DolenfsKi list
Cena t> duiar jav
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNOC ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
LETO II. — ŠTEV. 40
NOVO MESTO, 6. OKTOBRA 1951
ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN
IZHAJA Tli I ► K,v KO
MARSA)L TITO NA VELIKEM ZBOROVANJI) i CACKU
Danes so z nami vsi napredni ljudje po vsem svetu
Na svojem potovanju po Srbiji je mažal Tito obiskal tudi UžLce in Cačak. Povsod mu je prirejalo ljudstvo veličastne sprejeme, deset in desettisoči so prihajali od blizu in daleč, da so slišali njegove besede. Tudi v čačku je maršal Tito pozval vse prebivalce, ki se lahko ločijo od svojih domov, da bi pomagali graditi najvažnejše objekte naše prve petletke. Potem pa jim je med drugim dejal tudi tole:
KMETIJSTVO JE V JUGOSLAVIJI ENA IZMED NAJVAŽNEJŠIH PANOG GOSPODARSTVA
»Za nas v Jugoslaviji je kmetijstvo ena Izmed najvažnejših panog gospodarstva. O tem sem že večkrat govoril, zdi se mi pa, da še ni bilo dovolj in da bom moral o kmetijstvu še govoriti. O tem govorim zato, ker se je tudi že v delu zahodnega časopisja, ali iz nevednosti ali s slabim namenom, tega ne vem, začelo pisati o tem, češ da se naši kmetje upirajo novi oblasti, da ne izpolnjujejo obveznosti glede odkupa, da so proti zadrugam, z eno besedo, da hočejo ostati pri starem, ki je bilo prej. Mislim, da je to največje obrekovanje
Od tedna do tedna
Svetovna pozornost se je v zadnjih dneh obrnila na živahno politično propagando, ki so jo sprožili na Angleškem pred volitvami novega parlamenta. Gre za tehtanje moči laburistične — delavske stranke, ki je zdaj na vladi, kateri pa postavlja v javnosti vedno večje zahteve stranka torijevcev •— pristašev bivšega predsednika vlade Churchilla. Vladna stranka laburistov je imela zdaj komaj dobrega pol ducata pristašev več kakor opozicija Winsto-na Churchilla. Njihova majhna večina je povzročala v zadnjem času vedno več napadov opozicije, ki pravi v predvolilni propagandi, da bo dobila vsaj 100 mandatov ali sedežev v parlamentu več kakor angleška delavska stranka. Odločitev bo padla na volitvah 25. oktobra. Torijevci obetajo po svoji morebitni zmagi, da bodo razveljavili podržavljenje železarske industrije in spet pritegnili privatne kapitaliste k udeležbi v javnem prometu.
To, kar so dosegli laburisti v zadnjih šestih letih, bi bilo z njihovo izgubo na volitvah uničeno, hkrati pa bi zmaga Churchillovih pristašev pomenila resno zavoro za sedanji napredni razvoj Anglije. Predsednik vlade Attlee pa je na nekem nedavnem govoru poudaril, da bodo laburisti po zmagi na volitvah zahtevali še bolj načrtno gospodarstvo, delitev bogastva z napredno lestvico obdavčenja in resnično demokratično delitvijo premoženja. Prav tako je izjavil predsednik vlade na nekem predvolilnem zborovanju: »Razumemo želje azijskih narodov, da hočejo zavzeti svoj položaj med ostalimi narodi na svetu in ugodili smo tej želji. To nam včasih zamerijo. Toda vsaka staromodna politika evropske nadvlade v Aziji bi bila obsojena na popoln neuspeh.« Angleški opoziciji pomaga v njeni propagandi dejstvo, da imajo n pr. v bogati Angliji še vedno — živilske nakaznice. Vlada in opozicija pa se zavedata, da pri oboroževanju ne sme biti Anglija polovičarska, ker je nevarnost za svetovni mir zelo resna. Odločitev angleških državljanov za napredek in laburistično stranko oziroma za »Anglijo močne roke« s Churchillom na čelu bo nadvse pomembna.
Pogajanja na Koreji so v zadnjih tednih stopila v ozadje. Od časa do časa govorijo poročila z bojišč okoli 38. vzporednika o večjih in manjših medsebojnih spopadih, po radiu pa si očitata obe stranki, da »išče nasprotnik propagandno odskočno desko« in valita zato krivdo za zastoje druga na drugo. Zaostrilo pa se je medtem vprašanje perzijskega petroleja, ki je prišlo celo pred Varnostni svet Organizacije združenih narodov.
Preteklo soboto je bilo v Beogradu zaključeno IV. redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ, ki je potrdilo vse odločbe, ki jih je izdal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ med tretjim in četrtim zasedanjem Ljudske skupščine. Na zadnji seji je govoril tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je na vprašanja ljudskih poslancev o stališču jugoslovanske vlade glede Svobodnega tržaškega ozemlja poudaril, da je revizija mirovne popodbe z Italijo za našo državo zelo velikega pomena. Tovariš Kardelj za svoje pomembne besede o razmejitvi Svobodnega tržaškega ozemlja zaključil takole:
»Ce obstoji želja, da se tržaško vprašanje zares reši, potem se je treba lotiti reševanja tega vprašanja brez propagandnih kampanj in prevračanja etničnega načela, pač pa z mnogo realizma in resnično željo, da bi prišlo do sporazuma.«
naših kmetov. Na drugI strani pa mislim prav tako, da so posamezni kmetje, ki niso dovolj razumeli duha današnjih dni. Hitro stopamo na vseh črtah po svoji novi poti in seveda ne moremo v kmetijstvu iti po stari. Tudi naše kmetijstvo zahteva svoj novi tir, svojo novo smer ter mora biti dvignjeno na višjo stopnjo v načinu obdelovanja in tudi drugače. «
Tovariš Tito je nato podčrtal, da so potrebna kmetijstvu materialna In tehnična sredstva, ki bodo omogočila naše. mu kmetu prehod na moderno obdelovanje zemlje. Obdelovanje zemlje na starodaven način zahteva mnogo več delavcev, delovne sile pa nam primanjkuje v indutrijl. S tem, da bomo pomagali kmetom s stroji, se bo povečala proizvodnja in prehrana vseh zaposlenih ljudi, hkrati s tem pa se bo sproščala tudi delovna sila za industrijo. Nato je maršal Tito nadaljeval:
S tem v zvezi je tudi problem zadružništva. Mi se nismo lotili ustanavljanja zadrug zato, ker bi bili hoteli napraviti iz kmeta kolektivca, ki bo Jedel iz kotla in ki se bo moral v teh zadrugah podrediti diktatu, kakor nam nekateri podtikajo. Ne, ustanavljanje zadrug je življenjsko vprašanje nove socialistične Jugoslavije in se mu nikoli ne moremo odreči. Pri tem lahko povem samo to, da zadružništva ni mogoče ustvariti čez noč, v enem nli dveh letih, ker je vprašanje ustanavljanja socialističnega gospodarstva v kmetijstvu pravzaprav prevzgajanje naših ljudi na vasi. Postopoma moramo dvigniti zavest naših delovnih kmetov in doseči, da bodo razumeli, da je socialistični način kmetijske obdelave mnogo koristnejši zanje in za vso skupnost. Zato smo tudi določili več kategorij zadrug. Tu pa moramo samokritično opozoriti na to, da je naša krivda, ker smo bili mi zgoraj premalo budni in smo dovolili, da so nekateri voditelji spodaj prehitro silili ustanavljanje zadrug tudi tam, kjer za to ni bilo pogojev. Ti ljudje so menili, da je treba ustanoviti čim več zadrug, niso pa dovolj računali s tem, če bodo te zadruge sposobne za življenje aH ne; če bodo lahko zgled, če bodo mogle otipljivo pokazati kmetu, da mu bo v njih bolje, kot pa če bi ostal sam zase. Napaka je bila, kot sem že dejal tudi v tem, da so zadruge ustanavljali tudi v pasivnih krajih, kjer ni bilo nobenih objektivnih možnosti za njihov razvoj. Tega nismo hoteli. Ml smo hoteli, da bi postopoma prešli v zadružništvo, zaradi tega smo tudi ustanovili tri kategorije zadrug.
Maršal Tito je nato poudaril, da se ne bomo odrekli zadrugam, pač pa da bomo vztrajno dokazovali praktične ugodnosti In smotrnost, ustanavljanja zadrug. Opozoril je nato na zlobno kle-»vetanje, češ da so zadruge ustanovljene zato, da bi država laže molzla kmete in dajala pridelke delavskemu razredu. Naš delavski razred Je včeraj prišel lz vasi in bo še nadalje prihajal iz vasi, ker naša vas ne more prehraniti vseh, kot je treba, in morajo ljudje v industrijo. Koristi delavcev pa se v novi Jugoslaviji ne križajo s koristmi kmetov, pri nas gre samo za delitev dela! Tovariš Tito je ponovno poudaril, da v Jugoslaviji ni nobenega razreda, ki bi izkoriščal svoje položaje na račun drugega razreda, to pa zato, ker smo odvrgli ruske metode Izkoriščanja.
Ko je nadaljeval o demokraciji v Jugoslaviji In o pomoči, ki jo dobivamo lz tujine, Je maršal Tito poudaril, da gre danes pri nas samo za to, da najdemo pravo In najlažjo pot za naše ljudi, najbolj humano pot pri graditvi socialistič. ne države, saj surovost in teror nista lastna socialitičnemu razvoju. Naša revolucija še ni zaključena, zaključen Je le njen oboroženi del. Sedanje razdobje naše revolucije je najmanj krvavo, seveda pa za sovražnike, ki delajo proti koristim milijonov naših ljudi, ne sme biti prizanašanja.
NAJHUJŠE RAZDOBJE SMO ŽE PREŠLI
Maršal Tito je o pomoči, ki jo dobivamo od zahodnih narodov, dejal med drugim tudi tole:
»Zahodni narodi nam dajejo svojo pomoč in nam jo bodo bržkone se dajali, ker jo potrebujemo. Vedo, da Imajo v naši državi prijatelja in zaveznika v boju za ohranitev miru, v boju za urejevanje vseh mednarodnih vprašanj na miren ln pravičen način, v boju za neodvisnost malih narodov. V tem nas imajo na svoji strani kot zaveznike In ostali bomo zvesti zavezniki teh držav, dokler one tako gledajo na te stvari, dokler ravnajo tako, kakor govore, oziroma dokazujejo to z dejstvi. V sedanjem obdobju, ko gre za biti ali ne biti, ko gre za to, da nekdo ponovno zgrabi za orožje in poskuša z njimi doseči svoje smotre, smo mi na strani, ki se bori proti metodi, da bi se z vojno urejevala mednarodna vprašanja. Glejte, to sem vam hotel danes povedati ln to je tisto, kar noben naš človek ne sme nikdar pozabiti.
Na koncu vam lahko rečem, da smo najhujše razdobje prešli. Naša država danes ni več osamljena. Danes so z nami vsi napredni ljudje na vsem svetu; od tistih na" vzhodu nočem govoriti, vendar verujem, da tudi tamkaj ne sovra. žljo naše države. Vsi napredni ljudje na svetu trepetajo pred izzivanji, pred tistim, kar bi se utegnilo naši državi pripetiti, in so pripravljeni pomagati nam v vsakem primeru. Vendar smo sposobni sami hraniti svojo neodvisnost, če nam dajo sredstva za obrambo In če imamo zadostno moralno podporo. Mi znamo braniti svojo neodvisnost, saj smo jo sami ustvarili ln sami jo bomo obvarovali.«
ST. JERNEJ V JESENI
Dobro nam je v spominu uspela prireditev, ki so jo lani priredili Sentjer-nejčani. Bila je več kot le prireditev — bila je pravi praznik Šentjernejskega polja. Pokazala je na kmetijski razstavi — prvi po osvoboditvi — napredek kmeta in zadružnika. Kmetijski razstavi je bila pridružena vinska, ki je imela morda celo več obiskovalcev kot kmetijska, čeprav je točil dobro kapljico tovariš Vodopivec. Na Preieku so se zbrali stari borci, mladinci, člani pred-vojaške vzgoje, pa so jih pozdravili.
Pogled s tribune dirkališča v Št. Jerneju
Ob tabornem ognju so obujali junaki narodnoosvobodilne borbe spomine na leta, ko se je v krvi in trpljenju kovala svoboda slovenskega ljudstva. Veliko zborovanje na dirkališču je privabilo h govoru tov. inž. Jožeta Levstika in ostalih množico tisočev iz vseh strani
Šentjernejskega polja, popoldne pa so tradicionalne konjske dirke pokazale napredek domače konjereje in dolenjskih dirkačev. Množične organizacije v Št. Jerneju so lani med prvimi v okraju pokazale s svojimi prireditvami, da ne kaže čakati samo na navodila od zgoraj temveč da prihajajo najboljše pobude prav iz vrst domačinov samih.
Letos se nam št. Jernej že drugič predstavlja z vsemi svojimi čari, gospodarskim napredkom, razstavo in jesenskimi konjskimi dirkami. V nedeljo 7. oktobra bo Kmetijska zadruga odprla razstavo novega mošta, grozdja, sadja in kmečkih pridelkov. Popoldne ob dveh bo Klub za konjski šport priredil jesenske konjske dirke. Prireditve organizira Krajevni odbor Zveze borcev, ki je namenil čisti dobiček za spomenik padlim borcem in talcem. Zveze z avtobusi so ugodne. Šentjernej-čani vabijo tudi tokrat v svojo prijazno sredo vse prijatelje Dolenjske. Med tom so skromni in nerazgibani — tako vsaj moramo soditi o njihovi »skromnosti«, ko navzlic vabilom in obljubam neradi kaj napišejo o sebi, niti jim ni za reklamo, navzlic temu pa pravijo, da gredo s Časom in napredkom krepko v korak.
Ljudski poslanci Dolenjske so razpravljali o
Sestanka ljudskih poslancev trebanjskega, novomeškega in črnomeljskega okraja, ki je bil v N,ovem mestu 26. septembra, se je udeležilo 22 poslancev in namestnikov. Iz kočevskega okraja je bil navzoč ljudski poslanec in predsednik kmečke delovne zadruge Livold tov. Ivan Grabrijan. Sestanek je vodil ljudski poslanec in sekretar okrajnega komiteja KPS Novo mesto tov. Martin Zugelj. Med najvažnejša vprašanja, s katerimi morajo biti ljudski poslanci podrobno seznanjeni sodijo nove uredbe in zakoni, ki bodo v kratkem prišli v veljavo. Zato je prav o teh, posebno pa o novem finančnem sistemu in odmevu, ki ga imajo nove uredbe med delovnimi kolektivi in med kmetovalci, razvila med poslanci živahna razprava.
Mnogi, ki novega plačnega sistema
Zadružni dom v Trebnjem je v ponos vsemu okraju
Leta 1948 so se v Trebnjem lotili zidave zadružnega doma. Ko je dom zra-stel do strehe in se pokril, pa so Tre-banjci zaspali; zadovoljni so bili, da je reč vsaj pod streho. Pri zidavi doma so pomagali tudi vaščani bližnjih vasi in Člani sindikalnih podružnic. Letos pa so dela znova oživela. Navzlic pomanjkanju delovne sile je priskočil na pomoč ta in oni; predvsem so se odlikovali s pridnostjo cestarji, veliko truda in dela pa je vložil v zadružni dom tudi tovariš Sivko.
Dom je zgrajen. V ponos je trebanjskemu okraju in prebivalcem Trebnja, saj je med najlepšimi domovi na Dolenjskem in zelo dobro urejen. V prizidku ima sodoben trgovski lokal z dvema skladiščema, več pisarn, lepo dvorano, dobre kleti in ostale pritikline. Skupno ima 11 prostorov; v domu že posluje Okrajna zveza kmetijskih zadrug ter Zadružni sklad okraja Trebnje. Trebanjci pa so z domom pridobili tudi lepo dvorano, ki bo pomagala kraju k večjemu razmahu kulturno prosvetne dejavnosti. Svečana otvoritev doma bo v nedeljo zjutraj, popoldne pa bo velika vinska trgatev s kulturnim sporedom »Rudarja« iz Krmelja.
A. Z.
niso pravilno razumeli, so videli pred seboj samo kupe denarja in v tem dvig življenjske ravni. Drugi spet — zlasti taki, ki so udarjeni na špekulacijo — so videli v tem namig za dvig cen in si od tega obetali ugodne kupčije in mastne zaslužke. V glavnem pa se sučejo vprašanja na vasi in v mestu okoli tega, kako bo sedaj, ko ne bo več zajamčene preskrbe, s socialno šibkimi ljudmi; ali se bodo obrtne storitve podražile, ko na primer vajenec in pomočnik ne bosta več v zajamčeni preskrbi, kako bo z obstojem šibkih lokalnih podjetij in podobno.
Navzoči ljudski poslanci in predsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Franc Hočevar je odgovarjal na postavljena vprašanja. Popolnoma napačno je, Če si nekdo zamišlja dvig življenske ravni samo s tem, da bo imel več denarja. Povečati kupno moč s kupom denarja bi bila napačna rešitev, ker moramo računati predvsem na blagovni fond, s katerim razpolagamo. Novi finančni sistem pa ima predvsem namen povečati blagovni fond z večjo proizvodnjo in zniževanjem cen osnovnih življenjskih potrebščin. Današnje količine blaga nam že dopuščajo, da damo vse v pro-
sto prodajo, vendar moramo pametno gospodariti z njimi.
Napačno je tudi čakanje na zviševanje cen. Nasprotno, država bo podvzela nadaljnje ukrepe za zniževanje cen, toda ne z uredbami, temveč s pomočjo socialističnega sektorja in s povečano proizvodnjo. Postopno se bodo zniževale cene tudi industrijskih izdelkov, toda šele takrat, ko bodo cene življenjskih potrebščin dosegle desetkratne predvojne cene. Danes so nekatere potrebščine še znatno dražje.
Ljudski poslanci so razpravljali tudi o položaju zadružništva in ustanavljanju novih zadrug, o povečani ponudbi blaga in pridelkov in podobno. V razpravo o zadružništvu je zlasti posegel ljudski poslanec in predsednik kmečke zadruge Livodl tov. Grabrijan in poudaril velike možnosti razvoja zadrug po uveljavitvi novega finančnega sistema. Predvideva se starostno zavarovanje zadružnikov in več drugih uredb za dvig zadružništva.
Na sestanku je bil sprejet sklep, da bo prihodnji sestanek poslancev v Črnomlju, po vsakem sestanku pa bodo obiskali poslanci eno izmed večjih podjetij ali zadrug.
Ali se f KoCeilu nore o znebiti Mola In lut?
UPRAVA ZADRUŽNEGA DOMA V TREDNJEM
vas vabi na
Popoldne ob 13. uri
otvoritev zadružnega doma
ki bo v nedeljo, 7. oktobra ob 9. uri dopoldne v Trebnjem
velika vinska trgatev
S kulturnim sporedom nastopi »RUDAR« iz Krmelja. — Godba — ples — prijetna zabava
V NEDELJO VSI V TREBNJE I
Objavljamo pismo, ki Brno ga te dni dobili iz Kočevja. Njegova vsebina govori o tem, da v medmestnem tekmovanju Črnomelj—Kočevje—Novo mesto prebivalci Kočevja ne nameravajo odnesti prvega mesta.
»Vsi, ki živimo in delamo v Kočevju, smo pričakovali hitrejši razvoj obnavljanja in olepševanja našega mesta, predvsem pa večjo pomoč prebivalstva pri tlakovanju ceste skozi mesto. Mislili smo, da je načrt tlakovanja všeč vsem meščanom, ki se želijo iznebiti večnega blata in luž.
Pokazalo pa se je, da obnova občutno zastaja. Na frontnih in sindikalnih sestankih smo se sicer pogovarjali o delu in si zadajali obveze, koliko bo posameznik doprinesel, da bo delo na cesti znova oživelo. Na mestnem odboru Fronte so tovariši mislili, da dela večina prebivalcev v podjetjih in da bodo zato sindikalne organizacije s pomočjo OF skrbele za redno pomoč pri delih na cesti. Za vsako podjetje je bil zadolžen sindikalni odbornik, ki bi moral skrbeti, da bi se članstvo njegove podružnice na določen dan v tednu odzvalo vabilu na prostovoljno delo. — Človek bi pričakoval, da se bo ob taki organizaciji vsako popoldne ljudi kar trlo na cesti. Vendar žal ni tako. Zakaj? V mestu ne manjka dobrih članov OF in sindikatov, saj so prav ti naivnih doslej že 3800 prostovoljnih delovnih ur na cesti. To pa so le vedno eni in isti, ljudje pa, ki imajo dovolj časa, a malo smisla za skupnost in napredek, pa se jim celo posmehujejo.
Slabost za tako stanje tiči nadalje v odbornikih množičnih organizacij v mestu. Tako je n. pr. tajnik sindikalne podružnice Mestnih podjetij Vukan zadolžen, da bi enkrat na teden obvestil člane svoje podružnice o sklepih, ki jih
je sam pomagal sprejemati. Je pa proti prostovoljnemu delu; ljudje, ki delajo na cesti, članov te sindikalne podružnice sploh ne poznajo. Navzlic temu, da bi tudi tovariš Vukan lahko prišel kdaj na cesto, ga tam še n; > videli. Tovarišu iz okrajnega od h • OF, ki ga je opomnil na njegove dol :>sti, je prekinil telefonski pogovor s tem, da je enostavno odložil slušalko. Mar je to odnos do skupnosti in odnos do okr. odbora Fronte v Kočevju?
Za prostovoljjip delo sindikalne po-družince OZKZ je zadolžen tov. Luke-žič. Niti on sam, niti njegova podružnica doslej še nista bila na prostovoljnem delu, medtem pa se precej zanima za razne izlete na Brezje in uporablja v te namene tudi tovorni avtomobil...
Ljudje v Kočevju pa se sprašujejo: ali ni dolžnost vseh, da bi se zanimali za skupne interese? Mar ni dolžan prispevati vsak po svojih močeh, da nam bo jutrišnji dan boljše in lepše? Cesta bo koristila vsem, ne samo tistim, ki so doslej že z delom pokazali, da res želijo napredek Kočevja. Omenjenim tovarišem — in še marsikomu drugemu — je morda težko prijeti za kramp in lopato, čeprav so včasih krepko mahali s tem orodjem in si služili kruh, danes pa podcenjujejo telesno delo naših delovnih ljudi. Če pa delajo s ponosom na cesti tudi predstavniki naše ljudske oblasti, Partije in raznih organizacij — naj navedem le nekaj imen: Derenda, Karničnik predsednik MLO, Aškerc, Vi-doševič, funkcionarji okrajnega komiteja KPS, Fronte itd. — ter mnogi zavedni prebivalci našega mosta, upamo, da bi lahko izpremenili svoj odnos do dela tudi tisti, ki so doslej stali ob strani.
V Kočevju bo stanje boljše, če bomo delali vsi, ne pa samo nekateri!«
00
Stran 2
Štev. 40.
NEIZPROSEN BO] TUBERKULOZI
MORILKI ČI.OVKŠTVAI
Vsako leto se pojavijo po vsej naši domovini lepaki z dvojnim križem kot glasnik protituberkuloznega tedna. Organizator tega tedna je protituberkuloz-na sekcija Rdečega križa, ki ima že po vseh okrajih in večjih centrih svoje odbore, v katerih so zastopani predstavniki zdravstvene in socialno skrbstvene službe in vseh masovnih organizacij. Vsi ti ljudje so prevzeli nalogo, da stalno, ne samo v času protituberkuloznega tedna, pomagajo pri zatiranju tuberkuloze v čam večjem obsegu po vseh plemenitih načelih Rdečega križa.
Protituberkulojni teden je samo čas, ko se to delo sekcije izrazi s posebnim poudarkom kot vidna manifestacija sicer tihega, a vedno valujočega, pa čeprav posamično najneznatnejšega delovanja za dobro tuberkuloznih bolnikov.
Kako globoko in vsestransko se zajeda tuberkuloza v življenje narodov, vidimo iz dejstva, da nekdanja proti-tuberkulozna liga navzlic ogromnim materialnim sredstvom, s katerimi je razpolagala, ni bila v stanju vzpostaviti zadostno mrežo dispanzerjev, da bi mogla zajeti celotno borbo s tuberkulozo. Gigantskemu nasprotniku liga sama ni mogla biti kos. Po osvoboditvi je vso skrb protituberkulozne službe prevzela država, vzpostavila široko razpredeno mrežo antituberkuloznih dispanzerjev, obnovila in dogradila lepo število zdravilišč, specialnih bolniških oddelkov in okrevališč za tuberkulozne in kot višek uvidevnosti za smotrno zatiranje tuberkuloze izdala zakonito odredbo o brezplačnem zdravljenju tuberkuloze. Kaj pomeni ta zakon, se dobro zavedajo prizadeti bolniki oziroma njihove družine, ki niso več žrtve materialnega iz-žc-manja zaradi dolgotrajnega zdravljenja. Neprimerno lažje pa je tudi zdravniku, ker mu vprašanje »kdo bo plačal« več ne prekriža načrtnega zdravljenja.
Lep primer povojnega razvoja protituberkulozne službe imamo v naših okrajih. V začetku 1946. leta je na ne-izorani ledini zrastel najprej novomeški, nato kočevski in črnomaljski pro-tituberkulozni dispanzer. Sedaj je tudi že vse pripravljeno, da začne poslovati dispanzer v Žužemberku; vedno bolj se kaže potreba za uresničenje vzpostavitve dispanzerja še v Trebnjem. Pod primitivnimi pogoji dela, predvsem zaradi vprašanja dispanzer-
ni lahko, saj mora zasledovati posameznega bolnika prav na vsakem koraku. Zdravstvena prosvetlitev obolelega in vsaj najbližje njegove okolice je večinoma uspešna, včasih pa naleti na trd oreh, zlasti kadar je v vprašanju razkuževanje in higienska ureditev domov.
Novomeški dispanzer ima kot centralni antituberkulozni dispanzer za pet okrajev poleg ostalih nalog strokovno metodološkega značaja že montiran adapter, ki čaka samo še končne ureditve pomožnih naprav. S tem bo omogočeno fluoro-grafiranje, to je množično rentgensko slikanje pljuč na filmskem traku. S pomočjo fluoro-grafiranja bo delo še hitreje.
Kot najuspešnejši in množično izvedljiv način zatiranja tuberkuloze je bilo besežiranje, to je zaščitno cepljenje proti tuberkulozi, v naših krajih že dvakrat izvajano in je velik del prebivalstva — ki je po zakonu obvezen, da se cepi proti tuberkulozi (vse prebivalstvo od novorojenčka do 25 leta starosti) že zajet. Je še nekaj nagajačev in strahopetcev, pa bodo še v toka te jeseni in zime vsekakor popustili in omogočili, da se v popolnosti izvede ta množična, res nenevarna, za zatiranje tuberkuloze pa odločujoča akcija.
Zaradi pomanjkanja prostorov v Novem mestu ni mogoče urediti posebne čakalnice za dojenčke in male otroke. Zato pa je določen poseben dan za preglede otrok (ob torkih) tako, da se izognemo nevarnosti okuževanja v pretesni čakalnici. Sami od sebe so začeli bolniki, ki se v dispanzerju zdravijo s pneumotoraksom, uporabljati kot Čakalnico malo vrtno lopo ob zgradbi, v kateri je dispanzer, in s tem nakazali nujnost, da se jim uredi posebna čakalnica. Na ta način bi rešili več zelo pe-
Tuberkuloza (jetika) je med najstrašnejšimi sovražniki človeštva. Borba proti njej mora biti zato skrb vseh državljanov. Nasvete, ki jih dobijo bolniki in njihove družine v dispanzerju za domače zdravljenje in za zaščito, je treba uresničevati vedno in povsod. Strokovno osebje ne more vsak dan po vsej Dolenski izvajati vseh nalog ter jih nadzirati. Zato pa se obrača Rdeči križ po svoji proti tuberkulozni sekciji
	
t	1
	
Veža pljučnega oddelka (nove bolnišnice) v Novem mestu
in njenih članih na vse množične organizacije in na slehernega prebivalca, da vsak po svoji sposobnosti in znanju, predvsem pa z dobro voljo, sodeluje v tej ogromni borbi.
Do'enjske ceite vpijejo po cestarjih
VPiSUJMO SE V TEfME PRVE POMOČI RDEČEGA KRI!A!
skih prostorov in osebja, so se hitro razvili — čeprav v prostorih še vedno skromni — funkcionalno dobri dispanzerji, ki so naloge protituberkulozne službe postopoma vedno uspešnejše uveljavljali. Od začetnih množičnih rentgenskih pregledov in z njimi zvezanega iskanja tuberkuloznih bolnikov, se je delo v teh ustanovah vedno bolj in vsestransko poglabljalo ter osredo-čilo na delo, ki je prava naloga dispanzerja: skrb za samega bolnika, od ugotavljanja diagnoze, načrtnega zdravljenja z vsemi sodobnimi sredstvi, urejevanja družbenih odnosov bolnika in drugih socialnih storitev, do prav vseh mogočih in včasih naravnost nemogočih problemov, ki so v zvezi z boleznijo. To delo je vsaj do gotove meje znano prebivalstvu.
Ostale naloge dispanzerja pa so tiho, običajnemu obiskovalcu dispanzerja neznano dogajanje, katero pa ni nič manj važno od prednjega, je pa zelo obširno. En sam bolnik sproži nešteto vprašanja, ki so za zatiranje tuberkuloze odločujoče važnosti. Predvsem je treba iskati izvor okužbe, kdo se je še lahko od istega izvora okužil, dalje opazovati in to dolgo časa in vse obširnejše, koga so ti novi bolniki okužili, kje vse so sejali bolezen. Če se poglobite samo v to vprašanje, morate priznati, da objektivnemu iskalcu vse to
mm
rečih vprašanj. Novomeška protituber-kulozna sekcija je prevzela nase izvršitev večje in solidnejše čakalnice.
Za poslovanje dispanzerja je zelo važna točna evidenca, ki je v naših dispanzerjih na zavidni višini. Brez točne evidence bi se ne znašli v poslovanju s tako številnimi bolniki in vsemogočimi problemi pri vsakem bolniku zlasti zato, ker traja nadzor za vsakega posameznika po več let.
Zdravljenje tuberkuloznih bolnikov se začne po ugotovitvi bolezni v dispanzerju in po prvih storjenih ukrepih po navodilih in pod nadzorom dispanzerja največkrat najprej doma, včasih pa tudi takoj na pljučnem oddelku. Ta oddelek, ki obstoja v novomeški bolnišnici že od leta 1946, je malo poznan širši javnosti, prav dobro pa ga poznajo tuberkulozni bolniki, ki so našli v njem pomoč in pot k ozdravljenju. Prav vsi bolniki, zajeti v naših dispanzerjih — pa tudi od drugod — so zdravljeni na tukajšnjem pljučnem oddelku. Zaradi dolgotrajnega zdravljenja in ker je bolnikov veliko, je število bolniških postelj na sedanjem pljučnem oddelku daleč premajhno. Zato bolniki željno pogledujejo na sedanjem oddelku nasproti ležečo zgradbo novega pljučnega oddelka na Kamnu, v katerem bo za bolnike udobnejše, za negujoče osebje pa ugodnejši pogoji dela.
FRANCEK SAJE:
14
Kako so dolenjski iarovži ustanavljali svojo belo vojsko
(Odlomek iz knjige Belogardizem)
Kaplan Nande Babnik je svojemu pismu dodal naslednje povelje Janka Debeljaka:
>Kapo(an! O uspehu odnosno neuspehu nocojšnjo akcije sem v glavnem obveščen od dečka Turka. Glavno je, da j« uspelo pravočasno se izvleči iz tega Kota. Upam, da si medtem dobil okrepitev z ljudmi s Potov vrha. Danes popoldne pojrle od tu voznik s hrano. Turk pojde tnkoj v Smole njo vas po štiri lante, ki ga že čakajo tam, in jih ho takoj od-vcdel nazaj v logor. Če si dobil okrepitev, tako da število pušk znaša vsaj 25, kreni zvečer v mraku z vodičem, ki mora priti k lebi iz Mokrega polja odnosno iz Št. Jerneja, na Mokro polje. Obkoli vas, z neohornlenimi ljudmi dvigni fante po hišah. Pripravljeni so. da se pridružijo, in vsi so oboroženi. S seboj morajo vzeti »udi puškomiiraljez. Jih je okrog 30, Geslo: Mitraljez — čelada, s katerim so javljaš po hišah, ker fantje drugače n» verjamejo. Pohiti s tem poslom. Takoj nato udari na vas Loka a od tu na Dolnji Maharovec. Iz Dolnjega Maharov-cji se vrni na Gradišče. Dvigni vse tri
vasi in se preko Mokrega polja vrni v smeri Potov vrh. Tam nekje poišfi na bazi lokalne situacije primeren logor in se utabori. Pošlji kurirja na Potov vrh h kmetu žen ta ali župniku, ki tam stanuje, s točnim opisom akcije, pozicije logora, tako da bom jutri zvečer lahko imel pregled.
V Brusnicah je majhna karabinjerska postaja, mogoče- jih je deset. Če bi te to kaj oviralo in če bi bil obhod te vasi težak, napadi to postajo in razoroži (najbrž zopet le »pod firmo 0F< — op. S. F.). Upam, da bom med tem imel zbrane vse podatke, ki jih potrebujem iz vse okolice, da nato določimo kraj delini-tivnega logora, v katerega se bomo umaknili. Pri srečanju s partizani operirajte edino s tem, da sto redna jugoslovanska vojska, ki se prav tako kot oni bori proti okupatorju. Instrukcije za zgoraj omenjene vasi so bile izdane že preje, n danes dobivajo ponovno, tako da bo. mislim, vse pripravljeno. Vem da so težave. A temu je najbrž kriva neodločnost in strahopetnost našega ljudstva. Toda kljub vsemu moramo ustvariti to
»Dobro se drži, da mi ne skočiš za vrat med vožnjo!« me je opomnil pri-jatelj-motorist, ko me je neki dan vzel na kolo ter sva se odpeljala proti Dvoru. Prav je imel. Jame na cesti so take, da se jim ob najbolj počasni in previdni vožnji ne moreš umakniti. Med vožnjo sem imel občutek, da se vozim v letalu; odskakoval sem s sedeža kakor žoga in »plaval« skozi zrak,..
Bodimo odkriti. Naše ceste so v takem stanju, da je nujno treba nekaj ukreniti za njihovo zboljšanje, sicer si bomo polomili vsa vozila, ki nas stanejo tudi sicer veliko več kakor tekoča popravila in vzdrževanje cest.
Nedvomno je ogromno povečan motorni promet na naših cestah eden izmed vzrokov, da so ceste v obupnem stanju. Cestišča naših cest prenesejo brez večje škode do 320 ton dnevne obremenitve, v resnici pa so ceste obremenjene v novomeškem okraju s povprečno 2000 tonami na dan, v kočevskem okraju pa celo s 4000 tonami! Mokre zime in stalni poletni nalivi, predvsem pa — to kar priznajmo — slabo vzdrževanje nam povzroča na cestah vedno večjo škodo.
Pred vojno je skrbel n. pr. cestar povprečno za 3 do 4 cestišča. Tako dolžino ima tudi danes, promet pa je marsikje desetkrat večji kot nekoč. Prav tako je z gramozom. 30 do 40 kubikov gramoza za kilometer cestišča je včasih zadostovalo, danes pa cestarju še ta količina kamenja ni zajamčena. Gramoz nasipajo marsikje na cesto tudi v suhem vremenu in v tako malih »obrokih«, da nič ne zaleže. Cestni kanali so dostikrat zamašeni in neočiščeni, tako da ob dežju voda enostavno dere
po sredini ceste (n. pr. mimo bolnišnice v Kandiji do mostu čez Težko vodo itd.). Disciplina cestarjev šepa. V novomeškem okraju je le polovica cestarjev res dobrih. Na cesti vidiš vedno ene in iste cestarje. Podjetje za vzdrževanje cestarjev zaposluje cestarje tudi pri številnih drugih delih. V novomeškem okraju so jih poslali n. pr. v — kamnolom ...
Pri »Cegradu« v Novem mestu trdi4-jo, da je glavna pomanjkljivost za sedanje stanje cest pomanjkanje delovne sile za napravo gramoza in motornih vozil za razvažanje kamenja. Podjetje mora skrbeti za ceste petih okrajev, to je za 850 km dolžine poleg stranskih cest, ki jih je pa še veliko več. Za napravo gramoza ima na razpolago samo 8 drobilcev, toda niti enega valjarja, čeprav je včasih imelo tri. V kamnolomu manjka ljudi, pa tudi za cestarsko službo manjka dobrih kandidatov. — Vprašujemo se: ali se tudi v tem podjetju ne bi obnesla decentralizacija? »Cegrad« ima po našem mnenju vsekakor preobširno področje. — Oskrbovalne proge bi morali cestarjem zmanjšati oziroma nastaviti Še nekaj dobrih cestarjev. Podjetje za vzdrževanje cest bi moralo dobiti nekaj prednosti pri dodeljevanju delovne sile, cestno nadzorno službo pa je treba poostriti, vestne cestarje pa nagrajevati po učinku dela! Lepa, napeta cesta, očiščeni jarki in propusti itd. — to naj bo merilo za plačo cestarjev!
Ceste so pomembne gospodarske žile našega javnega življenja. Brez njih si naprednega gospodarstva ne moremo predstavljati, zato bo treba bolj kot doslej misliti končno tudi na modernizacijo cestnega omrežja na Dolenjskem.
Vedno več pospeševalnih odtekov in več prometa
- uspeh zboljšanega dela splošnih kmetijskih zadrug novomeškega okraja
Izredni obCnl znor Okrajne iTeze kmetijskih asadru? v Novem mestu Je dne 23-septembra pokazal uspešen razvoj zadrug; v osmih mesecih letošnjejra let*.
Potem ko Je bilo spomladi po sklepu upravnih odhorov ukinjenih 13 splošnih kmetijskih zadrug:, ki se niso mode postaviti na lastne noee, Je ostalo v okraju 27 splofi-nlh kmetijskih zadrug-. Poslovanje v zadru-šah M Je znatno zboljgalo. To zboljšanje je vidno v ustanavljanju novih kmetijskih pospeševalnih odsekov, v povečanem denarnem prometu, boljšem odkupu in zamenjavi kme. tljskih pridelkov ter v okrepitvi flnanoneg-a stanja zadrug:.
Samo živinorejskih odsekov Je bilo letos ustanovljenih 12. Poleg- teh odsekov bo organiziranih v okraju Še deset močnih selekcijskih postaj. Kmalu bodo končane vse priprave za vpis živine v rodovnik. Obrtna dejavnost v zadrugnh se Je očitno zboljšala. Do danes obstaja IS zadružnih obrtnih odsekov: 3 kovaški, 2 krojaška, 2 čevljarska, 1 kolarskl, 1 šiviljski, a mesarskih, 1 žagarski, 1 pekarna ln 2 opekarni. Dobro je poslovalo tudi trgovsko podjetje, ki je doseglo najvišji promet, v avgustu In sicer 22 milijonov din ali 221%. Ako bi podjetje razpolagalo z večjimi skladišči, bi doseglo Se vcfcji promet.
V prvem polletju so bile vse zadruge razen Rlrčna vas, Zbure, Sela— Ratež, Pod. grad, Mirna Peč in Smolenja vas aktivne. Skupni dobiček vseh zadrug je znašal v tem času 985.000 din, skupna Izguba pa 93.00!) din. Promet v zadrugah Je dosegel 77 milijonov dinarjev.
Na izrednem občnem zboru je bilo sprejetih več koristnih sklepov, k| pomenijo nadaljnjo  krepitev splošnega zadružništva;
med temi so: delelt zadružnikov se zvišajo od dosedanjih 10« na 200 din. družinskih članov pa od 10 na 20 din; organiziranje desetih selekcijskih centrov; priprave za orga-nlzacljo enodnevnih ali daljših tečajev 1» raznih panog kmetijstva pri vseh zadrugah t jeseni ln pozimi; ustanavljanje hranilnic In posojilnic pri vseh zadrugah; nabava živinskih ambulant (torkarja ln požlralne cevi) za vse zadruge; čiščenje ln škroplje.
nje sadnega drevja In nabava zaščitnih sredstev; posredovanje zadrug za nabavo ln zamenjavo semen zlasti krompirja ln še več podobnih sklepov. Ker se rado dogodi, da posamezni uslužbenci v zadrugah zagrešijo kakšno nepravilnost, je bil sprejet sklep, da jamči vsak uslužbenec ▼ zadruzi z desetkratno mesečno plačo za nnšteno poslovanje. Uslnžbencl pa bodo plačani po učinku dela s pravico udeležbe pri dobičku
Jože Žgajnar, 60% invalid-dvakratni udarnik
Dela na mladinski progi Doboj— Banjaluka sta se udeležila med drugi-m Trebanici tudi invalida Jože Zgaj-nar iz Rakovnika in Karel Peskur iz Vel. Gabra. Nista bila edina iz Slovenije saj je bilo na progi 31 invalidov, med njimi tudi 90% invalidi, ki so hoteli znova pokazati svojo ljubezen do domovine.
Jože Zgajnar se dela in mladinske proge ni ustrašil, čeprav ima leseno nogo. Vedno je bili v prvih vrstah. Sam pravi takole:
»V borbah za 6vobodo sem izgubil nogo, zavedam se pa, da naše delo še ni končano. Zelo sem se razveselil obvestila, da bomo šli pomaga* tudi mi na progo. V6i invalidi smo se potrudili, da smo tako pokazali, kaj zmoremo,
fez noč je postal milijonar trgovski pomočnik Matija Palic iz Križevcev. Mož dela že 30 let v trgovini in ga ljudje dobro poznajo. Pred zadn,iim žrebanjem srečk Državno loterije si je kupil v Križevci h srečko št. 146.351. Doslej v loteriji še nikoli ni dobil večjega dobitka« tokrat pa milijon dinarjev Ko so ga številni znanci spraševali, kaj bo počel 7< milijonom, se je nasmehnil, čeS da bo denar že znal koristno uporabil i,
Človeštvo in časopis. Izmed držav, ki imajo največ dnevnikov, vodijo Združene države Amerike s 1.781 dnevniki v 52.300.300 izvodih. Sledi Sovjetska zveza z 31 milijoni izvodoav, tretja pa je Anglija z 29,720.000 izvodi dnevne naklade. Po statistiki pride na 1000 prebivalcev v Angliji 600 izvodov časopisov, v Luksemburgu 455, v Avstraliji 425 in v ZDA 357 izvodov.
Po 2 litrih žganja — v smrt. Neumno pijansko stavo je plačal z glavo pred nekaj dnevi izklicevaleo MLO v Sokobanji, Vlasa MarjanoviS V kavarni je razpravljal s prijatelji, koliko žganja lahkp človek povije. Bahal se je, da nimajo toliko denarja, da bi  poravnali  račun  za žganje   ki M ga
lahko popil. Naposled eo stavili, prijatelji pa so dajali za pijačo. Vlasa je srkal in cuzal žgano pijačo, tako da je popil dobra dva litra žganja, potem pa se je zavalil junaško pod mizo. Nezavestnega so odpeljali domov, vendar Pa je drugi dan umrl.
Vojne In mir, Znanstveniki so ugotovili, da je bUo v zadnjih 4000 letih le 268 let mirnih, ostalih 3731 let pa so se narodi bojevali
Največji teleskop na sveto. Največji daljnogled za opazovanje vsemirja *o po. stavili v astronomskem observatoriju na Mount Falomarju v Ameriki. Skozi ogromen daljnogleld vidijo luno iz take bližine, kakor da bi bila oddaljena od zemlje samo 40 km. Teleskop je «4*1 6 milijonov dolarjev, gradili pa so ga 18 let. Zrcalo Ima v premeru 5 metrov in 8 cm.
8 milijonov deviznih dinarjev tn živinska creva «o dobili letos v Crnl gori. Izvozili so čreva 60.000 žlvinčet. Za čreva vsa. kega živinčeta plačajo na tujem trgu dolar. V Italijo pa so izvozili 20 000 kg rogov. Za vsake 4 kg rogov so dobili kilogram riža. Enaka je cena živalskih kosti v tujini.
saj je bila naša brigada trikrad udarna. Lepo smo živeli. Poleg dela ni manjkalo kulturnega- razvedrila, zaigrali «mo tudi Cankarjevega »Hlapca Jerneja« — sami invalidi. Težko nam je bilo ob razhodu s tovariši, saj smo bili mnogi skupaj že v Cankarjevi brigadi, potem na zadružnem te&aja, zdaj pa na progi. Želim, da bi še delal na progi.« Jože je dobil diplomo za uspešno kulturno delo, bil pa je tudi dvakrat proglašen za udarnika. Njegov tovariš Peškur jo bil za dobro delo pohvaljen.
»Najlepši spomin bom ohranil vse življenje na brigado invalidov »Franceta Kreseta — Čobana«! Invalidi smo pomagali graditi progo, ki bo Čast in ponos vsega" našega delovnega ljudstva!«
Iz naroda hlapcev smo postali narod herojev... To potrjujejo znova z delom in s svojimi uspehi vsi sloji državljanov nove Jugoslavije. Častno mesto med njimi pa imajo naši invalidi. A. Z.
TUDI V METLIKI RAZPRAVLJAJO 0 NOVEM FINANČNEM SISTEMU
Odbori množičnih organizacij, sindikati in upravni odbori podjetij razpravljajo na sestankih o novem plačilnem in finančnem sistemu. Živahna razpravljanja so posvečena mnogokje vprašanju, kako bodo v novih pogojih delala manjša in uslužnostna podjetja. Prav gotovo bo treba marsikje zvišati delovno disciplino in kakovost izdelkov. — Na enem izmed takih sestankov je bil izvoljen za delegata II. kongresa sindikatov tov. Jože Sobar, ki ga poznajo delavci in nameščenci kot enega najboljših članov sindikatov v Metliki.
prvo jedro v iem rajonn.«"1
babnik je pisal tudi župniku, ki ga Debeljak omenja Stamenkoviću. Ta župnik je verjetno bil Alojzij Lunder iz bližnjih Brusnic ali njegov brat Viktor Lunder, dekan v Kozjem, ki je pred Nemci pribežal v Brusnice. Kaplan Babnik ga je imenoval le »prefc»9titk, mu najprej sporočil, da mu bo poslal primeren brevir in nadaljeval:
»...Prosim Vas, pošljite mi gotovo jutri v petek kurirko s poročilom, ki ga bo poslal komandant oddelka, ki tabori na Potovem vrhu in ki bo šel danes naprej. — Upam, da bo prišlo poročilo od njega do Žentovih pravočasno, da boste že jutri lahko poslali kurirko. Zanesljivo!! Poročilo naj ima dobro skrito!!! Če bo že pozno, lahko pri na9 (v Šmihel-skem samostanu — op. S. F.) prenoči... Oki - 28. V. 42.«95
Tako hI Je Dobeljakov in Babnikov štab v šmihelskem samostanu de Notre Dame Izml&ljal bojne načrte zoper slovensko partizansko vojno. Kako in zakaj pa so se drug za drugim izjalovili, je kapetan Stamenkovic — Mirosta po prihodu na Potov vrh 28. maja odkrito-nrčno opisal v svojem zanimivem poročilu Janku Debeljaku:
»Z odredom sem po celonočnem pohodu prišel na Potov vrh. Na poti smo hoteli dvigniti Boričevo, toda nihče
m IstO.
B5 Isto. Na kopiji ja pripis s svinčnikom: »G. BatajU
ni hotel iti, niti se niso iz-dali, kdo je prejel poziv. Na silo sem nagnal enega, ki je uporabil celo uro za pripravljanje, ln tedaj Je stavil pogoj, da bo sel tudi on, če bodo 611 vsi iz vasi. Nagnal sem ga s silo. Rekel je, da bo samo malo večerjal ln v tem času je tudi on pobegnil skozi podstrešje, žalostno. Iz škrjanč je Sel samo Turk MIha, ki je dobil nalog s podpisom. Bele, da se danes vrne. In vrnil se Je, sploh se ni javil. Komaj smo tam dobili eno puško.
611 smo naprej ln na Buperč vrhu vzeli 3 konje, od katerih smo enega pustili, ker je preveč razgetal in nas izdajal. Sedaj imamo dva konja brez sedel, brez samarJev, ker tega ni bilo tam ...
Kako težko smo marširali, to si morete misliti, in ko smo okrog pol petih prišli na Potov vrh, na s nI nihče poznal,  niti  ta ženta.
Od kar smo pobrali one z Vrha ln drugih vasi, sem vedno pazil nanje, ker so ml bili sumljivi, tudi danes je eden dvakrat skušal pobegniti. Potem so tudi ostali izjavili, da ne morejo ostati, ker, kakor smo jim rekli, da nas bo veliko, pa nas ni, in prišli da bodo, ko nas bo dovolj. Ko sem jih pregovarjal ln pojasnjeval, sem poslal obhodno patrolo ln ta patrola s puškami je odšla in se ni vrnila. Dezertirala je! Oni so še bolj nadaljevali ln tako sem jim
dal na izbiro, da ne bi moral še njih stražiti, ker nimam ljudi niti orožja, ln Izbrali so, da pojdejo, če bi jih zadržal, bi patem izkoristili prvo priložnost ln pobegnili.
Žalostno je stanje, toda resnično. Sedaj nas Je vsega skupaj 20. Pušk imamo 11.
Fantje niso dobri — vendar so zanesljivi — ker mislijo samo na to, kaj bodo jedli. In to mi ni všeč. In takšno stanje je nastalo, ker niso zadovoljni:
1. s hrai-ft, 2. ker jih je malo, a komunistov mnogo, tudi %e boje smrti, 3. ker je akcija prerana...
Gozdovi v bližini Potovega vrha so majhni in v njih je težko obstati. Poleg tega so redki. Mislim se premakniti v gozd St. Jošta, kjer je malo boljše. Kurir bi moral iti v Št. Jošt k Vidmarju št. 15.
Nek fant je rekel, da je v bližnjem gozdu 15 partizanov.
Prosim za nujne nadaljnje ukaze in obrazložitve.. .«911
Ob prihodu na Potov vrh 28. maja zjutraj je Stamenkovičev četniškl odred štel 37 ljudi. V nekaj urah je torej tega dne dezertiralo že 17 mož. Ostanek odreda, ki ga je po StamcnknvltVvr-m poročilu tudi močno razjedalo nezadovoljstvo, pa je skopnel v naslednjih minutah.
M Odred, Potov vrh 28. V. 1912. Gospod komandanti , .. Kapetan Mirosta. S črnilom pisan original v Babnlkovem arhivu.
Stev. 40.
DOLENJSKI LIST
Stran %
Proslavimo 32. obletnico ustanovitve SNOJ
Ljudska mladina Slovenije bo v oktobru praznovala 32. obletnico usta-novitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije — SKOJ. Mladinski aktivi 96 pripravljajo na to s posebnimi pri-reditvami in proslavami; mnogi so sklenili, da bodo en oktobrski dan posvetili spominu SKOJ. Proslave bodo sicer manjše po obsegu, mladino pa se bo navzlic temu iskreno spominjala ciljev Zveze komunistične mladine Jugoslavije in njene herojske borbe v Stari Jugoslaviji, med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi.
32. obletnica ustanovitve SKOJ pa ni le praznik naše mladine. Proslavili jo bodo vsi državljani, kakor to velika obletnica tudi zasluži. Slavna je pot SKOJ-evske organizacije od njene ustanovitve pa vse do skupnega kongresa SKOJ in Ljudske mladine Jugoslavije, ko sta se v jeseni 1948. leta obe organizaciji spojili v enotno mladinsko organizacijo pod vodstvom naše Komunistične partije.
Mnogi člani Partije se z veseljem spominjajo časov, ki so jih preživeli v Skojevskih vrstah. Radi pripovedujejo o delu SKOJ, o delu grupe, v kateri so delali in v kateri ni bilo naloge, da je ne bi mogli izvršiti. Že v stari Jugoslaviji so se člani SKOJ borili proti izkoriščevalskim klikam, učili so mladino iskrenosti, borbenosti, poštenja, vzgajali so tovariše v svobodoljubne državljane, ki so bili na vsakem koraku pripravljeni za borbo in zaščito pravic delovnih ljudi. Svobodo in domovino so ljubili Skojevci nadvse na svetu. '
Čeprav je bila v stari Jugoslaviji Skojevska organizacija šola mladega kadra in pomemben rezervoar Partije, je tedanje vodstvo CK KPJ pod vodstvom sekretarja Goršiča leta 1935 sklenilo, da se razpusti SKOJ. Revolucionarnost mladine ni bila všeč zavi-račem v takratnem vodstvu Partije. Razpustitev organizacije pa je bila samo na papirju. SKOJ je delal naprej, čeprav brez vodstva v vrhu. Ko pa je prevzel vodstvo v CK tovariš Tito, je SKOJ znova zaživel. Njegov sekretar je postal narodni heroj Ivo Lola Ribar. Vrste komunistične mladine Jugoslavije so se razširile v industrijo, šole, vasi, mesta, skratka povsod tam, kjer je živela in delala mladina. Mladi, toda predani Skojevci so razširjali revolucionarni duh med mladino in jo tako pripravljali za oboroženo vstajo.
Ob kapitulaciji stare Jugoslavije so Skojevci zbirali orožje, municijo in drug material za borbo proti okupatorjem. V oboroženi vstaji je Skojevska
*««MIM I >>»♦»»»«*••«« m M« »»■ ««»»«»««
Tako >pomoč« dijaki hvaležno odklanjajo
Učenka II. letnika učiteljišča Jožica Krže ob lačetku šolskega leta na mogla do. biti stanovanja v internatu v Smihelu. ker je bil dom ie prenapolnjen. Zato je sama načela iskati stanovanje pri novomeških gospodinjah.
2e v eni prejšnjih fitevilk je »Dolenjski liet« povabil novomeške gospodinje k razumevanju in pomoči dijakom, ki nujno potrebujejo stanovanja. Nekatere gospodinje so to pravilno razumele, nekatere pa so se hatele na račun dijakov okoristiti in so jim navedle za sprejem na stanovanje nesprejemljive pogoje.
F. S. iz ulice Pot v mlin 8. je naštela dijakinji Krže pogoje, pod katerimi bi jo bila pripravljena vzeti na stanovanje ln hrano. Poleg 400 din mesečne stanarine bi morala Kržetova sama kupovati vso hrano zase in jo oddajati gospodinji. Do tu bi bila »tvar v redu, vendar pa s tem nI bila zadovoljna. Za šolsko leto, ki traja nekaj manj kot 10 mesecev, je zahtevala še naslednje: 2 metra drv, 30 kg bele moke, 10 kg kaše, 10 kg fižola, 10 kar masti, 10 kg jašprena, 30 kg koruzne moke. 100 jajc ln 150 kg krompirja, če bi vse to kupili po prostih cenah, bi morali starši Kržetove plačati najmanj 24.000 dinarjev.
Ali je to socialna pomoč dijakom! Vsekakor al mora danes vsaka gospodinja poleg predmetov zaiamčene preskrbe, nabaviti tudi nekaj živil na prostem trgu, vendar pa ni treba pretiravati. Na ta načdin bi oskrba samo ene dijakinje stala starše najmanj 30.000 dinarjev. Kje pa je še obleka, obutev,  šolske potrebščine in  vso drugo!
V. M.
NOVE KNJIGE
Ivan Cankar: Jaz, bratje, pa vem za domovino. Izbor črtic, povesti in odlomkov. Uredila Erna Musar, opremila Marjana Feldin. Izdala založba »Kmečka knjiga« v Lijcubljanl.
organizacija odigrala nadvse pomembno vlogo. Tovariš Tito je dejal, da je bilo v vrstah NOV in POJ nad 70 c/o mladine. Organizacija SKOJ je bila močan politični činitelj. S svojim vzgledom je mobilizirala mladino v boj proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Skojevci so bili v partizanskih edini-cah najboljši borci, vedno so bili na razpolago za posebne sabotažne skupine, za bombaše, minerje, hitrostrelce, izvidnike itd. Nikomur nt bilo žal mladega življenja za svobodo nas vseh.
V dnevih, ko bomo proslavljali 32. obletnico ustanovitve SKOJ, se bomo spomnili neštetih borb, mnogih narodnih herojev, ki so zrasli v vrstah Sko-jevske organizacije in zadajali s svojo nadčloveško borbenostjo, hrabrostjo in požrtvovalnostjo smrtne udarce okupatorjem. Nešteti izmed njih so se Žrtvovali za svobodo do kraja — padli so v borbah, ječah in mučilnicah za domovino. Na Dolenjskem, na travniku nad Gornjo Težko vodo, je darovala svoje
življenje za svobodo tudi Majda Šile, narodni heroj.**.
Ogromno so pomagali naSi vojski in in zaledju tudi Skojevci, ki so delali med vojno doma po navodilih Partije in Osvobodilne fronte kot terenci, v v gospodarskih in ostalih komisijah, zbirali so hrano, požigali skladišča okupatorjem, raznašali literaturo in pošto, letake, knjige itd.
Za ideje, za katere so padli tisoči in desettisoči Skojevcev in ostalih mladincev ter mladink med vojno, smo odgovorni vsi, ki smo ostali živi. Njihovo pot nadaljuje Ljudska mladina Jugoslavije. Od Skojevcev se uči naša mladina ceniti življenje, delo, borbo in ljubezen do domovine in svobode. Ustvarjanje socializma je nadaljevanje borbe izza dni NOB. V tem duhu izvršujmo naše naloge, s tem spominom se oddolžimo na proslavah ob 32. obletnici ustanovitve SKOJ padlim tovarišem in tovarišicam. Njihovo oporoko nosimo v naših srcih. L. K.
Iz Si. Janža na Dolenjskem pišejo
Vas St. Janž v trebanjskem okraju s svojo okolico je bila med okupacijo zelo prizadeta, saj je bilo nič manj kot dva tisoč prebivalcev prisilno izseljenih iz svojih domov v razna nemška in italijanska taborišča, domovi pa so bili požgani in porušeni.
Danes pa ima vas že precej drugačno lice. Domovi so obnovljeni, gospodarstvo se lepo razvija. Največji razmah pa so prebivalci Št. Janža dosegli pri kulturno prosvetnem delu. 2e leta 1948 so ustanovili kulturno umetniško društvo »Milan Majcen«, v katerem je vključena predvsem mladina. Pod vodstvom šolske upraviteljice tovarišice Ljudmile Burja so imeli že več nastopov, ki so bili prav zadovoljivi. Sami so preuredili tudi dvorano in postavili nov oder, ki za njihove potrebe popolnoma zadošča. Poleg odra so napravili garderobo, napeljali električni tok in namestili reflektorje. Pred kratkim pa so ustanovili marionetno lutkarsko gledališče, ki se že pripravlja za predstavo. Za cicibančke in pionirje bodo
Ribničani in nfinove skrbi
Prosvetno delo v Ribnici «e Je v prvi polovici letošnjega leta zelo razmahnilo. Imeli so precej dobro uspelih iger, nekajkrat je nastopil tudi domači veseli teater. Zadnje čase pa je nastal zastoj. SKUD »Tone Majnik« preživlja menda precej hudo krizo.
Izjema Je Ljudska knjižnica, ki je mogočna veja kulturnega življenja. Je pač vedno tako. Ako stoji na čelu kateregakoli odseka močna oseba, odselr živahno giblje. Hočem reči, da knjižnico vodita učiteljici, ki sta v učiteljski službi že upokojeni, vendar pa nosita v sebi se toliko žilavosti in volje, da knjižnica ne le samo deluje, ampak Je tndl močno kulturno gibalo za vso ribnlftko dolino in je vzgled vsem ostalim krajem. Pomisliti je treba samo, kako je knjižnica nastala: Iz malih knjižnih zbirk, ki so jih dobili po hišah leta 1946. Danes so te knjige že v knjižnem arhivu, kajti skoraj vse so bile vsebinsko precej slabe. Vso boljše knjige pa so med vojno uničili okupatorji ln njihovi hlapci. Danes Ima knjižnica že 2579 dobrih, kulturno važnih knjig. Zastopani so vsi slovenski klasiki ln največji pisatelji.
Zanimivo je, po kakšnih knjigah čitatelji najbolj posegajo. Bevka si je izposodilo 257 čitateljev, za njim pa slede: Jurčič (245), Jack London (147), Jules Verne (144), Mllčlnskl (96), Finggar (94). Na dela naših pesnikov so bralci skoraj pozabili, kajti le 10 obiskovalcev knjižnice je poseglo po njih. Iz tega lahko sklepamo, da Je največ braltev lz vrst dijakov ln Ijuđskošolske mladine. V svoji kartoteki ima knjiž-
nica vpisanih 218 dijakov, 72 nameščencev ln le 42 delavcev. Knjižnični odbor pa bi moral svoj krog bralcev razširiti prav med delavci, saj tudi oni radi be, rejo, a le težko najdejo pot v knjižnico. SKUD »Tone Majnik« naj zato pokrbl, da se bo zanimanje za knjige še bolj poživilo, kajti Ribnica je vendar soseda našemu kulturnemu središču — Velikim Laščam.
Knjižničarki, tovarlšlcl Sedejcvl, sami težko zmoreta vse delo. Znano nam je, da sami popravljata raztrgane knjige, sami Jih tako rekoč vezeta, zaznamujeta Itd. In kaj prejemata za plačilo? Nerazumevanje in preganjanje! Morali sta se že enkrat Izseliti lz svojega prejšnjega stanovanja. SKUD naj bi jima pomagal, kajti biti dober knjižničar )e velika kulturna pridobitev. Knjižnico vzdržuje denarno SKUD. Tudi krajevni odbor AF2 se Je dobro Izkazal
ln Je daroval 4564 dinarjev, Krajevni sindikat pa 1000 dinarjev.
Krajevni ljudski odbor Ribnica bi moral poskrbeti tudi za boljše prostore, ker Je sedanji zelo majhen in neprikla. den za knjižnico. Treba je delati na tem, da se ustanovi tudi čitalnica, saj v Ribnici še do danes nI kraju, ne kotička za kulturni oddih ln razvedrilo. V Ribnici imamo Mladinski dom, ki se je preimenoval v Fizkulturni dom. V nJem je le včasih točilnica ln kraj za razne veselice. Delovni človek pa si včasih zaželi kasen prostorček za nemoten razgovor, za branje časopisa ln knjig, za igranje šaha ln podobno. Kje je frontni kotiček? Ali ga v Ribnici nI mogoče ustanoviti? Marsikje ga imajo celo na vasi, Ribnica pa je večja kot vas ln bi ga tudi že lahko Imela, Bo šlo? Bo — Če se ne bomo ustavili pri znani ribniški počasnosti. H. K.
Kaj bodo gledali novomeški klnoobiskovalei
»Tone In Tončka«, pristna in polnokrvna Francoza Roger Pigaut in Clai.re Maffei. se nam bosta predstavila od 5. do 8. oktobra. Film je prisrčna slika fraDOoskega preprostega človeka, njegovih sanj o blagostanju, skraka o vsem. kar spada v poglavja sreče. Tone in Tončka sta mlada, delavna, podjetna, imata se rada, včasih ee seveda tudi skregata — ali se pri vas doma nikoli, res nelf —. Tončka je ljubka kar se da, vendar pa ljuhi samo njega, knjigoveza, ki ga včasih zagrabi nevarno ljubosumje. V sreči in drobnih skrbeh jima teko dnevi; vse je v redu — do dneva, ko kupi Tončka srečko, da bd v loteriji zadela glavni dobitek. Na stežaj se jima odpira novo> srečnejše poglavje njunega življenja, tu pa vskoči nepotrebna smola! trafika, knjiga, pretep, ža-
TUDI V TOPLICAH SE 2E PRIPRAVLJAJO
Kulturno umetniško društvo v Dol. Toplicah je te dni že začelo s pripravami ia prosvetno delo v jesenskem in zimikem času. Ljudje radi obiskujejo tedenska filmska predvajanja, saj vsakokrat napolnijo obsežno dvorano v zadružnem domu. Poleg filmskih predstav pa bo začela s prireditvami tudi dramatska družina, ki že pripravlja prvo delo ia novo sezono. Igralcev je letos precej več in bodo lahko priredili marsikaj lepega in poučnega. Kmalu bo začela s >redavanji tudi Ljudska univerza, ki bo tudi letos segala po zanimivih vprašanjih s področja poljudne znanosti, gospodarstva, zemljepis j a, zgodovine itd Veliko zanimanja pa bo sprožil tuđ kuharski in prikrojevalni tečaj za goip0dinje in dekleta, kulturno umetnico društvo pripravlja tudi
V spomin 32. obletnice ustanovitve SKOJ
Za 32. oblttnico ustanovitve Saveza komunistične mladine Jugoslavije, ki bo 10. oktobri, se pripravljajo mladinci in mladinke trebanjskega okraja s kulturnimi prreditvami, ki bodo na predvečer oblenice v vseh večjih krajih. 10. oktobri bodo sestanki mladine posvečeni spontnom in delu skojevske organizacije.
proslavo 400-letnice slovenske knjige. Da bo načrt ljudsko-prosvetriega dela Čimbolj uspešen, bodo pri njegovi sestavi sodelovali odbori množičnih organizacij, ki bodo nato tudi skrbeli za dober obisk kulturno-prosvetnih prireditev v Toplicah. D. G.
Invalidi okraja Trebnje so izvolili delegate za kongres
Ob udeležbi izvoljenih zastopnikov vseh krajevnih invalidskih organizacij so v preteklem tednu izvolili v Trebnjem delegate za III. kongres Zveze vojaških vojnih invalidov. Okrajnemu odboru je prisostvoval zastopnik Glavnega odbora ZVVI Slovenije Avgust Erjavec, poročilo s političnim pregledom pa je podal sekretar okraj, odbora ZVVI Anton Kralj. V razpravljanje so posegli mnogi delegati in poudarjali našo borbo za mir na svelu, obravnavali pa so tudi splošna vprašanja organizacije, V Štirih krajevnih odborih ZVVI so invalidi zbrali 7000 din za kulturni dom Slovencev v Trstu, pri gospodarski obnovi pa so opravili 6700 ur prostovoljnega dela. — Za delegata na III. kongresu eta bila izvoljena z vsemi glasovi Avgust Durja-va, podpredsednik GO ZVVI, in Anion Kralj, tajnik okr. odbora ZVVI v Trebnjem. — Po sprejetih sklepih so poslali invalidi trebanjskega okraja pozdravno resolucijo GO ZVVI in CK KPS.   Z. A.
lost in — oglejte si film, ne bo vam žal. če želite spoznati Pariz, kakršen je, Pariz majhnih ljudi z velikimi željami, si oglejte »Toneta in Tončko« T njunem domu. Iznebili s© boste morda tudi zgrešenega mnenja, da je Pariz samo slavni Montmartre z umetniki dolgih las in zabavišči in da so vse Francozinje nekaj, kar je podobno Madame de Pompadour. »Tonetu in Tončki« se boste od srca nasmejali; če ete potrebni zabave, ju obiščite!
»Eroka« — film o delu Beethovnovega življenja, o katerem je zapisalo pero zgodovinar jat »Bil je eden največjih Kot plam-teča zvezda je vstal iz večnosti — in prinesel ogenj na zemljo. Z nadčloveško močjo je s svojo glasbo dvignil človeštvo v nebo In se — samoten kot je prišel — spet vrnil v večnost«. To je bi.l Ludwig van Beethoven, rojen leta 1770., umrl Ista 1827. FIlm kaže le del življenja toga velikana glasbe, čas njegovega odločlinega umetniškega zorenja, pa tudi najtežjih preizkušenj, Čae, ki da Beethovnu kot človeku ln njegovemu delu novo dokončno in povzdigujemo obliko in vsebino. Osrednje delo te težke, a veličastne dobe je njegova III, simfonija, imenovana »Eroica«, mogočna izpoved njegovega gledanja na svet. Ko je nisal to simfonijo, se ga jo že lotevala gluhost! V žalni koračnici Erolce zalo že slišimo krike groze, s katero se brani umetnik pred strašnim spoznanjem, da ne bo več slišal. Besnim obiskovalcem kina pomeni film redek užitek, čeprav jim morda ne bo v celoti Izpolnil pričakovanj o osebi in vlogi Beethovna. Glavno vlogo Igra Ewald Bal ser; proizvodnja: Sasha-Film.
Za kulturni dom Slovencev v Trstu so prispevali
Okrajna zveza kmetijskih zadrug okraja Trebnje 5000 din. Sindikalna podružnica cestarjev okraja Trebnje 2000 din.
igrali »Začarani gozdiček« in »Tri želje«. Pobudo za ustanovitev lutkarskega odra je dal tov. Mirko, ki je že v dijaških letih sodeloval pri lutkarjih v Ribnici. Pred kratkim pa je obiskoval tečaj, ki ga je organiziral Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije.
Tudi tamburaški zbor, ki je sestavljen iz nadarjenih mladincev, kaže lep napredek. Glasbene vaje imajo redno dvakrat na teden in se jih vsi z veseljem udeležujejo.
Prosvetno delo v Št. Janžu kaže iz dneva v dan večjo voljo za napredek ter dvig kulturnega življenja na vasi, ki je ne samo v S t. Janžu, marveč tudi v okolici zelo potrebno.
14. oktobra bodo odprli prenovljen Prosvetni dom, lutkarji pa bodo prvič nastopili s predstavami »Začarani gozdiček« in »Tri želje«. Iz Senovega so povabili SKUD »Bphor«, ki bo za ta dan poslalo v goste svojo priznano pionirsko godbo na pihala, ki je znana že po vsej Sloveniji. Na prireditvi pa bodo sodelovali tudi člani mladinskega kinoamaterskega krožka iz Trbovelj, ki bodo ozvočili vso vas, v novi dvorani pa bodo predvajali film. Po prireditvi bo vesela zabava s trgatvijo. Čisti dobiček je KUD določilo za nadaljnjo ureditev doma ter lutkarskega in gledališkega odra.
Tako delajo v Št. Janžu na Dolenjskem. Kako pa v drugih vaseh trebanjskega okraja? Kako je z njihovim prosvetnim delom? Vsekakor bo treba tudi po teh krajih v zimski sezoni bolj prijeti za delo na prosvetnem področju. S tem bomo sovražni propagandi v trebanjskem okraju, ki je naperjena tudi proti našemu prosvetnemu delu, dokazali, da je naša kultura in pro-sveta tesno povezana s Komunistično partijo in da se ne pustimo strašiti od sovražnih klevet, ki skušajo zatirati razvoj prosvetnega življenja na podeželju. M. P.
FANTJE Z VISA V DALMACIJI POZDRAVLJAJO DOLENJCE
Tovariš Albin Staniša iz Regrče vasi nam je poslal z otoka Visa v Dalmaciji pozdrave. Takole piše na dopisnici:
»Šest Dolenjcev nas je tudi na otoku Visu v Dalmaciji in vsi težko pričakujemo Dolenjski list, ki nam prinaša novice iz ožje domovine. Zelo nam ugajajo številni dopisi iz raznih krajev, novice iz gospodarstva in kulturnega življenja. Veseli smo tudi vesti o obnavljanju Novega mesta. Vemo, da se bomo začudili tlakovani cesti skozi mesto in vsemu, kar je novega doma. Želim tudi drugim vojakom-Dolenjcem, ki služijo vojaški rok na Jadranu, da bi postali redni naročniki Dolenjskega lista, vsem njegovim bralcem v domačih krajih pa pošiljamo prav lepe pozdrave!«
Starši, znanci, sorodniki — naročite tudi vi sinovom, bratom, bratrancem in prijateljem, ki služijo vojaški rok po vseh krajih Jugoslavije, Dolenjski list! Hvaležni vam bodo za pozdrav iz domačega krajal
Popravek tiskovne pomote
* V 38. številki Dolenjskega lista z dne 22. 9. 1951 je treba popraviti naslednje tiskov, ne pomote:
V gradivu, objavljenem pod skupnim naslovom: »STARO, PREIZKUŠENO SREDSTVO: IZMIŠLJENI OTROCI. BOLEZEN, REVŠČINA« se glasi 2. in 3. vrsta drugega odstavka pravilno takole:
»Mlinar Plajbek z Globa je dobil 2 vroči ameriške moke«.
V tretjem odstavku istega gradiva pa se glasi 16. vrsta pravilno takole: »Cilka Avsec iz Gornje vasi je obiskala .. «
Pozabili ste
morda poravnati zaostalo naročnino za Dolenjski list. Naša Številka pri novomeški Komunalni banki je 616-1-90322-1. Položnico ste dobili hkrati z opominom. Da boste lahko nepretrgoma prejemali tednik in se izognili dragim stroškom za opomine, vas prosimo, da nam takoj nakažete naročnino do konca leta 1951.
Uprava DOLENJSKEGA LISTA
SLAVKO KASTELIC:   \7e>^m    1„: •  . v i.
--Vsem, ki vzgajajo v soli,
v vzgojnih domovih, doma ali kjerkoli
Glavna naloga prosvetnega delavca je vzgajati. Moralna obveznost vsakega vzgojitelja je, da izpolni to nalogo požrtvovalno, kakor so jo naši borci, ko bo se z orožjem borili za svobodo delovnega človeka. Tako nas uči naša Partija, ki nas je v najtežjih dneh vodila in vzgajala. Naša šola je rastla z borbo.
Sola na osvobojenem ozemlju je pomenila sobojevnika, bila je do kraja vključena v osvobodilno pibanje. Kjer tega ni bilo, smo jo rajši ukinili; bolje nobene lole kot napačno šolo! Solstuo ■je pomenilo za učiteljstvo in mladino neustrašen boj. Ustanavljanje takih šol je bila ljudska manifestacija za svobodo, dokaz splošnega zanimanja za rešitev naših kulturnih vprašanj.
In danes? Sola je še vedno na mrtvi straži; tu ni odstopanja! Vzgojno delo Be nadaljuje, le prilike so lažje, čeprav imamo še objektivne težave. Nadaljevati moramo borbo proti tuji in domači reakciji, da očuvamo pridobitve našega osvobodilnega boja, ker te pridobitve niso le politične in gospodarske, ampak tudi kulturne. Neštete žrtve nas obvezujejo; izdajali bi, če ne bi nadaljevali z delom na temeljih, ki bo jih
žrtve za svobodo namočile s svojo krvjo.
V naši državi jeljudstvo prvikrat v zgodovini gospodar ruoje usode, nosilec oblasti. Zato imamt prosvetni delavci odgovorno nalogo, vzgajati mladino zmagovitega delavnega ljudstva.
V tem dejstvu so -se značilnosti našega dela! Borba za r>snico, za napredno znanost je najbolga pot za boljše življenje, za boljšo bodočnost. Znanje, ki ga dajemo, mora /zgajati zavedne državljane, ki bodo sposobni voditi ljudsko oblast.
»Marxov nauk je semogočen, ker je resničen« — je deja Lenin. Progresivnost daje probojno t>oč. Tako vzgojena in z znanjem nasilna mladina bo družbi v korist, bo bobeno zastopala zmagovito ljudstvo!
Kardelj je dejal: »Znvnost mora zapustiti zaprašene kabinek, postati mora pomočnik v izgradnjinaše domovine.« s tem je razločno \ovedal, kdaj ima pouk vzgojno vrednot! ■
Politika naše Partije, iauk Marxa, Engelsa in Lenina mora liti izhodišče naše vzgoje. Kovati moreno moralni lik državljana nova Jugosivije, skratka komunista. Komunističn morala za-
hteva odkritosrčno ljubezen do ljudstva, požrtvovalnost, hrabrost, sovraštvo in budnost do nasprotnikov, delo za skupnost v skladu s svojimi sposobnostmi, zavestno delovno disciplino in spoštovanje enakopravnosti vseh narodov!
To so bistveni odnosi posameznika do skupnosti. Obravnavanje tega odnosa je najvažnejše vprašanje naše vzgojne teorije, našega dela. To poglavje je dobro obdelal Makarenko, ki je dejal, da je edina pot za razvoj osebnosti njeno vključevanje v kolektiv.
Ko vzgajamo kolektiv, moramo premagovati ostanke individualistične, buržoazne miselnosti. Vedeti moramo, da je oblikovanje kolektiva ideološka borba! Z vso silo se moramo boriti proti dvojni morali buržoazne družbe: morala za parado, morala za vsakdanje življenje (Makarenko). Po prvi morali si moral dati zadnjo srajco, nastaviti desno in levo lice, po drugi morali pa se je pasla idividualistična grabežljivost in sebičnost. Ta težka mora buržoazne vzgoje se danes prav dobro čuti še v mestih in podeželju, kjer kmet zlasti pri odkupih vidi samo svoj jaz — Čeprav na drugi strani hodi v cerkev in paradno zdihuje: »Ljubite se med seboj!«
Zgodovina delavskega gibanja dokazuje, da je težnja koristi skupnosti najmočnejša gibalna sila za vzgojo posameznika. Naša osvobodilna borba nam
to prepričljivo dokazuje. Za srečo skupnosti so se čudovito razvijale energije posameznika. Cela vrsta neznanih mož in žena, ki je prej nevidno živela, se je v skupni borbi dvignila v heroje in junake!
Vzgoja kolektiva je naša vsakdanja naloga v šoli in izven šole. Nekateri prosvetni delavci rešijo svojo nalogo tako, da učijo v šoli, se pogovarjajo tudi o vsakdanji problematiki — in nič več! Vsa njihova ostala dejavnost pa živi v nasprotju. V njih živita dva človeka: službena dolžnost in privatna vsakdanjost!
Naša dolžnost torej ni samo vzgajati kolektiv, ampak se z vsem srcem v njega tudi vključiti; le tako bomo imeli uspehe v našem Šolskem in iz-venšolskem delu!
Naša prosvetna politika se zrcali na naslednjih načelih: kultura mora postati last ljudstva, kulturne pridobitve morajo biti last vseh narodov Jugoslavije. (Djilas),
Prvo načelo pomeni, da morajo postati kulturne pridobitve in sredstva, n. pr. šole, znanstvene ustanove, tisk, film, radio, itd. dostopne vsem ljudskim množicam.
Drugo načelo ali narodno načelo: Jugoslavija kot celota mora pomagati onim narodom, ki Imajo manj materialnih kulturnih sredstev.
Da bomo ti dve načeli spravili v življenje, moramo zgraditi močne ma-
terialne pogoje, zgraditi industrijo, šole, dvorane itd.
Napravili smo že ogromen korak; lahko odkrito povemo, da doživljamo kulturni razvoj, kakršnega si ni mogla zamisliti stara Jugoslavija. V šolskem letu 1938/39 smo imeli v Sloveniji 1949 vseh vrst šol, v šolskem letu 1947/48 pa že 17.318 vseh vrst šol — skoraj 100 odstotkov več. To je ogromen korak! Naše ljudske množice kažejo neutešen glad po dobri knjigi, po izobrazbi!
Prav zaradi tega se je organizacija našega šolstva temeljito spremenila. Sleherni državljan mora dobiti izobrazbo, ki mu bo dala vse možnosti razvitja svojih sposobnosti v kolektivu delovnega ljudstva. Prehod iz osnovne šole v nadaljne šole poteka brez vsakih ovir, sleherni lahko pride do najvišje izobrazbe. Ni več umetnih kapitalističnih ovir, ki so zabran je vale delovnemu ljudstvu izobrazbo.
Naša glavna slabost je pravzaprav ideološka slabost in pa pomanjkanje kritike. Naš tempo izgradnje socializma je tak, da brez čistih pojmov ne bomo mogli pravilno uporabljati materialnih kulturnih sredstev tako kakor je treba. Zato je razvoj kritike na vseh področjih našega dela življenjskega pomena. Ta kritika mora biti predvsem usmerjena proti reakcionarnim nazorom, proti vsemu tistemu, kar mora umirati pri graditvi novega življenja!
(Konec prihodnjič)
Stran 4
DOLENJSKI LIST
6tev. 40.
IZ nAŠ IH KfcAJBV
VODOVOD JE. CEVI SO. VODE PA NI...
2e več kot leto dni ležijo na križišču test pr] hotelu Kandila v Novem mestu nove cevi, ki so pripravljene za položitev od rezervarja na firmu do kandljskeg* mosta. Ker je dosedanja zmogljivost vodovoda premajhna, Je treba zamenjati stare cevi z novimi večjega premera. Smola Pa Je v tein, da je treba za nove ecvl nov jarek, za kopanje jarka pa je treba ljudi; sami krampi ln lopate, katerih je dovolj pripravljenih, ne zadostujejo. Mestni ljudski odbor je pričel s kopanjem Jarka od rezervarja navzdol ln sicer samo s stalno delovno silo. Navzlic temu, da Je te mnogo premalo, so že izkopali jarek do ceste ln še nekaj deset metrov ob cesti proti mestu. Cevi so že razpeljane ln jiii bodo v kratkem začeli polagati. Ko bi se kdor koli spomnil in prišel na pomoč s prostovoljnim delom, bi slo se. veda delo veliko hitreje naprej. Mestni ljudski odbor ne more delati čudežev z razpoložljivo delovno silo ln s kreditom. Vsak, ki preklinja tovariša Liparja In vodovod, če ni vode kakor si jo zaželi, naj se spomni na te vrstice ...
MLADINCI  PREDVOJAŠKE VZGOJE IZ STRAŽE PIŠEJO
V čast obletnice ustanovitve JA, ki bo 22. decembra, se mladina predvojaške vzgoje v Straži pripravlja In uči. Kakor vsi delovni kolektivi v naši državi, tako tudi mladina predvojaške vzgoje tekmuje, da bi se usposobila za dobre čuvarje socialistične Jugoslavije.
Doserl a j je mladina predvojaške vzgoje ▼ Straži opravila že okrog 450 delovnih ur liri postavljanju spomenika v Vavtl vasi, pri urejanju strelišča, za zadružni dom v Straži itd. Poleg tega pa je mladina sode. lovala na večjih manevrih, da spozna načine borhe.
Veliko zanimanje pri prebivalcih Vavte vasi, Straže, Jurke vasi, Rumanje vasi ter okolice Je vzbudil manever ob priliki 9 letnice Roške ofenzive, katero je organizirala Zveza borcev Vavta vas z namenom, da ljudstvu prikaže veliko horbo naših herojskih borcev v Roški ofenzivi proti okupatorju, ki Je zhral vse svoje najboljše čete, d« bi uničil partizansko vojsko, kar pa se mu nI posrečilo.
V nedeljo 16. septembra Je prikazala mladina predvojaške vzgoje Straže In Toplic zanimive vaje Mladina iz Straže je bila »sovražnik« ter Je morala braniti Vavto vas, mladina predvojaške vzgoje Iz Toplic pa Je I« M,-i. partizanski napadalec v smeri od Toplic, preko Vavte vasi. Pregnati je ran. ral sovražnika Iz vasi preko mostu v Straži, kjer ga je pričakovala zaseda Istega centra z nalogo, da umikajočega se sovražnika udari oziroma napade v hrbet.
Točno ob 14. url popoldne so se sovražne kolone spoprijele s partizani. Zaradi nenadnega napada z vseh strani so se v neredu umikale v vas. Partizani so z veliko hitrostjo napadali ter sovražnika pregnali čez most, kjer ga Je zopet prestregla partizanska zaseda. Sovražnik, ki je uvldel. da je partizanska vojska prodirala, nI hfl v *ta-nju niti podmlnlrati mostu: spustil se je v beg proti železniški postaji, kjer se je borba končala.
Potek borbe je ljudstvo z zadovoljstvom spremljalo, kar dokazuje to, da so 611 ljudje že nekaj metrov takoj za napadalnimi edintcaml, samo da so Imeli dober pregled.
Po končani borbi je bil splošen pregled borbe. Komandant tov. Anton Strniša, rezervni oficir In borec od leta 1941, je mladince pohvalil ter jim čestital na doseženem uspehu. Po pregledu sta odšla oba centra predvojaške vzgoje v Dom ljudske prosvete, kjer je Imel govor tov Novljan, ki Je pozdravil tudi mladince predvojaške vzgoje ln jim čestital na doseženem uspehu v manevru.
Pr| vsem tem moramo še pojasniti, da Je bila mladina  disciplinirana   ter bo v na.
Zidno opeko
dobite po najnižjih cenah v okrajnem industrijskem podjetju
»FRANKO OPEKARNA« PRELESJE PRI MOKRONOGU
tel. Št. Rupert 5, žel. p. Bistrica
daljnjem tekmovanju ie mnogo pridobila, kar bo ponos ne le za posameznika, temveč za ves center predvojaške vzgoje.
Tako dela ln se vzgaja mladina pred-StražT.
vojaške vzgoje
S.
PREDORAD OB KOLPI
Pred desetim) leti so pričeli gradit] od vasi Dola preko Laz, Vrta In Bllpa' cesto, ki pa na žalost še danes ni dograjena Vsa dela so se tedaj ustavila sredi pota. Kako lepo bi bilo, če b| domačini vendar dogradili še drugo polovico ceste, sal to bi hllo v prid nJim samim Tudi gospodarstvo ln medsebojna povezava vasi bi se na dobri cesti lahko še bolj razvila.
Na tej cesti s« večkrat srečajo Belo-kranjcl, ki nosijo na Bllpo popravljat sekire ln drugo orodje. Pravijo, da so za taka po. pravila najboljši bllparskl kovači, ki imajo
ka
BU-s.
tudi težki bat na vodni pogon poto parice. J
V SKOVCU JE GORELO
V noči od 25. na 26. septembra Je v vasi škovec pri Veliki Loki pogorelo do tal eo-spodarsko poslopje posestnlce Ane Pevec. Vzrok požara še ni znan. Ljudska milica pa zadevo preiskuje.
DVE POMLADI V STOPICAII
Na šolskem vrtu v Steplčah se Je pred kratkim v drugič popolnoma razcveta jablana, tako da so njene veje hkrati nosile plodove ln novo cvetje Poganjati je začelo tudi novo listje. Ze pred tem pa je drugič cvetel tudi bezeg. Zanimiva igra narave Je vzbudila splošno pozornost.
KAM BO ŠEL PRESEŽEK DRV?
Tako se sprašujejo potrošniki Črnomlja, ker ugotavljajo v mnogih primerih Izredno slabo mero pri prejetih drvah. Razlika pri celotnih količinah znaša večkrat tudi četrt metra Nakaznico za drva odda potrošnik v pisarni OZKZ, kjer plača tud| znesek za celotno količino, tu pa prejme nato potrdilo, s katerim dvigne drva na skladišču. Prvotno so drva delili v skladišču na postaji, sedaj pa jih dele na skladišču Kmetijske zadruge.
Manjko v drvah so potrošniki opazili že na prvem ln tudi na drugem skladišču V pri-meru, da Je potrošnik takoj po prevozu drv na dom zahteval komisijo, da bi na licu mesta ugotovila, koliko jih Je, se Je uslužbenec Izitovarjal na vse mogoče načine, samo na ponovno merjenje ni pristal.
11 septembra jo neki uslužbenec rekel, da zadruga pač ne more dajati potrošnikom točne mere, ko pa že sama prejema od drugih zadrug manj, kot Je treba. Neka zadruga, ki bi dejansko morala oddati 9 m drv, Jih je oddala samo K metrov. Tak| primeri so seveda možni, vendar pa ne smejo na račun brezvestnih zadrug trpeti posamezni potrošniki. Potrošnikom je znano tudi to, da po pravilih gozdarstva zadruge lahko odkupujejo al| Izdelujejo drva v lastni režiji z 18% nadmere, katera je predvidena za kritje takih In podobnih razlik. Potrošnik, ki drva pošteno plača, zahteva tudi pošteno mero, kakor mu pripada
Razumljivo Je, da bo pri takih razlikah v meri nastal Kmetijski zadrugi pri drvah presežek; vprašanje pa je, če bo Sel ta presežek v dobro zadruge ali posameznikov, ki se bodo v tem primeru okoristili na račun potrošnikov.
M. F
PRED NEKAJ LETI NAJSLABŠI - DANES NAJBOLJŠI
Je krajevni ljudski odbor Preloka, ki Je bil v minulih letih 1946 ln 1947 eden najslab. šlh KLO v okrnju Črnomelj. Tedaj je bil pri vsem delu pasiven ln so ga uslužbenci okrajnega ljudskega odbora upravičeno grajali Danes na se je že tako pop-avli, da je eden najboljših v Bell krajini. To Je pred. vsem zasluga tajnika, ki se dobro zaveda svojih dolžnosti in je pri delu zelo požrtvovalen. Gospodarske naloge Izvaja dosledno, pa tudi v administraciji ne zaostaja za drugimi. Ker Je kraj precej oddaljen od Črnomlja, so pred nedavnim pričeli postavljati te. lefonsko napeljavo od Vinice do Preloke. Dela napredujejo prav dobro navzlic oviram, kt jih povzročajo nekateri posamezniki Pri reorganizaciji krajevnih ljudskih odborov Je predvideno, da bo KLO Preloka ostal še v bodoče, priključile pa se mu bodo še nekatere vasi lz KLO Marlndol, k| je doslej spadal pod Hrvatsko. P. J.
Restavracija Dnifct
MLO NOVO MESTO
Dilančeva ulica
NUDIMO VAM OB VSAKEM ČASU MRZLA IN TOPLA JEDILA
PIJAČE VSEH VRST
OBIŠČITE NAS!
nZKULTURA«l5P0R^?AU^
V pripravah za povratni atletski dvoboj z reprezentanco Svobodnega tržaškega ozemlja so dosegli 22. septembra novomeški atleti te-le uspehe: 60 m — ženske: Milena Svetličič 8.9 (Mladinski rekord Slovenije je 8,1 in
je SvetHčičeva dosegla navzlic slabemu te-ep uspeh!). Ferlič Simona 9.0. 60 m — mladinci: Pate Ivan 7,9, Žagar
Ljubo 8.0.
800 m — mladinke: Jenič Marija 2:53.4 (Jeničeva je v teku na 800 metrov deveta v Sloveniji: tokrat .je tekla veliko slabše kot običajno, ker je bilo tekališče spolzko in ni imela konkurence).
400 m — moški: Krhin Miha 1:01,8, Blatnik Vinko 1:02.
1500 m — mogkl; Lenart Franc 4:30.3. Šuštar Janez 5:05,0 (Lenart je sposoben tekač, le na treninge prihaja boli redko).
Met krogle: člani — Dolenc Luka 10.44, Agnič Andrej 9,85.
Met krogle, mladinci: Žagar 10.74, Pate
«,65   (Dolenc Luka je v lestvici najboljših etaleev v LRS na desetem mestu z metom 11,83 m).
IZPRED SODIŠČA
KINO NOVO  MESTO PREDVAJA;
Od 5. do 8. oktobra: francoski film »Tono in Tončka«. Predfllm; Filmske novosti št. 33
Od 9. do 11. oktobra: »Sestri lz Bostona« Predfolm: »Zaradi oneira zjutraj«.
Od 12 do 15. oktobra: »Erolca« Predfllm: Filmske novosti št. 34.
OGLASI
ZAMENJAM malo posestvo, 2 hektarja rodovitne zemlje z vinogradom, hišo ln gospodarskim poslopjem za primerno ali tudi manjše posestvo, cvent. tudi brez vinograda, vendar pa v bližini Novega mesta Naslov ▼ upravi »Dolenjskega Usta«. — 90 —
KUPIMO dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe z navedbo cene ln vzorcem pisave poslati na upravo 'Dolenjskega lista«.
OBVESTILO NAROČNIKOM
Vsem našim naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku, razpošiljamo te dni položnice z navedbo zaostankov in dolga na naročnini. Prosimo jih, da dolžni znesek takoj nakažejo ter s tem zagotovo redno prejemanje tednika.
Uprav »Dolenjskega lista«
CEZ MEJO STA JO MISLILA POPIHATI
26-letnl Lojze Kastcllc, čevljar Iz Dolge njive pri Čatežu, ln Feliks Šepec lz Iste vasi. šepec je že večkrat Iskal prilike, da bi jo stisnil fcez mejo na nedovoljen način, Ni ga motilo, da Ima ženo in 18 mesecev starega otroka. Bolj mu je dišal tuj kruh, ki baje raste v tujini. Pred sodniki trebanjskega sodišča se Je sicer zagovarjal na domač« slabe razmere, čeprav mu Je teta zapustila 6 ha zemlje ln bi na tej zemlji lahko preživljal sebe ln družlnlco Nagovarjal je Kastelca, da bi pobegnila skupaj čez mejo, katero je Kastellc dobro poznal, ker je odslužil voja. ški rok na meji. Pred mesecem dni sta se odločila za »veliko rajžo« in jo ubrala proti Italijanski meji Pri Sv. Luciji pa so ju organ L Maretirali In Jima preprečili nezakonito pot v tujino. — Ker ni bilo posebnih okolnosti za nameravan beg čez mejo, sta bila kaznovana vsak s 15 meseci zapora.
ZA UBOJ  2ENE 9  LET STROGEGA ZAPORA
Grd zločin je razburil letos 17. junija prebivalce Rožnega in Blance v krškem okraju. 57-letnl Anton Sluga, mali kmet iz Rožnega št. 4, ae je popoldne okoli četrte ure na travniku pred svojo hišo prepiral z ženo Terezijo, nato pa je nenadoma pograbil motiko ter Jo z njo dvakrat tako močno udaril po glavi, da ji je prizadejal na levem temenu veliko rano, na zadnji strani temena pa hudo udarnino. Zaradi preloma kosti in
£oškodovanih možgan Je Terezija Sluga ta-oj umrla.
Čeprav se je Anton Sluga po dejanju šel sam prijaviti na postajo Ljudske milice, pa je v svoji razburjenosti priči Antonu Abra-mu navajal drugačne podatke kakor nato mlllčarjem Pred njimi in pred sodniki okrožnega sodišča v Novem mestu se je lz. govarjal na sllobranu, češ, da mu je žena prva začela groziti z motiko, nakar jo je v razburjenosti res udaril. Dejanja torej nI tajil, napletel pa Je okoli njega precej neverjetnih Izgovorov ln Izmikanj, tako da mu sodniki zagovora In sllobrana niso mogli verjeti. Pokojna Je bila udarjena predvsem
ZAHVALA
Za DOLENJSKI MUZEJ je darovala Ana Strgar iz Kartaljevega dve na steklo slikani podobi. Darovalki se najlepše zahvaljujemo. Posnemajte!
Uprava Dolenjskega muzeja v Novem mestu
po zadnji strani temena ln celo po hrbtu, kar gotovo ne govori v Slugov prid Sodišče, ki je verjelo pričam, je ob ohtežllnl okolnosti, da je bil Sluga zakrknjen In da Je umoril mater, ki Ima več otrok, obsodilo obtoženca na devet let strogega zapora in omejitev državljanskih pravic za dobo dveh let.
ZARADI   STAREGA PETSTOTAKA NA ZATOŽNO KLOP
MIlan Cerne, bivši uslužbenec, ln Franc* Smolič, nočni čuvaj, oba lz Novega mešat, sta se znašla pred sodniki v Novem mestu zaradi vnovčenja starega, neveljavnega denarja.   Letos v juliju Je ćerne   kupil od
Smoliča dežnik ln mi ga »po pomoti«, kakor trdi sam, plača s starim bankovcem za 500 dinarjev, ki je že bil vzet Iz prometa. Smolič Je b pet stol a kom poizkusil srečo v bifeju Zadružnega sklada, kjer pa mu natakarica denarja nI vzela. Kar mu ni uspele tu, se je posrečilo v Metropolu, kjer Je pretopil Smo. Hč denar v pijačo In drobiž. Toda tudi tu je natakarica spoznala prevaro In zadevo prijavila Ljudski mlHel. — Na razpravi •« je Cerne zagovarjal, da Je Imel bankovec med drugimi veljavnimi bankovci samo za spomin. Smolič pa je skesano priznal, da je zagrešil prekršek. Cerne Je bil obsojen na 3000 din, Smolič pa na 1000 din denarne kazni
Prva je zakonitost
Upravni odbor delavskega sveta opekarne Gradac je pred nedavnim odpustil z dela večje število delavcev z izgovorom, »da nimajo primernih kretenj na delu,« pri čemer se niso ozirali na sklenji-ne delovne pogodbe. Delavci, katerim se odločbe niso zdele utemeljene, so zadevo prijavili Pover-jeništvu za delo pri okrajnem ljudskem odboru Črnomelj. Ti so potem prejeli plače tudj za čas, k o niso bili na delu. Ostali delavci pa, ki se niso pritožili niso dobili ničesar, čeprav jim ravno tako pripada. Upravni odbor ni na seji vodil nikakega zapisnika, čeprav se je v odločbi skliceval nanj. Ugotovljeno je bilo, da so vodili samo formalne zapiske. Zaradi takega nezakonitega postopanja nekaterih vodilnih organov, nastaja med ljudstvom nezadovoljstvo, zlasti med prizadetimi de-
OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG - TREBNJE
odkupuje preko svojih zadrug kmečke pridelke vseh vrst
ZA IZVOZ    odkupujejo zadruge živino, les in zdravilna zelišča
ZA INDUSTRIJ-    odkupujemo živino, prašiče in vse ostale kmetij-SKE CENTRE    ske pridelke
KMETJE! Prodajajte vse svoje pridelke kmečkim zadrugam, ki vam jih bodo plačale po najvišjih dnevnih cenahl Dvigajte svoje zadruge in koristite s tem sami sebil
Predsednik krajevnega odbora ni vaški pastir
Jože Rodičevič iz Mihovca št. 5 pri Podgradu rad ob vsaki priliki stresa svoje nezadovoljstvo na organe ljudske oblasti. Posebno živahno mu teče jezik takrat, kadar je treba kaj prodati za skupnost. Tako je pred kratkim prinesel v pisarno KLO v Podgrad obrok davkov. Vpričo ljudi je ob tej priliki ozmerjal predsednika KLO tov. Lojzeta Murna, češ: »Med vojno si nam požrl živino, sedaj boš pa davke.« Ko mu je predsednik namignil, da bodo kmalu volitve in da lahko tudi Rodičevič kandidira ter bo nato lahko poizkusil, kako teče delo na krajevnem odboru, je nergač zabrusil predsedniku nazaj:
»Saj nisem bik, da bi se tega dela lotil.'..«
Okrajno sodišče je pred dnevi poučilo Rodičeviča, da se tako pred vo-
Kupujte vedno odlične in trpežne izdelke
ln™!i« STROJNO PLETIUSIVO
podičila
Crnomcll
Izdelujemo puloverje, brezrokavnike, otroške garniture, maje z dolgimi rokavi in brez rokavov, pletene zavese in številne druge pletiljske izdelke. — Cene primerne, zahtevajte ponudbe!
ljenimi zastopniki ljudstva ne sme ob našati. Dva meseca zapora, plačilo stroškov postopka in povprečnine, ki si jih je Rodičevič s svojim vedenjem prislužil, vse to ga bo verjetno podučilo k drugačnemu vedenju pred organi ljudske oblasti, ki dostikrat pod neugodnimi pogoji izpolnjujejo svoje dolžnosti do skupnosti in žrtvujejo za uspešno delo odbora čas, zdravje in vso svojo požrtvovalnost.
OBVESTILO
»0. marca t. 1 smo objavili v 13. številki Dolenjskega lista članek z naslovom »Ce 6e bencin spremeni v žganje, žganje v vodo. upanje v razočaranje«, v katerem smo med drugim omenili, da je Medja Anton, posestnik iz vasi Strelac, KLO Smarjeta, pripeljal sodček žganja na VOZU v Novo mesto, kate. rega bi bil rad prodal takole brez nepotrebne birokracije, takorekoč \% rok v roko. Ta sodček naj bi bil Medja Anton shranil v neko vežo na Ljubljanski cesti, iz katerega pa inu io baje nekdo ŽKnn.io iztočil in nalil v sodček vodo. — To vest ,ie sporočil uredništvu našega lista bivši tajnik KI-O Smarjeta Božnar Jože, ki pa je bil s sodbo okr. sodišča v Novem mestu s svojo ženo vred zaradi razširitve te govorice, ki je škodila ugledu Antona Medija, obsojen ra plačilo kaznj 10(10 dinarjev. Popravljamo prvotno vest. ki je bila po krivdi netočne Informacije omenjenega natisnjena
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik - Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Kapucinski trg 3 - Poštni predal 83 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, štev. 616-1-90322-1 -Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din celoletna 800 din — Naročnina ae plučuje vnaprej — Tiska tiskarna »Ljudske pravice* t Ljubljani
lavci, ki se preživljajo izključno z delom svojih rok. Nekateri upravni odbori slabo pojmujejo pravice in dolžnosti, ki jih imajo do podjetja U do delavcev, kar nam jasno kaže ?e ta primer, zato ni čudno, da se dopajajo take nepravilnosti, ki bi se sicer ne smele. Mnogo napak bi bilo odpmlje-itih, če bi se take zadeve rešev«le na sindikalnih sestankih. f. J.
V Dolenjskih Toplicah so se h pogovorili o odkupih za leto 1*52
KLO v Dol. Toplicah se je ni vaških sestankih v preteklem tednu fe pogovoril z gospodarji o odkupu telih žit, maščobe in pitanih prašičev v letu 1952. Razpravljanje o obvezri oddaji belih žit je potekalo hitro in so predvideno količino hitro razdelil? med po-sestnike-obveznike. Težje pa je šlo pri razdeljevanju obvez za mast n prašiče: gospodarje ovira predvsem mk oddaje. Vsi bi radi mast in prašiče cddali v jeseni, kar jim je najbolj prkladno zaradi pitanja živali. Pomenib so se tako, da bodo močnejši gospolarji poskrbeli za oddajo v pomladanslih in poletnih mesecih. Zelje vseh psameznikov seveda niso mogle biti izpolnjene.
KAJ DELATA LJUDSKA INSPEKCIJA IN SVET POTROŠNIKOV?
Tako so spraševali fronovel IV. in V. terena v Novem mestu ia miožlčnem sestati, ku 19. septembra. Trikrat sov zadnjih osmih mesecih že govorili na sestinklh o dveh se-Jalnih etrojlh državnega poestva ln pltaltšča v Novem mestu, ki še vedro ležita na dežju ln soncu menda že od lansce jeseni. Čeprav Je bila direkcija posestva že večkrat opozorjena na te stroje, en krit tudi že v časopisju, vendar nI še nlčesa- ukrenila, da bi stroje spravila pod streh*. Čudno, da tega ne vidi Ljudska Inšpekcij IV terena!
Frontovci obeh teren*v so na sestanku razpravljali tudi o razmrab na trgu In v trgovinah. Čeprav sadje povsod gnije, po. sebno češplje, teh nI nti na trgu niti v trgovinah naših zadrug, t'rav tako je« krompirjem Cene tržnih prdelkov so še vedno med najvišjimi ▼ Slovnlji, kar dokazuje, da zadruge še vse preralo posegajo v trgovino. — se marsikaj n se. pogovorili frontovci na zadnjem sestaiku, nato pa so sklenili, da bodo Imeli tike sestanke bolj pogosto.
Na sestanku čiansva OF II. ln III. terena, ki je bil nekaj inl za gornjim sestankom, pa so člani O' spraševali, če velja dolžnost udeležbe nasestanklh samo za ne. katere člane, za druie pa ne. Ljudje so kritizirali, da jih MO >F nI seznanil s predavanji o novem finnčnem sistemu In zakonih, ki so Izšli v zdnjem času. To bi prav lahko pojasnili tud nekateri domači stro. kovnjaifi; žal pa III člani terenov nikdar ne vldllo na sestankih niti ne njihovih odraslih družinskih člauv Pr.
Krogla — ženske: Eriavee Boža 6,90.
Skok v daljavo: moški — Rodič 5,75 m, ženske: Svetličič 4,35.
Skok v višino: moški — Dolenc 160, ženske- Svetličič 120-
Disk; _ moški - Dolenc 87,30. (Tudi v metu diska je Dolenc šesti v Sloveniji. Ce *e mu posreči met 40 m. kar bi lahko dosegel i vztrajnejšim treningom, bi se uvrstil med naše najboljše metalce).
Disk; - ženske - Knaflič Lenča 23.90. (Knafličeva je deveta v lestvici najboljših metalk Slovenije v dteku)
Kopje — člani: Rodlč 36.60; mladinci: Perpar 33.50.
V  SMARJETI  SO USTANOVILI FOTO KLUB
V preteklem tednu 60 ustanovili v 8mar-jeti pri Novem mestu nov foto klub. Pri ustanovitvi kluba je agilnim članom pomagala Ljudska tehnika iz Ljubljane. Kje so bili organizatorji iz Novega mesta! Člani kluba trdijo, da v Novem mestu niso mogli dobiti pomoči, zato jim je pomagala k ustanovitvi kluba Ljubljana... Upamo, da bo zdrava »samorodnost« vključena kmalu v okvir Ljudske tehnike novomeškega okraja.
NEKATERI LJUBLJANSKI ŠPORTNIKI SO »NOBEL« LJUDJE
V nedeljo, 30. septembra bi moralo biti v Ljubljani finalno republiško tekmovanje atletske lige. Najprej je bilo določeno in objavljeno, da bodo nastopile samo naslednje ženske ekipe: Odred (Ljubljana). Litija in Krka iz Novega mesta. Na stadionu v siški pa so se zbrali samo.— Novomešča-ni. .. Ne vemo za vzrok, zakaj ni bilo ostalih, dejstvo pa je, da «o nastopile samo naše atletinje, kar je vplivalo tudi na njihove rezultate, ker so tekmovale brez konkurence. Deževno vreme in slaba organizacija tekmovanja je pravtako ovirala potok tekmovanja. Najboljši rezultati so bili doseženi v:
teku na 1M m, kjer je zmagala Ferli-čeva « 14.6, ter v
teku na 801 m, za katere je potrebovala Jeničeva 2:43. Svetličičeva je skočila v višino 1,25 m. V metih so biili rezultati slabi, ker je bilo orodje blatno in teren zelo slab.
V bodoče si želimo, ako bomo že nastopili v Ljubljani, boljšo organizacijo in — konkurenco! Zaradi slabega vremena bi bili najbolj upravičeni ostati doma prav Novom eščani! Jg.
te ae vam mudi na poroko, nujen obisk, pogreb ali kamor, koli, pokličite
AVTOTAKSI
Z njim vam postreže PUTNIK, Novo mesto — telefon 108.
BELA KRAJINA SE ŽE PRIPRAVLJA NA TEČAJE
Okrajni odbor AF2 in okrajna sekcija žena-zadružnic v Črnomlju pripravljata za prihodnje tedne več vrst tečajev. V Črnomlju je v dveh izložbah vabilo za gospodinjski tečaj, ki ga organizira okrajna zadružna sekcija žena. Začel se bo 15. oktobra. Zene v Metliki pripravljajo gospodinjski tečaj, ki ga bo vodila tov. Romana Hanzel, sekretarka AF2 in upravnica dijaškega internata. Te.aje pripravljajo tudi v Adlešičih, Podzemlju, Petrovi vasi in na Vinici. Na Radovici bo vodila tak tečaj učiteljica Zornova. Poleg gospodinjskih tečajev, za katere je veliko zanimanja tudi v drugih krajih, pa bodo v Črnomlju, Metliki in na Vinici tečaji za pletenje copa. — Zene Bele krajine hočejo izkoristiti dolge jesenske in zimske večere s praktičnim in zanimivim delom. Odbornice AF2 bi lahko s pomočjo ostalih organizacij poskrbele za tečaje tudi v krajih, kjer doslej ni bilo takih tečajev. R. F,
V Srbiji bodo imeli občinske ljudske odbore
Ljudska skupščina. LR Srbije bo na prihodnjem zasedanju obravnavala osnutek zakona o novi upravno teritorialni razdelitvi. Po novi razdelitvi se bodo krajevni ljudski odbori združili v občinske ljudske odbore. Zdaj je v Srbiji 2581 krajevnih ljudskih odborov, po združitvi pa se bo njihovo število znatno skrčilo. Sprememba bo tudi v tem, da bodo priključeni okrajem vsi mestni ljudski odbori, ki so bili doslej izven okrajev; samostojni MLO bodo ostali le v nekaterih večjih mestih. Z novo upravno razdelitvijo se bodo iz-premenile tudi meje okrajev. Nekateri manjši okraji bodo odpravljeni, ker se bodo povečala področja dosedanjih ljudskih odborov.
Gozd HO
gospodarstvo
Noto mesto
k u pu j e za svojo deslilarno eteričnih olj v 0»rhu pri Podturnu vsako količino smr«kovih, jelovih in borovjji iglic
Gozdni posestniki, zadruge in ostali nabiralci prejmejo za vsak kg iglic, dostavljenih v destilarno, po 1.10 din. — Na enem vozu naj bo pripeljana samo ena vrsta iglic, ki naj bodo po možnosti zložene v butare. . Podrobnejša navodila dobite pri Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu in v de-stilarni na Obrhu