rasen sobot ^^danruen- . —j dj01y eacept ■""^a,. and HolldSfS. Cena lista je 18.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1 Uradniški ln upravniki p« jstori: 1087 South Lawndale Ava. 1 i 1 Office of Publlcation: 1007 South Lawndale Ava. Talephona, Hockwali «S04 ' 1 1 * c^i^ m^rrjrs: 'zrrms-f iŽ^TSS CHICAOa ILL„ P0WDELJEK. n. SEPTEMBRA (SEPT. II). mi Bubecrlption »0.00 Vearly AccepUnce far mailing it spadal rate ot postafe provided lor ln seetlon 1103, Act ol Pet I. 1917, authorUed on June 4, ISIS.__ ŠTEV.—NUMBER II« [note sovjetske mornarice ptopile pet nemških ladij Naskoki na, ruske pozicije pri Leningradu ^iti. Nemško vrhovno poveljstvo pravi, da ,obile sovjetske armade zdrobljene v bitkah pri Kijevu. Grsk^ vlada v pregnanstvu poroča o spopadih med nemškimi in itali janski-mi rojaki v Grčiji. Turčija dobila angleška feUla bpt! Lkra. 29. sept.—Pet nem-lldij, med temi dva trans-ma križarka in eden ru-je bilo potopljenih po eno-lovjetske bojne mornarice , Baltiškem in Arktič-Borju. se glasi danes zju-objavljen uradni komunike, e čete so iz voje vale v prodiranju od Jelnje sku. V sektorju, ki dvesto milj zapadno od Moto reokupirale nadaljnjih i. Druga vest pravi, da odbili nemške naskoke ije pozicije pri Leningradu li sovražnika nazaj z ve-izgubami. 28. sept.—Vrhovno p<^- 0 poroča, da je bilo pet armad zdrobljenih na vzhodno od Kijeva, glav-mesta Ukrajine. Okrog (0 ruskih vojakov je bilo h, ranjenih in ujetih v bitna tej fronti. 27. sept.—Na tisoče ikih vojakov, ki so nas kalij ruske pozicije, katere šči-krimske mornarične baze, je klo na bojišču, pravijo so-kka vojna poročila. Pokosile krogle iz strojnic, topov lozije min. Na bojišču so ubitih nemških vojakov. objavljen. komunike t, da se bitke nadaljujejo ij fronti. Hitlerjeve kolo-a »o skuiale prekoračiti re-Volkov sto milj južno od Ipada, so bile vržene na-Nemški vojaški oddelek, ki račil reko v enem kra- 1 bil zdrobljen, okolici Leningrada so so- ** čete izvršile uspešne ukoke na nemške posto-in reokupirale pet vasi. letalci so v spopadih »»d tem mestom sestrelili Ijih dveh tednih 324 nem-tombnikov. Sovjetske ar-fv Ukrajini se še vedno bo-*> nacijskim četam. Berlin-*wila, da so bile te arma-e. je Moskva zanikala, "tla na vzhodni strani te nadaljujejo. 'fojnti pri Odesi, sovjetski * Črnem morju, sovjetske »»Pešno odbijajo napade |r» rumunske oborožene A.-*- «toka Oesel in Dagoe, pri ob vhodu v Finakl za-_ * v*dno v ruskih rokah M 15,000 nemških vojakov, 'zkrc*l' tamkaj, je bilo v vzhodnem delu Ka-•e^erno od Leningrada, ao "'•le bitke med Ruai in . 27 —Nemški na- P bl! "»formiran, da vojna n< kmalu zaključno poveljstvo ome-poročilu, da se bo nadaljevala v zimskih čsaopisna agentura *4y\ da ruski protlnapa- Tf lr(lnost nemških ^»v Mj naše armade v Hu.,jo, se mora £'v*ali v /.makih ■h- ' 1 •-''ntura. 17 (>1;' glavnega nor- me- ♦»menjajo dekret oblasti, da jim [TOivalci izročiti volne-r , * ^ poslane nem tt^'** na v 7 hodni fron izročo- 7*' M>ptembra T*k zaporne in za one, ki bi se Uradni komunike pravi, da so bili ruski naskoki, podprti s tanki in letali, na nemške pozicije na severni fronti, odbiti. Devet ruskih parnikov je bilo potop-enlh na Ladoškem jezeru. V spopadih v zraku nad severno fronto je bilo 66 ruskih bojnih etal uničenih. Dva uradna buletina naglaša-ta glavni ollj nemških vojnih operacij. Ta je popolna zdrobi-tev sovjetske oborožene sile. Hitlerjeve kolone prodirajo naprej proti Karkovu, industrijskemu središču v Donski kotlini. 3ombe so razdejale železnico, ki spaja Moskvo s Karkovom v več crajih. London, 27. sept.—Emanuel souderos, predsednik grške vlade v pregnanstvu, je dejal, da je prejel poročila iz zanesljivih virov o spopadih med nemškimi in talijanskimi vojaki, ki so zased-Grčijo. Več vojakov je bilo ubitih in ranjenih v teh spopadih. Tsouderos je povedal repor-terjem, da se grški letalci bore na strani angleških proti nemški in italijanski obroženi sili na frontah Bližnjega vzhoda. Uradni angleški krogi so izjavili, da je Turčija dobila več angleških bojnih letal. Opazovalci tega sklepajo, da bo Turčija ostala lojalna Veliki Britaniji in da se ne bo uklonila nacijskemu pritisku. Iz Ankare je prišlo zagotovilo, da bo Turčija branila svoje meje. , Angleški letalci so ponovno preleteli Rokavski preliv in metali bombe na nemška oporišča v Franciji, Holandiji ln Belgiji. Dva nemška parnika sta bila potopljena, trije .drugi pa poškodovani. Drugi roji angleških letal so istočasno bombardirali Ham burg, Bremen, Kolin in industrijska središča v Porurju. Protestantje okrcali Lindbergha Obsodba napada na Žide lodu objavil list Daily Express. "Ali je Taylor razpravljal s papežem o vojnih vprašanjih, ni važno," je rečeno v članku. "Važen je predlog, da Italija zapusti Nemčijo ln sklene separaten mir z Veliko Britanijo." Taylor je po konferenci s papežem od letel v Lizbono, Portugalska ln od tam v London. Sinoči je bilo naznanjeno, da bo konferiral s premierjem Churchillom in zunanjim minlatrom Edenom. Prihodnji torek bo Taylor zapustil London in odpotoval v Ameriko. New York. 27. sept.-Kenneth Leslie, urednik publikacije Protestant Dlgest, je naznanil, da se je 700 protestantskih pastorjev pridružilo obsodbi letalca Char lesa A. Lindbergha, ki je v svojem govoru pred nekaj tedni Des Molnesu, Ia., udaril po ži dih ln jim očital, da potiskajo Ameriko v vojno. Ta govor, pra vi Lealie, je bil faza definitlvne-ga načrta, da se uniči demokra tična vlada v tej deželi "Zadnje desetletje je dokaza lo, kar smo protestantje napovedovali," ae glaai Lesliejev članek italijanske čete premier zasedle hrva- h« <■«">«»■' šk0 pokrajino Rooseveltov repre-zentant v Londonu Teylor obišče premier j« Churchille London. 27. sept.—Dasi uradni krogi nočejo komentirati poročil, da je Myron C. Taylor, Rooseveltov osebni reprezentant v Vatikanu, prinesel s seboj sen zacionalno papeževo poslanico, katero bo izročil premierju Churchillu, je znano, da je Tay-lor apeliral na papeža, naj pridobi Mussolinija za sklenitev separatnega miru" z Veliko Britanijo. S tem v zvezi je značilen članek, ki ga je po Taylorjevem prt-|četnike. Okrog 1,500,000 Srbov Pogajanja med Francijo in Nemčijo Trije "komunisti" obglavljeni v Parizu Lov na erb$h* četnih* i s« nadaljuj* NEMCI ZATIRAJO REVQLTO Rim. 27. sept.-lUradno naznanilo pravi, da ao italijanake čete okupirale hrvaške kraje med dalmatinaklm obrežjem ln Dinarskim gorovjem, ki so bili prej proglašeni za demilitarizirano cono. Ta je zdaj pod kontrolo druge Italijanake armade. General Vlttorio Ambroso, poveljnik te amade, je informiral Muaaolinlja,da ja bila okupacija Izvršena mirno in z dovoljenjem Paveličeve vlada. Naznanilo ja bilo objavljeno, ko je liat II Popolo di Roma poročal o poostritvi lova na arbake Vlch* Francija. 27. sept.— Uradni krogi poročajo, da je Jacques Benoist-Mechln suges-tlral obnovo pogajanj z Nemčijo glede poglobitve kooperacije po povratku v Vichy Iz Pariza, kjer je konferiral z nemškimi avtoritetami. Z njim je dospel v VI-chy H. Rahn, tajnik nemškega poslaništva v Parizu. Admiral Jean Darlan, pod predsednik francoske vlade ln zunanji mlnlater, je Imel razgovor z Rahnom, ko je prišel v VI chy. Rahn se je potem oglasil v uradu premlerja Petaina. Predmet razgovorov ni bil objavljen. Pariš. 27. sept,—Posebni fran-eoaki tribunal, ustanovljen z namenom, da Petaln dokaže nemškim okupacijakim oblastem, da lahko zatira odpor prekucuhov, je obsodil " tri "komuniste" v smrt ns obtožbo podžlganja iz-gredov ln nemirov. Vsi so bili po obsodbi obglavljeni na dvorišču jetnlšnlce Sante. Prizadeti ao bili Adolphe Guy-ot, komunistični, vodja, Jacques Woog in bivši poslanec Jean Ca-thelaa. Freeco Foecardl, nadaljnji "komunist", je bil obeojen na smrt v odsotnosti. Policija gs IA-če. odkar je pobegnil iz ječe pred teatimi dnevi. Nemiri ln Izgredi v Parizu in okolici ae nadaljujejo. še vedno vodi borbo proti hrvaškemu režimu, ki je pod kontrolo oaišča. Četnlki napadajo in pobijajo italijanske in nemške vojake in požlgajo vasi. Druga vest pravi, da je Italija dala opremo bataljonu hrvaške motorne policija. Ta uključuje motorcikle in strojnice. Hrvaška država je bi|a zgrajena na razvalinah razbita Jugoalavlje. Fašistično poročilo pravi, da je bila okupacija hrvaške pokrajine odrejena, da ae zatre nepokoj, ki ograša varnoat Italija. Nepokoj po&žigajo "angleški agentje, židje ln komunal." Berlin. 27. sept.—Dva tiaoč nemških vojakov je bilo poala-nih na pomoč srbskim četam, ki skušajo potlačiti revolto arbaklh četnikov pri Sarajevu. Apel za vojaško pomoč je poeial Hitlerju maršal Milan Nedič, predsednik arbake vlade. . ~ Nacijski krogi so lzjsvlll, da so jx>ročila, da je morala Italija poslati vojaško divizijo za zatiranje revolte na Hrvaškem, pretirana. Prej objavljena veat se je gls-sila, da so nemški vojski ln srbske čete likvldirsle komunistično tolpo zapadno od Belgrada. Vodja te in trinajst drugih Je bilo postreljenih. Izjemno stanje oklicano v šestih distriktih BERLIN. SS. sapi.—Predsednik češka vlada Alots E114Š Je bil aretiran 1* vršen v ječo na ob-tošbo velelsdajatva. Pomošni policijski načelnik Relnhard Heydrlch. desna roka Heinrtcha Hlmmlarja. načelnika n act Jake polIcUa, Ja oklica! la* lomno atanje v šeetlh čeških dl* atrlktih. TI ao praški, brnakl. oatravakL kladniški ln olomuškL najbolj obUudanl diatrlktl. NEW YORK. SI. aept.—RaAij* ako poročilo la Londona pravi da Ja naetal med Čehi silen odpor proti oklicu isjemnega ata* nja. Storjen Ja bil poakua umora slovaškega premlerja Bala Tuka. ki pa aa Ja lajalovll. V M Am MM umam ■ « eMi neorganizirane ar-gentinske armade Razprava o odno-šajih z Nemčijo Buanoa Alraa. Argentina« 37. a e p t.—Popolno reorganizlranje argentinske armade je bilo napovedano po diakuzijah o odnoša-jih z Nemčijo. General Angel Zuloaga je bil odstavljen kot vrhovni poveljnik letalake sile na obtožbo sodelovanja z nacijski-ml zarotniki. Vse kaša, ds Imsjo tudi drugI vojaški častniki svesa s Hitlerjevimi agenti. Zuloagaja je nadomestil general Juan Tonazsi, ki se ja vrnil v Buenos Airee iz Cllaja. Predaednlk Ramon Castlllo je po seji Členov svojega kabineta naznanil, da bo podal Izjavo o zunanjih zadevah prihodnji tadan. Nlšja državna zbornica sshtava Izgon nemškega poslanika Edmunds von Thermaittta is Argentine. Poslsnik ja bil obdol-žen, ds je potrošil velika vsote zs flnsnclrsnje nscljske propagande ne samo v Argentini, temveč tudi v drugih državah latinske Amerike. Saniiago. Čile. 27. aept.—Socialistični liat Critlca piše, da na cljaka zarota, odkrita v Argenti ni, je bila zaroU tudi proti Čila Ju. Predvidevala je napad na to državo, ki naj bi preprečil strni Zle, cesar Abesinije, je apeliral *n poglobitev kooperacije na Anglijo za pomoč ln sodelo- mmd ameriškimi državami. vanje v ekonomskih, političnih dil)® Pravl» dl )• b11 ni in vojaških o/lrlh. Anglija naj ^ arj|entlnsklh rebalav vojna predvsem pomaga Abesiniji pri Clleju. ZaroU je blU raz- vzpostavltvi civilne admlnlstra-^^Jema ob pravem čaau ln glav. clje in formiranju armade. stsrosti. Tukaj zapušča dve hčeri, enega sine, tri brste ln eno sestro. Dalje je umrl Joseph Sa-jovte v visoki starosti 77 let.— Poroke: Mlckey Camllly ln Mildred Bukovnlk, Edward Godec ln Dlana Homovec, Andrew Krenciglova ln Francea Kraso-vlc, Frederlck J. Ublč ln Goldle Najor ter Anthony Strekal ln Mary Marinčič.—Zakonca John in Antonija Dolinar sta praznovala srebrni jubilej svoje poroke, Mlhsel Lah ln njegova šens pa sts obhajala 30 letnico sakon skegs življenje. Nov grob v Pennl Vukon, Ps.—Dne 24. t. m. je tukaj umrl John Kosec, po do-mače Hrastarjev, stsr 73 lat. Doma Ja bil ls vasi Vodice na Gorenjskem. Zapušča šeno, dva sl-nova, štiri vnukinje in enega vnuka ter več aorodnlkov. Se lazi j* apelira na Anglijo za pomoč London, 27. sept.—Haile Sela- ni zarotniki aretirani. aept. kajšnjl nemški konzulat. Akcija je sladila, ko je Nemčija Ignori-rala poziv, naj odpokliče konzu- Odbor BVobodn9 la Zineeere. Francije uštanovljen Aretacije Kitajcev v omenjeni" publikaciji. Indokini stališče je bilo ln je še. da je an- Irw4nkina 27 seot tlaemltlzem v nasprotju « ^L ^K^^t ČL .ffL ščanakimi načeli Amertškl kriBi- C« i^r^^nt t je Hitler pričel gonjo Japonske dom i? SJSS rUSfett.^ A peraekucije. Nemčljaja pM» J ^^tt^o Indoktne nesrečna dežela, ker krtatjsnl nI- ^ ^ , ~^Vo)aški č^tni- ao obeodlll protižidovske na hotela, ka- Lindbergh - je s svojim govo- fTBnrnti ln Ki- bovall obdolžita da so »id>e od- v Dea Molnesu razgalil kot J ^ H u l stajah, ki jih kontrolirajo veliki Honduraika vlada dnevniki," je rekel Haywood On zaprla nemiki konzulat kl T ^ ' nastopile prad komisijo, ko ae je Tegurigalpa, Honduraa, 27 počelo zaališanje o odnošajih debata 0 preklicu nevtral-nostne odredbe Hull sa izrekel proti Hoovrovemu načrtu . POMOČ VELIKI BRITANIJI Waahlngton. D. (L 27. sept.— V obeh kongresnih zbornicah se je prlčels debata glede preklica nevtralnoatnega sakona, kl prepoveduje vatop ameriškim par-nlkom v vojne cone. Predlog, da kongrea prekliče U sakon, je stavil aenator Kenneth McKel-lar, demokrat is Tenneaseejs. McKellar je dejsl, da >._nav-trslnostnl zskon sabloda ln mori biti preklican, ker je v kon- Domače vesti Oblaki Chlcago.—Glavni Aarad SNPJ ln uredništvo Proavete ao 26. t. m. obiskali: delegata John Klan-čar lz Puebla, Colo., ln Louis Lessar z ženo in ainom iz Evo-letha, Minn., ter delegatlnja Ma-ry Marinšek lz Gallupa, N. M., v spremstvu Jakoba Kopača iz Chicaga. Nov grob v Ohlu Brldgeport, O.—V bližnjem Lanslngu je 22. t. m. umrl Rudolf Kuaek, star 53 let ln doma nekje ls Srbije. Bil je član društva št. 13 SNPJ. Zapušča ženo, tri sinove, štiri hčere, tri sestre in enega brata. Pogreb ae je vršil 25. aept. Clevelandeke veatl Cleveland.—Po 18 meeoclh bolezni, kl jih je pribil v sanato-rlju, ae je Anton Teaten te dni vrnil domov.—Dne 23. t. m. ja ____ umrl Frank Hegler v 54. letu fllktu s obstoječo altuscljo ln trsdlclonalno ameriško politiko svobode morij. Dosnava sa, da bo predsednik Roosevelt poslal poslanico kongresu s pozivom, nsj prekliče zakon. Admiral Harold R. Starck, načelnik nsvslističnih operacij, je povedal Članom sbornlčnega odseka sa sproprlaclja, da ameriške bojne ladja spremljajo s orožjem naložena parnika do Ia* isndlje, danakega otoka, kl so ga okupirale ameriška četa. Tam se arečajo s angleškimi bojnimi ladjami, ki potem spremljajo parnike na poti v britake luke. Starck je govoril v prilog načrtu, da kongres dovoli dodatno vsoto $ft,986,000,000 sa financiranja pomoči Veliki Britaniji in drugim državam, ki vodijo vojno proti nacijski Nemčiji in fa-šlatlčnl Italiji. Dejal ja, da Roo-seveltovs odredba glada streljanja na oalŠčne podmornice v ameriških obrambnih vodah ne bo pognala teh s morjs, zato ja treba povečati število bojnih ladij. V zadnjih dveh mesecih se je potapljanje parnikov na Atlantiku znižalo. Državni tajnik Cordall Hull se je v pismu senstorju Tomu Con-nsllyju .Jgrekel proti resoluciji, ki bl, če bl blls sprejeta, pomenila, da se senat strihia s načrtom bivšega predaednlka Hoo-vra, da Amerika naslčuje lačne prebivalce držav, kl So prišle pod Hitlerjevo oblaat. Hull pravi v plamu, (la je na-slčtvsnje prebivalcev podjarrn-ljenlh držav dofttnost Nemčije. Ona Je odgovorna aa pomanjkanje, ker Je zaplenila živila v teh državah. Unija CIO obsodila komunizem Delavska reprezen-tacija v vladnih odborih j ., Atlantic Clty, N, J« 27. aept.— Unija ladjegradnlšklh delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, Je na avoji konvenciji, kl ae je pričela v tem mestu, sprejele resolucijo z obsodbo komunizma, nacizma ln fašizma. O resoluciji ae je vršila vroča debata. Ta določa Izključitev komunistov, nacljev ln fašlatov lz unije. Nekaj delegatov Jjr argumen tiralo, da Je komunizem filozofi ja, v katero nekateri delavci verujejo, zaUi s« komunizem ne sme Istovetiti z nacizmom ln fašizmom. DrugI so trdili, da med komunizmom In nacizmom ni nobene bistvene razlike; oba predatavljata gangeštvo. Jamas B. Carey, tajnik-blagaj-nik unije, Je v svojem govoru omenil pomanjkanje jekla, aluminija ip drugih kovin, kl so potrebne pri izdelovanju Nov bombni napad na Čungking Važni vojaški objekti porušeni laaghal. 27 , sept —Japonski letalci so metali bomba v masnem napadu na Čungking, kjer bojne I i9 i*"1**' k"«J*ka vlade, pravi aarn dospelo poročilo ll Japon skegs vira. Istočaeno ao japon-ake čete naskočila postelje kitaj-akaga vojaštva v provinci Hu- opreme Vzrok je profftnl motiv. Carey je dajal, da pomanjkanja teh kovin 6e bilo, če bl imelo dalavatvo večjo besedo v odborih, katerim je bilo pover- asa- 90 ~ jeno Izvajanje programa narod-1Cun^klng, so razoajaia vae mili- na obramba. ________ _____ Nove komplikacije Vlada je včeraj zaprla tu- ^ad radlopoetajami in toaopiel | na Daljnem Vzhodu Kangoon, Burma, 27. sept tarističmh naprav. Ma*m navali ao bili uprizorjeni na Cengšo, glavno maato pro- vinre Hunan, Bombe, kl ao jih vrgli j«potisk! letaki. aO zanetila dvajaet požarov. Vač skladišč Pobijanje protišidovške kampanje v Angliji London. 27 aept —Atlri oaebe svobodne Francije On je pred ao bile aretirane na obtožbo raz- aadntk tega odbora, ki predstav-pečavanja letakov s protižidov-(Ijs dejansko francosko vlado De •ko propagandni Letaki eo General Robert Br«*ike.Popham,|muniiiJ* ln vojaških bšrak ao vrhovni poveljnik angleške la-1 borni*- |Miruši»e V provinci Hu-t a lake sila, je Izjavil, da more rmn je koncentrirana kltajaka London, 27 aept^Ceneral I Velika Britanija Izkoristiti prt-1 armada 300,0» BMi. Charles de Gaulie je naznanil Hko ln se pripraviti na konflikt uetanovitav splošnega odbore na Daljnem vzhodd, kl bo ls- bruhnil prej ali slej. On je pohvalil burmske vojaške napore ln naglaail, da mora Burma sto-riti vae, kar more. za pi»mak program za trajni mir mora sloneti na postavki popolnega poraza in strmoglavljenja totalitarskih režimov. Vsak drugi "mir," ki bi se izcimil iz pogajanja z nacijsko Nemčijo—če bi bik> to mogoče—bi hil k večjemu le premirje, katero bi služilo za' pripravljanje na nove napade. Svet, razdeljen na avobodne drža ve in na zasužnjene narode, ne bi mogel živeti v miru! S. Podrobnosti bodočega miru so danes še nemogoče. Noben "bluepnnta" bodočega sveta je mogoč v tem času. Mogoči so le splošni principi Razumeti pa )e treba, da ob koncu vojne ostanejo na površju slave atie nacionalne mržnje. kratkovidnosti in Ipecielnih intere sev. in preti tem ae je treba dobro pripraviti. Dolžnoat demokratičnih socialistov je, da ne delajo s temi nazadnjaškimi silami nobsMga kompromisa. To je program, kaj se mora storiti, ne pa prerokovanje, kaj morda pride. Na drugi strani se moramo čuvati, da ne zabredemo v utopijo; računati je treba samo a tem, kar je danes mogoča, ne pa sanjati o idealu, ki še ni dosegljiv. 4. To ni načrt notranjih reform, razen kolikor je potrebno za mednarodno kooperiranje. Socialne in ekonomske izpremembe, ki jih hočejo socialisti imeti, morajo biti htvojevanje po delavcih in naprednih ljudeh vsake posamezne dežele. To je prognrm ia mednarodno poravnavo, ki mora priti po vojni. Iz tega razloga se opira na tfi glavne zadeve: pogoji miru i Nemčijo in njenimi zavezniki, svetovna organizacija sa ohrano miru in demokracije ter pogoji ekonomske rekonstrukcije in socialnega napredka na splošno. ■ r. Po vojaškem porazu Nemčije naj se z njo sklene le preliminarne mirovna pogodba, katera ne bo vsebovala vprašanja mej. Vprašanje novih mej naj ae odloži toliko čaaa, da aa ohladijo stra sti, ki navadno kipe takoj po vojni. Preliminarna pogodba naj določa, da agreeorji izpraznijo vsa zasedena ozemlja in vse lutkarske vlade morajo biti odpravljene. Neodvisnoat vseh dežel, ki' so jih diktatorji osvojili, mora biti vzpostavljena.. (Se nadaljuje.) Glasovi iz ^naselbin O banketu in trgatvi Power Polni. O.—Star pregovor pravi, da sitne babe utakne-jo svoj nos v vsako stvar. Tudi me smo ga utaknile v hotel Fort Pitt v Pittsburghu. kjer se je vršila konvencija SNPJ. Na konvencijo smo se odpeljale v soboto zjutraj, 20. septembra, in dospele do hotela od 9:30. Tam nas je sprejel gl.'predsednik Vincent Cainkar, ki nas je peljal v zbo-rovalno dvorano. Slišale smo veliko zanimivega ali, žal, da je konvencija zborovala tisti dan le do dvanajste ure, ker popoldne je delegacija imela na programu alikanje in ogledovanje mesta. Radovednost je naju s prijateljico gnala, da sva si ogledale radijsko 'postajo KDKA. Zame je bilo to še najbolj zanimivo. Obiskale sva tudi dve drugi radijski postaji. Ko smo si ogledale te zanimivosti, smo se podale nazaj proti hotelu Fort Pitt, kjer so že pripravljali za banket, katerega smo se tudi me udeležile. Jestvine so bile zelo okusne, po banketu pa je bil Zanimiv program. Del programa je bil tudi oddajan po radijski postaji KDKA in so ga člani SNPJ lahko slttaH daleč naokoli. Po programu je bil ples, ki je trajal do pozna jutranje ure. Konvencija je napravila veliko zgodovinsko delo, ker je združila obe organizaciji. In kot pravi pregovor, v združenju je moč. Lahko amo ponosni, da se imamo v slučaju bolezni, nesreče ali smrti lahko kam zateči. Me smo se odpravile proti domu ob pol treh in prišle domov ob pol petih zjutraj. Pot proti domu je bila prijazna. Tisti dan se je vršila seja našega društva SNPJ, toda se je ni bilo mogoče udeležiti. Na tej seji je bil izvoljen odbor za skupno veselico, ki se vrši U. oktobra. To bo vinska trgatev društva SNPJ in SSPZ. Vršila se bo v slovenski dvorani in bo ena najzanimivejših priredb v naši naselbini. Na to veselo zabavo ste vabljeni vsi naše naselbine kakor tudi od in daleč, da boste nam pomagali pri trganju grozdja in drugega sadeža. Sodnika in stražnikov se nam ne bo treba preveč bati, ker se bomo lahko odkupili v primeri, če nas zalote pri obiranju žlahtnega grozdja. Opozarjam pa br. Johna Bogataja in Antona Nagode iz Girar-da, naj se pazita, da ne bosta šla v "špeh kamro." • f Mary Bogataj. Zakaj smo "taki" Chicago«—V petkovi izdaji Prosvete ima Tone Krapenc še precej di^hovit dopis, v katerem plaka nad staro domovino in nad nami ameriškimi priseljenci! Je res veliko, nad čemer bi se človek lahko razjokal kot se jc Kristus na Oljski gori; posebno nsd žalostnimi in tragičnimi razmerami, ki vladajo po vsej Evropi, ne samo v Sloveniji ali Jugoslaviji, bi se lahko razjokali. Ce bi to kaj pomagalo, bi bilo vredno Jokati se ali celo tuliti kakor ob smrti najdražjega bitja. Ampak s plakanjem si človek le od-teši srce. enako kot z gorečo molitvijo, na potek življenja in razvoja človeške družbe pa ne pr- vo ne drugo ne napravlja nobenega vtisa; Če bi ga imelo, bi bil svet danes precej drugačen, precej lepši, ker bUo je že ogromnega jokanja in molitve z dobrim namenom. Svet je v resnici že preveč pla-kal in preveč molil, toda se premalo učil in si bistril razum pa preveč nasedal demagogom, krivim prerokom in sploh ljudem, ki poznajo le svoje lastne inte-v katere svrhe so pripravljeni plaziti se tudi po hrbtih svojih "dragih rojakev", jih blu-fati in izkoriščati v svoje lastne namene. In takih ljudi, v res-nici zajedalcev s sladkim jezikom, ima vsak narod več kot dovolj; in ker so preprosti ljudje, ogromne delavske mase najboljši pašnik za take ljudi, zato pa je tudi svet tak, kakršen je. Da brez političnih, verskih in ekonomskih zajedalcev nismo niti Slovenci, pa bilo to v starem kraju ali tukaj, je lahko znano vsakemu. V starem kraju, kot sploh po vsem kapitalističnem svetu, igra vlogo ljudskega zajadalca burž-vazija, ki ima svoje politične pripadnike seveda tudi med delavstvom. Dokler se ni razvilo delavsko gibanje, strokovno, politično in gospodarsko, je bilo delovno ljudstvo popolnoma prepuščeno svojim majhnim in velikim zajedalcem, ki so ga poljubno izkoriščali. Sele ko je nastalo delavsko gibanje, ki ga je priklical v življenje novi produkcijski sistem,~ to je kapitalizem, ki je ustvaril moderen delavski razred, se je pričelo delavstvo boriti proti velikim in malim ljudskim zajedalcem, pa bilo na političnem alf gospodar skem polju. Do prve svetovne vojne je bila ta borba posebno v Evropi zelo uspešna, ker delavsko gibanje, strokovno, politično, zadruž no in kulturno, je naglo pridobivalo na svoji moči ir. poganjalo strah v kosti buržvazije. Vojna pa je bila katastrofa za vse ev ropsko in tudi mednarodno delavsko gibknje.; Vsi lepi nauki bratstva in solidarnosti so izhlapeli čez noč, ko so "bile mase pognane, da pobijajo drug dru gega. Vojna in boljševiška revolucija sta tudi razdvojili za vedno delavstvo po vseh deželah—udarec, katerega ni delavstvo še do danes prebolelo. Poleg tega udarca je prišel še nov udared: fašizem, katerega se je oklenila buržvazija z veliko naslado, kakor hitro je v njem spoznala edino orožje za uničenje delavskega gibanja, mogočnega glasnika in zastopnika izkoriščanih in teptanih. Tako smo videli ne samo italijanske in nemške, marveč tudi francoske, angleške in ameriške kapi^ taliste, ki so z velikimi vsotami denarja podpirali najprvo Mus-solinijev fašizem in nato Hitlerjev nacizem pod domnevo, da jih bosta rešila "komunizma", v resnici pa, da zadušita vse delavsko gibanje, kar se je v Italiji zgodilo bolj stopnjema, v Nemčiji pa z enim udarcem. Gonilna ideologija fašizma je bila od vsega začetka opajanje brezposelnih, slabo plačanih in izkoriščanih r delovnih mas s skrajnim nacionalizmom in šovinizmom. In kaj je lažjega kot opajanje maez blaznim nacionalizmom in Šovinizmom! In to posebno, če se ljudstvo nahaja v slabem gospodarskem položa- IflaaUIlHfll organizacij San Franclscu io na delavski člani unij Kongresa Ind re so za krive preroke in demagoge najplodnejše. Ampak nacionalizem brez pušk, topov in druge vojne para-fernalije nima prave opojnosti. Zato ga je treba oborožiti do zob. S tem, z vojno ekonomijo, uliješ novega življenja na smrt bolnemu gospodarskemu sistemu, ker zaposliš brezposelne deloma pri izdelovanju morilnega orožja in deloma pri vežbanju v armadi. Ko si oborožen do zob, potem pa pricneš zahtevati svoje "pravice pod solncem", "nov življenjski prostor", kar se lepše gjasi kot pa imperializem. In tako poženeš totalizirane brezpravne mase v klanje nad svoje sosede pod ojpojnimi gesli šovrt nizma. Ko sem čital Krapencov dopis, mi je. v prividu švignila slika dogodkov zadnjih let, ki je vse bolj realistična kot pa njegova slika. Nedvomno je nekaj jedra v njegovem spisu, ampak njegovo plakanje nad staro domovino in nad nami samimi v tej deželi se mi vidi, da leži na preveč površnem opazovanju življenja. Ne bi pisal tega, če bi ne videl nekakšnega splošnega pronicanja enakih misli, enake "ideologije" nacionalističnega plakanja med nami ameriškimi Slovenci. Prijatelj Krepenc vidi samo— "voditelje" vseh struj in plasti, češ da so radi svojega ozkogrud-nega strankarstva. in fanatizma krivi, da ameriški Slovenci nismo združeni kot ljubeča se mož in žena, marveč smo razdvojeni kot pes in mačka. Apelira nanje, naj se postavijo v pozo Mojzesa in nas povedejo iz puščave v ka naanske vinograde, kjer se bomo vsi objeli kot bratje. Iz pu Ščave razkosan ost i naj nas popeljejo pod zastavo — slovenstva, pod zastavo nacionalizma. Pravi, naj nas voditelji uče, da smo v prvi vrsti Slovenci'. Recept rodoljubne sloge, ki ga Tone Krepenc priporoča, ni nov in tudi ne vodi v slogo. Ozna-njevalci nacionalizma ga propa girajo že generacije. Najbolj se zanj ogreva malomeščanska bur žvazija. Evropa se je skozi več generacij kar topila —> in morila — v nacionalizmu. In kak Sna jc danes? V totalitarnih dr žavah je "enotna" in "složna" kot ni bila še nikdar prej, v pod jarmljenih pa je ropana, teptana in bičana po največjih izpo-vedovalcih šovinističnega nacionalizma. In vse to kot rezultat apliciranja na vsej črti enakega ju, če je dežela v krizi in sploš- recepta kot ga priporoč* rojak ni brezposelnosti. Take razme- Krapenc. Yes, nacionalizem je PRED DVAJSETIMI LETI • (Iz Prutvetc. 29 septembra 1921} Domača vesti. V VVaukeganu se je na lovu obetreltl rojak Frank Modie Delavska veett Več ko ena tretjina premogovnikov v Združenih državah počiva. Inosemstvo. Mala antanta (Čehoslovaklja, Jugoalavija In Ru-munija) je začela sovražno naatopatl proti Ogrski. ftovjetaka Rusija. Ruski delavci ao naslovili apel na delavce Poljske, naj poakrbe za mir—Rusko komunistično glasilo Pravda priznsvs, da se ameriška pomožna knmiaija v Ruaiji doalej obnaša nepristransko in vse pritožbe proti komisiji so bile neutemeljene. še veliko večji opijat in nesreča za ljudstvo kot pa je širjenje verskih dogem in praznoverja. Človek bi mislil, da se morajo ljudje kaj naučiti iz sedanjih tragičnih časov, ampak se ne. V resnici je na vseh koncih in krajih opažati, da se ljudje vračajo k faliranim in za človeštvo katastrofalnim ideologijam, ki ne vodijo drugam kot v šovinistično opojnost, bigotstvo, mednarodno sovraštvo ih k vsem drugim "šibam božjim". Proporčno je danes največ teh grešnikov med intelektualci in se ponašajo z inteligenco. Ampak človek danes opazi več "common sensa" med preprostimi ljudmi kot pa med tako zva-nimi učitelji in voditelji naroda ali narodov. Če nas današnji časi česa učijo, tedaj nas učijo to, da ni važ no, kakšne narodnosti si ali smo ljudje, marveč je važno to, koliko je ČLOVEKA v nas, tistega človeka, ki ti ne bo storil slabega, če ti ne more storiti dobrega. Če je treba ljudi in narode česa učiti, tedaj je treba učiti in širiti ta veliki nauk, ne pa kakšne nacionalne blodnje, s katerimi se ljudje le poneumnju-jejo in zastirajo oci, da ne morejo videti, kam jifi vodijo krivi preroki in razni šarlatani. * Yes, če hočemo, da bolnemu in tepenemu človeštvu kdaj zašije lepše solnce, tedaj je treba širiti nauke bratetva in pravič-noetL ne pa kakšnega nacionalizma, ki je v prvem' Stadiju bra-toljuben ali cmerljiv, v drugem pa šovinističen ih nasilen. Nikomur ni treba zabijati v glavo kakšne narodnosti je, ker to ve sleherni otrok še predno začne hoditi v šolo. Bolj ga je treba vzgajati in navajatt k dobremu, kakor tudi ga učiti, da si bo ljudstvo znalo napraviti take razmere, v katerih bo res lahko prišlo do bratstva, svobode in enakopravnosti. Toda z ogrevanjem za kakšno slovenstvo, panslovan-stvo, germanstvo, amerikanizem 100% sorte in podobne buržuj-ske ideologije svet ne bo prišel do lepših, svobodnejših dni, marveč se bo la pogrezal nižje in nitje v barbferfzem. Človek bi res rad videl, da bi se ljudje ljtibili med seboj, ampak se ne bodo; saj še med zakonci pride do nesoglasja in nesporazuma, da Čestokrat postanejo nasprotniki. Tudi taka narodna enotnost, jo želi Tone Krapenc, ni nikjer drugje mogoča kot v totalitarskih državah. Za svojp osebo pa odklanjam tako "enotnost", ker pomeni grob za spoznavanje in za vsako kritično misel Ne kdo. ampak kaj si je važno. To pa se tiče tako voditeljev in "voditeljev" kot slehernega — rank in filerja. AntonOarden, 1 Ameriški vol a ki ve In hrane. ▼oeilu. na katerem le proatora sa It mol. njihovo opremo, atreli Olaa "BI« Ta*yja" Cleveland. — Vam čisto na kratko poročam, da "Big Tony ja" še ni vrag pocHiral. Do ae daj je šlo vse po sreči. "No car trouble." dosti piva in prijateljev. Z ženo odpotujeva Jutri (28. sept.) v Detroft; kjer nameravava ostati par dni. da,obiščeva naše prijatelje: Ce bo Šlo vse po sreči, se bomo videli tudi osebno v Chicagu. Prevozil sem že 3500 milj, pred sit>o jih imam pa Še 3000 Pozdrav vsem prijateljem šlrom Amerike! Ko skupaj pridemo, se pe zopet vidimo. Anton Tomslc Še nekaj o Malti O Malti smo že sali, ker pa so Italijani hrot,Pr«i»«ga in Vrataričh podpira, naj bo pla bi J P"rotnega odseka $40 mesečno, ostalih porotnikov 77 Trener f •> prejet protipredlog br. Tavčarja. r*ibor predlaga predsedniku $25 mesečno kom pa po $15 mesečno. Predlog sprejet. „ , ",v,ch ni*nani, da regularna konvenčna dvora-Ej^^ f1' dveh popoldne, zato odloči, da U sejs zboruje odmora. " u P^ nadaljuje. Predlaga, naj bodo za po-I uPr*vnega odaek* določene dnevnice $5 in pet like "»llje 74 ,r*n»portadje. RESOLUTION RELATIMO TO THE PUBLICATIONS OF TKE SNPJ In order to widen its sphere of actlon, to educate and to keep in-formed its membership, the Slovene National Benefit Society Miblishes regularly two publications, which are the Prosveta, a daily, and the Mladlnaki Liat, a monthly for juvenilea. The Prosveta ia publiahed daily ezcept on Saturdaya, Sundays, legal holidaya and the Firat Day of May, if the legal holiday or the First of May happena to coincide wlth the date of otherwiae regular issue of the paper. The Mladlnaki Liat la publiahed reg ularly every month. The Proaveta ahall aerve prlmarily as a propaganda mesna for the SNPJ, and in addition to that, it shall promote popular edu cation and cultural aspirations in terma conaonant vvith political, economic and social democracy and free thought. The Prosveta shall support bona fide labor unlons and eo-operativea. Tke policy of the Proaveta in regard to politica ahall be determlned by the Supreme Board in accordance wlth need and eonditinna. The Supreme Board of the SNPJ ia herewtth authorlzed to glve the Daily Proaveta financial aaaiaUnce from the Administrative Fund of the Society in caae the eaiatence of the paper ehould be threatened. Furthermore, the Supreme Board of the SNPJ ahall have the right to Interpret and to render deeiaions aa to which controversial matters (polemics) are injurious to the Proaveta and the Society and are for that reaaon unpermiasible. The Supreme Boerd shall aleo have the right to allow the iseulng of special publicationa if the intereata of the 8oeiety favor sueh actlon. The Executive Commltfee of the SNPJ is herewlth authorizeJ to make, in cooperation with the Editor and the Manager of Publications, any and a« changaa which may beoome neceeaary on ac-count of need and circumsUncea, in regard to aubacrlptkm, advertlalng pricea, the alze. number of pages and other slmOar matters relating to Prosveta and Mladinski Liat. The »ystem tinder whtch the Dsily ProsveU may be Uken in ezehange for up to five waek-ly iasues vvlthin one (amlly may be maintatned In the future. The Mladinski List, which is intended for the membership of the Juvenile Department of the SNPJ, shall be edtted ln the Slovene and English languagea, tn popular stjrle, and In harmonp wlth democratic and free thought Ideala. __ Sledi daljša debata, v kateri se naglaša, da ima Proaveta mnogo naročnikov, ki niso člani SNPJ. ln da je zato potrebno ponovno izdati sobotno številko. Liat naj obdrži late politične in delavske smernice kot jih Je imel do zdaj. Izraženo Je mnenje, naj ae U resolucija odloži toliko Asa, da dobe naročniki sobotno številko Prosvete nazaj. Nasvet Je, naj bi ae pomoč w potr#W Jemala iz aklada tiskarne namesto iz upravnega, nakar je pojaenjeno, da se lahko da iz tiskovnega v upravnega in plačuje se Iz upravnega ~ kajti nazadnje je vendarle Iste blegajna Ze finančne pomoč listu se ne bo drugače vprašalo, kot če bo zelo resna opaanoet ki bi upravljala liat v nevarnost Upravitelj lista In drugih jednotinih publikacij pojaeni glede obnovitve sobotne številke Je proti temu. da bi Jo obnovili, ker bi a tem činom do prihodnje kon vene t)e zapravili vae rezervo, ki Jo ima Proaveta sedaj Nečlanov naročnikov je zdaj komaj kakih triffo Dozdaj ae nI še nikdar nI* pomagalo Prosveti iz upravnega z dobičkom iz tiskarne so se podpirati razni delavski boj I ln če bi bilo treba, se nekaj lahko pomaga listu s fondom tiskarne Br Barbich izjavi, da ae ne strinja a aoodbomlkl resolucijskega odbora s sledečim stavkom v resoluciji "Politične »memice v Pro-(Dalje na 4. atrani) C * * • f *1 ' jin/fl ni Libanon Sedanja vojska se vedno bolj približuje bližnjemu vzhodu. Zgodovina pravi, da je bila Sirija vedno bojišče za premoč v Levantu. Od Aaircev, Babilon-cev, Egipčanov in Perzijcev do arabskega imperija, do križarjev, Seldžukov in Turkov, vedno ao biU tu krvavi boji. Navidezno oblast so imeli po zlomu a-rabakega imperija v Siriji do svetovne vojne Turki, toda Francija je že pred avetovno vojno špekulirala na to ozemlje, ki ga je po vojni tudi res dobila kot mandatno ozemlje in ga po raznih pogajanjih, diplomatskih korakih, zlasti pri Zvezi narodov, obdržala do danea. Dežela Sirija obsega 202,000 kvadratnih kilometrov ter po zadnjem štetju 3,451,000 prebivalcev. Od tega pa je treba odšteti pokrajino Hataj, ki obsega 5000 kv. km s skupno 228,000 prebivalci in ki je sedaj v resnici še turška pokrajina. To je namreč takofvani Aleksandretski sandžak, za katerega bi še pred leti kmalu izbruhnil oster apor med Francijo in Turčijo, pe je Francija popuatita. Sirija u-pravno ni enotna. Navidezno ae deli v dve samostojni republiki, to je pravo Sirijo, ki Ama 175,000 kv. km in 1,940,000 prebivalcev, to je U na kv. kilometer, na gorsko in skoraj krščansko republiko Libanon, ki obeega 9000 kv. km in ima 865,000 prebivalcev ali 90 na kvadratni kilometer, na avtonomno pokrajino Laudiceio, ki ima 6000 kv. km in 360,Ooo prebivalcev ali 58 na kv. km, ter na Džebel Druaov (E1 Souieda) a 7000 kv. km, in 68,000 prebivalci ali skoraj 10 na kvadratni kilometer. Mohamedancev je v tej deželi 1,500,000, po večini, to je dve tretjini ao sunitakega obreda, Judov je 16,500» krietjanov vaeh veroizpovedi je: katoličanov 10,-000, kriatjanov alrljakega in ma-lahljskege obreda 605,000, ma-ronitov 250,000, pravoslavnih in drugih kristjanov 180,000. Glavna mesta so: Damask, ki ima 250,006 prebivalcev, Halep ali Alep (280.000), Homs <56,-000), Bejrut (170,000), nekdaj slavna Antiohija pa Ima samo še kakih 20,000 prebivalcev. Glavno priatanišče je Bejrut. Dežela Izvaža žito, zlasti koruao, pšenico, rit, oljčno olje, aeeamovo seme, bom bn/ Živinoreja obstoja zlaetl v reji ovac in koz, ima pa tudi sorazmerno dosti kamel, konj, oslov, mezgov, bivolov. U-važa pe predvaem industrijske, zlasti železarske Izdelke, mlečne pridelke, kemijske proizvode, kakor barve in tekati 11 je. Rudar stvo je v tej deželi šele v začet ku, trdijo pa, da je zemlja zlasti bogata kalija ln natrijevih soli Nekoč je airljsko železarstvo zelo slovelo (sablje damaščan ke), sedaj pa je dežela zelo revna na industriji In še te Je pri mitivna. Vsekakor je dežela kljub temu, de Je večina puNti nja, zelo bogata naravnih is| kladov ln umevno je, da je bila že zaradi tega vedno predmet že Ije svojih sosedov, če Že ne za radi svojega strateškega polo/.u ja. Samostojna pravzaprav Si rije ni bile nikoli, ker nima enot nega prebtvalatva. 48% Mifct| valstva ao Sirljaki Arabci, kakih Turki, ostalo arljakl Kur-di, prav tako arljski Armen« i, dalje Judje, Grki in končno je nekaj evropskih naseljencev ix zapadnih držav. Večji procvit je doaegla Sirija pod vlado naslednikov Aleksandra Velikega, ko je prišle pod grški kulturni vpliv ter je obsegala tudi Palestino. Pred par tedni, ko j« Anglija atrle odpor francoskih čet v Siriji, je Sirija postala eamoetojna država. POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV deUgatom dvanajste redne konvencije S.N.P.J. v Pittsburghu, P«. (Nadaljevanje.) SCHEDULE OF SECURITIES OWNED By Iha Slovane National Sanetit Societf aa tke alti day of Dec. I«4Q u. u. v. v.\ u. u. u. u. v. u. u. u. v. u. u. u. v. v. u. u. u. u. u. u. u. u. v. u. u. u. v u. u. ~ u. 1 - u. u. u. u, u. u. 17. u. u. u. u. u. 0. u. u. u. v. u. u. u. u. u. u. u. u. u. u. u. v. u. u. a- u. u. m X M. K. n. ii H. ttr r. »mM utoltalt kitor« taalul* ftlovaaih* Mrodn« |pHywM ]»aaela ~ OOVEHNMENT BONDS—ADULT , / U. a. aOMDB adult „ Jt«t«»t , . Arqulf»a M«turlly lnt*r««t Par Valu« DJBSC^l^^lONj_JtA_poi»F.NICZ Kujjjljpnr IS.l^jo (ibr««u ViaSuml Tr»>»«ur> Tf»aau»y Trea*ury Ti*«>ur> TrM»ury Tr«Mury T)«MUry Tr*aaury Tr*Mury Tr*aaury Tr«Mury Tiv««ury Trtwiury Tr»««ury Tr«««ury 'lir »»ur > Tr«Mury Tr*a*ur> TrM>ury Tr*Mury Tr«a»ury Tr««>ury Trn ■maji ^ Tr»iwury Tn>Mury TrMHury Tiv«aury ru'«»»n v TivMury Tr«NWury Tr«a«ury Ti«aaury Tr»a«ury TrMUMiy Trtaaury Tr«Mwry Tr*atury I UM.UI > Traeiurr Traaaury Tveaaurr Tr*a«ury T*«wury Ti e«»ul y Traaiury Tr«aaury Traa*ury Traaaury Tr*aaury tTMMurr Tr«aaury. Tr«aaury Treaaury Tr*a«ury Ttoaaurr Tir«ktiry Trw«ury Ti ••■'Oi V Tjraa*ury Traaaury Tr«aaury TraMurr Traaaurv Tnsillfjf TrtasMrr Tr»aiury Treaaurv .. Tr*a«ury m Traaaury , O. L C- o, C. o. e...... o. V. C— O. L. C..«. O. L. C...... o. u. C. 0. L. C....... O L. C....... T»lal ll.fMH M.CM.M ll.tM.M JO .HIO mi K. Otm o , ii,cm. h •MM.M DOMIMtOM or OAMAOA bonds aoulit Ownlalaa of CanaSa DoaiUtion •* Taial Tr*aaury rmmtf Traaaury Traacary Tr«aaury flaasarr- Traaaury Traa«ury TPMMirr Traaauiy Tr—šutt aaanr— Tr«Mury,... Traacurr TMN rr Treacurr Tr*Mury... Treaairr Tmmn ■ Traaaurr Tr*aayyry Traacurr Tr*acury Tr«Murr TraaCury Tniinrr Traaauiy Traaayry Traaaury Bavlftga .... tevlHfi L. C. 11. L C, Munei I. C. I L C ' Tacal IM1 UMI oovzaMMaMT aoMoe juvkculz ................4ap........ ........................—........... itn ...................................... . m - - T. '.'m* itac itn ItM itn lesi I MM itac I MM IIM1 lM7 IIM1 IMT ICCU ICM i MM .IMC I MM IMU IMU IMM IMC IMft UMU icac ICM IMM IMM ie* ICM IMC IfclM Baving« oovcaMccaMT bomds mimos ICM i«M I Ml IMC srara aocioa adui t Ml MU m z 4H 4U 4 914 m IV it* iic •tk aib •ti M« ■S ac, au iS 3 an »s m . •U C M7 I • I I C HI S i •H 4U 00J 00 IlicMM 1. Ul.O 00 ii.mc.m n.cmm CC.mc.m m,cm m cc.ccc.cc cc.cmm »mmm n.cmm mmn 4c.m0m uismm MMM iicmm ii.cm m ic.cmm IIMCM iicmm m.cm m •JM.M MMM v.naas in.cn n •jmm ic.cmm iijnm i mmm tl.CN M IMM C,MM C.MN IMM II4NN I IMM ICM M IIJNN I.MM •MM IMM IC.CMM IMN II M M ICM M ICM M •MM IIJNN •MM UMM IIJNM T.CNM f IN M I.NIN MU M IMM IMM IMM UMM I M.MM i m m •MM imm VMM C IVAfMC Zaljubljenci Oh: Ljubim te Uko, da bi dal1 svoje življenje zate. Ona 2e prav, rada bi eamo vedela, če al ae dal zavarovati, e Zavarovalni agent: Zdaj ao pa res slabi časi. Samo enega moža se m! Je doslej posrečilo zavarovati za pol milijona, po še te mi je čet pičlo leto umrl — In kaj ete storili? — Poročil aem ae t njegovo vdovo. Ar*aMM etata Riway Na« ''»" Arliaaaaa »«ato N/O Na« "A" ArNanaaa Nato N/O. Na« ' A" ArlUMiaaa MaU M/O Na« "B Artimu atato N/O N#f "N" IlUoato atoto Ilia*tway lIlMMto Blato Hi«N«»r ljuumsn* BUMa Mi#i »ay "B" M ■■ PBP IM NarMi Itofcuto Btato N f B»»toa "I/ Oragka atoto V*torMk AN NwnM Bmia UMM MmCm« Bariaa "A Tdmmm atoto HBiivir N»« Tiikian Blato CtokaalNatoN runMMia I« IM ICM 1 IIJNN IM ICM • IIMCM IM IM •n I.N« n IM IM i IIMM IM IM IM IM i IIMCM | JVC M IM IM M mM« MN INI IM 4 UMM IM IM 4 UMM INI IM 4«. MMM iau IMC 4 ICMM IM IM 4<« MMaa UMM ^ IM 41« l»MM ,friBi IM 1*1 MM M IMT IM 9$ UMM IM IM M* MMM T atol Iftoam Blato Bm4 IM AiImui BTATB bbnbm "A*- /uvrMii r ia> • rriMC it ICMM IJBBM TaMl • lli ■ IC (Dalje na 4. atrani) ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal w. h. hudsom prevedel ivan jontez Ampak jaz sem si prekmalu čestital. Smrtna tišina okrog mene mi je kmalu začela postajati neznosna. Ta tišina ni bila kakor v gozdu, kjer ima človek družbo v pticah, katerih kriki, dasi nerazumljivi, imajo svoj pomen in dajejo poseben čar samoti. Celo šušljanje drevesnega listja in šepetanje vetrca ima za nas nekakšen pomen in tolažbo; ampak z mutastimi stenami in lončenim piskrom se pa na noben način nisem mogel pogovarjati. Ko je tako samota začela pritiskati na moje živce, sem začel obžalovati, do sem pobegnil od Rime in kmalu me je začel grizti tudi kes, saj sem vedel, da me ona išče po gozdu in je v strahu, da se mi je morda pripetila nesreča. Misel, da sem jo ranil, ko sem na skrivaj pobegnil, ne da bi ji kaj namignil o svoji nameri in da zdaj vsled tega trpi, pa ni bila prijetna. Razburjen kot sem bil, sem bil kmalu spet na nogah in na prostem, kjer sem se ustavil pri reki. Tam sem se počutil bolje, kajti najhajša dnevna vročina je minula in v zaton pomikajoče se sonce je začelo postajati veliko in rdeče in brez moči v popoldanski soparici. Poiskal sem si sedež na ploščatem kamnu nekaj korakov od leno tekoče vode; in tu, sredi narave, vdihavajoč topel, poživljajoč zrak in kopajoč se v sončni svetlobi sem se pomiril in začel hladno in celo upapolno presojati svoj položaj. Položaj je bil sledeči: že več dni je bila zasidrana v moji glavi fiksna ideja, da bo ta divjina postala moje stalno domovanje. Misel, da bi se kdaj vrnil v Caracas, ta mali Pariz v Ameriki, to gnezdo iz starega sveta presajene gnilobe brezplodnih političnih strasti in plehkega veseljačenja mi je bila namreč neznosno zoprna. Jaz sem se spremenil in ta sprememba, tako velika in popolna, je bila dokaz, da tisto staro, zumetničeno življenje ni bilo nobeno življenje in v nobeni skladnosti z mojo globljo, resničnejšo naravo. Morda porečete, da' sem se varal kakor sem često sam menil. Morda sem se, morda ne. Vprašanje je preobsežno, da bi ga zdaj načenjal; ampak tedaj sem bil pod občutkom, da sem m za vedno odpovedal vzduš-ljivemu, soparnemu ozračju plesnih dvoran in da ml sveži jutranji zrak v divjini bolj prija in da dviga mojega duha. Seveda sem imel prijatelje in sorodnike, ki so mi bili dragi; ampak nanje bi bil lahko pozabil kakor človek pozabi na nekdanje krasne sanje. In ženska, katero sem bil ljubil in ki mi je morda vračala mojo ljubezen s svojo — tudi njo bi bilo lahko pozabiti. Ona je bila otrok civilizacije in tistega izumetničenega življenja, zato bi nikdar ne mogla občutiti tega, kar sem občutil jaz ter se vrniti k naravi, kakor sem storil jaz. « Morda me zdaj objokuje, toda čas bo zacelil tudi njene srčne rane in nazadnje al bo spet poiskala srečo na stari način in v Istem starem domačem kraju.^ Iz tega sicer nekam žalostnegs, toda ne brezupnega razmišljanja m« je zbudil oddaljen, toda razločen kling-klang ptiča kamponera, katerega zvonki glas čudovito spominja na glas cerkvenega zvona. Jaz sem prisluhnil. Čudoviti pevec je ponovil svoj klic, ki je donel v mrak kakor večerni zvon. Njegovo petje je čudovito vplivalo name in v meni so se porajale najčudovitejše misli; bil sem kakor zamaknjen. Nenadoma pa sem se zdrznil; proti meni je prihajala smešno sključena človeška postava. Bila je starka Kla-kla, ki se je vračala domov z veliko butaro suhega dračja na hrbtu, pod katero se Je krivila v tri gube. Starka me ni opazila kakor sem jaz njo. Ko je prišla do reke, je oprezno namerila korak na "most", ki je obstojal iz vrste velikih v vodo položenih kamnov, preko katerih je bilo lahko priti na drugo stran; potem pa naravnost proti meni. Deset korakov pred menoj pa me je uzrjp in butara ji Je od strahu padla na tla, a iz grla se ji je iztrgal oster krik presenečenja in groze; nato je oči vidno hotela zbežati, kajti obrnila se je že, toda groza ji je bila prešla v kosti in noge je niso hotele ubogati; obstala je na mestu kot vkopana. Jaz sem se na ves glas zasmejal; starka je začela obračati glavo na vse strani, dokler ni njen zgrbančeni obraz strmel preko rame v me. Jaz sem se še bolj glasno zarežal, nakar se je ona spet zravnala ter se obrnila, da bi me bolje videla. "Kla-kla," sem jo nagovoril, "mar ne vidiš, da sem človek iz mesa in krvi in ne morda kak duh?- Jaz sem mislil, da ni nikogar doma, da bi mi pripravil hrano. Zakaj nisi šla z ostalimi?" "Ah, zakaj neki!" je tragično zastokala, nato pa se obrnila ter se z dlanjo počila po zadnjici, vzklikajoč: "Zaradi bolečin tukajle!" Jaz sem se spet zasmejal ter jo prosil, da bi mi stvar bolj natanko pojasnila. Starka se je počasi obrnila ter se mi začela počasi približevati, ne da bi pri tem za hip nehala buljiti vame. Nazadnje, še vedno z ne-zaupnostjo v očeh, mi je začela pripovedovati, da so šli vsi ostali na obisk v neko oddaljeno vas in ona z njimi; prišli so že precej daleč, ko so njo nenadoma napadle hude bolečine v križu — tako hude, da se je na mestu sesedla; in starka, hoteč nazorno pokazati, kako jo je zvilo, se je pred menoj dokaj po nepotrebnem sesedla. Toda komaj se je z zadnjico dotaknila tal, že je bila spet na nogah kakor bi bila sedla na bodečo nežo in njeni sovji obraz je izražal vznemirjenje. ~ "Mi smo mislili, da ši mrtev," je pripomnila, še vedno v dvomu, ali nima morda opraviti z mrtvecem. • N "Ne, še vedno sem živ," sem ji zagotovil. 'Torej zato, ker nisi mogla dalje, so te pustili za seboj? Lepa reč! Pa nič zato, zdaj sva tu dva in gledati morava, da bova dobro shajala." Starka se je medtem popolnoma pomirila in je začela kazati veliko zadovoljstvo nad mojim povratkom, obžalujoč, da mi ne bo mogla po-strečl z mesom. Zelo jo je imelo, da bi izvedela, kod sem se klatil in zakaj sem bil tako dolgo odsoten. Ampak meni ni bilo do tega, da bi zadostil njeni radovednosti, vsekakor ne z resnico, kajti vedel sem, da je gledala na Didino hčer z enakimi divjaškimi in krvoločnimi občutki kakor Kva-ko. Toda treba je bilo nekaj reči ln opravičujoč se v mislih s staro špansko domnevo, da smeš nalagati pogana, ne da bi se. ti to štelo v greh, sem jI začel tveziti, da me je vgriznlla strupena kača, nato me je pa presenetilo strašno neurje in črna noč, v kateri nisem mogel najti poti iz gozda; naslednji dan sem se domislil, da mora vsakdo umreti, kogar vgrizne strupenjača in ker nisem maral vznemirjati in žalostiti svojih dobrih prijateljev, sem sklenil, počakati smrti v gozdu, kjer sem si krajšal čas s cigaretami in prepevanjem; ko je tako minulo več dni in noči in sem prišel do prepričanja, da ne bom šel umrl, obenem pa postal lačen, sem vstal ln se vrnil. Starka je med mojim pripovedovanjem z vso resnostjo kimala z glavo in mrmrala sama pri sfbl, nazadnje je pa izjavila, da mi pač ne more in mi ne bo mogla nikdar nobena stvar priti do živega; ali ja verjela, kar sem ji natvezel, je pa seveda vedela le ona. (Dalje prihodnjič.) POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV (nadaljevanje f 3. strani) MUM1CIPAL AMD COOWVt BOMDS—ADULT Martcopa. A rte Debenture Ae« A Pow«r Co. IZartcopa. ArU lncome Ree. A Power Co. lfiaml. Artaon«. HtM«i Artaon a. IS.' Jonaaboro, Ark County Spec Sch. D is t. Craighead Burbank Unift.d S/D. Calif. Et. Sch. Bldg~.. Burbank Unlfled S/D. Calif. El. Sch. Bldf...... Burbank Unlffcd S/D. Calif. RL Sch. Bldg..... Golden Gate Br. * Hwy. DUt. Calif. Golden Gate Br. A Hwy. Diat Calif. C — Golden Gate Br A Hwy. DUt. Calif. "C-- Los Ang« las. Calif, Cltjr S/D.------ Loa Angalas, Calif. Dapt. Walar A Power A - Los Angela«, Calif.. Dept. Water A Powar B......... Loa Angelaa. Calif , Dept. Water A Power Ref. Los Angele*. Calif, Clty Hlgh School Diat..... Loa Angelea. Calif., Cltjr a/D---------------------- Metro, W /D Bo. Calif. Colo. River W. W. Ref......- Metra. W/D So. CalU. Colo. River w W. Ref........ San Franc taco, C!ty A County. Calif.. Sprlngs Valiey .....................—-----------------—......... San rrandaco, City A County. Calif., Sprlngs Valley..........................—------------------- 1940.. 1M0 mi... 1937. ISU... 1987... larr... 19S7.... „1948 . vm~ :Sfc: ..IMS.. .1936 I9SS 1N4 .1384 .197« 1991 .1977 199S .1991 Moffat Tun. Imp. Diat.. Denver Colo... 1937- 1933 .1974 .199« .1990 Brevard Co., Fla., R. A B. Dist. No. S----- Brevard Co., Fla.. R. A B. Diat. No. S------- Brevard Co., ria.. R. A B. Diat. No. S........... Brevard Co.. Fla.. B. A B. Diat. No. «--------- Brevard Co.. ria.. Hlghway Refunding 10-1-30 lasue......... „,' ..:,. ----------------------- Dade Co.. rta.. Tamlaml Hwy----------- Fort Mren. Fla., Ref. "A"--------------- Glades Co.. Fla., Rd.gA Bridga Diat. 9, Palmdale Spec............................................... Glades Co., Fls., Rd. A Brldge Dist. 9. Palmdale Spec Glades Co., Fla., Palmdale Spec Glades Co., Fla., Palmdale 8pec.„..-~..-.~.......—... ji..................... Highlands Co.. Fla., Rd. A Br. Ref. Seriea 1939. Highlanda Spec. R A B. Dist. Rd. Ref., Pasco Co., Fla........—------------------------- Highlands Spec. R. A B. Dist. Rd. Ref., Pasco Co., Fla.. .1998.... Rd. A Brldge Dist. 9. Rd7 A " Brldge" Dist. 9. 1939.. Highlands Spec R. A B. Dist. Rd. Ref, Co.. Fla.. Fla. Fla. Port Refunding Port Refunding. Hollywood. Hollywood, Laka Co., Fla.. Rd. A Brldge Ref. flo. Lake Co., Fla, Rd. A Brldge Ref. So. Co., Fla., Rd. A Brldge Ref. So. Worth, Fla., Ref. "A"______________________ Moore Haven. Fla., Waterworka................ New Smyrna, Fla, Refunding—.................. Orlando, Fla., Water A Light Plani................ Putnam Co. Fla. Bpl. A. A B. S. Int. Ref.... Putnam Co. Fla. Spi. R. * B. S Refunding Putnam Co. Fla. BpL R. A B. I Refunding Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. S Refunding... Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. ft Refunding Putnam Co. Fla. 8pl. R. A B. 9 Refunding Putnam Co. Fla. 8pl. R. A B. 9 Refunding Putnam Co. Flf. Spi. R. A B. 9 Refunding.. Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. 9 Refunding.. Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. 9 Refunding Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. 9 Refunding... Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. I Refunding Putnam Co. Fla. Spi. R. A B. 9 Refunding Putnam Co. Flk. Spi. R. A B. 9 Refunding . Sum ter Co., Fl«, Rd. A Br. Ref. Ser. "A".......... Sumter Co., Fla.. Rd. A Br. Ref. Ser. "A".......... Tarpon Sprlngs Cltjr, Fla. Ref..................____ Voluala Co.. Fla., R. A B. Ref. A-Turnbull Spec Volusla Co.. Fla., R. A B. Ref. A-Turnbull Spec. Wakulia Co.. Fla., Hlghway___________________ West Palm Beaeh. Fla.. Ref. 193« .................. 19IS.. \m .1994 .1999 .1999 .1997 .1947 .1941 .1999 .1947 1949 .194« .1943 ..1S44 -1949 1999 1970 .1997 1940 ......UST...... ...1940... —1999.». ...1940... 1940 —1940.... -.1940.... —ISU ....IS« .....1944 —1949 .....194« .....1947 1949 .....194« .....1999 .1949.. 194A. 1994 S S 3 9% 8% 3% S 3'/i »tt S% 3 V* SV« 4 4 4K 4% s» 4K-« 4*-9 4fc-0 4*-« 9 3-9 5 • S S 4 4 4 4 1-3 3-4 S-4 4*-« f„ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 • 4 .1940____________1999 4 1M0................199« 9-4 .1988.. 19B4.. 1937 ......1974 ......1949 ......194« „..1998 —1991 Vesti iz podjarmljene stare domovine Srbski četnlki Washington, D. C,—Jugoslovanski poročevalski biro Je prejel zanesljive vesti iz podjarmljene Jugoslavija, da je delovanje srbskih črtni kov v Srbiji in Homiii /md>ijc tedne zavzelo tako vrh k obseg, da se nemški vojaki in gestapovci več ne upajo sami hoditi po vaseh in mestih, temveč le v večjih skupinah. ... — V ... — število šrtev^ Argentinski list Idpor, Vrste četnikov ae večajo vsakim dnem. Zlaati delujejo v Bosni, Hercegovini in v Srbiji, orožjem, strojnicami, puškami ln J Izvzeta pa nI tudi Črna Gora. Chicago Park Dist. Ref. Series B.......—...... Chicago Park Dist. Ref. Seriea B.------------- Chicago Park Dist. Ref. Series B................ Chicago Park Dist. Ref. Seriea M------------------- Chicago Park Diat. Ref. Seriea B—.............. Chicago Park Dist. Ref. Seriea B.—.............. Chicago Park Diat. Ref. Series B------------.... Chicago Park Dist. Ref. Sertee B................... Chicago Park Diat. Ref. Series B----------------- Chicago Park Dtat. Ref. Seriea B................. Chicago Park Dist. Ref. Bsfrtes B................... Chicago Park Dist. Ref. Series B.................. Chicago Park Dist. Ref. Series B_________________ Chicago Park Dist. Ref. Seri«« B__________________ Chicago. IU. Wt. Wka. Ctf. Indebtedness Cook Co., nt. Park Ridge Sch. Dtst. No. 04 Refunding ,t„ ................................ Cook Co, IU, Park Rldge Sch. Dist. No. 64 Refunding .....m* ...t....................................„..*„.... Cook Co, IU., School Dis. No. 99, Cicaro Refunding .................................................. Cook Co, lil, School Dis. No. 99. Cicerp Refunding ............1................................ Cook Cb, III, School Dis. No. 99. Cloero Refunding ....................................................... Cook Co., III., School Dis. No. 99, Clcero Refunding ___________________________________________________ Cook Co.. III., H. S. Dist. No. 901. Cleero- SUckney Twp...„."...,„„.................................. Cook Co, III.. H. S Dist. No. 301. Clcero- Stlckney T>H|i» ....... ............mm....... ......... Cook A Will Co, III., Sch Dtst. No. 30« Bloom ______________________________ Cook Cm . III . Malne Twp.. Sch. Dlsi 307 Ref. Cook Co , III. Maine Twp . Sch. Dtst 307 Ref. Cook CO.. III. Maine Twp.. Sch. Dist. 397 Ref. Cook Co . III. Mstne Twp . Sch. Dist. 307 Bldg. Orester Peuria, Sanltary A 8ewer Diapoeal Dist. III. __________________________ Hawthorne Paril Dtat, IU. Ref Highiand Park. IU. Water Morgan Countjr, 111, S/D No Morgan Countjr, IU S/D No. Morgan County, IU. 8/D No. 117 Morgan Cduntjr. IU, S/D No. 117 banliary DUt , Chicago. IU.. Ref Ser San i tar v Diat., Chicago. III, Ref 8er Tessvllle, IU, 8p. Aaeses. 8 TessvtUe. 111, 8p. Aaaeaa. 9. W se teh«« tar IU, Sp. Aaeeaa A W1U County. 01. Relief _____1999 .1989...... .......1999 ..1989«.............1999 ,.1918................1998 .1989................1998 ..1940...........„...1994 1939____________1994 .1918................1994 .1989...............1949 .1989—........1947 ..1989................1943 ..1999................1949 .1981. 1931.. .1189 1931. 1—I 1991 .1991 .1949 1949 1990 1991 ..1947 Catahoula ParUh, La, Rd. Dtat. No 1 Calehoula 1'artah. La, Rd. "Diat. No. 1 ... Catahoula Pariah. La, Rd. Diat. No. 1___ Catahoula Pariah. La.. Rd. Dist. No. 1 Catahoula Pariah. La, 8ebool Diat. No. 1 Catahoula ParMi. La, School Dlet 1... Catahoula Parteh. La, Sehool Dtat |r...... rttfnih vojakov In t oficirja ^ £±Z=UlS Z Lafarette Pariah La, Morehoua« Pariah. Dtat U Dtat 8 Maryland Vat i Capital Pk Comm Maryland Nat'l CaplUl Pk. O Mont«am«ry Ce . Md. Ref A MaAtgonivr y Co, Md. Ref **A" OrmnA Hapida. Mlrh Wa«er Laieatn Park. Mlrh . aehoot Dtat Rei Ber Park. Mlett. ctf 84. Paul. M umi, 8ewa«e Mlaa. 1989 1987 1987 1987 1888 1948 Vtetnburg Vlckaburg. Iv^age 8erl« S . __________ 'lM8 1881 . Rd Dlet. N« 9 ...... 1948 IMua4M| ______ ulito l«8l 1988 Refundmg l«88 Cltjr Mali aertee 31 t l«87 Cltf. Oty. Me. Cltjr NaU C»ty. Me, cujr Hali, > ' 38 I 88 I lOM 1971 1-9 4H-8 4ti-0 .0 S^-9 9 4% 4% 4% 4% 4* 4% 4% 4% 4tt 4^1 4* 4 4 3 414 4V« 9 * 4lfc 9 9 u 41% 9 4% 4% 4% 4% 4* 4lfc 9 9 9 9 9 9 9 S 9 9 9 9 9 9 9 9% 9« Slfc 3'fc 9% 9 999 3 99 9% lil 1.909.00 11.9980« 9, 9T, 19.799J9 Conrad Mont. Water Refunding Co, N. Armory Bita Hudaon Co, N. J, ParanUl School Hudaon Co, N. J, Nursea Home "ind - r Xew Teek New York City Corporate Stock New Vork Ctty Corp. 8upply of Water New Vork Clty Corp. Rapid Tranalt R. R New York Cltjr Corp. Stock Bond*. Various New Vork Ctty Temp. Corp. Water New York aty Corp. Supply of Water New Vork City Cor. Kunldpal Purnoaaa New Vork Cltjr Rapid Tranalt R. r New Yock Clty Rapid Tranalt R. 1 ........ New Yofk Cltar. N. Y. School Conatr New Vork aty Various Municipal Purooiaa ^ Tonawanda. N. Y, U. F.. Sch. Diat 1*— Westchester Co, N. Y, County Home Rldi Westchester Co, N. Y, County Home Bldg Mortk CaroHne ^ Beaufort Co, N>C, Rd. A BndKe........ ...,.' Beaufort Co, N! C, Int. runding Benson School Dist. N. C, Sch^..... Bladen Co, N. C, Rd. A Bridge Buncombe Co, N. C, Rd. A Brldge Ref Cumberland Co, N. C. School Refunding Jonee Co, N. C, Fuadlng_________........"..... Petera Creek Twp.. N. C, Rd, Stoke« Countv Randolph Co, N. C, Rd. A Brldge........ Tranaylvania Co, N. C. School Refunding Transylvania Co, N. C, Int. Funding 'B"~" 19M —1997 1937 1937 .'-18M 19M .1997 .1937 —1937 .1939 '1940 . . .1940 1930 ~iwe 19M. 19» 1B38 1934 -.1937. 1933 1935 .1931 1039 1338 1938 Akron, Ohlo. Maln Trunk 8ewer Bedford, Ohlo. Spec. Aaaeaa Re Parma. Ohlo. Ref. Street Impr.B Sebrlng. Vlllage of, Oblo Refunding 1937. .1937 1939. 1974 1940 1940 .19n 1988 1980 1M1 1944 1986 1987 19M 1980 194» 1983 1978 1947 1945 1949 1948 I97J 1973 1943 1943 1988 1948 Soutk Carollna Chestertield County. 8. C, Refunding................1930...... Cheaterfield County, S. C, Refunding________________1930..... Cheaterfleld Countjr, 8. C. Refunding .........1930 Cheaterfield Countjr. S. C, Refunding____________1830..... Cheaterfleld County, S. C, Refunding.................1930 Pickney Twp, S. Car. Boad.................„.'„.............1931...... (Dalje prihodnjič) 1985 1988 1987 1988 1989 1941 4% «'« 145 3', Iti »'. 3 948 3>« I 4 8 m »'-* 5 8 «4 Hrt Urt 4 3>,-l 8 81. V* l'. »'1 8 Dvanajsta redna konvencija S) (Nadaljevanje s 3. strani) sveti določa po potrebi in razmerah glavni odbor." Pred se ta stavek črta iz resolucije. Sledi debata samo o tem predlogu, v kateri se nagla&jo nasveti k resoluciji in črtanje iz nje. Da naj bi se natanči vedalo, kaj so pravzaprav resnične smernice za bodoče Prosvete, kdo določa te smernice, gl. odbor ali urednik, iz Prosvete in nadaljnje argumentiranje. Zaključek debate. Govore še oni, ki so priglašeni za V nadaljnji debati se poudarja, naj dotični stavek, kat Barbičev predlog črtal iz resolucije, ostane v njej; kij se zgodi, da bo gl. odbor takorekoč prisiljen delati spi v tej negotovi situaciji, ki ji zdaj stojimo nasproti. Nekdo ga—toda predlog ni smatran za predlog po predsedništvi bil na mestu—naj se resolucija izroči nazaj resolucijskemi za popravke. Vpiše naj se vanjo določba, da se ne bo sm doče v Prosveti agitirati za vsakojake Tokalne politične k izven delavskih strank, kar je proti našim zavedno-d< principom. Na to, vsesplošno kriiasto debato br. gi. urednik po stvar iz svojih skušenj. Svetuje, naj dotični stavek, ki gs bich namerava črtati, ostane v resoluciji, da v morebitni gl. odbor ne bo imel vezanih rok. Časi so zelo zamotani ne ve,„kaj se lahko pripeti. Glede delavskih strank je tud vost. Več strank, ki so bile priznane v raznih državah u je že prenehalo eksistirati. In če kakšna izmed današnjih ali naj Prosveta kljub temu piše zanjo v bodoče? Dajte g moč, da bo v potrebi take slučaje po svoji previdnosti proti Barbičevemu predlogu in drugi kritiki zaradi Pi pisave. Resolucija naj se sprejme kot je bila po odboru - na na te j seji. Brat Zigman predlaga, naj se govorniška lista črta. Br. Barbich v zaključnem govoru utemeljuje svoj pro ni dobro prepustiti moč v rokah gl. odbora, da bi spremin niče jednote med konvencijami. Naj se začrta jasna, pot, se potem vsi držimo, tako posamezniki kot uredniški sta te, da se preneha v Prosveti agitacija za kandidate lokal tikarjev nedelavskih strank. I Na glasovanju je bil Barbičev predlog z ogromno v ražen. I Predsednik Petrovich zaključi sejo ob eni uri popoldne MATT PETROVICH, konvenčni predsednik D. J. LOTRICH, MIRKO G. KUHEL, konvenens FRANK S. TAUCHAR, zapisnikar. H naročite » dnevnik PROSVE i «kUpo 11. sed»e konvencij« •• iahk« dva. frLštfari ali pei tlsner »■ •«• ---- tane aa tm enako sa člaao allwawf1 ___K*e f Uani š« plačaj« se )ia to prišteje k 3mM Torej ^J -T da )e liet predrag aa člaao SNPJ. U* gotove Je v vsaki druitnl nokdo ki bi red tttal W|| Pojaantlo:—Vsolej kakor hitro kateri toh člsnor/ prjw»« p SNPJ, ali če 88 presoli proč od druiin« to tednik, bode moral tisti član ls dotlčn® dmttas, w * naročena na dnevnik Proeveto, to tskoj i»manM ln obenem doplačati dotično vaoto ltatu ProsvJA stori, tedaj mora upravništvo mižati datum za to v*>u. Itu. f» .1. la, z. ctoaro in p- 1 tednik la.— t sodnika to • t todntko to 4 tednike to | tednike* to Ual. ki FROftRA. 8MPJ. S0ST So. Lawndato Ata Chtooeo, DL - t)---- || 1 41— .............. __J