bčTkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE LA CARTA DI CREDITO -permette la spesa senza contante - se smarrita o rubata si blocca la carta: é una sicurezza MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir št. 38 (732) • Čedad, četrtek, 6. oktobra 1994 bčHkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE ZAJAMČEN DONOS! 2e z enim samim vplačilom ob sklenitvi pogodbe si zagotovite določen denarni znesek, ki Vam bo izplačan Cezpetlet MOJA BANKA Nepričakovani ukrepi v gospodarstvu in kulturi Obstoj manjšine je v nevarnosti Kaj se dogaja? Kdo želi uničiti slovensko narodnostno skupnost? Kdo želi minirati njene vitalne organe: kulturo, šolstvo in gospodarstvo? Smo se vrnili v temne čase fašistične diktature? To so vprašanja, ki si jih upravičeno zastavimo ob zadnjih dogodkih, ki so z vso svojo dramatičnostjo odjeknili tako v zamejstvu kot tudi v Sloveniji. 2e pred časom smo ugotavljali, da je desničarska vladna koalicija zaostrila odnos na vsej ravni. Nihče pa si ni mislil, da bodo sledili takšni posegi, ki resda spominjajo na temne čase med obema vojnama. V ponedeljek je z dektre-tom zakladnega ministrstva prišlo do komisarske uprave na goriški Kmečki banki, dva dni kasneje pa je iz Rima prišla ravno tako nepričakovana vest, da v finančnem zakonu ni postavke, ki zagotavlja 8. oziroma 6. milijard lir za finansiranje zamejskih kulturnih inštitucij in dvojezične šole v Špetru. Če k temu dodamo, da obstaja stvarna bojazen, da bo tudi Tržaško kreditno banko doletela ista usoda kot je Kmečko banko, potem je jasno, da ti dogodki niso nepovezani in da za njimi stoji neki režiser. Vprašanje pa je, kdo je to in od kod je dobil navdih, da se je naše nacionalne skupnosti lotil z najtežjim, smrtonosnim orožjem. Jasno je, da izpodkopavanje gospodarskih temeljev pomeni udariti po enem od najbolj pomembnih elementov našega obstoja in razvoja. Ravno tako Evropski predstavnik Brittan s premierom Drnovškom važno pa je dejstvo, da sta za vsako narodnostno manjšinsko skupnost kultura in šolstvo osnovi, brez katerih bi se nobena skupnost ne ohranila. Z odločitvijo, da Rim ne bo dal več prepotrebnih finančnih prispevkov za naše ustanove pa pomeni postaviti našo manjšino pred dejstvo, da se ji pišejo izredno težki in dramatični dnevi. Kaj storiti? Menimo, da moramo znotraj skupnosti, ob podpori Slovenije in vsej italijanskih demokratičnih sil, najti takojšnje in primerne odgovore, ki morajo vsekakor iti v smer “gori-škega Travnika”. Rudi Pavšič Po obisku podpredsednika Brittna Slovenija bliže Evropski Uniji “Zaznati je, da je Slovenija ubrala pot, ki je po našem mnenju pravilna, da bomo našli skupni jezik pri reševanju bilateralnih vprašanj, kar pa bi seveda odprlo vrata Sloveniji v Evropsko unijo”. Nekako tako je izjavil podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Livio Caputo po odločitvi slovenske vlade, da bi spremenila zakon, ki tujcem daje možnost, da lahko kupujejo in investirajo v Sloveniji. Če se je začela odjuga med Italijo in Slovenijo, bomo lahko ugotovili konec meseca, ko naj bi se vendarle začel postopek za vključitev Slovenije v Evropsko unijo. O tem je tekla beseda na zasedanju sveta zunanjih ministrov EZ, kjer je podpredsednik Evropske komisije sir Leon Brittan poročal o obisku v Sloveniji. Svet ministrov je odobril spremembe zakonodaje v Sloveniji, ki naj bi pomenile tudi začetek iterja za vstop v EU. Da F ae un invito all’impegno “Non creiamo altri muri, ma abbattiamo quelli che ci sono. Allora, cari sindaci, dobbiamo dire al governo i-taliano che il prossimo 5 ottobre a Bruxelles non può porre ostacoli all’adesione della Slovenia all’Unione europea”. É questo solo uno dei passaggi dell’intervento di Tina Anseimi, oratore ufficiale, domenica a Faedis, alla celebrazione del 50 anniversario della battaglia per la difesa della Zona libera del Friuli orientale. segue a pagina 2 Un autunno ricco di sapore Le Valli del Natisone, addolcite dai colori dell’autunno, si apprestano ad accogliere nella loro veste più bella turisti e quanti sono alla ricerca di un’offerta di prodotti ed ospitalità genuini. Da sabato 8 ottobre prende il via la mostra mercato di castagne, frutta, miele ed altri prodotti tipici locali. L’iniziativa, che è giunta ormai alla sua quattordicesima edizione, è il risultato della collaborazione tra Comunità montana, cooperativa APO e società Seuka, oltre a diversi gruppi ed associazioni locali che si prefiggono di presentare al meglio i prodotti locali, puntando sulla qualità e contemporaneamente anche sul ritorno economico per i produttori locali. Per circa un mese, fino al 30 ottobre, ogni sabato e domenica presso il centro di vendita e conservazione, nella zona industriale di S. Pietro al Natisone, all’imbocco delle valli del Natisone, dove verranno allestiti i chioschi, ci sarà dunque grande animazione per que- sta festa autunnale in cui hanno sempre trovato spazio anche il folklore e la tradizione musicale locale. La mostra mercato rimane dunque un’ottima opportunità per conoscere la Slavia italiana che si presenta anche con l’invito a pranzo, a cui hanno aderito ben 16 trattorie e ristoranti che fino al 30 novembre proporranno i piatti tipici locali. segue a pagina 4 • Commissariata la Kmečka banka 147 novih Občin stran 2 • Lingua e infanzia: convegno a S. Pietro stran 3 • V Prosnìdu senjam za novo cerkev stran 4 • Požar v Podlaku stran 5 • Torneo Škrat: decidono i penalty stran 7 OTTOBRE HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITA. Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine) / Speter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 novi matajur četrtek, 6. oktobra 1994 Aktualno \ Bovec V Kobarid \ Tolmin Cerkno/ Vsanal J \ < Grgar- Vf ^r^VocUČepovan^( Idrija J liovàM f Miren- / Vj^DoFyberk fy y Tako bo po novem slovenskem zakonu o lokalni samoupravi razdeljena dosedanja tolminska Občina Decembra bodo volili v 147. novih občinah Poslanci slovenskega parlamenta so na ponedeljkovi izredni seji sprejeli predlog zakona o ustanovitvi občin (147) in določitev njihovih območji. Obenem so sklenili, da bodo upravne volitve 4. decembra. Za zakon je od 78 navzočih poslancev glasovalo 62, Sest pa jih je bilo proti. Zakonski iter za lokalno samoupravo se je končal v polemikah in slabi krvi. Njegovo oblikovanje je bil izraz kompromisov med strankami in v dobršni meri ni upošteval volje ljudi, ki je bila izražena na referendumu. Na ljudskem glasovanju je namreč prišla na dan volja po določeni celovitosti dosedanjih občin in ne za njihovo parcelizacijo. Ko bi se upoštevalo referendumske izide bi občin moralo biti majveč 80, ne pa skoraj 150, kot jih določa sprejeti zakon. Zaradi kompromisnih izbir in nespoštovanja volje ljudstva je pred dnevi odstopil sam predsednik državne komisije za javne uprave Ciril Ribičič, ki je dobil podpor svoje stranke, združene liste. Na Primorskem bodo po novem imeli kar 23 občin in sicer: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Kanal, Brda, Idrija, Grgar-Cepovan, Nova Gorica, Ajdovščina, Mi-ren-Kostanjevica, Dornberk, Komen, Vipava, Postojna, Sežana, Divača, Pivka, Hr-pelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Piran. Občina Bovec bo obsegala še Čezsočo, Kal-Koritni-co, Log pod Mangartom, Trento, Srpenico in Zago. V Občino Kobarid bodo spadale še Borjana, Breginj, Drežnica, Idrsko, Kamno, Kred, Livek, Smast, Trnovo ob Soči in Vrsno. Tolmin bo obsegal Dolje, Ljubin, Po-dljubin, Volarje, Volče, Dolenja in Gorenja Trebuša, Grahovo, Hudajužna, Kneža, Most na Soči, Pečine, Podbrdo, Ponikve, Rut, Slap, Stržišče, Šentviška gora, Tolminski Lom in Zatolmin. Commissariata la Kmečka banca Che cosa sta succedendo? Cosa sta succedendo? Se lo sono chiesti in molti dopo la notizia che la Banca Agricola - Kmečka banka di Gorizia è stata commissariata. La notizia è giunta inaspettata dopo che gli ispettori della Banca d'Italia hanno terminato una lunga e meticolosa verifica nei locali dell’istituto di credito sloveno. La notizia ha avuto dei risvolti negativi nel mondo creditizio sloveno ed anche per tutti gli operatori economici delPIsontino che da anni collaborano con la K-mečka banca. Su proposta della Banca d’Italia, infatti, il ministro del Tesoro ha firmato il 30 settembre il decreto di scioglimento dei vertici amministrativi (presidenza, consiglio di amministrazione e collegio dei sin-daci) nominando due com-misari straordinari con un mandato di un anno rinnovabile. Questi sono Claudio Anseimi e Giancarlo Castellani, quest’ultimo conosciuto negli ambienti bancari della regione per essere stato direttore generale della Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone. Che cosa ha portato ad u- na così drastica decisione da parte della Banca d’Italia che secondo l’attuale presidente del consiglio di amministrazione, Mirko Primožič, in qualche modo ricorda le azioni amministrative negli istituti economici e culturali sloveni nel periodo tra le due guerre. “Si è cominciato con il commissariamento e come è finita lo sappiamo tutti. Voglio dire che il clima che si respira adesso ricorda momenti spiacevoli per la nostra comunità. La Banca d’Italia ha messo in discussione l’attuale situazione patrimoniale e l’operato di alcuni consiglieri. Se ci avessero lasciato il tempo avremmo potuto trovare risposte soddisfacenti. Ma così non è stato. Alla banca è stata riservata una severità raramente riscontrabile a livello nazionale”, conclude Primožič. Un simile controllo da parte della Banca d’Italia è terminato pure presso la Banca di Credito di Trieste -la Tržaška kreditna banca, il maggior istituto di credito della comunità slovena in regione. Cosa sta succedendo? Rudi Pavšič D futuro agricolo di Resia Si terrà domenica prossima ad Oseacco la 5. mostra mercato e concorso dei prodotti agricoli rinviata in settembre a causa del maltempo. L’iniziativa, promossa da Comune, Comunità montana Valcanale-Canal del Ferro, comitato Pro-O-seacco, gruppo folkloristico e circolo culturale Rozajan-ski dum, si propone di approfondire con tutta una serie di interventi le prospettive dell’agricoltura in vai Resia. Il convegno avrà inizio alle ore 10,30 e riprenderà alle ore 16 quando interverrà anche l’assessore regionale all’agricoltura Beppino Zoppolato. Forte invito a non lasciare il campo della politica La sen. Anseimi a Faedis per il 50. della Zona libera del Friuli segue da pagina 1 La Zona libera del Friuli orientale comprendeva i comuni di Torreano, Nimis, Taipana, Lusevera e Faedis, nonché una parte dei comuni di Tarcento e Povoletto. Liberata dalle formazioni par-tigiane osovane e garibaldine, aveva visto il sorgere di forme nuove di organizzazione del potere locale con libere eiezioni e l’autogoverno. Una pagina gloriosa della Resistenza friulana a cui seguì una rappresaglia violentissima con distruzioni, incendi di paesi, eccidi. Dalla barbarie furono travolti 308 partigiani e 96 civili. “Non ci siamo trovati qui per riaprire divisioni ed odi. Dopo la guerra c’è stata la pacificazione con l’amnistia e non ci pentiamo di quella scelta”, ha sostenuto la parti-giana Anseimi. “Ma non possiamo permettere che la Resistenza venga omologata al fascismo, che oggi si riscriva la storia barando” ha dichiarato con forza. E nel suo intervento, che ha destato vasti e convinti consensi, la senatrice Anseimi non ha mancato di esporre le sue preoccupazioni per la fase politica attuale. “Tra chi fa politica c’è sempre qualche potenziale dittatore. Sta a noi non lasciare libero il campo”. Da qui un forte invito alla partecipazione, all’impegno a non abbando- nare la politica, nonostante le cocenti delusioni di questi ultimi anni. “Il fascismo si è affermato a suo tempo proprio grazie all’indifferenza”. E la seconda repubblica? “Non mi sento nè consenziente, nè impegnata per la seconda repubblica di cui non vedo con chiarezza i connotati. Certo va adeguato l’ordinamento, la struttura dello stato, rispettando comunque le regole procedurali. Ma attenzione ai plebisciti e referendum che si preannunciano. I valori della Resistenza, che sono stati assunti nella costituzione come punto di riferimento per tutti, sono ancora attuali e vanno difesi”. Umek namesto Peterleta Izvršni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je dr. Andreja Umeka izbral za naslednika Lojzeta Peterleta na mesto zunanjega ministra. Sedaj bo od predsednika vlade Janeza Drnovška odvisno, če sprejme ta predlog in ga predlaga parlamentu za izvolitev. Po prvih reakcijah kaže, da dr. Umek bo s težavo zbral zadostno število glasov v parlamentu, saj so se proti njegovemu imenovanju izrekli tudi predstavniki vladne večine. Sam Drnovšek pa si je vzel krajši čas za premislek in bo verjetno skupaj s SKD predlagal kakšnega sprejemljivejšega kandidata. Peterle: mossa non ben calcolata Alcune settimane orsono, dopo le dimissioni del ministro degli Esteri, abbiamo titolato un nostro servizio “Peterle, l’amletico”. Non ci siamo sbagliati. Sembra, infatti, che la decisione presa da Peterle sia stata indicata più da una decisione personale che da una ragionata mossa politica come si addice al presidente del secondo partito in Slovenia. L’evoluzione dei fatti è andata nel senso contrario rispetto a come aveva previsto lo stesso Lojze Peterle al momento della decisione di lasciare il ministero sulla Gregorčičeva. Lo scontento in seno al partito democratico cristiano è rimasto lo stesso se non è addirittura aumentato, mentre la posizione del premier Drnovšek non si è per niente incrinata come aveva ipotizzato il di-missionario ministro degli Esteri. La logica del colpo al cerchio e alla botte non ha maturato i frutti desiderati così che lo scenario politico sloveno, anche senza Peterle ministro, non è mutato di molto. La nuova situazione, invece, ha indebolito la posizione di Peterle in seno al partito. Senza V attuale funzione governativa è messa in forse anche la sua stessa leadership partitica. Alla fine di ottobre, durante il congresso nazionale, dovrà infatti vedersela con gli oppositori di destra che già da tempo chiedono la sua testa. Sembra anche che la richiesta, fatta dallo stesso Peterle a Drnovšek, di ridisegnare l'attuale assetto governativo eliminando il partito degli ex-comunisti, non verrà accolta. Il premier libera/democratico vuole tenere ben stretti i ministri economici della lista unita socialdemocratica in prospettiva di un autunno sociale molto caldo. Con gli ex comunisti in libera uscita il governo subirebbe un duro attacco da parte della sinistra assieme ai sindacati. Di tutto questo Pelile, sembra, non essersi accorto ne! momento di dimettersi. Rudi Pavšič Anche la Chiesa ha detto no Kučan sempre primo Nonostante la destra slovena continui nel suo attacco diretto nei confronti del presidente della Repubblica Milan Kučan, secondo gli ultimi sondaggi d’opinione, è proprio lui il politico con il più alto consenso popolare. Più del 25 per cento degli intervistati si è dichiarato a favore di Kučan che nella speciale graduatoria è seguito da Janez Drnovšek (18%), Janez Janša (1 1%), Marjan Podobnik (6%), Lojze Peterle (5%) e Zmago Jelinčič (4%). Per quel che riguarda i partiti sono sem- pre primi i liberaldemocrati-ci (16%), seguiti dai demo-cristiani (9,5), dal partito popolare (7,5), dai socialdemocratici (6,5), dai verdi e dalla lista unita socialdemocratica (4,8). DC: problemi interni Maretta all’interno della De di Lubiana. L’attuale presidente cittadino Ignac Polajnar è stato messo in minoranza ed al suo posto è subentrato Boštjan Turk, esponente dell’ala destra del partito. Sono in molti a vedere in questo cambiamento la protesta della base DC verso il gruppo dirigente che non ha accettato di entrare nella nuova coalizione di destra guidata da Janez Janša. No alla doppia cittadinanza La Curia arcivescovile di Capodistria, guidata dal vescovo Metod Pirih, è contro la doppia cittadinanza. Secondo la Curia l’Italia viola le disposizioni della conferenza di pace di Parigi del 1947 e del trattato di Osimo del 1975. Un aumento dei cittadini italiani, sottolinea la curia arcivescovile, può essere la base per richieste di allargamento dell’influenza italiana sul territorio della diocesi di Capodistria. Bizjak a tutela Ivo Bizjak, l’ex ministro dell’Interno sloveno, è stato nominato tutore dei diritti dei cittadini. Lo ha votato la maggioranza dei parlamentari sloveni. Aiutare la minoranza La Lega per il Litorale, il partito regionalista sloveno, ha emesso una nota molto critica verso alcuni esponenti politici e statali di Lubiana per il loro comportamento nei confronti della comunità slovena in Italia. “Ad alcuni al potere in Slovenia”, scrive la Lega per il Litorale, “sarebbe riuscito ciò che non riuscì all 'Italia fascista: mettere discordia tra gli sloveni e creare divisioni tra loro”. La Lega chiede con fermezza che la politica ufficiale slovena non indebolisca il tessuto della minoranza slovena in Italia. Riparte Krško La centrale nucleare di Krško dovrebbe riaprire quanto prima, a conclusione dei lavori di manutenzione, iniziati nella metà di agosto e costati oltre 18 miliardi di lire. Molta attenzione è stati' dedicata in particolare al programma di interventi di carattere preventivo. Kultura novi matajur četrtek, 6. oktobra 1994 3 H presidente del “Nediža” sul convegno internazionale di S. Pietro Lingua e infanzia “E utile lo sforzo comune di tutte le minoranze sul tema scuola” Il Centro studi Nediža di San Pietro al Natisone è in un’intensa fase organizzativa del convegno internazionale promosso assieme al Confemili ed alla Cattedra di Didattica delle Lingue moderne dell'Università di Udine che si terrà a metà novembre a S. Pietro. Al centro dell’attenzione ci sarà il rapporto tra minoranze ed infanzia. Vediamo da quali considerazioni ha preso le mosse l’idea di organizzare questo incontro di studi e riflessione nelle Valli del Natisone. Quale obiettivo si prefigge. Lo abbiamo chiesto al presidente del “Nediža” il prof. Paolo Pe-tricig. Ho partecipato a numerosi convegni, organizzati da diverse minoranze sia in Italia che all’estero, e mi sono spesso chiesto perchè non fame uno nella nostra zona, anche per far conoscere meglio la problematica della nostra comunità. I temi proposti alla discussione sono stati i più disparati: qualche minoranza ha focalizzato l’atttenzione prevalentemente sulla propria situazione, altre sulla valorizzazione delle proprie risorse di tradizioni, lingua e folclore, altre ancora si sono indirizzate sul tema della toponomastica oppure sulla questione legislativa. Naturalmente uno dei temi importanti è anche quello scolastico, un problema di non facile soluzione anche perchè investe il livello istituzionale, statale. Da qui quindi l’idea del convegno dedicato alla lingua dell'infanzia. Si. In base alla mia esperienza personale ritengo utile che tutte le minoranze in Italia facciano uno sforzo comune per affrontare proprio il tema della scuola a cominciare dalla materna. Per alcune comunità c’è già t*n assetto legislativo. Altre hanno dato vita a diverse e- Incontro delle scuole materne bilingui di S. Pietro e Klagenfurt Convegno Intemazionale Lingua dell’Infanzia e Minoranze <3. Mednarodno posvetovanje Otroški govor in manjšine International Conference Children Language: The Educatlon of Minoritles S. Pietro al Natiaone/špeter, Udine (Italia) 11,12,13 nov. 1994 sperienze ed iniziative a livello regionale, locale ed in ambito scolastico. Interessante è poi vedere come la questione si sta sviluppando in Europa, ad e-sempio capire il significato del bilinguismo in Catalogna, nel Galles, in Bretagna, nei Paesi Bassi. La scelta del tema è naturalmente connessa anche alla nostra esperienza di educazione bilingue che potrebbe essere recepita anche da altre comunità e sviluppata in collaborazione con le Regioni, gli enti locali, gli organismi scolastici, ma anche a livello privato. La scuola bilingue è conosciuta? Molti amici delle comunità minoritarie ne conoscono l’esistenza, la guardano con simpatia ed è diffuso l’interesse per conoscerla più da vicino, nel concreto. Poi c’è un duplice interesse per la comunità slovena della provincia di Udine: 1) generalmente è di difficile comprensione e viene considerata un’anomalia il fatto che ci sia una minoranza parallela, non riconosciuta in una regione dove parte della minoranza slovena ha raggiunto un certo livello di tutela, particolarmente in campo scolastico!; 2) c’è poi la nostra collocazione geografica di confine. La nostra è considerata una minoranza avvantaggiata perchè ha un’entità statale alle proprie spalle linguistica-mente omogenea e dunque, rispetto alle isole linguistiche, viene ritenuta addkittu-ra privilegiata. Le difficoltà a livello legislativo non sono però soltanto nostre. No, gran parte delle minoranze linguistiche è in attesa che venga fatto qualche passo. C’era molta attesa per la legge quadro che però non va avanti in parlamento. Ci troviamo dunque tutti in una fase difficile. Va detto però, contemporaneamente, che questa è anche una stagione di risveglio per diverse comunità minoritarie anche in Italia. Entrando nel merito del tema del convegno, sarà probabilmente sollevata la questione dialetto-lingua. Non vedo la contrapposizione tra lingua e dialetto. Nel dialetto stanno le radici della lingua, nella lingua colta le prospettive. Mi pare sbagliato porre dei limiti da una parte o dall’altra. L’importante è quindi valorizzare il proprio patrimonio e permettere un’evoluzione moderna con iniziative concrete. Ogni comunità farà la sua scelta che è condizionata da molti fattori: in alcune situazioni c’è una disponibilità delle istituzioni mentre registrano ritardi le comunità minoritarie dove il patrimonio linguistico è molto degradato. Altrove accade il contrario e lo stesso modello non può essere adottato ovunque. C’è però da osservare che esiste una grande attenzione per le lingue standard d’oltre confine presso le comunità d’antico insediamento: catalano, greco, albanese, per esempio. Quale obiettivo si prefigge il Nediža con questo convegno? In primo luogo suscitare la discussione, iniziare ad organizzarci, partendo dalla base, a livello scolastico, soprattutto per l’infanzia, nella scuola materna ed elementare, tramite la scuola, gli enti locali, le regioni ed altre i-stituzioni. Intendiamo però evitare la strettoia localisti-ca. Ed ecco dunque il confronto con alcune esperienze a livello europeo ed italiano. Il segnale che arriva dall’Europa è positivo ed il messaggio che intendiamo far arrivare è che sul terreno della scuola e delle minoranze si sta lavorando, che l’Europa si costruisce concretamente anche con queste scelte culturali. Con il convegno di S. Pietro inoltre faremo uno sforzo per avviare un confronto con le istituzioni e non solo sul piano stretta-mente locale. La risposta finora è stata a questo proposito positiva, ci sono infatti le adesioni di Regione, Provincia, Comunità montane, numerosi comuni della nostra provincia, scuole, associazioni ed istituti culturali Altre adesioni stanno ancora pervenendo. C’è poi l’importante contributo dell’Università di Udine ed in particolare della Cattedra di Didattica delle Lingue moderne. Il confronto quindi si svilupperà a più livelli, quello europeo, quello italiano, quello dell’Alpe - Adria (Friuli, Slovenia e Carinzia) ed allo stesso tempo tra studiosi ed operatori culturali con i rappresentanti di istituti ed enti locali. Di non secondaria importanza è poi il fatto che attraverso quest’iniziativa le Valli del Natisone vengono inserite in una cornice internazionale. E dunque non è da sottovalutare l’aspetto della promozione “turisti-ca”.(jn) Kulturna sezona Beneške galerije Dejavnost Beneške galerije in z njo povezana prizadevnost Društva beneških likovnih umetnikov ne pozna zastoja. Galerija se je tako globoka zasidrala v tukajšnjo stvarnost, da bi si težko zamišljali beneško kulturnost brez njenega prispevka. Čeravno se nova sezona prične v prvi polovici novembra, velja povedati, da bo beneška umetniška izraznost že jutri, v petek, prisotna v Rogaški Slatini, kjer bo gostovala Sandra Manzini, mlada umetnica, ki živi in dela v Spetru in je doslej že razstavljala v Benečiji, Sloveniji in Furlaniji (na sliki eno od njenih del). Vrata Beneške galerije se bodo zvestim obiskovalcem odprla 12. novembra, ko bodo organizirali kolektivno razstavo umetnikov, članov umetniško-kultume-ga združenja “Donatello” iz Padove. Ob tej priložnosti jim bo dobrodošlico zapel pevski zbor Matajur. Razstava se uokvirja v duhu sodelovanja med umetniki iz Benečije in Padove, saj so likovni ustvarjalci iz naših krajev pred nekaj meseci že bili gostje v mestu sv. Antona. Teden kasneje bodo v Beneški galeriji gostili umetnico Rosanno Boraso iz kraja San Donà di Piave. Beneški kulturni delavci pa se že pripravljajo na tradicionalno božično razstavo, ki se bo začela 7. decembra in bo letos ponudila nekaj novosti: predstavili bodo namreč tudi nekaj knjižnih novitet oziroma pripravili bodo srečanja z avtorjem. Štirinajstega decembra bodo v BG pripravili razstavo keramičnih izdelkov, ob isti priložnosti pa bodo predstavili dvoje knjig: “Relè in sreča” ter “Slavček iz dolgega kamna”, ki je napisana v slovenskem, ladinskem in sardinskem jeziku. Ilustracije knjige so delo Alessandre D’Este. Monografsko knjigo o Topolovem, ki je izšla ob priložnosti poletnega mednarodnega umetniškega srečanja, bodo predstavili 10. decembra, teden kasneje pa bo na vrsti predstavitev študijskih aktov z naslovom “Sulle strade di Andrea da Loka”, ki je nastala ob priložnosti posveta o kulturni izmenjavi med Furlanijo in Slovenijo. Društvo Planika vabi na razstavo O noši in oblačilni kulturi v Ziljski dolini Zwitter iz Zahomca in Višar-ski kvintet. Prikaz starejše in mlajše noše, nakita, pričesk in otroških oblek, tako preko razstavljenih predmetov kot na osnovi rekonstrukcijskih risb, izdelanih na podlagi ustnega pričevanja, ponuja za-miniv vpogled v oblačilno in širšo kulturo Slovencev od Potoč do Bmce. Zanimivost razstave je tudi v tem, da sega do zadnje četrtine 18. stoletja in torej prikazuje razvoj oblačilne kulture tudi v skladu s spremembami okusa in finančnih možnosti. Zanimiva kulturna prireditev je sad sodelovanja Slovencev v Kanalski dolini s slovensko Koroško, v tem primeru s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca in se uokvirja v 6. ciklus Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Le v sklop teh prireditev sodi tudi koncert glasbenih šol, torej tudi gojencev iz Kanalske doline, ki bol2. oktobra ob 19. uri v Stan-drežu pri Gorici. Slovensko društvo Planika iz Kanalske doline prireja v beneški palači v Naborjetu etnografsko razstavo na temo Noša in oblačilna kultura v Ziljski dolini. Otvoritev bo v nedeljo 9. oktobra. O razstavi bo spregovorila Milka Kriegel, dr. Marija Makarovič bo pa predstavila knjigo Zilja. Za glasbeni okvir bosta poskrbeli družina Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli •kmanzacco Ss Udine-Cividate lei. 667985 •CASSACC0 Centro Smerciale Alpe Adria tel. 881142 4 novi mata]ur četrtek, 6. oktobra 1994 Aktualno Stara fotografija o vasi Prosnid v občini Tipana Cerkev v Prosnidu je lahko znak upanja? Dal 15 “Invito a pranzo nelle Valli del Natisone” Bontà del passato pensando al futuro V soboto 1. oktobra so ob prisotnosti videmskega nadškofa Alfreda Battistija slovesno odprli in predali svojemu namenu cerkev v Prosnidu, ki jo je potres iz leta 1976 močno poškodoval. V nedeljo pa se je ponovila lepa cerkvena tradicija poljubljanja križev, ko so se v Prosnidu srečali krizi in ljudje iz sosednjih krajev, so skupaj praznovali zaključitev obnove po potresu in z njo povrnitev cerkve ljudem. Bilo je zelo slovesno in za Prosnid, ki je toliko let potrpežljivo čakal, je bil pravi senjam. A z grenkim priokusom. Vsi vemo, kaka praznina se odpre. Se posebno v odmaknjenih, gorskih vaseh, kadar ljudje ostanejo brez duhovnika in Se brez cerkve, ki je vedno simbol neke skupnosti, prostor, kjer se ljudje srečujejo, srediSče v katero so vložili veliko dela, sredstev in truda. Tako je bilo tudi v Prosnidu. Cerkev je bila zelo stara, saj so jo zgradili že v 17. stoletju, ki je bila 18. stoletja razši- rjena in obogatena z lesenim stropom in s slikami. In obnova je potekala pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo (Soprintendenza ai beni culturali) iz Vidma. Čeprav manjkajo še kurjava, električna napeljava, oprema in še kaj, je cerkev od sobote odprta ljudem in torej znak in izraz nekega upanja na bodočnost te vasi. Ohranjati upanje pa je danes v Prosnidu izredno težko. Ljudi je vsak dan manj in vsak dan je manj mladih, danes vas šteje kakih 60 prebivalcev. Pred prvo svetovno vojno, ko so sicer vse naše slovenske vasi dosegle najvišje število prebivalcev, jih je bilo 760. 2e sam ta podatek pove, kako je bilo težavno življenje v tistih krajih in koliko ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoj dom in se izseliti. Ljudje v Prosnidu pa niso bili nikoli pasivni, bili so vedno delavni in so iskali rešitve. Po prvi svetovni vojni so prosili združitev z Breginjem, kamer se je vas naravno obračala, a prošnja ni bila sprejeta. Po drugi svetovni vojni so predlagali odcepitev od občine Tipana in združitev z občino Ahten. Prva prošnja je iz leta 1951, leta 1965 so jo ponovili z notarskim aktom, ki ga je podpisalo 72 družinskih glavarjev, prošnjo so ponovili leta 1968. Vse to je ostalo brez odgovora. In brez odgovora je ostala tudi zahteva po izboljšanju življenjskih pogojev. “Danes”, je rekel duhovnik Bat-tistutta, “živimo od spominov in skušamo držati živo našo tradicijo, ki je še posebej glede cerkvenih pesmi zelo bogata.” Toda tudi v vaseh kot je Prosnid ni po našem mnenju vse zgubljeno. Imobili-zma, apatije in indiference tistih, ki so zato poklicani od občine in dežele do države mora biti konec. Jasno je, de je potreben jasen in “močan” projekt zato, da se reši vas od smrti, da se da možnost mladini iz Prosni-da načrtovati doma svojo bodočnost.(jn) La cultura di un popolo si conosce anche a tavola, non è vero? Se dici Wurstel e crauti ti vengono in mente i tedeschi, lo champagne ti fa pensare alla Francia, e poi si va nel particolare: la pizza è Napoli, le tagliatelle sono l’Emilia Romagna, lo speck è il Trentino... lo š-takanje, la bizna, i bleki, gli zličnjaki... non possono che essere nostri, delle Valli del Natisone. Erano le pietanze che le nostre nonne, con quel poco che potevano a-vere nelle loro vintule preparavano e mettevano in tavola. Erano piatti preparati con quello che la terra dava e la fantasia arricchiva, piatti quasi scomparsi dalle nostre tavole, eppure sono la nostra storia passata che però può diventare anche il nostro futuro ed a questo pensano i gestori di trattorie e ristoranti che operano sul territorio della nostra comunità montana e che ancora una volta ci invitano a pranzo nelle Valli del Natisone, proponendoci, appunto, piatti tipici della zona preparati con i prodotti delle Valli. Questa iniziativa, che ci viene proposta per la quarta volta, nasce dalla collaborazione fra i nostri ristoratori, l’Unione regionale economica slovena, l’Unione e-sercenti e la Camera di commercio di Udine. Ci sono alcune novità rispetto alle scorse edizioni: l’invito a pranzo ci verrà proposto sia in autunno, dal 15 ottobre al 30 novembre, ogni giorno su prenotazio- ne, sia alla fine dell’inverno, dal 15 febbraio al 31 marzo, e poi quest’anno vi hanno aderito anche esercenti di Savogna, San Leonardo e Prepotto. Ma vediamo quali sono i locali dove potremo assaggiare queste bontà: Osteria alla cascata, da Silvana ed Alla posta a Clodig (Gri-macco); Sale e pepe a Stre-gna e Bellavista a Tribil inferiore (Stregna); Da Pia a Osgnetto (San Leonardo); Al ritrovo a Ponteacco (S. Pietro al Natisone), Alle quercie, Al giardino ed al Belvedere a S. Pietro al Natisone, Trattoria alla grotta a S. Giovanni d’Antro ed Alla trota a Specognis (Pulfe-ro) ed al Vescovo (Pulfero); Rifugio Pelizzo sul Matajur (Savogna); da Lidia a Cos-son e trattoria da Vittorio a Mezzomonte di Castelmon-te (Prepotto). Non mancate! La Comunità darà una mano Quando la macchina organizzativa dell’ “Invito a pranzo nelle valli del Natisone" era già a pieni giri - quest’anno la velocità è consistente essendo programmata l'offerta oltre che per l’autunno anche per la primavera, dal 14 febbraio al 31 marzo - si sono appianate alcune difficoltà sorte per questa quarta edizione. Infatti gli organizzatori e la Comunità montana valli del Natisone - da cui ci si aspettava un sostegno economico - avevano idee diverse sul sistema per propagandare l’iniziativa. La Comunità pensava di inserire L’invito a pranzo in un intervento pubblicitario più ampio, che interessava tutto il turismo locale, mentre gli organizzatori erano più propensi ad interventi selettivi. Capra e cavoli sono stati salvati nell’ incontro in comunità lunedi 3 ottobre. Così la Comunità darà una mano - in concreto due milioni per l’autunno e altri due per la primavera - per sostenere una parte delle spese pubblicitarie, mentre gli interventi su tutto il turismo verranno realizzati successivamente settore per settore. Le preoccupazioni degli esercenti, che temevano che il valore dell’iniziativa non fosse stato compreso appieno, sono così state ridimensionate. Questa è la più importante del settore e richiede loro impegno e costi. Constatata la sua validità quest’anno, per raggiungere un maggior numero di possibili clienti, verrà presentata oltre che a Udine anche a Klagenfurt e Trieste. Per il futuro i progetti sono ancora più ambiziosi. V Spietar je parsu še adan gaspuod Don Bruno D'Andrea ho pomagu v cieli foraniji Naš škof msgr. Alfredo Battisti je naredu an senk Nediškim dolinam, ki so takuo raztresene an imajo zatuo potriebo gaspuoda punega dobre volje, ki se zna posvetit molitvi, meditaciji an razmišljanju an zna vse tuole prenest an na druge, na tolo vižo jih parbližat cerkvenemu življenju . Parbližno s telimi besie-dami je špietarski famo-štar an dekan Nediških dolin, Dionisio Mateucig, pozdravu an sparjeu v naše doline novega gaspuo-da, ki mu bo od sada na-pri v podpuoro an pomu-oč. Don Bruno D’Andrea, takuo se klice nuov gaspuod, je doma iz Campeja, ima 54 liet an parhaja iz Karnije (Forni di Sopra), kjer je biu zadnje dvie lieta, priet pa je biu 25 liet za misionarja v Brazilu. V' nediejo, ko je biu sparjet v naših dolinah, je biu zatuo v Spietru se-njam, čeglih za stran slave ure nie moglo biti precesi-je s podobo Matere božje. Bla je pa pietà maša s pevskim zboram Pod lipo, po maši je godla an banda iz Passons. Ries ste imeu potriebo pomoči, smo jal gaspuodu Mateučiču, saj imate veliko faro. Po številu faranu je narguorš v vsieh naših dolinah, pa tud puno cier-kvi je, nam je odguoril. V resnici pa - je doluožu don Dionisio - bo don Bruno, ki sada živi nad mlekarni-co v Ažli, dokjer na po-strojejo faruža, pomagu po vsieh dolinah, po vsieh farah, kjer ga bojo imiel buj potriebo. An že od sada vemo, de mu na bo die-lo nikdar manjkalo. Zahvalil smo ga, je še jau don Mateucig, zak je sparjeu ponudbo prit tle h nam. Trošt an želja je, de bi lahko dielu v sintoniji z vsiemi. Tuole, mislimo, de je želja vsieh tistih, ki imamo par sarcu naše doline. 1 zlet z avtobusom organizira v nedeljo 16. oktobra Planinska družina Benečije Pridita z nami v Glinščico Med zimo ponuja tudi tečaja plavanja v Čedadu an predsmučarske telovadbe v Spietru Tle na varh je liep slap, posnet poliete v dolini Glinščice, blizu Trsta, ki je poznana za nje lepote pa tudi ker so se tu “nardil” adni od narbuojših italijanskih alpinistu. An glih v dolino Glinščice nas vabi na izlet Planinska družina Benečije. Program izleta, ki bo v nediejo 16. oktobra, pa je še buj bogat, saj bomo imieli priložnost tudi videti marsikaj liepega an zanimivega. Odhod z avtobusom iz Š-pietra bo ob 7.15. uri, ob 7.30. uri pa iz Čedada. Vozili se bomo po Napoleonski desti, s katere je zelo liep pogled na Trst trn tržaški zaliv. Potlè se ustavimo v Repnu, kjer si ogledamo kraško hišo. Od tu se popeljemo do Boljunca an v dolino Glinščice, kjer je predviden liep sprehod, kakih 3 ure hoje obiunih par nogah po liepi an položni stazi, ki je parmierna za vse. Varnemo se v Špietar za 8. zvičer, med potjo pa se mislijo ustavit an v nieki osmici... Trieba se je vpisat, zatuo pohitita an pokličita al Micheina (tel. 727137) al Flavio (tel.727631) al pa Mariso (tel.716265). Kar se tiče delovanja Planinske družine Benečije, vas spet zmislemo, da organiza-va tečaj plavanja v čedaj- skem bazenu, ki bo vsako soboto od 20. do 21. ure, začne pa se v soboto 15. oktobra. V telovadnici v Spetru bo pa tečaj predsmučarske telovadbe (presciistica). Telo- tečno vadba bo vsak torek in petek od 20. do 21.30. ure od 18. oktobra in se bo nadaljeval dvakrat tedensko do Božiča. Za vpisovanje obrnita se do Flavie, Marise an Micheina. INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA' 28/D - TEL.0432/700739 Četrtek, 6. oktobra 1994 rave.. Naše vrata so odparte Tala stran naSega časopisa pamaSa domače novice, kar se gaja po nasi h vaseh an se posebno po družinah. Poča-so, počaso je rafala nie-ke sorte družinskega fo-toalbuma, kjer so zbrane fotografije narbuj veselih dogodku: novici, oj-ceta, otroc, vesele oblie-tince. Je tud prestor, kjer se darži živ spomin na nase ljudi, ki so nas po sviete al pa doma zapustil. Je pru poviedat tistim, ki Se na vedo, de tolo stran v glavnem pišejo nasi naročniki, nasi brauci, ki nam parnašajo novice an fotografije. An mi smo tega zlo veseli. Zatuo vas vabimo k sodelovanju. NaSa vrata so odparta. V Podlakti je hiša zagoriela gor za nomalo cajta, me ušafata tle, ko bom zidala!” Idrik od Ter siile Karleto je dielu v Svici an ku so mu dal kajšan dan počitnic je parleteu damu za obiet njega murozo Nadjo, ki je bila pru ’na liepa čičica. Imiela sta se zlo rada, pa Karleto je ni-mar odkladu za jo oženit, kar ni rivu nikdar zaslužit zadost su-du za imiet ’no novo družino. Sevieda, cajt je šu napri an muroza Nadja, zmieram sama doma, je zapoznala tudi druge puobe, takuo je začela hodit plesat na kajsan senjam. An dan jo j’ videu Pauli plesat na breja-rje an je šu hitro pravit parjatelju Karletu v Svico, kier sta diela-la kupe. - Ben nu - je jau Karleto - pustijo naj gre kajsan krat plesat, buoga Nadja, sa’ je že lieta an lieta sama doma, pa pride ben tisti dan, ki bom imeu zadost sudu za jo oženit. - Ne, ne - je jau Pauli - pogledi mojo murozo Katjo, ki ne gre nikdar plesat z drugim, čaka samuo mene. - Sigurno - je odgu-oriu Karleto - paš kduo bo plesu z njo, ki je garda ku na kro-ta! - Buojš imiet adno gardo, ku ’no lepo, de ima druge tri muroze, an ti si te četarti! - mu je potardiu Pauli. - Oh ne - muoj dragi parjatel! Je buojš snjest na štieri ’no gu-banco napunjeno z gu-bančanjem, ku sniest sam ’no gubančico napunjeno z drekičam!!! V nediejo 25. setemberja je biu v Hostnem senjam Tudi liepa ura za svetega Matija Tudi sonce je pozdravlo senjam, ki je biu v Hostnem v nediejo 25. setemberja. Tisti dan so praznoval svetega Matija an Se ankrat so vasnjani ušafal parložnost za par-klicat pred lepo cierkvijo, ki stoji gor zad za vasjo puno judi, predvsem iz garmiškega kamuna. Po sveti maši, ki je bla ob danajsti an pu, so se vsi spustil na liep travnik; med ’no klobasico an nin kosam pulente, med nin kosam gubance an par štrukjacu, je biu cajt tudi za jo zapiet. Take novice jih nimar zvestuo napišemo an če blizu so še kajšne fotografije, pa še buojš, sa’ videt de naš judje se šele zbierajo za počastit naše stare navade nas zaries veseli an za tuole se bojo veselil an naš judje, ki na žalost na morejo prit na naše sejme, ker so arzstreseni po sviete, pa jih imajo v sarcu. Na fotografijah videmo skupino domačinov (al jih zapoznata?) an otroke, ki kupe z mamo an s tat, al pa z noni so paršli na ho-šenski senjam. Videt ’no hišo zažgano je zaries žalostno an če tuole se zgodi tle par nas, po gorskih vaseh, zak’ se bojiš, de obedan jo na postroje vič. Pari pa, de na bo takuo za ’no hišo iz Podlaka, ki v nediejo popudan je zgoriela. Ostal so gor zidu-ovi, od lesenih podu an pa-juolu je ostalo čarno uogje, nič nie pomagalo an dielo gasilcu, ki hitro so paršli v vas an do punoči gasil. Le malo se je rešilo: kako kan-drejo, mizo... Hiša je bla Siučjova, v nji je živiela Ernesta Qualizza, 83 liet. Tele zadnje miesce je kupe z njo stala tudi hči Loretta. V nediejo popudan Erneste jo nie bluo, Loretta je pa die-lala na puoju an glih taz puoja je videla velik kadiž an potlè pa oginj, plemen... Kakuo se je paršlo do tega? Loretta je bla zakurila v šporgetu za posušit zidu-ove stare hiše, ki so se bli upili vode miesca setemberja, kar je biu tle par nas velik daž an močan vietar an pari, de pru iz šporgeta je vse začelo... Skoda je velika, okuole 60 milijonu. Nas veseli pa viedet, de Siučjova hiša na bo zapuščena, sama Loretta nam je ja-la: “Pridita Veseu rojstni dan Za praznovat 79 liet svojega ži-vljenja je Anita Mauro iz Petjaga *brala okuole sebe nje družino. Zgodilo se je v sriedo 7. setemberja. Na fotografiji videmo vse kupe. Ta par Aniti (ta druga sede iz če-Parne roke) je navuod Vladimiro, ta par nji je Sandrine (ki an dan k° nje navuoda), ta zad, le iz če-Parne roke, sta Pieri an Agnodice, ludi ona dva sta nje navuoda an ži-po sviete, potlè je zet Silvano, Sara, ki v naruočju darži malo j^eno. Ta par čičic je nje mama Grizla, žena od Vladimira. An A- nita se muore pru mali Eleni zahvalit, ki miesca vošta je dopunla parvo lieto življenja, če je ratala bižnona! Tisti, ki smo videli fotografijo an poznamo družino, smo naglo zamerkal, de na nji manjka še an navuod none Anite: kje je biu Erik? Ga nie na fotografiji, zak jo je on runu! Mami, noni an bižnoni Aniti želmo še puno takih veselih dni v topluoti svoje liepe družine. Se ’no rieč! Anita an vsa družina žele pozdravit vso žlahto an pa-rjatelje po sviete, s troštam, de se preča objamejo, sevieda, tle doma. Novi Matajur, že vesta, hode malomanj po cielim svietu. Naš judje ga težkuo čakajo, de jim par-nese novice iz domačega kraja. Zvestuo ga prebierajo naš, pa tudi judje drugih narodu, ki poznajo naše judi an naše kraje. Med njimi je tudi Tersilla Gu-glione, ki je iz Manzana, pa živi že puno liet v Belgiji, v kraju Ta-mines. Ima puno parjatelju miez Slovienju an rada prebiera Novi Matajur an kjer je napisano po slo-viensko se store prevest, tradučit. Tele dni nje parjateljca Marija Blasutig - Jurcova iz Gorenjega Barnasa, ki tudi ona živi v Belgiji, je bla tle par nas an nam je parne-sla telo fotografijo. Na nji je pru Tersilla, ki pobiera v nje vartu idrik. Al sta vidli, kajšan je?! Bi ga ne korlo ku ’na sama glava za cieu regiment! “Ceglih tle v Belgiji ni puno sonca, če imaš dobro voljo an zlato ročico lahko imaš tako zelenjavo v varte”. Takuo pravi Tersilla an mi ji dijemo brava an ji želmo bi ti imiela tako srečo tudi drugo lieto! Na koncu še tuo: smo mislili napisat tele varstice po laško (pa ga ne znamo lepuo) al pa po ta-ljansko, potlè smo poštudieral, de je bluo buojš jih napisat le v našem beneškim slovienskim narečju takuo al kajšan med naših judi ti ga še ankrat prevede, traduci, al pa se ga tudi ti navadeš. Bi na muorlo bit težkuo, sa’ imaš puno parjatelju, ki bi ti ga lahko na-vadli! Denemo pa uadjo Tersilla, de telekrat rata tuole: oni ti preberejo članek, arti-kol, ti jim ... prebereš (za Ion) pa tuoj liep idrik! -....-.. Minimatajur — Odprla je vrata tudi Glasbena šola V ponedeljek je stekel pouk- Srečanje s starši 6 novi mata j ur četrtek, 6. oktobra 1994 I giorni infausti nella “molitviza" di Stiefan Carlic Preziose testimonianze del nostro passato recente La molitviza Centinaia e centinaia di chilometri più a est, dalle rive del Don, altri soldati erano partiti per la guerra sui fronti della Galizia, della Carpazia e della Prussia. La mobilitazione, fin dal 1914, aveva chiamato alle armi i giovani cosacchi: le armi le portavano da casa, i cavalli anche, o glieli compravano i padri. Andavano allegri verso l’avventura senza capire ciò che li aspettava. Lo zar di tutte le Russie chiamava i suoi cosacchi e loro partivano. I cosacchi del villaggio di Tatarski, racconta Mihail Solohov nel “Tihij Don”, durante la marcia, si fermarono in una locanda per passare la notte. Un vecchio cosacco, ad un certo punto, trasse da sotto le icone un foglio sgualcito e lo passò ai giovani soldati. Era la sua molitva che lo aveva preservato nella guerra contro i Turchi. II vecchio consegnò ai cosacchi il foglio perchè lo ricopiassero. E, come Stie- fan Carlic di Hlasta, i cosacchi del Villaggio di Tatarski sul Don copiarono la loro molitva. Ne avevano a disposizione tre, a scelta. La prima faceva il paragone del sasso nel quale l’acqua non può penetrare. “Così come in me, servo di Dio, nè nei miei compagni, nè nel mio cavallo potranno penetrare la freccia e la pallottola”, “Lezit kamen’ biel na gore... V kamen’ nejdet voda tak by i v menja, raba boz’ja, i v tovariSčej moih, i v konja mojego nie Sla striela i pul’ka...”. Anche nella seconda molitva torna l’immagine del sasso in mezzo all’oceano e la preghiera che il servo di Dio sia coperto da un mantello di pietra, impenetrabile, contro la spada e la sciabola, contro la lancia e la forca, temprate e non temprate, contro la pallottola e le frecce con penne di aquila, di corvo, di gru, di oca, di cigno e contro i turchi, i crimei, gli austriaci, i tatari, i lituani, i tedeschi, i cal- mucchi. “Svjatye otci i ne-besnye sily, sobljudite menja, raba boz’jego. A-min’”. L’invocazione è rivolta ai santi padri ed alle forze celesti, perchè proteggano il servo di Dio. Nella terza molitva c’è l’invocazione all’immacolata madre di Dio ed a Gesù Cristo: “Prečistaja vladiči-ca svjataja bogorodica i gospod' nas Jisus Hristos”. Un uomo di ferro su una torre di ferro comanda al ferro, alla freccia, alla penna ed alla colla di pesce. “Pojdi ty, Zeliezo, vo svoju mater’ -zemlju... striela v lies, a pero vo svoju mater’ - pticu, a klej v rybu”. Prega, il cosacco, perchè la Bogorodica protegga con uno scudo d’oro il servo di Dio. I cosacchi ripiegarono la molitva sotto le camicie. La attaccarono al collo insieme alla benedizione della madre e al pizzico di terra natia, ma la morte si impadroniva anche di chi aveva indosso la preghiera (segue) M.P. V ponedeljek 3. oktobra so se začele lekcije špetr-ske Glasbene Sole, ki jo vodi že od samega nastanka prof. Nino Specogna in jo obiskuje v zadnjih let okrog sto učencev različne starostne stopnje. Pomen te kulturne ustanove je za naše doline, za otroke in njihove družine precejšen, saj je študijski program zasnovan na visoki kvalitetni ravni in rezultati so vidni. Za marsikaterega učenca je bil in bo študij določenega inštrumenta le del splošne izobrazbe, kar ni seveda majhnega pomena pri oblikovanju lastne osebnosti. Drugi učenci, bolj na- darjeni ali preprosto bolj motivirani, ki sledijo glasbenemu pouku že več let, polagajo že izpite na konservatorju in poleg tega “vračajo” naši slovenski skupnosti pridobljeno znanje. In tudi ta je eden od ciljev, ki jih Glasbena šola zasleduje. Šolsko leto se je začelo v petek z uvodnim srečanjem s starši, na katerem sta direktor šole Nino Specogna in Živa Gruden predstavila program delovanja, učne programe in cilje šole. Srečanje je bilo koristno, saj so na njem med drugim izpostavili potrebo po sodelovanju med družinami in samo šolo in obenem po- dčrtali resen prisotp, ki ga tako zastvaljena šola zahteva. Posebno pozornost so ob individualnem študiju posvetili tudi vzgojnim in didaktičnim prednostim, ki jih imajo skupinske vaje in ob njih razni koncerti in skupni nastopi, ki se vrstijo med letom. V ponedeljek, kot rečeno, je pa stekel pouk. Glede vpisovanj pa v špetrski glasbeni šoli opozarjajo, da je še nekaj prostih mest za pouk naslednjih inštrumentov: harmonika, violina, kitara, flavta in klavir. Kdor se želi prijaviti, naj čimprej pokliče na tajništvo šole (tel. 727490). In una foto d'archivio un momento del corso di violino SCUOLA DI MUSICA DI SAN PIETRO AL NATISONE Lunedì 3 ottobre ha avuto inizio l’anno scolastico della Glasbena šola- Scuola di musica. Due le finalità principali: educare l’allievo con la musica, aiutandolo a sviluppare la propria intelligenza; preparare dei professionisti della musica, di preparare cioè gli allievi che lo desiderano ad affrontare gli esami di Stato fino al raggiungimento del diploma. Per questo i programmi della scuola sono identici a quelli dei Conservatori statali. La scuola informa che sono disponibili alcuni posti per le lezioni di fisarmonica, violino, chitarra, flauto, pianoforte. Per informazioni telefonare al 727490. Dal diario di don Antonio Cuffolo: visita straordinaria dell’Arcivescovo 17 giugno 1934 L’Arcivescovo mons. Giuseppe Nogara per dimostrare la sua solidarietà coi tre sacerdoti della valle più bersagliati dai fascisti, volle fare una visita straordinaria alle cappellanie di Vernasso, Antro e Lasiz. Così, dopo aver celebrato la S. Messa a Vernasso, a-scese ad Antro per la messa solenne con assistenza pontificale. Durante l’omelia espresse tutta la solidarietà coll’opera di quel cappellano e, dopo la mesa, benedisse 162 distintivi di A. C. Alle 3 pomeridiane venne a Lasiz accolto festosamente da tutta la popolazione, passando per un vero corridoio di archi trionfali. Durante la breve funzione Eucaristica tenne un lungo discorso motivando la sua visita straordinaria che era quella di dimostrare la sua paterna solidarietà ed approvazione dell’opera zelante del cappellano perseguitato. Dopo la trina benedizione Eucaristica S.E. ebbe il piacere di benedire 60 distintivi di iscritti alla A.C. Le Associazioni Cattoliche (ordinate dal Papa) di Antro e Lasiz sono le prime, finora uniche della forania. Durante la bicchierata offertagli in canonica, contentissimo delle accoglienze da parte della popolazione, brindò alla salute ed allo zelo dei sacerdoti sloveni della sua diocesi. Questa visita ha urtato terribilmente gli elementi anticlericali, fascisti e sacerdotali dissidenti della valle che si sono vendicati spargendo lungo la strada percorsa dall’Arcivescovo volantini a stampa ingiu- riosi ai sacerdoti ed allo stesso Arcivescovo, mentre giovinastri prezzolati di S. Pietro hanno anche fischia- to l’Arcivescovo dal Tiglio, durante il passaggio da Antro e Lasiz. Dopo meticolosa inchie- sta il sac. Gio Batta Dor-bolò è stato espulso dalla Diocesi. (segue) Foto d’epoca: prima Comunione a Mersino (dall'archivio della famiglia luretig) Sonarti ukradli svečenike Miesca febrarja so par-Sii tatuovi an ukradli podobe, ki jih je riardila Diana tam v Podlak. So nesli sa-muo dvie, ki so ble svet Mohor an svet Matija, za-tuo ki svet Matevž je biu previe težak za ga nest. Potlè karabinierji so jih uSafal blizu Čedada. Takuo so poklicali naSega gaspu-oda don Azelja, ki jih je parnesu v Podlak k naSetnU par jat el ju Et tor ju. Mi smo bli zelo veseli, kadar smo zaviedeli to rieč. Ettore ati muoj tata so sli strojit vrata, ki so bli vederbali tatuovi. Potlè smo sli k EttorjU an smo parnesli naSe svečenike. Jast san puno vese u, da so uSafali svetega Mohorja, svetega Matevža an svetega Matija, zatuo ki brez njih cierku svetega Matija nie bla liepa. Valentino - Hostnč Iz Vartaca lieta 199^ far* 'i ■ * '• {Čof*****■■ vewc-ri P 1. CATEGORIA Sovodnje - Isonzo Tuiriaco 1-0 3. CATEGORIA Paviese - Savognese 2-2 Pulfero - S. Gottardo 0-1 JUNIORES Pozzuolo - Valnatisone 2-2 GIOVANISSIMI Audace - Moruzzo 3-0 ESORDIENTI Moimacco - Audace 1 -9 PULCINI Audace - Stella Azzurra 4-1 AMATORI Valli del Nat - Reai Pulfero 0-0 Drenchia Valli del Natisone 1-3 Reai Pulfero Drenchia 2-0 Prossimo turno PROMOZIONE Spilimbergo - Valnatisone Maranese - Juventlna 1. CATEGORIA Union '91 - Sovodnje 3. CATEGORIA Savognese - Fulgor Celtic - Pulfero JUNIORES Valnatisone - Palmanova GIOVANISSIMI Chiavris - Audace ESORDIENTI Audace - Azzurra PULCINI Moimacco - Audace AMATORI Reai Pulfero - Warriors Drenchia - Carpacco Ghana Star - Valli del Natisone Poi. Valnatisone - S. Lorenzo Ragogna - Bar Campanile Classifiche PROMOZIONE Pozzuolo, Cussignacco, Pordenone 4; Juniors, Tricesimo 3: Valnatisone, Aviano, 7 Spi-9he, Caneva 2; Cordenons, Plumignano, Maniago, Zoppo-’a. Serenissima, Spilimbergo 1; Polcenigo 0. 3. CATEGORIA S- Gottardo, Ciseriis, Nimis, Lu-mignacco, Stella Azzurra 2; Sa-v°gnese, Paviese, Com. Faedis, Porti e Liberi 1 ; Pulfero, Moimac-c°. Celtic, Asso, Fulgor 0, JUNIORES Palmanova 6; Manzanese 5; ^hcesimo, Torviscosa, Aquila, Com. Pozzuolo 4; Invitano, Cussignacco 3; Valna-Nsone, Basaldella, Gemonese, P'umicello 2; Serenissima 1; Tavagnacco 0. GIOVANISSIMI Audace, Moruzzo, S. Gottardo 2; Chiavris, Fortissimi 1 ; S. Datele, Tarcentina, Tavagnacco, hicesimo, Colugna, Cassacco, ^irnis, Ragogna 0. La classifica dei Giovanis Slmi è aggiornata alla settima-na precedente. Decidono i penalty Il Reai Pulfero si deve accontentare del secondo posto dopo aver sprecato un calcio di rigore nello scontro diretto - Il terzo posto per il Drenchia PURGESSIMO, sabato 1 ottobre - La prima edizione del Tomeo Škrat, promosso dal Forum della Slavia e organizzato dall’Associazione amatori calcio Valli del Natisone ha visto il successo ai calci di rigore della neo costituita società sul Reai Pulfero dopo che l’incontro diretto si era concluso in parità. Il primo incontro ha visto il successo del Reai Pulfero sul Drenchia. A sbloccare il risultato un colpo di testa di Bruno lussa che ha superato il portiere Tomasetig. Per tre volte il Drenchia ha avuto con Stefano Predan l’occasione per il pareggio. A due minuti dal termine il raddoppio dei Pulferesi con Roberto Birtig ed allo scadere Gianni Tru-sgnach del Drenchia calciava sul palo un calcio di rigore a favore della sua squadra. Esordio casalingo vincente per gli amatori locali contro il Drenchia in vantaggio al 4’ a seguito di un calcio di rigore concesso per atterramento di Clavora ad opera di Qualla e trasformato da Marco Carlig. Al 20’ raddoppiava Fabrizio Lesizza, accorciava le distanze il Drenchia con una spettacolare punizione di Gianni Trusgnach. Concludeva la se- deva respingere il pallone sulla linea da Carlig. Ancora una conclusione troppo debole di Clavora non impensieriva Vogrig. Era Simone Vogrig a salire alla ribalta per neutralizzare una conclusione di Szklarz. Due minuti più tardi il Reai gettava alle ortiche il possibile successo falendo un calcio di rigore con Liberale che mandava il pallone a lato. La gara continuava con attacchi in massa del Reai arginati con una certa difficoltà dai padroni di casa. Al termine i calci di rigore: Fabrizio Vo- grig, Bruno lussa, Montanino, De Biagio e Cencig facevano centro per il Real; Medves, Stefano Vogrig, Clavora, Carlig, Scaravetto e Lesizza realizzavano per i locali. Il Trofeo Škrat triennale è stato consegnato dal presidente della Lega Friuli collinare al capitano della Valli del Natisone Marco Carlig e verrà custodito presso l’agriturismo Chamir fino alla prossima e-dizione. Nel prossimo week end inizierà il campionato degli Amatori. Paolo Caffi Slovenska jadralka A-rianna Bogateč je na polico postavila novo priznanje: državni naslov, ki ga je dosegla konec tedna na Gardskem jezeru. V razredu E-vropa je bila daleč najboljša in dosegla kar Sest z-mag in eno drugo mesto, kar jasno potrjuje njen u-speh. Kar zadeva žensko namiznoteniško postavo Krasa, ki nastopa v A-ligi, gre omeniti, da ji sreča ni naklonjena. Proti sebi enaki Fiammi iz Messine so k-raSke igralke zamudile priložnost, da bi dosegle prvo zmago v letošnjem prvenstvu. (R.P.) Fabio Lesizza, gol decisivo rie delle marcature al 38’ Andrea Zuiz dopo un veloce scambio con Clavora. Vibrante ed intensa la terza gara con gli amatori Valli del Natisone subito all’attacco del Reai con una conclusione di Clavora dopo soli 30” messa in angolo da Fabrizio Vogrig. Al 5’ Liberale si ve- REAL PULFERO 2 AM. DRENCHIA 0 REAL PULFERO: Vogrig, Montanino, Marino Gariup, De Biagio, Iuretig, Bruno lussa, Pe-tricig, Dugaro (Paravan), Liberale, Szldarz, Birtig. AM. DRENCHIA: Tomasetig, L. Chiabai, Beniamino lussa, P. Chiabai, L. Gariup, Dreszach (M. Marinig), Qualla, Predan, Craini-ch (Gus) Trusgnach, R. Marinig MARCATORI: Bruno lussa all’ 11’, Birtig al 38’. AM. DRENCHIA 1 VALU DEL NAT. 3 AM. DRENCHIA: I. Predan. L. Chiabai, B. lussa, Dreszach, Qualla (L. Gariup), Giro, Gus, Bordon, S.Predan (Crainich), Trusgnach, M. Marinig (P. Chiabai) VALLI DEL NAT.: Corazza, Scaravetto, Birtig, St. Vogrig, Mucig, Carlig, Pollauszach (Si. Vogrig). Zuiz, Medves (F. Lesizza), Clavora, Onesti (D. Lesizza). MARCATORI: Carlig al 4’; F. Lesizza al 20’; Trusgnach al 23’, Zuiz al 38’. VALLI DEL NAT. 0 REAL PULFERO 0 VALU DEL NAT.: Si. Vogrig. Scaravetto, Birtig (Mucig), St. Vogrig, Martinig, Carlig, Medveš, Pollauszach, Zuiz, Clavora, Onesti (F. Lesizza) REAL PULFERO: F. Vogrig. Montanino, Benati, De Biagio, Iuretig, B. lussa, Petricig (Cencig), Dugaro, Paravan, Szklarz, Liberale. Il Tomeo si è deciso ai calci di rigore con un 6-5 per la formazione Valli del Natisone Audace: un tris spettacolare Ritorno all’antico per la Valnatisone che alterna a vittorie esterne le sconfitte interne. Due sviste difensive hanno regalato al Cussignacco un insperato successo. Trasferta positiva a Pavia di Udine per la Savognese. I gialloblu, sotto di due reti, hanno raggiunto i padroni di casa con una doppietta di Flavio Chiacig. Sconfitta di misura all’esordio del Pulfero impegnato sul terreno di Podpolizza contro gli udinesi del S. Gottardo. Gli Juniores della Valnatisone ritornano da Pozzuolo con un pareggio, dopo aver assaporato per alcuni minuti una possibile vittoria grazie alle reti siglate da Michele Selenscig e Luca Mottes. Ne- La squadra degli Esordienti dell'Audace con l'allenatore Ivano Martinig gli ultimi dieci minuti i padroni di casa sono riusciti a raddrizzare la loro barca. Preziosa ed importante vittoria dei Giovanissimi dell’Audace ottenuta alle spese di un buon Moruzzo. A sbloccare il risultato all’ultimo minuto del primo tempo Gianluca Peddis. Nella ripresa al 15’ ed al 20’ una doppietta di Alessandro Massera ha fatto naufragare le speranze di recupero degli ospiti. Una quaterna di Federico Crast, tripletta per Patrik Po-dorieszach ed una rete a testa di Maurizio Suber e Daniele Pandin hanno determinato il largo bottino degli Esordienti a Moimacco. Grosse soddisfazioni anche per i Pulcini che hanno ottenuto un buon risultato o-spitando la Stella Azzurra di Attimis. I quattro centri sono stati realizzati da Gabriele Miano (doppietta), Fabio Va-lentinuzzi e Michele lussa. Infine successo della Poli-sportiva Valnatisone nel triangolare con Bar al campanile (over 35 della Poi. Valnatisone) ed Amatori Ci-vidale. Questi i risultati: Poi. Valnatisone-Cividale 1-0; Al campanile-Cividale 0-1; Al campanile-Pol.Valnatisone 2- 2. Il Tomeo è stato assegnato tra queste ultime due squadre ai calci di rigore. p.c. Ancora vittorie peri vallig Successo della Polisportiva Monte Matajur nella categoria giovanile maschile con Dario e Simone Gorenszach e Davide Del Gallo alla 7. edizione del Trofeo “Madrassi” che si è disputato domenica a Venzo-ne. Nella categoria femminile si è imposta per la terza volta consecutiva la Libertas Grions con Katia Franz, Ilenia Scubla e Vanessa Jacuzzi. La giovane di Stermizza (nella foto) ha contribuito tutte e tre le volte a portare a casa la vittoria della sua categoria. Martino incoronato campione triveneto Anche quest’anno Azzida ha il suo campione. É Martino Panzani, classe 1984, che si é appena laureato campione assoluto per il Triveneto di motocross, nella categoria Cadetti, in sella alla sua Kawasaki 80 cc. Un’annata ricca di successi, per Martino: ha collezionato tre vittorie e due secondi posti nelle cinque gare del Triveneto e tre vittorie ed un secondo posto nel Campionato Friuli. Nel palmares di Martino - di carattere calmo ma che si scatena nel motocross - anche il 6. posto assoluto ai Campionati italiani. Se i ragazzi delle Valli del Natisone sono interessati a praticare il minicross possono rivolgersi a Luigi Morettin (tel. 716295). Martino Panzani in azione Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Cussignacco 0-2 Juventina - S. Luigi 3-0 Successo degli amatori calcio Valli del Natisone nel torneo Skrat %. jj *mmi? S EHFTDn um* J) M. Braidotti - Giovanissimi Četrtek, 6. oktobra 1994 Državni naslov za Arianno Bogateč Četrtek, 6. oktobra 1994 SREDNJE M Včlanjen v USPI/Associalo all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 • 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% DREKA ŠPETER Botenig - Gniduca Zbuogam Valter Žalostno novico hude ciestne nasreče, ki se je z-godila v četartak 29. setem-berja, kjer sta zgubila življenje dva puoba, jo tle po Nediških dolinah že vsi vedo, kot vedo, de adan od njih, Valter, je imeu njega koranine v adni majhani vasici stienskega kamuna. Lohni nie pru, pa kar umarje kajšan, ki ga od blizu poznamo, žalost je Se buj velika an vsi študieramo na nasrečno družino, ki takuo huduo tarpi. Valter je imeu samuo 27 liet. Njega mama je Bernarda Qualizza - Manihova iz Polic, tata pa Giuseppe -Bepic Tamažinu iz Gnidu-ce. Ziviel so vsi kupe v Gni-duci, potlè so Sli dol v Botenig, pa so se pogostu vračal v rojstno vas. Valter je gor vozù tudi njega parjatelje an tle v teli vasici preživeu pu-no veselih ur. V četartak vičer Valter an njega parjateu Graziano Liberale sta se vračala pruo-ti duomu, kar blizu čedaj-skega britofa sta zaletiela v nieko makino. Na žalost obedan jim ni mu nič pomagat, smart jih je takuo pobrala družini an vsiem tistim, ki so jih imiel radi. Valter je v veliki žalost pustu mamo Bernardo, tata Bepcja, brata Gimmyja, nono Justino, vso žlahto an puno parjatelju, an nasrečni puob jih je imeu zaries puno, sa’ je biu zlo simpatik an pridan z vsiem. Na njega pogrebu, ki je biu parvo v Botenize, kjer je bla sveta maša, potlè v Gorenjim Tarbju, kjer bo za venčno počivu se je zbralo puno puno judi iz vsieh kraju za mu dat zadnji pozdrav an se stisnit okuole žalostne družine. Zbuogam Valter an v mi-eru počivi. Studio immobiliare BRAI DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via 0« Rubeis 19, Cividale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste Trušnje Pogreb par Devici Mariji V sriedo 21. setemberja je biu go par Devici Mariji na Krasu pogreb Antonie Cicigoi, uduove Trusgnach. Učakala je precej lepo starost, sa’ je imiela 86 liet. Antonia se je rodila v veliki Šjorovi družini na Lažeh, ko se je oženila je šla za neviesto tja h Kalužam na Trušnje. Tele zadnje lieta, ko zdravje nie bluo vič te pravo an moči so jo zapuščale je šla živet tja h hčeri, le na Trušnjem, kjer je tudi za venčno zaspala. Z nje smartjo je v žalost pustila njo, pru takuo druge sinuove, navuode an vso drugo žlahto. Klenje Pogreb v vasi V čedajskem Spitale je u-maru naš vasnjan Luigi Ma-rinig - Gigi za parjatelje. Zapustu je brata, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak 3. otuberja v Kle-nji, kjer je bla sveta maša, an potlè v Ažli, kjer so ga podkopali. PODBONESEC Zapatok Velik senjam za našo cerkveno skupnost V nediejo 9. otuberja mlada čeča iz Zapatoka, Dina Cedarmas bo posvečena za mundjo z imenon suor Dina Renata di Cristo Risorto. Dina ima samuo 33 liet pa že vič liet od tega je zastopi-la, de želi posvetit svoje življenje za pomagat te potrie-bnim, za šerit božjo besiedo. Parbližala se je h mundjam, ki od lieta 1978, kar so paršle v Brišča opravljajo njih božjo službo po Nediških dolinah, seda tele mundje žive v Spietre. An Dina bo pru z njim dielala. Nje mama, sestra, bratje an vsa žlahta, pru takuo mundje iz Spietra (Religiose dell’Assunzione), ki bojo nje nova družina nas vabijo vse v nediejo, ob 11.30 v ci-erku svetega Standreža v Ar-beč h sveti maši, ki jo bojo molila gaspuodje Bressan an Larice an par kateri Dina, takuo ki smo napisal, rata mundja. Meštra tuče otroke DREKA Razpotje Meštra tuče otroke Nie dugo od tega, de v naši vasi se je zgodila v Suoli ries žalostna zgodba. H nam so pošjal ’no učiteljico iz Kalabrije, ki na nič zastop naš jezik, zatuo se vie, de ji je težkuo naše otroke učit, zak oni na morejo vse na enkrat se ta-ljansko naučit. Do lanskega lieta je še šlo, zak smo imiel učiteljico domačinko iz Hlocja. Tista je zastopila otroke, kaj so jo vprašal, kar nieso mogli po taljansko guorit an višno pru za tuo so šolski poglavarji nam jo proč Došjal. Sada kalabreška učiteljica sama ne vie, kaj bi nar-dila, de bi se otroc priet taljansko naučili an zatuo se poslužuje takih sistemu, ki našim materam se pru nič ne dopadejo. Nie dugo od tega, de tista učiteljica, zak otroc nieso lepuo zastopil, kaj jim če poviedat, jih je klicala h mizi an tam jim je storia poluožt roke, potlè jih je pa s palco tukla. Tistim otrokam, ki nieso tiel roke dat na mizo jih je pa od Suole vegnala za vič dni. Kar so matere zviedele, kuo diela z njihovim otru-ok, so šli h nji an protest nardile, an zatuo so ble klicane potlè h karabinierjam, zak jih je učiteljica naznanila, de so ji matere grozile. Mi smo naveličani, de bi tle par nas juški judje naše otroke tukli samuo zatuo, ki jih ne zastopijo lepuo, an vprašamo, de naj se proč pošja vse tiste učitelje, ki ne znajo našega jezika. SVET LENART 600 liet župnije Pretekli miesac smo v naši župniji imiel velik praznik, zak smo praznoval • •• 600 lietnico od kar obstaja. Naša župnija je bila postavljena lieta 1351 an je adnà te narbuj starih far v Benečiji. Ob tisti parložno-sti se je piela sveta maša na katero so bli vsi duhovniki iz far, ki so ankrat spadale pod Svet Lienart. Par tisti maši so bli tudi naš šindak an drugi pogla-varji. (Matajur, 16.12.1951) GRMEK Hlocje - Mostne Nov muost Muost, ki je imeu vezat s to novo ciesto Podlak an Hostne, ki peje iz naše vasi po tarkaj cajta, ki so ga judje želiel, je paršu cajt, de so ga nardil. Na vemo pa duo je imeu tisto dobro voljo za zganit, de so fajan muost nardil, pač pa vemo, de dieluc, ki so dielal na njim nieso bli še vsi plačani, čeglih je muost že vič ku dva miesca naret. (Matajur, 1. 11. 51) L/A TO/A WTA M»K)HL F UT Ufi O Stipula una polizza a vita pensionistica per rivalutare i tuoi risparmi AbblLUKAZIUNI Il Gruppo GAN é il gruppo assicurativo che in questi anni ha dato il miglior rendimento FRANCESCO IUSSIG Agente generale GRUPPO GAN - Via Europa - Cividale del Friuli - Tel 0432/732112 Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo". GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-čer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 doli.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v četartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, četartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10, 20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20, 7.05,7.45, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad... ....7081 Bolnica - Ospedale Videm.. 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 112 Uffftcio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL Čedad 700961-700995 ACI 116 ACI Cedad .731987 Avtobusna postaja .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezčni center Speter .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno .....................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. OKTOBRA Prapotno. tel.713022 -Tavotjana, tel. 712181 OD 8. DO 14. OKTOBRA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odpaite samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, Ce ricela ima napisano »urgerne«. BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telet. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedi-torek 04.10.94 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,35 13,00 Ameriški dolar USD 1538,00 1585,00 Nemška marka DEM 997,00 1017,00 Francoski frank FRF 290,50 299,00 Holandski florint NLG 885,50 912,00 Belgijski frank BEF 48,20 49,70 Funt Sterling GBP 2430,00 2500,00 Kanadski dolar ČAD 1143,00 1180,00 Japonski jen JPY 15,45 16,00 Švicarski frank CHF 1192,00 1228,00 Avstrijski Šiling ATS 140,75 145,00 Španska peseta ESP 11,90 12,35 Avstralski dolar AUD 1135,00 1170,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 265,00 275,00 Il mercato finanziario 1(X).(XX) investite il 4 gennaio 1994 a metà settembre sono diventate: ▲ BOT A CCT ▼ BTP A Certificati di deposito T Sterline oro 104.720 103.650 94.360 103.740 93.800 Borsa (MIB) 109.30 Fondi azionari 97.30 Fondi bilanciati 104.40 Fondi obbligazionari 95.30 Fondi , lussemburghesi 97.05 “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 LAPIDI E MONUMENTI