Letnik XXII. Celovec, petek, 4. avgust 1967 Štev. 31 (1314) Ameriške črnce je minilo potrpljenje Pogosto je slišati, da je Amerika »najbolj svobodna" in »najbolj demokratična" država na svetu. Mnogi takim zagotovilom celo verjamejo, čeprav lahko vsak dan berejo nova poročila o dogodkih, ki postavljajo to Ameriko v precej drugačno luč. Tukaj niti ne mislimo na položaj v Vietnamu, kjer Amerika domačemu prebivalstvu s krvavo vojno vsiljuje svojo »svobodo" in svojo »demokracijo". Pravega obraza te svobode in demokracije namreč ni treba odkrivati v daljni Aziji, marveč se dovolj otipljivo kaže na samih ameriških tleh — predvsem v položaju tamkajšnjih črncev, ki so si enakopravnost priborili sicer že pred daljnimi desetletji, vendar se morajo še danes boriti za najosnovnejše človeške pravice in svoboščine. Generalni tajnik OZN U Tant ostro kritizira ameriško vojno v Vietnamu Doslej najostrejšo kritiko na račun ameriške politike v Vietnamu je izrekel generalni tajnik OZN U Tant na nekem mednarodnem zborovanju v mestu Greensboro (Severna Karolina), katerega se je udeležilo okoli 900 delegatov iz 34 dežel. V svojem predavanju je U Tant obširno govoril tudi o vojni v Vietnamu. Med drugim je poudaril, da boj vietnamskega osvobodilnega gibanja ni »komunistična napadalna vojna*, marveč narodnoosvobodilni boj proti vsem tujcem, zlasti pa proti Američanom. Dokler Amerika in njeni zavezniki tega dejstva ne bodo uvideli, tako dolgo se vojna po njegovem mnenju ne bo končala. S tem je U Tant povsem jasno in odločno postavil na laž zagotovila ameriških politikov, ki poudarjajo, da vodijo vojno v Vietnamu proti »komunistični nevarnosti* ter za »demokracijo in svobodo« vietnamskega ljudstva. Nasprotno je ta vojna naperjena proti interesom Vietnamcev in služi edinole koristim ameriških imperialistov, zato je po mnenju U Tanta edina pot do miru v tem, da Amerika najprej ustavi bombardiranje Severnega Vietnama in se potem rešitev vietnamskega vprašanja išče za konferenčno mizo. Kot veliko tragedijo je označil dejstvo, da doslej ni bilo mogoče pripraviti prizadetih strani do takih ukrepov, zato U Tant tudi ne bo dal nobene nove pobude za mir v Vietnamu, dokler Amerika ne bo ustavila bombardiranja. Kdo nosi odgovornost za tragične dogodke v Vietnamu, je torej povsem jasno. Tega se zavedajo ugledni krogi tudi v Ameriki sami, kjer je ravno te dni skupina funkcionarjev demokratične stranke naslovila na predsednika Johnsona poziv, naj se odpove kandidaturi pri predsedniških volitvah, ker sicer obstoja nevarnost, da bo prihodnje leto zmagala republikanska stranka. Johnsonu očitajo v vrstah lastne stranke predvsem vojno v Vietnamu in rasne nemire v lastni državi. PREDSEDNIK SPd DR. KREISKY: »Atentati so zločin“ Že v zadnji številki našega lista smo zapisali, da rasni nemiri v Ameriki preraščajo v pravo državljansko vojno. Res je, da je glavno žarišče teh nemirov Detroit medtem spet postalo relativno »mirno" mesto. Za »pomiritev" je poskrbelo na tisoče vojakov, policistov in pripadnikov narodne garde, ki so zahteve črnskih prebivalcev po uresničitvi obljubljene enakopravnosti junaško zadušili v krvi. Toda hkrati so nemiri zajeli razna druga ameriška mesta, kjer je črni »podčlovek" prav tako zgubil potrpljenje, v nedogled s prekrižanimi rokami čakati na dan, ko se bodo na merodajnih mestih morda le spomnili, da ima tudi Američan črne polti pravico do človeka vrednega življenja. Ob branju poročil o teh dogodkih se na prvi pogled morda vsiljuje vtis, da gre za akcijo nahujskanih »poldivjakov”, ki zažigajo hiše, plenijo trgovine in napadajo mirne prebivalce. Toda v resnici je to 'boj, ki ga črnci vodijo proti krivici, nasilju in zapostavljanju, skratka proti redu, ki je pravičen le do Spet novi potresi V minulem tednu je prišlo v predelih Turčije do novih potresnih sunkov, ki so povzročili precejšnjo škodo ter zahtevali tudi več človeških življenj. Zlasti pa je potresna katastrofa prizadela Venezuelo in nekatere predele Kolumbije. Samo v glavnem mestu Venezuele Caracasu so doslej ugotovili že daleč nad sto mrtvih, vendar računajo, da se bo število človeških žrtev dvignilo na kakih 300, ker doslej še ni uspelo preiskati vseh porušenih hiš. Med tremi zaporednimi potresnimi sunki v Venezueli je bilo ranjenih okoli 1600 ljudi, materialno škodo pa je vlada ocenila v višini 100 milijonov dolarjev (približno 2,5 milijarde šilingov). Precejšnjo materialno škodo pa je otres povzročil tudi v Kolumbiji, jer so potresne sunke čutili po vsej državi. Po prvih poročilih je življenje zgubilo 12 ljudi, nad sto oseb pa je bilo poškodovanih. Nov jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Po večletnem službovanju na Dunaju se je poslovil dosedanji veleposlanik SFR Jugoslavije v Avstriji Vjekoslav Prpič, za novega jugoslovanskega veleposlanika v naši državi pa je bil imenovan Lazar M o j s o v. Novi veleposlanik Mojsov je bil prej glavni urednik vodilnega jugoslovanskega časopisa »Borbe", kot diplomat pa je zavzemal položaj veleposlanika v Moskvi. enega dela državljanov, medtem ko v drugem delu vidi državljane druge vrste, katerim ni treba priznati enakega plačila za enako delo, katerim niso potrebne šole, katerim zadostujejo kot stanovanja borne lesene 'barake in ki jim niti Finančni minister dr. Schmitz je te dni na posebni tiskovni konferenci govoril o proračunskih pripravah za prihodnja leta in pri tem navedel nekaj zanimivih številk. Tako je za leto 1968 predvideno, da bo državni proračun obsegal 84 milijard šilingov izdatkov in samo 76 milijard šilingov dohodkov. Torej je treba računati s primanjkljajem v višini osmih milijard šilingov, od katerih namerava minister kakih pet do šest milijard poskrbeti na kapitalnem trgu, medtem ko bo za kritje ostalega primanjkljaja (baje gre za najmanj 2,8 milijarde šilingov) treba najti kakšno »drugo rešitev«. Na vprašanja novinarjev, kako si predstavlja to »drugo rešitev«, minister Schmitz ni dal konkretnega odgovora, vendar je postalo znano, da se v finančnem ministrstvu bavijo z mislijo, da bo treba povišati nekatere davke in tarife, hkrati pa je go- ni treba dovoliti, da bi enakovredno odločali o usodi svoje domovine. Sedanji nemiri imajo torej globlje vzroke in perečega problema gotovo ne bo uspelo rešiti z oboroženo silo. Tega se zaveda tudi predsednik Johnson, ‘ki je imenoval posebno komisijo ter ji postavil nalogo, da »ugotovi resnico" in izdela predloge za ukrepe, s katerimi naj bi v bodoče preprečili rasne spopade. Problem, ki naj ga reši komisija, je Johnson ocenil kot »izredno pomemben za politiko", zato bo od dela te komisije v veliki meri odvisno, kakšno smer bo ubrala Amerika pri reševanju tega vprašanja. vora o nadaljnjem znižanju državnih subvencij pri mleku in žitu, tako da je računati z novo podražitvijo o-snovnih živil. Prav tako »razveseljivi« so izgledi tudi za prihodnja leta. Po napovedih finančnega ministra bo državni proračun za leto 1969 dosegel 88 milijard šilingov izdatkov in le 79 milijard dohodkov, leta 1970 pa naj bi se izdatki povišali celo na 90 milijard, medtem ko je pri dohodkih računati le z 82 milijardami šilingov. Čeprav so že te prognoze dovolj porazne, pa so strokovnjaki mnenja, da bo primanjkljaj v posameznih letih še bistveno večji. Finančni minister pri svojih računih namreč med drugim še ni upošteval sredstev, ki bodo potrebna za sklenjeno povišanje plač državnih uslužbencev, tako da so njegove prognoze zastarele že v trenutku, ko jih je predložil javnosti. V izjavi, ki jo je podal za glasilo italijanskih socialistov »Avarvti", je predsednik Socialistične stranke Avstrije dr. Bruno Kreisky ostro obsodil teroristično dejavnost na Južnem Tirolskem. »O dejavnosti teroristov morem samo ponoviti, kar sem glede tega že vedno poudarjal, namreč, da gre za zločine, katerih v primeru, kadar zahtevajo človeška življenja, nikakor ne bi smeli obravnavati kot politične delikte.” Glede vodje teroristov Bur- gerja pa je dr. Kreisky izjavil, da »je bil ta gospod, dokler so bili socialisti v vladi, kakor se spodobi ali v zaporu ali izven Avstrije". Politika avstrijskih socialistov v vprašanju Južne Tirolske, je dejal dr. Kreisky, temelji na dveh načelih: ukrepe, ki jih morata Avstrija in Italija sprejeti za zagotovitev avtonomije za južnotirolsko manjšino, mora odobriti večina južnotirol-skih zastopnikov; poleg tega pa je treba priznati neke vrste mednarodno razsodišče, kar je v prvi vrsti odvisno od sporazuma med Avstrijo in Italijo. Hkrati je dr. Kreisky odločno zavrnil stališče tistih italijanskih krogov, ki so po zadnjih atentatih zahtevali prekinitev pogajanj med obema državama, kajti taka odločitev bi koristila samo terorističnim atentatorjem, ki se trudijo, da bi preprečili sporazumno rešitev med Avstrijo in Italijo. Štajerski obisk V SOSEDNI SLOVENIJI Na povabilo gospodarske zbornice SR Slovenije je bila prejšnji teden na dvodnevnem obisku v Sloveniji štiričlanska delegacija šfa-jerkse kmetijske zbornice, ki jo je vodil predsednik zbornice in pod-predsednik avstrijskega parlamenta ekonomski svetnik Josef Wai!ner. Med svojim bivanjem v Sloveniji so si štajerski predstavniki ogledali vrsto kmetijskih kombinatov ter se s predstavniki teh podjetij pogovarjali o razvoju in problemih modernega industrializiranega kmetijstva. V čast predsedniku Watlnerju in ostalim članom delegacije je avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld, katerega sta se udeležila tudi člana republiškega izvršnega sveta SR Slovenije inž. Franc Razdevšek in Bojan Lubej. Pred povratkom v domovino je gostom iz Štajerske priredil inž. Razdevšek v imenu republiškega izvršnega sveta kosilo na gradu Strmol pri Kranju. MEDNARODNI PARTIZANSKI TABOR V BAZOVICI: Partizanski borci so živa sila v borbi za mir in bratstvo med narodi Bazovica pri Trstu, ki velja za simbol protifašistične borbe, je bila zadnjo nedeljo prizorišče velikega mednarodnega partizanskega tabora, ki ga je priredilo združenje italijanskih partizanov ANPI. Med mnogimi tisoči udeležencev so bili italijanski partizani italijanske in slovenske narodnosti ter delegacije iz Jugoslavije, iz Sovjetske zveze in iz Koroške. V kulturnem sporedu pa so sodelovali številni godbeni in pevski ansambli iz Italije in Slovenije. Srečanje partizanov v Bazovici je bila mogočna manifestacija volje in pripravljenosti bivših protifašističnih borcev, da se tudi v današnjih pogojih aktivno borijo za mir in bratstvo med narodi. To je poudaril v svojem govoru predstavnik pokrajinskega vodstva ANPI, Arturo Calabria, ki je udeležencem shoda govoril v italijanskem jeziku in spomnil predvsem na nasilje fašizma nad tržaškimi Slovenci; podobno pa je naglasil tudi predstavnik slovenskih tržaških partizanov Branko Pahor, ki je dejal, da so bivši partizanski borci ostali zvesti idealom narodnoosvobodilne borbe ter so pripravljeni te ideale izpričati ob vsaki priložnosti in jih posredovati tudi mlajšim rodovom. V imenu jugoslovanske delegacije je govoril prvi komandant slovenskih partizanskih enot narodni heroj Franc Leskošek-Luka. Spomnil je na skupni boj proti fašizmu, posebno na tem ozemlju, kjer se je v tistih težkih časih kovalo tovarištvo in bratsko sožitje med dvema narodoma, v borbi s silami, ki so podpihovale in gojile strasti nestrpnosti in sovraštva. »Narodna in rasna nestrpnost je stalno orožje politikantov, ki netijo vojne nemire in živijo od vojnih dobičkov. Nacionalizem ni ljubezen do domovine, 'kot se prikazuje, pač pa osnova za zatiranje drugih. Na mešanih področjih je vsako razlikovanje med narodnostmi večna žerjavica, iz katere se lahko rodi po- žar. Zato med lojalnimi državljani ni mogoče delati razlik zaradi jezika in narodne pripadnosti." Pozdrave koroških protifašističnih borcev in žrtev fašizma je zborovalcem posredoval Josef Nischel-vvitzer iz Celovca. Omenil je tudi zločinsko delovanje teroristov na Južnem Tirolskem in zagotovil, da se bo nadaljeval boj proti fašističnim silam, kajti »hočemo prijateljstvo in ne sovraštva, hočemo mir in varnost na mejah". Posebno prisrčno so na zborovanju pozdravili zastopnika sovjetskih partizanov Sej-dova Mirdamana-lvana Ruskega, ki se je med zadnjo vojno boril v partizanskih edinicah na Krasu. V svojem govoru je naglasil, da je treba ohraniti budnost in partizansko tradicijo bratstva med narodi. »Današnji dan potrjuje, da nas bo enotnost, ki se je ustvarila v borbi, vedno družila." Osrednji govor je imel predsednik vsedržavnega združenja ANPI poslanec Arrigo Boldrini, ki je sprožil samisel, naj bi se »na tej stični točki raznih narodnosti vsako leto srečavali predstavniki partizanskih in odporniških gibanj z namenom, da posredujejo mlajšemu rodu zakladnico misli, idealov in hotenj, ki so jih prevevali med osvobodilno borbo". Važen poudarek je dal vprašanjem narodnostnih manjšin v Italiji ter drugod v 'Evropi in to vprašanje povezal z rastočo nevarnostjo zopetnega oživljanja fašizma in nacizma. Njegov govor je prevevalo trdno prepričanje, da se partizanska borba ni končala s koncem vojne, marveč jo morajo bivši borci nadaljevati ter ustvariti v okviru lastnih držav in na mednarodni ravni trdno podlago za zmago v boju za demokracijo in svobodo. Nedeljska prireditev v Bazovici, ki nedvomno sodi med največje dosedanje manifestacije partizanov na Tržaškem, je bila povezana z zanimivo razstavo slikarskih del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. FINANČNI MINISTER NAPOVEDUJE: Treba bo zvišati nekatere davke KONČNO SPOZNANJE: Število postelj ni dovolj za uspešen turizem Letošnji razvoj turizma v deželi je bil povod za anketo, ki je bila koncem minulega tedna pri koroški deželni vladi. Ta razvoj obstoja v glavnem v tem, da število turističnih nočitev v deželi nazaduje, medtem ko se je število turističnih podjetij in njihovih zmogljivosti povečalo in ko istočasno narašča tudi število nočitev po campingih. Vsled tega prihajajo nekatera turistična podjetja v čedalje težavnejši položaj. Zasedenost hotelov je letos večinoma slabša, kot je bila v minulih letih, stagnacijo na področju turizma pa najbolj občutijo podjetja ob Vrbskem, Millstattskem in Osojskem jezeru. V juniju so na Koroškem našteli za okroglo 10 °lo manj nočitev kot v juniju minulega leta in tudi za 4 °/o manj kot junija 1965. Število letošnjih junijskih nočitev je bilo ob Vrbskem jezeru za 60.000, ob Millstattskem jezeru za 40.000 in ob Osojskem jezeru za dobrih 30 tisoč nižje od števila v lanskem juniju. Po dosedanjih vesteh se položaj v prvi polovici julija ni zboljšal, marsikje se je celo poslabšal. Julij in avgust pa sta za turizem v. deželi odločilna meseca, saj odpadeta na ta čas dve tretjini celoletnih turističnih nočitev. Toda to nazadovanje ni edini vzrok upravičene zaskrbljenosti. Glavni vzrok te zaskrbljenosti je naraščanje števila turističnih podjetij in njihovih zmogljivosti. Med avgustom 1965 in 1966 se je v deželi število turističnih podjetij povečalo za 11 %>, število turističnih postelj pa za 8 °/o. Če ob tem upoštevamo, da se je medtem število nočitev po campingih povečalo za okroglo četrtino in da je lani odpadlo na campinge 13 °/o vseh nočitev, potem razumemo pesimizem, ki je v pogledu na letošnjo, turistično sezono zavladal že tekom lanskega poletja. Ta pesimizem se je medtem še povečal. Od lani avgusta naprej je namreč število turističnih podjetij in zmogljivosti še naprej naraščalo. Vsled tega je pričakovati, da bodo letos turistične postelje, ki so bile 1965 v povprečju zasedene še 68 noči, lani pa 63 noči, letos zasedene le še kakšnih 55 noči. To pa je absolutno premalo, če upoštevamo, da je zadnja leta po večjih podjetjih turistična postelj povezana z investicijo okoli 100.000 šilingov. Glavna hiba turizma v deželi je torej pričela roditi svoje očividne posledice. Nastali položajje posledica precej anarhističnega večanja števila turističnih podjetij in njihovih zmogljivosti, ki ga je spremljalo neprenehno navijanje cen za turistične storitve in usluge. Pri tem se je večina podjetij malo brigala za kvaliteto uslug in za sistematično pridobivanje novih turističnih gostov. Zaradi tega je naš turizem pričel podlegati mednarodni konkurenci. Ta pa je čedalje večja. Nemške turistične agencije nudijo za ceno 7800 šilingov polet in šestnajstdnevno bivanje v Floridi, na otočju Bahame ter v Afriki ali Tajski, da ne govorimo o vrednih ponudbah Bolgarije, Romunije in drugih dežel. V takih okoliščinah je bila na anketi sprejeta pravilna resolucija. Le-ta zahteva ustavitev večanja števila turističnih postelj in zboljšanja kvalitete turističnih uslug in turistične propagande. Poleg tega naglaša potrebo po u-cinkovitejšem pospeševanju razvoja turizma s strani javne roke in potrebo po izgradnji novih prometnih zvez čez Alpe na Koroško. OD DANES NAPREJ: XVII. Gorenjski sejem v Kranju Nov korak sodelovanja na meji Gorenjski sejem v Kranju napreduje in ubira vidne korake, da postane gospodarska prireditev, ki bo poleg Gorenjske zajela tudi gospodarske interese Koroške in severnega območja Furlanije-Julijske krajine. Do te ugotovitve prihajamo, ko po tiskovni konferenci minuli petek pišemo o letošnjemXVII. Gorenjskem sejmu, ki je danes v Kranju odprl svoja vrata in ki bo do 15. avgusta vsak dan odprt od 8. do 19. ure. Gorenjski sejem v Kranju je izjemen sejem, ker ni razstavni sejem, marveč izrazit potrošniški sejem z možnostjo neposrednega nakupovanja razstavljenega blaga. Ta sposobnost ga je napravila tudi izredno prikupnega in je v največji meri pripomogla, da se je naglo razvil v prireditev, katere število razstavijalcev in obiskovalcev naglo narašča. V prvih letih je sejem obiskalo 20.000 do 25.000 ljudi, lanskega pa je obiskalo že okroglo 100.000 ljudi iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine ter drugih predelov Evrope, katerih turisti potujejo skozi Kranj. Lani je na sejmu sodelovalo 227 podjetij, ki so prodala blaga v vrednosti 1700 milijonov novih dinarjev. Letošnji Gorenjski sejem po svojem obsegu presega lanski okvir. Število sodelujočih podjetij se je povečalo na 264. Med njimi je 95 podjetij z Gorenjske, 120 iz ostale Slovenije, 28 iz ostalih jugoslovanskih republik, 10 iz Furlanije-Julijske krajine, 8 iz Avstrije (od tega 5 s Koroške), 2 iz Zahodne Nemčije in 1 švedsko podjetje. Inozemski kupci, ki plačajo s vojo valuto, imajo 10 odstotkov popusta. Razstavišče sejma obsega kakor lani tri objekte. Razstavišče I v osnovni šoli in na njenem dvorišču so si izbrala predvsem podjetja, ki razstavljajo in prodajajo živila, sadne izdelke, vino in žgane pijače, nadalje podjetja, ki prodajajo električne aparate in opremo, posteljnino, keramične izdelke, lovske puške ter kmetijske stroje in orodje. Razstavišče II je v tekstilni šoli. Tam je razstavljen predvsem tekstil, usnjena galente-rija in obutev, na dvorišču pa motorna in druga vozila, športne potrebščine in pribor za campinge. Na razstavišču lil v Delavskem domu je razstavljeno predvsem pohištvo. Po vseh razstaviščih pa je na razpolago dovolj spominčkov slovenske domače obrti. V tekstilni šoli je vsak dan ob štirih in pol šestih popoldne modna revija, na dvorišču osnovne šole pa vsak dan od sedmih zvečer naprej pester zabavni program. Gorenjski sejem v Kranju je v pravem pomenu besede izložbeno okno in hkrati trgovina gorenjskega in slovenskega gospo- darstva. Predstavlja kmetijstvo in industrijo enako kot obrt, gostinstvo in turizem. Kot gospodarska prireditev pa širi svoj vpliv čedalje bolj preko meje na severu in na zahodu. V tem prizadevanju Gorenjski sejem tudi obeta, da bo že prihodnje leto, ko bo verjetno dobil svoje stalno razstavišče, inozemskim razstavljalcem omogočil, da bodo nevezano na sejemske kontingente lahko svobodno prodali svoje izdelke, enako kot domači razstavljala. Plinovod Koper — Leoben Alžirska, avstrijska in jugoslovanska podjetja so se pred kratkim načelno sporazumela za nabavo, transport in prodajo plina in se pri tem odločila za gradnjo plinovoda iz Kopra do Leobna, kjer bi ta plinovod priključili na avstrijsko plinovodsko omrežje. Pogajanja so bila zaključena s podpisom načelnega sporazuma na Dunaju. Sporazum predvideva, da bo jugoslovansko podjetje »Uniongas« od alžirskega podjetja »Sonatras« kupovalo letno 2,3 milijarde kubičnih metrov plina. Od tega ga bodo 800 milijonov kubičnih metrov porabili v Sloveniji, preostalo količino pa bo kupilo podjetje »Au-stria-Ferngas«, ki bo skupno z »Uniongas« zgradilo plinovod Koper—Ljubljana—Maribor —'Graz—Leoben. V gospodarskem kolesju Zahodne Nemčije še naprej škriplje Recesija ali nazadovanje konjunkture, ki jo Zahodna Nemčija preživlja od lanskega leta naprej, v njeni povojni zgodovini nima primere. Vsa povojna leta se je njeno gospodarstvo razvijalo z večjo ali manjšo intenziteto in nikoli ni bilo treba govoriti o njegovem nazadovanju. Zato so tudi o lanskem pojavu recesije govorili le kot o prehodnem pojavu, ki ga bo Zahodna Nečmija kmalu prebolela. Temu vendar ni tako. Nazadovanje konjunkture dobiva zadnje mesece vse ostrejše oblike in se ne omejuje le na gradbeništvo in na industrijo, marveč ga občutijo tudi premogovništvo, metalurgija in nekatere druge gospodarske veje. Najbolj se recesija kaže v pojemanju internega povpraševanja in v čedalje vidnejšem zastoju na področju zasebnih in javnih investicij. V primerjavi z letom 1965 so se investi- cije^ lani zmanjšale za 12 odstotkov, letos pa pričakujejo njihovo zmanjšanje za nadaljnjih 12 odstotkov. Nazadovanje investicij in povpraševanja na domačem trgu ima neprijetne posledice tudi v zunanji trgovini. Nemški u-voz nazaduje, zaradi tega pa nastajajo tudi težave pri izvozu. V prvem polletju je Zahodna Nemčija zmanjšala svoj uvoz za okroglo 10 odstotkov na 22 milijard DM. Pri tem je zlasti ukinila uvoz investicijske opreme in opreme za vojsko. Ta ukinitev bo trajala tako dolgo, dokler dohodki iz povečanega izvoza ne bodo dopuščali zopetnega uvoza. V poučenih krogih trdijo, da se tudi v drugem polletju gospodarski položaj Zahodne Nemčije ne bo zboljšal. Na povečano povpraševanje na domačem trgu je računati šele tekom prihodnjega leta. Gospodarska kooperacija med evropskim Vzhodom in Zahodom (1. nadaljevanje) V novih petletnih planih vzhodnoevropskih držav (1966 - 1970) je predvidena vrsta ukrepov, ki naj bi omogočili razvoj nove špecia-lizirane proizvodnje, kar bi povečalo izvozne presežke, ki ustrezajo zahtevam in normam svetovnega trga. To velja predvsem za izdelke strojne industrije. Tako so n. pr. v sovjetskem načrtu predvideni ukrepi, ki naj bi izboljšali strukturo sovjetskega izvoza z razširitvijo udeležbe strojev, orodja, instrumentov, sredstev za promet in zveze ter drugih končnih izdelkov predelovalne industrije, da .opirajoč se na temeljno proučevanje inozemskega trga ustvarijo novo specializirano proizvodnjo, da bi se proizvajalo več izdelkov za izvoz, ki zadovoljujejo zahteve svetovnega trga ..." Na splošno se čuti težnja po izboljšanju kakovosti izvoznih izdelkov, po večji reklami v inozemstvu, po ustvarjanju novih trgovinskih tokov in po izboljšanju sedanje prodajalne službe. INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA V zadnjem času se pojavljajo med Vzhodno in Zahodno Evropo nove oblike gospodarskega sodelovanja. Leta 1966 so začeli z uresničevanjem številnih sporazumov, ki so bili sklenjeni med industrijskimi in trgovinskimi podjetji Poljske, Madžarske in drugih vzhodnoevropskih držav z britanskimi, italijanskimi, švedskimi in zahodno-nemškimi firmami. Ta kooperacija ima več oblik. Najpogosteje dobavi vzhodnoevropski partner na temelju dolgoročnega sporazuma zahodnoevropski firmi določene dele, katerih proizvodnja je organizirana na temelju specifikacije te firme. Tako so poljske firme skle- nile z britansko firmo Numbrex petletno pogodbo o dobavi nekaterih delov in polizdelkov, z neko francosko firmo pa pogodbo o dobavi delov za tekstilne stroje. Poljska dobavlja Zahodni Nemčija tudi dele za hladilne naprave, Italiji pa traktorje, ki jih dodeluje in prodaja neka italijanska firma. Drugi tip kooperacije so aranžmaji, na katerih temelju se vsak partner Specializira v proizvodnji posameznih izdelkov, ki se nato medseboj izmenjujejo. Pogodba med avstrijsko družbo Alpine Mon-fan in podjetji Madžarske ter Češkoslovaške je takšna oblika kooperacije. Da jim ne bi bilo treba adaptirati svojih valjarn na proizvodnjo določenih vrst valjanih jeklenih profilov, so se partnerji sporazumeli, da bodo posamezne izdelke medseboj izmenjavali. Ista oblika kooperacije je organizirana med nekaterimi proizvajalci kemičnih in farmacevtskih izdelkov v Avstriji in na Madžarskem. Na podlagi neke takšne pogodbe dobiva Avstrija iz Madžarske važne surovine za proizvodnjo zdravil obenem z vsemi obvestili o proizvodnem procesu, za povračilo pa Avstrija dobavlja Madžarski izdelke, ki jih izdelujejo samo v Avstriji. Avstrijska družba Stick-stoffwerke dobavlja letno Madžarski 250.000 fon gnojil v zameno za fosfate, bencol in fenol. Posebna oblika so aranžmaji, ki predvidevajo Specializacijo v proizvodnji posameznih elementov, ki jih partnerji zamenjujejo med seboj, tako da vsak med njimi opravlja montažo, da dobi končni izdelek. Tipičen zgled za takšno obliko kooperacije je pogodba med poljskimi podjetji in British Steel Pounders and Enginers. (Se nadaljuje) po sumeči) svetu ATENE. — V Grčiji se čedalje bolj krepi opozicija proti sedanjemu vojaškemu režimu, ki je prižel na oblast po udaru 21. aprila. Medtem ko v prvih časih po vojaškem udaru demokratične sile niso mogfe prav razviti svojega odpora, deluje zdaj proti vojalki vladi že več tajnih organizacij, ki ne glede na politično usmerjenost svojih organizatorjev zbirajo okoli sebe ljudi, kateri kažejo pripravljenost za boj poti sedanji diktaturi v Grčiji. Ena izmed glavnih organizacij je .patriofična fronta", pred nedavnim pa je začela delovati tudi nacionalna protifašistična liga (EAS), ki poziva na boj proti vojaški diktaturi in se zavzema za revolucionarno akcijo, katere cilj je likvidacija vojaške in dinastične diktature, kaznovanje njunih sodelavcev ter vzpostavitev demokratičnega in naprednega reda. NEW YORK. — Posebna misija Združenih narodov je sporočila, da se bo začela 11. avgusta v Ženevi pogovarjati z .zainteresiranimi strankami” o Adenu. Pogovori bodo potekali na podlagi pooblastil, ki jih je tej misiji dala glavna skupščina OZN. Doslej je misija že navezala stike s predstavniki fronte za osvo- ^ boditev Južnega Jemena „Flosy° in z britanskim visokim komisarjem v Adenu. BRIONI. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je na Brionih sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Amerike v Jugoslaviji Burka Elbrickar kateri mu je izročil osebno poslanico ameriškega predsednika Johnsona. O vsebini te poslanice ni bilo objavljenih nobenih podrobnosti. KAIRO. — Iz tistih predelov arabskega ozemlja, ki so jih med nedavno vojno zasedle izraelske čete, prihajajo vesti, iz katerih je razvidno, da se je položaj na teh področjih nevarno poslabšal. Zasedbene oblasti so uvedle stroge ukrepe proti prebivalstvu, ki noče sodelovati z okupatorji. Da mednarodna javnost ne bi zvedela za sedanje razmere v teh krajih, je Izrael uvedel tudi strogo cenzuro. NEW YORK. — V poročilu za varnostni svet je generalni tajnik OZN U Tant ugotovil, da se trgovina z Rodezijo kljub prepovedi, ki so jo izrekli Združeni narodi, nemoteno nadaljuje. Zaradi pomanjkanja podrobnih obvestil pa U Tant ni mogel dokončno ugotoviti, kakšen je učinek sankcij proti Rodeziji, ki so bile sprejete lani decembra s sklepom varnostnega sveta. KRANJ. — Občinska skupščina Kranj je na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika sprejela tudi sklep o podelitvi domicila koroškim partizanskim enotam. Listine o podelitvi domicila je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar izročil nekdanjemu političnemu komisarju Koroške grupe odredov Mitji Ribičiču. V Gorenjskem muzeju je bila odprta razstava dokumentov o Prešernovi brigadi, kateri je Kranj podelil domicil že lani. Pri Sempefrskem gradu pod Šmartno goro pa je bilo veliko partizansko slavje s srečanjem preživelih borcev Prešernove brigade. TEHERAN. — Pakistanski predsednik Ajub Kan, predsednik turške vlade Sulejman Demirel in iranski šah Mohamed Reza Pahlevi so imeli v Teheranu tako imenovani .mali vrh*, kjer so razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu. Na tem sestanku so se predstavniki vseh treh držav strinjali, da se morajo izraelske čete umakniti z zasedenih arabskih ozemelj. ABIDJAN. — Jutri se bo v glavnem mestu Slonokoščene obale Abudjonu končal 35. mednarodni kongres PEN-klubov, na katerem je sodelovalo okoli 200 delegatov iz 33 držav. Na kongresu, ki je bil hkrati prva taka prireditev v Afriki, so razpravljali predvsem o naslednjih temah: .Legenda in mitologija kot izvor navdiha v literaturi in umetnosti”, .Pisatelj in dvojezičnost” in .Pisatelj med tradicijo in kulturo”. WASHINGTON. — Zunanjepolitični odbor ameriškega senata je za tretjino zmanjšal vsoto, ki jo je predsednik Johnson predlagal kot vojaško pomoč tujini. Predlagana vsota je bila zmanjšana od 596 na 391 milijonov dolarjev. Poleg tega je odbor glasoval za ukinitev sklada, iz katerega je obrambno ministrstvo preko izvozne in uvozne banke dovoljuje nerazvitim državam posojila za nakupe orožja v Ameriki. RIM. — Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je sporočila, da bo poslala v Egipt dovolj hrane za 35.000 beguncev, ki so bili med izraelsko-arabsko vojno prisiljeni zapustiti domove. 2e prejšnji mesec je FAO poslala hrano za trimesečno prehranjevanje 100.000 ljudi v Jordanijo in za 100 tisoč ljudi v Sirijo. NEW YORK. — Na sedežu OZN v New Yorku napovedujejo, da bo varnostni svet verjetno 7. avgusta po sestanku zunanjih ministrov arabskih držav v Kartumu nadaljeval razpravo o krizi na Srednjem vzhodu. Predsednik varnostnega sveta je v mesecu avgustu francoski delegat Roger Seydoux. LONDON. — Prejšnji teden je začel veljati zakon o podržavljenju večine britanske jeklarske industrije. S tem zakonom je bilo podržavljenih 14 največjih družb, ki proizvajajo na leto kakih 20 milijonov ton jekla in zaposlujejo okoli 270.000 delavcev. Zdaj sestavljajo vse te družbe enotno državno podjetje, ki je hkrati največje v zahodni Evropi. Lastnikom prejšnjih družb bo država Izplačala okoli 600 milijonov funtov šterllngov odškodnine. ATENE. — Grški vojaški režim je zaplenil celotno imetje vseh prepovedanih političnih strank, organizacij in združenj. Prav tako je bilo zaplenjeno tudi premoženje vseh tistih Grkov, katerim je sedanji režim odvzel državljanstvo. Po Izjavi finančnega ministra smatra vlada to premoženje za .dohodek rednega proračuna*. Odkar je na oblasti sedanji vojaški režim, je bilo v Grčiji prepovedanih več kot 250 političnih strank, organizacij kn združenj, ki so obstojale že desetletja ter imele tudi precejšnja materialno sredstva. SAIGON. — Na ameriški letalonosilki .Forrestal”, ki je zasidrana v Tonkinškem zalivu in s katere so letala vzletela v napade v Severni Vietnam, je prišlo do hude eksplozije, ki je po dosedanjih ugotovitvah zahtevala nad 70 mrtvih In blizu 80 ranjenih vojakov, medtem ko je nadaljnjih 112 vojakov pogrešanih. wxv