Leto 4 — Št. >5 GLASILO KOLEKTIVA F O D 7 S T 7 A >C K A D I $< Plan za leto 1961 rhtcvu žena vsem našim tovarišicam prisrčen pozdrav! KI ■ /\r\ B" 1 I I V-J Ma zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta našega podjetja. ki je bilo na Pohorju 16. t. in., je bil sprejet sklep o povišanju »osnovnih tarifnih postavk« za povprečno nekaj odstotkov. To povečanje je rezultat dolgotrajnih razmišljanj in analize dosedanje tarifne politike v podjetju, ki je dejansko rodila nekatere negativne pojave. Ti so ogrožali pravilno poslovanje in rast podjetja. Cim hitrejša uveljavitev predlaganih sprememb pa je bila nujna, da bi mogli mobilizirati nove moči za predstoječo sezono. Čeprav so analize pokazale, da so dobili naši delavci in uslužbenci v povprečju celo kakih pet odstotkov več dohodkov, kakor je povprečje v gradbeništvu v Sloveniji, tega po razpoloženju ljudi ni bilo občutiti. Lahko celo trdimo, da se je to vzdušje umetno vzdrževalo z govorenjem o ekstremnih dohodkih v ostalih podjetjih. Celotnega povprečja izplačil pri našem podjetju pa nihče ni videl: velika verjetnost je, da bi v take podatke ob takem negodovanju nihče niti ne verjel. Na vprašanje, zakaj je do tega oziroma takega razpoloženje sploh prišlo, bi se ne zmotili veliko, če bi trdili, da je bil naš način razdeljevanja čistega dohodka precej neroden in v primerjavi z načini v drugih sorodnih podjetjih neelastičen in konzervativen. Razlog? — Zaradi tromesečnega obračuna je sistem obdržal vse elemente razdeljevanja »presežka dohodka«. Psihološki efekt takojšnjega izplačila je izostal, kar je z novimi akontacijami popravljeno. Povečanje tarifnih postavk (da se še enkrat s tem imenom povrnemo v preteklost) je tu, napetosti je konec, nastopilo je olajšanje in splošno občutje je. da problemov ni več. A problemi so tu. Novi gospodarski sistem, ki pravkar dobiva zakonsko osnovo, ima nalogo, da spodbudno vpliva na dvig produktivnosti v podjetjih, produktivnost pa ho narasla, če bo neposredni materialni interes dela ca primerno stimuliran. S povečanimi dohodki, čeprav zaenkrat šele nakazanimi, je stimulacija že tu. Naloga posameznih gospodarskih enot, oziroma skupnosti ekonomskih enot (gradb. vodstva, gradbišča, obrati) kakor smo jih imenovali, je da določene stimulativne postavke pravilno vključijo v proizvodni proces, ker bo šele la pokazal pravilno višino akontacije na bodoči dohodek. Pravilno vključevanje v proizvodni proces je dejansko pravilno izvedena decentralizacija, in sicer v tej drugi fazi (prva faza je povišanje akontacije na dohodek) predvsem pomeni to prevzem določenih dolžnosti in odgovornosti. Decentralizacija delavskega samoupravljanja se bo zaenkrat prvenstveno odražala na razdeljevanju čistega dohodka in šele poleni na gospodarjenju z osnovnimi in obratnimi sredstvi. Razdeljevali je čistega dohodka pa realno pomeni razdeljevati nekaj, kar že obstoja, kar je že ustvarjeno, če nočemo razdeljevati sredstev, ki šele bodo oziroma naj bi bila ustvarjena. S tem pa smo naleteli na problem, ki se je pojavil v vsej ostrini ob relativno velikem povišanju dohodkov v našem podjetju. 7c groba analiza nam pokaže, da so prvi štirje meseci v gradbeništvu negativni, to se pravi, da so obveznosti velike, dohodki pa minimalni. S sklepom CDS smo izdatke občutno povečali, dohodkov pa vsaj še ne. Naloge okrog tega so več ali manj vsakomur jasne, konkretno obliko pa bodo dobile ob analiziranju delovanja novih gospodarskih instrumentov. Dolžnosti posameznih gospodarskih enot so v prvi vrsti v tem, da analizirajo svoje ekonomske pozicije, to se pravi, pregledajo dohodke in izdatke in jih primerno vskladijo ne glede na formalno povišanje. Naloga Centrale pa je. da vzpostavi kontrolo nad vsklajevan jem dohodkov in izdatkov po enotah ter vodi pametno in perspektivno politiko razvoja posameznih gospodarskih enot. Ce ne bodo dolžnosti in odgovornost v pravilnem razmerju s pravicami in obveznostmi in to po posameznih gospodarskih enotah, potem bo že od samega začetka postavljen voz pred konja pričakovanega rezultata pa še lep čas ne bo. Pi-ičelf smo. problemov in težav je dovolj, kako pa bomo to reševali, bo prikazala prihodnost. ing. Branko Vasle Kadar govorimo o planu podjetja mislimo predvsem na finančne pokazatelje in iz tega vidika želim obrazložiti plan za leto 1961. I’ri sestavljanju [dana za leto 1961 smo se morali držali nekih splošnih načel. ki so bila osvojena pri sestavi pelletnega plana. Pri upoštevanju trenutnega stanja osebja in mehanizacije ter preskrbe z materialom se okvirno poveča plan od 9 milijard din v letu 1960 na 12 milijard din v letu 1965. Tendenca podjetja je. da kot gradbeno industrijsko podjetje forsira industrijsko gradnjo. |)ri stanovanjski graditvi pa novi montažni način PBM. Ostale vrste gradenj so podrejenega značaja izvzemši mostovi, ki so izrazito tehnične konstrukcije. Pri sestavi plana 1961 nam je služila predvsem realizacija 1959 in realizacija ob 'X let ju 1960. Po petletnem planu, ki smo ga uradno poslali 01,0 Ljubljana, znaša plan »Gradisa« 9.54 milijard dinarjev. Ob koncu leta 1960, ko je bilo potrebno skleniti pogodbe za najbolj kritičen material, t. j. cement in železo, smo naleteli na velike težave, tako da ni bilo moč zagotoviti vsega materiala, potrebnega za uresničitev postavljenega jjlana. Na tehničnem sestanku vseh šefov edinic in vodilnih tehničnih uslužbencev direkcije ob zaključku leta 1960 smo se odločili za načelo, da se glede na pomanjkanje materiala interno plan zniža na 9.15 milijard dinarjev. Okraj smo obvestili, da oficielno postavljeni plan 9.54 milijard din ostane, pridržujemo si [Ja pravico, da ga znižamo, če med letom ne bi uspeli zagotoviti potrebnega materiala. Tako je bil postavljen tale jilan za leto 1961 Dela na stolpnicah se bližajo kraju Za p. št. Edinica »Gradis Planirano . . gradb. obrtna skupaj dcla jeli, skupaj: 9150 4680 3470 1. Ljubi jaua 2050 1150 900 2. Maribor 1430 950 500 3. Cel je 900 650 250 4. Jesenice 650 450 200 5. Ravne 450 100 350 6. Za 1 og 500 400 too 7. Koper 450 350 100 8. K ran j 530 380 150 Gradbišča sku pa j: 6980 4680 2300 9. Kovinski obrati 1200 10. Lesni obrati 320 11. Gradbeni jjolizdelki 500 Obrati sknjia j: 2020 12. Projektivni biro 60 13. Centrala 90 V celoti je jilan diktiran glede na že podpisane pogodbe. 67 % vseh gradenj je takšnih, za katere so pogodbe sklenjene in se gradnja v letu 1961 nadaljuje. Za ostalih 33 % smo odvisni od tega. Ker ima »Gradis« strokovno močan tehnični kader, je naša težnja prevzemati tehnično bolj kom-jjlicirana dela. ki jih druga manjša podjetja ne morejo prevzeti. Po drugi strani pa lahko na takšnih objektih uvajamo nove načine dela in nove sodobne konstrukcije ter s tem damo svoj doprinos k sjilošne-mu tehničnemu napredku gradbeništva v naši republiki. Ker je vsaka gradnja odvisna od razpoložljivih kreditov investitorjev, je seveda težko izbirati delo po lastnem okusu, posebno še. če je treba postavljeni plan doseči. Nadaljevanje na 2. strani Pomembna odločile'/ Centralni delavski soet je sprejel na snojem VI. rednem zasedanju nekaj pomembnih odločilen, ki osekakor pomenijo nadaljnjo decentralizacijo detaoskega samoti prani jan ja n našem podjetju. To je res šele pr m pomembnejši korak o tej smeri, oendar že' ta sprošča delaosko nmoiipi aolja-nje m ga približuje neposrednim proizoa jalcem. Delanski snet podjetja je namreč sklenil da pranzaprao pse pristojnosti glede razpolaganja z osebnimi dohodki, kolikor jih 'je imel doslej centralni delanski snet, oziroma njegon upravni Odbor. prenese na delavske snete edinic. To praktično pomeni, da je postalo razpolaganje z osebnimi dohodki stvar organov dejanskega samoupravljanja edinic. Ekonomsko enoto ustanavlja delanski snet edinice, odloča o izravnalnem faktorju ekonomskih enot, sklepa o rezervnem skladu osebnih dohodkov, kar je za gradbeništvo sila pomembno spričo neenakomerne proizvodnje, vrste zaključnih del itd. Dalje sklepa delavski soet edinice tudi 0 tem, kateri člani kolektiva so lahko udeleženi na uspehu posamezne ekonomske enote in kakšen je ta del, skratka, vrsta novih pooblastil prehaja na delavske svete edinic. S tem so dobili delanski sveti edinic prvo pomembno gmotno osnovo delavskega samou pravi jan ja, Na nedavni seji sindikalnega odbora podjetja je bilo govora sicer še o širših pooblastilih obratnih delavskih svetov, o čemer je dnevni tisk že na široko pisal. No, centralni dejanski soet o priporočilih sindikalnega odbora podjetja še ni razpravljal, saj gre za prenos širokih pooblastil, kar je treba še podrobno proučiti. Vendar menimo, da to proučevanje ne bi smelo biti dolgotrajno in da bi zaradi proučevanja zaorli nadaljnji proces decentralizacije delavskega samouprao- 1 jan ja v našem pod jel ju. Od centralnega delavskega sveta torej pričakujemo, da bo že na enem izmed prihodnjih zasedanj podrobneje razpravljal tudi o teh priporočilih sindikalnega odbora podjetja ter jih vsaj v načelu sprejel ter hkrati odredil tudi odgovorne ljudi in komisije, ki naj ta priporočila sindikalnega odbora podrobno prouče ter predlagajo centralnemu delavskemu svetu ustrezne rešitve. Prvi korak pa je že storjen ter dokazuje, da je centralni delavski svet razumel potrebo po decentralizaciji delavskega samoupravljanja in da upravičeno lahko sklepamo, da se pri tem 'ne bo ustavil. Nova zakonodaja, ki jo je te dni sprejela Zvezna ljudska skupščina — v mislih imamo spremembo zakona o delovnih razmerjih — govori prav tako o še širših pooblastilih, ki jih je tudi po zakonu moč prenesti na delavske svete edinic. Menimo, da bi bilo prav, ko In najprej uredili le zadeve, ki jih že sam zakon priporoča, s čimer bomo nedvomno pospešil' razvoj delavskega upravljanja v podjetni. Si Obrat gradbenih polizdelkov — Na nedavni seji ■ Upravnega odbora je šef ko- ; merciale tov. Bernarda Smrajc podala poročilo o letni bilanci. Tako je bruto proizvodnja v letu 1960 znašala 432 milijonov dinarjev. Plan je bii zadovoljivo dosežen. Pri ocenjevanju edinic pa je bilo ugotovljeno, da imajo v obratu od vseh edinic podjetja največ izostankov. Sklenili so, da bo reševanje tega perečega vprašanja eno izmed osnovnih nalog DS in sindikalne podružnice. ■ Škofja Loka — Kapaciteta mizarske delavnice v Škofji Loki je za leto 1961 v glavnem zasedena tako, da do nadaljnjega ne morejo prevzemati novih naročil. V tem mesecu so končali tudi okna in polokna za počitniški dom v Poreču. Tudi tesarska delavnica je polno zasedena. Pričeli so s pripravo lesenih konstrukcij za most čez Kokro v Kranju. Dokončali in opremili ostrešje za pekarno v Rušah, izdelali nove barake za gradbišče Kranj in postavili j ostrešje montažnega bloka v Šiški. Trenutno imajo probleme glede nabave hlodovine in to zaradi nerednih zadrug,H ki hlodovino dobavljajo, in ‘ pričakovanega porasta cen hlodovine in drugih lesnih izdelkov. ■ Jesenice — Na zadnji seji sindikalnega odbora so razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja in prenosov nekaterih kompetenc na obratne delavske svete. Pravijo, da decentralizacija delavskega samoupravljanja terja še večjo budnost in odgovornost do varovanja inventarja in sredstev na gradbiščih. Po vseh ekonomskih enotah bodo v smislu reorganizacije izvolili sindikalne pododbore. Prav tako so pričeli s temeljitimi pripravami za občni zbor. ■ Maribor — Po bilančnih podatkih je gradbeno vodstvo Maribor uspešno zaključilo poslovanje za preteklo leto. Tako izkazuje bilanca, da je znašala celotna realizacija milijardo 68? milijonov dinarjev. — Občutno prihaja do izraza pomanjkanje' stavbovo-dij, če primerjamo, da je v lanskem letu 9 stavbovodij vodilo delo pri 43 investitorjih. Tako je odpadlo na ene-tra stavbovodio 187 milijonov dinarjev realizacije, kar je. brez dvoma pretirano. — Na sektorju Ormož so pričeli z delom. Predvsem so v zimski dobi. ko je bila Drava nizka, izkopali okrog 6.000 m5 materiala. Delo je zelo ovirala zaledenelost proda, saj so morali ledene plasti razbijati z razstrelivom. ■ Žalec — Gradnja v Žalcu je še vedno v zastoju zaradi pomanjkanja projektov. V Velenju pa so končali dela na stolpnici, dva stanovanjska bloka po 36 stanovanj pa sta dograjena do tretie faze. • Šentjuir — V Šentjurju nadaljujejo za poti jel je jAI-pos« z izkopom gradbene jame in betoniranjem temeljev. Delo je otežkočeno zaradi ilovnatega terena. * Celje — 20. februarja 1961 se je Cel iško gradbeno vodstvo preselilo v novi stanovanjski blok v ulico XIV. divizije. Otvoritev novih pro- ; štorov bedo proslavili skupno s praznikom dneva žena, to je 8. marca. ■ Jesenice — Z deli na podvozu nadaljujejo. 1. marca pa so pričeli z delom na severnem priključku. Lfsnosobili bodo tudi cesto 1. reda tako. da bo prevozna v eno smer že z prvim majem. Hala žične j valjarne t. faze ie v glavnem oh»inn in znsleklena. ■ Ble«1 — Dela v notranjosti zvradbe hotela »Slobodan Š* na Bledu dobro napredujejo. Najvevie težave imajo zaradi večkratnega snreminiania elektrninstalacijskih del. 20. februar in. pa so ponovno pričeti z delom na gradnji mosla v Sotesk i. ■ Ravne — V Črni so kort-čali z delom na hotelu »Črnat. m stki’'' SESTANEK S ŠTIPENDISTI Ob koncu februarja je bil -skli- jetjem in z nalogami, ki jih čaka-can sestanek vseh štipendistov na- jo. Veliko pozitivno vlogo bi pri šega podjetja. Kljub nezadovoljivi tem lahko odigral »Gradisov vest-udeležbi (saj se je od 60 štipen- nik«, zato so predlagali, da bi ča-diskov, udeležilo sestanka le 36) sopis pošiljali vsem štipedistom. je sestanek dosegel svoj namen. Ob koncu sestanka so udeležen-Štipendisti naj bi povedali svoja ci izpolnili še posebno anketo, mnenja in želje in vzpostavili katero bomo izvedeli, stik s podjetjem. razmerah študirajo, v kakšnih kaj delajo . v Uvodoma je tovariš Cepuš na prostem času in kaj si želijo bodo-kratko obrazložil uspehe podjetja či člani kolektiva. Strokovnjak in kje se nahajajo naše edinice in Zavoda za produktivnost dela v gradbišča, nakar so udeleženci Ljubljani tov. profesor Možina pa v pogovoru izrazili svoje želje, je ob zaključku še testiral neka-Štipendisti so nakazovali potrebe tere štipendiste. po zvišanju štipendije in utemelje- Želimo, da bi se tako večkrat vali, da so stroški šolanja, prehra- pogovorili ne itd., že dalj časa mnogo višji od štipendije. Predlog so sklenili predložiti v obravnavo Upravnemu odboru. Nato so razpravljali o uspehih v šoli in se pogovorili v 'zadevi počitniške prakse. Želja mnogih je bila, da bi med prakso in ko nastopijo službo, ostali v Ljubljani. Tega vsem prav gotovo ne bo mogoče ugoditi. V drugem delu sestanka pa so ugotovili, da so štipendisti vse premalo povezani s podjetjem in da premalo vedo o notranji ureditvi in problemih podjetja. Še Pred nastopom službe naj bi bili bodoči člani kolektiva seznanjeni s pod- »Gradisov vestnik« izdala delavski svet podjetia Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno Albin Mavsar petdesetletnik ii , Miro Langerholc, štipendist Dela na počitniškem domu v Poreču se bližajo kraju. »Evo dokaza« w ^ - Botoiinu Jožetu v smo! Ne moremo verjeti, da ni minulo niti mesec dni, ko si še bil med nami v pisarni, ko si še delal s svojimi tovariši in sodelavci tako, kakor si delal polnih 13 let v našem podjetju. Ko- je začelo naše podjetje graditi tovarno aluminija v Kidričevem, si bil med prvimi in ostal si zvest podjetju in svojim sodelavcem do zadnjega dne. V tvoji delavnosti ti je bilo vedno in povsod vodilo, da ne samo, kar je dolžnost, »kar more, to mož je storiti dolžan«. Zato nisi poznal Izkoriščanje težke mehanizacije V času od 4. januarja do 20. januarja 1961 Naziv Plan. Efekt. •/. Zarač. */. Maks št. ef. biroji izven stroje* stroja ur ur izkor. ur amort. ur obrata 15 buldožer 1.332 208 15 219 16 — 10 2 nakladač 184 49 26 58 36 — i 3 skreper 213 — — — — 3 5 bager 460 445 96 529 115 — — 13 dumper 1.196 398 33 447 37 — 9 3 valjar 240 — — — — 3 7 kompresor 436 229 52 294 67 — 3 13 žerjav 1.560 808 51 928 59 — 4 1 viličar 66 47 71 50 75 — — 62 Skupaj: 5.687 2.184 38 2.525 44 — 33 V nrvem obračunskem mesecu ne kot neko akontacijo, ki bo z no-smo dosegli le 38% plana obrato- vimi instrumenti tocnejsa - in sevalnih »r finančni efekt pa 44%. le todaj_ se bo lahko .zvrsd To je povsem razumljivo, ker je m obračun. A. Vovlc pač mrtva doba za gradbeno dejavnost. Izven obratovanja je bilo 33 strojev. od teh: 10 buldožerjev, 1 na-kladač, 3 skreperji, 9 dumperjev, 3 valjarji. 3 kompresorji in 4 žerja .. Večina teh strojev je v popravilu, ali pa čaka na popravilo, del jih je žc popravljenih in čakajo na predi-spozici jo (Nadaljevanje s t. strani) Pri sestavi našega plana za leto četku sezone, bomo rabili največ 5t'ere so^ktenlUe^irngodbe^in delovnega časa. zato si prebedel to- nakladalnih strojev. Zato ze sedaj ■ R~ - ■ lit-™ t,,™™. n-, »mi,, v-.,*™ ... ugotavljamo, nakladačev in bagrov. da nam primanjkuje -‘iv;«.fs? S sla LuZt pri nas na razpolago, jih bomo vsekakor posodili, ker bi bilo nesmiselno, da bi dober stroj ne obratoval. Vedno bolj se kaže potreba po obratovanju posameznih strojev v dveh izmenah. S tem v zvezi pa je vprašanje strojnikov, katerih nimamo niti za enojno zasedbo vseh strojev težke mehanizacije. To pa Tov! Mavsar Albin, gradbeni ker nimamo možnosti iluditi , . . i r i stanovanja«. Marsikaterega strojni- delovodja je praznoval 26. febr. ka -c mora]a CO _ četudi s težavo svoj življenjski jubilej, odkloniti, ker je bilo vmes vpraša- Rodil se je leta 1911. na Logu pri nje stanovan ja. Vprašanje je sicer Ljubljani. Že kot zidarski vajenec, todf najvažnejše -Je ho- _ J ^ . . ,, cemo pravilno izkoriščati našo me- kot iidar in pozneje kot gradbeni hanizacijo. delovodja je okusil tegobe gradbe- y prejšnji štcvilki naše;»a Vest- ki esJo, ker se je rodil pod sociali-stičnim praporom in kasneje prešel Vod nov, resničen revolucionarni prapor. Jugoslavija je ena izmed tistih držav, v kateri so napredne sile delavskega gibanja sprejele 8, marec — mednarodni borbeni dan žena — za svoj politični praznik z zavestjo, da je rešitev ženskega vprašanja sestavni de! boja zn socialno osvoboditev proletariata in da morajo v tem bri l sodelovati tudi ženske same. pa se je aktivnost žena v gospodarstvu v družbenem upravljanju, v ljudski oblasti, v političnem in kulturnem življenju: z dneva v dan v ečala. Toda, če se ozremo le na aktivnost žena v našem kolektivu, so rezultati zelo porazni. Od 525 zaposlenih žena v našem kolektivu, kar predstavlja glede na panogo dejavnosti visoko številko, je včlanjenih v Zvezo komunistov komaj ? %. V družbenem upravljanju se žene skoraj ne udejstvujejo. V centralnem delavskem svetu ni zastopana nobena žena. V obratnih delavskih svetih pa se le tu in tam najde kakšna. V izvršnih odborih sindikalnih podružnic tudi ni drugače, Nujno pa se moramo-vprašati, če so tega krive res samo žene. Nazadnjaška gledanja in nezaupljivost pogosto onemogočajo pravilen razvoj in uveljavljanje naših žena v družbeno političnih organih. Delna ovira za aktivno udejstvovanje žena je tudi pomanjkanje potrebnih ustanov, ki naj ženi olajšajo delo v družini in ji omogočijo več prostega časa, da hi se čutila holj polnovredna proizvajalka in hkrati mati. Žene bi morale postati enakopravni partnerji z moškimi, nosilke industrijske revolucije in tvorke vedno večjih proizvajalnih sil. Socializem se ne more odreči polovici prebivalstva in pustiti žene pri primitivnih oblikah podreiene zasebne pro-izvoftni« v gospodinjstvu. Mila Hidrocentrala Savica, delo naših roli Med drugo svetovno vojno so naše žene v mednarodnem osvobodilnem boju doprinesle znaten delež k osvohodHvi naše dežele. Po vojni ŠE K ČLANKU: »ZASEBNA LASTNINA ALI KAJ". Denarja je premalo - za to gre! Sinooi sluueaski, kam *le odšli? I ogenj peklenski, za srečo ljudi. /,a zemljo slooensko prphh ste kri. pustih sle mater, ki z nami 'rini. A ona o soohodi reže nam kruh. d mislih jo vedno spremila naš duh. Mah slovenska otri si solze, duh padlih sinov na/ ti greje srce I« |c poeziro Pesem ie vsekakor za pohvalo Lahko bi nastala ljudska pesem Le tako napiej. Dovolite, da dam k članku »Zasebna lastnina ali kaj« nekaj svojih misli. fovariš Zvonarek je opisal občutljiv primer razdeljevanja blaga. Kako je s takšnim razdeljevanjem, bi vam lahko navedel nič koliko primerov. Mislim, da pri tem razdeljevanju ni bilo nobene samovolje. še. manj pa birokratskega postopka odbora. Ivna sama zadeva je, ki povzroča tako imenovano nepravilno razdeljevanje — to je denar. Ta je nujno potreben za take nabave. treba ga je pa veliko, ki ga pa nobena IS V P nima. Ce bi BVP v Medvodah imela dovolj denarja, bi prav gotovo nabavila toliko blaga. da bi bili vsi člani zadovoljni. Zato je nabavila le nekaj metrov kamgarna — najbrž po prednaročilu — in ne le nekaterim članom iz pisarne in okrog nje Vzemimo za primer da bi 50 članov naročilu po tri metre blaga za vsakega člana, kar bi zneslo 150 metrov in bi vse skupa i stalo 000 000 dinarjev. Toliko dennria pa nima nobena BVP. Blagajne pa nimamo za nabave! Dobava blaga članom je prav tako posojilo, kakor če drugi vzame denar na posojilo. Po tem mnenju pa bi moralo tudi denarna posojila odobravati vse članstvo, kar bi bilo včasih tudi prav, da se izognemo očitkom. Mislim, da je napačno pripisovati odboru ali članom. ki so prizadeti, amoralnost in podobne stvari. Isto se dogaja pri razdeljevanju drugih predmetov. Misliš, da si zadovoljil vse. pa se brž kdo oglasi: »Ničesar nisem dobil in sploh nikoli ničesar ne dobim'* V začetku svojega članka piše tov. Zvonarek, da nezadovoljnežev nikdar ne manjka, mislim pa. da ni prav pobirati prispevkov od vseli. Ne moremo nekoga siliti v članstvo BVP, če tega ne želi. Namen BVP pa ni, da bi vložen denar obrestovala in da bi morali njeni člani plačevati obresti od posojil. Poleg tega pa bi tako delo terjalo veliko opravka pa še za redno deio ne dobiš ljudi. Res, še marsikaj je moč v BVP storiti v korist članstva, toda za to so potrebna sredstva in delo. kateremu pa se vsak le prerad odmakne. BPV naj pomaga čimbolj v okviru piravil. To pa lahko dela le.'1 če ima dovolj sredstev. To pa so brezobrestni deleži, članarina in darila. Posamezniki pravijo, da ne potrebujejo BVP. Toda le malo ie takih, elanov, ki prej ali slej ne bi potrebovali njene pomoči. Vsekakor pa so jtrav gotovo deležni koristi. ki iih nudi BVP Pozdravljam pa misij tovariša iz Zaloga, ki je napisal še nekaj misli ob članku. Prav bi pa bilo. ko bi se tudi zastopniki BVP vsega našega podjetja k*1^ • -'k-a! j. Vinko Požar „TarifrfiO postavko imam nadaljnja izobrazba . mi ni več potrebna11 Tovarišica N. N. je končala 7 razredov osnovne šole. Z vztrajnostjo in pridnostjo je dosegla delovno mesto srednjega strokovnega uslužbenca. Ko je nedavno prejela odločbo o višini nove tarifne jjostav-ke — akontacije, se je nasmejala in dejala: »No. sedaj sem cilj dosegla, nadaljnja izobrazba mi ni več jodtrebna.s Kaj mislite, ali je mišljenje tov. N. N. pravilno? Mislim da ne. Ljudje nenehno spreminjajo proizvajalna sredstva. S tem se spreminjajo tudi jrroduk-tivni odnosi, nagrajevanje itd. Vse skupaj pa zopet zahteva vedno več strokovnega in splošnega znanja. Če pogledamo osnovno izobrazbo in delovne knjižice naših delavcev in uslužbencev, lahko ugotovimo, da pri nekaterih raven splošne kot strokovne izobrazbe ni v skladu z bodočim razvojem podjetja. Po drugi strani pa prihaja v podjetje vedno več mlajših delavcev in uslužbencev, z drugačnimi jsogledi na proizvodnjo, s končanimi šolami itd. S tem pa ne mislim zapostavljati starejših uslužbencev, ki so takore-koč najlepša leta prebili v podjet ju, saj je bilo v času planskega gospodarjenja treba delati tudi po 12 ur in še več na dan. Po nekaterih oddelkih se to še danes ponavlja in skoraj bi rekel, da res ni časa za izobraževanje. Nekateri izmed njih ne najdejo niti čas, da bi prebrali dnevne časopise, kaj šele, da bi se- gali po novi strokovni literaturi in bili na tekočem z novimi dosežki v gospodarskem in družbenem življenju. Da, če ne bi šel razvoj sam po ; sebi dalje, bi to zadostovalo. Toda naloge pred nami so velike in zahteve vedno večje. Zato moramo j vzporedno korakati tudi mi. Če ne I bomo usposobili subjektivnih fak- . tor jev, da bodo sposobni obvladati -vse tehnične, organizacijske in ! upravne naloge, nas bo čas prelil- ; tel. Isto velja tudi za vse druge. 5 Moramo ustvariti pogoje tudi za! izobrazbo višjega strokovnega ka- !, dra, za specializaci jo delavcev-stro-1 kovn jakov za posamezna delovna j mesta. Specializirani kader mora j točno poznati posamezne tebnolo- j ške faze dela. Danes je izobraževanje še bolj | potrebno, ko hkrati govorimo o de-J, centralizaciji delavskega samo-i upravljanja in nekaterih služb. Ko 3 bodo kolektivi sami razpravljali o j delitvi dohodka, socialnih službah, i skrbi za ljudi o zdravstveni in pre-j ventivni zaščiti itd., je vsem jjo- | trebna čimvečja razgledanost in de- C lo na osnovi določenih metod in j zakonitih predpisov. Vse to si bomo pridobili samo ? i nenehnim izobraževanjem, kajti | boljše življenjske pogoje, uspeheI in avtoriteto si bomo ustvarili le v| strokovnem znanju in v pravičnihI odnosih do nadrejenih in podrejenih. C. Strojniki, stroji, stanovanja Zadostuje nam kratek spre- . hod po Centralnih obratih in ugotovili bomo, da vsi gradbeni stroji niso v celoti izkoriščeni. Znano je, da je izkoriščanje mehanizacije bistvenega pomena za celotno podjetje. ; Se pomembnejše pa bo postalo to vprašanje, ko bodo znani nov j zakonski predpiši iu obveznosti. Podjetje, bo plačevalo precejšnje dajatve , od osnovnih sredstev, zato bo j nujno vso mehanizacijo v ce- i loti in čimbolj izkoriščati. In zakaj tega ne napravimo? Vprašanje je zelo enostavno, težak pa je odgovor. Sta- j novanje. n s tem ie takore- , koč povedano vse. Delavski svet Centralnih obratov je to vprašanje ana- i liziral kot posebno točko, dnevnega reda in ugotovil, da bi samo za dopolnitev de- j lovnih mest ki niso zasede- i na na strojih težke ineliam-zacije potrebovali še 17 strojnikov, t. i. 17 ležišč, 'za novi?'J stroje pa še 10 strojnikov, t. « j. 10 ležišč Ce bi pa hote: | delati v zmennb. kar bi b’lo nu jno potrebno, pa bi potre- j bovali še nadaljnjih 30 stroj- ji nikov. Isto velja za strojnike lahke mehanizacije. Res, dal imajo Centralni obrat: v | naših samskih domovih zase- | denili 119 ležišč, je pa tc z j ozirom na mimo potrebo do-I sti premalo. Kot gradbeniki J bomo morali gledati tudi na j ta problem, kajti drugače ne | bomo mogli strojev tako za- J jjosliti, kot bi to bilo potreb- i no. Če bomo družbi plačevali j samo dajatve, stroji pa bodo i neizkoriščeni — bomo imeli s dvakratno škodo. Center za izobrazbo v pod- J ietju, ob pomoči Biroja za | gradbeništvo, bo v troh me- j šecili izobrazil okrog 5(j stroj- j nikov, katere bo treba dati I na razpolago Centralnim I obratom in jim nuditi pri- | merna stanovanja, drugače bo j ves naš trud zaman. Poleg potreb za samska le- | žišča bi v Centralnih obratih | potrebovali za rešitev naj- j nujnejših družinskih proble-J mov vsaj 15 enosobnih slano- I vanj. Upoštevati je. da je | večina članov juri podjetju že I 10 do 15 let in skoraj vsi že- j lijo vsa j preko stanovan jske j zadruge v podjetju dobiti j stanovanje. Žal pa iniciativni j odbor že skoraj leto dni po- j čiva in tudi podjetje še ni | dodelilo potrebnih sredstev, j ki so v ta namen že na raz- ! oolago. Res, da za gradn jo slano-I vanj ni na razpolago dovolj I sredstev, toda enkrat bo tre- i ba začeti tudi z zadružno j gradu jo. L. C. Da ne bo prepozno I V podjetju je bil že v 1. 1957 organiziran referat za liigiensko-teh-nično varstvo pri delu, ker se je v praksi pokazalo, da je treba nekaj ukreniti glede na naraščanje nesreč, in to po številu in po težini poškodb. Referat je takoj začel z delom. Navezal je stike z inšpektorati dela, takratnim Zavodom za organizacijo dela in varnosti pri delu ter Zavodom za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki je bil eden od najbolj prizadevnih na tem polju. Hkrati pa je pričel akcijo na samem terenu. Že leta 1957 je organiziral tečaje, katerih se je udeležilo po nekaj članov vodstvenega kadra kolektiva vsake edinice. Na tečajih so se seznanili z obstoječimi predpisi o zaščiti in metodami vzgoje, da bi izboljšali higiensko tehnično zaščito in zmanjšali števila nesreč pri delu. Nekaj članov kolektiva, po večini člani samoupravnih organov in sindikalni funkcionarji pa se je udeležilo tečajev tudi drugod. x S to prakso smo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Poleg teh tečajev pa smo od 1. 1958 dalje prirejali posebne tečaje o varnosti za električarje. V program tečajev, ki jih prireja Center za izobraževanje v podjetju za določena delovna mesta in strojnike se je vključil tudi predmet higiensko tehnično varstvo pri delu. V 1. 1960 pa so bila organizirana posebna predavanja za tehnično osebje, ki je zaposleno na delovnem mestu stavbovodje, nima pa še pooblastila za odgovornega vodja gradbenih del. Vse te so nato poklicali k izpitu o predpisih higiensko tehničnega varstva. Uspeh je bil zadovoljiv. V tednu varnosti leta 1960 so bila na vseh gradbiščih organizirana predavanja in predvajali so filme o varnosti pri delu in o higieni. Poleg članov kolektiva so pri tej akciji sodelovali kot predavatelji inšpektorji republiškega inšpektorata dela in Zavoda za zdravstveno in tehnično varnost Slovenije. Predavanj se je udeležil ves tehnični in vodstveni kader ter člani delavskih svetov in sindikalni funkcionarji. V oktobru pa je delavski svet podjetja sprejel predloženi pravilnik o službi higiensko tehničnega varstva v podjetju, ki je prvi te vrste v gradbeništvu v Sloveniji. Podjetje pa ne skrbi' samo za varstveno vzgojo članov svojega kolektiva. Odrejalo je tudi znatna finančna sredstva za izboljšanje delovnih pogojev za urejevanje primernih naselij, prehrane, za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov in podobno. V dokaz samo nekaj podatkov porabljenih sredstev v 1. 1960.: din osebna zaščita 22,7-18.000 izboljšanje sanit. ureditev 6.764.000 22.605.000 20.700.000 5.540.000 24.459.000 oprema naselij vzdrževanje naselij urejanje menz počitniški domovi dodatna prehrana (ocenjeno) 20,000.000 skupaj 122.594.000 Gibanje nesreč pri delu Leto Zapo- slenih Nesreč Ponesr. st* jr vsak »/o bolo- vanja 1956 5827 666 6 0.98 1957 4298 753 6 0.81 1958 4756 950 5 0.89 1959 5509 988 5 0.81 1960 5129 768 7 0.77 Ti statistični podatki kažejo, da je pogostost nesreč in odstotek izostankov v letu 1960 manjši (ugodnejši) v primerjavi s prejšnjimi leti. vendar pa je bolovanje za eno nesrečo nekaj daljše kakor v letu 1959. Dni bolovanja nt 1 nesrečo: 1960 1959 1958 1957 1956 15.35 11.48 11.59 12.01 14.57 V centralnih obratih se nadaljujejo tečaji za strojnike. Bliža se sezona in vsak stroj bo moral imeti dobrega strojnika Nesreče so sc v letu 1960 zgodile pri opravljanju naslednjih del: primerov nakladanje. razkladanje in prekladanje opeke 17 postavljanje, prestavljanje in podiranje odrov 51 mešanje in prekladanje 18 izdelava opažev za beton v delavnici 5 postavljanje opažev za beton in razopa že vanje 99 prevoz materiala z janperji 38 prevoz materiala s samokolnico. 17 prime:' / pri prenosu, prekladanju in čiščenju materiala 116 pri premiku, popravilu, montaži in čiščenju strojev 51 pri vožnji s tovornimi avtomobili, zapiranju vrat in stranic ter padci z avtomobilov 26 pri hoji po deloviščih, pri čiščenju in pospravljanju 40 pri prekladanju kamna 51 pri rezanju, ravnanju in krivljenju železa 17 pri izkopu 18 - zaradi nepokritih jaškov, jam in podobno 8 zaradi slabega orodja 16 padec z odra 12 padec z lestve 7 pri kopanju jam in vodnjakov 2 pri delu na krožni žagi 11 pri delu z lužnim kamnom in kislino 4 pri hoji po delovnih podih in odrih 9 pri dolbljenju s kompresorski-mi kladivi 4 pri delu z žerjavi 8 pri delu s stavbnim dvigalom 4 pri delu s konzolnim dvigalom il pri delu z vitljem 8 pri delu z vrtalnim strojem 2 pri strojnem ometavanju z malto 1 pri ročnem ometavanju z malto 17 pri gašenju apna 7 pri dolbljenju zidu, betona m podobno 21 pri sekanju opeke z ročnim kladivom 4 pr: ročnem dviganju materiala 6 pri delu s smolo 4 pri betoniranju 6 pri hoji po stopnicah 6 pri varenju 3 pri jirekrivanju streh in prenosu salonit, plošč 6 zaradi porušitve odra 4 pri prevozu med delovnim časom 5 pri delu v menzah 8 pri prevozu materiala z vago-neti 4 pri prevozu s konjsko vrego 4 pri delu z demperji 1 pri delu v gramoznici (zasutje) 2 Manjše število nesreč pa se je zgodilo pri naslednjih delih: strojnem mešanju betona, popravljanju orodja, postavljanja podbojev in vrat, prestavljanju maltark po odrih in delovnih podih, montiranju gum, zabijanju zagat. sten. previjanju električnega kabla, krivljenju pločevine, rezanju papirja, oblanju desk. delu na stružnici in tračni žagi. dviganju s škripcem. napenjanju žice in podobno. Dve nesreči sta bili lani smrtni. Čeravno sta bili ti nesreči pri delu. jih m mogoče smatrati kot posledica nezadostnih ali pomanjkljivih ukrepov higiensko tehničnega varstva. Obe nesreči sla nastali zaradi neprevidnosti ponesrečencev samih, oziroma zaradi nepravilnega ocenjevanja nevarnosti. Prva se je zgodila pri prehoda Tu*; taka »fizlcultura« med odmorom ne škodi železniških tirov na železniški jio-staji, kjer je prehod prepovedan. Vlak ga je povozil, ko se je hotel umakniti drugemu vlaku, ki je privozil z druge smeri. Druga nesreča j)a se je zgodila v . mehanizirani gramoznici, kjer kopljemo gramoz strojno z žičnim skre-perjem do večjih globin. Zaradi takega načina izkopa in slabo posip-Ijivega materiala nastajajo oh izkopanem jarku stene visoke tudi do 8 m in več. Stene potem rušijo na več načinov. V tej gramoznici se jih ponavadi rušili z močnimi vodnimi curki, kar je bilo predvideno tudi tokrat. Čas. da pripeljejo črpalko, je bil določen za deseto uro. Ponesrečenemu skreperistu se je zdelo predolgo čakati do te ure in se je odločil, da bo sam sprožil stene. Vzel je železen drog in pričel prožiti. Ko je sunil v steno, se je gmota gramoza utrgala in skre-perista pokopala pod seboj. Ker ni bilo očividca, da bi mu takoj priskočil na pomoč, se ne da točno ugotoviti, koliko časa je bil ponesrečeni zasut. Ko so ga odkopali, se ga ni dalo več obuditi k življenju. Nesreče na poti: Nesreč na poti je bilo 36, in sicer: na poti na delo 22, na poti z dela 14. Posledice teh nesreč: 14 poškodb nog. od tega 2 zv it ja in 5 zlomov, 7 poškodb rok. od tega 1 zlom, 5 poškodb glave. 1 zlom ključnice. 5 poškodbe prsnega koša in reber, v 6 primerih !>a je imel ponesrečeni več različnih poškodb. Zdravstveno stanje zaposlenih: Zdravstveno stanje kolektiva ni zadovoljivo, ker so izostanki bolovanja jrorasli v primerjavi z letom 1959. Dnevi bolovanja zaradi bolezni na zaposlenega v podjetju: 1960 1939 1938 1957 1956 14.06 13.11 11.37 U02 ! 5.05 Iz poročil »število obolenj po vrstah boleznin, ki jih edinice pošiljajo šefu za varnost pr: delu je razvidno, da so na prvem mestu vzroki obolcn i prehladi. |e pa tudi več vrst bolezni, ki ne morejo imeti pri taki skrbi za zaščito, prehrano in stanovanje izvora v zvezi z delom. Res je, da kaže iskati vzroke v preveliki fhiktuaciji zaposlenih, vendar pravih vzrokov tega še nismo ugotovili. Zato menimo, da bi morali glede na pokazano zdravstveno stanje čimpreje pritegniti k stalnemu sodelovanju izkušenega zdravstvenega delavca — zdravnika ali pa pristopiti k organizaciji večje obratne ambulante, katere osebje bi vršilo preventivo v podjetju. Zmanjšanje dohodka podjetja zaradi bolovanja: (Vrednost delovnega dne 7.024 din) Bolovanje zaradi nesreč 10.240 dni . 71,925.760 din Bolovanje zaradi bolezni '72.225 dni . 507,308.400 din Skupaj.............. 579,254.160 din Iz navedenih statističnih podatkov je razvidno, da je v primerjavi z letom 1959 skoraj pri istem stanju zaposlenih v letu 1960 220 nesreč pri delu manj in da se je odstotek izostankov zaradi bolezni zmanjšal od 0.81 na 0.77. .fo je dokaz. da se je z vztrajnim delom in organizirano službo varstva jrri delu kljub težkim delovnim pogojem v gradbeništvu doseglo uspe- he, ki jih ni prezreti. Samo trikrat sem napisal »zakaj«, vendar je zadeva, o kateri bi se danes rad z vami pogovoril, sestavljena iz tisoč takih. Ljudje smo že tako ustvarjeni, -da smo radovedni, pa tale naš »zakaj« ne izvira iz radovednosti, temveč iz nekega očitka. Povezan je z dinarjem, kajti dinarji sestavljajo med drugim tudi naš zaslužek. Sedaj smo že bliže vzroku. Zakaj imam jaz manjšo plačo, manjšo od tovariša N. N. Pogovorimo se torej! — Tovariš N. N. je dobil dinar večjo plačo na uro. Zakaj? — Ali nima N. N. več šolske izobrazbe? — Nima! isto delo opravlja. ker ima več, pa bi po našem mnenju ne bil smel imeti, i prej ? Torej smo priznali, da tu ne gre več za tisti dinar razlike, temveč za neke vrste čast: jaz, lepo vas prosim, jaz imam jra manj! Kaj takega! Skromni res nismo. Zato bo bolj držalo, da precenjujemo lastno delo in da pravilno določena plača ne PODCENJUJE našega dela! V isti sapi naj pribijem tole: sami veste, da smo zamenjali že nekaj sistemov, po katerih smo določali tako zaslužke, kakor tudi presežke. Dobro poznate vrsto pojmov: akord, norma, točkovanje, po katerih smo prejeli plačo, presežek, premijo, dobiček itd. To se pravi: sistemi za določanje zaslužka Nočem biti zloben niti ciničen. Toda vprašam vas, ali poznate koga, ki se je pritožil, da je dobil PREVEC plače? Da bi stojiil pred nas in rekel: »Tovariš, pravkar sem vrnil kuverto, ker sem dobil dinar več na uro kakor ti. in vendar vem, da bolj garaš kot jaz!< Ne. ne, ne, boste rekli, takega osla pa ni. Torej? S tem pa sem prišel že predaleč. Hotel sem povedati le nekaj malega tovarišem, ki so krivični zgolj iz ZAVISTI! Kajti mnenja sem in trdim in bom trdil, da 999 od 1000 »zakajev« izvira od samo iz zavisti. Mislite, da ni res? Ampak zavist ne rodi uspeha. Nikoli! In to besedo bi končno morali črtati iz socialističnega slovarja. SUKAJ? ZAKAJ? ZAKAJ? ZAKAJ? — Zares? Kaj pa, če j edelo tovariša N. N. bolj intenzivno? Ali boljše? — Oba enako delava. Cisto enako. Zakaj ima večjo plačo. Če smo poslušali ta dvogovor, smo opazili samo stavek: oba enako delava in zakaj. Že to nam pove, da gre pri tem za drobec trme. Kako radi se primerjamo! Prepričani smo, da delamo prav tako kot drugi okoli nas ali še bolje in da se nam pri plači dela grozovita krivica. Pomislite dinar več je dobil na uro! Takoj moram povedati, da sem si sam izmislil dinar razlike. Kajti dinar je že nekaj in dinarji vsega meseca skupaj predstavljajo kar čeden denar,- nujen za življenje. Toda to, da je dinar nujno potreben za življenje, še ne opravičuje krivice, ki jo tako povzročamo delovnemu tovarišu. Ali smo zares pomislili, da dela prav taliko in nič več? Kaj pa, če je njegov učinek — učinek! — vendarle večji kakor naš? Ne, dobro premislimo, preden nekoga obdolžimo, da prejema večjo plačo — kot jo zasluži. Saj s tem, da mu očitamo dinar, smo mu z drugimi besedami očitali tudi, kar sem pravkar napisal. In da nadaljujem tam, kjer sem nehote prenehal: dinar razlike sem si sam izmislil, včasih pa smo taki, da bi nekomu očitali tudi deset par razlike. Samo zato, so se spreminjali in se še spreminjajo, zato zadnji čas več slišimo o plačah po učinku. Naše dejavnosti rastejo, podjetja se širijo, proizvodnja se veča in tudi ocenjevanje dela prerašča stare oblike. Potrebno je najti nov sistem, nov zato, da se še bolj približamo socialističnemu načelu, ki veli, da prejmeš plačilo po učinku. Res je, da povzroča uravnavanje prejemkov po učinku obilico raznih težav. Potrebno je najti prave »instrumente«, kot temu pravimo, ki bodo z vso jjravično-stjo določali delež jrosameznika, ki si v naši skupnosti prizadeva, da bi družno z vsemi državljani prispeval k boljši bodočnosti. Prav tu naj spomnim na tisti večni ZAKAJ. Danes vidimo le to. da ima ON nekaj več kot JAZ in da oba enako DELAVA. Da! Tako je danes. Kaj pa bomo dejali, ko bodo številke, izračuni, bilanca, ko bo to vse skupaj pokazalo, da je bilo NJEGOVO delo vendar več vredno kot moje? Mislim, da tiči za tem grmom zajec. Cas je, da si moramo priznati, da je vendarle tako. Priznati si bomo morali, da smo bili nekoliko krivični. Ali pa celo zelo krivični. Kaj pa, če se bo izkazalo, da je ON napravil MANJ? ,'~'!! .Tovariš, s tistim dnem boš imel več plače. Jamčim! Potem bomo priznali, da je bila pomota. Pa ne verjamemo, da bo talko. Vendar ne izključujemo tudi te možnosti. Da ne bo majo razprava tako suhoparna, kot se morda komu zdi na pogled, bom o zavisti povedal še nekaj. Povedal bom. kar je že naš prijazni humorist Fran Milčinski. Takole je bilo: Šel je kmetič vročega dne po cesti s polno cajno češenj. Sonce je pripekalo, ni se mu dalo, da bi prenašal polno cajno, pa je češnje stresel v jarek ob cesti. Na! Ampak, si je rekel, ljudje bodo prišli tu mimo pa bodo pozobali moje češnje. MOJE češnje! Premišljeval je in premišljeval, potlej pa je vse češnje krepko opljuval. Tako! Sedaj jih ne bodo DRUGI jedli! Ko se je proti večeru kmetič vrača! je bil hudo lačen. Pride možak jro cesti do SVOJIH češenj. Da, češnje so ležale v jarku, lepo v kopici! Obslal je kmetič, se zamislil. 1 akota ga je gradila. Pa je počenil in začel jesti češnje in pri vsak: je rekel: »Ta ni opljuvana. Pa ta ni opljuvana.« In je na kraju nesel v usta še zadnjo pa zraven rekel: »Saj tudi ta ni opljuvana!« Pa oprostite, če sem kaj preveč napisal o zavisti. Milčinskemu pa ni kaj oproščati. Presneto dobro je poznal ljudi. Dinar v žepu Vsi vemo, da uvene rast, kjer priroda ali človek ne poskrbita za ohranitev življenjskih sokov. Če govorimo o rasti drevesa, otroka ali podjetja, ima vsak svojega vrtnarja. Številke lahko zelo nazorno povedo, koliko se bo dvignila življenjska raven, odpovedo pa, če bi hoteli okviriti delo in hotenje človeka, ki edini lahko uresniči napovedi suhih številk. Tako lahko upravičeno trdimo, da so razen opreme naša osnovna sredstva tudi kadri; oni so tisti vrtnar, od katerega je v prvi vrsti odvisen uspeh, pa tudi neuspeh podjetja. Kaj sploh pomeni ;.ka-der« in v čem je bistvo njegovega vpliva na naše življenje — to bi hotel pojasniti spričo novega načina gospodar jen ja. Pri nGradisur. se že čuti, da bo nov način delitve dohodka prinesel spremembe tudi v delovne odnose. Niti ni najbolj bistveno, da bodo proizvajalci — naši delavci po edinicah odslej sami odločali o svojih zaslužkih. Da. Vsaka organizacijska enota bo imela svoj pravilnik za delitev osebnega dohodka, podjetje v celoti pa pravilnik za delitev dohodka. Ta novost bo pritegnila vedno več delavcev k soodločanju. Logično je, da hočem zase čimveč denarja, če ga že nekdo deli. Tudi se bom potrudil da ga čimprej porabim, ker upam, da bom kmalu dobil še drugega. Tako ali podobno smo gospodarili doslej in so nekateri porabili denar koristneje kot drugi. Nikdar pa ni nihče vsaj približno vedel, koliko ga bo lahko dobil. Seveda si nismo čisto sami izbirali takega načina delitve. V isti sapi naj povem, da tudi decentralizacija ne bo >viagu rep izpulila«. Nekaj pa je. Za zdrav razum prinaša nova doba polno optimizma in hotenja služiti času, podjetju in svoji okolici kar najkoristneje. Doslej je bilo veliki večini kolektiva sicer omogočeno sprostiti pobudo, toda organizacija je bila taka, da bistveno nisi mogel vplivali na proces proizvodnje Zdaj pa imam dinar v žepu jaz. Še več, vedno bolj mi je jasno, kako pride denar v moj žep. Kupim material, ga ogradim, to. kar naredim, prodam, potem pa računam. Vlačam davek, odštejem denar, ki je potreben za skupne potrebe podjetja in to, kar mi ostane, je moje. Nihče mi ne bo dal več. pa tudi vzel ne. Ko pa je že moje. bom pa samo temeljilo premislil. kaj bom kupil. Morda bo kdo vse zajedel ah zapil, toda dolgo ne bo vzdržal. Morda komu celo ne bo nič ostalo. Nič!? Seveda, kdor ne bo hitro in dobro gradil in kdor ne bo dobro prodal, temu res ne bo nič ostalo. Skratka, zastonj je lahko ves trud delavcev, če tehnik ne zna ali ne zmore računali Tudi bo malo uspešno prizadevanje EK. če naš vodilni tehnični kader dela ni dobro pripravil, tako organizacijsko kot finančno. Direktor, šef edinice ali vodje Eli mora s svojim delom brez posebnega fizičnega napora in v razmeroma kratkem času prispevali težke miliione k uspehu podjetja, more jih pa tudi zgubiti, medtem ko delavec tega skoraj ne zmore. Upoštevati je treba težo in odgovornost opravljenega dela v končnem finančnem učinku. Kaj torej pomeni kader? Naši stari delavci, brigadirji, delovodje, tehniki — oni sestavljajo osnovne enote proizvodnje in prav oni lahko bistveno vplivajo na uspeh podjetja. Cimvečja je njihova odgovornost, toliko večji je vpliv na uspeh in zaslužke, ti pa končno regulirajo naše življenje. Brezpogojno morajo delavski sveti, sindikalni odbor, s podružnicami in ZK zahtevali od tehničnega kadra največje prizadevanje pri delu. Napaka se lahko naredi, ne more se pa ponavljati, najmanj pa tedaj, če je vmes neprizadetost. da ne bi rekel lenoba. Tako, so nekatera gradbena podjetja, kot kaže, našla zelo uspešno merilo za nagrajevanje tega kadra. Stimulirala so ga skoraj izključno o odvisnosti od finančnega uspeha tako, da je gibljiv zaslužek pri obračunu ekonomskih enot zelo velik. Tako potem na primer o podjetju, ki usvešno gospodari, ne sme biti problem absolutna višina zaslužka direktorja, posebno pa še o našem podjetju, ki je po obsegu in organizacijskem sestavu neprimerljiv s katerim koli indu-strijskim podjetjem. Zadnje čase je bilo pri nas precej negodovanj pri razdelitvi zaslužkov in nagrad. Ne glede na to ali so upravičena ali ne, nezadovoljstvo vedno zelo škoduje notranjim odnosom in učinku pri delu. Ne bi potrebovali ZK in sindikata, delavskih svetov in raznih komisij, če bi bilo resnično zadovoljstvo večine kolektiva tako težko dosegljivo. Od novega sistema pričakujemo boljši način delitve, s tem pa upamo, da bo manj nezadovoljstva. Če bomo o tem uspeli, potem bo decentralizacija veliko pripomogla k boljšim odnosom in k stabiliziranju naših kadrov Stane 1. Za overovatelja zapisnika sta izvoljena tov. Miro Žorž in Jože Kapelj. 2. Sprejme se poročilo predsednika delavskega sveta podjetja o delu delavskih svetov edinic za obdobje med V. in VI. zasedanjem delavskega sveta podjetja ter predsednika upravnega odbora podjetja o delu upravnega odbora v tem obdobju. 3. Odobri se poročilo centralne popisne komisije o poteku in uspehu inventure na dan 31. 12. 1960. in predlog upravnega odbora podjetja: a) da se vrednost manjkajočih osnovnih sredstev iz preteklih let, knjižene v letu 1960. v breme odgovornih oseb v znesku din 252.654 izknjiži v breme rezervnega sklada podjetja. b) da se za vrednost primanjkljajev pri osnovnih sredstvih v letu 1960, v skupni sedanji vrednosti 176.612 dinarjev — obremenijo odgovorne osebe navedene v poročilu za 134.612 — izknjiži v breme rezervnega' sklada podjetja 42.000 skupaj din 176.612 c) da se aktivirajo med osnovna sredstva ugotovljeni inventurni presežki v skupni osnovni vrednosti din 674.000 oziroma skupni sedanji vrednosti din 214.000. č) da se za vrednost primanjkljajev pri sredstvih skupne porabe v letu 1960, v skupni sedanji vrednosti din 17.269 obremenijo odgovorne osebe. d) da se za vrednost primanjkljajev pri obratnih sredstvih v letu 1969., ki znašajo: — pri osnovni dejavnosti 3,779.238 — pri dejavnosti menz 45.521 — pri dejavnosti počitniških domov 88.580 skupaj: 3,913.339 1. obremenitev odgovorne osebe navedene v poročilu za 9.873 2. izknjiži v breme izrednih izdatkov — pri osnovni dejavnosti 3,769.365 — pri dejavnosti menz 45.521 — pri dejavnosti počitniških domov 88.580 skupaj: 3,913.339 e) da se knjižijo v dobro izred-nih dohodkov inventurni presežki pri obratnih sredstvih, ki znašajo: — pri osnovni dejavnosti 5,038.455 — pri dejavnosti menz 24.671 — pri dejavnosti počitniških domov 28.884 skupaj: 5,092.010 f) da se odpišejo v breme izrednih izdatkov neizterljive terjatve do kupcev in razne druge terjatve po stanja na dan 31. 12. 1960. v skupni vrednosti 22.833.957, ki so razvidne iz poročila popsine komisije za popis terjatev in obveznosti podjetja. 4. Odobri se investicijski program za obnovo iz amortizacije v letu 196t., katerega predlaga komisija delavskega sveta podjetja za investicije. Delavski svet podjetja naroča komisiji za investicije, da sestavi program nabave osnovnih sredstev iz skiada osnovnih sredstev s tem, da sredstva sklada osnovnih sredstev predstavljajo lastni delež pri najemanju posojila. 5. Odobri se predlog gradbenega vodstva Maribor za odpis zneska din 274.530 v breme londa za riziko, ki predstavlja znižanje obračunske situacije po kolavdacijskemu za- pisniku za stanovanjski blok podjetja Metalna iz Maribora. 6. Da bi se izognili nepotrebni administraciji, so edinice podjetja v bodoče dolžne vse storitve, dobave in storjene usluge do zneska din 5.000 obračunati pred prevzemom blaga, odnosno storjene usluge pro-H gotovini na blagajni edinice. 7. Vsem DUR se prepoveduje kreditiranje hrane konsumentom v kakršnikoli obliki. Delavci, ki so začasno zaposleni na gradbišču (strojniki, šoferji, tuji obrtniki), so dolžni plačati hrano — delavskim svetom edinic sc prepusti možnost, da vključijo v oblačim stranske obrate in ostale člane kolektiva, — delitev na posameznika naj se izvrši po začasnem pravilniku o ekonomskih enotah, aii pa po sklepu delavskega sveta edinice, — zaradi evidence ekonomskih enot se uvede centralna registracija ekonomskih enot v podjetju. Navedena načela, veljavna tudi za leto 1960. je upoštevati pri redakciji sedanjega začasnega pravilnika o ekonomskih enotah. 12. Pristopi se v članstvo Republiške zbornice za industrijo, promet in gradbeništvo. Za delegata na ustanovnem občnem zboru Republiške zbornice za industrijo, promet in gradbeništvo je izvoljen direktor podjetja tov. ing. Hugo Keržan. 13. Odobri se predlog komisije za razhodovanje osnovnih sredstev za razhodovanje oziroma, dotrajanih osnovnih sredstev v skupni osnovni vrednosti 23,796.244 dinarjev, oziroma sedanji vrednosti 400.053 din po priloženem seznamu. Stara a vedno nova slika. Zn oglato mizo se odloča usoda kolektiva vnaprej, ustrezne da si predhodno nabavijo bloke zanjo. Zgoraj navedeni sklep ima namen preprečiti izgubo pri poslovanju DUR, katera izvira delno tudi iz neizterljivih zneskov za izdano prehrano. Za neizterljive zneske je na prvi stopnji odgovoren upravnik DUR, v kolikor pa komercialni šel edinice ni izdal ustreznih navodil za poslovanje menz, pa na drugi stopnji komercialni šef. 8. Vsa nerealno obračunana dela z namenom, da se poveča realizacija in ustvari fiktivni doho;i; r.;;i>ovi akordni presežki dosti manjši kot v Gerbičevi. Pod točko 19 pa je vsak poljubno napisal svoje želje, pripombe in predloge, ki niso bili zajeti v anketni poli, pa so se delavcem zdeli važni za objavo. Zbirka teh pripomb je kar precejšnja. Med drugim lahko ugotovimo, da jih poleg velikih osebnih življenjskih stroškov teži predvsem nepriznanje liji-hovega dela, neinformiranje o delu in uspehih EE in točno obračunavanje. Iz vsega navedenega lahko trdimo, da delavci le imajo svoje misli — mnenja, ki jia jih včasih v malo bolj preprosti obliki izrazijo. Iz tega sledi, da so vsi faktorji fhed seboj povezani, da so v medsebojnem součinkovauju. Na primer: če delavci niso o nečem seznanjeni, niso za tisto stvar zainteresirani, ni uspehov, nastane nezadovoljstvo, slabi odnosi in splošna neaktivnost tudi na drugih področjih. Za delavca, sploh za vsakega člana kolektiva, je zelo pomembno, če izredno dela, da dobi tudi izredno plačilo. To pa ni samo denar ampak tudi priznanje njemu in vsej skupini. Na to pa radi dostikrat pozabimo. Zelo dobre rezultate bi dosegli s sestanki po EE enotah, predvsem pa bi morali sindikalni funkcionarji in tehnični kader EE imeti mnogo več neposrednega stika in pogovorov z delavci. Ali z drugimi besedami: treba bi bilo prisluhniti mislim in željam delavcev, kaj jih zanima in kje bi sodelovali. Za to obliko vezi so primerne občasne ankete, ki se izvajajo ob sodelovanju strokovnjakov Zavoda in podjetja. Seveda levji delež pa bomo morali opraviti z individualnim delom. L. C. Sončni mrk? Gradnja skladišča iz prenapetega betona Y sestavku, v katerem so bila opisana gradbena dela na reki Seini, je bilo omenjeno tudi pristanišče Rouen, do katerega lahko priplujejo ' po reki prekooceanske ladje. Velik ladijski promet zahteva razsež-na skladišča, torej tudi obširna gradbena dela. saj so bile vse pristaniške naprave med vojno popolnoma uničene. Med njimi je zanimiva gradnja skladišča banan iz prejna-petega betona. Za to gradnjo je bilo predloženih več načrtov v železobetonski in železni izvedbi. Izbrana je bila tista, ki je predvidevala gradnjo iz armiranega in prejnapetega betona. Tako skladišče mora ustrezati naslednjim pogojem: — pretovarjanju betona iz prekooceanskih ladij s pomočjo petih portalnih žerjavov, njihovo sortiranje in porazdelitev po vrstah — vskladiščenju celih vej banan — odpremi z železnico in avtomobili. Pri vseh teh delih mora biti temperatura v skladišču vedno enaka, in sicer med 12 in 14° C. Poleg skladišč je predviden tudi prostor za razrezovanje bananinih vej, ki so prezgodaj dozorele med ladijskim prevozom, in posebna hala, ki je potrebna za vskladi-ščenje slame, namenjene za embaliranje banan pred natovarjanjem na ladjo. Vsi skladiščni prostori so veliki 23.000 m* in so postavljeni na naplavljenem rečnem obrežju. Nosilen teren iz peska in gramoza se nahaja šele v globini 10 m. Zato stoje vse zgradbe na pilotih, ki segajo skozi blato in šoto do tega gramoza. Skupine štirih pilot tvorijo temelj za stebre zgradbe. Piloti so sistema West, pri katerem izpiranje betona zaradi talne vode ne predstavlja nevarnosti in zato tudi ni nevarnosti za sveži beton, ki je vlit v tla. Za napravo pilot po tem sistemu ni treba drugega kot lahek in priročen stroj za zabijanje pilot; v tej zgradbi je bil bager-go-seničar, opremljen s pripravo za zabijanje. Pred betoniranjem se zabije v teren prej-fabricirane armirano betonske cevi zunanje- ga premora 0,445 in notranjega premera 0. 312 m ter višine 0,00 m. Te cevi so nanizane na jekleno cev, ki leži na armirano betonski osi. Vodotesnost med posameznimi armirano betonskimi cevmi so dosegli z ma-stikom in obroči iz jeklene pločevine, ki so oviti okrog stika dveh cevi. Udarci ovna se prenašajo v glavnem na železobetonsko os, en del pa tudi na armirane betonske cevi, da se te pogrezajo hkrati z osjo. Po končanem zabijanju se iz notranjosti zabitih armiranobetonskih cevi odstrani je. klena cev, ki je služila za zabijanje, kontrolira se vodolesnost tako zabite betonske cevi. Vloži se vanjo potrebna armatura in zabetonira pilota. Dnevno se po tem načinu brez truda napravili pet pilot. Ta sistem pilotiranja pa niso mogli uporabiti ob samem obrežju in so bile tu izdelane pilote po znanem sistemu Frote. Skladišče je izvedeno kot elegantna shed-na konstrukcija z razpetino sbedov 15.04 m. Glavni nosilci, na katerih počiva streha, imajo razpetino 7,22 in 30 m, visoki so 1.50 m in široki 0.70 m ter imajo obliko črke 1. Za napenjanje nosilcev so uporabljali 14 kablov, vsak kabel je bil sestavljen iz 12 jeklenih palic 0 7 mm. Tudi skelet shedne strehe je iz petnajstih betonskih nosilcev razpetine 15.50 m. Te nosilce so montirali na glavne nosilce z bagrom, opremljenim za dviganje nosilcev. Skelet skladišč so izzidali s celičnim betonom Siporex, debeline 3()cm, pri ostali prostorih pa so stene zidane iz opečnih votla-kov. Toplotna izolacija strehe je 6 cm debela ekspandirana plula, preko katere so položili plast armiranega bitumena. Ker mora biti v skladišču tako poleti kot pozimi enaka temparatura je ohlajevanje posebno važno poleti. Že vrata, ki jih je v skladišču obilo, so morala biti izdelana iz izbranega materiala in zgrajena tako, da ni nikjer odprtine, ki bi prepuščala toploto ali mraz. Kurjava deluje avtomatično s pomočjo termostatov in je dimenzionirana tako, da se prostori lahko ogrejejo do predpisane temperature v dveh in pol urah. Ohlajevanje je urejeno t akorda se dovaja v skladišče hladen zrak. V času .velike vročine, kjer je zunanja temperatura tudi po- noči prevelika, pa se uporablja specialna hladilna naprava. Ta skladišča so iz asfalt betona, ki je položen na plast iz drobljenta. _ ing. Milivoj Šircelj Bivališče za astronavte na Luni Lansko leto je bila v Združenih državah Amerike v Seatleu razstava »XXI. stoletja«. Obiskovalci so na tej razstavi med drugim občudovali bodočo hišo na Luni. ki bi služila kot zavetišče astronautom, ki bodo prileteli nanjo z Zemlje in seveda tudi za razne znanstvene raziskave. Razstavljena hiša ima obliko rebraste krogle s premerom 80 m, skonstruirana je pa tako, da jo bodo bodoči asironauti lahko sami sestavili na Luni. Zn konstruktorja je bila to težavna naloga, saj je ta moral misliti na pogoje, ki so na Luni, t. j. na brez-zračnost, na manjšo privlačnost in na velike temperaturne razlike. Elektriko, potrebno^za življenje v tej hiši, bi dobili z izkoriščanjem sončne ali nuklearne energije. Gradbeni material je kovina. V poštev pridejo sledeče kovine: berilij, tungsten, tantal, molibden, krom, vanadij in nubij. Zdi se, da bi najbolj ustrezal berilij, ki ima šestkrat večjo trdnost od aluminija. Poleg tega je zelo gost, odporen proti rjavenju in izjedanju, dobro se da variti ter je odporen proti temperaturnim spremembam in vplivom magnetnega polja. Slaba stran berilija pa je, da je zelo raztegljiv in znanstveniki iščejo primerno zlitino, da bi popravili tudi to pomanjkljivost. Konstrukcija krogle je prekrita s posebnim steklom, ki prenese stalno temperaturo okrog 1000° C. Spodnja polovica krogle bo prekrila z neprozornim steklom, zgornja polovica pa s prozornim steklom, zgornja pokloni. Zaradi velikih temperaturnih razlik med zunanjostjo in , notranjostjo je steklo dvojno; krogla se sestoji torej iz dveh lupin. 1 rostor med lupinama bi izpolnili še s posebno tekočino, ki bo služila kot toplotni izolator. Krogla bo v celoti izdelana na Zemlji in transportirana na Luno. Stala bo na štirih podporah, ki se dajo prilagoditi terenu. Pogoji, ki vladajo na Luni. še niso dobro znani. Zdi se, da na Lunino površino stalno pada kamenje meteoritov, zato je zunanja lupina krogle zgrajena tudi tako, da b<’ vzdržala udarce meteoritov in da bo ščitila notranjost krogle pred preveliko vročili* Sonca. ing. Milivoj Šircelj Streha iz nylona za letno gledališče V Bostonu ZDA so v preteklem letu zgradili za letno gledališče streho iz nylona, ki ima okroglo obliko premera 44,20 m. Ideja za tako streho je vznikla že 10 let prej, uresničili pa so jo, ko so zahtevali, da letno gledališče ne sme biti prekrito z običajnim šotorskim platnom. Streha iz šotorskega platna ima namreč mnoge neprijetnosti, kot na primer: srednji jambor ovira pogled, slaba akustičnost, slaba odpornost proti ognju. Iz teh razlogov je bila nova zamisel navdušeno sprejeta, saj je prostor pod streho brez drogov kljub površini več kot 1400 m2, akustičen in se da lahko postaviti in razstaviti. Streha iz nylona je privezana na jeklen prstan, ki je podprt s cevmi premera 300 mm in je zgrajena iz dvojne nylonske membrane. Vsaka membrana je sestavljena iz 108 plošč, ki so medseboj zvarjene z elektriko. V prostor med obe membrani dovajajo zrak do pritiska 1,4 g/cm2. Membrani sta tedaj v sredini oddaljeni med seboj 3.30 m. Pritisk med obema membranama vzdržujeta dva ventilatorja, nameščena za gledališčem in zvezana s streho po cevi premera 600 mm. • V sredini strehe je odprtina za dovod svežega zraka, ki preprečuje dvig temperature v gledališču, kadar streho obseva sonce. Zaradi velike prostornine zraka in majhnega pritiska med obema membranama je uhajanje zraka skoraj enako ničli. Tudi ob kakšni ne-priliki, ki bi povzročila močnejše uhajanje zraka, bi streha ne padla na tla, ker je obešena na jeklen prstan po obodu strehe. Montaža tovrstne konstrukcije je izredno hitra in rabijo za postavitev jeklenega ogrodja en teden in za postavitev strehe iz nylona pa 3 ure. 1 1 5 it 5 6 7 8 u 9 10 11 12 3 lit 15 16 m 17 18 19 20 m m 22 25 m a 25 26 r '11 B 28 29 m 50 51 51 55 S 5k 55 56 57 50 59 50 m ki k2 n \1 1 — , Vodoravno: 1. traktorji, stroji za vlečenje, 9. prvi predsednik Delavskega sveta gradbišča v Zalogu, 14. letališče, 15. del sobne opreme, 16. zimsko otroško vozilo, 17. grški bog gozdov in pastirjev, 19. predsednik začasne alžirske vlade (Ferliat), 20. mednarodni jezik, ki pa se ni uveljavil, 21. poveljnik, 25. glasbena nota, 24. cent, 26. dvospev, 27. ploskovna mera, 28. bedak, tepec, 29. predsednik burmanske vlade, ki je bil že večkrat na obisku v naši državi, 30. kratica pri nekaterih krajevnih imenih, 32. vas ob Blejskem jezeru, 33. postava, 34. enaka samoglasnika, 35. kraj na Štajerskem z veliko tovarno glinice in aluminija, ki jo je zgradilo naše podjetje, 38. namizno pregrinjalo. 39. drugo ime za Madžare, 40. ločilni veznik, 41. stara oblika cerkvene glasbe, 43. mesto na Goren jskem z našim gradbiščem, 45. balkanska država, 47. prvi direktor »Gradisa«, sedaj univerzitetni profesor v Ljubljani, 48. nogometno društvo iz Kruševca (član II. zvezne lige). Navpično: 1. majhno naselje,^ 2. voditelj politične stranke (angleška beseda), 3. reka. ki teče skozi Firence, 4. kos debla, klada. 5. posebni dnevi v koledarju starih Rimljanov, 6. kratica za »Ljudska republika«, 7. topot, 8. je v moji lasti. 9. predlog, 10. drugo ime skladatelja Mozarta, 11. lanskoletni predsednik LK) podjetja, 12. veliko pristaniško me- sto v Alžiriji, 13. večanje, 18. domišljavo, 21. orodje za kopanje, 22. redovnica, 24. dragoceni stari predmeti, 25. skupina lahkoatletskih tekmovalnih disciplin, 30. prejšnja žena perzijskega šaha, 31. vrsta zidne opeke, 32. ne bolan, 33. fina tkanina, 35. visokokalorično gorivo, 36. gledališke predstave, 37. polet, zagon, 38. korist, 41. oziralni zaimek, 42. osebni zaimek, 44. tuja kratica za »mlajši« (junior), 46. zdravniška kratica za »brez posebnosti«. REŠITEV REBUSOV V PREJŠNJI ŠTEVILKI Upravnik CO Maribor: Napič Do nedavnega polir na Ravnah: Polajnar Tehnik na gradbišču Ljubljana: Gregorič REBUS Vesele zgodbe iz 'Gradisovega* življenja Dež na dež. V dežnih plaščih in gumijastih škornjih stopicamo v troje po terenu bodočega tovornega kolodvora v Mostah. Prepričan sem, da ga ni poklica, ki bi mu koristil letošnji dež. — Kaj ne, marelarji imajo kon-jukturo. Ko bo pri nas sežiganje mrtvih v krematoriju bo prenehalo posmrtno življenje črvov. — Kaj misliš, ali bodo cene sežiganja enotne, ali se bodo ravnale po telesni teži? Niti eno niti drugo, pač pa bodo odvisne od količine porabljenega goriva. Za tiste, ki imajo slamo v glavi, bo sežig zastonj. Kovač je bil zaradi pogoste pijanosti odpuščen. Pritožil se je, da ga je odpustitev doletela, ko je bil v bolniškem staležu zaradi revme v rami ter zahteval za ves čas denarno odškodnino. Zadeva je prišla pred redno sodišče. Z dokumenti je bilo izpričano, da je nastopil bolniško po odpovedi, ki mu je bila vročena 31. decembra z veljavnostjo od 1. januarja. K zdravniku pa je šel 5. januarja. »Jaz sem bil že prej bolan, toda k zdravniku sem šel šele 5. januarja«, ugovarja Kovač. »Vi ste si nakopali revmo, ko ste ležali 3. januarja pijan v snegu. Vsi so vas videli, saj je bilo jasno vreme in beli dan«, odgovarja šef gradbišča. »To pa ne bo držalo. Jaz sploh nisem bil pijan. Jaz sem le revmo preganjal, pa sem si ramo sončil«, razloži Kovač. Po isti tekmi, ki je pritegnila marsikoga, se je navdušil za plavalni šport tudi tov. Taradij. Nekaj časa je gledal druge, ki so skakali v vodo, nekateri pa so ga dražili, da se on ne upa, ker ne zna plavati. Tedaj se tudi on požene v vodo in prične gagati. Brž so ga potegnili na suho, ga dvignili, da mu je stekla voda iz pljuč, nakar je razložil: »Pa, bogati, pri vojakih sem bil eden najboljših plavačev. Kako hitro človek pozablja!« REBUS V naš novi počitniški dom v Poreč se bomo lahko vozili tudi z ladjo. Na sliki ladja jadranske linijske plovbe »Mostar« Na prelazu Andrejevica v Črni gori Tovariš doktor, prosim 7 dni bolniške. ? ? ? ? Prihodnji teden bomo doma orali. — Ali bi se hoteli poročiti z menoj? — Stric, saj sem še premlada, pa tudi stanovanja še nimaš! — Nič ne skrbi! Do takrat, ko boš dorasla, bom že dobil stanovanje pri Gradisovi stanovanjski zadrugi. __L n i n ir m i ■ \Jk\ Ali ga poznate? Kako prideš do stanovanj? Zazdaj samo s prstom po papirju. Poskusi!