"•“TO □ iÜ{Ji“u,od
tPpta □ limn
nuuoDUj !*«d fini»!
vpaJUON □
E HMELJA

i je avgusta prišlo v Savinjsko dolino tudi nad deset rišle so iz raznih krajev-.SIovenije in sosednje Hrvatske, da bi zaslužile.
Danes sodi ročno obiranje hmelja že med ljudsko folkloro, saj hmeljevk v Savinjski dolini ni več. Obiralke so nadomestili obiralni stroji, ki delo hitreje opravijo. V teh dneh obira hmelj v Savinjski dolini nad 150 strojev in če bo lepo vreme, bo pridelek pravočasno obran in pospravljen.
Naš posnetek kaže tekmovalke pri ročnem obiranju hmelja na praznovanju hmeljarjev v Braslovčah.
»Savinjski občan« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristjan Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan, Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 10.500'iz vodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št.421-1/72 je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1982
1119820619.8	COBI SS o
Leto V Številka 8 Avgust 1982
LETOŠNJ,
Hmeljarji v Savinjski dolini imajo že nekaj dni polne roke dela z obiranjem. Kjer ni hmeljišč oklestila toča in jih niso razdejale ujme (vihar), bo pridelek nadpoprečen. Hmeljišča so bogato obložena s kobulami in vse kaže. da bo hmelj ’.udi kakovosten.
Po lanski rekordni letini imamo še eno dobro letino ne glede na to. da je nekatera hmeljišča prizadela toča z viharjem. Hmeljarji so računali, da bo znašal letošnji pridelek
hmelja okoli 3800 ton. pa ga bo precej manj. Sicer pa je za zdaj še prezgodaj govoriti o lem. kakšen bo pridelek, saj se je obiranje šele dobro začelo.
Kol je znano, imamo domala ves hmelj že vnaprej prodan za dolarsko valuto. Naš hmelj-slovi zaradi visokih odstotkov smol in kvalitete tudi na sicer hudo zahtevnih inozemskih tržiščih. Ni naključje. da kupci na tujem še vedno močno povprašujejo po goldingu. domači sorti hmelja.
( -
SE SO NOTRANJE REZERVE
V tem času si številne naše delovne organizacije prizadevajo, da bi ob stabilizacijskih pogojih gospodarjenja dosegle kar najboljše rezultate. V teh naporih za proizvodnjo in za čim večji dohodek pa je vre bolj prisotno spoznanje, da je mogoče v teh težkih razmerah doseči ustrezne rezultate !e na osnovi večjih delovnih naporov. Mnogi naši delavci si iz dneva v dan prizadevajo zagotoviti dovolj surovin in polizdelkov za nemoteno proizvodnjo. Dogaja se. da smo zaradi pomanjkanja določenih materialov primorani v kratkem času preusmeriti proizvodnjo, da ne bi prišlo do prevelikega izpada. Mnogo> bolj kot v prejšnjih letih varčujemo z materiali in energijo. Res paje. da so na lem področju še vedno velike možnosti, ki jih bo treba izkoristiti.
Skrb za kvaliteto proizvodnje ima ob teh. za marsikatero organizacijo zaostrenih tržnih razmerah in glede na izvozno usmerjenost, poseben pomen. Iščemo tudi nove proizvodne usmeritve, takšne, ki omogočajo večjo porabo domačih surovin.
Ob vseh teh aktivnostih in naporih pa marsikdaj težko razumemo določene administrativne ukrepe, ki nekatere organizacije združenega- dela postavljajo v skoraj brezizhoden položaj. Večkrat nismo dovolj usklajeni in tako določene konkretne rešitve izostajajo. ati pa se jih lotevamo prepozno. Vsiljuje se vprašanje, ali smo v širši skupnosti sposobni pravočasno razreševati probleme. ki so bistveni za nemoteno proizvodnjo, takšno, ki ima v sedanjem stabilizacijskem obdobju širši pomen.
A li znamo izven neposrednih proizvodnih procesov dovolj ceniti vse te napore delovnih kolektivov? A li ni še vse preveč prisotno naše porabniško razmišljanje? AH res znamo vsak dinar, ki ga je ustvarilo gospodarstvo. dovolj ceniti ter smotrno in racionalno vlagati?
Gotovo je v prizadevanjih za premostitev teh težkih pogojev gospodarjenja v naših gospodarskih organizacijah nujno tudi izven gospodarstva storiti vse za njegovo razbremenitev. Tako bomo opravili zahtevne naloge in skrbeli za nadaljnji razvoj.	-an
ki sicer ne daje tolikšnega pridelka kot nekatere nove sorte doma vzgojenega hmelja. In tako bodo naši hmeljarji poleg novih sort še naprej sa-
dili golding. da bi ustregli zahtevam kupcev.
Čeprav bo hmelja nekaj manj. kot smo pričakovali, bo treba s pogodbami določeno količino hmelja v celoti izvoziti inozemskim kupcem. Teh kupcev ne zanimajo naše vremenske neprilike, zato zahtevajo v celoti dogovorjeno naročilo hmelja.
To pa pomeni, da bo treba nekoliko zmanjšati dobave domačim kupcem — proizvajalcem piva. To bo potrebno storiti tudi zaradi deviznega izkupička, ki ni majhen. Hmelj sodi med tisto blago, ki ni obremenjeno z uvozom in pomeni za naše gospodarstvo čiste devize. Situacija na trgu narekuje, da bomo v naslednjih letih pospešeno obnavljali hmeljišča, saj bi lahko prodali
precej več hmelja, kot ga pridelamo.
Hmeljarji so v glavnem zadovoljni z napovedano odkupno ceno. Kolikšen bo izkupiček. bo v največji meri odvisno od pridelka. Ni malo hmeljarjev, kr visoko presegajo poprečni donos hmelja v Sloveniji in tako dobijo za hmelj veliko več. To velja zlasti za tiste hmeljarje, ki so svoja hmeljišča obnovili z aurore in drugimi rodnimi sortami hmelja.
Morda še ta. da je pred letošnjim obiranjem hmelja v Savinjski dolini bilo pravočasno poskrbljeno za večjo varnost na cestah. V času obiranja hmelja se namreč ceste polne hmeljarskih voz pa tudi delavcev. zato še večja previdnost nikakor ni odveč. Ob-iralnih strojev je v glavnem dovolj pa tudi sušilnice so bile pravočasno nared za največje opravilo leta. Preostane nam le še to. da hmeljarjem vse do konca obiranja zaželimo lepo vreme.	Lojze Trstenjak
0 STANJU IN PROBLEMIH V ŠOLSTVU
V šolskem letu 1981/82 je v devetih osnovnih šolah obiskovalo pouk 4326 učencev, glasbeno šolo 345 učencev, medtem ko je bilo v vrtcih 1330 otrok. Poprečni učni uspeh je bil 98,5 %, ki pa bo po opravljenih popravnih izpitih še nekoliko večji. Doseženi uspehi so plod prizadevnega dela prosvetnih delavcev, boljših pogojev dela ter uvajanja sodobnih oblik in metod pouka. Osnovno šolo je uspešno zaključilo tudi 21 odraslih.
Pouk je potekal v eni izmeni, razen na šolah Griže, Vransko in Šempeter, kjer je še vedno enoin-polizmenski pouk. Aprila je začela s celodnevno obliko dela osnovna šola Petrovče in sicer s prvim in drugim razredom. Tako je bilo vključenih v celodnevno šolo 699 učencev ali 16 %.
Učenci so svoje želje in sposobnosti zadovoljevali v številnih interesnih dejavnostih in pri fakultativnem pouku, delovno vzgojo so si pridobivali v proizvod-
nem delu. Vse več je šol, ki so uspešno sodelovale z organizacijami združenega dela pri organiziranju proizvodnega dela, kjer so učenci spoznavali proizvodni proces, pravilen odnos do dela, odkrivali lastne interese in sposobnosti ter razvijali umske in fizične sposobnosti.
Tudi v bodoče si želimo tako uspešno sodelovanje, še več, k sodelovanju želimo pritegniti čimveč sodelavcev iz OZD. To je še posebej pomembno za poklicno usmerjanje.
V naslednjem šolskem letu bo število otrok in oddelkov porastlo še zlasti v Žalcu, Preboldu, Petrovčah in • Braslovčah. Kadrovska zasedba še vedno ni v celoti ustrezna, najbolj primanjkuje učiteljev glasbenega pouka. Veliko pridobitev bo pomenila dograjena šola na Polzeli, v jeseni pa bomo odprli tudi nov vrtec v Šempetru, tako bo v 70 oddelkih v občini vključenih v otroško varstvo okrog 1430 otrok.
Največ otrok bo odklonjenih v Žalcu, kjer so potrebe po vrtcu sedaj največje.
Kljub novim pridobitvam pa ostajajo v ospredju finančni, prostorski in stanovanjski problemi. Prepočasi uresničujemo družbeno sprejeto načelo o enakopravnem družbenoekonomskem položaju prosvetnih .delavcev z delovnimi ljudmi na drugih področjih združenega dela. Zaradi tega in vse večjega prizadevanja za modernizacijo pouka ter učnih uspehov na eni strani, na drugi strani pa omejitev teh sredstev povzroča, da je položaj delavcev vzgoje in izobraževanja nezadovoljiv. KJjub temu bodo delavci v vzgoji in izobraževanju vestno nadaljevali svoje delo pri oblikovanju svobodne, ustvarjalne, samostojne in celovite osebnosti samoupravne družbe.
V novem šolskem letu želimo učencem in prosvetnim delavcem mnogo delovnih uspehov.
Breda Verstovšek
Iz uredništva:
SPOŠTOVANI
BRALCI
Kljub dopustniškim časom dogajanj v tem mesecu ni manjkalo. V uredništvu smo si prizadevali, da bi jih spremljali in pripravili poročila. Žal je med dogodki bilo vse preveč novic o ujmah, toči in drugih nesrečah o katerih tudi v tej številki poročamo. Sicer pa so bile v ospredju ocene gospodarskih rezultatov, s katerimi ne moremo biti najbolj zadovoljni. V uredništvu smo se za to odločili, da prizadevanjem gospodarstva v tej in v bodočih številkah namenjamo največ pozornosti.
Upamo, da smo vam uspeli ponudili čim več informacij in zanimivega branja.
Že sedaj sodelujemo z mnogimi dopisniki iz krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela. Mrežo dopisnikov pa želimo še razširiti, zato vas vabimo k sodelovanju. Pišite nam o življenju in delu v vaši okolici, obveščajte nas o posameznih dogodkih. Obiskali vas bomo in skupaj z vami pripravili zapis. Se posebej nas zanima, kako ocenjujete naše glasilo in veseli bomo vaših predlogov za popestritev njegove vsebine.
V mesecu juliju smo začeli tiskati časopis pri Večeru v Mariboru, zato morda kdo ni dobil zadnjih številk. Vemo tudi. da so problemi zdostavo, nekatera gospodinjstva pa že dalj časa ne dobijo časopisa. Sporočite nam. naslov potem ga boste zagotovo dobivali.
Kot ste opazili, smo tudi tokrat izšli v skrčenem obsegu ha osmih straneh, v kar nas je primoralo pomanjkanje časopisnega papirja. Žal tako nismo mogli objaviti vseh prispevkov dopisnikov, za kar se opravičujemo. Objavili jih bomo v naslednji številki.
Odgovorni urednik
PREDEN SE V ŠOLO PODAMO
_________________________________:_____________________
NOVO SREDIŠČE VAŠIH NAKUPOV
nama
PRODAJNI CENTER LEVEC
■
PO VSE POTREBNO ŠE V NAMO
pesnina
ZA SRECO V DRUŽINI

NAKUP V LESNINI
KAKO SMO GOSPODARILI:
Se najboljše kmetijstvo
Dosežki Šestmesečnega gospodarjenja v žalski občini niso razveseljivi, saj ustvarjeni dohodek ni pokril vseh oblik porabe, oziroma je slednja rasla hitreje od stopnje rasti dohodka in čistega dohodka.
• Neugodna gibanja, kijih je bilo opaziti na začetku leta, oz. v prvih treh mesecih tekočega leta, so se nadaljevala tudi v drugem kvartalu. Posamezne ekonomske kategorije so znatno pod planskimi okviri, slabša pa se tudi delitvena struktura dohodka in čistega dohodka.
Ob nedavno sprejetih intervencijskih ukrepih (zamrznitev cen, ukinitev potrošniških 'kreditov) ni pričakovati vidnega izboljšanja v drugem polletju in tako bo treba napeti vse sile za uresničevanje stabilizacijskih programov.
Ocene gibanj posameznih ekonomskih kategorij kažejo, daje gospodarstvo povečalo celotni dohodek za 20 %, ob tem pa so se za enak odstotek povečala tudi porabljena sredstva. Tako znaša rast dohodka 19%. primerljivega dohodka pa 24 %. Industrija je zabeležila le 14% rast dohodka, tako da se je ob 13 % rasti porabljenih sredstev dohodek povečal za 16%. Nizko rast dohodka pripisujejo predvsem zmanjševanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje.
Ob 19% rasti dohodka smo povečali del čistega dohodka za OD (bruto za 31 %), kar kaže, da ne uresničujemo dogovora o razporejanju dohodka in sredstev, se je v globalu akomulacija zmanjšala za 1 %, sredstva za reprodukcijo pa so porasla le za 18 %. Poslabšali sta se rentabilnost in ekonomičnost. Družbcnaproduktivnostje sicer porasla za 21 %, kar pa ne zadošča za uresničitev planiranih razmerij.
Skrb zbuja tudi podatek, da v šestih mesecih tekočega leta uvoz nismo pokrili z izvozom. Dohodek je najhitreje naraščal ' v kmetijstvu (46 %), najmanj pa na področju stanovanj-sko-komunalne dejavnosti ( 1 %). V industriji, kjer je 'dohodek porastel za 16%, je edino gradbeništvo izkazalo celo nižji dohodek kot v enakem obdobju lani. Število zaposlenih je najbolj poraslo v trgovini (13 %), v prometu (6%), ostale dejavnosti (gradbeništvo, stanovanjska in komunalna dejavnost, obrt) pašo celo zmanjšale število zaposlenih.
V	strukturi ustvarjenega dohodka se je delež industrije zmanjšal od 82 % na
79.7	%, medtem ko se je v kmetijstvu povečal od 5,7 ha 7 %. Bilo je tudi 13 izgubarjev, v skupnem znesku 35.8 milijonov dinarjev.
V	tem obdobju je znašala -vrednost izvoza 571.694 tisoč dinarjev (ind. 101.4), od tega 61 % na konvertibilno področje, 39% pa na klirinški trg. Skupni plan izvoza je bil dosežen 43,6 %.
Podatki opozarjajo, da nam gospodarska gibanja uhajajo Iz rok in da bo treba napeti vse sile, da bi v drugi polovici leta odpravili neugodne trende.
POVEČAN UVOZ
Polletni gospodarski rezultati
Gospodarski rezultati, ki smo jih ob polletju dosegli v naši občini, niso spodbudni. Gibanja na področju ekonomskih odnosov s tujino so precej slabša kot v prejšnjih obdobjih, izgube znašajo dobrih šestnajst milijonov dinarjev, dohodek ne zadošča za pokrivanje vseh vrst porabe in še bi lahko naštevali.
Poraba torej raste hitreje od dohodka in čistega dohodka. Naše gospodarstvo je dohodek povečalo za dvajset od-stotkov. Za prav toliko pa so se povečala tudi porabljena sredstva. Doseženi dohodek je precej izpod plana, saj znaša komaj dvajset odstotkov.
Slabši so bili polletni rezultati še zlasti v industriji. Tam so zabeležili le trinaj-stoodstotno rast prihodka. Ob hitri rasti porabljenih sredstev se je dohodek povečal za šestnajst odstotkov. Torej, lahko
sklepamo, da nizka rast dohodka ni v tolikšni meri posledica visokih cen reproma-terialov in surovin kot nizkega fizičnega obsega proizvodnje.
Zanimiva je tudi ugotovitev. da so se sredstva za bruto osebne dohodke povečala za enaintrideset odstotkov. Ob nizki rasti dohodka to pomeni, da v občini ne izvajamo sprejetih določil dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Zaradi preveč izplačanih osebnih dohodkov se jè zmanjšala akumulacija, med tem ko so sredstva za reprodukcijo narasla le za osemnajst odstotkov. Za 29 odstotkov nižja kot v enakem lanskem obdobju je tudi donostnost. ekonomičnost, pa se je znižala za en odstotek.
Z izgubo je poslovalo šest organizacij združenega dela: Sigmin tozd Sanitarne stene.
MontanintozdZaloškagorica. hotel Prebold. Avtoprevoz Šempeter. TZO Prebold in Dravske elektrarne Maribor-Elektroprenos Podlog.
Industrija je izvozila za več kot 428 milijonov dinarjev izdelkov. Pri tem je skrajno neugodna regionalna struktura izvoza, saj je predstavljal izvoz na konvertibilna področja le oseminštirideset odstotkov. Vrednost izvoza kmetijstva in trgovine pa je znašala dobrih 143 milijonov dinarjev. Celoten izvoz je bil na konvertibilna tržišča. Močno seje povečal uvoz. Znašal je več kot 160 milijonov dinarjev, tri četrtine pa ga je bilo s konvertibilnega tržišča. Skratka — ob polletju uvoz ni bil pokrit z izvozom. To pa postaja dejansko vse bolj zaskrbljujoče. še zlasti zato, ker vemo, da doslej ni bilo tako. -ez
Obiralni stroji za hmelj, pripravljeni za izvoz v Rumunijo
(HMEZAD STROJNA	- TOZD ŽALEC	'N ROJEV
VEČJI IZVOZ OBIRALNIH Sl		
Strojna Žalec se'v žalski občini uvršča med tiste manjše kolektive, ki svoje izdelke uspešno izvažajo na tuje. Vsekakor je razveseljivo, da bodo letos v primerjavi z lanskim letom kar za 80 odstotkov povečali vrednost izvoza. Izvažajo predvsem stroje za obiranje hmelja, pa tudi drugo kmetijsko mehanizacijo. Letošnja vrednost izvoza naj bi znašala nad 600 tisoč dolarjev.
Obiralne stroje za hmelj izdelujejo po tehnologiji za-hodnonemške tovarne Wolf. Letos je največja uvoznica teh strojev Romunija. V letih 1980/81 so jim odpremili 20 obiralnih strojev, letos pa že
13.	Stroji imajo večjo zmog-
ljivost oziroma enstroj obere v eni uri 300 hmeljskih trt. Kupci na tujem pa tudi domači hmeljarji so zadovoljni s to mehanizacijo, saj je kvalitetna. njena velika vrednost pa je tudi v tem, daje moč stroje za obiranje hmelja enostavno vzdrževati.
Novi predpisi glede udeležbe pri izkupičku deviz so prizadeli tudi Strojno. Kljub večjemu izvozu pridobijo komaj dovolj deviz za nabavo potrebnih delov. To pa seveda ne zmanjšuje pomena njihovega izvoza, saj s tem prispevajo delež pri izravnavanju zunanjetrgovinske bilance.
Tako kot marsikje, se tudi v Strojni spoprijemajo s teža-
vami pri zagotavljanju reprodukcijskega materiala. Poleg Romunije, ki blago plačuje v dolarski valuti, se Strojni odpirajo možnosti prodaje obiralnih strojev v Bolgariji; Iran pa se zanima za stroje za pridelovanje krompirja. Prvo vzorčno pošiljko teh strojev so kupcu že odpremili. Strojna izdeluje še trosilce za umetno gnojilo in drugo mehanizacijo za potrebe hmeljarjev in sadjarjev.
Na rob bi zapisali še to, da njihov proizvodni program temelji na dosežkih lastnega dela in c)b dobrem sodelovanju s proizvajalci.
Tk. L
izguba v zdravstveni skupnosti
Zaradi doseženih prihodkov interesnih skupnosti v prvi polovici leta, zaradi novo ocenjene mase bruto osebnih dohodkov in zaradi povečane skupne porabe za dobrih dvanajst milijonov dinarjev so se prispevne stopnje za občinske interesne skupnosti s prvim avgustom v globalu znižale za 0,25 %. Prispevna stopnja iz osebnega dohodka se je znižala za 0,3 %, iz dohodka po osnovi BOD pa seje povečala za 0,05 %.
Celotni prihodki samoupravnih interesnih skupnosti so ob polletju znašali več kot 50 odstotkov letnega plana.
Celotni prihodki pri izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva so nad planom zaradi zagotavljanja naložbenihsredstev. Izobraževalna skupnost je iz sredstev samoprispevka prenesla dobrih osem milijonov dinarjev za izgradnjo osnovne šole na Polzeli. Kulturna skupnost pa je skupnosti otroškega varstva posodila za gradnjo vrtca v Šempetru dvanajst milijonov dinarjev.
Odhodki '-interesnih skupnosti so bili realizirani od 31 % (pri občinski raziskovalni skupnosti) do 51 % pri občinski zdravstveni skupnosti. Pri
tistih interesnih skupnostih. Iger je bila poraba pod planom, so programi takšni, dajih ne izvajajo po dvanajstinah, temveč odpade večji del plačilne obveznosti na drugo polovico leta.
Zdravstvena skupnost ima ob polletju za pet milijonov in 654 000 dinarjev izgube. Več kot so planirali so namreč porabili za osnovno zdravstveno varstvo in to predvsem za ambulantno zdravstveno varstvo, zobozdravstveno varstvo, za proteze in ortopedske 'pripomočke ter za zdraviliško zdravljenje.
-ez
Iz proizvodnje kleparske opreme v Sigmi na Vranskem
V poročilu o poslovanju
gospodarstva občine Žalec za prvo polletje Smo zasledili, da je med izgubaši tudi Sigma. TOZD Sanitarne sten«. Zanimalo nas-je, kako ocenjujejo gospodarske rezultate v Sigmi. O tem smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije Radovanom Goriškom in vodjem TOZD Vransko Radenkom Živanovičem.
Najprej smo vprašali Radovana Goriška, kje so razlogi za izgubo v TOZD-u Sanitarne stene in kakšne ukrepe in načrte so si zastavili do konca leta?
Radovan Gorišek: »Razlogi za nastalo situacijo so objektivnega in tudi subjektivnega značaja. Težave, ki so prisotne v gradbeništvu, se odražajo tudi pri nas. G re za zmanjšanje investicijske dejavnosti, za razkorak v cenah repromate-riala in končnih izdelkov. Med subjektivnimi razlogi naj omenim slabo organizacijo dela, porabo materiala, izkoriščenost delovnega časa, ne-kontinuirana naročila itd. V ukrepih, ki smo jih sprejeli, namenjamo ravno tem slabostim največ pozornosti. Če bomo skupno z vsemi zaposlenimi v TOZD-u, še posebej z vodstvom, odgovorno uresničevali sprejete ukrepe, so-
dim. da bodo tudi rezultati
spodbudnejši.«
Povsem drugačna slika je v temeljni organizaciji Kovinska predelava Vransko, kjerso rezultati zelo ugodni. Večina kazalcev gospodarjenja je v primerjavi z lanskim letom presežena za več kot 200 %. Kako so dosegli takšne rezultate?
Radenko Živanović: V tem
letu je proizvodnja potekala kontinuirano torej brez večjih zastojev, porastla je produktivnost in s tem fizični obseg proizvodnje, seveda ob večji izkoriščenosti delovnega časa. Za dosežene rezultate imajo največ zaslug delavci, ki so spoznali, da je le z delom mogoče ustvariti večji dohodek. Zavedamo se težav, s. katerimi se še bomo srečevali, predvsem v zvezi z reproma-teriali, rezerve bomo iskali v temeljni organizaciji. Intenzivno delamo na novih programih, omenim naj trajno goreče peči na lesne odpadke, izboljšati pa bomo morali še organizacijo dela, izkoriščenost delovnega časa in še kaj.«
Lahko bi rekli — dve plati medalje, pa vendar— ključ je v obeh primerih v boljši organizaciji dela v izkoriščenosti delovnega časa; skratka v notranjih rezervah.	jk
Sindikalne informacije
Pri občinskem svetu Zveze sindikatov, v Žalcu so se od ločili, da bodo izdajali informacije o delu in nalogah ; '-sindikatov. Ker gre za z»n\-mivo novost, smo za pogovor zaprosili sekretarja občin-•skega sveta Karla Seiberta.
—	Kako bodo izhajale te informacije io kaj želite z njimidoseči?
K.	Seibert: »Izhajale bodo po potrebi, vsekakor pa več krat v letu. Vse je seveda odvisno od sindikalne aktivnosti. Če bo treba, bodo izhajale tudi vsakih štirinajst dni. V informacijah bodo objavljene tekoče naloge Zveze sindikatov. Prva številka bo izšla , že v naslednjih dneh.«
—	Kakšna bo vsebina pn e številke?
K.	Seibert: »Poleg uvodnika bodo v prvi številki objavljene še aktualne naloge Zveze sindikatov, ki izhajajo, iz seje predsedstva republiškega sveta, ki je bila pred kratkim. Gre za izvleček giavnib nalog. Le-te smo obravnavali tudi na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov. S temi nalagam) želimo seznaniti širši krog sindikalnih
aktivistov v organizacijah združenega dela. V pn i številki bo tudi poročilo o podelitvi priznanj samoupra-vljaieein h) srebrnega znaka Zveze sindikatov. Pisali bomo tudi o občinskem in republiškem tekmovanju kovinarjev. Objavljeni bodo še zaključki s seje predsedstva občinskega sveta ZS o pomembnejših vprašanjih, ki jih obravnavajo naše komisije in sveti ter odbori. Skušali bomo posredovati tudi podatke o osebnih dohodkih, naraščanju življenjskih stroškov in še o 6em?«
—	Kdo bo prejemal te informacije?
K.	Seibert: »Informacije bodo prejemali predsedniki osnovnih organizacij, ti pa naj bi potem v svojih sredinah informacije posredovali na izvršilnih odborih ter drugim članom.«
—	V kakšni obliki bodo izhajale infonmacije?
K.	Seibert: »Prva številka bo v ciklostilu! obliki, za vnaprejpa še ne vemo. Truditi pa se bomo, da bodo zanimive po vsebinski in oblikovni plati, saj bodo le tako lahko dosegle svoj namen.«
-nik
HUDA URA NAD SA VINJSKO DOLINO:
VIHAR POVZROČIL VELIKO RAZDEJANJE
Viharje bil tako silovit, da je ruval debela drevesa, razkrival strehe in podiral hmeljske žičnice — največ škode je nastalo na hmelju, kije tik pred obiranjem.
Minulo soboto med 15. in
16.	uro se je nad nekaterimi kraji Savinjske doline razdivjala huda ura s silovitim viharjem, kakršne ljudje ne pomnijo. Vihar je igraje ruval mogočna drevesa, podrl kozolec kmeta Franca Baša v Kamenčah, razkrival strehe, podrl več hektarov veliko leseno hmeljsko žičnico, z ostalih betonskih žičnic pa potrgal hmelj in ga steptal na tla.
Vse se je zgodilo v nekaj minutah in vihar je po nekaj minutah divjanja tako hitro, kot je pridivjal, tudi ponehal. Za njim pa je ostala pustoš, velika škoda.
Kot ugotavljajo je vihar zajel in poškodoval okoli 40 hektarov hmeljskih nasadov, od tega je 20 ha Hmezadovih žičnic, 20 ha pa hmelja v kooperaciji. Škoda na hmelju bi bila še večja, če bi vihar podrl tudi betonske žičnice, ki pa so to pot vzdržale. Podrta je le sedem ha velika hmeljska žičnica kooperacijske proizvodnje v Poljčah.
Medtem so skupine delavcev že obesile vodila s hmeljem. Hmelj je precej poško-
Ivo Dernač
dovan in bo pridelek občutno manjši. Hmelj namreč še ni dozorel za obiranje. Že prve ocene kažejo, da je sobotna ujma uničila od 60 do 70 odstotkov pridelka hmelja na območju Kamenč, Glinja, Pariželj, Poljč in ostalih vasi.
Hmezad ocenjuje, da je nastalo na hmelju za devet milijonov dinarjev •škode, še večja pa je škoda v kooperacijski proizvodnji, ki znaša 14 milijonov dinarjev. Seveda pa te številke še niso dokončne. To je po krajšem presledku že drugi udarec Savinjski dolini in njenemu hmelju. Nedavna toča je povzročila veliko škodo, saj bo 400 ton manj hmelja, k temu pa je treba dodati še škodo po zadnjem viharju, ki je hmeljarjem odškmil okoli 50 ton hmelja. Občutna škoda je tudi na porušenem Baševem kozolcu, izruvanem sadnem drevju in na drugem imetju.
Naj zapišemo, da so štabi civilne zaščite takoj začeli delati in s skupnimi napori kmalu odstranili najvidnejše posledice sobotne ujme.
Zapisali smo nekaj izjav krajanov iz Kamenč in Pariželj: Kmet Franc Baš iz Kamence nam je povedal, da ga je vihar zajel na dvorišču. »Na opozorilo zeta Petra sem se še zadnji trenutek umaknil pod streho, siceT bi me vihar dvignil in treščil kdo ve kam.
Franc Bai
Kozolecje dvignil, kot bi bil iz
kart. nato pa ga treščil na tla, da je ostala sama podrtija. Kozolca ni več, vihar pa je poškodoval tudi avto in traktor. Škoda je velika in težko bo. saj imamo kozolec zava-. rovan za skromno vsoto. Še dobro, da smo pri takem razdejanju ostali pri življenju.«
Janez Šmon:	»Grabimo
hišo. Opazili smo, da slf bliža huda ura. vendar tako silovitega viharja nismo pričakovali. Ko nas je zajel, smo bili vsa družina pod šotorom. Z ženo sva krepko držala platno in vrvi. da nam vihar ni dvignil strehe. Obdržali smo se skupaj, kovinske palice pa so vse zvite. Kaj takega še nismo doživeli.«
Ivo. Dernač, Parižlje: »Ujma nas je zalotila pri gradnji hiše. Opazovali smo, kako se vrtinči po zraku nekakšen stožec še najbolj podoben velikanskemu čebeljemu i panju s premerom vsaj petdesetih metrov. Ko nas je zajel, je bilo treba hitro pod streho na varno. Vihar nam je porušil steno, ki smo jo pozidali. Razdejanje je trajalo nekaj minut, nato seje vihartako hitro polegel, kot je prihrumel. Škoda je velika in dobro je, da ni bilo človeških žrtev.«
Lojze Trstenjak posnetki: L. Korber
Janez Šmon
NISO OSTALI SAMI
Ob težki naravni nesreči, ki je prizadela Braslovče, je kmetom kooperantom med prvimi priskočila na pomoč kmetijska zadruga, in delavci delovnih organizacij, ki so prizadetim pomagali odpravljati posledice orkanskega vetra. Kmetje kooperanti braslovške zadruge • Parižlje —Poljče se vsem. še posebno vodilnemu osebju zadruge, zahvaljujejo za izkazano pomoč.
^IMOVO NEURJE	^
Vse kaže. da letošnje vremenske neprilike hudo pestijo kmetovalce Savinjske doline. Le nekaj dni po hudem neurju z močnim viharjem, o katerem poročamo, je minulo soboto nekatera področja Savinjske doline zajelo novo neurje. Med močnim nalivom je padala tudi toča. Neurje je zlasti povzročilo precejšnjo škodo na območju Braslovč in Letuša, kjerje podrlo tudi šest hektarov veliko hmeljsko žičnico.
Na območju Braslovč je močno narasel potok in zlasti v Rakovljah poplavil nekatere stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Škode še niso ocenili, vsekakor pa je občutna. Prizadeto prebivalstvo je ob krepki pomoči gasilcev in drugih takoj začelo odstranjevati posledice ne-
vii:ia- _________________________ J
Vihar je igraje ruval drevesa
Solidarnost ob naravnih nesrečah
Predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec je na zadnjih dveh sejah obravnavalo poročila o nastali škodi po toči. potresu in neurju ter hkrati ocenilo ukrepe za omilitev škode in pomoč prizade-
tim.	Ocenjena škoda na poljščinah in zgradbah znaša okrog 250 milijonov dinarjev.
Predsedstvo je ugodno ocenilo prve ukrepe in akcije za ocenitev škode jn pomoč. Zato je izreklo priznanje izvršnemu svetu skupščine občine in komisijam SOZD Hmezad in dejavnikom v krajevnih skupnostih, zlasti civilni zaščiti.
V mnogih primerih se je izkazala medsebojna sosedska pomoč, bilo pa je tudi nekaj solidarnostnih akcij. Zlasti dobro je ocenjen ukrep izvršnega sveta o mobilizaciji vojaških obveznikov iz območja Braslovč za dviganje podrtega hmelja.
Za še hitrejše obveščanje in ukrepanje bo še potrebno
opraviti določene priprave v zvezi s centrom za obveščanje, javljanje, opazovanje in alarmiranje ter v službah organov za notranje zadeve. Izrednega pomena je pravočasna in številna organiziranost vseh sil v krajevnih skupnostih. O tem so prejele krajevne konference nekaj pobud. Izvršni svet pa bo skupaj s sekretariatom za ljudsko obrambo in drugimi upravnimi organi pripravil enodnevni seminar s primernimi navodili za odgovorne aktiviste v krajevnih skupnostih.
Pospeševalna služba KZ Savinjska dolina je bila uspešna. Predsedstvo je podprlo' predlog izvršnega sveta bankam na našem območju, da naj nudijo prizadetim občanom in organizacijam posojila pod ugodnejšimi pogoji. Zavarovalnice pa naj nekoliko hitreje ocenjujejo škodo. Občanom pa velja priporočit}, da je potrebno pri zavarovalnici v večji meri zavarovati imetje
in pridelke.
Predsedstvo je podprlo tudi pobude in predloge za spremembo družbenega dogovora o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji. Solidarnostni sklad bo potrebno ustanoviti tudi v občini in najti pa tudi primerne oblike združevanja sredstev; del sredstev pa naj bi ostal občinam tudi od republiškega sklada.
Sredstva javnega obveščanja so se hitro in dobro vključila v obveščanje in poučevanje občanov. Bilo pa je objavljenih tudi nekaj napačnih informacij.
Predsedstvo je obravnavalo tudi druga aktualna vprašanja, zlasti prve ocene rezula-tov gospodarjenja skupne in splošne porabe v prvem polletju 1982. Sprejeta stališča so podobna Stališčem izvršnega sveta in drugih družbenopolitičnih organizacij.	-ez
Na Vranskem so mladi molčali
Okrogla miza. ki so jo na Vranskem pripravili v okviru Srečanja mladih zadružnikov Slovenije, je skušala odgovoriti na vprašanje, kako ustvariti pogoje, da se bodo mladi odločali ostati na kmetijah. Pričakovati je bilo, da bodo mladi kritično spregovorili o delu. življenju in težavah na kmetijah. Žal pa je okrogla miza razočarala. Mladi kmetje so namreč .bolj kot ne molčali, če pa se je že kdo oglasil, potem je zastavil vprašanje, ki sicer ni nepomembno. nihče pa ni opozoril na korenine vseh problemov.
Eno od osnovnih vprašanj je bilo. kako zagotoviti mlademu človeku, ki seje odločil, da bo kmet. vsaj približno enake pogoje za življenje, kot bi jih imel. če bi se zaposlil drugje. Vsakdanji primeri opozarjajo na to, da o izenačitvi sploh ni govora. Ena izmed bistvenih razlik je v tem. da se delavcu, denimo v industriji, ni treba ubadati s problemom, kako plačevati vse prispevke, ki mu bodo zagotovili zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Socialna varnost kmetov je mnogo bolj negotova.
Precej težav v kmetijstvu bi seveda lahko razrešili, če bi v kmetijstvu povečali produktivnost in če bi bilo bolj prisotno podružbljanje zasebne' kmetijske proizvodnje. Prav v tem je velika možnost, ki še čaka zlasti mlade kmete. Mladi kmetje bi morali več storiti za združevanje zemlje. Žal pa je njihova vloga pri odločanju tako majhna in ne morejo bistveno prispevati k spreminjanju razmer.
Mladi kmetje bi morali na Vranskem spregovoriti o tem, da morajo soodločati o. teh pomembnih vprašanjih takoj, ko prično z delom nà kmetiji. Če takšna pravica pripada mlademu delavcu, ki prvič nastopi delo za strojem, potem.
bi takšno pravico lahko imel tudi mladi kmet. Tako bi mladi bili dejansko plačani po delu. enakopravno bi plačevali prispevke za skupno in splošno porabo. Potem bi prav gotovo lahko uživali tudi pravice, ki izvirajo iz tega.
Če mladi nimajo priložnosti. da drugod opozarjajo na vse te probleme, potem bi lahko to storili v svoji zadrugi, krajevni skupnosti in še kje. Priložnost, žal v veliki meri zamujena, je bila1'tudi »okrogla miza« na Vranskem. Resnici na ljubo je treba zapisati, da so marsikdaj ostali tudi brez odgovora na zastavljeno vprašanje.
Okrogle mize. ki jo je organizirala republiška konferenca ZSMS, so se poleg mladih kmetov udeležili tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Knežević, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, predsednik Sveta za kmetijstvo pri RK SZDL Franc Simonič, član predsedstva RK SZDL
Slavko Glinšek ter predstavniki skupščinskega in družbenopolitičnega življenja naše občine.
Prijetno pa je v soboto zvečer zadišalo v okolici grada Podgrad. Štiriindvajset ekip mladih, zadružnikov se je namreč pomerilo v pripravljanju domačih jedi. Njihove izdelke je ocenjeval mojster Ivančič, ki seje stežka odločil, katera jed je najokusnejša. Skupaj s člani ocenjevalne komisije so potem le določili zmagovalca — ekipo Mozirja. Nedeljski del srečanja, ko so bila na vrsti kmečka opravila in igre, so mislili zaradi dežja odpovedati. Toda vrli mladi kmetje se s tem niso strinjali. Kljub dežju so se pomerili v košnji, grabljenju in vlečenju vrvi. Njihove vztrajnost in borbenost si je ogledal tudi predsednik predsedstva SR Slovenije' Viktor Avbelj, zbranim pa je spregovoril Milan Knežević. Na Vranskem pa je bilo dva dni poskrbljeno tudi za prijetno zabavo, glasbo in ples. Slabo vreme tudi tokrat ni ugnalo mladih kmetov. Na svidenje prihodnje leto!

Fantje so se pomerili v vleki vrvi
Priznanja zaslužnim hmeljarjem
Za ■ dosežene uspehe v hmeljarstvu so ob letošnjem dnevu hmeljarjev podelili priznanja, ki so jih prejeli: Franc Kronovšek (Topovlje). Ivan Turnšek (Podvrh). Jože Pospeh (Kasaze). Mirko Rotovnik (Gotovlje). Jože Govek (Gotovlje) Jože Kramar (Zaloška gorica). Franc Grenko (Kaplja vas). Maks Grešak (Založe), Franc Sedili inek (Spodnje Roje), Albin Šketa (Orla vas). Slavko Leskovšek. Viktor Drolc. Kon-
rad Toman (vsi iz Trnave), Karel Florjan (Prekopa) Marija Nadj. Olga Meško, Veljko Mešič in Marija Slogar (vsi iz Petrovč). Anton Fonda. Štefan Horvat. Alojz Kranjc (vsi Kmetijstvo Žalec, TOZD ■ Latkova vas).
Podelili so tudi priznanja in nagrade za visoke pridelke hmelja — letnik 1981. Za savinjski . golding je prejel prvo nagrado Jože Piki iz Zgornjih Roj. drugo Ivan Ribič iz Zgornjih Roj in tretjo
Adi Golavšek iz Migojnic. Za sorto atlas je prejel prvo nagrado Jože Jurak iz Šešč, drugo Ivan Rančigaj z Go-milskega in tretjo Jože Kramer iz Zaloške gorice. Za apolon je prejel prvo nagrado Viktor Napotnik iz Podloga, drugo Vinko Cokan iz Spodnjih Roj in tretjo Maks Vasle iz Založ. Za aurora je prejel prvo nagrado Martin Kranjc iz Kaple, drugo Ivan Ribič iz vSpodnjih Roj in tretjo Viki Ježovnik jz Podvina.
T. TAVČAR
V MIKLAVŽU SO SE POKLONILI PADLIM BORCEM
Nedavno je bila v Miklavžu svečanost, na kateri so odkrili spomenik šestim talcem, ki so bili ustreljeni 10.8.1941. To je bilo drugo streljanje talcev na Štajerskem, prvo je bilo pri Krškem, kjer je bila skupaj z domačimi fanti ustreljena Ivanka Uranjek iz Griž. Pri drugem streljanju je padlo šest talcev: Jože Božič, iz Celja, Alojz Jereb iz Migojnic pri Grižah, Marjan Nemec iz Radeč, Franc Planinc iz Celja, Ivan Plaskan iz Šentruperta in Jože Tršek iz Ptuja.
Ob odkritju spomenika so krajani Miklavža pripravili spominsko proslavo, katere so se udeležili tudi sorodniki ustreljenih iz Žalca, Radeč, Celja in Hrastnika. Delegacije teh mest so k spomeniku položile venec. Spomenik so v svoje varstvo prevzeli člani taborniškega odreda »Franc Lešnik« iz Miklavža.
Kot rečeno, sta bila med ustreljenimi dva Savinjčana:
ALOJZ JEREB: rodil se je 20. 6. 1906 v Idriji. Izučil seje za brivca. Z nastopom fašizma se je zatekel k svoji sestri Faniki. poročeni Strnad, v Mi-gojnice. Redno ni bil zaposlen, delno zaradi šibkega
Alojz Jereb
zdravja, delno pa tudi zaracji tega, ker seje že tedaj aktivno udejstvoval v naprednem gibanju. Bilje član Vzajemnosti in simpatizer KP, kar ni nič čudnega, saj sta bila sestra Fanika in njen mož že pred vojno člana KP, pri njiju pa sta stanovala znana revolucionarja brata Letonja.
O Alojzu Jerebu je prvoborec Albin Vipotnik zapisal, daje pomagal bratoma Letonji pri transportiranju orožja iz Migojnic v Zabukovico. Bilje eden tistih skromnih in tihih sodelavcev, ki so neutrudno in požrtvovalno delali v pripravah na oboroženo vstajo. Pozneje je nosil hrano ilegalcem od Stmadove hiše v Migojni-cah do začasnega taborišča pod Bukovico. Nekega dne so ga Nemci ujeli in ga neusmiljeno pretepali. Za vsako ceno so hoteli izvedeti, od kod in za koga nosi hrano, kje so ti ljudje, katerim je namenjena. Lojze ni ničesar priznal in ničesar izdal. Ustrelili so ga. Sodeč po zunanjosti je bil Lojze slabotne konstrukcije in rahlega zdravja. S svojim hrabrim zadržanjem pred sovražnikom pa je izpričal visoko zavest in trdno pripadnost gibanju, ki se je borilo za svobodo in neodvisnost.. .
IVAN PLASKAN: rodil se je 9. 5. 1914 v Šentrupertu v Savinjski dolini. Po končani meščanski šoli je ostal doma. Kandidat za sprejem v članstvo KP je postal leta
Ivan Plaskan
1936, član pa leta 1937. Bilje prvi sekretar celice KP v Šentrupertu, kasneje ga je zamenjala teta Vera. ker se sam zaradi ilegale ni smel nikjer pojaviti. Preko nje (bila je predvojni član KP. od leta 1941 yključena v oborožen upor, izdana, aretirana, umrla v Osieviecinu) je v zimi 1937/38 organiziral tečaj esperantskega jezika.
V ilegali je bil od leta 1936. Isto leto je odšel na odsluženje vojaškega roka. Na dopustuje opazil, da je zaradi svojega mišljenja nadzorovan. Da bi se izognil aretaciji, se je vrnil domov in postal vojaški ubežnik.
Kmalu potem, koje postal ilegalec, je poskusil preko Avstrije in Poljske priti v Rusijo. Na konzulatu Sovjetske zveze na Poljskem so ga poslali domov z nalogo, da se bori v partijskih vrstah doma. Pomladi leta 1939 je prišel k njemu Dušan Kraiger, ki je moral prav tako v ilegalo. Skupaj sta tiskala letake. Ivan Plaskan je deloval nekaj mesecev tudi v partijski tehniki v Tacnu pod Šmarno goro in na Brezovici pri Ljubljani. Med svojo ilegalo je dalj časa živel tudi pri Zagoženovih v Lat-kovi vasi. Pod psevdonimom Karli je bil v letih pred vojno glavni obveščevalec KP za Savinjsko dolino (izjavaFran-ca Hribarja). Po okupaciji je postal vojni referent v okrožnem komiteju KP za Savinjsko dolino. Avgusta 1941 so ga ujeli gestapovci in ga ustrelili.
Še v istem mesecu je izgubila Savinjska dolina in Štajerska še dva prekaljena borca. V mariborskih zaporih sta bila ustreljena Slavko Šlander' in Franjo Vrunč.
Osvobodilno gibanje v Savinjski dolini je bilo močno okrnjeno, saj je Plaskan vodil vojni komite za Savinjsko dolino, Vrunč je bil komandir Celjske čete, Slavko Šlander pa sekretar Pokrajinskega komiteja za Štajersko in član CK KP za Slovenijo.
F. Ježovnik
Z INVALIDI ŽALSKE OBČINE PO KOROŠKEM:
kjer je padel koroški borec Malgaj iz Šentjurja in se slednjič ustavili v gostišču Murko pri Slovenj Gradcu.
O tem izletu bi lahko še veliko zapisali, a nam prostor žal ne dopušča. Zapis bi strnili s podatkom, daje bil letos to naš šestintrideseti izlet. Društvo invalidov Žalec šteje nad 2800 članov. Ima številne dejavnosti, med katere nedvomno sodi na prvo mesto izle-tništvo. Invalidi potujejo največ fx> domovini, včasih pa tudi v inozemstvo. Tudi letos so imeli največ izletov po domovini. Potovanja so tako organizirana, da si udeleženci lahko ogledajo kar največ krajev iz NOB in tako tudi po tej plati oživljajo spomine oziroma tradicije NOB.
Zapišimo še to, da ima pri organizaciji izletov velike zasluge neutrudni vodja France Lužnik.
Tk. Lojze
Tam, kjer teče bistra Žila ...
Tistega dne, ko sem se kot gost invalidov žalske občine udeležil enodnevnega izleta na Koroško, je bil napovedan dež. Ko smo se pred šesto uro zjutraj zbirali v Žalcu in opazovali ples oblakov, smo rekli: »Vremenarji se lahko tudi zmotijo, lep dan bo!« Imeli smo prav.
Bilo nas je petdeset v udobnem Kompasovem avtobusu in naš vodič France Lužnik seje izkazal kot dober poznavalec krajev in ljudi na Koroškem, skratka, izlet je bil za udeležence nepozabno doživetje.
Ko smo opravili formalnosti na meji, smo se odpeljali čez Labot skozi Podjuno, mimo Velikovca proti Gosposvetskemu polju. Tuje bil krajši postanek pri Vojvodskem prestolu, kjer smo se pri knežjem kamnu tudi slikali. Štirje turisti v rdečih nogavicah so nas zvedavo motrili in kazalo je, da niso bili nič kaj navdušeni nad našo govorico. Vrnili smo se v-avtobus in se povzpeli do Gospe svete. Staro cerkev obnavljajo. V tamkajšnji bančni filiali smo zelo ugodno zamenjali dinarje, kar se sicer redko dogaja.
Do Celovca ni bilo več daleč. Ura potepa po mestu, kije v tem času polno turistov. Sledila je zanimiva vožnja mimo Žihpolja skozi Rožno dolino. Imeli smo lep razgled na Rož in nasploh so ti kraji lepi in mikavni. Po ozki, lepo speljani cesti smo se skozi Borovlje povzpeli v vas Sele.
Tu nihče ne govori nemško, vasje čista slovenska. Župnik Matuš, kije doma iz Gančan v
Prekmurju in tu v Selah živi že čez 30 let, nam je povedal, da so Sele še pred vojno štele nad tisoč prebivalcev, sedaj pa jih je le še nekaj čez sedem sto. Ker v Selah ni dovoljeno graditi stanovanj, se mlade družine izseljujejo v dolino in tako število prebivalcev usiha.
Selani so si pod cerkvijo zgradili večjo kulturno dvorano, kjer se vrste prireditve. Na tem odru je pel tudi naš slovenski oktet in nasploh so Sele kulturno zelo razgibane. Mladi ljudje so večino zaposleni po okoliških krajih v dolini. Večina se vrača domov, tisti, ki si spletajo družinska gnezda v dolini, pa so za Sele izgubljeni. Zapišimo še to, da so bile Sele med zadnjo vojno zibelka partizanstva in da so domačini zato plačali velik krvni davek. Na zidu stare
kapelice, ki je zanimiv kulturni spomenik (izvira iz 15. stoletja), smo prebrali 17 imen domačinov, ki sojih hi tlerjevci obglavili na Dunaju. Veliko ljudi je bilo izseljenih. Okupator je divjal.in požigal domove slovenskih družin.
Iz Sel smo nadaljevali vožnjo do Robeža.
Tu stoji spomenik, posvečen borcem Kranjčevega bataljona, II. grupe odredov, ki je izbojeval pomembno zmago nad sovražnikom. Kot je znano,-so nacistično usmerjeni skrajneži spomenik razstrelili, a so ga domačini obnovili. Ko smo se pred Spomenikom fotografirali, smo se za krajši čas zaustavili še v Pliberku. Od tod do Mežiške doline ni bilo več daleč. Spotoma smo si ogledali še spomenik NOB v Poljani in spominsko obeležje.
Polje, kdo bo tebe ljubil...
»Ta mi je najbolj pri srcu,« je dejal Tonček Goršek in se široko nasmejal. Vitalnemu, kot je, bi mu težko prisodili sedem križev. In potem našteva: sin Toni bo trideset, hčerka Mirica 28 in Štefka 26 let.
»Pozno sem se poročil. Ali ne, Štefka?« Pomežikne ženi, ki kramlja z vnukinjo Moniko.
Tonfek Goršek
»Jaz znam plesati!« začivka dekletce nadvse živahnih oči. Žena Štefka pove, da so bila njena mlada leta kar trda. »Bilo nas je sedem otrok, oče je odšel v Ameriko. Izučila sem se za šiviljo. Vedno sem šivala bolj za domače ljudi. Zemlja in šivanka pač ne gresta skupaj. Saj veste, na kme-tih dela nikoli ne zmanjka .'..«
Štefka skriva leta, izžareva eno samo prijetno skromnost.
»Micika, prisedi in še ti katero reči,« navihano namigne Tonček več kot osemdeset let stari ženici, vedrega in nasmejanega obraza.
»Aubreht Marija, prosim!« se pošali in prične svojo pripoved.
»Sem rojena Žalčanka.
Nezakonska. Poznala sem mamo in očeta. Pa sem že kot otrok morala s trebuhom za kruhom. Na Dobrni je karšlo. Bila sem z malim zadovoljna, nikoli nisem hlepela po bogastvu ...«
Z bistrimi očmi ošvrkne steklenico, kozarce in hudomušno reče:
»Tonček, tak natoči gostu, saj imajo čisto suhe ustnice!«
Pogovarjamo se, klepetamo. O vsem: o zemlji, petju, igranju, kako je bilo nekdaj in kako je danes, ko je sin Toni vzel vajeti v roke,
»Prepevamo pa kar vsi pri hiši.« pripomni Tonček. Grunt je kupil stari oče. N ikoč je bilo pač drugače. Moj rajni oče je bil tajnik treh, štirih občin, pa igralec, pevovodja. Vse to smo podedovali otroci in ves naš rod. O ja, preko sto pesmi pa znam. to pa. Pa ne samojaz, še-več je takih Gotovljanov. Dosegal sem najvišje in najnižje glasove. Sin je izvrsten baritonist. Saj so ga nagovarjali, da bi šel v šole. No. srednjo bo tako ob delu končal. Zagotovo bo ostal na gruntu, saj ima veselje.
Pomislim na prenovljeno hišo, na okolje, kije tako pristno kmečko. In kar preko dvorišča je obnovljena hišica, v kateri že dolga desetletja prepeva gotoveljski pevski zbor.
Za hip se zatopimo vsak v svoje misli, samo za trenutek. In že se oglasi Micka: »K hiši sem prišla pred 73 leti. Pri Gorškovih sem si prislužila pokojnino. Eno samo službeno mesto. Veste, rada delam, pa tudi drugače nikdar nisem poznala žalosti. Večinoma sem bila zdrava. Potem sem bila pestunja. Jure in Leni sta bila prva v mojem naročju. Ko je Jure zrasel, je bil 40 let pevovodja. Bil je srčno dober človek. O, drugače pa znam biti tudi huda, prepirala pa se nisem nikoli. Gorškovi so me vzeli za svojo, česar sem resnično vesela. Vsi mi rečejo Gorškova Micka.
Stopimo na dvorišče. Gledamo prenovljeno hišo, kozolec, tudi »marof« bo dobil novo obleko. Ob slovesu mi je Micka prišepnila: »Zapišite, da smo srečna družina!«
Dra^o Kumer
( : Prisrčen sprejem
v Belih Vodah
V_________________

J
Verjetno se bodo člani delegacije krajevne skupnosti Šempeter, ki so obiskali Bele vode v kruševski občini, še dolgo spominjali obiska v pobrateni občini. Že sam sprejem v Belih vodah, kjerjih je pričakala njihova folklorna skupina, je bil nekaj nepozabnega. Pričakala jih je domala vsa vas, več kot 100 prebivalcev. V dneh obiska so jim v celoti pokazali svojo izrazito kmetijsko usmerjeno vas, navade in običaje. Poka-
zali so jim tudi gospodarske objekte in kruševski Rubin ter okolico, katere se prenekateri občan naše občine še kako spominja iz časov NOB, ko so v vaseh okrog KruševCa našli svoj drugi dom.
Krajevna skupnost Šempeter je s tem vrnila obisk delegaciji KS kije pred mesecem dni. v Šempetru tudi podpisala listino o pobratenju in se dogovorila za trajnejše sodelovanje.
E.	Masnec
POPRAVKA
V predstavitvi spomeničarja Vilija Reberšaka v zadnji številki našega lista je prišlo do napake v stavku, kjer smo zapisali, da sta ga Rudi Cilenšek in Ivo Zupanc vključila v organiziran odpor proti tedanjim razmeram. Pravilno bi moralo biti: Vili Reberšak se je vključil v organiziran odpor proti tedanjim razmeram.
V prejšnji številki smo objavili, da je srebrni grb občine Žalec Drejel Janko Petrič, pričemerje prišlo do tiskarske napake, pravilno je Janko Petriček. Za neljubi napaki se opravičujemo.
Maijan Rlbtč
Traktorski zmagovalci iz Prebolda
V začetku avgusta je bilo pri Letušu regijsko traktorsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo tudi precej traktoristov oziroma ekip aktivov mladih zadružnikov iz naše občine. Na tem tekmovanju so bili najbolj uspešni tekmovalci aktiva mladih zadružnikov iz Prebolda. Zmagali so in se tako uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo te dni v Novi Gorici. V ekipi so bili Marjan Ribič, Boris Golavšek in Franci Huš. Preberimo, kaj so nam povedali po tekmovanju.
MARJAN RIBIČ: »Vsekakor smo veseli, da smo zmagali na tem tekmovanju. Škoda le, da so sodelovale le ekipe iz žalske in mozirske občine. Tekmovali smo v oranju, spretnostni vožnji in teoriji. Najuspešnejši smo bili v ora-
nju in v spretnostni vožnji Skoda, da bo tekmovanje v Novi Gorici prav v času glavne sezone obiranja hmelja. Povsod imamo namreč doma hmelj in težko si bomo utrgali čas Za to tekmovanje, seveda pa se ga bomo vseeno udeležili.«
BORIS GOLAVŠEK: »Povedati moram, da se na regijsko tekmovanje nismo posebej pripravljali. Pred tekmovanjem smo se dobili le enkrat in obdelali teorijo. Mislim pa, da smo pokazali dosti znanja in uspeh ni izostal. Za tekmovanje, ki bo v Novi Gorici, se posebej ne bomo pripravljali. Upamo, da bomo tudi na republiškem tekmovanju dostojno zastopali našo občino oziroma regijo.«
FRANCI HUŠ: »O regijskem tekmovanju lahko re-
čem, da je bilo odlično pripravljeno. Organiziral ga je aktiv mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Mladi zadružniki iz Prebolda smo letos sodelovali tudi na kmečkih igrah na Vranskem in tudi tam smo dosegli dobre rezultate. Delo našega aktiva je letos znova zaživelo.«
Drugo mesto je osvojila ekipa Petrovč, tretje pa ekipa Šempetra. Med posamezniki je bil prvi Silvo Lenko iz Trnave, drugi Marjan Ribič iz Prebolda in tretji Vinko Zupanc iz Petrovč. Med dekleti je bila najboljša Zofija Črepin-šek iz Šempetra, drugo mesto je osvojila Sonja Stepišnik iz Petrovč in tretje Cvetka Piki iz Šempetra. Najboljšim pa želimo tudi na republiškem tekmovanju mnogo sreče!
Tekst v Foto: T. T.
VPRAŠALI SMO NAMESTO VAS:
PREMOG. DRVA. KURILNO OLJE... ?
Čeprav je do zime še daleč, se potrošniki že od minule pomladi ubadajo s problemom preskrbe s premogom, drvmi in kurilnim oljem. Znano je, da rafinerije doslej niso dobavile naročenih surovin in tako trenutno preskrba s kurilnim oljem šepa. V takšni situaciji so se številni potrošniki že preusmerili na trda goriva, saj nimajo zagotovila, da bo kurilno olje pravočasno v kleteh.
Problem pa je tudi s premogom, saj ga trgovina očitno ne bo preskrbela dovolj. Pri Savinjskem magazinu Žalec, ki je glavni oskrbovalec premoga v žalski občini, so izračunali, da bi potrebovali vsaj 25 tisoč ton, dobili pa ga bodo le polovico. Več premoga bi si zagotovili le, če bi se odločili
za dolgoročno sodelovanje z rudniki, v katerem omenjajo sofinanciranje v nove rudniške kapacitete.
SavinjskimagazinŽalecjeo tem pravočasno seznanil izvršni svet skupščine občine Žalec, kjer pa ugotavljajo, da trenutno ni možnosti za soudeležbo pri investicijski izgradnji rudnikov.
Presenečenje je pred krat-kim pripravila NAMA Žalec, ki je ponudila potrošnikom 1000 ton premoga. Dobila ga je na podlagi dogovora »Ži-vinice Promet« Živinice. Prve dobave so med tem že prispele. Tona stane 3.453 dina-ijev. Seveda pa s tisoč tonami ne bo možno pokriti vseh potreb po premogu. S tem, da so se potrošniki preusmerili na ogrevanje stanovanj s trdimi
gorivi, so se potrebe po premogu od lani na letos občutno povečale.
Poseben problem je preskrba z drvmi. Trgovina drv nima, gozdna gospodarstva pa tudi ne. In tako potrošniki obiskujejo gozdne posestnike (kmete) in moledujejo za drva. Tu in tam je tako možno dobiti nekaj drv, a so zelo draga. Domala vsa drva namreč sproti odkupi industrija iveric in to po ceni, ki je višja kot stanejo drva. Vse kaže, da bo tudi letos treba varčevati s kurivom oziroma kuriti peči le takrat, ko se bo močneje ohladilo.
Glede kurilnega olja trenutno ni zagotovil, da ga bodo potrošniki lahko pravočasno dobili.
Tk. L.
MARIJA NEMEC - 99-LETNICA
Med našimi najstarejšimi občani je Marija Nemec iz Zgornjih Grušovelj, ki je slavila v soboto, 7. avgusta, 99. rojstni dan. Rodila se je v Preboldu in je že kot dekletce izgubila mater. S tem so se tudi pričele njene težave, s katerimi se je poslej vedno znova spoprijemala. Ko ji je bilo 18 let, se Je odpravila iskat srečo v tujino, toda že po nekaj letih se je vrnila domov. Preselila se je k Fuginovim v Zgornje Grušovlje, kjer je živela njena teta. Imeli so trgovino in manjše posestvo, tako da je bilo za Marijo vse življenje dovolj dela. Potem se ji je rodila nezakonska hči Mija. To ji je prineslo nove težave, gotovo pa tudi največ sreče. Tudi danes je Mija njena edina opora. Skrbi zanjo in io neauìe. sai je že tri leta priklenjenana posteljo. Kot pravi hčerka, je bila mama še pred tremi leti dovolj krepka, da je sama hodila, rada se je tudi pogovarjala in biia družabna. Potem pa-fe padla po stopnicah in si ni več opomogla.
Marije so se ob njenem visokem jubileju spomnili tudi v krajevni skupnosti Šempeter. Za rojstni dan so jo obiskali njeni predstavniki, ji prinesli skromno darilo In šopek cvetja z mnogimi dobrimi
KRAJEVNI PRAZNIKI
Tabor
V krajevni skupnosti Tabor so prve dni avgusta praznovali krajevni praznik. Praznovanje so sklenili s slavnostno sejo skupščine in druibenopolitičnih organizacij, udeležila pa sta se je tudi predsednik skupščine občine Viljem Petek in predsednik OK SZDL Janez Meglič. Osrednji govornik na seji je bit predsednik skupščine krajevne skupnosti Tabor Alojz Rak, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa dejal: „ Od lanskega avgusta pa do letošnjega smo opravili kar veliko dela. Asfaltiran je bil cestni odsek Pondor—Podlog v dolžini 1500 m. Priprave tal in asfaltiranje ocenjujemo na približno 2,5 milijona dinarjev. Udarniških ur je bilo preko 2500, uporabniki cest pa so sami zbrali 240 tisoč dinarjev. Druga velika akcija, ki je prav tako zahtevala veliko udarniških ur, je bilo prekritje loške šole. Šola v Lokah je bila tenia obravnav na vseh sestankih v naši krajevni skupnosti. Vodstvo gasilskega društva Loke si že leta prizadeva, da bi se šola prekrila. Po vseh mogočih varian-
V Vinski gori so krajevni praznik praznovali z delovnimi zmagami. Dograjena sta bila dva cestna odseka. Prevlekli so ju z asfaltom-, povezujeta pa 24 gospodinjstev v skupni dolžini 1650 metrov. Vsekakor gre veliko zaslug za to delovno zmago aktivnosti članov toveta krajevne skupnosti, režijskim odborom, pa tudi solidarnosti občanov. Predračunska vrednost del je bila 8,6 milijona dinarjev. SkIS je prispeval 800 tisočakov, krajani uporabniki 600 tisočakov, ostali krajani pa so solidarno prispevali 360 tisočakov. Opravljenih je bilo preko 4200 udarniških ur, več sto strojnih udarniških ur in 290 podpornih zidov. Vse to je ubla žilo celoten finančni znesek. Pri vsem tem velja posebna zahvala Emilu Glušiču, Jožetu Cviklu, Radu Glušiču, Dragu Sevšku, Marjanu Ograjenšku in Ivu Podpečanu.
Cesto so uradno odprti 31. julija, ta dan pa je bila tudi svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri je predsednik sveta krajevne skupnosti Bernard Drev orisal dosežke med dvema
Veselje ob otvoritvi nove ceste
Griže
V drugi polovici avgusta praznuje krajevna skupnost Griže svoj krajevni praznik, ki je posvečen spominu na prvo oboroženo akcijo Savinjske čete in napadu na rudnik Zabukovico, ki je bil 25. avgusta 1881.
Praznovanje bo potekalo od 21> do 28. avgusta, pričelo pa se bo s predstavo Martina K roana v letnem gledališču Limberg. Sledilo bo več športnih prireditev in koncert godbe na pihala iz Zabukovi-ce, zaključilo pa se bo s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti.
Žal jim v okviru praznovanja ni uspelo organizirati gostovanja mariborske opere, katero bo
tah, predračunih in ponudbah, pa so pred dobrim tednom pričeti prekrivati šolo krajani sami in danes je šola v Lokah že prekrita. Pri tem se moram zahvaliti GD Loke, PD Tabor in vsem, ki so sodelovali pri tem delu. S pomočjo krajanov smo sanirali tudi divja odlagališča, posuli več krajevnih cest z gramozom . . . ” O delu društev v kraju se je tovariš Rak izrazil pohvalno, za marsikatero delo, ki bi- ga postorili, pa manjka denarja.
V nadaljevanju so podelili priznanja in značke OF, ki so jih prejeli: Franc Ameršek, Katica Topolovšek, Fanika Janežič, Ivan Jurhart, Stanko Podbregar, Marija Urankar in Drago Eberlinc. Po slavnostni seji je bila otvoritev ceste Pondor—Podlog, ki je za krajane velikega pomena.
Med tednom so se zvrstile športne prireditve, ki seuih pripravili Partizan Tabor, OO ZSMS in PD Tabor, ki je pripravilo pohod v smeri	Tabor—-Lovska koča,
Cankarjeva tehnika—Zajčeva koča—Tabor; gasilsko društvo Kapla—Pondor je pripravilo gasilsko tekmovanje, Lovska družina Tabor pa meddružinsko strelsko tekmovanje.
krajevnima praznikoma, ter nanizal naloge, ki čakajo krajane v bodoče. Razglasili so rezultate športnih tekmovanj, ki so se odvijala v času praznovanja, podelili so priznanja članom režij skih odborov, dolgoletnemu družbenopolitičnemu aktivistu Ivanu Košanu, za delo v gasilstvu je preje! priznanje Otman Vanov-šek, na področju športa Dare Cvikl, od delovnih organizacij pa VEKOS in HPH iz Titovega Velenja.
Zapis o praznovanju v Vinski gori naj strnemo z besedami predsednika sveta krajevne skupnosti Bernarda D reva: „ Vinska gora je majhna, če pa v njej živijo ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati,, dobri tovariši in ljudje, ki nikdar in nikoli ne znajo reči, tega ne zmoremo, potem ta naša krajevna skupnost ni več majhna, ampak velika po svoji moči in dejanjih. Takšen je naš človek, takšen tudi mora biti. kajti zgodovina nas uči, da moramo živeti v slogi, skupno delati in si vedno med sabo pomagati, torej v duhu Titovega dela. ” I. Vodušek
predvidoma v mesecu septembru. V letošnjem letu tudi ne bo otvoritev komunalnih objektov, kar je Tnlo leta nazaj za praznovanje značilno, kar pa'ne pomeni, da na tem področju ni ničesar narejenega. Tako so krajani Zagrebena uredili cesto, tudi krajani Velike Hoste urejajo svojo cesto, v katero so vložili 470.000 dinarjev in obilo prostovoljnega dela. Svečanih otvoritev torej ob praznovanju ne bo, podali pa bodo pregled dela in življenja v krajevni skupnosti, iz katerega je razvidno, da je bilo v minulem letu pestro in bogato. Društva so aktivna, oživlja se delo letnega gledališča, zelo aktivno pa je tudi društvo upokojencev, ki je letos med prejemniki bronastega znaka OF.
F. Ježovnfk
Koliko
mleka
namolzemo
Mleko je, odkar obstaja človeški rod, osnovno živilo. Danes si je težko zamisliti zdravo prehrano brez mleka in mlečnih proizvodov. Glede proizvodnje mleka bi uporabili ljudski pregovor, da krava pri gobcu molze. Mot-znost krav pa je slaba, če • živina nima zadosti dobre mrve.
Nekatera obmorska turistična središča pa so občasno slabo založena z mlečnimi proizvodi in tudi z mlekom. Slabša ponudba zaradi zmanjševanja števila krav se odraža že v upadanju proizvodnje mleka (padec od 10 do 25 %) v ostalih republikah.
V Sloveniji nismo zmanjšali števila krav, zato imamo dovolj mleka oziroma z njim zalagamo tudi nekatera mesta v drugih republikah. To pa ne velja za mlečne proizvode, saj še zlasti primanjkuje sirov. Problem je v tem, da se je Slovenija poprej oskrbovala s siri iz drugih živinorejskih področij Jugoslavije, zadnji čas pa od tu ni več sirov. Vse kaže, da tudi v Sloveniji letos ne bomo dosegli lanske ravni proizvodnje mleka, saj so bila vsa področja v prvem polletju pod planom, le celjska regija je zabeležila za štiri odstotke večjo proizvodnjo.
Celjska mlekarna v teh dneh dnevno prevzame in odpremi potrošnikom okoli 85.000 litrov mleka bodisi v mleku ali mlečnih izdelkih. V maju in juniju, ko sta bila proizvodnja in odkup največja, pa so dnevno odkupili po 100 tisoč litrov mleka. Celjska mlekarna preko svoje mlekarne v Ilirski Bistrici z mlekom redno oskrbuje Opatijo in Reko. Ko bo zgrajena nova mlekarna pri Arji vasi, računajo na večji odkup viškov mleka,saj bo kapaciteta enkrat večja.
Mleka Im» \ naslednjih letih več le ob zadostnih količinah dobre mrve. Naši živinorejci vse manj kupujejo močna krmila. Cena koruze, je v primerjavi s ceno mleka predraga in če bi živinorejci hranili živino s koruzo, kupljeno na trgu, bi zabredli v izgubo. Zato problem rešujejo z večjo pridelavo lastne mrve, 1 odisi da sejejo več koruze ali pa izdatno gnojijo travnike in luko v najboljšem primeru letno
košnje. Danes kmetje veliko več mrvo silirajo kot sušijo. Kjer nimajo dovolj
pašnikov, hranijo skozi
e ie.t StV.o s siluro. Zelo se obnese tudi pa-šnoko Šni sistc proizvodnja dobre mrve (krmii) na lastnih površinah je najhoij "a pot do reu labil nega	gospodar-
stva.
Res pa je, da imamo še
. velike površine višinskih
i travnikov (tudi v dolini so primeri!), ki jih preraščata plevel in gozd. Dobro
I organizirane pašne skupnosti bi lahko ob sodelovanju s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi zaieie in intenzivirale vse takšne površine. Bitko za večjo proizvodnjo mleka bo namreč treba izbojevati.	Tk. Io.
Katica Topolovšek prejema priznanje OF
T. TAVČAR
Vinska gora
SOZD Slovin Ljubljana DO Slovenijavino TOZD Žalec
Začetki SLOVIN TOZD »ŽALEC« segajo v leto 1968, ko seje žalski Hmezad odločil v okviru tedanje mlekarne proizvajati brezalkoholno pijačo sinalco. Že naslednje leto se je polnilnica združila z enoto v Mestinju, ki je proizvajala sadne sokove. Tako je nastala nova enota pod imenom VITAL, ki pa ni dosegla zaželenih poslovnih uspehov.
V delovni organizaciji Slovin Ljubljana se je takrat pojavila zamisel, da bi svoje polnilniške zmogljivosti razširili na vso Štajersko. Ker sta se poslovna predmeta obeh proizvajalcev (Slovin in Vital) pokrivala, so se delavci Vitala leta 1974 odločili za pripojitev . k Slovinu. S to pripojitvijo naj bi bil'Vitalu omogočen nadaljnji razvoj.
JUPI, COCTA IN SADNI SOKOVI
Leta 1975 so začeli polniti jupi, cocto in sadne sokove; ob tem, da se je Vital obvezal odplačati kredite, od investicijskih do tistih za pokrivanje izgube. Ker pa je Vital še naprej posloval nerentabilno, so leta 1976 izdelali sanacijski načrt. Prišlo je do delitve na TOZD Vital Mestinje s proizvodnjo sadnih sokov in TOZD »ŽALEC« s polnilnico Coca-cole.
Tako sedaj TOZD »ŽALEC« pokriva široko prodajno področje, ki zajema vse kraje od Lendave preko Koz-janskega do Brežic, pa naprej preko dela Dolenjske in Notranjske v Istro do Pazina in Pule. V TOZD »ŽALEC« združuje delo 142 delavcev, ki so zaposleni tudi v prodajnih enotah v Mariboru, Ljubljani in Poreču.
Letna proizvodnja in prodaja znaša 10 milijonov litrov Coca cole, ali 11 odstotkov jugoslovanske prodaje. Lahko zapišemo, da so v zadnjih letih uspešno poslovali, saj so letno prodajo dvigovali za poprečno 10 odstotkov. Ob tem velja pripomniti, da se jim v zadnjem letu pojavlja problem zaradi preobremenjenosti polnilne linije, kije stara že 14 let in tako v poletnih mesecih ne uspejo v celoti zadovoljiti tržišča, predvsem istrskega Zato so v srednjeročnem planu 1981-85 predvideli zamenjavo stare polnilne linije in razširitev prostorov.
Slovin TOZD »ŽALEC« je temeljna organizacija DO Slovenijavino Ljubljana, kiše s sedmimi delovnimi organizacijami povezuje svoje interese v SOZD SLOVIN Ljubljana. Ta zaposluje 6.200 delavcev v vseh republikah in pokrajinah Jugoslavije.
V Slovinovem obratu TOZD Žalec letno napolnijo 10 milijonov litrov coca-cole
SOZD SLOVIN danes predstavlja enega največjih proizvajalcev alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ukvarja pa se tudi s kmetijstvom, trgovino, izvozom, uvozom in gostinstvom.
Letno proizvede in proda (1981. leta) 23.000 vagonov alkoholnih in brezalkoholnih pijač v vrednosti 8,5 milijarde dinarjev. Od tega 4000 vagonov vina izvozijo in tako je tudi največji izvoznik vina v Jugoslaviji. Brezalkoholne pijače pa so zastopane s 15.867 vagoni.
Najmočnejša DO v SOZD Slovin je prav DO Slovenijavino, saj združuje 2560 delavcev in proizvede 17.000 vagonov alkoholnih in brezalkoholnih pijač, od tega izvozi 3578 vagonov vina in ustvarja 3,68 milijarde dinarjev prometa.
SOZD SLOVIN V NOVIH, ZAOSTRENIH GOSPODARSKIH RAZMERAH
SOZD Slovin se s svojimi DO 'uspešno vključuje V stabilizacijska prizadevanja. Njeni cilji in naloge so jasno zastavljene:
—	povečati izvoz nad vsa prejšnja predvidevanja
—	zmanjšati uvoz in neblagovni odliv,
—	pospeševanje reprodukcijskih in dohodkovnih povezav med OZD,
, — usmerjanje omejenih deviznih prilivov na najpomembnejša področja družbene reprodukcije (izvoz, inozemski turizem, elementarne potrebe prebivalstva)
Ugotavljamo lahko, da je proizvodnja Slovinovih OZD usmerjena prvenstveno na zgornja omenjena področja
družbene reprodukcije in sicer:
—	celotna proizvodnja vina je v letu 1981 znašala 7339 vagonov, od tega je bilo prodanih v izvoz 3998 vagonov ali
54,4	%,
—	v primarni kmetijski proizvodnji so družbena posestva Slovina v letu 1981 pridelali 744 vagonov žit, 2100 vagonov sladkorne pese, 1276 vagonov namiznega sadja, 85 vagonov pitanih goved, 200 vagonov prašičev za zakol in 6 vagonov hmelja.
Našteto blago je bilo prodano na domačem trgu, z izjemo goveda in hmelja, ki sta ga izvozili Gruda in Hmezad.
— Kooperacijska proizvodnja s kmeti oziroma zasebnimi proizvajalci je v lanskem letu dala 936 vagonov žit, 830 vagonov sladkorne pese, 234 vagonov pitanega goveda, 158 vagonov prašičev, 250 vagonov brojlerjev, 506 vagonov mleka, glavni proizvod kooperacije pa je bilo vinskp grozdje v količini 2058
vagonov.
—	Živilski obrati Slovina so proizvedli v letu 1981 2338 vagonov sladkotja, 700 vagonov melase in 750 vagonov pesnih rezancev, 2815 vagonov . živilskih koncentratov, 112 vagonov suhomesnatih proizvodov, 99 vagonov svežega mesa in JO vagonov bučnega olja, vse za potrebe domačega trga oz. reprodukcije.
—	Štirinajst Slovinovih to^ vam brezalkoholnih pijač je v letu 1981 proizvedlo 9224 vagonov coca cole, 2515 vagonov jupi-oranžade, 2460 vagonov cocke, 889 vagonov Schweppes napitkov, 519 vagonov sadnih sokov, 167 vagonov sodavice ter 89 vagonov sadnih sirupov ali skupaj 15.864 vagonov brezalkoholnih pijač. Vse te pijače so bile prodane na domačem trgu, od tega 30 % na jadranski obali in v zimskošportnih središčih in ostalih turističnih centrih, pri čemer ocenjujejo, da je bilo s strani inozemskih turistov ustvarjenega cca 5,600.000 dolarjev deviznega priliva.
Na rob zapišimo še to, daje v sestavljeno . organizacijo Slovin združenih devet delovnih organizacij in sicer: Slovenijavino Ljubljana, Ljutomerčan Ljutomer, Jeruza-lem-Ormož, Tovarna sladkorja Ormož, Vinag Maribor, Bizeljsko-Brežice, Palič, Palič, Krajinavino Negotin, Vinarska vizba Ohrid in skupne službe SOZD.
Slovenijavino pa je teritorialno razporejena s svojimi TOZD v Ljubljani-Šiška, Ljubljani-Bežigrad, v Žalcu. Mestinju, Zagrebu, Sarajevu, v Hadžičih pri Sarjevu, v Lipljanu pri Prištini, v Zemu-nu-2 TOZD, v Skopju in v Rekovcu-Šumadija	(2
TOZD). Tako imajo združene OZD Slovina svoj domicil v 18 občinah, v petih republikah oz. dveh pokrajinah.
Proizvodnja sc odvija na visoki tehnoloiki ravni
IZ IZLETNIKOVE POSLOVALNICE
Odnos do odpadnega papirja se Je bistveno spremenil
nam, so vljudne in prijazne, kar pa tudi ne velja za vse.«
—	Mnogokrat lahko slišimo, da. v kontejnerjih najdemo tudi stvari, ki tja ne sodijo. Je to res?
K. Gorišek: »Še pred letom dni so se dogajale neverjetne stvari. Ne morete si misliti, koliko kruha so ljudje zmetali v smeti. N ad tem, kar smo videli, smo bili dobesedno zgroženi. V tem letu pa seje stanje povsem spremenilo. Kruha v smeteh ni več videti, kar priča, da ga ljud je mnogo boli cenjio. To niti ni čudno, saj je življenje težje, kot je bilo pred nedavnim.«
—	V zbiranje odpadnih surovin je treba vključiti tudi mlade.
K.' Gorišek »Predvsem pri mladih je treba začeti. Pohvaliti
moram vse učence šol iz žalske in mozirske občine. Zbrali so ogromno papirja. Pri tem ni toliko pomemben zasluženi denar, pač, pa to, da mlade rodove že v zgodnji mladosti navajamo, da je zbiranje surovin družbeno koristna akcija.«
— Kako pa je z odkupnimi cenami?
K. Gorišek: »Za kilogram odpadnega papirja plačamo tri in pol dinarje. To niti ni tako malo. Treba pa je vedeti, da tudi tovarne papirja vztrajajo pri s\ojih cenah; da imamo stroške s prevozi in da so goriva draga. 'Mislim pa, da je vseeno bolje, če kdo dobi za odpadni papir nekaj denaija kot pa nič.«	,	'	jv
Marjeta Podlesnik
Nešteto ljudi vsak dan hiti mimo njenih vrat, mnogi se bežno ozrejo po plakatih, ki vabijo izletnike v najrazličnejše dele naše domovine in tujine. Marsikdo pa se ustavi in zavije v prijetno urejeno Izletnikovo turistično agencijo na žalski avtobusni postaji. Tu vsakega obiskovalca sprejme prijazen nasmeh in pozdrav tamkajšnje delavke Marjete Podlesnik. Agencija, ki v naši občini deluje že nekaj lét, nudi najrazličnejše informacije o avtobusnem, železniškem in
avionskem prometu. Skupaj z različnimi agencijami poskrbijo za številna letovanja doma in po svetu. Najtesneje sodelujejo z Air Toursom iz Zagreba, Kompasom, General Turistom in drugimi, hkrati pa nudijo izletnikom tudi 10-dnevne Izletnikove programe. Vse ostale agencije imajo namreč le 7 ali pa 14-dnevne aranžmaje. Turistična agencija tegno sodeluje z žalskimi delovnimi organizacijami, zanje organizira najrazličnejše ekskurzije, poskrbi za ogled sejmov in pripravlja sindikalne izlete. Posebej so nas v agenciji opozorili na to, da tudi letos pripravljajo mikavne popuste za vse tiste, ki se bodo odločili za preživljanje oddiha v mesecu septembru. Že od konca avgusta bodo cene zdrknile navzdol za približno. 20 odstotkov. Čeprav se bo kmalu končala uradna sezona, pa to še ne pomeni tudi konec poletja. Poletje traja dlje kot uradna sezona, menijo v Izletnikovi agenciji, zato vas vabijo, da izrabite dolge in tople septembrske dni.	-ij-
ODPADNE
SUROVINE
VSE BOLJ CENIMO
»Moram reči, da seje odnos do odpadnih surovin temeljito spremenil in da smo tudi pri nas končno spoznali vrednost le-teh. Navsezadnje je le res, da za odpadne surovine namenjamo vse preveč deviznih sredstev. Za ilustracijo naj povem, da smo v naši enoti v prvem polletju zbrali vsega skupaj kar tri tisoč ton odpadnih surovin in od tega kar pet sto ton papirja. To pomeni, da smo zastavljeni plan močno presegli, zbrane količine pa so tudi precej večje kot v enakem lanskem obdobju.
—	Primerjalno s prejšnjimi obdobji je to res velik napredek. Toda, so to količine, na katere smo lahko ponosni? K. Gorišek: »Vsekakor. Samo po količini zbranega odpadnega papirja se Slovenci uvrščamo v sam evropski vrh. Res pa je tudi, da tudi zdaj zbrane količine še ne zadoščajo za po trebe naše industrije.«
—	Kakšen pa je' odnos ljudi do vašega dela?
K. Gorišek : »Ta se je zadnja leta precej spremenil. Žal je družba šele v zadnjem času spoznala našo vlogo, delo in prizadevanja. Tudi stranke, ki prihajajo k
Ničkolikokrat smo lahko že slišali, da namenjamo pri nas vse premalo pozornosti odpadnim surovinam, ki iih naše gospodarstvo še kako potrebuje in zanje odšteva dragocene, devize. Se je naš odnos do tega spremenil? Skušali smo dobiti odgovor na to, zato smo pred kratkim obiskali poslovno enoto Surovine v Žalcu, pogovarjali pa smo se z vodjo Karlom Goriškom	-
Karel Gorfiek
n
i i i
L
DESETA OBLETNICA JAME PEKEL
Turistično društvo Šempeter je prav gotovo med najzaslužnejšimi za razvoj turizma v naši občini. Tudi letos skrbijo za varstvo okolja in njegovo olep-šanje, predvsem pa se trudijo, da bi na kar najlepši način prikazali lepote Antičnega parka in kraške jame Pekel.
Lani je Antični park obiskalo 16505 turistov, od tega 1317 tujih, skupno se je število gostov povečalo za 13,2 % glede na leto poprej. V prvih dneh letošnje
sezone je obiskalo Antični park že več kot 17.000 turistov.
Jama Pekel praznuje letos 10-letnico ureditve za javni ogled. V teh letih jo je obiskalo več kot dvesto tisoč gostov. Lani 24295, letos pa že Dreko 22.000.
Težka je bila nenadna izguba dolgoletnega predsednika Iva Kiharja, ki je veliko prispeval k temu, da igra danes društvo pomembno vlogo v našem turizmu. To je še bolj utrdilo člane upravnega odbora, ki so si postavili
nalogo, da bodo s kolektivnim delom nadaljevali njegovo delo. Izvolili so novega predsednika Slavka Štrucla. V načrtu imajo izgradnjo transformatorske postaje in napeljavo telefona do jame Pekel. V antičnem parku pa bodo uredili in po starem rimskem sistemu posuli del ostanka rimske ceste.
Delo v Turističnem društvu Šempeterje zanimivo, razgibano in rekreacijsko zdravo, zato si prizadevajo svoje članstvo še
razširiti ler tako z združenimi močmi in aktivnim delom še povečati privlačnost Šempetra.
Letos bodo že drugič pripravili prireditev, povezano z obiskom jame Pekel pod naslovom Jesen v Peklu, na kateri bodo sodelovali tudi preboldski jamarji, ki bodo prikazali svoje veščine. Za kar seda celovito podobo jame bo poskrbelo šest vodičev, odprli pa bodo priložnostne stojnice zjedačo inpjačo. V nedeljo pričakujejo tudi letošnjega 23.000 obiskovalca
■*amC'	E. Masnec
mi 8
I I I
nej
r.

TURISTIČNA AGENCIJA - Poslovalnica ŽALEC vabi
na zanimive izlete po zelo ugodnih cenah:
KOZJANSKO—POSOČJE
18. sept. 1982 cena 250.00 din MOST NA SOČI - ŽELEZNIKI
2. okt. 1982 cena 430,00 din
SLOVENSKA KOROŠKA
23. okt. 1982 cena 250,00 din RAVENNA—ASSISI—SAN MARINO
24. sept. 1982 — 3 dni cena 3.900,00 din BLATNO JEZERO-BUDIMPEŠTA
17. sept. 1982 — 2 dni	cena 2.950,00 din
IZLETNIK ŽALEC tel. 710-019 ali 710-870
140-let Tekstilne tovarne Prebold
Tretjega septembra praznujejo delavci tekstilne tovarne Prebold svoj praznik, v spomin na dan, ko so leta 1950 prvemu delavskemu svetu svečano in simbolično izročili kjuče -tekstilne tovarne. Prav je, da v letu, ko ta tovarna praznuje 140 let svojega obstoja, napišemo nekaj o njeni prehojeni poti. Navsezadnje gre za eno najstarejših tovarn, ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej Jugoslaviji.
Starejši člani kolektiva še se spomnijo začetkov delavskega samoupravljanja. Delavci so se zavedali, da je tovarna postala njihova, da z njo sami upravljajo, zato so živeli z njo in zanjo.
Leta 1950 so prvič od obstoja tkalnice natkali 10 Mio metrov tkanin, kar je bila pomembna delovna zmaga. Leta 1952 so odpremili prvo izvozno pošiljko v Turčijo, že leta 1954 so izvozili 4,5 milijonov metrov tkanin.
Vsak vloženi dinar so smotrno vložili in ga večkratno oplemenitili. Izkazalo seje, da je bila večina odločitev pravilna in koristna, kot npr. odločitev, da ustanovijo obrat za gravuro. S tem so se osamosvojili in teh storitev ni bilo treba več uvažati. Pomembna je bila tudi odločitev o izgradnji predilnice leta 1959 pa o modernizaciji oplemenitil-nice, nabavi novih Textima strojev itd.
Pomemben mejnik v razvoju delovne organizacije je leto 1968, ko so z razširitvijo Bolske zagotovili razširitev tovarne. Najprej so postavili novo toplarno, potlej pa leta 1969 začeli graditi novo tkalnico. Z dograditvijo nove, moderne avtomatizirane brezčolnične GF tkalnice in ob hkratni ukinitvi stare, so sprostili nad 150 delavcev in jih zaposlili na novi proizvodnji — izdelavi nogavic. Celih 10 let so v obojestransko zadovoljstvo poslovali z inozemsko firmo Schulte—Di-eckhof.
Leta 1981 so se poslovno povezali s firmo Kunert, s katero se odvija podobna, vendar zahtevnejša proizvodnja. Prav tem dodelovalnim
poslom pripisujejo, da tudi v največji domači konjukturi niso izgubili stikov z zunanjim trgom in prav to jim pride še kako prav v sedanjem težkem položaju za pridobitev deviz.
Dolgoletni napori za kompleksnejšo vključitey v mednarodno delitev dela so bili leta 1979 kronani zvključitvijo njihove delovne organizacije v mednarodno združenje proizvajalcev medvlog za potrebe lahke in težke konfekcije in čevljarsko industrijo — ETA-COL iz Ziiricha. V tem združenju so si kmalu pridobili pomembno vlogo, saj so že leta 1980 dobili prehodni pokal za največjo proizvodnjo medvlog. Letos septembra bo
Preboldu letna skupščina članov grupacije ETACOL.
Posebna mejnika v razvoju TT Prebold sta tudi formiranje samostojnih obratov konfekcije; leta 1978 v Vinskem vrhu in leta 1980 v Pristavi v občini Šmarje pri Jelšah. Prav sedaj «e intenzivno pripravljajo za povečanje obrata v Pristavi.
Visoko zavest in razgledanost je delovni kolektiv pokazal na referendumu 3. 12. 1980, ko seje pod svoje okrilje odločil sprejeti Predionico Biograd na moru, ki jo je matična delovna organizacija Mrežara izločila in kratko-malo postavila na cesto. Z združitvijo finančnih sredstev dveh TOZD, sklada za nerazvite SR Hrvatske, občine Biograd, Splitske banke, LB—Splošne banke Celje, SO Žalec in rezervnega sklada SRS so kljub investicijskim restrikcijam uspeli z izgradnjo nove predilnice, ki bo imela dvakratno zmogljivost. Nova, 6000 m2 velika zgradba, je že pod streho. Prizadevajo si, da bi novo tovarno odprli že za praznik občine Biograd.
Napori za integracijo z Metko Celje in Tekstilno tovarno Senožeče niso rodili sadu, vendar postaja sodelovanje s Senožečami iz leta v leto čvrstejše.
Našteti primeri širšega povezovanja TT Prebold na slovenskem in jugoslovanskem prostoru kažejo, da se kolektiv ni ustrašil rizika, marveč je
pogumno sprejel te pobude in prepričani smo, da jih bo tudi izpeljal do konca in v splošno korist našega gospodarstva.
V začetku leta 1981 so se odločili za nadaljnjo modernizacijo tkalnice. V ta namen bodo nabavili 64 brezčolnič-nih tkalskih strojev dvojne širine — tipa Sulcer. S to investicijo bodo ne samo povečali možnost izvoza, temveč hkrati omogočili nadaljnje zmanjševanje nočnega dela žensk.
Kot vse naše gospodarstvo, tudi kolektiv TT Prebold preživlja težke čase. Manjše uvozne možnosti jim narekujejo nabave cenejših surovin in materialov, vendar pa to terja več dela, zato prihaja tudi do zastojev.
Glavna in prva dolžnost kolektiva je povečati izvoz seveda ob hkratnem zmanjševanju uvoza. Tu je treba zapisati, da se TT Prebold tudi letos uvršča med večje izvoznike tkanin oziroma izdelkov. Lanski izvoz so podvojili. Kolektiv se zaveda, da bo treba čim prej usposobiti novo predilnico ter novo STB tkalnico in v sodelovanju s Senožečami močno povečati izvoz tkanin; za povečano proizvodnjo predilnic pa uporabiti ustrezne količine domačih surovin.
Veliko bi še lahko pisali o težavah, s katerimi se borijo, da bi si zagotovili surovine in reprodukcijski material. Tudi težav z energijo ne manjka, vendar o tem kdaj drugič.
Prav je, da povemo še to, da TT Prebold, kljub velikim vlaganjem v razširitev in modernizacijo proizvodnje, ni pozabljala na družbeni standard zaposlenih delavcev in delavk. Vsa leta so gradili stanovanja, imajo sodoben obrat družbene prehrane, skrbijo za letovanje delavcev in njihovih družin, nemalo pa prispevajo tudi za hitrejši razvoj'Prebolda — kraja, v katerem živijo in ustvarjajo. Vse to je vsekakor najlepše priznanje kolektivu ob njegovi jubilejni 140-letnici obstoja tovarne. Mi pa jim za visoki jubilej iskreno čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov.	LT
VSE ZA SOLO
Počitniški dnevi se iztekajo in vse hitreje se približuje dan. ko se bo d obnova odprla šolska vrata. Mnogi bodo prvič prekoračili šolski prag, še več pa bo tistih, ki se bodo pomaknili iz nižjega v višji razred. Kakorkoli že, vsakdo med njimi bo potreboval» knjige, zvezke in razne druge potrebščine. V žalski Mladinski knjigi.smo povprašali, kako so se pripravili na letošnje šolsko leto in kako so založene njihove police. Štefka Audič. vodja Mladinske knjige, nam je povedala. da seje večing osnovnih šol tudi letos odločila za
skupno nabavo knjig, zvezkov in vsega ostalega, kar potrebujejo šolarji. Namesto. da bi hiteli od vrat do vrat in čakali v dolgih vrstah, bodo učenci našli že na svojih klopeh vse tisto, kar potrebujejo. Ponekod so se odločili. da bodo šolarji lahko nabavili vse potrebno nekaj dni pred začetkom pouka kar v svojih osnovnih šolah, kjer bo Mladinska knjiga organizirala prodajo potrebščin. Šolarji iz Šempetra bodo lahko kupili knjige in zvezke za letošnje leto 25. avgusta, od 27. avgusta do L septembra pa se bo knjigama
preselila v prostore žalske osnovne šole.
V Mladinski knjigi menijo, da starši in otroci na začetku letošnjega leta ne bodo imeli kakšnih posebnih, težav, saj imajo na zalogi skorajda vse. Nekaj problemov je pri nabavi delovnih zvezkov, vendar založbe obljubljajo, da jih bo moč nabaviti že konec avgusta. Problem zase so vsekakor cene. V primerjevi z lanskim letom so cene šolskih potrebščin poskočile za 16 odstotkov. Če boste svojemu prvošolčku hoteli nabaviti vse potrebno, bo treba letos odšteti približno 2500 dinarjev.
1. Jelen
Plaketa
ZZB Jugoslavije
Med dobitniki plakete glavnega odbora Zveze združenj borcev Jugoslavije, ki so bile podeljene ob dnevu vstaje slovenskega naroda, je bilo tudi Planinsko društvo Prebold. Visoko priznanje je društvo prejelo ob deseti obletnici delovanja. Omenjena plaketa in plaketa Skupščine občine Žalec, ki jo je društvo prejelo ob praznovanju občinskega praznika, in vsa ostala priznanja, so dokaz, da je delo društva plodno in vsestransko. Planinsko društvo je v desetih letih vodil Adi Vidmajer, ki je za uspešno delo prejel tudi najvišje priznanje Planinske zvez Slovenije zlati častni znak.	—F J
t (Metilica Savinjske poti
Pred desetimi leti so planinci Savinjske doline označili in opisali Savinjsko pot, ki je postala zelo priljubljena in znana. Doslej jo je prehodilo skoraj 850 planincev, letos pa bodo praznovali njeno deseto obletnico. 26. septembra se bodo zbrali na Gori Oljki, kjer bodo obudili spomin na prehojeno pot in podelili značke tistim, ki so pot prehodili v letošnjem jubilejnem letu. Obletnico poti bodo združili z zaključkom del na planinskem domu na Gori Oljki, ki so ga v svoje roke prevzeli polzelski planinci. V preureditev doma so vložili veliko prostovoljnega dela. Dom bodo za obiskovalce odprli 26. septembra, ko bo praznovanje desete obletnice Savinjske poti, katere najlepša točka je tudi Gora Oljka. Zato pozivajo tudi vse planince, ki te poti še niso prehodili, dajo prehodijo do obletnice, vse ljubitelje pa in planince ta dan vabijo na Goro Oljko. Torej 26. septembra nasvidenje na Gori Oljki, vsaka pridna roka pa je zaželjena tudi prej, to je pri dokončni ureditvi doma.	—fj
Tečaj za
planinske vodnike
Planinci občine Žalec ne skrbe samo za izlete. Veliko pozornost posvečajo vzgoji vodnikov za kvalitetnejšo in varnejšo organizacijo izletov. Tudi sami ljubitelji planin posvečajo temu veliko pozornost, kar zgovorno dokazuje primer v Vinski gori, kjer nimajo planinskega društva, imajo pa veliko ljubiteljev planin, ki bi radi imeli vodnike, ki bi jih varno vodili po gorah. Njihovim željam je prisluhnil Meddruštveni odbor, ki io že jeseni pripravil tečaj za planinske vodnike, za katere že sprejemajo prijave pri posameznih planinskih društvih in pri Meddruštvenem odboru ki deluje v okviru PD Zabukovica.	— fj
Pohod Avnoj - 82
Pot
bratstva in enotnosti
Že dvanajstič se je vila kolona mladih po poteh, ki so jih prehodili slovenski delegati novembra 1943. na II. zasedanje AVNOJ-a v Jajce. Republiška konferenca ZSMS namreč vsako leto organizira mladinsko pohodno brigado AVNOJ, ki jo sestavljajo mladi iz vseh krajev Slovenije. Med pohodniki so prizadevni mladinski aktivisti, predstavniki organizacij in društev ter pripadniki jugoslovanske ljudske armade. Po svoji vsebini pomeni pohod eno najpomembnejših akcij slovenske mladine v ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB, razvijanju tovarištva in prijateljstva, v krepitvi bratstva in enotnosti, družbenopolitičnem' usposabljanju za SLO in DS.
Letošnji pohod je potekal v znamenju 90-letnice rojstva tovariša TITA, 40-letnice ustanovitve AVNOJ-a in 40-letnice_ formiranja slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad. Pokrovitelj pohoda je bil Republiški štab za TO.
Pohod je vsebinsko in organizacijsko dobro uspel. Program je bil uresničen in v brigadi se je razvilo iskreno prijateljstvo in tovarištvo, ki je pohodnike povezalo v veliko družino. Zasluga za to gre predvsem vodstvenemu kadru še posebno komandantu, narodnemu heroju Albinci Hočevar-Mali in ekonomu brigade Tončki Vodnik iz Kranja. Nepogrešljiv je bil na tej poti tudi Ivo Čerin, ki je s svojimi enainšestdesetimi leti že drugič prehodil to pot in je kot varnostnik v predhodnici uspešno in varno vodil kolono skozi neznane terene. Pozabiti ne gre tudi tihega in marljivega Dušana Ferjančiča, ki je bil na tem pohodu že desetič. Zanimiv pohodnik je bil letos Anton Bric-Sil, ki je v zgodovinskem novembru leta 1943 to pot prehodil kot osebni spremljevalec generala Jaka Avšiča. Njegova identična pričevanja, pri katerih ni manjkalo humorja, so pohodnikom približala tisti čas in jih še utrdila v pomembnosti takratne poti.
Za udeleženci pohoda AVNOJ 82 je torej 300 kilometrov dolga pot, na kateri ni manjkalo žuljev, osebnega odpovedovanja in premagovanja naporov. Kljub temu ostajajo prijetni spomini na družabna srečanja ob tabornih ognjih z borci in mladino Sinjega vrha, Lešč, Premišlja, Ličke Jesenice, Otočca, Gornjega Lapca, Udbine, Srba, Bosanskega Grahova . . '.
Darko Naraglav
KAREL
STRAH0VN1K
Ko ]e spomladi Karel StrahoVnik sprejemal številne čestitke ob 70-letnid, smo mu zaželeli še mnogo zdravih let. Bil je še vitalen in aktiven družben delavec in poln načrtov za prihodnost. Zato nas je toliko bo (j presenetila vest, da je preminil.
Karla Strahovnika iz Žalca smo poznali kot priznanega mizarskega mojstra, gasilca in aktivnega družbenega delavca. Njegova življenjska pot je bila prepletena s težkimi preizkušnjami, ki pa jih je znal z voljo in vztrajnostjo uspešno premagovati. Neposreden, tovariški in human odnos do sodelavcev je bogatil njegovo osebnost, zato smo jo spoštovali in cenili. V zadnjih letih je z mnogimi dragocenimi dokumenti in spomini mnogo prispeval k zapisovanju ^rodovine.
Več kot 50 let je aktivno deloval v gasilskih vrstah, o čemer pričajo mnoga priznanja, ki jih je prejel za dolgoletno vodenje gasilskega društva in občinske zveze Žalec. Poleg skrbi za množično vključevanje občanov v gasilske vrste, še zlasti mladine, si je prizadeval za materialno krepitev društev in njihovo strokovno usposobljenost. Bil je med pobudniki za izgradnjo gasilskega doma v Žalcu, v katerem je zadnja leta urejal muzej o gasilstvu, ki je danes neprecenljive vrednosti.
Takoj po vojni je bil med ustanovitelji žalskega telovadnega društva Partizan, ki je bilo znano po svoji dejavnosti. ' Čeprav je bil obremenjen z delom. Je vedno naše! moč in čas za aktivno sodelovanje tudi na kulturnem področju, saj je bil igralec in pevec v zboru.
Za aktivno delo je Karel Strahovnik prejel mnoga priznanja, med njimi tudi medaljo zaslug za narod in red dela s srebrnim vencem, na kar je bil ponosen. Ngj-bolj pa je bil vesel napredka mesta Žalca in občine, h kateremu je tudi sam mnogo prispeval.
MLADI VVRBJU PRAZNUJEJO
Deset let je že, odkar so se v Vrbju sestali mladi in izrazili željo po skupnem ustvarjanju, ki bi v vasico z nekaj več kot 600 prebivalci prinesla več življenja in kulturnega utripa. Škoda bi bilo, če ne bi mogli svojih sposobnosti in znanja kje pokazati in se uveljaviti. Iz majhnega mladinskega aktiva ZSMS je zrasla osnovna organizacija, njena dejavnost pa se je že tako razširila, da je prešla meja mladinske organizacije. V ustanavljanju novih društev, v krajevni skupnosti in njenih organih imajo aktivisti osnovne organizacije ZSMS pomembno vlogo in položaj.
Deset let trdega dela bodo proslavili zelo svečano, predvsem pa pokazali, kaj so v teh letih ustvarili. Tako bodo v ponedeljek, 13. septembra, ko se bodo pričele slovesnosti ob njihovem prazniku, odprli razstavo z naslovom Deset let aktivnosti mladine v Vrbju. Odprta bo do konca tedna, med tem pa se bodo zvrstila razna športna srečanja in kulturne prireditve. V peteknaj bi bila tudi slavnostna seja OO ZSMS. na kateri bodo najzaslužnejšim podelili priznanja. Vrhunec prireditev bo vsekakor v soboto, 18. septembra, ko bodo mladi iz Vrbja po-
Člani osnovne organizacije ZSMS v
vabili medse pobratene organizacije iz Mosta na Soči; iz Lesc, Ostrožnega, Lave" in Ptuja. Pokazali jim bodo svoj kraj, kije v zelo kratkem času postal urejen in obogaten s številnimi objekti. Seveda se bodo tudi skupaj poveselili, še prej pa jim bodo pokazali igro Smešni preciozi, s katero letos uspešno nastopajo po slovenskih odrih.
In kakšne uspehe so mladi v Vrbju dosegli v tem obdobju? »Veliko jih je, vseh ne bi niti omenjal,« nam je dejal predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo praznovanja Jože Meh. »Omenil bi, da smo kot edina mladinska organizacija
ft
v občini prejeli plaketo občine, ali pa, da smo prejeli'Sa-vinovo priznanje, da smo bili dvakrat najboljši v Sloveniji v tekmovanju Naš klub. Letos smo prejeli priznanje OF in še bi lahko našteval.«
In kako bo v bodoče?
»Imamo idealne pogoje za delo, velike prostore in dosti pripomočkov za razne aktivnosti. Vsega tega mladi, ki prihajajo za nami, ne znajo ceniti in bojimo se je, da bo aktivnost nekoliko popustila. Vsekakor b^mo storili vse, da bodo generacije, ki prihajajo za nami, šle po naših stopinjah in da naše desetletno delo ne bo zaman. Edi Masnec
DA NE POZABIMO
STAVKA PREBOLDSKIH TEKSTILCEV
Od preboldskih obratov je prva stopila v stavko tiskarna. Tu so bili odnosi med vodstvom tovarne in delavci najbolj zapleteni. Neposreden povod za stavko v tiskarni 1. 1936 je bil namen centrale iz Zagreba, da spravi na varno mesto zaloge blaga v Preboldu. Svojega uslužbenca, ki se je izdajal za kupca, je s kamioni poslala v Prebold. Delavci so ga prepoznali, preprečili nakladanje in kamioni so se v Zagreb vrnili prazni. Ustanovil se je stavkovni odbor, ki so ga sestavljali Franc Novak, Nesti Zgank, Ivan Farčnik, Tone Pečnik, Avgust Lukane, Ivanka Strožič in Kristl Zibret. Potem je stavka zajela še tkalnico. Njen odbor so sestavljali Ivan Zagoričnik, Feliks Ocvirk, Jožica Cokan, Gelčka Čobal, Ivanka Kobal in Tončka Mrak. Delegacija stavkovnega odbora je od strojnika zahtevala, da zaustavi stroje. Pod grožnjo je ukaz izpolnil. Ropotanje statev je utihnilo in tkalci so se pridružili stavkajočim tiskarne. Uvedli so strogo disciplino. Stroje so očistili in namazali blago pa shranili na suho in varno mesto. V oddelkih so bdele dežurne straže. Stavkajoči so spali v tovarni. Vsako jutro ob 5. uri so delavci napravili obhod okrog tovarne, pred njimi sta igrala harmonikarja. Organizirana je bila tudi kuhinja. Okoliški prebivalci so nudili delavcem moralno oporo, jih spodbujali, naj ne klonejo in jih zalagali s hrano. Ravnateljstvo je delavske zahteve odklanjalo. Ko je prišla iz Ljubljane vest, naj delavci zapuste tovarne, ker so se začela pogajanja, so se razšli na domove. Stavkovni odbor je odslej zasedal v gostilni Ivanke Turnšek v Kaplji vasi. Vsako jutro so se sestali pred tovarno. Zdaj je tovarniško vodstvo skušalo razbiti delavsko enotnost. Pridobili so mojstre, ki so vdrli v tovarno in začeli poganjati stroje. Ker jim to ni uspelo, so začeli razbijati šipe in delati nered. Stavkovni odbor je vložil pri žandarmarijskem vodji protest in zahtevo, da morajo mojstri zapustiti tovarno. Ravnateljstvo sprva zahtevi ni hotelo ugoditi, potem pa je popustilo in mojstri so osramočeni zapustili tovarniške prostore.
Kolektivna pogodba je bila podpisana 23. septembra 1936, de-lavcf pa so na prigovarjanje pričeli z delom dva dni prej, vendar jim ta pogodba ni prinesla posebnih koristi. S stavko so preboldski tekstilci izpričali solidarnost do stanovskih tovarišev v Sloveniji, ki so delali še pod veliko slabšimi pogoji.
Pred tovarno zbrani delavci v stavki slovenskih tekstilcev leta 1936
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
RAZPISUJE
v šolskem letu 1982/83
naslednje oblike izobraževanja ob delu:
1.	šole:
—	osnovna šola 5., 6., 7., in 8. r.
—	poklicna kovinarska šola 3. r.
—	strojna tehniška šola 3. in 4. r.
—	upravno administrativna šola 3. in 4. r.
—	ekonomska srednja šola 3. in 4. r.
—	višja upravna šola 1. in 2. letnik
2.	tečaji:
—	slovenskega jezika
—	nemškega jezika (začetni in nadaljevalni)
—	strojepisja (začetni in nadaljevalni)
—	šivanja in krojenja (začetni in nadaljevalni)
—	ročnih del (pletenja, vezenja, vozlanja)
—	kuhanja (začetni in nadaljevalni)
—	za kurjače nizkotlačnih kotlov
—	skladiščne delavce
—	plesanja — za starejše nad 30 let
—	glasbena šola za odrasle
—	fotografiranja
—	strojnega pletenja (začetni in nadaljevalni)
Prijave sprejemamo do vključno 1.9.1.1.
Informacije dobite osebno ali po telefonu (710-616), vsak dan od 7.00 do 12.00 ure, ob sredah do 16.00 ure.
POLOVIČNO VESELJE HMELJARJEV OB LETOŠNJEM PRAZNIKU
t
n. 5
Zaradi neugodnega vremena in ujm, ki so prizadele Savinjsko dolino in okrnile sicer obetajočo letino, letošnji praznik hmeljarjev v Braslovčah ni izzvenel tako sproščeno, kot prejšnja leta. Kako bi tudi, ko pa so hmeljarji v Braslovčah, Parižljah in drugih vaseh še odstranjevali posledice sobotnega neurja s točo.
Prireditve ob letošnjem, 20. prazniku hmeljarjev, so se pričele že v četrtek s tekmovanjem mladih traktoristov, ki so se pomerili v
obiskuje, srednjo kmetijsko šolo. kar pomeni, da se bo posvetila kmetijstvu.
Na sobotni prireditvi so podelili tudi priznanja hmeljarjem, ki so v minulem obdobju dosegli največje uspehe pri proizvodnji hmelja. Praznovanje so nadaljevali in sklenili v nedeljo v Braslovčah. Tu je bila že v dopoldanskem času demonstracija kmetijskih strojev, zanimivo pa je bilo tudi tekmovanje mladih zadružnikov v postavljanju hmeljevk in v drugih
HmdJski starešina s svojo spremljevalko
oranju. V petek je bilo srečanje hmeljarskih tehnologov Slovenije, odprli pa so tudi zanimivo razstavo inovacij s področja kmetijstva in prikazali nekaj novih strojev iz programa tovarne kmetijskih strojev — SIP Šempeter.
V soboto zvečer so na slovesni prireditvi v Žalcu izbrali novega hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko. Starešinarstvo je za eno leto prevzel 61 -letni kmet in dolgoletni hmeljar Franc Mahor iz Pariželj, njegova spremljevalka pa je postala 18-letna Bernarda Zagoričnik iz'Podvina pri Polzeii. Bernarda je kmečko dekle in
hmeljarskih opravilih. Najboljšim so podelili priznanja.
Ob 14. uri se je skozi Braslovče razlila pisana povorka s hmeljem okrašenih kmečkih voz, na katerih so hmeljarji prikazali nekatere značilnosti iz življenja in dela savinjskih hmeljarjev.
Med tem se je zbralo na osrednjem prireditvenem prostoru že lepo število Savinjčanov in ostalih gostov. Sledil je krajši program s predstavitvijo novega hmeljarskega starešine in njegove spremljevalke. Praznovanje so sklenili z veseličnim delom prireditve.	Tk.*L.
Gobarji — iščemo najtežjo gobo!
Letošnja gobarska letina je bogatejša od preteklih, to že lahko trdimo po beri v začetku avgusta.
Čeprav je gobarjev še vedno več kot gob, so nekateri imeli srečo in našli po več deset jurčkov na enem mestu. Za prave gobarje pa pomeni
MEMORIALNI TURNIR VLADA VEBRA
Zadnje dni julija je teniška sekcija TVD Partizan Žalec pripravila klubski memorialni turnir Vlada Vebra v dvojicah. Vlado Veber je bil vsestranski športnik in telesnokulturni delavec in dobitnik številnih priznanj za svoje delo. Velik je njegov delež pri razvoju tenisa v Žalcu in tudi pri izgradnjf Športnega centra. Udeleženci turnirja so se poklonili njegovemu spominu s šopkom cvetja, ki sta ga njihova predstavnika odnesla na grob.
Na turnirju je sodelovalo šest dvojic, zmagala pa sta Zoran Vučer in Silvo Lakner pred Rudijem Purom in Jožetom Cerovškom. Zmagovalca sta prejela poleg velikega prehodnega pokala še pokal v trajno last.	_Vc
MODERNO IN POCENI BOSTE OBLEČENI, če boste obiskali
Veleblagovnico NAMA Žalec in Prodajni center LEVEC
še posebno zadovoljstvo goba, ki jo redkeje najdemo v naših gozdovih ali pa goba, ki ima posebne dimenzije tako po velikosti kot po teži. Tudi v letošnjem letu smo bili priča mnogim zastrupitvam z gobami predvsem zaradi nepoznavanja užitnih gob.
Zato smo se odločili, skupaj s hotelom Prebold za tekmovanje v katerem bomo izmed treh vrst gob in sicer HRASTOVA ZARA-ŠČENKA, SENOŽETNA PRA-ŠN1CA in BOROVA GLIVA, izbrali najtežjo. Tekmovanje bo spremljala tričlanska komisija v sestavu Julij Palir, član gobarskega društva Celje, Franc Serdoner, upravnik hotela Prebold in Janez Kroflič, odgovorni urednik našega lista.
In kakšna je naloga gobarjev?
V	času od 10. do 20. septembra morate prinesti omenjene gobe v recepcijo hotela Prebold, od 19. do 20. ure kjer bo komisija ugotavljala težo posamezne gobe.
V	hotelu Prebold bodo v mesecu septembru stregli gobje jedi, zadnjo soboto pa organizirali, gobarski ples, na katerem bomo razglasili rezultate tekmovanja. Prve tri tekmovalce bodo nagradili s prostim vstopom za dve osebi na ples in večerjo.
O poteku tekmovanja bomo poročali v našem časopisu v naslednji številki, predstavili bomo tudi zmagovalce. Torej gobarji vabimo vas k sodelovanju hkrati pa vam želimo veliko uspeha.
Od 16. avgusta do 15. septembra
SEZONSKA RAZPRODAJA SPOMLADANSKO-
CENEJE LAHKO KUPITE:
•	otroško, žensko in moško konfekcijo in pletenine
•	srajce in bluze
•	čevlje ter torbice
V veleblagovnici NAMA v Žalcu in Prodajnem centru LEVEC vas pričakujejo!
KOTO TOZD INDE VRANSKO
OBJAVA
prostih del in nalog
snažilke s 4-urnim delovnim časom
Pogoji: dokončana osemletka in en mesec delovnih izkušenj ali nedokončana osemletka in šest mesecev delovnih izkušenj.
Za navedeno prosto delo in naloge je določeno enomesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: KOTO, TOZD INDE Vransko 136.
Objava velja do zasedbe prostih del in nalog.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15-dneh po sklepu samoupravnega organa.
00000000000000000000
Reševanje hmelja po neurju
Jurčki na posnetku niso s kakšne gobarske razstave, v objektiv jih je ujel naš dopisnik in sodelavecJtQ.se je mudil na Ponikvi. So zgovoren dokaz, da je bila letos gobarska bera obilna. Poleg teh na posnetku, se mu je tisti dan še kar sedemdesetkrat nasmehnila sreča, ki je za ljubitelje te začimbe zavidanja vredna
—vc
Tudi v naši dolini posamezna društva vse pogosteje prirejajo tekmovanja v kmečkih veščinah. Eno takšnih je bilo v začetku avgusta na Homu pri planinski postojanki, ki se ga je udeležilo enajst pet-članskih ekip. Posebnost tekmovanja je bila v tem, da so kosile ženske, moški pa so grabili. Najbolje in najhitreje je kosila tekmovalka iz Zabukovice, sledile pa so ji tekmovalke iz Zahoma in Šešč. Ekipno je bila najboljša skupina iz Šešč, sledili sta ji ekipi iz Zabukovice in Zahoma. Tekmovanje je lepo uspelo, ogledalo pa si ga je več kot 500 obiskovalcev.
FOTOKRONIKA
BRIGADA NA GORIČKO
Od 8. do 29. avgusta dela na Goričkem na republiški delovni akciji tudi brigada Slavka Šlandra iz Žalca. Brigada šteje 52 brigadirjev, v njej pa je tudi trinajst mladih iz pobratene občine Kruševac. Pokrovitelj brigade je Gradnja Žalec. Na sliki: Pred odhodom iz Žalca.
T. TAVČAR