Pred tridesetim leti, dne 29. oktobra 191Ö, Je bila v Zagrebu usta= noviJena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tisti dan srno Slovenci p o 1200 letih suženjstva, ko so nas žgali v meso in kri okovi avstro-ogrske ga nacionalnega in socialnega zatiranja, spet zadobili svojo narodno svo bodo ter kot enakovreden ölen vstopili državo Jugoslovanov iz bivše Av= stro-ogrske monarhije.
Tedaj je vsa Slovenija vzkipela v sreči in navdušenju, saj se je za= čel ostvarjati program Zedinjene Slovenije, ki ga je narodu dala sloven.-ska vseučiliška mladina. 1848. Narodovi vodniki, na čelu z dr.Antonom Ko= rovš^em in dr .Gregor jem Žerjavom, so se že predhodno vestno pripravljali za ta .dan, ki naj bi v skorajšnji bodočnosti potegnil za seboj še poslednje zaključke pri ostvaritvi skupne južnoslovanske države. V tisti dobi . smo bili priča mnogim posvetom, velikim_ naporom in državniški modrosti pre = mnogih slovenskih, hrvatskih in srbskih predstavnikov, ki so bili odloče ni ostvariti skupno jugoslovansko državo, državo m sodobnih, demokratih nih, socialnih, pravnih in nravnih temeljih. Zal pa ni prevladalo spošto vanje volje suverenih narodov, ki edini morejo in smejo odločati o svoji bodočnosti in usodi. Tako je bilo na hitro roko, dne 1.decembra 1918 v Be ogradu izvršeno zedinjenje in položeni temelji skupni Kraljevini Srbov,Hr vatov in Slovencev, ki pa niso upoštevali žive narodove volje., ki niso u= poštevali stvarnega stanja in potreb, ampak so sloneli na volji predstav nikov manjšinske miselnosti, ki so izkoristili nujo in politično krizo. Tako so bile položeno klice nevarne bolezni, ki jo nato 23 let razjedala drža.vno telo in ga slednjič uničila s tako krvavimi in nečloveškimi poko Iji medsebojnega klanja, ki skoroda nima primere v zgodovini malih kul = turnih narodov. Težko je sicer predvidevati razvoj države, da so se upo= števale misli pametnih in državniško zrelin slovenskih, hrvatskih in srb skih predstavnikov; vsekakor pa lahko pribijemo- dejstvo, da medsebojno spo štovanje narodovo volje in e mk o prav no st narodov ne bi mogli voditi' v m cionalno krizo Jugoslavije, ki je dejansko trajala 23 let in bila nepo- -sredni vzrok strašnih masovnih zločinov med drugo svetovno vojno.
Iz 29.oktobra in dogodkov za njim pa moremo potegniti veliki nauk,da namreč z zanikovanjem narodne individuaInosti, z nasilji in političnim u= strahovanjem ni mogoče rešiti problema Človeškega sožitja, katerega osnov ni problem je bas problem svobode . ki sc mu nihče ne more izogni ti ali ga odpraviti, kvečjemu ga lahko z.a gotovo dobo odgodi. Toda zato so baš posledice vsak dan, vko.likar dlje se rešitev tega problema odlaga, hujše in strašnejše. Človeštvo namreč lahko cvete in se razvija samo, če je svobodno. "Svoboden pa je člo-vok tedaj, ko se nikogar ne boji"/Ehtie.t/ bo je v svojih mislih, besedah in dejanjih nevezan, ko je gospodarsko sa mostojen in socialno zdrav, priznavajoč samo nravne zakone, ki mu jih je dal Stvarnik, ki ga priznava za svojega Boga, in pravni red, ki si ga je človek postavil potom svojih političnih svobodnih zastopnikov. Narod pa,
Str*2.
ki je žrtev nasilja, ki se mu odreka svoboda, se bo z vso gotovostjo s3ej koprej posluail nasilnega dejaiaja, kajti "edino nasilje, ki je upraviöe= no, je nasilje proti neupravioenemu nasilju"/Janžekovič/.
Ta ugotovitev, da tako posamezen narod kot vse človeštvo resnično ži vi in napreduje samo tedaj, če živi v svobodi s spoštovanjem nravnega in pravnega reda, ki logično ureja odnose med narodi in posamezniki, na o =: snovi ljubezni in pravičnosti, naj nam resnično preide v meso in kri, da bomo najprej v sebi in nato v najbližji okolici tudi v dejanjih nosilci tega poslanstva za srečnejšo in boljšo bodočnost svojega naroda in vsega človeštva. Samo tako bomo na resnično vreden način v svojih dušah in sr= Cih praznovali praznik slovenske svobode, ki naj z našimi skupnimi napo= ri čimprej zasije vsemu našemu narodu in človeštvu.
"SOCIALNI SKIAJP 29.OKTOBRA"
Zima prihaja, Božič je pred durmi! V bolnišnicah in sanatorijih Evro pe trpi mnogo Slovencev in Slovenk, v DP-taborišoih Evrope živi mnogo in premnogo slovenskih sirot, vdov in starčkov, na univerzah Evrope se z ne človeškim zatajevanjem in vztrajnostjo prebija skupina slovenskih akades mikov - vsi brez pravih sredstev, vsi brez prave in izdatne hrame,premno gi morda v poslednjih mesecih svojega življenja - saj jetika načenja nji hovo zdravje. Mnogi, mnogi Slovenci pa žive danes izven Kontinenta, veči na dobro zaposlenih in preskrbljenih, ki jim dejansko ničesar ne manjka, če primerjamo trpeče Slovence kot DP-jevco ali celo one v domovini.
Potrebna je širokopotezna, trajna socialna akcija, da jim pomagamo . Najpotrebnejšim v TBC-sanatori jih najprej! Vsem brez razlike, karkoli že mislijo ali hočejo: Slovenci so, kri iste krvi, sinovi istega naroda kot smo mi! Dvakrat da, kdor hitro da. Uredništvo "Klica Triglava" z današhP1 dnem, ob tridesetletnici Slovenske Svobode, ustanavlja "SOCIALNI SKIAD 29.OKTOBRA", ki naj zbira denarna sredstva in pomaga trpečim bratom Slo± vencem. Preko Export Companie jim imamo možnost poslati pakete v živilih ali obleki, česar so pač potrebni. "Klic Triglava" bo javno sproti pola= gal obračun nabranega in porabljenega denarja, tako da bo vsakdo mogel po slovanj e kontrolirati.
Slovenci, krščanske ljubezni in dobrega srca, ne pozabite naših naj= bednejših bratov in pomagajte reševati slovensko kri! Naše čitatelje pa prosimo, da nam pošiljajo potrebne podatke o ponoči potrebnih.
fk3 'f'
-Ovx/' o 7'Tv	t
ŠE 0 SPOZNANJU.
-V št.5 "Klica Triglava" je neki mlad fant pod naslo= vom "Spoznanje" v kratkih in jedrnatih besedah opisal tra gedijo svojega življenja, zatem pa, česa se je v teh \efcfh naše nesreče mučil, oziroma, kakor sam pravi, kaj je spoznal.
Srce me je zabolelo, ko sem preči tal tako težka odkritja mladega fan ta, vrženega od doma v svet v dobi, ko bi moral še zbirati šolska znanja. Njega in njegovih vrstnikov mi je najbolj žal, kajti taka spoznanja pol= na razočaranj, dobljena prezgodaj, lahko ubijejo vero v mladih srcih, ve ro v Boga, v svoj narod in v samega sebe. Le kdor je dovolj močan,da naj de kompas po vseh zablodah, lastnih in tujih, ter še dalje išče in vztra ja na pravi poti, tega je dosedanje tavanje pripeljalo do bogatih življen skih skušenj.
Težke so besede njegovega spoznanja. Kakor obtožba se mi zdijo. Toda
öutim zadovoljnost, ker so prišle iz ranjenega srca mladega fanta, ki ga še vedno vodijo visoki ideali. Takih fantov naj bi iaeli öira več! Ne že = Ija za osebnin blagrom, temveč čvrsta moralna načela naj nam bodo smerni
ee‘ . . Poljanski,
DRAGI G.UREDNIK!
V štev.4."K.T." z dne 27«9.t.l. je pod rubrika "Javno mnenje" g.J.G. prispeval pismo, v katerem vprašuje, zakaj se "K.T." toliko bavi z vpra= šanjem, ali bo vojna ali ne; trdi da je ugibanje o njej brezplodno,da lju d je na zapadu /z nami vred/ vojne ne žele prav po.aebno in da so njihove vlade prepričane, da bo naposled demokracija prevladala nad komunizmom.
. . Kljub temu, da nanje vsakemu, posebno'v zadnjem letu, postalo prav jasno, da če ne bo vojne, tudi no bo našega povratka v domovino, ai voj= ne gotovo nihče ne želi. Že posledice totalne vojne so bile strašne,kak= sne bi šele bile te po atomski vojni, ki bi zajela svet, še vedno v raz= valinah po prejšnji. Vendar me razumem, z.akaj naj se o vojni ne bi govo = rilo ali pisalo. Rad verjamem, da jo brezplodno in je izguba časa govori ti o vojni samo z mislijo, češ; Potem pa se. bomo vrnili. To je zidanje bo dočnosti na rahlih osnovah in marsikaterega lahko mnogo stane.
Res ne vem, na katere vlade je g.J.G. mislil, ko je pisal, da so ne = ke vlade prepričane, da bo končno demokracija prevladala nad komunizmom.
Da si ljudje na zapadu ne želijo vojne je jasno in za zapad često ti pično. 500 let je Vzhodna Evropa ječala pod Turki, Zapad pa si je ustvar jal kulturo in civilizacijo, ki jo sedaj hoče "braniti" pred barbari iz Vzhoda, medtem ko Vzhod znova ječi, sedaj pod najpopolnejšo tiranijo, ki jo je svet kdaj videl.
Zapad si vojne ne želi, Zapad rajši dviga z ameriško pomočjo živijen ski standard svojih prebivalcev in popravlja porušeno, a zapreti oči pred grozno realnostjo, le nekaj sto kilometrov proti vzhodu, le ne more.
Zapad še ne razume popolnoma, da je danes, ko razdalje nič ne pomeni jo, svet tako majhen, da so njega prebivalci kot še nikoli preje tako bh zu drug drugega, da bo vse, kar se dogaja nekje na zemeljski krogli prej ali slej pustilo posledice na ostale dele. No razume, da nekaj ni v redu na tem svetu, ko eni lahko govore o človekovi osebni svobodi in mnogih s«ro boščinah, drugi pa, mogoče uro vstran, žive kot živali, da je le malošte vilnim dovoljeno uporabljati svoje možgane, da o strašni negotovosti, ki jih tlači sploh ne'govorimo.
Zapad, ki mu je danes bolj prikladno mirno živeti kot pa misliti na svoje "sosede" na vzhodu, dela veliko taktično napako, če že o moralni od .. gpvovnosti ne govorimo.
Pisati o vojni ne pomeni vojne želeti. Vsi časopisi pišejo o vojni t nekateri celo vedo povedati, kako bo potekala in da po njej ne bo mnogo ostalo /Še huje kot pa. je pisal Cankar/. Zakaj tedaj o tem ne bi pisal tu di Klic Triglava, saj dogodki ravno kažejo, da' se bo napetost povečavala. Republikanci v USA so gotovi svoje zmage, ker za to stranko stoji ameri= ški velekapital in bo njihova ameriška zunanja politika "oboroženi anti= komunizem", kar bo v Ameriki sami imelo dobre posledice;- odpravilo bo še ostanke nezaposlenosti: povečanje armade in delo v oboroževalni industri ji bo tako rešilo ta problem.
Druga velika .država na zapadu, Velika Britanija, zaenkrat še ne kaže namere, da bi prelomila z ZSSR, vendar je g.Churchill .na konferenci kon= zervativne. stranke pokazal, kakšno politiko bo vodili)^§Mirvativna vla= da in j.e bil od ameriškega časopisja burno pozdravljen. /Ker si Angle ž i vojne ne želijo preveč, je g.Churchill s svojim govorom povzročil, da bo spet mnogo Angležev volilo laburiste, ki bi radi ostali nevtralni./
Kljub temu lahko pričakujemo, da bodo po ameriških predsedniških vo= litvah dogodki šli v hitrejšem tempu, mogoše celo v smeri spopada in te= daj pač lahko "K.T." sem in tja nekaj beaed posveti tej "vojni". Upam,da soglašate, g,urednik, da bo gotovo Mia anomalija, da vsakdo piše o voj= ni, le begunci naj ne bi, ker lahko padejo očitki, da "hočemo" novo voj=
n° * Vaš vdani Tr „
.*:>:?	V • Tx T*
IZ UREDNIŠTVA.- Na ure-dni = štvo "Klica Triglava" je prispe lo dvoje pisem. Eno od g. T.M. iz škotske v imenu nekega svo= jega prijatelja in drugo od g. K.J. iz S«Walesa. Oba gospoda želita pojasnila k prvemu od = stavku, uvodnega članka "Slovenci v Veliki Britaniji", ki je bil objavljen v št.2. dne 29.avgusta t.l.- Pisec omenjenega uvodni ka pojasnjuje, da se to tiče večine onih ljudi, ki so bili v naši domovi ni poznani pod imenom "Volksdeutscherji", katerih edino manjšina je lo = jalno izpolnila svoje obveznosti, ki jim jih je nalagala slovenska gosto ljubnost in pa neprestana zaščita s strani jugoslovanske države. V niče= mer niso bili nikdar prikrajšani z ozirom na pravice, ki so jih uživali ostali Slovenci. Večina teh ljudi, organiziranih v Kulturbundu, je vrši= la od leta 1941 dalje nesramni izdajalski posel in kot Hitlerjeva peta ko Iona z udeležbo v gestapovskih vrstah udarila po svojih slovenskih dobrot nikih. Med tkzv. Volksdeutscherji, - spominjam se, kako so hiteli z opti ranjem v Tretji Rajh 1.1941. je bilo nekaj častnih izjem, ki so bili anti-nacisti in složno z nami pretrpeli vse strahote nacističnega divja= nja. Tito pa je po prihodu na oblast brezobzirno pognal krive in nedol = žne preko meje v Avstrijo, odkoder jih je nekaj prišlo v Anglijo, ker so se pri nabornih komisijah za delo javilo kot Jugoslovani-Slovenci. Nere= dek pa je bil slučaj, da sem pri svojih obiskih po Hostelih naletel nate ljudi, ki so odklanjali govoriti z menoj v slovenščini, marveč so na vse moje poizkuse odgovarjali v - nemščini. - Da je večina čitateljev "K.T." pravilno razumela moj članek, mi pove tudi pismo g.P.T. iz Yorkshire-a z dne 6.9., ki je zapisal: "Pripomniti moram, da je moje sostanovalce zad= nja številka Kl.Tr. zbodla v oči živa resnica, katero omenjate radi pre= levijenih in samo začasnih Slovencih."- Upam, da bosta gospoda iz Škot = ske in. S.Walesa zadovoljena s to mojo docela jasno razlago.	S.I.
TAMW0RTH.- Za grob pokojnega Karla Zbačnika so poslali iz Worksopa 15 sh, K.A. iz Londona £ 1 in G.A. iz Cambridge-a 10 sh. Bog plačaj! Skupno je bilo zbranega £ 34-9-9. To je okroglo 14 in pol funta manj, kot je bilo predvideno, da znašajo stroški.
Tvrdka H.Y.Mitchell & Soma, Ltd. v Tamworthu pa nam je na naše veli= ko presenečenje sporočila, da že od začetka oktobra, ne more sprejeti v ta kojšajo izvršitev nobeno ureditev grobov, ker je že- nastopila doba,ko at zaradi mokrega vremena ne more položiti trdnega temelja in bi se vsa ure ditev do spomladi pokvarila. POleg tega, pravi tvrdka, pa je treba naro= čiti ureditev že nekaj MESECEV preje in položiti denarno jamstvo. Žal,to nam pri prvih razgovorih z omenjeno tvrdko ni bilo povedano. Enako nam rti. bila povedana nobena nižja cena izpod £ 49» medtem ko so sedaj, ko smo po novno razgovarjali in povedali, da nam ni bilo možno v tako kratkem času zbrati potrebne vsote, povedali, da je možna ureditev groba tudi za £ 34, seveda iz slabšega materiala. Odločili smo se torej za to ceno,kajti pr=
Št.6.	- - - t >i' ■	• - ■ .■ KLIG TRIGIAVA -•;-f .	Str.5.
-------:---_____--------------------------------r -------------*-----------
vi Slovenec, ki Je. umrl v Angliji na tako nesrečen način, mora drobiti do
stojno poslednje bivališče. Položili smo denarno jamstvo, grob pa -bo .ure
jen po treh mesecih. Za 1.novembra bomo grob uredili kar najlepše mogoče
sami. Vsi darovalci, ki so prispevali k vsoti, bodo medtem dobili na vpo
gled iz tvrdke poslano fotografijo .urejenega groba, ki smo jo že poslali
v kroženje. Prosimo, da vsakdo, ki jo bo‘prejel na vpogled, vrne isto čim
preje mogoče, da bomo mogli poslati še ostalim.«
Globoko obžalujemo to nerodnost, ki jo nismo povzročili mi sami.Ako ne bi bilo tragično, bi bilo smešno nasvetovati onemu, ki se morda misli umreti v tej deželi, da si naroči ureditev groba vsaj že nekaj meseov pra je, da^ne bo treba čakati na ureditev groba kar eno leto, kot je to slu= čaj s pokojnim Karlom Zbačnikom.
Naša akcija je s tem zaključena in se vsem. darovalcem še enkrat iskre no zahvaljujemo za njih razumevanje in sodelovanje, čim bo grob urejen , bomo razposlali fotografije onim, ki so jih naročili.
SLOVENCI IZ TA MW ORT HA»
DENKLINGEN /Nemčija/.- Prejeli smo kratko, a nadvse žalostno vest, da je v bolnici za tuberkulozne umrl prijatelj VID BAUER. Njegovo trpljenje na tem svetu je končano in naj mu bo Bog milostni sodnik. Naj počiva v miru’
To je še en nov dokaz, kako moramo pohiteti s socialno akcijo sloven skim bolnikov-v taboriščih Evrope! Darujte za "Socialni sklad 29.oktobrai' da se najpotrebnejšim olajša letošnja zima, ki trka na vrata!
YORK.- "Yorkshire Evening Press" je objavil vest, da se proučuje načrt , po katerem bo dana tudi E.V.Ws-om možnost vstopa v Teritorialno angleško armado, ki je na službi izključno na ozemlju Velike Britanije. Podrobnosti še niso znane.. .Osnova je. pro.stavolj.na prijava«. .„	..	._	.....
PISMO IZ SLOVENIJE.- "Razmere pri nas so se zelo poslabšale /imamo dobre gospodarje!/. Oče je že povsod šel, da bi kupil srajco in drugo perilo , pa ni mogel nikjer nič dobiti. Če pa pride kako blago v zadrugo, se pa ljudje stepejo zanj. Mi pa nismo navajeni, tega, zato nič ne dobimo.Za dav ke smo dolžni 40.000 Din in jih ne bomo mogli plačati. Nevem kaj b.o?Krom pir /dinar in pol za kg/ in drugi prideljki pa imajo zelo nizko cemo.pre šiče in drugo živino nam ni treba prodajati, ker pridejo po vasi in jim kar vozimo skupaj za neplačane davke. Mislili smo, da bo vreme letos kaj boljše, pa se je obrnilo še na slabše. Pa bomo že potrpeli kako, saj smo navajeni."-"Nisem imela namena Te prositi, sedaj sem pa primorana.če mo= reš, pošlji za očeta naramnice, se jin nikjer ne dobi, hlače in srajco . Zame pa steklenico za čaj, ker se mi. je ubila, kavo pa prinesi kadar pri deš na dopust! Stara sva že z očetom in bolana ali jaz ne bom mogla pre= je umreti, dokler vaju ne vidim! Bog daj da bi se kmalu videli. Prejmi^ ta materin pozdrav in od očeta."
BAZOVICA,- Pri proslavi bazoviških žrtev, ki' s‘o jih postrelili fašisti k 1930, so komunisti na mestu ustrelitve igrali italijansko narodno himno "Inno di Mamelli" ter raztrgali žalni venec, ki so ga tja položile trža= ške slovenske demokratske stranke.
Spodna Idrija,- Župnik Likar Ludvik, zgleden duhovnik in goreč narodnjak je umrl v zaporih OZNE. Umrl je kot mučenik za svobodo! Slava njegovemu spominu!
KRANJ,- Malo je manjkalo, da ni Tito pri odhodu iz Brda zletel v zrak.Taj na policija je aretirala precej ljudi, "Matjažev glas" pravi, da niso a= retirali pravih in da ako se je topot akcija ponesrečila, se pa drugje ne bo!- Ivam Regenta, ki je trenutno še v "slovenski sovjetski vladi" za = sleduje jo Oznini agenti na vsakem koraku, ker menijo, da je za Kominformo.


Rešitev berlinskega vprašanja je se vedno na mrtvi toöki. V ponedeljek 25.t,m. bo Varnostni Svet razpravljal odgovore šti = rih velikih sil na resolucijo šestih malih sil, ki so še člani ce VS~a in ki je predlagala, da velike sile odstranijo vse "teh nične zapreke", ki so dovedle do težkega stanja Berlina ter potem, ko ob novi jo reden promet med posameznimi zonami v Nemčiji in Berlinu, sedejo k direktnemu razpravljanju vseh vprašanj, ki se tičejo Berlina in Nemči= je. Resolucija se izogiba izraza "blokada", ker sovjeti trdijo, da bloka da ne obstoja.
Višinski je predlagal prepoved atomskih orožij in razorožitev velikih sil za eno tretjino njihove oborožene moči. Ta predlog je bil odbit. Arne riški delegat Osborn je izjavil, da bo tak predlog smatran za iskren,ako SSSR prepove akcije komunistične pete kolone širom sveta, pristane,da se ne uporablja veto pri delovanju mednarodne kontrolne komisije za nadzor= stvo nad atomsko energijo ter ako takoj odpravi Železno Zaveso. Britan = ski delegat Shawcross pa je dejal, da naj SSSR dovoli prosto gibanje za= padnim novinarjem po Sovjetski Zvezi, prosto potovanje turistov, prosto prodajo zapadnih časopisov, izmenjavo radijskih programov in študentov .
Tajnik Organizacije Združenih Narodov Trygve Lic je. izjavil, da vojne ne bo,vkolikor je možno predvidevati za bližnjo bodočnost. Noben odgovo= ren državnik danes noče vojne in vsi oni, ki se zavedajo svoje odgovorno sti, bodo skušali, da se jo prepreči, je dejal Trygve Lie.
V	Ženevi so se zaključili razgovori med predstavniki 22 narodov v po gledu trgovine. Zaključki kažejo, da se bo trgovina med Vzhodom in.Zapa= dom povečala. Ameriško mnenje je, da SSSR'noče delati težav, ker sama ni sposobna oskrbovati svojih satelitov z najpotrebnejšimi stvarmi.
Angleški zunanji minister je podal značilna izjavo v pogledu odnosov med Anglijo in Vzhodom, On pravi j "Naši odnosi z Rusijo me ne zaskrblju= jejo. Če ne morem doseči sporazuma, potem pač ostane še vprašanje ;Ali mo remo živeti drug poleg drugega?" - "če ne moremo doseči sporazuma z naši mi sosedi, potem jim dopustimo? da žive na njih strani vrtne preg.raje.N^jj se zabavajo s svojim sistemom življenja. Ne mislim zagovarjati vmešava = Toda prav tako ne smejo biti vznemirjeni, ako nas’menijo mdl.egova = ti in smo mi zaskrbljeni zaradi njih vmešavanja ter branimo same sebe."
Na konferenci konservativne stranke je govoril g.Churchill in dejal, da bodo Združene Ameriške Države odgovorne za umor svobode in njih lastnega samomora, ako pristanejo na kakršenkoli papirnat sporazum ter uniči jo svojo zalogo atomskih bomb. "čutim obstoj treh velikih krogov...Britan ski Commonwealth in Imperij, angleško-govoreči svet in končno Združeno E = vropo," je dejal g.Churchill.
USA proučujie načrt oborožitve sil Zapadne Evrope m podlagi obnovlje nega zakona o•najemu in posojilu. Vojni material bi začel prihajati v E vropo na spomlad.
V	Londonu se je vršila konferenca predsednikov Britanskega. Commonweal ta. Dosežena je bilo popolno soglasje v pogledu angleške politike pri or garazacijl Zapadne Evrope. Britanija in Kanada se bosta' zavzeli za evrop ske zadeve, Avstralija, Nova Zelandija, Indija in Pakistan pa za azijske. Popolen sporazum je bil dosežen tudi glede povečanja trgovinskih odnosov med dominioni in Veliko Britanijo.- Pred to konferenco se je vršila kon= ferenea predstavnikov britanske kolonialno posesti v Afriki, ki je ena= ko dosegla popolen uspeh in SSSR se pritožuje, da bo Afrika uporabljena kot baza za novo vojno proti njej.
PIŠITE NA.: Uredništvo "Klic Triglava", Miner s .Hostel, Two Gates, Tamworth,Stoffe