GflüCS LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št. y julij 1995 Delniški sporazum in pravila notranjega odkupa Skladno z obljubo, ki smo jo dali v prejšnji številki Luškega glasnika, objavljamo besedilo Delniškega sporazuma v celoti. Kot je bilo v Luškem glasniku že razloženo, bodo podpisniki tega sporazuma vsi tako imenovani mali delničarji, to so delničarji iz naslova interne razdelitve, torej vsi tisti delavci, bivši delavci in družinski člani, ki so svoje certifikate zamenjali za delnice Luke ter bodoči delničarji iz javne prodaje delnic. Delničarji iz naslova interne razdelitve delnic in javne prodaje, v postopku lastninskega preoblikovanja Luke Koper p.o. Koper sprejemajo naslednji DELNIŠKI SPORAZUM 1. UVODNE UGOTOVITVE 1. člen Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili, da bodo skupno, usklajeno in organizirano uresničevali pravice in obveznosti, ki so jih pridobili z nakupom delnic Luke Koper d.d. Koper (v nadaljevanju: družbe). 2. člen Delniški sporazum ureja naslednja področja: - udeležence delniškega sporazuma, - pristojnosti, ki se urejajo v okviru delniškega sporazuma, - sklic in potek sestankov, - način odločanja udeležencev, - imenovanje, razrešitev in mandat koordinatorja, njegovega namestnika in zastopnikov delničarjev, - zastopanje udeležencev delniškega sporazuma, - trajanje delniškega sporazuma, - druga vprašanja, pomembna za udeležence delniškega sporazuma. 2. UDELEŽENCI SPORAZUMA 3. člen Udeleženci sporazuma so delničarji, ki so v okviru interne razdelitve vpisali in vplačali delnice z oznako B oziroma, ki so v okviru javne prodaje vplačali delnice z oznako G in so za- radi enotnega uresničevanja pravic in obveznosti iz naslova delnic pristopili k temu sporazumu. 4. člen Udeleženec lahko postane tudi vsakokratni imetnik delnice z oznako B ali G oziroma delnic, v katere se bodo te delnice konvertirale, če bo k temu sporazumu v nadaljevanju pristopil. 5. člen Udeleženci uresničujejo pravice in obveznosti iz naslova delnic v okviru tega sporazuma, dokler ta traja oziroma dokler udeleženec ne izstopi iz JA VNA PRODAJA DELNIC LUKE KOPER Vse bralce obveščamo, da v torek 11.07.1995 prične javna prodaja delnic Luke Koper, katera bo trajala do petka, 11.08.1995. Skupna nominalna vrednost delnic v javni prodaji je 887.454.000,00 SIT * Izhodiščna cena delnice je 1.060,00 SIT, prodajna cena delnice pa znaša: a) pri vplačilu z lastniškimi certifikati državljanov 1.060,00 SIT b) pri vplačilu z lastniškimi certifikati denacionalizacijskih upravičencev se cena določi tako, da se izhodiščna cena poveča za koeficient rasti drobno prodajnih cen od 1.1.93 do dneva izdaje lastniškega certifikata denacionali-zacijskemu upravičencu, c) pri vplačilu v gotovini se prodajna cena določi tako, da se izhodiščna cena poveča za koeficient rasti drobnoprodajnih cen od 1.1.93 do dneva razpisa. Na dan 11.07.95 tako znaša cena 1.590,00 SIT Delnice je možno vpisati na šalterju blagajne Luke Koper vsak delavnik od 12h do 17h, ob sobotah od 8h do 12h in v prostorih Splošne banke Koper d.d., Pristaniška 14, Koper med uradnimi urami za stranke. Z gotovino pa je možno delnice vplačati le v prostorih Splošne banke Koper d.d. Za vse dodatne informacije pa se lahko obrnete na g. Nedo Ritoša, tel. št. 456- 449 ali g. Gracijelo Zigante, tel. št. 456-315. sporazuma. Udeleženec lahko v vsakem trenutku iz sporazuma izstopi s pismeno izjavo. 3. PRISTOJNOSTI 6. člen Udeleženci delniškega sporazuma bodo vse zadeve, ki so predmet obravnave skupščine družbe predhodno obravnavali na sestanku udeležencev tega sporazuma ter sprejeli v zvezi s temi vprašanji konkretne sklepe in navodila skupnim zastopnikom za glasovanje na skupščini. 7. člen Udeleženci sporazuma bodo na sestankih odločali predvsem o: - vseh vprašanjih, ki bodo obravnavana na skupščini družbe, - izvolitvi in razrešitvi zastopnikov sporazuma na skupščini, če to ne bo koordinator ali njegov namestnik oziroma drugačen način izvajanja glasovalnih pravic iz delnic, - pooblastilih zastopnikov in navodilih za glasovanje po vsaki točki dnevnega reda skupščine, - organiziranju izobraževalnih akcij za udeležence sporazuma, - dajanju in obravnavanju informacij o kotiranju delnic Luke Koper, d.d. na trgu, - drugih odločitvah, pomembnih za izvrševanje pravic iz obveznosti delničarjev. 8. člen Udeleženci sporazuma imenujejo za predstavljanje in zastopanje udeležencev na skupščini družbe, za dobo 5 let z možnostjo ponovne izvolitve koordinatorja tega sporazuma in njegovega namestnika. Za prvega koordinatorja udeleženci izvolijo Vojka Čoka, dipl. oec., glavnega direktorja Splošne banke Koper d.d., za njegovega namestnika pa Vinka Stuparja, dipl. oec., vodjo finančne službe Luke Koper p.o.. Zastopnik udeležencev na skupščini ne more glasovati o posameznem sklepu, če ta ni bil predhodno obravnavan na sestanku udeležencev tega sporazuma. Zastopnik udeležencev tega sporazuma lahko na skupščini družbe glasuje v okviru navodil oziroma konkretnega sklepa, sprejetega na sestanku udeležencev sporazuma. V kolikor je zastopnikov več imajo pri glasovanju na skupščini enotni mandat, kar pomeni, da morajo vsi zastopniki glasovati enako. Udeleženci lahko na sestanku pooblastijo zastopnika, da glasuje po svoji presoji. Izjemoma lahko zastopnik glasuje drugače, kakor je bilo dogovorjeno na sestanku, če na sami seji skupščine ugotovi dejansko stanje, ki na sestanku udeležencev sporazuma ni bilo poznano in, če ugotovi, da bi bilo uresničevanje sklepa sestanka v nasprotju z interesi udeležencev, ki predstavljajo večino delnic tega sporazuma. V primeru glasovanja v nasprotju z navodili, mora zastopnik o tem obvestiti udeležence in utemeljiti spremenjeno odločitev. V kolikor je zaradi glasovanja v nasprotju z navodili delničarjem nastala škoda, je zastopnik materialno odgovoren delničarjem. 9. člen Na prvem sestanku udeleženci: - ugotovijo spisek delničarjev, ki so pridobili vsaj po eno delnico z oznako B ali G in so pristopili k sporazumu, - izvolijo zastopnike udeležencev na skupščini družbe. Prvi sestanek skliče koordinator v skladu z določili tega sporazuma. 4. SESTANEK UDELEŽENCEV SPORAZUMA 10. člen Sestanek udeležencev tega sporazuma sklicuje koordinator pred vsako skupščino na osnovi dnevnega reda skupščine. Poleg tega lahko skliče sestanek tudi na lastno pobudo, kadar ocenjuje, daje zaradi informiranosti udeležencev to potrebno, ali na pobudo udeležencev tega sporazuma, ki predstavljajo vsaj 10 % delnic, udeleženih v tem sporazumu, zaradi uresničevanja njihovih pravic iz delnic v skladu s Statutom družbe in Zakonom o gospodarskih družbah. V kolikor v slednjem primeru koordinator ne skliče sestanka, ga lahko skliče katerikoli od udeležencev, ki je sestanek predlagal. Sestanek se skliče tudi, če je seja skupščine korespondenčna. 11. člen Koordinator sklicuje sestanek udeležencev z objavo v sredstvih javnega obveščanja in na oglasnih deskah družbe. Vabilo mora biti objavljeno hkrati z objavo sklica seje skupščine oziroma najkasneje v 7 dneh od take objave. V vabilu mora biti naveden dnevni red ter termin in kraj sestanka. Pravico do udeležbe na sestanku imajo delničarji, ki so najkasneje 15 dni pred sestankom vpisani v delniško knjigo in so pristopili k temu sporazumu. Seznam delničarjev zagotovi koordinatorju družba. 12. člen Prenos delnic v času od objave vabila do zaključka sestanka ni mogoč. 5. SKLEPČNOST IN ODLOČANJE 13. člen Udeleženci sporazuma veljavno sprejemajo sklepe iz svoje pristojnosti, če je prisotnih vsaj 15 % delnic, udeleženih v programu. V kolikor v prvem sklicu potrebna prisotnost ni zagotovljena, se najkasneje v nadaljnjih 3 dneh, vendar pred sejo skupščine, skliče nov sestanek z istim dnevnim redom. V drugem sklicu lahko udeleženci sprejemajo sklepe ne glede na prisotnost. 14. člen Udeleženci sprejemajo sklepe iz svoje pristojnosti z navadno večino oddanih glasov, razen v primerih, ki so s Statutom ali Zakonom določeni, da se sprejemajo z drugačno večino. V vseh teh primerih se upošteva zahtevana večina v Statutu in Zakonu. Vsakih 1.000,00 SIT nominalnega zneska delnice predstavlja 1 glas. 15. člen Sestanek vodi koordinator, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. O sklepih sestanka se vodi zapisnik, ki ga podpiše koordinator ter dva overovatelja, izvoljena izmed udeležencev. Zapisnik je vsem udeležencem na voljo pri koordinatorju oziroma osebi, ki je na sedežu družbe zadolžena za tehnično pomoč pri izvajanju tega sporazuma. 6. KOORDINATOR 16. člen Udeleženci tega sporazuma izvolijo koordinatorja sporazuma (v nadaljevanju: koordinator) in njegovega namestnika (v nadaljevanju: namestnik). 17. člen Pristojnosti koordinatorja so, da: - sklicuje in vodi sestanke udeležencev tega sporazuma, - usklajuje in nadzoruje vodenje delniške knjige za udeležence (knjigo sicer vodi družba), - informira udeležence o vseh zadevah, ki so vezane na uresničevanje pravic in obveznosti iz delnic, - zastopa udeležence na skupščini družbe, skupaj s še dvema izvoljenima udeležencema. 7. TRAJANJE SPORAZUMA 18. člen Udeleženci sklepajo ta sporazum za nedoločen čas. 8. REŠEVANJE SPOROV 19. člen Udeleženci bodo kakršnekoli spore iz naslova tega sporazuma reševali prvenstveno po mirni poti. V kolikor tak način reševanja ne bi bil mogoč, bosta stranki v sporu tega prepustili v reševanje arbitraži, ki jo bosta imenovali v ta namen. V kolikor se stranki v sporu v 14 dneh od imenovanja arbitra s stani ene od strank, ne bi mogli sporazumeti o sestavi arbitraže, bo arbitražo sestavil koordinator. Predsednik arbitraže je v tem primeru praviloma koordinator. 20. člen Na odločbo arbitraže je možna pritožba na sodišče v Kopru. 9. ZAKLJUČNE DOLOČBE 21. člen Družba nosi vse stroške za delovanje tega sporazuma in daje na razpolago potrebno administrativno pomoč. 22. člen Morebitne dopolnitve in spremembe teh pravil bodo udeleženci sprejemali na sestanku z večino glasov vseh udeležencev tega sporazuma. Vse spremembe se sprejemajo le v pisni obliki. 23. člen Udeleženci pristopajo k temu sporazumu s podpisom izjave, ki je priloga tega sporazuma. 24. člen V vseh zadevah, ki niso s tem sporazumom drugače dogovorjena, se uporabljajo ustrezna določila Zakona o gospodarskih družbah in Statuta družbe Koper, julij 1995 POROČILO O POTEKU 2. SESTANKA UDELEŽENCEV NOTRANJEGA ODKUPA V petek dne 30.6.1995 je v mali gledališki dvorani v Kopru potekal drugi sestanek udeležencev notranjega odkupa Luke Koper. Gradivo za sejo je bilo posredovano v obliku Luškega glasnika bivšim zaposlenim in upokojencem po pošti, zaposlenim pa je bilo glasilo razdeljeno. Hkrati je bilo to tudi vabilo na sestanek. Osrednji točki dnevnega reda sta bili: 1. volitve in imenovanja 2. izvolitev namestnika vodje programa notranjega odkupa 3. informacija o poteku lastninskega preoblikovanja UDELEŽBA Tehnika in razvoj 79 % Gostinstvo in Samski dom 39 % Strateški nadzor 88 % Komerciala, centralni plan in ZT 50 % Po pooblaščencih nastopajo tudi podjetja, ki poslujejo v Luki Koper in sicer Tagros, Varmig in Cranco (bivši zaposleni). VOLITVE IN IMENOVANJA Za namestnico vodje notranjega odkupa je bila izvoljena Lozej Mire-la, na delovnem mestu pravnika v luki koper. dopolnitvami. Povedal je tudi rezultate poslovanja preteklih dveh let in stanje v tekočem letu ter v zvezi s tem tudi predvidene donose kapitala. G. Peric Lojze pa je podrobno obrazložil spremembe Statuta Luke Koper, d.d. Delničarji so informacijo sprejeli brez pripomb in dodatnih vprašanj ter se strinjali, da se lastninjenje v Luki Koper nadaljuje po sprejetem in odobrenem programu lastninskega preoblikovanja podjetja. S tem je bil 2. sestanek zaključen Vodja programa Neda Ritoša Sestanka se je udeležilo več kot 50% vseh v programu prisotnih delnic osebno in preko pooblaščencev, ki so jih predhodno potrdili delničarji po posameznih enotah. Pooblaščenci so navedeni tudi v Luškem glasniku tako kot so bili predlagani razen v komerciali, kjer je pooblaščenec g. Tomišič Lucijan namesto g. Ban Gor-dana. Vsi pooblaščenci so se seje tudi udeležili. Vsa pooblastila s podpisi delničarjev so deponirana pri vodji notranjega odkupa in jih je možno dopolniti zaradi odsotnosti nekaterih delničarjev (bolniške, dopusti), sicer pa lahko svoje glasove zastopa na sestankih vsak osebno. Odstotek zastopanosti po pooblaščencih je trenutno sledeč: PCGT PCKT PC TL PCTT PC ST PC RT Uprava s strokovnimi službami 56% 84 % 59% 70% 35 % 50% 84 % INFORMACIJA O POTEKU LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA Informacijo o poteku lastninskega preoblikovanja je podal glavni direktor Luke Koper g. korelič bruno, ki je izčrpno prikazal potek lastninjenja v Luki Koper z vsemi spremembami in SEJA DELAVSKEGA SVETA Dne 30.06.1995 je zasedal delavski svet Luke Koper p.o. in pod 2. točko dnevnega reda obravnaval informacijo o lastninskem preoblikovanju našega podjetja. Delavski svet je v zvezi s tem sprejel sklep, da soglaša z nadaljnimizvajanjem sprejetega programa lastninskega preoblikovanja. Ugodni rezultati ladijskega pretovora v prvem polletju, manj ugodni pa finančni rezultati Rekorden mesec junij z 800.066 tonami prometa V 1. polletju smo pretovorili skupaj 3,25 mio ton blaga, kar je za 19 % več kot smo planirali, v primerjavi z letom 1994 pa smo pretovorili za četrtino več. S skupnim pretovorom 3,25 mio ton smo dosegli tudi 59 % načrtovanih količin za leto 1995. Po strukturi prometa močno prevladujejo suhi tovori v razsutem stanju s 55 % deležem, delež tekočih tovorov je dosegel 19%, generalnih tovorov 10%, tovorov lesa 2% ter tovorov na kontejnerskem terminalu 13%. Rekorden promet v naši luki pa je bil dosežen v mesecu juniju z 800.066 tonami, ki obenem predstavlja največji mesečni obseg prometa. Zal pa je potrebno omeniti, da je finančni rezultat manj vzpodbuden od fizičnega pretovora, saj je zaradi vrednosti dolarja celotni prihodek za odstotek manjši od načrtovanega, stroški pa za 5 % večji od planiranih. s.p. Ladijski pretovor v letu 1995 Kako uresničujemo zastavljene cilje v letu 1995 - ladijski pretovor Izteklo se je prvo polletje in ker nimamo še uradnih statisčnih podatkov za mesec junij, bo analiza okrnjena za prikaz pretovora po smereh in državah. Kljub temu pa bomo poizkušali na osnovi podatkov centralnega plana prikazati problematiko realiziranega ladijskega pretovora, primerjavo z načrtovanimi količinami ter s pomočjo posameznih komercialistov tudi podati kratko oceno za drugo polletje. Pogled na celotni luški pretovor Plan 1995 5.500.000 ton Plan I. polletje 1995 2.750.100 ton Real. I. polletje 95 3.262.133 ton % realizacije polletnega plana 119% % realizacije letnega plana 59 % V prvem polletju smo s 3,262 tisoč ton dosegli že 59% načrtovanih količin za leto 1995. če izuzamemo iz skupnega prometa pretovor nafte (prav tako iz planiranega prometa) je odstotek realizacije še boljši in sicer 62%. če opravimo primerjavo s planiranimi količinami za prvo polletju, smo le-te presegli za 19%, ob izuzetju nafte pa je presežek 24%. V prvem polletju letošnjega leta smo pretovorili za četrtino več tovora kot v istem obdobju lanskega (2,607 tisoč ton), brez nafte (1,990 tisoč ton) pa je indeks I.polletje 95/1. polletje 94 137. Vse primerjave so vidne iz priložene tabele. Po strukturi (skupni promet) v prvem polletju močno prevladujejo suhi tovori v razsutem stanju (razsuti, glini-ca, sipki, silos) in sicer znaša njihov delež 55%, delež tekočih tovorov (nafta + tekoči tovori) je dosegel 19%, generalnih tovorov 10%, tovorov lesa 2% ter tovorov na kontejnerskem terminalu 13% delež. Generalni tovori Raznovrstnost tega tovora, delitev dela na več komercialistov ter številni opravljeni posli, ki potekajo mimo komerciale, onemogočjo izdelavo podrobne analize v tako kratkem času. Gledano skozi skupni pretovor so količine generalnih tovorov nad planirami: Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes. plana JAN 45.250 76.318 169% FEB 45.250 73.741 163% MAR 45.250 46.102 102% APR 45.250 49.919 110% MAJ 45.250 46.901 104% JUN 45.250 39.248 87% JAN-JUN 271.500 332.229 122% PLAN 95 543.000 % doseženega letnega plana 61% Po pregledu posameznih vrst generalnih tovorov je po izjavah pristojnih komercialistov situacija naslednja: Pretovor živine je po obsegu v prvem polletju nekoliko nižji od lanskega zagotovo do konca leta ne bomo uspeli realizirati lanskega prometa. Pretovor žel. izdelkov, ki izvira predvsem iz češke in Slovaške se odvija po planu oziroma ob koncu leta je pričakovati celo presežek planiranih količin. Izvoz Slovenija: Konstantni blagovni vrsti sta papir in celuloza, njun promet je v porastu in takšna so predvidevanja do konca tega leta. Izpad je pri perboratu, izvoz je preusmerjen po kopnem v Albanijo. Novi posli: izvoz steklene volne in raznega blaga za Turkmenistan. Pri izvozu generalnega blaga je potrebno poudariti promet blaga, ki se pri nas polni v kontejnerje. Tako se je v prvem polletju tega leta pri nas napolnilo v kontejnerje bela tehnika - preko 1.000 TEU. Uvoz Slovenije: Uvoz banan je preko planiranega polletnega prometa, ostale blagovne vrste pa so okviru planiranega prometa. Pri uvozu generalnega blaga je pomemben delež prometa, ki se pri nas prazni iz kontejnerjev: bombažna preja, tekstil in tekstilni izdelki, bombaž, obutdv, TV in druga tehnika... Tranzit YU: Ta promet je močno upadel, precejšen padec je na račun izpada prometa za humanitarno pomoč. Tovori lesa Pri lesu je na obseg prodaje, zlasti pri manjših izvoznikih, močno vplivalo padanje tečaja USD. Iz tega naslova je bilo pričakovati še večji padec pretovora, ki ga je omilila na novo pridobljena stranka (Buben & Fried). Sicer pa ladijski pretovor ni merilo za prikaz dejanskega stanja na tem terminalu, saj so bile čez prvo polletje kapacitete na terminalu polno zasedene z dodatnimi manipulacijami. Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes.plana JAN 18.300 10.011 55% FEB 18.300 15.948 87% MAR 18.300 15.299 84% APR 18.300 7.933 43% MAJ 18.300 4.014 22% JUN 18.300 22.250 122% JAN-JUN 109.800 75.455 69% PLAN 95 220.000 % doseženega letnega plana 34% Obeti za naslednje polletje so boljši, prvi razultati so vidni že iz gibanja v juniju in napovedi za julij, ko bo postavljen mesečni plan močno presežen. Povečanje prometa in obvladovanje količin bo zagotovo zahtevalo še dodatne napore tako glede zaposlenih kot glede mehanizacije na lesnem terminalu. Kontejnerski terminal Gledano skozi tonažo je kontejnerski terminal realiziral 85% načrtovanih količin za prvo polletje ter 42% načrtovanih količin za leto 1995: v tonah Mesečni plan Realiz. % izpol. mes.plana JAN 85.000 75.896 89% FEB 85.000 60.199 71% MAR 85.000 83.838 99% APR 85.000 70.621 83% MAJ 85.000 67.646 80% JUN 85.000 75.079 88% JAN-JUN 510.000 433.279 85% PLAN 95 1.020.000 % doseženega letnega plana 42% V nadaljevanju prikazujemo pregled po posameznih dejavnostih na terminalu: Promež kontejnerjev v TEU: Mesečni Realiz. % izpol. plan mes.plana JAN 5.600 5.820 104% FEB 5.600 3.793 68% MAR 5.600 5.195 93% APR 5.600 4.327 77% MAJ 5.600 4.927 88% JUN 5.600 5.049 90% JAN-JUN 33.600 29.111 87% PLAN 95 67.000 % doseženega letnega plana 43% Nedoseganju planiranih količin je botrovalo v prvi vrsti pomanjkanje ] ladijskih linij ter nekvalitetni servis nekate- rih ladjarjev. Promet vozil v enotah: VOZILA Mesečni Realiz. % izpol. plan mes. plana JAN 2.500 1.899 76% FEB 2.500 2.610 104% MAR 2.500 2.211 88% APR 2.500 3.612 144% MAJ 2.500 5.591 224% JUN 2.500 933 37% JAN-JUN 15.000 16.856 112% FERRY Mesečni plan Realiz. % izpol. mes. plana JAN 960 712 74% FEB 960 875 91% MAR960 1.142 119% APR 960 994 104% MAJ 960 770 80% JUN 960 1.126 117% JAN-JUN 5.760 5.619 98% Medtem, ko je planirani promet avtomobilov presegel za 12% načrtovane količine, se ferry promet giblje v načrtovanih okvirih. Skupno so vsa vozila nad planiranimi količinami: Polletni plan vozil (vozila+ferry) 20.760 Polletna realizacije 22.475 % realiza. polletnega plana 108% Letni plan vozil (95) 41.500 % real. plana 54% Na področju pretovora avtomobilov je pričakovati ob koncu leta presežek planiranih količin na račun pridobljenega novega posla - uvoz vozil DAEWOO za Poljsko, v fazi dogovarjanja pa je tudi posel za izvoz vozil iz Nemčije. Sipki tovori Promet sipkih tovor se giba v načrtovanih količinah, kar je predvideno tudi do konca leta: Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes.plana JAN 66.500 24.007 36% FEB 66.500 60.377 91% MAR 66.500 38.455 58% APR 66.500 48.816 73% MAJ 66.500 113.009 170% JUN 66.500 108.836 164% JAN-JUN 399.000 393.500 99% PLAN 95 798.000 % doseženega letnega plana 49% Glinica Promet glinice zaostaja za planiranimi količinami, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je le-ta za 11% večji. Večji pretovor je predviden v II. polletju, kar bi pomenilo ob koncu leta tudi izpolnitev planiranih količin. Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes.plana JAN 16.700 13.799 83% FEB 16.700 6.723 40% MAR 16.700 14.324 86% APR 16.700 19.316 116% MAJ 16.700 8.593 51% JUN 16.700 21.910 131% JAN-JUN 100.200 84.665 84% PLAN 95 200.000 % doseženega letnega plana 42% Razsuti tovori Terminal razsutih tovorov je v prvem polletju realiziral že 86% planiranih količin za celo leto ter polletni plan presegel za 72%. Na tem terminalu so v prvem polletju dejansko razložili štiri ladje več od planiranih in to dve z železovo rudo in dve z boksitom. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je promet na tem terminalu večji za 84%. Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes.plana JAN 100.150 245.561 245% FEB 100.150 41.153 41% MAR 100.150 313.610 313% APR 100.150 68.090 68% MAJ 100.150 20.914 21% JUN 100.150 346.216 346% JAN-JUN 600.900 1.035.544 172% PLAN 95 1.202.000 % doseženega • letnega plana 86% Tekoči tovori Mesečni plan Realiz. (1) Real. (2) v tonah % izpol. mes.plana JAN 13.100 14.182 16.900 108% FEB 13.100 12.099 13.808 92% MAR 13.100 11.055 11.055 84% APR 13.100 14.334 16.447 109% MAJ 13.100 18.701 21.404 143% JUN 13.100 31.423 30.337 240% JAN-JUN 78.600 101.794 109.951 130% PLAN 95 157.000 % doseženega letnega plana 65% Realizacijo prometa tekočih tovorov prikazujemo v dveh kolonah in sicer (1) pomeni ladijski pretovor, (2) pa vključuje tudi količino tovora, ki pride in odide iz rezervoarjev po kopenski poti. Uradno statistično je bil planiran le ladijski pretovor zato temu ustrezno sledi tudi % izpolnitve plana. Vodja TTT planu poslovanja tega PC vključil tudi kopenski del zato sledi v nadaljevanju primerjava tako kopenskega kot ladijskega dela. Pretovor po blagovnih vrstah ter primerjava s planom v tonah PLAN I-VI-95 REAL. I-VI-95 Real, v % Kemikalije 46.000 47.350 103 Fosforna kislina 14.000 21.756 155 Vino 11.000 11.532 97 Olje 7.000 28.852 384 a) Kemikalije Realizacija se giblje v okviru planiranega. Večjih odstopanj tudi ni možno pričakovati, če vemo, da imamo več kot 75% skladiščnih kapacitet zasedenih s štirimi pogodbenimi strankami. Tudi preostale kapacitete so do septembra oddane. V drugem polletju se ne pričakuje večjih sprememb. b) Fosforna kislina Večja odstopanja od planiranih količin gredo na račun večje dobave Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik (TKI), ki se glede na ceno odloči med dvema alternativana ali uvoz fosforna kislina ali uvoz fosfatov. V prvem polletju je bila to fosforna kislina, kako bo vnaprej pa je odvisno od cene. Fuchs je že v prvem polletju realiziral 2/3 planirane količine za i. 95 - do jeseni tako za tega komitenta ne pričakujemo nobene dobave. c) Vino Realizacija v prvem polletju je v okviru planiranega. V poletnih mesecih je napovedana začasna ustavitev dobav. LADIJSKI PROMET - I-VI-95 d) Olje Nepričakovani in izjemen uvoz olja s strani Cereola iz Madžarske najbolj vplival na visok % presežka nad planiranimi količinami. V drugem polletju je pričakovati podobno količino olja kot v prvi polovici leta. i SILOS Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes.plana JAN 21.700 43.914 202% FEB 21.700 26.250 121% MAR 21.700 75.877 350% APR 21.700 14.588 67% MAJ 21.700 61.895 285% JUN 21.700 48.146 222% JAN-JUN 130.200 270.670 208% PLAN 95 260.000 % doseženega letnega plana 104% plan 95 plan realiz. realiz. % real. % oc.real. plan 95 str. v S) I-vi-95 i-vi-95 i-vi-95 Plana PLANA str v % i-vi 1995 Generalni tovori 543 ooo 10% 271 500 332 229 10% 122 61 Tovori lesa 220 ooo 4% 109 SOO 75 455 2% 69 34 Kontejnerskl terminal 1 020 ooo 19% 51 O OOO 433 279 13% 85 42 Sipki tovori 796 ooo 15% 399 OOO 393 500 12% 99 49 Glinica 200 ooo 4% 100 200 84 665 3% 34 42 Razsuti tovori 1 202 ooo 22% 600 SOO 1 035 544 32% 172 86 Tekofii tovori 157 ooo 3% 76 600 l01 794 3% 130 65 Silos 260 ooo 5% 130 200 270 670 8% 208 104 Nafta 1 100 ooo 20% 549 900 534 997 16% 97 49 SKUPAJ 5 500 ooo 100% 2 750 100 3 262 133 100% 119 59 Promet brez nafte 4 400 ooo 2 200 200 2 727 136 124 62 Oomofii promet 2 425 ooo i 212 600 1 271 284 105 52 Tranzitni promet 3 o 7*5 ooo 1 537 500 1 946 759 127 63 TEU 67 ooo 33 600 30 547 91 46 vozila 41 soo 20 750 23 296 1 12 56 REALIZ. REALIZ. Primerjava I — VI — 94 I-VI-94 I-VI-95/ str. v % l-VI-94/ 198 238 S% 168 142 507 5% 53 535 423 21% 81 354 688 14% 111 75 596 3% 112 563 196 22% 184 57 933 2% 176 62 B49 2% 431 61 6 1 70 24% 87 2 6U6 600 100% 125 1 990 430 137 V času izdelovanja plana za 1. 95 se ni niti slutilo, da bomo že ob polletju presegli načrtovane celoletne količine. Trend iz prvega polletja se bo nadaljeval tudi v drugem, kar kaže vsakodnevnega povpraševanja ter pritisk strank za rezervacijo silosnega prostora. MASPED npr. napoveduje 25.000 ton/mesečno, TOEPFER 20.000 ton/ mesečno, GABONA napoveduje 15.000 ton v septembru ter isto količino v oktobru, AGROGRAIN pa povprašuje po rezervaciji silosa za 20.000 ton na mesec. To seveda niso vse ampak le večje tranzitne stanke, možen pa je še dodaten uvoz Slovenije.. Nafta Promet nafte teče po planu, če pa primerjamo lanske količine v prvem poletju lahko ugotovimo, da je bil pretovor v prvem polletju letošnjega leta za okrog 100 tisoč ton nižji. Mesečni plan Realiz. v tonah % izpol. mes. plana JAN 91.650 72.544 79% FEB 91.650 83.308 91% MAR 91.650 112.454 123% APR 91.650 76.880 84% MAJ 91.650 82.853 90% JUN 91.650 106.958 117% JAN-JUN 549.900 534.997 97% PLAN 95 1.100.000 doseženega letnega plana 49% Zaključne ugotovitve Dosedanji trendi ter napovedi kažejo, da bomo v letu 1995 krepko presegli načrtovane količine ter tudi prvič presegli 6 mio ton pretovora. TJ. PROMET PO SMEREH 1959 - 1994 6.000,000 5.000,000 4,000.000 - 3.000.000 - 2.000.000 1.000.000 | v ton I 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 7(7 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 Povezava z železnico Začetek sanacije Otvoritev terminala za Osamosvojitev Slovenije In uveljavljanje razsute tovore Luke kot trgovsko distribucijskega centra Dolar in njegov vpliv na naše poslovanje TABELA 1: Delež prihodka iz poslovanja na tranzitnem in domačem tržišču v% TRG/LETO 1992 1993 1994 Tranzit 69,6 68,1 72,7 Domači trg 30,4 31,9 27,3 TABELA 2: Struktura obračunane realizacije na tranzitnem tržišču v% LETO/VALUTA USD ATS ITL DEM 1992 71 26 2 1 1993 74 23 2 1 1994 68 27 2 1 I-V 1995 77 20 1 1 V Luki Koper smo v prvih petih mesecih letošnjega leta pretovorili 2.462.067 ton blaga, kar je za 15% več kot v istem obdobju predhodnega leta in 7% nad zastavljenim planom. Tako spodbudnim fizičnim rezultatom pa realizacija ne sledi. V istem obdobju letošnjega leta smo ustvarili 95% planirane realizacije, to pa je vplivalo na nižji ustvarjeni dobiček, ki zaostnja od planiranega za 46%. Poglavitni vzrok za takšno situacijo je padanje tečaja dolarja. Ker so cene luških storitev v pretežni meri določene v ameriških dolarjih - USD tako za tuje kot domače koristnike, ima gibanje tečaja USD napram SIT nedvomno velik vpliv na uspešnost poslovanja Luke Koper in njen poslovni rezultat, ki se v končni fazi izraža v ustvarjenem dobičku. Dobiček je osnovni cilj vsakega poslovnega sistema in hkrati tudi pokazatelj uspešnosti poslovanja. Izraža pa se kot razlika med vsemi ustvarjenimi prihodki in stroški. Ravno zaradi težnje po doseganju čimboljšega poslovnega rezultata, je naloga poslovnega sistema, da ustvari čimvečji celotni prihodek (realizacijo) in hkrati zmanjša stroške poslovanja na najnižjo možno raven. Seveda pa na zastavljene cilje vpliva cela vrsta dejavnikov. Nekatere od teh lahko poslovni sistem z notranjimi ukrepi usmerja oz. jih prilagaja v smeri zastavljenih ciljev. Precej dejavnikov pa je takih, ki so zunanjega značaja in nanje ne moremo vplivati oz. lahko vplivamo le delno in največkrat zahtevajo taki posegi žrtvovanje druge koristi. Eden takih dejavnikov, ki so usodnega pomena za uspešnost poslovanja Luke Koper je gibanje tečaja dolarja. Rast tečaja dolarja konkretno vpliva na večjo realizacijo oz. večji ustvarjeni prihodek, padanje tečaja pa na zmanjšanje prihodka. Poglejmo najprej, kolikšen je bil delež prihodka iz poslovanja na tranzitnem in domačem tržišču ter struktura obračunane realizacije po posameznih valutah na tranzitnem trgu v zadnjih treh letih: Če analiziramo strukturo ustvarjenega prihodka na tranzitnem tržišču (glej tabelo 2), vidimo, da se je strukturni delež obračunane realizacije v USD v letu 1994 napram predhodnim letom nekoliko znižal in sicer na 68%, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa zajema 77% delež, kar pomeni, daje narasel tudi v primerjavi z letom 1992 in 1993. Ostali večji strukturni delež, ki se giblje od 27% do 20% pa predstavlja obračunana realizacija v ATS, torej v trdnejši valuti. Za avstrijski šiling večja tečajna nihanja niso značilna. V zadnjem obdobju tečaj navedene valute stagnira. Iz zgornjih podatkov se da za letošnje leto preprosto sklepati, da ima vsaka sprememba USD 77% vpliv na višino celotne realizacije na tranzitnem trgu. Vpliv spremembe USD pa se kaže tudi pri realizaciji na domačem tržišču. Cene za domače komitente so izražene v USD in se praviloma obračunajo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan opravljene storitve. Ko smo si ogledali navedene podatke, nas sedaj zanima gibanje tečaja USD. Ob tem bomo prikazali tudi podatke o rasti maloprodajnih cen, ki imajo po drugi, lahko rečemo stroškovni strani, ogromen vpliv na uspešnost poslovanja. TABELA 3: Gibanje tečaja USD in rasti maloprodajnih cen OBDOBJE OD-DO TEČAJI SPREM.TEC. RAST M.CEN 1.1.93-31.12.93 98,7005 131,8420 +33,6% 22,9o % 1.1.94-31.12.94 131,8420 126,4576 -4,3% 18,3o % 1.1.95-31.03.95 126,4576 112,4198 -12,5% 2,5% 1.1.95-30.06.95 126,4576 113,6453 -11,3% 3,7% 1.1.94-30.06.95 131,8420 113,6453 -16,0% 22,7% V letu 1993 je tečaj USD narasel kar za 32,4% in celo presegel rast maloprodajnih cen, ki je znašala 22,9%. V letu 1994 pa je USD še naraščal vse do 11. februarja, ko je dosegel razmerje do SIT 136,3792. Od tu naprej pa je pričel drseti navzdol in v oktobru mesecu je dosegel najnižjo raven 119,9824 SIT, do konca leta pa se je spet nekoliko popravil in končal na 126,4576 SIT. Takoj na začetku leta 1995 se je tečaj USD nekoliko dvignil na raven 127,4860 SIT potem pa spet drastično padel za cca. 12%. Takšno nihanje ali bolje rečeno padec vrednosti ameriške valute je posledica razmerij na medvalutnih trgih, ki so se odražale v krepitvi nemške marke in predsem japonskega jena. V začetku leta 1994 je dolar celo presegel nivo 1,72 napram nemški marki. Nekateri so napovedovali, da se bo dolar povzpel še na višje nivoje, vendar seje izkazalo prav obratno. Nestabilnost in šibkost ameriškega dolarja so v letu 1994 in prvi polovici letošnjega leta pospešili številni gospodarski in politični dogodki: afera Whitewater v začetku leta 1994, povečevanje proračunskega in trgovinskega primanjklaja ZDA, akcije ameriške centralne banke pri zviševanju obrestnih mer z zamudo, zniževanje nemških obrestnih mer, padec mehiškega pezosa od objavljene devalvacije 20.12.1994... Kljub nekaterim dejavnikom, ki bi lahko vplivali na pridobivanje moči ameriškega dolarja, kot naprimer: zmaga republikancev na volitvah v Kongres v novembru 1994, potres na Japonskem v začetku letošnjega leta in dosežen trgovinski dogovor med Japonsko in ZDA 28. junija letos, je danes negotovost ameriškega dolarja še večja in se po napovedih še bolj nagiba navzdol. V zadnjem času se razmerje med dolarjem in marko giblje med 1,38 in 1,40. Kot smo že prej omenili pa ima na relativno slabši poslovni rezultat velik vpliv razkorak v zaostajanju tečaja dolarja za rastjo drobnoprodajnih cen. Tabela 3 prikazuje, da je v obdobju od 01.01.1994 do 30.06.1995 tečaj dolarja padel za 16%, medtem, ko je v istem obdobju rast drobnoprodajnih cen znašala 22,7%. Rast drobnoprodajnih cen na eni strani vpliva na povečevanje stroškov poslovanja: dobavljenih proizvodov in storitev na domačem tržišču ter stroškov amortizacije, ker se le-ti morajo po zakonskih predpisih revalorizirati s stopnjo rasti drobnoprodajnih cen. V strukturi vseh stroškov je amortizacija z revalorizacijo v letu 1994 obsegala 21,9 strukturni delež, kar pomeni, da obseg teh stroškov ni zanemarljiv. Na drugi strani pa rast drobnoprodajnih cen in vedno večji razkorak zaradi zniževanja vrednosti dolarja vpliva negativno na revalorizacijsko podbilanco in sicer na nastajanje negativnih tečajnih razlik in revalorizacijskega primanjkljaja. Navedeni odhodki so v letu 1994 v strukturi vseh stroškov zajemali kar 10,2% delež, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 8,5% delež. Zaradi negativnega gibanja navedenih dejavnikov, ki ključno vplivajo na poslovni rezultat, je v aprilu mesecu vodstvo Luke Koper sprejelo odločitev o povišanju cen luških storitev za 12% in obračunavanju storitev domačim komitentom po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 1.1.1995 (126,4576). Sprejeta odločitev je bila nujna, saj je kljub zavidljivim fizičnim rezultatom v prvem tromesečju letošnjega leta, ko je bilo pretovorjeno 1.667.044 ton blaga oz. 28% več kot v istem ob-dobju leta 94 in sprejetim notranjim ukrepom glede omejevanja stroškov, ustvarjena realizacija zaostajala od planirane za 5,2% an je bila v tem obdobju ustvarjena izguba. Seveda pa sprememba cen velja le za nove pogodbe od 19.04.1995 dalje, zato bo učinek sprejetih ukrepov na kratek rok - v letu 1995 pripomogel le v manjši meri na ugodnejši poslovni rezultat. Obstajajo tudi razmišljanja o prehodu iz dolarskih cen na obračunavanje v trdnejši valuti, vendar bi taka odločitev predstavljala hkrati dvorezen meč, saj bi se v tem primeru morali spoprijeti s problemom nekonkurenčnosti na tržišču luških storitev v primerjavi z Luko Reka in Luko Trst. Če na koncu strnemo vse ugotovitve, pridemo do sklepa, da moramo rezerve, na katere lahko vplivamo in ki bi v končni fazi pripomogle k izboljšanju poslovnega rezultata -dobička, iskati v boljšem gospodarjenju s sredstvi, racionalizaciji poslovanja in zniževanju poslovnih stroškov. VS. \ POMEMBNEJŠI POSLOVNI OBISKI V LUKI KOPER 15.junija so bili v Luki Koper razgovori s Slovenskimi železnicami o vprašanju pogodbe o sodelovanju in vagonskih stojnin. 20. junija je Luko Koper obiskala veččlanska republiška inšpekcija za področje delovnih razmerij in varstva pri delu. Izvedla je kontrolo o izvajanju pogodb iz delovnega razmerja in pogodb zunanjih delovnih skupin ter raziskave poškodb pri delu. ZIM je 21, junija organiziral v Genovi svečanost ob 50 obletnici svojega delovanja. Te svečanosti so se udeležili iz Luke Koper g. Mavric Vito, g. Segec Aleksander in g. Udovič Viktor. Dne 27. junija je našo luko obiskala delegacija iz ministrstva za trgovino Republike Indije. Delegacija, ki je bila na zasedanju mešane komisije za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje v Ljubljai je izrazila željo za vzpostavitev sodelovanja tudi z Luko Koper s ciljem, da bi Luka Koper postala pristanišče za blago, ki iz Indije prihaja v Evropo. Obisk Izraelske delegacije dne 1. julija in sicer direktorja oddelka za ekonomske odnose za Centralno in Vzhodno Evropo v ministrstvu za zunanje zadeve Izraela s spremstvom veleposlaništva Izraela na Dunaju. Dne 5. julija je zasedal v Luki Koper upravni odbor združenje Manager Slovenije. V___J LUKA KOPER MED SLOVENSKIMI PODJETJI Med 300 največjimi podjetji v Sloveniji se je Luka Koper v letu 1994 uvrstila na 79.mesto. Pred nami so naslednja primorska podjetja: OMV Istra (Istrabenz) na 25. mestu, Interevropa na 47. mestu, Droga Portorož na 65. mestu, Emona Obala na 68. mestu in Spošna plovba Portorož na 70. mestu. Glede na ustvarjenem dobičku se v letu 1994 uvrščamo na 13. mesto, v letu 1993 pa smo bili na 27. mestu med najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji. Pred nami so bila primorska podjetja OMV Istra na 5. mestu in Interevropa na 7. mestu. Po številu zaposlenih smo v letu 1994 na 48. mestu, pred nami je iz Primorske le interevropa Koper na 22. mestu. Po vrednosti premoženja smo na 22. mestu med slovenskimi podjetji in pred nami ni nobenega Primorskega podjetja. vir: Agencija za plačilni promet za nadziranje in informiranje B.K POVZETEK ČLANKA IZ ČASOPISA DIE PRESSE Z DNE 26.06.1995 Triest will Koper Rang ablaufen Luka Trst želi ponovno postati glavno pretovorno mesto za avstrijsko blago. Novi predsednik luke, Michele Lacalamita ima celotno območje Srednje in Vzhodne Evrope na muhi in pravi: To je naše naravno zaledje in bi padec železne zavese morali izkoristiti. Največ glavobola ima luka Trst z Luko Koper, ki ta čas pretovori cca 30% avstrijskega skupnega preko-morskega prometa. Predsedniku je največji trn v očesu cenovna agresivnost Luke Koper, ki nudi popuste do 30%. Predsednik zato želi enakopravne konkurenčne pogoje. POMEMBNO Kolegij glavnega direktorja je na svoji seji dne 03.07.1995 dodelil 10.000 DEM finančne podpore fon-daciji doc. dr. Cholevva iz Ljubljane za ustanovitev raziskovalnega centra za pravočasno odkrivanje raka. i Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada: 1900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, dne 14.12. 1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.