NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 9 - LETO 56 - CELJE. 1. 3. 2001 - CENA 300 SIT
MAŠČEVANJE
V SOBOTO?
Zbirališče celjske mladine skoraj postalo prizorišče umora.
Stran 22.
GRŠKA
SODNIKA
RAZPRODALA
GOLOVEC
Celjski rokometaši pred petim poifinaiom v ligi prvakov.
Stran 15.
POŽARA V CINKARNI IN KILIJU
Tretji in četrti požar v pomembnih podjetjih na Celjskem spet zakrivili vzdrževalci in slaba napeljava. Stran 23.
ZADNJA POT ALI J EVE
ZADNJE POTI
Umor v Črni gori - žalostno slovo na šentjursicem pokopališču. Stran 5.
telegrami po polžje
Storitve Pošte Slovenije še vedno niso dovolj prijazne uporabnikom. Stran 4.
Krče vredno življenje
.   Dragu Koritniku s Trnovega hriba v Laškem razpada hiša, pravica pa beži. Stran 14.
2
DOGODKI
Zlati grb planincem
V Celju letos ni predlogov za častnega občana ali občanko
Ob prazniku Mestne občine
Celje, 11. aprilu, bo zlati grb pre-
jelo Planinsko društvo Celje za
več kot stoletno uspešno delo-
vanje ter za prispevek k razvo-
ju planinstva in turizma.
Letos bodo podelili štiri srebr-
ne občinske grbe. Janko Poklic
ga bo prejel za uspešno in vse-
stransko strokovno delo na po-
dročju izobraževanja in ljubitelj-
ske kulturne dejavnosti. Borut
Alujevič za uspešno večletno or-
ganizacijo Dnevov komedije in
za ponovno oživitev gledaliških
predstav na prostem. Šolski cen-
ter Celje za vrsto odmevnih do-
sežkov na področju v^oje in izo-
braževanja ter pomemben vpliv
na razvoj Celja in regije. Grafič-
no podjetje Cetis pa za vrsto od-
mevnih dosežkov v daljšem ob-
dobju, ki so pripomogli k ugledu
in razvoju Mestne občine Celje.
Bronaste grbe bodo podelili šti-
rim dobitnikom. Magistru Viktor-
ju Krajncu za izjemen prispe-
vek pri vodenju in izvajanju vo-
jaških aktivnosti v Celju in na šir-
šem celjskem območju v času osa-
mosvojitvene vojne. Magister Bo-
jan Sešel ga bo prejel za uspe-
šno in zavzeto delo pri širjenju
višjega šolstva v Celju in regiji.
Glasbena skupina Nude za us-
pehe na področju zabavne glas-
be in promocijo Celja. Ob 20-let-
nici delovanja 4)0 bronasti grb
prejel tudi Akademski pevski
zbor, ki je prispeval k promociji
slovenske zborovske glasbe do-
ma in v tujini.
Letos je komisija za mandat-
na vprašanja, volitve, imenova-
nja, priznanja in nagrade pre-
jela 14 pobud za podelitev celj-
skih grbov, med njimi ni bilo
nobene za častnega občana ali
občanko.
Kristalni celjski grb, ki so ga
pričeli podeljevati lani najbolj-
šim študentom, bo letos prejela
Maša Ostruh, za odličnost v ce-
lotnem visokošolskem študiju
prava.
MHHMMMMHMH NCL
Namesto
sklada SoHa
Razvojna agencija Sotla,
ki bo povezala šest občin
Šmarskega, naj bi začela
delovati v prihodnjih dneh.
Na torkovem kolegiju žu-
panov Bistrice ob Sotli, Koz-
jega, Podčetrtka, Rogaške Sla-
tine, Rogatca in Šmarja pri
Jelšah so se med drugim od-
ločili, da bodo vse aktivno-
sti dosedanja sklada teh ob-
čin za razvoj obrti in podjet-
ništva prenesli na novo agen-
cijo. Sotla naj bi bila part-
ner celjske razvojne agenci-
je ter želi pridobiti določe-
ne pristojnosti in sredstva. V
Obsotelju ter na Kozjanskem
menijo, da morajo čim prej
pridobiti subregionalni raz-
vojni program. BJ
Celjske debate vzbudile radovednost
v Celjskem domu je bila v ponedeljek prva iz niza Celjskih debat, ki jih nameravajo pripravlja-
ti vsak zadnji ponedeljek v mesecu celjski poslanec dr. Slavko Gaber, kulturna ministrica An-
dreja Rihter, državni sekretar v ministrstvu za obrambo dr. Iztok Podbregar in Mladinski
center Celje. Dvorana Celjskega doma je bila na prvem debatnem večeru polna, saj se je večina od
200 povabljenih povabilu odzvala. Tema prvega večera so bile proračunske zagate države in
občine. NGL, Foto: GD
Brez kmetov ni hrane
Minister za kmetijstvo in prehrano Fran-
ci But je na petkovem sestanku s kmetijci
in predstavniki pristojnih služb v Laškem
poudaril pomen ohranjanja kmetijske de-
javnosti na podeželju ter učinkovite kme-
tijske politike, zlasti kar zadeva vključe-
vanje Slovenije v Evropsko unijo.
Sestanka so se udeležili laški župan Jože Rajh,
člani občinskega sveta, direktor Kmetijske za-
druge Laško Karel Krašek, nosilci kmetijske
proizvodnje v občini in delavci Kmetijske sve-
tovalne službe, ki jim je minister predstavil tri
poslanstva kmetijske politike. Zdrava prehra-
na, plačilo kmetijskih storitev, s čimer naj bi
kmete zadržali na podeželju in jih motivirali za
vzdrževanje krajine, ter vpletanje kmetijstva v
ostale panoge, bodo v prihodnje med drugim
smernice razvoja domačega kmetijstva.
But je v nadaljevanju predstavil tudi pet pQ,
dročij v kmetijski politiki za to leto, težave, j
katerimi se soočajo in načine subvencionira,
nja občin. V mesecu marcu naj bi po njegovi),
besedah ministrstvo objavilo tudi razpis
CRPOV, projekt, ki je namenjen razvoju pQ,
deželja in vasi, na katerega mnogo občin
nestrpno čaka. Minister je na koncu še pos^.
bej poudaril pomembnost izobraževanja kme,
tov in predstavil poseben pristopni program
za kmetijstvo in razvoj podeželja SAPARD, v
okviru katerega se bodo sredstva dodeljeval^
za podpore naložbam v kmetijskem gospo,
darstvu, v živilsko predelovalno industrijo,
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in
za razvoj ter izboljšanje infrastrukture na po-
deželju.
B. JANČIČ
komentiramo
Debate brez debate
Celjske debate, ki so jih v po-
nedeljek zvečer prvič pripravili
poslanec dr Slavko Gaber, mi-
nistrica za kulturo Andreja
Rihter, državni sekretar v mi-
nistrstvu za obrambo dr Iztok
Podbregar in celjski mladinski
center, so v dvorano Celjskega
doma privabile predvsem ve-
liko celjskih gospodarstvenikov,
nekaj šolnikov in kulturnih de-
lavcev.
Celjske debate so namenje-
ne povabljenim, teh je bilo okoli
200, velika večina pa se je pr-
vih Celjskih debat tudi udele-
žila. Prvi večer so namenili ob-
likovanju državnega in občin-
skega proračuna, zato so v go-
ste povabili tudi ministra za
finance magistra Toneta Ropa.
Eden od namenov organizator-
jev, da se razvije živahna de-
bata, pa se je prvič izjalovil.
Pohvaliti gre sicer, prepriča-
na sem da dober namen orga-
nizatorjev Celjskih debat, in
morda se bodo le-te v prihod-
nje dobro prijele. Dr Gaber sku-
ša očitno tudi na ta rmčin de-
lovati bolj vidno Celju v prid
kot so to počeli dosedanji celj-
ski poslanci v parlamentu. A
če bodo teme debat namenje-
ne problemom kulture, turiz-
ma, mladih in podobno, kot je
dr Gaber napovedal v pone-
deljek, bo potrebno nanje po-
vabiti tudi drugačno strukturo
udeležencev.
Gospodarstveniki bi z mini-
strom Ropom zagotovo razvili
živahno debato o njim bližjih
temah kot so proračunske za-
drege države. Po ministrovem
proračunskem monologu deba-
te ni hotelo biti, zalo jo je vljud-
nostno pričel celjski župan,
sega proračun še kako tile. A
daljeval jo je direktor podjei
CMC Andrej Kamenšek. sled
so še ravnatelj Jože Zupana
upravnik gledališča Borut Ali
jevič ter plesalec in koregon
Jure Lukaščič. To pa je bih a
di vse.
Nič presenetljivo novega n
nihče izvedel ta večer, z nok
nim novim spoznanjem ni k
v Ljubljano pospremljen min
ster Rop. Ministrica za kuM
ro je v glavnem povedala tiste
kar je pred štirinajstimi dim
že izrekla ob uradnem obish
v Celju, dr Gabra je minisU
Rop nekajkrat simpatično vplt
tel v monolog z vzkliki: »K^
ne, Slavko, to pa ve Slavko, ti
si pa ti pripomogel, Slavko,<
dr Podbregar pa je večer spren
Ijal iz ozadja, kot moderatoi
ki je tu in tam prišel do krath
besede.
Podžupanu Zdenetu Podit
sniku. ki naj bi kaj več povt
dal o občinskem proračunu, j
ponagajcdo zdravje, zato ga j
nadomestila občinska finaru
niča Danica Doberšek. Ta J
povedala vse tisto, kar pove vsi
ko leto ob sprejemanju obču
skega proračuna, a se zdi, d
so njene besede vedno bob c
steno.
Na Celjskih debatah, je p
vedal v ponedeljek dr Gobe
naj bi odpiraU neodprta vpn
sanja in drezali v že odprti
Srečevali naj hi se Celjani n
pomembnih funkcijah v Cel}
in oni, ki so na takšnih v pr
stolnici, pa tudi drugod po Si
veniji in na tujem. Vse za d
brobit Celja Plemeniti nam(
gre pozdraviti. Morda so se k
koristnega gospodarstveniki,
so vljudno počakali do duh
momega konca, z ministroi
Ropom in pomembnimi Celjai
v Ljubljani pogovorili vsaj "
družabnem delu Celjskih d
bat
Kljub zapisanemu pa z v
seljem pričakujem nova deb(^
na srečanja zadnji ponedelj^
v marcu. Kajti vsak začete^
pravijo, je težak. Morda \
Celjske debate vendarle pos^
nejo sčasoma debate, ki boc
Celju prinesle kaj koristnega
NATAŠA GERKEŠ LEDNI
Izkušnje za jugovzhodno Evropo
Ljudska univerza Žalec se
je v zadnjih letih uveljavila
kot eden največjih sloven-
skih ponudnikov izobraževa-
nja in svetovanja v Sloveni-
ji, po uspehu poslovanja pa
se uvršča celo na četrto me-
sto. Svojo uspešnost dokazu-
jejo tudi s sodelovanjem v no-
vem programu nacionalne
svetovalne mreže, žalske iz-
kušnje pa naj bi kasneje upo-
rabili pri vzpostavljanju tak-
šnih mrež po vsej jugovzhod-
ni Evropi.
Po besedah direktorja UPI An-
dreja Sotoška, pripravljajo
precej novosti tudi v prihaja-
jočem šolskem letu 2001/2002.
Tako je razpisan izredni študij
za visokošolski program raz-
redni pouk, ki ga pripravljajo
v sodelovanju z matično fakul-
teto v Mariboru. »Po prvih in-
formacijah in informativnem
dnevu je zanj precejšnje zani-
manje, tako da pričakujemo
dovolj prijav za uspešno delo
oddelka,« pravi Sotošek. No-
vost je tudi visoki strokovni pro-
gram agronomija, ki kot štu-
dij v Žalcu ponuja program
bujejo dodatna znanja o vode-
nju, komunikaciji in delu z
ljudmi. Intenzivno pripravlja-
mo dodatne programe svetova-
nja in informiranja na regio-
nalnem področju, tako da bo
letos zaživel Center za informi-
ranje in poklicno svetovanje
(CIPS),« pravi Andrej Sotošek.
Ponudbo dopolnjujejo tudi
z lokalnim središčem za infor-
miranje in svetovanje odraslim.
Sodelujejo namreč v nacional-
nem projektu za vzpostavitev
svetovalne mreže, tovrstna mre-
ža na lokalni ravni pa bo vzpo-
stavljena letos septembra in bo
pričela z delom v prihodnjem
šolskem letu. Ta mreža bo vklju-
čevala društva, klube, združe-
nja, organizacije... vse do lo-
kalne uprave in izobraževalnih
institucij, ki v svojih progra-
mih ponujajo svetovanje in in-
formiranje, ponujala pa bo od
programov v gospodarstvu in
turizmu do dodatnega usposab-
ljanja.
»Sklenili bomo lokalna part-
nerstva, ki bodo združena v in-
formacijsko mrežo. Ta bo ob-
segala od sodelovanja v elek-
tronskih medijih do pripravlja-
nja klasičnih ponudb, kot so pri-
reditve, svetovanja...« Projekt
zaenkrat poskusno poteka v pe-
tih izobraževalnih središčih: v
Žalcu, Murski Soboti, Maribo-
ru, Novem mestu in Kopru, fi-
nancira pa ga Partnerstvo za mir
preko nemške zveze ljudskih
univerz. Po preizkusnem ob-
dobju pa ga bodo razširili na yso
Slovenijo in tudi ostale države
jugovzhodne Evrope.
SEBASTUAN KOPUŠAR
kmetijstvo in vrtnarstvo, zanj
pa še imajo nekaj prostih mest.
Zadnji rok za oddajo prošenj
je 8. marec. Na srednješolski
ravni so letos kot novost pri-
pravili izobraževanje za gostin-
skega tehnika, smer kuhar, na-
takar ter kuhar/natakar.
»Prav tako imamo precej no-
vih programov na področju izo-
braževanja, ponudili jih bomo
predvsem podjetjem, ki potre-
Savinjski Icmelje vsindiicafu
Andrej Sotošek
V nedeljo je bil v dvorani Zadružnega doma Kmetijske za-
druge Šempeter v Savinjski dolini ustanovni občni zbor sin-
dikata kmetov Slovenije za Spodnjo Savinjsko dolino:
Sindikat kmetov ni več organiziran po panožnem, temveč po
teritorialnem načelu. Zato so v Spodnji Savinjski dolini ustano-
vili svojo podružnico, ki bo sedaj poleg hmeljarjev združevala
tudi mlekarje, živinorejce, sadjarje, zelenjadarje in gozdne po-
sestnike. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo kakih sto
kmetov, ki so imenovali vodstvo Podružnice Spodnje Savinjske
doline ter sprejeli program dela za leto 2001. Za prvega pred-
sednika so izbrali Andreja Podpečana. Ustanovni občni zbor
pa je pozdravil predsednik sindikata kmetov Slovenije Marjan
Goranc. T. TAVČAR
DOGODK
3
Vojna
napoved
svinjariji
V Šmarju pri Jelšah bo ko-
piunalni inšpekcijski nad-
zor v prihodnje bistveno laž-
ji. Po sprejetju pravne pod-
lage, ki je v občinski pri-
stojnosti, ima od lani zapo-
sleni komunalni redar bolj
določno delo.
Tako se bo med drugim lo-
til težav občanov z zapušče-
nimi avtomobili, živimi me-
jami, z gnojnico na cesti, par-
kiranjem... Začel bo lahko že
danes, 1. marca, ko bo začel
veljati nedavno sprejeti ob-
dnski odlok o komunalnem
nadzoru. Občani, ki doslej
različnih zapisanih ali neza-
pisanih pravil niso spoštovali,
bodo v prihodnje pozornej-
Ži; denarne kazni so namreč
predvidene v razponu od pet
do sto tisoč tolarjev.
Posebne težave imajo v
Šmarju z zapuščenimi vozi-
li, saj so jih našteli med lan-
sko čistilno akcijo več kot 70.
Zdaj naj bi začeli ugotavlja-
ti, kdo so njihovi lastniki. Ti-
sti lastniki, ki za svoje odvr-
žene železne konjičke ne bo-
do poskrbeli pravočasno, bo-
do morali plačati stroške od-
voza. Če lastništva ne bo mo-
goče ugotoviti, pa bodo od-
stranitev plačali z občinskim
denarjem. Za zapuščeno vo-
zilo bodo morali lastniki pla-
čati od trideset do sto tisoč
tolarjev denarne kazni, so od-
ločili svetniki. BJ
Izteka se rok za vpis
Učenci zaključnih razredov
se morajo v srednjo šolo vpi-
sati do 5. marca, v dijaške do-
move do 6. marca, vpis dija-
kov v visoke šole in višje stro-
kovno izobraževanje pa je do
8. marca.
Vpis v srednje šole
Srednje šole bodo sprejemale
prijave za vpis do ponedeljka,
5. marca. Po končanem prijav-
nem roku bo Ministrstvo za šols-
tvo, znanost in šport do 13. mar-
ca v posebni brošuri objavilo šte-
vilo prijav za vpis. Učenci jo bo-
do prejeli na osnovni šoli. Tisti,
ki se bodo prijavili za vpis v ro-
ku in bodo glede na informacije
o številu prijav na posamezni šoli
ali zaradi česa drugega želeli svojo
odločitev spremeniti, bodo lah-
ko do 26. marca prenesli prija-
vo na drugo srednjo šolo oziro-
ma v drug program. Vse šole jih
bodo, ne glede na število prijav,
sprejemale do 26. marca. Po tem
roku prijav ne bo mogoče pre-
našati, dokler postopek za izbi-
ro kandidatov na šolah, kjer bo
vpis omejen, ne bo končan. Če
bo na šoli število prijavljenili kan-
didatov tudi po 26. marcu večje
od predvidenega števila vpisnih
mest, bo šola v soglasju z mini-
strstvom za šolstvo, znanost in
šport sprejela sklep o omejitvi
vpisa. O tem bodo učenci obveš-
čeni najpozneje do 23. aprila.
V novem šolskem letu bo ne-
kaj novih izvajalcev izobraže-
valnih programov na področ-
ju nižjega in srednjega poklic-
nega izobraževanja, srednjega
strokovnega in poklicno-teh-
niškega izobraževanja ter splo-
šnega sprednjega izobraževa-
nja. Tako bo na Šolskem cen-
tru Celje, Poklicni in tehniš-
ki strojni šoli novost Orodjar
v dualnem sistemu; na Kme-
tijski in gospodinjski šoli
Šentjur Pomočnik peka in slaš-
čičarja; na Srednji šoli za go-
stinstvo in turizem Celje Ku-
har v dualnem sistemu. Nata-
kar v dualnem sistemu in Go-
stinsko-turistični tehnik (PTI);
na Srednji strokovni in poklic-
ni šoli Celje Šivilja - krojač v
dualnem sistemu in Konfekcij-
ski modelar (PTI); na Srednjo
strojno šolo Štore je razmeš-
čen program Konstrukcijski
mehanik v dualnem sistemu in
Strojni mehanik v dualnem si-
stemu. Na šolskem centru Ve-
lenje - Poklicni in tehniški
elektro in računalniški šoli
je novost Elektrikar energetik
v dualnem sistemu, na Splošni
in strokovni gimnaziji je no-
vost Umetniška gimnazija - li-
kovna smer ter na Poklicni in
tehniški šoli za storitvene de-
javnosti Gostinsko-turistični
tehnik (PTI). Na SIC Sloven-
ske Konjice, Kovinarski šoli
in šoli za gospodinjske stori-
tve Zreče je na novo Gostin-
sko-turistični tehnik (PTI).
Vpisvvisoke šole
Vpis v visoke šole poteka prek
prijavno-informacijskih služb
obeh univerz, prijave za vpis v
višje strokovno izobraževanje
pa bodo kandidati pošiljali po-
sameznim višjim strokovnim
šolam. Vsaki skupini je name-
njen poseben prijavni obrazec,
prijaviti pa se morajo najpoz-
neje do 8. marca.
Na Univerzi v Mariboru so
na novo razpisani univerzitet-
ni študijski program Telekomu-
nikacije na Fakulteti za elek-
trotehniko, računalništvo in in-
formatiko, univerzitetni nepe-
dagoški študijski program Zgo-
dovina na Pedagoški fakulteti
ter nova smer Biokemijska teh-
nika v univerzitetnem študij-
skem programu Kemijska teh-
nologija na Fakulteti za kemi-
jo in kemijsko tehnologijo.
Na Univerzi v Ljubljani je
uvedenih nekaj manjših spre-
memb pri vpisnih pogojih in
merilih za izbiro kandidatov na
Fakulteti za šport in Visoki po-
licijsko-varnostni šoli. Na Fa-
kulteti za šport bodo dijaki iz-
brani po novih merilih. Za us-
peh v srednji šoli in pri maturi
bodo dobili 10 odstotkov točk
več kot doslej, za uspeh pri
preizkusil motoričnih sposob-
nosti pa prav toliko manj. Na
Visoko policijsko-varnostno šo-
lo pa se bodo po novem lahko
vpisovali kandidati, ki so z ma-
turo ali zaključnim izpitom
končali katerokoli štiriletno
srednjo šolo.
Za vpis v višje strokovno izo-
braževanje je nekaj novosti, zlati
za izobraževanje odraslih. Dve
višji strokovni šoli sta bili usta-
novljeni na novo. To sta Lesar-
ska šola Maribor in Kmetijska
šola Grm v Novem mestu. Z no-
vim šolskim letom bo novost tudi
program Komunala, razmeščen
na Višjo strokovno šolo Šolske-
ga centra Novo mesto.
Odraslim so na voljo tudi za-
sebne šole. Poleg dveh, ki sta
Kandidati, ki nameravajo v
šolskem letu 2001/2002 biva-
ti v dijaškem domu, morajo iz-
polniti prijavo samo za en di-
jaški dom in jo poslati na na-
slov dijaškega doma, za ka-
terega so se odločili. Rok za
prijavo je 6. marec. Dijaški
dom bo obvestil vse prijavlje-
ne kandidate o možnosti bi-
vanja in postopku vpisa do 6.
aprila.
se za skupno objavo razpisa od-
ločili že lani, DOBA - Višja stro-
kovna šola iz Maribora in
ELES - Višja strokovna šola
za energetiko Ljubljana, so to
v Ljubljani: Višja strokovna
šola v Centru za tehnološko
usposabljanje pri Gospodar-
ski zbornici Slovenije, Leila
d.o.o., Gea CoUege in Zavod
izobraževalno-razvojni cen-
ter; v Mariboru pa Academia,
d.o.o. Prve tri bodo izobraže-
vale poslovne sekretarje, zad-
nji dve pa komercialiste.
SIMONA BRGLEZ
Slovenske Konjice v
družbi najstarejših
Združenje zgodovinskih
mest Slovenije je povabilo
Slovenske Konjice v svoje vr-
ste. Njegovi predstavniki so
v teh dneh obiskali konjiške-
ga župana Janeza Jazbeca in
ga seznanili z načrti in de-
lom združenja.
Konjiški župan je pobudo
sprejel in obljubil, da bo me-
sto, ki ga zastopa, dostojen part-
ner v združenju. Konjice se bo-
do lahko včlanile po tem, ko
bo pobudo obravnaval občin-
ski svet, prav tako pa morajo
sklep o pridružitvi sprejeti na
'■najskem zasedanju skupščine
združenja zgodovinskih mest.
Na tej seji bodo potrdili pri-
stop še Radovljice, Kopra, Idri-
je, Celja in Kranja.
Slovenske Konjice bodo pri-
stopile k združenju junija, ob
občinskem prazniku, s proto-
kolarnim podpisom listine
med vsemi kraji, ki so včla-
njeni v združenje. Ob tem bo-
do tudi praznično obeležili
855-letnico prve pisne omem-
be kraja. Najstarejša sloven-
ska mesta želijo združeno po-
nujati posebnosti in lepote, ki
se skrivajo za stoletja starimi
zidovi teh krajev. Med njimi
so že Škofja Loka, Ptuj in Ri-
ran. U.K.
Knjižničarji pred bankrotom?
Stalno pomanjkanje denar-
ja za knjižarsko dejavnost je
v Zgornji Savinjski dolini do-
seglo kritično mejo, saj z dva-
'lajstino iz proračuna mozir-
ske občine ne zagotavljajo ni-
bruto plač zaposlenih v mo-
zirskem zavodu za kulturo,
2 dvanajstino ostalih občin
'ri lastnimi prihodki pa zago-
l^ivljajo le delni nakup knjig
'•^ kritje nujnih materialnih
stroškov.
Zakon o knjižničarstvu, ki
'^3j bi rešil vse finančne teža-
je v parlamentarnem po-
^^opku in nič ne kaže, da bo
■^•Tialu sprejet. Po zakonu o lo-
kalni samoupravi je župan do-
micilne občine, v tem prime-
ru občine Mozirje, pristojen,
da spodbudi ostale župane
Zgornje Savinjske doline za
čimprejšnjo ureditev financi-
ranja knjižničarske dejavno-
sti. Ob lanskem podpisu deli-
tvene bilance je bilo dogovor-
jeno, da bodo občine financi-
rale knjižnico do sprejema za-
kona v razmerju 50 odstotkov
občina Mozirje, ostalo polo-
vico pa ostale občine. V letu
2000 je dogovor spoštovala le
občina Mozirje, ugotavlja Pe-
ter Sirko, direktor zavoda,
druge občine pa so svojo ob-
veznost oziroma obljubo rea-
lizirale v višini 45 odstotkov.
Negativno razliko je Zavod po-
krival kakor je vedel in znal,
tudi z omejevanjem nakupa
knjižnega gradiva.
»Kot nam je znano,« pravi Sir-
ko, »občine v letu 2001 ne na-
meravajo zvišati sredstev za fi-
nanciranje knjižnične mreže.
Izjema je občina Ljubno. To po-
meni, da bo finančno poslova-
nje zavoda v tem letu zelo ote-
ženo.« Vse skupaj je prišlo ce-
lo tako daleč, da je poslovanje
zavoda odvisno od dobre volje
sponzorjev in donatorjev.
EDI MAVRIC
Lemberžani morajo čakali
v Lembergu, nekoč slovitem trgu pri Mestinju, želijo ustano-
viti svojo krajevno skupnost. Za več kot sto prebivalcev kraja,
ki je še del KS Mestinje, to doslej ni bilo mogoče kljub soglasju
Mestinjčanov ter dobri volji občine Šmarje pri Jelšah.
V občinskem odloku je bilo namreč zapisano, da mora imeti
vsaka KS vsaj 500 prebivalcev. Lemberžanov je veliko premalo,
zato je občinski svet na zadnji seji številčno omejitev po hitrem
postopku črtal. Lemberžani želijo namreč svojo KS zaradi svoje
bogate zgodovine, saj je bil njihov kraj, o katerem krožijo
različne legende, nekoč celo občina.
Kljub vsemu bodo morali v Lembergu na svojo KS še
počakati. Nove KS in nove občine ne morejo nastati med
mandatom, zato bo lahko KS Lemberg zaživela šele po lokalnih
volitvah leta 2002. BJ
Komunikacija za dober dan
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki
mu predseduje Viktorija Rehar, pripravlja v ponedeljek, 5.
marca, v dvorani Občine Žalec zanimiv strokovni seminar.
Naslovili so ga »Drug z drugim za dober dan«. S pomočjo
strokovnjakov, kot so doc.dr. Gordana Pavlekovič, dr. med.,
univ. dipl. psih., proL Vera Štebe, univ. dipl. ped., prof. Marja
Strojin, univ. dipl. psih. in Viktorija Rehar bodo slušatelji lahko
pridobili nova znanja s področja komunikacij. AB
V Kozjem nov prispevek
v občini Kozje bodo od 1. marca vsi, ki so priključeni na
javni vodovod, plačevali nov prispevek za financiranje
izgradnje infrastrukturnih objektov in naprav za odvaja-
nje in čiščenje odpadnih voda.
Po odločitvi občinskega sveta bodo izjema tisti, ki imajo
status kmeta; ti bodo namreč oproščeni plačila za tiste
količine vode, ki jih uporabljajo v kmetijske namene, vendar
morajo imeti odštevalni vodomer. Nov prispevek bodo
zaračunavah na položnicah za porabljeno vodo. Za gospo-
dinjstva, šole, vrtce in ustanove bo od L marca 15 tolarjev na
kubični meter (za gospodarstvo in ostale pridobitne dejavno-
sti 20 tolarjev), od 1. julija letos pa bo prispevek 35 tolarjev
(za gospodarstvo 50) na kubični meter. BJ
Višje cene za pomoč na domu
Vranski Svetniki so povišali ekonomsko ceno pomoči družini
na domu s sedanjih L500 na 2.047 tolarjev.
Ta cena ne bo veljala za vse uporabnike, saj lahko zaprosijo za
nižjo ceno storitve. Svetniki so potrdili tudi ustanoviev javnega
Zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost
Vransko in ga predali v drugo obravnavo. Potrdili so tudi sklep
o prodaji deleža športnega centra na Prvinah. Nekdanji lastnik,
rudnik Zagorje v zaprtju, je center prodal podjetju GO PRESS iz
Trojan, ki je center preuredilo v smučarski center z dvema
vlečnicama. NL
posvetu
Novi kardinali
VATIKAN, 2L februarja - Pa-
pež Janez Pavel II. je na os-
mem konzistoriju v času nje-
govega papeževanja pred Pe-
trovo cerkvijo v Rimu zbral ve-
Čino kardinalov katoliške cerk-
ve in uradno razglasil 44 novih
nosilcev škrlatnih knezov. Vseh
kardinalov je sedaj 185, pravi-
co voliti papeževega nasledni-
ka pa jih ima kar L35, kar je največ
v zgodovini katoliške cerkve.
Vse razen devetih je imenoval
sedanji papež Karol Wojtyla, ki
vlada že triindvajseto leto.
Dvojni vohun V
ZDA
NEW YORK, 22. februarja -
Američani so osupli izvedeli, da
je v jedru protiobveščevalnega
oddelka preiskovalnega urada
FBI petnajst let deloval dvojni
vohun. Robert Philip Hanssen
je v slogu znamenitih vohun-
skih romanov Rusom pošiljal
najbolj tajne dokiunente, zaradi
katerih sta dva ameriška agen-
ta izgubila življenje. Hanssen
se je kar sam javil KGB, stran
pa je menda zamenjal zaradi -
romantične želje po pustolov-
skem življenju.
Miloševičvse
bližje zaporu
BEOGRAD, 24. februarja -
Srbska policija je v soboto are-
tirala Rada Markoviča, vodjo
službe državne varnosti v Sr-
biji v času vladavine Sloboda-
naMiloševiča. Do sedaj se je v
zaporu znašlo že petnajst Mi-
loševičevih sodelavcev s po-
dročja, na katerem so bile vezi
med kriminalom in politiko naj-
trdnejše, prav aretacija Marko-
viča pa daje upanje, da bo kma-
lu prišel na vrsto tudi nekdanji
predsednik, saj naj bi Markovi-
č poznal večino kriminalnega
delovanja nekdanjega jugoslo-
vanskega režima. Siunijo ga tudi
vpletenosti v več političnih ubo-
jev. Markovič je na prvih zasli-
šanjih zanikal vse obtožbe.
Komunisti zmagali
vMoldaviji
KIŠINJOV, 25. februarja - De-
set let po razpadu Sovjetske
zveze je na nedeljskih volitvah
vMoldaviji, eni najmanjših na-
slednic med Romunijo in Ukra-
jino, prepričljivo zmagala komu-
nistična partija. Po razglasitvi
rezultatov so zatrdili, da bodo
ohranili pluralistično državo in
ne bodo uvedli enopartijskega
sistema. Volivci, razočaran nad
ostrimi tržnimi reformami, so do-
bili več kot polovico vseh gla-
sov in imajo absolutno večino
v parlamentu.
Življenja na Marsu
WASHlNGTON, 27 februar-
ja - Ameriški znanstveniki iz ve-
soljskega centra Johnson v Hou-
stonu so po zadnj-ih analizah
meteorita Allen Hills 84001 pre-
pričani, da je nekoč na Marsu
obstajalo življenje. V meteori-
tu so namreč našli kristal mag-
netit, ki bi ga po njihovem mne-
nju lahko proizvedel le mikroor-
ganizem. Ta mineral je podo-
ben kristalom, ki jih na Zemlji
proizvedejo bakterije. Razisko-
valci menijo, da je magnetit v
meteorituALH-84001 najstarejši
dokaz o obstoju življenja. Ome-
njeni meteorit so odkrili leta 1984
na Antarktiki, na Zemljo pa je
padel pred okoli 13.000 leti.
4

Telegrami po polžje
Storitve Pošte Slovenije še vedno niso dovolj prijazne uporabnikom
Pošta Slovenije je še vedno
monopolna organizacija.
Kljub temu, da so z nekateri-
mi novimi storitvami le na-
pravili več kot nujen korak
naprej, se približali uporab-
nikom, pa je prav monopol-
ni položaj oziroma dejstvo,
da se konkurenca omejuje le
na tako imenovane ekspre-
sne storitve tisto, kar pov-
zroča, da uporabniku stori-
tev še vedno ni prijazna or-
ganizacija.
že slišim vik in krik o tem,
da so cene nadzorovane, da v
poštnih storitvah ni pravega
zaslužka, ki bi omogočal upo-
rabniku prijaznejše storitve,
da Slovenci paČ ne pišemo
radi in ne veliko. Morda pa bi,
če bi nam bile storitve prijaz-
nejše. Morda.
»Nismo mogli
vročili«
Vzemimo le večno jezo, ko
nas v nabiralnikih čakajo ob-
vestila o prispelih priporoče-
nih pošiljkah, ki nam jih »niso
mogli vročiti«, ker nas dopol-
dan pač ni bilo doma in ker,
bogpomagaj, dopoldan dela-
mo, če imamo to srečo, da
smo zaposleni. In potem pride
uporabnik pred (običajno
dolgo) vrsto čakajočih, izka-
zati se mora (spet) z osebnim
dokumentom, da pošiljko do-
bi in bognedaj, da bi poskusil
dvigniti pošiljko za zakonske-
ga partnerja ali katerega od
bližnjih. Dvig je le oseben.
Vsaj zame je ta birokratski
postopek v 21. stoletju poni-
žujoč in mučen. Verjamem,
da nisem edini.
Nihče, seveda, ne razmišlja
o popoldanski dostavi. V Veli-
ki Britaniji, naprimer, pa ima-
jo poštno dostavo dvakrat
dnevno. In ljudje si dopisuje-
jo...
Jasno je, da je ob cenah
poštnih storitev najtežje zago-
toviti sredstva za plače zapo-
slenih. Pa bi s kakšnim dežur-
nim, vsaj v večjih mestih, brž-
kone šlo.
»Po telegram
pridite sami«
še huje je s telegrami. Saj
ne, da ponudba ni dobra. Pri
luksuznih izvedbah so se celo
zelo potrudili in telegramu
lahko priložimo primerna in
mestoma tudi zelo dtimiselna
darila. Poiiudbo so popestriH
z dodatki - buteljkami, bon-
bonierami, cvetjem in darih
za novorojenčke, ki pri tele-
fonskih sporočilih niso mož-
na. Pa kaj, ko je telegram tako
težko oddati. Pardon, oddati
ga je lahko, težje ga je sprejeti.
Če želite, denimo, prijate-
ljem, znancem sporočiti vese-
lo ali morda žalostno novico,
če jim želite čestitati, tega ni-
kar ne počnite med vikendom
ali med prazniki.
Danes se telegrami sicer
umikajo SMS sporočilom in
elektronski pošti, a se prav
zato vsakega prejetega telegra-
ma še toliko bolj razveselimo.
Toda, zakaj ga ob nedeljah
skoraj ni mogoče prejeti? Saj
je vendar bil in bi še moral biti
najhitrejša oblika pisnega
sporočanja. Telegrame lahko
naročate po telefonu, na brez-
plačni številki. Sprejemajo jih
v središču, v Ljubljani, in od
tam jih razpečujejo poštam v
krajih, kjer je doma naslov-
nik. Če boste med delovnim
dnem telegram prejeli dopol-
dan, vas bo v nabiralniku ča-
kalo »znano« obvestilo. Ponj
boste morali na pošto sami.
Če naj bi telegram prejeli v
nedeljo ali med praznikom,
ga boste le med deveto in enaj-
sto uro in še to le v večjih
mestih, sicer vam bo vročen
telegram ali obvestilo, da vas
ta čaka na pošti, šele na prvi
naslednji delovni dan. Pa je
največ rojstnodnevnih zabav
prav med vikendi in izven
omenjenih ur. Tudi ženske ne
rojevajo po delovnem času de-
žurnih telegrafistov in umira-
mo tudi ne po uradnih urah.
Tako pa mora telegram na te
dni vsaj do 11. ure prispeti po
telefaksni napravi iz Ljublja-
ne. Vsi telegrami, ki so spreje-
ti po enajsti uri, se vročajo
šele v ponedeljek. Tudi v Ljub-
ljani telegramov ob nedeljah
ne vročajo od 20. do 7. ure
naslednjega dne. »Nadzvočna
hitrost« za obliko sporočanja,
ki naj bi jo krasila prav hi-
trost. Kje je razlog tako krat-
kega »obratovalnega časa« ne-
deljskih in prazničnih telegra-
mov?
Na Poslovni enoti Celje pra-
vijo, da so zgoraj navedene
ure določene z Navodilom o
delovnih časih pošt, ki predpi-
suje delovne čase lokalnih po-
slovnih enot. V njem je dolo-
čen delovni čas, ki ga predlaga
poslovna enota, odobri pa ga
generalni direktor pošte. Za-
kaj pa je v Navodilu oprede-
ljen tako kratek nedeljski de-
lovni čas?
Namestnik generalne direk-
torice Pošte Slovenije mag.
Matjaž Andric trdi, »da je
osnova za določitev delovnega
časa število opravljenih stori-
tev, pravna podlaga pa je po-
dana v Navodilu«. Po njego-
vem je »razlog v malem številu
telegramov, ki so poslani ob
nedeljah in praznikih«. Pošta
Slovenije delovnega časa ob
nedeljah torej ne bo spremi-
njala, razen če ne bo ocenila,
da bi lahko imela od tega po-
slovno korist.
Vprašanje pa je, kakšno ko-
rist ima od takšnega delovne-
ga časa sam telegram kot me-
dij komuniciranja, ki ga neu-
smiljeno izpodrivajo SMS
sporočila.
Lani smo Slovenci poslali
704.200 telegramov, kar je ce-
lo za odstotek več kot v letu
1999. Res pa je, da ne narašča
število telegramov, ki vsebuje-
jo zgolj sporočila, ampak tako
imenovani luksuzni telegra-
mi, ki jih pošiljamo ob praz-
nikih, srečnih dogodkih in
smrtih. Za telegrame »navija«
tudi eden najbolj znanih slo-
venskih sociologov dr. Ivan
Bernik: »Telegrami so pri lju-
deh še vedno priljubljeni, ker
se je treba zanj potruditi in iti
na pošto, so pa tudi bolj oseb-
ni.«
Po drugi strani pa so števil-
ke neizprosne. Telegram, na
katerega lahko napišemo spo-
ročilo v obsegu lista formata
A4 in ga pošljemo kamorkoli
v Slovenijo, stane danes 1011
SIT, ob maksimalno izkoriš-
čenem obsegu stane en znak
pribUžno tretjino tolarja. Pri
SMS sporočilih je cena znaka
danes približno osmino tolar-
ja, v prihodnosti pa bo še
padala. Da bo telegram ostal
»in« tudi v 21. stoletju in da bo
ostal konkurenčen, pa bo nje-
govo pošiljanje moralo biti
uporabnikom prijaznejše in
slejkoprej na voljo kadarko-
li.
Namesto doziranega delov-
nega časa ob nedeljah in praz-
nikih, bi morali na Pošti Slo-
venije razmisliti o daljšem de-
lovnem času in dežurstvih ta-
ko ob nedeljah in praznikih
kot za vse dni v letu.
BRANKO STAMEJČIČ
MJHI PRIMOŽ CIRMAN
WKm Foto: SPRING
Z vsemi sredstvi proti
čistilni napravi
Sosedje predvidene vitanjske čistilne naprave preprečili začetek del - Vsi dokumenti v
skladu z zakonom - Izhod v referendumu?
Kljub komajda ponovno
potrjeni odločitvi vitanjske-
ga občinskega sveta o loka-
ciji čistilne naprave, z grad-
njo zaenkrat ne bo nič. Kra-
jani naselja Na gmajni, kjer
bi čistilna naprava naj bila,
so prejšnji teden fizično pre-
prečili začetek del, izsilili
izredno sejo trškega sveta, v
torek pa se je ponovno sestal
svet trške skupnosti naselja
Vitanje.
Na sejo so povabili župana
Slavka Krajnca, razprave pa
se je udeležil tudi odvetnik
Boris Marčič iz Slovenj Grad-
ca, ki ga je občinska uprava
pooblastila, da pregleda do-
kumente, povezane z gradnjo
čistilne naprave. Župan je čla-
nom trškega sveta še enkrat
povedal, da so pogodbe pod-
pisane, in da bo potrebno z
gradnjo začeti, saj se sicer lah-
ko zgodi, da bo izvajalec, pod-
jetje CMC, zahtevalo sankcije.
Boris Marčič je predstavil svo-
je ugotovitve ob pregledu do-
kumentacije v zvezi z gradnjo
čistilne naprave in poudaril,
da ni ničesar spornega, saj so
vsi pridobljeni dokumenti v
skladu z zakonom. Člane sve-
ta je kljub temu zanimalo,
kako je lahko upravna enota
izdala gradbeno dovoljenje,
saj je verjetno za tak poseg v
okolje potrebno soglasje najb-
ližjih sosedov, ki pa ga v tem
primeru ni bilo. Župan Krajnc
jim je predlagal, da obrazloži-
tev pridobijo na upravni enoti
v Slovenskih Konjicah in še
enkrat potrdil svoje stališče o
nespornosti objekta na pred-
videni lokaciji. Člane trškega
sveta je opozoril, da bodo mo-
rali razpisati referendum, če
hočejo razveljaviti sklepe ob-
činskega sveta.
V nadaljevanju je predsed-
nik trškega sveta Jože Jakop
med drugim ponovil trditev,
da sedanja lokacija za čistilno
napravo ni bila predvidena.
Nanjo se je takoj odzval župan
in predsednika opozoril, da je
pred leti podpisal ureditveni
načrt, in da je za lokacijo
zagotovo moral vedeti. Mirko
Polutnik je na seji omenil še
dogodke v zvezi z blokado
gradbišča - vozila, ki so prejš-
nji teden, ob predvidenem za-
četku gradnje, preprečevala
dostop, je namreč popisala
policija. Po njegovem je bilo
to neumestno, in dodal: »To je
bila edina možnost, da se
gradnja prepreči. Ne vem,
kam naj se ti ljudje še obrnejo,
da bodo dokazali, da niso ve-
deli za lokacijo. Krajani ni-
smo proti gradnji čistilne na-
prave, ampak samo proti lo-
kaciji. Občinska uprava naj
posluša glas ljudi.«
Člani sveta so sprejeli sklep,
s katerim predlagajo občin-
Zaradi dogodkov v zvezi z
gradnjo vitanjske čistilne na-
prave se je že prejšnjo sredo
sestal svet trške skupnosti
naselja Vitanje. Člani sveta
so svoje sklepe naslednji dan
posredovali vitanjskemu žu-
panu Slavku Krajncu. Med
drugim so zapisali, da od ob-
činskega sveta zahtevajo
zaustavitev vseh aktivnosti v
zvezi z gradnjo čistilne na-
prave na sporni lokaciji, do-
kler se spor ne reši na zboru
krajanov.
skemu svetu, da o gradnji še
enkrat odloča in na to sejo
povabi tudi predstavnike trš-
kega sveta. Na konjiški uprav-
no enoto pa bodo naslovili
prošnjo, naj jim posreduje po-
datek o tem, na kakšni podlagi
je bilo brez soglasja sosedov
izdano gradbeno dovoljenje
za čistilno napravo.
U.K.
po državi^
Pastirsko pismo
UUBUANA, 25. februarja
- V slovenskih cerkvah so brali
drugi del pastirskega pisma
slovenskih škofov, v katerem ti
pred začetkom postnega Časa
predstavijo svoj pogled na ak-
tualne probleme v družbi.
Prejšnjo nedeljo so največ po-
zornosti namenili socialni pra-
vičnosti, solidarnosti in pošte-
nju, to nedeljo pa so govorili o
pojavu korupcije. Škofje me-
nijo, da se pri nas ustvarja vtis,
da korupcije skoraj ni, da ni
podkupovanja in da ni treba
imeti zvez, da gredo postopki,
zadeve in posli naprej. Nočejo
sicer posploševati in verjame-
jo, da večina ljudi dela vestno
in pošteno, toda »dobre zveze«
so se razpasle že v prejšnjem
režimu in bati se je, da smo se
na sistem »protiuslug« tako na-
vadili, da se niti več prav ne
zavedamo, kako je korupcija
pogubna za zdravo demokra-
tično življenje in uspešne po-
slovne odnose, poudarjajo
škofje.
Novinarju
odškodnina
UUBUANA, 26. februarja
- Država bo morala novinarju
Televizije Slovenija Tomažu
Ranču plačati odškodnino v
višini 600.000 tolarjev z zako-
nitimi obrestmi. Tako je odlo-
čilo ljubljansko okrožno so-
dišče v Rančevi tožbi zoper
Republiko Slovenijo, in sicer
zaradi utemeljenega suma, da
je notranje ministrstvo brez
sodne odločbe pridobilo izpi-
se telefonskih klicev na njegov
mobilni telefon.
Iz junaka V goljufa
UUBUANA, 27. februarja -
Domnevna slava svetovnega
prvaka v računalništvu, 22-let-
nega študenta prava Matjaža
Roglja, je trajala le nekaj dni,
potem pa so mediji ugotovili,
da zadeva močno smrdi. Izka-
zalo se je, da je »svetovno pr-
venstvo« skrivnostnega inštitu-
ta SAT5 vsaj izredno neznano,
če že ne popolna izmišljotina.
Da je bUa mera polna, se je
oglasil še razvpiti medijski ma-
nipulant Joey Skaggs in razgla-
sil, da gre za še eno od njegovih
znamenitih potegavščin. Ne-
rodno pa je to, da je Rogelj, ki
mu je čestital tudi predsednik
države Milan Kučan, od mini-
strstva za šolstvo in šport na
račun svojega uspeha dobil
skupaj 13,5 milijona tolarjev
finančne pomoči. To pa že ni
več potegavščina, ampak go-
ljufija.
Simobil avstrijski
DUNAJ/UUBUANA, 27.
februarja - Avstrijski operater
mobilne telefonije Mobilkom
Austria - hčerinsko podjetje
avstrijskega operaterja telefo-
nije Telekom Austria - je kupil
49-odstotni lastniški delež v
slovenskem operaterju mobil-
ne telefonije Simobil. Ostalih
26 odstotkov plus eno delnico
je kupilo slovensko podjetje
Teleimpuls, v katerem ima
Mobilkom Austria 49-odstotni
delež. Mobilkom bo za nakup
plačal 141 milijonov evrov. Os-
talih 25 odstotkov minus ena
delnica bo ostalo v lasti sloven-
skih lastnikov in jih namerava
Mobilkom kupiti pozneje.
VROČA TEMA
5
Zadnja pol Alijeve
zadnje poli
v črni gori je bil umorjen Aljoša Polenšek iz Stope - Policija prijela dva osumljenca - Nevarne poti naših prevozniko
Prejšnji četrtek so v grob položili truplo
/Vljoše Polenška iz Stopč, ki je lani na
božični dan praznoval ^voj dvaindvajseti
rojstni dan. V petek, 16. februarja ponoči, ko
so ga svojci in ostali, ki jih je imel rad,
pričakovali, da se, utrujen in vesel, vrne z
dolge službene poti, je bil že nekaj časa
mrtev. Ustreljen, tam daleč v črnogorskem
kraju Subadanj, v kabini tovornjaka-hladil-
nika, parkiranega ob magistralni cesti Kola-
šin - Podgorica.
Minuh petek smo bih v Stopčah, pri Stanku
in Veri Polenšek, ki ju je tragična smrt vnuka
pahnila v globoko žalost. Njunega Alija ni več
in s to kruto resnico se bosta spopadala vsakič,
ko se bosta srečevala s predmeti, ki ju spomi-
njajo nanj. In s spomini, nešteto je takšnih, ki
so lepšali njun vsakdan. Ali, kot sta ga klicala
ljubkovalno in kot je bilo tudi njemu najljub-
še, je imel pravzaprav dva doma, oba čisto
blizu skupaj. Pri mami Marjani Polenšek,
očimu Milanu Čatru in dveh sestricah je bil
dom, kjer je bil tudi sedež avtoprevozniškega
podjetja, kjer je bil zaposlen, doma pa se je
počutil tudi takrat, ko je bil pri svojih starih
starših. »Povsod ga je bilo polno, vse nas je
razveseljeval s svojo dobroto, smehom in pri-
jaznostjo. In veliko prijateljev je imel, zanj so
bili vsi ljudje dobri, vsem je zaupal. Ko sva mu
z možem svetovala, naj se raje izogiba voženj
po nevarnih območjih, se je samo nasmehnil in
naju potolažil, rekoč, da so tam v Srbiji in Črni
gori dobri ljudje, da ima tudi tam prijatelje in
da naj ne bova v skrbeh zanj, ker se mu ne more
nič hudega zgoditi,« je pripovedovala Vera
Polenšek, ki je svojega vnuka rada razvajala vse
od malih nog. Stanko Polenšek je dodal, da sta
z ženo živela v upanju, da si bo Ali uredil
prostore v njuni hiši in si sčasoma pri njiju
ustvaril dom in družino. Morda s svojo Tino iz
Šentjurja, s katero se je zadnje čase največ
družil in ki jo je imel zelo rad. Ko se je izšolal
za mehanika, se je zaposlil pri očimu kot
voznik. »Lep poklic je imel in rad ga je oprav-
ljal, vsepovsod se je dobro znašel. In poln
načrtov je bil. Najprej bi si rad kupil dober
avto, potem pa bi si uredil in opremil stanova-
nje, nama je zaupal. Nazadnje sva ga videla v
ponedeljek, 12. februarja zjutraj, ko se mu je
zelo mudilo v Avstrijo, da bi tam naložil tovor,
zato se niti ni utegnil posloviti od naju. V noči s
petka na soboto smo ga vsi pričakovali, a se s
poti ni vrnil. Sledile so mučne ure čakanja,
poizvedovanja, upanja, da se bo končno le
pojavil na dvorišču in nas rešil trpljenja. Zdaj
ni več upanja, je le žalost. In vsaj to zadoščenje
je, da ga imamo tukaj,« je povedal skrušeni
Stanko Polenšek. Potem je njegova žena polo-..
žila svečo v košaro, oba pa sta se odpeljala
proti Šentjurju, kjer zdaj počiva njun ljubljeni
vnuk.
V četrtek, 22. februarja popoldne, so Aljošo
Polenška pokopah. Kako zelo ljubljen in pri-
ljubljen je bil doma, med prijatelji, sodelavci
in znanci, je bil zgovoren dolg sprevod od
pokopališke vežice do groba. Na svoj način je
tiolečino ob izgubi prijatelja izrazila tudi dolga
Vrsta tovornjakov, katerih žalostinka je odjek-
nila v sončnem in toplem februarju, ko se
prava pomlad še niti začela ni.
Dva strela, dva morilca
Aljoša Polenšek je 12. februarja v Avstriji
•založil hladilniški tovornjak in se odpravil na
Pot proti Črni gori, kamor je bilo meso name-
'"ijeno. V Bijelem Polju, kraju blizu srbskega
Sandžaka, je pri kupcu, podjetju Mesopromet
'■neso raztovoril in se vračal proti Podgorici. V
P^tek. 16. februarja dopoldne, se |e staršem in
prijateljem oglasil po mobitelu, takrat zadnjič.
Istega dne, ob 13.10 uri, se je s tovornjakom
ustavil v kraju Subadanj, na ozkem in nenavad-
nem mestu ob jadranski magistrali. Malo pred
tem krajem je namreč opazil parkiran osebni
avtomobil z dvignjenim pokrovom motorja,
ob njem pa dva moška, ki sta mu dajala znake,
naj ustavi. Potem sta mu povedala, da se jima je
avto pokvaril in ga prosila, če lahko enega od
njiju zapelje do najbližjega avtomehanika.
Aljoša je bil, kot vedno, pripravljen pomagati.
Eden od neznancev je sedel v njegov kamion,
izvlekel pištolo in jo uperil v Aljošino glavo.
Ko je Aljoša naglo segel z roko v torbo, kjer je
imel spravljen denar in dokumente, ga je
neznanec, menda misleč, da je segel po orožju,
dvakrat ustrelil v glavo in pobral denar. Potem
sta morilca sedla v njun »pokvarjen« avtomobil
in se odpeljala proti kraju Berane.
Na nenavadno parkiran tovornjak je postal
pozoren lokalni policist že v soboto, v nedeljo
pa je vrata vozila odprl in v kabini zagledal
voznika, vsega okrvavljenega in z zmaličeno
glavo. Zvečer je že bila na delu črnogorska
policija, v bolnišnici v Podgorici je bila oprav-
ljena obdukcija, ki je pokazala, da sta bila dva
strela, izstreljena iz neposredne bližine v gla-
vo, smrtna.
Po najdbi trupla je dogodek pretresel tudi
črnogorsko javnost, zlasti ob sočasni novici v
medijih, da je bil žrtev cestnih roparjev še en
Slovenec. Avtoprevoznika Petra Cankarja iz
Škofje Loke so namreč na cesti med Barom in.
Petrovcem ustavili neznani moški, ki so se
predstavili kot policisti, potem pa so ga prete-
pli ter mu pobrali vse dokumente in okrog tri
tisoč mark gotovine. Po do zdaj znanih infor-
macijah med obema zločinskima dejanjema ni
povezave glede storilcev, motiv pa je v obeh
primerih isti: koristoljubje.
Akcija črnogorske in lokalne policije je bila
uspešna. Že v nedeljo so aretirali 34-letnega
Kadeta Arsoviča iz Trešnjeva pri Andrijevici
in 24-letnega Slavka Devica iz Donje Ržanice
pri Beranu, ki so ju v ponedeljek predali
državnemu tožilcu. Med hišno preiskavo pri
osumljencih so pohcisti namreč našli nekaj
več kot pet tisoč ukradenih mark, mobilni
telefon nokia, last pokojnega Aljoše Polenška,
in pištolo, katere lastnik je Devičev oče. Storil-
ca sta med zaslišanjem dejanje priznala, pove-
dala, da je streljal Devic, ki je pištolo ukradel
svojemu očetu. Po kazenskem zakoniku ZRJ je
zagrožena kazen za umor najmanj deset let
zapora, možna pa je tudi smrtna obsodba.
Če prideš v roke mafiji...
Dolfi Knez iz Laškega je že dolgo vrsto let
zaposlen v Kmetijski zadrugi Laško, z.o.o.
Transport. Še do nedavna je bil na vožnjah v
mnogih delih sveta, v Črni gori pa je bil
nazadnje decembra lani. So poti po vzhodnem
delu Balkana za voznike tovornjakov nevarne
in nepredvidljive, smo ga vprašali. »Ko se voziš
po teh območjih imaš občutek, da je še vedno
tako, kot v tistih starih dobrih časih. Ljudje so
prijazni, ustrežljivi, a večinoma zelo revni.
Mnogi morajo preživeti s sedemdesetimi mar-
kami pokojnine, še več jih je brezposelnih.
Ampak to niso tisti ljudje, ki kradejo, ropajo in
ubijajo, to delajo ljudje, ki so povezani med
sabo, lahko bi jim rekel kar mafija. Povezani
so s policijo, s carino in drugimi državnimi
službami. Zato moraš biti zelo previden, kaj
kje rečeš, s kom govoriš, sploh pa ne sme nihče
vedeti, da imaš pri sebi denar. Pri trgovaiiju v
vseh problematičnih državah na vzhodu, tudi v
Rusiji, velja med privatniki (prevozniki) ozi-
roma prodajalci ter kupci blaga tihi dogovor,
da prevoznik prejme denar na roko takoj, ko
blago raztovori. Edino na tak način je zagotov-
ljeno plačilo za blago in prevoz. To pa razni
lopovi dobro vedo, ker pa ima mnogokrat prste
vmes tudi policija, so storilci zaščiteni in nikoli
odkriti. Seveda ni vedno na delu domača, lokal-
na mafija, tudi slovenska je že bila vpletena v
takšnih primerih, spomnite se samo streljanja
na carini v Lentiju. Vsekakor sta pri vožnjah na
kriminalno nevarnih območjih potrebni izkuše-
nost in velika previdnost. Jaz nisem imel nikoli
tovrstnih problemov, tudi v Rusiji ne, nikoli pa
ne veš, kdaj in kje boš naletel na lopove. Če
prideš v- roke mafiji, pa ti tudi izkušenost in
previdnost ne moreta pomagati.«
MMHMHH^ MARJELA AGREŽ
iiiiH^^^^B Foto: GREGOR KATIC
Umorjeni Ali Polenšek.  •
Dolfi Knez: »Vse je tako. kot nekoč, a
vendar tako zelo drugače.«
Na zadnji poti s sinom, bratom, vnukom...
Stanovska žalostinka,^
6
GOSPODARSTVO
Rožice in opelca v dvojčicu
Sejma Flora in Domofin privabila 25 tisoč obiskovalcev - Ideja o združitvi obrodila
v nedeljo se je zaključil štiridnevni vrvež po celjskem
sejmišču, ki ga je v tem času obiskalo okoli 25 tisoč
obiskovalcev. Prireditelji, mešano podjetje Cespo, so imeli
sprva pomisleke o združitvi dveh tako različnih specializi-
ranih sejmov, vendar se je trud očitno izplačal. Posebej
presenečeni so bili nad odzivom, ki si ga je prislužil
Domofin, namenjen zaključnim delom v gradbeništvu in
obnovi. Še pred dvema letoma so si organizatorji in
razstavljavci namreč belili glave s tem, kako privabiti več
ljudi. Tokrat so bili oboji precej bolj zadovoljni.
Sicer pa je bilo veselo tudi
na Flori, tako kot vsa leta.
Največ zanimanja je bilo za
aranžiranje cvetja, ki so ga
roke iziičenih mojstrov in ti-
stih, ki bodo to šele postali.
vešče oblikovale v čudovite
šopke. Okusno okrašena
dvorana L je zaživela v števil-
nih barvah cvetlic in drevja,
ki so si jih navdušeno ogle-
dovali tudi tisti, ki jih rož'ce
sicer ne zanimajo preveč. Ve-
čina obiskovalcev si je na-
mreč ogledala oba sejma. Eni
so tako izvedeli več o tem,
kako zgraditi trdno hišo s
kakovostnimi vrati, okni, po-
licami, izolacijo itd., drugi pa
o tem, kako dom mično
okrasiti s cvetjem, zasaditi
vrt... Da imamo obetaven
podmladek v vrstah cvetli-
čarjev, so v petek na tekmo-
vanju bodočih cvetličarjev in
vrtnarjev dokazali dijaki
Srednje vrtnarske šole v Ce-
lju. Kar v treh od štirih kate-
gorij so dosegli najvišje števi-
lo točk Janja Zver, Alen Sali-
hovič (tudi skupni zmagova-
lec) in Alenka Anžlin. V ka-
tegoriji vrtnarski nasadek je
lovorika pripadla Roku An-
tolinu s Srednje mlekarske
in kmetijske šole Kranj.
Piko na i je postavil na za-
ključnem tekmovanju v okvi-
ru sejma Flora Robert Pre-
volnik iz Vrtnarstva Celje, ki
je bilo tudi generalni pokrovi-
telj sejma. Med trinajstimi
tekmovalci z vse Slovenije si
je za poročni šopek prislužil
keramičnimi ploščicami, ki
ga je Gradbeni inštitut Zavo-
da za raziskavo materiala in
konstrukcij podelil prvič, so
prejela podjetja Izolacija
Zorman d.o.o. iz Kamnika,
Klemaks d.o.o. iz Maribora,
Strehca s Straže pri Novem
mestu, Interles d.o.o. iz Le-
narta ter Keragrad Novo
mesto d.o.o. (dva znaka).
Osnova za kakovostno graje-
no okolje je dobra arhitektu-
ra, zato so podelitev znaka
prireditelji združili s podeli-
tvijo častnih priznanj arhitek-
tom in investitorjem. Prizna-
nja za zgradbe in objekte, ki
so bili končani v letih 1998 do
2000 so tako prejeli Aleksan-
dra Dolenec in Gregor Goje-
vič ter investitorja Ante in
Elica  Gojevič  iz  Velenja,
Vojteh Ravnikar, Robert Pq,
tokar in Maruša Zoreč tgf
Goriška knjižnica Franceta
Bevka iz Nove Gorice kot
investitor, Boris Školaris \^
Mojca Magajne ter investitof
Nova KBM d.d. iz Nove Gori,
ce, Janko Zadravec in Bran,
ko Čepic ter Občina Gorišni.
ca z županom Slavkom Vi,
senjakom kot investitorje,
ma, Janko Zadravec ter i^,
vestitor Poslovno združenje
prehrane Slovenije iz Ljub-
Ijane, Božo Podlogar in Ar-
he d.o.o. ter Loterija Slove-
nije kot investitor, Tanisj
Sterlekar Benulič, Andrej
Nolda, Jelka Šolmajer in
Mirjam Mrak ter Poslovni
sistem Mercator iz Ljublja.
ne kot investitor.
Nova sejemska sezona v
Celju se je začela z optimiz-
mom in dobrimi rezultati, ki
bodo dali še dodatni zagon
organizatorjem, dvomljivce
pa prepričali v smotrnost pri-
rejanja sejmov v Celju.
■■■K ' BOJANA JANČIČ
^^^H Foto: g. KATIC in
■BHh      g. DOMJAN
Za obiskovalce sejma Domofin, ki postaja v strokovnih krogih vse bolj priznana in vodilna
strokovna poslovna manifestacija na področju gradbeništva, je bil še posebej zanimiv kotiček
Moj hobi v dvorani E.
Kovinotehna se poslavlfa
Trgovine Kovinotehne od oktobra pod blagovno znamko Merkur
V Merkurju zaključujejo
prenos dejavnosti podjetij Ko-
vinotehne, Soče in Novoteh-
ne v družbo Merkur. Obsežen
projekt skupnega podjetja
pod blagovno znamko Mer-
kur naj bi bil v celoti zaklju-
čen do oktobra, ko bodo za-
ključili še prehod maloproda-
je Kovinotehne v Merkur.
01) zaključku reorganizaci-
je bosta skupino Merkur v
dejavnosti tehnične trgovine
na domačem trgu predstav-
ljali le še blagovni znamki
Merkur in Big Bang. Kot pravi
generalni direktor Merkurja
Dosedanja članica uprave
in direktorica Nabavno-distri-
bucijskega centra Marta Ber-
toncelj je 1. marca prevzela
mesto svetovalke generalne-
ga direktorja v Merkurju,
hkrati pa jo je nadzorni svet
Kovinotehne imenoval za
predsednico Uprave Kovino-
tehne Celje.
mag. Bine Kordež, so vse na-
bavne službe, skladišča in ve-
leprodaja Kovinotehne že 1.
januarja letos prešli v okvir
Merkurja. »Maloprodaja bo
prehajala postopoma, začeli
bomo marca, ko prenašamo
v Merkur prvo trgovino Kovi-
notehne. Vse trgovine bodo
do oktobra spremenile zuna-
njo podobo in bodo nastopa-
le pod imenom Merkur. Kovi-
notehna kot blagovna znam-
ka in podjetje ostaja kot prav-
na oseba, delovala pa bo sa-
mo še v smislu oddaje nepre-
mičnin. V okviru tega podjet-
ja ostaja tudi še blagovna
znamka Kovinotehna, ki je
zaščitena.«
V delniški družbi Merkur so
lani čisti prihodki od prodaje
znašali 56,1 milijarde tolarjev,
kar je za 15 odstotkov več kot
v letu 1999, ustvarili pa so 944
milijonov tolarjev dobička.
Prihodki so se ob skoraj ena-
kih prodajnih površinah pove-
čali tako v veleprodaji kot v
maloprodaji. Čisti prihodki
skupine Merkur pa so lani
znašali 100 milijard "tolarjev in
so za 70 odstotkov višji kot v
letu 1999, kar je predvsem po-
sledica vključitve Kovinotehne
v konsolidirane bilance in do-
bre prodaje v hčerinskih druž-
bah. V Merkurju so tudi moč-
no povečali prodajo v nekate-
rih hčerinskih podjetjih.
NATAŠA LESKOVŠEK
laskavi naslov najcvetličarja
Flore 2001, najcvetličarka pa
je postala Melita Jurca iz
Cvetličarne Bouquet s Postoj-
ne.
Znak kakovosti v gradi-
teljstvu ter častna priznanja
arhitektom in investitorjem
so v okviru sejma Domofin
podelili že na dan otvoritve.
Znak kakovosti za krovsko
kleparska dela, montažo
stavbnega pohištva ter obla-
ganje sten, tal in bazenov s
Zemlja v cvetju - eden od izvirnih izdelkov s petkovega tekmovanja bodočih cvetličarjev in
vrtnarjev, na katerem so kar v treh od štirih kategorij zmagali Celjani.
Regijsko gospodarstvo v katalogu
Celjska območna gospodarska zbornica
je po desetih letih spet izdala poslovni
katalog regijskega gospodarstva. V njem je
poleg osnovnih podatkov o organiziranosti
in delovanju zbornice ter gospodarskem
potencialu celjske regije, na njihovo željo
predstavljenih tudi 160 podjetij.
Glede na precej večje število gospodarskih
družb na tem območju je torej udeležba dokaj
slaba, vendar urednik kataloga, samostojni
svetovalec v zbornici Jožef Pušnik, meni, da
z.^adi lega slika celjskega gospodarstva ni
nei)opolna niti izkrivljena. V katalogu se na-
mreč predstavljajo vse tiste družbe, ki so v
regiji najpomembnejše tako po prihodkih, iz-
vozu in dobičku in so torej prave predstavnice
prevladujočih panog regijskega gospodarstva.
Katalog, ki ima 106 strani in angleške pre-
vode, je izšel v nakladi 3000 izvodov. V
območni zbornici so prepričani, da bo imel
vsaj še naslednji dve leti veliko promocijsko
in informativno vrednost. Poslali ga bodo
gospodarskim družbam, vsem občinskim
vodstvom, pomembnejšim občinskim insti-
Poslovna konferenca slovenskega in voj-
vodinskega gospodarstva, ki jo pripravlja
celjska območna zbornica, bo predvidoma
6. marca. Udeležbo je doslej že potrdilo 40
podjetij iz regije in 20 iz Vojvodine.
tucijam in upravnim enotam v regiji ter od-
delku za promocijo pri Gospodarski zbornici
Slovenije, dobila pa ga bodo tudi vsa sloven-
ska diplomatska in konzularna predstavniš-
tva. S katalogom se bo regijsko gospodarstvo
predstavilo tudi na petindvajsetih sejemskih
prireditvah v tujini. JI
GOSPODARSTVO
7
Steklarski gigant
bo se vec|i
Steklarna Luminos pod drobnogledom - Ogorčeni Slatinčani: vse po požarnem načrtu
v velikem sistemu Rogaš-
ka Crystal bo kmalu blizu dva
tisoč zaposlenih. V sistem so
vključene družbe Steklarna
(jogaška (s 1564 zaposleni-
mi), Rogaška Les Mestinje,
Estet Kozje, newyorški Lin-
den in še kakšna, od prejš-
njega tedna pa je gotovo, da
t)0 v njem še Steklarna Lumi-
nos Slovenska Bistrica.
Prejšnji četrtek so podpisali
pogodbo med družbo pooblaš-
čenko Rogaška Crystal in sku-
pino prodajalcev delnic o na-
kupu 75 odstotkov Luminoso-
vih delnic. Do prevzema bi-
striške družbe s 303 zaposle-
nimi bo prišlo po plačilu kup-
nine, ki bo plačana v enome-
sečnem roku.
V torek so se v Rogaški Slati-
ni dogovorili še za razmejitev
nalog pri tem prevzemu med
družbo pooblaščenko in Ste-
klarno Rogaška, ki je zadolže-
na'za operativno izvajanje ra-
cionalizacije proizvodnje in po-
slovanja nasploh. Družba
pooblaščenka še naprej skrbi
za urejanje pravno obarvanih
zadev v zvezi z lastništvom, med
drugim za sklic skupščine, za
nadzorni svet in podobno.
Steklarna naj bi poskrbela za
racionalizacijo, to je zniževa-
nje stroškov, s steklarsko pri-
n)erjavo Rogaške Slatine in Slo-
venske Bistrice. Med drugim
bodo preverili smotrnost po-
rabe materialov ter pregledali
organizacijsko strukturo in ka-
drovsko sestavo posameznih od-
delkov. V vodstvu slatinske ste-
klarne pravijo, da to ne pome-
ni že odpuščanja zaposlenih,
ampak se bodo ravnali po re-
zultatih analize ter položaju.
V drugem krogu preverjanja
analize Luminosa bodo ocenili
še prodajno strategijo, v po-
vezavi s trgom in asortinia-
nom. Pri tem so slatinski ob-
likovalci že zadolženi, da mo-
rajo razviti asortiman namiz-
nih izdelkov iz stekla, ki ga
talijo v Slovenski Bistrici, z
uporabo pihalne tehnike bi-
striških steklarjev.
Sicer pa v slatinski steklarni
še vedno odpravljajo posledice
nedavnega požara. Tako so ob-
novili dva zelo poškodovana po-
lirna stroja, v tem mesecu pa
pričakujejo iz Nemčije nov po-
lirni stroj, z drugačno tehnolo-
gijo, ki ga nameravajo instali-
rati do konca aprila. S tem bi
škodo zaradi izgubljenih zmog-
ljivosti odpravili v celoti. V po-
žaru je žal zgorel prav v celoti
obnovljen stroj z največjo zmog-
ljivostjo. V prvi polovici marca
bo znana tudi dokončna števil-
ka o škodi zaradi požara, saj vsa
rekonstrukcijska dela niso za-
ključena, pa tudi vseh računov
še nimajo.
Slatinske steklarje je ogor-
čila torkova časopisna infor-
macija, da naj bi bili tako kot
v Gorenju in Cinkarni, za po-
žar v steklarni krivi pomanj-
kljivi protipožarni ukrepi. Di-
rektor Davorin Škrinjarič je
komentiral, da kriminalisti v
Rogaški Slatini dela še niso za-
ključili, zato so takšne obtož-
be nekorektne. Zatrdil je, da
so ravnali v skladu s požarnim
načrtom. Tudi sami so se loti-
li rekonstrukcij, vendar vzro-
ka še niso našli.
BRANE JERANKO
Slednjič manj brezposelnih
Nezaposlenost se je lani najbolj zmanjšala v Slov. Konjicah, najbolj povečala pa v upravni enoti Laško
Podatki celjske Območne službe Za-|
voda RS za zaposlovanje kažejo, da se|
stopnja brezposelnosti na celjskem ob-j
močju že tretje leto zapored zmanjšuje. \
Konec leta je bilo na tem območju 12.396;
brezposelnih, kar na državni ravni pred-|
stavlja 11,9 odstotka nezaposlenih. Ne--
zaposlenost se je zmanjšala v vseh'
upravnih enotah, najbolj, za petino, vi
Slovenskih Konjicah, najbolj pa se je, ■
predvsem zaradi velikega števila presež-;
nih delavcev iz Podjetja Radeče papir,]
povečala v Upravni enoti Laško. -
Najtežje še vedno dobijo zaposlitev ose-
be, starejše od 50 let brez izobrazbe. Teh
je med nezaposlenimi skoraj 27 odstotkov,
kar je za 2 odstotka več kot lani. Karmen
Leskošek, vodja oddelka analitike iz celj-
ske enote republiškega zavoda za zaposlo-
vanje pravi, da so to sicer delavci, ki imajo
delovne izkušnje, ki pa ne ustrezajo sodob-
nim zahtevam delodajalcev.
Med brezposelnimi v celjski regiji je sko-
raj 23 odstotkov mladih ljudi do 25 leta
starosti. Med njimi jih je približno tretjina
brez izobrazbe. Številka je visoka, če upo-
števamo dejstvo, da se po osnovni šoli 99
odstotkov učencev odloči za nadaljnje šo-
lanje. Vendar srednje šole ne konča 20 od-
stotkov dijakov, ki se zato kot brezposelne
osebe brez poklica vpišejo na Zavod za za-
poslovanje. Kot pravi magistra Alenka
Rumbak, vodja oddelka za programe za-
poslovanja, jim na zavodu ponudijo mož-
nost, da šolanje nadaljujejo in tako pove-
čajo svoje zaposlitvene možnosti. »Naša pr-
va skrb je, da mlade poskušamo vključiti
nazaj v izobraževanje. Zato že četrto leto
zapored izvajamo program 5.000, ki je na-
menjen nezaposlenim do 26. leta starosti,
s katerim se mladi ponovno vključijo v izo-
braževanje in tako pridobijo poklic na nižji
poklicni, srednji, višji ali visoki strokoviii
šoli,« pravi Alenka Rumbak.
Lani je bilo v ta program vključenih 524
brezposelnih. Pri ponovnem vključevanju
v izobraževanje so uspešni, saj zaključi
šolanje približno 80 odstotkov mladih.
NATAŠA LESKOVŠEK
Društvo pomaga
pri reji drobnice
Društvo rejcev drobnice
celjske in koroške regije je
imelo 4. redni občni zbor v
Žalcu. Kot je dejal predsed-
nik Rafael Novak, je bilo leto
zelo delovno.
Člani so sodelovali na sejmih
in sorodnih prireditvah, pripra-
vili so izobraževanje za rejce
drobnice ter bili na strokovni
ekskurziji. Z volnenimi in me-
snimi izdelki so sodelovali na
Jožefovem sejmu v Petrovčah
ter na sejmu Alpe Adria, kjer
so predstavili mlečne in mesne
izdelke. Dva dni so bili na Kme-
tijsko živilskem sejmu v Gor-
nji Radgoni, se predstavili na
Ovčarskem balu na Jezerskem,
se udeležili državnega tekmo-
vanja striženja ovac, že četrtič
so pripravili Dan rejcev drob-
nice na Rogli. Društvo združu-
je več kot 200 članov, ki redijo
okrog 5 tisoč ovac in koz. Tudi
letos bodo sodelovali na sej-
mih, pripravili izobraževanje
svojih članov, nudili pomoč pri
uvozu m prodaji plemenske ži-
vine, pri prodaji jagnjet, koz-
ličev, ovac in koz za zakol prek
koordinatorjev odkupa, orga-
nizirali bodo predelavo in pro-
dajo drobnice pod skupno de-
klaracijo, peto srečanje rejcev
drobnice itd. Na zboru so se
rejci drobnice iz Zasavja, teh
je okoli 30, vključili v Društvo
rejcev drobnice celjske koroš-
ke regije. T. TAVČAR
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
v tednu od 21.2.2001 do 27.2.2001
Turizem brez bifeja   |
Italijanski lastniki Golt so ob prevzemu smučišča vlo-
žili velike napore in finance v prenovo žičnic ter spodnje
in zgornje gondolske postaje, vključno z zamenjavo gon-
dol. Letos načrtujejo gradnjo vodnega zbiralnika, ki bo
omogočal umetno zasneževanje smučišč, ob vseh ukre-
pih pa so očitno pozabili na bife v Žekovcu.
Ta je prvenstveno namenjen smučarjem, seveda so dobro-
došli tudi domačini, vendar se je težko znebiti občutka, da se
Italijani bolj slabo spoznajo na gostinstvo. Vrata gostinskega
obrata se namreč odprejo ob 15. uri, kar je zaradi pomanjka-
nja snega mogoče opravičljivo, vendar je za ljudi, ki se kljub
vsemu odločijo popeljati na Golte, slaba tolažba. Drži, da je
v delovnih dneh število obiskovalcev minimalno, ob prostih
dneh pa so ljudje prihajali in ostajali pred zaprtimi vrati. Kar
težko je verjeti, da sicer varčni lastniki naključnim gostom
ne želijo prodati nekaj napitkov.
EDI MAVRIC
8
KULTURA
Bil je odrezav in vedno resen
Celjski zapis o F. S. Finžgarju ob 130 letnici rojstva
Minilo je 130 let od rojstva
Prešernovega gorenjskega
rojaka Frana Šaleškega
Finžgarja (1871-1962). Pisa-
telj, ki je po letnici rojstva
sodobnik slovenske moder-
ne, po načinu svojega pisa-
nja pa nadaljevalec realistič-
ne kmečke povesti in drame,
ni bil ne po svojih službenih
postajah, ne po okolju svo-
jih del povezan s Štajersko, a
kljub temu je imel nekaj sti-
kov s Celjem in Celjani (v
širšem pomenu) in teh bi se
radi spomnili ob jubileju.
Za večino teh stikov ima
zaslugo Mohorjeva družba.
Po umiku iz Celovca in nekaj-
letnem delovanju na Preva-
Ijah, se ji je leta 1927 posreči-
lo, da je dobila svojo tiskarno
v Celju. Finžgar je bil urednik
njenih zbirk in med obema
vojnama ena od osrednjih
osebnosti. Prav zaradi tiska-
nja je pogosto prihajal v Celje
in prišel v najbolj neposreden
stik s stavci. Takrat mlademu
grafičnemu delavcu Aleksan-
dru Videčniku je ostal v spo-
minu njegov nastop, češ da je
»deloval odmaknjeno in po
malem tudi vzvišeno, vendar
nikoli žaljivo do delavcev v
stavnici. Bil je bolj odrezav in
vedno resen.«
Kot duhovnik in pisateljski
znanec Antona Novačana je
prišel leta 1930 v Vojnik in v
farni cerkvi sv. Jerneja poročil
pisatelja in politika s Pepušo,
roj. Mahen. Odkrijemo ga na
fotografiji med številnimi po-
vabljenci na veličastno svatbo.
Širšemu krogu Celjanov se
je predstavil nekajkrat kot
predavatelj. Njegovo 60-letni-
co 1931. leta so proslavili uči-
telji na svojem zborovanju.
Finžgar jim je predaval o vti-
sih s Poljske, ki jo je obiskal
malo pred tem. Trnovski žup-
nik se je pojavil pred njimi ves
»svež in mlad v nastopu«, kot
ga je doživel udeleženec zbo-
rovanja Fran Roš. Ob"90-letni-
ci Prešernove smrti je govoril
o pesniku, ko je bil pred tem
izpeljal akcijo za odkup nje-
gove rojstne hiše v Vrbi. Naj-
več poslušalcev - menda več
tisoč - je imel kot govornik na
opozicijskem zborovanju na
Glavnem trgu. Novinar Vato-
vec je ohranil spomin nanj.
»Presenetljivo je vplivala nje-
gova govorniška beseda,« je
zapisal. »Množica je zrla vanj
kakor prevzeta od lepote nje-
gove misli in blagozvočne be-
sede. Spominjam se, kako je
proti diktaturi naperjeno mi-
sel literarno ovijal s spretno
izbranimi svetopisemskimi
gesli.«
Med drugo svetovno vojno
in italijansko okupacijo se je
»voča« (oče - tako so mu pra-
vili) zavzel za mladega du-
hovnika iz celjske okolice -
Frana Lipičnika iz Šmartnega
v Rožni dolini. Ta je iz Hrvaš-
ke, kamor so ga izgnali Nem-
ci, brez sredstev pribežal v
Ljubljano. Finžgar mu je oskr-
bel zavetje v Jegličevem aka-
demskem domu.
V Finžgarjevi korespon-
denci iz let po drugi vojni
najdemo nekaj naslovnikov
iz Celja in okolice. Blagohot-
ne nasvete je poslal mlademu
Danetu Debiču iz Žalca, ki je
želel postati pisatelj. V stiku je
bil z Milošem Mikelnom, ko
je ta za celjsko gledališče dra-
matiziral roman Pod svobod-
nim soncem. Kar obsežna pa
je korespondenca med njim
in celjsko pisateljico Julijo
Bračič. Njej je v večernicah in
koledarjih objavljal povesti iz
kmečkega življenja na Štajer-
skem. V pismih ji je to in ono
obzirno, a dosledno svetoval.
Tu je tudi poudaril, kako naj
se pisatelj loteva pisanja: naj-
prej mora imeti vse v glavi,
šele nato naj spravi zgodbo
na papir.
Eno zadnjih svojih del -
pravi mu »labodji spev« - po-
vest Mirna pota je delno loka-
liziral v Celje v letih pred prvo
vojno in med njo. Sem pride
službovat mladi sodnik Rudi,
se poroči z domačinko in do-
živi njeno prezgodnjo smrt.
Čeprav kraj ni imenovan, je
takoj razvidno, da mora biti
kraj, »kjer so ob bistri Savinji
davne rimske legije imele utr-
jeno postojanko«, le Celje.
Razen parka ob Savinji ome-
nja še grič s kapucinsko cerk-
vijo in restavracijo Beli vol. V
njegovi prozi ima ta povest
bolj posebno mesto. Ostareli
pisatelj je zgodbo postavil v
meščansko okolje in jo ubral
v spravljiv idealiziran odnos
do življenja. In zakaj si je iz-
bral celjsko okolje? NajbFŽ
zato, ker so bile osebe, ki so
mu bile model za sodnika Ru-
dija, povezane s tem krajem.
BOŽENA OROŽEN
Tri je vaški svetniici
Gledališka skupina KUD Polzela se pod režiserskim vodstvom
Jake Jeršiča že od sredine oktobra pripravlja na uprizoritev
komedije Maxa Reala in Petra Militarova Trije vaški svetniki.
Komedijo bodo premierno predstavili v soboto, 3. marca ob
19. uri, ponovitev pa bo naslednji dan ob 17. uri v dvorani
Kulturnega doma na Polzeli. V predstavi nastopajo: Igor
Pungartnik, Angela Mastnak, Andreja Lesjak, Vlado Marjetic,
Brina Krašovec, Franci Uratnik, Marko Lesjak, Marija Romih,
Sandi Mlakar, Blaž Jelen, Edi Masnec in kvintet Lastovka. Za
kostume je poskrbela Angela Mastnak, za luč Simon Skalič,
šepetalka pa je Metka Pšaker. T. TAVČAR
Ljudsici plesi za otroice
Celjska folklorna skupina si želi prenesti svoje znanje in
izkušnje pri ohranjanju ljudskega izročila na najmlajše,
zato bodo celjski folkloristi ustanovili tri otroške folklorne
skupine.
V folklorni vrtec se lahko vključijo otroci od štiri do
vključno šest let starosti, druga skupina je namenjena otro-
kom od sedem do vključno devet let, tretja pa otrokom od
deset do vključno trinajst let. Starejši, od vključno štirinajst
let naprej, pa se lahko vključijo v delo Celjske folklorne
skupine. Vaje bodo enkrat tedensko v dvorani KS Aljažev
hrib v Celju. Vse zainteresirane čakajo prijavnice v Turistično
informativnem centru Celje. SK
V deželi klobukov
Osnovna šola Bratov Lete-
nja iz Šmartnega ob Paki je v
Muzeju novejše zgodovine
Celje pripravila razstavo V
deželi klobukov. Razstava
bo na ogled do 9. marca.
Razstava je del projekta Na
krilih domišljije, ki na šoli pote-
ka že peto leto. Letos so ustvar-
jali na temo klobukov. To je
tudi tema raziskovalne naloge,
ki jo pripravljajo tri osmošolke.
Otroci so dali domišljiji prosto
pot in so klobuke izdelovali iz
najrazličnejših materialov, iz ži-
ce, blaga, iz purpena...
Danes (1. marca) bodo ob
11. uri predstavili projekt Upa-
nje za Afriko in predstavili
zambijsko siroto Davisa, ki so
mu že štiri leta botri. Mladin-
ski pevski zbor osnovne šole
Šmartno ob Paki je Davisu
posvetil pesem Tince Steblov-
nik »Na mavrici prijateljstva«,
ki jo je uglasbila Irena Vrčkov-
nik, ki bo danes tudi posebna
gostja.
Pevci osnovne šole Bratov
Letonja iz Šmartnega ob Paki
pod pojejo vodstvom Anke
Jazbec različne umetne in na-
rodne pesmi. Na zgoščenki,
ki jo snemajo, bodo tudi tiste,
s katerimi so si pripeli zlato
priznanje na državnem tek-
movanju Zagorje 2000.
V torek, 6. marca ob 10. uri
bodo v muzeju pripravili še
likovno delavnico. V različnih
tehnikah bodo izdelovali če-
stitke za materinski dan.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GAŠPER DOMJAN
zapisovanja
Za eno revijo zdravja
Piše: TADEJ ČATER
Hecno! Kaj vse mora človek
prestati, preživeti, preden kon-
ča osnovno šolanje. Življenjsko
šolo. Ja, vsaka šola pač nekaj
stane. Se denimo voziti po nas-
protnem pasu avtoceste, se pre-
vrniti in treščiti v kolono nas-
proti vozečih vozil, in končno
spoznati, da je vožnja pod vpli-
vom alkohola lahko usodna.
Skoraj izkašljati pljuča, da
ugotoviti, da je kajenje škodlji-
vo. V redu, bili so časi, ko smo
lahko spali le tri ure in nasled-
nji dan prav dobro in fino in
sploh komunicirali. Bili so ča-
si, ko smo se lahko po igriščih
med stanovanjskimi boki pre-
ganjali po več ur skupaj. In bili
so časi, ko smo se vsem tistim,
ki so prebirali raznorazne revi-
je o zdravju in zdravem načinu
življenja, smejali. Sami smo
seveda rajši listali tiste z golimi
ženskami in hitrimi avtomobi-
li. In so šle. Gole ženske. Mimo
nas kot hitri avtomobili. In v
rokah so se'^mm znašle revije z
zdravilnimi nasveti. Zdravo
življenje. Brez alkohola. Brez
cigaret. Brez ponočevanja.
Uf težko je tole življenje!
Ampak ni pomembno; revije,
ki so nam prihajale v roke in
pod prste, so vsebovale korpus
tekstov o tem, kaj se sme in kaj
ne. O tem, kaj je dobro in kaj
ni. Zelo dobro, če le ne bi bilo
tistega dobro in slabo. In še
hujše oziroma slabše; pod tek-
sti, ki so bili poljudnoznanstve-
nega žanra, ni bilo podpisa
strokovnjaka. Oziroma druga-
če; novinarju, ki se nekaj let
ukvarja z notranjo politiko in
potem presedla na zdravstvo,
pač ne moreš verjeti. Še manj
pa prevedenim tekstom iz tu-
jih revij, pri čemer ni napisano
niti ime prevajalca niti ime
revije, iz katere je članek preve-
den. Nič, skratka. Lahko samo
ugibaš in na slepo verjameš.
Kot da bi kupoval avto in o
avtomobilih prebiral izpod pe-
resa kakšnega gledališkega
kritika. Težko bi se odločil,
mar ne?! In obratno; kot da bi
o predstavi v ljubljanski drami
pisal strokovnjak za izpušne
sisteme na japonskih avtomo-
bilih. Hmm, ko bi šlo vsaj za
gostovanje kakšne japonske
gledaUške skupine.
Hja, ko smo gledali tiste go-
le mladenke v moških revijah,
nas ni niti najnmnj zanimak
poreklo njihovih fotografij
Daleč od tega! Ko gre pa 25
naše zdravje, takrat... hja, ta-
krat je pa zelo pomemben av-
tor nasveta. Zdravnika si ko-
nec koncev izberemo sami,
ne? Zobozdravnike si prav ta-
ko izbiramo. Reference, skrat-
ka. Reference so pomembne.
In, ko me je prejšnji teden
grdo zvilo nekaj tam pod lo-
paticami, sem kot besen de
skal po Internetu in iskal kak-
šen zanimiv nasvet. Nič. Lait
ni nasveti. In za magazin slo-
venske vojske naslovov revij o
zdravju. In nasvetov. In po-
tem tržnica in vsi tisti proda
jalci zdravilnih zelišč. In vsi
njihovi nasveti, ki jim ne mo-
reš zatrdno verjeti. In še ne-
kaj; mesar potrebuje dovolje-
nje, da sploh lahko prodaja
meso. Nisem povsem prepri
čan, da imajo vsi tisti zeliščai
ji na tržnicah sirom Sloveniji
sploh kakšno dovoljenje, dt
lahko prodajajo in svetujeji
glede zelišč. In zdravja. Kom
no gredo - tako kot meso - tudi
zelišča v naše telo. Neposred
no. In ko sem malone že obu-
pal, mi je pod prste prišk
neznatna revija, ki pa me ji
presenetila z golim dejstvom,
da za članki in nasveti nekdc
stoji. Avtor Ki ni novinar Ki
ni prodajalec zelišč na tržnici
Ki je strokovnjak. Pod vsakim
člankom. Zelo zdravilno. Če-
prav nič za moj hrbet. Pa ven-
dar; v poplavi revij o zdravju
vendarle premoremo revijo,
ki ji lahko zaupamo. Kateri
članki niso spisani iz gole nujt
po zapolnitvi strani. Ki imajc
neko težo. Pa čeprav vseh ni
razumemo. Saj veste, kemij
ske formule in podobno.
vseeno; saj ni samo hrbet. Ja,
prelistavajoč revijo, naj bo re-
klama, ni pomembno, gn
vendarle za splošno dobro,
Herbika, so bolečine pod lopa
ticami kar malce pojenjale.
Brez pretiravanja. In brez he
ca. Toda kaj, ko se je že nd
naslednji rekreaciji zgodilo i'^
hujše - iz sklepov mi je vrgli
ramo. Tu pa revije ne morejt
ponmgati, še manj kemijski
formule. Lahko pa strokov
njaki.
Kaj hočem povedati; pre
prosto to, da je v času bombaf
diranja z informacijami trebt
le pravilno izbirati. Da ni pO
membna količina informacij'
marveč njihova kvaliteta. D(i
iščemo informacije, ki jih pa
trebujemo. Vse druge pa zavf
žemo. To pa je treba znati. 0
je treba znati s takimi infot
macijami nmnipulirati. In
to navsezadnje tudi gre. 1^
uporabo informacij. Tudi p^'
zdravju. Tudi pri avtomobi
lih. In tudi pri gledališču.
KULTURA
9
Noviteti Slomšicove založbe
Leta 2000 je Cerkev na Slo-
venskem obhajala več po-
piembnih dogodkov, med
katerimi sta gotovo izstopa-
la dva: 200. obletnica rojstva
blaženega škofa Antona
[Martina Slomška ter razgla-
^eiije slovenskih pričeval-
cev za vero med mašo v Ko-
čevskem rogu.
UDj^oilka sta bila »i/.U)Ciiici«
2a nastanek dveh zanimivih
knjig, ki sta nedavno izšli pod
okriljem Slomškove založbe v
[Mariboru in omogočata vpo-
gled v življenje, misel in delo
Škofa Slomška in med drugo
svetovno vojno ubitega člana
Katoliške akcije Jaroslava Ki-
klja.
Pričevalec vere in veselja,
avtorja Jaroslava Kiklja, je
prva izmed knjig, s katero
Slomškova založba začenja
svojo edicijo Pričevalci, ter
prvi knjižni življenjepis tega
pomembnega slovenskega
pričevalca za vero. Urednik
dr. Vinko Škafar v knjigi raz-
grinja življenjsko pot ter re-
snično zgodovinsko ozadje
Kikljevega umora, ki ga je kot
aktivnega katolika in zavedne-
ga Slovenca spomladi leta
1942, pod pretvezo narodnega
izdajstva, likvidirala Varnost-
no-obveščevalna služba Osvo-
bodilne fronte. Pričevanja Ki-
kljevih sorodnikov, znancev
in prijateljev, ter vrsta doku-
mentarnih fotografij iz njego-
vega življenja, neizpodbitno
pričajo o političnih motivih
za umor.
Delo nam skozi življenjepis
Jaroslava Kiklja omogoča širši
vpogled v del političnega do-
gajanja med drugo svetovno
vojno (in po njej), ki so ga
med drugim zaznamovali pre-
tresljivi izvensodni poboji
pripadnikov katoliške cerkve.
Knjiga je bila zamišljena ne
le kot predstavitev enega iz-
med pričevalcev za vero, tem-
več predvsem kot prispevek k
»narodovi spravi« skozi raz-
čiščevanje večkrat zamolčane
polpretekle zgodovine Slo-
vencev.
Krščanska beseda Antona
Martina Slomška je naslov
296 strani obsegajoče knjige,
ki prinaša izbor 25 Slomško-
vih pridig, med katerimi so
nekatere objavljene prvič; iz-
bral in uredil jih je dr. Mar-
jan Turnšek. Kot je sam zapi-
sal v uvodu, je delo nastalo
kot izraz želje, da bi mogli
tudi na začetku tretjega tisoč-
letja odkriti Slomškovo ak-
tualnost. Slomškove pridige -
štiri so prvič prevedene v slo-
venščino - so razdeljene v šest
poglavij: Krščanska beseda
duhovne spodbude; Krščan-
ska beseda o duhovniški in
škofovski službi; Krščanska
beseda ob posebnih župnij-
skih priložnostih; Krščanska
beseda ob konkretnih druž-
beno-socialnih razmerah;
Krščanska beseda družinam
in Krščanska beseda o nebeš-
kem veselju.
Slomškova razlaga in ozna-
njevanje Božje besede je, kot
je v spremni besedi zapisal
mariborski škof dr. Franc
Kramberger, »namenjeno lju-
dem vseh stanov, izobražen-
cem in preprostim, otrokom
in odraslim«; v njem je moč
»začutiti svetopisemsko nad-
časovnost in stalno veljav-
nost«, zaradi česar Slomšek
»še danes živi med slovenskim
ljudstvom po svoji besedi in
nauku.«
Izdajo Krščanske besede
Antona Martina Slomška je
podprlo tudi Ministrstvo za
kulturo RS, delo pa je izšlo v
okviru zbirke Božji vrelci.
AB
Tajni agent še
^   enkrat
Minuli petek so v dvorani
Plesnega foruma uspešno pre-
mierno uprizorili monodra-
mo Tajni agent. Jutri, ob 20.
uri, pripravljajo prvo reprizo
te igre, v kateri Miha Nemec
(v režiji Aleša Novaka) pred-
stavlja tekst Nebojše Pop-Tasi-
ca, ki je kriminalka s hudim
zapletom in vrhom, vendar
povseni brez pravega konca.
Foto: SHERPA
Raznolikost
narave na
fotografiji
v razstavišču Kulturnega
centra Laško bo jutri ob 17. uri
otvoritev razstave fotografij
Borisa Skalina iz Žalca, enega
najbolj uveljavljenih sodobnih
slovenskih fotografov, ki s fo-
tografijami sledi naravi in nje-
ni nikoli izživeti raznolikosti,
je zapisala likovna kritičarka
Marlen Premšak. Bo.J.
S kostrivniškega odra
Kaj se dogaja, če ima di-
rektor preštevilne funkcije
ter pozabi na družinske ob-
veznosti? O tem govori Ko-
medija o komediji, ki bo na
odru Kostrivnice pri Rogaš-
ki Slatini v soboto, 3. marca.
Avtor komedije je Marjan
Marine, režirala je Vida But,
upokojena učiteljica, pri reži-
ji pa je sodeloval Martin
Druškovič, učitelj kostrivniš-
ke šole. Na odru bo 16 igral-
cev, med njimi v glavni vlogi
direktorja Jernej Jakop ter
njegove soproge Slatinčanka
Marta Vl^eilguni.
V dramski skupini deluje-
jo igralci različnih genera-
cij, od srednješolcev in štu-
dentov do upokojencev. Vsa-
ko leto pripravijo po eno
igro, s katero se vedno pred-
stavijo še v KS Sveti Florjan
pri Rogaški Slatini, letos pa
se bodo že drugič v Dobju pri
Planini. Nastopajo tudi v
drugih krajih.
Dramska skupina, ki je sku-
paj s folklorno del Kulturno-
prosvetnega društva Kostriv-
nica, je nastala pred štirinaj-
stimi leti, ko sta ju obudila že
omenjena Butova in Druško-
vič. Sobotna predstava bo ob
19. uri, ponovitev v nedeljo 4.
marca pa ob 15. uri.
BJ
Konji Likovnega sveta
v Podgorici
Urednik revije Likovni
svet Mihailo Lišanin je z
odprtjem razstave v Podgo-
rici pričel letošnjo sezono
razstav v tujini. V glavnem
niestu Črne gore so razstav-
ljena likovna dela otrok z
Vseh kontinentov na temo
konj iz arhiva Likovnega
sveta. Zbirka obsega 25 ti-
soč likovnih del in je naj-
večja tovrstna kolekcija na
svetu.
V Galeriji likovnih del mla-
dih na celjskem Starem gra-
du, kjer je sedaj sedež zbirke
del otrok z vseh kontinentov,
bodo 9. marca odprli razsta-
vo nagrajenih likovnih del
^etrolovega natečaja. V za-
četku aprila bodo predstavili
nagrajence razpisa Mestne
občine Celje in Likovnega
sveta na temo Gradovi - kul-
turna zapuščina, maja pa pri-
pravljajo odprtje razstave v
ameriškem Pittsburgu. Julija
bo kolekcija gostovala v Goi
in Hyderabadu v Indiji, Celje
pa bo gostilo zbirko iz Beo-
grada. Jeseni načrtujejo še
gostovanje v Moldaviji in na
Poljskem, istočasno pa bodo
na Starem gradu potekale us-
tvarjalne delavnice za otroke
in odrasle. SK
»Musica noster amor«
I. Gimnazija v Celju priredija v sodelovanju z Glasbeno šolo
Nazarje in z Zavodom za kulturo Mozirje koncert pod
naslovom Musica noster amor, na katerem bosta nastopili
Kristina in Benjamina Šuster. Koncert bo v petek, 2. marca, ob
19. uri v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Sodelovali
bodo tudi gostje Ana Planovšek, Mateja Kožuh in vokalna
skupina Savinjski rožmarin. SK
Prah zamenjal Rateja
člani kulturnega društva
konjiških likovnikov so na
letnem občnem zboru za
predsednika izvolili konjiš-
kega slikarja Zlatka Praha.
Društvo je doslej petindvaj-
set let zelo uspešno vodil
Franci Ratej.
Delovne načrte so v celoti
uresničili. Lani so pripravili
sedem skupinskih razstav, ve-
čino v Slovenskih Konjicah,
eno pa v gradu v Slovenski
Bistrici. Organizirali so tudi tri
samostojne razstave likovnih
del Vojka Kumra, Zlatka Praha
in Alojza Tomšeja. Na dveh
likovnih kolonijah, ki so ju
organizirali sami, ter na likov-
ni koloniji v Zrečah, so prido-
bivah izkušnje z izmenjavo
mnenj z drugimi slikarji.
Konjiško društvo je tudi ko-
lektivni član Zveze likovnih dru-
štev Slovenije. Člani razstavljajo
v okviru te zveze po Sloveniji. Za
leto 1999 in 2000 je zveza pode-
lila certifikat kakovosti Božidar-
ju Ščurku, Milanu Lamovcu in
Zlatku Prahu. Za razstavo so
izbrali tudi delo Edija Kanduta.
Zlato plaketo za najboljše kipar-
sko delo je takrat prejel Helmut
Jerak. M. F.
Ples trav in cvetk
Ples trav in cvetk je naslov nove pesniške zbirke Martina
Zelenka, letošnjega dobitnika konjiške občinske nagrade
na področju kulture, ki so jo predstavili v Mestni galeriji
Riemer. Skupaj s to zbirko je do zdaj izšlo že sedem
Zelenkovih knjig z njegovimi deli.
Letošnjemu nagrajencu za dosežke na področju kulture je zbirko
pomagate predstaviti njegova stalna skupina, s katero je že sodeloval
na različnih koncih Slovenije. Program je spretno povezovala
Franja Mlakar, Helena Ajdnik je brala izbraiie pesmi, za premore
pa je z igranjem na citre poskrbela Ivica Pučnik. K.V.
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG - Revizor 3. 3. ob
19.30 za izven.
Telovadnica OŠ Frankolovo
3. 3. ob 19. uri Črna komedija, v
izvedbi dramske skupine KUD
France Prešeren iz Vojnika.
Dom krajanov Vrbje 2. 3.
ob 19.30 pokopališka kome-
dija Toneta Partljiča Nasvide-
nje nad zvezdami, v izvedbi
gledališke skupine KD Svobo-
da - Elektroelement Izlake.
Dom kulture Velenje 3. 3.
ob 10. uri plesni kolaž Lecto-
vo srce, za Pikin abonma.
KONCERTI
Celjski Kljub 3. 3. zvečer
koncert Bori & The young
ones, Coco blues band in
Muddy River.
RAISTAVE
Razstavišče Kulturni cen-
ter Laško 2. 3. ob 17. uri
otvoritev razstave fotografij
Borisa Skalina iz Žalca.
Likovni salon Celje razsta-
va Neobičajne dvojice II: Jože
Barši, do 16. 3.
Mestna galerija Šoštanj
razstava Iva Kolarja, do 14. 3.
Pokrajinski muzej Celje
razstava »Potočka Zijalka - no-
va izkopavanja«.
Galerija sodobne umetno-
sti Celje razstava »Rekon-
strukcija fikcija«, sestavljena
iz artefaktov treh umetniških
zbirk: Salona De Fleurus,
Zadnje futuristične razstave
Kazimira Maleviča in Medna-
rodne razstave moderne
umetnosti, do 16. 3.
Pokrajinski muzej Celje,
pritličje Stare grofije Prazgo-
dovinska umetnost Slavonije
in Baranje, do 1. 5.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
Občasni razstavni prostor
Muzeja novejše zgodovine
razstava »V deželi klobukov«,
do 9. 3.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško razstava Milana
Lamovca.
Galerija Velenje Emerik
Bernard, do 7. 3.
Galerija Borovo Vesna Fili-
pič, do 28. 3.; Splošna bolni-
šnica Celje »Kajenje«, do 15.
3.
OSTALO
Mladinski center Celje 1.
3. od 16. do 18. angleška, od
18.30 do 20. francoska delav-
nica, ob 19.30 predstavitev
pesmi dijaka Jakoba Polajžer-
ja; 2. 3. od 16. do 19. likovna
delavnica, ob 19. pa predstavi-
tev študentske potovalne
agencije STA; 3. 3. ob 9. uri 1.
svetovni turnir v igri Deluxe
ski jump; 5. 3.: od 17.30 do
19. nemška delavnica; 6. 3. od
15.30. do 18.30 glasbena, od
18.30 do 20. francoska delav-
nica, ob 19. uri gledališka
predstava Komedija ljubezni v
izvedbi Dijaškega doma Celje;
7. 3. od 17.30 do 19. ure nemš-
ka delavnica.
Krajevna skupnost Lava 1.
3. ob 18. uri predstavitev teh-
nike transcendentalne medi-
tacije.
Pokrajinski muzej 3. 3. od
10.30 do 12. ure in od 14.30
do 16. delavnica »Z lončkom v
preteklost« ter 6. 3. od 16. do
17.30 delavnica za predšolske
otroke »Naredim si lonček«,
izdelava keramičnih lončkov
in risbe ter vzorca po motivu
stare keramike.
Dorn II. slovenskega tabo-
ra v Žalcu 1. 3. ob 19. uri
predavanje z diapozitivi o Pa-
kistanu, Braneta Kobala.
Ljubo Korber med prejemanjem ene od nagrad.
Dve nagradi na Foto stiku
Na 5. mednarodnem sejmu fotografske opreme Foto stik,
ki je bil v okviru letošnjega 40. mednarodnega sejma Alpe
Adria, je bila tudi razstava fotografij natečaja Običaji in
turizem na vasi. Med nagrajenimi razstavljenimi deli so bile
tudi fotografije Žalčana Ljuba Korberja.
Letošnja druga nagrada za črno belo fotografijo in tretja
nagrada za barvno fotografijo sta potrditvi Korberjeve fotograf-
sko-umetniške ustvarjalnosti. Bil je edini od osmih nagrajenih
avtorjev, ki si je prislužil kar dve nagradi. Nagrado za ČB
fotografijo mu je prinesel prizor s Skomarja, na katerem je bil
predstavljen božični čas (Miza s potico in litrom vina). Nagrado
za barvno fotografijo pa mu je žirija dodelila za prizor iz
sečoveljskih solin.
Ljubo Korber se je s fotografijo začel ukvarjati že v osnovni
šoli, fotografiranje pa je njegov življenjski konjiček. Izostren
čut za fotografijo kot umetnost pa mu je prinesel že veliko
najrazličnejših nagrad in priznanj. D. NARAGLAV
10
NASI KRAJI IN UUDJE
vspomin
Jaka Majcen
Pred kratkim smo se na
mestnem pokopališču v Ce-
lju poslovili od znanega celj-
skega šolnika in kulturni-
ka, Jake Majcna.
Rojen je bil 20. aprila
1924 v Sladki Gori, kjer je
končal 6 razredov osnovne
šole, vojna pa mu je prepre-
čila nadaljnje šolanje. Kot
prisilni mobiliziranec v
nemško vojsko se je aprila
1943 znašel v južni Italiji.
Po vdoru zaveznikov na Sici-
lijo je prebežal v zavezniško
vojno ujetništvo, kjer je vsto-
pil v NOV. Do konca vojne je
bil v Blidi pri Alžiru. Po
povratku v domovino je bil
dodeljen v Zemunik pri Za-
dru v letalsko enoto. Po de-
mobilizaciji,        decembra
1945, je bil sprejet v učitelj-
ski pedagoški tečaj v Celju,
ki ga je uspešno končal julija
1946. Njegovo prvo službeno
mesto je bilo na Ljubnem ob
Savinji. Po končani Višji pe-
dagoški šoli je služboval na
različnih osnovnih šolah po
Sloveniji. Od leta 1968 do
1976 je bil ravnatelj osnovne
šole I. Celjske čete. 1977 je
postal ravnatelj Gostinske
šole v Celju, kjer se je leta
1984 tudi upokojil. Zaradi
njegove organizacijske spo-
sobnosti bo z velikimi črka-
mi zapisan v kroniki Sred-
nje šole za gostinstvo in turi-
zem. V prostorih bivše trgov-
ske šole je uspel urediti so-
dobno opremo učilnic prak-
tičnega pouka kuharstva in
strežbe. Izredno bogato je
bilo tudi njegovo izvenšolsko
udejstvovanje. Vseh 44 let je
bil član Učiteljskega pevske-
ga zbora »Emil Adamič«,
dvajset let je bil tudi pred-
sednik zbora. Za svoje delo
je zbor prav pod njegovim
vodstvom prejel številna dr-
žavna odlikovanja in priz-
nanja. Bil je tudi dolgoletni
sodelavec in funkcionar
Zveze kulturnih organizacij
Celje. Aktivno je tudi sodelo-
val v Turističnem društvu.
Ko se je naselil v Krajevni
skupnosti Dolgo polje, je ak-
tivno sodeloval v Krajevni or-
ganizaciji Zveze borcev. Ne-
kaj let je bil tudi predsednik.
Bilje tudi član sveta Krajevne
skupnosti. Ponmgal je usta-
noviti Društvo upokojencev, u
katerem je tudi uspešno delo-
val. Vodil je izlete, ki so bih
po njegovi zaslugi vedno zelo
uspešni. Prav zaradi njegove-
ga vsestranskega delovanja v
družbeno političnih organi-
zacijah, se ga bodo krajani
sedanje Mestne četrti Dolgo
polje še dolgo hvaležno spo-
minjali.
MILAN GOMBAČ
Kmetje na spletu
člani Strojnega krožka
Savinjska dolina so se zbrali
na občnem zboru v dvorani
KZ Šempeter v Savinjski do-
lini.
Kot sta dejala vodja krožka
Simon Gajšek in predsednik
Bojan Čretnik, so lani uspe-
šno delali. Število članov se je
povečalo na 250, člani so
opravili 7132 delovnih ur. Pri
storitvah se kmetje še vedno
največ poslužujejo baliranja,
oranja, brananja, del v gozdu,
žetve, škropljenja, prevozov
in še nekaterih drugih storitev.
Lani so pomagali Branku
Ograjenšku, Ivanu Joštu in Bo-
risu Platovšku, ki jim je ogenj
uničil del gospodarskih poslo-
pij in stroje. Pripravili so tudi
strokovno ekskurzijo, sodelo-
vali na Jožefovem sejmu in se
udeležili tekmovanja oračev.
Tudi letošnji program dela
je podoben lanskemu. Novost
Predsednik   krožka   Bojan
Čretnik: »Kmet v prihodno-
sti bo kmet podjetnik.«
je, da lahko delovanje krožka
spremljajo člani in drugi na
Internetu, tu je moč videti vsa
obvestila, cenik storitev, ogla-
se in drugo.
T. TAVČAR
Plesali bodo za bolna otroka
Cvetlični ples je uvod v
novo cvetlično in turistično
sezono v Slovenskih Konji-
cah. Prvi ples je bil organizi-
ran leta 1999, po uspešni
uvrstitvi na tekmovanju En-
tente Florale. Z željo, da v
mestu obdržijo cvetlični na-
dih, se na plesu spomnijo
vseh, ki so sodelovali pri
urejanju mesta in vasi. Iz-
kupiček prireditve bodo le-
tos podarili v humanitarne
namene.
Ples' organizirata Gospodar-
sko interesno združenje Dra-
vinjske doline, kot koordinator
turistične ponudbe in njenega
razvoja, in Sekcija cvetličarjev
in vrtnarjev pri Območni obrtni
zbornici Slovenske Konjice.
Uvod v prijetno druženje
pripravljata Darja Srebot in
Cveto Štefanič, ansambel Oli-
ver Twist bo poskrbel za pri-
merno glasbeno vzdušje. Dvo-
rana Konjičanka bo torej 3.
marca ob 20. uri odeta v cvet-
je pričakala plesalce.
Izkupiček prireditve bo-
do organizatorji namenili
dvema družinama z območ-
ja Upravne enote Slovenske
Konjice, ki ju je izbrala Ob-
močna organizacija Rdeče-
ga križa. V družinah sta se-
demletna otroka, obolela
za rakom in močno epilep-
sijo. A. Mr.
Trta z Lenta v
Slovenskih
Konjicah
Na prošnjo konjiškega žu-
pana Janeza Jazbeca bo naj-
starejša slovenska vinska tr-
ta krasila tudi Slovenske Ko-
njice.
Župan Mestne občine Mari-
bor-Boris Sovič je konjiško de-
legacijo že povabil na slavnost-
ni rez vinske trte. Ob tem bo
konjiškemu županu podaril ce-
pič te rastline. Trto bo v Sloven-
skih Konjicah posadila mari-
borska delegacija na tradicio-
nalnem jurjevanju, v nedeljo,
22. aprila, ko se s to vsakoletno
prireditvijo začne konjiška tu-
ristična sezona. U.K.
Ženske po izboru bralcev, ki so zamamovale podobo knežjega mesta
Alma M* Karlin
Alma Maksimilijana Karlin je bila zanimiva
in v svojem času kontroverzna osebnost, saj s
svojim, za žensko dokaj nenevadnim načinom
življenja, pri someščanih ni vzbujala posebne-
ga odobravanja. Prej nasprotno, pri večini je
veljala za samosvojo in malce čudaško bitje.
Svoja nagnjenja k popotništvu in spoznava-
nju novega in nenavadnega sveta je kazala že v
letih pred prvo svetovno vojno, saj se je po
študiju jezikov, najprej v Gradcu, nato v Parizu
in Londonu, umaknila na Švedsko in Norveš-
ko.
Leto po končani prvi svetovni vojni (1919) se
je vrnila v rodno Celje, kjer pa ni več našla
notranjega miru. Ponovno je potovala. V letih
1919-28 je tako prepotovala domala ves svet;
med drugim je bila v Južni Ameriki, Združenih
državah Amerike, v deželah Daljnega vzhoda,
na Tihomorskih otokih, v Avstraliji in Aziji. Že
med potovanjem je objavila številne novele,
reportaže in podlistke v večih časopisih in
revijah, med drugim precej v glasilu celjskih
Nemcev Cillier Zeitung. Najpomembnejša de-
la, med katerimi je največ potopisov, romanov
in etnoloških del, je nato izdala v tridesetih
letih 20. stoletja. Pisala je v nemškem jeziku,
nekaj njenih del pa so prevedli tudi v francošči-
no, angleščino in celo v finščino.
Po drugi svetovni vojni se je Alma Karlin
umaknila v samoto, kjer je v hišici v Pečovniku
januarja 1950 tudi umrla. Pokopana je na
pokopališču na Svetini.
V zadnjih letih smo priča njenemu ponovne-
mu odkritju, o čemer pričajo številne razisko-
valne in diplomske naloge o njenem življenju in
delu, posebno v zadnjem času pa izdaje števil-
nih njenih del, to pot prevedenih v slovenščino:
Samotno potovanje (1969), Urok Južnega mor-
ja (1996), Zmaji in duhovi (1996), Modri mesec
(1997), Popotne skice (1997), Angel na zemlji
(1998) in Svetlikanja v mraku (1999).
BRANKO GOROPEVŠEK
DESKANJE
PO SPLETU
Tajmaut!
Ko sem se pred leti prvič
odpravil na potep v London,
sem takoj po prihodu vpra-
šal mojega gostitelja, kje se
kaj dogaja, kje so kakšni
koncerti, kam jo bomo mah-
nili zvečer. Prijatelj, london-
ski pol-domorodec, mi je de-
jal: »Nimam pojma. Kupiva
Timeout, pa bova videla«.
Timeout je namreč magazin,
v katerem so zbrane vse mo-
goče in nemogoče prireditve,
ki se imajo zgoditi v velikih
svetovnih metropolah. Vsa-
ka ima svojega. In, da, uga-
nili ste, stvar je zdaj dostop-
na tudi na svetovnem spletu.
Timeout (wvvw. time-
out.com) je, preprosto pove-
dano, napovednik dogodkov,
kjer boste našli vse, kar je
vredno ogleda. V njem boste
našli stalne razstave, tedenske
dogodke, prireditve in temat-
ske zapise. Najbolj reprezen-
tativni sta londonska in new-
yorška izdaja, toda če potuje-
te v eno izmed ostalih tridese-
tih metropol sveta, boste pač
izbrali ustrezno, kajne.
Če sem že začel naštevati
mesta, potem še malce suho-
parnih podatkov: Amster-
dam, Barcelona, Berlin, Bru-
selj, Budimpešta, DubUn,
Edinburg, Firence, Glasgov,
Lizbona, Madrid, Moskva, Pa-
riz, Praga, Rim, Benetke, Du-
naj, Boston, Chicago, Las Ve-
gas. Los Angeles, Miami, New
Orleans, Philadelphia, San
Francisco, Washington DC,
Hong Kong, Johannesburg,
Šanghaj, Sydney, Celje. Eeee,
celjske izdaje še ni. Samo pre-
verjam, če ste tale stavek pre
brali do konca.
Spletna izdaja ponuja vsejij
enem mestu. Kar je zelo ko.
ristna stvar, saj si lahko vaj
izlet načrtujete glede na tre-
nutno stanje. Saj ne želite, dj
bi za nekaj dni zamudili kak
šno čudovito razstavo, ki si jo
že leta želite ogledati, ah pa,
da bi vaše letalo vzletelo proti
domu dan pred koncertom
priljubljene skupine? Barce,
Ionske izdaje pač ne moretd
kupiti pri vaši tarfikantki, maj
ne? I
Timeout je še marsikaj vei!
kot zgolj napovednik. Poleg
vodnika po družabnem in kul-
turnem življenju v mestu go-
stitelju so na voljo še potoval-
ne informacije, online nakup
vstopnic in vozovnic, spletne
trgovine, nastanitve, koristne
povezave, intervjuji z znanimi
osebnostmi in še kaj bi se
našlo.
Še najbolj zabavno je, da
spletna izdaja prav nič ne
ogroža tiskane, kvečjemu nas-
protno. Lahko si jo sicer nati-
snete, toda prepričan sem, da
si jo boste raje kupili, ko boste
enkrat prispeli na cilj. Skrat-
ka, Timeout je ena izmed bolj
koristnih stvari, ki jih lahko
kupite ob prihodu na železniš-
ko postajo ali letališče. Takoj
za bugi ribo, jasno.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.coni
Naide se lahko tudi konj!
V oddelku za občo upravo
Upravne enote Celje so med
drugim odgovorni tudi za vse
najdene predmete in stvari na
območju štirih občin, ki jih
teritorialno pokrivajo.
Po besedali načelnika oddelka
Vinka Skaleta vsako leto na ob-
močju Mestne občine Celje, Vojni-
ka, Dobme in Štor najdejo največ
koles in motorjev, prvili v povpreč-
ju kar preko štirideset, v zadnjem
času pa se številčno vse bolj množi-
jo najdeni mobilni telefonski apa-
rati. Večino najdenili predmetov
upravnim delavcem izročijo poli-
cisti, seveda pa najdene stvari v
lirambo laliko prinesejo tudi obča-
ni. V UE Celje vse najdeno shranijo
v skladišče, ko se predmetov nabe
re dovolj - v povprečju je to enkrat
na leto - razpišejo javno dražbo, na
kateri jih prodajo.
Verjeli ali ne - na Celjskem se v
množici običajnili najdenih pred-
metov znajde tudi kaj takšnega, kar
preseneti celo upravne delavce.
Pred časom, menda je bOo v sosed-
njem Žalcu, so se tako ukvarjali kar
z živim konjem, ki ni imel lastnika.
In če poinislimo, koliko potepuš-
kili psov in mačk, ki so nekoč
morda celo imeli skrbne lastnike,
pa so se jili leti neodgovomo nave-
ličali in prepustili ulici, se potepa
po Celju, se laliko le čudimo, da se
tudi med knežjimi meščani še ni
našel kdo, ki bi takšnega najdenčka
zaupal državnim uradnikom. Mor-
da pa bi se potem država skupaj z
lokalno skupnostjo le zganila in
začela misliti na zavetišče za živali?
Nenazadnje se ji eno takšnili v
bližiiii Dramelj v šentjurski občini
že ponuja, le da v Zonzaniju brez
subvencij lokabiili skupnosti in
države ne morejo prevzeti na svoja
pleča vso skrb za tovrstne najdenČ-
ke.
S prodajo najdenega na javni
dražbi v Celju letno zberejo dd
300 do 400 tisoč tolarjev, ki'jih
morajo po zakonu nemudoma
nakazati kot izredne prihodke v
državno blagajno. Za državni
proračun sila skromen, že sko-
raj zanemarljiv znesek. A če bi
ga porabili drugače..., naravnost
dragocen.
IVANA STAMEJČIC
NAŠI KRAJI IN UUDJE
ji
Tudi Zlalko
na Aijasico
^latko Hojnik je varova-
^ Centra za varstvo in delo
Jalovec v Celju in četrti ude-
^^enec z našega območja
^leg Vide Flis, Helene Oc-
jli in Aljaža Kovača), ki se
^ Aljaski udeležuje zim-
svetovnih iger Special-
g olimpiade.
2latko Hojnik je navdušen
portnik, je večkratni državni
ivak v kolesarjenju in eden
fljboljših v Sloveniji v teku
a smučeh. Zaposlen je v lesni
elavnici Centra za varstvo in
jelo Golovec, v prostem času
^se ukvarja s pirografijo, rad
(osluša glasbo in ureja okoli-
p v svoji bivalni enoti.
Na svetovne zimske igre
Ipecialne olimpiade na Alja-
lo je Zlatko v spremstvu tre-
lEija Leona Štembergerja od-
koval 27. februarja.      SK
Le predi, delile, predi
v zidanici Župerl, soseski Dobrič, se zbirajo gospodinje in dekleta, ki oživljajo stara
kmečka opravila.
Zbirajo se ob preji volne, pletenju oblačil, košar in košev. Srečanje zaključujejo z dobro malico
in kozarcem vina, ki so ga pridelali v vinogradu soseske Dobrič v občini Polzela.      T. TAVČAR
Polzelane bo
grel plin
Na Polzeli so pred dnevi
pričeli graditi plinovodno
omrežje na Bregu, dela pa
bodo nadaljevali v Ločici
ob Savinji.
Z izgradnjo plinovodnega
omrežja želijo zagotoviti ta
cenejši in ekološko nespo-
ren način ogrevanja čim več
krajanom. Cena priključka
za ogrevanje hiše, kuhanje in
pripravo sanitarne vode bo
89 tisoč tolarjev, omrežje pa
bodo gradih v več fazah.
T. TAVČAR
Brucovanje
študentski klub mladih Šentjur pripravlja v petek, 3. marca,
ob 2L uri v kulturnem domu brucovanje. Igral bo ansambel
Tabu. PC
Kdaj nov gasilski dom?
člani PDG Vojnik so delo v letu 2000 zelo dobro ocenili,
aj so praznovanje 120 letnice društva pripravili vzorno,
Dbili pa so tudi novo vozilo.
Letos bo delo bolj umirjeno kot lani, največ pozornosti pa
odo namenili izobraževanju kadrov, nabavi dodatne opreme,
odelovanju z občani in društvi. Ob rednem preventivnem delu
odo še naprej opozarjali na nujnost čim prejšnjega začetka
radnje novega gasilskega doma, saj je sedanji v centru Vojnika
a izredno neprimerni lokaciji. Na občini Vojnik so že vložili
rošnjo za zemljišče v velikosti 15 tisoč kvadratnih metrov, na
aterem naj bi v prihodnje zgradili sodoben gasilski dom.
Večino priznanj najzaslužnejšim gasilcem so podelili na
inskem jubilejnem občnem zboru, letos pa so dobili značke za
olgoletno službovanje v gasilski organizaciji Heda Buček (20
!t), Jože Gorza, Franc Šabec (30) in Kari Kasesnik (40). Prvič
o 22 gasilcem podehli operativne značke za dolgoletno delo v
asilstvu. TV
Laški čebelarji pred
stoletnico
člani čebelarskega dniš-
iz Laškega, ki bodo pri-
hodnje leto praznovali ča-
stitljivih sto let, so na red-
kem občnem zboru v začet-
ki meseca ocenili delo, po-
^no pozornost pa nameni-
^ boleznim čebel, zlasti va-
'ozzi.
Učinkovitih zdravil ni, prav
^1^0 tudi ne enotnega pristopa
zdravljenju bolezni, je bilo
^'■šati. Pohvalno je, da vse več
'^belarjev aktivno sodeluje in
j prizadeva ohranjati čebelje
"^žine pri življenju. Sogo-
vorniki so v nadaljevanju
j^regovorili tudi o (pre)viso-
stroških zdravil in naprav
zdravljenje panjev, ki jih
""^^jo v društvu pribUžno šest-
sto, o pomanjkanju podmlad-
ka med člani ter aktivnostih v
tem letu. Med njimi bodo tudi
priprave na jubilej, ki bo sov-
padal s svetovnim čebelar-
skim kongresom. Gostiteljica
bo tokrat Slovenija, kongresa
pa naj bi se udeležilo tri tisoč
čebelarjev z vsega sveta. V Če-
belarskem društvu Laško raz-
mišljajo o tem, da bi eni od
skupin udeležencev ponudili
gostoljubje in tako promovi-
rali kraj ter tukajšnje čebe-
larstvo. Pri tem računajo na
pomoč občine, cilj društva pa
je tudi gradnja novega čebelar-
skega objekta, ki bi služil tudi
kot muzej in tako popestril
laško turistično ponudbo.
B. JANČIČ
Veliko nepravilnih odgovorov
[etrta potnica na izlet 100 kmečkih žensk na morje je Angela Bezgovšek iz Doblatine
Predvidevali smo, da vam
bo četrto vprašanje v našem
mini kvizu za sodelovanje
na 29. izletu 100 kmečkih
žensk delalo kar precej te-
žav. Res je, da imamo zad-
nja leta javna žrebanja na
kmetiji odprtih vrat Fatur v
Slatini pri Ponikvi, vendar
smo jih doslej največ imeli v
prostorih naše hiše.
Na nekatera javna žrebanja
smo v uredništvo povabili
^^predstavnice kmečkih žensk
ali pa smo žrebanje s pomočjo
sponzorjev opravili v radij-
skih oddajah. Dvakrat smo bi-
li v gostišču Erjavec na Kalob-
Vse, ki boste sodelovale v
žrebanju za izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje naproša-
mo, da iz črk, ki smo jih
objavljali v kuponih, sesta-
vite besedo IZLET, črke vle-
pite v enega od objavljenih
kuponov in tega pošljete na
naš naslov: NT&RC, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, najpoz-
neje do 8. marca. Sodelujete
lahko le tiste kmečke žen-
ske, ki še niste potovale z
nami pa morje. Na javnem
žrebanju bomo izžrebali še
94 udeleženk izleta.
ju, zadnja leta pa smo na kme-
tiji odprtih vrat Fatur v Slatini
pri Ponikvi. Verjetno je tudi
zapleteno vprašanje vplivalo
na manjše število prispelih
dopisnic, saj smo jih dobili
»le« 65 ah približno sto manj,
kot v začetku. Za kmetijo od-
prtih vrat Fatur se je odločilo
38 kandidatk, za prostore
NT&RC 22 (ti so tudi prišli v
izbor za nagrade), trije so na-
pisali »gostišče Erjavec«, med-
tem ko sta bili dve dopisnici
nepravilno izpolnjeni.
Mariji Plemenitaš iz Dobja
(izžrebanka v 1. krogu), Fran-
čiški Jecl iz Brecljevega (2.
krog) in Mateji Krajnc iz Koz-
jega (3. krog) se je pridružila
še Angela Bezgovšek, Dobla-
tina 12, Laško, medtem ko sta
tolažilni nagradi dobili Mili-
ca Ločnikar, Kovaška cesta
33, Vitanje in Marija Cmok,.
Pečovje 36, Štore.
Danes zaključujemo z mini
kvizom in kupx)ni z geslom, ki
jih bomo v uredništvu spreje-
mali do četrtka, 8. marca,
medtem ko bo javno žrebanje
na kmetiji odprtih vrat Fatur v
Slatini pri Ponikvi v petek, 9.
marca ob 18. Podrobnosti o
žrebanju in rezervaciji prosto-
rov sprejemajo pri Faturjevih
po telefonu 5792-335. Javno
žrebanje bo tudi tokrat pod
pokroviteljstvom župana ob-
čine Šentjur Jurija Malovrha,
v programu pa bo nastopila
mlada in obetavna glasbena
skupina Unikat, v kateri igrajo
Davor Pušnik, Luka Polenšek,
Uroš Tašner in Špela Žafran.
Skupina ima že pet lastnih
skladb, dela pa pod mentors-
tvom Bena Pečarja, člana an-
samblov Celjski instrumental-
ni kvintet in Šentjurski muzi-
kanti.
Znani so tudi vsi sodelujoči
pri 29. izlehi 100 kmečkih žensk
na morje. V dveh avtobusih bo-
sta na harmoniko igrala Janko
Mogu in Stane Mikola, v večer-
nem programu pa bodo nastopi-
li Trio Vikija Ašiča z vokalno
skupino Trs, čarodej Jani Jo-
šovc ter ansambel Okrogli mu-
zikanti iz Laškega. Vsega bo
torej dovolj za dvodnevno dobro
razpoloženje ženske stotnije, ki
se bo udeležila 29. izleta na
morje z ogledom Postojnske ja-
me ter končno postajo v hotelu
Lucija v Portorožu.
TV
12
PUST
Jhdi letos pustne prireditve v Celju ne bi bilo brez celjskih radijceu (in mdijk, jasno).
Celjski Švejk,
Med celjskimi skupinami so zmagali »metulji«.
Prvo posamično nagrado Celjski pust 2001 je dobil »ko-
stanj«.
1^ komentiramo ^
Ko maske obmolknejd
Tako razjarjenih ljudi, kot
sem jih videl minulo soboto v
in pred Celjskim domom, že zle-
pa ni bilo nikjer. Opazke in kle-
tvice na »tiste debelorite obči-
narje, ki pojma nimajo«, so km
deževale. In bile so upraviče-
ne, čeprav rmslovnik ni bil ved-
no pravi.
Tradicionalna celjska vruiš-
karada za predšolske in šolske
otroke, ki so jo stisniU v pre-
majhno in docela neprimerno
dvorano Celjskega doma, je bila
sramotna polomija, kije v pu-
sto in puščobno celjsko soboto
vnesla jezo staršev, in kar je
neodpustljivo - ogromno razo-
čaranje za otroke. V nudi dvo-
ranici se je gnetlo več sto ma-
skiranih otrok, ki niti toliko
prostora niso imeli, da bi za-
plesali in se pokazali v vsem
razkošju lepih in tudi domisel-
nih mask. UkradU so jim raja-
nje, ukradU edino njim rmme-
njeru) pustno zabavo.
Vsa zadeva je bila videti prib-
Užno takole: starši in maski-
rani otroci so se skozi edina in
še to le nnpol odprta vrata rmj-
prej poskusili zdrenjati v dvo-
rano, tam so ostali v gneči, \
jih je dušila, ko so hoteli iz dw
rane, so se morali z rameni i
komolci prebijati do vrat, sh
zi katera pa je v dvorano že d
la nova množica mask - po suoj
dozo razočaranja. O kakšna
šanku, kjer bi lahko prišU d
vode ali soka, ni bUo duha i
sluha, kotiček za poslikal
obraza je pozabljen samevi
tam nekje v kotu, le večni h
lonar in prodajalec kokic i
sladkorne pene sta si izbori
malo več prostora in pošta
opravila svoje delo.
Prav sramota za Celje in t
organizatorje - odbor za cd
ski pust in medobčinsko zuei
prijateljev mladine je, da v m
stu, ki inm, dejali bi kar
več velikih dvoran, niso nd
ustreznejšega prizorišča. M
mesto rajanja so otroci dobi
jezo staršev in razočaranje U
poTwvno potrditev zmotne
sli, da je že dober rmrnen ^
volj in, da pravzaprav sploh ^
pomembru), kako bo, leda b'^
In tako je, se zdi, na nmškeri
di užival le večni - Živko.
BRANKO STAMEJČl'
Foto: GREGOR KATIC in GAŠPER DOMlM
PUST
13
Mercatorjeue vesele klovnese.
Norčavi gostinci in trgovci
Tudi gostinci in trgovci pomembno prispevajo k pravemu pustnemu vzdušju. Kako so se
letos odrezali v Celju?
Šestčlanska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Mladinske sekcije Tlirističnega društva
Celje, gostincev in trgovcev ter medijev, je izbrala prve tri celjske gostilne in trgovine, ki so
dosegle najvišje število točk glede na urejenost prostorov, pustno ponudbo ter urejenost in prijaz-
nost osebja. V prvi kategoriji si je prvo mesto prislužila Pivnica Stari pisker, drugo gostišče
Majolka in tretje slaščičarna Zvezda. Med trgovinami je izstopala Potrošnikova oziroma
Mercatorjeva blagovnica v Novi vasi, na drugem mestu je pristala Centrova trgovina na Oto-
ku in na tretjem Bonboniera Expresso na Stanetovi ulici. B. JANČIČ
Izvirne pustne maske
v Poslovno-komercialni šoli Celje so dijaki pod mentorstvom Aleša Hofmana v okviru pouka
umetnosti izdelali vrsto izvirnih pustnih mask v različnih tehnikah. Štiri najlepše so poslah na
dmgi nagradni pustni natečaj, ostale pa si je mogoče ogledati v šoh do petka, 2. marca.
Foto: GAŠPER DOMJAN
V občinah Braslovče, Polzela in Prebold je bila nedelja v znamenju otroških maškarad.
Največ, približno tisoč petsto, jih je bilo v Preboldu. Sprevod je bil dolg kar cel kilometer.
Foto: TONE TAVČAR
Mozirskemu županu
pustnaki odredili dopust
Mozirski pustnaki se tudi
letos niso izneverili stodeset-
letni tradiciji uganjanja pust-
nih norčij. Sedemdnevne pri-
reditve so sklenili z včerajš-
njim pokopom pusta na Pe-
kovih lavah, v torek pa je
pustni župan odredil prave-
mu županu Jožetu Kramer-
ju prisilni dopust, uredil kot
švicarski sir prerešetan pro-
račun, pregledal poslovne re-
zultate po večjih mozirskih
firmah in sploh uveljavil ob-
last po meri »malih« tržanov.
Pustni karneval na mozir-
skem trgu so si ogledali števil-
ni Zgornjesavinjčani in »firb-
ci« iz daljne okolice. Številne
kamevidske skupine so dodo-
bra prerešetale politične in
sploh vsakdanje dogodke, nihče
jim ni ušel in nikomur ni pri-
zanesla krajevna šiba božja.
Pustna prireditev je namreč od
nekdaj služila za razne kritič-
ne ponazoritve dogodkov v kra-
ju, z ostro metlo pa v zadnjih
letih Pust Mozirski krepko po-
meta tudi po občinski zgrad-
bi. Karnevalskega sprevoda so
se udeležili tudi gostje iz Črne
gore, kukeri iz Bolgarije, ora-
či iz Lancove vasi, domavski
cigani in domavske lukarice,
znameniti ptujski kurenti...
Pust Mozirski je že pred leti
uveljavil skrajno potreben od-
lok, po katerem so se morale
žene obvezati, da bo v času pu-
stovanja vladal hišni mir. Pu-
stovanje je torej moška stvar,
kakor se šika, zato je bil letos
za tržana uradno sprejet priha-
jač iz Gornjega Gradu Jakob
Presečnik, ki se v prostem ča-
su, kot je bilo sUšati od pust-
nega župana Draga PoUčnika,
motovili na funkciji cestnega
ministra. Bivši župan in posla-
nec je bil torej deležen redke
časti, skladno z resnico naj bi
bilo dejstvo, da mu je prav poz-
nanstvo s Pustom Mozirskim
zagotovilo stolček v Drnovško-
vem kabinetu. Naj se ve, ko-
mu čast in oblast.
Razposajeni mozirski pust-
naki sicer niso uspeh pregnati
zapoznele zime in priklicati
pomladi, sicer pa ta pride sa-
ma, brez khcanja. Zato pa ima-
jo novo karnevalsko ičraljico,
skodrano svetlolasko Irmo
Fiirst, ki jih bo spremljala in
predstavljala na vseh večjih pri-
reditvah. Fejst punca, da dol
padeš, če nisi navajeni
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEM
Pustni župan je ob prežema oblasti najprej poskrbel za
lojalne kadre.
Princ s Ptuja je moral iz Mozirja brez karnevalske kraljice.
Novopečeni nwzirski tržan minister Presečnik v varnih rokah bivše karnevalske kraljice.
14
REPORTAŽA
Brce vredno življenje
^ Dragu Koritniku s Trnovega hriba v Laškem podoba nekdanjega doma izginja pred očmi - Hiša razpada, posest se pogreza, pravica pa beži
Drago Koritnik je star
triinsedemdeset let in živi
povsem sam. V bližini sicer
prebiva hči z družino, ven-
dar pa delo na sicer majh-
nem koščku zemlje opravi
kar sam. Nekoč knap, danes
pa žalostna podoba človeka,
ki živi na robu sprejemljive-
ga, če temu sploh še lahko
tako rečemo. Njegovo zgod-
bo sestavlja nešteto koščkov
mozaika življenja, ki mu že
dolgo ne prizanaša več.
Plačo, ki jo je težko prigaral,
je služU v nekdanjem Rudniku
rjavega premoga Laško, od ko-
der so ga zaradi težav s hrbtenico
premestili v TIM, leta 1980 pa se
je invalidsko ujx)kojil. Dobro se
še spominja nesrečnega padca
po rebri, ko je med vojno bežal
pred sovražniki. »Od takrat dalje
se hrbtoiica nikoli več ni poz-
dravila, z napornim delom v
rudniku pa so bile bolečine le še
hujše,« je pripovedoval Drago,
ki ima tudi druge težave. »Ne-
nehno pravdanje, prepiri in is-
kanje pravice, ki je ni, so mi
načeli žh^ce,« je žalostno pove-
dal. »Najraje bi prodal grunt in
pustil vse za sabo.«
Drago včasih pripoveduje
zbegano in nepovezano, ven-
dar lahko iz besed, ki kar
vrejo na površje, razbereš bis-
tvo. Prav zaradi nenavadnega
pristopa so ga bojda mnogi
odrivali stran ali pa se mu
izmikali. »Kdor se zna imenit-
no vesti in lepo govoriti, bo v
življenju uspel, reveži pa osta-
jajo v senci,« je grenko pri-
pomnil Dragov sovaščan Jože.
Notranjost požira
hiše-in ljudi
Rudarjenje na tem koncu se
je začelo leta 1763, nepreklicno
končalo pa pred devetimi leti,
ko so rudnik v Laškem zaprli.
Skupaj z rudarjenjem so izgi-
njah tukajšnji zaselki. Eno ta-
kih so bile tudi Govce, od koder
so se leta 1962 izselih še zadnji
prebivalci. Na jasi pod Koritni-
kovo domačijo so nekoč stale
tri kmetije, od katerih kljubuje
le še ena. Tako kot ostale, naj bi
tudi to odkupil Rudnik Trbov-
Ije-Hrastnik, kot eden pravnih
naslednikov nekdanjega laške-
ga rudnika. Z zaprtjem rudni^
se je agonija tukaj živečih šele
začela. Koritnikova kot tudi so-
sednja domačija očitno zadnja
leta doživljata podobno usodo
kot izginule, za katere vedo le še
starejši prebivalci. Kmetiji sta
zaradi pogrezanja tal kot posle-
dice rudarjenja namreč žalost-
no klonili že v času druge sve-
tovne vojne. To področje kopa
se je nekoč imenovalo Šesmaj-
sta, drugi dve v bUžini pa Jožefa
in Jedert, sta nam pojasnila Jo-
že in Drago.
Slednji je polovico posestva
podedoval od očeta, hčeram pa
naj bi pripadajoče deleže kar
izplačal. Po smrti brata in nje-
gove žene je njegova polovica
posestva prešla na sestre oziro-
ma njihove potomce, s čimer
pa Drago nikakor ne soglaša.
»Pravično bi bilo, da posest in
hišo, kakršna pač je, dobim
sam. S svojimi žulji sem jo
postavil, ko je leta 1949 zgore-
la do tal,« je pripovedoval s
solznimi očmi. »V času, ko sem
gradil novo hišo, smo z mače-
ho in očetom spali kar na tleh v
bližnji podrtiji. Nobena od se-
ster ni niti pomislila, da bi nam
takrat ponudila začasno zave-
tišče, sedaj pa lakomno segajo
po zemlji, ki se povrh vsega še
pogreza. Kar imam, bi rad za-
pustil vnukinjama, vendar za-
radi hudobije nekaterih in ma-
lomarnosti nekdanjega odvet-
nika, ki sem ga pooblastil za
urejanje zadev okoh odškodni-
ne, revici verjetno ne bosta nič
dobili.«
Omenjeni odvetnik naj bi,
tako trdi Drago, enostavno po-
zabil oddati njegov dopis iz leta
1992 Rudniku Trbovlje, ko so
posledice ugrezanja postale že
več kot očitne. V njem je med
drugim zapisal, da so se na
stanovanjski hiši, hlevu, garaži
in vodovodnem rezervoarju že
pred časom pričele pojavljati
vidne poškodbe, ki naj bi se še
povečevale. Hiša je močno raz-
pokala od temeljev do vrha
sten, počil pa je tudi betonski
pokrov in dno rezervoarja. Pred
silami narave je klonil tudi be-
tonski prag na hlevu ter zid
garaže. Kakšna je podoba Dra-
govega doma danes, nazorno
kažejo fotografije. Stene v spal-
nici so zaradi počenega rezer-
voarja na drugi strani popolno-
ma prhle, prepojene z vlago, tla
pa skoraj do polovice praktično
gnijejo. Celo zdravstvene delav-
ke so Dragu odsvetovale spanje
v prostoru, ki vzbuja zgražanje
prav vsakega prišleka.
Med dvema
ognjema-brez
uspeha
Po številnih pogovorih in do-
pisih, prerekanju z odvetni-
kom, ki je celo v Dragovem
imenu vložil tožbo proti neča-
kinji za pridobitev oziroma
lasmištvo nad celotnim poses-
tvom, čeprav Drago, kot pravi
sedaj, tega nikoh ni želel, se
stvari niso premaknile z mrtve
točke. Čeprav naj bi Dragu
pred leti v Rudniku Trbovlje
obljubili odškodnino in celo
odkup posesti, postajajo te ob-
ljube vse bolj meglene in nera-
zumljive. V Rudniku namreč
pravijo, da so se jim kot prav-
nemu in dejanskemu nasledni-
ku rudnika Laško leta 1997
ukinile vse pravice in obvezno-
sti. Le-te naj bi bile na podlagi
odločbe Ministrstva za gospo-
darske dejavnosti v tem letu,
prenesene na Pivovarno Laško,
ki pa tovrstno odgovornost za-
vrača. Dragov zahtevek naj bi v
Rudniku Trbovlje prejeli šele
avgusta 1998 in ne šest let prej,
kot to trdi nekdanji Dragov
pooblaščenec. Njuno sodelo-
vanje naj bi se zaradi nesoglasij
po nekaj letih zaključilo, ven-
dar Drago ni odnehal. Obupan
se je nazadnje obrnil na Uprav-
no enoto Laško, ki je o tem
obvestila Rudnik Trbovlje. Na
osnovi prejetega zahtevka po
odškodnini so na dorrinevno
problematično področje po-
slali komisijo, ki pa je ocenila,
da Koritnikovo posestvo ni
ogroženo ali kakorkoli oško-
dovano zaradi nekdanjega iz-
kopavanja premoga.
Ker povrhu vsega dediči po
pokojnem bratu Dragu ne priz-
navajo lastninske pravice in
zahtevajo svoj dedni delež, za-
deve pa se na sodišču vlečejo že
nekaj let, se vsa stvar še dodat-
no zaplete. »Dobro so me po-
tegnili za nos,« je prepričan
Drago, ki je pravico iskal tudi v
beli Ljubljani, pri strankarskih
veljakih in še kje, pa je še
vedno ni našel. »Vsega imam
dosti, tako ne morem več žive
ti. Za zapu-anje rudnika je dr-
žava namenila kar štiri milijar-
de tolarjev, pa sam od tega
nisem dobil niti beliča.« Na-
mesto denarja je Dragu ostal le
zajeten kup papirja - dopisov,
prošenj in praznih odgovorov -
hiša pa dobesedno poka po
šivih in ni vredna počenega
groša. Največja, nezaslužena
kazen, je živeti v njej.
BOJANA JANČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Področje, ki se )domnevno< pogreza - ta predel je bil nekoč
vsaj meter višji, pravi Drago.
Hiša poka po šivih, krivde pa ne prevzame nihče.
Zaradi počenega rezervoarja, ki je Draga več let oskrboval z vodo, so stene popolnoma
pilile in vlažne, tla pa povsem zgnita.
»Nenehno pravdanje, prepiri in iskanje pravice, kije ni, so mi načeli živce,«
pravi Drago.
ŠPORT
15
Grška sodnika
razprodala Golovec
Rokometaši Celja Pivovarne Laško zapravili štiri gole prednosti v Montpellieru - V C|ljjj res+^^^^^^^^
odločilni obračun za prvo
presto v skupini lige prva-
kov z Zagrebom je prinašal
,gliko negotovost zaradi os-
jbljenih moštev, prva tek-
pa četrtfinala na obali Sre-
lozemskega morja pa silno
lapetost, saj je bila kako-
,ost gostiteljev vsem še pre-
lobro znana. Celjani so potr-
lili tezo o izjemni moči lige
irvakov glede na velika re-
irezentančna tekmovanja
n se po odlični predstavi,
lavkljub porazu za gol, po-
tavili na prag svojega pete-
ra zaporednega polfinala.
i
Montpellier
iz zasneženega Brnika nas je
losebno letalo poneslo na s
oncem obsijano letališče,
jer nas je pričakala vodnica
uinabel, življenjska sopotni-
a bivšega celjskega hokejista
ojana Bernjaka-Ose, ter dva
rimerno razpoložena in zve-
la navijača iz Zreč, ki sta s
TOJo družbo pripotovala kar
avtodomom. Središče me-
ta, ki ima 250 tisoč prebival-
ev, je 5 kilometrov oddaljeno
d Sredozemskega morja,
tontpellier je upravno-izo-
iraževalni center regije, znan
iredvsem po medicinski fa-
ulteti. Hotela ekipe in novi-
larjev sta bila v neposredni
iližini, obiski pa obojestran-
ki, saj se je nervoza nenehno
lopnjevala. Na predvečer tek-
ne sta zbrano družbo s šport-
limi, pa tudi z drugimi tema-
ni zabavala predsednika na-
uspešnejših slovenskih klu-
'ov, Tone Turnšek in Jože
agodnik.
Dejan Peric
Komolec je in ni zdržal.
*erke je bil fenomenalen, 19
'bramb je spet podatek za
godovino. A po tekmi je dr-
al levico v žepu bunde in je
'i premikal. Okoli komolca
^ visel debel povoj z ledom,
'i je hladil razboleli sklep,
'olečine so se izražale na
fezu, pomešane so bile z
•^dovoljstvom, pa tudi z je-
■0- Zaustavil je dve sedem-
■^etrovki, Fernandeza in Go-
'ča, in še kopico neugodnih
^relov. A v sami končnici
^^lič ni zmogel nemogočega,
-'lino on bi lahko zaustavil
'^•"ancosko-grške napade«. Za
')5gov dosežek je zaslužna
^di (ali predvsem) izjemna
l^^ramba 3-2-1, ki je v slabih
minutah prejela le 21 go-
»Ne želim biti heroj, a
'°'iosen sem nase. Z vrnitvi-
° v celjski gol sem kljub
^žavam pohitel zaradi naših
'ii^j!« Tiskovni predstavnik
j'^ba Rado Pantelič je tiho
^°dal: »Proti Slovanu je odi-
'"^3' že skupno dvestoto urad-
'° tekmo v celjskem dresu.«
Grška sodnika
Takšne »spremembe ritma«
si uveljavljeni sodniški pari
dandanes v rokometu več ne
dovolijo. Le še poldruga mi-
nuta je preostala do zadnjega
zvoka sirene, in Celjani so še
vodili z zadetkom prednosti.
Sotiris Migaš in Fotis Bavas,
do tedaj na zavidljivi ravni, sta
v stilu »pravih Balkancev« sto-
pila na sceno. Izključitvi Ro-
mana Pungartnika po skoku
Jeroma Fernandeza, in Aleša
Pajoviča po brezupnem pro-
doru Laurenta Puigsegura sta
nasmejali tudi nekaj domačih
pristašev. S parketa je moral
tudi Renato Vugrinec.
Josip Šojat
Po rumenem kartonu je na-
mreč »pordečel« dirigent celj-
skega orkestra, ki je v nedeljo
spretno vsiljeval polko na tleh
francoskega can-cana. »Naj-
prej sem le stopil na črto.
potem pa sem na igrišče pošte-
no vkorakal« Šojke ni prese-
netila prva postava gostiteljev:
»Moja francoska zveza mi je
dopoldan sporočila novico, ki
ji nekateri igralci niso verjeli.
Prepričeval sem jih, da bo Fer-
nandez začel desno, Awad pa
levo! Dvajset minut pred kon-
cem smo imeli prelep pogled
na semafor- 11:15, in prilož-
nost, da jih >pokončamo<. Za-
služili smo si zmago, remi
nam je spolzel v zadnjih se-
kundah, poraz ni dober tudi
zaradi klubskih kronik,« je
dodal Šojat na letališču.
Aleš Pa jovic
Celjski bombarder je garal v
obrambi in napadu. »Odprl« je
Francoze z dvema projektilo-
Preostali izidi četrtfinala
lige prvakov: Zagreb:Barce-
lona 17:29 (Lazarov 6; Gui-
josa 6), Portland:Braga
25:16 (Mainer 7; Čikulajev,
Kostecki 4), KiehLovčen
35:22 (Peruničič 10; Vučiče-
vič, Kapisoda 6). Če ne bo
presenečenj, bodo v torek v
bobnu žreba polfinala Bar-
celona, Portland, Kiel in Ce-
lje Pivovarna Laško.
ma in obenem s svojim stotim
golom v najelitnejšem evrop-
skem tekmovanju. Nase je
vlekel obrambo in zato dodal
tri asistence. Njegovih
dvaindvajset let mu ne dopuš-
ča več skrivanja za nazivi kot
so talent, obetavni mladenič,
igralec prihodnosti... Zaveda
se, da je njegov trenutek že
prišel. Vsi mu zaupajo in ga
hvalijo. V Montpellieru je eks-
plodiral. Na tribunah so pada-
li dvomi, če bo zdržal. Zanj ni
bilo omahovanja. Pri njego-
vem zadnjem zadetku je žoga
skoraj odnesla vratar j evo ro-
ko v mrežo. »En gol razlike, to
ne bo problem. Golovec je pač
Golovec!«
Andrej Goiic
Vseh pet golov je zabil v
drugem polčasu in prinesel
zaključni preobrat. Motor
francoske ekipe je dolgo časa
deloval nemočno, trener Pa-
trice Canayer pa ga je nato
začel pomikati proti levi stra-
ni, od koder se je prikradel na
črto po sredini ali s krila.
»Celjani so absolutni favoriti.
Le en gol zaostanka morajo
nadoknaditi. A čudeži se do-
gajajo! Na primer s francosko
reprezentanco. Domačim no-
vinarjem sem napovedal veli-
ko presenečenje pred svetov-
nim prvenstvom. Menili so,
da se ne moremo prebiti niti v
četrtfinale, mi pa smo se povz-
peli na sam vrh! V nedeljo
smo igrali slabo,« je zaključil
Golič svojo pripoved, potem
pa je moral požirati pred fo-
toaparati s prikupnimi navija-
čicami.
Golovec
Tisoč vstopnic za stojišča
je bilo v ponedeljek razgrab-
Ijenih v eni uri. »Zmogljivost
naše dvorane je premajhna,
V Celju bosta sodila Ro-
muna Ion Serbu in Viorel
Dobre. Če bi Celjani zmagali
s 24:23, bi moštvi odločili
zmagovalca takoj z izvaja-
njem sedemmetrovk. V
prejšnji sezoni je novo pra-
vilo zaživelo v praksi v četrt-
finalu pokala mest med
Grossvvallstadtom in Bani-
kom (obakrat 28:26), Nemci
pa so »v dodatku« Čehe izlo-
čili s 3:1.
zato na žalost ne moremo
ugoditi vsem ljubiteljem ro-
kometa,« je ugotavljal direk-
tor Vlado Privšek in nada-
ljeval: »Francozi bodo že
drevi opravili prvi trening v
Treh lilijah. To pove vse o
njihovih motivih! Vendar,
vabljeni v torek z nami na
žreb polfinala na Dunaj.«
Vroči sobotni obračun sta
najbolje najavila Kokšarov
in Kabengele po izteku 60.
minut, ko je slednji grobo
zrušil Edija, ta pa je želel v
»klinč«. Nevarni bodo pred-
vsem mlajši Anquetil, Marti-
ni in Puigsegur - želeli so si k
Celju, a dobili košarice. Va-
bilo pa bo bržčas potovalo na
naslov Trboveljčana Janija
Čopa, kajti levica Uroš Šerb-
ca je še prešibka.
Naša »Francoza«
Na Ažurni obali za drugo-
ligaša St. Raphael nastopata
Celjana Tadej Svet in Dejan
Dimec. Obiskal nas je Svet,
20-letni »izdelek« celjske šo-
le. »Priporočil me je Sead
Hasanefendič, jaz pa Dejana.
Imam vlogo dirigenta, smo
na pragu prve lige, dobil sem
že ponudbo za podaljšanje
pogodbe. Od Montpelliera
sem pričakoval več, v Golov-
cu bo sedem golov za pivo-
varje!«
Tako misli tudi »pol Celja«.
Upravičeno?
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATlČ
»Vugi, dokler bo Pajo tako igral, mu bom jaz vezal kravatoU
Kulinčenko Periču:
»Harašo, zelo harašo!«
Poškodovani Gregory Anguetil je v drugem
delu dosegel štiri gole.
Montpellier-Celje Pivovarna
Laško 24:23 (10:9)
Dvorana Rene Bougnol, gledalcev 3000, sodnika Migaš in
Bavas (Grčija)
MONTPELLIER: Omeyer, Martini, G. Anquetil 4, Dinart,
Kabengele, Frandesjo 1, F. Anquetil, Puigsegur 4, Fernandez 7,
Golič 5, Awad 1, Burdet 1.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Torlo, Peric, Kulinčenko 1(1),
Vugrinec 3, Šerbec, Načinovič, Pajovič 7, Stefanovič 4, Pun-
gartnik 2, Tomšič 2, Bedekovič, Kokšarov 4.
Statistika meta in obramb:
MONTPELLIER: Omeyer 5, Martini 7 (1); G. Anquetil 4-5,
Kabengele 1-1, Frandesjo 1-5, F. Anquetil 0-1, Puigsegur 4-6,
Fernandez 7-10, GoUč 5-9, Awad 1-5, Burdet 1-4.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Peric 19 (2); Kulinčenko 1-1,
Vugrinec 3-7, Pajovič 7-12, Stefanovič 4-6, Pungartnik 2-3,
Tomšič 2-3, Kokšarov 4-6.
Sedemmetrovke: 0-2; 1-2
Izključitve: 4 minute; 14 minut
Bistveni potek rezultata: 1-4, 4-4, 4-6, 8-9, 10-9, 10-12, 11-
15, 13-16, 16-16, 17-19, 20-22, 21-23, 24-23.
16
ŠPORT
Polsezona brez stresov
♦
■M
Rudar in CM Celje Publikum pred začetkom spomladanskega dela nogometnega državnega prvenstva
Slovenski nogometni pr-
voligaši s svojimi navijači
vred že nestrpno pričakujejo
nadaljevanje tekmovanja v
I. SNL, ki ga bo prvič v zgo-
dovini vodilo Združenje pr-
voligašev. Trimesečni pre-
mor so domala vsi izkoristili
za prečesavanje tržišča, naj-
manj aktiven je bil prav celj-
ski klub, posvečali pa so se
tudi pripravam na odločilne
obračune na najvišji ravni.
Kot je bilo pričakovati že
pred sezono, se Velenjčani
in Celjani ne ozirajo proti
vrhu, saj so tam bistveno
močnejši in predvsem boga-
tejši klubi.
Kandidati za osvojitev na-
slova so bržčas trije: Olimpi-
ja, Maribor Pivovarna Laško
in HIT Gorica. Ljubljančani so
jeseni zbrali 36 točk, Maribor-
čani 2 manj, Goričani pa 30.
Četrtouvrščeni Dravograd bo
prej zdrsnil po lestvici navz-
dol kot se povzpel, vsi ostali
pa si želijo vsaj minimalnega
napredka. Kandidatov za iz-
pad je kar nekaj. Za obstanek
se bodo borili vsaj nogometaši
Domžal, Tabora, Kopra in
morda celo Korotana, vse os-
talo bi bilo presenečenje.
18 »izbrancev«
»Sramotno bi bilo, če bi iz-
padli,« je najbolj črn scenarij
označil direktor šestouvršče-
nega CM Celja PubUkuma
Darko Klarič. Kaj podobnega
se Celju enostavno ne more
primeriti, saj je igralski kader
po. kakovosti sodeč vsaj med
šestimi ali sedmimi najboljši-
mi v državi, bolj problematič-
na je številčnost. Na Skalni
kleti so se namreč odločili, da
število igralcev skrčijo do mi-
nimuma, kar naj ne bi bilo
usodno, čeprav bi bil strah
pred zapleti ob poškodbah in
kartonih proti koncu prvens-
tva kar upravičen. Toda trener
Vrstni red po jesenskem
delu prvenstva: Olimpija 36,
Maribor Pivovarna Laško
34, HIT Gorica 30, Dravo-
grad 28, Rudar 27, CM Celje
Publikum 25, Primorje, Ko-
rotan 21, Mura, Koper, Tabor
20, Domžale 17. Po 22. kro-
gih državnega prvenstva bo
določen razpored za zadnjih
11 krogov, ki bo odvisen od
uvrstitve klubov. Prvenstvo
se bo končalo 27. maja.
Marijan Pušnik meni druga-
če: »Nimam podobnih skrbi.
Strokovni svet se je odločil za
ta korak, zato ga spoštuj eni in
menim, da se bo izšlo po pri-
čakovanjih.« Pri Celjanih tudi
to pomlad rezultati ne bodo
na prvem mestu. Še naprej se
bodo posvečali oblikovanju
moštva za prihodnje sezone,
zato letos ne bi bili razočarani
niti z 8. mestom, izjemno pa
bi jih razvesehlo 4., ki pa je
težko dosegljivo.
»Letošnje priprave lahko
ocenim kot kakovostne, seve-
da pa bodo pravo sliko zim-
skega dela pokazali rezultati.
Slabši rezultati v pripravljal-
nem obdobju me ne skrbijo,
saj so prijateljske tekme nekaj
povsem drugegd kot prvens-
tvene. Standardne začetne
enajsterice tudi tokrat ne mo-
rem izdati, saj se bodo morali
fantje dokazovati na treningih
iz tedna v teden,« pušča Pu-
šnik odprta skoraj vsa vpraša-
nja povezana s prvim moš-
tvom. Glavni adut bo najbrž
spet odlični vratar Amel Muj-
činovič, obrambna vrsta brez
Sankoviča, a s Helblom naj ne
bi bila bistveno slabša kot je-
seni, zvezna vrsta še močnej-
ša, napad nespremenjen, ver-
jetno zadnjič z Damirjem Pe-
kičem, ki je z 11 goli med
štirimi najboljšimi strelci v I.
SNL. Na Skalni kleti se bojijo
napovedanih snežnih pada-
vin, ki bi utegnile dodobra
poslabšati pogoje za nedeljski
obračun s Korotanom, v vsa-
kem primeru pa bodo rume-
no-modri že na premieri iska-
li priložnost za prve tri točke:
»Naloga bo vse prej kot lahka,
saj je Korotan čvrsto in učin-
kovito moštvo,« opozarja Pu-
šnik.
Ker pri CM Celju Publiku-
mu niso izpostavili rezultat-
skih ciljev, lahko pričakuje-
mo še eno polsezono brez
stresov in razburjenj. Bistve-
nih novosti ni na obzorju,
mnogi so jih napovedovali že
pozimi, a so bili kakovostni
tujci predragi, zanimiv je le
17-letni Mirza Husič o kate-
rem bodo še razmišljali.
OIcrepitevše ni
Velenjski Rudar je prezimil
na 5. mestu, že po tradiciji pa
je Ob jezeru spet prišlo do
številnih sprememb. Trener
Toni Tomažič bo spomladi
pogrešal Gorana Joliča, Miho
Goloba in Slavka Javornika,
toda 5 novincev naj bi zapol-
nilo vrzeli nastale v moštvu.
»Zaenkrat so prišleki le novin-
ci, ne pa še okrepitve,« opo-
zarja strateg. Milan Boškovič
naj bi bil nov glavni adut na
sredini igrišča, kjer bo imel
izdatno pomoč v virtuozu
Željku Spasojeviču, ki še
vedno ni pokazal vsega, kar
zna. Kakšen bo učinek tujcev
Brleniča, Helija in Babaja ter
bivših Publikumovcev Gorska
in Beraniča je težko napove-
dati. Slednji si bo moral me-
sto v prvi enajsterici šele pri-
boriti. V igri pa večjih spre-
memb ne gre pričakovati. »Za-
radi novincev se seveda mora-
mo na novo uigrati, seveda pa
kakšnih revolucionarnih spre-
memb ne morem napovedo-
vati,« meni Tomažič, ki si želi
ponovitve jeseni in morda še
kakšnega vrednejšega »skal-
pa«. Priložnost zanj bo že čez
6 dni na prvi tekmi polfinala
pokala NZS. »S pokalnim tek-
movanjem se ne obremenjuje-
mo. Zavedamo se moči Olim-
pije, ki je izrazit favorit, mi pa
jo bomo skušali presenetiti,«
upa Korošec na velenjski klo-
pi, ki je v tej sezoni precej
Para polfinala pokala No-
gometne zveze Slovenije sta
Rudar - Olimpija in HIT Go-
rica - Elan. Prvi tekmi bosta
prihodnjo sredo, povratni pa
14. marca.
hladnejša kot pretekla leta.
Zelo soUdni rezultati moštva,
ki iz sezone v sezono doživlja
korenite spremembe, vodil-
nih mož pač ne morejo razo-
čarati v tolikšni meri, da bi
nergali nad delom trenerja.
Le-ta je eden redkih »amater-
skih« strategov v domači elitni
druščini, a s svojo filozofijo
vsaj na ravni vseh ostalih. Na
realnih tleh ostaja tudi po pre-
senetljivih uspehih, kar v Ša-
leškem okolju marsikomu ni
všeč, je pa koristno za klub.
Velenjčani so v jesenski del
odlično štartali, tokrat pa si
seveda želijo še enega dobrega
začetka: »Za nas bo vsaka tek-
ma težka, še posebej pa prva v
Ajdovščini proti Primorju,«
svari Tomažič.
Pri Rudarju ciljev niso kon-
kretizirali, a so se očitno odlo-
čili za podobno pot, kot jo je
ubral CM Celje Publikum: po-
časi ujeti zalet, potem pa ne-
koč naskočiti vrh. Zaradi zelo
solidnih pogojev za delo so
trenutno v prednosti pred lo-
kalnim tekmecem, žal pa se
ubadajo s perečim proble-
mom skromnega števila obi-
skovalcev na svojem stadionu.
Objekt, ki je med lepšimi pri
nas, je le polovično zaseden
celo na derbijih, na katerih
smo v prvem delu videli obilo
dobrega nogometa. In ker so
tudi rezultati knapov dokaj
solidni, je odgovor na zaplete-
no vprašanje o katastrofalnem
obisku zelo težko najti.
TOMAŽ LUKAČ
|-oto: GREGOR KATIC
nakratkg
4
Celje: rokometašice (
skega PUV Nivoja so v>
krogu 1. B lige na svojem n
ču premagale šentjerni
Vias s 36:32 (17:16). Najb
strelki sta bili ČernjaviČev;
in Savičeva z 8 goli. (J.K.
Murska Sobota: v 6. k
I. strelske lige so bili z s
dard zračno puško najnatj
nejši predstavniki SD Dij
Poženel iz Rečice pri Lašj
(1694 krogov) pred SD (
(1667). Najboljši posamej
je bil član zmagovalne el
Peter Tkalec (572).
Lendava: med 31 ekipa
iz Slovenije, Madžarske, ]
vaške in Slovaške so zmag
judoistke celjskega Sankaj
ja, za najboljšo posameznii
pa je bila proglašena Majal
šič, ki je slavila v kategoriji
52 kilogramov tako med [
klicami kot pri kadetinja
Skupno so predstavniki Sa
kakuja osvojili 12 odličij, čl
ni Iva Reye pa 2. (J.K.)
Šolska košarkarska lig
Rezultati 1/8 finala - osnovi
šole: Sladki vrh - 11. OŠ Cel
63:79, OŠ Srečka Kosovela
OŠ Hruševec Šentjur 88:4
OŠ Olge Meglic Ptuj - OŠ U
da Velenje 57:67. Srednje šol
ŠC Celje - Gimnazija Kra
83:59, ŠC Velenje - Sredi
ekonomska šola Celje 80:9|
Damir Pekič (levo) je jeseni zadel ll-krat.
V Francijo tudi Žaičanice
Bo v Besanconu tokrat bolje kot predlani?
žalske rokometašice so po ponovitvi svojega največjega
uspeha, uvrstitvi v četrtfinale pokala pokalnih zmagovalk,
v domači dvorani v derbiju domačega prvenstva popolnoma
nadigrale ljubljansko Olimpijo (31:19). V petek se bodo
znova odpravile na pot. Po Banja Luki in Dunaju je njihov
kažipot usmerjen v francoski Besancon.
»Pred nami je neusmiljen
urnik,« pravi sekretar kluba
Roman Jaušovec. »Dekleta
bodo odigrala pet tekem v
štirinajstih dneh. Danes pr-
venstveno v Kranju, v nedeljo
»evropsko« v Franciji, v sredo
pokalno v Izoli. Sledil bo še
povratni obračun z Besanco-
nom ter srečanje zadnjega
kroga DP z Burjo, oba pred
našimi gledalci. Upam, da
bodo punce zdržale. Trenut-
no poškodovanih ni! Medtem
ko so sedaj termini preveč
strnjeni, aprila in še posebej
maja, aktivnosti praktično
bo.«
Če dodamo še štiri tekr
končnice državnega prver
tva, je pred najboljšo eki]
žalske občine devet tekem
mesecu dni. Pred play-offfl
je Krim nedosegljiv, tu
drugouvrščeni Piran, Žal
pa objektivno pričakuje tn
je mesto na lestvici, saj
obakrat ugnal Olimpijo,
se mora še pomeriti s K
mom.
Varovanke trenerja Ale
Filipčiča pa so pozornost i
merile v Besancon, kjer
bile že predlani, konec m
seca oktobra. Takrat je pr
tekmo osmine finala poka
Evropske rokometne zve:
spremljalo dva tisoč gledi
cev, Francozinje pa niso bi
pretirano zadovoljne s svo
predstavo in s petimi g'
naskoka. Zato pa so v Žali
zaigrale toliko bolje. Naš r
kometašice so bile nemočn
izid pa 18:27.
Našim predstavnikom
evropskih pokalih so očiti
usojeni grški sodniki na te
mah v Franciji. V Besanc(
namreč potuje par Bebets
in Meimaridis, ki pa najb
ne bo imel razlogov za izd^
no pomoč kvalitetnejšim ^
mačinkam. Ekipi bosta četi
medsebojni obračun opra^
li v soboto, 10. marca, v Ž'
cu, naše predstavnice pa
ne glede na izid iz Franci
želijo podobne pomoči na^
jačev, kot so je bile delež'
na Dunaju, ko so zlahi
opravile s Funfhausom.
ška arbitra Palo in Davaslif
la bo nadzoroval natan^
danski delegat Pedersen.
mmmmmmm dean šusTf
Rogid šesta, Duščaic fantastičen
Košarkarski Al ligaši bodo pojutrišnjem
odigrali zadnje tekme v prvem delu DP, vsa
mesta pred nadaljevanjem prvenstva" pa so
že oddana. Eno najprijetnejših presenečenj
dosedanjega dela sezone je zreška Rogla, ki
bo udeleženka »lige za prvaka.«
Zrečani se teoretično lahko prebijejo celo do
5. mesta, toda za izpolnitev tega bi moral
Kraški zidar izgubiti proti Zagorju, sami pa bi
morali ugnati Geoplin Slovana, kar bo vse prej
kot lahko: »Boštjan Sivka je na tekmi proti
Savinjskim Hopsom, ki jo je odigral brez
predhodnih treningov in na svojo odgovornost,
obnovil poškodbo gležnja, zato nanj v soboto
ne morem računati,« je povedal trener Rogle
Gorazd Bokšan, ki je s svojimi varovanci v
lokalnem derbiju Hopsom prizadejal že 16.
letošnji poraz.
V drugem lokalnem derbiju, v Šentjurju, so
se prav tako veselili gostje, ki so imeli glavnega
aduta v razpoloženem Slavku Duščaku (na
sliki). Ljubljančan v dresu pivovarjev sploh ni
zgrešil iz igre (za 1: 12-12, za 2: 3-3, za 3: 5-5)
in je nasul kar 33 točk, ter je bil prvo ime
prijetnega košarkarskega večera v Šentjurju:
»Tukajšnji ambient me spominja na zlate čase
polzelske košarke: polne tribune, odlično
vzdušje, motivirani ekipi..,« je izrazil nostalgi-
jo trener Pivovarne Laško Boris Zrinski.
T.L., Foto: G. KATIC
17
ŠPORT
Anja Valant in Gregor Cankar.
Najboljša na
čakanju
Lizbona bo od 9. do 11.
narca gostila najboljše atle-
e na svetovnem dvoran-
jRem prvenstvu. Izmed atle-
ov s Celjskega sta zaenkrat
anesljiva potnika na Portu-
lalsko Urban Acman iz Kla-
livar Cetisa in Velenjčanka
olanda Čeplak.
Oba sta izpolnila normi v
eku na 60, oziroma 800 me-
rov, našima bržčas glavnima
idutoma pa to ni uspelo. Iz-
emno ostre norme so prehud
alogaj celo za nekatere boljše
kakalce, kot sta Anja Valant
Q Gregor Cankar. Oba sta
tenutno v samem svetovnem
rhu: Valantova ima celo tretji
ajboljši rezultat sezone, pa
udi Cankar je trenutno tik za
lajboljšimi. Forma celjske tro-
skokašice je po uvodnih odlič-
nih nastopih nekoliko padla,
skakalec v daljino pa je izvrst-
no nastopil na mitingih konec
prejšnjega tedna. V belgijskem
Centu se je veselil zmage, v
francoskem Lionu pa je osvojil
2. mesto z 801 preskočenim
centimetrom. Slavil je Kuba-
nec Ivan Pedroso z enakim
rezultatom, a boljšim drugim
skokom.
V Novi Gorici so na držav-
nem prvenstvu zmagali Celja-
ni Urban Acman, ki je v teku
na 60 metrov izenačil državni
rekord. (6,67), Anja Valant v
troskoku in Jurij Rovan v sko-
ku ob palici ter Velenjčan
Ranko Leskovar v skoku v
daljino.
T.L., Foto: G. KATlČ
Savinjski
Robin Hood
Med dobitniki letošnjih
priznanj za športne dosežke v
občini Žalec je bil tudi Miran
Cestnik iz Matk, član Loko-
strelskega kluba Žalec, ki se
ponaša z naslovom državne-
ga prvaka v disciplini arrovv-
head. Lani je postal tudi pod-
prvak slovenskega pokala v
konkurenci coumpound.
Miran trenutno okreva po
zlomu noge, ki mu je za štiri
mesece onemogočil treniranje
in tekmovanje, vseeno pa upa,
da se bo v lokostrelsko areno
vrnil s prav tako dobrim občut-
kom za streljanje, saj kljub te-
žavam z nogo ni zapravljal ča-
sa in je vsaj skušal trenirati.
»Komaj čakam, da se preizku-
sim na kakšnem tekmovanju,
čeprav letos zaradi poškodbe
noge ne bom tekmoval v slo-
venskem pokalu. Tudi sicer se
nameravam posvetiti pred-
vsem tekmam v arrovvheadu,
saj bi rad na evropskem pr-
venstvu, ki bo poleti na Češ-
kem, dosegel čim boljši rezul-
tat,« pravi Miran. Na lanskem
svetovnem prvenstvu v Cortini
d' Ampezzo, si je delil 30. ozi-
roma 31. mesto, na letošnjem
evropskem prvenstvu bi rad ta
rezultat vsaj prepolovil. Arrow-
head, ki vključuje poljsko in
tarčno lokostrelstvo po gozdu
in travnikih, kjer mora tekmo-
valec pri polovici ciljev sam
oceniti razdaljo, mu je pisan na
kožo. »Pred dobrima dvema
letoma se mi še niti sanjalo ni,
da bosta lok in puščica tako
spremenili moje življenje,« z
vso resnostjo poudari Miran.
V lokostrelske vode ga je
pripeljal sin Gregor. Ko ga je
vozil na trening v Žalec, mu je
predsednik kluba Leon Urat-
nik dejal, da ima tudi zanj en
lok in naj malo poskusi, kako
je streljati z njim. Miran je to
nekajkrat storil in ugotovil, da
je zadeva imenitna. Tako je
maja 1998 postal član LK Žalec
in se zapisal športu, ki mu je v
kratkem času prinesel zavida-
nja vredne rezultate. Danes je
najuspešnejši član LK Žalec in
med najboljšimi lokostrelci v
državi.
DARKO NARAGLAV
Na Rogli Germanki
Na slalomišču Ostruščica so
e smučarke, med katerimi je
lilo nekaj takih, ki že imajo
»gate izkušnje iz svetovnega
Mkala, pomerile na dveh tek-
nah za evropski pokal, ki ju
tradicionalno pripravlja celj-
iiu smučarski klub Unior.
Lanska zmagovalka slalom-
;kega dela svetovnega pokala
ipela Pretnar je bila najslovi-
ejše ime na obeh slalomih,
'endar slovesa ni potrdila,
dvakrat se je morala zadovolji-
is 3. mestom ter tako potrdila
ftošnjo slabšo formo. Na prvi
ekmi ji je bila tik za petami
nlada Korošica Tina Maze, ki
je drugi dan zasedla 8. mesto,
12. mesto Alenke Dovžan pa je
komaj omembe vredno.
Na odlično pripravljeni progi
je nedeljski slalom dobila
Nemka Monika Bergmann, ki
se je na najvišjo stopničko
povzpela z drugega mesta po
prvem teku, potem ko je v
ključnih trenutkih popusdla
vodilna s prve vožnje Finka
Henna Raita. Ponedeljkov
obračun smučark pa je dobila
junakinja s svetovnega prvens-
tva v St. Antonu, mlada Avstrij-
ka, Christine Sporning. Spor-
ningova je z naskokom vodila
že po prveui teku, v katerem si
je prismučala kar 8 desetink
prednosti pred drugouvrščeno
Kanadčanko Simardovo, v fi-
nalni vožnji pa je zlahka ubra-
nila prednost.
Rezultati, nedelja: 1. Berg-
man (Nem) 1:29,56, 2. Raita
(Fin) 1:29,84,3. Pretnar 1:29,92,
4. Maze (obe Slo) 1:30,65, 5.
Zuzulova (Svk) 1:30,73. Pone-
deljek: 1. Sporning (Avt)
1:33,20,2. Simard (Kan) 1:34,10,
3. Pretnar (Slo) 1:34,23, 4. Berg-
mann (Nem) 1:34,52, 5. Rienda
Contreras (Špa) 1:34,98.
TL., Foto: SAMO LEŠEK
Najhitrejše s ponedeljkove tekme na Rogli (od leve): Gene-
vieve Sinard, Christine Sporning in Špela Pretnar.
Novi
košarkarski
sodniki
Društvo košarkarskih sod-
nikov Savinjske z Zasavjem je
organiziralo tečaj za pridobi-
tev naziva sodnik pripravnik.
Pridobili so 18 novih sodni-
kov, ki prihajajo iz Mozirja, Na-
zarij, Velenja, Polzele, Prebol-
da, Žalca, Celja, Šentjurja,
Hrastnika in Zagorja. Društvo
ima sedež na Polzeli, predsed-
nik pa je David Rojnik, ki je
tudi član upravnega odbora
Združenja košarkarskih sodni-
kov Slovenije. V društvu je
včlanjenih 60 sodnikov in teh-
ničnih komisarjev, ki prihajajo
praktično vseh večjih krajev
Savinjske in Šaleške doline.
Kozjanskega ter Zasavja.
T TAVČAR
panorama
KOŠARKA
LIGA KOLINSKA
20. krog: Pivovarna Laško -
Kraški zidar 84:73 (66:40,
44:30,25:22); Jurak 20, Duščak
16, Ovčina 12, Dragšič 11,
Udrih 9, Lisica, Miletič, Bajra-
movič, Eržen 4. Geoplin Slo-
van - Savinjski Hopsi 100:77
(77:57, 52:40, 35:15); Ručigaj
17, Cizej 12, Kadič 11, Hughes
10, Milačič 8, Čatovič 7, Gorjup
5, Kobale 3, Simič, Jovanovič2.
Loka kava - Kemoplast Alpos
89:90 (63:67,44:49,28:23); No-
vakovič 31, Misirača 18, Toma-
žin 17, Rovšnik 11, Kahvedžič
10, Jovanovič 2, Črešnik 1. Ro-
gla-Triglav 75:76 (53:65,36:40,
13:29); Dundovič 17, Starova-
snik 16, Šporar 14, Petranovič
10, Zinrajh 9, Zarič 4, Benič 3,
Temnik 2.
21. krog: Kemoplast Alpos -
Pivovarna Laško 96:102 (67:67,
43:48, 20:23). Novakovič 31,
Misirača 25, Kahvedžič 17, Ko-
čar 10, Rovšnik 8, Jovanovič 5;
Duščak 33, Lisica 18, Nakič 16,
Eržen, Jurak 9, Dragšič 8,
Udrih 5, Ovčina 4. Savinjski
Hopsi - Rogla 79:82 (68:61,
47:37, 18:20). Cizej, Simič 15,
Milačič 13, Ručigaj 10, Hughes
8, Kobale, Tomič 6, Gorjup 4,
Kadič 2; Dundovič 22, Sivka 17,
Šporar 16, Petranovič 15, Sta-
rovasnik 11, Temnik 1. Vrstni
red: Union Olimpija, Krka Te-
lekom 41, Pivovarna Laško 35,
Geoplin Slovan 34, Kraški zi-
dar 32, Rogla 31, Helios 30,
Kemoplast Al^os, Triglav 29,
Savinjski Hopsi, Zagorje BZ 26,
Loka kava 24.
I.B SKL
20. krog: Elektra - ZM Ma-
ribor 76:75 (53:62, 43:37,
18:18); Rizman 26, Tajnik 20,
Mihič 9, Vugdalič 8, Maličevič
7, Karlo 4, Brinovšek 2. Ra-
denska Creativ - Banex 81:88
(59:59,33:45, 13:22); T. Keblič
20, Ravnihar 18, Pučnik, Lu-
šenc 13, Tomašič U, Pavlin 7,
Strnad 3, Jesenek 2, Goleš 1.
Vrstni red: Koper 34, Elektra
33, ZM Maribor, Banex, Hrast-
nik 32, Jurij Plava laguna 30,
Ilirija 29, Union Olimpija ml.
28, Radenska Creativ, Beži-
grad, Nova Gorica 27, Radov-
ljica 23.
I.SKL(ž)
9. krog II. dela: Merkur
Celje - Maribor 83:61 (60:51,
45:30, 17:17); Deak 27, Potoč-
nik 15, Komadina U, Ramšak
9, Veble 8, Pertinač 6, Obrov-
nik 5, Sušin 2.
10. krog 11. dela: Lek Jezica
- Merkur Celje 66:42 (50:32,
37:24, 17:9); Komadina 18,
Deak 14, Obrovnik 3, Sušin,
Potočnik 2, Veble, Pertinač,
Ramšak 1. Vrstni red: Lek
Jezica 44, Merkur Celje 40,
Cheddite Ilirija 33, Maribor
32, BTC Legrand 29, Odeja
Marmor 26.
ROKOMET
LIGA PRVAKOV
1. tekma četrtfinala: Mont-
pellier - Celje Pivovarna Laš-
ko 24:23 (10:9); Pajovič 7,
Kokšarov, Stefanovič 4, Vugri-
nec 3, Pungartnik, Tomšič 2,
Kulinčenko 1.
1. DRL (m)
13. krog: Celje Pivovarna
Laško - Slovan 43:20 (21:11);
Pungartnik, Žvižej 6, Kokša-
rov, Načinovič, Vugrinec 5,
Kulinčenko 4, Šantl, Tomšič,
Bedekovič 3, Pajovič 2, Praz-
nik 1. Termo - Gorenje 20:26
(8:11); Rutenko 10, M. Oštir,
Sovič, Kavaš 3, B. Oštir, Gaj-
šek, Kukovica 2, Plaskan 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 25, Prule 67 22, Prevent
21, Gorenje 19, Rudar 18, Veli-
ka Nedelja 14, Trimo 12, Ter-
mo 9, Slovan 8, Dobova 5,
Inles Riko 4, Pivka Perutni-
narstvo 1.
1. DRL (ž)
16. krog: Žalec - Olimpija
31:19 (16:9); Zidar 9, Uranker
7, Derčar, Kline 4, V Dolar 3, T
Dolar 2, Potočnik, Korotneva
l.Vegrad-Burja 29:30 (17:15);
Strmšek 11, Stevanovič 6, To-
pič 5, Nojinovič 5, Bubik 2,
Omerovič 1. Vrstni red: Krim
Eta NR 32, M-Degro Piran 26,
Olimpija, Žalec 21, Jelovica 16,
Izola 13, Sava 12, Gramiz 9,
Burja 6, Vegrad 4.
ODBOJKA
1. DOL (m)
17. krog: Stavbar - SIP Šem-
peter 3:0 (24, 20, 21). Vrstni
red: Merkur Bled, Žurbi team
Kamnik 43, Pomurje, Stavbar
30, Fužinar 29, Salonit 27,
Olimpija 24, Granit 17, SIP
Šempeter 8, Brezovica 4.
1.D0L|Ž)
17. krog: B&L Utrip - Ljub-
ljana 1:3 (-20, -20, 19, -18).
Vrstni red: NKBM Meltal 51,
Kemiplas 39, Ljubljana 38,
HIT Nova Gorica 34, Ljuto-
mer 30, SIP Šempeter 25, TPV
Novo mesto 15, Formis Bell
12, Venus Frupi ŠOU 6, Elek-
trologistika 5.
MALI NOGOMET
1. SLMN
14. krog: TF Beton - Maxi
klub 5:1 (4:0); Hrastnik (37.).
Vrstni red: Ll Litija 35, Sevni-
ca 28, Beton MTO, Meteor-
plast 26, Naja 22, Puntar Alp-
komerc 21, TF Beton_16, To-
maž MP, Mizarstvo Širovnik
8, Maxi klub 5.
športni koledar
PETEK, 2.3.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 15. krog - Celje:
Maxi klub - Tomaž MP (20).
SOBOTA 3.3.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 22. krog -
Laško: Pivovarna Laško - He-
lios (18.30), Zreče: Rogla -
Geoplin Slovan, Novo mesto:
Krka Telekom - Savinjski
Hopsi, Ljubljana: Union
Olimpija - Kemoplast Alpos
(vse 19).
1. B SKL, 21. krog - Sloven-
ske Konjice: Banex - Koper,
Radovljica: Radovljica - Elek-
tra (obe 19).
1. SKL (ž), polfinale play-
offa - Ljubljana: Cheddite Ili-
rija - Merkur Celje (17).
ROKOMET
Liga prvakov, povratna
tekma četrtfinala - Celje: Ce-
lje Pivovarna Laško - Mont-
pellier (18).
l.DRL (m), 14. krog-Vele-
nje: Gorenje - Prevent (19).
1. DRL (ž), 17. krog-Piran:
M-Degro Piran - Vegrad (18).
ODBOJKA
1. DOL (m), 18. krog-Šem-
peter: SIP - Olimpija (18).
1. DOL (ž), 18. krog - Nova
Gorica: HIT Nova Gorica -
B&L Utrip (17).
NEDEUA,4.3.
NOGOMET
1. SNL, 17. krog - Celje: CM
Celje Publikum - Korotan, Aj-
dovščina: Primorje - Rudar
(15).
ROKOMET
PPZ (ž), prva tekma četrtfi-
nala - Besancon: Besancon -
Žalec (18).
SREDA, 7.3.
NOGOMET
Pokal NZS, 1. tekma polfi-
nala - Velenje: Rudar - Olim-
pija (15).
22

Maščevanje v soboto?
Znano zbirališče celjske mladine bi skoraj postalo prizorišče umora
Razvpiti objekt v Celju že
vrsto let slovi po vročem do-
gajanju v svojih katakom-
bah. Minulo nedeljo pa je
brbotanje preraslo v kaoti-
čen pretep brez milosti. Na-
zadnje je v krvavi mlaki ob-
ležal 29-letni Celjan, v nje-
govem hrbtu pa so zevale
štiri rane.
Policijske) poročilo o lioga-
janju je suhoparno kratko.
Sredi množičnega pretepa v
predverju objekta Vrtnica v
Celju je prišlo do poskusa
umora 29-letnega M. D. iz
Celja. V pretepu so s stekleni-
cami in baseball palico ranili
tudi 18-letnega Celjana S. B.
Domnevnega storilca so poli-
cisti že prijeli. Gre za 24-
letnega D. B. iz Velenja. Prepir
naj bi se začel v gostinskem
lokalu As, po mnenju polici-
stov pa naj bi mu botroval
alkohol. M. D. je bil v pretepu
z nožem štirikrat zaboden v
ledveni predel. Po besedah
Karola Turka, vodja oddelka
za splošni kriminal pri uradu
kriminalistične policije na
celjski policijski upravi, so
nož, skrit v embalaži za mle-
ko, in baseball palico našli v
omari lokala As. Po dogodku
so opravili razgovore z dvajse-
timi osebami, osumljenega D.
B., doslej še ni bil kazensko
obravnavan, pa so v sredo pri-
vedli k preiskovalnemu sodni-
ku. Za poskus umora mu grozi
najmanj pet let zapora.
Marko Dolinšek leži na
poškodbenem oddelku celj-
ske bolnišnice. Z debelo cevjo
iz telesa. Sam trdi, da še sedaj
ne ve, kaj natančno se je sploh
dogajalo. »S prijateljem sva
odhajala iz lokala, ko sem
nenadoma začutil pekočo bo-
lečino, nato pa sem se sesedel
po tleh in izgubil zavest.«
Menda naj bi ga na tleh še
nekajkrat obrcali, a to so mu
povedali drugi. Med ležanjem
na tleh se je vsake toliko zbu-
dil iz nezavesti. Takrat je ne-
razločno videl storilca, »fant v
belem puloverju z nazaj zali-
zanimi lasmi, a se ga komaj
spomnim«. Pravi, da ga ne
pozna in da mu ni jasno, zakaj
se je vse to zgodilo. Prav tako
ne ve ničesar o množičnem
pretepu, »če bi prišlo do prete-
pa, bi bil verjetno poln mo-
dric in podplutb,- ne pa da
ležim razrezan v bolnišnici«.
»Na tleh sem ležal kakšne
pol ure, čutil sem, da je okoli
mene vse vlažno. V bolnišnici
so mi kasneje povedali, da
sem izgubil zelo veliko krvi.
Policisti so mi le dejali, da
niso zdravniki in da mi ne
morejo pomagati, potem so
stali okoli mene, z balkona pa
so na njih metali kozarce,«
trdi zabodeni. Po Dolinškovih
besedah mu zdravniki še niso
povedali, kako bo z okreva-
njem. Eden od vbodov je na-
mreč segel tudi do hrbtenice.
Zgodba, ki so jo povedali v
lokalu As, je precej drugačna,
potrdili pa so nam, da je v
Objektu vladal vsesplošni
kaos. Nihče ne ve natančno,
zakaj je prišlo do pretepa in
kdo vse je sodeloval v njem,
vedo le to, da je Dolinšek s
prijateljem bil v lokalu, po-
tem pa je odšel iz njega. Ven-
dar brez svoje bunde, ta je
ostala v Asu in so jo pozneje
pobrali kriminalisti. Med
vsesplošnim prerivanjem v
spodnji avli so zaprli vrata
lokala, iz njega je odšel le
njihov natakar, ki je kasneje
prinesel okrvavljeni nož in ga
skril v omaro. Storilci so nji-
hovi redni gostje, vendar so
prepričani, da jih je moral
nekdo izzvati, saj doslej niso
povzročali težav, kaj šele, da
bi bili tako usodno nasilni.
Zato pa nov val nasilja na-
povedujejo govorice, ki jih je
te dni slišati po Celju. Menda
so mladi nasilneži, ki so div-
jali v Asu, stopili na žulj ne-
koč razvpiti hudinjski bandi,
ki se je pred leti z vrstniki iz
Nove vasi in Lave pretepala
za oblast na celjskih ulicah.
Leta so otopila njihovo pre-
stopniško ostrino, nedeljski
napad v Objektu pa jim je
dvignil pritisk. Tako naj bi
njihov nekdanji vodja, ki so
ga na ulici poznali pod vzdev-
kom Gargamel, napovedal,
da se bo v soboto zgodil maš-
čevalni pohod.
SŠ, SKO
Foto: GAŠPER DOMJAN
V lokalu As naj bi po navedbah policije izbruhnil prepir, ki se je končal s poskusom umora
sredi atrija v celjskem Objektu.
prometnenezgode
Drsel po cesli
Prometna nesreča s hujši-
mi posledicami se je zgodila
v sredo, 2L februarja popold-
ne, na glavni cesti izven
naselja Drešinja vas.
18-letni voznik osebnega
avtomobila K.V.Ž. iz Polzele
je vozil iz Levca proti Žalcu.
Na ravnem delu ceste je zape-
ljal desno na makadamsko
bankino, nakar je sunkovito
zavil v levo ter pričel bočno
drseti proti nasprotnem vo-
zišču, po katerem je v tistem
času pripeljal 44-letni M.D.
iz Velenja. Vozili sta silovito
trčili, osemnajstletni vozik
pa se je pri tem hudo ranil.
Voznik M.D. in njegova 41-
letna sopotnica F.D. sta utr-
pela lažje telesne poškodbe.
Na vozilih je za okrog mili-
jon tolarjev škode. (Foto: G.
DOMJAN)
Ostal vklešcen
Tri osebe so se hudo ranile
v prometni nezgodi na cesti
skozi Tuhinjsko dolino v pe-
tek, 23. februarja. Na udele-
ženih vozilih je nastalo za
milijon tolarjev škode.
S.K. (57) iz Nicine je vozil
iz Ločice pri Vranskem proti
Motniku in pri mostu čez po-
tok Bolska zapeljal na levo
stran ceste v trenutku, ko je
nasproti pripeljal 19-letni
voznik osebnega avtomobila
J.C. iz Celja. Oba voznika in
sopotnik v avtomobilu, 22-
letni M.P. iz Celja, so se hudo
poškodovali. 19-letnega J.C.
so iz vozila reševali gasilci.
V avto Z motorjem
Za 300 tisoč tolarjev škode
je na vozilih, ki sta bili ude-
leženi v prometni nezgodi v
petek, 23. februarja na kri-
žišču Mestnega trga in Us-
njarske ceste v Slovenskih
Konjicah.
B.B. (31) iz Tepanjskega vr-
ha je v križišču zapeljal na
Usnjarsko cesto, ko je iz leve
strani pripeljala voznica kole-
sa z motorjem 16-letna N.K. iz
Prevrata. Slednja je v nesreči
dobila hude telesne poškod-
be.
Premetavalo ga je
v Velenju se je v petek, 23.
februarja, na regionalni ce-
sti v prometni nesreči hudo
ranil 75-letni A.K. iz Hra-
stovca pri Velenju.
Omenjeni je vozil iz Škal
proti Velenju. V desnem ne-
preglednem ovinku je na
spolzkem cestišču izgubil ob-
last nad vozilom in zapeljal na
nasprotno vozišče, nato pa tr-
čil v robnik, od koder ga je
odbilo na travo, kjer je s
sprednjim delom vozila trčil v
drevo.
minikrimiči
Šli so avtoin...
v Slovenskih Konjicah je
neznanec v noči na torek, 20.
februarja, ukradel osebni av-
to Renault clio, bele barve,
registrske oznake U A9-02S.
Z neznancem in avtomobi-
lom, ki je bil oblepljen z
nalepkami Telekoma, so izgi-
nili tudi telekomunikacijski
pripomočki s poslovno doku-
mentacijo. Telekom je tako
nekdo olajšal za 800 tisoč
tolarev.
Vloma V hiši znanja
v sredo, 21. februarja, je
bila za tatove mamljiva Os-
novna šola Stranice. Neznani
vlomilec si je vzel čas, da je
preiskal notranjost šole in od-
nesel več tehničnih predme-
tov, ni pa pozabil niti na goto-
vino. Skupno škodo so ocenili
na 500 tisoč tolarjev.
Tudi osnovna šola Vitanje v
sredo ni bila varna pred dolgo-
prstneži. Vlomilec je odnesel
videokamero in 20 tisoč tolar-
jev gotovine. Skupno naj bi
bila gmotna škoda okrog 120
tisoč tolarjev.
Kaj mu je tega
treba bilo?
Na parkirnem prostoru na
Rogli je »pogumnež« v noči
na 21. februar namerno poš-
kodoval osebni avtomobil
Renault escape. Za M.B. to
pomeni 100 tisoč tolarjev
škode.
Pa so šle valute
Iz skupinske garderobe v
Termah Zreče je lastniku A.B.
nekdo v sredo, 21. februarja,
izmaknil denarnico z denar-
jem v domači in tuji valuti.
A.B. se je tako poslovil od 280
tisoč tolarjev.
Rad razbija
Minuli teden je neznanec na
Celjski cesti v Žalcu, na zim-
skem vrtu stanovanjske hiše,
last D.K., razbil steklo in s tem
povzročil za okrog 100 tisoča-
kov škode.
Hišni tat
v četrtek, 22. februarja, je
vlomilcu uspelo iz stanovanj-
ske hiše v Maistrovi uUci v
Celju, v lasti R.K., odnesti de-
nar, nekaj nakita, ur in oseb-
nih dokumentov. Škodo so
ocenili na okrog 800 tisoč to-
larjev.
Adi jo, telefona
v noči na petek, 23. fe-
bruar, je A-K nekdo oškodo-
val za okrog 450 tisoč tolar-
jev. Iz njegove hiše v Bezini
pri Slovenski Konjicahje na-
mreč odnesel dva mobilna te-
lefona, fotoaparat , žensko
torbico z osebnimi dokumen-
ti in 100 tisoč tolarjev gotovi-
ne.
Posprejal
hišo
v isti noči je neznani sto-
rilec iz še bolj neznanega
razloga s črnim sprejem
poškodoval omet stanovanj-
ske hiše v Kompolah. Ali je
narisano ugajalo lastniku
I.K. ni znano, nočni risar pa
mu je s tem povzročil za
okrog 100 tisoč tolarjev ško-
de.
Kradel V vrtcu
^ Med 14. in 18. uro je nej«
v Vzgojno varstvenem zavd
Tončke Čeč na Mariborskil
sti v Celju iz igralnice odt^
odloženo denarnico, kjeri
manjkalo niti denarja niti d
kumentov. N.D. je na takj
način oškodoval za okrog 3
tisoč tolarjev. ,
Odnesel blagajni
sadje pustil
v noči na soboto, 24.
bruarja, je dolgoprstni tati
mil v prodajni kiosk s sadj
in zelenjavo v Trubarjevi ij
in   poškodoval   elektronsi
tehtnico. Odnesel je regis
sko blagajno z menjalnim d
narjem. Z dejanjem je podji
je Sadex d.o.o. iz Celja ol\
doval za okrog 340 tisoč tol;
je v.
Podjetje NT&RC d.0.0..
direktor: Srečko Šrot .  |
Poslovni sekretar: Suzana Ro|
Podjetje opravlja časopisno^
založniško, radijsko in agencij«
tržno dejavnost. Naslov: 4
Prešernova 19, 3000 Celje,j
telefon (03) 42 25 000, |
fax: (03) 54 41 032.    |
Novi tednik izhaja vsak četrte
Cena izvoda je 300 tolarjevj
Naročnine: Majda KlanšekI
Mesečna naročnina je 1000 tolaj
Za tujino je letna naročnina 24i
tolarjev. Številka
žiro računa; 50700-60M069t
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo. I
Tisk: Delo, Tisk časoi)isov i
revij d.d., Ljubljana, Dunajska
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvdf
za katere se plačuje 8% dave
na dodano vrednost.   1
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: J
Tatjana Cvirn.
Urednica Novega tednikai
Milena Brečko-Poklič.
Urednik:
Branko Stamejčič.     1
Uredništvo: Marjela Agrež, Gašj
Domjan, Janja intiliar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor Ka
Sebastijan Kopušar, Urška Selišr
Ivana Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Ma|
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški preloi
Robert Kojterer, Igor Šarlali:
Oblikovanje: Minja Bajagi^
E-niail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-majl tehničii
uredništva tehnika.tcdnikciPnt-j
RADIO CEUi
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Leskovšek, Sergeja Mit
Mateja Podjed, Simona Solini
Tone Vrabi. |
Glasbeni urednik: Stane Špej
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Telefon studia (za oddaje v žiV
(03) 49 00 880, (03) 49 00 8
E-mail: radio(!pnt-rc.si |
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prosto'
v Novem tedniku in Radiu Celje
nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Propaganda: Valter Leben, Vojk"
Grabar, Zlatko Bobinac, GirmC
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 51
Sprejem oglasov po eleklroiisl^'
pošti: agencija(«'nt-rc.si

23
Požara v Cinkarni in Kili ju
Tretji in četrti požar v pomembnih podjetjih na Celjskem spet zakrivili vzdrževalci in slaba napeljava
Minuli petek dopoldne je
^gorelo v obratu TIO^ v Cin-
^rni Celje. Do onesnaženja
glcolja ni prišlo, pa tudi v
požaru nihče ni bil ranjen,
čeprav je bilo v času požara
y tem oddelku 7 delavcev. V
ponedeljek malo pred 16. m-o
je zagorelo še v podjetju KILI
,1.0.0., Keramični industriji
Ijbojc. v oddelku Modelar-
ja. Ogenj je uničil sušilne
Itomore za sušenje modelov
in poškodoval del ostrešja
\lodelarne.
Vzrok požara v Cinkarni naj
bi bila vzdrževalna dela, izva-
jalci del iz mariborskega pod-
jetja Miometal pa naj ne bi
upoštevali osnov protipožar-
ne varnosti, so povedali na
Policijski upravi Celje. Naj-
prej je zagorelo na enem iz-
med plastičnih rezervoarjev v
dvorani titanovega dioksida,
od koder se je požar po cevo-
vodih razširil še na zgornjo
etažo obrata. Kljub temu, da
so proizvodnjo v obratu tita-
novega dioksida usposobili že
v nedeljo popoldne, je le-ta še
vedno okrnjena. Za Cinkarno
Celje je do torka, 27. februar-
ja, to pomenilo izpad 125 mi-
lijonov tolarjev prihodka, je
povedal direktor TIO^ Slavko
[Cankar. Nekaj milijonska je
tudi gmotna škoda zaradi uni-
čenih naprav. V požaru uniče-
no električno napeljavo še
vedno popravljajo, dokončne
ocene gmotne škode pa še ni.
V ponedeljek malo pred 16.
uro je zagorelo tudi v podjetju
KILI d.o.o.. Keramični indu-
striji Liboje, v oddelku Mode-
larna. Ogenj je uničil sušilne
komore za sušenje modelov in
poškodoval del ostrešja Mo-
delarne. Kriminalisti Policij-
ske uprave Celje vzrok požara
še raziskujejo, po prvih ugoto-
vitvah pa naj bi zagorelo zara-
di kratkega stika na električni
napeljavi. Proizvodnja bo za-
radi požara motena približno
mesec dni.
Po prvih podatkih znaša
gmotna škoda 10 milijonov
tolarjev. V.d. direktor Kilija
Andrej Hrastnik nam je po-
vedal, da so preiskovalci v
sredo zajključili preiskavo in
da so v tovarni že začeli obno-
vitvena dela. Prostor čistijo,
predvsem hitijo s popravilom
strehe, saj je vremenska napo-
ved slaba. Že v tednu dni naj bi
delo v modelarni vsaj zasilno
spet steklo, delajo pa vse, da
bi proizvodni proces čim
manj trpel in da bi lahko vsaj
redne kupce normalno oskr-
bovali.
. S.Š.,N.L.
■■Foto: GAŠPER DOMJAN
V obratu TIO^ je več škode zaradi izpada proizvodnje kot zaradi požara samega.
Požar v modelarni Kilija je povzročil za 10 milijonov
tolarjev škode.
Izgubila se je
v četrtek, 22, februarja, so reševalci GRS Maribor in šest
policistov z vodnikom službenega psa iz PP Slovenska
Konjice na območju Rogle iskali 51- letno F.G.
Planinka je okrog desete ure odšla peš iz Grmovškovega
I doma na Kopah in bi se morala ob 16. uri sestati s hčero na
Rogli. Tu se je zataknilo, saj o F.G. takrat ni bilo ne duha ne
sluha. Ob 19.50 pa se je pogrešana po telefonu sama oglasila
hčerki ter ji povedala, da se je s še dvema pohodnikoma izgubila
jkse zatekla na kmetijo nad Mishnjo.
nočnecvetke
* Možje v modrem so minuli
teden posredovali v Škapinovi
ulici in prišli do spoznanja, da
je Zoran hotel izseUti Cvetko.
Cvetka naj ne bi izpolnjevala
pogojev iz pogodbe. Zadevo
Že meljejo sodni mlinčki.
* Dejan je tako zrasel, da lah-
%o svojo moč kaže tudi na
^oji krvi. Pretepel naj bi svo-
jo mamo. Odraslost in moč bo
pojasnil še sodniku za prekrš-
ke.
* 24. februarja je zaradi pre-
glasne glasbe dobila kurjo ko-
Ivana. Sebastjan, ki domu-
k stanovanje nižje in je svojo
'^sedo motil v meževi deželi,
li upošteval zlatih navodil po-
licistov, zato ga bo to udarilo
Po denarnici.
* Jureta so ogoljufaU. Pri igri
%ani v soboto ni imel sreče.
Neznanec naj bi mu pomagal.
Jure je položil stavo, vrgel
kocko in izgubil 2500 nemš-
nark.
* ^ Cibbyju je Simon v soboto
l^^l spretnosti v vihtenju no-
^> pred tem pa še svoje mišice
Mr dvema izbrancema. Simo-
ij^ že čaka srečanje s sodni-
kom za prekrške.
• Janka je v soboto presenetil
mož na njegovem dvorišču.
Sneženi ni bil, ker ni bilo
snega, bil pa je Matej, ki je s
pomočjo hlapov nekako zašel
na Jankovo posest. Upajmo,
da je s pomočjo »modrih« na-
šel pot domov. Mogoče pa sedi
na vašem dvorišču.
• Kdo krade pošto in položni-
ce iz poštnega nabiralnika, se
je spraševala Anica minuli vi-
kend. Odgovor tiči v punčki
A.Ž. Mama naj bi že imela
poučni razgovor z njo, pa ni
pomagalo. Škoda ker mala
položnic ni tudi plačevala.
• Jernej minuli teden ni poslu-
šal svoje izvenzakonske part-
nerke, ko ga je ta opomnila,
naj vendarle utiša radio. Rena-
ta je imela zato moten sanjski
mir. Policisti pa priložnost za
poslušanje žaljivk z Jemejeve
strani. Zoper glasnega moža so
odredih pridržanje.
gorelo i
Kratek sHk
Zaradi kratkega stika na
električnem vodniku je v to-
rek, 20. februarja, zagorelo v
garaži stanovanjske hiše v Ma-
lem Bregu pri Slovenskih Ko-
njicah. Ogenj, ki se je razširil
še na mizo in dve klopci, je
pogasil lastnik A.G. sam. Ško-
de je za okrog 50 tisoč tolar-
jev.
Ta pregreta mast
v četretek, 22. februarja, je
zagorelo v kuhinji stanovanj-
ske hiše v Ložnici pri Žalcu.
Vzrok je bila pregreta mast.
Ogenj, ki so ga pogasili gasilci
je zajel kuhinjske elemente in
napo. Lastnica M.P. pa je oš-
kodovana za okrog 300 tisoč
tolarjev.
Ogenjvpiceriji
Minuli petek zjutraj je iz-
bruhnil požar na ostrešju pi-
cerije Diavolo na Mariborski
cesti v Celju. Požar so poga-
sili poklicni gasilci iz Celja.
Škoda, ki jo je povzročil rde-
či petelin je okrog 400 tisoč
tolarjev. V preiskavi so ugo-
tovili, da naj bi do požara
prišlo zaradi nepravilne izo-
lacije dimne cevi na pod-
strešju.
24
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Dekleta za dupler'co
v Kotnikovo ulico je k ma-
riborskemu poslovnežu na
stalnem delu v Ljubljani To-
mažu Drozgu danes prikora-
kala nekdanja radijska legen-
da in poznejša najbolj pri-
ljubljena ljubljanska televi-
zijska srajca, Bojan Kranjc,
zasebno najbolj strastni novi-
narski nogometaš, ki pa ga
nasprotniki kolnejo zaradi
grobih udarcev, pa tudi zara-
di golov, ki jih daje.
Zaradi nogometa je zadnjič
preklinjal on, ker se je po tekmi
odločil za hladno pivo, torbo
pa je v avtu pustil na tako
vidnem mestu, da so jo opažih
tudi narkiči, razbiU šipo na nje-
govi alfi, in mu jo sunili. No,
Bojan je k Drozgu prikorakal
zato, da se spusti v boj z ured-
nikovanjem slovenske izdaje
popularnega Playboya. Z Droz-
gom se še nista odločila, ali bo
Bojan podpisal stahio pogodbo
ah kakšno drugo, vesta le, da
Bojan pozna ogromno sloven-
skih lepotic, ki bodo tako imele
priložnost, da se pojavijo tudi v
najbolj iskani erotični reviji na
svetu.
Dolgo sta potrebovala za-
konca Goran Šarac in Simona
Weiss, da se udeležita sloven-
skega tekmovanja za nastop
na popevki Evrovizije, ki bo
letos na Danskem. Le zakaj se
je Simona odločila za tako tve-
gan korak, saj na raznih tek-
movanjih ni nastopala že celih
deset let? Pa saj je prav ona,
poleg Helene Blagne, edma slo-
venska pevka, ki ne napolni
samo Tivolske dvorane, am-
pak tudi mariborsko dvorano
Tabor. Poleg tega pa je unela
cela tri leta zaprta vrata nacio-
nalne televizije, vse od onega
trenutka v mariborski dvorani
Tabor, ko se je na javni televi-
zijski prireditvi samoreklami-
raila. Morda pa ji je šlo v nos, da
jo občinstvo sicer ceni, uradne
in strokovne žirije pa je sploh
ne omenjajo. Toda, kaj je v
ozadju, da Simona, na primer,
ni nabrala več glasov gledalcev
in poslušalcev? Na petkovem
predtekmovanju je prišla Si-
mona na oder v tesno oprijeti
obleki, ki ni mogla zakriti, da je
sicer še vedno izredno privlač-
na ženska, vendar da ima že
nekaj kilogramov preveč. No,
njen soprog tudi tokrat ni mo-
gel iz svoje kože, zato je takoj
po zaključku tekmovanja ob-
tožil Martina Štibemika, av-
torja pesmi, ki jo je pela dekol-
tirana Karmen Stavec, da je
njegova pesem podobna
sldadbi iz Simonine plošče. Po-
sebna komisija je ugotovila, da
pesem ni plagiat. Zdaj bomo
videh, ah bo Goran gnal zadevo
na sodišče ali pa bo ostal samo
pri nedokazanih obtožbah, ki
naj bi oprale Simono, ki ni
zmagala.
Marsikoga pa zanima, kaj je
v čisto tehničnem ozadju so-
botnega tekmovanja, kajti
pevke in pevci so se pojavili
oba dneva v istih oblekah. To
preprosto ni mogoče. Je v
ozadju kaj drugega?
Za posebno presenečenje je
poskrbel »presenečenje« veče-
ra, Marcel Štefančič junior,
najboljši slovenski fihnski kri-
tik vseh časov, človek, ki je s
fflmi zasvojen tako, kot drugi z
drogami, in ne mine dan, da si
ne bi ogledal vsaj dveh, treh.
Da bo on sovoditelj, so skrivah
vse do zadnjega. Pa ne bi bilo
treba, saj je večino besed požrl
m tako tudi večji del prireditve
nismo vedeH, kaj sploh govori.
Pa smo preživeU.
Prestolnemu mestu se obeta
spet nova veletrgovina. Josef
Rutar, po priimku sodeč so
njegovi predniki pred stoletji
prišU s Tolminskega, sam pa
pravi, da je oče Koroški Slove-
nec, mati pa je prišla iz Gornje-
ga Grada, je že iz četrte genera-
cije Rutarjev, ki se ukvarjajo s
pohištvom. No, na Rakovniku,
v industrijski coni je že zgradil,
sredi marca pa bo odprl največ-
ji pohištveni nakupovalni cen-
ter v Srednji Evropi. »Imel bom
najnižje cene v Sloveniji,« je
dejal. Pa se Celjanom in okoh-
čanom ne bo treba dolgo voziti
v Ljubljano. »Že snujem načrte,
da bom odprl podobne, vendar
malo manjše cenhe najprej v
Mariboru, potem v Celju in ta-
ko naprej,« je dejal.
OTNINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Bojan Kranjc
Dijaki E-4.d razreda Poklicne in strokovne šole Šolskega centra Celje (smeri elektro in kemija
so imeli maturantski ples 3. februarja^ Na fotografiji so: Benjamin Medved, Franc Kosem, Iga
Koštomaj, Primož Vidic, Morjem Metelko, Uroš Kašca, Gregor Klezin, razrednik Goraz
Breznik, Tomaž Jurič, ravnatelj Igor Dosedla, srečko Fedež, Jernej Kroflič, Blaž Krtune,
Andrej Kos in Franci Božiček. Manjkajo Miroslav Jemejšek Pereč, Peter Šprajc in Fili^
Gačič.
Dijaki Poklicne in tehniške šole Šolskega centra Celje (smer strojnik) so svoj maturantski ples odplesali 10. februarja, fi
fotografiji je letošnja generacija dijakov: Blaž Mihelič, Gregor Holobar, Tomaž Salobir. Gašper Trkaj, Gašper Konkolič, Ak
Močnik, Uroš Jelen, Daniel Povše, Vojko Voga, Janez Pustoslemšek, Lovro Grilanc, Marti
Podkrajšek, Frcmci Gačnik, Zlatko Javomik, Luka Skok, Dejan Fermolšek, Marko Furlm
Damjan Flis, Jure Lilija, Tomaž Maček, Marko Vabič, Damjan Antlej, Tomaž Rajh, Jw
Gračner, Gregor Drobne, Jani Podmiljšak, Jasna Spahič, Barbara Skok, Anja Štor, Rajk
Blaznik, Aleksander Pesjak, David Potočnik, Martin Četaj, Andrej Koželj, Jani Maric, Kleme
Klobučar, Gregor Krančan, Mdomir Dakovič, Primož Kmjak, Dejan Babic, Tomaž Jus, Ciri
Vrbek, Damjan Bezgovšek, Ladislav Huzimec, Tom Biutol, Peter Konec, Gregor Tadina, Davi
Koražija in razrednik Janez Trotovšek.
Mcitiiranti, na plan!
Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo
svojega razreda in ji priložite imena vseh sošolcev na fotografiji.
Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje
dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na
zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko
v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... Če fotografije
nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Izpolnite kupon in dogovorjene-
ga dne vas bo obiskal naš fotoreporter. Kupone pričakujemo na
naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
tračnica
Rokoiticricci
klice sneg
Majdo Zličar, nesporno celj-
sko rekorderko v hitrosti po-
stavljanja gostinskih vrtov na
ulici, bi lahko vzeli v službo v
kakšno zimsko-športno sre-
dišče. Čim postavi prvi vrt, že
se z neba usuje sneg.
NASI KRAJI IN UUDJE
25
llutoporočenca v krogu domačih: sina Rada (zgoraj levo), snahe Rosvite, vnuka Roka, hčere
Nuše, zeta Giintherja in vnuka Lukasa (spodaj desno).
V vrtincu sladkih
spominov
Marica in Jakob Hrastnik iz Laškega po petdesetih skupnih letih žanjeta, kar sta I
nekoč sejala m
Nedavno sta v družbi de-
retdesetih sorodnikov in pri-
ateljev obnovila zaveze, da-
le pred petimi desetletji. S
)ridnim delom sta si prislu-
žila spokojno in polno življe-
ije, ki ga uživata danes. Ven-
dar na preteklost ne pozab-
ljata. Zlasti Marica rada obu-
a spomine na nekdanje so-
de v Rimskih Toplicah, ki
« živeli v čudoviti graščini,
lamor so otroci iz okolice
radi zahajali. Ob vsakem
prazniku so dobili kakšen
priboljšek, ki so se ga seveda
vedno neznansko razveselili.
Marico je najbolj očaral nji-
hov park, za katerega je vest-
no skrbel vrtnar, občudovali
pa so ga mimoidoči od blizu
in daleč.
Marica se je rodila leta 1928
iia majhni kmetiji v Lahom-
nem pri Laškem. Doma je mo-
rala pridno delati, pa tudi v šoh
je bila pridna učenka. »Moje
otroštvo je bilo lepo,« je pripo-
vedovala, »žal pa se je ob pri-
lodu vojne vse spremenilo.
Zapustiti sem morala šolo, saj
iem   morala   pomagati   na
kmetiji. Po vojni sem se pri
sedemnajstih zaposhla v Zdra-
vihšču Laško, kjer je bilo treba
prijeti za vsako delo. Tam sem
spoznala svojega Jakata, ki je
zdravilišče oskrboval z me-
som.«
Rodil se je leta 1924 na sred-
nji kmetiji na Strmci pri Laš-
kem v družini s trinajstimi
otroki. Še rosno mlad se je
izučil za mesarja, ko pa je
prišla vojna, so ga vpoklicali v
nemško vojsko. Ravno na
dvajseti rojstni dan so ga ujeli
Rusi in konec vojne je dočakal
v ujetništvu. Dve leti kasneje je
spoznal Marico, štiri leta ka-
sneje sta se poročila. Prvi se
jima je rodil sin Rado, nato hči
Nuška. Leta 1965 se je družina
preselila tja, kjer Marica in Ja-
ka živita še danes. Oba otroka
sta se izšolala, se osamosvoji-
la in si ustvarila družini. Med-
tem sta se Marica in Jaka upo-
kojila, nekaj časa vodila gostil-
no in skrbela za kmetijo v
Malih Grahovšah, ki sta jo ku-
pila v osemdesetih. Ko je skrb
za dom in kmetijo postala pre-
naporna, sta kmetijo prodala.
Še vedno ohranjata svoje ko-
njičke, ki jima lepšajo vsak-
dan. Jaka nadvse rad prepeva
in je dolgoletni član Moškega
pevskega zbora Laško, Marica
pa obožuje cvetje in rada bere.
Občasno si privoščita izlete ali
oddih v kakšnem zdravilišču
in se veselita dni, ki prihajajo.
BOJANA JANČIČ
Prvi tedni z otroicom
v prostorih projektne pisarne Celje-zdravo mesto bo da-
nes, v četrtek, 1. marca ob 16. uri, redno srečanje skupine za
podporo dojenju. Tokrat bo tema srečanja: »Rojstvo otroka
in prvi tedni z njim.«
Okensice in baiiconsice rasMine
v čehtek, 1. marca, pripravlja Hortikulturno društvo Celje v
stranski dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 17. uri predava-
nje Irene Vizjak o okenskih in balkonskih rastUnah. JL
Era, znaniilca pomladi!
Deklica Tulipan in Erik sta na sejmu Flora simpatično napovedala začetek pomladi in
opomnila, da nas podjetje Era iz Velenja že 50 let prijazno oskrbuje v svojih prodajalnah. V tej
sezoni boste pod Erino lastno blagovno znamko Agrina zasledili semenske vrečke v novi
embalaži, substrat Agrina in še nekaj novosti...
Vzporedno s Floro se je odvijal sejem Domofin, ker se je podjetje Era Koplas predstavilo z
lastnim programom krogelnih in membranskih ventilov za različne medije, z zastopniškim
programom Senova, z elementi za zasteklitev za vrtove in rastlinjake in Erinim zastopniškim
programom Plamen. EP
26
NASI KRAJI IN UUDJE
Gora je sreča,
jeljubezen
Stane Jamnikar, zaslužni velenjski planinec, o svoji največji ljubezni
Stanetu Jamnikarju v 73 letih, kolikor jih je
nabral, življenje ni prizanašalo; dajalo mu je in
jemalo. Naredilo ga je v človeka, ki ga ne
srečamo tako zelo pogosto. Njegove odlike so:
delavnost, skromnost, strpnost in močan čut do
sočloveka. Vse to je kazal pri svojih delovnih
tovariših oziroma vseskozi pri planinskih so-
delavcih in prijateljih. Trdo delo je zahtevalo
celega človeka. Življenje pa je bogatil tudi s tem,
da je začel sam aU s prijatelji zahajati v gore.
Rad je in še odkriva neznane lepote vršacev in
dolin. Najbolj je bil vedno srečen v hribih. Zelo
rad se spominja vsega lepega, kar je doživel s
planinci. Nerad pa govori o svojem delu pri PD,
čeprav je tudi on veliko prispeval k razvoju
planinstva v Šaleški dolini oz. Velenju, saj je
pomagal zaznamovati jubileje: 40 let Koče na
Paškem Kozjaku, 25 let Šaleške planinske poti,
50 let PD Velenje in 25 let planinskih plesov.
Pokaže mi planinsko izkaznico iz leta 1950 in se
v pripovedi vrne 40 let nazaj. Že je na Paškem
Kozjaku in govori o delu, ki so
ga velenjski planinci z njim
vred morali opraviti na koči in
okolici.
»Kočo, ki je bila zgrajena na
pogorišču lovske, smo pozidali,
razširili, nadgradili, zamenjali
streho, uredili cenhalno ogreva-
nje, napeljali vodovod, elektrifi-
cirali in poskrbeli za notranjo
opremo. Na novo smo pozidali
tudi gospodarsko poslopje ter po-
skrbeli za primemo ureditev
okolice. Za vse to je bilo potreb-
no veliko prostega časa. Toda vse
smo zmogli, ker smo tako hoteli.
Če sem le mogel, sem bil pri vseh
delih zraven oz. sem bil med
organizatorji. Ker društvo ni ime-
lo denarja, smo delali prostovolj-
no in odpreti je bilo treba marsi-
katera vrata, če si le hotel, da je v
društveno blagajno padel kakšen
- takrat še dinar. PD Velenje je
Paškemu Kozjaku pomagalo na-
predovati, saj smo pomagali tja
pripeljati cesto, elektriko in tele-
fon. Vesel sem, če se planinci, ki
pridejo na Paski Kozjak, dobro
počutijo in še posebej, da je dom
v dobrih, podjetnih in strokovnih
rokah in da so gostinske usluge
kvalitetne.«
Kaj pa Šaleška planinska
pot?
Praznovala je že 25-letnico.
Odprli smo jo leta 1974 z name-
nom, da bi Velenjčanom pribli-
žali obrobje Šaleške doline in
morda kasneje privabili še pla-
nince od drugod. Ob približno
140 km poti smo predvideh 21
kontrolnih točk. Odločili smo
se, da bodo te pri kmetijah oz.
gostiščih. Z vsemi se je bilo
potrebno o tem pogovoriti. To
delo je zahtevalo veliko časa,
zaupano pa je bilo meni. Tudi
trasiral sem pot z nekaj planin-
ci. Lahko rečem, da sem imel
srečno roko pri izbiri točk, kar
se je, oz. se kaže še po 25. letih.
Vpisne knjige, ki kažejo tudi po
več tisoč obiskovalcev, povedo
vse. O Šaleški planinski poti je
prof. Ževartova napisala vod-
nik, ki predstavlja vir informa-
cij o poti ter o znamenitostih ob
njej. Do danes jo je v celoti
prehodilo več kot 2000 planin-
cev iz domovine in tujine.
Za gospodarje kontrolnih točk
Šaleške planinske poti sem po-
magal organizirati in voditi 17
izletov po Sloveniji; šli smo pa
tudi na Hrvaško. Ker sem več kot
20 let urejal in markiral to pot,
sem se srečeval z gospodarji točk
in zato imam med njimi iskrene
prijatelje. Tudi skrbniki žigov so
prispevali s svojo prijaznostjo, da
je pot dobro obiskana.
In 50 let PD Velenje?
»Vseskozi sem član PD. Hotel
pa sem s svojim delom pomaga-
ti v društvu, kjer sem le mogel.
Najprej sem se vključil pri or-
ganiziranju in vodenju izletov.
Do danes sem jih vodil več kot
130, pa še 20 planinskih izletov
v neznano in 10 silvestrovanj
planincev. Od leta 1962 sem bil
član upravnega odbora. Kot
predsednik propagandne komi-
sije sem si prizadeval zlasti za
povečanje članstva, ustanavlja-
nje planinskih sekcij po KS in
podjetjih (ustanovljenih 8), or-
ganizaciji planinskih plesov, us-
tanovitvi fotosekcije, pripravi
planinskih razstav in preda-
vanj, propagando v dnevnem
časopisju in na Radiu Velenje,
kjer sem eno leto svetoval, kam
na sobotne in nedeljske izlete).
Pomagal sem pri zbiranju gra-
diva in pri uredništvu biltena ob
30-letnici in biltena ob 40 letni-
ci PD. Eno leto sem bil predsed-
nik društva. S sodelavcema Oj-
sterškom in Fickom smo poskr-
beU, da je društvo ob 30 letnici
dobilo svoj društveni prapor, na
katerega smo vsi ponosni. No-
silni drog krasijo žebljički v
obliki lipovega lista, bogati pa
ga tudi 8 trakov. Za vse je bilo
potrebno obiskati mnoge pla-
ninske prijatelje, za kar je bilo
treba veliko časa. Pred nekaj
leti sem dvakrat organiziral kul-
turno zabavno prireditev Paski
Kozjak poje in igra, s poudar-
kom na kmečkih običajih in
kulinariki. Nastopajoči so bili
domačini. Prireditev je vsako
leto obiskalo pri koči po več kot
1000 ljudi. 8 let sem vodil tudi
planinsko pisarno.
Ali ste pri vsem tem delu pri
društvu sami še našh čas za
hribe?
Z veseljem pokažem dnevni-
ke prehojenih transverzal in poti
ter številne značke. Sam ali z
življenjsko sopotnico sva preho-
dila veliko hribov, gora in hans-
verzal. Zame je najlepša od
transverzal Slovenska. Prehodil
sem jO hikrat. Večkrat sem pre-
hodil še Šaleško, pa Pomursko,
dvakrat Zasavsko, Badjurovo
planinsko pot. Planinsko pot
Xrv. divizije. Pot kurirjev in ve-
zistov, Samoborsko... Desetkrat
sem bil tudi na zimskem poho-
du na Stolu. Poleg teh sem ubiral
planinske poti še po drugih slo-
venskih in hrvaških gorah, seve-
da ne sam. Najlepši zame pa je
še vedno Mangart; nanj sem se
povzpel kar enajstkrat.
Zdaj obiskujem oz. obiskuje-
va nižje hribe in raziskujeva
lepe kotičke po Sloveniji. Rad
pa obujam spomine ob fotogra-
fijah, ki jih je kar nekaj albu-
mov, ter značkah. V zbirki jih je
320. Planinski ponos pa pred-
stavlja moj klobuk, na katerem
je 200 značk.
Za delo v društvu ste gotovo
dobili kakšno priznanje...
Dobil sem vsa možna druš-
tvena priznanja: Srebrno in zla-
to PZ Slovenije, najvišje zlato
priznanje PZ Jugoslavije, Kna-
feljčevo diplomo za markira-
nje... To je vse za več kot 30-
letno aktivno delo v PD Velenje.
Letos praznujete tudi 25-let-
nico planinskega plesa?
V društvu smo med planinci
vedno gojili družabnost. Pri-
pravljali smo skupna silve-
strovanja, praznovanje 8.mar-
ca in izlete v neznano, ter
seveda planinski ples. Vse te
prireditve so od organizatorja
zahtevale veliko časa, iznaj-
dljivosti in dela ter idej. Pla-
ninski ples pa je prinesel v
društveno blagajno tudi vedno
nekaj denarja, ki je pri tako
razvejani dejavnosti še kako
prav prišel. Leta 1977 smo
organizirah 1.planinski ples,
letošnji, jubilejni 25., je bil v
Rdeči dvorani v Velenju 20.ja-
nuarja.
Za vse plese je vedno skrbela
propagandna komisija z zuna-
njimi sodelavci. Delalo je ved-
no po 20 ali več planincev, 15
plesov sem pripravil skupaj s
sodelavci. Sami smo pripravlja-
li tudi kulturno zabavni pro-
gram. Voditelj plesov je bil naj-
dalj Andi Šile, kar 12 let. Poi-
skati je bilo treba tudi sponzor-
je, ki so nam pomagali, da smo
plese vedno uspešno izpeljali v
veselje gostov in korist društve-
ne blagajne.
Kaj menite o planinskem
društvu danes?
Vesel sem, da je planinstvo v
Velenju preraslo v pravo giba-
nje in da zajema prav vse, od
najmlajših v vrtcih, pa do starej-
ših ljudi. Pa še to: da bi se vedno
vsi izletniki vrnili domov boga-
tejši za lepote, ki jih lahko dajo
samo gore.
JULUANA HOČEVAR
Stane Jamnikar
modri telefdn
Kdaj raztros
pepela?
Bralko iz Celja zanima,
kdaj bodo tudi na celjskem
pokopališču (kot v Ljubljani
in Mariboru) uredili prostor
za poseben način pogreba -
raztros pepela iz žare. S tem
vprašanjem se je pred časom
na pobudo g.Jožeta Bučerja,
ukvarjal tudi Mestni svet
MOC.
Franc Kelhar iz podjetja Ve-
king, ki upravlja s celjskim
pokopališčem nam je zagoto-
vil, da so že v leta 1984 razgr-
njenem zazidalnem načrtu tak
prostor predvideli, vendar so v
vsem tem času prejel le tri
zahtevke za takšno obliko po-
greba, zainteresirane pa napo-
tili v Ljubljano. Pogoj za kultu-
ren in pietetno nesporen raz-
tros pepela je namreč ustrezno
urejen in ograjen prostor. Ure-
ditev takšnega prostora bi po
njegovih ocenah stala okoli 7
milijonov tolarjev. Jože Smo-
dila iz komunalne direkcije pa
dodaja, da za takšen način po-
greba v zadnjih dvajsetih letih
praktično ni bilo zanimanja.
Ne glede na to bodo še letos
pripravili ustrezen prostor,
kjer bo možen raztros pepela.
Seveda mora biti ta pietetno
primerno urejen, stroški za
ureditev pa bi po mnneju di-
rekcije znašali okoli 5 miijo-
nov tolarjev, ki jih morajo za-
gotoviti iz proračuna.      BS
Alea ima
dovoljenje
Bralca Jožeta iz Ložnice
pri Žalcu zanima, ali obsta-
jajo za tamkajšnjo zik
proizvodno novogradnjo
trebna dovoljenja. Trdi,
ni tako, vprašanje pa je
slovil na inšpekcijske si
be.
Iz celjske območne ei
Inšpektorata RS za okolj«
prostor so odgovorili nas
nje: »Investitorja Marjan
Cvetka Korošec sta prido
gradbeno dovoljenje za gi
njo proizvodnega objekta,
slovnega  objekta,  pokrit
skladišča, nadstrešnice in z
nanjo ureditev na zemljiš6
pare. št. 412/1 in 411, ob(
k.O. Žalec, v naselju Ložni
pri Žalcu. Izvajalec del AU
group d.0.0. Celje, Gradbe
operativa Ložnica, pa je pod
prijavo pričetka del na zgoi
omenjenem objektu.«      I
Do prihodnjega četrtka
vaše klice na Modrem teU
na sprejemal novinar Se
stijan Kopušar. Na telej
sko številko 031/569-581
lahko pokličete vsak i
med 10. in 17. uro. Sv{
vprašanja, naslovljena
Modri telefon, pa lahko
ponedeljka do petka (do
ure) zastavite tudi na t
fonsko številko 42-25-01
planinski kotiček
Trije pohodi PD Zabulcevica
Planinsko društvo Zabu-
kovica vabi na pohod po Jur-
čičevi poti od Višnje gore do
Muljave, ki bo to soboto, 3.
marca, in na 14. pohod na
Rom, ki bo v nedeljo, 4. mar-
ca. 18. marca vabijo na Ro-
manov spominski pohod na
Kamnik.
Za pohod po Jurčičevi poti se
boste zbrali pri Minervi v Za-
bukovici, od koder se boste s
posebnim avtobusom ob 6.15
odpeljali do Doma Svobode v
Grižah in avtobusne postaje v
Žalcu, kjer boste še lahko vsto-
pali na avtobus. Prijave zbira
tajnik društva Franci Ježovnik,
po telefonu 571-70-78.
V nedeljo, v počastitev dneva
žena, pripravljajo pohod na
Hom, kamor bodo krenili ob
13. uri izpred Doma gasilcev
Matkah, izpred Minerve v Z
bukovici in izpred Doma Sv
bode v Migojnicah. Na Hon
bodo podelili priznanja pl
nincem za 5. in 10. udeležb
vse bodo pogostih s čajei
pripravili bodo bogat srečeli
in se poveselili ob glasbi i
kulturnem programu, ki ga b
do pripravili učenci OŠ Griž(
Skupaj s PD Žalec pa i
bodo v nedeljo, 18. marc
udeležili Romanovega sp
minskega pohoda na Kamni
Izpred Doma Svobode v
gojnicah bodo krenili ob 7.3
in se povzpeli na Bukovico. f
oddihu bodo pot nadaljeva
mimo Zabukovice na Mali'
Veliki Kamnik in na Hom.
MOJCA MAR(j
PO SVETU - FEUTON
27
Zdravljica v britanskem parlamentu
\led najzanimivejšimi
praznovanji slovenskega
j|^lturnega praznika je bila
jjreditev v parlamentu Veli-
jo Britanije, kjer se je zbralo
jecej slovenske ter tudi bri-
tanska politične in gospo-
ijjrske smetane.
fja praznovanju, ki je bilo
^ Londonu v drugi polovici
gbruarja, so se spomnili 10-
gtnice nastanka nove države
jlovenije. Med izbranci je
,il tudi uradni fotograf veče-
a Gregor Katic, naš fotore-
porter, ki je nekaj časa živel
v Londonu ter ga vežejo ^
britansko prestolnico dru-
žinske vezi. Gostitelj sreča-
nja je bil britanski poslanec
John Austin, zadolžen za
odnose s Slovenijo, pri orga-
nizaciji večera s slovesno ve-
čerjo je sodeloval predsed-
nik Britansko-slovenskega
združenja Keith C. Miles, ki
dobro govori slovensko. Tu-
di nekateri Britanci so pri-
tegnili slovenski himni, če-
prav prepevanje tujih himen
v britanskem parlamentu ni
ravno v navadi.
Med zbrano slovensko poli-
tično smetano so bili prvi pre-
mier novonastale države Loj-
ze Peterle, takratni obrambni
minister Janez Janša, nekda-
nji zunanji minister Zoran
Thaler, vsi seveda s soproga-
mi, slovenski veleposlanik v
Londonu Marjan Šetinc ter
prvi veleposlanik v Londonu
Matjaž Šinkovec, med udele-
ženci je bil prav tako prvi mož
Dela Mitja Meršol. Med po-
membni gospodarstveniki je
bila londonska predstavnica
velenjskega Gorenja Breda
Wilkinson (z Britancem po-
ročena Ljubljančanka) ter iz
Velenja članica uprave Marija
Miheljak in direktor Gorenje
U.K. Ltd. Stanko Pušnik, di-
rektor Hermes Softlab Rudi
Bric, predstavniki Adrie Air-
ways, Nove ljubljanske ban-
ke, Abanke, Kompasa in dru-
gih, ki so srečanje tudi omo-
gočili.
Za 170 prisotnih so pripravi-
li za slovesno večerjo kremno
krompirjevo in porovo juho,
za glavno jed so prinesli na
mize lososa z omako in kosi
kuhanega krompirja s svežo
zelenjavo, za posladek pa sta
bili limonina pita ter okusna
slovenska potica. Po večerji so
povabljenci prisluhnili še kon-
certu Prešernovih pesmi, ki jih
je pela velika prijateljica Slo-
venije, pevka Shirley Roden.
BJ, Foto: GREGOR KATIC
p slovenskega sprejema v britanskem parlamentu. Sedanji in nekdanji slovenski veleposla-
kk v Londonu, politika Lojze Peterle in Janez Janša ter Frank Devlin-Trustee, eden od
I vodilnih mož Britansko-slovenskega združenja, ki je poročen s Slovenko.
Nevsakdanji dogodek. Med petjem slovenske himne v britanskem parlamentu.
Razgledovanje
posvetu
Nagnjenje do reportažnega
Msanja mi je pomoglo, da sem
se kot »celjski racman« kar
jprecej ogledal po svetu. Tudi
celjski pokrajinski časnik je
'iskal zanimive teme, da bi, ob
dolgočasju člankov o sejah in
konferencah, obdržal in širil
krog bralcev. Med temi so bili
'udi potopisi. Prvo takšno po-
tovanje mi je, bog ve pod kak-
šnim _bbžegnom«, omogočil
že Tone Maslo. Takrat je bolj
"^alo državljanov socialistič-
■^e domovine šlo po svetu.
Težko je bilo dobiti vize in
Potni list. Mislim da je bil
^aslo dogovorjen s »kompa-
som« in da je našel še kakšne-
ga botra. Tako sem šel sredi
Poletja na precej dolgo, moč-
'^o zanimivo pot. Tudi profe-
sor in igralec SNG Gusti Gro-
"elnik in igralka Bogdaria
[^''obelnik sta jo mahnila po
'sti poti.
Zanimivo je bilo že to, kako
^^0 lovili tovorno ladjo Tito-
Si'ad. Prvi randi nam je agenci-
napovedala v Reki. Ko smo
Pi^išli tja, so se valovi za ladji-
'^'m vijakom že zdavnaj pole-
ni- Mahnili smo jo s taksijem
po suhem za ladjo, plačala ga
je agencija, v Šibenik. Tudi
tam smo zamudili, potem do
Splita, kjer sploh ni pristala,
in končno v Dubrovnik.
Sicer sem o tem in o vsej
poti obširno pisal v najmanj
desedh nadaljevanjih in o svo-
ji poti imel precej predavanj.
No, tisti čas pa je bil v Celju
namesto zrušenega kapucin-
skega mosta zgrajen nov mo-
deren cestni most. Ob otvori-
tvi je govoril minister Lesko-
šek, ki je med drugim rohnel
tudi nad tem mojim potova-
njem, češ, da se neki celjski
novinar brez potrebe klati po
svetu, ne ve pa, koliko udar-
nikov v »emajlirki« preliva
srage potu in prideluje žulje.
No, moram reči, da to moje
potovanje najbrž ni bilo točka
dnevnega reda na kakšni seji
»vrhuške«.
Sicer pa bi mu lahko vrnil.
Nekoč, ko sem ga kot novi-
nar spremljal pri njegovem
obhodu celjske regije, mi je
pri »Ojstrici«, kjer je obedoval
čisto domačo kuro, takšno, ki
je brskala po dvorišču, dru-
gačnih ni namreč maral, nekaj
pokazal - nekakšno podolgo-
vato škatlico, ki jo je potegnil
iz vrhnjega žepa za »šimi robč-
ke«. Bila je najnovejši »trotl-
ziher«fotoaparat, ki ga je pri-
nesel z nekega državniškega
obiska na kapitalističnem za-
hodu. To seveda ni nič takega.
Več prahu bi dvignila njegova
izjava:
češ, da bi take fine izdelke
morali proizvajati v Sloveniji
in...
...da bi po njegovem sloven-
ski industrijski delavec utrje-
nih delovnih navad, spretnosti
in znanj ne smeli ročno dvigo-
vati več kot dve kile teže.
Še vprašal ga nisem, če
smem to zapisati, že zato, ker
nisem imel nobene priče. To
bi zagrmelo po Beogradu kot
primer priviligiranja Sloven-
cev, zapostavljanja težke in-
dustrije, katere zvezni mini-
ster je še nedavno bil.
Pač primer, da tudi takrat
visoke živine niso smele reči
vsega kar so mislile.
Uredniški pristanek in več-
ji del stroška sem dobil tudi
za potovanje v daljno Indijo,
takrat že močno prijateljsko
neuvrščeno azijsko državo.
No, bil sem še marsikje, v
španski Barceloni in celo kot
član jugoslovanske novinar-
ske delegacije v Zvezni re-
publiki Nemčiji. V njej so
bili različni tiči. Prikupen
Vojvodinec je na samem rad
poklepetal o drži slovenskih
mladih in pisanjih »Mladi-
ne«. Makedonec pa je bil že
kar zoprn. Ob vsakem obi-
sku pri nemških veljakih je
imel vselej le eno in edino
vprašanje, kako sodijo uso-
do sveta ob težki bolezni ju-
goslovanskega predsednika
in maršala. Že po njem in
sebi, pokrajincu, sodim, da
jugoslovansko novinarsko
društva na ogled predvolilne
Nemčije ni poslalo ravno vr-
hunske ekipe.
Takšnih potovanj je bilo še
kar nekaj. Pozneje se je pri
bralcih zanimanje za tuje de-
žele zmanjšalo, ko so sami
vse več potovali. Vse več je
bilo tudi potopisov, ki so jih
prispevali zunanji sodelavci,
predvsem študentje, ki so se
že smeli potepati po svetu,
seveda za lasten groš, zaslu-
žen na počitniški praksi.
Za »bralno plat« tednika smo
pogruntali tudi druge podobne
akcije. Oskrboval sem se s tu-
jim, predvsem nemškim ti-
skom, v katerem sem iskal vzor-
ce, s čim vse si, predvsem popu-
larni tisk, zagotavlja bralce.
Tudi stripov smo se spomni-
H. S Tonetom Skokom sva
zagrešila ilustrirano pripoved
o celjskih grofih. To omenjam
zato, ker je nekoč zgodovinar
in profesor Janko Orožen poh-
valil mojo dobro namero, ze-
lo na rahlo, skoraj v zadregi pa
je atek očital, kje da sem po-
bral nekatere ilustrativne po-
drobnosti.
Z nespoštljivo jezikavostjo
sem odgovoril, češ, da je mor-
da kateri od grofovske rodovi-
ne imel nemarno bradavico
vrh nosu, pa tega ne moremo
razbrati iz njihovih lobanj v
muzeju.
Da, da je prikimal profesor,
ki je imel zgodovino Celja v
malem prstu:
»Da, da. Licencija poetika.«
Seveda sem moral besedilo
napisati tako, da je imel ilu-
strator Skok več možnosti za
likovno obdelave zgodbe.
(Sledi: Tednikova akcija -
dvojčki)
Na ladji, ki nas je guncala v Afriko. Poleg neke Zagrebčanke in nas treh Celjanov so bili tujci.
Tretja od mene z leve je nesrečna Bogdana, njena slabša polovica Gustav pa leži v rešilnem
pasu. Grobelnikova je na potovanju na morju močno trpela. Ladja »Titograd« je bila namreč
grajena za prevoz nafte in seje na valovih obnašala prav čudno. Vrtela in sukala seje v obliki
osmice.
28

kaj bi danes kuhau
Sočne testenine
Špageti s cvetaco
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g špagetov, 1 kg cvetače,
česen, olje, sol, poper.
Cvetačo očistimo in razdeli-
mo na majhne cvetke. Kuha-
mo jo v osoljeni vodi, da se
zmehča, ne sme pa se razku-
hati. Polovico kuhane cvetače
pretlačimo z vilicami, polovi-
co cvetkov pa prihranimo ce-
lih. V osoljeni vodi skuhamo
špagete do mehkega in jih oce-
dimo. V ponvi segrejemo olje
ali pa mešanico olja in masla.
Na maščobi prepražimo gro-
bo narezan česen, da zarume-
ni, potem ga odstranimo. Špa-
gete zmešamo s pretlačeno
cvetačo, zalijemo z oljem, na
katerem smo pražih česen,
dodamo cele cvetke cvetače in
popramo. Premešamo in po-
nudimo.
Rezanci S fižolom
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g širokih rezancev, 500 g
kuhanega fižola v zrnju, 2
stroka česna, olje, mleto slad-
ko papriko.
Rezance skuhamo v osoljeni
vodi do mehkega in jih ocedi-
mo. V ponvi segrejemo olje,
na olju prepražimo cele stro-
ke česna, ki jih takoj, ko zaru-
menijo, odstranimo. Na olje
stresemo mleto papriko, pre-
mešamo in odstavimo z olja.
Ocejene rezance zmešamo s
kuhanim, a še toplim fižolom,
Zalijemo z oljem, na katerem
smo pražili česen, premeša-
mo in takoj ponudimo.
Rezanci Z orehi
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g širokih rezancev, 150 g
orehovih jedrc, 1/4 litra slad-
ke smetane, 0,5 del olja, malo
masla ali margarine, mleko,
nastrgan sir, sol.
Orehova jedrca zmeljemo
ali drobno sesekljamo. V
ponvi segrejemo pol olja in
pol masla ali margarine. Na
maščobi prepražimo orehe,
zalijemo s toliko mleka, da
so orehi ravno pokriti, nato
pa kuhamo omako na majh-
nem plamenu, da se zgosti.
Med kuhanjem jo večkrat
premešamo. Prilijemo
smetano, premešamo in
pregrejemo. V osoljeni vo-
di skuhamo rezance do
mehkega, ocedimo jih, za-
belimo jih z orehovim pre-
livom, premešamo, potre-
semo z nastrganim sirom in
ponudimo.
Malcaronizgnatjo
Za 4 osebe potrebujemo:
400 g makaronov, 30 g masla
ali margarine, 2 del sladke
smetane, 40 g nastrganega par-
mezana, 100 g gnjati ali vrati-
ne, za bešamelno omako: 40
g masla ali margarine, 40 g
moke, pol litra mesne juhe iz
kocke, sol.
Najprej skuhamo bešamelno
omako: v kožici segrejemo ma-
slo ali margarino, dodamo mo-
ko, razmešamo, zalijemo z ju-
ho in kuhamo med mešanjem
in na majhnem plamenu, da se
omaka zgosti. Makarone sku-
hamo v osoljeni vodi do mehke-
ga. Gnjat narežemo na tanke
pramene. Kuhane makarone
ocedimo, stresemo jih v skledo
in prehjemo s smetano. Dobro
je, da smetano prej rahlo stepe-
mo, ker je tako gostejša. Potre-
semo tudi z nastrganim sirom.
Prelijemo z bešamelno omako,
dodamo narezano gnjat, pre-
mešamo in ponudimo. Jed lah-
ko pripravimo tudi v naprej,
damo jo v nepregomo posodo,
da počaka tudi dlje časa. Potem
pa jo pečemo 20 minut pri 175
stopinjah v pečici.
Špageti s
.. snetcuiovini.
prelivom
Za 4 osebe potrebujemo:
400 g špagetov, kozarec sladke
smetane, maslo ali margarino,
1 rumenjak, dišavna zelišča
(peteršilj, drobnjak, maja-
ron), sol, poper, nastrgan sir.
Rumenjak razžvrkljamo s
smetano, dodamo sesekljana di-
šavna zelišča ( najmanj 2 žlici),
sol in poper. Dobro premešamo
in pustimo stati nekaj časa, da se
okusi prepojijo. V osoljeni vodi,
ki smo ji dodali malo olja, sku-
hamo špagete do mehkega in jih
ocedimo. V ponvi segrejemo
maslo ali margarino, na maščo-
bi prepražimo ocejene špagete,
da se pregrejejo. Prelijemo jih s
smetanovo omako, premešamo
in takoj ponudimo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
mojapokojnina
Odgovori o upokojevanfu
Nov zakon o pokojnin-
skem in invahdskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma v
naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šale j, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
Delam v družinskem pod-
jetju. Zaradi konkurence na
trgu postajam višek v delov-
nem procesu. Oddelal sem 37
let in podjetje bi mi dokupilo
kot presežnemu delavcu
manjkajoča leta. Zanima
me, ali bom pri upokojitvi
zaradi dokupa močno pri-
krajšan?
Dokupljena doba je obdob-
je, ki je določeno z zakonom,
v katerem zavarovanec ni bil
vključen v obvezno ali prosto-
voljno pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje, šteje pa se
v zavarovalno dobo pod pogo-
jem plačila prispevkov.
Pojem presežnih delavcev,
ki se jim lahko dokupi največ
pet let zavarovalne dobe za
pridobitev pravice do'pokoj-
nine, zajema zavarovance, ki
jim je delovno razmerje pre-
nehalo zaradi nujnih operativ-
nih razlogov, kot so tehnološ-
ki, organizacijski in struktur-
ni.
V primeru dokupa zavaro-
valne dobe za presežne delav-
ce gre za povsem socialni in-
stitut. Zato je predvsem zaradi
zagotovitve osnovne socialne
varnosti starejšim delavcem
dokup zavarovalne dobe mo-
žen samo pod pogoji, če je
zavarovanka ali zavarovanec:
-dopolnil 35 let (moški)
ali 33 let (ženska) pokojnin-
ske dobe in 58 let starosti
-dopolnil 63 let starosti
(moški) ali 61 let starosti
(ženska) in 15 let pokojnin-
ske dobe
-dopolnil 65 let starosti
(moški) ah 63 let starosti
(ženska) in 10 let zavaroval-
ne dobe
-zavarovanec, pri katerem
je podana invalidnost, pa ni-
ma zavarovalne dobe, po-
trebne za priznanje pravice
do invalidske pokojnine.
Pri dokupu za presežne de-
lavce je potrebno paziti, da
je izpolnjen tako pogoj sta-
rosti kot zahtevane pokoj-
ninske dobe. Ob vaši že do-
polnjeni pokojninski dobi
morate biti stari 58 let ali
več, da lahko izvedete dokup
skupaj z delodajalcem iz te-
ga naslova.
Vaš strah, da boste pri od-
meri pokojnine ob realizira-
nem dokupu iz naslova pre-
sežnih delavcev prikrajšani
pri izplačilu pokojnine, je
popolnoma odveč. Verjetno
ste sUšali, da se moškim v
prehodnem obdobju (kasne-
je tudi ženskam) znižuje od-
merjena pokojnina, ker so si
dokupili čas služenja vojaš-
kega roka ali čas zaključene-
ga dodiplomskega in podi-
plomskega študija, kljub te-
mu, da so vključujoč z doku-
pom izpolnih 40 let pokoj-
ninske osnove.
Razlog, da se pokojnina ta-
kemu zavarovancu, ki je do-
kupil čas iz naslova služenja
vojaškega roka ali dokončane-
ga študija, zmanjša, je samo v
opredelitvi dokupljene dol
Vsak dokup se šteje v zavai
valno dobo, vendar omenja
dokupa ne sestavljata delovni
dobe, kar je vzrok za znižanjj
pokojnine. Samostojna (j^
ločba veljavnega zakona o pQ
kojninskem in invalidskefl
zavarovanju namreč dolofj
da zavarovancu, ki nima 401^
(moški) oziroma 38 let (žen
ska) delovne dobe in pridol)
pravico do starostne pokojnj
ne pred dopolnitvijo polnj
starosti (v letu 2001 znaša po)
na starost za moške 59 let) $,
pokojnina, odmerjena gletl
na dopolnjeno pokojninski
dobo in pokojninsko osnovo
zniža za vsak mesec starosti
ki mu manjka do dopolnjeni
polne starosti.
Vaš primer je drugačen
Imate 37 let zavarovalne dobe
ki jo lahko enačimo z delovni
dobo, poleg katere lahko pri
štejemo tri manjkajoča let
dokupa za presežne delavce
ki spadajo tudi v okvir delo\
ne dobe. V kolikor ste že do
polnili 58 let starosti in bosti
realizirali plačilo prispevkom
se lahko takoj upokojite bre;
zniževanja pokojnine.
iščemo dom      I
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za mali
živah Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-00 ii
na spletni strani http://come.to/zonzam.
Triletnega križanca so našli v Celju Pod kostanji, 24. februarje.
Pred celjskim smetiščem so iz avtomobila megan, krei^
barve, registriranega v Šentjurju, 20. februarja odvrgla
7 - letno križanko.
J

29
abeceda vrtnarjenja (1)
Za začetek...
pojem vrtnarstva in vrt-
j^rjenja je zelo širok, saj
jjjema vsa znanja razmno-
ževanja, gojenja, oskrbe,
Pfiprave na prodajo in pro-
jjjo okrasnih rastlin. To po-
pjgni. da moramo hkrati
^^nati tudi tehnologije ob-
jela ve tal, razmnoževanj,
f^Mtne substrate, posode
^ razmnoževanje in vzgo-
0, gnojenje in dognojevanje
J organskimi in anorgan-
skimi gnojili, rastline;...,
(fjega je skoraj preveč, zato
ji vam rada tokrat in v neka-
[grih prihodnjih člankih
jazložila tisto, kar je najpo-
membnejše.
Če bo vrtnarjenje vaš stalni
jonjiček, je dobro, da pred
,ričetkom kakršnega koli de-
a naredimo načrt in zapišemo
laŠe želje ter vprašanja, ki se
lam bodo med delom poraja-
a, zabeležimo datume za evi-
denco in primerjavo za delo v
)rihodnjem letu.
Mnogi med vami bodo žele-
i presaditi le lončnico, neka-
eri tudi posaditi grm ali dre-
fo, drugi razmnožiti kakšno
animivo okrasno rastlino ali
)a boste morda zeleh pričeti z
liološkim vrtnarjenjem? ... In
aj morate vedeti?
Ste ljubitelji pomladanske-
;a cvetja živahnih barv in ste si
aorda nabavili cvetočo tro-
)entico, Primula acaulis ali
aetoče čebulice narcis, Nar-
šssus canaliculatus, mu-
toija, Muscari america-
lum, zvončke, Galanthus
livalis, hijacinte, Hyacint-
lus orientalis, teloh. Helle-
lorus niger?
Večina teh rastlin je, ko jih
(upimo, označena z imeni, ki
jih ne poznamo in tudi ne
vemo, kaj početi z njimi. Ka-
ko pomembna so, razumemo
šele takrat, ko postanemo za-
grizeni ljubitelji in zbiratelji
zanimivih rastlin.
Rastline so, podobno kot
ljudje, označene z dvojnim
poimenovanjem, lahko bi re-
kli preprosto, da imajo svoj
priimek in svoje ime. Ljubi-
telji rasthnstva pa vemo tudi,
da so na osnovi sorodnosti
razvrščene v rastlinski sistem
in da jih botanično poimenu-
jemo. Poimenovanje rastlin
ima mednarodno veljavo, kar
pomeni, da se uporablja po
celem svetu zato, da se o rast-
linah lažje sporazumemo in
jih označimo. Rastlinsko poi-
menovanje temelji na doma-
čem in latinskem jeziku,
mnoge rastline se imenujejo
po ljudeh, zlasti po botani-
kih, ki so rastlino odkrili ali
pa po deželah, kjer so bile
odkrite.
Vsaka rastlina je označe-
na z imenom rodu, ki ga
pišemo z veliko začetnico,
npr.: Primula, jeglič in z
imenom vrste, s katerim
rastlino natančno določimo
in ga pišemo z malo začet-
nico, npr.: acaulis. Vrtnar-
ji uporabljamo tudi stro-
kovne izraze, slovenska in
poslovenjena imena rast-
lin, za mnoge rastline ob-
staja v vrtnarski terminolo-
giji več imen, tudi botanič-
nih, kar nam mnogokrat
povzroča preglavice. Takim
besedam pravimo sinonimi
ali sozvočnice in jih piše-
mo v oklepaju za veljavni-
mi imeni rastlin.
Poleg poimenovanja rast-
lin je dobro vedeti tudi, kje
so rastline doma in kakšno
je naravno okolje, v kate-
rem rastejo, torej v kakšnem
podnebju, kakšna tla potre-
bujejo, kakšne so njihove
zahteve po soncu, senci, vla-
gi v tleh?
Prej naštete rastline večina
med vami dobro pozna, torej
veste tudi, da so to rastline,
ki jih pogosto srečujemo v
naših vrtovih, na travnikih in
v gozdu. Zato vemo, da tro-
bentica raste na soncu, da
potrebuje veliko vlage in
nizke teperature za bogato
cvetenje. Ko jo prinesemo
kot lončnico v stanovanje,
smo kaj lahko hitro razoča-
rani, saj nam hitro ovene in v
tednu dni je veselja z njo
konec. Postavimo jo torej
vsaj na dobro osvetljeno me-
sto, oddaljeno od izvorov to-
plote in ponudimo ji veliko
vlage. Kadar pa nas ni doma,
ji privoščimo svež zrak in po
končanem cvetenju sončno
mesto v vrtu, da si znova
opomore.
MOJCA SODIN
Vrtnarska šola Celje
bio
koledar
Sejte, presojojte, sadite, zalivojte,
negujte rastline,- rahljajte in
Pfezračujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v čosu, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Vivina akcija »Moj
zdravnik 2001«
Tudi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal-
nih časopisih in na radijskih postajah gla-
sujete za zdravnika leta.
Izbiri družinske zdravnice ali zdravnika so
tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa
in pediatrinjo ali pediatra. Med njimi bo tisti;
ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo
priznanje Moj zdravnik 200L Akcija bo traja-
la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od
teh ali za vse tri zdravnike. Med glasovalci
bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe
nagrade.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19, 3000 Celje.
Suha roba - tudi kot darilo
Med izdelki suhe robe na
celjski tržnici je tudi veliko
spominskih in zelo uporab-
nih izdelkov, ki so nadvse
primerni, da jih poklonimo v
dar.
Nadvse simpatični so leseni
sodčki, manjši in večji, posli-
kani ali že z umetniško rezbar-
jenim licem, cene so od 5.000
do 16.000 tolarjev. Velika je
tudi izbira raznih lesenih
okrasnih krožnikov, tako in
drugače poslikanih za razhč-
ne priložnosti (rojstni dnevi,
Abrahami,...), cena je 3.500
tolarjev. Za v dar je primeren
tudi leseni maser za noge, sta-
ne pa 2.500 tolarjev.
Tudi pleteni pehar je lepo
darilo, cena je od 1.000 do
1.500 tolarjev, odvisno od nje-
gove velikosti, seveda. Imajo
tudi lesene škatle za kruh, ce-
na je 2.500 tolarjev, pa lesene
pručke, cena od 1.500 do
3.500 tolarjev, pletene košare
za perilo stanejo od 3.000 do
4.500 tolarjev, kupite pa lah-
ko tudi copate, ki stanejo od
1.000 do 2.500 tolarjev.
In da boste vse tegobe uspešno
pometli čez prag, lahko kupite
kar hi sirkove metle v komple-
tu, stanejo pa 1.200 tolarjev. Če
pohebujete eno samo, boste za-
njo odšteli 500 tolarjev
MOJCA MAROT
Cene na celjski tržnici 2Z februarja
zdravniksvetuje
Vnetje ščitnice,
vobenoi in nosečnost
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Zanima me, kaj pomeni
diagnoza Tireoiditis chroni-
ca autoimuna. Tudi jaz jem-
ljem vobenoi, zlasti pa me
zanima vpliv tablet na plod,
saj sem že dvanajst tednov
noseča. Ali se bom morala
zdraviti vse življenje.
Spoštovana bralka
Vnetje ščitnice je proces, ki
je posledica številnih vzrokov.
Vnetje sprožijo virusi, bakte-
rije, lahko pa tudi lastne belja-
kovine. Za vnetje je značilno,
da je organ dobro prekrvljen,
medcelični prostor povečan,
celična aktivnost pa je poveča-
na. Podobno je pri ščitnici. Ob
vnetju se ščitnica poveča, po-
gosto je na dotik tudi občutlji-
va. Medcelični prostor se na-
polni z belimi krvnimi celica-
mi, beljakovinami in tekoči-
no. V takšnem vnetnem prede-
lu izločajo levkovciti obram-
bne snovi, ki omejujejo vnet-
je. Ščitnica, ki je normalno ne
otipamo, pa se poveča.
Pri kroničnem vnetju ščitnice
se tvorijo protitelesa proti last-
nim beljakovinam. Te so v žlezi
in vežejo hormone ščitiiice. Ta-
kemu vnetju pravimo kronično
avtoimuno vnetje ščitnice. Ob
povečani presnovi organizma se
v zdravi ščihiici hormoni sproš-
čajo v kri, če pa so prisotna
protitelesa, je izločanje ali tvor-
ba hormonov T3 in T4 omejeno.
Povečana aktivnost ščitiiice se
pojavi tudi pri velikih fizičnih
obremenitvah, lahko pa tudi v
času nosečnosti. Žleza je prav
tako nekoliko povečana, poveča
se tvorba hormonov, lahko pa se
občuti tudi rahla bolečina v pre-
delu spodnje tietjine vratij. Na
pritisk je žleza lahko boleča. Ko
se odsti^ani vzrok se aktivnost
postopoma zniža, otekhna in
bolečina pa izgineta.
TSH (tiroksin stimuliraj oči
hormon) hormon, nastaja v hi-
pofizi in deluje kot termostat.
Kontrolira delovanje ščitnice.
Če se ga izloča več, tvori ščitni-
ca tudi več ščitničnih hormo-
nov, če pa manj, jih tvori manj.
Vse to pa je še pod kontrolo
centralnega dela možganov (hi-
potalamusa), ki vplivajo na iz-
ločanje TSH. Na aktivnost hi-
potalamusa (TRH) pa imajo v^-
lik vpliv sti"es, povečana fizična
aktivnost, hormonsko stanje,
jonsko ravnovesje...
Tako se ob povečani obre-
menitvi in aktivnosti tvori v
ščitnici več hormonov. Hor-
moni pa povečujejo presnovo v
cehci. Če je hormona premalo,
je omejena presnova, aktivnost
in razvoj celic. Zato takrat hor-
mone dodajamo. Pri vetju je to
pomembno zato, da z dodani-
mi hormoni zavremo termo-
statsko delovanje TSH. Ko do-
damo sintetični hormon, hipo-
talamus reagira enako, kot da
ščitnica izloča več hormona.
Preneha s pošiljanjem hor-
monskih signalov v žlezo. Ta-
ko se aktivnost žleze umiri,
vnetje se pozdravi in oteklina
izgine. Postopoma se lahko
zdravljenje prekine v večini
primerov. Če pa je kronično
vnetje že povzročilo okvaro in
počasnejšo tvorbo hormonov v
ščitnici, je treba hormone je-
mati v obliki tablet. Podobno
je pri operativni odstranitvi
ščitnice. Takrat je potrebno
zdravljenje do konca življenja.
V času nosečnosti se energet-
ske zahteve organizma poveča-
jo. Če je aktivnost ščitnične žle-
ze omejena in je tvorba hormo-
nov okrnjena, je poti^ebno hor-
mone dodati. Ob pomanjkanju
hormonov je razvoj otioka po-
gosto nepravilen, podobno kot
pri pomanjkanju joda v hrani.
Ob slabem delovanju ščitiiice se
pogosto poveča aktivnost ščitiii-
ce pri oti-oku, tako, da se ti
rodijo s povečano ščitnico, ki je
hiperaktivna. Da preprečimo to
in vse druge možne komplikaci-
je, določi specialist, ki zdravi
Če imate zdravstvene teža-
ve in rie veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
bolezni ščitnice obliko in količi-
no zdravila (vobenoi), ki ga mo-
ra bodoča mati uživati v času
nosečnosti. Zdravilo nima nega-
tivnih učinkov na otroka, omo-
goča pa mu normalen intrauteri-
ni razvoj.
Po porodu se zdravljenje
kmalu opusti. Doživljenjsko
zdravljenje s hormoni ščitnice
ima svoje ugodne učinke. Kon-
trolirano in dobro vodeno
zdravljenje lahko prepreči na-
stanek žilnih okvar, staranje se
pravzaprav upočasni, ljudje pa
ostanejo vitalni in psihično ak-
tivni. Takšno zdravljenje zahte-
va dobro sodelovanje bolnika
in redne konti:ole pri tireologu.
30
GUSBA
Ema naklonjena Nuši
Nuša Derenda bo s skladbo Ne, ni res Slovenijo zastopalo no Evroviziji, ki bo letos na Danskem - Napovedi so se
uresničile
Nuša Derenda je velika
zmagovalka letošnje Eme,
kot se imenuje izbor popev-
ke, ki bo Slovenijo zastopala
na izboru pesmi Evrovizije.
V velikem studiu Televizije
Slovenije se je v petek, 23.
februarja, na predizboru s
svojimi skladbami predstavilo
22 izvajalcev, ki sta jih ocenje-
vali strokovna in žirija Razve-
drilnega programa Televizije
Slovenija ter gledalci, ki so
imeli možnost telefonskega
glasovanja. Izbrana dvanajste-
rica se je v soboto, 24. februar-
ja, ponovno predstavila gle-
dalcem in žirijam. Nuša De-
renda je zbrala največje števi-
lo pik. Čaka jo dokaj zahtevna
in hkrati častna naloga - na-
stop na Evroviziji, nam pa
preostane, da navijamo za čim
boljšo uvrstitev. Čeprav je Nu-
ša ves čas veljala za favoritko,
je bila nad zmago preseneče-
na: »Čeprav so bili vsi prepri-
čani, da bom zmagala, sama
na to nisem računala.« V do-
mačem kraju so ji rojaki - ko
so izvedeli, da je zmagala -
pripravili dobrodošlico s pihal-
no godbo. Priprave na Evrovi-
zijo so se že pričele, na Dan-
skem pa bo 12. maja Nuša
skladbo Ne, ni res najverjetne-
je zapela v angleškem jeziku.
Nikakor ne smemo pozabiti
na avtorje skladbe, Matjaža in
Uršo Vlašič ter Boštjana Grab-
narja. Drugo mesto je pripadlo
precej svežemu imenu sloven-
ske glasbene scene, Andražu
Hribarju. Karmen Stavec, ki
si je pripela največ glasov gle-
dalcev, pa si je z Alenko Go-
dec delila tretje mesto.
Že drugič je na Emi sodelo-
vala celjska skupina Nude, ki
se je uvrstila na deseto mesto.
Tudi nagci so bili veseh uspe-
ha: »Zelo smo presenečeni,
zadovoljni in veseli. Pričako-
vali smo, da bo Nuša zmaga-
la, sicer pa sta bila naša favo-
rita Andraž Hribar in Alenka
Godec«
Seveda tudi tokrat ni šlo
brez škandalčka. Simoni
Weiss se ni uspelo uvrstiti v
ožji izbor, nakar je njen mož
Goran Šarac obtožil Martina
Štibernika, ki je napisal glas-
bo izvajalki Karmen Stavec za
pesem Ostani tu, da je ta pe-
sem plagiat ene od pesmi, ki
jih sicer prepeva Simona. Ko-
misija je razsodila, da so isti le
štirje toni, Štibernik pa je mo-
ral podpisati izjavo, da ni
ukradel pesmi Šarcu. Simona
se kljub pritožbi ni uvrstila v
ožji izbor. Malce čudno pa je,
da Šarac ni tega že prej opazil.
Ob vsem tem lahko tudi
povemo, da je bila avtorica
idejne zasnove za Emo Miša
Molk, pred nekaj dnevi iz-
brana v petčlansko vrhovno
strokovno komisijo Evroson-
ga, kar je presenečenje za
tako majhno deželo kot je
naša.' Njen mandat bo trajal
eno leto: »V tem času ni mo-
goče kaj veliko storiti, vseka-
kor pa si bom prizadevala za
prihodnost, v korist vseh
manjših držav, ki so vsako
drugo leto na čakalni listi
Evrosonga.«
Kljub temu, da nas na Evro-
songu lahko zastopa le eden
od izvajalcev, so sodelujoči na
letošnji Emi (Panda, Pax, Tin-
kara Kovač, Nuša Derenda,
Jan Plestenjak, Simona Weiss,
Damjana Golavšek, GIS, By
the Way, Deja Mušič, Polona,
Lutke, Ivo Špacapan, Regina,
Nude, Kingston, So Real,
Number One, Alenka Godec,
Andraž Hribar, IX Orchestra
in Karmen Stavec) javnosti
ponudili zelo pestro paleto
novih skladb, med katerimi
bo zagotovo kar nekaj uspe-
šnic.
SABINA KRANJEC
Nude so se prebili med 12 najboljših in so zadovoljni. Foto: GREGOR KATlČ
Na Evrosongu bo Slovenijo zastopala Nuša Derenda s
skUuibo Ne, ni res. Foto: DOTTO
Osvežitev za Rusa
Ob koncu leta se je kot me-
teor pojavil na skoraj vseh
slovenskih radijskih postajah
ansambel Toneta Rusa, ki je
za vse ljubitelje narodno za-
bavne glasbe pomenil prijet-
no osvežitev.
Ob simpatičnih melodijah je
bilo najbolj všečno petje, ki
nam je bilo nekako znano, pa
vendar nismo vedeli, od kod.
Uganka je bila kmalu pojasnje-
na, saj je bil vodja novega an-
sambla Tone Rus član nekoč
izredno popularnih in priljub-
ljenih Fantov z vseh vetrov. Še
več. Tone Rus je za Fante z
vseh vetrov tudi pisal uspešni-
ce, kar se pozna tudi pri sedanji
glasbeni skupini.
Tone Rus je zvest slovenski
narodno zabavni glasbi že več
kot 30 let. Njegove so uspešni-
ce Sosed dober dan. Kaj ti je
draga. Nocoj ga pijemo in
mnoge druge, katerim se bodo
prav gotovo pridružile nove,
zlasti Zvon želja, kot se tudi
imenujeta kaseta in CD an-
sambla Toneta Rusa.
Ansambel deluje od konca
leta 1999, prve večje uspehe pa
je začel nizati koncem leta. V
ansamblu igrajo in pojejo vodja
Tone Rus iz Vrzdenca pri Hor-
julu (vokal, kitara), Damjan
Renko iz Hrastovca pri Mokro-
nogu (vokal, harmonika), Blaž
Zupan iz Ljubljane (vokal,
kontrabas) in Boštjan Romih
(vokal, solo kitara) iz Gotovelj
pri Žalcu, ki je napovedovalec
na Radiu Slovenija in poje v
Akademskem pevskem zbo-
ru. Ansambel se bo letos ude-
ležil vsaj nekaj festivalov na-
rodno zabavne glasbe in igral
povsod, kamor ga bodo pova-
bili. Kot kažejo prvi odmevi,
teh nastopov ne bo malo.
' Tone Rus z mladimi glasbe-
niki doživlja drugo pomlad:
»Druži nas veselje do štirigla-
snega fantovskega petja in na
odru ob izvajanju glasbe vsi res
uživamo. Cilj nam je ustvariti
takšne viže, ki bi se v srcih ljudi
obdržale dalj, kot samo leto
dni.« TVRABL
Damjan Renko, Boštjan Romih in Blaž Zupan, spredaj vodja
Tone Rus s hčerko Nadjo, ki sodeluje v pesmici »Očku za
rojstni dan«.
ekspres ekspres
• Na najvišjem klinu angleš-
ke lestvice single plošč se že
četrti teden zadržujejo mla-
doletnice Atomic Kitten s po-
pevčico »Whole Again«. V
ZDA se je po osmih tednih na
vrh le prebil obetavni R&B
pevec Joe s skladbo »Stutter«,
v Nemčiji so ta teden na vrhu
No Angels s skladbo »Day-
light In Your Eyes«.
• V Los Angelesu so podeliU
najbolj prestižne glasbene na-
grade Grammy. V triurnem
TV spektaklu, ki ga je odprla
Madonna z uspešnico »Mu-
sic«, so podelili nagrade v sto
kategorijah. Zvezde večera so
bili irski rockerji U2, ki so
domov odnesli tri nagrade.
Prav toliko grammyijev sta si
prislužila veterana Steely
Dan in country pevka Faith
Hill, razvpiti beli rapper Emi-
nem pa je lanski zbirki dodal
dva kipca.
• Ena izmed najvplivnejših
britanskih ročk zasedb prete-
klega desetletja Manic Street
Preachers je pred 5-tisoč glavo
množico, med katero je bil tudi
Fidel Castro, nastopila v teatru
Kari Marx v kubanski prestol-
nici Havana. To je bil tudi prvi
koncert kakšne ročk skupine v
tej postojanki komunizma.
• Po velikem uspehu, ki so
ga Baha Men zabeležili z
No.l uspešnico »Who Let The
Dogs Out«, se ta najbolje pro-
dajana bahamska zasedba
vseh časov spet vrača na les-
tvice. Tokrat s skladbo »You
Ali Dat«, ki je zgrajena okoli
skoraj štiri desetletja stare us-
pešnice »Lion Sleeps Tonight«
skupine Token, najdemo pa
jo tudi na njihovem lanskem.
petem albumu »Who Li
The Dog Out«.
• John Frusciante, kitarist
lifornijske funk-rock institui
skupine Red Hot ChiU Pi
pers, je ljubitelje visokookta
ske ročk godbe znova navdui
s svojim samostojnim alb|
mom. LP »To Record Only ^
ter for Ten Days« je sicer i
Johnov tretji solo LP.
• V okviru svetovne turnej
bo avstralski kralj temačne[
popa Nick Cave 2. junija
Ljubljani in v Hali Tivoli prei
stavil svoj prihajajoči albu
»No More Shall We Part«. ,
• 26. maja bo Plečnikove Ki
zanke okupiral vojvodins
Slovenec Džordže Balaševi
Dole bo poleg številnih stan
ših hitov in pesmi z lanskej
albuma »Devetdesete« zagi
del tudi nekaj novih viž, p
drobnosti o koncertu si laht
ogledate na njegovi spleti
strani v^rvvw.balasevic.org.
• 17. junija bo v ljubljansi
Hali Tivoli v okviru veli!
evropske turneje, na kate
predstavlja svoj aktualni a
bum »Stilelibero«, nastop
Eros Ramazzotti.
• Odlična primorska pevt
Lara Baruca je s svojega lai
skega albuma »Kar ne piš(
snela še zadnji single »Odh
jam« in zanj posnela tudi ^
deospot.
• Rogaški MI2 so z razvpit
mi etno-zabavnjaki Frajkim
lerji, ki jih manj poučeni po:
najo predvsem po na nekati
rib.radijskih postajah prepi
vedani viži »Srčna napaka
posneli videospot za kar
minutno odo najbolj priljut
Ij enemu zimskem opravil
podalpskega podeželja - kol
nam. Pesem »Oda gudeki
prihaja z njihovega tretjeg
LP-ja »Album leta«.
• Prejšnji teden je pod oki
Ijem založbe Menart izšel trfl
ji LP izdelek skupine Letei
potepuhi. Dejan Došlo in J'
žef Sečnik sta po odhodu pe'
ca Klemena Tičarja v skupin
povabila kitarista Robija Pikli
bobnarja Andreja Križaniča i
klaviaturista Marijana Mlak^
ja in na ploščo »Sveža jajc^
odtisnila enajst stilsko zel
raznolikih in s hudomušnii*
besedili podkrepljenimi kre'
cij, med njimi tudi že uvelja^
Ijene »Jedrt«, »ZZ Top« '
»Kurja Lojtra«.
STANE ŠPEGE
Festival polk in valčkov
v nedeljo, 4. marca, bodo na Prevaljah pripravili 5.
festival polk in valčkov, ki je v znamenju glasbe in humor-
ja, saj mora vsak ansambel med dvema skladbama zaigrati
vsaj eno s šaljivim tekstom in temu primernim scenskim
nastopom.
Med dvanajst ansamblov bo komisija (Franc Šegovc, Met-
ka Ravnjak-Jauk, Zdenka Majerič, Asja Matjaž in Jožica
Svete), razdelila zlate, srebrne in bronaste »nasmehe«, ob-
činstvo pa bo izbralo »kralja smeha«. Prvič so ta naslov
uvedli lani, ko sta postali kraljici smeha Vesna in Vlasta
Kidrič, odlični harmonikarici iz Križeče vasi pri Poljčanah.
Organizator bo tudi letos izdal kaseto z novimi skladbami, ki
bodo prvič zaigrane na festivalu. Letos bodo nastopili: 7. raj,
Viharnik, Rosa, Gregorji, Shovv band Klobuk, Trio Boštjana
Konečnika, Stil 5, Okrogli muzikanti. Dinamika, Vita, ansam-
bel Jožeta Šeruge in Fantje izpod Vurberka, kot gosta pa se
bosta predstavila Čuki in ansambel Toneta Kmetca.       TV
FILM - TELEVIZIJA - RADIO
351
Zadnja večerja
' liaslov filma nakazuje ne-
jjosredno povezavo z zadnjo
^Čerjo Jezusa Kristusa. Tiste-
ki je menda vedel, katera
^ njegova zadnja večerja,
prostitutka Magdalena, ki
I je v resnici ime Mojca - ime
fjlarija bi predstavljalo že pre-
naključij - prav tako ve,
l^era je njena zadnja večer-
Pa ne zaradi kakšnih pre-
mih sposobnosti, temveč za-
ker namerava takoj po
0injem jabolčnem zavitku
0je babice narediti samo-
0r. Tinček in Hugo, norčka
jjrez natančne diagnoze (eden
s travmo potlačene moškosti,
drugi ne zna govoriti, zato pa
se spozna na tehniko), ji bo-
sta pri tem pomagala. Usluga
za uslugo: z videokamero, ki
sta jo ob pobegu iz norišnice
ukradla, jima bo ona poma-
gala posneti film o junaku, ki
reši princesko pred smrtjo.
Slutite v tej kratki obnovi
filmske zgodbe pravljičnost?
Tam je. Slutite mističnost?
Tam je. Prav tam, kjer ima
zadnje zatočišče, v troedinem
trikotniku kurb, zvodnikov in
norcev. Morda je glavni prob-
lem scenarija v tem, da je v
njem poleg mističnosti ter
pravljičnosti še preobilica ste-
reotipov. (Prostitutka hoče bi-
ti mama vsem moškim...)
Presolzave sentimentalnosti.
(Pretirana, res pretirana upo-
raba glasbene skrinjice).
Naivnosti. Preobračanju v sta-
re vrednote, ne da bi ob tem
dajal dovolj pomena načinu,
kako so travme, ki označujejo
življenja glavnih junakov,
stranski produkti teh vrednot.
Res je, da je s tem dajanjem
pomena težko opraviti, ker se
film srhljivo nežno ter natanč-
no poslužuje preprostega be-
sednjaka ljudi z roba, in s
takšnim besednjakom ne mo-
reš ravno delati analitičnih
čudežev - vendar je vseeno
jasno, kaj film zagovarja in
proti čemu je, in morda bi
lahko svoje zagovarjanje bolj
uravnotežil. Pravica do lastne
odločitve za življenje ali proti:
da. Življenje je dragocenost:
da. Toda zakaj natančno je
dragocenost - s tem vpraša-
njem hi se lahko opravilo bo-
lje. Zaradi sentimentalnosti
že ne.
Če sem že pohvalil besed-
njak, je morda čas, da iz rahle
godlje scenarija posežem po
drugih komplimentih. Vojku
Anzeljcu (Odklop) je tole prvi
film (in prvi scenarij), zato se
kakšnim manjšim grehom, ki
jih je naredil, da oprostiti. Kar
režije tiče: ni kaj oproščati. Kar
montaže tiče: ni kaj oproščati.
Kar fotografije tiče: ni kaj
oproščati. Izredno: dober obču-
tek za čas, pametna uporaba
specialnosti, prednosti in na-
pak video aparatov. Morda je
nenavadno, da dva norca z
videokamero posnameta teh-
nično tako kvaliteten film, pri
tem pa sproti še nadgradita
Dogmo 95... toda to je bledi
intelektualni ugovor, ki se s
tistim, kar nazadnje pride na
platno, ne sme in ne more ko-
sati. In če je že stari dobri Lars
s Plesalko nadgrajeval Dog-
mo, zakaj ne bi tega počeli še
pri nas? Ob teh komplimentih
pa je vsekakor potrebno ome-
niti še zelo doživeto, pristno,
duhovito/tragično igro Alek-
sandre Balmazovič ter Matja-
ža Javšnika, dveh igralcev, ki
sta najbolj v ospredju filma.
Lani je bil slovenski film
zelo gledan. Nekaj je temu bo-
troval dejanski dvig kvalitete
in znanja ter sprememba miš-
ljenja domačih ustvarjalcev,
nekaj pa naknadne trendov-
ske silnice. V Celjskih kinema-
tografih je bil Pomo film enaj-
sti najbolj gledan (4017 gledal-
cev), Jebiga trinajsti (3627
gledalcev). Zadnja večerja
ima možnosti, da doseže - kaj
pa, da preseže ta dva uspeha?
Konkurenca bo letos vsekakor
huda. Čaka nas - verjetno - še
pet domačih premier
PETER ZUPANC
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 1.3. ob 17., 19. in
21.15 slovenska črna komedi-
ja Zadnja večerja. Po pred-
stavi ob 19. se bo občinstvu
predstavila ekipa ustvarjalcev
[ilma. Od 2. do 7.3. ob 17., 19.
in 21. slovenska črna komedi-
ja Zadnja večerja.
Mali Union - Bitka za Os-
karje se je začela: od 1. do
4,3. ob 20. zgodovinski vojni
spektakel Patriot (3 nomina-
cije oskar 2001: kamera,
zvok, glasba). 5. in 6.3. ob 20.
Iznanstveno fantastična ko-
medija Vesoljski kavboji (no-
[minacija oskar 2001 za mon-
ifežo zvočnih učinkov). 7.3. ob
20. znanstveno fantastična
srhljivka Mož brez obraza
(nominacija oskar 2001 za vi-
zualne učinke).
Kino Metropol: od 1. do 7.3.
ob 16.30 in 18.30 najstniška
romanca Prva ljubezen, ob
20.30 znanstveno fantastični
film Rdeči planet. 3. in 4.3. ob
22.30 predpremiera drame
Billy EUiot (3 nominacije os-
kar 2001: režija, stranska žen-
ska vloga - Juhe Walters, izbir-
ni scenarij - Lee Hali). 3.3. ob
10. slovenska črna komedija
Zadnja večerja.
Oskarjeve! v Malem Unionu
Od 1. marca naprej pripravljajo Celjski kinematografi v
Malem Unionu ciklus filmov, ki so nominirani za najbolj
cenjeno in razvpito filmsko nagrado, oskarja Ameriške film-
ske Akademije. Ciklus se bo začel s filmi, ki imajo po eno manj
pomembno nominacijo (Vesoljski kavboji. Mož brez telesa.
Vihar vseh viharjev. Celica, Grinch...), končal pa s tistimi, ki
imajo v žepu po več pomembnejših nominacij. P.Z.
• Bil bi res pravi čudež, če bi
Čadeža poslanci v Državnem
zboru potrdili za generalnega
direktorja, je dejal najbolj zna-
ni sindikalist Rajko Gerič. Po
vsem, kar so prvemu možu
nacionalke očitali njegovi po-
drejeni, so se očitno televizij-
skih novinarjev ustrašili tudi
politiki in jim pritrdili. Razpra-
vo v parlamentu so na balko-
nu spremljaU vsi glavni akterji
Lidija Hren
in borci za Čadeževo neime-
novanje, na čelu z voditeljico
TV Dnevnika Lidijo Hren, ki
bojda, kot siva eminenca in
mnenjska voditeljica, stoji za
mladimi upornimi novinarji.
Kdo ve, kako se bodo taisti
novinarji obrniU, ko bo za no-
vega generalnega direktorja
skoraj zagotovo kandidiral
Uroš Lipušček. To je tisti
mož, proti kateremu so pred
letom dni taisti novinarji zag-
nali vik in krik ob njegovem
imenovanju za odgovornega
urednika Informativnega pro-
grama in za katerega velja, da
je zelo naklonjen največji vlad-
ni stranki in da je ta ljubezen
tudi obojestranska.
•Janez Čadež, ki bo do ime-
novanja novega generalnega
direktorja vršilec dolžnosti, je
najbolj razočaran nad tem, da
mu v Državnem zboru niso
dali besede, da bi lahko odgo-
voril na »neupravičene kritike«,
ki so letele na njegov račun. Biti
je moral tiho, za kazen, ker ni
pravočasno utišal nezadovolj-
nih novinarjev. Edini, ki je Ča-
dežu stal ob strani oziroma je
sedel ob njem na balkonu par-
lamenta, je bil nekdanji novi-
nar, urednik in voditelj TV
Dnevnika Boris Bergant, Ča-
deževa desna roka in član
vodstva mednarodnega zdru-
ženja javnih televizij.
• Ob vseh kritikah, ki so te
dni letele na vodstvo nacio-
nalke, jo je še najbolje odne-
sel direktor televizije Janez
Lombergar. Njegovega ime-
na ni bilo slišati v nobeni raz-
pravi, čeprav so politiki na
Čadežev račun pripisali tudi,
da je televizijski program
slab, za kar je kvečjemu od-
govoren programski direktor.
Morda pa bo po tem, ko bo
Čadež odšel, Lombi lahko na-
redil boljši program. Tak, ki
bo bolj všečen politikom. V
Informativnem programu mu
bo pri tem zagotovo v veliko
pomoč urednik za vse večne
čase, režime in politične opci-
je, trdoroki Jure Pengov.
• Nacionalkine novinarje so v
boju proti Čadežu podprli tudi
kolegi s konkurenčne komer-
cialne POP TV. Ker mnogi med
njimi izhajajo prav z nacional-
ke, to ni nič čudnega. Janeza
Čadeža še najbolje pozna Mat-
jaž Tanko, ki je bil njegov
novinarski kolega že pred 30
leti. Nekoliko manj ga pozna
bivši televizijec, zdaj direktor
Informativnega programa na
POP TV Tomaž Perovič. Ven-
dar pa Pero, ki je kot urednik
na TVS uvedel voditelj ske pa-
re v TV Dnevniku (ukinil jih je
Lado Ambrožič), dobro ve, da
večja ko bo kriza na TVS, več
gledalcev bo imela POP TV.
I Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Film Sončna
stran ulice se dogaja na vzhodni strani berlinskega zidu.
l^agrajenci so: Vida Glasen, Svetelka 6, Dramlje; Alojzija
Centrih, Loke 39, Tabor in Polona Senica, Planina 14, Planina
pri Sevnici. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Nagradno vprašanje: Eno glavnih vlog v novem slovenskem
filmu Zadnja Večerja je odigral priljubljeni Mariborčan, mojster
improvizacije. Iščemo njegovo ime in priimek. Odgovore
pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do
ponedeljka, 5. marca. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice
ogled filma.
vrtiuak polk in
valčkov
36
PISMA BRALCEV
prejeu
smo
Podrtije sredi
mesta
Celjska lokalna turistična
organizacija je začela delati.
Vsi, ki smo se leta in leta v
okviru turističnega društva in
zveze ukvarjali s to pomem-
bno panogo gospodarstva, tu-
rizmom, delo te profesional-
ne organizacije iskreno poz-
dravljamo, vsem, ki v njej
delajo, pa želimo veliko us-
pehov. Vseskozi, ko smo kot
vneti neprofesionalni turi-
stični delavci brezplačno in
zagnano delali za razvoj tu-
rizma v našem mestu, smo
vedeli, da bo slejkoprej po-
trebno to delo organizirati v
neki profesionalni instituciji,
vendar za to ni bilo denarja.
Zdaj, kot kaže, denar je. V
lokalni turistični organizaciji
je zaposlenih več strokovnja-
kov, ki bodo lahko uspešno
delali, če bodo za to v našem
mestu normalni pogoji.
Ali ti pogoji za razvoj turiz-
ma v mestu so ali jih ni, pa je
že drugo vprašanje. Imamo
hotele, restavracije, turistične
agencije, muzeje, razvito
zdravstvo, urejeno prometno
in komunalno infrastrukturo,
kar vse je za razvoj turizma
predpogoj. Manjka pa nam
večja skrb za izgled in ureja- ■
nje nekaterih najpomembnej-
ših mestnih predelov, med ka-
tere gotovo sodijo predel oko-
li gaberske kasarne, Lanovž,
Spodnji grad in morda še kate-
ri del mesta.
Gotovo je najslabše in naj-
bolj vidno razdejanje hiš pri
kasarni v Gaberju, ki so bile
k temu objektu priključene v
zadnjih letih Jugoslavije, ne-
kako v osemdesetih letih
prejšnjega stoletja. Vsi ve-
mo, da je bila zamenjava
med JLA in celjsko občino
narejena z namenom, da ob-
čina pridobi Spodnji grad, ve
pa se tudi, da ta menjava ni
bila enakovredna. Bile so si-
cer opravljene razne cenitve,
da smo pred zveznimi ob-
lastmi dokazali upravičenost
zamenjave, dejansko pa ka-
sarna v mestu, razen njene
kulturno zgodovinske vred-
nosti, že tedaj ni bila veliko
vredna v gradbenem smislu.
Že tedaj je bilo bolj ali manj
znano, da bo v ta objekt, ko
bo občinski, treba vložiti
več, kot bi stala enaka novo-
gradnja.
Cenitve, na eni strani kasar-
ne v mestu in objektov v Ga-
berju, ki jih je občina dala v
zamenjavo, so bile le formal-
nost, JLA pa je in je v Gaberju
dobila mnogo več. To so »slo-
venski« visoki oficirji vedeli,
zato so za občino pridobili
dolgoročni zvezni kredit za
nakup potrebnih nadomest-
nih stanovanj, ki jih je visoka
inflacija sicer izničila.
Glede na povedano menim,
da bi sedanje vojne oblasti
morale to upoštevati in občini
Celje vrniti objekte v Gaberju,
ne pa da, kot se sliši, hočejo na
račun teh objektov veliko za-
služiti. O vsem tem gotovo še
obstaja dokumentacija, mno-
go pa vemo tedanji akterji, ki
smo pripravljeni to povedati
sedaj odgovornim ljudem v
občini.
Ne vem, kaj bi bilo mogoče
zidati na objektih, o katerih
govorim, če bi jih porušili.
Začasno bi bilo gotovo na teh
zemljiščih mogoče urediti
parkirne površine za »Golo-
vec«, kjer so še kako potrebne.
Izgled bi bil boljši in turizmu
to ne bi škodilo, kvečjemu bi
mu koristilo.
Mislim, da izražam voljo
večine meščanov Celja, ko
zahtevam od ministra za
obrambo Republike Slovenije
in župana Mestne občine Ce-
lje, da usodo navedenih objek-
tov v Gaberju čimprej razreši-
ta. Če se to ne bo uredilo, bo
treba storiti vse, da bomo Ce-
ljani, morda z zaporo Mari-
borske ceste, od države izsilili
rešitev, to je porušenje objek-
tov pri kasarni v Gaberju, ki
najhuje kvarijo izgled našega,
sicer dokaj lepo urejenega
mesta.
MARJAN AŠIČ,
Celje
Krave, ki niso
bile nore!
Ko sem prebrala članek v
Novem tedniku o norih kra-
vah, sem najprej pomislila,
da je bolezen zajela tudi slo-
venske krave. Pa ni bila bole-
zen, ampak virus - virus
spletk in obrekovanj. Novi-
narka me je zelo razočarala,
kajti šele izpod njenega pere-
sa sem ugotovila, da so ma-
mine krave nore, veterinarji
so kasneje drugače ugotovili.
Krava, ki bode, še ni nora
krava, to ve skoraj vsak
kmečki otrpk.
Torej krave niso bile nore,
ampak uboge, saj so ostale
brez »stale«. Stari hlev se je
sesul, novega pa mama še ni
uspela dograditi. Začasno
bivališče v moji sobi je zali-
vala voda, kar jim ni bilo
preveč všeč, zato so odšle na
svobodo. Ker so se prosto
gibale in hranile, tako kot
živali znajo (mama jim je
nosila še kruha), so bile trn
v peti sosedom. To je bilo
razumljivo. Res so naredile
nekaj škode, za kar se v ma-
minem imenu sosedom
opravičujem. Sama pa sem
bila bolj prizadeta ob bra-
nju izmišljotin in obreko-
vanj o moji mami.
Ljudje v naših krajih so od
nekdaj, posebej še pozimi,
ko je manj kmečkega dela,
radi obrekovali in se delali
norca iz ubogih in revnih lju-
di. Zato nisem presenečena
nad njihovimi izjavami, ker
jih poznam. Žalostno pa je,
da jim je novinarka nasedla
in ni mogla presoditi, kakšne
so lahko posledice napačnega
informiranja. Sicer pa profe-
sionalni novinarji tega ne
počno. Samo sprašujem bral-
ce, sosede in gospo novinar-
ko, kako bi se oni počutili, ko
bi v časopisju brali tako črne
stvari o svojih mamah. Kako
bi jim bilo pri srcu? Kaj bi
storili? Še posebej, če so stva-
ri prenapihnjene.
Jaz poznam svojo mamo.
Povem vam, da je le osamlje-
na, revna ženička, ki trdo dela
in slabo sliši. Želi si le ljubega
miru pred neznanci in sosedi
in nič drugega. Jaz jo imam pa
še vedno najraje na svetu.
H. Z. Š., Brdce
(naslov je v uredništvu)
Srečanje
borcev v
Sedlarjevem
in v Ljubljani
Ob 57. letnici pohoda legen-
darne XIV. divizije na Štajer-
sko je bila v Sedlarjevem veli-
ka proslava. Poleg članiv ob-
močnega združenja borcev in
udeležencev NOB iz Celja ter
ostalih krajevnih odborov ZB
smo se te proslave udeležili
tudi člani ZB občine Štore.
Proslava z bogatim kultur-
nim programom je pomen te-
ga prihoda udarne XIV. divizi-
je to tudi potrdila. Pot divizije
od Suhorja v Beli krajini, pre-
ko Hrvaške in Sedlarjevega ter
Bohorja in preko Štor do Paš-
kega kozjaka. Zgornje Savinj-
ske doline in nazadnje do Ko-
roške, je bila prelita s krvjo in
znojem, o čemer nemo priča-
jo tudi številni spomeniki, ki
jih je na tej dolgi in težki poti
na desetine.
Udeležili smo se tudi tradi-
cionalne slovesnosti pred spo-
menikom v Celju ob obletnici
smrti pesnika in domoljuba
Karla Destovnika - Kajuha, ki
je bil med drugim tudi borec
XIV. divizije.
\^ soboto, 17. februarja, je
bilo v Ljubljani tovariško sreča-
nje borcev XIV. divizije v dvora-
ni Višje šole za notranje zadeve.
Domu Maksa Perca. Ob odlični
organiz^iji te prireditve in bo-
gatem kulturnem programu, je
bil slavnostni govornik Janez
Stanovnik. Tudi tega srečanja
smo se v velikem številu udele-
žili člani območnega združenja
ZB NOB iz Celja in ostalih kra-
jevnih odborov.
SREČKO KRIŽANEC,
predsednik ZB NOB občine
Štore
Razočaran
nad POP TV
Sem oče sedeminpolletne
Asje ter desetletne Daše. Tretje
leto teče, odkar sta nas v svoje
uničujoče kolesje zgrabili slo-
vensko pravosodje ter socialna
služba- sodnici v tem času ni
uspelo niti razveljaviti zakon-
ske zveze, kaj šele otrokoma
urediti najnujnejše - prijazen
dom in roditelja, ki bo zanju
primerno skrbel. Njuna mami-
ca je pač svetovalka ministra za
pravosodje, očka pa le...očka.
Sem pa tudi predsednik druš-
tva Forum za pravico otrok, do
obeh staršev, v katerem se nas je
v slabega pol leta našlo nekaj sto
roditeljev, ki so jim težave, kot
jih imamo Asja, Daša in Stojan,
skupni imenovalec razveznega
in porazveznega življenja. Med
roditelji, ki bi se nam želeli
pridružiti, žal ni več tistih, ki
zaradi neznosnega pritiska
spolne diskriminacije (ob biro-
kratskem »razdeljevanju«
otrok) niso več vzdržali - polo-
žili so roko nase.
Odločil sem se ponovno (na
Tedniku TV Slovenija je bila
to pred letom dvakrat aktual-
na tema) izpostaviti v javno-
sti - ker sicer nihče ne verja-
me, kaj pri nas počno otro-
kom. Pred dobrim mesecem
je snemalna ekipa POP-a, na
domu Asje in Daše v Veliki
Pirešici, z veliko vehemence
skoraj pet ur snemala mate-
rial za »udarno« oddajo »Pre-
verjeno«. Teden dni kasneje
sem z otrokoma (ko sem imel
stik z njima) prišel tudi v
Ljubljano, da s snemalno eki-
po posnamemo še nekaj
skupnih clipov po ljubljan-
skih mestnih ulicah. Lepo
nam je bilo, hčerki sta se
zabavali, jaz pa tudi, do-
kler...
Obljubam, da bo oddaja
koncem februarja na progra-
mu ponesla med gledalce
POP TV še eno šokantno vest
o grobem kršenju pravic
otrok v tej deželi, smo tako
jaz kot obveščeni člani druš-
tva slepo verjeli - celo bolj,
kot podobnim obljubam z na-
cionalke.
Pa vendar, naša vizija, da bo
v javnosti vsaj malce počilo in
s tem opozorilo javnost na
anomalično ravnanje z otroki,
ostaja zdaj le še iluzija.
KakorkoU, gospod Jurenec,
navkljub temu, da ste prispe-
vek, ki bi resnično dobro os-
vetlil in izpostavil kršenje člo-
vekovih pravic otrok v tej de-
želi, tako enostavno in hlad-
nokrvno izločili, vam v svo-
jem ter v imenu naših članov
želim obilo uspehov v vaši
viziji visoko zastavljenih ci-
ljev, ki jih nedvomno in ned-
voumno znate in zmorete ure-
sničevati.
Ne upam si trditi, le slutim
lahko, da bi z javno predstavi-
tvijo naslova, na katerem bi
lahko ljudje v hudi stiski poi-
skali pomoč, pomagali tudi
komu, ki življenje svojega
otroka ceni mnogo bolj kot
svojega, čeprav to v tej deželi
ne koristi ne njemu, ne otroku. .
STOJAN JEŽ,
predsednik društva Forum
PODOS, Velika Pirešica
Nesmiselno
prerekanje o
imenu
Da vam napišem to pisem-
ce, me je spodbudilo poroča-
nje v sredstvih javnega obveš-
čanja, kjer se krešejo mnenja
(včasih nekoliko razgreta) ob
spremembi imena Atomskih
toplic v Terme Olimia, v Pod-
četrtku.
Napisati želim nekaj o svo-
jem lepem, čudovitem in en-
kratnem doživetju v teh topli-
cah, kjer sem vsako leto na
obisku. Že nekaj desetletij za-
pored jih obiskujem.
V Podčetrtku sem namreč
pred leti doživel nekaj en-
kratnega, pozdravil sem si
svojo težko bolezen, ki me je
pahnila med invalide. Stro-
kovna medicinska diagnoza
te moje bolezni je bila: »De-
sni Ahilov je ugasel«. In bil
sem invalid. Bolezensko in
uradno. Le s težavo in muka-
mi sem se premikal, hodil le s
pomočjo bergle. Toje trajalo
leta... Med iskanjem pomoči
(medicinske in drugih), da bi
se rešil te bolezni, sem obi-
skoval (v spremstvu svoje živ-
ljenjske sopotnice) tudi to-_
plice, v Podčetrtku pa sem
končno doživel ozdravitev,
nenadno, popolno, prelom-
no, temu bi lahko rekel tudi
čudež. Od takrat dalje je ber-
gla le še spomin na moj gren-
ki del življenja z boleznijo.
Sedaj normalno hodim in de-
lam, vozim avto, hodim v
planine in še veliko več. Tista
bolezen mi je dala določeno
spoznanje, me duhovno obo-
gatila, oplemenitila. Do nara-
ve, vsega živega, čutim večje
spoštovanje, človeško življe-
nje pa čutim kot še večjo
vrednoto. Do vsega v naravi
sem bolj prijazen in bolj ču-
teč do stisk ljudi. Tudi do
tistih, ki jih osebno sploh ne
poznam. Nekaj vzvišenega,
nepopisljivega je v tem, ko
človek doživi tako blaženo
prelomnico.
Pisemce zaključujem z mi-
slijo, da se razvneli »duhovi« še
kar prerekajo o tem, kako naj
bo toplicam v Podčetrtku ime,
mi gostje pa medtem te toplice
nemoteno obiskujemo. Tako
kot smo jih pred tem in tako jih
bomo tudi poslej. Saj vse tisto,
kar nam dajo, presega vsa pre-
rekanja o imenu.
VLADO PAREŽNIK.
, Mozirje
Otroška
maškarada
po celjsko
Končno so naši malčki (kot
tudi mi, starši) dočakali letoš-
njega Pusta in tradicionalno
otroško maškarado, ki pa se je
letos sprevrgla v eno samo
»gužvanje in sardelitanje«
odraslih in njihovih otrok.
Gre za organizacijo letošnje
Otroške maškarade, ki je po-
tekala, nikjer drugje kot v
Celjskem domu. Vsak, ki je
bil v nedeljo popoldne s svo-
jim otrokom (otroki) tam, je
videl, kako to prerivanje v
gneči izgleda.
Organizator maškarade je
bila celjske Zveza prijateljev
mladine (ZPM), ki ji letos ni
uspelo organizirati te tradi-
cionalne prireditve v prosto-
rih hale Golovec. Vzroka za
zasedenost hale sta bila dva:
mali nogomet in sejem Flora.
Če pa bi že bil ta prostor na
voljo, bi bilo treba letos plača-
ti vstopnino, kajti Celjski sej-
mi so se menda med tem olast-
ninili.
Zdaj pa k bistvu, ki je
tipično za »celjski svet«. V
pustnem času, ki ga slavi vsa
Slovenija in vsa Evropa,
imamo v Celju »nekakšen«
sejem in pa »nekakšno« igra-
nje malega nogometa. In za-
radi omenjenih »pomem-
bnosti« ni prostora za nor-
malno izvedbo dogodka, ki
traja le približno tri ure in
ki se ga naši malčki veselijo
iz leta v leto. Prav tako tudi
velika dvorana Narodnega
doma ni bila na razpolago,
ker »pristojni« na občini
menijo, da otroška maška-
rada zs tak prostor ni pri-
merna, medtem ko je za dol-
gotrajne in brezplodne seje
celjskih mestnih svetikov
pač prava. Nekoč, ko sem
bil še sam cicibanček, pa je
bil Narodni dom vedno pri-
meren, tudi za otroško maš-
karado. Upam, da me v na-
slednjem Novem tedniku
prizadeti ne bodo preveč na-
padali, ker sem sociostruk-
turiral tri pomembne mi-
krosocialne segmente v celj-
ski družbi: malo nogometa-
še, in malo mestne svetnike
ter celjske sejmarje. Gre le
za preprosto zadevo, da je
Pust le enkrat na leto in da
se ga otroci veselijo, med-
tem ko se igranje malega
nogometa lahko še naprej
nemoteno odvija, in to 51
nedelj v letu, enako sejem
Flora. Med tem pa mi staj-
plačujemo dohodnino, j.
katere se »napajajo« zap^
sleni v Mestni občini Ceji
in iz katere dotekajo sredj
tva za vzdrževanje veli|^
dvorane v Narodnem doin^
GREGOR URANiJ
Celj,
Proslava
kulturnega
praznika Pod
gradom
Moško pevsko društvo Po,
gradom je v petek, 16..februai
ja, v kulturnem domu v Zagrj
du (Stegu) organiziralo kogj
niziralo proslavo slovenskeg,
kulturnega praznika.
Najprej je moški pevsl
zbor društva »Pod gradom«, |
ga vodi Jasmina Mečak, zape
nekaj zahtevnih skladb, zbo
rovodkinja pa je nato z zbo
rom odlično zapela Ave Mati
jo. MPZ Pod gradom praznuji
letos 25. obletnico aktivneg,
delovanja. Člani KUD Svobo
da Zagrad, ki so poskrbeli tud
za lepo sceno, so izvedli reci
tal Prešernovih pesmi.
Kot gostje so zapeli pev[
Celjskega okteta - le ti so zara
di dolgega aplavza še eno 0(
zapetih pesmi ponovili. Za za
ključek prireditve je »vžgal
ansambel Tremarski dukat
pevci.
Ob tej priložnosti so bili
prikazane fotografije, upodo
bitve naše KS iz prve polovici
prejšnjega stoletja - stare oi
40 do 80 let. Avtorja fotografi
sta Ignac Čater in Foto Mari-
ni. Dodati moram še podateij
da letos poteka 70 let aktivn
kulturne dejavnosti v naši KS
in to pod okriljem KUD Svo
boda Zagrad, ki je naslednji:
bivšega pevskega in godbene
ga društva Sloga.
FRANC TRATNIK
Celj(
ZA AVTOMOBILISTE
37
škoda fabia combi ima povsem m)v zadek.
Najprej limuzina, nato combi
škoda fabia je lani zbudila kar precej
^zornosti, saj je to avtomobil, ki je nastal
j3 enaki osnovi kot naj bi jo Volksvvagen
jporabil pri novem polu (VW je lastnik
jkode). Sedaj se je tovarna odločila ponuditi
je kombijevsko izvedenko tega avtomobila,
ji ga preprosto imenujejo fabia combi.
Za zadek, v katerem je od 426 do največ
1225 litrov prostora pravijo, da ga niso prepro-
jtole podaljšali, pač pa naredili na novo - da bi
,il combi kar najbolj ličen. V skladu s tržno
jlozofijo matičnega Volkswagna, ki ji zvesto
Iledi tudi Škoda, je motorna in opremska
lonudba pri fabii combi kar pestra. Tako je na
voljo šest različnih motorjev. Štirje bencinski
in dva dizelska naj bi pripomogli k dobri
prodaji tega avtomobila, ki je slovenskim kup-
cem že naprodaj. Motorna ponudba se začenja
pri treh 1,4-litrskih štirivaljnikih, ki ponujajo
68, pa 75 in na koncu 101 KM. Najzmogljivejši
med vsemi agregati je 2,0-litrski motor s 115
KM pri 5200 vrtljajih. Dizelska motorja sta,
kot že rečeno, dva, in sicer lr9-litrski SDI s 64
KM ter prav tako 1,9-litrski TDl, ki razvije 101
KM pri 4000 vrtljajih v minuti. Pri Avtoimpe-
xu, uradnem predstavniku Škode pri nas, raču-
najo, da bodo letos prodali kakšnih 600 fabij
combi ali nekako 30 odstotkov vseh fabij.
Nova nissan primera, bolj po evropskem okusu.
Prihaja nova nissan primera
Predvidoma prihodnje leto
jo tudi slovenskim kupcem
ia voljo nova Nissanova pri-
iiera, ki ga je tovarna doma,
!a Japonskem, že predstavi-
Sicer pa pri Nissanu, ki ga s
3-odstotnim lastniškim dele-
iem pomembno obvladuje
fancoski Renault pravijo, da
10 primera narejena po evrop-
fem okusu. Avto bo od seda-
ije primere za nekako 1,3
entimetra daljši, kar naj bi
'omenilo, da ga bo v dolžino
3 približno 467 centimetrov.
' tem se bo nova primera
'rtdružila recimo novemu
londeu, pa laguni in passatu,
'i so vendarle daljši oziroma
^sežnejši od svojih pred-
'odnih različic. Nissan bo
•^jprej ponudil limuzino in
^ombilimuzino, kaj bo z dru-
karoserij skimi varianta-
Ji za sedaj še ni točno znano.
*lika je delo (tudi) Nissano^
'^ga oblikovalskega študija v
^^ničiji. Pri motorjih bo po-
'^dba razmeroma pestra. Na
%ku bo 1,8-litrski bencin-
j^i agregat z domnevnimi 120
^. sledil pa bo na novo raz-
2,0-litrski motor s 150
r^- Dva turbodizelska motor-
* bosta uporabila tehniko
'^^Pnega voda, prvi bo imel
114, drugi pa 145 KM. Povsem
v vrhu bo 2,5-Htrski bencinski
motor, ki bo ponujal 170 KM.
Menjalnik bo ročni šeststo-
penjski, za doplačilo bodo po-
nujati brezstopenjsko avtoma-
tiko CVT. Zanimivo je tudi to,
da naj bi primera za evropski
trg nastajala v britanski tovarni
v Sunderlandu, torej tam, kjer
naj bi po sedanjih trditvah iz-
delovati tudi novo micro.
Lancia thesis naj bi bila naprodaj proti koncu leta.
Konec leta lancia thesis
Ker je ženevski avtomobil-
ski salon vse bliže, je tudi vse
več najav novih avtomobi-
lov, ki jih bodo tam pokazali.
Med novosti bo treba šteti
tudi lancio thesis, avtomobil, s
katerim bodo nadomestili kap-
po. Gre za limuzino, pri kateri
je očitnih nekaj stilističnih po-
sebnosti, še posebej obel in ne-
kako navzgor potisnjen prednji
del avtomobila. Thesis bo kar
dolg (491 centimetrov) in z me-
dosno razdaljo 280 centime-
trov, in kot je slišati sedaj, naj bi
bil naprodaj konec leta. O kara-
vanski ali station wagon varian-
ti nič ne govorijo, avto pa naj bi
na trge pripeljal konec leta.
Upanje za
Daewoo
Korejska razvojna banka
je podjetju Daewoo Motor
Co. odobrila kredit v višini
83,69 milijona dolarjev.
S tem je banka podprla
program prestrukturiranja
tega podjetja, po katerem je
moral Daewoo zmanjšati tu-
di število zaposlenih. Prejšnji
petek je odpustil 1750 ljudi
in tako izpolnil zadnjo od
zahtev bank upnic. Denar bo
korejski Daevvoo Motor upo-
rabil za nakup surovin, izpla-
čilo zaostalih plač in odprav-
nin delavcem. O novih kre-
ditnih linijah bodo kredito-
dajalci odločali v začetku
marca.
BMWM3 Še močnejši?
Nemški BMW je lani pred-
stavil tudi kupejevsko razli-
čico M3, se pravi najmočnej-
šo serijsko izvedenko sicer
zelo uspešnega BMW serije
3.
Ta avtomobil poganja 3,4-
litrski vrstni šestvaljnik, ki
zmore 343 KM. Moči je seve-
da dovolj tedaj, ko gre za
običajno hitro vožnjo, če pa
hoče M3 konkurirati nekate-
rim novim, izjemno zmoglji-
vim športnim avtomobilom,
pa je verjetno že nekoliko
drugače. Prav zaradi tega
nemška tovarna razvija še ne-
kaj močnejšo varianto M3.
Tako naj bi najprej za približ-
no 100 kilogramov zmanjšali
težo, ki je sedaj 1570 kilogra-
mov. Novo razmerje med te-
žo in KM na tono naj bi bilo
218 KM na 1000 kilogramov.
Hkrati naj bi se lotili tudi
agregata, ki ima sedaj speci-
fično moč 107 KM na liter
delovne prostrornine motor-
ja. Po novem naj bi motor
ponujal 380 KM, kar bi ob
zmanjšani teži prineslo bis-
tveno drugačne zmogljivosti
in s tem pripomoglo k večji
konkurenčnosti avtomobila v
tem razredu.
BMW M3 - še vedno ni dovolj močan?

39
Črte brez mornarjev
Letošnja spomladanska moda je potegnila črto... pod črto, ob črti, nad črto!
/Vgresivno debele ali zadr-
jjno tanke črtice in proge se
dotikajo druga druge, se lo-
pod najrazličnejšimi
.^metrijskimi koti in us-
^arjajo v kombinaciji z os-
^limi fantazijskimi vzorci
jpo izmed najbolj jasnih
Vzorčnih sporočil letošnjih
iiodnih trendov.
Prva asociacija, ko slišimo
^ modno vrnitev črt, je seve-
la mornarska moda. Na ža-
ost ali na srečo (odvisno pač
)(i tega, če vam je bila nekoč
fječ ali zoprna) imajo letoš-
ija črtasta vzdušja premalo
;načilnosti, da bi jih lahko
lovezali z modro-belo mor-
larsko nostalgijo. Prvič: tem-
10 oziroma mornarsko mo-
Ire barve je v najnovejših ko-
ekcijah modnih oblikoval-
ev zgolj za vzorec. In drugič:
lela (ne)barva se tokrat raje
druži z rdečo, črno, rume-
no...
Vodoravno ali
navpično?
Diagonalno!
čeprav je tole novomodno
črtanje in črtkanje zabavno,
pa črte vselej predstavljajo
tudi nevarno hojo po estet-
ski črti. Vredno razmisleka
je, ali naj bodo pokončne ali
vodoravne, debele ah tanke.
Posebej za tiste, ki niso pre-
pričani, ali navpične črte
postavo res optično zožijo,
vodoravne pa razširijo. Ta-
ko so nas sicer učili naši
prednamci, tako zagotavlja-
jo modni stihsti, vendar...
Knjiga V tvojem pogledu je
skrita moč, nazorno prika-
zuje ravno obratno! Ja, te-
mu se pa reče relativnost
videnega. Zato, da se ne bo
naselila v vaši glavi zmeda,
ki bi utegnila še zasenčiti
navdušenje nad črtami,
predlagajo letošnji trendi
tretjo rešitev: diagonalne čr-
te. O teh namreč ni dvoma -
postavo naredijo optično
vitkejšo, ob tem pa še spret-
no zakrijejo kakšno drugo
estetsko pomanjkljivost. Še
posebej, če vzorec sledi dia-
gonalni, torej asimetrični li-
niji oblačila.
Kako in S Čim
nositi črte?
čeprav trendi narekujejo
prav to, črtastih vzorcev ni
priporočljivo preveč veselo
mešati z geometričnimi, op-
art, cvetličnimi in ostalimi
futurističnimi motivi. Se ve,
zakaj. Ker lahko mimogrede
zdrsnemo čez črto dobrega
okusa. Črte nosite le na tistih
delih telesa, na katere ste
ponosni in jih želite pouda-
riti. Če denimo dvomite o
pravi širini vaših bokov ah
zadnjice, ostanite »tam čez«
raje pri enobarvni različici
in se odločite le za črtast
zgornji del.
Tudi to ne? Potem pa se
razveselite z vzorčastim
modnim dodatkom: torbico,
pasom, rutico... Tudi z drob-
nim detajlom boste podčrta-
li svojo sposobnost indivi-
dualnega sprejemanja mod-
nih trendov.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
namgzanakup
Najcenejši jeans v Energiji
v Stanetovi ulici v Celju,
nasproti blagovnice Metro, že
nekaj let uspešno skrbi za mo-
do mladih trgovina Energie.
Ko stopite v trgovino, vas
resnično obda posebna »ener-
gija«, ki jo doživite predvsem
z glasbo, ki je še posebej pisa-
na na kožo mladih. Pri njih
najdejo oblačila tudi raverji,
sicer pa ponujajo vse - od hlač,
kril, raznih mikic, majic, pu-
loverjev, jaken, jopic... za fan-
te in dekleta, pa tudi tiste, ki
se še vedno počutite mladi po
duši.
V prodaji unajo jeans lastne
blagovne znamke Energie, pa
legendami Levi's ter znamko
Miss sixty. Prav zdaj imajo veU-
ko akcijsko ponudbo jeans
hlač. Nekaj modelov, v modri
in črni barvi, imajo še od znam-
ke Replay, ki so jo umakniU iz
prodaje, zato stanejo ti modeU
le 1.900 tolarjev Kavbojke
znamke Levi's stanejo od 3.900
do 6.900 tolarjev, črne kavboj-
ke znamke Energie pa so po
6.900 tolarjev Hlače znamke
Miss sixty boste našU tudi v živo
svetlo zelenih in oranžnih od-
tenkih, pa v bež barvi in sive
športne z žepi, ti modeU stanejo
od 1.900 do 6.900 tolarjev Tu-
di elegantnejše hlače iste znam-
ke v bež, sivi in beU barvi,
primerne tudi za malo starejše
ženske, seveda z lepo postavo,
imajo ugodno ceno in stanejo
Z900 tolarjev
Med brskanjem po njihovi
prodajalni smo odkrili tudi
majice Leviš s kratkim roka-
vom v rumeni, roza in svetlo
modri barvi po 3.500 tolar-
jev, pa polo majice tudi s
kratkimi rokavi znamke Die-
sel v kaki, rjavi, bež, beli in
zeleni barvi po 4.500 tolar-
jev.
Prodajajo tudi obutev
znamke Killah babe, ti čevlji
so namenjeni predvsem mla-
dim, stanejo pa 7.500 tolarjev.
Glede na to, da se v modo
vračajo pasovi, nikar ne spreglej-
te njihovih usnjenih modelov
znarnke Diesel, ki jih prodajajo
za samo 3.900 tolarjev. Pa pohiti-
te, da česa ne zamudite in vso
energijo ne izgubite že kje drugje.
MOJCA MAROT
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Nebesne poti
radi jsice tehniice
Top-fit je celjsko glavno zbirališče ljudi iz sveta športa - Ljubljansko pivo za direktorja laške pivovarne
Celjski Top-fit, sicer zato-
čišče fitnesa in aerobike, je
zadnji čas osrednje zbirališ-
če znanih in manj znanih
športnikov ter drugih iz sve-
ta športa. V petek so se v
njem veselili tisti, ki sodelu-
jejo v športnih oddajah Ra-
dia Celje ter pet športnih po-
ročevalcev drugih medijev,
bolj ali manj povezanih z
regijsko radijsko hišo.
V petek je minilo točno deset
let, odkar je Radio Celje pri-
pravil prvi prenos kakšne tek-
me in to kot prva lokalna radij-
ska postaja v Sloveniji. Za krst
je prenašal iz velenjske Rdeče
dvorane rokometno tekmo
med Gorenjem Velenje in Ce-
ljem Pivovarno Laško. Celjske-
mu športnemu novinarju Dea-
nu Šusterju, ki je dal pobudo
takratnemu športnemu uredni-
ku Robertu Gorjancu (odgo-
vorni urednik je bil sedanji
delavni upokojenec in dopi-
snik Mitja Umnik), so se ure-
sničile najstniške sanje.
Kljub izkušnjam z javlja-
njem s tekem, je imel Dean
Šuster takrat hudo tremo, ven-
dar se je vse srečno izteklo.
Danes so prenosi zanj nekaj
vsakdanjega. Najtežji so vedno
iz Zagreba, tako zaradi vroče-
krvne publike kot letečih ko-
vancev in vžigalnikov. Njegov
najbolj napet prenos je bil zato
decembra lani prav iz Zagreba,
ko so rokometaši Celja izvlekli
neodločen izid. Poleg roko-
metnih prenosov pripravlja
košarkarske in nogometne, ko-
mentiral je prav tako hokej ter
odbojko.
Nekdaj se je ukvarjal s tek-
movalnim športom tudi Šuster,
še posebej s košarko (kjer je
prišel do kadetskih vrst); S
športno dejavnostjo je prav ta-
ko povezana njegova osemletna
redna zaposlitev v srednji stroj-
ni šoh v Štorah, kjer je učil
športno vzgojo. V zadnjem času
se posveča predvsem športne-
mu novinarstvu, pri čemer piše
med tednom novice za infor-
mativne oddaje, ob koncu ted-
na pa poroča s tekem. Ob petkih
in sobotah zvečer je pogosto v
bistroju celjskega Top-fita, pri-
ljubljenega zbirališča športnih
krogov, kjer vrti glasbo.
V Top-fitu dela od samega
začetka njegova izvoljenka, in-
štruktorica fitnesa Nataša Ma-
rinšek, ki je prišla v mesto ob
Savinji iz Topolšice. Skupaj sta
že trinajsto leto, poleg vsega ju
druži še ljubezen do Dalmacije,
zlasti do Novalje na Pagu. Tam
sta, še preden sta se spoznala,
letovala vsak s svojimi starši.
Računalniški
samouic
Petkovo praznovanje v Top-
fitu, kjer ni manjkalo kraškega
pršuta (Dean ga je prvič, in to
uspešno, rezal sam) in vina, je
pripravil Dean Šuster, ki je mo-
ral naslednje jutro ob šestih na
letališče. Letel je na rokomet-
no tekmo v južno Francijo.
Med zbranimi v Top-fitu so
bili tehniki Radia Celje Matjaž
Mafinček, Sašo Matelič in
Mitja Tatarevič, ki sodelujejo
tudi pri športnih prenosih. Ti so
med drugim obujali spomine
na vse mogoče radijske poti po
različnih državah od Skandina-
vije in Litve do Izraela, Turčije
in Irana. Včasih se je kakšnemu
tehniku zgodilo, da telefonske
linije niso bile pripravljene, ter
je moral poprositi v najbližji
hiši s telefonskim priključkom,
kamor je potem napeljal celo
po več sto metrov telefonske
žice. Tako je bilo tudi v Gote-
borgu na Švedskem, kjer so
povabili goste iz Slovenije po
tekmi v slovensko društvo. Tam
so jih hoteli razveseliti s sloven-
skim pivom, in tako se je zgodi-
lo, da so predsedniku rokomet-
nega kluba in direktorju Pivo-
varne Laško Tonetu Turnšku
postregli s pivom Union.
Pri prvem športnem preno-
su radia Celje iz Velenja, pred
desetimi leti, je za tehnično
plat poskrbel Sašo Matelič.
Zanj, ki je pred tem dolgo
delal na radiu Slovenija, je
bilo to nekaj običajnega. Sašo
Matelič je sicer odraščal v Žal-
cu ter začel radijsko pot v
Ljubljani leta 1983 kot tonski
tehnik. Po srednji šoli je odšel
na letalsko smer strojne fakul-
tete in ker je bil brez štipendi-
je, je moral v službo. Nekoč je
med vožnjo na avtobusu shšal
za razpis, se prijavil, ter začel
po tednu dni redno delati. Čez
pol leta je že prevzel veliki
radijski reportažni avtomo-
bil, ter delal na sarajevski
olimpiadi, glasbenih festiva-
lih v Splitu, Opatiji in Porto-
rožu, na izboru popevke za
Evrovizijo...
Med sedmimi leti dela v
Ljubljani se je kar pet let vozil
na delovno mesto iz Žalca.
Delal je prav tako na celjskih
obrtnih sejmih ter začel sode-
lovati s celjskim radiem. Po-
tem se je let*a 1988 poročil v
domače kraje ter se kmalu
zaposlil na celjski radijski po-
staji, kjer so takrat začeli širiti
program. V Celju so bili bis-
tveno slabše tehnično oprem-
ljeni, zato je bila nujna impro-
vizacija. Pred sedmimi leti je
z uvajanjem računalniško
podprtega programa Radia
Celje pričel prav Sašo Matelič.
Pri njegovem odličnem poz-
navanju računalništva je zani-
mivo, da je samouk, ki ni imel
do lani niti osnovnega tečaja.
Mateliča so si Celjani in okoli-
čani zapomnili tudi od zadnje
poplave, ko sta z novinarko
Natašo Gerkeš-Lednik (seda-
njo odgovorno urednico) vso
noč obveščala poslušalce.
Delo radijskih tehnikov je
zahtevno. Z delom pogosto
začnejo ob petih zjutraj ali
končajo pozno zvečer, vsake
tri tedne pa sodelujejo v noč-
nem programu SNOP. Matelič
se v prostem času navdušuje
za letalstvo ter leti z jadralni-
mi in motornimi letali že sko-
raj četrt stoletja. V Aero klubu
Celje v Levcu je tudi učitelj
jadralnega letenja. Sicer pa z
družino, s soprogo Mileno
(zaposleno v Kompasu) in
hčerko osnovnošolko Aljo,
zelo radi potujejo. Zakonca
sta potovala po Daljnem vzho-
du in Severni Ameriki, v zad-
njem času si družina izbira
evropske cilje.
Športna družina
Petkovemu praznovanju 10-
letnice prvega športnega pre-
nosa Radia Celje se je pozneje
pridružil Mišo Toplak, s so-
progo Dašo lastnik ter vodja
celjskega »centra za zdravje in
rekreacijo« Top-fit.
Toplak, ki je prišel narav-
nost iz pustnih Benetk, je ne-
koč igral za celjski rokometni
klub v prvi jugoslovanski ligi
ter se je žogi zapisal kot 10-
letni fantič. Zdaj je že sedmo
leto rokometni trener, zadnji
čas mladinske državne repre-
zentance in Trebnjega. Sopro-
ga Daša je bila smučarka celj-
ske zlate ženske generacije ter
je osvojila na državnem pr-
venstvu v članski konkurenci
v smuku 2. mesto.
Nekdanji vamostni inženir
Aera in diplomirana ekonomist-
ka sta odprla Top-fit leta 1992,
najprej v poslopju na Maribor-
ski cesti. Zaradi denacionaliza-
cije se je bilo heba preseliti, tako
da je januarja letos minilo ^
leti, od kar je na novi lokacij;
Ipavčevi ulici (prej je bil tam
nekdanje tekstilne tovarne
ka). V prostorih, ki sta jih \
uredila celjska arhitekta Bc
Pregl in Mateja Lebar, S(
pridičju bistro, savni ter maj
ni prostor ter v nadstropju (J
rani za fitnes in aerobiko ter (
igralnica za otroke staršev,
tam telovadijo.
Top-fit ima velike naC
Zadnji del objekta, ki ga
urejajo, bo namenjen fizi
rapiji, s poudarkom na zd
Ijenju poškodb športni
Letos bodo postavili dvoe
no dvorano za borilne veš<
in večje skupine za aerob
poleg bo še večnamen
igrišče z reflektorji in zim;
letni vrt, na zelenici bodo
stavih otroška igrala... V 1
fitu je trenutno 16 redne
pogodbeno zaposlenih, i
njimi vodja aerobike Al©
Končan iz Celja (pred
zmagovalka odprtega prv«
tva ZDA v športni aerobil
skupini trojic).
V bistroju Top-fita je bi]
petek zvečer kar nekaj zna
ljudi iz športnih krogov, i
njimi glavni trener celjs
rokometašev Josip Šojat
trener vratarjev Herman V
Od rokometašev priha
med drugimi golman De
Peric ter kapetan Uroš i
bec, pride trener celjskih
gometašev Marjan Puši
nogometni branilec Gr^
Blatnik, kapetan košarkai
Laškega Mileta Lisica, kap
tanka celjskih košarkai
Metka Obrovnik, atlet Mii
Kocuvan, športniki, ki gosti
jejo v Celju... Najbolj živahi
je ob petkih in sobotah, ko
odprto do treh zjutraj.
Zakonca Toplak si najb«
odpočijeta poleti, ko se d
pravijo z gimnazijko Kajo'
osnovnošolko Ulo na otok li
šinj. Pozimi imajo seveda zel
radi smučanje.
BRANE JERANK
Foto: GREGOR KATl
Kraška posebnost za deseto obletnico. Športni novinar Dean
Šuster in njegova izvoljenka, inštruktorica fitnesa Nataša
Marinšek.
Celjski Top- fit je kraj druženja znanih imen iz sveta športa. V petek so se med drugim družili
glavni rokometni trener pivovarjev Josip Šojat in trener vratarjev Herman Virt, športni
novinar Dean Šušter in Mišo Toplak.
Radijski tehnik in učitelj letenja Sašo
Matelič.
Prvi mož Top-fita in rokometni trener MU
Toplak.