SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LV (49) Štev. (N2) 44 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 7 de noviembre - 7. novembra 1996 ( As-' ; Vlada se ne drži dogovora Stopamo v zadnji teden pred volitvami. Res zanimiv je ta slovenski politični oder, zlasti za nas, ki smo tam na jugu navajeni argentinskega volilnega vrvenja. Saj je res tudi tu precej hitrenja in volilne mrzlice, a bolj po volilnih štabih kot med ljudmi. Na splošno ni opaziti tistega divjega lepljenja plakatov ali izobešanja transparentov, ki ga poznamo v Argentini. Gre le za manjše lepake in pa tiste velike, maloštevilne, razobešene na križiščih in kritičnih točkah, ki jim tukaj prgvijo „žambo" (Jumbo), za katere se stranke precej potegujejo. Volilna kampanja torej teče po osebnih stikih, cestnih nalepkah, časopisnih oglasih, zlasti pa po radiju in TV. Ni ga večera, ne da bi se na „soočenjih" spopadli predstavniki katere trideset strank, ki skušajo priti v slovenski parlament ali Državni zbor, kot se to uradno imenuje. Ta soočenja so res zanimiva, ker v bistvu ne gre toliko za razlago lastnih stališč, kot za to, da se skuša onemogočiti nasprotnika in doseči pritrditev poslušalcev. Ta naklonjenost pa se meri na posebnih telefonskih številkah, katere gledalci kličejo in volijo za prepričljivost tega ali onega kandidata. Drug izraz volitev je merjenje javnega mnenja, ki ga izvajajo zlasti nekateri dnevniki, pa tudi posamezne stranke. Merjenje pa se vrši po telefonu, tako da anketist kliče določeno številko iri vpraša tistega, ki se oglasi, za katero stranko bo volil. Vprašanja pa se mnogokrat stavijo tako, da se skuša odgovarjajočega celo prepričati, da spremeni svoje prvotno mnenje. Tudi nika-ka resna ustanova ne nadzira teh meritev javnega mnenja, tako da izzvene različno, odvisno od tega, kdo anketo izvaja. Ne smemo jih zato vzeti preveč resno. Prav tako se rado zgodi, da mnogi nočejo odgovoriti (zlasti tisti' ki bodo volili pomladne stranke, ker ljudje imajo še vedno nekaj strahu v sebi) in ti odgovori se potem tudi sučejo po volji anketnega osebja. Vsekakor, ko manjka komaj pet dni do volitev, se ves trud pomladanskih strank osredotočuje v tem, da bi ljudje sploh šli volit. V to smer teži tudi kampanja, ki jo , vodi radio Ognišče, ki pogosto citira besede Antona Martina Slomška, ki je že svoj čas rotil Slovence, naj gredo volit in naj volijo po vesti „poštene ljudi". „Kakor si bomo postala, tako bomo ležali", je trdil naš svetniški kandidat. Očitno, pod soncem ni, nič novega. Zatem povejmo še, da je precej hudih napadov s strani starih strank na pomladne. Dobro se namreč zavedajo tako LDS kot Združena lista, da če na volitvah zmagajo pomladne stranke, potem je rekreacija Demosa dejstvo, ki jih bo za štiri leta porinilo v opozicijo. Zanimiva je bila kandidatura revije Mag, ki je pokazala Drnovška, ki sanja ,;hude sanje", v katerih Peterle, Janša in Podobnik v narodnih nošah v kolu plešejo nekak ples zmage. To bi bilo laže doseči, če bi bili združeni. * Da so te volitve res referendumske, je dejstvo, ki ga poudarjajo eni in drugi. Tako se tudi nastopa na volilnih zborovanjih, ki se vrstijo širom Slovenije. Kandidati vseh strank se predstavljajo volilcem po vseh Večjih krajih, jim razlagajo svoje predloge >n jih skušajo prepričati o najboljši alterna- tivi. Po sporazumu, o katerem so se dogovorili, dejansko ni napadov med pomladnimi strankami. Nekoliko se temu iznever-jajo Janševi, a ne preveč. Seveda pa tudi ni sodelovanja, razen po nekaterih krajih, kjer sem celo zaznal, da so krajevni predstavniki SLS prišli, zelo dobrovoljno, na predvolilni zbor SKD. Večjega števila teh zborovanj sem se udeležil po Kočevju, Dolenjski in Beli Krajini ker tako človek dobi bolj podroben vpogled v to demokratično življenje Slovencev. Naj ta kratek pregled zaključim z o-membo prepričanja, ki vlada zlasti v krogu pomladnih strank. Prepričani so v zmago. A obstaja tudi možnost, da bi Drnovšek dobil/relativno večino (ali po argentinsko „prvo manjšino"), s čimer bi postal vladni mandatar in bi lahko skušal prepričati katero od pomladnih strank, da pristopi v vlado, V kateri te ne bi bile v večini. Vsi napori, ki so se vršili doslej, pa niso dosegli, da bi vse tri pomladanske stranke podpisale sporazum „skupaj zunaj — skupaj notri". In mirne vesti lahko trdim, da to ni bilo po krivdi Peterleta, ravno obratno. Ni danes bolj zainteresiranega človeka za predvolilni sporazum, kot je predsednik SKD, seveda na resni podlagi programskega soglasja. To pa nekatere druge ne zanima. Morda računajo na ugodnejšo alternativo, potem ko bo znan volilni rezultat. Tone Mizerit; Ljubljana, 4. novembra Cerkveni del mešane krovne^ komisije pri vladi Republike Slovenije je 28. oktobra pripravil tiskovno konferenco, na kateri so njen predsednik škof Alojz Uran ter člana Mirko Krašovec in dr. Ivan Štuhec predstavili prizadevanja za ustanovitev škofijske gimnazije, dijaškega in študentskega doma v Mariboru. Dr. Ivan Štuhec je dejal, da vlada v zadnjem času na vseh diplomatskih srečanjih na veliko obljublja, medtem ko pri konkretnih rešitvah ne naredi prav ničesar, s čimer slovenskim vernikom meče pesek v oči. Prav tako je Mirko Krašovec opozoril, da so vsa odprta vprašanja v razmerju med Cerkvijo in državo na mrtvi točki, kar je po njegovem mnenju predvsem posledica pomanjkanja politične volje. Mirko Krašovec in dr. Ivan Štuhec podrobneje predstavila vse zaplete glede prizadevanja mariborske škofije za pridobitev denacionaliziranih prostorov za Škofijsko klasično gimnazijo, dijaškega in študentskega doma v Mariboru. Rešitev vprašanj o denacionalizaciji teh prostorov je ključnega pomena za temeljno rešitev odprtih vprašanj med mariborsko škofijo in državo, zato se je v tem primeru nedopustno in nepošteno sklicevati na 19. člen zakona o denacionalizaciji. Obe strani sta Se tudi strinjali, da naj bi skušali v okviru sporazuma najti ustrezno rešitev za obe strani. Namesto tega so z ministrstva za šolstvo in šport ter vlade vsa ta štiri leta prihajale le obljube, za resnično razrešitev problematike pa s strani vlade ni bilo storjenega praktično ničesar. Zadnjo informacijo glede tega pa je dal minister Gantar in sicer, da je vsa zadeva izročena v presojo Janezu Drnovšku. „Cer-kev ne more čakati v nedogled, tako kot v preteklih letih, zato se je odločila, da o vsej zadevi obvesti javnost. Posebej, ker starši in ljudje na veliko sprašujejo, kdaj bo gimnazija začela delovati in ker smo do zdaj z naše strani predlagali kar nekaj alternativnih rešitev. Potekali so tudi intenzivni pogovori o nadomestnih prostorih v nekdanjih mariborskih vojašnicah, namesto tega smo dobili odgovor, da v ta namen ni mogoče pridobiti nobenega objekta. Eden izmed predlogov je tudi bil, da nam za ' omenjene prostore izplačajo odškodnino, s čimer bi lahko na novo zgradili prostore za gimnazijo, pa tudi iz tega ni bilo nič," je dejal Mirko Krašovec. Gimnazija naj bi bila ustrezna za vse dijake, ne glede na njihovo versko prepričanje, bila naj bi družboslovno usmerjena injmela podoben program kot druge slovenske gimnazije. Ivan Štuhec je poudaril, da jim je vladnih obljub dovolj in da pričakujejo samo še dejanja. Po Slovencu mm. sv:mm * m v mm Križ razdvaja Slovence Inšpektorji zahtevajo odstranitev križa na Škrlatici, gorniški klub dr. Henrika Tuma, ustanovljen pri SDS, pa tega ne namerava storiti. Slovenski gorniški klub dr. Henrika Tuma Ljubljana je v začetku julija na Škrlatici (2740 m) ponovno postavil križ, kakršen je na gori stal že leta 1934 pa so ga podrli. Jeseniška izpostava republiške inšpekcije za prostorje klubu poslala odločbo, da mora križ odstraniti, ker zanj nima dovoljenja. Klub pa tega ne bo storil. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa se z njegovo postavitvijo na vrhu Škrlatice ni strinjal. V začetku julija je 5,40 metra visok križ spet stal na Škrlatici, prvega avgusta so ga blagoslovili, urbanistična inšpektorica pa je v začetku oktobra po uradni dolžnosti napisala odločbo za njegovo odstranitev, ker zanj ni bilo potrebnega dovoljenja. Klub mora križ odstraniti do 1. junija. Če tega ne bo storil sam, bo delo opravilo pooblaščeno Teharsko grobišče Janez Lampert, predsednik teharske komisije, ki deluje pri celjskem mestnem svetu, je seznanil člane komisije z napredovanjem priprav na gradnjo Parka spomina Teharje na območju povojnih pobojev. Komisija zahteva, za gradnjo parka iz državnega poračttitb za prihodnje leto sto milijonov tolarjev. Za gradnjo enega izmed dveh pomnikov žrtvam povojnega nasilja — drugi naj bi stal v Kočevskem Rogu — je proračun že leta 1995 predvidel sto milijonov tolarjev. Toda ni jih bilo' mogoče izkoristiti. Proračun je bil sprejet šele sredi leta, jeseni pa je bilo treba z razpisoma pridobiti projekt in nato izbrati izvajalca del. Ob koncu koledarskega leta 1996 so predvidena sredstva usahnila, proračun za letos pa je za Teharje predvidel le milijon tolarjev. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v katerega resor spada tudi ureditev obeh grobišč, je letos vendarle uspelo zagotoviti 6 milijonov tolarjev za začetek del'na Teharjah. Toda nimajo še gradbenega dovoljenja in če to ne bo izdano kmalu, bo treba počakati na prihodnje leto. podjetje na njegove stroške. Slovenski gorniški klub dr. Henrika m Tuma je na izrednem občnem zboru sklenil, da križa ne bodo podirali. Vsak porušeni križ na Škrlatici bodo obnovili in pri tem vztrajali, dokler Slovenija ne bo postala resnično pravna in demokratična država. Protestirali so proti vračanju nasilja v Sloveniji in sklenili, da bodo o tem seznanili javnost ter začeli med Slovenci v domovini in zamejstvu zbirati podpise v podporo križu, ker bi bila njegova odstranitev barbarsko dejanje. Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo je pri ministrstvu za okolje in prostor protestirala proti odločbi za odstranitev križa, če pa ta ne bo preklicana, bo o tem obvestila svetovno javnost. Pri krščanskih demokratih so pričeli z uspehom pobirati podpise v protest. £§&&& . * MARIBOR - Kakovost zraka naj bi se bistveno zvišala v zadnjih desetih letih. Tako je lani mejna dnevna koncentracija žveplovega dioksida bila presežena le enkrat, medtem ko so pred petimi leti zaradi presežka kar 128-krat razglasili alarm. Pri tem izboljšanju naj bi imela odločilno besedo uporaba ekološko primernejših goriv: zemski plin/kakovostnejši češki premog in nemške brikete. LJUBLJANA - Hotel Bellevue v Tivoliju je izgubil svoj blesk, ker takorekoč nima lastnika. Zgrajen je bil leta 1909; med vojno so bili v njem nastanjeni italijanski, nemški in končno partizanski štab. Po vojni je bila v njem najprej politična šola, leta 1953 pa so ga odvzeli zakoncema Šterk z nacionalizacijo in vanj namestili srednjo gostinsko šolo. Hotela seveda nihče ni moderniziral in je izgubil kategorijo. Leta 1989 ga je dobilo v last podjetje Gradis, ki ga je nameravalo posodobiti in prodati, pa so se medtem oglasili dediči Šterkovih in' vložili zahtevek za denacionalizacijo. Gradis je dalo hotel v najem, vendar dobro deluje le kot restavracija, prenočišč pa je bolj malo. Zaradi denacionalizacijskega postopka, ki se že poldrugo leto ne premakne, ostaja od Hotela Bellevue predvsem "lep razgled" na Ljubljano, ne pa na hotel sam. LJUBLJANA - V Sloveniji je registriranih skoraj dvesto podjetij, ki delujejo preko komercialnih telefonskih številk (090). Po prvem navalu nanje, ko so bile v večini takoimenovane erotične "vroče" linije, je zdaj od 324 številk največ (skoraj polovica) posvečenih napovedovanju prihodnosti in vedeževanju, numerologiji in astrologiji ter različnim oblikam alternativnega zdravljenja po telefonu. Vročih linij je le 44 in so uporabne le v nočnih urah. Zelo številni so tudi raznovrstni razvedrilni telefoni in telefoni za svetovanja ter posredovanja informacij o financah, računalništvu, itd. £ GOSPODARSKI V€STNIK z9°*°*omn Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice Govor predsednika Janeza Albrehta ob 40. obletnici TURISTIČNO — KOLESARSKI VOD- NIK je nova knjižica, ki naj pospešuje turizem. V njem je na prikupen način predstavljenih 72 izletov, ki jih je mogoče izvesti na kolesih. V njem so prikazana tudi znana' in prijetna gostišča. CENE POSKOČILE ZA 0,3 OSTOTKA.. V juliju so cene življenskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 0,3 odstotka. ŠUSTARSKA NEDELJA V TRŽIČU je dobro uspela. Udeležilo se je okoli 50,000 obiskovalcev. Za potek prireditve je skrbelo 1500 ljudi. Je to največja turistična prireditev v Tržiču. DOBRA ŽETEV. Kljub dolgi zimi in vročinskemu valu v juliju je v slovenskih počitnicah veliko pridelka. Tudi kakovost je višja od lanske.' V pomurju je bilo jeseni posejanih rekordnih njivskih površin. Nekateri so za presežke ozimin žit prejeli za kilogram pšenice kar 39,40 tolarja. ELITNI SEJEM bi' lahko imenovali zadnji Gorenjski sejem v Kranju. Sodelovalo je 743 razstavljalcev iz Slovenije in tujine. Številne obiskovalce so vabili zlasti veliki popusti in pestra izbira kvalitetnih izdelkov pohištva, kmetijske in gradbene mehanizacije, itd. OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI so naši obrtniki in malo gospodarstvo. V Celju so v prvih septembrskih dneh odprli eno največjih poslovnih in sejmskih prireditev v Sloveniji in eno največjih v Evropi. Na 55 tisoč m2 je razstavljalo 1740 raiz-stavljancev iz 25 držav. Na sejmu, ki je potekalo pod geslom .Ogledalo .slovenske uspešnosti, so ugotovili, da je v malem gospodarstvu zaposlena četrtina prebivalcev Slovenije. SODELOVANJE IN ORGANIZIRANJE, je naslov nove bogate slovenske knjige Marte Božič. Knjiga je namenjena zlasti podjetnikom, saj vsebuje odlična poglavja za izboljšanje poslovanja s povdarkom na kakovosti in prenovnih procesov (Založba Via, Maribor). SLOVENSKA ENERGIJA. Ob obisku papeža Janeza Pavla II v Sloveniji, je v dar prejel energijski stol, ki ohranja in nabira vitalne moči. Sedaj je isto'podjetje Vitalis vrglo v svet edinstveno energijsko majico v sedmih barvah. Majica in advaja negativni energijski naboj in vzpostavlja energijsko in psihično stanje. Z veseljem jo bodo nosili dijaki, planinci, športniki, gospodinje, skratka vsi, ki želijo sproščati svojo napetost. Energijsko majico že uporabljajo naši znani športniki, med drugimi Brigita Bukavec. v NAJVEČJI DOBIČEK med slovenskimi podjetji je ustvarila lani tovarna zdravil Krka (2,9 milijona tolarjev). Ima 2506 zaposlenih. Je tudi najpomembnejših izvoznik. TURIZEM. Na področju turizma so na-večja in tudi daleč najuspešnejša družba Terme Čatež. Ima 250 zaposlenih. Okoli ča-teškega zdravilišča, ki je lansko leto zaključilo s 380 milijoni tolarjev čistega dobička in nastajajočih vinskih cest se v povezavi s ponudbo doma pridelane hrane in vin razvija tudi pri rnanših zasebnikih. 300 MILIJONOV DOLARJEV za ohranitev položaja je vložila novomeška Krka. Velike naložbe za svoje farmacevtske dejavnosti, proizvodnjo surovin, zelenih zdravil, veterine in kozmetike do zdravilišč pa se še nadaljujejo. 2951 POTNIKOV je popeljalo po Sloveniji in sosednjih deželah turistično podjetje KOMPAS NOVO MESTO. Čisti prihodek je lani znašal več kot 220 milijonov tolarjev. 16 TON, 90 IZDELKOV napečejo vsak dan v podjetju Dolenjske pekarne. Močno se je povečal delež raznovrstnega kruha in peciva. 35.179 NOVIH OSEBNIH AVTOMOBILOV so prodali v prvih šestih mesecih letos, kar je osem odstotkov več kot lani. Najboljše vozilo je bilo 3203 Renaulti Clio. TUJINA DA SLOVEČE... - Slovenski gradbeniki so lani v tujini napravili za nekaj več kot 26,3 milijarde tolarjev del. Več kot 70 odstotkov so jih opravili v visokih gradnjah. Pri izvajanju del so naši gradbeniki porabili za nekaj več kot 1,8 milijarde •tolarjev materiala iz Slovenije in vgradili za okoli 700 milijonov tolarjev opreme, narejene v Sloveniji. 47.494 GLAV GOVEDI so zaklali v Sloveniji v prvih petih mesecih letos. To je dalo 13.000 ton mesa. V isti dobi so zaklali 200.000 prašičev (16.600 ton mesa) in dobrih 10 milijonov perutnine (19.800 ton mesa). Za bolezen norih krav ni bojazni, saj so v maju zaklali 9427 glav, večinoma iz domače reje. SLOVENSKA REKORDERKA. V Vrbnjah pri Radovljici so predstavili BIBO črne bele pasme, ki je kot druga krava v Sloveniji dala več kot 100.000 litrov mleka. ZA POKOJNINSKI SKLAD je Slovenija lani porabila 13,6 odstotka domačega bruto proizvoda, kar je primerljivo z deležem pokojninskih sistemov v javnih financah evropskih držav. HIŠA EKSPERIMENTOV. V Ljubljani so ustanovili na univerzi prvo slovensko središče znanosti, v kateri bodo obiskovalci svobodno izvajali svoje poizkuse. Poleg uradnih ustanov je ustanovni odlok podpisala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, razna podjetja in posamezniki. JAPONSKI GOSPODARSTVENIKI V SLOVENIJI. V začetku julija je obiskala Slovenijo japonska delegacija. Vodil jo je i^enzo Harada, predsednik japonsko — slovenskega gospodarskega foruma, ki druži 14 večjih japonskih in 30 slovenskih podjetij. Ogledali So si podjetja LEK in Litostroj in Luko Koper. TRBOVELJSKI RUDIS V INDONEZIJI. Na otoku Java bodo gradili veliko termoelektrarno. Naložba je ocenjena na 1,7 milijarde dolarjev, od tega znaša vrednos Rudisovega dela 70 milijonov dolarjev. To naročilo pomeni za trboveljsko podjetje izziv, da pokaže svojo uspešnost, poslovnost in strokovnost tudi v tem delu sveta. TURIZEM — SLOVENSKA PRILOŽNOST. V Moravskih Toplicah so domiselno in uspešno pripravili vsebinsko zelo bogate dneve turizma. Organizirali so ogled zdravilišča, nogometne tekme, ekološki piknik, družabne igre in nastope. Prav tako so razglasili izide najuspešnejše akcije čiščenja okolja, najlepše urejenega kraja ter najboljših lokalov v občini. D0*960.000 H EKTOLITROV VINA pridela Slovenija na približno 23.000 hektarjih vinogradov. Poraba vina v Sloveniji je približno 43 litrov na prebivalca letno. PREDSTAVITEV VRHUŠKIH SLOVENSKIH VIN so imeli v Bruslju s sodelovanjem belgijskih in nizozemskih trgovcev z vini. Tam So slovenski vinogradniki navezali zanimive stike, saj so'bili gostje prijetno presenečeni nad kakovostjo naše ka-plice. Zlasti so naša vina prodana na nemškem, britanskem, ameriškem, avstrijskem, japonskem in kanadskem trgu: V Belgiji pa se bodo šele skušali uveljaviti. 831 VINSKIH VZORCEV so imeli na Pomurskem sejmu. Pri 22 ocenjevanju slovenskih vin zta dve komisiji izločili le štiri vzorce. Velika Zlata medalja je bila podeljena 27 vzorcem, zlata 332) srebrna 406, bronasta 54 in priznanje 8 vzorceyn. 30 DRŽAV je sodelovalo letos na 34. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Na 44.000 km2 površine je sodelovalo 1210 domačih in 290 tujih razstavljalcev. Na sejmu je bilo več razstav: konj, prašičev, rib, nojev, vzrpčnih nasadov gozdnih in sadnih dreves, razstava starih vinskih sort in razstava slovenskega kmetijskega šolstva. Razstavo so spremljale utrezna predavanja, pa tudi druga zabavna dejavnost. Ob tako visoki okrogli obletnici bolj spoznavamo, kakšne vrednosti je bila ideja naših prednikov: ustanovitev slovenskega doma v San Justu. Z velikim ponosom lahko izrečemo priznanje prvim pobudnikom in prostovoljnim delavcev na vseh področjih. Začelo se je z slovensko sveto mašo. Po maši smo se zbirali otroci na cerkvenem dvorišču v krogu, ki se je imenoval Marijin vrtec. Še vedno mi je v spominu, kako smo se igrali in peli lepe pesmice, medtem ko so-starejši po domače pokramljali in mislili na šolski tečaj, ki se je začasno že začel v farnih prostorih. A nismo bili na svojem. Začelo se je misliti, da je treba kaj kupiti. Tako so pobudniki in agilni kulturni delavci sklicali' prvo sejo 29. januarja 1956 v farnih prostorih. Navzočih je bilo 38 oseb in večina je pozitivno sprejela ta predlog in potrdila zamisel. Sestavili se pripravljalni odbor, ki je prevzel nalogo za organizacijo in sklicanje občnega zbora, ki se je vršil drugo nedeljo februarja 1956, na katerem so bila sprejeta začasna pravila * in že izvoljen glavni odbor. Sklenili so, da bi se ta ustanova imenovala Naš dom. Ta odbor je takoj vpeljal akcijo za zbiranje fondov in-s pomočijo nekaterih podjetnikov kupil staro hišo, a takoj uporabno poslopje z devetimi prostori za šolske, 76.000 HEKTARJEV POVRŠIN je Slovenija izgubila v zadnjih šestih letih zaradi graditve avtocest, kar je velika škoda za slovensko kmetjistvo. KATALOG SLOVENSKE KAKOVOSTI je izdala Gospodarska zbornica Slovenije ob pdprtju 46. Gorenjskega sejma. Katalog je izšel tudi v nemškem in angleškem jeziku. „ZGRADIMO SI DOM" je naslov podružnice mednarodne družbe za gradbo stanovanj Habitat. Namen je na solidaren način graditi primerna stanovanja, z možnostjo odplačevanja na 20 let. Načrt bo zajel vso Slovenijo. UGODNA POSOJILA TREM SLOVENSKIM BANKAM. Mednarodna svetovna banka za obnovo in razvoj je odobrila trem slovenskim bankam posojila v skupini vrednosti 75 milijonov mark. NAD 80.000 TOLARJEV je znašla povprečno neto plača v maju. V obdobju od januarja do maja so v Šloveniji znašale plače na zaposlenega 122.638 tolarjev, v gospodarstvu 147.561 tolarjev. NOVA EKONOMSKA ŠOLA V KOPRU. Jeseni bo zaživela v Kopru nova Visoka ekonomska šola za izobraževanje v vodenju, načrtovanju podjetji. Šolanje, ki obsega tudi pravne in humanistične vede pri gospodarstvu, traja tri leta. 100.000 OBISKOVALCEV je obiskalo letošnji 46. mednarodni gorenjski sejem v Kranju. Veliko obiskov je bilo iz Avstije in Italije. Tam so prodali deset ton sira, okoli 300 traktorjev in 500 osebnih avtomobilov. SLOVENSKI PROIZVOD — SLOVENSKA KAKOVOST. Pod tem naslovom so v prvi polovici septembra na sejmišču izvedli sprecializirano razstavo kvalitetnih domačih izdelkov. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 29. oktober 1996 1 dolar 139,10 SIT tolarjev 1 marka 91,45 SIT tolarjev 100 lir 9,14 SIT tolarjev športne in družabne namene. Komaj osem mesecev po prvem sestanku in že 21. oktobra 1956 se je v veliko veselje Slovencev iz okolja izvršila otvoritev in blagoslovitev Našega doma. Da je to bilo tako hitro storjeno, so vsi pomagali s prostovoljnim delom in izven svoje redne službe in poleg gradnje lastnih domov. Dom je bil stalno uporabljan za razne prireditve, sestanke, tečaje in svatbe, in so postajali prostori premajhni. Treba je bilo misliti na povečavo; za pe-to obletnico so že začeli graditi nove prostore ter dvorano in tako je šola dobila že leta 1962 lepe prostore. Leta 1968 se je končala glavna dvorana, katero je še isto leto blagoslovil mon-sinjor Kustelj. A še je manjkalo prostora, bilo je treba misliti na povečanje spodnjih gostilniških prostorov. Uradniški zidarski mojstri niso mirovali, napravili so akcijo za zbirko fondov in jo zgradili in v nekaj letih, za 17. obletnico je blagoslovil te prostore pokojni večletni dušni pastir monsinjor Alojzij Starc. Opažamo po nedeljski sveti maši, kako je bil ta prostor potreben za skupni zajtrk. Akcije in gibanja so bila stalna. Gradila se je najprej mladinsko dvorano, stra-nišča, dvorišče, vse do leta 1974, in še je nam manjkalo prostora v glavni dvorani. Prišla je možnost za- nakup zemljišča poleg Našega doma in začelo se je graditi tam gostilniške prostore in nov velik oder za igre in nastope. Ta je bil dokončan s prvim obiskom škofa Alojzija Šuštarja leta 1982, ki ga je tudi blagoslovil. Stalno se je zidalo in prenavljajo. Spet je prišla ponudba za nakup sosednjega zemljišča in smo tam zgradili lep raženj, katerega smo danes olvorili in blagoslovili in pri katerem bo vsak konec tedna lepa družabna večerja. Gradili nismo samo poslopja, ampak tudi na kulturnem polju: pevski zbor, ki ga že 25 let vodi Andrej Selan, združuje naj-več mladine. Tudi v šoli imamo veliko število otrok in igralno skupino; vse to so stebri za družitev nas vseh za skupno ohranitev slovenstva. Za vse uspehe za ohranitev materinega jezika imajo zaslugo neumorni prostovoljni delavci, kot so v šoli Angelca Klanšek z vsemi bivšimi in sedanjimi sodelovalci, ki že 4^> let vodi brezplačno in neutrudljivo ta tečaj. Frido Beznik, ki že 20 let vodi igral-ske in recitatorske skupine. Predolgo bi bilo našteti ogromno število predstav, ki jih je režiral na našem odru in drugod. Tone Oblak pa arhitektonsko vodi gradnjo in izdeluje scenografije za prireditve s pomočjo požrtvovalnih članov. Za vse to jim izrekam v imenu glavnega odbora in vsega članstva najlepšo hvalo. Zahvala pa gre še bivšim in sedanjim odbornikom, odboru staršev šole, mladinskih organizacij, pa tudi vsem njihovim soprogam, ki so prikrajšane v neštetih ure za družbo moža in družinskega očeta v domačem krogu. Zahvala tudi vsem članom, ki nam pomagate pri prireditvah, in vsem gostom, ki se teh v velikem ševilu udeležujete. Za v bodoče pa vabim vse, ki vam teče po žilah kri slovenskega porekla, da se nam pridružite, da bomo skupno gradili in uživali dobrine, ki nam nudi ta naš skupni dom, ki je Naš dom v San Justu, nadomestek naše domovine Slovenije. Vsi ste dobrodošli. NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA - Slovenija pridela 27 vrst različnega sadja, največ sort in pridelka pa pripada jabolkom. Letos napovedujejo 78 tisoč ton tega sadja, kar predstavlja letino s povprečno kakovostjo in količino. Kar dve tretjini pridelka pa gre v izvoz, vendar ne po najboljši ceni. Razloga naj bi bila dva: ker je v Sloveniji premalo hladilnic (za 15 tisoč ton, potrebovali pa bi jih za 40 tisoč ton) in ker niso primerno zaviti (embalaža je v skladu z evropskimi standardi, vendar se zadnje čase pri višanju cen upošteva manjše zavoje). MEDANA - En teden so trajali Dnevi poezije in vina, na katerih je sodelovalo devetnajst pesnic in pesnikov iz raznih evropskih držav (Velike Britanije, Estonije, Litve, Poljske, Italije, Madžarske, Avstrije, Makedonije in 8 iz Slovenije). Predstavili so zbornik s kratko predstavitvijo briškega sadjarstva, vinogradništva in umetnosti ter pesmimi udeležencev v izvirniku, slovenščini in angleščini. LJUBLJANA - Na području ljubljanskega območja UNZ je lani bilo prijavljenih 26 primerov spolnih napadov na otroke, mlajše od 14 let. V prvih sedmih mesecih tega leta pa so zabeležili že 23 tekih kaznivih dejanj, vse žrtve pa so bile deklice. Kot posebnost teh pojavov je dejstvo, da je ta dejanja zagrešilo med drugimi sedem mladoletnih in dva otroka, mlajša od 14 let. * NOVO MESTO - Gimnazija v Novem mestu praznuje letos 250-letnico obstoja, obenem pa so začeli obnavljati poslopje, ki je staro 84 let. Zato so se morali gimnazijci in profesorji za eno leto preseliti v srednjo šolo v Šmihelu, kjer bodo imeli pouk v popoldanskem času. Poslopju bodo popravili stavbne temelje, zakrpali razpoke, zamenjali okna, vrata in napeljave; preuredili podstrešje za dve novi učilnici, razne kabinete in povečanje knji-Žnjice. ZAVRATEC - V začetku junija 1961 je prišlo do radiološke nesreče z radijevo >glo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pri odpravi posledic so v 72 kovinskih sodov zaprli razne kose opreme, talne in stenske obloge okuženih prostorov 'n jih skrivoma zabetonirali v opuščenem italijanskem obmejnem bunkerju sto metrov nad omenjeno idrijsko vasico. Zdaj so strokovnjaki Ekološkega laboratorija Inštituta Jožef Stefan odprli bunker, ga prezračili (v zaprtem prostoru je bila koncentracija radona visoka, vendar na odprtem razpade v pol ure), opravili radiološke meritve, pregledali in prepakirali vse v 300-litrske kovinske sode. Nato morajo odločiti ali jih ponovno začasno zaprejo v isti prostor ali pa jih bodo prepeljali v prehodno skladišče radioaktivnih odpadkov v Podgorici pri Šentjakobu. VILENICA - Na enajsti mednarodni Pesniški prireditvi, ki se imenuje po kraški jami Vilenica, prireditve pa se vrstijo še v Lipici, Lokvi, Hruševici in na S Štanjelu, so podelili nagrado Vilenica '96 (15 tisoč nemških mark) poljskemu 51-letnemu pesniku Adamu Zagajevvskemu. žirija ga uvršča med klasike sodobne Poljske književnosti, čeprav živi od leta 1982 v Franciji. Prireditve so potekale s skupnim naslovom Svoboda imaginaci-)e - imaginacija svobode? LJUBLJANA - številke udeležencev kinematografskih predstav kažejo, da je slovensko letno povprečje 1,5 gledalca na leto, medtem ko je povprečje v Ljubljani 4,6 gledalca na leto (s tem se uvršča med razvitejša evropska mesta). ARTIČE PRI BREŽICAH - Na desetdnevni turneji v Zakopanih na Poljskem je na 28. mednarodnem festivalu folklornih skujoin gorskih držav sodelovala tudi kulturna skupina KUD Oton Župančič. Nastopili so s predstavitvijo domačega običaja ličkanja (ali kožehanja) koruze, pri čemer so predstavili tudi prizore z vaškimi pevci in godci, šege in kozjanske plese. Nastop je navdušil občinstvo in tudi žirijo, ki ji je izročila posebno priznanje, znak festivala in več daril. Na festivalu je nastopalo 15 skupin iz 12, držav. LJUBLJANA - Pošta Slovenije je izdala štiri priložnostne znamke kot proslavitev pomembnih dogodkov: 130-letnico smrti Jožefa Tominca, mojstra portretnega slikarstva (znamka predstavlja sliko Družina Moscon); 10-letnico uvrstitve Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne in kulturne dediščine (z motivom Šumeče jame); 250-letnico novomeške gimnazije in stoletnico prve meritve krvnega tlaka in sodobne kardiologije. S temi znamkami skupno število slovenskih znamk šteje 168. BRSTJE PRI PTUJU - V Brstju živi trenutno 169 oseb, njihovo naselje pa ima za soseda ptujsko komunalno odlagališče -smetišče. Ker je ptujska občina hotela odlagališče povečati, se je morala pogoditi z njimi. In ti so prav dobro izrabili priliko in si priborili odškodnino: zahtevali so ureditev komunalne infrastrukture (kanalizacijo, pločnike, javno razsvetljavo, novo obvozno cesto in telefonsko napeljavo), kot krona dogovora pa so si priborili, da jim ptujska občina plača 40 mark povprečno na osebo do leta 2.004 (pogodba teče od 1. maja 1994). BRITOF PRI KRANJU - V tovarni olja Oljarica so praznovali 90-letnico delovanja. Največjo proizvodnjo so zapisali leta 1989; po osamosvojitvi Slovenije in izgubi jugoslovanskega trga je proizvodnja znatno padla, letos pa spet hitro raste. Ker je edina oljarna, ki razpolaga s sodobnim kontinuiranim proizvodnim procesom, kar jim omogoča boljšo kakovost olj. Dosegli so mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, na trgovskem področju pa si osvojila več novih trgov, med njimi švicarskega, kamor izvažajo olje za izdelavo svetovno znane majoneze tomy. PISMA BRALCEV Kratko razmišljanje: Nerazumljivo se mi zdi, zakaj mora slovenski državljan, ki živi izven Slovenije, prositi, da ga vpišejo v volilni seznam. Ali nimam kot državljan že pravico voliti? Ali pa smo slovenski državljani različni glede na pravice in dolžnosti? Boli me, da kot slovenski državljan, ki živim v Argentini, nisem pravočasno prejel volilnega materiala, kljub predhodnim odgovarjajočim obljubam in da zato nisem mogel izpolniti svojih državljanskih pravic. In na žalost nisem edini. Ko sem na vprašanje, zakaj ne obiščem Slovenije, odgovoril, da zato, ker domovina še ni takšna, ko bi morala biti, mi je bilo rečeno, da moramo Slovenijo vzeti takšno, kot je. S tem odgovorom le delno soglašam, pa istočasno tudi vprašujem: zakaj pa potem tudi Slovenija nas izseljence ne vzame take kot smo!? Jože Horn SLOVENCI V ARGENTINI Policht, krstil je Franc Šenk. Veliko sreče! Smrti: Umrli so v Ramos Mejiji Danijel Zakrajšek (39) in Valentina Lavrič (70), v Villa Devoto pa Otilija Lavrenčič (93). Naj počivajo v miru! Nova diplomantka: Na Tehnološki univerzi v Tucumanu je končala študije Ana Marija Žakelj in postala inženir v informacijskih sistemih ter tudi diplomirana analistka v sistemih. Želimo ji veliko sreče! Osebne novice Krsta: V Slovenski vasi je bil krščen Tomaž Koprivnikar, sinViktorja in Monike roj. Urbanija. 3. novembra je bila krščena pri Svetogorski Materi božji v Villa Devoto Avguština Belen Žbogar, hčerka Jurija in Kristine Klavdije roj, Policht. Botra sta Norbert Marjan Žbogar ter Mirta Graciela IN/I citer inski dan na Pristavi Sobote pred tretjo oktobrsko nedeljo se naše šole spremene v pravi panj. Vse mrgoli, brenči, prepeva, dela in se vadi za praznik, ki prihaja — materinski dan. Če se intenzivnim pripravam pridruži v jutru praznika še sončno vreme, je s tem narejen najlepši okvir, ki ga dan mamic zasluži. Tega smo bili deležni letos na Pristavi v nedeljo 19. oktobra. Navzočnosti okrog oltarja 45 družin s 76 otroki, ki obiskujejo Prešernovo šolo, že sama po sebi ustvarja zavest velike pristavske družine. Po posebnem prizadevanju kateheta in staršev je ta nedeljska maša enkrat na mesec drugačna, bolj doživeta. Otroška maša. Njihova je pesem, molitev, branje božje besede in prošnje. Le darovi so bili tokrat v rokah naših mamic in babic. Kdo navzočih ni z ginjenostjo spremljal izročanja simbolov, molitvam, truda in žrtev za družino ter idealov in sanj — od najstarejših do najmlajših, izraženih v rožnem vencu, hlebu kruha, otroških potrebščinah, uri in skrinji ter končno — igrači, iz utrujenih rok, ki jim je izročena skrb za to, kar je ^ožjega" in „cesarjevega", o čemer je jasno spregovoril celebrant, pristavski župnik. Po opravljenjem božjem obedu je čakala vse mamice pogostitev s prazničnim zaj- trkom in prvo cvetko, ki so jo mladi podarili svojim materam. Druga rožica jih je čakala za hrbti najmlajših, ki so jo izročili z verzi, pesmico in prizorčki na akademiji v gornji dvorani. Med njim je pač izstopala zadnja z igrico „Očala". Prevzela nas je z vonjem sveže in tekoče slovenske besede ob živahnem naravnem podajanju otrok višjih razredov. Ali bi si mogle želeti mamice kaj lepšega? Toplo je dela tudi prisrčna beseda zastopnika mladine. Vsem srčna hvala! A slavje s tem še ni bilo končano. Pri-stavska obednica je z zelenem okrasju — barvi upanja — sprejela na kosilo številne družine na presenetljiv način. Postregla jim je vrsta uniformiranih strežnikov v belih srajcah ž rdečimi „metuljčki", zelenimi predpasniki in visokimi kuharskimi pokrivali — samih očkov. Mamicam je bil ta dan vstop v kuhinjo prepovedan, da smo komaj zvedeli za skrite mojstre, ki so pričarali okusno kosilo. In — kot bi bilo to premalo — je po osebnem pozdravu predsednika Pristave obstal v roki vsake mamice in babice še tretji cvet — rdeč nagelj. Doživeli smo lep praznik. Bog nam jih daj še mnogo! M.B. BARILOČE m Dnnes nekaj planinskih novic. Slovenski izleti v Južne Ande — 27.10 so odpotovali na področje Fitz Roya sledeči bariloški andinisti: Dinko Bertoncelj, Bogdan Bertoncelj, Blaži Razinger, Marjan in Martin Mavrič. Zaradi razmeroma kratkega prostega časa planinci nimajo kakih zahtevnejših ciljev in če bodo ujeli kaj redkega lepega vremena, nameravajo splezati čez prelaz Marconi na „kontinentalni led" zahodno od gorske skupine Torre — Fitz Roy. Slovenska Bariločanka v Peruju — Ko so se letos trije bariloški plezalci vrnili z svoje odprave v Belo Kordiljero v Peruju, so pripovedovali, da so tam srečali v eni slovenskih druščin, ki so naskakovale perujske šesttisočake, svetlolaso Bariločanko. V resnici je Monika Kambič, ki že daljši čas živi v Mengšu pri Ljubljani, sodelovala med slovenskimi plezalci, ki so poskušali izvesti zahtevne ture v ledeniških gorah Bele Kordiljere. Monika pripada tisti majhni Ikupini slovenskih Bariločanov, ki so zrastli pod Kordiljero, včasih skočili v pogorje okrog Nahuel Huapija, pa se odločili po političnih spremembah v Sloveniji obiskati domovino staršev. Tam so se znašli in uredili in so jih seveda poklicale slovenske gore. Poleg Monike moram omeniti še Ivana Arnška. Že pred dvema letoma sem pisal v „Svobodni Sloveniji" o alpinističnih dosežkih teh dveh plezalcev in omenjal da sta skupaj napravila „argentinsko varianto" v stebru Grintavca. 9.10.1995 pa sta plezala novo smer v južni steni Skute in jo nazvala „Sol, Niebla, Luna". Letos moram povedati o Monikinih vzponih v Peruju. Prav ona je organizirala odpravo iz Mengša in poleg nje so potovali še štirje fantje. Slovenski alpinisti se seveda radi podajajo v Peru, kjer je najti visoke gore z zahtevnimi skalnatimi in ledeniškimi stenami, stroški potovanja pa so znatno manjši kot na odpravah v Himalajo. Ker so trenutno slovenske gospodarske prilike ugodnejše od argentinskih, je mogoče dobiti plezalcev iz Slovenije v deželo Inkov. Monika, kot edino dekle, je seveda plezala v družbi moških tovarišev. Njen običajni soplezalec je bil Marjan Malus, a pri ogledih v dolinah Bele Kordiljere se je priključila tudi kaki drugi družbici. Z Marjanom sta se*vzpela junija dvakrat po dveh različnih smereh na Pisco (5757 m) in 2. julija po slovenski smeri na Artesonraju (6025 m). Poskusila sta potem znano težko goro Huantsan (6359 m), ki jo je kot prvi preplezal legendami francoski alpinist Lionel Terray. A sta se umaknila, ker se je ledeni svet izkazal kot preveč nevaren. Tudi razne druge naveza so odnehale. Odprava se je konec julija vrnila v Ljubljano. V.A. ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM ,'A ___ Tel. 441-1264 /1265 •» (aV) Letalske karte, rezerva .