijo za posredovanje v vojaškili zadevah. ' ¦»; ¦'< Kdor torej potrebuje tozadevnih nasvetov, sestavljanja predpisanih prošenj na vojaške oblasti itd. naj se obrne '?. zaupanjem na podpisane.a. Pisarna se nahaja,v,ulici/Morelli \gL 45, U. nadstr. — Uradne ure od 9,- T2. dopoldue, marcelij Kronegger c. kr. domobr. *iW^aa4Qllciial ? p. (prej 1 pri c. fcr. okraj, glavarstvu ? florlol). Štv. 167.7. . . Oddajni razpis. Razpisuje se zmanjšeralria dražba za zgradbo novega šol. poslopja v Grgarju. SkUena cena znaša 18962 55 ti. ftačrt, preudarek in gradbeni pogoji so na ogled v tukajšnjem uradu, v navadnih uradnih urah. Redno kolekovanim pismenim po-nudbam treba priložiti 5 - odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeh poteče dne 10. avgusta t. 1. ob 12. uri opo-ludne. Izrecno se pristavlja, da e. kr. okrajni šol. svet pri oddaji gradbenih del ni vezan na najnižjo ponudbo. C. kr. okrajni šolski svet. V Gorici, dne 20. julija 1910. Pijančevanje. Za poskirtnj& l prašek ZENENTO - bmplaJao. I JNaguenje k pijančevanju se trajna odpravi. Snžnji -te strasti se je osvobodijo proti svoji 4. lastni vo-»V« Iji. Prašek Zenento se primeža jedi a!i pijaCi. Primerno za vsako starost in vsak spol. _________________ Zecentoj« zajamčeno tieSkodljiv. Kdor ima v dražbi oziroma med znanci osebe, ki so udane pijančevanju, naj naroči takoj 1 prašek za poskuSnjo. -ZEBEHTO s* poSlje v pismu. Priložiti je znamko za 20 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 76. Himlour Street, LONDON 255 (Enotami). Pisma je fraiikirati z znamko zu 25 vin; dopisnice Slavno občinstvo pozor na svetovnoanane . Mrdler in Mayer sta staum stavo, PfaflOrC SlUame- Stroje 1 Občudovala sta lepo naravo, Pfaffovi šivalni Stroji so dosedaj neprekosljivi na celem p],^h (hmov *e <]ez mescev deset, svetu- .........• ' Jiiht sta zdrava* res, pa #e kah\. Pfaffovi Šivalni Stroji so izdelani precizno in iz najtrdnejšega jekla. Pfaffovi Šivalni Stroji tečejo na krogljicah kakor dvoko- lesa zelo tiho m brez vsakega ropota. Pfaffovi Šivalni Stroji šlvai° najfinejše, kakor tudi najmočnejše blago. Pfaffovi šivalni stroji so tudi najbolj pripravni za umetno vezenje, krpanje nogovic in namiznih prtov. Piaffove Šivalne Stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu. Piaffovill šivalnih strojev je na milijone prodanih sirom sveta. . Pfaffovi šivalni Stroji so dandanes neprekosljivi glede trpeznosti m vstrajnosti. Pfaffovi Šivalni Stroji tvorijo lepo opremo v vsaki moderno mebhram sobi. Pfaffove Šivalne Stroje si lahko vsakdo ogleda in se takoj lahko prepriča omenjenih udobnostih. Zatorej- opozarjam vnovič si. občinstvo, na to svetovnoznano znamko „PfafP, kdor si nabavi šivalni stroj z znamko nP.affu, si ne bo želel nikdar več drugačnega šivalnega stroja. Edina zaloga angleških dvokoles znamke »Premier" ter vsakovrstne potrebščine za šivalne stroje in dvpkolesa. Edina zaloga in zastopstvo za Gorico- in okolico JOS. DeklfiUa, GORICA, magistralna ulica Step. I. POZOR! Od vsakega prodanega in plačanega Pfaffovega Šivalnega stroja se za-vežem darovati d ru ž bis v. Cirila in Metoda dva odstotka! saj .s-žVi nosila le čepijo »Oho" „0H0n J. Medved, Corica Tekate, Josipa Verdi *t. 32. Proda se gosposka vila z zemljiščem ali brez zemljišča v Gorici, Via €asa rossa 7. Natančneja pojasnila v Via Trieste 13. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št. 20 lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naroČila se priporočava * Premeri & 3anLar trgovina oljnatih barv na drobno in debelo, i Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster In trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši) Opozarja se gg, odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosti iz austrijskih in angležkih t o varen naj-razlčnejšh za vsaki stan. t :-'¦:¦ . i « i Lekarna Gristofoletti \ v Gorici. $ ŽELODČNE KAPLJICE J z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč len t kapljic je neprekosljiva. ^ — Te kapljice vredijo • redno prebavljanje, i te se jih dvakrat na dan • po jodno žličieo popije, t Okrepe pokvarjeni že- J lodec, štor.', da zgine f ainka,. y kratkem času omo- J tica in životaa lčnost (rorfvost). Te J ˇ kapljice tudi store, da človek raji je. 4 m Cena steklenici 60 vin. $ ^ f • SrislofoleHiJGva pijača iz kine j f in 7PJP73 naj''01]«« pripomoček pri J ' ^ 1U LbiVUL, zdravljenju s trskinim oljem. * A • * Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. $ I : ______________,____________________I Vaša žena 5)o sila zadovoljna, če ji preskrbile Pilntfčkouega specialnega toaletnega mila Rmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljah na Conskem ima v kleteh zadružni!: krnelo? v Do- bravljali, Skriljali, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino »zbornega vipavskega vina. Priporoča .se eenj. gostilničarjem in drugim konstimeiilnin. Dobiva se od 56 lil. naprej po jako zmernih cenah. D Rihenberku ob državni železnici se je otvorlla restavracija s prenočišči „Gouerna" krasna lega v bližini kolodvora, Točilo se bode najboljša domača bela in črna vina. »PrasEtlruj**. Dobra domaČa kuhinja. Se toplo priporoča gg. izletnikom in letovišča!jem. Rimske toplice V TrŽiČll (Monfalcone) Primorsko. Stalna temperatura 38—40°. Učinkuje proti revmatizmu, protinu, bolečinam v bedrih, živčnim boleznim itd. —— Zdravljenje pod zdravniškim nadzorstvom. — Avtomobilu! omnibus. — - Genike in pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo kneza Aleks. Thurn in Taxis-a v Devinu (Primorsko). flg ro-mer v Ljubljani. ur (Jpiuli)i prostori 4Jai>ez f Pi!ino\>a ^ica ste«. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion i i. 'i Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agrd - Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga '==t±±=- POZOR! Umetna gnojila,galica,ž.eplc, irmila, semena, stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žitai, maka, olj«-. iteJ, Jigrd-Herkar preskrbi sploh vsako Mago. - Igro-Ierkar kipnjs vse pridelke T=r=r==z. in izdelke. —~-"— Cceie iinjiijiodnejše! Fo»treLf)» točna ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! A. vi Berini L A liT A T * * ! Goriea, ^olska vile* St. 2. „ A JNU L uelika zaloga = = oljkinega olja ki usluarja n\ ohranjuje krasno in zdrauo polt. Edini izdelovatelj J. Piln&ček, c. in kr. dvorni zalagaielj stara čisto češka tovarna za pralno in toaletno ittilo, parfume, voščene in povoščene sveče za cerkve, steariuove in pe afinove sveče za domačo rabo, Kraljičin Gradec (Kvalove Hradec) Kralj. ČeSk--. Za!'.^ov,njte ga v vseli lekarnah, drogerijat«, milarskih in galanterijskih trgovinah. Kjer ga ni v zalogi, naravnost iz tovarne. Pošljite K 8-, pa dobite franko t lica t „Lanolov". a prve vpste najbiljSih tvrdk iz Istre. Dalmacije, Milfe(te,8ari Ib Hict b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron — 96, 104, 112. 120, 12i 1-36, H4, 1-60, i'80, 2'-, 240, za luči pe 72 vin. ------Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ho pušča kupcu do popolne vpora.be olja; po ' vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------------mna in SveC----------— Cene zmerne. ija?, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renpml-, rana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za.proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro .,Spii'ituos<>n H3857" na aiioiu-no cksiteclicljo HI. tlukCM \n