Si	.	go	Poštni tekoči račun.
ticejafca ®31ZIIA	--------------------------------
v Lirski list
List izhaja enkrat na mesec teto II	Štev	S	I	::	LJpravništvo	in	uredništvo	::
Stane« celo 3^» 12 Kr, za pol	*	*	V	GORICI	CCRSO	VERDI	ŠT.	37
\^)n.rpdčM*»žna številka 1 liro.	avgust	1923
Rokopisi se ne vračajo
\SEBINA:	Knjigovodski tečaj je moral	napraviti
R.: Vinogradništvo Jugoslavije.	mesto važnemu članku o menicah. Vodi-
Alojzij Bajec: Denarni zavodi, menice po- te|Je zadrug pozivamo, da ta članek in trebujcte!	ostalo pod rubriko »Zadružništvo« pazlji-
R.: Kmetje, breskve so drage.	vo prečitajo. Kdor ima posebne želje in želi
Ing. A. Podgornik: Zapisnik za poskusno pojasnila v bodoči številki »G. L.« naj molžo.	vpošlje vprašanja vsaj do 25. t. m.
Seno iz pognojenih travnikov škodljivo?	Sotrudnike	prosi	urednik,	da m/u po-
Ne obirajte zelenega listja in perja. Uničuj* sijejo prispevke vsaj do 1. septembra.
te sadni mrčes.	.-------------------------------------------
Konserviranje masla (putra).	x
Hočete gozdnih sadik?	ŠIRITE ,GOSPODARSKI	LIST.,
Zadružništvo: Učimo se!	NAŠE EDINO STROKOVNO GLASILO.
Nove kolekovine in registracijske pristoj- CIM VEČ BO NAROČNIKOV, TEM ZA' bine. Kmetijsko zadružništvo v Ameriki. NlMIVEJŠi BO LIST.
Kako je po deželi: Iz Idrije.	____________________________________________
Tržni pregled. Gospodarska navodila za avgust.	CENA OGLASOM:	1	stran	100	L.
Razno: Obligacije Benečij; naložbe pri	J,-	”	^	*
poštni hranilnici; svetovna vinska letina	ij	’	25	*
1.	1922; rekord mlečnosti itd.	Za objavo v 2 št. 5°/0 popusta, v 3 št. 10 °/,
v 6 št. 20 °/o celo leto 30 ®/0 popusta.
0
Živinorejci!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Živinozdravnik Č. Vaše doneske sprejeli en dan prepozno, a so nam za bodočo številko dobrodošli. Priporočamo se tudi za krajše prispevke recimo Vz strani. _ Sedaj je čas, da si zagotovite TOMA-F. E. Ne jezite se na nas. Dopis smo	ŽLINDRO	in KALIJEVO SOL	za
skrajšali in podali bistveno. Z dopisom po*	]'esensko gnojenje	travnikov. Naročite	obe
slanega članka nismo priobčili, ker ni po-	gn°i'k	Pr“ domači	zadrugi ali hranilnici, v
poln. Pošljite nam drugi del članka, da za*	Q°r’c*	Pa P™
moremo članek pravilno razdeliti.	ZsdrUŽfli ZVGZi
IIP. v Č. Poskusili bomo v prihodnji številki objaviti podrobno razpravo o žga- Corso Gius. Verdi 37 (v lastnem poslopju njekuhi.	nasproti Centralu), kamor se je preselila.
Zadružniki!	{
Vaša dolžnost je, da se poslužujete vsi nove f
Zadružne tiskarne
v Gorici, Riva Piazzutta 18.
Izvršuje vsa tiskarska dela solidno in po konkurenčnih cenah.
•)
Naročila sprejema tudi Knjigarna K. T. D. via Carducci 2.
,
.
,
JOSIP KERŠEUANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9	"*■
naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga na svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje, in krpanje, katerega dajam brezplačno.
Dvokolesa: Orig. Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa.
Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete.
Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3.
Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke
Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči
JOSIP KER$EVAN|, mehanik in puSkar.
Conto corrente colla posta	Poštni tekoči račun.
GOSPODARSKI UST
List izhaja enkrat na mesec — teto II	Štev	S	::	Upravništvo	in	uredništvo	::
List izhaja enkrat na nnesec — Stane za celo leto 1'2 lir, za pol	teto II.	Štev. S	:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37
leta 6 1., posamezna številka 1 liio.	avgust 1923		Kokopisi se ne vračajo ::
Vinogradništvo Jugoslavije.
Ker se o tem mnogo govori, pa še bolj. Njihov položaj otežava pred* posebno v zadnjem času, hoče* vsem visoka proizvodnja drugih opojnih mo temu vprašanju posvetiti pija£; kot sadjevca in žganja, par \rstic.	y	se vinogradništvo iz leta
Vinogradništvo je v Jugoslaviji zelo v leto bolj razvija in se bo proizvodnja važna kmetijska panoga in bo postala gotovo visoko dvignila. Dobro vino se skoraj gotovo v bližnji bodočnosti še dobi posebno v okolici Varaždina, Srem* važnejša. Podnebje in zemlja odgovar? skih Karlovic in Stare Pazove, pa tudi jata vinski trti in ako bo dobilo vino še drugod. Hrvatska pridela približno toliko svoj trg, bodisi v notranjosti države ali vina kot Slovenija.
zunaj, bo vinogradništvo gotovo cvetelo. Vojvodinja (Bačka, Banat in Bara* Današnje stanje vinogradništva je nja) rodi tudi mnogo vina. Posebno je približno sledeče: Na najvišji stopinji se znano vino iz Banata (Vršac, Bela Cer« nahaja vinogradništvo v Sloveniji kjer kev). Ker se je vino takoj po vojni zelo pridelajo okoli % miljona hi. vina. Kranj = lahko prodalo, je tam precej novih naša* ska dežela pridela v navadnih letih toliko dov. Vina so bolj lahka, skoraj vsa bela. vina, kot ga navadno popije; vendar se Letna proizvodnja znaša okoli V2 miljo? pa predvsem v Ljubljano še nekoliko vi- na hi.
na uvaža in sicer . predvsem iz Banata V Bosni je zelo malo nasadov, zato (Vršac, Bela Cerkev), nekoliko tudi iz pa jih je več v Hercegovini, predvsem Srbije (Smederevo). Štajerska ima znane v okolici Konjic in Ljubuški (znane ci* Slovenske gorice, ki rode posebno med garete — tobak). Srednja proizvodnja do* nemškim narodom znana vina, kot so sega okoli 30—50.000 hi (kolikor kraš= Ljutomeržan, Jeruzalemčan itd. V sploš* kega terana). V splošnem Bosanci vino nem ima Štajerska letno precej vina za uvažajo, predvsem iz Dalmacije. Da se izvoz. Ta izvoz je bil obrnjen predvsem ni vinogradništvo razvilo v Bosni, je proti severu, v Gradec in na Dunaj, ka= glavni razlog ta, da je bila zemlja največ mor pa je danes vsled novih političnih v posesti bogatašev muslimanske vere, razmer skoraj popolnoma onemogočen, ki prepoveduje uživanje alkohola.
To je tudi razlog, zakaj so občutili in še Dalmacija je znana vinorodna de* občutijo vinogradniki v Sloveniji približ* žela, ki pridela letno okoli 1 miljona hi no enako krizo, kot naši vinogradniki ali dobrega črnega vina. Vinogradništvo je
razvito skoraj v celi deželi, posebno do* je nahajala Macedonija do 1. 1912, vino* bro kapljico pridelujejo na nekaterih gradništva podpirala, vendar se najdejo otokih. Pred vojno so popili največ dal* tu in tam, posebno v bregalniški dolini matinskega vina v jadranskih obmorskih tudi drugod — zelo lepe nasade. Ti nasadi mestih in na ladjah. Trst je popil okoli obstojajo večinoma iz žlahtnih in izbra* 1/5 celotne proizvodnje, nekoliko manj nih vrst, ki vse dobro zore in dajo zelo Pulj, mnogo pa tudi druga mesta. Danes sladek mošt. Mošta pa v Macedoniji niso povzroča v Jugoslaviji dalmatinsko vino mnogo izrabljali na vino, temveč so ga precejšnjo konkurenco drugim \inom, večinoma zgoščali in dobili na ta način vsled česar so udarjeni Dalmatinci in o* gosto in sladko tekočino. So si pač tako stali jugoslovanski vinogradniki.	'pomagali, ker prepoveduje Mohamed
Pri Sloveniji smo rekli, da uvaža ne* svojemu verniku uživanje alkohola. Sko* koliko vina tudi iz okolice Smederevega, raj gotovo je Macedonija ona pokrajina mesta ki leži v podonavski Srbiji. Pro* Jugoslavije, ki gospodarsko ni še odkrita izvodnja Srbije dosega okoli V2 miljona in ki bo nudila v bližnji bodočnosti mno* hi vina ralične vrste, dobre in slabe. Vi* go različnih žlahtnih pridelkov in med nogradništvo je v Srbiji komaj v povojih temi posebno mnogo najžlahtnejšega in smo lahko prepričani, da se bo proiz* sadja, pa tudi dobrega in močnega vina. vodnja Srbije zelo visoko dvignila. Je Tak bi bil položaj vinogradništva v mnogo pokrajin, katerih pogoji vinograd* Jugoslaviji. Na drugem mestu prinašamo ništvu popolnoma odgovarjajo. Danas statistiko vina po različnih državah sveta, stoji v Srbiji vinogradništvo sicer še na med katerimi zavzema Jugoslavija glede zelo nizki stopinji — razen v Podonavju proizvodnje vina eno prvih mest. Raču*
—	a se z leta v leto bolj izpopolnjuje in nati moramo, da pridela Jugoslavija letno bo Srbija ona dežela, ki ne bi izvažala sa* nad 3 miljone hi. vina, od katerih popije mo velike količine suhih sliv (češpelj), ži* doma okoli 2/3, ostalo bi mogla izvažati, vine, žita in medu, temveč tudi mnogo Glede nje velja približno isto, kot glede vina. To je razumljivo posebno še vsled nas: Slabotna vina bo morala odpraviti, tega, ker niso tla jugoslovanske Mače* pažnjo pa bo morala posvetiti proizvod* donije še skoraj nič izrabljena in so v nji dobrih in močnih vin. To bo dosegla mnogih krajih Macedonije približno isti z opustitvijo gojenja vinske trte tam. predpogoji za vinogradništvo, kot v go* kjer razmere niso najugodnejše, kjer pa riških Brdih ali pa v Vipavski dolini. Do* so ugodne, z odbiro dobrih vrst in do* sedanji trtni nasadi so v Macedoniji še brim kletarstvom.	R.
redki, ker ni Turčija, v katere oblasti se
Denarni zavodi, menice potrebujete!
Z raztegnitvijo italijanskega pristoj: menica je bila izključena. — Odslej bo binskega zakona na takozvane nove proz moralo biti ravno narobe. Prelistal sem vince, se bo moralo tudi v našem zadruž-- celo knjigo o pristojbinah, ki je bila ništvu marsikaj spremeniti.	pred kratkim izdana za naše province, is*
Doslej so poznali naši denarni za= kal zadolžnico pod vsemi mogočimi ime* vodi na deželi le zadolžnico na 4 leta, ni v italijanskem prevodu, a našel nisem
ničesar. Novi pristojbinski zakon, ki ocb pravi ja vse dosedanje davčne ugodnosti, ki so jih bili deležni naši zavodi doslej, zadolžnice ne pozna. Ne preostaja našim denarnim zavodom torej drugega nego, da se zateko k menici.
Menica je listina, s katero se dolž« nik zaveže, da bo plačal določeno svoto, ob določenim času, na določenem kraju.
—	Vsebuje torej ista svojstva kakor za* dolžnica. — Da pa ta svojstva menice ne. postanejo sporna, je potrebno pred vsem, da je menica pravilno izpostav* Ijena.
Menica mora vsebovati:
1) Kraj, kjer je bila izpostavljena;
2) dan, mesec in leto izpostavitve;
3) menično svoto s številkami;
4) dan, mesec in leto dospelosti, t. j. čas kdaj se mora menica plačati;
5) v besedilu menice označbo met nica;
6) ime tistega, na čegar korist je met nica izpostavljena (menični upnik);
7) menična svota s črkami;
S)	podpise meničnega dolžnika in porokov;
9) označba, če so dolžnik in poroki doma na različnih krajih, kje je menica plačljiva, ker mora biti za poroke in dolžnike določeno eno samo plačilno mesto.
Za menice vporabljamo navadno e> rarične menične golice (menične blanke; te) ki jih dobivamo v tobakarnah. Na teh golicah je že predtiskano potrebno bese> dilo; so tudi kolekovane na različne zne* ske. Te menične golice se dobijo za sedaj samo v italijanskem jeziku. Izgledajo takole:
O
O
• p—«
C ^
a)
£ o
OD
> C CO '
O
19 B. P. L.
pag .........  per	quest
al............................. ;__la somma
di Lire It.
Za nas je glavno to, da te menice Francetu Kumar v Oseku znesek 1500 pravilno izpolnimo. Z naslednjim praks Lir. Poroka za to posojilo sta Franc tičnem slučajem bom poskusil stvar v Leban iz Črnič in Josip Bavcon iz Šem; zadostni meri pojasniti:	pasa.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Izpoljnjena menica za ta slučaj bi iz-Oseku je posodila dne 10. avgusta 1923. gledala pravilno takole:
Osseca il 10 agosto 1923. B. P. L.	1500.
I!
' •	i	-
^	Addi	10	febbraio 1924 p igheremo per questa cambiale
alFordine della Km. hranilnica in posojilnica Osek, la somma
E o ji	_	. _ _ ^
di Lire It.	mille cinquecento
c j
Pagabile presso Kmečka	Franc	Kumar	Antonov
hran. in posoj. Osseca.	Franc	Leban	pok. Ivana
Jožef Bavcon Jožefov
Ta menica vsebuje kar po vrsti vseh kolkovati dvojno. Odsvetujem pa »me* devet točk, ki so zgoraj navedene. Pri; nice in bianco«, ker ni mogoča nobena pominjam, da deveta točka lahko odpa; prava evidenca menic brez datuma in de, če vsi tisti, ki so podpisali menico, ker je treba tudi te menice dvojno ko h stanujejo v enem in istem kraju. — Ker kovati, sicer so neveljavne; vrhutega za; pa v našem slučaju stanuje eden v Ose; dene izpostavitelja nezadostno kolkova; ku, drugi v Šempasu, tretji pa v Črničah, nih menic, še ogromna denarna kazen, in ker je pri vsaki menici, kakor že zgo- Svetujem denarnim zavodom na det raj omenjeno, mogoče eno samo plačil- želi, da imajo vedno majhno zbirko me~ no mesto, je bila potrebna označba pla; ničnih golic doma. Recimo: čilnega mesta, ki ni moglo biti drugo ne-	5 komadov na	znesek od	400	do	600	lir
go Kmečka hranilnica in posojilnica v	5	»	»	»	»	600	»	700	»
Oseku,	5	»	»	»	»	/00	»	800	»
Iz besedila te menice je razvidno, da	5	»	»	»	»	800	»	900	»
dospe v plačilo v šestih mesecih t. j. dne i. t. d. po potrebi vsakega posameznega 10. februarja 1924.	zavoda.
Kaj se zgodi na dan dospelosti, v	Menična golica stane za vsakih 1000
našem slučaju dne 10. februarja 1924? lir L 2.40 t. j. kolkovna pristojbina več Odgovor: Nič. Denarni zavod naj za ta 10 stot. za golico.
dan le povabi dolžnika, da plača obresti	Stem nisem o menici vsega povedal,
za nadaljnih šest mesecev, menico pa a vendar toliko, kolikor se mi je zdelo hrani nadalje tako, kakor je hranil do- potrebno za naše denarne zavode na de; slej zadolžnico, ker menica zastari, t. j. želi, smatrajoč, da bi razlaga nebistvenih zgubi menično veljavo še le 3 leta po stvari povzročevala nepotrebno zmedo dnevu dospelosti, v našem slučaju dne pri tistih, ki do sedaj še niso »operirali« 16. februarja 1927.	z menicami.	Alojzij Bajec.
V	splošnem se priporoča našim de; nemim zavodom, da menice izpostav;	Opomba: Tabelo meničnih pristoj;
Ijajo samo na 6 mesecev. Ako bi jih iz; bin dobite v knjigarni Kat. Tiskovnega postavljali na daljši čas, bi jih morali društva v Gorici.
Kmetje, breskve so drage.
Gotovo so breskve najžlahtnejši plod našega sadnega drevja. Vsak jih k rad uživa, naj bo starček ali otrok, človek z vsemi zombi ali tudi brez vsakega. Zu; nanja oblika, okus in vonj so zapeljivi in ni čuda, ako jih otroci in tudi mestni pre; bivalei zelo radi kradejo.
Cene breskvam so bile lansko leto in so tudi letos zelo visoke in kdor jih je srečno kaj imel, jih je tudi drago in lahko prodal. Žalibog jih pridelamo v naših krajih zelo malo in zato tudi pri nas za enkrat niti ne moremo računati na to, da bi jih mogli na vagone izvažati. Ponekod v Italiji, v Južni Franciji, v Kaliforniji in tudi drugod, nahajamo cela veleposestva, ki se z ničemur drugim ne pečajo, kot.sa* mo z gojitvijo breskev. Posamezna vele; posestva jih naložijo v enem dnevu po nekaj vagonov in dobijo letno za breskve mnogo čistega zlata, ker za breskve sc. dobi vedno kupec, posebno ako je mogo; če ponuditi iste v večji količini.
Pri nas je mnogo krajev, ki bi mogli, roditi mnogo in lepih breskev. Predvsem Goriška okolica, Vipavska dolina in Br; da so pripravna za breskova drevesa, ki hočejo imeti mnogo solnca. Breške bi pa uspevale še visoko po Soški dolini, seveda ne vsaka vrsta. V tem oziru bi pač morali izvesti pravilni izbor vrst, kar pa ni važno samo za severni del naše dežele temveč tudi za ostali del. Po Brdih in v Vipavski dolini najdete tu pa tam iz* borne vrste breskev, vse so pa zelo za* nemarjene. Naši vinorejci breskve trpe v svojih vinogradih in ne goje. Temu od? govarja tudi vsakoletni pridelek, ki je nasplošno zelo pičel in nereden. Le tu pa tam nastopi kakšno leto, ki zasluži res ime leto breskev. Zakaj?
Breskev prinaša žlahten sad, a zahte-
va tudi obilo nege.. Ni na svetu rastline in ne živali, ki bi jo mogli trajno zanemarjati in od nje zahtevati vedno lep doho; dek. Breskev je rastlina, ki ne prenaša, sence, ona zahteva solnca in zato tudi v vinogradih breskve silijo nad trte in se hočejo na ta način rešiti homatije, ki jo povzročajo poganjki trt; breskve posta; nejo visoke, kar naši kmetje še radi pod; pirajo, samo da ne bi breskev škodovala enemu ali d vem grozdom.
Visoke breskev rodi tu pa tam lepe sadove, a zelo malo, v splošnem pa breskev ni visokodelebnato drevo in zato ga tudi v tem smislu ne smemo vzgajati. Breskve pa tudi splošno ne spadajo v vinograde in v tem oziru bomo pač mo> rali enkrat za vselej misliti na čiste nasa; de breskev, iste dobro negovati, — delo, ki ga naši kmetovalci najbolj zanemar; jajo. —
Breskev ima svoje sovražnike rast; linskega in živalskega, značaja kot vsaka drugo drevo. Naloga gojitelja breskev je, da te zajedavce uničuje in v tem oziru bi bilo dobro, da bi se naši sadjarji držali vsaj dveh navad, ki pa jih moramo šele; vkoreniniti, in to bi bilo škropljenje z modro galico in tobačnim izvlečkom. Z raztopnino tobačnega izvlečka bi morali poškropiti vse sadno drevje malo prej, kot breskve cvetejo, v splošnem v za; četku meseca februarja; z rastopnino modre galice pa bi morah škropiti 2 me; seca pozneje.
Nujno potrebna je seveda tudi nega krone vejevja. V tem oziru bi pač morali čiščenje breskev drugače razumeti kot se to dela in ne bi smeli samo odsekati vse spodnje veje. Breskev naj ima 75—1.20 cm visoko deblo in ne več, vej en j e naj, ne bo pregosto, ker breskev hoče zraku-
solnčnih žarkov in toplote, ne pa sence. Seveda hoče breskovo drevo primerne hrane in se mora zemlja okoli debla rah* ljati in obdelovati, ne pa pustiti v ne* mar. Tudi gnoja hoče breskovo drevo in sicer je najizdatnejši superfosfat ali pa tomaževa žlindra.
Vsako drevo hoče imeti eno gotovo podlago, in sicer je v naših krajih naj* boljši breskov divjak, ki zraste iz bre* skove koščice; vse breskove koščice pa niso enako dobre in najtrpežnejša dre* vesa dajo one od manj žlahtnih in poznih vrst. Tu pa tam vporabljajo tudi man* delj za podlago breskev, v splošnem ma* lo. Breskov divjak (iz breskove koščice) uspeva najbolj v lapornatih krajih naše dežele (Brda, Vipava). Na kraških tleh uspeva breskev tudi na črnem trnu; taka drevesa so precej trpežna, v splošnem ze*
lo	nizka, a rodovitna.
Sedaj je čas okulacije — cepljenja v
oko — breskev. Cepite vse divjake in ne pustite, da se Vam razvije breskov divjak v drevo. Tudi divjak cepljen na divjak da žlahtnejši sad, kot pa divjak sam. Ako hočete letos zbirati koščice za setev, ne zbirajte onih žlahtnih vrst, ker od teh ne boste dobili trpežnih dreves, temveč zberite one poznih vrst s trdnim name* nom, da divjake takoj cepite, ko dovolj zrastejo.
Kmetovalci! Ne zanemarjajte svojih zemljišč in ne puščajte na svojem pose* stvu golih in praznih mest, od katerih pla* čujete davek, a nimate od njih nobenega dohodka, temveč posadite taka gola mes* ta s primernim sadnim drenjem in bress kev naj tudi dobi na vašem posestvu kak* šno mesto, ker teh je na vašem posestvu mnogo. Vprašajte se tudi tu pa tam, za* kaj je dobil sosed toliko za breskve, vi pa ničesar.
R.
Zapisnik za poskusno molžo.
Ako hočemo dobiti kolikor mogoče jasno sliko o količini ali množini mleka, ki ga nam dajajo posamezne krave tekom enega leta, moramo voditi zapisnik za poskusno molžo. Kako lahko uredimo in raz-predelimo takšen zapisnik, nam kaže pričujoči vzorec.
Poskusno molžo izvedemo za vsako kravo dvakrat na mesec, in sicer 1. in 16. vsakega meseca, kar popolnoma zadostuje, kakor učijo in potrjujejo izkušnje onih živinorejskih krajev, kjer je poskusna mol* ža že dolgo let v navadi. Na 1. in 16. v mesecu se zmeri ali stehta za vsako kravo posebej zjutraj vmolzeno mleko in doblje* no mero ali težo mleka se vpiše v dotične razpredelke v zapisniku. Istotako se na-
pravi z vrnolzenim mlekom vsake krave opoldne in zvečer. Kjer se molze samo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, se vpiše le množino jutranjega in večernega mleka posameznih krav v zapisnik.
Mleko merimo z litersko mero ali pa ga tehtamo na tehtnici. Določevanje množine mleka po teži se izvrši pili pomanjkanju v to pripravljene posebne tehtnice lahko na sledeči način. Najprej stehtamo prazni molžnjak in si zapomnimo njegovo težo. Takoj po molzenju stehtamo namol* ženo mleko z molžnjakom vred. Če odštejemo od te teže (molžnjak in mleko) te* žo praznega molžnjaka, dobimo težo mleka, ki ga je dala krava pri istem molzenju.
Zapisnik za poskusno molžo I. 1922,
I DAN POSKUSNE MOLŽE	Krava štev. 1 Ime: CIKA						Krava šlev. 2 Ime: BREZA					
	Se je vmolzlo				'S -a a I N 1 a "3 > \	(d C c c d 1 Š!E u. a	Se je vmolzlo				C (O N 03 d) >	C A® ^ »O o — « c E S H Ui a
	‘S' U. 'S N*	« C ' 2 o j a °	Ui >o <D > N	skupaj			"če1 u. . 13 nT !	a> e 2 "o o. o	Ui O »O <D > N	skupaj		
	1 (kgl						1 (kg)					
1. januarija .	65	3	3	12.5	15	187.5	4.5	4	4	12 5	15	187.5
16. januariia .	7	3.5	3	13.5	16	216	4.5	4	3	11	16	176
1. februarija .	6	3	3	12	15	180	4	3	3	10	15 1	150
16. februarija .	6	3	3	12	13	156	4	3	n O	10	13	130
1. marca .	55	3	3	11.5	15	172.5	3.5	3	2	8.5	15	127.5
16. marca . . ' .	5 5	3	3	11.5	16	184	3	2.5	2	7.5	16	120
1. aprila .	5	3	3	11	15	165	3	2.5	2	7.5	15	112.5
16. aprila .	5	2.5	3	10.5	15	157.5	3	2	2	7	15	105
1. maja .	6	25	3	11.5	15	172.5	3	3	1	7	15	105
16. maja .	6	2.5	-> O	11.5	16	184	4	3	2	9	16	144
1. junija .	5	2.5	3	105	15	157.5	4	3	3	10	15	150
16. junija .	5	2.5	3	10 5	15	157.5	4	4	3	11	15	165
1. julija .	5	2.5	2.5	10	15	150	3	3	2	8	15	120
16. julija .	5	2	25	9.5	16	152	3	o 0	2	8	16	128
1. avgusta	4.5	2	25	9	15	135	25	1.5	1	5	15	75
16. avgusta	4	2	2	8	16	128	2	1	1	4	16	64
1. septembra	35	2	2	7.5	15	112.5	1.5	1	1	3.5	15	52.5
16. septembra	35	2	1.5	7	1 15	105	1	—	1	2	10	20
1. oktobra	3	2	1	6	15	90	—	—	—	—	—	—
16. oktobra	2.5	X	1.5	5	16	80		—	—	—	—	
1. novembra .	2	15	0.5	4	15	60	—	—	—	—	—	1 —
16. novembra .	1.5	—	1	2.5	S 15	37.5	—	—	_	—	—	j _
1. decembra .	1	—	1	2	| 8	16	4	4	3	10	15	1 150
16. decembra .			—				!	— 1	4	3	2	9	16	144 1
Letna molža . Mleko, ki ga je posesalo tele ali ki se ga je pomolzlo v dobi sesanja (dojenja) .					i	3156						i 2426 300
Celoletna množina mleka						3156	1		i n i			2726 l
Iz navedenih primerov v predstoječem primer imamo pri poskusnih molžah kra-zapisniku moremo posneti, da je jimela ve Cike, ki je skotila koncem decembra krava Cika pri poskusni molži dne 1. ja- 1921.
nuarja:	Ako pa pustimo, da tale sesa mleko
zjutraj	.	.	.	6o 1	mleka	naravnost pod kravo, potem ni mogoče iz-
opoldne	..31	mleka	vajati redne poskusne molže toliko časa,
zvečer	...	3	1	mleka	dokler traja to sesanje. Tak primer imamo
 -----------—- pri kravi Brezi. Tele se je skotilo 31. ckto*
skupaj	.	12’5 1	mleka	bra 1922 in je sesalo pod kravo ves novem-
Pri poskusni molži iste krave pa se je ber, na kar se ga je prodalo mesarju, ker vmolzlo dne 16. februarja:	ni bilo primerno za plemensko rejo. Prva
zjutraj	...	7	1	mleka	poskusna molža se je mogla torej vršiti
opoldne	.	. .	3’5	1	mleka	še-le 1. decembra in istega dne se je vmoilz*
zvečer	...	3	1	mleka	lo v celoti 10 1 mleka. Ta poskusna molža
-------------------- ne velja samo za vse nadaljne dni do pri-
skiupaj . 13’5 1 mleka	hodnje poskusne molže, temveč tudi za
Za čas od ene do druge poskusne mol- ves čas nazaj, ko je še sesalo tele, torej za že, to je od 1. do 15. oziroma od 16. do 30. ves november ali za 30 dni. Potemtakem (do 28., do 29., do 31.) dne vsakega mese- znaša vse mleko ki ga je tele posesalo ali ca, velja ona množina mleka, ki smo ga ki se ga je v dobi sesanja pomolzlo, vmolzli na dan poskusne molže. V navede- 10 1 X 30 = 300 1. Na -ta način je torej nih dveh slučajih imamo v celem dnevu mogoče dognati tudi množino mleka za skupaj 12’5 1 in 13’5 mleka. Vsako celo- 0ni čas, ko tele sesa pod kravo. Teh 300 1 dnevno množino mleka, ki ga dobimo pri mlekcU vpišemo posebej v zapisnik v odde-poskusni molži vsake krave, množimo s lek za kravo Brezo ter jih prištejemo k številom dni, kolikor jih je preteklo od ene 2426 1 mleka, ki smo jih preračunih iz po-do druge poskusne molže, in preračunamo skusnih molž, in dobimo celoletno množina ta način množino mleka za polovico no, ki znaša 2726 1.
vsakega meseca. Za kravo Ciko znaša y primeri z važnostjo in dalekosežno*
množina mleka za čas od 1. do 15. ja*	ga	jma	poskusna molža za napre-
nuarja, to je za 15 dni, 12 5 1 X 15 = 187’5 ^ na§e živinoreje, je ves čas in trud za
1	mleka. Za čas od 16. do 31. janiuarja, to je 0pravljauje tega takorekoč danes neob*
za 16. dni, pa znaša množina mleka za isto i^no potrebnega dela zelo malenkosten.
kravo 13’5 1 X 16 — 216 1 mleka. Če tako ^ato se upa, da se čimprej oprimejo vsi ži-
nadaljujemo in seštejemo konec leta vse vjnorejCi poskusne molže.
preračunjene polmesečne množine mleka	a.	Podgornik.
skupaj, dobimo celoletno množino mleka,	__________
ki znaša v našem primeru za kravo Ciko	'
3156 j	KMETOVALCI! Menjajte s pndeU
'poskusna molža pa se lallko vrši red- ki	le-
no in nemoteno ob določenih dneh le po- tom postransko svojih n, iv. S primer.
tem, če začnemo dajati teletu kmalu po	m
skotitvi piti mleko iz napajalnika. Takšen
Seno iz pognojenih travnikov škodljivo?
Mnogi kmetovalci, ki niso še nikdar tekne, vse ostalo so pravljice, gnojili svojih senožeti z umetnimi gnojili, Umetun gnojila zamorejo živini seve-trde, da je seno iz senožeti, pognojenih z da tudi škoditi in sicer tedaj, če pridejo umetnimi gnojili, za živali škodljivo. Take kot taka živali v želodec. Kuj takega se trditve so popolnoma krive in o tem se je mor e zgoditi, ako raztrosimo po senožeti že prepričal vsakteri kmetovalec, ki je že umetna gnojila predino smo pokosili otavo, uporabljal umetna gnojila. Kdor je gnojil ozir. nismo še prestali s pašnjo živine. Na svoje senožeti s tomaževo žlindro ali pa s ta način pridejo v želodec živali tudi umeU superfosfatom ali pa tudi z drugimi umet- na gnojila, ki so ostala na poedinih bilkah nimi gnojili, je opazil z veseljem, da je po* iti ta zamorejo živali škodovati, lato naj stala prej redka ruša (rastlinska rast) po oni kmetovalci, ki v jeseni potrosijo umetna gnojenju gostejša in da so prišle k moči. gnojila po senožetih, nikar ne gonijo tja različne detelje, ki dajo najbolj tečno in tu- živine na pašo, kar se v resnici tudi ma; di izdatno krmo. Žival tako krmo rada lokedaj zgodi, použiva, spozna se na njej, da ji taku krma
Ne obirajte zelenega listja in perja.
Da zagotove dovolj krme za prašičer nima. Pri pesi in repi nas zanima pred; gredo naše gospodinje navadno na polje vsem ati v zemlji in predvsem radi tega in tam osmukajo trtne poganjke, oberejo repo in peso sejemo; najvažnejša snov peso in repo itd. ker ni drugačne sveže pri repi in pesi je ravno škrob. Koruzo krme za živino, 'oberejo (očomotajo) naši sejemo vsled zrnja, ki je sestavljeno v kmetje koruzo, odrežejo ji vse nad kla; suhem stanju nad 65% iz škroba. Pri som (klipom), vse liste pod klasom in grozdju nas predvsem zanima sladkor, ki večkrat puste golo steblo s klasom brez je tudi neke vrste — spremenjen — vsakega lista.	škrob. Da se škrob — pri trti sladkor —
Navedeno delo je lahko pravilno tvori v zelenih delih rastline, spoznamo oziroma ne povzroči nobene škode, ako najboljše ravno pri trtah. Ako toča pot je izvršeno o pravem času in sicer ekoduje trte in listje odpade, ne moremo tedaj, ko so oni deli, ki jih mislimo od; upati na nikakšno letino, čeravno bi na straniti, že kolikor toliko porumeneli, trti ostalo vse nezrelo grozdje. To groz-Skodijiov pa je obiranje in odstranjevat dje bi ostalo drobno in kislo, nje listov in perja, ako je isto še zeleno. Škrob se torej tvori v zelenih delih Zeleni listi in zeleno perje pri rastlin rastlin. Pri pesi in repi se tvori le v listih, nah dokazuje, da ni še rastlina dosegla pri koruzi v listih in tudi v zelenih delih svojega končnega razvoja za ono leto. stebla, ravnotako tudi pri trti. Iz listov Zeleni listi imajo dvojno nalogo, in potuje potem škrob v steblo, pri pesi, sicer se z njimi vrši prvič dihanje rastlin, repi in krompirju v oni del, ki se nahaja drugič pa, kar je s prvim ozko zvezano, v zemlji, pri koruzi v steblo in predvsem rastline tvorijo v svojih zelenih delih v klas, pri grozdju v poganjke in grozd, škrob, ki nas predvsem pri rastlinah za: Ko so listi izvršili svojo nalogo, ako je
zemeljski del, steblo, klas in grozd že, krompir tudi ne more dozoreti; tak nasičen s škrobom oziroma sladkorjem, krompir je v shrambi bolj podvržen g ni;
ako klimatične razmere (solnce, svetloi tju ter navadno ne dočaka pomladi; ako ba, vlaga itd.) ne dovole več gromadenja pa bi dočakal in ga bi vsadili, dobimo od
škroba, oziroma ako je list toliko poškoi takega semena slab pridelek. Prisiliti zo--
dovan, da ne more več vršiti svoje živ- renje koruze in krompirja s tem, da od* Ijenske naloge, potem list zrumeni, umr- stranimo zelene liste in krompirjevico ni
je in odpade.	pravilno, ker v tem oziru se priroda ne
Ko začne listje rumeneti in se začne pusti siliti. Pustimo v tem oziru prirodi.
zelena barva izpreminjati v rmeno, tedaj prosto pot.
ga tudi lahko odstranimo. Ne pa prej., Z navedenim ni rečeno, da naj pu-
Naj nekdo poskusi oropati peso vseh stimo vse odpadle oziroma porumenele zelenih listov in bo gotovo kmalu uvidel, liste segniti. Moremo jih pobrati in odi
da mu ni upati debele pese. Isto velja straniti ter vporabiti za krmo, a ne od-tudi za repo. Kdor oropa koruzo vseh lii birajmo listov tedaj, ko so še zeleni in
stov še v zelenem stanju, naj nikar ne nam koristijo več, kot so vredni za kn upa na dobro razvito zrnje. Zrnje se bo mo. Zapomnimo si to, da so zeleni listi.
sicer zarodilo, a ne razvilo. Kdor požanje pesi, repi, koruzi in krompirju nujno po-krompirjevico v zelenem stanju se pa trebni, ako hočemo dobiti od njih visok
dvakrat oškoduje, in sicer dobi bolj droi pridelek, ban krompir, torej manjši pridelek, in
Uničujte sadni mrčes.
Letošnje leto so črešnje zelo mnogo desetih posestnikov, ki (tožijo o neplodno-trpele od različnih zajedavcev. V m/nogih sti sadnega drevja, ije zamikennih gospo-
vaseh znaša izguba na (tisoče, v celotni dar je v.
deželi pa gotovo na desettisoče ako ne	—:—
celo na stotisoče. Trpele pa niso samo Pred vojno je bilo pni nas splošno v
črešnje, temveč (tudi drugo sadno drevje, navadi uporabljanje lepivnih pasov, ka-Nekaiteri kmetovalci, ki kolikor toliko tere so kmetovalci pritrjevali na debla
poznajo različne sadne zajedavce, ise siku- črešenj. Ako so posestniki ite lepivne pase šaljo tu pa tam boriti proti temu zlu. Ta- praviilmo uporabljali in pazili na to, da je
kih kmetovalcev pa je zelo malo, velika bilo lepivo na pasih vsaj od jeseni do večina naših sadjarjev pa je mnenja, da je pomladi dovolj sveže, so se na ta način
dovolj, alko drevo vsade in da isto mora rešili mnogih zajedavcoev, predvsem raz-patem nositi sad. Ako slučajno drevo sko- ličnih pedicev (mali in velldki zmrzllikar) in
zi več let ne rodi, ker so bolezni in zaje- cvetoderov.
davci cvet ali pa že oplojen sad uničili, Lepivne pase moramlo pravilno upo-
pravijo naši kmetovalci, da ta in ta (vrsta rahljati, to Se pravi, da me smejo hiti ma drevja ne raste, da ni kraj zaito, da se je drevo tako slabo pritrjeni, da bi mogle sa-
podnebje spremenilo itd., me iščejo pa vz- mice med pasom in skorjo debla zlesti roka, zakaj drevo ne rodi in ne napravijo vendar na drevo in tam žaleči 100 do 400
nobenega koraka, da bi rodilo. Devet od jajček. Zato moramo, predno pritrdimo
pas na drevo, preraskavo skorjo (lubad) ogladiti z nožem, biclje s strgalko, ali pa ono mesto dobro pomazati z ilovico. Šele na gladko mesto pritrdimo pas, tako, da se teisno drži debla. Na pas nanesemo le-pivo, ki mora biti vedno sveže, ker drugače nima nobenega pomena, samice in gosenice zajedavcev prilezejo vendar na drevio.
Kakšen bodi pas? Pas je lahko navaden papir, najbolj! pa je trd papir. Pas bodi vsaj 15 cm širok. Gotove pase se dobi tudi tu pa tam v trgovini.
In lepivo? Vsako lepivo ni enako dobro oziroma enako pripravno, ker se zelo hitro posuši. Najboljša znamka lepiva je amerikanska znamka »Tree Tanglefoot«, ki je v Tirolu povsod v rabi. Tudi znamka »Tree šticky« ni ravno slaba; ta znamka se je rabila pri nas pred vojno in se tudi danes dobi. Gotovo lepivo se dobi v vsaki drogeriji, a ker je precej drago, bi bilo najbolje, da bi naše zadruge naročile večje množine za vse svoje člane in v tem oziru bo šla Zadružna zveza v Gorici kolikor mogoče na roko. Kdor noče kupiti pripravljenega lepiva, ga more tudi sam pripraviti in sicer:
1.	Na kg črne smole vzamemo lA terpentina in 35 dkg lanenega olja. Vse
skupaj dobro premešamo in lepivo je go* tovo.
2.	Na 34 kg navadnega kolomaza vzamemo Vi kg terpentina, vse skupaj v loncu segrejemo in še z gorkim lepivom namažemo pase.
Lepivo namažemo na drevo s čopi? čem. Predno pritrdimo pase na deblo, moramo paziti na to, da je isto suho in ne mokro.
Kedaj pa uporabljamo lepivo? Ako se bi hoteli z lepivom rešiti samo pedicev, bi bilo dovolj, da bi pase pritrdili v dru* gi polovici meseca septembra in jih pu* stili na deblu do zgodnje pomladi. Ker pa so drugi zajedavci, ki lezejo po deblu v vrhe sadnega drevja že pred septem* brom, drugi pa šele v zgodnji pomladi, je najbolje, da bi pritrjevali te pasove že koncem julija in jih ne sneli z debel pred aprilom ali celo majem.
Svetujemo vsem našim kmetoval* cem in sadjarjem, da letos ne pozabijo uporabljati onega sredstva, ki so ga že enkrat uporabljati in jim ga priporočamo, ker zajedavci se bodo tembolj razmno* žili in od njih povzročena škoda bo tim večja, čim manj se bomo proti njim bo* rili.
Konserviranje masla (putra).
V	vročem letnem času, kot je sedaj, gospodinja, ako je nekoliko osolimo, se maslo kmalu pokvari in zato bi mo*. Soli pa ne rabimo mnogo, zadostuje je 3 rale naše gospodinje in naši mlekarji iz* dkg na 1 kg masla. Seveda je najboljša delavi in pripravi masla posvetiti več pa* taka, ki je dobro zmleta, drobna in z ma* žnje, kot v drugih, hladnejših letnih ča* slom dobro premešana, sih.	Paziti	moramo	tudi	na	posodo	v	ka*
Ako hočemo, da se nam maslo drži teri naj bo maslo shranjeno. Posoda naj sveže več časa, moramo predvsem pa* bo čista, oprana s sodo in gorko vodo, žiti na to, da vsebuje zelo malo vode, potem še z mrzlo vodo. Pred napolnitvi* Ohrani se tudi več časa, kar ve vsaka jo z maslom kaže posodo tudi oprati z
vročim jesihom, kar povzroči, da se maslo ne prime sten. Pri vlaganju masla moramo paziti, da ni med različnimi pla* stmi masla nikakšnega zraku.
Nekateri polijejo z maslom napolnjeno posodo z vodo, v kateri so razsto* pili sol. Ako se že tako dola, je najbolje, da se sol raztopi v vreli vodi in rastop* nina dobro precedi. Bolje pa je konzer* virati maslo v suhem stanju in sicer na ta način, da se pokrije z maslom napol* njeno posodo s kosom tkanine, na ka* tero se potrosi nekoliko zdrobljene soli, vse skupaj pa pokrije s pergamentnim
paprijem. Črez teden se posoda odkrije, maslo zopet pritisne in s čisto in oprano cunjo odstrani vso vodo, nato se zopet zaveže s pergamentnim papirjem. Na tak način konservirano maslo ostane do* bro skozi več mesecev, kakor trdi C. Borghi v Corriere del Villaggio, seveda mora biti shranjeno na hladnem pro* štoru.
Izkušnja pravi, da je lažje konservi* rati maslo iz pasterizirane smetane, kot iz nepasterizirane, in da ni nobena pazljivost pri konserviranju masla prevelika.
Hočete gozdnih sadik?
Marsikdo bi hotel pogozditi gola mesta svojega posestva a ne ve, kje in kako bi dobil potrebne sadike. Minister stvo poljedeljstva je uredilo to vprašanje na ta način, da je dalo gozdarskim nadzorništvom navodila kako naj v tem oziru postopajo. Sadike iz državnih dre* vesnic se dobe edino od gospodarskih nadzorništev in zato se morajo vsi inte* resenti edino na te obrniti in pri njih vložiti tozadevno prošnjo.
Pri nas je najbližje Gozdarsko nad* zomištvo v Gorici, via Salcano. Prošnja naj bo takole sestavljena:
Rcgia Ispezione Forestale!
II sottoscritto dimorante in (recimo Gargaro št. 15) domanda alla Regia Ispe* zione Forestale (število in vrsto sadik ali pa semena) per rimboschire il terreno di proprieta (ime lastnika zemljišča, ako je prosilec se -zapiše »del petente«) qui ap* presso descritto, della superficie di etta* ri (mera v ha).
Descrizione del fondo:
]. Provincia.........
2. Comune............
3. Bacino idrografico (kam se odteka voda, recimo v Sočo, Vipavo itd.).
4. Denominazione del fondo (ime zemljišča).
5. Elevazione sul livello del mare (višina nad morjem).
6. Esposizione (prost dohod vetrom itd.).
7. Inclinazione (ali je ravno ali visi)
8. Natura del suolo (ilovica, pesek, mnogo kamenja itd.).
9. Stato attuale di coltura (posekan gozd, golo).
II	sottoscritto si obbliga, qualora la ua domanda venga accolta di eseguire
il	dctto rimboschimento nel termine di (kedaj bi vporabil) e di pagare, in caso-di inadempimento, il valore dei semi o delle piantine concessegli.
 (kraj in datum).
(točen naslov in podpis)............
Sadike se dobijo navadno zastonj. Prošnja mora biti napisana na papirju z vodnim odtiskom z 1.20 L (carta filigra* nata da L. 1.20 — se dobi v nekaterih to* bakarnah) ter mora biti vložena do 15. avgusta. Seveda se lahko vloži tudi po tem dnevu, a je vprašanje, ako bo potem ugodno rešena.
»GOSPODARSKI LISfc________________   169
Zadružništvo.
UČIMO SE.
V	drugi številki lanskega »Gospo* darskega lista« smo objavili članek o Kmetijski zadrugi v Trstu, med katerega vrstami se je moglo citati, da pri zadrugi ni vse v redu in da je reorganizacija za« druge nujno potrebna. Danes se nahaja zadruga v likvidaciji. O tem vprašanju se ne bi nadalje pečali, ker ni Kmetijska zadruga v našem gospodarstvu igrala ves like vloge, akoravno bi jo lahko in bi jo tudi gotovo, ako bi se jo bilo posrečilo rešiti. Da danes zopet pišemo o njej, je temu razlog da se iz tega poglavja ne* kaj naučimo. In sicer:
1. Važen je namen zadruge, in vsa* ka zadruga mora imeti en namen (smo* ter). Ta smoter je lahko zelo visok, ši* rok, obsežen, a naj ostane vedno v mejah možnosti. Kmetijska zadruga je predvi* devala v členu, ki je govoril o smotru zadruge, da bo nekoč ustanavljala tudi kmetijske šole poleg vsega drugega, kar more dati kmetsko zadružništvo sploh.
2.	Vendar pa vprašanje smotra ali na? mena ni tako važno, najvažnejše je, ka* ko se jadra, kako se zadruga bliža končnemu temu svojemu smotru. Agi* taterji, ki so širili idejo Kmetijske za* druge med slovanskim kmetskim ljud* stvom v Primorju, so pa ljudem obljub* ljali vse, kar je člen o smotru predvide* val, samo, ako pristopijo kot člani v zadrugo. Obljubljali so jim blago brez mešetarskega dobička, torej za polo* vično ceno, in sicer vse blago ki ga bo* do potrebovali v svojem kmetskem go* spodarstvu. Poleg tega so obljubljali od* prodajo vseh kmetskih pridelkov po najvišjih cenah, zavladanje tržaškega mesnega, mlečnega in zelenjadnega trga
itd. S tako agitacijo se je res doseglo, da. so kmetje trumoma pristopali k zadrugi in da je kmetijska zadruga eno leto po ustanovitvi štela več članov kot vsaka druga kmetijska organizacija na našem ozemlju.
3. Seveda obljuba dolg dela in člani so hoteli imeti nekaj obljub izpolnjenih. Kmetijska zadruga je ustanovila mnogo podružnic, v celoti okoli 25, to pa v času, ko ni še bila notranja organizaci* ja izvedena, ko ni bilo knjigovodstvo v redu, ko še niso bila prevozna sredstva, pripravljena, ko niso bili še najdeni pri* merni poslovodje podružnic. Poleg tega ni bilo urejeno vprašanje odgovornosti za podružnicam izročeno blago. Vsaka od navedenih pomanjkljivosti more povzročiti polom še tako močne gospo* darske organizacije.
4. Pri zadrugah je odbor zelo velike važnosti. Podeželske, majhne zadruge morejo voditi gotovo kmetje sami, ker ss dobi v vsaki vasi precej, sicer pripro-stih, a izvežbanih in sposobnih mož. Za velike organizacije, kot je bila Kmetij* ska zadruga z miljonskim blagovnim prometom, pa je nujno potrebna nav* zočnost šolanih ljudi v vodstvu oziroma-odboru. Za vodstvo gospodarskih orga* nizacij pa ni sposoben vsakteri, ki je dokončal srednjo in magari visoko šo*
lo,	temveč mora biti tudi res gospodar* sko-strokovno izobražen.
5.	Nadzorništvo je zato pri zadrugah, da v resnici nadzira, kar pa ni isto kot sitnarenje. Nadzorništvo mora nadzira* ti vse poslovanje zadruge, celotno pošlo* vanje preštudirati, nedostatke javiti od* boru in ako ta noče istih odstraniti, po* tem mora samo kaj ukreniti za njih od* stranitev. To je dolžno tudi po zakonu.
Nadzomištva kmetijske zadruge so gospodarska organizacija preboleti svo? .mnogo kriva, da je danes Kmetijska za* je otroške bolezni, ki ne ostanejo pri? druga v likvidaciji.	hranjene	nobeni gospodarski organiza?
6. Pri zadrugah, ki se pečajo z bla? ciji. Pri Kmetijski zadrugi je bilo s te? gom, se mora voditi na vsak način skon? melja tudi to pogrešeno, da je vse svoje tro, knjiga v katero zapisujemo vse bla? poslovanje krenila v smer kmetijskega go, ki smo ga kupili oziroma prodali. E? konsuma — nabavo kmetovih potreb? dino na ta način moremo točno ugoto? ščin — in ne v smer kmetijske proizvo? viti primanjkljaj oziroma kalo.	dnje — odprodaje kmetskih pridelkov.
7. Umevno je, da morajo biti pri — Za našega kmeta pa je mnogo bolj vsaki zadružni organizaciji pristopnice važno drugo, to je odprodaja kmetskih v redu, to se pravi, da mora vsak za? pridelkov in na to naj voditelji naših družnik pristopnico pravilno izpolniti kmetijskih zadrug in zadružniki sploh in podpisati, a ne z navadnim svinčni- dobro pazijo.
kom temveč s črnilom. Pristopnice mo=
rajo tudi biti skupaj spravljene na e? NOVE KOLEKOVINE IN REGI? nem mestu. Kjer ni tako urejeno, pride	SIRACIJSKE PRISTOJBINE,
zelo lahko do nepotrebnih prerekanj.	z odlokom 11. januarjem 1923,	šf.
8. Blagovne zadruge morajo imeti /62, ki je bil objavljen v uradnem listu tudi gotovo lastno svoto, zadostni de? »Gazzetta Ufficiale« z dne 26. 6. 1923, ležni kapital, ki naj dosega vsaj polovi? št. 47 so se na našem ozemlju uveljavile co vseh potrebnih obratnih sredstev, kolekovine in registracijske pristojbine Pri Kmetijski zadrugi v Trstu je znašal starih provinc. Nastala je pa vsled ne? lastni deležni kapital šele okoli 20/6 ce? nadne objave tega odloka taka zmeda, lotnega obratnega kapitala in za ostalih da niti oblasti niso bile na jasnem glede 80 % je moralo vodstvo podpisovati izvršitve. Vsled tega se nismo upali spre-menice in plačevati visoke obresti.	govoriti	o zadevi, dokler se nismo na
9. Upravni stroški za uradništvo, merodajnih mestih poučili. Pri vsem. pisarniške potrebščine itd. ne smejo pri fem moramo pa še povdarjati, da ne blagovnih zadrugah prekašati več kot prevzamemo nobene odgovornosti, če bi gotov odstotek celotnih stroškov. Ta se morda izkazalo, da oblast drugače odstotek se lahko vrti okoli 25—30%, a postopa, ker niti v Trstu pri Pristojbin? ne več. Ker niso bili pri Kmetijski za? skem uradu nismo mogli dobiti izčrpnih drugi v Trstu upravni stroški v pravem pojasnil.
razmerju z blagovnimi stroški temveč Najprej moramo vse zadruge opo? previsoki, je to bil tudi en razlog pasiv? zorm^ da se smatrajo kot odpravljene nega poslovanja.	vse fiskalne (pristojbinske, kolkovne in
.	davčne) olajšave, ki so jih zadruge užU
To bi bili glavni razlogi, zakaj Krne? vaje pQ avstrijskih zakonih. tijska zadruga ni mogla uspevati. Pre?
več se je hotelo na enkrat spraviti pod	KGLEKOVANJE KNJIG se	ne-
streho. Gospodarske organizacije mora? koliko spremeni. Kolekovati je treba jo polagoma rasti, polagoma se razvijati zraven trgovskih knjig tudi ZAPISNE in vedno računati na to, da mora vsaka KE občnih zborov in načelstvenih sej in
KNJIGO DELEŽEV ali IMENIK ČL A-■■ NOV. Vse te knjige se morajo koleko-vati tako, da se prilepi na vsako četrto stran kolek 10 stotink ki jih prepečati DAVKARIJA (Ufficio del bollo). Ra■ zen tega bi se morale trgovske knjige-vidimirati pri tribunalih. Dosedaj se pa to še ni izvrševalo, ker pri nas še ni v veljavi it. trgovski zakonik.
ZADOLŽNIC naše hranilnice ne smejo več sprejemati. Posojila naj se dado le proti MENICAM. O tem se je že na zadnjem občnem zboru razprav; Ijalo. Razlog je ta: zadolžnice bi bile predrage po novem zakonu in poslovanj je ž njimi sitno in težavno. Poslovanje z menicami je mnogo ceneje in ko se bodo naši ljudje temu načinu privadili, bodo uvideli, da je v danih razmerah tudi bolj enostavno. Na drugem mestu je razloženo poslovanje z menicami.
Zapadle zadolžnice se morajo takoj nadomestiti z menicami.
HRANILNE IN POSOJILNE KNJIŽICE se morajo po novem zopet kolekovati. Zadruge, ki imajo nekoleko; vane knjižice, naj jih vrnejo Zvezi, ki jih bo zamenjala s kolekovanimi.
O vlogah na okrožno sodnijo, o spremembah načelstva in pravil, sprega* vorimo prihodnjič.
Kako je
lz Idrije. »Vrtnarsko in sadjarsko društvo« je tnelo dne 1. julija reden občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Iz poročil povzemamo, da se je društvo dovolj zadovoljivo razvijalo. Moralo je prestati mnogo različnih ovir,
Kmetijsko zadružništvo v Ameriki.
Tudi v Zveznih državah Severne A-merike je kmetijsko zadružništvo dobro razvito in sicer je razvita ona panoga kmetijskega zadružništva, ki ima za kmetijstvo res velik pomen in to je produktivna stran kmetijskega zadružništva. Osrednja Zadružna zveza Zveznih držav šteje nad 14000 priključenih članic, ki se pečajo predvsem s prodajo mlečnih izdelkov, sadja, zelenjave, žit, živine in lana. Skupna prodaja znaša okoli 1/10 celotne kmetijske proizvodnje Zveznih držav.
Celokupno se nahaja v Zveznih drža* vah nad 500 kontrolnih društev (za kontrolo mlečnosti) z nad 12000 člani in 216000 kravami. Precej je tudi bikorejskih zadrug. Mlekarske zadruge so si ustvarile velika gospodarska podjetja, ki prodajajo: polno in posneto mleko, smetano, mleko v prahu, zgoščeno mleko, maslo, sir tn kazein.
Zelo velike važnosti so zadruge za prodajo sadja. Največja je ona v Los An-gelos v Kaliforniji, ki je bila ustanovljena 1. 1905 in šteje danes 10.500 članov. L. 1920 ni odposlala nič manj kot 43592 vagonov sadja in zelenjave.
Posebne vrste zadruge, ki pri nas niso poznane, se pečajo z odgojo semen, pred* vsem žit (pšenice in koruje). Teh zadrug je okoli 5000 s 600.000 člani. Te zadruge imajo v Čikagu svojo Matico.
po deželi.
vendar si je uredilo svojo drevesnico, ki bo gotovo izvor naprednega sadjarstva v na* šem okrajni, ker bo širila dobre vrste in na domačih tleh vzgojena sadna drevesca. Seveda ima društvo precejšnje sitnosti, posebno vsled potrebne ograditve, kar stane
precej denarja. Društvo se je	večkrat obr- Gotovo, da »Vrtnarsko	in	sadjarsko
nilo na oblasti za podporo,	a	je zadelo	društvo« ne more še nuditi Bog	zna kako
vedno na gluha ušesa.	velikih koristi svojim članom, ker je pre-
Društvo šteje danes 82 rednih in 48 mlado in se mora boriti brez kakšne pod* podpornih članov. Odbor je imel 12 rednih pore, vendar smo globoko prepričani, da in 6 izrednih sej. Za člane , se je naročho bo naše društvo mnogo koristilo. V načrtu različnih potrebščin, med drugim iz Nem- imamo marsikaj, kar pa za enkrat ne nio-čije za skoraj 150.000 mark različnih se- remo izpolniti. Kako visoko se bo naše dru-men, predvsem krmilne pese, drugih zelen* štvo povspelo, to zavisi od članov in od-jadnih in cvetličnih semen, pa tudi nekaj bora.
čebulnic. Razpečalo se je tudi precej trav-	Gospod urednik! Na Vašo opombo v
nih semen. Društvo je svojim članom na* 5. št. G. L. moram izjaviti, da smo že lan-bavilo tudi en vagon umetnih gnojil in si- sko leto poskusili prirediti sadno razstavo, cer žlindre, superfosfata in kajnita.	pa	ni šlo, ker se je priglasila premajhna
V	drevesnici je sedaj šele okoli 2000 udeležba. Letos pa sadna razstava nima sadik različnih vrst, a se bo tekom let iz- mnogo pomena, ker bo v tem okraju zelo polnila. Gojijo se največ jabolke, potem malo sadja. Deževje, sadni škodljivci in pa hruške, pa tudi črešnje in breskve. Posku- suša so naš letošnji pridelek skoraj uničili, ša se tudi vzgojiti različna domača seme- Hočemo se pa pripraviti za drugo leto.
na, kot nizki fižol itd.	.
Društvo vzdržuje tudi lastno strokov-	Iz mnogih krajev, posebno iz gonstce
no knjižnico, ki je za enkrat	še	zelo majli*	okolice tožijo o veliki suši,	ki	je koruzo
na, a bolagoma narašča.	skoraj popolnoma vničila.
Tržni pregled.
Žitu. Na drugem mestu priobčujemo Živina. Mesa se sicer ne konsumira to-pregled letošnje žetve pšenice v Italiji, ki liko kot v drugih letnih dobah, vendar pa je zelo dobro izpadla in zato cene pšenici goveja živina v ceni ne pada, temveč se očividno padajo. Najnižje cene so v Sever- drži. Žive živine, se ne uvaža. Na mnogih ni Italiji, kjer ponujajo nekateri špekulanti italijanskih trgih^ predajajo zmrznjeno komaj 85—90 L za q zrnja, dočim se vrti meso, ki bo mogoče imelo za posledico pa-dnevna cena okoli 95—100 L. V Južni Ita* dec cene klavni živini. Cena prašičem ne-liji je pšenica nekoliko dražja. ■ koliko pada, bolj živo povpraševanje je pa
Pridelek pšenice je v Evropi najmanj volih za delo. za 20% višji,‘kot lansko leto, v ostalem Krma. Na mnogih krajih Italije se je svetu pa za več kot toliko manjši. Ker mo- že izvršila košnja otave (agostano), ki je v ra Evropa kljub najboljši letini pšenico u- splošnem dobro izpadla. Kjer še košnja m važati, ni pričakovati splošnega padca izvršena, tam se krma vsled velike suše ne pšenici; potemtakem je sedanje padanje množi. Posledica tega je precejšnje nate* cen pšenici v Italiji le začasno. Koruza se v zanje cen in tako se plačuje v Lombar ijl ceni dobro drži in je na mnogih trgih Italije in Pijemcntu dobro seno že po 60-65 L po v ceni prekoračila pšenico. Franko Trst q. Po ostali Italiji so cene mzje. Detelja je notira 90—95 L po q na vagone.	v	splošnem manj cenjena, kot seno.
Maslo je v Milanu za pel L cenejši kot Krompir je mnogo bolj po ceni kot lan-
prejšnji mesec. V Kremoni se ga dobi po sko leto posebno na goriškem trgu. V Ita-
14 L, v Parmi po 11 L, v Firenci po 15 L liji je cena zelo različna, najnižja v Bene-
(dobre vrste tudi po 20—22 L), v Trevizu čiji (Videm 20—25), najvišja pa v Rimu.
po 16 do 16.50 L po kg.	c	„. . .	,.v
Sadje v Tirom ima približno tako ce-
Vino ne kaže sprememb. Dobra močna no kot pri nas, to je hruške po 30—SO cent.,
vina iščejo in drago plačujejo, za slabejša boljše jabolke (gravenštanjske) pa 1.20 cIo
cene padajo. Letina kaže izborno in nekdo 1.80 L. V ostali Italiji so cene različne, v
je zraounal, da bo letina vina dosegla re- splošnem za malenkost višje kot pri nas,
kordno številko okoli 70 miljonev hi, bolj ker jih izvažajo drugam, dočim so naše
kom. računajo pa na okoli 45 miljonov hi. navezane še vedno najbolj proti severu.
Umetna gnojila ne kažejo spremenil). Grozdje sc je prodajalo 10. avgusta v Za superfosfat ni zanimanja, mnogo se tr* Gorici po 2.20 L za kg. guje z tomaževo žlindro, katere cena je Drva v Milanu a 16 L q. Podobna cena franko Milan 37—38 L za 16—18% žlindro, je tudi drugod.
Gospodarska navodila za avgust.
Na polju in travniku. Glede krompirja polne sode mošta. Ta pregovor je sicer naglej jiulijevo številko. Ako še nisi vsejal aj= koliko neroden, a je resničen, ker trti in de, vsej jo, da ne bo prepozno. Isto velja grozdju izdatno pomagamo, ako jo oprosti* tudi za repo. Sedaj je zadnji čas za sajenje mo različnega plevela, ki črpa iz zemlje zelja. Zalij zelje z gnojnico, a jo prej raz- vlago in hrano; s pletvijo prihranimo eno redči. Ako mu hočeš gnojiti z umetnimi in drugo trti, ki bo dala več in boljega gnojili moreš rabiti čilski soliter. Najboljše grozdja.
je, da s čilskim solitrom gnojiš na ta način,	Kdor je vsadil spomladi cepljenke, naj
da raztopiš % kg čilskega solitra v 100 1 pri istih uniči vse koreninice, ki so pognale vode in s to vodo zelje zaliješ.	iz cepiča. Kdor	tega ne stori, se podvrže
Nastopa tudi doba, ko moremo	že	se»	nevarnosti, da	dobijo te korenine drugo
jati laško deteljo ali inkarnatko za pomlad- leto premoč nad onimi od podlage, ki bi se no košnjo. Sejemo jo navadno po krom- mogla posušiti. Letošnje cepiče privezu-pirju. Ako hočemo imeti sveže krme v me- jemo.
secu novembru in začetku decembra, mo-	Kdor izstavlja grozdje vplivu svetlobe
remo sejati oves ali rž, seveda to ni povsod in ,soInčnih žarkov, vrši pametno delo, kdor v naši deželi mogoče.	pa v okolišu grozdja odstranjuje liste, po-
Na travnikih kosimo otavo,	na	detelji-	sebno od onih	poganjkov, ki nosijo tudi
ščih pa deteljo in lucerno.	grozdje, s tem	delom edino škoduje, ker
Glede obiranja koruze in pese glej po* grozdi in poganjki žive od listov. V drugi seben članek v ti številki. Pri koruzi pazi polovici meseca še enkrat škropimo, da o-na smetljaj in ga sežgi.	čuvamo dozorevajoče grozdje pred pero-
V	vinogradu: pregovor pravi: Kdor nosporo. okopava vinograd meseca agošta, bo imel	V sadovnjaku odpada mnogo piška-
vega črvivega ali drugače poškodovanega sadja. Ker je to sadje izvor novim boleznim in daje zatočišče novemu rodu zajedavcev, moramo tako sadje vničevati in sicer na ta način, da je poberemo, odnesemo domov, skuhamo in skrmimo prašičem. Preobložene veje moramo podpreti s koli ali rogovilami. Najugodnejši čas za zbiranje zre* lega sadja je zjutraj, ko se je rosa posušila. Ako hočemo sadje prodati za export, oziroma isto držati več časa v shrambi, moramo sadje obrati vsaj en teden pred popolno zrelostjo.
Najvažnejše delo v sadovnjaku je v tem mesecu cepljenje v oko ali okulacija. To delo se ne sme vršiti v času dolgotrajne suše in tudi ne v deževnem vremenu.
V vrtu zalivamo paradižnike, papriko in jajčevec (melancane) in sicer bolj po redko, a izdatno. Sedaj tudi odločimo rastline in sadeže za seme, pri čemrar ne smemo gledati vedno le na debelost, le na obliko ali le na zgodnjo zrelost, temveč na vse hkratu. Pri paradižnikih moramo paziti tudi v tem mesecu na peronosporo.
V tem mesecu se spravi marsikatero seme, kot zelje, solate, fižol, pozni grah, koromač, zelena itd. Na polju oziroma na gredici seme nikdar dovolj ne dozori in zato moramo isto posušiti doma. Sušenje naj se vrši v senci, večkrat naj se premeša, nikdar pa takoj spravi v vrečice, ker lahko splesni, ugreje ali drugače trpi.
Prazne gredice moramo posaditi z en* divijo in zeljem, sejati moremo zimsko solato, špinačo, motovilc in zgodnji radič.
V hlevu pazi na čistost, ker so ti me* seci najnevarnejši za razširjenje nalezljivih bolezni. Ako niso prašiči cepljeni proti nudečim, ne misli, da te ta bolezen ne more več obiskati. Ne dovoli vstopa v tvoj hlev živinskim trgovcem, ker taki najbolj širijo nalezljive bolezni. Ako kupiš kravo na semnju, ne priveži je skozi teden dni k o-stali živini. Hlev prebeli, muham ne dovoli vstopa. Ne puščaj živine ob hudi dnevni vročini na paši, ženi jo domov ali pa v senco.
V kleti pazi na posodo in vino. V gorkih mesecih napade večkrat vino posebna bolezen, ki jo imenujemo vlačljivost vina. Ako točimo vino v kozarec, teče brez šuma in se vleče kot olje. Ako je vino samo vlačljivo, drugače pa čisto, odpravimo to bolezen, ako ga pretočimo na zraku in si* cer na ta način, da prisilimo vino teči skozi sito in ga potem še dobro premešamo. Ako pa je vino vlačljivo in motno, navedenega ne smemo delati, ker bi na ta način mogli trpeti še večjo škodo. V tem slučaju uporabljamo kalijev metabisulfit (metabisolfito potassico) in sicer okoli 14 gr na 100 1 vi* na ter okoli 50 gr citronove kisline in nekaj tanina (čreslovine); za 1 hi vina zadostuje 75 gr tanina, katerega prej raztopimo
v	kozarcu vinskega špirita.
Na domu: Ako nimamo še umetnih gnojil za jesensko gnojenje travnikov in njiv, si jih z gotovostjo sedaj naročimo, ker je zadnji čas. Istotako pripravimo semena za jesensko žitno setev.
Razno.
OBLIGACIJE BENEČIJ.	jo vsi vojni oškodovanci prečitajo.
Glede obligacij Benečij za plačevanje V smislu kr. odloka-zakona od 10. ma-vojne odškodnine je izdala finančna inten- ja 1923 št. 968 se sedaj vrši izplačevanje danca v Trstu naslednjo okrožnico, ki naj odškodnine z obligacijami Benečij. Te obli-
gacije so popolnoma enakopravne z drugimi vrednostnicami državnega dolga in po* temtakem nudijo isto gotovost ter so deležne istih prednosti in' pristojbinskih opro* stitev kakor omenjene vrednostnice.
Poleg tega, da nesejo letno 3.50 odstotne obresti, imajo še te-le prednosti. Plačljive so v teku 25 let «alla pari» na podlagi gotovega načrta za izžrebanje; poleg tega so jim prisojene premije v skupnem znesku 25 milijonov lir. Spričo vseli teh olajšav je razvidno, da nudijo obligacije Benečij premožnejšim vojnim oškodovancem zelo dobro irrgctovo naložitev ka= pitala. Kar se pa tiče manj premožnih o-škodovancev, ki so prisiljeni vnovčiti koli* kor mogoče hitro nakazane zneske, t. j. obligacije, ki so jih prejeli v plačilo je bilo žal ugotovljeno, da nekateri brezvestneži izrabljajo to zadrego in še bolj pa neved* nost manj izobraženih oškodovancev v pr-
vi	vrsti v manjših vaseh na deželi, za grde špekulacije ali pa da ob tej priliki lahko črnijo državo, češ obligacije nimajo nikake vrednosti, samo da jih lažje izvabijo od o-škodovanca. Ker so obligacije zajamčeni vrednostni papirji, je umljivo, da ti brezvestneži zaslužijo na ta način lepe dobičke na račun revnih oškodovancev; ta okoli* ščina še toliko bolj poveča nemoralnost tega početja.
Da bi prišli temu zlorabljanju v okom, je finančno ministrstvo dalo pobudo za u-stanovitev bančnega konsorcija pod predsedstvom zavoda Banca d’Italia, katerega člani so najvažnejši denarni zftvodi v Italiji; ta konsorcij ima ravno namen, da gre vojnim oškodovancem na roko pri vnovče-vanju obligacij ter da varuje obligacije pred eventualnim neopravičenim podcenjevanjem in pred špekulacijami. Konsorcij je bil ustaovljen 28. junija t. 1. in tudi že posluje. Svojo nalogo vrši konsorcij na ta-
le način: Podeljuje predujme na obligacije ki ostanejo v lasti oškodovancev na ta na? čin so le-ti lahko deležni premiji pri izžre* banju vrednostnic v znesku 25.000.000 lir in prednosti, ki izvirajo iz plačila «alla pa-ri.» Poskrbi za kolokacijo obligacij, ako jih oškodovanec želi prodati. V tem slučaju izplača konsorcij takoj 60 od sto nominalne vrednosti obligacije na račun; razliko med prodajno ceno in 50 od sto mu izplača, ko proda vrednostnico. Do danes je konsorcij izvršil že veliko naročil, ter prodal mnogo obligacij po 72.50 lir za 100 nominalnih. Na vsak način je v interesu oško* dovancev, da ne prodajo vrednostnic, ako pa bi bili primorani to storiti, je priporočljiv vo, da se obrnejo na omenjeni konsorcij, ne pa do špekulantov.
Opomba; Znano nam je, da dajejo vse banke predujme na te obligacije, računajo pa od dane svote 7 in pol od sto in več obresti. Ker računa Banca d'Italia od predujmov le 5 od sto obresti, je očividno v korist vsakega vojnega oškodovanca, da se ne obrne za predujm na katerokoli banko, temveč je najboljše da se obrne naravnost na Banca dltalia. V tem oziru bo šla tudi Zadružna Zveza v Gorici posestnikom obligacij Benečij kolikor mogoče na roko.
Naložbe pri bivši c. kr. poštni hranilnici bodo izmenjane glasom sklepa mini* strskega sveta in sicer na ta način, da se bo ustanovila podobna Italijanska poštna hranilnica, ki bo naložbe izplačala.
Kdo sme pripravljati in prodajati seme od sviloprejk?
Z zakonom z dne 28. junija t. 1. št. 1512, objavljenem v Gazzetta Ufficiale z dne 24. julija 1923 št. 173 je določeno, da smejo proizvajati seme od sviloprejk e-dino take tvrdke, ki dobijo posebno dovo-
Ijenje od poljedelskega ministerstva. To dovoljenje dobe oni, ki imajo vse odgovarjajoče predpisom v redu (prostor, priprave, izvežbano osebje). Kdor pripravlja se? me že skozi tri leta in je kot tak že prijavljen Trgovski zbornici ter proizvaja letno najmanj 500 ranč semen čistih ali pa 1500 unč križanih pasm, ne potrebuje posebnega dovoljenja od strani ministrstva, pač pa mora tekom enega meseca — do 24. avgusta — napraviti podrobno prijavo mini? strstvu.
Za prekršitev zakona je določena kazen od 50—1000 L. Zakon ima še več drugih določb, ki jih na tem mestu opuščamo, ker smo prepričani, da ne bo neben naš posestnik in gojitelj sviloprejk zadostil zgoraj navedenim določilom. Pri nas se tudi go* jitev sviloprejk na seme ne izplača in naj tudi nihče tega ne stori, ker moremo seme vedno dovolj po ceni kupiti in sicer dobro, zajamčeno seme. Popotniki semen ne smejo prodajati.
SVETOVNA VINSKA LETINA 1. 1922 Evropa:
Francija	69,484.839 hi,	
Lotaringija (franc.) 1,414.000		»
Italija	35,600.000	»
Španija	25,500.000	»
Portugalska	5,900.000	»
Ogrska	4,800.000	»
Jugoslavija	4,300.000	)>
Nemčija	3,400.000	»
Grčija	3,500.000	»
Rumu ni j a z Besa-		
rabijo	1,500.000	»
Bulgarija	1,100.000	»
Švica	800.000	»
Češka	700.000	»
Avstrija	400.000	»
Rusija	?	»
Afrika:
Algerija. (franc.) Tunisia (franc.) Kap Egipt Amerika:
Čile
Argentini j a Brazilija Peru Uruguay Bolivija Meksiko Kanada Australija
7.473.000 hL
540.000
500.000 2.000
5.500.000
4.700.000
560.000
350.000
190.000 70.000
9.000
2.000
440.000
Iz Azije nimamo točnih podatkov.
Predstoječe številke so vzete iz fran? coskega lista »Moniteur vinicole,« a go? tovo niso glede nekaterih držav (Nem? čija, Jugoslavija, Ogrska) številke v redu.
Record mlečnosti.
Francoski kmetijski list »Vie a la cam-pagne« (»Življenje na deželi«) poroča, da dala neka krava frizijske pasme (najbolj mlečna na svetu) v 365 dneh nič manj kot 16440 1 mleka s 656 in en četrt kg masla, dnevno torej nad 45 1 mleka z nad 1% kg masla. Krava je bila 6 let stara in pažnjo nad njo je imelo 16 različnih kontrolorjev.
Ta krava nosi gotovo record.
Čebelarji ob Zgornji Adiži v Tirolu so se združili v Centralo za med v Boc? nu, ki posluje kot zadruga. Sprejema od svojih članov med ter jim daje na istega predujme, ki dosegajo letos 10—12 L na kg. Ajdovega, motnega oziroma nečiste? ga medu centrala ne sprejema.
Semenska zadruga v Trevisu, ki šteje 130 članov se peča s pridelavo semen, posebno pšenice, ovsa in trav. Kaj podobnega bi bilo mogoče potrebno tudi pri nas? Ako bi mogli poživeti vsaj podružnice bivše Kmetijske dnužbe v Ljubljani, ki so se pe-čela z vzgojevanjem drevesnih sadik.
TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE				Prejemne knjige mleka . . .	»	» 30.—
ZADRUŽNE ZVEZE:				Knjige za tekoči račun ... .	»	» 15.—
				Knjige pristopnic, 400 listov .	»	» 30.—
Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.—				Knjige pristopnic, 200 listov .	»	» 20,—
Blagajniški dnevniki 200 listov	»	»	50,—	Knjige pristopnic, 100 listov .	»	» 15.—
Blagajniški dnevniki z razdel*				Hranilne knjižice, izvod . .	»	» 2.—
nikom za izdatke 200 listkov	»	»	70,—	Posojilne knjižice, izvod . .	»	» 2.—
Blagajniški dnevniki z razdel*				Denarne knjige a 200 listov .	»	» 22.—
nikom za prejemke 200 list*				Zadolžnice a) na poroštvo . .	»	» 0.50
kov		»	»	70.-	Zadolžnice b) na vknjižbo . .	»	» 0.50
razdelniki zadrug		»	»	50.—	Izpiski hranilnih vlog . . .	»	» 0.40
Posojilne knjige a 400 strani .	»	»	90,—	Izpiski deležev		»	» 0.50
Posojilne knjige a 300 strani .	»	»	80.—	Izpiski posojil		»	» 0.40
Posojilne knjige a 200 strani .	»	»	70.—	Računski- zaključki za den. z.	»	» 0.30
Hranilne knjige a 200 strani .	»	»	70,—	Računski zaključki za blag. z.	»	» 0.30
Imeniki zadružnikov ....	»	»	20,—	Potrdila za dvignjene hr. vloge	»	» 0.08
Deležne knjige		»	»	30.—	Opomini za obresti in glavnice	»	» 0.10
Salda konti		»	»	30,—	Obrestne tablice		»	» L—
Nakupno = prodajne knjige . .	»	»	40,—	Izkazi za neposredne pristojs		
Blagovni skontri		»	»	30.—	bine		»	» 0.30
						»8
Katoliško Tiskovno Društvo
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
v Gorici
priporoča vsem zadrugam Irt zadrugarjem svojo ...
KNJIGARNO V GORICI
Via Carducci 2 jv Montovi hiši)
PRODAJA na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za ob. - - činske in druge urade - -
■V	j
Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici
izdeluje vsakovrstno obuvalo
poznano pod imenom
ADRIA čevlji
Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo Vvse druge te-vrstne izdelke.
LASTNE PROIAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno.
Zveza goriških delavnih in proizvajalnih zadrug
Reg. zad. z om. zav.
GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45.
Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje sama ali potom pridruženih stavbenih zadrug. •• Vojnooškodovanci izročite obnovitvena dela le našim stavbenim
zadrugam.
Izdaja »Zadružna zveza" v Gorici. — Tisk »Narodne tiskarne1' v Gorici.