96. številka.
Ljubljana, v soboto 27. aprila 1901
XXXIV. leto
Uhaja vsak dan zvečer, izimal nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman aa avttro-ogrska detel« za vae leto 95 K, aa pol leto 13 K, za Četrt leto 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano I :r-:r pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leto 11 K, za četrt leto 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vae leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znata Srnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h |<a 6e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12.  Upravnlitvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga BL 12.
»Slovenski Narod- telefon št 34. — »Narodna TIskarna11 telefon st 85.
Žlindra v drž. zboru.
Na Dunaju, 26. aprila. V včerajšnji seji poslanske zbornice je imel dr. Šusteršič nesrečno bitko za-kdi žlindre, bitko, katera utegne postati [zanj usodnega pomena.
Dr. Šusteršič se je namreč oglasil za faktičan popravek k stenografiSnemu za-Ipisniku rekši, da je bil v zadnji seji razžaljen, ne da bi bil dal za to kak povod, filcgel bi zahtevati, da se izvoli grajalni odsek, toda važna dela, katera ima zbor niča rešiti, so ga napotila, da ne zahteva [grajalnega odseka. Če bi bil pa novic ža-m, stori to prav gotovo. Posl. Stein: šusteršič se izgovarja na zbornico, da bi I mu ne bilo treba zahtevati grajalnega odseka. \Volf: To dete, noben angelj ni tako čist.... Stein: človek bi se moral smejati, da bi obolel, ko vidi, s kako sveto [hiinskim obrazom ta mož zatrjuje, da nikogar ne žali, pač pa da je bil on žaljen. Opozarjam na to da je v tajni seji povodom Liguorijeva morale ŠusterSič zaklical posl. Wolfd „sprideni študent', posl. Eisen-kolbu pa „osell. (Klici: on prvi) Umeje se ob sebi, da je on prvi zaklical, ne da smo ga izzval/, ker imamo boj z drugimi ele-'cikati, kakcr je Šusteršič. (K'ici: Hvala I Bogu! Iro: Šele potem smo klicali: Tomaževa žlindra). Stein: Izjavljam, da sem zaklical „Doktor Žlindra*' in da bom ta medklic tudi v prihodnje rabil, kadar se mi bo primerno zdelo. Ta medklic nikakor ni neparlamentaren; to ni psovka, žlindra pomeni nemški Schlacke. (Klici: kaj pa je z žlindro?) Ako zbornica želi, sem pripravljen, javno pojasniti, kaka zveza je mej žlindro in dr. Šusteršičem. Bojim pa se zelo, da utegnejo pojasnila in materija.', ki ga imamo pripravljenega, gospodu posl Šusteršiču kot voditelju slovenskih kmetov postati prav tako neprijetna, kakor je postal naš materijal o zadevi Tomaževe žlindre neprijeten gosp. Sr.efanu Richtsrju, bivšemu češkemu dež. poslancu Ker torej moj medklic „Dr. Žlindra" ni žaljeDJe in jaz dr. Šusteršiču nisem zaklical „šuft1: ampak sem ie zahtevana pojasnila odklonil z besedami: „Z Vami ne občujem, ker se
vam je reklo „Schufo" in „ausgew achsener Schuft" ne da bi bili na to reagirali/' nimam nobenega uzroka, čitati dr. Šusteršiču privatissimum o besedi ..žlindra". Ta beseda ni žaljiva in zato prosim, naj predsednik prekliče svoj poziv k redu.
Podpredsednik P rad a: Ker sta oba gospoda priznala, da sta imela privatni pogovor in da sta motila tistega govornika, ki je imel besedo, ne morem poziva k reda preklicati.
Posl. Šusteršič je priznal, da je v tajni seji zaklical Wolfa „sprideni student". Storil sem to v burni debati, ker sem bil provociran. Dr. Schalk: S čim? — Šusteršič: Jaz nikogar ne sodim po tem, kaj je stuiiral, nego po tem, kar je storil, in zato tisti medklic ni bil žaljiv. (Viharna veselost.) Opozoril sem samo na dejstvo, da tovariš \VoIf svojih studij ni dokončal. Posl. Wolf: Jaz lahko pokažem absolutorij nemške univerze v Pragi in dokaze o toli kih kolokvijih. Šusteršič: Moja navada sploh ni, da bi koga žalil. (Živahni med klici in klic: Posl. Peschka mu je že zaušnico ponujal, ker se je neparlamentarno obnašal) Šusteršič: Posl. Eisenkolbu ni* sem zaklical tiste psovkki se mi očita. Vol ki: Kaj je s Tomaževo žlindro, to bi radi vedeli. Šusteršič: Jaz v tem ozira nisem ničesar storil, kar bi zadelo mojo čast. Pripravljen sem podvreči se izreku častnega sodišča. Stein: Okrajno sodišče je nad Vami že izreklo sodbo. Šusteršič: Sodišče je v razlogih izrecno reklo, da moja osebna čast ni zadeta. Stein: Da ste svojo čast s Tomaževo žlindro zamazali, to je izreklo okrajno sodišče. Šasteršič: To ni resnično! Če je pa nečastno, da sem kot načelnik .Gospodarske zveze" isti daroval 2000 K, da so členi dobili žlindro ceneje, potem sem storil nekaj nečastnega. — Končno je Šasteršič zahteval, ker ga je posl. Stein novic razžalil, da se izvoli gajalni odsek. Stein: Ki naj preišče Vašo kcropcijo. Šusteršič: Kar se tiče reagiranja, naj si gospodje zapomnijo, da je prav po ceni, koga žaliti... Stein: Ki se zmaže kakor Vi... Šu steršič: ... o katerem se ve, da je prepričan katoličan . . . Dr. Schalk:   Vi ste bili že liberalec, Vi
ste bili sploh že vse. (Vsakovrstni medklici in burni prizori) Šasteršič: To je prav po ceni, koga žaliti, če se o njem ve, da se kot prepričan katoličan na noben način ne bo dvobojeval. Wolf: Vi ste me samo zategadelj imenovali spriđenega studenta, ker ste vedeli, da Vas kot katoli čana ne pozovem na dvoboj. Šasteršič: Zmerjajte me, kakor hočete, jaz se ne bom nikdar dvobojeval.
Posl. dr. Schalk je potrdil, da je Šasteršič v tisti tajni seji, v kateri se je razpravljalo o Ligaorjevi morali, poslanca Wolfa in Eisenkolba na najamazanejši način napadel. V zadnji seji je pri Morsvevem govora bilo mnogo medklicev in je posl. Stein rabil izraz .Žlindra". Na to je Šasteršič kakor kak propovednik križarske vojske skočil k posl. Steinu in ga vprašal, kaj hoče s tem reči. Šusteršič trdi, da se mu v tej zadevi ne more nič dražega očitati, kakor da je daroval 2000 K „Gospodarski zvezi", da bi mogla Tomaževo žlindro ceneje prodajati. Ta izgovor je v pravi loči pokazal njegovo svetohlinstvo. Vprašati se mora namreč, v kakih razmerah je to svoto daroval. Da diskredira kmetijsko dražbo kranjsko, je .Gosp. zveza" izjavila, da prodaja žlindro cenejše, kakor kmetijska dražba. Ta je prodajala Tomaževo žlindro po 2 goldinarja 90 krajcarjev in je na vrh plačala 25 kr. Gosp. zveza je prodajala po 2 gld. 64 kr. in izgubila pri 100 klg. 50 kr. Od vseh strani, zlasti od »Gosp. Zveze" in od mirmidonov posl. Šasteršiča se je kmetijski dražbi očitalo, da je kmetom s predrago žlindro ukradla 3600 K na leto. Šasteršič je namreč svoj dar zamolčal, da bi mogel kmetijski dražbi očitati namen goljufije, dasi ja ta namen prej imela nasprotna stranka. Zdaj pa se je dokazalo, da je .Gospodarska zveza" kupila manjvredno žlindro ... Malik: Goljufija! Katoliška sleparija! Dr. Schalk: ... in jo za polnovredno prodajala. Jako častivredni kmetijski dražbi so se v demagogičen, umazan namen očitala dejanja, katera so tisti storili, ki so jih jej očitali. Župan Svetlin, ki je Slovenec in ne kak sovražen Nemec, ki je dejal, da ima Šasteršič od žlindre umazane roke, in da je bil Šasteršič malo-
maren poslanec, ki je delal samo za farško bisago, je bil, ko ga je Šusteršič radi tega tožil, v prvi in v drugi instanci oproščen. (Velikanska senzacija Klici: čujte! Čujte!) Iro: Ker je doprinesel dokaz resnice. (Živahno klicanje: čujte! Čujte!) Dr. Schalk : Iz vsega tega se razvidi, da je klic .Dr. Žlindra" sicer žaljiv, da pa ga je Šusteršič v polni meri zaslužil.
Poslanec Wolf je pojasnil, da ni iz-priden študent, nego da je napravil maturo in izvršil vseučilišče. Skušenj ali doktorata vsled tega ni napravil, ker se je posvetil žarnalistiki, v kateri so skušnje in naslovi nepotrebni. V kratkem bo dotična spričevala predložil spoštovanim Članom tistega kluba, kateremu pripada dr. Šasteršič, kateremu pa, kakor je upati, ne bo več dolgo pripadal.
S tem je bila ta velezanimiva epizoda končana.
Volitev grajalnega odseka je določena na torek ob pol 11. uri do pol ud ne. Čuje se, da hoče dr. Šasteršič svoj predlog, naj se voli grajalni odsek, umakniti, če pa ostane pri svojem predlogu, potem je pričakovati ie jako burnih prizorov, pa tudi jako zanimivih novih razkritij o Šasterši-čevem delovanja.
Še  enkrat   shod „Slov. kmet. društva'1 v Šmarju pri Jelšah.
Duhovniki besne" po .Slovencu1 in .Slovenskem Gospodarju", ker ne morejo zatajiti, da je bil shod .Slov. kmetskega društva" hud odpor proti nsiljivemu klerikalizmu in glasna obsodba njihovega pro-potentnega nastopa. V časnikih kopičijo laž na laž o shodu .Slov. kmetskega društva" in z osebnimi razžalitvami udeležencev si skušajo ohladiti jezo, ki jih trga, ker se je priprosto kmstsko ljudstvo dvignilo proti njim in proti njihovim petolizcem. Kdor ni bil na shodih v Šmarju, lahko že iz kla-vernih poročil v .Slovencu" in .Slov. Gospodarju" razvidi, da je bil shod duhovniškega podrepništva jako kilav. Kakih deset dobrorejenih duhovnikov — izrodili in ode-
LISTEK,
G I o s e.
Tudi minoli teden ni potekel brez novih uspehov liberalne stranke ter brez nove blamaže dr. Šusteršiča in Djegovega zaplečja. Obč. volitve ljubljanske so nov dokaz, da je Ljubljana napredno liberalno mesto, v katerem niti .Buren-" niti .Pfaf-lenstreiche" ne pridejo več do veljave. Klerikalce je to dejstvo tako zmešalo, da so agitirali za socijalne demokrata, ko so vendar imeli v osebi sodovičarja KunČiča kandidata, ki jih je vreden, in za katerega bi bili morali glasovati, ker so z njim duševno soredni ter v politični naobrazbi njemu enaki. .Slovenec" je skušal zatajevati svojo silno togoto nad nepričakovano sijajno zmago vseh toli zasmehovanih na-rodno-naprednih kandidatov s tem, da je Čvekal o .demonstrativni abstinenci" vo-lilcev. S tem pa se je redaktorski .brucuž", dr. Evgen Lampe zopet enkrat korenito blamiral, kajti volilcev je bilo v razmerju z volitvami drugih let prav demonstrativno veliko Dr. Lampek je to menda izpreviiel takoj, ko mu je .Slov. Narod" postregel s
statistiko. Ali svojo jezico je izpustilo .Slo venčevo" uredništvo na nekega gospoda v Ljubljani. Trikrat zapored ga je napadlo in sinoči mu očita calo, da je volil obč. svetnika „protestanta". Na vsak način veleučeni redaktorski bruc Lampek dotičnega gospoda ne more „cicati', zato pa smo zelo radovedni, kako se konča ta najnovejša afera, katero so rodile občinske volitve.
Na Štajerskem so se začeli otresati kmetje klerikalnih spon ter so pokazali prepotentni duhovščini zobe, hkratu pa z nezaupnico dvornemu svetniku Ploju prav jasno namignili spodnještajerskim vodjem, da je celo kmetiško ljudstvo sumljive igre pod odejo naveličano. Zadnji teden je bil torej za štajersko klerikalstvo usodnega pomena! Tako sodijo štajerski liberalci v Ljubljani.
V zadnjem tednu pa se je razen o volitvah po raznih uradih in gostilnah tudi mnogo ugibalo, kdo je bil nedavno brez takse in diplome imenovan političnim , avtoignorantom" in političnim „avtodi-daktom". Nihče ni maral sprejeti tega krasnega naslova. Nekateri, katerim je bil menda namenjen, so se ga skušali od križati s tem, da so ga na  vsak način
hoteli vsiliti dragim, ki so sicer res avtodidakti, a niso s politiko niti toliko v sorodu kolikor antisemit Gessmann z Židi. Seveda so se ti nepolitični avtoigno ranti in nepolitični avtodidakti branili z vsemi štirimi vsiljevanega jim „titelna brez mitelna", in tako je ta naslov Se danes nekaka žoga, ki se meče sem ter tja, a je noče obdržati nihče ter je tako" še sedaj vsakomur na razpolago.
Po mojem skromnem mnenju pa igno-rantstvo ni sramotno, saj je celo Platonov učitelj, starogrški modrijan Sokrates dejal vedno in vedno, da ne ve — nič. In avto-didaktovstvo? Kdor se je sam učil, likal in izobrazoval, kdor ni rabil učiteljev, vseučilišča in promoviranja, da m je popel na neko višino evropske kulture, je lahko ponosen, da more reči v sebi samem: Jaz sem avtodidakt! Roda sem najboljšega, kajti njegov početnik je Bog Oče, ki je tudi kot skromen avtodidakt začel ustvarjati svet in vesmir ter se je šele do 6. dne popel tako daleč, da je ustvaril — človeka".. .
Ne branite se torej, gospodje politiki ali „Pclitikovci', naslova avtoignorant in avtodidakt, saj se kdo drogi ne brani niti trikratnega „Sufta1! Avtodidakt
Pismo.
Ljubi .Slovenski Narod"! Po svoji slabi navadi, da si pred spanjem v postelji sedeč oči kvarim s berilom ob svetlobi sveče, čitaj oč bres izbire, kar mi ravno pride pod reko — samo da postanem zaspan, — posegel sem pred par dnevi po našem starem Koseškem! .Razna dela — pesniške in igrokasne — Jovana Vesela — Koseskiga, finančnega svetovavca". Že naslov je imeniten, kaj? Poleg naslova je finančnega svetovavca portret; v lepi pozi genija, kakcr Ibsenov cabotin John Gabriel Borkmann, če misli, da ga kdo gleda. Tako se je študiral neštetokrat pred zrcalom, prodno se je urnih krač zavihtel k fotografa.
Stvar, o kateri Ti, ljubi .Narod", hočem poročati, je pa tale. Odprem knjigo, kjer je sama hotela, in hotela je to na strani 72. Ondi stoji naslov: Roko vica. (Povest is nemškiga)". Da Je Schillerjeva, to ni povedano. V koseščini se ta znana romanca glasi takole:
Na mostovžu levnaka
Prepir averinaki čaka,
Frančisk vladar;
Krog njega mogočniki trona,
Visoko na stolih balkona
belili so jih kmetje — priganjati je moralo ljudstvo na shod, in komando so imeli mladi, še mlečnozobi, za ušesi še mokri kaplančki.  In kdo je s telegrami pozdravljal zborovalce? Sami duhovniki in dva civilna adlatusa ljubljanskega knezoškof.*, dr. Šusteršič in dr. Schweitzer. Vsak kmet, ki le količkaj misli, mora priti do prepričanja, da je Ie čudno, da se duhovniki tako boje, da bi kmet se osamosvojil in se otresel njihovega vpliva.   Nekaj koristi pa morajo ti gospodje le imeti od kmeta, ker znano je, da duhovnik zastonj ničesar ne stori.   Kmetje naj le verjamejo, da se duhovnikom ne gre za vero, marveč za njihov osebni dobiček in zako-risti njihovega stanu.   Ako bi bili duhovniki taki prijatelji kmetskega stanu, potem bi svoje premoženje, katero so njim večinoma kmetje skupaj nanosili,   po smrti zapuščali za naprave, ki so v korist ali v podporo kmetom.   Kedaj pa je še kakšen duhovnik zapustil za take naprave svoje premoženje?   Vse, kar ima, zapusti cerkvam, samostanom in le takim zavodom,  od katerih imajo le duhovniki koristi. Kaj pa kmet? Koliko sto in sto kmetov je v svoj i neumnosti in kratkovidnosti zapustilo svoje premoženje duhovnikom, da so se mastili in debelih!   Kdor hoče sedaj ljudstvu odpreti oči, da vidi, kaki kmetski prijatelji so duhovniki, ta je liberalec in brezvtrec, in vsako prizadevanje, ki meri na to, da bi se ljudstvo ospametovalo in spoznalo sebično pcčetje duhovnikov, imenujejo ti liberalizem   Kmetom se takega liberalizma ni treba bati, ker takšen libe ralizem je le v njihovo korist. Duhovniki bi kaj radi »Siov. kmetsko društvo" spravili pri fcmetskem ljudstvu ob kredit in zato pišejo, da je isto dete kranjske liberalne stranke, dasi vsak kočar v šmarskem okraju ve, da so kmetje in le kmetje ustanovili društvo, ker so se naveličali duhovniške komande, in ker so sprevideli,  da imajo  duhovniki povsod roke proti sebi obrnjene, in da za kmeta nič ne store, in da je kmetu treba, da si sam pomaga s svojo organizacijo. „Slovensko kmetsko društvo" ima namen združiti kmete pod vodstvom kmetov. Ker duhovniki ne morejo in ne smejo vtikati v društvo svoj nos, zato vpijejo, da je liberalno, dasi je gospodarski program društva, in ta pride v prvi vrsti v poštev — vse drugo,  kakcr liberalen. Poročevalec „Slov. Gospodarja" ne pozna duhovniške gospodstvaželjnosti, in ves shod „Kat. polit, društva" je imel le namen utrditi gospodstvo duhovnikov nad kmeti. Kdo pa je gospodoval na shodu? Duhovnik. Kdo pa je predsednik društva? Duhovnik.
Kdo je pisal, da proti volji duhovščine še noben poslanec ni bil na Spodnjem Štajerskem izvoljen? Duhovnik. In tako naprej. Povsod se kmetom usiljuje duhovnik in povsod ga hoče duhovnik komandirati. Ali se ne kaže v tem gospodarstvoželjnost duhovnikov ? Vsak kmet bode mogel to potrditi. Ali ni gospodarstvoželjnost, če so gro žili mariborski korarji in kaplanje z gonjo
Gospa krasan kolobar.
Ko kralj z desnico migne, Zatis levnaka se dvigne, Počasno koraka na plan Leon strašan.
V okrogu se Ozre,
Zehaje glivo Potrese sivo, Ter ude stegne, Na tla ae vlegne.
In kralj na novo posegne; Zdaj naglo odpre Se drugi zatis. Von pridre Skakaje smelo Serditi ris. Ko v leva oberne oko, ZarjOve zlo, Kep zvije na moč
V ostuden obroč In prostre žrelo. Gre plašnih nog Leonu okrog, Togotno smerčaje; Potem godernjaje Na stran se vlegne.
In kralj na novo posegne, Zdaj treši na dvoje odpert zaslon Dva leoparda naenkrat von, Razkačena v risa oba Zavihrata ta,
Ris prime jih strašne oblasti. Zdaj dvigne leon svoj kip — Vse vtihne na hip. Okoli na dvor,
proti državnima poslancema Robiču in dr. Ploju, če ta ne spravita dr. Tavčarja iz hrvatsko slovenskega kluba? Hoteli so na praviti protestne shode in njima izreči nezaupnico. Vse hočejo duhovniki komandirati in so dejanski dosedaj tudi komandirali, vse od celjskih prvakov do zadnjega kočarja, toda tako ne bode šlo dalje in re akcija mora priti in bode prišla iz mase ljudstva. Masa ljudstva mora ubiti klerikalizem, prvaki ga ne morejo in nočejo.  Zato je treba ljudstvo organizirati   politično in gospodarsko.  V šmarskem okraju je početek storjen, in delo se bode nadaljevalo z vztraj nostjo, dokler se v tem okraju ne unići vpliv in zdrobi moč klerikalnih fanatikov. Sedaj mora priti kmet v veljavo v političnem  Življenju, in  tudi on mora jedenkrat  sedeti  pri mizi, kjer kujejo postave, in kjer se dela za njegove koristi. To pa tako dolgo ne bode mogoče, dokler bodo duhovniki vodili našo politiko, ker ti iščejo povsod le svoje koristi.  Najhuje pa peče duhovnike, da so na shodu zbrani kmetski voiilci izrekli svojemu državnemu poslancu dr. PJoju nezaupnico, peče pa jih morda ne zaradi tega, ker imajo dr. Pioja tako radi, marveč zaradi tega, ker so kmetje s to nezaupnico dali brco klerikalizmu in obsodili dr. Plo-jevo nelojalno postopanje proti naprednim slovenskim poslancem, katerih se duhovaiki tako boje, kakor hudič križa, ker so ne vstrašljivi nasprotniki klerikalnega gospod stva. „Slovenski Gospodar" natvezuie svo jim vernikom, da je dr. Ploj priden kmetski poslanec, in da se bo cel svet — menda duhovniški publoglaveži — smejal kmetom, ker so dr. Ploju izrekli nezaupnico. Dr. Ploj je nezaupnico zaslužil, ker ,e za-vratno in neodkrito postopal, če pa hoče biti ponosen na nezaupnico, katero mu je izreklo nad 1000 kmetskih mož, je tudi lahko. „Slovenski Gospodar" zvračal vso krivdo, »da je šlo na shodu vse tako lepo po kranj skem liberalnem receptu", na magistratnega policijskega svetnika Fr. Podgoršeka v Ljub Ijani, o katerem pravi, da je „višji ljubljanski policaj", kar je toliko, kakor če bi rekli kakemu duhovnikn, da je škofov hlapec. Kaj vse jeza in strast ne storita. Duhovniki so se na shodu tako strašnp razžaljivo vedli, da se pač ni čuditi, če? še tudi po časnikih žalijo ljudi, kateri si bodejo pa že znali dobiti zadoščenja.  Duhovniki in njihovi pristaši so kmete zmerjali, in jeden je kmete celo psoval s svinjami. Neki kaplan je spodnesel mizo, na kateri je stal neki pristaš »Slovenskega kmetskega društva", in je ta padel ter se je razbila miza. Škode so napravili toliko, da je poslal gostilničar predsedniku račun za IGO kron. Klerikalni parade kmet in ekskandidat Fran Mlakar iz Hošnice, je igral na shodu kaj žalostno ulogo. Naj bi bil raje ostal doma, pil sladko vince in pel tisto „Sladko vince piti, to me veseli". Žalostno je, če se slovenski kmet tako daleč spozabi, da gre za parado  b<- lanom,  mesto  da  bi  bil učil svoje tovariše, naj bodejo pametni in naj se združijo med seboj, ker sto in stoletna izkušnja ka2e, da duhovniki še niso ničesar
Hrepeneče mor,
Se vležejo grozne pošasti. Od zgorej iz lepih ročic, Med leva in risa vštric, Ferklja rokovičica zdaj Balkonu čez kraj.
In k vitez Deloržu posmehoma se Kunigunda oberne rekoč: „Do mene če toliko vneti ste, Kot zmir se rotite na moč, Prinesite, daj, rokovico mi gor!"
In vitez na strašen dvor Medi divjake hipoma švigne Brez mud in straha, In rokovico iz praha
V sredi zverin prederzno dvigne. Stermenja in groze zavzeto plašno
Vse gleda junaka predrznenje strašno In on rah rokovico prinese nazaj. Pohvale in slave vse vredniga ceni; S pogledam zaljubljenim zdaj — Ki priča mu sreče odperti raj — Nasprot Kunigunda se peni. (sic!)
V obraz rokovico ji on zadervi: „Plačila, gospina, kar treba mi ni!" In dalej se za-njo ne meni.
Ta storija mi je napravila globok vtis. Ko sem Še o tem premišljal, padla mi je knjiga iz rok, oči pa skupaj in zaspal sem. »In dehnd mi sanje v trudno glavo:'
Na mostovžu Parnasa Se Šiler 'z dolziga časa Slovesk' uči.
Krog njega „Raznih del" gromada
storili, kar bi bilo v prid kmetskemu stanu, pač pa so ga vedno izkoriščevali in izse-sovali, in ga bodejo tudi tako dolgo, dokler se jim kmetje sami ne postavijo po robu. Sram bodi kmete, ki v svojo skledo pljuvajo, in se raji družijo z duhovniki kakor s kmeti tovariši. Mariborski „\Vanderprefeckt" Korošec je mučil kmete s suhoparno pridigo o liberalizmu.  Kmetje so mu glasno ugo varjali in dvignili krik, naj molči, ker je še premlad, da bi med možaki govoril. Kmetje so začeli peti, in tako njegov govor zadušili, slišali ga so Ie oni, ki so bili v njegovi bližini. Tudi govor kozjanskega kmetskega preroka, dr. Jankoviča, je zadušilo petje. Ko je petje nekoliko potihnilo, in je dr. Jankovič hotel spet govoriti, je jeden into-niral pesem:  BŠe jedno, še jedno, da nam dolgčas ne bo", kar je vzbudilo toliko ameba, kakor ona, ki so jo rapeli Ponikovljani: »Mi smo mi, smo iz Pockve doma, vsaki tič nas pozna do Zagreba". Duhovniki sami priznajo, da je moral pred^edntk shod zaključiti, ker nemir ni hotel potihniti. Čudno se pa nam zdi, da „Katoliško politično društvo" ne naznani nikjer,  kateri kmetje so bili izvoljeni v odbor, in tudi poročevalec »Slovenskega Gospodarja" tega ne poroča. Zakaj ne? Zaradi tega, ker so vod bor »Katoliškega političnega društva" izvoljeni taki možje, ki so bili že popred pristopili v »Slovensko kmetsko  društvo"  in so pristaši slovenske agrarne stranke. Te može bodejo duhovniki sedaj obdelava':, da se odpovejo ^Slovenskemu kmetskemu društvu". Dejstvo je, da na shodu »Katoliškega političnega društva3 dohovniki niso imeli toliko mož kmetov, da bi bili se Stavili odbor. Upamo, da bodo tista pešica kmetov, ki še sedaj caplja za duhovniki, kmalu sprevidela, da je moč le v slogi, in da se bode pridružila kmetom »Slovenskega kmetskega društva". Združimo se in de Iajmo, da pride preporod kmetskemu st3nu. Ako bode kmetski stan složen, bode Čvrst in jak, da bode odbijal udarce klerikalizma, ki je za nas S'o vence ob m^jah najhujše zlo, kar so pokazale volitve na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem, kjer že prevzetno dvigajo nemškutarji svoje glave.
Dr. Jaukovič je baje rekel na shodu »Kat polit, društva", da bode liberalizem ubil na Štajerskem slogo, in s slogo tudi štajersko slovensko ljudstvo. Mi pa rečemo : Klerikaiisem je že ubil na Štajerskem slogo ia bode še ubil Štajersko slovensko ljudstvo, Če se ne organizujejo kmetje v slo venska kmetska društva in se v svojih organizacijah ne postavijo v bran proti razširjajočemu se razjedajočemu klerikalizmu. Ob naših mejah beži ljudstvo pred klerikalizmom v tabor naših narodnih nasprotnikov, ker se ob mejah kaže veliki kulturni vpliv nemškega naroda na na?e slovensko ljudstvo, in je ta kulturni vpliv tukaj dosegel, da je ljudstvo samostojno, in da ne mara duhovnikov, ki ob mejah preganjajo vsakega kot nemškutarja, ki ne trobi v njihov klerikalni rog. Sloga na Štajerskem ni več mogoča, ker je mlado duhovništvo nestrpno in naduto in si domišljava, da bode vse vklenilo v kle
In slovenskih slovnic sklada Na kupih leži.
In Šiler z desnico migne Od daleč nekaj zarigne: Počasno koraka na plan Jovan strašan.
V okrogu se Ozre
Če ga kdo obožuje. Izraze kn kuje. Ko pesnika vidi Ponos se mu spridi.
In Šiler na novo posegne In naglo odpre „Raznih del" iztis. Od jeze vre, Z zobmi zalirusta, Ko rrokoviceu najde napis. K Veselu oberne oko, Zarjove zlo, Jezik zvije na moč
V ostuden obroč In prostre usta.
Gre plašnih nog Koseški okrog Ter se mermraje In godernjaje Na stran potegne.
In Šiler na novo posegne; Zdaj treši na dvoje odperti špeh Veselu -kerpunu tja po tleh. Razkačena pevca oba Zavihrata ta. Koseški serdit se oglasi; Zdaj dvigne Šiler svoj stas — To bo Spas,
rikalni jarem, in ker bi taka sloga, kakor si jo mislijo naši klerikalci, bila prava p0. guba za slovensko ljudstvo. To pogubo odvrniti od slovenskega ljudstva, je dolžnost vsakega naprednega slovenskega rodoljuba. Na delo! _
V   Jiibljanl, 27. aprila. K položaju
Z Dunaja   poročajo   v »Scblesisch* Ztg", da so začeli liberalci, Vaenemci in socialni demokrati boj proti klerikalcem, med   katere   prištevajo — čisto pravilno seveda — tudi kršč. socialiste, da bi jih vrgli na Duuaji.   Radi te koalicije so ^ zbližale tudi konservativne stranke ter se približali  krSČ. socialisti nemškemu \«. leposestvu   in   katoliški   narodni strank: Vieda se trudi le za to, da bi oslabila v^-stranke, saj j* — tako piše   »Schlesig' be i Zrg " — prepričana, da parlament pr: sedanji ustavi  sploh ne more ž i veti.   Vlada omahuje   na vse strani, p sluša  svete  starih  liberalcev   in postopa I jako slabotno proti socialnodemokratski p; p.-:gandi.  — Vlada  namerava  v  kratktvu i predložiti zbornici šestmesečen provizori ki pride kmalu na razpravo. Vzlic sedan, delavnosti parlamenta se je bati, da c i starjejo novi slučaji, ki bodo redno de! vanje zbornice ustavili ali celo za dn! -časa onemogočili    Do 15. junija  se bo v vršilo še štiriindvajset sej, in sir« 29. in 30 aprila ter 3., G., 7., 8., 9, 10., M, 14, 15, 2L, 22, l'4,29.,30 in 31. maja ia 1., 3, 4, 7., 10., 15. in 16 Jurija.
Bodite narodni 1
Te dni je bil nemški prestolonaslednik imooatnfculiran  ca vseučilišču  v  Bonnu, I k;er so študirali že trije nemški cesarji . Vršil se je pri tej priliki tudi dijaški ko- j mera, katerega se je udeležil tudi cesar s prestolonaslednikom. Seveda je imel Viljem tudi svoj govor.  In kakor veČina njegovih govorov, zanima tudi ta tuje in domač« I časopisje. Cesar se je v poetičnih besedah j spominjal svojih dijaških let v Bonnu, ome- I njal zgodovino obrenske dežele in vse Nemčije od Karola Velikega in Barbarosse ter I nadaljeval: »In zakaj ni bilo nič iz vse te slave? Zakaj je vendarle propadala Nem čija? Ker ni bila ustanovljena na odločno narodni podlagi!  Veliki so heroji, ka teri so se rodili iz plemena Germanov, t. ; Bonifacija in Waltherja Vogehveidskega d Goetheja in Schiilerja ter so postali luč in blagoslov vsega Človeštva. Delovali so um verzaino, a so bili vendarle odločni Ger j mani, osebnosti, možje. Takih nam je danu* I treba bolj kot kdaj". In ceser je nato govoril  rezko  proti kozmopolitizma in internacionalizmu, katera je ime noval notranja sovražnika države ter zaklical mladini:  »Bodite narodni!* in proslavljal je Nemčijo in nemško narodnost, j spominjajo  se  himne »Deuschland iiber Ailes!" »Bistvo naroda je omejitev na znnhj, ! osebnost ljudstva,   ohranitev plemenskih lastnostij', je rekel cesar ter vedno in vedno ! naglasa!: »Bodite narodni! Bodite Nemci, potem se Vam resnično razen Boga ne b
Dalje v prilogi. "TgH
Okoli nabral Hrepenečih škandal Smehunov se krog je počasi. Molita iz ljudstva kopic Jenko in Levstik vštric, Si smeha vsak trebuh derži, (Stvar ju veseli).
Jovanu Veselu posmehoma se Zdaj Šiler oberne rekoč: „Ker rokovico mi skvarili ste, Mi z glace Vas prijeti ni moč; Slovenski ne znaš, pa prevajaš, Ti štor"'
In Šiler kot strašen vzor Na Koseskiga hipoma švigne, Brez mud mu hlače Potegne raz krače
Ter nad ozadjem pest mu dvigne. —
Stermenja, veselja zavzeto plašno Vse gleda junaka opravk samopašno. Rah Šiler Jovana postavi na kraj; Tohvale in slave vse vredniga ceni. S pogledam razburkanim zdaj, Ki priča največje jeze poraj Koseški v daljavo se peni. Še Šiler za njim zadervi : -Za vedno s pogleda poberi se mi!" In dalej se zanj več ne meni.
Vihrajoči plamen polzgorele sveče me
je zbudil.
Pozdravlja Te,   ljubi  .Narod", Cez hribe in doline do mrzliga groba — v katerega pa še ne boš tako kmalu padu" Tvoj
M. Z.
Priloga »Slovenskemu Narodu" §t 96, dn6 27. aprila 1901.
treba bati nikogar!" — Cesarjev govor je zanimiv in poučen tudi za Slovane. Ako je narodna misel prva tudi v kronanih glavah, ako se naglasa potreba, da se goji in krepi narodno čustvo tudi v tako velikem in mogočnem narodu, kakor je nemški, ko liko bolj je potem potrebna gojitev narodne ideje Slovanom, zlasti pa Slovencem! Kakor nemSki cesar, odbijati mora tudi nad narod socialnodemokratski kozmopolitizem in internacionalni klerikalizam, ki sta našemu nahodu najnevarnejša notranja sovražnika! Vojna v Južni Afriki. Vzlic mirovnim glasovom se vojna nadaljuje. Na cesti med Macbadodorpom in Lvienburgom so Buri zgrabili oddelek majorja Trvforda, ga ujeli in majorja v boju ubili. Pri Dordrechtu so vzeli angleškemu oddelku konje ter imeli pri Honeykloffu bitko. Kdaj se je to zgodilo, tega angleške brzojavke ne povedd, ker sploh o svojih porazih Angleži čim najmanje poročajo. Malih bitk angleških z Buri sploh ne omenjajo, če niso srečne za Angleže. Zato pa javlja Kitchener vsakega posameznega Bura, ki mu je zašel v pest in vsako kravico ki se je izgubila v angleški tabor. Tako javlia sedaj, da ja ujel — kdaj in kje? — 113 Burov, 10 pa se mu jih je udalo, da je zaplenil 138 pušk, 98 konj, top in 15 000 pa tron. Londonski listi poročajo nadalje, da se vrne general Baden-Powell domov na Angleško in da je poveljništvo nad policijskimi četami odložil. Dopisnik lista „Times" poroča iz glavnega tabora generala Blooda, da so Angleži pod polkovnikom Pu'tenevem zasedli Roossenekal, ki je bil doslej sedež burske vlade Pri tem se je udalo baje 100 Borov. Iz Kapstadta javljajo, da je minuli teden zbolelo ondi na kugi 64 oseb, izmed katerih j;h je umrlo 33 Med umrlimi je 4 Evropejci, med zbolelimi pa 17. O mirovnih pogajanjih ni zopet nikakih poročil, kar zbuja sum, da prve vesti niso bile dccela resnične.
Dopisi.
Iz Begunj pri Cerknici, 25. aprila. Naš ekspozit gospod Rudolf zapustil je te dni naš kraj. Ta nam daje povod, da Vam sledeče poročamo:  Gospod Rudolf bil je med nami komaj osem mesecev. V Trnovem pridobil si je bil mnogn bridkih skušenj, zato začel je pri nas nekoliko drugače postopati. Tukajšnji klerikalci sprejeli so  ga pri njegovem prihodu z velikim hrupom; mislili so, da bo tukajšnje naprednjake kar uničil. Toda varali so se. Rudolf ]s hitro spoznal razmere pri nas in ni uganjal političnih hujskanj, nego se držal v mejah svojega poklica. Že to, da se po vzgledu nekega svojega bližnjega stanovskega tovariša ni bratil z ljudmi najslabšega kalibra, ni bi bilo gospodom v Cerknici všeč.  Najprej bil je obdolžen, da zapravlja cerkveno premoženje.   To se je pokazalo kot popolnoma zlagano. Vendar bil je to povod, da so, kakor že znano, n a š z veliko težavo nabrani cerkveni denar pobasali in ga v Cerknico odnesli, tako da ga menda nikdar, ali pa mogoče le z veliko težavo nazaj priborimo. Na to potegnil se je odločno za vedno zatirano Menišijo, ter največ pripomogel, da dobimo v Begunjah samostojno faro.  Toda ni mu mu bilo sojeno, vživati sad svojega truda. Ker je prijateljsko občeval tudi 8 pristaši napredne stranke, sklenili so cerkniški duhovniki in njihovi begunjski pristaši, kojim je končno na pomoč priskočil še znani general Šušteršič, da ga morajo proč spraviti. A ne vprašajte, kako? Iskali so vzrokov, ter prišli do tega, da gosp. Rudolf v Cerknici obiskuje »prepovedane gostilne", pri lem pa pozabili, da sta v ono gostilno, ki je vse8koz poštena, nekdaj zahajala po-gostoma cerkniška kaplana.  Sicer je pa lastnica one gostilne z gosp. Rodolfom v sorodu, torej mu pač v tem oziru nima nihče nič očitati. Nadalje stikali so, kakor psi, okolu hiš poštenih  naprednjakov v Begunjah, ter gledali skozi okna, če se v hiši nahaja gosp. Rudolf, ter zopet okrog farovža in drugod, če je pri njem kak naprednjak Vsaka najmanjša stvar se je potem nesla gorka v Cerknico in seveda potem naprej poročala.  Ker se je gosp. Rudolfu resnična krivica godila, zavzeli so se zanj vsi pristaši naše stranke, ter tudi pristaši klerikalne stranke, razun par onih, ki nimajo nikakoršnega čuta dostojnosti, ali so ga pa že zapili v klerikalnih beznicah v Cerknici. Najveljavnejši možje naše Menifiije
bili 80 Štirikrat pri gospodu knezoškofu v tej zadevi. V jedni teh, nad jedno nro trajajoči avdijenci, so v rezkih besedah naslikali krivico, ki s e dela gosp. Rudolfu ter nekrščanske razmere, ki vladajo pri nas, po zaslugi nekaterih duhovnikov. Toda zaman so se trudili. Prepričali so se sicer, da je gosp. knezoškof blag mož, ki bi morda rad vstrege!, toda vsega zla krivi so njegovi svetovalci. Naprednjakom pa svetujemo naj nikar ne iščejo pravice in resnice pri knezo škofij stvu, dokler bodo tam komandirali razni Šušteršiči, Šiške, Flisi i. dr. Sedaj pa sodi slovenski svet: Nemilost zadela je moža, ki ima nedvomno največ zaslug, da je nekdaj zavedna naša Notranjska dobila politično drugo lice, ki je tudi lepe lastne tisočake zabil v kato liško organizacijo, nad tem ko drugi duhovniki delajo s tujim denarjem in za svoj žep. Seveda gosp. Rudolfa danes ne po trebuj*jo več, ker je gmotno uničen, to se pa vendar mora od Djih zahtevati, da mu pustijo osebno čast in poštenje. Razume se, da je bilo naše ljudstvo vsled teh do-godb strahovito razdraženo, čuli so se celo med priprostim ljudstvom glasovi o pravo slavju, češ, da celo med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki ni več najti pravice in moštva. Le naprednjakom se je zahva liti, da ni prišlo do obžalovanja vrednih prizorov. Gosp. Rudolfa danes ni več med nami. Njegov odhod resnično, razun par klerikalcev vse obžaluje. Sedaj bo pa mirna Bosna, menijo v Ljubljani. Da bi se le bridko ne varali! Gosp. Rudolf ima poleg že mnogih bridkih skušenj sedaj še to, da tolike lukavosti in hinavščine, kakor je med našimi klerikalci, je pač težko najti križem sveta, ima pa sedaj tudi jasno navodilo, katero smir naj hodi duhovnik, če hoče, da vživa med ljudstvom ugled in spoštovanje Toliko za danes, mogoče še kaj prihodnjič.
Iz Maribora, 25. aprila. Zadnjič sem se sprehajal po glavnem trgu, ko začujem nakrat prepir. Ko se ozrem, vidim znano mi vdovo Grill mej policaji. Kaj je bilo? Ubogi vdovi so njen »štant" prenesli z mesta, kjer je prodajala svoje blago že celih 33 let, v zadnjo vrsto. Seveda se je žena ustavljala, da ne gre, in vpraševala, zakaj se jo hoče odpraviti, ko pomeni tako premeščenje zanjo silno Škodo, a vse ni nič pomagalo. Reklo se ji je: Kar tiho bo dite in hitro pojdite, če ne Vas bomo dali zapreti. Ko pa je žena dejala, da pojde k županu, se ji je reklo, da župan nima nič ukazovati. To so prav lepe razmere! Ali smejo uradniki delati, kar hočejo? Poznam gospo Grill, ki je vdova davčnega uradnika, poštena je vseskoz, a magistratni gospodje mislijo, da smejo ž njo pometati, menda za to, ker je Kranjica. Ti gospodje naj puste take ljudi zapirati, ki po štacunah kradejo, poštene, priletne žene pa naj puste v mira.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. aprila.
— Poslanec Plantan in tovariši poslali so danes na železniškega ministra in terpelacijo radi preuredbe južnega kolodvora v Ljubljani, ker se rešitev tega vprašanja že 4 leta zavlačuje, in ker je zadeva tako nujna, da se rešitev ne more in ne sme več odlašati. — Besedilo interpelacije sledi.
— Prvi napad. Tisti dan, ko je bil g. Ubald pl. TrnkCczy izvoljen občinskim svetnikom, taisti dan se je že »Slovenec* na njemu lastni način zaletel vanj. Gospod pl. Trnkdc*y ima napako, ki mu je pri »Slovencu" ne bodo nikdar odpustili: protestant je in odbornik protestantske cerkvene občine. Temu prvemu napadu bodo gotovo sledili še drugi, in zato povemo »Slovencu" že sedaj, da naša stranka ne gleda na to, kaj kdo veruje, ampak kakšen je kdo. Pri klerikalcih je seveda narobe, in če se le dela, da veruje kar klerikalci uče, po tem se mu vse, a že prav vse odpusti
in še mandatov dobi kolikor hoče.....
»Slovenčevo" pisarjenje seveda ne bo nikogar zmotilo. Vsa Ljubljana pozna gospoda pl. Trnkdczvja, vsakdo ve, da je rodom Slo vak, da je navdušen Slovan in v vsakem oziru gentleman. Gospod pl. Trnk<5czy ni fle nikdar niti v najmanjši meri žalil verskih čutil svojih katoliških someščanov, nego vedno izkazoval katoliški veri, kot omikan mož, vse spoštovanje tako, da bi smel pač pričakovati, da bodo tudi .Slovenčevi" duhovniki spoštovali njegovo konfesijo.....
Gospod pl. Trnkdczy je iz Ogrskega Gradišča doma. Njegovi velespoštovani rodbini sta pokojni katoliški kardinal, knec Furstsn-bsrg in sedanji katoliški knezonsdškof OIo muški dr. Kohn, vsakikrat napravila vizito, kadar ju je vizitacija v Ogrsko Gradišče pripeljala, dasi je obitelj protestantska. Pri nas pa napada duhovniško glasilo občeapo-Stovanega, značajnega someščana, pri katerem se Se nikdar ni zastonj potrkalo, nego ki radin izdatno podpira vsako dobro stvar, napada ga samo zato, ker js protestantske ver«. To je surovost, kateri pa se nihče ne čudi. Kakršna je duhovščina, takšno je njeno glasilo.
— Politika oseb in načel. Gospod kanonik Sajovio je naš članek »Politika oseb in načel" popravil, da ni bil cn tisti, ki je škofu tatrorekoč nož nasadil na prsa in zahteval od njega, da mora iti s klerikalci. Že takrat smo rekli, da je o s e b a postranska stvar, glavno da je dejstvo. Ker pa stvar zasluži, da se ohrani v spominu, konfitatujemo za danes, da je bil deželni poslanec, leskovški župnik Schvveiger tisti, ki je na Čelu duhovniške deputacije škofa postavil pred alternativo »Mi bomo z Vami, če boste Vi znami". Zgodilo se je to 26. avgusta 1898. leta. Toliko za danes.
— Volitev v okrsjno bolniško blagajno se sačne jutri. Opozarjamo na to volilne opravičence in jim priporočamo, naj glasujejo vsi za priporočene jim kandidate. Zajedno pa opozarjamo tudi merodajne faktorje, naj poskrbe, da se pri volitvi ne bodo zgodile kake nerodnosti, kakor svoj čas, ko so k 1 e r i k a 1 c i kar celo kopo neoddanih glasovnic eskamotirali med oddane glasovnice.
— Coški junski imajo zopet pogum. Z Vipavskega se nam piše 26 t. m.: Ku-ratu Ferjančiču na Gočah raste pogum in
čuti se že popolnoma prostega--! V
svojih cerkvenih govorih pripoveduje, da liberalcev se ni treba nič več bati, dokler je škof klerikalec in dokler bo škof zagovornik klerikalcev. Naše liberalce je treba prezirati ter jih kjerkoli mogoče zasmehovati, sioer se jim ne pride v okom — tako uči tat mož v cerkvi. — Sploh postajajo, kakor se sliši njega propovedi indirektno hujskajoče, kakor so bile pred znano afero in bati se je, da pride zopet do kakega napada od strani klerikalcev, ako kompetentne oblasti ne bodo že vendar enkrat zabranile tega ved nega ščuvanja v cerkvi proti liberalcem, ki so prav tako avstrijski državljani, kakor klerikalci. — Brezdvomno je sad tega ščuvanja tudi nedeljski pretep fantov v Branici, v gostilni Glažerjevi, v kateri je mirno sedelo osem narodno - naprednih Braničarjev, ter ne misleč koga issivati, napilo dr. Tavčarju, dr. Turni in narodno-napredni stranki, na kar je takoj prihrulo nekaj goških klerikalcev, znanih razgrajačev od gofike afere v sobo, ter napadlo, jsdsn celo z odprtim nožem, mirno sedeče pivce. — Ti so bili primorani, braniti se z vsemi močmi, zlasti ko so čuli iz ust nekega goškega klerikalca: »Le dajmo jih! Liberalca se sme ubiti, kjer se ga dobi! Liberalec ni pod nobeno postavo!" Prišlo je do resnosti, aakaj na obeh straneh js bilo nekaj dobro opraska-nih. — Vsa stvar je že pred sodiščem. Radovedni smo, kdo bo tukaj kriv, ako bo Bonaventura tudi drugič romal za goške napadalce na Dunaj.
— Idrijska rosika In klerikslol. Iz Idrije se nam piše: Naši maziljeni in ne-maziljeni klerikalčki uvidevajo dan za dnevom, da se sedanji narodni mestni zaatop ne ravna po svojih zaspanih klerikalnih prednikih, ampak, da se neumorno trudi povzdigniti naše od Boga in ljudi zapuščeno mesto; vsako pozitivno delo jih napravlja nervozne do smešnosti, največ skrbij in preglavic pa jim dela bodoča naša realka. Zdaj se boje za bodočnost naše mladine, zdaj za mestno blagajno. O Bog, odpusti grehe vsem grešnikom, samo hinavcem ne! Srednjeveški poštenjakoviči dobro vedo, da je lealcem v prvi vrsti odprta tehnika, da jedo v sedanjem času ravno tehniki najlažji in najboljši kruh, da ravno mi Slovenci nimamo skoro nič tehniških močij, da zasedajo pri nas najboljša mesta tujci, mnogo dobrih mest pa celo sploh ni zasedenih ; a kaj jim to mar, da bomo imeli le dovoli črnih sukenj in manj posvetne inteligence! Idrijska para, ti pa ostani tisti božji volek kot dosedaj, da te bodo Se v bodoče lahko izmozgovali tvoji državni in cerkveni predpostavljenci! .Realka bo stala
tisočake in tisočake !" Gaspod župan La-pajne, predlagajte v prihodnji občinski seji, naj voli mesto Idrija za prepotrebne škofove zavode 100.000 kron, in verjemite mi, že v brzojavki vam bo pel »Slovenec* hosiano! »Slovencev" dopisnik dokazuje potrebo gimnazije v Idriji s tem, da po-vdarja, kako dobro so obiskani ostali gimnaziji na Kranjskem. Če bi dobila Idrija gimnazij, bi ga morala tudi sama polniti, kajti razun iz najbližje okolice, ki bi itak ne dajala velikega kontigenta, imajo dijaki od povsod lepšo priložnost obiskavati gimnazij ah v Ljubljani, ali v Kranju ali pa v Gorici, ob jedcem so pa tam tudi lažje deležni kake podpore nego v siromašni Idriji. Realka pa bode gotovo privabila v Idrijo tudi tujcev, zlasti ker se bo večina predmetov na tem zavodu poučevala v materinščini, in ne bode tako potujčevalno vplivala na mladino kot ljubljanska. Tako bodo Idričanje imeli od svoje realke dvojen dobiček: s^ojo deco bodo lahko vzgajali doma, tujci pa bedo prinašali denar v mesto. Denar, ki ga bo dala občina za realko, bo na ta način le dobro naložen kapital, ki bo donašal mestu s časom zlate obresti. Gimnazij bi pa propal, in kadar bi občina pozneje prosila za kako drugo srednjo šolo, bi dobila od države lakoničen odgovor : Propad gimnazija je dokazal, da Idrija sploh ne potrebuje srednje šole. Toda mislite, da je klerikalcem res toliko za gimnazij kot vpijejo? Kaj še! Poskusimo preprečiti ustanovitev realke, za gimnazij se tako ne bode nihče potegoval, to je njihova parola. Gojmir.
— Družbe sv. Cirila In Metoda pr vomestniku sta izročili v petek 26. t. m. ljubljanski predsednici čč. gospe Vera dr Šlajmerjeva in Ivana Zupančičeva čisti veselični donesek izza 14. t. m. v »Nar. domu" — tj. 12 60 kron in 30 vinarjev, samoumevno največji vseh dosedanjih koncertnih dohodkov pri družbi. — Ko beležimo to veselo vest, izrekamo zahvalo vsemu Častitemu narodnemu sodelujočemu žena:vu in moštvu, ki je kar tekmovalo ob tej dobrodelni ci. V prvi vrsti se ve gre zahvala modrostnemu vodstvu naših i sto tako domoljubnih kot previdnih častitih damskih podružničnih odborov. Gmotni prospeh je zares velik; a isto tako je družbi merodajen tudi moralni prospeh — sodba občinstva je bila namreč ta: da niti Prešernov stoletičoi večer ni prekosil v eleganci tega pač zgodovinskega večera naše mile družbe sv. Cirila in Metoda.
— Društvo ,,Ljubljanska meščanska godba" ima v sredo, dne 1. maja t. 1. zvečer v areni »Narodnega doma" svoj občni zbor. Pred zborovanjem in po zborovanju bo svirala godba, in sicer prične godba ob pol 8 uri, zborovanje pa točno ob pol 9. uri. Pristop k temu zborovanju ima vsakdo, ki podpira, ali ki hoče kakorsibodi podpirati godbo. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora, t. Volitev dveh računskih preglednikov. 4. Določitev Članarine. 5. Slučajnosti. Po zborovanju, kakor rečeno, je prosta zabav« ob sviranju godbe. Ker večer nudi poleg zborovanja tudi prijetno zabavo, ki je bas za prvi majnik primerna, je pričakovati mnogobrojne udeležbe.
— Mirozov priredi »Ljubljanska meščanska godba" v torek, dne 30. aprila t. L ob 8 uri zvečer. Proga: Mestni, Stari, Sv. Jakoba trg, Sv. Jakoba most, Breg, Turjaški trg, Gosposke ulice, Valvazorjev trg, Rimska, Bleiwsisova, Franca Jožefa, Prešernov« ulice, Marijin trg, Spitalske ulice, Pred škofijo, Vodnikov trg.
— VII. dlrks kluba slovenskih bi-ciklistov „Ljubljana". Klub je sklenil prirediti prihodnjo klubovo dirko na dirkališču v nedeljo dne 2. junija. Hrvati so že pozvali ljubljanske dirkače na »Tandem mateh". Temu vabilu se bodo naši dirkači odzvali, če bo le vreme v mesecu maju za training ugodno ; v tem slučaju se izvrši ta bicik-liški dvoboj Že pri prvi letošnji dirki.
— Redni občni zbor zadruge kro-jsčev, klobučarjev, krznarjev in rokovi-čarjev se bode vršil v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. ob 2. uri popoludne v gostilni »Mira mar* na Starem trgu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o zadružnem delovanju in premoženju. 3. Dopolnilna volitev dveh novih odbornikov. 4 Posamezni nasveti v korist zadruge. Ker je zborovanje, jako velikega pomena, prosi odbor vse častit« zadružnike in zadružnice, da se tega
občnega zbora v kar največjem Števila ade ležiti blagovolijo.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" pri
redi jutri popoldne izlet preko Kozarij in Dobrave v Dolnice (Pcdutik) k „Miklavu potem skozi Št. Vid v Ljubljano. Sestanek ob 1. uri pred druStveno dvorano na Sv. Petra cesti 5t. 5
— Legar v artilerijski vojašnici. Na svoje veliko začudenje smo izvedeli, da se je v t op ni barski vojašnici primerilo 16 slučajev tifusa. Vojaška uprava trdi, da je to bolezen zanesel v vojašnico neki topničar, ki je došel iz Krškega, to 1a sodi se, da temu ni tako, ampak da je vojaštvo vsled neumestne štedljivosti vojašnične uprave bilo primorano pitno vodo mesto iz vodovoda zajemati iz vodnjakov, v katere prihajajo brez dvoma tudi podzemski dotoki iz hlevov in iz greznic. Stvar se mora vsekako temeljito pojasniti.
— Tivolski nasadi. V mestnih nasadih Tivolskih izvršila so se zadnje dni znatne spremsmbe. Grmičevje ob uhodu v park, ki je oviralo pogled na vodomet se je odstranilo ter nadomestilo z raznimi nizkimi, v gredicah razvrščenimi rastlinami. Tudi ob cesti pred „Narodnim domom*, kjer so se bile bresti skoraj že popolnem posušile, zasadile so se letos okrogle aka cije, ki bodo, kakor je upati, bolje uspevale.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom preteklega meseca pričeli so v Ljubljani iz vrše vati obrt in sicer: Miroslav Zor, Jur čiče v trg št 3, tapetarski obrt; Ana Ženko, Križevniške ulice it. 7, žensko krojaštvo; Ivan Koman, Krakovske ulice št. 13, bra njevski cbrt; Matija Spreitzer, Stari trg št. 17, trgovino z mešanim blagom; Marjeta Vanino, Stari trg št. 3, prodajo sadja; Jos. Maček, Gradišče št. 7, izdelovanje sodovice in prodajo premega; Josip Zidar, Dunajska cesta štev. 11, trgovsko agenturo; Mariia Poznič, Mestni trg, prodajo živil; Fr. Zaje, Dunajska cesta št. 10, brivski obrt; Luigi Gasparotti, Marije Terezije cesta št 10, prodajo južnega sadja; Franc Babic, Tržaška cesta št. 12, pekarski obrt; Ana Jenko, Marije Terezije cesta (Kolizej), branjevski obrt; Boros Sandor, hotel ,pri Slonu", trgovino s preprogami; Ana Marija Detter, Stari trg št. 1, kramarijo; Ambrož Cirk, sv. Jakoba nabrežje št. 31, starinarstvo; Karol Blas, Cerkvene ulice št. 21, črevljarski obrt; Jos. Weibl, Slomškove ulice štev. 4, ključarski obrt; Franja Škafar, Mestni trg št. 19, malo trgovino z živili; Albert Roth, Latermanov drevored, fotografski obrt; Karolina Mancini, Stari trg štev. 24, prodajo sadja; Ivan Šu 8teršič, Karolinška zemlja štev. 9, prodajo premoga. — Opustili pa so obrt, in sicer: Marija Kune, Tržaško ceata št. 49, trgovino z mešanim blagom; AdolfWeizen, Gradišče št. 5, prodajo moke; Marija Brelib, Poga-čarjev trg, kramarijo; Franc Križnar, Flori •anako ulice, izkuh.
— Iz Litije se nam piše: Dne 1. maja t. 1. preteklo bode 20 let, odkar načeluje tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu o kr. okrajni glavar g. Matija Grill. Prebivalstvo litijskega trga priredi g. glavarju predvečer dne 30. t. m. primerno slavlje.
— Radovljiška obrtna nadaljevalna šola konča šolsko leto 1900—1901 z razstavo šolarskih izdelkov in učil v prostorih ljudske Šole. Razstava se otvori v soboto dne 4. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne, ter bode odprta v soboto, dne 4. in nedeljo dne 5. maja, vsaki dan cd 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
— Slovensko kmetsko društvo za sodni okraj šmsrski. Na ustanovni shod tega društva je došla naslednja brzojavka iz Kozjega: „Z veseljem vas pozdravljamo, kmalu vam sledimo mi. Oiresimo se klerikalnega jarma, ki nas tlači in izsesava. — Kozjanski napredni kmetje".
— Igra „Rokovnjači", ki se je imela v Trstu vprizoriti dne 12. maja, vzbuja občno pozornost in zanimanje. »Rokovnjači" se radi ovir vprizore prvo nedeljo junija.
— Gledališče opic v Lattermannovem drevoredu je zlasti za mladino jako zabavno. Zlasti ugajajo tele točke: »Afričanska ve čerja", izvaja osem opic, »Najboljša dresura za pet psov", »Dirka štirih psov", katere jezdijo opice, »Veliki ples", ki ga vodi ple-sorednik Menempippo, »Nesrečni popotniki v puščavi", izvajajo psi in opice, »Steklena piramida", izvaja dresirana koza, »Brazili-janaka opica kot zračni gimnastik", „Jambo" dresirani prešič, »Dresirani petelinje", »Ma-dame Pompadour s svojim bedastim laka
jem i. dr. Predstave so navadno popoldan in zvečer. Več glej v inseratu.
* Tuoićeva drama „Trhli dom", ki se je v prevodu Fr. Govčkarja pred dvema sezonama igrala tudi na slovenskem odru, je dosegla te dni v Belemgradu sijajen uspeh. Intendant, pisatelj Nošič je čestital društvu hrvatskih književnikov na uspehu Tnoiceve prelepe drame.
* Ogrski naučni minister proti modrcu. Po vzgledu svojega tovariša, saksonskega naučnega ministra, je izdal tudi ogrski naučni minister ukaz proti nošenju modrca Ta ukaz prepoveduje vsem učenkam ogrskih ljudskih, meščanskih in dekliških Sol nositi moderc ter določa bluze. Ogrsko uči teljstvo je s tem ukazom ministra Wlas-aiosa prav zadovoljno, samo obžaluje, da se ukaz ne tiče tudi učiteljic, ki bi morale dajati učenkam dober vzgled.
* Antipirin in Maupassant. Zdravnik Talmever poroča v pariškem »Matinu", da je Maupassant, slavni francoski pisatelj, zblaznel, ker je užival preveč antipirina. Da bi ai pregnal glavobol, in da je lažje pisal, je užival pisatelj antipirinove praške, ki so ga v desetih letih docela posušili. Maupassant je povedal sam, da izgublja spomin ter se med pisanjem ne more domisliti niti vsakdanjih besed. »Ah, z menoj gre navzdol!" je rekel Maupassant. »Umoril me bo antipirin!" In res je zblaznel in umrl Še mlad v blaznici.
* Blazen kralj. Bavarski kralj Oton je že več let blazen, a se brani vsaki zdravniški preiskavi. Oton je izredno močan mož. Zadnje čase je izredno bled. Zrasla mu je dolga brada, katera mu je docela zanemarjena. Spi in je jako neredno. Vživa le mrzla jedila. Navadno leži ali sedi. Niti voziti se noče več po parku. Ne pozna nikogar, razen par oseb, s katerimi je občeval še kot mladenič. Razum mu je trajno otemnel.
* Duhovnik — dvakraten morilec. Duhovnik Pietro Potenza v Napolju je ustrelil, kakor znano, vdovo Orlando in njenega sinčka. Sedaj poročajo iz Napolja, da je Potenza povedal stražniku,, ki ga je aretiral, da ga je kri ustreljenega dečka ustavila, da ni ustrelil še drugega sinčka vdove. Povedati ni hotel morilec, zakaj je ustrelil svoji dve žrtvi. Trdi, da bi storil s tem „še večji greh kakor je umor". V ječi sedi morilec mirno in razmišlja. Z 10 pričami je hotel dokazati, da je bila gospa njegova ljubica, a vse te priče so izjavile, da tega ne vedo.
* Vlečke so prepovedane. Obč. svet v Draždanah je sklenil, prepovedati noSo vlečk in dolgih pentelj po mestnih ulicah.
* Deklica . na vojaškem naboru. V Eibiswaldu je prišla k vojaškemu naboru dne 17 t. m. zala deklica v ponosni gornještaja: ki noSi. Za klobukom je imela običajen velik »pušelc", iz nedrij pa ji je molel zmagovito — pozivni listek. V rojstno knjigo so bili namreč namesto imena »Alojzija* zapisali »Alojz*. Vendar ni bila — »taubliht".
* Umetnost indiskretnosti. Italijanski humoristični list »II mondo che ride* (Sme-joči se svet) je razpisal nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: Kako je možno na najdiskretnejši način izvedeti starost omoženih dam? Nagrado je dobil ta-le odgovor: Damo je treba vprašati: Koliko let ste mlajši od g. soproga? Nobena dama se ne brani odgovoriti in potem se njena sta rost izračuni lahko.
* Londonski modni — psi. Vsaka fina angleška dama ima svojega psička, kateri pa navadno ne teka za njo, nego ga nosi dama v naročju. Ti psi so bulldoggi posebno majhne vrste. Teški smejo biti kvečjemu 20 funtov, čim manjši ao, tem — elegantnejSi so. Ti psički ne lajajo baje nikoli, grizejo malokdaj, navadno spe ter so jako — dostojni. Dame jih imajo navadno rajSi kot svoje otroke ter se bavijo z njimi mnogo več kot s svojimi možmi. Ti psički spe navadno v vznožju postelje ali pa imajo tudi svoja mehka in lepa ležišča.
Književnost.
— „Planinski Vestnik", glasilo slovenskega planinskega društva, ima v 4 št. tole vsebino: črez KavkaSko pogorje. Spisal L. Stia8ny. — Po Švicarskih mestih. Spisal dr. VI. Foerster. — Društvene vesti. — .Planinski Vestnik" dobivajo člani planinskega društva za 6 K na leto.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. aprila. Hrvatsko slovenski klub je sklican za danes na zaupno sejo. Sodi se, da se bo bavil v tej seji s Šusteršičevo afero.
Dunaj 27. aprila. Vlada predloži prihodnji teden budgetni provizorij.
Dunaj 27. aprila. Iz Prage je došla deputacija »Umčlecke besede", ki je konferirala z ministrskim predsednikom Korberjem, z naučnim ministrom Hartlom in z ministrom Rezekom. Hartel je pri ti priliki potrdil, da pride cesar meseca maja v Prago in da poj de Hartel ž njim.
Sofija 27. aprila. Mej ministr skim predsednikom Karavelovom in vojnim ministrom Paprikovom je* nastal konflikt. Kara velo v je brzojavno prosil kneza, naj pride koj v Sofijo.
London 27. aprila. V Pekinu in v drugih mestih so bili nabiti lepaki, ki poživljajo vse Kitajce, naj 15. maja napadejo in preženejo vse tujce.
Darila.
Upravništvo „SI. Naroda" je prejelo naslednjo pismo in zneske :
Slavno upravništvo! Pod geslom Sv. Matevža Evangelista V. Pogl. 6 -39: A jaz Vam pravim, da se ne upirajte hudemu: nego če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo: — Vam pošljem 100 kron, da bi jih izroCili velečastitemu župniku Trnovske župnije gospodu Verhovniku, s tem namenom, da jih razdeli za dobrodelne namene, po svojem mnenju.
Nadalje pošljem 100 kron za Prešernov spomenik in 10 kron za Vafie stroške.
Spoštovanjem
Neimenovan.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1901.
V smislu gorenjega pisma izkazujemo: Gospodu župniku Verhovniku: 100 K — Za Prešernov spomenik : 100 K. — Srčna
hvala! — Upravništvo „Slov. Naroda" pa polaga v pismu omenjenih 10 kron za dozdevne troSke tudi za spomenik našega Prešerna.
Za družbo sv. Cirile In Metoda. „ Vesel Litijčan v Višnjigori" 3 K 20 vin. — G. Alojzij Jerala, gostilničar v Medvodah 13 K 40 vin., v veseli družbi v gostilni nabrano. — Skupaj 16 K 60 vin. — Živeli!
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 1 80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (2—6)
Premornn  ristila  ao škodljiva.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prebavljanja, temveč ga obudi invkrepi; imenuje se dr. Rose balzam za želodce iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a II (9)
Gospodu Juliju Schauniaiiiiu^ lekarnarju v Stocfecraiiu.
Ko sem poskusil Vašo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega želodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 škat-ljic po poštnem povzetji pod naslovom: Josip Senf I, kopelj Bartfeld (vila Karolv). 24. junija 1899. c (2517—6)
Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnem lekarnarju, Juliju Sehaumannu v Sftoekerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, najmanj se pošiljati 2 škatljici.
Južne železnice postaja: Polčane
(Poltichach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno   zdravilišče   za bolezni v želodcu,   na jetrih in ledvicah, za sladkorna bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na
>c Slatina, krhiju ud.
Prospekti te dobe pri ravnatelju.
$ Kopel Rogatec
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S08-3 m. Srednji »račni tlak 736-0 mm.
C. <
čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Vetrovi
Nebo
11
S —
I!
26 j 9. avecer  732 2    101 si. svzhod oblačno j g
27 j 1. ajutraj 735 1     8 0 al. jvzhod oblačno Jj
2. popoL  735 6    16*2 sr. sever pol. oblač. 0
Srednja včerajšnja temperatura 1020, nor-male: 114 .
Dunajska borza
dne 26. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4% ....
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 470 .... Avstro-ogrske bančne delnice ....
Kreditne delnica..........
London vista.........,
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark   ...........,
20 frankov..........
{talijanski bankovci........
C. kr. cekini.....
9840 98 05 11790 9755 11760 92 85 1677 — 692 75 240-22'/, 117'65 2351 1908 9060 1131
Zahvala.
Za mnoge dokaze pr isrčnega sočutja mej boleznijo in ob prezgodnji smrti svojega nepozabnega soproga, očeta in braca, oziroma svaka in strica, gospoda
Jožefa Pance-ta
izrekamo s tem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastnemu gospodu župniku Ivanu Verhovniku za večkratna, pokojniku podeljena tolažila, gospodom nosilcem vencev, vsem gospodom kolegom, gospodom učiteljem in vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem za jako častilno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi daro. valcem lepih vencev.
(887)
Žalujoči ostali.
I
Zahvala.
Vsem, ki so me tolažili ob mučni bolezni in povodom smrti iskreno ljubljene moje soproge, oziroma matere, gospe
Marije Rebek
in izražali na katerikoli način sočutje, darovalcem vencev, pevcem Katoi društva rokodelskih pomočnikov in pevovodji g. Al. Sachs-u, dalje preč. duhovščini, vodstvu Marijanišča ter vsem spremljevalcem rajne pokojnice k zadnjemu počitku, izrekam v svojem in v imenu svojih otročičev iskreno zahvalo. (888)
V Ljubljani, dne 27. aprila 1901.
Josip Rebek.
I
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na
narKVRt.
alkaEična kislin«*
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za
nrPrbHrflvIipnip za t0Plice Karlove vari, Mapi CuiulflVIjDlIjD rijine  toplice, Franzensbad
in druga od zdravnikov priporočana zdravil;
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih šp> cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (25—
V najem se odddajo
lepi gostilniški prostori
s stanovanjem, vrtom in hlevom v Ljubljani, in sicer najpozneje s 1. oktobrom t.
Ponudbe sprejema in pojasnila tU • g. Friderik plem. Laschan v Ljubljani, Mestni trg št 7. (884—1
roda se
grad   Zavrli  (Neudorf)  okraj Litija.
obsegajo^ okoli 300 oraiov z lastnim lovoru
in zelo veliko vodno močjo.
Kupnina s pritiklino vred 50.000 kron Natančnejši podatki pri oskrbništvu
ali pn dr. Sernecu v Celju. (883—1)
Elegantno opremljeno
stanovanje
s štirimi sobami in kopeijo odda se s 1. avgustom v pritličju hiše št. 5 v Šu-blčevih ulicah. I*to je mogoče vsak dan ogledati.
Vpraša naj se v piaarni F. Supančič-a, Rimska cesta št. 20. (882—1)
Prostovoljna prodaja 350 veder
pristnega vina lastnega pridelka, rude-cega in belega, po sodih ali pa skupaj, bode dne «i. maja v Vidmu pri S. F. SolinIkovcm vinogradu.
h kateri se uljudno vabijo kupci.
(879-1)
Radi rodbinskih razmer je na prodaj
l\ v Ljubljani |;
s pripadajočim svetom Ista stoji na lepem prostoru v obližji novih Gorapovih hiš ob projektirani progi električne železnice.
Približna cena 60.000 kron.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje ustmeno in pismeno g. Ivan IMntar, odvetniški solicitator v Ljubljani. (870-1)
ElMilettsijfti
(571-7)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poStnine prosto v •iehnnnoii- % potheke, Frankfurt a. 11.
Df| do 300 goldinarjev na mesec I I lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v § J vseh krajih gotovo in pošteno brez ka-\f pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (606—6)
Izgubila se je
doza za smodke z znakom A. t». na potu od Št. Jnrja do Kranja, najbrže pa na kranjskem kolodvoru. Najuljudnejevse proii, da se ista odda pri «2asperlinu v St. Jiirjti ali pa na A. ti. Dunaj, Thierarztlielie-lloelaaelftule.
(880)
Na prodaj je nov, fin
voz „Tozrels:"
le malo rabljen in par komatov.
Več pove lastnik Jancz Kaucic v Idriji. (827-1)
Mlad hlapec
se pri   podpisanem takoj sprejme.
Fran Orešek
•tigovina s špecerijskim blagom, žganjem in vinom (875—1) Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9.
Išče se 3 spretne
mlinarske pomagače
pod 35 let starosti v stalno službo pri pod pisani tvrdki. Rtflektanti naj se obrnejo direktno do tvrdke
Valjični mlin W. Jochmann v Ajdovščini. (790-5)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. ,573-13;
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko :
Anton Oi4i*icli Ijnbljan;«. iflarlje Terezije eesta 9.
J€e|ar5Jje_blago
Uaelau r\aatei\g, Celal^cuicc no Ces^em. (625-2)
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
*^$>      °vJ- *sc- Sv<-, m&
na Sv. Petra cesti štev. 74
se takoj v najem odda.
Natančneje tam.
(865—2)
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—95
Edmund Kavčič
* LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Eckertovažiahtnakupa
(Edelraute)
(871-1)
dij etični
naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-čujoč. Na lovu ali pii Izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domače sredstvo.
.4*.
Ces. kralj, igg dež. priv.
tovarna za likerje
Alb Ect6rt,Graflec.
Ces. kr. avstrijske &k državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febravarja 1901. leta.
Odhod lz Ljubljane jaž. kol. Proga tez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludue osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri H m popoludne osobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Flzen Marijino vare, Heb, Franzjve vare, Karlove vare: Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočev;e. - Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje,
— Prihod v Ljabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linca, Steyrn, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linca, Stevsa, Pariza, Geneve, Curina, Bre-genca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 3h m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Poutabla,
— Ob H. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Poutabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 3. nri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 20 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob t>. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. un 49 m z.ečer, ob 11. uri t> m dopoludue. ob 6. uri 10 m zjutraj.
"CJradiio dovoliezia
(881)
posredovalnica stanovanj in siužeb
Gospodske ulice št. 6
priporoma In namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
(možke In ženske) za   Ljubljano   In  drugod. — Potnina tukaj.   —   Vestna  In  kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Lepo posestvo
v raketa velikem kraju nedaleč cd Ljub-Ijaoe z opremljeno prodajalnico, v kateri se že 40 let s prav dobrim uspehom izvr Suje trgovina z mešanim blagom,
je na prodaj, ggn-
Takoj ae zahteva na račun 3000 gld.
Pojasnila daje H. Halbenstelner v Ljubljani. (878-d
s prodajalnico, z eno ho kuhinjo, dvema kietima in z vrtom, hv proda*
Hiša je pri farni cerkvi, zraven šole, na prav lepem prostoru v Semiču.
Več pove lastoik Anton honigsmann v Semiču št. 31. (859—2)
Zdravilišče Toplice
nam Kranjskem
dolenjske železnics postaja Straža-Toplice.
Akratoterma 33—38' C, pitno in kopalno zdravljenje, izredno vplivajoče pri protinu, reuml, ischias in nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in barske kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in drožbinske sobe. Zdravo podnebje. — Go/dnata okolica. — Dobre cenene restavracije. — Sezija od 1. maja do 15. oktobra. Pospekti in razjasnila brez stroškov pri
(873—1) kopališkem ravnateljstvu.
i b I e k e.     rv^Po pravila.
W L Mikusch ^
tovarna dežnikov j
Ljubljana, Mestni trs. I
sposobna osoba ki je po Kranjskem dobro znana, za agentiranje s „slivovico" in ,,tropinovcem".
Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (819—3)
Tovarna ustanovljena 1* 1890.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
S^»««s:lamU.*«*« s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 d kg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvrSu-jem vse hitro in po najnižjih cenah P^"" Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko. 'vq (1963—32)
Varuj svojo ženo!
r/Sa vsako rodbino najvažnejšo^ 'icDJitfO ▼ otroških  zadevah a če/
[tisoč   »ahvalnimi   pismi   pošilj. ligkretno   «a 90 vin. v avatr znamkah (odprto 70 vin.) gospa A. Kan pa, Berlin S. W. 220 Un-
denstrasse f>6   .^šl        B (3QQ_34)
EONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712—4)
Južno Tirolsko,
postaja ulsaganske železnice,
l1/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolorrite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, la\vn-tennia. Senčnata izprebajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Kopališče Roncegno
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbei 2. maja Rotterdam 12*30 popoldne. 9. maja Amsterdam 5*00 popoldne. 16. maja Statendam  11-30 dopoldne. 23. maja Potsdam     4*30 dopoldne.
Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (759-3)
Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    J nišča m. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za m. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Svicarija. V ssede, dao 1. ss^aja t. X.
3"CLtra.n.]i koncert
^Meščanske godbe*'.
Začetek ob 6. uri zjutraj. Vstopnina 10 kr. Otroci prosti.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoStovaniem
iestavrater.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub- SE** ■■M'f t"-.      «*-..*>     f >
nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem \j T JVl I lil r-^fi TVT A
zastopa   doiiinrf   zavarovalne   družbe   prve     g^^T"   y XiN XJ WdJ \J iN Ji**
vrste. — Ponudbe pod ,,1.998*' Gradec, poste
restante. (766—3) sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji.
Patent Fran Xeehvlle. Tovarna za vinogradniško orodje, kletarske stroje In kovinsko blago (799—9)
Dunaj, V. I, (■rieMMtriiHMe 14 E.
Lattermannov drevored.
Samo nekaj dnij tukaj na ogled!
Danes v soboto 2 predstavi.
Popoludne ob 4. uri in zvečer ob V|8 uri.
Gpičea gledališče
pod vodstvom ravnatelja .Toplim Hpinett s svojimi štirinožnimi in štiriroćnimi
83 igralci
opice, psi, koza, prešiči in petelini
Izborno drettlranl.
Velika nova predstava.
Koncem predstave danes tretjikrat velika »plena pantomima podnaslovom:
Sodiščna dvorana opic.
Zločinec bode ustreljen in pokopan. — Izvajajo opice in psi.
Vstopnina: Sedež s številko -tO kr.. I. prostor '*.» kr., II. prostor 15 kr., galer. 11» kr.
Za mnogobrojni obisk prosi udano (885' Josip Kpluett.
V nedeljo 3 predstave.
Začetek ob 3. uri, 5 uri popol. in \'tS. uri zvečer.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
* »rotil
v Ljubljani |\
dvornega založnika ^ Nj. Svetosti papeža
kot želodec*
krept'ujof v
in tek \ zbu-
jaj oee, dalje
kot prehav-IJenJe in te-
leMiio od-
prtje pospe-1^ Sujočesredstvo ~?§j posebno onim, ki trpe na na-
""vadnem teleMiiem
zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po IL 12 in več stekleničic. (1368-30)
Bottger-ja pedganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe živali, h 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v drželnl lekarni ..pri  Mariji pomagaj" 91. liPUMtrk-a v Ljubljani.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schvveinfurt, dne 11. februvarja 1899. (269—12) li. Kres, mlekarija.
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Br(ix) Češko.
Dobra nikelnasta reinontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 5*80
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnaeti budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—38)
03t lluatrovani katalog zaston/ in poštnine jirosto.
48355544
Na mestnem trgu št. 8 v III. nadstropju se oddasta 2 meblovani
mesečni sobi
s 1. majem t. I. — Razgled na Glavni trg.        (838 -3)
Pošiljam brez troikov     (856 2)
99
originalno, ne barvano niti prano:
& ko.     I. vrste...... t?l«l. «•—
&   ,.     II. ...... 5*54)
»  „  m. .....,    ,, *-30
kakor tudi druge vrste kave brez konkurence.
Ivan €Sr«*»l*9 Reka, Piazza Municipio 4.
L. Lttserje? obliž za tnrisie.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-" ----som, žuljem itd. itd. =====
Glavna zaloga:
L, Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidiing-.
obliž za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnik.      (627—6j
Zahtevajte
Luser-jev
Dne 1. maja letos, dopoludne ob 9. uri vršila se bode
▼ hotelu Crs*ajzex»
na Dunajski cesti št. 2 6
javna dražba
v konkurzni sklad And. Schmoli-nerja spadajoče sobne oprave! perila itd., h kateri se kupci s tem vabijo. (867-d
Oskrbnik konkurznega sklada : Dr. Otto Vallentschag'.
p^r Mizarski
poslovodja.
Za neko žagarijo z izdelovanjem par-ketov in tal v Bosni se vsprejme spreten poslovodja, ki je dobro izurjen v izdelovanju deščnih tal z vporabo strojev.
Ponudbe naj se pošiljajo pod našlo vom: ..Mizarski poslovodja" upravništvu
„Slov. Naroda*. (810-3)
j! Veliko denarja!
• (do IOOO kron na mesee)
S lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega S
• stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. J       Več se izve pod ,,Keell  «»•• po m anoneni   pisarni   E. Itrltitofllk,
lniiHbrurk. (847—2)
i
Najveći«
*• */s. v
Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah.
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
Va milijona tacih strojev v rabi!
TTravimjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drngi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
Načrti, proračuni.   ■ a>
(470)    Akcijska družba (»)
Alf a-Separator
Dnnaj, XVI. Ganglbanergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
I Na drobno.
Ivan N. Adamič^0
vrvarstvo
Na debelo.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 33
ti  priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga kakor:   Mranfe, ujzde, špago, vrvice, mreže za seno, vrvi za Meno, transmisije i. t. d.
Vsa druga v to stroko spadajoča dela se solidno  in po  najnižjih cenah t Z izdelujejo. (866—1) f
PŽŠST   Oenilii in vzorci brezplačno.
m
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
i priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni,
1 vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in od-I porne trdote dalee nadkriijujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: ~ Dunaj, I., IYIaximillaiistrasse 9. iz
(628-6)
»»»»»»»»»»»»»>>>>x:
Uljudno naznanjam p. n. častitemu občinstvu, da se prodaja v gostilni
na Rimski cesti št. 11
po zahtevi mnogih gospodov ravnokar došla izvrstna lstrljiuisk.it ter dalmatinska Vina iz najboljših domačih kletij.
Da ustrezam željam svojih p. n. častitih odjemalcev, imam vedno v zalogi najboljše vrste HallJansli.Ul vin in sicer belili in črnin«
Jako iina vina za butilje II ar stila, jfloscatto, Tcrmuth iz najbolj slovečih in renomiranih italijanskih kletij.
Zagotavljajoč p. n. občinstvu, vedno dobre in ceno postrežbo se priporočam za obilen obisk ter bilježim
z najodličnejšim spoštovanjem (868—1)
gostilničar pri Jurčku.
Prva kranjska tovarna
sadnih destilatov in pristnega žganja
priporofia svoje edino pristne Izdelke kakor : destilat Iz I»« «fj dentllat iz drnoi i, to le v  buteljkah: dalje 1» «*11 m« Iz  domaelh ]
in I* brinjevee v Modckili in manjših množinah in tirnic«- destilate.
Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. pSST* Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popust. TjS3Q Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele xr Ljubljani
»O .   Pogoji  ntfociiii.   » ♦
(616-6) Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku.
Popolna hrana, stanovanje, kopel, oskrbovanje postrežba na dan od 4 K 50 vin. naprej. — V (Kili   2   maju In septembru še ceneje.
Zdravilišča
Krapinske Toplice
na Hrvotakem od zagorjanske železniško po staje „Zabok-Krapinske-Topllce" oddaljene zn jedno uro vožnie. so odprte od 16.  aprila d. konca oktobra. 30 1 do 35' R gorke akrototerme ki eminentno uplivajo  proti  protinu, mišični ir členskl revml, in njih posledičnim boleznim, pr iskli, nevralgiji, kožnih boleznih  in   ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri oajr&z ličnejših ženskih   boleznih. — Velike basinske, polne, separatne   kopeli,   kopeli  v mramornati! banjah m prsne kopeli, izvrstno urejene potilmc (sudariji\ masaža, elektrika,  Šved. zdravilna gi mnastika. —  Udobna stanovanja.  Dobre  in |:,« drage restavracije; stalna topliška godba. Obširn-senčni sprehodi itd. Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajo Zabok-Krapinske Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Br Sure se dobe v vseh knjigarnah.  Prospekte ii pojas -da pošilja   kopališko ravnateljstvo.
6 do 10 litrov kisa K 1
Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, najzdravejši, naj-trpežnejši in iiajokusnejši kis.
Mala   steklenica za Velika
Dobiva se v speeerljiiltlh, delikatesnih
In droarerij.
škili prodajalnah.
. 20
40
3—.
Pazi naj se na varstveno znamko.
(711—4)
i
I   Ljudevit Borovnik
O puškar v Borovljah (FerlaeH)
puskar v Borovljah (Feriae?*-) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preakuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustro-(2692) vani caclki zastonj. U6)
aseeafrsei
——mmmmmm
otvorila S5 bede v sredo, 1. maja Naročila na kopanje
v lesenih in kamnitih baojah zna::, znižaoih cenah sa tuđi vaprejeoiajo.
K obilnemu obisku vabi najaljadne
(851—2) Friderik Košir.
Otvoritev p©družne trgovine.
Naznanjam, da sem izven svoje, pred enim letom otvorjene
trgovine z mešanim blagom na Javorniku
odprl sedaj tudi filjalko v hiši g. A. Kolbl-na, katero sem založil posebno z železnino, vsakovnsil kuhinjsko opravo in posodo, okovi in orodjem za mizarje in kovače in z vsim potrebnim arodjei: za poljedelstvo. Naročujem tudi vsakovrstne stroje, štedilnike, železne peči, traverze in sploh v.-stvari te stroke po nizkih cenah.
Imam tudi posodo iz porcelana in glaževino vsake vrste v zalogi. Upeljal bodem tudi navadr železo in jeklo za kovače in ključarje, ter se priporočam: mizarskim, kovaškim, ključarskim : stavbenim mojstrom in sploh vsemu občinstvu za obilen obisk, zagotavljajoč točno postrežbo i dobro blago po najnižjih cenah.
Štefan Podpac
(821—3) trgjovee na Javorniku, t-oreiijnko.
i morsko kopališče
Postaja: €i
Devin-Sistiana S
avstrijske ^
južne železnice.
ta Lastnik: knez Aleksander pl. Thurn-TaiU. A
iS Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta »/« ure vožnje po železnici. Odlično biva- *A
lišče pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski C$
fA voz na postaji. y
' (487—17) Kovmitelj Frane tiansinuller >
poprej hotel Munsch in nadvojvoda Kari na Dunaji.
Št. 605
(869-
Razpis službe stražnika.
Pri mestni občini Skofja, Loku popolniti je
službo mestnega nadstražnika oziroma stražnika
z letno plaćo 800 K, oziroma 480 K in službeno obleko.
Dosluženi vojaki im\io prednost; — ProSoja      mestno županstvo
do 20. maja 1901
ter se naj dofičnik v tem času osebuo predstavi županu, pri katerem se izvedo na tančneji pogoji.
Mestno županstvo v Skofji Loki
dne 20. aprila 1901.
ZKZTTT-izćLoTT
liloi prašek za živino.^
Dietetično sredstvo za konje, govejo ži-jVino in ovce. Približno 50 let v večini [hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme. slabem probavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K P40, »/, zavojčka K —*70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: g      II. (1363—18)
Fr. kfKiizdaj;
in  kr. av»tro-cgr»«l,  kralj, ru-Jmunskl In knei  bolgarski dvorni
y;dobivit»ij.gc -_ -i Okrožnijlekarnar, Korneuburg pri^Dunaji. J?
I
7929
-i
Hi
Preselitev trgovine.
Cenjenemu občinstvu v Ljubljani in na đeželi se uljudno naznanja, da se povsem
na novo vrejena trgovina z manufakturnim, perilnim, platnenim blagom itd.
pod tvrdko
„pri slov. aposteljih sv. Cirilu in Metodu"
s 1. majnikom 1901 preseli v Ljubljani s Starega trga v Špitalske-liln^arjeve ulice poleg- loterije.
Tam se bode vse v zalogo došlo blago, katerega bo vsake vrste in po različnih cenah v veliki izbiri za spomlad in poletje odjemalcem točno in zaupno po najnižjih cenah prodajalo. (877)
Istotam vsprejmeta se takoj 2 nčenca. ~^JJ
Ustanovljeno 1S72.
1 s( itno« ! i eno 1*72.
Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. *~
Hermana Janke
svetovnoslovit
3 obnovilec barve las
Je najboljše sredstvo sveti za barvanje las.
Sire/, svinea in žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejša. kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno
3MB" JasaJs^-jev obnovilec feasvo las. "3&€
Cena za karton grld. 9*— in jcl«l. €$•—. Merm. Janke. Berlin XIV.. iflittelstrasse ttl.
Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva. Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen.
Z<1   "HfSirlo f   ^° Herm. Janke-jevi ..nedoNežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke <x   Ui ctLitJ . tudi brez obveze v trajni najboljši legi.  1 steklenica gld. r—.
Poševna  palčića vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani za brkine »B»"w«saE« cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: S. ]VIi«tell>aeh. »misij. 1., Ilolier JVIarkt h. — V IJuBii jnni ima Oton Fettieli-Frankheimi, I4oii«rre.«iiii trjc m«. 1?. (853—2)
\__-,--,-r
Železo za stavne, traverze, železniške šine, štorje za strop, sveži roman in portland cement, štedilnike nove vrste (že obzidane), razne okove v veliki izberi po najnižjih, cenah pri
Karol Kavšcka naši.
Schneider & Verovšek
is trgovina z železnino na
isj drobno in na debelo
{gn Ljubljana
[SI Dunajska cesta štev. 16.
Slo trenslsri ceniki
strojev brezplačno Irx franlr©!
Velika zaloga najboljših poljedelskih strojev kakor : mlatilnic, gepelj-nov, slamoreznic, jeklenih plugov, posnemalnikov za mleko itd. (728—4)
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Razglas.
Volitev 45 delojemalcev kot delegatov II. volilnega okraja za občni zbor okrajne bolniške blagajne v Ljubljani vršila se bode
v nedeljo, dne 5. majnika 1901. leta
od 9. do 11. ure dopoludne v veliki dvorani Katoliškega doma" na podlagi do 1. aprila t. I. sestavljenega imenika volilcev.
Vsem delodajalcem, pri katerih službujejo v tem volilnem okraju za volitev upravičeni delojemalci, se bode torej uradno dostavilo toliko vabil in glasovnic, kolikor so le-ti do incl. 31. marca t. 1. imeli pri blagajni zglašenih delojemalcev
Brez vabila, ki velja ob jednem za legitimacijo, ne bode se nikdo k vo-litvi pripustil.
Volilski imeniki razgrnjeni so v pisarni blagajnični v navadnih uradnih urah v vpogled.
Popravek: Pri jutrišnji volitvi iz prvega volilnega okraja voliti je 45 delegatov in ne samo 43, kakor je bilo pomotoma zadnjo soboto razglašeno.
Za načelstvo blagajne: načelnik:
(8W) Ivan Urejal.
„Andropogon'
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče «red-Hlvo za rast lam, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, Iti zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—31)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. *" Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
Herrmamx
Zgornja Poljskava.
^reprod.a.Ja.lei pop-u-st.
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričfć-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
regfistrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|0
brez odbitka rentnega davka« katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—17)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
j prua ^©nfel^cija Dietiinieerjza otrese
priporoča Q najfinejšega flora in o | priporoča svoje lastno izdelane otroške Jy(acco - preje lastno izdelane obujke, j oblekice, jopice, pelerine, obleke ja Ženske in otroške nogovice in  vsa v ! dečke, avbice, čepice, ki so v največji
prua strojna
pletilniea
to stroko spadajoča dela.
Tam sg tudi pripletejo stare no-
I izberi vedno na skladišču.
:        Jm enovani predmeti sc izdelujejo
govice.
: tudi po meri.
(G32-6)
Ouerni trg |t. 1, nasproti „Naredne l<uuarne".
##########
gostilna
„Goršič"
T7" ZL.j"^-~tol5a»3^Li, S^t. ZE^etra, cesta- št. 59 ^e. je otvorjena. 1^
Točijo se razna pristna vina in vedno sveže pivo ter se dobe vsak čas okusna gorka in mrzla jedila.
Naročila na obed in večerjo se sprejemajo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
iSit
(862-2)
Kdor hoče denar hraniti!
k Bernatoviću v »angleško skladišče oblek"
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 3.
Tam se dobivajo lepi moderni slamniki, kakor tudi obleke za gospode in za dečke po jako nizkih tovarniških cenah. »»»»»»»»»»»»»»
Damske konfekcije v največji izberi, mej njimi tudi čudovito lepi, velefini,  dolgi čipkasti ovratniki in
paletoti.
Vse čudovito po ceni! *mm-
Velika izbor pristno angleškega in francoskega blaga za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dunaji točno, fino in po ceni.
(876—1) Z velespoštovanjem
^ Oroslav Bernatcvič.
»jjžfl Založena 1847. -%$\ Založena 1847. k%>
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 18
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne E sobe, oprave za salone, žimnate mo- i droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
3BBB
Dragotin Košak
K zlatar *
18 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Velika zaloga
razne zlatnine
in prstanov.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše". ■—I—
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode !n otroke J* vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po niski ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 18
iminmmii murni
mwwm
<  Josip Reich
likanje sukna, barvanja in kemična spiralnica
Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4
spadajoča
se priporoča za vsa v to stroko 18 dela,
Postreiba točna. — Gene nlake.
► ►
> ► ►
fftf
Fran Dctter
LJUBLJANA, Stari trg At. 1.
18 Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slsmoreznlce in mlatilnlos, katere se dobivajo vzlic njih' izbornosti ceno. — Ceniki zsstonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(tt T x n o -v e 123.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
par »ode tssaj
18
po najnižjih eenah.
Zapoje ln prodaja staro vinsko posodo, g
mmwmwmmmmmmm)mmmmmmmmmtm*m^ mm 1
Ign. Fasching-a vdove
18 ključavničarstvo
Poljanski nasip št 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štodilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto
medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSČ.
mmmmmmtMmjmmMmmmmm^
Trgovski pomočnik
išče službe v večji trgovini. Službo na stopi takoj.
Naslov pove npravništvo „Slovenskega Naroda". (815—3)
Tarst.znamka: Sidro.
iz Rleliterjeve lekarne v Prasl
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (-2498—22)
Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne  steklenice  v  zaklepnicah  z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rlebterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete cesta 5.
23 14
CHOCOLAT
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRiX
TOfsJ višje odlikovanje.
Patentiram!
ročni in nahrbtni )K žveplalni pristrojl
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji) proti trtni uši
pristroji za streljanje proti nevihtam
specijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo
se dobivajo po najnižjih tovarniških eenah pri (198—10)
ICr. HISHiLijCjR, Dunaj, II., Praterstrasse 49.
c8
u
OB O
A
■r-l
O 02
© o
o
5?
"s*
Primerna
"birmanska darila!
Največja in bogata zaloga
zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, zapestnic, uhanov, ovratnih verižic, broš, srčkov, prstanov i. t. d.
Priporočajoč svojo bogato izbero, vabim uljudno slavno občinstvo na obilen obisk in ogled.
Z vele8poštovanjem urar in trgovina vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Ceniki brezplačno, tudi po posti.
Hiša v Ljubljani
enonadstropna s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsako obrt, zlasti tudi za kakega duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve Proda se iz proste roke, plača se tudi lahko na obroke. Natančno se poiave pri g. pooblaščencu: Rožne ulice št. 17, I. nadstr. (708—7
Qr. Rose balzam
I B-F
~1
a. želodec
iz lekarne FRAGi\ER-jav Pra^l
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
S
VARILO! -SSS
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
e. in kr dvornega dobavitelja
Glavna zalogu:
ekarna B. FragnerjavPragi,
..pri črnem orlu*' Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja se vsak dan. ===== Proti vpoSiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1 60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-18)
Najboljše črnilo svete!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—17)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c. kr. priv. povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- fjV~ €1 TTornrtlGnrlf stl pazi naj se natančno na moje Ime mf~       * C1U«4CUUW.
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzgalnlee najnovejše sestave, kakor a patentom proti z mrzlimi, e priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In mere vodo: „univcrzalko'S prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzfralnlee, vodono £ e, aeaalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, leatve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetj len-luč. Dajje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in poSteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—7) MW Oenlke pcšiljaiaa.© "brezplačno laa. pcžtailno prosto. ~W
Podružnica R. 2L. SMEEAL v Zagrebu.
Jan. Fabian      A. Kane, drog. I Adolf Kopriva F. Groschl        C. Karinger       Jožef Kordin C. Holzer Mihael Kastner | Anton Krisper
Ivan Jebačin jBdmund Kavčič j Peter Lassnik Anton Ječminek | Kham & Murnik; Kari Lexander Bled : Oton W61fling, P. Homan. i Krško: F. H. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol | Engelsberger
Kupuj pa „le v steklenicah
V 14ubijani pri gospodih:
A. Lilleg I J. C. Roger      i M. E. Supan
Ivana Perdana  A. Šarabon       Ferd. Terdina
nasledniki      Viktor Schiffer J. Tonich Rudolf Petrič    j Anton Stacul    . Uradniško - kon Karol Planinšek | Fran Stupica    | Bumno društvo Aumana sin, R. Radovljica: L. Fiirsager,Friderik Homan, Oton Homau.
Miiller. B. Schweiger, A. Zure. | Litija: Lebinger & Bergmann Draga: P. S. Tark. Lož: F. Kovač.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.     | Mirna: Jos. Schuller
Sodražica: Jean Levstik. Skofja   Loka:  £. Burdvch Žigon.
M.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Slika: J. C. Juvančič.
Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Subelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Pece, J. Rothel.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici.
Škofu. I Travnik: G. Bartol.
Novo mesto: Kiissel & Končan, Trebnje: Jakob Petrovčič.
Adolf Pauser. Tržič: Fr. Raitharek
Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc.
Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko-
geja vdova. G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik. I. občno
radeSko konsumno društvo, J.
Haller. (836—2)
Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolll
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
34