m koristi d«lav-efcega l|tid«tva UeUv-ei go opravičeni do yng» kar produclrajo.
Thi« P«Per (• d«vot«d to th« Inter««!» o! th« working cl«e«. Work-#r« ar« «ntitl«d to »II what th«v produc«.
K»ur«4»« í.OOUdmatter, !)•«. 0. UW7. »t ib« i>omi offl«-.	i.i,„<i A.e
•I Chk>Mo III. uudi» tb» Aoiof üoufrr..of March Srd. i«79	Office; 2146 Blue island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
Ste v. (No.) 227.
Chicago, 111., 16. januarja (Jan.) 1912.
Mož na svojem mestu.
gtko delajo kapitalisti s duhov-Biki, ki ne trobijo v njih rog.
Tampa, Florida, — Pastor prve kongresa ei j ske cerkve dr. R. Lee Kirkland je nevstrtišen zagovornik pravice in kot tak navdušen
socialist, ki se bojuje z vso odločnostjo za izboljšanje položaja mezdnih sužnjev.
Ko so ae kapitalisti zadnjo spomlad hoteli združiti na škodo revnih slojev.se je on tem oderuškim nakanam vprl z vso silo in te nakane tudi preprečil. Zaradi tega je foilo njegovo življenje neprestano v nevarnosti i njegovi kapitalistični nasprotniki so se ga hoteli iznebiti na vsak način. Njih podlost je bila tako brezmejna, da 10 mu celo z življenjem grozili. A pastor Kirkland je ostal mož, ker je ljubitelj resnice in pravice.
Samoobsebi je umevno, da so se forani razdelili radi tega v dva tabora: na eni strani peščica kapitalistov in njih hlapcev, na drugi strani masa revnejših slojev.
Oderuška druhal nikakor ni mogla pozabiti svojega poraza in je zato z vso silo nadaljevala boj proti delavcem, oziroma socialistom i zato je pastor Kirkland iz-JMral za svoj nedeljski govor svetopisemske besede: "Moja hiša je hiša molitve, a vi ste jo spremenili v jamo razbojnikov in tatov1'. O tej priliki je pričujoče bogatine po zasluženju ožigosal ter jih pokazal ljudstvu v pravi luči kot graftarje in izkoriščevalce, ki hodijo v cerkev samo iz hinavščine a njih bog in vera obstojita samo v dolarju.
Kapitalistične kukavice so vedele, da je pridiga naperjen« proti njim. Se tisti dan so sklicali sejo in sklenili, da mora pastor zapustiti službo; fods njih podla nakana se jim ni posrečila. Njih in-famnost je šla celo tako daleč, da so ga osebno napadli s pestmi in ker še to ni nič pomagalo, so iz-poslovali od sodišča prepoved, ba bi smel njim nepriljubljeni pastor še naprej pridagovati v dotični cerkvi. Vzrok za njih podli čin so navedli dejstvo, češ, da je pastor Kirkland socialist in da napolnjuje cerkev s socialisti, oziroma linijskimi in neunijskimi delavci.
Za obravnavo so kapitalisti najeli najboljšega advokata v mestu, a pastor je ostal sam brez zagovornika in l»rez denarja. Ker pa je bilo to početje podle bande že prenesramno, se je zavzel za pastorja senator Me Mullen in pred zveznim sodiščem pobil toži-telje in zgoraj omenjena prepoved je bila razveljavljena.
V nedeljo po teh dogodkih je bila cerkev do zadnjega kotička napolnjena, skoro s samimi delavci: kajti vse je hotelo slišati in videti branitelja rc«nice in njih lastnih pravic.
Da so kapitalisti ustavili vsako podporo tej cerkvi, menda ni treba še posebej povdarjati, a pastor ima cerkev vredno #»0.000 in krasno župnišče, a njegovi sedanji dohodki niti $50 ne znašajo mesečno. Ondotni socialisti so poslali apel na vse sodmge v tistem okra ju za prispevke v pomoč častivrednemu pastorju, ki bi lahko imel najmanj #"»000 letnih dohodkov, ako bi hotel biti izdajica resnice in pravice kakor so stotine njegovih stanovskih tovarišev. | Dejstvo, da socialisti nabirajo za dnhovnika prispevke, jnsno kaže. da socialisti ne nasprotujejo pravi in odkritosrčni veri in tudi resnicoljubnim duhovnikom ne. pac pa pobijajo z vso silo hinav-ttino. izdajstvo, laži in izkorišče ▼»nje, pa najbo kjer,koli hoče.
KAKO SE DANES RAVNA Z ÖTRAJKARJI
▼ažna določba vrhovnega sodišča.
Vrhovno zvezno sodišče v Wa-Afegton-u, D. C. je razglasilo zakon države Wa*hington, ki dovoljuje več kot šestnajstumo delo Mezničarjev, neustaven.
8 to razsodbo »o železniške druŽ-^ telo prizadete,
Brezprimerna surovost in divjaät-vo policije in fabrikantov.
Muscatine, Iowa. — Štrajk, ki ga vodijo izdelovalci gumbov proti lastnikom tovaren, je eden največjih sedanjih delavskih bojev, na kÄterih zgodovina naših držav ni revna. Brezprimerna surovost in podivjanost od strani delodajalcev in policije že presega vse meje in ko bi sedanji v^ada imela le pičico srca za zatirano in izkorišče vano delavstvo, -bi tako nesramno početje zabranila; a vlada sama še pospešuje te nezasllšne krivice, ki se gode delavstvu. A kljub vsemu temu »o Strajkarji 2500 po številu, ostali zvesti svojim principom in vztrajajo pri svojih opravičenih zahtevah tako trdno kakor so prvi dan, ko so stopili v stavko.
Boj med lastniki tovaren za gumb» in njih <)elavci je že skoro leto dni gtar^mi bil tako oster, zadnji čas pa je uospel do viška.
Med tukajšnjimi neorganiziranimi izdelovalci gumbov sc je za-t čelo gibanje za ustanovitev lastne unije že 1. 1910. Lastniki tovaren so smatrali to agitacijo za brezplodno, dokler niso uvideli, da Je pretežna večina njih uslužbencev med člani unije. Sedaj je bil ogenj v strehi. Po dolgi konferenci so 44bosi" sklenili, da pod nobenimi pogoji ne pripoznajo unije in so takoj tudi napovedali brezobziren boj uniji in njenim voditeljem.
25. februarja 1. 1. so odslovili 2200 moških in ženskih delavcev z zavestjo, da bo to uničilo novo organizacijo, a ta odslovitev je imela čisto druge posledice, namreč, da so tudi drugi delavci,, ki do tedaj še niso bili v uniji, uvideli veliko potrebo lastne organizacije in takoj tudi pristopili v njo. Da bi pa lastniki zakrili svojo zmoto. io razglasili, da so delavce zato odpustili, k»r imajo preveč narejenega blaga v zalogah. Ker pa "bosi" niso bili zadostno pripravljeni za nadaljevanje boja proti uniji, so se začeli pogajnti z voditelji in 13. marca 1. 1. so vse delavce sprejeli nazaj. Prvi mesec jc šlo vse lepo in delavci so še mislili, da so njih delodajalci uvideli opravičenost unije in odnehali od nasprotstev, a so se^ motili. Kapitalisti so se čutili dovolj močne in pripravljene za boj, zato »o po nasvetu svojih advokatov najeli v Chicagi 25 privatnih policajev, ki so začeli izivati mirne delavce, celo ženskam in otrokom niso prizanašali. Ob vsaki priliki so se norčevali iz delavcev, jih zasramo-vali in nesramno žalili, samo, da bi dobili najmanjši povod za napad. Governer Caroll jim je celo poslal zvezino milico na pomoč. Naposled je prišel Caroll sam posredovat in res se je naredil zopet mir in 4. maja je šlo zopet 2S00 delavcev na delo.
Nekaj dni pozneje so začeli "bosi" odslavljati voditelje unije enega za drugim in iz malenkostnih vzrokov, v dostih slučajih celo brez vzroka, in tako je položaj prihajal zopet v stari tir. Da pa zvrnejo vso krivdo na delavce, so zopet naročili tropo profesionalnih provoknterjev, ki so ravnali z delavci slabše kot s psi. In ako je Sel kdo iskat pravice na sodišče je dobil od kapitalističnega sodnika mesto pravice par mesecev ječe.
Ko so delavci v sprevodu korakali no mestu nn "labor day", so* bili postavljeni špijoni povsod in kdor je bil zatožen, da se jc vdele žil sprevoda, je bil drugi dan od-slovljen. Zaradi tega barbnrskegn početja je unija poklicala na štrajk vse delavce 2. oktobra. Od tega časa naprej se nadaljuje ljut boj. Oblasti so prepovedale vsake zbiranje na cesti, in profesionclni pretepači so dobili ukaz napast vsafcegii štrajkarja, ki ga dobe nr cesti. Vsi trgovci v mestu so nr .strani kapitalistov in obsojajo
Sijajna zmaga socialistov v Nemčiji.
SOCIALISTI POŠLJEJO 76 POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR.
Berlin 13. jan. — Zmaga, ki ao jo izvojevali socialisti pri včerajšnjih državnozbbn*kih volitvah, je sijajnejša kot je kdo mogel pričakovati pri tako velikem terorizmu od strani vlad»4, ki je storila vse, samo da bi zmanjšala število socialističnih glasov; a vspeh vladnega pritiska je imel za vlado slabe posledice. Tista stranka, katere se je vlada najbolj bala v zbornico, kateri je vlada nasprotovala z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, danes ponosno zre na svoj triumfalni v»peh z popolnim zadoščenjem za vladne krivice, kajti ona ve, da njeni glasovi niso kurjeni in niso sad trenot-nili vzhičenj, marveč so glasovi neštete armade zavednega in zasužnjenega nemškega delavstva, ki je pričakovalo z veliko nestrpnostjo včerajšnjega dne. da se maščuje za vse vnebovpijoče krivice, katere mu je zadal krivični vladni sistem, in priznati moramo, da je neuiško delavstvo korenito obračunalo s tem sistemom, morda za vedno. Pozabljen je danes trud, pozabljene ogromne žrtve, gmotne in moralne, in pozabljen je l^uti Ivo j. danes slavi pravičnost in enakost svoje zmagoslavje, danes je dan našega vstajenja. Že vstaja zlata zarja tam na vzhodu in mogočni dan, ko se uresničijo naše sfvne želje, ko pade naš »ovrag in ž njim vsa moč tiranstva v prah, ni več ('jaleč, kajti mi vemo, da pride za zarjo vsemogočno solnem in mi vemo. da s solneem pride naš dan.
Berlin, 13. jan. — Kakor poročila kažejo, so socialisti izvolili včeraj 7(5 poslancev v državni zbor, a pri tem je volitev v 120 okrajih ostala neodločena, ker ni noben kandidat dobil a1»«olutne večine glasov. Volitev za te okraje se vrši še enkrat in sic§r 24. t. m. Pri teli ožjih volitvah upajo so-eiaJisti dobiti najmanj še 30 jn»n-datov, tako, da bo njih skupno število znašalo nad 100. Socialisti pridejo v ožje volitve v 83 volilnih okrajih in imajo skoro povsod priliko za zmago. Katera stranka bo najmočnejša v parlamentu, se še ne da konstatirati, ker je toliko ožjih volitev, a gotovo je, da je
štrajk; zato so pa tudi delavci ž njimi korenito obračunali in še bodo. Ker je izdelovanje gumbov glavna industrija v tem mestu in ker so delavci ustanovili svojo restavracijo in svoje prodajalne in bojkotirajo vsakega nasprotnega trgovca, jc polovica treoveev na robu propada.
Podlost in brezprimerna krivič-nost kapitalistov in njih hlapcev se je jKikazala v vsej svoji ostudni nagoti, ko jc bil ustreljen štraj-karjem naklonjen policaj. Ta umor so hoteli obesiti na vrat št raj k ar jem, a se jim ni posrečilo. Morilec je bil podkupljen od kapitalistov in je bil pri obravnavi obsojen umora tretje vrste, dasi je bilo jasno, tla je zaslužil gavge. Ko jc morilec Thomas l!o«?kinson prišel iz zapora, jc iskal novih žr-tev in lotil se je dveh pri zadnjih volitvah izvoljenih socialističnih al Jermanov, ki sta bila kapitalistom trn v peti. Njuna krivda obstoji v tem, da sta storila svojo dolžnost in branila delavce po svojih močeh, a okrajno sodišče in porota, obstoječa1 iz kapitalistov in stavkokazov, jih jc spoznala krivim hudodelstva in sodišče jih je poslalo v ječo. Pa to jim še ni bilo zadosti, nlrfzili ao zahtevo, da se aMermana Wilsona prežene iz mesta, zato ker je socialist.
Vsaka stvar samo en čas trpi. ^ednj poznajo delavci svoje prijatelje, katerim so pri, .volitV i sani bič dali v roke, ki jih zda j neusmiljeno biča. Zato pa se danes s tem večjim gnusom odvračajo od
nekdanja vladna stranka uničena, ker bodo socialisti in liberalci skupno glasovali v va/nih zadevah.
Kakor je sedaj razvidno, je bilo o(Uianih socialističnih glasov blji-zu 4.500.000, torej več kot ena polovica vseh glasov. Vzrok, da socialisti niso dobili tudi več kot polovico poslancev, je v tem, ker so socialistični glasovi v nekaterih okiajih v |»opolin večini, v ¿drugih pa nezadostni za zmago. Pred sedmimi leti, so socialisti dobili skupno 3,259.000 gasov, torej so v sedmih letih napredovali za ogromno svoto 1,250.000 glasov.
Mesto Berlin voli sedem poslancev; od teh je bilo do sedaj šest socialistov. Pri včerajšnjih volitvah so socialisti obdržali vseh šest in s sedmim prišli v ožjo volitev in upajo,4da bodo tudi zmagali.
Socialisti so zmagali po vseh ve-, čjih mestih, razven v dveh okrajih, kjer pridejo* v ožjo volitev.
Vlada je imela pripravljeno vojaštvo po vsej državi z namenom aatreti vsako najmanjšo demonstracijo. a ljudstvo je ostalo mirno.
Časopisom je bilo včeraj prepovedano naznaniti izid volitev.
Berlin. 13. jan. — Volitev se je pričela ob desetih dopoldne in vo-lilci so odločno vat rajali kljub hudemu mrazu.
Cesar Viljem v svoji palači v Pott.sdamu je sprejemal poročila in nepričakovani vspehi socialistov so ga zelo potrli. §e pri no-bcnili volitvah ni tako delal za potla«enje "rdečetievarnosti" kakor pri zadnjih, a kljub temu so socialisti sijajnejše zalagali kot kedaj prej. "Revež" ni baje celo noč nič spal od same nervoznosti in strahu pred "rdečkarji". V tej zmagi jc že videl v duhu svoj padec, kajti socialisti imajo v svojem programu odstranitev monarhije in vstanoviti republike."Uresničenje teh idej haie ni več daleč.
Cesarje pričakoval sijajno zmago za vlado, a poraz, ki ga je dobil od "nehvaležnega" naroda je največja moralna klofuta, kar jih je kdaj doživel.
*
te izkorisčevalne sodrge in bodo pri prihodnjih volitvah oddali svoje glasove za socialistične kandidate.
MRAZ IN LAKOTA.
Beda revežev je zaradi nenavadno hudega mraza pri kipela do vrhunca in njih položaj je obupen. Neverjetno visoko število slučajev zmrznjenja je citati vsak dan in to po vseh večjih mestih od New Torka do San Fraqeiseo; zlasti na severozapadu Zdr. držav že dolgo ni bilo takega mraz». Tudi v južnih državah, kjer mrazu sploh niso poznali, jc letos toplo-mer kazal več stopinj pod ničlo.
Splošna beda vlada skoro po vseh večjih mestih zaradi slabih delavskih razmer in položaj ne obeta biti prav nič boljši, marveč sc neprestano slabša. Tz mnogih industrijskih središč prihajajo naravnost vznemirljiva poročila o brezposelnosti in bedi. Samo v Obieagi se ceni število brezposelnih delavcev na nad 100.000. V Clevelandu bljizu 50.000. nekako toliko tudi v St Louis-u, Detroit«, Milwaukee in mestih te velikosti. Število brezposelnih v New Yor-lcn znaša 300.000, kakor poročila t nI i jo. Za vzrok teh slabih razmer se navaja vse drugo, samo prave-ara vzroka ne!
Moli, kadar čutiš potrebo, a pazi, da ne postane tvoja molitev mrtva navada. Marsikstero molitev bi tudi gramofon lahko opravil me»to ljudi.
OKROG 700.000 RUDARJEV GLASOVALO ZA &TRAJK.
London. — Anglija je dane« na predvečeru največje delavske krize, kar jih pozna njena zgodovina. Poročila iz premogokopnih okrajev kažejo, da znaša število za štrajk glasujočih rudarjev 7 proti 1, ako se njih delodajalci ne uda-jo. Lastniki premogokopov v Not-huimerland in Newca«tle so odločno. odklonili pripoznati zahteve svojih delodajalcev. Sicer bo s štrajkom prizadet ves angleški narod, a ošabni baroni se zato prav malo menijo.
Ves v »kla<li»čih nahajajoči se premog niti za en mesec ne zadostuje, vsled česar bo vstavljena skoro vsa industrija.
Kakor se poroča ima unija deset milijonov dolarjev premoženja pripravljenega za ta štrajk; zato upajo, da se bodo lahko dolgo držali. Za slučaj nesjK>razumljenja z delodaalei bodo rudarji zaštfrajka-li 1. marca.
MORALA BOGATINOV.
Pariz, 12. jan. — Pred par tedni so oblasti prišle na sled cvetoči trgovini z človeškim mesom, v katero so bile zapletene osebe najvišjih' krogov. Aretiranih je bilo devetnajst oseb, katere »ostrih» včeraj obsojene po dolgi in tajni obravnavi. Nekdanji urednik upljiv-nega pariškega lista in slaven politik Viktor Flaehon je bil obsojen na eno leto ječe. Njegova tovariših in voditeljica nesramnih orgij v Flahonovi vili je bila obsojena na deset mesecev ječe. Voditelj agenture, kjer »o se deklice kupovale in prodajale za dobiček, Gabrijel Ouilmin pa je dobil dve leti ječe.
fcesi sokrivcev je bilo izgnanih iz Francije. Matere, ki so prodajalo svoje hčerke, so bile obsojene od f» mesecev do šest let.
Fmazano perilo, ki se je pralo pred pariškim sodiščem, je bilo tako ostudno, da je moralo sodišče odrediti tajno obravnavo in da se ga je celo francosko časopisje sramovalo natisniti, dasi isto v tem oziru skoro ne pozna mej.
Flahon je bil nekak vodja vsega škandaloznega početja, a ni prejemal nikakega denarnega pro-fita" od prodaje nedolžnih človeških žrtev. Da je pa dobil tako majhno kazen, jc vzrok njecrov velik politični upi ji v.
Kakor jc policijsko poizvedovanje dognalo na podlagi izpo-vedb bljizu omenjene agenture, -so tu sem zahajali višji uradniki, di-plomatje, bankirji, fabrikantje in drugi njih vrste in odhajali z vso luksurjoznostjo z mladimi žrtvami. ki so si jih najeli začasno.
Vse te žrtve so bile v najnežnej-ši dobi. Neka mati je prodala svojo hčer. ki je bila Mara komaj enajst let. Mnocro odličnih oseb je bežalo iz Francije ter se tako izognilo obravnave in katzni. Baje namerava sodišče nad njimi 'razglasiti izgnanstvo, kar jim bo za-branjcvalo povrnitev nazaj v Francijo. — Ta dejstva govorijo dovolj sama in zato ne rabijo nobenega komentarja. ,
NOV PREDLOG SODRUGA BERGERJA.
Wa»hington, D. C. — Zadnji teden jb vložil Victor L. Bcrger, edini socialistični kongre.sman, predlog, da vlada ustanovi v Washing-tonu takozvani dcpartment trgovino. Ifjer bodo tu službujoči vladni vslužbcnci, katerih je okrog 50.000, dobivali življenske potrebščine za najnižjo možno ceno. Po Bergcrjevem mnenju naj bi zvezni tajnik notranjih zadev imel vrhovno voflstvo te trgovine. Predlagatelj zahteva ml vlade za ustanovitev tega milion dolarjev.
Da bod»o tukajšnji tngovci z vso silo nasprotovali Bersrcrjeve-mu predlogu, je samoobsebi umevno.
Ker jc dosti omenjenih vsluž-bcncev slabo plačanih, bi jim bila taka trgovina pri sedanji draginji nedvomno dobrodošla.
PAZITE!
na*t«vilko vokl«paju-ki «o nahaja poleg va-i«ga naslova, pril«pl|«* n«g« «podat ali na ovitku. Ako (¿¿n) to *t«vilka . . t «da | vam « prihodnjo itevilko natega lista poteč« naročnina. Prosimo. ponovit« |o takoj.
Leto (VoL) VIL
Kaj hoče social- demokracija.
Ako »tudiiramo značaj današnjih političnih strank, takoj lahko uvidimo, da je bistvo in značaj njih atrmljenj skoro pri vseh je-dnak, ne oziraje se na njih verski ali narodni princip. Stremljenja teh strank se koncetrirajo v prvi vrsti v željah po vladi, to je v ko-ristolovstvu voditeljev ene ali druge stranke. Preko osebnega dobička ne sega program nobene stranke. Posledica tega je, da hočejo vse stranke obnoviti nekdanje razmere ali pa sedanje obdržati; le malokje sega strankin program v reformacijo ali zboljšanje sedanjih razmer. Ako pa ima tak program kaka stranka, tedaj ostane tozadevna točka* samo na papirju, kamor so jo deli kot nekako zanjko na katero se lovi volilee. Ako s to analizo primerjamo sedaj našo social - demokratično stranko, moramo reči, da naša stranka ni j>olitična stranka v navadnem pomenu besede kakor so druge politične stranke, kajti ves njen program ni drirzega kot reforma ol»stoječih razmer nai vsej Mi. «
Socialna demokracija je torej noBitefjica socialne spremembe, socialnega prevrata t. j. »ocielne revolucije, ki ima namen zboljšati sedanje krivične razmere v smislu pravičnosti in enakosti; ona torej stremi za popolnim preobratom človeške družbe. Na podlagi te definicije lahko trdimo, da je socialdemokratično gibanje največje kulturno gibanje v svetovni zgodovini. To gibanje se ne omejuje samo na eno državo aK en narod, marveč se razteza po vsem svetu. Po tem takem so so-cialdemokratične stranke v posameznih državah in deželah le nekake, i»odriržnice vesohie socialde-mokracije. In to je nova važna pointa, po kateri *e rjaša stranka razločuje od drugih političnih strank. Dobijo se sicer tupatam neznatni pojavi kake klerikalne ali katoliške stranke, ki se prištevajo tudi mednarodnim, a po svo^ jem bistvu se nazadnje prav nič ne razlikuje od drugih koristolov-skih strank in zato se ta mednarodnost nikakor^nc more pri-menjati internacionalnemu značaju naše stranke. Ta katoliški in-tcrnacionalizem je le nekak popačen in docela skvarjen pojav onega mednarodnega kulturnega gibanja ki je pred 1000 leti zavzemalo tako velik okseg, to je bilo krščansko gibanje. A čim bolj so se nositelji tega krščanskega gibanja od tuje vali bistvenim principom pravičnosti, enakosti in človekoljubja, tem hitrejše je zgubljalo krščanstvo sposobnost za splošen interna-cionalizcm.' Ta odtujitey pravemu krščanstvu je rodila Ilusa, Lutra, Zvinglija Kalvina in druge reformatorje — (med Slovenci Primož Trubar).
Socialni demokraciji 'se ravno zaradi njene splošne mednarodnosti očita da je premalo narodna in zato nepriporočljiva. Ta očitek bi bil opravičen, nk«fy bi bila za ene narode bolj narodna kot za druge, a če .je za vse jednako Narodna, potem je ta trditev nasprotnikov ničeva. Dokazano dejstvo pa je, da je v socialni demokraciji rešitev narodnega vprašanja edino (Nadaljevanje na drugi strani.)
DELNIČARJI JUGOSL. DEL.
TISK DRUŽBE POZOR!
Zadnji pondeljek večer v Januarju 1912 ob 8. uri se vrši redni letni občni zbor delničarjev Ju-gosl, del. tisk družbe, v dvorani F fcoukupa vogal 26th Str. in Avers ave.
Dnevni red seje se naznani pozneje.
. Prosi se vse vnanje delničarje, da pošljejo na svoje zastopnike tozadevna pooblastila.
iPROLET AREC
UST ZA INTERESU DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik in UdaJatslJ. Jti*oslo»»iuki delavska tiskovna Uru/ba v Chicsfo, III.
flaroenina: Za Air.jricofl.90 sa celo leto, 75c ca 90111U. Z« Evropo %2 sa celo leto, $1 ca pol ista.
tf tati P0 d*o<>9oru Pri tprtmmbi bivatii<'m
-m twl*g *oi>0ya natnaniii tudi STA Hi natlov.
PROLETARIAN
Owned and pnbliahed Evbby Tumda» by
Soa 11 Slavic Workmen1!. Publishing Company Chicago, ¡ilinoU.
Glasilo Slovenzke organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
rrauk I'odUpe«-. l'realdaut;
Frank Podboj, Secretary;
Kri.uk Jauetl«, Treasurer
wms^airriON rates: United States and Canada, U.50 a year, 7Sc lor half year. Foreign countries )J a year, $1 for ball year. ¿.»VawmiNO bates on «freemen».
NASL0V «ADDRESS):
"PROLETJ REC"
M4f» Blue Island ave. Chicago, 111.
KAJ
HOČE SOCIAL-DEMO-KRAČI J A.
mogoča. V današnji kapitalistični družbi je pogin manjših narodom neizogiben, kajti naravno je, da
mora gospodarsko slaboten narod podleci gospodarsko močnejšemu narodu, od katerega je odvisen. Ker se pa narodnoat socialne demokracije datnes sodi iz stališča vladajoče kapitalistične družbe in ker stranka 111 delala tozadevnega programa za kapitalistično družbo, marveč za socialistično, je cisto naravno da njen narodnostni program ne odgovarja progra mtrstrojrn nnrodnih strank, kt sVo-je narode rešujejo in rešujejo in so danes ravno tam, kjer so bile pred petdesetimi leti.
Cilj socialne demokracije je preobrat kapitalistične družbe v socialistično družbo. Socialna demokracija spoznava. da se v tele su današnje družbe razvija nova družba, ki ne bo pripuščala, da bo glede uporabe zemljišča in strojev odločevala samovoljna in prešerna volja poedineev, ki pa tudi ne bo dopuščala nadaljnega nereda v proizvajanju in razdelbi ekonomskih produktov.
S svojo kleveto, da hočejo socialisti razdeljevati, morejo naši nasprotniki računati na uspeh e-dino le pri popolnoma neizobraženih ljudeh. Socializem produktov človeškega dela noče enkrat kopičiti v velikih skladiščih (magazi-nih), a drugokrat zopet razdeljevati — to je nezmisel — socializem temveč hoče, da postavi na mesrto današnjega načela porazdelbe teh produktov drugo načelo, ki ho bolj odgovarjalo interesom delavskega razreda.
Zmaga socialistične družabne iiredhe je najvišja stopnja razvoja človeške civilizacije, ki si jo morejo zamisliti. Socialistična borba osvobodi večino ljudi iz sramotnega in barbarskega suženjstva in gladovanja, osvobodi vse sposobnosti poedineev, ki Irlepe po širšem polju delovanja, ta borba daje celemu človečaustvu zmožnost materialnega in duševnega lrživan-ja. Kdor zaradi socializma trepe-če pred novo "suženjsko državo", ta ne pozna človeške narave ter jo grdi. Ogromnemu delu človeštva ni svobodno delo nikakšno breme, temveč neizogibni predpogoj srečnega obstanka. Današnja družba slavi hogato lenubarjenje, a pošteno delo uprega v sramotni jarem suženjstva. Družbi, ki prezira lenubarjenje, a spoštuje delo, ne bo nikoli nedostajalo vrednih rok.
Ta vdiki družabni, ekonomski in politični preobrat pomeni v razvoju človeškega rodu velik napredek. Če hi kak Francoz iz 18. st«>-letja v današnji hnržoatzko - kapitalistični republiki ponovno prišel na svet, bi se mu zdelo, da se nahaja na kakem drugem planetu, aii pa hi vsaj mislil, da je od njegove smrti preteklo že tisoče in tisoče let. Misel, da bi bil nemogoč Se jseji in silnejši preobrat nego je bi! pTehod iz fevdalne države v kapitalizem ali pa. da bi ze, nje^o- fstične stranke, vo oživotvorjenje trel>alo Se mnogo stoletji, ta misel je povsem kratkovidna in nasprotuje vsem zgodovinskim izkušnjam. Ni res, da je "vedno tako bilo". Nikoli Se ni bilo tako in nikoli več ne bode tako. Zgodovina ne sestoja iz pona/vljauja, temveč H neskončno
številnih in neprestanih izpre-memb.	<
Trditev "individualistov"!) da bo socialna demokracija uničila svobodo poedineev, je takisto jako zgrešena. Individualnem in socializem nista nasprotji, temveč je zadnji predpogoj prvega.. Kdor gleda z odprtimi očmi današnjo druého, ta ve, da ustvarja aocjjflna demokracija že danes iz podložnih in plašljivih mas svobodna in ponosna človeška bitja. }/. "prostega" delavea je vstvarila zakono-dajca, govornika, književnika in uradnika. Ona ho tudi v bodočnosti jemala državnike, učenjake, u-metnikc in pesnike tz tesnih delavskih stanovanj. Socialna demokracija, ta kakor p;avijo nasprotnica individualizma pretvarja mase v močne individuality« (oaebnoati).
Konservativci pravijo, tla hočemo "zrušiti oltar in prestol". Mi smo sicer prepričani, tla je najboljša oblika države vlada demokracije, to je vlada celega naroda, a ne monarhija, to je vlada poeti inea, rojenega za to službo. No, mi nočemo vladarjev niti ubijati uiti jim nasilnim potoni jemati njihovo oblast. Mi njihovo moč in gospodarstvo ne pobijamo s topovi, s puškami in ječami, temveč z razlogi, iza katere skušamo pridobiti večino'naroda. Začno pobijamo tudi -sistem, ki zatira človeško svobodo človeškega duha in polni ječa z poštenimi ljudmi, ki jim je bilo na jeziku ono. kar jim je bilo tudi v srcu. % ,
Socialna demokracija, katera proti nasprotniakim nazorom list a j a samo z duševnim orožjem, a ne s surovo silo, nikakor ne more, da bi katerokoli vero potlačevaLa z nasilnimi sredstvi. Ako v svojem programu proglaša vero za privatno stvar vaakega poedinmi, po-tem s tem pošteno vero mnogo višje ceni in spoštuje nego jo spoštujejo mnogi njeni svečeniki. Inkvizicija in barbarsko načelo državne vere. ki je ljudstvu za povedalo, da mora biti iste vere kakor vladar, državno priznanje in državna zaščita gotovih verskih družb, to je bilo nedostojno in nevredno vsake religije. Tem nedo-srtojnejše je to za lepa načela krščanske vere.
Zastopniki gospodujočih cerkva imajo navado, kadar soeialno demokratično časopisje kritizira njihov nauk in njihovo delovanje, tla |K)tem napadejo -soc i a lno - demokratično načelo, "vera je privatna stvar", ki ga. kakor pravijo, socialni demokratje pri takih prilikah kršimo. Nasprotno je resnica. Ako nam bo vera priv. stvar, to je stvar svobodnega prepričanja. potem pač ne more biti zahran-jena razprava verskih vprašanj, tembolj je marveč nujno in potrebno v interesu svobodne vere. Najmanj pa nam more naš program zabranjevati pokazovati na dejstvo, da so zastopniki privilegiranih krščanskih državnih cerkva od krščanstva obdržali edino oblike, v vsem drugem pa so postali sluge kapitalističnega sistema, ki najkrutejše žali in prezira vse moralne nauke krščanstva.
Od drugih strank se razlikuje socialna demokracija tudi v tem. tla se ne obrača na vse katolike, 11a vse pravoslavne, na vse muslimane, na vse Slovence, na vse Hrvate ali Srbe. Madjarc ali Angle, ali na vse državljane, temveč se obrača samo na delavstvo, na de-avni narod. Socialna demokracija je duševni izraz ali politično zastopstvo tlačenega razreda, ki živi bedi, ki pa ima v seb; sile in ki vstaja in se dviga. In v ta razred šteje socialna demokracija vse one, ki v mestu ali na deželi proti mezdi odpravljajo telesno in duševno tlelo.
Slabo plačani uradnik ali revni književnik je v tem smislu tudi delavec in proletaree, kakor mali' kmet. Toda delavski «raizred sestoja po največjem delu iz indiistri-jalnega in poljedelskega mezdnega delavstva. Nje prosvetiti. organizirati in vnemati s težnjo za socialistično družabno uredbo, njih probiiditi in uvesti v boj, v katerem nimajo ničesar izgubiti, pač pa vse pridobiti, to je naloga «ocialne demokracije ali sociali-
dividuilistc imenujemo pristaše S0CIALI8TIČNI PREGLED, individualizma.	>	_
1) Individualizein je stroja, ki oči, da prihajajo vsa ugibanja in vse uredbe od jakih poedineev in da mora zato, kdor hoče vplivati Ua razvoj človeške družbe, od ga jati "močne indiviude" (poedince). Individualizma je več vrst in se tudi na razne načine tolmači. Tn-
2) Konservativci so struja, ki želi človeško družbo obraniti na onih temeljnih podlagah, kakor je
danes. Beseda prihaja od konser-virati — latinsko eonservare '— (ohraniti v enakem stanju).
KOLIKO RUDARJEV UBIJEJO ZDRUŽENE DRŽAVE.
"Od vsakih tisoč rudarjev jih je bilo ubitih enaindvajset v enem letu samo v državi Colorado", je [Kuročal v Washingtonu preti kratkim dr. John R. Ilavnes iz T/os An-ge>es-a. Cal., ameriški gospodarski zvezi in ameriški zvezi za delavsko postavodajo.
"V.si premoffofeopi se morajo gletle na varnpst ¿boljšati.. Po mo-' jem mneju bi se to dalo narediti z ustanovitvijo državne komisije, ki bi imela moč in pravico storiti vse potrebno za varnost rudarjev.
Ta komisija na bi imela v nadzorstvu vse premogokope, bodisi da jih vodi država, bodisi privatne družbe. Državne odredbe za varnost rudarjev pri evropejskih narodih so v zadnjih osemnajstih letih znatno zmanjšale število nesreč, dočim se je v Združenih državah število nesreč te vrste hitro množilo v istem času. Tako je bilo ubitih 1. 1895 — 2.67% rudarjev in 1. 1007 že	Tu bo li pove-
da 110, tla dobimo v različnih državah različne odstotke ne-reč. Tako je n. pr. v državi Illinois prišlo 2.26% rudarjev ubitih, a to število se je v zadnjih par letih znatno •zvišalo. V Belgiji ali na Francoskem se dogaja razmeroma desetkrat manj slučajev.
Zvezna vlada je rešila marsikateremu železničarju življenje s tem, da je odredila za vse železniške družbe avtomaticrlo firlfvnjan je in z raznimi drugimi varnostnimi odredbami. Zakaj bi ista vladi ne storila potrebnih korakov v varstvo rudarjev, saj ima napram vsem enake dolžnosti, torej je tudi njena dolžnost, da čuva življenje nesreči izpostavljenih rudarjev. Ako si' vrhovna zvezna vlada ne bo zavzela za to velevažno akcijo, •se posrtmeime države sploh ne bodo, ker imajo že izkušnje v tem in to iz več vzrokov.
IVvie: Vsaka posamezna država se l >0 .i i naložiti svoj mi lastnikom in najemnikom premogokopov težja bremena kakor njena soseda, ker na ta način ovirala razvoj te industrije'ter tako dala v roke orožje konkurentom v sosedni državi.
Drugič: V»aka posamezna država ne more vzdržavati drage znanstvene komisije izvedencev in strokovnjakov, ki Tu nadzirali rudnike. Ako bi se v ta namen združilo več ali vse države, bi bilo to prav lahko.
Tretjič: Neprestano menjavanje vladajočih strank v posameznih državah zabranjuje korenito in v »peš no tlelo na tem polju.
Trije najboljši evropejski rudniški strokovnjaki trdijo, da si upajo, ako bi jih naša vlada povabila. v kratkem času varnost ameriških rudnikov privesti na isto stopinjo z drugimi državami. Dalje tudi trdijo, da bi se stroški za pridobivanje premoga prav nič, ali pa vsaj ne dosti zvišali zaradi tega.
V zadnjih 20 letih je bilo v Zdr-državah ubitih 30,000 rudarjev in 80.000 težko ranjenih.
Združene države torej ubijejo ved rudarjev vsako leto kot ves ostali svet skupaj. Jasna pamet in humaniteta zahtevati, tla zvezna vlada v Washington^ kaj stori za varstvo svojih rudarjev."
To so resnične besede, ki jih je govoril dr. Havne«, a vprašanje je, ako jih bo vlada upoštevala in se ganila. Sicer je temu predavanju prisostvoval tajnik notranjih zadev Walter L. Fisher, a ne verjamemo. da bi to predavanje tudi upošteval in storil potrebne korake v varstvo delavcev.
Po pravici povedano, mi sedanji vladi prav nič ne zaupamo, ker imamo že toliko in toliko enakih izkušenj. Republikanci in demokratje poznajo delavce samo ob volitvah, zato pa je dolžnost delavcev, da ostanejo gluhi za vse sladke obljube, ki jih bodo delali ti gospodje, ter volijo take može, ki se bodo res brigali za delavski blagor.
Zakaj je bil Shook, socialistični
major mesta Lima izključen iz stranke.
Pii jesenskih majorskih volitvah v Lima, O. je bil izvoljen tedanji sodrug Shook za župana. Takoj po volitvah je začel delati popolnoma |»o svoji glavi. Poleg par socialistov je 011 imenoval za razne urade republikanske in demokratične prijatelje, kar pa socialist ičnini volilcem nikakor ni bilo po volji. Kako pa tudi; ako bi bili hoteli imeti mestno upravo v demokratičnih ali republikanskih rokah, ne bi volili socialistov. Da bi se Shook zaradi tega početja opravičil, ga je o II dot na podružnica aoe. stranke poklicala na odgovor, a 011 je ta poziv meninič tebi-nič prezrl. Nato je podružnica poslala tri člane k njemu po njegovo izjavo, a Shook se je zahtevi tega komiteja odločno uprl. Posledica tega je bila, da je podružnica zahtevala, da se Shook odpove županstvu, ker pa tega ni hotel, ga je stranka izključila.
Ako upoštevamo mladost n stranke, moramo dati sodrugoni Lima popolnoma prav! Kam bomo pa prišli, ako bo delal vsak po svoje. Ako bi vsak izvoljeni uradnik delal kakor bi hotel, potem ne bi stranka dolgo več eksistirala. kajti le v strogi disciplini je na pretlek stranke mogoč.
Razširjanje socializma med far marji v državi Wisconsin.
Milwaukee, Wis. ^cialisti* na stranka v državi Wisconsin je naročila. 10.000 iztisov O.kar Ame-ringer-jeve brošure "What every farmer ought to know" (kaj bi vsak farmar moral vedeti), katere na merava jo ra zdelit i mod farmer-je v tej državi. Socialisti namreč vedo, da trusti male farmarje ravno tako izkoriščajo, kakor indu strijske delavce.
Združenje dveh socialističnih strank v Kanadi.
Trije delegate socialistične federacije in trije sooialdemokracije so se sešli v Port Arthur-ju, On-tario, tla skupno sestavijo pogoje, pod katerimi bi se omenjeni, sekciji socializma združili. Ker sta sekciji precej močni, bo to združenje velikega pomena za kanadske socialiste.
Prvi socialist v newyorski zakonodaji.
Albany, X. V. — Ko «e je otvori la spoti nja zbornica nove Tiew-vor3ke legislature, v kateri je prvi' dobil sedež tudi socialist, so prihiteli sem socialisti iz vseh bljižnih mest. da pozdravijo svojega sodiuga 'llerbert M. Merril-la in mu voščijo veliko vspeha v njegovi novi težavni službi.
Socialisti v Schenectadv, N. V., kjer je bil omenjeni sodrug izvoljen. so najeli posebno karo za Merrilla in njegove spremljevalce. Najeli so tudi gotlbo. ki je med potoma svirala Marsejezo in ti ruge revolucionarne pesmi. Ljudstvo jih je med potoma navdušeno pozdravljalo.
Ko so dospeli v Albanv, glavno mesto, so se jim pridružili socialisti iz drugih mest in skupno korakali v triumfalnem sprevodu do zbornice.
Tako so newyorski sodr upi praznovali velevažen dan v zgodovini New York države, ki hitro izgublja svojo nekdanjo črno barvo in postaja rtleča.
Ko bi bili delavci še tako modri kakor so pošteni, potem bi imeli že zdiavnaj na svetu nebesa mesto pekla.
Napredovanje socializma v West Virginiji.
West Virginija se vzbuja. Tri manjša mesta so pred kratkim izvolila socialistične župane. Razredna zavednost in zanimanje zn socializem raste neverjetno hitro. Delavstvo je željno socialističnih idej in Tiavkov.
V mestu Adamston. ki šteje 1200 prebivalcev, je bila socialistična podružnica vstanovljena pred dvema mesecema z devetimi člani. Danes šteje ta podružnica nad f>0 članov in je pri zadnjih občinskih volitvah zmagala na vsej črti: od majorja do zadnjega al-dermana. To je prvo mesto v tej državi, ki je izvolilo cel mestni socialistični tiket. — Mesto Miami je pred kratkim izvolilo socialističnega majorja in dva alderma-na.
Zelo važno socialistično torišče je mesto Wheeling. Ondotni socialistični Časopis ima 4000 naročnikov, od kojih večina ?o unijski
delavci, ki v velikem številu obračajo starima strankonia hrbet in pristopajo v socialistične vrste.
Važna socialistična postojanka je tudi mesto Clarksburg. Tu izhaja socialistični list, ki je vzbudil veliko pozornosti med volile svojega okraja, ker je razkril različne lumparije vladajoče stare straukc, česar posledica je, tla je par "pravičnih" gospodov na po tu v ječo. Dasi dosti ljudi ne razume socializma, so vendar navdušeni zanj zaradi programa, ki ko ga izdali tukajšnji socialisti Glava vsega socialističnega giban ja je glavni upravitelj "International Corespondence School" sodrug K. II. Hintzer.
Vsa predavanja, ki jih prirejaj jo socialistični predavatelji so najboljše Obiskana.
IVERI.
Cilavna stebra človeške družbe
sta: lakota in ljubezen.
• •
vo se je varilo že v starem Babilonu nekaj t koč let pred Kri-stom. Čudno, da Amerikanci še ni
so kupili tega patenta.
• •
v
\Ali že veste kdo je Mister Lojze Blatnaža? Ako ne, upražajte urednika Clevelandske Amerike? On ga prav dobro pozna!
Poroča se, da pride na Bolgarskem na vsakih 100 oseb ena, ki živi vsaj sto let. Ako to zvedo ame-rikanski milionarji nam bodo vsi ušli tja.
• •
Tri sto socialističnih časopisov vam da nekoliko pojma o razširjenosti socializma v Združenih državah. Ali ste zadovoljni z vspe
bom zadnjih petih let?!
-----
*	r
Človek, ki dela dannadan ne bo nikoli bogat. Obogati samo tisti, ki neha delati in gleda, kako drugi delajo zanj! Ali ste že kedaj videli bogatega delavca? .Ve! .Ta/ tudi ne!
• •
Na eni nogi mora stati pri neka terih rodovih v Afriki vsak govornik .ki javno nastopi. Kakor hitro stopi med govorom na obe nogi, zgubi besedo. Ta običaj bi se morda tudi v Ameriki dobro obnemel.
• •
Bojna himna republikancev v zadnjem volilnem boju za predsedniški stolec je bila:
Ako volite za William Tafta, ne bo v deželi nič več grafta. A mi vemo. da ga je sedaj ravno
toliko ali pa še več.
• •
v	•
( lani memega trusta so kupili Braziliji devet milionov akrov zemlje, kjer mislijo gojiti klavno živino ter tako že itak ogromni dobiček podvojiti. Dalje upajo, da bodo v kratkem času možni kontrolirali ves svetovni trg. — Naj-
brže ne bode časa !?
• •
/,akaj je na svetu žalost? Zato. ker je tudi veselje. Ni svetlobe brez teme. ni višine brez nižine, ni sreče brez nesreče. Telo mora premagati bolezen, ker njegov cilj je zdravje. Duša mora zmagati nad žalostjo, ker njen namen je sreča. Pravičnost mora zmagati erivieo. ker živi je irski cilj je spo->olnjevanje»
• •
Ravnateljstvo "visoke šole" v Suminerfield. Kanms. se je naročilo na znani socialistični te-lnik " Appeal to Beason" z namenom, tla bodo učenci dobili pra^ ve pojme o socializmu. V Avstriji se pa vsakega dijaka izključi, nko >ere socialistični list. Brez pril >onibe! ,
Nek časopis poroča, tla bo šel mdoči družabni razvoj Čisto drugačno pot, kot se pa sedaj živi in la to nas uči Amerika in Dansko. Danska "boljša" družba se je zabela menda pečati ? nVkodektvom. )a se bo družabni red čisto drugače zasukal, to socialisti že zdavnej vemo in se bodo morali ljudje 'boljše" družbe tudi rokodelstva učiti, ako bodo hoteli živeti in ako »odo tako "brihtni" kot so danes, tajti soeialkti ne bomo trpeli tro-
ov v svoji sredi.
• •
Kdison prerokuje, da bo Človeštvi) obvladalo tudi vreme in da se >o letanje v zraku izpopolnilo. Po njegovem mnenju bo znanost tako napredovala, da se bo človeško življenje podaljšalo za 200 do 300 et, ko bo možno ukiniti rame bak-
terije, ki provzročajo bolezen in starost. V dokaz za to trditev nekdo navaja drevesa v Kaliforniji ki so stara okrog 0000 let in še vedno žive. Ako bi Rockefeller ver-jel to trditev, bi.gotovo ustanovil posebno komiaijo v ta namen in ji dal polovico svojega premoženja
• •
Isti list poroča, da se je ¿|a Ke. mnajstletna hčerka danskega ministerakega predsednika Bernt-sena učit mizarstva iu tla je njen oče, prvi svetovalec danskega kra-lju, njeno ravnanje odobraval re-koč: "Vsako tlelo člove/ka izp0. polnuje in izboljšuje"; a če ga da-nes tudi dostojno in človeško j>re. živi, to je vedoma ali* nevedoma 1 visoki" gospod zamolčal. Kakor •splošno znano, znajo celo sinovi nemškega cesarja vsak svoje rokodelstvo iu to celo d.» mojstersli sposobnosti. — Zelo smo radoved-ni, koliko bi ti strokovnjaki zaslužili pod ameriškim ta.kozvanim po. ti! nim (sweating) sistemom aH kakor — ga še drugače imenujemo "pisvork" —. Nabrže niti neslanega kropa ne; nekaj je bolje kot ni'. No. sploh je pa danes precej takih ljudij. celo v ameriškem časnikarstvu, ki so kljub temu le rokodelci, četudi z "glavo" delajo.
<lt
ŠTRAJK STENOORAFOV.
Stroj narodne zakonodaje je bil ustavljen zadnji teden za nekaj časa. To se je zgodilo prvič v zgodo-| vini Zdr. držav. Vzrok štrajka je bilo nameravano znižanje plačaj od strani Demokratov. Do sedaj so st. nografi dobivali po 25e za po--lo ,a demokratični poslanci so hoteli to ceno znižati na 15 c.
Prijateljstvo demokratov do delavcev in nižjih uradnikov se pokate ob rsalri priliki. -Sicer jlj prav. tla si hoče vlada prihraniti kak cent, a nikakor ne jrre, da bi so štedilo na škodo mezdnih delavcev. dočim se po drugi strani» milijoni proč mečejo. Strajk je deloma že poravnan.
GROZODEJSTVA IMPERIALI.
STOV.
Tientsin, Kitajsko, 13. jan. — Iz Lančov-a prihajajo vesti o ne-zaslišnih grozodejstvih, ki jih tam počenjajo cesarski vojaki nad privrženci republikancev. Vse Kitajce. ki so si pustili odrezati kito, so brez usmiljenja postrelili in njih trupla pustili ležati po cestah. Raz nekega revolucionarnega častnika«, ki je bil obdolžen, da je širil med cesarskimi vojaki revolucionarne ideje, so kožo doli potegnili. Njegovi prijatelji so morali gledati kako je njih tovariš umi-n»l v groznih bolečinah.
Cesarske čete neusmiljeno koljejo in ropajo v mestu Kudja (ki-tajsiki Turkestan), kjer je bilo štiristo Mančov ubitih. Niti šolam ne prizanašajo ;v nekem slučaju je zgorelo okrog 75 otrok.
V začetku tedna je bil mirovni termin sicer podaljšan do 15. t. m, a krvi in plena željno cesarsko vojaštvo «e za to določitev ni zmenilo.
TISKOVNI FOND
Zadrtijič izkazanih ......
Obresti na tiskovnem fondu tlo 1. jan. 1012.....
Jos. Snoj. Chicago ____
J. Aubel, Pittsburg Kans. Joe Petek. Cleveland, O. J. Paulenieh, Sharon, Pa. Marija in Frank Primožič.
Barberton, O.........
J. Pr i možic, Barberton. O. van Pivk, Clencoe. O. .. . Zlembcrger, Cdencoe. O \cber, Portland, Oreg. . . Veselo - razposajena družba na Silvestrov večer.
Oonemaugh, Pa......
Skupaj ....
$1152.67
243 30
.50 50 26
50
50 25 25 1.70
Listnica uredništva.
Conemarrgh, pn. .1. Z. Bx 27 - Hvala za poslani prispevek. Vav žal nam je, da ne moremo objaviti delikalnih razlogov vaše e njene druščine. Ko bi bil naš list šaljivega znrčaja, bi vaši druščini poklali honorar za izbornc "viee". *a se še kaj oglasite! Zdravi!
Waukegan. lil. — J. p Vaš dopis priobčimo prihodnjič. lWdrav-jeni!
•lohn Jereb, Riverdale. 111., Mi* eKnloTie, Chieajro, 111 . Ig. Žlcm« i s rger, Oleneoe, O. hvala Vam u | mslane številke Proletarca!
Manjka nam sedaj samo še številka 3f>, Kdor izmed čitateljev jo ima. naj jo nam pošlje, ako mogoče.
welandski pup.
lOIKOMEDIJA V 3 DE JANJIH.
vsi pravici in s zadovoljstvom spisal Najboiekdorhoée. OSEBE :
i "UP (ozir. Gašper!, Marijoncta ljt |>lonkar "Amerike v ("leve uhT\
TULI ROG, njegov z v cat i pajdaš.
Redar, etc. <NAS: Anno Domini 1911—12. Prvo dejanje.
Uredniški "šap" Amerike v Chvelandu. Pisalna miza. Na nji kuj» časopisov, .sanjske bukviee, Biaanikova praiika j) o .vodica za iM»otrebnike galon popa in veli kanske škarje. Zraven mize visok kup popisanega oziroma poČečka-»ega papirja. \a levi v kotu zra ven vrat "puiič - mašina" ; na desni sod smole. Na steni slika Don Kiiota in kralja Matjaža. Ob desetih zvečer.
PUP (suh, rogovilast in kuštrav <»lofok s štrleči mi lasmi in izbulje-nilroči, sedi sključen v dve gubi za mizo. Obrača in gleda časopis, na kar nekaj maže po papirju in »pet čita. Zdapazdaj dvigne sti-" snjeno pest in slika nerazumljive ; besede, kremži obraz a v trenotku raztegne usta na smeli. To se po-f navija pol ure.)
TULIROG (pride z leve): Po-I zdravljen dragi moj Pup! Kaj pa delaš?
PUP: Čitam "Proletarea". Vse te liste sem že desetkrat prebral. (Pokaže tri letnike "Proletarca".)
TULI ROG (začudeno): A-a-a?! Pa ne da bi študiral socializem? PUp: Jaz ne študiram nič. Sa-~ takole čitamoiro za uro noč na noč. Ali ne zastonj. Z<Vaj pride nagrada.	__ TULIROG: Nagrada T PUP: Jese! Poglej tole. (Pokaže na kup papirja poleg mize.) Vidiš to so sami prevodi. Vse kar je bilo v "Proletareu" zadnja tri leta — tmli oglase — sem preguncal na angleški jezik. Storil sem to prvič, ker imam zlati čas — saj veš z "Amer, v Clevelandu" ni v dosti dela —: drugič pri tem pilim svojo angleščino tretjič — mmhm !
—	gospodje kapitalisti mi bodo iz , srca hvaležni, če že kaj druzega
ne prifrči od njih — —
TULIT*OO: Govori, govori bolj jasno, ljubi moj Pup *
PUP: Torej jasno: Vidiš, da ni mistra Rockefeller j a, mistra Morgana in ostalih mist rev kapitalistov, bi ne bilo tudi Amerike in seveda tudi ne "Amerike v Clevelandu". Tile visoki mist<: i držijo Ameriko pokonci, oni «o pravzaprav Amerika. "Proletaree" pa piše, da takile mistri ropajo delavce in da bi delavci lahko brez njih izhajali. Ali ni to grozno? Rečem in podrrtam: t*» je zločinsko! Dalje je pisal P.. da je mister president debel človek. Kje je večja laž? Jaz sem vendar od temena do pete prepričan, da je Mr. pre-zidemt suh kot kaj/arska ko/a v marcu. Nadalje pišejo socialisti, ila ima Roosevelt konjske zobe. Zopet laž! .Taz vendar vem, da Teddv nima nobenega zoba več. pač pa nekaj ponarejenih. Dovolj !
—	To so hudodelstva prve vrste. V ljubljanski Avstriji se kaj ta kega se piše. v Ameriki pa ne. Za to bom preskrbel. da mistri kapitalisti in mister prezident zve za te zločine. Kaj praviš, Tulirog"
TULTROO: Kaj bo pa s "Pro letarcern"?
PUP: (ponosno^ : Zgor»l bo na grmadi na sam božič. Njegove urednike bodo pa obesili še pfed Novim letom. Juh! (Skoči k 4,punč-mašini" in »nje s pestjo v meh.)
(Zastor).
Dru^o dejanje.
I (Pol leta pozneje. — Vladna palača, V sobani javnega pravdništ-je slišati velik in nenavadni hrup. Ostre in glasne besed* se križajo z gromovitim smehom. Končno zadoni resen glas iz sobane s)
Redar! Sprejmite tega človeka glavnih vrat in pomozite mu na fiHeo. Mi nimamo časa ukvarjati
*	® bedaki ! (Iz sobane prileti Pinp z velikansko balo papirja pod pazduho.
*	ečmi strelja na vse strani in n*ta imajo podobo konjske podkve.) ,
ne
si
PUP (Zleti skoz vrata in obsedi na sredi ceste. Papirji — prevo-di — frčijo kot papirnati zmaji na vse strani jx> /.¿aku. Prime se /a glavo in s kazalcem trikrat potrka po svojem čelu. Votel otV mev.)
(Zastor.)
(Uredniški "šap"' kakor v prvem dejanju. Naslednji večer.)
PUP (sedi pri mizi in nepremično strmi v sliko I>on Kižota).
TULI ROG (pride): Well — al že cimprajo "gauge" za Proletar čevc urednike?
PUP (žalostno): fte Dragi Tulirog, moj up je sel po vodi . . . C1 emu sem delal? Čemu *em se mučil — pisal Čita], klan fal, gledal v slovarje — čemu Vprašam te: Čemu? (Potrka se na čelo).
TULIROG: Ne vem. Morda pa prismojen.
PUP: Da. Jaz sem prismoda vseh prismod! To si zapišem na košček papirja in ti preljubi mo, Tulirog, mi ga pripopaj na čelo da bo celi Cleveland znal, da sem navadna "pure & simple" prismo da!!
TULIROG: Prijatelj ti si bolan Kaj so ti pa rekli?
PUP (začudeno) : Rekli? Nič. O jes. je*! — Rekli so, da se moram še učit angleško in — ali veš, kaj so še rekli? — da se moram prer vsem še učit slovenščine. Mila mi majka! —
TULIROG: Žalostno! Žalostno Ali ti nič v glavi ne ostane, odkar tako skrbno bereš "Proletarca"
PUP (skoči pokonci; jeano) Hodi mi k v — u! (Pade nazaj na stol: resignirano). Nika»r me še ti ne jezi, Tulirog. Ali ne vidiš, da je že dovolj smole! Kaj je storiti?
TULIROG: Dobro, mero ruma sinfhajv pa ron limono M4«»i„ "Na glavo si pri veži drva funta ledu — zdaj je po — in za večerjo povžij dva kvarta belega fižola. Dobro je tudi, če se vsak večer, predno greš »pat, |>ostaviš na gla vo za pol ure. — Toliko za prvo silo. Ali greva sedaj "sikstisiks
PUP: Hvala! Sedaj ne. Ali ves še kaj?
TULIROG: Da, Najboljše zdravilo zate je, da zapelješ svojo "Ameriko v Clevelandu' 'na dump" — kamor, med nama rečeno, že drivno spada — a Cuin pa pojdi nazaj na West med kravar je. In eno bo gotovo: Kravarji te kaj naučijo in narede iz tebe mo ža, ali te pa — potorustajo.
PIT* (kima z žalostnim obra^ zom): Pametno, pametno! O. zakaj mi nisi te-ga že prej rekel! Da. Sel bom na West med kravar-
je. In eno bo gotovo —--Good
bve nehvaležni cajtengarski svet! O—o—o—ob, ta smola — ta smo la! (Gre počisi k sodu in vtakne glavo v smolo. Zunaj zaČuka čuk . . .)
(Zastor ostane gori, da se svet nagleda smolnatega konca.)
Poročila iz naselbin.
DVAJSETLENIOA A. DRUÔTVA.
S B. P
V spo-
PESF.M SVOBODE.
I
Od kod ta hrup veseli, od kod glasovi smeli zahtevajoč življenje in bednih mas vstajenje? Kdo dal plamenu svit, od vekov v željah skrit* Svoboda, svoboda! Svoboda prihaja na dan! Svoboda, svoboda! Svoboda čez mesto in plan!
II.
Od kod to hrepenenje? ('emu vse to vrvenje od severa do juga, od lavorik do pljuga? Kdo zdramil ljud na mah, teptan od vekov v prah? Svoboda, svoboda! Svoboda prihaja na dan! Svoboda, svobod«! Svoboda čez mesto in plan!
m.
Kdo vrne človeštvu pravice, grozne maščuje krivice? Kdo mir da zaželjeni po zmagi pridobljeni? Kdo brati ljudstva vsa in blaži ljudstev zla? Svoboda, svoboda. Ta l>o nas rešila! Svoboda, svoboda! Ta bo nas branila! vvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv» Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža", 1830 South Centre Ave„ srbskih sodrugov pa
Frontenac, Kansas
man dvajsetletnega obstanka A.
S. R. P. D. želim podati le kratek opis vstanovitve in delovanja tega društva. Opisati bi se dala oMirna zgodovina, a radi pomanjkanja prostora naj zadostuje le nekoliko besedi:
Podaj mo se v duhu časa m 20 let nazaj. "Frontenae" bil je tisti čas naj več j« slovenska naselbina v državi Kansas, zato pa so se novodošli rojaki iz stare domovine kaj radi naseljevali tukaj v bližini svojih znancev in prijateljev. •
Kar se danes kaj rado pripeti, ravno isto je bilo pred dvajsetimi leti tudi; zdaj je tega zdaj onega obiskala dolgotrajna bolezen, nesreča, ali celo smrt. V vseh takih slučajih bili so odvisni le na milo-dare dobrosrčnih rojakov. Kam se obrniti in kako /.boljšati ta bedni položaj, je bilo v resnici težavno Podporna društva in }>odučno slovensko časopisje bilo .je tuka. nepoznana stvar, kar imamo da nes vse na izbiro, radi tega je bi vsak napredek zelo oviran. Neke ga dne zbralo se je nekoliko za vednih mož, podali so si roke in trdno obljubiti biti vedno eden drugemu v vseh nezgodah in ne srečah v pomoč, in dne 16. januar ja leta 1802. vstanovili so podpor no društvo in takoj dali novo-vstmnovljenemu društvu ime: A v strijsko Slovensko Bolniško Pod porno Društvo. Takoj, ko je bilo to prepotrebno društvo vstanov ljeno, zavladalo je nepopisno ve sel je med tukajšnimi Slovenci. Ni ga bilo rojaka v okolici, da rifr-bf bil pristopil k temu društvu.
"A. S. B. P. društvo spolnjevalo je vedno in točno obljubo svojim članom ter jih podpiralo v bolez ni, nesreči in smrtnih slučajih. Ko liko solz je obrisalo vdovam, mo žem in ženam, koliko bede in la kote je preprečilo mladoletnim otrokom, ki so izgubili svoje stari še; prva pomoč bilo je vedno A S. B. P. društvo. Sicer nimam moči opisati koliko dobrot je v teku dvajsetih letih podelilo vsem podpore potrebnim.
Pripoznati ne mora poslovanje tega društva, bilo je sieer ves Čas pošteno; vendar pa do zdaj ni pri Šlo do pra vega> razvoja, kakor to vidimo pri drugih jednotah. K temu imamo več vzrokov. Glavni vzrok je to, ker društvo ni bilo takoj začetkom vstanovljeno na pravi podlagi. Krajevna društva vstanavjati in sprejemati v centralno upravo je bilo dovoljeno le v državi Kansas in to je bil vzrok, da je ostalo vedno v malem številu.
Nad al je bilo je odrejeno pri vstanovitvi društva, da vsak član plačuje le 50 c mesečnih doneskov, a pri vsem tem se je pa plačevalo $5.00 tedenske brniške podpore. V slučaju smrti kakega brata plačal je vsak Član 50 c in vsa ta nabrana svoti» se je izročila dedičem. Pri takih odredbah ni bilo mogoče doseči nikakega kapitala.
Poglejmo dane« to društvo, ki stoji na boljši podlagi; plačuje dnevno $1.00 bolniške podpore, za usnrrtnino plačuje pa $300.00. Daje ima pravico vstanovljati krajevna društva in jih priklopiti k «•entralni upravi A. S. B. P. D. po vseli krajih Zdr. držav.
Zadnja konvencija je storila lep korak naprej. Zagotovljeni smo. la bode to društvo v nekoliko letih za moglo stopiti v isto vrsto z sako napredno jednoto. Dvajset-etni obstanek društva, to je ne-?aj redkega in zelo važnega za am. Slovence, zlasti za nas čliasne.
Zategadel se je glav. od»bor trudil z vsemi močmi, da bi se dan 16. januarja proslavil kar najbolj sijffjno. Kakor p*< je večini članom znano, je država Kansas ravno se-dsj "suha", nikakor ni bilo mogoče dobiti dovoljenja, da se o-menieni dan proslavlja z običajno veselico, radi tee<a, smo bili pri-morani to slavnost odložiti na poznejši čas. ko se razmere v tem oziru nekoliko zboljšajo. Z bratskim pozdravom
John Černe, gl. tajnik
delo aamy po eden ali dva dni na	način v istem rovu zgubil svoje
teden in to vpričo take neznosne	življenje nek Francoz, ki zapušča
draginje in druge jednake nadlo-	nepreskrbljeno hčerko brez mate-
ge so nas mučile oelo pretočeno le-	re in kruha.
Radly, Kan. — Roilrng urednik! "Narodni Glaa", 231C Clybonrn¡ — Potrebno je. da nekoliko poro-Ave., Chicago. Prvi stane $2.00,! čam iz naše male naselbine. Celo I REDAR (prime Pupa za rame): dmgi pa $1.00 za celo leto. i minulo leto 1911, smo imeli hud dve, tri — marš!!!	XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV bfti 7A obstanek. Brezposelnost,
to po naročilu breasrčnih kapitalistov, ki se za nas samo tedaj brigajo, ko jim polnimo njih nenasitno bisago. Toda kljub vsem tem gmotnim neprilikam lahko rečem, d«i prav lepo napredujemo v naši mali naselbini.
Poglejmo dve leti nazaj! Tedaj je samo eden "Proletaree" prihajal v našo naselbino, a danes z ve seljem in hvaležnostjo trdim, da je naš list "Proletaree" prodrl v vsako slovensko stanovanje. Četudi niso vsi naročniki, a čitajo ga z veseljem in ga odobravajo. Kakor vam gotovo znano, sem me seca decembra poslal 15 novih naročnikov in stari so ponovili naročnino. Za ti» lep v spe h gre velika zasluga našemu prvemu naročniku Alojziju Lekše-tu, ki me je z največjem veseljem spremljal pri razširjanju "Proletarca" ter tako pomagal hoditi naše rojake k zavednosti in napredku.
Drug lep dokaz uawe zavednosti in napredka je tukajšnje vrlo društvo "Spoznanje", štev. 72 S. N P. J., ki je prispevajo za tiskovni fond, za povečanje Proletarca tri dolarje, ker vidi. da mož z batom jK>časi udriha. Darovali so tudi drugi rojaki po svojih močeh. Do bro in prav bi bilo, da bi se tudi druge naselbine, ki so dosti večje, in druga društva posnemale našo malo naselbino. Potem bi postal "Proletaree" kar čez noč dnevnik.
In ravno, ko sem pisal o zgoraj-šnjih nesrečah, zatulila je parua piščal naznanjajoč novo nesrečo v Radly rovu. Kmalu smo zvedeli, da se je dogodila nova eksplozija v jami in da sta bila dva užl-galea ranjeno. Ker se je zbralo okolu vhoda nad 300 ljudi, ranjencev niso hoteli prinesti na površje: zato ko vzeli seboj v jamo dve postelji.
Bratje sodelavci, koliko dolgo bomo š<» to trpeli J Ali naj mirno čakamo, kdaj pride vrsta na na«. Ali moremo še vnaprej ostati ma-1 od u šn i in brezbrižni vspričo toliko grozodejstev in nesreč, ki zahtevajo vedno in vedno novih žrtev iz naših delavskih vrst. Ali ni nobene rešitve /a nas. Da dragi sodelavci, je rešitev je! Na mm delavcih samih je ležeča ta rešitev. Z izvolitvijo pravih delavskih zastopnikov v občinske svete, v ,o-ktajne odlnvre. v deželno zakonodajo in v kongres se da naš bedni položaj na mah zl>ol.jšati. Ti delavski zastopniki bodo izdali take postave, ki bodo zahtevale od delodajalcev popolno varnost za delavce, boljše plače in krajše, a stalno delo.
Vprašanje sedaj nastane, knteri pa so pravi delavski zastopniki, katera stranka je prava delavska stranka, ki resnično želi /.boljšati bedno življenje delavskih mas. Prava delavska stranka.Je soeial-
Da pa tudi politično ne spimo. I demokratična stranka, ki ne pokaže javen ljudski shod, ki smo I/na »vojih volilcev samo ob vo-ga imeli zadnji mesec in na kate-1 litvah, marveč jim ostane zvesta
rem so govorili trije odlični govorniki. Kot prvi je nastopil zastopnik U. M. \V, of A. za 14. di-sfrikT, ki na ni je obrazložil moe ia pomen delavske organi««-i je. Kot d rugi je nastopil urislaiik znanega socialističnega tednka "Ap-peal to Reason" iz Ginaird, Kan. Ta sodrug je nam v pravi luči pokazal naš bedni položaj in krivičen sistem, ki nas vlada. Govoril
tudi po zmagi. Dočim demokratska iiir-republikaiLska stranka poznati delavca samo takrat, kadar rabita delavKkitr plaanT. da dobi« ta v roke moč in oblast, potem pa poznajo samo kapitaliste, a za revno in nesrečno delavstvo imati samo zaničevanje in bič.
Ne dajmo se več zapeljati tem volkovom v ovčji obleki, marveč nastopimo pri vsakih volitvah ka-
KAKO DALEČ ŽE SEGA NAfiA MOČ.
• Wa«liington, D. C. — Zveza, ki irna namen buditi zanimanje ljudstva za našo mornarico, njen napredek in njeno zboljšanje, je napo vedala boj socialistom, zaradi tega, ker socialisti agitirajo proti vpisovanju v armad« in mornarico. Kakor trdijo uradniki te zveze, imajo sedaj dovolj denarja na razpolago za boj. Temu društvu pripadajo razne kapitalistične kapa-eitete, penzionirani in aktivni častniki, razni politikarji; z eno besedo: vsa ameriška elita. Celo kardinala Gibbonsa in njegovega blagoslova ne manjka zraven. The navv league, kot se ta sveta zveza v angleščini imenuje, označuje svoj karakter ^nestrankarsko patriot ično društvo. — No, prav radi verjamemo, da so delavski oderuhi ncstfrankarski in patriotični od nog do glave kadar se gre za njih privatni dobiček, sicer pa bi prodaJi svoj patriotizem za groš.
Napoved boja socialistom od stkani tega društva ima dva važna pomena: prvič, da jim primanjkuje vojakov in d"ugič, «la je upljiv socialistov dosegel tudi nje. — Mi sami nismo vedeli, da sega naš upljiv že tako daleč!
je tudi o državljanski pravici; za I kor en mož in volimo nevstrašeno slučaj da zgubimo volilni glas višamo za socialistično stranko in naši državi, se bo -socialistična I nol>eno drugo. Ako smo to storili, stranka potrudila, da bo dobil I smo storili svojo dolžnost in ako vsak volilee državljansko pravico | »o naši kandidat je zmagali, potem in z isto tudi volilno.	I smo lahko uverjeni, da bodo tudi
A kakor Slovenci splošno, tako I oni storili svojo dolžnost ter šli smo tudi pri nas zelo površni in I nevstiuišeno v boj za delavske pra-lahkomiselni, kar se tiče prvega I vice. Ako pa naša stranka še ni in drugega papirja za državi j a mrt-I bila dosti močna, da bi zmagala, vo. Ako trdim, da ima samo ena I nas to ne sme oplašiti, marveč to četrtina oba državljanska papirja I nam mora dati začasnih novih ifio-dntpa četrtina samo prve in dvelči in poguma da pridobimo tudi četrtini pa sploh nobenega, mi-1 druge, še speče in nezavedne, so slim, da ne pretiravam. Zadnji časi brate delavce, da bodo šli pri pri-je, da tudi to vrzel zamašimo! I hodnjih volitvah z nami v boj za Kot tretji govornik je nastopil I našo sveto in pravično stvar!
socialistični alderman iz mesta Girard, 'Kan. V svojem kratkem govoril je dokazal, da le na volilni dan so nam vrata odprta za spremembo žalostnega stanja.
Da so poslušalci znali ceniti po men in vrednost govorov, je pokazal večkratni aplavz.
DaJje poročam citateljem "Pro letarca", da se nesreče tudi pn nas cesto oglašajo. Poleg dveh
Pozdrav vsem sodrugom.
Fr. Rugelj.
Sharon, Pa. — Cenjeni urednik! — Poleg celoletne naročnine za list in svote za knjige Vam pošiljam malenkost za "moža z batom", da bi bolj z veseljem udrihal. Sicer ni veliko, a ko bi vsak zaveden Slovenec toliko da.l, bi
.	, Proletaree kmalu začel dvakrat iz-
drue,I, okSplozu. se JO «lochia | hl>jn)i „„	u,„tj(. s|oV(.n(,¡
naročite se na "Proletarca", ker
tretja v rovu Hamilton Coal Co. št. 7. — 27. decembra 1. 1. ter zahtevala svojo žrtev v osebi rojaka i in sodruga Leopold Stravs-a, ki je bil tu^rffdpisnik "Proletarca" a ob erlem nevstrašen boritelj in agitator za razširjanje socialističnih idej. V ta namen je žrtvoval ves svoj prosti čas in denar, samo, da bi se vresničile njegove plemenite srčne želje, di bi se zboljšal žalostni položaj zasužnjenega de-avstva. Žalibože — pal'je sam kot iirtev — v najlepši dobi svojega življenja v starosti 23 let, predno je videl zmago svojih tovarišev delavcev, predno je videl sad svojega trudn, svoje požrtovalnosti. adel je kakor mlada cvetka sredi
to je edini list, ki nam kaže pot, ki nas vodi do osvoboditve iz trdih krempljev kapitalističnih trotov. Vedite da to ni nikakor res, da mora vse tako biti, da bogatini z nami delajo kakor se jim poljubi.
Rojaki, novo leto je prišlo. Želeti je, da začnemo z novim letom tudi mi novo življenje! Vsak zaveden Slovenec naj vsaj enega naročnika pridof>i v tekočem letu!
Delavske razmere so tu prav slaibe in ne svetujem nikomur sem hoditi za (Lelom. Kadar se razmere zholjšajo, že poročam. Pozdrav vsem zavednim Sloven-
poljane pod neusmiljeno koso. pa-lT,"1' M\Vf 1	^ T>a cn1kpRt
M je pod koso kapitalistične L ^V^T	" I ST™ k°f
na sitnosti, brezbrižnosti in brez-T ,mpl V	. v
obzirnosti. Bodi mu zemliica lah-1	'T<* T
ka!
V rovu, kjer je delal pokojni sodrug se je pripetila eksplozija
PASTOR OBSOJEN NA ELEKTRIČNI STOL. •
Cambridge, Mass. — Nekaj dni po priznanju umora A wis Linelle je bil pastor Rieheson obsojen na smrt na električnem stolu. Obsodba, se ima zvršiti okrog li). maja. Najbrže bo pa pomiloščen in se bo ka zen spremenila v dosmrtno ječo.
f Stranka \
y ----—-m-
><■»♦»»<> 0 o » e o e
ZA DETROIT, MICH.
Jugoslovanski
socialistični pevski zbor "Pobjeda" v Detroit. Mich, priredi v soboto dne 20. januarja ob 6 uri zvečer
VELIKO ZABAVO
s koncertom, petjem, deklamaci-jami, šaljivo pošto in predstavo iz delavskega življenja
BOJ NA SMRT,
drama» v enem dejanju.
Veselica se vrši v New Lincoln Iialli, eorner Ferry in Cheme Str. Vstopnina je 25 c za moške, ženč in otroei so vstopnine prosti.
Povabite vse vse delavce, delavke in vse prijatelje ter znance! S socialističnim pozdravom!
Th. Stepich.
ZA AURORO, MINN.
Jugasl. socialistični klub št. 54. v Aurori, Minn., naznanja vsem članom. da se je na zadnji seji kluba sklenilo, da se v prihodnje vrše seje le enkrat v mesecu in to vsako tretjo nedeljo točno ob dve uri popoldne v prejšnern starem poslopju s. Frank Filanoviča, soba št. 14.
Pozivlje se vse člane, da se prihodnje seje, ki se vrši dne 21. t. m. udeleže do zadnjega moža.
S socialističnim pozdravom, John Mihelieh, tajnik.
4.
ZA LA SALLE, ILL.
Tukajšnji socialistični klub, št. — priredi v soboto 20. t. m.
zabavni večer dvorani sodruga Val. Potisek-fv. Sodrugi in somišljeniki so uljud-no vabljeni na to prireditev
ODBOR.
Razno.
Sodrug Strav« sicer ni bil telesno Italijani potopili sedem turških
poškodovan, a zaradi groznega I	ladi j,
'.ima in smradu ni mogel nihče do I/. Rima poroča jo, «la jo "sl;:v-njega. Po preteku ene ure je do- na" italijanska mornarica potopi spel v rudnik rudniški nadzornik la sedem italijanskih strelnih čol-~J;	ki je prinesel na povr- nov. Čolni so bili namenjeni v Ara
šje ponesrečenca v 15 minutah, a bijo in so m sili munieijo zn turško ilo je že prepozno. Raniki so- vojaštvo \ko se je od Turkov k.lo *ru* je bil doma rz Zaloga po,?,pršil, se ne poroča. Na italijanski /Pihljano, kjer zapuš«"*« svoje sta riše.
strani ni bil nihče ranjen. Če poročilu popolnoma resnično. 29. decembra 1, 1. je nn jednak I ni uradno potrjeno.
.le
v _
ve
Collinwood, O. - <>|K»zarjam vse člane SI. soc. kluba št. 40 .T. S. Z.,, da se za«gotovo vdeleže prihodnje mesečne s* j«\ ki se vrši v nedeljo 21. t. m. na 15609 Waterloo Rd. ob devetih dopoldne. Na dnevnem redu so volitve, ki se zaradi slabe vdeležbe niso vršile1 na zadnji seji. Pridite gotovo vsi!
Redne mesečne *ej«' vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu! -John Božič, tajnik.
SLOVEN8KIM DRŠTUVOM V
CHICAGI, ILL IN OKOLICI ' NA ZNANJE.
Dne 16. junija 1Q12. priredijo socialistični klubi vseh narodnosti skupen piknik v Riverview parku. CHti d ibičck te prireditve bo na* men.ien v podporo vsom socialističnim časopisom v f^ieagi.
Toliko v vednost slov. društvom, da ne bodo priredile piknika na isti dan.
Uredništvo.
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol, Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, Box 72, Mineral, Kan«. Podpreda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan». Tajnik: JOIir ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kan». Blagajnik : FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI : PONGRAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kans. FRANK PRELOGAR, Box 420, W. Mineral, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: .JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR. Box 6, Breezy HiU, Mulberry, Kans.
MATI.
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorki j.
(Dalje.)
—	Poslušati je treba . . . Jaz ne znam brati, ampak vidim, da jih je treščilo nekaj po rebrih!... je pripomnil drug.
Tretji se je ozrl naokrog in dejal:
—	Pojdimo v kotlarno, da vama preberem!
—	Dobro učinkuje 1 — je zacepetal Gusev.
Vlasovlca seje veselo vrnila domov — na svoje oči je videla, kako knjižice oživljajo ljudi.
Ljudje obžalujejo, da ne znajo brati! — je dejala Andreju. — tudi jaz sem v mladih letih znala brati! — je dejala Andreju. — Tudi ja^ sem v mladih lotih gnala brati, pa sem pozabila . . .
—	Naučite se spet — ji je dejal Malorus.
—	V teb letih T Zakaj se norčujete . . .
Andrej je vzel knjigo s i>olice in pokazavši z noževo špico črko na platnicah jo je vprašal:
—	Kaj je to t
—	R! — je smeje odgovorila.
In to?
—	A . . .
Neprijetno ji je bilo okolu srca in sramovala se je. Zdelo se ji je, da se ji Andrej pritajeno smeje, in umikala so je njegovemu pogledu. Ampak njegov glas je zvenel mehko in mirno, njegovo ob-ličje jc bilo resno.
—	Andrjuša, ali resno mislite?
—	je vprašala in se .nehote smejala.
—	Zakaj pa ne? — je odgovoril
—	Le .poskusite! Ako ste čitali — ne bo težko. Ce pa ne pojde — kaj za to, a če pojde — tem bolje!
—	Pravijo, da od gledanja svetih podob človen ne postane svet!
—	je pripomnila mati.
—	E! — .je dejal .Malorus in zmajal z glavo. — Prislov i c je mnogo. Manj ko veš — bolje spiš. Trebuhu pokoja, dnši prostora ... Katera črka je to?
—	L! — je odgovorila mati.
—	Prav! ... In ta?
Napenjala je oči, pretnikavala
obrvi in se zatopila v pozabljene črke. Kmalu so ji opešale-oči. Iz-prva so se ji utrinjale solze od utrujenosti, in potem od britko-sti.
—	Citati se učim' —. je dejala ihteč. — ( 'as je, da umrem, pa sem se še le začela učiti . . .
—	Zakaj plakate! — jc dejal Andrej ljnbeznjivo in tiho. — Niste mogli d ni ga če ... a sedaj vsaj veste, da ste živeli klavrno življenje! Na tisoče ljudi bi lahko lepše živelo ml vas ... a žive kot živina, in se še bahajo! Kaj je lepega v tem, da človek danes dela, da je, če vse svoje žive dni — dela in je? Med delom se mu rode otroci — izpočetka jih je vesel, a ko se jim oglasi tek, se jezi in jih zmerja: stradežniki, rastite naglo, da boste kaj delali! In najrajši bi pretvoril moje otroke v
tovorno živino . . . Otroci začno kmalu delati za svoj trebuh . . . »n zgodba se ponavlja od začetka! Nikoli ne zatrepeta duša od veselja, nikoli jo ne navdajajo misli, ob katerih umira arce. Eni žive kot l>eračti — vsega prosijo, drugi — kot tatje — vse si iiakra-dejo. Vz.delali so tatinske zakonike, postavili nad ljudstvo čuvaje s palicami — varujte naše postave, po njih sesamo kri iz človeka! Najprvo ga tlačijo od zunaj — če se človek ne po<la, mu vtepava-jo pravila, da mu osi abe ratzwn ..
S komolci se .je naslonil na mizo, gledal materi s svojimi zamišljenimi očmi v obličje in govoril:
—	Samo tisti so ljudje, ki snemajo verige s svojega telesa in s svoje duše . . . Sedaj ste po svo-ih močeh začeli s tem ....
—	Kako? — je vzkliknila mati.
—	Kako? Kakor dež —. vsaka ktt-p^ja napojf rrno. Ako začnete citati .
Zasmejal se je, vstal in začel hoditi po izbi.
—	Le učite se! , . , Če pride Pavel — ;a bo gledal!
—	Oh, Andrjuša! — je dejala mati. — Mlademu človeku je vse lahko. A če se postaraš, ti ostane mnogo gorja, malo sile in nič razuma . . .
XVIII.
Zvečer je Malorus odšel; mati je nažgala svetilko, sedla za mizo in vzela nogavice. Kmalu je vstala, tekala neodločno po izbi semin-tja. odšla v kuhinjo, zaklenila vrata in se vrnila v izbo. Spustila je zavese na onknih, vzela knjigo s police, sedla za mizo, se ozrla in se sklonila nad knjigo; ustni sta se ji pregibali ... Če se je oglasil šum s ceste, jc zatrepetala, pokrila knjigo z roko in poslušala. . . . Zatisnila je oči in jih zopet odpirala:
—	Z-e-ni-l-j-a . . .
Nekdo je potrkal na duri, mati je skočila kvišku, vrgla knjigo na polico, stopila k durim in nemirno vprašala:
—	Kdo je?
—	Jaz . , .
Ribin je stopil na prag. pozdravil in si počasi pogladil brado; s temnimi očmi se je ozrl po sobi in pripomnil:
—	Tudi jaz ne vem. Imamo pa drugo vprašanje: Kdo je vpisal te knjige? Učeni ljudje. Gospodarji!
—	Ribin je govoril kratko in določno, njegov glas je postajal o-»trejši, po njegovem bradatem ob razu se je pa razlila resnost. —
—	Gospodarji so napisali knjige in jih razdelili. No, zdaj mi pa povejte, zakaj trošijo svoj denar, in čas, d« hujskajo ljudstvo proti se bi? A?
Milovna je odprla svoje oči na široko in je rekla v strahu:
—	Kaj mislite? Govorite.
—	Aha! — je zaklical ItiJ>in in vrtil svoj stol kot medved. — Tukaj smo! Ko se je v meni rodila ta misel, me je tudi preletel inraz.
—	No, kaj pa je? Povejte! Ste li káj pronašli, „
—	Razočaranje fSleparstvo Sleparija je. Nevem nič, ali čutim, da v temi tiči aleparstvo. Gospo darji so izumili novo sredstvo, ka terega nočem. Hočem resnico. Razumem, kaj je; razumem. Ne poj-dem z gospodarji. Porinili bi me v prvo vrsto, kedar bi jim bilo všeč, šli bi preko mojih kosti, kakor preko mostu, ako jih je volja.
Po čmernih besedah je glas postal močan, debel in vsiljiv, srce matere se je pa krčilo v bolesti.
Moj Bog! — je viknila v stra hu. — Kje je resnica? Ali je mogoče, da jo Pavel ne razume? Vsi, ki pridejo sem iz mesta — ali je mogoče, da jo ne razumejo? Videla je v duhu resne in poštene obraze Jegorja. Nikolaja, Iva novica in Sašenke, in njeno srce je zopet vztrepetalo.
—	Ne, ne! — je rekla, majajoč svojo glavo, da bi se znebila misli. — Ne morem verjeti. Oni so za resnico, za poštenost, vestnost; pa niso sposobni za spletkarstvo, ob. ne.
: O kom govorite? — je vpra-Sal Ribin premišljajoč.
—	O vseh! O vsakem, s katerim sem se sešla. To niso ljudje, ki tržijo s človeško krvijo. — Obraz s<* j> je pričel znojiti in njeni prsti so se tresli.
—	Vi jih ne iščete ha pravem m os! u; obrnite svoj pogled nazaj,
—	je rekel Ribin in povesil glavo.
—	Oni, ki so direktno v gibanju, sami ne vedo nič o stvari. Pač mislijo. i!h mora biti tako: oni nosijo resnico v svojem srcu. Mogoče so za njimi ljudje, ki gledajo le za svoje lastne koristi. Ljudje ne bodo nasprotovali samim sebi.
—	In s pravo stoletja staro kmečko nezaupnostjo je pristavil. — Nikdar ne bodemo dobili kaj dobrega od gospodarjev! Verjemite mojim besedam!
—	Iz kakšne zmesi so vaše možgane? — je vprašala mati. ko so v njeni duši pričeli vstajati z nova vzmirljivi dvomi.
—	Moji? — Ribin jo je pogledal in mol'al je za kratek čas. pol cm je pa ponovil: — Stojte proč od gpspodarjVv! To jc nekaj! Počasi jc zopet vtihnil, kot da bi se *ami-
I slil. r '
—	Proč pojdein, mati — je rekel po kratkem molku. Združiti scvhočem z možmi in delati ž njimi. Pripraven sem za delo. Znam
! pisati in citati. Suloh nisem ne-
—	Prej si puščala ljudi, ne da umen. Glavno je. da vem, kaj je bi vprašala . . . Ali si sama? treba povedati ljudem. Zdaj poj-
Sama ...	1 <1*»™. \> morem verjeti, radi tega
- Tako? Mislil sem, da je An 'moram iti. Mati, jaz vem. da so drej doma . . . Danes sem ga vi- človeške duše nečiste in umazane, del . . . Ječa človeška ne ubija Vsi živijo v nevosčljivosti in sku-. . . Ubij a nas naša glupost . . šaio zadaviti samih sebe: aH od-Vstopil je v izbo. sedel in dejal 1 kar je malo za jesti, hoče drug materi:	' druzega požreti.
—	Daj, da se pogovoriva .
Glej, jaz slutim nekaj
Pomembno ¡n skrivnostjo je gledal in materi je vzbujal nemir. Sedela mu je nasproti; molče in vsa v skrbeh je čakala.
— Nič ni zastonj! — je začel s svojim težkim glasom. — Zastonj se ne rodiš, zastonj ne umreš ... Za brošnre in za letake — za vse je treba denarja. Ali veš, odkod prihaja denar za brošnre? ,, — Ne vem ! — je tiho odgovorila mati. sluteč nekaj nevarnega.
jugosl. zadružna tiskarna
SOUTB M \VN C00PFIUTM: PRIMI m
INOORPORATED
Delnice ne prodajajo po $10.00 ena in jih je moti odplačevati po $1.00. Pristopajte k te-mu »adnižnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki ho trdnjava delavske prosvete.
Vsa pisma je nasloviti na
F1ANK PETRICA, 1830 Sa. Ceatre Ave.,
CHICAGO, ILL.

Povesil jc glavo in sc zamislil za kratko dobo. Končno jc pa dejal: Sel bom v vas in selo in vzdra-mil ljudstvo. Potreba je, da ljudstvo vzame stvar v svoje roke in dela za se. Ali razumeti mora — našlo hode pot za «e. Tako! Poskusil bom. da bo ljudstvo razumelo. Ljudstvo ne sme drugemu zaupati kot sebi, razumeti mora samega sebe! Tn to je resnica!
— Prijeli vas bodo! — jc rekla mati s tihim glasom.
(Dalje prilO -
Pot k Uspehu,
Samuel Smiles. angleški pisatelj je rekel, pot k uspeli u je, v največ slučajih, v naših lastnih rokah. Ona jc odvisna od samokontrole, na dolžnosti in pravi misli, in malenkostih. Mi bi radi še k temu pri dejali, da k uspehu je še potrebno dobro zdravje in razum, kedaj in kakšna zdravila moramo jemati. Vzemimo si svobodno pot, če imenujemo slučaje, v katerih bi se moralo rabiti Triner-
NAROÓITE 8E NA DNEVNIK "ZARJA" I
Kdor želi ditati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik 4 ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice St, 6/II in stane za Ameriko $6 za celo leto.
Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr, Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Empeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov ateklenica in ae apozna po varstveni znamki s sidrom, ftri kupovanju je treba na to paziti.
Vse konzularne in notarska zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvrütev
Ivin Kaker, 220*/2 Grove St..
MILWAUKEE, WIS.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago. Di
lua vačjo aaiofo ur, vertiie, pre*» nor in tirufih drafotia. ItvrAuje tedi vsakovrstna popravila v tej stroki p« salo nizki
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistopi ss vsah lodiiiih.
St. sobe 1009
133 E. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
ROJAKI
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode lo raznih neopojofh pijač. 1837 8o. Flak St. Tel. Canal 14oó
Kakor poročila trdijo kitajska cesarska rodovina ni zadavoljna z republiko; čisto naravno, saj tudi zločinec ni zadovoljen z višali, na ktere je obsojen.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohio
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrave
to* i vino, pivo in ignnj« prva vnte. Sinod ka prva kvalitete ao na prodaj. Za mnogobrojen poaat «a pri poraba rojakom v Clavaiandu, pa potnikom	Lastnik.
ZDRAVLJENJE V S DNEH
■■■■■■■■■■■■■■■i	BOLEČIN'
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varieoeeli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, iivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tisočih
se moAkih.	_o _	I
Ta prilik» j« dana zlaati tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom n? da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili sdravljeai po tueatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz| edino sredstvo, s katerim zdravim vspeino.
Popravite VaSe zdravfe
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili, boste najboljše nasvete in pridnosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških.
Ozdravim pozitivno telodoc, pljuča, ledice in nepriliks v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE moške bolezni
Zfima nafopa, i* le/m v
ledicah in j trih
zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
Zastrupljenje
in vseh drugih koinih bolezni, kakor priiče,] lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni1
beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske j bolezni zdravim za stal-! no.
(Preiskovanja brezplačno) (Nasveti zastonj.)
DR. ZINS, 183 »ta iJïi®ir; Chic3go
Odprto; 8 zjutraj do 8 «večer. Ob nodoljah od 8 zjutr do 4 pop.

------
42lo POL LETNO IZPLAČILO OBRESTI
v našem hranilnem oddelku.
Obresti bodo določene 2. januarja
Lati se bodo izplačevali ali zanesli poljubno na željo vlagateljev v hranilno knjižico. Nove vloge, ki bodo dosple do 15. januarja, bodo tlelo za obresti s 1. januarjem
INDDSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island A ve., Chicago, IU.
Vlog čez pol miljona dolarjev.	Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
■i ^wwwwwwwwwww
"Look Out ! You'd better taise care of Idurself " ^
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, alabe žleza in tlru^i znaki prcblndo ne bodo imeli nevarnih posledic*, če bodete rabili
v VVaukeganu!
če kočete piti dobre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-ii,
714 Market Street, Mfankegai.
Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj ae prepiča.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cifarete, pipe in ivedenje. lm-portirane cigare in cigarete. Vt* priatno in po zmernih eenah
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, m.
POL-LETNO ZNIŽANJE CEN.
Prodajanje po teh znižanih nah se v rži samo v februarju.
I'osebnosti nai»e trgovine vas bodo presenetile zaradi eeu:
$10.00	Suknje.............$7,50
$13.50	Suknje............. 955
$15.00	Sukuje............. 11.85
$18.00	Suknje............. 13.50
Moške zimske kape, « ^rej $1.00, sedaj..........69c
IAWNDale m^hc loth i no house
S.W. Corner 26* ¿Central Pariti*
Rudolph Layer,
lastnik. prva slovenska
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
W*.*® ^ ^obr«	inporttrano pilxcnsk*
pi*o. Prodaj« vfca n« ralone i» na drobno.
Ant Scluiabl,
cor. Trumbull ave. in 26. Str,, Chicago, III
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje boletnl in ranoeelniJc.
IzdravniAka preiskava brezplačno—plačati je le zdravila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicags iiveii bolniki naj piiejo slovensko.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
SALOON
s modernim ke?1ji&en
8v*«e pivo v sodčkih in buteljka* in drug« raznovrstne pijače ter usijafe* raodke Potniki dobe čedno pr««*-čitčr za aisko e«no
Postrežba točna ln taborna.
Vsem Slovencem in drufim Slovaks« toplo pri porota
martin potokar,
1625 So. Centra Ave. Chic«<«
Valentin Potisek
gostilničar
Dr. Richterjev Pain-Expeller
1237-lst St.,
La Salle, III
Toči v*, (foetilni (»odrejene pájaés iao« priporoča rojakom sa obU*a ofcisà.
M. A, Weisskopf, M. D.
Izkuáen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave,
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RAN0 IVE., KENOSHA. WIS
Telefon 1199.
po predpisih, ki so natisnjeni na
omotu. 25c. in 50e. stekleniee.
Čuvajte se ponaredi» in pazite na sidro in naše ime.
F. AO. RICHtER « CO., 215 Pearl St.. N»w York. H. Y.
I>r. Kleliterjj'vi» Congo Ptlul« olajšajo. <r*. hI 1 ,V»c.)
utaowímjuiiiuíi^iuu.j.'. jj.T-

J
W
jevo ameriško zdravilno ^ronko vino. Ono bo takoj povspeiilo zgubljen tek, slabo prebavo, kree. drvenje krvi, težaj in slab po^u-tek po jedi, naravna i voh ost cele-pa telesa, glavobol, nervoznost in trganje po glavi, nekaj vrst rev-mati/ma, grdo bsrvo kože. .Te <V)-biekanosno, da se odpravi hitro bolezen in rta človek zadobi zopet nazaj tek do jedi in ojaČi vse dele telesa, da premore preživljati vso hrano. Tspeh je potem v tvojih rokah. V lekarnah, ,Tos. Triner, 13*3—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Krasen stenski koledar ■ poStnino vred za 10 centov.
Iz narave domov.
K imuno iz<d(elana slika, ki pred-1 stavi j a zbiranje iu dovazaiije Že lise na enem in trgatev grozdja na drugem koncu sveta, združeno v pripravah zdravili*-« in rarva-žanje toh v domove v različnih I deželah, »e pošlje za lOe v kovanem denarju ali proti v poštnih znamkah po Joe. Triner ju, 1333— 1339 So. Ashland ave., Chicago. 111., iz delovalcu glasovitega Tri nerjevega Ameriškega »Iravilne-, grenkega vina in Triner Angelica grenkega vina. K tej «liki je dodan faidi koi<*la/r za leto i912-	(3i)
AVSTRO - AMERIKANSKA Črta.
Najpripravnejia in najcenejia pare brodna črta za Slovence in lir vate.
Regularna vožnja med New Yorkorn. Trstom In Reko.
Brzi pofttni in novi parobrodi na dva vijaka:
Cesar Franc Jožef I. odpluje prvič 17. New Yorka 30. aprila 1912.
Martha Washington, Laura, Allee, Argentina in Oceania
Pxrniki odplnjojo iz New Yorka (»b sred ¡k ob 1 popoldnn in iz Trota .«•obotih ob 2 popoldan proti NVw York». - Vsi parni k i imajo brezlični br/ojat, električno rnasvetjavo in so mo<l«rao urejeni. —Hrana je domaiV — Mesariji in zdravnik govorijo slovensko »»
* hrvatsko., Za nsdalno informacije obrnite »e ns naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO
6en'l Agt's, 7 Washington St., Ne« Yort.
Zaatopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 K, La Salle St., CM-cago, 111.