m m d ZKl DNEVNIK UT?—s----------------------------GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ■2L3 ' Stav. 242 (2861) Primer ropanja ljudske imovine v Plavjah in Škofijah je doslej najotipljivejši izraz politike hujskanja na nacionalno mržnjo, ki ga ni moč več prikriti s frazami, o socializmu, komunizmu in internacionaliziral! Poštnina platana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1, gr. TRST, torek 12. oktobra 1954 Cena 20 lir Splošna deklaracija ipravicali človeka se olgg,°.5C&D C°a statula> ki nam jamči enako-‘ 'lanske jn > ' . 11 uPralja.nju svojih področij bodo ! e,H SPiošne dek|Sl0Van5ke °-blaSt! ravnaIe v skladu z glavni skupščini n™° aIoveskih pravicah, sprejete živalci obeh nori 10' decembra 1948, zato da bodo .‘Va*t osnovne nr™0 brez diskriminacije lahko v celoti deklaraciji» ^IC<2 *n sv°b°ščine, navedene v ome- ,iCe in suoboščini ^ovenec vedel kakšne so osnovne pra-^ja jn na • mu pritičejo po spomenici o so-n° Splošno j.iJ91 Posebnega statuta, objavljamo ome-(j ' o racijo o človeških pravicah v celoti. ch 15. — 1. Vsakdo Ima pravico do državljanstva. 2. Nikomur ni mogoče samo- po scelbovi IZJAVI dopisniku «borbe» Kominformovski miljski župan Tudi goriškim in beneškim Slovencem morajo biti zajamčene njihove pravice Tako upajo tudi v Beogradu in poudarjajo, da italijanski tisk ne bi smel več zastrupljati odnosov med obema državama popa ljudsko imovino v Šolah Plavij in Škofij Po tej logiki bi moral v kratkem začeti rušiti ceste, vodovod in druge naprave - Doslej najhujši izraz vidalijevske-ga šovinističnega hujskanja - Intervencija dr. J. Dekleve *%. se mri ; Vsa človeška ^ka un h svcb°dna in ^ in v?- .11! zavest irf :'al’ voljno vzeti ne njegovo lastni?30 v duhu ™ ^aV ua« no drzavljanstvo ne pravi-% bratstva eboj- ce, da menja državljanstvo. *. :• 2. — . Cim 16. — l. Ko dosežeta fcfluževati ^kd° se. snae zadostno starost, imata vsak m ? svobo^r ‘ . .Pr.^ie in mož in vsaka žena pravico, *£? ta VTO’ da skleneta, zakon in usta- ta d K “i raa Sila' ne novita družino, 'brez vsa-Iti 5 yero, noiiH-^i0, Epo1, drsnih omejitev glede KS i2 ur v ■Ki Z,.«i kater^C^-jaž roj' sklene samo s svobodnim Usčuie ! druge in popolnim pristankom tako d« u , obeh bodočih zakoncev. 3. iti£Ukovanja ^1^°» Družlla Je naravni in . . ,£iJe in iolto s tolit r^ovania »iž, wne‘ Družna Je naravni g,e e na osnovni element družbe Položaj1 medi ima Pravico na zaščit< da la’ ki mn .dfzele ah strani družbe in države. 5 Si naj Se za n pori-? o" CL 17- ~ 1 Vsaka eseba, Oflvisno oz^mijn afi tako sama kot v kolektivu, 5 kaki ^ varuši-^m ima pravico do lastnine. 2. tv;jn 110 koli drueo r-mi N;komur ni megože satno-ri °. suvero, 001 - voljno odvzeti njegovo last- titviu , — u C;. 3 prenosu. n'5 kuj Vfak posamez- c6 lastm, 3n vamost c, osebe. ^ imet kogar- ni do' V 5: - V.u- 31 krutim muvenju ab nečloveškim C; ahi. m kaznim ali lma p0' C ,Pravp2 ?a PTizm ■ ? —” osebnosti. »si % Oi;wavico n lma P°' : V>ravr£ ?a Priznanje 1 - p- osebnosti. ,ei»aki inred.zakonom so f52liknbrez kalr-mlajo pra' °V|mia krs>nee'a koli .fir,- pted n.a enako za- moip heklara?; ki Cl- 20■ ~ h Vsakdo ima Nska^. in pred vSak‘m pravico do svobode zbira* ?, »“»Jmžim »F P .H1'”8* ?raClji- -Vsakdo ko •**”* kep,, °bla-?+iu državnih T .................................... koij avata ugti 1 tnu jih si s posredovanjem svo- C| 23." * _. S' L" Niha , . - ci. 21. — 1. Vsakdo lma r/avnm praVico do sodelovanja pri ki vodenju javnih zadev svoje m si dežele, bodisi neposredno. ^ihče ne more ‘o aretiran, Of. poru aU iz- 10. lcn°lni enake BaKd0 'n Vjj2' da nw,cpravnosti C°r m fe-o stvar «8 ima v pra- S5 k|nboPeP^traansko bitl izved6ne o no skw.,0 bQ. ih ir bodi : kol biIa1<5nant,PIa; glasovanja C f^mu. Ua naperjena ki le dokTer SV^Uen1 bila za* 5* bn pr°eesu, - -na jav- zavnega prava. nmo. Cl. 18. — Vsaka oseba ima pravico na svobodo misli, vesti in veroizpovedi; ta piavica obsega svobodo veroizpovedi in prepričanja in svobodo izpovedovanja svoje vere ali prepričanja, posamič ali skupno, v javnosti in zasebno, s poučevanjem, običaji, kultom in obredi. ci. 19. — Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in njegovega izražanja, kar obsega pravico, da ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mnenja, in pravico, da sme iskati, dobivati ln razširjati s kakršnim koli izraznim sredstvom in roe glede na meje, informacije in nja. 2. Nikogar nj mogoče prisiliti, da se včlani v ne- bodno izvoljenih predstavnikov. 2. Vsakdo ima pra- aretir-.,-, vlco’ da se v PbP°lni ena- ’ kepravnosti poteguje za iav- ne funkcije v svoji deželi. Vsakdo ima v 3- Voi',a ljudstva je temelj avtoritete oblasti; ta volja mora biti izražena s pošte- |avno nosmo, P^a! nlnn volitvami, k* morajo biti izvedene v določenih klepaVo^bo- bresleelkih, s splošno in enako volilno pravico in s _ °bv«2nostihVdbodi- glasovanjem aii s l^be l,sti kakršne koli kakšno enakovredno proce-bi bifnskega r.ra- dPl'°- ki jamči za svobodo . cl- 22. — Vsakdo ima kot elan družbe pravico do socialne varnosti; imeti mora možnost, da se poslužuje gospodarskih, socialnih _ ln kulturnih pravic, ki so ’*feh!!a zaeohž,,,!111 katerem n,u-ine< za njegovo dostojan-3amsUo a Vsa po- ?,.V° za svoboden razvoj 2" na. -Za njegovo ^ e^ovc osebnosti po zaslu-Cobsoje; , bce ne ^ore gl naporov v lastni državi hlk itVe. ki , -dejanja ali ^ mednarodnega sodelova-°rjeriB ^.casu, ko so f^a- upoštevajoč ergamzue.->53. osao^^ .bjie kaz- vire Posameznih dr- cl-.23. — i. Vsakdo ima _ "VJ TSft ----- pidvd, . ------ hujs^ .s®e biti do- pravico do dela. do svo-je\ bi vehn5ea Od ti- bodl?e usbire dela z enaki-0 ka7>M v oasu, J11! in zadovoljlvimi pogoji o^bo. zmv0 dejanje to. na zaščito pred breŽpo-- Nih. se ln ostjo. 2. Vsi imajo pra- ne sme v*00- br«z vsake disknmi-^ O^nJu v apl°voljnemu nac'je- do enakega olačila ^iviT,JU V cih-> '•-•viiuu , . -•'-o*- y»«vi la V»^. za enato del0 3 Kd0f ^ le sta^°30 dru-resp,an.°vaiije ali o vSat,"’Oje ta^Poo. niti . . — m,«uu hh0ttsko l«iat'3 ugie- ^ njegovi družini življe- S , I......... L^ou^oje sta'Vojo dru- la- lnla Pravico do pravič-flftUtv; koresp,;3p3Vanje ali » Jn zadovoUivega pla-a V^..svoie ,-.?..enco, niti crla. ki na.j zagotovi njemu irna ' 1X1 ugie- uiu*uii zašč m pravlco na nJe v skladu s Človeškim j'f Pred takim dostojanstvom; plačilo naj ih^co--" k vJ?senjem- ^ ^Popolnjeno, če je to 5 i^beVo ®e ra-rT. lraa Prtmerno, z vsemi ostalimi 9e, sv0]p u- Siblje ffedstvi socialne zaščite. 4 dr!ab'ValiSČe v Vsakdo ima pravico, da to r° kouavlco riž Vsak- ® kup no z dnigimi ustanav-£4 bi J dežela a zaPusti *Ja sindikalna združenja in * vm'Btudi last- da se včlani v sindikate v 1*3- li v svojo objambo svoje koristi. twc° i V1,0 • 24- ~ Vsakdo ima pra vat? PreJ®katl -'ma h C? do P°uitka in razve-tMa-tatoču^^erv. • clžte dula- Predvsem do primer-bi b 2. v dmiiv. uži' ne 0!tlejjtve trajanj« de-bie^ugoee a to de' L ga uasa !n do plača- (Od našega dopisnika) | soglaša z mnenjem, da uživa BEOGRAD, 11 — Beograj- ski politični krogi pozdravljajo izjavo predsednika italijanske vlade Scelbe dopisniku «Borbe», da bo «izvedba določil posebnega statuta o etničnih skupina!) prispevala k vzpostavitvi sodelovanja in popolnega medsebojnega zaupanja ter pospešila proces popuščanja napetosti med 0-bema državama)). Jugoslovanska javnost soglaša s to izjavo in upa, da bo Italija v interesu »popolnega medsebojnega zaupanja in pospešenja procesa popuščanja napetosti« zajamčila ne samo tržaškim, temveč tudi goriškim in beneškim Slovencem tiste pravice, ki jih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji. Sporazum o Trstu, poudarjajo v Beogradu, je solidna osnova za rešitev vseh drugih nerešenih vprašanj. Dosledno izvajanje sporazuma bo u-stvarilo ugodno ozračje v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki je nujno potrebno za popolno normalizacijo medsebojnih odnosov. Prav ta Scel-bova izjava in pisanje dela italijanskega tiska’bo nedvomno prispevalo k izboljšanju vzdušja, ki so ga do podpisa sporazuma zastrupljale razne iredentistične izjave in neobjektivno pisanje velikega dela italijanskega tiska o Jugoslaviji. Dejstvo je namreč, da je jugoslovanski tisk ves čas pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja dokazoval potrebo po sporazumu in .pripravljenost Jugoslavije na žrtve, medtem ko je večina italijanskega tiska pozivala svojo vlado, naj vztraja pri neupravičenih zahtevah, razpihovala šovinizem in nepravilno prikazovala svojemu ljudstvu stvarnost in jugoslovansko zunanjo politiko. Ni pretirano danes trditi, da večji del, če ne največ odgovornosti za zavlačevanja rešitve tržaškega vprašanja in za zastrupljanje medsebojnih odnosov nosi prav italijanski tisk. Jugoslovanska javnost ne italijanski tisk. svobodo v tolikšni meri. da novinarji lahko neodgovorno s svojim pisanjem ustvarijo ozračje, ki ogroža mir v svetu. Ali ni zastrupljanje odnosov med naredi zločin v prvi vrsti proti lastnemu narodu, ki ga na ta način pripravljajo na nove prispela včeraj na Švedsko. Na meji sta ju sprejela in pozdravila jugoslovanski poslanik na Švedskem Darko Cernej in prvi tajnik poslaništva Vlado Benko. Okrog IH. ure sta Kardelj in Bakarič prispela s svojim spremstvom v Harsund, letno rezidenco predsednika pustolovščine, ki po doseda- ] švedske vlade, pri katerem njih izkušnjah lahko samo ®ta bila gosta na večerji, ki prinesejo italijanskemu ljud- je bila prirejena njima na stvu le nove nesreče? Zdaj, čast. Danes opoldne je pred-, po podpisu sporazumu o Tr- ®ednik švedske vlade Erlan- i stu, pričakuje jugoslovanska df„r„,.:*irlred^. kosilo ^ na čast1 javnost od italijanskega tiska ' w veleposlanika ZSSR v Jugoslaviji Vasilija Valjkova, ki ga je zaprosil za sprejem. Predsednik republike se je zadržal s sovjetskim veleposlanikom v krajšem razgovoru. Podpredsednik zveznega izvršenega sveta Svetozar Vuk- Miljski kominformisti, ki imajo v rokah občino so pričeli po vaseh, ki bodo pripadle Jugoslaviji, z naravnost vandalskim odnašanjem občinskega premoženja. V nedeljo so tako prišli na Plavje in odpeljali vsa učila, celoten inventar strokovnih tečajev (pisalni stroj, šivalni stroj itd.) in huharske šole da bo s pravilnim obvešča njem svojega ljudstva o jugoslovanski stvarnosti, z zavzemanjem za spoštovanje pravic jugoslovanske manjšine v Italiji, z žigosanjem šovinizma in iredentizma ter e-kspanzionističnih tendenc pomagal k ustvaritvi tistega o-zračja. brez katerega je nemogoče ustvariti normalne odnose med Jugoslavijo in Italijo. Po sklenitvi londonskega sporazuma o Trstu dobiva predsednik jugoslovanske republike maršal Tito dnevno brzoja\ ke iz raznih krajev Jugoslavije, v katerih pozdravljajo prebivalci stališče jugoslovanskega vodstva v tržaškem vprašanju. Največ brzojavk so poslali iz krajev, ki bodo priključeni k Jugoslaviji. Prebivalstvo teh krajev izraža v njih svoje zadovoljstvo, da se bo vključilo v skupnost svobodnih jugoslovanskih narodov. Pozdravne brzojavke so poslali med drugim prebivalci občin Brtonigla, Dekani, Škofije, mladinski aktiv gimnazije «Vladimir Gortan« iz Buj, delovni kolektiv tiskarne iz Umaga in mnogi drugi. visokih jugoslovanskih gostov, ki sta zatem odpotovala v Stockholm. Vasilij Valjkov pri maršalu Titu BEOGRAD, 11. — Predsed- manovič pa je sprejel danes Govore pa da bodo odpeljali na protokolarni obisk novega - tudi ostalo šolsko opremo. Pi- veleposlanika CSR v Jugosla-! salni stroj je odnesel osebno viji Vilema Pitharta. J kominformovski podžupan. —------— To početje pa je doseglo vi- 1» -i; ■ •____i šek na Škofijah, kjer včeraj VaSill LUCa 0DS0I6I1 sploh ni bilo pouka, ker so 1 odpeljali vse in tudi šolske klopi. Sola nudi sedaj naravnost obupen videz. Včeraj popoldne je bila učilnica na levi poleg glavnega vhoda popolnoma gola, medtem ko so bile v učilnici na desni strani štiri polomljene, zamazane in razbite klopi iz prejšnjega stoletja. Tla so vsa sveže polita na dosmrtno ječo BUKAREŠTA, 11. — Vojaško sodišče je obsodilo na dosmrtno prisilno delo bivšega romunskega finančnega ministra Vasilija Luco. Opazovalci pričakujejo se- Nič bolje ni v prvem nadstropju, kjer je večina učilnic praznih in sameva le tu pa tara kaka razbita klop iz časov Franca Jožefa. Popoldne pa je občina poslala monterje, ki so pričeli demontirati električno napeljavo! V šoli snemajo vse luči, števce, stikala. To pa še ni vse. V tehničnem uradu se čujejo vesti, da nameravajo demontirati vse števce za vodo. Sukali so se tudi okoli transformatorja na Plavjah, čeprav električne napeljave niso občinska last. Pristojbine za električno energijo, vodo itd., so vedno pobirali za dva meseca nazaj, sedaj pa se jim je pričelo izredno muditi in hodi občinski uradnik po hišah in terja pristojbino že za september. Nobenega dvoma ni, da je direktiva za takšno početje, ki po vseh svojih značilnostih meji na kriminal in barbarstvo, prišla iz Vidalijeve-ga centralnega komiteja, ki je postal glavni štab za huj- Kardelj in Bakarič prispela na švedsko STOCKHOLM, 11. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in predsednik Sabora LR Hrvat-ske dr. Vladimir Bakarič sta daj. da bo temu procesu sledil mk republike maršal Tito je j proces proti Ani Pauker. Luca . sprejel danes v Belem dvoru in Pauker, ki sta oba Žida, 1 s črnilom, kot bi to nekdo dc-izrednega in opolnomočenega J sta bila epurirana leta 1952. j la) nalašč, stene okrušene itd. LR Kitajska izsilila znatne koncesije od ZSSR Do 31. maja L955 bo ZSSR izpraznila Por Artur in ga vrnila Kitajski - Konec mešanih družb v Sinkiangu - Sovjetska gospodarska pomoč Kitajski - Znak za okrepitev kitajskih posicij MOSKVA. 11. — Moskovski radio je oddaji poročilo o razgovorih med obiskom sovjetske delegacije, ki sta jo sestavljala Mikita Hruščev in maršal Bulganin, v Pekingu in skupno sovjetsko- kitajsko izjavo. Id je. bila objavljena obenem. Izjava sporoča med drugim, da bo ZSSR vrnila Kitajski Port Artur. Kot pravi poročilo o pekinških razgovorih, ki so bili ob proslavi obleii.ice ustanovitve kitajske ljudske republike in ki so se jih udeleževali Maocetung, Cuenlaj, Hruščev in Bulganin, so na njih govo- UBliminČ ZaČKTKH RAZPRAVE o razorožiti/i i političnem udbord ozri Umerjene besede predstavnikov Francije, Velike Britanije in SZ Ria obeh stranah se ugotavlja, da je sedaj dana možnost ugladitve nasprotij NEW YORK, 11. — Politični odbor OZN je danes začel razpravo o razorožitvi. Prvi je govoril britanski delegat Selwyn Lloyd, ki je med drugim poudaril, da je sedaj dana možnost napredovanja pri razgovorih o razorožitvi- #Ne moremo pričakovati, je izjavil Lloyd, da bo mogoče izvajanje popolnega in obsežnega razorožitvenega načrta, dokler ne pride do splošne popustitve mednarodne napetosti, gotovo pa je, da bomo zmanjšali napetost, in po- kom, da se ta načrt sprejme kot podlaga za razgovore. Zatem je Molh postavil Vi' šinskemu nekaj vprašanj političnega in tehničnega značaja ter je pozval sovjetsko vlado, naj dobro premisli, preden da odgovor. Najvažnejša vprašanja se tičejo nadzorstva, ker vidi Moch glede tega precejšnje nasprotje med sovjetskim in francosko - britanskim načrtom. Sovjetski delegat Višinski, ki je govoril na popoldan- večali medsebojno zaupanje,: seu ;e ijjavil, da sta biče tu pripravimo razorozi- - tven načrt in če se sporazumemo.« Selwyn Uoyd je nato obrazložil glavne točke franco-sko-britanske spomenice, ki je bila v Londonu predložena razorožitvenemu pododboru. Francosko-britanski načrt predvideva razorožitev v etapah; v vsaki etapi naj bi dosegli: 1. določeno znižanje tako imenovanega klasičnega orožja in oboroženih oddelkov; 2. ukrepe za odpravo atomskega orožja in orožja za množično uničevanje; 3. razširjtev oblasti nadzorstvenega organizma, tako da bi ta organizem lahko ugotavljal izvajanje teh ukrepov in morebitne kršitve. Lloyd je poudaril, da je vprašanje razorožitve ključ za sleherni razorožitveni sistem. Nadzorstveni organizem se mora na podlagi francosko-britanskega načrta ustanoviti še pred prvo razorožitveno etapo, tako da bo gotovo, da bo ta etapa dejansko izvedena. Glede določbe načrta, ki prepoveduje uporabo atomskega orožja razen v primeru obrambe proti napadu, je Lloyd poudaril, da bi po mnenju sestavljalcev načrta možnost uporabe atomskega la govora Julesa Mocha in Se]wyna Lloyda »zanimiva in premišljena«. Pripomnil je, da si pridržuje pravico odgovoriti «kakor želi na vprašanja, ki so mu bila stavljena, in staviti s svoje strani vprašanja francoskemu in britanskemu predstavniku«. Govornik je nato vprašal, na kakšnih kriterjih temeljijo številke, ki so jih zahodne sile navedle kot skrajno mejo oboroženih velesil. Dodal je, da je sprejel francosko-britanski načrt «kot podlago za razgovore in ne v celoti, ne kot premaganec, ki popusti pred zmagovalcem, pač pa z namenom, da išče sporazum«. Zatem je sovjetski delegat izjavil, da je «nemogoče naslanjati politiko miru na položaj sile, ker položaj sile pomeni grmaditi atomske in vodikove bombe, ki lahko samo ogrožajo mir. Ce ZDA mislijo, da jih samo posest atomskih bomb ščiti pred napadom, je očitno, da nočejo odprave tega orožja«. Dalje je Višinski izjavil, da ni nepremostljivih nasprotij med sovjetskimi predlogi in francosko-angleškim načrtom glede vprašanja, kdaj naj se postavi nadzor * to ae- casa m eto plača- jte« žav^Ucfevan 0 se ei5 doPusta. uWliI Pri' J 25 1 Vsakdo lma ^4,^tUvor zadeva Prehrano oble-“i odru- 52: stanovanje, zdravniško (Nadaljevanje na i, strani) orožja kot od^vor^ M napad j stveni organij.em, kj bo imel nalogo ugotavljati zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve ter ukrepe za odpravo atomskega orožja. Dodal je, da načelno ne nasprotuje določbi francosko^ predstavljala močno oviro za vsakršni poizkus napada. Francoski delegat Jules Moch je izrazil zadovoljstvo, da je sovjetska delegacija »prvikrat napravila korak naprej«. angleškega načrta, ki določa Moch je zatem komentiral j «prepoved uporabe jedrnega podrobneje 1 sovjetski predlog j orožja, razen v primeru o-in je nato poudaril, da je , brambe proti napadu«, dodal nujno potrebno priti do be- pa je, da je treba to določ-sedila o katerem bodo vsi bo pojasniti, ker sedanja ob-soglasm. Korak, ki sta ga na- lika bi lahko dopuščala upo-pravili Francija in Anglija s rabo atomskega orožja pod j oborožitve, svojim načrtom, je sedaj spo- lažno pretvezo odgovora na Resolucija poudarja nato, polnjen s sovjetskim pristan-, napad. i da je narodni svet ugotovil, Eo mnenju Višinskega ne bo smel imeti Varnostni svet možnosti, da z vetom ovira oblast nadzorstvene komisije za izvajanje določb o razorožitvi. Prav tako ne bi smel biti dopuščen veto glede inšpekcijske oblasti nadzorstvenega organizma. Na koncu je Višinski izjavil, da je Sovjetska zveza stavila svoj predlog, ki temelji na francosko-hritan-skem načrtu, zato da olajša rešitev velikih vprašanj, ki bremenijo človeštvo«, «Gotov sem — je zaključil Višinski — da je to pot, na kraju katere je uspeh, in da se nam bo mnogo drugih držav pridružilo pri iskanju sporazumne rešitve.« TAJPEH. 11. — Danes se je že drugi dan zaporedoma nadaljeval topniški dvoboj med kitajskimi in kuomintanškimi baterijami. rili o nasledjih vprašanjih. Splošna vprašanja mednarodne politike; odnosi z Japonsko. uporaba Port Artu-ra, graditev železnice iz Lan-čuja na Kitajskem v Almo Ato v ZSSR in iz Ozelina v Ulan Batov; dodelitev kreditov Kitajski v višini 520 milijonov rubljev; protokol, ki predvideva pomoč .400 milijonov rubljev Kitajski za zgraditev 141 industrijskih objektov, prenehanje mešanih družb v Sinkiangu. Sovjetsko-kitajska izjava govori o popolnem sodelovanju med ZSSR in LR Kitajsko na osnovi sovjetsko-kitajske pogodbe od 14. februarja 1950 in izjavlja, da se bosta obe vladi posvetovali o vseh vprašanjih. ki zanimajo obe državi, da bi skupno podvzemali ukrepe, ki bi se obema vladama zdeli potrebni za ohranjevanje miru in varnosti na Daljne111 vzhodu. Ženevska konferenca, nadaljuje izjava, je pokazala plodnost poskusov za ohranitev miru v Aziji in prispevala k neuspehu politike ZDA, Prl čemer je dokazala nenormalnost položaja, ki je nastal zaradi ameriškega Formoze in zaradi razdelitve Koreje. Nato pravi izjava, da bosta obe vladi predlagali, naj se kmalu skliče konferenca za rešitev korejskega vprašanja. Q Japonski pravi izjava, da bi morala dobiti neodvisnost, da pa so ZDA s kršitvijo potsdamskega sporazuma «vsi-lile separatno mirovno pogodbo iz San Francisca«. Končno izraža izjava upanje, da bo japonsko ljudstvo našlo dovolj moči, da bo popravilo ta položaj in se izreka za vzpostavitev gospodarskih in drugih odnosov z Japonsko. Glede Port Artura pravi poročilo o razgovorih: «Zaradi prenehanja korejske vojne in okrepitve LR Kitajske sta se obe vladi sporazumeli, da se bodo sovjetske čete umaknile iz Port Artura in da bodo vse naprave v tem mestu izročene kitajskim oblastem 31. maja 1955». Končno pravi poročilo, da je bil dosežen sporazum o iz- menjavi tehničnih in znanstvenih informacij in o izmenjavi strokovnjakov. Sporazum bo veljal pet let, za njegovo izvajanje pa bo skrbela mešana komisija, ki se bo sestajala izmenoma v Moskvi in v Pekingu. V londonskih diplomatskih krogih opozarjajo danes zvečer, da dajejo sovietsko-kitaj-ski sporazumi Kitajski številne ugodnosti. Zaradi taca izražajo prepričanje, da je to znak za velik dvig ugleda Kitajske med vzhodnimi deželami. Obenem opozarjajo tudi na sporazum, s katerim se ZSSR odpoveduje udeležbi v najvažnejših industrijskih podjetjih v Sinkiangu, gospodarsko zelo bogati kitajski provinci. Zlasti črpanje nafte in kopanje dragih kovin v Sinkiangu je bilo doslej v rokah sovjetsko-kitajskih mešanih družb. Ameriške mornariške oblasti pa izražajo mnenje, da pomeni sovjetski umik iz Port Artura. da se je nova kitajska mornarica že v znatni meri razvila in okrepila. Ta umik je značilen tudi iz političnih razlogov, saj je bil 16. septembra 1952 objavljen sovjetsko-kitajski sklep, da bo sovjetska uporaba strateško izredno važ- nega mornariškega oporišča Port Artur trajala do podpisa mirovne pogodbe z Japonsko (ZSSR in Kitajska nista podpisali mirovne pogodbe v San Franciscu). Domneva o znatni okrepitvi kitajske mornarice pa vzbuja v ZDA tudi zaskrbljenost za položaj Formoze. Vielniiušha vlada prevzela oblast v Hansi« HANO.I, 11. — Hošiminhove čete so včeraj prevzele upravo v največjem mestu Severnega Vietnama Hanoju. Hanoj je še spal, ko so Hošimin-hovi oddelki začeli korakati v mesto, francoske čete pa so zapuščale ulico za ulico. Do maja meseca morajo Francozi zapustiti celotno ustje Rdeče reke. Včeraj je v Hanoj prispel zunanji minister Severnega Vietnama Fam Van Doag. da bi na ta način s svojo prisotnostjo uradno obeležil vzpostavljanje severnovietnamske oblasti skanje Slovencev proti Italir janom in narobe. Saj je dovolj prečitati njegovo včerajšnje poročilo na tem CK kjer vedno bolj odločno zmerja italijansko vlado, da je dobila premalo, hkrati pa prečitati, kaj piše o tem «Delov. ki s svoje strani hujska Slovence, češ da so prodani Italijanom itd. Ropanje ljudske imovine v Škofijah po nalogu kominformističnega župana in njegovega komandanta Vidalija, je le doslej najbolj grob primer takšnega vi-dalijevskega politikantstva. Ce pomislimo, kako daleč bo kominformovskega milj-skega župana odvedla njegova logika uničevanja vseh javnih naprav in lastnine na področju, ki je priključeno Jugoslaviji, potem lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih dneh moral najbrž ukazati naj začnejo rušiti celo ceste, vodovod itd. Ce dalje pomislimo, da je naše ljudstvo zgradilo te šole s svojimi žulji, da je za javne naprave plačevalo davke, potem postane še bolj jasno, da gre pri ropanju zares za zločinsko dejanje, kakršnega nismo doživeli niti takrat, ko je klerikalna vlada ob podpori najbolj črnih fašistov ukazala uničevati naprave v privatnih stanovanjih, ko so iredentisti za puščali Pulj. Kominformovski poglavarji pa hočejo biti prav v teh dneh vsaj nekaj korakov pred fašisti v obrambi «nacionalnih interesov«. Kako je vse to početje daleč od slehernih demokratičnih, socialističnih in komunističnih načel! Kako daleč je od internacionalizma, s katerim se tako vneto bahajo/ Svoje ogorčenje, proti županovemu početju izraža prebivalstvo Miljskih hribov, ki ropanje obsoja in proti plenitvi ljudskega imetja odločno protestirala ko končno beremo «11 Lavoratores, da etov. Giordano Pacco konstantno, neutrudno brani in podpira prizadete prebivalcev, ne najdemo besed., da bi mogli z njimi izraziti vso hinavščino, ki se je oni prt Vidalijevem CK poslužujejo v svojem sovraštvu do vsega, kar je slovensko. Takoj ko se je za vse to ropanje zvedelo, je tov. Dekleva obiskal načelnika Prosvetnega oddelka pri ZVU, mu obrazložil dejstva, proti takemu vandalizmu protestiral in zahteval, da se z njim preneha ter da se doslej oropano imetje vrne zopet tja. kjer je bilo oplenjeno. Načelnik oddelka je opisano početje obsodil in obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se njegova zahteva izpolni. Danes zunanjepolitična debata v rimski poslanski zbornici Med razpravo o proračunu zunanjega ministrstva bodo posebej govorili in glasovali o sporazumu o tržaškem vprašanju - Zaupnica je Scelbi že zagotovljena (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Po uspešno prestani debati o tržaškem sporazumu v senatu čaka Scelbo-vo vlado nova parlamentarna preizkušnja. Jutri se začne v poslanski zbornici razprava o proračunu zunanjega ministrstva, ki bo torej zajela poleg sporazuma o Trstu vsa aktualna vprašanja italijanske zuna- S podporo socialistov je Meiiiles-lranceii zagotovljena večina Na seji nacionalnega sveta so socialisti sklenili, da bodo danes glasovali za zaupnico vladi - Načeto vprašanje udeležbe socialistov v vladi nje politike, predvsem pa italijansko stališče do vprašanja evropske obrambe in delo novega zunanjega ministra Martina na londonski konferenci devetih. Razprava obeta biti dolga, saj gre pri italijanskih odnosih do atlantske organizacije za podobno resolucijo, kot so jo v senatu predložili predstavniki štirih vladnih strank. Ob drugem glasovanju bo vlada verjetno postavila vprašanje zaupnice, kot že v senatu; tudi izid glasovanja se ne bi smel mnogo razlikovati od o-nega v senatu. Negotovo je in do nemške oborožitve za samo še stališče monarhistov. PARIZ. II. - Mendes-Fran-ce je za jutrišnje glasovanje o zaupnici dosegel nocoj tudi podporo socialistov. S tem mu je večina v skupščini zagotovljena. Socialistični nacionalni svet, ki se je sestal danes zjutraj in je za zaprtimi vrati ves dan razpravljal o stališču, ki naj ga njegova parlamentarna skupina zavzame pri jutrišnjem glasovanju, je sklenil, naj socialistični poslanci glasujejo z a zaupnico vladi. Resolucija, ki jo je svet sprejel soglasno razen štirih vzdržanih glasov, odobrava predvsem resolucijo, ki jo je predložila skupščini socialistična skupina z namenom, da pojasni stališče stranke do pogajanj, ki se bodo začela glede izvedbe ’ londonskih sklepov, zlasti pa glede nemške «da je ministrski predsednik v svojem odgovoru pokazal svojo soglasnost glede bistva tako izražene zaskrbljenosti«, in zaradi tega pooblašča parlamentarno skupino, da glasuje za zaupnico vladi. Resolucija pojasnjuje končno, da bo pred razpravo o ratifikaciji londonskih sklepov sklican izreden • kongres stranke. Večina govornikov se je izrekla za zaupnico vladi. Glavni tajnik stranka Guy Mollet je tudi sporočil, da mu je Mendes-France med telefonskim razgovorom omenil vprašanjem udeležbe socialistov v vladi. O tem vprašanju pa niso na današnji seji podrobneje razpravljali, ker ni bilo na dnevnem redu. Vendar pa so ga številni govorniki omenili. Daniel Ma-yer sc je izrekel za udeležbo de, medtem ko sta se Charles Lussy in Edmond Naege-len izrekla proti. Politični opazovalci so mnenja, da bo Mendes-France s 104 socialističnimi glasovi dobil okoli 35o glasov. Proti bodo glasovali kominformisti in še nekateri odločnejši nasprotniki nemške oborožitve. Demokristjani (MRP) in nekateri konservativci pa se bodo verjetno vzdržali. Ko je govoril o družbenih problemih, je predsednik francoske vlade omenil tudi povečanje minimalne garantirane mezde.ki bo stopilo v veljavo 11. oktobra. S pripombo, da to povišanje ni zadostno, je Mendes-France obljubil, da bo to vprašanje spomladi ponovno proučeno. Na koncu je Mendes-France tudi dejal, da bodo minimalne garantirane mezde, ki so bile povečane v privat- socialistov v vladi, zato da bitnem sektorju povišane tudi v bolje nadzorovali akcijo vla-1 javnih službah, vprašanje, ob katerem opozicija vlado najhuje napada, za vprašanje, ki kar najbolj zadeva odnose med ZSSR in zahodnim svetom in ki mu torej mora tudi italijansko komin-formovsko vodstvo posvetiti največ pozornosti. Tržaško vprašanje je v tem okviru pravzaprav bolj postransko, samo sredstvo za bočni napad na vladne pozicije. To pa ne izključuje, da bodo opozicijski govorniki iz taktičnega preudarka posvetili Trstu veliko pozornost, morda celo glavno, pri čemer je njihov drugi cilj ta, da se — če že ne morejo razbiti sporazuma — prepreči vsaj vzpostavljanje dobrih odnosov z Jugoslavijo. Pri tem ni odveč opozoriti na glasovanje v senatu, ko so Nennijevi socialisti zahtevali delitev vladne resolucije na več odstavkov, da so lahko glasovali za priključitev Trsta, toda proti stavku, ki je izražal željo po dobrih odnosih z Jugoslavijo. Prvi bodo v zunanjepolitični debati govorili neofašist An-fuso, demokristjan Dazzi, monarhist (Covellijev) Cantalu-po in tajnik liberalne stranke Malagodi. Nenni in Togliatti se še nista vpisala v seznam govornikov, vendar sodijo, da bosta gotovo posegla v debato; prav tako pričakujejo nastop ostalih najvidnejših parlamentarnih predstavnikov. Po debati bosta verjetno dve glasovanji — prvo o proračunu zunanjega ministrstva, drugo pa o tržaškem sporazumu in sicer ki v senatu niso prisostvovali glasovanju o zaupnici. Verjetno pa bodo Laurovi monarhisti glasovali za vlado, medtem ko se bodo Covellijevi ravnali kot v senatu in zapustili dvorano; nekateri pa trdijo, da bi utegnili poslanci PNM tudi glasovati proti. Vendar zaupnica vladi ni v nevarnosti. Čeprav se obeta dolga debata, bo njeno trajanje vendarle omejeno. Zunanji minister Martino, ki mora debato zaključiti, mora biti 20. oktobra v Parizu na novem sestanku devetih držav, medtem ko se 21. oktobra začne, prav tako v Parizu, izredno zasedanje atlantskega sveta. Sumijo pa, da bi želeli kominformisti debato zavleči, da bi moral Martino bodisi odložiti odhod v Pariz, bodisi oditi tja brez parlamentarne odobritve londonskih sklepov. Na notranjepolitičnem področju so zabeležili, da De Marsanich ni več glavni tajnik MSI, temveč da je prevzel bolj častno predsedniško funkcijo, medtem ko je bil za tajnika izvoljen poslanec Ar-turo Micheliui. Delavci v mlinih, rižarnah in industriji testenin, ki so v zadnjem času izvedli že dve stavki, so sklenili proglasiti dvodnevno splošno stavko, ki bo 19. in 20. oktobra. Stavkali bodo, ker delodajalci nočejo obnoviti že davno zapadle delovne pogodbe. Stavko so proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, A. P. Na današnji dan je leta 1492 Krištof Kolumb odkril Ameriko. m m m n Danes, TOREK 12.■ Maksimiljan, Dru*«*^ „ Sonce vzide cb-6-1 * lp|i 09 LuM 17.26 Dolžina dneva *L o 533 vzide ob 17.09 m z*on* OD Jutri, SREDA ”■ “kW Edvard, Ros.c» NASTAJANJE ŠTEVILNIH G OSPODARSKO - SOCIALNIH VPRAŠAN J nuihiost m caŠPODARSut pnuTmi v trsih za zaposlitev odvečne in brezposelne delovne sile Ogromno število ljudi v birokratskem aparatu je doslej predstavljalo latent-no brezposelnost. Velik del teh ljudi bo treba zaposliti v produktivnih panogah. Prefekt Palamara opozarja, da Trst ne bo več dobival podpore Italijansko oblast v Trstu čaka poleg drugih tudi važno vprašanje zaposlitve delovne sile. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo v preteklem juliju zaposlenih na tem področju skupno 87.272 oseb in od tega 31.002 v industriji, 4.197 v obrtništvu. 13.160 v trgovini, 2.383 v kreditnih in zavarovalnih ustanovah, 79 je bilo poljedelskih delavcev, 31.826 v javnih službah (tu so vključeni tudi brezposelni delavci zaposleni pri SELAD, pri preusmerjevalnih tečajih, člani civilne policije in financarji), 4.619 v pomorstvu. To stanje se do danes ni bistveno spremenilo. V istem mesecu pa je bilo vpisanih na uradu za delo 15.130 brezposelnih in sicer: 8.886 v industriji. 4.698 v trgovini, 66 v kreditnih in zavarovalnih zavodih, 38 v kmetijstvu, 240 v javnih ustanovah in 1.202 v pomorstvu. Iz gornjih številk vidimo, da Je poleg okrog 15.000 brezposelnih še okrog 31.800 oseb zaposlenih v javnih ustanovah. To število je celo večje od števila zaposlenih oseb v industriji, kar dokazuje, da je na našem področju birokratski in policijski aparat umetno narasel v zadnjih povojnih letih. Prav uslužbenci javnih ustanov predstavljajo pri nas tisto latentno brezposelnost, ki se bo z normalizacijo položaja v mestu nujno spremenila v dejansko brezposelnost. Ne moremo trditi, da bo vseh 31.800 uslužbencev javnih ustanov o-stalo na cesti. To je nemogoče, ker javne ustanove obstajajo in nujno potrebujejo določeno število osebja: prav tako tudi policijske sile ne bodo razpuščene. Toda tako visoko število uslužbencev na tem področju niti od daleč ne ustreza normalnemu delovanju civilne oblasti na področju, ki šteje okrog 300.000 prebivalcev. Zato je treba pričakovati, ko se bodo stvari normalizirale, da bo vsaj polovica teh oseb morala menjati zaposlitev, odnosno da bo ostala na cesti. Visoki vladni komisar za Trst prefekt Palamara je v nedeljo v Gorici na tiskovni konferenci med drugim izjavil: «Poleg tega mora Trst končno najti svojo gospodarsko ureditev v državnem okviru. Treba mu je pomagati, da bo živel avtonomno gospodarstvo in ne več od kisika*. To pomeni, da ima italijanska vlada namen izkoristiti, v ko- Včeraj je tovariš Dekleva ponovno interveniral pri načelniku prosvetnega oddelka ZVU, da bi šolske oblasti čimprej poskrbele za izpraznitev šestih učilnic v Ul. Laz-zaretto Vecchio št- 11. Kot je znano, je občinska oblast tja vselila družine, ki so zaradi hude burje lansko zimo ostale brez stanovanj. Slovenske šole razpolagajo v omenjeni stavbi samo s šestimi učilnicami, tako da se mora Vršiti pouk dopoldne in popoldne. Doslej so bile vse intervencije zaman. No. včeraj pa je načelnik prosvetnega urada obljubil, da bo V najkrajšem času ukrenil vse potrebno, da se našim šolam tako potrebne učilnice končno-dajo na razpolago, tako da se bo pouk vršil samo v dopoldanskih urah. Upamo torej, da bo obljuba v kratkem izpolnjena. Vendar pa moramo že sedaj poudariti, da smatramo takšno rešitev le kot začasno. Slovenske šole morajo čimprej dobiti dostojne učilnice z vsemi potrebnimi učili enako kot jih tmajo italijanske šole. Ta naša pravica do enakopravnosti tudi na tem področju nam je sedaj zagotovljena tudi s posehno določbo posebnega statuta. likor se da, v današnjem položaju splošnega italijanskega gospodarstva, vse tiste tržaške gospodarske vire, ki omogočajo mestu življenje in da se bo moralo celotno mestno odnosno področno življenje ravnati po gospodarskih možnostih področja. S tem odpadejo vse tiste, «kisikove» injekcije, ki jih je Trst do sedaj dobival da je lahko vzdrževal tako velik policijski aparat, da je lahko vzdrževal SELAD in pre-usmerjevalne tečaje, da so lahko izvajali velika javna dela, kjer so zaposlili tudi del brezposelne strokovne delov ne sile. skratka, da ne bo to področje dobivalo več nobenih izrednih podpor za zasilno mašitev lukenj, ki so se in se še vedno pojavljajo v tržaškem gospodarstvu zaradi nje govega neurejenega gospodar skega položaja. Kot vidimo, postaja to ena najvažnejših socialno - gospodarskih vprašanj. Italijanska vlada je do sedaj že večkrat obljubila, da bo vse name ščence pri ZVU (uradnike, policijo itd.) zaposlila in da nikomur ne preti nevarnost, da bo ostal brez zaposlitve. Vse kar so do sedaj zagotovili, je bilo splošnega značaja, niso pa rekli, da bodo vsi ti uslužbenci ostali v Trstu, da ne bo nihče premeščen iz Trsta v razne italijanske pokrajine itd. Uslužbencem pri anglo-ameriških vojaških ustanovah, pa niso še ničesar zagotovili in so že vnaprej obsojeni na brezposelnost. Zato smo mnenja, da bi morala nova italijanska oblast temeljito proučiti to vprašanje, Sindikalne organizacije, ki se tako hitro vnamejo za določena politična vprašanja, bi morale do danes že postaviti to vprašanje. Do sedaj smo imeli priliko či-tati, da se potegujejo za uslužbence pri anglo-ameri-ških edinicah. Teh je v resnici najmanj. O vseh drugih uslužbencih javnih ustanov, ki ne bodo mogli biti več zaposleni, kot so bili do sedaj v raznih uradih, ki bodo morali polagoma izginiti, se nihče ne oglasi. Za te uslužbence bo treba najti novo zaposlitev, to je zaposlitev na novem delovnem področju. Današnji gospodarski položaj ne dovoljuje nobenih nad, ker se stanje v zadnjih mesecih celo slabša. Zaradi tega se mora celotno vprašanje obrniti v popolnoma drugo smer, in sicer v izkoriščanje vseh gospodarskih virov mesta. Kakšni so ti gospodarski viri, ki niso dovolj gospodarsko izkoriščani, ni težko uganiti. V prvi vrsti imamo pristanišče in pomorstvo, ki danes zelo malo pomenita za splošno mestno gospodarstvo. Ti dve gospodarski panogi sta bili vedno glavni faktor mestnega gospodarstva in sta prispevali k razvoju mesta v veliko sredozemsko pristanišče. Razvoj trgovine skozi pristanišče pospešnje najrazličnejše trgovinske mreže, ki so posredno in neposredno povezane ne samo s pristaniščem ampak tudi z mestom samitji-Toda prometa skozi pristanišče ni mogoče povečati, če mesto nima tudi ustrezne trgovinske mornarice. In prav trgovinska mornarica predstavlja za Trst največje pomanjkanje. Pristanišče brez ladij je kot telo brez krvi. Zaledne države so že mnogokrat opozorile na to pomanjkanje v tržaškem pristanišču in se pritožile, da ne morajo uvažatj in izvažati predvsem drobnega trgovinskega blaga skozi Trst, ker tržaško pristanišče ne razpolaga z zadostnimi ladjami in rednimi progami. Opomnile so tudi, da so zaradi tega primorane u-smerjati svojo trgovino v severna pristanišča, ki so mnogo bolje opremljena z ladjevjem. Te kritike zalednih DRUGA PLAT KOLAJNE «Ali bi se lahko vrnil nazaj v cono «B». V Koper, kjer sem živel že toliko let?* je vprašal našega dopisnika mlad možak begunec Italijan iz cone «B». Na taka in slična vprašanja naleti naš dopisnik zelo pogosto, ko kroži po Miljskih hribih in zasleduje delo razmejitvene komisije Razgovor z zgoraj omenjenim beguncem pa je tako značilen, da mu velja posvetiti nekaj več pozornosti- «Seveda se lahko vrnete, imate eno leto časa za to. Sicer pa ne razumem, zakaj ste od tam sploh odšli * «Saj veste kako je. Vsi so govorih, da je v Trstu dobro, da se zasluži. Pa ni vse skupaj nič res. Delo sem dobil pri kmetu in to je tako, da kadar je lepo se zasluži kadar grdo pa ni nič. Sedaj pa. ko pridejo Italijani, nočem biti pod njimi * Mož je do nedavnega živel blizu Oreha v predelu, ki bo sedaj pripadal Jugoslaviji In bi se rad preselil kar direkt- no nazaj v Koper. Tam ima hišo in ga strašno zanima, če jo bo dobil nazaj, kar je seveda odvisno od stanovanjske komisije v Kopru, ki mu po našem mnenju ne bo delala težav. Ta primer, kot že rečeno, ni osamljen in predstavlja drugo plat kolajne razdelitve ozemlja. V Trstu se morda res včasih bolje zasluži, če je dobro delo. Kadar pa tega ni, je revščina. To občuti marsikdo in vedno resneje premišljuje, kaj bi napravil. Poleg tega pa se ljudje čedalje manj ozirajo na razne propagandistične histerične izbruhe o terorju, ker vedo, da je vse to izmišljeno za sejanje mržnje in uresničevanje določenih kominformov-skih in šovinističnih načrtov, l.judje vedo, da so onstran črte težave, vedo pa tudi da jih tam složno premagujejo ter da imajo pred seboj jasno perspektivo, medtem ko se tu živi iz dneva v dan ter je človek vedno v nevarnosti, da zgubi zaposlitev. držav so popolnoma upraviče- | je bil videti precej v zadre-ne in dokler ne bo to vpra-1 gi. Sartorijevu zadrega in iz-šanje rešeno, ne bo rešeno ni- ' ti vprašanje zaposlitve brezposelne delovne sile in vseh tistih odvečnih delovnih moči, ki se bodo pojavile takoj nato, ko se bo položaj normalizi- ral in se bo današnja latentna brezposelnost, ki jo predstavljajo osebe, zaposlene v javnih ustanovah, spremenila v dejansko brezposelnost. Ta nevarnost se ni porodila samo v naših možganih, kot nam bo morda kdo oporekal. Na to nevarnost je opozoril na zadnji tiskovni konferenci dr. Sartorija tudi predsednik centra za gospodarski razvoj (Centro svilup-po economico) dr. Padoa-Ravnatelj za gospodarstvo in finance ZVU mu ni znal odgovoriti na to vprašanje in IZ S 1 N P I KALNE G A Ž IVL | E N 1 A V TRŽAŠKI KONOPLJARNI delavke nadaljujejo borbo Poziv za nabiralno akcijo - Delavci ACEGAT protestirajo proti premestitvi dr. Toalda - Kominlormovski sindikati podpirajo gonjo za izselitev iz Miljskih hribov - Stavka vpodj. Gas Compressi java prefekta Palamare, da bo moral Trst živeti avtonomno gospodarsko življenje (kar si iz vsega srca želimo tudi mi) pa nam dajo misliti, da so se italijanski odgovorni krogi do sedaj malo [ca ‘n Zveza dela naslovili na ukvarjali s tem vprašanjem. I delavstvo proglas za nabiralno Zato ponovno opozarjamo j akcijo, da se podprejo delavci na nevarnost še večje brez-!'1' delavke, ki že 20 dni stav poselnosti, če ne bo nova i kajo in so zato v velikih Tudi zadnji sestanek predstavnikov delavcev in ravnateljstva Tržaške konopljarne na uradu za delo ni rodil nobenega uspeha. Funkcionarji tega urada so uvideli, da so nasprotja še nepremostljiva in so zato sestanek odložili Zato se stavka v podjetju nadaljuje. Včeraj sta Delavska zborni- oblast znala zagrabiti za pravilno stran celotnega gospodarskega vprašanja in ga rešiti na način, da se bo zaposlenost v proizvajalnih panogah (industrija pristanišče in pomorstvo) vsaj za toliko povečala, da bo zaposlila odvečno delovno silo sedanjega birokratskega aparata in zmanjšala veliko število brezposelnih delavcev. gmotnih težavah, zlasti če pomislimo, da že tako prejemajo nizke mezde. Ti delavci in delavke braznjo s svojo stavko interese vsega delavstva, saj se borijo za načelno vprašanje, to je proti uvedbi policijskih metod v podjetjih. Ce bi morali kloniti, bi bil to hud udarec za vse delavstvo. Zato smo prepričani, da jih bodo delavci, pa čeprav žive DELO RAZMEJITVENE KOMISIJE V MILJSKI OBČINI Doslej zakoličena nova meja do Kaštelirja med Jelerji in St. Barbaro Važnost 6. točke spomenice o sporazumu glede obmejnega osebnega in blagovnega prometa Razmejitvena komisija je kaj malo po »angleško* tudi v nedeljo nadaljevala z delom, kot vsak drug delovni dan. Kaže da hočejo vsi predstavniki končati z delom čimprej in zaradi tega izrabijo skoro vsako, uro. Tako prično že ob 9. uri zjutraj ter delajo samo z enournim odmorom za kosilo vse do mraka. Vendar pa se bo razmejevanje zavleklo še kake tri -štiri dni ker so dosedaj potegnili novo mejo samo do staja vse vedno bolj resno in se le malokdo pripravlja, da bo zapustil svoj dom. Po uradno objavljenih in brez dvoma pretiranih podatkih se je do sedaj prijavilo okrog 99 družin za preselitev. Ta številka je mnogo nižja, kot so jo pričakovali oni, ki so pisali o «množičnem begu izpod Titovega terorja* in je izredno nizka, ee upoštevamo, da dela velika večina prebivalcev v ladjedelnicah. V zvezi s pisanjem o nacionalni žrtvi 90% italijanskih Kašeliria (kota 245), kar i vasi, o čemer zna toliko pove- predstavlja komaj kako polovico celotne zračne črte nove meje. Poleg tega pa je bilo delo do sedaj precej e-nostavno, ker so šli večinoma preko nenaseljenega o-zemlja in so bile poleg tega glavne razdelilne točke povsod dobro vidne. V nedeljo so se člani razmejitvene komisije sestali kot običajno ob 9. uri zjutraj in so dokončno razmejili o- zemlje med Volarijo nad Ko-lombarom (kota 85) in Stezi- no nad blokom št. 14 (kota 82). Tu gre meja na začetek starega Tinjanskega strelišča, in čez Mali reber na Belo- glav. Na zadnjem delu zgoraj 0-pisane meje so delali danes dopoldne, ko so najprej obeležili glavno razmejitveno točko na cisterni na Kašte-ljerju. Nova meja poteka tako pri zadnjih hišah Plavij in pride na glavno cesto med Trstom in Koprom kakih 1600 metrov nižje od dosedanjega bloka pri Škofijah, Plavje pridejo tako skoraj v celoti v Jugoslavijo. Na tej strani ostane samo 8 hiš-Zadnja hiša tik meje pa je postavljena tako, da gre zračna črta prav nad njo in je tudi rumeni znak postavljen na hišo, kot če bi meja prerezala hišo na dvoje. Naš urednik se je pri članih komisije zanimal, če so se tudi v tem primeru držali načela striktne zračne ravne črte in izvedel, da so tukaj naredili prvo izjemo. Večji del omenjene hiše rdeče barve spada namreč pod Jugoslavijo in so zato premaknili črto za nekaj metrov tako, da je vsa hiša v Jugoslaviji. Blizu znamenj na glavni cesti, ki so postavljena tik križišča med glavno cesto in poljsko potjo, ki vodi v kamnolome, je kakih sedem hiš, kt spadajo vse. z eno samo izjemo, v Jugosla- Mejn poteka nato tik omenjene poljske poti tako. da je most čez useko bivše železniške proge v Jugoslaviji. Kamnoloma. ki sta više v rebri in katera domačini imenujejo «Kašte», pa meja reže na dvo-e. Levi ostane v Italiji skupno s hribom nad niim (kota 141). medtem ko pride desni v Jugoslavijo. Včeraj je prisostvovalo razdelitvi le malo novinarjev zato pn toliko več radovednežev z okoliških vasi. Milj, Trsta in drugod. Na manjši planoti pod Kašteljerjem se je tako zbralo kakih 150 ljudi, ki so z velikim zanimanjem opazovali delo komisije. Ko so člani komisije počasi hodili po hribu navzgor, so se prisotni domačini pričeli pogovarjati z jugoslovanskimi oficirji, ki so ljubeznivo čisto po domače objasnjevali de-a pri razdeljevanju. Vendar pa se je takrat pričelo že mra-čiti taka, da je prijateljski pogovor trajal le malo časa. Danes bo komisija nadaljevala dela med Kašteljerjem In hribom Sv. Mihaela (kota 197). V Plaviah, Badihi in okoliških manjših naselkih vihrajo tudi danes jugoslovanske in slovenske zastave v znak zadovoljstva, da pridejo tl slovenski kraji končno v okvir domovine. Pa tudi drugod v ostalih krajih, ki so bili do sedaj pod izredno močnim vplivom kominformistov, po- dati ((Giornale di Trieste* in drugi podobni listi z «Unitb» na čelu je izredno zanimiva sledeča vest turinskega lista «La Stampa*. List ugotavlja v vesti, da pride pod Jugoslavijo približno okrog 3.500 prebivalcev miljske občine in da dokler ne začrtajo dokončne meje, ne bo mogoče ugotoviti natančnega števila, ter zaključuje dobesedno: ((Računa se. da je po previt zornih podatkih na tem področju okrog 3000 Slovencev*. Vest ni tržaškega izvora temveč je prišla iz Rima, kar pomeni, da Rim demantira vse one, ki govore o italijanskih žrtvah in istočasno jemlje vsemu vprašanju politično, nacionalno ost. To pa istočasno seveda še ne pomeni, da n® ostane odprto resno gospodarsko vprašanje. V našem listu smo tako že mnogokrat napisali, da so vsi ti predeli gospodarsko tesno povezani s Trstom in da to resno gospodarsko vprašanje terja takojšnjo rešitev. Tu ne gre samo *a Milj-ske hribe temveč za mnogo šiiše vprašanje obmejnega prometa med Trstom in naj-bližjim zaledjem, ki je vedno težilo k mestu. Ne gre torej samo za one delavce Iz Miljskih hribov, ki popolnoma logično hočejo os*ati zaposleni v ladjedelnicah temveč za okrepitev gospodarske povezave med Trstom in bližjim zaledjem, kar bi seveda gospodarsko izredno koristilo tako Trstu kot celotnemu zalednemu področju. Upamo, da bo v ozračju dobrih odnosov prav lahko rešiti to vprašanje v interesu tržaških delavcev, malih trgovcev, obrtnikov in vsega prebivalstva. Že smo objavili jasne izjave visokih jugoslovanskih predstavnikov, kjer predlagajo poseben sporazum za obmejni osebni in blagovni promet. Točjta šest spomenice o sporazumu, katero smo objavili dobesedno tudi v nedeljo, pa tečno določa, da bo posebna jugoslovansko - italijanska komisija razpravljala in najkasneje v dveh mesecih sklenila dogovor o obmejnem blagovnem in osebnem prometu. Huda prometna nesreča terjala smrtno Žrtev Huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev, je v nedeljo zvečer močno pretresla 34-letnega dr. Vladimirja Rajčeviča s Korza Garibaldi in njegovi prijateljici, ki sta se skupno z njim in 25-letnim študentom Luciom Mea s Trga Ponterosso vračali domov, študent je namreč po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Oba mladeniča sta se skupno z 22-letno Marijo An-tonietto Martines iz Miramar-skega drevoreda in 18-letno Luciano de Palo iz Ul. Torre-bianca vračala po državni cesti št. 14 proti mestu. Ko je Rajčevič približno kilometer od gostilne »Tenda rossa* zavil po ovinku, je iz neznanih razlogov trčil v nasproti vozeči avtobus iz Vidma, ki je bil poln izletnikov. Tako avto-hus kakor- tudi Rajčevičev ((Fiat 1400» sta se ustavila, vendar je Rajčevič. čim je videl, da so njegovi prijatelji ranjeni, naglo odpeljal proti bolnišnici. Tu so Meo. ki je imel prebito lobanjo in je bil v obupnem stanju, nujno odposlali na II. kirurški oddelek, medtem ko so De Palovo pridržali tudi v istem oddelku, vendar s prognozo okrevanja v 8 ali 15 dneh. Kaže, da je bila tudi Martinesova ranjena, vendar se slednja ni zatekla v bolnišnico. Rajčevič pa se je rešil brez poškodb. Kljub zdravniškim negam pa je Mea pol ure po nesreči in sicer ob 20. uri izdihnil. Prometna policija je uvedla preiskavo, da ugotovi na čigavi strani je krivda. Nevaren padec motorista Med vožnjo s svojim motorjem po Istrski ulici je 23-letni Gino Sponza iz Ul. del Friuli v višini Ul. del Poz-zo opazil dekletce, ki je tik pred njim prekoračilo cesto. Mladenič je takoj zavrl v upanju, da prepreči trčenje, vendar je bilo vse zaman in je dekletce podrl na tla. Tudi on se je skupno z vozilom zvrnil na tla, kjer je hudo ranjen obležal. Z rešilnim avtom so mladeniča pripeljali v bolnišnico kjer so mu ugotovili poleg verjetnega možganskega pretresa tudi prebitje lobanje in druge manjše poškodbe. zaradi česar so ga pridržali na I. kirurškem oddelku. Njegovo stanje je zelo resno, čeprav zdravniki u-pajo, da se jim bo posrečilo rešiti ga. Dekletce se je takoj po nesreči dvignilo in izginilo. Približno uro kasneje pa se je dekletce, identificirano za 9-letno Eleno Devigili iz Industrijske ulice 20 zateklo v spremstvu stare matere v bolnišnico, kjer so ji izprali le malenkostne praske, ki se bodo zacelile že v 6 dneh. Povozil p je V trenuntku, ko je 41-letni Duilio De Perini s Korza Garibaldi prišel iz podzemskih kleti tovarne Stock skozi majhno odprtnino na dvorišču tovarne, se je vanj zaletel z avtom 39-letni Ettore lovine iz Miramarskega drevoreda, ki je moža verjetno prepozno opazil. De Perini se je po nezgodi zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi poškodb na nogi pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 9 dneh na ortopedskem oddelku. sami v hudih gmotnih razmerah, podprli, da zmagajo v svoji pravični borbi, Sindikati so sporočili, da se prispevki lahko pošiljajo na tekoči račun št. 13056 Banca del Lavoro. Hkrati pa proučujejo sindikati tudi možnost razširitve stavke na druge kategorije delavstva, * * * Delavci mestnega podjetja ACEGAT so poslali glavnemu ravnateljstvu Bolniške blagajne (INAM) v Rim in oddelku za socialno zavarovanje ZVU pismo, v katerem protestirajo proti odstranitvi dr. Toalda. dosedanjega ravnatelja podružnice INAM v Trstu. Dr. Toaldo je namreč še vedno v Rimu na razpoloženju zaradi znane afere. Delavci pravijo, v pismu, da gre za fašistične metode, ki so danes nedopustne in zahtevajo, da se dr. Toaldo vrne v Trst. * * * V gonji za izselitev čimveč-jega števila prebivalstva iz Miljskih hribov sodelujejo z ostalimi kominformovskimi in šovinističnimi ustanovami in organizacijami tudi kominfor-movski sindikati. Tako so včeraj tovarniški odbori CR DA, kjer je zaposlenih okoli 300 delavcev iz Miljskih hribov, pozvali ravnateljstvo, nai da delavcem, ki naj bi se selili, plačan dopust. Inž. Moretti je dejal, da tega ne morejo storiti, pač pa da dajo delavcem po 4.000 lir posojila. Nato so tovarniški odbori zahtevali, da bi dali teh 4.000 lir v obliki nekakega darila. Razen tega so zahtevali, naj podjetje zgradi za delavce barake, kasneje pa hiše v miljski občini. Inž. Moretti je dejal, da se o tem ne more izreči, da pa pojde v Rim, kjer je sedaj predsednik CRDA, ter da ga bo seznanil z zahtevami odborov. Vse to spada v okvir kom-informovske in iredentistične akcije, da bi spravili čimveč-je število prebivalcev iz Milj* skih hribov v Milje, kar je čista politična špekulacija, ki nima ničesar opraviti s skrbjo za delavce. To še enkrat kaže, kako je Zveza dela v izključni službi kominformov- ske stranke in kako malo brani resnične interese delavstva, * * * V nadaljevanju mezdnega gibanja delavcev podjetja Gas Compressi so delavci v tem podjetju stavkali včeraj v prvi izmeni od 10. do 12. ure. v drugi izmeni pa od 22. do 24. ure. Potresni sunek Tržaški geofizični observatorij je sinoči ob 17.45 zaznamoval znaten potresni sunek. Sunek so občutili tudi v mestu. Epicenter sunka je bil oddaljen kakih 80 km v smeri sever-severozahod in domnevajo, da gre za področje med Karnijo in Furlanijo. Nezgoda na delu v Prečniku Med delom v hlevu je 45-letna Josipina Svetič iz Prečnika št. 6 nerodno padla in ker si je zlomila levo nogo. se je morala z rešilnim avtom zateči v bolnišnico. Svetičevo so s prognozo o-krevanja v 40 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. Padec z lestve Medtem ko je 49-letna Frančiška Kastelic vd. Mesar iz Trebč št. 45 popravljala strešni žleb, je nepričakovano padla dva metra visoke lestve. Pri padcu si je zlomila zapestje leve roke in se opraskala po ličnici. Zato so jo z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. O-krevala bo v 25 ali 30 dneh. Ranila se je v filobusu S prognozo okrevanja v 3 dneh zaradi udarca v trebuh so sprejeli na opazovalnem oddelku 35-letno Adriano Ca-stori por. Rizza iz Ul. Pietži, ki je izjavila, da se je med vožnjo s filobusom št. 5 zaletela v naslonjalo sedeža, ker je šofer iznenada močno zavrl. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Mehanik Mario Stoinich oproščen obtožbe izsiljevanja Moški in žensko sta ga obtožila, da jima je hotel zapleniti ameriški suknjič in se pri tem izdajal za policista 23-letni mehanik Mario Stoinich iz Ul. della Guardia je že znan v sodni kroniki, ker se je moral kljub svoji mladosti že večkrat zagovarjati pred sodiščem. Ta del zgodovine njegovega življenja pa se ni ustavil in tokrat se je moral nepoboljšljivi mladenič zagovarjati obtožbe izsiljevanja in zlorabe naslova javnega funkcionarja. Dogodek, ki je fanta spravil v zapor, se je pripetil septembra 1952. leta- 4. septembra okoli pol dveh ponoči se je Stoinich, sodeč po policijskem poročilu, približal Verj Komarjevi por. Fonda in njenemu spremljevalcu Umbertu Bassiatu. Stoinich je s prstom pokazal na Bassiatov suknjič in ga hotel, sklicujoč se, da je sumljivega izvora, zapleniti. Bussiato, ki je tedaj opazil policijsko patruljo, jo je poklical na pomoč in Stoinich je tako končal za zamreženimi okni. Razprava proti mladeniču bi morala biti že maja letos, vendar so jo morali odložiti, ker sta manjkala Fondova in Bassiato. Tedaj je sodišče odredilo, da oba pripeljejo na naslednjo razpravo v policijskem spremstvu in je obenem obsodilo Bassiata na OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. In II. oktobra se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok je bdo 13, umrlo pa Je 12 oseb. POROČILI SO SE: šofer Giuseppe Paomzzi In gospodinja Maria Mor.tegan vojak amer. vojske Eugene stan lak« in gospodinja Nlvea Donu nese, kaplje amer. vojske Norman Leroy Hudi« in prodajalka Maria Te-resa Murru, vojak amer vojske Bobby Lee Dove in gospodinja Antonia Corazza. ulikar Sergij Popovič in gospodinj* Ni-vea Štolfa, oficir amer. vojske Joseph A Dothy in gospodinja Anita Timeus, mizar Marcello Visintin in gospodinja Ma- rija Marinčič, šofer Stello Slamič in šivilja Renata Grandis, mehanik Riccardo Bensi in gospodinja Norina Savi. uradnik Antonio Fabian in gospodinja Bruna Sacohetto, uradnik Ser-gio Boldrini in garderoberka Hoselta Crocetti, železničar Angelo Vesnaver 111 Internistka Člena entina Bia«i. UMRLI SO: 72-1 e t na Carla Schi-Ran por. Natell, 57-lefni Giuseppe Bossi, 52-letni Giordano Battich, 76-1 etna Anna Ar-duin vd. Boscarolli, 61-letna Antonia Dongevln vd, Fratiič, 53-let-ni Adolfo Castaldi, 64-lHni Vittorio Morterra, 72-letna Ama-lia Korger vd. Sakler, 67-letna Marija šiurrn vd Pupis, 25-let-ui Lucio Mea, 85-Ietni Eorico Colognese, 86-letni Paolo Grassi. PRIHODI IN ODHODI LADU PRIHODI: iz Kalamate s 570 t suhega sadja grška ladja ((Adriana L.», Iz Pulja s 400 t cementa Jug. ladja (Tunoka, iz Livorna s 3 500 1 raznega blaga in 12 poiiiiki Jug. ladja »Makedonija*, iz Benetk s 34 potniki Ital. ladja «Valfiorlta», iz Beyruta s 1.400 t raznega blaga jug. ladja ■ Romanijaa, iz Neaplja z 21 t raznega Blaga nemška ladja «D. Stahleck*. iz Benetk s 196 t raznega blaga in 171 potniki ital. ladja ((Messapia*. ODHODI: proti Rekj s 23 potniki jug. ladja «A, Santiča, proti Ravennl s 466 t bencina ital. ladja ((Fernanda*, proti Pireju s 120 t raznega blaga in 29 potniki Ital. ladja «Eori», prot j Benetkam s 130 t raznega blaga In 30 potniki ital ladja «Lore- dan», proti Kreti z 9 potniki ital. ladja »Santa Rosa*. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 16.5, najnižja 9.1. ob 17. uri 14.9, zračili tlak 1020.6 v naraščanju, vete1-5 km severovzhodnik, vlaga 55 odst , nebo 9 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18.4. plačilo 2.000 lir globe. V začetku sedanje razprave sta bila oba prisotna, vendar je manjkal Stoinich, zaradi česar so ga začeli soditi v odsotnosti. Mladenič pa se je kmalu prikazal v dvorani in tako je imel možnost, da se osebno brani. Stoinich je vse zanikal, skličujoč se, da je žensko vprašal, ali je suknjič prinesla iz pristanišča. Fondova pa mu je takoj zelo osorno odgovorila «Hočete suknjič? Je vaš, vzemite ga! Poslal mi ga je stric iz Amerike*. Stoinich je tudi zanikal, da bi se predstavil, kakor ga obtožuje obtožnica, za agenta civilne policije. Stoinicheva mati, ki je tudi prišla pričat, je pojasnila, da je Bassiata, ki je ležal bolan v bolnišnici, naprosila, da bi dejanje ublažil, ker bi s tem dosegla sinovo izpustitev na začasno svobodo. Mati je tudi pojasnila, da Fondo-vi, ki je precej lahkoživa ženska, in Bassiatu ni mogoče stoodstotno verjeti, ker sta bila tistega večera oba vinjena. To dejstvo so potrdili tudi policijski agenti, ki so izjavili, da je bila ženska celo bolj pijana kot njen spremljevalec- Obtoženec se je tako dobro izmazal in po razpravi je lahko zapustil obtožno klop in tudi sodno poslopje: sodišče ga je namreč oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. cJnq /A TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 14. oktobra 1954 ob 16. in ob 20.30 gostovanje v SEŽANI s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti ŠDLA E1ASBEHE MATICE TELESNO - VZGOJNA 2 SOLA za otroke od 5. do 12. leta. PRIČETEK 15. X. 1954. Vpisovanje vsak dan dopoldne od 9.—12. ure v prostorih šole Glasbene Matice v Ul. R. Manna štev. 29/1. PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU OTVORITEV PROSVETNEGA DOMA (cVESNAii V soboto 16. oktobra 1954 ob 20. uri Krajnski komedijanti Spisal: Bratko Kreft Režiser: Jože Babič izvaja SNG. V nedeljo 17. oktobra 1954 ob 15.30 uri SLAVNOSTNA OTVORITEV Z AKADEMIJO. Sodelujejo: domače prosvetno društvo z dramskim odsekom, pevskim zborom in orkestrom, orkester šole Glasbene Matice iz Trsta, mladinska folklorna skupina z Brega ter pevski zbori iz Barkovelj, Nabrežine, s Proseka - Kontovela, iz Repna, Šempolaja in pro-seško - kontovelski oktet. V torek 19. oktobra 1954 ob 20. uri p onovitev Bratko Kreft: Krajnski komedijanti izvaja SNG., Zaletel se je v pešca Kmalu po polnoči med nedeljo in ponedeljkom je 25-letnl Alojz Briščik iz Briščkov med vožnjo z lambreto po Narodni ulici na Opčinah v višini gostilne «Komar» trčil v 33-letnega Valerija Bizjaka iz Gropade, ki je tedaj hotel prekoračiti cesto. Oba sta se zvrnila na tla, vendar se je Briščik rešil brez poškodb, medtem ko so morali Bizjaka odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh na opazovalnem oddelku. NOČNA SLUŽBA LEKARN Uavanzo. Ul. Bernini 4; MHlo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Tamaro - Neri, Ul. 1 , - . - .... ,.n j„„k Dame 7; Itarabaglia v Barkov- okrevanja v .15 ali 4 1 dneh na ljah in Nicoll v Skednju. I ortopedskem oddelku. Hude posledice zamišljenosti Ko je 66-letna Angela Ver-sič iz Ul. Cavana hotela stopiti na tramvajski pločnik nasproti glavne ribarnice, je verjetno zaradi zamišljenosti trčila v tramvaj št. 3, ki je bil tedaj namenjen k Sv. Andreju. Ženska se je takoj nato sesedla na tla in ker se je poškodovala, so jo s policijskim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma leve stpgnenice pridržali s prognozo Motoklub Skedenj organizira 24. t. m. izlet čez Pesek v Ko- per. Vpisovanje v večernih urah od 18. do 20. ure na sedežu v Sked-enjskii ulici in se zaključi 14 t. m. SPD obvešča, da je izlet na Bled in v Ljubljano preložen na 24, t. m. Vpisovanje do 14 t. m dnevno od 19. do 20. ure. Motoklub »Jadran* Opčine organizira 24. t. m izlet v Štanjel. Vpisovanje na sedežu do četrtka 14. t. m Ljudska prosveta Pevski zbor PD «1 Cankar* bo imel danes 12. t m. ob 20 urj pevsko vajo v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6. Razna obvestita Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov, Trst, sklicuje za jutri 13. oktobra ob 18. uri redno odbore vo sejo. Priporočamo večnost! Hossetti. 16.30: (iVandejski heroj*, A. Nazzari, Carla del Poggio. Excelsior. 15.00 ((Napolitanski utrinki*, gala predstava. Fenice. 16.00: «SOS Scotland Yaro», L. Redmond, M. Morris Nazionaie. 16.00: ((Obleganje sedmero puščic*, VVilliam Holden. Eleanor Parker FitoiirammaUco. 16.30: «Dan Juanov učitelj*, Errol Flynn in Gina Lollobrigida. Arcobaleno. 15.30: ((Pravljična Indija*. Astra Rojan. 16.30: ((Bomtoardi-ranje Fly-Moon«», R. Hudson. Cristallo. 16.00: ((Operacija Mi-stero*. Grattacielo, 16.00: «Trije novci v vodometu*. D, McGuire, J. pet- ters. Alabarda 16.00: ((Magdalena*, M. Toren, Jacpues Sernas in Gino Cervi. Ariston 16.00: »Rim, odprto mesto*, Anina Magnam Armonia, 13,00: «Tuja zemlja*, J. Serinas, T Lees. Aurora. 16.00: »Tiranov konec*, Joei McCrea, Yvonne De Carlo. Garibaldi. 16.00: ((Odpusti mi, mama!*, G. Rondinella in E. Glori Ideale. ‘ 16.00: «Veliki variete*, M. Flore, A. Sordi Impero. 16.00: ((Nenavaden čar*, H. Haas C. Moore. Italia 16,00: ((Ljubezen v mestu*, Mladoletnim prepovedano. Viale. 16.00: «Za staro zastavo*, Randolph Scott. Kino ob morju. Zaprto. Masjimo. 16.00: «N.N. posebna budnost*, E. Scott, D, 0'Keef :. Moderno. 16.00: «Baltska princesa*, Bob Hope, Bing Crosby in Dorothy Lamour. Secolo 16.00: »Zenski zapori*, Miroslava Maria Douglas. Savona. 15.30: «Tujec», G. Peck. Skedenj. 18.00. »Grešriica južnega mo rja#, S. Marco. 16.00: ((Sama s svojim kesom*. Vittorio Venelo. 16.00: »Zakon*, R. Rascel, V, De Sica, Valentina Cortese S. Pampaninn Azzurro 16.00: «Mačka milijo- narka*, Ray Milland. Belvedere. 16.00: »Ladja brez imena*. Marconi. 15.30: «Giuseppe Verdi*, Pierre Cresov, A M Ferrero. Novo cine. 16 00: »Škotski princ«, Errol Flvrvn Odeon. 16.00: »Rodolfo Valentino*, A, Dexter, E. Parker. Radio. 16.00: «Smriua plima*, Barbara Stainvvck Venezla. 16.00: »Rumeni plaz*, j F. Lovejoy, TOREK, 12 °ktobrJ It. O F k 11 254,6 m ali H’8 w Poročila v slov. ob 5-13.30, 19.00 in 23.30. ^ Poročila v ltsl. 19.30 in 23.00. . cm PF 5.50 Jutranja glasb8, ja ap gled liska; 6.43 Jomm ba: 7 00 Jb^tlM Kl< zenski kotiček, u ™ 7* r>r\f3|*r1i» 2 luiiijc iav«j« mPdiCl*11' • 14 15 Beležke o ™ea. pri .nr^rrat^ g 1V.3° Jogoslcvan.^m- ^ . _ lj-8 kh poročJj kola in ora; . *8, uvertur^ hrvaščini; 18.13 U .. hrvaščini; *».“ jffzVlS ‘balet. Pisan »»[^{»ntJejE 19»; Šport' 20-00 E-. • • «Stirje grcbuaiu ra v 3 dej.; 22. r.jg r ba- 23.10 Glasba za i It N T * '• j) » 1130 Lahka. gla^ciiiH.^ žeUahfH.OO*vW Kulturni obzornik^: čajanka: 18.00 S^ter, za violino '(V. pav)^ Koncert tenorista ^goja; Lj£ nyja; 19.0° ,solVoO Pestra glasba; * jjjOjJ Pestra operna ki orkestri: ^ 00 Ijobfm pt-Herbert Hugh: »Za J jj.30 * denar*, igra v •» ljubljene melodije. V K N * . 11.? 1145 Komofrna S' siir.«*1' nes, sodeluje violir.is ^ " *' ° V K * ' »12,4 I« 327,1 m, 202,1 m, - Poročila ob n5,0^ 30 ’»’ % 12.30, 15.00, 17.00. . lig 11.00 Radijski 11.15 ZJjt Glasbena E in uganke: U-- ir in L,iji» Koncert za K^VoO v a-molu S. ‘j. minut z,j II nasveti; 12.10 20 ^niim^f <* limi godci; 13.100 vSakoga $ znanosti; 13.15 ka: U.OO Zb^danski ka: l4.uo UnSdansKi ^ gotice; 1^.20 OP^ ^onS^^^jto- k. Baranovič: M** G ^ ta, M Ravel. Bojc 1 0) Romunska rapsodij8 ,aSBJ. duru; 15.15 Lahka ^ Tečaj angleške*8 -lcve^j # lekcija; 15.45 St ,p|aijWj,«F duru; 15.15 Tečaj an2le~*c7o.re &erse°t M ^ resničnost - 11"- F e<»:' »'«•»<> Khadk ?cmmerset M8I?8i6.30 •esničnost - t*-. # j - poslušajte!, ' j8 simfonični konce ^ ni pregled; 18. sp0rtn' narodov: l«-" jmtram^Vo#/ 20.0D Tedenska sKr ^ pregled. 20.10 ju* SVSSK^ , ■■■»■“S, *",f 17.30 TV za <*revizij£k> vice; 21.00 0pieka». «Crna nevestina _ , OnKsb: NA PROSEKU (enoinpoinRV KOZINA-HEB SKOCIJAN divaca » L°KEV dfl 14. ^ Vpisovanj^ ^ ^T«°ve 31. oktobra 1 ni> uvodne LJUBLJANA OPATIJA VIPAVA stanje braN'K B tar t pti POREČ ji.0 Vpisovanje i A D R 1 A ' St. *■ c,5"» 24 okh>B.r/t i * CHNI ^BH ^ 1DRIJ° (jo s Vpisovanje^ jj»* \ v stoRJE POSTOJN°llT0VljJjl!' TOMAJ • 0 komeN • -.f moVoveN^, ^ *<&&& izid * jijfl1V up ZagbE® d0 21° ..hf3 r V i med delavci '*i tlelodajalci v Ameriki Združene držaye Ame kjer ^ 5 ™ed tiste dežele, b do«,- 26 zdavnai skuša-delavci s°delovanje med «im ,del°dajalci, ob- ^vicaa rte, treba reČi' da ni C? , vcev glede nj> !fravlian-P Va in pose2a v točo ti nje P0(^je^a nikjer eznatna kot je tu. !9četku0rleC pre^nie£a in v v aekau stoletia. so se "sUn8vlial= vecjjh P°dietj;h PrtMnJ* nekakšna «re- cev a vna# telesa delav-1'imLPOm°CJO katerih se nji , ,° zaS°toviti sodelovali! Drve vo podjetia- V Č3-najpnj nps1vettovne v°ine s« oi orgam ten uradni vlad-naprej “■ 2atem od leta 1917 Cd» ‘Nat'ona> War Labor T Podi’et Pt Usali ustanoviti * v nrl‘\takšna telaaa. ki k° delL • ,U zast°pani ta-V Pitju /;! i, det°dajalci. čih Voi.:v, , se v obstojema urn' °koliščinah povedi bi 'zvodnia, kakor tudi, 'Pore ePr«čili medsebojne Vojnj *!dn?an' Prvi svetovni 'iVati mCasu’ ko so se sin* fPtodajalc^d °^IepUi’ 80 se 1 »loč tiJao , paralizirati), sk„, " ‘kalnih organiza-t ustvariti v svo- »tgane tJlhK takšne dalavske gotoviti , m°gK za- 60 kontmfredm mir in PQl-ti p, ihl0"ad nj‘mi. hkra-katov .p t od sindi- tiv0 'd:, ° so blle na inicia-tako imp akcev osnovane »ion» J v a"e tiiSn^sem Primeru ne to so v Poskaviti po robu. btitrnalict^511'"' b''e tipične . Ko n, ' .ne ustanove •f"?1 na Predsedniški oosewelt, so se vijat, in krepko raz- , Važnejši°f.^stajali eeda' živlior, - ktor družbene-)alCi s‘ "Ja dežele. Deloda-^vačanipll3 !° odgovorili s »Piont ,akev'la «compa-° delovniv!' da z zakonom kdan k odnosih, ki je bil k bil0 n“Piavljen leta 1935, bi u'|dajai!'tapovedano, da ... ? H rt kontrolirali kate-■„ israrti* avsko organizaciji ga je dobršno i jt u ^opmpanjr unionii 'i Nab.r ilh "1e 0stal0 Pa ** \Z 2načaj- Pojavila dauca, da bi se > 0 10n» iz posve- bi ‘i|'dikair,?anov spremenilo h|Vodile Dr, organizacije, ki kow5a:anja in skle- bile «com-i, 8°delov. in ostale oblico “>«, ki so jih po-in ]a'i rt»i posredno usta-N le del,odajalci, V čaS(1 ."kov ali vec »e '“s,> drii0Va orodia-Port*0 kili v svetovne voj-n-etii "nicriških ovljeni mešani in sicer Hi y * iriiciat-1 odbori, t» 5roizvodniSVeta za v°j' km *'Vsri Vlada sicer da s n‘ Postavila tako D v*?no u . orajo ti odbori N,bila Janovi«, toda u- o, vfi «io 'L"A° “ 1« 1« bili ti« n Celo n° Se te 1Z' l 8a niešar,'uenski časopis. a *‘Cnodborov <^««1 M SO doloi 1« čena: poveča-Nekateri teh 10. ttpolnjevar,' Zel° akt'vni i»li’Vte'n ko JU sv°j‘h »a-1 Sai"o II 50 drugi obsta- ko ?. omehu Po PlrJU’ ali pa tiJ*iavl)anje svoi ' C- Smatra ° 8.a patri0- »o j “ odborov h s 56 ^ j, zPonjev > kl so resnic- it\Vrte'd otoPreiete nal°- ftenamr®f tai 8 300°' Bilo H>li z def’ da so itdela lotiH ?T’ drugi 30 Ortl n* snrp da so b'-3'Pr^mbe. • n°vi sn„ ustanavljali J*lei in rtr,azuma med P aiavci, po na. čelu paritete, največkrat s tremi ali petimi predstavniki za vsako stran, Predsed-nih in sekretar so pripadali eni ali drugi grupi. Navadno je bil sekretar predstavnik delodajalcev, v kolikor pa bi se zgodilo, da bi bil tudi predsednik izbran med temi, potem se je med delavskimi delegati izbral podpredsednik. Sindikalni voditelji so bili po pravilu člani odbora. Kot osnova za osnovanje in poslovanje mešanih proizvajalnih odborov so služila načela, zajeta v šestih točkah: delavci in uprava bodo sodelovali na povečanju proizvodnje; program predvideva sodelovanje delavcev, a da se vendar pri tem ne posega v odgovornost uprave; zadeve, ki spadajo v področje kolektivnih pogodb, so izven pristojnosti odbora; predstavniku višje uprave (tu se misli na velika podjetja — op. ur.) bodo zastopani v odboru, da bi se sklepi sprejemali naglo in avtoritativno; predstavniki delavcev bodo odgovorni voditelji, ki bodo znali zagotoviti pripravljenost delavcev, da izvrše odborove sklepe; sleherna dejavnost se bo podvzela cb pristanku obeh strank. Po končani vojni, je večina odborov ustavila svoje delo, ker niso ne delodajalci ne sindikati smatrali za potrebno, da se ohranijo organi, ki bi kakor koli morali proučevati vprašanja proizvodnje. Vendar so v nekaterih podjetjih odbori nadaljevali s svojim delom, bodisi z ožjo ali širšo kompetenco, v glavnem pa v cilju, da nadaljujejo s sodelovanjem in postavljajo predloge za povečanje proizvodnje. Njihovo število je bilo zelo majhno, z edino izjemo v oblačilni industriji, kjer so vezi med sindikalnimi vrhovi in delodajalci zelo tesne in datirajo še izpred vojne. V tej- panogi so bili sklenjeni sporazumi o ustanovitvi raznih mešanih teles, v katerih pa so lahko sodelovali sindikalni voditelji, ne pa tudi delavci. V ZDA je prišlo tudi do poskusov, da bi se uveljavile takšne naivne oblike« sodelovanja,« kakršno predstavlja na pr. poskus s skrinjicami za delavske predloge, ali pošiljanje pisem u« pravi podjetja, ki se v njih pojasnjuje stanje podjetja, dalje ustanovitev poročevalske službe itd. Vse to v cilju, da bi se ustvarila iluzija o skupnosti interesov in odvrnila pozornost od razrednih nasprotij. Isti svrhi bi imela služiti tudi udeležba delavcev pri razdelitvi dobička, kar se je zadnje čase dokaj razširilo. Seveda gre pri tem za tendenco, da bi se s povečanjem svojih dohodkov, ki bi šlo na račun samo neznatnega dela delodajalčevega dobička, delavec bolj zainteresiral za dvig storilnosti, hkrati pa da bi imel občutek kot da je zares enakopraven partner pri razdelitvi dobička. Zraven tendenciozno širijo tudi teorije o »izginotju razredov« in ((brezrazredni družbi«, ki u-živajo, zaradi premajhne politične in idejne zrelosti, celo podporo določenega dela delavstva. V resnici pa delodajalci smatrajo sleherno misel, da bi mogli biti delavci udeleženi pri upravljanju podjetja, za popolnoma nesprejemljivo, ker so baje samo oni ((sposobni« in ((poklicani« za to. Seveda jim gre pri tem na roko tudi stališče sindikalnih voditeljev, kateri so pripravljeni sodelovati z delodajalci, odklanjajo pa, da bi tudi delavci sodelovali- pri upravljanju. \ ' v A BEVAN O IZKUŠNJAH KITAJSKE REVOLUCIJE Jugoslovanska - anglo - ameriška razmejitvena komisija na delu, da zakoliči novo mejo med conama A in B Objavljamo sledeče zanimive misli in vtise voditelja laburistične levice Aneurina Bevana, zavedajoče današnjo Kitajsko in njene probleme, v prvi vrsti zaradi tega, ker nam z njimi odkriva določeno stvarno stanje, ki nam je bilo doslej bolj ali manj nejasno, a je koristno, da se njim seznanimo v kolikor gre za državo, katere po-membapst in vloga v svetu postajata čedalje večji in od-ločilnejši. Pisali smo že, da je nedolgo tega obiskala Kitajsko delegacija predstavnikov britanske laburistične stranke, ki ji načeloval Attelee. Objavili smo vtise, ki jih je le-ta napisal za britanski tisk, potem ko se je delegacija vrnila z omenjenega potovanja. Objavili smo dalje nekaj tega, kar je v zvezi s tem potovanjem napisal Aneurin Bevan, ki je DRŽAVLJANSKA VOJNA SE NI ZATRTA • OGROMEN VPLIV CERKVE V GOSPODARSKEM. POLITIČNEM IN KULTURNEM ŽIVLJENJU DRŽAVE - GENERAL FRANCO POSTAJA VEDNO PREDRZNEJŠI, KER SE NE CUT1 VEC OSAMLJENEGA desete* ^cifScine in zaiibtal&frti (Nadaljevanje in konec) Ko so kmalu po vojni v Združenih narodih pod pritiskom svetovnega javnega mnenja obsodili diktatorski režim v Španiji, se je “Franco počutil zelo osamljenega in zato se je tudi potuhnil in molčal. Toda njegovi vneti zavezniki iz Vatikana in nekateri kapitalistični krogi na zapadu so mu vneto pomagali krčiti pot v mednarodno politično areno. Najprej so začeli prihajati v Španijo tuji turisti. Romantike in eksotike željni evropski in ameriški kapitalisti so preplavili hotele v mestih in kopališčih. Francu je to zelo prav prišlo, ne samo zaradi pridobljenih deviz, ampak predvsem zaradi propagande. On misli, da je svet že na vse pozabil in da se zopet lahko ((uveljavi«. In ves mu nekateri zahodni naivneži gredo na limance. Kaj hočemo! Jug, serenade, bikoborbe so privlačna stvar in človek pri tem ne opazi nikakršne diktatur«. Jasno je, da se ti tujci niso skušali vživeti v življenje delavcev po pristaniščih in tovarnah; tudi niso obiskali samotnih vasi na «sierrah», kajti v tem primeru bi se gotovo srečali z vse drugačnim življenjem, kot pa so ga videli v hotelih. Franco je bil s temi svojimi prvimi uspehi ((afirmacije« zadovoljen in njegovo ■veselje je bilo popolnejše, ko so mu prve ameriške ladje pripeljale orožje. Američani so namreč spoznali, da tako važnega strateškega položaja, kot ga ima Pirenejski polotok, ni mogoče zanemarjati. Oni se ne ozirajo na svetovno javno mnenje, ker so preveč praktični in preračunljivi v svojih obrambnih« načrtih. Rezultat vsega tega je ta, da se tam sedaj pod vodstvom a-meriških inženirjev in tehnikov gradijo nova moderna letališča, pomorske baze in strateške poti. Franco se dobro zaveda, da ga Amerika potrebuje. Cim je začutil ob sebi močnega zaveznika, je že poskočil na politični šahovnici. «Hočemo Gibraltar. Maroko...« je zavpil. Priredili so demonstracije za priključitev britanskega o-porišča Španiji, toda pri tem se je zopet pokazal pravi obraz. Cim je stopila na u-lice, je mladina takoj dala duška svojejnu gnevu do današnjega režima. Zažigali so kioske s falangističnimi gesli, zavzeli radijsko postajo in prekinili oddajo, zahtevali odstop ministra za propagando in ministra za zunanje zadeve, kričali so protifrankistična gesla itd. Nastopila je policija, ki je s strelnim orožjem hotela raz- gnati demonstrante, toda kri je še bolj razjarila mladino in le s težavo se je režimu posrečilo zadušiti nemire. Franco kaj takega ni pričakoval, kajti akcija se je namesto zanj, obrnila proti njemu; zato je še toliko bolj besno obračunal s svojimi nasprotniki. Krvava Španija. Franco še vedno terorizira po deželi in polni ječe s španskimi rodoljubi, katoliška cerkev pa čvrsto drži neuko ljudstvo v sponah srednjeveškega mračnjaštva. Toda ideja svoboda je močno zakoreninjena v srcih vseh Špancev. Ko bo čas dozorel, bo ta ideja postaja stvarnost. BORIS KOVSCA PRVE TONE ALUMINIJA iz tovarne t Kidričevem 9. oktobra je bilo v Kidričevem praznično razpoloženje. V obratu za elektrolizo je bilo vse pripravljeno, da izlijejo iz peči prve tone proi-izvedenega čistega aluminija. S tem je kolektiv tovarne obvladal tudi zadnjo fazo proizvodnega procesa in je sklenjena veriga proizvodnje od boksita do aluminija. Delavci, mojstri in inženirji tovarne, ki sodi med največje v Evropi, se tega pomembnega Pogled na Portorož dogodka v razvoju tovarne odkrito vesele, z njimi pa se vesele vsi narodi Jugoslavije, ki so žrtvovali ogromna sredstva, da je lahko sredi ptujskega polja zrasel industrijski kolos, na katerega smo lahko ponosni. Vsi pa se veselimo tega dogodka tudi zaradi tega, ker pomeni proizvodnja aluminija v Kidričevem velik korak v razvoju jugoslovanskih proizvajalnih si, in s tem tudi nov korak na poti k stalnemu dviganju življenjskega standarda. Začetek proizvodnje aluminija v novi tovarni pa pomeni tudi velik uspeh v stalnem prizadevanju, izkoriščati domače rudninsko bogastvo. Tako bodo v bodoče namesto boksita izvažali v tujino aluminij, ki bo prinesel neprimerno več tujih deviz, kakor izvoz boksita. Seveda pa prve tone aluminija v Kidričevem niso zgolj rezultat truda in velikih naporov graditeljev nove tovarne in mladega delovnega kolektiva. V teh tonah aluminija tiči tudi delo rudarjev v Zahodni Bosni in Istri, ki so nakopali potreben boksit, nadalje delo velenjskih in zagorskih rudarjev, ki dajejo podjetju velike količine premoga ter delo kolektiva v Lukovcu v Bosni, ki izdeluje za proizvodnjo glinice potrebne velike količine sode. Nasposled pa so te prve tone aluminija tudi velik uspeh graditeljev hidroelektrarn, kajti električ- na energija je v proizvodnji aluminija skorajda najvažnejši činitelj. Po končani seji so se člani upravnega odbora z gosti podali v dvorano elektrolize, ki predstavlja srce celotnega obrata. Preden pa so odšli, so po nasvetu tehnikov odložili ročne ure, zakaj v obratu elektrolize, kjer se v debelih prevodnikih pretaka 45.000 am. perov električne energije, so tako močna magnetna polja, da lahko povzročijo okvore železnih delijv v urah. Kmalu po enajsti uri so iz korita ene izmed dvajset peči, ki že obratujejo, začeli zajemati žareči tekoči aluminij in ga vlivati v težki lonec, ki ga je do mesta pripeljal mostni žerjav. Z obrazov delavcev, ki so zajemali tekočo kovino, je sijalo veselje in zadovoljstvo. Ti delavci niso v tovarni morda od včeraj: po večini so sodelovali že pri gradnji, zlasti pa pri montaži, in so se nato vključili v kolektiv tovarne. Iz obrata elektrolize so prve tone še tekočega aluminija prepeljali v nedavno dograjeno livarno, kjer so vlili tudi prve bloke aluminija. V elektrolizi so zaželi prvih dvajset peči kuriti že pred tedni, proizvodnji proces pa se je začel pred desetimi dnevi. V kratkem bo začelo dajati aluminij nadaljnjih 20 peči, tako da bo v prvi fazi obratova. (Nadaljevanje na 4. strani) tudi bil član delegacije, ki je obiskala Moskvo in zatem Peking, Kar sta glede Kitajske izjavila in zapisala ta dva odgovorna britanska politična voditelja ni samo zanimivo, ampak ima poleg tega svojo politično vrednost, posebno če upoštevamo, da predstavljata najmočnejšo britansko opo-zicionalno stranko, ki je bila po končani vojni delj časa na oblasti. Značilno in nadvse važno je, da je njuno gledanje na Kitajsko in. njene probleme, kakor tudi odnos, ki ga kažeta do te dežele, navzlic določenim kritičnim sta. liščem in pripombam glede nekaterih gospodarskih, družbenih in političnih pojavov, kakor tudi možnost v njenem nadaljnjem razvoju, popolnoma pozitivno. Bržda je sledeči članek, ki ga je napisal Aneurin Bevan za beograjsko ((Politiko«, najzanimivejši od vseh, kar jih je bilo napisanih o kitajski problematiki in Kitajski, potem ko se je laburistična stranka vrnila s svojega obiska. * * * «Naša naloga je zdaj,« mi je rekel eden vodilnih kitajskih komunistov, «da se tesneje povežemo z ljudstvom.« To je nadvse važna izjava. Komunizem na Kitajskem ni predstavljal množičnega gibanja, pag pa je to predstavljala borba za nacionalno o-svoboditev. S tem, da so komunisti začeli izvajati agrarno reformo, so si pridobili podporo kmetov, s čimer so začeli ustvarjati množično o-snovo za komunizem. Toda za to so morali nekaj plačati. Morali so namreč odstopiti od izvajanja klasične stalinske politike na vasi. Na Kitajskem je kmet v resnici lastnik svoje zemlje. Davki, ki jih mora plačati, so natančno določeni, kmetom pa je zagotovljeno, da se ti ne bodo povečali. Prednosti, ki jih uživa, so prejkone bolj simbolične, kot pa resnične, zakaj cene proizvodov, ki so mu potrebni, nadzoruje vlada. Sedaj je kmet zadovoljen s svojim položajem na tržišču, in težko je predpostaviti, da bi vlada karkoli podvzela, kar bi ga utegnilo vznemiriti. Kitajski komunisti vodijo na vasi zelo oprezno politiko. V tem pogledu so podobni Jugoslovanom. Ko sem to omenil Maoce-tungu, je to zanikal. «Naši pogoji,« je rekel, «se razlikujejo od onih, ki so obstajali v Rusiji.« Toda pravtako so tudi v Jugoslaviji obstajali drugačni pogoji. Razlika ie v tem, da je Kitajska velika. Jugoslavija pa majhna. Stalin je skušal Jugoslavijo prestrašiti. Tito se mu je uprl v bistvu iz istih razlogov, ki o njih govori Maocetung. V obeh primerih so se kmetje, skupno z mestnim prebivalstvom, udeležili boja za izgon okupatorja. V obeh primerih se je smatralo, da bodo kmetje, ko bo vojna zmagovito končana, dobili zemljo, ki jo obdelujejo. Kitajski komunizem je v resnici neka vrsta intelektualistične doktrine, ki si ima šele poiskati trdne socialne o-snove. faradi njegovega filozofskega značaja so ga sprejeli mnogi razumniki in šolani ljudje. Vendar lahko rečemo da kitajski komunizem sloni na treh opornikih: na mestnem delavstvu, univerzitetni eliti in izredno disciplinirani komunistični partiji. Le-ti sestavljajo relativno majhen del kitajskega prebivalstva, njihova krepitev pa je odvisna od razvoja moderne industrije in odprave nepismenosti, posebno med mladino. Zavedajoč se, da predstavlja to zelo pomanjkljivo o- liiana dobi dva astronomska observatorija . arsikOVadP0 »Ja, no- l,»ko ’ s'Vo br^Ji Ve’ z za‘ L*tož4v° haiio i’ zavite v kloh , pokrite nerazui^'11 ■ °kra-S; J?. ■fiXWlmi zna-S l.n^ov0 jn0 s tem Si danes znanost, kot je znanost I nomskega observatorija na še vrsta drugih panog, ki pro- Golovcu. Da je bila to nekdaj ‘OVo nekaj to tem si Predstav- s0P!Vsei* skriv- njihovem N Hoč svojih noč- daljno- Pkresede]ja° zvezde. t8zum» jih ntcde i'mi 8V‘u>ne n.^Mual O« 4 zm0J?ka Pred8 ast* O it Skrivn0^a danes ftez ten A*t: nan ega veda. Področju r°no: 'n ne- mijs J* učujejo naše življenje. Ljubljana bo torej dobila moderno zvezdarno, pravza-praz celo dve. Doslej Slovenci astronomske opazovalnice nismo imeli, čeprav ima naša univerza tudi svoj astronomski inštitut. Je pa astronomija v vsej Jugoslaviji slabše razvita. In prav zato sta v vsej državi šele dve zvezdami. Ena je na Vrača-ru pri Beogradu, druga v Maksimiru, parku Zagreba. Tretja bo v Ljubljani, na znanem hribu Golovcu. Golovec je od mestnega središča nekoliko vstran. Tuji obiskovalci tega ljubljanskega hriba ne poznajo, ker res ni na njem ničesar posebnega. Toda če ste si z ljubljan-skega gradu ogledovali neposredno okolico mesta, ste morda opazili na vzhodni strani Ljubljane, približno v )sti višini kot je Grad, na majh nem griču onstran Grubarjevega kanala belo hišico. To je stavba bodočega astro- gostilna, ki pa je propadla, da je kasneje stavba služila kot atelje nekemu slikarju, to je brez pomena. Toda prav ta bela hišica sredi zelenja je namenjena za novo astronomsko opazovalnico Ljubljane. Cernu prav Golovec? Prvotno so nameravali ljubljansko zvezdarno postaviti na Šišenskem hribu, ki je bolj prikladen, bolj dostopen. Toda na Golovcu poslopje že stoji in stroški bodo z obno-no in ureditvijo znatno manjši kot pa z zidavo novega poslopja. Razen tega je Golovec toliko odmaknjen od mesta, da astronomom pri opazovanju zvezd ne bodo motile mestne luči, ne prah, ne trušč industrije. Tako bo zapuščena stavba služila napredku naše mlade astronomske znanosti. Seveda bodo stavbo preuredili. Razen tega nameravajo zgradit) še nekaj novih objektov, med katerimi bo tudi kupola, ki je tako značilna za vse astronom- ske opazovalnice. V stranskih stavbah nameravajo postaviti inštrumente za geofizikalne meritve. Tudi s tem se bodo namreč ukvarjali v novem astronomskem observatoriju. Ljubljana ima namreč ugodne pogoje za tazvoj seizmo-grafije, kot pravimo s tujo besedo vedi' o potresih. Toda o tem kasneje. Zvezdarno si navadno predstavljamo kot okroglo poslopje s kupolo. Taka bo tudi ljubljanska zvezdama. Streha v obliki polkrogle je najpriklad-nejša za vrtenje, razen tega tudi za odpiranje. Pod kupolo je namreč spravljena cev teleskopa s katerim opozuje-mo zvezde. In če hočemo teleskop uporabiti in ga naravnati v nočno nebo, je seveda treba streho odpreti. Toda mnogo važnejša od kupole je neka druga stvar. To so daljnogledi in druge priprave. Kako je s tem? Astronomski inštitut ljubljanske univerze, — tudi novi observatorij bo univerzi- tetni observatorij, — že posedujejo zrcalni teleskop ali reflektor kot ga imenujejo strokovnjaki. Ta priprava za opazovanje zvezd nam oddaljena nebesna telesa vsaj nekoliko približa. Večjega zrcalnega teleskopa danes v vsej državi še ni. Toda to ni edina priprava s katero bo razpolagal novi ljubljanski observatorij. Astronomski inštitut tudi že razpolaga I6-mm refraktorjem. To je teleskop z lečami. Ta teleskop ima tudi lasten mehanizem, ki bo omogočal slediti opazovanj zvezdi pri njenem navideznim gibanju. Slovenski astronomi in študenti astronomije bodo s pomočjo te naprave opazovali nebesna telesa, izpopolnjevali svoje znanje ter se usposabljali za delo v velikih observatorijih. Ko bodo prilike dopuščale. pa bodo. tudi pri nas postavili velike moderne observatorije. Najbrž nekje na Jadranu. V načrtu je gradnja velike zvezdarne na Hvaru ali na Lošinju. Ta dva otoka sta najbolj prikladna za to. Opazovanje zvezd, to pa ne bo edino s čimer se nameravajo ukvarjati v novem astronomskem observatoriju Ljubljane. Ko je leta 1B95 potres porušil precej Ljubljane je zelo zaživelo zanimanje za potrese. Tako je Ljubljana že leta 1897 dobila prvo potresno opazovalnico, ki je po prvi svetovni vojni prišla v sestav univerze. Vendar pa ni bilo v stari Jugoslaviji pravega razumevahja in zato tudi ne sredstev za ureditev moderne potresne opazovalnice. Manjkalo pa je tudi strokovnih kadrov. Glede na ugodne pogoje nameravajo poživiti proučevanje pojavov in vse še drugih gibanj zemeljske skorje, kar je velikega pomena zlasti za graditelje hidrocentral. Nadalje nameravajo v novi ljubljanski zvezdami analizirati tudi sončne žarke. Toda v začetku smo omenili, da bo Ljubljana dobila pravzaprav dva astronomska observatorija. Drugega nam reč tudi že grade. To bo sicer manjša opazovalnica, ki bo služila povsem drugim namenom. Toda bo pa prav tako povsem prava atronom-ska opazovalnica s kupolo, ki jo bo mogoče vrteti, odpirati. Zagradili so jo na strehi rudarskega inštituta. Visok o-krogel stolp z majhnimi okni vzbuja pozornost vseh, ki hodijo mimo. Rudarji in zvezde? Kako gre to skupaj? Vsaj tako bo verjetno povpraševal marsikdo. Res je to malce čudno, pa vendar gre vseeno skupaj. Podobne observatorije imajo vse rudarske akademije. Tudi rudarsk) inženirji morajo imeti osnovno znanje astronomije. Zato, da se na podlagi zvezd orientirajo z načrti rud. nikov tudi na takem terenu, kjer ni izvedena triangulacija. V Evropi je še malo takih predelov. Toda vsi rudarski inženirji morajo biti prav tako kot za delo na domačem terenu usposobljeni za delo v Afriki ali Aziji ali kjerkoli po svetu. Zato torej gradijo na vrhu rudarskega inštituta novo stavbo, ki bo služila za usposabljanje rudarskih inženirjev in za spoznavanje a-stronomije. To stavbo so nameraval) zgraditi že ob gradnji inštituta. Toda noslopje sona hitro roko dozidali prvo leto okupacije, potem pa je ostalo nedograjeno do nekaj let po vojni, ko pri njeni usposobitvi tudi ni bilo ne časa ne sredstev za popolno izgradnjo Zdaj bodo nadoknadili zamujeno in Ljubljana bo dobila drugo zvezdarno. Dve astronomski opazovalnici? Ali ne bo to veliko? Ne! Služili bosta vsaka svojemu cilju. Toda vendar bosta obe imeli vseeno nekaj skupnega; služiti razvoju mlade slovenske astronomske vede. To svojo nalogo pa bosta prav gotovo izpolnjevali. Nova odlična vrsta breskve Ameriške poskusne postaje so vzgojile nova krasno vrsto breskve, ki so jo imenovali «rdečo kroglo« in ki ima sijajno zlalordečo barvo, čvrsto meso in zelo dober okus. Sadike so že izročili nekaterim sadjarjem in računajo, da bodo drevesca nove breskve ameriški sadjarji lahko dobili že leta 1955, 3 al) 4 leta kasneje bo pa že nova breskev na trgu. Verjetno bo pa potrebno še nekaj let, preden bo nova breskev na razpolago tudi drugim narodom. Nova breskev je zlasti primerna za podnebja, ki so podobna podnebju na ameriški pacifiški obali. snovo, so se komunisti zatekli k intenzivni množični propagandi, celo bolj standardni od one, ki so bila z njo obeležena prva leta ruske revolucije. Marksizem-leninizem je obvezen predmet na vseh fakultetah. Sleherno vprašanje, naj bo takšno ali drugačno, se na neki način poe veže z marksističnimi načeli. Rezultat tega so dolgočasna ponavljanja, nesimpatična vzklikanja raznih parol, s katerimi -e more poslušalci. Dolga državljanska vojna in ločenost od intelektualnega življenja ostalega sveta, sta potisnili kitajske komuniste pod vpliv stalinizma, kar je imelo hude posledice za njihovo literaturo in način mišljenja. Marksova, Leninova in Stalinova dela je najti povsod. Dela njihovih kritikov pa se komaj dobe, a še to na najbolj nedostopnih mestih. Ni potrebno niti omenjati. da se ime Trocki med komunisti, ki niso nikoli preči-tali enega njegovega dela, pa tudi ne zvedeli, kakšno vlogo je odigral v ruski revoluciji, smatra za sramotilni vzdevek. Ko sem nekemu prisotnih komunistov rekel, da sem pravkar kupil v Londonu prvi zvezek izbranih Mao-cetungoviR del, mi niti verjeti ni hotel. «Kako so to v kapitalistični deželi mogli dovoliti?« me je vprašal. V takšnih pogojih je Maocetung lahko napisal; «Od vseh družbenih slojev in političnih grupacij polkolonialne Kitajske. je edino proletariat brez predsodkov in sebičnosti. On je politično najbolj daljnoviden ter ima najboljše organizacijske kvalitete. Takisto so proletarci najbolj pripravljeni, da brez predsodkov proučujejo izkušnje naprednega svetovnega proletariata in nji. hovih partij, kakor tudi. da ono, kar so se naučili, uporabijo v svoji borbi.« Zaradi tega ne preseneča, da kitajski komunisti gledajo na ves ostali svet z očitnim nezaupanjem. Tam je, kakor menijo, vse črno-belo. Kb sem postavil vprašanje, čemu ni moč dobiti del drugih socialističnih avtorjev, mi j* bilo rečeno «da jih nihče ne zahteva«. Ko sem dalje postavil vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi jih zahtevali, sem prejel odgovor, ki po vsej verjetnosti predstavlja, kakor sem razumel, splošno formulo za vse take primere. Odgovor se je glasil: «To vprašanje se ni nikoli postavilo.* V takšnih pogojih bo človek od revolucionarne Kitajske zaman pričakoval neko novo teoretično misel. Lahko bi do nje prišlo, če bi kitajski teoretiki imeli dovolj časa in možnosti, da posplošijo svoje izkušnje in razmišljanja o specifičnih tendencah kitajskega razvoja. K temu pa bi največ prispevala vzpostavitev najrazličnejših vezi z ostalim svetom. Navzlic svoji prostranosti in naseljenosti, ima Kitajska določeno skupne ideje, ki bi jim stik z različnimi družbenimi sistemi in načini mišljenja zelo koristil. Gledano s tega stališča, je zelo zanimivo proučevati o-sebnosti kitajskih voditeljev. Dva od teh sta name napravila najmočnejši vtis: pred- sednik Maocetung in Cuenlaj. Od ženevske konference je svet bolj spoznal Cuenlaja. Njegova druga dolžnost, dolžnost zunanjega ministra, mu je omogočila, da se je bolje seznanil s sodobno mislijo izven Kitajske. Zaradi tega tudi on vzbuja vtis večjega kozmopolita od njegovega voditelja, Z njim se je lahko jao-govarjati, je gibčen, dobro obveščen in pristopen, V mno. gih privatnih razgovorih, ki smo jih imeli z njim, se je pokazalo da mu ni svojstven neplodni dogmatizem, ki je tako značilen za staro stalinsko šolo. On dovolj dobro pozna svojo vlogo, da ga more tolmačiti, ne da bi se moral pri tem zatekati k ortodoksni terminologiji. Nisem prav gotov ali ne bodo njegovi kolegi, ki niso imeli stika z zunanjim svetom in smatrajo sleherni vpliv tujih idej za mračen, posumili vanj. On se tega varuje, in pričakovati je, da se on navzlic svoji diplomatski funkciji ne bo pokazal popustljivejšega od o-staiih. Maocetung je bolj zamotana osebnost. On ima nekakšen nagonski smisel za svoje ljudstvo. To je prišlo posebno do izraza v teku dolgih let državljanske vojne, ki jo je on vodil z nenavadno nadarjenostjo. Po svojih intelektualnih kvalitetah je Maocetung komunist z nepomirljivimi stališči. V njegovih delih in govorih ni moč zaslediti najmanjšega znaka liberalnih pojmovanj. V pogledu obravnavanja notranjih problemov Kitajske, je praktičen in se ravna po izkušnjah. Na vse ostalo gleda dogmatično in intelektualistično. V svojih odnosih do drugih dežel, se je doslej ravnal po načelih ortodoksnega marksizma. Glede na to, da je Kitajska stopila v novo fazo svojega razvoja, sem na njegova gledišča postavil resen znak vprašanja.« ■A IS 2 Vremenska napoved za danes: Menjajoče oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. Pozneje se bo zopet nekoliko pooblačilo. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 16.5 stopinj; najnižja pa 9.1 stopinj. TKST, torek 12. oktobra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: "20.00: E. W6lf- ~ ' janjih. Ferrari: »Štirje grobijani». komična opera v • Trst II.: 19.00: Sola in vzgoja. — Trst L: 2(.jovtnjj,: fonični koncert, dirigent Aladar Janes. . u 17.10: Popoldanski simfonični koncert. L/.y ‘ ^ , iX/ A v/ : ;! : S MED NEDELJSKIMI SENZACIJAMI NOGOMETNEGA PRVENSTVA J’ ':&■:i V'*^" '■ vJjBS mm® ■ ■■.:*- (Nadaljevanje s 1. strani) oskrbo in potrebne socialne službe; pravico ima do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, delanezmož-nosti. vdovstva, ali drugih primerov izgube lastnih sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, ki so neodvisne od njegove volje. 2. Mati in otrok imata pravico do posebne pomoči in zaščite. Vsi otroci, rojeni v zakonu ali Izven zakona, uživajo isto socialno zaščito Cl. 26. — 1. Vsakdo ima pravico do izobrazbe. Šolska^ vzgoja mora biti 'brezplačna, vsaj kar se tiče osnovne izobrazbe. Osnovno šolanje je obvezno. Tehnično in strokovno šolanje se mora razširiti. Dostop v višje šole mora biti odprt za vse, v popolni enakopravnosti in v skladu s sposobnostmi. 2. Šolski vzgoja mora stremeti za popom im razvojem človeške osebnosti in za krepitvijo spoštovanja pravic človeka m osnovnih svobšim. Spodbujati mera razumevanje, strpnost in prijateljstvo mea vsemi narodi in med vsemi j rasnimi zli verskimi skupinami; oiti mora v pomoč razvoju delavnosti Združenih narodov za chrameva- Zmaga Triesiine nad Juuefltus ularinu Bologna je kot gost premagala Romo, Torino pa Napoli Milan spet igral proti moštvu, v katerem ni bilo vratarja REZULTATI: Atalanta - Lazio Catania - Milan Inter - Pro Patria Juventus - Triestina Napoli - Torino Roma - Bologna Sampdoria • Fiorentina Spal - Novara Udinese - Genoa 3-2 1-3 2-0 1-2 0-2 3-4 3-3 2-1 3-0 nista bila ta dva gola zgolj > nih faktorjev, ki po končani plod kakega banalnega na- I tekmi seveda ne štejejo več, Genoa nje miru. 5 Starši imajo Udinese Milan Inter Bologna Triestina Napoli Juventus Roma Fiorentina Atalanta Spal Torino Sampdoria Catania Lazio LESTVICA: 4 4 0 0 13 v prvi vrsti pravico do izbire vrste izobrazbe, ki naj je bodo deležni njihovi otroci. Cl. 27. — 1. Vsakdo ima pravico do svobodne udeležbe v kulturnem življenju skupnosti, do uživanja umetnosti in udeležbe pri znanstvenem razvoju in pri koristih, ki iz njega izhajajo. 2. Vsakdo ima pravico do zaščite moralnih ra Novara Pro Patria 3 3 3 2 2 2 2 2 1 2 I t 1 1 I 0 l 0 0 1 I 1 t 1 1 I 1 1 1 1 2 2 3 3 2 3 3 3 0 6 1 11 1 6 7 9 8 7 6 3 4 7 10 9 9 7 11 3 7 4 10 4 7 2 6 Triestina je prott razmeroma slabotni Juventus izbrala najboljšo taktiko, približno tako. kot ji je že pomagala v tekmi proti Sampdoriji. In pri tem je izpadlo tako, da se lahko reče, da je Triestina bolje igrala ter je njena zmaga zaslužena. Juventus je hotela igrati kakor se spo- matenalnih koristi, kj 1Z- dobi velikemu moštvu, lepo po neki izdelani tehniki in ne kar tjavendan. Toda izkazalo se je da so njeni igralci za tako dobro igro nedorasli, vsaj v nedeljo so se tako pokazali. Triestini pa ni bilo do tega, da bi zadovoljevala gledalce z očarljivimi potezami, nad katerimi bi v lepoti umirala — brez golov. Raje je igro usmerila tako, da so napadalci res napadali, medtem ko so se lahko zanesli na trdno obrambo, ki se je res izkazala za veliko. z obrambo, ki je svoj posel opravila tako temeljito, da si bolje ni bilo treba želeti, so bili napadalci sproščeni, da so lahko na kakršenkoli način skušali priti do gola. In to jim je za- ključja, temveč sta prišla po kombinacijah, ki sta se srečno zaključili, kakor se je marsikatera tudi izjalovila. Toda dva gola sta to pot zadostovala za zmago, ko je Juventus dosegla samo enega in še pri tem je botroval branilec Triestine, ki se je dotaknil žoge z roko, mogoče celo nehote. Ko oo prihodnjo nedeljo nastopila Triestina zopet doma, bo skoraj gotovo Jensen deležen posebnega pozdrava občinstva. Ta igralec, o katerem se je že lani mnogo govorilo ko ni še smel za Triestino nastopati, in ki mu letos še ni uspelo, da bi si pred domačim občinstvom pridobil posebnih simpatij, se bo v nedeljo predstavil kot strelec obeh golov velike zmage v Torinu. Zmaga v Torinu nad Juventus res ni malenkost, o čemer se bodo še gotovo lahko prepričala ostala moštva, kajti odslej bodo pač pri Juventus mnogo bolj pazljivi in ne bodo dopuščali, da bi jim kdorkoli pred nosom odnašal točke. Čeprav so se odigrale šele štiri tekme, je delitev tretjega mesta vendar častna zadeva. In tako sta sedaj pred Bologno in Triestino le Milan in Inter. Prvi ima poleg volje, da bi ostal ves čas prvi, k čemur naj pomagajo razni veliki intervencionalci, tudi čudno srečo, da igra proti moštvom, ki so ostala brez vratarja. Tako je bilo prejšnjo nedeljo v tekmi z Ata-lanto v Milanu in podobno to nedeljo v tekmi s Cata-nio na vročih sicilskih tleh. Sicer pa smo mnenja, da bi Milan le kako opravil tudi v regularnih razmerah. Nekatera moštva, ki so se letos že dobro izkazala, so v nedeljo pokazala zelo slabo igro, nekatera pa so igrala kot prerojena, kar velja n. pr. za Torino, o katerem pač nihče ni mogel misliti, da se bo vrnil iz Neaplja z obema točkama. Sploh pa so nedeljski re- res dvakrat uspelo. Seveda | zultati v mnogočem plod raz- n. pr. enajstmetrovke, avtogoli in končno tudi pretepi. Vendar vse to ne bo več moglo spremeniti rezultatov,, pač pa bo imelo posledice z izključitvami in krepkimi denarnimi kaznimi, ki jih bodo morali plačati tudi klubi. Lahko pade tudi kazen diskvalifikacije kakega igrišča, ker je n- p., v Rimu tudi sodnik od nekoga dobil krepek udarec. Vsekakor pa so moštva dovolj zmešala konopce vsem, ki v želji po milijonih ugibajo rezultate. Odslej skoraj ne bo več mogoče realno presojati in še manj prerokovati. 243.cčč.cee Srečni Torinčan, ki je kot edini trinajstkar zadel 243 mi. lijonov, je dal najprej novinarjem svojevrstno izjavo: Nikar ne mislite, da bom dejal kot drugi, češ opravljal bom naprej svoje delo. Ne, odslej naprej sploh ne bom več delal. Hudega mu sicer ni bilo tudi brez teh milijonov, vendar se mu je zdelo, da bo še bolje, če se ne ukvarja več z delom, pa čeprav je bilo to delo donosna trgovina. Mogoče pa se je pričelo javljati preveč sorodnikov, prijateljev in znancev, tako da se je pozneje razširila vest, ki je bila lahko namenoma vržena med ljudi, da srečni dobitnik pravzaprav ni en sam, temveč da mora dobitek deliti z nekom drugim. Tedaj bi pa ta dva revčka imela vsak le blizu 122 milijonov. Vsekakor se je letošnji To-tocalcio že v štirih nedeljah izkazal kar s tremi rekordi: doslej najnižji dobitki, potem prejšnjo nedeljo dotlej največji dobitek, 108 milijonov, in sedaj pa že zopet daleč preseženi rekord največjega dobitka, zg katerega si je težko misliti, da bo kdaj spet prekoračen. CE BI MOLČALI bi več Koristili Največji in najbolj zagrize-1 nosti s takimi zločinskimi mini nasprotniki zmanjšanja na- .dimi, kakršne si upajo izpu-petosti med Jugoslavijo in stiti nekateri «slovenski« po- Italijo so kominformistični voditelji, ki bi imeli ves interes, da bi se zaradi sporov med obema državama, še bolj šopirili na svojih stolčkih, in pa slovenska reakcionarna družba okoli «Demokracije», ki se nikakor ne more sprijazniti z jugoslovansko socialistično družbeno ureditvijo. Zaradi tega je eDemokraci-ja« objavila v zvezi s sporazumom o tržaškem vprašanju milo povedano neokusen članek. Pisec članka se verjetno zaveda, da 'se mu izmikajo tla pod nogami in skuša zato vzbujati sovraštvo in mržnjo , proti socialistični Jugoslaviji, PfOSlčVa IKMelniCe rO|SlV0 da bi si tako koval nekak po- litični voditelji. Prepričani smo v pravilnost sporazuma, ki je v danih pogojih dal tržaškim Slovencem precej, hkrati pa želimo, da bi izvajanje sporazuma vplivalo tudi na razmere pri nas in v Benečiji. Tisti «slovenski» politični voditelji pa, ki se tega dejstva nočejo zavedati ,je bolje, da molčijo, ker bodo s svojim molkom prav gotovo mnogo več koristili, kakor pa z razširjanjem svojega gneva do socialistične Jugoslavije. MU . V ... "t v5^T*». ' Zmagoviti stolpec : 121222X11X1XX lil hajajo iz vsake znanstvene, literarne ali umetniške storitve, katere avtor je. Cl. 28. — Vsakdo ima pravico do tega, da na družbenem in mednarodnem področju velja tak red, v katerem se lahko v celoti razvijejo pravice in svoboščine, ki jih proglaša ta deklaracija. Cl. 29. — 1. Posameznik ima dolžnosti do skupnosti, kajti samo v njej ie mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti. 2. V uveljavljanju svojih pravic in v uživanju svojin svoboščin je vsakdo podvržen edinole omejitvam, ki jih določa zakon, in to samo z namenom, da se zagotovi snostovanje pravic in svoboščin drugih in da se zadovoljijo upravičene zahteve morale, javnega reda m splošne blaginje v demokratični družbi. 3. Teh pravic in svoboščin ni mogoče v nobenem primeru izvajati v nasprotju z nameni in načeli Združenih narodov. cl, 30. — Nobenega določila te deklaracije ni mogoče razlagati tako, da daje neki dičavi, skupini ali posamezniku kakršno ko]; pravico do delavnosti ah dejanj, katerih namen je uničenje v tej deklaraciji proglašenih pravic in svoboščin. r-..... Potres v Furlaniji VIDEM. 11. — Ob 17.41) so v Furlaniji čutili močan potresni sunek. V Vidmu so na nekaterih hišah popokali zidovi in se razbile šipe. V Tol- 1 meču so čutili tri potresne I sunke. Tretji je bil najmoč- | nejši, ki pa ni povzročil ško- j de. V Tarčentu je bilo več po- | slopij poškodovanih. V nekate- j rih trgovinah je blago popa- j nih° in rPa°zbno\šipeOZMočno°ske j fensen' k! Je na,‘‘elb * *treljal d[u*.i in *nu«oviti «ol za Triestino. Viola se je vrgel za nntresni sunek čniii v Tri- t.o%o, kt je pa zletela v lepi paraboli čezenj v gol. Tudi Manente in Montico lahko sa- cesimo I mo zaprepasčena gledata, kako se bo žoga ustavila v mreži. Simona Gregorčiča V proslavo 110-obletnice rojstva goriškega pesnika Simona Gregorčiča bo v soboto 16. t. m. v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli št. lil. «Gregorčičev večer« s predavanjem o pesnikovem življenju in delu ter z recitacijami iz njegovih del. PROMETNA NESREČA, KI JE TERJALA SMRTNOjllB Padel je jz višine 9 tiJ in čez eno ure unijj Pri padcu si je poškodoval nogo - Železni drobec ranil delavca V soboto popoldne se je pripetila v Marianu huda nesreča, katere žrtev je postal komaj 20-letni zidarski pomočnik Alfredo De Martin iz Villessa. Mladenič je bil zaposlen pri podjetju Monti-glio; delal je pri gradnji visoke lope, s katere je po nesreči padel 9 m globoko. Hitra pomoč, ki so mu jo nudili v krminski bolnici, ni mogla rešiti življenje mladega De Martina. Mladenič si je ob padcu razbil lobanjo in čez eno uro umrl. * $ * V nedeljo popoldne je prišlo v bližini Zagraja do prometne nesreče, katere žrtev je postal 45-letni delavec Narciso Calligaris iz Zagraja. Delavec je bil na poti domov, toda na glavni cesti v bližini njegovega bivališča je v njega zadel z motociklom 31-letni Fiorino Devetti iz Sv. litični kapital za čim daljše politično hiranje. Svoj članek začenja z naslovom.■ «Tujega nočemo, svojega ne damo». V članku pa napada jugoslovansko družbeno ureditev, maršala Tita, navaja tisoče padlih za osvo- i boditev Trsta in jugoslovansko odločno politiko glede Trsta. Toda rse to izvaja tako, da bi zakril politično zločinstvo enako mislečih ljudi. Pa naj ti ljudje povedo, če so in kdaj so karkoli napravili, da bi prišlo do drugačne rešitve, povedo naj, kaj so storili zadnja leta, da bi se dobro ime Jugoslavije, ki sej Zveza neposrednih obdelo-1 bo bolj trdna. Prebivalstvo je razširilo ze po vsem svetu, ; valcev zemlje iz Gorice jav- želi, da bi z deli ne končali OBVESTILO DVOLASTNIK O M Prijave za sečnjo drv udomačilo tudi v njihovem j ij8j da morajo vsi tisti dvo-ožjem krogu, v njihovih dru- j lastniki-lastniki gozdov v Ju-zinah, v srcih njihovih otrok. ; goslaviji, ki bi v letošnji zimi In to čeprav je v Jugoslaviji! želeR sekati drva, vložiti po-socialistična družbena uredi- ! sebno prošnjo, kolkovano s tev, ki jim ni pogodu. Jugo- j 180 dinarji z doklado 90 di-slavija je tam, pa naj je to j narjev za ostale stroške njim po godu ali ne, in Prošnje naj iastniki gozdov nihče si pred tem dejstvom ne more in ne sme zapirati oči. Zato jim odkrito postavljamo vprašanje, kaj ste vi v Stari gori in Mandriji vložijo v ponedeljkih in torkih od 7. do 8. ure; pri Sv. Marku ob sredah ob 8. uri; v Sempe- °d njB tru ob četrtkih ob’ 8. uri; v Panovcu ob petkih ob 8. uri. 5 v pravico kaj zahtevati? Pri tem pa je še zanimivo sledeče dejstvo. Ko na eni strani v tisku taka nesramno napadajo sporazum, ga v zasebnih razgovorih hvalijo in sicer predvsem tisti del, ki govori o uporabi slovenskega jezika na sodišču, ker se bo na to klavzulo sporazuma društvo sPravnik« v Trstu lahko sklicevalo. Zakaj ta dvoličnost? Zakaj ne natočijo svojim bralcem čistega vina, ampak ustvarjajo med našimi ljudmi razdor in kopljejo prepad med njimi in matično državo? Naj si tj ljudje zapomnijo tudi to, da se Jugoslavija in Italija nista nikoli esporazu-meli, da bosta uničili manjšine«, ker je to nemogoče, kaj. ti Jugoslavija ne vodi politike. ki bi imela trohico sorod- Prošnje naj zainteresirani vložijo od danes do 15, novembra 't. 1. Istočasno se obveščajo vsi dvolastniki, na katerih zemljišču so bila izvršena razna zemljiška dela bodisi v melioracijske namene ali zaradi namestitve električnega toka in telefonskih zvez, naj prijavijo škodo pristojnemu uradu v Solkanu, ki bo oškodovancem izplačal ustrezno vsoto. Prostovoljna prodaja koruze Pokrajinski kmečka konzor-v Gorici obvešča prizadete poljedelce, da je bil dosežen sporazum za prostovoljno oddajo koruze v zakup. Konzorcij dalje sporoča, da bo na podlagi prošenj številnih interesentov ustanovil v Krminu in Romansu zbiralni center in da bo izplačal poljedelcem vsoto v znesku 3 000 lir za stot kot predujem. V nadaljnjem obvestilu bodo javljene vse podrobnosti glede udeležbe pri zakupu. V Grojni bodo v kratkem imeli električno luč Na em izmed spomladanskih sej goriškega občinskega sveta je župan dr. Bernardis sporočil svetovalcem, da je ustregel zahtevi občinskega svetovalca tov. Pavlina in nekaterih drugih občinskih mož, ki so zahtevali napeljavo električnega toka v Groj-no. Takrat je tov. Pavlin tudi pripomnil, da upa, da ne bo treba pričetka del dolgo čakati. V resnici pa z deli niso takoj začeli. Sele pred dnevj so pričeli polagati žice proti Grojni. Električno luč pa potrebujejo tudi v spodnjem Sčednjem in v Jazbinah. Ker že sveti lug na obeh blokih financarjev, ki jo lahko z majhnim trudom napeljali tudi po vasi, za kar bi bili vaščani pobudnikom prav gotovo iz srca hvaležni. Zadnje čase so pričeli popravljati tudi pot, ki pelje iz Jazbin v Steverjan. Nanjo so pričeli napeljevati grušč, da prej, dokler ne bo celotna pot popravljena, saj jo Jazbinci zelo potrebujejo. Martina na Krasu. Calligarisa je vozilo vrglo ob tla, toda prvi znaki so kazali, da se mož ni hudo poškodoval. Bil je ranjen na tilniku, vendar je zdravnik v Zagraju upal, da ne bo potrebno odpeljati ponesrečenca v bolnico. Kasneje pa je moral Calligaris le v tr-žiško bolnico; nastopile so notranje komplikacije, zaradi katerih je ponesrečeni delavec kmalu po svojem prihodu v bolnico izdihnil. * 4* * Včeraj ob 9.20 je rešilni avto Zelenega križa peljal iz livarne SAFOG v ambulanto zavarovalnice 32-letnega Rudolfa Bigi iz UL Sile štev. 5. Delavcu se je pri delu spotaknilo in je padel na kamnita tla. pri padcu si je poškodoval levo nogo. * * * Druga nesreča se je pripetila na tovornem kolodvoru. Tu se je ponesrečil 22-letni Aldo Fontanin iz Ul. Carduc-ci štev. 5. Pri delu je v Fon-| tanina priletel železni drobec j in mu povzročil precej hudo rano na desni nogi. V njegovo pomoč je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. leto f' r.aša učeči se sla- Vsako novo šolsko J ^ skrbi in novega znanj* ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 3. do 9. oktobra 10 rojstev, 6 primerov smrti, 9 oklicev in 11 porok. Rojstva: Giovanni Brunetti, Giordano Chiopris, Biancarosa Baldo, Giorgio Visintin, Diego Iacullo, Flavio Dilena, Vltto-rio de Savorgnani, Diego Mar-vin. Smrti: 45-letna delavka Te-resa Bandelli, 85-letni Florjan Sosterčič, 72-letna gospodinja Matilde Maraš vd. Mikluš, 80-letna Frančiška Fabrian vd. Russia. 47-letni kmet Giuseppe Padovan, 59-letni Amabile Fabris. Oklici: Martino Mosetti in Ilda Luisa, agent javne varnosti Domenico Burrascano in Giuseppa Scarfi, policijski stražnik Lorenzo Rocco in Lu-cia Sbado, zidar Mario Franco in Olga Spazzapan, trgovec Angelo Bassani in delavka Rosina Silli, policijski stražnik Enrico Ceccoti in uradnica Ana Čerin, mehanik Marcelh-no Marega in delavka Licia Marega, policijski stražnik Te- Večerna šola za trgovske vajence Obveščajo se vsi trgovski vajenci in njih poslovodje, da bodo v Gorici kmalu odprli večerno šolo za izpopolnitev vajencev v njihovi stroki. Vpisovanja so vsak dan od 18.30 do 20. ure v Ul. Crispi 12, Priporoča se vsem poslovodjem, naj svojim vajencem omogočijo posečanje večerni^ tečajev. Tu se bodo mladi delavci izučili v svoji Stroki in bo njihovo delo v trgovini brez dvoma uspešnejše. V tečaj se lahko prijavijo tudi tisti brezposelni mladinci in mladinke, ki so bili v trgovini že zaposleni ali pa se nameravajo temu pcklicu v bodočnosti posvetiti. Prvi dan pouka na vi§|ih srednjih šolah Včeraj so bile tako v jutranjih kot opoldanskih urah goriške ulice nenavadno živahne. Dijaki in dijakinje višjih srednjih šol, licejev in učiteljišč so se vrnili v šol- venski srednješo!skLoS Sr želimo, da bi tudi ^ več pridobila na taaw bila svojim .starse"lajgji P! fesorjem v cast, 1 y.((# v spodbudo za nadaj študija na slovenskem in učiteljišču- Izlet ZSŽ na Staro goro v Bon- -vG, Zveza slovenskih ^ W rici organizira v 0 oktobra izlet na S . uje 5« Beneški Sloveniji- ^to- na sedežu ZSPD v ^oi 1, i do četrtka 14- n ; Cet> ob 8. uri s Travi 300 lir. Prve Ione alum^!3 iz lovarne v Kidf&JjJ (Nadaljevanje ^či. Za lo vsega 40 Pečl’ " jfj v °D!“ njo pa je pripravil nadaljoj£ tu elektrolize se kljUciHi 120 peči. ki jih. ° agotovljeD* ko bo tudi zanje za električna eneT^aM peš’ ^ bratovanje prvih jn0 £ trebuje elektro tza e]ejjtn krog 12.500 kilovatov sodJ Kidričev«1? 0,v .ndust n)forej. ne energije-Podjetje v med največje ina“i’"saj Pr' jekte v Jugoslavtl' jnVesti1 jami skupaj ze ^ ( 19 milijard dim 0bt> ce že prehaja v či*1 vanje in daje i7-re tudi nico. Pripravil«! dru«eir načrte za z£rad ,i70t s rane za elektr Jjusgljlrf •e b° pr°r&jf povečala od ^ in K ton aluminija na « Čanje tovarne P no zmogljivost ^ , čejo zgraditi ano' dak oti- renziano Pontremolesi in An-J ske prostore, se pozdravili s tonia Bulich, industrialec Mir-1 svojimi predstojniki in začeli co Reatto in učiteljica Alba, n0vo šolsko leto. Albano. Poroke: kmetovalec Luigi Paviotti in gospodinja Onori-na Lenarduzzi, radiotehnik Armando Olivi in Iolanda Ce-cutta, podčastnik it. vojske Giordano Padovan in uradnica Miranda Palli, kapetan it. vojske Nunzio Midilli in Elena Piccinini, tiskar Arturo De Rocco in Elena De Fanti, šofer Gino Coceani in Primarosa Gaier, Gastone Berloso in Orestilla Lantieri, policijski stražnik Tristano Marconi in Anna Vuga, cementar Mauri-zio Pecorari in delavka Luigia Keber, vojak ZDA Lyall Ha-gen in Gioietta Spessot. no tovarno za ,efli da bo tovarna ru neodvisna od K * * CORSO. 17: «S>a p° B. Stanvvyck. fv VERDI. 17: «D°^eiujcj° misariatu«, sodel' kornih'- italijanski 80»-- vittoria. n- nje«. J. F^.^Vi.1^' CENTRALE. I7- barvH' Saskatichevan«. , A. Ladd- moderno. 17: brunetka«, S. ^ predvaja DANES 12. t.m. z začetkom ob url «Y nedeljo se ne stelja O .,oAb Igralci: FERNANDEL - MARIA ..................................................................................................................................... mm....................................................................................................................................................................... umni........... r s. Hii tet* d'3’Cu 16 O bog! V tvojo slavo In v naše dobro zahtevamo to v imenu onega, ki nas je naučil služiti In žrtvovati se za dobro! AmtnU «Amen!» smo odgovorili v zboru. Dva udarca s kladivcem sta bila znak naj sedemo «Sedaj uradno objavljam, da se ta klonklava klaverne St. 1 pod- ročja Georgije, pravilno začenja,« je rekel Čarovnik. «Kligrapp bo precital imena oseb, ki so prosile za članstvo v Klanu, ki so bile izpraSane in ki jih je Klckan ^sprejel Ce kdc med vami v; za vzrok, zaradi katerega bi človek, čigar ime se prečita, ne smel biti sprejet, naj to pove.» Ko je bilo čitanje imen končano brez pripomb, je ponovno spregovori] Čarovnik. ^Sledeča točka: obvestila. Dobil sem p;smo, ki ga je poslal brat H. F. Shaffer. E. C. (E. C. pomeni v prevodu »Vzvišeni ciklop», op. ur.) iz Pensilvanije Zdi £e mi, da je neki bedast pokvarjenec po imenu Stetson Kennedy napisal kup neumnosti pod naslovom «Spet moramo ukleniti Klan«. Neko združenje je omenjeno knjigo poslalo vsem sedežem Ameriške legije po vsej državi. Brat Shaffer je temu združenju že poslal ognjevito pismo, v katerem jih je opozoril, naj pazijo, kaj delajo!« Čarovnik je zakričal: «Brat Kligrapp. vsem klavernam bos poslal ukaz, naj od klauovcev, ki so člani Ameriške legije, zahtevajo, da pazijo na to propagando in da jo obdolžijo kot komunistično ali si izmislite kaj podobnega.« POHVALE »SRBEČEMU PRSTU NA PETELINU« «Zdaj pa pride nekaj prijetnejšega,« je dejal Čarovnik. »Brat Kligrapp, ti boš napisal uradno pohvalno pismo na-stanu cenjenemu bratu klanovcu, policijskemu častniku Nashu, imenovanemu »Srbeči prst na puškinem petelinu«, ker je v opravljanju svoje dolžnosti ubil svojega trinajstega niggerja. Vstanite, brat Nash!« Vstal je klanovec, ki so mu izpod klanovske kute gledale modre hlače policijske uniforme. Vsi so navdušeno ploskali, žvižgali in topotali z nogami. «Hvala vam,« .ie dejal in sedel. «Se dve pismi, brat Kligrapp,« Je nadaljeval Čarovnik. «Eno pismo mestnega sodlšga Rossu McClellanu. Pohvaliti ga je treba, ker Je zaprl niggerja, ki je belo ženo imenoval »bedno belo smetje«. Drugo pismo je treba poslati sodniku vrhovnega sediška Bondu Almandu, ker je potrdil obsodbo. Povej jima, da sta njuna sklepa zmaga za nadmoč balih ra da ustrezajo najboljši tradiciji klanovstva.« Zdaj pa naj vam povem nekaj o širjenju Klana. Prejšnjo nedeljo sem dobil od županov in načelnikov policije v Way-crossu in Douglasvillu ra od poveljnika gasilske službe in mestnih svetnikov iz Griffina, pa tudi od državnih usluž- bencev ;z drugih krajev, prošnje za vstop v Klan. Dobil sem obvestilo iz_New Yorka, da tam organizirajo Klan pod imenom »Klub krožnice«, v Detroitu se nov; Klan imenuje »Klub zemlje sanj«. V Chicagu je spet 2900 aktivnih članov. Bivšim klanovcem sem poslal vprašalne pole s plačanim odgovorom in z vprašanjem, ali ne bi spet želeli stopiti v Klan. 94 odst. je odgovorilo pritrdilno. Ni dvoma, Klan ima veliko bodočnost, kot ima veliko preteklost.« Počival je nekoliko in nate pogledal po klaverni. «Ima kdo kaj povedati?« jp vprašal. «Vaše Veličanstvo, jaz sem klanovec Lanham iz družbe izvoščkov v Atlanti. Obveščam vas, da smo v našem mestu vse šoferje razen treh izbrali v Klan.« »Jaz predlagam, da prisilite te tri, da podpišejo, ali pa da Jih odpustite!« je trmasto dejal Čarovnik Morda bo prišel dan, ko bo Klan v Atlanti potreboval vsak taksi za kako nujno delo,« REAKCIONARJI POMAGAJO REAKCIONARJEM «Nasa naslednja nalogu je politična akcija,« je dejal Čarovnik. «Ni vam treba reči, da je Klanov uspeh v politiki odvisen od moči. Ce bomo nadaljevali s takšnimi uspehi pri razširjanju Klana, ste lahko prepričani, da se nam bodo politiki v čredah pridruževali. Jedli bodo iz naših rok, mi pa bomo diktirali pogoje.« »Takoj vas meram opozoriti, da je politična naloga Klana številka 1 izvolitev Talmadgeja za guvernerja Georgije. Za propagandno čtivo sem potrošil 8000 dolarjev in želim, da si z njim natrpate žepe, preden se razidete in da ga izročite vašim prijateljem in sosedom.« Vstal je visok klanovec in prosil za besedo. Na isti način mu je Čarovnik dal besedo. «S, W. Roper, E. C. Klaverna 297,» se ie predstavil. »Menim, da bo brate zanimal razgovor, ki sem ga s Talmadgejem. Vprašal sem ga. katero bl I OH % nejše sredstvo, da se Črncem prepreči glasova • ^jeui ^ r niti besede, vzel je le košček papirja in n 0uijul) vs3 eno edino besedo: »Samokresi«. On je hkrati v vr nrlmo*,. v, :____» vi C * v primeru če bo izvoljen, dal Klanu preste J rasnem sporu, preden bi pozval policijo.« sedei- ^, •> Ciklop Roper je nato ob velikem aPla.vz ‘.e v pA »Naša druga najvažnejša politična nalog oij bi sodnik Jim Davis s Skalnate planine vClJ u-^i greš.« j? nadaljeval Čarovnik. »Vsakemu 1^ , pr0ti ,, naj prisluhne vsemu, kar hi se dalo izkons ^ naj prisluhne vsemu, kar bi se dalo (y niku in naj mi to neposredno javi.« 14 go1 (de «Sedaj bomo čuli poročilo našega cen J e 0 ztJgti s s spoštovanega Tomaža Harrisona, ki je slo« vrl,u leznlčarski evangelist« in ki se je prava misije v \vash mg tonskih kuloarjih.« ^ K LANOVI PRSTI V WASHlNGTON^ . f* »Moja glavna naloga.« je rekel zelo sp°‘ in L i* kom, «je bila, pogovoriti se s tremi senator rr ^ tom Walterjem Georgom iz Georgije, z hf.f. i stonem iz Južni Karoline n z bratom J°n‘,k0 \ Ohia. Govorili smo o sredstvih in načmu, ^stiK1 p ■ s bi ljudje različnih ras stanovali skupaj. _ lg8eil<^\og..aWj se pogovoril tudi s senatorjem Dickom B . obljubil, da bo Kongresu predložil zak_ ■. p\et^ ^ vsaka zakonska zveza med ljudmi razl >- 0pijut •ji S ponosom vam lahko javim, da je st?na °0dpcT° pfli p nekaj mojih knjig zato. da bi zagotovil zakonskemu predlogu. Ce upoštevamo vse: sifl - ^ razmere v Washlngtonu razvijajo v(^a^al1eV Odgovorni uieUnik STANISLAV KENKU — UKEDN1STVO: ULICA MONTECCHI St *< Ul nad. — Telefon »tevilka »3-808 In 14-638. — Koitm predal SOZ — IIPKAVA: ULICA SV. FKANCISKA St. 20 — Telefonska Številka 37.338 - OGLASI: od 8. do 12 30 In od 15-18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun viSme v Strmi I stolpca trgovski 60 finančno iip-avni 100. osmrtnice »0 lir — Za FLKJ aa vsak rtur. Jinne 1 stolp a ra vse vrsle oglasov po 2».- din. — Tiska Tiskarski tavod ZTT — Podruin Gorlr« Ul. S. Pellico I 11 Tel 33 82 — Hokoptsi se n* vračajo ■—— ............................................................................................. —7.0 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna »00 polletna 1700. celoletna 3200 lir, Fed. IJud. repub, Jugoslaviji*: 1«»°“ ‘ ^ ip^ > PoStnl tekoči račun ra STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega morem, tiska. # !>■ m je. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdala Založništvo tržaSkeKa