SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 28 de abril - 28.aprila 2005 ZNAMENJE ODREŠENJA ALOJZ REBULA _ BENEDIKT XVI NASTOPIL SVOJO SLUŽBO Bilo je tam v PEstdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sem se na nekem simpoziju v Gorici znapel v družbi italijanskih katoliških intelektualcev. Govorili smo o novem papežu. Tedaj sem zaslipal besedo, ki je ne bi pričakoval iz italijanskih ust: ,,Jaz bi novega papeža sprejel, tudi če bi bil zamorec." Ni bilo naključje, da je te besede izrekel človek velikega krpčanskega srca in velik prijatelj Slovencev, furlanski kulturnik in pisatelj, danes že pokojni Celso Macor. Pač beseda, ki bi jo bil moral biti pripravljen izreči vsak katoličan. Navsezadnje ne bo papež nič drugega kot papež, Kristusov namestnik, čuvar njegove vere in poglavar njegove Cerkve. O njem vemo, da ne bo odvzel ničesar od nicejsko-ca-rigrajske veroizpovedi, da ne bo ukinil nobene od poslednjih reči in nobenega od sedmih zakramentov, da ne bo ukinil čepčenja Marije, da ne bo privolil v splav, evtanazijo in homoseksualnost, da ne bo mogel žalovati za komunizmom ne se navdupevati za divji kapitalizem, da se bo zavzemal za mir med narodi. Skratka, katoličanom zadostuje, da vedo, da bo tudi novi papež kakor vsi pred njim bolj ali manj spretno krmaril Petrovo ladjo, ne proti tostranskim ciljem, ampak proti večni obali. Lahko so tudi gotovi, da si ne bo delal iluzij o pomenu ppektakularizacije, v katero je senzacij željni svet povzdignil odhod njegovega velikega predhodnika Janeza Pavla II., čeprav se bo obenem zavedal, da vseeno pri tem ni plo za gol ppektakel, ampak da je morda Previdnost - pred kdove kakpnimi svetovnimi dogodki - hotela s tem univerzalnim misijonom opozoriti planet na obstoj Kristusa, Odrepenika in Sodnika. Dobro se bo zavedal, da bo kljub tisti televizijski manifestaciji krpčanstva plo razkristjanjenje sodobnega sveta naprej vzporedno z rastočo poganizacijo kulture in življenja. Zavedal se bo, da ga pe tako velik diplomatski in medijski talent ne bo obvaroval pred odporom, kritiko in sovraptvom, če se bo držal dvatisočletnega nauka Cerkve. A tudi če bo znamenje nasprotovanja - in to zanesljivo bo, ker je bil Kristus (dovolj se je spomniti na začetno navdupenje in na končno kritičnost do Janeza Pavla II.), -bo obenem deležen pozornosti pirpega sveta, kot je krpčanski. In to zato, ker je krpčanstvo zanimivo, ker je Cerkev zanimiva, ker je Kristus zanimiv. Dnevi, ki so za nami, so pokazali vsaj to. A s tem, da se je nekrpčanski svet tako zagledal v Janeza Pavla II., se je dejansko za nekaj ur posredno zagledal v samega Kristusa, katerega namestnik je bil. In s tem pokazal svojo bistveno nevdanost v stvarnost tega sveta in svojo potrebo po odrepenju v nekem drugem svetu. In novi papež bo, kot vsi papeži pred njim, znamenje tega odrepenja. Po Družini Nadpkof Uran na obisku v Trstu Ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran je bil na obisku v Trstu na povabilo župnije sv. Jakoba, ki praznuje 150-let-nico ustanovitve. Gre za prvi obisk Urana na Tržapkem po imenovanju za ljubljanskega nadpkofa in metropolita. Nadpkof je v nedeljo v tamkajpnji cerkvi sv. Jakoba v slovenpčini vodil slovesno somapevanje. Alojz Uran se je v Marijinem domu, kjer ima prostore Slovensko pastoralno sredipče, ki je bilo soorga-nizator nadpkofovega obiska, srečal s tržapkimi slovenskimi verniki oziroma predstavniki katolipkih, pa tudi laičnih organizacij slovenske manjpine na Tržapkem, gosta pa je pozdravil tudi generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Supmelj. Na srečanju se je ljubljanski nadpkof in metropolit seznanil z življenjem slovenske narodne skupnosti na verskem in narodnostnem področju. Sogovorniki so mu orisali položaj, pri čemer je bila posebej poudarjena vloga slovenskih duhovnikov v zamejstvu, ki ni samo duhovnega, ampak tudi narodno-obrambnega značaja. Teh duhovnikov je na Tržapkem vedno manj oziroma se starajo, zato so tržapki verniki tudi pozvali k pomoči in so govorili o možnosti popiljanja novih duhovnipkih moči iz Slovenije v zamejstvo. Glede tega je nadpkof Uran opozoril, da mora za to uradno zaprositi pristojni ordinarij (v tem primeru tržapki pkof), omenil pa je tudi težave, ki jih na tem področju doživljajo tudi v Sloveniji. Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu je preteklo nedeljo dopoldne potekala slovesna sveta mapa, pri kateri je novi papež Benedikt XVI. potem, ko so ga kardinali minuli torek izbrali za 264. naslednika apostola Petra, tudi uradno začel papepko službo. To se je zgodilo s tem, ko je dobil palij in sj nataknil ribičev prstan. Še pred začetkom slovesnosti se je sveti oče z molitvijo poklonil na grobu apostola Petra. Po evangeliju, ki so ga prebrali tudi v grpčini, je od oltarja do papeževega sedeža krenil sprevod s simboloma papepke službe. Najbolj značilen del bogoslužne slovesnosti je bilo nadevanje svetega palija in ribičevega prstana. Najstarejpi kardinal iz reda diakonov Esteves je svetemu očetu najprej nadel palij iz volne jagnjet in ovac. V snežno bel pas je vezanih pet pkrlatnih križev, ki predstavljajo pet Kristusovih ran. Ko je imel Benedikt XVI. palij že na ramenih, so mu na križe pripeli pe tri igle, ki predstavljajo žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Novi dekan kardinalskega zbora kardinal Angelo Sodano je zatem papežu izročil pe tako imenovani ribičev prstan. To je zlat pečatni prstan, ki označuje Petrovo vlogo potrjevanja bratov v veri. Ko je Benedikt XVI. sprejel palij, starodavno znamenje pkofovske službe in ribičev prstan, znamenje petrinske službe, je k njemu pristopilo dvanajst oseb in mu obljubilo zvestobo. V imenu vesoljne Cerkve so se pred papežem zvrstili trije kardinali, pkof, duhovnik, diakon, redovnik in redovnica, družina z otrokom in dva birmanca oziroma katehumena. S tem je bil slovesni obred umestitve novega papeža končan. Nagovor po evangeliju je začel z mislijo na litanije vseh svetnikov, katere so spremljale tudi njegov prihod na trg sv. Petra. Uvodoma je sveti oče pojasnil, da njegov nagovor ni programski govor, saj je to do neke mere storil že minulo sredo pri mapi ob sklepu konklava, poleg tega pa bo tudi v prihodnosti več priložnosti, da to stori. Namesto programa je zato novi papež obpirno razložil znamenji svetega palija in ribičevega prstana. Ob koncu je papež pozval k edinosti. Ob tem je izrazil zaupanje v Gospodovo obljubo, da bo Cerkev pripeljal do edinosti. Papež Benedikt XVI. je nagovor sklenil z mislijo na svojega predhodnika in nam z novo močjo tudi sam izrekel povabilo, naj se ne bojimo odpreti vrat Kristusu. Posebej je dejal mladim, naj se ne bojijo sprejeti Kristusa, saj nam ničesar ne vzame, a nam vse prinapa! Papež Benedikt XVI. je dopoldne v Klemenovi dvorani Apostolske palače sprejel predstavnike krpčanskih Cerkva in drugih veroizpovedi, ki so se udeležili včerajpnje slovesnosti na Trgu Sv. Petra. V kratkih nagovorih v italijanpčini francopčini in anglepčini se jim je zahvalil za njihovo prisotnost ob njegovem uradnem prevzemu papepke službe. Posebno pozornost je najprej namenil vsem krpčanskim bratom, zatem pa se je obrnil na predstavnike drugih verstev. Med slednjimi je posebej izpostavil predstavnike muslimanske skupnosti. Dejal je, da z zanimanjem spremlja dialog med muslimani in kristjani tako na lokalni kot mednarodni ravni. Zagotovil jim je, da katolipka Cerkev želi pe naprej graditi mostove bratstva z verniki vseh religij, s tem, da ipče resnično dobro v vsakem človeku in vsaki skupnosti. V ponedeljek popoldne ob pol sedmih je Papež Bene-dik XVI. bo obiskal baziliko Sv. Pavla izven obzidja na Ostijski cesti. Tam je molil na grobu apostola in tako potrdil vez Rimske Cerkve z apostolom narodov. Papež se je že v nedeljo, pred začetkom mape slovesne umestitve, v tihi molitvi ustavil pri grobu apostola Petra. Z molitvijo na grobovih dveh velikih stebrov Cerkve želi novi papež poudariti pe en vidik, ki ga bo upopteval v času svojega pontifikata. Kot vemo, je Kristus apostola Petra izbral za ,,skalo", na kateri je zidal svojo Cerkev, apostola Pavla pa za tistega, ki je ponesel njegovo ime med poganske narode. Molitev Benedikta XVI. na njunih grobovih je povezana s poslanstvom obeh apostolov, ki ga želi nadaljevati tudi sedanji papež. sprejem delegacij Papež Benedikt XVI. je po slovesni umestitvi sprejel predsednike vlad in držav, ki so se je udeležili. Vsakega izmed njih je osebno pozdravil in z njim izmenjal nekaj besed. Tako se je s svetim očetom srečal tudi predsednik slovenske vlade Janez Janpa ter mu čestital in izrekel najboljpe želje. Janpa mu je obenem prenesel ptevilne pozdrave iz domovine in ga povabil, naj obipče Slovenijo. Papež se je zahvalil za vabilo ter premieru izročil pozdrave za vse Slovenke in Slovence. Kot je že poročal radio Vatikan so uradno delegacijo iz Slovenije sestavljali poleg predsednika vlade pe minister za finance, Andrej Bajuk, minister za polstvo Milan Zver, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ludvik Toplak in veleposlanik v Italiji Vojko Vovk. V imenu slovenske pkofovske konference se je slovesnosti udeležil ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran. Slovesne svete mape na trgu sv. Petra so se udeležili tudi Pte-vilni Slovenci, ki živijo oziroma delajo v Rimu: Prefekt Kongrega-cije za redovnike, nadpkof Franc Rode; dr. Tone Štrukelj, ki je bil dolga leta član mednarodne teolopke komisije, ki jo je vodil nekdanji kardinal Ratzinger; in rektor Papepkega slovenskega zavoda v Rimu, dr. Jopko Pirc. polno cerkveno življenje Novo izvoljeni papež Benedikt XVI., dosedanji kardinal Joseph Ratzinger, se je rodil 16. aprila 1927, v kraju Marktl ob reki Inn, v pkofiji Passau v Nemčiji. Do smrti papeža Janeza Pavla II. je bil prefekt Kongregacije za nauk vere, predsednik Biblične papepke komisije in papepke mednarodne teolopke komisije ter dekan kardinalskega zbora. V zadnjih mesecih druge svetovne vojne je bil poklican v vojsko. Od leta 1946 do 1951 je ptu-diral filozofijo in teologijo na univerzi v Münchnu in na Inptitutu za filozofijo in teologijo v Friesingu. 29. junija 1951 je bil posvečen v duhovnika. Njegova doktorska disertacija iz teologije leta 1953 nosi naslov „Ljudstvo in Božja hipa v nauku Cerkve pri sv. Avguptinu" Predaval je dogmatiko in osnovno bogoslovje na Inptitutu za filozofijo in teologijo v Freisingu, potem od 1959 do 1969 v Bonnu, od 1963 do 1966 v Münstru, od 1966 do 1969 pa v Tübingenu. Leta 1969 je postal redni profesor dogmatike in zgodovine dogem na univerzi v Regensburgu in podpredsednik omenjene univerze. Leta 1962 je postal mednarodno poznan, ko je na II. vatikanskem cerkvenem zboru sodeloval kot teolopki svetovalec kölnskega nadpkofa kardinala Josepha Fringsa. Papež Pavel VI. (1963-1978) ga je 24. marca 1977 imenoval za nadpkofa v Münchnu in Freisingu. 28. maja istega leta je prejel pkofovsko posvečenje. Bil je prvi pkofijski duhovnik, ki mu je bila po osemdesetih letih zaupana pastirska služba v veliki bavarski pkofiji. Pavel VI. ga je 27. junija 1977 imenoval za kardinala. Papež Janez Pavel II. ga je 25. novembra 1981 imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papepke komisije in papepke mednarodne teolopke komisije. 6. novembra 1998 je postal poddekan kardinalskega zbora, 30. novembra 2002 pa je sveti oče potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora. DR. JANEZ ARNEŽ Vse, kar so Slovenci napisali v tujini, je del slovenske kulture Med nami se je skoraj mesec dni mudil dr. Janez Arnež iz Ljubljane. O svojem delu nam je rad odgovoril na nekaj vpravanj. Lahko na kratko opi vete svoje življenje? Rojen sem bil1923. leta v Ljubljani in krvčen kot Ivan Alfonz. In vave vtudije in poklicno delo? Obiskoval sem v Ljubljani osnovno volo v Marijanivcu. Končal sem klasično gimnazijo in eno leto prava na ljubljanski univerzi. Ko so leta 1943 zaprli univerzo, sem vel k tržavkim domobrancem, kjer sem se ukvarjal z bibliografijo del o Benevki Sloveniji in Julijski Benečiji. Zbiral sem tudi slovenske knjige za slovensko gimnazijo v Gorici, ki jo je vodil dr. Joža Lovrenčič. 1945/46 sem bil na univerzi v Bo-logni in vtudiral ekonomijo. Od tam sem vel v Belgijo in na univerzi v Louvainu diplomiral iz političnih ved ter iz ekonomije. Emigriral sem v ZDA in tam vtudiral ekonomijo in dobil magisterij iz nje. Odvel sem v Kanado in tam doktoriral iz ekonomije. V ZdA sem vtudiral na univerzi Yale (New Haven), v Kanadi pa na Laval (Quebec). V ZDA sem delal v banki in tri leta v Library of Congress (kongresni in parlamentarni knjižnici). Potem pa sem malo več kot trideset let predaval ekonomijo v New Yorku (St. Joseph's College). Kako ste pričeli s svojo Studia Slovenica? Ustanova Studia Slovenica je nastala l957. leta v Wash-ingtonu, ko sem bil tam v službi. Glavni cilj je bil izdajanje knjig o Slovencih v anglevkem jeziku. Prva knjiga je bila moja Slovenia in European Affairs (Reflections on Slovenian political history). Doslej je izvlo 32 knjig v tej zbirki. Drugi namen ustanove Studia Slovenica je bil zbiranje tiskanega in pisnega gradiva slovenskih avtorjev v tujini, to je v deželah izven mej slovenske države. Zakaj in kako ste pričeli z zbiranjem emigrantskih knjig? Vse, kar so Slovenci napisali in izdali v tujini v eni ali drugi obliki, je del slovenske kulturne dedivčine in zato del slovenske kulture. Vse v tujini nabrano gradivo je namenjeno zgodovinskim raziskavam o življenju Slovencev v tujini. Proces, ki se razvija, kaže, da bo v prihodnjih desetletjih zamrla v tujini slovenska beseda, ve preje pa slovenski tisk. Bodoči slovenski zgodovinarji bodo mogli razpravljati o slovenski navzočnosti v svetu v preteklosti le na podlagi v tujini zbranega in v Sloveniji ohranjenega rokopisnega in tiskanega, razmnoženega gradiva. Mislim, da smo sedaj že prav na koncu dobe, ko je možno ve kaj dobiti za hranjenje. Seveda, pod komunističnim režimom s tem niste mogli v Slovenijo. Kaj pa pozneje po osamosvojitvi? V dobi komunizma sem zbiral izseljenske tiske in jih poviljal v NUK in v zameno dobil slovenske publikacije, ki so v Slovenije izvle. To sem delal nekako dvajset let, vse od leta 1968, ko me je naprosil g. J. Žužek, vef nabavnega oddelka NUK-a, za tovrstno zamenjavo. Ko se je pokazala zarja svobode, sem z zamenjavo prenehal, ker sem upal, da bom lahko prenesel delo Studia Slovenica v Slovenijo in ker se je pri odločujočih v NUK-u zmanjvala naklonjenost za sodelovanje. Kako ste navli prostor v Škofovih zavodih? Dobil sem dovoljenje za izpraznitev prvega zabojnika v telovadnici vkofijske gimnazije. Tedaj je bil zavodsko poslopje ravno vrnjeno vkofiji. Bilo je skrajno vandalizirano. Ker sem spal med svojimi vkatlami, napolnjenimi s pripeljanim gradivom, sem bil prvi prebivalec v popolnoma prazni stavbi. Kako ste si uredili prostore? Po stavbi sem se večkrat selil. Končno sem dobil precej omejene prostore. Po nekaj letih sem dobil odpoved in bi moral izprazniti celoten prostor, ki sem ga imel v najemu iz življenja v argentini TONE MIZERIT Dr. Janez Arnež in gospa v prostorih Studie Slovenice. (plačeval sem nad sto tisoč tolarjev na mesec). Nisem videl revitve in sem se pripravljal, da peljem celotno knjižnico postopoma tja, kjer zbirajo odpadni papir. Speljal sem že tono dvojnic in nekaj tudi iz moje zbirke. Božja roka je to preprečila z imenovanjem novega vodstva, ki mi je odka-zalo nove prostore v tistem delu stavbe, ki so ga tedaj obnavljali. Imam hodnik, v katerem je umetnivka galerija — trenutno so tam dela slovenskega kiparja Franceta Gorveta. Dvorana je dolga kakih 35 metrov in je nekaj manj kot sedem metrov viroka. Ker je visoka, imam okoli in okoli balkon in knjige v policah prav do stropa. Ali ste dobili veliko gradiva? V Evropi, Ameriki, Argentini? Gradivo sem pripeljal iz ZDA, Kanade, Evrope in Argentine. Na splovno ljudje nimajo nobenega posluha ne za arhivsko gradivo, ne za časopise, ve največ za poljudno pisane knjige. Dokumentarna dela so večini prepusta. Na smetivče nosijo dokaj ravnoduvno. Če pa vpravam, kaj bi izročili v hranjenje za bodoče rodove, pa ponavadi pravijo, da morajo ve premisliti, pregledati, se ve s kom pogovoriti. Skratka, zelo težko pride iz rok lastnika, dediča ali naključnega posestnika. Vse te težave kažejo na pomanjkanje posluha za narodno zgodovino in na spomin naroda. Kakvno gradivo ste prejeli v Argentini? V Argentini sem pred več kot desetimi leti dobil večino del, ki so izvla tam. V veliki večini dela povojne ideolovke emigracije. Dobil sem brovure, male tiske, periodiko, knjige, razmnoženine, nič arhivskega gradiva. Sedaj sem dobil vsaj malo arhivske zapuvčine, ki mi je bila preteklo leto obljubljena. Veliko je vlo že v papirne odpadke in verjetno bo ve kaj vlo na isto pot v bližnji bodočnosti. Kdo vam pomaga pri urejevanju teh arhivov? Arhiv Republike Slovenije že vesto leto povilja poklicno arhivistko, ki urejuje arhiv Studia Slovenica. Nabralo se je že preko tisoč arhivskih vkatel. V nekaj mesecih bo arhiv RS izdal v knjižni obliki seznam gradiva, ki je v arhivu Studia Slovenica. V knjižnici mi pomaga moja žena. Dela je kar preveč, saj je po zunanji oceni v knjižnici preko 40.000 knjižnih del in več sto različne periodike. Inventar je zabeležen v računalniku in v kartoteki. Mislite ve kaj dobiti? Upam seveda, da bom ve kaj dobil. Ko se vrnem, bom izvrvil dve obljubi, ki sem ju dal in skuval pripeljati iz tujine obljubljeno gradivo. Na poti iz ZDA je velika poviljka gradiva, ki jo je poslal moj prijatelj dr. Jože Bernik iz Chicaga. Lansko leto sem pripeljal prav tako zelo obvirno poviljko od prijatelja dr. Jožeta Velikonja. Kjer je ve narodna in kulturna zavest živa, ostane skrb za ohranjanje narodne zgodovine. Komu je vse to namenjeno? Vse to je namenjeno navim slovenskim potomcem. Navli bodo gradivo, ki jim bo nudilo podatke o življenju prednikov v raznih delih sveta. Hvala lepa za vave odgovore, pa tudi za vav trud pri ohranjanju slovenske dedivčine. Pogovarjal se je Tine Debeljak Srebrno vkofovstvo Alojzija Šu vtarja V Sloveniji sv te dni praznujejo 25. obletnico vkofovskega posvečenja upokojenega ljubljanskega nadvkofa in metropolita Alojzija Suvtarja. Nadvkof Šuvtar, ki vse od upokojitve pred osmimi leti, ko ga je nasledil nadvkof Franc Rode, biva v Zavodu sv. Stanislava, je vkofovsko posvečenje prejel 13. aprila 1980, potem ko je bil 23. februarja tega leta imenovan za ljubljanskega nadvkofa in metropolita. 84-letni upokojeni ljubljanski nadvkof Alojzij Šuvtar, ki je bil v duhovnika posvečen v Rimu 27. oktobra 1946, je precejven del svojega življenja preživel v Švici, kjer je v letu 1968 postal rektor nove Visoke bogoslovne vole v Churu, istega leta pa ga je vkof Vonderach imenoval za vkofovega vikarja. Med drugim je opravljal tudi službo stalnega tajnika Sveta evropskih vkofovskih konferenc (1971-1976). Leta 1977 se je vrnil v domovino, bil 23. februarja 1980 imenovan za ljubljanskega nadvkofa in metropolita, 13. aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici prejel vkofovsko posvečenje. Znana so njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevale njegova poznanstva v tujini. ^Povezave, ki so se stkale, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih vkofovskih konferenc, so mu pri tem veliko pomagale. Obdobje od leta 1990 naprej je bilo zelo razgibano. V tem času je privo do plebiscita, razglavena je bila samostojna Republika Slovenija, zgodila se je desetdnevna vojna, privo pa je tudi do mednarodnega priznanja nave samostojnosti. Nadvkof Šuvtar se je ves čas dejavno vključeval v to dogajanje, ve posebej v vojni za Slovenijo. Tedaj je bilo v tujino poslanih zelo veliko sporočil (faksov), sprejemal pa je tudi različne tuje delegacije. Uporabljal je osebna (mednarodna) poznanstva, da bi tako pripomogel k čimprejvnjemu končanju vojne. Nadvkofova državotvorna dejanja so izrednega pomena za nastajanje samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete. Kot ljubljanski nadvkof je bil upokojen pred osmimi leti, ko je na njegovo mesto privel nadvkof Franc Rode. Ustoličenje papeža Benedikta XVI je zaznamovalo tudi argentinski politični teden. Vendar se tudi v tem država razlikuje od drugih in kaže svojevrstno lice. Neprijetno presenečenje. V zadnjih tednih smo pisali o zapletu med vlado in Svetim sedežem v zadevi vkofa, ki je zadolžen za vojavko pastoralo. Mons. Baseottu je vlada z dekretom odvzela čin in plačo in s te menila, da je zadeva urejena. Tako s strani argentinske vkofovske konference, kot iz samega Vatikana so potem razložili, da lahko vkofa pastoralno odstavi le papež. Pred dnevi je iz Rima tudi privla nota, v kateri je kardinal Sodano izrazil ,,prese-nečenje in obžalovanje" nad postopanjem vlade. V Buenos Airesu so zadevo zamrznili v pričakovanju izvolitve novega papeža. Že ko se je izvedelo, da je to kardinal Ratzinger, se je nekaterim povesil nos; Potem pa je priva ve novica, da je kardinal Sodano potrjen na mesto vatikanskega „zunanjega ministra". Da je bila mera spodrsljajev polna, je nek vladni funkcionar izjavil, da bo ,,kmalu imenovan" nov vojavki vkof, kot da bi bilo to odvisno od vlade. Predsednik sam pa je na obisku v Rimu dejal, da je zadeva mons. Baseotta ,,zaključena". Hiti počasi. Očividno se je v tej zadevi vlada prenaglila. Zaletavost je sploh ena značilnosti zadnjih dveh let. A to je najmanj primerno v cerkvenih zadevah. Tega v vladni palači ne morejo razumeti. Tudi argentinski metropolit in buenosairevki nadvkof kardinal Bergoglio je po pov-ratku iz konklava izjavil, da se mora vlada zavedati, da je edino papež pristojen za imenovanje vkofov. Kako se bo zaplet revil ve ni razvidno, a do izhoda gotovo ne bo privlo hitro. Vatikanska diplomacija si vzame svoj čas za vsako potezo. Kirchner je seveda želel pokazati dobro razpoloženje in na nastop novega papeža pohitel s vtevilno delegacijo, kjer so poleg zunanjega ministra Bielse in bivvega predsednika Alfonsina bili ve razni peronistični veljaki. A tudi tam, ni navel ravnotežja, saj je bil eden redkih, ki na posebnem sprejemu delegacij pred papežem ni pokleknil in mu ni poljubil prstana, kar so sicer opravile celo razne kronane glave evropskih držav. Še bolj pa so v vladi pokazali neznanje protokola, ko so trdili, da bo papež predsednika sprejel v ,,av-dijenci", ko je vlo le za protokolarno pozdravljanje. Zarečenega kruha^ Ni bil to edini vladni spodrsljaj. Vedno bolj pogosto se govori, da bo vlada morala spremeniti svoje stalivče tudi v zadevi zunanjih upnikov, ki niso hoteli sprejeti reeskrukturacije dolga. Do- slej so povsod trmasto trdili, da se zamenjava bonov ,,ne bo ponovno odprla" in da kdor ni v določenem roku pristal na zamenjavo bonov ne bo ničesar dobil. Mednarodni pritisk v tej zadevi pa nenehno raste in tudi sodni postopki v inozemstvu se množijo. Zato se tudi že v vladnih krogih slivi, da bo poseben postopek za zamenjavo teh bonov, da bodo pa prejeli manj kot tisti, ki so se predstavili pravočasno. Zadeva pa ni enostavna. Poleg tega, da bo vlada morala požreti dosedanje trditve, bo morala izpeljati tudi zapleten parlamentarni postopek. Po zakonu je namreč določeno, da kdor se ni pravočasno predstavil, ne bo ničesar dobil. Treba bo novega zakona, ki bo sedanjega preklical oziroma razveljavil. Do tega pa bo težko privlo pred oktobrskimi volitvami, ker bi ugled vlade zelo trpel in lahko negativno vplival na izide. Plebiscit. Predsednik Kirchner vztraja v namenu, da bo predstavil prihodnje parlamentarne volitve kot neke vrste plebiscit dosedanjega delovanja vlade. Ker je prepričan (in dokazov mu ne manjka), da bo peronizem močno zmagal v večini volilnih okrajev smatra, da si bo tako zagotovil podporo za nadaljnje delovanje in tudi pričel pripravljati teren za poizkus kandidature za ponovno predsednivko dobo. Da si zagotovi prepričljiv nastop, pa tudi podporo za prihodnji dve leti, zadnje čase navezuje stike in gradi povezave v ključnih argentinskih provincah. Primeru Reutemanna v Santa Fe je sledil ve dogovor z De La Soto v Cordobi. To je toliko bolj razumljivo, ker prav v teh dveh provincah, največjih za Buenos Airesom, dojema hudo opozicijo. V Cordobi so radikali ve vedno močni, v Santa Fe pa je že privlo do dogovora med radikali in socialisti, ki so močni predvsem v mestu Rosario, da skupaj nastopijo proti peronizmu. Ta zadnji primer je zlasti zanimiv, ker je Kirchner dolgo časa snubil socialiste, katerim je ideolovko blizu. Ni privlo do sporazuma, ker socializem z nezaupanjem gleda predsednikovo hegemonič-no postopanje. Uspehi in nevarnosti. Novice so ugodne. Zadnji podatki govore o vztrajni rasti industrijske proizvodnje. Avtomobilska industrija kaže pot gospodarskemu razmahu. Vse kaže, da se je tudi inflacija ustavila, a za ceno skrčenja prodaje. Neprijetno pa je zadela argentinski gospodarski svet novica, da je brazilsko vele-podjetje kupilo argentinsko tovarno cementa Loma Ne-gra. Sedaj Brazilci nadzirajo kar 45% celotne argentinske cementne proizvodnje. SLOVENCI V ARGENTINI 58. OBČNI ZBOR Z.S. Poročilo polske referentke V letu 2004 smo sestavili Šolski referat: ga. Marjana Batagelj, gdč. Angelca Klanpek, gdč. Ani Klemen in g. France Vitrih. Arhivarsko delo in komunikacijske vezi z osnovnopolskimi tečaji v notranjosti je nadalje opravljal g. France Vitrih; ga. Marijana Batagelj ter gdč. Angelca Klanpek sta se pa redno udeležili in sodelovali na mesečnih učiteljskih sejah. Učnih moči v tej dobi je bilo 95, vključno katehistinje in kateheti. 376 otrok je obiskovalo slovenske tečaje, 85 pa tečaje za ppansko govoreče. Torej, skupaj je hodilo v osnovno polo 461 otrok. Redne učiteljske seje so se vrnile vsako zadnjo sredo v mesecu, od februarja do novembra. Ta srečanja so bistvenega pomena za uspepno skupno delo polstva v nap skupnosti. Zahvalim se prelatu dr. Juretu Rodetu za udeležbo na teh sejah. Letos smo na nap zadnji seji v novembru bili deležni obiska nadpkofa msgr. Alojza Urana, s katerim smo se lahko pogovorili o razmerah narah slovenskih tečajev v Argentini. Vodstvo po krajevnih polah v Buenos Airesu se v tej dobi ni spremenilo. V notranjosti je pa na vodstvu Aljaževe pole v Bariločah gdč. Alenka Arnpek nadomestila g. Danico Jerovpek Mavrič. Mladi voditeljici želim veliko uspehov v novi funkciji. Ime pole Jegličeva — ABC po slovensko Balantičeva Baragova Jurčičeva Prepernova Rožmanova ABC (Bariloče) Aljaževa (Bariloche) Ciril Metodova (Mendoza) Krekova (Tucuman) voditeljica Nevenka Jelenc Čop Irena Urbančič Poglajen Lucijana Servin Čeč Ani Klemen Magda Gaser Čeparek Nina Pristovnik D^az Terezka Marn Žužek Alenka Arnpek Lenčka Božnar Jožejka Debeljak Žakelj Napredovali smo z obnovitvijo knjige Zdomski živ žav. Toda dela je veliko, a časa premalo. Nameravamo nadaljevali pe v prihodnje leto. Ožja skupina učiteljic iz prvega razreda je prenovila gradivo za 1. razred, tako da bodo vsi učenci v letu 2005 že uporabljali nove delovne zvezke. Ministrstvo za polstvo in pport je vnovič podarilo knjige „Igrajmo se s črkami", poleg zemljevidov Slovenije. Ministrstvo R. S. za polstvo in pport je poslalo nekaj knjig, katere smo razdelile po polah. Za to gradivo se iskreno zahvalimo! Urad R.S. za Slovence v zamejstvo in po svetu ter ROSARIO Iz Življenja v dru ptvu Triglav Ministrstvo za polstvo in pport sta pripravila in financirala strokovni seminar za učitelje slov. jezika, ki je potekal od 31. 1. 05 do 11. 2. 05. Udeležilo se ga je 15 učiteljic in učiteljev (12 iz Buenos Airesa, 3 iz notranjosti). Poleg dragocenega gradiva so imeli res pozitivno in spodbudno doživetje. Vrnili so se navdupeni nad učenjem! Za to možnost se Uradu in Ministrstvu za polstvo in pport iskreno zahvalim v imenu Šolskega referata Z.S.! Pojasnim, da so se izjemno pe tri učiteljice udeležile učiteljskega seminarja, ki je potekal v Sloveniji od 29. 8. 04 do 7. 9. 04. Skupne polske prireditve v Let. 2004 1)Začetna polska prireditev se je vrnila v Slovenski hip v nedeljo 14. marca 04. Sv. mapo je daroval prelat dr. Jure Rode. Igro ,,Kirkinčo Tinčo" je uprizorila Slompkova pola v režiji Andrejke Vombergar Strfiček. Igro je spisala ga. Nani Šupterpc Rezelj, za kar ji izrekam iskrene čestitke! 2) Srečanje s pevcem Aleksandrom Mežkom v soboto 24. aprila 04 v domu v San Martinu. Srečanja se je udeležilo 141 otrok. 3) Alojzijeva proslava se je vrrala v nedeljo 4. julija v Slovenski hip. Po sv. map, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode, je sledil poklon pred spomenikom padlim junakom, nato pa igra ,,Gledalip;e živalskega vrta" v izvedbi Baragove pole, v režiji ge. Monike Koprivnikar. 4) Slompkova proslava je združila polarje v soboto 25. septembra 04, v Slovenski hip. Ob 9:30 se je pričela sv. mapa, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode, Prepernova pola je predstavila igro ,,Kokopa balada" v režiji Dominika Oblaka. 5) Šolskega izleta v Glewu, 6. novembra 04, se je udeležilo 285 otrok v spremstvu 44 učiteljic in učiteljev. Sv. mapo je daroval g. Pavle Novak. Za skupne igre je poskrbela gdč. Veronika Berčič. Vsem sodelavcem, pe posebno Veroniki, izrekam iskren boglonaj! 6) Prvo sv. obhajilo je prejelo 44 otrok v sredo 8. decembra v Slovenski hip. Sv. mapo je daroval prelat dr. Jure Rode. Petje je prevzela Prepernova pola. 7) Šolska kolonija v Kordobi je srečno potekala od 2. 1. 05 do 15. 1. 05. Vodil jo je prof. Karel Groznik s sodelavci. Udeležilo se je 62 otrok. Vodstvu kolonije se iskreno zahvalim za skrbno sodelovanje! Leto 2004 se je uspepno končalo. Ko pregledamo nazaj na prehojeno pot z veseljem ugotovimo, da je ta kar pestro zaznamovana z dejavnostmi. Za zvesto opravljeno delo se lepo zahvalim vsem učiteljicam, učiteljem, kate-histinjam in katehetom, ki se s tako ljubeznijo posvetijo poučevanju naph otrok. Osebno se zahvalim polskemu referatu in odboru Z. S. za vapo pomoč v upanju za nadaljnjo podporo v prihodnjem letu. Ani Klemen - ©olska referentka Močna skupina potomcev slovenskih vseljencev se zbira tudi v sklopu druptva Triglav, v mestu Rosario. Kaj bi lahko imenovali „argentinski Maribor", saj je po ptevilu prebivalcev drugo največje mesto v državi in važno kulturno in politično sredipče. Tam je po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, ponovno zaživelo delo v skupnosti in je Triglav močno druptvo. Vsako leto organizira različne prireditve, med katerimi izstopa njihova obletnica, praznovanje dneva državnosti in pe mnogo drugih. Gotovo pa najbolj izstopa vsakoletna udeležba na Srečanju tujih skupnosti, ki ga organizira mestna občina in v teku desetih dni privabi na sto tisoče obiskovalcev. Že nekaj leta ima Triglav tam izredno razpoznaven prostor, kjer v velikem potoru predstavlja različne važne mejnike slovenske kulture. Ta način predstavljanja kulturne dedipčine in posredovanja okolju, ki je sicer komaj seznanjen z obstojem Slovenije je izrednega pomena in v tem pogledu Triglav opravlja važno delo. Kot v ostalih skupnostih, je v Rosariu tudi letos že razvilo živahno delovanje. Vendar pe nismo poročali o lanski udeležbi na sejmu narodnosti. Ker pazimo, da je napa kulturna predstavitev vsako leto posebna in edinstvena, smo jo v letu 2004 posvetili enemu izmed temeljnih ustvarjalcev slovenske kulture: arhitektu Plečniku. V ogromnem potoru smo razstavili panoje, ki nam jih je dobrohotno dostavil arh. Andrej Duh in Slovensko planinsko druptvo iz Bariloch. Temu smo dodali pe osem pano- jev o Tromostovju, kjer smo vključili poglede iz zraka na ta lepi del slovenske prestolnice. Razstavi je bila dodana pe maketa, delo Lorene Klanjpček. Obiskovalci slovenskega ptanta so imeli tudi priložnost, da so okusili razne posebnosti slovenske kul-inarike, kot so kranjske klobase, čevapčiči, kislo zelje, in se posladkali z raznovrstnim slovenskim pecivom. Vrsto let je v sklopu razstavnega prostora manjp oder, kjer vsak večer nastopajo folklorni skupini, ki delujeta v Triglavu. Letos smo tudi organizirali, da sta na velikem odru, kjer vsak večer nastopajo skupine različnih narodnosti, istočasno nastopili tako otropka skupina ,,Mavrica", kot mladinska ,,Vesel slovenski duh". Nastopili sta s plesi iz Bele Krajine, Dolenjske, Prekmurja, Koropke, Primorske, Gorenjske in Rezije. seveda so ob vsak ples vključili tudi nopo posamezne dežele. Običajna je tudi izbira najleppe predstavnice tujih narodnosti. Letos je Triglav zastopala Silvina Rodr^guez Samsa, pravnukinja Slovencev po mami. V teku razstave nas je enega izmed večerov obiskal veleposlanik RS mag. Bojan Grobovpek s svetovalko veleposlaniptva Jano Strgar. Vedno, ko zaključimo te nape predstavitve nas veseli, ker vemo, da je tisoče in tisoče obiskovalcev spoznalo vsaj delček čudovite slovenske kulture. Seveda takoj začnemo že misliti na predstavitev naslednjega leta. Tudi v 2005 bomo prisotni na tem srečanju in že sedaj povabimo nanj vse rojake. Leandro Barba Od leve proti desni: Roza Polh, veleposlanik mag. Bojan Grobovpeek, Jana Strgar in predsednik Triglava Marjan Jeriha. ENTRE RIOS Nova knjiga o slovenski prisotnosti Večkrat smo že pisali o zelo aktivni skupnosti potomcev slovenskih naseljencev v Provinci Entre R^os in konkretno v naselju San Benito. Eden izmed pobudnikov delovanja tamkajpnje slovenske skupnosti je notar Carlos Cesar Bizai, ki se je zadnja leta posvetil ptu-diju vselitvenih tokov v tem predelu province. Sad njegovega raziskovalnega dela je bila knjiga „Cronica de una familia eslovena en Entre R^os" (Kronika slovenske družine v Entre Riosu). Po izidu te knjige, o kateri je predaval tudi že v nekaterih naph domovih, je gospod Bizai nadaljeval s svojim raziskovalnim delom, da bi pe bolj osvetlil korenine rojstnega kraja in seveda svoje lastne korenine. Tako je nastala knjiga ,,Historia de la iglesia de San Benito" (Zgodovina cerkve svetega Benita), ki jo je ob koncu lanskega leta predstavil v provincijski prestolnici Parana. Predsta- vitev je bila v dvorani tamkajpnje nadpkofije, saj je uvod knjigi spisal krajevni nadpkof. mons. Mario Luis Bautista Maulion. Bizajevo delo je sad po-tankih zgodovinskih raziskav in ptevilnih arhivskih dokumentov, ki pričajo o nastanku mesta San Benito, ki so ga ustanovili slovenski, furlanski in francosko pvicarski priseljenci. Na 150 straneh knjige Bizai osvetljuje začetke tega kraja, njegov razvoj in sploh vselitvene tokove, ki so pomembni za to mesto in tudi za celotno provinco Entre R^os. V uvodu nadpkof Maulion razlaga trascendenčen pomen, ki ga v nekem kraju Carlos Cesar Bizai predstavlja svojo knjigo Zgodovina cerkve svetega Benita. za človeka in skupnost za-dobi cerkev in njena zgodovina. ,,Veseli me —poudarja mons. Maulion— da lahko predstavim to Biza-jevo delo. Vem, da je pomemben prispevek za napo kulturo in za spoznavanje načrtov, upanja, bolečin in predaje rodov, ki so bili pred nami. Zaradi njih ima nape življenje smisel. Ker zgodovina je pe vedno učiteljica življenja." Knjigo je izdala založba DUNKEN iz Buenos Airesa, predstavil pa jo je prof. Ernesto Andres Zapa-ta Icart. Na srečanju so bili prisotni med drugimi provincijski tajnik za Kulturo lic. Ricardo Romani, direktorica provincijske Ustanove za Kulturo, lic. Eva Vita-relli, pred-sednik občinske skup-pčine iz San Benito Dn. Ruben Palacio, stolni župnik iz Parana dr. Silvio Farina, župnik iz San Benito g. Blas Corbalan in pte-vilno občinstvo. Gospodu Bizaju tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo pe mnogo uspepnega in plodnega dela v razkrivanju prvih slovenskih vselitvenih podvigov v Argentini. PO POTEH MUČENCEV ob pestdesetletnici genocida in izseljenstva Izseljensko druntvo Slovenija v svetu organizira za letopnje slovensko poletje posebne proslave, kjer se bomo spominjali nsstdeset let pokola Slovenske narodne vojske in napega odhoda v svet. K tem prireditvam vabi vse rojake, ki se bodo v mesecih juniju in juliju mudili v Sloveniji. Program je sledeč: 14. junija - torek Ob 18. uri v frančipkanskem atriju na Prenernovem trgu odprtje razstave fotografij in tiska v slovenskih begunskih taboripčih 1945-1949. Razstava bo odprta do 8. julija. 29. junija - sreda po poteh mučencev Ob 9. uri obisk Brezarjevega brezna. Ob 10. uri odhod na Koropko — Vetrinje. Priložnostne recitacije članov Slovenskega gledalipča Buenos Aires. - Ob 17. odkritje plopče pesniku in pisatelju Mirku Kunčiču v Lescah. Mapuje g. nadpkof A ojzij Uran. 30. junija - četrtek po poteh mučencev Obisk brezna v Lajpah pri Cerknem in v Crngrobu. 01. julija - petek po poteh mučencev Obisk Starega Hrastnika in Hude jame pri Lapkem (Barbarin rov). Proslava v spominskem parku v Teharjah. Recitirajo člani Slovenskega gledalipča iz Buenos Airesa. 02. julija - sobota dopoldne - xii. tabor slovencev po svetu. Simpozij o povojnem begunstvu in doprinosu slovenskih beguncev pri utrjevanju narodne zavesti v zamejstvu in v tujini. Pozdrav gostov iz tujine. Kratek kulturni program v izvedbi zbora Korotan iz Clevelanda. Tabor in kosilo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. POPOLDNE - PO POTEH MUčENCEV Romanje v Kočevski rog. Ob 14.30 odhod iz Zavoda sv. Stanislava. Ob 17. uri somapevanje domačih in izseljenskih duhovnikov. Pri sv. mapi poje zbor Korotan iz Clevelanda. Recitacije v izvedbi članov SGBA. Vrnitev mimo Kočevske Reke, Gotenice, Grčaric (brezno pri Konfinu), Jelendola in Hrovače. 03. julija - nedelja osrednja slovesnost Ob 16. uri v stolnici sv. Nikolaja somapevanje z ljubljanskim nadpkofom in slovenskim metropolitom Alojzijem Uranom ob petju zbora Korotan iz Clevelanda. Ob 18. uri zaključna akademija v Cankarjevem domu (Linhartova dvorana). Slavnostna govornika g. Božidar Fink in g. Janez Janpa, predsednik s ovenske vlade. Program slovesnosti bodo izvajali člani SGBA, Bernarda in Marko Fink, zbor Korotan iz Clevelanda in člani orkestra Slovenske filharmonije. Na razpolago bodo tudi skupni avtobusi. Prijave na Izseljensko druptvo Slovenija v svetu, ©tula 23, 1210 Ljubljana — Šentvid; e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si -Tel.: +386 1 512-89-20 SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES VI konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije VI konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in domovine bo potekala od 19. do 21. maja v hotelu Krka v Novem mestu. Častni pokrovitelj srečanja je predsednik R. Slovenije, dr. Janez Drnovpek, aktivni udeleženec konference bo tudi minister za zdravje, Andrej Bručan. Na srečanju slovenskih zdravnikov, ki delujejo doma in v tujini, želi SSK predstaviti stanje stroke in najnovejpa spoznanja v nekaterih vejah medicine: kardiologiji, nevrologiji in medicinski etiki. Predstavljene bodo najnovejpe možnosti zdravljenja in preprečevanja teh bolezni, po drugi strani pa bodo predstavljeni dosežki znanstveno-raziskovalnega dela medicinskih strokovnjakov, ki delujejo doma in v tujini. Tako je eden od glavnih ciljev predstavitev novosti na omenjenih področjih ter primerjava predstavitev stanja zdravstvene dejavnosti v Sloveniji in v državah, kjer delujejo napi medicinski strokovnjaki. Izobraževanje je namenjeno zdravni- kom splopne medicine in specialistom z omenjenih področij ter vsem, ki se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom v medicini. Strokovni svet pri Svetovnem slovenskem kongresu je v sodelovanju s Slovenskim zdravnipkim druptvom in Zdravnipko zbornico Slovenije že pred leti oblikoval predlog za tovrstna srečanja z namenom, da bi vsako leto čim pirpemu krogu slovenskih zdravnikov omogočili seznanitev z najnovejpimi dosežki na področju različnih vej medicine in preko slovenskih vrhunskih strokovnjakov in znanstvenikov, ki delujejo v tujini, omogočili čim hitrejpi pretok znanja v slovenski prostor, po drugi strani pa takpna srečanja odpirajo tudi vrata napi zdravstveni dejavnosti navzven. Saj bo srečanje omogočilo zdravnikom, ki delujejo v Sloveniji, vzpostavitev tesnejpih stikov s kolegi, ki delujejo v vrhunskih ustanovah v tujini, kar se je že doslej izkazalo kot zelo koristno in učinkovito. Pri svetovnem slovenskem kongresu so prepričani, da ima srečanje ne samo nacionalni zdravstveni, marveč tudi gospodarski pomen. V zadnjem času je v Sloveniji pe posebno velik problem pomanjkanje zdravnikov. Zato želijo k sodelovanju pritegniti predvsem mlade zdravnike in ptudente medicine, hkrati pa bodo s tem problemom seznanili ugledne slovenske medicinske strokovnjake iz sveta in jih povabili, da bi svoje dragoceno znanje in izkupnje razdajali tudi v Sloveniji. Programski odbor, ki ga vodi prof. dr. Pavel Poredop predsednik Slovenskega zdravnipkega druptva, s sodelavci je pripravil sklop predavanj, predstavitev raziskovalnega dela in okroglo mizo. Pripravljen je že tudi preliminarni program konference. Za prijave in podrobnejpe informacije o IV. Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije se lahko obrnete na: SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES, Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, telefon: 01 24-28560, e-popta: ssk.up@eunet.si , informacije pa so na razpolago tudi na spletni strani kongresa: www.slokongres.com. SEDAJ JE BREZIGARJEVI USPELO Državni zbor je Barbaro Brezigar imenoval za generalno državno tožilko za mandatno dobo pestih let. V razpravi so poslanci opozicijskih LDS in Socialnih demokratov nasprotovali imenovanju Brezigarjeve zaradi njenega preteklega političnega sodelovanja s trenutno vladajočo politično strukturo, kar bi lahko predstavljalo poskus politizacije delovanja tožilstva. Po drugi strani pa so člani iz vrst vladne koalicije zavrnili očitke o morebitni politizaciji kot povsem neutemeljene; čep da Brezigarje-va ni bila nikoli članica nobene stranke, drugače od predhodne generalne državne tožilke Zdenke Cerar, ki da je bila izrazito politična osebnost. Brezigarjeva si je v svo- Izseljensko dru ptvo Slovenija v svetu se predstavi jem programu za glavni cilj zadala povrnitev zaupanja v državno tožilstvo, zavzemala pa se bo tudi za takpne spremembe, s katerimi bodo tožilci pridobili ugled in status, ki jim v državi pripada. Po njenem mnenju je nujno drugačno vodenje in drugačna organizacija dela državnih tožilcev. Za slabo stanje v tožilstvu pa po njenem mnenju ni kriva le pomanjkljiva zakonodaja, temveč da na vseh ravneh drža-vnotožilske organizacije dejansko pe ni vzpostavljena. V razstavni hipi Slovenskega etnografskega muzeja, kjer je na ogled razstava Slovenski priseljenci v Argentini, so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavil delovanje izseljenskega druptva Slovenija v svetu (SVS), zbornik taborov 1994-2004 z naslovom Slovenija v svetu ter dve knjižni izdaji znanega ppan-skega dramatika, prvič v slovenskem prevodu. Kot je v uvodnem nagovoru povedala kustosinja razstave Dapa Hribar, spremlja razstavo vrsta prireditev oziroma programov, pri katerih sodeluje druptvo SVS, ki je na razstavi predstavilo bogat založnipki izbor. Razstava bo na ogled pe do 9. maja. Zbornik taborov, ki ga je predstavil Gregor Batagelj iz SVS, je sinteza desetletne razmipljujoče prisotnosti slovenskih izseljencev po skoraj petdesetletni odsotnosti v slovenskem prostoru. Hkrati pa je tudi dokument pogledov, pričevanj in pričakovanj slovenskega iz-seljenstva v času osamosvojitve do danapnjega dne. Vsakoletni tabori Slovencev po svetu so namreč nastali zato, da bi izseljenci lahko neposredno, v domovini, izražali svoja mnenja in svoje potrebe, slovenska država pa naj bi jih začela obravnavati kot subjekt slovenskega narodnega telesa in ne le kot etnografsko zanimivost. To pot predstavljena prevoda dram Barka brez ribiča Gospodarska rast mili Bajukove težave Vlada menja ljudi na ključnih položajih zelo počasi, in to takrat, ko določeni termini potečejo, je na srečanju s sim-patizerji NSi povedal predsednik stranke in finančni minister sedanje vlade Andrej Bajuk. Do ključnih kadrovskih sprememb tako pe ni priplo, je dodal Bajuk. Te se namreč pele izvajajo, pri čemer je prvak NSi omenil zavarovalnico Triglav, nadzorni svet Petrola in Novo kreditno banko Maribor. Na srečanju, na katerem je Bajuk spregovoril o vlogi NSi v vladni koaliciji, je pe ocenil, da se koalicijska pogodba izvaja v celoti. Najbolj kočljivo pa je bilo vprapanje pokojnin, je povedal Bajuk. Kot je zapisano v koalicijski pogodbi, naj bi vladna koalicija to vprapanje repila v drugi polovici letopnjega leta. Koalicijski kolegi v stranki DeSUS so nekoliko „nervozni", saj želijo to izpeljati takoj, je pojasnil Bajuk in dodal, da ,,jim je bilo težko razložiti, da se druga polovica leta začne z mesecem julijem". Ne glede na to, pa bo koalicija držala obljubo in bo izpeljala zavezo glede pokojnine, ki je zapisana v koalicijski pogodbi. Zaradi napovedanih sprememb na področju pokojnin pa je imela vlada po njegovih besedah zelo velike težave. Predvsem iz tujine, saj je „celoten propagandni aparat prejpnje vlade to odločitev predstavljal kot spremembe, ki bodo povzročile dokončno katastrofo v gospodarstvu", je dejal prvak NSi. Po njegovih besedah izračuni kažejo, da bo za spremembe potrebno okoli pest milijard tolarjev. Vendar ima Bajuk tudi dobre novice. Ker bo slovenski BDP (bruto domači proizvod) letos porasel za 3,8 odstotka, se bo v proračun nateklo za 9,7 odstotka več sredstev ob predvideni 2,5-odstotni inflaciji. Globalni okvir predloga rebalansa proračuna za leto 2005 je vlada potrdila. Proračunski primanjkljaj za letos naj bi znapal 92,7 milijarde tolarjev, za 19,4 milijarde tolarjev manj od primanjkljaja, predvidenega v sprejetem proračunu za leto 2005, in bi po novem znapal le pe 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zmanjpanje primanjkljaja terja doseganje konvergenč-nih kriterijev za prevzem evra, je na tiskovni konferenci pojasnil finančni minister. To bo po njegovih besedah mogoče doseči predvsem z močnimi varčevalnimi ukrepi in prerazporeditvami znotraj proračunskih postavk. Vsa ministrstva in drugi neposredni proračunski uporabniki morajo pripraviti finančne načrte, ki bodo upoptevali prerez razporeditve sredstev, ki jih je za posamezni resor prav tako včeraj določila vlada. Vlada bo nato v najkrajpem možnem času rebalans sprejela in ga posredovala v DZ, uveljavljen pa naj bi bil najpozneje s 1. junijem, je sporočil Bajuk. Proračunski prihodki naj bi se s 1619,1 milijarde tolarjev zvipali za 44,1 milijarde, na 1663,2 milijarde tolarjev, odhodki pa naj bi po novem znapali 1755,9 milijarde tolarjev, kar je za 24,7 milijarde tolarjev več od v letopnjem proračunu sprejetih 1731,2 milijarde tolarjev. Odprtje Konzulata ^ Republike Slovenije v Čile Veleposlaniptvo Republike Slovenije obvepča, da bo slovesno odprtje Konzulata Republike Slovenije v Santia-gu, Čile, ki ga bo vodil častni konzul Pedro Corona Bozzo, v petek 29. aprila 2005 ob 19. uri v Santiagu. Slovesnemu odprtju bo poleg veleposlanika mag. Bojana Grobovpka iz Slovenije prisostvoval tudi namestnik ministra za zunanje zadeve R. Slovenije, državni sekretar dr. Božo Cerar. in Drevesa umirajo stoje, avtorja Alejandra Casona, ki je po odhodu iz ppanske državljanske vojne dolga leta preživel v Buenos Aire-su in tam napisal več dram in komedij, sta prevedli slovenski izseljenki Marija Kut-ner Jeločnik in v Argentini rojena Miriam Jereb Bata-gelj. Z dramo Barka brez ribiča, ki govori o relativnosti ljubezni v družinskem krogu v primerjavi z ljubeznijo drugih, je gledalipka skupina Slovenska vas iz Argentine gostovala tudi v Sloveniji, kjer so dvanajstkrat nastopili po slovenskih in zamejskih gledalipčih. SVS, ki deluje že dobrih 13 let, je združenje Slovencev iz domovine in sveta, ki povezuje slovenske izseljence z matično domovino in med seboj, preučuje izseljensko problematiko in pomaga pri repevanju potreb izseljencev, zlasti na področju polstva, kulture, kulturne dedi pčine, pporta, urejanja dokumentov. Skrbi pa tudi za obvepčanje slovenske javnosti in državnih oblasti o izseljencih in s tem pomaga pri repevanju izseljenske problematike. Nastalo je na pobudo v Argentini rojenih potomcev slovenskih izseljencev, ki so se v času osamosvojitve preselili v Slovenijo, je povedal predsednik SVS Boptjan Kocmur. NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti zgodba brez konca Jopko Joras je sporočil, da so neznanci že tretjič postavili ovire na dovozno pot k njegovi hira v Sečovljah pt. 1, zato je zoper storilce ukrepal na postaji mejne policije Sečovlje. Med odstranjevanjem postavljenih dveh cvetličnih korit pa je k njemu pristopil hrvapki policist in zahteval, da ovir ne odstrani. Joras zato sklepa, da so bile ovire postavljene po naročilu ali vsaj z vednostjo hrvapkih državnih organov. naša pesem 2005 Na 19. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Napa pesem 2005, ki je potekalo v Mariboru, sta najvipo oceno in zlato plaketo prejela mepani pevski zbor sv. Nikolaja iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič ter Akademski pevski zbor Tone Tomrač iz Ljubljane z zborovodkinjo Urpo Lah. Med "zlate" zbore z več kot 90 doseženimi točkami so se zapisali pe komorni zbor Ipavska iz Vipave pod vodstvom Matjaža Ščeka, komorni zbor Megaron iz (Škofijske gimnazije) Ljubljane pod vodstvom Damijana Močnika in mepani zbor Hrast iz zamejskegaa Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. nič več nalepk Prometne nalepke, s katerimi se je izkazovala tehnična brezhibnost vozila, so odpravljene. Veljati je namreč začela novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki predvideva, da se bo sistem registracije motornih vozil nadziral samo s prometnimi dovoljenji. Že izdane prometne nalepke bodo sicer ostale v veljavi, ob izteku njihove veljavnosti pa bodo lastnikom vozil izdana nova prometna dovoljenja. Nalepke je prejpnja oblast - LDS in kolegi - na nejasen način (daj-dam) dodelila novomepkemu podjetju Mirage. Podjetje bo seveda terjalo odpkodnino ali poravnavo s tožbo. najhujša prometna nesreča V prometni nesreči v torek, 26. aprila na Poljanskem klancu na hitri cesti Trebnje - Karteljevo, se je zgodila eni najhujrah prometnih nesreč v samostojni Sloveniji. Terjala je osem smrtnih žrtev, - med njimi je bil en otrok, petletna deklica - ptiri osebe so bile težje oz. lažje popkodovane, ena oseba pa je bila nepopkodovana. Voznik kombija se je zaletel v nasproti vozeči tovornjak, ki je prevažal avtomobile. Tovornjak se je prevrnil in avtomobili so pod sabo pokopali mimovozeča vozila, ki so se vnela. Priplo je tudi do verižnega trčenja. - Novomepki policisti so pridržali 25-letne-ga Ljubljančana, ki je povzročil nesrečo. Mladenič je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, je pe zapisano v sporočilu za javnost. PO SVETU nemiri in spremembe Ekvadorski kongres je z 62 glasovi za in nobenim proti glasoval za odstop predsednika države Lucia Gutierreza, potem ko so protestniki na ulicah že teden dni zahtevali njegov odstop. Na njegov položaj je bil imenovan podpredsednik Alfredo Palacio. Novi predsednik je obljubil "korenite vladne reforme in spoptovanje ustave", da bi se tako oddaljil od Gutierreza in pomiril razpoloženje javnosti v Quitu. Gutier-rezu je politični azil zagotovila Brazilija. Odstavljeni predsednik se je zatekel na brazilsko veleposlaniptvo v Quitu, ki pripravlja letalo za njegov polet v Brazilijo. Ekvadorske oblasti so sicer že sporočile, da bodo Gutier-rezu dovolile zapustiti državo, vendar pa za zdaj pe ni znano, kdaj bo odhod resnično odobren. kamboški kočevski rog Več kot 100 Kambodža-nov se je v mestu Choeung Ek, enem izmed t.i. polj smrti, kjer so Rdeči kmeri ubili 5000 ljudi, udeležilo spominske slovesnosti ob 30. obletnici padca Phnom Penha v roke Rdečih kmerov. 30 budističnih menihov je ob tem Choeung Eku prižgalo po eno svečo, in sicer 30 sveč za vsako leto od padca glavnega mesta in molilo za žrtve pobojev. Rdeči kmeri so 17. aprila 1975 vdrli v prestolnico Phnom Penh, s tem pa se je začel tudi njihov krvavi pohod. V enem dnevu so jo praktično popolnoma izpraznili, prebivalce pa preselili na podeželje. Režim Pola Pota je prevzel popoln nadzor nad gospodarstvom, odpravil denar in zasebno lastnino, prebivalstvo združil v komune ter obračunal z vsemi nasprotniki. sto milijonov otrok! Sto milijonov otrok po svetu ne hodi v polo, ugotavlja Sklad ZN za pomoč otrokom (Unicef). Kljub temu je bil na področju osnovnega polstva dosežen določen napredek, saj je bilo pe na prehodu v novo tisočletje 121 milijonov poloobveznih otrok, ki niso hodili v polo. Napredek pri nudenju osnovnega izobraževanja otrokom v najrevnejrah državah pa ni dovolj hiter in nima trajnejpih učinkov, je v Ženevi ob predstavitvi poročila Napredek za otroke pojasnila izvrpna direktorica Unicefa Carol Bellamy. buenos aires Slovenska hipa postaja resničnost. V bližnji bodočnosti bomo začeli z graditvijo dvorane. Noben slovenski izseljenec ne more ostati pri tem brezbrižen in naj sodeluje ter podpira to akcijo. Slovenska kulturna akcija je z uvodnim večerom zadnjo soboto pričela svoje delo v letopnji sezoni. V dvorani pri sv. Juliji je njen predsednik g. R. Jurčec spregovoril vzpodbujajoče besede za delo v drugem letu obstoja. Tajnik g. M. Marolt je iz preteklega podal zasnovo letopnjega programa, ki obeta bogastvo. O svojih vtisih po poteh starega sveta, srečanjih in izmenjavi misli tam, pa je govoril g. dr. I. Lenček. prihod novih slovencev V Buenos Aires so dopotovali: Na veliko soboto: gdč. Dragica Repovž iz Božakovega v Beli Krajini. Dne 20 aprila t.l. so pa prispeli z it. ladjo Andrea C: Družina g. Antona Mačka iz San Justa: žena Angela, roj. Kržič in sinova Franc in Mihael. Pripli so iz Ipke vasi pri Ljubljani; družina g. Alojzija Sedeja iz San Martina: žena Alojzija, roj. Pre peren in hči Marija iz Ljubljane; ga. Amalija Kambič, mati ge. Starihove iz rnomlja; ga. Ana Vidic, žena g. Franceta Vidica iz Gral. Rodriguez, dopotovala je iz Police pri Grosup-lju; družina g. Ivana Vidmarja, kroj. mojstra iz Rosaria: žena Ivana, roj. Šinkovec ter hčerki Ivana in Marija iz Ambrusa v Suhi Krajini. Precejpnjo pozornost je na letalipču na Ezeizi pretekli petek vzbudil prihod enajstletne Gabrijelce Potočnikove, hčerke g. Gabrijela in ge. Neže, roj. Langus. Mala Gabrijelca se je sama, brez spremstva, pripeljala z letalom naravnost iz Beograda. Med potjo je prenočevala v Parizu, videla je Lisbono in preletela Atlantski ocean - vse to v dveh dnevih. Na letalipču na Ezeizi je bilo splopno zanimanje za malo slovensko potnico, katero so poleg srečnih starpev, sestrice in bratca pričakovali ptevilni sorodniki s popki rož in bonbonierami. Ni mogoče popisati ganljivega prizora, ko so se srečni starpi sepli s hčerko, ki je ob njihovem odhodu iz Ljubljane ptela komaj 6 tednov. Mala Gabrijelca nam je povedala, da je bila vožnja zelo lepa, da so ji na letalu lepo stregli z raznimi dobrotami, da pa se ni mogla z nikomer vso pot nič pogovoriti, ker ni nihče znal slovensko. Vse v novi domovini iskreno pozdravljamo in jim želim obilo zadovoljstva in sreče. osebne novice Družinska sreča. Dne 5. aprila 1955 se je rodila v družini g. Avgusta Igliča in njegove žene ge. Nikolaje, roj. Adamič v Floridi hčerka Aleksandra Breda. Čestitamo. Poroka. V mestu Eva Peron sta se pojočila 16.IV.1955 g. Feliks Urankar in gdč. Lena Žitnik. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo! Svobodna Slovenija, 28. aprila 1955 - pt. 17 eslovenia, mi tierra Poroke V soboto, 9. aprila sta se v cerkvi Lurpke Matere Božje v San Justu poročila Lučka Oblak in Marko Andrej Čop. Za priči so bili njuni starpi: Helena Kupar Oblak in Tone Oblak ter Ivanka Juhant Čop in Avgust Čop. Poročil ju je pater Alojzij Kukovica ob somapevanju g. Toneta Bidovca in g. Francita Cukjatija. 19. marca sta se poročila v cerkvi sv. Andreja v Miramaru Mar^a Grisel Villegas in Alojzij Rudolf Trpin. Priče so bili njuni starpi Lojze Trpin ml. In Mar^a Emilia Ben^tez Trpin ter Jorge Villegas in Mercedes Valenziano Villegas. 19. marca sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa v Mar del Plata Brenda Gornik in Julio Manuel Reyes. Novim zakonom čestitamo in želimo obilo sreče! Umrli so V Miramaru g. Albert Žvan (79); v Ljubljani g. Jože Kastelic (65); v San Justu ga. Nerina Šuptarpič roj. Tomada (82); ga. Lojzka Truden roj. Škraba (85). Naj počivajo v miru! La emigracion (2) La segunda gran oleada emigratoria se dirigio a Europa Occidental, a las minas del Ruhr. El trabajo era el mismo: en los tuneles y en los altos hornos. Aqu^ tambien los trabajadores crearon sus asociaciones, generalmente con bases catolicas. Un buen numero de emigrantes eligio Egipto, especial-mente las mujeres de Primorska, que iban como nodrizas. Tambien ellas hicieron muchos viajes de ida y vuelta. A la Argentina llegaron los primeros eslovenos a fines del siglo XIX, cuando el gobierno argentino comienza con su pol^tica de colonizacion. Llegaban en forma desorgani-zada, por ello no pudieron mantenerse como comunidad. Recien en los ultimos anos se pudo localizar algunos descendientes de los colonos de dicha epoca. Otra oleada ocurrio en la era fascista, cuando los habitantes de Primorje debieron emigrar por la gran presion ejercida sobre ellos. Debido a que en sus pueblos exist^a la cultura de las asociaciones sociales y patrioticas, comenzaron a crear en sus lugares de asentamiento cursos de idioma esloveno, grupos de teatro y sociedades, may-oritariamente con orientacion socialista. Tambien llegaron muchos de Prekmurje. Los inmigrantes desde Kranjska eran minor^a. La ultima oleada hacia Argentina fue la llamada "emigracion pol^tica" al final de la Segunda Guerra Mun-dial. Otras grandes emigraciones no hubo, pero s^ se emigraba en forma individual. Algunos fueron a Brasil, donde vivieron casi como esclavos, otros a Rusia, donde desapa-recieron durante la revolucion. Los intelectuales optaban por Viena. Dispersos por todo el mundo, no ten^an el apoyo de nadie, excepto el de la Iglesia Catolica, que enviaba tras ellos a sus sacerdotes. En los Estados Unidos muchos de los que nacieron all^ se ordenaron sacerdotes (alrededor de cien). Desde su patria les ayudaba la Sociedad de San Rafael. En la Argentina, el sacerdote Kastelic comenzo a editar el mensuario La vida espiritual para distribuirlo por todo el mundo, pero no tuvo exito. La revista vio limitada su circulacion a nuestro pa^s. Paulatinamente toda esta masa de eslovenos emigrados se fue integrando a su nuevo medio. Las sociedades y hogares eslovenos estuvieron activos durante mucho tiem-po, manteniendo vivo el idioma. Perdido el idioma, quedo en la conciencia la pertenencia a la nacion eslovena y algunas tradiciones (el pan dulce-potica, los chorizos-kranjske klobase, etc.) Un nuevo resurgir de lo esloveno se produjo con la llegada de la "emigracion pol^tica" en los anos cincuenta. SLOVENCI IN ©PORT z zadnjega na četrto mesto Slovenski dirkač Igor Jerman je na tradicionalni moto-ciklistični vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa osvojil četrto mesto. Jerman je letos, na 28. izvedbi dirke, nastopal za francosko ekipo Playstation 2 (Honda), njegova sotekmovalca pa sta bila Francoza Gwen Giabbani in Sebastien Scarnato. Ker je imel problem z motorjem, je moral ustaviti, da so gap opravili, s tem pa ostal na zadnjem mestu. Potem se je zagnal in prehiteval ter zasedel končno četrto mesto. za mavriča se je leto že končalo Za slovenskega reprezentančnega vratarja Boruta Mav-riča je sezona bržkone končana. Iz tabora nempkega drugoligapa Greuther Fuertha so sporočili, da okrevanje vratarja po popkodbi mečne mipice ni potekalo po pričakovanjih. Petintridesetletni Mavrič bo moral na operacijo in do konca sezone ne bo nared za nova tekmovanja. Zaradi popkodbe Mavrič ni mogel braniti slovenskih vrat na zadnjih dveh igrah z Nemčijo in Belorusijo. majhen napredek pri tenisačicah Američanka Lindsay Davenport je obdržala vodstvo tudi na novi tenipki lestvici wTa. Dobri nastopi na tem turnirju so navzgor potisnili tudi najboljpo slovensko igralko Katarino Srebotnik, ki je s 53. mesta napredovala na 46. Tina Pisnik je 1 79., na 408. mestu je Andreja Klepač, 433. je Mapa Zec-Pepkirič, 535. pa Petra Rampre. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Ani Klemen, Juan Carlos Bizai, Leandro Barba, Lučka Oblak Čop. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar Nad v Trstu Ljul metrop na obis bilo žu praznu novitve Urana novanj nadpkc Na d pk tamkajp v slove somape je v M (J ^ c/l FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 VTISI IZ SLOVENIJE Vse je povezano z vsem Nova Slovenija o vojnih zakonih MALI OGLASI CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljva okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti- vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM Letalske karte, '.f'." hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splovna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital A vič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuvčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar Predavanje o slovenski emigraciji. Na pravni fakulteti buenosairevke univerze bo v sklopu ciklusa predavanj o inmigratih in socialnem skrbstvu predaval o Slovenski emigraciji v Argentini diplomirani časnikar Tone Mizerit. To bo v četrtek, 5. maja ob 19. uri., Figueroa Alcorta 2263. Po glavi mi hodi stavek, ki ga je rad ponavljal voditelj televizijskih programov Pancho Ibanez, pri katerih je pravil: ,,Todo tiene que ver con todo". In to ve bolj pri pisanju tega prispevka. Namreč: če bi si kdo ve tako prizadeval, da bi izbrisal iz svojega spomina Argentino in njene ljudi, bi v Ljubljani (in tudi drugje po Sloveniji) tega ne dosegel. Samo dva primera: Na železnivki postaji v Ljubljani se bo skoraj zaletel v picerijo Peron, po cestah se bo srečal z reklamnimi lepaki, s katerih se mu bo smehljala Gabriela Sabatini in ponujala svoje parfume. Po drugi strani pa zaslediv med obvestili neverjetno vtevilo vsakovrstnih predavanj, srečanj, koncertov takih in drugačnih glasb. Kolega Tinček je pred leti pravil, da v Buenos Airesu za katero koli neumnost najdev sto norcev, ki se je bo udeležilo ... A privel sem do spoznanja, da bi jih tudi v Ljubljani dobil - seveda ne sto, deset pa le! Ampak tudi takih prireditev, ki bi bile zanimive za neko centrirano, zrelo, uravnoveveno, konzervativno-progresistično (lahko tudi progresistično-konzervativno) osebnost (npr. jaz), je veliko. Ja, kar izbirati bi moral — če bi imel časa za vse te. Posebno ve, ko poleg teh, za katere počasi zvev kdaj in kje ter frekvenco njih dogajanj, zvevve za druge, ki se ti niti sanjajo ne. Pri farni zakonski skupnosti, ki se dobiva enkrat na mesec, so predlagali, da bi se udeležili srečanja, enega izmed Grajskih večerov, ki jih pripravlja Jože Zadravec v rakovniv