geo16 OVITEK.qxd 4.1.2008 14:11 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 VENSKE REGIONALNE POLITIKE VPLIVI SLO ORSKI OST PR JANEZ NARED PROSTORSKI VPLIVI ISBN 978-961-254-045-6 SLOVENSKE 16 € 20 REGIONALNE POLITIKE 9 2 1 6 9 8 7 6 5 4 0 4 5 JANEZ NARED pred_zalist.qxd 4.1.2008 14:10 Page 1 Janez Nared Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in profesor sociologije, znan- stveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 16 E-po{ta: janez.nared@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/janez.htm Rodil se je v Ljubljani, mladost pa preìvel v Dobcu. Po opravljeni osnovni {oli v Cerknici je obiskoval gimnazijo v Postojni. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 2001 diplomiral in leta 2007 doktoriral. Leta 2002 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer sodeluje pri raziskovalnih projektih s po- dro~ja regionalnega planiranja. Je sourednik znanstvene knjìne zbirke Regionalni razvoj. Dejavno je sodeloval pri organizaciji ve~ simpozijev, je ~lan Sosveta za regionalno statistiko pri Statisti~nem uradu Republike Slo- venije, aktiven pa je tudi na mednarodnem podro~ju, saj je nacionalni predstavnik Regional Studies Association za Slovenijo. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 PROSTORSKI VPLIVI SLOVENSKE REGIONALNE POLITIKE Janez Nared 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 PROSTORSKI VPLIVI SLOVENSKE REGIONALNE POLITIKE Janez Nared LJUBLJANA 2007 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 PROSTORSKI VPLIVI SLOVENSKE REGIONALNE POLITIKE Janez Nared © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Perko, Drago Kladnik Recenzenta: Marjan Ravbar, Franci Petek Kartograf: Janez Nared Fotograf: Janez Nared Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta d. o. o. Naklada: 300 izvodov Naslovnica: Urejanje zemlji{~a za obrtno-industrijsko cono Podskrajnik. Avtor fotografije na naslovnici je Janez Nared, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 332.1(497.4) 711(497.4) NARED, Janez Prostorski vplivi slovenske regionalne politike / [[avtor besedila], kartograf, fotograf] Janez Nared ; [prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2007. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 16) ISBN 978-961-254-045-6 236761600 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 PROSTORSKI VPLIVI SLOVENSKE REGIONALNE POLITIKE Janez Nared UDK: 911.3:332.1(497.4) 711.2(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Raziskava èli prikazati vlogo regionalne politike pri razvoju prostorskih struktur, obenem pa tudi ugotoviti uspe{nost in morebitno razli~no odzivanje posameznih instrumentov regionalne politike na strukturne zna~ilnosti problemskih obmo~ij. Ugotovili smo, da so vplivi regionalne politike razmeroma majhni, kar je posledica pi~lih finan~nih sredstev, ki so namenjena spodbujanju regionalnega razvoja, pa tudi nemo~i celotne regionalne politike v odnosu do vseh razvojnih tokov, ki jih porajata slovenska vklju~itev v Evropsko unijo in zelo agresivna globalizacija. Kljub temu je mogo~e navesti tudi nekatere njene uspehe, ki so se kazali predvsem na lokalni ravni, s prehodom na vi{je ravni pa je njihov vpliv slabel. Ker v preteklem obdobju cilji regionalne politike niso bili doseèni, predlagamo nekatere spremembe, ki bi okrepile zdaj{nji na~in spodbujanja regionalnega razvoja ali pa tega opustile in se usmerile v dejavno spodbujanje policentri~nega omrèja mest, kar bi povzro~ilo ve~jo konkuren~nost posameznih sredi{~, to pa bi lahko imelo pozitivne u~inke tudi v njihovem neposrednem zaledju. KLJU^NE BESEDE ekonomska geografija, regionalna politika, regionalni razvoj, vrednotenje, prostorska struktura, regionalno planiranje, Slovenija ABSTRACT Spatial influences of Slovenian regional policy This study attempts to illustrate the role of regional policy in the development of spatial structures and simultaneously determine the success and the possibly diverse response of individual instruments of regional policy to the structures of problem areas. We established that the influences of the regional policy are relatively minor, a consequence of the scant financial means devoted to the stimulation of regional development, the lack of power of the overall regional policy relative to all development currents introduced by inclusion in the European Union, and very aggressive globalization. However, we are able to cite some of its successes, mostly visible on the local level, although at higher levels their influence weakened. Because the goals of the regional policy in the previous period have not been achieved, we suggest some changes that would either strengthen the current method of stimulating regional development or abandon it altogether and turn toward the active stimulation of the polycen-tric network of cities that would result in the greater competitiveness of individual centers, which we hope would also have positive effects in their immediate hinterland. KEY WORDS economic geography, regional policy, regional development, evaluation, spatial structure, regional plan-ning, Slovenia 5 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 8 1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 10 1.1 NAMEN IN CILJI .......................................................................................................................................................................................................................... 12 2 METODE RAZISKAVE ...................................................................................................................................................................................................................... 13 2.1 IZBOR PROJEKTOV IN OBMO^IJ .................................................................................................................................................................... 13 2.2 PODATKI ................................................................................................................................................................................................................................................ 16 2.3 IZBRANE METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................................................................................ 17 2.3.1 ANALIZA GRADIVA ............................................................................................................................................................................................ 17 2.3.2 INTERVJU ........................................................................................................................................................................................................................ 17 2.3.3 [TUDIJA PRIMERA ............................................................................................................................................................................................ 18 2.3.4 EKSPERTNA OCENA ...................................................................................................................................................................................... 19 2.3.5 KOMBINIRANJE RAZLI^NIH ZNANSTVENIH METOD .................................................................................... 19 2.4 IZHODI[^A PRI OBLIKOVANJU MODELOV ...................................................................................................................................... 20 2.5 ZGRADBA MONOGRAFIJE ........................................................................................................................................................................................ 21 3 PREGLED DOZDAJ[NJE REGIONALNE POLITIKE V SLOVENIJI ................................................................................ 23 3.1 OBDOBJE SPODBUJANJA MANJ RAZVITIH OBMO^IJ .................................................................................................. 23 3.2 OBDOBJE SPODBUJANJA DEMOGRAFSKO OGRO@ENIH OBMO^IJ ...................................................... 24 3.3 OBDOBJE SPODBUJANJA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA .................................................... 25 4 TEORETSKA IZHODI[^A RAZISKAVE .................................................................................................................................................................. 29 4.1 REGIONALNA POLITIKA IN REGIONALNI RAZVOJ .............................................................................................................. 29 4.1.1 TRADICIONALNA PROTI ENDOGENI REGIONALNI POLITIKI ............................................................ 30 4.1.1.1 SONARAVNA (TRAJNOSTNA) REGIONALNA POLITIKA .................................................. 35 4.1.1.2 KOOPERATIVNA REGIONALNA POLITIKA ............................................................................................ 35 4.1.1.3 NEKATERI POMISLEKI NA RA^UN ENDOGENE REGIONALNE POLITIKE .......... 36 4.2 OPREDELITEV PROSTORSKIH STRUKTUR .................................................................................................................................. 36 4.2.1 PROSTOR ........................................................................................................................................................................................................................ 37 4.2.2 PROSTORSKA STRUKTURA ................................................................................................................................................................ 38 4.2.2.1 PROSTORSKE STRUKTURE GLEDE NA VELIKOST .............................................................. 40 4.2.2.2 KOMPLEKSNOST IN KOHEZIVNOST PROSTORSKIH STRUKTUR .................. 41 4.2.2.3 OBLIKE PROSTORSKIH STRUKTUR .............................................................................................................. 41 4.3 REGIJA .................................................................................................................................................................................................................................................... 43 4.4 GOSPODARSKA RAST .................................................................................................................................................................................................... 46 4.4.1 AGLOMERACIJA .................................................................................................................................................................................................... 49 4.4.2 ^LOVE[KI KAPITAL .......................................................................................................................................................................................... 50 4.4.3 DRU@BENI KAPITAL .......................................................................................................................................................................................... 51 4.4.4 INOVACIJE ...................................................................................................................................................................................................................... 52 4.4.5 MRE@E .................................................................................................................................................................................................................................. 53 4.4.6 OSTALI DEJAVNIKI GOSPODARSKE RASTI ................................................................................................................ 54 4.5 PRIKAZ POMEMBNEJ[IH KONCEPTOV REGIONALNEGA RAZVOJA ...................................................... 55 4.5.1 GROZDI ................................................................................................................................................................................................................................ 55 4.5.2 INDUSTRIJSKI OKOLI[ (DISTRIKT) .......................................................................................................................................... 56 4.5.3 USTVARJALNO OKOLJE (INOVATIVNI OZIROMA KREATIVNI MILJE) .................................... 57 4.5.4 U^E^E SE REGIJE ............................................................................................................................................................................................ 60 4.5.5 POMANJKLJIVOSTI KONCEPTOV REGIONALNEGA RAZVOJA ...................................................... 61 4.6 POVEZANOST TEORETSKIH IZHODI[^ S CILJI RAZISKAVE .............................................................................. 62 5 ANALIZA IZBRANIH DEJAVNIKOV GOSPODARSKE RASTI V SLOVENIJI ........................................................ 66 5.1 AGLOMERACIJSKE TE@NJE .................................................................................................................................................................................. 66 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 5.2 ^LOVE[KI KAPITAL .............................................................................................................................................................................................................. 70 5.3 DRU@BENI KAPITAL .............................................................................................................................................................................................................. 73 5.4 INOVACIJE .......................................................................................................................................................................................................................................... 75 5.5 GEOGRAFSKI VIDIKI MRE@ENJA PODJETIJ .................................................................................................................................. 79 5.6 TIPIZACIJA OB^IN GLEDE NA NEKATERE SPLO[NE KAZALNIKE RAZVOJA IN IZBRANE DEJAVNIKE GOSPODARSKE RASTI .................................................................................................................. 85 6 ANALIZA VPLIVOV REGIONALNE POLITIKE NA PROSTORSKE STRUKTURE NA PRIMERU ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA .................. 89 6.1 ZAKONSKI OKVIRJI REGIONALNE POLITIKE V ^ASU ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA .......................................................................................................................................... 89 6.2 INSTITUCIONALNA ZASNOVA .............................................................................................................................................................................. 90 6.3 REGIONALNE SPODBUDE ........................................................................................................................................................................................ 92 6.3.1 NEPOSREDNE REGIONALNE SPODBUDE .................................................................................................................. 94 6.3.2 POSREDNE REGIONALNE SPODBUDE ............................................................................................................................ 99 6.3.3 RAZDELITEV NEPOSREDNIH IN POSREDNIH SPODBUD PO REGIJAH ...................... 109 6.4 DOSEGANJE CILJEV SLOVENSKE REGIONALNE POLITIKE ............................................................................ 113 6.5 ANALIZA IZBRANIH PROJEKTOV ................................................................................................................................................................ 117 6.5.1 TURIZEM ........................................................................................................................................................................................................................ 117 6.5.2 SPODBUJANJE GRADNJE IN KOMUNALNEGA OPREMLJANJA POSLOVNIH CON .............................................................................................................................................................................................. 126 6.5.3 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI ........................................................................................................................................ 129 6.5.4 RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................................................................................................ 132 6.5.5 KOMUNALNO OPREMLJANJE STANOVANJSKIH ZEMLJI[^ .......................................................... 134 6.5.6 ZDRAVSTVO ............................................................................................................................................................................................................ 136 6.5.7 KULTURA IN PROSTO^ASNE DEJAVNOSTI ............................................................................................................ 138 6.5.8 IZOBRA@EVANJE .............................................................................................................................................................................................. 142 6.5.9 OSKRBA S PITNO VODO ...................................................................................................................................................................... 144 6.6 ANALIZE VPLIVOV REGIONALNE POLITIKE NA PROSTORSKE STRUKTURE ...................... 145 6.6.1 ANALIZA JASNOSTI CILJEV .............................................................................................................................................................. 145 6.6.2 ANALIZA KAKOVOSTI STRATEGIJ ZA DOSEGO CILJEV ...................................................................... 146 6.6.3 ANALIZA RAVNI USKLAJENOSTI CILJEV .................................................................................................................... 146 6.6.4 ANALIZA VPLIVOV NA POSAMEZNE OBLIKE PROSTORSKE STRUKTURE ............ 147 6.6.5 ANALIZA VPLIVOV NA RAZLI^NO VELIKE PROSTORSKE STRUKTURE .................... 148 6.6.6 VPLIVI PROJEKTOV NA ELEMENTE PROSTORSKE STRUKTURE ........................................ 150 6.6.7 VPLIVI PROJEKTOV NA DEJAVNIKE GOSPODARSKE RASTI ...................................................... 150 6.6.8 ANALIZA JAKOSTI VPLIVOV GLEDE NA VLO@ENA FINAN^NA SREDSTVA ............ 151 6.6.9 TEMELJNA SPOZNANJA NA PODLAGI DOSLEJ OPRAVLJENIH ANALIZ .................... 151 6.6.10 ANALIZA DIFERENCIACIJE VPLIVOV REGIONALNE POLITIKE IN NJENIH INSTRUMENTOV NA RAZLI^NIH OBMO^JIH NA PRIMERU PROJEKTA, KI PRINESE 1000 DELOVNIH MEST .............................................. 153 6.7 VLOGA DR@AVE KOT DEJAVNIKA, KI POMEMBNO VPLIVA NA RAZVOJ PROSTORSKIH STRUKTUR ................................................................................................................................................................................ 168 7 PREDLOGI SLOVENSKI REGIONALNI POLITIKI ................................................................................................................................ 170 8 REZULTATI RAZISKAVE IN PREOSTALA ODPRTA VPRA[ANJA .................................................................................. 174 9 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 176 10 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................................................................................................................ 187 11 SEZNAM INTERVJUVANIH OSEB .......................................................................................................................................................................... 198 12 SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 199 13 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 201 7 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared PREDGOVOR Monografija, ki je pred nami, je rezultat ve~letnega raziskovalnega dela. Povezana je s pripravo avtor-jevega doktorskega dela z naslovom Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih struktur v Sloveniji: teorija, modeli in aplikacija. Odseva aktualno in teàvno problematiko preu~evanja vplivov regionalne politike na gospodarski in socialnogeografski razvoj slovenskih pokrajin s pomo~jo prostorskih struktur. Izhodi{~e predstavlja {tudijski problem, povezan s kompleksno analizo stanja in opredelitvijo razmer v socialnogeografskem in ekonomskogeografskem smislu, z namenom odgovoriti na vpra{anje, kako in v kolik{ni meri je zlasti na lokalni ravni mogo~e aktivirati naravne, gospodarske, drùbene in kulturne potenciale za bodo~i razvoj. Namen pri~ujo~e knjige je potemtakem ugotoviti, v katero smer naj se razvija na~rtovanje bodo~ega razvoja, oziroma, kako s pomo~jo opredelitve temeljnih znanstvenih spoznanj o razvoju prostorskih struktur vzpodbujati lokalne ekonomije. Raziskava temelji na vzro~ni povezanosti raznolikosti vplivov regionalnih politik in njihovih instrumentov na razli~ne pokrajinske tipe. Z njo je avtor poskusil prikazati u~inkovitost izbranih razvojnih konceptov pri pospe{evanju regionalnega razvoja in zlasti vloge geografije pri njegovem na~rtovanju. Predloèno znanstveno delo je smiselno zaokroèno v devetih poglavjih. Uvodnima poglavjema, ki bralca seznanita z namenom in cilji, metodologijo dela in zgradbo, sledi pregled regionalne politike v Sloveniji s poglavitnimi poudarki v treh vsebinsko zaklju~enih obdobjih pove~ane skrbi za zmanj{evanje razlik v stopnji regionalne razvitosti. Klju~no je ~etrto poglavje, v katerem so postavljena teoretska izhodi{~a. Sestavljajo ga kriti~na razmi{ljanja o razli~nih pristopih v regionalni politiki. Sledi s teoretskega vidika zelo kompleksno vrednotenje prostorskih struktur, odnosov med drùbo in prostorskim razvojem v funkciji regionalnega razvoja. Po avtorjevem mnenju je za regionalni razvoj odlo~ujo~ega pomena institucionalizacija pokrajin, ki lahko odlo~ujo~e vpliva na gospodarske procese. Poleg tega izhaja iz predpostavke, da so sodobni dejavniki gospodarske rasti in mònih konceptov regionalnega razvoja odvisni zlasti od aglomeracijskih teènj ~love{kega in drùbenega kapitala ter medsebojnih povezav, ki jih pospe{ujejo inovativni pristopi, na primer mrèno povezovanje na vertikalni in horizontalni ravni. V sklepnem delu tega poglavja so opisani in utemeljeni pomembnej{i, v Sloveniji {e skromno uveljavljeni sodobni koncepti pospe{evanja regionalnega razvoja, na primer koncepti tako imenovanih u~e~ih se regij, ustvarjalnega okolja, pristopi grozdenja. V naslednjem, petem poglavju so teoretska izhodi{~a podprta z empiri~nimi analizami stopnje regionalne razvitosti in razvojnih tokov v Sloveniji glede aglomeracijskih teènj, ~love{kega in drùbenega kapitala ter stopnje inovativnosti in geografskih vidikov mreènja podjetij, ki ga z izbranimi kazalniki merjenja splo{ne razvitosti zaklju~uje tipizacija ob~in glede na stopnjo razvitosti. Osrednje poglavje je namenjeno analizi vplivov regionalne politike na prostorske strukture, ki jih je sproìl pred leti uveljavljeni Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Analiza je z vidika doseganja ciljev regionalne politike zasnovana na podlagi pregleda prostorske distri-bucije neposrednih in posrednih spodbud. Sklepi povzemajo klju~ne ugotovitve, opozarjajo na odprta vpra{anja ter podajajo priporo~ila za izbolj{anje razmer s poudarkom na u~inkih v geografskem okolju in instrumentalnih ravneh regionalne politike, povezanih s spremljanjem in vrednotenjem njenih u~inkov. Preu~evanje zakonitosti regionalnogeografskega razvoja je danes v primerjavi s {e nedavnim sta-njem pred novimi, druga~nimi izzivi in nalogami. Obsène spremembe v gospodarski in zaposlitveni sestavi imajo kompleksen odsev tudi na prostorska in ostala drùbena dogajanja, to pa zahteva iskanje novih, ustvarjalnej{ih poti in instrumentov za doseganje in preu~evanje uravnoteènega regionalnega razvoja. Rezultat diferenciacije drùbe je tudi postopno preoblikovanje dràvnih institucij s sposobnost-jo uveljavljanja razvojnih zamisli. Le-te se iz politi~ne ravni (parlament, vlada) deloma preusmerjajo v sfero korporativizma, interesnih zdruènj in/ali nevladnih organizacij. Navkljub zajetni in skrbno na~rtovani hierarhi~ni organiziranosti prizadevanj za konsistentno usmerjanje skladnega regionalnega razvoja dràva ni (ve~) edini »garant« za dejansko uresni~evanje zastavljenih ciljev. Nasprotno so postmoderni meha-nizmi javnih institucij, prav tako kot celotna drùba, sestavljeni iz obilice avtonomnih interesov, ki z lastnimi interesi kot akterji soustvarjajo razvojnopoliti~no/ekonomsko areno. Kdor èli sodelovati pri soobliko-8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 vanju razvojnih prizadevanj, mora sprejeti pravila igre, {e zlasti na podro~ju komuniciranja z javnostjo. Imeti mora tudi prilagodljive razvojne programe, ki jih je s pomo~jo razvojnih koalicij potrebno uskladi-ti z drugimi sodelujo~imi akterji. Monografija je zasnovana zelo {iroko. Odlikuje jo sistemati~na pokrajinska analiza izbranih klju~- nih dejavnikov sodobnega gospodarjenja in na~rtovalskih priporo~il za naslednje generacije regionalnih programov. Dolo~ena pomanjkljivost je prevelika prostorska splo{nost predlaganih ukrepov. Upo{tevanja vreden poskus in osrednji metodolo{ki rezultat je predlagani metodolo{ki model in izbor kazalcev. ^eprav {e ni povsem dodelan, je z dopolnitvami lahko primerna podlaga za nadaljnje {tudije prakti~- nih primerov. Rezultati vsebujejo jasno izraène potrditve hipoteze, da je vrednotenje u~inkov regionalne politike v Sloveniji in z njo povezanih razvojnih programov zahtevno opravilo, ki ga je treba nenehno izpolnjevati, saj kljub prizadevanjem za zdaj {e ne daje zadovoljivih rezultatov. Zato so pri izbiri ustreznej{ih metodologij in poglobljenih analiz u~inkov z namenom ve~je u~inkovitosti in transparentnosti izvajanja razvojne politike v Sloveniji smiselni nadaljnji raziskovalni napori. Marjan Ravbar 9 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 1 UVOD »Change is a constant process, stability is an illusion.« (Steve de Shazer; citirano po: Gerhardter in Gruber 2001, 7.) V ìvljenju smo pri~a nenehnim spremembam, ki vsaka na svoj na~in pu{~a sledi v drùbi in prostoru. ^e je drùba, ta nenehno spreminjajo~i se element, zaradi svoje gibljivosti in spremenljivosti na kraj{i rok sicer bolj izpostavljena novostim, se drùbene spremembe na dalj{i rok veliko bolj odraàjo v prostoru kot v drùbi sami. [e ve~, v drùbi oziroma med prebivalstvom lahko posamezna lastnost povsem zbledi, medtem ko njeno prostorsko opredmetenje zob ~asa le po~asi najeda. Ta z vidika posameznika ve~no trajajo~a podoba prostora kljub njegovemu nenehnemu spreminjanju predstavlja neke vrste zgodovinski zapis drùbe. Slednje vsekakor izhaja iz dejstva, da sta drùba in prostor nelo~ljivo povezana, saj vsak drùbeni proces nujno vpliva na procese v prostoru in obratno, ali kot pravi Isard (Ruppert in ostali 1981, 65), je prostor odslikava drùbe, ki ga oblikuje. Prostor in drù- ba oblikujeta nerazdrùljivo celoto, s ~imer drùba, ki oblikuje prostor, oblikuje tudi sebe. Tako lahko prostor in drùbo opredelimo kot dva obraza iste stvarnosti. Ker se vsaka ~lovekova dejavnost odvija v prostoru, je upravi~eno pri~akovati, da bo v njem pusti-la tudi svoje sledi. Intenziteta teh je odvisna od narave posega, pri ~emer so prostorske posledice zaznavne v razponu od neznatnih do zelo opaznih posegov v prostor. Sledi v prostoru so lahko zgolj vizualne, tako da pozitivno ali negativno vplivajo na zaznavo in vrednotenje prostora, lahko pa so globlje in pomenijo za~etek nekih novih procesov ali preobrazbo è potekajo~ih. Kompleksnost prostorskega sistema je posledica {tevilnih raznolikih akterjev, njihove dinamike in pestrosti njihovih medsebojnih povezav. Ker se ne spreminjajo samo elementi, temve~ tudi odnosi med njimi, lahko nastane veliko {tevilo vzorcev, ki se s~asoma spreminjajo. Poleg tega zaradi medsebojnih povezav nobena sprememba ne ostane izolirana, ampak vpliva na druge elemente. Zato lahko na videz majhna sprememba povzro~i preoblikovanje celotnega sistema (primerjaj: Hummelbrunner in Lukesch 2002, 4). Tako prostor, ki je poligon ~lovekovih dejavnosti, zaradi {tevilnih sprememb nenehno pridobiva na svojem procesnem zna~aju, pri ~emer lahko gibala procesa delimo na samogibna in vzpodbujena. Slednja so odraz ~lovekove zavestne dejavnosti, da bi vplival na razvoj prostora in s tem blaìl posledice predhodnih zgre{enih ukrepov ali pa preusmerjal smernice razvoja samogibnih dejavnikov. ^lovek je tako postal eden klju~nih oblikovalcev prostora, bodisi da gre za posege in ravnanja posameznika bodisi da so posegi sistemski, bolj {irokopotezni. Primer {irokopoteznih prizadevanj je zagotovo regionalna politika, katere namen je ustvarjanje primerljivih razmer za ìvljenje vseh prebivalcev, ne glede na kraj njihovega bivanja. Kot taka ima {tevilne prostorsko relevantne vplive. Na eni strani gre za spremembe strukturnih obeleìj obmo~ja, na katerem se izvajajo razvojni ukrepi, na drugi pa tovrstne aktivnosti spreminjajo razmerja med obmo~ji v {ir{i hierarhiji prostora, s ~imer se posredno preoblikujejo posamezne ~lovekove dejavnosti, odnosi med obmo~- ji, pa tudi procesi, katerih sr` je ustvarjanje ravnovesja ter ustvarjanje trdne, smiselne in uspe{no delujo~e prostorske strukture. Regionalna politika je lahko pomemben segment vplivov na prostorske strukture. Ti vplivi so lahko na~rtovani ali nena~rtovani in so koristni ali pa ustvarjajo celo nova neravnovesja. Da bi zagotovili skladnost izvajanih aktivnosti na podro~ju regionalnega razvoja z vnaprej postavljenimi cilji in strategijami, je treba vse aktivnosti spremljati in vrednotiti v smislu njihovega prispevka k razvoju èlenih (na~rtovanih) prostorskih struktur. Na tem spoznanju temelje~a raziskava èli razkriti pomen regionalne politike pri razvoju prostorskih in regionalnih struktur, obenem pa tudi ugotoviti uspe{nost in morebitno razli~no odzivanje njenih posameznih instrumentov na strukturne zna~ilnosti problemskih obmo~ij. Regionalna politika je po svoji naravi nedvomno prostorska politika. Izhajati mora iz prostorskih (regionalnih) anomalij in teìti k njihovi odpravi. Tako lahko pomembno vpliva na spreminjanje prostorskih struktur, 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 kar pa ji lahko uspe le, ~e prostorske strukture upo{teva, pozna njihove temeljne lastnosti in uporablja njim prilagojene instrumente. Regionalnorazvojni zakoni, ki so se izvajali v Sloveniji do leta 1999, spremljanja in vrednotenja posameznih instrumentov, kakor tudi celotne regionalne politike, niso imeli. To se odraà v pomanjkanju informacij v zvezi z njihovim izvajanjem, onemogo~eno pa je tudi vrednotenje za nazaj, saj {tevilni potrebni podatki niso zagotovljeni, manjkajo pa tudi ustrezna izhodi{~a za vrednotenje. Novo kakovost na podro~ju spremljanja in vrednotenja je prinesel Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 60/1999), saj je obe aktivnosti uvrstil med nujne sestavine vsakr{nih razvojnih prizadevanj. Spremljanje in vrednotenje sta namre~ pomembna sestavna dela ìvljenjskega cikla politike in pomembni strate{ki orodji za njeno implementacijo (Ridder 2000, 70). Evropska praksa spremljanja in vrednotenja sega v osemdeseta leta prej{njega stoletja in v zadnjem ~asu namenja ~edalje ve~jo pozornost tako imenovanim fizi~nim kazalnikom regionalnega razvoja. Ti èlijo prikazati dejanske u~inke izvajanih aktivnosti v prostoru in ne le, kot je bila praksa vrednotenja na za~etku, zagotavljati namensko porabo sredstev. Zato je zelo pomembno slediti tistim politikam, ki imajo glede na finan~ne mònosti in vzvode, s katerimi lahko posegajo v prostor, najpomembnej{i vpliv na razvoj prostorskih struktur. Poleg tega imajo nove investicije ve~jega obsega pomemben vpliv na regionalni dohodek in zaposlenost, zato morajo tisti, ki odlo~ajo, razpolagati z ustreznimi napoved-mi, da lahko ugotovljene vplive upo{tevajo v regionalnih prostorskih in gospodarskih na~rtih (Armstrong in Taylor 2000, 5). Evropska unija spremljanje in vrednotenje dosledno uvaja v okvir zahtev novih strukturnih skladov. Naloga ~lanic je vzpostavitev u~inkovitega sistema spremljanja, ki bo omogo~al vrednotenje rezultatov regionalne politike, nudil pomo~ pri implementaciji in omogo~al nadzor izvajanja. Pomembno ni le, koliko sredstev se bo na nekem podro~ju investiralo, temve~ tudi kje (Friedmann in Alonso 1965, 1) in kak{en bo skupni izplen. Slovenija teh aktivnosti {e ne izvaja v celoti, saj se sistem spremljanja in vrednotenja regionalne politike {ele postavlja na noge. Zagotoviti mu je treba ~vrsto teoreti~no podlago, obenem pa mu omogo~ati pròno odzivanje na novo nastale probleme, s katerimi se bo sre~eval. Razumljiva zahteva je, da so dràvne intervencije smiselne in upravi~ene, bodisi da kon~ana investicija povrne stro{ke neposredno, s pomo~jo svoje donosnosti, bodisi da postreè s tak{nimi u~inki, ki prina{ajo regiji ali prebivalcem pomembne dobrine, kar se lahko odrazi v njihovemu zdravju, moti-vaciji, samopodobi, pa tudi imidù regije …, s ~imer ta pridobi na vrednosti, obenem pa se v njej zmanj{ajo potrebe po ostalih dràvnih transferjih. Preu~evanje razvojnih aktivnosti in njihovih u~inkov je torej nujnost, saj bolj{e poznavanje u~inkov pomaga pri odlo~anju o tem, ali je posamezni instrument regionalne politike ustrezen odgovor na porajajo~i se problem, razkrije pa tudi, kako obsèna mora biti operacija, da bi dosegli zastavljene cilje. Poznavanje tovrstnih u~inkov pomaga tudi pri postavljanju realnej{ih ciljev. Zato smo v okviru zastavljene raziskave posebno pozornost namenili izvajanju slovenske regionalne politike in sku{ali ugotoviti, ali je uspe{na in, ~e se njeni u~inki razlikujejo po razli~nih obmo~jih. Osredoto~ili smo se na izvajanje Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 60/1999), pri ~emer smo sku{ali ugotoviti njegove vplive na ravni celotne Slovenije in tudi na primeru posameznih projektov. Pod drobnogled smo vzeli predvsem vplive, ki so se kazali v prostoru, oziroma tiste, ki spreminjajo njegovo strukturo. Ker je ta prek svojih elementov tesno povezana z dejavniki gospodarske rasti, tudi teh nismo mogli zanemariti. S tem smo poleg vidnih prostorskih vplivov obravnavali tudi socioekonomske, ki u~inkujejo predvsem na prikrite prostorske strukture. Tako smo zajeli prostor kot celoto, kot splet naravnih in drùbenih elementov, ki se v ~asu nenehno spreminja. Zaradi tega ima pomembno vlogo pri vrednotenju u~inkov regionalne politike tudi geografija, ki ima prostor in njegovo strukturo za predmet svojega preu~evanja. Pri~akujemo, da bo raziskava prispevala k bolj{emu poznavanju u~inkov regionalne politike, pa tudi k novim geografskim spoznanjem, saj je poznavanje razvojnih procesov v prostoru klju~no za nadaljnji razvoj geografije kot stroke. 11 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 1.1 NAMEN IN CILJI Temeljno znanstveno vpra{anje, ki se nam poraja pri vrednotenju regionalne politike, je, koliko lahko instrumenti regionalne politike vplivajo na razvoj prostorskih, socialnih in ekonomskih struktur. Vpra{anje odseva skrb za zagotavljanje uspe{ne in u~inkovite regionalne politike, ki bi nudila vzvode za razvoj posameznih strukturno {ibkih obmo~ij, pri ~emer bi se s pomo~jo ponujenih instrumentov regionalnega razvoja prilagajala njihovim zna~ilnostim. Vzpostavljanje razmer za oblikovanje tak{ne politike narekuje tako podrobnej{e preu~itve izvajanja dosedanjih aktivnosti na podro~ju regionalnega razvoja kot tudi vrednotenje njihovih vplivov, kar lahko zagotovi dovolj informacij za odlo~anje v prihodnje. Na podlagi zgoraj opisanih izhodi{~ lahko natan~neje opredelimo specifi~ne cilje raziskave: • prikazati pomembnej{e koncepte regionalnega razvoja, • opredeliti pojem prostorskih struktur in vlogo geografije pri njihovem preu~evanju, • na primeru izbranih obmo~ij in projektov s podro~ja regionalne politike ugotoviti oblike in jakost vplivov te politike v prostoru, • preu~iti morebitno diferenciacijo vplivov regionalne politike in njenih instrumentov po posameznih tipih obmo~ij; • opredeliti vlogo dràve kot dejavnika, ki vpliva na razvoj prostorskih struktur; • izpostaviti temeljna znanstvena spoznanja o razvoju prostorskih struktur. Pri~akujemo, da bo uresni~itev zastavljenih ciljev pomagala odgovoriti na porajajo~a se vpra{anja in omogo~ala potrditi ali ovre~i {tiri delovne hipoteze. 1. Regionalna politika kot ena izmed glavnih eksplicitno prostorskih politik pomembno vpliva na spremembe v prostorskih strukturah, pri ~emer so vplivi odvisni zlasti od jasnosti zastavljenih ciljev in kakovosti strategije za dosego le-teh. 2. Jakost vplivov raste s koli~ino porabljenega denarja in usklajenostjo ciljev regionalne politike s cilji ostalih politik na preu~evanem obmo~ju. 3. Zaradi specifi~nih zna~ilnosti posameznih problemskih obmo~ij imajo instrumenti regionalne politike na njih razli~en uspeh. 4. Za u~inkovitost in uspe{nost ukrepov s podro~ja regionalnega razvoja oziroma regionalne politike je nujno treba upo{tevati razvojne zna~ilnosti prostorskih struktur. Z odgovori na zastavljena vpra{anja in s potrditvijo navedenih hipotez smo èleli dobili informacije, ki bodo koristile pri iskanju u~inkovitej{ih oblik regionalne politike, zlasti takih, ki bi upo{tevale prostorske strukture in se jim v kar najve~ji mòni meri prilagodile, saj le na ta na~in lahko postanejo uspe{ne. 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 2 METODE RAZISKAVE Kot pravi Paasi (1986, 107), ni geografije, ki ne bi bila histori~na, saj je za geografe bistveno, da ugotovimo, kak{en je bil prostor v preteklosti in kak{en je danes. Vendar namen geografije ni le preu- ~evati in razlagati spremembe v prostoru, saj mora ti nalogi dopolniti s predvidevanji za prihodnost ter skupaj z ostalimi disciplinami sodelovati pri oblikovanju ljudem in okolju prijazne prihodnosti. Namen raziskave je preu~iti vplive regionalne politike v prostoru. Ti se po na{ih predvidevanjih razlikujejo glede na vrsto aktivnosti (na primer gradnja poslovnih con, vlaganje v ~love{ki kapital), pa tudi glede na strukturo obmo~ja, kjer se investicija izvaja. Pomembna sta tudi velikost projekta in njegova povezanost z drugimi aktivnostmi na obravnavanem obmo~ju. S pomo~jo izbranih projektov in obmo- ~ij smo torej sku{ali ugotovili, ali so regionalne pomo~i smiselne, in, kak{na je njihova vloga pri preobrazbi pokrajine. Da bi to dosegli, smo morali podrobno opredeliti izbrana obmo~ja in projekte ter izbrati ustrezne metode. Zato v tem poglavju sprva predstavimo izbor projektov in obmo~ij, nadaljujemo z opisom razpolòljivih podatkovnih virov in nato prikaèmo {e uporabljene metode. V sklepu poglavja so dodana izhodi{~a, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modelov, podrobneje pa je opisana tudi zgradba monografije. 2.1 IZBOR PROJEKTOV IN OBMO^IJ Projekti s podro~ja regionalne politike so zelo razli~ni in se velikokrat prepletajo z aktivnostmi drugih politik, gospodarstva in tudi delovanjem posameznih ljudi. Zato je potrebna natan~na dolo~itev predmeta raziskave. Opredeliti je treba, ~igave aktivnosti vrednotimo, za katero obdobje in kak{en je prostorski obseg vrednotenja. Pri vrednotenju si je velikokrat treba zastaviti tudi omejitve glede na finan~no velikost projekta, saj je projekte, ki so dobili le malo pomo~i, nesmiselno podrobneje preu~evati. Pomemben je tudi izbor sektorja, torej, ali vrednotimo projekte z vseh podro~ij ali le z izbranih podro~ij in dejavnosti. Izvajanje regionalne politike Slovenije je prepleteno s {tirimi razli~nimi institucionalnimi ravnmi: evropsko, dràvno, regionalno in lokalno. Upo{tevali smo vse, saj vsaka na svoj na~in krepi razvojna prizadevanja. Posebno mesto ima evropska raven, ki je na podro~je slovenske regionalne politike vstopila prek predpristopnih pomo~i Phare, SAPARD in ISPA, s polnopravnim ~lanstvom Slovenije v Evropski uniji pa je na{a dràva pridobila tudi dostop do sredstev iz strukturnih skladov. Evropske ravni ne obravnavamo kot nosilca regionalne politike, ampak le v smislu finan~nih prispevkov, ki jih zagotavlja pri izbranih projektih. Veliko ve~ pozornosti namenjamo dràvi, regijam in ob~inam. Dràva je prek Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVRP), Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj (ARR) ter Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja (JSRR) skrbela za normativno ureditev regionalne politike, prispevala in razporejala je finan~na sredstva, pripravljala razvojne dokumente, vodila postopke za pridobivanje evropskih sredstev in podobno, zato jo pojmujemo kot klju~no raven za spodbujanje regionalnega razvoja. Skladno z endogeno regionalno politiko naj bi imeli prevladujo~o vlogo regionalna in lokalna raven, vendar sta v Sloveniji finan~no pre{ibki, da bi lahko bistveno posegali v razvojne procese. To je posledica dejstva, da Slovenija {e nima vzpostavljene regionalne ravni upravljanja. Regije so v regionalno politiko vklju~ene prek regionalnih razvojnih agencij in regionalnih razvojnih programov, ki pa se ne finan-cirajo v celoti, kar mo~no zmanj{a njihov pomen in zaplete vrednotenje u~inkov. Lokalna raven je zastopana z ob~inami, ki imajo lastne vire sredstev, spodbujanje razvoja pa sodi v njihov delokrog tudi glede na ostale naloge, ki jim pripadajo kot temeljnim samoupravnim enotam. Njihov pomen je {e toliko ve~ji zato, ker so najmanj{e upravne/administrativne enote in so zaradi tega tudi najtesneje povezane z mati~nim prebivalstvom in ozemljem. 13 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared ^asovni okvir raziskave zajema obdobje izvajanja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 60/1999), ki je s posameznimi popravki veljal od avgusta 1999 do novembra 2005. Ker pa ni bilo zagotovljeno spremljanje è od samega za~etka, smo iz baze podatkov Informacijskega sistema Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj (ISARR) izlu{~ili tiste projekte, za katere je bilo na razpolago dovolj informacij. Tako nimamo podatkov o prvih letih izvajanja (prvi zabeleèni projekt se je za~el leta 2001). Za zadnji dan zaklju~ka izbranih projektov smo izbrali 30. 6. 2005. Na testnih obmo~jih smo obravnavali tudi nekaj projektov, ki tega dne {e niso bili kon~ani, a je bilo mogo~e na podlagi faz projekta in podatkov o financiranju dolo~iti sklope, ki so bili do takrat kon~ani in jih je bilo mogo~e vrednotiti. Sicer so projekti ~asovno omejeni z njihovim izvajanjem in so bili lahko kon~ani kadarkoli v omenjenem obdobju. Pri opredeljevanju prostorskega okvirja smo uporabili dva pristopa. Ne glede na kraj izvajanja smo izbrali projekte, ki so imeli v projektni dokumentaciji pod horizontalno prednostno nalogo »okolje« opredeljen vpliv, razli~en od »nevtralnega«, in je njihova vrednost presegala 50.000.000 SIT. Dodatna zahteva je bila, da se projekt izvaja znotraj ene ob~ine, saj bi v nasprotnem primeru pri{lo do razpr{itve pomo- ~i na ve~jem ozemlju, kar bi mo~no oteìlo analizo. Izlo~ili smo tudi projekte, ki so sicer ustrezali vsem merilom, a zaradi njihove narave od njih ni bilo mogo~e pri~akovati nikakr{nih prostorskih u~inkov. Kot primer lahko navedemo nakup zemlji{~, kjer pride le do spremembe lastni{tva, nadaljnje aktivnosti pa so predvidene v prihodnjih fazah, ki pa se {e niso za~ele. Podobno je s projekti, katerih namen je izdelava projektne dokumentacije. Za podrobnej{e raziskave smo izbrali tudi tri obmo~ja, ki jih v raziskavi podrobneje ne predstavljamo, vendar so rezultati teh raziskav vklju~eni v nekaterih sklepnih ugotovitvah. Izbor obmo~ij je bil arbitraren le do dolo~ene mere, saj smo pri njihovi izbiri upo{tevali naslednja merila: • obmo~je (njegovi sestavni deli) mora po Uredbi o vrednosti meril za dolo~itev obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi in dolo~itev ob~in, ki izpolnjujejo ta merila (UL RS 59/2000), spadati med obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi; • obmo~je obsega ob~ine ali skupino ob~in, ki so v procesu preoblikovanja lokalne samouprave od leta 1994 dalje nastale iz ene takratne ob~ine; • obmo~ja so v razli~nih delih Slovenije. Pomembno teò je imelo dejstvo, da so izbrana obmo~ja spadala med problemska obmo~ja tudi po merilih predhodnih zakonov o spodbujanju regionalnega razvoja. Ker so nekatera obmo~ja razde-ljena na ve~ ob~in, smo jih poimenovali po upravnih enotah (UE): • UE Tolmin (ob~ine Bovec, Kobarid in Tolmin), • UE Ilirska Bistrica, • UE Ormò. UE Tolmin smo izbrali, ker obsega obmejno obmo~je z oteènimi naravnimi razmerami, ki je demografsko ogroèno, tèko dostopno in glede na pomembnej{e gospodarske tokove v dràvi obrobno. UE Ilirska Bistrica je prav tako obmejna, demografsko ogroèna in obrobna. UE Ormò je obmejno in obrobno obmo~je s {e vedno pomembnim deleèm kmetijske dejavnosti. Na izbranih obmo~jih smo obravnavali vse projekte, ki so se izvajali v okviru regionalne politike. V UE Tolmin smo nekatere projekte obravnavali povezano, saj so se izvajali v okviru istega instrumenta. Òje omejene prostorske enote omogo~ajo podrobnej{e analize u~inkov razvojne pomo~i in obravnavo vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj. Tako lahko vlogo regionalne politike primerjamo z ostalimi dejavniki razvoja. Omogo~a tudi iskanje sinergij, ki jih ima ve~ projektov skupaj, kar pri izboru posameznih projektov ni mogo~e. Posameznih panog nismo posebej obravnavali, saj so instrumenti regionalne politike splo{ni in le malokrat poseèjo v to~no dolo~eno panogo. To je odraz dejstva, da je v Sloveniji {e vedno mo~na vloga sektorskih politik, ki so velikokrat neusklajene, morda celo v nasprotju s sprejetimi na~eli in cilji regionalne politike. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Izmed 882 projektov, kolikor jih je bilo v bazi ISARR, je zgoraj navedenim merilom ustrezalo 31 projektov, ki smo jih glede na njihovo naravo razdelili v devet skupin. Ker za nekatere nismo dobili ustreznih informacij, smo na koncu obravnavali 26 projektov (preglednica 1). Preglednica 1: Izbrani projekti. ime projekta vrsta projekta lokacija (ob~ina) ^istilna naprava Apa~e ravnanje z odpadnimi vodami Gornja Radgona Izgradnja kanalizacijskega omrèja in centralne ravnanje z odpadnimi vodami Postojna ~istilne naprave v Hru{evju Rekonstrukcija ~istilne naprave – Stari trg pri Loù ravnanje z odpadnimi vodami Lo{ka dolina Komunalno opremljanje stanovanjske komunalno opremljanje stanovanjskih zemlji{~ Ko~evje cone Mestni log II v Ko~evju Komunalna oprema obrtne cone Bo{tanj poslovne cone Sevnica Obrtna cona Obrèje Rade~e – izgradnja poslovne cone Rade~e komunalne infrastrukture Industrijska cona Naklo poslovne cone Naklo Industrijska cona Neverke poslovne cone Pivka Obrtna cona I/1 – Mali Log ob~ina Lo{ki Potok poslovne cone Lo{ki Potok Obrtna cona ITAS Ko~evje – komunalno poslovne cone Ko~evje opremljanje zemlji{~ Obrtna cona Ob Bobnu – komunalna ureditev poslovne cone Hrastnik Komunalna ureditev obrtno-industrijske poslovne cone Hrastnik cone Trbovlje – Hrastnik, obmo~je Podkraj Izgradnja OIC Kisovec – rekonstrukcija vodovodnega omrèja za preskrbo OIC Kisovec s sanitarno in poàrno vodo (1. faza) poslovne cone Zagorje ob Savi Izgradnja infrastrukture za obrtno cono in poslovno-stanovanjsko cono v Grosupljem Zbirno-reciklàni center Bor{t ravnanje z odpadki Breìce Dograditev zdravstvenega doma zdravstvo Cerknica Cerknica – Lo{ka dolina Obnova in adaptacija Mariborskega gradu kultura in prosto~asne dejavnosti Maribor Zagotovitev manjkajo~ih prostorov za potrebe kultura in prosto~asne dejavnosti Breìce Knjìnice Breìce Preureditev in dozidava gospodarskega kultura in prosto~asne dejavnosti Lovrenc na Pohorju objekta v prireditveni center Lovrenc na Pohorju Investicija v izgradnjo apartmajskega naselja turisti~ni projekti in turisti~na infrastruktura Lendava Izgradnja {tirisedènice Podkoren s sistemom turisti~ni projekti in turisti~na infrastruktura Kranjska Gora umetnega zasneèvanja v zgornjem sektorju Smu~arski center Rog – ^rmo{njice, d. o. o. – turisti~ni projekti in turisti~na infrastruktura Semi~ dodatno zasneèvanje proge »B« in izgradnja garaè s cisterno za gorivo Wellness center Terme 3000 turisti~ni projekti in turisti~na infrastruktura Moravske Toplice Visoka strokovna {ola Breìce – ureditev dela vi{je{olska, visoko{olska in univerzitetna Breìce prostorov na lokaciji Prosvetnega doma Breìce sredi{~a Vodovod Kapelski vrh–Mur{~ak vodovodna infrastruktura Radenci Vodovodno in kanalizacijsko omrèje Ravnice vodovodna infrastruktura Nova Gorica Opozoriti je treba, da izbrani projekti ne zajemajo celotnega spektra spodbud, saj smo izlo~ili vse manj{e projekte, pa tudi tiste, ki so se izvajali v ve~ kot eni ob~ini. Zato bi bila zgornja slika, ki kaè dolo~eno zgo{~enost projektov v jùni Sloveniji, Zasavju, Posavju in Pomurju, druga~na, ~e bi upo{tevali vse financirane projekte. 15 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! izbrani projekti ! ! ob~ine ! ! ! izbrana obmo~ja ! ! ! Avtor: Janez Nared ! ! Viri: © GURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 1: Izbrani projekti in obmo~ja. 2.2 PODATKI Ena najzahtevnej{ih nalog vrednotenja je pridobivanje podatkov. Dolo~ila, ki veljajo za izvajanje regionalne politike v Sloveniji in Evropski uniji, narekujejo zbiranje podatkov o projektih organu, zadolènemu za spremljanje na regionalni ali dràvni ravni. Zato bi pri~akovali, da relevantni podatki obstajajo. @al temu ni tako. Informacijski sistem ARR (ISARR) je sicer zelo na {iroko zastavljen, a zaenkrat ne daje zadovoljivih rezultatov. To smo lahko tudi sami razbrali, saj na primer veliko projektov ni imelo ustrezno izpolnjenih mati~nih podatkov o projektu, manjkala je finan~na konstrukcija, neustrezen je bil nabor kazalnikov ali pa ga sploh ni bilo, nikjer ni bilo podatkov o realizaciji financiranja in o doseganju fizi~nih ciljev. Zato je bilo potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu. V na{em primeru to ni tako problemati~no, saj nas zanimajo u~inki izvedenih projektov v prostoru, ki nam jih tudi dobro delujo~i sistem ne bi zagotavljal. Druga~e bi bilo, ~e bi morali vrednotiti izvajanje regionalne politike v celoti, saj bi bilo zbiranje podatkov po terenu za ocenjevalce prezamudno. Tak{no stanje je glede na ~as, ki je bil za vzpostavitev sistema na voljo od sprejetja zakona v letu 1999, nedopustno. Dodatno teàvo povzro~a dejstvo, da sistem ne zagotavlja izra~unov o porabljenih sredstvih na dràvni, regionalni in ob~inski ravni. Do dolo~enih podatkov je sicer mogo~e priti, a so ti nezanesljivi, ker prihaja pri se{tevanju do napak, pa tudi zaradi ve~kratnega se{tevanja posamezne postavke, ker je posamezen projekt povezan z ve~ pred-nostnimi nalogami ali ve~ programskimi dokumenti. Teàve so tudi pri pridobivanju statisti~nih podatkov. Obravnavani projekti so zelo specifi~ni in potekajo na razmeroma majhnem obmo~ju. Zato statisti~ni podatki o njih niso na razpolago ali pa zaradi majhnosti obmo~ja in majhnega {tevila pojavov veljajo za zaupne. Ve~ podatkov je na voljo za ve~je obmo~je (ob~ino, regijo, dràvo), vendar je na tej ravni tèje zaznati u~inke projekta, {e zlasti, ~e je bil ta manj{i in prostorsko zelo omejen. Teàve so tudi pri popisnih podatkih, ki se obnavljajo le vsakih deset 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 let, kar je za vrednotenje popolnoma neprimerno, saj za obdobje izvajanja projekta ne zagotavljajo zadostne sledljivosti. Druga pomanjkljivost popisnih podatkov je v tem, da se med dvema popisoma izvajata dva programska cikla. Poleg podatkov iz ISARR-ja in Statisti~nega urada Republike Slovenije (SURS) smo pridobili tudi podatke iz razli~nih ministrstev, baze Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Banke Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, In{tituta informacijskih znanosti Maribor, izra~unov Urada za makroekonomske analize in razvoj (Pe~ar 1996–2005) ter iz razli~nih drugih pisnih ali spletnih virov. Grafi~ne podlage za kartograf-sko gradivo smo dobili od Geodetske uprave Republike Slovenije. Veliko podatkov smo pridobili tudi od ob~in, ki so projekte izvajale. 2.3 IZBRANE METODE RAZISKOVANJA Narava preu~evanega predmeta in neustreznost podatkov sta nas pripeljala do sklepa, da analiza s pomo~jo statisti~nih podatkov v danem primeru ni najbolj{a. Zato smo se odlo~ili za razli~ne metode, ki temeljijo na terenskem pridobivanju podatkov. @al so te oblike preu~evanja skoraj v celoti kvalitativne, kar pove~uje subjektivnost, onemogo~ena pa je tudi primerjava med razli~nimi projekti in obmo~ji. Po opravljenem izboru projektov smo s pomo~jo razpolòljive dokumentacije, zapisov o projektu, dozdaj{njih znanstvenih spoznanj in literature predvideli, kak{ne u~inke in vplive bi posamezen projekt lahko imel v prostoru. Temu je sledila analiza projekta na terenu, ki je vsebovala ogled lokacije in intervjuje z izbranimi osebami, zadolènimi za izvajanje projekta ali z njim kakorkoli povezanimi. Pridobljene podatke smo primerjali z è prej zbranimi podatki, kar je omogo~ilo celovit vpogled v spremembe, ki jih je povzro~ilo izvajanje projekta. Nastalo stanje smo nato vrednotili z vidika vpliva projekta na spremembe prostorskih struktur. Sorodne projekte in aktivnosti smo z oblikovanjem razli~nih skupin projektov posku{ali tudi medsebojno primerjati, a se je to zaradi specifi~nih lastnosti posameznega projekta izkazalo za neprimerno. Uporabljali smo tudi primerjalno analizo gradiva, intervju, {tudijo primera in ekspertno oceno, pa tudi nekaj preprostih statisti~nih metod (Pearsonov koeficient korelacije, gostote), pri ~emer smo bili zaradi slabe kakovosti podatkov zelo omejeni. 2.3.1 ANALIZA GRADIVA V tej fazi preu~evanja smo analizirali razli~ne primere vrednotenja in njihove izsledke primerjali med seboj. Nato smo zbrali tudi vse razpolòljive dokumente o posameznih primerih. Za to smo uporabili spletne brskalnike, kar nam je omogo~ilo iskanje programov, analiz, poro~il o izvajanju. S pomo~jo zbranih dokumentov smo si ustvarili vtis o posameznem projektu, nakar smo si izvajanje projekta ogledali na terenu in opravili intervjuje s pristojnimi osebami. 2.3.2 INTERVJU Intervju smo izbrali zaradi ve~ razlogov. Prvi je zagotovo ta, da nismo razpolagali z dovolj razli~ni-mi in zanesljivimi podatki o posameznem projektu. Poleg tega omogo~a pridobitev {ir{ega spektra informacij, ki segajo v ozadje izvajanja, kar nam je laj{alo ugotavljanje vzrokov za uspeh ali neuspeh izvedenih aktivnosti. V prid intervjuju je govorila tudi raznolikost opazovanih projektov, saj so ti zaje-mali razli~na podro~ja, ki jih je le izjemoma mogo~e meriti na enak na~in. Prednost intervjuja je, da omogo~a zastavljanje enakih vpra{anj pri vseh projektih, kjer ti imajo skupne to~ke, specifi~ne probleme posameznega projekta pa lahko analiziramo z nadaljnjimi vpra{anji, popolnoma prilagojenimi posameznemu primeru. Intervju je tehnika sistemati~nega zbiranja verbalnih informacij. Z njim pridobivamo mnenja in ugo-tavljamo odnos intervjuvanca do dolo~ene teme. Vpra{anja moramo imeti pripravljena è vnaprej, del 17 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared pa jih lahko oblikujemo med njegovim izvajanjem, ko se odpre nova tema ali ko èlimo kak{no informacijo podrobneje preveriti. Intervju je lahko strukturiran ali nestrukturiran. Pri strukturiranem intervjuju so vpra{anja in njihovo zaporedje jasno dolo~eni, kar omogo~a sistemati~no pridobivanje podatkov. Nestrukturiran intervju je ohlapnej{i, saj se v njem posreduje le izto~nice, na katerih intervjuvanec gradi svoja razmi{ljanja. Intervju lahko uporabljamo v vseh stopnjah znanstvene analize: pri za~etnem zbiranju podatkov, pojasnjevanju dilem med raziskavo in potrjevanju ugotovitev ob njenem koncu. Omogo~a poglobljeno spoznavanje obravnavane teme ter pridobitev informacij od ljudi, ki o posamezni temi najve~ vedo (Ergonomics Methods …; Vri{er 1992). Njegove prednosti so: • je preprost za izvedbo in omogo~a enostavne statisti~ne obdelave podatkov, • zbrani podatki dajejo celovit vpogled v obravnavano temo, • zagotavlja hitro zaznavanje pravil in temeljnih na~el delovanja obravnavanih sistemov, • odkriva podro~ja in obmo~ja, primerna za podrobnej{o raziskavo, • je primeren za analizo primerov, ki se pojavljajo v razli~nih ~asovnih intervalih, • mogo~e je hranjenje zapisov in posnetkov za morebitne poznej{e analize. Ima pa tudi nekaj pomanjkljivosti: • odgovori niso vedno natan~ni, saj lahko intervjuvanec stvari prikriva ali pa priredi na na~in, za katerega predvideva, da ustreza pri~akovanjem raziskave, • spra{evalec mora dobro poznati obravnavano temo, da lahko zastavlja ustrezna vpra{anja, • je zamuden, {e zlasti, ~e zajame ve~ji vzorec, v primerjavi s kvantitivnimi metodami pa je zamudna tudi interpretacija informacij, • spra{evalec in intervjuvanec lahko dajeta razli~no teò posameznim informacijam. Glede na namen razlikujemo tri tipe intervjujev. 1. Nestrukturirani ali globinski intervju: Intervjuvanec oblikuje odgovore na podlagi smernic, ki mu jih ponudi spra{evalec. Ta nima zastavljenih vpra{anj, temve~ sledi intervjuvan~evi pripovedi. Morebitna vpra{anja zastavlja le zato, da pri respondentu vzpodbudi nadaljnje pripovedovanje. Primeren je zlasti za ugotavljanje ~ustvenih ali ob~utljivih osebnih vpra{anj. 2. Polstrukturirani intervju: Ta na~in poizvedovanja lahko uporabljamo v primerih, ko o obravnavani temi pri~akujemo kvantitativne in kvalitativne podatke. Zato imamo pripravljen omejen niz vpra{anj, ki pa jih po potrebi dopolnjujemo. Respondentu dovolimo, da odpira {ir{e teme, saj tako pridobimo dodatne informacije o ozadju primera. 3. Strukturirani intervju: Strukturirani intervju izberemo v primeru, da dobro poznamo obravnavano temo in imamo jasen vpogled v respondentovo poznavanje teme. V njem z jasno opredeljenimi vpra- {anji pojasnjujemo podrobnosti, mnenja in ideje. Uporabljamo ga takrat, ko so jasno znani cilji raziskave. 2.3.3 [TUDIJA PRIMERA Naslednja uporabljena metoda je {tudija primera, ki je poglobljena analiza posameznega primera (projekta, prejemnika pomo~i). Predstavlja sistemati~en na~in zbiranja podatkov, analize informacij in ugotavljanja u~inkov. Sestavljena je lahko iz ve~ razli~nih raziskovalnih metod, kot so intervju, anketa, opazovanje, primerjalna analiza gradiva. Pomembno je, da uporabimo vse razpolòljive vire informacij in da primer celovito razi{~emo (Glossary of 300 concepts … 1999; medmrèje 6). Glede na namen lahko lo~imo ilustrativno {tudijo primera, pojasnjevalno {tudijo primera, {tudijo primera izvedbe programa in {tudijo primera u~inkov programa. O ilustrativni {tudiji primera govorimo takrat, ko z namenom, da bi osvetlili celoten kontekst, ki ga èlimo prikazati, uporabimo posamezen primer. Njen namen je, da manj znane stvari naredi prepoz-navne in razumljive. Zato mora biti primer ustrezno izbran, saj lahko le tako sluì svojemu namenu. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Raziskovalna {tudija primera se izvaja takrat, ko na~rtujemo obsènej{o raziskavo, a je zaradi pre- {ibkega poznavanja vsebine ne moremo ustrezno zastaviti. Zato s preu~evanim primerom za~rtamo temeljne smernice, na katere moramo biti pri raziskavi posebej pozorni. Z njo identificiramo potrebna vpra{anja, izberemo ustrezne metode in natan~neje definiramo predmet raziskave. [tudija primera izvedbe programa je namenjena preu~evanju sprememb, ki nastanejo z dolo~enimi programskimi aktivnostmi. Pozornost posve~a kakovosti izvajanja programa ter teàvam, ki so z njim povezane. Za izvedbo zahteva precej ~asa, saj je treba program spremljati skozi dalj{e ~asovno obdobje, da pridobimo dovolj ustreznih informacij in longitudinalnih podatkov. [tudija primera u~inkov programa sku{a odgovoriti na vpra{anje, kak{ni so u~inki izvedenega programa in kaj je vzrok za njegov uspeh ali neuspeh. Zaèleno je posplo{evanje rezultatov, kar pa je ve~inoma problemati~no, saj so aktivnosti razli~ne in se izvajajo v medsebojno tèko primerljivih okoljih. Zaradi tega {tudijo primera dopolnimo z izsledki predhodnih {tudij in analizo razpolòljivih podatkov ali pa da opravimo splo{nej{o raziskavo, katere izsledke naknadno dopolnimo s {tudijo primera. Metoda je vsestransko uporabna, a ima tudi nekatere pomanjkljivosti: • spoznanj ne moremo posplo{evati na druge primere, {e posebej, ~e so primeri zelo razli~ni; • lahko pridemo do preuranjenih ugotovitev; • posamezne vrste {tudij so lahko dolgotrajne. 2.3.4 EKSPERTNA OCENA Ve~krat smo morali uporabiti tudi ekspertno oceno, pri ~emer smo se zana{ali na na{e poznavanje obravnavane tematike, ki smo ga dodatno podkrepili s {tudijami relevantnih dokumentov, analizo razpolòljive literature ter pridobljenimi podatki na terenu. K ekspertni oceni smo se zatekali pri ocenjevanju jasnosti ciljev in ravni usklajenosti ciljev, pri ugotavljanju jakosti in razpr{enosti vplivov, prav tako pa smo jo uporabljali pri ocenjevanju vplivov na elemente prostorske strukture in dejavnike gospodarske rasti. V teh primerih je namre~ tèko izbrati metodo, ki bi dajala dovolj zanesljive rezultate in ne bi bila izpostavljena dolo~eni meri subjektivnosti. 2.3.5 KOMBINIRANJE RAZLI^NIH ZNANSTVENIH METOD Zgoraj predstavljene metode smo uporabljali v razli~nih kombinacijah. Analizo gradiva smo uporabili pri preu~evanju dosedanjih teoretskih spoznanj in pri analizi dokumentov s podro~ja regionalne politike ter njenega izvajanja. Intervju smo uporabili na terenu, ko smo èleli pridobiti informacije o posameznem projektu. Ker te niso bile zbrane v osrednji ustanovi, ki je zadolèna za spremljanje projektov in programov, je bil intervju temeljno sredstvo za pridobivanje podatkov. V ve~ini primerov je bil polstrukturiran, saj smo èleli pridobiti to~no dolo~ene informacije, ki pa jih je lahko respondent na lastno ali na na{o pobudo dopolnil s svojimi pogledi in razmi{ljanji. [tudijo primera smo uporabili pri vsakem projektu posebej, saj smo sku{ali projekt zelo podrobno preu~iti. Najprej smo se oprli na podatke, ki so bili na razpolago v ISSAR-ju, nato smo iskali razli~ne dokumente, pregledali pa smo tudi vse spletne vsebine, ki so se nana{ale na projekt. Tako pridobljene informacije so bile podlaga, na kateri smo sestavili nabor vpra{anj, ki smo jih zastavili intervjuvancu. Pri tem smo sku{ali dobiti potrditev ugotovitev, do katerih smo pri{li v predhodnih analiti~nih fazah, nakar smo tem ugotovitvam sku{ali dodati nova spoznanja, do katerih so nas pripeljali intervjuvanci. Raziskovanje smo zaklju~ili s terenskim ogledom, med katerim smo preverili navedbe respondentov in pridobili potrebne tehni~ne podatke. Pridobljene rezultate smo analizirali na na~in, ki nam je omogo~al potrditev zastavljenih hipotez, pri ~emer smo bili velikokrat odvisni od ekspertne ocene. Nato smo ugotovitve zdruìli v model, ki ponazarja ugotovljene vplive, pa tudi tiste, na katere nas napeljujejo ugotovitve do 19 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared sedaj opravljenih {tudij. Da bi bili modeli ~imbolj sistemati~ni, smo è vnaprej opredelili nekatera izhodi{~a, ki prispevajo tudi k ve~ji jasnosti modelov. 2.4 IZHODI[^A PRI OBLIKOVANJU MODELOV Sestavni del raziskave so tudi modeli. Ti, naj si bodo izraèni v obliki formule ali grafi~ne predsta-vitve, so grobe poenostavitve, ki v {tevilnih primerih zanemarjajo podrobnosti, pozornost pa namenjajo le najbolj izstopajo~im dejavnikom. Zato jih lahko razumemo kot neke vrste abstrakcijo procesov, sicer potekajo~ih v stvarnosti. S tega vidika se jih v znanstvenih konceptih pogosto uporablja, saj na razmeroma enostaven na~in omogo~ajo predstavitev izredno zapletenih razmer. Kot taki sluìjo razli~nim namenom, na primer ponazoritvi in razlagi zapletenih procesov, napovedovanju mònih vplivov posamezne intervencije, pomo~i pri na~rtovanju razvojnih aktivnosti. Modele smo uporabili za dokazovanje nekaterih hipotez, ki jih zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov druga~e ne bi mogli dokazati ali ovre~i (poglavje 6.6.10), z njimi smo sku{ali opredeliti bistvene zna~ilnosti in vplive posameznih investicij (primer je slika 45), nekaj modelov pa smo izdelali tudi zato, da bi nekatere teoretske predpostavke nazorneje pokazali (sliki 6 in 7). Ob dokazovanju hipotez smo si zamislili model obmo~ja, sestavljenega iz petih manj{ih obmo~ij. Za vseh pet obmo~ij smo dolo~ili hipoteti~no {tevilo delavcev in delovnih mest. Ker smo predvideli, da je sistem sklenjen, je skupno {tevilo delavcev in {tevilo delovnih mest na vseh manj{ih obmo~jih skupaj enako. Tako smo ustvarili prostorski model, ki ponazarja spremembe v prostoru, ~e pride do sprememb v enem od manj{ih obmo~ij. Pozneje smo model preverili tudi s konkretnimi podatki za gori{ko statisti~no regijo. Ker se delovna mesta in delavci (glede na delovno mesto, ki ga opravljajo) razvr{~ajo v posamezne panoge, smo opisani model nadgradili, pri ~emer smo predpostavili, da na hipoteti~nem obmo~ju obstajajo tri panoge. Zato smo omenjeno razporeditev delavcev in delovnih mest dopolnili z novo razdelitvijo, kjer smo delavcem pripisali tudi panogo, v kateri delajo, dolo~ili pa smo tudi regionalno strukturo delovnih mest. Na podlagi tovrstnega modela smo lahko pozneje preverjali, kak{ne spremembe prina{a umestitev novega obrata s tiso~ delovnimi mesti posameznim obmo~jem, in kak{ne bi bile razlike, ~e se potencialna investicija nana{a na panogo I, panogo II ali panogo III. Na ta na~in smo lahko odgovorili na {tevilna vpra{anja, ki smo si jih v raziskavi zastavili. Druga skupina modelov se nana{a na vplive posameznih izvedenih investicij. Pri njihovem opredeljevanju smo izhajali iz spoznanj, do katerih smo pri{li s terenskim ogledom izvedenega projekta, z intervjujem in razli~nimi drugimi kvantitativnimi in kvalitativnimi viri. Upo{tevali smo tudi spoznanja {tevilnih {tudij s podobno tematiko. Pri oblikovanju modelov izhajamo iz nekaterih klju~nih predpostavk, ki so posledica doslej ugotovljenih vzro~no-posledi~nih povezav. Zato jih pojasnjujemo è zdaj, dodajamo pa tudi nekatere druge klju~ne elemente, ki se v obravnavanih modelih pogosteje pojavljajo: 1. Glede na to, da smo v modelih na slikah 6 in 7 prikazali zelo veliko povezanost med elementi prostorske strukture ter dejavniki gospodarske rasti, prostorsko strukturo in gospodarsko rast uporabljamo enakovredno. Zato v primeru, ko ugotovimo vplive na gospodarsko rast, modela ne raz-vijamo v smeri prikaza vplivov na elemente prostorske strukture, saj predvidevamo, da je povezava med obema kategorijama jasno prikazana v omenjenih dveh modelih. 2. Modele smo oblikovali tako, da smo upo{tevali vplive, ki smo jih zaznali na terenu ob ogledu posamezne lokacije, specifi~ne vplive pa smo lahko predvideli tudi na podlagi dozdaj{njih preu~evanj primerljivih situacij. V tak{nih primerih smo upo{tevali {tevilne znanstvene in strokovne publikacije, v katerih so bili predstavljeni vplivi posameznih projektov oziroma klju~ne razvojne teorije, na primer regionalni multiplikator. 3. Pri ve~ini projektov je pri{lo do gradnje. To je zahtevalo nakup gradbenega materiala, kar je spod-budilo povpra{evanje po njem, multiplikativni u~inki pa so se s same prodajalne gradbenega materiala {irili dalje na proizvajalca, na njegove dobavitelje, transportna podjetja itd. Zato lahko pri vsakem 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 tovrstnem projektu predvidimo vplive, ki se odraàjo v okolici in so v osnovi posledica pove~anega povpra{evanja. Druga vrsta vplivov, ki nastanejo zaradi gradnje, so vplivi na zaposlovanje. Ob vsaki gradnji se kaè potreba po delu, ki jo z delavci zadovoljujejo gradbena podjetja. Zato lahko za vsak projekt s podro~ja gradnje trdimo, da daje delo delavcem gradbenega podjetja. Ker ne gre za zaposlitev, ki je posledica samega projekta, temve~ je le del njegove izvedbe, so tovrstna delovna mesta posredna in so zagotovljena le za ~as gradnje. 4. Posredna in neposredna delovna mesta, ki nastanejo zaradi izvajanja projekta, omogo~ajo zaposlitev prebivalcev, s ~imer se zmanj{a verjetnost odseljevanja, v primerih, ko je delovnih mest ve~, pa lahko sproì priseljevanje. Z mònostjo zaposlitve imajo prebivalci zagotovljen vir zaslùka, kar vpliva na nezmanj{ano ali ve~jo porabo. 5. Turisti~ni projekti teìjo k izbolj{anju turisti~ne ponudbe, od katere si obetajo ve~ji turisti~ni obisk. Ve~je {tevilo gostov ve~a potrebe po novih delovnih mestih, prav tako je od {tevila turistov odvisna poraba znotraj turisti~nega kraja in v njegovi okolici. Z nara{~anjem {tevila turistov se pri~akuje bolj- {a zasedenost nastanitvenih zmogljivosti, med negativnimi u~inki pa lahko predvidevamo ve~je pritiske na okolje. 6. Gradnja ~istilnih naprav omogo~a ~i{~enje odpadnih voda, kar se odrazi v manj{ih pritiskih na okolje, ki je zato ~istej{e, to pa prispeva k ve~ji kakovosti bivanja in ve~ji privla~nosti prostora. Podobne u~inke lahko pri~akujemo tudi na podro~ju ravnanja z odpadki. 7. K ve~ji privla~nosti prostora lahko prispeva ve~ dejavnikov: ~istej{e okolje, nova delovna mesta, izbolj{anje turisti~ne ponudbe, izbolj{ana oskrba, ve~ja ponudba dobrin, razpolòljiva zemlji{~a za gradnjo ipd. 8. ^love{ki in drùbeni kapital prispevata k ve~ji ustvarjalnosti obmo~ja, kar se odraà v ve~jem {tevilu inovacij, ki so v ve~ini primerov porok za nadaljnjo gospodarsko rast. ^love{ki kapital je odvisen od prebivalstvene sestave (starost, izobrazba), zato sta dobrodo{la ohranjanje poselitve in priseljevanje. K dvigu ~love{kega kapitala prispevajo tudi projekti s ciljem izbolj{anja izobrazbene ravni in tisti, ki pripomorejo k pridobivanju formalnega ali neformalnega znanja. Drùbeni kapital je tesno povezan z ustanovami, ki omogo~ajo druènje oziroma pomagajo pri povezovanju prebivalcev. 9. Gospodarska rast, ki je lahko posledica {tevilnih dejavnikov, med drugim novih delovnih mest, novih gospodarskih dejavnosti in ve~je porabe, se kaè v ve~jih prihodkih regije, kar se odraà v ve~ji kupni mo~i in pove~ani investicijski aktivnosti. Zato gospodarska rast sproà {tevilne nove procese, ki vplivajo na regeneracijo proizvodne baze, zaradi povezanosti dejavnikov gospodarske rasti z elementi prostorske strukture pa tudi na prostorsko strukturo. 10. Ve~ina aktivnosti sproà u~inke, ki se negativno odraàjo na okolju. Tako se na primer ve~ja poraba, priseljevanje, gradnja in podobno nujno pokaèjo v ve~jih okoljskih pritiskih. Vendar jih ozna~imo le tam, kjer so zelo pomembni, sicer pa jih, ~eprav niso navedeni, razumemo kot sestavni del modelov. Z navedenimi predpostavkami razumevanje modelov mo~no poenostavimo, kar pa je pri njihovem oblikovanju nujno potrebno, saj bi sicer prihajalo do tèko razumljivih in zapletenih povezav, ki bi zmanj- {evale njihovo preglednost in razumljivost. 2.5 ZGRADBA MONOGRAFIJE Uvodnemu poglavju, v katerem smo orisali razmerje med prostorom in drùbo ter opredelili cilje in hipoteze, sledi metodolo{ko poglavje, v katerem smo sku{ali podrobneje predstaviti metode, uporabljene v raziskavi. Poleg samih metod smo natan~neje opredelili tudi predmet raziskave. To smo dosegli z izborom preu~enih projektov in dolo~itvijo testnih obmo~ij, kjer smo analizirali vse spodbude s podro~ja regionalne politike. V metodolo{kem delu smo opredelili tudi temeljna izhodi{~a za oblikovanje modelov, kar se nam je zdelo nujno, saj se nekateri vplivi v modelih ve~krat pojavljajo, zato bi jih bilo nesmiselno ve~krat podrobneje opisovati. Uvodnemu in metodolo{kemu poglavju sledi pregled slovenske regionalne politike. V njem smo predstavili tri poglavitna obdobja: obdobje spodbujanja manj razvitih obmo~ij, obdobje spodbujanja demografsko 21 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared ogroènih obmo~ij in obdobje spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. ^eprav je bilo zakonov s podro~ja regionalne politike ve~, jih lahko v grobem razvrstimo v ta tri obdobja, ki se medsebojno razlikujejo predvsem po obmo~jih, ki jih je regionalna politika v dolo~enem ~asu èlela podpirati. V teoretskem delu smo zaradi bolj{ega razumevanja razvojnih procesov, vzrokov za nastanek regionalnih razlik in vplivov posameznih razvojnih investicij najprej preu~ili temeljne dejavnike, ki vplivajo na regionalni razvoj, to je regionalno politiko, prostorske strukture in gospodarsko rast. Pri regionalni politiki smo predstavili njen zgodovinski razvoj, znotraj katerega se je ta preoblikovala iz politike za regije v politiko regij, kar se je odrazilo v ve~ji vklju~enosti regionalnih dejavnikov in regionalnega prebivalstva. Ker je regionalna politika vse bolj vezana na razmere v regiji, je narasel pomen prostora in njegove strukture. Zato smo velik pomen dali tudi prostorskim strukturam, {e zlasti zato, ker jih stroka zaenkrat {e ni jasneje opredelila. Prostorskih struktur seveda nismo mogli obravnavati brez temeljnih zna~ilnosti prostora, predstavili pa smo tudi regijo, temeljno prostorsko enoto pri ugotavljanju regionalnih razlik, pa tudi pri njihovem odpravljanju. Posebno pozorno obravnavamo gospodarsko rast, saj je ta klju~na za nastanek regionalnih razlik. Znanstvena spoznanja o njej vplivajo tudi na razvoj regionalne politike, saj ta temelji na ukrepih, ki spodbujajo gospodarsko rast. Njena podrobnej{a preu~itev je pomembna tudi zato, ker so njeni dejavniki tesno povezani z elementi prostorske strukture. Zato moramo dejavnike gospodarske rasti in elemente prostorske strukture obravnavati povezano, saj je to po na{em mnenju klju~ za doseganje bolj{ih rezultatov na podro~ju regionalne politike. Spoznanja o regionalni politiki, prostoru in gospodarski rasti sestavljajo bistvena izhodi{~a za nastanek razli~nih konceptov regionalnega razvoja. Ti predstavljajo sodobne razvojne paradigme, ki sku{ajo spoznanja o regionalni gospodarski rasti celostno povezati z zna~ilnostmi dolo~enega obmo~ja. Da bi spoznanja tovrstnih konceptov lahko uporabili tudi pri vrednotenju slovenske regionalne politike, smo predstavili koncepte grozdov, industrijskih okoli{ev, ustvarjalnih okolij in u~e~ih se regij. Na koncu teoretskega poglavja smo zdruìli bistvena teoretska spoznanja, ki so klju~na za raziskavo in jih povezali z njenimi cilji. Na ta na~in smo izoblikovali teoretska izhodi{~a in jih povezali z nadaljnjo analizo ter njenimi rezultati. Ker je pri vsakem vrednotenju treba poznati okoli{~ine, v katerih se je posamezen projekt izvajal, smo v prvi fazi analize preu~ili stanje na podro~ju izbranih dejavnikov gospodarske rasti v Sloveniji. Te smo uporabili tudi za izdelavo tipizacije slovenskih ob~in glede na njihovo razvitost. Tipizacijo smo sprva nameravali uporabiti tudi za preu~evanje razlik v uspe{nosti projektov med posameznimi tipi obmo~ij, a smo namero zaradi neprimerljivih projektov pozneje opustili oziroma nadomestili z vzor~nim modelom. Nadaljevali smo z analizo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, veljavnega v ~a-su, ki ga zajema na{a raziskava. Vrednotili smo ga po na~elu od zgoraj navzdol, pri ~emer smo preu~evali razdelitev regionalnih spodbud po letih in uspe{nost regionalne politike pri doseganju zastavljenih ciljev. Analizo smo nadaljevali s preu~evanjem izbranih obmo~ij in projektov, ki smo jih obravnavali v okviru smiselno sklenjenih sklopov. Ugotovitve smo nato analizirali v lu~i vpra{anj, ki so se nam zastavila med delom, za kar je bilo potrebnih ve~ razli~nih analiz. Sledita predstavitvi priporo~il slovenski regionalni politiki ter klju~nih rezultatov raziskave, ki smo jim dodali seznam vpra{anj, na katera bo treba odgovoriti v nadaljnjem preu~evanju regionalne politike in prostorskih struktur. Spoznanja smo zdruìli v sklepnem poglavju, kjer smo sku{ali potrditi ali ovre~i delovne hipoteze, ugotovitve pa nadgraditi z razmi{ljanji o nadaljnjih izzivih slovenske regionalne politike. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 3 PREGLED DOZDAJ[NJE REGIONALNE POLITIKE V SLOVENIJI Dozdaj{nja prizadevanja slovenske regionalne politike lahko glede na zna~ilnosti posameznih zakonov razdelimo v tri obdobja: 1. obdobje spodbujanja manj razvitih obmo~ij (med letoma 1971 in 1991), 2. obdobje spodbujanja demografsko ogroènih obmo~ij (med letoma 1991 in 1999) in 3. obdobje spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (od leta 1999 dalje). Medtem ko je bilo za prvi dve obdobji zna~ilno dodeljevanje pomo~i zgolj izbranim problemskim obmo~jem, se v tretjem obdobju sku{a zajeti celotno dràvno ozemlje, vendar so vseeno v prednosti obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi. Slovenska regionalna politika je v primerjavi s tovrstnimi politikami drugih evropskih dràv precej specifi~na, saj je zelo pozno pre{la na na~elo endogenosti. Zanimiv je tudi izbor problemskih obmo~ij, saj so se merila za njihovo dolo~anje neprestano spreminjala. Zaradi tega je prihajalo do {tevilnih sprememb v obsegu obmo~ij, ki jih je regionalna politika obravnavala kot problemska, kar je povzro~alo tudi {tevilne teàve, bodisi da so bila zastavljena preozko in zato {tevilna strukturno {ibka obmo~ja niso mogla pridobiti pomo~i bodisi da so bila zastavljena pre{iroko, zato je bila regionalna pomo~ razpr{ena po ve~jem delu dràvnega ozemlja. To je bilo zlasti o~itno v obdobju spodbujanja razvoja demografsko ogroènih obmo~ij, ko {tevilna sredi{~a, ki so za{la v strukturne teàve, kljub zelo obsènim obmo~jem demografske ogroènosti pomo~i niso dobila, saj jim zakon tega ni omogo~al. Vsekakor velja poudariti, da se je izvajanje regionalne politike v Sloveniji za~elo razmeroma zgodaj. Gospodarski razvoj po 2. svetovni vojni se je namre~ hitro za~el kazati tudi v prostorskih in regionalnih neravnovesjih. Nastala so obsèna obmo~ja, ki naglemu razvoju niso mogla slediti, na drugi strani pa so v dolinskih predelih nastala obmo~ja koncentracije. Ta so postala magnet za {tevilne dejavnosti, {e posebej v ~asu pospe{ene industrializacije in zlasti terciarizacije, v okviru katere lahko posamezna podjetja preìvijo le, ~e imajo dovolj veliko zaledje porabnikov. Tovrstne tènje so s~asoma pripeljale do privilegiranosti obmo~ij koncentracije glede na njihovo zaledje, pa tudi do pove~evanja razlik v gospodarskem potencialu med posameznimi regijami. Regionalne razlike v Sloveniji so se za~ele pove~evati è sredi 19. stoletja, po zgraditvi Jùne èlez-nice, se zaostrile neposredno pred 2. svetovno vojno z oblikovanjem industrijskega polmeseca, po njej pa dobile nov zalet s pospe{eno industrializacijo ter negativnim vrednotenjem podeèlja in kmetijstva. Proletarizacija je na eni strani povzro~ila hitro rast mest in na drugi praznjenje podeèlja, kjer so se njeni negativni u~inki za~eli kazati è zelo zgodaj (Nared 2001). Pove~evanje regionalnih razlik je zbodlo posamezne intelektualce (Siti in la~ni Slovenci 1969), ki so za~eli opozarjati na nedopustno zaostajanje nekaterih obrobnih obmo~ij za hitro napredujo~imi mestnimi sredi{~i. Dodatni dejavnik, ki je prispeval k oblikovanju regionalne politike, so bili zgledi iz tujine. Tako je oblast v sedemdesetih letih za~ela z oblikovanjem vzvodov za pospe{evanje skladnej{ega regionalnega razvoja, kar se je odraàlo tako v oblikovanju policentri~nega sistema Slovenije kot tudi v zakonsko opredeljeni regionalni politiki. Motivi za oblikovanje regionalne politike so bili dvojni, na eni strani ekonomski, saj se s pomo~jo regionalne politike lahko doseè rast celotnega narodnega gospodarstva, na drugi pa drùbenopoli-ti~ni, pri ~emer se je teìlo k zagotavljanju socialne pravi~nosti in primerljivih razmer ne glede na kraj bivanja (Kava{, Strm{nik in Pe~ar 2000, 88). 3.1 OBDOBJE SPODBUJANJA MANJ RAZVITIH OBMO^IJ Prve korake na podro~ju preseganja regionalnih razlik je Slovenija naredila s sprejetjem Zakona o ukrepih za pospe{evanje razvoja manj razvitih obmo~ij v SR Sloveniji (UL SRS 4/71), ki je posku{al opredeliti posamezna gospodarsko manj razvita obmo~ja in izoblikovati instrumente, s katerimi bi izena~ili razmere za ìvljenje in delo na vsem republi{kem teritoriju. Enajstim ob~inam, ki so pridobile status 23 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared manj razvitega obmo~ja, je bila zagotovljena pomo~ pri gradnji infrastrukturnih objektov, pomembnih za gospodarski in socialni razvoj posameznega obmo~ja. Z dav~nimi in kreditnimi olaj{avami so posku- {ali spodbujati investitorje za vlaganje sredstev v razvojno pomembne gospodarske objekte. Strokovna in finan~na pomo~ je bila na razpolago tudi za izdelavo investicijskih in razvojnih programov ter izvedbo ukrepov za pospe{evanje kmetijstva. Navedeni instrumenti so prispevali k zmanj{anju zaostanka manj razvitih obmo~ij za razvitimi, pove- ~al pa se je tudi delè teh obmo~ij v investicijah. Podpiranje vlaganj v gospodarske obrate je privedlo do pove~anja {tevila krajev z industrijskimi obrati in do ve~je raznolikosti gospodarske strukture, kar je prispevalo k hitrej{i rasti zaposlenosti na obmo~jih, ki so pomo~ dobivala. Izbolj{ala se je tudi opremljenost z gospodarsko in drùbeno infrastrukturo (Drozg in Premzl 1999; Kukar 1995a in 1997; Ravbar 1999a; Ravbar in ostali 2000; Vri{er 1978 in 1999). Zaradi vezanosti zakona na petletni srednjero~ni prostorski plan so se pojavile potrebe po njegovi zamenjavi. Novi Zakon o pospe{evanju skladnej{ega regionalnega razvoja v Socialisti~ni republiki Sloveniji (UL SRS 29/75) je postregel s {ir{im izborom kazalnikov za dolo~itev manj razvitih obmo~ij. Te je opredelil na podlagi gospodarske razvitosti, zna~ilnosti prebivalstva, vi{ine drùbenega standarda in infrastrukturne opremljenosti. Poleg posameznih ob~in je {tel za manj razvita obmo~ja tudi ve~ja geografsko zaokroèna obmo~ja, ki so izpolnjevala predpisane kriterije. Z instrumenti pomo~i, kot so dav~ne olaj{ave, sofinanciranja in ukrepi lokacijske politike, je zakon {e nadalje prispeval k zmanj{anju zaostanka za razvitimi obmo~ji in k hitrej{i rasti drùbenega proizvoda ter zaposlenosti na manj razvitih obmo~jih. Odpirala so se nova delovna mesta, zmanj{al pa se je tudi zaostanek na nekaterih podro~jih gospodarske in drùbene infrastrukture (Drozg in Premzl 1999; Kukar 1995a in 1997; Ravbar 1999a; Ravbar in ostali 2000; Vri{er 1978 in 1999). S spremembami in dopolnitvami zakona med letoma 1980 in 1981 (UL SRS 30/80) so bila merila skr- ~ena na razvitost proizvajalnih sil, u~inke delovanja proizvajalnih sil in razvitost drùbenega standarda. Pomembna novost je bila tudi uvedba triletnih prehodnih obdobij za manj razvite ob~ine in obmo~ja, ki po preteku srednjero~nega planskega obdobja niso ve~ izpolnjevala predpisanih meril. Tudi v tem obdobju so bili najpomembnej{i instrumenti s podro~ja dav~ne politike in sofinanciranja izdelave kompleksnih razvojnih programov oziroma inicialnih razvojnih na~rtov na manj razvitih obmo~- jih. Na njihovi podlagi je prihajalo do hitrej{e rasti zaposlenosti na manj razvitih obmo~jih z odpiranjem novih delovnih mest in izbolj{avami na podro~ju gospodarske strukture ter komunalne, gospodarske in socialne infrastrukture (Drozg in Premzl 1999; Kukar 1995a in 1997; Ravbar 1999a; Ravbar in ostali 2000; Vri{er 1978 in 1999). Kljub nekaterim pozitivnim rezultatom regionalne politike v sedemdesetih in osemdesetih letih so regionalne razlike ostale in se {e poglabljale. Dodatno jih je zaostrilo strukturno zaostajanje posameznih mest. V primeru pomembnej{ih regionalnih sredi{~ se je odraàlo v razvojnih teàvah, ki so prizadele celotne regije. ^eprav so drùbene spremembe konec osemdesetih in na za~etku devetdesetih let tekle razmeroma gladko, so marsikatero podjetje ujele nepripravljeno, kar se je odrazilo v razkroju nekaterih ve~jih gospodarskih sistemov, pri ~emer je pri{lo tudi do zapiranja delovnih mest. Zaradi razvojne zaostalosti manj razvitih obmo~ij so se {tevilni prebivalci odselili, kar se je v nekaj desetletjih odrazilo v demografski strukturi, ki je zaradi velikega deleà starega prebivalstva postala eden vidnej{ih problemov manj razvitih obmo~ij. Zaradi zmanj{evanja {tevila prebivalstva in njegovega staranja je namre~ gradnja infrastrukturnih sistemov na manj razvitih obmo~jih vpra{ljiva, {e zlasti ~e ni zagotovljeno, da bo obmo~je ostalo poseljeno. Zato je bil sprejet nov zakon, ki se je pri dolo~anju razvitosti v celoti oprl na demografska merila. 3.2 OBDOBJE SPODBUJANJA DEMOGRAFSKO OGRO@ENIH OBMO^IJ Regionalne razlike je dodatno zaostrilo drasti~no poslab{anje demografskih razmer v velikem delu dràvnega ozemlja. V èlji po preseganju razlik je bil sprejet Zakon o spodbujanju razvoja demograf-24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 sko ogroènih obmo~ij v Republiki Sloveniji (UL RS 48/90), ki je pri dolo~anju problemskih obmo~ij opustil gospodarska merila in se v celoti oprl na demografske kazalnike. Temeljna prostorska enota pri opredeljevanju demografsko ogroènih obmo~ij je bila krajevna skupnost, po spremembi njihovega statusa z Zakonom o ustanovitvi ob~in ter dolo~itvi njihovih obmo~ij (UL RS 60/94) pa posamezno naselje. Do sedaj izvajanim instrumentom so se pridruìli novi, in sicer spodbujanje gospodarskih nalòb, ukrepi socialnega varstva in ukrepi na podro~ju osnovnega {olstva, izobraèvanja kadrov, {tipendijske politike, kulture, telesne kulture ter osnovnega zdravstvenega varstva. Ponekod so sofinancirali tudi izgradnjo kadrovskih stanovanj. Med najpomembnej{imi dosèki tega zakona lahko omenimo izbolj{anje infrastrukturne opremljenosti, pove~anje {tevila delovnih mest na demografsko ogroènih obmo~jih, izbolj{anje gospodarske strukture, bolj{o oskrbo, dvig standarda prebivalstva ter delno zaustavitev odseljevanja z demografsko ogroènih obmo~ij. Opozoriti je treba, da selektivno zastavljena problemska obmo~ja in skromna finan~na sredstva, ki so se nekoordinirano tro{ila na zelo obsènem ozemlju, niso mogla zaustaviti negativnih teènj in so negativne u~inke kve~jemu blaìla. Ne moremo zanemariti tudi dejstva, da je bila neugodna demografska struktura slejkoprej posledica neenakomerne razporeditve ekonomske mo~i in ne njen vzrok, torej bi bilo verjetno bolj na mestu pospe{evanje oziroma oblikovanje razpr{enega podjetni{kega sistema, ki bi zagotavljal delovna mesta na celotnem dràvnem ozemlju in s tem omogo~al dostojen zasluèk vsem lokalnim prebivalcem. Poleg tega bi moral biti jakosti negativnih teènj prilagojen tudi delè sredstev, s katerimi bi te tènje zaustavili oziroma preusmerili. Kot kaè, politi~ne elite za to niso imele posluha ali pa jim je stihiji prepu{~en razvoj celo ustrezal – kako bi si druga~e lahko razlagali zavla~evanje sprejetja nujno potrebnega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil v parlamentarni proceduri kar dobrih pet let (Nared 2004, 15). Slabosti zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroènih obmo~ij so kmalu pokazale zobe. Ob uvedbi tr`nega gospodarstva so {tevilna industrijska sredi{~a podlegla gospodarskim problemom, ki jih je povzro~ila izguba jugoslovanskega trì{~a, kar se je kazalo v {tevilnih ste~ajih in mnoì~nem odpu{~anju delovne sile. Na demografskih kazalnikih temelje~a regionalna politika nastalim razmeram ni bila kos, saj ni imela vzvodov, s katerimi bi prizadetim obmo~jem lahko pomagala. Drug razlog za spremembo zakona je bilo priblièvanje Slovenije Evropski uniji, saj so morala biti ob pristopu vsa zakonska dolo~ila usklajena z evropskimi standardi. To je bilo {e posebej pomembno zato, da se je Slovenija usposobila za ~rpanje evropske strukturne pomo~i. 3.3 OBDOBJE SPODBUJANJA SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA Leta 1999 je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 60/99), ki je regionalno politiko postavil na popolnoma nove temelje. Ker bo njegovo vrednotenje predstavljeno v {e-stem poglavju, v tem sklopu navajamo le njegove temeljne zna~ilnosti, ki ga ume{~ajo v ~asovni trak. V èlji po zagotovitvi partnerstva in prenosu odgovornosti na regije je bila na novo vzpostavljena institucionalna struktura, ki temelji na enakopravnem odnosu regionalnih razvojnih agencij na regionalni ravni in Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj, Javnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja ter Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na dràvni ravni. Razvojne spodbude se je v obliki subvencij, ugodnih posojil, poro{tev, dav~nih oprostitev in olaj{av (kot so dolo~ene z dav~nimi predpisi), kapitalskih vlòkov, prenosa dràvnega premoènja v upravljanje dràvnim skladom (z namenom vlaganja tega premoènja v regionalne razvojne projekte), podeljevanja statusa ekonomskega obmo~ja, podeljevanja statusa obmo~ij za pospe{evanje zaposlovanja in prenosa dràvnega premoènja v last in posest oziroma v upravljanje lokalnih skupnosti (z namenom uporabe tega premoènja v razvojne namene) dodeljevalo za podjetni{ka vlaganja, teko~e poslovanje gospodarskih drùb, prestrukturiranje gospodarstva, izgradnjo podjetni{ke infrastrukture, izgradnjo naprav lokalne in regionalne infrastrukture, pripravo regionalnih razvojnih programov ter za usposabljanje kadrov za izvajanje regionalne strukturne politike. 25 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Zakon je poleg omenjene institucionalne ravni opredelil tudi ve~ razvojnih dokumentov: • strategijo regionalnega razvoja Slovenije, • skupne razvojne programe in • regionalne razvojne programe. Temeljni strate{ki dokument slovenske regionalne politike je Strategija regionalnega razvoja Slovenije (SRRS 2001), ki skladno z ostalimi strate{kimi dokumenti opredeljuje cilje regionalnega razvoja ter dolo~a instrumente in politiko za doseganje teh ciljev. Izhodi{~e regionalnega razvoja je zagotavljanje visoke ìvljenjske ravni ter kakovosti zdravja in bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije na na~in, ki bo upo{teval trajnostno rabo virov, kljub temu pa kar najbolj izkoristil potenciale regij. Zato sku- {a strategija opredeliti pot, kako zmanj{ati razvojni zaostanek Slovenije in njenih regij za povpre~jem Evropske unije, ob hkratnem upo{tevanju na~el sonaravnega razvoja. Pomembno razvojno vlogo ima tudi Dràvni razvojni program 2001–2006 (2002), ki predstavlja izvedbeni dokument strategije gospodarskega razvoja Slovenije (Slovenija v Evropski uniji 2000). Njegova bistvena cilja sta, podobno kot v SRRS, zmanj{anje gospodarskega zaostanka Slovenije glede na povpre~je Evropske unije ter zaustavitev pove~evanja razlik med slovenskimi regijami na ravni SKTE-2 (statisti~- na klasifikacija teritorialnih enot 2). Omenjena cilja èli dose~i prek petih prednostnih razvojnih nalog: • spodbujanje podjetni{kega sektorja in konkuren~nosti, • znanje, razvoj ~love{kih virov in zaposlovanje, • informacijska drùba, infrastruktura in kakovost bivanja, • prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeèlja, • krepitev skladnega regionalnega razvoja. Vlada Republike Slovenije je sprejela tudi Enotni programski dokument (EPD 2003), ki v bistvenem delu povzema Dràvni razvojni program in je namenjen ~rpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Ukrepi regionalne politike se izvajajo na celotnem dràvnem ozemlju, kljub temu pa je poudarek namenjen nekaterim prednostnim obmo~jem: • regijam z najnìjo stopnjo razvitosti, {e zlasti tistim, ki po vrednosti BDP po kupni mo~i na prebivalca ali stopnji brezposelnosti ter kazalcih zdravstvenega stanja najbolj negativno odstopajo od dràvnega povpre~ja; • obmo~jem s posebnimi razvojnimi problemi, ki zajemajo 57 % ozemlja oziroma 49 % prebivalstva in se delijo na ekonomsko {ibka obmo~ja, obmo~ja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo ter razvojno omejevana obmejna obmo~ja in obmo~ja z omejenimi dejavniki; zajemajo obsèna sklenjena obmo~ja vzhodne Slovenije, medtem ko se v zahodnem delu dràve pojavljajo le v obliki posameznih slab{e razvitih ob~in; • obmejnim obmo~jem; • obmo~jem, na katerih ìvijo madàrska in italijanska narodna skupnost ter romska etni~na skupnost. Izhajajo~ iz krovnih dràvnih dokumentov so bili za vse regije izdelani regionalni razvojni programi. Ti so na podlagi analize regije dolo~ili prednostne naloge, ki bi jim bilo treba slediti, da bi regije lahko izvedle razvojni preboj. Vendar programi velikokrat niso izhajali iz realnih finan~nih okvirjev in so praviloma presegali finan~ne zmònosti regije in dràve. Zato tudi niso mogli biti v celoti financirani in izvedeni, kar se je odrazilo tudi v manj{ih multiplikativnih in sinergijskih u~inkih v primerjavi z u~inki, ki bi jih lahko pri~akovali, ~e bi bili programi izvedeni v celoti. Tudi pri tem zakonu so se è zgodaj za~ele kazati nekatere teàve, ki so izhajale iz nedore~enosti zakonskega besedila ali pa iz nekaterih ne najbolj{ih re{itev, s katerimi je zakonodajalec èlel nado-mestiti vlogo neobstoje~e regionalne ravni. Slednje se je odrazilo v po~asnem sprejemanju nekaterih regionalnih razvojnih programov in v precej teàvnem usklajevanju njihovih izvedbenih delov. Teàve so povzro~ala tudi problemska obmo~ja, saj je bilo tèko najti klju~, po katerem bi jih dosledno upo- {tevali pri dodeljevanju sredstev. Oktobra 2005 je bil sprejet nov Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 93/05), ki na novo dolo~a cilje, na~ela in organiziranost za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, pri 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 ~emer odgovornost za regionalni razvoj pripisuje dràvi in samoupravnim lokalnim skupnostim. Na novo opredeljuje pojem razvojne regije, ki predstavlja funkcionalno ozemeljsko enoto za izvajanje regionalne politike in zajema enovito poselitveno, gospodarsko, infrastrukturno in naravno sklenjeno prostorsko celoto. S sprejetjem zakona o pokrajinah bodo vlogo razvojnih regij prevzele pokrajine. Zakon sku{a na podlagi na~ela partnerstva v razvojna prizadevanja vklju~iti in povezati ~im ve~je {tevilo razvojnih akterjev, kot so zveze ob~in in ob~ine, gospodarska zdruènja, sindikati, nevladne organizacije in drugi partnerji na ravni razvojne regije, ki uresni~ujejo svoje interese prek regionalnega razvojnega sveta. Ker je pri pripravi regionalnih razvojnih programov v preteklosti prihajalo do teàv, ki so bile povezane s potrjevanjem programov v posameznih ob~inskih svetih, novi zakon v ta namen predvideva oblikovanje sveta regije, ki je organ odlo~anja zveze ob~in ali ob~in na ravni regije, ter regionalnega razvojnega sveta kot usklajevalnega telesa za izvajanje regionalne politike na ravni regije. Novost so tudi obmo~ni razvojni programi za varstvena obmo~ja ali obmo~ja v prestrukturiranju. Ti naj bi opredeljevali razvoj pomembnej{ih obmo~ij naravne in kulturne dedi{~ine ter obmo~ja, katerih prestrukturiranje je dolo~eno s posebnim zakonom. Zakon je prenovil tudi organizacijsko strukturo, saj je ukinil Javno agencijo Republike Slovenije za regionalni razvoj, razvojne naloge pa poveril organu, pristojnemu za regionalni razvoj, ki v sodelovanju z drugimi ministrstvi, ki dodeljujejo regionalne spodbude, skrbi za oblikovanje nacionalnih ciljev regionalne politike in njihovo uresni~evanje v okviru ekonomske politike vlade in kohezijske politike Evropske unije. Omenjene naloge trenutno opravlja Slùba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Poleg nje sta svoji vlogi ohranila Svet za strukturno politiko kot usklajevalni organ med posameznimi ministrstvi ter Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj po-deèlja. Na regionalni ravni je klju~ni organ zveza ob~in, ki opravlja razvojne funkcije na ravni celotne razvojne regije. Zveza je odgovorna za sprejem regionalnega razvojnega programa (RRP), potrjevanje izvedbenega na~rta RRP-ja in kriterijev za pripravo seznama prednostnih regionalnih projektov, imenovanje predstavnikov ob~in v regionalni razvojni svet ter v razvojni svet kohezijske regije. Dolo~a tudi organiziranost regionalne razvojne agencije ter skrbi za sklepanje pogodb o financiranju regionalnih ustanov. Je tudi temeljni reprezentativni organ razvojne regije. Drugi pomembnej{i regionalni organ, ki lahko prvega tudi nadomesti, je svet regije, ki ga sestavljajo ùpani posameznih ob~in. Regionalni razvojni svet, ki predstavlja posvetovalno telo na ravni regije, sestavljajo predstavniki ob~in, gospodarskih zdruènj, sindikatov, nevladnih organizacij ter predstavniki zavarovanih obmo~ij in narodnih skupnosti. Odgovoren je za: • sprejemanje sklepov o pripravi regionalnega razvojnega programa ter drugih odlo~itev v postopku njegove priprave, • pripravo predloga izvedbenega na~rta regionalnega razvojnega programa, • spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa, • imenovanje predstavnikov v razvojni svet kohezijske regije, • sodelovanje v programskih svetih za pripravo regionalnih zasnov prostorskega razvoja na obmo~ju razvojne regije, • imenovanje vodij odborov regionalnega razvojnega sveta, • sprejem pravil svojega delovanja, • obravnavo drugih zadev regionalnega pomena. Za kakr{nokoli oceno zakona je {e prezgodaj, saj se v praksi {ele uveljavlja. Vsekakor je pomembno, da se bodo regionalne pomo~i, ki so se v okviru predhodnega zakona gibale okrog odstotka BDP, pove~evale in bodo v naslednjem programskem obdobju dosegle 1,5 %. Dodatnih 0,25 % BDP naj bi dosegli tudi posebni ukrepi regionalne politike na obmo~jih, ki v razvoju najbolj zaostajajo ali se soo~a-jo z velikimi strukturnimi problemi. 27 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Nekatere novosti, ki jih prina{a zakon, so dobrodo{le, vendar je treba opozoriti, da nedore~enost posameznih ~lenov poraja nove dileme. Primer tega so tako imenovana prednostna obmo~ja pomo~i, ki jih zakon ne opredeli, kar lahko povzro~i nadaljevanje nedore~enega stanja iz preteklih let, ko smo imeli opredeljena obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, ni pa bilo vzvodov, ki bi tem obmo~jem olaj- {ali dostop do regionalnih pomo~i. Nejasna je tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, saj del njihovih nalog prevzema regionalni razvojni svet. Bolj natan~no bi bila lahko opredeljena tudi na~ela spremljanja in vrednotenja. Kljub petintridesetletnim izku{njam na podro~ju regionalne politike v Sloveniji {e vedno nismo na{- li ustreznih re{itev, ki bi spreobrnile tènje na podro~ju regionalnega razvoja. To je v veliki meri tudi rezultat zanemarjanja spremljanja in vrednotenja, saj se zato ne moremo u~iti na preteklih izku{njah, prav tako pa ni mogo~e odgovoriti na vpra{anje, ali je regionalna politika uspe{na oziroma smiselna. Velike teà- ve pri usmerjanju regionalne politike povzro~ajo tudi {tevilni objektivni dejavniki, kot so hitre spremembe, ki so jih v preteklih letih povzro~ili prehod iz planskega v tr`no gospodarstvo, osamosvojitev Slovenije in njeno vklju~evanje v mednarodne povezave ter globalizacija, ki postaja vse mo~nej{i dejavnik preobraànja prostorskih struktur, najsi bo na globalni, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Poraja se tudi vpra{anje o povezanosti slovenske regionalne politike s strokovnimi izhodi{~i, ki jih bomo predstavili v okviru poglavja o gospodarski rasti in poglavja o konceptih regionalnega razvoja. Slovenija je sorazmerno zgodaj spoznala potrebo po pomo~i pri razvoju manj razvitih obmo~ij in je sprva celotni sistem pomo~i smiselno povezala s spodbujanjem policentri~nega razvoja sredi{~. S~asoma je ta navezanost zvodenela, saj je na~elo policentri~nosti sredi{~ za~elo izgubljati pomen, ~eprav je bilo doslej (vsaj deklarativno) temeljno vodilo razvoja naselbinskega sistema. V primerjavi z ostalo Evropo je Slovenija razmeroma pozno za~ela uvajati na~ela endogenega regionalnega razvoja, kar je po svoje tudi razumljivo, saj so bila marsikatera manj razvita obmo~ja zelo slabo infrastrukturno opremljena, tovrstne dejavnosti pa je re{evala predvsem klasi~na regionalna politika. Kljub vsemu je bilo v devetdesetih letih prej{njega stoletja veliko zamujenega, saj se je kmalu pokazalo, da zakon o spodbujanju demografsko ogroènih obmo~ij ne nudi primerne podlage za razvoj sredi{~, ki so se v ~asu tranzicije zna{la v razvojnih teàvah. Zato je bil prehod na nove na~ine spodbujanja razumljiv. Zavedati pa se je treba, da bo kljub endogenim na~elom {e vedno treba re{evati teàve, ki jih je razvitej{a Evropa pred dvema desetletjema in ve~ odpravljala s pomo~jo klasi~ne regionalne politike. Mnoga slovenska obmo~ja namre~ {e vedno nimajo ustreznih prometnih povezav, vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, s skokovitim razvojem telekomunikacijskih omreìj pa tudi ta postajajo nujno potrebno gibalo prihodnjega razvoja. Zato bo treba v izena~evanje razmer za bivanje vloìti {e veliko naporov, soo~iti pa se bo treba tudi z vpra{anjem, do katere mere je smiselno spodbujanje manj razvitih obmo~ij in kdaj je primerneje podpreti dejavnosti razvojnih sredi{~. 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 4 TEORETSKA IZHODI[^A RAZISKAVE Regionalna politika je ve~plastna. Sledi temeljnim predpostavkam regionalnega razvoja, katerega bistveni zna~ilnosti sta vpetost v prostor in razvoj, ki ga dolo~a splet regionalno pogojenih dejavnikov gospodarske rasti. Mònost vplivanja na omenjene dejavnike je klju~ni element, na katerem temelji regionalna politika, saj ta sledi prepri~anju, da je mogo~e s preudarnim ravnanjem in usmerjanjem razvojnih virov ter sredstev zagotavljati prostorsko uravnoteèn razvoj ali vsaj blaìti posledice nastalih regionalnih razlik. Zato je dejavnikom razvoja treba posve~ati veliko pozornost, saj lahko tako doseèmo ve~ji uspeh regionalne politike. Za bolj{e razumevanje razvojnih procesov, vzrokov za nastanek regionalnih razlik in vplivov posameznih razvojnih investicij smo podrobneje preu~ili temeljne dejavnike, ki vplivajo na regionalni razvoj, to je regionalno politiko, prostorske strukture in gospodarsko rast. Pri regionalni politiki smo se osredoto~ili na njen zgodovinski razvoj in bistvene komponente, ki so se s~asoma spreminjale in s tem regionalni politiki vdihovale nov pe~at. Tako se je ta iz politike za regije preoblikovala v politiko regij, kar se je odrazilo v ve~ji vklju~enosti regionalnih dejavnikov in regionalnega prebivalstva. Vse ve~ji pomen pridobivajo tudi drùbeni dejavniki. Ker je regionalna politika vse bolj vezana na razmere v regiji, se je s tem pove~al pomen prostora in njegove strukture. Zato namenjamo pozornost tudi prostorskim strukturam. Te so se v geografskem izrazju pogosto pojavljale, vendar stroka ni izdelala enotne definicije, prav tako prostorskih struktur ni jasneje opredelila. Ker v raziskavi obravnavamo vplive regionalne politike na razvoj prostorskih struktur, ne moremo mimo njihove natan~nej{e opredelitve, ki pa jo dopolnjujemo tudi s predstavitvijo pojmov prostor in regija. Slednja ima pri regionalni politiki pomembno vlogo, saj je temeljna prostorska enota pri ugotavljanju regionalnih razlik, pa tudi pri njihovem odpravljanju. Pri tem moramo opozoriti na razlike med geografskim pojmovanjem regije in regijo kot administrativno enoto na ravni med dràvo in ob~inami. ^eprav regionalna politika praviloma temelji na administrativnih enotah, smo raziskavo oprli na geografsko pojmovanje regije, to je specifi~nega obmo~ja, ki se glede na razli~na merila (naravna, drùbena, zgodovinska) razlikuje od sosednjih obmo~ij in deluje kot funkcionalno zaklju~ena celota. Posebno pozornost posve~amo gospodarski rasti, saj je ta klju~na za nastanek regionalnih razlik, pomembna pa je tudi pri poskusih njihovega zmanj{evanja. Njena podrobnej{a preu~itev je {e toliko bolj pomembna, ker so njeni dejavniki tesno povezani z elementi prostorske strukture. Zato moramo dejavnike gospodarske rasti in elemente prostorske strukture obravnavati povezano, saj je ravno to po na{em mnenju klju~ za uspe{nej{e in u~inkovitej{e izvajanje regionalne politike. Pri tem ne obravnavamo vseh dejavnikov gospodarske rasti, temve~ le tiste, ki se nam zdijo klju~ni pri iskanju odgovorov na zastavljene cilje raziskave: aglomeracijske tènje, ~love{ki kapital, drùbeni kapital, inovacije in mre- ènje. Teorije o regionalni politiki, prostoru in gospodarski rasti so stroke, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem, povezale v razli~ne koncepte regionalnega razvoja. Ti predstavljajo sodobne razvojne paradigme, ki sku{ajo celostno povezati spoznanja o regionalni gospodarski rasti z zna~ilnostmi dolo~enega obmo~- ja, ~emur sku{ajo v najve~ji meri prilagoditi tudi razvojne ukrepe. V tej lu~i smo predstavili koncepte grozdov, industrijskih okoli{ev, ustvarjalnih okolij in u~e~ih se regij. V sklepu poglavja smo zdruìli bistvena teoretska spoznanja, ki so klju~na za raziskavo in jih povezali z njenimi cilji. Na ta na~in smo ustvarili teoretske podlage in jih poskusili povezati z nadaljnjo analizo ter njenimi rezultati. 4.1 REGIONALNA POLITIKA IN REGIONALNI RAZVOJ Skokovit gospodarski razvoj po 2. svetovni vojni se je kmalu odrazil v nara{~anju regionalnih razlik, ki so v razvojnem smislu postajale vse bolj mote~ dejavnik. Zato so sku{ale dràve oblikovati regionalne politike, ki bi te razlike zmanj{ale. Opirale so se na takrat prevladujo~e nazore o gospodarski rasti 29 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared (neoklasi~na teorija rasti), ki pa so jih s~asoma nadgrajevale z vse ve~jim vpletanjem drùbenih dejavnikov razvoja. Tako se je razvijala in spreminjala tudi regionalna politika, ki jo sprva lahko ozna~imo kot tradicionalno, pozneje pa s prevzemanjem idej o endogeni regionalni rasti preide v razli~ne oblike endogene regionalne politike. V nadaljevanju predstavljamo klju~ne razlike med obema tipoma regionalne politike, pri ~emer endogeno regionalno politiko opredelimo tudi po njenih podtipih. 4.1.1 TRADICIONALNA PROTI ENDOGENI REGIONALNI POLITIKI Sprva so zaostalost {ibkej{ih regij pripisovali predvsem pomanjkanju kapitala in izobraène delovne sile ter slabi infrastrukturni opremljenosti regij. Zato naj bi odprava strukturnih pomanjkljivosti temeljila na vzpostavljanju klasi~nih lokacijskih in proizvodnih dejavnikov, kot so razpolòljive proizvodne povr- {ine, prometna in komunikacijska infrastruktura, oskrba, izobraèvalne in zdravstvene ustanove ter komunalna opremljenost. Tako je bila regionalna politika v {estdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja usmerjena predvsem v kvantitativno gospodarsko rast na dràvni in regionalni ravni, zmanj{evanje razlik med centrom in periferijo ter modernizacijo in industrializacijo razvojno {ibkih podeèlskih obmo- ~ij (Gerhardter in Gruber 2001). Stremela je k ve~anju privla~nosti regij za nalòbe v masovno fordisti~no proizvodnjo in odpiranje novih delovnih mest. Pospe{evali so se gradnja medregionalnih komunikacijskih in infrastrukturnih sistemov ter selitev ~love{kega kapitala, investicijskih sredstev in tehni~nega znanja iz sredi{~nih regij v obrobne. S tem naj bi dràva {ibke regije varovala pred doma~o in tujo konkurenco ter vplivala na ve~jo cenovno konkuren~nost njihovih podjetij. Tradicionalno spodbujanje regionalnega razvoja je izhajalo iz predpostavke, da so najpomembnej- {i proizvodni dejavniki kapital, tehnologija in delovna sila prostorsko mobilni, skladen regionalni razvoj pa bi lahko zagotavljali z njihovo prerazporeditvijo. Delujo~i trg bi namre~ regionalne razlike izena~il (Armstrong in Taylor 2000): • z zniànjem pla~ na obmo~jih z visoko nezaposlenostjo in rastjo na obmo~jih z nizko nezaposlenostjo; • s selitvijo delavcev z obmo~ij z nizkimi pla~ami na obmo~ja z visokimi pla~ami; • s premestitvijo podjetij in mobilnega kapitala z obmo~ij visokih pla~ na obmo~ja z nizkimi pla~ami. Vendar je ideja o nemoteni gibljivosti proizvodnih dejavnikov grajena na trhlih temeljih, saj se v stvarnosti pojavljajo {tevilne ovire, ki gibljivost dejavnikov upo~asnijo ali celo prepre~ijo. Ljudje so na primer navezani na rojstni kraj in svoje stanovanje, zato se le stèka odlo~ijo za selitev. Podobno so podjetja tesno navezana na lokalne dobavitelje in delovno silo, saj ni mogo~e pri~akovati, da se bodo s selitvijo tovarne selili tudi delavci. Na drugi strani se pla~e ne gibljejo skladno s ponudbo in povpra{evanjem na trgu dela, saj tovrstna prilagajanja prepre~ujejo kolektivne pogodbe za celotne panoge in velik vpliv sindikatov, previsoke podpore brezposelnim ter dolo~itev minimalne pla~e nad tr`no vrednostjo (Armstrong in Taylor 2000; Keating 1997). Napa~no je bilo tudi zanemarjanje vplivov, ki jih ima na razporejanje dejavnosti naravno okolje. Postalo je jasno, da so mnogi pomembni dejavniki, ki vplivajo na regionalni razvoj (fizi~na infrastruktura, lokalna gospodarska sestava, sposobnost in izobraènost zaposlenih, lokalni tehni~ni in organizacijski know-how, socialne in institucionalne strukture ter povezave), nemobilni. ^e pa niso na razpolago, predstavljajo v razvoju regij ozko grlo (Kukar, Logar in Malni~ 1992). Ker so bila problemska obmo~ja, ki so potrebovala tovrstno pomo~, obsèna, se je to kazalo v vse ve~jih pritiskih na dràvne prora~une, manj pa v zmanj{evanju regionalnih razlik; nasprotno, regije so ob pomanjkanju endogenega avtopropulzivnega razvoja postajale vse bolj odvisne od subvencij in transferjev (Damijan 1999). Dodaten razlog za po ve~ini neuspe{no tradicionalno politiko je bil pomanjkanje koordinacije ukrepov regionalne politike z ukrepi drugih politik (industrijske, kmetijske, zaposlitvene), pa tudi v nezadostnem upo{tevanju naravnih zna~ilnosti pokrajin in negospodarskih dejavnikov (socialnih, demografskih, izobrazbenih, podjetni{kih, okoljskih; Ravbar 1997). Kriza svetovnega gospodarstva v sedemdesetih letih prej{njega stoletja in takratni preboj novih informacijskih tehnologij sta v strukturi regij povzro~ila nove spremembe. [tevilne do takrat stabilne regije 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 so zapadle v krizo, veliko »nepomembnih« regij pa je pridobilo pomen. Nove inovacijske tehnologije so po~asi preèle vse gospodarske sektorje, proizvodnjo, vrednotenje, transportne in distribucijske funkcije. Novi razvojni impulzi so se zlasti mo~no odrazili v proizvodnji, kjer so stare tayloristi~ne nadomestili novi proizvodni in organizacijski koncepti. Vendar pa spremembe niso zajele le proizvodnje, temve~ tudi socialno, kulturno in politi~no sfero, celotno dogajanje pa se je odrazilo tudi v prostoru (Liberda 1996; Cramer von Laue 1997, 15). Razvoj novih proizvodnih, informacijskih in komunikacijskih tehnologij je podjetjem omogo~il vzpostavitev novih organizacijskih oblik delovnega procesa med panogami in znotraj njih. Tehni~ne inovacije, predvsem na podro~ju mikroelektronike, so omogo~ile prostorsko razpr{itev proizvodnega sistema in oblikovanje mrène organizacijske strukture. Temeljni na~eli proizvodnje sta postali fleksibilnost in decen-tralizacija, masovno proizvodnjo je nadomestila raznovrstna proizvodnja omejenih koli~in izdelkov. Spremenilo se je povpra{evanje po delovni sili, pri ~emer je prihajalo do ve~je prònosti delovnega ~asa, individualizacije delovnega mesta (delo na domu), zaposlitev za dolo~en ~as, vse bolj se je uveljavlja-lo projektno delo. Znova so pri{li do izraza kompleksno znanje in sposobnosti (Liberda 1996; Cramer von Laue 1997). Na ravni posameznika sta pridobila pomen individualnost in diferenciacija. Spremenjene vrednote so bile odziv na standardizacijo, ki sta jo dràva in gospodarstvo uveljavila v ~asu fordizma. Kulturni odraz postfordizma je postmodernizem, ki predstavlja ve~jezi~nost, pluralizem vrednot in ìvljenjskih oblik ter pluralizem ìvljenjskih slogov (Cramer von Laue 1997). Preglednica 2: Zna~ilnosti starega in novega gospodarstva (Karlsson, Johansson in Stough 2001, 7). podro~je staro fordisti~no gospodarstvo novo fordisti~no (postfordisti~no) gospodarstvo organizacijska oblika hierarhi~no povezana horizontalna omrèja obseg tekmovanja raven dràve globalna raven trgi stabilni spremenljivi tekmovalnost na subnacionalni ravni srednja velika prostorska mobilnost podjetij majhna velika vloga vlade/oblasti zagotavljati voditi, usmerjati, kon~ati delo in zna~ilnosti delovne sile odnosi delo – mened`ment tekmovalni sodelovanje, partnerstvo sposobnosti znanja, vezana na poklic globalne u~ne sposobnosti potrebno/zahtevano znanje specializacija za naloge vseìvljenjsko in izkustveno u~enje cilji politike delovna mesta vi{je pla~e in dobi~ki (produktivnost) zna~ilnosti proizvodnje viri materialni viri informacijski viri in znanje odnosi z drugimi podjetji individualno tveganje povezave in sodelovanje viri kompetitivnih prednosti ekonomija aglomeracije inovacije, kakovost, stro{ki temeljni vir produktivnosti mehanizacija digitalizacija gibala rasti kapital, delo in zemlja inovacije, invencije in znanje vloga raziskav in inovacij skromna velika proizvodna metodologija masovna proizvodnja fleksibilna proizvodnja vloga oblasti zagotavljanje infrastrukture privatizacija zna~ilnosti infrastrukture oblika trda (fizi~na) infrastruktura mehka infrastruktura (informacije in organizacije) promet cestna infrastruktura kraj{anje ~asa potovanja z informacijsko tehnologijo organizacijski tok visoko reguliran dereguliran telekomunikacije kilometri bakrene ìce brezì~ni, opti~ni u~enje govore~e glave u~enje na daljavo 31 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Spremembe proizvodnih razmerij in druga~ne oblike delovnih organizacij povzro~ajo novo vrednotenje prostora (lokacij) in s tem prerazporejanje potencialov rasti (razvojnih polov), saj tehni~ne inovacije podjetjem omogo~ajo fleksibilno uporabo razli~nih sredi{~. Dejavnosti, ki potrebujejo manj{o stopnjo kvalificiranosti, so prostorsko bolj razpr{ene in zajemajo predvsem periferne regije, medtem ko se kvalifikacijsko zahtevnej{e dejavnosti {e vnaprej in vedno mo~neje osredoto~ajo v posameznih sredi{~ih in si »prisvajajo« najbolj{a mòna obmo~ja. Pri boju za kvalificirano delovno silo in lociranje industrijskih obratov imajo vedno pomembnej{o vlogo »{ibki« lokacijski dejavniki, kot sta na primer imidìn lokalni ambient. Prihaja do ~edalje ve~jega razkoraka med privilegiranimi centri in perifernimi regijami, kar pomeni razli~no konkuren~nost prostorov na svetovnem trgu, pa tudi odvisnost enih obmo~ij od drugih. Ob tradicionalnih razlikah med aglomeracijami in perifernimi obmo~ji se zaradi spremenjenih obreme-nitev med regijami pojavljajo nove razvojne disparitete (Cramer von Laue 1997; Ravbar in Plut 1999). Spremenjene razmere po prehodu v postfordisti~no drùbeno formacijo »kli~ejo« po novih pred-postavkah in strategijah regionalne politike. Med spremembami lahko izpostavimo vse ve~ji pomen regionalne ravni, tako v politiki, gospodarstvu kot kulturi, kar je posledica reakcije na proces globalizacije in {e zlasti evropske integracije. Posebna pozornost regionalnega vidika se kaè v gospodarstvu, saj naj bi se to povezovalo na regionalni ravni. Na kulturni in politi~ni ravni se pomen regij kaè v re-gionalizmih in okrepljeni regionalni identiteti (Cramer von Laue 1997, 20). Za gospodarski razvoj je vse pomembnej{a regionalna raven. Sprememba perspektiv temelji na spoznanju, da je gospodarska razvitost regij temelj za doseganje nacionalnih gospodarskih ciljev. Drà- va je odvisna tudi od regionalnih virov in strukture regij, kar pa vklju~uje tudi njihove socialne in kulturne potenciale (Cramer von Laue 1997, 22). Koncept endogene regionalne politike se je pojavil konec sedemdesetih let 20. stoletja, ko je tradicionalna regionalna politika doìvela ostre kritike, saj se je dotedanja difuzijska politika, podpirana iz centra (od zgoraj), izkazala za razmeroma neuspe{no in je è potekajo~o specializacijo regij na funk-cionalna obmo~ja le {e pospe{ila. Spremenjene gospodarske, socialne in okoljske razmere so narekovale oblikovanje novih strategij, ki so pre{le s ~istih gospodarskih na bolj celovite in integrativ-ne motive (Schmid 2001). Izhodi{~e endogenega razvoja je regionalni potencial, ki pomeni trajno zmogljivost in uporabnost prostora oziroma povezanost dejanskih in mònih ìvljenjskih razmer/odnosov v prostoru. Endogeni potencial zajema regionalne razvojne mònosti, pri ~emer endogenost izhaja iz regionalne dinamike, ki implicira razvojno mo~. Sestavljen je iz delnih potencialov, ki jih lahko delimo na potenciale kapitala, delovne sile, tehnologije, infrastrukture, zemlji{~, okolja, trga, odlo~anja in socialno-kulturnega potenciala (Schmid 2001; Cramer von Laue 1997; Coplák 2002). Znotraj vsakega obmo~ja se pojavi svojski splet, ki vpliva na konkuren~ni poloàj obmo~ja. Za razliko od ostalih notranjih virov informacije, znanje in intelektualni kapital niso omejeni, zato se jih da v kratkem ~asu reproducirati (Coplák 2002). K regionalnim potencialom lahko pri{tevamo tudi institucionalni in »fiktivni« potencial, na primer imid` regije. V primerjavi s tradicionalno regionalno politiko je nova prinesla klju~ni prelom. Medtem ko je stara teìla k vzpostavitvi fizi~ne (trde) infrastrukture, nova regionalna politika poudarja tako imenovane {ib-ke lokacijske dejavnike. Regionalna politika mora skrbeti za vzpostavitev tak{nega okolja/razmer, v katerem/katerih bodo podjetja, organizacije in javne ustanove sposobne najti skupne to~ke, re{iti skupne probleme ter izkoristiti skupne prilònosti. Zato podpira sodelovanje gospodarstva na lokalni ravni, krepi informacijske in inovacijske strukture, spodbuja rabo lokalnih virov in surovin, teì k razvoju privla~nih storitev in infrastrukture, podpira turizem, ki ne zahteva velikega vlaganja v infrastrukturo, in omogo~a ~im ve~jo vklju~enost lokalnega prebivalstva. Podpira tudi organizacije, ki pospe{ujejo samoorganiziranost lokalnih skupnosti in s tem krepijo njihovo avtonomijo (Gerhardter in Gruber 2001, 16). Na ta na~in sku{a regionalna politika pomagati podjetjem in jih podpirati, ne pa regulirati njihovega gospodarskega obna{anja. S tem se sicer vloga dràve ne zmanj{a, se pa bistveno spremeni, saj iz bolj ali manj uspe{ne kurative preide na sistem decentraliziranega (regionalne agencije in skladi) vzpod-bujanja. 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 politika okolje gospodarstvo regionalni akterji kultura sociala Slika 2: Endogeni regionalni razvoj – celovit koncept (Asamer-Handler in Reiner 2000). Specifi~ne lastnosti novih regionalnih politik so {iroki in ve~plastni cilji, zapleteni vzro~no-posledi~- ni odnosi, tesna navezanost na regionalne drùbene in kulturne zna~ilnosti, dinami~nost in prònost ter prenos oblasti na regionalno raven (Diez 2001; Diez 2002). Za razliko od tradicionalne regionalne politike zdaj{nja ne pospe{uje ume{~anja podrùnic posameznih podjetij v manj razvitih regijah, temve~ podpira lokalna podjetja in pospe{uje pobude ter uvajanje inovativnih gospodarskih projektov. Tako se zmanj{uje in odstranjuje {ibke to~ke regij ter krepi endogene razvojne potenciale ter njihovo povezovanje s tehnolo{kimi in finan~nimi tokovi iz drugih regij (Asamer-Handler in Reiner 2000; Kukar, Logar in Malni~ 1992). Cilj endogene regionalne politike je prilagoditev gospodarskega razvoja regionalnim okoljskim, kulturnim, politi~nim in socialnim razmeram, teì pa se tudi k zagotovitvi enakovrednih ìvljenjskih razmer. Najpomembnej{i potencial je delovanje ljudi iz regije, zato je v okviru endogene regionalne politike pomembna vzpostavitev ~im {ir{e povezanosti med prebivalstvom in obstoje~imi lokalnimi iniciativa-mi, s ~imer prebivalstvo postaja pomemben sooblikovalec regionalne politike (Liberda 1996; Helbrecht, Danielzyk in Butzini 1991). Pomemben pogoj za endogeni razvoj je ekonomska baza, ki ima na podlagi komunikacijskih in menjal-nih povezav vzpostavljeno mreò tesne prepletenosti projektov in podjetij. S tem tvori samonosilno strukturo v smislu lokalna proizvodnja (delo) za lokalno prebivalstvo z uporabo lokalnih virov. To vodi k tesnej{i povezanosti medregionalnega gospodarskega krogotoka in s tem manj{o odvisnost od nadregional-nega trga. Pogoj za obstoj endogenega regionalnega razvoja je tudi decentralizirana in subsidiarna organiziranost politi~no-administrativnih struktur (Witzel 1995). Tako kot imajo regionalne razlike lahko ekonomske, sociokulturne in okoljske razsènosti, tudi strategije endogene regionalne politike sledijo ekonomskim, sociokulturnim, ekolo{kim (okoljskim) in politi~nim ciljem (Cramer von Laue 1997). Ekonomski cilji so usmerjeni v gospodarsko neodvisnost regije, ki temelji na mobilizaciji regionalnih virov in vzpostavitvi regionalnega gospodarskega krogotoka. Osredoto~enje na endogene mo~i in krepitev regionalnih kvalifikacijskih ter inovacijskih mònosti lahko regiji omogo~i primerjalne prednosti. Pri regionalnem gospodarstvu so poudarjeni diverzifikacija, stabilnost in zavarovanost pred gospodarskimi krizami, v okviru katerih se posku{a izbolj{ati rabo regionalnih virov ter na podlagi {ir{e palete proizvodov in novih poti trènja regionalni proizvodnji zagotoviti nove mònosti (Cramer von Laue 1997; Liberda 1996). Izrednega pomena je oblikovanje mrènih povezav med razvojnimi akterji, ki omogo- ~ajo hiter pretok informacij, prenos novih tehnolo{kih re{itev in razvoj struktur, ki krepijo regionalno 33 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared gospodarsko podro~je • selektivna kontrola zunanjih odnosov • aktiviranje in raba regionalnih virov • endogene regionalne inovacije na vseh podro~jih • krepitev regionalnega gospodarskega krogotoka s pomo~jo prepletanja razli~nih sektorjev • spodbujanje izvoza izdelkov z visoko vrednostjo • krepitev sodelovanja med podjetji in regijami • spremenjena energetska politika v smeri manj{e odvisnosti regije • zdrùljivost drùbenih, kulturnih in okoljskih vidikov proizvodnje drùbenokulturno podro~je politi~noadministrativno podro~je • povezanost z obstoje~imi tradicionalnimi • pove~anje politi~ne odgovornosti regij, oblikami sodelovanja ve~je samoodlo~anje in soodlo~anje • identificiranje sociokulturnih ovir prebivalcev regije in njihova premostitev • udelèba regionalnega prebivalstva • motiviranje prebivalstva za lastne pri izdelavi in izpeljavi razvojnih pobude in sodelovanje konceptov in smernic • krepitev regionalne identitete • tesna povezanost med odlo~itvami • selektivna kontrola zunanjih odnosov ter njihovimi gospodarskimi, socialnimi in politi~nimi u~inki Slika 3: Cilji in poudarki endogene regionalne politike (Gerhardter in Gruber 2001, 18). gospodarstvo in izbolj{ujejo njegovo konkuren~nost. Prav tako je pomembna navezanost gospodarskega prostora na ìvljenjski prostor prebivalcev, saj gospodarski prostor opredeljuje tudi na~in ìvljenja, kulturo, prosti ~as in infrastrukturo. Zato imajo gospodarski impulzi odlo~ujo~ pomen tudi za oblikovanje regionalne zavesti (Ravbar 1999b). Sociokulturni cilji so usmerjeni predvsem v podpiranje regionalne kulture, tradicij in identitete. Pestra ponudba kulturnih in {portnih prireditev omogo~a kakovostnej{e preìvljanje prostega ~asa in s tem posredno ve~jo kakovost ìvljenja. Oblikuje se vrsta novih ìvljenjskih slogov, za katere je zna~ilen pretok idej, to pa pripomore k razvoju vedno novih dejavnosti. Raznovrstna ponudba pove~uje vklju~evanje prebivalcev, s tem pa tudi njihovo zainteresiranost za dogajanje v regiji, kar vodi k ve~jim razvojnim prizadevanjem tako mestnih/lokalnih/regionalnih oblasti kot posameznika. S podpiranjem sociokulturnih ciljev se krepi »{ibke« lokacijske dejavnike za naselitev podjetij in kvalificirane delovne sile, po drugi strani pa se podpira razvoj regije kot ìvljenjskega prostora (Cramer von Laue 1997). Ker {ibki lokacijski dejavniki niso le rezultat specifi~nega okolja, jih je mogo~e vzpodbujati, zlasti z dvigom izobrazbene ravni (Diez 2001). V politi~nem smislu je cilj razvojnih strategij povzdigniti regionalno raven v upravnem sistemu (Cramer von Laue 1997). Krepitev regionalne samostojnosti regij ni odvisna le od razvoja gospodarskih dejavnosti, ampak tudi od ohranjanja socialne in kulturne samostojnosti ìvljenjskih oblik. Zato je treba spodbujati samouveljavljanje prebivalcev in omogo~ati njihovo povezovanje. Razvojne koncepcije so smiselne in u~inkovite le ob soudelèbi prizadetih prebivalcev oziroma razli~nih prebivalstvenih sku-34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 pin na dolo~enem obmo~ju. Tako so zahteve po nadaljnji poìvitvi regionalne samozavesti povezane z zahtevami po demokratizaciji odlo~anja o nadaljnjem razvoju (Maier 1988). Okoljski cilj je vzdrèvanje okolja, primernega za ìvljenje. Pri tem gre za zdrùljivost naravnih okoljskih razmer in regionalnega razvoja ob upo{tevanju ekolo{kih potencialov (Cramer von Laue 1997). Tako lahko endogenost pomeni sposobnost regionalnih akterjev samostojno sprejemati zunanje informacije (know-how, tehnologije, organizacijske strukture) in jih vgrajevati v notranji regionalni sistem. Zato niso dovolj le posamezne iniciative, temve~ je potrebno usklajeno delovanje vseh dejavnikov (ekonomskih, socialnih, kulturnih, okoljskih) regionalnega razvojnega sistema (Gerhardter in Gruber 2001). Nove razmere se odraàjo v ve~ razli~icah endogene regionalne politike, med katerimi podrobneje predstavljamo dve: sonaravno in kooperativno. V mednarodnih prispevkih je mogo~e zaslediti tudi druge razli~ice novih razvojnih konceptov, kot so na inovacije usmerjena regionalna politika (Gerhardter in Gruber 2001; Schaft 2001; Maier in Obermaier s. l., s. n.), kulturalizirana regionalna politika (Chancen … 1996; Schaft 2001), na zaposlovanje usmerjena regionalna politika (Gerhardter in Gruber 2001), na milje usmerjena regionalna politika (Schaft 2001; Maier 2002; Rösch 2000). 4.1.1.1 Sonaravna (trajnostna) regionalna politika Trajnostni razvoj je razvoj, ki je prilagojen potrebam sedanjih generacij in ne ogroà mònosti pri-hodnjim generacijam, da zadovoljijo svoje potrebe in si izberejo lasten ìvljenjski slog (Agenda 21 1992). Temelj sonaravne regionalne politike je v bistvu enak kot pri endogeni regionalni politiki, le da je tu ve~ji poudarek na okoljskih dejavnikih. Ideja trajnostne regionalne politike temelji na spremembi vrednot; velik pomen se pripisuje varstvu okolja, pluralnosti ìvljenjskih slogov in kakovosti ìvljenja. Gre za razvoj trajnostnega gospodarstva, torej za tak{no obliko gospodarjenja in rabe regionalnih potencialov, pri kateri se ti potenciali ohranjajo in ekolo{ki potencialni faktorji niso ogroèni. Izvedena sprememba vrednot ni le vzrok, temve~ tudi predpostavka za uspe{en prakti~en prenos koncepta, pri katerem je potreben popoln miselni preobrat, s katerim je pomen varstva okolja ve~ji od pomena gospodarske rasti. Za uspe{en prenos koncepta v gospodarstvo je nujna dobra regionalizacija, s katero se doseè u~inkovitej{a prostorska povezanost gospodarstva. Raba regionalnih surovin in energetskih potencialov zmanj{a uvoz surovin, s ~imer se okrepi regionalni gospodarski krogotok (Cramer von Laue 1997). Koncept trajnostne regionalne politike temelji na treh dolgoro~nih ciljih: gospodarski rasti, socialni skladnosti in okoljski skladnosti, kar nakazuje njeno usmerjenost v prihodnost (Elsasser in ostali 1995; Becker 1995). Z njihovo uresni~itvijo bi pri{lo do izbolj{anja kakovosti ~lovekovega ìvljenja znotraj okvirov nosilne sposobnosti Zemlje (Praper 1997). Zato trajnostni razvoj predstavlja idealisti~no predstavo skupnega gospodarskega oziroma globalnega razvoja, neke vrste nujno utopijo, ki vsebuje navodila za delovanje tako za regije, panoge kot za posamezna podjetja (Denzler 1995). Kljub vsemu je obveljalo prepri~anje, da trajnostna regionalna politika ne pomeni zaustavitve razvoja, ampak predvsem uvajanje takih oblik napredka, ki bi zadovoljile potrebe zdaj{njih generacij, ne da bi onemogo~ile primerne mònosti za razvoj v prihodnosti (Gosar 1995). Ta koncept je kratkoro~no sicer manj uspe{en kot koncept razvojnih polov ali osi, vendar slednji è srednjero~no povzro~a narod-nogospodarsko {kodljive prevelike regionalne razlike, prebivalstveno in ekonomsko izgubo obmejnih obmo~ij ter regij s staro industrijsko sestavo (Plut 1998). Na nek na~in pomeni decentralizacijo regionalnega razvoja (Ravbar 1997) in alternativo paradigmi industrijskega razvoja ali neomejene rasti (Praper 1997). 4.1.1.2 Kooperativna regionalna politika Kooperativna regionalna politika èli prese~i parcialne interese posameznih regionalnih akterjev, zato teì k partnerstvu in skupnemu upravljanju. Kooperacija naj bi s pomo~jo informacij, komunikacij in koordinacije zagotavljala potencialne re{itve za inovacijske in razvojne probleme. Temelji na predpostavki, 35 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared da dràva in njena uprava nista monolitna celota, temve~ policentri~ni akter, ki pri re{evanju problemov ni ve~ edini upravljavec, ampak le sodelavec v mreì upravljavcev. Pomembno vlogo pri tem imajo posredni{ke organizacije, ki posredujejo med dràvo, trgom in zasebnimi akterji (Knieling 1994). Na~elo kooperacije kot paradigme drùbenega upravljanja lahko poveèmo s postfordisti~nimi na~eli fleksibilnosti in decentralizacije (Cramer von Laue 1997), pa tudi s ~edalje ve~jo potrebo razvojnih akterjev po oblikovanju tesnih mrè medsebojnih odnosov. V tem pogledu se morajo nove razvojne politike osredoto~iti na drùbeni kapital in ~im bolj celovito vklju~evanje drùbenih, institucionalnih ter kulturnih elementov v vsakodnevno ìvljenje. Nujna je ~im ve~ja udelèba prebivalcev pri razvojnem procesu, pa tudi tesna povezanost na~rtovanih aktivnosti z njihovimi èljami in usmeritvami. Pomembno vlogo imajo razvojne koalicije, ki jih sestavljajo gospodarstveniki, politiki in znanstveniki. Vse pogosteje se kot obliko kooperativnega regionalnega razvoja omenjajo ustvarjalna okolja (Fromhold-Eisebith 1999; Rösch 2000; Maier 1999). Temeljijo na medosebnih poznanstvih in vezeh, s pomo~jo katerih se vzpostavi mreà akterjev, ki pozneje medosebne odnose nadgradijo z gospodarskimi. Tovrstna okolja niso le se{tevek medosebnih povezav, ampak se v njih pojavljajo {tevilni sinergijski u~inki. V ustvarjalnem okolju se kaè sposobnost regije, da se pròno odzove na nove okoljske razmere in spremembe, kar je ena klju~nih postavk kreativnega regionalnega razvoja. 4.1.1.3 Nekateri pomisleki na ra~un endogene regionalne politike Podpiranje endogenega regionalnega razvoja ima tudi pomanjkljivosti. Ker je pretirano osredoto- ~eno na lastne zmònosti regije, podcenjuje pomen zunanjih dejavnikov ter dràvne in globalne tr`ne, informacijske in razvojne soodvisnosti. Pri novih razvojnih strategijah, ki temeljijo na znanju, je problemati~no maksimiranje dobi~ka/dohodka in produktivnosti, v razvojnem smislu pa se ne re{uje klju~nih vpra{anj, na primer zaposlovanja tèko zaposljivih, staranja prebivalstva, neustrezne gospodarske strukture. Zavedati se je treba, da regionalnih problemov ni mogo~e re{iti s pomo~jo socialno {ibkih drùbenih skupin (Gerhardter in Gruber 2001). Za endogeni razvoj dolo~enega obmo~ja je klju~nega pomena dovolj velik intelektualni kapital, ki ga lahko zagotavljajo izobraèni prebivalci. To je nujno, ~e èlimo, da se obrestuje èleni prenos oblasti na najnìjo mòno raven (devolucija). ^e neka lokalna ali regionalna skupnost ne razpolaga z intelek-tualnim kapitalom, le stèka izpelje naloène ji naloge, s tem pa izgublja pomen tudi devolucija. Zaradi tega je razumljivo, da si regionalna politika prizadeva izbolj{ati izobrazbeno raven prebivalstva, kar se v manj razvitih regijah lahko hitro izkaè za jalovo po~etje. Vzrok temu je dejstvo, da raven mobilnosti prebivalstva nara{~a z njegovo usposobljenostjo. Tako je lahko pridobljena izobrazba klju~ni dejavnik, ki posameznika pripravi do selitve v regijo, kjer lahko pri~akuje bolje pla~ano delovno mesto, kar pa ne velja za osnovno izobraèvanje, praviloma namenjeno slab{e kvalificiranim delavcem (Südekum 2003). Koncept endogenega razvoja je v smislu endogene prenove dokazal svoje ekonomske sposobnosti. Za uspe{nost potrebuje ustrezno me{anico endogene, v inovacije usmerjene regionalne politike in njene povezanosti z zunanjimi impulzi. Vendar je zmotno pri~akovati, da se bodo endogeni potenciali razvili v kratkem ~asu in da bo endogeni razvoj, temelje~ izklju~no na lokalnih virih in iniciativah, spo-soben preobrniti negativne tènje tudi v strukturno {ibkih regijah (Gerhardter in Gruber 2001). Z uveljavitvijo endogene regionalne politike se je pomen prostora {e pove~al, saj endogena regionalna politika temelji na posebnostih posamezne regije, pri ~emer so klju~ne tudi zna~ilnosti prostora oziroma njegova struktura. Zato se v nadaljevanju posve~amo prostorskim strukturam, klju~nim za razumevanje regionalnih razlik in poznavanje vplivov intervencij, ki jih izvajamo na podro~ju regionalne politike. 4.2 OPREDELITEV PROSTORSKIH STRUKTUR Regionalna politika je politika, izrazito vezana na prostor, naj si bo prostor kot obmo~je izvajanja regionalne politike (regija) ali prostor kot prostorska struktura, kjer vsak element prostorske strukture 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 vpliva na zna~ilnost prostora ter na gospodarsko rast, ki je klju~na za zagotavljanje regionalnega razvoja. Zato na tem mestu namenjamo pozornost prostoru, saj èlimo spoznati vplive regionalne politike v njem oziroma vplive, ki jih ima regionalna politika na posamezne elemente prostorske strukture. Nadaljujemo s podrobnej{im prikazom prostorskih struktur, pri ~emer izhajamo iz dozdaj{njih spoznanj v geografiji in sorodnih strokah, ki smo jih nadgradili z lastnimi razmi{ljanji. Spleti razli~nih elementov prostora vodijo v nastanek razli~nih prostorskih struktur, ki se razlikujejo od sosednjih obmo~ij, zato lahko prostorske strukture razumemo kot specifi~ne pokrajine, zaradi njihove prostorske omejenosti pa tudi kot regije. Prav zato se bomo osredoto~ili tudi na pojem regije, ki je v geografiji postala pomembna prostorska enota za preu~evanje razvitosti. ^eprav imajo regije zaradi vloge v dràvni prostorski razdelitvi specifi~en pomen, se pri pojmu regionalne politike in regionalnega razvoja opiramo na »geografski« pomen regije, to je specifi~nega obmo~ja, ki se zaradi {tevilnih dejavnikov lo~i od sosednjih obmo~ij, ne glede na to, ali ima to obmo~je priznane pravice s podro~ja lokalne oziroma regionalne samouprave. Tako smo se odlo~ili zato, ker so v Sloveniji obstajali zakoni, ki posegajo na raven regionalne politike, vendar obmo~ja njihove pomo~i niso bile regije kot vmesna raven med dràvo in lokalnimi skupnostmi, temve~ regije v {ir{em smislu, to je specifi~nega homogenega obmo~- ja (manj razvita obmo~ja, demografsko ogroèna obmo~ja, obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi). 4.2.1 PROSTOR Na eni strani lahko prostor razumemo kot abstraktni koncept, katerega temeljna lastnost je tridi-menzionalna zasnova (tako imenovani matemati~ni prostor; medmrèje 1), na drugi strani pa ima prostor vse fizi~ne lastnosti, s ~imer ima opredeljeno obliko in je kot tak podstat vsega ~lovekovega delovanja (medmrèje 2). Prostor, ki bi bil zgolj koncept ali neka abstraktna kategorija, na katerega bi pripenjali posamezne elemente, je za geografe nezanimiv, saj bi v tem primeru opazovali telesa v prostoru, ne pa prostora samega. Bolj se torej nagibamo k tistemu pojmovanju prostora, ki je tesno povezano z elementi, ki prostor sestavljajo, ali bolje re~eno, kjer elementi in njihova medsebojna razmerja prevzamejo vlogo prostora. Prostor tako ni ve~ abstraktna kategorija, temve~ opredmetena stvarnost, ki jo tvori fizi~no okolje ter funkcijski splet elementov in procesov, ki to okolje sestavljajo. Od tod izvira tudi pojmovanje geografskega prostora, ki ga sestavlja naravno okolje z elementi drù- benega delovanja, s ~imer prostor dobi kompleksno podobo (Vri{er 1978, 135). Vendar tudi definicija geografskega prostora ni enotna. Nem{ki Lexikon der Geographie (2001) opredeljuje geografski prostor v treh pomenskih razli~icah: • kot strukturo delovanja naravnih in drùbenih dejavnikov, • kot rezultat procesov, ki oblikujejo pokrajino, in • kot procesno polje ~lovekovih dejanj. [e bolj podrobno so geografski prostor raz~lenili pripadniki razli~nih geografskih smeri (socialnogeografske, ekonomskogeografske, politi~nogeografske). Prednja~ijo tisti, ki prostoru pripisujejo ve~je drùbene zna~ilnosti. Tako na primer socialna geografija prostor opredeljuje kot rezultat delovanja prostorsko-naravna-nega vedenja ljudi. Socialnogeografski prostori so tako abstrakcija, ki ji meje postavlja domet skupnega delovanja ljudi, ki v njem opravljajo svoje ìvljenjske funkcije. ^e pride do sprememb v ravnanju, dome-tu in podro~jih delovanja posameznih skupin, se spremenijo tudi dimenzije socialnogeografskega prostora. Ta je tako enak prostoru ukoreninjene sestave medsebojnih odnosov drùbenih aktivnosti, nastalih kot odraz izraànja temeljnih funkcij drùbe (Ruppert in ostali 1981, 64). Pogoste so tudi delitve na razli~ne vrste prostorov. Poleg geografskega lahko govorimo o ekonom-skem prostoru (Perroux 1965; Vri{er 1978; Boschma in Schobben 2000), funkcionalnem in teritorialnem prostoru (Boschma in Schobben 2000), politi~nih (obmejnih), socialnih, pravnih prostorih (Christiansen 37 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared in Jørgensen 2000). Obstajajo torej razli~na pojmovanja prostora, ki temeljijo na èlji avtorjev, da poudari-jo pomen posamezne substrukture ali lastnosti prostora kot bistvenega oblikovalca prostorske stvarnosti. V okviru pri~ujo~e raziskave sta poleg geografskega zanimiva zlasti koncepta ekonomskega in funkcionalnega prostora. Po Vri{erju (1978) je ekonomski prostor aplikacija nekaterih gospodarskih spremenljivk, ki temeljijo na geografskem prostoru ali izhajajo iz njega in dolo~en ekonomski proces izraàjo s pomo~jo matemati~nih oblik. Perroux (1965) ekonomski prostor {e nadalje deli na ekonomski prostor, dolo~en s planom, ekonomski prostor kot polje sil in ekonomski prostor kot homogeni agregat. Ekonomski prostor je lahko tudi vrsta funkcionalnega prostora. Ta je funkcionalno definirana homo-gena ali nodalna enota (kulturna regija, obmo~je trga dela, regionalni inovacijski sistem; Boschma in Schobben 2000), ki nastane kot opredmetenje odnosov in procesov med posameznimi akterji prostora. Kot tak predstavlja kompleksen, nehierarhi~en sistem upravljanja, ki pogosto ne ustreza velikosti teritorialnega prostora, temelje~ega na administrativnih mejah, saj se {tevilne interakcije med akterji ne ozirajo na administrativne prostorske omejitve. Posledi~no teritorialni prostori delujejo bolj inertno, dajejo vtis stabilnosti in so dolgotrajnej{i (Armstrong in De Kervenoael 2000). Prostor najpogosteje pojmujemo kot zemeljsko povr{je, pri ~emer ga geografi razumemo kot pokrajino (^erne 2005). Prostorska razdelitev naravnih in proizvodnih potencialov, ljudi in njihovih raznolikih dejavnosti v kvantitativno in kvalitativno determiniranem prostoru kaè na ve~dimenzionalnost prostorskih vsebin in procesov. Prostor tako predstavlja ambient ume{~anja naravnih, demografskih in z delom ustvarjenih potencialov, ki jih v fizi~nem smislu ozna~uje specifi~na prostorska razporeditev (Bogunovi} 1991). Prostor tako ni prazen, marve~ predstavlja polje razli~nih razmerij (^erne 2005), procesov in zakonitosti, ki se zaradi hitrega spreminjanja sestavljajo~ih ga ~lenov nenehno preobraà. V pri~ujo~em delu prostor pojmujemo kot splet naravnih in drùbenih elementov ter z njimi povezanih procesov, razmerij in lastnosti, ki jih lahko zajamemo v okviru dolo~enega dela zemeljskega povr{ja. Prostor je nujno funkcijsko obmo~je, delujo~e kot zaokroèna celota in odvisno od vseh procesov, ki v okviru te celote potekajo. Ti procesi vplivajo na prostor, obenem pa iz njega tudi izhajajo, kar pomeni, da se spreminjajo skladno s spremembami prostora. Tako je prostor ìv organizem, katerega bistvena zna~ilnost je nenehna preobrazba. Ker ga sestavlja veliko {tevilo medsebojno povezanih ~lenov, lahko govorimo o prostoru kot strukturi, ki opredeljuje na~in povezanosti posameznih substruktur ali odnosov med ~leni. Ti ~leni in fizi~ni u~inki njihovih medsebojnih odnosov dajejo prostoru podobo, ki jo vidimo, sli{imo, ~utimo ali kakorkoli druga~e zaznamo. Ta vidik moramo upo{tevati tudi pri vrednotenju u~inkov regionalne politike, saj njeni ukrepi ne slo-nijo na neposrednem spreminjanju celotnega prostora oziroma regije, ampak se osredoto~ajo na posamezne prostorske sestavine, to je na prostorske elemente, (sub)strukture v prostoru in na procese, ki potekajo znotraj prostorskih (sub)struktur ali med njimi. 4.2.2 PROSTORSKA STRUKTURA Poudariti èlimo tiste strukturne zna~ilnosti prostora, ki so klju~ne za zagotavljanje uspe{ne regionalne politike, saj lahko po na{ih predvidevanjih posamezna strukturna zna~ilnost obmo~ja pomembno vpliva na uspe{nost izvajanja ukrepov regionalne politike. Pri tem se ne omejujemo zgolj na prostorske strukture, ki jih lahko zaznamo na ravni regije, klju~ne prostorske enote za izvajanje regionalne politike, temve~ upo{tevamo celotno hierarhijo prostorskih struktur, saj lahko le tako vzpostavimo tudi razmerja med posameznimi hierarhi~nimi ravnmi oziroma med razli~nimi velikostnimi redi prostorskih struktur. Prostorska struktura je v geografiji precej pogost izraz, ki ga je mogo~e zaslediti v {tevilnih geografskih delih. Enkrat socialna prostorska struktura, drugi~ ekonomska prostorska struktura, tretji~ prostorska struktura, prakti~no nikjer pa ne najdemo definicije, kaj naj bi ta izraz pomenil. Edina izjema, ki smo jo zasledili, je Dierckejev splo{ni geografski slovar (Diercke … 2001), v katerem je prostorska struktura postavljena ob bok pokrajinski strukturi in prostorskemu vzorcu. Prostorska struktura je ena od pojav/ 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 podob prostorskega vzorca ter procesov in sil, ki med posameznimi elementi prostora delujejo kot sklenjen sistem, dolo~ena struktura. Pri tem je prostorski vzorec opredeljen kot zna~ilna razporeditev prostorskih enot v pokrajini, ki jo lahko zaznamo v stvarnosti, na karti ali satelitskem posnetku. Prostorski vzorec ima tipi~ne lastnosti oziroma strukturo, iz katere se da sklepati, kak{ne so smeri razvoja in kateri naravni ter antropogeni dejavniki, sile in procesi ga usmerjajo. ^e pri prostorskem vzorcu o silah in procesih lahko le sklepamo, so v prostorski strukturi njen sestavni del, saj prostorska struktura poleg prostorske podobe oziroma pejsaà zajema tudi vrsto odnosov in procesov, ki v tem prostoru potekajo. Friedmann (1965) svojskost posameznih prostorskih struktur razume kot funkcijo ~asa in prostora. Do sprememb v njih prihaja s tehnolo{kim napredkom, gospodarskim in socialnim razvojem, spreme-njenimi kulturnimi vrednotami. ^eprav ni nekega ustaljenega vzorca delovanja, dolo~ene pravilnosti v prostorski strukturi obstajajo, saj razmestitev dejavnosti ni v celoti ne arbitrarna ne poljubna, ampak ji lahko pripi{emo dolo~eno stopnjo zakonitosti. Zato je mogo~e zagovarjati nekatere preproste empiri~ne posplo{itve, ki kaèjo, da obstaja dolo~ena stopnja pravilnosti in reda v strukturi prostora, oblikovani s ~love{kimi aktivnostmi. V sodelovanju z Alonsom (Friedmann in Alonso 1965) {e podrobneje opredeli prostorsko strukturo ekonomskega razvoja. Pri njej je fizi~ni vzorec in vzorec aktivnosti treba upo{tevati kot dva vidika iste realnosti. Prvi se nana{a na ureditev v prostoru ~love{kih naselij, proizvodnih zmònosti, prometnih poti, rabe tal in podobno, vzorce aktivnosti pa sestavljajo tokovi kapitala, dela, dobrin in komunikacije, ki povezujejo fizi~ne elemente v prostoru. Prostorski vzorci se spremenijo s spremembami v strukturi ponudbe in povpra{evanja, tehnolo{ki ravni ter socialni in politi~ni organizaciji naroda. ^e obstaja nek prostorski vzorec, ki odgovarja vsaki stopnji gospodarskega razvoja, bi lahko sklepali, da obstaja tudi neka optimalna strategija za preoblikovanje prostora iz ene stopnje na drugo (Friedmann in Alonso 1965, 2). Socialnogeografska {ola, ki je iz{la iz funkcionalne antropogeografije, prostorske strukture obravnava v okviru utemeljitve svojega podro~ja preu~evanj in pri definiciji socialnogeografskega prostora. Medtem ko so v prvotnih nazorih prostor obravnavali kot absolutno danost, determinanto, ki dolo~a drùbo, je socialna geografija na piedestal postavila posamezne drùbene skupine, ki se jim je pri oblikovanju prostora pripisovala klju~na vloga. ^e je Vidal de la Blache {e omenjal dolo~ene omejitve, ki jih drù- bi postavlja prostor, socialna geografija teh determinant prostora ne izpostavlja ve~, saj naj bi bil prostor rezultat skupnega delovanja ljudi in njihovih funkcij. Povedano druga~e, ~e je v geografskem posibiliz-mu ~lovek v odvisnosti od stopnje tehnolo{kega razvoja vedno bolj prevzemal vlogo vzroka in ne posledice, je v socialni geografiji è prakti~no edini spiritus agens v prostoru. Za socialne geografe so nosilci funkcij in ustvarjalci prostorskih struktur prebivalstvene skupine, saj ljudje nikoli ne delujejo kot posamezniki, temve~ so v bistvenih funkcijah ìvljenja socialno povezani s skupnim doìvljanjem, vrednotami in delovanjem. Tako ni zanje kulturni pejsà ni~ drugega kot kompleks prostorskih struktur, nastalih z delovanjem temeljnih funkcij drùbe (delo, bivanje, oskrbovanje, izobraèvanje, rekreiranje, sodelovanje pri odlo~anju in ìvnjenje v skupnosti) dolo~enega prostora. Te funkcije prispevajo k ohranjanju ali spremembi obstoje~ih oziroma k nastajanju novih strukturnih sestavov v prostoru. Posledi~no naj bi bila ena od faz socialnogeografskih raziskav tudi ugotavljanje prostorskih struktur, ki jih ozna~ijo kot »mesta izvajanja funkcij«, ki omogo~ajo prostorske tokove ìvljenja (Ruppert in ostali 1981). Izhajajo~ iz definicije socialne geografije je mogo~e razbrati strukturno in procesno prostorsko kom-ponento. Strukturna je usmerjena v iskanje razli~nih drùbenih struktur in razli~no izraènih prostorskih sestav ìvljenjskih funkcij socialnih skupin oziroma drùb (ugotavljanje mesta izvajanja funkcij), proce-sna pa je osredoto~ena na preu~evanje nastajanja novih oziroma preobrazbo obstoje~ih prostorskih struktur. Pri tem je sredi{~e dogajanja kulturni pejsà, saj se v njem neprestano obnavljajo in menja-vajo obstoje~e ter ustvarjajo nove strukture. V pejsaù vidne strukture razumemo kot fosilne sledove stadijev sklenjenih procesov. 39 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Vsak socialnogeografski proces poleg vzdrèvanja obstoje~ih sestavov s svojim delovanjem te tudi preobraà. Da bi ustvaril nove prostorske strukture, mora preoblikovati obstoje~e ~asovne in prostorske persistentne pojave in se s tem osvoboditi elementov, ki ovirajo razvoj. Spremembe prostorskih struktur so zaradi persistence po~asnej{e kot socialnogeografski procesi, ki jih povzro~ajo. Posledica tega je neusklajenost fiziognomije in funkcije oziroma prostorskih struktur na eni strani ter socialnoekonom-skih razmer in razvojnih procesov na drugi strani (Ruppert in ostali 1981). Vsekakor lahko govorimo o ve~ razli~nih prostorih. Med seboj jih lo~uje splet dejavnikov, ki posameznemu prostoru daje vsebino, druga~no od sosednjega prostora. Ta razlo~evalni element je prostorska struktura. Prostorska struktura kot me{anica fizi~ne in drùbene stvarnosti, njunih sestavnih ~lenov in procesov ne more biti nikjer enaka, zato tudi prostori ne morejo biti enaki, ampak so vsak svet zase. Lo~imo jih po njihovih temeljnih zna~ilnostih, kot so velikost, kohezivnost in kompleksnost, lahko pa tudi glede na njihove prevladujo~e elemente. Na enak na~in delimo tudi prostorske strukture. 4.2.2.1 Prostorske strukture glede na velikost Glede na velikost lahko prostorske strukture delimo na makro-, mezo- in mikroprostorske strukture. Makroprostorske strukture nadalje ~lenimo na globalno prostorsko strukturo in nacionalne prostorske strukture, nadnacionalne strukture pa predstavljajo vmesno stopnjo med globalno in nacionalnimi prostorskimi strukturami. Globalna prostorska struktura ima v zadnjih desetletjih ~edalje ve~ji pomen. Globalizacija je namre~ svet povezala v celoto, kjer je vsak prostorski del odvisen od celote ali drugega dela, ki to celoto sestavlja. Vzpostavil se je kompleks razmerij, pri ~emer sprememba na enem koncu sveta sproì verìno reakcijo procesov, ki se odrazijo na globalni ravni; posledice je mogo~e ~utiti tudi v najzakotnej{em delu Zemlje. To dejstvo je stroka ozna~ila s pojmom glokalizacija, ki razgrinja celoten obseg medsebojnih razmerij med globalno in lokalno ravnjo, pa tudi med globalno in lokalnimi prostorskimi strukturami. Velika odvisnost od globalnih procesov je zna~ilna zlasti za gospodarstvo. Nihanja cene nafte, ki {e vedno predstavlja temeljno energetsko surovino, drasti~no posegajo v gospodarski krogotok. Podjetja in obmo~ja, ki delujejo na meji zmònosti, zaradi vi{je cene nafte zaidejo v krizo, kar se ponavadi odrazi v {tevilnih neugodnih procesih, posledi~no pa v njihovi razvojni stagnaciji ali celo nazadovanju. Podobne u~inke ima tudi trg dela, kjer meddràvne razlike v ceni delovne sile povzro~ajo mnoì~- no selitev delovno intenzivnih panog v dràve s poceni delovno silo. Nadnacionalne prostorske strukture so v veliki meri plod ~lovekovih interesnih sfer. ^e se na primer naravni procesi prelivajo z enega obmo~ja na drugega razmeroma uglajeno, s {tevilnimi prehodnimi tipi, se antropogeno pogojeni procesi pogostokrat grobo zareèjo v prostor, pri ~emer se naravnim razmeram namenja enkrat ve~, drugi~ manj pozornosti. Tovrstne strukture so praviloma rezultat teènj posameznih dràv po poenotenju pravnih, politi~nih in gospodarskih sistemov, od ~esar se pri~akuje sprostitev trga in z njo povezanih prednosti, ki naj bi krepile nacionalna gospodarstva. Kot primer tak- {nega mednarodnega sodelovanja lahko navedemo Evropsko unijo in Severnoameri{ki sporazum o prosti trgovini NAFTA. Najbolj zakoreninjene so nacionalne prostorske strukture, ki so v ve~ini primerov najprimernej{i kom-promis med posameznimi drùbenimi in naravnimi elementi prostorske strukture. V prid temu govori predvsem pogosto stapljanje naravnih mej z narodnostnimi mejami, kar je v preteklosti vodilo v oblikovanje dràvnih tvorb, ki so temeljile na dolo~eni stopnji homogenosti. Z oblikovanjem dràvnopravnega sistema je nastal enoten funkcijski prostor, z mejo sicer lo~en od sosednjih obmo~ij, vendar je dejansko le redko mogo~e govoriti o absolutni zaprtosti, ki bi onemogo~ala ~ezmejni pretok informacij in dobrin. Ravno ta vidik se kaè v tènjah po preseganju nacionalne ravni in oblikovanju gospodarskih prostorov na nadnacionalni ravni. Mezoprostorske strukture so sklenjeni prostorski sistemi na regionalni ravni. V tem primeru bi lahko govorili tudi o regionalnih strukturah ali regionalnih prostorskih strukturah. Te so posledica izoblikovanja 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 specifi~nih medsebojnih razmerij, v ve~ini primerov tesno povezanih z dolo~enim funkcijsko zaokroè- nim homogenim obmo~jem, ki ga v stroki pojmujemo kot regijo. V primerjavi z nacionalnimi prostorskimi strukturami, ki so praviloma sestavljene iz razmeroma raznolikih obmo~ij, so regionalne strukture mnogo enotnej{e. Njihova homogenost izhaja iz naravnih razmer in tesne funkcijske povezanosti. Zato so najprimernej{a prostorska enota za celovito planiranje, ki bo zagotavljalo spoj lokalnih in nacionalnih interesov ter s tem nadgradnjo regionalnih funkcij in krepitev obmo~ja kot delujo~ega sistema. Mikroprostorske strukture so lokalne prostorske strukture. V hierarhiji prostorskih struktur predstavljajo najpestrej{i segment obmo~ij, na drugi strani pa so verjetno najenostavneje razlòljivi del prostorskega sistema. Na tej ravni je povezanost antropogenih in naravnih dejavnikov najbolj opazna in se kaè v mnoìci ~udovitih ìvljenjskih oblik, ali, kot je dejal Vidal de la Blache, vsako obmo~je ozna~uje svoj genre de vie. 4.2.2.2 Kompleksnost in kohezivnost prostorskih struktur Kompleksnost in kohezivnost prostorskih struktur izhajata iz njihovih temeljnih strukturnih elementov. Tako so dolo~ena obmo~ja precej bolj enoli~na kot druga, kar izhaja iz enotnih naravnih razmer (na primer pu{~ave) ali iz homogenosti dolo~ene drùbe, ki se znotraj celotnega prostora le malo razlikuje in ~leni. Na drugi strani obstajajo zapletenej{i spleti prostorskih elementov, ki so posledica pestrih naravnih razmer, kjer lahko prihaja do me{anja raznih kulturnih vplivov, to pa se odraà v {e bolj raznoliki pokrajinski podobi. Kohezivnost je v primerjavi s kompleksnostjo veliko bolj drùbeno pogojena, zlasti v primeru, ko posamezne strukture zaradi antropogenih vplivov odstopajo od struktur, ki bi se oblikovale zgolj z naravnimi procesi. Pri tem je stopnja potrebne kohezivnosti odvisna od razkoraka med obstoje~o prostorsko strukturo in prostorsko strukturo, kakr{na bi bila, ~e bi na tem obmo~ju delovali le naravni procesi. Povedano druga~e, ve~ja ko je razlika med strukturama, ve~ truda je treba vloìti, da se zdaj{nja struktura ohrani. To lahko ponazorimo s {tevilnimi primeri. Morju iztrgana zemlji{~a bi voda kaj hitro zalila, ~e nasipov ne bi neprestano obnavljali. Prav tako je treba iz zbirnih jezer za akumulacijskimi hidroelek-trarnami nanesli prod vseskozi odvaàti, saj se druga~e vodna zaloga zmanj{uje, kar slabi proizvodni potencial elektrarne. Podobni napori so potrebni tudi, ~e ho~emo z namakanjem ustvariti zeleno bivalno okolje na su{nih obmo~jih, in {e bi lahko na{tevali. 4.2.2.3 Oblike prostorskih struktur @e uvodoma smo omenili razli~ne vrste prostorskih struktur, ki jih posamezni avtorji omenjajo v svojih delih. Sicer lahko govorimo o prostorski strukturi drùbe, prostorski strukturi gospodarstva, prometa in podobno, vendar, ~e obravnavamo prostorsko strukturo samo po sebi, mora biti ta celovita in vklju- ~evati vse prej omenjene strukture. Tako lahko predhodne strukture (prometno omrèje, naselbinski sistem …) v smislu prostorskih struktur pojmujemo kot substrukture, kar jasno pove, da same zase sicer sestavljajo smiselno sklenjen prostorski sistem, ki pa z vidika celotnega prostora ni celovit. Zato lahko prostor oziroma prostorsko strukturo opredelimo kot splet vseh substruktur dolo~enega obmo~ja. Tako cestnega omrèja ne moremo obravnavati lo~eno od naselbinskega sistema, naselbinskega sistema ne lo~eno od naravnih razmer, gospodarske strukture ne brez celokupne povezanosti drùbenih in naravnih dejavnikov. Teìti je treba k celostni obravnavi opazovanih obmo~ij, saj lahko le tako razloìmo vse potekajo~e procese in pojasnimo relevantno strukturo. Prostorske strukture lahko v grobem raz~lenimo na: • naravne (sub)strukture, • grajene (sub)strukture in • prikrite ali latentne (sub)strukture. Naravne (sub)strukture predstavljajo naravno ìvljenjsko okolje – ekosistem, v katerem ~lovek biva in ume{~a svoje dejavnosti. Te strukture lahko nadalje delimo na re~no omrèje, rastlinske pasove in 41 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared zdrùbe, reliefne enote, podnebne pasove in podobno, torej tiste dejavnike prostora, ki sestavljajo ekosistem in s tem klju~no zaznamujejo ~lovekovo okolje. Grajene (sub)strukture so elementi, ki jih je v prostor vnesel ~lovek in si z njimi laj{al ìvljenjske razmere. Mednje med drugim spadajo stavbe, prometna in komunalna infrastruktura, pa tudi tisti deli prvotno naravnega okolja, ki jih je ~lovek preoblikoval. Sem sodijo sistem rabe tal, zemlji{ka parcela-cija, hidromelioracije, nasipi in podobno. ^eprav so v ve~ini primerov neopazne, imajo v prostoru pomembno vlogo tudi prikrite (sub)strukture. Sem uvr{~amo tiste zna~ilnosti, ki opredeljujejo drùbo in prebivalstvo, s ~imer so pomemben dejavnik razvoja obmo~ja. Primeri tak{nih struktur so izobrazbena, starostna, zaposlitvena in dohodkovna struktura prebivalstva, kulturna raven nekega obmo~ja, stopnja medsebojne povezanosti in identitete, èlja po napredku, inovativna sposobnost in drùbeni kapital. ^eprav prikritih ali latentnih (sub)struktur v prostoru fizi~no ne zaznamo, so z razvojnega vidika velikokrat odlo~ilne, saj lahko s svojim u~inkovanjem mo~no prispevajo k razvojni diferenciaciji prostora, ki je bodisi rezultat ve~je privla~nosti dolo~enega obmo~ja v primeru kulturnih aktivnosti (Ravbar in Plut 1999) bodisi ve~je konkuren~nosti okolja zaradi izbolj{anja izobrazbene strukture. V teh okoli{~inah lahko prikrite prostorske (sub)strukture z vidika razvojnih razlik v mnogih primerih preka{ajo grajene prostorske (sub)strukture oziroma predstavljajo najpomembnej{o nadgradnjo temeljnega infrastrukturnega sistema dolo~enega obmo~ja. ^e torej grajene (sub)strukture zagotavljajo temeljne elemente, ki privla~ijo gospodarske dejavnosti, so prikrite (sub)strukture glavno gibalo razvoja in temeljni nosilec konkuren~nosti. Pri razlikovanju grajenih in prikritih prostorskih (sub)struktur je zelo pomembna njihova trajnost oziroma (ne)mobilnost. ^e so grajene (sub)strukture v ve~ini primerov nemobilne, so prikrite (sub)strukture mobilnej{e, kar lahko privede do tega, da se vlaganje v slednje ne obrestuje, ~e niso zagotovljeni vsi potrebni pogoji, ki jih zagotavljajo grajene (sub)strukture, to je zagotovitev razmer za normalno bivanje in zadovoljevanje osnovnih potreb. Pokrajinska podoba je odvisna od vzpostavljenih razmerij med vsemi tremi deli prostorskih struktur. Tako sprememba razvojne faze drùbe velikokrat spodbudi preoblikovanje prostorskih struktur, saj novi tokovi sproìjo procese, ki vodijo v oblikovanje druga~nih medsebojnih razmerij. Hierarhi~no organi-zirana naselbinska struktura na primer usklajuje vedno nove namembnosti in razpolòljivosti akcijskega prostora, s ~imer prispeva k »ustvarjeni« pokrajini, ki je kot nadgradnja naravnopokrajinske baze vedno pomembnej{a (Bökemann 1982, 180–181). Prav tako vsaka proizvodna aktivnost vzpostavlja sebi prilagojeno distribucijo podjetij (Acs in Audretsch 1990, 5–6), spremembe proizvodnih razmerij in oblik delovnih organizacij povzro~ajo nove prerazporeditve lokacij in s tem prerazporeditev potencialov rasti (razvojnih polov), saj tehni~ne inovacije podjetjem omogo~ajo fleksibilno uporabo razli~nih centrov oziroma lokacij (Cramer von Laue 1997). Podobnih primerov je {e cela vrsta. Nova tehni~na in tehnolo{ka odkritja omogo~ajo nadaljnje spreminjanje prostora, pri ~emer naravni prostor po~asi izginja, vendar pa ne more popolnoma izginiti (^erne 2005, 243), ali kot plasti~no pravi Braudel (1988, 95): »… tehnika je vse: silovito, pa tudi potrpèljivo in enoli~no vplivanje ljudi na zunanji svet …« Zato je iluzorno pri~akovati, da drùbeno delovanje ne bi imelo prostorskih razsènosti (Christiansen in Jørgensen 2000, 63). Prostorski u~inki razvojnih procesov pridejo do izraza znotraj posameznih substruktur, njihov vpliv pa se {iri navzven, na lokalno, regionalno, nacionalno, globalno prostorsko strukturo. Na eni strani je ob~utiti vplive znotraj posamezne prostorske strukture, na drugi pa gre za prerazporeditev ali preoblikovanje razmerij med razli~nimi skupinami prostorskih struktur, tako se na primer zmanj{ajo ali pove~ajo regionalne razlike. Tovrstno preoblikovanje razmerij med prostorskimi strukturami je le ena od oblik razvoja prostorskih struktur na vi{ji ravni. ^e se na primer spreminjajo razmerja med regijami, gre za spremembe prostorskih struktur na nacionalni ravni. Vendar pa vse aktivnosti nimajo enake teè, zato je njihov vpliv razli~en tako po obsegu kot po jakosti. Na primeru slovenske regionalne politike so posegi vsekakor ve~inoma usmerjeni v regionalne in lokalne prostorske strukture, njihove u~inke pa je mogo~e pri~akovati do nacionalne ravni prostorskih 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 struktur. Nekoliko druga~e je z evropsko regionalno politiko, ki zajema tako imenovane kohezijske regije, pri ~emer se pri~akuje, da se bo razvojna konvergenca dogajala na celotnem ozemlju Unije, kar v smislu zgoraj opredeljenih prostorskih struktur pomeni raven nadnacionalnih prostorskih struktur. Prostorske strukture so torej cilj velikega {tevila politik, med drugim tudi regionalne. Zato je treba te strukture poznati in njihovo spreminjanje preu~evati. K temu je {e posebej poklicana geografija, za katero bi lahko rekli, da so prostorske strukture predmet njenega preu~evanja. To je {e toliko bolj o~it-no, ~e se poenotimo, da je prostorska struktura dejansko pokrajina. Za geografsko preu~evanje prostorskih struktur je pomembno, da jih dojamemo kot enkraten pre-sek stanja v dolo~enem prostoru, ki pa se zaradi stalnih procesov nenehno spreminja. Zato struktura ni stati~na, temve~ jo poleg posameznih elementov sestavljajo tudi razmerja, odnosi in procesi. Geografija lahko s poglobljenim poznavanjem njenih elementov, njihovih medsebojnih odnosov in delovanja razli~nih procesov veliko prispeva k oblikovanju tak{nih struktur, ki bi zagotavljale nemoten razvoj in dolgoro~no vzdr`nost prostorskega sistema. 4.3 REGIJA Posamezni prostori se med seboj razlikujejo zaradi specifi~ne prostorske strukture, ki jo nek prostor ima. ^e torej govorimo o obmo~jih, ki se zaradi svojih zna~ilnosti lo~ijo od sosednjih obmo~ij, govorimo o regijah. Pojem regija, ki ga v geografiji lahko postavimo ob bok pokrajini in prostoru, je zaradi pogoste uporabe v razli~nih strokah in razli~nih pomenskih razlo~kov velikokrat nejasen. Opredeljujejo ga {tevilne definicije, ki so z geografskega vidika enkrat ustrezne, drugi~ ne, praviloma pa povezane z vsebino, ki jo posamezno delo obravnava. Regija lahko pomeni dolo~en ve~ji del Zemljinega povr{ja (na primer Alpe), na drugi strani pa lahko predstavlja dolo~en manj{i del ozemlja ali tako imenovano mikroregijo (na primer vrta~a kot klimatska mikroregija). Med obema skrajnostma je {e cela vrsta razli~nih regij. Opredelimo jih lahko glede na prevladujo~e strukturne elemente, ki posamezno obmo~je povezujejo, pri ~emer lahko ta obmo~ja omejimo na podlagi funkcijskih silnic, pomemben dejavnik pa je tudi sama velikost regij. Na splo{no lahko regijo razumemo kot ozemeljsko omejeno obmo~je, ki s prepletanjem svojskih naravnogeografskih, drùbenogeografskih in/ali zgodovinskih elementov sestavlja specifi~no, od okolice lo~eno in funkcionalno zaokroèno celoto. ^eprav si lahko zlahka predstavljamo, kaj naj bi regija pomenila, je vendarle tèko oblikovati defi-nicijo, ki bi zadostila potrebam vseh, ki se z regijo in regionalnim poblìje sre~ujejo. Ob tem se poraja vtis, da je definicij regij toliko, kot je ljudi, ki se z njimi ukvarjajo. Pa vendar obstajajo neke skupne to~ke. Ko govorimo o regiji, imamo vselej pred o~mi specifi~en del prostora. Njegovo specifi~nost ustvarja dolo~ena homogenost, ki pa je, paradoksalno, glede na razli~ne elemente, izbrane za ocenjevanje homogenosti, lahko zelo heterogena. Verjetno lahko prav v tem i{~emo vzroke zelo ohlapnih definicij in posledi~no tudi njihove raznovrstnosti. Med glavnimi elementi regije so ljudje oziroma drùba. Ker je drùba dinami~na, je nujno dinami~- na tudi regija. Poleg tega v drùbi potekajo funkcije, ki se odraàjo v prostoru, kar daje regiji poseben zna~aj. ^e naj bi na eni strani homogenost kazala na nekaj trajnej{ega, nas dinamika in funkcionalnost prepri~ujeta o nasprotnem. Kako naj si vendar predstavljamo, da bodo {tevilne drùbene preobrazbe odsevale vedno enako prostorsko podobo? Izhajajo~ iz tega se neprestano preoblikuje tudi regija, ne glede na to, da ji v dolo~enih razmerah uspe ohranjati (ne)homogenost. To je verjetno posledica dejstva, da lahko homogenost v veliki meri izhaja iz funkcije. Naslednja skupna zna~ilnost regij oziroma njihovih definicij je kohezivnost. Dolo~eno obmo~je namre~ ne more obstajati kot regija, ~e nima dovolj mo~nih centripetalnih sil, ki obmo~je povezujejo. Ker cen-tripetalnost v najve~ji meri zagotavljajo drùbene funkcije, lahko prav temu nenehno spreminjajo~emu se dejavniku pripi{emo zasluge, da se regija kot taka sploh ohranja. [e ve~, na podlagi edinstvenosti, ki ji jo zagotavljajo specifi~ne spremembe funkcij, regija gradi svojo relativno stabilnost in trajnost. 43 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Velikost regije je odvisna od razli~nih drùbenih dejavnikov in naravnih razmer. Prav slednje regijo pogosto omejujejo, vendar le v primeru, ko ozemlje regije povezujejo tudi dolo~ene funkcije. ^e meja regije sloni na drùbenih dejavnikih, je ponavadi tèje dolo~ljiva. Opredelimo jo lahko kot ~rto ravnovesja med centripetalnimi in centrifugalnimi silami. S spremembami funkcij ter drùbenih in prostorskih struktur se deloma spreminjajo tudi razmerja med silami, kar vpliva na spremenljivost mej oziroma uvr{- ~anje posameznih mejnih obmo~ij enkrat v gravitacijsko obmo~je ene in drugi~ druge regije. V zvezi s tem zanimivo razmi{lja Hartshorn, ki pravi, da regija obsega toliko, kolikor obsega zna~ilnost, ki regijo lo~uje od sosednjih obmo~ij (Paasi 1986, 116). Razli~ne vrste regionalizacij in razli~na merila, ki jih upo{tevamo pri oblikovanju regij, vodijo v nastanek medsebojno zelo razli~nih tipov regij. Schmid (2001) jih deli na: • homogene ali strukturne regije (regije po na~elu podobnosti, v ospredju so strukturne zna~ilnosti); • regije na podlagi koncepta prepletenosti/povezanosti (funkcionalne regije, temeljijo na analizi inte-rakcijskih odnosov); • normativne regije (nastanejo na podlagi administrativne delitve). V prvo skupino sodijo regije, pri katerih je dinamika zapostavljena in te bolj ali manj temeljijo na homogenosti prostora, na primer: • »… Regija je pokrajina, predel ali obmo~je, ki ga druìjo podobne ali celo enake naravne in/ali drù- bene zna~ilnosti …« (Vri{er 1999, 38). • »… Regija je ozemeljska enota, ki jo druìjo skupne gospodarske, drùbene in naravne zna~ilnosti, pa tudi zgodovinska identiteta …« (Kukar 1995b, 7). • »… Regija je obmo~je, ki ima dolo~ene zna~ilnosti ali zna~ilnost, ki jo lo~i(jo) od drugih obmo~ij. Je obmo~je skupnega zanimanja ljudi, za katerega se kot temelj njihove identitete uporabljajo ena ali ve~ razli~nih sposobnosti …« (Glossary of Geography). • »… Regija je obmo~je, ki obsega ve~ manj{ih krajev, med katerimi imajo vsi ali ve~ina skupne zna- ~ilnosti, kot so podnebje, povr{inske oblike, rastline, prsti, jezik, religija, gospodarstvo, oblast ter drugi naravni ali kulturni dejavniki …« (Social Studies – Glossary). Druga skupina regij predstavlja tiste regije, ki jih poleg homogenosti prostora povezuje tudi splet funkcij, ki zagotavlja kohezivnost ozemlja. @e uvodoma smo nakazali tesno povezanost prostora in drùbe. ^e se pri tem spustimo na raven regije, lahko hitro pritrdimo Paasiju (1986, 110), ki regijo razume kot konkretno manifestacijo drùbenih (naravnih, kulturnih, gospodarskih, politi~nih) procesov, ki vplivajo na spremembe v prostorski strukturi, te pa povratno vplivajo na procese. Tako ima regija klju~no vlogo v procesu, v katerem so povezani ~as, prostor in drùba. Kot taka je nujno dol-gotrajna institucionalna sfera, ki predstavlja specifi~no dimenzijo prostorske strukture drùbe (Paasi 1986, 114). Podobno razmi{lja Lösch (1965), ki meni, da so geografske in kulturne regije z gospodarskega zornega kota le umetne tvorbe, saj je regija sistem razli~nih obmo~ij, torej organizem in ne organ. Tovrstne definicije nakazujejo ve~jo prònost regij, katerih temeljna povezovalna lastnost je funkcija, ali kot pravi Sauerbrey: »… Kdor sodeluje, je regija …« (Schmid 2001, 3). Institucionalizacija regije je stalen zgodovinski proces, v katerem specifi~ne ravni prostorske strukture postanejo izoblikovana entiteta, ki jo lahko prepoznamo v razli~nih sferah drùbene dejavnosti in zavesti; neprestano se jo uporablja v individualnih in institucionalnih praksah (ekonomski, politi~ni, pravni, kulturni). Na tem slone~i koncept funkcionalnih regij je neposredno povezan s prostorsko strukturo ~love{kih praks in tako presega golo abstrakcijo regije (Paasi 1986). Tovrstna, od spodaj navzgor (bottom-up) zasnovana institucionalizacija regije je postopna in sledi {tirim fazam: teritorialni, simbolni (konceptualni), institucionalni in konstitutivni. Prva stopnja procesa institucionalizacije se nana{a na razvoj drùbenih praks, na podlagi katerih regija oblikuje svoje meje in postane v prostorski strukturi drùbe razpoznavna kot lo~ena enota. V tem primeru je izoblikovanje mej klju~no za razvoj regionalne zavesti med prebivalci, saj je to temelj, na katerem se lahko vzpostavi simbolni sistem in sistem institucij (Paasi 1986). 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Naslednja faza je oblikovanje konceptualnega okvira regije, kjer pride do vzpostavitve dolo~ene strukture teritorialnih simbolov. Ti so ponavadi bolj ali manj abstraktni odrazi skupne solidarnosti, ki utele{ajo delovanje politi~nih, ekonomskih in kulturnih institucij. Regionalni simbolni sistem temelji na skupni zgo-dovini in tradiciji drùbe, s ~imer se vzpostavi aparat, ki regijo lo~uje od ostalih. Prav tako je vloga simbolnega sistema legitimacija drùbe in s tem krepitev pravil, vrednot, identitet, privilegijev in podobno (Paasi 1986). Nastanek institucij je logi~na posledica nara{~ajo~e rabe imena ter ostalih teritorialnih simbolov in znakov regije. Institucije so klju~ne za imid` regije in posledi~no za oblikovanje ter obnavljanje regionalne zavesti prebivalstva, saj sfera institucij podpira proces, ki med ljudmi reproducira idejo skupne pripadnosti (Paasi 1986). Konstitutivna stopnja razvoja predstavlja umestitev regije v regionalni sistem in vzpostavitev regionalne zavesti. Najvi{jo stopnjo institucionalizacije regije predstavlja pridobitev administrativne vloge v prostorski strukturi drùbe, ki regijo integrira s splo{nim sistemom javnih administrativnih praks. ^eprav se teritorialna podlaga za identiteto regije oblikuje na administrativni ravni, so veliko pomembnej{e socialne institucije, ki ves ~as aktivno skrbijo za obnavljanje regionalne zavesti in s posredovanjem informacij o obmo~ju ter podpiranjem regionalnih verovanjskih struktur za uveljavljanje regije v vsakodnevnem ìvljenju. Te predstavljajo celotni nabor regionalnih simbolov, prepri~anj in mentalnih shem, s ~imer oblikujejo okvir za splo{no (skupno) dojemanje okolice. Konstitutivna stopnja razvoja daje regiji identiteto, ki vsebuje tako materialno (narava, pokrajina, kultura, gospodarski sistem) kot mentalno sfero (Paasi 1986). Ker je regija kljub spremembam sorazmerno trajna struktura, je postala primerna podlaga za izvajanje {ir{ih dràvnih ukrepov. To ji daje novo razsènost – regijo kot institucionalizirano pravno in upravno entiteto. Iz tega izhaja tretja skupina regij, to je regij kot politi~nih subjektov, ki so v {tevilnih primerih vzpostavile lastne oblastne strukture in s tem prevzele odgovornost za sprejete razvojne odlo~itve. V tem smislu lahko regije razumemo kot entitete, ki so: 1. v politi~nem smislu takoj pod ravnijo osrednje dràve in nad ravnijo ob~ine; imajo politi~no zastop-stvo oziroma, ~e tega ni, telo, ki so ga ustanovile lokalne skupnosti na nìji ravni (iz opredelitve Evropske skupnosti, citirano po: Vri{er 1999, 38; Gaj{ek 1992, 166); 2. sestavljene iz ve~jega {tevila ob~in, ki predstavljajo {ir{o, praviloma geografsko zaokroèno celoto, s povezano drùbeno in gospodarsko problematiko ([midovnik 1995, 77). Vse ve~ji pomen regionalne ravni izhaja iz naslednjih podmen (Knieling 1994): • Konkurenca med regijami v zvezi z evropsko integracijo je ob~ine spodbudila k skupnemu delovanju. So~asno {tevilne odprte naloge zahtevajo intenziviranje medob~inskega sodelovanja. • Regionalizem in regionalna identiteta sta postala pomembna kot motivacijska komponenta za samo-pomo~. To je zdrùljivo s konceptom prostorske politike krepitve endogenih potencialov, pri ~emer imajo pomembno vlogo regionalni akterji. • Fleksibilna specializacija podjetij kot nov tip racionalizacije se nana{a na lokacijsko izbiro regij, kjer je zagotovljena prizvodna strategija just in time s prepletenostjo dobaviteljev polizdelkov. Regije kot del dràvnega upravnega sistema lahko nastanejo na ve~ na~inov. Najbolj naravnega, to je spontano oblikovanje regije na podlagi njenih posebnosti in funkcionalne navezanosti drùbe na prostor, smo è predstavili. Vendar je ta iz vsakodnevnih ìvljenjskih praks izvirajo~ na~in v stvarnosti zelo redek. Bolj pogosto pride do vzpostavitve regij po odlo~itvi centralnih oblasti, pri ~emer so regije orodje za izvajanje dràvne politike. Tako zasnovana regionalizacija je instrument za drùbeno legiti-macijo in pravno legalizacijo regionalizma, v kolikor ta obstaja, ter instrument za uresni~evanje ciljev regionalnega razvoja dràve, regij in lokalnih skupnosti. Predstavlja sredstvo za povezano in neodvisno gospodarsko, prostorsko, socialno in kulturno ~lenitev dràvnega prostora, namenjeno ustvarjanju ustreznih formalno-upravnih in organizacijskih razmer za: 1. optimalno teritorialno delitev dela, 2. funkcionalno intervencijo dràve pri ustvarjanju ~im bolj{ih in enakopravnej{ih mònosti za delovanje tr`nih mehanizmov, 45 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 3. samorazvoj lokalnih in regionalnih drùbenih skupnosti na podlagi spodbujanja samoiniciativnosti, samoorganizacije in samoupravljanja razvoja lokalnih in regionalnih razvojnih dejavnikov, 4. tenko~utno gospodarjenje z naravnimi in pokrajinskimi razvojnimi potenciali (Guli~ 1993, 2–3). Regionalizacija je med drugim institucionalna metoda, ki naj bi dolo~ila pravo raven decentralizacije oziroma se uskladila z è izvedeno decentralizacijo. Temeljiti mora na krajevnih zna~ilnostih in biti dovolj {iroko zastavljena, da omogo~a izvajanje in na~rtovanje zgoraj omenjenih nalog (^okert 1999, 16). S prenosom dràvnih funkcij na regije naj bi regionalizacija pove~ala u~inkovitost izvr{ilne oblasti, obenem pa dràvne strukture preoblikovala na na~in, ki bi zagotavljal preìvetje dràve. Regionalizacija je tako mi{ljena kot de jure in de facto pridobitev mo~i regij in njihov nastanek kot pomembnega politi~nega akterja na ravni dràvnega odlo~anja, kot tudi na naddràvni ravni (Arter 2001, 94). Z nastankom regij dràva izgubi privilegiran poloàj obmo~ja, na katerem se pogajajo o politi~nih problemih in jih razre{ujejo; postane le eno izmed tak{nih obmo~ij (Keating 1997). Konec osemdesetih let prej{njega stoletja je regionalna raven tako v politiki kot v gospodarstvu in kulturi dobila povsem nov pomen, kar lahko pripi{emo reakciji na proces globalizacije in {e posebej evropske integracije (Cramer von Laue 1997, 20). Pri tem je zanimivo, da regionalna avtonomija raste prav z mònostjo delovanja regije v {ir{em mednarodnem prostoru (Loughlin 2000). Avtonomija regije raste tudi skladno s stopnjo kontrole nad ostalimi oblastnimi ravnmi (okraji, ob~inami) in razpolòljivimi finan~nimi sredstvi, ki so za opravljanje pristojnosti {e posebej pomembna, saj dolo~ajo njihov obseg in kakovost. ^e za dolo~eno pristojnost regija nima denarja ali znanja, je stanje tak{no, kot ~e te pristojnosti sploh ne bi imela (Loughlin 2000). Vendar razlogi za regionalizacijo niso enozna~ni. Pojavljajo se {tevilni razlogi, ki ji govorijo v prid, o njeni upravi~enosti pa so pogosti tudi pomisleki. Glavni argumenti za regionalizacijo, ki se pogosto pojavljajo v Evropi, so (Vlaj 1999): • regija ne postavlja pod vpra{aj teritorialne enotnosti dràve, ampak omogo~a bolj raz~lenjeno izra- ànje ljudske suverenosti; • regionalizacija je sredstvo za prepre~evanje konfliktov, saj centralizacija vzpodbuja rast separatisti~- nih gibanj; • tradicionalne strukture lokalne samouprave {tevilnim novim nalogam niso dorasle, kar zahteva njihovo regionalno povezovanje; • brez resni~ne regionalne ravni lokalna raven ne more biti pravi pogajalec s centralno oblastjo; • regija je postala klju~ni element gospodarskega napredka; • regije so najprimernej{e teritorialne enote za uveljavitev ~ezmejnega sodelovanja. Ugovori se nana{ajo predvsem na to, da regionalizacija podraì dràvno upravo in lahko ogrozi nacionalno enotnost. Vpra{ljiv je tudi njen odnos do lokalnih skupnosti, saj lahko kaj hitro poseè v njihove pristojnosti. Regionalizacija naj ne bi bila potrebna v vseh dràvah (Vlaj 1999). Kljub ugovorom regije pridobivajo vse ve~ji pomen. Stopnjevanje tehnizacije in vse ve~ja kompleksnost drùbe odpirata {tevilna vpra{anja, ki jim manj{e lokalne skupnosti niso dorasle. Poleg tega se del nalog zaradi tehni~nih, finan~nih ali organizacijskih razlogov lahko racionalno opravlja le na ve~- jem ozemlju ([midovnik 1995). Regionalna raven je vse pomembnej{a za gospodarski razvoj, saj razvitost posamezne regije prispeva k doseganju nacionalnih gospodarskih ciljev, dràva je prav tako odvisna tudi od regionalnih virov in njene konkretne strukture, kar vklju~uje socialne in kulturne kvalitete regije (Cramer von Laue 1997). Razvojna sposobnost regije je odvisna od sposobnosti spoznati razvojne mònosti na eni strani in ~im bolj izkoristiti razpolòljivo znanje na drugi strani, kar je odvisno tudi od politi~no-administrativne-ga planskega in odlo~evalskega sistema (Becker in Ekert 2004). 4.4 GOSPODARSKA RAST Temeljna vloga regionalne politike na dolo~enem obmo~ju je krepitev razvojnih potencialov. Zato je nujno, da se regionalna politika opre na regionalno gospodarstvo in na tokove, ki v njem potekajo, 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 bodisi v smislu odprave neugodnih procesov bodisi navezave na pozitivne procese in njihovo nadaljnjo krepitev. Zato se je nujno opreti na gospodarsko rast, ki v marsi~em odraà gospodarski poloàj regije in je verjetno najpomembnej{i dejavnik razvoja. Gospodarsko rast lahko opredelimo kot ve~anje sposobnosti gospodarstva za proizvodnjo blaga in opravljanje storitev, kar se odraà v porastu blaginje prebivalcev (medmrèje 3; Deardorff's Glossary … 2005). V gospodarstvu brez tehni~nega napredka je proizvodnja odvisna od vloènega kapitala in dela. Po neoklasi~ni teoriji rasti lahko proizvod na delavca naraste le, ~e se pove~a tudi koli~ina kapitala na delavca, ~e pa ho~emo rast na zaposlenega, mora kapital rasti hitreje kot ponudba delovne sile. Proizvod na zaposlenega bo rasel skladno z vloènim kapitalom (poglabljanje kapitala), vendar bo zaradi zakona o pojemajo~em donosu rast ~edalje manj{a. Ko se rast popolnoma ustavi, tudi rast kapitala ni ve~ pomembna, saj pride do dolgoro~nega uravnoteènja. Po drugi strani lahko ob pove~evanju kapitala proizvodnja {e vedno raste, saj se z novim kapitalom lahko nadomesti izrabljene stroje in zagotovi potreben kapital za zaposlovanje nove delovne sile. Po tem modelu bi proizvodnja lahko rasla brez ome-jitev, ~e je le dovolj kapitala in delovne sile, proizvod na delavca pa raste ob poglabljanju kapitala, vendar le do uravnoteènja med kapitalom in delom. Nadaljnji zagon rasti omogo~a tehni~ni napredek, saj lahko ob uravnoteènju kapitala in dela proizvod na zaposlenega vseeno raste, vendar le, ~e je tehnolo{ki napredek ve~ji od ni~ (Armstrong in Taylor 2000). Tovrstni proces ne poteka le znotraj podjetij, temve~ je mogo~e gospodarsko rast spremljati tudi znotraj dolo~enega obmo~ja. Temu je bilo è zgodaj posve- ~enih ve~ {tudij (North 1965; Tiebout 1965; Perloff in Wingo 1965), kaj hitro pa so se pojavili tudi pomisleki glede spodbujanja regionalne rasti kot edine mòne re{itve (Leven 1965). Neoklasi~na teorija rasti predvideva, da prosti trg vodi v izena~evanje regionalnega dohodka na prebivalca, saj je v manj razvitih regijah rast ve~ja kot v bogatej{ih. Regionalne razlike, ki so rezultat razli~nega tehni~nega napredka med regijami, medregionalnih razlik v rasti stoga kapitala (stog kapitala, angle{- ko capital stock, je celotna koli~ina fizi~nega kapitala, ki je na razpolago na dolo~enem obmo~ju, bodisi v regiji ali dràvi; Deardorff's Glossary … 2005) ter razli~ne strukture in koli~ine delovne sile (Armstrong in Taylor 2000, 71), se naj bi ob neovirani mobilnosti proizvodnih faktorjev v dalj{em obdobju izena~i-le. Nujen pogoj za to je gibljivost proizvodnih faktorjev, saj se dolgoro~no le na ta na~in lahko zagotovi izena~evanje dohodka med razli~nimi regijami. Revnej{e regije imajo praviloma primanjkljaj kapitala in preseèk delovne sile. Delo je slabo pla- ~ano, zato delavci stremijo k selitvi in delu v bogatej{ih regijah, kjer so pla~e vi{je. Ta tok zve~a ponudbo dela v razvitej{ih regijah, kar povzro~i postopno zmanj{evanje pla~. Na drugi strani kapital zaradi pojemajo~ega donosa v razvitej{ih regijah in cenej{e delovne sile raje vlaga v revnej{e regije, saj od tega pri~akuje ve~je dobi~ke. Ta krogotok poteka vse dotlej, ko se izena~ijo donosi in pla~e v obeh tipih regij. Posebno mesto pri tem ima tehnologija, ki na tovrstni krogotok ni vezana. Ker je ve~ina raziskovalnih ustanov zgo{~enih v razvitej{ih regijah, se tam poraja tudi najve~ inovacij. V tem pogledu so manj razvite regije vezane na odkup tehnologij, kar lahko hitro nadoknadi njihov tehnolo{ki zaostanek. Novej{i pogledi na neoklasi~ni model regionalne rasti opozarjajo na pomen ~love{kega kapitala kot klju~nega dejavnika pri dolo~anju produkcijske sposobnosti nekega gospodarstva. Obseg ~love{kega kapitala kaè na sposobnost regije za uvajanje novih tehnologij – ~etudi bi bila tehnologija na razpolago povsod, je njena u~inkovita raba odvisna od ~love{kega kapitala, ta pa je pomemben tudi pri ustvarjanju lastnega tehnolo{kega razvoja regije. K sposobnosti regije za ustvarjanje in absorpcijo tehni~nega razvoja poleg fizi~nega in ~love{kega kapitala prispeva tudi institucionalno okolje regije (Armstrong in Taylor 2000). V stvarnosti se je teorija neoklasi~ne rasti izkazala kot neprimerna, saj do izena~evanja med regijami prihaja izredno po~asi ali sploh ne. Nasprotno, vse bolj prihajajo do izraza kumulativna vzro~nost in z njo povezane aglomeracijske teènje (Südekum 2003). Temeljni vzrok za neuspeh oziroma odmik od predvidevanj neoklasi~ne teorije rasti je negibnost proizvodnih faktorjev. Ti so velikokrat vezani na specifi~no okolje in jih ni mogo~e premestiti. Neoklasi~na 47 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared teorija pripisuje prevelik pomen ponudbi in zanemarja povpra{evanje. Zato se je razvilo ve~ teorij, ki sku{ajo omenjene pomanjkljivosti nadgraditi. North (1965) in Tiebout (1965) sta izoblikovala model, ki temelji na izvozu kot bistveni sestavini regionalne rasti. Menila sta, da je regionalna rast mo~no povezana z izkori{~anjem regionalnih surovin in njihovim izvozom. Na drugi strani Kaldor (1970; citirano po Horvat 2003a ter Armstrong in Taylor 2000) pripi{e vzvode za regionalno rast regionalni specializaciji, ki regiji omogo~i, da izkoristi prednosti ekonomije obsega. S specializacijo in tehnolo{kimi inovacijami regija izbolj{a konkuren~nost, kar pove~a povpra{evanje po dobrinah, ki jih proizvaja. Posledi~no se pove~a prihodek, ki pa ga regija znova vlaga v proizvodni krogotok. Specializacija in z njo povezana diferenciacija uspe{nej{ih regij pripomoreta k nadaljnjemu utrjevanju ugodnega poloàja in vse ve~je-mu kopi~enju konkuren~nih prednosti. S tem se Kaldorjev model mo~no priblià modelu kumulativne vzro~nosti, ki sta ga izoblikovala Myrdal (1957) in Hirschman (1958) (oba avtorja sta citirana po Horvat 2003a). Po njunem mnenju vse gospodarske dejavnosti izkazujejo tènje po prostorski koncentraciji. To povzro~i neenakomerno rast in nastanek razli~no razvitih obmo~ij. Kaldorjevemu modelu je podo-ben model polov rasti, ki ga je zasnoval Perroux (1965; glej Horvat 2003a). Izhaja iz predpostavke, da klju~ne industrijske veje privla~ijo ostale dejavnosti, kar naj bi, podobno kot ideja o novih industrijskih okoli{ih, privedlo do aglomeracije dejavnosti. Nove teorije endogene rasti izhajajo iz prepri~anja, da svetovna trgovina ne temelji na meddràvnem sodelovanju, ampak je klju~no sou~inkovanje med funkcijskimi regijami. Skladno s tem lahko spremembe na globalni in dràvni ravni razumemo kot proces, ki je odvisen od lokalne dinamike, delujo~e na ravni regij. Endogena gospodarska rast temelji na investicijskih virih, ki jih ustvarja regija sama. Agregatni makromodeli rasti nakazujejo, da na stopnjo gospodarske rasti u~inkujejo investicije v proizvodni kapital, infrastrukturo, izobraèvanje (~love{ki kapital) ter raziskave in razvoj. Sproèn kumulativni proces lahko vodi v samovzdrùjo~e/samogibno poglabljanje krize ali v nenehno rast, kar se v dalj{em ~asovnem obdobju odrazi v spremembah lokacijskega vzorca, ki jih regije doìvljajo kot nenehne spremembe regionalnih struktur. Klju~ne so zlasti tehnolo{ke in organizacijske spremembe, ki zajemajo izobraèvanje, u~enje, regionalne vodstvene strukture in organizacije ter vladne aktivnosti (Karlsson, Johansson in Stough 2001). Endogeni modeli rasti se osredoto~ajo na mikrotemelje akumulacijskega procesa, pri ~emer preu- ~ujejo zasebne in drùbene stro{ke ter u~inke investicij v fizi~ni kapital, usposabljanje (~love{ki kapital) ali tehni~ni napredek (kapital znanja) (Horvat 2003a). Nalòbe namre~ krepijo kapitalsko stabilnost, pri ~emer je klju~no, da izmenjevanje razli~nih vrst kapitala ne pomeni njegovega dolgoro~nega zmanj{anja. S tega zornega kota se naravni viri lahko zmanj{ujejo, ~e se so~asno pove~uje zaloga grajenega dobra (stavbe, infrastruktura, strojna in druga oprema) ali ~love{kega kapitala (izobraèvanje) (Beutel 2003). Nova spoznanja o gospodarski rasti {irijo seznam mònih dejavnikov, ki vplivajo na rast, obenem pa posamezne dejavnike obravnavajo bolj poglobljeno. Klasi~nim dejavnikom – delu, kapitalu in teh-nologiji – se pridruì vrsta novih, ki izhajajo iz teorij o ~love{kem in drùbenem kapitalu, institucionalnem povezovanju in mreènju ter o inovacijah kot najpomembnej{ih nosilkah rasti. Vse ve~ji pomen se pripisuje hitremu pretoku informacij, kar omogo~ata prostorska bliìna in hiter razvoj telekomunikacijske infrastrukture. Med klju~ne dejavnike sodi tudi znanje, ki ga pojmujejo kot javno dobrino. Nara{~ajo~e znanje v nekem sredi{~u (podjetju, kraju, regiji) povzro~i prelivanje znanstvenih spoznanj na okolico (spill-over effect), kar se praviloma odrazi v rasto~em dobi~ku celotnega gospodarstva in posledi~no vpliva na nadaljnjo gospodarsko rast (Karlsson, Johansson in Stough 2001). Ker se vsi navedeni dejavniki v regijah razlikujejo, njihovo izena~evanje pa je zaradi nemobilnosti proizvodnih faktorjev oteèno, ~e ne celo nemogo~e, je vsekakor treba pri~akovati, da bodo regionalne razlike v gospodarski rasti obstajale tudi v prihodnje. Tovrstne tènje lahko razkrije tudi natan~nej{a preu~itev izbranih dejavnikov gospodarske rasti. Zato v nadaljevanju obravnavamo nekatere izmed njih (aglomeracijo, ~love{ki kapital, drùbeni kapital, inovacije in mreè), v analizi (5. poglavje) pa ugotav-ljamo, kak{no je stanje teh dejavnikov v Sloveniji. 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 4.4.1 AGLOMERACIJA »Koncentracija dejavnosti na posameznih obmo~jih je zakon.« (Ullman 1965, 170.) @e uvodoma smo zapisali, da vsaka drùbena formacija oblikuje sebi lastno strukturo prostora. Vendar lahko med razli~nimi obdobji, razli~nimi civilizacijami in òje, med obmo~ji, potegnemo dolo~ene vzporednice. Ena temeljnih je neenakomerna gostota poseljenosti in dejavnosti. Skok v zgodovino nam razkrije, da so se è zelo zgodaj izoblikovala jedra gostej{e poselitve, kjer so nastale prve civilizacije, na primer ob Evfratu in Tigrisu, spodnjem toku Nila in podobne, kjer je ~love{tvo doìvljalo prve sko-kovite vzpone. Kot temeljni vzrok njihovega hitrega razvoja se je pokazala prav gostota poselitve in zgo{~enost dejavnosti, ki je poleg aktivnosti, potrebnih za vsakodnevno preìvetje, omogo~ala nastanek drùbenih slojev in poklicev, ki so bili namenjeni duhovnemu in kulturnemu razvoju ter upravljanju drùbe (duhov{~ina, politi~na elita, sociala). Nastajajo~a industrija je zgo{~evanje ljudi in razli~nih dejavnosti {e pospe{ila, saj to ni ve~ temeljilo le na ugodnih naravnih razmerah, temve~ je nastalo zaradi koncentracije delovnih mest, ki so pritegnila nove prebivalce, ti pa so postali ciljna skupina za {tevilne druge dejavnosti. Tako je prvotna koncentracija proizvajalnih sil in kapitala omogo~ila in pospe{evala nadaljnji razvoj, saj geografska bliìna ljudi in podjetij (dejavnosti) zmanj{uje stro{ke proizvajalcev in porabnikov, omogo~a ve~jo specializacijo in z njo povezano ve~jo u~inkovitost v proizvodnji. Z nara{- ~anjem gostote se krepi pretok informacij, idej in znanja, ki predstavljajo razvojni impulz, pomemben za dvig konkuren~nosti in inovativnosti gospodarskih drùb. Aglomeracijske tènje v strukturi naselij se ravnajo po reku »Kjer je veliko, tja tudi veliko pride.«: 1. z zgo{~evanjem prebivalcev in dejavnosti se ustvarjajo dodatni dejavniki porabe, ki odpirajo nove prilònosti za razvoj specializiranih dejavnosti; 2. mejne produkcijske vrednosti faktorjev lokacij, ki odraàjo marginalne izgube in ovire, povezane z dobavo energije in surovin na dolo~eno obmo~je, praviloma rastejo; 3. z vsako novo uporabni{ko funkcijo ali faktorjem lokacije se kombinirajo è prej obstoje~i → investicije v dodatne medlokacijske (medmestne) infrastrukturne sisteme in sisteme zemlji{kega reda, ki indu-cirajo novo povpra{evanje in rast v è obstoje~ih infrastrukturnih obmo~jih (Bökemann 1982, 180). Oblikuje se splet dejavnosti, ki skrbijo za delovanje zgostitvenega sistema, in sicer (Armstrong in Taylor 2000, 105–106): • u~inkovit prevozni sistem, ki skrbi za redno dobavo surovin, distribucijo izdelkov in omogo~a dnevno mobilnost voza~ev; • dobro organiziran trg dela z veliko ponudbo razli~no izobraènih delavcev; • delujo~ socialni sistem in zastopanost vladnih ustanov; • pravne in tr`ne storitve (pravniki, ra~unovodje, svetovalci); • kulturne in rekreacijske dejavnosti, ki pritegnejo visoko izobraène menedèrje in specialiste; • zaledje finan~nih in razvojnih organizacij, ki vlagajo v nove proizvode in procese. Zaradi razli~nih mònosti, ki z velikostjo zgostitve {e nara{~ajo, so mestne aglomeracije vse bolj privla~no okolje za neme{~ane, saj nudijo ve~ svobode in ve~ mònosti za razvoj. ^eprav so se s su-burbanizacijo smernice nekoliko obrnile, ta na drugi strani pomeni {irjenje vpliva aglomeracije navzven in postopno vklju~evanje ozemelj v sinergijsko delujo~ organizem. Aglomeracijski u~inki v urbanih jedrih so ve~inoma odvisni od stopnje povezanosti gospodarskih dejavnosti z lokalnim input oziroma output trgom. Na podlagi tega lahko razlikujemo tri tipe gospodarskih dejavnosti: 1. dejavnosti, ki so tesno navezane na urbano sredi{~e, posebno na centralno vlado (glavno letali{- ~e oziroma pristani{~e), 2. dejavnosti, ki niso mo~no vezane na urbano sredi{~e, tako imenovane footloose activities, kamor spada ve~ina industrije, vi{jih izobraèvalnih institutov, 3. dejavnosti, ki niso navezane na urbano sredi{~e, temve~ na storitve in prebivalce, locirane v urba-nem jedru, kamor spada zlasti storitveni sektor (Elhorst in ostali 1999, 20). 49 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Popolno koncentracijo prebivalstva in gospodarskih dejavnosti prepre~ujejo predvsem pomanjkanje zemlji{~ in njihova cena ter veliki stro{ki zaradi prenatrpanosti. Maksimum blagostanja je na nekem obmo~ju doseèn takrat, ko se mejni drùbeni stro{ki dodatnega prebivalca izena~ijo z mejnim drù- benim dobi~kom tega prebivalca – takrat naj bi se rast mesta ustavila. Vendar pa zasebni lastniki gledajo le na zasebne marginalne stro{ke in zasebne marginalne dobi~ke. Dokler bodo slednji vi{ji kot prvi, bo mesto privabljalo prebivalce (Elhorst in ostali 1999, 17). Dodatni vzroki za zgo{~anje dejavnosti so po Schläger-Zirlikovi (2003) potrebe po zmanj{anju gospodarske in tehnolo{ke negotovosti, potrebe po prostorski bliìni sorodnih podjetij in nujnost osebnih stikov za izmenjavo informacij ter ustvarjanje novega znanja. Vendar pa koncentracija ni zna~ilna le za urbana sredi{~a, saj jo je mogo~e zaslediti tudi v okviru kmetijske proizvodnje, na primer v osredoto~anju obdelovalnih zemlji{~ na za pridelavo najugodnej{ih ravninskih obmo~jih. Prostorska koncentracija dejavnosti je torej ena klju~nih zna~ilnosti sodobnega gospodarstva, ki pa poleg {tevilnih prednosti prina{a tudi nekatere negativne u~inke. Hitro razvijajo~a se sredi{~a se namre~ lahko znajdejo v primeù prenaseljenosti, onesnaènosti, visokih cen zemlji{~ in visokih pla~. Ustvarjajo nova nesorazmerja med regijami, saj s kopi~enjem kapitala in ljudi pove~ujejo regionalne razlike, poleg tega pa s svojimi vplivi preoblikujejo celotno vplivno obmo~je. Zato predstavljajo nekak{ne vrste antipod regionalni politiki in spodbujanju trajnostnega razvoja, negirajo pa tudi klasi~no teorijo regionalne rasti. Ob tem se zastavlja klju~no razvojno vpra{anje, ali prepustiti svobodnemu trgu prosto pot in omogo~ati nadaljnjo koncentracijo dejavnosti ali teìti k dekoncentraciji gospodarstva in z njo povezanim stremljenjem po skladnem regionalnem razvoju. Empiri~ne {tudije (Südekum 2003) namre~ vzpostavljajo tesno medsebojno odvisnost med aglomeracijo in gospodarsko rastjo. Na u~inkovitosti temelje~a razvojna politika bo torej aglomeracijo dopu{~ala ali pa celo podpirala, dobi~ek pa naknadno prerazpore-dila v obliki dohodkovnih transferjev. V nasprotju s tem teì regionalna politika k enakomernej{i razporeditvi gospodarskih dejavnosti in prebivalstva. Ta pomo~ ne sme biti razumljena kot pomo~ perifernim regijam pri lovljenju vodilnih obmo~ij, temve~ kot pomo~ celotni dràvi, da u~inkovitej{e organizira svoj prostor in s tem zagotovi dolgoro~no stabilnost ter trajnostno naravnanost (Elhorst in ostali 1999, 27–28). Vendar pa je v obdobju stagnacije ali recesije tovrstno prerazporejanje centrov rasti razmeroma drago; làje ga je izvesti v obdobju visoke rasti. Razen tega je u~inkov dekoncentracije delèno le obrobje centrov, obrobni deli dràve pa le izjemoma (Elhorst in ostali 1999, 18). Zaradi tega regionalna politika v lovljenju razvojne uravnoteènosti dràvnega ozemlja zavira razvoj hitro rasto~ih sredi{~, ki so priznano temeljni generatorji razvoja, ni pa {e povsem dognano, ali koristi, ki jih s tem dobijo periferne regije, odtehtajo ustvarjeni primanjkljaj. 4.4.2 ^LOVE[KI KAPITAL Nara{~ajo~a vloga drùbe v razvoju prostora in gospodarstva vodi v potrebo po vse ve~ji usposobljenosti prebivalcev, ki opravljajo dolo~ene naloge. Usposobljenost prebivalstva je namre~ klju~ni razvojni ~len, saj po prepri~anju Svetovne banke ~love{ki kapital predstavlja 64 % vsega proizvodnega kapitala (Lorber 2002; Poro~ilo o ~lovekovem … 1999), po nekaterih podatkih pa tudi do 75 % vrednosti organizacij (Glossary of Key ...). ^love{ki kapital lahko opredelimo kot znanje, sposobnosti in usposobljenost, ki jih posameznik poseduje oziroma pridobi prek formalnega in neformalnega izobraèvanja ter usposabljanja. Sestavljajo ga tudi posameznikove delovne izku{nje, zdravje in motivacija, kar se odraà v pove~anju produktivnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, krepi pa tudi sposobnost prilagajanja novim razmeram in zahtevam (The World Bank Glossary 2000; Deardorff's Glossary …; Population and … 2003; Bassi 1997). Temeljna funkcija pri ustvarjanju ~love{kega kapitala je u~enje. To nas spremlja skozi vsa obdobja ìvljenja, za~en{i z otro{ko dobo, ko otrok pridobi osnovne vzorce vedenja, nato pa prek razli~nih stopenj formalnega in neformalnega izobraèvanja, usposabljanja na delovnem mestu ter u~enja, ki 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 nam ga nudijo vsakodnevne izku{nje. Pridobivanje znanja je tesno povezano z moralnimi, vedenjskimi in kulturnimi vzorci, ki so odvisni od okolja, v katerem ìvimo. V òjem smislu so to socialni poloàj ~lanov druìne, izobrazbena raven star{ev, socializacijski elementi na{e blìnje okolice, v {ir{em smislu pa je u~enje odvisno od kulturnega okolja, v katerem posameznik prebiva (Ekins in Medhurst 2003). Ti dejavniki vodijo v razli~no razporeditev ~love{kega kapitala znotraj posameznih obmo~ij, kar se posledi~- no kaè v ve~ji in manj{i razvitosti obmo~ij. Ravni ~love{kega kapitala so namre~ pozitivno povezane z vi{ino pla~, zaposlenostjo in gospodarsko rastjo, kar predstavlja klju~ni prispevek ~love{kega kapitala gospodarstvu. Obenem ima tudi {tevilne neekonomske posledice, ki se kaèjo v drùbenem in posameznikovem blagostanju (Ekins in Medhurst 2003). Po mnenju Armstronga in Taylorja (2000, 86) je ~love{ki kapital pomemben iz dveh razlogov: 1. njegov obseg kaè na sposobnost regije za uvajanje novih tehnologij – ~etudi bi bila lahko tehnologija na razpolago povsod, je njena u~inkovita raba odvisna od ~love{kega kapitala; 2. dolo~a sposobnost regije, da ustvarja lastni tehnolo{ki razvoj. Poleg tega ima neposredni vpliv na regionalno gospodarsko rast, dohodke ter absolutne in kom-parativne konkuren~ne prednosti. Zato sta lahko regionalna koncentracija ~love{kega kapitala in privla~nost regije za gibljive dele ~love{kega kapitala klju~na dejavnika dolgoro~nega razvoja in uspeha regij ter obmo~ij (Schläger-Zirlik 2003). Vendar cilja razvojnih prizadevanj ne smeta biti le gospodarska rast in ~im hitrej{i napredek obmo~- ja, temve~ je treba stremeti k dvigu ìvljenjske ravni prebivalcev. ^lovekov razvoj pomeni {iritev mònosti in izbire ter ustvarjanje takih politi~nih, gospodarskih in socialnih razmer, ki bodo omogo~ile, da bo ~lovek lahko ustvarjalen, da bo lahko uìval samospo{tovanje in ob~util pripadnost skupnosti. Ker se blaginji posameznika in skupnosti prepletata, ~lovekov razvoj zahteva mo~no socialno povezanost in enakomernej{o delitev rezultatov napredka zato, da se ublaìjo napetosti med posameznikom in drùbo. S tem skupno delovanje postaja bistvena gonilna sila ~lovekovega razvoja (Poro~ilo o ~lovekovem … 1999). Razli~na koli~ina ~love{kega kapitala v posameznih regijah manj razvite regije spodbuja k pospe{evanju aktivnosti, ki bi ~love{ki kapital okrepile in s tem obmo~ju zagotovile bolj{e mònosti razvoja. K temu stremi predvsem na zaposlovanje usmerjena regionalna politika, ki podpira ~love{ki kapital na podlagi kvalifikacijskih in zaposlitvenih ukrepov (Gerhardter in Gruber 2001). Skladno s tem raste pomen izobraèvalnih ustanov, ki zvi{ujejo ~love{ki kapital in posledi~no v regionalni konkurenci zagotavljajo prednost dolo~enemu obmo~ju (Heeb 2003). Izobraèvalni programi morajo biti ciljno usmerjeni, s ~imer zagotavljajo delovno silo, ki jo posamezno obmo~je potrebuje, ne pa splo{no izobraènih kadrov, ki so bili zaèleni v ~asu masovne proizvodnje in prevladujo~ih velikih drùb. Velik porast malih in srednje velikih podjetij namre~ zahteva visoko kvalificirane delavce, ki bodo sposobni slediti razvojnim tokovom in uvajati nove tehnolo{ke re{itve v proizvodne dejavnosti mati~nih podjetij (Kitagawa 2004). Vendar dolo~ene {tudije (De la Fuente in Doménech 2002; Südekum 2003) kaèjo, da je pomen izobraèvanja v regionalni gospodarski rasti pre-cenjen, saj lahko spodbujanje izobraèvanja predvsem v zapostavljenih regijah privede do nasprotnih u~inkov. Vi{ja izobraènost namre~ vpliva na pove~an beg mòganov, kar je {e toliko bolj izrazito, ~e so razlike med izobrazbeno strukturo dolo~ene regije in strukturo njenih delovnih mest prevelike. 4.4.3 DRU@BENI KAPITAL Razlike v uspe{nosti posameznih regij so raziskovalce napeljale na sklep, da je uspe{nost gospodarstva na dolo~enem obmo~ju tesno povezana z vzpostavljenimi oblikami medsebojnega sodelovanja lokalnih prebivalcev. Oblikoval se je koncept drùbenega kapitala, ki zajema védenje, duha in pripravljenost prebivalstva za udejstvovanje v skupnih javnih aktivnostih. Medosebna razmerja, ki so rezultat vsakodnevnih dejavnosti in so tesno preèta z vedenjskimi vzorci in normami, zaupanjem, sodelovanjem in skupnim vrednotenjem, vodijo v oblikovanje drùbene infrastrukture, ki vklju~uje odnose med posamezniki, podjetji in institucijami. Od teh odnosov je odvisna uspe{nost delovanja drùbe kot celote (A Glossary of Terms …; Deardorff's Glossary … 2005). 51 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared skupna pripadnost zaupanje med skupne norme, lokalnimi/regionalnimi vrednote akterji in obna{anje drùbeni kapital u~inkoviti recipro~nost komunikacijski tokovi formalna in neformalna omrèja Slika 4: Drùbeni kapital (prirejeno po medmrèju 5). Drùbeni kapital lahko definiramo kot kombinacijo neformalnih institucij, norm, pravil in drùbenih izbir, ki jih poseduje dolo~ena drùba. Tej omogo~ajo u~inkovito doseganje socialnih in ekonomskih ciljev, re{evanje skupnih problemov in ji zagotavljajo drùbeno kohezivnost. Ko zdruùje ljudi v posamezni drùbeni skupini, deluje kot povezujo~i drùbeni kapital, ko pa gradi povezave med razli~nimi drùbenimi skupinami, ima zna~aj mosti{~nega drùbenega kapitala. Predstavlja agregat dejanskih in potencialnih virov, ki nastanejo iz bolj ali manj institucionaliziranih odnosov, medsebojnih poznanstev ali drùbenega renomeja (Population … 2003; Jarke, Klamma in Marock 2003; Ekins in Medhurst 2003). Zaradi povezovalnih in spodbujevalnih elementov je drùbeni kapital pri spodbujanju razvoja dolo- ~enega obmo~ja zelo pomemben. V obdobju pretresov deluje kot blaìlec in omogo~a làje prilagajanje sodobnim razvojnim tokovom. S tem ustvarja prijazno okolje za posamezna podjetja, saj formalne in neformalne povezave med podjetji izbolj{ujejo u~inkovitost gospodarskih aktivnosti (Ekins in Medhurst 2003). Je tudi pomemben dejavnik regionalnega razvoja, saj lahko integrativni elementi, ki laj{ajo informacijske tokove in zmanj{ujejo stro{ke interakcij, veliko prispevajo k razli~nim javnim, zasebnim in komercial-nim vidikom ìvljenja. Vendar drùbenega kapitala ne smemo pojmovati le kot posredovalca informacij, ampak se mu pripisuje {e ve~ drugih zunanjih u~inkov (externalities), povezanih z drùbo, ki jo povezujejo in nadgrajujejo. Zagotavlja namre~ tesne vezi med podjetji, krepi medosebno dinamiko in ustvarja enotno okolje, jezik in vzorce vedenja. S tem zmanj{uje negotovosti, zagotavlja podporo, omogo~a u~enje in dostop do informacij. Na podro~ju gospodarskih dejavnosti nudi veliko prilònosti pri dvigu u~inkovitosti poslovanja in pri oblikovanju povezav, ki presegajo meje podjetij (Fromhold-Eisbith 2004). 4.4.4 INOVACIJE »Ko drùba tr~i ob zgornjo mejo mogo~ega, se pomo~ tehnike vsili kar sama od sebe in prebudi se zanimanje za tiso~ in eno skrito iznajdbo, med katerimi bo potrebno prepoznati najbolj{o, tisto, ki bo podrla ovire in odprla druga~no prihodnost.« (Braudel 1988, 222.) Kot je razvidno iz predpostavk gospodarske rasti, je tehnolo{ki razvoj eden klju~nih dejavnikov uspe- {nega gospodarskega razvoja. Omogo~a ve~ji izkoristek dela in kapitala, s ~imer zagotavlja oziroma izbolj{uje dolgoro~no konkuren~nost gospodarstva. Klju~no vlogo pri tehnolo{kem razvoju imajo inovacije. Te so prenos ideje v tr`ni proizvod ali storitev, v nov proizvodni ali distribucijski proces ali v novo obliko socialnega servisa (O'Flaherty 2002). So kon~ni rezultat procesa, ki se za~ne z iznajdbo (invencijo) in nadaljuje z njeno umestitvijo v proizvodnjo oziroma uvedbo novega proizvoda, procesa ali storitve na trgu (Acs in Audretsch 1990, 11–12). Sprva se je glavno vlogo pri zagotavljanju inovacij pripisovalo podjetjem, vendar se je zaradi prepoz-nanih zunanjih ekonomskih u~inkov (externalities) pozornost s~asoma preusmerila na regije oziroma zaokroène geografske enote. Te s svojimi drùbenimi in kulturnimi zna~ilnostmi izdatno prispevajo k ve~ji 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 ali manj{i stopnji inovativnosti, s ~imer predstavljajo klju~no podstat inovativnim aktivnostim (Audretsch 2003). S tem se strinja Konstadakopulos (2000), ki meni, da so inovacije prostorsko vezane, saj so odvisne od regionalne razporeditve virov, te pa z enega obmo~ja ni mogo~e preslikati na drugega. Od prostorskih zna~ilnosti je odvisen tudi uspeh posamezne inovacije, ker se te zaradi razli~ne drùbene strukture in gospodarstva v razli~nih okoljih razli~no obnesejo. V tem pogledu je naredil {e korak dlje Rösch (2000), ki je opredelil dejavnike regionalne inovativnosti: • razpolaganje regije z input faktorji, kot so informacije in prenos znanja, • struktura podjetij in investicijska klima, • pripravljenost regionalnih akterjev za tveganje, • ocena tr`nih mònosti inovacij, • regionalna in lokalna poslovna konstelacija. Inovacije so tesno povezane tudi z namenskim vlaganjem v inovativnost, kar se kaè v dolgoro~- nem pove~anju {tevila inovacij na obmo~jih, kjer se je predhodno vlagalo v dvig znanja ter vzpostavitev razvojnih in tehnolo{kih centrov (Acs in Audretsch 1990). Regionalni inovacijski sistem je po mnenju Schläger-Zirlikove (2003, 37–38) sestavljen iz proizvodne strukture in institucionalne infrastrukture dolo- ~ene regije. Deli se na dva tipa: • regionalizirani nacionalni inovacijski sistem, kjer deli regionalne proizvodne strukture in institucionalne infrastrukture v regiji funkcijsko pripadajo nacionalnemu inovacijskemu sistemu (tehnolo{ki parki, velike raziskovalne ustanove); • regionalni inovacijski sistem, ki vklju~uje obstoje~e regionalne proizvodne strukture in institucionalne infrastrukture in ga dodatno nadgrajujejo pobude »od spodaj« (interaktivni inovacijski modeli). Sestavni del regionalnega inovacijskega sistema so tudi izobraèvalne ustanove. Univerze naj bi namre~ imele klju~no vlogo pri oblikovanju visokotehnolo{kih okolij, saj ustvarjajo znanje, usposablja-jo delavce, privla~ijo visokotehnolo{ka podjetja in kapital. S tem pove~ujejo inovacijski potencial in zvi{ujejo ~love{ki kapital. Zato na globalnih gospodarskih trgih predstavljajo klju~no regionalno konkuren~no prednost. Vendar pa inovativna sposobnost obmo~ij ni odvisna zgolj od uspe{nosti specifi~nih formalnih institucij (podjetja, raziskovalne institucije, univerze), temve~ predvsem od njihove sposobnosti vpenjanja socialnih institucij, kot so vrednote, norme, pravni okvirji in podobno (Heeb 2003; Kitagawa 2004). Glede na navedeno se moramo strinjati z Röschem (2000), ki meni, da za inovacije niso odgovorna posamezna podjetja, ampak celotna regija v smislu funkcionalnega ter z razli~nimi omrèji preplete-nega socialnega in gospodarskega prostora. Kljub temu je nepogre{ljiva aktivna vloga podjetij, saj so {tevilne {tudije (Audretsch 2003; Armstrong in Taylor 2000; Acs in Audretsch 1990) nakazale velike razlike v inovativnosti podjetij, ki temeljijo na njihovi velikostni sestavi, odvisna pa je tudi od njihove prevladujo~e dejavnosti. Tako naj bi bila inovacijsko zelo dejavna podjetja, ki so povezana z visokotehnolo{kimi ino-vativnimi regionalnimi grozdi, ne pa na primer »footloose« multinacionalke (Audretsch 2003). Na drugi strani naj bi bila manj{a podjetja inovativnej{a v kapitalsko manj zahtevnih gospodarskih panogah, v zahtevnej{ih pa se pove~a vloga velikih podjetij (Acs in Audretsch 1990). Nove inovacije in tehnolo{ke re{itve podjetjem vsekakor odpirajo {tevilne razvojne mònosti, saj pripomorejo k skraj{anju proizvodnega kroga, zagotavljajo intenzivno interakcijo med znanostjo, teh-niko in gospodarstvom ter dajejo odgovor na nara{~ajo~o kompleksnost tehnologij. So tudi ustrezno orodje pri soo~anju z zaostreno konkurenco, ki nastaja na podlagi internacionalizacije in globalizacije (Gerhardter in Gruber 2001, 20). Glavno gibalo inovacij je prav nara{~ajo~a konkurenca, ki zahteva ve~- jo podjetni{ko dinamiko in ve~jo mobilnost informacij, temelje~ih na znanju in komunikacijskih tehnologijah (Zimmermann in Janschitz 2002). 4.4.5 MRE@E Med pomembnimi dejavniki gospodarske rasti je tudi vzpostavljanje povezav med posameznimi lokalnimi ali regionalnimi akterji, pa naj bodo ti iz gospodarstva, javne uprave ali iz povsem prostovoljnih 53 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared zdruènj, saj lahko po vsesplo{nem prepri~anju tesna mrèna povezanost vpliva na hitrej{i razvoj lokalnega ali regionalnega gospodarstva. Tovrstne politi~ne, socialne in gospodarske mreè zaradi tesne navezanosti na prostor hitro pokaèjo prostorske u~inke, ki se ponavadi kaèjo v mo~ni specializaciji regionalnega gospodarstva, tesni navezanosti podjetij na javni sektor in lokalno okolje ter v nastanku {tevilnih podpornih podjetij, ki v regiji sicer ne bi na{li potrebnega zaledja porabnikov. Mreò lahko opi{emo kot skupno delo akterjev, ki imajo enake ali podobne cilje, niso povezani v hierarhi~en sistem in delujejo na podlagi zaupanja. Njihovo povezanost osmi{lja izmenjava razli~ne vsebine med udeleènimi partnerji, ki prina{a pozitivne materialne ali nematerialne dobi~ke (dosèke) bodisi mreì kot celoti bodisi posameznemu podjetju. Pri tem prihaja tako do skupnega sodelovanja kot do medsebojne konkurence. S povezovanjem si ~lani zagotavljajo kriti~no maso znanja, làji dostop do sodobnih tehnologij, zdruùjejo pa se tudi viri in sredstva, ki prispevajo k dvigu konkuren~nosti (Bergmann 2003, 19). Ker na~elo mreè temelji na kooperaciji, se zdi {e posebno primerno za spodbujanje regionalnega razvoja, saj prostorska bliìna ugodno vpliva na izgradnjo kontaktne mreè (Fromhold-Eisbith 1999). Odlo~ilna dejavnika vse ve~je vloge mrè sta tudi devolucija oblasti in pospe{evanje partnerskega odnosa med regionalnimi akterji. Povezave med slednjimi naj ne bi bile hierarhi~ne, temve~ bi vsem udeleènim morale omogo~ati neodvisen razvoj lastnih strategij. Pri tem so oblastne strukture enakovredne ostalim akterjem, kar pomeni, da morajo biti tudi politi~ni procesi pojmovani kot interaktivni, znotraj katerih si partnerji izmenjujejo informacije o problemih, èljah in re{itvah (Arnkil in Spanga 2003). Velikost obmo~ja, ki ga dolo~ena mreà pokriva, ni odvisna od administrativnih regionalnih meja (Sternberg in Litzenberger 2004), saj mo~na in tesno povezana omrèja razvijejo lastne politike in oblikujejo svoje okolje po lastni logiki, sposobna pa so se tudi zoperstaviti centralni vladni kontroli (Svenson in Östhol 2001, 28). Zagotoviti je treba povezanost mrè znotraj regije, saj se lahko tako bolje izkoristi prilònosti, ki jih regija ima (Rösch 2000), obenem pa to pove~a pomen mrè kot blaìlcev negotovosti v dolo~enem okolju (Nijkamp, Reggiani in Sabella 2004). Velika pozornost se namenja podjetni{kim mreàm, saj se te velikokrat pojmujejo kot klju~ni dejavnik v razvoju regij. Na eni strani krepijo podjetni{ko okolje, na drugi pa vanj vklju~ujejo ostale dejavnike razvoja, kot so lokalno okolje, drùbeni in ~love{ki kapital. Klju~no za nastanek podjetni{kih mrè je dejstvo, da se podjetja medsebojno povezujejo zato, da bi dosegla cilje, ki jih sama ne bi mogla dose- ~i. Pri tem gre lahko za proizvodnjo zapletenej{ih izdelkov, pove~anje tr`nih mònosti, dostop do dràjih virov in storitev, kr~enje stro{kov, pa tudi uveljavljanje novih tehnologij, razvoj lokalnih ~love{kih virov ter izmenjavo znanj in izku{enj (Rosenfeld 2005; Stahl 2002). Podjetni{ke mreè imajo klju~no vlogo pri ustanavljanju novih podjetij, saj je od njih odvisna podjetni{ka klima, vplivajo na razvoj podjetni{ke kulture in stopnjo lokalne kreativnosti, obenem pa lahko omrèja oziroma njihovi viri za~asno nadome-stijo kapital (Stahl 2002; Burkhardt in ostali 2003). Vzgibi za mrèno povezanost lahko nastanejo na podlagi prostorske bliìne akterjev ali na podlagi njihove mo~ne sektorske in interesne povezanosti, pri ~emer pa prostorska koncentracija ni pogoj. Glede na zna~ilnosti akterjev, ki mreò sestavljajo, lahko razlikujemo politi~ne, podjetni{ke in socialne mreè (Schläger-Zirlik 2003). 4.4.6 OSTALI DEJAVNIKI GOSPODARSKE RASTI Zgoraj na{teti dejavniki predstavljajo le del dejavnikov gospodarske rasti. Med njimi podrobneje ne obravnavamo fizi~nega, finan~nega in okoljskega kapitala, prav tako kot ena klju~nih determinant gospodarske rasti manjka delo. Opis teh dejavnikov smo spustili zato, ker so bolje poznani, saj so predmet (neo)klasi~nih teorij gospodarske rasti, pa tudi zato, ker smo èleli poudariti dejavnike, ki jih v obdobju prevlade nazorov o endogeni gospodarski rasti kot klju~ne navaja stroka. S tem seveda no~e-mo zmanj{evati njihovega pomena in jih pri vrednotenju vplivov posameznih projektov enakovredno obravnavamo. 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 4.5 PRIKAZ POMEMBNEJ[IH KONCEPTOV REGIONALNEGA RAZVOJA Povezanost gospodarske rasti s posebnostmi posameznih obmo~ij se je zelo hitro odrazila v {tevilnih konceptih, ki sku{ajo razvojne zna~ilnosti obmo~ij prikazati na podlagi povezovanja dejavnikov gospodarske rasti in lastnosti dolo~enega prostora ter tam ìve~ih prebivalcev. Ti koncepti so se razvili oziroma doìveli preporod v obdobju nove regionalne politike, ki sku{a v razvojna prizadevanja vklju~iti potenciale posameznega obmo~ja in s tem okolju zagotoviti primeren razvoj. Med omenjene idejne okvire lahko uvr{~amo koncepte: 1. grozdov, 2. industrijskih okoli{ev, 3. ustvarjalnih okolij in 4. u~e~ih se regij. 4.5.1 GROZDI Kapital in podjetja teìjo h koncentraciji na zanje najprimernej{ih obmo~jih. To je rezultat lokacijskih prednosti, ki jih ima dolo~eno obmo~je zaradi lege ali drùbenogeografskih zna~ilnosti, in prednosti, ki nastanejo ravno zaradi prostorske bliìne oziroma koncentracije sorodnih podjetij. Tako nastanejo obmo~- ja z veliko gostoto in prepletenostjo podjetij, praviloma iz iste panoge, za kar se je v strokovni literaturi uveljavil pojem grozd. Porter definira grozd kot »… geografsko strnjeno skupino medsebojno povezanih podjetij in spremljajo~ih institucij v dolo~eni panogi, ki se povezujejo na podlagi podobnosti in dopolnjevanja …« (citirano po Hansen 2004). Prostorski obseg grozda pri tem ni pomemben, saj lahko obsega regijo, dràvo ali pa le mesto, ki se povezuje s sose{~ino. Bistveno je, da lahko ustvari eksterne ekonomske u~inke. Eksterni ekonomski u~inki, angle{ko external economy ali diseconomy, predstavljajo pozitivne ali negativne neposredne u~inke, ki v dolo~enem podjetju ali na dolo~enem obmo~ju nastanejo kot rezultat delovanja nekega tretjega subjekta; v dolo~enem smislu predstavljajo u~inek prelivanja (spill-over effect); pomembno lahko vplivajo na ceno izdelkov v posameznem podjetju ali obmo~ju; padec ali porast cene nafte na primer mo~no vpliva na cene dolo~enega izdelka, ne glede na to, da do sprememb pri samem proizva-jalcu ni pri{lo (Economic analysis 1997; Jargons 2002). Do ustvarjanja eksternih ekonomskih u~inkov pride, ko je {tevilo poslovnih subjektov tolik{no, da privablja ali upravi~i nove dobavitelje, storitve in specializirane vire, ki posameznim podjetjem sicer ne bi bili dosegljivi. V grozdih se razvijejo skupni interesi in potrebe, ki se kaèjo v ve~jem {tevilu bolj specializiranih storitev (na primer ra~unovodstvo, ban~ni{tvo, specializirano svetovanje) in v oblikovanju podpornega okolja. Zanj so zna~ilne storitve in odnosi, ki jih sicer na trgu ne zasledimo in se nana{ajo na produkcijske faktorje (kapital, znanje, informacije) in strate{ke odnose s partnerji, kupci in tekmeci, kar krepi pretok informacij, sodelovanje in strate{ko povezovanje (Rosenfeld 2005; Maier in Obermaier s. l., s. n.). Podporno okolje je pomembno zlasti za mala in srednje velika podjetja z omejenim dostopom do virov, ki bi jim omogo~ali samostojno uvajanje inovacij. Klju~ni problem je pomanjkanje kapitala in znanja. Kot ugotavlja Nathusius (2003), je za razvoj grozdov kapital zelo pomemben, a se vanje za~ne stekati {ele takrat, ko ti è kaèjo pozitivne u~inke in s tem upravi~ujejo vlaganje v tamkaj{nja podjetja. Vendar grozd sam po sebi ne zagotavlja ve~je privla~nosti za kapital, ki je praviloma rezultat perspektivnosti visokotehnolo{kih podjetij, povezanih v grozdu. Na drugi strani je v okviru grozda ponavadi na razpolago potrebno znanje, zagotoviti je treba le njegov pretok. Pri tem imajo klju~no vlogo specializirane izobraèvalne in razvojne organizacije, ki skrbijo za vzgojo potrebnih kadrov in razvoj inovativnih proizvodov. Do prenosa znanja prihaja tudi prek osebnih stikov (na primer med prijatelji in so{olci) ali z menjavami delovnega mesta, ki so pogostej{e na specializiranih obmo~jih, usmerjenih v dolo~eno panogo. Prostorska bliìna ponuja prilònosti za sodelovanje, izmenjavo znanj in izku{enj, kar krepi povezovanje med poslovnimi subjekti. Obenem daje podjetjem mo~ na podlagi njihovega {tevila, s ~imer 55 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared lahko làje vplivajo na stranke, trg in politiko. Tako se poleg zunanjih ekonomskih u~inkov oblikujejo tudi u~inki skupnega nastopa in delovanja (Rosenfeld 2005; Bröcker, Dohse in Soltwedel 2003). Pomembne rezultate daje tudi splet sodelovanja in rivalstva, ki pogosto vodi v produktne in procesne inovacije, naraste pa tudi produktivnost faktorjev (Jarke, Klamma in Marock 2003). Zaradi omenjenih razmerij in povezav lahko grozde opredelimo kot ekosisteme, saj je preìvetje geografsko povezanih skupin podjetij mo~no odvisno od spremljajo~ih podjetij in institucij. Sistem raznovrstnih odnosov, ki se ustvari v grozdu, potrjuje tezo, da grozdi nastanejo na podlagi delovanja podjetij in ne ravnanj oblasti. Za njihov nastanek je potrebno dalj{e obdobje (Rosenfeld 2005). 4.5.2 INDUSTRIJSKI OKOLI[ (DISTRIKT) Ena od oblik grozdov podjetij so industrijski okoli{i. Ti so proizvodna mreà malih in srednjevelikih podjetij iz iste ali podobne gospodarske panoge na geografsko omejenem obmo~ju. Sestavljajo lokalni sistem delitve dela med podjetji, ki temelji na navpi~ni ali vodoravni specializaciji in {tevilnih podizva-jalcih. Mala podjetja so namre~ nemalokrat zapostavljena, saj jim primanjkuje virov, s katerimi bi lahko uspe{no prodrla na mednarodne trge, investirala v raziskave in razvoj, se pogajala o ugodnih posojilih in podobno. V tem pogledu jim industrijski okoli{ pomaga prebroditi na{tete teàve s pomo~jo skupnih podpornih in raziskovalnih slùb ter konzorcijev, ki zagotavljajo poceni kapital. Zaradi tega se v podjetjih pove~uje produktivnost in ustvarja prelivanje tehnolo{kih znanj. Zaradi podobnosti proizvodnje se zmanj{ujejo transportni stro{ki tako za surovine in polizdelke kot za izdelke. Podobnost podjetij vodi v oblikovanje posebnega proizvodnega okoli{a (sistema), ki temelji na prilagajanju infrastrukturnih potreb specializiranim podjetjem in trgu dela, prilagojenemu potrebam konkretnega obmo~ja. Pride do oblikovanja posebnih sposobnosti prebivalstva, ki izhajajo iz ìvljenja v regiji in iz povezanosti prebivalstva z obstoje~o industrijo. Oblikujejo se vzorci vzajemnega u~enja (learning by doing) in ve~je pripravljeno-sti za delo in sodelovanje. Zelo pomembne so tudi inovacije, ki so majhnim podjetjem tèje dosegljive, ~e pa so ta povezana v mreò, se mònost inovacij pove~a, saj se dviguje raven znanja (Visser in Boschma 2004; Bergmann 2003). Za industrijske okoli{e je zna~ilna prevlada majhnih podjetij v lokalni lasti, ki na podlagi tesnega sodelovanja proizvajajo visoko specializirane izdelke, konkuren~ne na svetovnih trgih. Podjetja reagirajo na potrebe trga fleksibilno, zlasti z uporabo sodobnih proizvodnih tehnologij. Inovacijska in konkuren~- na sposobnost podjetij je odvisna od stikov med podjetji, ki sicer na trgu nastopajo kot konkurenti. Ve~ji del trgovine med strankami poteka znotraj okoli{a, sodelovanje s podjetji zunaj njega pa je omejeno na minimum in se praviloma nana{a le na nakup surovin ter prodajo izdelkov na zunanjih trgih. Vendar v okoli{u izmenjava med podjetji ni omejena le na dobrine in storitve, temve~ obsega tudi mònost medosebnih stikov podjetnikov ter s tem povezano izmenjavo informacij in znanja. Povezave, ki nastanejo v okoli{u, nasprotujejo tistim, ki presegajo njegove meje, saj stiki z zunanjim okoljem povzro~ajo slabitev znotraj okoli{a pridobljenih prednosti. Vseeno industrijskega okoli{a ne smemo pojmovati kot zaprtega sistema, saj bi to pomenilo zapostavljanje zunanjih inovacij in znanja, kar bi posledi~no povzro~alo stagnacijo oziroma po~asnej{o rast dejavnosti v njem. Za industrijske okoli{e je zna~ilna tudi visoko specializirana delovna sila, ki na posamezno podjetje ni trdno navezana, ampak je mogo~e opazo-vati pogoste prehode zaposlenih iz enega podjetja v drugo. Razvije se svojevrsten ob~utek pripadnosti delovne sile, ki pa je usmerjen na celotno obmo~je in ne na posamezno podjetje, kar vodi v oblikovanje edinstvene lokalne kulturne identitete in industrijskih izku{enj. Zato industrijskega okoli{a v primerjavi z masovno proizvodnjo ne smemo pojmovati kot alternativno organizacijo proizvodnje, temve~ kot sistem, ki deluje po posebni teritorialni logiki (Bergmann 2003). Znotraj industrijskih okoli{ev so podjetni{ke mreè same po sebi umevne, saj so bistvene za u~inkovito delitev dela med posameznimi podjetji. Poleg teh je v proizvodni proces vklju~ena {e vrsta drugih industrijskih in storitvenih podjetij, ki s kon~nimi proizvodi v okoli{u niso neposredno povezana. Kljub temu med temi podjetji in institucijami prihaja do medsebojne izmenjave dobrin, storitev in znanja. Poleg 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 ekonomskih povezav obstajajo vezi, ki na trgu niso razvidne in jih ne moremo preu~evati skozi ekonomsko prizmo. Vzporedno potekajo tudi neformalni mrèni odnosi, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, prijateljstvu ali sorodstvu in vplivajo na izmenjavo med posamezniki v okoli{u. V primerjavi s podjetni{- kimi ali hierarhi~nimi mreàmi so njihove prednosti velika stabilnost, prònost in sposobnost prilagajanja (Bergmann 2003). Avtorji (Bergmann 2003; Armstrong in Taylor 2000; Visser in Boschma 2004) razlikujejo dva pomembnej{a tipa industrijskih okoli{ev, Marshallov in novi (dinami~ni) industrijski okoli{. Za prvega je zna~ilna velika zgostitev {tevilnih malih podjetij, soudeleìh pri delitvi dela med podjetji. Zgostitev temelji na tako imenovanih marshallianskih zunanjih u~inkih, kot so pove~ana lokalna ponudba usposobljenih in visoko produktivnih delavcev, dobra in poceni oskrba z lokalno infrastrukturo, specializirani proizvodni in podporni servisi ter informacijsko prelivanje (spill-over effect; Visser in Boschma 2004). Koncept novih industrijskih okoli{ev pomeni nadgradnjo predhodnega tipa, pri ~emer so se za~eli vse bolj vpletati socialni in kulturni dejavniki. Pove~ala sta se pomen mrè med podjetji znotraj industrijskega okoli{a, kot tudi vloga lokalnih institucij ter ostalih ekonomskih in neekonomskih »soudeleèncev« (Bergmann 2003). Za nove industrijske okoli{e so zna~ilni (Armstrong in Taylor 2000, 293): 1. grozd ve~inoma majhnih in srednje velikih podjetij, ki so prostorsko koncentrirana in sektorsko specializirana, 2. mo~no in razmeroma homogeno kulturno in socialno zaledje, ki je povezano z ekonomskim giba-lom in ustvarja {ir{e sprejete vzorce obna{anja, 3. veliko {tevilo povezav, ki temeljijo na tr`ni in netr`ni izmenjavi dobrin, storitev, informacij in ljudi, 4. omrèje javnih in zasebnih lokalnih institucij, ki podpirajo gospodarske subjekte v regiji. V primerjavi z Marshallovimi obsegajo novi industrijski okoli{i precej {ir{i splet odnosov, tesno oprt zlasti na socialne mreè, ki v prvotnih industrijskih okoli{ih niso imele tolik{nega pomena. Na drugi strani so novi industrijski okoli{i izpostavljeni ve~ji konkurenci in pritiskom od zunaj, kar se odraà v pogostej{ih stikih s podjetji in obmo~ji zunaj okoli{a. Zapovedana koherentnost in povezanost okoli{a je v tem pogledu prednost, ki krepi poloàj okoli{a v odnosu do konkurence, vendar ne sme predstavljati grobe lo~nice proti drugim obmo~jem. S tem je omogo~en làji dotok znanja v okoli{. Ve~jo vlogo v sodobni izvedenki okoli{ev ima javna uprava, saj postaja javno-zasebno partnerstvo eno od pomembnej{ih na~el. Vendar pa industrijski okoli{i niso imuni na nagle spremembe, ki lahko prihajajo od zunaj ali iz samega okoli{a. Lahko se zgodi, da tekom ~asa uspe{nej{a podjetja prevzamejo nadzor nad okoli{em, kar lahko privede do njegovega razkroja (liderji pojedo okoli{) ali do tega, da okoli{ prestopi do takrat omejeno obmo~je, ~e od tega pri~akuje napredek in dobi~ek. ^eprav sta za taka obmo~ja {e vedno zna~ilni specializacija in aglomeracija, zelo tèko govorimo o industrijskih okoli{ih. Posamezno podjetje lahko preraste okoli{ in izoblikuje lastno mreò. Grozi pa tudi nevarnost od zunaj, saj v okoli{ lahko vstopajo zunanja podjetja, ki imajo od tovrstnih povezav koristi, vendar ne spo{tujejo notranjih pravil (Bergmann 2003). 4.5.3 USTVARJALNO OKOLJE (INOVATIVNI OZIROMA KREATIVNI MILJE) Ustvarjalna okolja lahko razumemo kot nadgradnjo koncepta industrijskega okoli{a, pri ~emer gre za raz{iritev v smeri poudarjanja pomena drùbenih povezav in ustroja dolo~enega obmo~ja. Ustvarjalno okolje, za katerega se uporabljajta tudi izraza kreativni milje in inovativni milje, lahko po mnenju skupine GREMI (Groupe de recherche européen sur les milieux innovateurs; Camagni, Aydalot, Mail-lat) definiramo kot niz ali kompleksno omrèje ve~inoma neformalnih socialnih odnosov na geografsko omejenem obmo~ju, ki pogosto dolo~ajo zunanji imidìn narekujejo specifi~no notranjo predstavitev obmo~ja ter ob~utek pripadnosti, ki dviguje lokalno inovacijsko sposobnost s pomo~jo sinergijskega in kolektivnega u~nega procesa (Stahl 2002, 20). 57 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Temeljna ideja koncepta sloni na klju~nih dejavnikih endogene regionalne gospodarske rasti, med katerimi je bistveni poudarek na mrènemu povezovanju, drùbenem in ~love{kem kapitalu, inovacijah in neprestanem u~enju. Mrèno povezovanje med razvojnimi akterji izhaja iz ne{tetih osebnih povezav, ki izvirajo iz vsak-danjih ìvljenjskih okoli{~in. Klju~no je, da se povezave, ki so do zdaj zajemale posameznikovo zasebno sfero delovanja, prepoznajo kot mòno sredstvo tudi za zagotavljanje povezav in sodelovanja na gospodarskem podro~ju. Neposredna poznanstva namre~ na podlagi zaupanja med udeleènimi partnerji ustvarjajo pomembne informacije, ki se jih da uspe{no prenesti na podro~je gospodarskega delovanja (Fromhold-Eisbith 1999). Dolgotrajni osebni stiki, ki so rezultat skupnega izobraèvanja, socialnih stikov, kulturne bliìne, skupnega porekla, sodelovanja v lokalnih zdruènjih in dru{tvih, krepijo informacijsko mreò (Chancen … 1996) in spodbujajo u~ni proces, ki povezuje akterje z razli~nih podro~ij. To lahko vzpodbudi nove inspiracije in ideje. Majhen prostorski obseg kontaktnega sistema omogo~a veliko gostoto komunikacij in pogostost osebnih sre~anj (Fromhold-Eisbith 1999). Po mnenju Maierja in Obermaierja (s. l., s. n.) je temeljna zna~ilnost mrè kooperacija akterjev, ki imajo enake cilje in katerih sodelovanje temelji na zaupanju, ne da bìrtvovali svojo samostojnost. Tako se omrèja lahko pojavljajo v dveh skrajnostih, bodisi da gre za simetri~ne odnose med enakovredni-mi partnerji, ki se jih lahko prekine kadarkoli, bodisi da gre za enostransko odvisnost in odnos mo~i znotraj fiksne hierarhije. Omrèja temeljijo na nematerialnih elementih, kot so zaupanje, latentno znanje in skupna zavest vrednot. Na ta na~in lahko pride do pozitivnih u~inkov ustvarjalnih okolij, vklju~no z zmanj{anjem negotovosti pri odlo~itvah in takimi u~inki skupnega u~nega procesa, ki lahko vodijo v oblikovanje specifi~nega regionalnega know-howa. U~inkovitost okolja je odvisna od klju~nih oseb, ki kontaktno omrèje vzpostavljajo. Ti ljudje imajo posebno komunikacijsko sposobnost in nadarjenost za povezovanje razli~nih interesov v skupne cilje. Znotraj ustvarjalnega okolja sicer obstaja sistem povezav na regionalni ravni, vendar ne sme biti zaprt navzven. Nasprotno, velika korist za lokalno gospodarstvo so ravno odprtost in zmònost pritegnitve zunanjega znanja ter njegova vklju~itev v interni informacijski krogotok (Fromhold-Eisbith 1999). Po mnenju Fromhold-Eisbithove (1999, 170) zaupne osebne zveze odprejo {tevilna ponavadi zapr-ta vrata in olaj{ajo dostop do redkih virov, omogo~ajo oziroma pospe{ijo pridobitev tèko dostopnih informacij, làja pa sta tudi interpretacija podatkov in odlo~anje, saj posredovalec informacij le-te predhodno oceni in ovrednoti. Tesna osebna poznanstva pospe{ijo prevzem in uveljavitev regionalnih znanj, pravil, norm in vrednot v gospodarski proces, s ~imer se ne upo{teva zgolj tehni~nih zmogljivosti, temve~ tudi organizacijske in tr`ne (Bergmann 2003). Spo{tovanje pravil, vrednot in norm je tudi nujen pogoj za zagotavljanje trd-nosti in kohezivnosti ustvarjalnega okolja in v njem vzpostavljenih povezav. V tem pogledu ustvarjalna okolja niso le domena gospodarskih spremenljivk (razpolòljivi kapital, znanstveno tehni~no znanje, velikostna in sektorska sestava podjetij v regiji, kvalifikacija delovne sile), ampak vklju~ujejo tudi {tevilne drùbeno-kulturne zna~ilnosti (vrednote, institucije, znanje), ki so mo~no odvisne od motivacij, sodelovanja in komunikacijskih odnosov med akterji (Bergmann 2003; Rösch 2000). Zato ustvarjalnega regionalnega okolja ne moremo razumeti le kot splet podjetni{ke strukture in obojestranske odvisnosti panog in podjetij, temve~ se tem dejavnikom pridruùjejo socialni, kulturni, administrativni in politi~ni odnosi. S tem je ustvarjalno okolje odraz lokalnih posebnosti, ki se razvijejo v dalj{em ~asovnem obdobju. Zato ga ni mogo~e prena{ati z enega obmo~ja na drugega, kot tudi ne na hitro ustanoviti (Rösch 2000). Izjemnega pomena za delovanje ustvarjalnih okolij je tudi izoblikovanost podpornih ustanov, med katere pri{tevamo univerze, raziskovalne ustanove, javne podporne ustanove in podjetja (gospodarske in obrtne zbornice). Te lahko, ~e nastopajo v kombinaciji z u~inkovito medorganizacijsko interakcijo in koordinacijo, vodijo v doseganje pozitivnih regionalnih u~inkov, na primer nastanek velikega {tevila visokotehnolo{kih podjetij (Fromhold-Eisbith 2004). Vendar pa se podporno okolje lahko razvije le, ~e ima obmo~je ustrezno gospodarsko strukturo, privla~ne lokacijske dejavnike (infrastrukturna opremljenost, privla~no bivalno okolje) in je zmòno zagotavljati dovolj velike sinergijske u~inke (raziskovalne usta-58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 nove, rizi~ni kapital, razpolòljiva delovna sila; Maier in Obermaier s. l., s. n.; Maier 2004). V zvezi s tem se je izoblikoval pojem institucionalna gostota, ki opozarja na pove~ano koncentracijo gospodarskih in tehnolo{kih podpornih institucij. Obsega medinstitucionalno interakcijo in sinergijo, upravljanje industrije s pomo~jo razli~nih organizacij, skupne cilje, norme in vrednote (Schläger-Zirlik 2003). Je rezultat medgeneracijskega prenosa know-howa, posnemanja uspe{nih praks in tehnolo{kih inovacij, medosebnih (face-to-face) stikov, formalnega in neformalnega sodelovanja med podjetji, tihega/mirnega pretoka tr`nih, finan~nih in tehnolo{kih informacij (Maier in Obermaier s. l., s. n.). Za podjetja je pomemben izbor lokacije v specifi~nem drùbeno-kulturnem okolju, kjer je zagotovljena prepletenost dobavnih in potro- {nih dejavnost, v njem pa lahko s pridom koristijo prednosti, ki jim jih nudijo neposredni stiki z ostalimi podjetji. Te prednosti se kaèjo zlasti v obstoju u~nega procesa, ki pove~uje zalogo ~love{kega kapitala ter omogo~a ve~jo ustvarjalnost in inovativnost (Rösch 2000). Za regionalne akterje v ustvarjalnem okolju je zna~ilno, da imajo odprt kontaktni odnos ter pove- ~ano sposobnost in pripravljenost za u~enje. Ve~ja komunikativnost med posamezniki je ob prisotnosti ~love{kega kapitala eden pomembnej{ih elementov, ki pripomore k làjemu prenosu znanja med agen-ti, podjetji in panogami. V tak{nem okolju mreà ni samo se{tevek posameznih delov, temve~ so za ustvarjalno okolje zna~ilni sinergijski u~inki, ki omogo~ajo podpiranje inovacijskih outputov dolo~ene regije (Rösch 2000; Audretsch 2003). Ustvarjalne regije zaznamujejo kompetentnost, bogate akademske in kulturne aktivnosti, tesne komunikacijske vezi z akterji v regiji in zunaj nje, skupni cilji ter èlja po razvoju. V takem okolju lahko podjetja ~rpajo in gradijo na lokalnem znanju. Na ta na~in oblikujejo ugodne razmere za ustvarjanje novih inovacij (Maier in Obermaier s. l., s. n.; Armstrong in Taylor 2000). Zato lahko ustvarjalno okolje razumemo tudi kot inovacijsko mreò, tesno vpeto v specifi~no regionalno obmo~je (Chancen … 1996). Splet medsebojnih odnosov povzro~i nastanek skupnega prostorskega in socialnega poistovete-nja, ki predstavlja temelj regionalnemu imidù oziroma zna~ilnostim, ki dolo~eno obmo~je lo~ijo od ostalih. Skupna pripadnosti je nujno potrebna, saj z njeno pomo~jo predstavniki razli~nih institucij làje sodelujejo (Rösch 2000; Fromhold-Eisbith 1999), obenem pa kolektivni imid` pogosto koristi regionalnemu marketingu. Zavest o pripadnosti dolo~a meje ustvarjalnemu okolju, saj se to kon~a tam, kjer se drù- beno omrèje in ob~utek povezanosti prenehata. Pripadnost ustvarjalnemu okolju in z njo povezana identiteta skrbita, da se cilji in interesi pripadnikov razli~nih poklicnih skupin poenotijo v skupne cilje lokalnega razvoja. Podobno povezovalno vlogo ima tudi regionalna kultura (Fromhold-Eisbith 2004). Za ustvarjalna okolja je zna~ilno, da nastanejo na obmo~jih zgostitve prebivalstva, saj so tesno odvisna od kriti~ne mase »znanstvenikov«, ki se jo ocenjuje na priblìno 10 % prebivalstva. Vendar je eden od temeljnih pogojev tudi obstoj izobraèvalnih in raziskovalnih ustanov, ki skrbijo za prenos znanja. Zelo pomembno je, da partnerji obdrìjo samostojnost, s svoje povezanosti pa ~rpajo impulze za hitrej- {i razvoj ter razvijanje novih inovacij in tehnologij. Razvoj ustvarjalnih okolij je sicer moèn tudi na agrarnih obmo~jih, a je v praksi zaradi pomanjkanja kriti~ne mase izobraènih ljudi malo verjeten. Na ustvarjalna okolja ne moremo gledati zgolj kot na v tehnologijo orientirana inovativna omrèja, temve~ bolj kot na sposobnost regionalnih akterjev in decision-makerjev, da se v èlji po kori{~enju in razvoju obstoje~ih potencialov poveèjo z raziskovalnimi ustanovami in podjetji (Maier in Obermaier s. l., s. n., 210). Ustvarjalna okolja so prostorsko omejena celota, ki je ne omejujejo administrativne meje, ampak njen obseg dolo~ata ob~utek skupne pripadnosti in homogeno vedenje. V njih obstajajo skupine razli~nih akterjev, ki imajo pri izbiri strategij precej{njo avtonomijo, vendar, kljub temu, da prihajajo z zelo razli~nih podro~ij, stremijo k skupnim ciljem, tesno navezanim na razvoj lokalnega obmo~ja. Izmenjava med akterji in njihova interakcija vodita v u~inkovito rabo regionalnih virov, prav tako pa ohranjata visoko sposobnost u~enja, kar pove~uje inovativnost ter ustvarjalnost in akterjem omogo~a hiter odziv na spremenjene razmere (Fromhold-Eisbith 1995, citirano po Maier 2004). Vendar je koncept ustvarjalnega okolja deleèn tudi kritik, saj je resni~nost vseh predpostavk tè- ko dokazati. O~ita se mu tudi prevelika teoreti~nost, saj pogostokrat ne nudi re{itev, ki bi vodile v oblikovanje 59 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared okolje neaktivne povezave okoljskih akterjev ustvarjalno okolje prostorska in mentalna meja med okoljem in okolico akterjev aktivne povezave Slika 5: Okolje in ustvarjalno okolje regije (Fromhold-Eisbith 1999, 171). tovrstnega obmo~ja. Zelo tèko je namre~ vzpostaviti omrèje povezav, ~e te {e ne obstajajo. Prav tako osebnega odnosa ni mogo~e na~rtovati oziroma vsiljevati od zgoraj, ampak se ta oblikuje na podlagi lastne dinamike (Schläger-Zirlik 2003; Fromhold-Eisbith 1999). 4.5.4 U^E^E SE REGIJE »U~e~e se regije predstavljajo novo generacijo regionalne politike, pri kateri se teì{~e v primerjavi s tradicionalno regionalno politiko prenese z infrastrukture na infostrukturo, od odpiranja cest in obratov na odpiranje misli.« (Morgan 1997; citirano po Schläger-Zirlik 2003, 33). Koncepti regionalnega razvoja, ki so se razvili v devetdesetih letih prej{njega stoletja, se med seboj precej razlikujejo, ~eprav imajo tudi dolo~ene skupne poteze. Mednje sodijo tudi pojmovanje regije kot najprimernej{ega oziroma klju~nega sociokulturnega obmo~ja, vzpostavljanje mrènih povezav med gospodarskimi in drugimi akterji, ki presegajo tradicionalne odnose, dolo~ene s trgom, ter velik pomen, ki se ga znotraj posameznih konceptov pripisuje kolektivnemu u~nemu procesu (Wichmann 2002). Vse navedene ~lene zajema tudi koncept u~e~ih se regij, ki predstavlja prenos individualnega, skupinskega in organizacijskega u~enja na regionalno raven. To krepi potenciale regionalnih akterjev ter posledi~no mobilizira potenciale (Stahl 2002) in njihovo ustreznej{o rabo pri spodbujanju endogenega regionalnega razvoja. S tem se zagotavlja prònost in uspe{no odzivanje na hitre spremembe svetovnih trgov, ve~ja pa sta tudi razvojna dinamika in stopnja ustvarjalnosti. ^love{ki kapital je temeljni vir, pomembni impulzi pa prihajajo tudi iz gospodarstva, ki zasluge za razvoj pripisuje izobraèvanju in znanju. Slednje je velikokrat prikrito in tèko dostopno, po drugi strani pa hitro zastara, saj prihaja do vedno novih odkri-tij in novih spoznanj (Schläger-Zirlik 2003; Gräf 2002). Od regionalnih akterjev se pri~akuje, da se ~im bolje prilagajajo globalnim razmeram, za kar je potrebno nenehno u~enje. Tako je nastanek pojma u~e~e se regije tesno povezan s prehodom masovne proizvodnje na oblike, ki temeljijo na znanju, s ~imer te regije postanejo zrcalna podoba sodobnih podjetij. Regije morajo stremeti k nenehnim izbolj{avam, novim idejam, ustvarjanju znanja in organizacijskemu u~enju. Razviti morajo upravne strukture, ki bodo sledile vzorcu v znanstveno intenzivnih podjetjih in bodo obsegale mrèno organiziranost, decentralizirano odlo~anje, prònost, soodvisnost in bodo prilagojene potrebam ter zahtevam strank (Schläger-Zirlik 2003). Regija v »dobi u~e~ega se gospodarstva« je, ~e si èli zagotoviti razvojne mònosti za prihodnost, odvisna od {irine zaznavanja in pestrosti delovanja, od u~nih sposobnosti in inovacij, torej od kakovosti 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 njenih informacijskih in komunikacijskih zmogljivosti. Za uspe{en razvoj je klju~na gostota informacij, vendar pa nista dovolj le njihova velika koli~ina in hiter pretok, temve~ tudi njihova struktura, zlasti ~im ve~ja koli~ina uporabnih informacij oziroma sposobnost akterjev pridobiti prave informacije in izbrati kom-petentne vire. V tem pogledu je bistvena mreà akterjev, ki so vsebinsko in interesno tesno povezani. Njihovo sodelovanje in povezovanje pospe{uje u~ni proces, v katerem imajo pomembno vlogo drù- bene, kulturne in lokalne kvalitete akterjev. U~enje, ki je odraz prepleta osebnih odnosov in vklju~enosti v proizvodni proces, je v veliki meri odvisno od okolice, saj ta zaradi svojih posebnosti pomembno vpliva na u~ni proces. Temu je treba pripisati veliko teò, saj se okolja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni medsebojno razlikujejo. Velik pomen ima fizi~na bliìna, vendar ta sama po sebi {e ne zagotavlja interakcije med akterji, saj je interakcija tesno povezana tudi s socialno in organizacijsko bliìno (Schläger-Zirlik 2003). Regionalna koncentracija znanja je rezultat ve~ dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti sposobnost ustvarjanja novega znanja s pomo~jo raznolikih interakcij znotraj regije, regionalne razlike v sposobnosti difuzije znanja in sposobnost regij pridobiti znanje od zunaj in ga vgraditi v lastne proizvodne procese. U~ni proces je obenem tesno povezan z regionalno kulturo, izku{njami in znanjem posameznikov, pa tudi z normami in vrednotami (Visser in Boschma 2004). ^e so omenjeni dejavniki zgo{~eni na dolo- ~enem obmo~ju in so lahko dosegljivi, lahko regija postane okolje u~enja, inovativnosti in ustvarjalnosti. V tem je tudi prilònost regionalne politike, da z ustvarjanjem formalnih okvirov in okolja medsebojnega zaupanja zagotavlja tak{ne razmere, da se bodo podjetja, vmesne organizacije, javne ustanove in prebivalci lahko organizirali ter dejavno sodelovali v procesu interaktivnega u~enja (Schläger-Zirlik 2003). Slednje je {e toliko bolj pomembno ob spoznanju, da je znanje dobrina, ki ima poleg zasebnih (ve~ja usposobljenost posameznika) tudi zunanje pozitivne u~inke. Mednje lahko uvrstimo ve~ji narodni prihodek, ve~jo prilagodljivost tehnolo{kim spremembam in z ve~jo zaposlenostjo praviloma manj{e zahteve po socialnih transferjih (Stanovnik 1995). U~e~im se regijam, ki jih lahko postavimo ob bok ustvarjalnim okoljem, je mogo~e pripisati {tevilne u~inke, ki se kaèjo v spodbujanju lokalne ustvarjalnosti, zmònosti produktnih inovacij in ve~ji inovativnosti, a jim je tovrstne u~inke mogo~e tudi oporekati, saj je koncept v veliki meri teoreti~ni kon-strukt, ki ga je v realnem ìvljenju le stèka zaznati, {e tèje pa prenesti v prakso in ustvariti obmo~ja, ki sledijo tovrstnim idejnim zamislim. 4.5.5 POMANJKLJIVOSTI KONCEPTOV REGIONALNEGA RAZVOJA Zgoraj predstavljeni koncepti, izhajajo~i iz determinant gospodarske rasti, temeljijo na aglomeraciji in z njo povezani prostorski bliìni, mreàh oziroma medsebojni povezanosti razvojnih akterjev, drùbenem in ~love{kem kapitalu ter tesni navezanosti lokalnega prebivalstva na regijo. Gostota medsebojnih mreìn razmerij je posledica prostorske bliìne. Pospe{uje in krepi medsebojno komunikacijo, ki s hitrim prenosom informacij ve~a inovativno sposobnost obmo~ja in je ena bistvenih determinant razvoja. Ker imajo zgoraj omenjene lastnosti in sposobnosti le nekatera obmo~ja, pri ~emer izstopajo mesta in mestne aglomeracije, so koncepti grozdov, industrijskih okoli{ev, ustvarjalnih obmo~ij in u~e~ih se regij, pa tudi drugih podobnih, le delni odgovor na vse ve~je potrebe po spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pomisleki izhajajo iz dejstva, da lahko tako zastavljeni koncepti krepijo konkuren~nost è zdaj razmeroma dobro stoje~ih obmo~ij in regij, nikakor pa ne zagotavljajo re{itve manj razvitim podeèlskim regijam, strukturno {ibkim regijam in regijam z visoko brezposelnostjo. Te namre~ ne razpolagajo z izobraèno delovno silo, inovativnost v propadajo~ih podjetjih je è zdavnaj zaspala, zaostalost in redka poseljenost pa zavirata razvoj informacijskih tokov. Zato je treba iskati take koncepte razvoja, ki bodo upo{tevali omenjene razmere, obenem pa rezi-den~nim prebivalcem zagotavljali dostojno preìvetje. Kot mòne alternative se nakazujejo razvoj turizma, ekolo{ko kmetijstvo in {tevilne dejavnosti, ki izvirajo iz neagrarnih funkcij podeèlja. 61 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Pomemben razvojni impulz za krepitev razvojne naravnanosti strukturno {ibkih obmo~ij je tudi regionalna politika, ki sku{a blaìti z razvojem nastale razlike, prizadeta obmo~ja pa z dvigom konkuren~nosti ponovno vklju~iti v doma~e in mednarodne menjalne tokove. 4.6 POVEZANOST TEORETSKIH IZHODI[^ S CILJI RAZISKAVE Cilj raziskave je ugotoviti, kak{ne spremembe v prostoru povzro~ajo intervencije (projekti) s podro~- ja regionalne politike in kaj je vzrok njihove razli~ne uspe{nosti. Zato smo v predhodnih poglavjih preu~ili poglavitne zna~ilnosti regionalne politike, prostora, prostorskih struktur, regije, razli~nih dejavnikov gospodarske rasti in izbranih konceptov regionalnega razvoja. Omenjeni dejavniki so namre~ po na{em prepri~anju klju~ni za razvoj posameznega obmo~ja, s tem pa tudi za nastanek razlik med obmo~ji. Zato je treba zna~ilnosti teh dejavnikov preu~iti in iskati povezave med njimi. Le tako si namre~ lahko raz-lagamo nastale spremembe v prostoru. Ko obravnavamo regionalno politiko, ne moremo mimo njene prostorske razsènosti. Prvenstveno je namenjena dolo~enemu obmo~ju oziroma ve~ obmo~jem, pri ~emer ta pojmujemo kot regije. Regija je zapleten sistem. Zato je treba ~im bolj podrobno preu~iti njene elemente in njihovo medsebojno povezanost, da bi lahko s pomo~jo regionalne politike prispevali k oblikovanju novih, ustreznej{ih regionalnih struktur. Prav tako je treba preu~iti posamezne instrumente in predvideti u~in-ke njihovega izvajanja. Preglednica 3: Primerjava preprostih in zapletenih sistemov (Hummelbrunner in Lukesch 2002, 4). preprosti sistemi zapleteni sistemi • malo elementov, ki so si med seboj podobni, • veliko raznovrstnih elementov, • redke povezave med elementi, • tesne vezi in medsebojna odvisnost, • majhna nagnjenost k interakciji med elementi, • {irok repertoar obna{anj in aktivnosti posameznega elementa, • stabilne, deterministi~ne verige vplivov, • raznovrstne in spremenljive verige vplivov, • merljivo obna{anje, • nemerljivost vzorcev vedenja, • razvoj je mogo~e predvideti, • nepredvidljiv razvoj, • mòna popolno usmerjanje in nadzor. • mòna le omejeno usmerjanje in nadzor. Kompleksnost regionalnega sistema je posledica {tevilnih raznolikih akterjev, razli~ne dinamike in pestrosti njihovih medsebojnih povezav. Ker se ne spreminjajo samo elementi, ampak tudi odnosi med njimi, lahko nastane veliko {tevilo vzorcev, ki se s~asoma spreminjajo. Zaradi medsebojnih povezav nobena sprememba ne ostane izolirana, ampak vpliva na druge elemente. Tako lahko tudi na videz majhna sprememba povzro~i preoblikovanje celotnega sistema (Hummelbrunner in Lukesch 2002). V tem lahko i{~emo tudi vzrok za nezmònost znanstvenega aparata, da bi celostno zajel potek sprememb, ~lene in njihovo medsebojno povezanost. Zato lahko govorimo le o modelih vzro~ne povezanosti, kjer zajamemo zgolj najvidnej{e poteze procesov in struktur. Zaradi omenjenih teàv ne moremo potegniti nedvoumnih povezav med znanstvenimi koncepti, regionalno politiko in u~inki politike v prostoru. Kljub vsemu je na{a èlja, da preverimo posamezne izvedene projekte, jih soo~imo z stremljenji regionalne politike in ugotovimo, na katere dejavnike regionalne gospodarske rasti imajo vpliv. To je toliko tèje, ker gre ve~inoma za manj{e projekte in se njihov uspeh le redko odrazi na ravni dolo~ene {ir{e prostorske enote, s tem pa je oteèno tudi nedvoumno (kvantitativno) ugotavljanje vpliva na izbrane dejavnike gospodarske rasti. Za na{e vrednotenje je klju~no, da se dejavniki gospodarske rasti med posameznimi obmo~ji razlikujejo. S tem se v razglabljanja o gospodarski rasti vklju~ita pojma prostor in regija. Posamezni prostori (regije) se med seboj razlikujejo, saj imajo razli~ne naravne razmere, s ~asom pa so se v njih razvili 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 prostorska struktura gospodarska rast regije A regije A prostorska struktura gospodarska rast regije B regije B prostorska struktura gospodarska rast regije C regije C Slika 6: Model povezanosti prostorske strukture in gospodarske rasti ter nastanka regionalnih razlik. tudi specifi~ni drùbeni dejavniki, med njimi tudi dejavniki gospodarske rasti. Zato sklepamo, da sta prostorska struktura in gospodarska rast tesno povezani. Slednje utemeljujemo s tem, da so dejavniki gospodarske rasti del prostorske strukture dolo~enega obmo~ja, zato ima v zagotavljanju gospodarske rasti pomembno vlogo celotna prostorska struktura. Vendar obstoji tudi povezava v obratni smeri, saj lahko vplivamo na spremembe v prostorskih strukturah le z viri, ki jih zagotavlja gospodarska rast. Zaradi razli~nih prostorskih struktur se ustvarijo {tevilni vzro~no-posledi~ni krogi, ki dejansko povzro- ~ajo nastanek in obstoj regij ter regionalnih razlik (slika 6). Zaradi tega se je pri spodbujanju regionalnega razvoja treba opreti tako na dejavnike gospodarske rasti kot na prostorske strukture. Odgovor na to bi morala biti regionalna politika, ki bi izhajala iz zaznanih prostorskih problemov in iskala ustrezne ukrepe, s katerimi bi spodbudila gospodarsko rast. Tako bi poìvila krogotok, ki predstavlja nenehne strukturne spremembe posameznega obmo~ja, kar lahko ponazorimo z modelom na sliki 7. Prostor sestavljajo {tevilni elementi, ki gradijo njegovo strukturo. Podlaga vsemu je naravno okolje, ki nudi ~loveku prostor za bivanje in {tevilne vire. ^eprav je drùba odvisna od naravnega okolja, le tega tudi neprestano spreminja in vgrajuje vanj svoje elemente: drùbeni, naselbinski in kulturni sistem, infrastrukturo, institucije, gospodarske tokove … Pomembna elementa prostorske strukture sta tudi prebivalstvo, ki je temeljni motor razvoja, in prostorski odraz njegovega delovanja, ki se zelo reprezentativno odraà v rabi tal. Medtem ko se nekateri elementi prostorske strukture v prostoru hitro spreminjajo, so drugi enovi-tej{i in se spreminjajo na ve~je razdalje. Med slednje nedvomno sodi drùbeni sistem, ki ponavadi zajema obmo~je celotne dràve. Zaradi tega dràva le stèka vpliva na nastanek regionalnih razlik. Druga~e je z elementi, ki se spreminjajo na kraj{o razdaljo. Tako zagotavlja pestra in raz~lenjena pokrajina posameznim obmo~jem razli~ne naravne mònosti za razvoj, regionalno pogojeni so tudi infrastruktura, gospodarstvo, institucije in drugi prostorski elementi. Podobno je tudi z dejavniki gospodarske rasti. Te predstavljajo razli~ne vrste kapitala (fizi~ni, finan~ni, okoljski, ~love{ki, drùbeni), delo, tehnologija in inovacije, aglomeracija, mreè in podobno. Ti dejavniki so tesno povezani z elementi prostorskih struktur, 63 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared prostor gospodarska rast e naravno okolje in viri fizi~ni kapital d l e e j m drùbeni sistem finan~ni kapital a e v n n t naselbinski sistem okoljski kapital i i k i p kulturni sistem ~love{ki kapital r g o o s gospodarstvo drùbeni kapital s t p o o r infrastruktura delo d s a k r prebivalstvo aglomeracija e s k s e institucije inovacije & tehnologija t r r u a k raba tal mreènje s t t u i … … r e regionalna politika Slika 7: Model povezanosti elementov prostorske strukture, dejavnikov gospodarske rasti in regionalne politike v regiji. saj se pri razvoju dolo~enega obmo~ja oboji medsebojno dopolnjujejo. Med njimi je cela vrsta vzro~- no-posledi~nih povezav, ki jih sku{amo nakazati v modelu, a se jih podrobneje ne lotevamo, saj bi to zahtevalo {tevilne analize. Za nas je pomembno, da se teh povezav zavedamo in jih sku{amo kar najbolj upo{tevati pri vrednotenju. Ker se dejavniki gospodarske rasti in elementi prostorske strukture med posameznimi obmo~ji spreminjajo, menimo, da so prav ti klju~ni vzrok za razlike v razvitosti posameznega obmo~ja. Zato mora regionalna politika, ~e ho~e dose~i izbolj{anje stanja na dolo~enem obmo~ju, krepiti njegove {ibke strukturne elemente in prek njih poìvljati gospodarsko rast in krepiti prostorsko strukturo. Tega se stroka tudi dobro zaveda, zato i{~e tak{ne vzvode regionalne politike, ki bi kar najbolj u~inkovito posegli v ob-64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 stoje~i krogotok v regiji. Zaradi medsebojne povezanosti elementov prostorske strukture in dejavnikov gospodarske rasti se lahko namre~ s preudarnim izborom ukrepov stanje dolo~ene regije izbolj{a, ob zanemarjanju njihove prostorske povezanosti pa so lahko intervencije popolnoma brezplodne. V tej lu~i èlimo osvetliti tudi slovensko regionalno politiko. Pri preu~evanju razli~nih vplivov ne moremo mimo temeljnih zna~ilnosti razli~nih konceptov regionalnega razvoja, ki jih lahko zasledimo v strokovni literaturi. Ti nakazujejo celovit razvoj dolo~enega obmo~ja, ki vklju~uje elemente prostorskih struktur, dejavnike gospodarske rasti in tudi regionalno politiko. Opozarjajo na prepletenost razvojnih dejavnikov, ki jo je ob izbiri primernih instrumentov spodbujanja razvoja treba upo{tevati. Vendar je njihova vloga dokaj omejena, saj so to predvsem koncepti, ki temeljijo na aglomeraciji, mreàh, inovativnosti in podobnem; kot taki so recept za nadaljnji razvoj è razvitih obmo~ij, ne pa manj razvitih in strukturno zaostalih obmo~ij z zmanj{evanjem prebivalstva in {ibko gospodarsko strukturo. Z njihovo pomo~jo pa lahko vendarle identificiramo nekatere lastnosti regije, ki so potrebne za uspe{en razvoj. Zato nudijo tovrstni koncepti izhodi{~a, h katerim je treba teìti, pa ~eprav struktura spodbujanega obmo~- ja odstopa od strukture obmo~ij, v katerih lahko zasledimo elemente razli~nih konceptov regionalnega razvoja. Prepri~ani smo namre~, da lahko k razvoju strukturno {ibkej{ih obmo~ij prispeva tudi krepitev ~love{kega in drùbenega kapitala ter inovativnosti, ki je ena bistvenih sestavin omenjenih razvojnih konceptov. Prav tako je bilo treba preu~iti temeljne zna~ilnosti prostorskih struktur, saj smo le tako lahko opredelili vplive, ki jih imajo nanje posamezni projekti. Da bi vplive preu~ili, smo poleg analize celotne slovenske regionalne politike izbrali posamezna obmo~ja in projekte, katere smo s pomo~jo terenskega (ogled investicije v naravi, intervju) in kabinetnega dela (analiza razpolòljivih podatkov in gradiva) kar najbolje analizirali ({tudije primera) ter izoblikovali matriko vplivov, ki smo jih z analizami zaznali. Ugotavljali smo oblike in jakost vplivov, ki jih ima regionalna politika na prostorske strukture in gospodarsko rast. Nekaterih vplivov v naravi {e ni bilo mogo~e zaznati, saj se ti zaradi {ele nedavno kon~anih projektov {e niso mogli odraziti, zato jih tudi nismo mogli empiri~no dokazati. Kljub temu nekatere od njih lahko predvidimo, saj nanje opozarjajo dozdaj{nje izku{nje v podobnih primerih, zato jih upo{tevamo kot potencialne vplive. Ker zaradi raznovrstnosti izbranih projektov nismo mogli odgovoriti na vsa vpra{anja in hipoteze, ki smo si jih zastavili v raziskavi, smo se poleg empiri~no zaznanih vplivov oprli na vplive, ki smo jih lahko dokazali s pomo~jo analize hipoteti~nih sprememb v izbranem modelu (poglavje 6.6.10). Ta nam je omogo~il, da smo potrdili diferenciacijo vplivov regionalne politike in njenih instrumentov po posameznih obmo~jih. Izsledke opravljenih analiz smo sku{ali uporabiti tudi pri oceni vloge dràve kot dejavnika, ki pomembno vpliva na razvoj prostorskih struktur ter pri oblikovanju novih znanstvenih spoznanj o razvoju prostorskih struktur. Dobljeni rezultati so podlaga, na kateri smo lahko na postavljene hipoteze raziskave izoblikovali jasne odgovore. 65 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 5 ANALIZA IZBRANIH DEJAVNIKOV GOSPODARSKE RASTI V SLOVENIJI Pri vsakem vrednotenju moramo poznati kontekst, v katerem se je dolo~en projekt izvajal. Zato smo v prvi fazi analize preu~ili stanje na podro~ju izbranih dejavnikov gospodarske rasti, ki smo jih uporabili tudi za izdelavo tipizacije slovenskih ob~in glede na njihovo razvitost. Sprva smo nameravali tipizacijo uporabiti tudi za preu~evanje razlik v uspe{nosti projektov med posameznimi tipi obmo~ij, a smo zaradi neprimerljivih projektov namero pozneje opustili oziroma jo nadomestili z vzor~nim modelom. Dejavniki gospodarske rasti se po posameznih obmo~jih mo~no razlikujejo. Razlog za to so razli~ne prostorske strukture, ki so glede na njihove zna~ilnosti pomembni spodbujevalci ali zaviralci gospodarske rasti. Zato èlimo na primeru izbranih dejavnikov (aglomeracijskih teènj, ~love{kega kapitala, drùbenega kapitala, inovacij in mreènja podjetij) prikazati zna~ilnosti slovenskega prostora ter na eni strani opredeliti pomembnej{a razvojna sredi{~a in na drugi obmo~ja, ki se soo~ajo s strukturnimi problemi. Tako smo spoznali stopnjo razvitosti slovenskih ob~in in s tem tudi razmere, v katerem se posamezni projekti izvajajo. V tej lu~i lahko analize dejavnikov v nadaljevanju razumemo kot analizo konteksta. 5.1 AGLOMERACIJSKE TE@NJE V nasprotju z ve~ino evropskih dràv aglomeracijske tènje v Sloveniji niso bile pretirano izrazite. K temu je pripomogel policentri~ni razvoj sredi{~, ki je dobrobit razvoja razpr{il na regionalna sredi{- ~a, od njega pa so imela praviloma koristi tudi sredi{~a nekdanjih ob~in. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije se je s preoblikovanjem lokalne samouprave, nastankom razmeroma majhnih ob~in in ~edalje ve~jo dinamiko gospodarskega razvoja za~elo vse ve~ dejavnosti ume{~ati v manj{em {tevilu sredi{~, {e zlasti opazno pa je zgo{~evanje dejavnosti v Ljubljani. V Mestni ob~ini Ljubljana je med letoma 1999 in 2005 nastalo 27.790 novih delovnih mest, kar pomeni 43 % od vseh delovnih mest, ki so v istem obdobju nastala na celotnem dràvnem ozemlju. K temu je veliko prispevalo nepremi{ljeno zgo{~anje vladnih institucij v glavnem mestu, ki je povzro~ilo mo~no rast kakovostnej{ih delovnih mest in se odrazilo tudi v velikih potrebah po visokoizobraèni delovni sili. Ta se je v veliki meri priseljevala iz obrobnih delov Slovenije, kar je pripomoglo k slab{i kvalifikacijski strukturi prebivalstva na obrobju dràve, pa tudi k selektivni socialni eroziji, ker so v Ljubljano odhajali predvsem bolje izobraèni kadri. Aglomeracijske tènje v Sloveniji smo sku{ali ponazoriti z naslednjimi kazalniki: • gostoto prebivalstva leta 2005; • spreminjanjem {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002; • rastjo hi{nih {tevilk med letoma 2002 in 2005; • gostoto delovnih mest leta 2005; • rastjo delovnih mest med letoma 2002 in 2005; • razporeditvijo pla~il za investicije leta 2004. Gostota poselitve kaè nekaj izrazitih obmo~ij koncentracije prebivalstva in obsèna obmo~ja z majhno gostoto poselitve. Zgo{~evanje prebivalstva je izrazito v Ljubljanski kotlini, na Obali, v spodnjem delu Vipavske doline, Zasavju, na obmo~ju med Celjem in Velenjem, v zahodnem delu Koro{ke, na obmo~- ju Maribora in Ptuja ter na celotnem ravninskem obmo~ju ob Muri (slika 8). Popolnoma druga~no podobo kaèjo obmo~ja v alpskem in dinarskem svetu, na Pohorju in Gori~kem. V teh predelih je gostota prebivalcev manj{a, kar lahko v veliki meri pripi{emo neugodnim reliefnim razmeram in obrobni legi. Vendar pa prebivalstvo ni stati~no. V dalj{ih ~asovnih obdobjih lahko zasledimo prerazporeditve, ki so plod selitev in razli~nega naravnega prirastka, ki je tesno povezan s starostno strukturo prebivalstva na dolo~enem obmo~ju. Tako lahko pri spreminjanju {tevila prebivalcev v zadnjem medpopisnem obdobju ugotovimo {tevilne znake mo~ne suburbanizacije ve~jih slovenskih mest (slika 9). Prednja~i seveda Ljubljana s priblìno 40-kilometrskim polmerom suburbaniziranih obmo~ij, ki se po na{ih ugotovitvah 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Gostota poselitve 0,00 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 150,00 150,01 do 986,39 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 8: Gostota poselitve leta 2005 (indeks SI = 100). Spreminjanje {tevila prebivalcev v % –12,18 do –5,00 –4,99 do 0,00 0,01 do 5,00 5,01 do 39,83 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 9: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002. 67 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Spreminjanje {tevila hi{nih {tevilk –226,80 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 150,00 150,01 do 622,51 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 10: Spreminjanje {tevila hi{nih {tevilk med letoma 2002 in 2005 (indeks SI = 100). Gostota delovnih mest 0,00 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 150,00 150,01 do 378,84 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 11: [tevilo delovnih mest na 1000 prebivalcev leta 2005 (indeks SI = 100). 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Nova delovna mesta –652,00 do –500,00 –499,99 do –250,00 –249,99 do 0,00 0,01 do 250,00 250,01 do 500,00 500,01 do 2000,00 2000,01 do 16.649,00 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 12: Spreminjanje {tevila delovnih mest med letoma 2002 in 2005. Pla~ila za investicije 1 do 4.788.792 4.788.793 do 15.468.148 15.468.149 do 38.786.607 38.786.608 do 309.337.339 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 13: Pla~ila za investicije po ob~inah leta 2004. 69 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared (Nared 2002) v koncentri~nih krogih postopno {irijo navzven. Podobno kot v okolici Ljubljane se dogaja tudi v okolici Maribora, Celja, Velenja, Nove Gorice, verjetno pa tudi na obmo~jih Kopra in Novega mesta, vendar se to zaradi velikosti obeh ob~in dogaja znotraj ob~inskih meja in na karti ni razvidno. Spreminjanje {tevila prebivalcev je delno povezano z rastjo {tevila hi{nih {tevilk, ki kaè, katera obmo~- ja so trenutno najprivla~nej{a za gradnjo in naselitev (slika 10). Tudi v tem mo~no izstopata okolica Ljubljane in obmo~je okrog Maribora, opazna pa je tudi rast na Obali ter v okolici Celja in Velenja. Poleg omenjenih sredi{~ je rast {tevila hi{nih {tevilk zaznati tudi na obmo~jih, ki sicer niso pomembnej{a razvojna sredi{~a (Bela krajina, Posotelje). Predvidevamo, da je glavnina tamkaj{nje rasti {tevila hi{nih {tevilk posledica gradnje po~itni{kih hi{. Na prisotnost aglomeracijskih silnic kaè tudi gostota delovnih mest (slika 11). Pri tem kazalniku je koncentracija v posameznih sredi{~ih {e posebej izrazita. Izstopajo ob~ine Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota, Postojna, Slovenj Gradec, Seàna, Idrija, Velenje, Ptuj, [empeter - Vrtojba, @iri, Naklo, Lo{ka dolina, Trzin, Metlika, Nazarje, Zre~e, [tore, Ravne, Roga{- ka Slatina in Kidri~evo. V na{tetih {estindvajsetih ob~inah, ki zavzemajo dobro {estino slovenskega ozemlja in v katerih ìvita dobri dve petini prebivalcev Slovenije (815.180), je kar 482.261 delovnih mest ali skoraj tri petine vseh delovnih mest v dràvi. [e bolj izrazito sliko dobimo, ~e upo{tevamo samo 12 ob~in, ki imajo ve~ kot 10.000 delovnih mest. To so ob~ine Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Velenje, Nova Gorica, Murska Sobota, Ptuj, Domàle in Kr{ko. ^eprav na{tete ob~ine zavzemajo le dobro desetino ozemlja, na katerem ìvi 37 % prebivalcev Slovenije, je v njih na razpolagajo kar s 53 % delovnih mest v dràvi. Sredi{~a teh ob~in so pomembna zaposlitvena sredi{~a, ki nudijo delo prebivalcem blìnje in daljne okolice. Zlasti pomembna je Ljubljana, ki lovke svojega vpliva razpreda po ve~ini slovenskega ozemlja. Da je aglomeracija {e vedno aktiven proces, kaè tudi spreminjanje {tevila delovnih mest med letoma 2002 in 2005 (slika 12). Izlo~imo lahko nekaj razvojnih jeder, kjer je nastalo ve~je {tevilo delovnih mest: Ljubljana in Trzin, obmo~ji med Celjem in Velenjem ter Mariborom in Ptujem. Ve~ delovnih mest je nastalo tudi na Obali, zanimivo sliko pa kaè tudi obmo~je ob doslej zaostajajo~i osi avtocestnega krià (smer severozahod–jugovzhod), ki je, kot kaè, postalo obmo~je ìvahnej{ega razvoja. Povzro- ~ila ga je gradnja avtoceste in s tem làja dostopnost. Na drugi strani se je marsikje {tevilo delovnih mest zmanj{alo. Zlasti zaskrbljujo~e je stanje v Prekmurju, Posavju, Zasavju, na Ko~evskem in v Beli krajini. Veliko delovnih mest je izgubila tudi Postojna. Aglomeracijske tènje potrjujejo tudi pla~ila za investicije v letu 2004 (slika 13). Ta so zlasti velika v Ljubljani, Celju, Mariboru, La{kem, Novem mestu in Kopru. Vendar je to lahko zavajajo~e, saj se investicije spremljajo glede na sedè podjetja, kar lahko popa~i podobo. Lep primer je Celje, ki naj bi bilo delèno zelo velikih investicij. ^e pogledamo podrobneje, spoznamo, da je pomemben investitor v celjski ob~ini Drùba za avtoceste Republike Slovenije (DARS), njene investicije pa so razpr{ene po razli~nih delih dràve. Podoben primer je verjetno tudi v Ljubljani, kjer je sedè nekaterih investicijsko pomembnej{ih podjetij (na primer Mercator, Petrol) (Ravbar 2005; AJPES 2005; Gospodarska zbornica Slovenije 2005). Ugotovimo lahko, da aglomeracijske tènje v Sloveniji obstajajo in da imajo od njih koristi zlasti ve~- ja, è uveljavljena sredi{~a. Najve~je aglomeracijsko sredi{~e je Ljubljana z blìnjo okolico, sledijo obmo~ji med Mariborom in Ptujem ter Celjem in Velenjem, obalno somestje ter obmo~ja Kranja, Novega mesta in Nove Gorice. Preostala obmo~ja so v razvoju ve~inoma zapostavljena in le redkim uspe pritegniti dovolj kapitala ter kvalificirane delovne sile. Zato bi bilo treba razmisliti o mònostih, s katerimi bi obmo~- ja, ki so za zdaj zapostavljena, naredili privla~nej{a za naselitev kapitala in ljudi, saj bo dolgoro~no le tako mogo~e zagotoviti enakomeren razvoj celotnega dràvnega prostora. 5.2 ^LOVE[KI KAPITAL Podobno kot drugje po svetu tudi pri nas prihaja do razlik v zalogi ~love{kega kapitala med posameznimi obmo~ji. Vzroke za to lahko i{~emo v razli~nih mònostih prebivalcev za doseganje izobrazbe, 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 [tevilo {tudentov 0,00 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 136,20 136,21 do 150,00 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 14: [tevilo vpisanih {tudentov na 1000 prebivalcev v {tudijskem letu 2004/05 (indeks SI = 100). Izobrazba 0,00 do 50,00 50,01 do 99,62 99,63 do 150,00 150,01 do 203,90 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 15: Delè prebivalcev z dokon~ano VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe leta 2002 (indeks SI = 100). 71 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared saj je bilo v preteklosti izobraèvanje marsikomu onemogo~eno, ker je prebival na obrobnih obmo~jih in je bilo {olanje v oddaljenih izobraèvalnih sredi{~ih predrago. Marsikje je bila mòna takoj{nja zaposlitev za nekvalificirane delavce, zato ti niso imeli motivacije za nadaljnje izobraèvanje. Vzrok za zgo{~enost visokoizobraènih delavcev v posameznih sredi{~ih je tudi pomanjkanje ustreznih delovnih mest na obrobju in dejstvo, da so izobraèvalne ustanove mo~no zgo{~ene, tako da mnogi {tudentje, ki se v ta sredi{~a priselijo v ~asu {tudija, tam po njegovem koncu tudi ostanejo. Pri ugotavljanju zalog ~love{kega kapitala naletimo na ve~ zadreg. Klju~ni problem je pomanjkanje podatkov, na podlagi katerih bi kakovost ~love{kega kapitala lahko ocenili. Predvsem je problemati~no podro~je zdravja, saj zanj nimamo nikakr{nih podatkov, ki bi bili razpolòljivi na ravni ob~ine. Nekoliko bolj{e je stanje na podro~ju izobraèvanja, kjer razpolagamo s podatki o {tevilu vpisanih {tudentov in deleìh prebivalstva s kon~ano stopnjo dolo~ene izobrazbe. Popisni podatki postreèjo tudi z informacijami o drugih, zlasti neformalnih programih izobraèvanja, usposabljanja in izpopolnjevanja. Sem {tejemo izobraèvalne programe za potrebe dela, za osebnostni razvoj in obe kategoriji hkrati. [tevilo vpisanih {tudentov iz posamezne ob~ine na 1000 prebivalcev kaè ve~jo nagnjenost k izobraè- vanju v osrednji in zahodni Sloveniji, na vzhodu pa je nadpovpre~en vpis {tudentov zgolj iz posameznih ob~in. Zlasti kriti~no je stanje v Pomurski in Zasavski regiji, kjer je koeficient v vseh ob~inah podpovpre- ~en, ter Podravski regiji, kjer dràvno povpre~je presega le ob~ina Ptuj. Na Dolenjskem so nadpovpre~ne le ob~ine Novo mesto, Mirna Pe~ in Ribnica, v Obalno-kra{ki regiji pa zgolj ob~ina Seàna. Posebno zaskrbljujo~e je stanje v ob~inah Osilnica, [martno pri Litiji, Ribnica na Pohorju, Sveta Ana, Cerkvenjak, Razkrìje, Ti{ina, [alovci in Hodo{, kjer je izra~unani koeficient za ve~ kot polovico manj{i od dràvnega povpre~ja. Podobno sliko kaè tudi razporeditev prebivalstva s VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe. V tem kazalniku mo~no izstopata ob~ini Ljubljana in Trzin, ki jima sledi strnjen pas osrednjih gorenjskih ob~in, v skupino ob~in z nadpovpre~nim deleèm pa spadajo praviloma le {e ob~ine z regionalnimi (Nova Gorica, Postojna, Indeks starosti 0,00 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 150,00 150,01 do 272,79 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 16: Indeks starosti po ob~inah leta 2004 (indeks SI = 100). 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Koper, Novo mesto, Celje, Maribor, Murska Sobota) in subregionalnimi sredi{~i (Seàna, Ptuj). Preostali predeli Slovenije imajo podpovpre~en delè visoko izobraènega prebivalstva. Najmanj{ega imajo prekmurske ob~ine ter ob~ine v Halozah, Slovenskih goricah, Posotelju in Zgornji Savinjski dolini. Pomembna je tudi starostna struktura prebivalstva, za kar je verjetno najprimernej{i kazalnik indeks starosti. Ta sicer nima neposrednega vpliva na proizvodni proces, za katerega je bistven ~love{ki kapital, pomemben pa je zato, ker kaè na razmerje med mladimi, ki bodo v prihodnosti vstopili v delovni kontingent, in ostarelimi, ki so iz njega è izstopili. Indeks starosti dosega visoke stopnje zlasti v obmejnih predelih zahodne in jùne Slovenije, Prekmurju, delu Prlekije, Posotelju, Zgornji Savinjski dolini in delu Koro{ke, izvzeta pa niso niti nekatera mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, La{ko, Hrastnik, Trbovlje), v katerih se {tevilo prebivalcev zmanj{uje zaradi suburbanizacije, posledi~no pa se slab{a tudi njihova starostna struktura. Najve~je deleè ostarelega prebivalstva imajo ob~ine Bovec, Kostel, Osilnica, Gornji Petrovci, [alovci in Hodo{. ^eprav kaè indeks starosti v marsikaterem sredi{~u precej nezavidljiv poloàj, ocenjujemo, da so zaradi vsesplo{nega staranja prebivalstva v Sloveniji z vidika razvoja pomembnej{i kazalniki, ki kaè- jo izobrazbeno raven prebivalstva. Zato lahko sklepamo, da so v konkuren~ni prednosti osrednji del Slovenije in {e nekatera pomembnej{a sredi{~a, na primer Maribor, Ptuj, Celje, Novo mesto, Kranj, Nova Gorica, Postojna, Seàna, Koper. 5.3 DRU@BENI KAPITAL Merjenje drùbenega kapitala po ob~inah predstavlja velik izziv, saj tèko najdemo kazalnike, ki bi kazali na medsebojno povezanost prebivalstva, podjetij in institucij. Najbolje bi bilo, ~e bi se preu~evanja lotili z anketiranjem prebivalcev, vendar bi bil obseg potrebnega dela z vidika zmònosti na{e raziskave prevelik. Zato je bilo treba najti druge re{itve. Odlo~ili smo se, da za ugotavljanje drùbenega kapitala [tevilo dru{tev 1 do 52 53 do 103 104 do 155 156 do 3132 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; AJPES © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 17: [tevilo dru{tev po ob~inah leta 2005. 73 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared [tevilo dru{tev na 100 prebivalcev (SI = 100) 0,00 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 150,00 150,01 do 296,14 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40km Slika 18: [tevilo dru{tev na 1000 prebivalcev leta 2005 (indeks SI = 100). uporabimo dru{tveno dejavnost po posameznih ob~inah ter vlaganje posameznih ob~in na podro~jih rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij. Sodelovanje v dru{tvih kaè na interesno povezovanje prebivalcev in njihovo vklju~enost v delujo- ~ih povezavah. V njih lahko pride do izmenjave znanj, krepitve medosebnih stikov, hitrega pretoka informacij in podobno. Zato je ta kazalnik nedvomno primerna podlaga za ugotavljanje socialnih povezav. Vendar pa se tudi tu soo~amo s teàvami. Na razpolago imamo namre~ podatke o {tevilo dru{tev v posamezni ob~ini, ne pa tudi o {tevilu ~lanov posameznega dru{tva. ^e upo{tevamo zgolj {tevilo, je razumljivo, da prihaja do ve~jih vrednosti v ob~inah z veliko prebivalci in/ali veliko povr{ino (Piran, Koper, Nova Gorica, Postojna, Radovljica, Kranj, [kofja Loka, Ljubljana, Domàle, Kamnik, Novo mesto, ^rnomelj, Trebnje, Zagorje, Breìce, Kr{ko, Sevnica, [entjur, Celje, @alec, Velenje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj, Ormò, Ljutomer in Murska Sobota) (slika 17). ^e pa izra~unamo koeficient {tevilo dru{tev na 1000 prebivalcev, celotno podobo nekako obrnemo, saj se najvi{ji koeficient pogosto izkaè prav v manj{ih in redkeje naseljenih ob~inah (Bovec, Sol~ava, Kostel, Kobilje, Hodo{, [alovci in Gornji Petrovci, nekoliko izstopa le Murska Sobota) (slika 18). To je razumljivo, saj so posamezna dru{tva (na primer gasilsko dru{tvo) prisotna v vseh ob~inah ali celo vaseh, ~eprav je {tevilo njihovih ~lanov majhno. Drugo pomembno dejstvo je, da so tradicionalne, prevladujo~e podeèlske skupnosti v primerjavi z mestnimi medsebojno veliko tesneje povezane. Kljub vsemu menimo, da je pomembnej- {e samo {tevilo dru{tev, saj domnevamo, da je v ve~jih mestih tudi {tevilo ~lanov, ki sestavljajo posamezno dru{tvo, ve~je. Na podlagi tega sklepamo, da je socialni kapital ve~ji v mestih, kar podkrepi tudi dejstvo, da je v mestih veliko ve~ mònosti za formalno in neformalno druènje. Naslednji kazalnik, ki odraà stopnjo drùbenega kapitala, je koli~ina sredstev, ki jih ob~ine vlagajo na podro~jih rekreacije, kulture in dejavnosti neprofitnih organizacij. Z njim se prikaèjo razvitost posameznih institucij v ob~ini in prizadevanja ob~in, da tovrstno (infra)strukturo ustvarijo. Zasledimo lahko, 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Sredstva za rekreacijo in kulturo (SI = 100) 9,73 do 50,00 50,01 do 100,00 100,01 do 150,00 150,01 do 596,84 Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; MF © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 19: Sredstva za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij na prebivalca med letoma 1999 in 2004 (indeks SI = 100). da se za te namene ve~ finan~nih sredstev dodeljuje v ve~ini ve~jih sredi{~, izstopajo pa tudi posamezne manj{e ob~ine, na primer Trzin, Oplotnica, Rogatec, Hodo{, Gornji Petrovci. Zaradi teàv, ki smo jih omenili v uvodu, je obseg drùbenega kapitala v posameznih ob~inah zelo tèko opredeliti. Na podlagi razpolòljivih kazalnikov in spoznanj tujih avtorjev menimo, da je zaloga drùbenega kapitala ve~ja v mestih, kjer je vrsta razli~nih dejavnosti, ki omogo~ajo ve~jo vklju~enost prebivalstva, s tem pa tudi hitrej{i pretok informacij in idej. Temu v prid govorijo tudi posamezne organizacije, na primer zavodi, zbornice, kulturne ustanove, pomembne za razvoj drùbenega kapitala, ki so praviloma v mestnih sredi{~ih, le redko pa na podeèlju. 5.4 INOVACIJE V prostoru inovacije razmeroma tèko spremljamo. Uveljavljajo se v zelo razli~nih okoljih in jih je v celoti nemogo~e zajeti. Zato smo se za potrebe ponazoritve razlik v inovativnosti posameznih slovenskih obmo~ij oprli na podeljene patente, ki jih spremlja Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (2005). »Patent je izklju~na pravica fizi~ne ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv.« (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino 2005). Njegova novost oziroma izvirnost se ugotavlja na podlagi stanja tehnike, s tem, da predlagana re{itev pred patentno prijavo ni bila dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug na~in. Izum je na inventivni ravni, ~e predmet izuma ne izhaja iz stanja tehnike, ter industrijsko uporabljiv, ~e se ga lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino 2005). Opozoriti je treba, da patent {e ne pomeni inovacije, saj ni nujno, da ideja zaìvi v praksi. Kljub temu so podatki o patentih ena od mònih poti za ugotavljanje inovacijskega potenciala obmo~ij. 75 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared [tevilo patentov 1 do 10 11 do 50 51 do 100 101 do 296 ob~ine Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; Urad za int. last. © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 20: [tevilo patentov po ob~inah med letoma 2001 in 2004. Patenti na 10.000 prebivalcev 0 do 50 50,1 do 100 100,1 do 150 150 in ve~ Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; Urad za intel. last. © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 21: [tevilo patentov na 10.000 prebivalcev med letoma 2001 in 2004 (indeks SI = 100). 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 [tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev 0 do 50 50,1 do 100 100,1 do 150 150,1 in ve~ Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; IZUM © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 22: [tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev leta 2005 (indeks SI = 100). Število raziskovalcev 1 do 50 51 do 500 501 do 2000 2001 do 6566 ob~ine Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; IZUM © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 23: [tevilo raziskovalcev po ob~inah leta 2005. 77 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Podrobneje smo pregledali prostorsko razporeditev imetnikov registriranih patentov med letoma 2001 in 2004. Kjer je bilo imetnikov dolo~enega patenta ve~, smo glede na {tevilo imetnikov in njihovo prostorsko razporeditev posameznim obmo~jem pripisali sorazmerne deleè. Skupaj smo evidentirali 886 patentov, ki so glede na datum njihove objave razporejeni po posameznih letih (preglednica 4). Preglednica 4: [tevilo objavljenih patentov po letih (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino 2005). leto {tevilo patentov verìni indeks 2001 189 2002 244 129 2003 203 83 2004 250 123 Zaradi majhnega {tevila patentov v posameznem letu smo se odlo~ili za obravnavo celotnega {ti-riletnega obdobja. Absolutne {tevilke kaèjo, da je bila v tem ~asu tretjina patentov v lasti podjetij in posameznikov na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana (296,34). Sledila je Mestna ob~ina Maribor z 69,23 patenta. Med 11 in 50 patentov so imele ob~ine Breìce, Celje, Velenje, Novo mesto, Grosuplje, Medvode, [kofja Loka, Kranj, Radovljica, @iri, Idrija, [empeter - Vrtojba in Koper. Ker je tovrstna razporeditev v veliki meri odvisna od velikosti posameznih razvojnih sredi{~, smo dobljene vrednosti korigirali s {tevilom prebivalcev (slika 21). Za vsako ob~ino smo izra~unali {tevilo patentov v celotnem {tiriletnem obdobju na 10.000 prebivalcev. Povpre~na vrednost za Slovenijo je zna- {ala 4,49, sicer pa so se vrednosti razvr{~ale v razponu od 0 (77 ob~in) do 23,3 (ob~ina Radovljica). Vi{jo stopnjo inovativnosti kaèjo {ir{e obmo~je Ljubljane (ob~ine Brezovica, Grosuplje, Horjul, Dobro-va - Polhov Gradec, Medvode), del Gorenjske (ob~ine @elezniki, Radovljica, Bled, Jezersko, nadpovpre~ni sta tudi ob~ini Kranj in [kofja Loka), obmo~je Idrije in @irov ter posamezne ob~ine, razpr{ene po preostali Sloveniji ([empeter - Vrtojba, Meìca, Ljubno, Vransko, Polzela, [entjernej, Zre~e, Ho~e - Slivnica). Med na{tetimi ob~inami je nekaj zelo redko poseljenih (na primer Jezersko), kar je lahko pri ugotovitvah nekoliko zavajajo~e, saj se kljub majhnemu {tevilu patentov ta obmo~ja uvr{~ajo zelo visoko. Kljub vsemu tèko govorimo o strnjenih obmo~jih ve~je inovativnosti, saj patente prijavljajo posamezniki in podjetja, v ta pa se lahko vozijo tudi delavci iz oddaljenih krajev. Stanje zamegljujejo tudi morebitni nakupi patentnih pravic. Drug razpolòljiv vir podatkov, ki ga pogojno lahko vzporejamo z ve~jo inovativnostjo, je {tevilo raziskovalcev na posameznih obmo~jih. Strokovna literatura (Maier 2004, Heeb 2003, Kitagawa 2004) namre~ pri vzpostavljanju ustvarjalnega in inovativnega okolja opozarja na pomen raziskovalnih institucij. Podatke o raziskovalcih in raziskovalnih organizacijah smo dobili iz IZUM-a, In{tituta informacijskih znanosti Maribor, ki obdeluje podatke Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Tudi raziskovalce in njihove organizacije smo vezali na ob~ine in izra~unali koeficient, ki izra- à {tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev. Koncentracija raziskovalcev je zelo izrazita v pomembnej{ih univerzitetnih (Ljubljana in Maribor) in fakultetnih sredi{~ih (Kranj), drugje se pojavljajo le izjemoma, denimo v ob~inah Jezersko, [empeter - Vrtojba, Idrija, Novo mesto in Velenje. Sledi {e nekaj manj pomembnih sredi{~ (ob~ine Piran, Koper, Lo{ka dolina, @iri, Horjul, [kofja Loka, @iri, Nazarje, [tore, Zre~e in Radenci), drugod pa ni zaslediti pomembnej{ega {tevila raziskovalcev (slika 22). Tudi pri tem kazalniku je treba opozoriti na nekoliko zavajajo~o sliko v redkeje poseljenih ob~inah, kakr{na je na primer ob~ina Jezersko. V absolutnem smislu mo~no izstopa Mestna ob~ina Ljubljana z dvesto raziskovalnimi organizacijami, v katerih je zaposlenih 6566 raziskovalcev oziroma 63,46 % od vseh raziskovalcev v Sloveniji s skupaj 477 raziskovalnimi organizacijami in 10.349 raziskovalci. Sledijo ji ob~ine Maribor s 1229 raziskovalci, 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Kranj s 532 raziskovalci, Novo mesto z 250, Velenje z 224, Koper s 167 in Celje s 125 raziskovalci. Med petdeset in sto raziskovalcev imajo {e ob~ine Idrija, Piran, [kofja Loka, Nova Gorica, @alec in [empeter - Vrtojba. V vseh navedenih ob~inah je slabih 70 % slovenskih raziskovalnih organizacij in ve~ kot 90 % slovenskih raziskovalcev. Raziskovalne organizacije so v 81 ob~inah, vendar v treh ob~inah registrirane organizacije nimajo prijavljenih raziskovalcev. ^e primerjamo {tevilo patentov in {tevilo raziskovalcev po ob~inah, lahko opazimo, da v Ljubljani delè raziskovalcev mo~no presega delè njenih patentov. Vzroke za to lahko i{~emo zlasti v dveh dejavnikih: • med raziskovalce je v{teta ve~ina zdravnikov v Klini~nem centru (606), ~eprav ti ne morejo patenti-rati svojih izumov oziroma so raziskovalci bolj na papirju kot v praksi, • odkritja, znanstvene teorije, matemati~ne metode in druga pravila, na~rti, metode in postopki za duhov-no aktivnost po metodologiji Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino ne veljajo za izume in torej ne morejo biti predmet patentnega varstva, v Ljubljani pa je veliko institucij in raziskovalcev, ki se ukvarjajo prav s tovrstnimi aktivnostmi. Kljub temu smo prepri~ani, da veliko {tevilo raziskovalcev pripomore k vi{ji ustvarjalnosti in inovativnosti obmo~ja. To odraà tudi Pearsonov koeficient korelacije, ki kaè zelo visoko stopnjo odvisnosti {tevila patentov od {tevila raziskovalcev, saj je njegova vrednost kar 0,98. Nekoliko manj{a, 0,78, je povezanost med {tevilom raziskovalcev na 1000 prebivalcev in {tevilom patentov, kar kaè na dejstvo, da so za inovativnost izredno pomembne raziskovalne ustanove, pa tudi, da je ta bolj kot od deleà raziskovalcev v celotnem prebivalstvu odvisna od njihovega absolutnega {tevila. 5.5 GEOGRAFSKI VIDIKI MRE@ENJA PODJETIJ V novi ekonomski geografiji je za razvoj posameznega obmo~ja klju~no povezovanje politi~nih, gospodarskih in/ali socialnih razvojnih akterjev. Glavna pozornost je namenjena povezovanju podjetij kot temeljnih gibal razvoja, saj ustvarjajo ekonomsko podlago vsega drùbenega delovanja in s tem ustrezno visok ìvljenjski standard. Prednosti, ki jih prina{ajo podjetni{ke mreè in grozdi, so pristojne s podro~ja gospodarske politike napeljale, da podprejo povezovanje podjetij in s tem sku{ajo pove~ati gospodarsko rast in okrepiti regionalni razvoj. Zato je Vlada Republike Slovenije oblikovala vrsto ukrepov za oblikovanje mrènih gospodarstev. Ker ima tovrstna zasnova gospodarstva praviloma prostorske u~in-ke, smo se lotili preu~evanja prostorske razporeditve podjetij, ki sestavljajo interesna zdruènja, in posku{ali odkriti temeljne tipe mrènih prostorskih vzorcev ter mòne posledice tovrstne razporejenosti podjetij za nadaljnji razvoj. Raziskavo smo zasnovali na teoretskih izhodi{~ih, ki jih opredeljuje tuja literatura, pri ~emer smo se soo~ili s {tevilnimi teàvami. Vzrok je neprimerljivost mednarodnih strokovnih terminov na tem podro~- ju z izrazjem, ki ga za tovrstno povezovanje uporabljajo slovenska podjetja in politika. Gre namre~ za klju~ne razlike razumevanja grozda, ki ga slovenska praksa pojmuje kot obliko institucionalne povezanosti med sorodnimi podjetji, nastalo samoiniciativno ali na podlagi vladnega programa pospe{evanja grozdenja podjetij. Tak{no pojmovanje odstopa od zapovedane spontane koncentracije podjetij v dolo~enem lokalnem ali regionalnem okolju in od praviloma neformalne povezanosti podjetij, saj so upo{tevane le institucionalizirane povezave podjetij, ki so nastale z zavestnim delovanjem, ne pa, kot pravijo teorije o grozdih, na podlagi prednosti, ki jih podjetjem zagotavlja prostorska bliìna. Zato je pri povezovanju slovenskih podjetij primerneje govoriti o podjetni{kih mreàh. Obravnavamo prostorske zna~ilnosti mrè podjetij, ki so se v Sloveniji oblikovale v letih 2001, 2002 in 2003. Podlaga za njihovo ugotavljanje so podatki o grozdih Ministrstva za gospodarstvo, ki je spod-bujalo tovrstno povezovanje. Ker v posredovanem gradivu ni podatkov o prostorski razprostranjenosti podjetij v posamezni mreì, smo se pri dolo~anju le-te osredoto~ili na sezname ~lanov interesnih povezav, ki jih lahko zasledimo na spletu. Na{li smo dvanajst spletnih strani (medmrèje 7–18), ki glede na razpise iz let 2001, 2002 in 2003 predstavljajo tri ~etrtine zdruènj, prejemnikov pomo~i. 79 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Na podlagi lokacije podjetij smo s horolo{ko metodo in metodo podobnosti oblikovali prostorske tipe mrè ter pritrdili Rosenfeldu (2005), ki pravi, da uspeha povezave ne moremo opredeljevati s {tevilom njenih ~lanov ali pridobljenih podpor, temve~ le na podlagi skupnih aktivnosti. Prav tako mreè ne moremo prostorsko omejevati, saj je njen obseg odvisen od sposobnosti podjetij, da ohranjajo tesne medsebojne stike. Vendar predvidevamo, da imajo oblikovane mreè dolo~ene prostorske zna~ilnosti, ki lahko v dalj- {em ~asovnem obdobju vplivajo na razli~en razvoj posamezne mreè ter na gospodarsko uspe{nost obmo~ja, prek katerega se mreà razteza. Ker so mreè, ki jih spodbuja dràva, mlaj{e, je tipizacijo nesmiselno nadgrajevati glede na razvojne stopnje, ki so jih na tujih primerih ugotovili posamezni raziskovalci, na primer Rosenfeld (2005) v primeru grozdov. Zaenkrat tudi {e nismo globlje posegli v ostale zna~ilnosti povezovanja, kot so oblikovanje podpornega okolja, razpolòljivost kapitala ter u~inki, ki jih ima delovanje mreè na podjetja, ki jo sestavljajo. Tovrstnim raziskavam smo se odrekli zato, ker so povezave med podjetji v za~etni fazi razvoja in zato v kratkem ~asu {e niso mogle dati vidnej{ih rezultatov, zlasti ne takih, ki bi se odraàli v prostoru. Zaradi zgoraj omenjenih terminolo{kih zagat so v tem poglavju grozdi mi{ljeni na na~in, kot jih pojmuje vlada. Gre torej za proizvodne/storitvene sisteme, ki vklju~ujejo proizvajalce kon~nih proizvodov in storitev, specializirane dobavitelje sestavnih delov, proizvajalce komplementarnih proizvodov/storitev, ponudnike orodij in dopolnilnih storitev, podjetja z dopolnilnimi znanji, know-howom in tehnologijami, vladne ustanove, raziskovalne in svetovalne ustanove ter kupce (Jakli~, Coti~ Svetina in Zagor{ek 2004, 4). Zaradi pozitivnih u~inkov sta grozdenje in mreènje postala ena od mònih strategij spodbujanja gospodarskega in regionalnega razvoja. Tem spoznanjem sledi tudi slovenska vlada, ki je leta 1999 za~e-la s preu~evanjem mònosti za razvoj grozdov v Sloveniji. Kot so pokazali rezultati raziskave, ki jo je Ministrstvo za gospodarstvo opravilo leta 1999, potencialni grozdi niso imeli mo~ne geografske osredoto~enosti, saj so bila medsebojno {ibko povezana podjetja razpr{ena po celi Sloveniji. Proizvodni/storitveni sistemi prav tako niso dosegali kriti~ne mase podjetij, potrebna infrastruktura za razvoj grozdov pa je bila v za~etni fazi. Takrat naj torej grozdi podjetij {e ne bi obstajali (Jakli~, Coti~ Svetina in Zagor{ek 2004). Pozneje je Ministrstvo za gospodarstvo v Programu ukrepov za pospe{evanje podjetni{tva in konkuren~nosti za obdobje 2002–2006 (medmrèje 19) kot enega bistvenih vzgibov za krepitev konkuren~nosti predvidelo povezovanje podjetij. Omenjeni program je operativni na~rt izvajanja politike razvoja podjetni{kega sektorja in konkuren~- nosti z vidika dodeljevanja finan~nih spodbud podjetjem. Sledi zastavljenemu cilju razvojne politike, to je pove~anju gospodarske u~inkovitosti in mednarodne konkuren~nosti slovenskega gospodarstva. Zastavljeni cilj sku{a vlada dose~i s pove~evanjem deleà dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, kar bi privedlo do gospodarske strukture, primerljive s strukturo Evropske unije, pa tudi z izbolj{anjem konkuren~nih sposobnosti podjetij ter z izena~evanjem ekonomske sposobnosti slovenskih regij (medmrèje 19). Program nudi podlago za spodbujanje razli~nih oblik povezav med podjetji. Vlada na eni strani teì k vertikalnemu povezovanju znotraj proizvodno-dobaviteljskih verig, na drugi pa z razvijanjem grozdov spodbuja horizontalno povezovanje podjetij, ki naj bi temeljilo na pove~evanju vlaganja v znanje in tehnolo{ki razvoj, specializaciji in krepitvi klju~nih sposobnosti podjetij, kar bo omogo~alo prodornej{i nastop podjetij in skupin na mednarodnih trgih. Vzporedno s spodbujanjem mrènega povezovanja podjetij se krepi njihovo podporno okolje, bodisi s pomo~jo dualnega sistema izobraèvanja bodisi z vav~erskim sistemom svetovanja, poleg tega pa podjetni{ki inkubatorji in tehnolo{ki parki ustvarjajo ugodno klimo za nastajanje novih podjetij. V obravnavanih treh letih se je pod okriljem vladnih razpisov oblikovalo {estnajst nacionalnih grozdov (preglednica 5) ter ve~ lokalnih grozdov mikropodjetij in malih podjetij. S spodbujanjem lokalnih grozdov mikropodjetij in malih podjetij pridejo do izraza lokalni viri, s ~imer se lahko ublaìjo vplivi globalnega trga. Temeljni merili za lokalne grozde sta, da imajo podjetja manj kot 50 zaposlenih (mikropodjetja in mala podjetja) in da so zgo{~ena v polmeru 50 km. Zaenkrat {e ne moremo govoriti o ve~jih rezultatih tovrstnega povezovanja, saj ve~ina podjetij pri- ~akuje pozitivne u~inke {ele na dalj{i rok (Jakli~, Coti~ Svetina in Zagor{ek 2004). 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Preglednica 5: Pobude razvoja nacionalnih grozdov v Sloveniji za leta 2001, 2002 in 2003 (Jakli~, Coti~ Svetina in Zagor{ek 2004; podatki veljajo za leto 2004). nosilno podjetje ali {tevilo {tevilo zaposlenih obravnava è ustanovljeni grozd ~lanov v ~lanih grozda mala in srednja velika nosilci podporne podjetja podjetja znanja institucije leto 2001 Slovenski avtomobilski grozd 21 22 7 0 17.162 + Transportno-logisti~ni grozd 6 5 4 0 14.340 + Orodjarski grozd 14 2 9 2 1670 + leto 2002 Grozd plasttehnika 72 8 6 2 6000 + Lesarski grozd 9 12 3 2 7288 + GIZ geodetskih izvajalcev 80 0 4 0 900 + Grozd KGH 9 3 2 4 3100 + Grozd proizvajalcev visokotehnolo{ke opreme 9 2 3 2 4000 + leto 2003 Slovenski kongresni grozd 16 9 2 2 5000 – Grozd informacijskih tehnologij eAliansa 13 0 3 3 200 + Grozd manj{ih hotelov Slovenije 30 0 2 3 300 – Slovenski ekolo{ki grozd 10 0 5 0 1976 + Inovativni tekstilni industrijski grozd 13 4 4 0 3000 + Slovenski gradbeni grozd – – – – – + Grozd URE in OVE (Zavod grozd TREE) 11 0 4 4 542 – Zavod daljinska energetika 22 5 22 5 1020 – Analiza mrè, ki so se v Sloveniji oblikovale v preteklih letih, je pokazala, da so se povezovala podjetja iz zelo razli~nih panog. V nekaterih primerih je zaslediti tènje po zdruèvanju poslovnih subjektov na prostorsko omejenem delu, vendar je ve~ina interesnih zdruènj imela ~lane razpr{ene po celotni dràvi, kar je po na{em prepri~anju posledica majhnosti Slovenije, ki omogo~a vsakodnevni stik med predstavniki posameznih podjetij, pa tudi razmeroma majhnega {tevila podjetij v isti ali podobni dejavnosti. Zato lahko mreà poveè zadovoljivo {tevilo ~lanov le, ~e zajame obmo~je celotne dràve. Dodaten razlog za {ir{o zasnovanost mrè je tudi koncentracija univerz in raziskovalnih ustanov, kar je pomembno zlasti v visokotehnolo{kih panogah, ki potrebujejo mo~no podporo izobraèvalnih in raziskovalnih institucij. Ker so te pove~ini zgo{~ene v Ljubljani in Mariboru, sta ti dve obmo~ji s svojimi predstavniki udeleèni skoraj v vseh mreàh. ^eprav prevladujejo povezave med podjetji na obmo~ju celotne Slovenije, je podrobnej{a raziskava Savinjsko-[ale{ke regije (Nared 2006a) poleg »nacionalnih grozdov« razkrila tudi lokalne in regionalne grozde, ki pa so ve~inoma manj sofisticirani in z manj{o stopnjo institucionalizacije medsebojne povezanosti. Nekaterim med njimi lahko pripi{emo zna~aj grozda. Glede na vzorec razporeditve ~lanov zdruènja v prostoru (slika 24) lahko opredelimo tri tipe mrè: • strnjene mreè (eAliansa, Grozd proizvajalcev visokotehnolo{ke opreme, Transportno logisti~ni grozd); • ve~jedrne mreè (Grozd KGH, Grozd plasttehnika, Orodjarski grozd, Slovenski ekolo{ki grozd); • razpr{ene mreè (Slovenski gradbeni grozd, Slovenski lesarski grozd, Slovenski avtomobilski grozd, GIZ geodetskih izvajalcev, Inovativni tekstilni industrijski grozd). Za strnjene mreè je zna~ilna dokaj izrazita zgo{~enost na geografsko omejenih obmo~jih, s ~imer se pribliàjo pojmovanju grozda, saj praviloma ne presegajo obmo~ja, ki je zaledje delovne sile 81 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared tip mreè primer strnjena mreà ve~jedrna mreà razpr{ena mreà Slika 24: Shematski prikaz posameznih tipov mrè. sredi{~nega obmo~ja mreè. Tak{en obseg laj{a hiter pretok informacij med podjetniki, obenem pa omogo~a tesno povezanost med gospodarstvom in javno sfero. Zaradi ve~je zgostitve interesno povezanih podjetij so odprta tudi vrata za razvoj podpornih institucij. ^eprav je nastanek tovrstnih mrè vzpodbujen umetno, lahko v prihodnosti pri~akujemo spontano kopi~enje sorodnih dejavnosti in s tem oblikovanje klasi~nega grozda. Ve~jedrne mreè so sestavljene iz ve~ manj{ih prostorsko lo~enih skupin podjetij, pri ~emer morajo biti skupine bistveni del ~lanov mreè, ~eprav so lahko posamezna podjetja tudi zunaj dolo~ene skupine. Tovrstna oblikovanost je lahko posledica è obstoje~ih povezav na posameznih lokalnih obmo~jih ali zgo{- ~evanja podjetij dolo~ene panoge na najprimernej{ih lokacijah. Veliko vlogo pri tovrstnemu povezovanju imajo univerzitetna sredi{~a, ki lahko z osredoto~enostjo pomembnih razvojnih ustanov vzpodbujajo ume{~anje podjetij z visokimi potrebami po novemu znanju. Te izobraèvalne in raziskovalne ustanove so lahko tudi same ~lanice mreè in è same po sebi sestavljajo ve~ prostorsko lo~enih skupin. Po Slika 25: Prostorska razporeditev mrè v Sloveniji (Podatki o grozdih 2005). P 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 km rozd 05 ijski g rozd o 0 v 4 rozd rozd rozd v visok ajalce 03 ajalce vtomobilski g rozd olo{ki g radbeni g 02 , 2005 e opreme rozd tno logisti~ni g 0 vativni tekstilni industr venski a venski ek venski g anez NaredJ Ob~ine Ino Slo : Grozd KGH Grozd proizv tehnolo{k Grozd plasttehnika Orodjarski g Transpor EAliansa Slo Slo Lesarski g GIZ geodetskih izv vtor 01 A © GIAM ZRC SAZU 83 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared na{em prepri~anju je tovrstna oblikovanost mreè podlaga za nastanek novih lokalnih mreìn grozdov, {e zlasti, ~e se dejavnost, ki jo opravljajo v mreò vklju~ena podjetja, hitro razvija. Da bi povezava tovrstni razkroj prepre~ila, mora zagotoviti dovolj veliko kohezivnost, kar pa lahko doseè le z uspe{nim delovanjem in ustvarjanjem tak{nih u~inkov, ki bodo vklju~ena podjetja spodbujali k nadaljnjemu sodelovanju. Za razpr{ene mreè je bolj kot tesna prostorska zgo{~enost zna~ilna mo~na sektorska povezanost. Ker so podjetja precej vsaksebi, lahko njihovo medsebojno povezanost zagotavljajo velika potreba po povezovanju (na primer ve~ja konkuren~nost v dobi globalizacije) ali obetajo~i rezultati medsebojne povezanosti. Posamezna obmo~ja zgo{~enosti podjetij se sicer lahko pojavijo tudi v tem tipu mrè, vendar tovrstne skupine v celotni mreì ne predstavljajo pomembnega deleà. Kot lahko razberemo iz slovenskih primerov, gre za zelo obsène povezave podjetij, ki se ukvarjajo z manj zahtevnimi proizvodi, na primer lesna in tekstilna industrija, ali pa z dejavnostmi, ki so tradicionalno vezane na veliko {tevilo podi-zvajalcev, na primer avtomobilska industrija. Prostorska predstavitev mrè (slika 25) nam kaè nekaj izrazitih obmo~ij, ki so nadpovpre~no nagnje-na k povezovanju. Najprej je treba omeniti najpomembnej{i univerzitetni sredi{~i Ljubljano in Maribor. @e iz tega, da sta tudi najve~ji slovenski mesti, lahko sklepamo, da je v njiju kar precej podjetij, vklju- ~enih v razli~ne mreè. Vendar nas to ne sme napeljati k sklepu, da je {tevilo podjetij, vklju~enih v razli~ne mreè, kakorkoli povezano z velikostjo naselja, o ~emer pri~ata na primer razli~no velika Kranj in [entjernej, oba s po {tirimi tovrstnimi podjetji. Zato je smiselno iskati vzroke v è prej omenjenih izobraèvalnih in raziskovalnih ustanovah, ki se pogosto pojavljajo kot temeljni partnerji mrè, obenem pa v svojo bli- ìno vabijo skoraj vsa visokotehnolo{ka podjetja, saj so ta izrazito odvisna od hitrosti pretoka informacij in dosegljivosti najnovej{ih znanstvenih spoznanj. Zanimivo podobo kaè tudi obmo~je med Celjem in Velenjem, kjer lahko govorimo o regionalni koncentraciji podjetij, povezanih v mreè, kar kaè na povezovanju prijazno razvojno okolje, ki je lahko v prihodnosti klju~no za nastanek inovativnih grozdov. Tovrstne procese je è mogo~e zaznati v Velenju (Nared 2006a), saj je tam ve~ klju~nih ustanov za oblikovanje obravnavanih mrè na nacionalni ravni, opaziti pa je tudi mo~an lokalni splet sodelovanja gospodarskih, izobraèvalnih in javnih institucij. Med ostalimi obmo~ji velja omeniti {e obalno somestje, òje obmo~je Nove Gorice, Novo mesto, Slovenj Gradec, zasavska mesta, ljubljanske satelite (Grosuplje, Domàle, Kamnik), Slovenske Konji-ce, Tolmin, Postojno, [kofjo Loko, Ptuj in Lenart v Slovenskih goricah. Razmeroma {ibko so pri povezovanju zastopani gorenjski del industrijskega polmeseca, celotna Pomurska regija, pa tudi Posavje, in, ~e izvzamemo regionalna sredi{~a, Dolenjska, Notranjska in Gori{ka. Na podlagi tovrstnega prikaza mrè lahko sklepamo o oblikovanju nekaj òjih razvojno naravnanih obmo~ij, ki bodo v prihodnosti najpomembnej{i nosilci slovenskega razvoja, na drugi strani pa je velik del obmo~ij razmeroma pasiven, kar lahko povzro~i zmanj{anje njihove konkuren~nosti in razvojno zaostajanje. ^eprav je temeljni vzvod za nastanek mrè v podjetjih samih, to ne izklju~uje vloge javnega sektorja, ki lahko na razli~ne na~ine vzpodbuja razvoj. Politi~ne institucije lahko zagotovijo primerno infrastrukturno opremljenost obmo~ja, poleg tega je njihov prispevek klju~en tudi pri razvoju ~love{ke-ga in drùbenega kapitala. V tem duhu mora oblast skrbeti za kakovostno visoko{olsko izobraèvanje, ki bo omogo~ilo vzgojo in razvoj strokovnjakov ter s tem ve~jo mònost kreiranja inovacij. Oblast ima na skrbi tudi dovolj pròno zemlji{ko politiko, ki mora podjetjem zagotavljati mònosti za nadaljnji razvoj, obenem pa mora investitorjem omogo~iti dovolj hitro pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za ustanovitev podjetja kot tudi za morebitno gradnjo proizvodnih in poslovnih prostorov (ponudba tipskih projektnih re{itev po vzoru tipskih hi{ iz stanovanjske gradnje). Politi~na elita lahko v sodelovanju s podjetniki oblikuje {tevilne razvojne sheme, temelje~e na javno-zasebnem partnerstvu, in pomaga pri vzpostavitvi ugodnega ozra~ja, naklonjenega podjetni{tvu. Dolo~en vpliv ima tudi na dodeljevanje finan~nih spodbud, ki so za razvoj mrè velikokrat nujne, saj nastajajo~e mreè v za~etni fazi {e niso sposobne pritegniti dovolj kapitala. Politi~ne strukture lahko odigrajo pomembno vlogo tudi pri kandidiranju podjetij za dràvna 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 ali evropska razvojna sredstva, pri ~emer lahko pomagajo zagotavljati sredstva za soudelèbo pri investicijah. Vendar pa vpetost javnega sektorja v lokalno gospodarsko omrèje ni samoumevna. Treba je namre~ upo{tevati na~elo svobodne konkurence, ki do dolo~ene mere omejuje protekcionisti~no vedenje oblasti v razmerju do mati~nih podjetij, na drugi strani pa morajo biti s sodelovanjem med javno in zasebno sfero izpolnjeni dolo~eni {ir{i drùbeni cilji, ki so pravzaprav temeljni motiv za vsa udejstvovanja javnega sektorja v zasebnem gospodarstvu. 5.6 TIPIZACIJA OB^IN GLEDE NA NEKATERE SPLO[NE KAZALNIKE RAZVOJA IN IZBRANE DEJAVNIKE GOSPODARSKE RASTI Kot smo è omenili, je z regionalnorazvojnega vidika klju~en splet prostorske strukture in gospodarske rasti, ki skupaj oblikujeta sklenjena obmo~ja s specifi~nim regionalnim razvojem. ^e ho~emo poiskati posameznim obmo~jem prilagojene ukrepe in instrumente, je treba razbrati razli~ne tipe obmo- ~ij in preu~iti njihove strukture. To omogo~a opredelitev razvojnih prednosti in slabosti obmo~ij ter s tem dolo~itev temeljev prihodnjega razvoja, pa tudi tistih struktur, v katere je treba pose~i za dosego pozitivnih razvojnih u~inkov. Ker smo èleli tipizacijo, prilagojeno potrebam raziskave, se nismo ozirali na razli~ne poskuse tipizacij, ki so jih v preteklosti naredili slovenski geografi, na primer Vladimir Klemen~i~ (1974), Marjan Ravbar (1999a) in Janez Nared (2002). Oprli smo se na kazalnike, ki odraàjo stanje na podro~ju dejavnikov gospodarske rasti, dodali pa smo tudi nekaj splo{nih. Tipizacijo razvitosti ob~in smo izvedli s pomo~jo 18 kazalnikov in odstopanja njihovih vrednosti v posamezni ob~ini od dràvnega povpre~ja. Uporabili smo {tiri razrede: dva za nadpovpre~no in dva za podpovpre~no odstopanje. Meje razredov so bile od 0 do 50, od 50,1 do 100, od 100,1 do 150 ter 150,1 in ve~; pri ~emer je bilo povpre~je za Slovenijo 100. Pri podjetni{kih mreàh je bilo vrednotenje nekoliko prilagojeno, saj so meje med razredi dolo~ene glede na {tevilo podjetij, ki so se v ob~ini povezovala v mreè. Preglednica 6: Kazalniki, uporabljeni pri tipizaciji ob~in. skupina kazalnikov kazalniki aglomeracijske tènje gostota poselitve spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 spreminjanje {tevila hi{nih {tevilk med letoma 2002 in 2005 {tevilo delovnih mest na 1000 prebivalcev spreminjanje {tevila delovnih mest med letoma 2002 in 2005 razporeditev pla~il za investicije v letu 2004 ~love{ki kapital {tevilo vpisanih {tudentov na 1000 prebivalcev delè prebivalcev z dokon~ano VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe indeks starosti drùbeni kapital {tevilo dru{tev na 1000 prebivalcev sredstva za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij na prebivalca inovativnost {tevilo patentov na 10.000 prebivalcev {tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev mreènje podjetij {tevilo podjetij v ob~ini, ki se povezujejo v mreè splo{ni kazalniki razvitosti bruto osnova za dohodnino registrirana stopnja brezposelnosti dodana vrednost na prebivalca delè delovnih mest v kmetijstvu 85 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Vsak razred smo ovrednotili s to~kami. Pri podatkih, ki kaèjo na ugodno stanje, ~e so nadpovpre~- ni (na primer rast prebivalstva), smo mo~no nadpovpre~no odstopanje ovrednotili z dvema to~kama, nadpovpre~no odstopanje pa z eno. Podpovpre~nim vrednostim smo dodali negativni predznak, –1 za podpovpre~no in –2 za mo~no podpovpre~no odstopanje. Pri podatkih, ki kaèjo na ugodno stanje v primeru, ko so podpovpre~ni (na primer indeks starosti), je bilo to~kovanje ravno obratno, od –2 za mo~no nadpovpre~ne vrednosti do 2 za mo~no podpovpre~ne vrednosti. Tako pridobljene to~ke smo se{teli, nakar smo ob~ine glede na doseèno {tevilo to~k razvrstili v mo~no nadpovpre~no razvite ob~ine, nadpovpre~no razvite ob~ine, podpovpre~no razvite ob~ine in mo~no podpovpre~no razvite ob~ine. Preglednica 7: Podatki po posameznih tipih ob~in. tip ob~ine {tevilo delè delè gostota delè gostota delovnih spreminjanje ob~in povr{ine {tevila prebivalstva delovnih mest ({tevilo {tevila (%) prebivalcev ({tevilo mest delovnih mest prebivalcev (%) prebivalcev (%) na 1000 med letoma na km2) prebivalcev) 1991 in 2002 (%) mo~no nadpovpre~no 2 1,4 13,5 954 23,7 713 –1,1 razvite ob~ine nadpovpre~no 26 16,2 32,9 200 39,3 484 1,9 razvite ob~ine podpovpre~no 94 52,4 38,4 72 28,0 297 3,4 razvite ob~ine mo~no podpovpre~no 71 30 15,2 50 9,0 241 –0,6 razvite ob~ine Mo~no nadpovpre~no razviti ob~ini sta le Mestna ob~ina Ljubljana in ob~ina Trzin. To je odraz razmeroma mo~ne centralizacije po osamosvojitvi Slovenije, pa tudi dejstva, da je bila Ljubljana è prej klju~ni motor slovenskega razvoja. Njen vpliv je poleg okrepljenih upravnih struktur pove~evala tudi vse opaznej{a aglomeracija gospodarskih dejavnosti, ki so se tu ume{~ale na podlagi primerjalnih konkuren~nih prednosti, saj jim bliìna vladnih, finan~nih, raziskovalnih, izobraèvalnih in ostalih podpornih ustanov, ob zagotovljeni masi porabnikov, zagotavlja razmeroma ugodne razmere za poslovanje. V tej lu~i lahko razvitost Trzina razumemo kot u~inek prelivanja pozitivnih vplivov centralizacije na blìnje zaledje, s ~emer se nakazuje tudi delna {iritev funkcij iz prenatrpane Ljubljane v blìnje zaledje, kjer je mogo~e opaziti pospe{en razvoj nekaterih, zlasti storitvenih dejavnosti. Ob~ini zajemata poldrugi odstotek slovenskega ozemlja, na katerem prebiva 13,5 % prebivalcev Slovenije. Zato je obmo~je zelo gosto poseljeno (954 prebivalcev na km2), v obeh ob~inah pa je skoraj ~etrtina delovnih mest v dràvi. Vendar pa ima hiter razvoj tudi nekatere negativne posledice, ki se kaè- jo v skokoviti rasti cen nepremi~nin, vzporedno pa, ob è dalj ~asa potekajo~i suburbanizaciji, tudi postopnem zmanj{evanju {tevila prebivalcev in staranju prebivalstva. Kljub temu ta tip ob~in predstavlja obmo~ja z najbolj{imi razvojnimi potenciali, bogatim ~love{kim in drùbenim kapitalom, ugodnimi finan~nimi kazalniki, mo~nimi gravitacijskimi tènjami ter razvejeno inovativno in razvojno dejavnostjo. Naslednji tip ob~in so nadpovpre~no razvite ob~ine, ki zajemajo {estino slovenskega ozemlja in tretjino prebivalcev Slovenije. V njih je 39,3 % delovnih mest, kar pomeni, da so v njih pomembna zaposlitvena sredi{~a. Izjeme so ob~ine Menge{, [kofljica, Grosuplje, [kofja Loka, Medvode, Domàle, Brezovica, @alec, Izola in Piran, ki visoko raven razvitosti vsaj delno dosegajo na podlagi mo~nega vpliva sosednjih dobro razvitih sredi{~. Rast prebivalstva je na ravni dràvnega povpre~ja, gostota poselitve pa je dvakrat ve~ja od njega. Ker se v tem tipu ob~in pojavlja kar devet regionalnih sredi{~ (z izjemo zasavskega in spodnjeposavskega), so te ob~ine klju~ne za nadaljnji razvoj policentri~nega sistema poselitve in s tem ~im bolj skladnega regionalnega razvoja. Imajo razmeroma ugodno zalogo ~love{- 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Razvojni tipi ob~in mo~no podpovpre~no razvite ob~ine podpovpre~no razvite ob~ine nadpovpre~no razvite ob~ine mo~no nadpovpre~no razvite ob~ine Avtor: Janez Nared Viri: © GURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 26: Tipi ob~in glede na stopnjo razvitosti. kega in drùbenega kapitala, zaskrbljujo~e okoli{~ine pa so zmanj{evanje {tevila delovnih mest v kar dvanajstih od {estindvajsetih ob~in, ter razmeroma {ibki inovativnost in razvojna usmerjenost posameznih sredi{~. Podpovpre~ne razvojne tènje so zastopane na ve~ kot 80 % slovenskega ozemlja, kjer ìvi dobra polovica prebivalstva Slovenije. Od tega je na obmo~jih, ki spadajo v tip podpovpre~no razvitih ob~in (zavzemajo 52 % ozemlja), 38,4 % prebivalcev Slovenije, na obmo~jih mo~no podpovpre~no razvitih ob~in pa 15,2 % prebivalcev, ki ob razmeroma majhni gostoti poselitve (50 prebivalcev na km2) pose-ljujejo 30 % slovenskega ozemlja. Na obeh obmo~jih je ~utiti primanjkljaj delovnih mest, {ibki pa so tudi ostali dejavniki, ki imajo pomemben vpliv na gospodarsko rast. Stanje je nekoliko bolj{e v skupini 94 podpovpre~no razvitih ob~in, kjer je vzpodbudna predvsem rast prebivalstva, ki kaè na to, da so te ob~ine pomembno zaledje razvojnih sredi{~ in privla~ne za priseljevanje, na podlagi katerega si lahko obetamo tudi postopno razvojno prebujanje. Zlasti zaskrbljujo~e je stanje v 71 mo~no podpovpre~no razvitih ob~inah, ki so glede na izbrane kazalnike v povsem brezupnem poloàju. Zajemajo ve~ji del Prekmurja, Slovenskih goric, Prlekije, Haloz, Pohorja, Zgornje Savinjske doline, Posotelja, Spodnjega Posavja, Kozjanskega, Bele krajine, Pokolpja, Suhe krajine, Blok, Brkinov, doline Reke, Krasa, Gori{kih Brd in Poso~ja. Na è prej redko poseljenih obmo~jih se delovnih mest in {tevilo prebivalcev {e naprej zmanj{uje, zato je slaba tudi demografska struktura, tako da v prihodnje ni pri~akovati kak{nih opaznej{ih razvojnih zasukov. Zlasti zaskrbljujo~e je, ker so prav ta obmo~ja vseskozi prejemniki pomo~i iz naslova regionalne politike, a je bila ta o~it-no v vseskozi neuspe{na, saj prakti~no ni obmo~ja, kjer bi se razvojni tokovi bistveno spremenili. Tako kot je bilo mogo~e opaziti è v {tevilnih dozdaj{njih raziskavah, so najslab{e razvita tista obmejna in hribovita obmo~ja, ki so razmeroma oddaljena od ve~jih razvojnih sredi{~. Vendar pa lahko med razvojno zaostale uvr{~amo tudi celotne regije, saj v Pomurski regiji pozitivno odstopa le Murska Sobota, v Podravski Maribor in Ptuj, v Jugovzhodni Sloveniji Novo mesto, v Notranjsko-kra{ki regiji Postojna, 87 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared v Koro{ki Slovenj Gradec, v Zasavski in Spodnjeposavski pa sploh ni sredi{~a, ki bi presegalo dràv-no povpre~je. Stalnica pa so tudi razvitej{a obmo~ja. Mednje uvr{~amo Ljubljano z blìnjo okolico, del Gorenjske ([kofja Loka, Kranj, Radovljica), obalno somestje, Novo Gorico s [empetrom in Vrtojbo, Idrijo in @iri, Novo mesto, Celje, @alec, Velenje, Slovenj Gradec, Zre~e, Maribor, Ptuj in Mursko Soboto. Zato bi bil morda na mestu razmislek o tem, da bi ve~je spodbude usmerjali prav v ta sredi{~a, s ~imer bi krepili tamkaj{nje razvojne potenciale, ki bi ob ustreznih razvojnih odlo~itvah lahko povzro~ili u~inek prelivanja ter s tem krepitev funkcijskega zaledja omenjenih mest. Iz izvedene tipizacije lahko ugotovimo tudi, da so posamezne regije izredno heterogene, zato si lahko zastavimo vpra{anje o smiselnosti skupnih razvojnih programov, saj se izhodi{~a posameznih ob~in mo~no razlikujejo. S tem seveda ne èlimo zmanj{evati pomena regionalnih razvojnih programov, vendar bi bilo verjetno dobro razmisliti o nekak{nih dvotirnih ukrepih, kjer bi se na eni strani zagotavljala minimalna oskrba na celotnem ozemlju dràve (ceste, vodovod, socialne in zdravstvene storitve), na drugi pa bi obsènej{a razvojna prizadevanja usmerjali le na obmo~ja, kjer lahko pri~akujemo ustrezne rezultate. 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 6 ANALIZA VPLIVOV REGIONALNE POLITIKE NA PROSTORSKE STRUKTURE NA PRIMERU ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA Poglavje temelji na letnih poro~ilih o izvajanju slovenske regionalne politike, zakonskih in podzakonskih dokumentih ter podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije (SURS), Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ter Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V raziskavi namenjamo poudarek vplivom, ki jih ima regionalna politika na prostorske strukture v Sloveniji. Ugotoviti sku{amo njene neposredne vplive, torej konkretne posege v prostor, in posredne vplive, do katerih pride ob spodbujanju dejavnikov gospodarske rasti. Ker smo se pri iskanju vplivov osredoto~ili na vplive Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, najprej predstavljamo njegove temeljne zna~ilnosti. Pri tem smo se osredoto~ili na zakonska dolo~ila in institucionalno ureditev. Nato smo v okviru analize neposrednih in posrednih regionalnih spodbud opravili pregled njegovega izvr{evanja na ravni celotne dràve. S tem smo opravili analizo slovenske regionalne politike po na~elu od zgoraj navzdol, s katero smo lahko ugotovili, ali slovenska regionalna politika dosega cilje, ki si jih je predhodno postavila. Temu sledi analiza po projektih. Te smo glede na naravo problema, ki ga re{ujejo, razporedili v ve~ vsebinsko povezanih sklopov. S tem smo omogo~ili njihovo medsebojno primerjavo, kjer je ta mogo~a, povezanost v sklope pa je {e pomembnej{a zaradi analize skladnosti ciljev projekta z ostalimi strategijami in programi posameznega obmo~ja oziroma panoge. Nato smo spoznanja, pridobljena s preu~evanjem posameznih projektov, analizirali v lu~i jasnosti ciljev ter usklajenosti ciljev z drugimi sektorskimi dokumenti. Ker z analizo projektov nismo uspeli odgovoriti na vsa zastavljena vpra{anja, smo si pomagali tudi z vzor~nim modelom. Z njim smo nadomestili podatke, ki jih nismo mogli pridobiti. Na podlagi spoznanj smo predstavili vlogo dràve kot dejavnika, ki prek regionalne politike vpliva na prostorske strukture, in izdelali priporo~ila za slovensko regionalno politiko. Opredelili smo tudi najpomembnej{e dosèke raziskave in opozorili na vpra{anja, ki ostajajo odprta. Spoznanja smo zdruìli v sklepnem poglavju, kjer smo sku{ali potrditi ali ovre~i delovne hipoteze, k ~emer smo dodali tudi razmi{ljanja o nadaljnjih izzivih slovenske regionalne politike. 6.1 ZAKONSKI OKVIRJI REGIONALNE POLITIKE V ^ASU ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA Sprejem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v letu 1999 je slovensko regionalno politiko postavil na nove temelje. Bil je storjen bistveni premik tako na podro~ju institucionalne zasnove spodbujanja regionalnega razvoja kot v idejnem in programskem smislu, saj so regionalni razvojni programi, ki jih pripravijo regije same, postali klju~ni dokumenti, na podlagi katerih se dodeljujejo regionalne pomo~i. Leta 2000 so bili sprejeti prvi podzakonski akti, ki jih je predvideval zakon in so urejali institucionalno strukturo spodbujanja regionalnega razvoja (Javna agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj – ARR, Svet za strukturno politiko) ter na~ela, po katerih so se oblikovale regionalne povezave (regionalne razvojne agencije – RRA) in pripravljali razvojni dokumenti (Strategija regionalnega razvoja Slovenije – SRRS, Dràvni razvojni program – DRP, Strategija gospodarskega razvoja Slovenije – SGRS). Predpise so v letu 2001 nadgradili z dopolnitvami, ki so pripomogle k u~inkovitej{emu izvajanju zakona in dodeljevanje regionalnih spodbud uskladile s pravili dràvnih pomo~i. Sprejeta je bila tudi karta za izvajanje politike regionalnih dràvnih pomo~i in potrjena ustrezna regionalna shema. S spremembami zakona in potrebnih podzakonskih predpisov so preoblikovali na~in spodbujanja narodnostnih skupnosti, ki je pre{lo iz na~ela spodbujanja pripadnikov narodnostne skupnosti na spodbujanje ozemlja, na katerem narodnostne skupnosti ìvijo. 89 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared V tem obdobju so na regionalni ravni zaìvele regionalne razvojne agencije, ki so za~ele priprav-ljati regionalne razvojne programe. Ti predstavljajo temeljni programski dokument na regionalni ravni. Vsebujejo razvojne prednosti regije ter finan~no ovrednotene programe in ukrepe. Sestavljeni so iz strate{kega dela, ki za~rta temeljne smernice prihodnjega razvoja, ter izvedbenega dela, ki projekte konkretizira, s ~imer je podlaga za pridobivanje dràvnih pomo~i. Z Navodilom o prednostnih obmo~jih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (UL RS 44/01) so bila oblikovana obmo~ja, ki so glede na stopnjo razvitosti upravi~ena do prednosti pri dodeljevanju spodbud. Na tej podlagi so bile ob~ine in regije razvr{~ene v skupine A, B, C in D, kar je omogo~alo zasledovanje ciljev spodbujanja skladnega regionalnega razvoja tudi v razpisih posameznih ministrstev. Ta morajo namre~ pri izboru projektom s prednostnih obmo~ij zagotoviti prednost. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (UL RS 67/01) je postregel s sistemskimi re{itvami za spodbujanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, saj zagotavlja stalen vir financiranja (anuitete od danih posojil za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti med letoma 1996 in 2000). Z Uredbo o merilih, pogojih in postopku za dodelitev spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove na narodno me{anih obmo~jih za leto 2001 (UL RS 62/01) se te spodbude usmerjajo v investicije za proizvodne in storitvene objekte ter razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na obmo~ju ob~in Dobrovnik, Hodo{, Izola, Koper, Moravske Toplice, Piran in [alovci. V letu 2002 sta bila sprejeta Pravilnik o spremembi pravilnika o sestavi, organizaciji in nalogah Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj (UL RS 63/02) in Pravilnik o dodeljevanju regionalnih dràvnih pomo~i ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (UL RS 108/02). Prvi je omogo~il novo sistemizacijo ARR, ki je bila potrebna zaradi {iritve njenih nalog na podro~ju vklju~evanja Slovenije v sistem strukturnih instrumentov Evropske unije, drugi pa prehod na programski na~in financiranja regionalnih razvojnih programov v letu 2003 v regijah A in B, ki najbolj zaostajajo v razvoju. Skladno s tem predpisom ARR v sodelovanju z RRA-ji pripravi letni program sofinanciranja regionalnih razvojnih programov, odvisen od sredstev, ki so za ta namen opredeljena znotraj dràvnega prora~una. Ta sredstva razdelijo med regije glede na njihovo velikost in indeks razvojne ogroènosti. Nato programski odbori regij izdelajo seznam prednostnih projektov za sofinanciranje v vi{ini sredstev, ki posamezni regiji pripadajo. Predloène programe ARR uskladi z ministrstvi. O morebitnih neusklajenih projektih odlo~a Svet za strukturno politiko, program pa na koncu potrdi vlada. V letu 2003 sta bila dopolnjena predpis, ki dolo~a naloge RRA-jev, in Pravilnik o dodeljevanju regionalnih dràvnih pomo~i ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam. Prvi je raz{iril pristojnosti regionalnih agencij, drugi pa obseg regionalnih razvojnih spodbud, ki se dodeljujejo na programski na~in. S tem je bil programski na~in financiranja uveden tudi na podro~ju posrednih regionalnih spodbud. Dolo~il je tudi zgornji mòni obseg neposrednih regionalnih spodbud regijam C in D, ki ga je omejil na najve~ 15 % razpolòljivih sredstev. Na novo je urejen tudi ~len, ki ureja brezpla~ni prenos nepotrebnega dràvnega premoènja ob~inam v primerih, ko je le-tega mogo~e uporabiti za razvojne namene. 6.2 INSTITUCIONALNA ZASNOVA Bistveni pridobitvi novega zakonodajnega okvira spodbujanja regionalne politike sta bili vzpostavitev mreè institucij, ki pokrivajo podro~je spodbujanja regionalnega razvoja, in njihova kadrovska okrepitev. Zakon med nosilce regionalne politike uvrsti Svet za strukturno politiko, Agencijo za regionalni razvoj, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja ter regionalne razvojne agencije. Med nosilce regionalne politike {teje tudi ministrstva, ki dodeljujejo spodbude, pomembne za regionalni razvoj. Ob sprejetju zakona je bilo podro~je regionalne politike v domeni Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, s spremembami v sestavi vlade pa je sprva pre{lo na Ministrstvo za gospodarstvo, po volitvah 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 leta 2002 pa na Slùbo Vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Ta se je nato preimenovala v Slùbo Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je bila do sprejema novega zakona klju~ni politi~ni organ na podro~ju regionalne politike. Slùba je usklajevala izvajanje Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in politike regionalnega razvoja ter opravljala naloge splo{nega upravljanja neposrednih regionalnih spodbud in dràvnega razvojnega programa. Dolo~ala je smernice regionalne politike in skrbela za sprejem klju~nih razvojnih dokumentov na ravni dràve. Imela je tudi pomembno koordinacijsko vlogo med razli~nimi ministrstvi, {e posebej pri oblikovanju in izvajanju ukrepov evropske strukturne politike. Slùba pripravlja tudi predloge za odlo~anje na Svetu za strukturno politiko, spremlja uresni~evanje sklepov in pripravlja letna poro~ila o stanju na podro~ju regionalne politike. Imela je klju~no vlogo pri pogajanjih z Evropsko unijo na podro~ju regionalne politike, skrbi za koordinacijo strukturnih instrumentov in pripravlja dokumente, nujne za ~rpanje evropskih pomo~i. Svet za strukturno politiko predstavlja usklajevalni organ vlade in je odgovoren za usklajevanje pred-logov dokumentov za izvajanje strukturne politike in njihovega usklajevanja med razli~nimi ministrstvi. Agencija za regionalni razvoj je na podro~ju regionalnega razvoja izvajala razvojne, svetovalne, pospe{evalne in usklajevalne naloge, ki ji jih je naloìl pristojni organ za podro~je regionalne politike. S spremembami in dopolnitvami zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 56/03) je bila ARR ukinjena kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, na novo pa je nastala Javna agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj. S tem je agencija lahko opravljala naloge tudi za ostala ministrstva, s ~imer naj bi se zagotovila koncentracija spodbud razli~nih resorjev. V svetu javne agencije so bila zastopana ministrstva, ki so dodeljevala najve~ razvojnih spodbud, ob njih pa so mesto na{li tudi predstavniki regionalnih interesov ter gospodarske in obrtne zbornice. Slednje naj bi pripomoglo tako k bolj{i zastopanosti regionalnih interesov v agenciji kot tudi k làjemu povezovanju regionalnih in dràvnih razvojnih interesov. Z letom 2003 je ARR prevzela izvajanje programskih prora~unskih postavk s podro~ja regionalnega razvoja, kar je pomenilo izlo~itev izvedbenih nalog regionalne politike (objava javnih razpisov, izvedba javnih naro~il, sklepanje pogodb, strokovni del priprave in usklajevanja programov, izvedba pla~il) iz pri-stojnega ministrstva ter njihovo izvajanje v za to usposobljeni specializirani agenciji. ARR je tako za~ela opravljati dve vrsti dejavnosti: izvajanje programov za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in strokovno-analiti~ne ter usklajevalne naloge pri izvajanju strukturne in kohezijske politike Evropske unije. Med pomembnej{e zadolìtve lahko {tejemo dodeljevanje neposrednih spodbud (razvojna pomo~ Poso~ju, razvojno prestrukturiranje Zasavske regije, sofinanciranje izvedbenih delov regionalnih raz-vojih programov), izvajanje instrumentov ~ezmejnega sodelovanja (Phare in Interreg) ter izgradnjo informacijskega sistema, namenjenega spremljanju evropskih strukturnih pomo~i ter doma~ih projektov s podro~ja regionalnega razvoja. Zakon je v svoj institucionalni okvir vklju~il tudi Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja. Ta je bil ustanovljen è leta 1996 z Zakonom o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (UL RS 45/95) z namenom upravljanja, razpolaganja in usmerjanja sredstev, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij in drugih pridobljenih sredstev, namenjenih spodbujanju razvoja razvojno {ibkih in razvojno nestabilnih obmo~ij ter za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja. Z novim zakonom je prevzel vlogo finan~- ne institucije, ki skrbi za trajnej{e doseganje javnih ciljev na podro~ju regionalne politike. Leta 2000 se je sklad preoblikoval v javni sklad, se kadrovsko okrepil in raz{iril svoj instrumentarij. Regionalne spodbude dodeljuje na podlagi letnih finan~nih in poslovnih na~rtov, ki jih potrjuje Vlada RS. Pri tem se z namenom vlaganja premoènja v regionalne razvojne projekte posluùje subvencij, ugodnih posojil, poro{tev, kapitalskih vlòkov in prenosa dràvnega premoènja v upravljanje drugim dràvnim skladom. Bistvena novost zakona je zdruèvanje na~ela od zgoraj navzdol z na~elom od spodaj navzgor. To je zagotovljeno z na{tetimi institucijami na eni strani in regionalnimi razvojnimi agencijami na drugi. Regionalne razvojne agencije so zadolène za pripravo regionalnih razvojnih programov ter pospe{evanje gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja. S tem so postale klju~ni razvojni dejav-91 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared nik na ravni regije, saj se z njihovo pomo~jo ob~ine medsebojno bolj povezujejo, ve~ji pa je tudi interes regionalnega gospodarstva. Razvilo se je dvanajst regionalnih razvojnih agencij, med katerimi so {tiri mrène: • RRA Mura (na obmo~ju Pomurske regije), • Mrèna RRA Podravje (na obmo~ju Podravske regije), • A. L. P. Peca (na obmo~ju Koro{ke regije), • RRA Celje (na obmo~ju Savinjske regije, razen ob~ine Rade~e), • RRA Zagorje (na obmo~ju Zasavske regije, vklju~no z ob~inama Litija in Rade~e), • RPC Posavje (na obmo~ju Spodnjeposavske regije), • PC Novo mesto (na obmo~ju Jugovzhodne Slovenije), • RRA Ljubljanske urbane regije (na obmo~ju Osrednjeslovenske regije, razen ob~ine Litija), • Mrèna RRA Gorenjske (na obmo~ju Gorenjske regije), • RRA Notranjsko-kra{ke regije (na obmo~ju Notranjsko-kra{ke regije, razen ob~ine Ilirska Bistrica), • Mrèna Severnorimorska RRA (na obmo~ju Gori{ke regije), • Mrèna RRA Jùna Primorska (na obmo~ju Obalno-kra{ke regije, vklju~no z ob~ino Ilirska Bistrica). Regionalne razvojne agencije so bile glede na zakonodajo zadolène za: • pripravo regionalnih in skupnih razvojnih programov ter njihovo usklajevanje z dràvnimi razvojnimi dokumenti, • koordiniranje dela lokalnih razvojnih organizacij ter regijskih enot nacionalnih in regionalnih javnih institucij, ki sodelujejo pri pripravi in izvajanju regionalnega razvojnega programa, • spremljanje, poro~anje in nadzor izvajanja regionalnih razvojnih programov, • svetovanje in prijavo projektov na razpise za dodeljevanje regionalnih razvojnih spodbud, • organiziranje in koordinacijo drugih nalog s podro~ja regionalne strukturne politike, • sodelovanje pri pripravi dràvnih dokumentov razvojnega na~rtovanja; strategije regionalnega razvoja Slovenije in dràvnega razvojnega programa, • izvedbo pilotnih inovativnih projektov v ob~inah in regijah, • administrativne, strokovne in tehni~ne naloge pri pripravi in izvedbi skupnih razvojnih projektov iz regionalnih razvojnih programov, • tehni~no podporo Programskemu odboru regije, opravljajo pa tudi naloge skupnega regionalnega pomena po pooblastilu programskega odbora regije (mikrokreditne sheme, regijske garancijske sheme, regijske {tipendijske sheme in podobno). Vloga regionalnih razvojnih agencij je bila v marsi~em nedore~ena, kar je onemogo~alo tudi njihov kadrovski in strokovni razvoj. To je bilo v veliki meri posledica nesistemskega financiranja, saj so morale regionalne razvojne agencije sredstva pridobivati na trgu. Sistem institucij za podpiranje skladnega regionalnega razvoja se je v primerjavi s predhodnimi obdobji spodbujanja regionalnega razvoja mo~no okrepil, vendar ima {e vedno {tevilne sistemske pomanjkljivosti. Tako bo v prihodnje potrebna ve~ja povezanost razli~nih ustanov, ki delujejo v okviru javne uprave na nacionalni in regionalni ravni. Natan~neje bo treba definirati tudi vlogo regionalnih razvojnih agencij in jih usposobiti v zares dejavne akterje regionalnega razvoja, ki bodo zdruèvali {tevilne naloge s podro~ja svetovanja, programiranja, iskanja finan~nih virov, kreiranja razvojnih re{itev ipd. V tej smeri je sku{al delovati tudi zakon, sprejet konec leta 2005, vendar je bil v marsi~em neuspe{en, tako da ustrezen in u~inkovit institucionalni okvir spodbujanja regionalne politike {e vedno ostaja trd oreh, ki ga bo ~imprej treba streti. 6.3 REGIONALNE SPODBUDE Skladno z zakonodajo se regionalne razvojne spodbude na podlagi regionalnih razvojnih programov lahko dodeljujejo ob~inam, pravnim in fizi~nim osebam. Razlikujemo neposredne in posredne regionalne spodbude. 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi Avtor: Janez Nared Viri: © GURS; SURS © GIAM ZRC SAZU, 2006 0 5 10 20 30 40 km Slika 27: Obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2003). Neposredne regionalne spodbude so sredstva, ki se usmerjajo v prednostna obmo~ja regionalne politike in neposredno zasledujejo cilje skladnega regionalnega razvoja. Posredne regionalne spodbude imajo {ir{i okvir, saj mednje {tejemo tista finan~na sredstva, ki zasledujejo cilje raznih ministrstev, vendar pa jih je zaradi njihovih ugodnih u~inkov na regionalni razvoj in mònosti izvajanja v sistemu regionalne politike smiselno vklju~iti v izvedbene dele regionalnih razvojnih programov. Za dodeljevanje spodbud je bistvena dolo~itev prednostnih obmo~ij regionalne politike, ki jih preu- ~evani zakon obravnava kot obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi. Razdeli jih v tri tipe: • ekonomsko {ibka obmo~ja, ki dosegajo najve~ 80 % bruto osnove za dohodnino na prebivalca glede na dràvno povpre~je, ali pa se je {tevilo njihovih prebivalcev v zadnjem desetletju zmanj{alo; • obmo~ja s strukturnimi problemi in visoko brezposelnostjo, na katerih brezposelnost presega dràv-no povpre~je za 20 % oziroma delè delovno aktivnega prebivalstva v kmetijstvu od skupnega prebivalstva za ve~ kot 20 % presega dràvno povpre~je; • razvojno omejevana obmejna obmo~ja in obmo~ja z omejenimi dejavniki, ki jih sestavljajo ob~ine ob meji z Avstrijo, Italijo, Madàrsko in Hrva{ko, ~e je ve~ kot polovica povr{ine ob~ine v desetkilome-trskem obmejnem pasu in se je {tevilo prebivalcev v ob~ini v zadnjih desetih letih zmanj{alo, ter ob~ine, kjer deleòzemlja z omejitvenimi dejavniki presega 50 % povr{ine in je {tevilo prebivalcev zadnjem desetletju nazadovalo. Glede na opredelitvena merila se je ob prvem dolo~anju med obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi uvrstilo 129 ob~in, ki so se raztezale na 57,2 % povr{ine in v katerih je ìvelo 48,7 % prebivalcev Slovenije. Pozneje se je obmo~ja preverjalo leta 2002, ko sta izgubili status obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi dve ob~ini, tri pa so ta status pridobile na novo. Zatem se, kljub temu da veljavna uredba zahteva letno preverjanje izpolnjevanja meril, teh ni ve~ preverjalo, kar se je upravi~evalo z neustreznimi merili in razmeroma majhnimi spremembami med posameznimi leti. Merila so namre~ lahko zavajajo~a, saj se med problemska obmo~ja uvr{~ajo vsa, ki izpolnjujejo eno od skupin meril, dolo~enih 93 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared za opredeljevanje obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi. Tako bi se lahko, hipoteti~no, v ob~ini, ki je na za~etku izpolnjevala merila v vseh klju~nih skupinah, stanje v eni od njih izbolj{alo, a bi {e vedno spadala med problemska obmo~ja. Zato spremembe v obsegu problemskih obmo~ij ne bi mogle odra- àti morebitnih uspehov regionalne politike. Ponesre~en je bil tudi izbor posameznih meril. Kot primer lahko navedemo delè delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, od skupnega {tevila prebivalstva. Povpre~je zaposlenih v kmetijstvu za Slovenijo je namre~ razmeroma nizko, zato je razmeroma nizka tudi vrednost 20 % nad dràvnim povpre~jem, kar je pomenilo veliko {tevilo ob~in, ki so bile uvr{~ene med obmo~ja s strukturnimi problemi. Zaradi tega so v Poro~ilu o regionalnem razvoju (2003) predlagali, da naj se obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi ne spreminjajo, ampak naj se navedena merila za razvr{~anje preoblikuje oziroma opusti. Leta 2001 je bilo sprejeto Navodilo o prednostnih obmo~jih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj (UL RS 44/01), ki regije in pripadajo~e ob~ine glede na prednostno stopnjo pri dodeljevanju spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj, uvr{~a v skupine A, B, C in D. Med obmo~ja skupine A, ki so upravi~ena do najvi{je stopnje pomo~i, spadajo regije, ki najbolj zaostajajo v razvoju: Pomurska, Podravska, Zasavska in Spodnjeposavska. V seznam regij B se uvr{~ajo Savinjska, Koro{ka in Notranjsko-kra{ka regija ter regija Jugovzhodna Slovenija, v seznam C Gori{ka in Gorenjska regija, preostali regiji (Obalno-kra{ka in Osrednjeslovenska) pa sta v skupini D. Podoben seznam je bil narejen tudi za ob~ine. 6.3.1 NEPOSREDNE REGIONALNE SPODBUDE Neposredne regionalne spodbude so najpomembnej{a oblika neposrednega vpliva na spodbujanje regionalnega razvoja, saj so za razliko od posrednih regionalnih spodbud usmerjene zgolj na prednostna obmo~ja regionalne politike, kot jih dolo~a Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Zato je v primerjavi s posrednimi regionalnimi spodbudami pomembna zlasti njihova koli~ina, saj se le na ta na~in lahko zagotovi zmanj{evanje razlik, {e zlasti, ~e delitev posrednih regionalnih spodbud ne upo{teva prednostnih obmo~ij. Leta 2001 so bile podeljene neposredne spodbude v skupni vrednosti 4.127.825.996 SIT, ki jih je mogo~e raz~leniti v naslednje vsebinske sklope: 1. program spodbujanja razvoja demografsko ogroènih obmo~ij (sofinanciranje izgradnje lokalne vodooskrbe, kanalizacijskega omrèja in lokalnega cestnega omrèja v skupni vrednosti 999.719.557,00 SIT; odobrenih 159 vlog); 2. program ukrepov za razvojno prestrukturiranje Zasavske regije na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (sredstva za ustvarjanje prostorskih razmer za razvoj novih dejavnosti: 291.504.996,00 SIT, za vzpostavljanje razvojne infrastrukture za prestrukturiranje gospodarstva in pospe{evanje podjetni{tva: 351.641.516,00 SIT, za vlaganja v razvoj ~love{kih virov: 91.996.850,00 SIT); 3. program ~ezmejnega sodelovanja s Hrva{ko (sofinanciranje malih projektov v skupni vrednosti 90.000.000,00 SIT, odobrenih 30 vlog); 4. razpis za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi (sofinanciranje gradnje objektov na podro~ju vodooskrbe in cestnega omrèja v vi{ini 900.000.000,00 SIT; odobrenih 19 projektov); 5. upravljanje s sredstvi za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodnostni skupnosti (sofinanciranje projektov za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodnostni skupnosti v skupnem obsegu 698.000.000,00 SIT – nalòbe v razvoj kmetij, dopolnilnih dejavnosti na kme-tijah (ekonomska diverzifikacija podeèlja ter podpora programov za preusmeritev in prenovo kmetijske pridelave ter predelave) in za~etne investicije v proizvodne ter storitvene objekte in opremo; odobrenih 37 vlog v skupni vrednosti 560.000.000,00 SIT kreditov in 16.258.531,00 SIT subvencij); 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 6. izdelava metodologije za pripravo elementov lokalnega razvojnega programa, potrebnih za vklju~itev v regionalne razvojne programe (vrednost 6.800.000,00 SIT), 7. raziskava Ekonomski poloàj italijanske manj{ine v Sloveniji (vrednost projekta 2.850.000,00 SIT). Preglednica 8: Neposredne regionalne spodbude v okviru dràvnega prora~una 2001 (Poro~ilo o izvajanju regionalne politike … 2002; *ne zajema sredstev Ministrstva za zdravje za demografsko ogroène ter sredstev Ministrstva za kulturo za kulturno dejavnost manj{inskih skupnosti; **vklju~uje doma~a in tuja sredstva). regija neposredne % {tevilo spodbude indeks regionalne spodbude prebivalcev na prebivalca SI = 100 leta 2001* (SIT) 30. 6. 2000 (SIT na prebivalca) Pomurska 1.044.150.792 26,4 124.761 8369 421 Podravska 420.202.476 10,6 319.835 1314 66 Koro{ka 154.168.803 3,9 74.077 2081 105 Savinjska 427.889.064 10,8 256.693 1667 84 Zasavska 758.469.233 19,2 46.365 16.359 824 Spodnjeposavska 98.836.700 2,5 70.518 1402 71 Jugovzhodna Slovenija 290.708.805 7,4 137.771 2110 106 Osrednjeslovenska 33.977.901 0,9 489.172 69 3 Gorenjska 300.548.652 7,6 196.716 1528 77 Notranjsko-kra{ka 143.802.584 3,6 50.517 2847 143 Gori{ka 174.967.301 4,4 120.145 1456 73 Obalno-kra{ka 104.776.182 2,7 103.702 1010 51 nerazporejeno** 175.327.504 skupaj 4.127.825.996 100,0 1.990.272 1986 100 Leta 2002 so neposredne spodbude narasle na 4,5 milijarde SIT, leta 2003 pa so se neposredne spodbude celo podvojile, na kar so vplivali mo~an porast sredstev Phare, pove~anje sredstev v sklopu zakona o zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in zakona o popotresni obnovi Poso~ja, sofinanciranje regionalnih razvojnih agencij, vklju~itev sredstev Ministrstva za zdravje ter pove~anje spodbud Ministrstva za {olstvo, znanost in {port, med neposredne regionalne spodbude pa so se pri{tela tudi sredstva za delovanje ARR. 71,5 % neposrednih regionalnih spodbud je bilo namenjenih regijam A in B, ki so v povpre~ju prejele 6237 SIT na prebivalca (v regijah A 7716 SIT), najrazvitej{e regije D pa so se morale zadovoljiti z le 991 SIT na prebivalca. Na podro~ju sofinanciranja izvedbenih delov RRP je bilo v letu 2003 sofinanciranih 49 projektov, ki so bili medresorsko usklajeni in kot regionalne prednostne naloge dolo~eni s strani programskih odborov regij. Med projekti, ki so bili skupaj vredni 1.514.106.144,00 SIT, jih je bilo 40 kon~anih v istem letu, devet pa jih je ostalo delno nedokon~anih. Sofinancirani so bili raznovrstni projekti s podro~ij podjetni{tva, okolja in prostora, ~love{kih virov in kulture, turizma, komunalne infrastrukture in lokalnega cestnega omrèja. V okviru izvedenih projektov je bilo izdelanih ve~ {tudij in na~rtov, zgrajen je bil najmanj en objekt, obnovljenih je bilo priblìno 3000 m2 stavb, obnovljeni so bili en most, ve~ kot 21 km cest, 1800 m vodovoda, urejenih je bilo 54 novih vodovodnih priklju~kov, zgradilo se je 1 km kanalizacije in dve ~istilni napravi, uredilo ve~ kot 300 parkirnih mest, 11.000 m2 poslovnih prostorov, odkupilo ve~ zemlji{~ in podelilo 27 {tipendij. Sredstva za sofinanciranje izgradnje regionalne infrastrukture so bila dodeljena è po razpisu leta 2001. Za leto 2002 je bilo odobrenih 895.711.366 SIT, za leto 2003 1.140.771.324 SIT in za leto 2004 {e 95 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 2.000.000.000 1.800.000.000 1.600.000.000 1.400.000.000 1.200.000.000 1.000.000.000 800.000.000 600.000.000 400.000.000 200.000.000 0 urska i{ka avska vska vska venija a{ka a{ka Koro{ka vinjska venska Gor Pom o-kr Podr Sa Zasa Slo Gorenjska anjsk Obalno-kr Srednjeposa vzhodna Osrednjeslo Notr Jugo 2001 2002 2003 2004 Slika 28: Vi{ina neposrednih regionalnih spodbud za leta 2001, 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 231.130.255 SIT nepovratnih sredstev. Usmerjala se naj bi v glavnem v zagotavljanje razmer za ume{- ~anje novih podjetij v regijah, izbolj{anje dostopnosti znotraj regij, zagotavljanje kakovostne pitne vode in v aktivnosti, namenjene ustreznemu ravnanju z odpadki. Na podro~ju sofinanciranja regionalnih razvojnih agencij so bili leta 2003 dokon~ani vsi preostali regionalni razvojni programi, na podro~ju sofinanciranja osnovne komunalne infrastrukture na obmo~- jih, kjer ìvi romska etni~na skupnost, pa so bili sofinancirani projekti s podro~ja komunalne infrastrukture v sedmih ob~inah. Zelo ìvahno je bilo tudi v Poso~ju in Zasavju, kjer se neposredne regionalne spodbude izvajajo na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Poso~ju (UL RS 59/01) ter zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik. V Poso~ju se spodbude dodeljujejo na podlagi Programa spodbujanja razvoja v Poso~ju 2002–2006 (2002), ki predvideva aktivnosti na podro~ju razvojne infrastrukture (25,5 % sredstev), na podro~ju podjetni{kih vlaganj, razvoja gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest (54 % sredstev) ter na podro~ju usposabljanja in razvoja kadrov (13,7 % sredstev). Preostala sredstva se namenjajo izvajanju programa in promociji. Letno je bilo za izvedbo programa namenjenih 400 milijonov SIT. V program razvojnega prestrukturiranja Zasavja so poleg zasavskih ob~in vklju~ene tudi ob~ine Litija, Rade~e in La{ko. Prizadevanja so usmerjena v ustvarjanje prostorskih razmer za razvoj novih dejavnosti, vzpostavljanje razvojne infrastrukture za prestrukturiranje gospodarstva, pospe{evanje podjetni{tva, spodbujanje investicij in v razvoj ~love{kih virov. Odkupljenih je bilo ve~ stavbnih zemlji{~ in stavb, asfaltiranih 3900 m2 parkirnih in 1600 m2 prometnih povr{in, napeljanih 100 m vodovoda in 1000 m kanalizacije in komunalno opremljenih 14.500 m2 zemlji{~, pripravljena razli~na projektna dokumentacija in izvedene {tudije, podeljenih je bilo 80 {tipendij, zagotovljenih pa naj bi bilo tudi ve~ kot 145 novih delovnih mest. 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Preglednica 9: Doseèni rezultati sofinanciranja izgradnje regionalne infrastrukture (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2003). nosilec projekta kazalniki spremljanja projektov regije A Pomurska 2540 m2 urejenih prostorov za poslovne cone; Podravska 22,9 km moderniziranih lokalnih cest, 2 lokalna vodovoda; Posavska 446 m2 novih prostorov za knjìnice; Zasavska pridobitev in nakup 18.432,3 m2 stavbnih zemlji{~, 16.753 m2 poslovnih objektov, 5075 m2 zunanjega skladi{~a in 30 m2 stanovanjske zgradbe; ureditev 700 m2 komunalnih, 1500 m2 asfaltnih, 500 m2 prometnih in 3500 m2 parkirnih povr{in, 1207,7 m kanalizacijskega, vodovodnega in meteornega omrèja ter zacevitev hudournika; regije B Koro{ka rekonstrukcija lokalnih cest v regiji, priprava CERO; Savinjska razvojnotehnolo{ko in inovacijsko sredi{~e Savinjske regije; Notranjsko-kra{ka 2900 m2 komunalno opremljenih poslovno-industrijskih con; Jugovzhodna Slovenija 17.000 m2 opremljenih poslovno-industrijskih con, ~istilne naprave, kanalizacija. Pomemben del neposrednih regionalnih spodbud pomenijo tudi program Phare, znotraj katerega so se leta 2003 izvajali program pomo~i Pomurju, Zasavju in Savinjski regiji, ter programi ~ezmejnega sodelovanja z Avstrijo, Italijo in Madàrsko. Tega leta se je na novo za~elo ve~ projektov s podro~ja ravnanja z odpadnimi vodami. Pomemben del spodbud je bil namenjen tudi prilagajanju slovenskih upravnih struktur ~rpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov (projekti twinning). Preglednica 10: Poraba sredstev Phare po regijah v slovenskih tolarjih (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2003). regija Phare Phare Phare CFCU – lastna skupaj CFCU – CBC CFCU – SNP Slovenski udelèba – 2000 ESK nacionalni EU projekti program Pomurska 157.129.000 70.128.000 296.382.000 56.712.000 680.351.000 Podravska 228.408.000 – – 44.562.000 272.970.000 Koro{ka 24.611.000 – – – 24.611.000 Savinjska 42.728.000 – – – 42.728.000 Zasavska – 117.756.000 – – 117.756.000 Spodnjeposavska – – – – – Jugovzhodna – – – – – Osrednjeslovenska – – – 40.126.000 40.126.000 Gorenjska 549.193.000 – – 239.764.000 788.957.000 Notranjsko-kra{ka – – – – – Gori{ka 76.489.000 – – 4.176.000 80.665.000 Obalno-kra{ka 105.367.000 – – – 105.367.000 skupaj 1.183.925.000 187.884.000 296.382.000 485.340.000 2.153.531.000 Pri dodeljevanju neposrednih regionalnih spodbud je sodelovalo tudi Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve, ki je sofinanciralo programe izobraèvanja in usposabljanja. Teh se je udeleìlo ve~ kot 27.000 oseb. Veliko pozornosti so namenili tudi zaposlovanju invalidov; 234 invalidov se je zapo-slilo s pomo~jo subvencij, 14 pa na podlagi sofinanciranja prilagoditev delovnih prostorov. 97 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 11 % 10 % 39 % 18 % 22 % regije A regije B regije C Slika 29: Struktura dodeljenih neposrednih regije D neopredeljeno spodbud leta 2004 po skupinah regij (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). Nekaj projektov se je izvedlo tudi pod taktirko {olskega in zdravstvenega resorja. Zgrajene so bile tri osnovne {ole. Na podro~ju {porta se je na novo zgradilo 8299 m2 pokritih in 30.345 m2 nepokritih vadbenih povr{in, 5435 m2 pokritih in 47.674 m2 nepokritih vadbenih povr{in pa se je obnovilo. Izvedenih je bilo 591 seminarjev za 7177 u~iteljev in vzgojiteljev s poudarkom na uporabi informacijske in komunikacijske opreme pri pou~evanju in u~enju. Nabavljeno je bilo mnogo ra~unalni{ke opreme. Na podro~ju zdravstva so bile investicije usmerjene v zagotavljanje enakomerne dostopnosti do osnovnih zdravstvenih ustanov. Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja je podpiral investicije na podro~ju podjetni{tva (39 projektov v skupni vrednosti 468.033.582,00 SIT posojil in 156.057.370,00 SIT nepovratnih sredstev) ter gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti (36 projektov v skupni vi{ini 279.853.404,00 SIT ugodnih posojil in 96.284.470, 00 SIT nepovratnih sredstev). Sklad je za Vlado izpeljal tudi sofinanciranje 24 investicijskih projektov v neposredni bliìni mejnih prehodov v skupni vi{ini 63.587.973,00 SIT, financiral pa je tudi javno razsvetljavo v neposredni bliìni mejnih prehodov v obmejnih ob~inah Lo{ka dolina, Kostel, Metlika in Pod~etrtek v skupni vrednosti 35.000.000 SIT nepovratnih sredstev. Sodeloval je tudi pri financiranju poslovnih con Lendava in Murska Sobota, pri vzpostavitvi turisti~nih con ter pri sofinanciranju projektov vrtin za termalne ali termomineralne vodne vire. Vlogo neposrednih spodbud imajo tudi prenosi nepotrebnega premoènja v last lokalnih skupnosti, pri ~emer so bila dejavna zlasti Ministrstva za gospodarstvo, obrambo ter okolje in prostor, ki so se v korist ob~in odpovedala nepremi~ninam v skupni vrednosti ve~ kot 1,3 milijarde SIT. Leta 2004 se je obseg neposrednih regionalnih spodbud glede na predhodno leto nekoliko zmanj{al, saj je pri{lo do teàv zlasti pri ~rpanju evropskih sredstev. V manj razvite regije A in B je bilo usmerjenih 61,0 % neposrednih regionalnih spodbud, v regije C in D pa 28,2 % neposrednih regionalnih spodbud. Glede na predhodno leto se je mo~no pove~al delè neopredeljenega, ki je v tem letu zna{al ve~ kot desetino vseh sredstev (sredstva za delovanje ARR, twinning, sredstva, za katera ni znana regionalna razdelitev). Skladno z navedenim razmerjem se je spremenila tudi koli~ina sredstev na prebivalca v posameznih skupinah regij. Tako je bilo v regijah A in B na prebivalca dodeljenih 5259 SIT, v regijah C in D pa 2891 SIT. Leta 2004 je bilo sklenjenih 89 pogodb za projekte iz izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov v skupni vrednosti 4,1 milijarde SIT; realizacija je bila 87-odstotna. Glavnina projektov je bila namenjena urejanju cest, turizmu, vodooskrbi in komunalnemu opremljanju poslovnih con. Veliko je bilo tudi razli~nih {tudij in na~rtov. Razvojna infrastruktura naj bi bila po na~rtih teì{~e tudi leta 2005, pri ~emer je zaslediti precej{nje pove~anje projektov na podro~ju komunalnega opremljanja poslovnih con. Po vrednosti jim sledijo priprava razli~nih {tudij in na~rtov ter projekti s podro~ij turizma, kulture, inovacijsko-tehnolo{kih centrov; okrepila naj bi se tudi vloga {tipendijskih shem. Nadaljevalo se je tudi financiranje prestrukturiranja Zasavske regije, kjer so bili sofinancirani projekti v skupni vrednosti 810 milijonov SIT. V okviru ustvarjanja prostorskih razmer za razvoj novih dejavnosti so bili izvedeni trije projekti s podro~ja poslovnih con (Obrèje, Nasipi in Podkraj), med katerimi dva 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 kot {tudije primera obravnavamo v nadaljevanju. V za~etna vlaganja in ustvarjanje novih delovnih mest je bilo usmerjenih 227 milijonov SIT, 80 milijonov SIT v podjetni{ki inkubator, 20 milijonov SIT pa v Center za razvoj turizma. Skoraj 55 milijonov SIT je bilo namenjenih razvoju ~love{kega kapitala. Za leto 2005 je bilo predvidenih 790 milijonov SIT, sredstva pa naj bi se dodeljevala skladno s programom. @e omenjene teàve pri ~rpanju evropskih sredstev so se kazale v velikem zamiku izpla~evanja sredstev za projekte Phare. Kljub temu se je v tem obdobju izvajalo ve~ projektov na podro~jih ravnanja z odpadnimi vodami, skupnega gospodarskega prostora, vzpostavljanja institucij, tehnolo{kih parkov, poslovnih con. Dotedanjim ~ezmejnim projektom z Madàrsko, Avstrijo in Italijo so se pridruìli {e projekti s Hrva{ko. Na podro~ju ~ezmejnega sodelovanja je bila Slovenija ob vklju~itvi v Evropsko unijo delèna tudi sredstev iz pobude Interreg, na podlagi katere so se è za~eli izvajati posamezni projekti. Nekatere ob~ine so pridobile sredstva za infrastrukturne projekte v romskih naseljih. Tako kot v prej{njih letih so se izvajale tudi investicije na podro~ju ~love{kih virov, {olstva (zgradi-tev dveh osnovnih {ol in priprava dokumentacije za dve novi), {porta (17.166 m2 novih in 16.100 m2 obnovljenih pokritih povr{in ter 49.402 m2 novih in 101.074 m2 obnovljenih nepokritih povr{in, od tega je bilo kon~anih 375 m2 novih pokritih in 24.503 m2 nepokritih vadbenih povr{in ter obnovljenih 2910 m2 pokritih in 29.208 m2 nepokritih vadbenih povr{in; z nalòbami, ki so bile kon~ane leta 2004, in z na-lòbami iz preteklih let je bilo pridobljenih 5368 m2 novih in 2910 m2 obnovljenih pokritih vadbenih povr{in). V zdravstvu so bile neposredne regionalne spodbude v vi{ini 35.752.000,00 SIT namenjene sofinanciranju delovanja javne zdravstvene slùbe na primarni ravni na demografsko ogroènih obmo~jih. 6.3.2 POSREDNE REGIONALNE SPODBUDE Kot smo è omenili, med posredne regionalne spodbude {tejemo tista finan~na sredstva in pomo- ~i, ki zasledujejo cilje razli~nih ministrstev, vendar jih je zaradi njihovih ugodnih u~inkov na regionalni razvoj in mònosti izvajanja v sistemu regionalne politike smiselno vklju~iti v izvedbene dele regionalnih razvojnih programov. Njihovo dodeljevanje temelji na Uredbi o podrobnej{ih pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za regionalni razvoj (UL RS 59/00; UL RS 60/01), v kateri je Vlada zavezala ministrstva, javne sklade in agencije, da regionalne razvojne spodbude prednostno namenjajo obmo~jem, ki najbolj zaostajajo v razvoju. Tako so prvotno horizontalne spodbude postale pomembne za regionalni razvoj. Glavnino posrednih regionalnih spodbud dodeljujejo ministrstva. Zaradi raznolikosti izvedenih aktivnosti je velikokrat tèko ugotoviti regionalno razporeditev odobrenih sredstev. Teàvna je tudi lo~itev posameznih spodbud na tipi~ne sektorske ali horizontalne spodbude in na spodbude, za katere lahko re~emo, da so v prvi vrsti regionalne, saj lahko en sam ukrep so~asno re{uje razli~ne teàve. Zato za leto 2001 ne navajamo podrobnej{e razdelitve posrednih regionalnih spodbud po regijah, na podlagi meril ARR pa je njihovo skupno vrednost mogo~e oceniti na nekaj manj kot 79 milijard SIT. Ker so bile posredne regionalne spodbude prvi~ natan~neje izra~unane {ele za leto 2002, primerjava z letom 2001 ni mòna. Med ministrstvi je najve~ posrednih regionalnih spodbud dodelilo Ministrstvo za gospodarstvo, ki je med regionalne spodbude uvrstilo internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, spodbujanje razvoja skupne izobraèvalne in raziskovalne infrastrukture, spodbujanje tujih investicij in izhodnih investicij slovenskih podjetij, spodbude na podro~jih produktivnosti, prenosa znanja, povezovanja podjetij in grozdenja ipd. Med posredne regionalne spodbude Ministrstva za okolje, prostor in energijo so uvr{~ena sredstva Urada za prostorsko planiranje, namenjene za prostorske analize in izdelavo plana Slovenije, za sofinanciranje ISPA, sofinanciranje LIFE in sredstva Agencije za u~inkovito rabo energije. Na podro~- ju izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih slùb so sofinancirali 41 investicij v skupni vi{ini 525.649.573,00 SIT, od tega 5 na podro~ju ravnanja s komunalnimi odpadki, 5 na podro~ju ~i{~enja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, 20 na podro~ju odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter 11 na podro~ju oskrbe s pitno vodo. 99 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Preglednica 11: Regionalne spodbude v posameznih ministrstvih leta 2001 (Poro~ilo o izvajanju regionalne politike … 2002). pristojni organ neposredne spodbude (SIT) posredne spodbude (SIT) Ministrstvo za gospodarstvo lokalna infrastruktura 999.729.557 regionalna infrastruktura 899.999.697 hrva{ka meja 84.719.012 razvojno prestrukturiranje Zasavske regije 711.566.129 avtohtone narodne skupnosti 229.058.531 spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij 564.214.000 spodbujanje povezovanja podjetij 605.081.033 spodbujanje razvoja turisti~ne infrastrukture 616.000.000 sofinanciranje integralnih turisti~nih proizvodov 156.600.000 subvencioniranje projektov tehnolo{kih parkov 130.000.000 subvencioniranje projektov tehnolo{kih centrov 140.000.000 krepitev razvojnih jeder v podjetjih 19.500.000 subvencioniranje predkonkuren~nih raziskovalnih 902.444.000 in razvojnih projektov podjetij spodbujanje investicij 1.186.665.000 spodbujanje ponudbe stavbnih zemlji{~ za industrijo 367.000.000 razpisi za tekstilno in obla~ilno industrijo 647.317.199 razpisi za usnjarsko in obutveno industrijo 291.630.380 skupaj 2.925.072.926 5.626.451.612 Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja (dràvne pomo~i) za~etni investicijski projekti podjetni{kega zna~aja 58.613.247 financiranje programa sanacije kmetij 20.229.000 financiranje prestrukturiranja zadrug 94.663.624 skupaj 173.505.871 Ministrstvo za gospodarstvo – Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj Phare – ESC – donacije 81.081.129 Phare – ESC – lastna sredstva 38.254.169 Phare – CBC – donacije 74.500.103 Phare – CBC – lastna sredstva 108.209.496 skupaj 302.044.897 Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve Phare – CBC – donacije 43.116.000 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano CFCU – SPP – Pomurje – SP01 – lastna sredstva 34.720.000 Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port investicije v demografsko ogroènih obmo~jih 340.001.803 33.872.147.377 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo sofinanciranje okoljske komunalne infrastrukture 735.695.611 ISPA – lastna udelèba 550.000.000 Phare CBC – lastna udelèba 107.757.619 Phare nacionalni – lastna udelèba 45.440.000 neurejena odlagali{~a – stara bremena 4.800.000 LIFE Natura 2000 5.397.000 rudnik urana @irovski Vrh 530.000.000 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 RTH 1.745.736.000 Nafta Lendava 574.919.000 skupaj 843.453.230 3.456.292.000 Ministrstvo za promet investicije v cestno infrastrukturo 12.967.448.704 vzdrèvanje cest 10.952.906.934 skupaj 23.920.355.638 Ministrstvo za kulturo (brez nacionalnih javnih zavodov) kulturni programi in projekti 10.177.272.051 kulturna dedi{~ina 1.633.424.190 skupaj 11.810.696.241 skupaj 4.488.408.856 78.859.448.739 Eden od pomembnej{ih ciljev Ministrstva za delo, druìno in socialne zadeve je bila aktivna politika zaposlovanja, znotraj katere je bila klju~na naloga zmanj{anje regionalnih neskladij v stopnjah brezposelnosti in zaposlenosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sofinanciralo inovativne programe za razvoj pode- èlskih gospodarstev, obnovo vasi, obnovo in urejanje pa{nikov, ekonomsko diverzifikacijo podeèlja za alternativne dohodkovne vire, razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva, projekte Sapard, programe podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske pridelave in predelave, programe podpor za prestrukturiranje ìvilstva ter strokovne prireditve in stanovsko oziroma interesno povezovanje. Na Ministrstvu za kulturo spadajo med posredne spodbude sredstva za nepremi~no kulturno dedi{- ~ino, investicije v kulturi, ljubiteljsko dejavnost, sredstva investicijskega vzdrèvanja in opreme, sredstva za knjìni~arstvo in sredstva, namenjena Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve je namenjalo spodbude za mreò poklicno-informacijskih centrov, pripravo brezposelnih na zaposlitev, razvoj delovnih mest in sofinanciranje regionalnih projektov, pomo~ pri prestrukturiranju podjetij, kreiranje delovnih mest za dolgotrajno brezposelne, pospe{evanje zaposlovanja invalidnih oseb, pomo~ pri samozaposlovanju, javna dela, razvoj novih poklicev in poklicnih kvalifikacij, neprofitne organizacije za razvoj ~love{kih virov, republi{ke {tipendije, prispevke deloda-jalcev za novozaposlene, pospe{evanje novega zaposlovanja in koncesije na podro~ju zaposlovanja. Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port je sofinanciralo investicije v {olske objekte, {tudentske domove, zavode za usposabljanje, pomemben del sredstev pa je bil namenjen tudi raznovrstnemu izobraèvanju. Na podro~ju znanosti se je sofinanciralo nakup opreme, na podro~ju {porta pa investicije v {portno infrastrukturo. Med posredne regionalne spodbude Ministrstva za promet spadajo sredstva, namenjena investi-cijskemu vzdrèvanju dràvnih cest, gradnji dràvnih cest in varstvu okolja zaradi prometa. Med posredne regionalne spodbude se {teje tudi predpristopna pomo~ Evropske unije (ISPA in SAPARD; Phare spada med neposredne regionalne spodbude). V skupino posrednih regionalnih spodbud spadajo tudi spodbude javnih skladov: stanovanjskega, ekolo{kega, Javnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeèlja ter Javnega sklada za malo gospodarstvo. Podobnim projektom so ministrstva namenjala sredstva tudi v naslednjih letih, spekter pomo~i pa se je raz{iril {e na razvoj podpornega okolja za malo gospodarstvo, prestrukturiranje usnjarske in tekstil-ne industrije, razvojni program za prestrukturiranje konkuren~nosti slovenske industrije, tehnolo{ko-razvojne in druge ciljne programe, spodbujanje razvoja turizma, spodbujanje razvoja turisti~ne infrastrukture (Ministrstvo za gospodarstvo), {tudije za vzpostavitev sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, projekte, povezane s spodbujanjem obnovljivih virov energije, priprave regionalnih zasnov prostorskega razvoja (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) in na vlaganja v gozdove (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). 101 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 0 0 0 2004 ve a leto 826.843.732 533.586.719 708.108.436 892.381.220 252.145.467 460.725.865 491.301.652 tv vska egiji D: 1.967.808.128 3.721.804.661 2.302.677.704 2.365.324.012 1.418.454.726 15.941.162.321 6.931.307.944 4.274.048.123 1.879.180.591 2.856.625.664 11.205.356.066 4.735.806.255 Zasa i{ka; r 0 0 0 avska, odr uìno in socialne zade 2003 2004 so se sreds , dr leto 661.098.663 514.442.142 832.856.923 521.496.780 260.603.920 500.704.570 508.409.188 2.487.153.678 4.552.029.279 2.045.401.240 2.572.974.352 1.025.844.752 16.483.015.489 8.386.482.023 3.488.600.604 1.526.549.322 3.081.383.540 11.875.082.627 4.607.932.862 letom urska, P z mo o za delo 0 0 0 oju: P Ministrstv 2002 razv leto 388.049.166 388.917.835 674.034.308 556.850.935 341.367.994 640.083.767 545.742.038 venija; regiji C: Gorenjska in Gor 1.517.020.151 4.141.589.639 2.416.150.207 3.197.919.870 1.273.642.045 16.081.367.955 6.721.561.933 3.702.418.302 1.913.725.812 3.743.661.908 10.423.980.235 5.657.387.720 venskih tolarjih (* slo vzhodna Slo 0 0 0 ugo 2005). , ki najbolj zaostajajo v … 2004 oju leto 478.714.337 195.805.765 111.898.463 570.836.520 213.302.665 18.912.656 240.194.786 242.026.804 357.963.880 90.359.151 347.000.555 844.139.683 906.735.423 704.964.435 a{ka in J 3.711.155.265 1.013.288.920 1.086.166.487 1.920.024.343 1.791.130.922 azv o-kr o anjsk ud po ministrstvih in regijah v a, regije A: regije 0 0 0 regionalnem r 2003 o za gospodarstv leto 186.471.518 590.620.127 239.551.813 727.255.180 109.518.049 208.568.893 450.113.271 435.972.766 643.975.349 93.935.455 vinjska, Notr 1.555.126.821 1.120.945.854 6.362.055.096 1.095.178.587 1.852.893.030 1.764.921.203 1.649.062.276 2.948.071.617 3.413.983.479 na ministrstv oro~ilo o Ministrstv 0 0 0 oro{ka, Sa a{ka; P 2002 leto 140.939.101 499.649.459 261.349.123 675.512.649 44.934.192 115.956.744 127.276.900 840.507.183 199.647.588 337.196.531 162.004.372 801.479.496 1.122.036.760 4.527.010.602 1.263.786.260 1.177.703.714 1.284.041.132 2.065.265.756 2.461.744.846 vska; regije B: K venija venska in Obalno-kr a za finance prenesla na resor vska venska a{ka o-kr a{ka D in B C in urska avska vska vzhodna Slo anjsk vinjska i{ka Preglednica 12: Pregled posrednih regionalnih spodb Ministrstv in Spodnjeposa Osrednjeslo regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa Jugo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno skupaj regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 2004 ano leto 252.445.270 26.002.751 187.589.588 848.690.453 506.857.675 199.575.813 659.294.605 453.369.707 18.629.273 18.629.273 18.629.273 1.649.206.536 1.669.373.143 1.265.795.376 1.228.199.453 8.965.029.643 3.532.172.018 2.566.506.913 1.166.152.280 1.681.569.160 6.098.678.930 2.847.721.440 o in prehr o, gozdarstv 2003 leto 795.019.866 521.717.026 118.519.426 544.722.047 21.421.806 204.109.091 274.259.922 361.291.861 169.964.612 246.737.586 244.243.944 82.744.709 124.302.689 414.208.556 444.036.570 124.302.689 858.245.126 124.302.689 3.709.054.585 1.542.267.788 1.184.238.981 2.726.506.770 o za kmetijstv Ministrstv 2002 2.234.918 leto 259.601.804 303.612.109 53.924.454 194.806.051 46.099.323 240.811.697 62.806.374 83.285.404 112.782.861 59.542.835 28.703.213 182.259.407 611.548.154 602.325.063 142.828.239 91.509.587 182.259.407 234.337.826 182.259.407 1.630.470.450 1.213.873.217 0 0 0 2004 leto 556.608.282 789.436.639 301.676.391 947.064.456 225.123.193 146.650.126 190.692.352 543.081.361 366.082.581 194.597.360 319.776.677 10.833.390 685.859.258 553.914.751 4.591.622.809 1.717.818.240 1.634.030.559 3.351.848.799 1.239.774.009 0 0 0 , prostor in energijo 2003 olje leto 7.206.391 213.116.374 225.570.854 23.002.438 314.082.119 105.564.419 19.432.700 125.020.616 73.424.916 112.403.204 26.331.834 24.834.593 563.684.347 488.437.007 137.237.797 80.631.307 217.869.104 1.269.990.458 1.052.121.354 o za ok Ministrstv 2002 795.108 795.108 795.108 leto 421.922.096 120.696.744 272.307.794 550.834.314 26.600.789 27.330.828 246.823.556 14.728.572 207.693.786 67.886.194 101.740.000 339.130.000 596.550.457 309.433.786 353.858.572 663.292.358 2.398.489.781 1.137.851.858 1.734.402.315 venija vska venska a{ka o-kr a{ka D in B C in urska avska vska vzhodna Slo anjsk vinjska i{ka regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa Jugo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno skupaj regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno 103 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 0 0 0 2004 3.976.000 8.226.000 5.176.000 leto 43.301.000 32.133.867 47.376.000 25.444.000 31.381.000 42.716.000 26.264.000 17.612.000 13.926.000 326.531.867 109.947.000 128.502.867 40.190.000 47.892.000 238.449.867 88.082.000 avje 0 0 0 o za zdr 2003 400.000 500.000 500.000 500.000 750.000 60.000 2.350.000 4.150.000 1.250.000 4.350.000 2.500.000 5.550.000 6.850.000 leto 12.700.000 30.050.000 16.800.000 30.800.000 22.350.000 37.650.000 Ministrstv 0 0 0 0 2002 4.775.608 5.431.216 2.715.608 2.000.000 leto 188.714.608 14.693.000 513.900.216 90.719.167 197.732.457 535.368.824 288.451.624 1.058.973.518 1.547.838.545 3.627.493.943 1.255.834.950 1.547.838.545 1.791.203.774 1.836.290.169 2004 436.780 436.780 436.780 leto 401.737.507 399.023.367 220.337.930 686.366.033 19.408.096 168.862.423 121.346.146 114.125.233 41.755.044 187.824.959 145.994.627 989.031.393 301.950.192 1.819.464.631 4.326.682.776 1.069.805.153 1.965.459.258 2.058.836.546 2.267.409.450 0 0 0 o za kulturo 2003 leto 78.604.763 295.526.464 48.644.345 330.955.057 13.723.661 72.869.514 136.102.251 194.127.063 41.207.335 339.138.230 160.784.765 460.724.402 556.908.988 533.265.293 1.374.899.437 3.086.582.885 1.535.684.202 1.017.633.390 2.068.949.495 Ministrstv 2002 leto 83.427.000 44.757.000 17.083.000 24.843.000 9.656.000 9.656.000 9.656.000 vanje 206.103.000 338.585.000 136.473.000 133.482.000 156.496.000 200.186.000 209.045.000 443.086.000 541.667.000 356.682.000 984.753.000 2.201.964.000 3.762.100.000 2.411.009.000 2.767.691.000 venija vska venska a{ka o-kr a{ka D in B C in urska avska vska vzhodna Slo anjsk vinjska i{ka Preglednica 12: nadalje regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa Jugo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno skupaj regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 0 0 0 2004 leto 820.169.596 487.144.229 436.507.790 421.144.612 552.460.545 1.165.365.861 1.918.458.412 3.061.191.237 1.523.367.422 1.358.800.649 1.878.900.226 1.600.489.539 15.224.000.118 4.007.476.292 5.825.872.867 3.479.389.765 1.911.261.194 9.833.349.159 5.390.650.959 0 0 0 o za promet 2003 leto 854.656.112 760.195.804 392.078.629 402.568.492 479.485.359 1.172.644.049 2.684.292.128 1.136.449.205 1.228.170.230 1.659.210.710 1.969.210.618 2.090.937.082 14.819.898.419 3.555.827.996 5.075.226.654 4.050.147.700 2.138.696.068 8.631.054.650 6.188.843.769 Ministrstv 2002 leto 494.603.344 818.984.946 441.713.958 392.148.429 909.687.562 150.140.171 591.458.363 267.304.795 378.663.496 378.663.496 378.663.496 1.626.565.766 1.694.688.954 1.125.940.602 1.121.236.243 10.013.136.629 2.955.031.497 3.789.754.673 1.712.694.606 1.176.992.357 6.744.786.170 2.889.686.963 0 0 0 2004 o leto 81.690.293 127.551.283 33.625.981 125.599.836 11.144.556 44.796.513 24.861.178 172.949.405 50.525.675 21.041.861 75.758.062 31.853.607 801.398.249 265.182.644 205.128.856 126.283.737 204.803.012 470.311.500 331.086.749 0 0 0 2003 leto 90.762.972 135.175.467 58.319.448 130.036.879 17.843.147 37.958.626 23.586.929 120.089.706 58.945.273 24.672.800 78.607.274 28.866.173 804.864.694 281.740.212 236.616.056 137.552.547 148.955.879 518.356.268 286.508.426 valni center za malo gospodarstv ospe{e 0 0 0 P 2002 leto 82.879.993 7.972.205 101.359.205 29.350.925 89.657.592 21.186.098 31.981.328 90.351.766 53.049.851 35.283.115 65.590.773 27.486.076 636.148.927 213.397.501 186.272.960 118.640.624 117.837.842 399.670.461 236.478.466 venija vska venska a{ka o-kr a{ka D in B C in urska avska vska vzhodna Slo anjsk vinjska i{ka regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa Jugo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno skupaj regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno 105 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 0 0 0 2004 500.000 500.000 4.525.000 1.863.067 3.599.270 2.097.500 5.696.770 leto 13.631.421 22.121.414 10.404.203 13.658.240 14.000.000 11.428.230 98.328.345 38.115.902 29.429.203 25.086.470 67.545.105 30.783.240 ùbo (ukinjeno) 0 0 0 0 0 0 o dr 2003 840.000 macijsk 5.147.510 9.843.408 7.847.534 3.938.280 4.598.281 9.069.972 5.438.281 leto 19.774.201 23.296.986 84.356.172 32.769.245 13.781.688 32.366.958 46.550.933 37.805.239 or o za inf 0 0 0 0 Ministrstv 2002 651.173 8.830.239 7.781.008 8.936.946 9.099.517 leto 30.064.169 24.176.862 10.365.019 22.738.642 18.711.908 15.360.675 156.716.158 48.482.527 42.322.889 27.811.425 38.099.317 90.805.416 65.910.742 2004 leto 329.436.482 56.031.148 658.472.650 94.710.748 93.165.510 328.477.852 406.174.187 56.129.415 118.803.650 924.424.251 524.977.837 2.153.312.671 1.475.850.233 7.555.668.163 14.250.656.959 2.670.625.410 1.099.111.066 2.400.274.484 7.555.668.163 3.769.736.476 2.925.252.320 7.555.668.163 o, znanost in tehnologijo 2003 o {olstv leto 56.908.699 111.848.817 334.111.108 70.838.851 69.381.089 135.804.233 248.402.392 450.039.736 73.276.159 321.678.551 1.998.728.489 4.199.830.167 1.404.828.071 2.861.902.404 12.015.900.215 2.195.857.128 1.031.803.894 5.604.658.238 2.861.902.404 3.227.661.023 5.926.336.789 2.861.902.404 o za visok 2002 Ministrstv leto 44.861.095 46.587.830 vanje 246.607.703 280.707.945 195.286.902 100.094.885 240.556.741 502.697.700 594.479.636 612.713.611 1.896.318.982 2.646.856.462 1.706.676.650 3.685.931.705 12.187.664.236 2.438.308.472 1.097.177.336 4.353.533.112 3.685.931.705 3.051.022.083 5.450.710.448 3.685.931.705 venija vska venska a{ka o-kr a{ka D in B C in urska avska vska vzhodna Slo anjsk vinjska i{ka Preglednica 12: nadalje regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa Jugo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno skupaj regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 2004 leto 6.826.183.846 11.030.863.354 2.659.687.378 9.675.784.015 1.637.730.024 1.813.319.041 4.201.892.410 9.262.070.788 5.128.947.453 1.308.360.723 3.785.697.412 3.646.012.692 7.574.734.216 68.551.283.352 21.308.096.266 17.845.724.526 8.914.644.865 12.908.083.481 7.574.734.216 39.153.820.791 21.822.728.345 7.574.734.216 – skupaj ude 2003 leto 5.438.320.493 10.353.159.956 2.223.364.162 7.357.304.760 1.331.465.704 2.675.322.576 3.663.083.512 12.456.766.957 5.212.614.049 1.936.989.470 4.067.784.201 3.029.073.082 2.986.205.093 62.731.454.013 19.798.268.729 15.180.741.903 9.280.398.250 15.485.840.039 2.986.205.093 34.979.010.632 24.766.238.288 2.986.205.093 posredne regionalne spodb 2002 leto 999.738.753 4.940.934.461 9.710.333.169 1.986.625.511 6.818.441.182 1.161.187.961 1.761.065.396 3.698.278.994 12.346.321.553 4.595.648.896 2.985.996.270 3.538.600.819 4.257.305.716 58.800.478.681 17.573.520.987 13.503.084.440 7.581.645.166 15.884.922.372 4.257.305.716 31.076.605.427 23.466.567.538 4.257.305.716 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2004 leto 139.684.000 175.031.000 314.715.000 139.684.000 175.031.000 139.684.000 175.031.000 ad za narodnostiUr 0 0 0 2003 leto 657.779.000 839.024.000 191.940.000 242.299.000 84.785.000 85.349.000 764.091.000 486.572.000 303.822.000 48.355.000 78.727.000 252.993.000 382.549.000 739.565.000 4.035.736.000 1.666.937.000 1.246.685.000 2.913.622.000 1.122.114.000 o za finance* 0 0 0 Ministrstv 2002 leto 364.426.000 857.363.000 50.567.000 548.546.000 22.076.000 244.375.000 470.290.000 529.393.000 257.222.000 19.200.000 179.274.000 237.148.000 436.496.000 766.541.000 3.779.880.000 1.488.240.000 1.088.603.000 2.576.843.000 1.203.037.000 venija vska venska a{ka o-kr a{ka D in B C in urska avska vska vzhodna Slo anjsk vinjska i{ka regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa Jugo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno skupaj regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno 107 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared ude na alca (SIT) 55.552 34.559 36.031 37.634 35.868 25.861 30.262 18.686 25.868 25.686 31.671 34.730 38.197 34.272 28.050 21.490 36.302 23.760 34.327 spodb prebiv 2005). … 2004 oju leto azv ude (SIT) spodb 6.826.183.846 11.030.863.354 2.659.687.378 9.675.784.015 1.637.730.024 1.813.319.041 4.201.892.410 9.262.070.788 5.128.947.453 1.308.360.723 3.785.697.412 3.646.012.692 7.574.734.216 21.308.096.266 17.845.724.526 8.914.644.865 12.908.083.481 7.574.734.216 39.153.820.791 21.822.728.345 7.574.734.216 68.551.283.352 regionalnem r oro~ilo o ude na alca (SIT) 44.094 32.407 30.104 28.583 29.017 38.076 26.377 25.210 26.339 38.088 33.968 28.832 35.420 29.139 29.215 25.845 32.390 27.013 31.416 2004 (P spodb prebiv 2003 leto 2002, 2003 in ude (SIT) spodb 5.438.320.493 10.353.159.956 2.223.364.162 7.357.304.760 1.331.465.704 2.675.322.576 3.663.083.512 12.456.766.957 5.212.614.049 1.936.989.470 4.067.784.201 3.029.073.082 2.986.205.093 19.798.268.729 15.180.741.903 9.280.398.250 15.485.840.039 2.986.205.093 34.979.010.632 24.766.238.288 2.986.205.093 62.731.454.013 ud za leta ude na alca (SIT) 40.876 31.249 27.104 26.889 25.557 25.685 27.099 25.281 23.461 19.898 25.196 34.668 32.208 26.292 24.115 26.904 29.340 25.935 29.939 spodb prebiv 2002 leto acija posrednih regionalnih spodb ude (SIT) 999.738.753 spodb 4.940.934.461 9.710.333.169 1.986.625.511 6.818.441.182 1.161.187.961 1.761.065.396 3.698.278.994 12.346.321.553 4.595.648.896 2.985.996.270 3.538.600.819 4.257.305.716 17.573.520.987 13.503.084.440 7.581.645.166 15.884.922.372 4.257.305.716 31.076.605.427 23.466.567.538 4.257.305.716 58.800.478.681 oncentr vska venska a{ka o-kr a{ka D – skupaj in B venija C in urska avska vska anjsk vinjska i{ka venija Preglednica 13: K regije om odr oro{ka P P K Sa Zasa Spodnjeposa JV Slo Osrednjeslo Gorenjska Notr Gor Obalno-kr neopredeljeno regije A regije B regije C regije D neopredeljeno regije A regije neopredeljeno Slo 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 urska i{ka avska vska vska venija a{ka a{ka Koro{ka vinjska venska Gor Pom o-kr Podr Sa Zasa Slo Gorenjska anjsk Obalno-kr Srednjeposa vzhodna Osrednjeslo Notr Jugo 2001 2002 2003 Slika 30: Posredne spodbude na prebivalca (indeks SI = 100; Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). Po na{em mnenju marsikatere od omenjenih spodbud ne sodijo v skupino posrednih regionalnih spodbud, saj je pri njih treba uporabljati merila, enotna za celotno dràvo. Zato se nam zdi tovrstno opredeljevanje posrednih regionalnih spodbud sporno, s tem pa dvomimo tudi o tem, da je bil doseèn predviden obseg sredstev, ki naj bi se za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja namenjala glede na zakon, to je odstotek bruto doma~ega proizvoda. 6.3.3 RAZDELITEV NEPOSREDNIH IN POSREDNIH SPODBUD PO REGIJAH Na ustreznost spodbujanja skladnega regionalnega razvoja kaè razporeditev sredstev, ki jih drà- va v okviru spodbujanja manj razvitih namenja posamezni regiji. Pri~akovali bi, da bo dràva najve~ spodbud namenjala najmanj razviti regiji, najrazvitej{e regije pa naj bi pomo~ dobile le izjemoma. Seveda se ob tem zastavlja vpra{anje, kateri klju~ za delitev sredstev je najprimernej{i – ali naj bo to znesek na prebivalca ali znesek na povr{ino, pa tudi kako dolo~iti razmerja med posameznimi regijami. Ponavadi je odlo~ilni kriterij znesek na prebivalca, vendar se moramo zavedati, da so nekatere aktivnosti mo~no odvisne od velikosti regije in gostote poseljenosti. ^e vzamemo za primer gradnjo vodovoda, je {tevilo priklju~kov na kilometru napeljave veliko ve~je v mestu kot na podeèlju, s ~imer so na pode- èlju vi{ji stro{ki izgradnje na prebivalca. Na splo{no lahko sklenemo, da so stro{ki na prebivalca pri ve~ini izvedenih investicij najvi{ji na najredkeje poseljenih obmo~jih. To bi pri dodeljevanju spodbud morala upo{tevati tudi regionalna politika. Neposredne regionalne spodbude so se v obdobju od leta 2001 do leta 2004, za katero imamo podatke, z dobrih {tirih milijard SIT pove~ale na ve~ kot devet milijard SIT. Najve~ji skok je bil narejen med letoma 2002 in 2003, leta 2004 pa so glede na leto 2003 spodbude celo rahlo nazadovale. 109 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 10.000.000.000 9.000.000.000 8.000.000.000 7.000.000.000 6.000.000.000 5.000.000.000 4.000.000.000 3.000.000.000 2.000.000.000 1.000.000.000 0 2001 2002 2003 2004 skupaj regije A regije B regije C regije D Slika 31: Neposredne regionalne spodbude za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). Med posameznimi skupinami regij so najve~ neposrednih spodbud prejele regije A (Pomurska, Podravska, Zasavska in Spodjeposavska), najmanj pa regije v skupini D. Zanimivo je, da se je skupni znesek v vseh letih pove~eval le v najrazvitej{ih regijah, medtem ko so se zneski, namenjeni drugim skupinam regij, v zadnjem letu zmanj{ali. Natan~nej{i pogled na stanje nam nudijo zneski neposrednih spodbud na prebivalca. Pri izra~unih je prihajalo do manj{ih napak zaradi prehajanja ob~in Ilirska Bistrica, Litija, [martno pri Litiji in Rade- ~e iz ene regije v drugo regijo. Ker smo imeli na razpolago zgolj zdruène podatke za posamezno regijo, smo te prehode zanemarili. Izjemoma smo le pri ra~unanju zneskov na prebivalca na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi prebivalce Ilirske Bistrice upo{tevali pri Obalno-kra{ki regiji. Zaradi teh pomanjkljivosti so zneski, upo{tevani v grafikonih, priblìni. ^e upo{tevamo vse prebivalce regije, so rezultati pri~akovani, saj imajo praviloma vi{je zneske regije, ki v razvoju najbolj zaostajajo. Razmerja se spremenijo, ~e upo{tevamo le prebivalce obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi (OPRP), ki so skladno s slovensko regionalno politiko tista obmo~ja, kamor naj bi se usmerjalo najve~ razvojne pomo~i. Tako ima ta kazalnik najvi{je vrednosti v Zasavski in Gori{ki regiji, kjer se izvajata posebna zakona, za obema pa se è zvrsti Obalno-kra{ka regija, ki sicer sodi v skupino D. Visoki zneski so tudi v Pomurski, Notranjsko-kra{ki, Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji. ^e je izra~unana vsota za prvi dve regiji pri~akovana, je v drugih dveh previsoka glede na cilje, ki jih èli regionalna politika dose~i. Zlasti zaskrbljujo~i so podatki za Podravsko regijo, ki se ne glede na to, ali upo{tevamo vse prebivalce ali le tiste na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi, uvr{~a med regije, ki dobijo najmanj sredstev. [e ve~ja nesorazmerja je zaznati pri posrednih regionalnih spodbudah, ki so za razvoj posameznih regij pomembnej{e od neposrednih, saj je koli~ina razvojnih sredstev iz tega naslova v primerjavi z ne-posrednimi spodbudami veliko ve~ja. Sredstva, namenjena regionalnim spodbudam, so vseskozi nara{~ala. 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Preglednica 14: Posredne regionalne spodbude za leta 2002, 2003 in 2004 po skupinah regij v slovenskih tolarjih (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). leto 2002 leto 2003 leto 2004 regije A 17.573.520.987 19.798.269.729 21.308.096.266 regije B 13.503.084.440 15.180.741.903 17.845.724.526 regije C 7.581.645.166 9.280.398.250 8.914.644.856 regije D 15.884.922.372 15.485.840.039 12.908.083.481 neopredeljeno 4.257.305.716 2.986.205.093 7.574.734.216 skupaj 58.800.478.681 62.731.454.013 68.551.283.352 Pri~akovati je bilo, da bo usmerjanje posrednih regionalnih spodbud manj dosledno in zato ve~krat izvedeno tudi v korist razvitej{ih regij, vendar je ta delitev, ~e ocenjujemo dodeljeni znesek na prebivalca, ìve~ega v regiji, razmeroma ustrezna. Podoba je popolnoma druga~na, ~e upo{tevamo le prebivalce na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi. V tem primeru je razporeditev ravno obrat-na, kot bi si èleli. Najvi{ji znesek na prebivalca imajo Osrednjeslovenska, Obalno-kra{ka, Gori{ka in Gorenjska regija, ki so najrazvitej{e, na repu pa so regije, ki bi glede na svoj poloàj potrebovale znat-no ve~ sredstev. O~itno je, da slovenska regionalna politika pri delitvi sredstev ni dovolj dosledno upo{tevala razvojnih razlik in obmo~ij z razvojnimi problemi, opredeljenih kot tista, ki jim je treba nameniti najve~- ji kos regionalne poga~e. Obalno-kra{ka Gori{ka Notranjsko-kra{ka Gorenjska Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Zasavska Savinjska Koro{ka Podravska Pomurska 0 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 140.000 spodbude na prebivalca v OPRP v SIT spodbude na prebivalca v SIT Slika 32: Neposredne regionalne spodbude na prebivalca za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 111 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Obalno-kra{ka Gori{ka Notranjsko-kra{ka Gorenjska Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Zasavska Savinjska Koro{ka Podravska Pomurska 0 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 140.000 spodbude na prebivalca v OPRP v SIT spodbude na prebivalca v SIT Slika 33: Posredne regionalne spodbude na prebivalca za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). Dodatni pomisleki se porajajo pri izbiri prora~unskih postavk, ki so jih uvrstili med posredne regionalne spodbude. Tako znotraj posrednih regionalnih spodbud zasledimo sredstva za ciljne raziskovalne projekte (CRP) s tematiko regij in regionalizma, sredstva za pediatri~no kliniko, izobraèvanje invalidov, centre odli~nosti, v posameznih letih pa se je med posredne regionalne spodbude {telo celo {tipendije. Tovrstni programi imajo namre~ prvenstveno horizontalni zna~aj in jih po na{em prepri~anju ni smiselno uvr{~ati med sredstva, ki naj bi se razdeljevala po regionalnem klju~u. Primerjava sredstev, ki jih namenjamo regionalni politiki, z vsemi sredstvi, ki so bila v dolo~enem letu namenjena investicijam, dodobra razkrije nemo~ slovenske regionalne politike. ^e za primer vzamemo leto 2004, je bilo neposrednim regionalnim spodbudam namenjenih 9.348.994.426 SIT in posrednim regionalnim spodbudam 68.551.283.352 SIT, skupno torej 77.900.277.778 SIT. V istem letu je bilo po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (Ravbar 2005) na ravni celotne dràve za investicije namenjenih ve~ kot 760 milijard SIT. To pomeni, da sredstva regionalne pomo~i predstavljajo le dobro desetino od vseh investicij v Sloveniji, ki so ve~inoma realizirane v perspektivnej{ih in razvitej{ih regijah. Ker je ve~ina regionalnih spodbud posrednih, se hitro pove~uje pomen koordinacije znotraj vlade in tudi znotraj ministrstev. Le tako je namre~ mogo~e slediti regionalnim ciljem in vzpostaviti razmere, od katerih bi lahko pri posameznih ukrepih pri~akovali sinergijske u~inke. Dozdaj{nji u~inki regionalne politike, ki so bili praviloma le oblì na nara{~ajo~e razlike, kaèjo, da je skladen regionalni razvoj mogo- ~e zagotoviti le ob zelo dobri usklajenosti razvojnih ciljev in resni~nih prizadevanjih za aktiviranje vseh razvojnih virov. To je {e toliko pomembnej{e v ~asu velikih drùbenih in tehnolo{kih sprememb, saj je {tartni poloàj posameznega obmo~ja zelo pomemben za doseganje njegove konkuren~nosti, s tem pa tudi njegove privla~nosti za bivanje prebivalstva in ume{~anje gospodarskih dejavnosti. 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 6.4 DOSEGANJE CILJEV SLOVENSKE REGIONALNE POLITIKE Cilji slovenske regionalne politike so zastavljeni v Strategiji regionalnega razvoja Slovenije (SRRS; 2001, 7). Za preteklo obdobje lahko re~emo, da pri~akovanja niso bila doseèna, saj ve~ ciljev ni bilo izpolnjenih. To je v veliki meri posledica dejstva, da so precej pomembnej{i od regionalne politike razvojni tokovi na dràvni in globalni ravni, torej procesa globalizacije in aglomeracije, pa tudi svobodni trg. Pomen regionalne politike zmanj{ujejo tudi sektorske ureditve in delitev posrednih regionalnih spodbud po sektorskem klju~u. Prvi cilj: »… Zaustaviti pove~evanje razlik v gospodarski razvitosti in pri ìvljenjskih mònostih med regijami, s poudarkom na celostnem razvoju mest, ki so nosilci regionalnega razvoja v povezavi s po-deèljem …«. Kvantifikacija cilja: »… najmanj ohranitev razlike v kupni mo~i BDP na prebivalca na ravni SKTE-3 pri razmerju 1,7 : 1 med najbolj in najmanj razvito regijo …«. Razkorak med najmanj razvitimi in najbolj razvitimi regijami v Sloveniji se pove~uje. Na to kaè tako razmerje med najbolj in najmanj razvito regijo v bruto doma~em proizvodu kot stanje na podro~ju dejavnikov regionalne rasti, kjer je opaziti tènjo oblikovanja nekaj vplivnej{ih razvojnih sredi{~, med katerimi z naskokom vodi Ljubljana. V tem pogledu je bila regionalna politika neuspe{na, ~eprav je pomagala ublaìti najtèje posledice razvojnih razlik. ^e pogledamo spremembe razmerij v bruto doma~em proizvodu po kupni mo~i med najbolj in najmanj razvito regijo vidimo, da je bilo razmerje leta 2000 1,98 : 1, leta 2003 pa se je pove~alo na 2,1 : 1. Preglednica 15: Bruto doma~i proizvod na prebivalca po kupni mo~i za leta 2000, 2001, 2002 in 2003 (Stali{~e Vlade … 2006). bruto doma~i proizvod na prebivalca po kupni mo~i regija leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 Osrednjeslovenska 20.456 21.695 22.582 23.746 Obalno-kra{ka 15.359 16.030 16.627 17.038 Gorenjska 12.802 13.622 14.106 14.323 Gori{ka 14.373 15.232 15.564 15.728 Savinjska 13.217 13.653 14.312 14.631 Jugovzhodna Slovenija 13.416 14.177 14.507 14.858 Pomurska 10.335 10.896 11.133 11.289 Notranjsko-kra{ka 11.626 12.076 12.604 12.596 Podravska 12.123 12.796 13.480 13.732 Koro{ka 11.974 12.584 12.883 12.859 Spodnjeposavska 12.370 13.173 13.530 13.175 Zasavska 11.612 11.587 11.662 11.820 Slovenija – skupaj 14.640 15.434 16.029 16.481 Drugi cilj: »… Trajnostni razvoj vseh slovenskih regij in prepre~evanje nastajanja novih obmo~ij z ve~- jimi razvojnimi problemi …«. Kvantifikacija cilja: »… dvig absolutne ravni kupne mo~i BDP na prebivalca in zmanj{anje registrirane stopnje brezposelnosti v vseh regijah na ravni SKTE-3 …«. Drugi cilj je bil delno uresni~en, saj se je BDP v vseh regijah pove~al. Vendar je z vidika regionalnega razvoja zaskrbljujo~e, da je imela najve~jo stopnjo rasti Osrednjeslovenska regija, kjer se je BDP med letoma 2000 in 2003 pove~al za 16 %, najmanj{o rast pa je imela Zasavska regija, kjer se je BDP pove~al le za 1,8 %. 113 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Slab{i rezultati so bili doseèni na podro~ju zmanj{evanja registrirane stopnje brezposelnosti. Ta se je na ravni Slovenije vseskozi zmanj{evala, vendar je bilo spreminjanje po posameznih regijah zelo razli~no. Preglednica 16: Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) po statisti~nih regijah med letoma 2000 in 2005 (Stali{~e Vlade … 2006). regija leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004 leto 2005 Osrednjeslovenska 9,2 8,3 7,9 7,8 7,8 7,6 Obalno-kra{ka 9,2 9,0 8,6 8,0 7,9 7,5 Gorenjska 10,1 9,0 8,5 8,0 7,6 7,3 Gori{ka 6,2 5,8 6,3 6,3 6,7 6,5 Savinjska 13,6 13,5 14,0 13,1 12,5 12,7 Jugovzhodna Slovenija 10,8 9,9 9,9 8,6 8,5 8,8 Pomurska 17,2 16,7 17,6 17,6 16,8 17,1 Notranjsko-kra{ka 10,8 9,7 9,1 8,8 8,3 7,9 Podravska 18,7 17,9 17,6 16,2 14,6 13,5 Koro{ka 10,3 10,2 11,6 12,6 11,7 10,6 Spodnjeposavska 13,9 14,3 14,4 14,9 13,0 11,5 Zasavska 15,5 14,7 15,3 16,1 14,9 13,8 Slovenija – skupaj 12,2 11,6 11,6 11,2 10,6 10,2 V obdobju od leta 2000 do leta 2005 se je registrirana stopnja brezposelnosti zmanj{ala v desetih regijah, vendar se je stanje v zadnjem letu ponekod poslab{alo (Pomurska in Savinjska regija, Jugovzhodna Slovenija). Po stopnji registrirane brezposelnosti v celotnem obdobju najbolj izstopa Pomurska regija, kjer pa je brezposelnost tudi najbolj trdoìva, saj skozi celotno obdobje ohranja visoko raven. Sledita Zasavska in Podravska regija. V Podravski se je sicer stopnja brezposelnosti v zadnjih {estih letih zmanj{ala za kar 5,2 odstotne to~ke, a dràvno povpre~je {e vedno presega za 3,3 odstotne to~ke. Najbolj{e stanje je v Gori{ki regiji (6,5 %), vendar se je glede na stanje leta 2000 poslab{alo za 0,3 odstotne to~ke. Tretji cilj: »… Ohranjanje minimalne poseljenosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije …«. Kvantifikacija cilja: »… neto medregijski selitveni saldo naj ne bi v nobeni slovenski regiji na ravni SKTE-3 presegel negativne vrednosti –0,5 prebivalca na 1000 prebivalcev …«. Posledica neugodnih razmer v posameznih regijah so tudi selitve. ^eprav je bil cilj njihova zaustavitev, je bila regionalna politika pri tem neuspe{na, saj je bil v zadnjem letu cilj –0,5 prebivalca na 1000 prebivalcev preseèn v ve~ regijah: Gori{ki, Savinjski, Koro{ki, Spodnjeposavski in Zasavski regiji. V nasprotju s temi so Osrednjeslovenska, Obalno-kra{ka, Podravska in Notranjsko-kra{ka, pa tudi Jugovzhodna Slovenija regije priseljevanja, kar je na eni strani odraz ugodnej{ih gospodarskih razmer in s tem bolj{ih mònosti za zaposlovanje, na drugi pa je zlasti v Jugovzhodni Sloveniji in Notranjsko-kra{- ki regiji zaznati tudi priseljevanje zaradi suburbanizacijskih vplivov Ljubljane, kar zagotovo vpliva na kon~ne rezultate. ^etrti cilj: »… Izbolj{evanje poloàja slovenskih regij, merjeno v BDP po kupni mo~i na prebivalca, v primerjavi z obmejnimi regijami v Avstriji in Italiji …«. Kvantifikacija cilja: »… hitrej{i razvoj Osrednjeslovenske, Gori{ke in Obalno-kra{ke regije od italijanskih obmejnih regij; dohitevanje avstrijskih manj razvitih regij s strani ostalih slovenskih statisti~nih regij …«. Tudi »lovljenje« regij sosednjih dràv nam ni {lo najbolje od rok, saj se je izmed treh regij, ki naj bi rasle hitreje od sosednjih italijanskih, stanje dovolj izbolj{alo le v Osrednjeslovenski regiji, ki edina od slovenskih regij presega evropsko povpre~je. V Obalno-kra{ki in Gori{ki regiji, ki poleg Osrednjeslovenske sestavljata to skupino, so se v primerjavi z obmejnimi regijami v Italiji razmere poslab{ale. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Preglednica 17: Neto medregijski saldo med letoma 2000 in 2004 (Stali{~e Vlade … 2006). neto medregijski selitveni saldo (razlika med odseljenimi in priseljenimi na 1000 prebivalcev) regija leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004 Osrednjeslovenska –0,4 0,3 0,2 0,5 0,5 Obalno-kra{ka 1,7 1 1,4 1,9 0,9 Gorenjska 0,3 –0,7 –0,5 –0,6 –0,2 Gori{ka –0,4 –0,3 –0,4 –0,7 –1,1 Savinjska –0,5 0 –0,2 –0,6 –0,6 Jugovzhodna Slovenija 0,8 0,4 0,1 0,6 0,6 Pomurska –0,4 –0,4 –0,2 –0,4 –0,4 Notranjsko-kra{ka 2,6 0,9 1,7 0,6 1,7 Podravska 0,1 –0,1 0 0,1 0,2 Koro{ka –1,1 –0,9 –1,4 –1,0 –1,2 Spodnjeposavska –0,3 0,7 0,6 –0,3 –0,6 Zasavska 0 –1,6 –1,3 –1,9 –1,8 Preglednica 18: Bruto doma~i proizvod na prebivalca po regijah na NUTS 3 ravni v primerjavi s povpre~jem Evropske unije 25 med letoma 1999 in 2002 (Pe~ar 2005). dràva/regija NUTS 3 leto 1999 leto 2000 leto 2001 leto 2002 razlika med letoma 1999 in 2002 Evropska unija 25 100 100 100 100 0 Italija 112 111 110 109 –3,1 Videm 125 124 121 123 –1,8 Gorica 121 119 116 116 –5,2 Trst 127 131 136 135 8,5 Madàrska 53 54 56 59 6,1 @elezna ùpanija 62 61 57 58 –4,1 Zalska ùpanija 47 45 49 51 3,6 Avstrija 127 128 124 123 –4,2 Jùna Gradi{~anska 70 70 70 71 1,4 Celovec – Beljak 136 134 129 126 –10,5 Spodnja Koro{ka 79 79 78 78 –1,6 Vzhodna [tajerska 83 84 83 78 –4,6 Zahodna in Jùna [tajerska 81 82 80 78 –2,4 Slovenija 74 73 75 75 1,4 Pomurska 53 52 53 52 –0,7 Podravska 61 61 62 63 2,3 Koro{ka 59 60 61 60 1,0 Savinjska 67 66 66 67 –0,1 Zasavska 60 58 56 55 –4,8 Spodnjeposavska 62 63 64 63 1,5 Gorenjska 65 64 66 66 1,2 Notranjsko-kra{ka 58 58 58 59 0,6 Gori{ka 73 72 74 73 –0,1 Obalno-kra{ka 78 77 78 78 –0,1 Jugovzhodna Slovenija 68 67 69 68 0,3 Osrednjeslovenska 104 102 105 107 3,2 115 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Tudi dohitevanje manj razvitih avstrijskih regij ni najbolj uspe{no, saj ga gre bolj kot uspe{ni rasti slovenskih regij pripisati trenutno slabemu stanju avstrijskih regij. Peti cilj: »… Zmanj{ati razlike v zdravju med regijami kot posledico njihovih slab{ih razvojnih mò- nosti (slab{a gospodarska in drùbena razvitost) in slab{e dostopnosti do zdravstvene slùbe …«. Kvantifikacija cilja: »… zmanj{evanje razlik v pri~akovanem trajanju ìvljenja in splo{ni ter specifi~- ni umrljivosti; zmanj{evanje razlik v deleù dejavnikov tveganja« ... Kazalniki s tega podro~ja so tèje dostopni, zato v tem primeru obravnavamo le razlike, ki so se na primeru posameznih regij po zadnjih izra~unih izkazale pri pri~akovanem trajanju ìvljenja ob rojstvu. Podatki kaèjo, da je razlika med najbolj{o Gori{ko in najslab{o Pomursko regijo kar 3,8 let. Izrazito podpovpre~ne vrednosti je zaznati {e v zdruèni Zasavski in Spodnjeposavski regiji, Koro{ki, Savinjski, in Podravski regiji. ^e podatke primerjamo z letom 1997, so se razlike med regijo z najdalj{im pri~akovanjem trajanja ìvljenja in regijo z najkraj{im trajanjem zmanj{ale, vendar pa primerjava ni najbolj na mestu, saj temeljijo zadnji izra~uni na spremenjenih teritorialnih enotah. Preglednica 19: Pri~akovano trajanje ìvljenja leta po starih regijah leta 1997 (Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2001). regija skupaj mo{ki ènske Osrednjeslovenska 74,5 70,7 78,0 Obalno-kra{ka 75,5 71,7 79,4 Gorenjska 73,9 70,0 77,6 Gori{ka 74,4 70,0 78,6 Savinjska 72,5 68,5 76,3 Dolenjska 71,9 67,2 76,5 Pomurska 72,1 67,6 76,4 Notranjsko-kra{ka 74,1 69,5 78,6 Podravska 72,1 68,0 75,9 Koro{ka 72,7 68,5 76,9 Spodnjeposavska 71,4 67,4 75,3 Zasavska 71,9 67,2 76,3 Preglednica 20: Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po regijah med letoma 1999 in 2003 (Statisti~ni urad Republike Slovenije). regija skupaj mo{ki ènske Osrednjeslovenska 77,8 74,0 81,3 Gori{ka 77,6 73,6 81,4 Gorenjska 77,3 73,5 80,9 Notranjsko-kra{ka in obalno-kra{ka 77,1 73,4 80,8 Podravska 75,3 71,2 79,2 Koro{ka in Savinjska 75,2 71,4 79,0 Jugovzhodna Slovenija 75,2 70,8 79,7 Zasavska in Spodnjeposavska 74,5 70,6 78,5 Pomurska 73,8 69,2 78,5 Slovenija 76,2 72,2 80,0 Pregled po ciljih, ki si jih je Slovenija postavila za obdobje do leta 2006, nas napeljuje na sklep, da je bila slovenska regionalna politika pri njihovem doseganju razmeroma neuspe{na. Vzroke za 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 to lahko i{~emo v veliki dinamiki, ki smo ji bili v Sloveniji pri~a skozi celotno obdobje po osamosvojitvi in je bila zelo izrazita tudi med na{im pridruèvanjem Evropski uniji. Regionalna politika je tudi vselej capljala v senci strukturnega prilagajanja Evropski uniji in vse opaznej{ih procesov globalizacije. Ve~jih uspehov glede na skromen delè sredstev, ki se zanjo namenjajo, niti ni bilo pri~akovati. S tega vidika so bili cilji preve~ optimisti~no zastavljeni, {epala pa je tudi izvedba posameznih ukrepov. Ker se bo v prihodnjem programskem obdobju zaradi ve~je koli~ine sredstev iz evropskih strukturnih skladov vloga regionalne politike pove~ala, je treba sistem dodeljevanja regionalnih spodbud preoblikovati na na~in, s katerim bo mòno uresni~iti zastavljene cilje in s tem dose~i skladnej{i regionalni razvoj. 6.5 ANALIZA IZBRANIH PROJEKTOV V raziskavi smo obravnavali 26 razli~nih projektov, o katerih smo pridobili podatke iz baze ISARR, z medmrèja in iz razli~nih dokumentov, za ve~ino od projektov pa smo opravili tudi intervjuje z ljudmi, pristojnih za njihovo izvajanje. Izvajanje vsakega projekta smo si ogledali tudi na terenu in tako na podlagi è znanih dejstev sku{ali ugotoviti, kak{ne vplive ima na prostorske strukture in gospodarsko rast. V ta namen smo izdelali matriko (preglednica 21), v kateri smo za vsak projekt opredelili jasnost zastavljenih ciljev in raven njihove usklajenosti s sektorskimi dokumenti, ugotavljali pa smo tudi vplive na prostorske strukture, njihove elemente in dejavnike gospodarske rasti. Ocenili smo tudi jakost vplivov in njihovo razpr{enost. Na podlagi dobljenih rezultatov in zna~ilnosti projekta smo dolo~ili, ali ima projekt zna~ilnosti tradicionalne ali endogene regionalne politike. Za làjo primerjavo smo sorodne projekte zdruìli v tematsko povezane sklope, kar je olaj{alo primerjavo ciljev posameznega projekta s cilji ostalih politik, ter s tem oceno usklajenosti ciljev razli~nih politik in razvojnih programov. Zaradi obsènosti posameznih projektov podrobneje ne predstavljamo. Osredoto~amo se le na posamezne skupine projektov, za katere smo sku{ali opredeliti vplive. Predstavljeni so bistvene zna~ilnosti projektov, ki spadajo v posamezno skupino, ter model vplivov, ki jih imajo izbrani projekti na razvoj prostorskih struktur. 6.5.1 TURIZEM Turizem je ena pomembnej{ih gospodarskih panog v svetovnem, evropskem in tudi slovenskem merilu. Ponuja namre~ {tevilne razvojne prilònosti, ki se kaèjo v razvoju lokalnega in nacionalnega gospodarstva, obenem pa tudi v bolj{i oskrbni opremljenosti turisti~nih obmo~ij. Zato je turizem pomemben v strategiji razvoja regij, ~e le izhaja iz njihovih naravnih razmer in vrednot prebivalcev, ki tam prebivajo. Na ta na~in lahko turizem zagotovi dostojno preìvetje lokalnega prebivalstva in obenem ohranja har-moni~no ravnotèje med drùbo in naravo; le tako se lahko na dolgi rok zagotovi kakovost ìvljenja in bivanja. Na podro~ju turizma smo obravnavali {tiri projekte: vlaganje v Wellness center – Terme 3000 v Mo-ravskih Toplicah, investicije v izgradnjo apartmajskega naselja v Lendavi ter projekta s podro~ja urejanja smu~i{~ Rog ^rmo{njice in Podkoren. Namen projekta v Termah 3000 je bil posodobitev prostorov, v katerih se je prej izvajala terapevt-ska dejavnost, in dopolniti ponudbo z novimi storitvami. Obnovili so poslopje s 3200 m2 uporabnimi povr{inami in tako je postal Thermalium najve~ji wellness terapevtski center v tem delu Evrope (medmrèje 20). Nalòba naj bi s popestritvijo ponudbe pripomogla k dvigu zanimanja za obisk kraja ter k ve~ji zasedenosti hotelskih in apartmajskih nastanitvenih zmogljivosti, kar bi imelo ugoden vpliv na celotno regionalno gospodarstvo. V wellness centru je delo dobilo {est novih specialistov, nezanemarljivo pa je tudi {tevilo posrednih delovnih mest v ~asu obnove, po oceni najmanj v obsegu 25 polnih zaposlitev (Full-time equivalent oziroma FTE). 117 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Preglednica 21: Matrika za spremljanje projektov (*vpliv posameznega projekta je lahko pozitiven (+), negativen (–) ali nevtralen (o)). projekt navezava na razvojni dokument cilji jasnost ciljev velika srednja majhna sektorska politika navezava na sektorski dokument raven usklajenosti ciljev visoka srednja nizka vplivi na prostorske strukture vplivi na (glede na velikost): * vplivi na (glede na obliko): * lokalno prostorsko strukturo naravne prostorske (sub)strukture regionalno prostorsko strukturo grajene prostorske (sub)strukture nacionalno prostorsko strukturo prikrite prostorske (sub)strukture nadnacionalno prostorsko strukturo vplivi na elemente prostorske strukture elementi prostorske strukture vpliv* opombe naravno okolje in viri drùbeni sistem naselbinski sistem kulturni sistem gospodarstvo infrastruktura prebivalstvo institucije raba tal vplivi na dejavnike gospodarske rasti dejavniki gospodarske rasti vpliv* opombe fizi~ni kapital finan~ni kapital okoljski kapital ~love{ki kapital drùbeni kapital delo aglomeracija inovacije mreènje ocena jakosti in razpr{enosti vplivov jakost vplivov velika srednja majhna razpr{enost vplivov zelo razpr{eni delno razpr{eni zgo{~eni ocena elementov regionalne politike tradicionalna regionalna politika endogena regionalna politika 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 JANEZ NARED Slika 34: Thermalium. Kot je razvidno iz slike 35 je pomemben del vplivov na prostorsko strukturo nastal zaradi gradnje, kamor lahko pri{tevamo nakup gradbenega materiala in s tem ve~jo potro{njo, ki ima tudi multiplika-tivne u~inke. Ve~je povpra{evanje po storitvah povzro~i ve~je potrebe po posrednih delovnih mestih. Neposredno je nastalo {est novih delovnih mest. Izbolj{ala se je tudi ponudba v turisti~nem kraju, zato se pri~akuje ve~je {tevilo gostov, kar bo prispevalo k bolj{i zasedenosti turisti~nih zmogljivosti, s popestritvijo ponudbe pa se predvideva tudi sprememba strukture gostov. ^e pride do tega, je pri~akovati ve~je povpra{evanje in ve~jo porabo, kar lahko povzro~i nastanek novih posrednih delovnih mest. Predvideni vplivi bodo torej poìvili lokalno gospodarstvo, od ~esar lahko pri~akujemo gospodarsko rast in posledi~no nova vlaganja ter nove posege na podro~ju prostorskih struktur. gradbeni material in storitve gradnja posredna in neposredna delovna ve~ja poraba gospodarska rast mesta zasedenost bolj{a turisti~na wellness center ve~je {tevilo gostov nastanitvenih ponudba zmogljivosti Slika 35: Model pri~akovanih vplivov wellness centra v Termah 3000 na lokalno gospodarsko rast. 119 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared JANEZ NARED Slika 36: Apartmajsko naselje Lipov gaj. Do krepitve turisti~nega potenciala obmo~ja je pri{lo tudi z izgradnjo apartmajskega naselja Lipov gaj v Lendavi. Ume{~eno je v neposredni bliìni hotela Lipa in ga sestavljata kompleks 44 apartmajev na vzhodni strani hotela in kompleks 40 apartmajev zahodno od hotela. Z novimi objekti so pridobili 4200 m2 bivanjskih povr{in s skupno 292 novimi leì{~i. Zgradili so tudi 84 parkirnih mest in uredili 150 m dolgo dovozno pot ter elektri~no, vodovodno, kanalizacijsko, kabelsko in telefonsko napeljavo. Uredili so tudi razsvetljavo in asfaltirali skupno 2700 m2 povr{in. Z izgrajenim naseljem so pove~ali nastani-tvene kapacitete in vplivali na spremenjeno strukturo gostov, saj so ciljna skupina novih pridobitev druìne. Na letni ravni pri~akujejo priblìno 53.000 no~itev, kar bi dosegli ob 50-odstotni zasedenosti. Vendar je zaenkrat zasedenost slab{a (30 %, 21.000 no~itev), saj nova ponudba {e ni dovolj uveljavljena in pre-poznavna. Po zaslugi izvedenega projekta se je v Lendavi {tevilo stalnih leì{~ glede na leto 2003 pove~alo za 94 %, ~e pa upo{tevamo tudi pomòna leì{~a, pa kar za 122 %. Po pri~akovanjih se bo podvojilo tudi {tevilo gostov in no~itev. ^e pogledamo {ir{e, lahko ugotovimo, da je bila velika tudi sprememba v {tevilu stalnih leì{~ na ravni ob~ine, saj je bila rast kar 53,7 %, medtem ko je bila na dràvni ravni le 0,4 %. Kot lahko razberemo iz slike 37, sta se v ob~ini Lendava med letoma 2004 in 2006 realizirali dve ve~ji investiciji, s katerima so bila pridobljena nova leì{~a. Izgradnja apartmajskega naselja Lipov gaj je opazna v drugem skoku {tevila leì{~, medtem ko za prvo pove~anje {tevila brez nadaljnjega poizvedovanja ni mogo~e najti razloga. Ker je pri{lo do pove~anja v razli~nih obdobjih, lahko razmeroma enostavno razberemo pove~anje {tevila leì{~, do katerega je pri{lo zaradi realizacije obravnavanega projekta. ^e pa bi bili investiciji kon~ani isto~asno, bi obravnavani projekt povzro~il le del sprememb. S tem bi se vrednotenje mo~no zapletlo. Podoben problem bi nastal tudi, ~e bi bili podatki zbrani v dalj- {em ~asovnem razdobju, saj lahko enkraten podatek zabri{e dinamiko vpliva posameznega kazalnika. 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 700 600 500 400 300 200 100 0 il 2004 2004 2004 2004 2004 2004 2005 2005 2005il 2005 2005 2006 uar 2004 uar 2004 apr maj 2004 junij 2004 julij 2004 uar uar apr maj junij 2005 julij 2005 uar jan febr marec 2004 avgust oktobervember jan febr marec avgust 2005oktober 2005 vember 2005 jan september no december september 2005 no december 2005 {tevilo leì{~ Slika 37: Rast {tevila leì{~ v ob~ini Lendava med 1. januarjem 2004 in 1. januarjem 2006 (Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006). Novo apartmajsko naselje je omogo~ilo tudi odprtje 25 delovnih mest, h katerim lahko pri{tejemo {e vsaj zaposlitve v obsegu 50 FTE ob njegovi gradnji. To se na ravni ob~ine ni veliko poznalo, saj je med septembrom 2004 in januarjem 2005 (apartmajsko naselje je za~elo obratovati novembra 2004) {tevilo delovnih mest v ob~ini Lendava kolebalo med 4458 in 4604; razlika je bila torej 146 delovnih mest. Preglednica 22: Spreminjanje {tevila delovnih mest v ob~ini Lendava med septembrom 2004 in januarjem 2005 (Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006). september 2004 oktober 2004 november 2004 december 2004 januar 2005 {tevilo delovnih mest 4459 4564 4604 4559 4578 Na podlagi razpolòljivih podatkov lahko sklepamo, da rezultati projekta na podro~ju delovnih mest sicer sooblikujejo smer gibanja kazalnika na ravni ob~ine, a so preskromni, da bi skupno vrednost koreniteje spremenili. Vse to {e dodatno zaplete predvidevanje, da del zaposlenih prihaja iz sosednjih ob~in ali celo iz sosednje Hrva{ke. Kot je razvidno iz dozdaj{njih ugotovitev, je investicija vplivala na neposredne zaposlitve (25 novih delovnih mest) in posredne zaposlitve, ki so nastale z gradnjo. Ta je poleg zaposlovanja vplivala tudi na povpra{evanje po gradbenem materialu in storitvah, kar je dvignilo porabo in s tem pozitivno vplivalo na gospodarsko rast. ^e slednja raste, se to pogosto odrazi v vi{jih dohodkih, kar spodbuja novo porabo, omogo~a pa tudi ve~ mònosti za kori{~enje turisti~nih uslug. Z novimi nastanitvenimi zmogljivostmi je obmo~je izbolj{alo turisti~no ponudbo, zato se pri~akuje ve~ turistov, s tem pa tudi ve~jo porabo in 121 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared gradbeni material in storitve gradnja posredna in neposredna ve~ turistov ve~ja poraba delovna mesta izgradnja bolj{a turisti~na apartmajskega ponudba naselja ve~ji dohodki gospodarska rast Slika 38: Model potencialnih vplivov izgradnje apartmajskega naselja Lipov gaj na lokalno gospodarsko rast. dodatne mònosti za zaposlovanje. S tem so vplivi investicij zagotovo ve~plastni in se bodo odraàli skozi dalj{e obdobje, {e zlasti, ~e se bo ponudba {e dodatno izbolj{evala in na ta na~in poskrbela za bolj{o izkori{~enost nastanitvenih zmogljivosti. Predvidevamo lahko, da bodo predvideni vplivi nekoliko manj{i, saj sta oba projekta (wellness center in apartmajsko naselje) potekala v podjetjih, ki so v ve~inski lasti Save, d. d., locirane v Kranju. Zato se je Horvat (2003b) spra{eval, ali je tovrstno dodeljevanje sredstev sploh ustrezno, saj se ta res inve-stirajo v manj razviti regiji, vendar lahko dobi~ki vseskozi odtekajo v drugo, razvito regijo. Drugo pomembno vpra{anje, ki se ob tem zastavlja je, ali je do razmeroma visokih nepovratnih sredstev upravi~eno podjetje, ki je, ~e vzamemo celotno skupino Sava, v istem letu za kratkoro~ne in dolgoro~ne nalòbe namenilo ve~ kot 24 milijard tolarjev, od tega zgolj na podro~ju turizma 5,95 milijard (preglednica 23). Horvat se spra{uje tudi, ali je smiselno spodbujati investicije, ki bi jih glede na nalòbeno dinamiko podjetja tako ali tako izvedla. Dogaja se celo, da podjetja z investicijami po~akajo, ker pri~akujejo nepovratna sredstva, razpolòljiva lastna investicijska sredstva pa vlagajo v projekte, za katere ne morejo pridobiti pomo~i. S Horvatom se velja strinjati, da za podjetje samo tovrstno ravnanje ni problemati~no, vse druga~e pa je na nacionalni ravni, kjer zaradi pomanjkanja sredstev marsikatera ob~ina ne more izvajati osnovnih projektov. Preglednica 23: Klju~ni podatki podjetja Sava za dejavnost turizem (v milijonih slovenskih tolarjev; Letno poro~ilo 2004). dejavnost turizem leto 2003 leto 2004 indeks 2004/2003 ~isti prihodki od prodaje 11.699 12.656 108 celotni dobi~ek pred davki 727 670 92 ~isti dobi~ek 701 652 93 bilan~na vsota 32.642 40.723 125 stalna sredstva 30.504 38.561 126 gibljiva sredstva 2020 2066 102 kapital 24.983 25.986 104 dolgoro~ne obveznosti 4013 6662 166 kratkoro~ne obveznosti 3470 7650 220 investicije v osnovna sredstva 1624 6959 366 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Med turisti~ne projekte smo uvrstili tudi oba projekta s podro~ja urejanja smu~i{~. Namen projekta obnove Smu~arskega centra Rog ^rmo{njice, v ~asu izvajanja projekta v lasti ob~in Semi~, Dolenjske Toplice, ^rnomelj, Mirna Pe~, [kocjan, Metlika, @uèmberk, Mestne ob~ine Novo mesto in podjetja Krka zdravili{~a, je bil izbolj{ati turisti~no ponudbo obmo~ja. Zato so uredili umetno zasne- èvanje, ki naj bi podalj{alo smu~arsko sezono, èlja pa je bila tudi osvetliti smu~i{~e, s ~imer naj bi v kratkih zimskih dneh podalj{ali obratovalni ~as. Zaradi slabih sezon v letih 2000, 2001 in 2002 je {lo podjetje, ki je smu~i{~e upravljalo, v ste~aj, saj so bile sezone za 30 do 40 dni kraj{e, kot bi lahko bile, ~e bi bilo urejeno umetno zasneèvanje. Zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev je bilo smu~i{~e tudi slabo vzdrèvano. Zdaj je v lasti Iskre turizma, d. o. o., iz Semi~a, ki je za~ela smu~i{~e sistemati~no obnavljati. Smu~i{~e s povr{ino 55 ha je na nadmorski vi{ini med 700 in 965 m. Ima 6 km urejenih smu~arskih prog s 5 vle~nicami in eno trisedènico. Zmogljivost vseh smu~arskih naprav je 5400 smu~arjev na uro. V bliìni so urejene tudi proge za smu~arski tek. V okviru projekta so poleg sistema za zasneèvanje zgradili tudi garaò za delovne stroje in raz{irili parkiri{~e. Za potrebe zasneèvanja sta bili zgrajeni vodovodna in elektri~na napeljava s transformatorjem v skupni dolìni 800 m. Postavljeni objekt je velik 208 m2. Zasneèvanje è kaè dolo~ene u~inke, saj so se smu~arske sezone nekoliko podalj{ale, vendar pa pri tem ne moremo zanemariti dejstva, da se za obratovanje zasneèvalnega sistema letno porabi od 25.000 do 35.000 m3 vode. Smu~i{~e nudi nekaj delovnih mest, na katera v ~asu sezone prerazporejajo delavce semi{ke Iskre Kondenzatorji. Zato lahko projektu pripi{emo tudi vpliv na ohranjanje delovnih mest, ki so v manj{ih in manj razvitih ob~inah {e kako dobrodo{la. Pozitivne u~inke posodabljanja smu~i{~a je pri~akovati tudi v razvoju gostinske in turisti~ne ponudbe celotnega obmo~ja, {e posebej kot dopolnilno ponudbo Term Dolenjske Toplice. JANEZ NARED Slika 39: Raz{irjeno parkiri{~e Smu~arskega centra Rog ^rmo{njice s smu~i{~em v ozadju. 123 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared V precej druga~nem poloàju kot smu~i{~e Rog ^rmo{njice je smu~i{~e v Podkorenu, ki je prizo-ri{~e slalomskih in veleslalomskih tekem za svetovni pokal, zato je bila zastarela oprema nenehno trn v peti Mednarodni smu~arski zvezi. Ta je naposled od organizatorjev zahtevala, da postavijo novo sedè- nico, saj bi druga~e tekmovanje preselili v katerega od drugih smu~arskih sredi{~. Ker si prireditelji tega niso mogli dovoliti, je drùba RTC @i~nice Kranjska Gora, d. d., è leta 2003 za~ela s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj za izgradnjo sedènice, leta 2004 pa so za~eli z gradbenimi deli, ki so jih kon- ~ali decembra istega leta. Postavitev {tirisedènice je zahtevala ve~je posege v okolje predvsem v zgornjem delu smu~i{~a, kjer je bilo treba zgraditi obvoznico. Premaknjenega je bilo 35.000 m3 gradiva, s katerim so zasuli jarek, po katerem je potekala nekdanja ì~nica in s tem pridobili nekaj dodatnih smu~arskih povr{in (medmrèje 21; medmrèje 22). 1265 m dolga {tirisedènica z vi{insko razliko 442 m stoji na 12 podpornih stebrih. V eni uri lahko prepelje okrog 1500 smu~arjev. Posodobili so tudi umetno zasneèvanje. Prenovili so ~rpalki in njuno zmogljivost pove~ali za 40 l/s. Kupili so osem snènih topov, ki lahko v eni uri proizvedejo skupno do 500 m3 umetnega snega. Napeljati so morali tudi dodatne elektri~ne vode visoke (2 km) in nizke (4 km) napetosti ter zgraditi dve transformatorski postaji. Za u~inkovito delovanje snènih topov so napeljali 2 km vodovoda. Nove naprave omogo~ajo ve~jo varnost smu~arjev, obenem pa so omogo~ile podalj{anje tekmo-valne proge. ^eprav bi bila investicija z vidika donosnosti bolj smiselna v Kranjski Gori, kjer so enako napravo postavili leto pozneje, je bilo treba dati prednost smu~i{~u v Podkorenu, saj so s tem obdràli tekme za svetovni pokal, ki so za kranjskogorski turizem zelo pomembne. Zato lahko sklepamo, da so u~in-JANEZ NARED Slika 40: Nova {tirisedènica v Podkorenu. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 pritiski na okolje zasneèvanje sodelovanje slovenskih podjetij s tujimi partnerji material in storitve specifi~no za Podkoren gradnja ve~je povpra{evanje posredna delovna mesta infrastrukturno bolj{a celostna posodabljanje ve~ji turisti~ni obisk ponudba smu~i{~ ohranitev tekme gospodarska rast promocija specifi~no za Podkoren Slika 41: Model pri~akovanih vplivov infrastrukturnega posodabljanja smu~i{~. ki projekta mnogo {ir{i, saj pripomore k privabljanju turistov, to pa se odrazi v ve~jem povpra{evanju po gostinskih in hotelskih storitvah. Nezanemarljiv je tudi ugled, ki ga kraju prina{a tekma za svetovni pokal. Projekt je imel dodatne u~inke tudi s posrednimi delovnimi mesti. Pri izgradnji {tirisedènice sta sodelovali slovenski podjetji, ki sta skrbeli za elektroopremo in sistem krmiljenja. To se je pokazalo za zelo pomembno okoli{~ino, saj je eno od podjetij za~elo sodelovati s tujim izdelovalcem sedènic in je pripomoglo k izgradnji {e devetih podobnih naprav v drugih evropskih dràvah. Infrastrukturno posodabljanje smu~i{~ ima raznovrstne vplive. Izhajajo iz gradnje, ki se tudi tu odraà na povpra{evanju po gradbenem materialu in storitvah ter posrednih delovnih mestih. Bolj{a opremljenost smu~i{~ prispeva k izbolj{anju celostne ponudbe, s tem pa k ve~ji privla~nosti turisti~nega kraja, od ~esar se lahko pri~akuje ve~ji turisti~ni obisk. Vendar imata tako ve~ji turisti~ni obisk kot umetno zasne- èvanje poleg pozitivnih u~inkov tudi negativne vplive, ki se odrazijo v ve~jih pritiskih na okolje. Na primeru smu~i{~a v Podkorenu si lahko pozitivne vplive obetamo tudi od sodelovanja slovenskih podjetij z izdelovalcem ì~nic pri nadaljnjih projektih, izrednega pomena pa je tudi ohranitev smu~arske tekme, saj se z njo Kranjska Gora promovira v svetu in si zagotavlja dodaten zasluèk. 125 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 6.5.2 SPODBUJANJE GRADNJE IN KOMUNALNEGA OPREMLJANJA POSLOVNIH CON Za rast in razvoj podjetja je klju~na izbira lokacije, ki mora temeljiti na ugodnih mikrolokacijskih in makrolokacijskih dejavnikih. ^eprav se vse bolj poudarja pomen mehkih lokacijskih dejavnikov, kot so ~love{ki kapital, ugled regije, kulturno okolje in podobno, ne moremo zanemariti fizi~nih dejavnikov prostora, ki imajo pri ume{~anju posameznega podjetja {e vedno odlo~ilno vlogo. Bistveno je namre~, da si podjetje zagotovi ustrezno prometno dostopnost, primerno infrastrukturno opremljenost in dovolj razpolòljivih zemlji{~ za morebitno {iritev. Ker ne moremo pri~akovati, da bodo ustrezna zemlji{~a na razpolago povsod, se je oblikovala potreba po gradnji poslovnih con, ki bi bile ume{~ene na primernih lokacijah in bi omogo~ale tako razvoj ute~enih dejavnosti kot nastajanje novih. Zato so poslovne cone pomemben dejavnik razvoja, saj zagotavljajo ustrezno infrastrukturno opremljenost za proizvodne in poslovne dejavnosti, na drugi strani pa omogo~ajo nadzor nad podjetji pri zagotavljanju in spo{tovanju okoljskih normativov. Ker je v njih è predvidena namenska raba zemlji{~, je razmeroma enostavno pridobiti potrebna dovoljenja za gradnjo, kar je ob primerni infrastrukturni opremljenosti pomemben dejavnik privabljanja podjetij. Tako lahko poslovne cone pojmujemo kot obmo~ja, na katerih so gradbene parcele prilagojene potrebam poslovnih dejavnosti in kjer je zagotovljena vsa infrastruktura, ki jo te dejavnosti potrebujejo. Glede na vrsto dejavnosti, ki so v njih ume{~ene, jih lahko delimo na obrtne in industrijske cone, trgovinska sredi{~a, tehnolo{ke parke ter cone z me{ano rabo, v katerih se med razli~ne dejavnosti lahko vrine tudi stanovanjska raba. Poslovne cone imajo pomembno vlogo pri privabljanju investitorjev, zato so klju~ni dejavnik kreiranja novih delovnih mest. Ob tem omogo~ajo vznik novih dejavnosti, pove~anje lokalnega bruto proizvoda, enakomeren gospodarski razvoj in oìvljanje manj razvitih obmo~ij, privabljajo kapital in omogo~ajo preudarno rabo prostora, pa tudi nadzor nad onesnaèvanjem okolja (Stanovnik in ostali 2003). Zaradi omenjenih prednosti poslovne cone podpira tudi dràva, saj z njimi prek ustreznega norma-tivnega urejanja prostora, poenostavljenih postopkov pri pridobivanju gradbene dokumentacije in ustrezne infrastrukturne opremljenosti vpliva na investicijsko klimo, s ~imer ustvarja mònosti za nadaljnji gospodarski razvoj (Poto~nik, Senjur in [tiblar 1995). Zato so poslovne cone sestavni del ukrepov vseh pomembnej{ih razvojnih dokumentov (EPD, DRP, Program ukrepov za pospe{evanje podjetni{tva in konkuren~nosti), v praksi pa dejavnik, ki poleg gradnje avtocest verjetno najbolj ob~utno posega v prostor. K temu je veliko pripomogla tudi regionalna politika, saj je bila pri komunalnem opremljanju in gradnji poslovnih con zelo dejavna. Na to kaè tudi veliko {tevilo projektov, ki jih je dràva podprla z namenom izbolj{anja gospodarskega poloàja posameznih obmo~ij. V raziskavi obravnavamo deset tovrstnih projektov: 1. obrtna cona Mali Log, ob~ina Lo{ki Potok; 2. komunalno opremljanje obrtne cone Bo{tanj, ob~ina Sevnica; 3. komunalna ureditev obrtne cone Ob Bobnu, ob~ina Hrastnik; 4. komunalna ureditev obrtno-industrijske cone Trbovlje-Hrastnik, obmo~je Podkraj, ob~ina Hrastnik; 5. izgradnja komunalne infrastrukture v obrtni coni Obrèje, ob~ina Rade~e; 6. komunalno opremljanje zemlji{~ za obrtno cono ITAS Ko~evje, ob~ina Ko~evje; 7. gradnja industrijske cone Neverke, ob~ina Pivka; 8. izgradnja infrastrukture za obrtno cono in poslovno-stanovanjsko cono v Grosupljem, ob~ina Grosuplje; 9. rekonstrukcija vodovodnega omrèja za preskrbo obrtno-industrijske cone Kisovec s sanitarno in poàrno vodo, ob~ina Zagorje; 10. izgradnja industrijske cone Naklo, ob~ina Naklo. Omenjeni projekti so bili namenjeni zagotovitvi primernih zemlji{~ za gospodarske dejavnosti in izbolj- {anju proizvodnega okolja. Tako se je ob zagotavljanju dobro opremljenih poslovnih povr{in sku{alo 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 vod 700 toplo vljenih va (m) obja vna etlja ja (m) 300 500 1400 razsv na (m) 286 600 350 700 200 azpolòljivih sanitar kanalizacija na (m) 300 400 400 400 500 meteor kanalizacija on (m) 130 250 300 300 250 500 telef va (m) 250 300 300 kabelska napelja vod ljeni iz projektne dokumentacije ali r (m) 125 280 1200 400 200 2100 vodo idob va i~na 1500 (m) 760 250 2400 + 220 370 1000 elektr napelja 600 E FTE T vna FTE esta 100 200 20 30 delo m + 50 2+4F 18–30 vnih conah (*podatki pr i{~ vilo posredna kir 6 80 90 5 53 {te 100 par ane )2 altir vr{ine (m 645 2400 9500 5000 7000 1000 3300 asf po posameznih poslo rajene/ vljene 129 450 300 800 80 500 700 vozg obno ceste (m) no )2 vr{ina (m 4000 po 35.000 22.000 22.790 30.000 36.700 44.500 120.000 vje u o~e aj vec* v). AS K odkr verke* Preglednica 24: Klju~ni podatki o viro OC IT OC Obrèje OIC P OC Ob Bobn OC Bo{tanj OC Mali Log PSC Grosuplje IC Naklo* OIC Kiso IC Ne 127 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared JANEZ NARED Slika 42: Obrtna cona Bo{tanj. JANEZ NARED Slika 43: Obrtno-industrijska cona Podkraj. 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 JANEZ NARED Slika 44: Obrtna cona Obrèje. pritegniti nove investitorje in dejavnosti, prek njih pa ustvariti nova delovna mesta ter izbolj{ati preskrbo in dohodkovno raven mati~ne ob~ine. Glede na obseg spada gradnja poslovnih con med prostorsko najbolj potratne dejavnosti. Zato velikokrat pomembno vplivajo na spremembe povr{ja in kulturne pokrajine. Ker gre pri njihovem opremljanju za gradnjo, lahko predvidimo vse vplive, ki so z njo povezani, prav tako pa se predvideva, da bo tudi potem, ko se bodo na komunalno opremljenih povr{inah naselila podjetja, prihajalo do nadaljnje gradnje, saj bodo ta za svoje delovanje potrebovala nove poslovne prostore. Sklepamo, da bodo nova razpolòljiva zemlji{~a spodbudila nove investicije, ki bodo vodile k nastanku novih podjetij, s tem pa tudi k odpiranju novih delovnih mest. Hkrati se bo na obmo~ju poslovne cone pove~ala proizvodnja in izbolj{ala raven storitev. Nabava gradbenega materiala in nove proizvodne aktivnosti bodo povzro~ile ve~je povpra{evanje (po gradbenem materialu, surovinah, polizdelkih …) in ve~jo potro{njo, kar se bo odrazilo tudi na gospodarski rasti. Z gospodarsko krepitvijo obmo~ja in novimi delovnimi mesti lahko pri~akujemo, da se bo ohranila poseljenost blìnjih obmo~ij, ob ve~jem presèku delovnih mest pa lahko pride celo do priseljevanja. 6.5.3 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI Veliko sredstev za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja se porabi tudi za zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti. Manj razvita obmo~ja namre~ za infrastrukturo le stèka zagotavljajo potrebna sredstva, {e ve~krat pa jih ne morejo zagotoviti, zato se njihova infrastrukturna opremljenost slab{a. Najopaznej{i primanjkljaj na podro~ju infrastrukturne opremljenosti je obi~ajno mogo~e opaziti pri ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami. Zato so ravnanju z odpadnimi vodami namenjeni kar trije projekti, ki jih obravnavamo v raziskavi. Preu~ili smo rekonstrukcijo ~istilne naprave Stari trg pri Loù v ob~ini 129 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared posredna in neposredna ohranjanje poseljenosti delovna mesta oziroma priseljevanje nova podjetja proizvodnja in storitve ve~ja poraba investicije gospodarska rast razpolòljiva zemlji{~a gradbeni material poslovna cona gradnja in storitve spremembe povr{ja velika poraba zemlji{~ in kulturne pokrajine Slika 45: Model potencialnih vplivov poslovnih con na gospodarsko rast in prostor. Lo{ka dolina, izgradnjo kanalizacijskega omrèja in centralne ~istilne naprave v Hru{evju v ob~ini Postojna ter izgradnjo ~istilne naprave Apa~e v istoimenski ob~ini. V primeru prvega projekta je {lo za rekonstrukcijo in dograditev è delujo~e ~istilne naprave, v okviru preostalih dveh pa se je zgradilo popolnoma novi ~istilni napravi. Poleg okoljskih potreb gradnjo ~istilnih naprav spodbuja zakonodaja, ki predvideva, da bodo v naslednjem desetletju na ~istilne naprave priklju~ena vsa ve~ja naselja. Tako se z graditvijo ~istilnih naprav poleg pozitivnih u~inkov na okolje zaradi manj{ega onesnaèvanja zadosti tudi zakonskim merilom. Model potencialnih vplivov gradnje ~istilne naprave na okolje predvideva, da ~i{~enje odpadnih vod blaì pritiske na okolje, kar zmanj{uje nevarnost {kodljivih vplivov na ekosisteme in zagotavlja ~istej{e okolje. To vpliva na privla~nost prostora posredno in neposredno. Posredno zlasti prek izbolj{ane kakovosti bivanja, neposredno pa s pove~ano privla~nostjo prostora zaradi ~istej{ega okolja. Ugodnosti gradnje ob~utijo tudi gradbena podjetja in njihovi zaposleni, saj jim vsak tak projekt prina{a posredna delovna mesta. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 100 90 80 70 60 50 odstotki 40 30 20 10 0 1999/1 1999/2 1999/3 1999/4 2004/1 2004/2 2005 leto/zaporedno merjenje deleò~i{~enja KPK deleò~i{~enja BPK Slika 46: Prikaz kakovosti ~i{~enja odpadnih vod v ~istilni napravi Stari trg pri Loù pred rekonstrukcijo in po njej (Poro~ilo o obratovalnem monitoringu … 2005; Poro~ilo o u~inkovitosti ~i{~enja odpadnih vod … 2000; Monitoring odpadne vode … 2005). manj{a nevarnost {kodljivih vplivov na ekosisteme ~i{~enje manj{i pritiski ~istilna naprava odpadnih vod na okolje privla~nost kakovost ~istej{e okolje prostora bivanja Slika 47: Model potencialnih vplivov obnove ali gradnje ~istilne naprave na okolje. 131 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared JANEZ NARED Slika 48: ^istilna naprava Stari trg pri Loù. 6.5.4 RAVNANJE Z ODPADKI V raziskavi smo preu~ili tudi primer ravnanja z odpadki. ^lovek namre~ s svojim delovanjem zaradi vse ve~jega obsega proizvodnje, dviga ìvljenjske ravni in izrazite porabni{ke naravnanosti proizvaja ogromne koli~ine snovi, ki jih neposredno ne moremo uporabiti in jih je treba na ~im bolj ne{kodljiv na~in odlagati. Zato so se za~ele pojavljati teàve z odlagali{~i odpadkov in z zagotavljanjem ne{kodljivega odlaganja, vseskozi pa se stremi tudi k ~im bolj smotrni reciklaì in izrabi odpadkov kot vira energije. Tako v Sloveniji kot Evropski uniji se vse bolj uveljavlja na~elo, da onesnaèvalec pla~a nastale okoljske stro{ke. Klju~ne smernice varovanja okolja v Sloveniji so za~rtane v Nacionalnem programu varstva okolja (1999). Med glavnimi zastavljeni cilji so zmanj{anje koli~ine nastalih komunalnih odpadkov, pove~anje snovne in energetske izrabe odpadkov ter uvedba u~inkovitega sistema ravnanja z odpadki. Pomembna naloga je tudi re{evanje in odpravljanje starih bremen, saj je v Sloveniji kar med 50.000 in 60.000 divjih odlagali{~ odpadkov. K izpolnitvi zastavljenih ciljev naj bi pripomogel tudi zbirno-reciklàni center Bor{t, s katerim si ob~i-na Breìce prizadeva izbolj{ati stanje na podro~ju ravnanja z odpadki. Breì{ka ob~ina se je vklju~ila tudi v izgradnjo regionalnega odlagali{~a odpadkov v Novem mestu (CEROD). Zbirno-reciklàni center Bor{t je sprva pri okoli{kih prebivalcih vzbudil veliko nasprotovanje, saj so ti mislili, da bo nastala deponija odpadkov. Ko je bil nesporazum razre{en, je nasprotovanje prenehalo. Projekt je zajemal izgradnjo objekta, ureditev okolice in nabavo opreme za zbiranje lo~enih odpadnih frakcij. V centru so postavili tehtnico za tehtanje tovornih vozil in stiskalnico za stiskanje odpadkov. Urejen je bil dovoz z enajstimi parkiri{~i za osebna in petimi za tovorna vozila. Obnovili so starej{i objekt v izmeri 449 m2 in k njemu dozidali novega s skupno povr{ino 476 m2. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Ker je zbiranje in odlaganje odpadkov urejeno na novo, tèko natan~no ocenimo, kak{ni so dejanski u~inki nalòbe. Vsekakor je pomembno, da se je uvedlo lo~eno zbiranje odpadkov. To omogo~a ponovno uporabo koristnih odpadkov, kar zmanj{uje porabo energije in naravnih surovin, zmanj{uje pa tudi stro{ke zbiranja in za odlaganje odpadkov potreben prostor. Po ocenah naj bi stiskalnica zmanj- {ala prostornino odpadkov za 2,5-krat, vendar je ta vrednost dejansko manj{a, saj jih predhodno stisnejo è vozila, ki jih dovaàjo na zbirali{~e. Zaradi stiskanja odpadkov se je {tevilo voènj zmanj{alo za ve~ kot polovico, kar na letni ravni pomeni za 52.800 km kraj{e prevoze. Izgradnja zbirno-reciklànega centra je imela ugodne u~inke tudi na zaposlovanje, saj sta v njem zaposlena dva delavca. Zaradi pomanjkljivih podatkov posrednih zaposlitev ne moremo izra~unati, so pa vsekakor bile. Celovit pristop k ravnanju z odpadki, ki poleg rednega odvaànja smeti s celotnega obmo~ja ob~i-ne zajema tudi redno polletno zbiranje nevarnih in kosovnih odpadkov, lo~eno zbiranje ter nenehno ozave{~anje prebivalstva, ima ugodne u~inke tudi na zmanj{evanje {tevila divjih odlagali{~. ^eprav jih je {e vedno okrog 700, se {tevilo postopoma zmanj{uje, saj jih vsako leto nekaj sanirajo. Ob tem se na divjih odlagali{~ih spreminja struktura odloènega gradiva, saj zdaj na njih v veliki ve~ini prevladujejo gradbeni odpadki, ki so za okolje ve~inoma nenevarni. Model potencialnih vplivov zbirno-reciklànega centra na prostorske strukture je zapleten, saj upo- {teva sorazmerno veliko dejavnikov. V prvi vrsti lahko ra~unamo na u~inke, ki so povezani z gradnjo, na primer nakup gradbenega materiala, potrebne storitev, posredne zaposlitve, ve~ja poraba. Vendar ve~je porabe ne pojmujemo zgolj kot moèn vzvod za gospodarsko rast, ampak upo{tevamo tudi njene negativne vidike, to je ve~je potrebe po novih virih in energentih, kar se odraà v ve~jih pritiskih na okolje. Stiskanje odpadkov zmanj{uje {tevilo potrebnih prevozov na regionalno deponijo, kar vpliva na manj{o porabo goriva in ~asa, zagotovljena pa je tudi dalj{a ìvljenjska doba odlagali{~a, saj je za enako JANEZ NARED Slika 49: Zbirno-reciklàni center Bor{t. 133 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared stiskanje skraj{anje odpadkov potrebnih poti manj divjih odlagali{~ uporaba koristnih odpadkov lo~eno zbiranje zbirni center manj{e potrebe odpadkov po novih virih in energentih energetsko izkori{~anje ostalih odpadkov gradnja manj{anje koli~ine manj{i pritiski posredna in odloènih na okolje gradbeni material neposredna odpadkov in storitve delovna mesta ve~ja urejenost okolja privla~nost ve~ja poraba prostora negativno Slika 50: Model potencialnih vplivov lo~enega zbiranja odpadkov na prostorske strukture. koli~ino smeti potrebno manj prostora. S tem so manj{i tudi pritiski na okolje, na kar pa vpliva tudi zmanj- {evanje {tevila divjih odlagali{~. Pomembne vplive ima tudi lo~eno zbiranje odpadkov, saj se jih da ve~ji del uporabiti kot surovine in energetski vir, le manj{i del pa se jih odlaga, kar v {e ve~ji meri zmanj{u-je pritiske na okolje, izbolj{a njegovo urejenost in s tem privla~nost prostora. 6.5.5 KOMUNALNO OPREMLJANJE STANOVANJSKIH ZEMLJI[^ V zadnjih letih je ena najbolj ìvahnih dejavnosti stanovanjska gradnja, kar gre pripisati dvigu ìvljenjske ravni, nagli suburbanizaciji in dejstvu, da je bilo v ~asu privatizacije stanovanj ve~ina le-teh odkupljenih, kar je povzro~ilo pomanjkanje najemni{kih stanovanj s primerno najemnino. Ponekod so k aktivnemu re{evanju stanovanjske problematike pristopile tudi ob~ine, ki bodisi gradijo lastne stanovanjske bloke bodisi urejajo in komunalno opremljajo zemlji{~a, na katerih je mòna stanovanjska in druga gradnja. Mednje spada tudi Ob~ina Ko~evje, ki je komunalno opremila stanovanjsko cono Mestni Log II v Ko~evju, namenjeno gradnji individualnih hi{. Trenutno è pripravljajo dokumentacijo za novo obmo~je, kjer bo poleg druìnskih hi{ mòno graditi tudi bloke. Namen projekta je bil komunalno opremiti 38.000 m2 zemlji{~a, ki so ga za potrebe stanovanjske gradnje razparcelirali na 37 gradbenih parcel v velikosti od 950 do 1200 m2. Na Ob~ini so namre~ è 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 JANEZ NARED Slika 51: Prve gradnje v ko~evski stanovanjski coni Mestni Log II. komunalno manj{a nevarnost opremljanje {iritev komunalne {kodljivih vplivov manj{i pritiski stanovanjske cone opremljenosti na ekosisteme na okolje kakovost gradnja privla~nost prostora ~istej{e okolje bivanja enodruìnskih hi{ priseljevanje gradbeni material posredna delovna oziroma ohranjanje in storitve mesta poselitve negativno gospodarska rast ve~ja poraba Slika 52: Model potencialnih vplivov opremljanja zemlji{~ za stanovanjsko gradnjo na razvoj prostorskih struktur. 135 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared dalj ~asa zaznavali potrebe po dodatnih zemlji{~ih za zidavo individualnih hi{, saj so se nekateri prebivalci zaradi njihovega pomanjkanja celo odselili. Dodaten razlog za ureditev nove soseske je bilo pri~akovanje, da se bo z novo schengensko mejo pove~alo {tevilo oseb, ki bodo delale na tem obmo~- ju, zato se jim je èlelo zagotoviti mònosti za naselitev in jih s tem, ko bi si zgradili hi{o, dolgoro~no obdràti na tem obmo~ju. Obmo~je stanovanjske cone je prvotno pora{~al gozd. Ko so ga posekali, so uredili vso potrebno infrastrukturo. V prvem letu po koncu projekta so prodali 13 parcel, na katerih è stojita dve hi{i, {e na treh parcelah pa so è za~eli z izkopom. Cena kvadratnega metra zazidalnega zemlji{~a je bila 3500 SIT. Prostorski u~inki izvedenega projekta so ve~plastni. Omogo~ena je gradnja individualnih hi{, kar bo prebivalce odvra~alo od odseljevanja, saj bi z izgradnjo enodruìnskih hi{ ob upo{tevanju povpre~- ne velikosti gospodinjstva na obravnavanem obmo~ju ìvelo okrog 100 prebivalcev. Ker so parcele opremljene s kanalizacijo, se bodo zmanj{ali {kodljivi vplivi na okolje. Z zgraditvijo cone se je kanalizacijsko omrèje pribliàlo Dolgi vasi, ki jo prav tako nameravajo priklju~iti na kanalizacijski sistem. S tem se urbana infrastruktura iz mestnega sredi{~a {iri na obrobje in v blìnja naselja. Ker je Ko~evsko v veliki meri pora{~eno z gozdom, posek slabih 4 ha gozda ni problemati~en, saj se bo s kr~enjem ohranjala kulturna pokrajina, ki je v teh predelih marsikje prepu{~ena zara{~anju. Gradnja stanovanjske cone ima dolo~ene vplive è zaradi ureditve same cone, posredno pa tudi zaradi gradnje individualnih hi{. Z njo ra~unamo na poìvitev gospodarske rasti in na posredne zaposlitve, ko bodo hi{e zgrajene, pa tudi na priseljevanje. S komunalno opremljenostjo cone bodo pritiski na okolje, ki jih bodo povzro~ale nove hi{e, manj{i, kar bo vplivalo na manj{o nevarnost {kodljivih vplivov na ekosisteme, na drugi strani pa bo urejeno in ~istej{e okolje vplivalo na izbolj{ano kakovost bivanja in privla~nost prostora nasploh. To bo pritegnilo ljudi k trajni naselitvi, kar bo, tako kot gradnja, vplivalo na ve~jo porabo in s tem hitrej{o gospodarsko rast, àl pa bo povzro~ilo tudi ve~je pritiske na okolje. 6.5.6 ZDRAVSTVO S podro~ja zdravstva smo spremljali dograditev Zdravstvenega doma Cerknica - Lo{ka dolina. Ta je bil zgrajen v devetdesetih letih prej{njega stoletja, vendar je bila sprva dokon~ana le njegova jùna polovica. Severni del je ostal skoraj deset let nedokon~an. Z njegovo dograditvijo so pridobili dodatne prostore za pediatrijo, preventivne dejavnosti in medicino dela. Del prostorov so odprodali lekarni, del pa za zobozdravstveno in zobotehni~no dejavnost. Urejenih je bilo 671 m2 povr{in, od katerih je ob~ina 250 m2 prodala, preostale pa namenila ome-njenim ambulantam. Vsi prostori so è zasedeni. To je izbolj{alo ponudbo zdravstvenega doma in izbolj{alo kakovost socialne oskrbe prebivalcev. Med u~inke projekta lahko {tejemo tudi posredna delovna mesta, ki jih je dobilo lokalno gradbeno podjetje. Njihovo vrednost ocenjujemo na 11 FTE. Sicer pa novih delovnih mest ni bilo. ^e je vlaganje namenjeno gradnji zdravstvenih ustanov, je najprej pri~akovati z gradnjo povezane u~inke, kot so posredna delovna mesta, nakup gradbenega materiala in ìvahnej{e storitve. Seveda pa to niso edini vplivi, saj se mora vsaka tovrstna nalòba odraziti v bolj{i oskrbi in posledi~no v bolj- {em zdravstvenem stanju prebivalstva. Bolj{a oskrba vpliva na ve~jo privla~nost prostora, ta pa na ohranjanje poseljenosti oziroma priseljevanje. Z novimi prebivalci bi se {e pove~ala poraba, okrepil pa bi se tudi ~love{ki kapital, ki ga zdravje prebivalstva dodatno bogati. Omenjeni vplivi zagotovo zvi{ujejo gospodarsko rast, vendar so razmeroma {ibki. Na primeru zdravstvenega doma v Cerknici lahko zasledimo zelo specifi~ne vplive, nastale s selitvijo lekarne. Selitev je povzro~ila kraj{e potrebne poti do lekarne in s tem prihranek ~asa in energije, zmanj{ali pa so se tudi s tem povezani pritiski na okolje. Prihranek ~asa in energije sicer lahko vpliva na gospodarsko rast, predvsem zaradi koristneje izrabljenega ~asa, vendar pa se lahko zmanj{ana poraba energije odrazi v manj{i gospodarski rasti, kar pa ni problemati~no, saj se zaradi tega izbolj{uje stanje okolja. Opozoriti je treba, da so navedeni u~inki v konkretnem primeru zelo omejeni, saj je prihranek 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 JANEZ NARED Slika 53: Severno krilo Zdravstvenega doma dr. Boìdarja Lavri~a v Cerknici. nakup gradbenega materiala gradnja posredna delovna mesta priseljevanje vlaganje bolj{a oskrba privla~nost prostora oziroma ohranjanje v zdravstvo poseljenosti zdravje ~love{ki kapital gospodarska rast ve~ja poraba konkretno kraj{anje potrebnih prihranek ~asa manj{i pritiski selitev lekarne poti in energije na okolje Slika 54: Model potencialnih vplivov investicij v zdravstvo na regionalno gospodarsko rast. 137 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared ~asa in energije razmeroma skromen, z rezervo pa je treba jemati tudi koristneje uporabljeni ~as, saj govorimo predvsem o prebivalcih, ki naj bi bili bolni. 6.5.7 KULTURA IN PROSTO^ASNE DEJAVNOSTI V sklopu kulture in prosto~asnih dejavnosti obravnavamo tri projekte, ki posegajo na podro~je kulture. Eden izmed njih je {ir{i, saj je bil njegov namen ustanovitev prireditvenega centra, ki zdruùje kulturne, {portne, izobraèvalne in sorodne dejavnosti. Med investicijami na podro~ju kulture obravnavamo zagotovitev manjkajo~ih prostorov za potrebe Knjìnice Breìce, obnovo mariborskega gradu ter preureditev in dozidavo gospodarskega objekta v prireditveni center Lovrenc na Pohorju. Projekt obnove ob~inske knjìnice je predstavljal le eno izmed faz obnove in dograditve Knjìnice Breìce. V tej fazi so odkupili potrebna zemlji{~a in obnovili 400 m2 è obstoje~ega poslopja, kjer so uredili oddelek za mladino. Pozneje so z dograditvijo stavbe pridobili {e dodatnih 1000 m2 funkcionalnih povr{in, ob stavbi pa so uredili 26 novih parkirnih mest. S celotno nalòbo bodo zagotovili potrebne prostore za opravljanje knjìni~ne dejavnosti, kar naj bi dvignilo kulturno raven lokalnega prebivalstva in s tem okrepili ~love{ki kapital, to pa naj bi prispevalo k ve~ji gospodarski rasti. Nalòba je poleg posrednih delovnih mest, ki jih lahko pripi{emo gradnji objekta, prispevala tudi dve novi delovni mesti v knjìnici, kjer v prihodnosti na~rtujejo {e eno novo zaposlitev. Vlaganja v knjìnico, ki jo lahko v smislu gospodarske rasti pojmujemo kot del podpornega okolja, imajo {tevilne vplive predvsem pri zagotavljanju drùbenega in ~love{kega kapitala, pomembnih dejavnikov pri inovacijski aktivnosti prebivalstva. Zaradi vpliva na tehnolo{ke spremembe so inovacije pomembno sredstvo pri zagotavljanju gospodarske rasti, na katero v primeru izbolj{anega podpornega okolja vpliva tudi ve~ja poraba zaradi priseljevanja prebivalstva oziroma ohranjanja zdaj{nje ravni poseljenosti. JANEZ NARED Slika 55: Gradnja in obnova knjìnice v Breìcah. 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 gradbeni material in storitve gradnja posredna in neposredna delovna mesta ~love{ki kapital vlaganje inovacije gospodarska v knjìnico rast drùbeni kapital priseljevanje privla~nost oziroma ohranjanje ve~ja poraba prostora poseljenosti Slika 56: Model potencialnih vplivov investicij v knjìnico na regionalno gospodarsko rast. Pozitivne u~inke se pri~akuje tudi od tesne prepletenosti ~love{kega in drùbenega kapitala z do-ma~im prebivalstvom. Od prebivalcev je namre~ odvisen ~love{ki kapital, ki pa je tudi pogoj za ustvarjanje drùbenega kapitala. Ta vez je obojestranska, saj je za obmo~ja z vi{jo stopnjo drùbenega kapitala zna~ilno vzajemno u~enje in s tem dvig usposobljenosti posameznikov. Vzajemne povezave so tudi med ~love{kim kapitalom in delovnimi mesti, saj so delovna mesta predpogoj za ostajanje usposobljenih prebivalcev na dolo~enem obmo~ju, bolje usposobljeni ljudje pa povratno preoblikujejo delovna mesta in jim ve~ajo zahtevnost. U~inki, ki jih lahko pri~akujemo tudi od same gradnje, se pojavljajo kot pove~an nakup gradbenega materiala in povpra{evanje po storitvah, pa tudi v obliki posrednih delovnih mest. Delovna mesta so nastala tudi z raz{iritvijo knjìnice, saj so se zaradi pove~anja obsega knjìni~ne dejavnosti pove~ale potrebe po delu. Podobne u~inke kot v primeru knjìnice lahko pri~akujemo tudi ob obnovi mariborskega gradu. Varstvo kulturne dedi{~ine je namre~ ena najpomembnej{ih nalog na podro~ju kulture, saj se na ta na~in ohranja narodno izro~ilo, krepi narodna identiteta in ve~a privla~nost dolo~enega obmo~ja za potencialne obiskovalce. Tako lahko kulturna dedi{~ina prispeva k spodbujanju trajnostnega razvoja in izbolj{anju kakovosti ìvljenja, saj se s kulturno ponudbo ve~a privla~nost obmo~ja za turiste, pa tudi za doma~e prebivalstvo. Mariborski grad, v katerem je Pokrajinski muzej Maribor, se è dalj ~asa obnavlja, zato je omenjeni projekt le ena od faz v njegovi obnovi. Dela, ki so obsegala preureditev bastije in notranjega grajskega dvori{~a, ureditev baro~nega stopni{~a in glavnega vhoda ter vzpostavitev muzejskega servisa in vse-binskih programov, so zagotovila razmere za izvajanje raznolikih dejavnosti muzeja, ki se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, restavriranjem in populariziranjem premi~ne kulturne dedi{~ine s podro~ja arheologije, etnologije in {ir{e kulturne zgodovine na obmo~ju {ir{e mariborske regije (medmrèje 28). Prenovljeni muzej bo z novimi razstavami krepil kulturno ozave{~enost prebivalstva, postal pa bo tudi del celostne turisti~ne ponudbe mesta, kar bo prispevalo k ve~jemu {tevilu turistov. 139 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared gradbeni material in storitve gradnja posredna delovna mesta vlaganje v muzejsko ~love{ki kapital dejavnost ve~ja ponudba gospodarska rast poraba priselitve oziroma turizem privla~nost prostora ohranjanje poseljenosti Slika 57: Model potencialnih vplivov investicij v muzejski dejavnosti na gospodarsko rast. Predpostavljamo, da se bodo vplivi izvedenega projekta odrazili v pestrej{i kulturni ponudbi, ki bo vplivala na ve~jo turisti~no privla~nost in privla~nost prostora nasploh, posledi~no pa gre pri~akovati tudi vpliv na posredna delovna mesta. Muzejska dejavnost krepi tudi ~love{ki kapital, saj ima muzej predvsem izobraèvalno vlogo. Do dolo~enih u~inkov pride tudi prek gradnje, ki ima vplive na porabo, a so ti za razliko od turizma, ki vpliva na porabo dolgoro~no, kratkotrajnej{i. Privla~nost prostora je na eni strani posledica izbolj{anja ponudbe obmo~ja, na drugi pa posrednih delovnih mest, ki jih prina{a povezanost razli~nih gospodarskih dejavnosti. Z ve~jo privla~nostjo obmo~- ja se ohranja obstoje~e prebivalce in privablja nove, s tem pa se zagotavlja tudi obnavljanje in bogatitev ~love{kega kapitala, dolo~eni vplivi so zaznavni tudi na pove~ani porabi. Ves sklop aktivnosti lahko krepi gospodarsko rast, ki pa lahko da zagon novim investicijam v kulturo ali muzejsko dejavnost. Tretji obravnavani projekt uvr{~amo v sfero zagotavljanja prosto~asnih dejavnosti, kjer kulturne dejavnosti ob dru{tvenem delovanju, izobraèvalnih interesnih dejavnostih, {portu, rekreaciji in vseh oblikah druènja zasedajo le manj{i del. Kljub temu ima medsebojno povezan sklop tovrstnih dejavnosti izredno velik pomen z vidika razvoja drùbenega in ~love{kega kapitala. Cilji preureditve in dozidave gospodarskega objekta v prireditveni center Lovrenc na Pohorju so bili prepre~iti nadaljnje propadanje nekdanjih garà Kmetijske zadruge, izbolj{ati videz okolja Kulturnega doma, zagotoviti potrebne prostore za servis prireditev na prostem, za izvajanje interesnih dejavnosti mladih ter delo kulturnih dru{tev in sekcij, del prostorov pa naj bi namenili opravljanju komunalnih dejavnosti reìjskega obrata. S pridobljenimi prostori s skupno povr{ino 480 m2 so èleli dose~i vklju~evanje mladih v razne dejavnosti, saj so se pred tem zaradi pomanjkanja mònosti za preìvljanje prostega ~asa sre~evali z vandalizmom. Zato èlijo zagotoviti ~im pestrej{o ponudbo, ki bi bila brezpla~na in bi pritegnila mlade. 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 JANEZ NARED Slika 58: Prireditveni center Lovrenc na Pohorju. privla~nost priseljevanje ve~ja poraba prostora oziroma ohranjanje poseljenosti druènje drùbeni kapital prireditveni center izobraèvanje ~love{ki kapital gospodarska rast zdravje {port prebivalstva posredna in neposredna delovna mesta gradnja gradbeni materia in storitve Slika 59: Model potencialnih vplivov investicije v prireditveni center. 141 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Z novimi prostori so zadostili tudi potrebam dru{tev in zainteresiranih najemnikov prireditvenega prostora. V reìjskem obratu je zaposlen en delavec, ki vodi delo skupine delavcev, zaposlenih prek javnih del. Dva delavca v Prireditvenem centru sta prek javnih del zaposlena kot informatorja. Zaposlitve prek javnih del èlijo v prihodnosti preoblikovati v nova delovna mesta. Razvojno in prostorsko vlogo projekta lahko opazimo pri vzdrèvanju urejene kulturne pokrajine ter omogo~anju kulturnega, dru{tvenega in {portnega delovanja, kar se odraà v dvigu kulturne ravni in rasti ~love{kega kapitala. Druènje krepi skupno zavest prebivalcev in omogo~a prenos informacij ter idej, ki so klju~ne za nadaljnji razvoj. Tako se krepi {ibke lokacijske dejavnike, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti obmo~ij, zaradi lege izpostavljenih izseljevanju in razkroju kulturne pokrajine. Kot je razvidno iz modela, ima prireditveni center {iroko paleto vplivov. Na eni strani gre za vplive gradnje in privla~nost prostora, na drugi pa za vplive, ki nastanejo z delovanjem centra, zlasti na podro~ju druènja, izobraèvanja, {porta in zaposlitev. Druènje vpliva na bogatitev drùbenega kapitala, izobraèvanje na razvoj ~love{kega kapitala, nanj pa vpliva tudi izbolj{evanje zdravja prebivalstva zaradi pove~ane {portne in rekreacijske aktivnosti. Z delovanjem centra pride tudi do novih zaposlitev. Vsi navedeni dejavniki so skladno z uvodoma predstavljenimi teorijami pomembni dejavniki gospodarske rasti. Ta je tudi posledica ve~jega povpra{evanja in ve~je porabe v ~asu gradnje, na dolgi rok pa tudi dejstva, da se s krepitvijo tovrstnih institucij zmanj{uje odseljevanje prebivalstva. 6.5.8 IZOBRA@EVANJE [e ve~ji vpliv na razvoj ~love{kega kapitala kot investicije v kulturo imajo nalòbe v izobraèvanje. Glede na sodobna dognanja so klju~ni dejavniki napredka visoko izobraèni kader in {tevilne izobra- èvalne ustanove. Zato je treba skrbeti za kar najbolj{o mòno usposobljenost delavcev in za tak{ne izobraèvalne institucije, ki bodo omogo~ale pridobitev najnovej{ih znanj. Specializirane izobraèvalne institucije se ume{~ajo predvsem v ve~jih mestih, kjer so dostopne naj{ir{emu krogu prebivalstva. Zaradi tega so se mnogi {tudenti primorani preseliti v izobraèvalna sredi{~a, kar zvi{uje njihove stro{- ke, mesto pa pridobi nekaj prebivalcev in s stanarinami, {olninami, prehrano, ve~jo porabo ustvarja ve~ji prihodek. Obmo~ja, od koder {tudentje prihajajo, so izpostavljena ravno obratnim tokovom. Razmere so {e bolj zaskrbljujo~e, ~e se {tudentje po opravljenem {tudiju ne vrnejo v doma~i kraj, saj to pomeni nadaljnjo krepitev sredi{~ na ra~un sredstev, ki jih za {tudij svojih otrok prispevajo star{i z nekaterih obrobnih, odro~nih obmo~ij. Da bi omenjene procese obrnila v svoj prid, je ob~ina Breìce na lokaciji Prosvetnega doma uredila prostore za potrebe Vi{je strokovne {ole Breìce. Urejeni so bili dve u~ilnici, {tirje kabineti in ve~ja predavalnica v skupni izmeri priblìno 500 m2. V Breìcah èlijo razmere za delo vi{je strokovne {ole, ki naj bi se kmalu preoblikovala v fakulteto in za to potrebovala ve~ novih prostorov, {e izbolj{ati. S podpiranjem visokega {olstva se nadejajo pozitivnih u~inkov, ki jih prina{a izobraèvanje v doma~em kraju. V prvi vrsti se s tem omogo~a izobraèvanje tistim, ki zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev in ~asa ne bi mogli {tudirati v oddaljenih vi{je{olskih in visoko{olskih ter univerzitetnih sredi{~ih. Predvideva se zmanj{anje potrebnih prevozov do drugih {tudijskih sredi{~, izdatki za bivanje {tudentov v drugih izobraèvalnih sredi{~ih se bodo skr~ili, pridobilo pa bo tudi lokalno gospodarstvo, saj se pri~akuje, da bodo {tudentje velik del nakupovalnih potreb zadovoljili doma. Predvideni so dvig kakovosti izobraèvanja, izbolj{anje izobrazbene strukture in pove~anje ~love{ke-ga kapitala, s tem pa tudi bolj{e mònosti za gospodarski vzpon. Izoblikovano izobraèvalno sredi{~e naj bi pritegnilo tudi raziskovalno dejavnost, ki je v dobi zaostrene globalne konkurence ~edalje pomembnej{a. V tej lu~i èli biti Vi{ja strokovna {ola Breìce pomemben steber lokalnega podpornega okolja, saj izobraùje kvalificirano delovno silo, specializirano za dejavnosti, ki so v ob~ini zelo pomembne. Z na- ~rtovano vzpostavitvijo raziskovalnega oddelka naj bi izobraèvalno sredi{~e omogo~ilo razvoj novih znanj in zagotovilo njihov pretok v prakso. 142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 gradbeni material in storitve gradnja posredna delovna mesta vi{ja strokovna {ola ~love{ki kapital inovacije {tudij v doma~em kraju privla~nost prostora ve~ja poraba manj{i prevozni stro{ki priseljevanje oziroma gospodarska rast ohranjanje poseljenosti Slika 60: Model potencialnih vplivov vi{je strokovne {ole na lokalno obmo~je. Ocenimo lahko, da je bila zaradi {tevilnih predvidenih pozitivnih u~inkov ustanovitev vi{je {ole pomembna pridobitev za breì{ko ob~ino, saj bo laj{ala {tudij ob~anov, obenem pa zagotavljala potrebno strokovno podporo lokalnemu gospodarstvu. Vendar je treba opozoriti, da so vplivi obravnavane investicije òji, ker je {lo le za delno posodobitev prostorov, ne pa za vzpostavitev celotne vi{je strokovne {ole. Kljub temu smo predstavili {ir{e u~inke, saj je tudi posamezen projekt treba jemati kot prispevek k celoti in s tem k razvoju celotnega obmo~ja. Kot je razvidno iz modela, je obnova prostorov, ki je temeljni cilj obravnavanega projekta in jo v modelu ozna~ujemo kot gradnjo, v primerjavi z ostalimi vplivi sekundarnega pomena. ^eprav ima gradnja vse u~inke, ki smo jih navajali è pri ostalih obravnavanih projektih, menimo, da so pomembnej{i vplivi, ki nastanejo z zagotovitvijo novih {tudijskih prostorov in izvajanjem {tudijskega programa. Na eni strani se delovanje visoke strokovne {ole odraà v rasti ~love{kega kapitala, ki je podlaga inovacijske aktivnosti prebivalstva in gospodarske rasti, na drugi strani pa je pri~akovati mnoge pozitivne u~inke, ki jih prina{a {tudij v doma~em kraju. Ta pove~uje privla~nost prostora, kar je nujen pogoj za ohranjanje poseljenosti oziroma priseljevanje, kot {tudijsko sredi{~e pa privablja tudi {tudente od drugod, s ~imer prispeva k ve~ji porabi, saj ti {tudentje del nakupovalnih potreb zagotovo opravijo v kraju {tudija. [tudij v doma~em kraju zmanj{uje stro{ke, ki so povezani z vònjo v {olo, prav tako se zmanj{ujejo stro{ki za bivanje, saj {tudenti ìvijo doma. Tudi zato je {tudijsko sredi{~e pomemben dejavnik spodbujanja razvoja dolo~enega obmo~ja, {e zlasti, ~e je prilagojeno lokalni gospodarski strukturi. Upo{tevati je treba, 143 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared da je delovanje izobraèvalnih sredi{~ tesno povezano z zaledjem potencialnih {tudentov. ^e je to premajhno, izobraèvalno sredi{~e ne more dose~i èlenih u~inkov. 6.5.9 OSKRBA S PITNO VODO Oskrba s kakovostno pitno vodo je klju~nega pomena za preìvetje prebivalcev, pa tudi za obstoj proizvodnje na dolo~enem obmo~ju. Neko~ so bili viri pitne vode veliko ~istej{i, za pitno vodo pa je bila primerna tudi deèvnica, zato potrebe po organizirani vodooskrbi niso bile v prvem planu. Vendar je bilo treba è kmalu graditi vodovode v mestih, kjer ni bilo dovolj razpolòljivih koli~in pitne vode, pozneje pa se je gradnja vodovodov raz{irila tudi na podeèlje, saj se je v preteklem stoletju zaradi vse ve~jih okoljskih pritiskov ~lovekovih dejavnosti kakovost voda mo~no poslab{ala. Potrebo po vodovodnih sistemih je z uvajanjem kopalnic, pralnih strojev in drugih »sodobnih pridobitev« pove~eval tudi dvig ìvljenjske ravni in civilizacijskih vrednot, s ~imer so mo~no narasle tudi koli~ine potrebne vode. V modelu èlimo opozoriti na pomen, ki ga ima kakovostna pitna voda na zdravje prebivalstva, posredno pa tudi na dvig ~love{kega kapitala. Vodovodno omrèje prispeva k bolj{i infrastrukturni opremljenosti obmo~ja, zato se pove~a privla~nost prostora, kar pripomore k ohranjanju poseljenosti in tudi k novim priselitvam. Z nara{~ajo~im prebivalstvom se krepita ~love{ki kapital in potro{nja, ki sta pomembna dejavnika gospodarske rasti. Vendar pa se je treba zavedati, da so ti ponavadi razmeroma {ibki in jih je v praksi zelo tèko zaznati. Gradnja vodovodnega omrèja lahko povzro~i tudi fizi~ne spremembe prostora, ki pa so ponavadi kratkotrajne, saj se vodovodna trasa hitro zaraste. Izjema so morebitni rezervoarji, zajezitve in vodovodni stolpi, ki postanejo razmeroma trajen element dolo~ene pokrajine. V raziskavi smo obravnavali izgradnjo vodovoda Kapelski Vrh–Mur{~ak v ob~ini Radenci in izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrèja v Ravnici nad Novo Gorico. S projektoma se je na vodovodno omrèje priklju~ilo ve~ gospodinjstev, z vgradnjo hidrantov pa se je izbolj{ala tudi poàrna varnost. kakovostna pitna zdravje ~love{ki kapital voda prebivalstva ohranjanje vodovodno privla~nost poseljenosti gospodarska rast omrèje prostora oziroma priseljevanje gradbeni material ve~ja potro{nja in storitve gradnja posredna delovna mesta Slika 61: Model potencialnih vplivov vodovodnega omrèja na gospodarsko rast. 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 V Ravnici so isto~asno gradili tudi kanalizacijo v skupni dolìni 2152 m, kar je v ob~inskem merilu pomenilo dvoodstotno pove~anje. Uredili so 54 priklju~kov, s ~imer so na kanalizacijo priklju~ena vsa gospodinjstva v kraju. V naslednjih fazah izvedbe projekta nameravajo zgraditi {e ~istilno napravo z zmog-ljivostjo 350 populacijskih ekvivalentov (PE). Z izvedbo projektov bodo zagotovljene ustrezne bivanjske razmere prebivalcev omenjenih krajev, pove~al pa se bo tudi interes za nadaljnjo gradnjo in umestitev novih gospodarskih dejavnosti. Pove- ~ala se bo zdravstvena varnost prebivalcev, ki bodo pili nadzorovano vodo, s kanalizacijo pa se bodo zmanj{ali pritiski na okolje. 6.6 ANALIZE VPLIVOV REGIONALNE POLITIKE NA PROSTORSKE STRUKTURE Da bi ugotovili vplive regionalne politike na prostorske strukture, smo v tem podpoglavju zdruìli spoznanja o vplivih posameznih projektov, obravnavanih v predhodnem podpoglavju. Vplive, ki smo jih za vsak projekt prikazali v obliki preglednic, smo primerjali med seboj in na podlagi ugotovljenih dejstev sku{ali povle~i sklepe. Tako smo posku{ali odgovoriti na zastavljena vpra{anja in s tem tudi na zastavljene hipoteze. V posameznih primerih smo se zatekli k vzor~nemu modelu obmo~ja, ki nam je omogo~il oblikovanje sklepov, do katerih zaradi pomanjkanja podatkov ne bi mogli priti. 6.6.1 ANALIZA JASNOSTI CILJEV Analizo smo izvedli na podlagi ciljev, kot jih lahko razberemo iz informacijskega sistema ISARR. To nam daje vpogled med pomembnej{e cilje posameznega projekta, vendar ne moremo trditi, da so cilji, ki jih zasledimo tu, dosledno prepisani iz projektne dokumentacije. Domnevamo, da so morali imeti projekti, ~e so njihovi izvajalci èleli prejeti finan~no pomo~, dobro opredeljene cilje, na podlagi katerih se da oceniti pomen posameznega projekta za regionalni razvoj dolo~enega obmo~ja. Med posameznimi projekti je zaznati dolo~ene razlike. Cilji projektov morajo biti dobro opredeljeni. Delijo se na operativne, specifi~ne in globalne (splo{ne) cilje. Operativni cilji se nana{ajo na neposredne u~inke izvedenih aktivnosti, torej na materialne ali nematerialne proizvode samega projekta, na primer na izgradnjo ceste, vodovoda, obrtne cone. Specifi~ni cilji odraàjo pri~akovanja na podlagi doseganja operativnih ciljev, saj s projektom pridobljene dobrine sproìjo nov val u~inkov, in sicer tiste, ki se neposredno nana{ajo na pridobitve projekta (nova cesta skraj{a potreben ~as za pot med dvema kra-jema, v obrtni coni nastajajo nova podjetja ...). Od vsakega projekta pri~akujemo tudi vplive, ki poleg ciljne skupine zajamejo celotno populacijo oziroma celotno obmo~je. Odraàjo jih globalni ali splo{ni cilji, na primer dvig kakovosti bivanja, gospodarska rast. Za ~im bolj{o uspe{nost investicije moramo upo{tevati vse ravni vplivov, torej si je treba zastaviti tudi vse ravni ciljev. To je {e toliko bolj pomembno, saj lahko specifi~ne in globalne cilje dosegamo z ve~ razli~nimi projekti. Zato je potrebno preudarno na~rtovanje, s katerim je mòno dose~i sinergijske u~in-ke in izklju~iti morebitna podvajanja ali celo navzkrìja med projekti. V analizi jasnosti ciljev smo predpostavili, da je jasnost ciljev visoka, ~e zajema vse tri ravni ciljev, srednja, ~e zajema dve, in nizka, ~e zajema le eno raven. Razlikuje se tudi natan~nost pri opredeljevanju ciljev na posamezni ravni, saj so snovalci projekta v nekaterih primerih pripravili le splo{en opis, v drugih pa so vse cilje natan~no opredelili. Na splo{no je opredeljevanje ciljev zelo pomanjkljivo. O~itno je, da pripravljavci projektov opredelitvi ciljev ne pripisujejo velikega pomena, krivda pa je vsaj deloma tudi na strani dodeljevalca spodbud, ki jasne predhodne opredelitve ciljev ni zahteval. Zaradi tega je transparentnost projekta manj{a, oteèno pa je tudi njegovo vrednotenje, saj ni dovolj jasno opredeljeno, kaj naj bi se s posameznim projektom doseglo. S pomanjkljivo dolo~itvijo ciljev je teàvno tudi na~rtovanje sinergijskih in multiplikativnih u~inkov projektov. Noben izmed 26 projektov ni imel navedenih vseh treh ravni ciljev. Osemnajst projektov je imelo opredeljene cilje na dveh ravneh, kar osem pa le na eni. Zato lahko sklepamo, da so cilji preslabo zastavljeni, 145 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared kar se lahko odraà tudi v slab{i uspe{nosti izvedenih projektov, kar je najbolj verjetno v primerih, ko se razli~ni projekti medsebojno prepletajo, saj pomanjkljiva opredelitev ciljev pri enem projektu onemogo~i optimalno opredelitev ciljev pri ostalih. Zato sta jasnost ciljev in uspe{nost izvajanja nedvomno povezani. Iz preglednice lahko razberemo, da se je jakost vplivov velikokrat skladala z jasnostjo ciljev ali pa je bila manj{a. To je na eni strani posledica jasnosti ciljev, {e ve~krat pa velikosti projekta (v prostorskem in finan~nem smislu). Preglednica 25: Jakost vplivov obravnavanih projektov glede na jasnost zastavljenih ciljev. jakost vplivov projekta velika srednja majhna jasnost zastavljenih ciljev projekta visoka 1 srednja 2 10 9 nizka 4 6.6.2 ANALIZA KAKOVOSTI STRATEGIJ ZA DOSEGO CILJEV Regionalna politika temelji na razmeroma jasno izoblikovanem programskem ciklu. Problemom obmo~- ja je treba odgovoriti z ustrezno strategijo njihovega odpravljanja, u~inkovitim programom in kakovostno izvedbo vseh na~rtovanih aktivnosti. Vendar lahko vse cilje doseèmo le, ~e izvedemo vse predvidene aktivnosti. V nasprotnem primeru strategija in program izgubita pomen, saj stihijsko financiranje posameznih projektov ne more prispevati k izpolnitvi njunih ciljev. Prav to se dogaja na podro~ju slovenske regionalne politike. Zato pri ugotavljanju vplivov izvedenih aktivnosti ni smiselna podrobnej{a preu~itev strate{kih delov regionalnih razvojnih programov, saj se ti ne izvajajo tako, kot je bilo predvideno. Zaradi tega tudi ne moremo podati ocene vplivov, ki jih ima na izvajanje slovenske regionalne politike kakovost zastavljenih strategij. 6.6.3 ANALIZA RAVNI USKLAJENOSTI CILJEV Pri analizi usklajenosti ciljev regionalne politike s cilji sektorskih politik se soo~amo s {tevilnimi problemi. Na eni strani gre za problem jasnosti pri opredeljevanju ciljev projekta, na drugi pa za problem usklajenosti s posameznimi sektorskimi cilji, saj so ti po ve~ini opredeljeni zelo splo{no. Zato skoraj ne moremo trditi, da cilji niso usklajeni, saj je splo{ne cilje mogo~e razumeti zelo na {iroko. V okviru analize smo sku{ali raven usklajenosti oceniti na podlagi zastavljenih ciljev projekta in ciljev posameznih sektorskih strategij in programov, ~e ti obstajajo. Visoko raven usklajenosti smo projektu pripisali v primeru, ko so se njegovi cilji v celoti ujemali s cilji sektorskega programa oziroma je bilo v tem programu jasno opredeljeno, da se sektorske cilje dosega s tovrstnimi projekti ali da je natan~no navedeno obmo~je, v katerem se ti projekti izvajajo. Kot primer lahko navedemo gradnjo zbirno-reciklànega centra, ki ga je ob~ina Breìce morala zgraditi, saj je to od nje zahtevala Odredba o ravnanju z lo~eno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne slùbe ravnanja s komunalnimi odpadki (UL RS 21/01). V tem primeru so se interesi sektorja in interesi s podro~ja regionalnega razvoja prekrili, kar je omogo~ilo plod-nej{e sodelovanje. Tako je na primer del sredstev za gradnjo zbirno-reciklànega centra ob~ina dobila v obliki oprostitve pla~ila takse za obremenjevanje okolja. Podobno razmerje lahko zasledimo tudi v primeru izgradnje turisti~ne infrastrukture; v Strategiji slovenskega turizma sta namre~ opredeljena tako infrastrukturna posodobitev smu~i{~ v slovenskem alpskem svetu kot tudi podpora razvoju termalnih zdravili{~. 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Med obravnavanimi projekti so visoko raven usklajenosti ciljev dosegli {tirje. Petnajstim projektom smo pripisali srednjo raven usklajenosti ciljev, saj so sektorski programi predvidevali aktivnosti s podro~ja posameznega projekta, vendar so bili projektni cilji in aktivnosti opredeljeni zelo splo{no. Za primer lahko navedemo gradnjo industrijsko-obrtnih con. Podporo njihovi gradnji najdemo v Programu ukrepov za pospe{evanje podjetni{tva in konkuren~nosti za obdobje 2002–2006, v sklopu podpore za~etnim materialnim in nematerialnim investicijam, ki zajemajo nakup zemlji{~, njihovo komunalno in infrastrukturno opremljanje ter gradnjo oziroma nakup objektov. Podpora tovrstnim projektom se izvaja po regionalnem klju~u, niso pa natan~neje opredeljene lokacije, kjer naj bi do teh investicij pri{lo. Zato s tega vidika ne moremo re~i, da aktivnosti niso usklajene, saj zgrajene industrijsko-obrtne cone pripomorejo tudi k doseganju ciljev sektorskega programa, vendar pa je stopnja usklajenosti, ne glede na kraj izvajanih aktivnosti, povsod enaka. Nizko raven usklajenosti ciljev smo ugotovili v enem samem primeru, pri katerem je bilo kot cilj sicer opredeljeno komunalno urejanje obrtne cone, a je {lo le za obnovo ceste, ki ni namenjena le podjetjem v coni, ampak tudi blìnji stanovanjski soseski. V tem primeru smo ocenili, da so koristi za obrtno cono minimalne, kar nas je napeljalo na sklep, da je izvedba projekta le malo prispevala k doseganju sektorskih ciljev. V to kategorijo bi lahko uvrstili tudi vseh {est projektov, pri katerih poseben sektorski program ne obstaja. Zato ravni usklajenosti niti ni mòno natan~neje analizirati, neumestno pa je tudi ugotavljanje kakr{negakoli prispevka projekta s podro~ja regionalnega razvoja posameznemu sektorju. Na podlagi zgornjih ugotovitev lahko povzamemo, da so cilji projektov s podro~ja regionalnega razvoja {e vedno premalo usklajeni s cilji posameznih sektorjev, in obratno. Tako kot pri jasnosti ciljev se stopnja usklajenosti posameznih ciljev odraà tudi na jakosti vplivov. Iz preglednice 26 je razvidna povezanost med stopnjo usklajenosti ciljev in jakostjo vplivov projektov. Tudi v tem primeru lahko sklenemo, da je jakost vplivov primerljiva s stopnjo usklajenosti ali pa je na ravni nìje, vendar je pri tem treba upo{tevati vlogo, ki jo ima na jakost vplivov velikost projekta. Preglednica 26: Primerjava jakosti vplivov obravnavanih projektov glede na usklajenost njihovih ciljev s sektorskimi programi in strategijami. jakost vplivov projekta velika srednja majhna usklajenost ciljev s sektorskimi cilji visoka 1 3 srednja 1 7 7 nizka 7 6.6.4 ANALIZA VPLIVOV NA POSAMEZNE OBLIKE PROSTORSKE STRUKTURE Prostorske strukture delimo na naravne, grajene in prikrite prostorske (sub)strukture. Na posamezen del prostorskih struktur imajo razli~ni projekti razli~en vpliv, ki je lahko pozitiven ali negativen. Negativne vplive je zaznati zlasti pri spreminjanju naravnih (sub)struktur, saj {tevilni posegi (v na{em primeru pri 8 od 26 projektov) korenito posegajo v naravno okolje. [tevilni projekti namre~ zmanj{ajo povr{ino nepozidanih zemlji{~, pove~ajo pritiske na okolje in prej naravnemu prostoru odtisnejo ~love{ki pe~at. Vplivi na naravne (sub)strukture so lahko tudi pozitivni, kar zasledimo zlasti na primeru projektov, namenjenih zmanj{evanju pritiskov na okolje, to je pri gradnji ~istilnih naprav in zbirno-reciklànega centra. V okviru spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se sku{a razne negativne u~inke ~imbolj ome-jiti in poudariti pozitivne u~inke. Kljub temu marsikdaj pride do nezaèlenih posegov v prostor, ki niso bili predvideni. Lahko pa se jih je na~rtovalo, a so sad zavestne odlo~itve v primerih, ko doseèni pozitivni rezultati projektov presegajo vrednost negativnih u~inkov v okolju (naravnih prostorskih strukturah). 147 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Preglednica 27: Vplivi projektov na posamezne oblike prostorskih struktur (~rno: pozitiven vpliv, svetlosivo: negativen vpliv, belo: nevtralen vpliv). vplivi na prostorske strukture (glede na obliko); vsako polje predstavlja po en projekt: naravne prostorske (sub)strukture grajene prostorske (sub)strukture prikrite prostorske (sub)strukture Glede na to, da je vsak projekt poseg ~loveka, je ~utiti najmo~nej{e vplive na grajene (sub)strukture. Nanje je imelo pozitiven vpliv vseh 26 obravnavanih projektov. Precej{nji so tudi vplivi na prikrite (sub)strukture, na katere je pokazalo 17 obravnavanih projektov. Na podlagi tega sklepamo, da ~lovek prostorsko strukturo preobraà z zavestnimi dejanji, pri ~emer nemalokrat posega v naravno okolje in ga kr~i, ob tem pa naravni prostor nadgrajuje z novimi elementi in si na ta na~in ustvarja primernej{e razmere za ìvljenje. Ker spreminjanje in ustvarjanje grajenih (sub)struktur ni samo sebi namen, se aktivnosti na podro~ju regionalnega razvoja velikokrat odrazijo tudi na ravni prikritih (sub)struktur. Sode~ po temu so prikrite prostorske (sub)strukture v ve~ji meri odraz naravnih in grajenih (sub)struktur, kar kaè na tesno povezanost drùbe z naravnim okoljem in s strani ~loveka oblikovanimi elementi prostora. Tako postaja prostorska struktura z vsakim posegom kompleksnej- {a, saj vsaka aktivnost sproì nove procese, ki prostorsko strukturo nenehoma obnavljajo in nadgrajujejo. 6.6.5 ANALIZA VPLIVOV NA RAZLI^NO VELIKE PROSTORSKE STRUKTURE Vsaka ~lovekova dejavnost je vpeta v prostor, njen vpliv pa je odvisen od {tevilnih dejavnikov, kot so na primer jakost posega, zna~ilnosti obmo~ja, v katerem aktivnost poteka, in zakonitosti panoge, katere problematiko projekt re{uje. Zato ima vsaka intervencija razli~en prostorski domet. ^e je projekt manj{i, lahko spreminja le lokalne prostorske strukture, ~e pa je ve~ji, se lahko preliva ~ez {ir{a obmo~ja in s tem vpliva na regionalne, nacionalne ali nadnacionalne prostorske strukture. To lahko sli-kovito ponazorimo s sliko 62. V prvem primeru je prostorski vpliv zelo omejen in ne presega mati~nega obmo~ja (lokalna prostorska struktura), to je obmo~ja, znotraj katerega se projekt izvaja in za katerega se tudi zbirajo podatki (na primer obmo~je ene ob~ine). V drugem primeru vplivi investicije segajo {e na tri sosednja obmo~ja (raven regionalne prostorske strukture). Zato ni dovolj, da poznamo le smernice razvoja relevantnih kazalnikov na mati~nem obmo~ju, ampak moramo zanimanje raz{iriti tudi na sosednja obmo~ja, ki so jih zajeli vplivi investicije. S tem se vrednotenje mo~no zaplete, saj se neneh-1 2 3 investicija obseg vplivov ~ezmejni vplivi obmo~ja, ki so pod vplivom investicije Slika 62: Obmo~ja vplivov izvedene investicije. 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 no zastavlja vpra{anje, kolik{en del vplivov se odraà na mati~nem obmo~ju in kolik{en na sosednjih. [e zlasti teàvno je ugotavljanje u~inkov pri projektih s ~ezmejnim vplivom. Razlikujejo se razpolòljive baze podatkov, pa tudi njihova opredelitev, zato je primerljivost podatkov mo~no okrnjena. Med 26 obravnavanimi projekti je raven lokalnih prostorskih struktur preseglo 12 projektov, le dvema pa lahko pripi{emo tudi opaznej{i vpliv na nacionalne prostorske strukture. Na raven nadnacionalnih prostorskih struktur izbrani projekti niso posegali, kar je deloma tudi posledica tega, da v analizo ni vklju- ~en noben od ~ezmejnih projektov, saj ti nedvomno spadajo v sfero nadnacionalnih prostorskih struktur. Preglednica 28: Vplivi projektov na razli~no velike prostorske strukture (~rno: pozitiven vpliv, belo: nevtralen vpliv). vplivi na prostorske strukture (glede na velikost); vsako polje predstavlja po en projekt: lokalna prostorska struktura regionalna prostorska struktura nacionalna prostorska struktura nadnacionalna prostorska struktura Stanje, v katerem izrazito prevladujejo posegi v lokalno prostorsko strukturo, katero presega manj kot polovica projektov, kaè na razmeroma majhno vlogo regionalne ravni. Sredstva s podro~ja regionalne politike se o~itno usmerjajo zlasti v projekte, pomembne za ob~ino, manj pa v take, ki bi krepili razvojne potenciale celotne regije. To je tudi logi~no, ker projektov ne prijavlja organ na regionalni ravni, temve~ posamezna ob~ina ali podjetje, s ~imer pa je primarni cilj zadovoljevanje potreb prijavitelja projekta in ne regije kot celote. Temu v prid govori {ibka regionalna raven, ki nima primernega nosilca, zmònega projekte pripraviti, izpeljati in jih tudi finan~no podpreti. S tega vidika je kakr{nokoli postavljanje ciljev na regionalni ravni (na primeru SRRS ali RRP-jev) problemati~no, saj vsaka ob~ina vidi le lastne potrebe in ne potreb celotne regije. Zaradi tega zdaj{nje regionalne politike ne moremo jemati kot politiko za regije, temve~ bolj v smislu politike, usmerjene v krepitev lokalnih prostorskih struktur. V tej lu~i lahko pojem regionalno razumemo v klasi~nem geografskem pojmovanju, to je regije kot specifi~nega obmo~ja, ki se na svojstven na~in razlikuje od sosednjih obmo~ij, in ne regije v smislu administrativne enote med dràvno in lokalno ravnjo. Vzrok omejenosti vplivov zlasti na lokalne prostorske strukture je vsaj deloma tudi posledica dejstva, da smo se v analizi osredoto~ili le na projekte, ki se izvajajo v eni sami ob~ini. ^e bi obravnavali vse projekte, bi bili rezultati nekoliko ugodnej{i. Do podobnih zaklju~kov lahko pridemo tudi, ~e analiziramo stopnjo razpr{enosti vplivov, ki jih prina{a posamezen projekt. V enajstih primerih so vplivi zgo{~eni na zelo omejenem obmo~ju, v petnajstih primerih pa delno razpr{eni, pri ~emer so v ve~ini primerov omejeni na ob~ino investicije in njeno neposredno bliìno. Za nobenega od 26 projektov ne moremo trditi, da ima zelo razpr{ene vplive, saj se ti, ~etudi je projekt ve~ji, mo~neje odraàjo le v lokalnem okolju, navzven pa hitro slabijo. Preglednica 29: Ocena razpr{enosti vplivov projektov s podro~ja regionalne politike (~rno: pozitiven vpliv, belo: nevtralen vpliv). ocena razpr{enosti vplivov; vsako polje predstavlja po en projekt zelo razpr{eni delno razpr{eni zgo{~eni 149 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 6.6.6 VPLIVI PROJEKTOV NA ELEMENTE PROSTORSKE STRUKTURE Kot smo sku{ali pokazati s sliko 7, so za razvoj nekega obmo~ja zelo pomembni posamezni elementi prostorske strukture. Zato je treba spodbujati {ibke elemente v prostorski strukturi, saj se s tem lahko krepi celotna prostorska struktura. To mora pri izvajanju razvojnih projektov upo{tevati tudi regionalna politika. Analiza 26 projektov je pokazala, da je glavnina projektov usmerjena v krepitev infrastrukture (25 projektov), gospodarstva (19 projektov) in prebivalstva, kamor spada tudi mònost zaposlovanja oziroma zagotavljanje novih delovnih mest. [tirinajst projektov ima vplive, ki jih lahko ocenimo kot vplive na naravno okolje in naravne vire. Polovica od teh je negativnih, saj kr~ijo nepozidan prostor ali pove~ujejo obremenjevanje okolja. Ve~ kot tretjina projektov ima vpliv tudi na naselbinski sistem in rabo tal, v ozadju pa so vplivi na izgradnjo institucij (5 projektov) in na kulturni sistem (4 projekti). ^eprav smo kot del prostorske strukture opredelili tudi drùbeni sistem, nanj projekti niso imeli vplivov; ker je enovit v celotni dràvi, z njim ne moremo povezovati regionalnih razlik. Poleg tega kompleksnost drùbenega sistema mo~no presega domet projektov s podro~ja regionalne politike, saj ti nimajo ne mo~i ne volje, da bi ga spreminjali. Preglednica 30: Vplivi projektov na elemente prostorske strukture (~rno: pozitiven vpliv, temnosivo (+ in –): pozitiven in negativen vpliv, svetlosivo: negativen vpliv, belo: nevtralen vpliv). vplivi na elemente prostorske strukture; vsako polje predstavlja po en projekt naravno okolje in naravni viri drùbeni sistem naselbinski sistem kulturni sistem gospodarstvo infrastruktura prebivalstvo institucije raba tal ± Ker se ve~ina projektov nana{a na infrastrukturo in temeljne proizvodne zmogljivosti obmo~ij, lahko sklepamo, da v slovenski regionalni politiki {e vedno prevladujejo elementi tradicionalne regionalne politike, kar potrjuje dejstvo, da je krepitvi razli~nih institucij in kulturnega sistema namenjena le slaba petina projektov. 6.6.7 VPLIVI PROJEKTOV NA DEJAVNIKE GOSPODARSKE RASTI Zanimiv je tudi pogled na vplive, ki jih imajo projekti regionalne politike na dejavnike gospodarske rasti. Ker gre v vseh primerih za fizi~ne nalòbe, lahko vsem 26 projektom pripi{emo vpliv na krepitev fizi~nega kapitala. 17 projektov posega na podro~je okoljskega kapitala, pri ~emer ga krepi 10 projektov, pet ga slabi, dva izmed projektov pa okoljski kapital na eni strani krepita, na drugi pa slabita. Razmeroma veliko (16) projektov krepi podro~je dela, kjer gre v ve~ini primerov za ohranjanje starih in odpiranje novih delovnih mest. Sledijo projekti, ki prispevajo k ve~jim aglomeracijskim tènjam, najsi bo na ravni naselij ali na ravni gospodarskih dejavnosti (9 projektov). Tudi tu je opazno, da je najmanj 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 projektov usmerjenih v tiste dejavnike gospodarske rasti, ki jih za najpomembnej{e {teje endogena regionalna politika – to je v ~love{ki (6 projektov) in drùbeni (6 projektov) kapital, mreènje (5 projektov) in inovacije (2 projekta). Vpliva obravnavanih projektov na spreminjanje finan~nega kapitala nismo ugotavljali, saj je ta vidik s prostorskega zornega kota manj pomemben, teàve pa bi imeli tudi z ustreznim vrednotenjem. Vsekakor lahko sklepamo, da se je zaloga finan~nega kapitala ob vsaki investiciji zni- àla, ~e je denar odtekal z obmo~ja investicije, deloma pa se je tudi zvi{ala, saj je pri vseh projektih denar primaknila tudi dràva, kar je pomenilo pritok novih finan~nih sredstev. Preglednica 31: Vplivi projektov na dejavnike gospodarske rasti (~rno: pozitiven vpliv, temnosivo (+ in –): pozitiven in negativen vpliv, belo: nevtralen vpliv). vplivi na dejavnike gospodarske rasti; vsako polje predstavlja po en projekt fizi~ni kapital finan~ni kapital okoljski kapital ± ± ~love{ki kapital drùbeni kapital delo aglomeracija inovacije mreènje 6.6.8 ANALIZA JAKOSTI VPLIVOV GLEDE NA VLO@ENA FINAN^NA SREDSTVA V hipotezah raziskave smo predvideli, da je jakost vplivov posameznega projekta tesno povezana tudi s koli~ino vloènega denarja. To je razumljivo, saj lahko z ve~jimi sredstvi koreniteje poseèmo v obstoje~e strukture. Zgodi se lahko, da ima nalòba kljub veliki koli~ini sredstev razmeroma majhne vplive, zlasti takrat, ko je investicija nepremi{ljena in slabo zasnovana. Za potrditev zastavljene hipoteze, da jakost vplivov z ve~jo koli~ino vloènih sredstev nara{~a, smo porabljene zneske pri posameznih projektih primerjali z ocenjeno jakostjo vplivov posameznih projektov. Ugotovili smo, da imata veliko jakost vplivov dva projekta, ki sta v povpre~ju vredna nekaj nad 875 milijonov SIT. Srednjo jakost vplivov smo pripisali 10 projektom, v povpre~ju vrednim 188 milijonov SIT, majhno pa 14 projektom s povpre~no vrednostjo nekaj manj kot 99 milijonov SIT. Ugotovitve so hipotezo potrdile, saj se povpre~ne vrednosti vlòkov v projekte z razli~nimi stopnjo jakosti vplivov ob~utno razlikujejo. Iz tega lahko povzamemo, da lahko ve~je vplive projekta doseèmo le ob dovolj velikih finan~- nih vlòkih. 6.6.9 TEMELJNA SPOZNANJA NA PODLAGI DOSLEJ OPRAVLJENIH ANALIZ Na podlagi predhodnih analiz lahko oblikujemo nekaj za pri~ujo~o raziskavo pomembnih sklepov: • Cilji ve~ine projektov s podro~ja regionalne politike so praviloma slabo zastavljeni, saj ne zajemajo vseh treh ravni ciljev (operativne, specifi~ne in splo{ne), poleg tega pa so le v grobem usklajeni s cilji posameznih sektorskih politik. Rezultat tega so manj{i u~inki od pri~akovanih, ki se kaèjo v {tevilnih primerih, na primer kot nezasedene povr{ine poslovnih con, teàve pri prenosu lastni{tva z dràve na ob~ine … 151 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared • Ker ni zagotovljeno programsko financiranje, so regionalni razvojni programi izgubili pomen, saj ni mòno zagotavljati celostnega razvoja, od katerega bi pri~akovali {tevilne sinergijske in multiplikativ-ne u~inke. Zato tudi ni mòno oceniti vloge kakovosti strategij pri zagotavljanju uspe{nosti projektov. • Projekti s podro~ja regionalne politike se dotikajo vseh oblik prostorskih (sub)struktur: naravnih, grajenih in prikritih. V ospredju so grajene (sub)strukture, ki so plod ~lovekovega fizi~nega preoblikovanja povr{ja. Vsi ~lovekovi posegi v prostor, med drugim tudi projekti s podro~ja regionalne politike, namre~ posegajo v razmerja med obstoje~imi elementi prostora. Pove~uje se obseg grajenih prostorskih (sub)struktur, zmanj{uje pa obseg naravnih prostorskih (sub)struktur. V dolo~enih primerih se naravne lahko tudi krepijo, kar je v tesni odvisnosti od vrste projekta, ki mora biti v tak{nem primeru izrazito okoljevarstveno naravnan. [tevilne so tudi spremembe na ravni prikritih prostorskih (sub)struktur, ki so v~asih temeljni cilj izvajanih projektov, v vseh obravnavanih primerih pa so le eden od ciljev, saj je do njih prihajalo s pomo~jo sprememb grajenih prostorskih (sub)struktur. Na podlagi tega lahko sklepamo, da ~lovek strukturo prostora preoblikuje v smeri èlenih struktur, pri ~emer gredo spremembe nemalokrat na {kodo naravnega okolja. Zato je treba teìti k temu, da so {kodljivi vplivi izvajanih projektov ~im manj{i, vsekakor pa, da ti ne izni~ijo koristnih pridobitev, ki jih projekt prina{a. • Vse izvedene intervencije so imele vpliv na lokalno prostorsko strukturo, navzven pa je njihov vpliv zelo hitro slabel, saj ima na ravni regionalnih prostorskih struktur pomembnej{i vpliv le {e slaba polovica izvedenih projektov. Ti imajo najmanj{i vpliv na nacionalno prostorsko strukturo, kar je posledica majhnosti projektov in omejenosti njihovih vplivov. Slednje je deloma odvisno tudi od izbora projektov, saj smo obravnavali le projekte, ki so se izvajali na obmo~ju ene same ob~ine. Kljub temu pogre{amo opaznej{e vplive na regionalni ravni, saj so {tevilni lokalni projekti pogosto posledica parcialnih interesov posamezne lokalne skupnosti. Ti na ravni regije niso usklajeni in so zato lahko celo v nasprotju z regionalnimi interesi. V tej lu~i pogre{amo vidnej{o vlogo regije, ki pa zaenkrat niti ni mogo~a, saj na tej ravni ne obstaja nobena institucija, ki bi imela mo~ in finan~ne vire za korenitej{e poseganje v razvojne tokove. Prav tako ni mòno govoriti o kakr{nihkoli vplivih na nadnacionalni ravni. Tudi to gre pripisati izboru projektov, saj so na eni strani zaradi omejenosti na eno samo ob~ino odpadli vsi ~ezmejni projekti, ki bi tak{ne u~inke lahko imeli, na drugi pa niti ni bilo obsènih projektov, ki bi imeli relevantne vplive tudi za sosednje dràve. • Kot smo predvidevali, imajo projekti vpliv na prostor prek posameznih prostorskih (sub)struktur. Pri tem èli regionalna politika krepiti tiste (sub)strukture, ki lahko najve~ prispevajo k uspe{nemu razvoju regije. S tega zornega kota smo spoznali, da je bilo najve~ projektov usmerjenih v krepitev infrastrukture in gospodarstva, ki je prek zagotavljanja delovnih mest (ve~a se {tevilo zaposlenih) skr-belo tudi za krepitev demografske strukture. Sledijo projekti, ki imajo opaznej{i vpliv na naravno okolje in naravne vire, naselbinski sistem in rabo tal. Pri tem je treba opozoriti, da je kar polovica od vplivov na naravno okolje in naravne vire negativnih, saj pove~ujejo pritiske na okolje in zmanj{ujejo povr{ino nepozidanih zemlji{~. Zanimivo je, da je v nasprotju s tènjami endogene regionalne politike najmanj posegov usmerjenih na podro~je institucij in kulturnega sistema. Po na{em mnenju je to posledica razmeroma slabe infrastrukturne opremljenosti posameznih obmo~ij, ki je nujni predpogoj za ustvarjanje privla~nega okolja, v katerem bi se uspe{no razvijali posamezne institucije in kulturno okolje. • ^e pogledamo vplive projektov na dejavnike gospodarske rasti, vidimo, da se tudi v tem segmentu odraà prevladujo~a usmerjenost v spreminjanje grajenih prostorskih (sub)struktur. Skladno s tem so imeli vsi projekti vplive na fizi~ni kapital, kar se je odrazilo v izbolj{anju infrastrukturne opremljenosti obmo~ij, novih stavbah, novih urejenih zemlji{~ih in podobnem. Zaradi tènje po novih delovnih mestih je velik prispevek izvedenih projektov zaznaven tudi na podro~ju dela. Okoljski kapital so nekateri projekti krepili, medtem ko ga je nekaj projektov kr~ilo. Ve~ kot tretjina projektov je vplivala tudi na aglomeracijske tènje, bodisi na podro~ju naselbinskega sistema bodisi na podro~ju posameznih dejavnosti. Tudi tu lahko zasledimo, da je najmanj{e vplive zaznati pri dejavnikih, ki jim endogene teorije rasti pripisujejo najve~ji pomen; na podro~je ~love{kega in drùbenega kapitala, inovacij in mreènja spada manj kot ~etrtina vseh obravnavanih projektov. 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 • Ugotovitve nas navajajo na sklep, da se v ve~jem delu projektov zrcali tradicionalna regionalna politika. To je po na{em mnenju posledica {tevilnih primanjkljajev, ki jih imajo posamezna obmo~ja na podro~ju infrastrukturne opremljenosti, in dejstva, da kulturnega razvoja ni mòno pospe{evati brez trdne gospodarske podlage. ^eprav so navedena spoznanja pomembna, zaradi pomanjkanja podatkov in medsebojne neprimerljivosti projektov na njihovi podlagi {e vedno ne moremo nedvoumno podpreti teze o morebitni diferenciaciji vplivov regionalne politike in njenih instrumentov na razli~nih obmo~jih oziroma v razli~- nih prostorskih strukturah. Zato smo se odlo~ili, da tezo preverimo s pomo~jo modela, ki ga skupaj z rezultati predstavljamo v naslednjem podpoglavju. 6.6.10 ANALIZA DIFERENCIACIJE VPLIVOV REGIONALNE POLITIKE IN NJENIH INSTRUMENTOV NA RAZLI^NIH OBMO^JIH NA PRIMERU PROJEKTA, KI PRINESE 1000 DELOVNIH MEST Analizo, s katero bi ugotovili morebitno razlikovanje vplivov regionalne politike med posameznimi obmo~ji, smo naredili pa podlagi modela, ki smo ga, ~e smo razpolagali s potrebnimi podatki, preverili na prakti~nih primerih iz Slovenije. Ker je mòno uporabiti razli~no zahtevnost modela, smo ga razvijali postopoma, od preprostej{e-ga h kompleksnej{emu. Zasnovano modelno obmo~je se deli na pet manj{ih obmo~ij (A–D), kar bi v naravi lahko pomenilo pet regij v dràvi ali pet ob~in v regiji. Pri oblikovanju modela smo se oprli na podatke o {tevilu delovnih mest in o strukturi delavcev glede na kraj njihovega bivanja. Na ta na~in smo dobili matriko, kjer lahko spremljamo, od kod prihajajo delavci v vsako od petih obmo~ij in kam delavci s posameznega obmo~ja odhajajo. Ker gre za model, smo za posamezno obmo~je izbrali poljubne vrednosti. Pri tem smo upo{tevali, da je sistem sklenjen in da se mora skupno {tevilo delovnih mest vseh petih obmo~ij ujemati s {tevilom zaposlenih s teh obmo~ij. Upo{tevali smo tudi dejstvo, da imajo nekatera obmo~ja preseèk delovnih mest, druga pa primanjkljaj. V preglednici 32 lahko vidimo, da sta najve~ji zaposlitveni sredi{~i obmo~ji A in C, ki imata prese- èk delovnih mest glede na zaposlene delavce, ki s teh obmo~ij izvirajo. Na drugi strani imajo obmo~ja B, ^ in D primanjkljaj delovnih mest, zato so njihovi prebivalci prisiljeni k dnevni migraciji na sosednja obmo~ja. Na podlagi teh vrednosti smo opredelili strukturo delovnih mest v posameznem obmo~ju glede na izvor delavcev, ki ta delovna mesta zasedajo. Kot primer navedimo le obmo~je A, kjer lahko vidimo, da 60 % zaposlenih prihaja iz mati~nega obmo~ja, 26 % delavcev iz obmo~ja B, 10 % iz obmo~ja C, A ^ C B D Slika 63: Grafi~ni prikaz modela. 153 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 3 % iz obmo~ja ^ in odstotek zaposlenih iz obmo~ja D. Dobimo matriko, ki kaè na razmerja med delovnimi mesti in zaposlenimi na ravni posameznih obmo~ij, ki jo lahko ob predpostavki, da se ta razmerja ne spreminjajo, uporabimo za simulacijo u~inkov pri iskanju primerne lokacije za novo poslovno cono. Preglednica 32: Matrika razporeditve delovnih mest med obmo~ji A, B, C, ^ in D (v oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kod izvirajo delavci v posamezni regiji). obmo~je izvora delavca skupno {tevilo A B C ^ D delovnih mest na obmo~ju obmo~je zaposlitve A 30.000 13.000 5000 1500 500 50.000 (60,0 %) (26,0 %) (10,0 %) (3,0 %) (1,0 %) B 500 9000 450 0 50 10.000 (5,0 %) (90,0 %) (4,5 %) (0,0 %) (0,5) C 10.000 10.000 60.000 10.000 10.000 100.000 (10,0 %) (10,0 %) (60,0 %) (10,0 %) (10,0 %) ^ 0 0 200 4000 800 5000 (0,0 %) (0,0 %) (4,0 %) (80,0 %) (16,0 %) D 600 400 1000 3000 15.000 20.000 (3,0 %) (2,0 %) (5,0 %) (15,0 %) (75,0 %) skupno {tevilo delavcev na obmo~ju 41.100 32.400 66.650 18.500 26.350 185.000 razlika med {tevilom delovnih mest +8900 –22.400 +33.350 –13.500 –6350 in {tevilom delavcev na obmo~ju Predpostavimo, da èlimo izvesti projekt, ki bo prinesel 1000 novih delovnih mest. Ker imajo obmo~- ja razli~no strukturo zaposlenih glede na njihov izvor, lahko pri~akujemo, da bo imel projekt na vsakem obmo~ju druga~ne u~inke. Zato lahko za vsako obmo~je ugotovimo, katera lokacija je zanj najbolj ustrezna. Ker je najve~ delavcev zaposlenih na obmo~ju bivanja, bi bila za posamezno obmo~je najprimernej{a umestitev projekta prav nanj, saj bi s tem najve~ delovnih mest pridobili za doma~e delavce. Vendar pa ni mòno gledati le na posamezno obmo~je, saj stremimo k ~imbolj enakomerni porazdelitvi u~inkov izvedene investicije. Zato smo s pomo~jo matrike, ki kaè strukturo delovnih mest na posameznem obmo~ju, izra~unali hipoteti~no {tevilo delovnih mest, ki bi pripadla posameznemu obmo~ju. Preglednica 33: Hipoteti~na razporeditev delovnih mest po obmo~jih v primeru nastanka tiso~ novih delovnih mest (v oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kod izvirajo delavci v posamezni regiji). obmo~je izvora delavca {tevilo novih A B C ^ D delovnih mest na obmo~ju obmo~je zaposlitve A 600 260 100 30 10 1000 (60,0 %) (26,0 %) (10,0 %) (3,0 %) (1,0 %) B 50 900 45 0 5 1000 (5,0 %) (90,0 %) (4,5 %) (0,0 %) (0,5) C 100 100 600 100 100 1000 (10,0 %) (10,0 %) (60,0 %) (10,0 %) (10,0 %) ^ 0 0 40 800 160 1000 (0,0 %) (0,0 %) (4,0 %) (80,0 %) (16,0 %) D 30 20 50 150 750 1000 (3,0 %) (2,0 %) (5,0 %) (15,0 %) (75,0 %) 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Iz matrike je razvidno, da je za obmo~je A najbolje, ~e se investicija izvede na njem, sledijo pa ob-mo~ja C, B in D. Umestitev projekta na obmo~je ^ je za obmo~je A popolnoma neustrezna, saj ne bi z investicijo pridobili nobenega novega delovnega mesta. Na tak na~in lahko oblikujemo rang ustreznosti lociranja investicije po razli~nih obmo~jih za vsako obmo~je posebej. Da bi lahko izbrali najustreznej- {o lokacijo, smo range ovrednotili s to~kami (od 1 do 4), pri ~emer je dobilo najmanj primerno obmo~je najmanj to~k in najbolj primerno najve~. Ker je umestitev projekta na obmo~ju samem najprimernej{a, obravnavanega obmo~ja pri to~kovanju nismo upo{tevali. Nato smo se{teli vrednosti za vsako obmo~- je posebej. Preglednica 34: Matrika primernosti posamezne lokacije. to~ke posameznih obmo~ij glede na rang primernosti za obmo~je A B C ^ D skupaj obmo~je investicije A 4 4 2 2 12 B 3 2 1 1 7 C 4 3 3 3 13 ^ 1 1 1 4 7 D 2 2 3 4 11 Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da bodo u~inki najbolj enakomerno razporejeni, ~e umestimo projekt na obmo~je C. Po primernosti sledita obmo~ji A in D, umestitev na obmo~ji B in ^ pa je z vidika enakomerne razporeditve u~inkov najmanj primerna. ^e èlimo razvijati le eno od obmo- ~ij, umestimo projekt na obmo~je samo, ~e pa izbrana obmo~ja, na primer obmo~ja B, ^ in D, za to pripravimo novo preglednico, pri ~emer obmo~ji A in C zdruìmo in izra~unamo {tevilo delovnih mest, ki v posamezni razli~ici odpade nanju. Preglednica 35: Hipoteti~na razporeditev delovnih mest na izbranih obmo~jih v primeru nastanka tiso~ novih delovnih mest (v oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kod izvirajo delavci v posamezni regiji). obmo~je izvora delavca {tevilo delovnih mest {tevilo novih B ^ D A + C za delavce izbranih obmo~ij delovnih mest obmo~je zaposlitve B 900 0 5 95 905 1000 (90,0 %) (0,0 %) (0,5) (9,5 %) ^ 0 800 160 40 960 1000 (0,0 %) (80,0 %) (16,0 %) (4,0 %) D 20 150 750 80 920 1000 (2,0 %) (15,0 %) (75,0 %) (8,0 %) ^e dobljene rezultate to~kujemo glede na navedeno metodologijo, prejmejo obmo~je D 7 to~k, obmo~- je ^ 6 to~k in obmo~je B 5 to~k. Glede na to bi se bilo smotrno odlo~iti za umestitev projekta na obmo~je D, saj bi to prineslo najugodnej{e prelivanje delovnih mest tudi na ostali izbrani obmo~ji. Vendar je treba opozoriti, da sistem ni zaprt, saj del delovnih mest odpade na obmo~ji A in C. Kot je razvidno iz preglednice, ostane na izbranih treh obmo~jih med 905 in 960 novih delovnih mest. Ob upo{tevanju tega merila bi bila najugodnej{a umestitev projekta na obmo~je ^, vendar ta projekt ne bi ni~ prispeval k razvoju obmo~ja B. Zato bi se bilo v danem primeru treba odlo~iti, ali je pomembneje, da ~im ve~ delovnih mest ostane na izbranih obmo~jih, pa ~etudi na {kodo katerega od njih, ali je bolj smiselno podpreti razli~ico z manj delovnimi mesti in da ta krepijo vsa tri obmo~ja. 155 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared A ^ A ^ C C B D B D A ^ A ^ C C B D B D Legenda: investicija 0 do 1 % A ^ 1,1 do 5 % C 5,1 do 10 % B D 10,1 do 30 % 30,1 % in ve~ Slika 64: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo investicije. Z razli~nimi variantnimi ra~uni bi bilo mogo~e re{itev {e bolj optimizirati, saj bi s tem lahko preverili, kaj se zgodi, ~e bi investicijo razdelili na ve~ delov. Iz prikaza razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo investicije (slika 64) lahko razberemo, da se je kot najugodnej{a razli~ica za celotno obmo~je izkazala investicija na obmo~je C, saj 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 si lahko od te ostala obmo~ja obetajo najve~ delovnih mest. Na drugi strani lahko opazimo, da so u~in-ki investicije veliko bolj omejeni, ~e investiramo na obmo~jih B ali ^. V teh primerih ve~ino delovnih mest zasedejo delavci z mati~nega obmo~ja, le malo pa delavci s preostalih obmo~ij. Ob tem se je treba zavedati, da bi vsaka ve~ja investicija povzro~ila spremembo razmerij med posameznimi obmo~ji, saj na vseh obmo~jih zaloge delovne sile niso enake, {e zlasti, ~e gre za zelo specializirano podro~je dela, upo{tevati pa je treba {e cel kup dejavnikov, na primer pripravljenost za vònjo na drugo obmo~je, vi{i-no pla~ … Da ne bi ostali le na abstraktni ravni, smo opisano metodo preverili na primeru Gori{ke regije. Za izra~un smo uporabili popisne podatke, ki nam dajejo informacije o dnevni mobilnosti med ob~inami, izra~unati pa je mòno tudi {tevilo delovnih mest. Ker so podatki zaradi statisti~ne zaupnosti zakriti, ~e je vrednost 2 ali 1, smo v teh primerih upo{tevali srednjo vrednost 1,5. Izdelali smo matriko, ki tako kot prej prikazan model omogo~a simulacijo u~inkov ob morebitnem lociranju projekta v posamezni ob~i-ni. Pri izra~unu delovnih mest smo upo{tevali tudi decimalne {tevilke, ki v praksi sicer niso mogo~e, vendar smo tako lahko pri{li do natan~nej{ih izra~unov. Dobljeni rezultati (preglednica 36) kaèjo, da je ve~ina delavcev zaposlena v ob~ini bivanja. Ve~ji odmik je zaznati le pri ob~ini [empeter - Vrtojba, kjer je delè doma~ih delavcev le slabih 24 %. Sledijo ob~ine Miren - Kostanjevica (50,9 %), Vipava (60,8 %) in Nova Gorica (65 %), v vseh drugih ob~inah pa dela v mati~ni ob~ini ve~ kot 70 % delavcev. Na podlagi è prej opisane metode smo s ciljem zagotavljanja kar najve~jega prelivanja u~inkov potencialnega projekta na sosednje ob~ine izra~unali primernost posamezne ob~ine za umestitev investicije. Izra~uni (preglednici 37 in 38) kaèjo na najve~je prelivanje, ~e bi bila investicija ume{~ena v Novi Gorici, za njo pa se zvrstijo ob~ine Tolmin, [empeter - Vrtojba, Kanal in Miren - Kostanjevica. Zanimivo je, da se je precej slabo odrezala Idrija, ki je razmeroma mo~no zaposlitveno sredi{~e. To pripisujemo njeni odro~nosti in ve~ji privla~nosti delovnih mest za delavce zunaj regije. Zanimiv je tudi pogled na {tevilo delovnih mest, ki bi ostala v regiji ob lociranju investicije v dolo- ~eno ob~ino. V primeru 1000 novih delovnih mest bi jih najve~ ostalo v regiji, ~e bi investicijo umestili v ob~ino Kanal, saj bi v tem primeru, ob predpostavljeni nespremenljivosti razmerij med posameznimi ob~inami, v regiji ostalo kar 996 delovnih mest. Le malo manj{e {tevilo bi dosegli ob investicijah v ob- ~inah Brda, Tolmin in Kobarid, kar kaè na njihovo precej{njo izoliranost v razmerju do ostalih regij, kar je posledica specifi~ne izoblikovanosti povr{ja, stisnjenosti ob dràvno mejo in precej{nje oddaljeno-sti od drugih regij. Najmanj{e, a {e vedno visoke vrednosti so v ob~inah Idrija, Vipava, Ajdov{~ina in Cerkno. Kot je razvidno iz slike 65, kjer predstavljamo hipoteti~no razporeditev delovnih mest po ob~inah, ima enak projekt v razli~nih okoljih razli~en domet vplivov na okolico. Razlog za to je zagotovo v strukturi obmo~ja. Zavedati se sicer moramo, da prikazan primer v stvarnosti ne bi potekal na povsem enak na~in, kot smo ga predvideli s pomo~jo matrike, saj so na{a predvidevanja temeljila na neomejeni zalogi delovne sile in na ohranjanju è vzpostavljenih razmerij med obmo~ji. Z umestitvijo projekta v prostor bi namre~ hitro pri{lo do strukturnih sprememb, ki bi regionalno strukturo na novo uredile. 157 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared va o~k 0,0 0,1 0,1 0,2 0,1 0,0 0,3 5,3 0,2 0,0 7,4 Vipa 25,3 60,8 vilo t a~uni). 71,5 47,5 56,5 41,0 47,0 78,5 47,0 78,5 101,5 82,5 83,0 57,5 er 0,6 2,7 0,3 0,5 0,6 1,4 0,1 1,8 0,2 0,1 0,9 Tolmin 10,0 80,8 skupno {te va 11,0 2,0 8,0 2,0 4,0 5,0 2,0 6,0 10,0 9,0 7,0 rtojba Vipa -V 2006; lastni pr 7,0 0,1 4,3 0,0 0,1 2,5 0,2 8,0 47,9 23,9 0,8 0,8 4,4 3,0 8,0 2,0 5,0 9,0 6,0 7,0 4,0 1,0 Tolmin 10,0 11,0 empeter ad RS [ rtojba ica -V 7,0 2,0 9,0 2,0 2,0 8,0 4,0 5,0 6,0 6,6 0,2 4,9 0,1 0,4 4,1 0,6 4,5 7,0 1,8 0,8 3,8 11,0 10,0 va Gor 65,0 No [empeter ica vca (Statisti~ni ur vica . 7,0 4,0 6,0 1,0 2,0 9,0 3,0 10,0 11,0 5,0 8,0 ostanje 3,3 0,1 1,5 0,0 0,1 3,1 0,1 7,5 1,5 0,1 5,1 va Gor a dela 50,9 26,6 -K No or e regije Miren vica i{k id 0,0 5,3 0,0 0,0 0,0 0,5 0,0 0,5 0,1 8,6 0,0 1,2 ostanje 7,0 2,5 9,0 2,5 2,5 8,0 2,5 10,0 11,0 5,0 6,0 ob~ina dela obarK 83,7 -K u ob~in Gor Miren 0,1 0,1 6,5 0,1 0,1 0,3 0,4 8,8 1,4 5,9 0,1 0,4 id Kanal 75,8 imer obar 3,0 1,5 5,0 7,0 8,0 4,0 9,0 6,0 1,5 K 10,0 11,0 ija 0,0 7,7 0,2 0,1 0,0 1,4 0,0 8,7 e regije glede na ob~ino izv Idr 0,5 0,0 81,3 0,0 0,0 4,0 6,0 9,0 1,0 2,0 5,0 8,0 7,0 3,0 Kanal 10,0 11,0 i{k ija kno 6,0 1,5 4,0 1,5 5,0 8,0 3,0 9,0 7,0 0,0 0,0 0,0 5,9 0,0 0,2 0,0 0,1 0,0 7,0 0,0 5,7 Idr 10,0 11,0 Cer 81,2 kno 8,5 2,5 2,5 6,0 2,5 2,5 8,5 5,0 7,0 ob~inah Gor vca (%) Cer 11,0 10,0 Brda 0,5 0,0 89,5 0,0 0,0 2,6 0,0 0,4 4,7 1,5 0,1 0,1 0,6 a delaor nosti za obmo~je Brda 6,0 2,5 2,5 2,5 11,0 2,5 8,0 10,0 9,0 7,0 5,0 vec nosti posamezne lokacije na pr imer 0,0 0,0 0,0 0,1 0,7 8,9 0,0 0,6 0,0 4,2 0,0 2,6 Bo 82,9 vec 5,0 2,0 2,0 4,0 6,5 8,0 9,0 6,5 2,0 zaposlenih v imer ang pr Bo 11,0 10,0 a ika pr uktur v{~ina v{~ina 72,2 0,1 0,2 0,1 0,8 0,2 0,1 0,4 5,1 0,7 0,6 12,2 7,2 2,0 6,0 2,0 5,0 4,0 2,0 8,0 9,0 10,0 7,0 11,0 Ajdo Ajdo ob~ini glede na ob~ino izv vica vica a rtojba rtojba or -V -V ostanje ica ostanje ica id -K id -K vca v{~ina va e posameznih ob~in glede na r v{~ina va vec kno ija va Gor kno ugo vec ija va Gor Preglednica 36: Str obar vesticije obar deleì zaposlenih v ob~ina izv dela Ajdo Bo Brda Cer Idr Kanal K Miren No [empeter Tolmin Vipa dr Preglednica 37: Matr to~k obmo~je in Ajdo Bo Brda Cer Idr Kanal K Miren No [empeter Tolmin Vipa 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Preglednica 38: Rang ob~in Gori{ke regije glede na primernost za lociranje investicije. Ob~ina skupno {tevilo to~k {tevilo delovnih mest, ki ostanejo na razpolago delavcem iz regije Nova Gorica 101,5 962,4 Tolmin 83,0 990,9 [empeter - Vrtojba 82,5 955,7 Kanal 78,5 996,1 Miren - Kostanjevica 78,5 949,4 Ajdov{~ina 71,5 928,1 Vipava 57,5 926,0 Brda 56,5 994,0 Bovec 47,5 974,3 Idrija 47,0 913,0 Kobarid 47,0 987,7 Cerkno 41,0 943,3 Po izvedbi investicije bi se razmerja med obmo~ji spremenila tudi zato, ker na dolo~enem obmo~- ju ne moremo strukturirati delovnih mest zgolj po na~elu izvora delavcev, temve~ je treba upo{tevati tudi strukturo po panogah. To predstavljeni sistem dodatno zaplete, saj ima vsako obmo~je druga~no gospodarsko strukturo, od katere je odvisno, kak{no vrsto delavcev bo privabljalo, pa tudi specifi~no strukturo delavcev, od katere je odvisen odziv na spremembe v {tevilu delovnih mest. Za ponazoritev tega smo prej obravnavani model dopolnili, pri ~emer smo è znanim predpostavkam dodali novo, to je, da imamo na celotnem obmo~ju tri panoge, panogo I, panogo II in panogo III. S tem ima vsako od petih obmo~ij svojsko strukturo delovnih mest, pa tudi delavne sile. V stvarnosti je seveda bistveno ve~ panog, kot jih predpostavljamo, a smo se zaradi ve~je nazornosti odlo~ili za samo tri. Preglednica 39: [tevilo delovnih mest v panogi I po obmo~jih. obmo~je izvora delavca A B C ^ D skupaj obmo~je zaposlitve A 20.000 7000 4000 0 400 31.400 B 100 6000 50 0 0 6150 C 3000 2500 9000 1000 2000 17.500 ^ 0 0 0 1000 300 1300 D 400 200 300 500 3000 4400 Preglednica 40: [tevilo delovnih mest v panogi II po obmo~jih. obmo~je izvora delavca A B C ^ D skupaj obmo~je zaposlitve A 3000 2000 0 500 100 5600 B 100 1000 0 0 50 1150 C 2000 3000 8000 6000 4000 23.000 ^ 0 0 200 2500 400 3100 D 0 100 200 100 1000 1400 159 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared BOVEC AJDOV[^INA [EMPETER - VRTOJBA NOVA GORICA GORI[KA Bovec [tevilo delovnih mest 0,0 do 10,0 Kobarid 10,1 do 50,0 Tolmin Cerkno 50,1 do 100,0 Kanal 100,1 do 300,0 Brda Nova Gorica Idrija 300,1 do 1000,0 [empeter - Vrtojba Avtor: Janez Nared Ajdov{~ina Viri: © GURS Miren - Kostanjevica © GIAM ZRC SAZU, 2006 Vipava 0 5 10 20 30 40 km Slika 65: Grafi~ni prikaz hipoteti~ne razporeditve delovnih mest po ob~inah Gori{ke regije glede na lokacijo investicije. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 TOLMIN VIPAVA BRDA CERKNO IDRIJA KANAL KOBARID MIREN - KOSTANJEVICA 161 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Preglednica 41: [tevilo delovnih mest v panogi III po obmo~jih. obmo~je izvora delavca A B C ^ D skupaj obmo~je zaposlitve A 7000 4000 1000 1000 0 13.000 B 300 2000 400 0 0 2700 C 5000 4500 43.000 3000 4000 59.500 ^ 0 0 0 500 100 600 D 200 100 500 2400 11.000 14.200 S pomo~jo teh vrednosti lahko izoblikujemo matriko, ki odraà strukturo delovnih mest po posameznih obmo~jih in posameznih panogah in jo je mòno uporabiti pri oceni u~inkov izvedene investicije na posameznem obmo~ju, pa tudi pri izbiri primerne panoge, v katero naj se sredstva usmerijo. Preglednica 42: Struktura delovnih mest v panogi I po obmo~jih. obmo~je izvora delavca A B C ^ D obmo~je zaposlitve (%) A 63,7 22,3 12,7 0,0 1,3 B 1,6 97,6 0,8 0,0 0,0 C 17,1 14,3 51,4 5,7 11,4 ^ 0,0 0,0 0,0 76,9 23,1 D 9,1 4,5 6,8 11,4 68,2 Preglednica 43: Struktura delovnih mest v panogi II po obmo~jih. obmo~je izvora delavca A B C ^ D obmo~je zaposlitve (%) A 53,6 35,7 0,0 8,9 1,8 B 8,7 87,0 0,0 0,0 4,3 C 8,7 13,0 34,8 26,1 17,4 ^ 0,0 0,0 6,5 80,6 12,9 D 0,0 7,1 14,3 7,1 71,4 Preglednica 44: Struktura delovnih mest v panogi III po obmo~jih. obmo~je izvora delavca A B C ^ D obmo~je zaposlitve (%) A 53,8 30,8 7,7 7,7 0,0 B 11,1 74,1 14,8 0,0 0,0 C 8,4 7,6 72,3 5,0 6,7 ^ 0,0 0,0 0,0 83,3 16,7 D 1,4 0,7 3,5 16,9 77,5 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Na podlagi preglednic 42, 43 in 44 lahko ponovno izra~unamo primernost posameznega obmo~- ja za investicijo, tokrat tudi z upo{tevanjem posamezne panoge. Kot je razvidno iz preglednice 45, se primernost posameznega obmo~ja za investicijo razlikuje glede na panogo, iz katere je investicija. Tako lahko obmo~ja najve~ pri~akujejo od investicije na obmo~ju C, ~e gre za investicijo v panogah I ali II, ~e pa je investicija v panogi III, najve~ obeta obmo~je A. To je posledica specifi~ne strukture delovnih mest na posameznih obmo~jih in specifi~nih struktur delovne sile. Preglednica 45: Primernost posameznega obmo~ja za investicijo v dolo~eni panogi – zbrano {tevilo to~k. panoga I II III potencialno obmo~je investicije A 11,5 9,5 11,5 B 6,5 8 10,5 C 13 14,5 11 ^ 7 8,5 7 D 12 9,5 10 Izhajamo namre~ iz podmene, da bo posamezen delavec najprej iskal zaposlitev v panogi, za katero ima primerno izobrazbo. ^e v ob~ini bivali{~a ni takega delovnega mesta, i{~e najugodnej{e delovno mesto v blìnji okolici. Na dolo~enem obmo~ju je kvalifikacijska struktura delovne sile ponavadi primerljiva s strukturo delovnih mest, saj prihaja do regionalnih (obmo~nih) specializacij delovne sile, vendar to v vseh primerih ne velja. Do strukturnih neskladij prihaja zlasti na obmo~jih, kjer so posamezne panoge za{le v krizo. Posledica tega je strukturno prilagajanje tako gospodarskih subjektov kot delovnih mest. ^eprav gre v vseh primerih za enako investicijo, so, sode~ po grafi~nemu prikazu razporeditve delovnih mest, vplivi zelo razli~ni. Odvisni so od strukture delovnih mest glede na panogo in strukture delavnih mest glede na izvor delavca. Zato je pred vsako ve~jo investicijo treba ugotoviti, kak{ne u~inke lahko pri~akujemo in se {ele potem odlo~iti za najustreznej{o lokacijo izvedbe projekta. Zavedamo se, da bi tako velika investicija, kot jo obravnavamo, v marsi~em spremenila zdaj{nje stanje in da se na predstavljeni na~in ni mòno nedvoumno odlo~ati o najprimernej{ih obmo~jih za posamezno investicijo. To bi bilo mogo~e, ~e bi imeli na razpolago ve~ potrebnih podatkov, na primer o razpolòljivi delovni sili, izobrazbi delavcev. Zato nam zasnovani model in spoznanja na primeru Gori{- ke regije sicer ne dajejo trdne podlage, na kateri bi lahko natan~no opredelili najprimernej{e lokacije za ume{~anje investicij, jih pa lahko kljub temu uporabimo za potrditev hipotez raziskave, saj dajejo nekaj nedvoumnih odgovorov. S pomo~jo predstavljenega modela lahko pridemo do ve~ sklepov, ki prispevajo k potrditvi nekaterih od zastavljenih ciljev in hipotez. Dajejo odgovor na tretjo hipotezo, da imajo instrumenti regionalne politike zaradi specifi~nih zna~ilnosti posameznih obmo~ij na njih razli~en uspeh. Predstavljeni primeri namre~ jasno kaèjo, da se, ~etudi izvedemo popolnoma enako investicijo na vseh obmo~jih, njeni vplivi razli~no razdelijo po ostalih obmo~jih. To je mogo~e pripisati posebnostim posameznega obmo~- ja, pri ~emer so v opisanem modelu vse razlike izklju~no rezultat razli~ne strukture delovnih mest glede na izvor delavca, ki delovno mesto zaseda, in glede na panogo, v kateri delavci delajo. ^eprav je model precej poenostavljen, jasno odraà procese in razmerja v stvarnosti, le da je dejansko dogajanje odvisno {e od precej ve~jega {tevila dejavnikov. Seveda te ugotovitve ne veljajo le za regionalno politiko, ampak so zna~ilne za kakr{nokoli tovrstno investicijo v prostoru. Vplivi izvedenih projektov se na posameznih obmo~jih razli~no odraàjo. V ospredju je vpra{anje, kolik{en del vplivov ostane na obmo~ju izvajanja investicije in kolik{en se prelije na sosednja obmo~ja. Kot kaèta predstavljeni model in primer Gori{ke regije, se vplivi najbolj razpr{ijo v okoljih, za katera je zna~ilna tesna prepletenost s sosednjimi 163 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared A ^ A ^ C C B D B D A ^ A ^ C C B D B D Legenda: investicija A ^ 0 do 1 % 1,1 do 5 % C 5,1 do 10 % B D 10,1 do 30 % 30,1 % in ve~ Slika 66: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo potencialne investicije v panogi I. 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 A ^ A ^ C C B D B D A ^ A ^ C C B D B D Legenda: investicija 0 do 1 % A ^ 1,1 do 5 % C 5,1 do 10 % B D 10,1 do 30 % 30,1 % in ve~ Slika 67: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo potencialne investicije v panogi II. 165 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared A ^ A ^ C C B D B D A A ^ ^ C C B D B D Legenda: investicija 0 do 1 % A ^ 1,1 do 5 % C 5,1 do 10 % B D 10,1 do 30 % 30,1 % in ve~ Slika 68: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo potencialne investicije v panogi III. 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 obmo~ji. Na drugi strani so vplivi izvedenih investicij precej bolj omejeni, ~e gre za odro~na in prometno slabo preto~na obmo~ja. Zaradi tega lahko predpostavljamo, da je intenziteta vplivov na dolo~enem zaprtem obmo~ju veliko ve~ja, saj je prostorsko veliko bolj zgo{~ena, medtem ko se vplivi na preple-tenih in navzven odprtih obmo~jih hitreje porazdelijo ter v ve~ji meri odrazijo na sosednjih obmo~jih. Sklepamo lahko tudi, da se vplivi izvedenih projektov s podro~ja regionalne politike po posameznih tipih obmo~ij razlikujejo oziroma, da se na vsakem obmo~ju zaradi njegove specifi~ne strukture pojavijo tudi povsem specifi~ni vplivi. S pomo~jo zgornjih spoznanj lahko potrdimo tudi ~etrto hipotezo, da je za u~inkovitost in uspe{nost ukrepov s podro~ja regionalnega razvoja oziroma regionalne politike nujno treba upo{tevati razvojne zna~ilnosti prostorskih struktur. Pri tem kot razvojne zna~ilnosti razumemo tiste zna~ilnosti prostorskih struktur, ki so v danem primeru za razvoj najpomembnej{e. Na primeru predstavljenega modela lahko ugotovimo, da je za razvoj posameznega obmo~ja ali ve~ obmo~ij skupaj zelo pomembno, kje in v kateri panogi izvedemo investicijo, saj lahko z ustreznim izborom projekta doseèmo veliko ve~je koristi. Zato lahko predvidevamo, da bo investicija na podro~ju dolo~ene panoge bolje uspela na obmo~- ju, ki je è usmerjeno v predvideno panogo, saj je tam na razpolago delovna sila s potrebnimi znanji, manj uspe{na pa bi bila v novem okolju, kjer potrebnega znanja {e ni. ^e se bodo v na novo pridobljenih delovnih mestih zaposlili predvsem tisti, ki ta dela è obvladajo, bo to zagotovo imelo tudi prostorski vpliv, saj ima vsako obmo~je specifi~no strukturo delovne sile, od tega pa je odvisna tudi razpolòljivost delovne sile v primeru umestitve novega proizvodnega obrata. Za ponazoritev lahko navedemo investicijo, ki naj bi bila namenjena podpiranju obmo~ij B, ^ in D. Na podlagi analize primernosti obmo~ij za investicijo se ne glede na panogo kot najprimernej{e obmo~- je izkaè obmo~je D, ki mu sledi obmo~je ^. Obmo~je B je v vseh primerih najmanj ustrezno. Vendar pa prihaja do razlik tudi zaradi panog. Tako bi ob vlaganju v panogo III na vseh treh obmo~jih ohranili 95 % novih delovnih mest, ob vlaganjih v panogi I in II pa le okrog 85 %. V tem primeru lahko sklepamo, da bi bil projekt uspe{nej{i in u~inkovitej{i, ~e bi investicijo izvedli na podro~ju panoge III. Podobno lahko sklepamo, ~e è imamo izbrano lokacijo, a se o izbiri panoge {e odlo~amo. ^e bi izvajali investicijo na obmo~ju ^, bi bila glede na obstoje~e razmere najbolj u~inkovita in uspe{na panoga I. Ob investiciji v panogo III bi sicer ohranili {tevilo delovnih mest, vendar bi bila ta bolj neenakomerno razporejena. Na podlagi vseh teh primerov lahko upravi~eno sklepamo, da je uspe{nost in u~inkovitost posameznega projekta s podro~ja regionalne politike odvisna od njegove prilagojenosti prostorskim strukturam obmo~ja, v katerem se investicija izvaja. Spoznanja lahko uporabimo tudi za trditev, da lahko tudi majhna intervencija povzro~i velike spremembe v prostoru, velika intervencija pa le majhne. Prilagojenost projekta strukturi dolo~enega obmo~ja namre~ zagotavlja ve~je u~inke, kot bi jih v primeru izvedbe projekta, neprilagojenega strukturi obmo~- ja. Na podro~ju zaposlitev bi se to lahko odrazilo v ve~jemu {tevilu delovnih mest, ki bi jih zasedli delavci z drugih obmo~ij, ali pa celo v nezasedenosti razpolòljivih delovnih mest, ~e v blìnji okolici ne bi bilo razpolòljive primerne delovne sile. Zaradi tega ima lahko posamezen projekt manj{e u~inke, kot bi jih od njega lahko pri~akovali, to pa obenem pomeni, da bi lahko enake u~inke dosegli z manj{imi sredstvi in bolj{o izbiro projekta. Kot je razvidno iz predstavljenega modela, je za uspe{nost izvedene aktivnosti nujno upo{tevati prostorske strukture. Poznavanje teh omogo~a bolj{e izhodi{~e pri na~rtovanju aktivnosti, olaj{a pa tudi vrednotenje, saj lahko ob poznavanju obstoje~ih struktur làje prepoznamo nove razvojne procese in tènje. Zaradi tega je pri vsaki investiciji potrebna podrobna analiza obmo~ja, tako z vidika naravnih razmer, ranljivosti okolja in okoljskih potencialov, kot tudi z demografskega, infrastrukturnega, socialnega in gospodarskega zornega kota. Prostorsko strukturo je zato treba zajeti v celoti, s ~imer se med vsemi vedami ukvarja le geografija. To mora dati geografiji kot stroki nov zagon in novo samozavest, saj bi morala biti kot nujen ~len upo{tevana v vsakem razvojnem planiranju. Na to kaè nenehno vra~anje k prostoru in h geografiji, 167 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared ~eprav so nekatere znanstvene discipline è ve~krat napovedale njen zaton, pa tudi zaton pomena prostora, kar naj bi bilo zlasti posledica vse bolj{e infrastrukturne opremljenosti prostora, ki zmanj{uje vlogo lokacije, prav tako pa so posegi ~loveka naravne razmere marsikje obrnili sebi v prid. Najve~ji obeti glede zmanj{evanja pomena geografije in prostora so se pojavili z razvojem telekomunikacij, a realnost vse tovrstne predpostavke vedno znova zavra~a. Prostorski dejavniki ostajajo pomemben ~len vsakega razvojnega na~rtovanja, kar bi morali geografi s pridom izkoristi ter obenem zagotoviti zadostno mero prizadevnosti, ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Z opravljenimi raziskavami smo poleg spoznanj, ki so potrdila postavljene hipoteze, pri{li tudi do tak{nih, ki jih lahko uporabimo {ir{e. Nedvoumno se je namre~ pokazalo, da imajo najve~je vplive na okolico investicije, ume{~ene v ve~jih sredi{~ih. To je, kot v na{em vzor~nem primeru, posledica presèka delovnih mest, ki jih ta obmo~ja imajo, in funkcijske prepletenosti sredi{~nih obmo~ij s svojimi zaledji. ^e ob tem upo{tevamo spoznanja, ki poudarjajo pomen aglomeracije za gospodarsko rast, lahko sklenemo, da je za zagotavljanje enakomerne razporeditve vplivov izvedene investicije, kar je cilj regionalnega razvoja, najbolj smiselna njena umestitev v razvojno jedro obmo~ja. Pri tem se seveda zastavi vpra{anje, katera sredi{~a naj se razvija, nacionalna, regionalna ali lokalna. Pri odgovoru nanj je z vidika spodbujanja regionalnega razvoja treba izhajati z obmo~ja, ki mu èlimo pomagati. Na podlagi razpolòljivih podatkov lahko izra~unamo, kje moramo umestiti investicijo, da bo dosegla najve~je u~inke. Tako je na primeru celotne Gori{ke regije o~itno najbolj primerno, da jo umestimo v Novi Gorici, ~e pa bi èleli spodbujati le ob~ine Zgornjega Poso~ja, katerih razvoj se spodbuja na podlagi posebnega zakona o popotresni obnovi, bi najugodnej{e u~inke dosegli z umestitvijo v ob~ino Tolmin. Seveda je pri tem treba opozoriti, da na{e ugotovitve temeljijo na zdaj{njih razmerjih med ob~inami, ki pa bi se v primeru vsake ve~je intervencije lahko ob~utno spremenila. Jasno je tudi, da bi investicija v razvitej- {i del regije sicer pove~ala neskladja med njenim najbolj in najmanj razvitim obmo~jem, a bi s tem obmo~je kot celota {e najve~ pridobilo. Spoznanja lahko primerjamo s teorijami o u~inkih, ki se jih pripisuje aglomeraciji, prelivanju u~inkov iz centra navzven (spill-over effect) in polom rasti, s ~imer lahko znova poudarimo pomen koncepta policentri~nega razvoja naselbinskega sistema tako v Sloveniji kot tudi {ir{e. V regionalni politiki je nujno treba izhajati iz teh spoznanj. V tej lu~i ni smiselno podpirati katerega-koli slab{e razvitega obmo~ja, ampak mora biti to izbrano na podlagi analiz prostorskih struktur in procesov na posameznih obmo~jih, pa tudi na podlagi razmerij med obmo~ji, ki jim èlimo pomagati. Zato je nujno, da se pred izvajanjem kakr{nihkoli posegov obmo~je intervencije temeljito razi{~e in na podlagi ugotovitev izbere razli~ico, ki bo predvidoma prinesla najve~je koristi celotnemu obmo~ju. S tem bi se regionalna politika pri krepitvi obmo~ij oprla na è obstoje~e procese in jih uporabila sebi v prid, saj bi procese koncentracije in aglomeracije {e dodatno krepila, od tega pa pri~akovala prelivanje u~inkov v okolico. 6.7 VLOGA DR@AVE KOT DEJAVNIKA, KI POMEMBNO VPLIVA NA RAZVOJ PROSTORSKIH STRUKTUR ^e bi hoteli podrobneje preu~iti vlogo dràve pri razvoju prostorskih struktur, bi morali analizirati vse politike in ukrepe, ki jih dràva izvaja, in ugotoviti njihove vplive na prostorske strukture. Zato na podlagi narejenih raziskav ne moremo dati celovitega odgovora, temve~ le delnega, tak{nega, ki se nana{a na regionalno politiko, pa {e pri tem je treba del vplivov pripisati ob~inam in drugim akterjem, ki so izvajali projekte s podro~ja regionalne politike. Na podlagi analiz lahko ocenimo, da vloga regionalne politike pri razvoju prostorskih struktur ni velika, saj je zanjo namenjenih razmeroma malo sredstev. Relativen neuspeh regionalne politike kaè tudi na nemo~ dràve pri spreminjanju prostorskih struktur, {e zlasti zato, ker ima na prostorske strukture vpliv tako veliko razli~nih dejavnikov. Ne samo, da je dràva pri izvajanju lastnih politik pogosto nedosledna, njeno vlogo zmanj{ujejo tudi zasebna vlaganja, saj je regionalna politika splet politi~nih in 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 gospodarskih vzgibov. ^e bi se morda politi~ne vzgibe {e dalo obvladovati, so gospodarski podvrèni makroekonomskim razmeram ter èljam lastnikov kapitala, ki pa se pri investiranju osredoto~ajo na dobi- ~ek in s tem na finan~no najbolj u~inkovite nalòbe. Dràva torej na vse dejavnike ne more vplivati, lahko pa optimizira tiste, na katere lahko. V lu~i regionalne politike bi tako lahko oblikovala pokrajine in zagotovila administracijo, ki bi bila sposobna izvajati njene naloge. Prav tako bi z zakonodajo lahko uredila marsikateri poseg v prostor. Pomembno vlogo lahko odigra tudi pri ustvarjanju infrastrukturnih podlag, ~love{kega in drùbenega kapitala, s subven-cijami in dav~nimi olaj{avami pa lahko vstopi tudi v gospodarske tokove. S tem ima dràva mònost, da v prostorske strukture koreniteje poseè, {e zlasti, ~e upo{tevamo njeno mo~ v smislu regulacije gospodarskih interesov in njihovega vklju~evanja v temeljne strate{ke cilje, ki jih ima dràva na nacionalni in regionalni ravni. Ker je pri tem dràva {e vedno razmeroma pasivna in dokaj neuspe{na, lahko njeno vlogo pri spremembah prostorskih struktur opazimo tudi v negativnih vplivih, ki se v prostoru porajajo zaradi posameznih neurejenih zakonskih podro~ij ali pomanjkljivega izvajanja predpisov, za kar bi lahko na{li veliko primerov. Tako lahko ocenimo, da dràva ima vpliv na prostorske strukture, vendar je ta odvisen od {tevilnih dejavnikov, predvsem pa od tega, kako dejavno si prizadeva, da bi obvladala relevantne probleme in na{la re{itve, s katerimi bi jih razre{ila. 169 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 7 PREDLOGI SLOVENSKI REGIONALNI POLITIKI Dosedanje raziskave slovenske regionalne politike so pokazale, da se regionalne razlike v Sloveniji pove~ujejo in da so bili u~inki zakonov s podro~ja regionalne politike, ki se izvajajo è od sedemdesetih let preteklega stoletja, pre{ibki, da bi zavrli njihovo nadaljnje pove~evanje. To je bilo posledica razli~- nih dejavnikov, med katerimi lahko ob globalizaciji, demografskih spremembah in globalni gospodarski preobrazbi omenimo {e strukturne krize posameznih obmo~ij, prehod v tr`no gospodarstvo, premajhno upo{tevanje dejanskih razmer na podro~ju regionalnega razvoja pri dodeljevanju razvojnih spodbud, slabo prilagojenost posameznih projektov dejanskim potrebam in zmònostim obmo~ij, v katerih so se projekti izvajali, neprilagojenost projektov prostorskim strukturam, premajhno usklajenost regionalnih ciljev s cilji ostalih politik, {ibkost oziroma skoraj popolno odsotnost regionalne ravni, nenazadnje pa tudi pi~lo odmerjenih sredstev, ki se jih je namenjalo projektom s podro~ja regionalne politike. Ob vsem tem dobimo vtis, da je bila regionalna politika vedno postavljena na stranski tir, saj ni bilo ne sredstev ne resni~ne volje, da bi se stanje korenito spremenilo. Na to kaèjo tudi razmere, ki smo jim bili pri~a v obdobju veljavnosti Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki smo ga podrobneje preu~ili v pri~ujo~i raziskavi. Poglejmo si le nekaj dejstev: 1. ^eprav se je è zelo zgodaj ugotovilo, da je bil Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroè- nih obmo~ij v Republiki Sloveniji pomanjkljiv in ni nudil ustrezne pomo~i obmo~jem, ki so se zna{la v najhuj{ih teàvah, politi~na garnitura ni zmogla ali pa ni èlela oblikovati ustreznej{e zakonodaje. Na to kaè dejstvo, da so bile spremembe zakona predlagane è sredi devetdesetih let 20. stoletja, a je do sprejetja novega zakona preteklo ve~ let. 2. ^eprav so morale vse regije pripraviti regionalne razvojne programe, resni~nega programskega financiranja ni bilo, kar je regionalne razvojne programe razvrednotilo in omogo~ilo krepitev parcialnih interesov znotraj regij, ki so se pogosto odrazili v nepovezanosti izvajanih projektov. Tudi sicer so bili regionalni razvojni programi preobsèni, nemalokrat pa tudi slabo pripravljeni, kar je pristojna ustanova v èlji po izkazovanju uspe{nosti pogosto namerno prezrla. 3. Ovira za dejavnej{e odpravljanje regionalnih razlik je bila tudi dejstvo, da ne obstajajo institucionalizirane regije, ki bi imele finan~na sredstva in vzvode, s katerimi bi lahko vsaka regija skrbela za lasten regionalni razvoj. Regionalizacija je bila tako skozi celotno obdobje le priro~na tema za politi~ne razprave, za kaj ve~ pa stranke, kljub njihovi deklarativni naklonjenosti regijam, niso imele ne poguma ne mo~i. 4. Finan~na sredstva so bila vseskozi razmeroma skromna, preskromna, da bi lahko pomenila pomembnej{o protiutè centralizacijskim tènjam, ki jih je zaznati na ravni celotne dràve. V tej lu~i lahko tudi izrazimo dvom, da je bila za regionalni razvoj dejansko namenjena zakonsko dolo~ena koli~ina sredstev (1 % BDP), saj so neposredne regionalne spodbude krepko zaostajale za to vrednostjo, posredne pa so bile marsikdaj preve~ sektorsko naravnane, da bi lahko uresni~evale cilje regionalne politike. 5. Zakon je opredelil obmo~ja, ki naj bi prednostno pridobivala pomo~, vendar se je v praksi izvedba nenehno zatikala, saj pristojna ustanova ni na{la vzvodov, ki bi omenjeno dolo~ilo udejanjili v praksi. To se kaè tudi v razporeditvi regionalnih pomo~i po regijah. ^e upo{tevamo znesek na prebivalca, je razporeditev pomo~i, namenjene spodbujanju regionalnega razvoja, razmeroma ustrezna. Popolnoma druga~no sliko dobimo, ~e pri izra~unu upo{tevamo le prebivalce, ki ìvijo na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi. Pokaè se namre~, da so po tem merilu dobile najve~ pomo~i ravno regije, ki è sicer spadajo med najbolj razvite. Tako ne moremo pri~akovati, da se bodo na podro~ju regionalnih razlik tènje spremenile v prid slab{e razvitih regij. 6. Odobreni projekti so imeli v ve~ini primerov lokalni zna~aj in so ga le redko presegli. To je deloma tudi posledica tega, da so najpomembnej{e razvojne ustanove znotraj posameznih regij ob~ine, katerim je prvenstveni cilj razvoj lastnega obmo~ja, ne pa iskanje povezav s sosednjimi ob~inami. [tevilne ob~ine so regionalno pomo~ uporabile tudi za to, da so z njeno pomo~jo uresni~evale zahteve, ki 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 so jih predpisovali sektorski zakoni in podzakonski akti. Tovrstni projekti so sicer prispevali k izbolj- {evanju stanja v regijah, vendar bi z razvojnega vidika morali dobiti prednost {tevilni drugi projekti. 7. Dodaten problem je tudi drobljenje ob~in, saj ho~ejo {tevilna obmo~ja vzeti usodo v svoje roke. To se je v nekaterih primerih sicer res izkazalo za dobro, precej ve~krat pa so ob~ine {e nadalje caplja-le za bolj razvitimi, saj nimajo sredstev, ki bi jim omogo~ila razvojni preskok. To je {e zlasti problemati~no, ker morajo ob~ine, ~e èlijo kandidirati za regionalno pomo~, pripraviti projektno dokumentacijo, ~esar si {tevilne ob~ine, ~e nimajo zagotovila, da bodo denar resni~no prejele, ne morejo privo{~iti. 8. Ve~ je bilo tudi sistemskih pomanjkljivosti. Mednje lahko {tejemo è omenjeno pomanjkljivo upo- {tevanje obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi, nadalje nedore~eno vlogo regionalnih razvojnih agencij, preveliko vlogo ob~inskih svetov pri pripravi regionalnih razvojnih programov, neupo{tevanje temeljnih zahtev spremljanja in vrednotenja u~inkov projektov in podobno. 9. V finan~nem smislu so bili projekti po ve~ini majhni in le redki so imeli vidnej{i vpliv na razvojne tokove. Ta ugotovitev je {e toliko bolj problemati~na, saj smo v raziskavi obravnavali le ve~je projekte, ~e pa bi tudi manj{e, bi bilo stanje {e slab{e. Tudi sicer so bili {tevilni projekti slabo pripravljeni, brez jasno opredeljenih ciljev, pomanjkljiva pa je bila tudi njihova usklajenost s sektorskimi programi. Projekti so bili usmerjeni predvsem v zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti in krepitev gospodarske podlage v ob~inah in regijah, le manj{i del obravnavanih projektov pa je segal na podro~je inovacij, mreènja, kulture, ~love{kega in drùbenega kapitala ter ostalih dejavnikov, ki jih sodobne teorije regionalnega razvoja in endogene gospodarske rasti uvr{~ajo med klju~ne dejavnike razvoja. Navedene razmere in {tevilni dejavniki, ki smo jim bili pri~a v preteklih letih (centralizacija, pridru- èvanje Evropski uniji, globalizacija, privatizacija …), so povzro~ili, da regionalna politika ni dosegla ciljev, ki si jih je zastavila v Strategiji regionalnega razvoja Slovenije. Na to je pomembno vplivalo burno dogajanje na vseh drùbenoekonomskih podro~ij v preteklih letih, nedvomno pa so bili preve~ optimisti~ni tudi cilji slovenske regionalne politike. Da bi se stanje spremenilo, je potreben korenit miselni preobrat, ki ga novi zakon {e ne predvideva. V tej lu~i se je treba odlo~iti za bolj dejavno vlogo v spodbujanju regionalnega razvoja, saj bodo v nasprotnem primeru prizadevanja, kakr{nim smo bili na podro~ju regionalne politike pri~a doslej, obso-jena na neuspeh. Zato skladno s spoznanji raziskave predlagamo: 1. Pri izdelavi regionalnih razvojnih programov je treba upo{tevati prostorske strukture posameznih regij, spoznati njihove naj{ibkej{e ~lene in iskati projekte, ki bi zaznane pomanjkljivosti lahko odpravili. Projekti morajo biti med seboj smiselno povezani in imeti jasno opredeljene cilje ter kazalnike, s katerimi bi lahko spremljali uspe{nost njihove izvedbe. Prednostne naloge morajo biti preudarno izbrane, programi pa pripravljeni na na~in, da bo mogo~a tudi njihova izvedba. Biti morajo racionalno zastavljeni, pri ~emer morajo upo{tevati sredstva, ki jih imajo na voljo, saj bi preobsèna dolo~itev ciljev povzro~ila, da nekatere izmed prednostnih nalog ne bi bile izvedene, s ~imer bi bila uspe{nost programa ogroèna. V program je treba vklju~iti javni in zasebni interes, prav tako pa tudi javne in zasebne finan~ne vire. Program mora biti usklajen tudi s posameznimi sektorji, saj se le tako lahko zagotovi, da bodo vsi razvojni akterji stremeli k istim ciljem. Pri pripravi programa je treba v ospredje postaviti interes regije, h kateremu morajo voditi tudi posamezni projekti, ~eprav so ti izvedeni na lokalni ravni. Ve~ji poudarek bi bilo treba dati obmo~nim razvojnim programom, zlasti tam, kjer je regija zelo raznolika. To bi omogo~ilo oblikovanje manj{ih razvojnih obmo~ij, ki bi imeli razvojne cilje precej bolje prilagojene strukturnim zna~ilnostim mati~nega prostora. 2. Krepiti je treba institucije na regionalni ravni. Zato je treba ~im prej izoblikovati pokrajine, jim dati ustrezne pristojnosti, pa tudi vire, s katerimi bodo lahko uresni~evale svoje naloge in interese. Med razli~nimi oblastnimi ravnmi je treba zagotoviti jasno razmejitev pristojnosti, saj bo to prepre~evalo nastanek konfliktov, ki bi {ibili razvojni proces. 3. Zdaj{nji sistem regionalne politike je treba preoblikovati, pri ~emer sta mòni dve razli~ici. Prva pomeni korenito prenovo zdaj{njega sistema, s ciljem zagotoviti ustreznej{o razporeditev in ve~jo usklajenost razvojnih spodbud. V njej bi se oprli na dobre strani zdaj{nje prakse, manj uspe{ne vidike pa 171 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared bi nadomestili z bolj primernimi. Zdaj{nja regionalna politika ima namre~ è izgrajen sistem regionalnih institucij, ki so marsikje povezale razvojne akterje regije, kar lahko vodi v uspe{nej{i prihodnji razvoj. Zato je tovrstne tènje treba {e dodatno spodbujati, saj lahko s tem doseèmo krepitev medinstitucionalne povezanosti in drùbenega kapitala, kar bi imelo ugodne u~inke na gospodarstvo. Regionalnim razvojnim agencijam je treba dati nove pristojnosti, s ~imer bi njihov dozdaj{nji status posrednikov med ob~inami in dràvo nadgradili z bolj dejavno vlogo tako pri pripravi projektov, kot tudi pri njihovem izvajanju. Okrepiti je treba tudi koordinacijo med razli~nimi resorji, s ~imer bi se ve~ja usklajenost ciljev in nalog zagotovila tudi na regionalni ravni. Bistvena naloga bi bila pove~anje regionalnih pomo~i, saj bi se le tako lahko uspe{no uprli tènjam, ki vodijo v pove~evanje regionalnih razlik, spremeniti pa bi bilo treba tudi na~in njihovega dodeljevanja. V tej lu~i se nam zdi najprimernej{i model, ki se zdaj izvaja v Poso~ju in Zasavju. Z njim bi se zagotovilo programsko financiranje, pri ~emer bi imelo vsako obmo~je jasno opredeljeno letno koli~ino razpolòljivih sredstev. S tem bi dosegli realnej{e na~rtovanje projektov, izognili pa bi se tudi teàvam, ki so jih imele pri pridobivanju sredstev manj{e ob~ine. Te namre~ zaradi pomanjkanja denarja niso mogle pripraviti razvojnih projektov vnaprej, kar pa je bilo za prijavo na razpis skoraj nujno potrebno, saj so bili razpisni roki izredno kratki. Izognili bi se tudi nekaterim univerzalnim merilom za dodeljevanje spodbud, ki so marsikatero ob~ino potisnila ob stran, ter oblikovali nova, prilagojena vsakemu obmo~ju posebej. Jasno je treba dolo~iti tudi obmo~ja, ki jih regionalna politika ne bo ve~ podpirala. To naj bi bila redko poseljena obmo~ja (naselja) z izrazito starim prebivalstvom in izredno slabo infrastrukturno opremljenostjo, od koder se je mlaj{e prebivalstvo è izselilo, zato tudi ni pri~akovati kakr{nihkoli razvojnih impul-zov. Investicije na takih obmo~jih namre~ ne morejo dose~i vidnej{ih rezultatov, zato jih je smiselneje usmeriti na perspektivnej{a obmo~ja z vzpodbudno demografsko strukturo. Druga razli~ica bi temeljila na obstoje~ih razvojnih tokovih, pri ~emer bi se dajalo prednost razvoju razvitej{ih sredi{~, saj lahko le ta zagotavljajo zadovoljiv izkoristek vloènih sredstev. Praksa namre~ kaè, da lahko razvojnim tokovom sledijo le sredi{~a z ustrezno gospodarsko strukturo, izoblikovanimi institucijami, usposobljeno delovno silo, veliko zalogo ~love{kega in drùbenega kapitala ter dovolj velikim gospodarskim in prebivalstvenim zaledjem, ki omogo~a nastanek podpornega okolja ter {tevilnih storitev, ki prebivalstvu omogo~ajo normalno ìvljenje. Ob uspe{ni vklju~itvi omenjenih obmo~ij v dràvne in mednarodne tokove je pri~akovati ugodne vplive na gospodarsko rast samega sredi{~a, zaradi njegove povezanosti z zaledjem pa bi pri{lo tudi do prelivanja u~inkov v òjo in {ir{o okolico. S tem bi se razvijalo celotno obmo~je, pri ~emer bi bil razvoj enakomernej{i tam, kjer je zaznati tesnej{o prepletenost funkcij sredi{~nega naselja s svojim zaledjem. Tak{na oblika regionalne politike bi udejanjila idejo o policentri~nem razvoju mestnih sredi{~, ki bi temeljila na prednostih aglomeracije, obenem pa prepre~evala nadaljnjo centralizacijo funkcij v Ljubljani. Krepila bi se opremljenost izbranih sredi{~, kar bi le-tem omogo~alo konkuren~nej{i poloàj na gospodarskih trgih, obenem pa bi jim omogo~alo razvoj, ki bi temeljil na koncentraciji, drùbenem in ~love{kem kapitalu, inovacijah, znanju in mrènemu povezovanju. S tem bi lahko omenjena sredi{~a pomembno prispevala k oblikovanju drùbe znanja, ki je temelj razvoja, kot ga predvideva Lizbonska strategija. V ta namen bi bilo treba oblikovati jasno strategijo, ki bi na eni strani opredelila klju~na razvojna sredi{~a, pri ~emer bi bila nujna navezava na Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (2004), dolo~iti pa bi morala tudi vzvode, s katerimi bi ta obmo~ja lahko krepila. Tak{en pristop bi regionalno politiko ponovno umestil v pristojnost dràve, s ~emer bi imela ta politika bolj zna~aj splo{ne razvojne politike, kot pa zna~aj regionalne politike. Ob uvedbi tak{nega na~ina spodbujanja razvoja bi se razvojne razlike kratkoro~no zagotovo pove~ale, na dolgi rok pa bi bilo pri~akovati ugodnej{e tokove, ~e bi le bila krepitev razvojnih sredi{~ dovolj u~inkovita. Zaradi tega bi bilo treba vzporedno skrbeti tudi za najslab{e razvita obmo~ja in jim zagotavljati dolo~eno stopnjo opremljenosti. S tem modelom bi se razvojna sredstva usmerilo v perspektivne panoge, prav tako pa tudi v perspektivna obmo~ja. Pomembno vlogo bi dobili dejavniki, ki jih endogena regionalna politika uvr{~a med tiste, ki odlo~ilno vplivajo na gospodarsko rast. Omogo~il bi se tudi prehod na financiranje »megaprojektov«, ki jih srednjero~no predvideva 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 slovenska vlada. Làje bi bilo tudi usklajevanje med sektorji, saj bi bilo na ravni razvojnih sredi{~ làje kot na ravni celotne dràve najti skupne povezave. Mòna bi bila tudi kombinacija obeh predstavljenih konceptov, pri ~emer bi bila primarna skrb namenjena izbranim razvojnim sredi{~em, kar pa bi se dopolnjevalo s pomo~jo posameznim problemskim obmo~jem, ki bi se zna{la v ve~jih razvojnih teàvah (primer Zasavja in Poso~ja). 4. Nedvomno bi bilo treba zagotoviti tudi bolj{e izvajanje regionalne politike s strani pristojne vladne slùbe, saj se je v preteklosti pri tem razkrilo ve~ {ibkih to~k. Mednje spada potrditev pomanjkljivo pripravljenih regionalnih razvojnih programov, ki so bili preobsèni, s prevelikimi finan~nimi zahtevami ter s slabo opredeljenimi cilji in kazalniki za spremljanje in vrednotenje. Mednje lahko {tejemo tudi nemo~ pri udejanjanju prednostne pomo~i obmo~jem s posebnimi razvojnimi problemi. V okviru opravljene raziskave se je ve~ ob~in pritoìlo tudi nad neustreznimi merili za izbor projektov, saj naj bi dolo~enim obmo~jem nekateri razpisi zaradi postavljenih zahtev onemogo~ili prijavo na razpis. 5. Veliko pozornost je treba nameniti usklajevanju razvojnih aktivnosti, saj se lahko le tako prepre~i, da bi se posamezne aktivnosti podvajale, oziroma da bi si bili cilji razli~nih resorjev v nasprotju. S stali{~a skladnega regionalnega razvoja bi bila potrebna tudi ustreznej{a razdelitev sredstev med regijami. 6. Ve~ji poudarek bi bilo treba nameniti projektom, ki krepijo dejavnike endogene regionalne rasti, kot so mreènje, inovacije, ~love{ki in drùbeni kapital ipd., saj so ti klju~ni za razvoj mehkih lokacijskih dejavnikov, ki so pri ume{~anju gospodarskih drùb vse bolj pomembni. Prav tako je treba podpirati projekte, ki presegajo lokalno raven in katerih u~inke je pri~akovati na ~im {ir{em obmo~ju. Zato je treba pri izboru projektov upo{tevati prostorske strukture, kar pomeni, da je treba v okviru regionalnih razvojnih programov regijo dobro preu~iti, projekte pa umestiti tja, kjer je pri~akovati njihovo najve~jo u~inkovitost. 173 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 8 REZULTATI RAZISKAVE IN PREOSTALA ODPRTA VPRA[ANJA V raziskavi smo s pomo~jo preu~evanja {tevilnih dejavnikov, ki vplivajo na regionalni razvoj in s po-mo~jo izbranih testnih obmo~ij ter projektov sku{ali odgovoriti na vpra{anje, ali so vplivi projektov s podro~ja regionalne politike razli~ni, ~e jih izvajamo v razli~nih strukturnih okoljih. Zanimalo nas je tudi, na katere elemente prostorskih struktur vpliva regionalna politika, kak{na je jakost vplivov in kateri so vzroki za njihovo razli~no jakost. ^eprav smo imeli pri analizi precej teàv zaradi pomanjkanja podatkov, smo po na{em mnenju ve~i-no ciljev izpolnili. Tako smo v okviru raziskave dosegli slede~e: 1. Opredelili smo pojem prostorskih struktur, ki zaenkrat v geografski teoriji {e ni bil podrobneje obde-lan, pa ~eprav ta pojem uporabljajo {tevilni geografi. Prostorske strukture smo raz~lenili glede na njihovo velikost in obliko. Nadalje smo opredelili njihove bistvene elemente, ki smo jih v nadaljevanju uporabili za vrednotenje vplivov regionalne politike. 2. Predstavili smo poglavitne dejavnike gospodarske rasti, pri ~emer smo sku{ali izhajati s prostorskega vidika, kar smo na koncu prikazali tudi v obliki modela, v katerem smo opredelili medsebojno povezanost prostorskih struktur in gospodarske rasti, kot tudi prepletenost dejavnikov gospodarske rasti z elementi prostorske strukture. S tem smo nakazali vpliv, ki ga ima regionalna politika na prostorske strukture prek spodbujanja dejavnikov gospodarske rasti. 3. Predstavili smo bistvene teorije regionalne politike ter opisali pomembnej{e koncepte regionalnega razvoja. 4. Analizirali smo konkretne u~inke regionalne politike v prostoru, pri ~emer smo preu~ili izvajanje regionalne politike v Sloveniji. Poleg podatkov iz poro~il smo uporabili tudi podatke, pridobljene s terenskim delom, to je o vplivih projektov na prostor. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali modele vplivov razli~nih projektov na prostorske strukture in gospodarsko rast. 5. Preu~ili smo stanje na podro~ju dejavnikov gospodarske rasti v Sloveniji, pri ~emer èlimo posebej izpostaviti predstavitev ugotovitev s podro~ja inovativnosti in raziskovalne dejavnosti, kjer smo prikazali razvrstitev patentov, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij v Sloveniji. Na podlagi teh raziskav smo izdelali tipizacijo razvitosti, pri kateri smo v ospredje postavili elemente inovativnosti in na znanju temelje~e drùbe. 6. S pomo~jo opravljenih analiz in z upo{tevanjem spoznanj, do katerih je pri{la stroka, smo odgovorili na klju~na vpra{anja, ki smo si jih zastavili v raziskavi. Ugotovili smo, da regionalna politika zaradi majhne koli~ine sredstev, neusklajenosti s sektorskimi politikami in razli~nih drugih procesov pri spreminjanju prostorskih struktur zaenkrat nima odlo~ilne vloge, so pa njeni vplivi vseeno vidni. Odvisni so zlasti od koli~ine denarja, namenjenega posameznemu projektu, pa tudi od jasnosti ciljev in kakovosti pripravljenega projekta. Ugotovili smo tudi, da imajo zaradi specifi~nih zna~ilnosti posameznih problemskih obmo~ij instrumenti regionalne politike v njih razli~en uspeh. Prav tako smo potrdili, da je za u~inkovitost in uspe{nost ukrepov s podro~ja regionalnega razvoja oziroma regionalne politike nujno treba upo{tevati zna~ilnosti prostorskih struktur. 7. S pomo~jo dobljenih rezultatov smo izoblikovali priporo~ila slovenski regionalni politiki. Predlagamo vidnej{e sistemske spremembe v obliki dveh razli~ic regionalne politike: prve, ki bi temeljila na programskem financiranju manj{ih razvojnih obmo~ij, in druge, ki bi se osredoto~ila na razvoj pomembnej{ih sredi{~, ta pa bi prek u~inkov prelivanja vzpodbudila tudi razvoj njihovih zaledij. Kljub trudu ostajajo nekatera vpra{anja {e vedno odprta. Zaèleno bi bilo, da bi se analize, ki so bile opravljene na vzor~nem modelu, opravile tudi na dejanskih obmo~jih in z resni~nimi podatki. S tem bi rezultati, v katere sicer ne dvomimo, dobili {e ve~jo teò, mòno pa bi bilo izoblikovati tudi modele, s katerimi bi bilo mogo~e vplive napovedovati. Bolj podrobno bi bilo mogo~e obravnavati tudi posamezne vplive razli~nih projektov, vendar bi bilo treba pri tem narediti òji nabor, saj je to na ravni celotne slovenske regionalne politike zaradi njene obsènosti nemogo~e. Odprto ostaja tudi vpra{anje, kak- {ne vplive lahko pri~akujemo pri projektih, v katere je vklju~enih ve~ ob~in, in pri ~ezmejnih projektih, 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 kjer prihaja do vplivov na obeh straneh meje. Oba vidika bi si zasluìla podrobnej{o obravnavo. Ker smo v raziskavi obravnavali le projekte, od katerih smo pri~akovali ve~je prostorske u~inke, bi bilo v prihodnje smiselno analizirati tudi vplive, ki jih imajo na razvoj prostorskih struktur manj{i projekti, pa tudi tiste, ki nastajajo zaradi sinergijskega delovanja ve~ projektov. Nejasna ostaja tudi vloga dràve kot dejavnika, ki pomembno vpliva na razvoj prostorskih struktur. V na{em primeru smo analizirali vplive, ki jih ima dràva na prostorske strukture prek regionalne politike. Tu je njen vpliv razmeroma {ibek. Vendar pa regionalna politika ni edina politika, ki vpliva na prostor. Zato bi bilo treba, ~e bi hoteli zajeti vse vplive, ki jih ima dràva, preu~iti tudi vse njene politike. V tem kontekstu bi bilo treba opraviti {e veliko dela, ki pa presega obseg obstoje~e raziskave, zato je bil ta cilj preve~ optimisti~en in ga ni bilo mogo~e dose~i. Raziskava je postregla z nekaj ugotovitvami, ki so pomembne za slovensko regionalno politiko in regionalno politiko nasploh, odprla pa je tudi vrsto vpra{anj, ki se jim bo {e treba posvetiti. Zato nas na tem podro~ju ~aka {e veliko dela, {e zlasti, ~e èlimo narediti regionalno politiko zares u~inkovito in uspe{no. 175 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 9 SKLEP Prikaz prostorskih razlik pri izbranih dejavnikih gospodarske rasti je nakazal veliko razvojno raznolikost slovenskih ob~in, ki se è ve~ desetletij kaè na nekaterih obmo~jih koncentracije, kjer je ve~ji del prebivalstva, delovnih mest in gospodarskih subjektov, ter v obsènih predelih, ki jih zaznamujejo manj{a stopnja razvitosti, redka poselitev in {ibek razvojni potencial. Slednja so ve~inoma na obrobju dràve, dale~ od razvojnih jeder. Zaradi slabe demografske in gospodarske strukture ter minimalne infrastrukturne opremljenosti imajo le malo upanja na razvojni preboj. Zaradi tega jih je dràva è od za~etka sedemdesetih let prej{njega stoletja sku{ala predramiti in jim s pomo~jo regionalne politike vdahniti nov zagon, ki bi, ~e è ne izena~il ìvljenjskih razmer, vsaj deloma zmanj{al zaostanek za razvitimi obmo~- ji in blaìl neugodne posledice njihove obrobne lege. Vendar pa je bila dràva pri spodbujanju teh obmo~ij ve~krat nedosledna, saj so se nameni in interesi regionalne politike nemalokrat zna{li v senci kratkoro~nih sektorskih ukrepov, intervencij, s katerimi so posredovali v posameznih kriznih primerih, in razvojnih tokov znotraj dràve in zunaj nje, najsi bo na evropski ali globalni ravni. Dozdaj{nja regionalna politika je sicer izbolj{ala marsikateri strukturni element slab{e razvitih obmo~ij, vendar pa je bila vseskozi pre{ibka, da bi zaustavila neugodne razvojne tènje in zagotovila skladnej{i razvoj celotnega dràvnega ozemlja. Zato obmo~ja, ki so se med manj razvita uvr{~ala è pred petintridesetimi leti, {e vedno ostajajo na repu razvitosti in tega nista uspeli spremeniti ne izgradnja telefonskega in cestnega omrè- ja ne razra{~ajo~a se motorizacija, ve~jih u~inkov pa ne gre pri~akovati niti od informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Kot kaè, je bil odziv dràve è takrat prepozen, predvsem pa nezadosten, saj ji ni uspelo zaustaviti bega prebivalcev v razvitej{a sredi{~a ter usmeriti kapitala na obmo~ja, ki bi ga za svoj razvoj nujno potrebovala. Posledica je bila odseljevanje mladih in izobraènih prebivalcev, s ~imer se je slabila demografska in intelektualna mo~ teh obmo~ij. Zanimivo je, da niso manj razvita le obmo~ja z oteènimi naravnimi razmerami in tèko dostopnost-jo, ampak se mednje uvr{~ajo tudi ravninski predeli severovzhodne Slovenije, kjer so za razvoj najbolj ugodni naravni dejavniki. Zato lahko vzroke za tamkaj{njo razvojno zaostalost i{~emo v {tevilnih drù- benih dejavnikih. Temeljni razlog ti~i verjetno v tem, kot sta ugotovila Kladnik in Ravbar (2003), da so se bili prebivalci hribovitih obmo~ij, kjer so bili tèki pogoji za kmetijstvo, prisiljeni preusmeriti v dejavnosti, ki so jim prina{ale dovolj dohodka za dostojno preìvetje, prebivalci ravninskih predelov pa so ravno zaradi ugodnih naravnih razmer svojo prihodnost videli v povezavi s kmetijstvom, zato so zamudi-li proces industrializacije in strukturnega prilagajanja novonastalim razmeram. ^eprav so se v strokovni literaturi ve~krat pojavile ideje o razvojnih preskokih, ko posamezno obmo~je presko~i dolo~eno fazo v razvoju (na primer industrializacijo) ter svojo prihodnost gradi na novih cveto~ih panogah, ki prina- {ajo najvi{je stopnje rasti, je to v primeru slovenskih manj razvitih obmo~jih malo verjetno, saj imajo zaradi dolgotrajnega odseljevanja vsa po vrsti izredno slabo demografsko strukturo, pre{ibka pa je tudi njihova infrastrukturna opremljenost. Nenehno zaostajanje manj razvitih obmo~ij v razvoju tako negira predpostavke zagovornikov klasi~ne in neoklasi~ne teorije gospodarske rasti, po katerih naj bi se razvoj med posameznimi obmo~ji izena~il è ob ustreznem delovanju trga. Res je, da trg ne deluje povsem svobodno, kar je posledica {tevilnih zakonskih okvirov, predpisanih minimalnih pla~, socialnih in sektorskih sporazumov ipd., vendar vzrokov za neuspeh tovrstnih idej ne smemo iskati le v tem, temve~ tudi v nerealnosti (neo)klasi~ne teorije gospodarske rasti pri pojmovanju prostora oziroma zanikanju kakr{nih koli prostorskih ovir, razdalje in drugih s prostorom povezanih dejavnikov, na primer povr{ja, prehodnosti. Nasprotno se làje strinjamo s teorijami, ki zagovarjajo nadaljnje zgo{~evanje dejavnosti na nekaterih obmo~jih, ki è zdaj uìvajo {tevilne prednosti zaradi prostorske bliìne, tesne prepletenosti razli~nih institucij, hitrega pretoka informacij, bogate zaloge ~love{kega in socialnega kapitala, izrazite razvojna naravnanosti. V Sloveniji med tovrstna obmo~ja spadajo Ljubljana in ve~ji del Ljubljanske kotline, obalno somestje, spodnji del Vipavske doline, Idrija, Novo mesto, obmo~je med Celjem in Slovenj Grad-cem, Maribor, Ptuj in Murska Sobota. Zanimivo je, da so ravno ta obmo~ja najbolj dejavna tudi pri gradnji 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 podjetni{kih mrè, kar je lahko znak, da izkazujejo nekatere zna~ilnosti mrène zasnovanosti gospodarstva in nagnjenost k nastanku industrijskih okoli{ev, ustvarjalnih okolij ali u~e~ih se regij. V nekaterih primerih tovrstna okolja tudi zagotovo obstajajo, pri ~emer bi radi opozorili zlasti na Ljubljano in savinj-sko razvojno os med Celjem in Velenjem. Omenjena obmo~ja so vsekakor »motorji« slovenskega razvoja, na katerih lahko temeljijo na{i upi o razvojnem dohitevanju razvitej{ih ~lanic Evropske unije. Obenem bi bilo zaèleno, da bi se sadovi razmeroma dobre razvitosti prelivali tudi iz sredi{~ navzven, od ~esar bi imela koristi vsaj njihova blì- nja zaledja, ~e è ne celotne regije. Na tem bi bilo treba graditi tudi prihodnjo regionalno politiko, saj se je dosedanje re{evanje teàv manj razvitih obmo~ij izkazalo za precej neproduktivno. [tevilni razvojni projekti so sicer prina{ali dolo~ene spremembe v razvojne tokove spodbujanih obmo~ij, a je bil njihov vpliv zelo omejen in se je le redko odrazil na ravni ob~ine, njihovih mej pa u~inki skorajda niso presegli. To je na eni strani posledica relativne majhnosti projektov, na drugi strani pa dejstva, da so izvedeni projekti vzpostavljali stanje, ki so ga imela razvita obmo~ja è pred kak{nim desetletjem. Tako nekatere ob~ine razvojne uspehe merijo v kilometrih asfaltiranih cest ali metrih vodovodnega omrè- ja, medtem ko druge v metrih poloènih opti~nih kablov, prete~enih gigabajtih in zgrajenih inovacijskih centrih. V teh primerih je povsem razumljivo, da bodo investitorji kapital usmerjali na obmo~ja, kjer bodo pri~akovali ve~je donose, ohranjanje vrednosti vloènega kapitala in kar najve~jo mòno mero njegove izkori{~enosti. Tak{en odnos se je z uveljavitvijo kapitalisti~nega drùbenega sistema {e zaostril, saj se je zmanj{ala vloga dràve pri usmerjanju investicij, pove~ala pa vloga posameznih investitorjev, ki kapital usmerjajo v razvojna sredi{~a, vse pogosteje pa tudi v tujino. Opravljene analize kaèjo, da regionalna politika ni dosegla ciljev, ki si jih je Slovenija zastavila. To je po na{em mnenju na eni strani rezultat preve~ ambiciozno zastavljenih ciljev, na drugi neustrezne razdelitve razvojnih sredstev med ob~inami, na tretji pa nemo~i celotne regionalne politike do u~inkov razvojnih tokov, ki jih prina{ata vklju~itev v Evropsko unijo in zelo agresivna globalizacija. Vendar, ~etudi cilji niso bili doseèni, ne moremo zanikati nekaterih uspehov regionalne politike. Vzpostavila je institucionalni okvir, ki postaja vse bolj aktiven dejavnik razvoja regij, poskrbela je za ve~jo stopnjo medob- ~inskega sodelovanja, zagotovo pa je prispevala tudi k blaìtvi regionalnih razlik, ne toliko v smeri njihovega zmanj{evanja kot v dolo~enih primerih v zaviranju hitrosti njihovega pove~evanja. Ker smo v analizi obravnavali le izbrane projekte, ne moremo opredeliti vseh vplivov regionalne politike, ampak le tiste, ki so se pojavljali pri obravnavanih projektih. Pri teh je bil vpliv na prostorske strukture ve~plasten. Najlàje opazimo spremembe v grajenih in naravnih prostorskih (sub)strukturah. V tem pogledu je pomembno preoblikovanje delov naravnih (sub)struktur v grajene prostorske (sub)strukture, s ~imer se je zmanj{evala zaloga naravnega kapitala in pove~evala zaloga grajenega dobra. Ne zagovarjamo teze, da je bilo tovrstno preoblikovanje struktur nemote~e in da ni poseglo v naravne razvojne tokove, vendar so bili tovrstni projekti izvedeni le na podlagi ocene, da bodo koristi, ki jih bodo prinesli, ve~je od predvidenih {kodljivih vplivov. Nekateri projekti so sicer koreniteje posegali v naravno okolje, vendar je bilo tudi ve~ takih, ki so sanirali predhodno slabo stanje oziroma posku{ali rekultivirati degradirana zemlji{~a. Bili so tudi primeri, ko je bil poseg v prostor velik, a se je z njim zagotovilo pozitivne u~inke na naravno okolje v {ir{em smislu, na primer urejanje odlagali{~ odpadkov, gradnja ~istilnih naprav. Z izvedenimi deli v okviru 26 izbranih projektov in projektov, ki so se med letoma 2001 in 2003 odvija-li na treh testnih obmo~jih, je bilo komunalno opremljenih priblìno 157.000 m2 novih in 418.200 m2 è obstoje~ih poslovnih con, pri ~emer so ta obmo~ja opremili s potrebno komunalno infrastrukturo, ponekod pa so zgradili tudi potrebne spremljajo~e objekte. Dodatno je bilo urejenih {e 38.000 m2 zemlji{~, namenjenih stanovanjski gradnji. Zgrajenih je bilo ve~ novih stavb v skupni izmeri 7000 m2, nekaj stavb pa je bilo obnovljenih (5000 m2). Pri tem niso v{teta poslopja, ki so jih na komunalno opremljenih obmo~- jih zgradila in obnovila zasebna podjetja, kar se je ponekod dogajalo. Zagotovo je bilo tako na novo zgrajenih ve~ poslopij v skupni izmeri prek 10.000 m2, povr{ine obnovljenih pa nismo mogli oceniti. V okviru komunalnega opremljanja zemlji{~ ter izgradnje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov je bilo skupaj zgrajeno 2850 m visokonapetostne in 16.660 m nizkonapetostne elektri~ne napeljave, 31.830 m 177 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared vodovodnega omrèja, 6800 m cest, 12.680 m sanitarne in 6500 m meteorne kanalizacije, 3200 m kabel-ske napeljave, 5380 m telefonske napeljave, 3000 m javne razsvetljave in 700 m toplovoda. Zgrajenih je bilo 350 parkirnih mest, ve~je {tevilo parkirnih mest pa so zgradila tudi podjetja, ki so se umestila v poslovnih conah. Skupno je bilo asfaltiranih ve~ kot 37.000 m2 cest in parkiri{~. K temu moramo pri- {teti {e most, tri ~istilne naprave, sedènico, vodohrama, regulacijo potoka in ve~ podpornih zidov. Veliko spremembo pomenijo tudi jezera s skupno prostornino 20.000 m3, ki so jih uredili v upravni enoti Ormò za potrebe umetnega bogatenja podtalnice. Veliko tèje je ocenjevati vplive regionalne politike na prikrite (sub)strukture. Med tistimi, ki jih lahko vsaj deloma merimo, so delovna mesta in podeljene {tipendije. Na{teli smo lahko 168 delovnih mest, ki so se odprla z izvedbo obravnavanih projektov. Poleg teh naj bi izklju~no po zaslugi teh projektov nastalo {e 125 delovnih mest, a ob na{em preverjanju stanja {e niso bila uresni~ena. Razlog za to so bile predvsem pogodbe z delodajalci, saj te v nekaterih primerih dovoljujejo nastanek predvidenih delovnih mest v roku treh let po pridobitvi sredstev. Dodatna delovna mesta so nastala posredno, z naselitvijo podjetij v komunalno urejene poslovne cone. Predvidenih je bilo nekaj nad 500 delovnih mest; precej je è tudi uresni~enih, na primer Steklarna Hrastnik, ve~ trgovskih sredi{~. Velikega pomena so tudi zaposlitve, ki nastanejo oziroma se ohranijo ob izvajanju posameznega projekta. To so zve~ine delovna mesta, ki jih zagotavljajo gradbena podjetja, zadolèna za izvedbo investicij. Njihovo vrednost smo ocenili na podlagi sredstev, ki so bila pri posameznem projektu namenjena stro{kom dela, ter okvirne urne postavke v gradbeni{tvu. Tako smo izra~unali priblìno {tevilo ur, ki so jih delavci porabili za izvedbo projektov. Dobljeno {tevilo ur smo nato delili s {tevilom ur, ki jih en delavec opravi v enem letu. S tem smo dobili {tevilo zaposlitev s polnim delovnim ~asom. Na podlagi razpolòljivih podatkov smo izra~unali, da je bilo pri gradnji ustvarjenih okrog 225 FTE, kar je enako 225 zaposlitvam za dobo enega leta. Tovrstne zaposlitve so nastale tudi pri gradnji objektov, ki so jih v poslovnih conah gradila posamezna podjetja, vendar podatkov o njihovem {tevilu nimamo. ^e primerjamo {tevilo novonastalih delovnih mest s {tevilom delovnih mest, ki so v tem obdobju nastala v Sloveniji, ugotovimo, da je na podlagi obravnavanih projektov nastalo 0,5 % delovnih mest, ~e pa se uresni~ijo {e predvidena delovna mesta, ta delè naraste na 0,9 %. ^e k temu pri{tejemo {e posredna delovna mesta, ki so in ki naj bi {e nastala, se delè povzpne na 2,6 %. Pri tem nismo upo- {tevali delovnih mest, ki so nastala ob gradnji, saj so to delovna mesta za kraj{i ~as, ni pa tudi nujno, da so nova, saj dela opravljajo delavci, ki so pri izvajalcih zaposleni è od prej. Opozoriti je treba, da je bil del delovnih mest zapolnjen s prerazporeditvami, del pa bi jih nastal tudi brez posegov regionalne politike. Zato je dejansko {tevilo ustvarjenih delovnih mest tèko ugotoviti. Na podro~ju prikritih (sub)struktur lahko merimo le {e {tevilo podeljenih {tipendij (131 v upravni enoti Tolmin na podlagi zakona o popotresni obnovi), medtem ko so ostali vplivi tèko dolo~ljivi. Nemogo~e je namre~ dolo~iti, kak{en vpliv so imeli izvedeni projekti na imidòbmo~ja, sodelovanje med akterji, izbolj{anje kakovosti ponudbe, pove~anje porabe, ohranitev poseljenosti, na ~love{ki in drùbeni kapital, privla~nost prostora, kakovost bivanja, zdravje prebivalcev, ~asovne prihranke, inovativnost … Vsi omenjeni dejavniki imajo za razvoj obmo~ja izjemen pomen, vendar nimamo ustreznega vzvo-da, s katerim bi u~inke lahko merili. Pri posameznih kazalnikih je sicer mogo~e zaznati dolo~ene spremembe, a te niso nastale le na podlagi izvedenih projektov, temve~ so rezultat {tevilnih sou~inkovanj. Kljub temu moramo navedene dejavnike upo{tevati pri vseh razvojnih aktivnostih, pa naj bodo {e tako majhne, saj se v dalj{em ~asovnem obdobju lahko izkaèjo kot klju~ni razvojni dejavniki. Drugo vpra{anje, ki se zastavlja pri raziskovanju vplivov regionalne politike na razvoj prostorskih struktur, je, do kam seèjo vplivi izvedenih aktivnosti. Kot je pokazala raziskava posameznih primerov, pridejo vplivi do izraza znotraj posameznih substruktur, njihov vpliv pa se lahko {iri navzven na podro~- je lokalne, regionalne, nacionalne in globalne prostorske strukture. Vidnej{e vplive je zaznati le na lokalni ravni, v okviru lokalnih prostorskih struktur, vendar pri spremljanju u~inkov skoraj ni primera, ko bi lahko spremembe merili s pomo~jo kazalnikov, ki jih spremlja Statisti~ni urad Republike Slovenije. Edini tak primer smo zasledili pri porastu {tevila turisti~nih leì{~ v Lendavi. ^e je 292 novih leì{~ znotraj 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 naselja pomenilo 122-odstotno pove~anje, je bilo pove~anje na dràvni ravni manj kot 0,4-odstotno, in to kljub temu, da je bila izgradnja apartmajskega naselja eden ve~jih projektov na podro~ju regionalne politike. Zato lahko sklepamo, da tudi najmanj{i projekti povzro~ajo spremembe, ki zajamejo ve~ ravni prostorskih struktur (lokalno, regionalno, nacionalno), vendar se njihov vpliv s prehajanjem na vi{- jo ozemeljsko raven zmanj{uje. Na eni strani je mogo~e ~utiti vplive znotraj posamezne prostorske strukture (na primer ob~ine), na drugi pa gre za preoblikovanje razmerij med razli~nimi skupinami prostorskih struktur (na primer spremembe razmerij med ob~inami), s ~emer se zmanj{ajo ali pove~ajo regionalne razlike. Tako projekti s podro~ja regionalne politike zagotovo prispevajo k spremembam prostorskih struktur tudi na dràvni ravni, vendar so te spremembe zaradi {ibkih vplivov posameznih projektov izredno majhne. V tem pogledu tèko pri~akujemo uspehe pri premagovanju regionalnih razlik, saj so sredstva, namenjena njihovemu odpravljanju premajhna, zato se prepogosto znajdejo v senci velikih nalòb, ki so praviloma navezane na ve~ja sredi{~a. Kljub temu ne velja zanemariti vplivov, ki jih imajo izvedeni projekti na lokalni ravni, {e zlasti na slab{e razvitih obmo~jih, kjer tovrstne pomo~i predstavljajo pomemben delè v celotnih investicijah. 26 izbranih projektov, ki jih v delu obravnavamo, je bilo po podatkih ARR skupaj vrednih 5.277.573.105SIT. Od tega je dràva prispevala 1,6 milijarde SIT ali dobrih 30 %, ob~ine in zasebni viri nekaj ve~ kot 2,5 milijarde (48 %), 1,1 milijarde pa je investitorjem uspelo pridobiti iz evropskih skladov. Ker obravnavani projekti predstavljajo le del projektov s podro~ja slovenske regionalne politike, smo sku{ali primernost razporeditve regionalnih spodbud po obmo~jih oceniti na podlagi vseh izvedenih projektov. Analiza je pokazala, da so pri dodeljevanju spodbud pristojne slùbe sicer sku{ale upo{tevati merilo razvitosti, vendar le na ravni regij, ne pa tudi na ravni obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi, ki so se opredeljevala na ravni ob~in. Tako so dobivale neposredne regionalne spodbude tudi ob~ine, ki niso spadale med obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, kar je, ~e èlimo zmanj{ati regionalne razlike, sporno. Dodatna protislovja lahko zasledimo tudi pri dodeljevanju posrednih regionalnih spodbud. Razvitej{e regije so sicer dobile manj sredstev na prebivalca, vendar ob upo{tevanju absolutnih vrednosti mo~no prednja~ijo. S tem se njihov razvojni poloàj samo {e dodatno krepi, kar je sicer prav, vendar ni primerno, da ta sredstva obravnavamo kot regionalno pomo~, ki naj bi bila v prvi vrsti namenjena zmanj{evanju regionalnih razlik. Zato se odpira vpra{anje primernosti upo{tevanja posrednih regionalnih spodbud pri zagotavljanju kvote sredstev, ki jo za spodbujanje regionalnega razvoja pred-pisuje zakon. Prav tako je vpra{ljivo dodeljevanje sredstev po prebivalstvenem klju~u, saj so gosteje poseljena razvita sredi{~a v veliki primerjalni prednosti. To je rezultat vlaganj v preteklosti, pri ~emer je imela veliko vlogo tudi dràva. Poleg tega je potreben vloèk na prebivalca za dolo~eno investicijo veliko manj{i na obmo~jih koncentracije kot na obmo~ju z redkej{o poselitvijo. Zato {e dodatno bode v o~i podatek, da so, ~e upo{tevamo le {tevilo prebivalcev na obmo~jih s posebnimi razvojnimi problemi, spodbude na prebivalca najvi{je prav v regijah, ki so glede na kazalnike najrazvitej{e. To kaè na premajhno upo{tevanje zastavljenih ciljev regionalne politike ter na pre{ibko koordinacijo med posameznimi resorji. Zato bi si morala vlada zastaviti jasne cilje in jih pozneje v svojih aktivnostih tudi upo{tevati. Le tako bi namre~ lahko zagotovila njihovo uresni~itev. Navedene teàve, s katerimi se je slovenska regionalna politika soo~ala ob izvajanju, zagotovo zmanj{ujejo vpliv dràve pri razvoju prostorskih struktur. Regionalna politika je namre~ tipi~en primer politike, v okviru katere pride do spleta politi~nih in gospodarskih vzgibov. Na eni strani gre za zagotavljanje enakomerne razporeditve proizvodnih dejavnikov, ki spodbujajo ve~jo tekmovalnost in konkuren~nost narodnega ter regionalnih gospodarstev, na drugi pa regionalna politika re{uje politi~- na vpra{anja par exellence, med njimi temeljne dileme o razmerju med centrom in periferijo, ki se kaèjo v centralizacijskih in regionalizacijskih tènjah. ^e je dràva pri usmerjanju razmestitve samogibne gospodarske rasti in razvoja nemo~na, je druga~e pri razme{~anju upravnih struktur. V tem pogledu je treba slediti devolucijskim vzgibom, pa naj si bo to z vidika razpr{enosti »dràvnih« delovnih mest (javna uprava) ali z vidika prenosa funkcij in virov na nìjo upravno raven. To bi namre~ omogo~ilo, da se v praksi 179 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared uveljavi eno temeljnih evropskih na~el regionalne politike, to je na~elo subsidiarnosti, ki je zaenkrat v Sloveniji zaradi teàv pri vzpostavljanju regij, pa tudi nesmiselnega drobljenja ob~in in s tem njihovega kadrovskega slabljenja, prakti~no neizvedljivo ali vsaj mo~no oteèno. Dràva ima pomembno vlogo tudi pri postavljanju zakonskih okvirov, s pomo~jo katerih lahko usmerja investicije, poenostavlja administrativne ovire in gradi razvoju prijazno okolje. Ker je za zagotavljanje uspe{nega regionalnega razvoja klju~na uskladitev prostorske, socialne in gospodarske komponente razvoja, morajo biti povezani tudi prostorski, socialni in gospodarski cilji. Pri njihovem doseganju sta klju~na dejavnika politika in gospodarstvo, ki morata delovati usklajeno, saj se politika, ki usmerja vsa podro~ja delovanja, potrjuje ravno v uspe{nih gospodarskih rezultatih. Skladno s tem je usmerjanje razvoja mòno prek dveh temeljnih vzvodov, politike in kapitala. Na eni strani lahko politika zagotavlja smernice in dolo~ila za vlaganja ter le-ta tudi vzpodbuja, na drugi pa gospodarstvo, ki razpolaga z ve~jim delom kapitala, skrbi za njegovo plemenitenje, s ~imer spodbuja gospodarsko rast. V tem pogledu je vloga dràve, ki lahko delno vpliva tudi na gospodarstvo, za razvoj prostorskih struktur zelo pomembna. Njena mo~ se sicer lahko zmanj{uje s prenosom funkcij na nadnacionalno ali regionalno raven, {e ve~krat pa vlogo dràve krni gospodarski kapital, ki ne glede na regionalne ali kakr{nekoli druge potrebe agresivno uveljavlja svoje interese. S tem se zmanj{uje vloga dràvnega in regionalnega planiranja, saj tisti, ki ima sredstva, dokaj neovirano dosega lastne cilje in s tem korenito vpliva tudi na uresni~evanje s strani dràve zastavljenih regionalnih ciljev. Pri ocenjevanju vpliva dràve je tako treba upo{tevati njeno mo~ v smislu regulacije gospodarskih interesov in njihovega vklju~evanja v temeljne strate{ke cilje, ki jih ima dràva na nacionalni in regionalni ravni. ^e pri tem ocenjujemo slovensko regionalno politiko in njen vpliv na razvoj prostorskih struktur, ne moremo mimo tega, da dràva sicer ima dolo~en vpliv, ki pa ga doslej ni znala v celoti izkoristiti. To je problemati~no z ve~ vidikov. Na eni strani je dràva popu{~ala pred {tevilnimi parcialnimi interesi, s ~imer je zaob{la nekatere cilje, ki si jih je zastavila, na drugi pa prora~unskih sredstev ni usmerjala na na~in, ki bi zagotavljal konvergenco celotnega dràvnega prostora. Tako regionalne razlike kljub ve~- letnim prizadevanjem ostajajo. Na podlagi predstavljenih ugotovitev se lahko posvetimo preverjanju delovnih hipotez: 1. Regionalna politika kot ena izmed glavnih eksplicitno prostorskih politik pomembno vpliva na spremembe v prostorskih strukturah, pri ~emer so vplivi odvisni zlasti od jasnosti zastavljenih ciljev in kakovosti strategije za dosego le-teh. Vsaka politika ima prostorski vpliv. Ta je lahko neposreden in se kaè v raznolikih posegih v prostor (gradnja avtocest, razli~nih institucij) ali posreden, prek sprememb posameznih prostorskih (sub)struktur (na primer izobraèvanje, usposabljanje). Zato zelo tèko izlo~imo pomen posamezne politike, {e posebej, ~e so politike medsebojno usklajene. To velja tudi za regionalno politiko. ^e jo primerjamo z drugimi politikami, so njeni vplivi razmeroma majhni, kar je tudi posledica njenega razmeroma majhnega kosa prora~unske poga~e. Temu primeren je tudi njen vpliv na razvoj prostorskih struktur, ki prihaja do izraza ve~inoma le na lokalni ali regionalni ravni in ju le redko preseè. [e manj{i je njen vpliv, ~e upo- {tevamo vse spremembe, ki se dogajajo v prostorskih strukturah. Tu jo vsekakor preka{ajo {tevilni procesi, ki so posledica globalizacije, gospodarske in politi~ne tranzicije ter naglega gospodarskega razvoja. Tako na spreminjanje prostorskih struktur veliko bolj posegajo gospodarski dejavniki in aglomeracijske tènje, {tevilne vplive pa povzro~a tudi neustreznost nekaterih zakonskih dolo~il, zaradi katerih se v prostoru dogajajo mnoge nezaèlene posledice, na primer pritiski na kmetijska zemlji{~a v ravninskih predelih, zara{~anje zemlji{~ na obmo~jih z oteènimi razmerami za kmetovanje, hitra rast pozidanih zemlji{~, centralizacija. Zaradi teh dejavnikov regionalni politiki v razvoju prostorskih struktur zelo tèko pripi{e-mo pomembnej{o vlogo, ~e pa è, se kot pomemben dejavnik razvoja pojavlja le na lokalni ravni. S tega vidika nekoliko odstopa gradnja poslovnih con, ki je prostorsko bolj potratna, vendar urejanje con lahko uspe le, ~e so tesno povezane z razvojnimi interesi zasebnih podjetij. Zato mora biti za uspeh regionalne politike zagotovljen splet ustreznega na~rtovanja in interesa zasebnega kapitala, s ~imer se lahko doseè pozitivne u~inke javno-zasebnega partnerstva. To je opazno zlasti v razvoju nekaterih manj{ih zaokroè- 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 nih obmo~ij, kakr{no je na primer Poso~je, kjer je regionalna politika s pomo~jo usklajenih in celostno zastavljenih razvojnih ukrepov prispevala k nekaterim strukturnim spremembam obmo~ja. S tem lahko potrdimo drugi del hipoteze, v kateri domnevamo, da so vplivi regionalne politike odvisni od jasnosti zastavljenih ciljev in kakovosti strategije za dosego le-teh. To potrjujejo tudi vplivi, ki jih zaznamo pri nekaterih projektih s podro~ja turizma. Pri teh je regionalna politika sledila Strategiji slovenskega turizma, pri ~emer je za posamezne projekte zagotovila sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov. Zato so bili projekti obsènej{i in so tako pripomogli k ve~jim prostorskim u~inkom (primer gradnje apartmajskega naselja, ki vklju~uje elemente podpiranja zdravili{kega turizma, kar je prav tako ena od prednostnih nalog Strategije, ter gradnjo turisti~ne infrastrukture, ki izhaja iz Enotnega programskega dokumenta). Sicer je imela ve~ina projektov zelo nejasne cilje. Ti tudi niso obsegali vseh treh ravni, to je operativnih, specifi~nih in splo{nih ciljev, kar je poleg pi~lih finan~nih sredstev, namenjenih izvajanju teh projektov, pripomoglo k njihovi slab{i uspe{nosti. Krivdo za manj{e uspehe regionalne politike lahko pripi{emo tudi temu, da se pripravljeni regionalni razvojni programi niso izvedli v celoti, zato niso mogli dose~i zastavljenih ciljev, prav tako pa niso bile ustvarjene razmere za nastanek sinergijskih razvojnih u~inkov. Neustrezno je bilo tudi opredeljevanje ciljev, saj so bili ti glede na razpolòljiva sredstva pre{iroko zastavljeni in je bilo pravzaprav utopi~no pri~akovati, da bodo na koncu programskega obdobja uresni~eni. Kakovosti strategij za dosego ciljev nismo podrobneje preu~ili, ker se regionalni razvojni programi niso izvajali v celoti, zato nanje tudi ni bilo smiselno navezovati posameznih, iz konteksta iztrganih projektov. 2. Jakost vplivov raste s koli~ino porabljenega denarja in usklajenostjo ciljev regionalne politike s cilji ostalih politik na preu~evanem obmo~ju. Kot smo è omenili, v zapletenih prostorskih sistemih obstaja veliko {tevilo medsebojno povezanih sou~inkovanj, kjer lahko è majhen poseg sproì obsène spremembe, na drugi strani pa lahko celo obsèna vlaganja razmere le malo spremenijo. Zaradi tega ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ~im ve~jih prostorskih u~inkov usklajenost izvedenih aktivnosti s prostorsko strukturo in potrebami obmo~- ja, obenem pa morajo biti v razvojna prizadevanja vklju~eni vsi pomembni akterji, s ~imer se na podlagi skupnih prizadevanj krepi èlene vplive. Vendar je pri tem pomembna tudi koli~ina vloènih finan~nih sredstev. To se kaè tako pri projektih, ki smo jih preu~evali v tej raziskavi, kot tudi v {tevilnih drugih primerih, na primer povezanosti investicij in aglomeracijskih teènj, vlaganju v inovativnost. Za uspeh posameznih projektov je potrebna tudi usklajenost ciljev razli~nih politik. Tako je na primer uspeh {e tako kakovostnega programa s podro~ja opremljanja poslovnih con lahko le majhen, ~e te niso povezane z ustrezno cestno povezavo, pa tudi usposabljanje prebivalcev je brez ve~jega pomena, ~e niso zagotovljena ustrezna delovna mesta. Na velik pomen usklajenosti ciljev kaèjo è omenjeni cilji s podro~ja turizma, pa tudi razmere na podro~ju prenosa nepotrebnega dràvnega premoènja na ob~ine. Kjer je bil prenos zemlji{~ hiter, se je to vselej poznalo tudi pri kakovosti in hitrosti izvajanja posameznih projektov. ^e prenos zemlji{~ ni potekal gladko, je pri izvajanju projektov prihajalo do {tevilnih zamud, s ~imer so se pove~ali stro{ki, porabljeni ~as in vloèna energija. Velike teàve je povzro~ala tudi neusklajenost med regionalnimi razvojnimi plani in prostorskimi plani. Kot primer lahko navedemo na~rtovano obvoznico, ki naj bi jo zgradili ob gradnji hidroelektrarne Bo{tanj. ^eprav je sploh niso realizirali, je predvidena raba zemlji{~ ovirala na~rtovanje Obrtne cone v Bo{tanju, saj je je del ravno tam, kjer naj bi tekla nikoli zgrajena obvoznica. Pogosti so tudi primeri, ko regionalna politika pomaga pri re{evanju nalog, ki jih ob~inam nalaga-jo druge politike. Taka primera sta gradnja ~istilnih naprav in centrov za lo~eno zbiranje odpadkov. Njihovo vzpostavitev zahtevajo predpisi, ki spadajo pod okrilje Ministrstva za okolje in prostor, vendar dràva ne zagotavlja finan~nih virov za izvedbo. Zato morajo zagotoviti denar ob~ine, ki se za ta namen pogosto oprejo na programska izhodi{~a in vire regionalne politike. To je v posameznih primerih zaèleno, saj lahko pride do prepleta interesov, vendar le, ~e se s tem dosega tudi cilje regionalne politike. Precej bolj pogosto se dogaja, da morajo ob~ine zaradi izpolnjevanja zahtev razli~nih ministrstev preusmer-jati sredstva, ki so sicer namenjena lokalnim razvojnim projektom. 181 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Tudi usklajenost ciljev izbranih projektov s cilji sektorskih politik je razmeroma slaba, saj sektorske politike vse preve~krat le grobo za~rtajo smeri razvoja, manjkrat pa dolo~ijo cilje po posameznih obmo~- jih. To se je pokazalo tudi v primerjavi ocen usklajenosti ciljev in jakosti projektov, kjer smo ugotovili, da projekti le redko dosegajo vidnej{e uspehe, ~e nimajo usklajenih ciljev. [e bolj kot od usklajenosti ciljev je jakost vplivov odvisna od vloènega denarja, saj vi{ina sredstev, ki so jo imeli na razpolago projekti z veliko jakostjo vplivov, mo~no presega vi{ino razpolòljivih sredstev projektov s srednjo ali majhno jakostjo vplivov. Na pomen usklajevanja ciljev med posameznimi politikami kaèjo tudi izsledki, do katerih smo pri{- li ob preu~evanju posrednih regionalnih spodbud. Te so prepogosto razdeljene po sektorskem klju~u, s ~imer se zmanj{ujejo u~inki regionalne politike. Neumestno je namre~ pri~akovati, da se bodo regionalne razlike zmanj{ale, ~e se s pomo~jo regionalnih spodbud krepi obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi, s sektorskimi spodbudami pa ve~inoma dejavnosti v bolj razvitih sredi{~ih. Navedeno postavljeno hipotezo potrjuje, obenem pa pove~uje na{a pri~akovanja, saj se bo s sredstvi evropskih strukturnih skladov precej pove~al obseg spodbud, ki naj bi bile usmerjene v ve~je, dobro usklajene projekte. K izvajanju projektov, pomembnih za regionalni razvoj, bi bilo treba pritegniti tudi zasebni kapital, saj bi s tem pove~ali uspe{nost regionalne politike, prav tako pa bi bil zasebni kapital jamstvo za dolgoro~ni razvoj spodbujanega obmo~ja. 3. Zaradi specifi~nih zna~ilnosti posameznih problemskih obmo~ij imajo instrumenti regionalne politike na njih razli~en uspeh. V izhodi{~ih raziskave smo domnevali, da so vplivi regionalne politike na razli~nih obmo~jih razli~- ni. To smo utemeljevali s tem, da ima vsako obmo~je svojski splet prostorskih struktur, zato tudi projekti, ki posegajo v te strukture, ne morejo dati enakih rezultatov. Kot primer lahko navedemo gradnjo vodovoda v gosteje in redkeje naseljenih predelih (razlika v {tevilu priklju~kov) ali na obmo~jih z mehko oziroma trdo podlago (razlika v ceni gradnje). Dodaten dejavnik, ki vpliva na uspe{nost izvedenih projektov je okoli{~ina, kako je struktura ali posamezen strukturni element vpet v razli~ne tokove. Tako gradnja dolo~enega infrastrukturnega objekta ni odvisna od mednarodnih gospodarskih tokov ali razmer na nacionalnem trgu dela, medtem ko moramo pri ume{~anju poslovnih con upo{tevati oba omenjena dejavnika, saj mo~no vplivata na morebitni uspeh ali neuspeh izvajanih aktivnosti. Razlike torej zagotovo obstajajo, vendar je nanje tèko pokazati, saj se na podro~ju regionalne politike izvajajo zelo razli~ni projekti, ki med seboj niso primerljivi. Poleg tega se razlike ne kaèjo toliko v implementaciji dolo~enega projekta, ampak se odraàjo v njegovih poznej{ih vplivih. To lahko najlà- je ilustriramo na primeru projektov s podro~ja komunalnega urejanja poslovnih con, ki edini dovoljujejo tovrstne primerjave. Opazen je namre~ veliko ve~ji interes za poslovne cone v bliìni urbanih sredi{~ ali bolj{ih prometnih povezav kot za cone v odro~nih predelih. To se kaè tako v hitrej{i prodaji komunalno opremljenih zemlji{~ v bolj privla~nih poslovnih conah, kot tudi v doseènih cenah ob prodaji opremljenih zemlji{~. Razli~en uspeh se opazi tudi v razli~ni dinamiki novozgrajenih stavb, {tevilu podjetij, ki so se v cono priselila, in {tevilu ustvarjenih delovnih mest. Vendar moramo ob tem poudariti, da uspeh projekta ni odvisen od stopnje razvitosti posameznega obmo~ja, temve~ od specifi~nih razmer, v katerih se projekt izvaja. Tako imajo lahko neprimerno izbrani projekti na najbolj perspektivnih obmo~jih le majhen vpliv, nasprotno pa lahko ustrezno izbrani projekti veliko prispevajo k razvoju manj razvitih obmo~ij. ^e analize na podlagi obravnavanih primerov zaradi neprimerljivosti projektov in pomanjkanja podatkov {e vedno zbujajo dvome v pravilnost postavljene hipoteze, nam jo nedvoumno potrdijo rezultati, do katerih smo pri{li s pomo~jo vzor~nega modela. Z njegovo pomo~jo smo razkrili, da ~etudi bi na vsakem obmo~ju izvedli enak projekt, ta ne bi imel nikjer povsem enakih vplivov na okolico. Z zaple-tenostjo in prepletenostjo posameznih prostorskih struktur se vplivi {e dodatno diferencirajo, zato je treba pri napovedovanju u~inkov posameznega projekta upo{tevati ~im {ir{i nabor razpolòljivih podatkov. 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Omenjena spoznanja potrjujejo tudi zadnjo hipotezo: 4. Za u~inkovitost in uspe{nost ukrepov s podro~ja regionalnega razvoja oziroma regionalne politike je nujno treba upo{tevati razvojne zna~ilnosti prostorskih struktur. To utemeljujemo s tem, da je v vsaki prostorski strukturi vrsta dejavnikov in funkcij, ki se na drà- ljaje razli~no odzivajo. Zato je treba dejavnike in funkcije poznati in uporabljati tak{ne vzvode, ki lahko kar najbolj prispevajo k doseganju zastavljenih ciljev. S tem struktura nekega obmo~ja v veliki meri dolo- ~a uspeh projektov, pa tudi njihov nabor. Iz rezultatov uporabljenega modela lahko povzamemo, da je za posamezno obmo~je zelo pomembno, kje se bo projekt izvajal, pa tudi to, kateri panogi pripada, oziroma na splo{no, kak{en projekt sploh je. Tako so projekti s podro~ja gradnje inovativnih sredi{~, ki v zadnjem obdobju predstavljajo enega od pomembnej{ih ukrepov regionalne politike, povsem zgre{eni, ~e tak{no sredi{~e umestimo na obmo~je z ostarelim prebivalstvom ali premajhno zalogo intelektualnega kapitala. Prav tako je na tovrstnih obmo~jih nesmiselno izvajati obsène izobraèvalne projekte, ~e obenem ni zagotovljenih ustreznih delovnih mest. Zato je treba vedno dobro razmisliti, kak{ne vrste projektov posameznim obmo~jem ustrezajo, saj se lahko s tem izognemo morebitni zgre{eni investiciji, kakr{na je bila na primer Art center v Prosenjakovcih. Pri ugotavljanju primernosti projektov je treba izhajati iz povezanosti strukture in funkcij obmo~ja, ki se na primeru prostorskih struktur kaè v {tevilnih pokrajinskih sistemih, kjer sta videz in funkcija pokrajine tesno povezana (kmetijska pokrajina, urbana obmo~ja, zara{~anje kulturne pokrajine na obmo~jih odseljevanja …). Zato uspe{nih primerov ni primerno neposredno prena{ati na druga obmo~ja, saj uspeh v enem primeru {e ne zagotavlja podobnih u~inkov v druga~nem okolju. Primernost ukrepov se spreminja tudi s ~asom, saj se neprestano spreminjajo globalni, nacionalni, regionalni in lokalni okviri, ki na izvajanje posamezne aktivnosti vplivajo vsak na svoj na~in. Vendar je treba biti pozoren, da se pri iskanju re{itev za dolo~eno obmo~je ne naslonimo le na njegove zmònosti, ampak moramo izpostaviti njegove potrebe, saj bi sicer tudi regionalna politika postala del inertnega sistema. V posameznih tipih prostorskih (sub)struktur prihaja z razvojem do nenehnih sprememb. V ve~ini primerov se zmanj{ujejo naravne (sub)strukture, nara{~a pa vloga grajenih in prikritih (sub)struktur. To z vidika gospodarske rasti ni sporno, saj se s spremembami posameznih delov prostorskih struktur pove- ~uje konkuren~nost, problemati~no pa je z vidika preudarne rabe prostora, saj se s tem zmanj{uje vrednost naravnega kapitala, pove~a mònost {kodljivih vplivov na okolje in zmanj{ajo mònosti zagotavljanja trajnostnega razvoja. Zato si je treba ob èlji po gospodarskem razvoju prizadevati tudi za dosego ciljev s podro~ja varovanja narave in zagotavljanja ustrezne socialne za{~ite prebivalstva. Ugotovitve raziskave opozarjajo tudi na to, da ima v razvoju zelo pomembno vlogo prostor. Tega pojmujemo kot splet naravnih in drùbenih elementov ter z njimi povezanih procesov, razmerij in lastnosti, zna~ilnih za dolo~en del zemeljskega povr{ja. Predstavlja funkcijsko obmo~je, ki deluje kot zaokroè- na celota in v katerem se prepletajo {tevilni procesi, ki prostor oblikujejo in preoblikujejo. S preoblikovanjem prostora se spreminjajo tudi procesi, zato je prostor ìv organizem. Ker ga sestavlja veliko {tevilo medsebojno povezanih ~lenov, lahko govorimo o prostoru kot strukturi, ki opredeljuje na~in povezanosti posameznih substruktur ali odnosov med ~leni. Zato moramo, ~e èlimo spoznati zna~ilnosti prostora, preu~iti njegove sestavne dele ter njihovo povezanost. S tega zornega kota lahko geografijo opredelimo kot vedo, ki preu~uje prostorske strukture, saj prav te en prostor lo~ijo od drugega. Tako so prostorske strukture splet razli~nih naravnih in drùbenih dejavnikov, ki je zaznamovan s specifi~nimi odnosi med ~leni, ki ga sestavljajo, in procesi, ki ta razmerja neprestano preoblikujejo, pri ~emer nastajajo nova ravnotèja in novi odnosi. Zaradi tega mora geografija preu~evati celotni sklop prostorskih struktur, saj lahko le tako zazna vse dejavnike, ki na prostor vplivajo in ga nenehno preoblikujejo. Vlogo prostora vse bolj poudarjajo tudi druge vede, ki so za~ele v svoje raziskave vklju~evati razli~ne prostorske koncepte, saj brez njih {tevilnih pojavov ne zmorejo razloìti. [e ve~, ne upo{tevajo le izbranih prostorskih ~lenov, temve~ prostor kot celoto. To je razvidno tudi v razpravah o gospodarski rasti, kjer je stroka pre{la s prostora, ki je zgolj mesto izvajanja funkcij, na prostor, ki predstavlja pomembno gibalo razvoja, saj so za razvoj klju~ni {tevilni dejavniki, ki so v prostoru razli~no razporejeni. 183 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Z novimi znanstvenimi spoznanji se dopolnjuje tudi regionalna politika, ki je razvojna prizadevanja s spodbujanja trdih dejavnikov razvoja preusmerila na mehke razvojne dejavnike, med katere uvr{~a-mo na primer mreènje, drùbeni in ~love{ki kapital, inovacije. Vendar so novi koncepti bolj primerni za razvita obmo~ja, kjer ve~ajo dohodek in produktivnost, manj pa za obmo~ja, ki regionalno pomo~ dejansko potrebujejo, saj ne re{ujejo klju~nih razvojnih vpra{anj, kot so zaposlovanje tèko zaposljivih, staranje prebivalstva in neustrezna gospodarska struktura. Zato mora regionalna politika {e vedno razmeroma pogosto posegati po klasi~nih ukrepih, kot so zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti in ustvarjanje razmer za privabljanje in naseljevanje gospodarskih subjektov. Temu smo pri~a tudi v Sloveniji, saj je regionalna politika, ki temelji na na~elih endogenega regionalnega razvoja, {e vedno zelo pogosto usmerjena k spodbujanju infrastrukturnih projektov. ^e je pred desetletji prevladovala gradnja cest in vodovodnega omrèja, je v zadnjih nekaj letih v ospredju gradnja poslovnih con in turisti~ne infrastrukture, s ~imer se èli ustvariti razmere za uspe{en gospodarski razvoj. To je verjetno posledica spoznanja, da razvoja dolo~enega obmo~ja ni mogo~e spodbuditi le z zagotovitvijo temeljnih ìvljenjskih dobrin, kot so vodovod, ceste, telefon, ampak je treba poskrbeti za gospodarstvo, ki bo zagotavljalo dovolj delovnih mest in ustvarjalo endogene vire za prihodnji razvoj. Slovenska regionalna politika se je vseskozi prilagajala nastalim spremembam, s ~imer je èlela ustrezno odgovarjati na vedno nove izzive ~asa. Glede na to, da so manj razvita obmo~ja vseskozi ista in se razlike med njimi ter razvojnimi sredi{~i le {e pove~ujejo, lahko ocenimo, da pri svojem poslans-tvu ni bila pretirano uspe{na. To je v veliki meri posledica preskromno odmerjenih sredstev, ve~krat pa je bil zgre{en tudi razvojni pristop, saj se je preve~krat blaìlo posledice regionalnih razlik, ne pa odprav-ljalo njihovih vzrokov. Tega se mora zavedati tudi slovenska politika, ki mora, v èlji po zagotovitvi u~inkovito delujo~ega dràvnega sistema, pose~i po korenitih spremembah. Na podro~ju regionalne politike se odpirata dve mòni poti. Prva bi zahtevala temeljito prenovo zdaj{- njega sistema, s ~emer bi dosegli ustreznej{o razporeditev in ve~jo usklajenost razvojnih spodbud, druga pa bi se usmerila v krepitev policentri~nega sistema mest ter v zagotavljanje minimalne opremljenosti in oskrbe celotnega dràvnega ozemlja. Pri izboru prve razli~ice bi izkoristili prednosti, ki jih je prinesla nova institucionalna ureditev spodbujanja regionalnega razvoja. Ta se kaè v novih razvojnih impulzih posameznih regij, saj je nekaterim regionalnim razvojnim agencijam uspelo povezati klju~ne razvojne akterje regije. Z njihovim sodelovanjem bi se poìvila gospodarska dinamika, rasli pa bi tudi drùbeni potenciali, h katerim lahko prispevajo pozitivni imid` regije, regionalna identiteta, ustvarjanje medosebnih in poslovnih mrè, krepitev inovativnosti, dvig ~love{kega in drùbenega kapitala ipd. Vendar pa dejavnej{a vloga regionalnih akterjev ne bi bila dovolj, ampak bi jo bilo treba podkrepiti z ve~jimi finan~nimi spodbudami ter celostno zasnovanimi regionalnimi razvojnimi programi. Po na{i oceni bi moralo biti za regionalni razvoj namenjenih ve~ prora~unskih sredstev, ki bi se dodeljevala posameznim problemskim obmo~jem po sistemu, kakr{en je bil vzpostavljen pri spodbujanju razvoja v Poso~ju in Zasavju. V ta namen bi bilo treba pripraviti prilagojene razvojne programe, ki bi na regionalni ravni vsebovali le bistvene prednostne naloge, bolj natan~no opredeljevanje ciljev pa bi bilo prepu{~eno obmo~nim razvojnim programom. S tem bi se omogo~il nastanek manj{ih razvojnih obmo~ij z jasno izoblikovanimi cilji razvoja, ki bi izhajali iz dejanskih potreb in strukturnih zna~ilnosti obmo~ja. To bi odpravilo nekatere teàve, ki so se zaradi velikih razvojnih razlik znotraj posameznih regij pojavljale ob pripravi dozdaj{njih regionalnih razvojnih programov. V tem primeru bi moralo biti è v naprej znano, koliko sredstev bi posamezno razvojno obmo~je dobilo, kar bi prispevalo k ustrezneje zastavljenim ciljem in posledi~no k povezanosti ukrepov, s katerimi bi te cilje dosegli. To bi zmanj{alo zagate, ki smo jim bili pri~a doslej. Razvojni programi namre~ niso bili financirani v celoti, kar je onemogo~alo nastanek sinergijskih u~inkov. Na drugi strani so ob~ine za sredstva kandidirale na razpisih, za kar so morale imeti pripravljeno projektno dokumentacijo, med drugim tudi potrebna gradbena dovoljenja. ^e ob~ina na nate~aju ni bila uspe{na, se je lahko zgodilo, da projektov zaradi pomanjkanja lastnih sredstev ni mogla izpeljati, kar je vodilo v zastaranje projektne dokumentacije (veljavnost gradbenega dovoljenja je tri leta). Stanje so dodatno zaostrovali kratki roki, v katerih je ob~ina morala pripraviti projekte, s katerimi je kandidirala 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 na razpisu. To zahteva pripravo projektov na zalogo, ~esar pa si majhne ob~ine ne morejo privo{~iti, {e zlasti ne, ~e so bili njihovi predlogi projektov v preteklosti è zavrnjeni. Ob jasno dolo~eni koli~ini sredstev, ki naj bi jih posamezno obmo~je prejelo, bi se ta lahko razdelilo na podlagi vnaprej{njega izbora projektov, nakar bi se pripravilo vse potrebno, da bi se investicijo tudi dejansko izvedlo. S predlaganim na~inom bi se odpravile mnoge dozdaj{nje teàve, bolj pa bi bile upo{tevale tudi prostorske strukture posameznih obmo~ij. Zavedamo se, da bi to povzro~ilo tudi nekatere nev{e~nosti, na primer pripravo novih obmo~nih programov in ve~ potrebnega usklajevanja, vendar bi se celotni sistem dodeljevanja pomo~i mo~no decentraliziral, s ~imer bi se lahko izvedla racionalizacija vladne slùbe, pristojne za regionalni razvoj. Druga razli~ica bi sledila obstoje~im razvojnim tokovom (koncentraciji gospodarske mo~i v pomembnej{ih sredi{~ih) in le-te dodatno krepila, od ~esar se pri~akuje pozitivne u~inke prelivanja. Da ti res obstajajo, je mogo~e trditi na primeru Ljubljane, kjer se pozitivni kazalniki, ki jih izkazuje mo~no sredi{- ~e, po~asi {irijo navzven. Pozitivne u~inke je zaznati v ve~jem delu gravitacijskega obmo~ja slovenskega glavnega mesta, kar je plod mo~ne dnevne mobilnosti, suburbanizacije, pa tudi porasta delovnih mest na {ir{em mestnem obmo~ju. Tak{en model razvoja se sklada s cilji policentri~nega razvoja mestnih sredi{~, s katerim bi se prepre~evalo nadaljnjo centralizacijo ter izbolj{evalo opremljenost in krepilo konkuren~no sposobnost izbranih sredi{~. Ponuja se mònost navezave na Lizbonsko strategijo, ve~jo vlogo pa bi dobili tisti koncepti regionalnega razvoja, ki temeljijo na koncentraciji, mrènemu povezovanju, drùbenem in ~love{kem kapitalu ter inovativnosti kot temeljnih dejavnikov konkuren~nosti in uspe{ne regionalne rasti. Vsaj kratkoro~no bi tovrstni razvojni model {e bolj izpostavil dozdaj{nja manj razvita obmo~ja. Zato bi bilo treba opredeliti minimalno stopnjo opremljenosti, za katero bi skrbela dràva, dolo~iti pa bi bilo treba tudi obmo~ja, ki jih ne bi bilo ve~ smiselno spodbujati. Navedeni model je vsaj deloma primerljiv s spoznanji Sapirjeve skupine, ki je pripravila predlog reform za Evropsko unijo. Izhajala je iz potrebnega dviga konkuren~nosti, kar bi se lahko doseglo ob prerazporeditvi sredstev za kmetijsko in regionalno politiko v projekte, ki bi pove~ali inovativnost in vodili v drùbo znanja. Predlog, ki je sproìl veliko polemik, opozarja na mnoga strukturna neskladja, s katerimi se bo morala Evropska unija soo~iti tudi za ceno kr~enja kmetijskih in regionalnih spodbud. Predvideva iz~r-pavajo~e lovljenje razvitosti Zdruènih dràv Amerike in Japonske, ki uspehe ànjeta na ra~un nìjega socialnega varstva, iz~rpavanja okoljskih potencialov in o~itno tudi za ceno demokrati~nih vrednot. Zato mora Evropska unija vzpostaviti lasten model razvoja, ki naj bi temeljil na uravnoteènem in okolju prilagojenem razvoju, s ~imer bi bila lahko zgled tudi drugim dràvam. Kljub pomislekom, ki izhajajo iz kritik Sapirjevega poro~ila, bi v Sloveniji lahko sprejeli drugi razvojni model, saj je za regionalni razvoj namenjenih razmeroma malo sredstev, neuspe{no pa je bilo tudi zmanj{evanje regionalnih razlik po sedanjem sistemu. ^eprav je izhodi{~e regionalne politike zagotoviti skladen regionalni razvoj, njen temeljni impera-tiv ne sme biti izena~evanje razvoja ({e manj razvojnih dosèkov) v bolj in manj razvitih regijah v dràvi, ampak mora stremeti k razvojni uspe{nosti v naj{ir{em pomenu in primerljivosti z najuspe{nej{imi evropskimi regijami. S tega vidika je treba zagotoviti ~im bolj{e mònosti panogam, ki so è v svetovnem vrhu, ob tem pa si prizadevati dvigniti konkuren~nost drugih perspektivnih panog. Zagotoviti je treba ugodne razmere za izobraèvanje in vzpostaviti ustrezne razvojne institucije, ki bodo zagotavljale preboj gospodarstva v svetovnem merilu. Zato èlja posameznih regij ne sme biti zgolj lovljenje splo{nih teènj in hitro prilagajanje spremembam na trgu, temve~ razvoj do tak{ne mere, ki povzro~a spremembe na trgu in postavlja razvojne izzive drugim regijam. To lahko doseè le z visoko kvalifikacijsko strukturo in vrhunskimi raziskovalnimi organizacijami, sposobnimi kosanja z elitno svetovno konkurenco. Moèn je seveda tudi preplet obeh razli~ic, pri ~emer bi prvenstveno krepili pomembnej{a sredi{- ~a, v najslab{e razvitih predelih pa izvajali njim prilagojene programe, s katerimi bi sku{ali kar najbolj izkoristiti posebnosti obmo~ij in jih navezati na blìnja sredi{~a, s tem pa tudi na razvojne tokove, ki v teh sredi{~ih potekajo. 185 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Ne glede na to, kak{no pot bo ubrala slovenska politika, je nujno, da ~im bolj upo{teva prostorske strukture in da skladno z njimi i{~e najbolj{e mòne re{itve. Pritegniti mora tudi ~im {ir{i krog razvojnih akterjev, saj bo le z usklajenostjo ravnanj lahko dosegla svoje cilje. Precej pozornosti bo morala nameniti spremljanju in vrednotenju u~inkov projektov. Ta segment je bil doslej premalo izpostavljen, tako da Sloveniji {e ni uspelo izoblikovati ustreznih priporo~il, {e manj pa regionalno politiko dejavno usmerjati. 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 10 SEZNAM VIROV IN LITERATURE A Glossary of Terms for the Voluntary Sector. Community Services Council Newfoundland and Labra-dor. Medmrèje: http://envision.ca/templates/profile.asp (23. 11. 2005). Acs, J. Z., Audretsch, B. D. 1990: Innovation and Small Firms. Cambridge, London, 212 str. Agenda 21. United Nations. Rio de Janeiro, 1992, 351 str. AJPES 2005. Podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, oktober 2005. Elektronski vir. Armstrong, H., De Kervenoael, R. 2000: An Economic Perspective on the Assignment of Policy Powers: The Case of Tourism Policy. Regional & Federal Studies 10-2, str. 78–106. Armstrong, H., Taylor, J. 2000: Regional Economics and Policy. Oxford, 337 str. Arnkil, R., Spanga, T. 2003: Evaluation, Dialogue and Learning in Multi-stakeholder Settings. »Challenges for Evaluation in an Enlarged Europe«. Budapest. Medmrèje: http://europa.eu.int (12. 5. 2005). ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje. Medmrèje: http://www.arso.gov.si/ (20. 1.–25. 4. 2006). Arter, D. 2001: Regionalization in the European Peripheries: The Cases of Horthern Norway and Fin-nish Lapland. Regional & Federal Studies 11-2, str. 94–114. Asamer-Handler, M., Reiner, K. 2000: Regionalentwicklung und Regionalberatung: Vom regionalpo-litischen Experiment zum erfolgreichen Entwicklungskonzept. Zukunft mit Aussicht. Beiträge zur Agrar-, Regional-, Umwelt- und Sozialforschung im ländlichen Raum. Forschungsbericht 45. Wien, str. 197–208. Audretsch, D. B. 2003: Globalization, Innovation and the Strategic Management of Places. Innovation Clusters and Interregional Competition. Berlin, str. 11–27. Banka Slovenije. Medmrèje: http://www.bsi.si/ (20. 11. 2005). Bassi, L. 1997: Harnessing the Power of Intellectual Capital. Glossary. American Society for Training & Development. Medmrèje: http://www.astd.org/astd/Resources/performance_improvement_community/ Glossary.htm (24. 11. 2005). Becker, C. 1995: Nachhaltige Regionalentwicklung mit Tourismus: ein Strategierahmen. Ansätze für eine nachhaltige Regionalentwicklung mit Tourismus. Berlin. Becker, C., Ekert, S. 2004: Wissenschaftliche Begleitung des GA-Förderangebots Regionalmanagement. Berlin, 94 str. Medmrèje: http://www.eipos.de/eipos/pages/masterstudien/regionalmanag/ Abschlussbericht_Regionalmanagement.pdf (1. 8. 2005). Bergmann, S. 2003: Industridistrikte in der Provinz Pordenone – Netzwerkbildung von KMUs im perip-heren Grenzraum. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 222. Bayreuth, 150 str. Beutel, J. 2003: Suplly and use tables – A new data base for impact analysis of the Structural Fund. »Challenges for Evaluation in an Enlarged Europe«. Budapest. Medmrèje: http://europa.eu.int (12. 5. 2005). Bogunovi}, A. 1991: Regionalna ekonomika. Zagreb, 234 str. Bökemann, D. 1982: Theorie der Raumplanung: Regionalwissenschaftliche Grundlagen für die Stadt-, Regional- und Landesplanung. München, Wien, 477 str. Boschma, R., Schobben, R. 2000. Introduction. Regional & Federal Studies 10-2, str. 1–9. Braudel, F. 1988: Strukture vsakdanjega ìvljenja: mogo~e in nemogo~e: Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.–XVIII. stoletje II. Ljubljana, 409 str. Bröcker, J., Dohse, D., Soltwedel, R. 2003: Clusters and Competition as Engines of Innovation – An introduction. Innovation Clusters and Interregional Competition. Berlin, str. 1–8. Burkhardt, T., Lohman, K., Marowsky, G., Thome, C. 2003: Beteiligungskapital bei Aus- und Neugründungen von High-Tech-Unternehmen aus Forschungsinstituten: Erfahrungen im Bereich Lasertechnik im Raum Göttingen. Wirkungen des regionalen Kontexts auf Unternehmensgründungen. Lohmar–Köln, str. 213–241. 187 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Chancen und Möglichkeiten eines kreativen Milieus für die Stadt- und Regionalentwicklung. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 165. Bayreuth, 1996, 188 str. Christiansen, T., Jørgensen, K. E. 2000: Transnational Governance »Above« and »Below« the State: The Changing Nature of Borders in the New Europe. Regional & Federal studies 10-2, str. 62–77. Coplák, J. 2002: The Empowerment of Regions by New Knowledge – intensive Planning and Development Tools. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 89–96. Cramer von Laue, O. 1997: Regionalentwicklung in Biosphärenreservat Rhön im Spannungsfeld zwischen Bevölkerung und Experten. Frankfurter geographische Hefte 62. Frankfurt am Main, str. 7–135. ^erne, A. 2004: Regionalne razsènosti razvoja – teze za razpravo. Zbornik VI. slovenskih regionalnih dnevov. Ljubljana, str. 29–33. ^erne, A. 2005: Pandorina skrinjica – geografski pogledi na prostorske analize v planiranju. Dela 23. Ljubljana, 286 str. ^okert, A., 1999: Evropska unija in regionalizacija. Pokrajine v Sloveniji. Ljubljana, str. 15–17. Damijan, P. J. 1999: So ekonomske cone lahko u~inkovit instrument spodbujanja regionalnega razvoja v Sloveniji? IB revija 33, 2–3. Ljubljana, str. 105–116. De la Fuente, A., Doménech, R. 2002: Human capital in growth regressions: how much difference does data quality make? An update and further results. Medmrèje: http://iei.uv.es/∼rdomenec/human/ humanv.pdf (3. 4. 2005). Deardorff's Glossary of International Economics. Medmrèje: www-personal.umich.edu/∼alandear/ glossary/e.html (11. 11. 2005). Delovne migracije v Sloveniji 31. 12. 1999. Rezultati raziskovanj 748. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2000, 90 str. Denzler, S. 1995: Ansätze von Schweizer Reiseveranstaltern für eine umvelt-verträgliche Tourismus in die Dritte Welt – eine Beitragung zur Umsetzung der Konzeption einer nachhaltigen Entwicklung. Ansätze für eine nachhaltige Regionalentwicklung mit Tourismus. Berlin. Dierke-Wörterbuch Allgemeine Geographie, 12. izdaja. Braunschweig, München, 2001, 1037 str. Diez, M. A. 2001: New Approaches to Evaluating Regional Policy: The Potential of a Theory-Based Approach. Medmrèje: http://www.greenleaf-publishing.com/gmi/gmi36.htm (19. 2. 2005). Diez, M. A. 2002: Current Approaches Used in the Evaluation of Regional Policies: A Critical Review. EASY-ECO EvAluation of Sustainability EuroCOnference, May 23–25, 2002 Vienna. Medmrèje: http://www.sustainability.at/easy2002/easy_eco1/pdf/diez.pdf (19. 2. 2005). Dokument identifikacije investicijskega projekta: Rekonstrukcija lokalne ceste Grosuplje – Sp. Slivnica. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d. o. o. Grosuplje, 2004, 14 str. Drozg, V., Premzl, V. 1999: Instrumenti regionalne politike v Sloveniji. IB revija 33, 2–3. Ljubljana, str. 76–83. Dràvni razvojni program 2001–2006. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Ljubljana, 2001, 248 str. Economic analysis handbook, 2nd edition. 1997. Medmrèje: http://www.nps.navy.mil/drmi/definition.htm (21. 10. 2005). Ekins, P., Medhurst, J. 2003: Evaluating the Contribution of the European Structural Funds to Sustainable Development: Methodology, Indicators and Results. Challenges for Evaluation in an Enlarged Europe. Budapest. Medmrèje: http://europa.eu.int (12. 5. 2005). Elhorst, P., Oosterhaven, J., Sijtsma, F., Stelder, D. 1999: Welfare Effects of Spatial Deconcentration: a Scenario for the Nederlands. Tijdschrift voor Economische en Sociale Geografie 90-1, str. 17–31. Elsasser, H., Wachter, D., Denzler, S., Frösch, R., Abegg, B. 1995: Nachhaltigkeit im Tourismus. Ansätze für eine nachhaltige Regionalentwicklung mit Tourismus. Berlin. Enotni programski dokument 2004–2006. Vlada republike Slovenije. Ljubljana, 2003, 282 str. Ergonomic methods and tools. Medmrèje: http://www.ul.ei/ïnfopolis/methods/index.html (29. 11. 2007). Evaluation design and management. Evaluating socio-economic programmes: Volume 1. Luxembourg, 1999, 225 str. 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Ex Ante Evaluation and Indicators for INTERREG (Strand A and B). The New Programming period 2000–2006: methodological working papers. Working Paper 7. Brussels, 2000. Medmrèje: http:// www.europa.eu.int (12. 7. 2003). Friedmann, J. 1965. Regional Planning as a Field of Study. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 59–72. Friedmann, J., Alonso, W. 1965: Introduction. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 1–13. Fromhold-Eisbith, M. 1995: Das »creative Milieu« als Motor regionalwirtschaftlicher Entwicklung: Forsc-hungstrends und Erfassungsmöglichkeiten. Geographische Zeitschrift 1, str. 30–47. Fromhold-Eisbith, M. 1999: Das »kreative Milieu« – nur theoretisches Konzept oder Instrument der Regionalentwicklung? Raumordnung und Raumforschung 57, 2–3, str. 168–175. Fromhold-Eisbith, M. 2004: Innovative Milieu and Social Capital – Complementary or Redundant Concepts of Collaboration-based Regional Development? European Planning Studies 12-6, str. 747–765. Gaj{ek, M. 1992: Analiza posameznih regionalizacij v Sloveniji. Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije: analiza stanja in predlogi za spremembe – 2. faza. Elaborat. Urbanisti~ni in{titut RS in In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana, str. 217–278. Gerhardter, G., Gruber, M. 2001: Regionalförderung als Lernprozess: Evaluierung der Förderungen des Bundeskanzleramtes für eigenständige Regionalentwicklung. Schriften zur Regionalpolitik und Raumordnung 32. Wien, 148 str. Glossary of 300 concepts and technical terms. Volume 6. Evaluating socio-economic programmes. Luxembourg, 1999. Glossary of Geography. Medmrèje: http://www.geographic.org/glossary.html (28. 11. 2005). Glossary of Key Performance Management Terms. Medmrèje: http://www.balancedscorecard.biz/ Glossary.html (24. 11. 2005). Gosar, L. 1995: Sintezno dopolnilo k nalogi regionalni in urbani sistemi Slovenije. Elaborat. Urbanisti~- ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana, 26 str. Gospodarska zbornica Slovenije 2005. Podatki o pla~ilih za investicije. Gräf, P. 2002: Digital Worlds of Citizens, Customers and Services – The Empowerment of Regions by Knowledge Management. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 63–71. Guli~, A. 1993: Regionalizacija Slovenije. Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije: analiza stanja in predlogi za spremembe. Elaborat, 3. faza. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije in In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana, str. 1–55. Hansen, L. A. 2004: Key Factors for Succes in Cluster Developement. 1. mednarodna konferenca slovenskih grozdov. Bled, 18. junij 2004. Hartman, B. 1969: Pot navzgor in navzdol. Siti in la~ni Slovenci. Maribor, str. 155–156. Heeb, S. 2003: Hochschulen – Wissensinkubatoren der Region. Wirkungen des regionalen Kontexts auf Unternehmensgründungen. Lohmar–Köln, str. 155–208. Helbrecht, I., Danielzyk, R., Butzin, B. 1991: Wahrnehmungsmuster und Bewußtseinformen als quali-tative Faktoren der Regionalentwicklung: Fallstudie Ruhrgebit. Raumordnung und Raumforschung 49-4. Hannover. Hirschman, A. O. 1958: The Strategy of Economic Development. New Haven. Horvat, A. 2003a: Absorption Problems in the European Union's Structural Funds: Focussing on Administrative Absorption Capacities in the Candidate Countries. Dissertation. Vienna University of Economics and Business Administration. Vienna, 336 str. Horvat, A. 2003b: Prostorsko-ekonomska razsènost razvoja. Vestnik, 8. 12. 2003. Hummelbrunner, R., Lukesch, R. 2002: »Systemic Instruments for Regional Development«: English Summary. Graz, ÖAR-Regionalberatung GmbH, 29 str. Medmrèje: http://www2.gtz.de/wbf/doc/Systemic%20Instruments.doc (14. 2. 2005). 189 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Indicators for Monitoring and Evaluation: An Indicative Methodology. The New Programming Period 2000–2006: Methodological Working Papers. Working Paper 3. Brussels, 2000, 55 str. Informacijski sistem Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj – ISARR. 20. 6. 2005. Izvedbeni program razvojne pomo~i ob~inam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2006 na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Poso~ju (ZPOOSRP-D). Elektronski vir. Jakli~, M., Coti~ Svetina, A., Zagor{ek, H. 2004: Evalvacija ukrepov za spodbujanje razvoja grozdovv Sloveniji v obdobju 2001–2003. Ljubljana. Jargons in Economics. 2002. Medmrèje: http://www.indiainfoline.com/bisc/jmee.html (21. 10. 2005). Jarke, M., Klamma, R., Marock, J. 2003: Gründerausbildung und Gründernetze in Umfeld technicher Hochschulen: ein wirtschaftsinformatischer Versuch. Wirkungen des regionalen Kontexts auf Unternehmensgründungen. Lohmar–Köln, str. 115–154. Kaldor, N. 1970: The Case for Regional Policies. Scottish Journal of Political Economy 18, str. 337–348. Karlsson, C., Johansson, B., Stough, R. 2001: Introduction: Endogenous Regional Growth and Policies. Theories of Endogenous Regional Growth: Lessons for Regional Policies. Heidelberg, str. 3–13. Kava{, D., Strm{nik, I., Pe~ar, J. 2000: Reforma slovenske regionalne politike. Regionalni razvoj v Sloveniji. Geographica Slovenica 33-2. Ljubljana, str. 83–132. Keating, M. 1997: The Political Economy of Regionalism. The Political Economy of Regionalism. London–Portland, str. 17–40. Kitagawa, F. 2004: Universities and Regional Advantage: Higher Education and Innovation Policies in English Regions. European Planning Studies 12-6, str. 835–852. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega podeèlja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana, 196 str. Klemen~i~, V. 1974: Regionalne razlike in problemi demografske in poselitvene strukture Slovenije. Elaborat. Demografski institut, Raziskovalni center Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 20 str. Knieling, J. 1994: Intermediäre Organisationen und kooperative Regionalentwicklung: Am Beispiel des FORUMs für den ländlichen Raume. Initiative zur Förderung der regionalen Entwicklung in Nord-hessen. Raumordnung und Raumforschung 52-2, str. 116–126. Komunalne storitve od januar do december 2005. JP Komunala Cerknica d. o. o., Cerknica, 2006, 1 str. Konstadakopulos, D. 2000: The Evolution, Structure and Process of Technological Innovation Policy in Peripheral European Regions: The South West of England, Catalonia and Western Greece. Regional & Federal Studies 10-3, str. 61–86. Kukar, S. 1995a: Demografski vidiki politike pospe{evanja skladnej{ega regionalnega razvoja v Sloveniji. Regionalni vidiki demografske politike Slovenije. Ljubljana, str. 69–77. Kukar, S. 1995b: Regionalni razvoj v Sloveniji. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. s.l., s.n., str. 7–22. Kukar, S. 1997: Regionalna politika v Evropski uniji in Sloveniji. IB revija 31, 9-10-11. Ljubljana, str. 57–67. Kukar, S., Logar, F., Malni~, D. 1992: Regionalna politika v nekaterih razvitih tr`nih gospodarstvih in razvojne mònosti slovenskih regij. Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije: analiza stanja in predlogi za spremembe. Elaborat, 2. faza. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana, str. 1–88. Lekarna Cerknica, 16. 1. 2006. Letno poro~ilo 2004 o izvajanju Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006. Republika Slovenija. Ljubljana, 2005, 181 str. Letno poro~ilo 2004. Sava d. d. Medmrèje: http://www.sava.si/3/3b/frame.htm (4. 4. 2006). Leven, L. C. 1965: Establishing Goals for Regional Economic Development. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 581–598. Lexikon der Geographie. Spektrum. Elektronski vir, 2001. Liberda, E. 1996: Regionalentwicklung in Grenzregionen: Eine Euregio als Regionalentwicklungsstra-tegie? Münchener geographische Hefte 74. München, 124 str. 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Lorber, L. 2002: Vloga geografije pri interdisciplinarnem na~rtovanju regionalnega razvoja. Geografija in njene aplikativne mònosti. Dela 18. Ljubljana, str. 491–503. Lösch, A. 1965: The Nature of Economic Regions. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 107–115. Loughlin, J. 2000: Regional Autonomy and State Paradigm Shifts in Western Europe. Regional & Federal Studies 10-2, str. 10–34. Maier, J. 1988: Regionales Bewußtsein und regionales Image als Teilfaktor der Regionalpolitik. Kulturelle Vielfalt, regionale und örtliche Identität; eine sozio-kulturelle Dimension in der Raumplanung? Wien, str. 91–110. Maier, J. 1999: Kreative Milieus und Netzwerke. Arbaitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 186. Bayreuth, 194 str. Maier, J. 2002: New Concepts of Regional Development. Thoughts and Implementation as a Learning System. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 97–104. Maier, J. 2004: Teza o ustvarjalnih okoljih kot usmerjevalnih dejavnikih regionalnega razvoja. Zbornik VI. slovenskih regionalnih dnevov. Ljubljana, str. 55–59. Maier, J., Obermaier, F.: Creative Milieus and Regional Networks – Local Strategies and Implementation in Case-Studies in Bavaria. (s. l., s. n.) Medmrèje 1: http://www.cogsci.princeton.edu/cgi-bin/webwn2.1 (16. 9. 2005). Medmrèje 2: kreativ.arubi.uni-kl.de/glossar.html (16. 9. 2005). Medmrèje 3: http://www.yumaed.org/kofahigh/Vocabulary/SocialStudies/SocialStudies/glossary (11. 11. 2005). Medmrèje 4: www.nzelectricity.co.nz/H9glossary.htm (8. 11. 2005). Medmrèje 5: www.cuf.org.uk/learn/issues/social_capital.htm (22. 11. 2005). Medmrèje 6: www.sasked.gov.sk.ca (14. 6. 2005). Medmrèje 7: http://www.acs-giz.si (15. 6. 2004). Medmrèje 8: http://www.giz-tlg.si (15. 6. 2004). Medmrèje 9: http://www.toolscluster.net (15. 6. 2004). Medmrèje 10: http://www.giz-grozd-plasttehnika.si (15. 6. 2004). Medmrèje 11: http://grozd.sloles.com (15. 6. 2004). Medmrèje 12: http://www.giz-gi.si (15. 6. 2004). Medmrèje 13: http://www.hvac-cluster.com (15. 6. 2004). Medmrèje 14: http://www.vtg-giz.si (15. 6. 2004). Medmrèje 15: http://www.ealiansa.net (15. 6. 2004). Medmrèje 16: http://www.giz-eg.si (15. 6. 2004). Medmrèje 17: http://www.gradbenigrozd-giz.si (15. 6. 2004). Medmrèje 18: http://www.zavod-itic.si/default.asp (15. 6. 2004). Medmrèje 19: http://www.mg-rs.si/datoteke/publikacije/program_ukrepov.pdf (15. 6. 2004). Medmrèje 20: http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=4740 (14. 2. 2006). Medmrèje 21: http://www.kr-gora.si (11. 1. 2006). Medmrèje 22: http://www.ppk.si (14. 2. 2006). Medmrèje 23. http://www.rudis.si (24. 3. 2006). Medmrèje 24: http://pivka.si (17. 1. 2006). Medmrèje 25: http://rcr-zasavje.si (4. 2. 2006). Medmrèje 26: http://www.gu.gov.si/gu/aplik/CEPP/izpis.jsp?ID=5007 (19. 3. 2006). Medmrèje 27: http://www.kultura.gov.si/sections.cp2?tpl.main=sectionEx&uid=4858 (16. 3. 2006). Medmrèje 28: http://www.pmuzej-mb.si/ (14. 2. 2006). Medmrèje 29: http://zakonodaja.gov.si/ (2005–2006). Ministrstvo za finanace. 2006. Podatki o ob~inskih prora~unih. Medmrèje: http://www.gov.si/mf/slov/ index.htm (3. 2. 2006). 191 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Mirko [erod, Oddelek za finance, Ob~ina Ormò, 14. 4. 2006. Monitoring odpadne vode: Mala komunalna ~istilna naprava Stari trg. Drugo poro~ilo. In{titut za celulozo in papir. Ljubljana, 2005, 3 str. Morgan, K. 1997: The Learning Region: Institutions, Innovation and Regional Renewal. Regional Studies 31-5, str. 491–503. Myrdal, G. 1957: Economic Theory and Underdeveloped Regions. London, Duchworth. Nacionalni program varstva okolja (NPVO). Uradni list RS 83, str. 12765. Ljubljana, 1999. Nared, J. 2001: Regionalno-razvojna politika Slovenije in prostorski u~inki zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroènih obmo~ij v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 119 str. Nared, J. 2002: Razvitost slovenskih ob~in in nadaljnje razvojne perspektive. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana, str. 33–46. Nared, J. 2004: Prostorski u~inki zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroènih obmo~ij v Republiki Sloveniji. IB revija 38, 1–2, Ljubljana, str. 4–16. Nared, J. 2006a: Mrèna zasnova lokalnega gospodarstva: primer Savinjsko-{ale{ke regije. [ale{ka in Zgornja Savinjska dolina. Velenje, str. 244–257. Nared, J. 2006b: Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih struktur v Sloveniji: Teorije, modeli in aplikacija. Doktorsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Nared, J., Ravbar, M. 2003: Starting points for the monitoring and evaluation of regional policy in Slovenia = Izhodi{~a za spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji. Acta geographica Slovenica, 43, 1, str. 53–83. Nathusius, K. 2003: Zum zeitlichen Zusammenhang zwischen regionaler Clusterbildung von Hoch Tech-nologie Unternehmen und Venture Capital Gesellschaften: Die US Regionen Route 128 / Boston und Silicon Valley im Vergleich. Wirkungen des regionalen Kontexts auf Unternehmensgründungen. Lohmar–Köln, str. 11–55. Navodilo o prednostnih obmo~jih dodeljevanja spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj. Uradni list RS 44, str. 4909. Ljubljana, 2001. Nijkamp, P., Reggiani, A., Sabella, E. 1998: New Explanatory Models for Analysing Spatial Innovation: a Comparative Investigation. Medmrèje: http://www.tinbergen.nl/discussionpapers/98131.pdf (2. 7. 2004). North, C. D. 1965: Location Theory and Regional Economic Growth. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 240–255. Nova obrtna cona v Kobaridu. 2005, Alpski val. Medmrèje: http://www.alpskival.net/news/news_arc-hive_show.php?file=arhiv/n_02115.txt (20. 4. 2006). Ob~inski programi varstva okolja: Ravnanje z odpadki. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2005. Medmrèje: http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorokolje/porocila/opvo/zakon-ske_zahteve/opvo_odpadki.pdf (4. 3. 2006). Obvestilo o lo~enem zbiranju odpadkov v letu 2005. 2005, Breìce, Komunalno stanovanjsko podjetje Breìce d. d., 8 str. Odlok o ustanovitvi in delovnih podro~jih Slùbe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Uradni list RS 7. Ljubljana, 2005. Odredba o ravnanju z lo~eno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne slùbe ravnanja s komunalnimi odpadki. Uradni list RS 21, str. 2064. Ljubljana, 2001. O'Flaherty, J. J. 2002: Strategies for a Regional Innovative Knowledge Society. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 51–62. Paasi, A. 1986: The Institutionalization of Regions: A Theoretical Framework for Understanding the Emer-gance of Regions and the Constitution of Regional Identity. Fennia 164-1, str. 105–146. Pe~ar, J. 1994: Regionalni vidiki razvoja Slovenije v obdobju 1990–1994. Delovni zvezki 3–7, Ljubljana, 54 str. 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Pe~ar, J. 1996: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s posebnim poudarkom na finan~nih rezultatih poslovanja gospodarskih drùb v letu 1995. Delovni zvezki 5–7, Ljubljana, 106 str. Pe~ar, J. 1998: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s posebnim poudarkom na finan~nih rezultatih poslovanja gospodarskih drùb v letu 1997. Delovni zvezki 8–9, Ljubljana, 167 str. Pe~ar, J. 2002: Regionalni vidiki razvoja Slovenije (in poslovanje gospodarskih drùb v letu 2001). Delovni zvezki 11-7, Ljubljana, 152 str. Pe~ar, J. 2003: Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezki 12-5, ljubljana, 191 str. Pe~ar, J. 2005: Regije 2005 – izbrani socioekonomski kazalniki po regijah. Medmrèje: http://www.gov.si/ umar/public/dz/dzkazalo.php (27. 12. 2005) Pe~ar, J., Fari~, M. 2001: Regionalni vidiki razvoja Slovenije s poudarkom na finan~nih rezultatih poslovanja gospodarskih drùb v letu 1999. Ljubljana, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Delovni zvezki 9-8, Ljubljana, 151 str. Perloff, H., Wingo, L. 1965: Natural Resource Endowment and Regional Economic Growth. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 215–239. Perroux, F. 1965: Economic Space: Theory and Applications. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 21–36. Plut, D. 1998: Slovenija in sonaravna regionalna evropska politika. Regionalizem v Sloveniji. Ljubljana, str. 33–50. Podatki o grozdih. Elektronsko gradivo. Ministrstva za gospodarstvo, 2005. Podatki o raziskovalcih in raziskovalnih organizacijah. Elektronski vir. In{titut informacijskih znanosti Maribor – IZUM. Maribor, 2005. Population and Sustainable Development 2003. Wellington, 2003, 60 str. Medmrèje: http://www.med. govt.nz/irdev/econ_dev/population/2003/index.html (23. 11. 2005). Poro~ilo o ~lovekovem razvoju Slovenija 1999. Ljubljana, 1999, 118 str. Poro~ilo o izvajanju regionalne politike 2004. Slùba Vlade republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj. Ljubljana, 2004, 162 str. Poro~ilo o izvajanju regionalne politike v letu 2001. Ministrstvo za gospodarstvo. Ljubljana, 2002, 29 str. Poro~ilo o obratovalnem monitoringu za komunalno ~istilno napravo. K^N Stari trg. Za leto 2004. In{titut za celulozo in papir. Ljubljana, 2005, 9 str. Poro~ilo o realizaciji Izvedbenega programa razvojne pomo~i ob~inam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2002. Poso{ki razvojni center. Kobarid, 2003, 9 str. Poro~ilo o realizaciji Izvedbenega programa razvojne pomo~i ob~inam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2005. Poso{ki razvojni center. Kobarid, 2005, 16 str. Poro~ilo o realizaciji Izvedbenega programa razvojne pomo~i ob~inam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2003. Poso{ki razvojni center, Kobarid, 2004, 9 str. Poro~ilo o realizaciji Izvedbenega programa razvojne pomo~i ob~inam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2004. Poso{ki razvojni center, Kobarid, 2005, 9 str. Poro~ilo o regionalnem razvoju 2003. Slùba Vlade republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj. Ljubljana, 2003, 163 str. Poro~ilo o regionalnem razvoju 2004. Slùba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ljubljana, 2005, 193 str. Poro~ilo o u~inkovitosti ~i{~enja odpadnih vod na komunalni ~istilni napravi Stari trg za leto 1999. Zavod za zdravstveno varstvo Koper. Koper, 2000, 18 str. Poto~nik, J., Senjur, M., [tiblar, F. 1995. Priblièvanje Evropi – rast, konkuren~nost in integriranje. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana, 144 str. Praper, S. 1997: Regionalni razvoj Pomurja: Predstavitev nekaterih klju~nih problemov z vidika trajnostnega razvoja. IB revija 21, 9-10-11. Ljubljana, str. 41–49. Pravilnik o dodeljevanju regionalnih dràvnih pomo~i ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam. Uradni list RS 108, str. 12915. Ljubljana, 2002. 193 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Pravilnik o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije. Uradni list RS 52, str. 6977–6978. Ljubljana, 2000. Pravilnik o sestavi, organizaciji in nalogah Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj. Uradni list RS 52, str. 6978–6979. Ljubljana, 2000. Pravilnik o spremembi pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije. Uradni list RS 111, str. 11473. Ljubljana, 2000. Pravilnik o spremembi pravilnika o sestavi, organizaciji in nalogah Agencije RS za regionalni razvoj. Uradni list RS 63, str. 6715. Ljubljana, 2002. Principal evaluation techniques and tools. Evaluating socio-economic programmes: Volume 3. Luxembourg, 1999, 237 str. Program spodbujanja razvoja v Poso~ju 2002–2006. Ministrstvo za gospodarstvo. Ljubljana, 2002, 30 str. Program ukrepov za pospe{evanje podjetni{tva in konkuren~nosti za obdobje 2002–2006. Ministrstvo za gospodarstvo. Medmrèje: http://www.mg-rs.si/datoteke/turizem/ukrepi_pk_slo.pdf (3. 10. 2005). Ravbar, M. 1997: Dileme in cilji regionalne politike v lu~i oblikovanja pokrajin. IB revija 31, 9-10-11. Ljubljana, str. 3–5. Ravbar, M. 1999a: Izbor indikatorjev regionalnega razvoja v funkciji preu~evanja regionalnih disparitet kot prispevek k oblikovanju razvojne politike v R Sloveniji. IB revija 33, 2–3. Ljubljana, str. 68–75. Ravbar, M. 1999b: Posavje. Nove mònosti podeèlja. Geographica Slovenica 31. Ljubljana, str. 54–70. Ravbar, M. 2005: Geografska analiza vplivov investicijskih aktivnosti v letu 2004 na regionalni in prostorski razvoj Slovenije: pasti in izzivi v pogojih globalizacije. Elaborat. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 56 str. Ravbar, M., Plut, D. 1999: Prispevek k preu~evanju regionalno-geografskih razsènosti oblikovanja mestnih regij v Sloveniji v pogojih globalizacije in trajnostno sonaravnega razvoja. Razvojne mònosti Slovenije. Bodo~nost mest. Dela 14. Ljubljana, str. 99–114. Ravbar, M., Plut, D., Cigale, D., Kava{, D. 2000: Prostor in gospodarski razvoj: alokacija gospodarskih dejavnosti ter njene fizi~ne, ekonomske in socialne posledice. Elaborat. In{titut za geografijo. Ljubljana, 114 str. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije. RRA LUR. Ljubljana, 2002. Regionalni razvojni program Mura 2000 +. RRA Mura. Murska Sobota, 2002, 180 str. Regionalni razvojni program regije Posavje 2001–2006. Regijski pospe{evalni center Posavje. Kr{ko, 2002. Regionalni razvojni program Savinjske statisti~ne regije. Regionalna razvojna agencija Celje. Celje, 2001. Regionalni razvojni program Severne Primorske od leta 2002 do leta 2006. Severnoprimorska Mrè- na regionalna razvojna agencija. Idrija, 2003. Regionalni razvojni program statisti~ne regije Podravje. EIM, MRA, ZRS Bistra Ptuj. Maribor, 2003. Regionalni razvojni program za Jùno Primorsko 2002–2006. RRC Koper. Koper, 2002, 129 str. Regionalni razvojni program za Koro{ko regijo. Alp Peca. Ravne na Koro{kem, 2001, 163 str. Regionalni razvojni program za obmo~je Jugovzhodne Slovenije. Podjetni{ki center Novo mesto. Novo mesto, 2002. Regionalni razvojni program za Zasavje. RCR. Zagorje ob Savi, 2002, 74 str. Regionalno razvojni program Gorenjske 2002–2006. BSC Kranj. Kranj, 2002. Regionalno razvojni program Notranjsko-kra{ke regije 2003–2006. RRA Notranjsko-kra{ke regije. Pivka, 2003. Register prostorskih enot 2005 © Geodetska uprava Republike Slovenije. Elektronski vir. Ridder, M. 2000: Monitoring and Evaluation in Germany. Implementing Structural Funds: Proceedings from the International conference Bled, Slovenia, June 15–16, 2000. Rotterdam, str. 70–77. Rösch, A. 2000: Kreative Milieus als Faktoren der Regionalentwicklung. Raumordnung und Raumplan-nung 58, 2–3, str. 161–172. 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Rosenfeld, S. 2005: Industry Clusters: Bussiness Choice, Policy Outcome, or Branding Sreategy? Regional Technology Strategy. Medmrèje: http://www.cecc.com.au/programs/resource_manager/accounts/ cric_cluster/Keynote.pdf (19. 10. 2005). Ruppert, K., Schaffer, F., Maier, J., Paesler, R. 1981: Socijalna geografija. [kolska knjiga. Zagreb, 159 str. Schaft, F. 2001: Die Welsh Development Agency als Vorbild für das deutsche Regionalmanagement. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 201. Bayreuth, 117 str. Schläger-Zirlik, P. 2003: Der Ansatz der Lernenden Region in der Stadt- und Regionalentwicklung – dar-gestellt am Beispiel der Übertragung des Stadtmarketinggedankens auf ausgewählte Städte in Transformationsländern. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 220. Bayreuth, 225 str. Schmid, U. 2001: Die »Pays« in Frankreich als neue räumliche Einheit zur Regionalentwicklung. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 199. Bayreuth, 156 str. Selection and use of indicators for monitoring and evaluation. Evaluating socio-economic programmes: Volume 2. Luxembourg, 1999, 249 str. Siti in la~ni Slovenci. Maribor, 1969, 222 str. Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta za strukturno politiko. Uradni list RS 59, str. 7653–7654. Ljubljana, 2000. Slovenija v Evropski uniji: Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana, 2000, 106 str. Social Studies – Glossary. Medmrèje: www.nmlites.org/standards/socialstudies/glossary.html (28. 11. 2005). Stahl, T. 2002: The Learning Region: Regional Development Networks in Europe. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 17–37. Stali{~e Vlade Republike Slovenije do mnenja Dràvnega sveta Republike Slovenije o Poro~ilu o regionalnem razvoju 2004. Vlada republike Slovenije. Ljubljana, 2006, 5 str. Stanovnik, P., Kava{, D., Koman, K., Lesjak, I. 2003: Vzpodbujanje podjetni{tva na tehnolo{ko intenzivnih podro~jih – razvoj tehnolo{kega parka Ljubljana. Elaborat. In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana, 54 str. Stanovnik, T. 1995: Izobrazba, dohodek in socialnoekonomski status prebivalcev Slovenije. IB revija 29, 8–9. Ljubljana, str. 39–50. Statisti~ne informacije 121/2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 19 str. Statisti~ne informacije 132/2004. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 12 str. Statisti~ne informacije 142/2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 15 str. Statisti~ne informacije 239/2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 7 str. Statisti~ne informacije 318/2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 6 str. Statisti~ne informacije 319/2003. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 6 str. Statisti~ne informacije 319/2003. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 6 str. Statisti~ne informacije 381/2004. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 8 str. Statisti~ne informacije 5/2006. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005, 8 str. Statisti~ne informacije 50/2006. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 647 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 687 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 655 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 652 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 1999. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 660 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2004. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 650 str. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 1999, 611 str. Statisti~ni urad Republike Slovenije. 1991–2006. URL: http://www.stat.si (razli~ni datumi). Sternberg, R., Litzenberger, T. 2004: Regional Clusters in Germany – their Geography and their Relevance for Entrepreneurial Activities. European Planning Studies 12-6, str. 767–791. 195 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Strategija prostorskega razvoja Slovenije: SPRS. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj. Ljubljana, 2004, 75 str. Strategija razvoja Slovenije: Razvojne vizije in prioritete. Republika Slovenija. Ljubljana, 2005, 40 str. Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Prvi osnutek. Tipkopis. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Ljubljana, 2001, 30 str. Strategija Republike Slovenije za vklju~itev v Evropsko unijo: ekonomski in socialni del. Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana, 1998, 270 str. Strategija slovenskega turizma 2002–2006. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Südekum, J. 2003: Subsidizing Education in the Economic Periphery: Another Pitfall of Regional Policies? Center for Globalization and Europeization of the Economy (CeGE). Discussion Papers 17. Götingen, Medmrèje: http://www.cege.wiso.uni-goettingen.de/Dokumente/Diskussion/discuss_17.pdf (15. 11. 2005). Suzana Zupan~i~, RA Kozjansko, [entjur, 29. 3. 2006 Svenson, B., Östhol, A. 2001: From Government to Governance: Regional Partnership in Sweden. Regional & Federal Studies 11-2, str. 25–42. [midovnik, J., 1995: Lokalna samouprava. Ljubljana, 274 str. Technical solutions for evaluation within a partnership framework. Evaluating socio-economic programmes: Volume 4. Luxembourg, 1999, 133 str. The World Bank Glossary. 2000. Medmrèje: http://www.unesco.org/education/tlsf/theme_c/mod13/ www.worldbank.org/depweb/english/modules/glossary.htm (24. 11. 2005). Tiebout, M. C. 1965: Export and Regional Economic Growth. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 256–260. Transverzal evaluation of impacts on the enviroment, employment and other intervention priorities. Evaluating socio-economic programmes: Volume 5. Luxembourg, 1999. Tratnik, I. 1969: Mesto – vas. (Pa brez Mao Ce Tunga). Siti in la~ni Slovenci. Maribor, str. 39–47. Ullman. L. E. 1965: Regional Development and the Geography of Concentration. Regional Development and Planning: A Reader. Cambridge, Massachusetts, str. 153–172. Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Medmrèje: http://www.uil-sipo.si (28. 2. 2006). Uredba o merilih, pogojih in postopku za dodelitev spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove na narodno me{anih obmo~jih za leto 2001. Uradni list RS 62. Ljubljana, 2001. Uredba o podrobnej{ih pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladen regionalni razvoj. Uradni list RS 59, str. 7648–7650. Ljubljana, 2000. Uredba o podrobnej{ih pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za regionalni razvoj. Uradni list RS 60, str. 6177. Ljubljana, 2001. Uredba o splo{nih pogojih delovanja Javne agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj. Uradni list RS 62, str. 9611. Ljubljana, 2003. Uredba o vrednosti meril za dolo~itev obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi in dolo~itev ob~in, ki izpolnjujejo ta merila. Uradni list RS 59, str. 7646–7647. Ljubljana, 2000. Uredba Sveta (ES) {t. 1260/1999. 21. 6. 1999. Medmrèje: http://europa.eu.int (15. 1. 2006). Vir prostorskih podatkov. © 2005–2006 Geodetska uprava Republike Slovenije. Visser, E.-J., Boschma, R. 2004: Learning in Districts: Novelty and Lock-in in a Regional Context. European Planning Studies 12-6, str. 793–808. Vlaj, S. 1999: Pristojnosti vmesnih ravni lokalne samouprave v Evropi. VI. dnevi slovenske uprave: zbornik referatov. Ljubljana, str. 213–227. Vogel, H. 1969: Bogati, bogatej{i, revni …? Siti in la~ni Slovenci. Maribor, str. 166–175. Vri{er, I. 1978: Regionalno planiranje. Ljubljana, 366 str. Vri{er, I. 1992: Uvod v geografijo. 5. izdaja. Ljubljana, 458 str. Vri{er, I. 1999: Regionalni razvoj slovenskih pokrajin in ob~in. IB revija 33, 2–3. Ljubljana, str. 47–67. 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 Wichmann, T. 2002: The Role of Spatial Planners in Regional Innovation Management: The German InnoRegio Experience. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 105–115. Witzel, A. 1995: Nachhaltige Regionalentwicklung durch Tourismus – Urlaub auf Öko- Bauern- und Win-zerhöfen in Rheinland-Pfalz. Ansätze für eine nachhaltige Regionalentwicklung mit Tourismus. Berlin. Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Poso~ju. Uradni list RS 45, str. 3195. Ljubljana, 1998. Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Poso~ju. Uradni list RS 45, str. 3195–3207. Ljubljana, 1998. Zakon o pospe{evanju skladnej{ega regionalnega razvoja v Socialisti~ni republiki Sloveniji. Uradni list SRS 29, str. 1491–1493. Ljubljana, 1975. Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroènih obmo~ij v Republiki Sloveniji. Uradni list RS 48, str. 2226–2228. Ljubljana, 1990. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR). Uradni list RS 60, str. 7674–7678. Ljubljana, 1999. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSSR-1). Uradni list RS 93, str. 9655. Ljubljana, 2005. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Po-so~ju. Uradni list RS 59, str. 6030. Ljubljana, 2001. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospe{evanju skladnej{ega regionalnega razvoja v Socialisti~ni republiki Sloveniji. Uradni list SRS 30, str. 1515–1516. Ljubljana, 1980. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pospe{evanju skladnej{ega regionalnega razvoja v Socialisti~ni republiki Sloveniji. Uradni list SRS 33. Ljubljana, 1985. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS 56. Ljubljana, 2003. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Uradni list RS 67, str. 6865. Ljubljana, 2001. Zakon o ukrepih za pospe{evanje razvoja manj razvitih obmo~ij v SR Sloveniji. Uradni list SRS 4, str. 149–151. Ljubljana, 1971. Zakon o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Uradni list RS 45, str. 3516–3518. Ljubljana, 1995. Zakon o ustanovitvi ob~in ter dolo~itvi njihovih obmo~ij. Uradni list RS 60, str. 3335–3377. Ljubljana, 1994. Zbiranje, odvaànje in odlaganje komunalnih odpadkov. Separat. Komunalno stanovanjsko podjetje Bre- ìce d. d. Breìce, 2006. Zbiranje, odvaànje in odlaganje komunalnih odpadkov. Separat. Komunalno stanovanjsko podjetje Bre- ìce d. d. Breìce, 2006. Zimmermann, F. M., Janschitz, S. 2002: Editorial. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz, str. 7–8. 197 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared 11 SEZNAM INTERVJUVANIH OSEB Robert Gradi{ar, direktor ob~inske uprave, Ob~ina Lo{ka dolina, 13. 1. 2006. Viljem Vesel, Oddelek za gospodarstvo, Ob~ina Lo{ki Potok, 13. 1. 2006. Gorazd Lavsegar, JP Komunala Cerknica d. o. o., 16. 1. 2006. Milena Glava~, Oddelek za okolje, infrastrukturo in gospodarstvo, Ob~ina Ko~evje, 19. 1. 2006. Ivan Marolt, Oddelek za okolje, infrastrukturo in gospodarstvo, Ob~ina Ko~evje, 19. 1. 2006. Polona Kambi~, tajnik ob~ine, Ob~ina Semi~, 19. 1. 2006. Miroslav Levar, ùpan, Ob~ina Cerknica, 20. 1. 2006. Ivan @nidar{i~, Oddelek za okolje, prostor in urbanisti~no na~rtovanje, Ob~ina Postojna, 20. 1. 2006. Jernej Verbi~, ùpan, Ob~ina Postojna, 20. 1. 2006. Marija Likovi~, Urad za komunalno-gospodarsko infrastrukturo, Ob~ina Grosuplje, 23. 1. 2006. Roman Slivnik, Rekreacijsko turisti~ni center @i~nice Kranjska Gora, 24. 1. 2006. Bojana Umnik, Pravne zadeve, Ob~ina Naklo, 24. 1. 2006. Miran Jeri~, ùpan, Ob~ina Hrastnik, 25. 1. 2006. Janez Kraner, direktor ob~inske uprave, Ob~ina Hrastnik, 25. 1. 2006. Joè Renko, Gospodarstvo in prostor, Ob~ina Rade~e, 25. 1. 2006. Ivan Molan, ùpan, Ob~ina Breìce, 26. 1. 2006. Darko Ferlan, Komunalno stanovanjsko podjetje Breìce d. d., 26. 1. 2006. Roman Per~i~, Oddelek za okolje in prostor, Ob~ina Sevnica, 26. 1. 2006. Franc Ladinek, ùpan, Ob~ina Lovrenc na Pohorju, 31. 1. 2006. Sre~ko Grosman, direktor ob~inske uprave, Ob~ina Radenci, 2. 2. 2006. Ivanka Ajlec, Enota za zdravstvo, Terme 3000 Moravske Toplice, 6. 2. 2006. Aleksander Varga, pomo~nik direktorja za investicije, Terme Lendava d. d., 6. 2. 2006. Igor Pivec, Oddelek za urejanje in varstvo prostora, komunalno infrastrukturo ter gospodarstvo, Ob~ina Gornja Radgona, 6. 2. 2006. Mirjana Koren, direktorica, Pokrajinski muzej Maribor, 9. 2. 2006. Andrej Mi{ka, Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d. d., 15. 2. 2006. Vili Trofenik, ùpan, Ob~ina Ormò, 23. 2. 2006. Nives Kropiv{ek, Oddelek za okolje in prostor, Ob~ina Trbovlje, 9. 3. 2006. Du{an Stra{ek, Oddelek za okolje in prostor, Ob~ina Trbovlje, 9. 3. 2006. Pavel Gregor~i~, ùpan, Ob~ina Kobarid, 21. 3. 2006. Almira Pirih, Poso{ki razvojni center, 22. 3. 2006. Roman Medved, Poso{ki razvojni center, 22. 3. 2006. Danijel Krivec, ùpan, Ob~ina Bovec, 22. 3. 2006. Ksenija Kikl, Oddelek za okolje in prostor, Ob~ina Tolmin, 22. 3. 2006. Miran Drole, vi{ji svetovalec za podro~je razvoja ob~ine, Ob~ina Tolmin, 22. 3. 2006. Bo{tjan Primc, Oddelek za gospodarstvo in finance, Ob~ina Ilirska Bistrica, 21. 4. 2006. 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 12 SEZNAM SLIK Slika 1: Izbrani projekti in obmo~ja. 16 Slika 2: Endogeni regionalni razvoj – celovit koncept (Asamer-Handler in Reiner 2000). 33 Slika 3: Cilji in poudarki endogene regionalne politike (Gerhardter in Gruber 2001, 18). 34 Slika 4: Drùbeni kapital (prirejeno po medmrèju 5). 52 Slika 5: Okolje in ustvarjalno okolje regije (Fromhold-Eisbith 1999, 171). 60 Slika 6: Model povezanosti prostorske strukture in gospodarske rasti ter nastanka regionalnih razlik. 63 Slika 7: Model povezanosti elementov prostorske strukture, dejavnikov gospodarske rasti in regionalne politike v regiji. 64 Slika 8: Gostota poselitve leta 2005 (indeks SI = 100). 67 Slika 9: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002. 67 Slika 10: Spreminjanje {tevila hi{nih {tevilk med letoma 2002 in 2005 (indeks SI = 100). 68 Slika 11: [tevilo delovnih mest na 1000 prebivalcev leta 2005 (indeks SI = 100). 68 Slika 12: Spreminjanje {tevila delovnih mest med letoma 2002 in 2005. 69 Slika 13: Pla~ila za investicije po ob~inah leta 2004. 69 Slika 14: [tevilo vpisanih {tudentov na 1000 prebivalcev v {tudijskem letu 2004/05 (indeks SI = 100). 71 Slika 15: Delè prebivalcev z dokon~ano VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe leta 2002 (indeks SI = 100). 71 Slika 16: Indeks starosti po ob~inah leta 2004 (indeks SI = 100). 72 Slika 17: [tevilo dru{tev po ob~inah leta 2005. 73 Slika 18: [tevilo dru{tev na 1000 prebivalcev leta 2005 (indeks SI = 100). 74 Slika 19: Sredstva za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij na prebivalca med letoma 1999 in 2004 (indeks SI = 100). 75 Slika 20: [tevilo patentov po ob~inah med letoma 2001 in 2004. 76 Slika 21: [tevilo patentov na 10.000 prebivalcev med letoma 2001 in 2004 (indeks SI = 100). 76 Slika 22: [tevilo raziskovalcev na 1000 prebivalcev leta 2005 (indeks SI = 100). 77 Slika 23: [tevilo raziskovalcev po ob~inah leta 2005. 77 Slika 24: Shematski prikaz posameznih tipov mrè. 82 Slika 25: Prostorska razporeditev mrè v Sloveniji (Podatki o grozdih 2005). 83 Slika 26: Tipi ob~in glede na stopnjo razvitosti. 87 Slika 27: Obmo~ja s posebnimi razvojnimi problemi (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2003). 93 Slika 28: Vi{ina neposrednih regionalnih spodbud za leta 2001, 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 96 Slika 29: Struktura dodeljenih neposrednih spodbud leta 2004 po skupinah regij (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 98 Slika 30: Posredne spodbude na prebivalca (indeks SI = 100; Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 109 Slika 31: Neposredne regionalne spodbude za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 110 Slika 32: Neposredne regionalne spodbude na prebivalca za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 111 Slika 33: Posredne regionalne spodbude na prebivalca za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 112 Slika 34: Thermalium. 119 Slika 35: Model pri~akovanih vplivov wellness centra v Termah 3000 na lokalno gospodarsko rast. 119 199 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Slika 36: Apartmajsko naselje Lipov gaj. 120 Slika 37: Rast {tevila leì{~ v ob~ini Lendava med 1. januarjem 2004 in 1. januarjem 2006 (Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006). 121 Slika 38: Model potencialnih vplivov izgradnje apartmajskega naselja Lipov gaj na lokalno gospodarsko rast. 122 Slika 39: Raz{irjeno parkiri{~e Smu~arskega centra Rog ^rmo{njice s smu~i{~em v ozadju. 123 Slika 40: Nova {tirisedènica v Podkorenu. 124 Slika 41: Model pri~akovanih vplivov infrastrukturnega posodabljanja smu~i{~. 125 Slika 42: Obrtna cona Bo{tanj. 128 Slika 43: Obrtno-industrijska cona Podkraj. 128 Slika 44: Obrtna cona Obrèje. 129 Slika 45: Model potencialnih vplivov poslovnih con na gospodarsko rast in prostor. 130 Slika 46: Prikaz kakovosti ~i{~enja odpadnih vod v ~istilni napravi Stari trg pri Loù pred rekonstrukcijo in po njej (Poro~ilo o obratovalnem monitoringu … 2005; Poro~ilo o u~inkovitosti ~i{~enja odpadnih vod … 2000; Monitoring odpadne vode … 2005). 131 Slika 47: Model potencialnih vplivov obnove ali gradnje ~istilne naprave na okolje. 131 Slika 48: ^istilna naprava Stari trg pri Loù. 132 Slika 49: Zbirno-reciklàni center Bor{t. 133 Slika 50: Model potencialnih vplivov lo~enega zbiranja odpadkov na prostorske strukture. 134 Slika 51: Prve gradnje v ko~evski stanovanjski coni Mestni Log II. 135 Slika 52: Model potencialnih vplivov opremljanja zemlji{~ za stanovanjsko gradnjo na razvoj prostorskih struktur. 135 Slika 53: Severno krilo Zdravstvenega doma dr. Boìdarja Lavri~a v Cerknici. 137 Slika 54: Model potencialnih vplivov investicij v zdravstvo na regionalno gospodarsko rast. 137 Slika 55: Gradnja in obnova knjìnice v Breìcah. 138 Slika 56: Model potencialnih vplivov investicij v knjìnico na regionalno gospodarsko rast. 139 Slika 57: Model potencialnih vplivov investicij v muzejski dejavnosti na gospodarsko rast. 140 Slika 58: Prireditveni center Lovrenc na Pohorju. 141 Slika 59: Model potencialnih vplivov investicije v prireditveni center. 141 Slika 60: Model potencialnih vplivov vi{je strokovne {ole na lokalno obmo~je. 143 Slika 61: Model potencialnih vplivov vodovodnega omrèja na gospodarsko rast. 144 Slika 62: Obmo~ja vplivov izvedene investicije. 148 Slika 63: Grafi~ni prikaz modela. 153 Slika 64: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo investicije. 156 Slika 65: Grafi~ni prikaz hipoteti~ne razporeditve delovnih mest po ob~inah Gori{ke regije glede na lokacijo investicije. 160–161 Slika 66: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo potencialne investicije v panogi I. 164 Slika 67: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo potencialne investicije v panogi II. 165 Slika 68: Grafi~ni prikaz razporeditve delovnih mest po obmo~jih glede na lokacijo potencialne investicije v panogi III. 166 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 13 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Izbrani projekti. 15 Preglednica 2: Zna~ilnosti starega in novega gospodarstva (Karlsson, Johansson in Stough 2001, 7). 31 Preglednica 3: Primerjava preprostih in zapletenih sistemov (Hummelbrunner in Lukesch 2002, 4). 62 Preglednica 4: [tevilo objavljenih patentov po letih (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino 2005). 78 Preglednica 5: Pobude razvoja nacionalnih grozdov v Sloveniji za leta 2001, 2002 in 2003 (Jakli~, Coti~ Svetina in Zagor{ek 2004; podatki veljajo za leto 2004). 81 Preglednica 6: Kazalniki, uporabljeni pri tipizaciji ob~in. 85 Preglednica 7: Podatki po posameznih tipih ob~in. 86 Preglednica 8: Neposredne regionalne spodbude v okviru dràvnega prora~una 2001 (Poro~ilo o izvajanju regionalne politike … 2002; *ne zajema sredstev Ministrstva za zdravje za demografsko ogroène ter sredstev Ministrstva za kulturo za kulturno dejavnost manj{inskih skupnosti; **vklju~uje doma~a in tuja sredstva). 95 Preglednica 9: Doseèni rezultati sofinanciranja izgradnje regionalne infrastrukture (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2003). 97 Preglednica 10: Poraba sredstev Phare po regijah v slovenskih tolarjih (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2003). 97 Preglednica 11: Regionalne spodbude v posameznih ministrstvih leta 2001 (Poro~ilo o izvajanju regionalne politike … 2002). 100–101 Preglednica 12: Pregled posrednih regionalnih spodbud po ministrstvih in regijah v slovenskih tolarjih (* z letom 2004 so se sredstva Ministrstva za finance prenesla na resorna ministrstva, regije A: regije, ki najbolj zaostajajo v razvoju: Pomurska, Podravska, Zasavska in Spodnjeposavska; regije B: Koro{ka, Savinjska, Notranjsko-kra{ka in Jugovzhodna Slovenija; regiji C: Gorenjska in Gori{ka; regiji D: Osrednjeslovenska in Obalno-kra{ka; Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 102–107 Preglednica 13: Koncentracija posrednih regionalnih spodbud za leta 2002, 2003 in 2004 (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 108 Preglednica 14: Posredne regionalne spodbude za leta 2002, 2003 in 2004 po skupinah regij v slovenskih tolarjih (Poro~ilo o regionalnem razvoju … 2005). 111 Preglednica 15: Bruto doma~i proizvod na prebivalca po kupni mo~i za leta 2000, 2001, 2002 in 2003 (Stali{~e Vlade … 2006). 113 Preglednica 16: Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) po statisti~nih regijah med letoma 2000 in 2005 (Stali{~e Vlade … 2006). 114 Preglednica 17: Neto medregijski saldo med letoma 2000 in 2004 (Stali{~e Vlade … 2006). 115 Preglednica 18: Bruto doma~i proizvod na prebivalca po regijah na NUTS 3 ravni v primerjavi s povpre~jem Evropske unije 25 med letoma 1999 in 2002 (Pe~ar 2005). 115 Preglednica 19: Pri~akovano trajanje ìvljenja leta po starih regijah leta 1997 (Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2001). 116 Preglednica 20: Pri~akovano trajanje ìvljenja ob rojstvu po regijah med letoma 1999 in 2003 (Statisti~ni urad Republike Slovenije). 116 Preglednica 21: Matrika za spremljanje projektov (* vpliv posameznega projekta je lahko pozitiven (+), negativen (–) ali nevtralen (o)). 118 Preglednica 22: Spreminjanje {tevila delovnih mest v ob~ini Lendava med septembrom 2004 in januarjem 2005 (Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006). 121 201 Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Janez Nared Preglednica 23: Klju~ni podatki podjetja Sava za dejavnost turizem (v milijonih slovenskih tolarjev; Letno poro~ilo 2004). 122 Preglednica 24: Klju~ni podatki o posameznih poslovnih conah (* podatki pridobljeni iz projektne dokumentacije ali razpolòljivih objavljenih virov). 127 Preglednica 25: Jakost vplivov obravnavanih projektov glede na jasnost zastavljenih ciljev. 146 Preglednica 26: Primerjava jakosti vplivov obravnavanih projektov glede na usklajenost njihovih ciljev s sektorskimi programi in strategijami. 147 Preglednica 27: Vplivi projektov na posamezne oblike prostorskih struktur (~rno: pozitiven vpliv, svetlosivo: negativen vpliv, belo: nevtralen vpliv). 148 Preglednica 28: Vplivi projektov na razli~no velike prostorske strukture (~rno: pozitiven vpliv, belo: nevtralen vpliv). 149 Preglednica 29: Ocena razpr{enosti vplivov projektov s podro~ja regionalne politike (~rno: pozitiven vpliv, belo: nevtralen vpliv). 149 Preglednica 30: Vplivi projektov na elemente prostorske strukture (~rno: pozitiven vpliv, temnosivo (+ in –): pozitiven in negativen vpliv, svetlosivo: negativen vpliv, belo: nevtralen vpliv). 150 Preglednica 31: Vplivi projektov na dejavnike gospodarske rasti (~rno: pozitiven vpliv, temnosivo (+ in –): pozitiven in negativen vpliv, belo: nevtralen vpliv). 151 Preglednica 32: Matrika razporeditve delovnih mest med obmo~ji A, B, C, ^ in D (v oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kod izvirajo delavci v posamezni regiji). 154 Preglednica 33: Hipoteti~na razporeditev delovnih mest po obmo~jih v primeru nastanka tiso~ novih delovnih mest (v oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kod izvirajo delavci v posamezni regiji). 154 Preglednica 34: Matrika primernosti posamezne lokacije. 155 Preglednica 35: Hipoteti~na razporeditev delovnih mest na izbranih obmo~jih v primeru nastanka tiso~ novih delovnih mest (v oklepajih so navedeni strukturni deleì, ki kaèjo, od kod izvirajo delavci v posamezni regiji). 155 Preglednica 36: Struktura zaposlenih v ob~inah Gori{ke regije glede na ob~ino izvora delavca (Statisti~ni urad Republike Slovenije 2006; lastni prera~uni). 158 Preglednica 37: Matrika primernosti posamezne lokacije na primeru ob~in Gori{ke regije. 158 Preglednica 38: Rang ob~in Gori{ke regije glede na primernost za lociranje investicije. 159 Preglednica 39: [tevilo delovnih mest v panogi I po obmo~jih. 159 Preglednica 40: [tevilo delovnih mest v panogi II po obmo~jih. 159 Preglednica 41: [tevilo delovnih mest v panogi III po obmo~jih. 162 Preglednica 42: Struktura delovnih mest v panogi I po obmo~jih. 162 Preglednica 43: Struktura delovnih mest v panogi II po obmo~jih. 162 Preglednica 44: Struktura delovnih mest v panogi III po obmo~jih. 162 Preglednica 45: Primernost posameznega obmo~ja za investicijo v dolo~eni panogi – zbrano {tevilo to~k. 163 202 pred_zalist.qxd 4.1.2008 14:10 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. pred_zalist.qxd 4.1.2008 14:10 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Blà Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. geo16 OVITEK.qxd 4.1.2008 14:11 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 16 VENSKE REGIONALNE POLITIKE VPLIVI SLO ORSKI OST PR JANEZ NARED PROSTORSKI VPLIVI ISBN 978-961-254-045-6 SLOVENSKE 16 € 20 REGIONALNE POLITIKE 9 2 1 6 9 8 7 6 5 4 0 4 5 JANEZ NARED