V Liublfani, torek, 4. aprila 1922.
Leto II.
Stev. 77.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
»celo leto Din 90 — pol leta Din 45'—
v upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev, 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = uprauniž.va štev. 528 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7’50
Hii sn MršCsstsshl ali ..hriEanafel"?
» dokazati. Na strani 41. »Glasnika?;
S&'
najbrž isti pisec razmotriva o štraj-sta’ji|J®r se postavlja ne le na antisocialno
>Sv. Frančišek ni bil socialni reformator, bil je le posnemovalec Jezusovega zgleda, izvrševalec evangelskega nauka, bil dosleden katoličan. »Socialni nagibi« so mu bili neznani. Ne žalite njegovega spomina. Socializem nima do sv. Frančiška nobene pravice: sv. Frančišek je le dokaz, da zapozneli cvet socializma nima ne vonjave ne sadu.«
Glasnik presv. Srca Jezusovega, XXI, 4.
a se človek vsled vneme za dobro i rad zaleti in časih zelo hudo zaleti, Vrsf' -8 *s^na- ^ato tudi gori navedenih Stic iz enega naših najboljših nabožnih , l°v, ki pQ pravici poudarja pri reševanju J~“žabnega vprašanja individualno - mo-^ . Pl&t) ni vzeti popolnoma tako, kakor Pisane: pisec je dobro mislil, je pa v . J1 gorečnosti resnico tako raztegnil, da tm, 6C vDa resnico podobna. Kakor se pre-PreH8 ^nost lahko spremeni v greh, tako urana resnica lahko preide v zmoto.
~ Resnica, katero ima pisec »Glasnika« očmi, je ta, da so socialno vprašanje,
1 c*alno delovanje, socialni nagibi, ako jih fi. 1110 8 stališča ekonomskega materia-marksizma, nekaj popolnoma druge-neg° ako jih gledamo z vidika ljubezen-načel krščanske nravstvenosti. Nagibi ^talnega delovanja v prvem smislu tudi Jj° našem mnenju nimajo in ne morejo ime-Rajnega vspeha, da izboljšajo položaj človeške družbe in posameznikov v njej. Iz-Premeniti zgolj zunanjo gospodarsko pod-lago kapitalističnega družabnega reda in ?®8ebno lastnino prevesti v kolektivno, se iz daleka ne pravi ustvariti tudi nov ^oralni red, v katerem bodo ljudje delali ^sebično, požrtvovalno in pravično ter kro-P*i "Svoje antisocialne nagone. V to svrho . Potreba vere v brezpogojno dobro vrhov- j bitje, v neispremenljivo veljavo večnih , stv^ zakonov, v Bogu vtemeljeno brat-k t°r,Vseh ljudi in njihovo enakovrednost °t Bogu poidobnih bitij, ki so drug na dru-jp!!a nujno navezana in so dolžna drug za i.y8ega delovati, to je, so nujno socialna ^ja. Tukaj, mislimo, se pisec »Glasnika« ttami mora strinjati, naj mu beseda »so-®lno« zveni še tako neprijetno. v * Čemer pa »Glasnik« odločno nima Prav> je to, da sv. Frančišek, oziro-Cerkev, o kateri pravi, da ni nikoli de->socialno«, marveč le »krščansko«, Usm'i^r v tem sm*slu> ie izvrševala dela d#i nia, dobrote in dobrodelnosti — ni „a vala v smislu socializma, pojmovane-2 vidika načel krščanske nravstvenosti. ^ .Slnetno misliti, da gre tu le za besede, nikn t6§a stališ5a opravičevati pisca »Glas-VjJ: ? češ, njemu le beseda »socialno« ni KeC ln ^i j° rad zamenil s »krščansko«. je j Pisec se tu tudi stvarno moti, kar
U,a ® v smislu nasprotstva do socializ-stičn ^^žabnega sistema, naj bo marksi-h0i 1 a*i krščanskosocialistični, ampak (ne-staliJeVec?a) zavzema po našem mnenju tudi V ^i ie nekrščansko. On se izraža silno”8 ma Pro^ štrajku, češ da je na-Daii 8redstvo in že vsled tega »prekleto«. Ževni ne naJde za štrajk nobenega opravi-pro..nega zgleda v evangeliju. Štrajk je ie tip 8v°b°di. On je izraz delomržnosti. On h0ge greben, ker delavec lahko dela kjer kakm> imur boče in za katero plačo hoče in dela r ^Igo hoče. Kruha je za resničnega So j,08 .vedno dovolj po svetu. Stavkarji *vi§aloti> lenuhi, demagogi«. Podjetnik bo dejav Plače sam, ako ne bo dobil cenenih n© Sila se ne sme delati ne delavcu %vr^tniku. Srečo ustvarja le delo, ne in tako dalje... mi ijifJ 80 te trditve se tako gorostasne,
zli
^ ne moremo in nočemo pripisovati
* Volil •	4	CJIllVf iU MVVVMiV	------
pa anA* in zlemu namenu; nasprotno. So bitj n 0c>alne in antikrščanske, da bolj °bžal m°rejo in jih moremo le globoko je živiati- Kai bi rekel sv- Frančišek, da je n‘lel v 19. stoletju v Manchestru, kjer bodel > svobode dola«, obenem pa svo-de]nv rezobzirnega izžemanja »svobodnega jem ,C^l<r strani delodajalca bilo na svoda 8o K-Uncu? Ali bi bil besede »Glasnika« Pisal? a takrat v tei obliki izrečene, pod-za	bi jih podpisal danes? Ali bi bil
&u? M- sv°ie8a življenja stal na tem stali-FranX;x odi0®00 trdimo, da ne in da bi sv. ucisek ne bil sv. Frančišek, ako bi jih
»r
bil odobril, kaj še izustil!
Štrajk je nasilen. Gotovo, kakor je nasilna vsaka vojska. Pisec »Glasnika« pa dobro ve, da je vojska lahko za dobro stvar, in zato ni nobenega krščanskega moralista, ki bil bil kdaj vojsko brezpogojno prepovedal kot nekaj samo na sebi nemoralnega. Med svetovno voisko se je celo od marsikaterega krščanskega moralista na tej in na drugi strani navdušeno zagovarjala kot edino in zadnje sredstvo, da se vzpostavi red, pravičnost, trajni mir. Pravijo, da je vojska sicer »od zlega«, posledica temeljnjih zlih nagonov padlega človeka, žalostno dejstvo, ni pa še v sebi zla in sprejema svojo moralnost in nemoralnost iz drugih razlogov; v slučaju neobhodne obrambe je celo moralna dolžnost. Tako sodi tudi vsak pameten socialist in komunist, ki je pač zoper militarizem kapitalističnih držav, ne obsoja pa nasilne vojske, kadar mora sam braniti ali misli, da brani svojo »sovjetsko državo« zoper resnični ali navidezno krivični napad od strani oboroženih »buržujev«. Zdaj pa vprašamo: čemu krščanski moralist, kakor pisec »Glasnika«, smatra ravno štrajk kot vojno sredstvo razreda, kateremu se vsaj v pretežni večini slučajev godi krivica (saj je delodajavec neprimerno silnejši in močnejši od deloje-mavca, za nemoralen, ker je nasilen? Koliko je in je bilo nasilnih sredstev zoper napadalce, barbare, krivičneže, zločince, sektante, pogane itd., itd., ki jih krščanska cerkev ni obsojala marveč v nujnih slučajih tudi priporočala ali vsaj molče dopuščala? Kam bi sploh prišli, da začnemo izvajati nauk o »neprotivljenju«, ki da sledi iz ljubezni, kadar nam kdo nastavi nož na vrat ali kadar mogočnež ogroža najvišje moralne dobrine naroda, države, človeštva? V budizem, v tolstojevstvo, nikakor pa ne v krščanstvo !
V	evangeliju ni zgleda za štrajk! Seveda ga ni, ker so bili štrajki takrat nemogoči, ko bi bili sužnje vrgli v bajer za hrano gospodskim ribam, če bi se bili na ta j ali oni način uprli. Sicer pa rimska zgodovina pozna štrajk sužnjev; ti reveži so potem viseli na križih na cesti od Rima do Ostije... Če bi se to zgodilo za časa evangelija, smo trdno prepričani, da bi Izveličar bil zato našel ostre besede kakor jih je imel za vsako krivico, tudi če je prišla iz vrst laži-pobožnih farizejev in aristokratskih saducejev. Seveda je Izveličar delal na svoj način kot bogočlovek, česar mi nikoli ne bomo v popolnosti dosegli in česar se od nas v polni meri tudi ne zahteva. Izveličar je na svoj način dosegel duhovno in socialno osvobojenje sužnjev, tlačanstva, žene, otrok; mi moramo delati s sredstvi, primernimi naši naravi. Zato ne gre zoper krščanske socialistične delavce, pa tudi ne zoper druge, uporabljati orožja iz Kristusovega vzvišenega življenja, ki je visoke socialne učinke doseglo s svojimi, le njemu lastnimi sredstvi.
Zelo malo poznavanja dejanskih razmer pa kaže sklicevanje na svobodo dela, ko je ta svoboda samo na papirju, dejansko pa je ni. Kruha ni danes na svetu niti za resničnega delavca, ako se brezpogojno ne ukloni diktatom organiziranega kapitalizma; delavec ima svobdo za vsako, tudi za pasjo ceno prodati svojo delavno moč, ali pa kakor pes poginiti. Ali naj se krščanska ljubezen začne šele tu, ko človek že propada, ko ni več za nič drugega kakor za bolnišnico, ko .plodi same hirajoče, za življenje nesposobne in moralno degenerirane otroke, ko bi bila smrt zanj in za druge le odrešenje — ali pa naj se začne že preje, to vprašamo! Zakaj tako, se zdi, pojmujejo nekateri dolžnost krščanske ljubezni. Mi pa pravimo, da je kristjan že preje dolžan udejstvovati svojo ljubezen; mi trdimo, da ljubezen bogatina veže, da delavcu posigura tisto od Boga ustvarjenega človeka dostojno eksistenco, ki jo sam nemoteno uživa; mi pravimo, da nima kapitalist bogve kakšne zasluge pred Bogom, češ, izvršil sem več nego sem strogo dolžan; če zviša za 10 odstotkov plačo človeku, ki mu recimo že 40 let zvesto služi; mi trdimo, da so danes razmere take, da je to storiti strogo dolžan, in nikar naj ne misli, da se je od te obveznosti odkupil s tem, če je beraču vrgel krajcar, s katerim ta itak ne ve kaj početi. Vdova, ki ni imela nič, je storila veliko delo, ko je za tempelj žrtvovala 2 vinarja, bogatin, ki ima v banki naložene mi-
lijone, pa ima čisto drugačne dolžnosti v ' obliki tistih delavcev, ki mu delajo, pa jim zavida par novih čevljev in pol litra vina v nedeljo. Hinavec! Tako mu bo rekel naš Gospod in sv. Frančišek tudi. Da pa bo ta podjetnik delavstvu plače sam zvišal, to je trditev, ki jo more postaviti le dober človek, kateri nikoli ni prišel iz svojih štirih sten, da si ogleda delavske razmere. Morebiti pa bodo delavcu, ki v Sloveniji ne najdejo kruha, istega preskrbeli v Ameriki? Pisec naj bere pisma, ki jih pišejo danes ljudje iz Amerike, kjer za delavca ni pravičnih mezd, pač pa z žitom kurijo lokomotive.
Pa bo naš pisec dejal, ljudje naj molijo, naj potrpijo, naj se s čednostmi krepijo in izpopolnjujejo. Prav. Toda predstavite si
—	recimo, ne ročnega, ampak inteligentnega delavca — z 2000—6000 K plače ter s 4, 5 ali 6 otroci. Kdo ima toliko moralne
sile, toliko zbranosti duha, toliko srčnega miru v takih razmerah, da bi mogel kvišku, kakor pravi pisec »Glasnika«, če doma iz vseh oči in iz vseh kotov gleda mizerija, če je treba noč in dan računati, kako bi Franček ali Pepček dobil nove čevlje, če gmotna beda naravno rodi in vzdržuje tako moralno pobitost, da na kakšno duhovno izpopolnjevanje more misliti v teh okoliščinah samo duševni velikan, ne pa mi revčki? Nikarte ne rešujte na tak način socialnega vprašanja, prosimo vas, kajti reveži bodo mislili, da se delamo iz njih norca. Lahko je dvigati se navzgor v lepi sobi, v popolnem miru, pri zasigurani eksistenci. Mi pa se vmišljajmo v položaj tistih, ki tega nimajo, pa bomo čisto drugače gledali socialno vprašanje. Tako, kakor ga je gledal sv. Frančišek, ki je bil sam ubog in se zato znal v ubožca uživeti. To je krščanski so cializem.	Notus.
Koflifsrenc! treh socialističnih interiiicionai.
Berlin, 3. aprila. (Izvirno.) Včeraj se je pričelo v Berlinu zborovanje treh socialističnih internacional: druge, poltretje in tretje. Na predvečer se je vršil sestanek, ki so se ga z glasovalno pravico udeležili zastopniki Anglije, Nemčije, Belgije, Holandske in Danske, s posvetovalno pravico pa zastopniki socialrevolucionarjev Rusije, ukrajinskih socialdemokratov in socialdemokratov Georgije. Poročila ne omenjajo zastopnika Jugoslavije Stojanoviča. Konferenca ima namen razmotrivati možnost enotne socialistične fronte.
Zinovjev je o tej stvari razpravljal na konferenci ruske komunistične stranke 29. marca v Moskvi. V svojem govoru je precej ostro ožigosal delovanje socialpa-triotov in dejal: Če nočemo, da bodo šle delavske mase proti nam, moramo stremljenja mednarodnega delavstva za enotno fronto podpirati ne glede na to, da bodo sodelovali socialisti, izdajalci in krvniki delavskega razreda kakor Scheidemaiin in Noske. Jeremijada Scheidemannovih pristašev proti skupni fronti potrjuje, kako pravilen je bil naš sklep, da se neposredno udeležimo skupnega boja vsega delavstva
v strnjeni fronti proti kapitalizmu. V na-daljnem govoru ie dejal, da bo poltretja internacionala gotovo poskusila na tej konferenci pripraviti sovjetsko vlado k skupnemu sodelovanju z menjševiki in social-revolucionarji, torej z ljudmi, ki so z orožjem nastopili proti delavski vladi: »Skupna fronta v našem smislu je samo tam na mestu, kjer se mora vršiti še boj za delavsko vlado, ne pa tam, kjer taka vlada že eksistira in ji reformistične stranke delajo samo ovire.« — Kongres komunistične stranke je Zinovjeva pooblastil, da izdela resolucije.
V	imenu sovjetov se berlinske konference udeležujejo Buharin, Radek, Zetkin. Frossard, Bordiro, Warsky in drugi.
Na današnji seji konference je došlo do ostrega prerekanja med Vanderveldom in Radekom. Vanderveld je Radeku očital, da je imel tajne sestanke s Stinnesom, na kar mu je Radek odgovoril, da on kot nekdanji kraljevi minister sploh nima pravice nastopati na konferenci delavskih zastopnikov. Prišlo je do ostrih nastopov, vsled česar je morala biti konferenca prekinjena.
Pred spinliio staoko m Češkem.
Praga, 4. aprila. (Izv.) »Rude Pravo« j lavcev iz Vitkovic izreklo za splošno stav poroča, da se je 20.000 organiziranih de- ko celokupnega proletariata na Češkem.
V zsizDsesafia «a?£sea-ssia.
Pri nas varčujemo tako-le: Odpuščajo se čez noč stari in vestni uradniki ter se njihove družine mečejo na cesto. — Delavcem se odtrgavajo ali zavlačujejo trdo zaslužene draginjske doklade. — Železničarji stradajo, da bi finančni minister spravil v »ravnotežje« svoj proračun. — Tobačno delavstvo mora skoro beračiti, da more sploh še opravljati svoj posel, za katerega dobi beraško plačo. — Vpokojenci so pozabljeni ter v pomanjkanju čakajo konca ali rešitve. — Vsem tem revežem se odtegujejo zasluženi soldi radi »varčevanja« — to se pravi, da bo denarja dovolj za druge stvari, kjer se rabijo milijoni...
Na Angleškem varčujejo pa tako-le: Iz Londona poročajo, da je angleški kralj, ki je vladar največje pomorske sile na svetu, katera izkazuje v svojem proračunu znaten plus, privolil v to, da se njegova jahta (ladja) »Aleksandra« iz ozirov na štedenje v državnem gospodarstvu proda. Vzdrževanje jahte je stalo leta 1921 71 tisoč funtov šterlingov. —
Ha| »e Mhic SrioSa!
Bclgrad, 4. aprila. (Izv.) Poslanci Barič (Jugoslovan, klub), Moskoljevic (zemle-radnik), Gjonovič (republikanec) in Kristan (soc.) so vložili interpelacije, v katerih zahtevajo, da se preišče v koliko je bil znanih dogodkov kriv vojni, v koliko prometni minister in v koliko drugi organi. Ker je bilo to vprašanje že precej razčiščeno, ni pričakovati dolgih debat. Izvoljen bo odbor 9 poslancev, ki bo preiskoval zadevo.
Tudlfi Runtunflja nam ne zaupa.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Iz Bukarešte javljajo, da ima naša komisija za nakup
žita v Rumuniji precej težavno stališče, ker domnevajo v Rumuniji, da bi se žito porabilo za izvoz in ne za domače prebivalstvo. Vsled tega bodo naprosili rumunskega poslanika v Belgradu, da potrdi pasivnosti nekaterih naših pokrajin.
IšKoa sfrssMs.
Včerajšnji shod trgovcev je bil zanimiv v dvojnem oziru. Dokazal je, da je jedro in glavna opora demokratske stranke odpovedala pokorščino ter revoltirala proti svojemu vrhovnemu šefu dr. Kukovcu ter njegovemu pokrovitelju dr. Žerjavu. Včerajšnji dan je pokazal, da je JDS na Slovenskem doigrala. Njena krivda je, da leži danes na vseh slojih našega naroda ogromna teža gospodarskih žrtev, ki jih moramo doprinašati centralističnemu mo-lohu v nenasitno žrelo. Pod vodstvom mandatarjev JDS (n. pr. Jelačina, ki je obč. svetnik JDS) se je vršil shod, ki je protestiral proti sedanji vladi, pod vodstvom JDS mandatarjev se je vršil shod, ki je izžvižgal njihovega voditelja. Razsulo JDS je popolno.
Druga zanimivost pa je ta, da sedaj taisti trgovci in kapitalisti, ki so doslej držali po koncu JDS, snujejo novo stranko, ki bo po svoji sestavi in ustroju popolnoma kapitalistična. Značilne so izjave in resolucije, ki napadajo zadružništvo. Zato se v tem oziru z novo stranko ne bo nič spremenilo. Eno dobro pa utegne imeti ta stranka, da bo podkrepila avtonomistično gibanje na Slovenskem. To bo korak k boljšemu. V načelnem, posebno socialnem in kulturnem oziru pa bo nova stranka avantgarda skrajno brezobzirnega materialistično- kapitalističnega pojmovanja, ki mu prejkoslej velja najodločnejsi boj celokupnega slovenskega delovnega ljudstva.
Stran 2.
>Novi čase, dne d. aprila 1922,
gtev.
Po smrti Karla Habsburškega.
Budimpešta, 3. aprila. (Izvirno.) Monarhistični krogi nameravajo izposlovati, da se najstarejši sin pokojnega kralja Karla, Oton čimprej povrne na Mažarsko, kjer naj bo vzgojen. Štefan Friedrich sodi, da je nadvojvoda Oton že v tem trenotku mažarski kralj v smislu nasledstvenega prava. Grof Julij Andrassy pravi, da je državno-pravni položaj zelo enostaven. Princ Oton je sedaj kralj na podlagi določb pragmatične sankcije, ki se nanaša na mažarsko nasledstveno pravo in ki je ostala -v veljavi kljub razpadu avstro-ogrske monarhije.
Pariz, 3. aprila. (Izvirno.) Smrt bivšega cesarja Karla bo najbrž veleposlaniško konferenco dovedla do tega, da se odloči glede nadvojvode Otona.
London, 3. aprila. (Izvirno.) »Times« pišejo glede nasledstva bivšega cesarja ;Karia, da si morajo biti bivša cesarica Žita in njeni pristaši o tem svesti, da Evropa nikoli ne bo trpela, da kak član vladarske hiše Habsburgovcev pride kdaj na prestol in da mora vsak tak poskus izpasti ne-'srečno.
Funchal, 4. aprila. (Izv.) Danes pokopljejo tukaj bivšega cesarja Karla.
Hudarski shod y SHIrasf-
Vniky-
V	nedeljo 2. t. m. se je vršil v Hrastniku zelo dobro obiskan shod rudarjev. Govoril je poslanec Gostinčar o sedanjih težkih razmerah delavstva, o vzrokih draginje in o sedanji socialni zakonodaji. Zborovalci so z zanimanjem poslušali izvajanja.
Sprejela se je resolucija, v kateri se izraža zaupanje Slovenski ljudski stranki :in zahteva ureditev stanovanjskega vprašanja v Hrastniku. Shod se je izvršil v najlepšem redu, resolucija je bila sprejeta soglasno.
;	RADIKALNE	SKRBI.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Radikalni klub je na svoji seji sklenil, da glasuje za eivilno listo v celoti in da bo poslanec, ki Id glasoval proti, izključen iz kluba.
Belcrad, 4. aprila. (Izv.) V radikalnem klubu obstoji skupina, ki zahteva odstop dosedanjih ministrov in imenovanje novih. <Zdi se, da stoji za njo Stojan Protič. Ta struja je pričela v zadnj. času nastopati povsem javno in odločno, vsled česar se je %šila pri Pašicu konferenca radikalnih ministrov. Kaj je bilo sklenjeno, še ni znano, vendar se zdi, da je Pašičev namen v prihodnjih dneh zboleti v zvozi v prvi vrsti s to zadevo in ne toliko z genovsko konferenco.
VEL. RAZGLEDNICE SLOV. STRAŽE SE DOBE TUDI V NOVI ZALOŽBI V ŠELEN-BURGOVI ULICI.
Dsssašnl® predborza«
Ziirich, 4. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Pesta 0.60, Berlin 1.59, London 22.59, Pariz 46.70, Italija 27.17, Newyork 514, Praga 9.75, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, a. K 0.07, Holandsko 195.10.
Dunaj, 4. aprila. (Izv.) Na predborzi notira Zagreb 22.875, Praga 144.75, Italija 405.
3*oUiični dogodki.
4- Slava se širi. Italijanski listi po-natiskujejo iz glasila italijanske komunistične stranke »Ordine Nuovo« poročilo o preganjanju komunistov v Jugoslaviji. To poročilo je podal na kongresu italijanske komunistične mladine v Turinu neki ugleden jugoslovanski komunist, čegar imena pa poročilo ne omenja. Poročilo navaja mučenja komunistov v belgrajskih zaporih povodom preiskave zaradi atentata na regenta Aleksandra. Pripoveduje vse strahote, katerim je bilo tamkaj brezbrambno izročenih 1500 komunistov. Med drugim pripoveduje, da je kri raztepenih jetnikov iz celic tekla na hodnik! Potem pripoveduje poročilo o zloglasni obznani in o številnih smrtnih obsodbah in zaključuje: »V tem ko je kralj Aleksander bival v Parizu, Bukareštu in Belgradu, so bili na smrt na vešalih obsojeni komunisti Stejič, Aliagič in Železnik. V tem ko je kralj Aleksander in belgraisko meščanstvo praznovalo zaroko s princezinjo Marijo, je na morišču v Zagrebu umiral komunist Aliagič. Bil je obešen kljub posredovanju vplivnih političnih osebnosti in kljub temu, da je celo rabelj, ganjen po mladosti obsojenca, prosil, naj se vsaj ustreli in ne obesi.« — »Gavge« — to je znamenje, ki spada na hišo sedanjega režima.
^Dnevni dogodki.
P©greb t škofa dr. Ma« potnike.
Včeraj so pokopali v Mariboru knezo-škofa Napotnika. Pogrebne svečanosti so se začele ob osmih zjutraj in so trajale do ene popoldne. Ceremonijel je vodil stolni prošt dr. Matek. Takoj zjutraj je zasedlo vojaštvo
v	špalirju vse ulice in ceste, po katerih se je imel premikati sprevod, v katerem se je pomikalo nad 7000 udeležencev mimo 15 tisoč gledalcev.
Ob osmih je bila prenesena krsta v stolnico. Po obredih je služil pontifikalno sv. mašo zagrebški nadškof dr. A. Bauer, po maši pa je imel cerkveni govor ljubljanski škof dr. Jeglič. Opoldne so bile slovesnosti končane, nakar se je začel premikati sprevod. Voz, na katerem je ležala krsta, je peljalo 6 vrancev. V sprevodu je šla mladina, razna društva, Orli, Orlice, Pevska zveza, častna stotnija in vojaška godba. Sledil je voz s krsto, kateri sta sledila pokojnikova brata in drugi sorodniki. V sprevodu
so se nahajali: general Dokič, Ivan Hribar, dr. Skaberne, dr. Lanjšič, župan Grčar in dr. Leskovar v imenu občine.
Izmed klera so se pogreba udeležili: nadškof dr. Bauer, knezoškof dr. Jeglič, graški knezoškof dr. Schuster, gjakovski škof dr. Akšamovič in škof dr. Karlin. Dalje vikar Serajnik, epat Franki, opat Epal-le, arhidijakon Hrasti, prošt Jurkovič in kanonika Nadrah ter Sušnik itd.
Sv. oče Pij XI. je izrazil po kardinalu Gaspariju stolnemu kapitelju sledeče brzojavno sožalje:
Sv. oče želi blagopckojnemu knezoško-fu večni mir, Vam vsem pa podari apostolski blagoslov kot nosilec nebeške tolažbe.
— Sprememba voznega reda na državni železnici. K včerajšnjemu poročilu o spremembi voznega reda na državni železnici nam je pripomniti, da se vozni red spremeni pečenši s 5. (in ne s 1.) aprilom.
— Izpremembe v tobačnih izdelkih. Uprava tobačnega monopola je pripravila nove vrste izdelkov: tobak se zmeša in izdelavah se začno enotne vrste za celo državo po novih cenah. Nove vrste se bodo imenovale in bodo stale: 1. cigarete: 1000 komadov: Jadran 600 Din, Kosovo 525 Din, Šumadija 459 Din, Vardar 325 Din, Neretva 250 Din, Morava 180 Din, Zeta 135 dinarjev, Sava 100 Din, Bregalnica 300 Din, Krk 200 Din, Drava 100 Din. — Tobak (križan) 1 kg: Trebinjae 325 Din, Vardar-ski 300 Din, Neretvanski 225 Din, Moravski 150 Din, Zetski 100 Din, Savski 75 Din, Ce-oski 60 Din, Banatski 75 Din in Dunavski 50 Din. — Cigare 100 komadov: Rega-litas 300 Din, Trabuke 225 Din, Britanike 225 Din, Operas 150 Din, Kube 125 Din, Veržinije 125 Din, Portorike 90 Din, Bra-ziljke 90 Din, Veržinjoze 75 Din, mešane inozemske 75 Din, kratke domače 60 Din.
— V znanje celjskim delavcem in delavkam! Došla nam je vest, da g. westen prepoveduje slovenskim podjetnikom, da bi sprejemali stavkujoče delavce v službo. To gotovo celjsko glasilo »Nova doba« ne bode priobčilo. Radi tega so stavkujoči delavci tovarne Westen v odgovor sklenili bojkot vsem naročnikom »Nove dobe«. — Odbor S. Z. T. D.
— Štrajk v celjski tovarni Westen. Celjsko glasilo JDSarjev »Nova Noba« je priobčilo dne 30. m. m. neko avtentično poročilo o postanku in poteku štrajka v tovarni Westen, ki je pa volku v ovčji koži bolj podobno nego vse drugo. Vedno se to glasilo hvali, kako in kaj se je pod vlado JDSarjev delalo za delavce in kaj se je vse dobrega napravilo. Morda gospoda okrog »Nove dobe« in stavkolomci tovarne Westen to verujejo, kateri za judeževe groše nemškemu šovinistu in dvestokratnemu milijonarju lastne brate prodajajo. »Novi dobi« in g. VVestnu pa naj bo rečeno, da je konec naše potrpežljivosti tistim, kateri so naše slovenske delavce do krvi izmozgavali, da so sami na račun naše potrpežljivosti obogateli. — Stavkujoči delavci tovarne TVesten.
ALT STE ŽE KUPILI VELIKONOČNE RAZGLEDNICE SLOV. STRAŽE?
£jubtjanski dogodki.
WrasisS©vci naj odločalo v Uubliani!
Ljubljana, 4. aprila. Uradni list po-
krajinske uprave za Slovenijo prinaša no
vi	zakon o volitvah v občinska zastopstva« Po tem zakonu bo Ljubljana v bodoče volila 49 svetovalcev mesto 48.
Gorostasno je določilo § 1., ki se si, da »imajo pravico voliti tudi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki sicer niso nas državljani, ki so se pa do tedaj, ko so se začeli sestavljati volivni imeniki, stalni naselili v občini.«	*.
Ker so ruski \Vranglovci po mnofF naših občinah in tudi v Ljubljani številno posejani, bodo tudi le ti smeli voliti. D* mokrate bodo tedaj ščitili Wranglov'cl pred polomom. Toda kakor so slabo varovali naše meje, tako slabo bodo val* vali tudi demokrate. Zato bo poskrbek ljubljansko volivstvo!
lj Goveja živina, mesarji in cene mes®-
V	soboto in včeraj so poskočile cene mesi do 60 K za kg. Včeraj pa je bil na R®^ pri kv. Antonu v Dobrepoljah takozvan1 tih . semenj, ki slovi po celi deželi. Bij0 je mnogo živine na semnju. Mesarji so j° plačevali po 35—42 K za kg. Kmetje s° bili veseli teh cen. Še bolj seveda mesarj1) ki so živino nakupili po starih nizkih & nah, meso pa bodo prodajali po visokih Tepen je kmet in konsument, dobiček P* bodo spravili brezvestni mešetarji in na-vijalci cen. Kje je tukaj oblast? Doli z ^ sokimi mesnimi cenami!
lj One člane »Splošne organizacije W nih invalidov, vdov in sirot za slovenj® ozemlje — poverjeništva za Ljubljano 111 okolico«, ki so upravičeni do podelibe moke po znižani ceni in ki še isto fll®°
| prišli iskat, opozarjamo, da se bo zaniF' nikom delila moka samo še v sredo dn® 10. in v četrtek dne 11. t. m. popoldne >n to vselej od 15. do 18. ure. S seboj im®)0 prinesti člansko knjigo, invalidsko uverenjL vdove plačilni nalog za pokojnino ter V°' trdilo o njih ubožnosti.
lj Suknja ukradena. Bregant Francih kontrolorju fin. dež. blagajne, stanujočem11 v Knafljevi ulici 15, je bila iz dvorišč* ukradena rjava suknena obleka.
d Odbor SZTD danes nima seje, ampak se preloži ista na soboto S. t. m. ob p®1 6. uri v konzumovi kleti. Prosim, da vzamejo odborniki to na znanje. — Rutar J* d Krekova prosveta. Zveza uradnit ** trg. nastavljenk ima svoje redno predavanj® v sredo 5. t. m. ob pol osmih zvečer. Ker bo predavanje zelo zanimivo, udeležite se gs polnoštevilno. — Predsednica.
d Ljudski oder. V nedeljo 9. aprila ob 'A8. uri zvečer vprizori akademski ansambl Ljudskega odra Grillparzerjevo tragedij0 ;>P r a b a h i c a.«
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc KretnžaT* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
ms
Tnael.
15
Roman, Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Med večerjo je prišel Hobbv v sobo. HobbY, ki si je upal (in tudi storil) vozili se golorok v dvigalu po Atlantiku.
Maud je takoj razburjeno planila kvišku. »Kako je, Mobby?« ie vzkliknila.
Hobby se je smejal ter se spustil na stol.
»Kaj takega še nisem doživel!« je vzkliknil. »So si že v laseh! Kakor v Wallstreetu po volitvah! C. 5 Smith ie hotel oditi — ne, to moram povedati! Pravi, da gre, da se mu stvar zdi predrzna, m že je stopil v dvigalo. Toda oni za njim in z vso silo so ga za suknjo potegnili iz dvigala! Ne lažem! Killgallan stoji na sredi m vihti v rokah mnenja, Mac, in vpije kakor klicar: Proti temu ne morete ničesar, proti temu ne morete ničesar!«
»Seveda Killgallan!« je segel Allan v besedo. »On ne bi imel ničesar proti!« (Killgallan je bil načelnik trusta za jeklo.)
»In Mrs. Brovvn! To je le dobro, da so fotograti zraven! V ekstazi je kakor strašilo v prosil! Zmešalo se ji je, Mac. Andrusu je skora) izpraskala oči. Vsa iz sebe je ter neprestano vpije: Allan je največji mož vseh časov! Sramota za Ameriko, ako se njegov projekt ne izvrši!«
»Mrs. Brovvn?« Maud je onemela začudenja. »Sai si ne prižge niti luči iz samega skopuštva!«
»Kljub temu, Maud!« Hobby je spet izbruhnil v glasen smeh. »Hudič pozna ljudi, deklica! Ona in Killgallan te bosta izrezala, Mac!«
»Ali ne maraš z nama večerjati, Hobby?« je dejal Allan, ki je glodal kurje bedro ter pazljivo poslušal Hobbyja.
»Na, prisedi vendar, Hobby!« je vzkliknila Maud ter pripravila krožnik.
Toda Hobby m imel časa. Ril je mnogo bolj razburjen nego Allan, čeprav se ga je stvar prav malo tikala. Planil je zopet iz sobe.
Vsake četrt ure je prihajal poročat, kako je z Allanovo zadevo.	t
»Mrs. Brovvn je podpisala deset milijonov dolarjev, Mac! Zdaj se začenja!«
»Moj Bog!« je kriknila Maud z visokim glasom ter vsa presenečena plosknila z rokama.
Allan je lupil hruško ter se mirno okrenil k Hobby-ju: »No, in?«
Hobby pa je bil preveč razburjen, da bi mogei sesti. Tekal je po sobi gor in dol, potegnil cigaro iz žepa ter ji odgriznil konico. »Potegnila je beležnico iz žepa,« je začel, dočim je mahal z rokama ter vtaknil cigaro v ušla, »beležnico, ki bi je ne prijel niti s kleščami, tako je umazana — in podpisala! Mir! Vse je okamenelo! In nato sežejo drugi v žepe in Killgallan stopi okoli ter zbere listke. Nihče ne izpregovori več besede. Fotografi snimajo na vso moč! Mac, tvoja stvar je rojena. I will eat my hat! — Tako mi vere!«
Nato m bilo Hobbyja dolgo na izpreglcd. Pretekla je cela ura
Maud je bila utihnila. Sedela je razburjena ler prisluškovala z očmi in ušesi, ali se kaj zgane, čim dalje je trajalo, tem boli je obupovala. Allan je sedel na stolu ter tiho in zamišljeno vlekel svojo pipo.
Slednjič sc Maud le ni več mogla premagovali ter je vprašala nekoliko oplašena: »In če se ne bodo mogli odločiti, Mac?«
Allan je vzel pipo iz ust, povzdignil pogled smehljaje k njej ter mirno in z globokim glasom odgovoril: »Potem se vrnem nazaj v Buffalo in izdelujem svoje
jeklo!« A pokimal je odločno in zaupljivo z glavo ter pristavil: »Pa se bodo odločili, Maud!«
V	tem hipu je zabrnel telefon. Klical je Hobby. »Pridi takoj gor!«
Ko je Allan spet stopil na streho, mu je prišel nasproti Killgallan,	mož jekla, ter	ga	potrepljal po	rami.
»Vou are ali	right, ittac!	—	Vi	ste	zmagali!«
Allan je zmagal. Stisnil je rdeče oblečenemu stre-’ žaju šop brzojavk v roko in strežaj se je pogreznil z dvigalom.
Nekoliko minut nato je bil vrt prazen. Vsakdo je hitel nemudoma na delo. Služinčad je spravila v krai rastline in stole, da je napravila prostor za velikega Vanderstyfftovega ptiča.
Vanderstyfft	je splezal v	stroj	(er	spojil luči.	Propeler je zabrnel,	divji vrtinec	je	pomel	služinčad v kot,
aparat se je par korakov zaletel ter se dvignil v zrak. Veliki beli ptič se je dvignil ter vtonil v svetlih meglah nevvvorških.
8.
Deset minut po tej seji so brzojavi trkali v New ]erseyu, Franciji, Španiji, na Vermudi in Azorih. Eno uro pozneje so Allanovi agenti že nakupili zemljišč za pentindvajset milijonov dolarjev.
Ta zemljišča so se nahajala za graditev tunela v najbolj ugodni legi; Allan jih je bil izbral že pred leti. Bila je najslabša in najcenejša zemlja: nasipi, pašniki, močvirja, golo otočje, školji in naplavine. Cena petindvajset milijonov dolarjev je bila sramotno nizka, ako sc pomisli, da je vsa ta zemlja skupaj znašala prostor za eno kneževino. Vštet je bil razsežen, globok kompleks v Hobokenu, ki je mejil v širokosti dvesto metrov na Hudson. Nakupljeno ozemlje je bilo vse oddaljeno od večjih mest, kajti Allan jih ni potreboval. Njegovi pašniki in nasipi so bili določeni, da bodo v bodoče nosili mesta, ki bodo požrla vso okolico.
(Dalje.)
mammmsmsmmmmmsHmmmssssmsmmmmmsmmmm
9 sprejema od svojih članov hranilne vloge v v vseh svojih prodajalnah, katerih jev Sloveniji 36 Obrestujejo se po 5 7»!
Član ima pri tem dvakratni dobiček. Najpreje dobi 1 7» več kot drugje, drugič ima korist njog°va zadruga, ker pride ceneje do potrebnega kredita.