Št. 15 (890) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 13. aprila 1967 Leopold Krese, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS in poslanec črnomaljske občine, je bil v pretekli 4-letni mandatni dobi večkrat gost v Beli krajini — Pogosto je obiskoval seje občinske skupščine, večje sestanke po krajevnih središčih in v kolektivih teir ob nenehnem stiku s terenom sproti spoznaval težave širše in ožje družbene skupnosti deželice pod Gorjanci. — Volivci tovariša Kreseta dobro poznajo, zato so ga znova predlagali za kandidata, tokrat v republiški zbor skupščine SRS — Pred dnevi smo ga v Črnomlju naprosili za odgovore na nekaj bistvenih vprašanj s področja tekočih in bodočih nalog razvoja gospodarstva in nekaterih družbenih služb v Bel; krajini. — Kako gledate na dosedanji razvoj belokranjske industrije in kakšne so po vašem mnenju njene bodoče perspektive v pogojih gospodarske reforme? — Belo krajino moramo obravnavati kot eno gospodarsko celoto in tudi v bodoče vsa vprašanja reševati celovito, ne glede na sedanjo upravno delitev pokrajine. Dosedanji razvoj industrije je bil uspešen, predvsem pa je pomembno, da je danes zastavljena osnovna baza za njen nadaljnji razvoj tudi v pogojih gospodarske reforme. Za Belo krajino so pomembna Dodietin BTCTI On 13. IM) 23. APRILA Ves čas nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami, zlasti Okrog 16. in 22. aprila. Dr. V. M. v Metliki ter BELT in ZORA v Črnomlju, ki imajo vse možnosti za še večjo uveljavitev. Moramo pa jim pomagati pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje tehničnih pogojev in modernizacijo proizvodnje, ker tega ne morejo doseči samo z lastnimi sredstvi. Ta industrija bi se SPREJEM ZA RIBNIŠKEGA STOLETNIKA • V torek ob 11. uri so v prostorih ObS Ribnica priredili sprejem edinemu stoletniku v tej občini — Alojzu Tomšiču iz Ribnice, ki je bil včeraj star 100 let. Na slovesnosti je jubilantu čestital predsednik ObS Prane Ilc in mu izročil skromno denarno darilo. Stoletniku so izrekli toplu želje tudi predstavniki društva upokojencev, občinske konference SZDL. krajevne skupnosti in še nekateri. Zvefisr so stoletniku ribniški pevci in godbeniki priredili 'podoknico Franc Molan, podpredsednik občinske skupščine, je v uvodni besedi ocenil gospodarska gibanja v občini. Dejal je, da kažejo finančni podatki zadovoljivo stanje, vendar se je obseg proizvodnje povečal le pri nekaterih podjetjih. Zaposlenost se je v celoti povečala, zaskrbljuje pa zmanjšanje zaposlenosti v terciarnih dejavnostih, v gostinstvu in trgovini Nesmotrno je tudi to, da so nekatere delovne organizacije denar, sproščen v korist podjetij, namenile predvsem za zaslužke, manj pa Sejem rabljenih avtomobilov bo odslej vsako nedeljo tudi v Novem mestu Začetek ob 8. uri zjutraj na dvorišču hotela KANDIJA. aa tehnološki napredek in dviganje produktivnosti dela. Po njegovem bo treba izoblikovati jasno stališče, kaj ukreniti v podjetjih, ki gospodarijo na robu rentabilnosti. Odločno bo treba čimprej presekati začarani krog medsebojnega kreditiranja podjetij, kar je posledica pomanjkanja obratnih sredstev. O vlogi bank se je raavila polemična razprava. JE BANK PREVEČ? Viktor Avbel], kandidat za zveznega poslanca, je načel nehvaležno vprašanje organizacije bank in njene vloge. Po njegovih besedah je v Sloveniji 11 bank preveč, kair vodi do tega, da je denar razdrobljen in nesposoben za večje posege, ki jih zahteva slovensko gospodarstvo. Navedel je primere, ko večja podjetja že sedaj iščejo mimo svojih bank večje banke, s katerimi bifleodelovala. Pripomnil je tudi, da so bila sredstva ukinjenih okrajev Ali je kakšna zveza med dvema dokumentoma: ustanovnim manifestom Komunistične partije Slovenije iz leta 1937 in resolucijo zadnje, to je VII. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije? Mislim, da je obema skupno to: o pravem času opozarjata slovenski narod na njegove težave in skrbi ter mu kažeta jutrišnji dan! In oba naročata komunistom, da so lahko samo kot dobri inter-nacionalisti tudi dobri Slovenci. A razlikuje ju predvsem tole: prvi dokument je bil napisan v času, ko se je bližala Sloveniji črna nevihta — fašizem; drugi je prišel v času težkih preizkušenj, ob katerih pa se jasnijo obzorja, saj bo uresničenje reforme pomenilo jutrišnji lepši dan. Vedno zvesti svojemu narodu morala intenzivno vključiti v pogoje bančnega kreditiranja; prepričan sem, da bo za banko interesantna, če predloži jasno zastavljene načrte za modernizacijo proizvodnje. Belokranjska podjetja pa bi se morala vsekakor tesne je povezovati z drugimi podjetji v državi in tudi zunaj, če bodo hotela povečati produktivnost in kvaliteto proizvodov, kakršna ustreza ravni inozemskih zahtev. (Nadaljevanje na 8. str.) Ob 30-letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije in o resoluciji VII. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Vsa Bela krajina je gospodarsko ena celota dal bližajoče se nevarnosti. Hitlerjev pritisk na Avstrijo je bil več kot očiten. Italija se je že ozirala okoli sebe, kako bi povečala svoj »imperij«. V Španiji je fašizem preizkušal svoje morilsko orožje in zverinske metode zasužnjeva-nja osebnosti človeka. V Jugoslaviji pa so se ljudje, kot so bili Korošec, Sto-jadinovič in drugi, bratili s črnimi in z belimi, s fa- (Nadaljevanje na 4. str.) Poslanci o socialnem zavarovanju Na povabilo aktiva komunistov strokovnih delavcev sevniške občine je v sredo, 5. aprila, Viktor Avbelj spet obiskal Sevnico — Na željo prestav-nikov delovnih organizacij se je tega sestanka udeležila tudi Olga Vrabič, predsednica zveznega socialnozdravstvenega zbora — Udeleženci so ji zastavili vrsto aktualnih vprašanj s tega področja, v razpravi pa je sodeloval tudi tovariš Avbelj KURIRČKOVA POŠTA V ČRNOMLJU. V ponedeljek ob 10. dopoldne je bil pred črnomaljskim prosvetnim domom prisrčen mladinski miting, s katerim so odpravili na pot dolenjsko kurirčkovo pošto, ki nosi maršalu Titu čestitke za 75. rojstni dan. Po otvoritvenem pozdravnem govoru načelnika pionirskega odreda Tomaža Dvoršaka so šolarji izvedli pester kulturni spored, nato pa sta o pomembnem sodelovanju kurirčkov s partizani v času NOB govorila prvoborca Lado Mišica in Janez Žunič. Zatem so črnomaljski pionirji s kurirčkovo torbo krenili na pot proti Draga tušu in Vinici. (Foto: Mirko Vesel) Manifest, namenjen slovenskemu narodu, so sprejeli na ustanovnem kongresu KPS v noči od 17. na 18. april 1937 na Čebinah nad Trbovljami. To je bil čas, ko so se mnogi v svetu slepili s tem, da fašizem ni nevaren in da njegovega robantenja ni jemati zares. Mnogi so celo verjeli Hitlerjevim »mirovnim pobudam« in Mussolinijevemu posredovanju »v prid miru«. A zbranim v Barličevi hiši na Čebinah je bilo jasno: Hitler že steguje svoje kremplje. Slovenski narod še ni bil nikoli v takšni nevarnosti. Prepuščen sebi mora strniti svoje vrste okoli delavskega razreda kot njegovega najnaprednejšega dela, da bi se lahko uspešno postavil v bran, ko ga bo fašizem neposredno ogrožal. Komunisti niso bili nikakršni »jasnovidci«. Kdor je ljubil svoj narod in človeštvo, je moral videti, kaj se pripravlja. Komur ni' bilo za politikanstvo in mešetarjenje na škodo delovnih ljudi, se je jasno zave- nepravilno prenesem v sklade bank, ki so se takrat v posameznih krajih ustanavljale, kar je tudi prispevalo k tolikšnemu številu bank. Vinko Božič, direktor Lisce in kandidat za poslanca zvez- (Nadaljevanje na 18. str. > 6 občin za domicil Kozjanskemu odredu Na predlog občinskih odborov Zveze združenj borcev NOV Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju naj bi na območju vseh omenjenih občin podelili domicil Kozjanskemu odredu. Povelje o podelitvi domicila bodo izročili Kozjanskemu odredu na slovesni proslavi dneva borca v Brežicah. Odlok o izročitvi domicila so občinske skupščine sprejele v nedeljo, 9. aprila. Odlikovani kočevski turistični delavci Turistična zveza Slovenije je na nedavnem občnem zboru sklenila, da bo odlikovala turistične delavce, ki so s svojim nesebičnim delom naj. več pripomogli do napredka turizma. Med odlikovanci so tudi trije člani Turističnega društva Kočevje: srebrno častno značko in diplomo je dobil Stane Potisek, bronasti znački in diplomi pa Rudi Murovič in Katica Štajdo-har. V Kostanjevici razstava o Josipu Resslu V torek, 18. aprila, bodo ob 19. uri odprli v Lamutovem likovnem salonu v Kostanje vici razstavo o življenju in delu Josipa Ressla; znanega izumitelja ladijskega vijaka, ki ga je preiskušal najprej na Krki pri »dolenjskih Benetkah«. Razstava bo pokazala Ressla predvsem kot vsestranskega izumitelja na vseh področjih tehnike pred dobrimi sto leti in bo prav gotovo tako zanimiva kot poučna, odprta pa bo do 2. maja. Letošnja muhasta zima, ki se je tako zavlekla v pomlad, marsikomu prav krepko ponagaja. Pravo aprilsko vreme in »zadnji sneg« sta posebno prizadela avtomobiliste, ki so si morali pomagati tudi s pravimi konjskimi silami. Fičku na naši sliki je manjkala prav ena, da je v hudem snežnem metežu lahko prevozil Ribnico fVoto: Draufo Mnhart ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED v obojestransko zadovoljstvo Volivci 61. volilne enote, v katero so vključene vse spodnjeposavske občine, so izbrali za kandidata v organizacij sko-politični zbor zvezne skupščine urednika DELA Franca Šetinca. Kandidat se srečuje z volivci na številnih zborih in si v pogovorih z njimi ustvarja lastno podobo krajev in ljudi. Toda vseh delovnih organizacij in krajev ne bo mogel obiskati, zato ga danes predstavljamo .tudi njim. Priobčujemo troje odgovorov na troje zastavljenih vprašanj. Vprašanje: Kaj vam pomenijo dosedanji stiki z volivci v krški, sev-niški in brežiški občini? Odgovor: Kot kandidat za poslanca arganizacioskopoJi-tičnega zbora sem obiskal več konferenc in zborovanj, kjer sem se srečal z vodivci. Ti obiski so bili zame nadvse koristna: lepa priložnost za soočenje teorije in prakse, načel in konkretnega življenja. Na zboru odbornikov v KrSkam sem se nemara bolje seznanil s problemi obrti, kakor če bd preučili ne vem koliko teoretičnih razprav. Trgovski delavci v Brežicah so izzvali živahen dialog z vprašanji, kii jih, priznam, nisem pričakoval, kot na primer o tujem kapitalu, samoupravljanju, šoilstovu in podobnem. V sevmiški tovarni »Lisca« sem po desetih letih videl, kaj je nastalo iz nekdanje skromne delavnice — sodobna tovarna, ki se je povzpela med vrhove tovrstnih industrij v Evropi. Zanimiva so bila tudd srečanja s člani Socialistične zjveae v Krškem, Brežicah in Laškem. Vprašanje: Kako ocenjujete poglede volivcev na stvari, ki jih najbolj težijo? Odgovor: Presenetila ste me odkritost in zavzetost, s katerima so ljudje posegali v razpravo. Najbolj so stopali v ospredje pereči problemi šolstva. Prepričal sem se. da so sbvari resne in da nd razlogov za čakanje. Zakon o obrti, ki je bil sprejet pred nekaj leti, je v marsičem že zastarel; nekatera določila postajajo že cokla razvoja obrti. Zvezna zakonodaja gre v prevelike podrobnosti; marsikatero zadevo bi občinske skupSčine in samoupravni organi delovnih organizacij bolje urejali sami — s svojimi samoupravnimi akti. Vprašanje: Kako si zamišljate sodelovanje poslanca z obratno? volivci in Odgovor: O tem sem govoril na konferenci SZDL v Brežicah. Zavedam se, da so poslanske dolžnosti izredno velike in odgovorne. Priznam, Franc Šetinc, predsednik Društva novinarjev Slovenije da poslanec ne more dobro opravljati svojega dela, ako ne pozna problemov terena, ali bolje, če'ne pozna resničnega življenja. Zato so stiki poslanca z volivci nadvse pomembni. A videti je treba tudd drugo plat rerandce. Poslanec ima družino, ne sme zanemarjati svoje službe in mara se stalno izobraževati. Zato ne bi smeli terjati od njega več. kot more storiti. Občinske sfaupSčine, delovne organizacije in volivci mu morajo priti naproti: pomagati mu morajo, da bo vedno na tekočem o vsem, kar mora vedeti, da v skupščini ne bo samo Številka. Redno obiskovati 6 občan — to je veMka obremenitev, ki pa jo je s skupnim sodelovanjem _ mogoče poslancu precej olajšati. Verjamem, da bo moje sodelovanje z občinskimi skupščinami Brežice, Krško, Laško, Sevnica. Šentjur in Šmarje pri Jelšah, s kolektivi delovnih organizacij v teh občinah in z volivci kar najbolj uspešno. Leta 1964 je bilo v Adenu, britan- šano roko britanske vladavine, m- da juznoarabske federacije J®”®”? ski vojaški utrdbi na jugu Arab- kakor pa ne oblike, prek katere bi rec medtem izjavila, da se j P skega polotoka, ki je stoletja in si dežela mogla pridobiti neodvis- pravljena pogajati z misijo več varovalo britansko pomorsko nost. London pa gradi prav na to »najboljši poti do neodvisnos pot v Indijo in jugovzhodno Azijo, vlado in južnoarabsko federacijo zele«. Sprejeli bi novo ust. \ » 36 krvavih incidentov. Naslednje - četudi so doživljale take fede- podlagi katere bi sklicali narodno leto jih je bilo že 286 in lani SlK racije pa naj je bilo to centralni skupscma Vanjo b! Juch opo- V teh treh letih je bilo v spopadih Afriki ali v jugovzhodni Aziji polo- zicija. Izvolili bi »demokrat ubitih 86 ljudi, ter 806 ranjenih, me. Drže se pač starega preskuse- vlado, v kateri bi lmeh glavno Samo januarja letos je bilo ubitih nega rekla, ki ga poznamo še iz ča- sedo seveda sultani m sej ki. 26 ljudi in se je torej leto začelo sov rimskega imperija: deli m vla- misiji ne bi bilo treba storiti še bolj krvavo kot druga. Neki bri- daj. Deželo so razdelili, v posamez- gega, kot pogovoriti se z \ a tanski diplomat je upravičeno nih pokrajinah posta vih na oblast podrobnosti tega nacrta, vzkliknil: »Aden — to ni nikakršen sebi podrejene sultane in šejke, čez Misija pa se očitno ni pustila raj. Aden je pravi pekel.« (Aden je vse skupaj pa postavili vlado, ki bi speljati na led. Z vlado se sploh inačica za Eden, kar v hebrejščini seveda plesala, kakor bi v Londonu hotela pogovarjati, temveč se je pomeni raj.) žvižgali. Zato pa je potreben čas obrnila le na britanskega guverner* m io Tirmiiin tietn lrar od tod torej tolikšno zoprvanje, nniraiah da In zdaj se je zgodilo tisto, kar Britanci niso predvidevali: Tričlanska misija OZN je nenadno odpotovala iz Adena, ker jim tamkajšnje britanske oblasti niso omogočile normalnega delovanja. Vodja misije Venezuelec dr. Manuel Pe-rez-Guerrero je po odhodu iz Adena izjavil, da se misija ne misli več vrniti v Aden, odločno pa je tudi zavrnil povabilo britanske vlade, naj se oglasi v Londonu." Zgodovina te misije OZN pa je kaj pisana. Misijo so ustanovili na zahtevo adenskih patriotičnih organizacij kljub odločnemu nasprotovanju britanskih predstavnikov v OZN. Misija pa svojega poslanstva ni mogla uresničit^ ker so v Londonu uspešno zavlačevali in preprečevali, da bi lahko prišla v Aden. Grška kriza ja, s čimer je jasno pokazala, da ve, koliko je ura. Pokazala je javno, da se zaveda, v kakšnem položaju se nahaja dežela, to je, da_ je čisto navadna britanska kolonija. Potlej se je začela misija pogovarjati z voditelji osvobodilnih gibanj, ______________________________________ od katerih je eno fronta za osvoboditev okupiranega arabskega juda bi mednarodna misija od blizu ga Pod Naserjevim vphvom, druga pogledala to politiko, ki povzroča Pa narodnoosvobodilna fronta, takšne nemireP in prelivanje krvi. P» No, namen pa ni bil samo ta. Ra- ™ ZAR. Gibanji sta med sel oj p čunali so na moderno oboroženo *>. enotni pa v boju proti iej sanw Saudsko Arabijo, ki bi lahko to pani vladi. Guverner je bd prestr£ vlado podprla, če bi jo za to pro- sen, začel je misij, meteti polena sila, hkrati pa bi držali v šahu re- P°d n°Se: P® J* .. - - • • potovala in izjavila, da v takih raz merah ne more delati. Kriva za to pa je Velika Britanija ... In zdaj v Londonu jedo vročo kašo. Kaj sedaj? Pogum jim najbrž zaradi odhoda misije OZN ne publikansko nastrojen Jemen, ki je že nekajkrat jasno povedal, da so ui __________ ^ ________ tudi južne pokrajine njegov sestav- Verjetno so hoteli v Londonu pri- n* del. dobiti na času, da bi se namreč Nenadno pa so se v Londonu utrdila vlada juznoarabske federa- premislili. Dovolili so, naj pnde - kai cije, ki so jo bili ustanovili Britan- mednarodna misija v Aden. Težko bo upadel. Poskusili bodo pac kaj ci in v kateri so predvsem sultani je reči, kaj je povzročilo ta miselni drugega. Dežela pa je do in šejki, ki jih plačuje London. Že preobrat, verjetno so računali, da nosti prav tako daleč, kot je b ustanovitev te vlade je vzbudila bo misija »nevtralna«, da je polo- pred enim letom. Kako pa se 9oa močno ogorčenje vseh patriotov v žaj že dozorel in da ne more na- britanski _ predstavniki _ oprali Adenu, ki vidijo v njej le podal j- praviti takšne posebne škode. Via- OZN, je se drugo vprašanje. »GORJANCI« SO SI LANI PRIVOZILI 270 milijonov investicijskih dinarjev Med pridobitve leta 1966 štejejo v straško-novomeškem podjetju GORJANCI mehanično delavnico (330 m2) z montažnimi kanali in skladiščem v Straži, stroj za preizkušnjo zavor na motornih vozilih, centralno kurjavo v avtoparku in več novih motornih vozil. Lani so kupili med drugim tudi ne&atf obdelovalnih strojev, štiri tovornjake, tri prikolice, Štiri avtobuse in me-hanografski stroj za obdelavo računovodskih podatkov ter asfaltirali ploščad v avtoparku. Za vse to so plačali več kot 270 milijonov S din, ne da bi najeli en sam dinar posojala. Z novo mehanično delavnico v Straži so pridobili prostor za boljše vzdrževanje vozil. S strojem za preizkušnjo zavor ugotavljajo napake in jih odstranijo, preden gredo vozila na pot, in tako že doma preprečijo nevarnost prometne nesreče. Centralna kurjava je dala delavnicam boljše delavne pogoje, z njo pa so zmanjšali nevarnost, ki je groeoia ob kurjenju z odprtim ognjem, in zadovoljila predpise o požarni varnosti. Delovni prostori so veliki in tako opremljeni, da več let ne bo treba ničesar investirati ^ GORJANCI že dolgo ne najamejo kreditov za investicije ±n so med podjetji redka delovna organizacija, ki tega ne dela. Denarja za investicijsko opremo jim da dovolj dohodek. Poslovanje ovirajo GOR- ■-6EST F HOTI PETIM — Zdaj Je spet nekaj jasneje, kaj »e Pr“v*»-prav dogaja na Kitajskem in kako neznatna je namreč večina Inilturmli revolucionarjev. Objavili so, da je predsedstvo ali stalni komite politbiroja centralnega komiteja pod vodstvom predsednika Mao Ce - .. .. . . . __ Tunga obsoddo pet čianov tcS®, JANCEM le dolžniki, ki SO predsedstva, ki šteje vsega skupaj bili Ob zečetku aprila pod- enajst članov, da so pnpadJiiW jetju dolžni kar 270 milijonov S din, od tega je bilo 210 milijonov S din lanskega dolga. Da bi podjetje postavilo obratna srfedstva na trdne noge, je letos vanje namenoma prililo del dohodka, izkazanega z zaključnim računom lanskega poslovnega leta. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ POJUTRlSiNJEM SLAVINO&AMA »iiJA CK ZKS. V veliki dvorani Skupščine SR Slovenije bo v soboto ob 10. uri slavnostna razširjena seja CK ZKS, na katero so povabljeni vsi člani CK od I. do V. kongresa ZKS, predstavniki organizacij, društev, institucij in drugi Referat bo imel Edvard Kardelj, ki bo govoril o pomenu ustanovnega kongresa KPS na kasnejša družbenopolitična dogajanja na Slovenskem. Prvotno je bilo določeno, da bo referent Miha Marinko, ki pa ne more sprejeti te obveznosti, ker je zbolel. V nedeljo, 16. aprila, bo v Zagorju zborovanje revirskih samoupravljavcev, na katerem bo govoril Franc Popit, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS, medtem ko bo sekretar področnega komiteja ZKS Marjan Orožen orisal povojni razvoj revirjev. Po končanem zborovanju bodo udeleženci obiskali kraje, znane po zgodovinskih dogodkih, kot so Cebinovo, Partizanski vrh in druge. V založbi CZ je izšla knjiga s ponatisom manifesta ustanovnega kongresa KPS in nekaterimi dokumenti, ki pričajo o pomenu ustanovnega kongresa KPS. Te dni so za- skupnost bo morala usklajevati pogoje za delo in razvoj izobraževalnih zavodov m zagotavljati temeljnim izobraževalnim skupnostim potrebna dopolnilna sredstva-^ Zakon bi določal tudi najmanjše stopnje prispevka iz osebnega dohodka in davka na promet za šolstvo. Republika ima tudi nalogo sofinancirati srednje šolstvo. Priporočilo o zbiranju najmanj 1 odstotka bruto osebnih dohodkov za strokovno šolstvo naj bi postopoma spremenili v obvezen družbeni dogovor. Proslava 30. obletnice KPS ravnavali Zvezo komunistov kot sodobno organizirano idejnopolitično silo. Postopek v pripravah bo enak kot prejšnji: najprej bodo pripravili teze in jih dali v javno razpravo. V sklop priprav sodijo tudi napori vodstev 7-K za idejnopolitično usposabljanje komunistov. Te dni so imenovali člane upravnega odbora sklada KS za idejnopolitične raziskave in publicistiko. Predsednik sklada je Stane Kranjc, član IK CK ZKS, sekretar pa inž. Lojze Skok, strokovni delavec CK ZKS. Izvršni komite CK ZKS je skupaj s predstavniki CK Zveze, mladine Slovenije razpravljal tudi o politični aktivnosti mladine in se zavzel za intenzivnejšo dejavnost komunistov med mladino. ■ DUŠAN PETROVIČ, PREDSEDNIK CS ZSJ. Na seji CS Zveze sindikatov Jugoslavije so izvolili za novega predsednika Dušana Petroviča in ustregli želji Svetozarja Vukmaaoviča, da ga razrešijo funkcije predsednika in članstva v CS. Na seji so sprejeli predlog za reorganizacijo sindikatov: manj komisij in funkcionarjev, več ^ao°rSaU toT“ M Sito" so°^deui^uS"deto”in pol EphiSmfnmd! že oktobreko zborov delovnih skupnosti zvezne in re- sebnost seje: na njej so simultano prevajali p“ t 5rbohrv“fino' mak<'don5>X-XvXv' ■ , •> t **2 HRAST VIHAR IZRUJE ČLOVEKA STRE SOVRAG MNOŽICA VIHRI KLJUBUJE RANJENIMI PRSMI OD ZMAG DO ZMAG v? >• > IH Resolucija VII. seje CK ZKS je vnesla več jasnosti v razumevanje tega,' kaj je samoupravljanje. To ni fetiš, nekakšna svetinja, v imenu katere lahko vsakdo počne, kar hoče. To ni anarhija. Narobe: samo- upravljanje je red in zakonitost. Samoupravljanje ni ozki, sebični interes kolektiva, temveč vključuje v sebi interes širše družbe. Kolikor predpisi glede tega še niso povsem jasni in učinkoviti, jih bo treba spremeniti. Nemogoče je, recimo, to, da bi se del kolektiva igral z demokracijo, se šel »kdo bo koga«, medtem ko proizvodnja nazaduje. Družba mora imeti pravico, da v takem primeru učinkovito poseže vmes in se ne pusti zavesti od tistih, ki se zmeraj sklicujejo na samoupravljanje, prisegajo nanj, pri tem pa mislijo, da je samoupravljanje njihova ozka, sebična korist, medtem ko se na koristi širše družbe požvižgajo. Komunisti so bili zmeraj za pamet, red. Na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah je delegat z Jesenic predlagal, da bi fizično obračunali s tistimi Jeseničani, ki kot člani socialne demokracije rušijo enotnost delavskega razreda. Večina udeležencev kongresa je bila odločno proti takšnim metodam političnega boja. Komunisti so zmeraj poudarjali: boriti se je treba z znanjem, ne s pestmi! Tudi med narodnoosvobodilnim bojem ni govorila samo puška, temveč je obvladovala najtežje situacije predvsem pamet, znanje tistih, ki so vedeli, kaj hočejo. Vera ni ovira za socializem 15. APRIL, DAN ŽELEZNIČARJEV. Žrtvam stavke, ki je bila na ta dan leta 1920, so spomenik postavili železničarji Jugoslavije na Zaloški cesti v Ljubljani (Foto: Franc Modic) mo, ako bo zaustavil hitro spreminjanje strukture prebivalstva, z drugimi besedami — če bo zaustavil svoj industrijski razvoj. To so ljudje, ki se boje samoupravljanja, ker se bojijo, da bi si narod vladal sam. Med njimi pa so tudi takšni posamezniki, ki propagirajo »rešitev slovenstva« v razbitju Jugoslavije, da bd lahko organizirali Slovenijo kot prirepek velikih imperialističnih sistemov, če bd se tovnim napredkom in na koncu v svoji lepi materinščini ne bd imeli več kaj lepega in vrednega povedati. Resolucija torej opozarja na resnične perspektive slovenskega naroda ne zato, ker bi se morda komunisti bali peščice političnih klerikalcev ali novih belogardistov, temveč zato, da bi premagali svojo ozkost in zaprtost in se vključili v širši napredek vsega sveta. Kje je mesto komunistov, kje je njihova idejno-politična fronta? Na partijski konferenci v Medvodah 1934 so pose bej poudarjali, da morajo komunisti odkrita svoj obraz pred delavskimi in kmečkimi množicami. V SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA vabi NA ZANIMIVE IZLETE Z AVTOBUSOM: prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka v Tirenskem morju in še drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, BREŽICAH, KRŠKEM, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, KOČEVJU, Cerknici in Idriji. * PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA VOŽNJE, ŠOLSKE IN POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST! pripravah na ustanovni kongres 1937 so med drugim nag lasali nujnost, da se komunisti vključujejo v razne legalne in pollegal-ne oblike političnega dela. Ni dober samo tisti komunist — so poudarili — ki je zakonspiriran, zaprt v svojo celico, temveč je daleč uspešnejši tisti, ki de luje sredi množic, vpliva nanje in jih usmerja. S sedanjo reorganizacijo Zveze komunistov želimo doseči to, da komunisti ne razbiti nekakšno samozadovoljstvo mnogih komunistov, ki so spremenjeno vlogo Zveze komunistov razumeli tako, kakor da niso več odgovorni za družbeni razvoj, ker to ni več potrebno, saj imamo vendar oblast. Resolucija je tudi Orožje proti oportunizmu mnogih komunistov, ki mislijo, da je Zve za komunistov diskusijski klub, v katerem ni več nobenih obveznosti in nobenega obveznega sklepa. Uresničevanje Resolucije bo hkrati tudi preizkušnja, nekakšna selekcija, pri kateri naj se pokaže, kdo je resnično vreden, da ostane v Zvezi komunistov, ker razume novi čas in nove potrebe, in kdo naj raje zapusti to organizacijo, ker ne sodi vanjo. Boj za izvajanje resolucije v vsakodnevnem življenju pa bo marsikoga, ki zdaj ni v Zvezi komunistov, spodbudil, da se bo vključil vanjo, ker bo videl, da gre zares in da Zveza komunistov ne želi imeti nič skupnega s karieristi, komolčarji, prenapeteži in podobnimi. Zveza komunistov je še zmeraj zvesta svojim nekdanjim pogledom na vero in cerkev. V manifestu ustanovnega kongresa iz leta 1937 je med drugim rečeno: »Sleherni bojevnik za svobodo slovenskega naroda, a v prvi vrsti vsak komunist spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika; kajti tisti, ki v tem trenutku, ko gre za obstanek slovenskega naroda, seje s tem razdor med slovenskim ljudstvom, izdaja interese slovenskega naroda.« Tega vprašanja se dotika tudi resolucija VII. seje CK ZKS iz leta 1967. Resolucija govori namreč o tem, da morajo v socialistični družbi prevladovati sodobni, napredni pogledi na vero in cerkev. Komunisti vrednotijo verska čustva državljanov kot ne dotakljiv del človeških pravic. Toda nikoli ne bodo dovolili, da bi kdorkoli Zlorabljal verska čustva v politične namene. Proti temu se borijo tudi nekomunisti, ki se predobro zavedajo, da politični klerikalizem in vera nista eno in isto, ali bolje, da bo versko čustvovanje tem svobodnejše, čim manj se bo prepletalo s klerikalizmom. Oba dokumenta — manifest iz leta 1937 in -resolucija iz leta 1967 — sta vsak v svojem času izredno pomembna in v marsičem podobna. Ma-nifest je, kot že rečeno, opozarjal slovenski na* rod na nevarnost, ki mu je grozila od fašizma. Resolucija nas opominja na nevarnost samoza-dovoljstva, provincializma in zaprtosti. Sile slovenskega naroda morajo biti usmerjene naprej, ne nazaj, v širni svet, ne v svoj lastni krog. Slovenski narod je majhen, toda povezan z drugimi jugoslovanskimi narodi in vsem naprednim svetom je velik. Velik ne po številu prebivalstva, temveč po vlogi, ki jo ima v prizadevanjih za napredek človeštva, po znanju in energiji, ki jo zmore v sebi. Vsak naš korak v demokratičnem razvoju, vsak napredek gospodarstva in kulture povečuje naš ugled v svetu, ustvarja v naših ljudeh zaupanje v lastne sile, občutek skupne fronte in širokega zavezništva, v katerega so vključene vse napredne sile sveta. FR. MIHALOVČAN PETER BREŠČAK: (3) Ljudje ne živimo samo ođ kruha (Nadaljevanje in konec) Včasih so na področju krajevne skupnosti delovala zelo živahna društva, danes pa je delo zamrlo. Kot drugje je tudi v Stopičah veliko zanimanje za glasbo, vendar nimajo strokovnjakov. Pred kratkim so uredili knjižnico, ki im Jo bodo razširili še s čitalnico. Vprašujemo se, ali za kultumo-pro-svetno delo na vasi zadoščajo gostovanja ali je zanj potrebno kaj več. In kakšen naj bo ta »več«? Med kraji, ki nimajo svoje dvorane za kutumo-prosvetno delo, je tudi ŠMARJETA. Dvorana je v gasilskem domu in ni primerna niti za gledališke niti za filmske predstave, šola uporablja to dvorano za telesno vzgojo. Zaradi težkih pogojev za delo PD Poldke Jurančič ne dela. Ker jih uporablja dvoranico v gasilskem domu več, bi bilo nujno, da se sestanejo in pogovorijo o preureditvi dvorane. Na šoli v Smarjeti deluje pevski zborček, ki ga vodi Barbka Medja. Sicer pa prihaja učitelj za glasbeni pouk posameznih otrok iz Novega mesta. S sodelovanjem sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti je bila v kraju ustanovljena ljudska knjižnica. Sola je zanjo odstopila manjši prostor. Prebivalci šmarjete bi radi več gledaliških gostovanj, vendar so ta tehnično skorajda neizvedljiva. Podobne težave z domom imajo tudi v MIRNI PECI, kjer niso razčiščeni lastninski odnosi. Pogodb za rabo dvorane ni, prostori pa, ker jih ne vzdržujejo, se iz dneva v dan kvarijo. Na posvetovanju so predlagali* naj bi nastavili honorarnega gospodarja doma, ki bi po hišnem redu v sporazumu z vsemi uporabniki skrbel za dvorano. V letu 1966 P°" samezna društva niso dobila dotacij, ker v svojem delu niso zaživela. P°* seben dogodek za Mimo peč je bila ustanovitev ljudske knjižnice. Zaradi kompleksnosti kultumo-pro-svetne problematike je bilo posvetova- 55 Slovenska kmečka noša44 Namen razstave je predvsem podati stvarno podobo kmečke praznične noše iz prve polovice 19. stoletja, kakršno od konca prejšnjega stoletja pa do danes zelo pogosto srečujemo na raznih prireditvah, razglednicah in lepakih v popačeni podobi kot tako imenovano »narodno nošo«. Po drugi strani pa hočemo z nošo zadnjega časa opozoriti na to, da se po svojem načinu oblačenja kmet tudi še danes razlikuje od drugega prebivalstva. V prvi polovici 19. stoletja opažamo v noši slovenskega kmeta povsem očitne razlike Šentjernejski klub brez obiskovalcev Klub v stavbi krajevnega urada v Šentjerneju, za katerega opremo so pred letom porabili več sto tisoč dinarjev, nima obiskovalcev. Mladina išče razvedrilo v gostilnah in kinu, na šahovskih mizah v klubu pa se nabira prah. Lastniki avtomobilov se ob nedeljah odpeljejo na izlet, nekateri pa najdejo razvedrilo v parku. P. M. Bakonja fra Brne V knjižnici Kondor je pod 86. zaporedno številko izžel ponatis dela Sime Matavulja — Bakonja fra Brne. To delo je roman o samostanskem življenju. Na primeru frančiškanskega samostana je Matavulj razodel lažnost meniška morale in brezdušno izkoriščanje zaostalega kmečkega ljudstva. Bakonja fra Brne je široko zasnovana realistična slika samostana in samostanskega življenja s številnimi podrobnostmi, ki vzbu-de v bralcu smeh. Prav gotovo je izid Matavuljeve knjige zlasti dobrodošel številnim dijakom, ki imajo to delo za šolsko čtivo. Kondorjeve knjižice izhajajo Pri Mladinski knjigi. Roman je prevedel SEVERIN SALI. POPRAVEK Popravljamo tiskarsko napako v članku »Večer Rafaele Potokarjeve« na 21. strani zadnje številke našega tednika, v katerem bi se moral drugi del 3. stavka glasiti takole: »... v polteani in popol-154 tišini predstavil dela Hay-dna • • •«. Babice prosimo, da nam neljubo tiskarsko napa. ko, čeprav je ni zakrivilo uredništvo, oprostijo! UREDNIŠTVO DOL. LISTA PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatel« je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA V soboto, 15. aprila, foo ob šestih zvečer v Dolenjskem muzeju v Novem mostu odprta razstava »Slovenska kmečka noša«, ki prikazuje oblačenje slovenskega kmeta v zadnjem poldrugem stoletju. Za 19. stoletje je predstavljena zlasti kmetova praznična noša, ker se je edino ta ohranila, za zadnja desetletja našega stoletja pa tudi delovna noša. v načinu oblačenja po posameznih oblačilnih območjih. Razločki v krojih ženskih in moških oblačil, uporabi oblačilnih materialov in izbiri barv so povsem očitni. Tako izpričuje celotno slovensko ozemlje v tem času tri glavne oblačilne skupine, ki so na splošno razširjene 4>o alpskem, panonskem in primorskem območju. V Prekmurju, Beli krajini in na vzhodnem štajerskem ter na skrajnem jugovzhodu Dolenjskega nosijo ženske v prvi polovici 19. stoletja dvodelno oblačilo, ki ga sestavljajo rokavci in krila do pasu, ter moški dolge in široke letne ter priležne zimske hlače. Poglavitno žensko pokrivalo je belo vezena peča in še nekatera druga, kapam podobna pokrivala ter trakovi, ki ločujejo poročene od neporočenih. Na moško in žensko zimsko nošo so značilne brezrokavne jope in kožuhi. Se v sredini preteklega stoletja je delovna in praznična noša panonskega območja izdelana iz domačega platna in sukna. Zavoljo nižje življenjske ravni prebivalcev in prometnim zvezam odmaknje- Človek, spomin in stroji Veliko izumov v najnovejšem času je plod povsem nove znanosti — kibernetike, ki se ne ukvarja zgolj s stroji, temveč tudi s človeškimi možgani in živčnim sistemom ter preučuje način človekovega mišljenja, reagiranja, vedenja in učenja. Kibernetika pa tudi kaže, koliko ima človek skupnega s stroji, ki Jih sam izdeluje. Napredek kibernetike nas je potisnil na prag nove dobe, kot so v sredini osemnajstega stoletja stroji popolnoma spremenili gospodarstvo in kulturo svojega časa. Knjiga z naslovom človek, spomin in sttoji, ki Je irila to dni pri Mladinski knjigi, je namenjena vsem tistim, ,kl bi radi zvedeli kaj več o nastanku in bistvu kibernetike. Bralca knjiga seznanja z vsemi sestavnimi elementi kibernetike na zelo nazoren način, k čemur prispevajo zanimive slike, ki lepo ponazarjajo principe delovanja računalnikov. Avtor knjige: Corinne Jacker. Goldingov Zvonik Goldingov roman zvonik, ki je izšel v zbirki žepnih knjig Zenit pri Mladinski knjigi, je že drugo pisateljevo delo, ki ga je ta založba pripravila za slovenske bralce. Po njegovem Gospodarju muh, romanu o modemi robinzonadi, v katerem pisateljem rešuje eno temeljnih vprašanj človeške družbe, sedaj spoznavamo v prevodu Janka Modira 242 strani obsegajočo delo, ki ima sic«r na videz obliko zgodovinskega dela, pa je vendar sodobno: sodobno po problemu, ki nam ga pisatelj podaja na stiraneh tega dela. človeško hotenje vzdigniti se s tal kljub razmeram in naravnim zakonom, ki tega ne dopuščajo, je zaobseženo v zgodbi o gradnji zvonika. Knjigo je opremil Sa/vo Sovre. nega ozemlja se je ohranila bela noša, kot jo navadno imenujemo, v primerjavi z ostalimi območji najdlje. Oblačila iz domačega platna in sukna, ki ga pod konec 19. stol. zamenjuje za pražnje dni kupljeno belo bombažno blago, so nosili na panonskem ozemlju še v drugi polovici prejšnjega stoletja, v nekaterih belokranjskih vaseh pa še v začetku našega stoletja. Danes je bila noša že skoraj izginila. V belem hodijo le še v tej ali oni belokranjski vasi posamezne stare ženske. V delu Primorskega, v slovenskem delu Istre v Brkinih, v Skednju pri Trstu je v prvi polovici 19. stoletja kroj ženskih oblačil precej drugačen, kot je bil na panonskem ozemlju. Osnovne krojne poteze teh oblačil ni težko spoznati. Značilno žensko spodnje oblačilo je bela platnena srajca, ravno krojena, segajoča do gležnjev. Oblači se čez glavo in ima dolge in široke rokave. Zavoljo teh krojnih značilnosti jo uvrščamo v primorsko varianto tunike z rokavi. V pase neprerezano je tudi vrhnje brezrokavno svetlo ali temno oblačilo, ki je na ramenih široko krojeno, spredaj odprto in drobno nagubano. Poglavitno pokrivalo je tudi tukaj belo vezena peča. Mo ška noša je po kroju precej enaka alpski moški noši. Razločki so le v kroju moških hlač, ki so spodaj širše krojene, z navadnim razporkom na desni strani. Domače platno in sukno izpodrine predvsem za pražnje dni že v sredini 19. stol. industrijsko blago, zlasti v krajih blizu Trsta. V drugi polovici prejšnjega stoletja oblačijo starejšo nošo le še ob večjih praznikih, predvsem za veliko noč in vaško žegnanje. Nošo enotnega kroja nosijo v prvi polovici 19. stoletja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem, delu štajerskega in Dolenjskega ter na Primorskem. Značilno žen- stveno predrugačenih družbenih in gospodarskih razmer. Spremenjeni socialni in gospodarski položaj osvobojenega slovenskega kmeta se nujno odraža v vseh oblikah kmečkega življenja: tako v stavbarstvu, gospodarstvu in drugih oblikah duhovnega življenja ter končno najvidne-je v noši. V sredini stoletja začenjajo na naše podeželje v vedno večji meri vdirati domači in tuji industrijski tekstilni izdelki, ki so podlaga spremembam v noši. Istočasno pa propada domače la-narstvo in suknarstvo zaradi zastarelih načinov pridobivanja, ki so pridobivanje doma izdelanega blaga zelo podražili, zato so kmetje raje kupovali cenejše, čeprav manj trpežno industrijsko blago. Proti koncu stoletja postaja zato kmečka noša vedno bolj enotna in izpričuje vedno več značilnih potez meščanske noše, s katero še danes skuša ujeti korak. Dr. MARIJA MAKAROVIČ Izidor Mole: JOŽE ZAMUEN-DREJČE Težko je napisati besedo v slovo tovarišu, ki je bil še včeraj v uredništvu lista, katerega pobudnik in prvi ute-dnik je bil pred dobrimi sedemnajstimi leti. Tule sta še dve fotografiji za zgodovino Gorjanskega sko delovno in praznično oblačilo, bataljona: Kušljanova žaga in Bajčeva delavnica v Ko stanjevici...« nam je ves vesel povedal v uredništvu še prejšnji teden, ko smo se domenili za kratko zgodovino našega prvega dolenjskega bataljona v fotografijah in Lamutovih slikah. Zdaj ne bo več njegovih rokopisov in nasmejanega, odkritega pogleda, vedno pripravljenega na iskrivo hudomušnost. Drejče-ta ni več med nami. je krilo z modrcem, pod katerega oblačijo rokavce. Kot pokrivalo prevladuje peča, pri premožnej-' ših pa avba. Poglavitni deli moške noše so dokolenske hlače ter srajca, zataknjena za pas. V prvi polovici 19. stoletja je izpričana v delovni kot tudi v praznični noši še zelo velika poraba doma izdelanega platna in sukna ter irhovlne. Proti sredini prejšnjega stoletja pa krojijo predvsem pražnja oblažila iz vedno bolj cenjenegh bombažnega, volnenega ter svilenega blaga. Ob koncu stoletja izdelujejo iz platna le še delovna oblačila. Nekako od sredine 19. stoletja dalje opazujemo vedno intenzivnejše poenotenje oblačenja na slovenskem ozemlju ali zbliževanje z istočasno meščansko nošo. Slovenska kmečka noša se je začela in- »Vrsta dolenjskih prvoborcev, ki je zavestno in nesebično sodelovala v narodno osvobodilnem boju od njegovih prvih dni, počasi odmira. Sveže gomile ne utegne jo pognati niti prvega zele-tenzivneje spreminjati v sredi nja, ko se že odpre nov grob. preteklega stoletja zaradi bi- In tako danes spet spremija- Levstikove nagrade za lanske najboljše mladinske knjige Na prvi mednarodna dan mladinske književnosti so v Ljubljani podelili letošnje Levstikove nagrade za naj. boljša literarna in ilustracijska dela v letu 1966. Letošnje Levstikove nagrade, ki jih razdeljujejo že osemnajstič, so dobili: pisateljica Branka Jurca za tekst v knjigi »Vohljači in prepovedan^ skrivnosti«, akademski sukar Jože ske pesmi«, akademski slikar Aco Mavec za ilustracije v knjigi »Otok zakladov« ter Lidija Osterc za ilustracije v več knjigah (»Desetnica« Frana Milčinskega, »Lonček, kuhaj« bratov Grimm ter »Sne. guljčica« in druge Grimmove pravljice). Levstikove nagrade podeljujejo v založbi Mladinska knji- Ciulia za tekst »Potovanje v g& za najboljše tekstovne in deseto deželo« in za ilustra- ilustracijske dosežke na poči je v knjigi Pavla Golie »Go- dročju mladinske književno-spod Baroda in druge ljud- stl. oje v NOVEM MESTU nazadnje, ko so bila že končana posvetovanja v vseh krajih} kjer imajo krajevne skupnosti. O kultumo-prosvetni problematiki v Novem mestu obširneje poročajo Do-tenjski list, Delo ter radio, zato ne bom podrobneje poročal o posvetovanju, ki se ga je udeležilo le manjše Število prizadetih. G;avne misli s posvetovanja v Novem mestu so naslednje. 1 Koordinirati bi bilo potrebno de-1° posameznih kulturnih ustanov, ki taiaj o že v svojih statutih in delovnih Programih predvideno javno delovanje. 2. Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu ima v svojem programu številna gostovanja posameznih gledaliških družin iz Ljubljane, Celja ® od drugod. Izbor del, ki jih Zavod kulturno dejavnost nudi novomeškemu občinstvu, naj bi bil po možno-^ v skladu s programi šol. Opazili so namreč, da popoldanske predstave, ki so namenjene mladini, obiskuje le manjše število dijakov. 3. Pospešiti je treba rast Odra mladih, ki je s svojim delom v preteklem letu pokazal dokajšnjo zrelost in raz-gibal gledališko življenje v Novem mestu. 4. Organizirali naj bi prireditev »Pionirji pojo in igrajo«. Prireditev naj bi bila v okviru širše Dolenjske. 5. Občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij je na posvetovanju v Novem mestu menil, da je treba dokončno urediti problem prostorov nekaterih kulturnih ustanov v Novem mestu. Te zadeve niso urejene v študijski knjižnici Mirana Jarca, v Dolenjskem muzeju in Domu kulture. Novo mesto mora pri ta do prostorov za kulturne prireditve in kulturno-prosvetno delo nasploh, saj mu je družba do sedaj odmerila skromne prostore, ki zavirajo normal- no delo (vaje med kino predstavami itd.). če problema prostorov ne bomo rešili, se nam bo to v prihodnosti kaj slabo obrestovalo. 6. Na posvetovanju so govorili tudi o glasilu, ki bi ga izdajal občinski svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Novem mestu. Pred časom smo imeli v Novem mestu Dolenjsko prosveto, ki je redno obveščala o kulturnem dogajanju, v esejistični obliki je obdelovala posamezne kultumo-prosvetne probleme ter objavljala dela dolenjskih pisateljev in znanstvenikov. Občinski svet namerava v brošurici, ki bi izhajala občasno, znova obuditi tovrstno publicistično dejavnost. Brošura bi bila izjemno dober pripomoček prosvetnim društvom na terenu, dajala bi napotke in usmerjala rast kulturnega življenja na našem področju. Kfeve mesto M « tem pridobilo to, kar imajo domala že vsi večji slo* venski centri. mo na zadnji poti vnetega rodoljuba in revolucionarja, prvoborca in slovenskega učitelja Jožeta Zamljena Drejče-ta...« Besede slovesa ob odprtem grobu, od koder seže pogled vse tja do vrha košatih Gorjancev, so nam vsem še tople v srcih. In zares je težko verjeti, da Drejčeta ni več med nami. Kako priljubljen je bil, sta več kot dovoij ganljivo in lepo potrdili zadnji srečanji z njim v Dolenjski galeriji in popoldne na novomeškem pokopališču, ko sc je od njega poslovila množici Novomeščanov, domačinov fz Šentjerneja in okolice, pa dolga vrsta soborcev, znancev in prijateljev, spomen i-čarjev, starih partizanov, aktivistov, prosvetnih de.avcev in vseh drugih, ki so v petak prišli od blizu in daleč po zadnje slovo z dobrim tovarišem. Tople besede slovela mu je v imenu kolektiva Dolenjskega muzeja spregovori ravnatelj prof. Janko Jarc. Zahvalil se mu je za velik de-' lež, ki ga je pokojni Drejče vložil v oddelek NOB našega pokrajinskega muzeja. V imenu članov in odbornikov društva Svobode Dušan Jereb in zlasti vseh članov gle*la iške družine se je v galeriji r>o-slovil od pokojnika tudi Severin šali: i>... v kulturnem življenju Novega mesta minulih 20 let je za nas in bo tudi za zanamce z zlatimi črkami vklesano Drejčetovo ime. Pa. ne zgolj za Novo mesto, ampak tudi za njegovo širše obmo je ... širolcosrčnost, razumevanje za človeka, resnični socialistični in tudi komunistični humanizem, prijateljstvo, to so bile tiste posebne vrline, ki so odlikovale Drejčeta in ki so bile v minuli dobi za marsikaterega njegovih sodelavcev in prijateljev Se dvakrat bolj dragocene . .<> Besede o prehojeni življenjski poti in uresničeni želji, da bi postal slovenski učitelj, so nam privabljale v spomin življenje pokojnega Jožeta - Drejčeta. Spomnili smo se ga kot naprednega člana srednješolskega društva »Preporod«; spet smo ga videli kot učitelja pod Gorjanci, kjer je prebil večji dei svojega življenja.- Rad je delal z mladino in odraslimi — v šoli, v kulturnih domovih in vsepovsod, kjer je bilo treba pomagati dolenjskemu človeku, šentjemejčand so ga sprejeli za svojega in njihov »učenik« je bil vedno vreden iskrenega zaupanja delovnega človeka. »Leta 1941 nisi pomišljal — stopil si tja, kamor je bilo potrebno, in bil med prvimi organizatorji OF za Šentjernej sko dolino. Pod vodstvom KP si se v partizanskih vrstah izoblikoval v borca — revolucionarja, od sekretarja rajonskega odbora OF, borca Gorjanskega bataljona, člana okrožnega odbora OF in okrožja Novo mesto vse do poslanca zbora na Pugledu in v Kočevju. Po osvoboditvi te je življenjska pot vodila preko raznih dolžnosti: od poverjenika za prosveto okraja Novo mesto, upravitelja osnovne in vajenske šole pa do vodje oddelka NOB v Dolenjskem muzeju. Na vseh teh dolžnostih si se odlikoval z bogatimi organizacijskimi lastnostmi, uspešen v vsaki nalogi najti pravo politično vsebino, hkrati pa si bil osebno silno skromen in prijetno družaben, kar ti je med nami borci in tovariši spletlo neposredne in prisrčne vezi...« Besede nekdanjih partizanov, šolnikov, hvaležnih učencev in drugih se lovijo * s šumom pomladnih sap, ko se Dolenjska poslavlja od svojega zaslužnega prosvetnega in javnega delavca. Z njegovim imenom so neločljivo združeni pojmi: novomeško učiteljišče, prvi internat, študijska knjižnica, Dolenjski muzej, spomeniško varstvo, gledališče in prosvetno društvo, svet Svobod in prosvetnih društev, ustanovitev in urejevanje Dolenjskega Usta pa Dolenjske prosvete, ^de^o v vajenski šoli in še in še. Zamljenovo ime srečamo pri izvirnih igrah, za režije in odlično odigrane karakterne vloge pa je ponovno žei visoka priznanja. Besede odhajajo z vetro:n, v srcih pa je tesno in pog.ed na Gorjance nam v tem hipu pove še veliko več *9t sicer: ob smrti uglednega prosvetnega delavca, zaslužnega aktivista in borca' NOV ter vnetega sodelavca Dolenjskega muzeja se šele zavemo, koliko dragocenih prizadevanj in uspehov smo v preteklih dveh desetletjih dosegali s skupnimi napori V tem času je bilo resnično le malo prostora za Osebno m družinsko srečo, za počitek in oddih. Vrsta partizanskih spomenikov, napisana dela, odigrane vloge in neminljivi dokumenta o neizčrpni ljubezni do svobode in domačega ljudstva pa so tu — in z njimi je na5 Drejče v naših srcih in bo zato vedno med nami. TONE GOrfNIK Kako so volili v Kočevju V nedeljo, 9. aprila, je občinska skupščina Kočevje iz-■vodila za poslanca socialno-Bdcravstvenega zbora republiške skupščine Miha Petriča, za poslanca organizacijsko-političnega zibora pa Janeza Merharja. Kot kandidat za poslanca republiškega zibora je bil izvoljen Drago Benčina. Seje se je udeležilo 52 odbornikov od 59. Seja skupščine V ponedeljek, 17. aprila, bo seja občinske skupščine Kočevje. Na njej bodo razpravljali o načrtu zavarovanja pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, o spremembi občinskega statuta, o osnutku odloka o javnih vodovodih, o osnutku odloka o pospeševanju živinoreje, o premiji za mleko, o spremembi odloka o maloprodajnih cenah in maržah, o imovinsko-pravnih zadevah in o personalnih zadevah. Konferenca ZZB Kočevje 18. aprila ob 18. uri bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju konferenca krajevne organizacije ZZB za mesto. Na njej bodo razpravljali o dosedanjem in bodočem delu orgnaizacije ter 0 predvideni ločitvi organizacije ZROP od ZB in ZVVI. — ZROP ima namreč vedno več članov in bo za njihovo strokovno vzgojo verjetno bolje, če bodo samostojni. Zbirajo prijave krvodajalcev Krajevne organizacije Rdečega križa in delovne organizacije v kočevski občini so začele zbirati pirijave krvodajalcev, ki žele letos oddata krti. Zbiranje prijav bo zaključeno 25. apcrila. Prijavijo se lahko vsi zdravi občani, fci so stari najmanj 18 let in največ 60 let. PO planu občanskega cdibo-ia Rdečega križa naj bi letos oddalo kri 791 krvodajalcev. Odjvaemi torvd pa bodo 10. in 11. maja ter 11. avgusta. Nočnine v marcu Marca letos je zabeležil Hotel Pugled v Kočevju 740 turističnih nočnin (675 domačih in 65 tujih), medtem ko so jih istega meseca lani 628 (571 domačih in 57 tujih). V prvih treh mesecih letos pa so v Hotelu Pugled prenočili turisti 2114-krat (1827-krait domači in 287 tuji), medtem ko so v istem obdobju lani zabeležili le 1668 nočnin (1409 domačih in 259 tujih). V prvem četrtletju letos je torej imel hotel kar 446 več nočnin kot lani, kar je lep uspeh Potrebujejo sobe za turiste Vse kaže, da bo v glavni turistični sezoni v Kočevju primanjkovalo sob in ležišč j za turiste. Turistično društvo Kočevje je na zadnji seji svojega upravnega odbora sklenilo, da bo pozvalo občane, naj priglase pri Turističnem društvu ali v • Hotelu Pugled svoje sobe in ležišča, ki so jih pripravljeni oddajati turistom. Tako bi občani zdaj, ko je vedno težje za vsak dinar. lahko nekaj zaslužili, hkrati pa bi ustregli tudi turistom. Prijave o prostih sobah sta TD in hotel že začela sprejemati. Cene v Kočevju Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,72 novih din kg, jajca 0,50 Ndin eno, pomaranče 4,64 do 4,84 nov. h din kg, banane 5,70 novih din kg, limone 4,50 Ndin kg, jabolka 3,30 do 4,70 Ndin kg, hruške 3,93 Ndin kg, svete zelje 1,54 Ndin kg, kisla repa 1,42 Ndin kg, gol&ta 5,46 do 5,84 Ndin kg, čebula 2,80 novih din kg, ribe 4,71 Ndin kg, fižol v zrnju 3,93 do 4,80 novih dinarjev kilogram. Pregled gostišč pred sezono Inšpekcija začasno zaprla dve neprimerni gostišči — V ostalih gostiščih so se za sezono v glavnem dobro pripravili, ponekod pa bodo gostilne in prenočišča uredili do sezone V marcu je sanitarna inšpekcija pregledala vse gostinske obrate v kočevski občini. Zaradi mednarodnega leta turizma je inšpekcija tokrat ocenjevala obrate in njih okolico nekoliko strožje. Ugotovila je, da so gostišča v glavnem zadovoljivo urejena. Izjemi sta le koča v Kostelu in gostilna Peček v Klinji vasi. Kočo v Kostelu je in- špekcija začasno zaprla, medtem se pri gostilni Peček še ni odtočila za enako oster ukrep. V hotelu Pugled so že prenovili posteljno opremo, dobe, (preuredili kopafltnice, pomivalnico, prepleskali vsa okna in vrata itd. Tudi Kovačeva gostilna v Selih pri Osilnici je lepo prenovljena. Gostišče ima na razpolago 8 ležišč. Penzion tu Za dober potek volitev 10. aprila je bil v Kočevju sestanek izvršnega odbora SZDL in volilne komisije pri občinski konferenci SZDL, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki krajevnih organizacij SZDL in družbeno političnih organizacij. Na njem so razpravljali o neposrednih pripravah na skupščinske volitve. Pogovorili so se predvsem o tehničnem delu priprav na volitve in o njihovi tehnični ter čim bolj svečani izvedbi. Skrb za dober potek volitev odbornikov v delovnih organizacijah, ki bodo 19. aprila, je poverjena sindikatu, za volitve odbornikov na terenu in poslance republiškega zbora, ki bodo 23. aprila, pa SZDL. 23. aprila bo imela volitve tudi kmetijska podskupina. Občani bodo o volitvah obveščeni še z vabili, s plakati in z letaki. Pri volitvah bodo volilnim komisijam pomagali tudi člani občinskega političnega aktiva. ni drag, saj znaša 20 do 23 Ndin. Zadovoljivo so urejena tudi gostišča v Petrini, Vasi, Pari, Moravi, Novih selih in Grintovcu. Tu imajo na razpolago tudi domače mesne izdelke (klobase, salame, šunke), v Osolnici pa tudi domače piščance. V zgornjem delu Kolpe obljubljajo zasebni gostinci, da bo ob sobotah in nedeljah na razpolago še meso na žaru. V Dolu ob Kolpi je na razpolago turistom 10 ležišč. 2al pa je tu še vedno težko dobiti primemo hrano. V Strugah so gostilne dobro urejene. V Stari cerkvi še niso dokončane turistične sobe. Tudi v Papežih urejajo nekaj turističnih sob. Lani tisoč ton živine v zakol Nepovrnjena škoda Kmetje z območja Pod-preske m Drage se še vedno pritožujejo, da niiso dobili povrnjene škode po divjadi, ki so jo prijavili lani lovcem ali čuvajem gojitvenega lovišča »Rog«. Piavijo celo, da so jim lovci povedali, da bodo prišla ocenit škodo, a jih potem ni balo, oškodovani kmetje pa tudi niso dobili denarja. Predstavniki gojitvenega lovišča pravijo, da so lani plačali vso škodo, ki jo je kmetom povzročila njihova divjad, saj se nihče ni pritožil na sodišču, -da mu škode niso povrnili. Kmetje pa pravijo, da se niso pritožili, ker se neradi tožijo in ker so bili pač prepričani, da bodo škodo le dobili povrnjeno. Mesarija in klavnica KGP Kočevje, ki sta lani zaposlovali povprečno 28 ljudi, sta nabavili — 1,061.599 kilogramov živine v vrednosti 5,993.121 Ndin, od česar so nad polovico prispevali kmetijski obrati lastnega podjetja. Zaklali so 500.385 kilogramov goveda in pridobili 233.035 kilogramov govejega mesa, 320.933 kilogramov prašičev (203.526 kg mesa), 79.466 kilogramov telet (51.846 kg teletine) in 9523 kilogramov perutnine Načrt za Trato * sprejet Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve pri občinski skupščini Kočevje je na zadnji seji brez bistvenih pripomb sprejel zazidalni načrt za Trato, ki je bil do nedavnega v javni razpravi. Na seji sveta so v glavnem razpravljali o denarnih vprašanjih v zavezi s komunalno ureditvijo Trate, o tipih hiš za to območje in o končni podobi tega naselja. (7503 kg mesa). Klavnost je znašala za goveda 46,5 odstotka, za prašiče 63,4, za teleta 65,2. za drobnico 42,7 in. za perutnino 78,8 odstotka. Razlika med nabavno in prodajno ceno je znašala za govedo 1,45 Ndin, za prašičje meso 0,82 Ndin, teletino 2,81 Ndin, drobnico 2,43 Ndin in za perutnino 1,14 Ndin pri kilogramu. Pred kratkim se je s pobočja nad cesto med Čabrom in Papeži utrgal plaz kamenja in zdrsel navzdol. Plaz je zasul cesto, precej kamenja pa se je zvalilo v Ca-branko, ki teče pod cesto. Cesta je bila za promet nekaj časa zaprta, vendar so jo kmalu očistili. (Foto: Primc) Zavrnjen odlok o javnih vodovodih Preskrbo z vodo rešujemo pogosto preprosto in nestrokovno — Tudi v urbanističnem programu je slabo obdelano poglavje o vodi Osnutek odloka o javnih vodovodih v občini je občinska skupščina Kočevje na seji dne 31. marca zavrnila. Osnutek je med drugim predvideval uvedbo prispevka za priključke na vodovodno omrežje, obvezno vgrajevanje vodomerov ter govoril o drugih pravicah in dolžnostih občanov in Vodne skupnosti. Odbornik inženir Dušan Oražem je v razpravi opoao- ril, da prav vprašanja v zvezi z vodo pogosto rešujemo v občini preveč preprosto in nestrokovno. Oskrba s pitno vodo je od črpališča do končnega protrošnika precej slaba, razen tega so izgube vode velike, obstaja pa tudi nevarnost okužbe vode v vodovodnih ceveh. Urbanistični program, ki je bil v razpravi pred letom in pol, predvideva, da bo imelo Kočevje čez 30 let 12,000 pre- DRAGA: potrebe je precej, denarja malo Letos bo krajevna skupnost Diaga dobila predvidoma 5000 Ndin dotacij za javno razsvetljavo (elektrika, vzdrževanje) bodo porabilli 2500 Ndi-narjev, enak znesek pa bo ostal za potrebe vseh 10 vasi te krajevne skupnosti. Pravijo, da imajo potreb DROBNE IZ KOČEVJA ■ ZADNJI NENADNI SNEG je naredil v Kočevju precej zmede. Znova se je pokazalo, da bi bilo v takih primerih treba najprej očistiti mreže kanalov za odtok vode. Namesto da bi dva delavca najprej naredila to delo, sta metala sneg čez ograjo v Rinžo, po mestu pa smo ta čas gazili luže do gležnjev. ■ PRED KRATKIM so veterinarji cepili več vrst 'živali. Na mestnem območju so cepili proti kugi vso perutnino. Prav zanimivo je bilo gledati cepljenje psov proti steklini. Lastniki psov so z veliko vnemo in skrbjo pripeljali na veterinarsko postajo zveste čuvaje domačij, ki so bili vseh mogočih pasem. Opaziti je bilo, da so imeli lovci najbolj negovane čistokrvne pse. ■ ČEPRAV JE ZARADI SNEGA, ki še leži na mestnem trgu, zelo težavna pot do planinske koče pri Jelenovem studencu, to ni oviralo skupine objestnežev, ki so vdrli v planinsko kočo in vlomili v shrambe, ki jih oskrbuje kočevsko Planinsko društvo. Tam so naredili lepo gostijo: popili so tri litre ruma in žganja, se okrepčali z mesom Iz konzerv, pa tudi na črno kavo niso pozabili, čudno je, da niso odnesli kakega kosa pohištva. Notranjost koče .so pustili razmetano, toda posodo so kljub vsemu skrbno pomili. Mogoče so se bali. da ne bi pustili na žlicah in posodah prstnih odtisov. Ko so prišli h koči člani društva in opazili vlom, so si pozorno ogledali stopinje v snegu in ugotovili, da so kočo obiskali »mlajši ljudje«. V koči so pozabili tudi nekaj leskovih strelnih lokov in več drenovih puščic, kar je jasen dokaz, kje je treba iskati vlomilce. ■ NA ZADNJI SEJI kočevske občinske skupščine je bil sprejet letošnji občinski proračun, po katerem bodo nekatere družbene organizacije in društva dobila manj denarja. Zaradi tega bo treba skrbno preurediti načrte dela, z denarjem skrbno varčevati ter opustiti vse, kar ni bistveno za delovanje organizacije in društev. Nekatera društva so že imela seje, na katerih so sklenili, da bodo le toliko delali, kolikor bo dovoljeval denar. Vendar je takšno stališče nepravilno, saj denar ni edina osnova za družbeno delo. ■ Svet za kulturo pri občinski skupščini je pobudnik zanimive akcije — ustanovitve zavoda za vzdrževanje kulturnih domov in športnih objektov. Z ustanovitvijo zavoda naj bi bili dom telesne kulture, Seškov dom, likovni salon in številni športni objekti pod enotnim vodstvom, kar bi omogočalo predvsem smotrnejše izkoriščanje, pa tudi vzdrževanje. ■ Glasbeno šolo obiskuje 70 učencev, ki študirajo najrazličnejše inštrumente. S svojim učenjem redno seznanjajo kočevsko publiko na številnih glasbenih večerih (letošnjo sezono jih bo skupno šest). V torek zvečer so v Soli skupaj z gimnazijskim pevskim zborom priredili lep Mozartov večer. Komentiral Je profesor Miloš Humek. ■ Danes zvečer bodo v Šeško-vem domu nastopili člani Mestnega gledališča iz Ljubljane s satirično lepljenko humorista Žarka Petana »Beseda ni konj«. — Predstava je v okviru osmih predstav rednega abonmaja za kolektive. precej več, niso se pa še odločili, katere naj bi imele prednost.. Tako v Podpreski ni dograjen vodovod, na Travi pa gasilski dom. Na Travi bi bilo treba preurediti tudi vodovod, saj sedanji v sušnih dneh sploh ne daje vode. Razen tega je brez vode nova šola in morajo učenci uporabljati sanitarije v stari šoli. Do Pungarta bi bilo treba popraviti kilometer poti. • Za C mi potok so lani kupili vodovodne cevi, letos pa bi bilo treba urediti zajetje vode. V Podplamini imajo slaba pota, razen tega ogrožajo kraj zemeljski plazovi. Lani je dobila krajevna skupnost Draga 28.000 Ndin dotacije, od tega 23.000 od KGP. S tem denarjem so uredili cesto v Stari in Novi Kot ter postavili spomenik, v Podpreski so popravili zajetje za vodovod in uredili kino dvorano; za gasilski dom na Travi so kupili gradbeni material, za pokopališče pa železna vrata; za črni potok so kupili vodovodne cevi, v Podplatini so popravili pot in kupili cirkular za Srednjo vas. Seveda so za vsa ta dela prispevali precej tudi občani s prostovoljnim delom. bivalcev in potrošnjo vode 67 litrov v sekundi. Že danes pa porabi Kočevje 65 litrov vode v sekundi. Proučena ni niiti Rinža (dotok vode vanjo, poplave, odvod odplak itd.) Zaradi vsega tega bi bilo treba vodno vprašanje Kočevske strokovno dobro proučiti in potem na podlagi stvarnih in dobrih načrtov to vprašanje tudi reševati. V razpravi je bilo nadalje pojasnjeno, da je revizija zavrnila urbanistični program prav zaradi slabo obdelanega poglavja o vodi (vodovod, Rinža, odplake). Odborniki so tudi predlagali, v katera naselja bi bilo najprej treba napeljati vodovod, in spremembo posameznih členov odloka. Skupščina odloka ni sprejela, ker je potrebno prej proučiti še nekatere zadeve v zvezi z vodovodi in oskrbo s pitno vodo. Nočejo biti neumrljivi Trije jehovski aktivisti, dve ženski in moški, že dalj časa obiskujejo Dragarsko dolino v kočevski občini in prepričujejo ljudi, naj se spreobrnejo v njihovo vero, ki jim Jamči neumrljivost. Aktivista Jehove, ki obdelujejo teren ob sobotah in nedeljah, so doslej obiskali Travo, Srednjo vas, Drago, Podpresko in Lazeč. Vse pa kaže, da bodo Dragarčani še dolgo umirali, ker imajo aktivisti Jehove na tem območju slafb uspeh. Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI USTI PREMOG PO ZNIŽANI CENI! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE obvešča cenjene potrošnike na območju Kočevja, da bo od 15. aprila do 30. maja letos prodajal prepaog-kocke za zasebna gospodinjska po znižani ceni. Premog bodo prodajali na odpremi separacije, po želji kupcev pa ga bodo dostavljali tudi na dom. Vse informacije dobite po telefonu: 86-110, interna 29 — odprema. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE čestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in občanom za praznik dela — 1. maj. Nekateri se gostijo... Pomembno pa je, kdo plača zapitek! Slovenci se radi hvalimo, da smo družaben narod, kar nam priznajo tudi tujci, še posebno pa to velja za nas Ribničane. Radi. se poveselimo ob splošnih praznikih: novem letu, 1. maju, 8. marcu in drugih, razen tega pa še ob zasebnih: porokah, rojstvih, rojstnih dnevih itd. Seveda pa so še posebna praznovanja po kolektivih: obletnica ustanovitve podjetja, sindikalni občni zbori, napredovanje tega ali onega, ta in oni uspeh (izpolnitev plana, sklenitev uspešne pogodbe itd). Praznovanja so v Ribnici in okolici precej pogosto, slavimo pa jih običajno v gostilni v Bukovici, Dolenjih Lazih, »Pri Špičku« na Bregu in drugod. Do tu je vse v redu in morda včasih tudi naprej — namreč plačilo zapit- kov. Občani, ki taka praznovanja vidijo, se namreč vprašujejo, kdo vse to plačuje. Verjetno nihče nima nič proti, če za 8. marec, 1. maj in morda še kakšno praznovanje, ki se ga udeleže v glavnem vsi člani kolektiva, prispeva denar sindikalna ali kakšna druga blagajna. Nihče tudi ne nasprotuje, če udeleženci slavja denar za zapitek sami zberejo oziroma prispevajo. Seveda pa ne bi bilo prav (kar nekateri občani menijo, da se dogaja), če bi za razne manjše družbe poravnala zapitek sindikalna podružnica ali celo delovni kolektivi No, ob zaključku naj vam še zaupam, da smo oni dan tudi pri nas nekaj zbirali, seveda za — praznovanje. J. E- Razgovor z republiškimi poslanci Člani novoizvoljenega odbora SZDL v Ribnici so imeli 5. aprila prvo sejo, na kateri so govorili! o pripravah na volitve. Seznanili so se tudi s strukturo odborniških kandidatov: povprečna starost kandidatov za zbor delovnih skupnosti je manj kot 40 let, za splošni zbor pa nekaj nad 40 let. Na seji so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh pripravili v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku razgovore z republiškimi poslanci o gospodarskih vprašanjih. V dneh pred volitvami bodo imeli krajevni odbori SZDL in sveti krajevnih skupnosti seje, na katerih se bodo pogovorili o izvedbi volitev in imenovali volilne štabe za Loški potok, Sodražico in Ribnico. Mlade volivce, ki bodo letos prvič volili, bodo na volitve posebej povabili. Zanimivo je, da se je od 3970 volilnih upravičencev iz leta 1965 njihovo število povečalo na 4400. V ribniški občini upajo, da bo volilna udeležba precejšnja, saj so priprave na volitve zelo razgibaine. Da bo vzdušje pred volitvami 32. aprila še bolj slovesno, bo mladina po hribih zakurila kresove, mladi pa bodo na dan volitev sodelovali v kurirski službi. Predvolilna dejavnost je živahna tudi v gospodarskih organizacijah in ustanovah, kjer bodo volili odbornike za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine 19. aprila. Na prvi seji novoizvoljenega odbora SZDL so ob koncu sklenili, da bo maja občinska konferenca SZDL, na kateri bodo razpravljali predvsem o gospodarski proble-mtiki občine. -r Z ZBORA VOLIVCEV V RIBNICI Čutijo se odrinjene od upravljanja Hišni sveti bi radi vplivali na porabo denarja, ki je namenjen za adaptacijo hiš — Menijo, da ni povsem prav, če Stanovanjsko podjetje prevzame dela in si jih tudi plačuje — Kritizirali so še način prehoda na ekonomske najemnine Na zadnjem zboru volivcev v Ribnici 4. aprila so razpravljali največ o delu Stanovanjsko-komu-nalnega podjetja. Predstavniki nekaterih hišnih svetov so namreč poudarili, da ni- majo nobenega vpliva na denar, ki je zbran od najemnin in namenjen za adaptacije hiš. Zahtevali so, da bi morali hišni sveti izbirati, kdo bo popravljal in obnavljal njihove hiše; ni pa prav. Kandidati za nove občinske odbornike V ribniški občini kandidirajo za občinski zbor naslednji kandidati: V volilni enoti št. 1: Nor-bert čeme iz Grčaric ter Janez Oberstar in Franc Hočevar, oba iz Rakitnice. V volilni enoti št. 3: Alojz Levstek in Mirko Merhar, oba iz Prigorice, ter Jože Dejak iz Lipovca. V volilni enoti št. 5: Stane Petek in Jane® Bolha, oba iz Goriče vasi. V volilni enoti št. 7.: Bogo Abrahamsberg iz Ribnice. V volilni enoti St. 9: Slavka f*ucar in dr. Vida C var iz Ribnice V volilni enoti št. 11: Ignac Jereb iz Bukovice in Vinko Gornik iz Dan. V volilni enoti št. 13: Adolf Lovšin iz Brega in Franc Dejak iz Dolenjih Lazov. V volilni enoti št. 15: Andrej Gregorič in Anton Strnad, oba iz Velikih Poljan. V volilni enoti št. 17: Slavko Klun iz Vinic in Ivan Gorše iz Zapotoka. V volilni enoti št. 19: Franc Vesel in Danilo Samsa iz Sodražice. V volilni enoti št. 21: Stanko Krže iz Kržetov. Ribniški upokojenci hočejo v svet Ribniški upokojenci še vedno radi potujejo po domo. vini in tudi preko njenih meja. Tako bodo maja odpotovali v Trst na mednarodno razstavo ovetja in sadja in v Celovec. Obiskali bodo tudi Štajersko, seveda v času, ko ko grozdje že zrelo. Upokojenci upajo, da bodo tudi letos naleteli na pomoč pri delovnih organizacijah. V volilni enoti št. 23: Anton Košmrlj iz Retij. V volilni enoti št. 25: Ivan Lavrič iz Srednje vasi in Ivan Bambič iz Travnika. V zbor delovnih skupnosti pa kandidirajo: A skupina — gospodarstvo: V volilni enoti št. 1: Mirko Anzeljc, inž. Peter Bajuk in Stane Košir, vsi trije iz Ribnice. V volilni enoti št. 3: Franc Benčina iz Travnika, Ivan Car iz Hriba in Ivan Mohar iz Retij. V volilni enoti št. 5: Simon Gorše, inž; Pavel Vesel in Ljubomir Vučkovič, vsi iz Ribnice. V volilni enoti št. 7: Ivan Sega iz Ravnega dola, Angel, ca Krampečy, Franc Mihelič in Anton Andoljšek, ysi iz Ribnice. V volilni enoti št. 9: Janez Petek iz Lipovca in Jože Vi-levald iz Velikih Poljan. V volilni enoti št. 11: Anton Govže iz Zapotoka, Janko Mi- Dolenja vas: 96. zbor gasilcev Prejšnjo nedeljo so se gasilci iz Dolenje vasi zbrali na 96. občni zbor. Dolenje-vaško gasilsko društvo (od tu je doma »oče« slovenskega gasilstva Ignacij Merhar) je naj starejše v ribniški občini in eno najstarejših v republiki. Na bogato gasilsko zgo. dovino so dolenjevaški gasilci sila ponosni. V duhu tradicij ustanovitelja gasilstva imajo tudi opremljeno dvorano z mnogimi diplomami in priznanji. Občinska gasilska zveza iz Ribnice je sklenila, da bo aprila v počastitev 96-letnice društva letna konferenca gasilskih društev Dolenji vasi. količ iz Sodražice in Jože Rigler iz Brega. V volilni enoti št. 12: inž. Andrej Mihelič in Mirko Ora-žem, oba iz Ribnice, ter inž. Pavel Trdan iz Rakitnice. V volilni enoti št. 14: Alojz Mam in Janez Kozina, oba iz Jurjeviče. V volilni enoti št. 16. Jože Dovščak iz Vintarjev. V volilni enoti št. 19: Franc Levstik iz Travnika in Ivan šega iz šegove vasi. B skupina — kultura in prosveta: V volilni enoti št. 20: Milena Borovac iz Ribnice. V volilni enoti št. 22: Evgen Ivanc iz Sodražice in Marija Turk iz Hriba. C skupina — zdravstvo in soc. varstvo: V volilni enoti št. 23: Marija Sipka iz Ribnice in Lado Poljane iz Sodražice. D Skupina — družbene organizacije državne uprave: V volilni enoti št. 25: Stane Goršič iz Ribnice in Karel Oražem iz Vinic. Črni oblak nad Ribnico Kdaj ne bodo več padale na Ribnico saje iz dimnika INLES? »Saje uničujejo opeko in žlebove« — Parni stroji so preobremenjeni — Tudi brez saj so morali že v dveh letih zamenjati polovico opeke Izobraževanje je trajna naloga Občinski sindikalni svet je skli-7. aprila v Ribnici posvetovanje predstavnikov sindikalnih Podružnic podjetij storitvenih dejavnosti, ki štejejo skupaj nad članov. Na posvetu so govorili Predvsem o težavah podjetij. Ko-’JrJfko podjetje, ki spada med vecie, ima tudi večje probleme. ^Oaeluje z nekaterimi podjetji ln J?11 navezati 5e nove stike, ven-potrebuje zaradi razdrobljenosti proizvodnje veliko obratnih "*dstev za zaloge materiala. V Podjetju Je opaziti, da se organi upravljanja vse bolj uveljavljajo, *•* tudi sindikalna podružnica je po lanskem mrtvilu dobila nov po- V podjetju dobro skrbijo za likovni kader, saj imajo 39 vajencev in so samo lani dali pa Rokovno izobraževanje 6 milijo-n°v starih din. ' .JJfaaneroma mlado Stanovanjsko kotn> unalno podjetje, ki Stoje okrog 70 ljudi, dobro gospodari. V bodoče bo moralo posvetiti več skrbi strokovnemu izobraževanju delavcev, ki si želijo pridobiti kvalifikacijo. V obratu Žičnice iz Ljubljane, ki ima 30 zaposlenih, imajo st-mo 3 kvalificirane delavce, zato je razumljivo, da čaka tamkajšnji slpdikat velika naloga, da bo pridobilo čimveč delavcev strokovno izobrazbo. Na posvetu so razpravljali tudi o nagrajevanju strokovnjakov, o vlogi sindikalnih podružnic, o zaposlovanju in drugem. Izvolili so 5-člamko komisijo sindikata storitvenih dejavnosti, ki bo delovala pri občinskem tfndlkalnem svetu, ter predlagali kot kandidata za republiški plenum slndijcp-ta storitvenih dejavnosti Franca Zajca, predsednika delavskega sveta Kovinskega podjetja. Nekateri lastniki hiš in stanovalci v bližini ribniškega obrata INLES se pritožujejo zaradi saj, ki padajo iz dimnika po precejšnjem delu Ribnice. Pravijo nekako tako: »Na naših podstrešjih je že več centimetrov na debelo saj. Razen tega ostajajo saje med stiki opek na strehi. Saje se potem namočijo, pozimi ta zmes zmrzne, se napne in opeka poka. Podobno je tudi pri žlebovih, pri katerih odpade cink in žlebovi rjave. Prav zaradi tega moramo nekateri že prej kot v desetih letih zamenjati opeko in žlebove, čeprav bi moralo oboje trajati najmanj 25 do 30 let. Tudi vrtov ne moremo uporabljati, ker je solata polna saj. Perila sploh ne moremo sušiti, sob si ne upamo prezračiti ... INLES je sicer dal na dimnik filter oziroma pločevino, vedar gredo saje skozi. Za bližnje hiše je zdaj celo slabše, ker pločevina odbija saje k tlom. Zahtevamo, da INLES javno odgovori, kaj namerava ukreniti in do kdaj, da teh saj ne bo več. V nasprotnem smo pripravljeni tožiti podjetje, da nam plača odškodnino.« O zahtevi občanov so obvestili INLES in dobili tak odgovor: »Naši parni stroji so zaradi vedno večje proizvodnje preobremenjeni. Lokomobile zato bolj kurimo, posledica tega pa je, da nekaj žagovine ne zgori popolnoma, ampak gre kot saje skozi dimnik. Pri podjetju bomo storili vse, da Se letos zadevo uredimo. Pripravljamo dokumentacijo za nova toplotna telesa, ki bodo zadoščala našim proizvodnim potrebam. Ko bodo montirana in bodo začela delati, bo zadeva rešena, vendar pričakujemo, da bo tudi še potem iz dimnika uhajalo nekaj saj. Kar pa zadeva uničeno opeko, bi dodali, da na primer proti »Ugarju« naših saj veter ne nosi, vendar so morali na hlevu KZ prej kot v 10 letih zamenjati opeiko.« Trditev o zamenjavi opeke na hlevu na Ugarju smo/preverili še pri direktorju KZ Ribnica Jožetu Benčini, ki nam je o tem povedal: »Na prvem hlevu na Ugarju, ki je bil zgrajen leta 1960, še nismo zamenjali opeke. Pokrit je z opeko iz Kikinde. Na drugem hlevu, ki je bil zgrajen leta 1962 in pokrit z opeko iz ribniške opekarne, pa nam je »Gradbenik« (katerega obrat je Opekama) že v garantni dobi, se pravi v prvih dveh letih, zamenjal skoraj polovico opeke. Ostala opeka na tem hlevu je propadla to zimo in jo bo tudi treba zamenjati.« Invalidi imajo težave 22 let je minilo od vojne, ki nam je zapustila številne vojne invalide in vojne vdove. Na območju ribniške krajevne organizacije Združenja vojaških vojnih invalidov je 29 osebnih in 79 družinskih invalidov. Ko so se na nedavni letni konferenci pogovarjali o težavah, so se strinjali, da so invalidske pokojnine premajhne in da imajo invalidi premalo pravic in zaščite. Ker je zdravstveno stanje večine članov slabo, so predlagali, naj bi bili oproščeni plačila zdravstvenih storitev. Zahtevali so tudi, naj bi priznavalnine prejemali le socialno ogroženi. da si ta dela zagotovi Stanovanj-sko-komunalno podjetje, ki hkrati iz dela najemnin za stanovanja (del najemnin za adaptacije) samo sebi plačuje "opravljeno delo. Tako se čutijo hišni sveti odrinjeni od načrtovanja vzdrževalnih del, razen tega pa menijo, da nimajo dovolj možnosti, da bi vplivali na najbolj smotrno porabo denarja, ki se zbere z najemninami in je namenjen za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Odnosi med stanovanjsko-komu-nalnim podjetjem in hišnimi sveti so se zaostrili še, ker podjetje do zadnjega zbora volivcev ni pristalo, da bi povrnilo preveč zaračunano najemnino za leti 1965 in 1966. Volivci so zahtevali, naj se preveč vplačana najemnina obračuna pri pobiranju najemnine za letos. Volivci se tudi niso strinjali z dosedanjim načinom prehoda na ekonomsko najemnino, ki je v Ribnici svojevrsten. Po tem načinu se namreč najemnina poviša najbolj v prvih letih, potem pa je povišanje do leta 1970 vedno nižje. Volivci so zahtevali, naj bo tudi v Ribnici prehod na ekonomsko najemnino tak, da se najemnina vsako leto poviša za isti odstotek z ozirom na osnovo za njen obračun. O dimniku v INLES pravijo nekateri, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo; drugi pa, da bi morali imeti še več takih dimnikov, ker potem občani ne bi morali več po svetu s trebuhom za kruhom Seveda pa bi bilo najbolje, če bi imeli take dimnike, s katerimi bi bili obe strani zadovoljni (Foto: Primc) Ribniška poslanca: dr. Kumelj in Levec Enainštarideset odbornikom (od 52) občinske skupščine v Ribnici je na nedeljskih volitvah izvolilio dr. Cirila Kumlja za poslanca socialno-zdravstvenega in Franca Levca za poslanca organizacij-sko-političnega zbora republiške skupščine. Dr. Kumelj in Levec sta bila za poslanca ia-voljena tudi v drugem delu volilne enote — v cerkniški občini. Odborniki ribniške občine so po volitvah sprejeli odlok o ustanovitvi štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečama, odlok o dodelitvi družbene pomoči borcem NOV in več drugih odlokov. V Velikih Poljanah so izbrali kandidate Vaščani Velikih Poljan so izbrali za kandidata v občin, sko skupščino Antona Strnada in Andreja Gregoriča. Na zadnjem zboru volivcev, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik skupščine Bogo Abrahamsberg, so govorili tudi o problematiki domače* ga kraja: o slabih cestah, o krajevnih peskokopih, pluženju cest, o škodi, ki jo povzroča divjad po poljih, kmetijskem zavarovanju, davkih, o gospodarjenju z gozdovi in drugih težavah, ki tarejo vaščane. 7 — DL Žlebič: gradili bodo vodovod Vas Žlebič je eden tistih redkih krajev v občini, ki Š8 nimajo vodovoda. Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Sušje so govorili predvsem o bodoči gradnji vodovoda. V ta namen je bil imenovan poseben gradbeni odbor, ki bo vodil delo. -T Avtobusno postajo želijo Prebivalci spodnjega dela Sodraške doline — vaščani 2imaric, Globelj in Podklan-ca nimajo avtobusne zveze a drugimi kraji. Pri tem je prizadetih približno 600 ljudi in čez 30 šoloobveznih otrok. Ljudje si že dalj časa prizadevajo, da bi tudi skozi njihove vasi vozil avtobus in jih tako povezoval s Sodražico, Izubijano ter Notranjsko. Kraji na Notranjskem so mejaši ribniške občine, vendar so zaradi slabih prometnih zvez skoraj nepristopni. Pred kratkim je krajevna skupnost iz Sodražice posredovala pri podjetju SAP iz Ljubljane, naj uvede novo-progo, ki bi povezovala Sodražico z Novo vasjo in Rakekom na Notranjskem. -r 33.000 postrvi 33.000 postrvi (zaroda) so v teh dneh vložili člani Ribiške družine Ribnioe v potoke Bistrica, Ribnica in Tržišča. Zarod so kupili v ribogojnici Povodje, veljal pa jih je 225 tisoč starih dinarjev Letos nameravajo vložiti v potok Rašico še lipane. Cene v Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,80 novih din kg, jajca 0.45 do 0,55 novih din eno, pomaranče 4,90 Ndin kg, banane 5-40 no-vih din kg limone 450 N din kg, jabolka 4.62 novih din kg, hruške 4,32 Ndin kg, sveže zelje 2 Ndin kg. kislo zelje 1,55 Ndin kg, sdlata 5.70 novih din kg, čebula 2,88 novih din kg, fižol v zrnju 4,50 novih din kilogram. I Milijon din za sanitarije v Gradu Na zahtevo inšpekcijskih služb in zaradi nenehnih pritožb nad nečistočo v sanitarnih prostorih gostišča Grad, ki so jih uporabljali občani kot javno stranišče je gostinsko podjetje začelo sanitarne prostore urejati. Okoli milijon starih dinarjev bodo veljala preureditvena dela, ki bodo v kratkem končana. Ker bodo vsi sanitarni prostori obloženi s keramičnimi ploščicami, bo čiščenje mnogo manj težavno, zato upajo, da bo vendarle mogoče vzdrževati red in čistočo. Lani odvzetih 20 vozniških dovoljenj Število kršiteljev cestnoprometnih predpisov se je lani na področju občine Črnomelj močno povečalo. Ugotovili so, da predstavljajo na cestah največjo nevarnost vozniki s kratkim vozniškim stažem, ker je med njimi mnogo brezobzirnih in neprevidnih vozačev. Z zaostritvijo vozniških izpitov' pa se je povečalo število tistih, ki vozijo brez dovoljenja. Sodnik za prekrške je lani med kršilci prometnih predpisov kaznoval tudi 41 oseb, ker so vozile pod vplivom alkohola. Polovici od teh pa so odvzeli še vozniško dovoljenje za krajšo ali daljšo dobo. Kaznovati prehitro vožnjo! V Črnomlju si že dolgo prizadevajo omejiti hitrost vožnje skozi mesto. Ko so premagali težave s postavitvijo prometnih znakov, so se pokazale nove nevšečnosti: malokdo upošteva, da ni dovoljeno voziti več kot 40 km na liro. Ker se občani zaradi tega znova in znova pritožujejo, so na seji občinske skupščine sklenili, n^j o tem razpravlja svet za notranje zadeve. Odborniki so se zavzemali za to, da bi uvedli dosledno kaznovanje kršilcev. Sprejem za vojake v Črnomlju Dne 5. aprila so v črnomaljskem Prosvetnem domu s kulturnim sporedom sprejeli vojake, ki so prišli služit kadrovski rok v domači garnizon. V programu so sodelovali: orkester JLA, trio Silva Mihelčiča ter solisti Sonja Ivanetič, Bernarda Jelič in Branko Bašič. Rekrutom je bilo zlasti všeč izvajanje solistke Sonje Ivanetič, ki jo je spremljal zbor črnomaljskih maturi tantk. Izrazili so žeijo, naj bi 9e tudi v prihodnje uveljavilo sodelovanje z domačo mladino. K. W. Kandidature za občinski zbor potrjene Tokrat objavljamo imena kandidatov za občinski zbor črnomaljske skupščine: Črnomelj I: Ljudmila Ko. betič; Črnomelj III.: Marija Stamejčič; Kot pri Semiču: Franc Kapš iz Starihovega vrha, Matija Bukovec iz Kota; Vrtača: Anton Plut iz Os. koršnice, Jože Simonič s Sel; Štrekljevec: Darko Plut z Gradnika, Anton Malenšek iz Malin; Stari trg: Marko Kobe iz Starega trga, Jože štrbenc iz Starega trga, Peter , Movrin iz Gor. Fodgore; Adlešiči: Ludvik Adlešič iz Adlešičev, Miko Cvitkovič iz Dolenjcev, Ivan Grabrijan iz Dragošev; Gostinci resno mislijo na Vinico Gostinsko podjetje Črnomelj si je tolikanj opomoglo, da je letos začelo z resnimi pripravami za ureditev kopališča in kampinga na Vinici Lanskoletno razmeroma ugodno poslovanje (najbolj uspešno doslej) je omogočilo črnomaljskemu gostinskemu podjetju, da se letos resno loteva nekaterih, že več let predvidenih del, za katere pa nikoli ni bilo dovolj sredstev. Po pokritju vseh lanskih obveznosti do družbe in vsakoletnih dolgov za novi hotel je ostalo ob koncu 1966 vendarle tov hkrati, kakor je povedal direktor podjetja Niko Sela-kovič. 2e pred leti so kupili v Semiču zemljišče in naročili načrte za gradnjo novega lokala, a ker trenutno ni mogoče dobiti večjih kreditov, se tudi ne morejo lotiti gradnje, za katero bi potrebovali okoli 80 milijonov Sdin. Na ljubo domačinom pa je Gostinsko podjetje Črnomelj da bodo začeli urejati vsaj Vinico. Videti je, da je gostinsko podjetje preživelo najhujše čase, saj ugotavljajo, da vsa leta nedonosni hotel postaja rentabilen. Tanča gora: 1. Anton Panjan iz Dragovanje vasi, Mirko Fink iz Goleka; Sinji vrh: Ivan Vrbanec z Data jih njiv; Vinica: Jože Ostronič iz Pe-rudine, Ivan Stegne z Goleka in Rudolf Trempus z Vinice; Stara Lipa: Janez Kunič z Gornjega Suhorja, Mirko Videtič iz Stare Lipe, Branko Sajovic s Hrasta, Maitija Frankovič s Hrasta in Vincenc Flajnik z Nove Lipe. Tribuče: Anton Jankovič iz Bednja, Zdravko Vukčevič iz Bojancev, Ivan Jankovič iz Bribuč. Loka: Janko Miiller; Talčji vrh: Matija Planinc iz Svibnika in Anton Jerman s Sel pri Otovcu. Sredi mesta — gnojišča ob cesti Veliko ljudi je med vojno partizanilo v Črnomlju in mnogi se še zdaj radi vračajo v te kraje. Ko obiščejo Črnomelj, jih navadno pot zanese do lepega spomenika na Gričku, če pa krenejo od tam le malce naokrog, so lahko nad mestom razočarani, kaj,ti na Zadružni cesti, od spomenika proti tovarni ZORA, imajo nekateri še vedno tik ceste gnojišča. Na zadnji seji občinske skupščine so poudarili, da je to ena izmed pomanjkljivosti, ki bi jih morali čimprej odpraviti, vsekakor pa še pred začetkom glavne turistične sezone. nekaj sredstev za sklade. Na- pripravljeno podpreti krajev- Po resoluciji nič več popuščanja! meravajo jih vložiti tja, kjer pričakujejo najugodnejšo naložbo. ) Ker je viniški kamping vpisan v mednarodni register kampov, čeprav mu še precej manjka, da bi ustrezal zahtevam mednarodnega turizma, bodo letos uredili najnujnejše pomanjkljivosti, da ne bo treba zardevati pred tujci. Gostinsko podjetje bo v kratkem začelo graditi na kopališču nov sanitarni blok, uredili bodo otroško kopališče in poskrbeli za nekaj slačilnic. 2e lani je bil dotok tujih turistov na Vinico občutno večja kakor prejšnja leta, le tos pa jih pričakujejo še več, saj se že zdaj nekatere tuje turistične agencije zanimajo za letovanje. Za bivanje na Vinici se zanimajo predvsem ribiči. Malo več prizadevnosti pa bi morali pokazati tako gostinci kot doanači turistični delavca in trgovci, kajti tuji gostje se ne zadovoljijo le s tremi obroki hrane na dan in urejenim kamping prostorom. Želijo še urejeno dostavo mleka, kruha, sadja in pa primernega razvedrila. Mimo načrtov z Vinioo je nameravalo gostinsko podjetje tudi v Semiču zgraditi nov gostinski lokal, kor ga vedno bolj pogrešajo. Zal pa podjetje ne more graditi več objek- Leopold Krese, Ciril Mravlja in Ivan Žele so bili izvoljeni SEMIČ, 9. aprila — Odborniki obeh zborov črnomaljske skupščine so imeli skuip- Skokovito naraščanje izvoza v BETI V »Trikotažerju«, glasilu belokranjske trikotažne industrije BETI, smo zasledili zanimiv podatek, ki pove, kako naglo je kolektiv povečaval izvoz. Leta 1963 so prodali v tujino za 38.000 dolarjev blaga, v letu 1964 že za 239 tisoč dolarjev, leta 1965 so izvozili za 578.000 dolarjev izdelkov in lani za 783.000 dolarjev. Za letos predvidevajo nadaljnji občutni skok v povečanju izvoza, saj so planirali 1.030.000 dolarjev prometa s tujino, od tega pretežno na zahodno tržišče. jezer? na prizadevanja ter brezplačno odstopiti zemljišče in načrte (v vrednosti 7,5 milijona dinarjev), če bi našli kjerkoli med gostinci, interesenta, pripravljenega graditi lokal v Semiču. Kljub temu da vseh večletnih načrtov črnomaljski gostinci ne bodo že letos izpeljali, je vendarle razveseljivo, NE HODI DOMOV BREZ mm O resoluciji, ki jo je izdal VII. plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, so 6. aprila razpravljali v Črnomlju člani občinskega komiteja, člani komisij in sekretarji osnovnih organizacij. Ko so razpravljali o posameznih točkah resolucije, s katero se v celoti strinjajo, so menili, da bi bilo potrebno več pozornosti posvetiti de'.u mladine, problemu šolstva in kultumo-prosvetni dejavnosti. čmomeljski komunisti so odobravali zlasti tisti del resolucije, ki govori o odločnejših ukrepih proti nosilcem oživljanja naši družbeni stvar- nosti nasprotnih idej, prav tako pa o zaostritvi odnosov do nedelavnih komunistov. Predlagali so, naj v prihodnje posreduje in ukrepa občinski komite, kjer zaradi morebitnih familiamih odnosov ni svoje dolžnosti opravila osnovna organizacija, Sklenili so, da se bodo do 20. aprila zvrstile obsežnejše razprave o resoluciji še po vseh osnovnih organizacijah in aktivih Zveze komunistov. V Semiču so podelili domicil belokranjskemu odredu V nedeljo, 9. aprila ob 12. je bila v Semiču skupna seja odbornikov oboih belokranjskih občin, udeležili pa so se je tudi predsednik GO ZZB no sejo v semaškem prosvetnem domu, kjer so volili republiške poslance (vodili so jih skupaj z metliško občino). Od 28 odbornikov občinskega zbora je balo 25 navzočih dn od 27 odbornikov zbora delovnih skupnosti se je volitev udeležilo 22 odbornikov. Poslanec za republiški zbor sfcupžčme SRS, Leopold Krese je dobil . 46 veljavnih glasov, poslanec za gospodarski zbor SRS, inž. Ciril Mravlja, 45 in Ivan 2eQe, poslanec republiškega prosvetno-kultur-nega zbora, 41 glasov. V nadaljevanju seje so obravnavali še delo skupščine v preteldi mandatni dobi. Dežela tisočerih PIONIRSKI MITING V ČRNOMLJU: Precejšnja množica — posebno veliko je bilo mladine — se je v ponedeljek dopoldne zbrala pred ploščadjo Prosvetnega doma v Črnomlju. Preden so odpravili na pot kurirčkovo pošto, so šolarji izvedli kulturni spored. Na fotografiji je folklorna skupina domače osemletke (Foto: Mirko Vesel) Slovenije, Franc Lsskošek-Luka ter bivši borci Balo-kranjskega odreda. Skupno sejo je začel predsednik metliške občine Franc Vrviščar, nato pa je črnomaljski predsednik inženir Rado Dvoršak prebral odlok o domicilu, za katerega so glasovali vsi odborniki/ V obrazložitvi odloka je Frenk Molek poudaril zasluge Belokranjskega odreda, ustanovljenega julija • 1942. Osvežil je spomin na težke borbe pri Starem trgu, Rožnem dolu, Hrastu, spopad pri Dolžu in druge akcije, v katerih se je kalilo junaštvo belokranjskih borcev. Kar 8 borcev Belokranjskega odreda, med njimi 6 Belokranjcev, je bilo kasneje odlikovanih z redom narodnega heroja. Poudaril je, da se danes Bela krajina s hvaležnostjo spominja vseh akcij Belokranjskega odreda, zaradi katerih sovražnik nikdar ni imel miru in se zato v teh krajih ni mogel obdržati. Franc Košir, eden najbolj znanih belokranjskih prvoborcev, je v imenu iniciativnega odbora Belokranjskega odreda prevzel plaketo obeh občinskih skupščin ter se zanjo prisrčno zahvalil. Zatem je bilo v prostorih tovarne ISKRA tovariško srečanje. Ob deževnih dneh bo kmalu potreben čoln za dohod do viniškega bifeja. Jame, globoke tudi 10—15 cm, so polne mrzle deževnice, kar daje kraju videz dežele tisočerih jezer. Morda nameravamo to prikazati kot posebno turistično zanimivost, zato se za. nje nihče ne zmeni? Bela krajina je gospodarsko celota (Nadaljevanje s l.x strani) Posebej bi rad omenil Rudnik Kanižarico, kjer imajo trenutno težave, s kakršnimi se srečujejo vsi jugoslovanski rudniki in tudi rudarstvo v svetu. Menim, da bo treba narediti točno analizo in študijo perspektivnega razvoja rudnika. Ugotoviti moramo, če je podjetje perspektivno za vlaganje sredstev. Če bi se izkazalo, da tudi v bodočnosti ni zagotovljena prodaja premoga, pa bi morali zaposlene preusmeriti drugam, vendar to zaekrat še ni aktualno. — Naša skupnost si že v bližnji prihodnosti obeta precej več od turizma. Ali so upravičeni upi na priliv domačih in tujih gostov v Belo krajino? — Turizem ima v Beli krajini izredno ugodne naravne pogoje, ampak zaenkrat žal Skoraj nič drugega. To pomeni, da je dana osnova za rast nacionalnega dohodka na tem področju; ker pa turizem ▼ Beli krajini nima nobenih tradicij, ni pričakovati naglih uspehov. Trdim pa, da bi lahko turizem vseeno nagleje napredoval, kljub temu da manjka sredstev, Če bi ga znali obrav- Poslanec Leopold Krese v pogovoru z našo novinarko MMmBBII Dobrodošli v Metliki! V nedeljo dopoldne se bodo v Metliki zbrali preživeli interniranci zloglasnega nemškega taborišča Buchenwald, iz katerega so se le redki vrnili. Nad letošnjim srečanjem je prevzela pokroviteljstvo in organizacijo Komisija za politične zapornike, internirance in vojne ujetnike pri občinskem odboru ZZB Metlika. Tovariš Zvonko Hanzelj je iz vse Slovenije zbral že več kot 50 prijav udeležencev tega srečanja, medtem ko tovariši iz Zagreba in z Reke še niso sporočili udeležbe. V nedeljo ob 9.30 se bodo gostje iz vseh krajev zbrali pred metliškim hotelom, kjer jim bodo Metličani zaželeli dobrodošlico, zatem bodo pred spomenik padlih na trgu položili venec, si ogledali posebej za to priložnost pripravljeno razstavo v Belokranjskem muzeju, nato pa se bodo odpeljali na Vinomer. Metličani želijo vsem internirancem iz Bu-chenioaldu, ki bodo v nedeljo obiskali Belo krajino, prisrčno dobrodošlico in veselo snidenje! Kako so volili v Metliki S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V METLIKI „Z mlačnostjo moramo obračunati!” V Metliki je bila 7. aprila popoldne razširjena seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so obravnavali resolucijo 7. plenuma CK ZKS Slovenije ter kadrovske priprave na občinsko konferenco, ki bo v drugi polovici maja so namreč izrazili sami člani Na nedeljski skupni seji obeh zborov občinske skupščine Metlika so volili poslance, razen tega pa izglasovali spremembo odloka o prometnem davku za nakup avtomobilov. Od 50 odbornikov je bilo navzočih 48. Za’ poslanca v republiški gospodarski zbor je bil z 41 glasovi Izvoljen inž. Ciril Mravlja iz Spomladi za setev precej več gnojil Metliška zadruga je pred letošnjo spomladansko setvijo prodala v Metliki, Gradcu in na Suhorju precej več umetnih gnojil kot Prejšnja leta. Kmetovalci so pokupili 164 ton superfosfata, 102 toni Tho- masove žlindre, 180 ton nitromonkala itd. Vsega skupaj so prodali okoli 700 ton umetnih gnojil, lahko pa bi jih še precej več, če bi bila Thomaso-va žlindra, po kateri je največ povpraševanja, pravočasno na razpolago. Kakor običajno je bilo tudi letos nekaj zastojev Pri nabavi najbolj iskanih gnojil, vendar jih za dalj časa nikoli ni zmanjkalo. Razveseljivo pa je, da so šla letos gnojila razmeroma dobro v promet ne glede na precej visoko ceno, kar pomeni, da so kmetovalci spoznali njihovo pravo vrednost. Ljubljane, za poslanca v pro-svetno-kultumd zbor skupščine SRS pa so izvolili domačina Ivana 2eleta, ravnatelja metliške osemletke. Slednji je dobil 42 glasov. Po seji v Metliki so se visi odborniki odpeljali v Semič, k^jer je bila še skupna seja z občinsko skupščino Črnomelj zaradi podelitve domicila Belokranjskemu odredu. O tem poročamo posebej. V soboto, 8. aprila, je bila v Metliki prva občinska konferenca SZDL, na kateri je bilo od 33 izvoljenih delegatov navzočih samo 22. Glavni odbor SZDL je zastopal Jože Zor, kot gostje pa so bili prisotni tudi predstavniki občinske skupščine ter drugih družbeno-političnih organizacij. Konferenca je najprej obravnavala pravilnik o delovanju organizacije. Ker nanj ni bilo pripomb, razen nekaj malenkosti, o katerih je govoril predstavnik GO SZDL, so ga delegati soglasno sprejeli. O pravilniku je še pred V navzočnosti članice CK ZKS Tilke Blaha so metliški komunisti v celoti pozdravili resolucijo 7. plenuma. V razpravi o njej pa so še posebej podčrtali točke, v katerih je govor o večji aktivnosti članstva. Bili so mnenja, da se bo treba tudi v Metliki resneje zavzeti za obračun z mlačnostjo v vrstah Zveze komunistov. Sklenili so, da bodo poslej odločneje ukrepali proti posameznikom, ki ne bodo pripravljeni tudi v glasovanjem obširneje spregovoril Franc Jakljevič, razprave o njem pa ni bilo, ker so posamezne točke temeljito obravnavali že v vseh krajevnih organizacijah. Nato so delegatom predložili kandidatno listo za novo vodstvo SZDL v občini, ki je bila v celoti sprejeta in izglasovana. Za predsednika je bil izvoljen Frenk Molek (posle bo opravljal prostovoljno), za sekretarja pa Jože Došen (profesionalec). Za člane izvršnega odbora so bili izvoljeni: Anton Vraničar iz ču-ril, Ivanka Prevalšek iz Metlike, inž. Janez Gačnik iz Met- praksi uresničevati sprejetih sklepov in načel resolucije. Dogovorjeno je bilo tudi. da se bodo še posebej sestajali komunisti iz prosvete, gospodarstva in drugih dejavnosti ter po strokah obravnavali resolucijo z namenom, da bi v njej našli sami sebe in smernice za bodoče delo. V razpravi je bil govor še o morebitnem združevanju manjših osnovnih organizacij na terenu, ki včasih ne vedo kaj delati. Zeljo po združitvi like, Vladka škof s Suhorja, Anton Urbas iz Grabrovca in Ivan Žele iz Metlike. V nadzornem odboru so: Jože Žlogar z Radoviče, Alojz Skoli-bea* iz Metlike in Dragica Ne-nadič iz Metlike. Ob tej priložnosti so izvolili tudi delegata za republiško in zvezno konferenco SZDL. Za republiškega delegata so izbrali Franca Vrvi-ščarja iz Metlike, za zveznega delegata pa dr. Franca Hočevarja iz Ljubljane. Ko so obravnavali bodoče delo SZDL v občini, so podčrtali, da mora biti Socialistična zveza kot najbolj mno iz osnovnih organizacij Radoviča, v kmetijski zadrugi in v čurdlah. Na petkovi seji je bil precejšen del rasprave posvečen kadrovanju v bodoči občinski komite. Izdelali so že predlog za izvolitev novih članov in vodstva, o njem pa bo še pred občinsko konferenco, ki je predvidena v drugi polovici meseca maja, razpravljalo članstvo v osnov- žična organizacija predvsem nosilec prizadevanj za uresničitev gospodarske in družbene reforme. Ob tem so še posebej nakazali vlogo SZDL v gospodarskih organizacijah in družbenih službah, hkrati pa vlogo SZDL pri aktiviranju turističnih organizacij in občanov v pripravah na letošnje mednarodno turistično leto. Sklenjeno je bilo še, da bo SZDL v prihodnje mnogo več pozornosti posvečala manj aktivnim organizacijam ilv društvom, zlasti pa mladinski organizaciji in konferenci za družbeno aktivnost žena. Ker predstavljajo žene v metliški občini pretežen del proizvajalcev, zaradi obremenjenosti pri delu pa se ne morejo uveljavljati v družbenem življenju, kot bi želeli, jim bo SZDL skušala pomagati. Pri obravnavi finančnega načrta za letošnje leto so ugotovili, da čakajo letos in v bodoče organizacijo vse zahtevnejše naloge, medtem ko se sredstva za delovanje zmanjšujejo. Lani je SZDL dobila iz občinskega proračuna nekaj več kot 4 milijone. Sdinarjev, letos pa so ji lahko zagotovili le 3 milijone. Kakor so povedali predstav niki občinske skupščine, bodo skušali manjkajoča sredstva za delovanje SZDL zagotoviti naknadno, pri morebitnem rebalansu občinskega proračuna. Zadnji del konference je potekal v razpravah o predvolilni dejavnosti. Priprave na splošne volitve 23. aprila, s katerimi je največ dela, so ocenili kot dobro zastavljene, zato pričakujejo tudi dobro udeležbo občanov. LEPI SPREJEMI KURIRČKOVE POŠTE Včeraj, 12. aprila, ob 8. uri so gribeljski pionirji predali kurirčkovo pošto pionirjem metliške občine. Slovesnost je bila v Podzemlju, kjer so ob tej priložnosti organizirali večji mladinski miting s kulturnim sporedom. O kurirjih, ki so med vojno mnogo pomagali partizanom, je govoril član občinskega odbora ZZB Jože Mihelčič. V Metliki so priredili lep sprejem kurirčkovi pošti ob 12.30 na trgu pred spomenikom. šolska mladina je pripravila prisrčen spored. Iz Metlike so krenili pionirji s kurirčkovo torbo proti Suhorju, kjer so jih ob 15.30 pričakovali pred šolo in prav tako lepo sprejeli. V vseh treh krajih so po programu na prostem predvajali pionirjem še film s partizansko tematiko. Metliški pionirji bodo danes dopoldne ob 9. uri predali torbo Novomeščanom pri Badovincu na Gorjancih. Učenci višjih razredov vseh treh osemletk v metliški občini so pisali tudi šolske naloge, v kateri so opisovali dogodke iz NOB, kakor so jih slišali pripovedovati od svojih očetov in sorodnikov, ki so biM skoro vsi udeleženci NOB. Na mitingih ob sprejemu kurirčkove pošte so nagradili tri najbofljše naloge iz metliške šole, po eno knjižno nagrado pa so pripravili za najboljšo nalogo fe šole Podzemelj in Suhor. V BETI izvolili nove samoupravne organe 22. marca so v belokranjski trikotažni industriji BETI izvolili nove samoupravne organe. V tovarni je zaposlenih 1060 ljudi, od teh jih je volilo 931, kar pomeni, da je bila udeležba na volitvah 87,83-odstotna. V novi delavski svet podjetja so bili izvoljeni: iz obrata konfekcije Marija Nemanič, Milena Pavlovič, Mira Ružič in Tončka Gornik; iz pletalnice Branko Brine in Anton Vraničar; iz skupnih služb Stane Gašpe-rič, Jure Matekovič, Jože Gerkšič, Jože Peadirc; iz barvarne Jože Kokalj; iz obrata Črnomelj Zinka Kure in Angela Plut; iz obrata Mirna peč Malija Sukovič in Ana Gašparac te iz obrta DoborB Vera Horvatič in Ana Šepec. Razen tega so v posameznih obratih izvolili še svoje delavske svete. »LEPOTA IN ZVER« žela priznanje V nedeljo, 9. aprila, je ▼ metliškem Domu TVD Partdsan gostoval Oder mladih iz No. vega mesta. Mladi Novome-ščani so uprizorili mladinsko igro v treh dejanjih »Lepota in zver« v režiji Alenke Bole-Vrabčeve. Za gostovanje je bilo posebno med metliško mladino veliko zanimanja, saj so že v predprodaji na šoli prodali večino sedežev. Tudi na Suharju je bila ob gostovanju Odra mladih (prav tako v nedeljo popoldne) polna dvorana gledalcev. Tu so se izkazali še s posebno pozornostjo do nastopajočih, saj so vsem podarili šopke ovetja. V Metliki bo več telefonov Glede na to, da v MetlM vedno bolj narašča telefonski promet in da je premalo lokalnih linij, je Podjetje za PTT promet pred kratkim začelo polagati nov, večžilmi telefonski kabel od centrale do križišča pri tovarni BETI. Ko bodo dela končana, bo Metli-ka dobila precej novih telefonskih naročnikov. navati poslovno. Prevzgojiti moramo ljudi, da bodo v tej panogi videli možnost zaposlitve od otroških let do starosti! Vinica, Metlika, Črnomelj, Podzemelj, Semič bi lahko privabljali množice turistov s svojimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, popularnimi kraji tz NOB, Kolpo in ribolovom ter z vinogradi. Posebnost Bele krajine je tudi belokranjska črnina, za katero mislim, da bi jo morali zaščititi, tako da bi jo Pridelovali in prodajali na primer sa-*no v Metliki. Razen večje poslovnosti v turizmu pa J© vsekakor nujno potrebna sodobna Prometna žila do Vinice. Graditi jo bojno morali ne samo zaradi turizma, temveč tudi kot gospodarsko pomembno vzporednico do morja, da bo razbremenila ostale ceste. Gradnja sodobne ceste od Črnomlja do Vinice je zavrtana v predlogu cestnega sklada do leta 1970, o katerem bo razpravljala in sklepala še sedanja skupščina SRS. — Ker dobro poznate razmere v Beli krajini nasploh, prosimp tudi za vaše mnenje o stanju kmetijstva in njegovih možnostih za nadaljnje uspešnejše vključevanje v donosno gospodarstvo. . Kmetijstvo smatram za sestavni * gospodarskega potenciala. Osnova VSega naprednega kmetijstva mora bi- ti kmetijska zadruga, črnomaljska počasi že postaja vzor modernega gospodarjenja v živinoreji in poljedelstvu. Zadruga bo morala tudi usmerjati zasebne kmetovalce v proizvodnjo, ki je v skladu s klimatskimi in z geološkimi pogoji in kakršna omogoča največje donose. Svojo vlogo pa bi morala zadruga odigrati tudi v tem, da z raznimi oblikami pritegne zasebne proizvajalce k pogodbenemu sodelovanju. Bodočnost belokranjskega kmetijstva vidim v živinoreji, v specializirani proizvodnji in v tem, da bi obdelali vsako ped zemlje. V SRS smo dosegli že precej realno stopnjo strukture prebivalstva, prišli smo celo v obdobje, ko bomo morali zavirati odtok ljudi v mesta, če pa hočemo, da bodo mladi ljudje ostajali na vasi, jim moramo omogočiti nabavo mehanizacije, kajti prepričan sem, da mladino lahko zadrži na vasi samo modema tehnika in sodobne metode obdelovanja. V razvoju kmetijstva pa je pomembna tudi politika obeh belokranjskih občin, ki bo morala v prihodnje kmetovalce še bolj kot doslej spodbujati k proizvodnji večjih količin. —Morda bi nam posredovali še mnenje o problemih šolstva, ki predstavljajo zlasti za črnomaljsko občino gordijski vozel. Ga bo mogoče presekati? — V preteklih letih smo premalo pazili na to, da bi potrošnjo v šolstvu usklajevali z gospodarstvom, zato so problemi šolstva trenutno zelo aktualni še marsikje drugje, ne samo v črnomaljski občini. Prepričan sem, da bo novi zakon o šolstvu zagotovil enake pogoje za dosego osnovne izobrazbe vsem učencem v Sloveniji, neglede na gospodarsko razvitost pokrajine, v kateri se šolajo. Tudi delitveni sistem se bo v prihodnje najbrž moral spremeniti v korist občin, zato lahko pričakujemo, da bomo težave v šolstvu uspešneje reševali. Vsekakor pa so dokončno minili časi, ko so nekateri šolstvo obravnavali kot neproduktivno panogo, ločeno od gospodarstva. To je nevzdržno, saj je jasno, da nam razgledan tovarniški delavec mnogo več koristi kot polpismen in neuk človek. Razen tega moramo nuditi belokranjskim otrokom, ki iz osemletke odhajajo na srednje in druge šole ali z gimnazije na univerzo, enako izobrazbeno osnovo za nadaljnje šolanje, kot jo imajo otroci od drugod. Hkrati s tem pa bodo morali v prihodnje dohodki prosvetnih delavcev naraščati skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. RIA BAČER meHiškit^fednik nih organizacijah. Odborniki obeh belokranjskih občinskih skupščin z bivšimi borci belokranjskega odreda na skupni seji v Semiču, kjer so podelili domicil Belokranjskemu odredu. Med njimi je bil predsednik ZZB Slovenije Franc Leskošek-Luka (Foto: M. Vesel) NA SOBOTNI OBČINSKI KONFERENCI V METLIKI SZDL - nosilec reformnih prizadevanj Izvoljeno je predsedstvo občinske konference SZDL, za predsednika so izbrali Frenka Moleka — Prvi pravilnik organizacije sprejet — Program bodočega dela začrtan! ■■I E gMMB|Bg WORDL Nekega jesenskega dne 1944 smo se vračali z dela. Ker smo delali 12 ur, smo bili do skrajnosti izčrpani in lačni. Vsi smo na ramenih nosili kamenje. 2e mesec dni se nismo smeli vrniti v taborišče, ne da bi šli prej v kamnolom po kamenje. Gorje tistemu, ki bi si izbral premajhnega! Naložili so mu ta-kega, da ga je komaj zmogel. In če ga ni zmogel, so ga ubili. Kamenje smo odmetali v (»borišču pri svinjskih hlevih. Potrebovali so jih za zidanje in tlakovanje ceste. Ce računamo, da nas je bilo tedaj v taborišču 35 000, in od tega odštejemo notranjo taboriščno upravo, razne vodje in preddelavce, katerim ni bilo treba nositi Jcamnov, nas je bilo še vedno okoli 20.000 na delu. Tako je prišlo vsak dan v taborišče po 20.000 kamnov, kar je bil nedvomno najcenejši transport. Pred vhodom v taborišče je vedno igrala godba na pihala. Po njenem taktu smo morali usklajati korake. Godbeniki so bili jetniki, oblečeni v uniforme jugoslovanske kraljeve garde. Skozi vrata smo morah korakati povsem vzravnano, ne da bi krenili z glavo ali mahali z rokami. Medtem so nas esesovci šteli. Tako je bilo iz dneva v dan, toda nekega jesenskega dne nas je čakala še posebnost. »Vrnil sem se z izleta ... Na notranji strani vhoda v taborišče smo poleg železnih vrat zagledali vsega krvavega in močno pretepenega jet- nika. To je bil Poljak manjše postave. Roke je imel zvezane na hrbtu, okrog vratu pa mu je visel napis v nemščini in poljščini: »Vrnil sem se z izleta.« Takoj smo razumeli, da je Poljak skušal pobegniti in da se mu namera ni posrečila. Skušal se je rešiti težkega dela v kamnolomu, a od tod ni bilo rešitve. Postavili so ga tako, da so se morale naše vrste ob vstopu v taborišče razklenita-, ko smo šli mimo njega. Stati je moral tam, dokler se niso vrnile z dela vse delovne komande, tako da smo ga vsi videli. Potem so ga priklenili na rešetke okna ob glaivnih vratih. Tam smo ga videli tudi pozneje na »apelu« in naslednje jutro, ko smo šli zopet v kamnolom. Skoraj neverjetno je, da je še stal na Valvasor o gradovih v dolini Krke KMALU V PRODAJI! Zvonko Hanzelj: PRED SREČANJEM INTERNIRANCEV IZ BUCHENWALDA Smrt je bila prisotna na vsakem koraku Bivši interniranci koncentracijskega taborišča Buchenvvald bomo praznovali 22. obletnico osvoboditve v Metliki. Interniranci iz Slovenije in Hrvaške se bomo 16. aprila zbrali na prireditv[ pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZZB Metlika. Ob srečanju bomo obujali spomine na težke dneve našega suženjstva, v katerih nas je na vsakem koraku spremljala smrt OTOCEC Vsebina. — Opis gradu in gospodstva Otočec. Odkod je graščina dobila svoje ime. Lega gradu. Lepa in rodovitna okolica. Dedovina gospodov Werd. Kasnejši lastniki graščine. Njeni sedanji lastniki. Grad in gospostvo W(5rdel, kranjsko Otočec, leži na Dolenjskem, od Ljubljane osem, od Novega mesta pa eno miljo. Kranjsko ime Otočec je grad dobil po vodah, ki se tod stekajo ter se pod gradom združujejo, nemško pa, ker je bil dedovina gospodov Werd, njegovih prvih lastnikov. Grad stoji sredi otoka, ki ga je napravila reka Krka; na njem je tudi lep vrt. Grad je precej dobro urejen, da lahko kljubuje nenadnemu napadu. Od obeh bregov Krke vodi na otok lesen most, vendar je pred nekaj leti na eni strani most razpadel, tako da je s tiste strani mogoče priti na otok le z ladjami. Most pa, ki vodi z druge strani, je še v dobrem stanju. Potemtakem stoji grad Otočec na lepem in čednem kraju, posebno še, ker ga obliva voda. Poleg tega je okolica zelo rodovitna. V bližini stojijo tudi lepi vinski griči. Grad Otočec je bil, kakor smo to že omenili, dedovina gospodov Otoških, ki so se pisali deloma Werd, deloma pl. W&rth in po latinsko de Werde, in ki so dolga leta imeli to gospodstvo v lasti: leta 1265 gospod Ulrik de Werde, leta 1289 gospod En-gelbert pl. Wfirth, leta 1322 gospod Walcunus de Werde, leta 1372 gospod Heinzelin pl. Werd, leta 1386 pa go- spod Winter pl. Werd. Zdaj pa je ime in družino že zdavnaj izbrisal čas. Pozneje je gospodstvo Otočec prišlo v roke gospodov Villanders: tako je leta 1520 umrl na Otočcu gospod Sigmund Wilham pl. Villanders. Po njem je graščino podedoval sin, gospod Viljem pl. Villanders, ki je na veliki petek leta 1547, potem ko je nekaj dni prej padel s konja, za ranami umrl, in tako je z njim izginilo njegovo ime in ime njegove rodbine. Oba pa, oče in sin, ležita pokopana pri frančiškanih v Novem mestu, kakor o tem priča njim nagrobfiik. / Ko je izumrla družina Otoških, je gospodstvo prišlo v last gospodov pl. Lemkovičev, za njimi gospodov Da-volič, od katerih so ga kupili gospodje Sonce in sedanji lastnik graščine je gospod Wolf Jakob Sonce. Danes je grad Otočec obnovljen — v njem je bil glavni štab mladinskih delovnih brigad med gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb — in vedno bolj znano, priljubljeno in ugledno gostišče pod imenom: HOTEL GRAD OTOCEC ob Krki. Za naš turizem postaja Otočec ena najprivlačnejših točk na poti od Trsta, Maribora in Ljubljane do Zagreba. PLANIŠKA LOTERIJA PRODAJALEC SREČK ZA LOTERIJO za novo plani-ško skakalnico je imel'te dni na novomeškem trgu kar dovolj dela, čeprav je potožil, da mu je šel posel v Celju bolje od rok. Prve nagrade so avtomobili in marsikdo je rad žrtvoval 5 Ndin za srečko, saj je imel pri tem tudi prijetno patriotsko zavest, da bo s svojim skromnim prispevkom pomagal zgraditi največjo smučarsko skakalnico na svetu, žrebanje bo v nedeljo 16. aprila (Foto: M. Moškonk nogah, ko je bil grozotno pretepen in ves premražen. Tudi za nas je bil tisti delovni ffcm zelo težak. Bili smo slabi, lačni in izčrpani, ker so nam hrano skrčili do skrajnosti. Razen tega smo imeli nenehno v mislih jetnika pri vratih. Vedeli smo, da je s Poljakom konec. Nismo pa slutili, kaj mu še pripravljajo. Ko smo se zvečer spet vračali z dela vsak s svojim kamnom, smo v taborišču zagledali postavljen oder in vislice. Jetnika pri ‘oknu ni bilo. Verjetno so ga hoteli ohraniti živega za posebno dejanje, ki so nam ga pripravljali, zato so ga vtaknili v samico. Po skromni večerji smo morali spet k štetju. V vrstah po 10 smo odkoraikali na ploščad pred glavna vrata, na tako imenovani »Apel-platz«. Prižgali so reflektorje, sledila je občajna zapoved: »Vsi mimo, kape dol!« Pričelo se je štetje. Tako štetje je včasih trajalo več ur, ne glede na mraz, veter, dež ali sneg. Tistega dne je štetje minilo precej hitro. Naenkrat smo zaslišali po zvočnikih zapoved: »Vsi gledati pol levo!« Kakor eden je vseh 35 tisoč mož obrnilo pogled proti vislicam. Gorje tistemu, ki ne bi izpolnil ukaza! Sicer pa to ni prišlo nobenemu na misel, ker smo vse ukaze izpolnjevali kot avtomati. SS raportflihrer se je postavil pred mikrofon in pričel brati: »Na podlagi ukaza Reichsfuhrerja SS Heinricha Himmlerja za opomin jetnikom KL Buchenvvald bo javno obešen poljski jetnik številka ..., ker je skušal pobegniti!« Nato so s posebnim reflektorjem razsvetlili oder in vislice. Vsi smo morali gledati Dva jetnika iz delovne komande »Krematorium« sta dvignila nesrečnika, ki je bil čisto miren. Očitno je bilo, da si želi čimprej umreti in se rešiti nadaljnjih muk. Visok, mlad esesovec je stopil na lestev in mu nataknil okoli vratu kratko zanko, nato pa jo zataknil na kavelj. Poljak se je dolgo mučil, preden je umiri. Vsega nisem mogel gledati, če le ni bilo nevarnosti, sem zamižal... Se dolgo zatem, ko je bil že mrtev, smo mislili, da nas bodo pustili v bloke, a ni bilo tako. Morah smo razmišljati! Uživali so v našem tip. ljenju. Hoteli so v nas uničiti sleherno misel na pobeg ali rešitev iz tega pekla. Naslednji dnevi so bili še bolj strašni za nas. Smrt je bila z nami na vsakem koraku, včasih mnogo bliže, kot smo se sami zavedali. Mnogi izmed nas niso dočakali svobode, prav tako kot Poljak. Obešanje, ki sem ga opisal, ni bilo ne prvo ne zadnje v Buchenvvaldu. Pred mojim prihodom so bila obešanja na dnevnem redu. Razen tega so v krematoriju vsak dan pobili in obesili na mesarske kavlje na desetine jetnikov. Obešanje Poljaka pa mi je ostalo tako živo v spominu zato, ker smo prav tedaj razmišljali o svobodi, ki je bila na pragu. REVIJA ZA PRAKTIČNOST, LEPOTO IN KULTURO STANOVANJA VSAK MESEC NA UMETNIŠKEM PAPIRJU V VEČBARVNEM TISKU IN VEDNO EKSKLUZIVNO Za lepše Kočevje Se pred 1. majem bo pregledala Kočevje posebna komisija. sestavljena iz pred-staivndlkov Turističnega društva, krajevne skupnosti in Stanovanjskega podjetja. Komisija bo opozarjala občane, kako naj urede okolico stanovanjskih hiš in bdokov, da bo imelo mesto čim lepšo podobo za 1. maj in tudd skozi vse letošnje leto, ki je mednarodno turistično leto. OBISKI PRI PIONIRSKIH ODREDIH V OBČINI NOVO MESTO Danes prevzamejo torbo novomeški kurirčki na vseil solah ih £^bno zavedajo svo-«°8: Praznujejo na-l^ajiiM„.-Ustanovitve Pio-&leSje’ vzporedno s Pa*!,'00, ustanovitve slo-brigad, 75-aSal« r-Pre mimo nas,« so ^ bodo delo nalog ^SramiraLi in v iz-iela „ l.°® skrbnega uče-dr^I-toteresnih krožkih, epi 3 w raznih akci-^sw!tvi delovnih pro-vrw?a , okolja, parkov, to .L v*^jučUi vse pio-'■poso^njihovem zanima- tR|tJ ,N VEDNO: SPET * tedanje čim bolj-a. Pehov je prva njihovih ^ Pa so skle- * ki P°m°č razne stro-»taliu c 131 tako postni lirski etovalcl in stare-jiui ti sveti. v letošnjem *nju ,, .morali pomagati 'fini ^^nejSih podatkov sPozn-,.B (organizacije av&nju gospodarske-■2, Poetičnega razvoja !flraSovillarji. kulturni ■ vseh dru5i)' ■Ugih odredov hočejo dosM) ematičnih opra-7sktat vidnejše uspehe ^ in 'e«novanju v mar- a UUaleajU' Je že r&z' Pioniri?® J" starejše pio-** oh^' ^di pionirji iz tej rif!ne stremijo za V “®Javnosti, da bi se ^bčin?, skupin prebila ^rsW.fea . do republiki šahovskega pr-^isli to ni uspelo po jSlfj % • Zato iim hrtdn Šahi zato jim bodo lsti Še bolj do- % ■■■ partizanskih untjau in Titovega življenjskega jubileja) bo po mnenju predstavnikov odredov odsev najbolj množičnega sodelovanja pionirjev in kvalitetna izvedba čim pristnejših kulturnih mitingov po partizanskih tradicijah. — Pri organizaciji jim bodo pomagali borci NOB m kulturni delavci. Na mitingih ali ob tabornih ognjih pa jim bodo borci pripovedovali o svojih doživetjih v času borb za osvoboditev Za to veliko akcijo so potrebne takojšnje priprave, ker je čas začetka pred vrati. 10. aprila ob 10. tiri je krenila kurirčkova pošta po slavnostni otvoritvi s kulturnim programom iz Črnomlja na pot preko Vinice ob Kolpi do Metlike in dalje. Danes jo bodo prevzeli pionirji novomeške občine in jo prenesli čez težji teren pod Gorjanci v Krško in naprej v brežiško občino, pa zopet v krško, sevniško, trebanjsko in grosupeljsko občino, potem prek Žužemberka, Frate, Mirne peči v Novo mesto in dalje po partizanskih vaseh v Semič in nazaj do TV postaje na Občicah. Od tam bo tekla pot skozi kraje z nekdanjimi partizanskimi šolami v to-pliškem koncu, proti Dvoru, prek Smuke, Hinj, Poloma v Kočevje in dalje v Ljubljano. Sodelovali bodo vsi pionirski odredi, vse krajevne organizacije ZB, starši in drugi pa bodo zelo dobrodošli na »partizanskih mitingih«, ki bodo prav gotovo v vseh večjih krajih dolenjske proge kurirčkove pošte (Črnomelj, Vinica, Adlešiči, Podzemelj. Metlika, Suhor, Stopiče, Brusnice, Šentjernej, Kostanjevica, Brežice, Dobova, Bizeljsko, Krško, Zdole, Senovo, Bučka, Sevnica, Tržišče, Mokronog, Trebnje, Šentvid pri Stični, Stična, Višnja gora, Grosuplje, Žužemberk, Novo mesto, Semič, Občice, Dolenjske Toplice, Kočevje, Ribnica in tako dalje). ZANIMA JIH PA SEVEDA ŠE MARSIKAJ DRUGEGA! Člani občinske pionirske komisije v Novem mestu so ob razgovorih s predstavniki pionirjev v šolah in njihovimi učitelji zvedeli še marsikaj. Pionirji so v svoja odredna predstavniška telesa volili večinoma zelo sposobne pionirje. Tako sproščeno in večinoma v lepih besedah so pripovedovali o svojem delu v šoli,, o učnih uspehih, o samoupravljanju, o kontroliranju izvajanja delovnih programov, o premajhni pomoči strokovnjakov izven šole pri interesnem udejstvovanju. Pionirji bi večkrat radi slišali o delu v gospodarskih organizacijah in družbenih službah, radi bi poslušali vsaj kdaj poljudna predavanja o raznih družbenih dejavnostih. Saj o tem več ali manj slišijo, vendar vedno le v šoli. Pionirji v novopieški občini so dobri organizatorji. Ko so v pre- teklem obdobju izvajali programe jugoslovanskih pionirskih iger, so za to osnovah poleg razrednih skupnosti posebne skupine pionirjev za zbiranje podatkov o vsestranskem razvoju domačega kraja. Najtežje naloge so zaupali učencem iz višjih razredov, pri lažjih nalogah spoznavanja domačega kraja pa so sodelovali tudi »prvčki«. POMAGAMO LAHKO TUDI PRI TURIZMU! Najpridnejši pionirji so svoje delo o zbiranju zgodovinskih podatkov domačega kraja že izvršili, razporedili gradivo po vsebini v posebne mape ter ga pripravili za ocenitev in na vpogled občanom. Tem so večinoma pomagali starejši, zlasti člani organizacije ZB. Konec marca je občinska komisija razpisala še zadnje delo pred občinskim pionirskim tekmovanjem »Kdo bolje pozna domači kraj?«. Poleg izvajanja drugih nalog, zlasti skrbnega učenja, so se pionirji vseh odredov vključili s svojim delovnim programom tudi v turistično leto. Kako bodo urejeni prostori, kjer pionirji živijo in delajo, kakšni bodo šolski vrtovi in parki, dvorišča in telovadišča, bomo poročali v jeseni, ko bo uspehe ocenila posebna strokovna komisija, ki jo vodi znani kmetijski strokovnjak tovariš Tit Doberšek. IVAN GRAŠIČ Nosimo »CKOVO | Pionirske organizacije, [ M volitvah ^ zaslužiti u$ila Volilna komisija Očinskim volil-* glasovnice po Oni \ er se je občin-ielo .OTnisiji v Treb-Q Jisfj* Trre^rano dati - je ^ Popisanega pa-noo^^nintaia za ce-r! ^etn podjetju tfejj ?e bil takoj ^ 7 glasov- ' d'n eno! v$a£io iKirpvf*^ 1erm1 \rr °'kurmeen kotla. Kako drag je nadzor nad tem jemanjem, je navedla obrazec ERI, ki so ga uvedli kot kontrolo nad osebnimi dohodki, da jih ne bi delovne organizacije pred upokojitvami umetno zviševale. Takšen nadzor pa stane na stotine milijonov starih dinarjev. Decembrski ukrepi so bili nujni; takrat se je prvič zgodilo, da so bili zavarovancem predloženi računi, koliko kaj stane. Nove teze o tej problematiki bi bilo treba bemeljito proučiti in se posvetovati z zavarovanci, zdravstvenimi delavci in zavarovalnimi skupnostmi, če hočemo dobro urediti to sistemsko zapleteno, toda nadvse važno vprašanje. Qr. Pesjak, upravnik sevniškega zdravstvenega doma, je ostro obsodil nevzdržno administracijo, ki je pribila zdravnike, da več pišejo, kot zdravijo. Navedel je tudi primere, kako se z razlikami v posameznih zavarovalnih skupnostih zdravniki srečnico w nrnlV^i CVtvjcHil \<* di pojav, da se hočejo delovne organizacije znebiti odvečne delovne sile tako da jo želijo invalidsko upokojiti. Viktor Avbelj je poudaril, da predstavljajo predložene teze bistvene spremembe. Predvsem morajo dobiti večjo besedo zavarovanci. Področja socialnega zavarovanja bi bilo treba obravnavati ločeno, pri tem pa tvorno sodelovati, pri čemer marajo pokazati več razumevanja tudi zdravstveni delavci. Glede razlik v doplačilih zavarovancev v posameznih komunalnih skupnostih je menil, da se bomo morali s tem sprijazniti, ker so razlike odsev decentralizacije, približevanja k zavarovancu in uveljavljanje samoupravljanja na tem področju. Oe se prenašajo pravice navzdol, bodo te razlike nujne. Nastajajo tudi na drugih področjih in so posledica tega, da smo složno obsodili centralizem in državno vmeša-vamie ter ubrali drugo pot. M LEGAN SliVNISKL VESTNIK Bodoči sodniki porotniki I Ni vse odvisno le od denarja! Trebanjska občinska skupščina je pred kratkim imenovala naslednje sodnike porotnike za bodoče mandatno obdobje: Marijo Breznik, Marijo Bukovec, Amico Gole, Pavla Gabriela, Jožeta Vebleta, Ivana Liparja, Lada Kukembergar-ja, Jožeta Stefančiča, Justi Koračin, Alojza Koporca, Manijo Ogrin, Janeza Kovačiča, Toneta Kožamelja, Janeza Dovška, Ivana Kalčiča, Star neta Velikonjo, Jožeta Zupančiča, Franca Zefrana, Alojza Lamuta, Zofijo Kotar, Jerneja Pavlina, Ivana Strajnar- ja, J aneksa Bukovca, inž. Dam jana Mlakarja, Jožeta Jeriča, Marico Srebot, Alojza Mama, Lada Jankoviča, Toma Sajeta, Jožefo Gregorčič, Janeza Janežiča, Marijo Blatnik, Branka Škarjo, Jožeta Zupančiča iz Zagorice, Antona Klemenčiča, Vido Deream, Ireno Sabec, Toma StTela, Beno Glogovšek, Bojana Bukovca, Terezijo Potrbin, Toneta Slaka, Franca Marolta, Barico Bukovec in Jožeta Šuštaršiča. Približno polovica od njih je porotniško funkcijo že opravljala. Trebanjska občinska skupščina je na zadnji seji v nedeljo, 9. aprila, imenovala komisijo za turizem, ki naj bi vodila in povezovala prizadevanja za napredek te vse bolj pomembne gospodarske dejavnosti V skladu s programom turistične dejavnosti in z nalogami v mednarodnem letu turizma, kd sta jih načrtovala Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica, je tudi trebanjska občinska skupščina na zadnji seji obravnavala ukrepe, kd so potrebni, da se bo mednarodno turistično leto poznalo tudi v domači občini. Prav na tem po- Potrjeni kandidati za odbornike V trebanjski občini so se pred kratkim končali kandidacijski zbori. Ko je v sredo, 5. aprila, izvršni odbor občinske konference na podlagi zapisnikov ocenjeval zbore, je bil v celoti kar zadovoljen z udeležbo, saj je bilo treba zbore ponavjati samo v dveh krajih. Pokazalo se je, da je bila udeležba bojša v tistih krajih, kjer ni bilo sklicanih predhodnih zborov, ki so jih sklicevali za večja območja. Te dni so se začele tudi priprave za odborniške volitve. Od 15. do 18. aprila se bodo sestali politični aktivi v vseh večjih krajih občine. V četrtek, 6. aprila, se je sestala tudi volilna komi-*sija pri občinski konferenci SZDL in skupaj s člani političnega aktiva, ki so sodelovali v dosedanjih pripravah za volitve, pregledala kandidature za bodoče odbornike. Na kandidacijskih zborih so bili potrjeni naslednji kandidati za odbornike občinskega zbora: v volilni enoti. 2 (Dol. Ponikve) Ludvik Mežan in Franc Lenič; v v. e. 4 Jože Križman in Pavel Gabriel; v v. e. 6 (Račje selo) Franc Novak in Jernej Novak; v Trebnjem Ciril Pevec; v Dobrniču Milan Kastelic, Milan Smolič in Franc Gerden; na Čatežu Jože Be-dene in Anton Vesel; v Vel. Loki Tone Zibert in Jože Klemenčič; v Vel. Gabru Marjan Zamljič in Alojz Barle; v Zagorici Anton Sever in Franc Čebular; v zahodnem delu mirenskega področja Nace Dežman in Aleksander Rebolj; v BLsteici Anton Skušek, Leopold Brcar,' ’Fra*c Majcen ml., Ivan Kalčič, Ciril Kos in Franc Petje; v Šentrupertu Ciril Ravnikar, Jutri o problemih zaposlovanja Jutri popoldne se bo ob 14. uri v Trebnjem sestal razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta. Obravnaval bo probleme nezaposlenosti v trebanjski občini. Franc KuseOj in Vojislav Kutnar; v Mokronogu inž. Franc Kodrič in Janez Borštnar; v Belem griču Dominik Gimpelj in Ivan Vovk ter na Trebelnem Alojz Sinur in Franc Starič. Za odbornike industrijske podskupine so bili potrjeni naslednji kandidati: Janez Bukovec, Slavka Nahtigal, Franc Kotar, Ludvik Janežič, Rafko Bijec, Marjan Pivk, Viktor Candellari, Stanislav Pančur, Mihael Pate, Peter Ravnikar, Štefan Pepeljnak, Franjo Bulc, Miha Baškovič, Jelka Marš, Franc Kolenc, Tone Pate in Slavko Velše. Za kmetijsko podskupino kandidirajo: Jože Zupančič, Alojz Koporc, Franc Hočevar, Karl Zupančič, Jože Grazar, Ivan Gorenc, Franc Veršaj in Anton Žagar. V skupino prosvete in kulture kandidira Marija Velikonja, v skupino zdravstva in socialnega varstva Jelena Pa-vičevič in Lado Saje, v skupino zastopnikov ljudi, zaposlenih v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih pa Jože Govednik, Milan Avsec in Tone Gole. dročju je treba še marsikaj narediti; od stvari, ki ne zahtevajo denarja, pač pa dobro voljo prebivalcev, do investicijskih naložb, ki jih bo treba pritegniti tudi iz drugih krajev naše domovine. Znano je, da so nekateri investitorji že pokazali zanimanje za gradnjo gostinskih objektov ob avtomobilski cesti. Ker skrb za‘razvoj turistične dejavnosti ni enkratna akcija, marveč načrtno in stalno delo, je občinska skupščina imenovala posebno komisijo za turizem, ki jo sestavljajo: Ciril Pevec kot predsednik, Jože Kastelic kot tajnik ter člani: Janez Mihevc, Ivan Gole, Alojz Zupančič, Angelca Legan, Pavel žagar, Ivan Mrazek, Tone Gole, Bojan Kolenc, Ivan Longar, Alojz Krhin in Viktor Franko. Komisijo čaka obsežno dejo predvsem pri skrbi za lepšo zunanjo podobo naselij, pri čemer bo morala tesno sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Letošnji jubileji gasilcev To leto bodo tri gasilska društva v trebanjski občini proslavljala jubilejno leto svojega delovanja. Gasilsko društvo z Velike Loke bo slavilo 60-letnico, zato je pred. videno, da bo 2. julija organiziralo večjo prireditev. Do-bmičani imajo gasilsko dru-šibvo že 40 let in bodo to slovesno proslavili prvo nedeljo v juniju. Podobno se bodo spomnili 35-letnice usta. novitve prostovoljnega društva tudi v Dolenjih Jesenicah pri Mokronogu. Osem miljonov je razdeljenih Lani določeni ključ delitve dotacije krajevnim skupnostim je bil uporabljen tudi letos Janez Mihevc S SVEZE BELO — OSKARJEVO DELO’ V nasprotju z lansko razpravo o delitvi sredstev krajevnim skupnostim je bilo letošnje razdeljevanje bolj hitro opravljeno. Za razdelitev 8 milijonov S din, kar je za tretjino več kot lani, je bil uporabljen lanski ključ delitve (le delno spremenjen), po katerem je dobila krajevna skupnost za eno vas 2940 S din, za volivca 506 S din (-lini 366 S din) za javno razsvetljavo pa po moči obremenitve. Po teh kriterijih bo dobila najmanjšo pomoč KS Svetinje (113.000 S din), največjo pa KS Trebnje (1,512.000 S din), vse druge pa v mejah teh dveh zneskov. Ko so v nedeljo, 9. aprila, odborniki razdeljevanje odobrili, so hkrati poavali vse krajevne skupnosti, naj denar koristno naložijo In ga oplemenitijo s prostovoljnim delom in prispevki. Nikakor pa se ne bi smel ponoviti lanski priiiler, ko KS Svetinje in KS Štefan sploh nista izkoristili denarja, ki jima je bil zato odvzet. Računajo, da bodo znašali letos skupni dohodki KS, ki vključujejo razen dotacije še prispevke občanov, dohodke Biti odbornik je vse bolj odgovorno Ivan Gričar z Mirne bo aprila dobil namestnika v občinski skupščini, ker mu bo potekel odborniški mandat — Ker je bil poznan kot prizadeven odbornik, ki je pogosto sodeloval v razpravi in na zborih volivcev, smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katere nam je rad odgovoril — V anketi, ki je bila v začetku leta izvedena med odborniki trebanjske občinske skupščine, je kar 20 izmed 41 anketiranih odgovorilo, da je skupščinsko gradivo zanje Pretežko in jim obravnavani iMx>blemi niso dovolj jasni. Ugotovljeno je bilo tudi, da 43 odstotkov odbornikov ne sodeluje v razpravi; predvsem »ato, ker problematike ne po-znajo dovolj. Kaj bi bilo treba ukreniti, da bi šlo v bodoče bolje? — Sam si največ pomagam 2 obrazložitvami, ki so priloge obravnavani zadevi. Če ®®sa bistvenega ne vem, vpra-"®*h. Mogoče bi biilo dcbro nabiti kratke, jedrnate in ra sumljive izvlečke še posebej v taki obliki, ki bi bila razumljiva povprečnemu odborniku. Upravi bi to res dalo nekaj več dela, pripomoglo Pa bi k boljšemu delu Skupš-&ne. Struktura odbornikov se namreč še' lep čas ne bo bistveno spremenila. — Ugotovljeno je, da komaj polovica odbornikov prebere gradivo, pireden pride na sejo. Ali to ne pomeni, da se na seji šele seznanjajo s stvarmi, namesto da bi o njih že odločali in tehtali posamezne rešitve? — Prav gotovo, zastonj se ne zavzemamo, da bi bile obrazložitve kratke in razumljivo napisane. Odboroiško delo je nameček redni zaposlitvi in vsakdanjim skrbem, zato je treba olajšati seznanjanje, kjer se le dž. Zase lahko rečem, da nisem stopil v razpravno dvorano, he da bi prej prebral gradivo. Sodeloval pa sem v razpravah o kmetijstvu in o zadevah našega kraja, pač pri tistem, kar bolje poznam — Kaj bi bilo dobro ukreniti, da bi povezavo odbornika z volivci še okrepili? — Včasih je bilo lažje biti odbornik. Boljši je bil tisti, ki je bil vztrajen, da ne rečem siten, ko je poskušal dobiti iz skupnega lonca čim-več za svoj volivce. Danes je precej drugače. Odbornik ne more ne vam kaj ,zrihtati‘, pomembnejše je, da zna aktivirati ljudi zia skupno akcijo in enotnost, ko se je treba spoprijeti s posameznimi težavami in nalogami. Opirati se je treba predvsem na lastne moči. Da pri tem odbornik uspe, mora čimveč sodelovati z volivci, razen tega pa njihovo mnenje in razpoloženje posredovati tudi skupščini. In še nekaj: težko je iti na zbore volivcev, če prejšnji sklepi niso uresničeni. — Kakšen naj bd bil dober odbornik? — Vsekakor razgledan, preudaren človek. Seveda je še boljše, če je tudi izobražen. Skratka: ufcleden človek, v katerega bi imeli ljudje zaupanje. Zal marsikdaj hočejo dobiti ljudje nekaj izven možnosti in pritiskajo na odbornika, naj kaj ukrene. Davkov ne bi radi plačevali, gorje pa, če jim občina ne bi šolala otrok. Mislim, da odbornik veliko naredi že s tem, če zna dopovedali, zakaj je tako in kakšni so širši družbeni interesi. M. L. od vodarine in pokopališča, najemnine ''in zakupnine, skupno 44 milijonov S din. S tem bodo krajevne skupnosti. lahko uresničevale precej načrtov in nalog. Otroška vrtca gresta k šolam Dalj časa trajajoča razprava o tem, ali naj trebanjski in mokronoški vrtec še naprej obstajata kot samostojna zavoda ali naj se priključita osnovnim šolam, je končana. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo odločeno, naj vnaprej delujeta vrtca v okviru trebanjske in mokro-noške osnovne šole. Načelnik za družbene službe in predsednik sveta za izobraževanje in vzgojo sta obrazložila, da vežejo šolo in vrtec isti vzgojni smotri, združitev pa omogoča načrtnejše delo. S to odločitvijo bo urejen tudi pravni status vrtca, manjši pa bodo tudi administrativni, stroški poslaivanja. Ker je predstavnica vrtca izrazila bojazen, da‘ bo s tem dejavnost vrtca prizadeta, sta povedala, da bo tudi po tej plati vrtec pridobil, ne pa zgubil. Vzgojitelji bodo namreč nagrajeni po istih kriterijih kot učitelji. Odlok jih je prizadel Kmetovalci iz območja katastrske otočane Mirna, ki jih je nov odlok o prispevkih in davkih uvrstil vse v prvo skupino, čeprav so bili prej v različnih proizvodnih okoliših, zahtevajo, naj si posebna komisija občinske uprave ogleda zemljišča in upošteva njihove pritožbe. Prav isto zahtevajo nekateri kmetovalci iz katastrske občine Šentrupert, ki so vsi uvrščeni v drugo skupino, vendar so med kakovostjo zemlje večje razlike kot to zagotavljajo bonitetni razredi. Občinska uprava bo skušala pritožbe upoštevata in odpraviti nezadovoljstvo, če je upravičeno. Vilko Videčnik NOVA POSLANCA Janez Mihevc in Vilko Videčnik sta nova republiška poslanca. Na nedeljskih volitvah novih republiških in zveznih poslancev je trebanjska občinska skupščina izvolila za novega republiškega poslanca v gospodarskem zboru Janeza Mihevca, dosedanjega podpredsednika občinske skupščine. Od skupnega števila 47 glasov jih je dobil 33, drugi kandidat za poslanca Franjo Bulc, direktor EMI, pa 14. Vilko Videčnik, upravitelj šole v Mokronogu, je bil edini potrjeni kandidat za poslanca pro-svetno-kultumega zbora; tudi odborniki so mu izkazali zaupanje, saj je dobil 41 glasov. Beli grič: Bo društvo dokončno razpadlo? Gasilsko društvo iz Belega griča pri Mokronogu je edino gasilsko društvo v trebanjski občini, ki ni izvedlo letnega občnega zbora. Tudi sicer ne kaže življenja. Tamkajšnji gasilski dom je nedograjen in kaže, da se gasilci med sabo ne razumejo, saj se složno ne lotevajo potrebnih akcij. Občinska gasilska zveza bo še enkrat poskusila oživiti društvo, če pa to ne bo uspelo, je priporočila uki. nitev društva, tamkajšnji de-lavoijni gasilci pa naj bi se vključili v gasilsko društvo Mokronog. Bistrica: referendum bo odločil V ponedeljek in torek, 17. in 18. aprila, bodo z referendumom odločali prebivalci Bistrice, Prelesja in Puščave, če so pripravljeni prispevati za vodovod toliko, kot predvideva načrt, po'katerem bi že letos dobili zdravo pitno vodo. Vrtec k šoli ali ne Svet za prosveto in kulturo trebanjske občinske skupščine je sklenil, naj bd otroški vrtec, ki vključuje vrtca v Trebnjem in Mokronogu, priključili k osnovni šoli. Doslej je vrtec deloval kot samostojna ustanova, zato se je vodstvo tej odločitvi ostso postavilo po robu, češ da je po dosedanjih izkušnjah v drugih krajih vnaprej prepričano, da bo vodstvo šole dejavnost vrtca podcenjevalo in mu skopo rezalo kruh. Da bi stvar pametno uredili, je bil pred nekaj dnevi 'v Trebnjem širši posvet prizadetih. 15 (890) Obsežen načrt za zadnjih 14 dni ■ 70 PROŠENJ ZA ODPIS DAVŠČIN — Socialno-zdrav-sfcvena komisija pri krajevni skupnosti v Škocjanu je v petek, 7. aprila, pretresala -vigč kot 70 prošenj občanov. Občani so predvsem prosili za davčne olajšave v letu 1967. Komisija je reševala tudi nekaj prošenj iz preteklega leta. ■ DO SOBOTE VPIS V PRVI RAZRED — V ponedeljek, 10. aprila, so začeli v osnovni šoli v Škocjanu vpisovati otroke, rojene leta 1960. do 20. januarja, v prvi razred. Vpisovali bodo do sobote, 15. aprila. ■ POTOKI POPLAVILI TRAVNIKE — V soboto, 8. aprila, so potoki med Škocjanom, Zburami in Šmarjeto močno narasli in poplavili več deset hektarov travnikov. Razlivati pa se je začela tudi Krka in grozila, da bo zalila bližnje travnike in polja. ■ OD DANES SAMO OB ČETRTKIH — Na matičnem uradu v Škocjanu so do sobote, 8. aprila, izdali 1320 osebnih izkaznic. Do prejšnjega tedna so občani lahko urejali osebne dokumente trikrat na teden, od danes dalje pa jim bo matični urad izdajal osebne izkaznice le ob četrtkih. ■ TRIJE KANDIDATI ZA IZKLJUČITEV — Občinski komite ZMS v Novem mestu Je 6. aprila med drugim razpravljal o aktivnosti svojih članov. Ugotovil je, da se trije (dva iz delovnih organizacij, eden s terena) sploh še niso udeležili komitejevih sej, in predlagal, da bi jih izključili, namesto njih pa izvolili boljše mladince. ■ PRIHODNJIČ O OBČINSKI SKUPŠČINI — Odborniki obeh zborov občinske skupščine v Novem mestu bodo na zadnji seji v tej mandatni doba, 18. aprila obravnavali delo občinske skupščine ln njenih organov. ■ ODSTRANJEN PLOT PRI LEKARNI — V ponedeljek, 10. aprila, so pri lekarni ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu podrli plot, ki je dolga leta skrival ruševine podrte hiše. S tem so začeli opravljati glavna komunalna dela za poslovno stavbo podjetja OBRTNIK, ki jo bodo postavili na tem mestu. Investitor je Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij. Med prodajalno ELEKTROTEHNE in stavbo medobčinske zavarovalnice na Glavnem trgu na so v ponedeljek, 10. aprila, začeli urejati temelje za poslovno stavbo podjetij MERCATOR in ELEKTROTEHNA. ■ ZA OTROKE LE 91.500 SDIN?! — Do ponedeljka, 10. aprila, so delovne organizacije, sindikalne podružnice in posamezniki v novomeški občini za okrevanje in letovanje otrok prispevali šele 91.500 starih din. Menijo, da akcija, ki jo je začel občinski odbor RK, še ni povsod našla plodnih tal, in pričakujejo boljši odziv in več prispevkov v naslednjem obdobju. Zanimivo je, da je gospodinja iz 2abje vasi Jožefa Zupančič, ko je zvedela za akcijo, sama med prvimi prinesla tisočak v pisarno občinskega odbora RK. V sorazmerno kratkem času, ki nas še loči od volitev, bodo morale opraviti družbeno-politične organizacije febsežno delo — Za politične priprave na terenu odgovarjajo predvsem krajevne organizacije — Po dosedanjih pripravah lahko sodimo, da bodo tudi letošnje volitve v novomeški občini manifestacija pripadnosti socializmu Preteklo nedeljo je bil opravljen šele prvi del letošnjih volitev, — posredne volitve, ki jih opravijo odborniki občinske skupščine. Pred nami so še dvojne neposredne volitve, ko bomo volili svoje predstavnike volivci neposredno. Te bodo 19. aprila, ko bodo zaposleni volivci na voliščih v svojih delovnih organizacijah volili odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, in v nedeljo, 23. aprila, ko bodo občani, ki imajo volilno pravico, volili odbornike in poslance. V novomeški občini ima volilno pravico več kot 30.000 občanov. Njihova pravica in dolžnost je sodelovati na volitvah 23. aprila. 7. aprila je bila v Novem mestu skupna seja izvršnega odbora \ občinske konference SZDL, občinskega komiteja ZKS. predsedstva ObSS, predsedstva Ob ZB in sekretariata ObK ZMS. Na njej so se pogovorili o političnem vzdušju, ustvarjenem z dosedanjimi predvolilnimi pripravami, in o stvarnih nalogah posameznih organizacij. Da bi potekalo politično delo laže in bolj organizira- Prvi gostinski ples V soboto, 15. aprila, bodo dijaki gostinske šole v Novem mestu, Id letos zaključujejo šolanje, priredili v Dolenjskih Toplicah I. gostinski ples. Zanj je zlasti med turističnimi in gostinskimi delavci precejšnje zanimanje. Zvedeli smo, da bo na tej prireditvi, ki se je bodo udeležili tudi gostje iz Karlovca, Ljubljane in od drugod, pel Rafko Irgolič. no, je občina razdeljena na naslednjih 11 območij: 2užemberk, Dol. Toplice, Straža, Stopiče, Brusnice, Šentjernej, Škocjan, šmarjeta, Otočec, Mima peč in Novo mesto. 11. aprila so bila v pravkar omenjenih krajih območna posvetovanja krajevnih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na njih so ustanovili volilne štabe in se pogovorili o organizaciji predvolilnega dela. Od 13. do 18. aprila bodo v Mirni peči, Straži, Dol. Toplicah, Žužemberku, Hinjah, Novem mestu in še v nekaterih krajih razgovori kandidatov za poslance republiškega zbora skupščine SRS z volivci. Od 12. do 18. aprila bodo v vseh 11 območjih, na katera ,1e razdeljena občina, sklicali predsedniki in sekretarji -ffldjc^'|Suto'S okvaro ]?n vodovodnem odcepu na Trdinovi cesti v Novem mestuzaradi katere so bili stanovalci v blokih ob Trdinovi in Zagrebški cesti brez vode od ponedeljka, 3. aprila, popoldne. Poročali smo že, da se je v po- ni veliko pomagal. Najmanj so mi-nedeljek pod težo buldožerja na slili, da se je kaj zgodilo na Tr-Trdinovi cesti zdrobila litoželezna dinovi cesti, zlasti še, ker so iz-cev vodovodnega odcepa k blokom vajalci obnovitvenih del na njej ob Trdinovi in Zagrebški cesti, pri vedeli za vodovod in kako je tre-čemer je nastalo za okoli 200.000 ba v takem primeru ravnati. Šele starih din škode ln je odteklo v torek, 4. aprila popoldne, ln okoli 2000 kubičnih metrov pitne še bolj naslednjega dne zjutraj. bili zemljo pod vodovodno cevjo, zato se je pod težo buldožerja zlomila. Kanalizacijo je urejalo Komunalno podjetje. VODOVOD bo od njega zahteval povračilo škode. vode Pri VODOVODU so napako ugo- ko so se začeli ljudje spraševati, »kaj se je spet zgodilo, da ni vo- Vso skrb pripravam na dan mladosti Občinski komite ZMS v Novem tovili že naslednjega dne, saj se de«, so zatrdno vedeli, da morajo mestu je 6. aprila sklenil posve je pritisk naglo manjšal v vsem napako iskati Tia Trdinovi cesti: mestu. Napake niso vedeli kje iskati in tudi testpatex — priprava, ki zaznava vodne šume — Jim VODOVOD je takoj poslal de žurno ekipo na delo. Do srede zve titi aprilski čas predvsem pripravam na proslavljanje dneva mladosti. V na namen bo osnovana čer so posledice okvare že toli- komisija, ki bo naredila program ko ublažili, da so imeli vodo v praznovanja. Na komitejevi seji vseh blokih, razen v stanovanjih so se dogovorili, da bo 16. aprila najbližjih delovišču. Zaradi nagr- seminar po skupinah za predsedni-madene zemlje niso mogli zapre- ke in sekretarje mladinskih akti-ti ventila, to pa so lahko napravili vov, da bodo v tem mesecu prire- »PODGORJE« želi nove prostore . šele v četrtek je buldožer od- Šentjemejsko mizarsko nil zemljo. Tega dne so name- dili posvet z mladinskimi mentorji osnovnih šolah in da bodo s končno odpravili tabornikov priredili pogovor s po- podjetje PODGORJE namera- Stili tudi novo cev in okvaro do- predstavniki počitniške zveze In J J f nVw>rr\ilr/v«» r\ri rnrjni nAftAttrv* s tw va sezidati sodobne proizvodne prostore, v sedanjih pa urediti skladišče. 60-članski kolektiv je zbral že 50 odstotkov denarja, 50 odstotkov pa bo kreditov. Novi prostori bodo predvidoma stali ob cesti proti avtomobilski cesti, Pretekli teden je opravilo žiti za svoje strokovno izpo- kamor se bo verjetno sčaso- zadnje izpite in s tem diplo- polnjevanje nemalo naporov, ma pomaknila vsa Šentjernej- miralo na višji ekonomsko- iskrene čestitke! komercialni šoli v Mariboru 5 izrednih študentov iz Novega mesta: Janko Popovič, uslužbenec ObS Novo Komisija, ki je raziskovala vzro- slanci o ukinitvi regresov. Člani ke za okvaro, je ugotovilo, da se komiteja so 'razpravljali tudi o je krhka litoželezna cev pod bul- sprejemanju mladincev v ZK. Pet novih diplomantov VEKŠ ska industrija, Traktoristi bi radi na tečaj Seja bo po volitvah Po volitvah, najverjetneje pa ob *koncu aprila bo pred- Motorizacija je v Škocjanu mesto, Jože šmajdek in An- sednik Stane Šmid sklical se- precej napredovala, saj ima. jo zasebniki že 6 osebnih av- ton Golobič, oba uslužbenca SDK Novo mesto, Marija tomobilav ter več motorjev, Florjančič, uslužbenka Zaivo-mopedov in traktorjev. Naj- da za izobraževanje, in Cita hitreje se povečuje število mopedov in traktorjev, zato Bračko iz šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu. želijo, da bi organizirali vo- Vsem diplomantom, ki so mo-zniške tečaje za ta vozila. rali kot izredni študenti vlo- jo sveta novomeške krajevne skupnosti. Obravnavali bodo delovni program in finančni načrt za leto 1967 ter predlog, kje naj bi zidali novo novomeško šolo. Svet Joo imenoval tudi novo socialno-zdravstveno komisijo. KAKO JE S STANARINAMI? (Nadaljevanje in konec) Razen tega kljub naši okrožnici Številni hišni sveti še sedaj ne vedo, da za najpogostejše drobne okvare in popravila skrbijo sami; to je na primer: zamenjala žarnic v skupnih prostorih, nabava čistilnega pribora in čistilnih sredstev za skupne prostore in podobno. To lahko sami opravljajo in nabavljajo, saj predstavlja del tekočega vzdrževanja, ki je naloženo hišnim svetom že z zakonom. Po sklepu širšega delavskega sveta našega podjetja lahko za kritje teh stroškov uporabijo letno 4 odst. od polne letne stanarine za celo stavbo. Ker po zakonu nima,jo svojih žiro računov, material nabavijo sami in potem pridejo z izskazilom o nabavi oz. z računom k blagajni našega podjetja, ki jim stroške tailcaj poravna. Menim, da bi hišni sveti lahko dobili še večje pristojnosti pri vzdrževanju stavb, zlasti glede manjših instalacij, za urejanje razmerij s čistilkami in blagajniki in za njihovo nagrajevanje. Naše podjetje bi jim v takšnih primerih odstopilo večji odstotek od polne stanarine. To pa za zdaj še ni možno. Verno pa, da republiški organi že pripravljajo spremembo zakona v takšnem smislu, da bi hišni sveti ponovno postali pran/ne osebe v določenih zadevah in dobili širše kompetence kot doslej. Menim, da so se ravno pri manjših in številnih popravilih strokovne službe našega podjetja doslej trudile v največji možni meri, da bi pomagale stanovalcem in da bi se preprečila večja šfcodfl Kaj želite kot direktor pomembnega Bodjoiija, ti nn širvlt krqp ljudi pravzaprav šele začenja spoznavati, ob tej priložnosti sporočiti širši javnosti? Kaj Vas in Vaše sodelavce v podjetju najbolj boli oz. v čem vidite glavne probleme Vašega tekočega in nadaljnjega dela? Nerazčiščenih problemov na področju stanovanjskega gospodarstva je' še mnogo. Naši največji problemi so naslednji: 1. Pri stanovanjskih podjetjih ne nar staja dovolj sredstev za gradnjo stanovanj, in to zato, kar niso precizirani in med seboj usklađeni predpisi, v kakšne namene naj se uporablja amortizacija. V naši republiki je v tem pogledu skoraj v vsaki občini drugače. Naše podjetje jo skoraj v celoti vrača delovnim organizacijam kot vlagateljem, ki jo uporabijo za odplačevanje posojil. 2. Stanarina za stanovanja, zgrajena po 1. januarju 1965, bi se morala določati po gradbeni vrednosti, ne po to-fcah. Talko določa predpis. Ob uvajanju reforme je bilo namreč mišljeno* KOMUNA DO TEGA TEDNA V NOVOMEŠKI OBČINI Izdali že 22.380 osebnih izkaznic Polovica zamudnikov je doma na območju novomeškega matičnega in precej teh ima matični urad celo pred nosom V nekaj več kot sedmih mesecih so matični uradi v novomeški občini izdali 22.380 osebnih izkaznic. Največ izkaznic je bilo izdanih v prvih mesecih, pozimi že manj, ob koncu marca in v aprilu pa še manj. V občini je okoli 26.500 občanov, ki morajo imeti osebne izkaznice. Iz zadnjih podatkov je razvidno, da si najvažnejšega osebnega dokumenta še vedno ni priskrbelo več kot 4.000 ljudi. Zanimivo je, da živi več kot polovica zamudnikov na območju novomeškega matičnega urada, čeprav bo uradna (redna) izdaja osebnih izkaznic končana z zad- Prvi prispevki na priporočilo Do 11. aprila dopoldne se je za novo novomeško šolo nabralo 8,462.065 Sdin. Prišli so tudi prvi prispevki na priporočilo občinske skupščine. Novomeška podružnica SDK je vplačala 620.000 Sdin kot 1 odstotek izplačilnih osebnih dohodkov za vse leto 1967. Industrija obutve je prispevala 100 tisoč Sdin, Gradbeno obrtno podjetje pa 35.000 starih dinarjev. Kavama CENTER in kolodvorska restavracija sta vplačali 205.960 starih dinarjev in s tem poravnali krajevni samoprispevek za leto 1967. Hišni sveti še niso prisluhnili Skupščina stanovalcev pri novomeškem Podjetju za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij bi se morala sestati že sredi aprila, ker pa nekateri hišni sveti niso prisluhnili zahtevam večine, se niso sestali in niso izvolili članov v skupščino, bo seja skupščine stanovalcev šele ob koncu tega meseca. Obravnavali bodo problematiko stanovanjskega podjetja PSi, vzdrževanju stanovanjskih hiš in predlog za ho*** pristojnosti hišnih svetov 'V* Namesto 1,5 milijona le 60 tisočakov v Šmarjeti V Šmarjeti so lani pobrali le 60.000 Sdin krajevnega samoprispevka namesto 1,500.000 S din, kot so predvideli. S tako malo denarja niso mogli popraviti poti. Preden bodo predpisali prispevek za letošnje leto, bodo poskušali izterjati lanski dolg. Namesto venca na grob tovariša Drejčeta Vest o nenadni smrti znanega prosvetnega delavca tov. Zamljena je odjeknila tudi na gostinski Soli v Novem mestu, ki je v neposredni bližini muzeja NOB, kjer je tov. Zamljen pogosto vodil dijake Sole od vitrine do vitrine in jim razlagal revolucionarno preteklost naSe Dolenjske. Vodstvo šole je namesto venca na grob namenilo 100 N din za gradnjo nove osnovne Sole. 1600 kilogramov eksploziva V ponedeljek proti večeru se je v Gotnd vasi na cesti proti Beli krajini zbralo več sto ljudd. Oči in ušeša vseh so bila obrnjena proti PIONIRJEVEMU kamnolomu na pobočju nad vasjo. Tu so strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije iz Ljubljane pripravljali največjo letošnjo eksplozijo na Dolenjskem. V steno kamnoloma so izvrtali 12 metrov globoko 52 lukenj, vanje pa so vložili 1600 kilogramov modemih razstreliv KAMEKS-C in NI-TROL-1. Ko je inž. Junij Hercdgomja Ob 19.20 prižgal vžigaflno virvico, je zletelo v zrak blizu 5000 kubikov kamenja. PIONIR ima tako za več mesecev zalogo tega gradbenega materiala. »Tak moderen način razstreljevanja se vse bolj uveljavlja pri nas,« je povedal inženir Miroslav Likar iz Ljubljane, ki je vodil akcijo. m. njim aprilom, torej čez dobrih štirinajst dni, ni čutiti, da bi se zamudniki kaj bolj potrudili pri urejanju oseb* nih dokumentov! Na matičnem uradu v Novem mestu so povedali, da je še do konca marca vložilo zahtevke za osebne izkaznice vsak dan povprečno 100 do 150 ljudi, zadnje dni pa jih pride le po 40 ali celo manj, čeprav ima urad vsak dan neprekinjene uradne ure za izdajo osebnih izkaznic. Kot je razvidno iz sezna. ma stalno prijavljenih ljudi na območju novomeškega matičnega urada, je med zamudniki manj bolnikov, ostarelih in začasno izseljenih ljudi SLOVO OD JOŽETA ZAMUENA-DREJČETA, zaslužnega aktivista in borca NOV, kot zdravih polnoletnih ob- spomeničarja iz 1941 in požrtvovalnega ljudskoprosvetnega delavca, je bilo prete-čanov, ki mnogi stanujejo v Idi petek nadvse žalostno. V Dolenjski galeriji sta se pred množico njegovih so-Novem mestu in imajo m a- borcev in sodelavcev poslovila od pokojnika prof. Janko Jarc in pesnik Severin tični urad celo pred nosom! šali, popoldne pa so mu spregovorili na zadnji poti še Miloš Jančič v imenu bor-Matični uradi bodo sicer itudi čevskih organizacij, Janez Grašič v imena prosvetarjev in Jože Udovč v imenu po roku izdajali osebne iz- vseh množičnih organizacij. — Na sliki: nosilci spomenice nosijo krsto s pokoj-kaznice, vendar naj bi do nim Jožetom Zamljenom iz Dolenjske galerije takrat »čakali« le tisti, ki iz ■ utemeljenih razlogov niso mogli prej na vrsto, začasni izseljenci in drugi, ki se dalj časa zadržujejo na tujem. V Šmarjeti vabi kooperacija šmarješki in okolišni kmetje se čedalje bolj zanimajo za pogodbeno sodelovanje z novomeško kmetijsko zadrugo. Ta čas je največ (12) pogodbenikov za vzrejo telet in piščancev, teh predvsem v Beli cerkvi. Dobra je bila tudi pogodbena reja prašičev, vendar za to dejavnost zdaj ni velikega zanimanja. Za vzrejo telet se zanima še veliko kmetov, žal pa zadrugi teh živali primanjkuje. V Novem mestu kmalu naprodaj žive ribe? če se bo ribogojnici na Dvoru posrečilo dobiti v upravljanje in uporabo ribarnico pod kandajstoim mostom v Novem mestu, bodo novomeški potrošniki lahko že kmalu kupovali žive ribe. Ribogojnica bo v Novem mestu prodajala šarenske (kalifornijske postrvi), krape, some in linje. Postrv bo veljala toliko kot na Dvoru, somi bodo predvidoma po 1.200 do 1.300 Sdin, krapi po 800 do 850 Sdin in linji po 850 do 950 Sdin kg. GABRJE: skupni napori -zagotovljeni uspehi Sredi odgovornega in plodnega dela nas je pretekli teden nenadoma zapustil JOŽE ZAMLJEN -DREJČE nosilec partizanske spomenice in drugih odlikovanj, udeleženec Kočevskega zbora, prvi poverjenik za prosveto in kulturo okrožnega ljudskega odbora Novo mesto, prvi predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Novo mesto, predsednik okrajnega odbora Osvobodilne fronte, javni, prosvetni ter politični in kulturni delavec, prvi urednik Dolenjskega lista, vodja oddelka NOB v Dolenjskem muzeju. Uspehi pokojnikovega dela bodo njegov trajen spomin! Občinska skupščina Novo mesto Občinska konferenca SZDL Novo mesto Zveza združenj borcev NOV Novo mesto Iz poročila gasilskega društva v Gabrju je bilo na občnem zboru 2. aprila videti, da je lansko leto društvo dobro gospodarilo. Vodstvo je iz vrst članstva izključilo nedisciplinirane gasilce in na novo sprejelo 11 mladeničev, za, katere je gotovo, da bodo disciplinirani. Kot v večini gasilskih društev tako je tudi v Gabrju precejšnja stiska za denar. Toda stisko bodo prebredli, ker so spoznali, da se ne kaže zanašati na tujo pomoč. Pri skupnih akcijah znajo biti enotni, kar se je pokazalo že pri uvedbi samoprispevka. Ker je treba popraviti cesto Gabrje—Gornji Suhadol, zgraditi dvorano, razširiti gasilska dom, toupiti nove cevi in uniforme, bo potrebno precej prostovoljnega dela in prispevkov. Za nove uniforme bo-/ do člani prispevali polovico denarja. Precej pikrih besed je bilo na shodu izrečenih na račun hidrantov v vasi. Sklenili so, da bodo sporočili podjetju VODOVOD iz Novega mesta, naj preskrbi nastavke za podzemne hidrante, ki bi jih bilo treba le malo popraviti in bi lahko še dolgo služili namenu. Ker je gasilski dom pretesen, se zbirajo na sestanku kar v šoli, zato so bili gasilci prvi, ki so predlagali uvedbo samoprispevka ter pri tem obljubili, da bodo v prostem času brezplačno pomagali. Občni zbor so končali z ugotovitvijo, da bodo lahko le s skupnimi napori in z dobro voljo članov organizacije dosegli lepe uspehe. P. L. Na Dvoru opremljajo vozila IMV V začetku marca je začelo splošno mizarstvo na Dvoru izdelovati tudi notranjo opremo za prikolice tipa »Adria« novomeške IMV. Na dan naredijo osem do deset oprem, pogodba pa je sklenjena ra 750 oprem. Novomeška kronika da bodo cene za kvadratni meter zgrajene koristne stanovanj ske površine ostale dlje Časa vsaj približno enake cenam iz decembra 1964. Ta rok se je namreč jemal kot merilo ob točkovanju in določitvi revalorizirane vrednosti stanovanj. Praksa pa je pokazala drugače, kajti cene zgrajene stanovanjske površine še vedno stalno naraščajo. V naši občini so od decembra 1964 po-rastle povprečno za 30 odst. V drugih mestih so te razlike še večje. Ce bi se naše podjetje strogo držalo predpisa in določilo cene po gradbeni vrednosti, bi morali stanovalci po vseh stanovanjih, grajenih po 1. januarju 1965, plačevati večje stanarine, hort jih plačujejo sedaj, ko smo tudi zanje stanarino določili na podlagi točkovanja. Glede na to je nujno spremeniti in uskladiti predpise. 3. Poleg našega podjetja gospodarijo s stanovanji v občini še samostojne v stanovanjske enote pri delovnih organizacijah. Problemi nastopijo tam, kjer so mešana stanovanja več delovnih organizacij v eni stavbi in imamo taiko več gospodarjev. Ze julija lani je pričel veljaiti občinski odlok, da naj se doseže sporazum in naj z eno stavbo gospodari eno samo stanovanjsko podjetje. To pa nam še ni uspelo, ker ni prišlo do sporazuma. Elektro Ljubljana, 2TP Ljubljana in SGP Pionir postavljajo namreč posebne pogoje, ki pa za naše podjetje niso sprejemljivi, ker bi porušili enotni sistem zbiranja in uporabljanja stanarin ter povzročili nepotrebno administrativno delo. 4. S predpisi je potrebno določiti, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko stanovanja prodaja. Sedanji predpisi so med seboj v nasprotju in celo pravniki, strokovnjaki s tega področja, niso pri tem enotni. 5. Za stanovalce je pomembno predvsem naslednje: uStmo in pismeno se pritožujejo, da se v kleteh v okolici blokov v mestu redijo domače živali, da se na (podstrešjih nabira razna ro- potija, da so stopnišča in hodniki polni smeti, da je okolica blokov založena z drvmi, da manjkajo žarnice in šipe. Povedati moram, da reševanje teh zadev ne spada v delovno področje našega podjetja, temveč izključno v pristojnost hišnih svetov. Potrebni pa so novi hišni redi, in kot srno obveščeni, se v otaviru republike pripravlja osnutek. Želim, da bi bilo v bodoče še tesnejše sodelovanje med stanovalci in hišnimi sveti ter našim podjetjem. Nujno je, da ponovno zaživi delo hišnih svetov. Poslali smo jim posebno okrožnico za izvedbo zbora stanovalcev in izvolitev novih hišnih svetov. Mnogo dela bo olajšanega in izginile bodo številne kritične pripombe, če bodo v vseh stavbah hišni sveti bolj delavni in če bodo sproti urejevali razmere v stavbah ter vzdrževali stalne stike z našim pod- ■ KAKO SO SE OBLAČILI NASI KMETJE sredi preteklega stoletja — na to zanimivo vprašanje boste dobili odgovor v soboto zvečer, ko bodo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju odprli zanimivo razstavo o »Slovenski kmečki noši«. Vodstvo muzeja vabi prebivalce Novega mesta in okoličane, da si ogledajo nadvse poučno razstavo. Veliko predmetov, oblačil, pokrival in drugega bo moč videti v številnih vitrinah; razstavo je pripravil Etnografski muzej iz Ljubljane. ■ OD NEDELJE IMAJO OBISKOVALCI KINA na voljo spet dva kinematografa: ponovno so odprli dvorano Doma kulture, ki je bila nekaj časa zaprta, ker so Jo preurejali. ■ PREJŠNJI TEDEN JE SNEG MARSIKOMU prekrižal načrte, kar se je moglo ugotoviti potem, ko Je odlezel. Komunalci so brž posuli makadamske ulice in ceste z gramozom, na mnogih stavbah pa so zamenjali staro opeko z novo. V ponedeljek so začeli urejati tudi park za novo pošto. Nenadni sneg 4n mraz sta poškodovala zeleneče kostanje tu in tam v mestu. ■ KAZE, DA VELJA PROMETNI ZNAK, ki zapira Trdinovo cesto pri hotelu KANDIJA, samo podnevi, saj ga zvečer umakne marsikateri voznik, ki bi rad pri-Sel do blokov po bližnjici. Čudne navade! še bolj čudno pa Je to, da si nihče na »upa« prometnega znaka prestaviti podnevi. ■ ZE NEKAJ JUTER IN PO-POLDNISVOV usmerjajo miličniki promet na obeh najbolj prometnih jetj^m Ne branimo se njihovih predlo- i križiških - v Kandiji in pred in pripcmb, sad bo to iaboliMo tudd oblike dela pri našem podfletju. | prometu in ae tudi sami učijo. Pravijo, da vozijo vozniki po križiščih že bolje tudi takrat, ko ni miličnikov. ■ PRODAJALNA »MLADINSKE KNJIGE« je prejela te dni še tri pošiljke knjig po znižanih cenah. ■ VEC IZLETOV IN EKSKURZIJ so priredili v minulih dneh novomeški gimnazijci in izrabili primemo vreme. ■ SLAŠČIČAR, ki posluje v kiosku pred avtobusno postajo, je te dni spet začel peči burek. Velik kos jabolčnega ali sirovega bureka velja 200 Sdin, mesnega pa prodaja po 200 Sdin. ■ ŽIVILSKI TRG Je bil v ponedeljek dobro založen. Gospodinjo so bile vesele posebno solate ledenke, ki so jo pripeljali iz Dalmacije. Veljala Je 700 Sdin kg. Jajca so prodajali po 50 din, motovilec po 80 din merico, soJato berivko po 100 din merico itd. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili sta: Katjuša Borsan lz Streliške 5 — Tomaža ln Slavka Dular s Šmihel ske ceste 13 — dečka. ■ PLES MATURANTOV novomeške gimnazije je bil v soboto zvečer prav prijetna družabna prireditev v novi restavraciji na Otočcu. Dvorana Je bila polna, dobre volje, plesa in prijetne muzike pa tudi ni manjkalo. Osebje restavracije Je pravočasno opazilo, di so »nepovabljeni gostje« na večeru (Boris Klemen — 22, Iztok Preinfalk — 22, oba U Ljubljane, ter Jože Cvetko — 19 z Otočca) poskrbeli tudi za nekulturen nastop: na stranišču so se stepli in razbili nekaj porcelana. Dva je odpeljal dežurni miličnik v Novo mesto, vsi trije pa se bodo zagovarjali pred sodiščem. Na kulturno pripravljene prireditve rade pridejo take zgage in motijo sabavol Pogo vor z idr a v ni ko m Šport v Kočevju ■ ODBOJKA: KOČEVJE — KAMNIK 3:1. Kočevski odbojkarji bodo tudi letos sodelovali v II. republiški odbojkarski ligi. Za te nastope so se redno pripravljali vso zimo, v nedeljo pa so imeli v gosteh odbojkarje iz Kamnika, ki so lani tekmovali v I. republiški ligi. Ko so se pomerili v telovadnici, so domačini prva dva niza hitro odločili v svojo korist, v tretjem pa se je ponovila običajna slabost domačega moštva, ki se je preveč zanašalo na svojo zmago in iz-.gubo. četrti set je Kočevje dobilo z veliko razliko. Za domačine so igrali: Pogorelec, Murovič, Poje. Figar, Krs-nič, Kavčič, Luzar in čokorllo, vodil pa jih je prof. Blžal. V nedeljo. 23. aprila, se bo začeld prvenstveno tekmovanje v republiških odbojkarskih ligah. ■ KOŠARKA. Pred odbojkarsko tekmo so se pomerili v košarki iCTalci mladinskega aktiva podjetja IT AS in pionirji kočevskega Partizana. Zmagal je Partizan z "rezultatom 50:34 (31:16). Čeravno je bila tekma' precej začetniška, je razveseljivo predvsem to, da se je v ta šport vključilo že mnogo delavske mladine, pri čemer naj bi ji pomagala podjetja iji mladinski aktivi. Prav bi bilo, da bi mladince ITASA posnemali tudi drugi aktivi podjetij. ■ NOGOMET. Nogometaši NK Rog bi morali odigrati na domačem igrišču 6. kolo prvenstva ljubljanske nogometne lige z enajsterico Domžal. Toda gostov iz neznanih vzrokov ni bilo na, igrišče. Mogoče so računali na’ zelo slabo vreme, ki je bilo še v soboto, vendar Je bila nedelja lepa in sončna. ■ ORODNA TELOVADBA. Prihodnjo nedeljo, 16. aprila, bo v Kočevju republiško tekmovanje mladink v orodni telovadbi. Tekmovanje bo v prostih sestavah mladink, rojenih leta 1951 in kasneje, iz več društev Slovenije. Razpisala ga je republiška gimnastična zveza, organizacijo tekmovanja pa je prevzel kočevski Partizan. A. ARKO Brežiško športno pismo V lepem dopoldnevu smo lahko v nedeljo sledili dvojnemu rokometnemu programu. V drugem kolu pomladanskega dela republiške rokometne lige sta v Brežicah gostovali ženska vrsta iz Murske Sobote in člani iz Ormoža. Nekaj podrobnosti: ZENSKE — BRE2IGE : MURSKA SOBOTA 15:9 (7:3). Domačinke so bo visoko vodile, nato pa popustile; s to zmago so se utrdile na drugem mestu. Igrale so: Božičnik, Buzančič 2, Molan 7, Engel, Kolar 4, Mišič 1, Les, Jurečič in Slak. Grajati je treba odsotnost Jurmanove in Račičeve, ki se nista pojavili na igrišču. — Prihodnjo nedeljo bodo gostovale Brežičanke v Kranju, kjer pričakujejo prav tako poln izkupiček. MOŠKI — BREŽICE : ORMOŽ 22:17 (11:6) Domačini so prikazali eno najboljših iger, odkar tekmujejo v republiški ligi. Vsi igralci so se nadvse trudili in vodstva niso spustili iz rok vse do konca. Tudi tokrat se je odlikoval predvsem prodorni Bosina. Srečanje si je ogledalo okrog 300 gledalcev. Za Brežice so nastopili: Mars, Rovan 5, Šetinc 4, Kuželj, Jurečič 3, Bosina 5, Paulič 3, Avsec 1, Degen, Novak 1, in Berglez. — Prihodnjo nedeljo bodo gostovali tudi člani v Kranju, kamor bo skupaj z žen-odpotovala še mladinska Sodelavci v zdravstvu Vsako leto je 7. april posvečen praznovanju mednarodnega dneva zdravja. Vsako leto se menja geslo, pod katerim tečeCD proslave. Letošnja vodilna misel svetovnega dne zdravja je: »Varuhi našega zdravja — sodelavci v zdravstvu.« Ta aktualna tema se loteva vprašanj kurativnega in preventivnega zdravstvenega varstva, ki mu tudi nafta, družba išče prav sedaj najustreznejšo obliko in pravo mesto v nadaljnjem razvotju naše socialistične domovine. Izhajati moramo iz ugotovitve svetovne zdravstvene organizacije, da je zdravje stance popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne samo odsotnost bolezni ali okvare, pa nam je kmalu jasno, da je za zdravje posameznika odgovorna vsa družba in ne samo ozek krog za to dejavnost specializiranih ljudi. Zaradi tega je to družbena služba, ki s svojimi strokovnjaki in s podporo vseh občanov skuša zadovoljiti v danih razmerah vse potrebe in s skupinskim delom strokovno usposobljenih oseb ohranja prebivalstvu zdravije, preprečuje bolezni, zdravi obolele, dviga življenjsko raven, podaljšuje življenjsko dobo in išče nove načine v napredku vseh znanosti za izboljšanje svojih dejavnosti. Sodobno zdravstvo zahteva skupinsko delo. Zdravnik ima brez dvoma odločilno vlogo v tej skupini, vendar pa je v precejšnji meri odvisen od svojih sodelavcev. Študij zdravnika je dolgotrajen in znanstveno usmerjen. Obstoji ena sama zdravniška umetnost, to je tista( ki temelji na dognanjih sodobne znanosti. Ta poklic obstaja že tisočletja in ves čas se je razvijal v skladu z razvojem drugih znanosti, eno pa je ostalo nespremenjeno: moralna in etična odgovornost. Zdravnik prodre v zaupanje svojih bolnikov in ta delikaten odnos zahteva veliko odgovornost, resnost in poštenje. Komaj sto let star poklic medicinske sestre je v skupini zdravstvenih delavcev velika opora. Na medicinski sestri je velik del odgovornosti za nego, opazovanje, vzgojo in zdravljenje bolnikov. Že dolgo medicinska sestra ni samo zdravnikov pomočnik, njeno delo zahteva v mnogih primerih samostojne odločitve. V skupini so še sanitarni tehniki in sanitarni inženirji, zdravstveni vzgojitelji in druge osebe, npr. laboranti, ki jim zdravnik v določenih okoliščinah zaupa to ali ono svojih lastnih odgovornosti. Več ko je ljudi iz različnih medicini sorodnih poklicev in več ko je sodelavcev, več možnosti ima zdrav-, nik za svoje usluge na področju, kjer je nenadomestljiv. Če pogledamo zdravstvo v svetovnem merilu, najdemo silne razlike v razširjenosti te službe. V razvitih deželah je en zdravnik na 500 do 1000 prebivalcev, v nerazvitih pa na 50.000 in še več. Jasno je torej, da imaoo razvite dežele veliko prednost pred nerazvitimi. Medtem ko se v razvitih deželah bori zdravstvena služba z boleznimi srca in ožilja ter z rakom, se v nerazvitih bori še z epidemijami nalezljivih bolezni, ki jih razvite dežele pravzaprav ne poznavo več ali pa samo še iz knjig. Poleg tega so v nerazvitih deželah še močno razširjene vsakovrstne vraže; življenjska raven je nizika, osnovna vprašanja pitne vode, stanovanj in prehrane, torej vse to, kar v razvitih deželah ni problem. Nanizali smo nekaj misli ob svetovnem dnevu zdravja. Končujemo z ugotovitvijo, da je biser socializma človek, čigar življenja ne moremo vrednotiti v nobeni valuti, ker je predragoceno. Zaradi tega tudi za njegovo zdravje ne bi smelo biti nikdar škoda sredstev! Dr. Božo Oblak »ELANOV« uspeh Kranjski rokometaši v Trbovljah poraženi v Ribnici V prvenstveni tekmi so nogome- v drugem kolu republiške lige taši novomeškega ELANA igrali v so ribniški rokometaši 9. aprila Trbovljah neodločeno 2:2 (1:1) s doma s 17:14 (10:4) premagali tamkajšnjim RUDARJEM. Oba go- ekipo Kranja. Ribnica je imela la za Novomeščane je dal Zika dober napad, Kranj pa dobro Maksimovič. Prihodnji teden bo v obrambo. Predtekme ni bilo, ker Novem mestu gostovala ekipa mladinci trboveljskega Rudarja Medvod. P. niso prišli v Ribnico. DAN POMLADI so učenci V. c in d osnovne šole v Sevnici izkoristili za izlet v naravo, kjer so se pomerili »med dvema ognjema« (Foto: Franc Pavkovič) Igor Penko - dolenjski prvak V soboto in nedeljo, 8. in 9. aprila, so na dolenjskem šahovskem prvenstvu v Kočevju odigra- li zadnja tri kola. Prvak je postal novomeški mojstrski kandidat Igor Penko, ki se je s to zmago uvrstil v kvalifikacijski turnir za prvenstvo Slovenije, vendar bo moral igrati dvoboje s prvaki drugih tekmovalnih skupnosti. Drugo, tretje in četrto mesto so si s po 7 točkami in pol razdelili Cimer iz Kočevja in No-vomeščana Nagi in Sitar. Cimer je zbral pol točke premalo, da bi dobil prvo kategorijo. Kočevskemu igralcu Mestku je do prve Marjan Kopač najboljši košarkar ■ KOŠARKARSKI PilVAKl' novomeške gimnjizije so postali igralci 4. c, ki so v finalu premagali 3. c s 76:66. V boju za tretje mesto je moštvo 3 ab premagalo 2.a z 72:64. Najboljši košarkar prvenstva je postal Marjan Kopač. Največ košev je dal Janez Pezselj — 196, Marjan Stokanovič 134, Kopač 128 in Matjaž Verbič 80. Novo mesto: Radeče 15:14 V prvi prvenstveni tekmi ljubljanske conske lige so novomeški rokometaši premagali Rdeče s 15:14 (8:9). Za Novomeščane so dali gole: Jaklič 3, Jančič 3, Lozar 4, Setina 3 in Pelko 2, za goste pa: Sotlar 2, Mrežar 2, J. Mre-žar 5 in Koren 5. Najboljši je bil vratar novomeških igralcev Perko. Sodil je Simčič iz Brežic. P. NOGOMET — BREŽICE : SENOVO 4:1 Več kot 250 gledalcev se je v lepem nedeljskem popoldnevu zbralo na stadionu in si ogledalo prvo tekmo v okviru prvega kola pomladanskega dela tekmovanja v celjski nogometni podzvezi. Domačini so zmagali s 4:1, rezultat pa bi bil lahko občutno višji. kategorije manjkala cela točka. Lanskoletni prvak Gornik (Kočevje) očitno ni bil razpoložen in deli s 5 točkami in pol deveto mesto. Toliko točk sta zbrala tudi Dragan Golija iz Ribnice in Tone Praznik iz Stične in dobila drugo kategorijo. Ferdo Avsec iz Metlike po prikazani igri ne sodi na dno pr- venstvene lestvice. Točke je izgubil po boljšim pozicijah, ko je popustil. Končni vrstni red: 1. Penko 9,5, 2.—4. Cimer, Nagi in Sitar po 7,5, 5. Mestek 7, 6. Mohar 6, 7.—9. Gornik, Praznik in Golija po 5,5, 10. Karpljuk 2, 11. Istenič 1,5 ter 12. Avsec 1. I. STANIČ REPUBLIŠKA KEGLJAŠKA LIGA Krušič 905, Rožič 905 Kegljači Pionirja so imeli v soboto in nedeljo na Ravnah zadnji nastop v okviru republiške kegljaške lige. Nastopili so skupaj z odlično ekipo Jesenic. Na sobotnem nastopu se je posebno poznala odsotnost dveh dobrih kegljačev, Romiha in Barbiča, zato je bil rezultat slabši, pa tudi večina kegljačev je prvič nastopila na tem kegljišču. Vseeno sta dosegla Krušič (905) in Hren (881) odlične rezultate. Solidne rezultate so dosegli še Mr-zlak 848, Legiša 839 in Turk 809. OstaJi so imeli rezultate pod 800 keglji. Ekipa je podrla 6620 kegljev (povpreček 82f7,5). Nedeljski nastop je prinesel boljšo igro cele ekipe, ki se je tudi privadila na kegljišče. Tako je bil odličen Vinko Rodič, ki je podrl 905 kegljev. Zelo dobro so kegljali tudi Legiša 884, Krušič 876 in Zidanek 857. Uspeh ostalih: Mrzlak 844, Hren 830, Turk 791 in Horvat 778. Ekipa Jesenic je oba dneva dosegla odličen rezultat, v soboto 6969 in v nedeljo 6975, Pionir pa v nedeljo 6765 (povprečno 846), kar je ekipi prineslo osmo mesto v nedeljskem tekmovanju. V celoti stoji ekipa Pionirja še kar ugodno, ker je bila v Cerknici na 4. mestu, v Ljubljani na 5. mestu in na Ravnah na 12. Lestvica kegljaške lige pa je naslednja: Triglav 6 točk, Branik 11, Jesenice 15, Brest 24, Ljubljana-Cen-ter 25 (en nastop manj) Konstruk- tor 34 (—1), PIONIR 44 (39767), Celje 44 ( 39684), Slovan 50, Slovenj Gradec 52, Slov. ceste in Lokomotiva 53 itd. Končne rezultate in vrstni red bomo javili prihodnji teden. V prejšnji številki so zaradi pomanjkanja prostora izpadli odlični rezultati iz Ljubljane: tako je Hren podrl 878 in 843, Mrzlak 860 in 851, Legiša 866, Krušič 854, Barbič 849 in Romih 843 kegljev. (EN). NK Bela krajina : NK Medvode 3:3 V nedeljo, 9. aprila, je NK Bela krajina v prvenstveni tekmi NLP igrala v Medvodah z domačimi nogometaši. Tekma se Je končala z neodločenim rezultatom 3:3 (0:1), odvijala pa se je na razmočenem in blatnem terenu. Za NK Belo krajino so dosegli gole: Ralič 1, Zunič I. 2, za moštvo Medvod pa Jablan 2 in Hren I. Sodil je sodnik Kopač z Doba pri Domžalah. Sodnik ni bil objektiven, ker je priznal drugi izenačevalni gol za Belo krajino, pa ga je na intervencijo (tudi neobjektivnega) stranskega sodnika razveljavil. 16. aprila bodo igrali črnomaljski nogometaši doma » NK Usnjarjem z Vrhnike. Za tekmo1 Je v Črnomlju že zdaj veliko zani- v življenju žene Dr. Minka Maležič: Higiena Med perilom je žena manj odporna proti vnetjem, ker je maternica odprta in je v maternični votlini rana. V času perila je treba polagati pred vnanje spolovilo predloge, ki naj bi se v 24 urah menjale vsaj štirikrat. Predloge naj bodo mehke, iz tkanine, ki lahko vpija kri; najboljša je staničevina, če pa uporabljamo predloge iz pralnega blaga, morajo biti pred uporabo prelikane. Vlaganje različnih vložkov za zbiranje menstrualne krvi v nožnici namesto predlog ni priporočljivo. Vnanje spolovilo je treba med perilom večkrat na dan umivati s prekuhano vodo in milom (za to naj se uporablja poseben umivalnik). Izpiranje nožnice ni dovoljeno, dovoljeno je tuširanje; kadne kopeli in ko-. peli na prostem odsvetujemo. Spolno občevanje je prepovedano, ker lahko nastanejo huda vnetja nožnice, maternice in jajcevodov, žena naj se med perilom izogiba večjih telesnih in duševnih naporov. V času perila mora žena paziti na primemo obleko. Zlasti v mrzlih dneh naj bo perilo toplo. Perilo je treba večkrat menjavati, da ne postane izvor vnetij, ker se tudi v njem nabira menstrualna kri. Priporočljive so posebne higienske hlačke. Nekatere žene občutijo v sredini med obema periloma bolečine v spodnjem delu trebuha na desni ali levi, bolečine, ki jih včasih spremljata malenkostna krvavitev in belo perilo. To imenujemo medmen-strualno krizo v času ovulacije, ko se iz jajčnika sprosti jajčece. Običajno se javlja od 12. do 16. dne po prvem dnevu perila. Te bolečine so kratke, trajajo le nekaj ur in niso znak bolezni, če pa trajajo dlje časa in če je krvavitev močnejša, naj se žena posvetuje z ginekologom. Omenila sem že, da nastopajo ob perilu skoraj vedno manjše bolečine, so pa lahko tudi tako hude, da se žena počuti slabo, da težko opravlja delo ali pa ga sploh ne more opravljata. Taka boleča perila se običajno pojavijo nekaj let po prvem perilu, najbolj boleča pa so med 20. in 30. letom starosti. Bolečinam niso vzrok bule na spolovilih (vsaj v večini primerov ne), zato ženam pri teh težavah ginekolog lahko pomaga z zdravili, medtem ko je operativno zdravljenje potrebno le izjemoma, če žena zanosi, se navadno bolečine po porodu ne pojavljajo več. Kadar žena dalj časa nima perila, pravimo temu amenore-ja. Normalno nima perila v otroški dobi, med nosečnostjo, v času dojenja in v starostni dobi. V vseh drugih primerih amenoreje pa je potreben obisk pri ginekologu. Čistoča, nega in prehrana Vsa osnovna higienska načela, ki veljajo za vse ljudi, veljajo v še večji meri za ženo. ženam je potrebno primemo telesno razgibavanje (zlasti za tiste, ki se v poklicu ne gibljejo), svež zrak, kopanje (dvakrat tedensko). Potrebna pa je tudi nega zob, skrb za popravljanje gnilih zob in nadomestitev manjkajočih. Rada bi poudarila, da je posebno pomembna nega rok in nog. Roke morajo biti čiste, kajti z umazanimi rokami se prenašajo bolezni. Zato si moramo roke večkrat umivati, zlasti pred jedjo in ko zapustimo stranišče. Roke umivamo s toplo vodo in milom, če pa so razpokane, jih je treba pogosto mazati z mastno kremo. Noge nosijo vso težo našega telesa. Veliko število ljudi, predvsem pa žena, ima žuljave noge, kurja očesa, vrasle nohte, ploske noge in krčne žile. S primemo nego in obutvijo lahko te težave preprečimo, če so pa že nastale, jih omilimo in zmanjšamo. Krčne žile se pojavljajo predvsem pri ženah, ki v poklicu dosti stoje, in v nosečnosti; nagnjenost h krčnim žilam pa se tudi podeduje. Krčne žile povzročajo bolečine v nogah, mečih in kvarijo videz nog. Zaradi njih lahko nastanejo tudi resnejše komplikacije: vnetje krčnih žil, krvavitev iz njih in rane na nogah. Če so krčne žile večje, pripo ročam posvet z zdravnikom. Prav zaradi krčnih žil odločno odsvetujemo pritrjevanje nogavic z gumijastimi podvezami. Za življenje in zdravje je potrebna primerna prehrana, ker z njo pridobivamo potrebno energijo in snovi. Tudi žena mora zelo paziti na prehrano, ker je ta v neposredni zvezi ne samo z njenim zdravjem, temveč tudi z njeni-nimi poslanstvi (žena in mati). Predebele in presuhe žene niso privlačne. Debele žene imajo običajno težji porod. Hrana mora biti primerna ne samo po količini, ampak tudi po kakovosti. Prehrano naj sestavljajo: beljakovine (meso, jajca, sir, stročnice), ogljikovi hidrati (krompir, kruh, sladkor, testenine, riž) in masti. Potrebne pa so tudi soli, voda in vitamini (sadje, zelenjava). Telesna teža je odvisna od prehrane, starosti, višine in zgradbe telesa. Najprimernejša je tista teža, pri kateri se počuti človek zdrav in sposoben za delo. To je približno toliko kilogramov, kolikor višina telesa v centimetrih presega 100 cm. Bolečine v križu Med najpogostejše tegobe, ki se pojavljajo v zreli dobi in iz njih mnogo žena išče rešitev, so bolečine v križu. Ker imajo možje zelo malokrat boleč križ, žena pa ga ob perilu večkrat čuti, in ker ima bolečine v križu tudi med nosečnostjo, najprej pomisli, da so vzrok te bolečine oboleli spolni organi. Bolečine v križu res lahko nastanejo zaradi bolezni spolovil, vendar je to razmeroma redko. Po veselici na ježo v ranem jutru B. H., kmečki delavec 1z Čemeče vasi, se je dogovoril s Komljančevo v Malem Mra-ševem, s katero je v daljnem sorodstvu, da bo pri njih Pomagal pri poljskih delih in košnji otave. Res je teden dni delal, v nedeljo, 28. 8. 1966 Popoldne, pa je bila na Kom-Ijančevem vntu veselica. Vsi skupaj so se veselili in pili do okoli treh zjutraj. Ko so pstje odšli,' je šel B. H. v hlev, odvezal kobilo, vzel odejo ter odjezdil v rano jutro. Za kobilo je šlo iz hleva še majhno žrebe. Jezdec se je spotoma usita-^ v Orehovica, kjer je prosil Pijače, nato pa se je vračal 'skozi Črešnjevec proti Cer-neči vasi. Med potjo je, utrujen od pijače in neprespane noči, na travniku zaspal, kobila in žrebe pa sta se pasla. Medtem je gospodar opazil, kaj je izginilo iz hleva, in javili miličnikom. Ti so še istega dne popoldne našli kobilo in žrebe ter ju vrnili lastniku. B. H. se je moral zaradi tega zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, kjer je vse priznal, vendar pa je zatrjeval, da ni imel name na prilastita si kobilo, žrebe in odejo, temveč, da je pod vplivom alkohola samo odjezdil proti Opatovi gori, da bi tam vprašal za zaposlitev. Ker se na poti res ni skrival, kar so izpovedale priče, mu je sodišče verjelo. Obsojen je bil na 350 Ndin denarne kazni, plačljive v dveh me' secih, sicer se bo kazen spremenila v 35 dnd zapora. Razen tega mo>ra Komljančevim plačati 650 Ndin odškodnine. Lahkomišljeni mladenič se najbrž ne bo več odločil jezditi na tujem konju. • ;V : ' \ ' ■ ■ Vlomilec na Rdečem kalu 29. marca je neznanec vdrl na Rdečem kalu v*hišo Vinka Kastelica in odnesel večjo vsoto denarja. Domači so bili zdoma. Med spomladanskim delom, ko so vaščani dalj časa zdoma, ključe pa puščajo na neprimernih mestih, se zmikavti najčešče pojavijo. Gospodarji bi morali domačije dobro iaklepatsi in ključe nositi s seboj, dirage predmete in denar pa shraniti. Kaznovana kraja kur na Blanci Lani se je več ljudi na Blanci pritoževalo, da jim čez noč iz kumikov izginjajo kokoši in zajed, zato so skušali preiskovalni organd tatove izslediti. Kmalu pa so se ta tovi sami izdali s krofi, zakopanimi v hlevskem gnoju, ® razpetimi zajčjimi kožami, ki so jih našli na podstrešju Z avtom po travniku 2. aprila ob 8.50 je peljal z avtoan iz Kočevja proti Livoldu Ivan Krkovič iz Morave. V Dolgi vasi je zapeljal s 0este, peljal 65 metrov po travniku in se nato zaletel v telefonsku drog. Sopotnik Jože Levstik iz šalke vasi si je Pfi nesreči poškodoval hrbtenico in bil prepeljan v Ljubljansko bolnišnico. Na vozilu je škode za okoli 1000 Ndin, fazen tega je na telegrafskem vodu škode za nadaljnjih 300 N-dan. Zakadi suma, da je bil vozniik vinjen in neprespan, so mu pregledali kri in odvzeli vozniško dovoljenje Tat v »badju in zelenjavi« znn__, 7‘ aprila ponoči je ne-vlomil proda a no oADJlt, IN ZELENJAVA na novomeškem Glavnem trgu in Odnesel nekaj hrane, pijač in denarja. V prodajalno je prišel skozi skladišče, ki ima vhod z Dilančeve ulice. „ ■ HUMPHKEY PRISRČNO PO ZDRAVLJEN — Tako kot v Italiji ?° tu*Ji v drugih evropskih deže-**■*• ki jih je bil obiskal ameriški P^ipredsedmk Humphrey, priredili njemu na čast »prisrčen« sprejem * Pnjjimi jajci in hudimi demonstracijami. Ljudje so zahtevali mir Vietnamu in obsodili amsriško Mesijo. pri pobudniku nočnih akcij in prepovedanih gostij. Izkazalo se je, da je J. M., M. T. in D. K. (vsd trije iz okolice Blance) močno dišalo kurje in zajčje meso, katerega pa so nabavljali kar v sosednjih kuirnikih. Ustavljala se niso niti pred zaklenjenimi vrata. Tatovi so se morali pred kratkim zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, kjer so kazniva dejanja Skesano pniznali. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo dejstvo, da so vsi trije sami od sebe že pred obravnavo hodili od oškodovanca do oškodovanca, se opravičili in poravnavali nastalo škodo! Okrožno sodišče je obsodilo J. M. na 11 mesecev zapora, pogojno za dobo štirih let, M. T.'in D. K. pa na 7 oziroma 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. \ IKK! z : %> »GORJANCI« NAGRAJUJEJO IN KAZNUJEJO — Voznike, ki eno ali več let vozijo brez prometnih nesreč in jih niso dobili pijane med vožnjo, podjetje GORJANCI vsako leto odlikujojo z zlatimi ali srebrnimi značkami ali pa z denarnimi nagradami, najboljše voznike pa nagrajuje tudi Medobčinska zavarovalnica v Novem mestu. Za slabe voznike pravilniki in kolektiv podjetja ne poznajo usmiljenja. Nedavno se je zgodilo, da so najboljše voznike motornih vozil nagradili, tri najslabše pa izključili iz delovne skupnosti! — Na sliki: zlate in srebrne značke in denarne nagrade zaslužnim voznikom je 6. marca podelil direktor podjetja tovariš Štefan Galič (prvi na levi) — Foto: Ivan Zoran. A. VRATA. POLK NA in drugo STAVBNO POHIŠTVO za opremo VAŠE HIŠE OK dobite pod zelo ugodnimi pogoji v PRODAJNEM SKLADIŠČU •>SXvX-X;X INLES > >>Sx<^sC. : v RIBNICI OBVEŠČAMO OBČANE, da bo SLAŠČIČARNA zaradi pleskanja in čiščenja prostorov zaprta od 16. do 20. aprila 1967. Prodajalna kruha na Glavnem trgu 10 bo zaprta zaradi čiščenja in pleskanja od 25. do 28. aprila 1967. V tem času bodo poslovale nonstop prodajalne v Kandiji in pri osnovni šoli. Kruh boste dobili tudi v slaščičarni. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA — Novo mesto RAZPIS REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE V LJUBLJANI za sprejem 70 gojencev v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani - v oddelek za miličnike - kadete Pogoji za sprejem , Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osemletno osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik in — da imajo pismeno privoljenje staršev. Začetek in trajanje šolanja Pouk na šoli se začne 5. septembra 1967 in traja tri leta. Pravice in dolžnosti gojencev Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do obleke, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Po končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba. V delovno razmerje bodo sprejeta po končanem šolanju in odsluženju skrajšanega vojaškega roka. Absolvent mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. Kako naj se kandidati udeležijo natečaja Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo postaji milice prijavo za vpis v šolo na obrazcu “1,20, kolkovano z 0,50 Ndin najkasneje do 10. junija 1967. Prošnji je treba priložiti spričevalo o končani osemletni šoli, tasti pa, ki osmi razred še obiskujejo, prilože spričevalo VII. razreda in overjen prepis ocen prvega polletja VIII. razreda. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšimi šolskimi ocenami in tisti, ki bodo pri situacijskem testiranju dosegli boljši uspeh. Kandidati bodo poklicani na sprejemni izpit, ki obsega slovenščino, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Na sprejemni izpit morajo prinesti originalno spričevalo o končani osemletni šoli. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani, Tacen št. 48, od 26. 6. do l. 7. 1967. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Vsa pojasnila daje republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije — tel. 23-801 in postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA V tem lepem domovju je zdaj gospodaril Andrej Sčdnik s svojo ženo Lizo. Imela-sta petero otrok: tri ^ine, dve hčeri. Naj starejši, Valentin, je bil na Dunaju, mlajši, Matija, je že začenjal gospodariti, kolikor ®u je oče pustil; starejša hči Ana je pomagala gospodinjiti materi; najmlajša dva, Andrej ček in Zalka, nista pomagala nikomur. Poslov je bilo v taki veliki hiši tudi petero: dva hlapca, dve dekli in pastir. Nenavadno gibanje in kretanje je bilo danes pri Sodnikovih. Vse je kazalo, da pričakujejo imenitnega ali pa ljubega gosta, morebiti pa tudi oboje skupa. Prijetno je dišalo iz kuhinje, kjer sta imeli mati in Ana dela čez glavo. Andrej ček in Zalka, sitna kakor muhe, sta jima bala povsod na poti, nekoliko iz rado vednosti, nekoliko pa tudi iz sladikosnednosti. Zlasti And rej ček je bal silno nadležen, vsa kuhinja ga je bila polna, v vsak lonec, v vsako ponev je moral pogledati; ko ga je mati zavrnila od ognjišča, je stikal po različnih shrambah, kje je kaj, da bi se posladkal, l^oIgo mu ni balo treba iskati; v shrambah SOdnikove matere je bdlo mnogokaj, kar se prilega otroškemu grlu. Ko je bil našel posodo z neko posebno dobro sladkarijo, pride mu še sestrica na pomoč. Tiho sta likala. Ko ju Ana zagleda, je bila posoda že skoraj prazna. To je bdlo pa vendar že preveč. S kuhalnico udari poredneža po prstih, da hitro roko zmakne, kakor da bi se bil spekel. Mati ni bila tako srečna; večkrat mu je pretila s kuhinjskim orodjem; nekajkrat Je tudi mahnila po njem, ali zadela ga ni nikoli, in vendar ni bilo tako težko; kuhalnica je bila dolga in Andrejčku se je komaj potrebno zdelo, da bi nekoliko dalje v stran odskočil; iz tega moramo sklepati, da je bila Sedmakova mati silno nerodna. Vendar se n« more reči, da bi se bila ženi že roka tresla; v najleipših letih je še bila, krepka, polnega života, kakor žena, ki ne ve, kaj je hudo. Samo lice ji ni bilo tako zdravo rdeče, kakOT je navadno takim premožnim kmečkim ženam. Kdor jo je bolj natanko opa- zoval, zdelo se mu je, da zdaj pa zdaj že skrb obsen-čuje to lice; morebiti se je celo že skrivna solza nanj prikrala v tihi noči! Materi podobna je bila Ana. Taka bode pač ona, ko pride v njena leta. Bog ji daj življenje in zdravje; samo skrb naj ne obsenči nikdar tega cvetočega lica in taha solza naj se nikdar nanj ne prikrade iz tega jasnega očesa, če ne od veselja! Dobra gospodinja bo kdaj to dekle; znala bo otroke v strah prijeti, to se že zdaj vidi; tako mehka ne bo, kakor je mati. Andrejček se ji je grdo namrdnil, ko je bil dobil po roki; ali ona se ni zmenila za to. Krepko ga prime za ramo ter ga zasuče pocota vratom, rekoč: »Zdaj se pa le hitro poberi, ti snedež malopridni! In pa tebe ni tudi nič treba; samo za naipo b je si tukaj, poberita se oba!« Andrejček je vedel, da se z Ano ni norčevati. Vendar tega pa tudi ne. da bi se ji dal kar tako. Obme se proti nji, zapreti ji s pestjo; potom vzame sestrico za reko in odide ž njo na dvorišče. Tu je bil on gospod; kar je dosegel, vse je bilo njegovo, s posli je bil v vednom preponi. Kjer je le mogel, je obrnil temu ali onemu kaj narobe, zlasti rad je nagajal malemu hlapcu, ki je imel vole in krave v svoji posebni oblasti. Velikega ni tako rad razdražil, če ni že mo- ralo boiti; še prilizoval m dobrikal se mu je včasi, da mu je dovolil ž njim konja na vodo jezditi ali pa da ga je vzel k sebi na voz ter mu dal bič in vajete v roke. Za tako veselje sme človek že nekaj potrpeti. Ko pride na dvorišče, začne gledati in iskati, kje bi se dalo kaj prav nerodnega napraviti. »Veš kaj, Zalka?« reče svoji sestrici. »Kaj meniš, ko bi tale dva psa v ta jarem vklenila?« Pa sta bila priklenjena vsak v enem kotu dvo-šča, velika, huda psa, in jarem je visel na zidu. »TU ju pojdi odpet, jaz bom pa ta jarem kako sklatil.« Deklica gre res psa odpenjat, Andrejček se pa jame zaganjati v jarem, ki mu je previsoko visel. Ali hudobni naklep mu je izpodletel. O pravem času priskoči hlapec, ki je slišal, kaj deček namerava, iz hleva in se razjezi nad njim: »Le počakaj ti nepridiprav, da pridejo oče iz mesita! Zdaj zdaj bodo tukaj!« Ali to pretenje je pri Andrejčku malo zaleglo. Razkčrači se pred njim, kar najširje more, z rokami v žepih, ter se mu pogumno odreže: »Očeta se toliko bojim kakor tebe, veš; oče mi nič ne storč!« »Kaj pa tisto, da zopet bos hodiš? Kaj ne veš, da te ne morejo bosega videti?« »Saj me tudi ne vidijo in me ne bodo, preden oče pridejo, bom že obut.« Tako se je končala pravda med hlapcem in sinom. Air brez posledka vendar ni bala. Oče ni bil oster s svojim mlajšim sinom, na to se je Andrejček rad zanašal; samo trpeti ni mogel, da bi njegov sin hodil bos kakor drugi otroci; nespodobno se mu je zdelo. Zaradi tega sta bila oče in s!n v vednem prepiru. Andrejčku ni šlo mkskor v glavo, zakaj ne bi smel tudi cn bos hoditi kakor drugi otroci, ker je tako prijetno. V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedensK6ledar Petek, 14. aprila — Valerija Sobota, 15. aprila — Helena Nedelja, 16. aprila — Božislava Ponedeljek, 17. aprila — Rudolf Torek, 18. aprila — Konrad Sreda, 19. aprila — Ema Četrtek, 20. aprila — Neža vrtu. Kdor preklica ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupil. Prepovedujem hojo in pašo kokoši po parcelah št. 1018 — pri kozolcu, 993-1, 993-2, 998 — Mrzle doline, 980, 983, 984-1, 985 — Ger-vina, 979 — Kozarica ter 1080, 1081 — Devce. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjili, kokoši pa zastrupili. Družina Zurc, Novo mesto. Partizanska 13. Ljubemu sinu Milanu Šušteršiču iz Stnihela pri Novem mestu, Id služi vojaški rok v Sremski Mitroviči, želi veliko veselja in srečno vrnitev mama. Dragemu možu in skrbnemu Očku itudiju Senici čestitajo za njegov praznik žena Vida, hčerki Cvetka in Verica. Ljubi bčerki Jožici Metelko it Zloganja 16 pri Škocjanu, ki je S. aprila praznovala šestnajsti rojstni dan, želim še mnogo veselih, adravih in radostnih let, polnih prijetnih pomladi! Naj se Ti uresničijo vse želje! Tvoja mamica iz Berlina. Mami in vsem domačim pa lep pozdrav! Milka Metelko. Franc Jančar iz Leskovca 8, Brusnice, prepovedujem pašo kokoši po mojih njivah in vinogradu okoli doma. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoši pa mu bom zastrupil. Franc Mrvič, Drganja vas 43, Straža, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi na Lubnu. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodnijsko preganjal. Ana Drašler, Petane 5, Novo mestu, opozarjani Vinka Petana, Petane. Novo mesto, naj odstrani kokoši iz hleva, od katerega plačujem najemnino. Ce tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala, kokoši pa zastrupi Ui Golobič, Rršlin 13, Novo mesto, piapovedujem pašo po mojem Ob boleči in nepozabni izgubi naše drage hčerkice, sestrice JOŽICE JAKŠE iz Jurke vasi se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, dr. Ziv-koviču, kolektivu NOVOLESA v Straži, šoli Vavta vas, gospodu župniku iz Vavte vasi ter vsem, ki so jo spremili do njenega preranega groba. Žalujoči: mama, ata, bratec Lojze, sestre Majda, Branka, Zdenka in drugo sorodstvo Ob prerani izgubi žene, mame in stare mame IVANKE KLEPAČ upokojenke iz Dolge vasi št. 29 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Ji darovali vence in cvetje ter jo tako množično pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo društvu upokojencev, množičnim organizacijam Dolge vasi, podjetjema IT AS, TRIKON in TNZ Koper, govornikoma tov. Vrabiču in tov. Zgoncu za ganljive besede pred hišo in pred odprtim grobom ter vsem sorodnikom in prijateljem. Žalujoči: mož Valentin in vseh 6 hčera z družinami PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO na 60 basov. Naslov v u-pravi Usta (487/67). PRODAM NEDOGRAJENO HISO « majhnim posestvom. Gazvoda, Potov vrh 7, Novo mesto. PRODAM AVTO VW 1200. Jane* Kastelic, Dolnja Težka voda 12, STAVBENO PARCELO prodam ▼ Šmihelu. Naslov v upravi lista (498/67). NA LIBNI PRODAM dva vino: i. Informacije dobite pri cu Zorku, Libna, p. Krško. PRODAM 2 MOPEDA (trobrzinec in dvobrzinec) in motorno kolo Maks. Naslov v upravi lista (503/67). 42-a.-: Izključni proizvajalec v Jugoslaviji DESTILACIJA »DANA« MIRNA na Dol Ponudbe pod..* Mali oglasi, pri katerih ni dodan naslov, niti ni naslova stranka pustila v upravi lista, imajo običajno pripombo PONUDBE NA UPRAVO USTA POD »........« (Tu Je nave- deno poljubno geslo). To je primor, to stranka noče ioda-tl svojega naslova, ker želi zbrati čim več takih ljudi, ki se zanimajo aa njen oglas, in se šele potem samostojno in nemoteno odločiti, čigava ponudba je najugodnejša. Tisti, ki se za tak oglas zanima, mora napisati svoj na-slor in koliko Je pripravljen dati za stvar, ki Je z oglasom na razpolago, tar kuverto s tako ponudbo onbno oddati ali poslati po poiti upravi DOLENJSKEGA LISTA. Na kuverto napišite geslo, pod katerim Je bil oglas objavljen, ml pa bomo njegovo ponudbo neodprto poslali tistemu, ki Je oglas objavil. UPRAVA USTA CENIK: vsak oglas do deset besed — 9 Ndin, vsaka nadaljnja beseda — IN din. Za naslov v upravi lista: pribitek 1 Ndin. Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pnbitek 3 Ndin. Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnican, čestitkah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov popusta. Objava vsakega malega oglasa mora bati plačana vnaprej osebno v upravi lista ali s poštno po. ložnico na naslov: DOLENJ- SKI UST, Novo mesto, ali z gotovino, priloženo v pismu. z gospodarskim poslopjem ob oe6ti (elektrika — vodovod). Prevžitkarja 75 — 76. Povprašajte pri Jožetu Radeju, gostilna, Blanca ob Savi. ŠOFERJA tovornega avtomobila, ki je stal v soboto, 6. aprila 1967, do 10. ure dopoldne pri hotelu »Kandija« v Novem mestu in dobil pomotoma pakete s kozarci v kabino, prosimo, da jih vrne proti nagradi na naslov: »Novotehna«, posl. 1, Novo mesto. KDOR Ml PO SMRTI zapusti posestvo (2 do 10 ha), ga vzamem v oskrbo in delam na posestvu. Po poklicu sem tesar, star 38 let. Naslov v upravi lista (497/67). STROJEPISNO in prevajalsko delo vzamem na dom. Naslov v upravi lista (488/67). TAKOJ SPREJMEM v stalno službo izurjeno pletiljo. Vse drugo po dogovoru. Pletiljstvo Saršon — Sevnica. SPREJMEM ZENSKO, ki bi dopoldne pazila na dva otroka. Jurečič, Mestne njive 7/12, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOCNICO — pridno in pošteno, sprejme 4-članska družina. Gospodinjstvo mehanizirano. Marica Ban, Partizanska 4 a, Koper. SPREJMEM TAKOJ stalno kmečko delavko in dve sezonski delavki. Lahko tudi starejše. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana priskrbljena. Janko Aljančič, Križe 16, pri Tržiču. ISCEM SOBO in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (505/67). IŠČEM .VTAREJSO ZENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Nudim sobo in drugo po dogovoru. Ivan Kepič, Kranj, Trojarjeva 11 a. TRIČLANSKA DRUŽINA išče žensko, po možnosti upokojenko, za opravljanje gospodinjskih del. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Vprašajte pri: Marija Drinovec, Malo Naklo, p. Naklo, Gorenjsko. 3 STANOVANJSKE SOBE imam na razpolago. Ogled od 15. ure dalje. Oglasite se na naslov: Alojz Seničar, Volčičeva 18, Noto mesto. PRODAM DOBRO ohranjen kombiniran otroški voziček ter radio. Androjna, Boštanj 68. PRODAM MIZARSKI kombiniran stroj, poravnalnik, cirkular in vrtalnik, dobro ohranjeno, z elektromotorjem. Ortalič, Dobrava 1. Kostanjevica na Krki. PRODAM ALI ZAMENJAM hlevski gnoj za seno. Naslov v upravi lista (512/67). PRODAM RABLJENO SPALNICO. Naslov v upravi lista (514/67). PRODAM levi vzidi ji vi štedilnik, vrata, omaro, pomivalno mizo, Ragovska 11. 20. aprila francoski silm »Neznana vojna«. Mokronog: 15. in 16 aprila — ameriški film »Rimska pomlad gospe Stone«. Ribnica: 15. in 16. aprila nemški barvni film »Slovo velikega poglavarja«. Sevnica: 15. in 16. aprila ameriški film »Osamljeni so hrabri«. 19. aprila franooski film »Horacij«. Sodražica: 15. in 16. aprila nemški barvni film »Skrivnostni Y«. Šentjernej: 15. in 16. aprila — francoski barvni film »Kapetan Fracas«. Trebnje: 15. in 16. aprila ameriški kavbojski film »Moja draga Klementina«. iffOBVESTILA I Oblačila očisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova štev. 5. CANDY — SERVIS! Montaža — navodila — garancija na področju Kočevja in Ribnice. Jože Ponikvar, Kidričeva 1, Kočevje, telefon štev. 86-120. VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA vam hitro in poceni opravim v popoldanskem času. Ivan Hrastar, Dvor pri Žužemberku (v delavnici Karla Bukovca). Se priporočam! GOSTINCI POZOR! Prodam gostilno »LECTAR« v Radovljici s praznimi gostilniškimi prostori, sobami, gostilniškim vrtom z verando, sadovnjak in zelenjavni vrt. Možnost pričetka obratovanja takoj. Informacije pri: MAGISTER, Radovljica - Poljska pot 2 Brežice: 14. in 15. ameriški barvni film »Hazarder«; 16. In 17. aprila italijanski barvni film »Zakon na italijanski način«. 18. In 19. aprila ameriško grški film »Grk Zorba«. Črnomelj: 14. in 16. aprila ame riški barvni film »Naloga eska drilje 633«. 18. in 19. aprila fran coskl film »Nekega lepega dne« PRODAM H ISO x gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje v Ko-čariji, 5 minut od ceste. Alojz Črtalič. Kočarija 4, Kostanjevica na Krki. UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo. Pintar, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM VPREŽNE GRABLJE in vile za seno. Andrej Košenina, Vaše 19, Medvode nad Ljubljano. ZARADI ODHODA V TUJINO dam posestvo v najem ali tudi prodam po zelo ugodni ceni hišo Kočevje, Jadran: 14. do 16. apri la ameriški barvni film »Boring Boring«. 16. in 17. aprila amerl škl barvni film »Preluknjani dolar«. 18. aprila ameriški film »Fe dra«. 19 aprila češki barvni film »Ljubezen in kitare«. 20. aprila angleški barvni film »Na pomoč«. Kostanjevica: 16. aprila francoski barvni film »Kapetan Fracas«. 19. aprila sovjetski barvni film »Brezpravna umetnica«. Metlika: 15. in 16. aprila ameriški barvni film »Aladlnova čarobna svetilka«, in Italijanski barvni film »Sedem izrivanj« 19. In IZ N0V0M£ŠKEjM§ PORODNiŠNiCE® Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Zupančič iz Podlipce — Darjo, Marija Rojc iz Lopate — Malči, Marija Jerman iz Črnomlja — Marijo, Marija Lovše s Prevol — Ivanko, Martina Aleksič iz Črnomlja — Marka, Marija Strojin iz Skrjanč — Igorja, Marija Jerina iz Metlike — Ivana, Tončka Muhič s Hudega — Darka, Olga Novak iz Zagorice — Olgo, Kristina Globavs iz Sevnice — Ireno, Rezka Legan iz Rebri — Marijo, Zvonka Novak iz Zabrdja — Mojco, Ivanka Gorjan iz Krškega — Petra, Julijana Tomažič z Mal-kovca — Mojco, Jožica Koncilja iz Gornje Straže — Antona, Marica Zvonkovič iz Jurovskega broda — Sonjo, Ivanka Galič iz Domžal — Zdenko, Marija Janžekovič z Radoviče — Marijo, Ana Ponikvar iz DObrave — Ireno, Ivana Starešinič iz Metlike — Branka, Slobodana Nikolič iz Črnomlja — Natašo, Elka Klobučar z Uršnih sel — Tanjo, Marija Dragovan iz Golnje Lokvice — Mojco, Rezka Fink s Podturna — Slavka, Štefka Turk s Podgrada — Marijo, Emilija Strajnar iz Dečje vasi — Mojoo, Jožica Gorenc iz Dobravioe — Zdenko, Ana Kolenc iz Dolenje vasi — deklico, Marija Južna iz Dragomlje vasi —- deklico, Marija Kužnik z Vrhovega — deklico ln Marija Grubar iz Vratna — deklico. Ob izgubi moje drage mame ALOJZIJE MEDVED Novo mesto, Slakova 2 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti, predvsem pa tistim, ki so ji v zadnjih trenutkih lajšali trpljenje. Se posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku in dr. Pavloviču. Najlepša hvala tudi gospodu proštu In g. kanoniku za sprevod in obrede ter vsem, ki so ji stali ob strani v urah trpljenja. 2altijo£a hčerka Lojzka Mehle z družino. ES Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Slak lz Sed — dva dečka, Dragica Goršak lz Bregane — Mirana ln Mirjano, Štefanija Bevc lz Orešja — deklico, Anka Obrankovlč iz Sv. Križa — Mirjano, Djudja Jurka« iz Vel. Obreža — Jasno, Antonija Starc lz Strme poti — Romana, Marija Srebmak lz Boršta — Silvestra, Jožefa Kolman iz Pasjega — Darjo, Marija Zeks iz Dol. Brezovega — dečka, Ljudmila Stefanič lz Dol. Pi rožico — deklico, Anki ca Neži C lz Rozge — Vlada, Dragica Jurman iz Jereslavca — Gorana. Penka Rl-Vevska iz Brožič — dečka. BRE2ISKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: — Francu Hotku, kmetu iz Podvlnj, je krava poškodovala trebuh; Franc Lipar, voj. vojni invalid iz Dednje vasi. Je padel z lestve in si zlomil leva rebra; Francu Bradaču, avtomehaniku iz Sent-lenartn, je padlo na glavo pokrivalo motorja ln mu Jo poškodovalo; Ludvik Bevc, skladiščnik l* Sevnice, Je padel z mopedom In si oošfrodoval clovo in roke Divji zajec in prekucljaji z avtomobilom Voznik osebnega avtomobila Milan Jeriškovec iz Dol. Prekope se je 5. aprila proti večeru peljal iz Orehovca proti Kostanjevici Na ovinku mu je z desne strani pritekel nasproti divji zajec. Voz nik je zavrl, zaradi prevelike hi trosti pa ga je zaneslo v oreho vo dre'»o. Voznik je dobil manj še poškodbe po nogi, na avto mobilu pa je škode za okrog 4700 novih dinarjev. Prehitra vožnja Viktor Cetin iz Trnja se je 8. aprila dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti Čatežu. Zaradi prehitre vožnje in mokre ceste na križišču pri mostu čez Krko ni obvladal vozila in se je zaletel v obcestno škarpo. Na avtomobilu je za okrog 600 novih dinarjev škode. Vozaiik je ostal nepoškodovan. Avto podrl dečka Vladimir Pešt iz Zagreba se je 9. aprila popoldne peljal z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti mimo Biča. Nasproti je pripeljalo več vozil, med njimi dva avtobusa. Ko je peljal mimo prvi avtobus, je čez cesto stekel šestletni Franc Pajk Iz Pristavice pri Velikem Gabru. Peštov avtomobil je dečka zadel z blatnikom in ga zbil, da je obležal nezavesten. Voznik drugega avtobusa se je ustavil sredi ceste, da ne bi dečka povozil. Otroka so odpeljali v bolnišnico, škode je za 200 Ndin. Za enega sreča, za drugega nesreča Petko Kovačevič iz Banjaluke Je 9. aprila popoldne potoval z osebnim avtomobilom iz Ljubljane v Zagreb. Pri Veliki vasi ga Je začel prehitevati osebni avtomobil, ko je nasproti pridrvelo neko vozilo. Kovačevič se je u-makni 1 povsem v desno, da bi ga voznik za njim lahko prehitel, pri tem pa treščil v cestni smernik. Škodo so ocenili na 600 novih dinarjev Kamen padel z nadvoza Bartol j S vare iz Ljubljane se ]e 9. aprila peljal z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti mimo Odrge. Z nadvoza je priletel kamen in ubil vetrobransko steklo. Škode je bilo za 900 novih dinarjev. Ljubljančan neprevidno k črpalki 8. aprila dopoldne Je Anton Adlešič z avtobusom podjetja Gorjanci čakal na novomeški bencinski črpalki, da bo prišel na vrsto. Ko je opravil, je takoj pognal vozilo. K črpalki se Je pripeljal tudi ljubljanski avtomobilist Jože Pezdirc. Ker je vozil po desni, sta vozili trčili. Škodo so ocenili na 150 Ndin. Zaprta pot na Glavnem trgu 8. aprila sta med srečanjem na novomeškem Glavnem trgu trčila SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA - NAVODILA - GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: it. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 4 ▼sako soboto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO II, TRST osebna avtomobila, ki sta Ju vozila Ignac Mervar iz Dol. Straže in Martin Obrč i? Dol. Težke vode. Mervar je pred srečanjem z Obrčem prehitel nekega kolesarja, zapeljal preveč na levo in zaprl pot Obrčevemu vozilu. — Škodo so ocenili na 950 Ndin. V jarek na streho 8. aprila popoldne se je Franc Rodič iz Sel z osebnim avtomobilom peljal it Krenovega proti Bell cerkvi. Na ovinku ga je zaneslo v jarek, kjer se je avtomobil prevrnil na streho. Škode je bilo za okoli 2500 novih dinarjev. Tovornjak obtičal v useku 6. aprila zvečer sta se na avtomobilski cesti pri Veliki vasi srečala tovornjaka, ki sta ju vozila Ignac Gabrijel iz podjetja Ljubljana transport ln Jože Pavlič iz tr-žiške tovarne lepen>. Med srečanjem je Gabrijel zapeljal na bankino, po več metrih pa se mu Je vozilo nagnilo na steno useka. Škodo so ocenili na 5000 novih dinarjev. Z vso silo v odbojno ograjo Dušan Stojakovič se je 7. aprila z osebnim avtomobilom pripeljal lz Ljubljane do karteljevskega odcepa. Ker je hitro vozil, ga je na zasneženi cesti zaneslo v odbojno ograjo. Lažje se je ranil sopotnik Veselin Stanišič, škode pa Je bilo za okoli 500 no-vih dinarjev. Na mokri cesti je drselo Stanislav Prijatelj iz Starega trga pri Trebnjem se je 7. aprila z osebnim avtomobilom peljal v Novo inesto. Pri Šentjurju so cesto popravljali, zato je na levi polovici ceste čakal, da bo lahko odpeljal. Iznenada pa je v njegov avtomobil trčil tovornjak PIK Belje, ki ga je vozil Osiječan Josip Kuntlč. Kuntič na mokri cesti tovornjaka ni mogel pravočasno ustaviti Škodo so ocenili na 2000 Ndin Tvegano dremanje pri Jezeru Vladimir črv lz Srpenice pri Tolminu Je 5. aprila vozil tovornjak s prikolico podjetja Kreda iz Srpenice. Na avtomobilski cesti pri Jezeru Je med vožnjo zadremal, zapeljal na bankino, tako da je potem tovornjak stal počez, prikolica pa se je nagnila. Škodo so ocenili na 300 Ndin. Med prehitevanjem počilo steklo Novomeščan Slavko Guštin je 4. aprila z osebnim avtomobilom na avtomobilski cesti prt Kar-teljevim dohitel tovornjak cestnega podjetja, ki ga je vozil Drago Jordan iz Jurke vasi. Guštin je začel tovornjak prehitevati, medtem pa je priletel neki predmet in razbil steklo na njegovem avtomobilu. Škodo so ocenili na 400 novih dinarjev. Avto v prekucljaje, voznik izpadel 4. aprila se je Zagrebčan Janko Bolonz z osebnim avtomobilom peljal po avtomobilski cesti iz Ljubljane. Pri Veliki vasi ga je začelo zanašati. Zapeljal Je čez cesto ln zadel betonski Jašek, od tam pa ga je odbilo. Avtomobil se Je trikrat prevrnil in obtičal na strehi. Voznik je izpadel med prvim prekucljajem, hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico. — Škodo so ocenili na 25.000 Ndin. Prednost spet zapostavljena 4. aprila popoldne se Je Peter Zajc lz Šmihela peljal s osebnim avtomobilom od blokov na Mestnih njivah proti Koštialovi cesti, ne da U se prepričal, če Je prednostna cesta prosta. Trčila sta ■ osebnim avtomobilom, ki ga le vozil Vladimir Radovič. Skoao so ocenili na nekaj tisoč starih dinarjev. DOLENJSKI LIST LASTNIKI in IZDAJATELJI oOčins« odbori SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto. Ribnica Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Goftnlk (glav« ln odgovorni urednik) Ria Bačer Miloš Jakopec. Marjan L» gan Jože Primc ložica Teppev in Ivan Zomn Tehnični urednik Marjan MoSkon (ZMAJA vsak ^otrtPH PoSMmeznu številna 30 pai »5u starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din> polletna 10 novib dinarjev < 1000 starih dln>: plačljiva )o vnaprej — Zn inozemstvo 37 50 novih dinarjev <3 7!H sta rih din) aa 3 ameriške dolarje — rekoči račun pri podruž nlcl SDK v Novem mestu 521^-9 - NASUJV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Glavni trg S - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska- Časopisno DOdJetje »Delo« * Ljubi lani