KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Sevnica l išG&T CL* /C #/ „ ! ‘lati I Številka 62 Leto 3 Cena 220 SIT 4. september 2002 NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 18. SEPTEMBRA 2002. Spet šolski vrvež Slovenija, Posavje - Drugi septembrski dan je po vsej Sloveniji vrata odprlo 448 osnovnih šol, vanje pa seje odpravilo 176.437 osnovnošolcev 111 106.689 srednješolcev, še posebno pa je bil dan prazničen za 22.693 Prvošolčkov, med njimi je bilo 9992 devetletkarjev. V tem šolskem letu bo v devetletko vključenih skupaj 252 osnovnih šol. Prvi šolski dan pred brežiško osnovno šolo Tudi v Posavju so s tem programom na novo začele štiri šole; OŠ Dobova iz brežiške občine, OŠ Jurij Dalmatin iz krške občine ter OŠ Tržišče in Šentjanž iz sevniške občine. ...na strani 17 ^ G/RO _ POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGP POSAVJE SEVNICA m GIPO-GRADNJA ZAGREB rn BSR GIPO SARAJEVO GIP^O POSAVJE d o.o.. Krike vos 41 o, 8262 Krike ves trgovina z urami in darili Telefon: 07/81 40 169 Jani Mesinget s.p Planinška 8, Sevnica naš serviser vseh vrst ur URARSTVO _/^T^grslavič________ Brežice Nekdaj Lischtenvvald, danes Sevnica Sevnica - Pred 2. svetovno vojno je bila Sevnica v Posavju najbolj razvit kraj v gospodarskem in turističnem smislu. Ugodna klima v objemu voda in gozdov - na Savi in Mirni sta bili kopališči - je privabljala mešča- ne, da so tukaj preživljali počitnice. Domačini so takratne turiste imenovali letoviščarji. Danes je Sevnica najrevnejša v Posavju, v zadnjih tridesetih letih seje število njenih prebivalcev povečalo le za 1500 duš, število Sevnica - Šmarje leta 1938... ... in Sevnica danes ljudi v celotni Krajevni skupnosti Sevnica pa ostaja skoraj nespremenjeno. Marsikdo seje zaradi službe z vasi priselil v mesto, srce pa je ostalo na nekdanji domačiji in mu ni mar, ali se in kako se občinsko središče razvija. Zato so tisti, ki vodijo KS Sevnica, vedno ujeti med interese vasi in mestnega središča, pravi njen predsednik Bojan Lipovšek. ...na strani 11 Angležinje ulovile svetovni naslov Kostanjevica na Krki - Pod okriljem Ribiške družine Kostanjevica na Krki je na trasi v Jerovcah potekalo 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske. Po dveh dneh uradnih tekmovanj se je izkazalo, da so najboljše na svetu Angležinje. Osvojile so ekipni naslov svetovnih prvakinj, pa tudi najboljša ribička na svetu prihaja iz Anglije. Častna pokroviteljica Štefka Kučan v družbi predsednika organizacijskega odbora Jožeta Zagorca, ki ji je v spomin podaril knjigo. Častna pokroviteljica svetovnega prvenstva je bila soproga predsednika države Štefka Kučan, ki je ob začetku prvenstva pripravila tudi sprejem za udeleženke in goste, prav tako pa je sodelovala na otvoritveni slovesnosti. V tekmovalnih dneh smo častno pokroviteljico srečali tudi na samih tekmovališčih, kjer si je ogledala tekmovanja in bodrila tekmovalke, na zaključni slovesnosti pa je najboljšim na svetu podelila pokale. Med gosti je požela veliko simpatij s svojo prisrčnostjo in dostopnostjo. ...na strani 14 Še ena smrt: na “Dolenjki” Posavje - Le nekaj dni po pretresljivi novici, da je zloglasna “Dolenjka” vzela življenje mladega športnika, seje le nekaj kilometrov naprej zgodila še ena prometna nesreča s smrtnim izidom. Tokrat je v smrt zapeljal državljan Turčije, čeravno ni bil povzročitelj nesreče, saj je vozil pravilno po svojem voznem pasu. Zaradi hudih poškodb, ki jih je v nesreči zadobil, je med prevozom v bolnišnico umrl. Povzročitelj, sicer državljan Nemčije, se v nesreči ni poškodoval. Zoper njega so policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je imela za posledico smrt. K.M. IZ VSEBlfji Romi še niso na vrsti... ...stran 3 Selitev RCO v Brežice... ...stran 3 Trgovina umira na obroke ... ...stran 5 Visoka priznanja tudi Posavcem... ...stran 7 Policisti poželi konopljo... ...stran 15 STILNA IEK ^SHOVICBV JZ, )VA UQQt GSM 041 / tj% 7M 'dLCTJijlU r-HJriTK lAJUTJ/l vam nudil - malico, jedi Iz /mbečjega meso, ostale jedi po naročilu, sladice, nedeljska kosila In vsak petek jagnje sr ražnja - velik izbor vin te bizeljskih In belokranjskih gričev Sprejemajo naročila za zaključene družbo. Delovni čas: vmk dan od 7,30 do 33,00 uro ' • j ob ponedeljkih zaprto OKULISTIČNA AMBULANTA OPTIKA SEVNICA, Trg svobode 14a tel.: 07/81 62 620 KRŠKO, Dalmatinoval tel.: 07/ 49 22 812 .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 stran 2 POSAVSKE m/SlCE V znamenju kulture... Čemu ne bi prvega jesenskega srečanja pričeli s kulturnimi dogodki, saj jih je bilo to poletje toliko, da so jim posavski ljudje le težko sledili. Tradicionalne in občasne kulturne prireditve so se vrstile od Loke pri Zidanem Mostu do Brežic, pa desno proti Brestanici in levo do Kostanjevice. Prav dolenjske Benetke so z opero Nabucco nedvomno najlepše proslavile svoje jubilejno leto, množičen obisk pa so doživeli tudi koncerti brežiškega festivala stare glasbe v sloviti Viteški dvorani, pa nastopi študentov po slovenskih gradovih, zlasti še v Pišecah. Če bi h kulturnim prireditvam prišteli še številne gasilske, lovske in ribiške ter druge vaške veselice, je bila ponudba spet zaokrožena in tudi letošnje kulturno poletje je lahko vsakdo doživel po svoje. Za posebno presenečenje so poskrbeli še mnogi mladi izvajalci sodobnejše glasbe, številne obiskovalce pa so pritegnile tudi prireditve v organizaciji Mladinskega centra Brežice. Potem ko je zaradi pomanjkanja denaija odpadel že uveljavljeni Kult, so ga letos nadomestili z ovira Valvasorjev raziskovalni center Krško in njegovega predstojnika Martina Brataniča pri ustanavljanju visokošolskega središča in uvajanju novih študijskih programov! Le mimogrede omenimo, da pa je za svoj trud Niko Žibret iz Krškega prejel zlato plaketo univerze, vendar mariborske. ...in turizma Mnogo pomembnega seje to poletje pripetilo na jugu države tudi na področju turizma. Med kulturnimi in turističnimi dogodki kaže najprej Povsod trava okrog nas Na področju turizma je Posavje vsekakor premalo prepoznavno v državi. Pa so samo Terme Čatež turistični velikan! Kljub temu ostaja turizem celo na domačem pragu razcepljen; nekaj splošnih informacij prihaja iz različnih strani, enotnih, posavskih, ni. V Kostanjevici je bilo svetovno prvenstvo v ribolovu, a se obiskovalcev ni trlo, še državnih zastav prireditelji niso obesili, da bi vsaj tako opozorili na pomembno do- Gusarski otok v Termah ■ Martin Bratanič mednarodnim srečanjem mladih. Ti so v vročem sobotnem dopoldnevu in večeru poskrbeli tudi za pester spored. Uvedel gaje sekstet Godbe na pihala Loče in ko je ta prikorakal izza občinske stavbe, so premalo obveščeni menih, da gre za ohcet in da fantje igrajo paru, ki seje odločil za zakonski stan. Pa ni bilo tako, godci so naznanjali bogato kulturno prireditev. Morda je bilo letos kaj manj dogajanja le v Sevnici, saj občina nima denarja, ko pa mora med dragim poravnavati tudi “pufe” za Clann. Tovarna Lisca, redni sponzor kulturnih prireditev, seje tudi znašla v hudih težavah. O tem. kako zapostavljeno je posavsko območje v državi tudi na kulturnem področju, priča televizijski spot Imago Slovenije, kjer se na slavnostni zastavi svetijo celo izdvojiti turistično-kulturno dejanje Vina Brežice, kije potnikom na meddržavni meji v "Vračih avtomobilih postreglo s hladno vodo Bistra. Res je morebiti šlo tudi za premišljeno propagandno potezo, a vsekakor zasluži pohvalo. Prav bi bilo, če bi se naslednjo turistično sezono za to odločil tudi novi direktor podjetja Matjaž Pegam. Znani glasbenik iz sestava Demolition Group je namreč nasledil tasta Karla Recerja, kije pretekli teden za sodelavce že imel poslovilno srečanje. Če se uspešen brežiški generalni direktor Recer upokojuje, pa ugled ohranja čateški generalni direktor Borut Mokrovič. Na turističnem področju so to poletje namreč najbolj opozorile nase Terme Čatež. Direktor Mokrovič je lahko nasmejan, ker je gostom med prvimi v Evropi postregel z novo atrakcijo - Gusarskim otokom, z odprtjem povsem prenovljene termalne riviere in novih savn ter seveda z dobrimi poslovnimi rezultati. Zdaj napoveduje širšemu okolju celo pravi vonj po kavi, s čimer bi lahko konkurirali vonjavam iz kuhalnikov krške celuloze. V Termah Čatež naj bi namreč nastala tudi pražama z okrog 30 zaposlenimi. Lahko pa bi se generalni direktor tudi nakremžil ob spominu na neljubi dogodek v hotelu Koper ali ob spoznanju, da Čateških Toplic v ocenjevanju dnevnika Delo ni niti med prvimi desetimi turističnimi kraji v Sloveniji, zato pa je med najbolj gajanje v starodavnem mestecu. V brežiški občini so edino turistično propagandno sporočilo še vedno skoraj 40 let stare table pri železniški postaji ah gimnaziji, medtem ko za Borut Mokrovič starodavni “jumbo plakat” pred gostilno Kahn na Obrežju sploh ne vemo, če je na naši strani slovensko-hrvaške meje! Kot da se zadnja leta Ljubo Motore planincev našel dovolj motivov za nove posnetke. Predjesenske domislice Kakorkoli že, jesen prihaja v deželo, grozdje pospešeno zori in tudi v Posavje se z velikimi koraki bliža predvolilni čas. Regijska ko-rdinacija SDS in NSi je medse že povabila kandidatko za predsednico države Barbaro Brezigar in na piano prihaja vedno več imen županskih kandidatov. V Brežicah naj bi se Andreju Vizjaku in Vladislavu Deržiču pridružila Milena Jesenko in Stane Radanovič, medtem ko Jože Avšič naj ne bi kandidiral. V Sevnici se bosta na koncu najverjetneje spopadla Kristijan Janc in Branko Kelemina, v Krškem pa poznavalci razmer napovedujejo dvoboj Franci Bogovič ; Vojko Sotošek. Sicer pa posavsko življenje teče dalje; v Krškem se boje, da bi se tistih 17 milijard SIT iz Sklada za razgradnjo nuklearke izgubilo v državnem proračunu in da bi izgubili tudi upravo za obrambo. Ta bi se menda lahko celo presehla kamorkoli, samo v Brežice ne! Na Senovem se jezijo, ker jim Herman Kunej za zdaj pitno vodo deh le na pipico, sploh pa so krajani ogorčeni zaradi težav pri zapiranju rudnika. Brežiško društvo za oživitev občinskega središča medtem podučuje vodstvo Posavskega muzeja Brežice, naj posodobi več desetletij stare zbirke in opozarja pred ureditvijo še enega gostinskega lokala, ki mestu ne bi bil v ponos. So pa zato v Sevnici ponosni na Klinčevega ata in njegova 103 leta, posebej pa seveda Kostanjeviške bandere imena majhnih krajev, denimo Šentruperta ah Ribnice, ni pa Brežic ah Kostanjevice z mnogo pomembnejšimi prireditvami. In nič kaj kulturno se ne obnaša dr. Mencinger, rektor ljubljanske univerze, ki skupaj s šolskim ministrstvom menda obiskanimi kostanjeviška Forma viva in hvaljen bizeljski pridelovalec penečih vin Janez Istenič. Morebiti pa je Mokrovič dobro ocenil zadnji razpis o prodaji gradu Mokrice in se bo sedaj o nakupu lažje dogovoril z županom Deržičem. Avšič in Derzič v brežiškem turizmu ni zgodilo nič novega! Res so vse table živ spomin na pokojnega turističnega delavca Maksa Topliška, hkrati pa spomenik naši majhnosti in malomarnosti. Kakor nepokošena trava, ki bo kmalu prerastla novo brežiško ekonomsko šolo ah plevel, ki se bohoti v žlebovih čateškega zdravilišča! Morebiti se bodo v naslednjih dneh kaj bolj izkazali sevniški planinci, ki bodo na Lisci zbrali vse, kar hodi po naših gorah. Nedvomno bo tudi Ljubo Motore, ki v objektiv že desetletja beleži vse pomembnejše dogodke, ob ponovnem draženju slovenskih na svojo rojakinjo, ki prijateljuje z ameriškim multimilijonarjem TVumpom. Nezadovoljni so na Bizeljskem, ker se kaj lahko pripeti, da bodo iz svoje razmajane šole morah pošiljati otroke k pouku v novo šolo in telovadnico Pišece. In to zdaj, ko imajo menda spet otrok za dva samostojna oddelka!? Ob tem kar pozabljajo, da naj bi župnik Vlado Leskovar želel pogrebne obrede spet opravljati mimo mrliške vežice. Sic! Vlado Podgoršek Tudi domačini znajo! SavaGlas, št.61, rubrika “izvedeli smo...” V vašem časopisu smo zasledili pisanje glede izbora izvajalcev za kamnoseško-restavratorska dela na župnijski cerkvi rv. Lovrenca na Bizeljskem. V tem članku je veliko laži in podtikanj. Avtor članka (P.U.), sicer znan “novinar”, v tem prispevku ni naredil tega, kar dober novinar mora narediti. To pomeni zbrati čimveč pravih podatkov in ne čenč in na podlagi takega raziskovanja narediti korekten članek, ne pa članek, ki je bil naročen z določene strani oziroma stranke (so se ljudje sami pohvalili). Gospod P.U. laže že pri tem, “da se govori", to je že izrabljen novinarski izraz. Velika laž je tudi, ko pravi, da ne dajem izjav o tretjem razpisu. Gospod P.U. me je klical na mobitel (pogovor je tudi posnet) in se je predstavil kot Vlado iz Ljubljane, ki ga zanimajo stvari okrog razpisov za kamnoseško-restavratorkih del na cerk\’i rv. Lovrenca na Bizeljskem. Povedal sem mu, da mi ime Vlado pove premalo, da kar tako po telefonu neznancu ne morem dajati informacij. Potem se je predstavil, da je Vlado z STA (Slovenske tiskovne agencije). Rekel sem mu, naj pove razlog, zakaj ga stvari zanimajo in potem bom stvari razložil oziroma naj se oglasi osebno v župnišču na Bizeljskem in ho dobil vse informacije, ki jih želi in tudi dokumentacijo, ki jo želi videti, saj je stvar javna. Njegov odgovor je bil, zakaj je vse tako skrivnostno. Pa sem odgovoril, da vsak človek, ki ima dober namen, se bo predstavil in povedal, kaj žeti in zakaj želi. Potem je odložil slušalko brez pozdrava (to je bonton). Sporna je tudi cena, ki jo je gospod P. U. pisal brez DDV-ja. To je zavajanje javnosti. Ponudba od Kamnoseštva Bizeljsko znaša 2.500.000,80 z DDV-jem (priloga: fotokopija predračuna). Gospod P.U. bi se moral pozanimati, kak status ima župnija. Moja izjava je ta, da sem zmeraj bil za to in to tudi želel, da delo dobijo domači podjetniki, posebej pa še Kamnoseštvo Bizeljsko, ki je darovalo veliko granitnih ploščic in jih tudi brezplačno položilo za župnijo Bizeljsko. Priznam, da to delo za javne razpise delam letos prvič. Prej je to za župnijo Bizeljsko delal gospod Drago Štrucl, ki je bil predsednik gradbenega odbora in je letos odstopil. Tako je javni razpis za kamnoseško-restavratorska dela letos vodil gospod mag. Robert Peskar in on je dal izjavo, kot odgovorni l Zavoda za naravno in kulturno dediščino (ZNKD), da Kamnoseštvo Bizeljsko nima referenc, ker ne dela s tem materialom, ki se mora uporabiti za ta dela. Moje osebno mnenje je, da bi Kamnoseštvo Bizeljsko zagotovilo material it’ kakovost dela, ki se zahteva. To sem pojasneval tudi gospodu Robertu Peskarju. Čeprav je župnijski urad povsod naveden kot investitor, pa pri odločanju nima velikih pooblastil, ker je cerkev kulturni spomenik in stroka (ZNKV) dela po svoje. Trudil sem se, a sem bil na koncu izigran. Tudi gospod Lajoš Špeljak kot član komisije je tega mnenja. Zaradi navedenih dejstev želim te stvari razčistiti. V pogovoru z odvetnikom smo se odločili, da vam posredujemo protest. Kar pomeni, da v prihodnji številki popravite nekatera dejstva. Na podlagi posnetega pogovora smo se odločili tudi vložiti tožbo zoper vaš časopis oziroma avtorja članka, zaradi nekorektnega pisanja in laži. Pričakujem tudi vaše pojasnilo. Lep pozdrav! Vlado Leskovar, Župnijski urad Bizeljska Tudi domačini znajo! SavaGlas, št.61, rubrika “izvedeli smo...” V SavaGlasu št.61 ste v članku “Tudi domačini znajo" venem stavku izoblikovali moje mnenje. Izoblikovali ste ga sami na podlagi daljšega razgovora, Z" katerega ste zaprosili pred objavo prispevka. Ker mnenje, ki ste ga oblikovali, ni zapisano v skladu s povedanim, pričakujem, da boste v naslednji številk' SavaGlasa objavili ustrezno pojasnilo. Anica Hribc'r Vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Brelih Rokov ne bodo ujeli Obrežje - V tem letu bi morala država na Obrežju zgradit' mejni prehod z vsemi standardi, ki jih zahteva EU. Do postavljenega roka za gradnjo mejnega prehoda, ta je 1.1. 2003, bj moral biti zgrajen še del gospodarskega platoja s servisniifl' službami. Kot kaže, tudi tega roka ne bodo ulovili. Zapleta se, ker je Gospodarski terminal Obrežje (GTO) v delu znotraj lokacijskega načrta za bodočo avtocesto. Tako je v južnem delu neposredno vezan na izvajanje opravil za bodoči nov mejni prehod. Po načrtih Centra za razvoj Posavja Brežice je območje zazidalnega načrta za GTO razdeljeno na dva ločena dela; na južni in severni plato. Severni plato na površini 10,1 ha se nahaja na terasi nekdanje struge reke SaVe in meji na Obstoječe stanovanjsko naselje Obrežje in Jesenice na Dolenjskem. Spodnji južni plato bo ob nekoliko bolj proti meji pomaknjenem mejnem prehodu. Obsegal naj bi predvidoma 1,2 ha za zagotavljanje servisnih služb za delovanje mejnega prehoda. Janez Avšič z GIZ GTO je pred meseci upal, da bodo z gradnjo južnega platoja, ki ga narekuje država, pričeti letos aprila. Zaskrbljen je zaradi pomikanja rokov izgradnje nujnega servisnega dela ob mejnem prehodu. Ves čas so mu na Servisu skupnih služb zagotavljati, da bodo roke ujeti, potem pa se je aprila zataknilo zaradi pritožbe pri izbora izvajalca del. Zdaj je ta menda ponovljen, do njegovega zaključka pa se na servisu izogibajo pojasnjevanjem. Občina Brežice je .svoje skorajda naredila. Sprejet je tako zazidati11 načrt za GTO kot tudi lokacijski P avtocesto. V njeni pristojnosti ostaj® še izgradnja čistilne naprave ObreŽj6' Zdaj v komisiji, ki jo sestavljajo pre®' stavniki občine, GIZ GTO, Servis® vladnih skupnih služb in KOR potek® usklajevanje programa opremljanj3 stavbnih zemljišč za to območje. Skupino vodi vodja oddelka P prostorsko načrtovanje in razvoj čine Brežice Branko Blaževič, k1 pravi, da mora omenjeni program z® jeti vse stroške ob izgradnji G"fU Sem sodijo tako stroški fizične izved' be komunalne infrastrukture kot tud* ostati stroški, ki bremenijo območP To šo stroški, ki jih Servis skup11®1 služb nalaga GIZ GTO, stroški čisjd ne naprave Obrežje in reševanje oskf be z vodo za celotno področje, ^ Jabolko spora, ki naj bi ga rešiti teh dneh, pa je v tem, daje v lokaOJ skem načrtu za avtocesto deviacij “1-16” sestavni del lokacij skega n® ta. V uredbi vlade o lokacijskem & Črtu je financiranje preloženo GTO. Občina se je na to sprememb1, ki pomeni za G IZ GTO velik financ zalogaj in ki je konec koncev ni Rj trdil niti občinski svet, podala p tožbo na vlado, ta pa je pritožbo z® nila. •/ Suzana VahOr OS Krško o romskem svetniku “Še niso na vrsti” Krško - Občina Krško je med dvajsetimi slovenskimi občinami, ki bi morala zaradi zakonskega določila vlade na jesenskih lokalnih volitvah omogočiti neposredni sedež pripadniku romske skupnosti. Zato mora spremeniti statut v členu, ki določa Število svetnikov, ter odlok o volilnih enotah, kjer bi morala biti ob sedanjih petih oblikovana še šesta volilna enota. Skrajni rok je bil konec avgusta, toda po dvakratni obravnavi te točke na seji Občinskega sveta Krško spremembe statuta niso Potrdili. Svetniki so namreč prepričani, da država z določitvijo občin, ki morajo imeti romskega svetnika, ne da bi predhodno skušala dobiti njihovo mnenje, izvaja neupravičen diktat. Poleg krške sta se uprli še občini Šentjernej in Semič. Približno 240 vseh pripadnikov romske skupnosti od otrok do odraslih, ki so prijavljeni v občini Krško, je po prepričanju Petra Ži-Santeja iz Liberalne demokracije (LDS) premajhna skupina občanov, ki bi smela imeti tako privi-Lgiran status, da jo v občinskem svetu neposredno zastopa Rom. v državi je namreč večji odstotek drugače ogrožene populacije; na primer invalidi, brezposelni in Se kdo, pa nimajo možnosti imenovati svojega predstavnika neposredno v najvišji organ občine. Romi v Krškem že tako imajo več peter Žigante Pravic od ostalih občanov, z njihovo nastanitveno in socialno Problematiko se ukvarjajo v vsa-^ent mandatu občinskega sveta. Ob dosedanjih privilegijih za do-atne pravice preprosto še niso na pfstl”, je strnil mnenje Žigante. nako je povedal Primož Korit- nik iz Socialdemokratske stranke (SDS) v imenu svoje svetniške skupine in ob tem spomnil na držo vladnih institucij, ki so neizprosne, ko nekaj zahtevajo in hudo pozabljive pri obljubah. Teh se je Krško že preobjedlo, čeprav nobena ni meso postala (nov most čez Savo, skladišče radioaktivnih odpadkov). “Čemu imajo lahko Romi edini pravico glasovati dvakrat na lokalnih volitvah?” sprašuje odgovorne na vladi Martin Kodrič iz Nove Slovenije (Nsi). Glasujejo lahko v obstoječi volilni enoti in še v novo oblikovani volilni enoti za romsko skupnost. Branimirja Vodopivca iz Ljudske stranke (SLS) pa zanima, kako Romi izpolnjujejo državljanske dolžnosti. V občini Krško ta etnična skupina uživa skrajne privilegije, ko med drugim občina na svoje stroške ureja legalizacijo njihovih gradenj na tuji zemlji in tudi zidali so s pomočjo občinskega denarja. Jože Habinc iz Združene liste (ZLSD) je mnenja, da bi se morala takšna razprava, kot je potekala v krškem občinskem svetu, voditi v državnem zboru in bi bil zakon o romskih svetnikih gotovo oblikovan drugače. Osebno bi spremembo statuta sicer podprl, ampak samo zato, ker bo država uveljavila zakon močnejšega in je ob toliko drugih pomembnih zadevah v občini škoda časa za obravnavanje ene in iste zadeve. Do glasovanja sploh ni prišlo, saj bi se ga od 23 prisotnih na seji udeležilo le 18 svetnikov, za spremembo statuta pa je potrebnih 21 glasov. Svetniški skupini LDS in Dženi Rostohar SDS sta namreč že v razpravi napovedali, da se bosta vzdržali glasovanja. Dženi Rostohar iz Stranke mladih je edina v Občinskem svetu Krško, kije prepričana v pravico Romov do svojega neposredno voljenega svetnika, medtem ko Miroslav Mikeln v “gonji” države, da takole nasilno ureja zaščito etnične skupine, sluti diktat Evropske skupnosti. Če je temu res tako, bo po njegovem mnenju treba požreti tudi to grenko pilulo. Občine, ki niso izpolnile vladne zahteve po spremembi statuta, lahko doletijo določene sankcije. Ministrstvo za notranje zadeve lahko predlaga vladi, da pri ustavnem sodišču sproži postopek za ugotavljanje uskladitve statuta z zakonom o lokalni samoupravi. Druga možnost je, da državni zbor na predlog vlade razpusti občinski svet in tretja, da vlada ustavi financiranje neposlušni občini. Branka Demovšek Odločitve Urada za lokalno samoupravo, ki veljajo tudi za občini Krško in Semič, pojasnjuje pravna svetovalka župana občine Šentjernej za splošne pravne zadeve Nataša Starkelj: ”Iz Urada za lokalno samoupravo so nas obvestili, da napovedanih ukrepov, kot je razpustitev občinskega sveta in zamrznitev financiranja, ne bo. Bo pa urad vladi posredoval rezultate glasovanja občinskih svetov, ta pa bo najverjetneje sprožila postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Kako bo to odločilo, ni znano. Sta pa dve možnosti, in sicer da se opravijo dodatne volitve in s tem tudi vnos sprememb v statut, možen pa je tudi komentar na zakon, o katerem se lahko izreče Ustavno sodišče. Navodilo državne volilne komisije je, da v primeru, ko ni prišlo do sprememb statuta, občine vodijo postopek volitev kot doslej, vzporedno pa tudi nadaljujejo z izobraževanjem dveh predstavnikov Romov, ki poteka v Novem mestu, saj predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu bo. To je zagotovo”. Predvidena selitev Centra za obveščanje v Brežice ^rško - Z reorganizacijo Slovenske vojske, ko več ne bo obveznega naborništva, bo prišlo do ^Pfememb v organiziranosti sedanjih Uprav za obrambo, ki jih je v Sloveniji 13, pod nji-vtm okriljem pa delujejo tudi regijski Centri za obveščanje. Pred kratkim sprejet projekt Prihodnje upravno teritorialne organiziranosti Ministrstva za obrambo predvideva preob-.' ovanje krške Uprave za obrambo in sicer tako, da bo za zaščito in reševanje oblikovana ^Postava v Brežicah z Regijskim centrom za obveščanje. Obrambni del dosedanje uprave pa o organiziran v izpostavi Krško (del nalog bo prenesenih v Novo mesto) ter dveh dislocira-^ enotah v Sevnici in Brežicah. Sprememba naj bi veljala že s 1.1.2003. Krški svetniki, ki so 0 tem razpravljali na minuli seji, so odločno proti selitvi teh služb v Brežice. Ministrstvo za obrambo ima v --ki stavbi v Krškem v naje-t 50 kvadratnih metrov, za ka-Plačuje 760.000 SIT (in ter -* mesečne najemnine. Cen-l0* obveščanje je stisnjen na bn Ahatih in po besedah b0r 3na Laha je prostorsko naj-treJ S^romen glede na ostale cen-Čn V SWeniji. Je pa dobro tehni-^Premljen in Posavje je bilo Hi . Prvimi, kjer so občine z last-* sredstvi poskrbele za celovit *akš ^ s>stem. Premestitev y e§a sistema je zelo draga, iti si 'fhnično opremljanje centra je u^he za zaščito in reševanje ško CC1 vla§ala tudi občina Kr-va ’ Sai,se zaveda potencialne ne-zar °.stt iz nuklearke, iz Vipapa teni 1 ^ora ter elektrarne Bres-Čin ?a' P° besedah direktorja obje t|1 ,e uPrave Franca Glinška, ki je j 1 Poveljnik Civilne zaščite, tneJ“,s Psihološkega vidika po-čjnj , ,n°’ da je center v tisti ob-iio n jer stojijo objekti potencial-in ši JVečJe nevarnosti za regijo poU(jSe' Tako je namreč dan večji usklajevanju varnostnih načrtov, ki morajo biti operativno uporabni, ne le teoretično zadostni. Igor Nered Občina Krško, ki je Ministrstvu za obrambo predlagala drugo lokacijo za selitev Uprave za obrambo iz občinske stavbe, da bi Upravna enota dobila več prostora, se ni nadejala, da bo izgubila sedež teh služb, četudi bo prišlo do njihove reorganizacije. Stališče ministrstva okrog selitve centra in službe za zaščito in reševanje v Brežice je prišel svetnikom razložit vodja Urada za obrambne zadeve Igor Nered. Povedal je, daje odločitvi botrovalo pomanjkanje denarja za investicije, po drugi strani pa ima obrambno ministrstvo v Brežicah v lasti več praznih objektov. Občina Krško ima sicer možnost oblikovati še eno konkretno ponudbo glede prostorov, od lokacije do konkretnih stroškov, ki bi bremenili ministrstvo in bo to tudi storila, vendar Nered ni mogel zatrdno obljubiti, da bosta Regijski center za obveščanje in Izpostava RS za zaščito in reševanje za Posavje ostala v Krškem, četudi bi bila ponudba ugodna. Kot je že med razpravo komentiral Damjan Lah, je bila odločitev, da so po letu 1994 razširili število Uprav za obrambo v Sloveniji s 7 na 13 politična in ne strokovna. Tako tudi danes ni strokovnih argumentov za premik služb v Brežice in bo odločitev politična. Branka Demovšek Čigave bodo Mokrice? Mokrice - Ihdi na drugi javni razpis za prodajo gradu Mokrice se ni odzval noben kupec. Kot je znano, imajo grad Mokrice do leta 2044 v zakupu Terme Čatež. Terme so grad lani že skušale odkupiti od občine Brežice za 80 milijonov SIT. Vendar so opozicijski svetniki menili, da je ponudba Term prenizka ter zahtevali strokovno presojo in javni postopek prodaje. Ponudba Term naj bi bila oblikovana na podlagi aneksa k najemni pogodbi, v katerem je opredeljen vložek Term pri obnovi gradu in sicer 5 milijonov evrov Na podlagi presoje ministrstev za finance in notranje zadeve - ta sta v besedilu aneksa našli določene nepravilnosti - so se na občini odločili za javni razpis z izklicno ceno 1,25 milijarde SIT. Ker se na razpis ni odzval noben kupec, lahko občina sedaj sklene nesposredno pogodbo z morebitnim kupcem, kajti v takšnem primeru uredba o prodaji državnega premoženja omogoča neposredno prodajo, vendar pa prodajne cene ne sme znižati za več kot 30 odstotkov. L.K. AMKETA Čigava sta Piranski zaliv in Joško Joras Slovenija - Da druga polovica avgusta, ko je dopustniška sezona na višku, za novinarje pa najbolj neugoden čas “kislih kumaric”, ni minila v mrtvem teku, so poskrbeli hrvaški in slovenski ribiči, ki se ne morejo uskladiti, kdo kje sme ribariti, in Joško Joras, ki je zaradi svojih provokativnih dejanj pristal v hrvaškem zaporu v Pulju. In kaj o zadnjih hrvaško-slovenskih zdrahah menijo naključno izbrani Posavci? Nuša Somrak, gradbena tehnica iz Leskovca: Zapleti v Piranskem zalivu so posledica dejstva, da država prepočasi rešuje pomembno vprašanje meje. Zato državljani kot posamezniki jemljejo stvari v svoje roke, kar ni dobro. Država ne bi smela na svojem ozemlju dopustiti stanja, v katerem je posameznik, kot je to Joško Joras, tako prizadet, da mora v skrajni obliki izkazovati svoje nezadovoljstvo. Smiljan Osrajnik, ključavničar iz Krmelja: To, kar se dogaja na naši morski meji, presega že vse meje dobrega okusa. Hrvatje si dovolijo preveč, naša država Slovenija pa bi morala biti bolj odločna pri reševanju te zahtevne problematike. Skrajni čas je že, da se to uredi. Tudi Joška Jorasa bi morali Hrvatje pustiti pri miru. Slovenija pa bi morala bolj poskrbeti zanj - in za vse ostale. Mojca Vesel-Radič, univ.dipl. ing. prehrambene tehnologije iz Brežic: Odnosi bi se morali reševali na prijateljski ravni, to bi koristilo državama. Politiki kažejo interes,, in če skupni odnosi ne bodo rešeni, ne bomo prišli v EU. Mednarodna arbitraža bi lahko bila rešitev, saj bo nepristranska. Kar pa zadeva Jorasa, ne spoštuje nobene oblasti in stopnjuje že tako napete odnose. Takšni ljudje netijo vojno. Leo Erban, študent iz Brežic: Od starega “jugo” sistema se ni nič spremenilo, še posebno ne za Slovence, saj smo še vedno najmanjši in nas zatirajo. Pri težavah s slovensko-hrvaškimi odnosi bi morda res arbitraža kaj pomagala, je pa vse odvisno od politike in politikov. Kar pa zadeva Jožka Jorasa bi rekel, da hoče biti v središču pozornosti, prav gotovo pa to močno poslabšuje že tako slabe medsebojne odnose. JSiJ Anton Vodišek, upokojenec iz okolice Krškega: Ocenjujem, da je v primem morske meje slovenska politika “premlačna”. Z odlašanjem so najugodnejši trenutek, da bi ostal celotni Piranski zaliv naš, zamudili. Mejo bi morah “zakoličiti” v prvih letih samostojnosti, ko so bili odnosi med državama mehkejši zaradi slovenske pomoči Hrvaški, kije bila v vojni. Upam, da se bo našla potrebna “korajža” in razum na obeh straneh, da se končno reši vprašanje meje. Seznam viškov v Lisci Sevnica - Na osnovi ugotovitve uprave družbe Lisca o potrebnem zmanjšanju števila zaposlenih za 212 delavcev so pristopili k izdelavi programa razreševanja presežkov in spiskov imen trajnih viškov. Zaenkrat je na spisku 186 imen, 26 delavcev so prerazporedili Direktor Viljem Glas je povedal, da so k izdelavi programa povabili sindikat podjetja in svet delavcev. Oba organa sta program razreševanja presežnih delavcev obravnavala, izvršni odbor sindikata je dal nekaj predlogov, ki jih je svet delavcev nato usklajeval z upravo in ji na koncu dal pisno soglasje k programu razreševanja presežkov. Delavci so bili o zadevi seznanjeni na zborih v proizvodnih enotah Sevnica, Krmelj in Senovo, individualno pa so bili s posebnim pismom obveščeni, ah so uvrščeni na seznam presežnih delavcev ah ne, ah pa so opredeljeni kot trajni presežek s predvideno rešitvijo. Sklepe bodo v skladu s predpisi prejeli v času od 9. do 30. septembra. Marjan Urbanč iz Zveze svobodnih sindikatov za Posavje, je spremljal ves potek dogajanj v Lisci in opozoril, da se mu ne zdi primeren način ugotavljanja delovne uspešnosti, kije bil eden od kriterijev za določanje imen presežnih delavk. Kar 30 odstotkov pri skupni oceni posameznikove uspešnosti pomeni namreč tudi prisotnost na delu ah drugače povedano, delavke, ki so bile na bolniški, so jo pri oceni odnesle slabše. Vendar to ne zadeva programa reševanja presežnih delavcev kot takšnega, ampak je zadeva posameznika, ki jo lahko, če oceni za potrebno, rešuje v skladu s predpisanim postopkom. B.D. Delničarji Lisce so se na skupščini sestali že osmič, potekala je brez posebnosti. Sprejeh in potrdili so spremembe poslovnika ter statuta družbe, sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic, predlog o uporabi bilančnega dobička ter predlog o imenovanju revizorja za leto 2002. Izglasovali so razrešnico upravi in nadzornemu svetu (glede odgovornosti) za minulo poslovno leto. Za dividende so namenih 100 milijonov 100 tisoč SIT oziroma 100 SIT bruto dividende na delnico, izplačilo bo opravljeno do konca septembra. f ) j U1 I ar ■4 Lokalne volitve Slovenija -10. novembra bodo hkrati z volitvami predsednika republike potekale tudi redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Na lokalnih volitvah bo kar nekaj novosti. Jeseni bodo v 20 občinah svojo pravico do posebej izvoljenega predstavnika v občinskem svetu uveljavljali Romi, prvič doslej pa bodo volilno pravico v vseh občinah dobili tudi tujci s stalnim prebivališčem. Roki za volilna opravila so začeli teči 2. septembra. Na tokratnih lokalnih volitvah se bo volilo 193 županov, v vseh občinah pa je več kot 3000 svetniških mest. Volijo lahko tudi tujci Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak Volitve v državni svet Slovenija - Državni svet (DS) Republike Slovenije je drugi dom slovenskega predstav niškega telesa. Letos se kon čuje njegov drugi mandat Splošne volitve članov DS predstavnikov lokalnih in teresov, bodo potekale v sredo, 27. novembra, splošne volitve članov DS - predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa v četrtek, 28. novembra. Za dan razpisa volitev državnih svetnikov, ko bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila, se šteje 9. september. Državni svet je v skladu z ustavo zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Štiridesetčlanski državni svet sestavlja 22 predstavnikov lokalnih interesov, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti terpo4 člani delodajalcev, delojemalcev in predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Posredne volitve Temeljno načelo volilnih postopkov za predstavnike vseh interesnih skupin je, da se člane državnega sveta voli posredno preko volilnih teles (volilnih zborov). Pri volitvah državnega sveta se ne uporablja načelo en človek en glas, temveč načelo funkcionalnega predstavništva. Za volitve je predpisan relativni večinski sistem. To pomeni, da zmaga kandidat, ki dobi največ glasov, vprime-m izenačenegarezultata pa se med konkurenti z enakim številom glasov opravi žreb. Člane državnega sveta voli volilno telo na volilnem zboru na podlagi seznama potrjenih kandidatur. Volitve se opravijo, če je na volilnem zbora navzoča večina vseh članov volilnega telesa. Če volilni zbor ni sklepčen, se nov volilni zbor skliče v nadaljnjih sedmih dneh. Slovenska ureditev dvodom-nosti Spada med nepopolne dvo-domnosti, kar pomeni, da dragi dom nima enake pristojnosti kot prvi dom, ampak je šibkejši od njega. Lidija Kostevc državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Po novem imajo pravico voliti člana občinskega sveta in župana tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Volilno pravico ima volivec v občini, v kateri ima stalno prebivališče. Letos spremenjeni zakon tako določa, da imajo tujci na lokalnih volitvah polno aktivno volilno pravico, pasivno pa le za člane občinskih svetov. Torej lahko volijo in so izvoljeni v občinski svet, lahko volijo župana, ne morejo pa kandidirati oz. biti izvoljeni za župana. Volilna opravila že v teku 2.septembra so se začela izvajati pravna dejanja v zvezi z uresničevanjem aktivne in pasivne volilne pravice. Volivci tako lahko že na upravnih enotah oddajajo glasove podpore posameznim kandidatom. Najpomembnejši datum za vse volitve je seveda rok za vložitev kandidature. Kandidature za člane občinskih svetov, za župana občine, za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti morajo biti vložene najpozneje do 16. oktobra do 19. ure. Novost - preferenčni glas Volitve županov potekajo po dvokrožnem večinskem načelu. Za razliko od županskih volitev pa se volitve članov občinskih svetov izvajajo po enokrožnem večinskem ali proporcionalnem načelu. Število članov občinskega sveta se namreč določi glede na število prebivalcev v občini. Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člani občinskega sveta volijo po enokrožnem večinskem načelu. Če šteje občinski svet 12 ali več članov, pa se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem načelu. Pri večinskem načinu volitev občinskih svetnikov so izvoljeni kandidati, ki so dobili največ glasov. Pri proporcionalnih volitvah pa se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Če se glasuje o listah kandidatov, volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Kandidate za člane občinskega sveta predstavnike romske skupnosti določijo volivci, pripadniki romske skupnosti v občini s podpisi najmanj 15 volivcev ali organ društvene organizacije Romov v občini. Volilna kampanja Volilna kampanja se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja. Uradna volilna kampanja za lokalne (in hkrati predsedniške volitve) se bo tako lahko začela 11. oktobra. Pred tem bo DZ še določil višino dovoljene porabe v skladu z zakonom o volilni kampanji, s čimer bo znano, koliko denaija lahko kandidati za občinske svete, župane in predsednika republike porabijo na volitvah. 45 dni pred dnem glasovanjem morajo biti odprti tudi transakcijski računi. Občine bodo morale najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja - torej najpozneje do 11. septembra - določiti plakatna mesta tako za lokalne kot tudi za predsedniške volitve. Morebitni drugi krog županskih in predsedniških volitev razpisuje Republiška volilna komisija (RVK), in sicer najpozneje 21 dni po dnevu prvega kroga volitev, se pravi najpozneje 1. decembra. Lidija Kostevc Predsedniške volitve Slovenija - Za volitve za predsednika republike, ki bodo potekale v nedeljo, 10. novembra, je doslej kandidature že napovedalo devet kandidatov, ki pa so zaenkrat še neuradni kandidati. Roki za volilna opravila so začeli teči 2. septembra. Kandidature za predsednika republike pa bodo morale biti vložene najkasneje 16. oktobra do polnoči. Uradni kandidati znani 22. oktobra Vendar pa pri volitvah predsednika republike obstaja posebnost, da lahko kandidat, katerega kandidaturo je potrdila Republiška volilna komisija-(RVK) in je že pravno veljavna, 20. dan pred dnevom glasovanja še odstopi od kandidature, to Znanih enajst kandidatov Doslej znani kandidati za predsedniško tekmo še niso uradni kandidati. Znani kandidati sopredsednik vlade in LDS Janez Drnovšek, predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna France Arhar, nekdanji poslanec ZLSD ter podpredsednik DZ in profesor na filozofski fakulteti Lev Kreft, vrhovna državna tožilka in pravosodna ministrica v Bajukovi vladi Barbara Brezigar, predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednik Zveze Lipa (ZL) Tomaž Rozman, podjetnik iz Nakla Štefan Hudobivnik in Marko Kožar, ki ima podporo Domoljubne liste neodvisnih občanov Velikih Lašč, celjski slikar Jure Cekuta kot neodvisni kandidat, Anton Bebler, profesor na FDV ter Dušan Mihajlovič kot neodvisni kandidat. je do 21. oktobra do 24. ure. Datum, ko bo natančno znan seznam predsedniških kandidatov, je torej 22. oktober. Kdo lahko predlaga kandidate? Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora (najmanj 10 poslancev), volivci (najmanj 5000 volivcev) in politične stranke, ki kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata; dvoje ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev. Volilna kampanja Sama volilna kampanja se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja, to je 11. oktobra. Pred tem bo DZ še določil višino dovoljene porabe v skladu z zakonom o volilni kampanji, s čimer bo znano, koliko denarja lahko kandidati za predsednika republike porabijo na volitvah. 45 dni pred dnem glasovanjem morajo biti odprti tudi transakcijski računi. Občine bodo morale najpozneje 60 dni pred dnem glasovanjem - torej najpozneje do 1L septembra - določiti plakatna mesta tako za lokalne kot tudi za pred- sedniške volitve. Občina mora po zakonu o volilni kampanji brezplačno zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na določenih plakatnih mestih, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov oziroma kandidatu. Občina lahko določi tudi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu. Sredstva za volitve predsednika republike se zagotavljajo v državnem proračunu. Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 40 SIT na posameznega volilnega upravičenca v državi. Drugi krog volitev Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Ponovno glasovanje se opravi najkasneje 21 dni po prvem glasovanju, kar pomeni, daje lahko drugi krog najkasneje v nedeljo, L decembra. Lidija Kostevc DeSUS podpira kandidaturo Beblerja Bizeljsko - Komisija za organizacijsko kadrovska in razvojna vprašanja Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) je na seji med drugim ocenila priprave na jesenske volitve, posebej glede izbire možnega kandidata stranke za predsednika republike Antona Beblerja. “O podpori Beblerju bodo v stranki potekali nadaljnji dogovori, dokončna odločitev pa bo sprejeta na seji sveta stranke predvidoma v začetku septembra,” je povedal generalni sekretar stranke Pavel Brglez. “Bebler je ocenil naš program, ga v celoti sprejel in ga bo tudi zagovarjal,” je še dejal sekretar stranke. V stranki pa so tudi že določili predvolilni slogan, in sicer “DeSUS za vse generacije”. Pod tem sloga-nom se skriva tudi program stranke. Po seji je potekalo srečanje z vodstvom upokojenske stranke Hrvaške. S.V. Po ribjih stezah v Evropo Posavje - Če je še pred leti savske ribe ogrožala predvsem umazanija, je danes drugače. Čiščenje odplak postaja sam° po sebi umevno, Sava je tudi zaradi umiranja velikih tovarn in zapiranja rudnika v Zasavju bolj čista. Dodatno jo bo očistila še čistilna naprava na Logu, ki bo zgrajena iz sredstev ISPA. So se pa pojavile nove težave - jezovi na Savi ribam zapirajo selitvene poti. Primer, ki dokazuje, da Sava postaja čistejša, so tudi donavske podusti, ribe selivke, ki so nekoč potovale iz Donave v čiste potoke, kjer so se drstile. Eno največjih drstišč podusti je bilo na reki Mirni v Dolenjem Boštanju. Danes, ko so vode čistejše, se ribe drstijo že kar v Savi in drstišče v Dolenjem Boštanju umira. Ni pa razmeroma čista voda edini vzrok, da se k nam ne podajajo jate rib selivk. Gradnja najrazličnejših objektov in jezov na Savi je ribam zaprla selitvene poti. Eno takih ovir predstavlja Nuklearna elektrarna Krško. Na zahtevo naravovarstvenikov je ob nuk- krajanov pred gradnjo elektrarne odgovorne zasipavali z vprašanji o širših vplivih zajezitve. Pri izgradnji naslednje - HE Boštanj in ostalih iz niza spodnjesavskil1 elektrarn - se vsiljuje enako vprašanje. HE Vrhovo nima ribje steze. Namesto nje so zgradili neuporabno ribje drstišče. Gradnja ribjih stez in obvodov vodnim živalim omogoča potovanje gor in dol. V razvitem svetu nobenega novega jeza ni več mogoče graditi brez ribje steze ob njem. Tudi pri HE Boštanj je pogoj izgradnja ribje steze. Prvotn0 je bila predvidena ob jezovni zgradbi, sedaj pa bo zgrajena na Za jezom HE Vrhovo nastaja greznica. learki nastala ribja steza, ki pa je bila zgrajena nestrokovno. Gre za t.i. inženirsko ribjo stezo, ki ne posnema naravnega vodotoka na območju jezu. Obvod omogoča prehod nekaterim samcem, ne pa tudi samicam, ki so polne iker in zato težje. Savskemu vodnemu življu je dodatno otežila življenje HE Vrhovo. V akumulacijskem jezeru, ki mu pravijo tudi ljubljanska greznica, saj je to prvi jez na Savi vse od Ljubljane, se nabira umazanija. Zajezitev Save na Vrhovem od radeških ribičev terja tudi drugačen način gospodarjenja z ribami; avtohtono podust, mreno in klena so zamenjali krap, ploščič, smuč in druge ribe. Kot pravi Peter Titovšek, predsednik Zveze ribiških družin Zasavja, so Radečani in okoličani na zborih Mirni. Ribje steze, za gradnjo P' terih bodo odslej na voljo tud sredstva EU, morajo biti graje0® strokovno; tako da posnemajo n3 ravne vodotoke. To pomeni, da J, ribja steza drugačna ob h udom11 reki in drugačna ob ravninski-, V preteklosti grajene ribje ste ze niso bile učinkovite. Pole teflj* t.i. Evropska direktiva o vod3 določa upravljanje s porečji, k pomeni, da je treba porečje ravnavati kot celoto. To Pa-K, nasprotju z dosedanjo prakso, > je vsakdo s svojim delom porecj. delal po svoje. Podoben je bilt0 primer Ribiške družine Rade<£ ki seje ob gradnji vrhovške el®. trame zavzemala le za svojo reS ( tev in ne za verigo elektrarn k celoto. Nada Černič Cvetano GOSPODARSTVO, TURIZEM Trgovina umira na obroke! Slovenska vas - V Slovenski vasi je trgovina kot kaže cvetela le v nekem prehodnem obdobju. V času, ko je bil kralj hrvaški kupec. Cene na obeh straneh meje so se skoraj izravnale, v okolici hrvaške prestolnice pa so zrasli veliki nakupovalni centri. Zdaj je trgovina na slovenski strani meje vse bolj prepuščena domači kupni moči. Z zmanjšanjem kupcev tudi Nakupovalni centri, še bolj pa njihov izkupiček, kažejo klavrno podobo. Mnogo malih je bilo prisiljenih zapreti, vztrajajo le še veliki. Prva večja trgovina je ugasnila v začetku poletja, a seje izkazalo. daje šlo le za prenovo. Cash-&Carry Tuš je pred štirinajstimi dnevi ponovno odprl vrata. Da hgovina v Slovenski vasi ni odpisana, je zatrdila poslovodkinja Martina Strgar z besedami, da ?° ponudbo razširili še na tekstil ln obutev. Nismo pa uspeli pridobiti izjave pristojnih in s tem Nradne informacije v Begrosu. N°v center na 18.000 m2 prodajati1 površin je bil odprt pred sla-dun letom (lani oktobra), zadnje “Ni pa že krožijo govorice, da je Pred zaprtjem. Vztrajajo še Interno* Metro, Jello in nekateri dru-§*■ Ob proizvodni dejavnosti, ki se zaradi strateškega položaja ob meji celo širi, prostor postaja zanimiv. Tako so tam svoja skladišča postavile nekatere naftne družbe. Razvoj trgovske in proizvodne dejavnosti podpira tako občina, ob vsaki priložnosti poudarja brežiški župan Vladislav Deržič, kot tudi Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem. Slednji menijo, da če so objekti že tam, jih je potrebno uporabiti, vendar pogrešajo strategijo kraja in razvoja. Občina poskuša reševati številna odprta vprašanja z Ministrstvom RS za obrambo glede zapuščenih barak tik ob mejnem prehodu Slovenska vas imenovanih “Koreja”, galva-nizacijskih območij in drugih. Okolje, ki je nekoč pripadalo vojski, še vedno daje neprivlačen videz. Robatost so nekoliko omilili investitorji, ki so si obsežne poslovne prostore zgradili ali pre- novili. K slabemu izgledu celote pa pripomore še kup nedorečenosti, ena takih so javne površine, kjer je način upravljanja v zraku. Zato nakupovalce pozdravlja visoka trava in preraščene površine ob vhodu, kjer so vsevprek nameščene še reklamne table. Region d.o.o. je za Slovensko vas izdelal ureditveni načrt, obstajajo tako idejne kot prostorske rešitve, a kot marsikje drugje, so ostale tudi te le na papirju. Zupan Deržič je letos že nekajkrat umaknil z dnevnega reda osnutek odloka o ureditvenem načrtu tega dela območja, imenovanega Gospodarska cona 1, Slovenska vas. Leto dni je minilo od javne razgrnitve, že takrat pa je Združenje trgovsko poslovni center Slovenska vas zahtevalo, da se postopek sprejemanja odloka ustavi do razrešitve čakalnih pasov za mejni prehod Slovenska vas. S.V. Nikoli toliko odličij kot letos Ježice - S septembrom je prvi mož Vina Brežice ing. Matjaž Pegam. Dosedanji direktor Karel Recer je v pokoju. Na novinarski konferenci, ki je bila namenjena predstavitvi dosežkov, Je minuli teden dal še zadnjo obljubo o letošnjem odkupu grozdja. Recer poudarja, da so po ka-ovosti pijač najboljši, iz Gornje adgone so se vrnili s šampio-n°m in petimi velikimi zlatimi jhedaljami, dvema zlatima in eno r°nasto. Direktor enologije Ro-1113,1 Šepetave je naštel 31 odličij Za yina, čeprav letos niso sodelovali na vseh sejmih. Imajo pa dva šampiona, ob omenjenem za Laš-^ rizling suhi jagodni izbor 1999 .e šampiona severne poloble iz Mubljane za Chardonnay suhi ja-godni^ izbor 2000 in dve srebrni Niedalji; iz Pariza in pred dnevi Glede priprav družbe na tr-Satev, ki se bliža, je Recer Priznal, da Vino Brežice nanjo Se ni pripravljeno. Lastnih vi-n°gradov imajo 30 ha, grozdje Pa bodo odkupovali, kljub temu v a imajo zalogo belega vina in Se nedorečene cene. Zagate krškega gospodarstva Krško - Tradicionalno srečanje s predstavniki gospodarstva je krški župan Franci Bogovič pred dnevi namenil posebej perečim vprašanjem v občini, ki je pred poldrugim desetletjem sodila med najuspešnejše v Sloveniji, po znanih težavah v celulozno-papirni in kovinskopredelovalni industriji pa se je njen položaj močno poslabšal. Bogovič je tokrat opozoril predvsem na položaj ogroženih podjetij, predstavil novo obrtno cono v Vrbini, podal krajšo informacijo o gradnji verige savskih elektrarn in Nuklearni elektrarni Krško ter predstavnike gospodarstva pozval, naj se odzovejo na bližnji razpis občinske štipendijske fundacije. Po besedah vodje Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Krško Franca Černeliča se z naj-hujšimi težavami ta čas srečujejo v tekstilni industriji; Liscinemu obratu na Senovem preti ukinitev, Labod pa bo proizvodnjo iz enote Libna Krško preselil v Srbijo. Prodana je tudi farma prašičev Pristava in s tem izgubljenih nekaj novih delovnih mest. S težavami se srečujejo tudi kovinarji in celulozna proizvodnja, saj v tovarni Videm Vipap preti ukinitev več sto delovnih mest. Kot je poudaril Černelič, so na hudi preizkušnji vse vrste storitvenih dejavnosti od trgovine do gostinstva, brezposelnost je visoka, kupna moč upada, novih delovnih mest ni. Ta čas le drobni podjetniki in družinske firme z novimi programi obetajo nekoliko boljše čase. Černelič kljub vsemu ni bil črnogled, saj skupni poslovni rezultati v občini vendarle niso pod republiškim povprečjem. Posebej težak položaj pa je po besedah mnogih razpravljalcev v senovški dolini, kjer zapiranju rudnika lahko kaj kmalu sledi še izguba delovnih mest v Liscinem obratu. Brezposelnost je vsak dan večja, ljudi pa se loteva malodušje in dolina se prazni. V Krškem, kjer sicer še vedno nihajo med centralizacijo ali de- centralizacijo občine, naj bi vendarle k razvoju prispevalo odprtje komunalno in prometno urejene Obrtno industrijske cone Vrbina v bližini nuklearke na površini 67 hektarov. Za krepitev malih podjetij ponujajo dobro lokacijo in iščejo vlagatelje ter nosilce programov, k ugodnemu nakupu pa bi lahko prispevalo 70 milijonov SIT nepovratnih sredstev, ki sojih dobili za natečaj. Bogovič je spregovoril še o pripravah na gradnjo verige petih spodnjesavskih elektrarn. Pri- prave na gradnjo HE Boštanj naj bi Holding Slovenskih elektrarn zastavil že letošnjo jesen. V Sevnici bo sedež hčerinske družbe, ki bo skrbela za infrastrukturni program vseh vodnih elektrarn od Boštanja do slovensko-hrvaške meje pri Mokricah. Kar zadeva probleme okrog ratifikacije razvpite meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško, pa je Bogovič izpostavil dejstvo, kako prav so imeli njeni nasprotniki. V prid jim gredo tudi zadnji odnosi med Slovenijo in Hrvaško. V.P. Dražje poštne storitve Slovenija -Sl. septembrom so začele veljati nove, višje cene prenosa nekaterih poštnih pošiljk v notranjem prometu. Cena prenosa standardiziranega pisma in dopisnice seje tako s sedanjih 30 SIT zvišala na 34 SIT, cena prenosa nestandardiziranega pisma z maso do 20 gramov in nestandardizirane dopisnice seje z Obstoječih 31 SIT zvišala na 39 SIT, cena prenosa nestandardiziranega pisma z maso med 20 in 100 grami pa se bo s sedanjih 56 SIT povečala na 66 SIT. Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) je na podlagi novega zakona o poštnih storitvah, ki je začel veljati 30. maja letos, odobrila omenjene podražitve 1. avgusta letos. Pristala je na postopno povišanje cen omenjenih petih storitev v notranjem prometu, predlogom Pošte Slovenije za višje cene ostalih 16 storitev pa ni ugodila. Zvišanje cen omenjenih petih storitev bo potekalo v dveh korakih, prva podražitev je začela veljati 1. septembra, druga pa je napovedana za 1. januar prihodnje leto. STA Cvetkovič in Šepetave še zadnjič z Recerjem (v sredini) iz Montreala. Pri ocenjevanju sodijo med pet najuspešnejših udeležencev v vsej zgodovini sejma v Gornji Občina dokončno razdelila Kranjce in Štajerce ?evriica - Sevniški občinski svet je sprejel odlok o načinu izva-^rija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cfst v občini Sevnica. To delo naj bi poslej opravljali konce-°narjj; e(jen na ievem, drugi pa na desnem bregu reke Save. čj tkalne ceste na območju ob-en e Jevnica je doslej vzdrževal 5e^2Vajalec, s katerim je občina , n,ca kot naročnica vsako leto /riepaia b!eks za zimsko Žev za izbor izv S anJe lokalnih cest v občim niča zaradi relativne velikosti erena pogodbo za letno in j, "■> za zimsko vzdrževanje. žev?1S za 'zbor izvajalca za vzdr-cest v občini b[|°^e®arike doslej še nikoli ni tahPo n°vem zakonu o javnih česnati1 je občina dolžna določiti van n °Pravljanja rednega vzdrže-Cestla rii obnavljanja občinskih s|u-,v obliki gospodarske javne ka e' Skladno z določili odlo-hači °bčinskih cestah in odloka o NpraT- *n Prostorski zasnovi služb Janja §osPoclarskih javnih jav v občini Sevnica opravljajo sk|u° sh*žbo vzdrževanja občin-. Cest koncesionarji. cesi!'teresent' za pridobitev kon-He 0Jse ^orajo biti fizične ali prav-nje Sebe> registrirane za opravlja-e dejavnosti, morajo biti fi- in zapletenosti sistema ter nančno, kadrovsko in organizacijsko usposobljene in morajo imeti izkušnje na tem področju. Koncesionarja bo na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu, izbral koncedent, v tem primeru Občina Sevnica, koncesijo pa bodo podelili za štiri leta. Pri odločanju o izbiri koncesionarja bodo upoštevali predvsem ceno, strokovno, finančno in organizacijsko usposobljenost interesenta ter izkušnje in druge ugodnosti, ki jih ponuja interesent. Sevniška občina bo tako objavila razpis za podelitev dveh koncesij - za vzdrževanje občinskih cest na levem in na desnem bregu Save oziroma za območje južno in severno od Save. Delitev na dva sektorja utemeljujejo z večjo konkurenčnostjo. Nov način vzdrževanja občinskih cest je skladen z zakonodajo, poleg tega pa naj bi prinesel tudi večjo preglednost ter učinkovitost. Nada Černič Cvetanovski Radgoni, letos so tam, pravi Karel Recer, potrdili tudi kakovost brezalkoholnih pijač. Komercialni direktor Branko Cvetkovič je predstavil šest brezalkoholnih pijač, ki so vse rezultat znanja Vino-vih strokovnjakov in so vsa prejela srebrne medalje. 50 milijonov evrov letno namenjajo v razvoj blagovnih znamk. Z novimi so načrtovali ujeti del sezone, pa so jim zapleti na Ministrstvu za zdravstvo zaradi pravne praznine to onemogočili. Na trgu bodo v 14 dnevih. Gre za nov tip pijač, dve sta dodelani, povsem nova pa je z več minerali obogatena voda Active. Njihove brezalkoholne pijače pokrivajo 40 odstotkov slovenskega trga, skupno proizvodnjo pa so lani povečali za 16 odstotkov glede na leto poprej. SuzanaVahtarič Inkosu državna pomoč Ljubljana, Krmelj - Ministrstvo za gospodarstvo RS bo trinajstim slovenskim podjetjem, ki imajo težave, razdelilo 661 milijonov SIT kratkoročnih posojil. Med trinajsterico je tudi krmeljski Inkos. Po rešenih pritožbah na odločitev razpisne komisije Ministrstva za gospodarstvo o dodelitvi posojil na razpisu za pomoč gospodarskim družbam v težavah iz sredstev kupnin za sanacijo so končno znani tudi rezultati tega razpisa. Ministrstvo bo 13 podjetjem razdelilo 661 milijonov SIT kratkoročnih posojil. Največ, 345 milijonov, bo dobila Mura. Razpisna komisija je sprva pomoč odobrila gradbenemu podjetju Ingrad, tovarni volnenih izdelkov TVI, Merinki, Novoopre-mi, Inpodu in Muri. Ta podjetja bodo lahko kratkoročni kredit prejela takoj. Pomoč za ostalih šest podjetij, med katerimi je tudi Inkos Krmelj, pa mora predhodno odobriti še komisija za nadzor državnih pomoči. Inkos naj bi - enako kot Ingrad, Inles, Nominer in Glin IPP - prejel 36 milijonov sredstev kratkoročnega kredita. Inkos je v lanskem letu precej investiral, najel kredite, ki pa jih zaradi likvidnostnih težav ne more odplačevati. Podjetje, ki se ukvarja z zahtevno tehnologijo izdelave konstrukcij za podvozja avtodvigal in ostale transportne tehnike ter hidromehanske opreme, je s svojo proizvodnjo v glavnem vezano na nemški trg, ki pa je tudi njihov posrednik za prodor na druge, tudi ameriške trge. Toda nemški trg seje znašel v težavah, zaloge se kopičijo, v Krmelju pa zato prihaja do izpada programov in naročil. Ta teden se je v Nemčijo spet podala ekipa krmeljske-ga Inkosa zaradi nadaljnjih pogovorov o proizvodnji. Direktor Rudi Bec upa, da bo komisija za nadzor državnih pomoči Inkosu odobrila teh 36 milijonov SIT kratkoročnega kredita, še bolj vesel pa bi bil, če bi šlo za nepovratna sredstva. N.Č.C. investiranje Za večino so se poletne počitnice končale, kar se kaže tudi po dogajanju na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Tečaji večine delnic so se začeli spet strmo dvigovati, trenutno najbolj aktualna delnica pa je zagotovo LEK, za katerega je švicarska družba Novartis v četrtek, 29. avgusta, objavila namero o prevzemu podjetja. Uradni enotni tečaj delnic Leka seje že ob informaciji, daje Uprava Leka dobila povabilo k pogajanjem o odkupu vseh delnic, zvišal za več kot 30 odstotkov, v ponedeljek so se že sklepali posli po 100.000 SIT za delnico. Uprava borze je za en dan zaustavila trgovanje z Lekovimi delnicami, dokler ni bilo javnosti sporočeno, da se uprava Leka strinja s prejeto ponudbo, v kateri je ponujena cena za delnico 95.000 SIT. Na dan pisanja tega prispevka je bilo trgovanje spet sproščeno, posli pa so se sklepali od 91.000 do 92.000 SIT za delnico. Do javne objave namere o prevzemu lahko pričakujemo gibanje tečaja do predvidene prevzemne, ali bo prevzem uspel po tej ceni, je težko napovedati. LEK REDNE - RAZRED A (LEKA) j 3,000,000 2,000,000 1 1,000,000 g gS-gSjSjgggggg SSgSjg ggg®gg§gggggg§g prom« (v 000 Sli) Na splošno trgovanje na borzi postaja vse živahnejše, zato je prav, da ga tekoče spremljamo. Zadnje dni so poleg že omenjenega Leka v ospredju ostale delnice borzne kotacije (Mercator, Petrol, Gorenje in Krka). Optimistično razpoloženje na borznem trgu se kaže tudi po obsegu trgovanja. Vsekakor pravi čas za nakup. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Pogodbena enota GBD d.d. Tel: 07/ 490 56 78, http://www.web-klik.com/ KANAL 2000 ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO stran 6 Muzejski vlak pripeljal šolarje Sevnica - V organizaciji društva Zagon iz Tržišča je muzejski vlak iz ljubljanskega, gorenjskega, mariborskega in celjskega področja pripeljal v Sevnico približno 130 osnovnošolcev. Na železniški postaji sta jih sprejela sevniški župan Janc in podžupan Štricelj, pridružila sta se tudi krški župan Bogovič in poslanec Kelemina. stari znanci - člani glasbene skupine 12.nasprotje z voditeljicama zabavnega programa Božislavo Čož in Matejo Hostnik. Prireditev je bila namreč letos že petič in predsednik društva Zagon Stanko Lazar, ki je njen idejni oče, je sprejel kar nekaj iskrenih čestitk. Stanko, ki je sam okusil mladost v pomanjkanju, seje namreč pred leti društveno angažiral zato, da bi pomagal socialno ogroženim otrokom in rejencem. Njim je vsako leto namenjen izlet z muzejskim vlakom, za katerega vedno pridobi tudi donatorje, ki poskrbijo še za jedačo in pijačo veselih potnikov. Zadnja leta pa mu uspeva pritegniti tudi atraktivne goste. Lani je bil zvezda prireditve Srečko Katanec, letos pa miss Slovenije Rebeka Dremelj. Otroci so se z muzejskim vlakom v Ljubljano vračali skozi ozara V društvo Ozara, Pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero lažje premostijo težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prispevek članice skupine za samopomoč. MOJA... Nedolžna pot do doma v mraku se je spremenila v nočno moro. Zgodilo se je pred štirimi leti, 18. junija 1998. Ura je bila 21.30. Na levi strani ceste 20 do 30 metrov so bile stanovanjske hiše, na desni pa grmovje. V njem je nekaj zašelestelo. Obrnila sem se, nikogar ni. Občutek, da je nekdo za mano, me je prisilil, da sem se ponovno obrnila, za sabo sem zagledala fanta. Fant, srednje dolgih rjavih las. širšega obraza, širšega čela, vendar ne visokega, močnimi obrvmi, bolj ravnimi, ni imel okroglih oči, listnice srčaste, ne preveč izbočene. Imel je močnejši, širok vrat, v ramenih je bil širok. Ustrašila sem se in rekla: "Fant, kako si me ustrašil! ”. Samo nasmejal se je. Skupaj sva prehodila približno 10 metrov in bilo mi je neprijetno, vedno je bil korak za mano. Znan obraz, vendar v tistem trenutku se nisem mogla spomniti, odkod ga poznam. Pospešila sem korak, imela sem visoke pete in bila sem le zelo utrujena. Rada bi prišla čimprej domov. Ponudil mi je pomoč: "Vam lahko pomagam nesti vrečko?” Zahvalila sem se mu rekoč, da imam samo še nekaj ulic do doma. Potem me je prosil če mu grem porinit avto. Odgovorila sem mu, da si naj drugje išče pomoč, zato ker sem sama sestri pomagala ravno pri tem opravilu. Postalo me je strah, odkod se je spomnil ravno na to. da mu pomagam poriniti avto. Me je mogoče videl? Vedela sem, da je nekaj narobe. Vprašala sem, odkod ga poznam, ni mi odgovoril, vendar sem bila prepričana, da sem ga nekje videla. Obraze si dobro zapomnim, imam dober spomin. Ironično se je nasmejal. Njegova roka je Zgrabila po meni. Poskušala sem se iztrgati. Nisem vedela, kaj hoče od mene. Torbico, mogoče denar. Kako je torbica poletela po tleh in vrečka, ne vem, prerivala sem se z njim. Za hrbtom me je prijel okrog vratu in začel vleči proti bregu na drugi strani ceste. V tisti grozi sem izgubila vso moč. Bila sem nemočna, komaj sem lahko zakričala: "Na pomoč! Ljubi bog, naj mi kdo pomaga! " Takrat sem dobila udarec s pestjo in padla v nezavest. Ne spominjam se vseh dogodkov, ki so sledili. Ne vem, kdaj mi je slekel hlačke in me zvlekel po bregu navzdol. Zavedla sem se, da sem na travi, bluzo sem imela čez glavo, roke zvite pod hrbtom. Groza, to se ne dogaja meni, to je samo v filmih, to ni resnično. Pa je bila kruta resničnost. Po nogah sem čutila nekaj lepljivega, njegov ud je bil čisto majhen. Grozno me je bilo strah, ubil me bo, prepoznala ga bom, on to ve, sto misli sem imela v tistem trenutku v glavi. Prosila sem boga, naj mi pomaga, očeta, ki je že pokojni, naj mi stoji ob strani, hotela sem živeti. Govorila sem mu, naj me pusti živeti, pa še danes ne vem, ali glasno ali v mojih blodnjah. Od daleč sem zaslišala glasove, v tem trenutku se je malo dvignil. Hotela sem zakričati, pa me je Z roko sunil pod brado in potisnil glavo nazaj. Ostala sem brez glasu. Vem še, da sem ga videla bežati po bregu. Prišla sem k sosedi. Kako sem prišla, ne vem. Tega se ne spominjam, spomnim se samo avta, ki se je pripeljal nasproti meni. • Policija me je hitro našla po dokumentih, vendar se njihovega prihoda ne spominjam, tudi kriminalistov ne, šele potem, ko so me zaslišali. Spominjam se rok, ki so segale po meni, a v grozi sem se jih branila. Nisem vedela, da so to roke moje sosede in moje hčere, ki sta me skušali pomiriti. Tudi zdravnikov v bolnišnici se ne spomnim, ne izjave, ki sem jim jo dala. Spomnim se samo sestre, ki me je prisilila, da je zdravnik lahko opravil pregled. Sledili so uvodni postopki - zaslišanje, priče, sodišče. To je že druga zgodba. Srečujem ga na ulici, v lokalih. Njegov lik, njegov obraz, njegove oči, njegov nasme, so moja nočna mora. Tudi njega bo doletela pravična kazen, ker verjamem, da bom s pomočjo zakona in pravice dosegla, da bo kaznovan za ta zločin, pa čeprav je trenutno še “ na svobodi Veronika Društvo Ozara, Gubčeva 10a, Brežice, tel.07/49-63-590, vsak delavnik od 9. do 15. ure. Internet naslov: www.ozara.org, e-mail: br@ozara.org rojstva v porodnišnici brežice Od 19. 8. do L 9. 2002 Dečke so rodile: Vesna Kodrič iz Pesjega, Simona Kovačič iz Brestanice, Marija Štrbulc iz Krškega, Anica Škrbina z Mrtvic, Bernardka Omerzu z Gorjan pri Podsredi, Vanja Pavlek iz Brežic, Klaudija Kočnar iz Reštanja, Mateja Urek iz Jereslavca, Tatjana Selak iz Krškega in Tanja Kozole iz Dolenje vasi pri Artičah. Deklice so rodile: Nataša Barbič iz Šutne, Ljudmila Davidovič iz Krškega, Klavdija Degen iz Krškega, Petra Piškur s Čerine, Karmen Lupšina z Velikega Obreža in Bronja Račečič iz Dolenjih Skopic. Tržišče, kjer so imeli na postaji kmečke ženske obdarile s svoji-krajši postanek, da so jih lahko mi dobrotami. B.D. Rebeka Dremelj, ki je nadvse prijazno delila avtograme in pozirala za družinske albume, se popolnoma predaja glasbi. Sredi meseca izide njen CD z naslovom Pozabila te ne bom, pesem bo predstavljena na izboru Miss Slovenije. Z miss Barbadosa Stephanie Chase se pripravljata na skupni posnetek pesmi, ki naj bi jo predstavili na izboru Miss sveta. Za nekatere otroke je bilo potovanje v Sevnico edini počitniški izlet. V Prihodnje leto devetletka v vse OS Slovenija, Posavje - Zavod RS za šolstvo bo v prihajajočem šolskem letu največji poudarek namenil pripravi dokončnega uvajanja programa devetletne osnovne šole (OŠ), ki bo v šolskem letu 2003/04 postal obvezen za vse slovenske osnovne šole. Posebno pozornost bodo namenili tudi prenovi gimnazijskega programa in mentorski mreži vrtcev. V šolskem letu 2002/03 bo zato zavod vse OŠ, ki še niso vključene v poskusfto uvajanje devetletnega programa, teh je po besedah direktorja Zavoda za šolstvo Alojza Pluška približno 40 odstotkov, začel pripravljati na izvajanje omenjenega programa. Med temi je tudi 11 OŠ iz Posavja in sicer OŠ Savo Kladnik Sevnica in OŠ Blanca iz sevniške občine, OŠ Podbočje, Kostanjevica na Krki, Koprivnica, Raka in Senovo iz krške občine ter OŠ Brežice, Pišece, Bizeljsko in Cerklje ob Krki iz brežiške občine. Aktivnosti zavoda bodo potekale v obliki regijskih posvetov za ravnatelje ter študijskih skupin za učitelje in druge strokovne delavce v OŠ, občine kot ustanoviteljice OŠ pa bodo morale {»skrbeti, da bodo zagotovljeni tudi prostorski pogoji za delo v devetletki. Oratorij 2002 Kapele - Od četrtka, 22., do nedelje, 25. avgusta, je potekal letošnji poletni oratij, ki se gaje udeležilo 35 otrok iz Kapel in Brežic. Otroci so pod vodstvom novega kaplana Jožeta Praha in šestih animatorjev ustvarjali v osmih delavnicah, sproščali pa so se tudi ob športnih igrah. Udeleženci oratorija Trije dnevi, ki sojih skupaj preživeli, so prehitro minili, zadnji dan pa so svoje druženje zaokrožili z mašo ter razstavo svojih izvirnih izdelkov. Oratorij v Kapelah je zadnja leta tradicija in seveda se bo tudi v prihodnjih letih nadaljeval. K.M. Izletniki so se napotili na sevniški grad, kjer so jih na prireditvenem odru v parku že čakali Stanislav Srčičje sb-bnik muzejskega vlaka pri Slovensbh železnicah in kadar stara lokomotiva odsopiha na pot, “igra ” sprevodnika, kakršnih bi se iz začetka prejšnjega stoletja spominjali pradedje. SavaCto, 4.9-200^ Samo zaradi varnosti! Brežice - Kot smo v poletnih mesecih že poročali, so se v Vrtcu Mavrica Brežice odločili, da zaradi varnosti otrok in urejenosti igrišča postavijo varnostno ograjo. Ta je z novim šolskim letom resnično postavljena, vhod pred glavnimi vrati je dobil asfaltno prevleko, ker pa bodo glavna vrata vodena ovtomatsko, bodo v večernih urah in ponoči zaklenjena. Ravnateljica vrtca Ana Kupina je izpostavila nekaj pomembnejših točk novega režima. Med tednom bodo v času od 20. ure zvečer do naslednjega dne do 5. ure vsa vrata, vključno z glavnimi, zaklenjena. Prav tako bodo zaklenjena med vikendom, in sicer od petka od 20. ure pa do ponedeljka do 5.15. Tudi v času dejavnosti na igrišču (med 9. in 11. uro) bodo vrata zaklenjena. Kupi- I nova ob tem poudarja, da so bili zaradi vandalizma in obiskov lastnikov s psi ter zaradi najdenih igel na območju vrtca prisiljeni postaviti ograjo; s tem so namreč zaščitili občinsko premoženje, predvsem pa bodo tako lahko poskrbeli za varnost otrok, ki so vključeni v vrtec, in postavili moderno igrišče za potrebe svojih varovancev. K.M. Letos prvič pomoč velikim družinam Posavje - Na podlagi letos sprejetega zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so velike družine, ki imajo tri ali več otrok mlajših od 18 oziroma 26 let, če se šolajo in imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, letos prvič dobile dodatek. Z nakazilom otroškega dodatka v avgustu so prejele 25.000 SIT dodatka. Dodatek za veliko družino bo v letu 2003 50.000 SIT, od leta 2004 dalje pa 70.000 SIT. Za vse velike družine - prejemnice otroškega dodatka - so vloge uredili centri za socialno delo po uradni dolžnosti. Ostale velike družine, ki ne prejemajo otroškega dodatka, pa so morale vlogo oddati same. Teh v Posavju ni veliko, ugotavljajo na centrih za socialno delo, pa še ti otroškega dodatka ne dobivajo, ker presegajo cenzus, kar posredno pomeni, da so prejemki staršev višji. V Krškem je po podatkih direktorice Centra za socialno delo Marjane Sečen 446 velikih družin, le 4 družine med temi so same podale vlogo. V Sevnici je do dodatka upravičenih 299 družin, je povedala Darija Kozmus, ki dela na področju otroških dodat- kov, od teh je 6 družin takih, ki ne prejemajo otroškega dodatka. | v Brežicah pa je direktorica centra | Metka Žigante zaupala, da imajo 236 tovrstnih družin, 3 so vlogo podale same. Na vseh treh centrih so prepričani, da je še nekaj takih družin, ki te pravice letos niso uveljavile, zato morajo biti pozorne, da bodo vlogo pravočasno j oddale prihodnje leto. Tiste družine, ki se jim je tretji otrok rodil do 30. junija letos, v obdobju treh mesecev še vedno lahko uveljavijo letošnji dodatek za veliko družino. Pravico do dodatka družine uveljavljajo pri centru za socialno delo, kije krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine. S.V. prejeli smo... Krški invalidi ponovno organizirani V okviru Društva invalidov Krško so krški invalidi organizif kopanje v Šmarjeških Toplicah in so letos že desetič hodili na tak0 imenovano zdravilno kuro v vodo, ki je ugodna za bolnike srca 1,1 ožilja, pa tudi za vse ostale, ki jih zelena narava okrog bazena pomiti0’ hkrati pa zdravi napete živce, ko se ti med letom izrabijo. Kljub velikemu zanimanju se je organiziranost s prevozom zad°, voljivo obnesla, izjemoma je prišel kak dan, ko so priskočili na porn° ljudje s svojimi avtomobili. V sedemnajstih dneh, kolikor so hodili r,° kopanje, se ga je udeležilo 770 ljudi, in sicer 360 s Senovega ter 4f iz Krškega, kjer so všteti tudi Leskovčani, Velikovaščani in Drnovča>’' Imeli so veliko sreče, saj je bili vreme pretežno lepo, le nekateri so ^ zbali oblakov nad Krškim, Šmarješke so pa “tak otok”, kjer th° drevjem in rožami vedno posije sonce. Napredek se čuti tudi v samih toplicah; poleg ležalnikov, kijihi več kot dovolj, in dežniki za zaščito pred soncem, včasih tudi pred rahlim dežje^ so bili vsak dan deležni razgibavanja v bazenu. Na rob bazena j. prišel animator z mikrofonom na ušesu in vodil razgibavanje ob gl<*s Bil je prav lep pogled na poln bazen večine udeležencev, kako S° ritmu glasbe dvigovali roke in korakali seveda pod vodstvom animald ja in s tako aktivnostjo spodbudili zaspane celice v telesu. Tudi ost° osebje je bilo prijazno in uslužno. Med 4-urnim bivanjem na bazenih smo se naužili vode in nadiho svežega zraka, se medsebojno družili, klepetali, izmenjavali izkušnj J pri kosilu v Šmarjeti smo se poslovili z obljubo, da se vidimo spe prihodnje leto. Vsem, ki so vključeni v ta projekt “kopanje v Šmarjesf ^ Toplicah” izrekam najlepšo zahvalo in nasvidenje do naslednje prihodnje leto 2003! ./ Suzana Si RADIO /BREŽICE na 88,7 in 95,9 MHz stran 7 Visoka priznanja tudi Posavcem Gornja Radgona - Pretekli teden je minil v znamenju največje sejemske prireditve s področja kmetijstva in živilstva pri nas. Letos je bil Mednarodni kmetijsko živilski sejem že 40. in zato jubilejni. V tem obdobju je prerasel državne meje, saj je radgonski sejem največja tovrstna prireditev tudi za področje Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Čeprav je bil za en dan Lrajši kot vsa leta doslej, so po prvih ocenah zadovoljni tako razstavljala kot obiskovalci, ker je bilo kljub temu mogoče ''•deti veliko novosti, organiziranih je bilo več strokovnih posvetov in okroglih miz na aktualne teme slovenskega kmetijstva Pred vstopom v EU, najbolj veseli pa so bili seveda tisti, ki so s svojimi izdelki sodelovali na ocenjevanjih in so s sejma °dhajali z diplomami in priznanji. Sejem si je letos ogledalo okrog 145.000 obiskovalcev. Na letošnjem radgonskem sej-mu seje na skupaj 50.300 m2 razstavnih površin predstavilo 1480 razstavljavcev iz 21 držav. Med nj>mi je bilo tudi sedem podjetij 12 Posavja in sicer Kardanske gre-p* Cerjak, INO Krška vas, Tajfun Planina nad Sevnico, Tanin Sev-n'ca, Prodeks Brežice, TPV Brejce in Vino Brežice. V okviru sejma so tudi letos Potekala ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih ^delkov, v omenjenih dveh kate- bitter lemon. Podelili so še medalje z ocenjevanja kmetijske mehanizacije, kjer je zlato medaljo prejelo tudi posavsko podjetje INO Krška vas za vibracijski dvovrstni rah-ljalnik s pnevmatsko napravo za globinsko dognojevanje. Zadružna zveza Slovenije je v okviru sejma podelila priznanja najbolj zaslužnim na področju zadružništva in med dobitniki je bil tudi Anton Planinc, direktor Kmečke zadruge Krško. 'n Ajster prejema priznanje za “prvaka sorte 2002 ” - cviček ptp. 8°rijah Posavci nismo imeli Sv°jih predstavnikov, na ocenje-"anJu sadnih sokov in brezalko-°lnih pijač pa je Vino Brežice PteJelo srebrno medaljo za Kekec, ■Jhoški biser, Adria Cooler ekso-Multifit light, Multifit, +C+E poletni sadeži in FIT Največje med ocenjevanji pa je gotovo ocenjevanje vin - poimenovali so ga kar vinska olim-piada, ki je tokrat preseglo meje Slovenije; posebej je namreč potekalo tudi ocenjevanje ene sorte - letos je bil to traminec - v kategoriji sosednjih držav. Posavski dobitniki ostalih medalj so Anton Ajster, Krška vas P 2 SM in BM); Aleš Balon, Bizeljsko (2 SM); Andrej .^kjančič, Brestanica (ZM, SM); Gostilna Šekoranja, Bizeljsko Janez Istenič, Bizeljsko (3 ZM, SM); Peter Janc, Krško ^ BM); Kmečka zadruga Krško (VZM, 4 ZM, SM, BM); ,„ ^ ima zasajenih 277 ha, l6(j ,nostipaje 240ha, bo vnas- Jjfft |etih trgu letno zagotav *Ja] in . Su lculu ^aguiav- t0s . tisoč ton pridelka. Za le-knJ° letino lastnik firme Ivan dan ” e ocenjuje, da sta spomla-Pov \pozeba *n kasneje toča pačili do 40-odstotni izpad •e ka jabolk in 60-odstotni iz- ljiveV,.nasaciih hrušk, ki so občutje l l'Se na mraz. Posledica toče le Za - ton jabolk, primernih b0(ja 'ntlustrijsko predelavo, kijih kat-T* histveno manjša od lanske let0s r°k’ Pravi Kozole. Sicer je dodanj® sa<-lje dobre kakovosti, jarStjJa Martina Koritnik iz Sad-a Blanca, ki svoj proizvod L ZitaJ?°ti Evrosadovo blagovno rij j k Letošnji izpad bo tudi v VečjjVlb nasadih na 83 ha občutno 2?o ,°d načrtovanega. Namesto °n bodo nabrali morda do 230 ton jabolk. Preveč dežja v času zorenja jabolk, ko so se plodovi napojili z vodo, pa terja najbolj kakovostno skladiščenje, opozarja Koritnikova. Evrosad ga zagotavlja in ta čas nabavljajo 12 tisoč paletnih zabojčkov. Toni Koršič iz Sadjarske zadruge Posavje (člani obdelujejo preko 100 ha nasadov) ocenjuje letošnji izpad pridelka za najmanj 25 odstotkov. Plodovi, ki so se obdržali, pa so zelo kakovostni. Ja- bolk nove odporne sorte topaz, ki naj bi lani na 26 ha dala prvo pravo letino, a jo je spomladanska pozeba zdesetkala od pričakovanih 80 na vsega 10 ton, pa naj bi letos nabrali do 60 ton. Evrosad, ki prodaja doma in po Evropi, ima stalne kupce, v Sadjarski zadrugi Posavje pa so se tudi že prepričali, da kakovostno sadje najde pot do kupca. Branka Dernovšek Enolog cvičkove kleti Kmečke zadruge Krško Zdravko Mastnak ocenjuje, da bo letošnja trgatev zopet zagotavljala kakovosten vinski letnik. Vzorci grozdja kažejo sladkor na ravni lanske letine, vsebnost kislin pa zaradi padavin ostaja višja, kar je bolje tako za kakovost kot za vzdrževanje vina. Obilnost padavin pa na drugi strani pri srednje dozorevajočih belih sortah, ki imajo več sladkoija kot lani v tem času, povzroča gnilobo. Toda s trgatvijo ne gre prehitevati, opozaija Mastnak in vinogradnikom svetuje, da upoštevajo navodila Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto in enologinje Katarine Merlin. Pri poznih sortah grozdja, kot sta črnina in frankinja, pa zorenje poteka brez škodljivih vplivov. Posvet o dozorevanju jabolk Artiče - Glede na to, da se začenja sezona obiranja jabolk, pripravlja Kmetijski zavod Novo mesto, izpostava Brežice strokovni posvet na temo, kako poteka dozorevanje, kako se določa zrelost, kakšen naj bo potek obiranja in pravilno skladiščenje jabolk. Zbor udeležencev bo v petek, 6. septembra, ob 12. uri pri Prosvetnem domu v Artičah, kjer bo najprej kratko uvodno predavanje, za tem pa se bo posvet nadaljeval na terenu v enem od sadovnjakov. Vodja posveta, specialistka za sadjarstvo Erika Orešek, priporoča, da sadjarji prinesejo seboj vzorce posameznih sort jabolk, da bodo na konkretnih primerih lahko ugotavljali proces dozorevanja. J.K. Skrb za naravno dediščino Dediščina je tisto, kar podedujemo od pretekle generacije. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je “dediščina” obrazložena kot nekaj, kar je “prevzeto iz preteklosti: kulturna dediščina, duhovna dediščina preteklosti,...”. Pojem “naravna dediščina” je prišel v rabo leta 1974, ko je takratna SFRJ ratificirala Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Naš Zakon o naravni in kulturni dediščini (iz leta 1981) je dediščino definiral na naslednji način: “ ... nepremičnine, premičnine in njihove skupine, območja in posamezni deli narave, ki imajo za SR Slovenijo ali za njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.” Veljavni Zakon o ohranjanju narave sprejet leta 1999 prinaša nov pojem - naravna vrednota. Naravna vrednota obsega vso naravno dediščino in vse vredne pojave, območja, ekosisteme, krajine ali oblikovano naravo. Skratka naravna vrednota je lahko vsak del narave, katerega stroka ali javnost spozna za vrednega. Odnos človeka do narave (vrednostna lestvica) seje skozi razvoj spreminjal od izrazito negativističnega do sodobnega moralističnega. V zadnjih nekaj stoletjih je človekov odnos do narave šel skozi obdobja, ki jih lahko opredelimo in postavimo v naslednje zaporedje: gospodovalen, utilitaren, znanstven, nevtralističen, estetski, naturalističen, ekologističen, humanističen. S stopnjevanjem ekoloških in družbenih problemov človeštva (odtujenost, potrošništvo, onesnaževanje, omejenost naravnih virov) in posledičnim zavedanjem pomena zdravega naravnega okolja se težnje po ohranitvi narave silovito stopnjujejo (protiglobalisti, Greenpeace). Oblikuje se nov (intrinsičen) odnos do narave - vsak del narave je vreden in pomemben, neodvisno od človekovega interesa. Podobno je razmišljal že svetnik Frančišek Asiški, kije bil znotraj krščanske tradicije s svojimi pogledi na odnos do narave edinstven. Za razliko od krščanstva (dvojnost med ljudmi in naravo) predpostavljajo vzhodnjaške religije popolno enost z vsemi deli narave (Taoisti pravijo: “Deset tisoč stvari je eno z menoj”). V našem okolju imamo kar nekaj naravnih vrednot - delov narave, katerim smo “poznali” nadpovprečno vrednost. Kot najdebelejši hrast dob v Sloveniji je zelo vredna naravna vrednota Nuječev hrast v Gregovcih. Žal počasi podlega posledicam rovov, ki jih v les vrtajo ličinke hrošča hrastovega kozlička in v katere so se naselile glive. Nedaleč stran smo zavarovali zamočvirjene travnike Jovsev. Intenzivna kmetijska pridelava hrane zahteva vse več površin - najraje v nižinskem svetu, zato je ohranjenih zamočvirjenih travnikov vse manj - in s tem vse manj živali, katerim so tovrstni travniki osnova življenja. V Posavju imamo dva gozdna rezervata, po katerih smo znani tudi zunaj državnih mej. To sta pragozdna rezervata v Krakovskem gozdu in na Gorjancih. Posebej rezervat v Krakovskem gozdu je cilj pogostih obiskov tako šolske mladine kakor tudi strokovne javnosti različnih naravoslovnih področij. Žal smo v lanskem letu doživeli tudi hud vandalizem v Krakovskem rezervatu, ko so neznanci posekali šest pragozdnih hrastov in s tem povzročili neizmerno škodo narodovi naravni dediščini. Sekali so ob obvestilni tabli, kjer je lepo opisan pomen tega naravnega rezervata. Za to dejanje ni opravičila ne odpuščanja... Število zavarovanih naravnih vrednot se bo v prihodnje še povečalo, o tem ni dvoma. Zanje bo potrebno zagotoviti ustrezno varstvo, za kar je v Zakonu o ohranjanju narave že predvidena rešitev z naravovarstvenimi nadzorniki. Zelo dobrodošla je tudi pomoč javnosti, saj nas razgledani posamezniki pogosto obveščajo o dogajanju okoli naravnih vrednot. Uidi v Krakovskem gozdu bi bila škoda še večja, če ne bi nekdo poklical policije, kije nepridiprave pregnala... Dediščina namreč ni le tisto, kar smo podedovali, ampak tudi nekaj, kar nastaja v našem času in kar bo potrebno zanamcem šele izročiti. Razmišljajmo o tem, kaj puščamo bodočim generacijam! Hrvoje Oršanič, univ.dipl.intgozd. Shod slovenskega podeželja Ljubljana, Posavje -5. septembra se je v Ljubljani zgodil vseslovenski protestni shod kmetov oziroma Shod slovenskega podeželja, ki sta ga organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica in Zadružna zveza Slovenije. Z množičnim shodom pred parlamentom želijo kmetje opozoriti državo, da sistemsko reši številna vprašanja, ki - nerešana - slovenskega kmeta pred vstopom v EU pehajo v propad. Na shodu v Ljubljani je tudi okrog tisoč Posavcev, za katere je bil organiziran avtobusni prevoz. Slovenski kmetje so prepričani, da se ta trenutek odloča o usodi slovenskega kmetijstva v prihodnje. Na vrata trka EU in prilagajanje njenim pogojem je kruto. Posavje se pri tem srečuje z enakimi problemi kot druge regije, ali je celo še v slabšem položaju, so prepričani Franc Pribožič iz Dečnih sel ter Branko Šoba in Viktor Kožar iz Krškega. Posavje je intenzivna kmetijska regija in se najde prav v vsakem poglavju zahtev kmetov. Ni sredstev za obnovo vinogradov, zaradi neurejene politike upada stalež živine, močno je upadla proizvodnja mleka, nov predpis o prepovedi izvoza gnojevke zahteva gradnjo gnojne jame, nasploh ni predvidenih kakovostnih sredstev za investicije v kmetijstvu, v prašičereji smo preprosto sprejeli tržni red, ki smo ga povzeli po Evropi, toda Evropa ima že 10 let poseben sklad v te namene. Eno je suhoparna statistika in pogled iz pisarne na naše kmetijstvo, drugo so zgodbe, ki jih piše življenje s svojo realnostjo in ki iz kmetov dela berače. Vsak dan v Sloveniji propade osem kmetij, med njimi tudi posavske. Prvotno so napovedovali, da bo Evropa pokopala le male kmete, danes je jasno, pravi Pribožič, da bo na kolena spravila tudi velike. In to zato, ker nimamo sistemske zakonodaje in ne znamo ločiti, kaj je kmetijstvo in kaj vaška sociala. In prav na to so želeli opozoriti kmetje na svojem shodu v Ljubljani. Nada Černič Cvetanovski Začetek reševanja brežiške knjižnice Brežice - Po več neuspelih zasedanjih je brežiški občinski svet v ponedeljek vendarle izpeljal izredno sejo in hkrati obdelal večji del dnevnega reda redne seje. Po živahnih razpravah, med katerimi je že bilo slutiti predvolilne bodice, so sprejeli več pomembnih sklepov in kadrovskih rešitev. Posebej pomembna je odločitev svetnikov, da se bo Občina Brežice resno lotila reševanja prostorske stiske Knjižnice Brežice, medtem ko so odločitev o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 2001 prenesli na prihodnje zasedanje. V odsotnosti župana Vladislava Deržiča je izredno sejo vodil Zvonimir Skofljanec, redno pa podžupan Andrej Vizjak. Najbolj zagreta razprava se je vrtela okrog odloka, po katerem naj bi določili kriterije za vračanje investicij v telekomunikacijsko omrežje. Odlok je že dodobra razvnel slovensko javnost, ker omogoča vračilo le 20 do 40-odstotne-ga deleža sredstev, ki so jih upravičenci med leti 1974 in 1994 vložili v javno telefonsko omrežje. Nič manj zavzeta ni bila razprava okrog sprememb in dopolnitev občinskega statuta ter odloka o volitvah. Po razdelitvi KS Pe-čice-Križe v dve samostojni krajevni skupnosti (KS) so vsaki določili po 5-članski svet, za KS Cerklje ob Krki in Bizeljsko pa sprejeli še dodatno salamonsko rešitev. Da bi dosegli boljšo zastopanost naselij v svoji KS, bi v KS Bizeljsko moralo biti 12 volilnih enot za izvolitev 13 članov Sveta KS, v Cerkljah ob Birki pa v 13 volilnih enotah prav toliko članov Sveta KS. Vendar se morajo o tem do petka izreči v obeh KS, nakar bodo občinski svetniki na izredni in korespodenčni seji v ponedeljek dokončno odločali o razširitvi volišč. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki soglašali, da se za vršilko dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Brežice imenuje Marjetka Blaževič, soglasje za direktorico Regijskega pospeševalnega centra Posavje v Krškem pa je dobila Mateja Jazbec. V nadaljevanju so na redni seji sprejeli sklep o neplačanem prenosu nepremičnin za območje lokacijskega načrta avtoceste na odseku Krška vas - Obrežje ter prodaji zemljišč zaradi gradnje omenjene ceste v katastrski občini Velika Dolina. Dolgoročno pomembna pa je odločitev občinskih svetnikov o prostorski rešitvi brežiške knjižnice, za kar bi lahko v naslednjih dveh letih prejeli 40 odstotkov sredstev od Ministrstva za kulturo. Svetniki so se zavzemali za postopno rešitev oziroma odkup 411 m2 v nekdanjem Dijaškem domu Brežice, kar SGP Posavje Sevnica prodaja za 32,5 milijona SIT. V celoti pa bi pomanjkanje prostorov čez leta reševali z dograditvijo manjkajočih površin na občinskem zemljišču ob sedanji knjižnici. Kot je povedal tajnik občine Ferdo Pinterič, bi z zadostnimi površinami ustanova lahko dobila status regijske knjižnice in s tem tudi del sredstev iz državnega proračuna. Knjižnični fond bi koristili tudi študenti bodočih višjih in visokih šol. V.P. Barbara Brezigar: “Čas je za ženske” Krško, Brežice - Kandidatka za predsednico RS Barbara Brezigar se je na povabilo Koalicije Slovenija konec tedna mudila v Posavju in se po dopoldanskih obiskih nekaterih podjetij popoldne udeležila družabnega srečanja v Športno rekreacijskem centru Grič ob Krki. Srečanje je bilo organizirano za člane in simpatizerje SDS ter NSi od Radeč do Brežic z namenom, da spregovorijo s predsedniško kandidatko, ki jo podpirata obe stranki. Brezigarjevo tia njenih predstavitvenih obiskih spremljata nepogrešljivi Darja Habič in Gaja Štovičej. Sicer pa vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar kandidira z listo 5000 podpisov volivcev kot neodvisna kandidatka in ne kot kandidatka stranke. Rok za zbiranje podpisov je stekel z 2. septembrom. Glede na dejstvo, daje Brezigarjeva namero za kandidaturo javno oznanila že decembra lani in se je v tem času dodobra “sprehodila” po Sloveniji, zainteresirani državljani in volivci poznajo njena stališča o družbeni morali, odnosu politike do gospodarstva, o vrednotah, kakor jih sama razvršča... Barbara Brezigar se je predstavila tudi posluša lcem Radia Brežice in Radia Sevnica. Prepričana je, da ženske morajo bolj sodelovati v politiki na vseh ravneh, saj soustvarjajo in živijo skupaj z moškimi, torej je logično, da tudi soodločajo. Morda bi lahko v politiko prinesle več obzirnosti in sočutja, za kar si bo sama prizadevala; obravnavati probleme tako, da čutiš z drugimi. Glede aktualnih vprašanj prodaje dobrih slovenskih podjetij tujcem Brezigarjeva nima črno - belega odgovora. Poudarja pa, da bi država morala imeti strategijo varovanja nacionalnih interesov v gospodarstvu, ki so temelj za obstoj in varovanje vseh ostalih narodovih interesov. Toda odgovorno je potrebno razmejiti, kaj je v gospodarstvu nacionalni in kaj parcialni (legitimni) interes neke skupine, ki se pod močno politično zaščito hoče včasih definirati z nacionalnim interesom^ Če bo izvoljena, pravi, da bo javno oznanjala svoja stališča v zvezi s pomembnimi vprašanji v družbi, ker četudi je predsedniška funkcija brez izvršilne moči, lahko stališča in mnenje predsednika deluje povezovalno ali umirja ozračje v iskanju rešitev. Slovenija ne bo prosperirala, če ostane zunaj evropskih integracij, zato podpira vstop v EU in zvezo NATO, katere ne gleda zgolj kot obrambnega dežnika, ampak kot organizacijo, ki deluje za zaščito okolja, pomaga raziskovalcem in znanstvenikom ter pomaga v humanitarnih akcij ah naj -bolj ogroženim državljanom sveta. Podpira Mednarodno kazensko sodišče, je pa proti temu, da bi bili državljani ZDA izvzeti oziroma drugače obravnavani, saj vsaka resna institucija, ki dopušča izjeme, izgubi moralno avtoriteto. Brezigarjeva na splošno ni naklonjena “izjemam”, saj meni, da tako prihaja do prevelikih zlorab raznih interesnih skupin nad državljani, ki so lahko s tem ogroženi. Država s svojimi institucijami mora zagotavljati vsem državljanom občutek varnosti v vsakdanjem življenju in zaupanje v način reševanja konfliktnih situacij tako na osebni ravni posameznika kot v primeru meddržavnih napetosti. V primeru Joras, ki sedi v hrvaškem zaporu zaradi nerešenega vprašanja meje na morju, Brezigarjeva naši diplomaciji očita, da je storila premalo. Branka Dernovšek Inovativna regija brez inovacij Slovenija, Posavje - Posavje, skupno ognjišče, kot bi rekli Zoisovi štipendisti, za slovenskim povprečjem zaostaja po višini plač, po ekonomski moči, po produktivnosti in tudi po izobrazbeni strukturi. Kot ugotavljajo snovalci Regionalnega razvojnega programa, sodi Posavje med najmanj izrazite regije v Sloveniji. Njen cilj pa je v nekaj letih postati prepoznavna in inovativna regija. Gospodarski razvoj temelji na znanju in z njim povezanimi storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je zelo pomembno tudi število patentnih prijav oziroma podeljenih patentov, ki pa jih v Posavju skorajda ni. Prof.dr.Vladimir Drozg z mariborske Pedagoške fakultete pravi, daje število patentnih prijav sicer pomanjkljiv pokazatelj, a hkrati upoštevan kot eden najzanesljivejših pri določanju inovacijske dejavnosti in posredno gospodarske razvitosti. Ne glede na vse pomisleke je število patentov posledica inovacijske dejavnosti prebivalcev določenega območja in pri tem smo Posavci ponovno na repu. Kot kaže, v Posavju ni ustreznih okoliščin, kot so gospodarska us-meijenost, izobrazbena struktura in raziskovalna infrastruktura, ki bi spodbujale inovacijske procese. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji prijavljenih od 94 do 293 patentov letno. Število patentnih prijav po regijah je precej neenakomerno. Močno izstopa osrednja slovenska regija, sledijo ji podravska, gorenjska, savinjska in dolenjska. Posavje je med statističnimi regijami uvrščeno na predzadnje, 11. mesto. Za Posavjem je le še pomurska regija. V Sloveniji največ patentov prijavijo zasebni izumitelji - približno 60 odstotkov, 30 odstotkov prispeva gospodarski sektor, najmanj prijav pa je iz raziskovalnih institucij. Najpogostejepr-ijavljeni patenti so s področja strojništva, elektrotehnike, kemije, farmacije, gradbeništva, elektronike, toplotne tehnike ter medicinskih pripomočkov in naprav. Krajevni izvor patentnih prijav kaže, daje inovacijska dejavnost najobsežnejša v urbanih območjih, kjer je združene veliko raziskovalne infrastrukture, kjer živi večji delež prebivalstva z višjo izobrazbo in kjer je gospodarstvo bolj razvito. Inovacijska dejavnost je najintenzivnejša v osrednji slovenski regiji, ki skupaj z gorenjsko, savinjsko in podravsko regijo prispeva 82 odstotkov patentnih prijav. V drugo skupino sodijo dolenjska, go-riška in obalna regija, kjer je bilo registriranih 1 lodsttokov patentnih prijav. Zadnjo, tretjo skupino, ki prispeva le 7 odstotkov patentnih prijav, sestavljajo pomurska, koroška, zasavska, notranjska in posavska regija. Medtem ko je v zadnjih desetih letih osrednjeslovenska regija prispevala skoraj 900 patentnih prijav, jih je Posavje prispevalo 27. Od tega lani 5, leta 2000 le eno, prav tako leta ’99. Torej smo še daleč od prepoznavne in inovativne regije. Nada Černič Cvetanovski Prvi turistov vtis ustvari mnenje Brežice - Sredi poletja, na višku turistične sezone, obiskovalce Brežic pozdravlja plevel ob pločnikih, je v opozorilu vzdrževalcu regionalne ceste, ki v mesto pripelje s hitre ceste, zapisala podžupanja Milena Jesenko. Po mesecu dni, ko so vmes plevel vendarle ukrotili, so pristojni z Direkcije RS za ceste na omenjeno opozorilo tudi odgovorili. Podžupanja opozarja, da na samem vstopu v mesto že celo sezono turiste “pozdravlja” visok plevel ob robnikih pločnikov na cesti od semaforja na Čatežu do semaforja v Brežicah. Posebej na tem delu izpostavlja nepokošene brežine. Jesenkova je menila, da bo to opazil tudi upravljalec ceste in okolico uredil. Ko se to ni zgodilo, seje obrnila na pristojne, po neuspešnih klicih še s pisnim opozorilom. Da ni denarja, je bil odgovor predstavnika Sektorja za vzdrževanje cest Brežice, enak odgovor je dobila na Cestnem podjetju Novo mesto, pri lastniku omenjene ceste - na Direkciji RS za ceste v Ljubljani pa so si vzeli slab mesec časa za odgovor. “Nedopustno je, da zmanjka drobiž za tako vzdrževanje, kot je odstranitev plevela, ki povzroča tudi škodo na cestišču in s tem kasneje večje stroške vzdrževanja”, opozarja v pismu Direkciji RS za ceste. Strokovne službe Direkcije RS za ceste so na podlagi ogleda na terenu pripravile odgovor z naslednjim pojasnilom: “Vzdrževalna dela na državnih cestah se opravljajo na podlagi plana izvedbe del v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Skladno s tem je bila 18. in 19. julija izvedena tudi košnja ob regionalni cesti, odsek Bizeljsko - Čatež. Zaradi bujne rasti v vegetaciji so bile brežine in bankine hitro znova zaraščene, zato so pristopili k ponovni košnji 1. in 2. avgusta. 12. avgusta je bilo pri pregledu na terenu ugotovljeno, da so pokošene bankine in brežine, očiščeni pa so tudi robovi pločnikov”. Ob tem so še opozorili, daje pločnike in brežine nad pločniki v naselju v skladu s 44. členom Zakona o javnih cestah dolžna vzdrževati pristojna občina. S.V. Posnetek za spomin na čudovit večer med preteklostjo in sedanjo^1' na ozemlju, ki je bilo priča velikih dogodkov. Čudovito preživet teden Dobova, Portorož - Člani Mladinskega pevskega zbora cerkvenega Kulturnega društva (KD) “Zvezda” Dobova so letos že petič zapovrstjo letovali v župnišču župnije Matere božje roženvenske v Portorožu. Čeravno je bilo ob pol šestih popoldne na plaži najlepše, so jo vseh sedem dni, sončno i® privlačno zapustili in ob šestih sodelovali pri maši. Z radostjo so sprejeli tudi po- hotela, kjer so župljani za vse pri' vabilo očeta Franca, da bi na šotne pripravili pogostitev. Marijno nebovzetje, 15. avgusta, Sicer pa je bil ustanovitelj žup' sodelovali pri svečanem bogo- nije sv. Janez Kapistran, učene1" služju v obnovljenem prezbiteri- sv. Bernardina Sienskega, ki je v ju stare cerkve pražupnije sv. Ber- naših krajih novačil vojake za k®' nardina Sienskega. Številne vernike je prevzel trenutek svečanosti, prepleten z duhom preteklosti, zahajajočega sonca in blagega piša z morja. Vse pa se je tkalo v obnovljene ruševine okoli visokih stavb hotelov s številnimi gosti. Bogoslužje je ob somaševanju duhovnikov in petju mladih pevcev mnoge združilo v molitvi, pesmi in daritvi. Ob pesmi “Veš, o Marija” so zbrani začutili, da niso sami, trenutek pa je naredil močan vtis tudi na mimoidoče, manj verne oziroma neverne. Po maši je 18 mladih pevcev Zvezde zapelo še pet pesmi, ki so jih poslušalci nagradili z navdušenem ploskanjem. Svečanost so nadaljevali s-prijateljskim druženjem dolgo v toplo noč na terasi žarske vojne, pripisujejo pa tudi izgradnjo cerkve. MeŠca Portoroža so si vrsto let pri',;;’ devali za obnovo starih rušev1^ ki so bile nekaterim v napoto-sreči je prevladal razum. Tako ® nes stojita zvonik in prezbitefl vsej svoji lepoti, obnovljene dove pa krasi še obnovljeni K1 Žani in Pieta iz 15. stoletja, k1 J je župniji Matere božje roženv^. ske poklonil sedanji lastnik stran 9 SavaGte, 4.9-2002 Majhna občina z veliko uspehi Šentjernej - Občina Šentjernej'je bila ustanovljena leta 1995 in s 6555 prebivalci sodi med manjše v naši državi. A se po delu in uspehih mirno lahko kosa z največjimi in najmočnejšimi slovenskimi občinami, to pa je dokaz pravilno in dobro zastavljenega dela. Vsako leto se ob prazniku občine, ki ga spremljajo večdnevne prireditve, poimenovane “Jernejevo”, veselijo novih pridobitev na področju infrastrukture. Tudi letos je bilo tako in vsako leto na dan svojega zavetnika sv. Jerneja podelijo občinske nagrade. Tako je Šentjernej v obdobju šestih mesecev spet pridobil nekatere novosti. V času Jernejevega 2002 so namreč predali namenu kar tri vodovodne sisteme, in sicer je bila končana izgradnja vodovodnih priključkov na sistemu Vrbovci-Sončnik, vodovod na Ivanjem Dolu in na Kiri. Vrtec Čebelica pa je z izgradnjo štirih steklenih teras pridobil dodatnih 99,4 m2 delovnega prostora. Tudi v nadaljevanju so si na občini zastavili še nekaj ciljev glede ureditve komunalne infrastukture; to so javna razsvetljava in ceste ter avtobusna postajališča, posebno Pa so veselijo skorajšnje gradnje novega stanovanjskega objekta, kajti Vlada RS in občinski svet sta dokončno potrdila projekt spre-ntemb in dopolnitev sestavin dolgoročnega družbenega plana Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Raka Alojz Kerin, Je vodovod v dolžini 4 km in vrednosti 17 milijonov SIT, ki oskrbuje Dolgo Rako, Mikote, Podlipo, Pristavo in Goli Vrh, nadaljevanje glavnega vodovoda Raka, ki so ga etapno gradili več let. Sredstva je zagotovila občina Krško, nekaj je dodala tudi krajevna skupnost. Dela je izvajalo Podjetje ITG Raka pod nadzorom Kostaka Krško, ki je vodovod prevzel v upravljanje. Župan Franci °°govič je povedal, da imajo v zadnjem obdobju s Kostakom dobre 12kušnje, saj se je izkazalo, da na območja, kjernjihova služba skrbi za v°dovod, tudi v sušnih obdobjih S^ilcem več ni treba dovažati vode. K takšnemu stanju je v veliki meri Pripomoglo zajemo investiranje bcine v vodooskrbo v minulem desetletju. ^ krajevni skupnosti Raka imajo načrtu na glavni vodovod, ki ima občine Šentjernej - planskih dokumentov občine, kije potekal tri leta in je bil do tega sprejetja opredeljen kot kmetijska zemljišča. S temi Slavko Novak se je izkazal s svojo vsestransko aktivnostjo. spremembami so pridobili dodatnih 28 ha zazidljivih zemljišč, na dovolj kapacitet, postopoma priključiti vse preostale vasi. Na prevzem čaka že tudi zgrajeni vodovod Sela pri Raki - Straža - Zaloke v dolžini 3 km. Dmga pridobitev, ki so jo proslavili na Dolgi Raki, je javna razsvetljava ob državni cesti v dolžini 1,3 km. Investicijo 2,5 milijona SIT je katerih bodo zgradili objekte tako v zasebni kot družbeni lasti. Na sam praznik občine 24. avgusta, ko goduje zavetnik občine sv.Jemej, pa je ob številnih drugih prireditvah potekala tudi slavnostna seja Občinskega sveta Šentjernej, na kateri so podelili letošnje občinske nagrade. Občinsko priznanje za uspešno delo na področju gospodarstva je prejel Andraž Rumpret, na področju kulture so nagradili pesnika Avgusta Cvelbarja, Slavko Novak pa je prejel občinsko priznanje za svoje neumorno in aktivno vsestransko delovanje. Spominsko plaketo občine Šentjernej so letos podelili Šentjemejskemu oktetu, ki slavi 40 let delovanja. Območno združenje slovenskih časnikov Novo mesto pa je županu Francu Hudoklinu podelilo listino častnega člana. pokrila krajevna skupnost in kot pravi predsednik Kerin, je to naložba v varnost otrok, ki pešačijo v šolo. Cestna povezava Rake z Vinjim in Jelenjim Vrhom pa te dni dobiva asfaltno prevleko. V krajevni skupnosti ostaja še nekaj zaselkov z makadamom, po približni oceni je takšnih “poti” 10 km. B.D. Poletja ne bo... Posavje - Izteka se poletje, z njim pa se iztekajo tudi poletne prireditve.V sklopu Sevni-škega grajskega poletja sta se na sevniškem gradu s predstavo Pika Nogavička predstavila slovaška lutkarja, ki sta s svojim PIKI TEATROM ponovno na turneji po Sloveniji. Predzadnja prireditev iz tega cikla pa je bil koncert italijanske skupine GOR, ki izvaja srednjeveško glasbo. Poletje na gradu- Rajhen-burg se je zaključilo z nastopom skupine STRING.SI, ki izvaja jazz in etno glasbo. Zanimiv spektakel so pripravili v Loki pri Zidanem Mostu, kjer so v soboto zvečer nastopili Senčni bojevniki. Gre za preplet izrezljanih figur in pokrajin iz kartona ter glasbe, ki poudarja dogajanje za senčnim platnom, ter besedila, ki vnašajo dogajanju rdečo nit. Preko zgodbe, ki se dogaja v stari Kitajski, so skušali gledalce opozoriti na preprostost poštenja. Predstava je glasbeno podprta z zasedbo, v kateri igrajo Peter Amaletti, Drago Ocepek, Jani Ttitta, Matjaž Weingerl, Joško Sečnik ter Lado Jakša. V Radečah pa je tamkajšnje KUD Mažorete pripravilo prvi mažoretni tabor, ki se ga je udeležilo 40 mažoret iz osmih klubov. N.Č.C. Dan krških tabornikov Krško - Taborniki rodu “Sivi dim” Krško začenjajo svoja srečanja. Tako bodo drugo leto zapored priredili Dan krških tabornikov, ki bo v soboto, 7. septembra 2002, s pričetkom ob 14. uri. Tabor se bo odvijal na travnatih površinah pri stadionu Matije Gubca. Prikazali bodo delček taborniškega življenja, pripravljajo pa tudi štafetne in družabne igre, likovne delavnice, izdelovali bodo pionirske objekte in se učili življenja v naravi. Ob 20. uri se bodo zbrali ob tabornem ognju. Z vodo nazdravljajo Božo Resnik, Alojz Kerin in Franci Bogovič. K.M. Prednost vodooskrbi Dolga Raka - Krajevna skupnost Raka šteje približno 1870 prebivalcev. Bolj kot obnova cest je bilo zadnje desetletje pereče vprašanje oskrbe s kakovostno pitno vodo, zato so imele investicije v vodovod Prednost. Pred dnevi so svečano odprli nov vodovod Dolga Raka, ki oskrbuje okrog 300 vaščanov. Vaške igre in liga v vleki vrvi Dobova - Od letošnjega 18. januarja se Krajevna skupnost (KS) Dobova ponaša z novim športnim društvom Zlatorog boys z Vitkega Obreža, ki se je javnosti predstavilo z vaškimi igrami ter tekmovanju v vleki vrvi. Člani Športnega društva Zla-0r°g boys z Velikega Obreža, ki |avv°di predsednica Branka Der-c’ so v popoldanskih urah pri-Pravili vaške igre. V osmih igrah sodelovale 6-članske ekipe v akanju v vrečah, hoji s hodulja-, h Vozili so veleslalom v samo-/'riiici. metali obročke, zabijali in J6, ,netari kamen, lovili jajca p s°delovali v igri presenečenja. ?° zanimivih “bojih” je na koncu Zlagala domača ekipa Zlatorog °ysi, ki je zbrala največ točk, druga je bila ekipa Žaga z Jesenic na Dolenjskem, tretja pa ekipa Krokarji, ki je prišla prav tako z Jesenic na Dolenjskem. V nadaljevanju je sledila mednarodna slovensko-hrvaška liga v vleki vrvi. Priznati je potrebno, da je tovrstno tekmovanje resnično vredno ogleda, sicer pa so se tekmovalci pomerili v petih krogih. Spet so bili nepremagljivi sevniš-ki Gamsi, ki so poželi veliko simpatij publike. Tudi dejstvo, da so se hrvaški tekmovalci Sveti Ivan Vaške igre so bile polne smeha in iznajdljivosti tekmovalcev. iz Buzeta posebno pripravljali prav na Gamse, sevniških korenjakov ni premotilo; bili so složni in uigrani in so vse svoje nasprotnike dobesedno “sprehajali” po tekmovalnem prostoru. Čeprav so sami Gamsi priznali, da so bile vse tekme zelo naporne in da so bile vse zmage težko dobljene. Zmagali so torej Gamsi, ki v ligi držijo L mesto, drugi so bili vr-vaši iz Buzeta, tretji ekipa Matu-lji s Hrvaške, sledili pa so jim Ko- prski Veseljaki, Tigri iz Završ ter domači Zlatorogi, ki so jih Gamsi pohvalili, da se iz tekme v tekmo bolje držijo. Za konec so organizatorji poskrbeli še za zabavno igro “polaganja rok”, ki je najboljšim prinesla celo denarno nagrado, sledila pa je še veselica z Majolko. Presenečenje dneva je bil skok brežiških padalcev, za prijetno razpoloženje pa so poskrbele ločke mažoretke in ločki pihalni sektet. K.M. Sprejem častne pokroviteljice Kostanjevica na Krki - Častna pokroviteljica 9. svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske, ki se je odvijalo v organizaciji ribiške družine Kostanjevica, Štefka Kučan je na dan uradnega odprtja prvenstva pripravila sprejem za udeležence in vidnejše goste. Častna pokroviteljica Štejka Kučan je navdušila goste s svojo prisrčnostjo in dostopnostjo. V kratkem uvodnem pozdravu in govoru je častna pokroviteljica prvenstva, ki si je tekmovanja tudi ogledala, izrazila navdušenje tako nad samo Kostanjevico kot tudi nad organizacijo prireditve in tekmovalkami. V spomin na srečanje pa je posebno pozornost namenila nekdanjemu ravnatelju kostanjeviške osnovne šole Vladu Smrekarju, ki se je udeležil sprejema, s spominskim darilom pa je izkazala tudi priznanje predsedniku organizacijskega odbora in predsedniku ribiške družine Kostanjevica na Krki Jožetu Zagorcu in predsedniku FlPS-ed Fortune Jaguelinu. Nazdravila je tudi gostom in tekmovalkam. V nadaljevanju je sledilo še kratko družabno srečanje z zakusko, kasneje pa so se vsi zbrali na uradni slovesnosti ob odprtju tekmovanja. K.M. Dan slovenskih planincev na Lisci Lisca - Ob mednarodnem letu gora bo 14. septembra na Lisci Dan slovenskih planincev. 20 let je od takrat, ko so se slovenski planinci nazadnje srečali na tem planinskem prazniku prav na Lisci. Tega dne bodo ob 8. uri na železniški postaji Breg, ki je idealna izhodiščna točka za pot na Lisco, odprli Jurkovo pot, na Razborju pa bo na ogled razstava o Blažu Jurku, ljudskem učitelju in pisatelju. Na osrednji slovesnosti na Lisci, ki bo ob 11. uri, bo govoril predstavnik Republike Slovenije, svoj prihod pa so napovedali že kmetijski, obrambni in okoljski minister. V kulturnem programu bodo sodelovali Tone Partljič, mešani pevski zbor Lisca in sevniška pihalna godba. Sicer pa to ne bo edina prireditev ob Dnevu slovenskih planincev. 6. septembra bodo sevniški planinci predstavili sodoben vodnik po Sevnici in okolici, 11. septembra bodo na sevniškem gradu odprli razstavo starih planinskih fotografij, na gradu pa bo tudi slavnostna seja Planinske zveze Slovenije. Pika na i vseh dogajanj pa bo vsekakor srečanje planincev na Lisci. Pridružite se jim in skupaj obeležite Dan planincev, Mednarodno leto gora, 50-letnico Tončkovega doma in 100-letnico Jurkove koče na Lisci. N.Č.C. Jože Prah, predsednik PD Lisca in Franc Ekar, predsednik PZ Slovenije, sta priznanje, ki ga je aprila letos od krovne organizacije prejelo sevniško drušh’o, izdatno zalila - z dežjem. . ,;i. Gasilci obeležili 110 let Leskovec pri Krškem - Domači gasilci in krajani se v teh dneh intenzivno pripravljajo na praznovanje 110-letnice prostovoljnega gasilskega društva (PGD). Praznovanje, ki ga bodo združili z gasilskim dnem Gasilske zveze Krško, bo 14. septembra. Gasilsko društvo Leskovec pri Krškem je leta 1892 ustanovila skupina naprednih in premožnih vaščanov. Cilj društva, ki je že ob ustanovitvi uvedlo poveljevanje v slovenskem jeziku, je bilo preprečevanje in gašenje požarov, ki jih je bilo v tistem času kar precej. Kmalu po ustanovitvi so nabavili ročno brizgalno, ker pa društvo ni imelo denarja, sta kupnino zanjo založila Franc Lav-rinšek in Janez Kerin. Brizgalna je bila shranjena kar pod kozolcem, kar se je kmalu izkazalo za neprimerno. Kozolec je zajel požar in gasilci so komajda rešili svojo brizgalno in nekaj gasilskega orodja. Kmalu za tem je sredi vasi že stal mali gasilski dom. Društvo je hitro napredovalo; leta 1937 so nabavili prvo motorno brizgalno in že imeli svoj gasilski avto, ko so predelali star kamion. Zbirali so tudi denar za izgradnjo novega gasilskega doma, kar pa je preprečila druga svetovna vojna. Vojna je leskovškim gasilcem odnesla vso opremo, razen brizgalne. A ostala je vnema in volja. Gasilci in ostali krajani so opravili nešteto prostovoljnih ur, prispevali gradbeni material in brimi lOletipasoselotilitemelji-leta 1957- ob 65-letnici društva - te prenove gasilskega doma. je takratni predsednik občinske Leskovški gasilci so veliko gasilske zveze Stane Nunčič na- praznovanje pripravili pred dese-menu predal nov gasilski dom v timi leti, ob 100-letnici društva. PGD Leskovec Leskovcu. 10 let za tem je društvo V zadnjih desetih letih pa se je v nabavilo nov gasilski avto in nove društvu tudi marsikaj dogajalo, uniforme, pet let za tem nov kom- Novo vodstvo je pod taktirko bi in novo motorno brizgalno. Le- predsednika Franca Arha izpel-ta '19 so leskovški gasilci dobili jalo veliko nalog. V procesu last-prvi pravi gasilski avto, pred do- ninjenja so gasilci pridobili ve- čino nekdanjega zadružnega doma, ki so ga preuredili v garažo za večje gasilsko vozilo in manjšo dvorano, s pomočjo Gasilske zveze Krško so nabavili gasilsko av-tocistemo, obnovili so streho zadružnega doma, zamenjali okna, obnovili fasado in uredili okolico. Ves čas pa so skrbeli za izobraževanje, se posvečali mladim gasilcem in sodelovali na tekmovanjih. Ob 110. jubileju 14. septembra bodo leskovški gasilci ob 15.uri pripravili proslavo in gasilsko parado, v gasilskem domu bo na ogled razstava, ki bo pokazala 110-letno zgodovino društva, razvili pa bodo tudi nov gasilski prapor. Sledila bo seveda gasilska veselica z Navihankami. Velika gasilska prireditev 14. septembra, posvečena visokemu jubileju PGD Leskovec pri Krškem in gasilski dan Gasilske zveze Krško bo priložnost, da se gasilci s ponosom ozrejo na prehojeno pot, se srečajo s kolegi in z vsemi tistimi, ki jih podpirajo pri njihovem humanem prostovoljnem delu. Nada Černič Cvetanovski Blagoslov obnovljene kapelice Žejno - Krajevna skupnost (KS) Čatež ob Savi je obeležila krajevni praznik, posvečen spominu na srečno vrnitev izgnancev. Vsako leto praznik obeležijo v eni od sedmih vasi krajevne skupnosti, letos je potekal na Žejnem, vedno pa poskrbijo tudi za novo pridobitev v vasi, kjer se slovesnost odvija. Predsednik KS Čatež ob Savi, ki je tudi krajan Žejnega, Franc Oštrbenkje pojasnil, daje strategija KS takšna, da se vsako leto praznik odvija v drugi vasi, tako se vsakih sedem let vasi menjujejo. Ob tem seveda dajejo pouda- DU Senovo je bilo že tretjič organizator množičnega srečanja, saj seje v Domu XIV. divizije na Senovem zbralo blizu 600 upokojencev občine Krško. Sicer pa v občini deluje pet društev upokojencev, ki so 31. decembra 2001 beležila 738 rek na vas, prirediteljico in poskrbijo za kakšno novost oziroma pridobitev na področju infrastrukture. Tako so za letošnjo slovesnost na Žejnem obnovili kapelico, ki je posvečena Mariji Pomagaj. Kapelica je bila zgrajena leta članov. Predsednik Anton Pleterski je med ostalim povedal, da so lani ostali brez 24 članov, vendar so letos dobili 26 novih. Društvo ima 6 komisij, v katerih deluje 26 članov, vsako leto organizira srečanje članov, starih nad 70 let, obiskujejo bolne in starejše, v društvu je 76 športnikov, od tega 15 žena, družijo se tudi na izletih, lani so jih organizirali 8, ter izrazil obžalovanje, da društvo, ki deluje že od leta ’47, še nima svojih prostorov. Na srečanju so podelili priznanja najstarejšim članom društev in sicer s Senovega in nasploh 1912, postaviti pa jo je dal vaščan Matevž Baskove v zahvalo ob srečni emigraciji v Ameriko. Vrednost investicije ob obnovitvi kapelice je znašala 2 milijo-na-SIT, od tega je obnovo finačno podprla KS, ki je prispevala 500.000 SIT, ostalo pa so prispevali sami vaščani predvsem s svojim prostovoljnim delom in materialom. Vsekakor je kapelica za vas pomemben sakralni objekt, pred njo so dobri dve desetletji nazaj vsako leto potekale majske šmarnice, še vedno pa potekajo tudi velikonočni blagoslovi. Obnovljeno kapelico je blagoslovil čateški župnik Jože Pacek. Kapelica pa ni edina pridobitev ob krajevnem prazniku; vaščani so se namreč tega dne veselili tudi dokončanja vaškega doma, ki je dobil svojo dokončno podobo, sicer pa seje praznovanje nadaljevalo z vaškimi igrami in kasnejšim piknikom. K.M. najstarejšima 90-letni Neži Baž in 84-letnemu Alojzu Žvaru, iz Kostanjevice Mariji Nečimer in Jožetu Dvorniku, iz Brestanice Mariji Martini in Francu Kozmusu, z Rake Justini Kerin in Francu Šribarju ter iz Krškega Pepci Spiler in Ignacu Prijatelju. Organizatorje srečanje popestril z bogatim kulturnim programom pihalnega orkestra, folklorne skupine in Okteta DKD Senovo, z recitalom in nastopom Severjevega nagrajenca Ernesta Breznikarja, ogledom samostojne razstave lepih ročnih del članov DU Senovo in ogledom rudarskega rova Rudnika Senovo, ki je simbolično prikazan v senovški osnovni šoli, druženje pa so sklenili v veselem vzdušju z ansamblom Brodniki. N. Jenko S. Nova cisterna za pol stoletja Malo Mraševo - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Malo Mraševo je bilo ustanovljeno 12. maja 1952, danes pa društvo združuje skupno 150 članov. Pred dnevi so jubilej obeležili s slavnostno sejo in novimi pridobitvami. Siavnostne seje PGD Malo Mraševo so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki KS Podbočje in občine Krško. Zbranim so spregovorili o 50-letni zgodovini društva, ob jubileju pa so podelili tudi častna priznanja. Tako so bronasti znak občinske gasilske zveze podelili Štefanu Pircu in Maksimiljanu Salmiču, zlati znak pa je prejel Anton Strgar. Podelili so tudi odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in sicer sta plaketo veteranov prejela Alojz Pacek in Jože Dolmovič, gasilsko plaketo so podelili direktorju Poklicne gasilske enote Krško (PGE) Antonu Žigan-teju ter Jožetu Colariču in Poklicni gasilski enoti Krško. V nadaljevanju so podelili še odlikovanja Gasilske zveze Slovenije; Plamenico IH. stopnje so prejeli Vinko Brudar, Anton Nečemer in Marjan Pacek, Plamenico H. stopnje Mirko Dobravc in Alojz Pintar, gasilsko odlikovanje in plaketo veterana pa je prejel Jože Banič. Nagrajenec Jože Banič Gasilci so se tega dne veselili tudi obnove gasilskega doma; zgradili so nove garaže in uredili okolico, še posebno pa so bili ponosni na avtocis-temo, ki jim jo je predala PGE Krško. Člani PGD Malo Mraševo so razvili tudi nov društveni prapor in jubilej primemo proslavili še z gasilsko veselico. K.M. ' Neža Baž in Alojz Zvar Vaščani so se zbrali pri kapelici. Zbrani v veselju z željo, da bi jim zdravje služilo Senovo - Društvo upokojencev Senovo in Koordinacijski odbor Društva upokojencev Krško je pripravilo 9. srečanje upokojencev občine Krško. Srečanja so se udeležili njegov pokrovitelj župan Franc Bogovič, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vinko Gobec in predsednik Krajevne organizacije Društva upokojencev (KO DU) Krško Herman Pregelj. Izpolnili dolgo načrtovan ogled Dobova, Brestanica - Trije napolnjeni avtobusi so na ogled Muzeja političnih zapornikov, internirancev in slovenskih izgnancev Brestani' ca popeljali člane Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenija (KO DIS) Dobova. Dobovški izgnanci Pod skoraj triurnim strokovnim vodstvom kustosinje Irene Fursf so si ogledali postavitve: Trapisti v Rajhenburgu, Politični zapornik1 in interniranci ter Muzej slovenskih izgnancev. Zgodovinski izlet s° družabno zaključili na Ribniku, ob vsem doživetem pa bo dobovski111 izgnancem ostalo v trajnem spominu, da so se nekateri preživeli čl' gnanci našli na fotografijah Muzeja slovenskih izgnancev. N.J.S. Trenirali so in bili nagrajeni Blanca, Šoštanj - Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Blanca se že po tradiciji vsako leto udeležijo vseslovenskega tekmovanja s starimi ročnimi brizgalnimi, ki ga organizira PGD Šoštanj-mesto. Letošnje tovrstno tekmovanje je bilo 19. Doslej so se tega tekmovanja udeleževali le veterani PGD Blanca, lani pa so se jim pridružile veteranke in osvojile pokal. Letos so bili še bolj okrepljeni, saj so se tekmovanja udeležile kar 4 ekipe PGD Blanca in pokazale odlično pripravljenost. Edini pogoj za udeležbo je stara ročna brizgalna izpred leta 1952 in PGD Blanca se ponaša z ročno brizgalno, kije precej starejša od predpisane letnice; izhaja namreč iz leta 1881 in je bila na letošnjem tekmovanju druga naj starejša. Ekipa PGD Blanca In še rezultati tekmovanja; veterani so osvojili nehvaležno 4. mesto in priznanje, veteranke so se veselile 3. mesta, priznja in pokala, člani so bili še bolj veseli 2. mesta, članice pa so bile nepremagljive in so kar zmagale. Vsi so prejeli pokale in priznanja. Takšnega rezultata pa gotovo ne bi bilo brez temeljitih priprav in gasilskih vaj, ki so potekale kar 14 dni pred tekmovanjem pod mentorstvom poveljnika društva Vladimira Mešička. Tako so vse štiri ekipe med seboj vsak dan tekmovale in izboljševale rezultat. Na tekmovanju je PGD Blanca prejelo tudi praktično nagrado kot najbolj oddaljena ekipa. A.M. Več parkirišč v Krškem Parkirišče pri občinski stavbi v Krškem in gostilni Murko )e dokončano. Vrednost investicije je bila 22 milijonov SIT. I . -..4, HOVUSJVO , f < TANIN* i " , C,v svojih spominih pravi, da so gradnjo mostov takrat odklonili adi denarnih razlogov. Najbrž pa je bilo tega krivo ozko gospo-oha v° Sedanje konzervativnih tržanov, ki so menili, da je bolje *žat, na Savi brod in pristanišče ob njem, kakor pa imeti most. s Savskem pristanišču, ki je bilo približno tam, kjer je danes g niška srednja šola, je bilo živahno trgovanje in promet. Pri V°dovskem so bili veliki konjski hlevi, kjer so furmani počivali p ^njavali konje na poti s Štajerske na Kranjsko. Hiter prehod ko Save po mostu pa bi sevniški trg prikrajšal za ves ta živahni (tlet in trgovski vrvež ob brodu in savski promet bi bil s tem .N san dokončnemu propadu. predlagal, da bi oblikovali profesionalno ekipo do pet ljudi, zaposlila bi jih Komunala, finančno pa bi stroške te ekipe v enakem deležu pokrivali KS in Občina Sevnica. Lipovškov predlog je dobil soglasje, profesionalna ekipa od letošnjega maja vzdržuje mestne zelenice, pločnike in parkirišča, vodi pa jo Stanko Ameršek. Sevnica je upravno središče občine, zato skrb za njen videz in razvoj ne more temeljiti le na sredstvih KS, ki so morda velika v primeij avi z drugimi v občini, vendar je ključ delitve proračunskih sredstev Sevnico vrsto let zapostavljal. Dogovora, sprejetega na občinskem svetu, da se poleg proračunskih sredstev vsaki KS vrne tudi na njenem območju zbran prispevek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, v primeru KS Sevnice niso upoštevali. Nadomestilo je sicer dobila, vendar se je štel kot neposredni proračunski vir. Te logike občinske uprave predsednik Lipovšek ni sprejemal in je z vztrajnim prigovarjanjem dosegel, da sedaj KS v celoti razpolaga s sredstvi zbranega nadomestila in tako kot ostale KS dobi tudi določena sredstva še iz proračuna. Predsednik KS Bojan Lipovšek na urejanje infrastrukture, vendar zahtevno ravno zato, ker morajo usklajevati interes mesta z interesi okolice, pove predsednik KS Bojan Lipovšek. Pred izvolitvijo je bil en mandat član Sveta KS in spoznal, kaj bi bilo smiselno spremeniti v oiganiziranosti delovanja. Sevniška KS je imela namreč pred leti 5 zaposlenih, danes ima le profesionalnega tajnika Vinka Radiška. Spremembe v zakonih so krajevnim skupnostim omejile področje delovanja, saj ne morejo več nastopati kot izvajalci del, zato je bilo potrebno reševati višek zaposlenih, kar so naredili postopoma in nihče od prizadetih ni ostal na cesti brez dohodka. Niti javnih del po novem zakonu ne smejo več izvajati. Predsednik Lipovšek je svetu KS in občini Tajnik KS Vinko Radišek Svet KS, ki odgovorno zastopa interese središča in podeželja, je sprejel že na začetku mandata princip delitve porabe na mesto in okolico ter kriterije za obvezno soudeležbo krajanov. Letni program investicij nastaja na podlagi interesnih skupin, ki v svoji sredini formirajo gradbene odbore, da ima tajnik Radišek konkretnega in zanesljivega sogovornika pri realizaciji dela. To lepo teče v okolici Sevnice, mnogo težje pa je doseči potrebni odziv v blokovskem Naselju heroja Maroka, ko gre za obnovo skupnih asfaltnih površin in je prav tako potrebna soudeležba stanovalcev, pravi Lipovšek. Zaradi različnih motivov ljudi, ki sestavljajo prebivalstvo Sevnice, je zelo težko pripraviti dolgoročni razvojni program, s katerim bi “dihala” večina, razmišlja predsednik KS in dodaja: “Po mojem mnenju je smiselno razvoj koncentrirati v center, ker je to predpogoj za razvoj okolice, torej občine v celoti. Seveda je za takšno vizijo en mandat premalo. S centrom, kjer bo usmeijena pozornost v gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest tudi za naslednjo generacijo, vidim realno možnost za enakomeren razvoj podeželja.” Razglednica Sevnice, ki jo je posnel Zoran Zelič, bo z gradnjo boš-tanjske elektrarne, napovedane že to jesen, za vedno spremenjena. In seveda pogoji življenja za ljudi ob reki. Pri aktivnostih, ki so se vodile pred podpisom koncesijske pogodbe, se je KS Sevnica čutila porinjena ob rob dogajanj, ugotavlja Lipovšek. Enega od osnutkov koncesijske pogodbe je KS sicer dobila in dala nanj številne pripombe, ki jih je pri pogajanjih z državo uporabila pogajalska skupi- na Posavja, zato Lipovšek komentira: ‘To je dokaz, da vemo, kaj projekt pomeni in kaj prinaša v slabem in dobrem smislu naši skupnosti in bi bili z veseljem dejavni do dokončnega podpisa, če bi nas kdo povabil.’ ’ Cestni plan izpolnjen Cestni plan je v KS, kar zadeva novogradnje, realiziran do te mere, da se za pomoč oglašajo že posamezniki, ki bi si radi uredili nekaj sto metrov dovoza do hiše. Tega pa KS ne financira, vendar jim dela ne bo zmanjkalo, saj se odpirajo vedno nove potrebe po obnavljanju infrastrukture, pa tudi gradnjo novega TVD Partizan bodo podprli z znatnimi sredstvi. Nova stavba se bo imeno- vala Športni dom in je načrtovana kot občinska investicija. Krajevni tajnik pa se jezi, ker je od plana ali pa muhavosti nekaterih služb odvisen tudi izgled (in varnost) na cesti Sevnica - Orehovo in izgled ob železnici. Savske elektrarne d.o.o., ki so odkupile zemljišče ob tej cesti, ga ne vzdržujejo, medtem ko je bilo prej skrbno pokošeno. Tudi Slovenskih železnic ne moti šavje ob progi. Vinko Radišek ne uspe dobiti odgovora ali bodo omenjeni sami poskrbeli za red na svoji lastnini ali pa so pripravljeni plačati račun za opravljeno storitev. Branka Dernovšek, Nada Černič Cvetanovski Srtmcjtii kina Seanieu o tioUolshitn tLomii Predstave vsako soboto, nedeljo in praznik Izbrani programi! Cene nizke 1 Kot vidite z oglasa pred 2.svetovno vojno, je Sevnica takrat imela kino, danes pa ga nima. “Vzela” ga je obnova Kulturne dvorane v Gasilskem domu, ki je veliko stala, danes pa sameva brez prireditev. Oder ni dokončno opremljen, zato ne more biti gledaliških predstav, kina pa ni, ker ni uporabnih aparatur za predvajanje. Morda kdo od pristojnih funkcionarjev celo verjame, da Sevničani kina ne pogrešajo in ga ne potrebujejo. Zmota! Ljudje se v zvezi s kinom obračajo na KS, kjer so se dogovorili, da bi finančno pomagali pri nabavi potrebne opreme, toda aktivnost za vrnitev kina v Sevnico mora prevzeti neka organizacija. Kina ne more nadomestiti televizija ali videorekorder, obisk filmske predstave je namreč družabni dogodek in za osnovnošolca prvi dovoljeni večerni izhod. Ravnateljica sevniške Srednje šole je prav tako ogorčena nad dejstvom, da dijakom ne more ponuditi vsaj malce filmske vzgoje. Sevnica je bila v začetku 20. stoletja industrijsko nepomembna, čeprav je imela že pred prvo svetovno vojno tovarno kopit in parno Žago. Med obema vojnama je bila najbolj razvit kraj v Posavju. Turisti ali naključni obiskovalci Sevnice danes obvezno obiščejo industrijske prodajalne Lisce, Inpleta, Mo-je, Stillesa in Kopitarne. Skozi Sevnico je leta 1862 stekla južna železnica, ki je pomenila pomembno prelomnico v gospodarskem razvoju kraja, povzročila je tudi zametek novega dela Sevnice okrog železniške postaje pred prvo svetovno vojno. Prav železnica je v veliki meri omogočila razvoj turizma. KULTURA Novo nadaljevanje dolenjskega kulturnega festivala? Poti povezovanja festivalskih pobud Kostanjevica na Krki - V okviru prireditev letošnjih Goginih poletnih vrtov, ki so vključene v praznovanje 750-letnice kostanjeviških mestnih pravic je v Galeriji Božidar Jakac potekal forum, ki sta ga omogočili Galerija Božidar Jakac in Društvo novomeških študentov, na katerem so programski vodje in direktorji vedno bolj odmevnih festivalov in delavnic z mednarodno udeležbo v Novem mestu in Kostanjevici - Forme Vive, Jazzinityja, Fotopuba, Sniffa in Goginih vrtov govorili o prihodnjem sodelovanju in povezovanju ter celo o novem nadaljevanju nekdanjega Dolenjskega kulturnega festivala. Razpravljalci foruma Jure Dolinar, vodja muzejskih vrtov Novo mesto, Simon Bizjak, vodja 1 .mednarodnega filmskega festivala kratkega filma Novo mesto, Branko Jordan, vodja Goginih poletnih vrtov, Marjan Do vic, vodja poletne jazz glasbene delavnice, Mitja Ličen, predsednik društva novomeških študentov, Marko Zajc, direktor Mladinskega kluba LokalPatriot, Gregor Macedoni iz založbe Goga ter direktor galerije Bojan Božič so si bili v razpravi edini, da je v Kostanjevici po zaslugi Lada Smrekarja skozi dolga leta obstajal izjemno bogat festival, kije že takrat imel več ciljev. Dolenjski kulturni festival, ki ni bil nikoli formalno urejen, nudi tudi danes vprašanje neenake (raznolike in razgibane) ponudbe, ki bi bila sprejemljiva za različne generacije in za več okusov na izredno zanimivih lokacijah ter vprašanje smotrnosti povezovanja vseh festivalov, ki so povezani delavnično, raznotero in izobraževalno. Ugotovitve tokratnega foruma so bile, da je potrebno delati dolgoročno na samem kraju s promocijami na različnih pojavnih oblikah, v dogajanja vključiti vse ljudi v kraju, ki se na dogajanje sicer zelo lepo odziva, prebivalcem pa je potrebno ponuditi kakovostne projekte s svežimi idejami mladih, za kar pa je potrebno znanje, volja, hotenje in odprtost. Nujno je potrebna blagovna znamka, ki se bo tržila pod dobro renomirano krovno orga- nizacijo. To za prihodnost pomeni samozavesten pregled preteklega dela in prav tako samozavestno predstavitev prihodnjih načrtovanih programov, o katerih bodo razpravljali jeseni. Takrat bodo tudi skušali poiskati odgovor na načel- no vprašanje, ah obstaja možnost povezovanja različnih umetnosti v okolju, ki je kulturno funkcioniralo že od nekdaj, ustvaij alcem pa bi bilo moralna podpora, vedoč, kako pomembno je to za lokalno raven. N. Jenko S. Udeleženci foruma Podeželska stavbna dediščina Podsreda - V Kozjanskem parku letos četrtič izvajajo mednarodni slovensko-bavarski projekt “Evidentiranja in dokumentiranja podeželske stavbne dediščine na zavarovanem območju”. Dosedanje rezultate in opravljeno delo v letošnjem letu ter načrte za nadaljevanje projekta bodo predstavili v petek, 6. septembra 2002. ob 12. uri na Upravi Kozjanskega parka v Podsredi. V soboto, 7. septembra 2002, pa se bo ob 20.30 v Kozjanskem parku ponovno predstavila gledališka skupina Lichtenegger Bund iz okrožja Cham na Bavarskem, tokrat z igro Črni pajek. Dnevi sodobnega plesa Kostanjevica - Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Krško je v organizaciji Tatjane Avsec v Kostanjevici pripravila štiridnevno delavnico sodobnega plesa s priznanimi mentorji. Izobraževanje je potekalo v telovadnici Osnovne šole Jože Gorjup, večere pa so zaključevale odlične plesne predstave na samostanskem dvorišču Galerije Božidar Jakac. V občini Krško je bilo v organizaciji Sklada za kulturne dejavnosti doslej organiziranih že več plesnih izobraževanj, vendar ne v tako obsežni obliki in z vrhunskimi mentorji kot minule dni v Kostanjevici. Projekt je navdušil udeležence in domačine, zato si želijo, da bi postal tradicionalen. Znanja željni mladi plesalci iz Posavja, ki sicer delujejo v klubih ali društvih, so se izpopolnjevali v izraznem plesu, jazz baletu in hortonu vsak dan od 10, do 18. ure z vmesnim odmorom za kosilo. Mentorica izraznega plesa Jasna Knez sodi med najbolj samosvoje in nenavadne ustvarjalke sodobnega plesa pri nas, iščoč vedno nove, na naravnem gibu temelječe prefinjene plesne oblike. Poznavalci jo ocenjujejo za domačo različico legendarne Isa-dore Duncan. Mojca Usar poučuje jazz balet, poleg pedagoškega dela se ukvarja s koreografijo. Njena Plesna predstava “Z” je bila v izvedbi Plesne izbe Maribor na sporedu prvi večer. Zvezda kostanjeviških dnevov \ m i m't ; . H - V , f 1,1' Učna ura Mojce Usar plesa je bil Fred Lasserre, ki je prišel v Slovenijo s Karibov, a je pred tem zaznamoval svetovne plesne prestolnice. K nam je prinesel tehniko horton, eno najlepših modernih plesnih tehnik, ki jo je v Ameriki na Zahodni obali razvil Lester Horton in je ena od začetnih sodobnih plesnih tehnik. Lasserre je umetniški direktor Slovenskega plesnega projekta in direktor Plesnega centra Ljubljana. Njegova je koreografija predstave Pieces for one and the others, ki so jo plesalci SSP izvajali v Kostanjevici in tudi koreografija predstave kostanje-viške skupine Harlekin Kar je bilo, je in bo. Predstavitev plesnih produkcij, nastalih v dneh plesne šole, pa je bila zaključna prireditev Dnevov sodobnega plesa. B.P- Združimo barve -slikajmo skupaj Krško, Impoljca - Društvo likovnikov Krško “OKO” je v sodelovanju z Domom upokojencev in oskrbovancev (DUO) Impoljca minuli vikend organiziralo likovno kolonijo z željo in namenom, da likovno umetnost približajo tudi skupini ljudi, ki živi z nami in zraven nas, a vendar drugačno življenje. Namen njihovega projekta je bil, da stanovalcem -oskrbovancem približa drugačno vrsto izražanja - to so izrazne možnosti likovne govorice. Hkrati je bilo to tudi ustvaij alno druženje likovnikov iz vse Slovenije in Hrvaške. Odprtje razstave bo predvidoma v četrtek, 19. septembra. NJ.S. slovenski dom - naš drugi dom Slovenski Dalmatinci želijo pokazati, da imamo pomorsko tradicijo V Slovenskem društvu (SD) “Triglav” Split še posebej velja omeniti modelarsko sekcijo, ki izdeluje makete starih ladij. Ena teh maket krasi delovno mizo predsednika republike Milana Kučana. Z darilom so na simboličen način poudarili večstoletno pomorsko tradicijo Slovencev. SKD “Dr. France Prešeren” v Šibeniku pa bo letos jeseni obeležilo 5-letnico obstoja. Ljubiti morje in spoštovati pomorsko dediščino Vodja sekcije Robert Šibila je bil rojen v Žalcu v Savinjski dolini, v Splitu živi preko 50 let in pravi zase, daje slovenski Dalmatinec v pokoju, s končano Vojno pomorsko akademijo Split in s činom častnika vojne mornarice. Plul je po morjih vsega sveta, na eni teh poti pa se je začel zanimati, kako so živeli mornarji desetletja in stoletja nazaj. Mnogo je videl in doživel, svoje življensko delo pa je v pokoju prenesel v hobi, kjer še z ostalimi štirimi upokojenimi pomorščaki dopolnjujejo delovanje ‘Triglava” v Splitu. Tako so z natančnim delom in spretnostjo ustvarili lepo zbirko različnih ladij, vsaka ima svoje ime in svojo zgodovino. Šibila pravi: "Sekcija ni številna, ker je to tako delo, ki ne gre vsakemu od rok, mi pa damo z našim ročnim delom slovenskemu društvu en pečat. Hočemo, da se ve, da so Slovenci vedno imeli svoje morje in pomorščake, kar je dokaz tudi lep muzej v Piranu, ki zbira dediščino starih pomorščakov. Viri pričajo, da so naše ladje delali v Benetkah in na Reki. Izdelujemo torej male ladjice za okras, ki so pravzaprav male umetniške vrednosti, predstavljajo pa tudi izvirno sliko nekdanjih ladij, ki so plule po vseh morjih sveta. Sam najraje izdelujem ladje, ki so plule po Jadranskem morju. Za to izdelovanje je potrebno raziskovanje, kako so izgledale. To znanstveno raziskovalno delo ni lahko, ker so takratni pomorščaki zapustili zelo malo načrtov. Gradivo iščemo v enciklopedijah in cerkvah v Splitu in na Reki, kjer najdemo pričevanja zahval starih pomorščakov bogu morja z daritvijo malih ladjic, Robert Šibila najraje izdeluje ladje, ki so plule po Jadranskem morju. ko so se rešili iz objema razburkanega moija. Mnogih ladij več ni in je tako raziskovanje tudi zato zelo zanimivo.’ ’ V imenu ‘Triglava” so modelarji svoje natančne umetnije razstavljali v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Portorožu in v času nekdanje skupne države v Novem Sadu in Beogradu. Razstave so bile povsod lepo sprejete, zlasti v Sloveniji, kar je dokaz, da imamo Slovenci prav posebej radi morje. Veže jih slovenska beseda, bodisi zapisana ali zapeta “Prijatelje v Splitu smo zaprosili, da bi najprej začeli delovati kot podružnica SD ‘Triglav” Split, aje bilo to le za kratek čas, ker smo ugotovili, da je Slovencev v šibenski županiji zelo veliko. Tako smo se pred petimi leti odločili, da bomo začeli samostojno delovati in smo ustanovili društvo z imenom našega največjega pesnika”, je povedala predsednica Mira Kneževič, po rodu iz Šentjerneja, ki živi v Šibeniku 18 let. “V društvu je od 70 do 100 članov, že^ limo pa si predvsem podmladka. Številčnejše članstvo si poskušamo pridobiti z raznimi aktivnostmi. Veliko nam pomenijo naša srečanja v društvu, proslave ob slovenskih in hrvaških praznikih in srečanja, ki si jih kar sami pripravimo za Martinovanje, ob Miklavževem, materinskem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku. Najmočnejša vez v društvu je slovenska beseda, bodisi zapeta ali prebrana, brez brane slovenske besede pa se zgublja tudi stik z matično domovino.” V društvu deluje pevska skupina Prešemovke, organiziran imajo dopolnilni pouk slovenskega jezika ter knjižnico z okoli 150 knjižnimi enotami, predsednica pa je ob tem izrazila željo in potrebo, da bi jih bilo še več. Zlasti za mlajše, da bi brali slovenske knjige. Mlado, a delovno društvo “Dr. France Prešeren” najdemo v Šibeniku v Zadarski 4, kjer bodo dobrodošli rojaki iz Slovenije. “In poletje je tak čas, ko na vrelih šibeniških ulicah z veliko radostjo ujamemo vsako slovensko besedo”, je povedala Mira Kneževič. . - Natja Jenko Simčič Abstrakcija - svoboda izražanja Sevnica - Damjana Stopar, Nena Bedek, Janja Flisek Balog* Marija Starič Jenko, Alojz Konec, Rudi Stopar, Peter Ven®' Jože Marinč in Erna Ferjanič Fric, udeleženci julijske slikat" ske kolonije na sevniškem gradu Arspekta tri, so ustvarjen3 dela predstavili javnosti (na fotografiji). Razstava bo na ogled še nekaj časa. Umetniki, ki se poznajo že vrsto let ir spremljajo razvoj drug drugega, so se letos prepustili abstraktnemu izrazi Kot je na otvoritveni slovesnosti povedal vodja kolonije akademski slikar Alojz Konec, je abstrakcija naj višja svoboda izražanja, meje pa ji postavljaj0 avtoiji vsak s svojim stilom. Obiskovalci razstavljenih del naj v njih preprtr sto uživajo in ne poskušajo iskati motivov. Gre namreč za ujet čustveni nabbl posameznika ah morda njegovo hrepenenje. Kiparja - Peter Vene v lesu ir Rudi Stopar s kovinskimi plastikami pa še vedno odkrivata žensko. Na razstavi so tudi tri abstrakcije pred kratkim preminulega likov neg11 pedagoga Aleša Fenosa. Kot je v nagovoru spomnil njegov nekdanji učen# Konec, je Aleš Fenos s svojim prihodom v Sevnico okrog leta 1960 pri1 prinesel akademsko misel in pogled na slikarstvo ter postal mentor mnogi10 mladim talentom. Sevniški župan Kristijan Janc, ki je odprl razstavo Ari' pekta trije izrazil željo, da bi slikarska kolonija še vrsto let združevala dom#0 in druge ustvaijalce. B.D. napovedi 6. september Sevnica - planinski večer, predstavitev vodnika izletov Vinka Šeška-kulturna dvorana, ob 18. uri 11. september Sevnica - razstava starih planinskih fotografij Lisce, grad, ob 18- ^ 13. september Brežice - koncert “Tako smo se predstavili v tujini”, grad, ob 19 -0 Sevnica - koncert Big Banda Sevnica, grad, ob 20. uri 14. september Sevnica - Dan slovenskih planincev na Lisci, Lisca, ob 11. uri 15. september Sevnica - kulturni večer z rezbarjem Radovanom Grosom in pri)11 telji, galerija Ana, ob 20. uri 21. september Brežice - jubilejni koncert MePZ Viva, viteška dvorana avtomobilizem Hyundai Sonata 2.7 V6 GLS Hyundai je že pred leti uspešno zakorakal na slovenski trg. Splošno je ustvaril odličen vtis, Predvsem s prodajo takratnega Ponija, ki ga še danes velikokrat vidimo na naših cestah. Z njim si je priboril ugled sicer poceni, a dobrega vozila, ki se ne kvari. Njena oblika je bila pred letom dni korenito spremenjena. Spremembe je doživela tudi motoma paleta. Nemalo je bilo še očem skritih sprememb, ki so opazne šele med vožnjo. Videz, s katerim se zdaj ponaša Sonata, je za razliko od predhodnega polna, vključno z imitacijo lesa. Sonatini sedeži so predvsem udobni, v usnje odet volanski obroč pa žal le višinsko nastavljiv. Voznik bo s sopotniki vesel še klimatske naprave. Omeniti moramo še potovalni računalnik, mnogo odlagalnih prostorov in velika vzvratna ogledala. Stikala so nameščena po vzoru ostalih Hyundajevih avtomobilov, vseeno pa bi nekatera med njimi raje videl na bolj preglednem mestu, denimo na sredinski konzoli. čan zvok, ki naznanja vrtenje šestih valjev in tako mimoidoče opozarja na “prihajajočo zverino”. Prijetno. Motor v kombinaciji z avtomatskim menjalnikom, ki izbira med štirimi prestavami, deluje brezhibno. Če vam vseeno bolj “paše” prestave izbirati v lastni režiji, ročico menjalnika preprosto prestavite v desno in potem menjalniku ukažete vi! Zmogljivosti so moči primerne, poraba pa tudi. O njej bi pri takem avtomo- moda Priprave na prihajajočo sezono. Kakšna bo jesen? Predvsem pisana, ter z veliko ponudbo slogov. Ponuja se “country slog “, veliko folklore (gipsy - indian - hippie v enem), spet več usnja, stroge jakne z močnimi materiali, krzno, kroji ozki, široki, kratki, dolgi... kaj je zdaj in ? Kar naenkrat je vsega preveč? Kateri slog je res tisti, ki je “ in “ ? Res je veliko slogov, toda nobeden ni opredeljen, da bi moral biti prav takšen in po danih pravilih. Edino pravilo je sloge in oblačila teh pravilno medsebojno pomešati, pravilno kombinirati in ustvariti osebnost. Vsaka sezona nam vedno več dopušča, da moramo odločati sami. Krila so lahko dolga, kratka, le da bodo široka. Lahko so tudi z volančki, toda potem iz lažjega materiala.Lahko se kombinira z jeans jakno. Lahko pa so krila Uidi iz težjega materiala npr. tvida. Potem mora biti jakna iz malce boljšega materiala. Ah pa zelo kratka in široka krila. Vsak zgornji del naj bo ozki. Kratka krila niso iz težjih materialov, zato jim pristaja jakna z npr. krznom. Obvezna obutve so škornji, obvezno špičasti. “Ethno slog “ je dokaj izviren. Prinese veliko barve v svet mode. Mešanice ciganskega nošenja, folklore in indijanskih oblačil. Velika izbira barv, materialov in predvsem prevlada sproščenost. Široka krila, zgornji deli z predvsem predolgimi in okrašenimi rokavi, veliko transparentnosti. Nikar takoj ne mislite, da vam to ne bi pristajalo. Pravilo je vse poskušati, predenj se odločite, da vam to ne pristaja. Vrst krojev hlač je zelo veliko, tako da ne bo težav, da za koga ne bi bilo. Ozke. široke, zelo široke, nizke, visoke... Usnje. Tudi če ni pravo! Zelo pomembne so barve: modra, rdeča, jesenski odtenki. Tudi nekaj od usnja je potrebno najti v vaši omari. Najbolj priljubljena so kratka ozka krila z enako ozko jakno, ah usnjena obleka v celem, seveda kratka in ozka. Seveda lahko tudi kakšen drug kos oblačila iz usnja, ne kratko ozko krilo! Zelo zanimivi so tudi deh oblačil, ki so grobo štrikanih materialov. Naj bodo to puloverji, plašči ah pa celo krila, kratka krila. Enako zanimiv je tudi že skoraj pozabljen ” kord “ Hlače ah pa celo tudi zgornji deh. In seveda da ne pozabimo krzna, skoraj obvezen dodatek prihajajoče kolekcije. Na ovratnikih in rokavih jaken in plaščev seveda ni potrebno pravo krzno. Torej ne pozabite, poskušajte vse, kadar boste vstopih v vašo trgovino. Kombinirajte in se igrajte, uživali boste. Lea Šinko Štraus A/. , So imeli na voljo tri lokacije, vsak za svojo zvrst glasbe, kjer so °stavljali s svojim znanjem. REPORTAŽE, NASVETI... DJ-ji na Mobikrogu Crešnjice - Mobikrog je namesto hitrih avtomobilov in motorjev za jhrcrnembo gostil festival Matrix z največjimi mojstri elektronske glasbe. a treh različnih plesiščih, techno, tech-house in progressive seje izmenjalo kar sedemnajst DJ-jev, ki so obiskovalce zabavah od sobotnih večernih Pa vse do nedeljskega dopoldneva. Prireditelji so si za glavni cilj posta-1 Predstaviti občinstvu festival, ki ga na slovenskih tleh še ni bilo, hkrati naj bi festival prispeval k ozaveščanju mladine o škodljivosti drog, saj 'tles skoraj ni več zabave brez drog. Ivanje prvih plesalcev Ko^a *est'va^u 5ta bili namreč prisotni tudi organizaciji DrogArt in ttopija org, ki imata za prednostno nalogo vsem mladim pokazati ne-~rnosti, ki jih s seboj prinašajo droge. Zanimivo je bilo spremljati obisk editve> kajti pred uro duhov je bilo le malo zbrane mladine, ko pa je Zk- . P°lrioč, so se obiskovalci iz vseh koncev Slovenije začeh trumoma lrat' na prireditvenen proštom. Našteti bi jih lahko dobrih 2000. K.M. “Sestre” zmagujejo tudi v Bruggeu Bruggeu - Big band Gimnazije Brežice je pod vodstvom Dejana Jerončiča kot letošnji predstavnik zastopal Slovenijo na mladinskem festivalu Artconnexion, ki se odvija v sklopu celoletnega festivala Brugge, evropskega mesta kulture 2002. Festival Artconn-exion združuje najboljše mlade ustvarjalce iz 13 evropskih držav. 6 mladih predstavnikov iz Slovenije si je priborilo prvo mesto na medkulturnem večeru s predstavitvijo evropske popevke. Zmagale so “Sestre ”, Poslušalce so spravili pokonci ne le z vokalnimi sposobnostmi, temveč z značilno “sestrskimi kustumi” in dosegli to, kar naši predstavniki evrovizijske popevke niso - L mesto. Da pa niso le dobri zabavljači, temveč tudi izvrstni umetniki, so dokazali naslednji večer s svojim, več kot uspešnim, koncertom. Hyundai Avto Trade, ki v Slo-^niji zastopa Hyundaijeva vozi-a, pa je od Ponija naredil še veli-1(0 korakov naprej. Prišli so novi jtiodeli. Prišla je razvejana in do-ro organizirana prodajna mreža In nenazadnje tudi nekaj večjih in Uglednejših modelov. Mednje j^di tudi nova Sonata. Predvsem lsta z 2-7-litrskim šestvaljnikom v nosu. Zmogljivosti: • naj višja hitrost 220 km/h • pospešek 0-100 km/h: 9,7 s • poraba po podatkih proizvajalca: 8,3/10,7/14,7 100 km ' testno povprečje: 10,91/100 km modela bolj vpadljiv. Posebno še, če je avtomobil temne barve, saj postanejo kromirani deh tako še bolj očitni. Prednji del je zanimive oblike, veliko bleščeče kromirano masko z obeh strani omejujeta zanimivo oblikovana dvodelna žarometa, bočna Unija je nekoliko razpotegnjena, silhueta pa prijetno nizka. Splošen vtis dvignejo še veliki aluminijski obroči koles, medtem ko je zadnji del nekoliko manj značilen, a vseeno lepo oblikovan. Notranjost Sonate je prostorna, čeprav bi morda lahko bila glede na zunanjo dolžino še bolj. V našem primeru je bila notranjost odeta v usnje, oprema pa po- Motor, ki poganja najmočnejšo sonato, je 2.7-litrski šestvalj-nik. Valji so razporejeni v obliki črke V, med svojim gibanjem pa lahko razvijejo 172 konjskih moči. Njihov stranski produkt je mo- bilu najraje ne govorili, a brez tega ne gre. 65-litrska posoda za gorivo je hitro prazna, saj je na testu izmerjena povprečna poraba včasih presegla 12 litrov. Vendar to vseeno ni veliko, če vzamemo v zakup dejstvo, da gre za veliko limuzino in mogočen motor. Če želite kaj bolj varčnega, lahko izberete še šibkejšo bencinsko ali pa zelo varčno turbo-dieselsko Sonatino motorno možnost. Aleksander Krebelj Še je čas za zamudnike Krško - Mladinski center Krško in Agencija za mlade Punkt za vse učence, dijake in študente, ki še nameravajo prodati zapiske, rabljene šolske knjige in ostalo literaturo, in tiste, ki potrebujete sveže gradivo za nove uspehe, organizira v soboto, 7. septembra, od 9. do 13. ure v prostorih Mladinskega centra sejem rabljenega učnega gradiva. Če “prodajalcem” literature ne bo uspelo prodati, jo bodo prodajali v Agenciji za mlade Punkt v Krškem med delovnim časom od 9. do 14. septembra. za lepši videz Barvni tipi V zadnji številki sem opisala pomladne in poletne tipe žensk. Tokrat pa bom opisala še značilnosti jesenskih in zimskih tipov. Jesenski tipi žensk so najbolj spremenljivi med vsemi barvnimi tipi.Imajo intenzivno barvo las in oči, zato so mnogokrat videti privlačne že brez ličil. Vsi jesenski tipi imajo rumenkasto-zlati toph kožni podton. Njihova polt je včasih bledo prozorna ah ima nežen šampanjski odtenek. Kadar imajo pege, so te rahlo rdečkaste. Razlika med pomladnimi in jesenskimi tipi je ta, da imajo jesenski tipi le redko naravno rdečico, na soncu težje poijavijo in imajo težave z opeklinami. Značilna barva lasje rdečkasta, od korenčkove pa do kostanjevo rdeče. Kadar imajo srednje- ah temno-blond lase niso ti nikoli brez zlatega ah rdečkastega odseva. Barve oči jesenskih tipov so vedno intenzivne, včasih kristalno jasne, skoraj žareče. Barvna paleta sega od sijoče svetlomodre, jekleno modre in petrolejske do temnoohvne, zlato ijave in temno ijave. Tipična je lisasta šarenica z zlatimi žarki. Zimski tipi žensk imajo značilnosti Sneguljčice; bela kot sneg čma kot ebenovina. Fascinirajo nas z velikimi kontrasti; svetle koža, temni lasje in intenzivne barve šarenic ob čisti očesih belini. Njihov podton kože je vedno hladno bledikast. Včasih jih je težko prepoznati, kajti kljub bledici dobijo na soncu nežno ijav odtenek. Zlasti ženske zimskega tipa, ki imajo rahel olivni pridih, pogostokrat prištevajo k jesenskemu tipu. Ne glede na to ah je koža bleda ah rahlo olivna, vedno deluje prozorno in hladno. Barva las je pri večini žensk tega tipa modro-čma, temnočma, čmo-ijava ah temnoijava. Vedno imajo pepelnat ton las. Na soncu se jim včasih svetlikajo rdečkasto. Jesenski tip Zimski tip vendar je to zaradi prisotnosti rdečih pigmentov, kijih imajo temnolaske. Barve oči so jasne in intenzivne, najpogostejše so ledenomodre, temnomodre, modro-vijola, izrazito sive, čiste zelene in temno ali čmo-ijave. Redke so mešane barve kot so npr. sivozelene in podobne. To bi bilo vse o barvnih tipih žensk. Veijamem, da ste se nekatere izmed vas našle v katerem izmed štirih različnih barvnih tipov. Veliko sreče vam želim pri izbiranju ličil in oblačil. Lep pozdarav do prihodnjič. Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775) e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: w’ww.alenkinstudio.com Motor: • šestvaljnik - V6 • prostornina: 2656 cm1 • največja moč: 172 KM (126,5 kW) • navor: 245 Nm pri 4000/min ___________________________________________________________________ŠPORT____________________________________________________________________ stran 14__________________________________________________________________________________________________________________________SavaGlas, 4.9-2Q0j Ribe so “trzale” na Angležinje Kostanjevica na Krki - Z zaključno slovesnostjo se je izteklo 9. svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem za ženske, ki je potekalo v organizaciji Ribiške družine Kostanjevica na Krki. Kljub boljšim pričakovanjem, uvrstitev do 5. mesta, se je slovenska reprezentanca na koncu morala zadovoljiti z 12. mestom. Častna pokroviteljica prvenstva je bila Štefka Kučan, ki si je tekmovanja tudi ogledala. “Jernejevo” in naj športniki Šentjernej - V okviru praznika občine Šentjernej, “Jernejevo 2002”, so razglasili rezultate in najboljše udeležence tekmovanj v okviru Jernejevega, v nadaljevanju pa so podelili občinska priznanja za uspešno delo na področju športa ter proglasili najuspešnejše športnike leta 2001 v občini. Najuspešnejši športniki občine Šentjernej Najboljše ribičke sveta, prišle so iz 18 držav, so se v Kostanjevici zadrževale ves teden. Prvih pet dni so namreč potekali uradni treningi, po petkovi večerni otvoritveni slovesnosti pa sta bili sobota in nedelja namenjeni uradnim tekmovanjem. Že prvi dan so bile najuspešnejše tekmovalke iz Anglije, Slovenske pa so prvi dan tekmovanja končale na 12. mestu. Tudi drugi dan je bilo tako in na koncu so se z naslovom ekipnih svetovnih prvakinj okitile prav Angležinje, ki so prvi dan nalovile 13.320 g ulova, drugi dan pa 13.490 g, tako da je končni ulov znašal 26.810 g. 2.mesto so osvojile tekmovalke iz Italije, tretje pa so bile nemške predstavnice. Slovenija, ki je sicer napovedovala uvrstitev do 5. mesta, se je morala zadovoljiti s končnim 12. mestom. Tudi v posamezni konkurenci so imele ribe najraje angleško predstavnico in tako je svetovna prvakinja postala Sandra Sco-thome, druga je bila Barbel Ma-rahn iz Nemčije, tretja pa Elzbie-ta Kozak s Poljske. Najboljša Slovenka je bila Emina Dobri-jevič na 25. mestu. Častna pokriviteljica prvenstva Štefka Kučan, ki je podeljevala pokale najboljšim, je simbolično nagradila tudi sodnike, trenerje in tekmovalke. V njihovem imenu so nagrade prejeli vodja sodnikov Srečko Lipovnik, Du- šan Vučanjk in Petra Primožič, simboličen pokal pa je častna pokroviteljica podelila tudi četrto uvrščeni ekipi Madžarske za njihovo nehvaležno uvrstitev. Gostiteljica 10. svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske bo Anglija. Med praznovanjem so se odvijale številne športne prireditve, na slovesni proglasitvi pa so bili najboljši tudi nagrajeni. Tako je absolutni zmagovalec nogometnega turnirja postala ekipa NK Groblje Jordan, 2. mesto je osvojila NK Asi Ra-dojči, 3. mesto pa NK Brezovica. Najuspešnejši strelec turnirja je bil Gregor Jurečič (Groblje), najboljši vratar Andrej Kuhar (Groblje), igralec pa Miha Božič (Asi). V rokometnem turnirju so se pomerile ženske ekipe; ponovno je zmagala domača ekipa ŽRK Vias Šentjernej, ki je prav v času praznovanj ob novem sponzorju dobila tudi novo ime, in sicer se odslej imenuje ŽRK CGP Šentjernej. Druga je bila ekipa ŽRK Duplje, tretja pa ŽRK Sloga iz sosednje Hrvaške. Najuspešnejša strelka turnirja je bila Slavica Turk (Šentjernej), vratarka Suzana Veselin (Jordan Hrpelje), igralka pa Romana Jeruc (Šentjernej). V ženski odbojki na mivki je zmagal par Urška Jamnik -Andreja Selak, pri moških pa Boštjan Colarič - Miha Luzar, medtem ko je v teniškem turnirju zmagala dvojica Janez Bregar - Darko Jakobčič. Občinska priznanja za uspešno delo na področju športa so prejeli atletinja Janja Bučar, zmajar Dušan Grgič, karateistka Karolina Racman in atlet Matej Kralj. Bronasto Bloudkovo značko so prejeli rokometašica Zdenka Krošelj, zmajar Alojz Bevec, karateist Franjo Horn, ki je prejel tudi občinsko športno priznanje. Srebrno Bloudkovo značko so podelili rokometašici Zvonki Jamnik, zlato Bloudkovo značko pa je tokrat prejel župan občine Šentjernej Franc Hudoklin z obrazložitvijo, da je bil 15 let aktiven rokometaš v slovenski državni ligi, je licenciran rokometni trener in aktivni funkcionar rokometnega kluba ter zaslužen za uspešen razvoj tega športa v občini. Ob koncu so proglasili še najuspešnejše športnike občine za leto 2001, in sicer je naziv “naj športnica” pripadel uspešni atletinji Maji Nose, “naj športnik” je postal prav tako perspektiven atlet Aleš Tomič, “naj ekipa” pa ŽRK Vias Šentjernej. K.M. Skok na Lisco Sevnica, Lisca - Kolesarsko Društvo Sevnica je organiziralo tradicionalno, že 11. rekreativno gorsko kolesarsko dirko “Skok na Lisco 2002”, ki se je je udeležilo 76 kolesarjev. Razdeljeni so bili 7 kategorij. Iz Sevnice do Brega so vozili v zaprti vožnji, tam pa je bil leteči start na 9300 m dolgi progi z višinsko razliko 740 m. Rezultati: Kategorija do 25 let: 1. Dejan Vračič - Maribor - 33.05, 2. Mitja Volčanšek - B Point Koper - 34.41, 3. Nejc Lovše - Energija Domžale - 35.07. Kategorija od 26 do 33 let: 1. Rok Černe - Ljubljana - 32.03, 2. Mario Vračič - Sokol Tivoli - 32.48, 3. Aljoša Sumlaj - Brežice - 35.07. Kategorija od 34 do 40 let: 1. Miran Cvet - Hrastnik - 30.13, 2. Jože Smole - Smole Novo mesto - 33.22,3. Alojz Može -Krka - 34.16. Kategorija od 41 do 47 let: 1. Stanko Čufer - Yovi-land Vipava - 34.16, 2. Brane Škoberne - Rogla - 37.11, 3. Janez Pirnar - Turbo M - 37.47. Kategorija od 48 do 55 let: 1. Jože Lindič - SD Strahovica - 35.16, 2. Janez Černe - PHT Team Ljubljana -37.48,3. Božidar Prislan - Šenčur - 40.23. Kategorija nad 56 let: 1. Franci Zajc - Hrast Dob - 37.45, 2. Herbert Kotnik - KD Mengeš -41.27, 3. Brane Zorenč - KK Grosuplje - 45.50. Ženske: 1. Mojca Kališnik - KD Mengeš - 43.05, 2. Iva Rakoš - Zapravljivček Horjul - 44.32, 3. Aja Opeka - Termoflor Vrhnika - 45.16. Najstarejši udeleženec “Skoka” je bil Blaž Geč, najmlajša udeleženka Sevničanka Judith Zgonec, najmlajši je bil Nejc Kobe, najštevilčnejša ekipa KD Hrastnik in Smole Novo mesto, metlo za zadnji prihod v cilj pa si je prislužil Jože Gazvoda. Nov rekord proge Mirna na Dolenjskem - Letošnja 18. motociklistična gorska hitrostna preizkušnja na dirkališču Zapuže - Stan v Mimi na Dolenjskem je minila v znamenju lepega vremena, številnih gledalcev, skromnejšo udeležbo tekmovalcev, odlično organizacijo in novim rekordom proge. Organizatorji so bili neprijetno presenečeni, da se je na dirko prijavilo samo 14 dirkačev, med njimi ena tekmovalka. Vzrok odpovedi je bila previsoka Startnina 13.000 SIT,, ki sicer velja za dirke državnega prvenstva. Mirenska dirka je bila letos z licencirano prvo progo za gorske moto dirke v Sloveniji na tej stopnji tekmovanja in temu višjemu nivoju je bila prilagojena tudi sama organizacija. Zato so namesto običajnih dveh tekov izvedli tri teke in zmanjšali tekmovanje z osmih na sedem tekmovalnih preizkušenj. Za razburljivost in napetost je pred okoli tisoč gledalci poskrbel domačin in prvi favorit dirke Branko Rokavec, ki je naskakoval nov rekord proge, kar mu je tudi uspelo v zadnjem, tretjem poskusu, ko je 1500 m dolgo progo s sedmimi hitrostnimi ovirami prevozil v 56,96 sekunde. Drugi tekmovalec, ki je uspel premagati progo pod minuto, je bil Branko Žnidaršič iz Sežane, stari znanec mirenske proge. ;• Posavci spet odlični Pragersko - Na olimpijskem strelišču je bil izpeljan zadnji, šesti krog lige v trapu skupine Center. Sodelovalo je 46 strelcev f članski in mladinski konkurenci. Posavski in dolenjski strele* pa so zabeležili izjemne rezultate. I\idi sicer so bili dosežen* izjemno visoki rezultati, saj je od devet nastopajočih ekip not' mo za državno prvenstvo (DP) izpolnilo kar sedem ekip, m^ posamezniki v članski konkurenci pa 29 posameznikov. Razburljivo in do zadnjega strela napeto je bilo finale v članski konkuret1' ci posameznikov, kjer se je uspelo pomeriti kar štirim strelcem iz Posavja, *** sicer Francu Kolariču, Petru Verstovšku, Rudiju Mlinariču (vsi Ruda*’ Globoko) in Andreju Starcu (Kunšerk) V finalni seriji je sicer najbolje streljal Starc, ki se mu je iz 6. uspel0 prebiti na 2.’ mesto s 94+2, četrti je bil Kolarič (94+0), peti Mlinarič (92) *** šesti Peter Verstovšek z 90 zadetki. V ekipnem delu tekmo-vanja so bili na 2. mestu strelci Kunšperka v postavi Pavlovič, Drobež in Starc z 201 zadetkom. Ekipa Rudar Globoko v postavi Mlinarič, G. Slemenšek in Maček pa je zasedla 6. mesto s 191 zadetki. V mladinski konkurenci je prepričljivo slavil zmago Marko Slemenšek s 70 zadetki pred klubskima kolegoma Janezom Šekoranjo (65) in Andrejem Zupanom (vsi Rudar Globoko) z 62 zadetki. streljanje-trap Markova zmaga Kazlje - Na zadnji, četrti tekmi za Pokal Strelske zveze Slovenije (SZS) v trapu za člane in mladince, katere rezultati so obenem šteli za tekmo finala lige mladincev za leto 2002, se je med 30 strelci v članski in mladinski konkurenci izjemno uspešno odrezal Sevničan Marko Slemenšek, ki je nastopil za SD Rudar Globoko v mladinski konkurenci. Kar trikrat je namreč zmagal. Postal je zmagovalec IV. pokala SZS in tekme za finale fige mladincev za leto 2002 z rezultatom 121 zadetkov. Tretji je bil njegov klubski kolega Boštjan Blažinčič, v tekmi finala lige mladincev za leto 2002 pa je bil sedmi z 80 zadetki. Marko Slemenšek je stopil še tretjič na najvišjo stopničko in je s tem ubranil lanskoletni naslov, ki šteje za skupnega zmagovalca Pokala SZS za leto 2002 z 51 točkami. Drugi je Blažinčič s 37 točkami. motokros Nik hudo padel Lemberg -13-letni Nik Rovan, letos najuspešnejši motokrosist Fun športovega Bence MX teama, seje na dirki v Lembergu hudo poškodoval. Na najdaljšem skoku na progi, na katerem motokrosisti skačejo do 20 m in dosegajo hitrosti do 80 km/h, se mu je odlomilo krmilo, tako daje izgubil kontrolo nad motorjem in padel. Pri tem je imel srečo, daje njegov motor padel čez njega, tako daje utrpel le odprt zlom leve nadlahtnice in levega gležnja in je po tednu dni že prišel iz celjske bolnišnice. Sedaj bo moral doma kar nekaj časa počivati, okrevanje bo glede na poškodbo najbrž dolgotrajno. speedway Nesreča Šanteja Tokrat žal poročamo še o eni hudi nesreči posavskega športnika. Namreč slovenski viceprvak v speedway Izak Šantej-Dori (AMD Krško), ki se je v letošnji sezoni v tujini že izkazal z odličnimi rezultati, si je po neuradnih informacijah poškodoval vratna in hrbtna vretenca. Po naših informacijah se te dni Dori še vedno nahaja v tujini v bolnišnični oskrbi, takoj ko bo zmogel dolgo pot v Slovenijo, pa ga bodo od tam premestili v domovino, kjer bo nadaljeval z okrevanjem. kolesarstvo Dobovški maraton Dobova - Turistično društvo Dobovaje organiziralo 3. kolesarski maraton po vaseh krajevne skupnosti, ki se gaje udeležilo 67 kolesarjev. Najmlajši kolesar je imel komaj 3 leta, naj starejša udeleženka pa 79 let. Udeleženci so prevozili 20 km dolgo pot, ki so jo začeli v Dobovi, končali pa v Selah, kjer je potekal tudi zaključek in obljuba, da se čez leto dni spet srečajo. atletika 17. miting “Brežice 2002” Brežice - Atletski klub FIT Brežice (AK FIT) prireja v sredo, 11. septembra 2002, s pričetkom ob 15. uri tradicionalni 17. mednarodni atletski miting “Brežice 2002”. Nastopajoči se bodo pomerili v vseh disciplinah in kategorijah. speedway Žagar evropski prvak Daugavpils - Za ljubitelje speedwaya je gotovo razveseljiva novica, da je slovenski speedvva-yist Matej Žagar, sicer član AMTK Ljubljana, Latviji osvojil naslov evropskega prvaka za posameznike do 19 let. V finalu je zmagal brez izgubljene točke in dosegel enega največjih uspehov v svoji karieri. Z naslovom evropskega prvaka pa j e tudi krepko presegel doslej najuspešnejši slovenski nastop na tem tekmovanju, 6. mesto Aleša Dolinarja izpred dveh let. Popravek V zadnji številki SavaGDsa smo na strani 12 v prispevku o 10. rekreativnem kolesi' skem maratonu “Rudijev i°e' morial” zapisali, da je najstarejši udeleženec mara*0 na Danilo Pečnik iz Ljubija0®: Slednje namreč ne drži, k4) Danilo Pečnik je iz Brežic- Z napako se prizadetim oprav čujemo. UredniŠN0 I KRONIKA Policisti za varno pot v šolo Posavje - Ob začetku novega šolskega leta 2002/2003 posavski policisti namenjajo dodatno skrb varnosti predšolskih in šolskih otrok v prometu. Spet se je namreč začel šolski vrvež in vozniki morajo biti še posebno pozorni prav nanje. Najbolj previdni naj bi bili v bližini šol in vrtcev. V teh dneh policisti v okolici osnovnih šol izvajajo poostren Oadzor prometa, predvsem kontrolo hitrosti, kar je še posebej pomembno v času, ko otroci prihajajo v šolo ali se iz nje vračajo. Zo-Per kršitelje policisti dosledno Ukrepajo. Na območju Policijske uprave (PU) Krško pa policisti v teh dneh izvajajo tudi poostren nadzor nad tehnično ustreznostjo vozil (avtobusov in drugih vozil), v katerih Se vozijo otroci. Posebno pozor-n°st namenjajo tudi opremljenosti °trok z rumenimi ruticami, ki mo-rajo biti nameščene okoli vratu, m odsevnimi telesi (v nočnem ča-Su ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti) ter opremljenosti koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci oziroma mladoletniki. S takšnimi aktivnostmi želi policija zagotoviti otrokom čim boljšo varnost v cestnem prometu. Otroci do 14. leta starosti so bili namreč v prvih sedmih mesecih letošnjega leta udeleženi v 10 prometnih nesrečah, lani v istem obdobju pa v 17. V teh pro- metnih nesrečah je en otrok izgubil življenje, eden je utrpel hude in štirje so utrpeli lahke telesne poškodbe. V štirih primerih so otroci bili povzročitelji prometnih nesreč, v večini primerov kot vozniki koles z motorjem. K.M. Za varnost otrok skrbijo tudi policisti na motorjih. Ilegalni prehodi državne meje Manj živahno na hrvaško-slovenski meji Ljubljana, Posavje - Slovenski policisti so od začetka letošnjega leta do konca junija obravnava-13640 ilegalnih prehodov meje. To je v primerjavi z lanskim letom, ko so v enakem obdobju Obeležili 12.271 tovrstnih prehodov, za 70 odstotkov manj. Še vedno jih več kot polovica P°skuša ilegalno čez hrvaško-slovensko mejo, letos skoraj 2500. Na področju PU Krško so Obeležili 65 odstotkov manj ilegalnih prehodov, le 221. Po podatkih Generalne policij-Ke uprave so v omenjenem ob-°bju pri ilegalnem prehodu meje 113 področju cele države najpogo-steje izsledili državljane ZRJ, teh J5e bilo 1028, obravnavali so tudi ^6 državljanov Makedonije in v ~~ Turkov. Mejo je ilegalno sku-Sal° prestopiti tudi 332 državlja-nov Iraka ter 201 državljan BIH, Policisti pa so prijeli tudi 166 oldavijcev in 88 Romunov. l "uu kot polovico ilegalnih pre-Ouov meje so zabeležili na meji Hrvaško in sicer 2497. Na meji I7»a^° so jih obravnavali 792, v na meji z Madžarsko in še SI manj na meji z Avstrijo. Posavju je struktura ilegal-ev Podobna, od 221 “prestopni- kov” je bilo največ - 69 državljanov ZRJ, kakšen manj kot 30 iz BiH in Turčije ter 20 iz Makedonije. Ob tem so obravnavali tudi 5 tovrstnih kršitev državljanov Slovenije in 15 Hrvaške. Posavski policisti so pri varovanju državne meje, tako na mejnih prehodih kot na zeleni meji, v prvi polovici leta prijeli 65 odstotkov manj ilegalnih prebež-nikov kot leto poprej, ko so jih prijeli 647. Vendar je zatišja v zadnjem mesecu dni konec, ugotavljajo na PU Krško; ponovno se pojavljajo skupine ilegalcev z organiziranimi prehodi in sprova-jalci. Na podlagi sporazumov o vračanju oseb so slovenski policisti v prvih šestih mesecih letos tujim varnostnim organom vrnili 1130 ljudi, od tega daleč največ na meji s Hrvaško, kar 1029. V omenjenem obdobju pa so tuji varnostni organi v Slovenijo vrnili 684 oseb, od tega s Hrvaške 21. Suzana Vahtarič Menjalnico oropal Hrvat Krško - Po dveh mesecih od velikega ropa menjalnice v Slovenski vasi je urad kriminalistične policije PU Krško zaključil primer. Poročajo o uspešnem prijetju roparja. Del plena je mladenič, doma samo na drugi strani meje, porabil za počitnikovaje. 20.junija letos je nekaj po 16. uri v menjalnico Ažur v Slovenski vasi vstopil mlajši moški. Oborožen s pištolo je uslužbenki zagrozil ter iz predalov pobral okoli 3,4 milijona tolarjev gotovine v različnih valutah; okoli milijon slovenskih tolarjev in 12.000 evrov. Nepridiprav, ki je govoril hrvaško, je takrat peš odnesel pete v smeri blagovno trgovinskega centra v Slovenski vasi. Kriminalisti PU Krško so pri kriminalistični preiskavi prišli do podatkov o možnem storilcu ropa. Ker je bil osumljenec po prvih zbranih obvestilih hrvaški državljan, so se povezah s kolegi iz policijske uprave Zagreb. Sodelovanje je obrodilo sadove sredi avgusta, ko je bila na hrvaškem po predhodnih pripravah in skupnem operativnem delu opravljena sodna prepoznava osumljenca. Naknadno je bila pri osumljencu opravljena tudi hišna preiskava, kjer je bila najdena in zasežena plinska pištola in dobrih 10.000 evrov gotovine. Ostali denar je najverjetneje potrošil na morju, kamor seje odpravil takoj po ropu. Primer ropa so tako hrvaški policisti v sodelovanju s kriminalisti PU Krško zaključili s kazensko ovadbo zoper 23 .letnega T.DŽ. iz Samobora. S.V. Utrujen se je vračal v smrt Krško - V zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah 26. avgusta je po hitri cesti HI iz smeri Obrežja proti Ljubljani vozil osebni avtomobil 20-letni voznik iz Medvod. Izkazalo se je, da je bil mlad in perspektiven športnik, košarkar Zoran Kešelj, ki se je vračal z napornih treningov svojega novega kluba Igokeje iz Banja Luke. Njegova pot se je za vedno končala na zloglasni “Dolenjki”. Kot je zapisano v policijskem poročilu, je mladi voznik dohitel kolono vozil, nato pa je z vozilom zapeljal v levo na nasprotno smerno vozišče v času, ko je nasproti pravilno pripeljal 50-letni voznik tovornega avtomobila iz okolice Novega mesta. Med vozili je pri- ba Igokeje iz Banja Luke, in je zaradi prevelike utrujenosti za trenutek usodno zatisnil oči. Srečanje s prihajajočim tovornjakom je bilo usodno in nekdanji slovenski reprezentant v pionirskih, kadetskih in mladinskih kategorijah je končal svojo prekratko življenjsko pot. Neusmiljena “Dolenjka ” je vzela še eno mlado življenje. šlo do čelnega trčenja. V nesreči je voznik osebnega avtomobila utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju umrl, na udeleženih vozilih pa je nastala večja materialna škoda. V času nesreče je bila na cesti gosta megla, z vidljivostjo okrog 50 do 100 m. Istega dne je bila javnost obveščena, da je mladenič, ki je izgubil življenje v omenjeni prometni nesreči, mlad slovenski košarkar Zoran Kešelj, ki se je vračal s priprav svojega novega klu- Kešelj je v svoji košarkarski karieri nastopal za medvoški Tin-ex, ljubljansko Ilirijo, škofjeloško Loka kavo in nazadnje pred odhodom v BiH še za Radovljico. Veljal je za enega najobetavnejših mladih košarkarjev, ki pa se je iz različnih razlogov košarkarskega sveta moral odločiti za pot onstran naših meja. Usodna odločitev, kije ugasnila premlado življenje izrednega košarkarja, predvsem pa prijetnega mladega človeka. K.M./STA Med mejnimi zadevami na področju PU Krško v prvi polovici a beležijo podobno število potnikov in prometnih sredstev na JLiih prehodih kot lcini. Zet 12 odstotkov je vec prometa nci železnici 2a odstotek tovornih vozil. Zmanjšanje za kar 11 odstotkov pa so p °eIežili pri osebnih avtomobilih ter pri avtobusih za 7 odstotkov. osledično so na mejnih prehodih v Posavju našteli 7 odstotkov manj Potnikov, še vedno pa več kot 7 milijonov, tako kot zadnja tri leta. teh se ubadajo s ponarejenimi listinami potnikov, v prvih šestih esecih so obravnavali skoraj 280 takih primerov. Policisti želi, “kmetovalec” brez “pridelka” Senovo - V preteklih dneh so imeli posavski policisti že tako polne roke dela, za nameček pa so obiskali še 53-letnega “kmetovalca” iz okolice Senovega, ki si je zaželel dobrega zaslužka z malo dela. Možakar je namreč na njivah svojega posestva gojil kar 603 sadike konoplje, ki so zrastle že od 1,8 do 2,8 m. Konoplja je bila posajena med koruzo in je obsegala površino okrog 160 m2. Policisti in kriminalisti so najdeno konopljo posekah oziroma poželi ter jo na samem kraju tudi komisijsko uničili. Če tega ne bi storili in bi osumljenec svoj pridelek uspel posušiti ter v nadaljevanju prodati, bi pošteno obogatel, saj bi si pridobil več milijonov SIT protipravne premoženjske koristi. Tako pa z dobro letino in zasluž- kom ne bo nič, osumljenec pa bo lahko namesto prešteval denar, s kazensko ovadbo na pristojnem okrožnem državnem tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, v miru razmislil o svojem dejanju. Tokrat so jo prižgali policisti. Zasežena količina konoplje bi zadoščala za pridelavo vsaj 30 kg mamila marihuane, katere grosistična cena bi bila na trgu po ocenah okoli 45.000 EUR oziroma okoli 10.000.000 SIT. Iz 30 kg čiste marihuane bi bilo mogoče izdelati vsaj 30.000 zvitkov jointa (odvisno tudi od količine dodanih ostalih zelišč), ki bi bili v drobno-prodajni mreži na ulici skupaj vredni okoli 132.000 EUR oziroma okoli 30.000.000 SIT. pravni nasveti °vnega razmerja VH AŠANJE: djScj uvajate, da vam je bil izrečen l')VnP mskj uKreP prenehanja dedci a razmerja zaradi izostanka z ta zaporednih delovnih dni. Na ^°kaz ^ Ste Se Potožili in predložili dok« ’ ?av vam Je za navajeno ob-boiiv, .toeeča zdravnica odobrila Je k Kt stalež Razvoj dogodkov pa neJe potekal tako, daje zdrav- Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin niška komisija za nazaj razveljavila potrjen bolniški stalež in ko ste se zoper ta sklep pritožili, je isto potrdila tudi zdravniška komisija 2.stopnje. Na vašo zahtevo za izdajo odločbe je nato Zavod za zdravstveno zavarovanje ugotovil, da odločitev komisije prve in druge stopnje ni bila pravilna in da je bila vaša odsotnost z dela zaradi bolezni upravičena, še zlasti, ker ni v pristojnosti zdravniške komisije, da presoja o upravičenosti do bolniškega staleža do 30 dni, ker je ta presoja v pristojnosti lečeče zdravnice. Sprašujete, kaj naj storite, ker ste oškodovani zaradi tega, ko vam je brez vaše krivde pri delodajalcu prenehalo delovno razmeije? K. P. iz Novega mesta ODGOVOR: Če je tako, kot ste opisali, je bila v vašem primeru ustvaijena ugodna situacija, tako za delodajalca, ki seje brez obveznosti znebil bolanega delavca, in za zdravstveni zavod, ker mu ni bilo več potrebno plačevati nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni, daljši od 30 dni, saj ste omenili, daje zdravnik specialist predlagal lečeči zdravnici bolniški stalež za daljše obdobje od 30. Vi pa ste se znašli na cesti, saj je bila šele potem, ko je takorekoč “vlak že odpeljal” in je postal sklep o prenehanju delovnega razmeija že pravnomočen, izdana odločba, da vaša odsotnost z dela ni bila samovoljna, kot je zatrjeval delodajalec, temveč upravičena, kot to navaja zadnja odločba zdravstvenega zavoda, ki pa ni prišla v času, ko ste jo nujno potrebovali, da bi lahko ohranili delovno razmeije. Seveda rešitev problema v vašem primem obstaja, celo več jih je. Najbolj enostavna bi bila, da z delodajalcem sklenete pisni sporazum, da se sklep odbora za varstvo pravic, na podlagi katerega vam je zaradi neopravičenega izostanka prenehalo delovno razmeije, razveljavi. Delodajalec naj ugotovi, da vam delovno razmerje ni prenehalo in vas pokliče nazaj na delo. Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela vam pripada odgovarjajoče nadomestilo osebnega dohodka oziroma plača, do katere ste upravičeni po zaključku bolniškega staleža vključno z vsemi pravicami z naslova prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. To bi bila najbolj idealna in za obe strani korektna rešitev. Delodajalec pri tem ne bi bil v taki meri oškodovan, saj bi imel na podlagi odločbe, ki ugotavlja nepravilnost dela zdravniške komisije, možnost za čas trajanja bolniške nad 30 dni od pristojnega zdravstvenega zavoda, kije očitno tudi krivec za nastalo protizakonito stanje, izterjati nado- mestilo. V drugem primem, če z delodajalcem ne dosežete sporazuma, pa boste morah za varstvo svojih pravic v 15 dneh od vročitve odločbe o prenehanju delovnega razmeija pred pristojnim Delovnim in socialnim sodiščem zoper delodajalca vložiti tožbo. Tožbeni zahtevek se mora glasiti tako, da se razveljavi sklep disciplinskega organa o prenehanju delovnega razmeija in da vas je delodajalec dolžan sprejeti nazaj na delo. Poleg tega še, daje delodajalec dolžan plačati nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko niste delali, in sicer z zamudnimi obrestmi, ter vam v delovno knjižico vpisati manjkajočo delovno dobo in plačati ustrezne prispevke ter vam povrniti stroške postopka. V opisu vašega primera bi se v tožbi sklicevali na to, da ste delodajalcu še pred pravnomočnostjo sklepa o prenehanju delovnega raz- merja predložiti potrdilo lečečega zdravnika o upravičeni odsotnosti z dela. Potrdilo zdravnika o opravič-nosti izostanka z dela zaradi bolezni je javna listina, saj jo je izdala pristojna zdravstvena organizacija. Javna listina dokazuje resničnost tega, kar je v listini napisano. Zakon sicer dovoljuje dokazovanje, da ni resnično, karje zapisano v javni listini, vendar vsebina, da ste biti opravičeno odsotni z dela zaradi bolezni, ni bila ovržena ne s strani delodajalca ne s strani zdravniške komisije. Potrdilo lečečega zdravnika se enostavno ni upoštevalo. Zato je popolnoma razumljivo, da je bila odsotnost z dela v tem primem opravičena. Glede na to niste kršiti delovnih obveznosti, s čimer je vaš tožbeni zahtevek utemeljen. RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Čustveno in občutljivo obdobje za vas, pogumne ovne; zlasti ob koncu tedna boste začutili potrebo, da razrešite nekatere problematične vidike partnerstva. Uspelo vam bo. S pomembnimi poslovnimi odločitvami počakajte. Bik Negotovi? Zbegani? Če ste v zadnjih tednih izgubili voljo, pogum in pravo smer, boste vse to spet našli v naslednjem tednu - ali malo pozneje. Spet boste začutili trdna tla pod nogami, kar je bistveno. DVO JČKA Živahno obdobje, na vidiku so skorajšnje spremembe in premiki. Sredi prihodnjega tedna boste še rahlo zbegani in negotovi, čez vikend pa boste prav dobre volje. Odlična priložnost za izlete, šport potovanja. RA k Stresi, ki ste jim bili zadnje čase izpostavljeni predvsem na delovnem mestu, bodo minili in tudi vi se boste umirili. Ugodno vzdušje za dom, družino, čustva odnose z ženskami. Nove načrte začnite snovati z začetkom dragega tedna LEV Zvezde so vam vlile novih moči, zato boste imeli tudi sedaj še dovolj eneigije in volje za delo. Če čakate pošto iz tujine ali kake drage dokumente, jih boste kmalu dobili. Najboljše obdobje za rojene okoli 24. julija in 4. avgusta. DEVICA Do konca tedna bo vaša pozornost veljala predvsem drugim ljudem, njihovim potrebam in željam... Ustrežljivost je med vašim najlepšimi lastnostmi. Čez vikend se boste počutili nerazumljene. TEHTMICA Še kak dan, pa boste zgladili nesporazume in (končno?) ugotovili, “koliko je ura”. Če so v partnerstvu negotovosti, se bodo razjasnile, najveijetneje čez vikend. V prihodnjem tednu boste ugotovili, da denar pohaja. Kaj pohaja ponika! ŠKORPI JOfl Pred vami je nekaj romantičnih dni - posvetite jih ljudem s katerimi vas vežejo globlje čustvene vezi. Kmalu zatem boste ugotoviti, da sami ne zmorete vsega in se boste začeti ozirati za sodelavci, pomočniki, poslovnimi parlneiji. STRELEC Živahno obdobje se počasi končuje, razen če ste rojeni proti koncu znamenja. Slednji boste vročično dejavni -izkoristite presežek energije za šport in telovadbo. Ljubezen bo osrečila rojene okoli 24. novembra. KOZOROG Čeprav boste z ljudmi v svojem okolju (zlasti z moškimi) še naprej težko sodelovali, saj nezaupanje ne bo minilo, se vam v prihodnjem tednu obetajo koastruktivne spremembe, posebno če ste rojeni decembra. VODMAR Zelo delavni inkonstraktivni boste tisti, ki ste rojeni proti koncu znamenja. Sredi tedna se lahko odpravite po nakupih, čez vikend pa pojdite na izlet. V prihodnjem tednu novi načrti, povezani z domom. RIB! Romantične ribice boste kmalu občutile izboljšanje v ljubezni - morda še danes ati jutri. Znamenja v vašem ozvezdju kažejo, da boste v teh dneh daleč naokoli najbolj privlačni. Kasneje več sreče za februarski ribe. O 860 /39 30 872 739 30 870 v.-Kwšta: uredniki®tv-nm.si splet: www.tv-nm.si ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja podjetje Medicinska oprema Poznik, Mojca Poznik, s.p., Celovška 10, Celje za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - informirani zeleni kozarec za pomoč pri hujšanju Martin Primc, I vanj še 8, 8311 Kostanjevica na Krki 2. nagrada - informirani modri kozarec 2000 Marjan Starc, C. 4. julija 54, 8270 Krško 3. nagrada - NORAD 70-odstotna učinkovita zaščita pred sevanjem mobilnih telefonov Andrejka Rihter, Maistrova 4, 8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: SOSEDA, AMORET, LAP, ŽA, AMATER, AMARELA, KSE-NON, AMAN, APRETURA, ENI, VENTILATOR, ACA, TAMARIŠA, SI, ICA, NUT, AMA, SIZIF, TA, KEPA, JANAČEK, INAR, ANDREJA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 13.9.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevati rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! ILUSTR. KMEČKI KOLEDAR PROSTOR V MUZEJI ZA SPOMENIKE PRIPAD. EDOMITOV KOS SUKANCA AMER. PEVEC Turner RIBIŠKA VRVICA VRSTA SKLONA BOLEZEN JETER FTTT REKA V NEMČIJI MOJZE-SOV BRAT 100 IVAN »MORANO DELCI LAVE VANADIJ ZDRAVST. USTANOVA KRAJ NA BRAČU VOZNIK SREEDWAYA FERJAN NAD- STROPJE TELIČEK JAPONSKA BOGINJA MORJA A ENKA E 8 6 I3 I7 [hJ 3 1 00 -sT ZDRAV- LJENJE BOLEZNI RIMSKI POZDRAV PAMELA (krajše) GR. BOG GOZDOV POLJSKI KONJENIK TANTAL AMERIŠKI JELEN NEMŠKA IGRALKA Kaiin ČLOVEK, KI LETUJE AVSTR. POROČ. AGENCIJA VISOKA ŠOLA poročili so se Sevnica 3.avgusta so se poročili Domen Plavčak in Klementina Vidrih, oba z Blance ter Asim Vukalic' in Nataša Hriberšek, oba z Loga. 17. avgusta sta zakonsko zvezo sklenila Rajko Žgajnar iz Slepška in Renata Bohorč iz Sevnice. 24.avgusta pa so se poročili Miran Bence in Mihaela Simončič, oba iz Lončarjevega Dola ter Igor Jože Musar iz Šentjanža in Romana Cvelbar iz Birne vasi. Krško 3. avgusta sta zakonsko zvezo sklenila Janez Dimc iz Stranja in Martina Ločičnik iz Podloga pod Bohorjem ter Ladislav Ločičnik iz Podloga pod Bohorjem in Tatjana Dimc iz Stranja. 17.avgusta sta zakonsko zvezo sklenila Bojan Urek in Brigita Kresnik z Raven pri Zdolah, v Kostanjevici na Krki pa sta se 17. avgusta poročila Robert Zaletelj in Nina Strugar iz Novega mesta. 24.avgusta sta se poročila Martin Luzar in Željka Toplek iz Ljubljane. 31.avgusta pa sta se poročila še Daniel Žniderič in Jana Hictaler, oba iz Dolnjega Brezovega. Brežice 10. avgusta so zakonsko zvezo skleniti David Mihael Preskar iz Gornjega Lenarta in Irena Šinkovec z Obrežja, ter Thomas Golob iz Eisenbacha, Nemčija in Diana Kovačevič iz Bušeče vasi. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le podatke mladoporočencev, ki so soglašali z javno objavo. Kino Brežice Četrtek, 5.9., ob 19. uri Scooby-Doo, mladinski, ob 2L uri Moth-manova prerokba, srhljivka; petek, 6.9., ob 17.30 Mišek Stuart Little 2, družinska komedija, ob 19. uri Scooby-Doo, ob 21. uri Mothmanova prerokba; sobota, 7.9., ob 17.30 Mišek Stuart Little 2, ob 19. uri Scooby-Doo, ob 21. uri Mothmanova prerokba; nedelja, 8.9., ob 17.30 Mišek Stuart Little 2, ob 19. uri Scooby-Doo, ob 21. uri Mothmanova prerokba; ponedeljek, 9.9., ob 21. uri Mothmanova prerokba; sreda, 11.9., ob 19. in 21. uri Mulca, drama; četrtek, 12.9., ob 19. uri Mulca, ob 21. uri Austin Powers v zlatotiču, komedija; petek, 13.9., ob 19. uri Austin Powers v zlatotiču, ob 21. uri Nezvesta, erotična srhljivka. Kulturni dom Krško Četrtek, 5.9., ob 20. uri Gosford park, misteriozna drama; petek, 6.9., ob 18. uri Vse o fantu, romantična komedija, ob 20. uri Gosford park; sobota, 7.9., ob 18. uri Vse o fantu, romantična komedija, ob 20. uri Gosford park; nedelja, 8.9., ob 20. uri Vse o fantu; četrtek, 12.9., ob 20. uri Vse za sina, triler; petek, 13.9., ob 18. uri Možje v črnem 2, ZF komedija, ob 20. uri Vse za sina; sobota, 14.9., ob 18. uri Možje v črnem 2, ob 20. uri Vse za sina; nedelja, 15.9., ob 20. uri Možje v črnem 2; četrtek, 19.9., ob 20. uri Memento, kriminalna drama, triler. mmirn * Večkrat ravna krivično ne le, kdor kaj stori, ampak tudi, kdor kaj opusti! Mark AVRELlJ Ni mi žal, ker me ljudje ne poznajo, žal mi je, da jih sam ne poznam. KONFUCIJ Z denarjem si zmaj, brez denarja črv. Bolje je, da ti zavidajo, kot da te pomilujejo. HERODOT Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje in se vrača domov, da to najde. moorT Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje tudi domovino drugih. Frani; TD V dobro urejeni družbi morajo dobri služiti kot vzor, slabi pa kot primer. L. BONALT) Ni težko biti duhovit, če človek ne spoštuje nobene stvari. Harold MACMILLAB Pokopališče je edina zemlja, v kateri vlada enakopravnost. , Ante DUKIC Če nimaš lastnega sija, te sij drugih ne bo osvetlil. boetiJ Govorniško je umetnost varanja in laskanja. Michel MONTAIG0 Humor ne pomeni smejati se, temveč bolje vedeti. Vladislav VANBVRA Lepe navade so potrebne samo grdim. Lepim se vse oprosti. E, WAUGB Jej, da zadovoljiš sebe, oblači se, da zadovoljiš druge. . FRANKUV Ni je bolj strme poti na svetu, kot je pot do izobrazbe. Samo šibki si ne upajo biti pravični. matU tagoRč V vseh stvareh je treba misliti na konec. c La FONTAlS* Ljubše mi je, da se svet sprašuje, zakaj spomenika nimatn. kakor zakaj ga imam. KATO Ljudje najbolj trpijo zaradi pomanjkanja kruha in ljubezni. Japonski pregov° Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO Haj, ha j, kako ste kaj? Pozdravljeni otroci, “vrtičkarji”, šolarji, dijaki in vsi veliki! Je že tako, da se počitnice vedno prehitro iztečejo. No, res, da samo nekaterim, drugim pa so se neznansko vlekle. Ampak! Počitnic je nepreklicno konec, spet smo zakorakali v šolo, eni v Najmanjšo, drugi v veliko, tretji pa v še večjo - srednjo šolo. Prvi šolski dan sva tudi midva hitela iz kraja v kraj v želji, da ujameva čimveč prijetnih utrinkov začetka novega šolskega leta. Zal naju je ura ves čas prehitevala in tako nisva utegnila obiskati prav vseh posavskih šol. Upava, da nama nihče ne bo zameril, sicer pa prijazno povabljeni, da se nama sami oglasite, tudi s fotografijami. Skupaj bomo uspešnejši in močnejši, zato nikar ne odlašajte! Prejela sva že tudi nekaj vaše Pošte, ker pa tokrat ni šlo vse v eno številko časopisa, jo boste prebirali prihodnjič. Pišite nama, pošiljajte fotografije in naju obveščajte o vseh dogodkih. Pa pridni bodite in lepo se učite. Zdaj pa poglejte, kako so se imeli prvi šolski dan nekateri... osnovnošolci so se veselili ponovnega snidenja. rmpNKMMjlTg "Z ^ Artičah: _ .. smo se zabavali s prvošolčki iz programa devetletke. Otro-So Že znali “pozirati” in tako smo se dogovorili za tole fotografijo uPaj z učiteljicama. lil T* ^urV Dalmatin v Krškem so prvi razred devetletkarjev obiska-1udi starši. Otroci so imeli malico, starši pa “posvet ” Vrtičkarji, vrtičkarji...V Vrtcu Mavrica so bili ponosni, ker otroci niso potočili niti ene solzice. To pa je bil tudi trenutek, pri katerem je potreben čas za razmislek. Na Srednji ekonomski in trgovski šoli pa smo obiskali pni letnik programa za trgovce; to so novopečeni dijaki 1BT z razredničarko Ester Cerinski in pomočnico ravnatelja Metko Galič. V Leskovcu pri Krškem smo tokrat posvetili pozornost 3. razredu OŠ za Rome. Prijateljčki so se radi fotografirali skupaj s svojo učiteljico Jelko. Sevniški šolarji so se skupaj s starši zbrali pred šolo. Počakali so, da jih pozdravijo in sprejmejo njihove razredničarke. Pomežik soncu z ZPM Krško Lošinj, Hrvaška - Vsako leto Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško lepša počitniške dni posavskim otrokom. Letovanje na morju v Nerezinah se je izteklo še zadnji skupini. ■ Od 17. avgusta so bili v okviru akcije “Pomežik soncu” na brezplačnih počitnicah otroci iz vse Slovenije. Kot je povedala Vida Ban iz ZPM Krško, sta v programu “Pomežik ...” letovala dva Posavca in še 45 otrok iz gasilskih podmladkov. V omenjenem programu je letos v njihovi organizaciji iz vseh treh občin letovalo 24 otrok. Skupaj je letos v prenovljenem letovišču ZPM Krško v Nerezinah na otoku Lošinju iz Posavja letovalo preko 320 otrok v treh izmenah. In sicer iz akcije “Pomežik soncu”, prav tako so letovali otroci z zdravstveno indikacijo ter otroci iz socialno šibkejših družin. V zadnji izmeni pa naj bi potekalo tudi zasedanje otroškega parlamenta, ki naj bi ga vodila učenka iz Leskovca pri Krškem Vanja Papež. Vendar je to zaradi slabega vremena v času, ko naj bi udeleženci pripotovali, odpadlo. V Nerezinah pa je bilo minuli petek kljub temu veselo; skupaj s predstavniki Rotary kluba Ljubljana, kije donator za brezplačno letovanje 140 otrok, je potekal otroški sončkov živ-žav in ustvarjalne delavnice, poimenovane “Pomežik soncu”, in enako poimenovana zaključna prireditev. S sončkovim živ -žavom so se otroci, donatorji, sponzorji in organizatorji poveselili v raznovrstnem prikazu otroške počitniške ustvarjalnosti in si ogledali prenovljeno letovišče ZPM Krško Bučanje v Nerezinah. S.V. IOM pri zm$ BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD 12* DO 20' Malčki so imeli svoj živ-žav Ko je občina Šentjernej praznovala, so pomislili res na vse ljudi, od najmanjših pa do najstarejših. Tako so se malčki lahko zabavali na prireditvi, ki je bila namenjena samo njim, imenovala pa se je živ-žav. Otroci so plesali, rajali in peli, klovn je zganjal norčije in iz balončkov pričaral prave psičke. Otroci pa so imeli še drugačno možnost preživeti pestre dni; namreč da bi jim polepšali praznovanje, je bil v Šentjerneju postavljen pravi luna park z vrtiljaki in avtomobilčki. Malčki so se veselo sukali ob pesmicah za otroke. Klovn je zganjal norčije in čarovnije. Luna park je vabil na zabavo. OGLASI Vabljeni v vrtni center Kalia ‘Vrtni center! KALIA SEMENARNE Ljubljana v NC Intermarket Brežice na Tovarniški 10 v Brežicah IN V PRODAJALNAH: na CKŽ135 C v prodajnem centru JOB v Krškem na CBE 64 v Metliki KJER VAM ZA LEPŠI VRT IN DOM NUDIMO: ŠIROKO PONUDBO: • semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice • lončnice, semena okrasnih trat • ozimna žita in ostale poljščine lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota hrana za male živali SVETOVANJE: vsak dan strokovno svetovanje UGODNOSTI: Ponudba meseca akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu Kartica popustov iPTEMBRA 2002 MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAčSSl^9*^ OD 1 Us ■ .#■ delovni čas in informacije: * Brežice: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, tel.: 07/496-35-31 * Krško: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, tel.: 07/48-81-647 * Metlika: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel.: 07/305-80-26 Soustvarjajmo naravo« SEMENARNA Ljubljana Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno cene pohištva v Evropi Mostec 6, Dobova. Tel.: +586 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena Telefon: (01) 47 87 126 • Telefaks: (01) 47 87 125 Številka: 350-03-63/2002-SR/HČ Datum: 20.8.2002 Dato: javno naznanilo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo kotla K5 z dograditvijo nove kurilne naprave K5/2, uvedenem na zahtevo investitorja VLPAP Videm Krško, Proizvodnja papirja in celuloze d.d., Tovarniška 18, Krško, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. Da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo kotla K5 z dograditvijo nove kurilne naprave K5/2, Poročilo o vplivih na okolje za rekonstrukcijo kotla K-5 z dograditvijo nove kurilne naprave k-5/2 v tovarni Vipap Videm Krško, št.: PVO - 5/02, ki gaje maja 2002 izdelal Savaprojekt Krško, d.d., Krško in Lokacijska dokumentacija, št. LD - 48/02, ki I jo je junija 2002 izdelal Savaprojekt Krško, d.d., Krško, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 23.8.2002 do 9.9.2002 v prostorih Krajevne skupnosti Krško, Cesta krških žrtev 23, 8270 Krško in sicer vsak delovni dan od 7. do 15. ure. 2. Da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja VIPAP Videm Krško, Proizvodnja papirja in celuloze d.d., Tovarniška 18, Krško v četrtek, dne 5.9.2002 ob 16.30 v Mali dvorani Kulturnega doma, Trg Matije Gubca 2, Krško. 3. Da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo do konca javne predstavitve, pa tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.ing.arh-državna podsekretarka Povzetek s sklepno oceno, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za rekonstrukcijo kotla K-5 z dograditvijo nove kurilne naprave k-5/2 v tovarni Vipap Videm Krško, št.: PVO -5/02, ki ga je maja 2002 izdelal Savaprojekt Krško, d.d., Krško: Tovarna VIPAP Videm Krško želi v prihodnje za proizvodnjo energije lastnih tehnoloških procesov poleg dosedanjih energentov, kot so lubje in lesni ostanki, kot energent uporabljati tudi vlaknaste mulje. Namen energetske reciklaže odpadkov pa je poleg koriščenja energije tudi zmanjšanje količin odpadkov za deponiranje. Projekt je razdeljen na dve časovni obdobji, in sicer prvo obdobje je obdobje do rekonstrukcije proizvodnje vlaknin in do zaustavitve kotla K4 na premog in lubje ter drugo obdobje, ki predstavlja obdobje po rekonstrukciji in p° zaustavitvi kotla K4. Investitor se je glede na predhodne analize odločil, da se predmetni ostanki kurijo na kotlu K5 oziroma se v naj večji možni meri koristijo obstoječe naprave kotla K5. Nabor sestavin okolja, ki so obravnavane v poročilu za obravnavani poseg, je bil izdelan v skladu s poznavanjem obstoječega in predvidenega posega ter obsega vplive na: onesnaževanje voda, tal in zraka, obremenitve s hrupom in odpadki ter vplive na naravno in kulturno dediščino, na krajinske značilnosti prostora ter na družbeno okolje. Poročilo o vplivih na okolje je organizirano tako, daje na osnovi ničelnega stanja in rezul' tatov obstoječih meritev in strokovnih ocen podana najprej ugotovitev o trenutnem stanju n* obravnavanem območju. To je bilo izhodišče za oceno sprememb, ki jih bo povzročil predvi' deni poseg. V poročilu so posebej obravnavani vplivi v času gradnje in vplivi v času obratovanja. V poročilu so navedeni tudi omilitveni ukrepi ter predlog monitoringa. Vplivi so ocenjevani v 6-stopenjski lestvici v razponu od 0 do 5, pri čemer pomeni 0, da poseg na okolje ne bo imel vpliva, in ocena 5, ki pomeni, da je poseg z vidika varstva okolja nesprejemljiv ozirom3 nedopusten. Vplive v času gradnje ocenjujemo kot zmerne, saj gre za gradnjo znotraj tovarniškega kompleksa. Vplivi v času obratovanja Glede na rezultate vrednotenja ocenjujemo, da bo obravnavani poseg predstavljal največj0 obremenitev okolja z emisijami v zrak, odpadki, emisijami v vode ter hrupom. Predlagana rekonstrukcija kotla K5 z dograditvijo kurilne naprave K5/2 je z vidika vseh obravnavanih segmentov sprejemljiva ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih in omilitveni«1 ukrepov, ki so v poročilu navedeni. z |1 ll |, ll ji li f; V poročilu je za obravnavane segmente podan tudi predlog monitoringa. Ob izvedbi in upoštevanju vseh okoljevarstvenih in umilitvenih ukrepov menimo, da je rekonstrukcija kurilne naprave z vidika varovanja okolja tehtna in sprejemljiva. Nosilka nalogi Maja Divjak Malavašič, univ.dipl.biol°£ Pms« Jel.: 07/ 81 61 950. Fax: 07/ 81 40 532 Obrtna cona Boštanj Ool, Boštanj 54f, 8294 Boštanj e-rnail: termoglas@siol.net J%://www.termoglas.si PVC OKNA IN VRATA VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA LESENA OKNA IN VRATA OD PROIZVODNJE IN DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE PVC OKNA IN VRATA -šest komorni pfoftl -širina profila 7 cm -trojno tesnenje -odlična zvočna in toplotna izolacija -različne barve -protivlomno okovje VHODNA VRATA -protivlomni ščit s kljuko -različni vzorci novosti knjižnice brežice Tudi tokrat se bomo najprej posvetili najmlajšim bralcem. Ponujamo vam knjige, v katerih živali oživijo. Pričakujejo vas račke, kužki, zajčki, mucki in prijatelji. V knjigi Domišljava goska so zbrane pravljice Nine Mazi o živalih, predmetih, igračah, sadežih, otrocih in še marsikom. Ti se znajdejo vsak pred svojim Problemom, ki ga rešujejo na svoj izviren in simpatičen način. V sem tistim, ki bi radi postali in ostali vitki, ponujamo v branje knjigo Hrana, ki maščobo topi z dvotedenskim načrtom hujšanja vzdrževanja telesne teže ter priročnik Revolucija v prehrani, 111 Pokaže, kako hujšati brez stradanja. Ne glede na to, katero jjnamko in model tiskalnika imate, boste v uradnem HP-jevem rrskalniškem priročniku našli informacije o najnovejši opremi jj1 tehnologiji ter vse ostalo, kar morate vedeti o tiskalnikih. riročnik Učenje jahanja je namenjen tistim, ki se nameravate vPisati v jahalne tečaje ali jih že obiskujete ali pa se pripravljate na izpite, in tudi vsem učiteljem jahanja in lastnikom jahalnih Etnolog Boris Kuharje v knjigo Dolenjska in belokranjska . uninja uvrstil izbor iz bogate zakladnice domačih vsakdanjih vn prazničnih jedi Dolenjcev in Belokranjcev, kot so potica, struklj i, žlikrofi, fulanka in še in še. Ljubiteljem gorskega kolesarjenja ponujamo kolesarski vod-tk Štajerska in Koroška, ki vam bo v pomoč pri raziskovanju Iri ^oživljanju turistično morda nekoliko zapostavljenih in manj 2jjanih pokrajin Štajerske in Koroške. Če ste si kdaj želeli, da bi ovladali sleherno situacijo in vsak pogovor, je knjiga Z ljudmi J treba znati kot nalašč za vas. Izvrsten poznavalec ljudi in Jihove narave David Lieberman ponuja skrbno pretehtane in na zsledkih najnovejših psiholoških dognanj utemeljene veščine in Pristopa s katerimi lahko dosežete vrhove uspeha vsak dan v JJkoraj vseh interakcijah z drugimi. Zgodba o kumranskih zvit-m razkriva osupljivo vsebino zvitkov in zarotniško delovanje institucij ob njihovem odkritju. S pomočjo intervjujev, zgodo-nskth analiz in podrobnega preučevanja objavljenega gradiva JU avtorja odkrivata pravi vzrok zagrizene borbe med znan-, Veuiki, ki so se ukvarjali z raziskovanjem rokopisov, in raz-°§e, zaradi katerih so zavlačevali z njihovo objavo. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// rjjw-nm.sik.si/ččwww____sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/) in v nki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia režice 6. septembra ob 9.30. Sabina Strmecki r' NAROČILNICA SAAAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS 1116 in priimek ______________________________ °djetje(naziv in naslov) ______________________ *P> avžna številka podjetja _______________________ Rezanec za DDV__________________________________ Kraj ^lica \ 'tevilo Poštna št. Telefon _ Podpis _ izvodov Nčn, na skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Vjiat^H^ko razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ne je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Prodam celo trgatev, 600 trt grozdja, sort modra frankinja, žametna črnina in rizling. Cena po dogovoru. Za tel. št. pokličite sprejemno pisarno Radia Brežice. Prodam stiskalnico za grozdje velikosti 150 litrov. Pokličite 49-68-654. Prodam 80-litrski hladilnik, star 2 leti. Cena 30.000 SIT. Pokličite 49-65-497. Na začetku starega jedra v Brestanici prodam hišo v izmeri 9 krat 8 m z vsemi priključki, garažo in 4 ari zemljišča. Hiša je potrebna manjše obnove. Cena je 5,5 milijona SIT. Pokličite 041-452-478. V Dobovi oddamo v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Pokličite 041-548-390. Kupim garažo v Brežicah, v bližini marketa ali vrtca. Pokličite 031-444-563. Ugodno prodam skuter Piaggio, ima prevoženih samo 176 km. Pokličite 49-63-484. Možnost dodatnega mesečnega zaslužka! Pokličite 040-845-456. avtoservis pooblaščeni serviser za vozila tuhtar mnnnt redno servisiranje ^popravila v garanciji hitri servisi in menjava avtoplaščev Zvonko Tuhtar s.p. Orehovo 89a, 8290 Sevnica Tel./fax: 07/ 81 44 346 GSM: 041/642 544 I n?:^kn I FRIC& RAMOVŠ VRTNARSTVO CVCTUČARSTVO TCRMOTCHNIKA Silva Fric s.p. Ribniki 38, 8290 Sevnica Fax- 07/81 62 362 LONČNE KRIZANTEME. MAČEHE.BOŽIČNE ZVEZDE. GSM: 041/ 644 145 SUBSTRATI. LUBJE. OKRASNI PESEK c/ 4OH4 \ !/ Tol.:07/ 81 61 780 K;>x: 07/Sl 61 790 •nedeljska kosila •pizze, flambirane jedi -praznovanja za zaključene dmt.be • • • SEVNICA ^ ŠMARJE 'Nff/tum www.panorama-kosak.id e-mail: miIena.kosak@siol.net " o WMk -p <§! 4-8 CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE ČERNELČEMA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Radio Sevnica 96.7,103.4 RADIO/BREZICE n« 88,7 in 9S.9 MN* Ponudba za prodajo prostorov v objektu HTC Sevnica Predmet PRODAJE je prostor v izmeri 106,35m2 neto v III. gradbeni fazi Hotelski trgovski center je lociran v središču Sevnice ob glavni prometni cesti v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Zainteresirani kupci pošljite svoje pisne ponudbe na naslov: Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom "Prodaja prostora v HTC Sevnica". Dodatne informacije dobite na GSM: 041/788-222. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič', Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA špranje in okenca posavcev Maja Sunčič: “Različnosti je potrebno sprejemati ■ vsakdo po svoji volji in okusu, če drugim ne škoduje.” Od leta 1972 je Maja polovico svojega mladega in ustvaijalnega življenja preživela v Brežicah in Krškem in drugo polovico v Ljubljani, kjer je končala družboslovno jezikovno poljansko gimnazijo in srednjo glasbeno šolo. Srednješolskega časa se najbolj spominja po tem, da sojo sošolke in sošolci “dražili”, če je kaj radioaktivna. Spominjapa se tudi gospe Eme Križman, pri kateri seje učila nemški jezik. “Gospe Križmanovi bom vedno hvaležna, ker mi je dala tako dobro znanje nemškega jezika. Znanje mi je zelo koristilo pri študiju, ker so bili učbeniki v nemškem jeziku,” je navdušeno pripovedovala. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz primerjalnega jezikoslovja ter grškega jezika in književnosti in si pridobila naziv profesorice grškega jezika in diplomirane primerjalne jezikoslovke. Obdobje študija je opisala: "Ukvarjala sem se z vprašanji in problemi razvoja jezikov in njihovih sorodnosti in se učila tudi latinščino, stare indijščino, hetitščino, staro cerkveno slovanščino. Proti koncu študija pa sem ugotovila, da je ta znanost v izumiranju in daje že skoraj vse raziskano in sem se začela zanimati za glasbo. A ne le kot za glasbo samo, temveč za glasbo kot širši pojav, ki vpliva na modo oziroma na način življenja določene populacije in še širše, kako ta moda kaže pripadnost nekemu življenskemu prepričanju. Ljudje, ki poslušajo določeno zvrst glasbe, jo potrdijo tudi s svojim posebnim slogom. To raziskujem od leta ’ 96, na terenu sem naredila veliko intervjujev, kjer sem poskušala in še vedno poskušam dognati obnašanje posameznika znotraj določene skupinem, ki ji pripada, in odnos skupine proti ostali družbi mladostnikov. Zanimali so me mladi, ki so na zabavah plešah v plastičnih oblačilih z dolgimi rokavi in čevlji z 10- centimetrskimi podplati in to v kakršnemkoli obdobju ter pozimi mlade ženske v kratkih krilcih. Sama sem smatrala, da to ni udobno, a je bilo moje vprašanje zanje čudno in so mi odgovarjale, da zanje to ni moteče. To je avtosugestija, pogojena z uporništvom, jaz pa z raziskovanjem poskušam vplivati na ljudi. Vse pa mora biti zastavljeno tako, da ima vsak posameznik možnost izbire. Lahko daš nešteto dokazov in je utopično, da bi vsi vse sprejeli, vsak vzame tisto, kar je njemu bližje. Ob srečanjih s tako različnimi strukturami ljudi je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijo.” Maja je avtorica izvirnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, ki so bili objavljeni v Delti, Kerii, Problemih, Monitorju ISH, Oznanilih, Problemih, Mladini (Simbolika postelje v Evripidovi Aleksti-di, O mrtvih lepo, o živih vse naj-slabše, Antika kot težavna ljubezen, Zgodovina elektronske glasbe in gejevske manjšine, Žvečilni in zobje, Čevlji kot fetiš). Sodelovala je tudi v več različnih televizijskih oddajah. Sicer pa je Majino področje dela zgodovina imaginarija, uporaba antike in antičriih-simbolov v sodobnosti, manipulacija ženskega telesa v antiki in sodobnosti, funkcija obrekovanja v vsakdanjem življenju, v sodelovanju s klubom K4 in s Kiber- pipo vodi seminarje o tehnokulturi in bo v knjigi Slovenci pod tehnom, ki je v pripravi, objavila izsledke svojih obsežnih terenskih raziskovanj v obdobju 1996-2002, sodeluje pa tudi pri projektu novega zgodovinskega učbenika za osnovne šole. Ta mesec je še doktorantka na programu antropologija antičnih svetov na ISH, kjer je tudi asistentka. In tema doktorata? “Doktorat o idealni ženski; podoba in ideja idealne ženske ter analiza družbene vloge ženske, kako jo opredeljuje družina, zakon in materinstvo; kako in zakaj moški opredeljujejo “dobro” in “slabo” žensko; zgodovinska perspektiva ženske in njena vloga v pomembnih življenjskih prelomnicah, kot so rojstvo, poroka in pogrebni obred.” Maja je veliko potovala in se učila v poletnih šolah jezikov, lani se je odločila za študij nove grščine, pred njo je študijska pot v Pariz. Rada ima kolesarjenje, tek, kino, branje, kar je profesionalna deformacija, in rada spremlja šport. V Posavje redko prihaja in pravi :”Če bi bila slepa, bi zavonjala Krško, v nos mi vselej najprej udari celuloza. In ne maram vulgarnosti, ne moreš si misliti, kolikokrat se z njo srečam.” N at j a Jenko Sunčič Pozabljeno Trojno mesto zanimivost Orešje na Bizeljskem - Med bizeljskim gradom in reko Sotlo leži na nizki terasi pozno rimsko naselje imenovano Troja ali Trojno mesto, v letih 1938/39 so tam potekala izkopavanja pod vodstvom Celjskega muzejskega društva. Najdbe iz časa medvojnega raziskovanja je opisal Ivan Mlinar, v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1940. Med izkopavanji je naletel na del antične naselbine oziroma dve pozno antični stavbi s približno 28 prostori v skupni dolžini 66 metrov, širine pa zaradi poškodb pri gradnjah sodobnih objektov ni uspel ugotoviti. deni so bili kosi barvnega stenskega ometa, keramike, železni žeblji in sponke, železna sekira, štirioglat zvonec, bronasto okrasje, okoli 60 rimskih novčičev in drugo. Najdbe je shranil Mestni muzej v Celju, nekaj pa, na primer površje marmornega nagrobnika z levom, tudi Narodni muzej v Ljubljani. Del keramične vodovodne cevi, ki naj bi se stekala v to seljem, a trenutno ima država druge prioritete, povezane z gradnjo avtoceste. Že Mlinarje odkril, da so ljudje dobro vedeli za najdišče in so material pod zemljo in opeko ropali za lastne gradnje, po ustnem izročilu naj bi z njim zidali okoliške večje stavbe, tudi bizeljski grad. grad Novi dvori čez mejo pa tudi frančiškanski samostan v bližjem Klanjcu in mnoge druge. Tako je sicer v začetku minulega stoletja še dobro ohranjeno zidovje uničil človek. Kar je ostalo, si prizadeva Turistično društvo, sekcija za naravno in kulturno dediščino s petimi lastniki zemljišča ohraniti kot novo turistično ponudbo. S.V. Prava paša za oči je ta čas škrlatni glog, ki krasi zunanjo podobo doma Klemenčičevih na Veliki Dolini. Gospodinja Tončka v pozni pomladi pobira bele cvetove za čaj, ki služi za dobro počutje, zlasti še, če zanimivim belim cvetovom gloga doda lipove cvetove in bezeg. Del keramične vodovodne cevi in opeka iz Trojnega mesta Avtor podrobneje opisuje posa- najdišče, strokovno poimenovano mezne prostore stavb, ki sta imeli v “ozidje” in opeke ter kopija nekaterih delih tudi centralno kuija- Mlinarjevega opisa je tudi v zasebni vo in skupen odvodni kanal, ki je bil etnološki zbirki Marije Sušnik na še tako ohranjen, da bi lahko oprav- Bizeljskem, ljal funkcijo. Jugovzhodna stavba je Posamezniki se trudijo, da bi stro- bila atrijskega tipa, dvorišče, morda ka nadaljevala z izkopavanji. V Po-z vrtom, in po tlorisu je Mlinar sodil, savskem muzeju Brežice smo pred da gre za dvorec, villo rustico. Naj- časom izvedeli, da bi to storili z ve- POSAVČ • osnovni in obnovitveni tečaji Higienskega minimuma • izobraževanja za uvajanje sistema HACCP • tečaji zgodnjega učenja angleškega jezika za otroke • začetni in nadaljevalni tečaji angleškega jezika za odrasle - začetni in nadaljevalni tečaji francoskega jezika • usposabljanja iz varnosti pri delu in varstva pred požarom. Informacije in prijave: . Poiavc d.o.o. BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA ali po telefonu 07/49-90-480 Ostalo nam je 270.000 tolarjev! Ob gotovinskem nakupu Oolfa obdržite kav 270,000 tolarjev! Ali pa so odločite za ugoden kredit, brez plačevanja enoletnih obresti in * nižjimi obrestmi za naslednja leta, fak« bo vaš prihranek lahko še večji! "■* © Števil« voail in msdetav js omejen«. Radanovič Brežice d.o.o. ^ Černelčeva ulica 5, Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice__Telefax (07) 49 92 172 Očitno se tudi profesionalcem z diplomo zgodi, da na naslovnici časopisa Delo (22.8.2002) kot brežiškega župana zapišejo Jožeta Avšiča. Res pa je, da nismo preverili, če je to zapisal novinar -pripravnik ah mogoče celo simpatizer Avšiča. Kakorkoli že, zgrešil je za eno mandatno obdobje. Še sama sreča, da gospa predsednikova tekoče govori tuje jezike. Ob sprejemu gostov pred začetkom ribičije v Kostanjevici se je namreč zgodilo, daje uradna prevajalka “zmrznila”. Gospa Kučanova se ni dala zmesti in je svoj govor kar sama prevajala v tekoči francoščini in angleščini. Nesrečna prevajalka pa seje lahko samo nemočno učila, kako se zadevam streže. Le kaj jo je tako zmedlo; dejstvo, da prevaja od tako prestižne dame, ali to, daje vinska klet, kjer je bil prejem, polna pomembnih ljudi? Vsekakor pa je bila situacija na trenutke močno neprijetna in hkrati komična. S Tistega dne, ko je v Sevnico na tradicionalni izlet šolarje iz Slove■ nije pripeljal muzejski vlak, je ime! poslanec Branko Kelemina rojstni dan. Ko se je izletnikom pridružil na zabavi v grajske>n parku, so mu zapeli voščilo. Župan Janc si je najbrž mislil: “Brane je za svoj rojstni dan dobil samo vlak, jaz pa elektrarne!’’ (Istega dne, kot je bil svečani podpis koncesijske pogodbe za spodnjo Savo, je imel namreč Janc rojstni dan.) l\ ■ j|Bf n st m a m- m £ m K P Too many cooks... Ste že kdaj slišali za pregovor, da preveč kuharjev pokvari juho; No, vsekakor to ne velja za postavne mladeniče na fotografiji. PrvlC zato, ker možakarji sploh niso kuhali juhe ampak “bograč origina' le”, drugič pa zato, ker so se pred dva mogočna kotla, v katerih )c “brbotal” bograč, postavili izključno zaradi popestristve že tak® prijetne fotografije. Če so bili kuharji tako “fejst”, pa “kelnerji tako “šik”, potem verjemite, da je bil bograč takšen, da bi l?a angelčki jedli! ujeli smo.. ‘Hm, koliko papirjev imajo tile novinarji. Mijav, bom kar preverila, o čem piše ta-No ja, če že imam možnost, se bom pa še namijavkala v fotoaparat Črna muca se še ni odločila, kaj bo, ko bo velika. Zato si je ogleda kakšno je delo novinarjev. Ni nam zaupala, če jo je pritegnilo, . če bo, ko bo velika, tudi ona odšla po naših stopinjah. D0 ’1 j,i novinarjev namreč primanjkuje in mogoče ne bi bilo odveč, da se nam tudi ona z dobrim nosom pridružila.